Inštitut za zgodovino doi.r.skpfja gibanja K N J I 2 N I C A iâj.

PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON/

13. SNOPI<

Rebula - Sedej

Uredil Martin Jevnikar

GORICA 1987 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Dne 21. okt. letos nas je zapustil sodelavec dr. Roman Savnik, velik strokovnjak za Kras in njegove raziskovalce. Z veliko ljubeznijo je sodeloval pri PSBL od 1977 in pri- pravil =lanke le do t. V tem letu nas je zapustil tudi dolgoletni sodelavec in predsednik GMD Mirko Rijavec. življenjepis obeh je v tem snopi=u. Ohranili ju bomo v hvaleinem spominu.

SODELAVCI 13. SNOPI

Ade. dr. France Adami=, univ. prof. v p., Lj. A. PP. dr. Aston Prijatelj, dr. med. znan., Zdrav, dom, N. Gor. A. Savli- Andrej Savli, prosv. delavec v p., Lj. Blatte dr. Kazimira Blažic, prof.. Gor. B. Kolar Bogdan Kolar, salezijanec, Lj.-Rakovnik B. Lu. dr. Lucana Budal. prof., Gor. B. Mar. dr. Branko MaruSic, viSji znan. sodelavec ZRC SAZU, N. Gor. B. S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst B.Ur. Borut Urši=, raziskovalni asistent, ZRC SAZU, Lj. 7eM. dr. Marija Cešcut, prof., Gor. Drago Baje dr. Drago Baje, prof., Trst E. Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj. F. Cotar Franc =otar, prosv. delavec, Buenos Aires, Argentina Har. dr. Zorko Hare j, programist RAITrstA v p., Trst Hartman dr. Bruno Hartman, ravn. Univ. knjiž., Maribor Hum. dr. Kazimir Humar, stolni vikar, Gor. • Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst Jan Zoltan Jan, prof., N. Gor. Jem. dr. Martin Jevnikar, univ. prof. v p.. Trst Jok Jožko Rragelj, župnik v Batujah Kandtit dr. Jakob Kandut, pravnik in prof. v p., Trst Koren Jože Koren, =asnikar, Trst Kralj Franc Kralj, prof. na Srednji verski Soli, Vipava Le Ljubomir Lisac, arhivar v p., Zagreb L. D. Lucijan Drole, prof. v p., Gor. idt Lida Debelli Turk, urednica na RAITrstA, Trst URS Lelja Rehar Sancin, univ. prof., Trst M. Baje dr. Marjan Baje, urednik na Deželi F-JK, Trst Mlakar Boris Mlakar, mag., asistent raziskovalec IZDG v Lj. M. Pah. Minia Pahor, u=iteljica v p., Trst M. V. Marko Vuk, kustos Gor. muzeja, N. Gor. N*n Nellda Sili=-Nemec, v. d. ravnatelja Gor. muzeja, N. Gor, Pan. dr, Nadja Pahor Verri, prof., Trst Pietro Zovatto dr. iPietro Zovatto, duhovnik in univ. prof., Trst Plah. Slavica Plahuta, kustos Gor. muzeja, N. Gor. Pic Tomaž PavSi=, kustos Mestnega muzeja, Idrija R|). Mirko iRijavec, duhovnik in prof, v p.. Gor.

Gorilka Mohorjeva družba (Katoliiko tiskovno društvo) Gorica Natisnila tiskarna Budin v Gorici 161 REBULA sinu) in z njim razpravljal o smislu življenja, tudi tri ženske, trije tipi ljubezni: nežna, idi- o filoz., veri, narodu in najrazli=nejših vpraša- li=na in =ista Psihe, prebrisana in lahkoživa njih. Najtrdnejši je bil Kandor še v veri: »Bog Mamea in tiha, zvesta in pomirljiva Elektra, je edino dejstvo...« Ob prof. h=eri Nori je skušal s katero se je Nemezian poro=il. Ideja romana v sebi znova obuditi ljubezen do ženske, ven- je humanisti=na vizija =loveka, odprtega Abso- dar ni mogel »stopiti iz risa, ki ga je bila dru- lutnemu. Jezik je izbrušen in s klasi=nim pri- ga ženska potegnila okrog njega«. Tako je vrtal dihom. - Sesta R-ova knjiga je Gorje zelenemu vedno globlje vase in v razmere in prišel do drevesu (Obz. Mrb. 1971), dnevniški zapiski od spoznanja, da je za =loveka pomembno samo 20. okt. 1962 do 29. dec. 1964. V knjigi je za- tisto, kar je v sredi: »Samo tam je mera za jeto tedanje življenje in pisateljevo reagiranje =loveka: delo, vsakdanjost, ponavljanje, v upa- nanj. Kras živi v vsej svoji nenavadni lepoti, nju.« In še: »Ne živi zase.« Konec izzveni pe- toda vasi se praznijo, »otroka skoraj ne vidiš simisti=no: Kandor je izdal knjigo in jo sam na vasi«. Kot rde=a nit se pletejo skozi knjigo nosil ponujat po trgovinah: »Dvoje nog gre da- vprašanja narave, problem slovenstva doma in lje, desna in leva zdaj družno obra=ata navzven, v svetu, smisel umetniškega ustvarjanja in =lo- silhueta s paketom pod pazduho je obrnila za vekovega življenja, iskanje Absolutnega, =love=- ovinek, Silvan Kandor je izginil. Vra=al se je v nosti, etosa. - Leto pozneje je izšel roman Divji temo.« Roman je po psihološki globini in obli- golob (MD v Celju 1972). Junak je Jordan Ko- kovni dovršenosti edinstven; 1979 je doživel po- šutnik, ki v prvi osebi pripoveduje zgodbo. natis in 1981 prevod v srbohrv. (Globus, Zgb). - Vojna leta je preživel pri teti Galiciji v Novem 1968 je prišel R. pri isti založbi do svojega naj- mestu, ker sta o=e in mati odšla k partizanom. daljšega (618 str.) m najuspešnejšega romana Dovršil je gimn., delal na mladinski progi v V Sibilinem vetru, ki ima marsikaj skupnega s Bosni, stopil kljub nasprotovanju doma=ih v prejšnjim. V obeh romanih sta junaka klas. in bogoslovje in postal duhovnik. Ker so bili nje- filoz. izobražena, oba sinova majhnega in zati- govi iz Trsta, je prišel sem in za=el delovati ranega naroda, oba notranje razbolela in raz- kot duhovnik v trst. okolici. Pisatelj je poustva- dvojena, oba iš=eta smisel življenja, skozi du- ril povojne razmere v Sji in na Tržaškem (1954- šo obeh se pretaka miselni in =ustveni konflikt 58). Junak je nekak divji golob, poln telesnega nekdanjega in sodobnega =loveka in oba sku- in duševnega zdravja, samostojen, ves pokoncil- šata postati »dobra =loveka«. Junak v Sibilinem ski: vse skuša razumeti in dati vsemu božje vetru je osvobojeni suženj Nemezian, po rodu merilo: »Kristjani moramo samo celiti rane... Jacig, ki je prišel z desetimi leti v Rim. Go- Samo v enem primeru smo nezmotljivi: kadar spodar ga je zaradi nadarjenosti osvobodil in ljubimo!« Na Tržaškem je našel za krš=anstvo ga dal klasi=no izobraziti. Postal je družabnik jalova tla, vendar je kljub temu oznanjal evan- njegovega sina in skupaj sta študirala v Ate- gelij. Na vsak korak je zadeval na narodnostno nah. Nato je stopil v vojsko proti Partom, se vprašanje in ga reševal v krš=anskem duhu. dal zaplesti v zaroto proti cesarstvu, padel v Ob Jordanu živi vrsta najrazli=nejših ljudi, v roke tajni policiji, ve= let delal kot kaznjenec drugem delu nastopa tudi Silvan Kandor iz v bakrenih rudnikih na Sinajskem polotoku, Sen=nega plesa. V romanu je razdvojen odšel v pobegnil, bil prof. v Atenah, se poro=il, na bo- temo, tu pa mu je Jordan po=asi dal smisel jiš=u ob Donavi postal zaupnik cesarja Marka življenja in ga vrnil življenju. Iz sen=nega ple- Avrelija, prepisoval njegov Dnevnik, nazadnje sa je zakorakal »v svetlobni ples žarnice na pa se amiril, se z ženo naselil nekje blizu iz- klancu«. Pisatelj je spremenil imena krajev in liva Timave in pisal spomine V Sibilinem ve- ljudi, da bi pogledal nanje »malce oddaljeno«, tru. V roman je R. zajel vse utripanje rimske vendar se dajo ugotoviti. Po avtorjevi izjavi na države v 2. stol. po Kr., ko je že presegla zla- mozaiku »skoraj ni kamen=ka, ki ne bi bil vzet to dobo in po=asi .'ezla v vojaško diktaturo. iz resni=nosti«. - Po Divjem golobu je =utiti v

Lj.: Krš=anska avantura (1970); Lik Sinu zdomsko slovstvo, Trst 1972 (tudi NL 24. avg. 1972 (o upriz. v Buenos Aircsu); v: Poga=nik-Zadravec, Zgod. slov. slovstva, Mrb. Medd. 1973, št. 2, 160 s fotografijami igralcev v 1972); Jevnikar, Zam. lit., M(Trst) 1967, 17-18; Buenos Airesu. - Sncgovi Edena: M. Cuk, PDk 1971, 169-70, 193; 1972, 17, 197-99; 1977, 153-54; 1977, št. 229; Franca Buttolo, PrimSre= 1977, št. 1981, 18; 1982, 36-37; 1986, 141, 160; Slovenska 5; Silv. Cuk, Ognjiš=e 1977, št. 9; D. R. (Drago književnost 1945-1965, I, Lj. 1967, 345-50 s si.; J. Rust ja), DL 1978, št. 6; Andr. Inkret, NRazgl A. Ho=evar, Umetniške silnice v delih Al. R., 1978, št. 3; Jož. Zadravec, Cerkev 1978, št. 5/6; Ob 1/1969; F. Bernik, V dilemah preteklosti in Vin. Ošlak, Zaliv 1978, št. 3/4; Lid. Rupel, Dan današnjosti, PiC 1/1969, 128-37; Jaka Müller, Iz 1978, št. 77/78. - Zeleno izgnanstvo: Andr. Inkret, razna dvojnost R-ov.-ga Sen=nega plesa, SR 18/ Teleks 1981, št. 47; Mar. Zlobec, Delo 1981, št. 1970, 17-54; J. Zadravec, Pogovor s pisateljem 229; Aleš Debeljak, Dnevnik 31. okt. 1981; Al. Re- romana V Sibilinem vetru, Znamenje 1973; Al. bula, M(Trst) 1981, št. 10 (intervju s si.); Aleks. R. petdesetletnik, PDk 21. jul. 1974; A. Inkret, Zorn, NRazgl 1981, št. 22; Ace Mermolja, PDk Spomini na branje, Mrb. 1977; Isti, Novi spo- 1981, šl. 288; Silv. Cuk, Ognjiš=e 1981, št. 12; J. mini na branje, Lj. 1980; povojne liter, zgod.; Messner, Mladje 1982, št. 45; Glasnik SDD 1982, SBL III, 60-61; SLNP 254. O posameznih knji- št. 1; Zeljko Kumar, PrimSre= 1982, št. 32/33; gah so pisali: Devinski sholar: M. M(ejak), TT M. Kravos, JKol 1983. - Duh- Mar. Cuk, PDk 1954, št. 8o s si.; Miki. Prosenc, Beseda 1954, 1980, št. 279; Vil. Fajdiga, Družina 1980, št. 28; 580-83; L. Legiša, NO-ja 1954, 626-28; VI. Bartol, Isti, Cerkev 1981, št. 11/12; Silv. Cuk, Ognjiš=e PDk 1954, št. 205, 206; M. Jevnikar, ViD VI/1954, 1981, št. 1. - Savlov demon: jz, Na razpotju zve- 124; Ada Skerl, Ve=er 1955, št. 164. - Vinograd: zde in demona, Družina 6. okt. 1985; Ester Ster- Jan. Dokler, MladP 1956-57, 407-10; S. G.(odni=), co, M(Trst) 1985, št. 10. - Oblaki: Ester Sferco, SPor 1957, št. 6; Br. Hofman, Ve=er 1957, št. 12; M(Trst) 1985, št. 10; Slov. država (Toronto) 1986, A. Budal, PDk 1957, št. 28; Kaj. Kovic, LdP 1957, št. 2; KatG; Družina 12. mar. 1986. - Vrt bogov: št. 32 (A. Rebula), Knjiž. glasnik MD 1957, št. 1; Nace Polajnar, Družina 7. dec. 1986; Mitja Ribi=i=, L. Legiša, NO-ja 1957, 241-45; J. Poga=nik, NRazgl Delo 31. dec. 1986 in 23. jan. 1987; Fr. Srimpf, 1957, 216-19; K(ajetan Kovic), TT 1957, št. 7; J. Ve=er 21. jan. 1987; Fr. Bohancc, Delo 22. jan. Moder, JiS 1957-58, 169-71. - Klic v Sredozemlje: 1987 (v prilogi); P. Urbane, Slov. država, jan. 1987; A. Budal, PDk 1958, št. 3; Isti, LitV 1957-58, 87-88; Igor Zabel, NRazgl 13. febr. 1987; P. Srakar, Mla- Knjiž. glasnik MD 1958, št. 2. - Sen=ni ples: Kaj. dina, febr. 1987; V. Beli=i=, KatG 26. febr. 1987; Kovic, LD 1960, št. 160; V. K.(onjar), Mladina L. Bratuž, Robulovi ameriški dnevniki, PrimSre= 1960, št. 34; Jolka Milic, NRazgl 1960, 375-76; Ma- 1987, št. 74/75, 432-33; Fr. Pibernik, Clc. Zvon, rija Cvetko, TT 1960, št. 39; B. Stih, NSd 1960, mar. 1987, V/14, 90-91. Jem. 1140-43; V. Konjar, MladP 1960-61, 43-53; J. Grc- RECHBACH Hleronlm (Jeronim), šolnik in zgo- gori=, Nova pot 1961, 59-61. - V Sibilinem vetru: dovinar, r. 19. sept. 1721 na Trbižu, u. 31. mar. J. Gregori=, Nova pot 1968, št. 10/12; Andr. In- 1786 v Dobrli vesi na Koroškem. Gimn. obisko- kret, Tribuna 1968/69, 23-24; Dim. Rupel, NRazgl 1969, št. 1; I. G.(edrih), PD 1969, št. 4; Družina val v Celovcu (1730-36), filoz. študiral v Gradcu RECHBACH 164

(1736-38). 28. okt. 1738 je vstopil v jezuitski red Prim.: J. B. v. Winklern, Biographische und li- in po opravljenem noviciatu na Dunaju (173840) terarische Nachnichten von den Schriftstellern in magisteriju v Leobnu (1740-41) pou=eval hu- und Künstlern, welche in dem Herzogthumc Steyermark geboren sind, und in, oder ausser maniora v Gradcu in Celovcu (1741-46), nakar je demselben gelebt haben und noch leben, Grätz študiral teologijo na Dunaju (1746-50) in postal 1810, 158; A. & A. de Backer: Bibliothèque des doktor filoz. in teologije. Potem je bil prof. fi- Ecrivains de la Compagnie de Jesus, III, Liege lozofije (etika) v Gradcu (1751-52) in Linzu (1752- 1853-61, 78; J.N. Stoeger, Scriptores Provinciae Austriacae Sociotatis Jesu ab ejus origine ad no- 54), teologije (moralka in kazuistika) v Linzu, stra usque tempora, I, Viennae 1855, 294; G. Va- Passauu in Celovcu (1765-73), kjer je bil tudi zad- lentinelli, Bibliografia del Friuli, Venezia 1861,228; nji rektor jezuitskega kolegija. Po razpustitvi je- C. Combi, Saggio di bibliografia istriana, Capo- zuitskega reda (21. jul. 1773) se je preselil v distria 1864, 287; A. Dimitz, Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813, IV, upravno hišo samostana v Dobrli vesi in poslej Lj. 1876, 157; C. Sommervogel, Dictionnaire des tam živel kot prost in arhidiakon podjunski do ouvrages anonymes ot pseudonymes publiés par smrti. Bil je zelo cenjen in priljubljen med ljud- des religieux de la Compagnie de Jésus, Paris stvom, ki mu je postavilo nagrobni spomenik 1884, 1147, 1154, 1365; Isti, Bibliothèque de la Compagnie de Jésus, Première partie, Bibliogra- pri vhodu Marijine cerkve na Gori. Objavil je phie, IV, Bruxelles-Paris 1895, 1563-64; G. Garollo, pomembno delo: Historia reformationis religio- Dizionario biografico universale, I, Milano 1907, nis in Styria, Carinthia et Corniola ex Marci Han- 637. siz Germaniae sacrae, Tomo III (Clagenfurti 1769). Le. Prim.: A. & A. de Backer, Bibliothèque des REDELONGHI Marko, partizanski komandant Ecrivains de la Compagnie de Jésus, III, Liège in narodni heroj, r. 24. apr. 1912 v Zapotoku pri 1853-61, 78; J. N. Stoeger, Scriptores Provinciae Podbonescu v Beneški Sloveniji, u. 5. maja 1944 Austriacae Societatis Jesu ab ejus origine ad no- stra usque tempora, I, Viennae 1855, 294; C. Wurz- v Brdcah pri Breginju. O=e Bernard, kova= in bach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums kmet, je po prezgodnji ženini smrti (1. apr. Oesterrcich, XXV, Wien 1873, 143; C. Sommervo- 1926 v bolnišnici v

pico in npr. Bivvald, Insti- Prim.: D. Zega in S. Jan, brošura ob odkritju tutions physicae 1766; Horvath, Physica gene- spominskega obeležja napadu na letališ=e Bel- ralis 1774. vedere pri Vidmu in doprsnega kipa narodnemu heroju M. Redclonghiju, Staro selo, okt. 1985; Prim.: Schemat. F. F. capuc. prov. Styriae 1908; J. Perat, Napad na letališ=e v Vidmu, PrimN 22. A. Sodnik, Vpliv Bošk. prirodne filoz. v naših mar. 1961; I. Kurin=i=, Pred 25. leti je padel na- doma=ih filoz. tekstih 18. stol., Razpr. SAZU, rodni heroj M. Redelonghi-Bene=an, PrimN 19. Filoz.-filol.-hist. razr. I, 740; Ista, Iz zgod. filoz. nov. 1969; Na Brdcah nad Breginjem - spomenik pri Slovencih, Razpr. II, 41-53; Ista, SBL III, 63. M. Redclonghiju in Avg. Vre=arju iz Borjane, Har. TV-15 10. dec. 1969; K. Roš, V nekaj vrstah, Ka- ravla heroja M. Redelonghija, Delo 25. okt. 1979; REGENT Ivan, politik in publicist, r. 24. jan. F.

odsotnosti je bil nato obsojen na 4 mesece za- bila ob deseti obletnici smrti (1977) odprta R-ova pora. Prišel je v Lj., kjer je bil od jun. 1947 v spominska soba (Delavska U). vladi LRS najprej minister za komunalne zade- Prim.: D. Kcrmavner, SBL III, 68-70 ( s tam ve, nato minister za delo in kon=no še za pro- nav. liter.); Delo 16. febr. 1962; 24. jan. 1964; sveto. Od apr. 1951 je bil podpreds. prezidija PDk 24. jan. 1964; NRazgl 25. jan. 1964; PDk 27. sept. 1967; NRazgl 7. okt. 1967; Delo 16. febr. ljudske skupš=ine LRS, nato pa 1953 in 1954 =lan 1968; 26. sept. 1968; PDk 7. jun. 1969; 26. jan. izvršnega sveta LRS. Bil je ve= let poslanec 1984; Kacinova, pass.; Kacinova, 1921-28, pass. repub. in zvezne skupš=ine. Med njegovimi teda- B. Mar. njimi polit, funkcijami je omeniti, da je postal REGENT Malka Amalija, roj. LI

1968 in 1972 je na istem odseku sodelovala pri in zunanjepolit. ur.). Isto=asno je bil dopisnik raziskavah in pripravah za slov. toponomasti=ni raznih jsl. in tujih listov, tako Prager Presse zemljevid za tržaško, goriško in videmsko po- in Neue Zucrichcr Zeitung, od maja 1939 do apr. krajino in pri prvih zametkih prim, biograf, 1941 tudi Timesa in Daily Telegrapha. »V =asni- leksikona. R. je posvetila veliko svojih mo=i šir- karski publicistiki se je razpisal v vseh zvrsreh jenju slov. jezika in kulture med it. someš=ani. =asnikarskega oblikovanja: od uvodnika in felj- Od šol. leta 1970/71 vodi te=aje slovenš=ine pri tona, od gledališke in knjižne recenzije do pole- Ente italiano per la conoscenza della lingua e mike in romana... Tu je izpri=al odli=ne kvalite- della cultura slovena v Trstu, od akad. leta te: razgledanost, bogat besedni zaklad, spretno 1976/77 je pov. prof, za slovenski jezik na Šoli zasnovani koncepti v kompoziciji, lahkota in br- za tolma=e in prevajalec pri Ekon. fak. v Trstu zina v sukanju peresa« (Fr. Vatovec). Ve=ernik (Scuola di lingue moderne per traduttori cd in- je odprl vsem sodelavcem, ne glede na njihovo terpreti di conferenze della Facoltà di economia polit, ali strujno pripadnost. Zlasti se je odlo=no e commercio), ki je z akad. Ietom 1978/79 po- boril zoper nacizem in fašizem, za Prim, in Ko- stala samostojna fak.: Scuola superiore di lingue roško. »V =asu pred napadom na Jslo je bil R. moderne per interpreti e traduttori, ikjer ji je edini Slov., ki ga je imenoma napadala naci- bilo poverjeno prevajanje iz it. v slov. Od jeseni sti=na publicistika zaradi njegovih na=elno neiz- 1986 je pridruženi (associato) prof. Raziskovalno prosnih =lankov, tako da je tedanji nem. posla- se ukvarja z interferencami it. jezika v slov. nik v Bgdu terjal, naj ga lastništvo Ve=ernika zamejskem periodi=nem in drugem tisku. Aktiv- odstrani s položaja urednika. Ob hitlerjevskcm na je v Slavisti=nem društvu Trst. vdoru so razpisali nagrado na njegovo glavo. Moral je v ilegalo« (Fr. Vatovec). - V Mrbu je Prim.: Osebni podatki; SGL III, 578; 20 let Rad. urejal tudi neodv. revijo za polit., social., kult. odra, Trst 1966, pass.; Repertoar slov. gledališ= 1867-1967. Lj. 1967; Dopolnilo, Lj. 1973, 1978; Mo- vprašanja in leposlovje Piramida (izh. od maja der, SLNP 254-55; GL SSG Trst. 1936 do avg. 1937, vsega 10 St.). V njej je zapisal, Pan. da bi hotel biti v teh žalostnih =asih, ko je vse REHAR RadlvoJ (krš=en kot Franc), =asnikar, pe- v rokah polit, strank, nad njimi in nad nazori. snik, pisatelj

N. Gor. - 1983, Mala gal., Sežana - 1984, Klub je Oton Dornberg (PSBL I, 313-14) odpovedal 1281 kult. in znanst. delavcev v Lj. - 1983 in Informa- posesti dornberškega gradu v korist patriarha cijski center za družboslovje Lj. - 1983) so pi- Raimunda, ga je ta prepustil Rihemberžanom. sali likovni kritiki: F. Zalar, J. Korošec, T. Ulrlh in Preno sta se pridružila 1287 s svojimi Pregi in B. Kovic. =etami patriarhu in njegovim zaveznikom v voj- ni za mesto Koper proti Benetkam. Ulrlh, ma- Prim.: Osobni podatki; Društvo za vizualne mediije Praska 1983 (katal. skupinske razst.); T. gister curiae gor. grofov, je zasedel 1299 tolmin- Pregi, Uvod v katal. osobne razst. (skupaj s F. ski grad v imenu Alberta II. V zastavo za de- Zbono), Gal. Meblo, N. Gor. 1983; B. Kovic, Uvod narno posojilo je Dlethalm (Dietmar ?) prepu- v katal. skupin, razst., Gal. Meblo, N. Gor. 1984; F. Zalar, Dnevnik 1984, št. 229, 5; A. Dvorak, DE stil sienskemu trgovcu Piccolominiju posestva, 1984, št. 33, 9; J. Korošec, Dnevnik 1984, št. ki jih je imel v Ziljski dolini na Koroškem. 245, S; B. Kovic, Uvod v zlož. osebne razst., Med 1322 in 1329 je Konrad prodal vas Lipa Mala gal. Sežana, 1984; T. Progi, Teleks 1986, št. in druga posestva na Krasu, 1360 pa se je Vol- 46, 22. Nsn.M rih odpovedal nekaterim fevdalnim pravicam v Bukovici in v B(e)rjah v korist gor. grofa A. REIF(F)ENBERG, (REYFENBERG, REIFEN- Rabatta. UIrih je bil 1371 mejni grof (margra- BERCH, REYFIMBERG, REIFIMBERCH, GREI- vio) istrski po patriarhovi nalogi in imel svoj FIMBERG, RAIFFIMBERGO, RIFIMBERG, RI- sedež v Buzetu. Zdi se, da je malo potem dru- HEMBERK), ugledna goriška plemiška družina. žina izumrla. Iz dokumenta iz leta 1384 zvemo Po mnenju zgodovinarja Wolfganga Laziusa iz- še, da je mesto Videm dolgovalo Volrihu ve- haja iz plemiške družine Greyfenberg (Grifim- liko denarno vsoto. To je zadnji podatek, ki bereh, Roiffenbercht, Rifimberg), ki se je poja- ga imamo o Rihemberžanih. Njihov grad v Vi- vila na Bavarskem sredi XII. stoletja. Goriški pavski dolini na levi strani reke Brani=e je bil zgod. R. Coronini (PSBL I, 196-97) omenja Oto- mod najstarejšimi na Goriškem. Ko je družina na di Reitemberg (Reifenberg ?) kot pri=o v do- izumrla, so ga dali gor. grofje v oskrbo ra- kumentu patriarha Ulriha II. iz leta 1165 (1188?). znim plemi=em (Febo della Torre mlajši, 1462), Vendar ne moremo upravi=eno trditi, da je Oton tako tudi avstrij. vladarji, ko je 1500 po smrti =lan ugledne družine, za katero vemo, da je zadnjega gor. grofa grad prišel v njihovo last. gotovo bivala v gor. grofiji v XIII. in XIV. stol. Mod 1528 in 1529 ga je ces. Ferdinand I. pre- Njeni =lani so bili vazali gor. grofov, ministe- pustil svojemu svetovalcu in dednemu to=aju riales, in so v kratkem =asu postali tako ime- gor. grofije Gašperju I. Lantieriju (PSBL II, nitni, da se je njihovo ime pisalo takoj za pa- 243-44). Ferdinand III. pa ga je 1649 uradno pro- triarhovim. Ni znan družinski grb. Prvi doku- dal njegovemu potomcu Ivanu Gašperju L, ki ment, iz katerega je razvidno, da se je družina je sezidal kapelo (1647) in spodnji grad (1650) uveljavila na Goriškem, je iz leta 1232: brata ter ustanovil tam rodbino. Volker in UIrih sta bila prisotna pri potrditvi Prim.: de Rubeis, Monumenta Ecclesiae Aqui- komende tevtonskega reda v vasi Precenicco lejensis, Venctiis 1740, pass.; G. G. Lirutti, Delle gor. grofu Majnhardu III. Nekaj let kasneje cose del Friuli, Udine 1776-77, I-V, pass.; R. Co- (1249) je bil Henrik postavljen za sodnika v prav- ronini, Tcntamen genealogico-chronologicum pro- movendae scriei Comitum ot rerum Goritiae, di med istim grofom in oglejskim patriarhom Vicnnae 1759; G. D. Della Bona, Sunto storico Pertholdom. Volrlh in Volker sta bila 1267 za- delle principate Contee di Gorizia e Gradisca, veznika gor. grofa Alberta II. in patriarha Grego- Gor. 1853, pass.; Isti, Sulle antiche famiglie dei rija v vojni proti Benetkam. Dve leti kasneje Reifcnberg e dei Dornberg nella Contea di Gor., Trst 1854, 1-15; Isti, Strenna cronologica... sino sta zastopala Konrad in Volker gor. grofa v mi- all'anno 1500, Gor. 1856, pass.; Manzano, Annali, rovni pogodbi s patriarhom. Volker in UIrih I, III, IV, V, pass.; Rutar, Gor., I, 126; R. Bed- pa sta imela važno vlogo pri konferenci, ki je narik, Gor. in Trž. pokrajina v besedi in podobi, bila 1274 med poslanci gor. grofa in patriarho- Gor. 1932, 122; Czörnig, 1969, 550-51; G. Caprin, Pianure Friulane, Trst 1970, 366. Vh vimi delegati v

šolskega urada pri vojaškem guvernerju za Ju- Organiziral je ve= seminarjev iz zdravstvene lijsko krajino. Ob ustanovitvi deželnega šolskega vzgoje in napisal tri skripta o istem predmetu skrbništva za Jul. krajino 1923 je postal dežel, (1956, 1962, 1977). Skupaj s S. Lajevcem je so- šolski skrbnik in ostal na tem mestu do 1927, avtor knjige Delo, zdravje, starost (Lj. 1957). ko je bil na lastno prošnjo premeš=en v Palermo. Prim.: Delo 19. mar. 1980 s si.; Pniroda, =lovek Ob ustanovitvi pokraj, šol. skrbništev 1935 je in zdravje 35/1980, 36-39. A.Pr. bil imenovan za šol. skrbnika v Trstu. Na tem mestu je ostal, s prekinitvijo od jan. do jun. REJA Ivan, rodoljub, gostilni=ar v Gor., r. 27. 1943, do smrti.

gost na Bazovici, nato v Sežani pri dr. I. Vcr- slavca (v Drežnici 23. nov. 1986 in v Lj. 15. febr. =onu, spet pri R., avg. pri dr. H. Tumi v Kranj- 1987). Letos (1987) bo izšla ploš=a s popularnimi ski gori, okoli 10. sept, nekaj dni spet pri R. opernimi arijami, ki jih poje Jurij Reja. Danes Z Bleda je pisal Cankar R. jul. in avg. 1912 šti- je tenorist R. eden vodilnih pevcev v Jsli. Lirski ri pisma, v treh ga je prosil za posojilo 40 in tenor je z mehkim, lepo obarvanim glasom, z 50 gold, (pisma v Cankarjevem ZbD XXX, 58- lepimi višinami in odli=no pevsko tehniko. 60). Prim.: SGL III, 578-80; osebni podatki. T. P. Prim.: SBL III, 75; KCM 1919, 56-57 s si.; Ga- brš=ek II, pass.; Cankarjevo ZbD XXX, 58-60, REJC Feliks, tigrovec, borec NOB, r. 20. nov. 194-205. 1908 na Knezi (Slatne) v Baski grapi. O=e Ivan, Jem. mati Marjana Drekonja, kmeta. Osn. š. v Pod- KEJA Jurij, koncertni in operni pevec, r. 12. ma- melcu in po drugi svet. vojni te=aj milice, bil ja 1936 v Gonja=ah pri Smartnem v Brdih. O=e vodnik in komandir milice v Grgarju. R. je bil Alfonz, upravnik, mati Kristina Lenardi=. Osn. v stiku z ileg. protifaš. dejavnostjo že v letih š. v Gor. in Mrbu, gozdarski odd. Srednje tehn. 1927-28 na Grahovem ob Ba=i, ko je kot kovaški š. v Lj. in tam diplomiral 1959. Posvetil se je vajenec pri Golobovih (Kova=evih na Grahovem) študiju glasbe in 1971 diplomiral na glasb. odd. dobival protifaš. liter, in jo posredoval zaupnim Pedagoške akad. Z 18 leti je postal =lan zbora osebam na Knezi. Viktorija Kogoj s Kneze (PSBL mrb. Opere. Od 1960 je s prekinitvami študiral II, 96) ter Lucija Kenda (PSBL II, 35) in Miha solo petje pri baritonistu Vekoslavu Janku. S Kenda iz Loj pri Knezi so mu izro=ali knjige 25 leti je za=el nastopati kot pevec solist na ra- in ileg. protifaš. tisk, ki ga je v letih 1929-40 iz znih koncertih. 1969 je uspešno opravil avdicijo Jsle v velikih koli=inah prinašala Lucija Kenda. v lj. Operi in 1970 nastopil kot grof Almaviva R. je tisk razdeljeval svojim sodelavcem na v Seviljskcm brivcu (Rossini). Tako je za=el peti Knezi in drugod, sodeloval z Mirkom Brov=em ve=je operne vloge. S štipendijo Prešernovega na Koritnici, ki je bil na II. trž. procesu 14. dec. sklada se je 1971 vpisal na dunajsko visoko šolo 1941 obsojen na 30 let težke je=e. R. je kot so- (akademijo) za glasbo. Pri tenoristu Antonu Der- delavec Simona Kosa (PSBL II, 132-33) in drugih moti se je izpopolnjeval v koncertnem petju. Di- tigrovcev iz Ruta pri Grahovem prinašal =ez plomiral je 1973 z najvišjimi ocenami in prejel drž. mejo iz Jsle antifaš. ileg. tisk, orožje, vži- nagrado avstr. minist, za znanost in umetnost. galnike in razno razstrelivo, imel doma na Kne- Kot svobodni umetnik-pevec se je vrnil v Lj. Na zi ve= pištol, širil liter., jo nosil v =ezso=o Fr. operni sceni je dosegel vidnejše uspehe, ko se je Kavsu (PSBL II, 30-31) in na Slap ob Idrijci. R. za=el izpopolnjevati še pri sopranistki Kseniji se je udeleževal s tigrovci iz Ruta, Jesenic, Lj. Vidali-?.ebr=. - Nastopa v vseh jsl. opernih in no=nih sestankov v Rutu in na plan. Poljani ter koncertnih hišah, na doma=ih in tuji festivalih: se pod vodstvom Dan. Zelena, Justa Godni=a, Ljubljanski mednarodni festival, opatijske glas- Fcr. Kravanje in Nik. Loncnerja vežbal na plan. bene slavnosti, beograjski glasb, ve=eri, dubrov- Poljani v streljanju, uporabi razstreliva in pe- niške in splitske poletne igre, skopski in vara- klenskih strojev. Njegov sodelavec Bogomil Hva- ždinski ve=eri. Pel je v mnogih it. mestih: v la s Slapa ob Idrijci, ki je izro=eno liter, delil Trstu, Gorici, Vidmu, Ogleju, Benetkah, Rimu, na Slapu, v Idriji ob Ba=i, na Šentviški gori Padovi, v Assisiju Avg. Ipavca kantato Fonte in drugod, je bil v preiskovalnem zaporu v Trstu d'amore. Nastopal je v Avstriji: Wiener Festwo- strahotno mu=en, a ni ni=esar priznal, zato ni che, v Gradcu, Celovcu (koroško poletje), dalje bil dodeljen procesu Poseb. sodiš=a v Trstu od v Pragi, Brnu in Bratislavi, v Varšavi, Ni=i, 2. do 14. dec. 1941. R. je bil aretiran 28. okt. Miinchnu itd. Snemal je za RAI (Haydn, Missa 1940, zaprt v temnem podzemlju v Trstu in po- tempore belli), za ORF in JRT. Za RTV Lj. sne- licija ga je zverinsko pretepala. Na II. trž. pro- ma arhivske celotne opere, samospeve, oratorije cesu je bil obsojen na 30 let težke je=e. Bil je idr. (Gounod, Faust; V. Parma, Ksenija; M. Ko- zaprt v Civitavecchi in v Castelfrancu. Po kapi- zina, Ekvinokcij; A. Foerster, Gor. slav=ek; B. tulaciji It. se je 18. febr. 1944 vrnil domov in Ipavec, Teharski plemi=i...). Med zadnjimi deli se kmalu pridružil part. Leta 1946 je bil demo- je pel tenorski solo Simona (Gregor=i=a) v glas- biliziran kot vodnik komandir milice in se doma beni pesnitvi Avg. Ipavca, Pusti peti mojga bavil s kmetijo. 177 REJEC

Prim.: Aula IV; Pripovedovanje Fei. Rejca, Bo- REJEC Albert (Berti), narodnoobrambni delavec gomile Hvala, Viktorije Kogoj, Fr. Goloba in Ma- in publicist, r. 6. apr. 1899 v Tolminu, u. 27. rice Golob, TolmZb 1975. okt. 1976 v Lj. O=e Ivan, Liš=arjev s Kneze, ko- Rut va=, mati Marija Rejec z Grahovega ob Baci. REJC Sre=ko, duhovnik, narodni delavec, r. 6. Osn. š. v Tolminu, slov. gimn. v Gor. do izbruha jun. 1904 v Idriji, u. 4. maja 1982 v Gor. O=e prve svet. vojne, nato kot begunec na škofijski Franc, rudar, »knap«, mati Jožica Mihevec, go- klas. gimn. v Šentvidu nad Lj., kjer je 1918 z spodinja. Osn. š. je dovršil v Idriji, dekan Ar- odliko maturiral. Zaradi telesne šibkosti po stra- ko ga je poslal na gimn. v Lj., maturiral pa danju v begunstvu ni bil vojak v prvi svet. je v Idriji 1926. Bogoslovje je opravil v Gor. vojni. O=e u. kot vojak 1917. R. je bil od 1919-22 in postal mašnik 14. jun. 1930. Za R. se je za- tolma= na it. podprefekturi v Tolminu, nato. =elo trdo življenje duhovnika, saj je postal za- tolma= na drž. svelu (Consiglio di Stato), naj- voljo svoje narodne zavesti eden izmed najbolj višjem upr. sodiš=u v Rimu za slov. in nem. osovraženih duhovnikov pri tedanji faš. obla- jezik, obenem je bil vpisan na Pravni fak. v sti. Dve leti je služboval kot kpl. v Postojni, Padovi in nato v Rimu. Sodeloval je v pouli=nih od 1. avg. 1932 kot i. upr. v Vipavskem Križu, bojih proti faš. legijam ob pohodu na Rim in ker so faš. oblasti internirale župnika Ivana po 28. okt. 1922 izgubil službo. Nato je še vse Rejca. Tu je tudi on prišel navzkriž z oblast- leto 1923 s prihranki in inštrukcijami živel v mi in bil aretiran 10. avg. 1934; njegov najhujši Rimu, dopisoval v E in bil v stikih s slov. drž. greh je bil, da je »panslavist in zagrizen so- poslancema V. S=ekom in dr. J. Wilfanom ter s vražnik fašizma«. Obsojen je bil na pet let in- hrv. drž. poslancem dr. U. Stangerjem. Zbolel ternacije v »Pomarico in quel di Cosenza« v je za tuberkulozo, se 1924 vrnil v Tolmin in med južni It.; na priprošnjo nadšk. Margottija je boleznijo študiral jezike. Dr. J. Wilfan mu je v bil premeš=en v Farnese (Viterbo), po 21 me- za=etku 1925 poveril mesto tajn. polit, društva secih pa je bil poiniloš=en, ker se je nalezel E za gor. pokrajino, ki ga je opravljal do dec. malarije in ker je faš. ob razglasitvi cesarstva 1928 ter urejal gor. stran E in Novic, skupaj s izkazal tako milost številnim kaznjencem. Na F. Bevkom GorM. Ker je bilo polit, organizi- njegovo prošnjo ga je nadškof Margotti poslal ranje izven faš. stranke po 1925 onemogo=eno, za žup. uprav, v Zgonik. 10. sept. 1940 so ga je R. z Z. Jelin=i=em (PSBL I, 583-84), tajn. ZPD spet aretirali in poslali na priprošnjo nadškofa v Gor., skrbel za delovanje PD, dij. in stud. v enoletno internacijo Chiusano San Domenico organizacij, prirejal predavanja, prireditve in (Avellino), kjer je ostal do 5. avg. 1941, toda skupinske kult. izlete v naravo izven nadzor- že 4. jun. 1942 je moral v zapore Coroneo v stva faš. polic, organov. R. in Jelin=i= sta or- Trstu in na Montuzzo (pri kapucinih), kjer so ganizirala poleti 1925 enotedenski tajni dij. te- ga strašno mu=ili. Fo enem mesecu je sledila =aj v vasi Krn z nad sto udeleženci. Zaradi tretja internacija v Ferriere (Piacenza), kjer je ovadbe je prišla z zamudo dveh dni v vas Krn ostal do 8. sept. 1943. Pod nemško okupacijo ve=ja skupina karabinjerjev, ki so preiskovali je živel ve= ali manj prikrito, 21. sept. 1944 hiše, skednje in hleve. Naslednji dve poletji, je postal žup. upr. v Podsabotinu, od 12. jul. 1926 in 1927, sta organizirala tak te=aj na Laznah 1945 pa župnik, katehet in nekaj =asa tudi pri Lokvah, nato 1928 v Cvetrežu na Banjški prof. v Nabrežini, kjer je živel 31 let. Tu je planoti. Tu je R. prvi= sre=al D. Zelena (gl. obnovil c. sv. Roka. Zaradi zrahljanega zdravja =l.), ki je z I. Grahorjem (PSBL I, 470-72) prišel je zaprosil za upokojitev in živel nekaj =asa v iz Lj. R. in Jelin=i= sta po ukinitvi slov. šol Jamljah in nato v slolniškem domu v Gor. do 1925 organizirala širokopotezno razdeljevanje abc smrti. Bil je izrazita in pokon=na osebnost, Prvih korakov in tajni pouk slov. jezika. Faš. zvest duhovniškemu stanu in narodu; znanci so plenili Prve korake otrokom v šoli, na poti v in farani se ga spominjajo kot dobrega =loveka, š. in doma. R. in Jelin=i= sta po prepovedi PD vedre in odprte narave. 1927 priredila s sodelavci številne izlete v hribe in gozdove s predavanji. R. je poleti 1927 pre- Prim,: NadškAGor.; arh. msgr. R. Klinca; daval na Kotlu izletnikom iz Baške grape, 11. Isti, Prim, duhov. 130; PDk 6. maja 1982; KatG 13. maja 1982 s si.; KolGMD 1983, 121-22 s si. sept. 1927 na Ligu udeležencem zborovanja vseh Sirk PD Brd, jun. 1928 sta R. in Jelin=i= vodila izlet REJEC 178

PD z Vipavskega na Golake. Poleti 1927 sta Sr. v vsaki vasi; vzdržujejo naj se zveze s somišlje- Logar (PSBL II, 293) in L. Valentin=i= (gl. =l.) niki v Jsli in organizirajo vodniki za ileg. pre- vodila zborovanje mladine nad Levpo pri Av=ah. hode preko meje; vzdržujejo naj se stiki s slov. PD s Kobariškega z okrog sto udeleženci so primor. polit, in gospodar, izseljenci in =imbolj zborovala poleti 1928 na planini Kuhinja pod naj se omeji izseljevanje. Z R. so poleg Jelin=i=a Krnom. Ve= izletov s predavanji je bilo v Be- v Gor. aktivno sodelovali zlasti T. Majnik, S. ne=ijo, na Kobiljo glavo, na Krn, na Trstelj, Logar, T. Rutar, D. Baje, Zmago Krasna, F. Fajtji hrib, Kucclj, Trnovski gozd itd. Ker je Obidova, Rado Humar, Hilarij in Sonja Fran- faši hudo oviral in 1928 ukinil zadnje slov. in =eškin, Albin Valentin=i=, I. Leban in drugi (gl. hrv. organizacije in niso mogle ve= na nobenem =lanke o njih v PSBL). Zlasti študentje med podro=ju delovati, so bili Slov. pognani v ile- njimi so hodili po Gor. in Goriški za prosveto, galno dejavnost. Zlasti mladina je bila aktivna. za E, za TIGRa in od široke mreže zaupnikov 4. sept. 1928 je bil ukinjen tudi dnevnik E za- in drugih ljudi vse izvedeli, tako da je bilo vod- radi dveh R-evih =lankov (pogreb dekana Rojca stvo zelo dobro informirano. R. je imel na kve- v Tolminu in dvovrsti=no poro=ilo, da je knegi- sturi zaupnika it. antifašista, ki ga je pogosto nja Aosta obiskala cirkus v Gor.). Že 1925 je vnaprej obveš=al o ukrepih policije in marsika- skupina nar. zavednih ljudi na Tržaškem (F. tero zadevo spravil v predal. Enako ga je ob- Peric - ur. E, A. Grbec - odg. ur. E, J. Gabrš=ek - veš=al tudi Alojz

