LETO XVII. — Številka 68 KRANJ, 4. septembra 1965 SOBOTA — CENA 40 DIN Ustanovitelji: občinski odbori SZDI Ust izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Jesenic«, Kranj, Radovljica, SkofJ <>J L Januarja 195* kot poltednik. Loka to Tržič. Izdaja CP »Corenjsk >d 1. Januarja l46U trikrat1 tedensko. tisk*. Urejuje uredniški odbor — Ud 1. Januarja 1964 kot poltednik, odgovorni urednik KAREL MAKUC in sicer ob siedab in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Ekonomske stanarine VELIKE POPLAVE V SLOVENIJI IN DRUGOD in privatna gradnja Ze 30 let Sava
Stanovanje kot potrošna majhni meri vključeni v oseb dobrina trajnejše vrednosti no potrošnjo. je pomenila doslej v družin Reforma bo tudi tu morala ni bila tako velika skem proračunu pri nas zelo opraviti svoje: stanovanjsko majhen izdatek. Povsod po gospodarstvo se mora vklju V teh dneh je bilo v Sloveniji ln drugih krajih večje deževje, svetu, kjer zakoni ekonomike čiti v sistem naše ekonomike, delno pa tudi električno na* ki je v nekaterih kraijh povzročilo katastrofalne poplave. kaj veljajo, izda drulina za stanovanjska gradnja in ur pel javo. Prav tako so ostali Kljub temu, da je običajno v zadnjih dneh avgusta in prvih stanovanje povprečno 15 do banizacija morata postati brez mostu v Globokem in dneh septembra večje deževje, je vendar letos prekosilo vse 20 odstotkov sredstev dru realni materialni odraz eko v Lancovem. Zaradi tega je dosedanje. žinskega proračuna, pri nas nomskih in družbenih odno Kropa sedaj praktično odre pa le okrog 3,2 odstotka. Na sov ter delovne produktivno zana od ostalih krajev, vsaj O velikih poplavah poročajo stanovanja zato doslej nismo sti, stanarina pa mora posto povzročil ogromno material kar zadeva avtobusni promet. iz Italije, kjer je večje šte gledali skozi dinar, regresira poma postati ekonomski no škodo. Nekatere ceste so Večjo škodo je povzročila vilo cest neprevoznih, več ne stanarine so nas razva- usmerjevalec obsega repro tam še danes neprevozne. — na področju škofjeloške ob mostov in prog porušenih. dile, da smo stanovnje pre dukcije stanovanja. Stanarina Prav tako poročajo s Koro čine tudi Sora. V Zmincu r V Južni Ameriki je ostalo prosto hoteli, zahtevali smo se mora zato tako formirati, ške v Avstriji, da je Drava Poljanski dolini je Sora od okoli 200 tisoč ljudi brez ga, prosili zanj — koga? Neko da bo vsebovala sredstva za izredno visoka in da je na- nesla most. Na mnogih me- »višjo silo« pač, državo, ob kritje stroškov upravljanja čino, podjetje — tistega, ki in vzdrževanja stanovanj ter nas je naučil takega gospo sredstva za zamenjavo in za darjenja, ki nam je dal in razširjeno reprodukcijo sta dajal takšen standard, ki ga novanjskega fonda. To pome pravzaprav nismo zaslužili, ni torej čisto ekonomsko ra ki ga nismo plačali in ga čunico: imam stanovanje, tudi ne bi mogli s svojimi uporabljam ga, zanj pa bom prenizkimi prejemki. Posle iz svojega žepa plačeval to dice takšnih gledanj in takš liko, da bo dovolj za redno ne politike so številne in in gospodarno vzdrževanje, različne: vsak hoče boljše, za amortizacijo, da bo torej lepše stanovanje, v lepšem čez toliko in toliko let sta bloku in čimblilje delovnega novanje s tem denarjem mo mesta, povpraševanje je mno goče zamenjati oz. nadome
go večje od ponudbe, stano stiti z novim, pa še za raz vanj zelo primanjkuje, stano širjeno reprodukcijo bo treba vanjske zgradbe so slabo nekaj odšteti, torej za grad oskrbovane, prizadevanje po njo novih stanovanj, za raz sameznika za pridobitev sta širitev stanovanjskega fonda, novanja v obliki soudeležbe ki mora biti v takih razme je minimalno. rah realni odraz splošnega Stanovanjsko gospodarstvo, gospodarskega in družbenega ki za razliko od drugih go razvoja države. spodarskih področij tesno Prehod na ekonomske sta povezuje stanovanjsko pro narine v razmerah, kakršne izvodnjo in potrošnjo v eno so danes pri nas, pa ni mo Dokaj grozovit je pogled na dvori* ik Vodne skupnosti Gorenjske za tovarno Iskra ten organski sistem, je bilo goč čez noč, zato bomo pred vidoma šele v letu 1970 pla doslej v venu meri izločeno strehe nad glavo. Veliko ljudi pravila že do sedaj večmlli- stih pa je preplavila cesto in čevali za stanovanja toliko, iz splošnih gospodarskih do je pri tem tudi izgubilo živ jonsko škodo. vrtove ter njive. V škof ji kot so vredna, dotlej pa le gajanj. Zaradi nizkih in ad ljenje. Materialna škoda pa Loki je v četrtek zvečer več iz leta v leto nekoliko večje Iz Maribora, Dravograda in ministrativno določenih sta- je ogromna, vendar jo do krat zatulila sirena, ker je akontacije na te stanarine. drugih Štajerskih krajev pri MHn te niso bile izvor končno še niso ocenili, ker Sora resno ogrožala nekatere Gorenjske občinske skupščine hajajo poročila, naj bodo realne stanovanjske potrošnje se katastrofe še nadaljujejo. hiše in mostove, da so ljudje in tudi ne element delovne so že določile akontacije na ljudje v stalni pripravljenosti V sredo se je na območju in gasilci prihiteli na pomoč. produktivnosti, izdatki za valorizirane vrednosti stano- za primer večjih poplav. Nove Gorice in Kanala na V Kranju je v bližini to stanovanje so bili le v zelo (Nadaljevanje na 12. strani) V sredo in četrtek so tudi Primorskem utrgal oblak in varne Planika Sava odnesla reke na Gorenjskem izredno most. Med omenjeno tovarno narasle. V tem času je Sava in Iskro so hudourniki in v svojem zgornjem toku — v Sava dobesedno zalili barake okolici Jesenic — modno Vodne skupnosti Gqrenjske. »dvignila« svoj običajni nivo. V Gorenji vasi je Sora od Nekateri vedo povedati, da nesla visečo brv. Skoraj po že trideset let Sava ni bila vsod pa je voda razen tega tako visoka. Tu je na mnogih napravila veliko škodo na nji mestih prestopila bregove in vah, vrtovih in travnikih. preplavila ceste. Ogrožala pa je tudi nekatere tovarne, kot Zadnja poročila nam pri so železarna, Izolirka, Gra povedujejo, da Sava, Drava diš, Sava in druge. Vendar in nekatere druge reke še so bili ljudje v stalni pri vedno naraščajo. Vremeno- pravljenosti; nasipe so utrje slovcl napovedujejo, da se vale predvsem reševalne eki vreme vsaj za ta teden še ne pe jeseniške železarne. V bo bistveno spremenilo. HruŠici nad Jesenicami je O materialni škodi danes Sava odnesla most. še ne moremo govoriti, ker še nI niti ocenjena niti še nI V četrtek zvečer nekaj po prenehalo deževati, da bi lah šesti uri je Sava odnesla ko upali, da bodo reke pri most v Podnartu, nekaj ur čele upadati. Več o tem bo zatem pa je popolnoma po mo poročali v prihodnji šte Slika prikazuje porušeni most v Podnartu —- Foto F. Perdan škodovala telefonske kable, vilki. — JOŽE JARC —: -\ Točno po 130 dneh heroj zen tega je ZDA bremenilo skega odpora prebivalcev vse večje sodelovanj« v voj St. Dominga, več mesečne Prevarano ljudstvo? ni proti osvobodilnim silam ga vmešavanja ameriških v Vietnamu in drugod po sil ter prav toliko dolgega rala Imberta in imenova liki so odločno vztrajale svetu. Zato so bile zatote- nasilja vojaške junte gene nje kompromisne osebnosti ZDA in vanjo privolile si risirane za rešitev, zlasti ja rala Itnberta, je ustvarjena Godova ne bi prepričala cer z nekoliko »ublaženimi« taksno, ki jim je po godu. možnost za politično reši polkovnika Kamanja, ki se pogoji. Trajanje krize v tej Vse oborožene sile v Do U TANT PRIDE tev v Dominikanski repub je s svojo vojsko ob pomo republiki je ZDA delalo ve minikanski republiki se bo V KANADO liki. či večina prebivalcev uprl liko preglavic. Veliko latin do sedaj združile v eno ar OTTAVVA — Generalni se Vojaška junita je razpu- in bor:Si za vrnitev demokra sko ameriških držav je na kretar OZN U Tant bo v krat ščena, sprejeta pa Je bila tične oblasti, porušene leta sprotovalo vsakemu vmeša mado, ki ji bo tudi v bodo kem prispel v Ottavvo. Govo zahteva Caamanove ustav 1963 z vojnim udarom pro vanju v notranje zadeve če poveljeval diktatorski ge Dominikanske republike. ril bo na kongresu med par ne vlade, naj se hkrati z ra- tizakonitega predsednika neral Imbert% Razen tega lamentarne unije, ki se bo zoroževanjem civilnih odre H uana Bosa. Vrnitev Go Zaradi tega je bil tudi dva bodo zaenkrat v Domini krat zadnji hip odpovedan začel 9. septembra. Pogovar dov začno pogajanja o umi dova, bivšega ministra vla kanski republiki ostali še dobro pripravljen sestanek jal se bo s premierom Pear- ku ameriških sil. Seveda pa de Boša, na položaj začas nekateri ameriški oddelki. nega premiera prav zagoto organizacije ameriških dr sonom m zunanjim mini je ostalo še več nerešenih Kdaj bodo zapustili to ozem problemov, kar otežuje na vo povzroča zmedo in ver žav. ZDA so namreč name strom Martinom. lje, bo odločeno na OAD, logo začasne vlade premie jetno ne daje ljudstvu do ravale na sestanku doseči seveda v soglasju z W* JEMENSKI PREDSEDNIK ra Garcie Godova, da v na volj nega jamstva, da se ne in dobiti oporo vseh držav SPET DOMA slednjih devetih mesecih bo povrnilo tisto, zaradi o ustanovitvi enotnih ame shingtonom. česar se je 23. aprila uprlo! riških oboroženih sil in KAIRO — Predsednik Je pripravi pogoje za izvedbo Pri vsem tem se postav menske republike Sala!, ki je svobodnih volitev. Razlogov za upravičeno bo usmeriti popolno dejavnost te organizacije v ideološki lja vprašanje, ali ni razpkt bil na obisku v Kairu, se je Zamegleno je vprašanje, jazen je torej več kot do boj proti takozvanemu »ko v Santo Domingu uvod k vrnili domov. Z njim je bil na kakšna je najboljša politič volj. munlstičnemu« prodiranju obisku v ZAR med drugimi na rešitev dominikanske Na takšno politično reši likvidaciji narodne vstaje na ameriški kontinent. Ra- tudi jemenski premier Anari. drame. Sama ostavka gene- tev v Dominikanski repub- 23. aprila?
