marecGlas 2018 občineNakloŠtevilka 93/leto 24 uvodnik

Razmišljati izven okvirjev V tej številki ... Andreja Kosec, odgovorna urednica ŽUPANOV GLAS 3 IZ NAŠE SRENJE 4 Odreči se. Čemurkoli. Je grozno težko. Ker Brez povezovanja, prireditev in ­ smo razvajeni, je prvi odgovor, ki se mi ponu­ predstavitvenega gradiva ni turizma! 4 di, saj vse imamo, ničesar ne pogrešamo. Ničesar materialne­ Jaslice v naravnem okolju že tretje leto 5 ga, kar bi bilo očitno navzven. Povsem vsakdanji, samodejen prizor, ko zavijemo v trgovino po tisto, kar nam je zmanjkalo, Kronika je neprecenljiv vir 6 se mi še vedno zdi privilegij. Tak nepotreben privilegij, ki je v Delovanje društva v zimskih mesecih 6 resnici »hendikep«. V službi ostanemo nekaj ur več, oddelamo KULTURNI ODMEV 8 še za dodatnega pol človeka dela, da gremo lahko v trgovine, saj ob vsej pros­tovoljni tlaki sodobnega časa nimamo volje niti Recital v izvedbi Anatola Šterna 8 računice, da bi sami pridelali hrano, pomolzli kravo idr. Sicer V Podbrezjah brali Sonetje nesreče 9 karikiram, a zdi se mi, da kapitalistični žakelj poka po šivih. Pa Dve zanimivi slikarski razstavi in recital ne v smislu, da je v njem že zadosti naših žuljev, teh namreč nikoli ne bo dovolj, ampak vse več je ljudi, ki se jim zdijo žulji v Pavlinovi galeriji 10 v tisti veliki vreči dajatve nenasitnim, ki zlorabljajo svojo moč Praznovanje Prešernovega dneva za izkoriščanje v svoj blagor. Tako tožijo, da nimajo časa zase, v ­Krajevni knjižnici Naklo 11 da iz službe prihajajo izčrpani in nimajo volje, da bi živeli izven danih okvirjev …, kajti pravo zadovoljstvo ni merljivo v denarju. JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO 13 Sreča je človekov duh, ki lebdi nad njim. Dostojevski je dejal, Kar ni dobro za Podreber, tudi da je vsak človek srečen, le da tega še ne ve. Najbrž se vsak ni dobro za Podbrezje! 13 človek res rodi srečen, potem pa to radost zadušijo zahteve, pričakovanja. Sistem. Ki mora samega sebe vzdrževati s pravili Naši štirinožni ljubljenčki in in nas ljudi zadovoljuje tako, da nam omogoča, da si izpolnju­ njihovi ­nadležni kakci 14 jemo potrebe in želje. A ta pesek v očeh marsikomu ne zapira ZAPISI ŠOLSKIH PERES 15 več ust. Na ulicah odmevajo glasovi preslišanih. Na delovnih mestih šepetajo glasovi utrujenih. UNESCO novičke iz BC Naklo 15 Kadar imam priložnost, kupim Kralje ulice, časopis za brez­ Širjenje mednarodnih domstvo in sorodna socialna vprašanja. Ker v njem preberem obzorij na BC Naklo 16 marsikaj lepega. Življenje si »kralji« osmislijo na veliko različnih načinov in vsak je iskren, iskriv, tudi žalosten, a ne razvajen. Saj Tudi če te ne podpirajo, ne, da je tako življenje srečno. Razmišljajo pa drugače. lahko dosežeš veliko 17 Drugačno razmišljanje se mi zdi najpomembnejše. Je pot iz Na pustni torek je šla resnost na dopust 18 rutine, ujete v vsakdanjik. Saj veste, vse je v glavi. Ranko Ra­ jović, priznan srbski zdravnik specialist, med drugim ustano­ MLADI VRVEŽ 20 vitelj združenja MENSA in Oddelka za nadarjene NTC (Nikola Enostavno in poceni do zdravja 20 Tesla Centar), predavatelj na področju razvijanja nadarjenosti, En, dva tri, za zdravje poskrbimo vsi 20 izkust ­vene in socialne pedagogike pravi celo, da je spodbuja­ nje divergentnega razmišljanja že pri otrocih rešitev za Evro­ Kamišibaj 21 pejce, če hočemo (zopet) uspeti. Spremembe so potrebne, ŠPORT 23 saj se spreminja tudi družba – tempo ji narekuje vedno bolj Gostovanje ekip NK Naklo napredna tehnologija. Po raziskavah čez nekaj desetletij 30 % poklicev, ki jih poznamo danes, ne bo več potrebnih. Poti in na turnirjih v Avstriji 23 metode izobraževanj za funkcionalna znanja bomo morali po­ IZ NAKLANSKE PEČICE 23 sodobiti, predvsem pa pogled na službo, ki je delo zase, torej Recept za velikonočne praznike 23 tudi v veselje, ne le za denar. Kdo si upa stopiti iz cone udobja in biti srečen? JAVNA OBVESTILA 24 V tej februarski pisani številki boste prebrali in videli, da so si upale maškare na lepo pustno soboto zarajati po naklanskih Prispevke za aprilsko številko poš­ljite ulicah, pa kulturniki na Prešernov dan zbuditi slovesnega duha in domovinsko pripadnost, upajo si otroci napisati marsikaj za­ naj­kasneje do četrtka, 12. ­aprila­. Be­ nimivega, in učitelji spodbujati jih pri tem. Vi pa si (po postu) sedila opremite s fotografijami­ v .jpg upajte speči in pojesti naklansko potico. formatu, ki jih pošljite kot samostojne­ Lepe marčevske in aprilske praznike želim vsem! datoteke (ne v Wordu) in jim pripišite spremno besedilo.

2 Glas občine Naklo marec 2018 županov glas

V letošnjem letu so svetniki Občine Nak­ Spoštovane lo sprejeli proračun v višini skoraj sedmih občanke in milijonov evrov. To je drugi največji pro­ račun v zgodovini občani! Občine. Nekaj smo ga prenesli iz lanske­ ga leta, skoraj milijon pa smo pridobili iz EU sredstev. Vse to pomeni velika an­ Zima je vsaj za kratek čas pokazala Izdajatelj: gažiranost občinske uprave in sposob­ zobe. V občini Naklo pa smo to dodobra Občina Naklo, nost naših uslužbenk, da poleg svojega izkoristili in pripravili tekaške proge med Stara cesta 61, 4202 Naklo rednega dela pripravljajo še projekte in Dupljami in Strahinjem, drsališče v Nak­ razpise. Vse to z namenom, da izboljša­ Odgovorna urednica: Andreja Kosec lem ter priročno smučišče v Podbrezjah mo življenjski standard v občini Naklo. in prav tako tekaške proge. Vse to so ot­ Uredniški odbor: Ana Pintarič, ­Andreja Začelo se je premikati tudi na podjet­ roci med zimskimi počitnicami izkoristili, Kosec, Franci Šinkar, Helena ­Krampl ništvu. Merkur uspešno prodaja svoje starši pa prihranili kakšen evro, ker se vse Nikač, Zdravko Cankar, Katja Bevk, parcele, kar pa pomeni začetek poveča­ to dogaja skoraj na domačem dvorišču. ­Andreja Prosen. nja industrijske cone. Podjetništvo je po­ Da je skrb za naše najmlajše v mojem Andreja Kosec memben dejavnik razvoja kraja, saj pri­ Lektoriranje: mandatu velika, dokazuje kar nekaj in­ pomore k večji zaposljivosti in boljšemu vesticij v otroška igrišča v Podbrezjah, Izvedba: Specom d. o. o. standardu občanov, posledično pa pri­ Dupljah in v Naklem, največje investicija E-naslov: [email protected] naša večje zadovoljstvo v naša življenja. pa bo prav gotovo namenjena naši mla­ Trženje oglasnega prostora: Naj na koncu vsem materam zaželim dini, saj za njih gradimo športni park ob 040/202 384 vse najlepše ob njihovem prazniku, vsem nadvozu za Strahinj. V njem bodo lahko Oblikovanje: Matej Rauh pa vesele velikonočne praznike. našli veliko vsebine – pripravljeno je veli­ Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo­ ko pokrito drsališče, poleti pa in line ho­ Marko Mravlja, župan ma izhaja štirikrat letno (marec, junij, kej, mali nogomet itd., montirane bodo september, december). Brezplačno ga tudi stretworkaut naprave, plezalna ste­ prejmejo vsa gospodinjstva v občini na, pumppark in razgledni stolp. Naklo. Kljub zimskemu času nam pa vre­ Naklada 1.900 izvodov menski pogoji dovoljujejo nadaljevanje Naslovnica: Pustne šeme je gradbenih del na Gorenjski cesti. Ob­ ­pozdravljalo sonce nova ceste od krožišča na Pivki do Bo­ Foto: Damijan Janežič lera, obnova ceste v Zadrago, izgradnja Datum izida: 2. 3. 2018 sekundarne kanalizacije v Strahinju in ISSN 2591-0515 za tiskano izdajo Podbrezjah, še kar nekaj projektov pa ISSN 2591-0523 za spletno izdajo čaka na boljše vremenske pogoje. Oddaja gradiva ˇ Prispevki, prejeti po tem datumu, ne Pokal Obcine Naklo bodo objavljeni v tekoči številki. Bese­ dila in fotografije se pošiljajo na elek­ tronski naslov urednistvo.glasnaklo@ gmail.com s pripisom »za Glas občine 18 Naklo«. Uredništvo si pridržuje pravico­ lektoriranja, krajšanja in prirejanja član­ kov glede na prostorske zmožnosti ter V soboto, 17. marca 2018, zavrnitve člankov z žaljivimi vsebinami na smučišču Krvavec prirejamo tradicionalni veleslalom. in navedbami, ki niso v skladu z Zako­ nom o medijih. Rokopisi, zgoščenke, Prijave sprejemamo do četrtka, 15. 3. 2018, na spletni strani fotografije in drugi materiali se ne vra­ čajo, razen na izrecno željo avtorja. Ano­ Tudi letos bomo smučali za dober namen,www.naklo.si se pomerili v veleslalomu in zabavali ob živi glasbi na terasi Hotela Rozka. nimni in nepodpisani članki ne bodo Vsa zbrana sredstva od dobrodelnega srečelova bomo tokrat namenili za sofinanciranje vozička, ­objavljeni. Mnenja avtorjev prispevkov za prevoz naših malčkov v vrtcu Jelka Duplje. niso vedno mnenje uredništva.

marec 2018 Glas občine Naklo 3 iz naše srenje

TD Naklo Brez povezovanja, prireditev in ­predstavitvenega gradiva ni turizma! Damijan Janežič

Turistično društvo Naklo se je med 31. januarjem in 3. fe­ bruarjem udeležilo sejma Natur Alpe Adria. Turistične zna­ menitosti občine Naklo so obiskovalcem predstavljali člani Turističnega društva Naklo Damijan Janežič, David Podobnik in Gregor Jovan. Štirinajst dni pred sejmom smo v Turističnem društvu Naklo obvestili predsednike KTD Pod krivo jelko Duplje in Kulturnega društva Podbrezje, da lahko sodelujejo na sejmu s predstavit­ venim gradivom. Žal se nobeno od društev ni odzvalo pova­ bilu. V Turističnem društvu Naklo že dlje časa opozarjamo na po­ mankanje predstavitvenega gradiva in predstavitve turistične dejavnosti občine Naklo na spletu. V začetku aprila 2017 smo Janez Pretnar nam vsako leto predstavi drugo celino. Foto: Gregor Jovan organizirali posvet o turizmu. Želeli smo zaspano turistično de­ javnost v Naklem premakniti z mrtve točke. Spremenilo se je le toliko, da smo za letošnji sejem od Občine Naklo dobili nekaj maškaram razdelili devetdeset manjših nagrad, jim podarili sto zgibank Udin boršt – Naklo. krof in čaj ali kuhano vino. Nagrajene skupine so bile: dalma­ tinca, indijanci in medicinska sestra z bolnico. V vlogi povezo­ valca prireditve se je odlično znašel Jože Mohorič. Letos smo s predavanji začeli že 9. januarja. Prva nas je obis ­kala gornica, pohodnica in popotnica, Kranjčanka Jelena Justin. Tokrat nam je predstavila treking v Nepalu. Skupina, s katero se je odšla na pot, je prehodila planinske poti pod mogočnim Besisaharjem, Annapurno in sosednjimi gorami. Podnevi so veliko hodili, prenočevali pa večinoma pod šotori. 16. januarja nam je mladi alpinist, Kranjčan Jakob Šparo- vec, predstavil Kirgizijo. Tja se je odpravil z desetimi prijatelji plezalci. Med njimi sta bili dve plezalki, ena s Hrvaške. Plezati Velika množica maškar je zapolnila središče vasi. je začel že pri treh letih. Nato je treniral v slovenski mladinski Foto: Damijan Janežič reprezentanci. Kirgizija je dokaj varna in lepa dežela. Vredno si jo je ogledati. Ima več kot 4000 metrov visoke gore, povečini iz Nič drugače ni na gorenjski ravni. Regionalna destinacijska granita. Iz zadnjega večjega mesta so mladi alpinisti do izho­ organizacija Gorenjska, ki je vsaj v določeni meri združevala dišča potovali peš. Prtljago jim je nosilo 20 oslov in 6 konjev. gorenjski turizem, je prenehala delovati. Tako letos občine na Prečkali so tri prelaze, visoke blizu 4000 metrov. Med potjo so sejmu niso bile prisotne. Prisotna pa so bila turistična in po­ videli nasade marelic in trope divjih konj. Na goro so plezali dobna društva iz večine občin. Vodilne turistične občine si to dva dni, spuščali so se okrog štiri ure. lahko privoščijo, saj turistične zmogljivosti zapolnijo s tujci. To 23. januarja se je Ljubljančanka Darja Avsec odpravila na storijo s promocijo na glavnih svetovnih turističnih borzah, v potovanje od sicilijanskih mafijcev do norveških Vikingov. Pred prid so jim tudi krizna žarišča na ali ob turistično močnih drža­ vah v svetu. Tega pa si ne moremo privoščiti v manj turistično razvitih občinah. Turisti iz Slovenije in sosednjih držav bi nam prišli še kako prav. Tudi oni prinesejo evre. Tako v času, ko bi se morale gorenjske občine turistično povezovati, podobno kot v nekaterih drugih delih Slovenije (Primorska, Bela krajina, Šta­ jerska), ponovno vsaka zase poskuša s privabljanjem turistov. Dva dni za slovenskim kulturnim praznikom je prišel v deželo pust. Na pustno soboto, 10. februarja, smo v Turističnem društvu Naklo organizirali pravi mali karneval. Obiskali so nas kurenti in orači z Rogoznice pri Ptuju. Skupaj z domačimi maškarami so odšli na obhod vasi in veselo, s pesmijo in harmoniko pre­ Obiskovalci sejma so povpraševali po pohodnih in kolesar- ganjali zimo. Po vrnitvi pred kulturni Dom Janeza Filipiča smo skih poteh in kaj se da ob njih videti. Foto: David Podobnik

