Primorski Slovenski Biografski Leksikon
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Inštitut za zgodovino doi.r.skpfja gibanja K N J I 2 N I C A iâj. PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON/ 13. SNOPI< Rebula - Sedej Uredil Martin Jevnikar GORICA 1987 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Dne 21. okt. letos nas je zapustil sodelavec dr. Roman Savnik, velik strokovnjak za Kras in njegove raziskovalce. Z veliko ljubeznijo je sodeloval pri PSBL od 1977 in pri- pravil =lanke le do t. V tem letu nas je zapustil tudi dolgoletni sodelavec in predsednik GMD Mirko Rijavec. življenjepis obeh je v tem snopi=u. Ohranili ju bomo v hvaleinem spominu. SODELAVCI 13. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) Ade. dr. France Adami=, univ. prof. v p., Lj. A. PP. dr. Aston Prijatelj, dr. med. znan., Zdrav, dom, N. Gor. A. Savli- Andrej Savli, prosv. delavec v p., Lj. Blatte dr. Kazimira Blažic, prof.. Gor. B. Kolar Bogdan Kolar, salezijanec, Lj.-Rakovnik B. Lu. dr. Lucana Budal. prof., Gor. B. Mar. dr. Branko MaruSic, viSji znan. sodelavec ZRC SAZU, N. Gor. B. S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst B.Ur. Borut Urši=, raziskovalni asistent, ZRC SAZU, Lj. 7eM. dr. Marija Cešcut, prof., Gor. Drago Baje dr. Drago Baje, prof., Trst E. Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj. F. Cotar Franc =otar, prosv. delavec, Buenos Aires, Argentina Har. dr. Zorko Hare j, programist RAITrstA v p., Trst Hartman dr. Bruno Hartman, ravn. Univ. knjiž., Maribor Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gor. • Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst Jan Zoltan Jan, prof., N. Gor. Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p.. Trst Jok Jožko Rragelj, župnik v Batujah Kandtit dr. Jakob Kandut, pravnik in prof. v p., Trst Koren Jože Koren, =asnikar, Trst Kralj Franc Kralj, prof. na Srednji verski Soli, Vipava Le Ljubomir Lisac, arhivar v p., Zagreb L. D. Lucijan Drole, prof. v p., Gor. idt Lida Debelli Turk, urednica na RAITrstA, Trst URS Lelja Rehar Sancin, univ. prof., Trst M. Baje dr. Marjan Baje, urednik na Deželi F-JK, Trst Mlakar Boris Mlakar, mag., asistent raziskovalec IZDG v Lj. M. Pah. Minia Pahor, u=iteljica v p., Trst M. V. Marko Vuk, kustos Gor. muzeja, N. Gor. N*n Nellda Sili=-Nemec, v. d. ravnatelja Gor. muzeja, N. Gor, Pan. dr, Nadja Pahor Verri, prof., Trst Pietro Zovatto dr. iPietro Zovatto, duhovnik in univ. prof., Trst Plah. Slavica Plahuta, kustos Gor. muzeja, N. Gor. Pic Tomaž PavSi=, kustos Mestnega muzeja, Idrija R|). Mirko iRijavec, duhovnik in prof, v p.. Gor. <t) Gorilka Mohorjeva družba (Katoliiko tiskovno društvo) Gorica Natisnila tiskarna Budin v Gorici 161 REBULA sinu) in z njim razpravljal o smislu življenja, tudi tri ženske, trije tipi ljubezni: nežna, idi- o filoz., veri, narodu in najrazli=nejših vpraša- li=na in =ista Psihe, prebrisana in lahkoživa njih. Najtrdnejši je bil Kandor še v veri: »Bog Mamea in tiha, zvesta in pomirljiva Elektra, je edino dejstvo...