Ze 30 Let Sava Ni Bila Tako Velika
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
LETO XVII. — Številka 68 KRANJ, 4. septembra 1965 SOBOTA — CENA 40 DIN Ustanovitelji: občinski odbori SZDI Ust izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Jesenic«, Kranj, Radovljica, SkofJ <>J L Januarja 195* kot poltednik. Loka to Tržič. Izdaja CP »Corenjsk >d 1. Januarja l46U trikrat1 tedensko. tisk*. Urejuje uredniški odbor — Ud 1. Januarja 1964 kot poltednik, odgovorni urednik KAREL MAKUC in sicer ob siedab in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ekonomske stanarine VELIKE POPLAVE V SLOVENIJI IN DRUGOD in privatna gradnja Ze 30 let Sava Stanovanje kot potrošna majhni meri vključeni v oseb dobrina trajnejše vrednosti no potrošnjo. je pomenila doslej v družin Reforma bo tudi tu morala ni bila tako velika skem proračunu pri nas zelo opraviti svoje: stanovanjsko majhen izdatek. Povsod po gospodarstvo se mora vklju V teh dneh je bilo v Sloveniji ln drugih krajih večje deževje, svetu, kjer zakoni ekonomike čiti v sistem naše ekonomike, delno pa tudi električno na* ki je v nekaterih kraijh povzročilo katastrofalne poplave. kaj veljajo, izda drulina za stanovanjska gradnja in ur pel javo. Prav tako so ostali Kljub temu, da je običajno v zadnjih dneh avgusta in prvih stanovanje povprečno 15 do banizacija morata postati brez mostu v Globokem in dneh septembra večje deževje, je vendar letos prekosilo vse 20 odstotkov sredstev dru realni materialni odraz eko v Lancovem. Zaradi tega je dosedanje. žinskega proračuna, pri nas nomskih in družbenih odno Kropa sedaj praktično odre pa le okrog 3,2 odstotka. Na sov ter delovne produktivno zana od ostalih krajev, vsaj O velikih poplavah poročajo stanovanja zato doslej nismo sti, stanarina pa mora posto povzročil ogromno material kar zadeva avtobusni promet. iz Italije, kjer je večje šte gledali skozi dinar, regresira poma postati ekonomski no škodo. Nekatere ceste so Večjo škodo je povzročila vilo cest neprevoznih, več ne stanarine so nas razva- usmerjevalec obsega repro tam še danes neprevozne. — na področju škofjeloške ob mostov in prog porušenih. dile, da smo stanovnje pre dukcije stanovanja. Stanarina Prav tako poročajo s Koro čine tudi Sora. V Zmincu r V Južni Ameriki je ostalo prosto hoteli, zahtevali smo se mora zato tako formirati, ške v Avstriji, da je Drava Poljanski dolini je Sora od okoli 200 tisoč ljudi brez ga, prosili zanj — koga? Neko da bo vsebovala sredstva za izredno visoka in da je na- nesla most. Na mnogih me- »višjo silo« pač, državo, ob kritje stroškov upravljanja čino, podjetje — tistega, ki in vzdrževanja stanovanj ter nas je naučil takega gospo sredstva za zamenjavo in za darjenja, ki nam je dal in razširjeno reprodukcijo sta dajal takšen standard, ki ga novanjskega fonda. To pome pravzaprav nismo zaslužili, ni torej čisto ekonomsko ra ki ga nismo plačali in ga čunico: imam stanovanje, tudi ne bi mogli s svojimi uporabljam ga, zanj pa bom prenizkimi prejemki. Posle iz svojega žepa plačeval to dice takšnih gledanj in takš liko, da bo dovolj za redno ne politike so številne in in gospodarno vzdrževanje, različne: vsak hoče boljše, za amortizacijo, da bo torej lepše stanovanje, v lepšem čez toliko in toliko let sta bloku in čimblilje delovnega novanje s tem denarjem