4 Glas občine Naklo marec 2018 iz naše srenje dvema letoma je o poteh po Evropi izdala knjigo z naslovom z nasadi čaja in se nato podal v narodne parke, kjer nam je Svitanja. Nekaj let je že blogerka. Piše o vsem, kar se jo do­ predstavil živali in rastlinje osrednje Afrike. Zaobšel ni niti lova takne. Potovanje je začela na Siciliji. Ta sredozemski otok je na živali in Masajev, starodavnega ljudstva. Uradna jezika dežel zanimiv zaradi mafije, ki se je pred davnimi leti borila za ideale, sta angleščina in svahili. Predavanje je Janez opremil z ljudsko žal pa je danes te okvire presegla. Norveška je čarobna dežela. afriško glasbo. Norvežani kulturno dediščino odlično vzdržujejo. Imajo lepo deželo z lepimi zelenimi dolinami in fjordi. Ko prideš tja, se Napovedujemo: moraš zagotovo peljati z ladjico po fjordih in flemsko železnico 1. marca: Turistično društvo Naklo bo imelo ob 18. uri v Gostil­ skozi zelene doline. Svetovljanski Pariz ima eno najstarejših že­ nici Kresnik občni zbor. leznic in več kulturnih znamenitosti. Med njimi Disneyland, Eli­ 3. marca: Podali se bomo na poldnevni, zgodovinsko obarvan zejske poljane, nešteto mostov, Eiflov stolp. Potep po Evropi je izlet. Prijave sprejema Gostilnica Kresnik do zasedbe avtobusa. zaključila na Škotskem. Dežela severne Evrope ima resnobnejši pridih. Takšna je tudi arhitektura, veliko je še srednjeveške. 7. aprila: Čistilna akcija v Naklem. Pripravljamo jo Turistično Zadnji torek v januarju nas je obiskal turistični vodič, Radov­ društvo Naklo, Lovska družina Udenboršt, Društvo Projects, ljičan, Janez Pretnar. Predstavil nam je Kenijo in Tanzanijo. Športno društvo Naklo, Konjeniško društvo Naklo in Ekologi Prvič je bil v Afriki na Kilimanjaru pred več kot štiridesetimi za Savo. Zberemo se ob 8. uri pred Domom Janeza Filipiča. leti. Tako kot Janez zna, je izčrpno predstavil deželi. Začel je Naklanci, očistimo Naklo! ・

Dogodek, ki zbliža in poveže vaščane Jaslice v naravnem okolju že tretje leto Milenka Jekovec

Že tretje leto po vrsti smo se 22. decembra zbrali pred Ban­ kovo luknjo v Dolenji vasi v Podbrezjah. Novica, da se bo na ta dan nekaj dogajalo, se je širila od ust do ust in vabila z vabilom, ki so ga oblikovali domačini, ki so tudi sicer za postavitev jaslic v naravno okolje dali idejo in se skrbno in požrtvovalno potru­ dili, da je ideja zaživela in da bo živela tudi naprej. Kulturni del programa so podajali učenci od prvega do devetega razreda osnovne šole in dijakinja gimnazije v Škofji Loki – Ema in Gal Mihelič, Sara Kidan, Maj in Svit Tavčar, Mark Sajovic, Gaber Val­ javec ter Nika, Nina in Pia Drinovec. Med njimi sta z glasbeni­ ma vložkoma program popestrila Zaž Hozjan na saksafonu in Štefan Grašič s harmoniko. Pesmi so bile božično-novoletno čarobne, kot se za ta čas spodobi. Brali pa smo tudi najlepše vsebine božičnih voščilnic, kar se je poslušalcem zdelo zabav­ no in zanimivo, saj je klasično pisanje voščilnic že skoraj preži­ veto, kar pa je škoda. To so ugotavljali tudi poslušalci po kon­ Mraz je ščipal v lica in nos. čanem programu, ko smo srkali kuhano vino in pili topel čaj. Tudi modrovanje se je slišalo, kako je bilo včasih čisto drugače. Enako kot včasih pa je bilo tudi sedaj peklensko mraz; ta je glodal v nos in lica in še kako so bili zaželeni leseni štedilniki, za katere je mojstrsko poskrbel Finžgarjev Tomaž. Svoj literarni prispevek je prebrala tudi Anica Hvasti, in sicer pesem, ki jo je napisala sama. Z njo se je želela zahvaliti in v teh dneh voščiti vse dobro in lepo. Menim, da smo si ustvarili lep večer in obo­ gatili spomine na prijetno druženje. Ni nas bilo malo, prišli so ljudje celo od drugod, iz Kranja, Podnarta, Tržiča, Predoselj in pa seveda iz ostalih zaselkov Podbrezij. Samo nekdo pa je manjkal. Božje dete – Jezušček v jaslicah! Njega pa ni zeblo, kajti na toplem v Finžgarjevi hiši je čakal na sveti večer. Tako me je učila moja stara mama, pa potem mami, da se Jezuščka položi v jaslice na sveti večer ob polnoči in ne prej. Kako težko sem, kot otrok, čakala na to. No, v teh jaslicah v naravnem okolju pa je to storila Mojca. Jaz pa sem poiskala primerne pesmi, k sodelovanju povabila mladino, oblikovala Mark Sajovic je v prvem nastopu v naši skupini zelo lepo kulturni program in ga povezala z besedo. prebral pesem Smrečica. Hvala vsem za druženje in drugo leto na snidenje. ・

marec 2018 Glas občine Naklo 5 iz naše srenje Kronika je neprecenljiv vir Damijan Janežič

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo kronika obra­ tajniki ne dovolj znanja za pravilno hranjenje večjega števila zloži: 'Khrónos v grščini pomeni čas.' zvezkov kronike. Kronika je torej privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obši­ Problem je danes lahko rešljiv. Z relativno nizkimi stroški ren zapis pomembnih dogodkov, zapisan po zaporedju do­ imamo možnost izdelave poljubnega števila kopij, original pa gajanja. oddamo v hrambo za to usposobljenemu arhivu, ki naj se na­ Kroniko pišejo tajniki v društvih, župniki v župnijah, šolski haja kar se da blizu sedeža društva. upravitelji, danes pomočniki ravnateljev v šolah. S tem ohra­ Da so tudi krajevni (Glas občine Naklo in Skala, glasilo žup­ njajo zgodovino teh organizacij. Kronika postane neprecen­ nije Naklo) in regionalni (Gorenjski glas) časopisi neke vrste ljiv vir v trenutku, ko se upravni odbor nekega društva od­ kronika, ni dvoma. Iz vseh lahko ob pripravi publikacije črpamo loči, da bo delovanje društva predstavil v publikaciji. Takrat gradivo. raziskovalec najprej poseže po kroniki kot najtemeljitejšem Hramba in ohranitev čim večjega števila kronik je za pretek­ zapisu o delovanju društva. lost društvenega in vaškega življenja nadvse pomembna. Kljub V Naklem so v celoti ali delno ohranjene kronike večine temu se žal še vedno dogaja, da tajnik niti ne ve, kje se del druš ­tev, šolska kronika (od ustanovitve šole leta 1860) in kronike nahaja. kronika župnije. Prvi župnik, ki jo je leta 1909 začel pisati, je Šolski upravitelj je v šolsko kroniko do druge svetovne vojne bil Jožef Seigerschmied, najbolj obširno je pisal župnik Janez zapisal tudi krajevno pomembne dogodke. Med njimi, kako se Filipič. V letih od 1826 do 1862 je župnik Blaž Blaznik v nem­ je v Naklem poslavljal postiljon s poštnim vozom, kako je v vas škem jeziku pisal dnevnik. Ivan Vrhovnik, nekaj let kaplan v prvič pripeljal vlak in vremenske ujme. Naklem, nato pa župnik v Trnovem v Ljubljani in pomemben In kako naj se kronika hrani? slovenski zgodovinar, je Blaznikov dnevnik v začetku 20. sto­ Kroniko je potrebno hraniti v suhem, zračnem in temnem letja prevedel in objavil. prostoru. Najboljše v arhivskih škatlah. Omara, če je le mogo­ Danes starejše kronike društev, župnij, skupin in šol hranijo če, naj bo kovinska, da je morebitni požar ne bi poškodoval. različni arhivi in muzeji. Med njimi Nadškofijski arhiv Ljub­ Če se v društvu tem pogojem ne more zadostiti, je bolje, da ljana in Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Gorenjsko v se kronika odda v hrambo arhivu, ki bo zanjo poskrbel stro­ Kranju. Niso redka društva, ki kroniko v celoti hranijo sama. kovno (za ogled in fotografiranje bo ob predhodni najavi ved­ Kot dolgoletni raziskovalec krajevne zgodovine opažam, no na voljo), za društvo pa se pripravijo kopije, ki bodo na voljo da marsikatero društvo nima ustreznih pogojev oziroma članom društva. ・

Moto društvo Oldteimer Naklo Delovanje društva v zimskih mesecih Janez Legat, tajnik društva

Prisrčen oldtimerski pozdrav vsem občankam in občanom naše bližnje okolice, tako da bomo starodobna vozila popeljali občine Naklo. Čas beži z bliskovito naglico, kajti pred nami je najprej po vseh naseljih naše občine, potem pa se bomo od­ zopet organizacija največje društvene prireditve. Letos že 23. peljali skozi Kranj, Besnico, Nemilje in Podblico vse do Jamnika. po vrsti – RAZSTAVA IN PARADA STARODOBNIKOV NAKLO Sledil bo spust v Kropo, kjer si nameravamo ogledati kovaški 2018. V letošnjem letu smo se s sklepom upravnega odbora muzej. Pot nas bo potem vodila preko Lipnice in Podnarta na­ odločili začrtati traso parade po doslej še ne prevoženih krajih zaj v domačo občino, kjer se bomo preko Gobovcev, Podbrezij vrnili nazaj v Naklo in bomo okoli 15. ure zaključili prireditev. Ob koncu januarja smo imeli tudi redni letni občni zbor društva, na katerem smo si okvirno začrtali zgoraj omenjeno traso letošnje parade. Sklenili smo tudi, da bomo ljubitelje sta­ rodobnikov večkrat v letu razveselili, saj smo mnenja, da mo­ ramo svoje jeklene konjičke večkrat pokazati. Izražena je bila namreč želja po večjem številu društvenih voženj, kar bomo skušali realizirati. Za kaj takega namreč ne potrebujemo raznih dovoljenj upravnih organov, kot je to potrebno za prvomajsko parado. Preko dolgih zimskih dni in večerov smo svoje jeklene ljub­ ljenčke najbrž dobro nastavili za takšno avanturo, ki bi jo moral zdržati verjetno vsak starodobnik. Se pa seveda zgodi, da jo vča­ sih komu tudi kaj zagode in na poti obstane. Vendar je bojazen Če si imel takšno ČZ-jko, si bil pa glavni. odveč, saj na začelju parade vozi tudi vlečna služba ali po doma­

6 Glas občine Naklo marec 2018 iz naše srenje

če »šlep štanga«, ki pripelje vsakega nazaj na ­startno mesto ne Ob koncu naj še povabimo predrage občanke in občane, da glede na naravo okvare. Največja želja organizacijskega odbora si v čim večjem številu ogledate prvomajsko prireditev, kajti je seveda lepo vreme. V kolikor nam bo to naklonjeno, si želimo tudi tokrat obljubljamo, da bo fletno. Nasvidenje do 1. maja večje število motoristov, ki seveda naredijo večji čar kot avtomo­ 2018. ・ bili. Zavedati pa se moramo, da udeležba na prireditvi seveda ni tako poceni, saj ne zajema samo stroškov startnine, pač pa je še prej potreben obisk kakšnega sejma z oldtimersko tematiko. Takšnih sejmov pa v naši ljubi domovini žal ni veliko, če pa že ZAHVALA ZA DAROVANI so, pa v zelo majhnem obsegu. Potrebno je obiskati kakšnega v ­DEFIBRILATOR tujini, kar pa zopet stane. Že spomladi 2017 se je na VO Okroglo obrnil g. Slavko Enako je tudi pri organizaciji naše prireditve. Vse se začne in Vidic iz Rotary kluba Tržič Naklo in nas obvestil, da so se vasi konča pri denarju. Samo društvo komaj še zmore zadovoljiti pot­ Okroglo namenili pokloniti avtomatski električni defibrila­ rebe upravnih organov, pri katerih smo glede na zakonodajo pri­ tor. To je napravo, ki nam v primeru nenadnega zastoja srca siljeni zaprositi za razna dovoljenja, ki pa žal po večini primerov lahko ohrani življenje. Prosil nas je, da poiščemo primerno niso zastonj, so celo iz leta v leto dražja. No, pa naj ne zveni, da mesto, kjer bi napravo lahko namestili tako, da bo v primeru samo jamramo. V organizacijskem odboru smo izredno optimi­ potrebe vsem vaščanom čim hitreje dostopna. stični in upamo, da se bo vse izteklo tako, kot se je že v preteklih Take pozornosti smo bili zelo veseli, še posebej zato, ker letih. Seveda, najpomembneje je, da se komu kaj nepredvidljive­ imamo včasih občutek, da gre občinska pozornost kar po­ ga ne zgodi in da se nazaj na prireditveni prostor vsi vrnemo brez gosto mimo nas. kakršnih koli prask, bodi si na vozilih bodi si na njihovih voznikih. Napravo smo prejeli 14. oktobra 2017 na dobrodelenem V imenu organizacijskega odbora se že v naprej zahvaljujemo koncertu Rotary kluba. VO Okroglo je poskrbel za takojšno dosedanjim in morebiti tudi novim donatorjem, brez katerih si namestitev na hišo Okroglo 14 (Pr’ Markuš). Namestitev in tako obsežne prireditve ne bi mogli niti zamisliti, kaj šele izpeljati. priklop na elektriko je dobrovoljno dovolil lastnik g. Marjan Kalan. V imenu vaščanov Okrogla se Rotary klubu Tržič Naklo za njihovo humano nesebično dejanje najlepše zahvaljujemo.

VO Okroglo

A mama me objame in tiho govori: Srce imam veliko, naj to te ne skrbi, saj mamina ljubezen se ne razpolovi, nikoli ne pomanjša, razredči in deli. Ljubezen v mami raste in še naprej živi in z vsakim novim detetom se stokrat pomnoži. Postanek parade na Vili Bled (Ksenija Šoster Olmer)

ISKRENE ČESTITKE OB 8. MARCU - DNEVU ŽENA IN OB MATERINSKEM DNEVU!