463-64; Industrializacija na slov. narodnostnem žencev 1. in 2. tržaškega procesa). Nastalo je ozemlju pod it. upravo, Gospodarski koledar samoniklo na Prim, kot splošen odpor zoper 1958, 20-25; Bibliografija o problemih obmejnih razglašeno namero faš. oblasti, da izpelje na- pokrajin ob jsl-it. meji 1951-1958, ciklostil, 1959; silno asimilacijo do kon=nega izni=enja vsega Komu Trst?, 1953, brošura, izšla tudi v angl., slovanskega v Jul. krajini. R. je bil idcator in franc, in esperantu; Pred 50 leti v Gorici, JKol soustanovitelj tega gibanja in mu je dal pro- 1960, 157-63; Prvi slov. gor. list, JKol 1961, 174-77; gramsko vsebino in skupaj z Zelenom organiza- Popotni vtisi ruskega profesorja, JKol 1961, 178- cijsko obliko in na=ine polit, in akcijskega delo- 84; Leti 1914 in 1915 na Goriškem - na prelomu vanja. Znal je v osebi intelektualca spojiti kot iz mirnega v nemirno obdobje, JKol 1962, 127- duhovni vodja TIGR zamotano moralo smotr- 33; Stare in nove pravde Kanalske doline za slut- nega nasilja z abstraktno polit, koncepcijo. Nau- nostne pravice, JKol 1964, 14249; Rezija, doma=e =il se je široko misliti, svetovno, kako je treba krbi, JKol 1965, 199-204; skupaj z Z. Jelin=i=em: manjšinsko vprašanje polit, postaviti. Bgd je »Adrija« na Goriškem pred in po prvi svet. vojni, bila dobra šola za diplomate. Bil je konkreten, JKol 1965, 164-76; Zgod. perspektive na leto 1866, trezen in realen, s =ustvi v glavi, =lovek akcije, PDk 22.-26. okt. 1966; Neumrljivost slovenš=ine samodiscipliniran. Kot tipi=en ilegalec ni govoril v Beneški Sloveniji, Zaliv 1966, 72-84; Sto let Be- o svojem delu. Zato je še mnogo neraziskanega neške Slovenije v zdrulcni Italiji, JKol 1966, 72- v njegovem delovanju. R. je bil v snovanjih 84; Dolina pod Višarjami, KMD 1966, 97-102; V sam, sam v odgovornosti, sam sebi kritik. Nje- Zgod. senci starogorskega obzidja, JKol 1967, govo bistvo, tako izrazito uglašeno s =ustvom in 137-51; Nasledki emigracije v Beneški Sloveniji razumom prim, ljudstva, ga je usposabljalo za v šestdesetih letih tega stoletja, JKol 1968, 87- vodenje upora z orožjem in politiko. Od tod 106; Protikoncilske tendence proti rabi sloven- njegov karizmati=ni vpliv na prim, ljudi, ki jih skega nare=ja vernikov v videmski pokrajini, je znal usmeriti povsem svobodno v skupno ak- JKol 1969, 127-42; Stara gora - bolja pot zahod- cijo. Užival je popolno zaupanje in predanost nih Slovencev, KMD 1969, 110-13; Kako je v Go- svojih sodelavcev in terenskih aktivistov. V =asu spodovem letu 1970 v Beneški Sloveniji?, TKol svojega ileg. delovanja je izni=il svoje osebno 1970, 42-57; Jožef Marchet furlanski duhovnik in življenje v prepri=anju, da ne bo preživel. Bil je ljubitelj Slovencev, KolGMD 1970, 51-55; Dr. Uliks ves v službi svojega gibanja, ki je angažiralo vse Stanger, poslanec slovensko-hrvaške koalicije v njegove sposobnosti. Zato je naivno misliti, da Italiji, JKol 1971, 187-93; Zgodbe slovenskih po- je s svojimi akcijami služil komur koli drugemu soških duhovnikov v Italiji med prvo svet. vojno, kot s\ojemu gibanju. KolGMD 1971, 96-119; Demografski premiki v šir- šem obmejnem pasu zahodne Slovenije in delele Prim: O A. Rejcu in TIGRu - razgovori z A. Rejcem, s T. Rutarjem, J. Godni=em in F. Do- Furlanije-Julijske krajine v polstoletju 1910 do minkom; SBL III, 75; Z. Jelin=i=, Ob 30-letnici 1961, JKol 1972, 154-64; Duh preporoda v razse- strelov v Bazovici, JKol 1960, 45-54 in 1961, 57- ljeni Beneški Sloveniji, KolGMD 1972, 107-11; Kje 63; V. Spanger, Bazoviški spomenik, 1965; I. Re- v svetu iivijo Beneški Slovenci?, TKol 1972, 43- gent, Spomini, 1967; C. Zupane, 70 let Alberta Rejca, Sre= 1969, 4, 59-63; M. Kacin-Wohinz, Ap- 49; Dva majhna sosednja naroda, PiC 1973, 88-94; punti sul movimento antifascista sloveno della Cerkev v slov. zamejstvu, KolGMD 1973, 129-35; Venezia Giulia. Documenti. Quaderni, voi. II, Cermeljevo delo in vloga v novejši zgodovini za- Centro di ricerche storiche Rovigno 1972, 383- hodnih Slovencev, JKol 1974, 142-53; Bolo Mila- 450; T. Rutar, Kratek pregled delovanja ilegalne organizacije TIGR na Tolminskem 1927-1940, novic v borbi za narodne pravice, KolGMD 1975, TolmZb 1975, 315-61; S. Fatur, Pivka med obema 118-22; Tiso=letno poslanstvo slov. duhovnikov v vojnama, Ljudje in kraji ob Pivki, 1975, 208-45; Beneški Sloveniji, KMD 1975, 133-39; Kobariški pojasnilo A. Rejca o TIGRU in pismo J. Vilfana preboj, JKol 1977, 231-36; Baski in Slovenci, 6. in 8. maja 1976 v PDk; nekrologi ob Rej=evi smrti: J. Koren v PDk 29. okt. 1976, KatG 4. KolGMD 1977, 37-40. - Gibanje TIGR je bilo mno- nov. 1976, NL 4. nov. 1976, L. Berce v Gosp 5. ži=no narodnoobrambno nestrankarsko gibanje nov. 1976, T. Rutar v PrimN 5. nov. 1976, F. Do- in je višek duhovnega in moralnega vzpona minko v Delu 16. nov. 1976, I. Predan v NMat Prim, =loveka v samoobrambi za narodno in 15. nov. 1976, S. Martelanc v M(Trst) 1976; J. Koren v JKol 1977, 83-84; J. Kragclj v KMD 1978, osebno =ast ter obstoj; množi=no, ker je zaje- 127-28; D. Sepi= v Istri 1977, 2/3, 155-58; Ferenc, malo vse plasti prebivalstva (gl. sezname obto- Tiger, pass.; M. Kacin-Wohinz, Ljudskofrontno REJEC 182 povezovanje Slovencev v It., v zborniku ob 40- starši otrok so dajali duhovniku nekaj denarja letnici ustanovnega kongresa KPS, 1977, 135-54; za njegov trud. V tem šolskem letu so obisko- S. Pahor, Rojan skozi =as, Trst 1978, 52-56; S. vali šolo otroci od 6 do 12 let, ob=asno pa je R. Tuta, Odlo=ilni nastop prim, mladine v letih 1926-27, Zaliv 1979, 1/2, 23-33; T. Rejec, pismo pou=eval tudi fante in dekleta od 12 do 15 let. uredniku Zaliva, Zaliv 1979, 3/4, 315-18; A. Zidar, V Devinu je prišel R. v stik z redkimi ital. ver- Spomini na organizacijo TIGR, TV-15 6., 13., 20., niki, predvsem na gradu, in tedaj je najbrž iz- 27. sept. 1979; V. Ccligoj, Narodno-rcvolucionarna boljšal in razširil knjigo Jožefa Premruja: Nuova organizacija TIGR na Pivškem v letih 1927-1930, Sre= 1980, 21/22, 173-79; T. Rutar, Zmotne trditve raccolta di dialoghi italiani, tedeschi e sloveni - o TIGRu, Sre= 1982, 32/33, 14044; C. Zupane, Re- Neue Sammlung... - Nova nabéra laških, nem- volucionarni boj prim, komunista St. Vilharja, ških in slov. pogovorov (Gor. 1850 in 1865). R. je Sre= 1982, 35, 307; F. Klop=i=. Ne obeliti in ne tretji natis, ki je izšel po njegovi smrti, o=itno o=rniti preteklosti!. Sre= 1982, 35, 307; M. Kacin- VVohinz, O paktu med KPI in narodnoosvobodil- izboljšal in razširil (Terza edizione. Sensibilmen- nim gibanjem v Jul. krajini, Sre= 1982, 36, 386-87; te migliorata ed aumentata dal Sacerdote G. Re- M. Kacin-VVohinz, Iz arhiva KPI o akcijskem jec). Zamenjal je tudi naslov dn vrstni red: paktu med KPI in narodno-revolucionarnim gi- Laški, Nemški in Slovenski pogovori • Italieni- banjem Slovencev in Hrvatov Jul. krajine dec. sche... Dialoghi Italiani, Tedeschi e Sloveni. Tret- 1935 - mar. 1936, v GorZb 1982, 9, 109-22; A. Zidar, Resnica o TIGRu, PrimN 11. jun. 1982; D. Sar- ja izdaja je izšla v Gor. 1882, nato pa še 1892, do=. Tigrova sled, 1983; B. Stih, recenzija Sardo- 1900, 1905, 1910. P. je odšel 1868 za vikarja v =eve knjige, Borec 1984, 10, 016-17; B. Skobrne, Stomaž na Vipavsko. Zbolel je za rakom, stopil Je zdaj to zgod. resnica?, Borec 1984, 10, 627-32; jun. 1880 v pokoj, se umaknil v Doberdob, kjer A. Zidar, Resnica o TIGRu, Bistriški zapisi 1984, je po nekaj mesecih umrl, star komaj 42 let. 58-64; T. Rutar, Krivi=ne trditve o vodstvu TIGR, Bistriški zapisi 1984, 2, 71-103; B. Maruši=, Prof. Prim.: Mons. R. Klinec - sporo=ilo 15. dec. 1971; dr. Fr. Dominko, strokovnjak za astronomijo (raz- M. Jevnikar, Le grammatiche della lingua slo- govor z njim), Sre= 1984, 48, 181-86; J. Humar, vena per gli italiani attraverso i secoli. Il Mondo Razgovor z Andr. Savlijem o nastanku organiza- slavo, III, Padova 1971, 95-114 in v A. Kacin, cije TIGR, Sre= 1984, 49, 256-58; A. Sfiligoj, Boj Grammatica della lingua slovena, Lj.-Trst 1972, Slovencev pod fašizmom za narodne pravice, Prefazione, 5-14; Devin, dom lepe Vide, Trst 1983, 1984; Ob odkritju spominske ploš=e Rejcu 29. 95-96; žup. urad Sebrelje 17. jul. 1985. sept, 1985 v Tolminu: L. Berce, Spominu Alb. Jem. Rejca, Gosp 4. okt. 1985; KatG 3. okt. 1985; B. Maruši=, Prim, vedno v ospredju Rej=evega za- REJEC Ivan, duhovnik, prevajalec, kulturni de- nimanja (iz govora Branka Maruši=a ob odkritju lavec, r. v Sebreljah 11. sept. 1878 (v SBL zgre- ploš=e v Tolminu), PDk 5. okt. 1985; Fr. Do- šeno), u. v Zaloš=ah 2. avg. 1958. O=e Ivan, kmet, minko, Organiziran odpor se je za=el na Nanosu mati Marija Lapanje. Osn. š. v Sebreljah, gimn. (iz govora Fr. Dominka ob odkritju ploš=e v Tolminu), NRazgl 27. dec. 1985; V. Spanger, Ba- v Gor. Stopil v gor. bogosl., posve=en 14. jul. zoviški spomenik, ponat. z uvodom B. Pahorja, 1901. Službe: kaplan v Dornbcrku 1901-06, pre- Trst 1986; Al. Zidar, Doživetja tigrovca partizana, fekt v gor. malem semeniš=u 1906, študijski ZTT-Lipa Koper 1987. Tatjana Rejec prefekt v gor. bogoslovju 1908, katehet na gor. REJEC Ivan, duhovnik, u=itelj, jezikoslovec, r. gimn. (1908-09). Zupn. upravitelj v Ajdovš=ini 1911, 16. avg. 1838 v Sebreljah (Cerkno), u. 29. sept. žpk v Sv. Križu na Vipavskem (od 1914 do 1931). 1880 v Doberdobu. O=e Andrej, kmet, mati Ur- Tega leta je bil zaprt in nato obsojen na tri šula Lapanja, gospodinja. Študiral je v Gorici leta internacije v Montefusco, Avellino (prestal in bil tu posve=en v duhovnika 21. sept. 1863. 20 mesecev). Pomiloš=en je po kratkem bivanju Takoj je odšel v Steverjan kot kpl. in šolski na Vogrskem dobil župnijo Opatje selo (1933). u=itelj (Cooperator et Scholae magister). 1865 je Leta 1941 je zaprosil za upokojitev in se jun. bil premeš=en v Devin kot kpl. in šol. u=itelj. V 1942 preselil k bratu Antonu v Sebrelje. 1946 je Devinu je tedaj delovala slov. šola z dvema razr. prišel v Gor. kot profesor v malem semeniš=u. in vanjo so zahajali tudi otroci iz Stivana, Me- Po 15. sept. 1947 se je naselil v Zaloš=ah pri so- djevasi, Jamelj in iz kakega drugega zaselka. rodnikih, kjer je tudi umrl in je tam poko- Zato je bilo kar 105 šoloobveznih otrok, toda pan. - R. je bil ena najbolj markantnih osebno- samo 47 otrok (26 de=kov dn 21 deklic) je redno sti med slov. duhovniki med prvo in drugo svet. obiskovalo pouk (leta 1865). Šola ni bila obvezna vojno. Veljal je za katoliškega ideologa. »Rejca in obiskovali so jo ve=inoma otroci premožnej- moramo šteti tudi med velike slovenske mislece, ših družin. Sola je imela eno samo u=ilnico in dasi ni napisal številnih debelih knjig« (KolGMD 183 REJEC

1959). Vsestransko izobražen je že kot katehet koledarji GMD, Jadranski almanah. - Osebnost: na gimn. pred prvo svet. vojno imel najve=ji Vsi, ki so R. poznali, pri=ajo, da je bil izredna vpliv na dijaško mladino. Polde Kempcrlc je o in svetniška osebnost, u=en, dober, predan Cer- Rejcu katehetu izjavil: »

življenja Škrjan=ki (DS 1913). Mladostne novele teri motiviki enotno potezo v mladostnem idea- in =rtice je zbral v dveh knjigah: Naši ljudje lizmu, ki ozna=uje vso njegovo pisateljsko oseb- (1921) in /z moje domovine (1922). V zrelih letih nost. Rad bi se kar mogo=e približal življenju je napisal povest Andrej Košuta (M 1922, knj. in nravnim vprašanjem... Skoraj stalna oseba je 1933). Pripoveduje o kme=kem fantu, polnem mlad idealist, najve=krat pesnik, ki se upira življenja in mo=i, ki ga fronta v Galiciji sicer materializmu svojega =asa in gleda v lepši svet. precej potla=i, toda veselja do življenja in dela Tak je Ogradnik v "Pavli", Krševan v Kirki, mu ne vzame. Godi se okoli Scmpolaja na mizar Peter v "Magdi", podoben je sholar v Krasu. V Opustošenih brajdah {SV 1946) prika- Zakletem gradu in tudi abiturient v Talcih. Ne- zuje Ptuj in njegovo okolico ob za=etku druge kajkrat vpleta v besedilo njihove-pesmi. V treh svet. vojne z vsemi krajevnimi zna=ilnostmi, dramah, v Užitkarjih, Zakletem gradu in v Vol- ljudmi in problemi Napisal je samo prvi del, kodlakih se je usmeril v ljudsko igro, =eprav ker ga je prehitela smrt. - R. je bil tudi po- tudi ta dela niso brez ekspresionisti=nega para- memben dramatik. Igra General Burja {nastala lelizma« (Koblar, Slov. dramatika II, 132). - R. je v Gradcu med 1909-14) je ostala v rkp., prav pisal tudi literarne kritike, npr.: Kontrolor Škro- tako tridej. drama Pavla (upriz. 1912 v Kranju), bar (DS 1914),

Trst A. 1965 je bila med ustanovitelji eksperi- morje Ajdovš=ina, je ostalo nad 400 pesmi. Iz- mentalne dramske skupine Gledališ=e mladih, bor je pripravil Marijan Brecelj in ga skupno ki se je po dveh predstavah razšla. Na radiu je s spremno študijo objavil v postumni zbirki kot recitatorka in interpretka sodelovala pri ne- Od jutra do mraka (Ajdovš=ina, SGP Primorje štetih liter, in otroških oddajah in dobila po Ajdovš=ina, 1982). reformi 1976 možnost, da kot igralka sodeluje Prim.: Marijan Brecelj, Zapis o avtorju, v knji- tudi pri dramskih oddajah. Prvo pesem je ob- gi Danilo Rcmškar, Od jutra do mraka, Ajdov- javila v Mladiki, ve= pesmi v Mostu (1964), od š=ina 1982, 80-85; Predstavitev pesniške zbirke, PrimN 8. okt. 1982; S. C. (Slavica Crnica), Knjiga 1966 do 1970 v Zalivu. Potem se je pesništvu pesmi v gradbenem podjetju, Delo 12. okt. 1982; zavestno odpovedala. V Zalivu je sodelovala tu- Jani Ali=, SGP Primorje izdalo knjigo pesmi, di z gledališkimi kritikami in prispevala razne Dnevnik 13. okt. 1982; Predstavili pesniško zbir- zapise in gled. ocene tudi v revijo Dan (1973- ko, PrimN 15. okt. 1982; Bojan Bratina, Delav- =eva pesniška zbirka, PrimSre= 1983, 58. 77). Leta 1966 je bila med ustanovitelji Zaliva Jan in 1968 med ustanovitelji Slovenske levice, 1970 je izstopila. R-eva goji z izrednim posluhom REMSKAR Tine, družbeno politi=ni delavec, r. slov. govorjeno besedo in v tem smislu sode- 25. apr. 1920 v Pavlodaru (ZSSR), kjer si je o=e luje kot mentorka v prosveti. kot vojni ujetnik ustvaril družino; živi v Šem- Prim.: Osebni podatki; SGL III, 581. petru pri Gor. O=e Avgust, strojnik, mati Klav- Idt dija Mo=alin, gospodinja. Osn. š. obiskoval v REMSKAR Danilo, pesnik, gradbeni tehnik, kult. Gor. in Ajdovš=ini, kjer je o=e služboval. 1929 animator, r. 27. maja 19.?! na Cesti pri Ajdovš=i- se je družina morala izseliti v Jslo in R. je v Lj. obiskoval gimn. (matura 1939). Potem je tri ni, u. 30. sept. 1981 v prometni nesre=i pri Hru- ševju. O=e je bil kolar iz Brezovice, zaposlen na leta študiral rudarstvo na lj. U. Zaradi sodelo- žagi v Ajdovš=ini, mati Rozalija Bizjak, gospo- vanja z OF (od 1941) je bil jun. 1942 aretiran. dinja. V družini, ki se je morala zaradi o=eto- Konfiniran je bil v Gonarsu in v Trevisu. Ob vega jsl. državljanstva 1933 preseliti v Lj., je kapitulaciji It. se je prebil med partizane v bilo ve= otrok. O=e je bil med vojno na prisil- Brdih, postal borec Gregor=i=eve brigade do nem delu v Nem=iji, nato je mati sama skrbela dec. 1943 (pomo=nik intendanta brigade), potem za družino po o=etovi izselitvi s Prim, in tudi je napredoval do na=elnika štaba Briško-bene- med vojno. R. je po osn. š. (1938-44) obiskoval škega odreda, postal oficir za zvezo v Tržaški III. drž. gimn. v Lj. (1944-48), nato pa gradbeni brigadi (sept.-nov. 1944), prežel nato na delo v tehnikum (1948-52), kjer je diplomiral kot grad- 31. divizijo in od dec. 1944 do konca vojne pre- beni tehnik za visoke gradnje. Med služenjem bil kot oficir za zvezo v štabu divizije Garibaldi- voj. roka je kon=al še šolo za rezervne oficirje Natisone. Po vojni je sodeloval pri odredu JA, inž.-kem. smeri ter kasneje dosegel =in rezervne- ki je deloval v coni A JK. Po demobilizaciji je ga kapetana 1. razr. Udeležil se je ve= mlad. bil najprej politi=ni delavec v Vzhodnoprim. delovnih akcij 1947, 1953 pa se je zaposlil kot okrožju s sedežem v Ajdovš=ini. 1947 je postal gradbeni tehnik in vodja gradbiš= pri SGP Pri- sekretar okraj, komiteja KPS v Ilirski Bistrici, morje v Ajdovš=ini, kjer je ostal do smrti. V od tod js šel na polit, delo v Mrb. Ko je v tej dobi je opravil tudi ve= izpopólnjevalnih Bgdu opravil višjo partijsko š. (1948-50), je delal te=ajev. Vsa leta je bil izredno aktiven in je v Lj. na CK KPS. 1951 je postal preds. CK opravljal razli=ne družbenopolit. funkcije, za kar LMS, nato pa v Novi Gor. od 1955 do 1952 se- je prejel ve= priznanj in odlikovanj. Se posebno kretar okraj, komit. ZKS in preds. okraj. odb. prizadeven je bil na kult. podro=ju, kjer je de- SZDL. V Lj. je nato deloval v CK ZKS (na treh loval kot kult. animator v svojem podjetju ter kongresih ZKS je bil izbran v CK), bil =lan iz- tudi pri kult. sre=anjih gradbenih delavcev v vršnega komiteja CK ZKS in =lan predsedništva Sji. Ze v sred. š. je urejal dij. glasilo Dijaške CK ZKS. Od 1953 je bil tudi ve= let poslanec vesti (1948-52), ob sre=anju gradbenih delavcev v skupš=ine SRS in od 1967 poslanec zvezne skup- Ajdovš=ini je 1980 uredil ciklostilirani zbornik š=ine, med 1974 in 1982 je bil sodnik ustavnega Hodil po zemlji sem naši ter ciklostilirano inter- sodiš=a SRS in opravljal visoke naloge v SZDL. no glasilo Vesti izpod Suvi=a na gradbiš=u v Po- V Novi Gor. je vrsto let vodil odb. za izgradnjo stojni. V zapuš=ini, ki jo hrani uprava SGP Pri- bolnišnice v Šempetru pri Gor. Prejel je ve= 189 REN

š=ite sirot {pala=a Assicurazioni Generali, 1887- krat prevaja tudi umetnostnozgod. oz. kritiška 88), vilo Jaki7 v ruskem slogu (Barkovlje - Trst). besedila, tako npr. v monografijah L. Spacala, S trž. Slovenci je imel najtesnejše prijateljske S. Komela in Z. Apollonia. Naslednje podro=je stike in tudi zanje je ustvaril nekaj nagrobnih R-eve dejavnosti je popularizacija kulture, ki se spomenikov: mavzolej Jos. Gorupa (PSBL I, kaže v številnih objavah, predavanjih in vodstvih 457-58), kapela z reliefi na Reki (1882-83); na- po razstavah. Na RAITrstA je sodeloval z na- grobni spomenik J. Sabcu (1902); Pietà, reliefna slednjimi cikli predavanj: Slov. zborovski skla- alegori=na kompozicija, mavzolej F. Kalistra datelji, Deielni skladatelji, Socialno vprašanje (PSBL II, 14) (1902); bronast sede= ženski kip v slov. romanu, Svetovni romani. Za isto radijsko na grobnici V. Katnika; mavzolej I. Goi7a (1902) postajo je pripravil niz oddaj Obiskali smo... za idr. - R. je bil odli=en portretist, boljši v detaj- podro=je Goriške in dve sezoni vodil oddajo Na lih kot v ve=jih kompozicijah, mojster v teh- goriškem valu, pri kateri še vedno sodeluje. - niki. - Sinova Dunav in Velebit nista dosegla R-eva publicisti=na dejavnost je raznovrstna, saj o=etove slave. Prvi je med. Slov. morda še naj- sega od literature, gledališ=a do glasbe (pri sled- bolj znan, ker je poslikal ve= cerkva v tržaški nji se ob=asno oglaša tudi s kritikami), še po- okolici in na Krasu ter bil nekaj =asa scenograf sebej pa se poglablja na podro=ju umetnostne pri trž. gledališ=u. Velebit je preživel v Trstu zgod. in likovne kritike, kjer je prispeval ve= mladost in od 1914-19, uveljavil se je kot kolorist. tehtnih besedil o likovni preteklosti na Prim., Prim.: Albert Širok, Pri naših upodabljajo=ih prav tako o sodobni ustvarjalnosti, pri =emer umetnikih, Lu= II, Trst 1928, 49; EJ 7, 64; ELU kaže odprtost tudi do prizadevanj it. sosedov. 4, 73-74; Luc Menaše, Evrop. umet.-zgod. leksi- Jan. 1969 je v Katoliškem domu v Gor. pripravil kon, Lj. 1971, 1775; V. Steska, Kipar I. R., M 1940, 10; EJ 7, 64 s tremi fotogr. kipov. odmevno Razstavo slovenske naboine ljudske Jem. umetnosti in v istoimenskem katalogu napisal uvod, maja istega leta pa v štandrežu ob pra- RENER Milko, profesor, publicist, kritik in kul- znovanju lOMetnice =italnice razst. likovnih del turnoprosvetni delavec, r. 9. jun. 1926 v Štjaku, slov. umetnikov iz gor. zasebnih zbirk (prim, živi v Gor. O=e Franc, kmet, mati Terezija Gr- razst. katalog Slovenski umetniki v goriških za- mek. Osn. š. v rojstnem kraju, gimn. v Malem sebnih zbirkah). Kot likovni kritik se za=enja semeniš=u v Gor., Castclleriu pri Vidmu in po- pojavljati zlasti po 1970, ko se npr. v PDk (18. novno v Gor. (1939-47), kjer je maturiral na slov. jun.) oglasi z oceno Razstava del Šantlov v Krom- klas. liceju. Študiral je na Filoz. fak. trž. U (le- berškem gradu. Njegovo zanimanje velja pred- poslovna smer) in diplomiral 1955 z disertacijo vsem primorskim, zlasti pa še zamejskim umet- Razsvetljenstvo na Slovenskem in Valentin Vod- nikom. To so npr.: S. Altieri, O. Beccia, S. nik. Pou=eval je na Kmet. te=aju v Plavjah (1951- BeV=ar, N. Bevilacqua-Ferfolja, L. Bratuš, B. 53) in na nižji sred. š. pri Sv. Jakobu v Trstu Butkovi=, D. Cej, J. Cej, G. Celiberti, J. Cesar, (1953-56). Od šolskega leta 1956/57 do 1973/74 je A. Cernigoj, P. Devidè, B. Doljak, R. Faganel, bil poverjeni prof. na slov. klas. liceju v Gor. R. Hlavaty, H. Jussa, M. Kogoj, A. Kosi=, V. na stolici za latin, in grš=. ter zgod. umetnosti. Klanjš=ek, M. Klemcn=i=, S. Komel, M. Kra- S šol. 1. 1974/75 je bil imenovan za rednega prof. njec, L. Možina, R. Nanut, N. Nemec, R. Nemec, teh predmetov. S šol. 1. 1976/77 je postal po- M. G. Peršolja, R. Podobnik, I. Rob., A. Saksida, verjeni ravn., 1982/83 pa redni ravn. slov. klas. R. Saksida, L. Spacal, V. Sul=i=, F. Vecchiet idr. liceja »P. Trubar« v Gor. Od 1972 je =lan dežel, Z objavami ob=asno sega tudi na druga podro=- odb. za katalogizacijo kulturnih dobrin, od 1980 ja, kar dokazujejo nekatere gled. kritike, pri- do 1982 je bil predsednik ZSKD v It., 1981 in spevki o glasbi (npr. Problemi slov. glasbe. An- 1982 je bil preds. odbora Kult. doma v Gor. V osnovnem prof. poklicu se R. odlikuje po te- keta Sodobnosti XIII, Sd 1972, št. 6, 631-32; Ma- meljitem poznavanju klasi=nih jezikov in široki rij Kogoj. Ob dvajseti obletnici njegove smrti, humanisti=ni razgledanosti. V slov. je prevedel JKol 1977, 112-15), v Zalivu (1973, št. 40-41, 6-71) obsežno Grško knjiievnost Raffaeleja Cantarelle pa je objavil =lanek Ob stoletnici Mazzinijeve (Trst 1982), ki je vzbudila ugoden odmev tudi smrti. (Mazzinijeva »Slovanska pisma«). R. redno v osrednjem slov. tisku (prim. Delo - Književni spremlja pomembnejše likovne manifestacije v Usti 7. apr. 1983). Iz slov. v it. in obratno ve=- F-JK in na sosednjem ozemlju SR Sje, zlasti na RENER 192

Prim., kar pri=ajo naslednji =lanki: Razstava 1981; Rudolf Saksida. Retrospektivna razstava, beneških mojstrov 18. stol. v prostorih Attemsove Gor. 1981; Klavdij Pal=i=, Avditorij, Gor. 1981; pala=e v Gorici (PDk 11. nov. 1973); Retrospek- Klavdij Pal=i=. Galerija TK, Trst 1982; Lojze Spa- tivna razstava slikarja Rafaela Nemca v Krom- cal. Galerija TK, Trst 1982; Avrelij Lukeii=. Re- berškem gradu (PDk 12. okt. 1975); Retrospektiv- trospektivna razstava, Trst 1982; Sergio Altieri. na razstava solkanskega slikarja in lutkarja Mi- Silvester Komel, Speter 1983. V katalogu Nature lana Klemen=i=a (PDk 27. jun. 1976); Hlavatyjevih design. Oskar Kogoj collection (Padova 1985) je osemdeset (Dan 1977, št. 70-71, 10-11); Bogat pri- prispeval besedilo H koreninam, objavljeno tudi kaz dela Franca Kav=i=a v Narodni gal. v Lj. v it. in angl., in sodeloval kot prevajalec. V (PDk 9. apr. 1978); Spacapanov umetniški profil okvir R-eve posredniške vloge med sosednjima v zbirki del, ki jih hrani po njem imenovana ga- narodoma sodi tudi prevod prispevkov slov. av- lerija (PDk 28. maja 1978); Muši=eva retrospekti- torjev v zborniku Giuseppe Srebrni= parlamen- va v salonu pala=e Atteins (PDk 14. jan. 1979); tare, antifascista, partigiano (Gorizia 1884-1944), Razstava v Kromberškem gradu razburljiv pri- ki je izšel v Vidmu 1987. kaz iivljenjske in umetniške »avanture« Ivana Prim.: Osebni podatki; PDk 19. in 30. sept.

preds. koordinacijskega odb. za mednar. dejav- v Milanu. Sodeloval je pri ustanovitvi Drž. po- nosti pri RK SZDL, kmalu pa sc je upokojil. klicne š. za mle=ne izdelke v Pandinu (Cremona), Clan je RO ZZB NOV in =ian sveta republike. kjer je pou=eval do upokojitve 1980. - Od 1932 Leta 1953 je izdal kot pri=evanje knjigo Vojkov do 1986 je nepretrgoma deloval v mlekarskem vod {ponatis 1973), delo je pred tem izhajalo kot sektorju ali kot raziskovalec ali kot tehni=no podlistek v mrb. Ve=eru in v SlovJ. Njegovo ile- znanstveni vodja, docent ali konzulent za industr. galno ime je bilo Jakec. R. je nosilec številnih mikrobiologijo, kemijo m tehnologijo, tako v It. odlikovanj in priznanj. kot v tujini. 1975 je ustanovil It. odbor Mednar. Prim.: Osebni podatki; T. Ferenc, Primorska združenja za mleko in mle=ne izdelke (Federa- pred vseljudsko vstajo, Lj. 1983, pass.; PrimN tion Internationale du Laitrie) in je še vedno 8. apr. 1967 in 13. dec. 1974; PDk 27. jan. 1979; njegov tajnik. Tehn. izvedenec je Trgovinsko- Knjiga 73, 122. obrtniške in kmetijske zbornice milanske pokra- Plah. jine in konzulent pri sodiš=u v Milanu. Po pad- RENKO Jakob, pesnik, r. 7. maja 1946 v Trstu, cu fašizma je bil =lan CLN in Delavska zbor- kjer živi. O=e Stanislav, =asnikar, mati Carmen nica ga je kot izvedenca v mlekarskem sektorju Ferluga, prof. Osn. š. v Skednju (Trst), klas. imenovala za svojega predstavnika pri vladi. Na gimn. v Trstu, kjer je maturiral 1965. Vpisal se tehni=no znanstvenem podro=ju ima velike za- je na Leposlovno fak. (lettere) U v Trstu. Ve= sluge, saj je iznašel nove postopke za proizvod- let u=il risanje na sr. š. na Prošeku, pri Sv. njo sirov, npr. gorgonzole in taleggia, z uporabo Križu in na Katinari. Poro=ila o gled. predsta- posebnih kultur in tehnoloških procesov, ki jih vah in knjižnih izd. je ob=asno objavljal v PDk. danes skoraj povsod uporabljajo pri proizvodnji Pesmi je objavljal po maturi, in sicer v Zalivu, razli=nih vrst sira. 1939 je objavil razpravo Pesniških listih (19.), Mladih potih in JKol. V Mikrobiologija mleka in mle=nih izdelkov, ki je samozaložbi je izdal pesniško zbirko Resnica in doživela laskave ocene; po vojni je izšlo ve= nje- dei (Trst 1984). Kot slikar-diletant je sodeloval govih znanst. in poljudno znanst. spisov s pod- pri »ex tempore« v organizaciji Kaste (Trst) 1973 ro=ja mlekarstva. Kot predavatelj je sodeloval in 1974. na razli=nih sre=anjih, zborovanjih in simpozi- Prim.: Podatki matere Carmen (19. maja 1986); jih v It. in v tujini. Pesniški list, št. 19, Trst 1974; Jcvnikar, Zam. Prim.: Osebni podatki (20. maja 1986); revija lit., M(Trst) 1984, 161. Le lait, XX/1940, 167-68. Ropct Ropet RENKO Pavel, univ. prof., mikrobiolog, strokov- RENKO Sre=ko, prof. slavist, asistent na uni- njak na podro=ju mle=nih izdelkov, r. 21. febr. verzi v Rimu, r. 18. maja 1924 v vasi Nadanjc 1910 v Nadanjem selu, ob=. Postojna, živi v Mi- selo, ob=. Postojna. O=e Pavel, kmet, mlinar, lanu. O=e Pavel, kmet, mlinar, Žagar, mati Ivan- Žagar, mati Ivanka Grahor, gospodinja (sestra ka Grahor, gospodinja, bratje Franjo, Sre=ko, publicista Ivana Grahorja), bratje Franjo, Pavel, Stanko (gl. =l.). Osn. š. je dokon=al na Premu, Stanko (gl. =l.). Osn. š. (it.) na Premu, gimn. nižjo gimn. v Lj., višjo na Sušaku (1927). Na (škofijsko) najprej na Reki (tri razr.), potem Agronomski fak. U. v Perugii je diplomiral 1932; prestopil na drž. v istem mestu, maturiral v še istega leta si je pridobil specializacijo na Trstu na liceju D. Alighieri 1943. Po kapitulaciji Istituto Sperimentale di Caseificio v Lodiju pri It. je sodeloval pri organiziranju slov. šol v Milanu in služboval (1933-45) kot strok, za mle=- vaseh med Pivko in Brkini, ki jih je ustanav- ne izdelke. Po vojni je ustanovil skupno z dru- ljala OF, in v njih tudi pou=eval. Po vojni je gimi pomembnimi osebnostmi v mlekarskem sek- bil referent za ugotavljanje vojne škode na torju Raziskovalno središ=e za mleko (Centro kult. spomenikih na Postojnskem. 1953 je diplo- sperimentale del latte), ki ga je vodil do 1948. miral na U v Lj. (slavistika in romanistika) in Zatem je bil dve leti dir. Urada za nadzorstvo se zaposlil na gimn. v Kopru, kjer je pou=eval mleka in mle=nih izdelkov. 1948 je dosegel »li- it. in slov. Nato (1959-61) je služboval v kult. bero docenzo« iz agrarne in tehni=ne mikrobio- ured. Radia Lj. in pripravljal =lanke o kulturi, logije na osnovi raziskovanj in znanst. publika- šolstvu in družbeno-ekonomskem razvoju. Hkrati cij s podro=ja mleka in mle=nih izdelkov. Ta je bil vodja za poljudno-znanst. izobraževanje predmet je ve= let pou=eval na Agronom, fak. U pri Delavski univ. B. Kidri= v Lj. Na Dunaju 195 RENKO je (1961-65) pou=eval it. in srbohrv. v Berlitz gozd. upravi Mrkopalj, od 1943-45 je bil partizan' School in na Volkshochschule Urania ter ob=asno v Gorskem Kotarju in od jun. 1944 v Slov. Prim., prevajal v nemš=. razli=ne spise s podro=ja so- in sicer pri POOF in PNOO, od 194547 v Gor. cialnega zavarovanja, andragogike in gradbe- in Trstu pri PNOO. Od 1947 do 1974 je bil odgov. ništva. Od 1965 je kot štipendist it. vlade (kult. ur. in zadnji dve leti glav. ur. PDk. Dvakrat je sporazum med It. in Jslo) prišel na Inštitut bil obsojen na pogojno zaporno in denarno ka- za slovansko filologijo U v Rimu ter tu prosto- zen zaradi ostrih polemi=nih =lankov proti ZVU, voljno pou=eval; 1967 je postal lektor za slov. imel pa je tudi okr. 20 pravd pred kazenskim jezik in knjiž. na istem inštitutu; 1971 je postal sodiš=em zaradi tožb, ker se je v =lankih odlo=- pov. prof. za slov. jezik in knjiž. prav tam. no zavzemal za enakopravnost slov. jezika. Od Hkrati je pou=eval (redni lektorat) slov. jezik 1962 do 1974 je urejal Bollettino degli Sloveni in knjiž. pri Inštitutu za orientalistiko (Istituto in Italia, ki mu je ostal tudi po upokojitvi (1974) Universitario Orientale) v Neaplju do 16. dec. odgov. ur. Od 1948 je vpisan kot poklicni =asni- 1986. V strok, =asopisju in razli=nih revijah kar v

Lj. (1909) pet del. Malokdaj je nastopil z drugi- najzaslužnejši =lan fran=. province svoje dobe mi: 1924 s Fr. Sterletom s 25 kipi; 1940 na Jubi- za cerkv. glasbo, ker je za=el prvi z vso vnemo lejni razst. v Jakopi=evem paviljonu s svojim gojiti koral. 2olel je, da bd se vse ljudstvo pri- Slepcem z de=kom (iz 1895). - »R. je izrazit rea- družilo pev. zboru v en sam veli=asten zbor, list, malce neosebno hladen; vidno se naslanja na zato je zaradi pomanjkanja klerikov u=il koralne naravo ter kaže umerjene klasicisti=ne težnje. maše ude tretjega reda in to se mu je obnesilo. Zlasti v mlajših letih je izviren, sicer =rpa mo- Gotovo bi bil dosegal ve=ji uspeh, =e bi ne bile tive iz anti=nega izro=ila, kompozicije obdelava mestne pevske razmere tako slabe, da je o njih alegori=no« (K. Dobida, SBL III, 84). Se bolj kot tožil znancem in pisal v CG. V fran=. krogih je umetnik je R. znan kot u=itelj. Iz njegove ki- vzgojil vrsto pospeševatoljev cerkv. glasbe. - Po parske šole so izšli vsi slov. ugledni kiparji: R-evem prizadevanju je prišlo v samostansko Dolinar, Gorše, Jurkovi=, -brata Kalina, Fr. Kralj, knjižnico veliko slov. knjig. Po zadnji vojni je Tine Kos, Napotnik, SI. Penkov, Povirek, Saje- štela knjižnica fran=. samostana sv. Ane v Ko- vic idr. in slikarji: Cuderman, Justin, Košir, Ma- pru 7.468 knjig in »menda prav po zaslugi ime- les, Sedej, Sterle idr. novanega Repi=a je hranilo vrsto dragocenih Prim.: K. Dobida, SBL III, 83-84 dn tam nav. slov. tiskov« (Savnik). R. je v fran=. listu Cvetje liter.; Albert Širok, Pri naših upodabljajo=ih z vrtov sv. Fran=iška sodeloval od 1881 do 1916 umetnikih. Lu= II, Trst 1928, 45-46; Fr. Kidri=, z drobnimi prispevki in celoletnimi =lanki, ki Prešernova podoba in naši umetniki, LZ 1935, jih je ve=inoma priredil ali prevedel iz it. in lat. 555-57; Isti, Prešernov album, Lj. 1949, 202 (Pre- šernova glava), 324; ELU 4, 83; Luc Menaše, Ev- in so imoli verskovzgojni ali zgod.- pou=ni zna- ropski umetnostno-zgod. leksikon, Lj. 1971, 1778- =aj. Podobne =lanke je menda priob=eval tudi 79. v hrv., nem. in it. listih. - R. je osebno in z be- Jem. sedo prebujal narodno zavest mod slov. redov- REPI< Franc, pravnik, r. okr. 1758 v Vipavi, nim naraš=ajem in sobrati, ki so se pripravljali u. sept. 1812 tragi=no v Savi pri Lj., a vzroki za dušnopastirsko delo mod Slov. Zanje je pri- niso znani. Gimn. je obiskoval v Lj. (1768-74), pravil skripta slov. slovnice, uporabljali pa so pravo najbrž na Dunaju. Vsaj od 1789 do 1805 jih tudi duhovniki po Istri. Po vojni 1945 se je bil odvetnik v Lj., nato tam do smrti fiskalni «je pri urejanju rokopisov in knjižnic v Kopru adjunkt pri finan=ni prokuraturi. V slov. kul- »marsikaj .porazgubilo, med drugim dragoceni turi zavzema mesto kot =lan preroditeljske druž- rokopisi slov. fran=. Hij. Repi=a, u=enca jeziko- be okrog A. T. Linharta in kot Kopitarjev zna- slovca Stanka Skrabca« (Savnik). R. si je dopi- nec. Ko so prvi= uprizorili v lj. stanovskem gle- soval z vrsto pomembnih jezikoslovcev v Evro- dališ=u Linhartovo komedijo Zupanova Micka pi. - Psevd.: P. H. R. 28. dec. 1789, je R. igral pisarja Glažka. Uspeh Prim.: V. Smolej, R. o. H., SBL III, 84-85 in je bil izreden in k njemu je brez dvoma pri- tam navedena liter.; H. R„ Družina 1982, št. 19; R. Savnik, Zbirni center knjig v Portorožu, pomogla tudi R-eva šaljiva vloga. Zbornik Osrednje knjižnice Sr. Vilharja, Koper Print.: S. Vilfan, R. F., SBL III, 84 in tam na- 1985, 16-17. vedena liter.; SGL III, 582. Jem. Ur. RES Alojzij (med prijatelji Gigi), književnik, po- REPIC Hijacint p. OFM (pri krstu Anton), narod- srednik med slov. in it. kulturo, r. 1. jul. 1893 ni vzgojitelj in nabožni pisatelj, r. 9. jul. 1863 v Gor., u. 17. maja 193ó v Benetkah, pokopan v Sturjah pri Ajdovš=ini, u. 3. mar. 1918 v fran- na Sv. Gori pri Gor. Mati je bila doma iz Srpe- =iškanskem samostanu sv. Ane v Kopru. O=e nice v gornji Soški dolini. Osn. š. in gimn. {1904- Anton, strojar, mati Gerusina Turk. Prva dva 12) je dovršil v Gor. in stopil tukaj v bogo- razr. gimn. je dovršil v Gor. (1876-78); za tretji slovje. Med prvo svet. vojno so ga vpoklicali in razr. ni ugotovljeno, okt. 1879 je stopil v fran=. je služil v vojnem dopisnem uradu na Dunaju. red dn tu nadaljeval študije. Eno leto bogoslovja Tukaj se je vpisal na U in veliko ob=eval z dr. je dovršil v Zadru, vse drugo v Kopru, kjer je Jan. Ev. Krekom. Ohranil je sporo=ilo, ki je ostal v samost. sv. Ane do smrti. V duhovnika obveljalo kot Krekova oporoka (prim. Ne obu- je bil posve=en 17. jan. 1886. V redu je oprav- paj! Moj zadnji obisk pri dr. Kreku, Jugoslo- ljal razli=ne službe, med dragim je bil voditelj van 1918, št. 16). Jan. 1915 je bil spet v seme- novincev in klerikov. Ves =as je bil organist in niš=u v Gor. in se poleti z njim preselil v oi- RES 198

stercijanski samostan v Sti=ni. Študiral je s =utja. Iz mojega dnevnika. Prvi natis 3.000 izv. tako vnemo in se pripravljal na posvetitev, da so razprodali v treh tednih, drugi= je izšla 1917 se je popolnoma iz=rpal. »Kone=no sem moral na v 2.000 izv. Vsebina je pravzaprav ponatis R-ovega izrecen ukaz zdravnikov pustiti vse in preložiti teksta iz Slovenca. Z Anžlovarjem sta izdala bro- vse na' jesen in uživati mir, popoln mir« (pismo šuro Visokošolski študij v Italiji (Trst 1921). Ob Bevku 27. jun. 1916). V prvi polovici jun. 1916 Dantejevi šeststoletnici je pripravil dva zborni- je odšel k sestri Gusti, por. Trebše, u=iteljici ka, slov. in it., in zbral toliko uglednih sodelav- v Bol'juncu pri Trstu. Tu je jan. 1917 hudo zbo- cev obeh narodov, da se kaj podobnega ni zgo- lel, kmalu pa je popolnoma okreval, škof je dilo ve= v slov. kult. življenju. Slov. Dante je moral preložiti njegovo posvetitev, dokler bi ne izšel 1921 v Lj., it. 1923 v Gor. L. 1927 je izdal ugotovili, da bo lahko dobil mesto, ki ga bo v Gor. Rožice sv. Fran=iška, ki jih je lepo ilu- preživljalo («titulus mensae«). Odslej ni ve= mi- striral T. Kralj. - R. so zanimala splošna umet- slil na duhovski poklic, ampak je odšel v Zgb nostna in kult. vprašanja in o njih je pisal in se vpisal na U. V akad. letu 1919/20 je obi- krajša poro=ila in zapiske. V

Bevka. Od 1915 do smrti mu je napisal 81 pi- grš. in latin, jezika ter zgod. in zcmlj. znanj. sem, v katerih je pripovedoval o svojem živ- Za to delo je prejel uradno priznanje FIDAE. ljenju, literarnih nazorih, na=rtih, isto=asno pa Glavne postaje njegovega življenja so bile: za- je spremljal Bevkovo pisanje od za=etnih po- vod Gazzera-Magliano v Benevagienni (Cuneo), skusov dalje, ga usmerjal in nepristransko oce- vodstvo zavoda v Castellammare di Stabia (Nea- njeval. Pisma je priob=il Marijan Brecelj v tr- pelj, 1935-38), vodstvo šol v Parmi (1938-39), Bor- žaškem Zalivu (1968-73), jim napisal uvodno štu- gomanero pri Novari (1939-40), Cavaglià in nato dijo o R. in jih bogato komentiral. Za sklep je 34 let (1941-75) v Novari. V petdesetih letih pe- priob=il tudi pismo R-ove vdove Dine Frosali, dagoškega dela je številnim dijakom poleg zna- ki mu je 20. febr. 1966 opisala nekaj spominov nja posredoval temeljne =loveške vrednote, bo- na moža (Zaliv 1973, št. 42/43, 276-79). gato znanje in izkušnjo predanega vzgojitelja. Prim.: Dr. Fr. Koblar, R.A., SBL III, 86-87 Salezijanski duhovnik je postal tudi njegov brat in tam navedena liter.; Mar. Brecelj, Al. Res, Pi- Anton, »šola je postala njegov pravi poklic. sma Bevku, Zaliv 1968, št. 12-13, 127-30 s si.; Jože Pou=eval je predano in z neiz=rpno ljubezni- Kokole, Bibl. doktorskih disertacij U in drugih visokošol. in znanst. ustanov v Lj., 1920-1968, Lj. vostjo,« so o njem zapisali njegovi bivši gojenci. 1969, 53 (opis disertacije in datum promocije), Prim.: Posmrtno naznanilo salezijanske druž- 159, 201; Dina Frosali vd. Res, Moje življenje be; Bol. Salesiano 100/1976, št. 9, str. 34. z Lojzetom Resom. Spomini za g. Breclja, Zaliv B. Kolar 1973, it. 4243, 276-79; Slov. književnost, CZ Lj. 1982, 298-99; A. Kacin, Dr. Al. Res, M(Trst) 1972, RESCIC Ivan, duhovnik, r. 22. jul. 1877 v Gor., 85-86. Jem. u. 28. jul. 1955 prav tam. Edini sin skromne delavske družine. Mati mu je zgodaj umrla, RESEN Jožef, duhovnik in pedagog, r. 4. sept. o=e pa je do=akal visoko starost. V Gor. je 1899 v Gor., u. 21. dec. 1976 v Novari. O=e Fer- obiskoval osn. š. pri društvu Sloga. Potem dinand, trgovec s tekstilom, mati Jožefa Kap- je stopil na moško u=iteljiš=e v Kopru, tam ferer. Zgodaj je izgubil mater, zato so zanj skr- maturiral 1896 in postal u=itelj. U=iteljcval je bele sestre notredamke. Osn. š. je obiskoval v nekaj let nekje na Panjški planoti. Mikalo ga Gor. in bil gojenec v salezijanskem zavodu sv. je namre=, da bi vstopil v duhovniški stan. Ko Alojzija, ust. 1895, za katerega ustanovitev se se je nau=il dovolj lat., je zaprosil 1902 nadšk. je poleg msgr. Alpija in barona Sommaruge Jordana za vstop v gor. semeniš=e. Novo mašo trudil tudi njegov o=e. V gimn. mu je bil ka- ie zapel prav na svoj rojstni dan 1906. Nato tehet Al. Fogar, poznejši tržaško-koprski škof je bil dve leti kpl. v Bovcu. Bilo mu je komaj (PSBL I, 373-77), na katerega je ohranil spomin trideset let, ko ga je nadšk. Sedej poklical v vse življenje in mu pripisoval za=etke svojega Gor. in ga imenoval za ravn. in kateheta gluho- duhovniškega poklica. Med gimn. je bil navdu- nemnice. V tem zavodu, ki ga je bil ustanovil šen skavt. Ko je It. stopila v vojno, se je dru- slov. razsvctljitelj in pesnik Valentin Stani=, je žina preselila v Lj. Jože je postal gojenec salez, R. preživel celih 40 let. Sicer je bil 1925 raz- zavoda na Rakovniku in v mestu obiskoval nem- rešen službe ravn., vtndar je še naprej delo- ško gimn. Tu se je odlo=il za salez, družbo. val v zavodu kot u=itelj in katehet. Nekaj =a- 1918 je za=el noviciat v Veržeju in naslednje le- sa je deloval kot župnik v Podgori. Kot upo- to postal salezijanec. Višjo gimn. je zaklju=il v kojenec je oskrboval slov. službo božjo v cer- misijonskem zavodu »Missionshaus Maria-Hilf« kvici pri Sv. Ivanu v Gor. Ta mu je bila še Unterwaltersdorf pri Dunaju. 1920 je odšel v Tu- posebno pri srcu. Ko ni bilo ve= slov. fran=i- rin in delal pri nem. izdaji Salezijanskega vest- škanov v Gor., je R. vodil Tretji red sv. Fran- nika, bil vzgojitelj v Casale Monferrato, Torino =iška. - R. je bil svetniška osebnost. Odliko- Martinetto in v Torino Oratorio, zibelki salez, vale so ga izredna ponižnost, gore=nost in ra- družbe. Studij teologije je opravil v Turinu, na- dodarnost. Pogreba so se poleg velike množice zadnje v mednar. zavodu Don Bosco in bil 10. vernikov udeležili nidi predstavniki pokraj, in jul. 1928 posve=en v duhovnika. Ordiniral ga je ob=. oblasti. KatG dodaja poro=ilu o pogrebu kard. Giuseppe Gamba. Že v =asu vzgojiteljske še to: »Pri tem ne moremo zamol=ati grobe prakse in študija teologije se je usposabljal tu- krivice, ki jo je zagrešil upravitelj župnije Sv. di za pedagoško delo. Temu je posvetil ve=ino Ignacija s tem, da je samovoljno prepovedal svojega življenja in bil dober posredovalec it., med pogrebno mašo, da bi pevci v cerkvi iz- RESSEL 200 vedli Foersterjevo mašo s slov. besedilom... Ne Prim, in Dolenj. ter z umnim izkoriš=anjem že vemo, iz kakšnih razlogov je župnik to napravil. obstoje=ih gozdnih sestojev. Na gospod, podro=- Vsekakor se =utimo slov. katol. zaradi tega po- ju pa so bile zanimive njegove izvirne zamisli stopanja globoko užaljeni in na tem mestu o zadružništvu in o finan=nih zadevah. - Obsežen ogor=eno protestiramo... It. sobrate ob tej pri- življenjepis in doslej najpopolnejšo bibliografijo liki prosimo, naj s svojo narodno nestrpnostjo je objavil dr. Vladimir Murko v SBL III, 87-90, ne rušijo v naših ljudeh vere, ki jo slov. du- od koder je posnet ta sestavek, in v samostojni hovniki v njih srcih s toliko težavo gradimo.« knjigi V. Murko, Josip Ressel, življenje in delo, Prim.: KatG 4. avg. 1955; KolGMD 1956, 147. Lj. 1957. Rij. Prim.: V. Murko, SBL III, 87-90; EJ 7, 66. Ured. RESSEL Josef, izumitelj, gozdarski tehnik in eko- REVEN Zdravko, duhovnik, msgr., r. 27. no\ nomist, r. 29. jun. 1793 v Chrudimu na

