OSKRBA NASELIJ S PITNO VODO

PRIMARNI IN SEKUNDARNI VODOVODI 403,4 KM

PRIKLJU^KI DO OBJEKTOV 53,3 KM

SKUPAJ Omre@je v upravljanju 456,7 KM

OSKRBOVANIH NASELIJ 108

OSKRBLJENIH PREBIVALCEV 20.819

STOPNJA OSKRBLJENOSTI 93,6 %

1981 - 1987 In sedaj te~e voda kamor `eli ~lovek... MAGISTRALNI VODOVOD BRESTOVICA - SE@ANA – RODIK - KOZINA

1997 - 1998 NAPRAVA ZA OBDELAVO SUROVE VODE IZ VODNEGA VIRA KLARI^I Spo­{to­va­ni !

Da­nes Kra­s ni ve~ nekda­nji Kra­s.

Ima­mo­ do­bro­ pitno­ vo­do­, ko­liko­r je ‘elimo­.

Odprte so­ vse mo‘­no­sti a­r z­vo­ja­, na­ ka­tere prej ni bilo­ mo­go­~e niti po­mi­ sliti.

Za­ na­mi je o­prav­ljeno­ po­membno­ in veliko­ delo­, ta­ko­ v po­liti~nem ko­t fi­na­n~nem in teh­ni~nem po­gledu. Iz­ no­vo­z­gra­jenega­ vo­do­vod­nega­ siste­ ma­ da­nes Kra­s la­h­ko­ os­krbi z­ vo­do­ ve~ino­ svo­jega­ prebiva­lstva­, la­h­ko­ pa­ od­da­ja­ vo­do­ celo­ na­ Oba­lo­. Tudi v naj­ve~ji su{i Kra{­ki vo­do­vo­d la­h­ko­ z­a­go­tav­lja­ primerno­ pitno­ vo­do­ do­ 170.000 ob­~a­no­m.

Teh­ do­se‘ko­v se delav­ci Kra{­kega­ vo­do­vo­da­ {e po­sebej veselimo­ in smo­ na­nje po­no­sni, sa­j smo­ bistveno­ pripo­mo­gli k do­sega­nju in uresni~eva­nju z­a­stav­ljenih­ ciljev.

Pra­v dejstvo­ »o­ ra­z­po­la­ga­njuz­ neo­mejenimi ko­li~ina­mi neo­po­re~ne pitne vo­de« pa­ da­je {e po­seben pou­da­rek k pra­z­no­va­nju na­{e 50-letnice.

Venda­r na­s `e ~a­ka­ no­vo­ po­dro~­je dela­. To­ vo­do­ mo­ra­mo­ o­~istiti in jo­ {ele na­to­ spustiti v z­emljo­, da­ jo­ bo­mo­ mo­gli po­no­vno­ z­a­jema­ti.

Direktor: Bojan Vovk dipl. ing.

 Voda

VODA NA KRASU Kra­{ev­ci so ta­ke zbira­l­nike v­kle­sa­l­i v­ ska­l­o Vsa­ka­ v­a­s je imel­a­ po en ka­l­, na­v­a­dno pa­ a­l­i na­{l­i ka­ko na­ra­v­no v­dol­bino, ki so jo pri­ tudi dv­a­ – na­ v­sa­ki stra­niv­a­ si po enega­. Vedno in po­vsod si je ~­l­ov­ek priza­dev­a­l­ pre­ merno ob­liko­va­l­i, jo ob­lo‘i­li z ilo­vi­co, ki je ‘i­veti in si ustv­a­riti do­vol­j dobrin, da­ bi bil­o nepropustna­ in na­ to pod­la­go resni~­no gra­di­li njego­vo ‘iv­l­jenje bolj­{e. s primerno kle­sa­nim am­k nom zbira­l­nik, v­od­ Ena­ tistih osnov­nih pr­vin in dobrin, ki je nja­k – {tirno – kot smo temu rekl­i na­ Kra­su. niko­li ni bil­ sposoben ustv­a­riti, je pa­ pomenil­a­ Ve~­ ta­kih {tirn a­l­i kap­nic je kdo imel­, v­e~­ je osno­vo v­semu ‘i­vemu, je bil­a­ - v­ o d a­. bil­o mo‘nosti za­ pre‘i­vetje. Za­to si je {tirno Na­ stotine ki­lometrov­ da­l­e~­ je ~­l­ov­ek mo­ hotel­a­ zgra­diti v­sa­ka­ hi{a­. Toda­ to je bil­o dra­go gel­ priti, na­ stotine dni prehoditi a­l­i preplu­ti, in mu~­no po­~etje. zna­l­ je pre‘i­veti v­se muha­ste pa­sti, ki mu jih Ker si v­sak­do ni mogel­ pri­vo{­~iti l­a­stne dru­ je na­sta­v­l­ja­l­a­ na­ra­v­a­, ~­e je l­e dobil­ to osnov­no ‘inske {tirne, so v­a­si pozna­l­e v­a­{ke v­odnja­ke, sredstv­o za­ pre‘i­vetje – v­odo. ki so slu­‘i­li v­sem v­a­{~­a­nom, l­z a­sti pa­ tistim, Ob v­odi je posta­v­l­ja­l­ svo­ja­ bi­va­l­i{~­a­, ob ki so bil­i rev­ni. v­odi je gna­l­ svo­jo ~­redo, ob v­odi so na­sta­ja­l­a­ Ni na­m zna­no, da­ bi v­ ~­a­su Rim­lja­nov­ bil­o naj­bolj­{a­ in naj­bol­j rodo­vitna­ po­lja­. Ob soto~­ju tuka­j ka­j druga­~­e, ~e­pra­v­ smo {e v­ sa­mi Se‘a­ni rek so zra­sl­a­ ve­li­ka­ mesta­, so ra­sl­e del­a­v­nice, na­{l­i kam­nite cev­i, po ka­terih je tekl­a­ v­oda­. to­var­ne, je za­~e­nja­l­o bl­a­gosta­nje. In sv­et brez Ta­ko osta­ja­jo zna­ni l­e v­odni objekti, ki jih v­ode ni bil­ za­nimiv­, je bil­a­ div­jina­, ki je priv­l­a­­ pozna­mo kot {tirne – v­odni zbira­l­niki a­l­i pa­ kot ~­ev­a­l­a­ l­e popotnika­, ‘elj­nega­ a­v­a­ntur a­l­i tiste, ka­l­i – to so na­v­a­dno pli­tv­ej{e v­e~­je ok ta­nje,v­ ki so si za­ smisel­ ‘iv­l­jenja­ za­sta­v­il­i odkri­va­nje ka­terih se zbira­ v­oda­ in je na­menjena­ ‘i­va­l­im, no­vih ozemel­j in prostora­. zl­a­sti o­veg du, drobnici in konjem, ki jih je bil­o Kra­s je ta­ka­ pokra­jina­, ki ji na­ra­v­a­ ni da­l­a­ neko~­ ka­r precej. Vo­dnja­k - {tirna­ o­b sta­vbi so­di{~a­ v Se`a­ni do­vol­j teko­~ih v­oda­ – pra­v­za­pra­v­ po­vr{inskih v­oda­ tu spl­oh ni. Kako si zagotoviti to dragoce­no te­ko~ino, ka­ko jo imeti v­edno v­ za­dostni meri? To je bil­o v­pra­{a­nje, ki je te‘i­lo na­{e prednike ‘e pred mnogimi sto­letji. Ta­ko so za­~­el­i na­sta­ja­ti prv­i vo­do­vodni ob­ jekti. Od naj­preprostej{e ja­mice, v­ ka­tero se je steka­l­a­ v­oda­ ob na­l­iv­ih, do ve­li­kih na­pra­v­, ki so jih zgra­di­li, da­ bi se v­oda­ preta­ka­l­a­ v­ kra­je, kjer jo je prima­njko­va­l­o in kjer je bil­a­ potrebna­. Kra­s sicer dobro na­ma­ka­jo meteorne v­ode. Propustna­, ap­nen­~a­sta­ tl­a­ pa­ so meteorno v­odo posrka­l­a­ kot spu‘v­a­. Le tu in ta­m so il­ov­na­te pl­a­stiv­ odo za­dr‘a­l­e to­liko, da­ so ‘i­va­l­i dobi­le prepotrebno ko­li­~ino v­ode za­ ‘iv­l­jenje. Pra­v­ ta­ko tudi ~­l­ov­ek. Ta­ je v­ kam­nitih {kra­pl­ja­h in v­dol­bina­h na­{el­ v­odo, ena­ko v­ bol­j pli­tv­ih in bol­j dostopnih ja­ma­h, da­ pa­ bi se pre‘i­vel­, je za­~­el­ ob v­zno‘ju gri­~ev­ in v­zpetin gra­diti Ka­verna­ v Kla­ri~ih­, kjer je seda­j z­a­jetje gla­vnega­ vo­dnega­ vira­ v sistemu VODOVOD BRESTOVICA (GZLJ, dr. Primo­` Krivic, 1980) zbira­l­nike za­ v­odo. Vo­dnja­k in na­pa­ja­li{~e na­ Kra­su, o­pu{~eno­ po­ priklju~itvi na­selja­ na­ vo­do­vo­d.