Vaš občinski odbor DESUS Naklo­

marec 2018 Glas občine Naklo 7 kulturni odmev

Krst pri Savici je oživel na Taboru Recital v izvedbi Anatola Šterna Jožef Perne

je Krst žalostinka (pesem mila), posvečena mrtvemu prijatelju. Recital se nadaljuje z Uvodom h Krstu, kjer pesnik opiše boje obleganih Črtomirovih tovarišev s krščansko vojsko. Štern s poudarjeno pesniško tercino mojstrsko ponazori brezupnost boja proti premočnemu sovražniku »ko mož za možem pada«. Sledi glavni del in Črtomirov krst. Pesnik je z njim pokopal vse »visokoleteče« misli o osebni sreči in vso bolečino neizpolnje­ nih želja in upov. Krst ni zavestna spreobrnitev h krščanski veri, temveč popolna odpoved prejšnjemu upanju na srečo v lju­ bezni. Prešeren je hotel s to pesnitvijo podati svojo umetniško in duševno stisko, kakor jo je doživljal v svojem pogledu na življenje in svet po prijateljevi smrti. Zgodovinski okvir, ko je bila pred slovenskim narodom prav taka usodna dilema – za­ vrzi staro in oprimi se novega, je zato nadvse primerna. Štern nas je v svojem izjemnem interpretacijskem slogu, brez teks­ ta pred seboj, pač pa s svojo sugestivnostjo, vodil skozi Krst V počastitev slovenskega kulturnega praznika smo v Kul­ in nam odkrival skrivne in težje razumljive pomene. Ali kot je turnem društvu v Tabor povabili dramskega igralca Anatola zapisal literarni zgodovinar Boris Paternu: »O pesnikovi pripo- Šterna. Recitiral ali bolje rečeno odigral je Prešernovo pesnitev vedi in izpovedi je v resnici povedal več kot naše literarnozgodo- Krst pri Savici. Uvod k Krstu še iz šolskih dni dobro poznamo, vinske analize, bolj ali manj pripete k abstraktnim, pojmovnim celoten ep in posebej Šternova zaigrana recitacija pa je nekaj definicijam. Pri njem so pomeni in sporočila besedila zaživeli posebnega in vrhunski kulturni dogodek. Predstava, ki jo je bolj neposredno in človeško. Ne le v besedi, tudi v neposredni režiral Zvone Šedelbauer, nas na poseben način zapelje v lju­ psihološko zelo gibljivi in povedni igri obraza, rok, kretenj in ce- bezensko, bivanjsko, domovinsko in poetološko tematiko te lotni dramaturgiji telesa. Vendar zmeraj zadržano, nadzirano, največje Prešernove pesnitve. podrejeno zelo zahtevnemu besedilu Krsta pri Savici.« Prešeren je Krst napisal in objavil leta 1836, potem ko je leto prej v valovih Save utonil Matija Čop. S posvetilnim sonetom prijatelju se recital tudi začne. Pesnik v njem sam razloži, da

Drage občanke, spoštovane mame, mamice, žene in dekleta!

Čestitamo vam za vaš praznik 8. marec – ­mednarodni dan žena. Pa naj ne bo samo 8. marec vaš praznik. Želimo vam, da bi bil vaš praznik celo leto, saj si to nedvomno zaslužite! Vsem občankam in občanom pa čestitamo tudi za praznik dela 1. maj, vsem prav vsem, saj smo bili in bomo delavci na tak ali drugačen način. Še posebej pa želimo mladim, da bi čim prej dobili delo, da bi Prešernov zaključek epa ponudi le eno rešitev ljubezenske »…nič več se nista videla skupaj z nami praznovali 1. maj – praznik dela! zgodbe med Črtomirom in Bogomilo: na sveti«. Tu pa smo se spomnili naše gospe pisateljice Mimi Malenšek, ki se je kar dvakrat »spopadla« s Prešernom. Roman Pesnikov nokturno je razmišljanje o njegovem življenju. Drugi Vaši socialni demokrati občine Naklo roman Črtomir in Bogomila pa je razširjena zgodovinska slika Krsta. Črtomir leži v Čedadu na smrtni postelji in pred njim ter pred nami se odvije vse njegovo življenje. Njegove bor­ be, misijonsko delovanje, dvom in vera, vdanost in hrepenenje ter iskanje smisla. Pisateljica je pri opisovanju zgodovinskega okvira kot vedno temeljita in verodostojna. Obenem pa se vživi v Črtomirovo psiho, ko zaniha med poganskim in krščanskim, med ljubeznijo in odpovedjo. Bralcu ne ponudi enoznačnih odgovorov, zato pa obilo gradiva za razmišljanje. Roman, ki je

8 Glas občine Naklo marec 2018 kulturni odmev ravno toliko kot zgodovinski tudi psihološki, nam pušča odprta Posebno noto podbreškim dogodkom daje tudi druženje vrata s tem, ko Malenškova zapiše Črtomirove in Bogomiline nas­topajočih in poslušalcev po predstavi. Tudi tokrat je bilo besede: tako, še posebej, ker se je dogodka udeležil tudi režiser Zvone »Ali si zatrdno vedela, da se bom vrnil, takrat, ko sem šel Šedelbauer. Spregovoril je o svojih pogledih na recitirano be­ prvič od tebe?« Pokimala je. »Ali bi bilo mogoče, da se ne bi bil sedilo in o načrtih v prihodnje. Pozitivno, skoraj intimno vzdušje vrnil?« - »Ne, Bogomila! Svet se lahko prekolje na dvoje, jezero in pohvale vseh v mali dvorani Pirčevega doma so spodbudile presahne in zvezde popadajo z neba, jaz pa se bom kljub temu Šterna, da je za konec recitiral še Zdravljico. Tako si lepšega zak­ vedno vračal k tebi.« ljučka nepozabnega druženja na Taboru ne bi mogli želeti. ・

KD Tabor Podbrezje V Podbrezjah brali Sonetje nesreče Milenka Jekovec

Čez tebe več ne bo, sovražna sreča, iz mojih ust prišla beseda žala; navadil sem se, naj Bogu bo hvala, trpljenja tvojega, življenja ječa.

Dnevi pred in po državnem prazniku v minulem tednu so bili polni prazničnih obveznosti. Učiteljice so v šolskih knjižni­ cah ali na domačih policah segale po Prešernovih poezijah, jih nosile v razrede, pripovedovale o pesniku Dr. Francetu Prešer­ nu, od učencev pa zahtevale, da se nekatere pesmi naučijo na pamet, kot je to zapisano v učnem načrtu. Prireditve in recitali so se po naši deželi kar vrstili in vsakemu občanu je bila dana možnost, če je le imel voljo in željo, da se sreča in napolni z neizmerno izpovednostjo in lepoto pesnikove poezije. Šolarji so švigali iz šolskih prireditev v šoli, pa zvečer v kulturni dom, pa se malo sankat in smučat na bližnji travnik, katere je sproti belil sneg. Recitiralo se je tudi v naklanski knjižnici, letos prvič, na praznik 8. februarja. Prešernovi verzi so našli pot tudi v Podbrezje. Kako da ne, saj so se v Podbrezjah že čisto udomačili. Tam na hribcu, ki se mu Tabor reče, pravzaprav nikoli ne odidejo. Čepijo tam gori na vejah dveh mogočnih lip in ko pride mrzli februar, smuknejo v usta bralcev in srca poslušalcev. Všeč jim je to okolje, mir, pod njimi se ves čas dogaja nekaj svetega. Ljudje, ki prihajajo sem gor, so vedno posebej opravljeni. Cankar bi rekel pražnje odeti, kajti ali odidejo k sveti maši v cerkvico ali po napoj kulture pod Jernej Jeglič na Taboru kot Prešeren lipo ali v Pirčev dom. Celo kosec Silvo, ko čas požene travo in cvetje v njej, skrbno in s posebnim občutkom s koso drsi po in čelo že neštetokrat namočeno, njegov pogled poboža ta bregcu. Kosa reže počasi in pazljivo in ko je delo opravljeno košček zemlje in kdo ve zakaj mu je tako blizu. Gotovo pa to vedo verzi, kajti verzi so človekova, pesnikova čutenja. Ne čisto tako ali še bolj trdoživo se dogaja verzom v Dolenji vasi. Kdo ve, koliko let že čepijo tam gori v lipinem vejevju. Nekoč so šepetali pisateljici Mimi Malenškovi, ko je kot deklica v hiši nasproti lipe hrepenela po daljnem svetu. Svoje sanje in hrepenenja je upodabljala v osebah svojih zgodb in nekega dne je tudi njo »uka žeja speljala« v svet, ki si ga je v svoji dekliški sobici naslikala kot mladenič, ki zre prihodnost skozi zagrinjalo in zato ne vidi realnega sveta, ki je v resnici krut in neizprosen. Letos smo pod lipami brali Prešernove Sonete nesreče. Da pa soneti ne bi bili osamljeni bolj, kot je bilo to potrebno, smo povabili še druge pesnikove pesmi, manj zahtevne, pa tudi bolj zahtevne, pesmi, katere so si recitatorji izbrali sami. Ne­ verjetno, kako ta mali zaselek v Podbrezjah oživi. Ob določeni Gaber Valjavec recitira Magistrale uri, to je ob 16. uri popoldne, se okoli lipe začnejo nabirati

marec 2018 Glas občine Naklo 9 kulturni odmev

­poslušalci. Prihajajo iz vseh strani: od Stroja sem, po Gobeli, njegovih rokah ni sladkih fig, pač pa knjiga z naslovom Poezije. pa mimo Vrtača iz Osranke in po cesti iz Zadnje luknje. Prostor Dr. France Prešeren je bil star 32 let, ko je napisal Sonete pod lipo se polni. Ozvočenje nas pričakuje, letos so nas priča­ nesreče. Interpretacija teh sonetov je zahtevna, prav tako ra­ kovale tudi klopi. Recitatorji čebljajo, iščejo predloge, sprašu­ zumevanje vsebine. Bila sem veselo presenečena, ko so mladi jejo, kdaj bodo na vrsti, nekdo kihne in tretji smrka, vsi smo recitatorji suvereno in z občutkom posredovali njegove verze. po malem prehlajeni. Tudi malce treme je v zraku, kajti med V posebno zadovoljstvo pa mi je bila dokaj številna udeležba poslušalci so starši, dedki in babice, mlajši bratci in sestrice, poslušalstva, saj naši ljudje s svojo prisotnostjo ne izkazujejo ki radi kaj povejo na glas takrat, ko bi morali molčati. Zazveni samo spoštovanja do našega največjega pesnika, pač pa ohra­ saksofon, zazveni himna. In potem pesmi in rime najdejo pot. njajo svojo narodno zavest z dobrim vzgledom, ki ga podaja­ Med nami zaživi Prešeren, tudi v osebi našega rednega, vsa­ jo naprej, mladim. S tem zagotovo ostaja spomin in v upanju koletnega recitatorja Toneta Strliča, ki se pražnje odene v črno tradicija, ki bo nove generacije vabila pod lipo, da berejo, da suknjo, pokrije s cilindrom in zaveže temno zeleno pentljo. V slišijo, da čutijo. ・ Dve zanimivi slikarski razstavi in recital v Pavlinovi galeriji Alojzija Murn, Društvo LIK Naklo

Slikarska razstava Rajka Bogataja Na svečnico, 2. februarja, smo odprli razstavo slik kranjske­ ga slikarja Rajka Bogataja. Razstavo Podobe Nakla in slikarjeva retrospektiva je videlo veliko Naklancev in ne dvomimo, da so jim bile slike všeč. V prvem prostoru galerije so bile kot do­ brodošlica razstavljene slike z motivi Nakla, Dupelj in okoliških vasi, ki smo jih domačini še posebej z zanimanjem ogledovali. Tudi zato, ker nekatere slike prikazujejo hiše in prizore, ki so danes že drugačni. Nekaj slik so prav za to razstavo posodili lastniki, ki so Bogatajeve slike kupili že pred leti. Za izkazano prijaznost se jim zahvaljujemo. V drugem, večjem pros­toru pa so bila med Rajkovimi slikami števil­ Trio flavt Glasbene šole Kranj na odprtju razstave Rajka na na državnih natečajih Bogataja Podobe Nakla in slikarjeva retrospektiva nagrajena dela – z dve­ ma zlatima in eno srebr­ ke imajo različne – Burja, Šparovec in Kafol. no paleto ter številnimi Razstavo je kasneje videlo prav veliko ljudi, in sicer ob rednih Certifikati kakovosti, kar terminih odprte galerije, predvsem pa jo je veliko Naklancev vse podeljuje najboljšim prišlo pogledat po končani proslavi na predvečer Kulturnega likovnim delom Zveza li­ praznika v dvorani Doma Janeza Filipiča. kovnih društev Slovenije. Slovensko tihožitje, za katerega je Izstopa delo Slovensko Recital Rajko Bogataj prejel zlato paleto. tihožitje, ki je pravzaprav Bogatajevo razstavo so ime­ instalacija, in pa risba s li priliko videti tudi recitator­ peresom Oseka (obe sta prejeli omenjeni dve zlati paleti). ji in poslušalci Recitala. Recital, Posebno mesto imajo risbe in grafike, saj slikar prav risbo in tretjega po vrsti, smo namreč določene grafične tehnike mojstrsko obvladuje. Prav gotovo na praznični 8. februar izvedli v je na to vplival njegov poklic geometra, ki je od njega nekoč Pavlinovi galeriji. Letos smo kot zahteval veliko – čeprav drugačnega, a natančnega – risanja. novost dodali recitacije in branje Kljub močnemu naletavanju snega na otvoritveni večer se del domačih avtorjev iz Nakla in nas je v galeriji zbralo osemindvajset, sicer bi nas bilo še sosednjih vasi, saj menimo, da veliko več. Po uvodu predsednice društva Alojzije Murn je je dobro in prav, da se tudi po z zanimivim pripovedovanjem o slikarju, njegovem delu in ustvarjalnem delu občani bolje o razstavi znala obiskovalce navdušiti umetnostna zgodo­ poznamo in cenimo med sabo. vinarka Petra Vencelj. Čudovit glasbeni nastop je pripravil Isti dan, le da že dopoldne, je Trio flavt Glasbene šole Kranj, ki je pod vodstvom profeso­ naše društvo sodelovalo pri re­ rice Bogomile Mrdjenović zaigral tri skladbe. Vse tri odlične citacijah v naklanski knjižnici. Na Ivo Konc pri interpretaciji mlade glasbenice pa imajo poleg instrumenta in skupnega dogodek smo povabili slikarko in pesmi iz knjige basni hčere igranja še nekaj skupnega – vsem trem je ime Ema, le priim­ pesnico Slavico Štirn, ki je prišla Nataše Konc Lorenzutti