REYA Andrej, nabožni pisatelj, r. 22. okt. 1752 prav je izšla v Geograf, vestniku (GV). To so v Krminu v Furlaniji, u. 26. sept. 1830 pri Sv. Dnevna amplituda zra=ne temperature na Slo Petru pod Sv. Gorami (zdaj Bistrica ob Sotli). venskem in njih letni tok (IV/1928, 56-62); Letn Najbrž je dovršil študije v Vidmu, ker je bil tu tok padavin na Slov. (V-VI/1929-30, 53-62); Smeri posve=en 1775. Od 1776 do smrti je služboval na vetrov na Slov. in njih letni tok (VII/1931, 101 Štajerskem, najprej kot kaplan v Zibiki, pri 09); Cikloni in padavine na Slov. (VIII/1932, 70 Sv. Štefanu pri Žusmu, v Šmarju, pri Novi 89); Odnošaji med padavinami in ciklom v Ju Cerkvi (Strmec), v Šmarju, 1794 provizor in od goslaviji (IX/1933, 165-80); Navali toplega in hlad- 1795-1804 župnik v Zibiki, od 1804-14 župnik in nega zraka v Dravski banovini (X/1934, 66-88) dekan v Smanju, od 1814 do smrti župnik pri Termografska registracija velikih dvigov in pad- Sv. Petru pod Sv. Gorami. Ko je bil kpl. pri cev temperature v Dravski banovini (XI/1935 Novi Cerkvi, je bil t«.m za župnika Jožef Anton 87-100); O to=i v Drav. ban. v l. 1936 (XII-XIII/ Jakomini (PSBL I, 564-65) iz Štanjela pri Vipavi 1936-37, 101-14); U=inek no=nika na meteorološke in pripravljal za tisk dvodelno razpravo v latin. elemente (XIV/1938, 107-17); Najniije in najvišje Doctrinae christianae expositio... (Celje 1791). V temperature v Slov. (XV/1939, 3-26); Maksimalna njej je temeljito obdelal katekizem in ga ob- intenziteta padavin v Slov. Prim. (XX-XXI/1948- širno pojasnil s Sv. pismom. R. je delo tako 49, 87-110). Zavod za meteorologijo in geodezijo ugajalo, da ga je poslovenil in izdal v dveh je 1945 izdal njegovo študijo Najvišje dnevne zvezkih: Kershanskiga navuka islagaine po u padavine v Sloveniji in 1946 Padavinsko karto cesarskih deshelah naprej pissanim katechismussi Slovenije, Uprava hidrometeorološke službe pa u Latinskim vundanti od V. Z. V. G. Joshefa 1947 razpravo Mo=na in dolga deievja v Lj. Po- Jacomina... MI (Lubiana 1801). Prevod je jezi- ljudne meteorološke in klimatološke =lanke je kovno trd in okoren, ker se je R. preve= dobe- objavljal v Proteusu: Kaj nam pripovedujejo ob- sedno držal latin, izvirnika. Po smrti so v Drob- laki? (1936, 181-87); Padavinske razmere v Slov. tinicah XII (1857) objavili neko R-evo pridigo (1946-47, 180-84); Letni tok padavin v Slov. (1947- za novo mašo iz 1813. 48, 4043); v PV: Vreme Triglava (1951, 174-84 in 220-25); Nastanek meglenega morja in tempera- Prim.: Dr. Fr. Lukman, R. A., SBL III, 91 in tam navedena liter.; KL Sje III, 361; PSBL I, turni oblaki (1956, 25-28); Kaj naj planinec ve o 564 (pri Jakomini). vremenu? (1967, 582-87); v Našem obzoru: Vreme Ur. in podnebje v planinah (1932, 61-66); v KolOF: REYA Oskar, meteorolog, prirodoslovce in geo- Kraška burja {1950, 169-73); v Kroniki slov. mest: graf, r. 3. mar. 1900 v Kozani v Goriških Brdih Deset let meteorološkega opazovanja na Šmarni trgovcu Ivanu in Viktoriji Boškin, u. 13. mar. gori (1937, 166-69); Klima ljubljanske okolice 1980 v Lj. Po prvih treh razr. slov. gimn. v Gor. (1939, 118-19). Zanimivi so njegovi sprehodi, ki je po izbruhu vojne med It. in Avstr. 1915 na- jih je objavil v JKol: Nekaj zanimivih botani=- daljeval šolanje s prekinitvijo, ko je bil avstr. nih sprehodov po okolici Trsta (1971, 118-21); vojak v Judenburgu, na gimn. v Lj., nazadnje v Botani=ni sprehodi po goriški okolici (1972, 262- Idriji, kjer je febr. 1921 maturiral. Prvih pet 68); Botani=ni izleti na Matajur (1973, 261-67); semestrov je študiral geogr. in prirodoslovje na Botani=ni izleti na Višarje (1974, 259-61); Bota- U v Lj., zadnje tri semestre pa fizikalno geogr. ni=ni izleti v Julijske Alpe (1975, 250-56). V Obz in meteorologijo v Bgdu. Nato se je 1925 zaposlil je izšel 1967 =lanek V Rezijo in na Kanin na Meteorološkem zavodu, poznejšem Zavodu (923-28), v PV Po Poliškem Špiku ali Montaiu za meteorologijo in geodinamiko na U v Lj. Na (1971, 219-22), v reviji Gore in ljudje, Krn (1947, tem mestu je napredoval od asistenta do uprav- 169-73). Med njegovimi prispevki je mnogo po- nika Zavoda, postal 1941 univ. docent in 1947 topisov po širnom svetu, saj je bil na vseh ce- izredni prof., nakar je 1960 stopil v pokoj. Leta linah razen v Avstraliji in Antarktiki. Med dru- 1929 je promoviral na zgb. U z disertacijo Letni gimi deželami je bil na Norveškem, na Spits- tok temperature v Sloveniji, v šol. letu 1937/38 bergih, v Maroku, Keniji, Izraelu. Na ladji »Rog« pa se je strok, izpopolnjeval v Berlinu, Miinch- je opravil pot okoli sveta. Povzpel se je na nu, Parizu in na alpskem observatoriju na Zug- Elbrus v Kavkazu (Planinski zbornik 1945), na spitze. Težiš=e njegove znanst. dejavnosti sta bili Atlas v Sev. Afriki (Gore in ljudje 1946) in na meteorologija in klimatologija. Ve=ina strok, raz- Mont Blanc (Življenje in svet 1931). V znanst. REYER 202 namene sc je povzpcnjal z letali do 6000 m vi- je postal =lan Trgovinskega sveta (Handelskon- soko. Dejaven pa je bil tudi na drugih podro=- sulte); 1806 je bil izbran za asesorja pri trgovin- jih. Intenzivno se je ukvarjal s problemi obram- skem sodiš=u; 1807 je bil odlo=ujo= pri borzi; be proti to=i, ki jo je organiziral v Gor. Brdih, 1808 je bil soglasno izvoljen za patricija. Za v Vipavski dolini in na Bizcljskcm. O tem je po- Napoleona se je umaknil s svojo trgovino na ro=al v Koledarju Prešernove družbe ter v Sad- Dunaj, od koder je organiziral uvoze preko rus. jarstvu, vinarstvu in vrtnarstvu (1954), referiral in polj. pristaniš= in pozneje skozi Tur=ijo in pa na mednar. kongresu v Zürichu (1954) in Cha- Ogrsko v Nem. in celo v Franc. Trg. podružnice monixu (1956). Kot uprav. Zavoda za meteorolo- je ustanovil v Londonu, Ameriki in Indiji in gijo in geodinamiko je 1972 uspešno vodil ak- zavzemal prvo mesto v evrop. merkantilizmu cijo za nabavo Wiertbertalovega vodoravnega sei- Iz Indije je uvažal kavo, sladkor, bombaž, rum zmograra, ki ga je dal namestiti v 'kleti lj. U. Za dišave. Njegova trgovina je obsegala tudi živo tisti =as sodobno napravo hranijo zdaj kot mu- srebro, železo in jeklo, madž. konopljo, dalmat zejski objekt v Astronomsko-gcofizikalnem labo- in istr. kože. 1826 je bil sprejet med plemstvo, ratoriju na Golovcu. 1936 je na geografskem 1834 je prejel =astni naslov vitez. Po svoji ženi kongresu v Sofiji imel referat Nordföhn auf der plemkinji Costanzi da Millesi je imel prijatelj Südseite der Karavanken, ki je izšel v kongres- ske stike z avstr. prestolonasl. Johannom in feld nem zborniku (str. 18-27), na mednar. meteoro- maršalom Radeckyjem. Bil je =lan in ravn. za- loškem kongresu v Garmisch-Partcnkirchnu 1958 varovalnih zavodov. 1818 je kupil v Wiener Neu- pa je poro=al o evaporaciji v slov. Alpah. V nje- stadtu sladkorno rafinerijo, v kateri je z novi govi zapuš=ini je ve= daljših neobjavljenih spi- mi stroji, napravami in naprednimi metodami sov, med njimi o geografiji in etnografiji Gori- podeseteril proizvodnjo. Postal je ladjar in last ških Brd z originalnimi fotografijami. Za raz- nik dveh ladij. Ko je šlo 1836 za ustanovitev voj slov. meteorologije zlasti s pedagoškim de- Avstrijskega Lloyda v Trstu, je bil R. glavni lom na U, ko sc je 1950 na njegovo pobudo pobudnik. Naslednje leto je postal njegov preds uvedel samostojen študij te vede na takratni in ostal do 1845. Bil je širokogruden podpornik Prirodoslovno-matem. fak. v Lj., je R. ustvaril številnih socialnih in civilnih ustanov. Za svoje najboljše pogoje. Doslej je že nad 40 diploman- delovanje je prejel ve= drž. priznanj. Od treh tov-moteorologov. sinov je ostal samo vnuk, ki pa je umrl brez Prim.: V. Bohinec, Prof. Oskarju Reyi v spo- potomcev. min, GV LII/1980, 208-09 s si.; In memoriam Print.: Benco, Un secolo di vita del Lloyd Trie- prof. dr. Oskarju Reyi, Razprave Društva me- stino (1836-1936), Trieste 1936; Wurzbach, Biogra- teorologov Sje, XXIV/1980, št. 43; SBL III, 91- fisches Lexicon, Dunaj 1873. Kandut 92; ULjBB I-II; KolGMD 1981; EJ 7. &•• RIBI

SFRJ. Od 1. maja 1974 do 1982 je funkcijo preds. vitost na Slov. (podelil mu jo je list Pavliha). RK SZDL Sje opravljal profesionalno. Na 12. R-evo ileg. ime v Lj. je bilo Š=uka, part, ime kongresu ZKJ je postal preds. predsedstva CK Ciril. Njegovi sinovi so: Mišo (1946), mag. geo- ZKJ z enoletnim mandatom in nato =lan pred- logije; Ciril (1947), prof. ustavnega prava na lj. sedstva CK ZKJ vse do 13. kongresa ZKJ (1986). U, =lan CK ZKS, pisec strokovnih del; Mltko Leta 1986 je stopil v pokoj, vendar opravlja še (1948), športni delavec. vrsto polit, nalog (pri RK SZDL Sje vodi svet Prim.: SBL III, 95 (z literaturo); Ko je ko 2, za odnose z verskimi skupnostmi). - Ob navede- 898; M. Stiplovšek, Šlandrova brigada, Lj.-Mrb. nih temeljnih zadolžitvah, ki jih je opravljal 1971, pass.; M. Fajdiga, Zidanškova brigada, Mrb. 1975, pass.; F. Filipi=, Pohorski bataljon, poklicno, pa je kot politik deloval vsestransko. Lj. 1979', pass.; D. Ribi=i=, Zaupanje, Lj. 1985, Od 1946 je bil poslanec skupš=ine LRS s pre- pass.; osebni podatki (1986); Teleks 19. mar. in sledki vse do 1963, med leti 1963 in 1974 je bil 2. apr. 1987. poslanec v skupš=šini SFRJ. Dvanajst let je bil B. Mar. =lan CK ZKS (1954-66), =lan izvršnega komiteja RIBI

še 1955-56 na U v Berkeleyu v Kaliforniji. Od (RIZZI!), mati Tereza. Družina je bila verjetno avg. 1938 do nem. okupacije je bil z o=etom toskanskega porekla (tako sodi furl. zgod. don solastnik in ur. mrb. dnevnika Ve=ernik. Nepo- Falzari). Po zna=aju sode= je bil R. pravi To- sredno pred vojno je aktivno sodeloval pri po- skanec, estetsko nadarjen, eleganten, ambicio- vezovanju mlajšega rodu pripadnikov liberalnega zen, diplomat. O njegovi mladosti ne vemo ve- tabora v novo skupnost. Mobiliziran ob nem. liko. Prvi gor. nadšk Attems ga je posvetil v invaziji se po zasedbi Jsle ni mogel vrniti v duhovnika in sprejel v gor. nadšk. Toda že Mrb. Pred nacisti, ki so ga vneto iskali, se je okrog 1770 ga najdemo na Dunaju kot konzi- skrival v predmestjih in okolici Lj. Po doma=i storialnega svetnika. 1772 ga je škof Karel Her- izdaji jun. 1942 je bil konfiniran, najprej v De- berstein imenoval za kanonika v Lj. 1788 je ce- senzanu, nato v Abanu in Umbertidi. Po osvo- sar Jožef II. ukinil gor. nadšk. in nadšk. sedež boditvi jun. 1944 je bil do maja 1945 v Rimu pre- prenesel v Lj. Škofije Gor., Trst in Pi7an v vajalec amor, vojnih publikacij v slovenš=ino. Istri je zlil v eno samo škofijo s sedežem v Ko je bila v anglo-ameriški coni Prim, vzpo- Gradiški ob So=i. R. je bil imenovan za metro- stavljena ZVU, so ga poslali, da je kot glavni politanskega vikarja gor. dela škofije. V tem ur., pod imenom Primož Brdnik, skupno s so- =asu je v Gor. sestuvil Status dioeceseos gori- trudniki (dr. Bogdanom Drnovškom, inž. Jožc- tiensis. Gre za 21 vezanih zvezkov — nekak tom Germom, Alfonzom Pipanom, dr. Antonom škof. letopis —, kjer je zabeležil najvažnejše Šimencem idr.) skrbel za urejanje dnevnika Glas podatke o vseh župnijah na Goriškem: osebni zaveznikov (od 19. št. dalje). Po ukinitvi tega podatki o župniku, o kaplanih, o stanju cerkve glasila 1. maja 1947 je bil do sept, istega leta in podružnic, a tudi o finan=nih dohodkih. Delo ur. poro=il takratnega Radia Trst II v slov. V je zelo zanimivo in se hrani v nadšk. arh. v Argentini, kamor se je jeseni 1947 izselil, je bil Gor. Imel je še druga cerkv. dostojanstva: stol- do mar. 1951 uslužben pri potniškem odd. ho- ni dekan v Lj. U79ci>, komendator malteškega landske pomorske družbe v Buenos Airesu, nato reda v Pulstu na Kor., naslovni škof druzijski do 1954 pri letalski družbi Pan American v New (Drusensis, 1801) in stolni prost (1808), isto=asno Yorku. 1957 je vodil veliko potovalno agencijo žpk v Radovljici, kjer je imel vikarja. - R. se na Japonskem. Od 1961 pa je soustanovitelj in je bavil tudi z liter, bil je zmeren janzenist, predsednik družbe Andersen Travel Ltd, ki zdru- frankofil in =lan framasonske lože. 1811 se je žuje tri uspešne potovalne agencije v Berkeleyu udeležil poklonitvenc deputacije v Parizu in bil (Kalifornija). Politi=no je od 1939-41 deloval v odlikovan z redom =astne legije. V Lj. je bil obnovljeni Slovenski demokratski stranki {SDS) prijatelj žige Zoisa in podpiral slov. prerodno v Sji, v letih 1951-55 pa je bil sour. Domovine, gibanje. Zanimal se je za Zoisove in Linhar- glasila razširjene SDS, v kateri so se povezali tove prevode arij iz eper za it. gledal, družine, pripadniki slov. liberalnega tabora v emigraciji. ki so gostovale v Lj., in jih znal nekaj na pa- Poleg rednega =asnikarskega delovanja in pisa- met. Bil je tudi =lan Filharmoni=nega društva nja uvodnikov v Mrbu (šifra Rr) in Trstu (psev- v Lj. Na Dunaju se je sre=aval s slavnim donim Primož Brdnik) je pred vojno dopisoval dvornim poetom Pietrom Metastasiom in z njim v tednik Življenje in svot, v mese=no revijo Mi- razpravljal o slov. jeziku. Ko je Metastasio ob sel in delo, v zgb. polit, tednik Naša rije=, po neki priložnosti poslušal R-jevo petje neke Lin- vojni pa v londonsko revijo Naša re= in v buenos- hartove pesmi, je izjavil: »Noben glas vaše pe- aireško Svobodno Slovenijo (dopise iz Japonske). smice ni žalil mojega ušesa.« R. je razglasil po Brez navedbe imena je prevedel Stephcna Vin- Lj. Metastasiovo mnenje, da je slov. izredno centa Bonèta okrajšano Zgodovino Zdruienih peven jezik in zato uporaben za zahtevnejše drlav, ki je bila tiskana v Rimu 1944. liter, zvrsti. - R. ni nikoli obiskal svoje župnije Prim.: Osobni podatki. v Radovljici, ko pa se je prvi= odpravil tja, B.S. je na poti umrl. RICCI Janez Anton de (tudi RIZZI), prijatelj slov. preroda, duhovnik, naslovni škof, r. 1. Prim.: Žup. arh. v Krminu. Krstne knjige, febr. (ne 10. febr., kol piše v SBL) 1745 v Krmi- tomus XII, str. 251; NadškAGor.; šematizmi lj. šk. 1788 in 1908; Alf. Gspan, SBL III, 91 in tam nu v Furlaniji, u. na potovanju 27. jul. 1818 v navedena liter.; SGL III, 586-87. Naklem pri Kranju in tam pokopan. O=e Carlo Rij. 207 RIJAVEC

RIJAVEC Ivan, glasbeni pedagog, pevovodja, r. monika, glasb, teorija) na glasb, šolo v Idriji. 20. apr. 1905 na Vojskem, u. 11. jul. 1980 v Lj. Tu se je izkazal kot vnet dirigent društvenega (pokopan v Idriji). O=e Jancz, drvar in dninar, zbora; ko se je ta =ez =as razšel, se je R. pred- mati Marijana Kogej, gospodinja. Na Vojskem vsem posvetil glaeb. vzgoji mladine. Ve= let je je kon=al osn. š. in tu dobil tudi prve glasb, uspešno vodil mlad. zbor na osn. š. ter mešani nauke pri organism M. Zelezniku, katerega je zbor na gimn. Jurija Vege, s katerim je I960 nasledil, ko se je ta odselil; za njim je prevzel dosegel prvo mesto na okraj, tekmovanju v N. 30-=Ianski pev. zbor prosv. društva Planinca. Do Gor. in se dobro uveljavil tudi na festivalu v 1935, ko se je legalno odpravil v Jslo, se je Celju. 1962 je postal upravitelj idrijske glasb. š. sam glasb, izobraževal tako, da je hodil dva- in jo vodil do upokojitve 1974. Zavzel se je za krat tedensko peš na oddaljeno Šentviško Goro obnovitev moškega zbora (kasneje »Peter Jereb«) k ljud. skladatelju Janezu (Ivanu) Laharnarju, v Cerknem (1967) in ga vodil nekaj let. Bil je ki ga je pou=eval v klavirju in harmoniji; v med pobudniki in ustanovitelji pev. revije Pri- glasb, umetnost ga je uvajal tudi trebuški žpk morska poje (1970). Istega leta je za=el dirigi- Anton Sok, ki je bil kot pianist u=enec prof. A. rati novoustanovljenemu moškemu zboru v Idri- Ravnika in A. Trosta. Tako pripravljen se je še ji (kasneje Komorni zbor Zorko Prelovec) in ga isto leto kot privatist javil k izpitom na cecili- dvignil do visoke stopnje umet. podajanja. 1974 janski šoli v Lj. Opravil je predpisane izpite se je v ki je pod R-evim vodstvom kmalu za- Jeseni 1935 se je vpisal kot redni gojenec na lj. slovel po Prim, kot eden najboljših zborov. konservatorij, in sicer na orglarski odd. pri prof. 1975 je prevzel novoustanovljeni moški zbor Zve- M. Tomcu; sprejet je bil v II. letn. V šol. letu ze šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) v Idriji, 1937/38 je napravil izpite za orgle za IV. lotn. 1976 pa se pojavi še tretji njegov zbor - ženski in tudi prejel dokon=no spri=evalo. Zraven te- zbor tovarne Slovenijales; vse te tri zbore je R. ga je v tem =asu tudi zasebno študiral moderno vodil do zadnjih dni svojega življenja. - Ob- harmonijo in instrumentalizacijo pri prof. S. =asno se je posve=al tudi komponiranju, saj ga Koporcu. Da bi se tkot prim, emigrant mogel je v to sililo že samo delo z zbori, ko je bilo Preživljati, je bil v teh letih pevovodja raznih treba prirejati zborovske skladbe ali komponi- lj. pev. zborov. Na razpis je dobil mesto pevo- rati na novo izbrana besedila. Pred vojno je vodja pri zboru Valentin Vodnik v Šiški, vodil napisal zborovsko pesem Presveti boiji Pelikan, Pa je tudi zbor Zarja v Vev=ah, zbor Svoboda v ki je bila objavljena v CG 1934, njegovo najbolj Bizoviku, zbor delavskega prosv. društva na izvajano zborovsko delo pa je pesem za moški Mikloši=evi cesti in meš. pev. zbor prosv. druš- zbor Ob Kolpi (hesedilo M. Bora). I. Sili= je R. tva Vi=; vse to je bilo precej naporno, saj se ozna=il kot »plodnega glasbenega pedagoga, or- je moral stalno voziti s kolesom iz kraja v ganizatorja glasbenega življenja v Idriji, kot kraj. 1939 se je odzval razpisu organista in po- vzgojitelja mladih pevskih generacij, kot dobre- možnega ob=. tajn. v Šentilju pri Mrbu. Za njim ga pevovodja, marljivega, nesebi=nega kulturne- je v Jslo prišla tudi žena. Poleg službe v Šen- ga delavca, osebnost klenega zna=aja, poštenega tilju je deloval kot pevovodja pri izobraž. druš- in iskrenega svetovalca«. Vsekakor pomeni nje- tvu Branik v Mrbu in zasebno pou=eval klavir. govo delo precejšen prispevek k razvoju glasb, Družil se je s prim, emigranti v Mrbu. Kot it. in še posebno zborovskega življenja na Prim. državljanu so mu Nemci 1941 odvzeli službo in Tudi vse tri otroke je vzgojil za glasbenike. Za Sa poslali na prisilno delo v Mrb., najprej v ne- glasb, in kult. delovanje je prejel številna pri- ko tovarno, potem pa za telefonista v bolnišni- znanja, med temi Red dela s srebrnim vencem co; ves =as je zasebno pou=eval klavir in petje. (1951) in Pirnatovo nagrado (ob=. Idrija) za leto Po vojni je v Mrbu vodil moški zbor Ljud. mi- 1975. 'ice in z njim mnogo nastopal, delal je hono- Prim.: Osebni podatki; T. Pavši=, Jubilej glas- rarno kot repetitor v Operi in sodeloval tudi benika I. R., PrimN 16. maja 1975; J. Jeram, Pre- z mrb. radiom. 1948 je na nagovarjanje rojaka dan zborovskemu petju, PrimN 12. okt. 1979; T. Pavši=, Lep življenjski jubilej z res bogatim

KolGMD 1982, 121-31). 1951 se je R. vrnil na od- bil izvoljen za preds. GMD (1981), je sodeloval dih v Gor. in zdravniki so mu odsvetovali, da bi predvsem v sklopu mohorskih publikacij. Po se vra=al v tropi=ne dežele. Ostal je v Gor., kjer njegovi zaslugi je v sodelovanju z nem. založbo ga je pozneje nadšk. Cocolin sprejel kot redne- Patmos iz Düsseldorf a izšla slov. izdaja umet- nega duhovnika gor. nadškofije in ga imenoval niške slikanice Rojstvo v Betlehemu (1983). V za civilnega žpka v Merniku pri Dolenjah, kar je KolGMD najdemo nekaj dolgih prispevkov: Svet- pomenilo, da mu je poveril duhovno skrb za niški zdravnik iz Moskve (Dr. Haas) (1981), Slov. slov. vernike pri Subidi v krminski župniji. Ne- duhovniki v Ekvadorju (1982), Nebeški zavetniki deljska slov. maša pri Subidi je veliko pome- c. in iupnij na Prim. (1985). Kot sodelavec pri nila ne samo za verski, temve= tudi za nar. in PSBL je napisal okoli 25 gesel. Kot preds. GMD kult. dvig slov. življa na tem podro=ju. Zato se je udeležil Slomškovega simpozija v Rimu mu je vodstvo Slov. skupnosti v Gor. 1980 po- (sept. 1982) in imel referat Slomšek in Kocian- delilo srebrno kolajno v priznanje za njegovo =i=. R. je bil edini slov. =lan gor. kult. ustanove delo. V teh letih je R. delal tudi na podro=ju Istituto di Storia Sociale e Religiosa, ki je v šolstva in publicistike. Od 1956 do 1963 je pou- dobri meri po njegovi zaslugi organizirala v Gor. =eval na slov. strok. š. Zaradi pomanjkanja simpozij o S. Kocian=i=u (20. jan. 1984) in tako šol. tekstov je po naro=ilu ravn. Nemca {PSBL tudi it. javnosti prikazala lik tega zaslužnega II, 502-03) sestavil ve= šol. skript: Ekonomski slov. duhovnika in u=enjaka. Ob priložnosti je zemljepis, Ekonomska zgodovina, Zoologija, Bo- izšel tudi bogat zbornik s prispevki slov. in it. tanika, Kemija in Higiena. Od 1964 do upoko- zgodovinarjev. R. se je zanimal tudi za eku- jitve (1976) je pou=eval jezike in verouk na it. menizem in bil v vodstvu Apostolstva sv. Cirila trg. zavodu v Gor. - 1965 je prevedel v it. Vo- in Metoda za gor. škofijo. ran=eve Solzice (Mughetti, ed. La Scuola, Bre- Prim.: Vprašalna pola; M. Jevnikar, M. Rijavec, scia). Delo so pozitivno ocenili skoraj vsi slov. Južna Amerika, LitV 1956/7, 187-88; NL 14. in primor. =asopisi in tudi nekateri it. Obilna je 21. sept. 1961, 7. mar. 1971, 19. mar. 1987; KatG bila tudi R-eva =asnikarska dejavnost. 1952 je 18. sept. 1969, 17. maja 1973, 20. dec. 1979, 19. mar. 1987 s si.; PDk 19. febr. 1978, 17. mar. 1987; v KatG objavil v vo= nadaljevanjih opis misi- R. Petaros, Prevodi slov. leposlovnih del v it., jonskega dela v Ekvadorju, zlasti med divjimi IzvTrst 1980; M. Brecelj, Med Brdi in Jadranom, Jivarosi. V istem =asopisu se je še v naslednjih Celje 1983, pass.; Voccl 21. mar. 1987 s si. letih oglašal z mnogimi, tudi daljšimi =lanki. Vh 1956 je Gosp prinašalo v podlistkih R-evo ob- širno študijo o Južni Ameriki. Spis je nato iz- RIJAVEC Štefan, tigrovec in partizan, p. d. Sti- šel (Gor. 1957) v samostojni knjigi Južna Ame- narjev, r. 26. dec. 1908 na šentviški Gori, ustre- rika. Deiela v razmahu. V Gosp je objavil tudi ljen v Lj. na Žalah dec. 1941. O=e Anton, mati druge =lanke pod siglo Mi-Ric, najve= v rubriki Ana Feltrin, mali kmetje. Osn. š. na Šentviški Naše mnenje. Pisal je tudi za NL. V reviji Most Gori pri u=it. pisatelju Cirilu Drekonji. Jan. je izšlo nekaj sestavkov iz knjige Platero y Yo 1931 je pobegnil v Jslo in živel ob pomo=i Petra španskega pisatelja J. R. Jiméneza, ki jih je R. Klemen=i=a in Toneta Laharnarja s Šentviške prevedel v slov. Leta 1967 je prevedel dramo Gore. V Novih Jaršah pri Lj. je spal v hišici na Tirsa de Moline El btirlador de Sevilla y Con- golih tleh, nato je v gostilni Olge Kuret-Schwent- vidado de piedra (Seviljski šaljivec oz. Kamniti ner, ki je imela tudi trafiko, za hrano in ležiš=e gost), ki jo je ponovno oddajal Radio Trst A. nad pekarno opravljal razna dela in vodil otroke na sprehod. V TIGR-u je sodeloval v letih 1931- Tudi po vrnitvi v domovino je še prevajal iz 35. To potrjuje dejstvo, da je Stanko Kamenš=ek slov. v španš=ino. Slov. list za izseljence Rodna med bivanjem z R. v Policah pri Kov=kovih, gruda iz Lj. je 1965 objavil njegov španski pre- ki so tigrovcem dajali zavetje, zapisal na Slo- vod Martina Krpana, španska ekumenska revija venske balade: »Z žalostnim srcem se vra=amo - Oriente iz Madrida pa prevod Griv=eve knjige od 10.-13. apr. 1931.« Podpisala sta se Štefan Sveta brata Ciril in Metod. V it. je prevedel tri Rijavec in Stanko Kamenš=ek. R. je dobro poznal knjige Eie Feroci pod naslovom I racconti della steze in prehode ob meji okrog Porezna, koder buona notte (AMZ-MK, Milano-Lj. 1967) in istoga je pozimi in poleti vodil oborožene fante (D. Ze- leta za isti založbi Racconti popolari. - Ko je len, T. Cerna=, J. Godni=, St. Kamenš=ek idr.), ki 211 RIJAVEC so prinašali liter, na Prim. Neko poletje so pri- nove Jsle) zelo otežko=eno. Po =udnih naklju=jih šli nad Bukovo R., Zelen, Cerna= in Godni=, da je preko grške meje dosegel It. in se pridružil bi napravili atentat na ovaduha gostilni=arja

Vbcinì šolar (1930/31 - parocl. Levstikovega Ubcž- Prim.: Zup. arh. Novi sv. Anton v Trstu; F. nega kralja); Poglavje iz «Popotne dume» (1930/ Koblar, R. I., SBL III, 111 in tam nav. liter.; V. 31); prevod nem. dij. humor, epopeje Oskarja Smolej, I. Rob, Izbrano delo, Obz. Mrb. 1965, uvod 5-92 s si.; L. Legiša, ZSS VI, 414 s si.; Dj. Krausa Meyrias (1930/31 - 1931/32). 1936 je za=el Planjavec, Pesnik in partizan, junaški I. R., PDk sodelovati pri Družinskem tedniku (DT) in te- 18. avg. 1972 s si. in si. roj. hiše; SGL III, 589. den za tednom priob=eval parod. in izvirne sa- Jem. tire, v katerih je bi=al polit., kult. in družbene ROB Ivan, akademski slikar, r. 23. febr. 1956 v razmere doma in po svetu: 1936: Ob Ljubljanici; Opatjem selu, živi v Šempetru pri Gor. O=e Lud- Pod goro (parod. ljud. pesmi Prišla je miška iz vik, =evljar, mati Izidora Ferfolja. Osn. š. je mišnice); Aprilska; Pti= Feniks (parod. Preš. V obiskoval v Šempetru, v Gor. pa je dokon=al spomin Val. Vodnika); Zgodaj mojster se u=i...; Istituto statale d'arte. Nato se je vpisal na Aka- Izletniki so ta (parod. Stritarjeve Turki na Sle- demijo lepih umetnosti (Accademia di belle arti) vici);

UOBLEK Hugo, planince in javni delavec, r. 27. javljene so njegove razprave: Dosadašnji razvoj dec. 1871 v Radovljici, u. 19. jul. 1920 v Trstu. rudnika mrkog uglja "Tito« Banovi=i (Rudarsko- O=e Aleksander, lekarnar. Po nižji gimn. v Lj. metalurški zbornik, Lj. 1960); Primjena najno- in lekarniški praksi v Kranju je študiral farma- vijih metoda otkopavanju na površinskim kopo- cevtiko na Dunaju (1889-91). Leta 1892 je postal vima na ugljenokopima FNRJ i postignuti re- magister farmacije in potem služboval v o=etovi zultati (Rudarski zbornik, Bgd 1961); Striping lekarni ter v drugih krajih po Sji, v Švici in mo7nog ugljenog sloja bagerima dreglajn Marion Egiptu. 1906 se je vrnil domov, imel lekarno naj- 7400 i 7200 u rudnicima mrkog uglja »Tito« Ba- prej v Trži=u, nato na Bledu in isto=asno v novi=i (Arhiv za tehnologiju - Acta tehnologica, Neumarktu na Tirolskem. To lekarno je 1920 t>ro- Tuzla 1967); Elaborat o slijeganju djela terena dal, in ko se je na poti na Bled ustavil v Trstu, na podru=ju grada Tuzle kao posljedica izluii- je preno=il v Narodnem domu prav na dan, ko vanja eksploatacije sonih naslaga (Fond za nau=- so ga fašisti požgali. Pri skoku iz gore=ega do- ni rad BiH, Tuzla 1968); Istraiivanje medju- ma se io do smrti pobil. R. je bil eden izmed sobne zavisnosti osnovnih parametara bestran- utemeljiteljev planinstva na Gorenjskem, delo- sportnof sistema površinske eksploatacije u Ba- val je tudi za turisti=no propagiranje Bleda. Iz novi7ima (Zbornik radova Rudarskog fakulteta, deleža, ki ga je volil v oporoki, je bil zgrajen Tuzla 1972, št. 2); Studija primene velikih dreg- 1932-33 Rcblekov dom na Begunjš=ici (1757 m). jajna i-.a površinskim kopovima u SR BiH (Ru- Prim.: Istra 9. avg. 1935; SBL III, 118-19 in tam daiski zbornik, Bgd 1972); Ciljevi i zadaci rudar- nav. liter.; Vodnik po slovenski planinski poti, ske nauke u oblasti površinske eksploatacije mi- Lj. 1979«, 91. neralnih sirovina (Tehnika, list DiT-a Jsle, Bgd B. Mar. 1974, št. 1). Za svoje zasluge je bil R. odlikovan ROBLJEK Vinko, dipl. inž. rudarstva in univ. z redoli! dela I. in II. stopnje in je prejel šte- prof., r. 11. febr. 1912 v Podkraju pri Vipavi, vilna strokovna odli=ja ter priznanja. živi v Lj. O=e Vinko, u=itelj, mati Ncžka Rovšek Prim.: List Banovi=i 25. nov. 1961 in 10. jul. iz Dolskega. Osn. š. in gimn. obiskoval v Kra- 1962; Politika (Bgd) 21. maja 1950; 26. apr. 1970; nju, kamor se je družina preselila po prvi svet. 7. nov. 1977; 28., 29. in 30. nov. 1980; Tribuna proizvodnje (Sarajevo) 1969, št. 12; NIN (Bgd) vojni. Maturiral 1930, nakar se je vpisal na mon- 1. jul. 1973; Front slobode (Tuzla) 15. nov. 1977; tanisti=ni oddelek Tehn. fak. U v Lj. Diplomiral Oslobodjcnje (Sarajevo) 20. nov. 1977; Osebni po- 1936. Po odsluženju voj. roka v š. za rez. =ast- datki; Kojeko. nike topništva se je 1937 zaposlil kot pomo=nik B.S. upravnika rudnika Tiesibaba-Podvis pri Knja- RODOŠEK Zlata, igralka, r. 26. mar. 1922 v Ste- ževcu (Srbija). 1939 je postal upravnik in ostal verjanu v Brdih oficirju Antonu in gospodinji do konca vojne. Po osvoboditvi je bil imenovan Alojziji contala. Po osn. š. in gimn. je 4 semestre za tehn. dir. rudnika lignita Kostolac, ki je do- študirala germanistiko na Filoz. fak. v Lj. Tam bavljal gorivo termoelektrarni v Bgdu. Na sa- je nato obiskovala 7 semestrov igralski oddelek mem rudniku je poskrbel za dokon=anje že od Konservatorija. Z gled. se je prvi= sre=ala v Nemcev predvidene elektrarne. 7. avg. 1962 je Novem Sadu, kjer je hodila na gimn. Spoznala bil imenovan za tehn. dir. rudnika rjavega pre- je gled. dela srb. komediografa Branislava Nu- moga Banovi=i, ki je pod njegovim vodstvom po- ši=a. Od 1940 je hodila na lj. U, dokler je niso slal najve=ji rudnik rjavega premoga v Jsli. Po- okupacijske sile zaprle. V tem =asu je hodila vabljen je po 14 letih konkuriral in dobil mesto v lj. Dramo in spoznala nekatere velike igralce, Prof. za predmet Metode površinske eksploata- kakor so bili Levar, Sever, Marija Vera in dru- cije na Rudarski fak v Tuzli. Do upokojitve gi. Ko je režiser Bratko Kreft 1943 iskal stati- 1977 je bil šef stolice za pripravo mineralnih su- ste, se je javila tudi R. in nastopala tudi v manj- rovin. - R. je v svoji stroki napisal obširno ših vlogah: Mery v Shawovem Pigmalionu, Jerca delo Pcvišinska eksploatacija mineralnih sirovina v Linhartovem Mati=ku, vila v Tomaži=evi Tri- (Institut za rudarsko, hemijsko-tehnološka istra- glavski roži itd. Ko so 1945 sestavljali igralske živanja, Tuzla 1970), prvo tovrstno delo v srbo- skupine za mrb., lj. in trž. gled., se je odlo=ila brv. Imel je številna predavanja na rudarskih za Trst. Za=ela je kot najmlajša =lanica ansam- simpozijih in kongresih v Jsli in tujini, izdelal bla in tam ostala do upokojitve 1981. Med dru- in piegledal je številne rudarske projekte. Ob- gimi je odigrala *vloge: Elise (Molière, Skopuh), ROGA< 216

Lojzka (Cankar, Hlapci), Pcpka (Goldoni, Pri- mraku), Marta (Goldoni, Pustne ve=jer), Ana morske zdrahe), Varonika (Kreft, Celjski grofje), (Svevo, Prcrojenje), Jolanda (Sgorlon, Veter v Dorina (Molière, Tartuffe), Angelika (Krleža, Go- vinogradu) ter monodrami: Najmo=nejša (Strind- spoda Glembajovi), Almira, Katarina, Van Dea- berg) in Rojena v znamenju tehtnice (Pavlovi=). nova (Shakespeare, Ukro=ena trmoglavka), Eva Brala je prozo in pesmi, predvsem za oddajo de Bruin (Tiemaycr, Mladost pred sodiš=em), Almanah v letih 1981/82/83. Pisala in brala je Stojka (Nuši=, Dr.), Emilia (Shakespeare, Othel- oddajo Naš jezik, kjer je posredovala svoje zna- lo), Kristina (Vuga, Bernardek), Etiennettc nje in skušnje v skrbi za slov. jezik. V okviru (Achard, Lipe za luno), Kvašnja (Gorki, Na dnu), Ljudske univerze je dve leti u=ila dikcijo. Pri- Prim=evka (Kreft, Po brezkon=ni poti), Ga. Mal- pravljala je otroke na zaklju=ne š, nastope, re- fonti (Svevo, Zenova izpoved), Olga (

Prim.: J. V. Valvasor, Die Ehre..., III, 384; IV, Za gradb. inž. je diplomiral na Tehn. fak. v 523, 579; VII, 691, 759; IX, 106, XI, 409, 414, 472- Lj. 1938. Služboval je pri pojektiranju, vzdrže- 73, 506; A. Dimitz, Geschichte Krains IV, Lai- vanju in nadzoru objektov spodnjega ustroja bach 1876, 85, 123, 255; F. Kidri=, Zgodovina slov. slovstva, Lj. 1929-1938, 432; F. K. Lukman, Ro- in mostov na obmo=ju Direkcije železnic v Lj. setti v SBL III, 133; P. Blazniik, Skofja Loka in Zaradi sodelovanja z NOV od 1941 dalje je bil loško gospostvo. Skofja Loka 1973, 322, 333, 444, 1944-45 zaprt in nato interniran v Ribnici. Po 445; B. Maruši=, Po poteh velikega tolminskega osvoboditvi je sodeloval pri obnovi porušenih punta 1713, II, Lj. 1976, 23, 24; M. Smole, Gra- š=ine na nekdanjem Kranjskem, Lj. 1982, 317, 332, železniških mostov in postaj v takratni coni B, 355, 356, 365, 479, 480. Stih v sekciji Šempeter na Krasu (danes Pivka), 1947 pa je bil imenovan za šefa železniške sekcije v HOSSIPAL Anton, gozdarski strokovnjak, r. 14. Ajdovš=ini in nato v Novi Gor. za obmo=je Slov. apr. 1852 v Vafhoštu (Haslicht) na Moravskem Prim. Vodil je planiranje in organizacijo obno- v družini nadgozdarja olomuškega stolnega ka- vitvenih del ter nadzor nad izvajalnimi deli. Kot Pitlja; u. 3. febr. 1906 v Opatiji. Dovršil realko glavni inž. je delal pri gradnji Titove ladjedel- v Olomucu, nato pa moravsko-šlezijsko višjo nice v Kraljevici in kot na=elnik planskega odd. gozd. š. v Sovincu v okraju Rymofov (v Eulen- generalne direkcije Vojnega gradbeništva v Zgbu bergu). 1874 je R. nastopil službo kot gozd. prak- ter kot nadzorni inž. vojnih objektov v gradb. tikant pri dežel, vladi za Kranjsko v Lj., kjer podjetju Primorje na Reki. V letu 1957 je bil tri je 1875 opravil izpit za samostojno gozdno go- mesece na specializaciji pri zahodnonem. zveznih spodarstvo. 1876 je bil premeš=en k ces. na- železnicah. Do 1960 je bil direktor za vzdrževa- i'estništvu v Trst, kjer je napredoval za prista- nje prog v Pulju, nato pa do 1968 repub. in- va in 1879 za gozdar, komisarja. 1885 so ga po- špektor za železniški in cestni promet, 1969 je klicali v rainistr. za kmet. na Dunaj, 1890 je bil imenovan za glavnega gradb. inšp. v SRS, napredoval za gozdar, nadkomisarja. Od 1892 je obenem pa je bil strok, sodelavec za projekti- bil v Trstu dežel, gozdni nadzor, za Prim., kjer ranje in varnost pri delu na Višji tehn. varnost- Je 1893 napredoval za gozdar, svetnika. Po smrti ni šoli v Lj. Upokojen je bil 1973. ministr. svetnika Ivana Salzerja (1895) je bil Prim.: ULjBB III, 1308; osebni podatki (11. ma- vpoklican v ministr. za kmet. na Dunaj, kjer so ja 1986). mu poverili vodstvo tehniških del urejanja hu- Ad=. dournikov in gozdnopolit. upravo. Na tem po- ROTH Licinija, por. PAHOR, profesorica in pre- ložaju je 1896 napredoval za gozdar, nadsvet- vajalka, r. 14. sept. 1939 v Trstu, živi v Velikem nika z naslovom in zna=ajem, 1903 pa je postal Repnu (Trst). O=e Massimiliano, ladijski stroj- stalni ministerialni uadsvetnik. Na njegov pred- nik, mati Emilija Cigoj, gospodinja. Vse šole log so v ministrstvu ustanovili poseben oddelek opravila v Trstu do Klas. liceja (matura 1959) 2a urejanje hudournikov. - R. je bil dober orga- in Filoz. fak. (diploma 1979). Teza: Janez Ev. nizator; bil je prvi podpreds. Kranjsko-primor Krek in krš=anski socializem na Slovenskem. skega gozdarskega društva (1896-1905). Od 1898 Od šol. leta 1976/77 pou=uje na Znanst. liceju C|0 smrti je urejal njegovo glasilo (Mitteilungen Fr. Prešeren v Trstu. Ukvarja se s prevajanjem. des krainisch-küstenländischen Forstvereines, 1970 je prevedla v it. Jovanovi=evo dramo Znam- 17 -23. zv.). Bil je odb. Avstr. drž. gozdar, druš- ke, nakar Se Emilija (upriz. v študentskem gle- tva, poslovodja avstr. gozdar, kongresov in ur. dališ=u v Benetkah). Za Stalno gledališ=e F-JK Poro=il teh kongresov. Bil je v tistem =asu med je 1971 prevedla Grumovo dramo Dogodek v najboljšimi poznavalci gozdar, stroke, osebno mestu Gogi (premiera 5. jan. 1972), ki je v gle- Pa zaslužen za njen razvoj. Zato so mu gozdar- dališki predelavi izšla v dec. št. revije Sipario. ji postavili nagrobnik z doprsnim kipom, ki ga Za it. antologijo // teatro sloveno (Padova 1975) Jf izdelal akademski kipar Alojzij Repi=. je prevedla del Koruzovega spremnega besedila Prim.: Centralblatt f. das Forstwesen, Wien in odlomke iz del: Ogrinec, V Ljubljano jo daj- |906; LZ 1907, 444; SBL III, 137; GozdV 1961, l mo; Detela, Dobrodelnost; Funtek, Za h=er; ^46. Ad=. Gangl, Sad greha; Grum, Dogodek v mestu Gogi. ROT Vladimir, gradbenik, projektant in inšpek- V rkp. še Cankarjevo Pohujšanje (1976) in no- tor, r. 6. febr. 1912 v Trstu, živi v Lj. O=e Jan- vela Andreja Hicnga Grob. Za Gled. list Teatra ko, železniški uslužbenec, mati Sidonija Pilloni. stabile F-JK (1976, št. 5) je prevedla eseja Jos. ROTMAN 224

Koruze in Žarka Petana. Prevaja tudi za revijo Gor. je za=el obiskovati gimn. (1841-43), a ker ni Most. kazal veselja za šolo in si le želel postati slikar, Prim.: Osebni podatki; M. Jevnikar, Il teatro so ga starši poslali na slikarsko akad. v Benet- sloveno, LUV XXVII, Trst 1975-76; Moder, LNSP ke, kjer sta mu bila u=itelja Odorico Politi 226; IzvTrst 1976-77-. (1785-1846) in Ludovico Liparini (1800-56). Slednji Pan je nanj dosti vplival in ga usmeril na žanrsko ROTMAN (ROTTMAN, ROTHMAN) Franc, kipar, slikarstvo. Po študijih (1844-49) je še nekaj =asa r. ok. 1716, u. 1788 v Lj. Svoj =as je veljal za delal pod Liparinijevim vodstvom, potem se pa vipavskega rojaka, ker pa se je izu=il v kipar- osamosvojil in ostal celo življenje v Benetkah, ski delavnici beneškega mojstra Giuseppeja Tor- kjer je redno sodeloval na vseh slik. razstavah. retta, je bil najbrž po rodu z Beneškega. Po pri- Slike je pošiljal tudi na razstave v Milan (18534 hodu v Lj., kjer se je 1740 poro=il in dobil 1757 Prago (1863), na Dunaj •869), v Berlin (1891) in meš=anstvo, je sodeloval s kiparjem F. Robbom, drugam. Njegov slikarski opus je zelo velik, a po katerem je prevzel tudi delavnico. Podpiso- med najpomembnejša dela je šteti: Usmiljeni val sc je kot «Architetto e Scultore De Marmi», Samaritan (1853), Dva brezposelna kadita eno ci- v sporu z lj. zidarskim in kamnoseškim cehom gareto (1853), Tizian pou=uje Ireno von Spilm- pa je 1760 poudarjal, da je kipar in da prepu- berg v slikanju (1853), Beraška družina (1853), š=a grobo obdelavo kamna kamnosekom. Kljub Sin ribi=a iz Chiozze (1854), Grof Recanati pred zvezam z Robbom ta na Rotmana slogovno ni Napoleonom v Trevisu 1797 (1855), Francoski ob=utneje vplival; kipar je ohranil v svojem kralj Franc I. s sestro (1856), Ljubosumnost delu klasicisti=ni zna=aj Torrcttovih plastik, v (1856), Dva portreta psov (1856), Iz beneškega primerjavi z Robbovimi vitkimi figurami pa so življenja (1857), Prva skrb (1858), Pojo=a odali- R-ove kar okorno =okate in jih ovija nabre- ska (1862), Poezija lagune (1862), Krpa= =evljev kla draperija. - R-ov opus, kolikor ga doslej po- (1863), Otioci nekega slikarja (1863), Bakanal na znamo, ni obsežen. V Lj. sta najbrž njegova kipa Lidu leta 1700 (1864), Otrokov prijatelj (1864), sv. Florijana in sv. Roka na oltarju sv. Ignacija Prodajalec vžigalic (1365), Pri =evljarju (1867), v šentjakobski cerkvi; za Krko na Koroškem je Ribiški de=ki (1868), Slikarjevi sinovi (1869), Dve izklesal Marijin oltar v kripti stolnice (1766) in študiji glav (1870), Bole=ina in up (1872), Niente stranski oltar v celovški stolnici, za cerkev sv. da fare (1878), Velika bole=ina (1882), Slaba druž- Fran=iška Ksav. v Radmirju pa spodnji del ve- ba (1883), Sre=o obetajo=i loterijski listek (1890). likega oltarja (1764-65); njegov je verjetno tudi Krpanje mehov (1893), Težek primer (1894) idr. severni stranski oltar v Morav=ah. Za Marijino Iz poznejše slikarske periode je še omeniti ne- cerkev v Zgbu je naredil veliki in štiri stranske kaj boljših slik, tako: Kradljivec kokoši, Lovec, oltarje (1768-73). V primorsko smer je segel z Mitološki prizor, Stara nuna, Meditacija. Nje- oltarjema sv. Tilna in sv. Ahacija (1770) in ver- gova najboljša dela pa so: Prve iluzije, Malica, jetno tudi z velikim oltarjem sv. Janeza Krst. Pijanec, Garibaldin=eva smrt. - R. je bil sicer (pred 1770) za Matcnjo vas na Pivki ter z veli- nedvomno nadarjen slikar žanrskih prizorov iz kim oltarjem za Gradec pri Slavini (ta je spa- dnevnega (zlasti beneškega) življenja, dobro *e dala tedaj pod tržaško škcfijo). Ob oltarju za obvladal slik. tehniko, vendar pa njegova iz- Gradec v kompoziciji okvirne oltarne arhitektu- najdljivost ni bila velika in je =utiti pomanj- re slutimo tipološko sorodnost z Robbovim za- kanje idej pri izbiri snovi, pa tudi v sami uresni- grebškim oltarjem sv. Križa. =itvi. To je zlasti opaziti pri njegovih zgod. pri- Prim.: V. Steska, Ljubljanski bpro=ni kiparji, zorih, ki so nekako brez življenja in pravega ZUZ V, 1925, 96; SBL III, (z nadrobno liter.) 143; Mel. Stele, Ljubljansko baro=no kiparstvo v umet. doživetja. Nasprotno pa je R. svojim kamnu, ZUZ N. V. IV, 54-59; S. Vrišer, Baro=no žanrskim prizorom znal dati humoristi=no noto, kiparstvo v osrednji Sloveniji, Lj 1976, 212-13; gracioznost in ekspresivnost. Zato so sodobniki Isti, Baro=no kiparstvo na Primorskem, 1933; D. ravno te slike zelo cenili, a priljubljene so bile Prclovšek, Kje se je šolal kipar F. Rotman, Kron 24, 1976, 106. E.Cevc tudi njegove uprizoritve (in portreti) živali. R-eva dela so v evrop. galerijah (Benetke, Berlin, Du- ROTTA (ROT, ROTA) Anton, slikar, r. 22. febr. naj, Helsinki, Milan, Praga, Trst) in v Ameriki 1828 v Gor., u. 11. sept. 1903 v Benetkah. Sin (Philadelphia), pa tudi v zasebni lasti. Njegov slov. staršev Antona Rota in Jožefe Stubel. V sin Silvio Giulio Rotta (r. v Benetkah 15. avg. 225 R02ANC