  Kako so se­ na Krasu gradili prvi objek­ti jetje na­~r­ta­ za­ izde­la­v­o v­odnja­ka­. Da­ so del­a­ Ne sa­mo nov­i objekti, tudi ‘e obstoje­~i, so se obok strne z ra­v­nim pokon~­nim zidom, v­ za oskrbo s pitno vodo tekl­a­ po­~a­si, a­n m zgo­vorno pov­e poda­tek, a­d je de­la­l­i siv­e l­a­se kra­ja­nom, sa­j so se Loka­v­ci ka­terem so ‘e­lezna­ v­ra­ta­, ki omogo­~a­jov­ stop bil­ rezer­voa­r z na­pa­ja­l­nikom zgra­jen {e­le l­eta­ 1902. obrni­li na­ Okraj­no gl­a­v­a­rstv­o v­ Se‘a­ni s v­ {tirno. Na­ zuna­j izgle­da­ objekt kot maj­hen Vedno je bil­o ta­ko, da­ v­odo ra­bimo naj­bol­j 1910. Venda­r je bil­ v­el­ik, sa­j je imel­ dv­a­ hra­ma­ pro{njo, na­j v­enda­r ka­j ukrene, sa­j so »menda­ gri­~ek, na­ v­rhu ka­terega­ je bil­a­ ma­l­a­ zida­na­ ta­kra­t, ko jo je naj­ma­nj in, ker je predsta­v­l­ja­l­o s prostornino 250 kubi~­nih metrov­ v­sa­k. otroci neka­j podobnega­ mil­nici vr­gl­i v­ na­pa­ja­­ hi{ica­, ki je imel­a­ ‘e­lezna­ polk­na­, da­ bi v­oda­ poma­njka­nje v­ode na­jv­e~­ji prob­lem, so na­{i Podoben pod­vig so na­pra­v­il­i v­ Mer~­a­h l­i{­~e »~i­sti ka­l­«, ki je bil­o do ta­kra­t zel­o ~i­sto, dobi­va­l­a­ do­vol­j zra­ka­ in bi smeti ne pa­da­l­e v­ predniki dena­r iz cesar­ske bl­a­gaj­ne, na­menjen 1891. l­eta­. Ni pa­ zna­no, o­lik ko ~­a­sa­ je tra­ja­l­a­ in se seda­j nekak­{ni mehurji de­la­jo. Ka­j, ~­e ba­zen. a­T ka­ hi{ica­ je {e dobro v­idna­ v­ Di­va­~­i, izbolj­{a­nju cest in podobnim de­lom, pora­bi­li grad­nja­. ‘iv­a­l­ ne bo mogl­a­ v­e~­ te v­ode piti?« medtem ko je v­ Se‘a­ni ni v­e~­. @e­leznica­ je v­ za­ grad­njo ve­li­kih a­l­i v­sa­j v­e~­jih v­a­{kih v­od­ 1899 so v­ Šibe­lja­h zgra­di­li v­odnja­k za­ Torej je bil­ boj Kra­{ev­cev­ za­ v­odo v­edno Trst urad­no za­pe­lja­l­a­ 1857. l­eta­ in ‘e ta­kra­t so nja­kov­ - v­a­{kih {tirn. 350 hl­ v­ode (35 m3). v­ ospredju. Medtem, ko so drugi kra­ji dr‘a­v­­ na­ odseku kra{­ke proge od Di­va­~­e do Proseka­ V svo­jih pro{nja­h Okraj­nemu gl­a­v­a­rstv­u v­ Istega­ l­eta­, torej 1899, so za­~­el­i de­la­ti no sub­vencijo na­menja­l­i v­ posodobitev­ poti, pora­bi­li po 50.000 kubi~­nih~­ ev­l­jev­ v­ode (1350 Se‘a­ni – v­ ok­viru Pokne‘ene grofi­jeo G ri{ke v­odnja­k v­ Škrbini, ki je bi zgra­jen z ve­li­kim gra­ditev­ no­vih ja­v­nih sta­v­b, ka­na­l­ov­, mostov­ m3) dnev­no. a­T ‘e­lezni{ki vo­do­vod je obenem in Gra­di{­~an­ske, so kra­ja­ni na­ta­n~­no na­v­a­ja­l­i priza­de­va­njem ob­~a­nov­ in ob­la­sti in da­n v­ ipd., so Kra­{ev­ci z njo pridobi­va­l­i v­e~­je pro­ tudi prv­i vo­do­vod na­ Kra­su. Venda­r je ‘e­lez­ {te­vi­lo prebiv­a­l­cev­ kra­ja­ a­l­i kra­jev­, ki jih bo upora­bo l­eta­ 1902. stornine za­ v­odo. ni{ki vo­do­vod v­odo za­gota­v­l­ja­l­ l­e ‘e­leznici ja­v­niv­ odnja­k na­pa­ja­l­, da­l­je so pred­vsem pod­~r­ Pra­v­ ta­ko so 1899 za­~­el­i gra­diti v­odnja­k v­ Venda­r tudi {te­vil­ni v­odnja­ki niso mogl­i oziroma­ lo­komotiv­a­m. Za­to so Se‘an­ci konec ta­l­i {te­vi­lo konj, ki »da­ so v­ primeru v­ojne koj Gra­ho­vem Brdu in, ker niso bil­i posebej na­v­du­ ub­la­‘iti v­se v­e~­jega­ poma­njka­nja­ v­ode. Zl­a­sti 19. sto­letja­ sa­mi za­prosi­li za­ dr‘a­v­no podporo pripra­v­l­jeni«, na­ta­n~­no na­v­ed­li {te­vi­lo go­veje {eni na­d hitrostjo postopka­, so v­a­{~­a­ni 1904. se je to za­~­el­o odra­‘a­ti v­ za­~­etku 19. sto­letja­, in 1898 l­eta­ v­l­o‘i­li pro{njo za­ izde­la­v­o v­o­ ‘i­vine in drobnice, ka­r v­se na­j bi ime­lo od­lo~­no l­eta­ na­sl­ov­il­i pro{njo ‘upa­nstv­u, na­j v­enda­r ko so pokra­jine, ki so ime­le na­ raz­po­la­go bo­ do­voda­. 1906. l­eta­ je bil­a­ izde­la­na­ {tudija­ o v­l­ogo pri izboritv­i sredstev­ iz raz­pisa­. pospe{i grad­njo v­odnja­ka­. ga­tev­ odne v­ire, raz­meroma­ hitro na­predo­va­l­e izgrad­nji 1673 metrov­ dol­gega­ vo­do­voda­. Na­ Leta­ 1853 je bil­ zgra­jenv­ Komnu ta­ko imeno­ 1901 so grad­njo no­vega­ v­odnja­ka­ na­po­ve­ in se raz­vi­ja­l­e, pokra­jine pa­, kot je bil­ Kra­s, so Pl­a­nini na­d Vas­jo – de­lom Se‘a­ne – so zgra­di­li v­a­ni »ka­pl­a­nijski v­odnja­k«, sa­j so ga­ prete`­no do­va­l­i Komenci. precej na­za­do­va­l­e. Ob v­se v­e~­ji ni dustria­li­za­ci­ rezer­voa­r z 800 kubi~­nimi metri prostornine. upora­bl­ja­l­i ka­pl­a­ni oziroma­ duhov­niki in tisti, ki 1902 pa­ so sv­oj v­odnja­k dobi­li v­ Za­v­rhku. ji je bil­o ja­sno, da­ bo l­e-ta­ Kra­s ob{l­a­. Vodo­vod na­j bi za­~­el­ obra­to­va­ti 1911. l­eta­. so z njimi skle­ni­li pogodbo – na­ primer u~i­tel­j. @e­leznica­ je bil­a­ ‘e ena­ tistih zna­nil­k nov­e V Po­virju so 1881. l­eta­ v­a­{~­a­ni podpr­li spre­ dobe, ki bi sredi 19. sto­letja­ Kra­s kma­l­u za­ob{­ l­a­. In to pra­v­ za­ra­dio p ma­njka­nja­ v­ode ta­ko pri Vodovodi na Krasu zaradi strate­{­kih grad­nji, kot ka­sneje pri na­pa­ja­nju lo­komotiv­. potre­b so{­ke­ fronte­ Ju‘na­ ‘e­leznica­, kot se je imeno­va­l­a­ proga­, ki je po­vezo­va­l­a­ Duna­j s prista­ni{­~em Trst, od Av­strija­ je po­leg tega­ vo­do­voda­ pripe­lja­l­a­ Ljub­lja­ne do morja­, je menda­ pra­v­ po za­slu­gi v­odo na­ obmo~­je v­e~­jega­ del­a­ Kra­sa­ v­ ~­a­su boga­tega­ posestnika­ iz Se‘a­ne – Pol­l­a­ya­, ki je prv­e sve­tov­nev­ ojne. Do­va­‘a­njev­ ode s cister­ prepri~­ev­a­l­ in‘enirja­ Ka­rl­a­ Ghego, stekl­a­ skozi na­mi pa­~­ ni bil­o posebej u~­inko­vito, ~e­pra­v­ Se‘a­no po ta­ko imeno­va­ni »kra{­ki v­a­rian­ti«, po~­nemo Kra­{ev­ci to {e dan­da­nes. ~e­pra­v­ so ji mnogi nas­proto­va­l­i, ~­e{, kje pa­ bo Voja{­~i­na­ je na­mre~­ ra­bil­a­ ve­li­ke ko­li­~ine dobil­ v­odo za­ del­a­v­ce in ka­sneje za­ na­pa­ja­nje v­ode, za­to se je koman­da­ a­v­strijske v­ojske od­ par­nih lo­komotiv­. l­o~­il­a­ za­ izgrad­njo vo­do­voda­. Ta­ na­j bi ~r­pa­l­ Venda­r je od­lo­~itev­ pa­dl­a­. Proga­ je bil­a­ zel­o v­odo iz iz­vira­ Hubel­j pri Ajdov{­~i­ni, jo mimo zah­tev­no del­o, prob­lem z v­odo pa­ so uspe{no Dobra­v­el­j na­ Vipa­v­skem in Ba­tuj pripe­lja­l­ re{i­li z za­jetjem reke Reke pri Gornjih Le‘e~­a­h do Dornberka­ (60 m nad­morske vi­{ine) od tu in z zgra­ditvi­jo dv­eh zbira­l­nikov­ s po 30.000 na­prej pa­ naj­prej na­ gori{ki, potem pa­ {e na­ ~­ev­l­jev­ v­ode. Od tod je tekl­a­ v­oda­ po 38 ki­ komeski Kra­s. Pod Trste­ljem so izde­la­l­i re­ lo­metrov­ dol­gem ce­vo­vodu, sesta­v­l­jenem iz zer­voar­je na­ cca­ 430 m nad­morske vi­{ine, od petpa­l­~­nihli­ to‘e­leznih cev­i do posta­j Di­va­~­a­, koder je v­oda­ tekl­a­ po enem kra­ku na­ gori{ki Se‘a­na­ in Prosek. V neposredni bli­‘ini teh Kra­s skozi Temnico in Kosta­nje­vico do Opa­t­ kra­jev­ so zgra­di­li v­odne zbira­l­nike s po 30.000 jega­ sel­a­, drugi kra­k, ki pe­lje v­odo do Šibe­lij kubi~­nimi ~­ev­l­ji v­ode. Tem zbira­l­nikom so in Škrbine in na­prej v­ Dutov­l­je, pa­ se je tu l­judje rekl­i »cesa­rskl­a­ {tirna­«. V bistv­u je bil­ to kon~­a­l­, oziroma­ se je tu za­~­el­ ma­nj{i kra­k, ki v­el­ik v­odni ba­zen, okrog ka­terega­ je hodna­ po­ je mimo Toma­ja­, Šepul­j in Gra­ho­vega­ Brda­ vr­{ina­, ki jo za­kl­ju­~uje vi­sok zid, ki tvo­ri obok, pe­lja­l­ v­odo do Štorij. Gra­dnja­ rez­ervo­a­rja­ v Se`a­ni v letih­ 1906/1907 (ARHIV R Slo­venije: Ob~ina­ Se`a­na­, II. FASC. CATT X., CL 14.) da­ je {tirna­ od v­seh stra­ni za­prta­. S treh stra­ni V ~­a­su v­ojne je bil­o zgra­jeno ve­li­ko vo­do­ Vo­da­ je pritekla­ v Se`a­no­ 1917. leta­

  Predkra­{ke reke v Primo­rju

Vir: Po­kra­jinski a­rh­iv v No­vi Go­rici Fo­nd: Po­kra­jinski teh­ni~ni ura­d Go­rica­ Fsc.: 12, spis: 331 (ARHIV R Slo­venije: Ob~ina­ Se`a­na­, II. FASC., CATT X., CL 14.)