10 Glas občine Naklo marec 2018 kulturni odmev

Zdravko Konjar pri recitaciji; na stenah galerije Barvna harmonija – utrinek z razstave slik akademske razstavljene slike Rajka Bogataja slikarke Maje Cerar s svojim soprogom Alojzem Štirnom, tudi slikarjem. Oba sta Cerar iz Kranja. Njena razstavljena dela se zgledujejo po ame­ pred nekaj meseci razstavljala svoje slike v Pavlinovi galeriji na riškem sodobnem slikarstvu Pollocka, Rothka in po preteklem skupinski razstavi V objemu narave. Slavica Štirn je doslej izda­ slovenskem impresionističnem slikarstvu Jakopiča in Groharja. la kar osem knjig svojih pesmi. Med drugimi, ki smo interpreti­ Avtorica se med drugim posveča sodobnim raziskavam barv. rali druge slovenske avtorje, je Slavica recitirala svoje pesmi iz Ustvarja tudi digitalna dela, ki jih razstavlja v mednarodnih sli­ svojih knjig. Po končanem recitalu je vseh osem knjig slovesno karskih mrežah, kjer je njeno delo cenjeno. poklonila naši naklanski knjižnici. Iskreno se ji zahvaljujemo! Naj v zvezi z razstavami omenim eno drobno opažanje. V Naslednji mesec je v Naklem Voglarjev mesec. Znameniti dr. decembrskem predprazničnem času je bilo v dvorani Doma Gregor Voglar s plemiškim naslovom de Biseneg se je rodil Janeza Filipiča nekaj prireditev za otroke, ena je bila slučajno 12. marca leta 1651. Zato bomo v marcu pripravili novo zani­ takrat, ko je bila razstava odprta za obiskovalce. Nekaj staršev mivo slikarsko razstavo replik del velikih mojstrov (na ogled je tako svoje otroke po končani otroški prireditvi pripeljalo še v lepo povabljeni tudi otroci in mladina). Lansko razstavo o dr. galerijo. Zakaj pa ne. S tem so ponudili svojemu otroku morda Voglarju pa bomo konec februarja iz Kranja preselili v lep nov eno novo izkušnjo, nov prizor za njegovo domišljijo. Nov vtis, občinski muzej v Šenčurju, kjer bo na otvoritvi tudi predavanje. ki se vtisne. Kdor Voglarjeve razstave še ni uspel videti v Naklem ali Kranju, To sem zapisala zato, ker me je tiste dni kar malo razžalosti­ si jo bo marca lahko ogledal v Šenčurju. lo ravnanje nekega mladega očija z otrokom, ki je, namenjen na otroško predstavo, pomotoma »zašel« v odprto galerijo. Razstava akademske slikarke Maje Cerar Verjet no­ ni bil iz Nakla in zato ni vedel, kje je dvorana, kjer Malo pred decembrskimi prazniki je Pavlinova galerija gos­ potekajo predstave. In se je z otrokom pojavil v galeriji. Ko sem tila še eno razstavo, ogleda vrednih slik. Načrtovana je bila ga povabila, naj si malo pogledata slike, je kar odskočil od tal, sicer v začetku decembra, vendar smo ta termin velikodušno kot bi bil na prepovedanem minskem območju, hitro zamom­ odstopili Barbari Pogačnik iz Podbrezij. Veseli smo bili, da smo ljal »Bom prišel kasneje« in z otrokom brž odhitel iz galerije. v Naklem lahko predstavili moderno slikarstvo. Na razstavi z Čeprav je bilo še dovolj časa do začetka otroške predstave. naslovom V soju luči decembra se je z modernimi, abstraktni­ Škoda, bi vsaj otroku privoščil kak nov vtis. ・ mi, kolorističnimi slikami predstavila akademska slikarka Maja Praznovanje Prešernovega dneva v ­Krajevni knjižnici Naklo Tekst in foto: Mag. Helena Krampl Nikač

Prešernov dan (s polnim uradnim imenom Prešernov dan, slovenski kulturni praznik) je osrednji slovenski kulturni praz nik­ in državni praznik – dela prost dan v Republiki Slove­ niji in ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. In na praznični dan je Krajevna knjižnica Naklo, ki je del Mestne knjižnice Kranj, odprla svoja vrata za vse obiskoval- ce. Krajevna knjižnica Naklo je bila na Prešernov dan odprta od 8.00 do 13.00, od 8. februarja dalje pa bo redno odprta pet dni v tednu, tudi ob četrtkih. V času hitrih sprememb, hitrega napredka in razvoja so knjiž ­nice in njihova dostopnost še pomembnejše kot sicer, ne le za posameznika, ampak za družbo kot celoto. Občina ­Naklo

marec 2018 Glas občine Naklo 11 kulturni odmev

je v Mestni knjižnici Kranj oziroma Krajevni knjižnici Naklo pre­ Otrokom smo poznala odličnega sodelavca pri razvoju in širjenju znanja med praznik pribli­ občani. V krajevni knjižnici Naklo najdejo nekaj zase tako stari žali s prešerno kot mladi. Knjižnica je v lokalni skupnosti dnevna soba mes­ delavnico. Pos­ ta, občine, vasi. Knjižnice so odgovor na krizne čase: k njim lušali smo Povo­ lahko pride vsakdo, prostori so odprti vsak dan in storitve so dnega moža in brezplačne. seveda prešerno Prešernov dan je priložnost, da širimo dober glas o ustvarjali. brezplačnem dostopu do knjižničnega bogastva s področja Program smo znanja in literature, informacij, dogodkov, vseživljenjske- nadaljevali z ga učenja, gradiva o lokalni skupnosti in tudi do prostora recitalom v so- splošnih knjižnic, kjer se ljudje lahko zbirajo in sprostijo v delovanju z Li- varnem in kulturnem okolju. kovnim društ­ Otvoritev knjižnice smo obeležili s posebnim kulturnim pro­ vom Naklo. gramom. Pridružila se Gorenjska prestolnica na vsakem koraku diha s Prešernom. nam je slikar- Saj veste: kipi, gledališče, hiša, ulica, šole, galerije, društva … in ka in pesnica gostilne. Tudi knjižnica, kjer vas že na pročelju pozdravi pesni­ Slavica Štirn. kova Glosa in v Gorenjski sobi zbirka Prešerniana, oznanja ve­ Odzvala se je na ličino pesnikovega dela. 8. februarja pa smo nekaj tega duha vabilo in se nam prenesli tudi v Krajevno knjižnico Naklo. pridružila ter Celo dopoldne so obiskovalci reševali kviz Prešerna jagat. nam predsta­ Ker nismo vsi prešernoslovci in o pesniku marsičesa še ne vila nekaj svo­ vemo, smo knjižničarji ob tej svečani priložnosti pripravili kviz jih pesmi. Celo ''Prešerna jagat'' – z namenom, da skozi zabavno odkrivanje dogajanje pa je Prešernovega življenja in dela poskušate pesnika ujeti v vsej še posebej po­ njegovi veličini. žlahtnila z donacijo vseh svojih pesniških zbirk. Udeleženci prešernega dne smo sklenili, da tudi naslednje leto organizirano »prešerni« dogodek in upamo, da se nam boste pridružili.

Naš NOVI delovni čas:

Krajevna knjižnica Naklo, Stara cesta 61, 4202 Naklo telefon: 04 257-76-10

Obratovalni čas ponedeljek 14.00–19.00 torek 14.00–19.00 sreda 14.00–19.00 četrtek 8.00–13.00 petek 8.00–13.00

Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vabljeni, da nas obiščete čim pogosteje. ・

Slavica Štirn in Helena Krampl Nikač, foto: Alojzija Murn

12 Glas občine Naklo marec 2018 jaz pa razmišljam tako

Asfaltna baza ogroža zdravje Kar ni dobro za Podreber, tudi ni dobro za Podbrezje! V imenu prebivalcev, podvrženih negativnim vplivom asfaltne baze v Gači, napisal Uroš Blaznik eprav v Gači prebivalcem dobro skrita, je asfaltna baza še kako prisotna v vsakdanu Podbrežanov; Čneznosen smrad, ekološka škoda in kvaren vpliv na zdravje niso sinonimi za zdravo življenjsko okolje. Naslov bi lahko zapisali na več drugačnih načinov, pri čemer želimo poudariti, da kakor koli obračamo besede, se nanaša na neznosen smrad iz Gače v Podbrezjah, ki se v času obratovanja asfaltne baze širi po naselju. Čas je oživil naše strahove iz leta 2007, ko smo začeli opozarjati tudi s podpisi krajanov Podbre­ zij, da tak objekt ne sodi v osrčje narave, med potoke, travnike, gozdove. Med tem ko ves civiliziran svet skuša narediti krepak korak nazaj s postavljanjem takšnih in podobnih objektov, saj se zavedajo, da bodo s tem naredili velik skok naprej za blagor človeškega bivanja, se v občini Naklo dogaja ravno obratno. In so pred časom sklenili občinski veljaki, da so prebivalci zaselka Podreber v Naklem dotrpeli svoj del smradu, a da še ne kaže zapreti asfaltne baze, le da naj se prestavi nekam na obrobje občine. Rečeno – storjeno! Asfaltna baza se premakne na severo­ zahodno mejo občine, v Gačo, v vas Podbrezje. Po njihovem vonjave, ki možganom pošljejo signal o prijetnem ali nečem mnenju, tukaj mislimo predvsem predstavnike občine v tes­ nevarnem. Predvsem nevarne, neprijetne vonjave so tiste, ki nem sodelovanju z Gorenjsko gradbeno družbo, d. d. (v na­ zbudijo človeški obrambni mehanizem po umiku. Podbrežani daljevanju GGD), je nova lokacija odlična. Od prvih hiš dovolj omenjenih zaselkov se tako v času obratovanja baze v Gači oddaljena, objekti baze obdani z gozdom in postavljeni v luk­ zelo težko zadržujemo zunaj na prostem, vsa vrata in okna na­ njo ter na ta način očem prebivalcem občine Naklo in nam ših hiš moramo pravočasno zapreti, da nam smrad, izvirajoč iz vaščanom Podbrezij povsem skriti. asfaltne baze v Gači, ne udari v naše bivanjske prostore. Suše­ Zakaj toliko poudarka oziroma toliko besed, vezanih na nje perila na prostem, v naravnem okolju, je le še lep spomin. predstavnike občine Naklo in na GGD? Preprosto zato, ker In zakaj vse to? Za ceno pohlepa po dobičku, za ceno kapitala? so oni tisti, ki so se odločili za potezo selitve asfaltne baze in Kadar postavimo skupaj na tehtnico kapital in zdravje, mora oni so bili tisti, ki so sprejemali in podpisovali zakone ter akte, pri človeku 21. stoletja, človeku zdravega razuma, kot zma­ vse v korist spremembe lokacijske umestitve asfaltne baze govalec te bitke izstopiti naše neprecenljivo zdravje. Ravno iz Podrebra v Gačo. Omenjene odločitve so sprejemali kljub zdravje in z njim povezano zdravo življenjsko okolje je tisto, našemu nasprotovanju. Pa se vprašajmo, za kakšno ceno. Rek za kar se bomo Podbrežani borili, vse dokler ne dosežemo pravi, da je denar sveta vladar. Mogoče to velja na področju zastavljenega cilja. Poti, ki nas vodijo do ciljnih vrat, je veliko. prestiža, kamor pa naše zdravje nikakor nikoli ni in tudi ne bo Pomembno pri tem je le, da nam je ta cilj vsem dobro poznan. sodilo. Zdravje človeka je le eno in tako dragoceno, da ga ne Povedano z drugimi besedami, ne glede na to, da se mogoče gre meriti s še tako velikim kapitalom in željo po napredku, in­ še ne zavedamo povsem, kako vijugasto in težko pot imamo dustrializaciji! Celo prvi stavek 72. člena v naši ustavi govori, da pred seboj, nas to ne navdaja s strahom, pač pa z velikim ela­ ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenj­ nom, da čim prej dosežemo v Podbrezjah življenjsko okolje skega okolja. Okolje, kakršnega smo priča prebivalci Podbrezij enako tistemu pred začetkom obratovanja asfaltne baze. Če v zadnjem letu in pol, gledano s stališča smradu, ki nam ga s se malo ozremo nazaj, na vse do sedaj tukaj zapisane besede, svojim obratovanjem povzroča asfaltna baza, prav gotovo ne lahko hitro spoznamo, da bi se vse dalo na kratko predstaviti z sodi med zdravo. A bodimo pošteni pri zapisanem. Ni celotna enim samim naslednjim stavkom. vas Podbrezje na udaru. Tu mislimo predvsem zaselka Britof Podbrežani, predvsem prebivalci zaselkov Britof in Podtabor in Podtabor, saj sta najbolj podvržena negativnim vplivom na zahtevamo, ne želimo, poudarjamo – zahtevamo, da se nam zdravo življenjsko okolje, ki ga povzroča asfaltna baza v Gači. povrne enako življenjsko okolje, gledano z vidika neznosnega Zapisali smo, da so objekti GGD v Gači povsem skriti. Drži, da smradu, ki ga s svojim obratovanjem v Podbrezjah povzroča so skriti očem. Kaj pa našim organom voha in sluha? To, da se GGD, življenjsko okolje, kot smo ga imeli pred pričetkom obra­ pelje v času sezone po petdeset in tudi več tovornjakov vsako tovanja asfaltne baze v Gači. uro po glavni cesti na območju Podtabora, to človek še nekako K temu tako pomembnemu stavku dodajamo še to, da potrpi, saj človeški možgani moteče zvoke preprosto zanema­ bomo storili vse, res vse, da dobimo nazaj to, kar nam po usta­ rijo in jih smatrajo kot nemoteč dejavnik, kar lahko potrdijo vi pripada in kar smo nekoč že imeli – zdravo, človeka dostojno vsi, ki živijo v bližini prometnih cest. Nekaj povsem drugega so življenjsko okolje! ・

marec 2018 Glas občine Naklo 13 jaz pa razmišljam tako Naši štirinožni ljubljenčki in njihovi ­nadležni kakci Janez Legat