1853, u. tudi tam 7. jun. 1913) je bil tudi žanrski prizadevanju in materialnih žrtvah postale žup- slikar in u=enec beneške slik. akad., a je delal v nija (odvisne so bile namre= od Op=in). Tako olju in akvarelih. je bil od 5. dec. 1954 žup. upravitelj te župnije Prim.: Gemme d'arti italiane, VI, Milano-Ve- in od 1. dec. 1959 do smrti njen prvi žpk. V nezia 1853, 118; VII, Milano-Venezia 1854, 79; Treb=ah je bil katehet na osn. š. in nekaj let Vili, Milano-Venezia 1855, 141; IX, Milano-Vene- tudi na sr. š. na Op=inah. Za kratek =as je spre- zia 1856, 115; Album - Esposizione di belle arti jel duhovno vodstvo slov. skavtinj na Tržaškem. di Milano ed altre città, XV, Milano 1853, 39; XVI, Milano 1854, 15; XVII, Milano 1856, 25; S. V priznanje njegovih zaslug in odli=ne duhovni- Kocian=i= (Arkiv za povjestnicu jugoslavensku, ške osebnosti ga je 10. jun. 1972 nadškof Anton III, Zgb 1854, 259-306); I. Kukuljevi7, Slovnik Santin imenoval za =astnega kanonika trž. stol- umjttnikah jugoslavenskih, I-V, Zgb 1858-60, 371: nega kapitlja. - R. je bil duhovnik globokega C. Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kai- serthums Oesterreich, XXVII, Wien 1874, 90-91; notranjega življenja, razgledan mož, vesten duš- A. De Gubcrnatis, Dizionario degli artisti viventi, ni pastir, svetovalec, voditelj in šolnik, glasbe- Firenze 1889 (1906); K. v. Czoernig (Die öster- nik, ljubitelj petja, velik prijatelj mladine, zave- reichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, den slov. dušni pastir. Težke razmere, v katerih Das Küstenland, Wien 1891, 93-109); F. v. Boetti- cher, Malerwerkc des 19. Jahrhunderts, II, Dre- je živel in deloval, pa slabo zdravje mu niso sden 1898 (1901); G. Cantalamessa (Emporium, dovoljevale, da bi žel tiste uspehe, za dosego XIX, Bergamo 1904, 91-110); G. Garollo, Diziona- katerih se je vedno žrtvoval. Vsekakor pa v žup. rio biografico universale, II, Milano 1907, 1681; cerkvi v Treb=ah spominja nanj slika zadnje H. A. Müller-H. W. Singer, Allgemeines Künstler- Lexicon, IV, Frankfurt a/Main 1920, 118; Rêvai ve=erje, ki jo je naslikal Tone Kralj. nagy Icxikona az ismcretek enciklopédiâja, XVI, Prim.: ŠkATrst; PDk 5. maja 1982; KatG 13. Budapest 1924, 381; V. Steska, Slovenska umet- maja 1982; KolGMD 1983, 120 s si. nost, I, Slikarstvo, Prevaljc 1527, 298; E. Somare. Skerl Storia dei pittori italiani dell'Ottocento, I, Mi- lano 1928, 529; L. Serra, Storia dell'Arte Italiana, ROZMAN Janez, duhovnik, karitativni delavec, r. III, Milano 1932, 138; A. M. Comanducci, I pitto- 4. apr. 1832 v Godovi=u pri Idriji, u. 20. avg. ri italiani dell'Ottocento, Milano 1934; U. Thie- 1909 v Lj. Osn. š. v Idriji, gimn. in bogoslovje me-F. Becker, Allgemeines Lexikon der bilden- v Lj., posve=en 1856 po 3. letniku. Od 1857-61 je den Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, bil kaplan, katohet in šol. vodja v Ko=evju, pri XXIX, Leipzig 1935, 96; J. Carnemolla, Enclt XXX, 193b, 174; E. Benezit, Dictionnaire critique Sv. Jakobu v Lj. je bil 1861-81 kpl., katehet in et documentaire des peintres, sculpteurs, dessi- 8 let šol. vodja, nato do smrti žpk. Med 1888-91 nateurs et graveurs, VII, Paris 1954, 376-77; F. je bil =lan mest. sveta in odb. Mest. hranilnice; Stelò, SBL III, 144. 1892 =astni kanonik lj. stolnega kapitlja; 1901 Le. apostolski protonotar. Preds. šentjakobske in ROZMAN Alojzij, duhovnik in prosvetni delavec, trnovske Vincencijeve konference od ustanovitve r. 22. jun. 1911 v Smihelu pri Postojni (danes 1876, med 1903-09 preds. Vincencijeve družbe. Z Dolane), u. 3. maja 1982 v trž. sanatoriju pod dr. Jan. Ev. Krekom je 18•4 ustanovil Katoliško Obeliskom, pokopan v Treb=ah pri Trstu. O=e društvo za delavke in mu bil preds. - Šentja- Janez, kmet, mati Marija Krebelj. Po osn. š. je kobsko cerkev je dvakrat prenovil in dal 1886 bil v gimn. v Šentvidu nad Lj., kjer je tudi okrasiti strope s štirimi freskami Jurija šubi- maturiral. Bogoslovje je dovršil v Gor. in Trstu ca. - S =lanki je sodeloval v DPast. Prejel mašniško posve=enje 30. sept. 1934. Umrl Prim.: Dr. Fr. Lukman, R. J., SBL III, 148-49 Je po dolgi in mu=ni bolezni. Njegove prve služ- in tam nav. liter.; Kron 1936, 2/3 s si. be so bile v hrv. Istri: skoraj eno leto je bil Ur. kpl. v Ro=u, nato pet let žpk v Dolenji vasi in R02ANC Marcel, knjigotržec, založnik, r. 5. okt. Žup. upravitelj Vranje. 27. mar. 1940 je postal 1909 v Trstu, živi v Kopru. O=e Anton, uradnik, Žpk v Dekanih pri Kopru, kjer je razvil vse mati Fran=iška Babuder, gospodinja. Osn. š. je svoje sposobnosti in možnosti dobrega pastirja. za=el obiskovati v Trstu. Po prvi svet. vojni se Vojna in povojna leta so mu pripravila marsi- je družina preselila v Celje, kjer je R. nadaljeval katero grenko urico in ta grenkoba ga je z bo- osn. š., nato meš=ansko in trg. š. Najprej se je leznijo spremljala do smrti. Iskanje zdravja in lotil knjigotrške stroke, ker pa v Celju ni bilo •niru ga je 1948 pripeljalo v Trst, kjer je tudi prave zaposlitve, je služboval v Zgbu, Lj. in Ro- °stal. 1950 je prišel v Treb=e, ki so po njegovem gaški Slatini, nekaj =asa je preživel v Franciji. R02ANC 226

Ukvarjal se je s trg. posli in zastopal razli=ne Njegovo glasb, delo se za=enja, ko se 1906 pri- evr. tvrdke v Jsli. Tik pred zadnjo vojno je bil druži sodelavcem NA in osvoji koncepte njiho- poslovodja Leskoškove knjigarne in papirnice v vega ur. Gojmira Kreka. Romantik z dobro teh- Celju. Med vojno se je vklju=il v OF. Po osvo- niko in svežo invencijo je uporabljal tudi ele- boditvi je vodil knjigarno in papirnico DZS v mente novoromanti=ne smeri. Pisal je zborovske, Celju. 1949 je prišel v Koper in se po za=asnih instrumentalne skladbe, samospeve. Mnoge nje- zaposlitvah nazadnje oprijel knjigotrške dejavno- gove skladbe niso objavljene: skladbe za mešane sti. V Kopru je najprjj vodil knjigotrško pod- in moške zbore, za violino in klavir (Fantasia jetje Lipa, ko se je 3. jul. 1951 v okviru tega improvvisata, Menuet I in II, Rigaudon, Canzo- podjetja ustanovila založba, je bil R. med nje- netta, Romanca), Magnificat za glas, orgle in nimi ustanovitelji in =lan prvega ur. odb. (prvi orkester. Zalita fantazija za veliki orkester, Mis- odg. ur. in preds. založniškega sveta je bil med sa in honorem S. Michaelis archangeli in še sklad- 1952 in 1965 dr. B. Magajna). Založba, ki je kma- be za pihala, godalni kvintet, š. godalni kvartet, lu dobila ime Primorska založba, je spo=etka salonski orkester in priredbe tujih avtorjev za delovala volontersko, združena s podjetjem Li- š. namene. Svojo dejavnost je razvil tudi v pe- po se je 1955 preimenovala v Primorsko založbo dagoško smer, ker ga je glasb, metodika vedno Lipa. Ves ta =as je založbo vodil R., ko pa je živo zanimala. Odtod njegovi spisi o nazornem 1957 nastalo z združitvijo tiskarne Jadran in =as- pouku teorije, o metodiki splošne glasb, teorije, nika SlovJ novo CZP Primorski tisk, je založba o modulacijskih vzorcih Maxa Regerja, o meto- v sestavi podjetja dobila ime Založba Lipa (to diki violinske tehnike. Pisal je v NA, NZb nosi še danes). R. je ob nastanku novega pod- Zbore, SGr. jetja postal njegov komercialni dir., obenem Prim.: SBL III, 150-51; MuzE II 5•- Lim II pa je bil vse do upokojitve (1969) dir. založbe Lipa (Magajni je kot preds. založniškega sveta ploš=-, J"Z«?'• I-,®' Adami=)' Spominska sledil F. Bevk, njemu pa C. Zlobec). R. je »za- ploš=a, J 1935, št. 6; Ajlec DR., LdP 1955, št. 281- ložbo usmerjal v poslovno trdnost in solidnost« jcieiS= Zn M- Rožanc' NZb x/1956- 2W°; in pod njegovim vodstvom je Lipa uspešno na- Har. daljevala bogato založniško tradicijo na Prim. ROŽIC (ROSI) Mihael, profesor, ravnatelj, r. 5. R. je bil aktiven za podro=je založništva v or- jul. 1913 na Oslavju pri Pevmi, u. 20. febr. 1978 ganih trg. in gosp. zbornic. v bolnišnici v Vidmu, pokopan v Pevmi. O=e Prim.: SlovJ 9. okt. 1959; PrimN 12. okt. 1979; Mihael, kmet, mati Jožefina Figelj. Osn š v osebni podatki. Pevmi, it. gimn. in licej v Gor.; na Filoz. fak. U B. Mar. v Padovi študiral klas. jezike in 1938 dosegel ROZANC Mihael, skladatelj, r. 25. nov. 1885 v doktorat z dipl. nalogo Gli inizi della letteratura Trstu, u. 23. avg. 1971 v Lj. Osn. in meš=. š. v slovena con particolare riguardo all'opera di P Trstu, nižja gimn. v Novem mestu, u=iteljiš=e Trubar. V kako težkih socialnih razmerah je v Lj. Po maturi 1907 je nastopil službo na že- študiral, pri=a tudi dejstvo, da je moral na dipl. leznici v Novem mestu, Lescah, Trstu,

šoli imenovan za ravn. V Rimu je namre= opra- ki je izšlo 1911 in leto kasneje v slov. prevodu vil izpit za rednega ravn. sred. š. kot eden iz- gozdar, strok. Antona Sivica. med najmlajših kandidatov iz cele države. Iste- Prim.: SBL III, gesli Rubbia Konrad in šivic ga leta je dobil imenovanje za ravn. v Desen- Anton. zanu, a službe ni nastopil. 1956 je postal ravn. Svk. tudi na slov. u=iteljiš=u in vodil oba zavoda ne- RUDEŽ Anton, preroditelj, graš=ak, r. 8. apr. pretrgoma do 1973. V tem =asu je bil še ravn. 1757 v Kobjiglavi pri Štanjelu na Krasu, u. 14. na naslednjih slov. šolah: v š. 1. 1962/63 in 1965/ nov. 1820 v Ribnici na Dolenjskem. Na gimn. v 66 slov. nižje sred. š., v š. 1. 1963/64 in 1964/65 Lj. je bil vsaj v letih 1769-73 sošolec pesnika Val. slov. trg. strok, š., v š. 1. 1973/74 slov. drž. strok, Vodnika. 1777 je prakticiral pri Ra=unskem dvo- zavoda za trgovino. V istem š. 1. je bil imenovan ru v Lj. 2e od doma je bil znan z grofi Co- za ravn. na liceju Stellini v Vidmu, v š. 1. 1974/75 benzli (PSBL I, 190-92; II, 260 Andrej Jožef Lav- Pa je postal ravn. na it. liceju Dante Alighieri rin), ki so imeli posestva na gor. Krasu (Štanjel, v Gor., kjer je ostal do smrti. R. je bil za lat. Lože pri Vipavi, Predjama, Prošek) in v Ribnici in grš=. pravi strokovnjak. Kot navdušen =astilec na Dolenj., zato ga je grof Gvido Cobenzl (1715- humanisti=nih pridobitev je iz anti=ne modrosti 97) 1789 vzel za uradnika na svojem ribniškem =rpal zdrave življenjske sokove za svoj vsakdan, gospostvu. Župnik Fr. Ks. Kramer (1800-94) pišu obenem se je pri antiki navzel ostrega kriti=ne- o njem: »Skoro s praznimi rokami je prišel v ga presojanja. Vse stopnje svojega prof. poklica Ribnico oskrbovat graš=ino, pa v kratkem se je je dosegel o pravem =asu z doslednim in siste- prepri=al, da ima graš=ina skrite zaloge, katerih mati=nim u=enjem. Bil je tudi odli=en poznavalec še nih=e ni odprl. Previdno in spretno je pre- š. zakonodaje.

spel v Zambijo kot misijonar in se hitro nau- Napeljevanje iz glave poštevati za pervi klas =il doma=ega jezika ••••••. Prvo mesto je bilo ljudskih šol (Trst 1846) in Napeljevanje za ra- v misijonu Katonclwc ob reki Luangvva, kjer je =unstvo za 2. in 3. klas farnih in glavnih šol preživel Sest let, pozneje je bival tu še dvakrat, (Trst 1848). V letih 1848 in 1849 se je udeležil skupno 14 let. Bili so =asi nemirov za osvoboditev slov. društvenega življenja v Trstu. 11. oz. 25. Mozambika in Zimbabvveja. Iz Katondvveja je febr. 1849 je bil izvoljen v odb. Slavjanskega prišel v Lusako v žup. Matera za dve leti, štiri društva v Trstu, za društveno glasilo Slavjanski leta je bil v žup. Chelston, tri leta v Kasisiju, rodoljub je napisal daljši =lanek Slovenske šole. nazadnje je v Mumbwi. Poleg angl. in nyanya Njih potreba (1849, št. 3-6) in krajši zapis Enako- se je nau=il še ve= drugih doma=ih jezikov. - Slov- pravnost za Slovence (1849, št. 4). Oba prispev- stveno delo: Kot dober pevec je v cerkvi in pri ka sta napisana v vzdušju tistega =asa (»Napra- verouku vedno gojil petje. Za prakti=ne namene vimo tedaj po slov. zemlji dobre slov. šole in je sestavil nekaj pesmaric v doma=ih jezikih: vse bo dragaci, bo boljši!«). Febr. 1850 je postal Pesmarica za skavte (1973), Pesmarica za nedelj- preds. Slavjanskega društva, potem ko je bil sko šolo. Sestavil je tudi lastni Katekizem v pe- nekaj =asa preds. namestnik. V za=etku 1851 tih jezikih (nyanya, tonga, sona, lenje, angl.). se je zavoljo premestitve na Koroško mestu Poseben Katekizem tudi v jeziku bemba, pa Mali preds. odpovedal. 1850 je bil tudi ur. društvenega katekizem v štirih jezikih. Za prvoobhajance je glasila Jadranski Slavjan in ur. vseh 6 št. in za prevedel dva amer, katekizma. Iz slov. je pre- list napisal ve= prispevkov, trije daljši so posve- vedel Pismo iz pekla, iz angl. knjižico Za mamice. =eni metodiki pouka: Osnova pripravivnice na- Pa še to in ono za prakti=ne potrebe v misijonu. rodnih u=ivnic (št. 2, 30-34); Slovenske šole. Njih Za svoje pesmarice je uporabil tudi slov. ljud- u=ilno na=instvo ali osobita metodika (št. 4, 76- ske pesmi, zlasti iz Bar=ice in neke Kramol=eve 78); Detovodsko potovanje v Kraiclingo na Švaj- zbirke. Lotil se je tudi slovnice. Ko je bival v cerskim (št. 5, 97-100, št. 6, 121-37). V zadnjem pri- Chelstonu (1968-71), je za it. nameš=enec pri spevku je opisal svoje potovanje v Svico sept. Alitalia, ki so bili v službi na mednar. letališ=u, 1849 v družbi kateheta Mihaela Švaba in u=it. sestavil slovnico Italiano-nyanya; dodane so tudi Janeza N. Knobla; Slavjansko društvo je =lanek vaje. izdalo separatno. R. je bil tudi =lan trž. mest. Prim.: NadškAGor.; Letopis Cerkve na Slov. sveta. Na Koroškem je mogel R. kot nadzornik 1985; njegovi dopisi iz Zambije v KatM, KatG in še bolj uspešno razvijati svoje pedagoško delo- Družini; lastni arhiv. vanje.

Triglava v Londonu, PDk, Družino, Slov. skup- Marija Hrovatin, sin Saša (gl. =l.), h=i Neva (gl. nost, v it. za Meridiano in specializirane športne =l.). Po doma=i osn. š. je odšel na realko v revije. Kot posebni poro=evalec je sledil svet. Idrijo, toda s 17. letom (maja 1915) so ga zaradi polit, dogodkom KVSE 1977/73 v Bgdu (konfe- protiavstr. govorjenja zaprli na lj. gradu, nato renca o varnosti in sodelovanju v Evropi), po- v koncentracijskem taboriš=u Mittergrabern na sebej pa športnim dogodkom: SP v košarki Sp. Avstrijskem. Zapor na lj. gradu je opisal v Split-Lj. 1970, Ol München 1972, Innsbruck in =rtici Sre=anje z Vladimirom Levstikom (Utripi, Montreal 1976, Moskva 1980, Sarajevo in Los An- Trst 1958, 26-28). Po izpustitvi 1916 so ga mobi- geles 1984, SP v nogometu ZRN 1974, Argentina lizirali in poslali na rus. bojiš=e, najprej v Ga- 1978, kjer je bil edini slov. dopisnik, Španija licijo, proti koncu vojne v Ukrajino. Nato se je 1982 in Mehika 1986. O tem je objavil pri ZTT z Maistrovimi borci boril na Koroškem (1918-19). v Trstu dve knjigi: Olimpijski ogenj in dim Po maturi v Idriji (25. nov. 1921) se je vpisal (1984) in Mundial - svetovna prvenstva v nogo- na dunajsko Visoko trg. šolo, po enem letu je metu med bliš=em in stvarnostjo (1986). V obeh odšel na istovrstno š. v Frankfurt ob Maini in je opisal športne dosežke, isto=asno pa kraje, tukaj diplomiral (30. jul. 1924). Službo je dobil razmere in ljudi, v Argentini tudi slov. zdom- v Gor. v podružnici Lj. kreditne banke, in ko ce. - Polit, je R. deloval pri trž. SDZ, nato pri jo je prevzela Banca del Lavoro, je ostal pri SSk, pri kateri je bil trž. polit. tajn. in preds njej. Ves =as je narodno delal in bil zadnje sveta. V letih 1967/69 je bil odbornik za kme leto gledališ=a preds. Dram. društva, zato je tfjstvo, turizem, lov in ribolov pri trž. pokraj moral v za=etku 1929 oditi v Jslo. Najprej je bil upravi. V zastopstvu trž. pokraj, uprave je pod- nekaj =asa pri zasebnem podjetju, nato prof. preds. SSG od 1980. na dvorazr. trg. šoli v Lj. Zunaj šole se je uve- Prim,: Osebni podatki; 20 let RO, Trst 1966, ljavil kot =asnikar in bil v ured. dnevnika Ju- pass., skup. si. 25; Sfiligoj, 133, 134. Soslovan (izh. 1931-32) in tednika Pohod (izh. M. Baje n , ?' Tf ' Pa JC "• in IIL letnik mese=nika RUDOLF Ivan, rudniški inž. in speleolog, r. 0. Detatlist (izh. 1932-apr. 1934), strok, lista za trgo- maja 1821 v vasi Lome pri

sc je med vojaki razširila part, propaganda in rodni manjšini v It. Sodeloval je na RAITrstA se je bataljon 10. jul. 1943 uprl, jih tudi R. ni s strok, predavanji in Lov=evimi zapiski. Bil je mogel pomiriti. Ve=ina se je odlo=ila za odhod v odboru Slov. dobrodelnega društva in SPM. v Jslo in R. se temu ni upiral, ni pa odšel z Bil je velik organizator in rodoljub, eden glavnih njimi. V službi je bil pri Intelligence Serviceu govornikov na sestankih in volilnih zborovanjih in užival velik ugled pri Angležih. Po zmagi VIII. SDZ, kandidat Slovenske liste v trž. ob=ini. armade pri El Alameinu je pripravljal z brit. Prim.: J. Košuta, Slov. gled. v Gorici, GL SSGT obveš=evalno službo, »da bi z bataljonom izvršil 194546, št. 1, 23; M. Sah, Prof. I. Rudolf, LitV letalski desant na Primorsko« (Perat, 165). Bata- XIII, Trst, 1961/62, 216 s si.; (M. Jevnikar), I. R., ljon bi bil vodil R., toda na=rt so opustili za- IzvTrst 1962, 76 s si.; J. Pcterlin, Prof. I.R., M(Trst) 1962, 70 s si.; Umrl je prof. I. R., PDk voljo razli=nih vzrokov že ob koncu 1943, do- 6. maja 1962; t Prof. I. R., NL 10. maja 1962; Umrl kon=no pa v prvi polovici 1944.

Karamfil s pjesnikova groba (1934), Epske na- I. Cankar) pri Sv. Jakobu od 1. okt. 1945 do 20. rodne pesmi l-Il (1936-37) in napisal uvod in mar. 1946, ko je bila uradno odpuš=ena zaradi opombe h Gradnikovemu prevodu Njegoševega stavke in zaradi polit, nesoglasja s takratnim Gorskega venca (1947). - Na jezikovno podro=je odgovornim funcionarjem ZVU za šolstvo por. je posegel s knjigama: Slov. pravoreije (1946) in Simonijem. V jeseni 1946 se je zaposlila pri Slov. jezik. Pregled slov. slovnice (Clc 1957). Važ- Ljudskem tedniku v Trstu in bila do njegove nejši jezikoslovni =lanki so-. Izgovor si=mlcov pred ukinitve 1951 ured. za kult. vprašanja. Avtorske šumevci (SJ 1939), Zborna ali knjiina izreka =lanke, pretežno o slov. kult. možeh (Trubar, (Obz 1946), O izreki slov. samoglasnikov (prav Levstik) je podpisovala s polnim imenom, razna tam), Nekaj o današnjem pisanju (NS 1948), O poro=ila o kult. .dogodkih v Sji in na Tržaškem Zupan=i=evem jeziku (NS 1948), Kako je Zupan=i= z za=etnicama N. R. Po ukinitvi LdTd je sodelo- sani sebe popravljal (JiS 1955/56). Sodeloval je vala v PDk. V š. 1. 1953-54 je pou=evala na Trg. pri Slov. pravopisu 1950 in prejel za to Pre- akad. Od jun. 1954 živi v Bologni (poro=ila se šernovo nagrado, in pri izdaji iz 1962. - S sprem- je mar. 1954). nimi besedami je opremil faksimile izdaje: Ta Prim.: Arh. Sred. š. I. Cankar v Trstu; osebni prvi psalm 1579, Ta slov. kolendar 1557 (oboje arhiv; njeno pismo 28. avg. 1987. 1957), Abecedarium 1555 (1959), glagolsko Tablo Koren Za dieu (1959) in cirilsko Tablo za dieu (1959). RUPEL Slavko, sodnik, recenzent, r. 2. avg. 1921 Napisal je vrsto priložnostnih in informativnih v Lj., kjer tudi živi; brat slavista Mirka (gl. =l.). =lankov, strok, razprav o bibliotekarstvu, kritik O=e Jakob, carinski inšpektor v Trstu s Prošeka in poro=il. - Za oder je prevedel in priredil Drži- pri Trstu, isto mati, h=i Ivana Nabergoja, enega =evega Dunda Maroja pod naslovom Boter An- od voditeljev trž. Slov. V Lj. je maturiral 1939 drai (1941) in Goldonijeve Primorske zdrahe in 1943 diplomiral na Pravni fak. Med vojno je (1954 - v prim, nare=ju), jezikovno priredil nje- bil na prisilnem delu, po vojni je služboval kot govega Lainika (1954). Prevedel je Prešernova pravnik in potem kot sodnik v Kopru, Hrpc- Pisma (NS 1949 - skupaj z Alf. Gspanom), Nu- ljah-Kozini, Postojni, Idriji in Lj. Tu je bil 20 ši=evo Oblast in Nazorjeve Istranke (1950). - R. let sodnik Višjega sodiš=a, sodnik okraj, sodiš=a, je bil vse življenje marljiv kot =ebela, velik predstojnik civilnega pritožbenega oddelka. Kot strokovnjak v starejši literaturi in jezikoslovju. sodnik se je specializiral za družinsko pravo. Njegova velika zasluga je, da je mogel napraviti Napisal je vrsto strok, =lankov in razprav s pod- v NUK »dostopno popolno serijo slov. in hrv. ro=ja družinskega prava, objavljenih v: Doma=i Protestantik, zbrati reprodukcije vseh ugotov- pravnik. Kmetovalcev pravni priro=nik, Vajino ljenih arhivalij in korespondenc naših reforma- skupno življenje, Naš ma=ek. Stalni sodelavec torjev« (Alf. Gspan, JiS 1963/64). RTV Lj., pravni svetovalec Dela, Nedeljskega Prim.: SBL III, 166-67; P. Kalan, Ob petdeset- Dnevnika. - Ukvarja se z liter, in od 1. jan. 1946 letnici M. R., SR IV, 1951; B. Borko, Deset let (tedaj je izšel prvi =lanek v tedanjem LdTd v jezikovnih pogovorov, Knjiga 56, 84-85; Alf. Gspan, Trstu) pisal recenzije in kritike o knjigah. Ob- M. R. v spomin, JiS 1963/64, 1-4; ULjBB I, 412-14, javljal jih je 40 let redno v PDk, deloma v re- II, 525 (v obeh bibliografija); PDk 22. okt. 1963; SGL •, 603; Slov. književnost, CZ Lj. 1982, viji Borec. Za PDk je pisal izklju=no o knjigah 307-08; ZSS VI, 309 skupinska si.; SLNP 261. in knjižni problematiki. Precej je predaval, tudi Jem. v Trstu in Gor. Od 1984 je v pokoju, vendar je RUPEL Nada, por. GAVAZZA, slavistka, r. 7. še vedno mo=no aktiven, delno kot sodnik okraj, aPr. 1910 v Trstu, živi v Bologni. O=e Jakob, ca- sodiš=a Združenega dela in pa kot prvi sveto- rinski uradnik v Trstu, po prvi svet. vojni v Lj., valec in avtor knjig (pred kratkim oddal roko- •nati Elvira Nabergoj, h=i politika Ivana Naber- pis za dve knjigi). Za svoje delo je bil dvakrat Soja s Prošeka (PSBL II, 485-86), brata Karlo odlikovan z redom dela z zlatim vencem in re- in Mirko (gl. =l.). Sred. š. v Lj. na Mestni žen- dom zaslug za narod s srebrnimi žarki. ski realki, matura 1929. Na lj. U študirala sla- Prim.: Osebni podatki; SBibl. 1945-1985. vistiko in diplomirala 29. okt. 1934. Kot prof. Sirk Pou=evala na I. drž. real. gimn. v Lj. od 6. avg. RUPENA Zora, u=iteljica in politi=na delavka, r. 1938 do 1. okt. 1945. Po drugi svet. vojni je 22. jan. 1920 v Mirni Pe=i na Dolenjskem, u. 27. Pou=evala v Trstu na slov. Nižji sred. š. (zdaj febr. 1945 pri Sv. Antonu na Štajerskem. O=e RUPNIK 236

Anton, posestnik in gostilni=ar, mati Marija Ru- od 25. nov. 1922 ekspozit na Ubcljskem, od ko- tar, gospodinja in solastnica posestva. Po osn. der je oskrboval tudi Razdrto; od 1. okt. 1929 š. je dokon=ala meš=ansko š. v Novem mestu, v vikar in nato žpk v Novakih pri Cerknem, kjer Prokuplju pa je maturirala na gospodinj, u=ite- je umrl. Med vojno je bil pregnan v Trst, kjer ljiš=u. Službovala je v Mali Nedelji. Polit, je je bival skoraj en mesec pri fran=iškanih, ko je delala v Društvu kme=kih fantov in deklet v do- smel za=asno k sorodnikom v Gor., kot sam pi- lenjskem pododb. Apr. 1941 se vrnila v Mirno še, do »svoje pete postaje križevega pota«. Od Pe= in se kmalu vklju=ila v osvobodilno gibanje. tam pa v Trži= (Monfalcone), od koder piše kot Postala je =lanica KPS in RO OF, po aretaciji s svoje »sedme postaje« o težavah, pa tudi o sestre Mare (por. Osolnik) pa je postala sekr. upanju, da se bo kmalu smel vrniti med svoje. rajonskega komiteja KPS in rajonskega odb. OF Res se je vrnil, a našel župniš=e požgano, tako za Mirno Pe=. Jun. 1942 je odšla v ilegalo. Po- da je moral vse do prezgodnje smrti bivati pod stala je =lanica podokrož. odb. OF Mirna Pe=- tujo streho. V povojnih letih 1945-1947 je bil Zužemberk-Trebelno in =lanica okrož. odb. SPZŽ hudo bolan. Od 15. nov. do 20. dec. 1946 se je Novo mesto. Jul. 1943 je prišla s skupino polit, brezuspešno zdravil v gor. bolnišnici. Malo pred delavcev v Slov. Prim. Postala je sekr. pokraj, smrtjo mu je uspelo, da je iz tovarne Broili v iniciativnega odb. SPZŽ za Slov. Prim., po obli- Vidmu dobil nazaj novaški zvon, ki so ga it. kovanju pokraj, odb. pa njegova sekretarka. Na oblasti odvzele kot po vseh cerkvah na Primor- Prim, je urejala glasilo PO SPZZ Slovenka in skem. - Bil je blag =lovek in zaradi svoje lju- vanj pisala uvodnike in =lanke. Okt. 1943 je bila beznivosti povsod priljubljen. Kot duhovnik je poslanka na ko=evskem zboru odposlancev in iz- bil gore=, vesten in natan=en, odli=en pridigar, voljena v Vrhovni plenum OF in v SNOO. Na a tudi velik trpin skozi dolga leta bolezni, ki ga prvem kongresu SPZZ v Dobrni=u okt. 1943 je je dalj =asa prikovala na posteljo. V dneh trplje- bila izvoljena v glavni odb. SPZZ. Jan. 1944 je nja, pregona je zapisal: »Za Boga in z Bogom preživela napad na cerkljansko partijsko šolo, grem, kamor On ho=e! Naj se zgodi božja volja! febr. 1944 pa je organizirala prvo pokraj, konf. Zahvaliti moram Boga, ki me tepe, a me tudi SPZZ na Stjaku. Spomladi 1944 je kot =lanica maže, me tolaži. Le zahvalimo Boga, ki =loveka GO ZSM odšla na drugi kongres USAOJ v Drvar. ne zapusti!« - R. se je posvetil temeljitemu štu- Tam je preživela desant na Vrhovni štab, za tem diju in raziskovanju arhivov v Lj., Gor., Vidmu pa opravila višji partijski te=aj pri CK KPJ in in

Idrijo, Senože=e, Hrenovice, Novaki; podatki Slov. in Furlani pri organiziranju skupnih ro- Franca Rupnika, župnika in dekana v Kobaridu; manj. Bil je pobudnik študijskih sre=anj ob- Teden, Trst 14. avg. 1947. Skerl mejnih duhovnikov na Tolminskem in v bene- RUPNIK Franc, duhovnik in zgodovinar, r. 23. ško-furlanskem delu videmske škofije. Prvo je nov. 1924 v Zadlogu pri =rnem Vrhu nad Idrijo. bilo 8. jul. 1981, osemnajsto pa 9. mar. 1987. Na O=e Jožef, kmet (u. 6. jan. 1944 v Mauthausnu), tem sta se že drugi= sre=ala škof Janez Jenko mati Marija Zagoda (u. 12. apr. 1982 v Koba- in nadškof Alfred Battisti in v Kobarid je prišlo ridu). Naredil je Stiri razr. it. osn. š. v Zadlogu, še 25 duhovnikov. Na sre=anjih so izmenjali Da- gimn. v Malem semeniš=u v Gor. in Vidmu, storalne izkušnje. R. si je neuspešno prizade- maturo v Centralnem semeniš=u v Gor., bogo- val, da bi bil na Stari Gori vsaj en spoved- slovje v Gor. in Lj. Ordiniran je bil 4. jul. nik, ki bi znal slov. Iz obmejnega sre=evanja 1948 v Lj. in služboval kot vikar namestnik, vernikov se je razvila iniciativa za romanje treh župn. uprav, in žpk v Spodnji Idriji (od 22. avg. dežel. Sodeluje na sre=anjih Tolminske z bene- 1948 do 20. avg. 1972). V letih 1949-50 je oskrbo- škimi Slov. v Starem selu. Po potresu 1976 je val tudi Idrijo. Od 20. avg. 1972 je žpk in de- povezoval delo pri obnovi cerkva in župniš= na kan v Kobaridu. - Že 1969 je objavil =lanek o Tolminskem. Od 1969 je po potrebi uglaševalec za=etku šole v Spodnji Idriji. Pregledal je vse in kola vda tor, zvono v v Žalcu in poskrbel je za starejše mati=ne knjige župnije Kobarid in ure- ve= kot sto zvonov, od tega samo za kobariško dil ABC seznam. Pri tem je odkril zapis krsta dekanijo 30. Z njegovim prizadevanjem je bilo kobariškega slikarja Luke Šarfa. Potrdil je ob- popravljenih veliko cerkva, kapelic in stolpnih stoj rezbarske delavnice 18. stol. v Kobaridu ur. - V beneškem Domu je objavil naslednje Pri Vrtavu. Zlate oltarje Jerneja Vrtava je na važnejše =lanke: Nekdaj ni bilo meja... Sv. Vo- obrobju Furlanije odkril 1976 Tarcisio Venuti lar pri Robi=u, Zlati o=enaš iz Trnovega pri •z Tarcenta (Le botteghe d'intaglio di Caporctto, So=i (okt. 1980); Cenciài in Robediš=e (nov., dec. Ce fastu? - Sot la Napc 2-3, 1981, 32 - pismo 1980 in jan. 1981); Procesije (febr. 1981); /z Soške Fr. Rupnika). O rezbarski delavnici ga je R. doline na Kolovrat in na Hum, Tragikomi=ne Pismeno obveš=al. Dognanja je R. opisal v ve= zgodbe iz tivljcnja pre Joieja Jusi=a (apr. 1981); =lankih v =asopisu Dom v letu 1982. ABC se- Iz zgod. dreške in Stoblanske ttipnije (okt. 1981); zname je koristno uporabil za hitro sestavo ro- Špeterski vikar Klemeni Bernarda (Naistoth) dovnikov in ugotavljanje slov. priimkov v Bre- iz Škofje Loke (nov. 1981); Špeterski vikar An- Sinjskcm Kotu in na podro=ju prvotne župnije drej Paravan in njegovi stiki z Bov=ani (jan. Kobarid. O tem, predvsem pa o povezavah Slov. 1982); Spori in tolbe iz prejšnjih stoletij (mar. v Poso=ju in Bene=iji je napisal po 1980 veliko 1982); Anekdote iz Matajurske jare (jul., avg. =lankov v Domu. V nasprotju z navedbami S. 1982); O cerkvi sv. Antona v Kobaridu (sept. Rutarja je ugotovil, da je najstarejša krstna 1982); Kobariški rezbarji in zlati oltarji (ve= knjiga na Tolminskem kobariška iz leta 1635. nadaljevanj do nov. 1982); Ljubezen ne pozna Iz mrliških knjig je ugotovil obstoj štirih grob- meja (od št. 10 do št. 17-18 1984 in 1. št. leta ne v župn. cerkvi v Kobaridu. V letih 1972-73 1985); Baudouin de Courtenay (1985, št. 10); O vo- Je pregledal =edajski kapiteljski in videmski tivnih cerkvicah v nadiških dolinah (1985, 11.- ladšk. arhiv. Med drugim je našel to=ne datu- 14., tri nadaljevanja); Naš skupni problem, Za- me dovoljenj za gradnjo raznih podruž. cerkva služno priznanje (15. apr. 1987). V IdrR je na Kobariškem in njih blagoslovitve. Pripomo- priob=il Šola v Spodnji Idriji (2, XIV, 1969). v =i je k odkritju detajla freske Luke Sarfa pri Družini med drugim Plodno obmejno sodelo- Sv. Antonu, odkritju in obnovi stolpne števil=- vanje (22. mar. 1987). Pisal je tudi v Tolminsko ne in starih slik baro=nega zvonika v Koba- župnijsko Glasilo. Sodeloval je pri cilklostilni ridu. Poskrbel je, da so bili obnovljeni trije izdaji zgod. obravnave dr. Iva Juvan=i=a Od zlati oltarji na Svinem in v Sužidu. Poskrbel Zlatoroga do kozje vojske. V tipkopisu ima še Je za izhajanje župnijskega lista in ob 80-let- veliko študij: Grobnice v kobariški iup. cerkvi, n'ci smrti S. Gregor=i=a se je angažiral za nje- 80-letnica prostovoljnega gasilskega društva v dovo dostojno po=astitev. Njegov sestavek o Kobaridu (1904-1984), Za=etki lekarne v Kobaridu, lem so v dveh delih predvajali na radiu Vati- Pripombe k iup. kroniki Most na So=i in še k kan v dec. 1986. Od 1980 sodeluje z beneškimi drugim žup. kronikam na Tolminskem. RUPNIK 238

Prim.: »Si bomo skupno pomagali, da naš rod podpolkovnik, 1927 polkovnik, 1933 brigadni ge- ostane tu, kjer je že zdavnaj bil«, pogovor s neral in 1937 divizijski general ter služboval v kobariškim dekanom Fr. Rupnikom, Dom 31. Banjaluki, Nišu, Lj., Varaždinu, Skopju in Kra- maja 1986; Katja Roš, Župnik in umetnostni zgo- dovinar, Delo 31. dec. 1986; osebni podatki. gujevcu. 1938 je prevzel poveljstvo v štabu za Stres utrjevanje in zgradil proti It. »Rupnikovo lini- jo«. Tudi v Jsli je prejel vrsto odlikovanj do RUPNIK Leon Franc, general, lj. župan, preds. najvišjega: red jsl. krone II. stopnje. Ob Hitler- Ljubljanske pokrajine, r. 11. avg. 1880 na Lokvah jevem napadu na Jslo je bil R. kot diviz. ge- v Trnovskem gozdu, ustreljen 4. sept. 1946 v Lj. neral na=elnik štaba I. skupine armad s sede- O=e Franc, gozdar na Lokvah, doma iz Idrije, žem v Zgbu. Tu je doživel razkosanje države, mati Ana Ogrizek iz Lj. Osn. š. v Idriji, nato Šel ustanovitev NDH in po poznanstvih se mu je na niž. gimn. k benediktincem v št. Pavel v La- posre=ilo priti v Lj. k družini. Bil je 40 dni in- botski dolini na Koroškem, kjer je bival v sa- terniran v Gonarsu, po izpustitvi pa je v spo- mostanskem konviktu. Tu je dovršil 1. in 2. razumu z generalom Robottijem in civilnim ko- gimn. razr., 3. pa v Lj. na c. kr. drž. višji gimn. misarjem Graziolijcm sprejel 3. jun. 1942 mesto Osn. š. je bila slov., gimn. pa nem. Od 1895-99 lj. župana. Županske posle je prevzel 6. jun. od se je šolal na c. kr. pehotni kadetnici v Trstu dr. Jureta Adleši=a. V tem =asu je nastala po- in jo dovršil s prav dobrim uspehom. Iz šole je liti=no-ideološka razcepljenost, na eni strani pri- prišel kot kadet, oficirjev namestnik (zastavnik), staši OF, na drugi tisti, ki tega niso odobravali. k 3. linijskemu rezervnemu polku v Bjelovar. Množili so se atentati in na deželi so se za=ele Od 1. okt. 1901 do 30. sept. 1902 je bil R. v pio- organizirati prve vaške straže, ki so stale na- nirskem bataljonu v Klosternburgu blizu Duna- sproti partizanom. R. je kot župan posredoval ja, kjer se. je izpopolnjeval za inž. oficirja. Nato pri okupacijskih oblasteh za številne zapornike, so ga poslali na službo v Zgb, kjer je 1902-03 internirance. To mu je nasprotna stran štela kot obiskoval te=aj pehotne konjenice in v istem le- sodelovanje z okupatorjem. Po it. kapitulaciji tu postal inž. oficir ter predavatelj na šoli eno- in nem. zasedbi Lj., Dolenjske in Notranjske gx letnih prostovoljcev (šoli za rezervne oficirje), je 22. sept. 1943 Rainer, vrhovni komisar za Ja- ki so jo obiskovali maturanti in s tem zado- dransko Primorje, imenoval za šefa pokraj, upra- stili vojaški obveznosti. S 1. okt. 1905 je bil ve Ljubljanske pokrajine, kar je ostal do svo- sprejet v generalštabno šolo na Dunaju in po- jega odhoda iz Lj. 5 maja 1945. 24. sept. 1944 stal generalštabni poro=nik in naslednje leto so ga postavili za generalnega inšpektorja slov. kon=al šolo z dobrim uspehom ter se vrnil v domobranstva, 3. maja 1945 pa za vrhovnega po- Zgb. Nato je bil poslan v Nevesinje in 1911 je veljnika. Zaradi bližajo=e se vojske NOV se je bil v Mostarju =astnik v glavnem štabu 1. gor- umaknil na Koroško, kjer se je predal angl. za- ske brigade, kjer je ostal do izbruha prve svet. sedbenim silam. Te so ga kmalu nato poslale v vojne; 1913 je postal generalštabni stotnik. V It., kjer je bival po raznih begunskih taboriš=ih sept. 1914 se je udeležil bojev proti Srbiji v sred. in južne It. Na neprestane zahteve jsl. po- vzh. Bosni, postal pehotni kapetan in prejel voj- lit, oblasti so Angleži 2. jan. 1946 R. izro=ili Jsli. no odli=je. Naslednje leto se je boril v Šuma- V Lj. je bil postavljen pred sodiš=e 21. avg. diji in prejel dvoje odli=ij. Se istega leta (1915) 1946. Na procesu pred vojaškim sodiš=em IV. je bil R. premeš=en na it. bojiš=e, kjer je prav armade JA je bil obtožen izdaje in sodelovanja tako prejel ve= odli=ij. Poleti 1916 je bil že na z okupatorjem ter obsojen na smrt z ustrcli- ruski fronti, kjer je bil prav tako ve=krat od- tvijo; obsodba je bila izre=ena 30. avg. 1946. R. likovan in dosegel odlikovanje velikega križa I. razr. in viteški križ Leopoldovega reda. Od 1. je vložil prošnjo za pomilostitev, predsedstvo dec. 1917 do 31. jul. 1918 je bil na=elnik štaba Prczidija ljudske skupš=ine FLRJ jo je 2. sept, 42. pehotne divizije kot generalštabni kapetan, zavrnilo, zato so ga 4. sept, ustrelili na stre- od 1. febr. 1918 kot generalštabni major. Konec liš=u v Zelenem bajerju pod Golovcem ob Do- vojne je do=akal kot na=elnik štaba Boke Ko- lenjski cesti. Poslednje R-ove besede so bile: torske in obalne obrambe Južne Dalmacije. - Po »Živel slovenski narod!« îazpadu A.-O. je bil R. 1919 sprejet v jsl. vojsko Prim.: Fr. Saje, Belogardizem, Lj. 1951, pass.; s =inom generalštabnega majorja. 1923 je postal SBL III, 169 in tam nav. liter.; Zgodovina Slo- 239 RUS vencev, CZ 1979; revija Tabor, Buenos Aires, ra- š=ena. Med napadom na rimski zapor Regina zni letniki; D. Žcljeznov, Rupnikov proces, CZ coeli je ob padcu fašizma prišla iz je=e in se 1980. preko Milana in Trsta vrnila v Lj., bila tu po- Sah novno aretirana in prepeljana spet v Vinchia- RUPNIK Marija, roj. PEGAN, slavistka, r. 5. turo. Po kapitulaciji It. je 1944 v prvih mes. mar. 1937 v Gabrjah na Vipavskem, u. 26. avg. 1945 delala na propagandnem oddelku baze 1987 v Lj. O=e Franc, kmet, mati Gabrijela Me- NOVJ v Bariju in prišla z letalom aprila 1945 sesnel, gospodinja. Osn. š. je obiskovala v rojst. na osvobojeno ozemlje v 3, 112, 559. Stres liz zemlje, semen, vina in mleka, ugotavljal bo- lezni in škodljivce rastlin ter popravljal napake RUSTJA (RUSTIA) Josip, agronom in kulturno- in bolezni vina; svojim odjemalcem je posredo- politi=ni delavec in publicist, r. 4. okt. 1894 v val nad 100.000 nasvetov brezpla=no. Kot za Skriljah na Vipavskem kot osmi otrok kme=ke družni delavec je ustanavljal blagovne zadruge, družine o=etu Pavlu in materi Mariji Baje, go- zlasti mlekarske in vinarske, organiziral pridelo- spodinji, u. 26. dec. 1967 v splošni bolnišnici v valne semenske krožke in vaške skupnosti, obe- Gor., pokopan v Pevmi. Osn. š. je obiskoval v nem pa vztrajno predaval v trž. in gor. pokra- Skriljah (1900-03), 4. razr. v Kamnjah (1903-04), jini. Organiziral je posebne sadjarske in vinar- v Gor. pa pripravnico in z odliko nem. klas. ske te=aje ter vodil številne knjigovodske ter gimn. z maturo 1913, nato se je vpisal na Vi- prosv. seminarje na Tolminskem in Idrijskem. soko kmet. š (Bodenkultur) na Dunaju. Jul. Poleg Franca Pegana, Antona Podgornika in Ju- 1914 je opravil prvi drž. izpit, naslednje leto je sta Ušaja je bil R. glavni steber kmetij, posve- bil mobiliziran ter dodeljen 97. trž. pešpolku tovalne službe, od njih pa je samo on vztrajal (Demogen) ter poslan z 18. maršbataljonom na in ostal tudi pod faš. vlado v Gor. - Kot kul- rusko fronto v Karpatih, nato v Bukovino. Pri turnoprosv. delavec si je prizadeval za ohranitev Oknu je bil med Brusilovo ofenzivo 10. jun. 1916 slov. tiska in razvoj društev in ustanov. Bil je ujet. Iz zbirnega taboriš=a v Damici so ga po- med soustanovitelji, blagajnik in gospodar GMD; slali v Benderi, od tu v Todorešti pri Kišenjcvu bil je preds. Naše založbe v Trstu, ve= let odb. v Besarabiji, kjer je delal kot delavec-laborant in eno leto preds. Prosvetne zveze v Gor. (do na poskusnem polju Kmetij, preskuševališ=a. Po razpusta 1928). ve= let odb. založbe Sigma in februarski revoluciji je avg. 1917 vstopil v Dobro- odb. knjigarne Fortunato-nasledniki v Trstu ter voljski korpus v Odesi; dodelili so ga v drugo solastnik in naa 30 let vodja Katoliške knjigarne komitsko =eto druge divizije ter ga poslali preko v Gor.; s sredstvi in posredovanji je omogo=il Moskve, Arhangelska in Severnega ledenega mor- izdajanje strok, knjig in =asopisov. Osebno je ja, Škotske, Angl., Franc, in It. ter Patrasa v ur. Gospodarski list v Gor. (1923-28), vodil upravo Solun. Med vožnjo je bil tolma=. 27. nov. 1917 je tednika Novi list in mese=nika Družina (1929). Prispel z enoto na bojni odsek pod Krivo

Krompir in druge. Za=el je izdajati Trinkov ko- oficir, š. je bil z njim revolucionar, pesnik in ledar in ur. prvih šest letnikov. Sodeloval je pisatelj Ivo Grohar, s katerim sta snovala profi- tudi pri Goriški Straži, pri Malem listu v Trstu, tas, celice. R. je v letih 1923-28 pou=eval na Tol- pri Jadranskem almanahu, pri raznih almanahih, minskem (Temljine-Loje, Porezcn, Krn) in Vipav- stenskih koledarjih in pratikah, zlasti pri Pra- skem (Otlica, Kamnje), dopisoval v prim, =aso- tiki GS. Poleg strok, razprav je napisal številne pise, bil zaupni razširjevalec slov. legalnega in notice, navodila, prikaze, kritike in poro=ila o ileg. tiska, pou=eval slov. jezik ileg. v š. in v doma=ih in mcdnar. prireditvah, kongresih in družinah. 1925 je sodeloval v ileg. u=it. polit.- razstavah, pisal o uspešnih podjetjih, o nasadih, ekonom. krožku na Kobariškem. 1925-28 v ileg. o strok, odkritjih in novotarijah. Napisal in iz- dijaš. po=itniških te=ajih v Krnu, Lažni, Cve- dal je pri GMD poljudne knjižice: Gospodarska trežu, jul. 1928 pa na tajnem u=it. sestanku na =itanka (1924-25), Sadjarstvo (1928), Travništvo Kolovratu. Za slov. dokumentacijo je zaupno (1929) in Kmetijsko berilo (1932). Istrska MD zbiral podatke o delovanju ileg. š. na gornjem (matica) je izdala knjižico Gnojenje in gnojila, Vipavskem. Z letom 1926 je ustanavljal ileg. ce- Sadjarsko in vrtnarsko društvo Sje knjižico Kaki lice, ki so širile protifaš. dejavnost, pošiljale (1948; ponatis CZP Kme=ka knjiga 1950). Pripra- anonimna grozilna pisma faš. ovaduhom in pla- vil je tudi besedilo za Montecatinijev ilustrirani =ancem. - V jeseni 1928 je bil premeš=en v Pa- koledar zatiranja bolezni in škodljivcev vinske glieto (Abruci). 1. sept. 1928 je obiskal San Felice trte ter izdal vsako leto svoje poslovne cenike, Slavo, kasneje preimenovan v San Felice del Lit- biltene in obvestila. - Zavoljo narodne zavedno- torio, danes pa v San Felice del Molise. Tu ži- sti in vsestranske publicisti=ne dejavnosti so ga vijo apeninski Hrvatje, pribegli v 15. stol. pred faš. zaprli, internirali in nacisti pred prekim Turki. Njegovo narodno buditeljsko dejavnost sodiš=em obsodili; bil je vsega skupaj interniran med Hrvati so mu prepre=ili z aretacijo, za=eli in zaprt na otokih Tremiti (Urbisaglia, Isernia) so ga policij, nadzorovati in ga kmalu premestili skoro 48 mesecev. - Kot so ga orisali sodobniki globlje v apeninske gore, v Lamo dei Peligni. V in rojaki, je bil R. neutruden idealist, »ki je vse jeseni 1929 se po po=itnicah ni ve= vrnil v Abru- dal za dobrobit svojega ljudstva, ne da bi za to ce, pustil je u=it. službo in se ves posvetil ileg. zahteval zase kako piacilo«. Bil je svetal lik izo- protifaš. dejavnosti v okviru organizacije TIGR. braženega, požrtvovalnega in poštenega javnega 1928 je organiziral miniranje mostu =ez So=o pri delavca, ki je ostal na strani ljudstva tudi v naj- Volarjih in poslopja it. gimn. v Tolminu, pove- hujših =asih ter mu nesebi=no pomagal. zoval Tolminsko z Gor., Trstom in =ez mejo s •••.: SBL III, 174-75; Sodobno kmetijstvo =lani TIGR v Jsli; s tigrovci je pogosto vodil 19S6 6; Gosp Trst 670, 29. dec 1967; Avtobiogra- no=ne sestanke. Po vrnitvi iz Abrucov je postal fija J. R. z dne 26. jan. 1966, 10 + 1 stran; najina =lan eksekutive organizacije TIGR Trst, dolo=en korespondenca do 17. dec. 1966 ter osebni raz- govori, žpk urad Kamnje 28. mar. 1986. •^. za delo na Goriškem. Da se je izognil polic, za- sledovanju, se je umaknil na Tolminsko. Rutar- RUTAR Anton (Tone), u=itelj, tigrovec, publicist, jevi v =adrgu so bili vsi po vrsti vpleteni v ileg. r. 29. nov. 1901 v Cadrgu (Tolmin), kjer je med dejavnost, zlasti s širjenjem protifaš. literature obema vojnama potekala po vrhovih drž. meja in s sodelovanjem pri vodenju protifaš. =ez mejo. med It. in Jslo Kme=ka starša, o=e Andrej in Tone je pod senom v doma=i kleti uredil bun- mati Marija Jug, sta vzgojila enajst otrok. Tone ker, namestil pisalni stroj in ciklostil, razmno- je po kon=ani osn. š. v

kotirala pouk v šoli, in u=enci so it. u=iteljici v Gor. in bil 12. maja 1945 izvoljen za preds. vra=ali uniforme balille, a pono=i so tigrove) Mestnega izvršnega odb. za Gor., ki so ga se- strašili u=iteljico, da je bila v vasi brez vpliva. stavljali zastopniki Slov. in It. Odb. naj bi do R. je faš. policija aretirala doma v