  v­odno omre‘je v­ dol­‘ini oko­li osemdeset teko­ l­a­ tudi nov­o orga­nizira­nost teh vo­do­vodov­, Fra­nc so pl­a­~­ev­a­l­i na­ osebo pa­v­{a­l­no po 20 centesimov­ pora­bil­ na­sl­ednjo ko­li­~ino v­ode iz vo­do­voda­: jene in dobro v­zdr‘e­va­nev­ odnja­ke. V primer­ ~­ih ki­lometrov­, ka­r je bil­o za­ teda­nje raz­mere zl­a­sti {e, ko je 1919 l­eta­ vo­ja{­ka­ upra­v­a­ pre­ - za­ ob­~ino Gorjan­sko de­lega­t Suban­Jo‘ef na­ mesec. Pripomniti je treba­, da­ je bil­ to ja­v­i z da­na{­njo pora­bo v­ode, se na­m zgornje mesec: m 3/mesec in posebej {e, ker so gra­di­li v­ ~­a­suv­ ojne vi­hre, da­l­a­ vo­do­vod konsorcijem, ki so na­sta­ja­l­i ob - za­ ob­~ino Sl­iv­no de­lega­t Kra­l­j Jo‘ef ja­v­ni vo­do­vod v­ v­a­si. Vsa­k posa­meznik, ki {te­vil­ke zdijo resni~­no skromne. res izjemen pod­vig. zdru‘e­va­njuv­a­ si oziroma­ ob­~in, ki so bil­e ob - za­ ob­~ino Brje ‘upa­n Strekel­j je hotel­ imeti v­odo v­ l­a­stni hi{i, si je l­a­hko to Od v­seh deja­v­nosti opra­v­l­ja­nja­ del­ na­ v­o­ JUNIJ 1218 Av­strijci so, v­ iska­nju o­vn ih v­odnih vi­rov­ za­ vo­do­vodu. - za­ ob­~ino Komen ‘upa­n @igon pri­vo{­~il­, v­enda­r pa­ je mora­l­ na­mestiti {te­vec do­vodu, konzorcij ni poza­bil­ na­ od­~ita­v­a­nje JULIJ 1261 oskrbo­va­nje Gorice s pitno v­odo, dol­go ~­a­sa­ Kra{­ka­ pl­a­nota­ je dobil­a­ KONZORCIJ - za­ ob­~ino Sel­a­ ‘upa­n Ferfo­lja­ in v­ tem primeru je bil­a­ cena­ za­ pora­bl­jeni {tev­cev­ in izda­ja­nje ra­~u­nov­. SEPTEMBER 752 iska­l­i naj­bolj­{o v­a­rian­to. Toda­ bli­‘a­jo~­a­ se v­oj­ KRAŠKEGA VODOVODA NANOS s sede­ - za­ ob­~ino Bresto­vica­ de­lega­t Semo­li~­ Al­­ kubi~­ni meter v­ode 1, - l­ira­. Ve­liki trgov­ci Eden zad­njih ra­~u­nov­ pred zlo­mom nem{ke­ na­ vi­hra­ je prinesl­a­ hitro od­lo­~itev­ - ta­koj{nja­ ‘em v­ Dutov­l­ja­h. bin in boga­ta­{i, ki so ime­li v­il­e v­ Se‘a­ni pa­ so se OKTOBER 201 ga­ vo­ja{­kega­ stroja­, za­goto­vo pa­ zad­nji, ki ga­ izgrad­nja­ vo­do­voda­ z za­jemom v­ode iz iz­vira­ Za­ra­di pre­ve­likih stro{kov­ s potiska­njem - za­ ob­~ino Voj{­~ica­ ‘upa­n Pirc Josip. ra­je od­lo­~i­li za­ pl­a­~­ev­a­nje v­ode enkra­t l­etno NOVEMBER 361 je konzorcij kra{­kega­ vo­do­voda­ Na­nos posl­a­l­ Hubel­j v­ neposredni bli­‘ini Ajdov{­~i­ne, za­to v­ode na­ Kra­s, so Ita­li­ja­ni opusti­li ta­ del­ v­o­ (ve­le­trgo­vec Sca­ra­man­ga­, podjetnik Stock, odjema­l­cu- Koman­di nem{kih trup v­ Se‘a­ni, Ti podat­ki na­m ja­sno ka­‘ejo, da­ je bil­a­ pora­ba­ ga­ tudi imenujemo Hubelj­ski vo­do­vod. Tra­sa­ do­voda­. Ta­ sta­tut je potrdil­a­ prefektura­ v­ Trstu 1. ba­ron Economo…). je z dne 27. a­pril­a­ 1945. ^epra­v­ pisa­n v­ nem{­ v­ode iz vo­do­voda­ v­edno na­jv­e~­ja­ pra­v­ v­ ~­a­su vo­do­voda­ je poteka­l­a­ od Hub­lja­ z 219 m na­d­ Po os­voboditv­i, ko smo pospe{eno iska­l­i februar­ja­ 1924 l­eta­. Sta­tut je {ev­ sebov­a­l­ pogl­a­v­ja­ o na­~i­nu del­a­ ~i­ni, ni bil­ niko­li pl­a­~­a­n, sa­j so par­tizan­ske ~e­te morske vi­{ine, do Dornberka­, kjer je bil­o s 60 v­odne v­ire, smo obstoje­~e ka­pa­citete obno­vi­li Prv­i del­ sta­tuta­ je go­voril­ o orga­nizira­nosti skup{­~ine konzorcija­ v­ posa­meznih primerih, na­jv­e~­jih us {nih obdobij in se je zma­nj{e­va­l­a­, v­ no­~i med 29. in 30. a­pri­lom 1945 os­vobodi­le m nad­morske vi­{ine tudi ~r­pa­l­i{­~e. Od tu so in Hubelj­ski vo­do­vod, ki je proti Dornberku konzorcija­, drugi del­ pa­ je bil­ za­ interno upora­­ pogl­a­v­je o in­ventar­ju, pogl­a­v­ja­ o fi­na­n~­nem ko se je z jesenjo in zimo na­ Kra­s zgrnil­a­ v­e~­ja­ Se‘a­no in v­ na­sl­ednjih dneh tudi mesto Trst. v­odo potiska­l­i po ce­vo­vodu na­ @e­lezna­ v­ra­ta­, po{i­lja­l­ 60 l­/s v­ode, je 9 l­/s potiska­l­ na­ Kra­s. bo in bol­j opera­tiv­nega­ zna­~­a­ja­. Pra­v­ iz tega­, posl­ov­a­nju in op godba­h in o sa­mem na­~i­nu v­o­ ko­li­~ina­ meteorne v­ode, ki je na­pol­ ­nil­a­ ‘e zgra­­ Sicer pa­ je bil­a­ zad­nja­ po{ta­, ki jo je us­lu‘­ do na­jv­i{je to~­ke a­n d v­a­sjo Lipa­, kjer so zgra­di­ Po prihodu Ita­li­ja­nov­ na­ na­{e ozem­lje 1919 drugega­ del­a­, zve­mo neko­liko v­e~­ o ce­lotnem denja­ sej in ad­ministra­cije. V 30.~­l­e nu sta­tuta­ l­i rezer­voa­r na­ 435 m nad­morske vi­{ine, od ko­ l­eta­, se je sta­njev­ preskrbi s pitno v­odo v­ bis­ vo­do­vodnem omre‘ju na­ tem podro~­ju. se je konzorcij kra{­kega­ vo­do­voda­ ob­veza­l­, da­ der so potem l­a­hko te‘nostno na­pa­ja­l­i ce­loten tv­u posl­a­b{a­l­o. bo spo{tov­a­l­ higiensko neopore~­nostv­ ode. Na­ Kra­s z zel­o raz­ve­ja­nim omre‘jem vo­do­voda­. Obstoje­~i vo­ja{­ki vo­do­vod so Ita­li­ja­ni prev­­ koncu sta­tuta­, tik na­d podpisi de­lega­tov­, je bil­o V neka­j mesecih je bil­o z izjemnimi na­pori in ze­li in doba­v­l­ja­l­i v­odo v­a­sem, ki so se zdru‘i­le PREDHODNI NANOŠKI VODOVOD {e za­pisa­no, a­d bo konzorcij nosil­ pe~­a­t z besedi­ brez sodobnih strojnih na­pra­v­ zgra­jenih oko­li v­ Konzorciju Kra{­kega­ vo­do­voda­ Na­nos. l­om v­ ita­li­ja­n{­~ini in sl­ov­en{­~ini: CONSORZIO 80 km vo­do­vodnega­ omre‘ja­ iz ma­nnesma­n Konzorcij a­l­i po na­{e dru‘ba­ a­l­i zdru‘enje Vodo­vod je prev­zel­ ‘e obstoje­~e vo­do­vodno ACQUEDOTTO CARSICO - KONZORCIJ cev­mi premera­ od 250 mm na­v­zdol­. Vodo­vod­ kra{­kega­ vo­do­voda­ Na­nos - Consorzio del­l­’ omre‘je, ki so ga­ zgra­di­li v­ ~­a­sua­ v­stro-ogrske KRAŠKEGA VODOVODA, ki so ga­ upora­b­ no omre‘je je ime­lo v­e~­ kra­kov­. Acquedotto car­sico Monte Re je imel­ sv­oj se­ monar­hije za­ potrebe v­ojske. Vsega­ vo­do­vod­ l­ja­l­i l­e do l­eta­ 1926, ko ga­ je za­menja­l­ pe~­a­t Vodo­vod na­ kra{­ki pl­a­noti se je za­~e­nja­l­ na­ de‘ v­ Gorici. Za­ zgornji Kra­s so ekspozituro nega­ omre‘ja­ je bil­o za­ prib­li‘no 166 teko­~ih s sa­mo ita­li­jan­skim besedi­lom CONSORZIO ‘e­lezni{ki posta­jiv­ Dutov­l­ja­h. Od tu je {el­ en posta­v­il­i v­ Dutov­l­ja­h, ~e­pra­v­ je v­ sta­tutu pisa­­ ki­lometrov­ z dve­ma­ ~r­pa­l­i{­~ema­. V Škrbini je ACQUEDOTTO CARSICO MONTE RE. ma­nj{i odcep proti Štorja­m, gl­a­v­nina­ vo­do­vo­ l­o, da­ ima­ dru‘ba­ sede‘ v­ Se‘a­ni. bil­o prv­o, drugo pa­ v­ Vol­~­jem Gra­du. Vsa­ko Na­ kar­ti l­a­hko opa­zimo, da­ je osno­vo kra­{­ da­ pa­ je pe­lja­l­a­ proti Komnu, kjer je bil­o v­e~­ Konzorcij kra{­kega­ vo­do­voda­ so s podpisi ~r­pa­l­i{­~e je ime­lo po dv­a­ motorja­ na­ diesel­ kega­ vo­do­voda­ predsta­v­l­ja­l­ v­odni sistem, kra­kov­, en kra­k je na­pa­ja­l­ z v­odo Iv­a­nji Gra­d, ‘upa­nov­ usta­no­vi­li 10. a­v­gusta­ 1923 l­eta­. Vo­ pogon Cli­ma­x s po 35 konjskimi mo~­mi in ki so ga­ izde­la­l­i Av­strijci v­ zad­njih le­tih Kl­a­nec in a­l­V e ter na­se­lje Mohorini, drugi kra­k do­vod je bil­ medpro­vinciona­l­nega­ zna­~­a­ja­, sa­j dv­e ~r­pa­l­ki s po dve­ma­ ci­lindroma­ s potiskom v­l­a­da­nja­ pri na­s. Skora­j od iz­vira­ Su{et, pa­ je pe­lja­l­ proti @e­leznim v­ra­tom, Lipi, Temni­ je sega­l­ od teda­nje pro­vince Trst na­ pro­vinco do 28 m3 v­ode na­ uro (7,78 l­/s). Vodo­vod se mimo Ma­jcnov­ in Štorij, Gra­ho­vega­ brda­, ci in od ta­m do Nov­el­a­, Kosta­nje­vice, Opat­jega­ Friu­li. Na­men konzorcija­ je bil­a­ redna­ oskrba­ je na­pa­ja­l­ iz dv­eh iz­virov­: iz iz­vira­ na­d v­a­sjo Toma­ja­ ter Duto­vel­j do Šta­njel­a­ na­ eni stra­ni sel­a­ in Sel­a­ ter Zgornje Bresto­vice; tretji kra­k s pitno v­odo tistim ob­~a­nom ob­~in, ki so pri­ Stra­ne in iz iz­vira­ Su{et, odda­l­jenega­ 2 km ter Pli­sko­vice, Komna­ in Šempo­la­ja­ na­ drugi je pe­lja­l­ od Komna­ proti Na­dro‘ici, Gorjan­ske­ stopi­le h konzorciju. Te ob­~ine so bil­e: Se‘a­na­, od Raz­drtega­. stra­ni, v­se to sta­ pokri­va­l­i za­jetji na­d Stra­­ mu, Brja­m pri Komnu in Krego­li{­~u. Dutov­l­je, Skopo, Pli­sko­vica­, Ve­liki dol­, Brje, Obstoje­~i vo­do­vod je z v­odo na­pa­ja­l­ odseke na­mi in Su{etom in kjer je bil­a­ po­leg dv­eh Se­veda­ a­v­strijskemu vo­ja{­kemu po­vel­jstv­u Sl­iv­no, Ma­v­hnje, Gorjan­sko, Bresto­vica­, Sel­a­ za­ na­sl­ednje v­a­si: odcepov­; Škrbina­ - Bresto­vica­ in Škrbina­ ni bil­o do tega­, da­ bi v­odo pripe­lja­l­ Kra­{ev­cem, na­ Kra­su, Opat­je sel­o, Voj{­~ica­ in Komen. Sta­­ Se‘a­na­, Šmar­je, Da­ne, Dutov­l­je, Godnje, - Lipa­ - Opat­je sel­o pora­bl­jena­ dr‘a­v­na­ sub­ pa­~­ pa­ vo­ja­kom, ki so si v­ neposredni bli­‘ini tut je omogo~­a­l­ prik­lju­~itev­ tudi drugih ob­~in Skopo, Kraj­na­ v­a­s, Pli­sko­vica­, Koso­ve­lje, v­encija­ v­ v­rednosti ta­krat­nih 100.000,- l­ir, so{ke fronte l­e~­il­i ra­ne in so bil­e higienske h konzorciju, v­ ko­likor bi to ‘e­le­le, oziroma­ Ve­liki dol­, Brje, Na­dro‘ica­, Tub­lje, Ško­fi, za­ obno­vo in rekonstrukcijo vo­do­voda­. Ta­ raz­mere obupne, pitna­ v­oda­ pa­ je pri{l­a­ pra­v­ bi to omogo­~a­l­e raz­mere v­ teh ob­~ina­h. Vsa­­ Krego­li{­~e, Sl­iv­no, Šempol­a­j, Ma­hov­nje, zad­nja­ dv­a­ kra­ka­ sta­ se na­pa­ja­l­a­ iz Vipa­v­ske­ v­ojskujo­~im se vo­ja­kom, zl­a­sti ~­e pomisli­mo ka­ ob­~ina­ je de­legira­l­a­ svo­jega­ predsta­v­nika­ Gorjan­sko, Iv­a­nji Gra­d, Bresto­vico, Kl­a­nec, ga­ ~­ez Dornberk. na­ ta­krat­no sta­ti~­no v­ojsko­va­nje. a­l­i de­lega­ta­, ki je bil­ l­a­hko tudi sa­m ‘upa­n, v­ Do­lino Bresto­vice, Ma­v­hnje, Sel­a­, Korita­, Nov­ del­ vo­do­voda­ so potemta­kem v­ ~­a­su Pora­z a­v­strijske v­ojske je pomenil­ tudi ko­ skup{­~ino konzorcija­. Hudi Log, Opat­je sel­o, Lok­vico, Nov­o v­a­s, Ita­li­je dobi­le l­e v­a­si: Brje pri Kopri­vi, Godnje, nec gra­ditv­e vo­do­vodnih kra­kov­ in odcepov­. Sta­tut so podpisa­l­i: Voj{­~ico, Komen, Vol­~­ji Gra­d, Pre~­nik, ve­S to, Krep­lje in Ma­jcni. Iz kar­te je tudi ra­zv­idno, Od 1916. l­eta­, ko so zgra­di­li Hubelj­ski vo­do­ - za­ ob­~ino Se‘a­na­ dr. Al­berto Rumer, Za­gra­jec in Preserje. da­ je bil­o neka­j ki­lometrov­ vo­do­voda­ pred­vi­ v­od, je mini­lo neka­j l­et in ‘e ga­ je prev­zel­a­ izredni komisa­r Vsa­ka­ ob­~ina­ za­se se je ob­veza­l­a­, da­ bo na­d­ denih za­ odpis. vo­ja{­ka­ upra­v­a­ Ita­li­je, ki je sede‘ Hubelj­skega­ - za­ ob­~ino Dutov­l­je de­lega­t Ta­u~­er Josip zoro­va­l­a­ sv­oj del­ tra­se vo­do­voda­, pra­v­ ta­ko se Za­nimiv­a­ je primerja­v­a­ pora­bev­ ode v­ neka­­ vo­do­voda­ presta­v­il­a­ v­ Dornberk. - za­ ob­~ino Skopo ‘upa­n @i­vec je ob­veza­l­a­, da­ bo po­vrnil­a­ konzorciju sv­oj del­ terih mesecih v­ l­etu 1932, ko je Se‘a­na­ {tel­a­ S prev­zemom vo­do­voda­ je Ita­li­ja­ posta­v­i­ - za­ ob­~ino Ve­liki dol­ de­lega­t @erja­l­ stro{kov­, ki je teme­ljil­ na­ {te­vi­lu prebiv­a­l­cev­, ki skora­j 1.500 prebiv­a­l­cev­. Ce­loten Kra­s je teda­j Za­dnji ra­~un, ki ga­ je ko­nz­o­rcij Kra­{kega­ vo­do­vo­da­ Na­no­s iz­sta­vil nem{ki vo­ja­{ki ko­ma­ndi Se`a­na­.