Res je, da so psi naši najbližji prijatelji. Nikoli nas ne sprej­ mejo s slabo voljo ali nerganjem, ne glede kakšnega razpolo­ ženja prihajamo domov. Za vsako uro, ki jim jo namenimo ali sprehod, so nam neskončno hvaležni. Vsega tega se resnično premalo zavedamo. Premalo predvsem ob nakupu. Največkrat se zgodi, da se v družini pojavi otroška želja po psu, vendar se moramo zavedati, da mora tako zahtevno odločitev o naku­ pu štirinožca potrditi celotni »hišni svet«, saj se le tako lahko izognemo nadaljnjim nevšečnostim in trpljenju kupljene živali. Žival namreč še kako dobro čuti, kdaj in kje je zaželena in kdaj ne. Še posebno pri psih moramo vedeti, da je pes človekov, za razliko od mačk, ki so hišne. To pa tudi ni zadnja težava pred prihodom psa v družino. V končni fazi je to nekako še en dodaten družinski član, katerega v nobenem primeru ne gre zapostavljati. Kot reden sprehajalec psa po severnih po­ Tega prizora najverjetneje ne bomo nikoli videli ljih našega kraja, kjer v celotni občini najdemo največ tovrstnih sprehajalcev, z žalostjo v srcu ugotavljam, da zelo redki lastniki pobiramo njihove kakce in jih potem odlagamo v zato name­ iztrebka je 23 milijonov odpadnih koliformnih bakterij. Pasji njene koše, katere pa prav tako lahko srečamo skoraj na vsa­ iztrebki so magnet za različne škodljivce, tako da dlje, ko jih kem koraku. Priznati je treba, da je praznjenje košev, namenje­ pustimo ležati na tleh, bolj nevarni postajajo. nim kakcem, zelo urejeno in redno, tako da si občinski delavci, • V kolikšni meri pa so pasji iztrebki v krmi lahko vir okužbe ki za to skrbijo, zaslužijo vse pohvale. Grajati pa je potrebno in bolezni domačih živali, česar se upravičeno boje kmet­ lastnike, ki jih premalo uporabljajo in ne nazadnje s seboj na je, predvsem tisti, ki imajo travnike ob sprehajališčih, torej v sprehod niti ne vzamejo za kakce namenjenih vrečk, seveda če naši občini je to že omenjeni severni del Naklega med vrt­ jih sploh doma imajo na zalogi. Kot lastnika štirinožca me zelo cem Mlinček in avtocesto ter med Cegelnico in nadvozom za bolijo očitki nekaterih, kot na primer: »Pesjanarji« ste tako ali Strahinj. Direktor Veterinarskega centra v Celju Edvard Kru­ tako vsi »svinjarji«. Temu seveda ni tako, saj opažam, da nas je der pravi, da pasji iztrebki, če se znajdejo v krmi, sicer sami po res zaenkrat le peščica, ki za svojimi psi tudi počistimo. Upam sebi in neposredno ne ogrožajo zdravja z onesnaženo krmo pa, da nas bo iz dneva več, saj je tudi ta članek namenjen prav nahranjenih živali, so pa lahko zelo nevarni kot posredniki temu. Morda pa bo res potreben kakšen nov zakon, s katerimi bolezni. Pogosto so namreč prenašalci okužb in zajedavcev, se bo »nevestneže« lahko udarilo po žepu. Da pa pasji kakec denimo glist, ki so lahko zelo nevarne prašičem, govedu in tudi za mati naravo ni tako nedolžen, dokazujejo tudi sledeča drugim domačim živalim. dejstva, povzeta iz strokovnih literatur: Mislim, da sem navrgel kar nekaj razlogov, zakaj je potreb­ • Kakec ni dobro gnojilo, ker je v njem močna koncentraci­ no pasje kakce oziroma iztrebke za seboj pobrati. Ob tem bi ja hranil, ki poškoduje oziroma »zažge« travno površino in rad dodal še en žgoči problem, ki se ga lastniki premalo ali tudi zaradi velikega števila bakterij je lahko kakec nevarno pa sploh ne zavedajo, v nekaterih primerih tudi nočejo, saj so gnojilo, če zaužijem hrano, gnojeno s kompostom iz pasjih mišljenja, da mora biti njihov pes svoboden in ne na verigi ali kakcev. v pesjaku. Izjemno neprijetno namreč je, ko vzameš svojega • V primeru, da bi 3 dni zbirali pasje iztrebke 100 psov in jih štirinožca na sprehod, poleg naju spremljajo tudi otroci, pa odvrgli v morje, bi bilo potrebno začasno zapreti obalno ob­ nepričakovano od nekod pridrvi velika mrcina. Takrat res ne močje v velikosti 32 km zaradi velikega števila bakterij, ki veš, kako bi ukrepal. Ali bi najprej zaščitil otroke ali bi se ob se nahajajo v vsem tem poizkušal napadalcu postaviti po robu. No ja, če se pasjem kakcu. hvala Bogu vse mirno izteče, že od daleč zaslišimo klic: »Saj ne Raziskavo je bo nič, saj ni nič hud!« opravila Amer­ Na to isto temo sem že pisal pred slabima dvema letoma iška agenci­ in z žalostjo v srcu ugotavljam, da se do danes ni kaj bistveno ja za zaščito spremenilo, zato sem se odločil ponovno pisati o tem. Bese­ okolja (US dilo namreč ni namenjeno očitkom neodgovornim lastnikom Environmen­ psov, pač pa, da bi končno dojeli, da je psa potrebno imeti tal Protection na povodcu, doma pa v pesjaku ali ograjenem vrtu in da je Agency). na sprehodih nujno potrebno za njimi tudi počistiti. V upanju, • V enem gramu da napisano ne bo ponovno naletelo na gluha ušesa, vas prav (1 g) pasjega Precej nerodno, če se nam zgodi kaj takega lepo po kinološko pozdravljam. ・

14 Glas občine Naklo marec 2018 zapisi šolskih peres UNESCO novičke iz BC Naklo Janja Čenčič Gartner, učiteljica iotehniški center Naklo – Srednja šola je že vrsto let vključena v UNESCO ASP mrežo šol in ima tudi mednarodni status. To pomeni, da sledimo štirim Delorsovim stebrom izobraževanja za 21. stoletje, Bki omogočajo otrokom optimalen razvoj. To so: Učiti se, da bi vedeli! Učiti se delati! Naučiti se živeti skupaj! in Učiti se biti! S tem namenom se tudi udeležujemo Unesco projektov drugih šol ter organiziramo svoje dejavnosti.

Jerca Lunar; foto: Marta Skoberne Pevski zbor BC Naklo; foto: Marta Skoberne

V decembru je potekal že 9. dobrodelni večer, tokrat z Ozara iz Kranja. Še posebej pa sta nas navdušila pianista naslovom Po stopinjah tradicije skupaj do vrha. V petek, 1. Bor Maltar in Matic Jensterle iz skupine Čudoviti um. Vsem 12. 2017, ob 18. uri smo v športni dvorani Biotehniškega nastopajoči se iskreno zahvaljujemo. Preko 600 gledalcev je centra Naklo skupaj ustvarili čudovit večer, ki so ga otvorile napolnilo dvorano in skupaj nam je uspelo, saj smo s pro­ plesalke Pikice iz OŠ Naklo in Smeške iz POŠ Duplje pod dajo vstopnic in donatorskimi sredstvi zbrali v šolski sklad mentorstvom Nataše in Eve Zaletelj. Nastopili so naši dijaki: denar, za katerega bomo poskrbeli, da bo prišel v prave pevke Gaja Pazlar, Neja Bohinc, Klara Tomc, Nadja Arhar, roke. šolska glasbena skupina Interpres, pevski zbor BC Naklo 14. decembra 2017 pa smo v graščini v Dupljah, ki je pod mentorstvom Mateje Praprotnik ter plesalka jazz bale­ Unescov posvojeni spomenik dijakov BC Naklo, otvorili bo­ ta Justyna Juralewicz. Na kitaro je zaigral tudi naš učitelj Jo­ žično-novoletno razstavo v sodelovanju s KTD Pod krivo jel­ žef Mali. Pridružila sta se nam nekdanja dijaka Uroš Koščak ko. Dijaki 3. E in 3. F razreda so z mentoricama Metko Celar na klavirju in pevka Jerca Lunar s spremljavo kitarista Benja­ in Sonjo Jerič Štefe poiskali navdih za dekoracije v gozdu. mina Burgerja. Zelo smo bili veseli zunanjih nastopajočih Pogostitev pa je pripravila dijakinja Tjaša Moroz iz 3. J pod skupin – Podpeških pobov ter akademske folklorne skupine mentorstvom Mirana Ahčina.

Plesna skupina Pikice iz OŠ Naklo je otvorila dobrodelni Šolski kampus, College of Agriculture Food and Rural večer. Foto: Peter Skoberne ­Enterprise, S Irska. Foto: Blažka Šubic

marec 2018 Glas občine Naklo 15 zapisi šolskih peres

Biotehniški center Naklo – 110 let tradicije ­izredni študij): Področja izobraževanja na SREDNJI ŠOLI: Hortikultura Strokovna gimnazija Upravljanje podeželja in krajine Živilstvo in prehrana Naravovarstvo Kmetijstvo IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Hortikultura v vse izobraževalne programe se lahko vpišete tudi odrasli Naravovarstvo številni aktualni TEČAJI in STROKOVNI SEMINARJI Področja izobraževanja na VIŠJI STROKOVNI ŠOLI (redni in http://www.bc-naklo.si/. ・ Širjenje mednarodnih obzorij na BC Naklo Špela Langus, koordinatorica projektov, in Tina Križnar, učiteljica Eno pomembnejših vodil našega centra je zagotovo prenos teorije v prakso. Ko je dijakom, študentom in učiteljem zagotovljeno, da lahko preizkusijo prakso v tujini, je dodana vrednost toliko večja. Po zaslu- gi zelo uspešne projektne pisarne na Biotehniškem centru Naklo letno uspešno prijavljamo in izvedemo vse več mednarodnih izmenjav oz. mobilnosti.

Že takoj v sredini septembra 2017 je bila v okviru projektov dijakov. Tovrstne, zdaj že tradicionalne mobilnosti na Norveš­ Erasmus+ School4life in Mi v Evropi izvedena mobilnost v ko in vračanje tako učencev kot učiteljev iz naravovarstvene Estonijo, na šolo Pärnumaa Kutsehariduskeskus – področje ži­ stroke, polnih vtisov in videnih primerov dobre prakse, zago­ vilstva (5 dijakov, 2 učitelja spremljevalca). Šola leži v mestu tovo vnaša zelo zaželeno praktičnost, življenjskost in svežino v Pärnu in sodi med večje estonske šole, obiskuje jo okoli 1300 naše učne procese. Prav v letošnjem šolskem letu smo posle­ dijakov slaščičarsko-pekarske, kuharske, kozmetične, trgov­ dično naravovarstveni aktiv obogatili z osnovnim priborom za ske, mehanične, bolničarske, šiviljske in frizerske usmeritve. V preživetje, šotorskimi platni in gamašami. Dijakinji programa času izmenjave so se naši dijaki udeleževali vsakodnevnega kmetijsko-podjetniški tehnik sta del svojega praktičnega uspo­ usposab­ljanja v šolski kuhinji in slaščičarsko-pekarski delavnici. sabljanja opravili na šolski kmetiji, del pa na kmetiji enega od Izdelovali so različne slaščičarske in pekarske izdelke ter po­ učiteljev v okolici Vossa. Ogledali sta si kmetijo, ki je usmerjena magali pri pripravi obrokov v šolski kuhinji. V okviru kulturne v turizem, ovčerejo in pridelavo sadja, večji industrijski objekt, izmenjave so se naučili izdelati nekaj tradicionalnih estonskih kjer pridelujejo jabolčni sok in ostale izdelke iz jabolk. jedi, gostiteljem pa so s pripravo slovenskih jedi predstavili Matic Mubi je povedal, da je »praktično izobraževanje pozi­ tudi naše domače kulinarične posebnosti. tivna, odlična izkušnja v mojem življenju. Naučil sem se veliko Udeleženci so svoje vtise strnili takole: novega, dela v skupini, izboljšal sem znanje tujega jezika ter »Zelo dobra izkušnja in zanimiv način izvajanja prakse. Učil­ komunikacije. Vesel sem, da sem se lahko udeležil te izmenja­ nice so dobro opremljene in prostorne.« (Ema Burjek) ve, saj sem pridobil veliko praktičnih izkušenj. Bilo mi je zelo »Zanimiva pokrajina, urejena okolica in več samostojnosti pri všeč.« pouku.« (Jakob Razinger) Tia bradeško je dejala: »Mobilnost na Norveškem se mi je »Pridobila sem nove izkušnje in izboljšala znanje anglešči­ zdela zanimiva in polna novih izkušenj, spoznanj. Najraje sem ne.« (Eva Bečan) delala na kmetiji pri profesorju, kjer sem dobila nove ideje za »Čudovita izkušnja povezovanja, spoznavanja drugačne­ nadaljnje kmetovanje v domačem kraju.« ga pedagoškega procesa, lepa pokrajina, dobra hrana, super Vid Mušič je navdušen: »Izobraževanje na Norveškem je do organizacija, čudovito mesto, urejena okolica, velika kulturna sedaj ena najboljših izkušenj v mojem življenju, naučil sem se dediščina.« (Kristina Frlic, učiteljica) veliko dobrega za šolo in tudi veliko za življenje.« Konec oktobra in v začetku novembra 2017 je sledila mo­ Mobilnosti niso namenjene izključno dijakom, pač pa so pri­ bilnost na Norveško, in sicer na šolo Voss vidaregåande skule poročljiva tudi strokovna usposabljanja učiteljev. Eno takšnih – Hordaland fylkeskommune – področje naravovarstva in kme­ je potekalo konec decembra 2017, in sicer v Franciji na šoli tijstva (6 dijakov, 2 učitelja spremljevalca). Srednješolski izo­ LEGTA La Peyrouse Perigueux, področje naravovarstva, živilstva braževalni program naravovarstva je na Norveškem zasnovan in hortikulture. Cilj je bil usposabljanje dveh učiteljev in zbira­ drugače kot v Sloveniji. Cilj je naučiti dijake vodenja v naravi nje vtisov o možnostih bodočega sodelovanja. Izmenjali smo in izvajanja različnih dejavnosti, kot so pohodništvo, smučanje, podatke o izvedbi pouka oz. predvsem prakse. Učiteljici sva vožnja kajaka, rafta, kolesarjenje, plezanje, vlečenje sani ipd. V ugotovili, da sta si šoli s strokovnega vidika zelo podobni, mo­ času šolanja dijaki vse te dejavnosti celovito spoznajo, odpravi­ bilnost pa bo naše nadaljnje sodelovanje še poenostavila, ker jo se tudi na več taborov, kjer vse to preizkusijo. Del praktične­ zdaj poznamo šolo, učitelje, opremljenost ter vso potovalno ga usposabljanja poteka v vrtcih, kjer dijaki skupaj z vrtčevski­ in namestitveno logistiko. Dokaz za uspešno delo in takojšen mi otroki bivajo na prostem in jih učijo o naravi ter preživetju v odziv je povratni obisk te šole; dijaki, učitelji in celo ravnatelj njej preko različnih iger in pravljic. Dijaki so bili navdušeni nad nas obiščejo v aprilu 2018. programom in nad načinom dela tako učiteljev kot norveških Do konca junija so načrtovane še sledeče mobilnosti: v za­