1870 tabora na Logu v Tolminu, kjer je (pro- kakor npr. male bucike s tremi konji, male krog- gram tabora je bil zedinjenjc Slovenije, prcdcl- lice, na katerih je bil pepel itd.« (S. Rutar, Dnev- ska železnica, znižanje davkov, slov. uradovanje, nik, Trst-Nova Gorica, 1972, 105). Okoli 1850 je osemrazredna meš=anska šola v Tolminu), poleg R. rešil tudi nekaj predmetov in ve= žganih dr. Lavri=a, dr. Zigona, dr. Tonklija, Antona Ru- grobov, ki jih je na svojem travniku (part. št. tarja in drugih tudi govoril skoraj osemtiso=- 953/2, k. o. Most na So=i) izkopal Jožef Štru- glavi množici. - Na pobudo Š. Kocian=i=a (PSBL kelj - Jchan, Sv. Lucija 49. R. je o arheoloških II, 82-84) je za »Odgovore na nekoja vprašanja najdbah z Mosta na So=i prvi= poro=al že 1853 društva za jugoslavensko povestnico«, objavlje- (Slov. b=ela 4, 1853, 12-13) in nato še 1854 (Arkiv nih v »Arkivu za povjestnicu jugoslavensku« 3 za povjestnicu jugoslavensku 3, 1854, 310-13). Nje- Zgb 1854, 310-13, R. zbral nekatere podatke o ar- govo delo je važno kot pri=evanje o tedanjem heoloških najdbah na Mostu na So=i (stari zi- prebujanju slov. narodnostne misli. Po njegovi dovi in hrami v razvalinah, predvideva staro zaslugi je Most na So=i eno redkih slovenskih vas, trg ali celo mesto, opisuje podzemni tok arheoloških najdiš=, o katerem so prva strok, So=e in Idrijce...), o starih gradovih in poruše- poro=ila napisana v slov. R-jeva tolma=enja so nih cerkvah na Tolminskem, o listinah in na- pogosto še nekriti=na in ti=e v romanti=nem vadah med ljudstvom (pri porodu in krstu, ob mišljenju tistega =asa, vendar je zaslužen, da je ženitvi in smrti, pri pogrebu, o koledovanju, o prišel Most na So=i v evidenco avstr. spome- veliki no=i, boži=u in kresu, o =arovnicah, škra- niškovarstvene službe in s tem že 1879 tudi v tih, divji babi in divjem možu...). V dodatku k strok, arheol. literaturo (P. Bizzarro, St. Lucia, obsežnemu =lanku S. Kocian=i=a »Zgodovinske MCC, NF 5, Wien CLXVIII). Na podlagi R-jevih drobtinice na Goriškem nabrane v letu 1853«, ob- priporo=il in odkritij je gor. advokat P. Bizzarro, javljenem v isti knjigi Arkiva, sta R-jeva pri- konservator avstr. zaš=itne službe na Dunaju za spevka Razor (223-26) in Planine (227-30). Del R- podro=ke Gorice, Tolmina in Sežane, 1879 obve- jevih pripomb pod naslovom Razor je bil ob- stil c. k. centralno komisijo na Dunaju o arheo- javljen v So=i (št. 41, 42 in 45, 17. in 24. okt. loških najdbah na Mostu na So=i, si zagotovil in 14. nov. 1879). S. Kocian=i= je v svoje odgo- njeno denarno pomo= za izkopavanje in nato vore na vprašanja Društva za jugoslavensku po- 1880 za=el s sistemati=nim raziskovanjem. Na vestnicu (Slovenska b=ela 4, 1853, 13-14) vklju=il veliki svetolucijski nekropoli je odkril prvih 70 tudi R-jevo pismo o Sv. Luciji (Most na So=i) grobov. To je bil za=etek velikih in dolgoletnih in o slovanski etimologiji nekaterih krajevnih raziskovanj na tem železnodobnem grobiš=u imen po It., kar je obravnaval R. tudi v svojih (prim. S. Gabrovec, D. Svoljšak, Most na So=i • odgovorih in strnil v sodbo, »da vse kaže na S. Lucia I, Katalogi in monografije 22, 1983, 13, Slavjane poprej kot na Rimce«. Morda je v ome- 28. 29). njenem tekstu S. Kocian=i=a R-jevo tudi mnenje, Prim.: Krstne matice, župniš=e Tolmin; SBL da je anti=na Norcja bila na Mostu na So=i ali III, 177; CZN 34/1939, št. 3-4, 172; Folium Perio- nekje v njegovi okolici (Modrej, Modrejce). - R- dicum archidioccescos goritiensis, vol. 7, Gorica jeva velika zasluga je, da je spoznal vrednost in 1881. 220, 256, 319, 384; A. Carli, Kronika fare Sv. Lucije na Mostu, 1878, pogl. VIII, X do XIV, pomen starin, ki so jih doma=ini na Mostu na XVI. XVII; S. Rutar, Dnevnik (1869-1874), Trst- So=i pogosto dobivali na svojih njivah. Bil je Nova Gorica 1972, 105; Isti, Zgodovina Tolmin- prvi, ki je to arheološko gradivo nabiral, ga skega, Faksimilirani ponatis, Nova Gorica 1972, hranil in o njem tudi pisal. S. Rutar navaja 10, 213; Isti, Zgodovinske =rtice iz poknežene grofije gor. in gradiš=anske, Gor. 1895, 41; D. (Prazgodovinska razkopavanja po gornji soški do- Svoljšak, B. Zbona Trkman, Most na So=i 1880- lini in bližnji Bene=iji, Zgodovinske =rtice pokne- 198!» - Sto let arheoloških raziskovanj, razstavni žene grofije goriške in gradiš=anske, Gorica 1895, katalog, Tolmin 1981; B. Maruši=, Primorski =as 41; Zgodovina Tolminskega, 1972, 10), da »nabral pretekli, Koper 1985: Društveno življenje na Go- riškem v dobi pred =italnicami, str. 43, 44; Go- je bil že precej lepo zbirko bronastih kotlov, riška Furlanija v delih Stefana Kocian=i=a, str. fibul, korald itd., a po njegovi smrti se je vse 277 in 278 (op. 11 in 17); S. Gabrovec, D. Svolj- to razneslo, kar je ostalo, je prišlo v goriški in šak, Most na So=i (S. Lucia) I, Katalogi in mo- dunajski muzej«. S. Rutar je 5. sept. 1872 pri nografije 22, Lj. 1983, 13, 28, 29; D. Svoljšak, Raziskovanje prazgodovinske naselbine na Mo- njem videl »en prsten vr=, en segnit kotel, lepo stu na So=i, GorLtk 1/1974, 7. in op. 17 na str. 30. okin=an, ve= lepotic j a in re=i za ženski kin=, Svd. 259 RYBAR

RUTTAR Riccardo, sociolog in javni delavec, r. v Kutni Hori je študiral geodezijo na praški U 25. jun. 1947 pri Sv. Lenartu (Ješi=c) v Bene=iji. in tu diplomiral 1872. Služboval je dO 1877 na O=e Edoardo, kamnosek, mati Matilde Sibau.

kot =asnikar in urejal oddajo Dejstva in mne- svoja predavanja v strok, glasilih društva. Po- nja - dnevni pregled tiska. 1957 je zbolel za ne- sebej se dve ti=eta naših krajev: Die Wasser- varno boleznijo, se dolgo zdravil v trž bolnišnici, versorgung der Stationen auf der Karstbahn ker se zdravje ni izboljšalo, se je 17. jun. 1958 Laibach-Triest, Wochenschrift des österr. Inge- odpovedal službi in odšel iskat zdravje na Du- neur- u. Architekten-Vereines, Wien VII/1882, št. naj ter tam umrl. - R. je napisal knjižico Zar je 16, 133-34; št. 17, 141-44; Ueber die gegenwärtig im naše ujedinjenje završeno?, Bgd 1938 (psevd. Du- Gebrauche stehenden Mittel zur Freihaltung der šan Kosovski). V Trstu je v zvezi z mejo in STO- Bahn bei Schneestürmen, Wochenschrift... XIII/ jem priob=il v trž. reviji Razgledi tri krajše raz- 1888, št. 19, 189-194; št. 20, 198-202. Razen v to prave: Trst in njegovo zaledje (1946, 13-16); Fo revijo je pisal še v Zeitschrift des österr. In- Parizu (1946, 218-22); Novo poglavje (1947, 1-4). geneur- u. Architekten-Vereines na Dunaju, po- Prim.: Jahresbericht des k. k. Staats-Gymna- leg že omenjenih =lankov še 1869 o snežnih za- siums in Triest über das Schuljahr 1908/09 - 1913- metih na Krasu, 1879 o predelavi šote z Ljub- 14 (med vojno ni izhajalo); Dr. D. R., PDk 19. ljanskega barja (poleg številnih drugih predme- nov. 1959; t D. R., NL 19. nov. 1959; D. R., Gosp 27. nov. 1959; Slov. bataljon prve krajiške pro- tov, ki pa ne obravnavajo naših krajev), dalje letarske udarne brigade, Lj. 1980, 38, 182; arh. v Organ f.d. Fortschritte im Eisenbahnwesen RAITrstA in v Röllovo železn. enciklopedijo. Ko se je na- Ry selil v Pragi, je deloval v =eškem društvu inž. RYBAft Jan, gradbeni strokovnjak pri železnici, in arh. (postal tudi =astni =lan tega društva) in r. 12. dec. 1833 v Pragi, u. 28. mar. 1913 prav tam. pisal v njihovo glasilo Technickij Obzor, med 1848-51 študiral na praški politehniki, 1851 stopil drugim 1901 tudi o bohinjski progi kot drugi v službo pri Južni železnici, bil najprej name- želez, povezavi s Trstom. 1908 je postal =astni š=en v Gradcu, nato v Celju (1852-53), deloval v doktor =eške tehnike v Pragi. Odlikovan z zla- Lj. pri gradnji tovarne za pripravo šote pri tim križem za zasluge s krono. - S slov. ozem- kurjenju lokomotiv in pri predelavi borovniške- ljem je ostal povezan tudi po odhodu iz naših ga mostu. 1859 je postal inženirski asistent za krajev, ne samo zato, ker je bila njegova žena vzdrževanje proge na želez, postaji Gor. Leže=e, Slovenka, temve= je še vedno spremljal doga- od 1860-63 v Postojni, 1863-64 v St. Petra na janja na Prim. Njegova personalna mapa v Pro- Krasu (danes Pivka) in 1864-69 spet v Postojni, metnem arh. na Dunaju ima podatek, da poleg nazadnje kot nadzornik proge (Sektions-Inge- =eš=. in nemš=. obvlada tudi slov. Nekrolog v ncur) za del proge od Rakeka do Diva=e. 17. E poudarja, da je bil R. do smrti naro=en na ta okt. 1864 se je oženil z 18-letno Emilijo Mahor- list in da je vanj tudi dopisoval s podro=ja =i=, sestro poznejšega sežanskega župana Raj- svoje stroke, žal =lanki niso ugotovljivi, ker munda Mahor=i=a (PSBL II, 330). V zakonu se niso podpisani. Od njegovih otrok sta se h=eri jima je rodil sin Otokar (gl. =l.) ter h=eri Emi- poro=ili s

vscslovan. usmerjen (kot dijak je vstopil v =eški predmestja Barkovljc, Kolonjo, Vrdelo, Lonjer, Vidensky Sokol in v Slovansko pevsko društvo), Rojan, Rocol, Sv. Marijo Magdaleno (Zg. in Sp.) vendar se je že na Dunaju nagnil k slovenstvu, ter Skedenj in trž. okolico s kraji Bane, Bazo- se družil s slov. študenti v akad. društvu Slove- vico, Gropado, Kontovelom, Sv. Križem, Lipico, nija in spremljal dogajanja na Prim, z branjem Miramarom, Op=inami, Padri=ami, Prošekom in E. Zna=ilna za njegovo usmerjenost je pripad- Treb=ami. Od 8.603 volil, upravi=encev se jih je nost k jsl. ideji in srbofilstvo (kot nagrado za volitev udeležilo 6.761, za R. jih je glasovalo 4.496, maturo si je želel potovati v Bgd). 2c pred pro- za socialne demokrate 1.449 in za it. liberalce mocijo se je 3. maja 1888 zaposlil kot sodni 714. Pri naslednjih volitvah 1911 je R. ponovno praktikant pri dežel, sodiš=u v Trstu Tukaj se kandidiral in bil spet izvoljen (od 9.933 volil, je v=lanil v Slavjansko =italnico in Sokola. Na upravi=encev jih je glasovalo 8.763, za R. 5.006, željo polit, društva E je 1890 vstopil kot odv. za socialne demokrate 2.127, za it. liberalce 1.192 pripravnik v odv. pisarno dr. Anteja Duki=a, in za nem. kandidata 69). - Pri volitvah 1911 je župana v Pazinu in namestnika dežel, glavarja R. kandidiral tudi v 2. trž. volil, okraju (novi za Istro. V tem =asu se je za=elo njegovo polit, mestni predeli, nova mitnica, Greta, Skorklja) delo in je pripomogel, da je bil v diž. zbor pr- in prišel celo v ožje volitve ter dobil pri tem vi= izvoljen hrv. kandidat dr. Matko Laginja. 1892 3.107 glasov, vendar ga je premagal (spet s po- se je preselil v Sežano in vstopil kot pripravnik mo=jo soc. demokratov) dr. Eduardo Gasser, it. k odv. dr. Ostertagu; tukaj je bil izvoljen v ob=. liberalec. Dr. Jos. Vilfan piše v svojih spominih, odbor. 12. sept. 1893 se je oženil z ZInko (Terezijo) da je bilo leta 1907 pred volitvami pri polit, Kastelle (r. 13. jul. 1873 v Materiji - žup. Bre- društvu E pomembno vprašanje, kdo naj bo zovica, u. 4. nov. 1936 v Bgdu, h=erjo posestnika glavni slov. kandidat, R. ali dr. Gustav Gregorin; in župana Gašperja Kastelica v Materiji in Ivane Vilfan trdi da se je sam zavzemal za kandida- Jeršan; kot njegova žena je delala v raznih turo R., ker je mislil, da je med trž. Slov. edini društvih, predvsem v CMD). 1895 se je preselil v reprezentativen in tudi druga=e kvalificiran. Vil- Trst in odprl samostojno odv. pisarno; kot odv. fan tudi dodaja, da je R. odložil mesto preds. je imel od 1898 družabnika dr. Jos. Abrama. V polit, društva E 1910, ker je bil mnenja, da je svojem poklicu in kasneje kot poslanec si je združitev funkcije preds. polit, društva in po- veliko prizadeval za uveljavitev slov. jezika pri slanca zanj fizi=no prenaporna in moralno ne- delu drž. organov; bil je odb. Zveze slov. odv. združljiva (predsedstvo je tedaj prevzel Vilfan). V Trstu je delal v narodnih organizacijah, bil Kot =lan trž. ob=. sveta R. ni mogel dosti na- odb. Slavjanske =italnice in trž. Sokola (pozneje rediti, saj je it. ve=ina blokirala vsak slov. pred- do odhoda na mirovno konferenco starosta, tudi log in so it. prenapeteži podivjali že ob vsaki Podstarosta Slov. Sokolske zveze in odb. Obeci slov. besedi, ki je bila v tej zbornici izgovorjena. Sokolske v Pragi), posebej pa je delal v polit, Ve= uspeha je imel R. pri avstr. oblasteh, tako v društvu E, kjer je bil od 24. nov. 1907 do 4. Trstu kakor na Dunaju. Kot poslanec je imel apr. 1910 tudi preds. Na gosp. podro=ju je delal dostop do trž. cesar, namestnika (v letih 1904-15 od 1896 kot oab. TPH, bil med ustanovitelji je bil to princ Hohenlohe-Schillingsfürst - »der Jadranske banke, Splošne hranilnice in stavbne rote Prinz«) in tako se je dalo kaj dose=i, pa tudi zadruge Naš dem za gradnjo malih stanovanj- interpelacije v drž. zboru in pri osrednji vladi skih hiš. Bil je med ustanovitelji Narodne delav- so bile uspešne. Od njegovih številnih posegov ske organizacije in ostal v njenem odb. oz. nad- omenjamo samo dva. Na podro=ju slov. šolstva zorstvu do vojne. Na polit, podro=ju je bil 1900 je dosegel ustanovitev dekl. meš=. š. pri Sv. Ja- izvoljen v trž. mestni svet (ki je imel tudi zna- kobu v Trstu, dvorazr. zasebne slov. trgov. š. in =aj dežel, zbora) in ta mandat obdržal do raz- nekaterih slov. oddelkov na drž. obrtni š. v Trstu. pusta 1915. Za drž. zbor je kandidiral prvi= 1900/ Za slov. osn. š. pri Sv. Jakobu s paralelkami 1901 v novoustanovljeni V. kuriji in prišel z it. na Acquedottu, katero je ustanovila CMD, je do- narodnoliberal. kandidatom Attilijem Hortisom v segel pri prosv. ministr. na Dunaju, da so bili samem mestu celo v ožje volitve, vendar so so- na to š. nastavljeni u=itelji z drž. š. Poseben cialisti podprli Hortisa, da je zmagal. Ob uvedbi uspeh pa je doživela njegova interpelacija v drž. splošne volil, pravice 1907 je bil R. izvoljen v zboru proti zlorabam pri ljudskem štetju v Trstu drž. zbor v trž. 5. volil, okraju, ki je obsegal trž. 1910. Uspeh te obsežne akcije, ki jo je vodilo RYBAft 262 polit, društvo E, je bil ta, da je bila odrejena gibanju 1918 na velikem taboru v Postojni 5. ma- revizija ljudskega štetja v Trstu (in Gor.) in pri ja in na shodu na Rakovniku 20. maja. Na zbo- tem so našteli v Trstu 20.834 (v Gor. 4.137) Slov. rovanju slovan. poslancev v Lj. 17. avg. 1918 je ve=. Kot poslanec v drž. zboru je delal v raznih R. govoril na banketu v Unionski dvorani; zaradi odsekih, predvsem v zakonodajnem in v odseku tega je dunajski notr. minister pokaral lj. polic, za drž. uslužbence. Osebno je bil R. sicer libe- direkcijo, zakaj zoper R. ni vložila kazenske ralnega prepri=anja, vendar ni pripadal nobeni ovadbe (direkcija se je zagovarjala s tem, da slov. polit, stranki, ker je bilo polit, društvo E uživa R. poslansko imuniteto). - Ob prevratu nov. slogaško; zato je v parlamentu hodil svoja pota 1918 je bil R. preds. trž. Narodnega sveta in =lan in vstopil najprej v Iv=evi7evo Zvezo južnih Slo- Nar. ve7a v Zgbu, kjer se je na odlo=ilnih sejah vanov, nato osnoval s hrv. istr. poslanci dr. La- zavzemal za =imprejšnje zedinjenje s Srbijo (in ginjo, Mandi7em in Spin=i7em Narodni klub, za- Crno goro) zaradi groze=e it. zasedbe (it. =ete radi mahinacij liberalcev prestopil celo v Mlado- so prišle že do Vrhnike). 1. nov. 1918 je Narodna =eški klub in kon=no 1917 vstopil v novoosnova- vlada SHS v Lj. imenovala R. za svojega pover- ni Jugoslovanski klub. V =asu balkanskih vojn jenika za Trst in Primorsko. Vlada novonastale 1912/13 je bil preds. trž. odb. za nabiranje pri- Kralj. SHS je ob koncu 1918 povabila R. v jsl. spevkov za srb. in =rnogor. Rde=i križ; za to de- delegacijo na mirovno konferenco v Pariz; it. janje je prejel policijsko svarilo, na katero je okupacijske oblasti mu niso hotele izdati potne- javno odgovoril. V =asu prve svet. vojne je jan. ga dovoljenja, zato je pono=i ilegalno prekora=il 1915 prišel v Trst zastopnik it. zun. ministrstva demarkacijsko =rto pri Logatcu in v jan. 1919 C. Galli in tajno obiskal slov. politike. Veliko odšel v Pariz, kjer je ostal do jul. 1920. Na kon- pozneje (1951) je Galli v svojih spominih zapisal, ferenci v Parizu so štirje delegati zastopali Kralj. da je tedaj R. dajal izjave v prid It. in tako SHS (N. Paši7, dr. A. Trumbi7, M. Vesni7 in dr. reko= pristal na pripadnost Prim. It. Vsi avtorji, I. Zolger), trije (M. Boškovi=, dr. J. Smodlaka in ki so o tem pisali (po zadnji vojni L.

=lanov, ker so menili, da sc je s =lanstvom v nato je bil poklican v Opatijo za vodjo jsl. delegaciji SHS na mirovni konferenci in v Za- delegacije v paritetni komisiji za Reko, kjer jc =asnem narodnem predstavništvu odlo=il za Jslo. dosegel, da so It. izpraznili Sušak. Febr. jc bil Zato sc je R. po vrnitvi iz Pariza nastanil z dru- prvi delegat na pogajanjih z It. za trgov, spo- žino najprej na Bledu in nato v Lj., kjer se je razum; poleg tega sporazuma je bila tedaj skle- 30. nov. 1920 vpisal v seznam od v. (ker ni bilo njena tudi konzularna konvencija in ve= drugih prostora, je uradoval v pisarni dr Ažmana). sporazumov. Okt. 1924 je bil vodja jsl. delega- S Trstom je še vedno ostal v stikih in ob=asno cije na pogajanjih v Benetkah in 1925 v Firencah, dopisoval v E. V novih razmerah je R. poskusil vse kot priprava za konvencije, ki so bile pod- delati tudi polit.; ni se hotel pridružiti lj. libe- pisane 20. jul. 1925 v Nettunu. 1926 je kot vodja ralcem, temve= je pristopil k novi Narodni so- delegacije podpisal trgov, sporazum in druge cialisti=ni stranki, ki je nastala po =eškem vzor- konvencije z Madžarsko in Albanijo. Poleg že cu. Na listi te stranke je R. tudi kandidiral v omenjenih konvencij je podpisal naslednje spo- Ustavodajno skupš=ino Kralj. SHS 1920; volilna razume: Konvencija med Avstrijo,

Posebno prijateljstvo ga je vezalo z dr. Izidor- škim Redom božjega groba, z albanskim Sken- jem Cankarjem, tedaj ministrom v Subaši=cvi derbegovim redom, s =eškoslovaškim Redom be- vladi. S slov. emigrantskimi politiki je mnogo lega leva in Redom nemškega orla, z Redom jsl. razpravljal o usodi Prim, po vojni, pripravljal krone in jsl. Redom sv. Save. - Pred vstopom glede tega razne predloge in se zaradi tega se- v diplomacijo je napisal nekaj =lankov: Jugo- stajal tudi z zavezniškimi osebnostmi. Okt. 1944 slavija, Sokolski koledar 1920, 68-74; Kako so je zastopal Jslo (po nalogu kr. vlade) na konfe- bili Lahi favorizirani od avstrijske vlade na Ško- renci za svet. promet. Ko je 15. febr. 1945 Šu- do Jugoslovanov, SN 1920, 6; Terra irredenta, SN baši7eva kr. vlada odpotovala iz Londona v 1928, 28. Bgd, je R. ostal v Londonu kot odpravnik po- Prim.: Krstna knjiga župnije Sežana 6, 205; slov jsl. veleposlaništva (do nastopa veleposla- Jahresbericht des k. k. Gymn. in Triest, 1905/6- nika Lconti=a 25. apr.), nato kot svetnik veleposl. 1913/14; osebni podatki iz arhiva in registrature wi pomo=nik zun. min. opravljal v Londonu ra- zun ministr. Kraljevine Jsle, sporo=eni s potr- dilom Drž. arh. Jsle v Bgdu 06 št. 2/7 z dne 22. zne posle, tako je bil predstavnik Jsle v evrop- jan. 1?59; Imenik odv. kandidatov odv. zbornice skem odboru UNRRA; 17. jul. 1945 je kot uradni v Li. IV., 48; dekreti v Službenih novinah (Bgd) zastopnik vlade prisostvoval porodu sina kralja 1920, 2- 1921, 207, 227; 1922, 25, 268; 1923, 183; Petra II. (Jsl. še ni bila proglašena za republi- 1P27, 270; 1929, 178; 1932, 269; 1934, 183; 1936, 34; 1937, 242; Yearbook of the United Nations 1946/ ko). Na prvem delu I. zasedanja Generalne 47, 307; SPor 1946, 90, 282; Politika 1946, št. 12274, skupš=ine OZN od 10. jan. do 14. febr. 1946 v 12469 (r. 1. napa=na); Borba (Bgd) 1946, 286 (r. in Londonu je bil v jsl. delegaciji kot namestnik smrtni datum napa=na); Peter II., A King's He- delegata. 22. febr. 1946 je bil imenovan za izred. ritage, London 1955, 182, 190; Iz. Cankar, London- ski dnevnik 1944-45, Lj. 1985, 125; D. Sepi=, Vlada Poslanika in pooblaš=enega ministra na Norve- Iv. Subaši=a, Zgb 1983, 274, 368; S. N. Kosanovi=, škem, 2. apr. prispel iz Londona v Oslo, 6. apr. Jsl. bila osuAena na smrt, Zgb & Bgd 1984 (reg.); Predal poverilnice kralju Haakonu VII. in ostal R. =a=inovi7. Slov. in diplomacija, NRazgl 1984, 1; SBL III, 179; slike: Tov 1946, št. 3, str. 76; Edv. "a Norveškem do svoje nenadne smrti. - Od- Kardelj, skica za monografijo, Lj. 1979, 145 (si. likovan je bil s francosko =astno legijo, papc- 19, R. v sredini). Ry

S

SADAR Angela, igralka, u=iteljica, organizatorka, je vrnila v Celje in nadaljevala gled. delo v r- 30. maja 1897 v Diva=i (ne 1892 v Sežani, kot Ljudskem odru. 1952 je slavila 30-letnico igranja Piše SGL), živi v Slovenj Gradcu. O=e Ivan Vor- v vlogi Martinaške v Tomaži=evem Mlinarjevem dach, želez, nameš=enec, po rodu Ceh, mati Jo- Janezu. Ostale njene glavne vloge: v vseh Can- sipina Suber iz Sežane, gospodinja. Hodila je karjevih dramah, Barbara (Celjski grofje), Ma- na u=it. v Gor. in ga dovršila v Lj., potem je rija Stuart (Schiller), Katja (Tolstoj, Vstajenje) u =ila na osn. š. v Celju. 1918 je kot begunka Ana (Frank, Karel im Ana), Higginsova (Shaw, s Prim, pribežala s starši v Celje, svoj »drugi Pygmalion), naslovna v Rcm=evi Magdi, Gospa dom«. Kot u=it. se je vklju=ila v šol. delo, po- Alving (Ibsen, Strahovi) idr. Režirala je tudi Sv etila pa se je tudi gledal, življenju v celjskem otroške in mlad. igre, v katerih je sama igrala dramati=nem društvu. 1920-21 je obiskovala eno- vloge »dobrih« mater in kraljic. Med vojnama letni dramski te=aj pri bratih Skrbinških in za- je režirala tudi dram. nastope celj. gimnazijcev. =ela nastopati v raznih dram. vlogah. Vmes je Po padcu faš. v It. 1943 dve leti delovala na Prim.: GL Celje 1951/52, 69; Ljudski oder Celje 1952, 8; Savinjski vestnik 1952, št. 2; SGL III, Pflim. V Sežani je u=ila otroke v part, šoli in 606; pismeno sporo=ilo sina dipl. inž. Marijana Prirejala mlad. in zborne deklamacije. 1945 se Sadarja iz Slovenj Gradca 28. sept. 1987 (arh. SADAR 266

PSBL); AI. Geržini=, Pouk v materinš=ini - da je naslednje knjige: Hmeljarstvo, 1928; Sto po- ali ne?, Buenos Aires 1972, 89. jasnil o umetnem travništvu in pridelovanju T. P. travnega in deteljnega semena, 1933; Kisanjc SADAR Vinko, agronom, šolnik, r. 28. jan 1897 krme in kmetijski silos, 1933; Lan in konoplja, v Budanjah nad Vipavo nadu=itelju Adolfu in 1935; Stro=nice, 1948; Naše lito, 1949; Oljnice, Cilki Krek, u. 9. jan. 1970 v Lj. Osn. š. je obi- korenovke, predivnice in hmelj, 1951; Obdelovanje skoval v rojstnem kraju (1904-08), II. realno gimn. zemlje, 1953; Gospodarjenje z gnojem, 1957; ter v Lj. z maturo 1917; agronomijo je študiral na skripta: Trave, 1950; Seme in plevel, 1956; Nauk Višjem gospodarskem u=iliš=u v Križevcih 1918- o travinju, 1956; Klju= za poznavanje semena 19 in na Poljoprivredni gospodarski fak. v Zgbu, trav in plevelov, 1950. Objavil je nad 250 raz- kjer je 1922 diplomiral za inž. agronomije. Prak- prav in =lankov v Kmetovalcu, Glasniku Min. za so in specializacijo iz poljedelskih strok je opra- kmet. v Bgdu, v Agronomskem glasniku v Zgbu, vil na posestvu Rcngoldhausen pri Ueberlingenu v Naši vasi, SiV, Kme=kem glasu, KolMD, KolPD, ob Bodenskem jezeru 1922, na raziskovalnih kme- Soc. kmetijstvu in gozd., v Zborniku Biotehniške tijskih zavodih Vyskumny zemêdelské v Pragi fak., Hopfenzeitung (Saar), v Splošni EncJ in in na postaji za žlahtnjenje Vilmorin & An- drugod. - Odlikovan je bil z Redom dela z zla- driëux v Verrieres-le-Buison blizu Pariza 1930 ter tim vencem 1961, izvoljen za =astnega =lana Zve- na Welsh Plant Breeding Station v Pias Go- ze kmetij, inž. in tehnikov Sje in Jsle. Po smrti gerddan pri Aberystwythu v Vel. Britaniji 1957- je 1972 dobil priznanje Ministr. za kmetij. ZDA, 58. Med tem je služboval kot suplent in prof. ker je vodil mednar. raziskovalno nalogo Preiz- na Sred. kmet. š. v Mrbu (1922-28), kot v. d. kušanje samoniklega rastlinstva Jsle. direktorja enake šole v Bukovu v Srbiji (1928- Prim.: Kmetovalec 1934, 75 s si.; J 1935, 283; 29), kot referent za poljedelstvo in vrtnarstvo Spominski almanah, 329; Ko je ko, 620; ULjBB na kr. banski upravi Dravske banovine v Lj. I, 171-72; II, 554-55; III, 977; Spominski ZbBF 1947-67, 112-13; ibid. 1947-82, 183; Jsl. poljoprivre- 1929-30 in 1932-35, kot ravn. Kmetijske šole v da 1939-1969, Bgd 1970, 451; kadrovski arhiv Bio- Raki=anu 1930-31, kot okraj, referent v Ko=evju tehniške fak.; SBL III, 181. 193543. Med nemško okupacijo je bil zaprt; po Ad=. osvoboditvi je bil na=elnik na Min. za kmet. za SADOWSKI (SZADOWSKI) Tadeusz, partizanski Sjo 1945-46, glavni dir. Drž. posestev Sje 194647, borec, r. 1. jul. 1922 v kraju Babica pri Krakovu nato pa je bil izvoljen za mati=arja Agron. (Poljska), u. 27. okt. 1944 v Praprotnem v Selški fak. in rednega prof. za skupino poljedelskih dolini. O=e Karel, mati Štefanija. Po nem. za- predmetov. Upokojen je bil 31. dec. 1965; po sedbi Poljske je odšel od doma. V Beljaku je upok. je predaval izbrana poglavja iz poljedel- prišel v stike z aktivisti NOB in stopil v parti- stva; nekaj let je predaval kmetijstvo na geod. zane. Najprej je bil borec Prešernove brigade, odd. Tehn. fak. v Lj. Na fak. in izven nje je nato v Vojkovi (namestnik šefa obveš=evalnega opravljal razne upravne naloge: bil je dvakrat po centra) in nazadnje obveš=evalec pri XXXI. di- dve leti dekan in tri leta prodekan, =lan senata viziji. Sodeloval je pri vrsti diverzantskih akcij, na U v Lj. in zastopnik fak. v univ. telesih, tako tudi pri onesposobitvi =rpalk v idrijskem =lan univ. in fak. komisij. Sedem let je bil preds. rudniku (5. febr. 1944) in požigu bencina v Po- Društva (sedaj Zveze) kmetijskih inženirjev in stojnski jami (22. apr. 1944); poleti 1944 je tudi tehnikov Sje (1945-52), preds. komisije za potr- miniral progo v Baski grapi. S. je slovel zaradi jevanje posevkov in semenskega blaga, inšpektor svojega diverzantskega delovanja. Življenje je za kmet. šole, preds. Društva za prou=evanje izgubil v boju. Njegovo ilegalno ime Tomo. Po tal Sje, preds. Sveta Kmetijskega inštituta Sje, S. se imenuje podružni=na osn. š. v Bukovici pri preds. Terminološke komisije za kmetijstvo in Praprotnem, prav tako tudi š. v Visokem (Polj- =lan Tehniške sokoije TK pri SAZU ter sodelavec ska) v bližini njegovega r. kraja. V Visokem so pri Slovarju slov. knjižnega jezika. Uredil je tri mu na vojaškem pokopališ=u odkrili spomenik, zvezke Kmetijskega tehniškega slovarja (polje- ploš=o ima tudi na r. hiši. delstvo, travništvo in pašništvo ter živinoreja); Agrotehniške ukrepe, 1949; Spominski zbornik Prim.: F. Sušterši=, V objemu podzemlja, Lj. Biotehniške fak. (1947-67) in dve izdaji knjižice 1960, pass.; S. Petelin, Prešernova brigada, Nova Gor. 1967, 316, 357, 358; PDk 15. nov. 1973; ITD Potrjevanje posevkov v Sji. Napisal in objavil 28. maja 1974; Ned. dnevnik 31. okt. 1975; S. 267 SAJEVIC

Petelin, Vojkova brigada, Lj. 1980, pass.; Isti, nijah prenehale hrv. pridige in spovedi. Od Enaintrideseta divizija, Lj. 1985, 87, 171. 1927 dalje je škof pošiljal slovan. vernikom samo B. Mar. i tal. pastirska pisma. Dijakom v Malem seme- SAIN msgr. Mihael Izidor OSB, prvi reški škof, niš=u je bilo prepovedano govoriti med seboj r. 22. nov. 1869 v vasi Zidine pri Daili, župn. v slov. ali hrv. jeziku, prepovedano branje slo- Novigrad v Istri, u. na Reki 28. jan. 1932. O=e vanskih knjig in dopisovanje z župniki v mate- Anton, kmet, mati Marija Radizlovi7, oba Hrva- rinem jeziku. - Po S-ovi smrti so vse te bole=e ta. Mladi Mihael je dobil prvi pouk v bene- zadeve slov. in hrv. duhovniki razložili v po- sebni spomenici 1933 novemu reškemu škofu An- diktinskem samostanu v Daili. S petnajstimi leti je odšel v benedikt. samostan sv. Julijana tonu Santinu s prošnjo, naj gornjo zlorabo svo- Pri Genovi, tam postal redovnik z imenom Izi- jega prednika popravi. Sledilo je razo=aranje, dor. 1892 je v Genovi prejel mašniško posve7e- škof Santin ni odpravil napak, marve= jih je nje. Bil je po vrsti dekan, tajnik, knjižni=ar pove=al. Hotel je odpraviti v šestih župnijah in vzgojitelj redovnih novincev. 1908 je bil pre- slavet (slovansko bogoslužje), zahteval je, naj stavljen v opatijo Montevergine za vzgojitelja gredo slov. in hrv. duhovniki v šolo u=it naše novincev. 1919 je postal opat v dveh benedik- otroke v it. krš=. nauk, dalje, da morajo biti tinskih opatijah: Fraglia pri Padovi in Sv. Ju- vse liturgi=ne molitve v cerkvi (tudi ve=ernice) stina v Padovi. 1922 je bil imenovan za apost. samo v latinš=ini. uprav, na Reki. Po pogodbi med Jugoslavijo Prim.: Pismo reškega nadškofa J. Pavliši=a z in Italijo je 1924 Reka pripadla Italiji. Msgr. dne 11.9.1987; In memoniam di M. I. Sain OSB, vescovo di Fiume (nagrobni govor), Subiaco 1933; Sain se je trudil za ustanovitev samostojne re- KoIGMD 1927, 115; Lavo =ermelj, Il vescovo ške škofije. Res je bila 25 apr. 1925 ta usta- Antonio Santin e gli Sloveni e Croati, Lj. 1953, novljena in 6. avg. 1925 ije bil msgr. Sain po- 7-20. sve=en v prvega reškega škofa. Njegovi škofiji T.P. so bili priklju=eni tudi trije slovenski dekanati: SAJEVIC Ivan (Janez), kipar, slikar in medaljer, Jelšane, Hrušica in Trnovo pri II. Bistrici. Novi r. 21. okt. 1891 v Stari vasi pri Postojni kot škof je za=el urejati svojo škofijo: adaptiral je peti od sedmih otrok, u. 17. jun. 1972 v Lj. O=e stolno cerkev sv. Vida, škofijsko poslopje in Janez, kmet, =ebelar, mati Fran=iška Markov=i=. urade, posvetil žpn. cerkev Vseh svetnikov na Osn. š. je obiskoval v Postojni. Že kot otrok Roki ter cerkev sv. Antona v Kantridi. Ustanovil je rad risal (npr. panjske kon=nice), a doma so je devet novih župnij, podpiral samostane (ka- ga skoraj namenili za mizarja. Vendar mu je Pucinov, olivetanov in benediktink). Ustanovil je uspelo, da se je vpisal na Obrtno š. v Lj. (prof. 'udi Malo semeniš=e na Reki z notranjo nižjo A. Rcpi=, Celestin Mis in Grebene). Zaradi uspe- gimnazijo (pet razredov). Po zna=aju je bil škof ha je dobil štipendijo za študij na lik. akade- S. vedno preprost, skromen in pobožen redov- miji na Dunaju (prof. J. Müllner), kjer je di- nik. - Po drugi strani je bil škof S. brez hrvat- plomiral 1920-21. Po vrnitvi je pou=eval risanje ske izobrazbe, pozabil je materin jezik. Tako na meš=anski š. v Postojni. Zavoljo naraš=ajo=e Je postal hote ali nehote orodje italijanske raz- faš. nostrpnosti se je preselil v Jslo. 1926-27 je narodovalne politike v svoji škofiji, ki je imela pou=eval risanje na gimn. v Kranju, 1927 gra- takrat dve tretjini slovanskih (slov. in hrv.) ver- verstvo na Puškarski š., med 1929-33 na gimn. nikov. Na vprašanje rimske kongregacije, kako v Celju, od 1933-50 na klas. gimn. v Lj., od 1950 b° pridigal Slovanom, je škof S. odpisal: »Ne pa na obrtni š. v Lj., kjer je zadnja leta pred morem se pogovarjati slovanslko, toliko manj upokojitvijo opravljal ravn. dela. Bil je =lan Lade Pridigati, =eprav se je v moji družini govorilo in DSLU. Ustvarjal je predvsem v kamnu, mar- samo hrvatsko.« (Glej škof. arh. na Reki.) Za morju in bronu (v=asih tudi v žgani glini in mav- casa S-ovega škofovanja ni bil imenovan noben cu). Bil je znan kot odli=en pedagog. Živel je slov. aH hrv. kanonik v stolni kapitelj. 1927 so skromno in tiho in ni rad veliko razstavljal. bile ukinjene hrv. pridige v vseh reških cerkvah, Delal je predvsem po naro=ilu, zato so njegova v bolnišnici je bil kurat, ki je govoril samo it. dela takoj prešla v roke zasebnikov. Kot kipar Novi župniki v Opatiji, Voloski in Lovranu so je ustvarjal predvsem portrete in ostal zvest Znali samo italijansko, tako so tudi v teh žup- realisti=ni smeri. Posve=al se je tudi akvarelu, SAJEVIC 268 kjer je ohranil realisti=no usmeritev, priljublje- sept. 1973 (uv. I. Sedaj); Delo 6. sept. 1973; ni pa so mu bili motivi iz doma=e vasi kot tudi PrimN 14. sept. 1973; Sd 1976, 228; Sili= Nemec Nelida, Javni spomeniki na Primorskem 1945- drugih krajev (npr. Gorenjska, Vipavska, Istra). 1978, Koper 1982, 19, 159; pri=evanje ge. Marije Njegovi akvareli imajo tako tudi dokumentarno Likon Hasl (Stara vas pri Postojni). vrednost (npr. Kaš=a v Žirovnici, 1923, Skedenj - V-= Stara vas pri Postojni 1923, Stara Fuiina 1933, SAJEVIC Jakob, kova=, tigrovec, borec NOBJ, Bovec 1956, Punat 1960, Vipava 1960, Go=e 1963). r. 13. apr. 1903 v Hruševju, tu u. 29. apr. 1956. je izdeloval medalje in zna=ke. - Nekaj S-evih O=e Jakob, mati Marija Milhar=i=. S. je trileten Za Slov. lovsko društvo in Kinološko združenje izgubil mater, star 8 let je zaradi ma=ehe osem del: prof. A. Bolhar (1930); spomenik M. Vilhar- let kot pastir pri sorodnikih trpel silno po- ju na Planini pri Rakeku (1931); slikar Saša manjkanje dn ne=isto=o. 16-letnega je vzel o=e Santel (1932); M. Gaspari (1939); vrsta portretov in ga izu=il kovaštva. 1923 je odslužil voj. rok slov. in ruskih kulturnikov za DZS, npr. V. Na- zor, O. Zupan=i=, F. Levstik, S. Gregor=i=, M. v it. vojski. Bavil se je dalje s kovaštvom, se Gorki, Puškin; ve= portretov J. Broza Tita, po- 1932 poro=il z Angelo Podboj in imel z njo dva sinova. Med njegovo internacijo na otoku Ven- prsje B. Kidri=a za Inštitut J. Stefan v Lj.; totene mu je 1943 umrla žena. S. je bil kljub vrtna plastika na Brionih; ielief v sodnijski avli zapuš=enosti in težkemu življenju v mladosti sodnijske pala=e v Postojni; slikar L. Perko; zelo zaveden Slovenec. Zatiranje in nasilno po- spomenik gozdarju Avgustu Kafolu v Komnu tuj=evanje Slov. sta ga gnala v boj proti faš. (1957); Dela, ki jih hrani S-eva sorodnica Marija S. je ostal v spominu na Postojnš=ini in Piv- Likon Hasl v Stari vasi: o=etov portret (bron), škem kot vidna osebnost v ilegalnem boju proti materin portret (bron), Dekliške glava (bron), fašizmu in je bil tudi povezan z najbolj znani- Motiv iz Stare vasi (akvarel), Stara vas 1923 mi organizatorji TIGR-a. Bil je najbolj prizade- (akvarel), nekaj študij v mavcu in lesu, osnutek ven v tajni celici TIGR-a v Hruševju (Ogrizek, za nagrobnik (mavec). Sajevca je potretiral F. PSBL). Oborožene trojke iz Jsle (od pomladi Kopa= 10. mar. 1909, S. Santel (upodobil S. s portretom S. Santla) in Smerdu. - Nekaj razstav: 1928 dalje Danilo Zelen, študent iz Senože=, T.

Kolari=a je vložil prošnjo za premestitev in bil kmet, mati Katarina Vodopivec. Po doma=i osn. Prestavljen v Pisticci, Jcjer je nekaj zaslužil s š. je dve leti študiral v Gor. v Alojzijeviš=u in kovaštvom in pošiljal denar bolni ženi v sana- Malem semeniš=u, nižjo gimn. je dovršil v sa- torij in domov za otroke. Stiri dni pred kapitu- lezijanskem misijonskem zavodu v Bagnolu pri lacijo It. so ga premestili v Rezzo,, od koder je Turinu. 1935 je odšel kot misijonar v pokrajino Po kapitulaciji It. 15. sept. 1943 pobegnil. Pri Mato Grosso v Brazilijo. V prestolnici Cuiabà Trstu so njega in druge ujeli Nemci in odpe- države Mato Grosso je dovršil gimn., teol. pa v ljali v Berlin. S. je tu neozdravljivo zbolel in Sao Paulo in bil 17. mar. 1946 posve=en. Prvih so ga Nem. poslali v Bergamo v It., kjer so petnajst let je u=il na salezijanskih šolah in ugotovili, da je neozdravljiv, in ga poslali do- imel na skrbi vzgojo mladine. Njegovo pravo mov. V Hruševje se je vrnil 8. avg. 1944. Delal misijonsko delo se je za=elo leta 1961, ko je je na terenu za NOBJ, bil =lan okraj. gosp. ko- prišel v mesto Corumba na skrajnem zahodu misije, tajn. OF in poveljnik NZ v Hruševju. Brazilije. Mesto ima 60.000 preb., okrog mesta 1944 je bil sprejet v KPS in bil tajn. celice v pa je 12 predmestnih =etrti, kjer žive reveži v Hruševju od maja 1945 do konca 1946. Slednji= nezdravih barakah, narejenih iz ilovice, kartona je bil tajn. KNOO Hruševje. in plo=evine. Ob brezposelnosti, stradanju in bo- Prim.: Lastni življenjepis; pripovedovanje Fr. leznih pa je najve=je zlo v tem, da starši ni- Boleta, Jož.