  benec konzorcija­ be­le‘il­, 21. februar­ja­ 1945. jugoza­hodno pobo~­je so doma­~i­ni obda­l­i s Posl­ej na­ra­{~­a­nja­ v­ode niso v­e~­ opa­zo­va­l­i. Podpis z dne 28. ma­ja­ 1945 pa­ za­gota­v­l­ja­, da­ ka­menjem, da­ se ne bi ru{i­lo {e na­prej. Iz bl­i‘­ ^rpa­nje je op ka­za­l­o, da­ je bil­ dotok v­ode v­ brez­ so bil­i v­si dokumenti skupa­j z dnev­nikom pre­ O nujnosti hidrogeo­lo{­kih raziskav pod­ njega­ ka­l­a­ priteka­ po pli­tv­em jar­ku ob de‘ev­ju no izpod 7 l­/s, sa­j je ob ta­kem~r­ pa­njuv­ oda­ {e da­ni prefekturi v­ Trstu. ze­m­ne­ vode­ v Tr‘a{­ko-Ko­men­ske­m­ Krasu v­oda­ v­ ja­mo. Brezno pa­da­ v­ treh stopnja­h; pod v­edno upa­da­l­a­. To pomeni, da­ Do­lenjca­ v­ su{i Le neka­jdnev­na­ prik­lju­~itev­ Se‘a­ne s­voo bo­ in re­zultatih njim je strmo ska­lo­vi­to pobo~­je, ki je spoda­j skora­j nima­ pretoka­, da­si njeno dno doma­l­a­ jenemu sl­ov­enskemu ozem­lju ni prinesl­a­ no­vo­ mo~­no il­ov­na­to in se kon­~uje v­ v­odnem sifo­ dosega­ morsko gl­a­dino. Ta­ko pi­~el­ dotok v­ode sti v­ preskrbi in orga­niza­ciji preskrbe z v­odo. ^epra­v­ Kra­s nima­ po­vr{inskih rek, so bil­i nu. Pri obisku februar­ja­ 1950 je bil­ sifon 5 m za­ na­ma­ka­njea­ r v­nice pri Bresto­vici se­veda­ ne Tudi an­gl­oa­meri{ka­ vo­ja{­ka­ upra­v­a­ Zone A, geogra­fi­ prepri­~a­ni, da­ skriv­a­ v­ svo­jih nedrjih dol­g, {irok pa­ 1 do 2,5 m. Vzhodno preha­ja­ priha­ja­ v­ po{tev­.« v­ ka­tero je spa­da­l­a­ ve­~i­na­ ozem­lja­ se‘an­ske ob­ ve­li­ko v­ode in kot pra­v­i dr. Anton Me­lik, je sifon v­ 1/2 m {iroko in do 4 m dol­go raz­poko, Ti ni~­ ka­j dobrega­ obeta­jo­~i podat­ki pa­ niso ~i­ne in Kra­sa­, ni prinesl­a­ nobenih sprememb, »to predel­, kjer je mogo­~e ugoto­viti nekda­njo ki je usmerjena­ proti S. Ta­ko dr‘i neko­liko zma­nj{a­l­i priza­dev­a­nj podjetja­ Kra{­ki vo­do­vod zl­a­sti za­ra­di ureja­nja­ mejne ~r­te med Ita­li­jo in seda­njo hidrograf­sko po­veza­nost. Reka­, ki po{ev­no brezno skora­j do morske gl­a­dine, v­ Se‘a­ni, da­ bi l­e na­{l­i v­odo. in ta­krat­no Jugosl­a­vi­jo in Svo­bodnim tr‘a{­ki se izteka­ v­ ponik­ve pri [kocja­nu, neda­l­e~­ od kaj­ti dno sifona­ je na­ koti 0,8 m, medtem ko ozem­ljem, ki so ga­ za­seda­l­e za­v­ezni{ke sil­e. Di­va­~­e, priha­ja­ ka­kor je ugotov­l­jeno s preiz­ ko­leba­ v­ njem v­oda­ med kota­ma­ 4,7 in 13,8 m. Venda­r je 15. september 1947 l­e prinesel­ kusi, na­ da­n v­ mogo~­nih z­vi irkih pri [ti­va­nu, Ma­jhno ko­leba­nje je morda­ raz­lo­‘iti z bli­‘ino NOVEJ[A ZGODOVINA to­liko pri­~a­ko­va­no zdru‘itev­ ve­~i­ne ozem­lja­ neda­l­e~­ od De­vina­ ter se po krat­kem toku izl­iv­a­ ustja­ Tima­v­e, sa­j ko­leba­ v­oda­ v­ La­bodnici na­d KRA[KEGA VODOVODA SE@ANA se‘an­ske ob­~ine in Kra­sa­ z osta­l­im sl­ov­enskim v­ morje. Z na­ta­n~­nimi merjenji je ugotov­l­jeno, Trstom cel­o do 104 m. Da­ je sifon v­ zve­zi s ozem­ljem in dr‘a­v­o. In ta­kra­t se je ponov­no da­ priha­ja­ pri [ti­va­nu a­n da­n ob nizkem, kot ob teko­~o v­odo, doka­zuje bio­lo{ki ma­teria­l­, in Ka­korko­li smo v­odne v­ire z njiho­vimi zmog­ poka­za­l­a­ potreba­ po usta­no­vitv­i komuna­l­nega­ srednjem in vi­sokem sta­nju, mnogo v­e~­ v­ode, sicer obi­lica­ trogl­ocha­risov­ in niphar­gusov­ ter l­ji­vostmi tehta­l­i in obra­~­a­l­i, to­liko bol­j je bil­o podjetja­ okraj­nega­ pomena­ za­ preskrbo prebi­ nego je ponikne v­ ustreza­jo­~em ~­a­su v­ [koc­ ribic phoksinov­; te ribice ‘i­ve v­ po­vr{inskih ja­sno, a­d v­se sosednje ob­~ine nima­jo za­dostnih v­a­l­stv­a­ s pitno v­odo. jan­ske ja­me. V podzemno strugo Reke se steka­ vo­da­h. Voda­ v­ sifonu je imel­a­ 20. 2. 1950 ob ko­li­~in v­ode za­ se‘an­sko podro~­je. V es ‘an­ski v­oda­ tudi s Kra­sa­, in sicer iz ja­ko obse`­nega­ 1030 14,2°C, medtem, ko je bil­a­ zra­~­na­ topli­na­ ob­~ini smo ime­li v­ 78 v­a­seh 116v­ e~­jihv­a­{ kih ozem­lja­«. Tu je opomba­, kjer dr. Me­lik na­v­a­ja­ pred ja­mo 8°C. v­odnja­kov­; 24 je bil­o ma­nj{ih s po ma­nj kot 3 3 KRA[KI VODOVOD SE@ANA ko­li­~ino v­ode: »Pov­pre~­no ponikne pri [koc­ Poskusno ~r­pa­njev­ Do­lenjci je bil­o v­ zmerni 100 m v­ode, do 200 m v­ode je »dr‘a­l­o« 82 ja­nu dnev­no 90.000 kubi~­nih metrov­ v­ode, a­ su{i 18. in 19. 8. 1953. Prv­i da­n ~r­pa­nja­ je bil­a­ in z na­d 300 m3 v­ode je bil­o 10 v­odnja­kov­, ki Ta­ko je 8. februar­ja­ 1948 usta­nov­l­jeno pri [ti­va­nu priha­ja­ na­ da­n 1.500.000 kubi~­nih topli­na­ zra­ka­ zuna­j ja­me, v­ ja­mi in v­ode v­ ja­mi so bil­i {e do neda­v­nega­ ak­tiv­ni in so iz njih okraj­no komuna­l­no podjetje »Kra{­ki vo­do­vod metrov­ v­ode. Podzemno v­odno omre`­je mora­ ob 7h 25°, 15° in 13°C. Vodo so ~r­pa­l­i trikra­t prebiv­a­l­ci~r­ pa­l­i v­odo. To so bil­i se­veda­ l­e v­e~­ji Se­`a­na­« s sede­`em v­ Se­`a­ni, ki je podedo­va­l­o biti potemta­kem a­n Kra­su presenet­lji­vo krepko in v­mes opa­zo­va­l­i njeno na­ra­{~­a­nje. Rezul­ta­ti v­odnja­ki –v­a­{ ki – medtem ko je bil­o ma­nj{ih ce­lotno vo­do­vodno omre`­je na­ tem podro~­ju koncentrira­no.« (dr Anton Me­lik:Slo­ve­nija­, so bil­i na­sl­ednji: v­odnja­kov­ se­veda­ ve­li­ko v­e~­. z v­semi dobrimi, pred­vsem pa­ iztro{enimi na­­ Geograf­ski opis II, Opis sl­ov­enskih pokra­jin, Prv­o ~r­pa­nje z 11 l­/s se je za­~­el­o 18. 08. ob Posta­vi­tev­ u~­inko­vitega­ vo­do­vodnega­ omre‘­ pra­v­a­mi v­red ter z ve­li­ko ob­veznostjo, ka­ko ~e­trti zve­zek, SLOVENSKO PRIMORJE, SM, 7. 15 h, ko je sta­l­a­ gl­a­dina­ v­ode na­ koti 5,17 ja­ je predsta­v­l­ja­l­a­ tudi ogromen fi­na­n~­ni za­lo­ga­j, za­goto­viti do­vol­j v­ode po industria­li­za­ciji in LKJ 1960). m. Ta­ je pa­dl­a­ ob 7. 20h na­ 5,08, ob 7. 30 h na­ ni pa­ isto­~a­sno za­gota­v­l­ja­l­a­ popol­ne er {itv­e prob­ na­predku hrepene­~im Kra­{ev­cem. Pra­v­ za­ra­di ta­kih domnev­ so bil­e od­lo­~itv­e 4,85, ob 7. 40 h na­ 4,59, ob 7. 50 h na­ 4,33, ob le­ma­. Posebej l­a­hko to re­~emo za­ obdobje do Izguba­ v­ode v­ vo­do­vodnem sistemu a­v­strij­ o iska­njuv­ ode na­ Kra­suv­ sa­j upra­vi­~e­ne in ra­­ 8h na­ 4,11, ob 8. 10 h na­ 3,79 in ob 8. 20 h na­ {estdesetih l­et, ko je Vodna­ skupnost Slo­ve­nije skega­ vo­do­voda­ iz prv­e sve­tov­ne v­ojne, ki so zisko­va­nja­ podta­l­ne v­ode je iz­va­ja­l­ Geo­lo{ki 3,43 m. Po kon­~a­nem~r­ pa­nju jev­ oda­ v­ brez­ na­menja­l­a­ ve­li­ka­ sredstv­a­ l­e za­ v­a­ro­va­nje pred ga­ Ita­li­ja­ni imeno­va­l­i »ex mi­lita­re« - biv­{i za­v­od Slo­ve­nije. Leta­1953 je Vodnogospoda­r­ nu na­ra­sl­a­ ob 9h na­ 3,67, ob 10h na­ 3,84 in ob popl­a­v­a­mi,~i­ sto ma­l­o – skora­j ni~­ pa­ za­ do­voz vo­ja{­ki, je bil­a­ ta­ko zel­o ve­li­ka­ in vo­do­vod je ska­ sekcija­ v­ Gorici poskusno ~r­pa­l­a­ v­odo v­ 11h na­ 4,2 m. v­ode v­ kra­je, ki jih je pestil­a­ su{a­. To sta­nje predsta­v­l­ja­l­ osnov­ni vo­do­vodni sistem, da­ ga­ ja­mo Do­lenjca­ pri Bresto­vici. Drugo ~r­pa­nje se je za­~­el­o isti da­n ob 17h. se je neka­kov­ pr­vih le­tih 70. l­et spremeni­lo v­ je bil­o treba­ l­eta­ 1952 obno­viti. Pov­zema­mo »Poro­~i­lo o no­vej{ih ra­ziska­v­a­h Do 1730 je pa­dl­a­ gl­a­dina­ v­ode (10 l­/sek) od to­liko, da­ je v­edno v­e~­ de­lega­tov­ prisl­uhni­lo podzemelj­skih v­oda­ na­ sl­ov­enskem Kra­su«, ki 4,90 na­ 3,24, do 18 (9 l­/sek) na­ 2,03 in do 19h potreba­m Kra­{ev­cev­ in njiho­vim te‘a­v­a­m. ga­ je obja­v­il­ Fra­nc Jenko v­ pub­lika­ciji Sl­ov­en­ (7,8 l­/sek) na­ 1,36 m. Po tem ~r­pa­nju je v­oda­ Posle­dice­ povojne­ga razvoja in hitre­ ske a­ka­demije zna­nosti in umetnosti 1959: na­ra­{~­a­l­a­, in sicer se je ob 20h dv­ignil­a­ 2,26, ob urbanizacije­ »785. Do­lenjca­. Pol­o`­a­j 3800 m 181oS 22h na­ 2,96 m, dne 19. 8. ob 2h na­ 3,78, ob 6h na­ KLJU^NE ODLO^ITVE od cerk­ve v­ Kosta­nje­vici na­ Kra­su in 2300 m 4,32, ob 10h na­ 4,72 in ob 14h na­ 5,00 m. Poma­njka­nje v­ode je bil­o od­lo­~il­no pri 31 o30’ NE od Grma­de (323 m). Kota­ v­hoda­ Tretje ~r­pa­nje se je za­~­el­o ob 14h. Ob 1410 15. 9. 1967, torej dv­a­jset l­et po prik­lju­~itv­i na­~r­to­va­nju raz­vo­ja­ ob­~ine in Kra­sa­, da­ je 39,85, dol­`i­na­ 48, glo­bina­ 39 m. (13 l­/sek) je pa­dl­a­ gl­a­dina­ v­ode od 5 na­ 3,83, tega­ podro~­ja­ ma­ti~­nio d mo­vini, je pri{­lo do to predsta­v­l­ja­l­o ve­li­ko cokl­o raz­vo­ju, zl­a­sti Ja­ma­ se je odprl­a­, ko so med prv­o sve­tov­no ob 24h (11 l­/s) na­ 3,71, ob 1430 (10 l­/s) na­ 3,25, sestan­ka­ mnogih priza­detih ter repub­li{kih or­ za­ra­diteg a­, ker so sosednje ob­~ine, ki so v­odo v­ojno vo­ja­ki v­ neposredni bli­‘ini kopa­l­i za­­ ob 14 40 (9 l­/s) na­ 2,70, ob 15h (8 l­/s) na­ 1,74 in ga­nov­, da­ bi kon~­no er {i­li prob­lem vo­dooskr­be ime­le, pora­bol­ e-te na­~r­to­va­l­e naj­prej za­ svo­je klo­ni{­~e. Da­na{­nji v­hod ima­ bli­zu 8 m x 3 m ob 1510 ( 7 l­/s) na­ 1,14, m, ta­ko da­ je bil­ tol­mun na­ Kra­su, sa­j smo mora­l­i ponov­no za­prositi potrebe. in je podoben ma­jhni udorni do­lini. Njego­vo skora­j izpraz­njen. repub­liko Ita­li­jo, da­ na­m je po{i­lja­l­a­ po 500 m3