ATOMSKA V EKSPLOZIJA ; WASHINGTON — V sredo MALA AKCIJA so v puščavi Nevade opravi li podzemeljsko eksplozijo atomske bombe. To je že druga ameriška podzemeljska Od ponedeljka naprej eksplozija ta teden. (NE)PITNA VODA? Pred štirimi leti je bilo predvsem v industrijskih fluorografiranje na pod obratih. ročju komune Kranj. Od Da bi izpolnili pričako REPORTERJA »GLASA« STA UGOTOVILA, 6. septembra* do 5. okto vanje te akcije je vse od Janos Kadar bra letos bo ponovna visno od popolne udelež PA SE V EVROPI, V DELFINU IN V BI splošna fluorografska ak be prebivalstva to seveda cija, katere namen je od — lahko bi rekli od dobre FEJU KINA CENTER NE DRŽIJO NAVO v Ljubljani krivanje pljučnih bolezni. organizacije. To pa zah V Sloveniji, kakor tudi teva veliko denarja, brez PIL KOMUNALNEGA PODJETJA »VOPfl Janos Kadar, ki je s svojo v Jugoslaviji opažamo po hibno organizacijo in di ženo že nekaj dni na dopusti stopno upadanje pljučne sciplino vsakega občana. VOD« KRANJ, NAJ OBČANI NE PIJEJO pri nas, na Bledu, je v če tuberkuloze, toda žal ob Samo tako bomo dosegli trtek obiskal Ljubljano. V vzporednem naraščanju cilj fluorografske akcije, NEPREKUHANE VODE IZ VODOVODNE »spremstvu generalnega sekre drugih pljučnih obolenj, a to je odkrivianje pljuč tarja CK ZKS Miha Marinke predvsem pljučnega raka. nih bolezni v samem za GA OMREŽJA, KER JE LAHKO OKUŽENA to članice izvršnega sveta Z razvojem industrije četku dokler še potekajo SRS Majde Gaspari sta si brez 'bolečin in težav se oziroma intenzivnih go Komunal.no podjetje »Vo tiču) so tudi vedeli za pw- madžarska gosta ogledala pravi, dokler se lahko hi spodarskih sprememb na dovod« Kranj že od četrtka poved in so nam postregM i nekaj zanimivosti Ljubljane, tro zdravijo. med njimi tudi športno halo ni ljudje bolj izpostavlje- naprej, ko je zaradi dolgo radensko. »Voda na uiitM, našeih področju so delov v Tivoliju. Se istega dne po DR. GORAZD ZAVRNIK trajnega in močnega deževja morda je zastrupljena, ne poldne sta obiskala tudi ni okužbi to obolevanju nastopila možnost okužbe smemo jo točiti!« so nam mednarodni vinski sejem na vode v njihovem vodovod prijazno pojasnili v hotelu Gospodarskem razstavišču. nem omrežju, opozarja v po Jelen. V bifeju Delfin pri Janos Kadar si je z zanima sebnih obvestilih v radiu, Delikatesi smo si hoteli po njem ogledal vse dvorane z naj občani do preklica ne pi zdraviti glavo s praškom pro razstavljenimi vini ter dru jejo neprekuhane vode. Za ti glavobolu in vodo srno gimi pijačami kot tudi stroje Bili so v Angliji pitje je treba uporabljati le brez besed dobili — drugi to tehnično opremo. Posebej prekuhano vodo! Ker so po primer. V Slaščičarni-kavar- Mladi Kranjčani so bili zelo se je zaustavil pri nagrajenih Skupina 24 kranjskih mla sledice neupoštevanja tega ni Kranj in v njihovem obra vinih z mariborskega vino dincev, ki ae je tri tedne mu lepo sprejeti in so jim med navodila lahko precej hude, tu pri Bučarju so se izgo gradniškega področja. Po dila v pobratenem angleškem njihovim bivanjem gostitelji smo hoteli ugotoviti, kako je varjali na obvestilo v radiu mestu Oldham, se je v pone končanem ogledu pa so se izkazovali vseskozi veliko s to rečjo v nekaterih kranj —- torej konjak brez vede ali deljek, 30. avgusta vrnila v madžarski gostje udeležili še pozornosti .Imeli so možnost skih gostinskih lokalih. z radensko. Isto so nam rekli Kranj. Vodja skupine je bil v gostilni pri Maverju , v Ev kratke poskušnje izbranih videti vse, kar je najbolj zna vin. tovariš Vili Tomat, predsed Kranj, 3. septembra po ropi pa smo vodo dobili, nik občinskega odbora SZDL. čilnega za Anglijo in tudi za poldne — V gostišču Lovec brez besed — torej tretji pri Škotsko. (pri Finku) nam z vodo niso mer! Poleg kulturnih zanimivo hoteli postreči. »Lahko dobi te sifon«. Isto je bilo v re sti Oldhama to okolice so ei Čeprav le trije primeri ne stavraciji Park. V novem bi upoštevanja »posebnih obve Maser v Jugoslaviji gostje iz Kranja ogledali zo feju pri samopostrežni pro stil«, ki jih'je menda sleher ološki, vrt, tekmo v rugbiju dajalni KŽK Kranj nasproti ni občan lahko slišal v radiu, V sredo, (1. septembra) je popoldne v lovska hiši lov- itd. Popeljali so jih v Edin- nebotičnika nam je točajka pa taka nedoslednost in pod predsednik ZAR Gamal Ab- sko-gozdnega gospodarstva burgh, kjer so videli najdalj že nalila malinovec, pa se je cenjevanje možnosti okužbe del Naser prispel na povabi »Jelen« v Dobanovskem goz ši most v Evropi Nevv Forth še pravočasno spomnila, da to z njo težkih posledic ni v lo predsednika Josipa Broza du v okolici Beograda. Pred Road Bridge in Tovarno je prepovedano piti nepreku- redu. Zato je treba z vsem Tita na štiridnevni uradni in hano vodo In zadovoljiti smo sednika sta sporazumno števcev in elektroopreme Fe- čutom odgovornosti javno prijateljski obek v Jugosla se morali z malinovcem s si spremenila program obiska obsoditi niste, ki v sedanj Ji vijo. Desetlisocl Beograjča rantd. V Blackepoolu so jim fonom, čeprav smo ga hoteli in opustila namen, da odpo razmerah, ko je stanje res nov so pozdravili dragega pokazali muzej voščenih lutk, z vodo. V bifeju kina Center tujeta na Brione, ker je sla kritično, .kljub pogostim ob gosta. V poslopju zveznega kjer se nahajajo maske vseh so nam postregli z vodo iz bo vreme onemogočilo poto vestilom točijo vodo gostom, izvršnega sveta so se še isti najvidnejših osebnosti An pipe — prvi primer nedo pohvaliti pa večino gostin vanje z letalom v Pulj. Pred dan začeli uradni pogovori glije. Posebno zanimiv je bil slednosti in neupoštevanja skih podjetij v Kranju, kfse med predsednikoma Josipom sednik Naser to drugi gostje nasvetov, ki lahko (poudarja obisk Londona s slavnim stu zavedajo, kaknše posledic« Brozom Titom in Gamalom iz ZAR bodo preostali čas mo: lahko, ni pa seveda nuj dijem radiotelevdzijske druž ima lahko množična okužba Abcielom Nacerjem. Pogovori svojega obiska v Jugoslaviji no) plačajo precejšen davek. z vodo za zdravje naših lju be B. B. C. so sc nadaljevali v četrtek prebili v Beogradu. V gostilni V kotu (pri Kme- di. Triler — Jare KAKO JE JrZ PRIMANJKLJAJA ČEZ NOČ NASTAL VIŠEK? Tajna v blejskem „Tekstilu"
ALI SO GOVORICE O »DOMNEVNEM« PRIMANJKLJAJU seji 23. aprila 1965 med dru nosti, v isti sapi pa ji je da pa so vmes še drugi vzro V POSLOVALNICI »TEKSTIL« NA BLEDU RESNIČNE? • gim sprejel naslednje sta bilo ponujeno mesto poslo ki, ki bi jih bilo potrebno POSLOVODKINJA NE MORE POJASNITI ... # ČLANI IN lišče: vodkinje v trgovini »Šport« raziskati! S to ugotovitvijo VENTURNE KOMISIJE ODLOČNO VZTRAJAJO PRI SVO »Ugotovljeno je bilo, da je na Bledu. Prizadeta je po soglašajo tudi vsi predstavni- JEM • DIREKTOR ZAPREPAŠČEN! • KOLEKTIV Z OD bila poslovalnica »Tekstil« na nudbo sama odklonila. Spo k' delavskega samoupravlja PRTIMI ROKAMI PRIČAKUJE SODNEGA IZVEDENCA, KI Bledu vse lansko leto vođena razumno pa se je zaposlila nja v kolektivu, kot tudi vo NAJ BI KONČNO RAZVOZLAL ZAMOTAN KLOPCIĆ O DE malomarno. Poslovodkinja ni v upravi podjetja na delov dilni v podjetju. V razgovoru JANSKEM STANJU V POSLOVALNICI. • poskrbela za nujno evidenco* nem mestu likvidatorja fak z njimi so poudarili nujnost tudi letos je odklanjala kon tur. razvozljanja še nepojasnjenih Trgovsko podjetje »Murka« narjev primanjkljaja. Upra trolo s strani uprave pod nasprotujočih ugotovitev in Iz Lesc je v 11-letnem obsto va podjetja je takoj poklicala jetja. Zato naj se jo razreši NEPOJASNJEN VIŠEK venturnih komisij. ju s trdim delom in vsestran na zagovor poslovodkinjo po dolžnosti poslovodje ter pre Primopredajni inventuri pa Direktor podjetja pa je le skim naporom kolektiva do slovalnice. »... Ne morem po mesti na drugo delovno me sta nepričakovano pokazali posebej izjavil naslednje: seglo velik napredek. Hkrati jasniti in razjasniti od kod sto.« višek v znesku 520.000 dinar »Menim, da so vse inven z razvojem podjetja še je ve ta manjko izhaja. Nikogar Krivda za takšno stanje pa jev! V podjetju je zaradi te turne komisiie svoje delo čal tudi prpmet. Kolektiv s izmed uslužbencev prodajal zadeva tudi odgovorne v pod ga nastala prava zmeda. Vsi vestno opravile. Osebno si ne 60 zaposlenimi (v 12 posloval ne ne sumim. Verjetno gre jetju, ki bi končno morali člani Inventurnih komisij od znam pojasniti, kako je is nicah in v upravi) predvide za krajo od strani kupcev. pravočasno preprečiti malo ločno zatrjujejo, da so popis primanjkljaja kar naenkrat va letos prodati blaga že za Zato bi morala kalkulacijska marno poslovanje, kot je to blaga opravili z vso vestnost nastal višek. Zadeva bo v 1 milijardo 500 milijonov di stopnja vsebovali določen od bilo ugotovljeno na delav jo in doslednostjo. Bivša po kratkem obravnavana na so narjev. To pa je že uspeh, stotek tudi za krajo«, je med skem svetu. Dokaj nerazum slovodkinja nam tudi ni mo dišču, kjer se bo verMnet če računamo, da je podjetje drugim izjavila. ljivo je tudi stališče Uprav gla nič pojasniti. Odprto je razčistil neljubi primer, ki je v prvem poslovnem letu do Toda organi samoupravlja nega odbora (na seji, 5. ma torej vprašanje o denarju, ki nas vse skupaj močno pri seglo le 30 milijonov dinar nja niso mirovali. Na seji de ja) podjetja, s katerim je bila ga je kar naenkrat v poslo zadel.« jev prometa. Pri vsem tem pa lavskega sveta, dne 1. febru poslovodkinja razrešena dolž- valnici »Tekstil« odveč! Mor- Drago Kastelic je močno prizadel organe sa arja so sklenili, naj se po moupravljanja in vodstvo novno opravi pregled blagov podjetja primanjkljaj in ka nega poslovanja s tem, da bi Z RAZŠIRJENEGA POSVETA PRI OBSS V RADOVLJICI snejši višek, ki je nastal v morebitne napake, ki bi se začetku leta v prodajalni našle, zmanjšale odnosno po ..Tekstil« na Bledu. Kljub večale osebno odgovornost resničnemu hotenju, da bi v poslovodkinje. kolektivu končno le zvedeli, Ukrepi v pomoč potrošil ku kako in kaj, jim to do danes MALOMARNO ni uspelo. POSLOVANJE Na razširjenem posvetovanju občinskega sindikalnega sveta verig je s 15. avgustom izpla Inventurni popis blaga je Radovljica so v četrtek, 2. septembra, obravnavali gospodar čala 20% akontacije na oseb IZGUBA IN ZAGOVOR še enkrat potrdil primanj ska vprašanja v zvezi z reformo, spregovorili pa so tudi o ne dohodke, Plamen pa je iz Novoletni in februarski in kljaj. Odgovornosti poslovod možnostih v delovnih organizacijah, da z zvišanjem osebnih plačal pavšalno 3000 din na venturi sta v omenjeni pro kinje so se torej močno po dohodkov vsaj do neke mere nadomestijo povečane življenj zaposlenega, predvideva pa dajalni ugotovili 893.000 di- večale. Delavski svet je na ske stroške. Pri pogovorih o teh vprašanjih so odločno po 20% dvig osebnih dohodkov, udarjali, naj bosta delo in povečanje storilnosti edini pogoj Elan je izplačal za julij 7000 za zvišanje osebnih dohodkov. Predsedniki In tajniki sindi din na zaposlenega, kasneje kalnih podružnic so spregovorili tudi o problemih, ki naj jih pa so uredili nadaljnje povi Akeije in načrtnost obravnava bližnji občini zbor občinskega sindikalnega sveta, šanje s pravilnikom. Almira ki bo prihodnji mesec. namerava zvišati za 20%. GG za 22%, medtem ko so neka počnejo vse druge delovne or Pojem notranje rezejr^e, zla Predsednik občinskega sin pri tem pa poiskati pravilno tere delovne organizacije v ganizacije? sti v novih pogojih gospo dikalnega sveta. Jože Vidic je razmerje med zaposlenimi v juliju dajale pavšal okroglo darjenja je opevana beseda, Sistematičnega dela v tej orisal prizadevanja delovnih administraciji in v proizvod 5000 din, v avgustu pa so pre ki pa lat ostaja marsikje bolj smeri je mnogo premalo. Žal organizacij, da se ne bi nji. šli na procentno. zviševanje vsakdanjo j raza brez pravega je še vedno' mnogo bolj po zmanjšal obseg proizvodnje osebnih dohodkov. učinka. Mnogo govorimo o ne pularna oblika akcij — torej in da bi tako podjetja našla DVIGANJE izkoriščenih rezervah, ki pa nesistematično delo — ko z možnosti in sredstva, s ka OSEBNIH DOHODKOV KJE NE SMEMO KRČITI? jih nočemo ali ne znamo izko ugibanji in malo plodnimi terimi bi zboljšala osebne Na plenumu so obenem ristiti. Bistvo izkoriščanja razpravami "skušamo reševati dohodke zaposlenih. Posebej zelo očitno pokazali na pro Kljub prizadevanjem vod vezano z gospodarstvom, je probleme na podlagi površnih pa je poudaril, naj bi vod blem, da so razlike ali bolje stev delovnih organizacij, da torej večja korist, ki nam jo podatkov, analogij in »stro stva podjetij z organi samo razponi med osebnimi do bi s postopnim povečevanjem osebnih dohodkov nadome morajo dati faktorji proiz kovnih« mnenj najrazličnej upravljanja resnično poskr hodki nižjih in višjih kate stila dvig cen, doslej še nikjer vodnje: delo, sredstvo za delo ših nestrokovnjakov. bela z učinkovitimi ukrepi gorij zelo različni. Pri tem ni uspelo, da bi v popolnosti in predmet dela. Ti faktorji kot so boljša notranja orga so opozorili na nevarnost, da Smešna je tudi izjava stro nadomestili povečane življenj proizvodnje pa sodelujejo na nizacija dela, prizadevnost ne bi za vsako ceno zmanj kovnjaka v nekem večjem