16 Glas občine Naklo marec 2018 zapisi šolskih peres

četku aprila 2018 na Hrvaško, »Arboretum Opeka« Marčan, Naklo vabljeni tudi predstavniki šole BC Naklo, navezali stike, področje hortikultura, 6–7 dijakov in en učitelj, konec aprila pričeli z usklajevanjem programov in postavili temelje sodelo­ in v začetku maja 2018 v Francijo, na srednjo šolo Lycée Rei­ vanja z omenjeno poljsko šolo. Tako od leta 2012 sodelujemo nach, področje naravovarstva in kmetijstva ter v začetku junija v okviru mednarodnih izmenjav dijakov in učiteljev. V okviru te 2018 še v Avstrijo, Biosferni park – Biosphärenpark Nockber­ mobilnosti bodo med 9. in 11. 3. 2018 pripotovali tudi 3 viso­ ge, področje naravovarstva in kmetijstva (10 dijakov, 2 učitelja ki predstavniki občine. Iz Francije, iz že omenjene šole LEGTA spremljevalca). Gre za vsakoletno prakso in odlično partnersko LA PEYROUS, v sredini aprila 2018 pride 5 dijakov s področja sodelovanje. hortikulture, 2 učitelja spremljevalca in ravnatelj, prav tako pa V okviru višješolskega programa Upravljanje podeželja in pride v sredini junija 2018 7 dijakov in 1 učitelj iz druge fran­ krajine je v januarju 2018 v okviru programa Erasmus+ KA103 coske šole Pau-Montardon (področje živinoreje, hortikulture). študentka 2. letnika odšla na Severno Irsko, kjer bo kar štiri Na 14-dnevno izmenjavo v maju 2018 pridejo dijaki in učitelji mesece na študijski izmenjavi na College of Agriculture Food iz ZGRG za Slovence iz Celovca in Znanstvenega liceja Fran­ and Rural Enterprise. ceta Prešerna iz Trsta, ter na enotedensko izmenjavo dijaki iz Načrtovane so še mobilnosti v okviru programa Erasmus+ Izobraževalnega centra Ehrental iz Celovca in Kmetijsko-gos­ »SLAVIT« (6 dijakov, 2 učitelja, Avstrija – predvidoma oktobra podinjske šole iz Drauhofna. Tudi med poletnimi počitnicami 2018), v okviru programa Erasmus+ »Skills4life« (6 dijakov, 2 naš center nikakor ne počiva, na prakso pride 12 dijakov in učitelja, Belgija - v sredini maja 2018, v okviru projekta Eras­ 2 učitelja spremljevalca iz hrvaške srednje šole Ilok (področje mus+ »OUJE« pa bo od maja do decembra 2018 izvedenih kar hortikulture in vrtnarstva), konec avgusta pa še 6 dijakov in 2 6–7 mobilnosti šolskega osebja s ciljem izboljšanja jezikovnih učitelja spremljevalca iz druge hrvaške šole Arboretum Opeka kompetenc, kompetenc vodenja, izpopolnjevanja strokovnega Marčan (področje živinoreje in vrtnarstva). znanja za delo z osebami s posebnimi potrebami, pridobitev Namesto zaključka naj vas povabimo, da se v prihajajočih strokovnega znanja s področja učnih metod in tehnik ter stilov dneh ali tednih odločite za obisk našega centra – se udeležite poučevanja. poljubnega tečaja iz živilskega, hortikulturnega, kmetijskega ali Širjenje mednarodnih obzorij je vsem dijakom na šoli omo­ povsem drugega področja, pridete spoznat ponudbo naše gočeno še posredno, ko na centru gostimo tuje partnerske šolske trgovine Pod kozolcem, ob četrtkih vas tam pričaku­ šole: januarja 2018 smo 3 tedne gostili 2 dijaka in 1 učitelja iz jejo do 18. ure, se 21. 3. 2018 udeležite glasbenega večera s Norveške (Voss vidaregåande skule- Hordaland fylkeskommu­ poezijo, ki je tudi zaključek Unesco projekta Poezija je vse­ ne, področje naravovarstva). Prav sedaj, v marcu, gostimo kar povsod okoli nas, le videti jo je treba, predvsem pa vas toplo 30 dijakov, 3 učitelje, ravnateljico in pomočnico ravnateljice iz vabimo na tradicionalno velikonočno razstavo v Dupljansko Poljske (Nakło nad Notecią), in sicer iz šole Zespoł Szkół Po­ graščino, ki bo odprla vrata 22. 3. 2018, ter na dan odprtih nadpodstawowych (področje kmetijstva, hortikulture in gim­ vrat našega centra, ki bo 25. 4. 2018. Med drugim takrat di­ nazije). Kot bralci zagotovo vedo, sta Občini Naklo in Nakło jaki zaključnih letnikov aktivno predstavljajo svoje projekt­ nad Notecią pobrateni občini, pogodbo o prijateljstvu in so­ ne naloge in prepričate se lahko o praktičnosti oz. uporabni delovanju sta podpisali že leta 2000. vrednosti le-teh. Bi želeli izvedeti več? Odgovore najdete na Leta 2010 smo ob praznovanju 20. obletnice ustanovitve http://www.bc-naklo.si/. ・ poljske občine, na katero smo bili poleg delegacije občine

Ocena knjige Matilda Tudi če te ne podpirajo, lahko dosežeš veliko Anže Konjar, 6. razred

Zelo priljubljena zgodba o deklici Matildi ni kot nekatere os­ je prisiljena gledati televizijo. Pol leta kasneje kot ostali odide v tale. Verjetno ste jo že prebrali, če je pa še niste, upam, da vas šolo Ajde Gromovnik, kjer spozna učiteljico Medico. Izve nekaj bo moja ocena prepričala in boste izvedeli kaj novega. o njenem odraščanju s teto oziroma ravnateljico šole Volov­ Otroški fantazijski roman, ki ga je napisal britanski pisatelj škarco in ji s svojo močjo, da stvari premika z očmi, pomaga, da Roald Dahl in ilustriral znani ilustrator vseh Dahlovih knjig skupaj preženeta ravnateljico Volovškarco iz mesta in Medici ­Quentin Blake z naslovom Matilda, je zelo znana knjiga po vrneta hišo. celem svetu. Prva izdaja je bila leta 1988 v Angliji, na sloven­ Knjiga Matilda vsebuje vse, kar si dandanes želi otrok. Kan­ ske police pa je prvi od štirih ponatisov prišel že leta 1993 pri ček fantazije, ščepec nesramnih ljudi in prijaznih ljudi ter nas, Mladinski knjigi v zbirko Žepnice. V slovenščino jo je prevedel otroke. Vsebuje tudi zanimive ilustracije in zanimive zaplete, Bogdan Gradišnik. ob katerih se tudi malo nasmejimo. V knjigi je prikazano trdno Matilda živi v razvajeni družini. Njen oče, g. Pelin, je prodaja­ prijateljstvo med Matildo in njeno učiteljico Medico. Obe sta si lec rabljenih in nepravilno prenovljenih vozil, njena mama, ga. prizadevali pomagati, zato mi je knjiga še posebej všeč. Matil­ Pelin, pa je ljubiteljica tombole v bližnjem mestu. Matilda je da je pokazala, da tudi če te ne podpirajo, lahko dosežeš veliko zelo pametna deklica in že pri treh letih zna brati. Kljub temu in pomagaš drugim. To je storila tako, da je Medici pomagala

marec 2018 Glas občine Naklo 17 zapisi šolskih peres

rešiti težave z ravnateljico, ona pa je skušala prepričati druge, mo, da ima moči in lahko stvari premika z očmi, knjiga postane da je Matilda dober otrok in je to storila s tem, ko je starše zelo zanimiva in napeta. obiskala na domu, Volovškarco pa prosila, naj jo prestavi v višji Knjiga se v originalu verjetno odvija v britanskem okolišu, razred. Knjiga ni preveč dolga in jo lahko preberejo tudi slabši zanimivo pa je, da prevajalec Matildo prestavi v slovenske kra­ bralci knjig in tisti, ki ne berejo radi in jih bo kljub temu poteg­ je, na primer v Žužemberk, kamor gospa Pelin hodi na tom­ nila v napeto zgodbo. bolo. »Če te napadejo, je edino pameten protinapad,« je v citatu Takoj po izdaji je knjiga prejela nagrado children's book napisal Napoleon. Tudi Matilda je to storila svojima staršema, award, iz nje pa sta nastala tudi zelo priljubljen film, ki ga je ko jima oziroma mu je vrnila za njuno nespoštovanje. Prvič je režiral Danny DeVito in muzikal. V Sloveniji je Matilda zaži­ očetu klobuk namazala s superlepilom in naredila pravo zmeš­ vela na odru Prešernovega gledališča v Kranju. Prvič je bila njavo, drugič je s papigo v kaminu oponašala duha, tretjič pa je predstava uprizorjena leta 1999, dramatizirala pa jo je Desa očetu naredila mešanico za lase iz Platinastega barvila za lase Muck. in tonikom iz vijoličnega olja, da so se mu lasje začeli svetliti. Knjiga je res velika uspešnica, prebral pa sem jo zaradi teme Najbolj mi je bil všeč prizor, ko je Matilda napisala na tablo z pri Veseli šoli z naslovom Roald Dahl. Poleg Velecirkusa Argo očmi, da naj Volovškarca odide iz mesta in se ne vrne, Medici je bila Matilda letos izbrana tudi za Cankarjevo tekmovanje pa naj vrne hišo. Takrat sem občutil olajšanje, ko sem izvedel, šestega in sedmega razreda. Tekmovalci so morali o njej na­ da bo Volovškarca za vedno odšla. pisati spis. Razpoloženje v knjigi se na začetku najbolj približa pričako­ Odločil pa sem se prebrati še druge njegove knjige, kot so vanju, saj ne vemo, kako se bo Matilda uprla staršem s svojo Čarli in tovarna čokolade, Čarovnice, Jakec in breskev velikan­ pametjo. Ob takih napetih dogodkih še enkrat hitreje berem ka, Čudoviti lisjak … knjigo, da čim več izvem o nadaljevanju. Ko pa ob koncu izve­ Postal sem veliki oboževalec Dahlovih knjig. ・

Tudi Waldorfska šola Gorenjska je klicala pomlad Na pustni torek je šla resnost na dopust Alenka Petrinjak

Zasneženo zimo imamo radi. A prav tako že nestrpno čaka­ mo tople spomladanske žarke in daljše dneve. Zato smo na Spoštovanim ženam in ljubeznivim pustni torek poslali na delo pustne šeme in kurenta ter zimi materam se zahvaljujemo za njihovo pokazali šila in kopita, s pesmijo in plesom pa privabili lepo predanost. vesno. V imenu vseh, ki smo deležni vaše Učenci in učiteljice Waldorfske šole Gorenjska smo pomlad klicali na ulicah Nakla ter v vrtcu Mlinček in Domu starejših ob­ pozornosti, čestitamo ob prazniku. čanov Naklo. Nedvomno bo pomlad kmalu tu, saj so se nam s prijetnim zganjanjem hrupa (s pesmijo) pridružili otroci v vrtcu in stanovalci v domu. ・

Lista Želimo vam veselo za MOJ kraj velikonočno doživetje.

18 Glas občine Naklo marec 2018 zapisi šolskih peres

Požrešna lisica pajek ti leze po stropu, hu, jaz že ne bom več v tem hlevu,« je ježu zabrusila lisica in zaloputnila vrata za seboj. Zgodovina nas že leta uči, Jež, ki pa je bil bolj lahkoveren kot hitro zamerljiv, je hi­ da če drugemu škodiš, se tebi enako zgodi. tel bajtico pospravljati. Minilo je sedem tednov in lisica se Se mlada kokoš na polje odpravi, je prebudila in ugotovila, da njena hišica razpada. Imela je je lačna in žeja jo davi. mokro odejo in rep. Na njiju je padala deževnica, ki je pri­ A sanja se ji ne, kapljala iz razpoke na strehi. To je bil zadnji jesenski dež. da na polju jo zvita lisica čaka, Šla je v dnevno sobo in opazila, da nima več drv za gretje. da jo požre, takoj ko prikoraka. Začela se je zima in lisico je silno zeblo. Tudi po postelji so ji Vendar ko pride kokoš na polje, že lezli črvi. Lisici ni preostalo drugega, kot da gre prosjačit lisica zbeži, saj brez načrta bi bilo to bolje. po vasi za prenočitev oziroma za bivanje med zimo. Vsi, ki so se ji zdeli prej pametnejši in bolj uglajeni od ježa, so jo Kokoš se naje in odide domov, zavrnili. Šla je potrkat k medvedu, ni ji odprl, tudi zajčice ji lisica pa skoči v svoj podzemni rov. niso odprle: »To je ukana! Vse nas bo požrla!« Šla je potrkat »O, ti kokoš predrzna,« zavpije, k mravljam in jih je bilo na lisičino žalost na volitvah preveč »ji že pokažem,« še reče, nato pa odkrije, proti, potrkala je pri volku in je imel ravno obiske, stopila je kako bi kokoš lahko ujela in požrla. tudi pred vrata divjih prašičev in je najmlajši sin imel ošpi­ Na sredi polja je jamo odprla, ce, jazbeca pa sploh ni bilo doma, vnuki so ji rekli: »Stric je jo z listjem prekrila rekel, naj vam povemo, da je šel na slovensko obalo«. Tako in vanjo mrežo položila. s prenočitvijo ni bilo nič. Besna samo nase je šla na koncu Naslednji dan kokoš spet na polje pride, potrkat še k ježu in ta neumna, a prijateljska žival, ji je z kar naenkrat se ji lisica približa veseljem odprla vrata in ji zaželela dobrodošlico. Jež ji je in jo ogovori: »Hej, kokoš, kaj pa delaš tukaj, ponudil skodelico čaja in pest rozin. glej, tamle je zrnje, tja raje pokukaj.« Skupaj sta popila čaj in lisica je naglas in navdušeno, koli­ Kokoš odgovori: »Saj vem, da je tamle veliko hrane, kor je mogla, rekla: »Prijatelja spoznaš v nesreči!« in tudi, če vendar zjutraj je soseda kokoš v neko jamo padla, se je jež na vse moči trudil pospravljati, mu ni uspelo. Zato zato jaz tja ne grem, da ne bo še mene ta nesreča napadla.« sta z lisico skupaj pospravila, popravila in pomila, da se je Lisica reče: »Kaj res, kakšna pa je bila ta kokoš?« vse bleščalo ter spomladi zgradila prizidek in skupaj – kot Kokoš pa: »Obilna je bila kot kakšen mož.« najboljša prijatelja – živela skupaj do konca svojih dni. Lisica nejevoljna, da kokoš je njeno past prepoznala, iskat se je nove nevedne kokoši podala. Maja Menegalija, 7. razred

Nobene ni našla, zato odšla je domov, da naslednji dan bi se znova podala na lov. A tema je zunaj, doma ne najde, tava okrog, ko tla se ji vdrejo, pristane globoko polomljenih nog. Joka in stoka, pa noben je ne sliši. Zato ta basen nas uči, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. In tega se raje držite vsi, da vas kaj takega ne doleti.