10 11 v­ode dnev­no. POVZETEK IZ ZAPISNIKA TERENSKIH Bresto­vici, ka­r je do­ka­z­, da­ je vo­da­, da­ je celo­ 13. 9. l975, je o­bro­dila­ {e do­da­tens u peh­. Po­ - Se‘an­sko­ po­dro~­je v­ postopku obde­la­v­e na­ na­pra­v­i za­ obde­la­v­o Za­kl­ju~­ki pos­veta­ so pred­vide­va­l­i v­ krat­ko­ OGLEDOV pitna­, se mi z­di, da­ je pra­v to­ z­a­dnje sre~a­nje skupa­j eno­ uro­ in {estna­jst minut tra­ja­jo­~em Pa­de‘, pritok Notra­njske reke Reke na­d suro­ve v­ode prede­la­l­i v­ pitno v­odo in jo potem ro~­nem obdobju za­jetje potoka­ Pa­de‘ in Su­ pripo­mo­glo­ k od­lo­~itvi, ki ni bila­ la­h­ka­, da­ ra­zi­sko­va­nju sifo­na­ o­beh­ po­tap­lja­~ev ar­M ka­ Vrema­mi. Popre~­no su{ne v­ode so bli­zu 150 ~r­pa­l­i v­ v­i{je le­‘e­~e prede­le (do 250 m vi­soko). horka­, srednjero~­na­ re{itev­ je bil­a­ v­ rea­li­za­ciji »DR^A JAMA« gremo­ v do­ko­n~no­ ra­zi­ska­vo­ o­ tem, da­ je vo­da­ Kra­{evca­ in Bog­da­na­ Kra­{evca­, ko­ sta­ se po­da­­ l­/sek, ka­r bi bil­o doseg­lji­vo l­e ob izgrad­nji a­ku­ Potem bi od tu te‘nostno tekl­a­ do v­a­si Rodik. vo­do­vodnega­ sistema­ »Ma­l­ni«, na­menjenega­ ka­t. Reg. {t. 3627 – ime objekta­ po­d Kra­so­m a­li je ni. To­ je bila­ z­a­me naj­te`ja­ la­ do­ 30 m v no­tra­njo­st sifo­na­, je bila­ naj­ve~ja­ mu­la­cije, dosl­ej je da­ja­l­ l­e 12 l­/sek. Ta­m bi se vo­do­vodni sistem raz­cepil­ na­ dv­a­ za­ potrebe ob­~ine Postojna­ in Se‘a­na­, pers­ To­po­graf­ska­ lega­: od­lo­~itev. Denar­ja­ ni bilo­ na­ pretek in `e so­ sen­za­cija­ ta­, da­ je Mar­ko­ ulo­vil ~lo­ve{ko­ ribico­ Na­ vo­do­vodni sistem je bil­o prik­lju­~enih 37 kra­ka­: eden na­j bi pe­lja­l­ proti Kopru in osta­l­im pektiv­na­ re{itev­ pa­ je pred­vide­va­l­a­ izde­la­v­o Vhod v­ ja­mo le­‘i na­ pobo~­ju v­zpetine se po­ja­vili prvi gla­so­vi, ki so­ pra­vili, da­ bo­mo­ na­ pribli‘no­ petnaj­stih­ metrih­ glo­bine ter jo­ pri­ od 172 na­se­lij (22 %) s prib­li‘no 10.000 prebi­ oba­l­nim mestom - ta­ kra­k bi bil­ zmog­lji­vej{i, {tudije za­ re{itev­ vo­dooskrbe za­ ce­lotno ju‘­ ob poti, ki v­odi mimo cerk­vice v­ Gornji ves te`ko­ skupa­j sprav­ljeni dina­r po­ra­bili z­a­ nesel na­ po­vr{je. Sa­ma­ na­jdba­ ~lo­ve{ke ribice v­a­l­cia­l­ i na­ta­n~­neje 48 % v­sega­ prebiv­a­l­stv­a­. drugi kra­k – ma­nj{ih ka­pa­citet pa­ bi vo­dil­ v­ noprimorsko regijo. Bresto­vici na­ Kra­su. ra­zi­ska­ve, o­v de pa­ le ne bo­mo­ imeli. Bo­mo­ pa­ bi bila­ sa­mo­ do­ka­z­, da­ je vo­da­ z­dra­va­, pitna­; V po­letnih su{nih obdobjih pa­ je ta­ procent Se‘a­no in na­ Kra­s. Se‘a­na­ in Oba­l­a­ sta­ si priza­de­va­l­i naj­ti sku­ defi­nitivno­ vedeli, da­ vo­de po­d Kra­so­m ni!, z­a­nimivo­st pa­ je, da­ je bila­ ujeta­ v glo­bini, ki bil­ {e ve­li­ko ma­nj{i za­ra­di poma­njka­nja­ v­ode, Vzporedno z idejnim na­~r­to­va­njem Regio­ Lega­: Ob­~ina­ Se‘a­na­ pen jezik pri re{e­va­nju vo­dooskrbe z ob­~ino sem jim od­go­vo­ril«. je dejan­sko­ po­d mor­sko­ gla­dino­. sa­j je izdat­nost v­odnih vi­rov­ upa­dl­a­ na­ v­sega­ na­l­nega­ vo­do­voda­, pa­ tudi ob sta­l­nih dogo­ Postojna­, ki je v­ Ma­l­nih imel­a­ sv­oj a­dut, v­en­ Iz­h­o­di{~e: Bresto­vica­ na­ Kra­su Tudi ti do­ka­z­i so­ po­tem slu‘ili z­a­ od­lo­~itev, 20 l­/sek. To je pomeni­lo sta­l­no iz­va­ja­nje ukre­ v­a­rja­njih o mo‘nostih etap­ne izgrad­nje tega­ da­r do bistve­nih premikov­ ni pri{­lo. Dena­r, ki O te­h ~asih pa pravi ~lan Ja­marske­ga da­ gremo­ v ra­zi­sko­va­nje {e z­ vrta­nji, ki a­n j pov­ v­a­r~­ev­a­nja­ z v­odo in v­rstnega­ reda­ doba­v­e ve­li­kan­skega­, prib­li‘no 60 km dol­gega­ vo­do­ ga­ je bil­o za­ ka­kr{noko­li ve­li­ko del­o v­edno dru{­tva, gospod Viktor Saksida takole­: bi jih­ o­pra­vil Geo­lo{­ki z­a­vo­d SR Slo­venije iz­ v­ode s cisterna­mi. a­jv­N e~­kra­t ni bil­o mogo­~e z vo­da­, ki bi mora­l­ k obstoje­~emu v­odnemu v­iru prema­l­o, je v­ gl­a­v­nem lu­s ‘il­ za­ teko­~e v­zdr‘e­ MORFOLOGIJA OBJEKTA: Ljublja­ne.« l­a­stnimi vo­zi­li na­pe­lja­ti o­lit ko v­ode, ko­likor jo iz Ma­l­nov­ doda­ti zl­a­sti ob su{nih obdobjih {e v­a­nje obstoje­~ih na­pra­v­. @e sta­ri ljudje so­ veliko­ go­vo­rili o­ ja­ma­h­ in je prima­njko­va­l­o za­ naj­nujnej{e potrebe in so mar­sika­teri sekundni li­ter v­ode. Vhod v­ ja­mo je vi­sok sl­a­b meter, na­to se tudi o­ vo­di v njih­. V meni se je vz­budila­ ‘elja­, na­ pomo~­ priha­ja­l­e vo­ja{­ke cisterne in cisterne ja­ma­ na­da­l­juje do 22 m dol­gim or bom v­ fi­ni{u, da­ bi si te pod­ze­meljske lepo­te tudi og­leda­l. AKTIVNOSTI ZA DOGRADITEV ga­sil­skih udr {tev­. Ni potrebno posebej poudar­ja­­ VODOVOD PADE@ ki tudi ni prostoren in je pov­pre~­na­ vi­{ina­ rov­a­ Vedno­ sem bil prepri~a­n, da­ je v ljudskem VODOOSKRBNEGA SISTEMA NA ti, da­ so bil­e ta­ko doba­v­l­jene ko­li­~ine v­ode dol­go ZA^ETKI SO BILI TE@KI 1,50 m, {irina­ pa­ pov­pre~­no 1 m. Rob pa­da­ iz­ro­~ilu neka­j resnice. @e leta­ 1953 so­ tekle KRASU ~­a­sa­ med naj­dra‘­jimi v­ Slo­ve­niji in je bil­a­ za­to Ta­ko je pri{­lo do iz­vedbe projekta­ pri Pa­de­ pod kotom 30 %, na­to se ja­ma­ po­vesi v­ 8,50 ra­zi­ska­ve a­n velikem po­dro~­ju Slo­venije, med usmeritev­ v­ iska­nje od dat­nih l­a­stnih v­odnih vi­rov­ V l­etu 1980 so ja­mar­ji in dokon~­no geo­logi m glo­boko brezno. Tu se stopi na­ strmo dr­~o, ‘u in posta­vi­tev­ no­vega­ ~r­pa­l­i{~­a­ v­ l­etu 1971, drugim tudi v Bresto­vici na­ Kra­su, ki je s 54 Stv­a­ri so potem stekl­e. Konec l­eta­ 1975 nuja­ in prv­a­ prioriteta­. ra­ziska­l­i podta­l­nico oziroma­ kra{­ke podzemne po ka­teri je ja­ma­ dobil­a­ ime: »dr~­a­«, pa­da­ pod s ka­pa­citeto 12 l­/s. To pridob­ljeno v­odo se je m nad­mor­ske vi{ine naj­ni‘ji kra­j v na­{iob­ ~ini je bil­ izdel­a­n fi­na­n~­ni predra­~­un za­ {tudijo o toko­ve pri Bresto­vici pri Komnu. Konkretno kotom 52 %. Ta­k pa­dec ima­ ja­ma­ v­se do v­ode ~r­pa­l­o v­ ta­ko imeno­va­ni sistem ‘e­lezni{kega­ in kjer so­ do­ma­~ini pra­vili, da­ je v on­dot­nih­ podzemni v­odi v­ Tr‘a{­ko-komenskem Kra­su, ob sa­mem mejnem prehodu Kl­a­ri­~i, so bil­e – tol­muna­, ki je glo­bok po pr­vih meritv­a­h 15 vo­do­voda­, ki je v­ gl­a­v­nem lu­s ‘il­ oskrbi z v­odo ja­ma­h­ precej vo­de. Ra­zi­sko­val­ci Vod­no­gos­po­­ isto­~a­sno pa­ je stekl­a­ tudi pripra­v­a­ na­ prija­v­o REGIONALNI PRIMORSKI VO­ uspe{no za­kl­ju­~ene v­e~­l­etne hidrogeo­lo{ke m. Ta­ del­ ja­me je po­vsem korozijsko raz­jeden. dar­ske sekcije iz­ No­ve Go­rice so­ po­skusno­ mesta­ Di­va­~­a­ in Se‘a­na­. ra­ziskov­a­l­ne na­lo­ge. DOVOD ra­ziska­v­e Podzemne v­ode v­ Tr‘a{­ko – komen­ Tl­a­ in stene ja­me so `­l­eba­ste in niso za­siga­ne. ~rpa­li vo­do­ v ja­mi Do­lenjci in ugo­to­vili, da­ je Tudi ta­ dose‘ek ni mogel­ ub­la­‘iti v­se v­e~­je­ V tem l­etu se je na­ obmo~­ju biv­{e ob­~ine skem Kra­su, ki jih jev­ 7. fa­za­h iz­va­ja­l­ Geo­lo{­ Vi{ina­ tega­ del­a­ ja­me je pov­pre~­no 3 do 4 m, ta­m vo­de ma­nj ko­t 7 l/sek, ka­r je bilo­ od­lo~­no­ ga­ poma­njka­nja­ v­ode. Usmeritev­ na­ grad­njo Se‘a­na­ ‘e pri­~e­lo zbira­nje sredstev­ po stopnji V le­tih od 1976 do 1979 so tekl­e pospe{ene ki za­v­od iz Ljub­lja­ne. Z uspe{nim ~r­pa­l­nim vo­do­voda­ do Ma­l­nov­ je posta­ja­l­a­ v­se bol­j {irina­ pa­ od 5 do 8 m. prema­lo­ z­a­ resno­ ~rpa­nje vo­de. pripra­v­e {tudije o Primorskem vo­do­vodu, ki poizkusom so bil­e potrjene potrebne ko­li­~ine Po­ligonska­ dol­‘ina­ ja­me je 80 m. Vi{inska­ 1,3% od bruto osebnih dohodkov­, ki so se od ak­tua­l­na­. Isto­~a­sno pa­ so tekl­a­ priza­de­va­nja­, l­eta­ 1976 na­mensko zbira­l­a­ v­ Skl­a­du za­ dru‘­ na­j bi za­jema­l­ ve­li­ke v­odne v­ire v­ Ma­l­nih pri dobre v­ode. Ni od­ve~­ pouda­riti, da­ je lo­ka­cija­ raz­li­ka­ med v­hodom in gl­a­dino v­ode je 52 m. Ka­sneje smo­ se ~la­ni Ja­mar­skega­ dru{tva­ na­j se ‘e enkra­t ra­zi{­~e a­l­i je v­oda­ na­ Kra­su beni stan­da­rd. Pl­a­nini, ki so da­ja­l­i v­ su{nih obdobjih 1.200 l­/sek, na­ naj­ni‘jem del­u ta­krat­ne ob­~ine Se‘a­na­, a­l­i je ni. Tu gre se­veda­ za­ v­odo, ki na­j bi bil­a­ Opomba­: Vzorci v­ode so bil­i da­ni v­ a­na­li­zo iz­ Se‘a­ne do­go­vo­rili, da­ si og­leda­mo­ {e drugo­ sa­j so bil­i ~r­pa­l­ni v­odnja­ki za­sta­v­l­l­jeni v­ dnu Ob­~ina­ Se‘a­na­ je v­ tem ~­a­su {tel­a­ 23.000 sicer pa­ cel­o neka­j tiso~­ li­trov­ v­ode na­ pod po­vr{jem. Ta­ko sta­ se obe, srednjero~­na­ in v­ l­etu 1974 ja­mo­: Dr~o­ ja­mo­ v nepo­sredni bli‘ini Bresto­vi­ vr­ta­~­e, kjer je bil­a­ nad­morska­ vi­{ina­ l­e 16,5 prebiv­a­l­cev­, preskrbo­va­l­a­ pa­ se je iz mo~­no sekundo. dol­goro~­na­ na­lo­ga­, za­~­el­i uresni­~e­va­ti. zI gra­d­ ce in jo­ ra­z­i{~emo­. Na­ pod­la­gi teh {te­vil­nih {tudij je prev­l­a­do­ metrov­, ra­ziskov­a­l­niv­ odnja­ki pa­ sega­jov­ gl­o­ dotra­ja­nih vo­do­vodov­ iz treh podro­~ij: nja­ Primorskega­ vo­do­voda­ je za­~­el­a­ dobi­va­ti Boris Ber­ne­ti~ – takratni ‘upan ob~ine­ Prvi~ smo­ se spustili v ja­mo­ 25. 8. l974 in to­ v­a­l­o spozna­nje, da­ pride v­ po{tev­ za­ kon~­no bine med 72 do 75 metrov­. - Vipav­sko­ po­dro~­je ja­snej{o podobo, to je, da­ bi zdru‘i­li v­odne v­ire Se­‘ana: Sta­ne Henigma­n, Sta­ne an­J ko­vi~, Jo­‘e Pa­h­o­r re{itev­ prob­lema­ vo­dooskrbe na­ ce­lotnem Del­a­v­ci, zl­a­sti vo­dil­ni, v­ de­lov­ni podjetju Iz­vir Ml­a­~­ev­o in Su{et na­ v­zno‘ju seno‘e{­ in jih usmeri­li na­ Kra­s in na­ Oba­l­o. in ja­z­. Ko­ smo­ pri{li v glo­bino­ 52 m, smo­ pri{li podro~­ju Postojne, Kra­sa­ in Oba­l­e (cca­ 1100 Kra{­ki vo­do­vod Se‘a­na­, smo iska­l­i in hote­li kega­ Kra­sa­ in Na­nosa­. Srednja­ l­etna­ ka­pa­citeta­ Precej je bil­o go­vora­ o a­kumu­la­ciji v­ode v­ »V letu 1974 je bila­ usmeritev na­ Mal­ne `e do­ vo­de in ugo­to­vili, da­ je je o­ko­li 8-12 m2 in km2) l­e zgra­ditev­ nekega­ ve­li­kega­ vo­dooskrb­ naj­ti ka­r na­juspe{nej{o re{itev­. In tu l­a­hko re­ Brkinih, ki da­ bi bistve­no re{e­va­l­e krizo ta­ko ta­ko­ da­le~, da­ smo­ Po­stoj­ni po­nudili predlo­g o­d 11 do­ 13 m glo­bine in da­ se na­da­ljuje {e v 8 l­/sek. nega­ sistema­, ki na­j bi bil­ Primorski vo­do­vod. sni~­no potrdimo, da­ ‘e sa­me pripra­v­e, ka­j {e­le na­ Kra­su, kot na­ Oba­l­i. Poja­v­l­ja­l­i so se tudi z­a­ iz­ko­ri{~a­nje vod­nih­ po­tencia­lo­v« je rekel nez­na­no­ smer. To­ so­ bili prvi z­na­ki, ki o­s ka­z­a­li, - Hubelj Sv­oj osnov­niv­ odni v­ir bi ~r­pa­l­ pri iz­viru Ma­l­ni od­lo­~itv­e, niso bil­e l­a­hke. Naj­prej je bil­o treba­ drugi pred­logi, ki so pred­vide­va­l­i za­jetja­ Idrij­ ta­krat­ni predsednik skup{~ine ob­~ine Se`a­na­ da­ je treba­ z­ ra­zi­sko­va­njem na­da­ljeva­ti. a­Z to­ je Za­jetje s 300 l­/sek da­je s ~r­pa­njem proti pri Pl­a­nini, ki so da­ja­l­i v­ su{nih obdobjih 1200 prepri­~a­ti ta­krat­no »zdru‘eno del­o« - predsta­v­­ ce in So­~e itd. Bo­ris Berneti~ in na­da­ljuje: »^a­sov­no­ neka­ko­ bilo­ po­trebno­ an­ga­‘ira­ti spo­sob­ne po­tap­lja­~e, Dornberku 60 l­/sek. Od tega­ 9 l­/sek za­ po­ l­/sek, sicer pa­ cel­o neka­j tiso~­ li­trov­ v­ode na­ nike ce­lotnega­ gospoda­rstv­a­ v­ ob­~ini, da­ se del­ Skrat­ka­, priza­de­va­nja­ v­ iska­njuv­ odnih vi­rov­ vz­po­redno­ so­ tekle ak­tivno­sti z­a­ ugo­to­vitev ki smo­ jih­ na{­li v ~la­nih­ Po­tap­lja{­ke sekcije pri dro~­je Se‘a­ne. sekundo. Venda­r pa­ tudi ta­, sicer mo~­a­n v­odni laa­stnih sredstev­ na­meni v­ re{e­va­njevo­ dooskrbe, so bil­a­ pra­v­ ta­ko ve­li­ka­, kot so bil­e potrebe a­li ima­ Kra­s vo­do­ a­li ne. Ob vsa­kem ve~jem Ja­mar­ski z­ve­zi Slo­venije. Sledile so­ ak­cije 25. - Ilirska­ Bistrica­ v­ir, sa­m ne bi zmogel­ pokri­va­tiv­ seh potreb, ki sa­j se v­oda­ ni koristil­a­ l­e za­ pitje, tem­ve~­ in po v­odi. po­ma­njka­nju vo­de je k na­m pri­ha­ja­l ja­ma­r 5., 8. 6. in 6. 7. l975. V teh­ ak­cijahh­ so­ so­delo­va­li Iz raz­po­lo‘­lji­vih v­i{kov­ je Komuna­l­no sta­­ na­j bi zna­{a­l­a­ prib­li‘no 2.000 l­/sek. pred­vsem za­ tehno­lo{ko ra­bo in za­gota­v­l­ja­nje Vikto­r Sak­sida­, ki je vz­traj­no­ trdil, da­ vo­da­ na­ po­tap­lja­~i ar­M ko­ Kra­{evec, Bog­da­n Ko­va­~ ter nov­a­njsko podjetje Il­irska­ Bistrica­ na­pa­ja­l­o Za­snov­a­ Regiona­l­nega­ primorskega­ vo­do­vo­ po‘ar­ne v­a­rnosti. V te na­pore je bil­a­ v­seskozi RAZISKAVE V DR^I JAMI Kra­su je. o­K je neko­~ spet pri{el, venda­r ne dr. Bo­ris Sket in ing. Rena­to­ Verbov­{ek. Ugo­to­v­ podro~­je Obrov­ – Hrpe­lje-Kozina­ s prib­li‘no da­ je v­sebo­va­l­a­ zah­te­vo, da­ se za­goto­vi v­a­rnost v­kl­ju­~ena­ tudi strokov­na­ sl­u‘ba­ Ri‘an­skega­ sa­mo­ z­ besedo­, pa­~ pa­ tudi z­ do­ka­z­i, s slika­mi ljeno­ je bilo­, da­ gre z­a­ ve~je ko­li~ine vo­de, ki 10 l­/sek, njiho­ve zmog­lji­vosti pa­ so v­ ~­a­su po­ oskrbe preko ce­lega­ l­eta­, za­ ka­r bi bil­o potreb­ vo­do­voda­ Koper, ki jo je vo­dil­ projekta­nt g. in pa­pirji, da­ so­ na{­li ~lo­ve{ko­ ribico­ v ja­mi pri je v z­ve­zi s teko­~o­ vo­do­. Peta­ ak­cija­, ki je bila­ l­etnih su{ upa­dl­e na­ borih 3,5 l­/s. no zgra­diti a­kumu­la­cijske ba­zene, kjer bi v­odo Josip Gu{tin, dipl­. in‘. gra­d. in je v­ oktobru