ske stroške za enako vred vseh področjih gospodarje celotnega kolektiva in po ševali teh razponov na škodo kranjskem podjetju, kjer so nost. To pa pomeni, da e nja, ki so medsebojno pove dobno, da bi povečali proiz tistih, ki na osnovi uspešnega zana in zato le umna analiza, govorili o organizaciji dela& trenutni standard ljudi oziro da je pri njih vse dobro or vodnjo. Glede povečevanja dela prejemajo več kot dru ma zaposlenih padel — pone planiranje, priprava dela, or dohodkov zaposlenih je bilo gi. Vsekakor pa bo potrebno ganizacija dela ipd. maksi ganizirano, nasprotno pa je kod več, drugod nekoliko iz številk o izkoriščanju stro na plenumu poudarjeno, naj dvigniti prejemke zaposlenih, manj. — J. Bohinc malno izkoristijo vsa razpo ne bi ravnali po načelu vsem ki najbolj zaostajajo pri de ložljiva sredstva in s temi jev razvidno, da so glavni stroji med delovnim časom enako, marveč naj v podjet litvi, pa na delovnih mestih odpravljajo neizkoriščene re jih stimulirajo prizadevnost, vsekakor zadovoljujejo. zerve našega gospodarstva. izkoriščeni le 40-odstotno. Če ima isto podjetje zaposlena uspeh pri delu, In to pred V večini delovnih organiza Ljudje, ki bi morali ugotav le dva strokovnjaka za orga vsem na delovnih mestih v cij radovljiške komune so že Glasbena ljati pomanjkljivosti v orga nizacijo dela, potem je nuj neposredni proizvodnji in obravnavali vprašanje, kako nizaciji dela, ki so predvsem no, da o kakšni posebni or tiste strokovne službe in ljudi določiti večjo realno vrednost šola v Cerkljah vzrok nizke produktivnosti, ganizaciji ne moremo govoriti. v vodstvih, ki resnično največ osebnim dohodkom. Marsikje posvečajo tem vprašanjem pripomorejo k skupnim so to vprašanje pretresali V letošnjem letu namera mnogo premalo pozornosti. Če bomo hoteli po poti or uspehom. Pri tem so se na hkrati s stanjem produktiv va Glasbena šola v Kranju Ne moremo se zadovoljiti z ganizacije in racionalizacije vzoči zavzeli za to, da je po nosti in proizvodnih uspehov. odpreti tudi v Cerkljah svoj dejstvom, da le redke velike dela ter odkrivanja, rezerv trebno tudi v administraciji Nekako najbolje je v tem oddelek. Tako bodo učenci delovne organizacije stalno in v gospodarstvu doseči kdaj in v strokovnih službah pod pogledu V lesni industriji. V iz Cerkelj tn okoliških vasi sistematično analizirajo delo mednarodno raven razvitejših jetij delo normirati in racio podjetju LIP Bled so že imeli več možnosti za pouk in izkoriščajo izsledke za bolj dežel, moramo postati do nalizirati, tako da bi odpra uvedli nov pravilnik o nagra glasbe. Seveda pa je ustano šo organizacijo dela. Z našte sledni v ugotavljanju naših vili vsa taka delovna mesta, jevanju in ga prilagodili vanjem delovnih organi j zaci j, pomanjkljivosti in napak ter ki niso potrebna. Potemtakem ustreznemu povečanju oseb vitev oddelka v Cerkljah in ki imajo posebne oddelke 7.a ne smemo tega prepuščati bo treba najprej temeljito nih dohodkov. Storilnost so njegov obstoj odvisen pred analizo in organizacijo dala le občasnim akcijam, kot je pregledati racionalnost raz tam povečati za 17%, osebne vsem od zainteresiranosti bi kaj kmalu končali. Kaj pa to bila doslej navada. — J. J. poreditve po delovnih mestih. dohodke pa za 23%. Tovarna tamkajšnjih oreblvalcev. KULTURA
Varčevanje na račun izobrazbe Poklicnega gledališča (tudi)
Že vsa leta po vojni so izjem, ne morejo pohvaliti s imeli tudi učenci neobveznih posebnimi^ dohodki. Otroci šol ter študentje razne ugod takšnih družin nimajo druge v tej sezoni še ne bo nosti pri prevozil, regrese, izbire, če hočejo obiskovati popuste, podpore, ki so jih določeno šolo, ali da se vo stave MGL in dajala ali trasportna podjet zijo ali pa stanujejo po dija amaterske Gledališka sezona je precjvjjL V ?*£Z^ dramske skupine .pr i »Pre- ja, v zadnjem času pa tudi ških domovih. Verjetno ne potekajo vaje za Prve predstave v vo ^ je ^ šernovem gledališču«. Tu tudi občinske skupščine. bo lahko družini z, nizkimi osebnimi dohodki ter več' „a prostem ^."^^v sezoni 1965/66 gledali v Kra- upajo, da bodo lahko priteg Izgleda pa, da bodo občin jim številom nepreskrbljenih nili v» dvorano večje število ske skupščine z izgovorom o otrok odšteti tudi do 12.000 gledališča- Vsa U gledalcev, kot je bilo to v varčevanju ukinile vse regre din za prevoz ali pa okoli upanja pa so padla v vodo. pretekli sezoni. Teže za tem, se na avtobusih za dijake 20 tisoč za dijaški dom. Mar da bi pritegnili v svoje vrste srednjih šol in vajencev; to gledali- v Kranju še ne bo poklicnega sikdo bo moral resno premi V »Prešernovem tudi več mladih ljudi. Prav vprašanje nameravajo sedaj gledališča. sliti, ali si sploh šolanje še šču« potekajo priprave na tako pa bodo že v »Desetem reševati v obliki nekakšnih »Že nekaj let nazaj pote lahko privošči in posledica bo novo sezono tako kot že ne bratu« nastopali tudi igralci, socialnih podpor. Prav goto kajo priprave na ustanovitev preprosto ta, da bodo misel kaj let nazaj. Morda se bodo ki že nekaj let niso sodelo vo pa je, da te podpore ne poklicnega gledališča. Tako na šolanje opustili in iz vrst čez teden dni pričele prve vali, ki pa se jih starejša bodo dosegle višine nekda kot letos smo tudi v eni iz bodočih intelektualcev bo po vaje za predstavo »Deseti publika dobro spominja. njih regresov, ker če bi bilo med preteklih sezon že imeli novno izginjal ravno kmečki brat«. Režisersko taktirko bo to, bi regresi še nadalje osta pripravljene vse elaborate, ki Teže torej za kvantiteto. in delavski človek. po precejšnjem časovnem li. Posledica tega bo v prvi smo jih predložili svetu za In pravilno je, da le-ta da razdobju spet prevzel Peter •trsti to, da bodo posebno Zdi se mi, da je zamišlje kulturo in prosveto kranjske tudi kvaliteto. Le tako pa se MALC, ki se je nedavno vrnil prizadeti ravno otroci, ko bi no varčevanje na račun vzgo občine. Te elaborate pa bi bo tudi rešil problem gledal iz Banje Luke, kjer je vodil podporo najbolj potrebovali. je in izobrazbe bodoče gene moral ta svet predložiti ob cev, saj bodo prav gotovo tamkajšnje poklicno gledali prihajali v dvorano »Prešer Najteže pa je to, da bodo racije več kot škodljivo in činski skupščini, ki bi na pomeni to dokaj majhen pri šče. V »Desetem bratu«, kj njihovi podlagi tudi pripra novega gledališča« v večjem najbolj prizadeti ravno tisti bo na deskah tega gledališča številu kot doslej. otroci, ki se v šoli relativno hranek v primerjavi z vsemi vila javne razprave ter dode tistimi izdatki, ki jih včasih zopet po več kot desetih le lila sredstva za ustanovitev Božo šprajc dobro odlikujejo s prizadev tih, pa bodo nastopili skoraj nostjo, dosegajo dobre uspe brez posebnega pomišljanja poklicnega gledališča. in potrebne perspektivne ute vsi igralci-amaterji »Prešerno Glede na finančno situacijo he, njihov socialni položaj pa vega gledališča«. Zanimiva razstava je izredno nizek. Gre pri tem meljenosti kaj radi spregleda pa lahko rečem, da v letošnji za otroke iz oddaljenih kra mo. Težko si zamišljam na Obiskali smo direktorja sezoni še ne bomo mogli gle Te dni je v galeriji »Go jev (tudi do 30 km) iz hribo predek gospodarstva, če bomo tega gledališča Marjana Lom- dati predstav poklicnega gle renjskega muzeja« v Kranju vitih predelov, otroke delav izobrazbo in strokovnost za barja, ki nam je pojasnil dališča. Poglaviten faktor so odprta zanimiva razstava PO postavljali in krčili možnosti cev in kmetov, ki se ne eni dejstvo, da tudi v tej sezoni torej sredstva. Teh pa, kot TA POMORŠČAKA ANTONA ne drugi razen morda redkih na minimum^ — Z. Pivk kaže, letos še ne bo.« DOLENCA. Razstavo je pri Sredstev torej tudi letos pravil »Piranski pomorski še ni. In če bi bila? Vseka muzej«. Na zanimi razstavi si DEVETA UMETNIŠKA RAZSTAVA NA BLEDU kor je že prepozno, da bi le obiskovalci lahko ogledajo v tošnjo sezono že pričelo s pretežni meri fotografije, ki predstavami poklicno gledali jih je v času svojih popoto Janez Bernik : Grafični arhaizmi šče. vanj po morju posnel kapi tan Anton Dolenc. Poleg tega posluhom, iz katerega veje Že nekaj let nazaj pa pri pa je razstavljenih še nekaj Na blejski razstavi v festi danes, oživlja avtor dragoce videz izredno občutljive sli haja v Kranj Mestno gleda maket srednjeveških ladij, valni dvorani na Bledu raz no kulturno dediščino, ki je lišče ljubljansko, ki daje v karjeve narave. precejšnje število ladijskih stavlja svoje grafike znani plod večletnega raziskovanja Kranju skoraj vse svoje pred Slikar Bernik je še mlad dnevnikov ter nekatere zani mladi umetnik iz Ljubljane in prizadevanja naših pred stave. Tako bo tudi letos. umetnik. Rojen je v Ljub mive trofeje, ki jih je v času Janez Bernik. To je že ena nikov, da bi ohranili potom Vendar to gledališče ne bo ljani 1933. Akademijo za li svojih potovanj dobil ta po zadnjih razstav, ki jih je cem drgocene življenjske iz prihajalo v Kranj kot gleda kovno umetnost im specialni morščak. občinska zveza priredila v kušnje in spoznanja za ved lišče dveh komun, saj se je tečaj za slikarstvo in grafiko letošnji sezoni. Navzlic temu, no in dovolj zanesljivo. Ven izkazalo, da za tako gledališče Razstava je pritegnila pre je končal v Ljubljani, študi da se mudi v tem kraju že dar to delo opravlja Bernik prav tako ni sredstev. cejšnje število ljudi med nji razmeroma malo gostov, bi na svojstveni način, preprič je je nadaljeval v Parizu. mi tudi precej tujih turistov, lahko trdili, da so med-obi- ljivo im močno dokumentar Ukvarja se s slikarstvom, V Kranju bomo torej gle ki so se v poletnem času za skovalci, ki so se bolj skrb no, na drugi strani pa s štu grafiko in kiparstvom. dali v sezoni 1965/66 pred drževali v Kranju — šp no in z nekoliko večjo po dijsko vnemo in z velikim J. Bohinc zornostjo ogledali razstavo, razstavljeni eksponati zbudili Upravni odbor veliko zanimanje. Razstava Vinka Veneta na Jesenicah Ne bi se hoteli spuščati v razvoj od pričetka v letu 1956 Gorenjske predilnice v Škof j i Loki tehnično plat in strokovnost DOLIK, likovna sekoija do letos in bo prva Venetova Bernikovega ustvarjanja, lah Svobode »Tone Cufar« na razpisuje delovno mesto samostojna razstava, bodo ko pa ugotovimo, da iz Jesenicah, ki je v minulem odprli s kratkim koncertom ustvarjalčeve grafike, kakrš tednu razstavljal v Kranjski vokalnega kvarteta ansambla Vodjo razvoja in vzdrževanja no razstavlja na Bledu, veje gori, v tem tednu pa v Moj narodnih plesov jeseniške močna izrazitost in izpoved- strani, bo odprl nocoj v mali POGOJI: Svobode. Organiziranje po nost. Z značilno tehniko ob dvorani delavskega doma na dobnih razstav ne nudi le likovanja nam avtor s svoj Jesenicah že enajsto razstavo visoko strokovni delavec, diplomirani tekstilni ing. jeseniškim ljubiteljem likov stvenimi znaki sporazumeva letošnjega leta. Tokrat se bo z 10-letno prakso, aH diplomirani tekstilni tehnik ne umetnosti stalne užitke, nja med ljudmi predstavlja predstavil slikar Vinko Ve s 15-letno prakso v operativi tekstilnega podjetja temveč vplivajo poztivno tudi stare dokumente, prežete s net iz Ljubljane z dvajsetimi s poudarkom na strojniški službi. na jeseniške slikarje — ama patino in arhaizmbm, bodisi deli v olju in temperi. Raz Razen tekstilne tehnološke sposobnosti mora obvla terje, ki se vidno izpopol da so vklesani v kamen, plo stavo, ki bo urejena tako, dati strojno tehnično službo vzdrževanja pogona in njujejo iz leta v leto. — U. ščo ali pa napisani na papir, da bo prikazala slikarjev strojev. pergament. Prisotnost mate riala je zelo sugestivna in Obvladati mora pasivno en svetovni jezik. močna, avtor jo je znal na mojstrski način oživiti z zna Vodjo delavnic čilnim barvnim odtenkom in Godbeniki Železne kaplje v Kranju s tehniko ustvarjanja. Sko POGOJI: rajda vse grafike nam neka V okviru' medobčinskega sodelovanja med železno ko razodevajo pismenost, Kapljo in občino Kranj bo 11. t. m. ob 17. uri popol visoko kvalificiran delavec kovinostrugarske in klju kažejo nam različne konven dne v Kranju n? Titovem trgu koncert pihalnega or čavničarske stroke z opravljenim mojstrskim izpi cionalne znake in arhaizme, kestra iz Železne Kaplje. S tem koncertom bodo god tom in najmanj 10 let dela v tekstilni industriji s pa da gre za staro cirilsko, beniki Železne Kaplje vrnili obisk kranjski godbi, ki je poudarkom na strojniški službi. Od tega najmanj dalmatinsko ali glagolsko gostovala v Železni Kaplji v mesecu juliju in tam 5 let na vodstvenem mestu. pismenost oziroma klinopie. doživela izredno lep uspeh, še posebno prisrčen spre Razpis velja 7 dni po objavi v časopisu. Prošnje S poglabljanjem v svet pre jem pa so našim godbenikom pripravili tamkajšnji naslovite na kadrovsko-socialno službo Gorenjske pre teklosti, pismene grafike, ki prebivalci. dilnice v škofji Loki. , v je že nekdaj pomenila ver med ljudmi in jo pomeni še 4 SEPTEMBER 19« # GLAS ODGOVORI BRALCEM 5 vprašanj - 5 odgovorov