mo mesta, povpraševanje je mno goče zamenjati oz. nadome go večje od ponudbe, stano stiti z novim, pa še za raz vanj zelo primanjkuje, stano širjeno reprodukcijo bo treba vanjske zgradbe so slabo nekaj odšteti, torej za grad oskrbovane, prizadevanje po njo novih stanovanj, za raz sameznika za pridobitev sta širitev stanovanjskega fonda, novanja v obliki soudeležbe ki mora biti v takih razme je minimalno. rah realni odraz splošnega Stanovanjsko gospodarstvo, gospodarskega in družbenega ki za razliko od drugih go razvoja države. spodarskih področij tesno Prehod na ekonomske sta povezuje stanovanjsko pro narine v razmerah, kakršne izvodnjo in potrošnjo v eno so danes pri nas, pa ni mo Dokaj grozovit je pogled na dvori* ik Vodne skupnosti Gorenjske za tovarno Iskra ten organski sistem, je bilo goč čez noč, zato bomo pred vidoma šele v letu 1970 pla doslej v venu meri izločeno strehe nad glavo. Veliko ljudi pravila že do sedaj večmlli- stih pa je preplavila cesto in čevali za stanovanja toliko, iz splošnih gospodarskih do je pri tem tudi izgubilo živ jonsko škodo. vrtove ter njive. V škof ji kot so vredna, dotlej pa le gajanj. Zaradi nizkih in ad ljenje. Materialna škoda pa Loki je v četrtek zvečer več iz leta v leto nekoliko večje Iz Maribora, Dravograda in ministrativno določenih sta- je ogromna, vendar jo do krat zatulila sirena, ker je akontacije na te stanarine. drugih Štajerskih krajev pri MHn te niso bile izvor končno še niso ocenili, ker Sora resno ogrožala nekatere Gorenjske občinske skupščine hajajo poročila, naj bodo realne stanovanjske potrošnje se katastrofe še nadaljujejo. hiše in mostove, da so ljudje in tudi ne element delovne so že določile akontacije na ljudje v stalni pripravljenosti V sredo se je na območju in gasilci prihiteli na pomoč. produktivnosti, izdatki za valorizirane vrednosti stano- za primer večjih poplav. Nove Gorice in Kanala na V Kranju je v bližini to stanovanje so bili le v zelo (Nadaljevanje na 12. strani) V sredo in četrtek so tudi Primorskem utrgal oblak in varne Planika Sava odnesla reke na Gorenjskem izredno most. Med omenjeno tovarno narasle. V tem času je Sava in Iskro so hudourniki in v svojem zgornjem toku — v Sava dobesedno zalili barake okolici Jesenic — modno Vodne skupnosti Gqrenjske. »dvignila« svoj običajni nivo. V Gorenji vasi je Sora od Nekateri vedo povedati, da nesla visečo brv. Skoraj po že trideset let Sava ni bila vsod pa je voda razen tega tako visoka. Tu je na mnogih napravila veliko škodo na nji mestih prestopila bregove in vah, vrtovih in travnikih. preplavila ceste. Ogrožala pa je tudi nekatere tovarne, kot Zadnja poročila nam pri so železarna, Izolirka, Gra povedujejo, da Sava, Drava diš, Sava in druge. Vendar in nekatere druge reke še so bili ljudje v stalni pri vedno naraščajo. Vremeno- pravljenosti; nasipe so utrje slovcl napovedujejo, da se vale predvsem reševalne eki vreme vsaj za ta teden še ne pe jeseniške železarne. V bo bistveno spremenilo. HruŠici nad Jesenicami je O materialni škodi danes Sava odnesla most. še ne moremo govoriti, ker še nI niti ocenjena niti še nI V četrtek zvečer nekaj po prenehalo deževati, da bi lah šesti uri je Sava odnesla ko upali, da bodo reke pri most v Podnartu, nekaj ur čele upadati. Več o tem bo zatem pa je popolnoma po mo poročali