Nina Drinovec, 9. razred

Lisica in jež

Bil je lep sončen dan. Lisica je ravno pospravljala svojo NAVČEK d.o.o. hišico in si sama sebi brez posluha pela: »O, lisičica ti, ti res lepo hiško imaš - tri okenca ima, strešico, mizico, stolčka Pogrebne storitve dva!« Lisica je pometala in čistila svojo bajtico, ko je mimo prišel -organizacija pogrebov Visoko 140 jež in jo vprašal: »Dober dan botra, bi vi hoteli k meni priti -prevoz pokojnika, na obisk? Imam novo bajtico. Bi prišli k meni na skodelico -organizacija upepelitve, 4212 Visoko kave in tri piškote?« »Seveda, prav rada, le še svojo hišo po­ - pogrebna oprema (krste, žare, 031 577 229 nagrobni križi,žarne niše,…) metem in pomijem po tleh,« se je pohvalila lisica – češ, kako -žalni aranžmajisv ineče, 041 628 940 je delavna. »V redu, se pravi lahko kar vodo zavrem,« ji je -organizacija pevcev [email protected] rekel jež in se odpravil proti svoji koči. Ko je lisica, zaletava, -urejanje dokumentacije, kot je bila, prišla v ježevo kočico, je najprej pokritizirala: »Joj, -fotografiranje pogrebov www.navcek.si jež, kako ostudno hišico imaš, ali sploh lahko rečem hišico ali rajši svinjak? Jaz imam veliko lepše tam v hišici. Fuj, kar NA VOLJO SMO 24 UR NA DAN

marec 2018 Glas občine Naklo 19 mladi vrvež

Naklanski vrtci bodo pokali od zdravja Enostavno in poceni do zdravja Barbara Vevar

»Žigam, žagam, brusim, brusim!« se je slišalo iz oddelkov vrt­ ca Mlinček in Jelka v mesecu januarju, a otroci niso brusili lesa, temveč svoje roke. Ob pesmi, ki jo je napisala organizatorka zdravstveno-higienskega režima Barbara Vevar, uglasbil pa jo je vzgojitelj in športni pedagog Matjaž Zupin Muzik, so spoz­ navali potek pravilnega umivanja rok. S pesmijo na ustnicah in z rokami, polnimi milnih mehurčkov, so otroci preprečevali, da bi jim škodili povzročitelji nalezljivih bolezni. Za projekt umiva­ nja rok smo se odločili, da bi poudarili pomen tako preproste­ ga in cenovno ugodnega orožja v boju proti nalez­ ljivim boleznim. Izvedbo projekta smo umestili v zimski čas, ker se veliko sko uprizoritev pomena umivanja rok. Navihana Tadeja rada zadržujemo v notranjih čofota po lužah, nabira deževnike, brska po blatu in boža prostorih, v katerih je za­ domače živali, rok pa si pred kosilom ne bi umila. Otroci jo radi ogrevanja bolj suh podučijo, da je umivanje rok nujno in ji povedo, kako naj se zrak. Le ta izsuši sluzni­ tega opravila pravilno loti. Omenjeni dejavnosti so vzgojitelji ce, ki tako postanejo bolj nadgradili v oddelkih, kjer so preko različnih poskusov, preko dovzetne za povzročitelje branja knjig, ogleda posnetka Čiste roke za zdrave otroke ter bolezni. izdelovanja mila usvajali pomen skrbi za čistočo rok. K sodelovanju v pro­ K sodelovanju smo povabili tudi starše otrok, da so zjutraj, jektu smo povabili tudi ko so prišli z otrokom v vrtec, skupaj z njim umili roke. vzgojiteljico Tadejo Rob­ Otroci so naše bogastvo. Skrbimo za njihovo zdravje, pred­ lek, ki je pripravila dram­ vsem pa jim bodimo v tem dober zgled. ・

En, dva tri, za zdravje poskrbimo vsi Saša Meglič, vzgojiteljica vrtcu Jelka skozi celo leto veliko pozornosti namenjamo zdravemu načinu življenja. V zimskih me- secih je skrb za naše zdravje še toliko pomembnejša, saj v tem času razsajajo številni virusi, ki se jim Vbrez ustrezne preventive težko izognemo.

Zimski čas je čas, ko običajno večji del dneva preživimo v zaprtih V oddelku najstarejših otrok smo vsebine aktivno nadgraje­ prostorih, gibanje postavimo na stranski tir in zaužijemo manj vali še cel mesec. Posvetili smo se pomenu rednega umivanja sadja in zelenjave kot poleti. S tem pade naša odpornost in se zob. Obiskala nas je zobozdravnica in otrokom predstavila teh­ poveča dovzetnost za okužbe. Da bi se jim lažje izognili in pripo­ niko pravilnega umivanja. Otroci so spoznali, kakšna je najbolj mogli k preprečevanju širjenja nalezljivih virusnih obolenj, smo v primerna zobna ščetka in kaj se zgodi z zobmi, če jih ne umi­ vrtcu izvedli kar nekaj dejavnosti, preko katerih so otroci spozna­ vamo. Zobozdravnica jim je povedala, kako pomembno je, da vali pomen redne in skrbne higiene, zdrave prehrane, gibanja in jim pri umivanju zob doma pomagajo starši in jim svetovala bivanja na svežem zraku ter pomen sproščanja in umirjanja. redne obiske pri zobozdravniku. Z otroki smo si ogledali tudi V tednu od 8. do 12. januarja smo poudarek namenili umivanju predstavitveni film o umivanju zob z naslovom Zobek za miš­ rok, saj so ravno roke tiste, preko katerih se prenaša največ mikro­ ko, vzgojiteljica Teja Debenec pa jim je preko gledališča Kami­ organizmov. Pri pripravi in izvajanju dejavnosti smo sodelovali z šibaj zaigrala pravljico Sapramiška. organizatorko zdravstveno higienskega režima, Barbaro Vevar, ki Poleg zobozdravnice nas je obiskala tudi medicinska sestra. je bila tudi vodja omenjenega projekta. Z otroki smo preko pes­ Otrokom je predstavila svoj poklic. S seboj je prinesla kar nekaj mice spoznali pravilno tehniko umivanja rok, sami izdelali milo, si medicinskih pripomočkov in otrokom pokazala, kako se oskrbi ogledali predstavo o umivanju rok, naredili nekaj poskusov, preko določene poškodbe in pomaga pri določenih boleznih. Bili so katerih so otroci spoznali, kje se nahaja največ mikroorganizov in navdušeni. V vrtcu smo pripravili zdravstveni kotiček, v kate­ kako se prenašajo. Ogledali smo si tudi lutkovni film Čiste roke za rem so se otroci igrali igre vlog – zdravnike, paciente, reševalce zdrave otroke, Barbara Vevar pa je tako teoretično kot praktično … V igro so se tako vživeli, da se je igralnica v hipu spremenila pripomogla k ozaveščanju staršev. v bolnišnico.

20 Glas občine Naklo marec 2018 mladi vrvež

Uživali smo prav v vseh vremenskih pojavih in tako skrbeli za večjo odpornost. Po vsakodnev­ nih aktivnostih se nam je prilegel počitek. Tudi ta je bistven za ohra­ njanje zdravja. Pomembno je, da Igra v dežju se otroci zavedajo pomena sprošča­ Spoznavali smo tudi človeško telo. Sprva so otroci v obris nja in umirjanja, človeškega telesa po svojih predstavah narisali vse, kar naj bi predvsem pa da bilo po njihovem mnenju v človeškem telesu. Kasneje smo ob jih naučimo, kako modelu skeleta in notranjih organov skupaj spoznavali, kaj vse to doseči. Skupaj imamo v telesu in čemu služijo naše kosti in organi. Otroci so smo spoznavali bili nad spoznanjem fascinirani, saj do sedaj niso imeli takšnih različne tehni­ Izdelovanje mila predstav. Svoje znanje so utrjevali preko slikanic in sestavljank ke, kako sprostiti o človeškem telesu. svoje telo, mišice in tudi možgane. Veliko smo delali tudi na Seveda nismo pozabili niti na zdravo prehrano, o kateri otro­ pozitivni klimi v oddelku, na prijateljskih odnosih, medsebojni ci že kar veliko vedo. Uživali smo veliko sadja in zelenjave, pili pretežno vodo in nesladkan čaj, pripravili sadni napitek in tako pomoči in spoštovanju drug drugega, saj tudi to pripomore k poskrbeli za potrebne vitamine. Da smo tudi ostalo hrano jedli dobremu počutju in vpliva na zdrav psihofizični razvoj. zdravo, so poskrbele naše kuharice. Projekt smo sklenili z ogledom lutkovnega filma Ostal bom Veliko smo se tudi gibali. Telovadili smo tako v telovadnici zdrav, čeprav se čisto zares ne bo nikoli končal. Še naprej kot na prostem, predvsem pa veliko časa preživeli na svežem bomo skrbeli za naše zdravje in k zdravemu načinu življenja zraku, kjer smo se igrali ob suhem vremenu, dežju in na snegu. spodbujali tudi druge. ・

Otroci se učijo skozi igro Kamišibaj Teja Debenec

V vrtcu Jelka v Dupljah sem s pomočjo kamišibaja zaigrala Za predstavo s pomočjo kamišibaja sem se odločila, ker sem predstavo z naslovom Sapramiška. O kamišibaju sem veliko izve­ bila prepričana, da bo zanimivo za otroke, saj jim taka gledališča dela od učiteljice Petre Korenjak Marčun, ki poučuje likovni pouk niso poznana. Na A3 format liste sem naslikala ilustracije iz zgod­ na OŠ Naklo in nam ga je v vrtcu tudi predstavila. be Sapramiška in jih zataknila za lesen okvir. Pri pripovedovanju Beseda kamišibaj pomeni papirnato gledališče. Gre za pripo­ sem uporabila tudi lutko, miško Lili, ki mi je pomagala pri moti­ vedovanje zgodb ob slikah, ki so vložene v lesen oder, imenovan vaciji otrok. Ko sem povedala del zgodbe, sem sliko potegnila butaj. Začetki kamišibaja segajo v budistične templje, kjer so s vstran in pojavila se je nova ilustracija. Tako se je zgodba lahko pomočjo slik ljudi seznanjali s svetimi zgodbami. Leta 1929 se je nadaljevala. Otroci so z zanimanjem sledili mojemu pripovedova­ razvil na Japonskem, kjer je bilo veliko kamišibajerjev. To so bili nju, še posebno pa jih je pritegnila animacija miške Lili. Za njih je ljudje (igralci), ki so ostali brez dela. Posledično so začeli s pred­ bilo to očitno nekaj novega in so vidno uživali. Kamišibaj bom še stavljanjem zgodb z lesenim odrom in lastnimi ilustracijami. Po­ večkrat uporabila pri svojem delu z otroki, ponudila pa ga bom tovali so iz vasi v vas. Ko so se s kolesom pripeljali v bližino nove tudi njim, da se preizkusijo v pripovedovanju zgodb z uporabo vasi, so začeli udarjati s palčkami, da se jih je slišalo že na daleč. papirnatega gledališča. ・ Z oddajanjem zvoka so priklicali otroke na ogled predstave. Vsak otrok je kamišibajerju dal nekaj drobiža, on pa jim je v zahva­ lo dal japonski posladek ter odigral predstavo. Kamišibajer je s predstavo vedno končal, ko je bilo najbolj zanimivo in si s tem za­ gotovil, da so se otroci znova in znova radovedno ter z veseljem vračali. Čez nekaj let so se pojavile prve televizije. Japonci so jih poimenovali ''denki'' kamišibaj, kar v japonščini pomeni električni kamišibaj. V Sloveniji se je kamišibaj zopet začel pojavljati po letu 2013 – uporabljamo pa ga predvsem v pedagogiki in terapiji.

marec 2018 Glas občine Naklo 21 mladi vrvež

22 Glas občine Naklo marec 2018 šport iz naklanske pečice

NK Naklo Gostovanje ekip NK Naklo na turnirjih v Avstriji Bojan Stojmilov, Mitja Majnik

8. 12. 2017 sta se ekipi U8 in U9 udeležili NICOLO CUP tur­ v isti predskupini kot mi. Skupaj je nirja, ki se je odvijal v Celovcu. Tradicionalno ga organizirajo v bilo 12 ekip, razdeljenih v tri pred­ času Miklavža in je tako za otroke kot tudi za starše nekaj po­ skupine. Prva tekma je bila za našo sebnega – turnir obišče in najboljšim ekipam nagrade podeli ekipo spoznavna, igrali so proti do­ Miklavž sam. Ekipa U8 je napredovala v nadaljnje tekmovanje, mačinom in trema je naredila svoje. kjer pa je fantom žal zmanjkalo nekaj sreče za boljši rezultat. Izgubili so 1:0, zato pa so naslednji Ekipa U9 pa je turnir žal zaključila že v predtekmovanju, saj dve tekmi odigrali zelo dobro in so bili vrstniki iz Avstrije kvalitetnejši in boljši. To ni bilo prvič, zmagali s 4:0 in 3:0 in se tako kva­ da so se selekcije NK Naklo udeležile NICOLO CUP turnirja v lificirali naprej v naslednji krog tur­ Celovcu. Pred časom smo v eni od kategorij domov odnesli že nirja, kjer sta bili dve skupini po tri pokal za prvo mesto in samo želimo si lahko, da se to ponovi ekipe. Prvo tekmo v nadaljevanju so že na turnirju, ki bo zopet v začetku decembra 2018. fantje šele v zadnjih minutah obrnili Na povabilo FK DSG Ferlach (Borovlje) se je 4. 1. 2018 ekipa v svojo korist in zmagali z rezulta­ kadetov NK Naklo tokrat prvič udeležila turnirja v Borovljah. tom 2:1, v naslednji pa nasprotnike premagali z rezultatom 2:0. Turnir ekip kadetov (U17) je bil del turnirjev, ki so potekali v Zaradi neugodne razlike v golih in enakem številu točk so fant­ Borovljah med 3. 1. in 7. 1. 2018, na katerih je skupaj nasto­ je tako igrali za tretje mesto – zopet proti domači ekipi, proti palo 122 ekip. Ekipe so bile v glavnem iz Koroške, nekaj pa kateri so v prvi tekmi turnirja izgubili. V zadnji tekmi so fantje jih je bilo tudi iz Slovenije. Na turnirju U17 je poleg ekipe NK pokazali pravi obraz, premagali domačo ekipo in osvojili tretje Naklo igrala še ekipa iz Raven na Koroškem, vendar niso igrali mesto. ・

Eno leto od prve predstavitve naklanske potice Recept za velikonočne praznike Alojzija Murn, društvo LIK Naklo