« Ob prof. h=eri Nori je skušal s katero se je Nemezian poro=il. Ideja romana v sebi znova obuditi ljubezen do ženske, ven- je humanisti=na vizija =loveka, odprtega Abso- dar ni mogel »stopiti iz risa, ki ga je bila dru- lutnemu. Jezik je izbrušen in s klasi=nim pri- ga ženska potegnila okrog njega«. Tako je vrtal dihom. - Sesta R-ova knjiga je Gorje zelenemu vedno globlje vase in v razmere in prišel do drevesu (Obz. Mrb. 1971), dnevniški zapiski od spoznanja, da je za =loveka pomembno samo 20. okt. 1962 do 29. dec. 1964. V knjigi je za- tisto, kar je v sredi: »Samo tam je mera za jeto tedanje življenje in pisateljevo reagiranje =loveka: delo, vsakdanjost, ponavljanje, v upa- nanj. Kras živi v vsej svoji nenavadni lepoti, nju.« In še: »Ne živi zase.« Konec izzveni pe- toda vasi se praznijo, »otroka skoraj ne vidiš simisti=no: Kandor je izdal knjigo in jo sam na vasi«. Kot rde=a nit se pletejo skozi knjigo nosil ponujat po trgovinah: »Dvoje nog gre da- vprašanja narave, problem slovenstva doma in lje, desna in leva zdaj družno obra=ata navzven, v svetu, smisel umetniškega ustvarjanja in =lo- silhueta s paketom pod pazduho je obrnila za vekovega življenja, iskanje Absolutnega, =love=- ovinek, Silvan Kandor je izginil. Vra=al se je v nosti, etosa. - Leto pozneje je izšel roman Divji temo.« Roman je po psihološki globini in obli- golob (MD v Celju 1972). Junak je Jordan Ko- kovni dovršenosti edinstven; 1979 je doživel po- šutnik, ki v prvi osebi pripoveduje zgodbo. natis in 1981 prevod v srbohrv. (Globus, Zgb). - Vojna leta je preživel pri teti Galiciji v Novem 1968 je prišel R. pri isti založbi do svojega naj- mestu, ker sta o=e in mati odšla k partizanom. daljšega (618 str.) m najuspešnejšega romana Dovršil je gimn., delal na mladinski progi v V Sibilinem vetru, ki ima marsikaj skupnega s Bosni, stopil kljub nasprotovanju doma=ih v prejšnjim. V obeh romanih sta junaka klas. in bogoslovje in postal duhovnik. Ker so bili nje- filoz. izobražena, oba sinova majhnega in zati- govi iz Trsta, je prišel sem in za=el delovati ranega naroda, oba notranje razbolela in raz- kot duhovnik v trst. okolici. Pisatelj je poustva- dvojena, oba iš=eta smisel življenja, skozi du- ril povojne razmere v Sji in na Tržaškem (1954- šo obeh se pretaka miselni in =ustveni konflikt 58). Junak je nekak divji golob, poln telesnega nekdanjega in sodobnega =loveka in oba sku- in duševnega zdravja, samostojen, ves pokoncil- šata postati »dobra =loveka«. Junak v Sibilinem ski: vse skuša razumeti in dati vsemu božje vetru je osvobojeni suženj Nemezian, po rodu merilo: »Kristjani moramo samo celiti rane... Jacig, ki je prišel z desetimi leti v Rim. Go- Samo v enem primeru smo nezmotljivi: kadar spodar ga je zaradi nadarjenosti osvobodil in ljubimo!« Na Tržaškem je našel za krš=anstvo ga dal klasi=no izobraziti. Postal je družabnik jalova tla, vendar je kljub temu oznanjal evan- njegovega sina in skupaj sta študirala v Ate- gelij. Na vsak korak je zadeval na narodnostno nah. Nato je stopil v vojsko proti Partom, se vprašanje in ga reševal v krš=anskem duhu. dal zaplesti v zaroto proti cesarstvu, padel v Ob Jordanu živi vrsta najrazli=nejših ljudi, v roke tajni policiji, ve= let delal kot kaznjenec drugem delu nastopa tudi Silvan