17. maja 1979; PDk 23. maja 1979 in 14. jun. 1980; v Dolu (Doberdob) od 1. okt. 1964 do sept. 1975. MessagV 14. jun. 1980; Picc. 18. jun. 19S0; PDk Tu je poskrbela s kolegico za izdajo nekaj št. 19. jun. 1980 s si.; MessagV 21. jun. 1980 s si.; šol. glasila Lepi ruj; od okt. 1975 do sept. 1982, PDk 26. sept. 1981; Picc. 26. sept. 1981; PDk 27. sopt. 1981; PrimN 29. sept. 1981; PDk 30. sept. ko je stopila v pred=asni pokoj, je pou=evala v 1981; NL 1. 6kt. 1981; Picc. 3. akt. 1981; PDk 11. Rupi (Sovodnje) in izdala s kolegicami nekaj, okt. 1981; PrimN 12. okt. 1981; Delo 13. okt. št. šol. glasila Vipavski val. Poro=ila se je 1957. - 1981; PDk 15. okt. 1981; Picc. 22. okt. 1981 s si.; S. se je uveljavila kot pesnica in pisateljica. PDk 29. •••. in 2. febr. 1984; Picc 3. febr. 1984; PDk 3. febr., 4. febr. s si. in 10. febr. 1984; Delo Izdala je dve zbirki pesmi: Sra=je gnezdo (Gor. 10. febr. 1984; NL 16. febr. 1984; Picc. 29. febr. 1984, samozal.) in Bela tapiserija (Gor. 1986, sa- 1984; PDk 7. mar. 1984; Picc. 7. mar. 1984; Delo mozal.); obe knjigi je sama opremila. Prve so 8. mar. 1984; PDk 8. mar. 1984; PrimN 9. mar. otroške, zajete iz otroških doživetij in iger, iz 1984; DN 14. mar. 1984; PDk 30. dec. 1984 s si.; MessagV 18. nov. 1985 s si.; Picc. 21. nov. 1985; lepote narave v vseh letnih =asih, najve= pesmi PDk 27. in 28. nov. 1985; Picc. 28. in 30. nov. pa je posve=enih živalim. Pesmi so vesele, razi- 1985; PDk 30. nov. 1985 s si.; Picc. 6. dec. 1985; grane, polne lepote. V Beli tapiseriji poje o sta- katalogi ob razstavah; zapisi radijskih ocen RAI- ranju, minevanju, hladu in osamljenosti, o tihem TrstA; ustno sporo=ilo sorodnikov. B.Lu. hrepenenju po Bogu, o spoznanjih v sodobnem življenju ter o spominih na mladost v Lj. Gre SAKSIDA Zora (Zorka, Joslpina), por. GRAZIA- za liri=no izpoved, ki jo je izoblikovala razum- MI, pesnica, pisateljica, kult. delavka, r. 12. jul. ska refleksija v kratke verze, v katerih so zna- 1921 v Lj. (kot drugi otrok v družini 16 otrok), =ilne podobe iz narave. V prozi se je predsta- živi v Gor. O=e Franc, finan=ni stražnik s Sak- vila s knjigo Nagelj=ki (Gor. 1946, samozal.), v sida pri Dornberku, nato posestnik in vrtnar, kateri je zbrala pravljice in pripovedke za mla- mati Ana Kumar, lastnica gostinske obrti iz dino. Sledila je povest Tujci povsod (M(Trst) Kojskega v Brdih. Sole: dekliška osn. š. pri Sv. 1963-65), ki ni kon=ana in ima dosti avtobio- Jakobu v Lj., II. drž. realna gimn. na Poljanah, grafskih potez. V ospredju je primorska druži- 1941 vpis na U (Tehn. fak., kemija) in opravila na, on, Franc, ona, Anica, oba siromaka iz Vi- prvi kolokvij iz ikristalografije. Ker so it. zased- pavske doline, ki morata že v mladosti od doma bene oblasti Tehn. fak. zaprle, se je ob koncu za delom. Spoznata se v Trstu, on je postal jan. 1942 vrnila k družini, ki se je mesec dni stražnik, ona je pomagala v gostilni. Poro=ila prej preselila v Gor. V jeseni istega leta se je sta se in se po=asi dokopala do hiše v Trnovem vpisala na U v Firencah (kemija) in obiskovala pri Lj. ter gojila solato. Vse življenje sta bila predavanja do boži=nih po=itnic, ko se je zara- tujca, tako v Trstu kot v Lj. in tudi med seboj, di bombardiranja vrnila v Gor. Postala je kurir- ker sta bila preve= razli=nih zna=ajev. Povest ka OF, 22. febr. 1943 jo je aretirala gor. kvestu- je zanimiva zavoljo prikaza vraš=anja primor- ra, zaprta je bila v Gor., na Kostanjevici in v skih izseljencev v slovenske razmere. Sledila je Trstu; izpustili so jo dan po it. premirju (9. dvodelna povest Mami (GMD 1965, 1966), v kateri sept. 1943). V letih 194445 je bila upravnica pol- je prikazala idealno Belo, ki opusti študij in se tednika Goriški list (izh. od 6. maja 1944 do 28. žrtvuje za tuje otroke. Povest je psihološko po- apr. 1945) in v njem sodelovala s pravljicami. globljena in odkriva kos povojne Gorice. V knji- Zato so jo 3. maja 1945 jsl. oblasti zaprle (Gor., gi Zlate slive (GMD 1978) je zbrala prozne se- Idrija, Ajdovš=ina, Gor.), 27. jun. 1945 pa jo je stavke raznih avtorjev iz Pastir=ka. - S. je priob- ZVU izpustila. 1946 je obiskovala in z maturo =evala pesmi in prozo v Pastir=ku, kjer sodeluje dovršila 6-mes. honorirani te=aj za u=itelje pod skoro od za=etka, v celovškem mese=niku Vera ZVU v Gor. Pou=evala je na osn. š. v Gor. in in dom, v trž. Mladiki, nekaj proze je priob=ila Bukovici od 11. nov. 1946 do 31. maja 1947, v v Galebu. Psevdonimi: Sara, Rada, Jožek Hvala. Dolini pri Trstu od nov. 1948 do 30. sept. 1951, Nekatere njene pesmi sta uglasbila I. Bol=ina mimogrede tudi na Škofijah, od 30. sept. 1951 do in Z. Haroj, njeno besedilo za mašo pa Ubald 30. sept. 1955 likovno vzgojo na Nižji industr. š. Vrabec. Dve leti je tudi urejala Pastir=ka. - Ob- v Rojanu (zdaj Drž. sred. š. Fr. Erjavec). Ko je =asno sodeluje na Radiu Trst A. Poleg številnih prišlo STO pod It., je izgubila službo, ker ni šol. oddaj je napisala ve= iger za mladino in od- imela it. državljanstva, zato je pomagala doma rasle (nekaj nagrajenih); dramatizirala je deli: v gostilni. Znova je bila nastavljena na osn. š. A. Lindgren, Pika Nogavi=ka, in P. Bloomkvist, 273 SALIMBENI

Detektiv; za rubriko Pravljice za dobro jutro je kot organizator zgod. raziskovanj. 1975 je na napisala tri serije; med mlad. igrami je pripra- pobudo prof. G. De Rose postal asistent pri vila serijo o življenju pomembnejših glasbeni- Istituto per le ricerche di storia sociale e reli- kov; pripravila je trimes, poletne serijske oddaje: giosa v Vicenzi in =lan ured. odb. revije Ri- Hi, konji=ek!, Rde=e, rumeno, zeleno in Se kaj, cerche di storia sociale e religiosa, ki jo ta in- Otroci, ali veste, da... Sestavila je serijo oddaj štitut izdaja. Kasneje je postal =lan Società o Primorski v delih naših pesnikov in pisateljev, istriana di archeologia e storia patria iz Trsta, pripravila nad 20 intervjujev za rubriko Ljudje =lan videmske Deputazione di storia patria per pred mikrofonom. V prostem =asu se ukvarja il Friuli, =lan tržaške Deputazione per la storia s slikanjem in modeliranjem. - Sestavila in ilu- patria per la Venezia Giulia (odg. ur. glasila te- strirala je knjigo Moja prijateljica. Berilo za ga društva Quaderni giuliani di storia), =lan 4. razr. osn. äol (Rim 1967), sodelovala pa pri trž. društva Minerva (=lan ured. odb. Archeografo Zora Tav=ar - Marta Košuta - Zora Saksida - Ne- Triestino, ki je glasilo društva Minerva), bil med rina Svab, Jezikovna vzgoja. Oddaje za šole s ustanovitelji goriškega Istituto di storia sociale slov. u=nim jezikom (Trst 1978), in pri Martin e religiosa (od 1983 je preds. tega inštituta), od Jcvnikar - Marta Kopun - Zora Saksida - Nerina 1985 je =lan ured. odb. revije StudG, od 1987 Švab, Jezikovna vzgoja. Oddaje za šole s slov. =lan gor. inštituta za srednjeevropska sre=anja u=nim jezikom (Trst 1979). Okt. 1987 je izšla v (prav zaradi zaslug, ki jih ima pri razširjanju Gor. nova pesniška zbirka Ugašajo=a sonca, ki vednosti o Slovanih, zlasti pa o Slov. med It.). obsega 36. pesmi. Poleg navedenega je S. svetovalec pri deželnem inštitutu za raziskave, ureja zbirko La clessidra Prim.: Osebni podatki; SGL III, 609; KatG 1984, 1986; Jcvnikar, Zam. lit., M(Trst) 1968, 41; di Clio založbe Editrice Goriziana, organizira se- 1985, 17-18; 1987, 37; Isti, Gor. pisateljica Z. Saksi- minarje inštituta za družbeno in cerkv. zgod. iz da, RAITrstA 3. mar. 1982 (arh.); J. Povšc, Z. S., Vicenze, sodeluje pri organiziranju dvoletnih Bela tapiserija, PDk 25. maja 1986. vsedrž. sre=anj o cerkv. zgod., ki se od 1981 od- Hum. vijajo v Gradežu, in vodi od 1986 inštitut za SALIMBENI Fulvio, zgodovinar, r. 2. dec. 1946 zgod. trž. Pedag. fak. - S. je izredno marljiv v Trstu, živi prav tam. O=e Gustavo, u=itelj (po pisec in je nekaj desetin razprav objavil v znan- rodu iz Kalabrije), mati Ottilia Cherin, u=ite- stvenih, poljudnoznanstvenih revijah ter v dnev- ljica. Osn. š. je obiskoval v Trstu, tu je tudi nem tisku (AMSI, Quaderni giuliani di storia, maturiral na klas. liceju Dante Alighieri (1965). StudG, MSF, Inizi, Studi Veneziani, Nuova rivi- Na trž. U je diplomiral iz zgod. (1970) s tezo sta storica, Archivio storico italiano, Studium, o korespondenci Giovannija Grimanija, vikarja Humanitas, Terzafase, Il Piccolo, Vocel itd.). oglejskega patriarha. Ta njegova naloga je izšla Skupaj z G. Francescatom je izdal knjigo Storia, v knjigi Le lettere di Paolo Bisanti vicario ge- lingua e società in Friuli (Udine 1976, 1977*). Po- nerale del patriarca di Aquileja (1577-1587) (Roma leg cerkV. zgod. je S. posebej obravnaval histo- 1977); Bisantijcva pisma so dragocen vir tudi za riografske probleme in vsaka njegova razprava slov. zgod. Podiplomski študij je najprej oprav- temeljito obdeluje historiografsku problematiko ljal na U v Padovi (1970-71), nato pa je študiral in tu se S. kaže kot vsestranski poznavalec v Neaplju (vmes je služil vojaški rok), kjer je zgod. literature. S. posve=a pozornost tudi oseb- Pri Istituto italiano di studi storici sledil semi- nostim in zlasti je ve= razprav namenil pozna- narjem uglednih zgodovinarjev (E. Sestan, F. vanju G. I. Ascolija (opozarjal je na Ascolijev Venturi, V. Cilento, G. Galasso, G. Pugliese demokrati=ni odnos do slovansko-romanskega Carratclli). Takrat se je posebno posve=al mo- sožitja ob sev. Jadranu). Od Ascolija ga je razi- derni in sodobni cerkv. zgod. in zgod. zgodovino- skovalna pot vodila tudi k prou=evanju »julij- pisja. V letih 1975-76 je deloval pri katedri za skega« židovstva in je za knjigo M. Morpurga sodobno zgod. U v Rimu, potem pa je bil med Valdirose. Memorie della comunità ebraica di 1976-81 asistent na U v Salernu. Vrnil se je v Gorizia (Udine 1986) napisal daljši uvod. V svo- Trst, kjer je 1982 postal prof. sodobne zgod. na jih razpravah se S. posve=a tudi slov. problema- Pedag. fak. (od 1985 u=i tudi zgod. Risorgimen- tiki (npr. beneškim Slovencem, StudG 46, 1977) ta). S-jevo raziskovalno delo je posve=eno pred- in njegova zasluga je tudi, =e je za=el gor. in- vsem moderni in sodobni zgod., deluje pa tudi štitut za družbeno in cerkv. zgod. obravnavati SALMI< 274

tudi slov. teme (S. Kocian=i=; kultura in umet- v Dolini, 1978; Delovanje SKOJ in ZSM na do- nost Slov. od 16.' stol. do današnjih dni itd.). S linskem obmo=ju 1941-1945, v zborniku Napredna predavanjem o pogledih na slovensko-italijansko mladina Slov. Istre 1919-1947, Koper 1985; Tabor- sožitje v JK v drugi polovici 19. stol. je sodelo- sko gibanje na Slov. v lu=i hotenj naših predni- val na zborovanju slov. zgodovinarjev v Tolmi- kov pred sto in ve= leti, PDk 15. okt. 1978. - Po- nu (okt. 1986), sodeluje tudi pri PSBL in GorLtk. leg redne službe je S. pou=eval še slov. na it. Prim.: Osebni podatki; Inizi 71/1979, 8 s si.; sred. š. pri Domju (Trst), vodil te=aj slov. za ZC 41/1987, 139-46. delavce v okviru 150 ur, ve=krat predaval na Ra- B. Mar. diu Trst A v zvezi s šol. oddajami, med kateri- SALMI< Rafael, gledališki amater in narodni mi je najpomembnejši 1971 niz 14 oddaj o zgod. delavec, r. 12. sept. 1870 v Postojni, u. 20. dec. prometnih sredstev. 1930 v Celju. O=e Anton, trgovec, mati Terezija Prim.: Osebna pola; o knjigi II movimento... so Dolenc. Po kon=ani štirirazrednici 1882 v doma- poro=ali: PDk 13. apr. 1973; La voce del popolo =em kraju se je izu=il urarstva v Lj., kjer je 14. apr. 1973; Il Gazz 16. apr. 1973; Espresso 8. tudi obiskoval Borštnikovo dramsko šolo. Naj- apr. 1973; Leo Valiani, La nascita della Jugosla- via, La Stampa 18. apr. 1973; Angelo Ara, Il pro- prej je nastopal v lj. gledališ=u, nato pa v Po- blema di Trieste venticinque anni dopo. NRazgl stojni, kjer je tudi opravljal urarsko obrt. 1899 23. nov. 19773; A. Slodnjak, Salvijcva knjiga o se je preselil v Celje, kjer je poleg svoje obrti nas, Kron 1973, št. 3; Most 1973, št. 37/38; Zaliv 1973, št. 44/45, J. Žabkar, Aspekti ob Slav=evem vneto poprijel za narodno delo: od 1901 do 1906 it. delu o Slov., La Battana 1. nov. 1974; Europa je predsedoval Celjskemu pevskemu društvu, ve= Ethnica (Dunaj), Heft 1, 1977; Istruzione tecnica let tudi Dramati=nemu društvu. V vsem tem e professionale, a. XV, Nr. 57/58; L. Berselli, Re- =asu je nastopal kot igralec. Tudi po prvi svet. censioni, Rim 1979; si. v Radiocorr. TV 19. sept. 1971. vojni je igral na amaterskih odrih in deloval Sah kot narodni delavec. V številnih ljudskih igrah je ustvaril posre=ene komi=ne vloge: Blaž Mozol SALVINI Luigi, it. slavist, jezikoslovec, lit. zgo- (Rokovnja=i), Krjavelj (Deseti brat), Martin dovinar in prevajalec, r. 11. febr. 1911 v Milanu, Krpan, Boštjan Jež (Legionarji), Ton=ek (Divji u. 5. jun. 1957 v Rimu. O=e je bil general. Ko lovec). Prištevamo ga med najve=je slov. ama- mu je bilo pet let, se je že ukvarjal z angl., terske igralce. franc, in s klavirjem, pri beguncih pa sc je do- Prim.: SBL III, 188 in tam nav. liter.; SGL ma spoznal z ruš=. in bolg. S šestnajstim letom III, 609. je potoval po sred. in vzh. Evropi, z devetnaj- M. Baje stimi leti je izdal prevod, bolg. ljudskih pesmi SALVI (SLAVEC) Benjamin, šolnik, zgodovinar, r. (Canti popolari bulgari, 1930). Diplomiral je na 13. jun. 1932 na Beki (Hrpclje-Kozina), živi v rimski U iz bolg. liter, in postal 1936 osrednji Dolini pri Trstu. O=e Mirko, mati Jožefa Ca=, nadzornik za pouk jezikov na Prosv. min. in na kmetje. Osn. š. v Ma=kovljah (1938-43), nižja gimn. tem mestu uradno ostal do smrti. Vmes je bil in klas. licej v Trstu, matura 1954. Zgod. odd. lektor it. jezika v Helsinkih in Turku, kjer je Filoz. fak. v Lj. (1954-60); ker mu It. niso priznali med zdravljenjem v bolnišnici napisal dve knjigi lj. diplome, se je vpisal še na U v Rimu (1962- pesmi v finš=ini in dobil zanje nagrado, v Bgdu, 66). Usposobljenostni izpit za pou=evanje slov., Zürichu, predaval je tudi v Lj. Leta 1938 je po- zgod. in zemlj. na sred. šolah je opravil 1973. stal docent in predstojnik slavisti=nega ugrofin- Služboval je na osemletki »J. Premrl-Vojko« v skega in baltiškega oddelka na Istituto Superiore Kopru (1960-61), na osemletki na Škofijah (1961- Orientale v Neaplju. Od 1941 je bil docent slo- 62), na koprski gimn. (1962-66) in na sred. š. »S. vanske filol. na rim. U, odgovoren tudi za Isti- Gregor=i=« v Dolini pri Trstu od 1966 dalje. Pu- tutiones Slavicae na papeškem Vzhodnem inšti- blikacije: Il movimento nazionale e politico de- tutu, po Damianijevi smrti 1953 pa je postal gli Sloveni e dei Croati (Dall'Illuminismo alla redni prof. bolg. jezika na rim. U. Po vojni je creazione dello Stato Jugoslavo). Prefazione di bil na Prosv. min. na odd. za kult. izmenjave in Leo Valiani e note introduttive di Arduino Agnel- za obmejne pasove (scambi culturali e zone di li, Trst 1971, str. 264). Brošura Ma=kolje v boju confine), toda na tem mestu se je zavoljo pra- za svobodo, Trst 1974; Dolinski tabor 1878, bro- vi=nosti in objektivnosti zameril oblastnikom, šura ob stoletnici tabora, zal. PD Val. Vodnik zato so ga po enem letu »porinili na stranski 275 SALVINI tir v neki brezpomembni urad. Kmalu potem so prišli tudi v srednješolske antologije, nekaj je proti slov. šolam zapihal dru» veter. Krivico, jih je sprejel še v svojo knjigo Le candide vile storjeno S., so pred dobrim letom navidezno (Rim 1941), in sicer iz Murna, Župan=i=a, Grad- popravili s tem, da so ga zopet dodelili oddelku nika, Golie, A. in F. Vodnika ter Klop=i=a. O za obmejno šolstvo. Bil pa je že bolan...« (A. Zupan=i=u je pisal še v Europa Orientale 1941. Kacin, KatG 13. jun. 1957). S. je imel izreden Poskrbel je, da so prišli v antologijo svetovne dar za jezike, znal jih je okr. 20, prevajal pa je lirike Orfeo (Firenze 1949) poleg Damianijcvih iz 15. Najve= je prevajal iz slovanskih literatur: in Urbanijevih njegovi prevodi iz Prešerna, Ket- iz ruske, ukrajinske, bolgarske, =eške, poljske teja, Murna, Zupan=i=a in Gradnika (v tej knjigi in iz južnoslovanskih. Moderno hrv. pesništvo so njegovi prevodi iz 15 jezikov). Po eno Zu- je prikazal v dveh knjigah: Poeti croati moderni pan=i=evo, Murnovo in Gradnikovo pesem je dal (Milano 1942) in It melograno (Zgb 1942). Iz srb- v zbirko Scrittori stranieri (1950). Leta 1951 je ske lit. je prevajal Lazarevi7a in Andri=a. V izdal v Rimu pri založniku C. Colombu obširno Dizionario delle Opere in Personaggi (Bompiani) antologijo slov. poezije Sempreverde e rosma- je bil ur. za jsle. literature in za ukrajinsko, v rino, v katero je sprejel skoraj vse prevode iz Enciclopedia dello Spettacolo (D'Amico) pa je prejšnje zbirke in dodal nove, da obsega 32 pe- sodeloval z gradivom o gledališ=u in dramatiki snikov od Prešerna do F. Kosma=a in 137 pesmi. pri Slovanih, baltiških narodih, narodih SZ, Ro- V iz=rpnem uvodu (59 str.) je prikazal slov. polit., munih in Albancih. Dosegel je, da je bil tu spre- kult. in lit. razvoj od ljudskih pesmi in Brižin- jet tudi =lanek o slov. gledališ=u v Trstu. Slo- skih spomenikov do sodobnosti, dokazal je veliko vanske lit. so upoštevale tudi zbirke Le Stelle poznanje slov. problemov in toplo ljubezen. B. dell'Orsa, La bilancia in II mondo d'oggi,.ki jih Borko je zapisal v osmrtnici, da ni še nih=e v je urejal. Na slov. lit. ga je že v Helsinkih opo- It. pisal o nas tako prisr=no, po A. Kacinu pa zorila prevajalka I. Cankarja Maila Talvi, 1937 bi uvod »zaslužil, da ga kdo prevede in izda«. pa ga je pridobil zanjo B. 8orko v Neaplju. Uvodu je dodal bibliografijo z deli, ki obravna- Tega leta je bil dalj =asa v Li. in je osebno vajo razli=na podro=ja slov. življenja, tudi tuja, spoznal skoraj vse slov. kult. delavce. Najbolj in seznam prevodov v tuje jezike. V sami anto- so ga prevzeli razgovori z Župan=i=em v kavarni logiji je še posebej in s tankim estetskim =utom Slon. Izmed vseh narodov je imel najrajši Slo- prikazal prevedene pesnike, dostavil kritike in vence, in sicer zaradi usode in =udne zgodovine: prevode. Knjiga je zbudila v It. veliko zanima- »Slovenci so v tej stari Evropi =udež, ki so ga nje, z njo je S. približal slov. lit. ne samo It., zgodovini in etnografiji narekovali skrivnostni ampak tudi drugim narodom, ki jim je it. blizu. zakoni« (Sempreverde, 8), zaradi narodnega zna- Po zadnji vojni je prišel S. v tesen stik s slov. =aja (»zimzelen in rožmarin«, slara pravda in šolo v Gor. Okt. 1947 sta odšla v Rim dr. Kacin =ustvenost, ki je po njegovem »eti=na«, v na- in dr. Sfiligoj, kjer ju je namesto preds. De sprotju s =utno sentimentalnostjo), zaradi sorod- Gasperija sprejel tajnik, kateremu sta izro=ila nosti univerzalisti=nih teženj in kulturnih idea- spomenico SDZ: »Spremljal naju je znani slavist lov. V Rimu je vzdrževal tesno prijateljstvo s prof. Luigi Salvini. Ko sva ravno bila v Rimu, P. Antonom Prešernom, ki ga je zadnji dve leti naju je dosegla vest, da goriški CLN nasprotuje Pogosto obiskoval in mu prinesel sv. popotnico, slov. šolam z izgovorom, da niso uzakonjene. v sv. olje ga je dal Rafko Vodeb, stregla mu je Tedaj sva se podala na pristojno ministrstvo, slov. šolska sestra. Že 1938 je v it. listih, obrav- kjer naju je sprejel ravnatelj oddelka za kultur- naval slov. poezijo, predvsem Zupan=i=a, nati- no izmenjavo Giovanni Ferretti, kateremu so snil je tam ve= prevodov slov. ljudskih in umet- bile takrat naše šole podrejene. Dober tolma= nih pesmi in dve Cankarjevi =rtici, v jeseni je naše zadeve in zahteve je bil zopet prof. Salvi- Predaval v Lj. o it. lit. in pripravil zbirko Lin- ni. In tako sva dosegla brzojavno odredbo, da cile slovene moderne, ki jo je izdala 1938 Aka- se mora pouk na vseh slov. šolah nadaljevati« demska založba s sodelovanjem Istituto Supe- (Dr. Sfiligoj). Isto=asno se je zanimal tudi za riore Orientale iz Neaplja. Knjižica obsega 24 slov. šole v Trstu, sodeloval pri sestavljanju u=- Pesnikov od Ketteja do Faturja z 51 prosto, nih na=rtov, »rotil je, dokazoval, prepri=eval, ko brez rim prevedenimi pesmimi. Antologija je je šlo za u=benike in šolske knjižnice; =e bo vzbudila lep odmev v it. listih. Nekateri prevodi mogo=e kdaj objaviti poro=ila in spomenice, ki SAMEC 276 jih je o slov. šoli napisal za ministrstvo, se bo dinja. Od 1892 je obiskoval v Kopra šest razr. marsikdo za=udil. Odkrita in prikrita nasproto- vadnice, nato u=iteljiš=e in maturiral jun. 1905; vanja v tej stvari so mu grenila zadnja leta, =e- poleg izpita splošne usposobljenosti za slov. šole prav je to le malokdaj pokazal. Samo mimogrede je napravil izpit tudi iz nem. in it. (1907). Kot mi je neko= omenil, da ni zaradi tega že štiri- u=itelj je služboval v Barkovljah (1905-12) in Ro- najst let napredoval v ministrstvu... nekaj ted- janu do 1926, ko se je pod pritiskom faš. moral nov pred smrtjo je iz postelje do dveh pono=i izseliti v Mrb., kjer je u=il do 1933. Poro=en je narekoval stenografu spomenico o slov. šolah v bil z Adelo Martelanc (1891-1980); otroci: Smiljan Trstu« (R. Vodeb). Leto pred smrtjo je nadzo- (gl. il), Lelja (1913-17), Igor (1916-39) in Neda roval slov. mature v Trstu in se živo zanimal za (1927). Iz Mrba se je preselil v Lj. in u=il v vsa vprašanja v zvezi s šolo. Poudarjal je, da Mostah, nekaj =asa je delal kot šol. nadz. pri mora biti slov. šola kvalitetna in vez med dve- banski upravi. V Trstu je bil tudi jezikovni ur. ma svetovoma, posrednik med zah. in vzh. kul- pri odb. za sestavo u=benikov za slov. šole v turo. Navdušen je bil nad dijaškim listom Lite- It. Pri Zvezi slovan. u=it. društev v Trstu je rarne vaje, ker je sam nameraval predlagati po- 1920 ustanovil U=iteljski list (izh. od 1. mar. doben list. Med zadnjo vojno »je storil veliko 1920 do 1. avg. 1926) in 1921 list za mladino dobrega, ko je pogumno posredoval za mnoge Novi rod (izh. od jan. 1921 do jul. 1926) in jima slov. kulturne delavce in njihove svojce, ki so bil tudi ur. 1926 je pri E ustanovil mlad. prilogo jih fašisti vrgli v je=e ali poslali v internacijo. Za našo deco (izh. od mar. do jul. 1926 štiri- Ni mu bilo mar, da je s tem ve=krat razdražil najstdnevno). - Pesmi je za=el objavljati 1911 v režim, ki ga je potreboval, a mu ni bil naklo- Sn (psevd. Sambom), sodeloval v DS (1914-15), njen« (R. Vodeb). Pred smrtjo je pripravljal dru- LZ (1916-30), od 1921 pri M, Zk (1918, psevd. Bo- go izdajo antologije Sempreverde, po smrti pa leslav), Njivi (1919), Delu (1920, psevd. Marjan je izšla knjiga njegovih izvirnih =rtic Una tenda Sever), Ljud. koledarju, KolGMD, 2S, JAlm sul Po, kjer je popisal življenje v mednarodnem (1923).

Koblar). Dobršen del njegovega ustvarjanja ni takšnimi darovi je ustvaril ljudskega originala natan=neje raziskan, predvsem publicistika in Tino ob Stefu Arnolda Tovornika. Njuna ko- satira. mi=na štajerska posebneža z izvirno nare=no go- vorico sta se priljubila širokemu ob=instvu na Prim.: F. Koblar, S. J., SBL III, 193; SGL III, 609: EJ VII; Leksikon CZ - slov. književnost, Lj. številnih prireditvah zabavnega zna=aja. Kot ob- 1982, 309; SLNP 263; SPor 1945, št. 153; M. Jarc, likovalec komi=nih likov je S. dolga leta nasto- LZ 1924, 253; R. Rehar, NDk 1927, št. 296; ASK pal v radijskem feljtonu Radia Maribor. 137 s si.; M 1922, 309 (s karik. A. A. Bucika); Ta- bor (Mrb.) 1924, št. 58; J 1940, št. 102 s si., in Prim.: Personalna mapa na upravi SNG Mrb.; 1942, št. 283; Lado Premru, PDk 1976, št. 254 s mrliška 'knjiga na mati=nem uradu Skupš=ine si.; Ace Mermolja, PDk 1981, št. 151; Bojan Bra- mesta Maribor; SGL III, 610; D. M. (Dušan Mev- tina, PrimSre= 1982, 164-65. Družinski arh. in za- lja), Jože Samec - 70-letnik, Ve=er, Mrb. 3. dec. puš=ino hrani NUK v Lj., druž. fotografije vnu- 1982; Isti, Jože Samec, Ve=er, Mrb. 4. maja 1984; kinje. Oljnati portret S. Stipovška 1927, doprsni slika SNG Mrb., slavnostna št. GL SNG Mrb. kip T. Kos (žgana glina). 1954, str. 4. Jan Hartman SAMEC Jože, dramski igralec, r. 26. nov. 1912 v SAMEC Jožef, glasbenik, pevovodja, r. 6. jul. Trstu, u. 25. apr. 1984 v Mrbu. O=e Jožef, tržaški 1909 v Dolini pri Trstu, živi v Buenos Airesu polic, stražnik, mati Avguština Gregor=i=, gospo- (Arg.). O=e Viktor, glasbenik, mati Marija Ce- dinja. Družina je 1918 prebežala na Štajersko, v snik, gospodinja. Osn. š. v Dolini, nato za=el Ptuj. Tam je S. obiskoval osn. (1918-24) in meš=. študirati glasbo. V vasi je dve leti igral v sku- š. (1924-26). Od 1929-33 je bil =rkostavski vajenec; pini mandolino, nato je vstopil v o=etov pihalni 1933 je uk dokon=al in bil =rkostavec do 1934. orkester in igral bombardino, ki mu jo je od- Od 1934-36 je služil jsl. vojsko (letalstvo) v Kra- stopil o=e. Jun. 1928 je družina odšla v Argenti- ljevu, 1936-38 je bil v Ptuju kino operater, od no in se naselila v Buenos Airesu, kjer so jih 1938-41 pa =rkostavec v Ptujski tiskarni. V tem sprejeli zastopniki Ljudskega odra (preds. Fr. =asu je kot amaterski dramski igralec sodeloval Stekar). Zato so se vklju=ili v Ljud. oder in v pri ptujskem Dramati=nem društvu, zlasti pod Prosvetj. O=e je organiziral svoj glasb, krožek avantgardnim vodstvom Frana Žižka in režiser- in z njim igral na prireditvah v gledališ=ih v jem Jožetom Babi=em. 1941 so ga Nemci s starši središ=u Buenos Airesa, na izletih in piknikih. izgnali v Srbijo. Okupacijo je preživel kot tra- V društvu Naš dom je pomagal prirediti spevo- sam pri gradnji železniških prog. 1945 se je vr- igro Srce in denar, v Ljud. odru Mo= uniforme. nil v Ptuj, delal najprej v Ptujski tiskarni kot Sin Jožef se je 1932 vpisal na Conservatorio Na- =rkostavec in grafik, od konca 1945 do 1947 pa cional, a po dveh letih ga je zaradi pomanjka- je bil mati=ar pri OLO Ptuj. 1947 je bil kot po- nja =asa zapustil in zasebno študiral harmonijo klicni dramski igralec sprejet v Dramo SNG v in kontrapunkt pri prof. Blombigu. 1937 je o=e Mrbu in bil njen =lan do upokojitve 1977. Na- zbolel in prepustil vse sinu Jožefu. Ta je usta- stopal pa je v njej še po upokojitvi. - V pred- novil orkester Los Gladiadorcs in za=el v duhu vojnem ptujskem gledališ=u je izoblikoval na- =asa s fox-trotom; igral je trobento. 1940 je slovno vlogo v Ernstovem Vzgojitelju Lanovcu, prevzel vodstvo pev. zbora, ki ga je vodil prej Krjavlja v Žižkovi dramatizaciji Jur=i=evega De- R. Kubik. 1941 je bil z žrebanjem sprejet v vo- setega brata, barona Naletela v Linhartovi ko- jaško godbo in ostal v njej dve leti. V tem mediji Veseli dan ali Mati=ek se ieni, Teircsia =asu se je poro=il (6. jun. 1942) z Mileno Jamšek v Sofoklejevem Kralju Ojdipu, v povojnem =asu iz Podgrada, ki je prišla v Arg. stara 9 mesecev Pa v mrb. D med drugim Pasanca v Kreftovi (otroka Jožef Alojz in Mirta Olga). Na skupni Veliki puntariji, Zmešnjavo v Linhartovi kome- proslavi 100-Ictnicc Gregor=i=evega rojstva je vo- diji Veseli dan ali Mati=ek se ieni, Ottavia v dil pev. zbor, sestavljen in zborov treh slov. Goldonijevem Lainiku, inšpektorja v Pricstleyevi društev. V letih 1945-46 je zbral v Ljud. odru 40 drami Inšpektor na obisku, Hermanna v Biich- mladih pevcev in ustanovil mladinski pev. zbor. nerjevi Dantonovi smrti, Putmana v Millcrje- Ob nastanku kult. društva Zarja je S. ustanovil vem Lovu na =arovnice in Maxa Filberta v Mi- otroški zbor=ek in potem prevzel še vodstvo kelnovih Golobih miru. Blizu so mu bili liki društv. pev. zbora. Vodil je tudi orkester Jazz Preprostih ljudi, ki jih je humorno nadahnil. S California in z njim nastopal do 1963 na velikih SAMEC 278 prireditvah s plesom. Zanj je zložil nekaj fox bolj na obrobju njegovega dela, vidneje je po- skladb na besedila pianista Florjana Gadda: segel predvsem na podro=je satire in epigramov; Mele, Cochico con su burrito, Sonar, Por cl parque napisal je tudi nekaj otroških pesmic, ki so silbando voy. Po združitvi društev Zarja, Ljud. ostale v glavnem v rokopisu. Izdal je zbirko oder in Naš dom v društvo Triglav je bil S. Mimogrede (Lj. 1965); pesmi je objavljal v J, prvi preds. kult. odseka in vodja tamburaške Pavlihi, NSd, Cicibanu, nekaj jih je uglasbenih skupine Sklad (18 tamburic je na prošnjo po- (R. Simoniti, H. Svetel). Prevedel je številna slala Hrv. izseljenska matica). Program so se- dramska dela, med katerimi: S. B7keffi, Neopra- stavljale slov., jsl. in druge skladbe, posebno pa vi=ena ura (1939); M. Praga, Zaprta vrata (1941); argent, folklorna in ljud. glasba, ki jo je S. Camasio-Oxilia, Bog z vami, mlada leta (1941); prirejal. Na podobni osnovi je vodil tudi društv. L. Pirandello, Nocoj bomo improvizirali (1941); in pevski zbor. Za Sklad je zasebno pripravljal mla- druga njegova dela; G. Cenzato, Zaljubljena iena de =lane, pomagal pa je tudi pri Mlad. simf. (1942); M. Cervantes, Stiri medigre (1947). Najšte- orkestru. Pri društvih Zarja in Ljud. oder je na- vilnejši in najbolj cenjeni so njegovi prevodi stopal tudi kot igralec. Po poklicu je bil meha- opernih besedil, ki jih je okrog sto, ve=inoma nik in s tem delom je vzdrževal družino in pod- so tudi objavljena (seznam vseh prevodov v piral slov. društva. Dovršil je tudi =ebelarsko SLNP 263-65). Približno polovica je it. libretov, šolo in po njegovih nasvetih goji =ebele sin pa tudi nem., srbohrv., rus., =eš., angl., špans. Jožef Alojz, h=i Mirta pa je nov. 1983 umrla. Napisal je tudi vodnik po opernem svetu Operne Prim.: Družinski podatki; Zgod. društva Tri- Zgodbe (Lj. 1974, ve= izdaj) ter knjigo najpopu- glav, okt. 1981. larnejših opernih arij Operni spevi (Lj. 1976). V F. Cotar part, je napisal izvirni libreto za edino part, SAMEC Smiljan, teatrolog, prevajalec, publicist, opero Partizanka Ana (objav, v Dokumentih urednik, pesnik, r. 11. okt. 1912 v Trstu, živi v SGM 1966; izved. 1967, ko je kon=al glasbo R. Lj. O=e Janko, pesnik (gl. =l.), mati Adela Mar- Simoniti). Obsežno je njegovo dramaturško delo, telanc, gospodinja. Osn. š. v Trstu, klas. gimn. kjer je poleg vsakdanje gledal, prakse prispe- najprej v Šentvidu nad Lj. (1923-24), nato v val tudi številne objave. Urejal je GLLjO 1940/ Mrbu, kjer je maturiral 1932. Na U v Lj. je 41, 1941/42 ter od 1945/46 dalje. Tu je objavil študiral najprej pravo, nato slavistiko. 1938 je vrsto prispevkov o kroniki, raz=lembah posa- postal dramaturg v lj. Operi ter nato delal v meznih del, gledal, portrete, priložnostne =lanke. tem gledališ=u skoraj 30 let. Poro=il se je s Poleg tega je objavljal tudi v dnevnem =asopisju, Cito Smodiš (1916-87), h=eri Tatjana (r. 1946), v SPor, LdP, PDk, Delu, NRazgl ter izdal knjigo diplomirana psihologinja, in Breda por. Mijovi= Gledališki obrazi (Lj. 1976). Tudi je bil soavtor (r. 1948), dipl. ekonomistka. Med NOB je bil in ur. SGL I-III (Lj. 1972). interniran v It. (od jun. 1942 do mar. 1943, Go- Prim.: SBL III, 195; SGL III, 610-11; Kojcko nars, Renicci), nato se je priklju=il part., kjer 2, 922; SLNP 263-65; Leksikon CZ - slov. književ- je opravljal razli=ne kult. funkcije, med drugim nost, Lj. 1982, 309; J 1937, št. 278, 296; LdP 1955, št. 279 s si.; SPor 1958, št. 195; LDk 1958, št. 191; je bil soustanovitelj pev. zbora Sre=ko Kosovel. (Janko Traven). LdP 1958, št. 195; (Mitja Sara- Nekaj =asa je delal na Hrv. in tudi na Visu. Ob bon), NRazgl 7. dec. 1963, 465; (Dušan Moravec), koncu vojne se je zdravil v It., po vrnitvi iz Delo 11. okt. 1972; Teleks 1981, št. 44, 12 s si. Slike tudi v GLLjO 1948/49, 59; 1953/54, 1; GLLjD Bgda se je spet angažiral v SNG, bil dramaturg 1958/59, 35. Ve= =lankov ob življenjskih jubilejih; v Operi, v. d. dir. Opere (1955-56) ter upravnik družinski arh. v NUK v Lj.; osebni podatki. Por- SNG (od 1. sept. 1958 do upokoj. 15. mar. 1966). tret N. Pirnat (olje, Gonars 1942), Coro Skodlar Vrsto let je bil =lan uprav, odb., ocenjevalne (olje, 1984). Fotografije hrani družina. Jan komisije ter tudi selektor Sterijinega pozorja. Prejel je vrsto odlikovanj in priznanj: Red brat- SAMERDA (SARMEDA) Daniel, zgodovinar, r. stva in enotnosti z zlato zvezdo, Red zaslug za 16. dec. 1676 v Vidmu, u. 30. jul. 1743 v Gor. narod z zlato zvezdo, nagrado ob=ine Lj. Center, Grammaticalia in humaniora kon=al v Gradcu zlato zna=ko Sterijinega pozorja, zna=ko in pla- (1688-93) in tam študiral tudi filoz. (1693-95). Dne keto Borštnikovega sre=anja. - Od prvih objav 24. febr. 1695 je vstopil v jezuitski red in po se je ukvarjal tudi s poezijo, vendar je ostala opravljenem noviciatu (1695-97) in magisteriju 279 SAMSA

(1697-98) na Dunaju pou=eval hutnaniora v Grad- It. piše tudi za Delo, JKol, NRazgl idr. Že 20 cu (1698-1701) in na Dunaju (1701-03) ter retoriko let sodeluje z agencijo Tanjug. - Kot javni in v Zgbu (1703-04). Nato je dopolnil študij filoz. polit, delavec je bil 25. jun. 1959 na prvi konf. na dunajski U in dosegel doktorat filoz. (1705) soustanovitelj Mladinske iniciative. Pomen te or- in tam tudi kon=al študij teol. (1705-09). Potem ganizacije levo usmerjene mladine v It. še ni je bil prof. filoz. v Gor. (1710-12) in v Gradcu ovrednoten. Nekajletno živahno delo je prispe- (1712-18) ter moralne teol. (1719-31) in kanonskega valo k nekaterim novim usmeritvam med Slov. prava (173143) v Passauu, Celovcu, Lj. in Gor. v It., ki so še danes žive. 27. maja 1962 je bil Hkrati je bil tudi dolgoletni spovednik škofov v S. izvoljen za namestnika tajnika SKGZ, nato Passauu in Trstu. V tisku je objavil dela: Sy- je bil sedem let tajnik. Predsedoval je komisi- nopsis Gencalogiae Austriacae (Graecci 1713); jam za šolstvo, upravno-polit. vprašanja, stike Florus alter, sen Ericii Puteani Historiae barba- s polit, strankami in drugimi organizacijami. Se- ricae libri VI, qui irriiptiones barbarorum in Ita- daj je =lan IO SKGZ. Veliko se je ukvarjal s liani, occasiim Imperii et res Insubrum continent predlogi za slov. strok, zavod v Trstu, s stiki (Graecii 1714, Tyrnaviae 1744). V rkp. je zapustil s strankami, republikami SFRJ, z bojem za glo- spis Ehicitbrationes, ki je v glavnem bil že pri- balni zaš=itni zakon. Kot tajnik SKGZ je v letih pravljen za tisk. 1965-70 sledil delu SSG in imel pogajanja s stran- Prim.: A. & A. de Backer, Bibliothèque des kami za njegovo publicizacijo. Društvo Sloven- Ecrivains de la Compagnie de Jésus, III, Liège sko gledališ=e, trž. ob=ina in trž. pokrajina so 1853-61, 566-67; J. N. Stoegcr, Scriptores Provin- 22. dec. 1970 podpisali sporazum o konzorciju ciae Austriacae Socictatis Jesu ab ejus origine ad nostra usque tempora, I, Viennae 1855, 310; SSG. Ko je bil 1972 umeš=en njegov prvi uprav- C. Sommervogel, Bibliothèque de la Compagnie ni svet, je S. postal =lan vodstva, kar je ostal de Jésus, Première partie. Bibliographie, III, do 1. jun. 1987. Od 27. jun. 1981 do tega datuma Bruxelles-Paris 1892, 822; VII, Bruxelles-Paris je bil preds. upr. sveta SSG. Ves =as se je 1896, 648; J. Glonar, Pou=ni slovar, II, Lj. 1933, 298; F. Fancev, Gradja za povijest školskog i ukvarjal predvsem s težkimi upravnimi in fi- književnog rada Isusova=koga kolegija u Zagre- nan=nimi vprašanji ustanove ter z njenim prav- bu 1606-1772, MI, Zgb 1934-37, 143, 295; F. Lukman, nim položajem. - S. je bil odlikovan z medaljo SBL III, 195-96. za hrabrost, redom za hrabrost, redom bratstva Lc. in edinstva SFRJ, 1987 je postal vitez it. rep. za- SAMSA Bogumil (Bogo), =asnikar in javni de- radi zaslug za prijateljstvo med It. in Jslo ter lavec, r. 27. jun. 1928 v Lj., živi v Trstu. Mati =asnikarsko delo. Mara Samsa, pisateljica in javna delavka (gl. =l.), Prim.: Osebni podatki; Slov. gled. v Trstu, Lj. o=e Bogumil Lasi=, železni=ar. Klas. gimn. je obi- 1986, pass., si. na str. 51. .. skoval v Celju in Lj., kjer pa je 1946 maturiral na realni gimn. ••••. je študiral na U v Lenin- SAMSA Jožef, župan in deželni poslance, r. 19. gradu (1946-48) in Lj. (dipl. 1951). Med vojno je febr. 1808 na Kozini, u. 24. febr. 1881 prav tam. ilegalno delal za OF od jeseni 1943 v Lj., od jan. O=e Gašper, gostilni=ar na Kozini in kasneje 1944 pa v partizanih kot borec Južnoprim. odre- drž. cestni asistent, mati Marija Ana Deklcva. da, polit.-delegat v Bazoviški in obveš=evalni ofi- Po o=etu je prevzel gostilno in se 26. jun. 1831 cir v Gradnikovi brigadi. Dosegel je =in podpor. poro=il s Franzisko Breitling, 7. maja 1810 v Clan SKOJ nov. 1943, KPS mar. 1944. - S. je od Nackenheimu na Bavarskem rojeno h=erjo Jo- 1951 =asnikar PDk v Trstu. Bil je gosp. ur. (kot hanna Philippa, mitninskega nadzornika na Raz- tak je sodeloval pri sestavljanju gosp. sporazu- drtem. Kot župan ob=ine Rodik v pokneženi ma o obmejnem trg. prometu med ZVU in grofiji Goriški in Gradiš=anski od 1850 je bil 21. FLRJ), nato zunanjepolit. ur., ves =as pa je sle- mar. 1861 izvoljen za poslanca v dežel, zboru dil še krajevni politiki in volitvam. 5. sept. 1975 mejne grofije Istre v volilnem okrožju Volosko- je s sodelavci ustanovil in prevzel vodstvo Agen- Podgrad. Ker ni imel volilne pravice (živel je na cije Alpe Adria, ki je specializirana za televi- Kozini, kjer je deželna meja šla po cesti pred zijski medij in za obveš=anje it. javnosti o za- njegovo hišo), je 1. apr. 1861 odstopil. Z imeno- mejskih Slov. Od maja 1983 je odg. ur. PDk, ki vanjem za =astnega ob=ana v Materiji 31. avg. je v tem =asu prešel na novo obliko in tiskar- 1861 je dobil volilno pravico za istrski deželni sko tehniko v prenovljenih prostorih. O Slov. v zbor. Ponovno je bil izvoljen 7. sept. 1861 v SAMSA 280 volilnem okrožju Koper-Piran (kme=ka kurija), part, na Kontovelu nad Trstom. O=e Ivan iz a je odstopil 14. jan. 1862. V dežel, svetu ni spre- Košane, pristaniški delavec (Splošna skladiš=a), govoril. Ostal je župan vsaj do 1867, toda ob umrl med prvo svet. vojno v it. ujetništvu; smrti se ga ni spomnil noben =asnik. Pred iz- mati ji je umrla, ko je imela dve leti; ko je za- volitvijo mu je Fr. Cegnar posvetil rodoljubno =ela hoditi v šolo, se o=e poro=il z materino pesem (N 1861, št. 14). sestro, a je umrla že po desetih mesecih. Tako Prim.: 2pk urad Rodik, Krstna knjiga I, 122, je živela pri materini drugi sestri Karli, por. z Poro=na knjiga II, 6, Mrliška knjiga II, 106, Emilom Petri=em, ki ji je zagrenila vsa mlada Družinska jnjiga III; Osservatore Triestino 24. leta. Na Ciril-Metodovi šoli na Acquedottu in sept. 1850, 901; Vasilij Melik, Volitve na Sloven- skem, 413, 411; Indice delle materie contenute potem pri Sv. Jakobu v Trstu je dovršila osn. š. nei resoconti stenografici della Dieta provinciale in dva razr. meš=anske, ker pa so se Petri=evi dell'Istria anni 1861-1895; N 1861, št. 14, 15, 18, 1920 preselili v Vipavo, so jo poslali v 3. razr. 37, 38, 39; 1862, št. 53; Namestništvo v Trstu, meš=. š. v Lichtenthurnov zavod v Lj. Na u=it. fase. 275, 2/2.13. Samo Pahor je bila v Tolminu (1921-25), maturirala pa v SAMSA Maksa, pesnica, u=iteljica, r. 12. okt. 1904 Vidmu. Aktivno je delala v dijaški organizaciji v Dolnjem Zomonu pri Ilir. Bistrici, u. 18. mar. in hodila na vasi u=it igre po prosv. društvih. 1971 prav tam. Izhaja iz številne družine, v kateri U=ila je v Planini pri Rakeku, po dveh mesecih je bilo deset otrok. O=e Andrej je imel mlin in so jo kazensko prestavili v Ka=jo vas pri Po- žago ob Veliki vodi (= reka Reka). Osn. š. v stojni, po štirih mesecih pa odpustili. Izselila Trnovem pri Ilir. Bistrici, u=iteljiš=e v Lj. in Tol- se je na Rakek in dobila službo v Planini pri minu, kjer je maturirala 1923. Službovala je v Rakeku (posredoval Jos. Ribi=i=, njen u=itelj). Krajši =as je u=ila pri Sv. Duhu na Blokah Harijah pri Ilir. Bistrici (1923-25), nato pa je (zdaj Kraji=), nato v Izlakah pri Zagorju, napra- zaradi faš. nasilja (bila je odpuš=ena iz službe) vila 1929 dodatno maturo v Mrbu), nato v Voj- odšla v Jslo in u=ila •• Jezerskem (1926-28), v niku pri Celju. Z mladino je prirejala dramske Rovtah nad Logatcem (1928-30) in v Vrbovem nastope, delovala pri Sokolu, pri Zvezi prim, pri Ilir. Bistrici, nakar je zaradi bolezni opustila emigrantov, pri podružnici CMD, pisala v zgb. službo in do smrti živela doma. Utonila je, ko emigrantski list Istra idr. Ob napadu na Jslo je je kot vsak dan bredla reko, da bi šla v Ilir. odšla s sinom Bogomirom (gl. =l.) v Soško le- Bistrico. Pesniti je za=ela v dijaških letih, ko se gijo, po razsulu v Karlovcu se je vrnila v Voj- je spoznala s Sre=kom Kosovelom ter vrsto dru- nik, kjer so jo gestapovci takoj zaprli in poslali gih kult. delavcev. Pesmi je objavljala v ŽS, NR, v Srbijo. Skrivaj se je vrnila v Lj. in se za=asno M, Z, Našem glasu, LZ, Grudi, Odmevih slovan. zaposlila pri nekih vinskih trgovcih iz

Povezovala z drugimi polit, skupinami. Zaradi dijska predavanja, pretežno zgod. in idejno-polit. tedaj še nerešenega problema njegovega držav- vsebine, med temi niz 13 tedenskih oddaj o ljanstva in kasneje iz obzira do službe, ki jo Obljubljenih deiclah utopistov (Radio Trst II 6. je imel na radiu, sc je njegovo polit, delo odvi- jul. - 28. sept. 1955). Ve=krat je predaval v Slov. jalo vedno v notranjih okvirih SDZ in ni zavze- prosv. Matici in ob=asno sodeloval v njenih iz- mal javnih funkcij. Sodeloval je le v študijski dajah Utripi. V Slov. kult. klubu je 17. mar. 1973 in nadzorni komisiji za ljudska štetja 1951 in povedal, kako se je predvojni mladi rod v osred- 1961 na Tržaškem ter 1952-53 v Komisiji za an- nji Sji pripravljal na javno delovanje. V DSI v kete o družinskih pogojih in zaposlitvi. O tem Trstu je govoril o Slov. radijskih oddajah v Trstu je predaval na radiu in pisal v Demokraciji. Po (lb. maja 1977) in o Delovanju Pivkovih jsl. do- razlikah, ki so se v letih 1965-72 pojavile med brovoljcev na it. fronti v prvi svet. vojni. Na stališ=i SDZ in ostalimi skupinami Slov. skup- sre=anjih v Dragi je 2. sept. 1972 predaval O nosti, se je S. umaknil iz polit, aktivnosti. Nekaj idejnem pluralizmu (Ideje in vrednote, Zbornik let je bil nato odb. Slov. prosv. matice, od 1977 Draga 1972, str. 8-43). Dvakrat je bil gost preda- Pa je aktiven v odboru Slov. dobrod. društva v vateljskih ve=erov SPD Trst, za katero je uredil Trstu. - Publicisti=no se je S. za=el uveljavljati in dopolnil Vodnik po njegovi planinski poti v akad. letih. Sodeloval je pri mese=nem glasilu (»Vertikali«) po slov. ozemlju vzdolž meje z Jslo JAK-a Vihor (Zgb 1932-33). Redno je pisal v ted- (Trst 1975, ZTT, 111 str.). Ve=ina S-ovih =lankov nik Pohod (Lj. 1933-36), ki ga je o po=itnicah ob- v periodi=nem tisku je nepodpisanih, pogosto pa =asno tudi urejal. Prvo razpravo s podro=ja go- je uporabljal oznake: ***, EKO, Dr. Ž., -ris in spodarstva je objavil v Trgovskem listu (O elea- inicialki B. S. ringu, Lj. 1934). Bil je soustanovitelj, predstav- Prim.: Osebni podatki; KatG 1. febr. 1962 s nik konzorcija in sour, revije Omladina, glasila si.; M(Trst) 1959, št. 10 s si. sekcij ONO za Dravsko banovino (Lj. 1933-34), Jem. soustan., =lan konz. in sour, omlad. kult.-polit. SANCIN Danilo, ban=ni uradnik, športni organi- lista Naša misel (Lj. 1935-40), v katerem je ob- zator, r. 14. febr. 1899 v Trstu. O=e Ivo, kmet. javil številne uvodnike in =lanke ideološke ter strokovnjak (gl. =l.), mati Antonija Žužek iz Sliv- socialnopolit. vsebine. 1940 je v Lj. sodeloval nega, gospodinja. Osn. š. obiskoval v Buzetu, Pri reorganizaciji liberal, založništva: 1941 je po- gimn. v Pazinu, matura 1919 v Mrbu. Diplomiral stal družabnik in =lan poslovodstva Knjigarne je 1922 na triletni Visoki šoli za trgovino v Zgbu. Tiskovne zadruge d. z o. z. in bil izvoljen v odb. S. je bil še dijak, ko je bil 1917 kot enoletni založništva Vodnikove družbe; od 1944 =lan za- prostovoljec poklican k vojakom v Ljutomer. druge Napredni tisk, lastnice dnevnika Jutro, in Po bazi=nem dopustu se jan. 1918 ni ve= vrnil družabnik založništva Orbis. Od pomladi 1940 do k svoji edinici in se kot vojni ubežnik skrival v mobilizacije mar. 1941 je sodeloval na sejah Buzetu. Ob zlomu Avstro-Ogrske je sodeloval z odb., ki je dolo=al smernice za pisanje Jutra. V Narodnim odborom za osrednjo Istro. Pomagal Trstu je od prve do zadnje številke sodeloval je razorožiti tamkajšnjo vojaško posadko in na- Pri glasilu SDZ Demokracija (1947 - in nato to motorizirani oddelek obalnega topništva, ki 1968-72), bil okt. 1949 imenovan za njenega polit, se je iz Pulja umikal skozi Buzet proti Avstr. ür. in s tem za stalnega =lana ožjega odb. SDZ. Po nalogu krajevnega Narodnega odb. je sprem- ^ prvih številkah Demokr. je obravnaval gosp. ljal topove in municijska vozila v Lj., kjer jih •n socialno problematiko, kasneje je pisal v glav- je predal osred. slov. Narodnemu odboru. Za to nem uvodnike in na=elne =lanke. 1951-55 je sode- njegovo dojanije so ga nove it. oblasti obtožile loval predvsem s =lanki o položaju Trsta v gla- odtujitve vojnega plena ter ga n kult. delavec, r. 2. sept. 1895 v Skednju (Trst), sodeluje na RTV Lj., RTV Zgb, RTV Bgd, na u- 13. nov. 1950 prav tam. Osn. š. v Skednju, Splitskih poletnih igrah, Dubrovniškem festiva- u=iteljiš=e v Gor., matura 1914, usposobljenostni lu, Skopskih majskih ve=erih, BEMUS Beograd. SANCIN 286