Naklanska potica, ki jo ponavadi ponudimo obiskovalcem premokrega kislega zelja, ki ga še malo narežemo in nato po­ na naših razstavah ali prireditvah, je praznovala prvo obletnico sebej popražimo na oljčnem olju, da izgubi precej vlage; svež svoje prve javne predstavitve na recitalu v Naklem. Verjetno rdeč pekoč čili, drobno nasekljan oz. posušen, ali pa mlet čili, se kdo spomni tudi celostranskega članka o njej, objavljenega če nimamo svežega, količino pa dodamo po okusu; 2 kranjski pred veliko nočjo lani v Gorenjskem glasu (»Naklanci dobili klobasi, narezani na tanka kolesca, ki jih posebej popražimo svojo potico«). Za lansko občinsko prireditev v Naklem Na vasi na malo olja. se dogaja so jo spekli v Biotehniškem centru Naklo, ki je o njej Postopek: V manjšo posodo damo 1 dl mlačnega mleka, seznanil tudi tečajnike na tečaju Peka potic. Strinjamo se, da sladkor, kvas in žlico moke. Premešamo, da ni grudic, in pusti­ je treba Naklo narediti bolj prepoznavno, saj to zasluži tudi mo vzhajati – tako pripravimo kvasec. V večjo posodo preseje­ po gastronomski plati zavoljo znamenite kranjske klobase, ki mo moko in ji dodamo sol, jajci in na koncu kvasec. Vse skupaj naj bi svoje ime dobila prav v Naklem v gostilni, kjer je sedaj zgnetemo v testo, ki naj na toplem vzhaja. Nato ga razdelimo na gostišče Pri Kovaču. Tem prizadevanjem se lahko pridružimo z dva ali več delov (glede na velikost modelov) in ga razvaljamo naklansko potico in še čim. Zato objavljamo recept, da to poti­ na debelino pol centimetra. Enakomerno porazdelimo nadev co naredimo še bolj poznano. Morda bo komu prišel prav – kot po testu: najprej ideja, kaj speči za velikonočne praznike. premažemo s stepenimi belja­ Recept ki, posujemo po testu s popraže­ Testo: 1 kg dobre moke (tip 500); ½ l mleka (po možnosti ne­ no čebulo, nato homogeniziranega, s 3,5 % mlečne maščobe); 2–3 rumenjaki; 2 z zeljem in na­ žlici oljčnega olja; 1 ½ kocke dobrega svežega kvasa; 1 zravna­ zadnje še s ko­ na žlička sladkorja (za vzhajanje kvasa); 1 zravnana žlička soli. lesci klobase in Nadev: 3 žlice oljčnega olja, 3 večje rdeče čebule, drobno s čilijem. Testo nasekljane in posebej (ne skupaj z zeljem!) počasi popražene nato tesno zvi­ na oljčnem olju, da izgubi večino vlage; ½ kg dobrega in ne jemo in damo v

marec 2018 Glas občine Naklo 23 iz naklanske pečice javna obvestila

namaščene modele za potico – namastimo jih z oljčnim oljem, lahko tudi z oljem, ki je ostalo od praženja klobas. Potico po VABILO NA DAN ODPRTIH VRAT vrhu še prešpikamo z zobotrebcem (da skorja ne bo odstopi­ la) in jo s čopičem premažemo s stepenim jajcem (naredimo vzorec: s čopičem delamo poteze v smeri premera od središča

proti zunanjemu robu; med potezami puščamo prazne pres­ Spoštovani otroci in starši predšolskih otrok! ledke v širini čopiča). Ko je potica v modelu lepo vzhajala, jo damo v vročo pečico in pečemo pri 180 stopinjah okrog 50 Vabimo vas na dan odprtih vrat minut. Pečeno vzamemo iz modela in pustimo, da se ohladi, v VRTEC MLINČEK ・ preden jo narežemo. (Krakovo 73, Naklo) in v VRTEC JELKA (Spodnje Duplje 2) v TOREK, 6. 3. 2018, od 9.30 do 10.30 ure.

Ogledali si boste lahko prostore vrtca in igralne kotičke ter spoznali življenje v vrtcu. Z veseljem vam bomo ­odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam porajajo ob vpisu otroka v vrtec, ki poteka od 1. do 7. marca 2018.

Lepo prosimo, da s seboj prinesete copate.

Veselimo se druženja z vami!

Otroci in kolektiv vrtca

Ste zaključili srednješolsko izobraževanje ali opravili mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit?

Prijavite se na razpis za povračilo šolnin za izobraževanje do največ V. stopnje, na katerem lahko pridobite povrnjenih do 2.500 EUR.

Povrnjeni bodo stroški šolnin, ki so nastali od šolskega leta 2014/15 do 2017/2018, ter stroški za mojstrski, delovodski in poslovodni izpit, ki so nastali od 1. 1. 2014 do 31. 8. 2018.

ROK PRIJAVE Do porabe sredstev oz. najpozneje do 7. 9. 2018

Razpis je objavljen na www.sklad-kadri.si.

VEČ INFORMACIJ [email protected] ali na 01 434 58 84

Program Sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja za dvig izobrazbene ravni in pridobivanje poklicnih kompetenc sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

24 Glas občine Naklo marec 2018 oglasi - 040/202 384

IBRO KASUPOVIČ s.p. PODBREZJE 4, 4202 NANAKLOKLO www.tlakovit.si; [email protected] GSM: 041/244-285

-- izkopiizkopi inin odvoziodvozi materialamateriala -- tlakovanjetlakovanje inin urejanjeurejanje dvoriščdvorišč

-- izdelavaizdelava priključpriključkovkov nana Vesele javnojavno kanalizacijokanalizacijo velikonočne praznike!

marec 2018 Glas občine Naklo 25 javna obvestila

Spremljamo kakovost pitne vode Letno poročilo o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, v občini Naklo za leto 2017

V občini Naklo upravljamo z dvema ustrezni. Fizikalno kemijsko preskušanje je vodovodnima sistemoma. Naša glavna Vodovodni sistem pokazalo, da je bil glede na obseg oprav­ skrb je zagotoviti zadostno količino pit­ Kranj ljenih preskušanj odvzeti vzorec ustrezen. ne vode, ki je ustrezne kakovosti. Izraz Vodovodni sistem Kranj oskrbuje s pitno »ustrezna kakovost« pomeni, da pitna vodo 61.852 prebivalcev. V vodovodni sis­ Vodovodni sistem voda ne vsebuje mikroorganizmov ter tem smo distribuirali 5.874.824 m³ pitne Kovor - Naklo drugih snovi v koncentracijah, ki same vode, od tega 256.294 m³ v občino Naklo. Vodovodni sistem Kovor - Naklo s pitno ali skupaj z drugimi snovmi lahko pred­ S pitno vodo iz omenjenega vodovodne­ stavljajo nevarnost za zdravje ljudi. vodo oskrbuje 3.307 prebivalcev v naseljih ga sistema se oskrbujejo naselja v nas­ Bistrica, Cegelnica, Podbrezje, Spodnje in Zaradi možnih akutnih posledic je lednjih občinah: Kranj, Naklo, Preddvor in Zgornje Duplje, Strahinj, Zadraga in Žeje. obvladovanje mikroorganizmov v pit­ Šenčur. V občini Naklo se oskrbuje 2.012 Vira pitne vode sta vrtini Duplje in vrtina ni vodi na prvem mestu po pomenu prebivalcev v naselju Naklo, Malo Naklo, Podbrezje (rezervni vodni vir), ki se napa­ za zdravje. Zaradi tega se v pitni vodi Okroglo in Polica. jajo iz aluvialnega (peščeno prodnatega) prednostno spremljajo mikrobiološki Naselja v občini Naklo se oskrbujejo s vodonosnika. Pitna voda se ne dezinficira parametri. Mikrobiološki parametri nam pitno vodo iz virov Bašelj (zajetja in vrtine) ali kako drugače obdeluje. V vodovodni pokažejo onesnaženost pitne vode z in zajetja Nova vas, ki se napajajo iz kraško sistem smo distribuirali 266.294 m³ pitne mikro­organizmi, ki se rutinsko preiskuje­ kavernoznega vodonosnika. Pitna voda iz vode. jo v pitni vodi in lahko ogrožajo zdravje virov Bašelj se stalno filtrira po postopku Za mikrobiološka preskušanja je bilo ljudi. Zdravstveno ustreznost pitne vode ultrafiltracije, občasno pa se pitna voda odvzetih dvaindvajset vzorcev pitne vode, ocenjujemo glede na vrsto in vrednost lahko tudi dezinficira z natrijevim hipo­ medtem ko je bil za fizikalno kemijska preseženega parametra ter v povezavi z kloritom. Pitna voda iz zajetja Nova vas se preskušanja odvzet en vzorec pitne vode. ostalimi parametri. stalno dezinficira s presvetljevanjem z UV Mikrobiološka preskušanja so pokazala, Pri določanju ustreznosti pitne vode svetlobo. da sta bila dva odvzeta vzorca neustrez­ upoštevamo parametre in mejne vred­ V občini Naklo je bilo za mikrobiološka na, zaradi prisotnosti koliformnih bakterij nosti parametrov iz Pravilnika o pitni preskušanja odvzetih dvanajst vzorcev pit­ (to so indikatorske bakterije in so poka­ vodi – v nadaljevanju pravilnik. ne vode, medtem ko je bil za fizikalno ke­ zatelj sprememb, ki nimajo neposredne Kakovost pitne vode ugotavljamo z mijsko preskušanja odvzet en vzorec. Mi­ nevarnosti za zdravje). Opravljeno je bilo odvzemom vzorcev vode na različnih krobiološka preskušanja so pokazala, da ponovno vzorčenje vključno s kontrolnim mestih v omrežju. Odvzeti vzorci se nato je bil en odvzet vzorec neustrezen, zaradi vzorcem. Laboratorijska preskušanja so transportirajo v Nacionalni laboratorij prisotnosti koliformnih bakterij (to so in­ pokazala ustreznost vseh ponovno odvze­ za zdravje, okolje in hrano, kjer opravijo dikatorske bakterije in so pokazatelj spre­ tih vzorcev pitne vode. Vsi ostali vzorci so preskušanja na izbrane mikrobiološke in memb, ki nimajo neposredne nevarnosti bili glede na obseg opravljenih preskušanj fizikalno – kemijske parametre. Odvzeti za zdravje). Opravljeno je bilo ponovno ustrezni. Fizikalno kemijsko preskušanje je vzorci nam kažejo tudi ustreznost upo­ vzorčenje vključno s kontrolnim vzorcem. pokazalo, da je bil glede na obseg oprav­ rabljenega postopka obdelave pitne Laboratorijska preskušanja so pokazala ljenih preskušanj odvzeti vzorec ustrezen. vode in ustreznost vzpostavljenih pre­ ustreznost obeh ponovno odvzetih vzor­ Laboratorijska preskušanja opravlje- ventivnih ukrepov v sklopu nadzora nad cev pitne vode. Vsi ostali vzorci so bili na v letu 2017 so pokazala, da je pitna kakovostjo pitne vode. glede na obseg opravljenih preskušanj voda v obeh vodovodnih sistemih v ob-

26 Glas občine Naklo marec 2018 javna obvestila

čini Naklo, ki sta v upravljanju Komu- trebno ustvarjene odpadne embalaže, ki sami. Zmanjšanje onesnaženosti vode je nale Kranj, zdravstveno ustrezna in ni obremen­juje naše okolje. pomembno ne le zato, ker želimo vodo ogrožala zdravja ljudi. uporabljati, ampak tudi zato, da zašči­ Ustrezen nadzor nad kakovostjo pitne Soodgovorni za timo rastline in živali v rekah, jezerih in vode iz rednih in rezervnih vodnih virov ohranjanje kakovosti morjih. Vsak od nas lahko sodeluje pri kot tudi iz omrežja vodovodnega sis- zmanjšanju onesnaženja. Ne zlivajte v tema, bomo zagotavljali tudi v bodoče vode odtok kemikalij – barve, lakov, insektici­ in se trudili, da boste uporabniki še na­ Poskrbeti moramo za redno vzdrže­ dov ali zdravil. Izogibajte se zlivanju olja prej uporabljali kakovostno pitno vodo. vanje hišnega vodovodnega omrežja, ki v odtok – nobenega olja za cvrtje ali so­ Vodni viri niso neomejeni, zato z njimi vključuje cevovod, opremo in naprave, ki late in zlasti nobenega motornega olja! ravnajmo skrbno, celovito in trajnostno. so vgrajene med priključkom na sistem Vsi ti izdelki lahko poškodujejo delova­ Le tako bomo lahko tudi v bodoče pili za oskrbo s pitno vodo in mestom upo­ nje sistema za čiščenje odpadnih vod, zdravo in svežo vodo – vodo iz pipe. rabe pitne vode. Upoštevajmo naslednja s tem ko uničijo favno in zamašijo cevi. Kakovost pitne vode se poleg notranje­ priporočila: Vse te nevarne odpadke oddajte v zbirni ga nadzora spremlja tudi v okviru državne­ center za ločeno zbiranje odpadkov. ga monitoringa. Zagotavlja ga Ministrstvo --Redno čistimo mrežice na pipah (pri­ za zdravje, nosilec monitoringa je Nacio­ bližno enkrat na 14 dni). Čiščenje nalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. pomeni spiranje z vodo in po potrebi Voda po svetu postaja naravni vir, ki odstranjevanje vodnega kamna. Obveščanje v času ga vedno bolj primanjkuje. Na planetu je --Vodo uporabljajmo na vseh pipah v motene oskrbe s manj kot 1 % vode, ki se lahko uporablja stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro kot pitna voda. Več kot milijarda ljudi po na pipi, pred prvo uporabo tega dne, ­pitno vodo vsem svetu nima dostopa do zdrave pi­ stočimo nekaj vode (voda naj teče tne vode. Vode po Evropi je na splošno še dve minuti oziroma do ustalitve tem­ Včasih je zaradi okvar oziroma po­ perature vode). Enako naredimo, ko dovolj, čeprav jo na nekaterih področjih segov na javnem vodovodnem omrež­ pridemo iz službe, predvsem pa, ko se primanjkuje. Enako velja tudi za Slovenijo. ju in objektih (kot so redno in izredno vrnemo po daljši odsotnosti. Vsi vodovodni sistemi v upravljanju Komu­ vzdrževanje, obnove, prevezave na nale Kranj, se oskrbujejo s pitno vodo, ki --Na mestih, kjer voda v omrežju zastaja, omrežju) oskrba s pitno vodo motena. prihaja iz podtalnice (vodonosnik), ki zadr­ izvajajmo tedensko izpiranje do stabi­ žuje deževnico, ki pronica skozi zemeljske lizacije temperature vode. V primeru večjih okvar, moteni oskrbi in plasti. Kakovost pitne vode iz zgoraj ome­ --Evidentirajmo slepe rokave in jih od­ o ukrepih prekuhavanja vode, obvesti­ njenih vodovodnih sistemov je zelo dobra, stranimo. Do takrat je potrebno enkrat mo Center za obveščanje, občino in ra­ zato jo lahko varno pijete iz pipe. Vodo iz na teden spirati vodo iz slepih rokavov. dijske postaje. Obvestilo objavimo tudi plastenke raje zamenjajte za vodo iz pipe Za ohranjanje čiste pitne vode smo na spletni strani www.komunala-kranj. in s tem zmanjšujete tudi količino nepo­ seveda soodgovorni tudi uporabniki si. Dodatno imamo vzpostavljeno tudi osebno obveščanje po SMS in/ali spo­ ročilih po elektronski pošti. Če na oseb­ no obveščanje še niste prijavljeni, to lah­ ko storite po elektronski pošti na naslov [email protected], preko obrazca na spletni strani www.komunala-kranj.si ali osebno na sedežu našega podjetja. Lahko nam tudi pišete na naslov Komu­ nala Kranj, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj. Poseben poziv k obvezni prijavi velja za predstavnike javnih ustanov (šole, vrtce, zdravstvene ustanove, gostinske lokale …). O načinih obveščanja v posamez­ nih primerih glede na zahteve pra- vilnika o pitni vodi vas podrobneje seznanimo v začetku vsakega nove- ga koledarskega leta, z obvestilom na hrbtni strani položnic.

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

marec 2018 Glas občine Naklo 27 zadnja stran

28 Glas občine Naklo marec 2018