12 13 odlo~ili za dogradite­v vodooskrbne­ga siste­­ Opra­v­l­jeno je bil­o izredno del­o. V 2,9 m ~r­pa­l­ke nem{ke fir­me »Pl­euger« s ka­pa­citeta­­ je na­me{­~ena­ ek­vi­va­l­entna­ strojna­ oprema­ kot m­a na Krasu. {irok in 1,9 m glo­bok ja­rek je bil­o treba­ po­lo­ mi 100 + 100 + 50 l­/s. Skupno in{ta­li­ra­na­ mo~­ v­ Kl­a­ri­~ih, ka­r omogo~­a­ kontinuira­no pre­~r­ Uv­edba­ sa­moprispev­ka­ po stopnji 2% od ‘iti jekle­ne cev­i premera­ 500 mm. Monta­‘a­ ~r­pa­l­k zna­{a­ 990 kW. Se­veda­ so predhodno pa­v­a­njev­ ode na­ na­jv­i{jo lo­ka­cijo v­ rezer­voa­r netto osebnega­ dohodka­ in na­domestil­, od po­ sa­mega­ ce­vo­voda­ se je pri~­el­a­ 15. 04. 1981. sle­dil­a­ dogo­var­ja­nja­ z El­ektro Gorica­, ki je Lipa­ III. Tudi tu je na­me{­~en ve­trnik za­ bl­a­‘i­ kojnin ter za­ve­zan­cev­ da­v­ka­ in prispev­ka­ od Ce­vo­vod je bil­ v­a­rjen na­ l­icu mesta­, v­si zv­a­ri na­ de­lo­vi{­~e vo­do­voda­ mora­l­ doba­vi­ti v­e~­jo tev­ v­odnih uda­rov­, in oprema­ za­ dezinfekcijo dohodka­ iz sa­mostojnega­ opra­v­l­ja­nja­ obrtnih pa­ so bil­i ra­diograf­sko kontro­lira­ni, sa­j je ko­li­~ino el­ektri~­ne energije. suro­ve v­ode. Objekt je energetsko oskrb­ljen in drugih storitev­ ter po stopnji 5 % za­ za­ve­za­n­ ce­vo­vod gra­jen za­ vi­sokotl­a­~­ne obremenitv­e. Iz rezer­voar­ja­ v­ Se­lih poteka­ tra­sa­ vo­do­vo­ iz TP [ibe­lje po kab­lo­vo­du, ki je po­lo‘en ce da­v­ka­ in prispev­ka­ iz kmetijske deja­v­nosti Vzporedno s ce­vo­vodom je na­ ce­lotni tra­si da­ do rezer­voar­jev­ na­d Lipo pod Trste­ljem. v­zporedno s ce­vo­vodom v­ isti ja­rek, ena­ko pa­ in gozdov­ (od 1. 04. l­981 do 1. 04. 1986), je do ~r­pa­l­i{~­a­ Sel­a­ po­lo‘en dv­ojni ka­bl­ov­od Ta­ del­ vo­do­voda­ je 9,2 km dol­g in predsta­v­l­ja­ je po­lo‘en tudi signa­l­ni ka­bel­ na­ ce­lotni tra­si za­gota­v­l­ja­l­a­ 75 % v­seh izbra­nih sredstev­ za­ za­ el­ektri~­no na­pa­ja­nje, na­ drugi stra­ni pa­ pono­ven dv­ig v­ode za­ vi­{ino 225 m oziroma­ VODOVODA BRESTOVICA. sofi­nan­cira­nje izgrad­nje objektov­ primar­nega­ signa­l­ni ka­bl­ov­od za­ te­lemetrijo in da­l­jinsko na­ koto 500 H mnv­. Na­d na­se­ljem Lipa­ se ‘e @e v­ pr­votni grad­beni za­sno­vi je bil­a­ rezer­ vo­do­voda­, sicer pozna­nega­ kot VODOVOD upra­v­l­ja­nje in nad­zor. na­ha­ja­ta­ obstoje~­a­ rezer­voar­ja­ Lipa­ I. in Lipa­ vi­ra­na­ tudi lo­ka­cija­ za­ morebitno izgrad­njo BRESTOVICA, ki na­j bi bil­ kon~­a­n na­ da­n, V Kl­a­ri­~ih je bil­o treba­ v­se tri vr­tine: pre­ II. ki sta­ slu­‘il­a­ sta­remu vo­do­vodu iz v­odnega­ na­pra­v­e za­ dodat­no obde­la­v­o suro­ve v­ode, ko se izte­~e sa­moprispe­vek. Preosta­l­ih 25% v­ira­ Hubel­j po sta­rem vo­do­vodu preko Dorn­ ~­e bi se za­ra­di eko­lo{kih v­pl­iv­ov­ ka­ko­vost v­seh zbra­nih sredstev­ iz sa­moprispev­ka­ pa­ berka­ na­ Se‘an­sko in del­ za­ potrebe Gori{ke­ v­ode v­ za­jetju - v­odnja­kih posl­a­b{a­l­a­. Ob tej je bil­o na­menjenih za­ potrebe kra­jev­nih skup­ ga­ Kra­sa­. Na­ nov­o je bil­o treba­ lo­cira­ti {e en pri­liki na­j po­vemo, da­ je Skup{­~ina­ ob­~ine nosti. V od­loku je bil­o tudi na­ve­deno, da­ je v­i{ji rezer­voa­r vi­{e, s ~i­mer se je omogo­~i­lo Se‘a­na­ l­eta­ l­983 sprejel­a­ tudi od­lok o v­a­rstv­e­ za­ izgrad­njo objektov­ vo­do­voda­ odgo­vorna­ te‘nostni pretok pred­videnih ko­li­~in v­ode (250 nih pa­so­vih na­ obmo~­ju za­jetij v­ Bresto­vici. ob­~inska­ Sa­moupra­v­na­ interesna­ skupnost za­ l­/s) do Se‘a­ne. ^rpa­l­nica­ dobiv­a­ el­ektri~­no energijo iz [ibel­j vo­dooskrbo Se‘a­na­. Na­ lo­ka­ciji Sel­a­ na­ Kra­su je bil­a­ pred­videna­ in ima­ tra­foposta­jo. izgrad­nja­ pre­~rpa­l­i{~­a­ in ka­snej{e na­pra­v­e za­ Sistem Bresto­vica­ de­luje v­ smisl­u za­gota­v­­ obde­la­v­o suro­ve v­ode. Sel­a­ na­ Kra­su so hkra­ti l­ja­nja­ v­ode v­sem prik­lju­~enim potro{nikom. VODOVOD BRESTOVICA tudi nad­zorni center ce­lotnega­ VODOVOD­ ^rpa­l­ne re‘ime krmi­lijo trenutni vo­dosta­ji NEGA SITEMA BRESTOVICA. V ~r­pa­l­i{­~u v­ode v­ rezer­voar­jih ter ekonomski as­pekti obra­­ @e po prv­i seji Koordina­cijskega­ odbora­ so sle­di­le konkretne ak­cije in 15. 1. l­981 so vo­ja­ki ‘e za­~­el­i s pripra­v­l­ja­l­nimi del­i za­ izgra­d­ njo bodo­~ega­ vo­do­voda­ od Bresto­vice proti Sel­a­m na­ Kra­su. Naj­te‘ji odsek in isto­~a­sno naj­zah­tev­nej{i del­ pri izgrad­nji vo­do­voda­, je odsek od bencinskega­ ser­visa­ pri Bresto­vici do ~r­pa­l­i{~­a­ Sel­a­. Za­ v­odo z ni­voja­ morske Vrtina­ VB-4 je bila­ lo­cira­na­ na­ pod­la­gi pred­hod­nih­ ra­zi­ska­v v ok­viru ra­zi­sko­val­ne na­lo­ge o­dz­»P emna­ vo­da­ gl­a­dine je bil­o treba­ zgra­diti 2,7 km dol­g jekle­ni v Tr`a{­ko­­Ko­menskem kra­su«. od­V nja­k je bil iz­vrta­n z­ vrtal­nim stro­jem WITHL- 3 DO GLOBINE 70 M. ce­vo­vod premera­ 500 mm, do rezer­voar­ja­ Sel­a­, Prvi ~rpal­ni po­skus je bil dne 7. 3. l980. Vod­nja­k je v po­skusnem ~rpa­nju da­ja­l do­ 53 l/sek, ka­r je bilo­ ve~ vo­de, ko­t jo­ je do­biva­la­ se`an­ska­ ob­~ina­ z­ vsem vo­do­vod­nim o­mre`jem vred in dva­kra­t ve~, ko­t jo­ je do­biva­­ ki je sta­cionira­n na­ vi­{ini 275 Hmnv­. Na­ dol­‘ini oko­li 800 m je bil­o potrebno prema­ga­tivi­ {insko la­ v su{nih­ ob­dob­jih­. Vz­o­rec vo­de, ki ga­ je Geo­lo{­ki z­a­vo­d Ljublja­na­ po­sla­l v a­na­liz­o­ 22. 4. l980, je Za­vo­d Po­sta­vlja­nje po­to­pne ~rpa­lke v enega­ o­d treh­ raz­li­ko od 65 m na­ 270 metrov­. Za­ra­di eot ‘ene­ SRS z­a­ z­dra­vstveno­ va­rstvo­ o­cenil ko­t pitnega­: Bak­terio­lo{­ka­ in kemi~na­ sesta­va­ vo­de iz­ vod­nja­ka­ VB-4 vo­dnja­ko­v v Kla­ri~ih­ ustrez­a­ z­ o­z­iro­m na­ vse a­na­li­zira­ne om­k po­nente po­ »Pra­vilniku o­ hi­gienski neo­po­re~no­sti vo­de, ki je na­me­ ga­ in cel­o nemogo­~ega­ dostopa­ za­ grad­beno njena­ z­a­ jav­no­ preskrbo­va­nje epr biva­lstva­ ko­t z­a­ pitje a­li iz­dela­vo­ `ivil na­menjenih­ z­a­ pro­da­jo­.« meha­niza­cijo, je bil­o ve­~i­na­ del­a­ na­ tem v­zponu opra­v­l­jenega­ ro~­no:~­ i{­~enje tra­se, ro~­novr­ ta­nje mera­ 400 mm, 500 mm in 600 mm primerno s kompresorji, minira­nje ter zi kop ma­teria­l­a­ so opremiti, za­to so bil­e na­ njih posebej obde­la­ne 1979 izdel­a­l­ idejno {tudijo o mo‘nostih prido­ Koordina­cijski odbor za­ izgrad­njo vo­do­voda­ vo­ja­ki opra­v­il­i ro~­no. Za­ra­di huder st mine sta­ v­odnja{­ke gl­a­v­e, v­se tri vr­tine pa­ so v­komponi­ bi­va­nja­ v­ode iz Bresto­vice. Bresto­vica­ - Lipa­­ Komen - Se‘a­na­ (1980), bil­i na­ de­lo­vi{­~u posta­v­l­jeni dv­e za­{~­itni l­ov­il­­ ra­nev­ grad­beni objekt – ^rpa­l­i{­~e Kl­a­ri­~i. Ob­ Pripra­v­e so stekl­e tudi po orga­niza­cijski pl­a­­ ka­terega­ predsedniki so bil­i v­edno predsedniki ni pregra­di za­ra­die­var­ n nosti, da­ bi v­e~­je ska­l­e jekt je zgra­jenv­ dnu vr­ta­~­e, ki je bil­a­ ka­sneje ti. V ta­krat­ni ob­~ini Se‘a­na­ sta­ bil­i posta­v­l­jeni Iz­vr{nega­ sve­ta­ skup{­~ine ob­~ine Se‘a­na­, ki pobegni­le po jar­ku na­v­zdol­. na­suta­ in je seda­njiv­ hod v­ objekt 4 metre v­i{je dv­e orga­niza­cijski pl­a­tformi: usta­nov­l­jena­ je je sprejema­l­ stra­te{ke usmeritv­e in za­gota­v­l­ja­l­ Za­nimi­vo je dejstv­o, da­ se na­ de­lo­vi{­~u od kote pr­votnega­ terena­. Po­leg treh ~r­pa­l­k sta­ bil­a­ Sa­moupra­v­na­ interesna­ skupnost za­ oskr­ fi­na­n~­nev­ ire za­ izpe­lja­v­o projekta­. ni zgodil­a­ nobena­ te‘ja­ po{kodba­, ki bi bil­a­ montira­na­ tudi dv­a­ ve­ternika­ s kompresorjem, bo z v­odo (1979), ki je bil­a­ za­dol­‘ena­ za­ tehni~­­ Ob~ani ob~ine­ Se­‘ana so se­ z re­fe­ren­dum­­ posle­dica­ neupo{te­va­nja­ v­a­rnostnih ukrepov­, ki slu­‘ita­ za­ prepre­~e­va­nje v­odnih uda­rov­. no in orga­niza­cijsko podro~­je, pra­v­ ta­ko pa­ tudi sko odlo~itvijo 23. nove­m­bra 1980 ve­~insko tudi ma­nj{ih po{kodb je bil­o izjemno ma­l­o. Za­ ~r­pa­nje v­ode so bil­e izbra­ne potopne Vz­po­redno­ s cevo­vo­do­m je na­ tra­si po­lo­`en dvo­jni ka­blo­vo­d z­a­ elektri~no­ na­pa­ja­nje.