času je bilo zgrajenih tudi in sicer se bo povečala kva vrsti uporabljene za potrebe dijo, da bi potrošnika zado nekaj stanovanj za potrebe liteta sortlmentov, racionali zdravstva, posebno za pljuč voljili, pa se je stanje precej prosvete in milice, kot npr. zacija izkoriščanja surovine ne bolnike. Po kasnejših do popravilo. na Jezerskem, v Preddvoru, in rentabilnost proizvodnje. govorih s sanatorijem Golnik Cerkljah, Šenčurju, Žabnici, V sekundarni predelavi pa je ta izpraznil' nekaj objek Urbanistični načrt Goricah itd. Vsekakor pa je cilj podjetja specializirati tov, ki danes služijo za na stanovanjski problemi niso obrat za proizvodnjo rolet mene turizma v Preddvoru. Preddvora rešeni tako v mestu kot na in ploskovnega pohištva, Zaenkrat zaseda Golnik samo podeželju. Po podatkih, s predvsem za potrebe izvoza. še en objekt v Tupaličah, ki VPRAŠANJE: Urbanistični katerimi razpolagamo, je bilo Izvedba programa zavisi služi le za okrevanje bolni načrt Preddvora predvideva v letu 1959 +eh prosilcev predvsem od finnačnih zmog kov, računamo pa, -da bo v gradnjo vveekend naselja od skupaj z delovnimi organi ljivosti podjetja in bo brez bližnji bodočnosti tudi ta Potoč do Nove vasi In Maft zacijami okoli 1700. Čeprav ustreznih kreditov limitirana lahko namenjen potrebam proti Bašlju. Ali se ne d« pa je bilo od leta 1959 dO* na daljše razdobje. Obseg turizrha. Obstajata še dva urediti, da bi bilo tako na* konca leta 1965 zgrajenih proizvodnje in specializacija objekta, in sicer Prehodni selje na enem kraju, ker bi okoli 2000 stanovanj, je še pa je odvisna predvsem od mladinski dom in Dom one s predvideno gradnjo napra vedno okrog 1700 _ novih pro ponudbe in povpraševanja moglih, za katera bi po mo vili zidno ograjo med ravni-4 silcev, kar pomeni, da je bil na domačih in tujih tržiščih. jem mnenju kazalo postopo no In planinami. Naravo j« v občini močan mehanični Odgovor nam je posredo ma uresničevati zamisel o treba zaščititi in ohraniti priliv prebivalstva. Lotili pa valo podjetje Lesna industri drugi lokaciji in tudi ta dva tako kot je. nameniti za potrebe turama smo se tudi izdelave urbani ja Kranj. ODGOVOR: Dipl. in«, arh. Ne glede na zasedbo teh ob stične dokumentacije za vsa Albert SUŠNIK, projektant jektov po zdravstvenem tu večja naselja in bo v glav pri Projektivnem podjetju * Regulacija Kokre rizmu, ki ga prav tako ne nem končna v letošnjem oz. Kranju, nam je na vprašanje moremo podcenjevati, saj je naslednjem letu. Z izdelavo VPRAŠANJE: Zanima me, odgovoril naslednje: te dokumentacije bo možna kako je z regulacijo Kokre lahko prav tako donosen in Mirko ROGELJ, pred Urbanistični program Pred gradnja tudi na področju iz in hudournikov na področju ekonomsko interesanten, ima dvora in okolice ima dolo sednik krajevne skupno ven meftiega območja. KS Preddvor. Ker vsaka po Preddvor še ostale neizkori čena področja — zohinge -* sti v Preddvoru nam je voden j napravi veliko škodo, ščene možnosti, ki se jih ni tudi za gradnjo vveekendov. tokrat postavil pet vpra bo treba z deli, ki so neod dovolj poslužil. Mislim, da Lesna proizvodnja ložljiva, čimprej pričeti. bi TD in obstoječe go Ta področja se nahajajo na šanj. Prebivalci Preddvo prelomnici terena iz ravnine ODGOVOR: Direktor Vod stinske delovne organizaci ra in okoliških vasi ga v Preddvoru ne skupnosti Kranj ing. Jan je lahko veliko več napravile v hribovit svet obenem pa tu za hitrejiši razvoj turizma. di na meji med kmetijskim verjetno dobro poznajo, VPRAŠANJE: Kje je vzrok, ko KNIFIC nam je pojasnil, Že sedanje izkušnje v Pred obdelovalnimi površinami in saj je aktiven družbeno da lesnemu obratu v Pred da je bilo v hudournike na dvoru pa kažejo, da bi bila gozdom, to je nad vasmi Po dvoru primanjkuje hlodovi področju Preddvora v času političeti delavec na tere potrebna večja iniciativa za trče, Nova vas in Mače. ne, saj le zaledje lesa dosti obstoja skupnosti vloženih nu, precej časa pa je bil odpiranje individualnih" go Grafično prikazan zon ing veliko. Ali podjefje namera že precej finančnih sredstev. tudi odbornik občinske stinskih obratov, ki bi lahko vveekpndov je po vsem po va v prihodnosti povečati V letošnjem letu pa sred nudili gostinske usluge kapa bočju nad omenjenimi nase skupščine v Kranju. obrat in specializirati proiz stva, s katerimi skupnost razpolaga, ne" zadoščajo niti citetam, ki jih Preddvor že lji, v zazidalnih načrtih * vodnjo? za dovršitev del, ki so bila ima. še v letošnjem letu pa podrobnejši obdelavi pa bodo ODGOVOR: V sedmih me ze v prejšnjih letih začeta in bo izdelan urbanističen plan vveekendi razporejeni v sku Pomanjkanje secih letos je bilo dovoženo Jih je nujno treba dokončati Preddvora, ki bo tudi za pine po 3 do 4 hišice z več in predelano približno 10 ti (vprašanje Jezerskega in črtal osnovno pot bodoče jimi presledki med skupina Stanovanj soč kub. metrov ali 55 % Kokre nad Preddvorom). Če ga razvoja Preddvora, ki mi in z izbrano lego znotraj VPRAŠANJ: Občina Kranj hlodovine. Proizvodnja na prav je ureditev hudourni naj ima pretežno turističen gozdne meje. S tem bomo je v zadnjih dvajsetih letih obratu je bila zaradi dinami kov v Preddvoru nujna, ni V značaj. dosegli majhno gostoto, večji »•adila precej stanovanj, ke in optimalne zaloge na pričakovati, da bi se z deli v občutek individualnosti ia vendar večinoma v mestu. krliišču normalna. ' Glede modernizacije trgov letošnjem letu pričelo, še izolacije, obenem pa ne Zakaj se ni gradilo tudi v Stanje zalog in proizvod skega lokala nam je podjet zlasti pa sedaj, ko so popla bomo ustvarjali ovire pri podeželskih centrih, kjer je nje na obratu pa je zadnje je Živila Kranj odgovorilo, ve povzročile ogromno škodo prehodu v planine. prav tako veliko pomanjka čase precej kritično. Proiz da je bila v njihovem inve v vseh predelih Gorenjske. Diskretno postavljene sku nje stanovanj za potrebe vodni stroški so se zelo po sticijskem programu v letoš pine hiš v gozdu ne bodo Učiteljstva, uslužbencev mi- večali, zamujanje dobavnih njem letu predvidena tudi motile skladnosti sedanjih •ljce in raznih drugih ustanov. rokov pa ima negativen vpliv modern#acija prodajalne v Turizem naselij ali ustvarjale videza Ali je takšna gradnja pred tudi pri naših kooperantih Preddvoru. Prvotno je pod pregrade. Na ta način bomo videna in kdaj? -in kupcih doma ter v ino in preskrba jetje nameravalo prodajni lahko usmerjali gradnjo vvee ODGOVOR: Predsednik ob zemstvu. Iz objektivnih raz prostor povečati na račun kendov na tem področju z činske skupščine Martin KO logov pri GG Kranj — pre VPRAŠANJE: V pogovoru skladiščne površine in ure večjim preudarkom in ob SIR nam je dal naslednji hodne zaloge so izčrpane, T domačimi turisti večkrat diti samopostrežno trgovino. čutkom za prostor, kot pa odgovor: - odpiranje novih sečišč im 8 pade opazka, da je škoda za Po natančnejšem pregledu se je to dogajalo doslej. Res je, da je bila stano tem v zvezi gradnja žičnic in Preddvor, ki je turistično sten pa se je ugotovilo, da zanimiv kraj, da tako malo vanjska izgradnja pretežno ostalih komunikacij v pri je ta zamisel neizvedljiva. Priredila: Sonja šo4ar skrbi za dobro in solidno koncentrirana na območju vatnem sektorju ter vzdrže Prodajalna se lahko poveča prehrano gostov. Posebno od Jnesta, ker so bili tu največji vanje hlodovine zaradi novih le za .prostora, kjer je sedaj turistov iz sosednjih repub problemi^ zaposlenih, poleg odkupnin — je obrat ostal pisarna trgovine' im bivša lik se večkrat sliši, da je tega pa je bilo na področju skoraj brez surovin im je javna tehtnica. Tako povečan Preddvor zdravilišče TBC, ne Šoferski tečaj tnesta tudi največ napravlje proizvodnja padla že pod prodajni prostor pa je pre pa letovišče. Kaj se bo po- nega v pogledu načrtovanja stopnjo rentabilnosti. Po majhen zA samopostrežno v Cerkljah krenilo, da Preddvor ki Ima in oblikovanja posameznih predvidevanjih GG se bo prodajalno in se lahko uredi pogoje, da razvije ietni m AMD Cerklje organizira šo* stanovanjskih sosesk. V me začel dovoz hlodovine v me timski turizem, res postane le klasična. ferski tečaj A in B kategori stu pa ni gradila samo ob secu septembru, kar pa je letovišče. Zaradi predpisov o formi je. Prijave sprejemajo v tra činska skupščina oz. stano pogojeno z ureditvijo trans ranju lastnih obratnih sred fiki do 15. septembra t. 1. vanjski sklad, temveč vse portnih naprav na sečiščih. Zanima me še, kdaj name stev je podjetje moralo le delovne organizacije z ob Seveda pa je za nemoteno rava trgovsko podjetje Živi tošnji investicijski program močja občine, ker so želele, proizvodnjo v lesni industri la modernizirati trgovski lo skrčiti na minimum. Proda da so zaposleni čimbližje ji predvsem zadolžena gozd- kal in izboljšati asortiman Dežurna služba jalna v Preddvoru je že za svojemu delovnemu mestu. no-gospodarska organizacija, živil in postrežbo. veterinarjev radi naraščajočega turistič Prav tako je bila določe Od katere zavisi nemotena . ODGOVOR: Predsednik ob nega prometa v tem kraju na stanovanjska izgradnja oskrba obrata' s surovino. činske skupščine Martin KO V mesecu septembru. Od 4. na prioritetni listi in bodo usmerjena tudi na področje Vsekakor ima perspektivo ŠIR nam je odgovoril na do 11. 9. vet. Vehovec telefon prva razpoložljiva sredstva izven mesta, posebno indivi razvoja le obrat Preddvor. slednje: 21-070; od 9. do 18. 9. vet. porabljena v ta namen. dualna gradnja, saj praktič Podjetje namerava zato tudi Kmalu po vojni je bila po Bedima, telefon 21-631; od 18. no skoraj nj nobenega več tu koncentrirati proizvod svečena posebna pozornost Postrežba in asortiman do 25. 9. vet. dr. Rutar tele- jega naselja, ki po vojni ni njo. Primarna predelava lesa zdravju našega prebivalstva. blaga do nedavnega res ništa i fon 21-605 in od 25. 9. do 2. bilo deležno gradnje stano (žaganje) se ne bo povečala, Preddvor je imel precej ka bila v redu. S pridobitvijo 10. vet, Rus — Cerklje, tele vanjskih prostorov. V tem uredila pa se bo tehnologija, pacitet, ki BO bile v prvi novih sodelavcev, ki se tru fon 73-1 i5 r 5ZERNIK ZA VSAKOGAR NEKAJ • ZA VSAKOGAR NEKAJ 9 ZA VSAK* Most na eseniskr oim Podmežakljo Nova električna ASEA peč Zsjo so se v železarni od Ce bi star most iz Železar v železarni ni imela naprave ločili, da nad električno pečjo ne na Jesenicah preko Save za odvajanje prašnih plinov. skozi streho napeljejo, odvod na cesto 1. maja na Podme Ob slabem vremenu je dim, ni dimnik. Po zamisli .njiho žakljo podrli, bi bilo prizade ki ga je posebno veliko ta vega projektivnega biroja, so tih preveč ljudi, ki bi morali koj po založitvi, tiščalo ob ga izdelali v vzdrževalnih hoditi okoli razsežne tovarno tla in ga nosilo po marti- obratih sami ii\ ta teden kon na delo. Zato je bila ponovno narni. čali z montažnimi deli. B. B. sklicana komisija, ki je ugo tovila, da je obstoječi most možno še za silo popraviti. Zvedeli/ smo... RIBIŠKA REDKOST Tako bodo delavci SGP Sava, da bo prihodnjo soboto in ko bodo končali z zabijanjem Mladi član ribiške družine nedeljo (11. in 12. septembra) pilotov pri gradnji nove ce Tržič Dušan Zelič je pred v Kranju tradiciontlno tek ste v Vintgar, zabili več no dnevi ujel potočno postrv, ki movanje v namiznem tenisu vih nosilnih pilotov tudi za je bila dolga 51 cm in tehta za pokal Kranja z mednarod ta most. Za pilote""bodo upo la 1,68 kg. Med ribiči so to no udeležbo. To tekmovanje rabili stare tračnice, ki bi postrv občudovali ker pravi bo hkrati v proslavo 20-letni- jih sicer dali v staro železo. jo, da te vrste rib navadno fce obstoja namiznoteniškega Predračun za ta dela znaša 20. Peter se je namestil na sedežu pod krili in uči niso velike in že teža 1 kg kluba Triglav. I". Na letališču sta bila dva tečaja, začetniški in 18. Zunaj je zaropotal nekakšen čuden avtomobil 19. Peter je za hip pozabil ^ *8tD?. USOdo 1,700.000 dinarjev. —• B. B. pomeni redkost. telj ga je čvrsto privezal čez ramena na naslonjalo. nadaljevalni. Tečajniki nadaljevalnega tečaja so in odvijal za seboj dolgo jekleno žico. »To je avto- in se ponosno ozrl na Jsneu > a' kar MEDNARODNA Skrbno je zadrgnil in zapel zaponke. »Da nam pravkar pripravljali za polet »Cavko«, prehodno vitel.« je povedal učitelj. »Z njim bomo vašega vidita ta dva zelenca, kako * ^ livarja KOŠARKARSKA TEKMA z njm kot pilot s pilotom! M*1* pok,mal •» ne bi priletel brez letala na zemijo,« je poučil Mar jadralno letalo, zadaj v lopi pa so počivali še »Va Petra ena — dve, potegnili v zrak. Na Blokah Intervju tedna ja-«, »Trigjav« in dvosedežni »Žerjav« — kakor pti skoro prezrl, da so tečajniki m»" * Pnpravili ka, ki je nezaupljivo opazoval njegovo početje. V Kranju so gostovali mla vitla še niso poznali. Tam so letalo izstrelili z gumi či, ki so, oprti na krila, za trenutek zadremali. Vrabca za vzlet. Vrabec je «r*£ ™*> P™- Petru so se naježili lasje. Kakšno strahotno godljo di košarkarji ASKO iz Belja jasto vrvjo po bregu navzdol, drselo je nizko nad ka in se v prijateljski med Fantje so jih tako zaverovano ogledovali, da se je zaprav je bolj podoben koiolcu fj™ * si je skuhal s svojo bahavostjo! Pa ko bi vsaj Nadaljevanje v Planici narodni tekmi pomerili z do moral učitelj nasmehniti. »Ce boste vztrajni in mar pobočjem in pristalo v dolini. Po pristanku pa so se krilo in nekaj prečk. »To nsj Sta h _ratl vedel, kako visoko ga bodo potegnili! »Pripravljen!