Od 1932 sodeluje pri trž. opernem gledališ=u turi se je kvartet razšel. - S. se je vrnil domov Verdi. Njegov koncertni repertoar obsega med in nekaj =asa pou=eval v Skednju ter igral v drugim Bacha, Bartóka, Berlioza, Beethovna, orkestru v Verdijevem gledališ=u v Trstu (1913- Bruckncrja, Charpentiera, Haydna, Mozarta, Šo- 14). Od 1914-18 je bil v vojaški službi in dosegel štakovi=a, Verdija in Schiitza. Najpomembnejše =in stotnika. Po vojni je bil v Lj. =lan orkestra operne vloge: Oroveso (Bellini, Norma), Giorgio v O (1. jan. 1919 - 31. avg. 1921), pou=eval vio- Valton (Bellini, Puritanci), Gremin (

Sv. Ivanu. Potem se je umaknil v zasebno živ- Višji gospodarski šoli v Križcvcih specializiral ljenje in pisal glasb, kritike za RAITrstA. - S. za mlekarstvo in sirarstvo ter napravil 1900 na je zložil ve= del: Uspavanka (po istrskem mo- Dunaju izpit za pou=evanje na sred. kmet. šo- tivu) in Fantazija •• violino in klavir; Spomin- lah. Od 1896-1903 je bil kmet. referent in poto- ski list za klavir; Slovenska serenada za kvartet valni u=itelj v Zadru in Dubrovniku, nato pa violin; Celjska suita v 4 delih za mali orkester premeš=en k okraj, glavarstvu v Koper kot po- po Nova=anovi drami Herman Celjski (prva iz- tovalni u=itelj s sedežem v Buzetu. Na novem vedba v Celju 15. nov. 1933); Himna Celju (Fran službenem mestu je obiskoval vse vasi Istre in Roš), kantata za sopran solo, meš. zbor, ženski u=il kmete cepljenja vinskih trt, ki jih je uni- zbor in orkester (prva izvedba v Celju 1938); =ila trtna uš. Da bi rešil istrskega kmeta ode- scenska glasba k Bajki o kresni no=i (Helena ruhov, je pospeševal in širil zadružništvo. V Bu- Rajkova) za solo, mlad. zbor in mali orkester; zetu, ki je bil tedaj dejansko polit, središ=e Pesmi: Mars victrix (Al. Gradnik) za glas in go- Istre, je vneto sodeloval v narodnem delu. Usta- dalni orkester; Poziv (Ruža L. Petelinova) za glas novil je glasb, društvo Sokol in bil dvakrat, in klavir; Zemlji \k\. Gradnik) za meš. zbor; 1908 in 1914, izvoljen za dežel, poslanca za okraja razna dela za violino in nekaj za klavir. - S. je Koper in Pore=. Ni se pa ta deželni zbor nikdar bil tudi strokovnjak v izdelovanju violin; po sestal, ker so Hrv. in Slov. dosegli v njem ve- lastni izjavi jih je izdelal 52. =ino, Avstr. se pa v tistih letih ni hotela za- Prim.: Žpk urad Skedenj (Trst); SBL III, 199- meriti It., katero je želela imeti v Trojni zvezi. 200 in tam nav. liter.; =italnica v Skednji, 1868- Ob izbruhu prve svet. vojne je bil S. 1914 vpo- 1968, Trst 1968, 57 s si.; Dušan Jakomin, Liki iz klican k vojakom v Pulj, a so ga kot polit, naše preteklosti, K. S., RAITrstA 15. maja 1976; sumljivega in It. nenaklonjenega poslali domov. Jcler=i= 177-78; 75 let GlasbM, Trst 1985, 14 si., 15; M. Jevnikar, Rojstne hiše naših velikih mož Ko pa je It. 1915 stopila v vojno na strani An- na Tržaškem, KolGMD 1986, 77-78 s si. roj. hiše. tante, so ga takoj ponovno mobilizirali in po- Jem. slali na soško fronto, kjer je kot rezervni nad- SANCIN Ivanka, poi. GODINA, u=iteljica in pro- poro=nik opravljal službo tolma=a v štabu divi- svetna delavka, r. 3. jan. 1877 v Skednju (Trst), zije. Ko je bila divizija premeš=ena na srbsko u prav tam 13. mar. 1925. Izhaja iz zavedne bojiš=e, je prišel tudi v Bgd, kjer je ostro na- Škcdenjske družine Sancin-Dreja=. Osn. š. v Sked- stopal proti nasilstvu madž. vojakov nad srb. nju, u=iteljiš=e v Gor. Po maturi je pou=evala na prebivalstvom. Z divizijo je napredoval skozi Prošeku pri Trstu (1899-1902), na Op=inah (1903- vso Srbijo in po opravljeni zasedbi je bil poslan •) in v Skednju (1911-24). Veliko je delala na na Juž. Tirolsko. Ko pa je za=ela civilna in vo- prosv. podro=ju. Bila je kumica zastave, ki so jaška oskrba v državi mo=no šepati, so ga kot jo razvili na veliki slovesnosti 29. avg. 1909 ob strokovnjaka premestili v Celje, kjer je bil ime- 20-letnici obstoja škedenjskega pev. društva Ve- novan za inšpektorja za prehrano prebivalstva lesila. Ve= let je bila odb. podružnice CMD v in oskrbo vojske na Juž. Štajerskem. - Ob pre- Skednju (ust. 30. jul. 1908), od 1914 tajn. vratu 1918 je S. prevzel vojaško poveljstvo v Ce- lju. Takoj je vzpostavil stike z gen. Maistrom Prim.: Ro=ni zapisniki; KolCMD 1915;

Sji bolj nekakšen gost. Zato pa je vneto delal je umrla«. Vendar pa se je prosv. delo nadalje- na strok, podro=ju: bil je kmet. referent in in- valo in škedenjski pevci so sodelovali pri od- špektor v Mrbu, šef kmet. oddelka v Lj. ter od kritju spomenika Viktorju Dolencu, izdajatelju 1924 do 1929 preds. Kmet. družbe. Kot preds. in ured. E (SN 26. jul. 1888). Pri volitvah nov. KD je skrbel za širjenje naprednih metod v 1889 je zmagal slov. kandidat dr. Andrej San- kmetijstvu in v kmet. zadružništvu. Za njego- zin (gl. =l.) iz Skednja in v novem razmahu vega na=elnikovanja kmet. oddelku je bila usta- narodne misli so že 18. maja 1889 ustanovili no- novljena sred. kmet. š. v Mrbu, sirarska š. v vo pev. društvo Velesila. Pevovodja in prvi Skofji Loki, ribogojnica v Boh. Bistrici idr. - S. preds. je bil Valentin Pižon (PSBL III, 17). Sa- je med obema vojnama posve=al posebno skrb dovi novega društva so se takoj pokazali. Že 5. svojim rojakom, prim, beguncem. Zavzemal je jan. 1890 je imela Velesila prvo prireditev, 18. vodilna mesta v emigrantskih in narodnoobramb- jan. pa je nastopila na skupni prireditvi v gled. nih organizacijah. Bil je nekakšen starosta Prim, Fenice v Trstu z Adrijo iz Barkovelj in Zarjo iz v Lj. Kot takega so ga it. zasedbene oblasti ta- Rojana. 13. apr. je sledila nova prireditev s pev. koj po prihodu v Lj. 11. apr. 1941 aretirale in zborom in novo ustanov, kvartetom. Na prvem kasneje internirale najprej v Città Sant'Angelo ob=nem zboru na binkoštno nedeljo v maju in nato v Pietranico v Abrucih. Ko se je anglo- 1890 je prevzel predsedstvo Velesile bivši preds. ameriška vojska približevala temu kraju, je s Slovanske vile S.-Nemec. Leto kasneje so upri- svojim posegom pri nem. poveljniku v zadnjem zorili Linhartovo Županovo Micko. Nadaljnjega trenutku rešil 18 mladih talcev, ki so jih hoteli bogatega razvoja škedenjske prosv. dejavnosti ustreliti. Ljudje so ga tako vzljubili, da mu niso S.-Nemec ni doživel, ker je še isto leto umrl. pustili oditi, ko je prišel ponj njegov sin Danilo. Prim.: Zupn. urad Skedenj; Zgod. odsek NSKT; Jan. 1944 se je vrnil v Lj. ter se pridružil OF. . apr. 1932 v Mrbu (5 pred- Lj. na konserv. GM pri I. Brezovšku in J. Rav- stav). »Gledališ=e je bilo skoraj razprodano in niku, nato ponovno v Gradcu pri H. Kriimerju; navdušenje se je neprestano stopnjevalo, tako dipl. izpit opravila v Gradcu 1937. Pou=evati je da sta morala nav70

žiral je tudi v gledališ=u, ki je nastajalo v Novi od 1941). Obenem je bil S. ve=kratni odb. SHPZ, Gor., in mu pomagal pri prvih korakih med po- sindikatov. Kult. sklada, Dramat. društva in druš- klicne odre. - V dolgi igralski karieri je S. odi- tva Slov. gledališ=e. Trikrat je kandidiral pri gral preko 400 vlog v 379 premierah, kar po- volitvah za trž. ob=. svet. Zadnja leta je bil tu- meni skupno s ponovitvami preko 4300 nasto- di tajn. Odbora za zgraditev Kult. doma v Trstu, pov. Poleg tega je prestavil v trž. okolje in do- katerega otvoritve pa ni do=akal. Pri objavah je ma=e nare=ke Drži=-Rabadanovo komedijo Trip- uporabljal tudi kratico Samo. =e de Utot=c, ki je dobila novo ime Lazar sp'd Prim.: SBL III, 200-01; SGL III, 611-13; osebni Klanca. Tik pred smrtjo pa je presadil v trž. arhiv, ki ga hrani žena Lclja Rehar v Trstu; nare=je še Ruzzantejevo Moscheto. Nastopil je Gled. arh. SSG v Trstu; Gled. listi Lj. in Trst 1922-1964; D. Moravec, Slov. gledališ=e od vojne tudi v treh filmih, to so Galetov Kekcc, Še bo do vojne, CZ Lj. 1980, 307-08; F. Koblar, Dvajset kdaj pomlad in Svet na Kajiarju. Vsa povojna let slov. Drame, SM Lj. 1964; Fr. Albrccht, Od- leta je režiral, prirejal dramske tekste in tudi sevi =asa, CZ 1961; MP 1934/35, 215 (F. Kalan); sam nastopal na trž. rad. postaji (zdaj TrstA), Repertoar slov. gledališ=; LdTd 3. jun. 1948; PDk 26. in 29. maja 1948; 7. apr. in 8. maja 1963; 10. nekaj let pa tudi na koprskem Radiu. V Trstu in 13. nov. 1964; Gosp 13. apr. 1963; ob 25-letnici je prišlo na Radiu do prekinitve od za=etka umet. ustvarjanja sta bili št. 4 in 5 GL Slov. 1950 do mar. 1954, ko je SNG odpovedalo so- gled. v Trstu posve=eni njemu (scz. 1947/48). delovanje. 1954 je za=el S. ponovno nastopati na LRS Radiu TrstA s svojo skupino, neodvisno od SANCIN Stojan, profesor, r. 19. jan. 1947 v Logu SNG, uradno sodelovanje gled. se je za=elo še- (ob=ina Dolina), kjer živi. O=e Karel, delavec le nekaj let pozneje. Na Radiu je S. nastopal mati Dorka, gospodinja. Osn. š. v Ricmanjih, v številnih vlogah od komedije do tragedije, pa sred. pri Sv. Jakobu v Trstu, maturiral na Znan tudi v komi=nih tekstih v nare=ju in knjižnem stvenem liceju Fr. Prešeren 1965; 1975 je dokon jeziku, od katerih je nekatere sam pripravil in =al študij kemije na U v Trstu. Od 1972/73 u=i napisal. Nastopal pa je tudi v priložnostnih in matem. in prirod, na sred. š. v Dolini. Ukvarja liter, oddajah. Obenem je pripravil za Radio se z jamarstvom in od 1977 je na=elnik jamar- TrstA ciklus oddaj iz naše preteklosti, v katerih skega odseka SPD Trst.

Prim.: Stancovich, Biographic degli uomini di- Prim.: G. Fiocco, I pittori da Santacroce, L'ar- stinti d'Istria II, 235; H. E. Sigerist, Grosse Aera- te, XIX, 1916, 179 ss.; Thiemc - Becker XXIX, te, München 1932, 107-12; M. D. Grmek, Santorio 422-23 (starejša literatura!); ELU 4, Zgb 1966, 161- Santorio - za=etnik eksperimentalne medicine, 62; K. Prijatelj, Le opere di Girolamo e France- Medicinar 1947, št. 4, 181-89; Isti, Hrvati i Sve- sco da Santacroce in Dalmazia, Arte Lombarda, u=ilište u Padovi, Ljetopis JAZU, Zgb 1957, knj. XII, 1967, 55-66; Tomaž Brejc, Slikarstvo od 15. 62, 334-74; I. Pintar, S.S., SBL III, 201; I. Asi- do 19. stol. na slovenski obali, Koper 1983, 33-37, mov, Biografska enciklopedija znanosti in teh- 107, 121-22, 169, (si. 15, 16, 17). nike, Lj. 1978, 85. SAS B.Ur. SANTACROCE, skupno ime za vrsto slikarjev SANTIN Antonio, tržaško-koprski škof, r. 9. dec. beneške šole 15. in 16. stol., ki izhajajo z Berga- 1895 v Rovinju v Istri kot prvorojenec številne maškega, a niso vsi =lani iste družine. Za Giro- delavske družine, u. 17. mar. 1981 v Trstu; o=e lama da S. in njegovega sina Francesca da S., Giovanni, mati Evfemija Rossi. Osn. š. v Rovi- ki sta ožje povezana s Koprom in Istro, so ne- nju, srednja v Kopru kot gojenec škof. konvikta. kateri sklepali, da morda izvirata iz Sv. Križa Po naklju=ju je bil oproš=en vojaške službe in pri Trstu. Girolamo da S., r. okoli 1480, u. kma- je nadaljeval bogoslovne študije v Gor. (3 mes.), lu po 9. jul. 1556, je bil spo=etka u=enec in po- v Mariboru (1 mesec) in kon=no v cistercijan- mo=nik Gentila Bellinija, po njegovi smrti pa je skem samostanu v Sti=ni, kamor se je z nadšk. delal kot pomo=nik pri Giovanniju Belliniju. Sedejem med vojno zateklo gor. bogoslovje. Tu Kvalitete, kakršno izpri=ujejo Girolamova zgod- ga je 1. maja 1918 posvetil v duhovnika poreško- nja dela iz za=etka 16. stol., slikar pozneje ni puljske škofije trž. škof Andrej Karlin. Ker je ve= dosegel. Od 1520 dalje je izdeloval obrtniško njegova družina morala v begunstvo, najprej na sicer solidne, a kompozicijsko precej enoli=ne Madžarsko in nato v bližino Dunaja, je S. pre- oltarne slike za cerkve v okolici Benetk, na Ber- življal po=itnice s svojimi v begunstvu in imel gamaškem, v Istri, Dalmaciji in v Apuliji. Med tudi novo mašo v begunstvu, in sicer na Dunaju njegovimi slikami, ki so se ohranile pri nas, je 5. maja 1918. - Po novi maši je bil kratko za signirana le tista v ž. c. v Izoli, ki predstavlja kaplana v hrv. kraju Mormoranu, v župniji Krni- Marijo z otrokom in svetnikoma (Hieronimo da ca. Od tu je 2. nov. 1918 prišel v Pulj, kjer je Santacroce P. MDXXXVII). Veliko podobo Ma- ostal 15 let: 13 let kot kaplan, nato pa župnik rije z otrokom in Stirimi svetnicami hrani Pokraj, in kanonik. Pulj je bil zajet v povojne težave muzej v Kopru. Precej bolj interesantno je bilo in potrebe, razsajala je španska, delavstvo se je izgubljeno Objokovanje iz cerkve sv. Ane v Ko- navduševalo za Manca, pogosti so bili napadi na pru,, pri katerem se je Girolamo oprl na tri cerkvene ustanove, =rne srajce so vstajale. S. se razli=ne variante tega motiva, ki jih je naslikal je v vsem izkazal kot delaven =lovek, ki ni po- Marco Bassaiti. V isti cerkvi sta bili neko= tudi znal po=itka, zlasti še, ker je sam izkusil po- sliki sv. Joahima in sv. Ane, za kateri T. Brejc manjkanje. Bil je neutruden borec za resnico, meni, da je prva Girolamovo delo, medtem ko je predvsem s Katoliško akcijo in v spovednici. druga stilno bliže izdelkom njegovega sina Fran- Kljub težavam in delu je v Bergamu z doktora- cesca da S., r. okoli 1515, u. 1584. Slednji, ki je tom dokon=al študije na Zavodu za socialne sodeloval pri o=etovih poznejših delih, je zapustil vede. Zato se je vedno imel za nekakega izve- vrsto slik v Dalmaciji, pri nas pa mu je G. denca v socialnih vprašanjih. - Po 15 letih dela Fiocco pripisal žtiri manjše izgubljene slike, ki v Pulju je bil imenovan za škofa na Reki. Škof. naj bi predstavljale predelo Girolamovemu Ob- posve=enje je prejel v Pulju na praznik Kristusa jokovanju iz cerkve sv. Ane v Kopru. K težavni Kralja 29. okt. 1933, vodstvo škofije pa je pre- delitvi opusov o=eta in sina so mnogo prispevale vzel 11. nov. 1933. Na Reki, kjer je ostal pet let, študije K. Prijatelja in C. Fiskovi=a — boljša je z veliko vnemo, odgovornostjo in oblastjo dela, ki so jih sprva pripisovali Francescu, so prijel za delo. Obiskal je vse župnije, izpeljal zdaj praviloma vrnjena Girolamu. Za Francesco- misijon in evharisti=ni kongres v Lavrani, po- ve slike je zna=ilen izredno okoren slog, ki ga skrbel za malo semeniš=e. Kot navdušen ob=u- ne more spremeniti ponavljanje Girolamovih dovalec in zagovornik bogoslužja v latin, jeziku kompozicij, nasprotno pa Girolamo ves =as ohra- (in tak je vedno ostal) in v soglasju s tedanjimi nja mehkejši na=in slikanja, ki si ga je pridobil normami Sv. sedeža v Rimu je ostro nastopil v mladosti pod vplivom »giorgionizma«. proti uporabi »schiavetta« (hrvaškega jezika) pri 295 SANTINT nekaterih pobožnostih (tedaj še ni bilo maše v je med Slov. ali Hrvati sam govoril slov. ali ljudskem jeziku). Enako je nastopil tudi proti hrv. Kot zaveden rimski škof se je le težko lo- uporabi slov. jezika pri nekaterih pobožnostih, =il od latin., a je pogumno sprejel in vpeljal tako npr. slov. Tantum ergo (V zakramentu). koncilska dolo=ila za bogoslužje v slov. jeziku: Zavoljo tega je prišel navzkriž zlasti s slov. du- tu je prišla do izraza v prvi vrsti sv. maša. hovš=ino Trnovskega dekanata (Ilirska Bistrica), Tako smo Slov. na Tržaškem že takoj v za=etku ki je tedaj pripadal reški škofiji. Marsikateri imeli uradno privoljenje Sv. sedeža za uporabo vernik je to škofovo zadržanje smatral kot na- slov. jezika z liturgi=nimi knjigami, ki jih izda- pad na Slovence. Druga težja zadeva je bila jajo škofje v Sji. - Škof S. je posvetil veliko zahteva, da gredo slov. in hrvaški duhovniki v skrbi in dela pripravi mladih na duhovniški po- šole pou=evat verouk v ital. jeziku. To so seve- klic, posebno še, ker se je povsod =utilo pomanj- da duhovniki odklonili in za=eli pou=evati v žup- kanje duhovnikov, zlasti slov. Ze na Reki je niš=ih in cerkvah, kar je obenem pomenilo pou- uredil Malo semeniš=e, ker so bogoslovci študi- =evanje materinega jezika. - V gorkih letih faš. rali v Benetkah. Ob njegovem prihodu v Trst režima, ko so odstranili škofa Fogarja, je bil so bili trž. semeniš=niki v Kopru, nekateri slov. premeš=en za škofa v Trst, kamor je prišel 3. v Gor., bogoslovci pa v centralnem medškof. sept. 1938. Tedanja tržaško-koprska škofija je bogoslovju v Gor. Za vzgojo semeniš=nikov se segala od Postojne, Trsta, Kopra, Umaga, Buze- je sam direktno zanimal in skoraj nadomeš=al ta in Pazina tja do žminja v sredini Istre. V ravnatelja. To je povzro=ilo, da je bila vzgoja v Trstu se je takoj sre=al z vsemi vprašanji te- Kopru svojevrstna in so slov. fantje zaradi tega danje razburkane dobe: zlasti s pritiskom na zelo trpeli, predvsem glede uporabe slovenskega Slovence, Hrvate in Jude. Z Mussolinijem se je jezika .- Vojna leta so prinesla marsikatero spre- sre=al že v Trstu, a je šel tudi k njemu v Rim, membo, in ko so 1945 zaprli semeniš=e v Kopru, kakor tudi k papežu Piju XII. Oba sta vzela na so bili semeniš=niki (slov. in ital.) v Gor., nato znanje škofovo poro=ilo in prošnje, a vse to ni v Vittorio Veneto in Trevisu, kon=no od jeseni dalo vidnega uspeha. Pritisk je bil vedno ve=ji. 1950 v Trstu, ker je škof zgradil semeniš=e (Malo Zna=ilen je nastop oblasti proti uporabi slov. in bogoslovje) na kraju in v hiši, ki so jo pred jezika pri službi božji v Trstu 1940. Oblasti so prvo svet. vojno zgradile slov. Šolske sestre. pritiskale, da se odpravijo slov. pridiganje in Prostor mu je odstopil sam Mussolini, ker je slov. pobožnosti, kolikor jih je še ostalo. Škof bila hiša državna last. Da se je odlo=il za grad- se je odlo=no postavil v obrambo svobode v njo novega semeniš=a v Trstu, je bil razlog v bogo=astju. Dušnim pastirjem je dal navodilo, tem, ker se ni mogla uresni=iti njegova pobuda, naj nadaljujejo z ukoreninjeno navado, =eprav da bi bili vsi semeniš=niki, tržaški in goriški, je le prišlo do delnih omejitev. V pismu, ki ga vsak v svoji hiši v Gorici z lo=enim vodstvom, je poslal trž. prefektu, beremo: »Slovenci (Slavi) a skupno šolo. Pripomniti je treba, da je v bo- ho=ejo slišati božjo besedo, moliti, prepevati goslovju vpeljal pouk slov. jezika za it. bogo- slavo v materinem jeziku. Vsak poskus, da bi slovce. škof je želel, da bi bili v novem trž. se- omejili to navado, smatrajo za krivico, kršitev meniš=u skupaj it. in slov. semeniš=niki. V Ma- naravnega zakona do uporabe svojega jezika, kot lem semeniš=u (v gimn. in liceju) bi bila šola dokaz, da Cerkev ni pravi=na mati za vse svoje skupna z nekaterimi izjemami za slov. gojence otroke in da škof ni njihov pastir, ampak ti- in s slov. podravnateljem. Ta želja se ni uresni- ran.« In nadaljuje: »Pred nekaj leti (1936) se je =ila, ker so bile na razpolago v Trstu šole s že skušalo prepovedati pobožnosti in pridige za slov. u=nim jezikom. Za slov. dijake je bil na- Slov. Rezultat tega je bil, da so Slov. množi=no rejen še poskus z Alojzijeviš=em v Gor. in z zapustili Cerkev.« O vsem tem je poro=al Sv. Marijaniš=em na Op=inah. To pa ni dalo zaže- sedežu in 21. sept. 1940 pisal Kongregaciji: »Prav- lenih uspehov. Zato je škof S. še ob koncu svo- kar sem se vrnil z vizitacije po številnih slov. jega življenja ponovno obtožil slov. duhovnike, župnijah. Duhovniki in ljudstvo pri=akujejo od da so oni krivi, ker ni slov. poklicev, ker so Cerkve pomo= in tolažbo. Zaupno so se oklenili zavrnili njegove na=rte. Z velikim veseljem je svojega škofa in škof jih ne bo zapustil. Slov. podprl odprtje Malega semeniš=a v Pazinu, ki so moji otroci in jih moram ljubiti in jim dati, ga je sam 11. dec. 1945 tudi blagoslovil. Hotel kar upravi=eno želijo.« Ko je šel na vizitacijo, je tudi, da bi slov. semeniš=niki iz Trsta šli v SANTIN 296

Pazin, kar pa so slov. duhovniki zavrnili. - Ob treba pripisati tudi njegov boj proti Dušanu praznovanju 25. obletnice škof. posve7enja je 16. Hreš=aku, ki je bil izvoljen v tržaški ob=inski nov. 1958 imel na trž. radiu v slov. govor, v svet. V njem je videl ured. PDk in zagovornika katerem je poudaril tele misli: »škof je tisti, ki komunisti=nega gledanja na tržaško vprašanje. ga je Sveti Duh postavil, da vlada Cerkev. Škof S. je res videl veliko nevarnost v komunizmu, je pastir, ki vodi z oblastjo, dano od Kristusa. a ga je ve=krat videl samo pri Slov. in pri slov. Cerkev je zgrajena na papežu, ki je njen vogelni zadevah. Ni torej =udno, da niso Slov. vedno kamen, in na škofih, ki so stebri, ki jo po bož- videli v njem prijatelja in zagovornika. To pre- jem na=rtu podpirajo. Ko vidite škofa delati in pri=anje je potrjevalo S-ovo zadržanje do istr- ga slišite govoriti, ne mislite na politiko, na skih beguncev. Vse to je postavilo v precejšen kakšen poseben interes in na željo po vladanju. precep tudi slov. duhovnike. - škof S. je hotel On no=e v ni=emer gospodovati. On ho=e samo biti pastir. Zato je .bila njegova skrb v prvi vrsti to, da zmagajo resnica, ljubezen, pravi=nost... posve=ena duhovnikom. Vedno so mu o=itali, da najprej iskati božje kraljestvo in njegovo pra- pošilja slov. duhovnike v Istro, nih=e pa ne osta- vico.« Iste misli je potrdil v svojem radijskem ne v Trstu, it. duhovinke na slov. in hrvaške poslovilnem govoru za Slovence, ki ga je imel župnije. Potreba po slov. duhovnikih v Trstu pri maši v Rojanu 20. jul. 1975. Teh na=el se je se je pokazala zlasti takoj po vojni, ko se je vedno strogo držal v prepri=anju, da mora biti po=asi za=elo reorganiziranje dušnega pastirstva varuh resnice, svobode in pravi=nosti. Kdaj je med slov. verniki. Že med vojno je sprejel ne- prestopil prag in zašel v politiko, ko sam poli- kaj duhovnikov iz Sje, še ve= pa so jih pripe- tik ni bil? Kdaj je zavest pravi=nosti zasen=ila ljale v trž. škofijo povojne razmere. In prav tem ljubezen do Slov.? Kdaj mu je strah pred zmoto duhovnikom se moramo zahvaliti, da je ponov- narekoval korake, ki so duhovnike ranili in pri- no zacvetelo versko življenje med slov. ljudmi zadeli? - Škof S. se je z za=etkom vojne, zlasti na Tržaškem, =eprav je bilo nasprotovanje pre- pa med vojno, znašel v nepri=akovanih težavah, cejšnje. Iz posebnih razlogov je bil proti oži- a je skušal pomagati, kjer in kakor se je dalo. vitvi Zbora sve=enikov sv. Pavla, je pa leta 1948 Neštete so intervencije pri oblasteh: za posame- potrdil ustanovitev Duhovske zveze, združenja zne osebe, begunce, internirane duhovnike, za slov. duhovnikov, ki je v naslednjih letih opra- Slov. in Hrv., Jude, internirance (obiskal je ta- vilo hvaležna dela. Velikokrat so pobude priha- boriš=i Fraschette in Cairo Montenotte), za ne- jale prav od Duhovske zveze. - Hotel je, da bi sre=neže po zaporih, pred procesi, za moške na med Slov. zacvetela Katol. akcija, zaželene po- prisilnem delu, za ohranitev legalnosti, za reši- bude pa niso prinesle zadovoljivih sadov, škof tev pristaniš=a, za partizane, za pregnane vojake je hotel Katol. akcijo po it .sistemu, nekateri po 8. sept. 1943, za slov. Šole, za pomo= slov. so hoteli ljubljanski sistem, tretji spet so pou- ustanovam. Pri takem delu je vztrajal pod it., darjali pomen Marijinih družb, ki so ostale pri nem., jsl., zavezniško in ponovno pod it. upra- življenju in delu kljub vsem težavam pod. faš. vo. Bil je pri=a posledicam po padcu It. 8. sept. Dijaška zveza je dala dobre uspehe, =eprav ni 1943. Takoj je obiskal vso škofijo, se sre=al s vzdržala. Marijina legija ni našla plodnih tal. partizani in sam na svoje o=i videl, kaj se je S=asoma pa smo dobili skavte in skavtinje, Vin- zgodilo in kaj se obeta. Poro=al je, obsojal in cencijevo konferenco, Slokad in druge katoliške prosil, a ni ni= pomagalo. Sprva je skušal so- organizacije, ki niso bile direktno odvisne od delovati z jsl. oblastmi (izredne važnosti je nje- škof. oblasti, šolske sestre, Marijaniš=e. - Ome- govo posredovanje prve dni maja 1945, da bi se niti je treba priprave in izvedbo škof. sinode, nemške =ete na gradu sv. Justa predale jsl. ob- ki je bila v Trstu 14., 15. in 16. sept. 1959, mestni lastem). To sodelovanje se je pa ohladilo in misijon 1947 (za it. in slov. vernike), Marijino spremenilo v napade (napad na škofa v Kopru romanje. - škof se je udeležil vseh zasedanj 2. 19. jun. 1947). S. se je ves =as potegoval za to, vatikanskega koncila in je pri koncilu tudi na- da pridejo =isto it. kraji pod It., naj se napravi stopil. V za=etku je bil nekoliko skepti=en, a plebiscit, za Slov., ki bi ostali pod It., pa je kasneje je pogumno sprejel odlo=itve in jih sku- zahteval vse pravice po naravnem pravu. - Urad- šal vpeljati v škofijo. Zavzel se je za ekumen- no zadržanje it. oblasti mu je prineslo marsi- sko gibanje, saj so v Trstu zastopane razne ve- katero bridko razo=aranje. Temu razo=aranju je roizpovedi. Takoj po koncilu je imenoval vikar- 297 SANTONICO ja za Slov. Dobili smo škof. pastoralni in du- PDk 20. jul. 1975 in 18. mar. 1981; Vita nuova hovniški svet, v katerih so zastopani tudi Slov., 18. mar. 1981; Cerkvene obavijesti biskupije po- kakor pri vseh škof. komisijah. Koncil je dal rcško-puljskc, Pore= 30. maja 1981; Synodus dioccesana Tcrgcstina, Trst 1959; Parole di un pobudo za škof. zborovanje »Trst - Kristjani iz pastore, Trst 1974 (knjiga vsebuje škofova raz- o=i v o=i«, ki je bilo v Trstu v dec. 1978. Dal je mišljanja po prvi pastoralni vizitaciji - ponatis pobudo in oporo za zgraditev nekaterih cerkva, iz Bollettina 1940, okoli 60 govorov in kratek živ- ljenjepis msgr. Laborja); Milanovi7, II, Pazin ustanovil je ve= novih župnij. Zgradil je tudi 1973, 546-48 Rijeka, 549-55 Trst; Božo Milanovi7, Marijino svetiš=e na Vejni. Ob koncu apr. 1945 Moje uspomene (1900-1976), Pazin 1976; Nadja Ma- se je namre= zaobljubil, da bo Mariji na =ast ganja, Trieste 1945-1949 - Nascita del movimento zgradil cerkev, =e bo mesto ohranjeno. Ker so politico autonomo sloveno, Trst 1980 - doktor- ska disertacija z obširno bibliografijo; Leopold na evharisti=nem kongresu v Cataniji 13. sept. Jurca, Moja leta v Istri pod fašizmom - Spomini, 1959 škofje Mariji posvetili It., so sklenili, da Lj. 1978; Klince, Duhovš=ina, GMD 1979; Tomaž bodo v spomin na ta dogodek postavili cerkev Sim=i=, Jakob Ukmar (1878-1971) - Sto let slo- v bližini Trsta. Tako je potem S. sprejel v svojo venstva in krš=anstva v Trstu, GMD Gor. 1986; skrb zgraditev tega svetiš=a, posve=enega Mariji, Lavo Cermclj, Il vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle diocesi di Fiume e Trieste- Materi in Kraljici. - Škof S. je obiskal svojo ško- Capodistria, Lj. 1953 (ima številne dokumente fijo po 8. sept. 1943 in še v težkih =asih v za=etku reškega škof. arhiva, ki pa niso dobrohotno 1945. Važne so bile štiri njegove pastoralne vi- uporabljeni); Antonio Santin, Trieste 1943-1945. zitacije, o katerih je ohranjeno dolgo poro=ilo, Scritti, discorsi, appunti, lettere presentate, rac- colte e commentate a cura di Guido Botteri, kakor so tudi zanimiva poro=ila, ki jih je po- Udine 1963; F. Czeicke de Hallburg, Antonio šiljal ob raznih priložnostih Sv. sedežu ali na- Cantin e il problema giuliano del 1946, v knjigi ravnost sv. o=etu. Na teh vizitacijah se je sre=al Trieste religiosa, nel 25° di sacerdozio di Pietro z resni=no slov. ljudsko pobožnostjo in liturgi=- Zovatto, Trieste 1987, 111-27; Pietro Zovatto, U vescovo Antonio Santin e il razzismo nazifasci- no ubranostjo, kar mu je v marsi=em pomagalo, sta a Trieste, Quarto d'Aitino (Ve) 1977; Diego da je objektivneje gledal na katol. predanost De Castro, La questione di Trieste. L'azione po- in vdanost Slov. Cerkvi in njeni oblasti. - S. je litica e diplomatica italiana dal 1943 al 1945, veliko govoril in pisal. Težko bi bilo prešteti Trieste 1981; Tonel, Botteri, Cesare, Marchetti, Spadaro - Trieste e la sua storia, Trieste 1986, vse njegove okrožnice, pisma in pridige. Dotak- knjiga vsebuje med drugim izjavo nadškofa San- nil se je vseh vprašanj, ki so jih narekovale tina o zborovanju »Trst - Kristjani iz o=i v o=i«, okoliš=ine in potrebe. Bil je dober govornik in dec. 1978 in izjavo o Dušanu Hreš=aku; Claus njegov jezik je odlikovala natan=nost in lepota. Gatterer, Im Kampf gegen Rom (Bürger, Min- derheiten und Autonomien in Italien), Wien 1968; Sam je celo objavil nekaj knjig. Tako 1978 svoje Dor=c Sardo=, Tigrova sled, Trst-Koper 1983, 286. Spomine (Al tramonto - ricordi autobiografici Skerl dl un vescovo), še prej pa opis potovanja po deželah Bližnjega Vzhoda (Sulle strade di Gesù, SANTONINO (SANCTONINUS ali de SANCTO- draga izdaja v Trstu 1974), razmišljanja o ženah NINIS Paolo) Pavel, kancler oglejske patriarške v evangeliju (Le donne nel Vangelo, Trst 1953) kurije, pisec 16 snopi=ev aktov iste kurije (v in še pisma iz Rima v =asu koncila (Lettere dal =asu 1472-1494) in aktov, ki jih vsebuje Visita- Concilio, Trst 1982 - ponatis iz tednika Vita nuo- tionum Liber za leta 1488-1495. R. okr. 1440 v va). - Papež Pavel VI. je S. imenoval za nad- Stroncone pri Narniju v Umbriji, u. med 1508 škofa 13. jul. 1963. Škofiji, ki je zaradi novih in 1510 v Vidmu. O=e Giovanni (u. 1473) ga je meja postala zelo majhna, se je odpovedal jan. dal izšolati v klasi=nih vedah ter v civilnem in 1971. Odpoved je papež Janez Pavel II. sprejel kanonskem pravu. V oglejsko patriarhovo pisar- 28. jun. 1975. Sedaj po=iva v grobnici pred ol- no je prišel po patriarhu Ludoviku III. Trevi- tarjem Najsvetejšega v tržaški stolnici sv. Justa. sanu (1439-1465), Bene=anu, ki je bil prej nadškof v Firencah. V Furlanijo je S. pripeljal škof An- Prim.: SkATrst; Bollettino Diocesano delle uni- drej di Ferentino 21. nov. 1468, ko je postal ge- te diocesi di Trieste e Capodistria; tržaški kat. tednik Vita nuova; razni vsedrž. dnevniki in ted- neralni vikar in upravitelj patriarhata. Na tem niki; PDk; Picc. in drugi; SlovPrim 4. jul. 1946 mestu je S. ostal s krajšim presledkom do smr- (zagovor škofa Santina); KatG 20. nov. 1958 (ob ti; 1508 je zadnji= izpri=an v spisih. V tej službi 25-letnici škof. posve=.); 19. in 26. mar. 1981 (smrt je priredil svoj najpomembnejši spis, ki ga sam in pogreb); KolGMD 1976, 33 (poslovilni govor 20. jul. 1975); M(Trst); Družina 13. jul. 1975; imenuje Itinerarium. Te zapiske so ohranili v SANZIN 298

Vatikanski knjižnici in je nanje opozoril kard. seg župnij in število podružnic. Prijazno sliko Giovanni Mercati 1937-38, ko je preu=eval Codex so kvarila le pustošenja zavoljo turških vpa- Vaticanus latinus nr. 3795, izdajo pa je pripravil dov. V višjih svetnih krogih in med duhovš=ino videmski nadšk. arhivar Giuseppe Vale 1943 pod pa je opazil razrahljane moralne razmere, za- naslovom: Itinerario di Paolo Santonine in Ca- puš=enost, nevednost pa tudi neizobraženost in rintia, Stiria e Corniola negli anni 14S5-1487, Cit- bogastvo knjig, kot je videl v kartuziji v Žicah. tà del Vaticano 1943. V tem zapisu, ki se nanaša Duhovš=ina je bila vdana v dokajšnji meri po- na slov. ozemlje, so pomembna tri poglavja: 1. svetnim lagodnostim, a ljudstvo je pobožno, o turških vpadih na ozemlje oglejske škofije, 2. vdano veri in Cerkvi. Po vseh deželah je v rabi o posledicah vojne med ces. Friderikom III. in slov., »profitentur fere omnes selavum idioma, ogrskim kraljem Matijo Korvinom, 3. o sporih licet etiam germanam linguam norint« (skoraj oglejskih patriarhov s cesarjem in goriškimi vsi uporabljajo slov., dasi znajo tudi nemško). grofi zavoljo patronatov, ki so jih podedovali Poro=a tudi o klativitezih in roparjih, ki so iz- po celjskih grofih. 2e v teh podatkih zasledimo koriš=ali vojne razmere. S. pa odkrito poro=a gradivo, ki se nanaša na slov. ozemlje. S-ovi tudi o revš=ini in nevše=nostih, na katere so na- uradni spisi imajo seveda zna=aj pisarniških ak- leteli. Tako beleži, da so maja 1487 s škofom tov, Itinerarij pa je samostojen liter, zapis, pi- na vizitacijskem potovanju prijezdili na ve=er v san v humanisti=ni latin, in kaže na izobraženega Kompolje pri Krašnji. Tu so pi=lo ve=erjali, in sposobnega pisatelja. Vsebina je izvirna in spali pa vsi, razen škofa, na slami in na golih potrjuje nepristranskega opazovalca, ki poudarja tleh. Leto poprej pa je v Stebnu pod Bekštaj- vrline in napake prebivalstva, ki ga sicer ime- nom v hiši župnika Urbana ležal v eni postelji nuje barbarsko, a ne v zani=ljivem pomenu, skupaj s koroškim arhidiakonom Jurijem. Ker temve= kot neromansko. Gradivo se nanaša na je bila postelja za dva preozka, nista ni= spala, =as patriarha Marka Barba v letih 1485, 1486 in posebno še, ker so ju nadlegovale sestradane 1487, ko je spremljal njegovega generalnega vi- bolhe. Kot humanist pa se je S. zanimal tudi za karja kaprulanskega škofa (iz mesta Caorle ob knjige in omenja zbirko istih v kranjskem žup- izlivu Livonze) Petra Karla na vizitacdji Koroške, niš=u, v Dolsachu na Koroškem in v že omenje- Kranjske in Štajerske, tj. dežel na desnem bre- nih Zi=ah: »Cernuntur in ipsa biblioteca ad duo- gu Drave, ki so spadale pod Oglej. Itinerarij ima milia et ultra librorum volumina, in omni scieu- tri dole: v prvem popisuje vizitacijsko pot po tia, et pro maiori parte in pergameno descripta, Koroškem v Ziljski dolini od 29. sept, do 11. nov. antiqua etiam et calamo exarata, non ut iam mo- 1485; v drugem potovanju opisuje vtise vizitacije riš est impressa... V isti knjižnici je dva tiso= in od 25. avg. do 1. okt. 1486 preko Gorenjske na =ez knjig vseh ved, ve=ji del pisanih na perga- Koroško v Dravsko dolino in v tretjem delu pa ment in s peresom napisanih, ne pa, kot je vizitacijo Spodnje Štajerske od 7. maja do 8. obi=aj, natisnjenih...« junija 1487. Isti S. je še dvakrat spremljal oglej, Prim.: SBL III, 201-202 in tam nav. liter.; Ru- vizitatorja po slov. deželah, in to 1492 po Kranj- dolf Egger, Die Reisetagesbücher des Paolo San- skem in 1494 na vizitaciji Kranjske in Spodnje tonine Verlag Ferd. Kleinmayr, Klagenfurt 1947; Pio Paschini, Storia del Friuli, I, II. vol., Udine Štajerske, a teh dveh potovanj ni opisal. S-ov 1954; Arduino Cremonesi, L'Eredità europea del spis je zanimiv, ker nam natan=no popisuje patriarcato di Aquileia, Arti Grafiche Friulane, svoja in vizitatorjeva pota, kakšne so bile pro- Udine 1974. metne razmere, kakšno vreme, kje so po=ivali, Sah spali, obedovali, kaj so jedli in pili, kje in ko- SANZIN Andrej, sodnik, odvetnik, trž. ob=inski liko je škof birmal, katere cerkve in oltarje in deželni svetovalec, prvi Skedenjc z vseu=ili je posvetil, kakšne odredbe je izdal. Popisuje ško izobrazbo, r. 6. okt. 1853 v Skednju (Trst), nam deželo, kraje, ljudi, gradove, samostane, u. 11. nov. 1929 v Trstu. O=e Matevž Mihael, mesta in vasi, cerkve, župniš=a, družabnost in kmet, mati Tereza Uršula Sancin, gospodinja. O stare spomenike. Opozarja na razlike med svojo mladosti se ne ve ni=, po ljudskem izro=ilu je deželo in slov. pokrajinami v zna=aju, veri in študiral v Pazinu, pravo je dovršil na Dunaju kulturi. Omenja arhidiakone, župnike po imenu 8. jul. 1881. Po diplomi je dobil službo pri dežel, in ozna=uje njih zunanji položaj, omenja število sodiš=u v Trstu, kjer je ostal do upokojitve in duhovnikov, ki so službovali v isti župniji, ob- napredoval do svetnika višjega dežel, sodiš=a. 299 SANZIN

Vmes je bil namestnik drž. pravdnika v Gor. tudi slov. otroci, naj se sezida slov. šola. Ko je (1894-97) in nekaj =asa okrož. sodnik v Rovinju. za=el trž. ob=. svet vedno odlo=neje zahtevati S. je mogel voditi razprave v slov., it. in nem. od škofa I. Glavine, naj ukine slov. pridige in Andrej Gabrš=ek navaja v Gor. Slovencih primer petje v stolnici pri Sv. Justu, druga=e ob=ina ne iz 1895, ko je gor. drž. pravdništvo poslalo vse bo pla=evala organista, pevcev in =lanov orke- obtožnice v it. jeziku, ker drž. pravdnik ni znal stra, je S. na soji 27. dec. 1890 odlo=no zago- nem. in slov., »=eprav je imel za pomo=nika dr. varjal slov. pridige in petje pri Sv. Justu. Ena- Andreja Sanzina, bivšega trž. dežel, poslanca za ko je ponovil na seji 1. febr. 1892, ko je škof slov. okolico. Toda S. se ni znal ali hotel uve- 1. okt. 1891 odpravil slov. pridige in petje »za- ljaviti in je pustil, naj gredo stvari svojo pot« radi ljubega miru«. 19. dec. 1891 je branil duhov- (I, 378). Zato mu o=ita narodno mla=nost, ne nika Raimonda Logarja, ki je v Skednju v pri- vemo pa, =e so spadale tiste obtožnice v njego- digi zagovarjal slov. šole, =eš »vaši otroci vas vo pristojnost. Navaja pa tudi razpravo prot: bodo preklinjali v tujem jeziku in vi boste fantom iz Vrtojbe, na kateri je S. govoril slov to=ili slov. solze«. S. je pojasnil, da je te be- (I, 431). - Dne 17. nov. 1889 je bil S. v I. trž. oko- sede izrekel škof A. M. Slomšek. Govoril je še liškem okrož. izvoljen za trž. ob=. in dežel, sve- o pla=i organista v Barkovljah, o izena=enju pla= tovalca ali poslanca: od 318 glasov je dobil 193 slov. u=iteljev v predmestjih z it. mestnimi u=i- Drugi= je bil izvoljen poleti 1893 in dobil od telji, o pitni vodi na Op=inah, o taksah, o sta- 341 glasov 159. Dne 24. sept. 1894 se je odpovedal rih siromakih itd. Bil je ob=utljiv za slov. po- mandatu, ker je bil prestavljen na sodiš=e v trebe, posebno pri srcu pa so mu bile šole, ki Gor. in se tja preselil (Verbali 1894, 356 - pismena jih ob=. nikoli ni hotela zgraditi v mestu sa- odpoved). Kot svetovalec je bil ves =as v pet- mem. - Po upokoj. je postal 15. nov. 1923 od- =lanski pravni komisiji. Na seji 20. mar. 1890 je vetnik v Trstu in imel pisarno in stanovanje v govoril o popravilu Skedenjske cerkve, ki je v ul. Pittori 3. Odv. poklic je opravljal do smrti. no=i med 12.-13. dec. 1889 do tal pogorela. Ker Poro=en je bil z Grkinjo Polisseno Schilizzi. - je bila trž. ob=ina pokrovitelj te cerkve, je žu- Za svoje delo je dobil naslov dvorni svetnik, pan S. odgovoril, da gradb. odd. že pripravlja jubilejno spominsko medaljo in jubilejni križ na=rte. Ker pa se stvari niso premaknile naprej, za civilno drž. službo. je na seji 3. jul. spet govoril o cerkvi. Cerkev Prim.: 2upn. urad Skedenj in Stari sv. Anton je ob=ina s pomo=jo doma=inov obnovila in 10. v Trstu; Verbali del Consiglio della città di Trie- avg. 1891 jo je posvetil trž. škof I. Glavina. Dru- ste 1889-1894, kjer so natisnjeni v knjigi za vsako go vprašanje, ki ga je stalno zagovarjal ob ostrih leto posebej vsi posegi svetovalcev; hrani jih protestih it. svetovalcev in ob=instva, so bile drž. arh. v Trstu in Biblioteca Civica Trst; arh. Odvct. zbornice; Gabrš=ek I, 378, 431; L. Prcmru, slov. osn. šole v trž. predmestjih in v mestu Prepoved slov. pridig in petja pri Sv. Justu leta samem. Vsa leta je predlagal, naj bi ustanovili 1891, JKol 1980, 254-57; Skedenj nekdaj in danes, pri Sv. Mariji Magdaleni Sp. slov. šolo s 1. in Trst 1980, 87. 2. razr., potem bi u=enci nadaljevali šolanje v Jem. Skednju. Tu naj se šola razširi tako, da bodo v SANZIN Peter, pravnik, r. 24. mar. 1935 v Trstu; vseh razr. vzporednice. Zahteval je odprtje slov. živi v Gor. O=e Evgen, delavec, mati Fran=iška šole v Rocolu-Kjadinu, ker so morali otroci ho- Boži=. Osn. š., gimn. in klas. licej opravil v diti na Katinaro ali k Sv. Ivanu, kjer sta bili Trstu, kjer je tudi doktoriral na tamkajšnji šoli prenapolnjeni: leta 1892 je bilo na Katinari Pravni, fak. z dipl. nalogo o manjšinskem pra- v dveh razr. 219 otrok, pri Sv. Ivanu v štirih vu. Po kon=anem liceju vzgojitelj v Dijaškem 459. Prav tako je zagovarjal zgraditev nove šole domu S. Gregor=i= v Gor., kasneje ravn. iste v Rojanu. Zavzemal se je, da bi lo=ili šole v ustanove (do 1966); po odv. izpitu na trž. priziv- Barkovljah, Skednju in Rojanu v slov. in it. Go- nem sodiš=u se je posvetil odvetniškemu poklicu voril je proti zgraditvi it. osn. šole pri Smod- v lastnih pisarnah v Gor. in Trži=u. Med razni- nišnici, ker bi bila enako oddaljena od Sv. Ma- mi S. pobudami je prvi zakonski osnutek PSI rije Magdalene Sp. in Zg., kot sta Sv. Jakob za globalno zaš=ito slov. manjšine v It. Bil je ali Skedenj. Prav tako je glasoval proti zgradit- pobudnik in scstavljalec prizivov na sodiš=a vi nove šole v ul. Donadoni, ki jo obiskujejo (od upravnega do ustavnega) v zvezi z manjšin- SARDO 300 sko problematiko. Na trž. procesu o Rižarni je Josip, zidar, mati Marija Milic. V družini se je bil odvetniški prokurator. Dal je pobudo za rodilo veliko otrok (menda 14), a so otroška ustanovitev Konzulte za manjšinska vprašanja leta preživeli le štirje. Nekaj let je mati uprav- pri gor. ob=ini, na šol. podro=ju pa za odprtje ljala gostilno v Slivnem, nato v Trži=u. Ko je trg. š. v Gor. V ilctih 1960-80 se je polit, udej- bil S. star eno leto, se je družina preselila v stvoval kot ob=. svetovalec v Gor., izvoljen na Gor., kjer je mati delala v gostilni in si kasneje listi PSI. 1970-76 je bil prods, upravnega odbora pomagala z oddajanjem sob. S. je obiskoval v gor. splošne bolnišnice.