Kandor iz v bakrenih rudnikih na Sinajskem polotoku, Sen=nega plesa. V romanu je razdvojen odšel v pobegnil, bil prof. v Atenah, se poro=il, na bo- temo, tu pa mu je Jordan po=asi dal smisel jiš=u ob Donavi postal zaupnik cesarja Marka življenja in ga vrnil življenju. Iz sen=nega ple- Avrelija, prepisoval njegov Dnevnik, nazadnje sa je zakorakal »v svetlobni ples žarnice na pa se amiril, se z ženo naselil nekje blizu iz- klancu«. Pisatelj je spremenil imena krajev in liva Timave in pisal spomine V Sibilinem ve- ljudi, da bi pogledal nanje »malce oddaljeno«, tru. V roman je R. zajel vse utripanje rimske vendar se dajo ugotoviti. Po avtorjevi izjavi na države v 2. stol. po Kr., ko je že presegla zla- mozaiku »skoraj ni kamen=ka, ki ne bi bil vzet to dobo in po=asi .'ezla v vojaško diktaturo. iz resni=nosti«. - Po Divjem golobu je =utiti v <eprav je delo zgod., je o=itno, da izpoveduje R-ovem ustvarjanju presledek, =eprav je izšla pisatelj resnico današnjega sveta in razmer. Celi 1977 pri Zal. Lipa v Kopru z dveletno zamudo galeriji nosilcev dejanja je izklesal telesno in (zaradi Kocbekove afere) knjiga Snegovi Edena duševno življenje, da v vsej polnosti zaživijo v in s podnaslovom Novele (s polit, posegom je knjigi. V zboru od sužnja do cesarja stojijo bila iz knjige izlo=ena igra Kralj Matjaž). Knji- REBULA 162 ga vsebuje vse zvrsti R-ovcga dosedanjega ustvar- nabit z razpravami o veri, polit., filoz., umet., janja: kralek roman, dnevnik, novele in =rtice. turški nevarnosti. Njegova posebna odlika je V kratkem romanu Ob babilonski reki je prika- narava, ki jo je pisatelj prenesel v knjigo tako zal pisatelja, ki piše loman, a mu delo ne gre živo in nazorno, da vse cvete in diši. - Skupaj od rok. Ves je živ=en, nemo=en, zamejstvo ga z V. Beli=i=cm, B. Pahorjem in V. Ošlakom je duši. Mo=nejša je žena Adela, ki na koncu od- soavtor knjige Stedovi Drage (Trst 1985), svoja lo=no poseže v moževo malodušnost in reši dva obiska Kolorada v ZDA (1979 in 1983) pa je novi roman. Ob obeh nastopa slikar Jermolaj, dnevniško obdelal v knjigi Vrt bogov (SM Lj. širokopotezen, globok in brez predsodkov, nekak 1986). - V šestdesetih in sedemdesetih letih je »baron« (lik povzet po Cirilu Kosma=u). Po ro- Radio Trst A prenašal ve= R-ovih rad. iger. manu so najdaljši Snegovi Edena s podnaslo- Voda sprave je dobila 1964 na rad. nate=aju vom Gobarjev dnevnik. Gre za 25 liri=nih =rtic 2. nagrado, Pilatova iena je izšla v KMD 1972. o nabiranju pravih in simboli=nih gob po ob- šest iger z religiozno tematiko je izdalo Ognji- savskih gozdovih. Izmed novel in =rtic izstopa š=e v Kopru 1985 pod naslovom Savlov demon. Ob uri najkrajših senc, ki prikazuje duševno To so: <eti ti kralj in Neznana zvezda z boži=no razpoloženje Adama in Eve po izgonu iz raj- tematiko, Poncijeva lena in Somrak z veliko- skega vrta. - 1980 je izšla pri MD v Celju bio- no=no, Mesto Arbela s sodobno, Savlov demon grafija Dull Velikih jezer in s podnaslovom z biblijsko. Igre je odrsko priredila in opre- Lik Ireneja Friderika Baraga. V delu spremlja mila s scenskimi napotki R-ova žena Zora Tav- po zgod. virih Barago od rojstva do smrti, =ar.