« mačim Triglavom. Zmagali ljivi,-« jih je vzdramil, »poletite nekoč z njimi kot prave težave šele začele. Preden ste spravili Vrabca pomislila Janez in Mirko. »VH^ videti cisto je zaklical učitelj. »Priklopite žico!« Poletna planiška skakal zimi nadaljevali s tako si so Triglavani z 71:66 (34:27). pravi jadralci. Zdaj pa potegnimo tega Vrabca iz nazaj na hrib, ste se pošteno prepotili, kajne drugače. Niti kabine nima. na šola, ki se je letos stematično vadbo, lahko Pri Kranjčanih sta bila naj lope!« Peter?-« prv:č odvijala na skakalni pričakujemo čez nekaj boljša Šorli 25 in Lamprei 15. ci iz umetne mase na let precejšnjo prelomnico NA RADOVLJIŠKEM STANOVANJA Mootecu v Ljubljani, je v smučarskem skakalnem PREDDVORSKI ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT # ŠPORT 6 ŠPORT • ŠPORT ŠPORT • ŠPORT • ŠPO TRGU V DRUŽBENEM pred dnevi končala s prvo športu.« NOGOMETAŠI Kruh in trgovina v SEKTORJU fazo dela. Prvi poskus — Kakšen je bil vaš Prebivalci Mavčič oz. Ko le 'H * Že Pradižnik 184 din, solata Planiškega komiteja v dnevni program dela? Dvanajstega septembra se desnega brega Save niso -La H v soboto 126 din, limone 420 do 425 novi vzgoji mladih ska Pred II. veliko nagrado Jugoslavije v moto-crossu Športne prireditve »Poleg skakanja na prične tekmovanje v gorenj zadovoljni s prodajo kru din, suhe slive 450 din, hru Letos je bilo v Sloveni kalcev je uspel, šola je omenjen J, ^ skakalnici na Mestecu, ski nogometni ligi. V tej ligi KRANJ — V nedeljo ob ha. Pekarna Kranj navad* ške 430 din, grozdje 294 din, ji zgrajenih v družbenem zajela letos 40 mladih šofer rttrt.&o smo M»liko časa posvetili sodeluje tudi moštvo Pred 11. uri rokometna tekma re no dostavlja kruh v tam*- več. (Start paprika 210 din, jabolka 246 skakalcev, med katerimi Sta sektorju 2.015 stanovanj tudi splošni telesni vzgo publiške moške gige KRANJ : -'•t >'0dtrgo- dvora in to že od leta 1S.-58. kajšnjb trgovino okoli 10. je din, čebula 172 din, pesa 172 z 99.971 kvadratnih metrov lahko pričakujemo dostoj ji, katera večini manjka« BRANIK, ob 12. uri roko Vendar se sedaj postavlja Do sedaj številne prijave ure dopoldan, pa tudi ka vine.) iii^fcDj din, slive 216 din, lubenice površine, medtem ko so v ne naslednike Polde, Zi *K ua pa se — Kakšno je vaše sploš vprašanje če bodo Pivddvor- metna tekma republiške žen sneje. So pa tudi prime 92 din za kg; jajca" 55 din za darja, Jertfta, Pečarja, bi kruh P<* komična istem razdobju lani zgra no mnenje o tej šoli? čani sploh mogli igrati, kajti ske lige KRANJ : BRANIK. ri, da ga pripelje šele ne bi W komad. Zajca in drugih. Upravi še štirinajst dni nas loči od II. mednarodnega moto-crossa gorijah: tekmovanje motorjev t: *
izdelave mladinci: 10. Pavel neli Vera Otrin z Jesenic, dobro VAN. ki si jih je začrtal sam. Toda prihra^ ^ > časopis, ki naj hotel odkrižati. ne jaz.« Jezeršek (Jes.), 24. Darko pa so se uvrstili tudi Dobrave bi ga obogatil in približal Anninim 1 * propadel. Krivil je »Maladetto,« je zaklel. Ze zopet je tu. Ali mu ni povedal že Franc je spoznal, da pri Canettu ne bo ničesar dosegel. Vrnil se Novi sodniki Ogrin (Kranj), članice — 4. CERKLJE — V nedeljo ob (Jes.), F. Peternelj (Kranj) in stotnika von^Muraua, krivil knjigar« j^nsteina, krivil svojo včeraj, da ga bo pismeno obvestil, čim bo kje prosto mesto zanj. je domov. Vera Otrin 12. Majda Kralj 8.30 rokometna tekma gorenj Jezeršek (Jes.). Na prvenstvu otopelost, krivil revolucijo v Budim! jWal, da je iztiril z »Pri Hermannsdorferju še vedno ni nikogar.* »Vedel sem, kaj bom dosegel. Ti si kriva, da sem zapravil v vaterpola — MK pištola proste izbire: ske lige KRVAVEC : KR, ni sodeloval državni repre- zamišljenih tirnic? v resnici pa je v: <8 po tirnicah usode Franc se skuša obrzdati, a vseeno ne more mimo Canettove laži, Trstu vsako šanso za zaposlitev«, se je začel znašati nad Šteti. zentant Janez Otrin, ki se pr 7. Franc Peternelj (Kranj), GORA. Pred dnevi smo dobili v kakor sleherni človek. Polom ga je da s tirnic usode ki je še včeraj trdil, da je mesto že zasedeno. Sam je bil pri di Stefi pa ni obupala. Hotela je dobojevati boj s Canettom. venstva ni udeležil zaradi iz MK pištola »Drulov« 7. Franc ni mogoče iztiriti. Človek je pi da bi lahko urav- Kranju tri nove sodnike za ZABNICA — V nedeljo ob rektorju Spanzerju in direktor mu je zatrjeval, da je že nekajkrat Napotila se je sama h Canettu, a so ji rekli, da ga ni. Tudi na pitov. Peternelj. Med ekipami je nal življenje po svoji volji. Samo da je kovač lastne vaterpolo. Izpit za sodnika 10. uri rokometna tekma go prosil Canetta. »Zato ne razumem, zakaj mi ne napišete nakazila za slednje dni so jo odslavljali z enakim izgovorom. Uganila je. d;> se Kranj zasedel šesto mesto. usode. Človek je samo omejeno svo' „ovo usodo določajo so uspešno opravili: Slavko Objavljamo uvrstitev go renjske lige ZABNICA : DU Hermannsdorferjevo tiskarno.« ji Canetto izmika. Zato je sedla k pisanju in opisala možev primer B. M. drugi. Svojo nesvobodnost spozna sel* /»jde v brezimni gneči Brinovec, Jože Rebolj in Bo renjskih strelcev: vojaška pu PLJE. »Tako torej? Klečeplazili ste okrog direktorja? In to brez ved v slovenščini in nemščini. Slovenski opis je poslala na uredništvo na dnu družbe, kjer je svoboda člov^ rut Chvatal. To je vsekakor ška člani — 19. Franc Cerne J najmanjša. Ljudje, nosti organizacije? Sami ste se ponujali in morda celo za zaslužek, Zarje, nemškega pa v Arboiter-Zritung. Z obeh uredništev so ji od ki hodijo na ramenih te gneče, je ne precejšnja pridobitev in okre (Kranj); MK puška proste iz SKOFJA LOKA — V nede •° od mrtvih tal in se nižji od minima, ki ga je priborila organizacija. Zaslužite enako govorili, da bodo zadevo raziskali, obenem pa ji odkrito poved-1!:, da menijo zanjo samo toliko kakor km^O P°lja. V gneči ne pitev redkih sodniških vrst bire — olimpijski mateh: ljo ob 10. uri rokometna tek oznako kakor kak stavkokaz! In vi se še upate imenovati socialist?« članka ne bi radi objavili. Ni še dolgo lega. ko so lo s teživr pre vidijo ljudi, marveč samo sredstvo. §^at' m Jim omogoča med vaterpolo sodniki v Kra 5. Edi Dobrave (Jes.), 23. Bo BERITE GLAS ma gorenjske lige SKOFJA Canetto je kričal, a tudi Franc se ni več brzdol. Tak socialist prečili separatistične težnje v socialističnem strokovnem gibtmju, bivanje. Pri ljudeh vrhnjih plasti, ki i0 nesvobodno usodo nju. — J. J. žo Malovrh (Kranj); članice LOKA : KRANJ B. kakor Canetto je še vedno. Začel je očitati Canettu pristranost, njen članek pa bi lahko vnovič vzpodbudil separatiste. Kooperanti sov.., RAZPORED fluorografskili baz na območju olfcine Kranj V Glasu je bi! preteklo soboto objavljen članek o poslo vanju kmetijske zadruge škofja Loka pod naslovom »Koope Cas Fluorografska Krajevni urad Datum Naselje ranti v slabšem položaju.« V članku je precej podatkov, ki so od — do baza v glavnem neresnični ter podkrepljeni z nekorektnim komen tarjem. Da bi bila javnost o zadevi pravilno obveščena, smo BESNICA 14.9. 14. _ 16.15 Zg. Besnica Zg. Besnica prisiljeni zadevo osvetliti tudi z druge strani. zadružni dom Najprej nekaj besed o tr 845.559 din. Vse ostalo je od- 10.30 — 13.15 Sp. Besnica Sp. Besnica, Rakovica, ditvi, da za pobrano 10-od-- kupila od proizvajalcev za / transformator Sp. Zabukovje stotno maržo ,pri živini za druge. Sporazumno je bila 8. — 9.45 Nemilje Nemilje, Njivica, Podblica druga ne dela drugega kot iz dogovorjena 5-odstotna mar transformator Jamnik * stavlja račune. ža, od katere pa zadruga pla Pševo, Javornik, Cepulje, Škofjeloška zadruga ima ča 1 odstotek splošnega pro 7.9. g. — 9.20 Pševo — šola Planica, Lavtarski vrh, Zg. veliko priznanj za uspešno metnega davka. Tu pravza Zabukovje preusmerjanje govedoreje iz prav ni mogoče več govoriti pinegavske v simcntalsko 0 marži, ampak o neki pro CERKLJE 20.9. 8. — 15.15 Cerklje Ambrož, Apno, Cerklje, pasmo. To pa zahteva tudi viziji. 21. 9. 9. — 16. pred šolo Dvorje, Grad, Lenart, Poženik, Pšata, Sidraž, veliko izdatkov. Zato sta KDO NAJ POMAGA upravni odbor in zadružni KMETU? Stiska vas, šenturška svet, v katerih je zastopana In končno še o koriščenju gora, Vašca, Šmartno polovica kmetov,, sklenila, da premije za mleko. Republiška 19.9. 8. -- 14. Zalog — šola Cerkljanska dobrava, sc pri živini obračunava 10- in občinska premija sta v ce Lahovče, Glinje, Vrhovje, odstotna marža. Do take od loti vračunani v lastno ceno Viševca, Zalog ločitve gotovo ne bi prišlo, za zmanjšanje stroškov pri 18.9. 8. -- 13.45 Velesovo Aaergas, češnjevek, Pše če kmetijski proizvajalci ne 1 litru mleka in ta premija ne zadružni dom nična polica, Praprotna bi uvideli, da jim zadruga gre v dohodek zadruge, le polica, Trata, Velesovo nudi pri vzreji goveje živine zvezno premijo 10 din za 1 li 18.9. 14. -- 16. Brtiiki Sp. Brnik, Vopovlje, Zg. razne ugodnosti. Zadruga pri ter pogodbene proizvodnje 19.9. 12.30 -- 15.45 pri Andrejčiču Brnik speva tudi 25 odstotkov za zadrži zadruga, kar je dolo - 16.45 Gorice Gorice, Letence, Sr. vas, skupinsko zavarovanje živi čeno za kritje stroškov molz GORICE 16.9. 12.30 - gostilna Lovec ne, kar znaša letno cca. 800 ne kontrole in rodovniške Zalog, Tenetiše tisoč dinarjev. Nadalje zadru službe. 15.9. 14. -- 16.15 Trstenik — šola Trstenik, Pangerščica, ga nabavlja mlado živino za Za uresničitev gospodarske Povije, Babni vrt, žablje, pitanje, ki jo kmetje jemlje reforme bo zadruga stremela čadovlje jo v rejo, nabavlja bike in za tem, da bo čimbolj zniža Golnik Golnik plemenske telice simentalske 17 9. 8. -- 14.15 la svojo materialne stroške in Inštitut pasme itd. Stroške nakupa se hkrati vse bolj usmerjala živine je krila zadruga iz svo 8. -- 14. Jezersko Sp. in Zg. Jezersko v proizvajalno organizacijo s JEZERSKO 9. 9. jih sredstev. V začetku leta t Ambulanta prav tako čistimi računi do je bila uvedena tudi rodov Mavčiče Mavčiče, Podreča, Jama, kmeta kot doslej. MAVČIČE 12.9. 8. - 15. niška služba, v katero je tre zadružni dom Breg, Meja, Praše Pri osnovnem vprašanju nutno zajeto 280 plemenic obstoja škofjeloške zadruge 9. - 16. Naklo Naklo, Strahinj, Pivka, simentalske pasme. Stroški NAKLO 16.9. pa velja ugotovitev, da le 10 8. - 11.30 pri Legat za opravljanje te službe bodo 17. 9. Polica, Malo Naklo, odstotkov naprednih, meha letno znašali cca. 3,000.000 t Okroglo, Cegelnica niziranih, nižinskih kmetov din, h katerim pa bo občinski 18.9. 8. _ 13.30 Podbrezje Podbrezje, Bistrica, Žeje, lahko obstoja berz zadružne ekonomija Gobovce sklad za kmetijstvo prispeval organizacije, preostalim 90 1,000.000 din. odstotkom kmetov, predvsem 18.9. 14.15 — 15.45 Duplje — šola Zg, Sp. Duplje, Zadraga 19.9. 8. — 11.30 O MARŽAH IN BONIH? hribovskim, pa je taka orga Neupravičena je tudi trdi nizacija še vedno potrebna. PREDDVOR 11.9. 8. — 16. Preddvor Preddvor, Potoče, Tupali- tev, da se zaradi marže po O tem, kdo bo oskrboval za Krajevni urad če, Možjanca, Breg, Nova draži meso, kajti mesarsko sebnega kmeta proizvajalca z vas reprodukcijskim materialom, podjetje - in zadruga sta se 10. 9. 8. — 10. Kokra Zg., Sp. Kokra sporazumela za ceno živine. mu dajal strokovna navodila Kamnolom ter mu s tem pomagal k dvi Marža, ki bremeni kmete, pa 10.9. 11. — 15.30 Bela Zg., Sp., Srednja Bela, ganju kmetijske proizvodnje, je stvar organov zadruge. Ta pri Jekovcu pa lahko vsak čas odločajo Hraše, Bašelj ko je zadružni svet na zase pristojni samoupravni organi. PREDOSLJE '8.9. 8. — 12.30 Predoslje Predoslje, Suha danju dpe 22. 8. 1965 določil kulturni dom za živfjro, ki gre v izvoz 10- KZ škofja Loka — 15.45 odstotno, za živino za domači 11.9. 13.15 Kokrica Kokrica, Ilovka, Bobovek, trg pa 8-odstotno maržo. Od Javorčani praznujejo yi. 9. 9. — 16. kulturni dom Srakovlje, Tatinec, Mlaka marže gre 25 odstotkov v po 15.9. 8. — 13. Britof Britof, Orehovlje sebni sklad za pospeševanje Četrtega septembra 1941 je Oljarica okupator ustrelil na Koroški živinoreje. Trditev, da na od 8.9. 13.30 — 16. Šenčur — šola Šenčur, Srednja vas Beli kot talce Franca Pod- ŠENČUR kupnih mestih ni predstav 9.9. 8. — 15. gornika, Albina Savlija, Lud nikov zadruge, pa je izmiš 14.9. 8.45 — 11.15 Voklo Voklo, Voglje vika Stražršarja, Franca Fre- ljotina. 15.9. 8. — 10.30 transformator llha in Karla Kragolnika. Glede izdajanja bonov ve 15.9. 11.15 — 16. Visoko Visoko, Luže, Milje lja, da je le,-te izdajala KZ Minilo je že 24 let, vendar gost. Likozar prebivalci Javornika in Ko do 30. 6. t. 1. in sicer z na 16 9. 8. — 11.15 Olševek — šola Olševek, Hotemože menom, da bo tudi tisti kmet roške Bele prvih žrte» faši 12.30 - 16* Prebačevo Prebačevo, Hrastje, nabavil umetna gnojila, ki še stičnega terorja se niso poza 17.9. transformator ni prepričan, da je to nujno bili. Spominjajo se jih vsako leto, 4. septembra, ko praz potrebno za dvig proizvodnje. TRBOJE 8. 9. 11. — 13.20 Trboje Trboje, že r javka nujejo svoj krajevni praznik. Kooperanti nikakor niso v ZABNICA 10.9. 8. — 11.30 Zabnica Žabnica, šutna slabšem položaju kot drugi Kakor dosedanja leta, so zadružni dom kmetje, ker jim zadruga nudi organizirali tudi letos prire 10. 9. 12.15 — 15.45 Bitnje Zgornje, Spodnje in Sred. brezplačno strokovno službo, ditve v spomiim na ta dogo 11.9. 8. — 12.30 ,pri Kalanu Bitnje nižjo ceno za strojne usluge, dek. Prireditve so se vrstile ves ta teden, zaključene pa kreditira jih do 40 odstotkov 9.45 — 15.45 bodo jutri v nedeljo, 5. sep PLANIKA 6. 9. V MESTU KRANJU BO FLUOROG celotne pogodbene koopera 8.9. 5.30 — 10.15 RAFIRANJE od 22. septembra do cije v gotovini in v materi tembra, s pohodom po parti 12.30 - 20. alu. zanskih poteh, ki ga organi TEKSTIL- 6.9". , 1. oktobra 1965 NA TREH FLUORO 3. — 11. Tudi nakup zelenjave za zirata krajevni odbor ZB -in INDUS 7.9. ' GRAFSKIH BAZAH, in sicer: Kino 20.9. 11.45 — 18.45 veletrgovino LOKA je bil v Planinsko društvo. V soboto, 11. Svoboda Stražišče, Zdravstveni dom omenjenem članku prikazan 4. septembra zvečer pa bo v 21.9. 4. _ 9.45 — 16.45 Kranj in V Tavčarjevi ulici — za žejo napačno. V prvem pollet / dvorani osnovne šole na Ko SAVA 13.9. 10.30 — 16.45 ju 1965 je bilo zanjo odkup roški Beli literarni večer, s Prešernovim gledališčem. Razpored obrat II ljeno zelenjave za 4,973.930 katerega bodo ponesli vence po ulicah bomo objavili naknadno, na grobove padlih borcev in din. Od lega zneska je ve 14.9. 4,15 — 8. štab za izvedbo fluorografiranja letrgovina LOKA odkupila talcev in tako počastili nji^ direktno od proizvajalca le za hov spomin. — U. 4. SEPTEMBER 1965 * GLAS REPORTAŽA 9