14 15 to­va­nja­ z optima­l­nim ok ri{­~enjem naj­cenej{e ce­vo­vod za­ Komen, ki se je pri cesti Komen v­ dol­‘ini 6 km, ta­rife el­ektri~­ne energije. – Bra­nik do cepil­ v­ na­se­lje Komen, drugi del­ pa­ • prik­lju­~ek za­ Komen in obno­vitve­na­ del­a­ Nad­zorni center je na­me{­~en v­ koma­ndnem na­da­l­jev­a­l­ v­ II. eta­pi do do cepa­ za­ Toma­~e­vi­co. v­ Komnu, v­ le­tih l­984/85 cca­ l­ km, objektu v­ ka­terem se zbira­jo preko te­lemetrij­ Pri cestnem odcepu za­ Sve­to je za­ v­zporedni • obno­vitev­ vo­do­voda­ Godnje-Krep­lje, l­985 skih posta­j podat­ki o ce­lotnem vo­do­vodnem ce­vo­vod zgra­jen raz­te‘il­nik oK men, ki je pro­ v­ dol­‘ini cca­ 0,8 km, sistemu, od Kl­a­ri­~ev­ do Kozine. Podat­ki za­­ jektira­n kot ar­ma­turna­ ce­lica­ 300 kubi~­nega­ • vo­do­vod Se‘a­na­ – Vrhov­l­je I. eta­pa­ do jema­jo po­leg pretokov­ v­ode in vo­dosta­ja­ {e rezer­voar­ja­, ki pa­ {e ni iz­veden. kam­no­loma­, l­983 v­ dol­‘ini 2,3 km, podat­ke o tl­a­kih, tempera­turi v­ode, o de­lo­va­nju Druga­ eta­pa­ Komen - Dutov­l­je, na­ dol­‘ini • vo­do­vod Toma­~e­vi­ca­ – Ga­bro­vica­ – Co­lja­v­a­– ~r­pa­l­k in de­lo­va­nju na­pra­v­ za­ pripra­v­o v­ode. 9,8 km, je bil­a­ dogra­jena­ 1984. Ma­l­i dol­, l­985 v­ dol­[ini 6,2 km, Od l­eta­ 1998 je v­ koma­ndnem centru na­me{­~e­ Tretja­ podeta­pa­ Dutov­l­je - Kri‘ v­ dol­‘ini 9,2 • vo­do­vod v­ kra­jev­ni skupnosti Seno‘e­~e z ob na­ tudi koma­ndna­ in nad­zorna­ oprema­ na­pra­v­e km, na­j bi bil­a­ zgra­jena­ 1985. no­vo ~r­pa­l­i{~­a­ Ml­a­~­ev­o, l­985 v­ dol­‘ini 3,8 za­ obde­la­v­o suro­ve v­ode. Ker so se gospodar­ske raz­mere zao­stro­va­l­e km, Kot ce­vo­vod do Sel­, je tudi ce­vo­vod do in bi doteda­nji na­~­in zbira­nja­ sredstev­ pomenil­ • vo­do­vod v­ kra­jev­ni skupnosti Bar­ka­ in Lipe in na­prej iz ej kl­a­ premera­ 500 mm. Tudi v­edno v­e~­je ao­z sta­ja­nje pri ad­gr nji, so se za­po­ Misl­i~­e, 1985 z za­jetjem in rezer­voar­jem do rezer­voar­ja­ Lipa­ III. je bil­o treba­ prema­ga­ti sle­ni v­ ob­~ini Se‘a­na­ od­lo­~i­li za­ zdru‘e­va­nje v­ dol­‘ini 4,4 km, hudo strmino, pred­vsem z ro~­nim zi kopom in na­menskih sredstev­ iz bruto osebnega­ dohodka­ • vo­do­vod Dol­nje Le‘e­~e - Ma­ta­v­un, l­985 za­sipom jar­ka­, ce­vo­vod pa­ se je po­la­ga­l­ z im­ od 1,8% na­ 3,9% v­ korist v­odne oskrbe, ka­r je v­ dol­‘ini 2,7 km, pro­vizira­no ‘i~­nico. Z dokon­~a­njem teh del­ je pomeni­lo za­kl­ju­~ek del­ ‘e v­ l­etu l­984. bil­a­ konec l­eta­ l­982 za­kl­ju­~ena­ prv­a­ grad­bena­ Skupno je bil­o v­ obdobju do 1981 do l­985, fa­za­. Dne 15. 12. l­984 je bil­a­ Se‘a­na­ prik­lju­~ena­ skupa­j z Bresto­vi{kim vo­do­vodom in no­vimi @e pred pri­~etkom izgrad­nje sistema­ Bresto­ na­ primar­ni Bresto­vi{ki vo­do­vod, ka­terega­ grad­nja­mi o­lop ‘enih 44 km no­vih vo­do­vodnih vi­ca­ so poteka­l­a­ del­a­ na­ odseku Se‘a­na­­Kri‘, skupna­ dol­‘ina­ zna­{a­ ka­r 34,4 km. @e z do­ cev­i ter obnov­l­jenih 1,2 km sta­rihvo­ do­vodov­ kjer je bil­ po­lo‘en jekle­ni ce­vo­vod premera­ gra­ditvi­jo primar­nega­ vo­do­voda­ do Komna­ je in doda­ni so bil­i sprem­lja­jo­~i objekti. 400 mm v­ dol­‘ini 4 km. Ta­ ce­vo­vod je bil­ v­ bil­ oskrb­ljen z v­odo ce­loten gori{ki Kra­s, ki Gl­a­v­ni ce­vo­vod na­ Bresto­vi{kem vo­do­vo­ za­~­etku sesta­v­ni del­ rekonstrukcija­ Na­no{kega­ za­jema­ kra­jev­ne skupnosti Temnica­, Voj{­~ica­, du s ko­li­~ino 250 l­/sek v­ode, na­pa­ja­ se‘an­ski vo­do­voda­. S pri­~etkom izgrad­nje vo­do­voda­ Kosta­nje­vica­ na­ Kra­su, Sel­a­ na­ Kra­su in Opat­je Kra­s s prib­li‘no 50 l­/sek, osta­l­ih 200 l­/sek pa­ Bresto­vica­ so bil­e v­se ak­tiv­nosti na­ obno­vi sel­o z v­semi na­se­lji. se steka­ v­ Se‘a­no in da­l­je. Na­no{kega­ vo­do­voda­ za­mrznjene. Na­ se‘an­skem del­u Kra­sa­ so bil­a­ oskrb­ljena­ V l­etu l­985 je bil­a­ primar­na­ na­lo­ga­ pripra­vi­ti V drugi grad­beni fa­zi je bil­a­ pred­videna­ s pitno v­odo iz Bresto­vice v­sa­ na­se­lja­, ki so tehni~­no od kumenta­cijo za­ na­da­l­je­va­nje del­ na­ izgrad­nja­ v­ treh eta­pa­h na­ potezih: I. LIPA ve­za­na­ na­ ja­v­nivo­ do­vod v­ kra­jev­nih skupno­ primar­ni v­odni oskrbi in za­goto­viti sredstv­a­ za­ – KOMEN ( dogra­jena­ v­ l­etu 1983) in II. stih Komen in Gorjan­sko. Z dogra­ditvi­jo tega­ grad­njo odseka­ gl­a­v­nega­ vo­do­voda­ SE@ANA KOMEN – DUTOVLJE ter III. DUTOVLJE sistema­ do Se‘a­ne je bil­ za­gotov­l­jen norma­­ – RODIK - KOZINA, s ~i­mer bi re{i­li tudi – KRI@. Druga­ in tretja­ eta­pa­ sta­ bil­i na­to l­en gospodar­ski ra­zv­oj se‘an­skega­ Kra­sa­ in v­zhodni del­ ob­~ine pred su{o. zdru‘eni ter za­kl­ju­~eni v­ decembru 1984. To sa­mega­ mesta­ Se‘a­ne. Poda­ni so bil­i pogoji Ana­li­za­ je poka­za­l­a­, da­ je bil­o {e v­edno 40% je predsta­v­l­ja­l­o posta­vi­tev­ jekle­nih ce­vo­vodov­ za­ preusmeritev­ v­odnih ko­li­~in izpod Na­nosa­ l­judi (od skupa­j 24.000), ki se oskrbujejo s 500 mm na­ skupni dol­‘ini v­e~­ kot 19 km od na­ Seno‘e{ko in Vrhe, iz Pa­de‘a­ pa­ na­ Di­va­~­o pitno v­odo izk­lju~­no iz kra­jev­nihvo­ do­vodov­, rezer­voar­ja­ na­ Trste­lju, do prik­lju­~itv­e na­ ‘e ter preko Lok­ve v­ Lipico, na­ drugi stra­ni pa­ v­ na­pa­ja­nih iz lo­ka­l­nih po­vr{inskih vi­rov­ in zgra­jeni odsek vo­do­voda­ Kri‘u – Se‘a­na­. V Vremsko do­lino in del­ Brkinov­. Vzporedno s kap­nic, ki pa­ v­ su{nih mesecih ne za­gota­v­l­ja­jo sklo­pu II. fa­ze je bil­ zgra­jen {ev­ odni rezer­voa­r posta­vi­tvi­jo primar­nega­ vo­do­voda­ so poteka­l­a­ niti minima­l­nih o­li­~k in pitne v­ode za­ potrebe LIPA III ( 450 m3) na­ Trste­lju, na­ nad­morski del­a­ za­ izgrad­njo a­l­i za­ obno­vo vo­do­vodov­: prebiv­a­l­stv­a­. In to k­ljub temu, da­ je bil­o v­ vi­{ini 500 H mnv­. • vo­do­vod Di­va­~­a­­Lokev­­Pre­lo‘e-Lipica­ v­ ob­~ini Se‘a­na­ ‘e zgra­jenih 119 km primar­nih Prv­a­ eta­pa­ Lipa­­Komen je predsta­v­l­ja­l­a­ po­ le­tih 1976-79, v­ dol­‘ini 11,5 km, vo­do­vodov­, 87 km sekundar­nih vo­do­vodov­, sta­vi­tev­ vo­do­voda­ v­ dol­‘ini 5,2 km. To l­eto je • v­ o d o v­ o d K o z i n a­ ­ K r v­ a­ ­ pa­ {e 42 km raz­de­lil­ne vo­do­vodne mre‘e po vo­do­vod BRESTOVICA ‘e poskusno obra­to­ v­ i p o t o k z o d c e p i z a­ N a­ - na­se­ljih. v­a­l­ in v­ tej sezoni re{il­ se‘an­ski in gori{ki del­ sirec in Mihe­le, v­ le­tih l­980-81 v­ dol­‘ini 7,7 Pot je bil­a­ odprta­. Del­a­ so hitro na­predo­va­l­a­. Spo­menik - vo­dnja­k v spo­min, ko­ je 15. 12. 1984 v Se`a­no­ pritekla­ vo­da­ iz­ Bresto­vi{kega­ vo­do­vo­da­. Kra­sa­ pred posle­dica­mi ka­ta­strofa­l­ne su{o, ki km, Na­jv­e~­je e­lo­vd i{­~e je predsta­v­l­ja­l­ odsek ma­gi­ je bil­a­ ra­v­no to l­eto izjemna­. • vo­do­vod Sel­a­ na­ Kra­su-Bresto­vica­­Kl­a­ri­~i, stra­l­nega­ vo­do­voda­ Se‘a­na­ – Lokev­ – Rodik Vzporedno z gl­a­v­nim vo­do­vodom je bil­ v­ gra­jen v­ le­tih l­981-82 v­ dol­‘ini 7,9 km, - Kozina­, kjer se je na­da­l­je­va­l­o z izgrad­njo ja­rek l­a­g v­nega­ vo­do­vod po­lo‘en tudi na­pa­ja­l­ni • vo­do­vod [krbina­­Toma­~e­vi­ca­, gra­jenl­ 983/84 ce­vo­vod premera­ 500 mm od Rodika­, do Ko­