Ton=i=em, Lovre=i=em, J. Kosovelom (in za=asno ali enostavno =akali na razvoj dogodkov. V za- z J. Puhaljem) odbor, ki naj bi povezoval ileg. =etku se je S. nagibal na kraljevo stran (•. delo in reševal na=elne probleme. Ni pa pristal Klun, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko na sestavo narodnega sveta, v katerem naj bi Jugoslavije), vendar je nagovarjal tiste, ki so v odbor sodeloval s predstavniki goriških krš=an- skupinah zapuš=ali Palermo in odhajali v preko- skih socialcev. Ob vrnitvi v Trst je ponovno na- morske brigade, in jih vzpodbujal, naj se hra- vezal stike z voditelji prim, emigrantov v Sji bro borijo za svojo domovino. Med raznimi ideo- in se sestajal preko meje s predstavniki TIGRa. loškimi spori je zavzemal vedno strogo narod- Ta izredno aktivna doba njegovega življenja so- nostno stališ=e. Zavezniške oblasti so ga pova- vpada z najbolj konspirativnim delom organiza- bile, naj bi šel z misijo k Mihajlovi7u, kar je cije TIGR. S. je pri tem delu sodeloval z na=rti odklonil predvsem iz zdravstvenih razlogov. Na in z direktivami, z organizacijo ter z vzdrževa- pobudo Slovencev, ki so bili blizu kraljevi vla- njem stikov, pa tudi s poseganjem v v=asih tež- di v Londonu (dr.

1952-1955, je igrala v mrb. D, nato dve sezoni (izbrala M. Sardo= in S. Starešini=). - Dobila je 1955-1957, v MGlj. Marca 1957 je prišla v Trst prvomajsko nagrado ZDUS za naslovno vlogo v in v SSG ostala do danes. 1. jun. 1985 je za- Dnevniku Ane Frank in za Desdemono v Othellu, prosila za pokojnino, odtlej nastopa honorarno na Sterijinem pozorju nagrado =asnikarjev za Oblikovala je vodilne ženske vloge, zlasti =u vlogo Magdalene v Benedeti=evi igri Ne vedno stveno razgibane, v najrazli=nejših zvrsteh dram- kakor lastovke, nagrado sklada S. Severja za ske umetnosti. - Pomembnejše vloge v SSG vrhunko igralsko stvaritev v slov. poklicnih gle- Mordeen (Steinbeck, 2ivi plamen), Nina (

Poleg gledališ=a jo najbolj veseli delo, oz. kulti- ravn. filoz. študijev, =lan umet. družbe Arcadia viranje slov. jezika. Sonziana, po rodu iz furlan. Corno di Rosazzo, Prim.: Osebni podatki; SSG 1945-1985, Trst mati Orsola Cossutta. U=il se je doma in z od- 1985; SGL III, 613-14; arhiv Radia Trst A. liko opravil izpite =ez 4. razr. gor. gimn., ki jo Sosi= je nato dovršil 1816. V Lj. se je 21. febr. 1817 SATTLER Andrej, u=itelj in prosv. delavec, r. vpisal na filoz., kjer je bil njegov ravnatelj ka- 21. nov. 1870 v Cerknem, u. 14. mar. 1953 v nonik Matevž Ravnikar, poznejši trž.-koprski škof Desklah. U=iteljiš=e je dovršil v Kopru z matu- (PSBL III, 14647). Seznanil in sprijateljil se je ro 1892, usposobljenostni izpit 16. nov. 1895. z Matijem =opom, ki je bil tedaj v lj. bogoslov- Pou=eval je v Tolminu od 1892 do 15. okt. 1894. ju. S. se je za=el u=iti slov.,

nilo 13 in dva fragmentarna koncepta in segajo našim slovni=arjem«. Kasneje ga je prosil še za od 3. avg. 1820 do 29. sept. 1828, vsa nadaljnja Firenzuola (Agnolo Giovannini, 1493-1543), ki je pa manjkajo (vsaj 17), ker je razvidno iz S-ovih že mesec dni po Trissinovi razpravi II trattato odgovorov, da sta si pogosto pisala vse do

lavcc lj. radia. Nazadnje sc je 1958 posvetil prav- gospodarska dela: Tibor Mende, Indija pred ni stroki. Po odvetniškopravnem izpitu je delal viharjem (1953); Isti, Burma sredi dveh sve- v republ. javnem pravobraniteljstvu kot pomo=- tov (1955); Isti, Pogovori z Nehrujem (1957); nik oz. kot namestnik in tik pred smrtjo kot Isti, Kitajska in njena senca (1962); Isti, Od njegov predstojnik. Izjemno pomembna je nje- pomo=i do rekolonizacije (1976); Michihiko Ha- gova publicistika, ker je najve= zanimanja po- chiya, Hirošima (1958); Anton Zischka, Azijski sve=al razmeram v državah v razvoju in proti- Divji zapad (1960); Richard Wright,

Slavinskega ravnika (skupaj s F. Hribarjem in slavisti je pripravil knjigo Slovenska krajevna F. Habetom - 1/1955, 91-147); Barvanje Lokve pod imena, ki obravnava vse kraje v SR Sji in je Jamskim gradom (1/1955, 173-75); Kraško pod- izšla v zbirki Leksikoni CZ v Lj. 1985. - S. je zemlje na Idrijskem (skupaj z J. Gantarjem - II/ zaoral ledino kot prvi raziskovalec dejavnosti 1959, 107-55); Ravenska jama (skupaj z D. Ku- naših in tujih jamarjev na klasi=nem Krasu v š=erjem in J. Gantarjem - H/1959, 5-25); Draga Sji in našem zamejstvu. Med njimi je prvi pri- pri Ponikvah (skupaj s S. Gromom in F. Hribar- kazal v PSBL znamenitega slov. speleologa Ivana jem - HI/1963, 85-101). - V Naših jamah: Slov. Andreja Perka in prof. bcneško-slov. porekla speleološko izrazoslovje (1/1959, 22-23); Izviri Vi- Francesca Musonija, ki je deloval kot geograf, pave (1/1959, 30-32); Prvi raziskovalci našega kra- zgod. in narodopisec. Pri PSBL sodeluje od 1977, škega podzemlja (11/1960, 16-22); Markiranje jam pri SBL od 1960. Po preselitvi v Lj. je v dogo- (H/1960, 82-84); Prijatelju Z. Jelin=i=u v spomin voru s SAZU ve= let pripravljal Slov. geograf- (VHI/1966, 90-94); Matej Tornine in Jakob Sve- sko izrazoslovje (tipkopis na SAZU). Brez uspe- tina, prispevek k zgod. raziskovanju Škocjan- ha pa je vrsto let sodeloval pri snovanju Atla- skih jam (IX/1967, 66-67). - V Borih: Franjo Rav- sa Sje. - S. odlikuje izredna delavnost, natan=- nik (1954, 89-101); Slov. Primorje v doma=i in tuji nost, kriti=nost, veselje do raziskovanja in ve- znanosti (1555, 64-66); Naše kraške jame kot pri- lika ljubezen do Primorske, iz katere so izšli nje- rodni muzeji (1955, 168-69); Stiki Simona Rtitarja govi starši in kjer je vrsto let tudi sam delal. Z Ivanom Trinkom (1955, 428-31). - V publikaciji Za svoje delo je prejel zlato zna=ko Društva za Prvi jsl. speleološki kongres: Kataster kraških raziskovanje jam Sje (1965), =astni naslov peda- objektov in problemi naše kraške nomenklature goškega svetnika (1964), red dela z zlatim ven- (Lj. 1953, 123-25). V publikaciji Drugi jsl. spe- cem (1972); za življenjsko delo, predvsem za KL leološki kongres: Speleološki topografski znakovi Sje, ki ga je žirija ozna=ila kot »najpomemb- i speleološka nomenklatura (Zgb 1961, 209-11). V nejši kamen v zgradbi naše domoznanske knji- publikaciji Kongres geografa u Jsli: Gorica in ževnosti«, pa je prejel 1981 Kidri=evo republ. Goriško (Zgb 1951, 57-79). V Bulletin scientifique: nagrado. Od 1964 je bil =astni =lan Geograf, La spéléologie en Yougoslavie (Zgb 1953, 100-02). društva Sje. V švic. speleol. reviji Stalactite: Die jugoslawi- Prim.: Osebni podatki; Dr. Savnik Roman - sche Karstforschung und die Schweiz (Bern višji znanstveni sodelavec, v publikaciji Biogra- fije in bibliografije znanst. in strok, sodelavcev 1955). - V Kroniki: Iz zgod. Postojnske jame SAZU, 1976, 274-80; Sv. Ileši=, Prof. dr. R. Savnik - (IV/1958, 128-45, in VII/1960, 99-110). - V KMD sedemdesetletnik, GV XLIV/1972, 205-08 s si. in I960: Škocjanske jame (99-110). - V SlovJ: Po- bibliografijo; V. Bohinec, Prof. dr. R. S. - osem- stojnska jama in njeni obiskovalci (1952, št. 4-6); desetletnik, GV LIV/1982, 137-38; SBL III, 209; Silvo Fatur, R. Savnik, geograf, zgod. in biblio- Predjama pri Postojni (1953, št. 31-35); Timav ali graf., PrimSre= 1986, št. 63, 247-50; Jurij Kunaver, Reka (1956, 27.VIIL). - V Turisti=nem vestniku: R. S. petinosemdesetletnik, Delo 4. mar. 1987 s Naši zasluini raziskovalci in propagatorji Po- si.; PDk 30. okt. 1987 s si.; I. Bratko, Delo 19. in stojnske jame (1955, 325-27); Speleologija in turi- 26. nov. 1987. Jem. zem (1955, 44243); Jamski ali Predjamski grad? SAX Hinko, tiskarnar in knjigarnar, r. 4. jun. 1958, 9-10). - V IdrR: Prou=evanje Idrijskega 1872 v Medvodah, u. 28. apr. 1962 v Mrbu. S. je krasa (1955, 168-69); Ob logaških vratih idrijske obiskoval osn. š. v Preski in Lj., tu (1885) tudi pokrajine (1960, 7-9). - V GorZb: Kraško pod- 1. raz. gimn. Za stavca in tiskarskega strojnika zemlje v goriškem okraju (1957, 66-71). - V Istr- se je izu=il v Nar. tiskarni v Lj., kasneje je pre- skem tedniku: Slovenš=ina za samostanskim zi- potoval Nem=ijo, bil dalj =asa zaposlen na Du- dom v nekdanjem Kopru (1951, št. 12). - V pu- naju in v Brnu, konec devetdesetih let v Hri- blikaciji 150 let Postojnske jame: Slopetdeset barjevi tiskarni v Celju. 1900 je pomagal usta- let turisti=ne Postojnske jame (1968). - V publi- noviti tiskamo v Kamniku Ant. Slatnarju, s ka- kaciji Ljudje in kraji ob Pivki, I: Piv=ani in terim pa se je 1910 razšel. Nato je ustanovil njihovi neposredni sosedje (1975). 1967 je izšla lastno tiskarno v Idriji in ji priklju=il še knji- njegova knjižica Senoieška pokrajina v pretek- garno. Ko je pod It. slov. tiskarna v Idriji po- nosti in sedanjosti. V sobotni prilogi Dnevnika: stala nemogo=a, jo je 1925 preselil v Mrb., kjer dr. Valter Bohinec, utemeljitelj slov. geografske je obenem kupil papirnico s prodajo =asopisov. znanosti (7. jun. 1984). - Z nekaterimi vodilnimi Po prihodu Nem. je bil izseljen v Srbijo, tiskar- 309 SCARLICCHIO no pa so združili s Podravsko tiskamo v skupen š. doma je kon=al lj. realko (1887) in diplomiral obrat pod imenom Druckerei Sax. Z nacionali- na dunajski tehniki. Se kot višježolec se je za- zacijo v za=etku dec. 1946 je tiskarna prenehala. poslil pri zasebnem pariškem podjetju A. Hallicr, V Kamniku je S. aktivno sodeloval pri tiskanju Lctellier Frères & Dietz-Monnin, sodeloval pri raznih pomembnih knjig, zlasti slov. moderne, trasiranju plovnega kanala Donava-Odra (1892) ki jih je dajal tam iskati Schvventner; razen te- in postal isto leto asistent na stolici za niž. ga je bil izdajatelj in odg. ur. Našega lista geodezijo na Tchn. visoki š. na Dunaju. 1894 je (1905-09) in Kamni=ana (1905-07). Njegova samo- bil postavljen za inž. pri Velikem županstvu v stojna tiskarna se je ukvarjala predvsem s tr- Ljubljanski oblasti. 1898 je stopil v službo pri govskim tiskom, vendar je tiskala tudi ve=je Kranj, dežel, odboru, napredoval do nadsvet- stvari, med drugim v Idriji Izvest je realke 1911- nika, 1920 postal generalni inšpektor pri novo 16 in Bevkovega Tatica, v Mrbu Sokolski vestnik ustanovljeni inšpekciji vodâ za Sjo, od 1924 do župe v Mrbu 1926-27 in obsežen cenik železnine upokojitve 1930 pa je bil referent za hidroteh- 1939. Posebna svetlotiskarna, ki jo je S. usta- niko pri Velikem županstvu. Glavna S-eva dela novil v Mrbu 1929 v družbi s F. Kolmanom so projekti velikih skupinskih vodovodov na (Heliosax & Kolofot), je tiskala predvsem raz- bivšem Kranjskem, sodelovanje pri osuševanju glednice. Za Primorsko je posebno važno njegovo Lj. barja, generalni projekt hidrocentrale za Lj. petnajstletno delovanje v Idriji, bodisi pod Av- in prou=evanje, kako odpraviti poplavne vode strijo bodisi pod Italijo.

to mesto in papež Pavel V. je še isto loto preko samostan. Proti koncu življenja je ohromel in nuncija 10. okt. predlaganega potrdil za trž. ško- sta mu pomagala brat Jurij, kanonik, in pomož. fa, kar je konzistorij 5. jul. 1621 še potrdil. Po- škof Mihael Kumcr pi. Chumberg (od 1637). V sve7enje je opravil Ij. škof T. Hren 14. avg. mladosti je zlagal lat. pesmi. Njegov kip je bil 1622. S. je bil cesarski namestnik in je ve=krat na stopniš=u lj. škof. dvorca. bival v Gradcu, a ni nikdar zanemarjal svoje Prim.: SBL III, 211 in tam nav. liter.; Silvio škofije. Ve=krat je kot pooblaš=eni delegat obi- Rutteri, Trieste - spunti del suo passato, Trst skal tiste dele oglej, patriarhata, ki je bil pod 1950; Isti, Trieste - storia ed arte tra le vie e piazze, Trst 1981. Avstrijo, kar ni bilo pogodu beneški oblasti, Sah niti patriarhu samomu. S. si je prizadeval, da bi polatinil in poenotil vso duhovš=ino svoje SCHAFFENRATH Alojzij, inženir in slikar, r. 10. škofije, katere tretjina je rabila v liturgiji gla- jul. 1794 v Lj. pozlatarju Tobiji, u. 14. sept. 1836 golico (prilagojeni slavet). Ker ni maral posve- v Postojni. Sprva je bil asistent pri stavb., cest- =evati glagolskih kandidatov, se je zameril rim- nem in navigacijskem ravnateljstvu v Lj., od ski Propagandi. Za S. so našli in overovili v 1825 do smrti pa okrožni inž. pri okrož. glavar- cerkvi sv. Justa v Trstu relikvije trž. mu=enca stvu v Postojni, kjer se mu je zbudilo zanima- sv. Justa, ki so bile pod glavnim oltarjem. Je- nje za kraške jame. Posebno zavzeto se je lotil zuitom je v Trstu poklonil posesti v mestnem turisti=ne ureditve Postojnske jame. Njegovi so predelu Ronco, ki so jih po obnovi reda dobili vsi na=rti za pota po jami, na=rt za most =ez spet v posest in tam je zdaj njihova današnja Pivko, za stopnice in za vhodna vrata, s =imer rezidenca s cerkvijo Srca Jezusovega. 1629 je S. je uresni=eval ideje Josipa Jeršinovi=a pl. Lö- poravnal spor med jezuiti in fran=iškani glede wengreifa (PSBL I, 589-90), ko je 1823 kot =lan posesti ob=. cerkev sv. Roka in jo prisodil ka- Jamske komisije postal njegov naslednik. Pod nonikom stolne cerkve, obnovil obred pokaditve njegovim vodstvom so širili ozka grla v jami, mestnih prodstavnikov, zunaj cerkve pa je ob- prebijali naravne pregrade, uredili 1829 turisti=no =inski glasnik razglašal odlo=itve ob=inskih o=e- pot do vrha Kalvarije, sedanje Velike gore, ter tov. Zavzet za kat. obnovo je 1626 naselil v 1832 raziskali najdeni Pisani rov ter ga zavaro- Grijanu minorité in 10. okt. 1627 blagoslovil vali z masivnimi vhodnimi vrati. V Postojni je vogelni kamen za cerkev sv. Marije Velike ali spisal 1829 Wegweiser für den Wanderer in der jezuitske. S. je bil zelo izobražen, ni pa mogel Adelsbergar Grotte. Knjiga je bila brez slik, v izgovarjati soglasnika »r« in tako se je, ko je uvodu pa je naznanil, da je napravil ve= odli=- imel pred cesarjem daljši nagovor, izognil vsem nih posnetkov jame in da jih namerava 12 iz- besedam, ki imajo ta soglasnik. Za S. so morale dati kot bakroreze v akvatinti. Zatem je 1830 na cesarjev ukaz zapustiti deželo žene in otroci izdal s Hohenwartovim besedilom Wegweiser protestantov, =e niso prestopili nazaj v katol. für die Wanderer in der berühmten Adetsberger vero. Na pro=elju stolnice sv. Justa v Trstu so und Kronprinz Ferdinands-Grotte bey Adelsberg mu 1862 postavili bronasto doprsje. Trž. škofijo in Krain (Wien 1830), ki je izšel z malenkostni- je vodil do 1630, ko je bil premeš=en za lj. mi spremembami v Lj. 1832 in 1837. Kot vodni- škofa. Tam je uvedel slov. pridige, objavil prvi ka, ki naj pou=i obiskovalca Postojnske jame, ohranjeni pastirski list v slov. in za njim še je izdal Beschreibung der berühmten Grotte bei druge. Prizadeval si je za disciplino v duhu tri- Adelsberg, ki je izšel v Lj. 1834, v it. pa pod na- dentinskega cerkv. zbora. Kmalu po prihodu v slovom Descrizione della famosa grotta presso Lj. je opravil splošno vizitacijo škofije. »Natan=- Adelsberg nella Corniola, Udine 1937. - S. je na ni zapisniki o tej vizitaciji so prvi iz=rpni vir pobudo okrož. glavarstva v Postojni po dvelet- za umetnostno zgod. lj. škofije; podrobno na- nem študiju na terenu izdelal na=rt za regula- vajajo za vse cerkve, tudi podružnice, skupno cijo voda, ki se stekajo v Cerkniško jezero; hra- 447 stavb, notranji inventar, obenem pa še, kaj ni ga Arhiv SRS v Lj. To je prvi poskus osu- naj prizidajo; S. je dosledno uvajal barok« (SBL šitve Cerkniškega jezera. V ta namen je raziskal III, 211). Znal je slov. in pospeševal rabo slov. in niveliral Cerkniško polje z vsemi požiralniki V Sji je dal zato=iš=e iz Bosne pregnanim fran- in depresijami ter obrobno hribovje. Po nje- =iškanom, ki jim je v Nazarjih pri Mozirju po- govih podatkih meri Cerkniško jezero 2115,63 ha, klonil svojo posest s kapelo, kjer so zgradili ki se skoraj ujema z njegovo poplavno površi- 311 SCHAUER no. Vsi požiralniki, izvirki in potoki so pravilno bivanje in drobljenje peska v Nancyju, kjer je vrisani. Predlagal je, da bi v razdobju ve= let ostal do upokojitve 1973. napravili naslednja dela: najprej =iš=enje in raz- Prim.: Osebni podatki; arh. DTTZ 2. Zois Trst; širitev zasutih ponorov, zatem presek glavnih IzvTrst 1948-56. jem. potokov, da se pridobi ve=ji padec, odcep stran- SCHAUER Alojz, šolnik in pisatelj, r. 21. jun. skih kanalov dn nazadnje odcep kanala od nove 1738 v Gor., u. 11. jul. 1798 tam. Gimn. obiskoval struge ob vznožju Javornika, mimo ponorov v Gor. (1748-53), filoz. v Gor. in Gradcu (1753-56), Nart, Kamenja in Svinjske jame. Na=rta niso v jezuitski red vstopil 17. okt. 1756 na Dunaju odobrili, inž. Rag. Vicentini ga je 1875 razglasil in po opravljenem noviciatu nadaljeval študij za neutemeljenega in predložil svojega. S tem je filoz. na dunajski U in dosegel doktorat filoz. dal pobudo, da so za=eli doma=ini po lastni Nato je bil prof. gramatike in poetike v Gradcu. iniciativi =istiti ponore in pregledovati jame. Teologijo je študiral v Gradcu (1764-67) in po Prim.: I. Rakovec, S.A., SBL III, 211-12 in ordinaciji teološki študij še dopolnil na U na tam nav. liter.; F. Habe, Vodniška literatura Postojnske jame. Naše jame X/1968, 15-28. Dunaju in dosegel bakalavreat teol. Potem je bil Svk. eno leto v Judenburgu (1768), nakar je postal SCHARF Luka, rezbar, glej ŠARF Luka. prof. it. in prefekt Theresianuma na Dunaju. To službo je obdržal tudi po razpustitvi jezuitske- SCHART Viktor, strojni inž., prof., kult. delavec, ga reda vse do 1782. Potem je nekaj =asa bival r. 10. dec. 1913 v Lj., živi v Nabrežini pri Trstu. v Gor., bil prefekt gimn. v Lj. (1784-86) in vzgo- O=e Blaž, hišni upravitelj, mati Antonija Bukov- jitelj ter doma=i u=itelj otrokom kneza Cassi- nik. Po gimn. v Lj. je 5. jul. 1941 diplomiral na Farao v Trstu (1788-93). Zadnje dneve je preži- Tehn. fak U v Zgbu. Kot študent je veliko de- vel v Gor. Njegova dela so: Gebetbuch (Wien loval v katol. dij. organizacijah, zlasti v Slov. 1772, 1777); Italienische Sprachlehre zum Gebrau- dij. zvezi (SDZ), preko katere so bili slov. dij. che der edeligen Jugend (Wien 1772, 1776, 1778, povezani s svet. organizacijo katol. izobražencev 1786); Betrachtungen Ludwigs de Ponte zum Ge- Pax Romana in Slavia Catholica, ki je združe- brauche Ihrer k.k. apostolische Majestät (Wien vala Slov., Hrv., Cehe, Slovake, Poljake in Ukra- 1773); Praktische Geometrie zum Gebrauch der jince. V Zgbu je bil ve= semestrov preds. Slov. Jugend... (Wien 1776); Saggio sopra la lingua, katol. akad. društva Zagrebška Danica. - Prvo l'eloquenza e la poesia italiana... (Vienna 1778, službo je nastopil 1941 kot prof. fizike na Tehn. 1785); Chrestomatia italiana (Vienna 1785). Ra- sred. š. v Lj. Ko so šolo zasedli vojaki, je bil zen tega je S. sodeloval tudi pri publikaciji: dodeljen kot tajn. Socialni pomo=i, ki je skr- Schauplatz der Natur und Kunst (Wien 1778) in bela za številne begunce, ki so se zbirali v Lj. pri vrsti razli=nih prevodov iz nem. v it., npr. I. V maju 1945 je odšel v It. in najprej pou=eval Wurz, Orazione funebre in lode del Bar. Ghe- na begunski gimn. v Monigu pri Trevisu, okt. rardo van Swieten (Wien 1773), a v rkp. je za- 1945 pa je prišel v Trst. Pou=eval je mat. in fiz. pustil it.-nem. slovar, pripravljen za šolsko rabo. na Trg. akad. (zdaj DTTZ Ž. Zois), potem na Prim.: De Luca, Das Gelehrte Oesterreich, I, Znanst. liceju Fr. Prešeren in u=iteljiš=u A. M. Wien 1777, 83; F. Sartori, Catalogue librorum in Slomšek. Pomagal je ravn. R. Perhavcu (PSBL Bibliothcca caes. reg. et academic Theresianae II, 616) pri ponatisu Geometrije za nitje strok, extantium... IV, Vindobonae 1802-05, 288; J. G. šole in te=aje (Trst 1959). Sam je napisal Fiziko Mcusel, Lexikon der vom Jahre 1750 bis 1800 vorbestorbenen teutschen Schriftsteller, XII, za višje sred. šole, I. del (Mehanika, Nauk o Leipzig 1815, 98; Oesterreichische National-Ency- toploti) (Trst 1949), II. del (Nauk o valovanju. klopädie, IV, Wien 1836, 511; A. & A. de Backer, Akustika, Nauk o elektriki, Optika) (Trst 1956). Bibliothèque des Ecrivains de la Compagnie de Zbral in uredil je fiz. zbirko na Liceju Fr. Pre- Jésus, III, Liege 1853-61, 595; J. N. Stoeger, Scrip- šeren. - Ker ni imel it. državljanstva, je odšel tures Provinciae Austriacae Socictatis Jesu ab ejus origine ad nostra usque tempora, Vicnnae 1956 v Afriko, kjer je bil zaposlen kot šef inž. 1855, 311; M. Pohlin, Bibliothcca Carnioliae... Lj. najprej v rudniku boksita v bivši franc. Gvineji, 1862, 48; C. Wurzbach, Biographisches Lexikon nato v rudniku železne rude v Tuniziji, kon=no des Kaiserthums Oesterreich, XXIX, Wien 1875, v Maroku kot inženir šef obrata za predelavo 125-26; C. Sommcrvogcl, Bibliothèque de la Com- pagnie de Jésus. Première partie: Bibliographie, mangana v okolici mesta Casablanca. 1970 je od- VII, Bruxelles-Paris 1896, 720. šel v Franc, in bil zaposlen v obratu za prido- Le. SCHER 312

SCHER Lucia, roj. PUGLIESE, u=iteljica, =asni- Bil je u=enec Benedetta Carpacela in zelo cenjen •••••, pis. dramskih besedil, prevajalka, r. 15. kot »maestro di grotesche«. Papež Pij IV. mu je jun. 1919 v Kopru, živi v Izoli. O=e Giuseppe, podelil naslov »cavaliere». Med 1560-61 je poslikal delavec, mati Lucia Delise, gospodinja. Po vojni tretjo dvorano pala=e Belvedere v Rimu, ki jo je kon=ala klas. licej v Kopru in maturirala je po papeževem naro=ilu opremil Taddeo Zuc- 1958. Istega leta je na Pedag. zavodu na Reki chero. opravila u=it. strok, izpit. Deset let je pou=evala Prim.: G. Vasari, Vite de' pittori... VI, Firenze na it. osn. š. v Izoli. 1961 je prevzela mesto 1792, 109; P. Zani, Enciclopedia metodica critico- =asnikarke za kulturo pri Radiu Koper, 1973 pa ragionata delle belle arti, VI, Panna 1820, 45; Kukuljevi7, 403-04; Isti, Leben südslavischer se je zaposlila v Studiu koprske televizije, kjer Künstler, V, Zgb 1868, 37-38; Stele, Umetnost je delala do upokojitve (1980). - Napisala je šte- 1960, 65; K. Prijatelj, ELU, IV, 177-78. Lc vilne radijske igre. Nekatere so predvajali tudi v tujini. Uredila je ve= televizij, oddaj za otroke. SCHIFFER Anton, zvonar, r. 28. jan. 1754 v Ko- Napisala in objavila je ve= gledal, del, ki so bila pru, u. 4. jan. 1834 v Zgbu. O njegovem šolanju vsa uprizorjena v njeni režiji. Tri izmed teh so ni podatkov. Zvonarske obrti se je baje u=il v bila nagrajena na nate=aju za umetnost in kul- Lj., morda še pri Zahariji in Baltazarju Schnei- turo »Istria nobilissima«, in sicer Le mille gru den u v delavnicah znane zvonarske rodbine Sa- di Sadako (1971 - prosto prirejeno po K. Brück- massa. Kaže, da je nekaj =asa delal tudi v Stein- nerju); E la colomba... varda (1975 - prvo gledal, mctzovi zvonarni v Celju. Ohranjena je pogodba delo o ljudskih obi=ajih v Izoli) ter E alora, sto z dne 1. jan. 1784 z I. J. Stcinmetzom, s katero picio? (1983). Med pomembnejša objavljena dela je ustanovil zvonarno v Zgbu kot nekako podruž- sodijo še: enodejanka Se suoni quattro volte, ti nico celjske zvonarne. S takim nesamostojnim apro (1969); glasbena komedija II dettato si ri- podjetjem ni bil zadovoljen. Zato je 1787 razve- bella (1971); povest 11 castello (1971) ter gledališka ljavil sklenjeno pogodbo in izpla=al Ivanu Ju- pridedba Pel di carota (1969). Napisala je tudi riju Steinmetzu opremo, orodje in material z ve= pesmi in povesti. Mnoga besedila njenih denarjem, ki mu ga je posodil prijatelj zgb. otroških pesmi je uglasbila h=erka Amina Du- zlatar Ferd. Eberhard.

rijo, barvili in semeni. Zaslovel je kot zbiralec SCHROTT Konstantin, zdravnik, r. 26. febr. 1811 in prou=evalec jamskih hroš=ev, ki jih je de- v Novem mestu, u. 11. maja 1866 v Trstu. O=e loma sam opisal, nekatere pa pošiljal v dolo=itev Caspar Johann, lekarnar, mati Konstancija Wag- in obdelavo raznim strokovnjakom v Evropi. ner. Gimn. je obiskoval v Novem mestu, kon- Prvega jamskega hroš=a, ki ga je našel jamski =al jo je v Lj. Medicino je študiral na Dunaju vodnik Luka Ce= v Postojnski jami, je imenoval in promoviral 1835 z disertacijo De CMorosi. Leptodirus Hohenvvarti Schmidt in mu dal tudi Kot ob=inski zdravnik je najprej služboval v slov. ime drobnovratnik. Poslej je nabiral in Velikem Lošinju (od 1836 do 1838). Nato je bil prou=eval jamske hroš=e, ki jih je našel ob v Kopru do 1845 ob=insiki, bolnišni=ni in kaznil- spremstvu speleologa Adolfa Schmidla (gl. Cl.) niški zdravnik, od 1845 do 1851 pa okrožni istr- v naših kraških jamah v predelu, kjer naj bi ski zdravnik. Od 1851 do 1854 je bil okrožni potekala žel. proga iz Lj. proti Trstu in Reki. zdravstveni svetnik Istre. Nato je delal v Pa- Hkrati je v jamah meril hitrost rasti kapnikov, zinu do 1861 kot okrož. zdravnik. Provizori=ni posve=al pa se je tudi fenomenu =loveških ribic. zdravstveni svetnik za Kranjsko je postal 1861, Ker je opozarjal tuje prirodoslovce na bogastvo leto kasneje pa je zasedel enako mesto v Trstu, jamskega živalstva na Slov., jih je navduševal kjer je ostal do smrti. Bil je preds. Zdravni- za naš Kras. Le-ti so nekatere najdene živalske škega bralnega društva v Lj., ki je bilo ustanov- vrste v podzemlju poimenovali po njem. Hkrati ljeno 28. okt. 1861. Leto kasneje, 22. dec. 1862, je za prirodoslovje navdušil Franca Erjavca se je društvo preimenovalo v Društvo zdravni- (PSBL I, 333-36) in Ivana Tuška. Pisatelj Erja- kov na Kranjskem in je bil še vedno njegov vec ga je upodobil v =rtici Iz življenja Schnack- preds. Po odhodu v Trst je postal =astni =lan schnepperleina, pesnik France Prešeren, s kate- društva. Ve=krat je v društvu predaval. Znani rim je prijateljsko ob=eval, pa mu je posvetil sta njegovi predavanji O kontagioznosti kolere epigram. Ve=ji del njegove entomološke zbirke in O kopanju otrok, ki so bili cepljeni. hrani Prirodoslovni muzej v Lj., njegovo knjiž- nico pa deloma Slov. šolski muzej. Bil je osebno Prim.: SBL III, 245; ZdrV 1963, 35; Poro=ilo župn. urada Novo mesto (10. febr. 1987). znan z mnogimi slavnimi prirodoslovci ter =lan A. Pr. okr. 500 naravoslovnih ustanov in društev v Ev- ropi. SCODNIK Francesco Ignazio, it. general, r. 23. jul. 1804 v Kanalu ob So=i, u. v no=i od 6.-7. Prim.: SBL III, 225-27, kjer je navedena ob- sežna liter. nov. 1877 v Milanu. O=e Martin, mati Ana Kvr- Svk. ncr. Zgodaj je izgubil o=eta, zato se je 1815 SCHOLLMAY(E)R Kornelija, roj. COSTA, pia- preselil k bratu Pietra, ki je bil vojak v Senju. nistka, kulturna delavka, r. 15. sept. 1834 v Gor. Z njegovo pomo=jo je obiskoval gimn. in 1821 stopil kot kadet v avstrijsko-lombardski regi- po SBL, vendar v arh. mati=nega urada ob=ine Gor, tega podatka ni zaslediti; u. 8. mar. 1913 ment »Conte Ceccopicri« v Cremoni; tu je služ- v Lj. O=e Henrik Costa, domoznanec (SBL I, boval tudi njegov brat Giuseppe. Tri leta zatem 86), mati Jožefa Poli. O njenem šolanju nimamo je služboval v kadetnici v Budimpešti, tu se je podatkov. Jan. 1860 se je poro=ila s kmet. stro- 1844 poro=il. V Cremoni, kjer je bil od jun. 1846, kovnjakom Francem Schollmayerjcm (SBL III, mu je umrla mati. Že takrat, kot pravi njegov 235), 1880 odšla z njim v Romunijo, kjer je osta- življenjepisec R. M. Cossar, je videl v It. pravo la do moževe smrti 1891, nato se vrnila v Lj. domovino (riguardare l'Italia mia vera patria). V letih 1868-80 se je S-jeva aktivno udeleževala V revoluciji 1848 je zapustil avstrij. vojsko. Za- vsega javnega življenja v Lj. U=ila je brezpla=no =asna vlada v Cremoni mu je dala =in majorja, klavir, petje in deklamiranje. Tudi sama je postal je vojaški poveljnik Crémone in nato uspešno nastopala na raznih =italniških prire- prešel v vojsko za=asne lombardske vlade. V ditvah, 1873 na Vodnikovi proslavi, 1874 na Pre- boju pri Zelo Buon Persico je bil ranjen. Potem šernovi proslavi.

se števerjanska župnija lo=i od lo=niškega fur- Prim.: Klince, GMD 158, 181; Klinec, Duhovš=i- lanskega dekanata. Hudi in neprestani napori na, pass.; R. Klinec, Zlatomašnik C. S., KolGMD ter skrbi so S. telesno iz=rpali, zato je 11. apr. 1969, 61-64 s si.; JKol 1969; KatG 16. jul. 1964; 8. febr. 1968; NL 9. jul. 1964; 8. febr. 1968; PDk 1961 stopil v pokoj, vendar je še naprej ostal 2. in 4. febr. 1968; M. Terpin, Števerjan, Gorica tesno povezan s svojimi farani. Med njimi je 1984, 177-85 s si. in pass.; ZbSS I-VII; FoliumGor 11. jul. 1964 slovesno obhajal zlato mašo in v 1915-1931; KatG 11. mar. 1954. Ceše Števerjanu, kjer je služboval celih 41 let, so ga SEDEJ Fran=išek Borgia, 10. goriški nadškof, r. na njegovo željo tudi pokopali. S. je s svojim 10. okt. 1854 kot drugi od 6 otrok trdnemu kmetu duhovnim, kult. in javnim delovanjem vtisnil Lovru (»Anžigovcu«) in Mariji Bevk v Cerknem Števerjanu in sploh Goriški mo=an pe=at. Že na Goriškem, u. 28. nov. 1931 v Gor., 3. dec. po- kot žpk uprav, v Kojskem je ob razpadu Avstro- kopan v baziliki na Sv. Gori. S. je obiskoval dva Ogrskc prevzel upravo kojš=anske ob=ine (od 2. razr. osn. š. v doma=em Cerknem, zaradi nena- avg. 1918 do 18. jan. 1919), v Števerjanu pa je postal duša vse povojne obnove. Z nekaterimi vadne nadarjenosti so ga na pobudo materinega brata vikarja Janeza Bevka in cerkljanskega de- podjetnimi doma=ini je za=el graditi cerkev in kana Jožefa Jerama poslali jeseni 1863 na nor- župniš=e, sodeloval pri obnovitvi delovanja Kme=- malko v Gor. S šol. letom 1866/67 se je vpisal ke hranilnice in posojilnice, pri organizaciji na gor. drž. gimn. in bil hkrati sprejet v Malo stavbene, mizarske in kovaške zadruge ter dru- semeniš=e. Kot gimn. dijak je bil vedno odli=- gih obnovitvenih dejavnosti, tako da so se Brda njak na prvem ali na drugem mestu in se v teh v nekaj letih gosp. prerodila. Z vsemi silami se letih posebej spoprijateljil z A. Primoži=em je posve=al tudi Ijudsko^prosv. delu. V Podsabo- (PSBL III, 107) ter K. Štrekljem (gl. =l.). Da bi tinu je poživil katol. prosv. društvo, v štever- se izognil vojaškemu naboru, ki bi ga v primeru janu pa je bil 1922 pobudnik ustanovitve katol. potrditve utegnil stati štiri dragocena študijska prosv. društva, ki je nadaljevalo delo predvoj- leta, je nov. 1873 pri=el kot eksternist študij nega katol. bralnega društva iz 1880. Pomagala teologije v gor. osred. bogoslovnem semeniš=u sta mu u=itelj Ladislav Likar in u=iteljica Bre- in dovršil I. letnik, obenem je na fran=iškanski da Š=ekova. Po' S. prizadevnosti so v štever- gimn. na Kostanjevici pri Gor. opravil 8. razr. janu sijajno uspeli razni polit, prosv. tabori in gimn. in 22. avg. 1874 z odliko maturiral. Tudi veselice, seminarji, predavanja, te=aji. Kot odb. v bogoslovju je bil vseskozi »prva eminenca«. KTD in GMD se je vklju=il v krog prosv. de- Po IV. letniku bogoslovja je bil 26. avg. 1877 lavcev, ki so po prvi vojni zgradili na Gor. celo ordiniran in je naslednjega dne pel novo mašo v mrežo prosv. in gosp. organizacij. Vso moralno rodnem Cerknem. Nato je bil nastavljen za podporo je nudil pri nastanku Kme=ko delavske kaplana (II.) v Cerknem, od koder je pomagal zveze 2. febr. 1951 v Števerjanu, polit. gosp. tudi v Šebrcljah. Gor. nadškof A. Gollmayer organizacije, ki je istega leta zmagala na ob=. (PSBL I, 444-46) ga je po enem letu poslal v volitvah, prav tako je podprl ustanovitev SKPD Avguštinej na Dunaj, kjer je kot gojenec prebil »F.B. Sedcj«. Predvsem pa je S. vseskozi skrbel 4 leta (23. sept. 1878 - 27. okt. 1882). Tu se je po- za versko poglobitev svojih faranov: ustanovil je svetil teološkim disciplinam, posebej bibli=nim Mar. družbo, organiziral ljudske misijone, skrbel vedam in orientalskim jezikom; s fakultetno za mladino, dijake in semeniš=nike, ki jim je štipendijo je potoval v Palestino na specializa- bil voditelj in mecen. V obdobju faš. zatiranja cijo v orientalistiki. Po vrnitvi domov je bil je doživljal hude napade in obtožbe protidržav- najprej kpl. na gor. Travniku, 1883 tudi katehet nega delovanja, zavoljo katerih se je moral za- na dekliški šoli gor. uršulink in prefekt ter govarjati na gor. kvesturi. Prav tako je pre- knjižni=ar v osred. bogoslovnem semeniš=u. Kot življal težke =ase med drugo svet. vojno, toda licenciât teologije je 20. dec. 1883 opravil v Gor. je vseskozi ostal med svojimi farani in s svo- habilitacijski izpit in na bogosl. u=iliš=u sledil jim posredovanjem pri oblasteh marsJkomu re- S. Kocian=i=u (PSBL II, 82-84) ter predaval bi- šil življenje. S-ev lik je zna=ilen primer duhov- nika polpretekle prim, zgod., ki so razumeli bli=ne vede Stare zaveze in semitske jezike do znamenja =asov in so se prav zaradi tega ukvar- 1889, hkrati je pou=eval cerkveno petje v Malem jali ne samo z verskim, ampak tudi z narodno- semeniš=u. 25. jun. 1884 je na Dunaju promovi- obrambnim delovanjem. ral za dr. theol. z disertacijo: De monumentis SEDEJ 320 scriptiirae cwicatae imprimis relate ad Bibita boril za resnico, da je prisilil tudi nasprotnike Sacra (Knjižnica kat. teol. fakultete na Dunaju, do spoštovanja. - Sedcjeva zanimanja in delo- Schottering 21, disertacija št. 441). Nov. 1889 je vanja zajemajo razli=na podro=ja življenja. Kot bil ponovno na Dunaju, kjer je bil do sept. 1898 pisec se je uveljavil z raznimi =lanki, krajšimi dvorni kaplan, hkrati študijski ravn. bibli=nih in daljšimi razpravami, z ocenami. Njegova bi- ved; knjižni=ar in ekonom v Avguštineju in na- bliografija združuje nad 183 prispevkov raznim slednik M. Napotnika (SBL II, 190-92). V tem revijam, samostojnih izdaj, pastirskih pisem, =asu je mnogo potoval po Balkanu, It., Franc, okrožnic in pridig v letih 1871-1931. S-evi sloven- in Nem=iji, spomladi 1895 je vodil avstrij. sku- ski spisi so napisani v za tisti =as izjemno do- pino romarjev v Palestino (DS 1896, 636 si.), brem jeziku, stilno in besedno bogatem, prož- obenem pisal =lanke v razne revije in =asopise. nem in v=asih liter, oblikovanem, v nadvse kle- Na Dunaju je 1894 ustanovil akad. društvo Da- ni, =isti in izpiljeni slov. besedi. Že kot gimna- nica, predsedoval dijaškemu podpornemu društvu zijec (»Matic«, »Žigav=ev študent«) je sodeloval in bil blagajnik Ambrozijevega društva. - 1898 in imel vodilno vlogo pri dom. listu Lipa (npr. ga je kardinal J. Missia (PSBL II, 442-45) pozval Non scholae, sed vitae discendimi; Potovanje po v Gor. in ga imenoval za kanonika teologa, stol- Gorenjskem o Preširnovi sve=anosti 15. sept. nega župnika in gor. dekana, naslednje leto, 1899, 1872, idr.). V po=itnicah se je mo=no zanimal za je postal prosinodalni izpraševalec, =lan dežel, slov. narodno blago in vneto zbiral ljudske pe- šol. sveta ter škof. nadzornik slov. in nem. šol; smi, pripovedke, uganke, re=enice in zanimivo v osred. bogoslovnem semeniš=u je po J. Pavlici jezikovno gradivo s Cerkljanskega; pesmim, ki (PSBL II, 589) predaval (1902-06) poleg Stare za- jih je zapela Pagonova Mica, je napisal napeve. veze še Novo zavezo. Po smrti A. Jordana (PSBL Nare=no gradivo svojega rojstnega kraja je 1872- I, 595) je cesar jan. 1906 S. predlagal, febr. pa 73 poslal Baudouinu de Courtcnayu (PSBL I, 47- sv. Sedež potrdil za gor. nadškofa in ilirskega 48), ki jih je objavil v Asi Ph 7/1884 in 8/1885. metropolita, 25. mar. istega leta so ga v gor. Kot prof. bogoslovja je 1887 svojo zbirko 35 na- stolnici posvetili in umestili. Ko so v prvi svet. rodnih pesmi in zbirke gor. stud. kolegov izro=il vojni granate padale na škof. vrt, je S. 27. jul. prijatelju K. Streklju (SNP I, XIV). S. je bil 1915 zapustil Gor., se za mesec dni umaknil v iskren prijatelj S. Gregor=i=a (gl. njegove pesmi Vipavo, nato za dva meseca v Ravne pri Cerk- ZbD II, 1948, 282-84, 312-13) in ga pregovoril, da nem, nakar mu je s Faiduttijevo (PSBL I, 341-43) je prepesnil bibli=ne tekste (npr. Jeremijeve 2a- pomo=jo uspelo odpeljati vodstvo, gojence in lostinke - izšle šele 1944; Fr. Koblar, S. Gregor- knjižnico bogosl. semeniš=a v cistercijanski sa- =i=, 1962, 159). Napisal je tudi Uvod v knjigo Job mostan Sti=na na Dol., kamor se je tudi sam (S. Gregor=i=, Job, Gor. 1904). Kot gor. nadškof odpravil. V Gor. se je vrnil 17. mar. 1918. Po je ve=krat posegel v slov. književnost. V skladu premirju in novi razmejitvi je ves =as uprav- s prepri=anjem, da ima askeza prednost pred ljal tudi It. pripadle dele bližnjih škofij: idrij- kulturo in da modernizem vodi v moralni raz- ski, postojnski, trnovski (do 1925) in vipavski kroj, so bili njegovi posegi dokaj subjektivni, dekanat ter Trbiž s Kanalsko dolino in Belo ostri in brezprizivni (past. pismo 22. jan. 1907 in Pe=jo. 1927 je še slavil zlatomašni jubilej, 1931 past. pismo 28. jan. 1912), posebej je bil eno- tudi srebrni jubilej škofovstva, potem se je stranski in odklonilen do Ivana Preglja (gl. zaradi nevzdržnega pritiska ital. faš. oblasti Okrožnica duhov. št. 5367/1921, 17. nov.; A. Ka- umaknil: 23. okt. 1931 je bila njegova odpoved cin, Petdeset let lepega slovstva. Zbornik ob v Rimu sprejeta, sam pa imenovan za naslov, 50-letnici GMD 1924-1974, 73-75). - Iz svoje prave škofa eginskega, =ez dober mesec nato je umrl. - stroke — bibli=ne vede — je S. objavil ve= raz- S. je že od prednikov podedoval ljubezen do prav. V njih kaže široko in temeljito znanje doma, doma=ega kraja, družinsko povezanost in novih in starih jezikov, hermenevtike, eksegezc, medsebojno pomo=, delavnost, skromnost in hva- patrologie, grške in rimske klasike, zgod. in ležnost. Bil je mirnega zna=aja in je kljub vi- arheologije. Ubiral je srednjo pot: hipotez, ki soki izobrazbi (obvladal je nad 10 jezikov) ostal jih drugi ali sam ni uspel uskladiti z obstoje=im preprost, tesno povezan z življenjem, do skraj- redom, ni sprejemal. Kot študijski ravn. v Av- nosti dosleden, kadar je šlo za na=ela, mehak guštineju je gojencem s predavanji dopolnjeval do =loveka. Z neustrašeno odkritostj£u_SC je tvarino, ki so jo poslušali na univerzi, in iz tega Ropet dr. Robert Petaros, raziskovalec na univ. v Vidmu Rut. Tone Rutar, u=itelj in =asnikar v p., N. Gor. Ry Miloš Rybaf, strok, svetnik ZRC SAZU, Lj. Samo Bevk Samo Bevk, ravnatelj Mestnega muzeja, Idrija Samo Pahor dr. Samo Pahor, prof., Trst SAS Saudi Sitar, pisatelj in =asnikar, Lj. Sirk dr. Ivan Sirk, prof.. Gor. Soste Nataša Sosi=, urednica na RAITrstA, Trst S. P. Sergij Pahor, =asnikar na RAITrstA, Trst Stres Peter Stres, prof., Dobrovo v Brdih Svd. Drago Svoijsak, muzejski svetovalec, Narodni muzej v Lj. Svk. dr. Roman Savnik, višji znanst. sodelavec SAZU v p., Lj. (t) Sah dr. Maks dah, ravn. v p., Trst ikerl dr. Lojze Skerl, Škofov vikar, Trst Stih Peter Stih, asistent na Filoz. fak., Lj. Tatjana Rejec dr. Tatjana Rejec, prof. na Pedag. akad., Lj. T. P. dr. Tone Požar; prof. na Srednji verski Soli, Vipava •a dr. Pavle Merkù, progratnist na RAITrstA v p., Trst Ur. urednik Ured. uredništvo V-= dr. Verena Korši=, umet. zgod., Gor.-Pariz Vh dr. Jožko Vetrih, prof., Gor. Vik Vilma Krapež, kustos, Stud. knjiž., Koper

Dodatoe kratice in krajšave

B. Bibliografske SI. L Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine (od 1941 Lj. pokrajina, od 1943 Sefa Pokrajinske uprave),. Lj. 193045. Ur. 1. SL Uradni list Narodne vlade SHS (od 1919 Deželne vlade za Sjo, od 1921 Pokrajin- ske uprave za Sjo, od 1924 Lj. in Mito. oblasti, od 1929 Dravske banovine), LJ. mm