PO ČIPKARSKEM DNEVU BESEDA, DVE O ŽELEZNIKIH SPOMINI OB PLAVŽU
Popoln razpad fužina rs t va, že taka, da na zlo radi poza nike. V 17. stoletju sta delala dva plavža, dve večji in pet gospodarsko nazadovanje, tu bimo, če le moremo, dobre manjših fužin s kladivi na di revščina, klekljanje kot ga in lepega pa se vedno radi spominjamo. vodni pogon ter vrsta vi tista domača obrt, ki naj genjce v s 110 ješamj (ješa — »Včasih smo vsi klekljali, vsaj delno nadomesti prejš kovaško ognjišče). Vsega je starejši in otroci, možje in nji zaslužek — to so Želez bilo okrog 2000 zaposlenih. žene. Leta 1901 je plavž niki dvajsetega stoletja. Zaradi lastitve pravic do ugasnil, fužinarstvo je za gozdov, ki so jih potrebovali Prej — 500 let nazaj — so mrlo, revščina se je naselila zaradi žganja oglja, je pogo bili Železniki izrazit fužinar- v Železnike, mnogo ljudi se sto prihajalo med fužinarji ski trg. je izselilo. Takrat je iz Idri in okoliškimi kmeti do spo je prišla k nam čipkarska rov in spopadov. Zdaj — po polstoletnem domača obrt, ki so se jo kot mrtvilu — so se spet začeli rešilne bilke oprijeli vsi, saj Pozneje, v kapitalizmu, je zaradi premočne tuje in do razvijati; industrija je po je pomenila skoraj edini za mače konkurence in zaradi drugi svetovni vojni spet za služek. Prav zato se je klek ljanje čipk tudi zelo hitro nerentabilne rude s pre držala ljudi v domačem kra razširilo, kmalu so ustano majhnim odstotkom železa ju, daje jim zaslužek — i« vili tudi posebno zadrugo, končno utihnil »norec«, veli ob plavžu, čipkah in spomi ki je organizirala delo in ko kladivo, ki je včasih raz nih ljudje spet boljše živijo, prodajo. Se danes znam klek bijalo-, da se je v Železnikih na oknih je več rož in v očeh ljati, saj sem kot otrok mo tresel ves Gorenji konec. mladih deklet več sonca, ko ral narediti štiri »pogačke« Kraj je občutno in hitro na zadoval, kar naj ilustriram s se po drugI uri vračajo iz na dan. V enem metru čipke številom prisotnega prebival v obliki traku je bilo 8 do 10 tovarne in ko ob večerih z stva: leta 1869 — 1255 prebi takih »pogačk«. Ko jih je ne več tako spretnimi prsti, valcev, leta 1880 — 1172, bilo štiri metre, so jih mama pa vendar še vajeni klekelj- 1890 — 1052 1900 — 1028, nesli prodat. Vendar sem nov, delajo čipke hi družno 1910 — 919, 1931 — 830 1948 strahovito nerad klekljal, — 771, 1953 — 853. šele v- s fanti kakšno rečejo ali celo zato sem se šel kmalu učit katero poskočno zapojo. petdesetih in šestdesetih le za čevljarja.« tih 20. stoletja je zaradi in španskova mama še vedno hitro in lepo kleklja, čeprav so Tako se svojih otroških let Čipkarski dan je praznik dustrije spet čutiti napredek, njeni lasje že čisto sivi in se ji roke že malo tresejo in prvih let tega stoletja za ŽeJezndkarje in okoličane; tudi v številu prebivalcev: spominja predsednik turi na ta dan se že tretje leto leta 1959 — 940 1960 — 979, ko popravljal«: prijeli so se dolžni! / Ura je eno odbila / stičnega društva Železniki 1961 _ 1043, 1962 — 1042, zapored sreča sedanjost s u turnu sv. Antona; / mirno za roke in zaplesali ter za Valentin Pintar. še ve, da je 1963 — 1064. preteklostjo: španskova ma še okrog leta 1907 delal zad spite kot u raj, / vas ognja peli okrog kresnega ognja. ma in drugi, ki še pomnijo nji vigenjc — Furlanov, po Nekoč je Železnike zajel var je vaš čuvaj! / Ura je že Običaj »koutre šivat« je tudi vigenjce in ki so od mladih tem "pa je bilo kmalu povsem strašen požar, le ena hiša dve odbila / u turnu sv. An fantovski in je pravzaprav nog skromno živeli le od konec fužinarstva, ki je (Plnada) je ostala. Nekega tona; / petelin je že tud ples: fant in dekle se pri- klekljanja, povejo in poka skozi dobrih 500 let- dajalo četrtka je bilo to, letnice mi odpev, / delat se bo dan za- meta za robček, sprednji žejo mlajšim, kako je bilo življenje Železnikom. Tu je nihče ni vedel povedati in čev. / Ura je že tri od pari v vrsti se sklonijo ali včasih; pokažejo jim, kako namreč ob hitro tekoči vodi tudi v knjigah je nisem na bila / u turnu sv. Antona; / počepnejo, zadnji pa z lepe čipke znajo narediti nji okrog leta 1340 freisinški šel. Takrat so uvedli nočne varuj vas ognja noč in dan / dvignjenima rokama, s kate hove spretne roke, čeprav se škof Albreht naselil fužinar- ga čuvaja (»vahtarja«), ki je bog pa ljubi sv. Florjan! rima drži robček, preteče vse jim prsti zaradi starosti tudi je iz Furlanije, že prej. posebno poleti, ko je bila ne sprednje, se skloni na začet že tresejo; povejo jim, kako leta 1277, pa so freisinški varnost požara večja, hodil Pa ni bilo vse žalostno v ku vrste in počaka, da bo so »kranclne«delali, pobirali škofje, ki so bili gospodarji po trgu gor ni dol in na po Železnikih včasiih, o ne! spet zadnji... To so delali in sežigali pa kakšen pomen vsega loškega ozemlja, dobili sameznih mestih ter ob dolo Španskova mama je poveda zunaj, na cesti, skoai vse Že je imel ta običaj; kres zaku od Rudolfa Habsburškega čenih urah pel svojo pesem, la, kako so dekleta na kresni leznike; Anči Benedičič, bla- rijo ob plavžu, ki mrko spo pravico do vseh rud na svo ki je posebnost tega kraja večer vsako leto obešala gajničarka turističnega dru minja na preteklost, in ob jih posestvih, (rudarski re in ki je opozarjala ljudi, naj »kranclne« na smrečico, s štva, pa se spominja, da so njem »rihtarja bi je jo« pa gal). Furlansko - benečanski bodo previdni. Starejši tudi katero so fantje hodili od tako »koutre šival« prav do »muzko popravljajo« in »kou- vpliv se še danes pozna na še pomnijo, da so vsako leto okna do okna, od dekleta do Češnjice še po zadnji vojni. tre šivajo« in španskovi stavbah in v raznih imenih na »ta požgan četrtek« ho dekleta Venčki so bili iz Ob »ta zelenem« (pelinov« mami je to tako všeč, da (imena za orodja, za vrste dili Zeleznikarji z vozovi in rož, pa čimveč belih je mo žganje), ki je v tem kraju do pozabi na svojih 85 let in železa in žebljev, za razne peš v Biikovico k maši, kjer ralo biti, seveda. Vsako dekle ma in ki se pije ob praznikih, pove, da se počuti mlajša, onravke pri delu, priimki). so se spominjali hudega po si je prizadevalo, da bi zraven pa sodi še kos črnega »krancl« obesilo na čimvišjo mlada zaradi oživljene pre Plavčeva hiša nasproti plav žara in molili, da jih kaj kruha in zaseka, sva v nede vejo na smrečici; čim višje teklosti; zapojo pesem noč ža z letnico 1637 ima znači podobnega ne bi več dolete ljo popoldne sedela s Tone je bil, tem prej bo tisto nega čuvaja, da v preteklosti, len nadstropni pomol — pal- lo. Pesern^ nočnega čuvaja tom Sedejem, tajnikom tur. dekle prišlo v nebesa, pa ki so jo postavili v drugo mada so imenovali take po izpred prve svetovne vojne društva in predsednikom pri se je v ustnem izročilu še tudi najproj se bo poročilo. polovico dvajsetega stoletja, mole. Naistarejši hiši pravijo pravljalnega odbora za čip ohranila in preteklo soboto Fantje so potem smrečico z med avtomobile in okameneli Plndda. Značilne za arhitek karski dan, pa mi je Tone zvečer in v nedeljo popoldan venčki odnesli na kresni plavž, med klekeljne in elek turo Železnikov so tudi že potožil: »Veš, ni tako, kot bi jo je pel Jelo Kristan, dela ogenj in jo zažgali. Ta za triko, med asfaltirano cesto lezne polknice na oknih. moralo biti in kot bi radi, da vec iz železnikbv. Takole gre: nimiv običaj, ki je skoraj bi bilo. So težave, finančne, in »kranclne« na kresni ve S kopanjem železne rude povsem zamrl 6 prvo svetov Ura je devet odbila / u z ljudmi...« So, ampak kje čer, ne zbledijo preveč te bobovec so po okoliških-hri no vojno in s katerim so de t umu sv. Antona; / varujte jih pa ni!? Z letošnjim Čip žave vsakdanjosti, znoj in bih začeli domačini že v pr kleta izkazovala fantom pred se ognja in otrok, / da ne bo karskim dnem pa ste dokaza žuljave roke v vigenjcih, vih sroletiih freisinškega go vsem godnost in pripravlje prevelik jok! / Ura je enajst li, da ob dobri volji zmanjka utrujeni prsti in zaspane oči spostva. Talili so jo na zelo nost za možitev, so prikazali odbila / u turnu sv. Anto prostora in časa za težave in nad »punklni«, nenehna skrb primitiven način. Pozneje, v Železnikih preteklo soboto na; / varujte se ognja in da ovir ni, če složno pljunete zaradi nevarnosti požara v ko so priseljeni Furlani zvečer. Fantje so na kresni tatov, / da ne bo prevelik v roke, da vaš lepi kraj, vče lesenih ostrešjih in s »šinkel- uvedli za takratne čase raz večer in na velikonočni po rahov (= hrup), / možje le rajšnje in današnje Železnike, ni« kritih strehah, čipkarski vito fužinarstvo. so bobovec nedeljek, ko je bilo konec brž domov! / Ura je povnoč pokažete ljudem/' ki sem si* dan je danes njihov praznik; vozili celo z Jelovice — s štiridesetdnevnega posta, ob odbila / u turnu sv. Anto cer bolj redkokdaj pridejo. spomini, ki tega dne dobijo sanmi (imenujejo jih vlnku- vezno tudi »rihtarja bil«, na; /. varujte se ognja 1« Vrila, pa niso le praznični, že ali vlačuge) do Rudn^a, skunai z dekleti na so »mur ljudi. / da vam neblo nreveč A.TrUer čeprav ie človekova narava od tam na t. vozmi v Želez
/ čajo vam — 14.05 S poti po odlomkov — 11.00 Turistični SREDA — 8. septembra Kranj »CENTER« domovini — 14.35 Naši poslu napotki za tuje goste — 11.15 18.40 Poročila — 18.45 Od 4. septembra zap. nemški radio šalci čestitajo in pozdravlja Nimaš prednosti — 12.05 daja za otroke — 19.15 Glas barv. CS film POSLEDNJA jo — 15.20 Zabavni intermez- Simlonietta — 12.30 Kmetij bena oddaja — 19.45 Jc/.kov JEŽA V SANTA CRUZ ob 16., Poročila poslušajte vsak zo — 15.30 Poje Akademski ski nasveti — 12.40 Na ple kabaret — 20.00 TV dnevnik 18. in 20. uri, premiera amer. dan ob 5.15., 6., 7., 8., 10., 12., pevski zbor iz Ljubljane — sišču — 13.30 Priporočajo — 20.30 Lirika Del i mira Bla- VV filma LJUBITELJ VOJNE 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri 16 00 Vsak dan za vas — 17.05 vam — 14.05 Naši starejši gojeviča — 20.40 37°. v senci ob 22. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Koncert ob 17.05 — 18.00 Ak skladatelji solistične glasbe — 21.40 TV obzornik — 21.55 5. septembra "amer. W — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., tualnosti doma in po svetu — — 14.35 Naši poslušalci česti Danv Kave vam predstavlja film LJUBITELJ VOJNE ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 18.15 Signal: — glasbena od tajo in pozdravljajo — 15.20 ČETRTEK — 9. septembra 13. uri, zap. nem. barv. CS 24. url ter radijski dnevnik daja — 18.45 Novo v znanosti Zabavni intermezzo — 15.30 18.40 Poročila — 18.45 Po film POSLEDNJA JEŽA V ob. 1930. — 19.05 Glasbene razglednice Igrajo tuje pihalne godbe Jugoslaviji — 19.15 Glasbena SANTA CRUZ ob 15., 17. in — 20.00 Belsazar — oratorij — 16.00 Vsak dan za vas — oddaja — 19.45 V kinu bomo 19. uri, premiera amer. CS 17.05 Koncert ob 17.05 — Ak filma FEDRA ob 21. uri SOBOTA — 4. septembra 22.10 S popevkami po svetu videli — 20.00 TV dnevnik — — 22.50 Literarni nokturno — tualnosti doma in v svetu — 20.30 Glasbeni kotiček — 6. septembra amer. W 7.15 Glasba za sobotno ju 23.05 Po svetu jazza 1815 Turistična oddaja — 20.40 Jazbec pred sodiščem film LJUBITELJ VOJNE ob tro — 8.05 Domače pesmi in 19.05 Glasbene razglednice — TV igra — 21.40 TV obzornik 16., 18. in 20. uri napevi — 8.25 Med koncertni TOREK — 7. septembra 20.00 četrtkov večer domačih 7. septembra amer. W mi skladbami — 9.00 Počitni 7.15 Jutranji obisk v naših pesmi in napevov — 21.00 Li PETEK — 10. septembra film LJUBITELJ VOJNE ob ško popotovanje od.strani do študijih — 8.05 Od melodije rika skozi čas — 21.40 Glas 18.40 Poročila — 18.45 Malo 16., 18. in 20. uri strani — 9.15 Naši skladatelji do melodije — 8.30 Stare tr beni nokturno — 22.10 Plesna za vsakogar, malo za vse — 8. septembra amer. CS mladini — 9.30 Igrajo vam žaške narodne pesmi — 8.55 glasba — 23.05 Med domači 19.00 Britanska enciklopedija film FEDRA ob 16., 1«. in 20. tuje pihalne godbe — 10.15 Radijska šola za 6rednjo mi sonatami — 19.15 Oddaja narodne glas uri Pesmi in plesi jugoslovanskih stopnjo — 9.25 Pozdravi naj be — 19.45 Turistične raz 9. septembra amer. CS narodov — 11.00 Turistični mlajšim — 9.40 Igra Ljub PETEK — 10. septembra glednice — 20.00 TV dnevnik film FEDRA ob 16., 18. in 20. napotki za tuje goste — 11.15 ljanski jazz ansambel — 10.15 7.15 Iz oper Puccinija — — 20.30 Celovečerni film — uri Nimaš prednosti — 12.05 Od Prizori iz opere »Rusalka« 8.05 Zabavni zvoki — 8.35 Va 22.00 TV obzornik 10. • septembra amer. CS lomki iz opere »Nočni mor — 11.00 Turistični napotki za riacije brez teme — 9.00 Pio film FEDRA ob 16., 18. in 20. nar« — 12.30 Kmetijski na tuje goste — 11.15 Nimaš nirski tednik — 9.30 Sloven uri sveti — 12.40 Igra Mariborski prednosti — 12.05 Simfoniet- ske narodne pesmi — 10.15 . K Kranj »STORŽIČ« pihalni ansambel — 13.30 Pri ta un concertino — 12.30 Vedre melodije — 10.35 Naš i n o 4. septembra premiera jap. poročajo vam — 14.05 Glas Kmetijski nasveti — 12.40 podlistek 10.55 Glasbena med Jesenice »RADIO« barv. CS filma SANJURO ob ba z juga — 14.35 Naši po Pod vaško lino — 13.30 Pri igra — 11.00 Turis*ični na 4. do 5. septembra ameri 16., 18. in 20. uri slušalci čestitajo in pozdrav poročajo vam — 14.05 Radij potki za tuje goste — H-15 ški film DOGODEK, KI JE 6. septembra zap. nem. ljajo — 15.20 Zabavni inter- ska šola za višjo stopnjo — Nimaš prednosti — 12.05 VZNEMIRIL SVET barv. CS film POSLEDNJA mezzo — 15.30 Pojeta moška 14.35 Chopin z raznih strani Pesmi Pavla šivica — 12.30 6. septembra a tal j. barv. zbora »Kokrica« in »Grafika* Kmet. nasveti — 12.40 V do VOŽNJA V SANTA CRUZ ob — 15.20 Zabavni intermezzo CS film SEDEM IZZIVANJ 10. in 18. uri, amer. barv. CS — 16.00 Vsak dan za vas — mačem krogu — 13.30 Pripo — 15.30 V torek nasvidenje 7. do 8. septembra franco- film TARZANOVA BORBA 17.05 Germo v kino — 17.35 ročajo vam — 14.05 Radijska — 16.00 Vsak dan za vas — coski film SKRIVNOSTNI ZA ŽIVLJENJE ob 16. in Iz baleta »Svlvia« — 18.00 Ak šola za nižjo stopnjo — 14.35 17.05 Koncert ob 17.05 — 18.00 JUDEX 20. uri tualnosti doma in po svetu Koncertirajo godala in trobi Aktualnosti doma in v svetu 9. septembra nemški film 7. septembra amer. krim. — 18.15 Melodije tega tedna la — 15.25 Zabavni intermez — 18.15 Slovenski vokalni so 1000 OCI DR. MABUSSEA film ANGELI Z UMAZANI — 18.45 S knjižnega trga — zo — 15.30 Zborovske skladbe listi — 18.45 Na mednarodnih 10. septembra ruski film MI OBRAZI ob 10. in 18. uri, 19.05 Glasbene razglednice — slovanskih skladateljev — križpotjih — 19.05 Glasbene ARMIJA KOLIBRI amer. barv. film DVOBOJ 20.00 Sobotni večer s plesom 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 razglednice — 20.20 Radijska Jesenice »PLAVŽ« NA SONCU ob 16. in 20. uri, — 22.10 Oddaja za naše iz igra — 21.37 Serenadn-i večer Koncert po željah poslušal 4 septembra francosk1 film 8. septembra amer. krim. seljence — 23.05 Zabavni zvo cev — 18.00 Aktualnosti do — 22.10 S popevkami po sve SKRIVNOSTNI JUDEX film ANGELI Z UMAZANI- ki tu — 23.05 Koncert za violino ma in v svetu — 18.15 Revi ja slovenskih vokalnih soli 5. septembra ilal. barv. CS MI OBRAZI ob 10. uri, špan. barv. film CARMEN IZ GRA- NEDELJA — 5. septembra SREDA — 8. septembra stov — 18.45 Festivalsko po film SEDEM IZZIVANJ 6. do 7. septembra ameri NADE ob 16., 18. in 20. uri. 6.00 Dobro jutro — 6.30 Na 7.15 Pi6al sem drobno pi letje — 19.05 Glasbene raz ški film DOGODEK KI JE 9. septembra meh. ban. potki za turiste — 7.15 O tebi semce — 8.05 Lepe melodije glednice — 20.00 Lahka glas VZNEMIRIL SVET film CRNI OREL ob 10.. 16 sanjam, deklica... — 8.05 — 8.25 Od uverture do ple ba — 20.30 Zborovske sklad 8. septembra nemški film in 18. uri, amer. krim. film Mladinska radijska igra — sa — 9.00 Pisan svet pravljic be Leoša Janačka —21.00 Če 1000 OČI DR. MABUSSEA ANGELI Z UMAZANIMI 8.45 Iz albuma skladb za otro in zgodb — 9.15 Mladinski trt ure z ansamblom Jožeta 9. do 10. septembra jugo OBRAZI ob 20. uri, ke — 9.00 Naši poslušalci če pevski zbori pojo — 9.30 Za Privška 21.15 Oddaja o slovanski film POD ISTIM 10. septembra amer. VV stitajo in pozdravljajo — I. bavala vas bosta ansambla morju in pomorščakih — NEBOM krim. film PSIHO ob 10. in i 10.00 še pomnite tovariši — Mojmira Šepeta in Atija So 22.10 Po svetu jazza — 22.50 18 uri, amer. VV film LJU 10.40 Pesmi borbe in dela — sa — 10.15 Iz »Petnajstih otro Literarni nokturno — 23.05 Žirovnica BITELJ VOJNE ob 16 in 11.00 Turist, napotki za tuje ških pesmi« — 10.30 Človek Simfonični epos 4. septembra francoski flm 20 uri goste — 11.45 Nedeljska repor in zdravje — 10.40 Domače v NOCOJ ALI NIKOLI taža — 12.05 Naši poslušalci instrumentalni zasedbi — 5. septembra fracoski film Stražišče »SVOBODA« čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za LEPO ŽIVLJENJE II. — 13.30 Za našo vas — televizija 4. septembra polj. krim. | tuje goste — 1;1.15 Nimaš 8. septembra amerški film 13.50 Prek sončnih dobrav — film MORILEC IN GOSPO- prednosti — 12.05 Iz oper DOGODEK, KI JE VZNEMI 14.00 Pisan koncertni spored SOBOTA — 4. septembra DIČNA ob 20. uri — 12.30 Kmetijski nasveti — 18.40 Poročila — 18.45 Zgo RIL SVET 5. septembra amer. VV — 15.05 Vedri zvoki — 15.30 12.40 Slovenske narodne pe de in nezgode — 19.30 Vsako Dovje-Mojstrana film LJUBITELJ VOJNE ob j Humoreska tega tedna — smi — j 13.30 Priporočajo soboto —- 19.45 Cik-cak —- 4. septembra francoski film 16. in 20: uri 15.50 Kitara v ritmu — 16.00 vam — 14.05 Radijska šola za 20.00 TV dnevnik — 20.30 NOCOJ ALI NIKOLI 8. septembra amer. krim. t Nedeljsko športno popoldne srednjo stopnjo — 14.15 Iz Jazz scena — 20.40 S kamero 5. septembra francoski film film ANGELI Z UMAZANI -p- 19.05 Glasbene razglednice koncertov in simfonij —^"15.20 po svetu — 21.10 Rezerviran LEPO ŽIVLJENJE MI OBRAZI ob 20. uri — 20.00 Mojstrske partiture Zabavni intermezzo — 15.30 čas — 22.00 T V obzornik 9., septembra ameriški film *— 21.00 športna poročila — Poje zbor iz Michigana — 22.15 Grindl — serijski film Cerklje »KRVAVEC« 21.10 Melodije raznih naro 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 DOGODEK, KI JE VZNEMI 4. septembra angl. barvni dov — 22.10 Godala v noči Igrata pianistka Fischer in NEDELJA — 5. septembra RIL SVET VV film DOKTOR in ljube — 23.05 Igra plesni orkester violinist Yehudi — 18.00 Ak 9.00 Kljukčev kvintet — Koroška Bela zen ob 20. uri RTV Ljubljana tualnosti doma in v svetu — 9.30 Kmetijska oddaja, — 4. septembra jugoslovanski 5. septembra švedski zab. 18.15 Iz fonoteke radia Ko Športno popoldne —- 20.00 film POD ISTIM NEBOM barv. film ALI SO šE AN PONEDELJEK — 6. sept. per — 18.40 NaS razgovor —• TV dnevnik — 20.45 Medna 5. septembra nem. iug. GELČKI ob 16. in 19. uri 19.05 Glasbene razglednice —* 7.15 V svetu lahke in oper rodni festival magije v S. barv. CS film MED JASTRE 20.00 Šaloma — opera — 22.10 ne glasbe —.8.05 Ansambel Andria Dagni — 21.45 Rečna BI Kropa Priljubljene melodije — 20.50 4. septembra franc krim. Borisa Kovačiča in Trio Av ladja — 22.35 Poročila 6 septembra francoski film gusta Stanka — 8.30 Pol ure Literarni nokturno — 23.05 film DO ZADNJEGA DIHA PONEDELJEK — 6. sept. SKRIVNOSTNI JUDEX z domačimi ansambli zabav Igra Plesni orkester RTV ob 20. uri 18.40 Poročila — 18.45 Fil ne glasbe 9.15 Priljubljene Ljubljana Kranjska gora 5. septembra amer. barvni mi za otroke — 19.15 Teden otroške pesmi — 10.15 Poje 4. septembra nem. ju<*. film KRVNIK IZ NEVADE ski športni pregled — 19.45 bari ton i st Dušan Popovič — ČETRTEK — 9. septembra barv. CS film MED JASTRE ob 17 in 20. uri Propagandna oddaja — 20.00 — 10.35 Naš podlistek — 10.55 BI 7.15 Igramo za razvedrilo TV dnevnik — 20.30 Glasbeni Ljubno Glasbena medigra — 11.00 5. sentembra jugoslovanski — 8.05 Domači pele-mele — kotiček — 20.40 Za pravdo 5. septembra sloven. film Turistični napotki za tuje go film POD ISTIM NEBOM 8.25 V tričetrtiflskem taktu in srce — TV igra — 22.40 SAMORASTNIKI ob 18. uri ste — 11.15 Nimaš prednosti 9. sentembra franco-ki film — 8.55 Radijska šola za viš TV obzornik — 23.00 Jazz 12.05 Violinist Viktor Pika- SKRIVNOSTNI JUDEX Naklo jo stopnjo — 9.25 instrumen festival na Bledu izem — 12.30 Kmetijski na talna glasba za m'adino — 10. septembra nmer'šk: flm 5. sentembra franc. birv. sveti — 12.40 Slovenske na 9.40 Zabavni rvok! - 10 16 TOREK — 7. septembra DOGODEK, KI JE VZNT.MI CS film MISTERIJE PARI rodne pajmi —- 13.30 Priporo Spored popularna* opernih Ni sporedal RIL SVET ZA ob 18. uri I SEPTEMBER 1965 * GLAS OGLASI - OBJAVE 11
Prodam p rimo, 150 ccm. Prodam dvokriina železna Našel sem žensko kolo. C. Strahinj 82, Naklo 3830 vrtna vrata, visoka 160, ši na Klane 19, Kranj. 4850 Prodam vprežno konjsko roka 250 cm. Praše 25, Kranj Preklici izgubljenih avto kosilnico z žetveno napravo, 3844 busnih izkaznic: št. L 2414 Kranj — Nemilje na ime Ugodno prodam spalnico z motorno slamoreznico i* Prodam kravo dobro mle- HJebš Rudolf, steklar v Bertoncel j Cilka; L 334 Kranj vložki- Naslov v oglasnem mlin na ležeča kamna širine karico s teletom. Žabnica 1 Kranju, vljudno obvešča ce — Golnik na ime Rakovec oddelku 3792 80 cm. Zg. Bitnje 17, žabnica 4861 njene odjemalce, da bo za radi delnega dopusta delav Kristina; L 4124 Kranj — Gol Prodam 6 tednov stare 3831 Prodam kravo s teletom. nica do 12.9.1965 zaprta nik na ime Murnlck Ivan; L pujske in kravo s teletom, Filmsko kamero OUARZ Zg. Besnica 14 4862 3845 2505 Kranj — Šenčur na ime fcežnarc, Selo 22* Žirovnica prodam. Nazorjeva ul. 8/5, Pozor! Zamenjani kovček z Traven Slavko, L 2566 3793 Kranj 3831 Prodam dobro ohranjeno kredenco. Naslov v oglasnem otroškimi oblačili z avtobusa Kranj — Voglje na ime Ugodno prodam Fiat 600. Prodam kravo, ki bo v oddelku 4863 Bled—Ljubljana v soboto, Zupane Milka; L 2835 Tiska- Naslov v oglasnem oddelku septembru tretjič teletila. 21. avgusta opoldne, prosi nina — Cerklje na ime Bran- 3814 Zabukovje 5, Zg. Besnica Prodam mlade pave. Zalog mo, oddati proti nagradi v kovič Anton; L 2556 Kranj — Kravo, mlado, 7 mesecev 3832 62, .Cerklje 4864 garderobi ljubljanske avto Voglje na ime česen Milena brejo, prodam. Pozen k 25, Prodam telico, staro 1 leto. Prodam 1 leto 6tarega bik busne postaje ali prometni in L 494 Gorice — Kranj na Cerklje , 3815 Zg. Brniki 7, Cerklje 3833 ca. Vopovlje 16, Cerklje 4865 pisarni 3846 ime Mali Terezija 4851 Prodam moped T 12. Za- Kdor mi preskrbi prazno Prodam NSU Prlmo, 175 Prodam 14 tednov brejo Mlad zakonski par brez jog 82, Cerklje 3816 sobo mu dobavim parket za ccm. PŠata 3, Cerklje 3834 svinjo. Naslov v oglasnem otrok išče sobo in kiihinjo celo hišo. Naslov v oglasnem Prodam hišo z gospodar oddelku 4866 ali večjo sobo v Kranju za Prodam 3 ha zaraščenega oddelku 4852 skim poslopjem in vrtom na gozda v bližini šk. Loke. Na eno leto. Naslov v oglasnem Jezerski cesti, Kranj. Naslov Prodam 300 komadov mon- oddelku ' 3847 Izjavljam, da so govorice, slov v oglasnem odd. 3835 .ki se širijo o meni Janezu V oglasnem oddelku 3817 ta 16 po stari ceni. Rozman, Hitro, solidno in poceni Prodam 11 metrov mešanih Breg 10, Preddvor 4867 JIribarju neresnične, ker v Prodam ičrn in bel teraco prebarvam usnjene plašče in drv. Jezerska 94, Kranj 3836 Prodam motorno slamorez zadevi s tov. Šalej Marto ni pesek 5—9 mm. Kranj, Je površnike. Marija Ješe, Par Prodam moped. Gašperin, nico Golob, Polica, Naklo sem zakrivil nobenega kazni zerska c; 124 F - 3818 tizanska 8, Tržič 3848 vega dejanja. Zato bom vsa Zgoša 3, Begunje 3837 4868 Dva mirna študenta dobi Prodam kravo, 8 mesecev kogar, ki bo to še govori! iz Prodam 14 tednov brejo ta opremljeno sobo z balko prejo, in bikca, starega 1 le ročil sodišču. Janez Hriba- to. Breg 9, Komenda ' 3819 svinjo. Zlate, Moše št. 10, nom. Naslov v oglasnem od delku 3849 4JJ53 Prodam klavirsko harmo- Smlednik 3838 Oddam stanovanje. Cerklfe Aiko, 48 basov. Suha 35, NSU-MAXI ugodno pro Kranj 3820 dam. Franc Bešter, Podbli- 27 4854 Kupim 50 litrski kotel za ca 1, Zg. Besnica 3839 Podpisani Frlc Kapus. Le Prodam Topol ino C, zelo žganjekuho. Naslov v oglas dobro ohranjen. Sitar, Viso Jugoslovanska sce 119, izjavljam, da nisem Prodam konja za poljska nem, oddelku 4795 plačnik dolgov svoje žene ko 70, Šenčur 3821 dela in kotel za žganjekuho. Kupim deske za betonira loteriji Cilke Kapus in da brez mo Prodam avto VW( starejši Gorica 6, Radovljica 3840 tip. Vinko Mohoric, Njivi nje in manjšo barako. Milan jega dovoljenja ne sme nihče Prodam 2 postelji, nočni Poročilo o žrebanju 18. kola opravljati razna zidarska de ca 5, Besnica ' 3822 Vavpot, Visoko 52, Šenčur omarici, 2 stola in radio, srečk 2. septembra 1965 la na mojih dveh hišah, ter Prodam moped Colibri s 4857 šurla Partizanska 23, Kranj sprejemati stanovalcev v hi prevoženimi 3500 km. Zavrl, Srečke s so zadele 3841 Kupim 10 do 15 metrov šti- ši št. 120. Fric Kapus 4855 Kavčiče 75, Smlednik 3823 rižilnega kabla. Grad 43, Cer- končnicami dobitek din Prodam betonsko železo Našel sem moško kolo. Je Prodam nova borova ga kJ e J 4858 30 600 ražna vrata 190 X 200. Okrog- premera 6, 8 in 12 mm cca zerska c. 93, Kranj 4856 60 800 jo H, Naklo 3824 700 kg in 3000 kg cementa. Kupim dobro železno peč 53890 100.000 prodam \m*no predivo. Naslov v oglasnem oddelku Lutz ali podobno. Naslov v 76100 40.000 Naslov v oglasnem oddelku 3842 oglasnem oddelku 4859 OBJAVE 01 1.0C0 . . 