v prihodnji šte Slika prikazuje porušeni most v Podnartu —- Foto F. Perdan škodovala telefonske kable, vilki. — JOŽE JARC —: -\ Točno po 130 dneh heroj zen tega je ZDA bremenilo skega odpora prebivalcev vse večje sodelovanj« v voj St. Dominga, več mesečne Prevarano ljudstvo? ni proti osvobodilnim silam ga vmešavanja ameriških v Vietnamu in drugod po sil ter prav toliko dolgega rala Imberta in imenova liki so odločno vztrajale svetu. Zato so bile zatote- nasilja vojaške junte gene nje kompromisne osebnosti ZDA in vanjo privolile si risirane za rešitev, zlasti ja rala Itnberta, je ustvarjena Godova ne bi prepričala cer z nekoliko »ublaženimi« taksno, ki jim je po godu. možnost za politično reši polkovnika Kamanja, ki se pogoji. Trajanje krize v tej Vse oborožene sile v Do U TANT PRIDE tev v Dominikanski repub je s svojo vojsko ob pomo republiki je ZDA delalo ve minikanski republiki se bo V KANADO liki. či večina prebivalcev uprl liko preglavic. Veliko latin do sedaj združile v eno ar OTTAVVA — Generalni se Vojaška junita je razpu- in bor:Si za vrnitev demokra sko ameriških držav je na kretar OZN U Tant bo v krat ščena, sprejeta pa Je bila tične oblasti, porušene leta sprotovalo vsakemu vmeša mado, ki ji bo tudi v bodo kem prispel v Ottavvo. Govo zahteva Caamanove ustav 1963 z vojnim udarom pro vanju v notranje zadeve če poveljeval diktatorski ge Dominikanske republike. ril bo na kongresu med par ne vlade, naj se hkrati z ra- tizakonitega predsednika neral Imbert% Razen tega lamentarne unije, ki se bo zoroževanjem civilnih odre H uana Bosa. Vrnitev Go Zaradi tega je bil tudi dva bodo zaenkrat v Domini krat zadnji hip odpovedan začel 9. septembra. Pogovar dov začno pogajanja o umi dova, bivšega ministra vla kanski republiki ostali še dobro pripravljen sestanek jal se bo s premierom Pear- ku ameriških sil. Seveda pa de Boša, na položaj začas nekateri ameriški oddelki. nega premiera prav zagoto organizacije ameriških dr sonom m zunanjim mini je ostalo še več nerešenih Kdaj bodo zapustili to ozem problemov, kar otežuje na vo povzroča zmedo in ver žav. ZDA so namreč name strom Martinom. lje, bo odločeno na OAD, logo začasne vlade premie jetno ne daje ljudstvu do ravale na sestanku doseči seveda v soglasju z W* JEMENSKI PREDSEDNIK ra Garcie Godova, da v na volj nega jamstva, da se ne in dobiti oporo vseh držav SPET DOMA slednjih devetih mesecih bo povrnilo tisto, zaradi o ustanovitvi enotnih ame shingtonom. česar se je 23. aprila uprlo! riških oboroženih sil in KAIRO — Predsednik Je pripravi pogoje za izvedbo Pri vsem tem se postav menske republike Sala!, ki je svobodnih volitev. Razlogov za upravičeno bo usmeriti popolno dejavnost te organizacije v ideološki lja vprašanje, ali ni razpkt bil na obisku v Kairu, se je Zamegleno je vprašanje, jazen je torej več kot do boj proti takozvanemu »ko v Santo Domingu uvod k vrnili domov. Z njim je bil na kakšna je najboljša politič volj. munlstičnemu« prodiranju obisku v ZAR med drugimi na rešitev dominikanske Na takšno politično reši likvidaciji narodne vstaje na ameriški kontinent. Ra- tudi jemenski premier Anari. drame. Sama ostavka gene- tev v Dominikanski repub- 23. aprila? ATOMSKA V EKSPLOZIJA ; WASHINGTON — V sredo MALA AKCIJA so v puščavi Nevade opravi li podzemeljsko eksplozijo atomske bombe.