3825 Prodam mlado kravo, 8 Kupim konja za kmečka 71 mo rrodan, novo usnjeno rde mesecev brejo in dvosedežni dela starega 2 do 10 let. Na Šoferski tečaj 851 8.000 čo Jakno. Naslov v oglasnem moped. Sr. vas 55, Šenčur slov v oglasnem oddelku 50371 40.000 v Škof j i Loki oddelku 3826 3843 4860 55821 200.000 Prodam karam bol i ran av 70151 40.000 Avto-moto društvo škofja tomobil Zastava 1300, letnik 70951 60.00» Loka, organizira nov tečaj za 1964, s prevoženimi 14.000 km. ,74281 60.000 Začetna cena din 1 ,'500.000. voznike motornih vozil A in Zahvala . 83401 41.000 Vozilo se nahaja pri Francu B kategorije. Začetek tečaja Grosu, Hrast je 49. Ogled je 92 pni Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljube bo, ko bo popolnjano število možen vsak dan od 14. do 512 \ 4.000 ga moža in očeta 18- ure. Pismene ponudbe 1772 20.630 prijavljencev. Prijave spreje sprejema Zavarovalnica Kranj 01682 60.000 ma pisama Avto moto dru 60,000 do srede, 8. 9. 1965 do 12. ure. Jožeta Malovrha 57142 štva škofja Loka, Jcgorovo 654192 3,000/"-') 3827 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, predmestje 10, vsak ponede ». , 3 40TT Prodam betonsko železo znancem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali in 27403 100.400 ljek in sredo med uradnimi premera 6 in JO mm. Oddati nam pomagali ter izrekli sožalje. Posebna zahvala 55033/ 100.4C0 urami dopoldne in popol ponudbe pod »300« 3828 g. kaplanu in pevcem ter vsem, ki so darovali vence. 600 dne. Prodam nov magnetofon Iskrena huala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. 14 Grundig de Iux TK 19 L av- 24 60!) 64 sm tomatic. Naslov v oglasnem žalujoči: žena Francka In 1.00&v oddelku 3829 sin Jože 74 40884 40.000 60124 40.600 Ljubitelji 183544 1,000.000 Trgovina rib in ribjih 319264 800.800 »Šipad« Kranj 25 2.000 specialitet pozor! I 10.000 Obletnica 665 Bife Delfin v Kranju (v nebotičniku) 18795 100.000 pripravlja vsak petek po Vam nudi po ugodni ceni: 63935 60.000 Z vso bolestjo v srcu se še veano spominjamo tra- ! 72635 40.000 poldan vse vrste morskih gičnega dne 6. septembra 1964, ko nas je za vedno zapu spalnice 600 rib in ribje specialitete stil naš ljubljeni sin v 24. letu starosti 66 96 800 po zelo ugodnih cenah. (dvo, tr0 in štiridelne) Tonček Beton 97096 40.800 Kuhamo enolončnice od 37- 600 120 do 150 din. dnevne sobe iz Predoselj št. 8 46427 40.0fn) Bife je odprt od 5. do kavče, kuhinje 71467 60.000 Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo vsem, ki se \ 22, ure. 84127 60.000 in ostalo ga še vedno spominjajo in obiskujejo njegov poslednji 3 Se priporočamo! 84767 60.000 tihi dom ter-mu prinašajo rož. Prav lepa hvala tudi pohištvo 267407 10,000.000 vsem, ki nam na kakršenkoli način pomagajo prena 577677 1,000.000 po konkurenčni šati bol in nas tolažijo v tugi, ki leži v naših srcih. 779647 800.000 ceni Še enkrat vsem prav lepa hvala. 8 400 Vabimo Vas, da si ne Mama Marjeta, oče Tone 79638 60.400 GLAS j v^ko obvezno ogledate našo in brat Jože 94968 40.400 trgovino 5TT4838 5,000.400 10789 60.000 • 4. SEPTEMBER 1965 * GUS
PROIZVAJALCI IN TRGOVCI O OZIMNICI Dogovor: krompir bo po 55 in 65 din
cije nihče povsem ne verja zaradi višjih stroškov pro- Kranj, 3. septembra — Na me, ker je ukrep administra daje (pri Agrariji Kranj npr. današnjem posvetovanju o tiven in pomeni trenutno 12 din za kilogram), kot p» preskrbi Gorenjske in Ljub reševanje standarda potroš je razlika> med odkupno cen" Ekonomske stanarine ljane z ozimnico, ki je bilo nika, tržna situacija pa je pri zadrugi in maloprodajno v prostorih občinske skup drugačna — da bodo odkupne ceno, krila iz skladov rizika- ščine Kranj in ki so se ga cene pri proizvajalcu maksi Vprašanje je tudi, kak" udeležili predstavniki vseh in privaln malno 45 (za merkur) oz. 55 bodo gorenjski proizvajalci gorenjskih proizvajalnih pod din (za bintje in cvetnlk), letos uspeli zagotoviti zadost jetij (zadrug in družbenih (Nadaljev. s 1. strani) datki kažejo, da zelo narašča zadruga ga bo prodajala pre- ne količine krompirja zJ kmetijskih gospodarstev) — vanj. Takojšen prehod na interes občanov za privatno skrbovalnim trgovskim pod ozimnico za gorenjske po- predstavniki trgovskih pod ekonomske stanarine ni mo gradnjo, v prihodnjih letih jetjem po 50 oz. 60 din, ma trošniške centre in za Ljub" jetij (Agraria, Prehrana, Trgo- goč, kajti to bi pomenilo pa se bodo ljudje nedvomno loprodajna cena zanj pa bo lja.no, ker je pridelek leto? hlad), predstavniki nekaterih preobčutno obremenitev stan za individualno gradnjo še 55 oz. 65 din. Vprašanje pa zaradi slabih vremenskih po občinskih skupščin in pred darda večine prebivalstva, po bolj odločali. Tako smer pod je, če bodo proizvajalci po gojev spomladi in zgodJJ stavnik republiške gospodar drugi strani pa bi ustvarilo pirajo tudi občinske skupšči takih odkupnih cenah krom poleti precej manjši, zadro!8 ske zbornice, so govorili prehud pritisk na plačne fon ne in delovne organizacije, pir hoteli prodajati, ker ga in družbena kmetijska f predvsem o zagotovitvi za de v gospodarskih organiza ker vedo, da je taka gradnja neposredno pri njih precej spodarstva pa imajo dolio dostnih koTičin krompirja in cijah, glede na produktivnost glede na uporabo družbenih dražje (tudi za 20 din) odku ročnejše, večletne pogodbe^ se dogovorili o najvišjih ma- in proizvodnjo ter na odnose sredstev racionalnejša — za pujejo menze, sindikalne po obveznosti tudi do odjemi loorodajnih cenah zanj. med kupnimi in blagovnimi Posameznika kot graditelja družnice, bolnišnice, tudi gar cev v drugih republikah. ' fondi pa neadekvatno pove oz. investitorja pa cenejša. Ker je pridelek krompirja nizoni Jugoslovanske armade Predvsem o preskrbi Ljofr čanje osebnih dohodkov, kar Zato pričakujejo, da se bo letos na Gorenjskem precej in drugi. Na posvetovanju so ljane s krompirjem iz gorenj' pa bi pomenilo izmaličenje kmalu spremenil odnos med nižji kot prejšnja leta in obsodili take pojave. skega proizvodnega baarfl3 gradnjo stanovanj v blokih nižji od planiranega pa zaradi ciljev reforme s še bolj ne- Preskrbovalna podjetja bo so sprejeli nekaj konkretni in individualno gradnjo, in posledic reforme, zahtevajo ekonomskimi odnosi in infla do primanjkljaj, ki nastane sklepov. — -at cijskimi težnjami. sicer v prid individualne od proizvajalci zanj visoko ceno Delno in nekajletno regre sedanjega razmerja približno (80 din in več), zato so re siranje je torej nujno. Pozi 70 : 30 na celo 30 : 70. Paziti publiški organi pripravili or tivno pa je, da potrošniki ie Pa bo treba pri tem na ko ganizirano akcijo za zagoto Jubilej kranjskih reketov zdaj intenzivno in zelo priza munalno opremljenost zem vitev zadostnih količin vsaj deto razmišljajo o novih ljišč, da ne bo pozneje dodat za prve mesece oskrbe z V Čas« od 7. do 12. septem Letošnji program prired." cenah stanovanj in da so nih družbenih stroškov, kajti ozimnico, in predlog za ceno, bra bo v Kranju vrsta namlz- tev je delno okrnjen zar^1 prav zato začeli na stanova komunalna ureditev zemljišč ki bo krila proizvodne stro noteniških prireditev, ki jih pomanjkanja denarnih Ht» je pri nas že vseskozi precej nje gledati tudi z drugačni ške, ki pa bo znosna za po organizira NTK »Triglav« v etev. Kljub temu pa se bo* zapostavljena. trošnikov žep. Dogovorili so mi očmi, skozi ekonomsko počastitev dvajsete obletnice srečali na tradicionalnem, t' se — čeprav v uspeh te ak prizmo. Že zdaj nekateri po A. Triler ustanovitve prve namizno te krat že XIII. mednarodni niške sekcije. Poleti 1945, pol turnirju za »Pokal Kranj*' drag mesec po osvoboditvi so 1965 najboljši igralci ' Naše zdravje, bolezni, denar in želje Staš Polak, Lado Kuster in Franci Remic zasejati prvo Ostrave, Dunaja, Ljublj**5 seme, iz katerega se je raz Zagreba in Kranja. Nov*< vil eden najmočnejših nanriz- jubilejnih prireditvah noteniških kolektivov v naši mednarodni turnir posantf
k Kolikor imaš - lahko daš državi. nikov za ženske in%moškei ' turnir veteranov, ki obetal5' Tudi pri zdravljenju v bol Na nedavni seji skupščine komunalne skupnosti socialnega nimiva srečanja nekdaj n»' nišnicah bi se dalo »iztisniti« boljših .slovenskih reketov ^varovanja Kranj, o kateri smo U poročali, so sprejeli več Prodaja ksrt marsikaj. Z zdravljenjem na Kranjski namizni tenis w, ukrepov v zvezi z gospodarsko reformo. Zlasti pa je po- domu bi marsikaterega bol nje leto ali dve ni do#£ mebna ugotovitev skupščine, da s« prilagodi dejanskim mož na avtobusih nika ne bilo potrebno poši uspehov, kakršnih smo b;l Pred nedavnim (1. sep nostim splošna potrošnja, v kateri zavzema socialno zavaro- ljati v bolnišnico. Samo za vajeni nekaj let nazaj. Mf tembra) je večina sloven vanje važno mesto. Gre v bistvu ra to, da v prihodnje ne letos je za zdravljenje v bol njava generacij in neprim^ nišnicah predvidenih milijar skih avtobusnih podjetij ni pogoji za redno ter natf1' dovolimo več tako hitrega nasanja izdatkov na tem povišala ceno svojim vo da dinarjev, če bi zmanjšali no vadbo so precej razredč''' področju kot v preteklih letih, temveč, da to naraščanje pri zovnicam. Urad za cene te izdatke vsaj za 10%, bi ta moči v tem namiznotenišk^ lagodbo rasti narodnega dohodka, ozlmma stopnji narašča SRS jim je izdal dovolje 1 denar lahko porabili za druge kolektivu. Zato so se čla*' nje, da lahko povišajo nja produktivnosti dela. zdravstvene potrebe. upravnega odbora odločili* svoje cene do 20 odst. nadaljnjem delu posvet'11 Predvsem so nastale težave, vanja sprejela več pomemb Vse kaže, da se bodo v Nekatera podjetja so to predvsem načrtni vzgoji kje dobiti sredstva za pokri nih sklepov, ki jih namerava prihodnjih letih prispevki za izkoristila do kraja, dru raščaja in pospeševanju f* vanje večjih izdatkov. Ti iz tudi dosledno izvajati. zdravstveno zavarovanje še ga pa do sedaj sploh še kreaci jskega igranja ngP datki se odražajo v podraži Znano pa je, da so največje zmanjševali. Zato je nujno, niso dvignila cen. Tu se nega tenisa. r"Je jasno pokazalo kako tvi materialnih stroškov v rezerve ravno v zmanjševanju da odgovorni v zdravstvu in posamezna podjetja razu zdravstvu za približno 35%, staleža dela nezmožnih. Tu socialnem zavarovanju s pre- v zahtevi po povečanju oseb mejo gospodarsko refor se da marsikaj napraviti. To udarjeno in pametno gospo nih dohodkov pri njih itd. mo. Prav tako so se tu Potrjuje podatek, da so v ne darsko politiko že sedaj pri >1 Obstoja sicer možnost, da pokazale takoimenovane komunalna skupnost social katerih ' tržiških podjetjih, v pravljajo osnovo za nemoteno skrite rezerve. nega zavarovanja izkoristi kranjski Savi n LIP-Cešnjici delovanje zdravstvene in so Gorenjsko avtobusno Izdaja in tiska ČP '»Go vse zakonite možnosti pred skrčili izostanek zaradi bo cialne službe tudi v prihod podjetje ,AVTOPROMET renjski tisk* Kranj, Koro pisovanja dodatnega prispev lezni do minimuma. nje. — Drago Kastelic GORENJSKA do sedaj še ška cesta S. Naslov.ured ka, vendar bi to ne bil pozi ni dvignilo svojih cen. Po ništva: Kranj, Cesta Su tiven korak. Vsak dodatni vsej verjetnosti to podjet neta Žagarja 27 in upravi prispevek bi v tem trenutku je ne gleda samo na ko Kranj, Koroška cesta S< močno bremenil delovne or CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ mercialni uspeh, temveč Tekoči račun pri NB v ganizacije, ker bi se jim s tudi na zadovoljstvo svo Kranja 607-11-1-135. Tele' tem zmanjšala sredstva za išče družine in posameznike, jega potrošnika — potni foni redakc. 21-835, 22-15? osebne dohodke. Uporabiti ka. uprava in tiskarna 21-190 rezervo pa pomeni vzeti ki so pripravljeni vzeti v začasno oskrbo Zvedeli smo tudi, da od 21-475, 21-897. Naročnin* letno 2000, mesečno 170 di zdravstvu v skupnosti osnovo (rejo) ali stalno (posvojiti) zapuščene otroke 1. septembra dalje ne narjev. Cena posameznic za razširjeno reprodukcijo. prodajajo na ljubljanski številk 40 din. Mali oglasi Ne preostane nič drugega, Tisti, ki so pripravljeni pomagati v tej človekoljub avtobusni postaji vozov kot da se načrtno in z vso ji dejavnosti, naj sporočijo svoj naslov pismeno ali za naročnike 40, za amr nic vseh avtobusnih pod ročnike 50 din beseda. Ne' doslednostjo pristopi k iska osebno na Center za socialno delo Kranj, Trg revolu jetij. Zaradi lesa naj ljud plačanih oglasov ne otr- nju notranjih rezerv na tem cije 4, soba št. 108, pritličje. le kun'jo avtobusne kar javljamo .področju dejavnosti. Izhaja Center za socialno delo te v avtobusu. joč iz te težnje, je nedavna skupščina socialnega zavaro-