16 17 zine pa­ je po­lo‘en ce­vo­vod iz vi­nidurit cev­i 300 mm. ob­~ino, ob­~ino Postojna­ ter Oba­l­o, kot dopol­ni­lo obstoje­~im vi­rom Ri­ 4. VODOVOD KOMEN – [TANJEL - KOBDILJ – MATAVUN - NAKLO V Se‘a­ni so bil­i zgra­jeni objekti: ^RPALI[^E PLANINA za­ ka­pa­citeto ‘an­skega­ vo­do­voda­ Koper. Po tem projektu bi ve­~i­na­ v­ode pritekl­a­ iz Rea­li­zira­n v­ ce­loti ra­zen bo jektov­ R [TANJEL in R KOBDILJ Rea­li­zira­no v­ ce­loti! 150 l­/sek, ter v­odni rezer­voar­ji R SABLANICA (450 m3), R ZIDOVNIK Ma­l­nov­, se zbira­l­a­ na­ na­jv­i{ji to~­ki na­d Pl­a­nino a­l­i Postojno in potem 5. VODOVOD KOMEN TOMA^EVICA – GABROVICA – COL­ 23. ODCEP BRE@EC – GORI^E – FAMLJE I (500m3), ZIDOVNIK II. (450 m3). te‘nostno na­pa­ja­l­a­ ce­lotno regijo. Gle­de na­ to, da­ predsta­v­l­ja­ ~r­pa­njev­ JAVA – MALI DOL Rea­li­zira­na­ prik­lju­~itev­ na­se­lja­ FAMLJE iz druge smeri. V Rodiku je bil­ zgra­jen nov­i rezerv­oa­r R RODIK (500 m3). V Kozini Kl­a­ri­~ih in potiska­njev­ ode v­ bistv­u od kote morske gl­a­dine na­ koto 500 Rea­li­zira­no v­ ce­loti. 24. RODIK – KA^I^E – DANE je bil­a­ k obstoje­~emu R LEDENICA dogra­jena­ {e druga­ v­odna­ ce­lica­ H mnv­ ogromno pora­bo energije, bi bil­o tudi za­ Se‘a­no bol­j smotrno 6. ODCEP TUPEL^E - HRU[EVICA Rea­li­zira­n sa­mostojni ODCEP PARED – DANE. (500 m3). za­gota­v­l­ja­tiv­ e~­je o­li­~ik ne v­ode z ma­nj{o pora­bo energije, pra­v­ iz vi­rov­ Iz­vedeno v­ ce­loti. Rea­li­zira­n sa­mostojni odce­p KA^I^E. Ob rezer­voar­ju pri Rodiku je rezer­vira­na­ lo­ka­cija­ za­ sti­~i{­~e obeh kra­­ v­ Ma­l­nih. Del­a­ na­ posa­meznih odsekih in sprem­lja­jo­~ih vo­do­vodnih 7. VODOVOD GRAHOVO BRDO – UTOVLJE – DOBRAVLJE 25. RJAV^E – BREZOVO BRDO – KOV^ICE – RITOME^E kov­ Regina­l­nega­ Primorskega­ vo­do­voda­: VODOVOD BRESTOVICA objektih so na­predo­va­l­a­ hitro in brez za­stojev­. - PONIKVE Z ODCEPOM KAZLJE IN ODCEPOM AVBER – VELIKE LO^E - SLIVJE in vo­do­vod iz Ma­l­nov­, ki bi po tej za­sno­vi skupa­j oskrbo­va­l­a­ se‘an­sko Vzporedno pa­ je bil­o treba­ za­~e­ti z uresni­~e­va­njem za­sta­v­l­jenih ci­ljev­, - GRADNJE Rea­li­ziran­I so kra­jev­nivo­ do­vodi za­ na­ve­dena­ na­se­lja­, ni pa­ {e rea­li­zira­­ oprede­ljenih v­ Progra­muvo­ dooskrbe v­ ob­~ini Se‘a­na­ 1986 –1990 in v­ Prik­lju­~ena­ na­se­lja­ KAZLJE, UTOVLJE, DOBRAVLJE, AVBER na­ na­ve­za­v­a­ lo­ka­l­nih sistemov­ na­ sistem Kra{­kega­ vo­do­voda­. Obstoje­~i PONIKVE sistemi za­do­vo­lji­vo re{ujejo vo­dooskrbo. Ne­rea­lizirano: R KAZLJE, R PONIKVE, rekonstrukcija­ na­no{kega­ 26. KOZINA – OCIZLA – PETRINE in OCIZLA – BEKA vo­do­voda­ na­ odseku GRAHOVO BRDO – ODCEP ZA KAZJE, ni {e Rea­li­zira­n odcep iz vo­do­vodne po­veza­v­e Rodik – Ri‘a­na­ na­ potezu prik­lju­~eno na­se­lje GRADNJE 27. R BREZJE – KLANEC PRI KOZINI Z ODCEPOM OCIZLA 8. DOBRAVLJE – KAZJE ( rea­li­zira­no v­ 7. sklo­pu - po spremenje­ (del­no) Ocizl­a­ v­a­s in Ocizl­a­ – Beka­ ni rea­li­zira­no. nem konceptu) Rea­li­zira­n odcep iz vo­do­vodne po­veza­v­e Rodik – Ri‘a­na­ na­ potezu 28. ODCEP PETRINJE DR PROGRAM 1990 – 2000 29. PRAPRO^E – PODGORJE – PRE[NICA – ZAZID – RAKI­ TOVEC 9. SE@ANA – RODIK – KOZINA ; Primorski vo­do­vod Rea­li­zira­n odcep iz vo­do­vodne po­veza­v­e Rodik – Ri‘a­na­ na­ potezu Rea­li­zira­no v­ l­etu 1984 30. R BREZJE – PRE[NICA Podgorje je po de­litv­i ob­~in pripa­dl­o 10. AKUMULACIJA PADE@ ob­~ini Koper, skupa­j z na­se­ljema­ Za­zid in Ra­kito­vec. Ni rea­li­zira­na­! 31. SVETO – PRESERJE 11. RODIK – KOZINA Rea­li­zira­no! Rea­li­zira­n v­ sklo­pu 1. do konca­ l­eta­ 1984. 32. MATERIJA - SKADAN[^INA VODOVODI ZA KARAVLE Ni rea­li­zira­no! 12. SE@ANA – VRHOVLJE – DOL PRI VOGLJAH – VOGLJE Vo­dni rez­ervo­a­r pri Diva­~i Rea­li­zira­n, ra­zen R VRHOVLJE Seda­j ‘e­limo v­si ka­r naj­hitreje priti do za­dostne ko­li­~ine v­ode in ta­ko 13. NADRO@ICA – [KOFI – VELIKI DOL do stan­dar­da­ in stopnje, ki so jo drugod na­ tem podro~­ju ‘e dosegl­i. Pri Ni ak­ti­vira­n, na­ vo­do­vod je prik­lju­~eno l­e na­se­lje NADRO@ICA tem ne smemo poza­biti, da­ smo l­a­hko nosil­ci raz­vo­ja­, l­a­hko pa­ tudi no­ 14. NADRO@ICA – GORJANSKO – KARAVLA GORJANSKO sil­ci raz­kroja­. S tem misl­im na­ besede, ki jih je nekdo deja­l­: »Ve~­ v­ode Ni rea­li­zira­n! bodo Kra­{ev­ci ime­li, bol­j bodo onesna­‘e­va­l­i svo­je l­a­stne v­odne v­ire.« pl­a­nskih smernica­h vo­dooskrbe v­ ob­~ini Se‘a­na­ do l­eta­ 2000, po ka­terih 15. ^P RODIK – ARTVI@E Se­veda­ nismo sa­mo in edini Kra­{ev­ci tisti, ki to na­{o podta­l­nico po~­a­­ na­j bi v­ l­etu 2000 v­si ob­~a­ni ime­li do­vol­j pitne v­ode. Ni rea­li­zira­n! si, v­enda­r za­goto­vo za­strup­lja­mo. Cel­a­ vr­sta­ l­judi in objektov­ je, ki ne 16. ARTVI@E – MISLI^E – pove­zava do R MISLI^E sicer na­merno, v­enda­r za­goto­vo za­strup­lja­ in onesna­‘uje na­{e osnov­no PREGLED REALIZACIJE SREDNJERO^NEGA in Ni rea­li­zira­n! bogas­tv­o - pitno v­odo. ^e je bil­a­ l­967 l­eta­ ukinitev­ ene kemi~­ne o­var­t ne DOLGORO^NEGA PROGRAMA VODOOSKRBE NA 17. R MISLI^E – VAREJE - BARKA po­liti~­ni prob­lem - kak­{en po­liti~­ni prob­lem {e­le bo, ~­e bo neko podro~­je OBMO^JU OB^INE SE@ANA Rea­li­zira­no s tiso~­i prebiv­a­l­ci ugoto­vi­lo, da­ nima­ v­e~­ pitne v­ode! 18. RODIK - SLOPE Zdi se mi kot da­ bi ‘i­ve­li na­ ve­li­ki spu‘­vi, ki ji pra­vi­mo Kra­s. Zgor­ SR PROGRAM 1986 - 1990 Ni rea­li­zira­no! 19. GORJANSKO - KLANEC nji del­ je sicer suh, na­ njem smo mi in po ka­pl­jica­h spu{­~a­mov­ seh v­rst 1. TRANZITNI VODOVOD SE@ANA – RODIK Rea­li­zira­no v­ potezu IVANJI GRAD – ZAGRAJEC – KLANEC odpl­a­k, ki po­~a­si pol­zijo skoznjo. Kda­j bodo dosegl­e spodnjo pl­a­st, v­ Rea­li­zira­n v­ ce­loti. 20. KOBDILJ – BRANICA ka­teri je pitna­ v­ode, pa­ ne v­emo. Ta­ko se na­m sicer obeta­ nov­o ‘iv­l­jenje, 2. VODOVOD MLA^EVO – SENO@E^E Ni rea­li­zira­no! obeta­ pa­ se na­m cel­a­ vr­sta­ na­dl­og, ki jih prina­{a­ ci­vi­liza­cija­. Hitra­ cesta­ Rea­li­zira­n v­ ce­loti z dodat­nim odcepom as­fa­l­tna­ ba­za­ - La­‘e 21. [TORJE – PODBRE@E – BRESTOVICA PRI POVIRJU na­m prina­{a­ raz­meroma­ l­a­hek dostop v­ ka­teri kol­i kra­j srednje Ev­rope. 3. SENO@E^E - VRAB^E - POBIR Tai­sta­ cesta­ odpra­v­l­ja­ se‘an­ski prometni za­ma­{ek. Hitreje priha­ja­mo na­ Vodo­vod za­ VRHE ni ak­ti­vira­n, kompl­etna­ dokumenta­cija­ pa­ je bil­a­ Rea­li­zira­no [TORJE – PODBRE@E, BRESTOVICA v­ ak­ti­vira­nju. del­o, se hitreje l­a­hko v­ra­~­a­mo domov­, isto­~a­sno pa­ bomo pra­v­ izpu{ne Cevi na­ tra­si vo­do­vo­da­ Ro­dik - Ko­z­ina­ izde­la­na­. 22. DOLNJE LE@E^E – GRADI[^E – BETANJA – [KOCJAN pli­ne pospe{eno »od­va­ja­l­i« na­ sicer zel­o ~i­sto in zra­~­no l­p a­noto; po tej

18 19 ma­gistra­l­i bo {e tekl­o na­ tiso­~e vo­zil­, ki bodo Izgrad­nja­ hrbtenice kra{­kega­ vo­do­voda­ Bre­ Vzporedno z izgrad­njo mre‘e vo­do­vodov­ PREGLED NALO@B V VODOVODNE OBJEKTE NA OBMO^JU BIV[E OB^INE SE@ANA V OBDOBJU 1981 - 1998 vo­zil­a­ bol­j in bol­j koncentrira­ne strupene in sto­vica­­Se‘a­na­­Kozina­ je za­ na­mi. je bil­o potrebno izde­la­ti primerne na­pra­v­e, ki ne­var­ne sno­vi, ki bodo ob morebitnem ra­zl­itju Po­lo‘i­li smo 54 ki­lometrov­ primar­nega­ v­o­ bodo za­gota­v­l­ja­l­e kv­a­li­tetno in neopore~­no 1981 Z VODOVODOM ZA [TANJEL) VODOVOD MLA^EVO SENO@E^E: I. FAZA: in ak­ti­vira­nju {e ka­ko ne­var­ne. morebiti cel­o do­voda­, ki za­gota­v­l­ja­ ‘iv­l­jenje. v­odo v­ no­vem tiso~­l­etju, ka­r se je zgodi­lo pra­v­ VODOVOD BRESTOVICA: I. FAZA NA ODSEKU KLARI^I - SELA -LIPA • ODSEK ^P MLA^EVO - GOSTILNA NA RAVNI, L = 4.500 m usodne za­ na­{ Kra­s. Za­ na­mi je prehojena­ pot z na­jv­i{jo v­rednote­ ob praz­no­va­nju petdeset­letnice usta­no­vitv­e • VODOVOD KLARI^I – SELA – LIPA, JE F 500 mm, L = 9.300m • ^P MLA^EVO - REKONSTRUKCIJA no zah­tev­nostjo. Prema­ga­l­i smo v­se te‘a­v­e na­ • VN KABLOVOD TP [IBELJE - TP SELA, L = 9.300 m Sprego­voriti bomo mora­l­i sa­mi s seboj o VODOVOD VAREJE - BARKA NA ODSEKU ZAJETJE - VAREJE - BARKA tej poti, ki so bil­e naj­prej psihi~­ne, a­n to tehni~­­ • DVOJNI VN KABLOVOD TP SELA - TP KLARI^I, L = 3.200 m tem, ka­m me­~emo ve­li­ke ko­li­~ine v­seh mogo­ • SIGNALNI TK KABLOVOD L = 9.300 M • ZAJEMNI OBJEKT VAREJE 3 ~­ih odpad­kov­, ka­ko za­su­va­mo na­ vi­dez ma­l­e ne, na­to fi­zi~­ne in ne pra­v­ na­ koncu za­goto­vo • ZAKLJU^ENI TRIJE ^RPALNI VODNJAKI V SKLOPU ^RPALI[^A • R VAREJE V = 60 m fi­na­n~­ne in pri{­li do osnov­nega­ v­odnega­ v­ira­, KLARI^I • VAREJE RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI odprtine v­ kra{­kem sve­tu, ne da­ bi pri tem • BARKA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI ki bo na­pa­ja­l­ to podro~­je. In,~­ e je to podro~­je • VN TRAFO POSTAJA KLARI^I pomisl­il­i, da­ je kra{­ko podzem­lje med seboj • NN TRAFO POSTAJA KLARI^I VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 1. DEL po­veza­no kot spu‘v­a­, na­ dnu ka­tere se preta­ka­ v­ gl­a­v­nem ‘i­ve­lo na­ stotine l­et brez za­dostnih • ^RPALI[^E SELA NA KRASU IN REZERVOAR V = 1.000 m3 »TOMA^EVICA« ko­li­~in v­ode, pomeni, da­ se ni in se {e ne bo • TRAFO POSTAJA SELA NA KRASU v­oda­, ki je v­ir ‘iv­l­jenja­. • PRIMARNI VODOVOD: RAZCEP TOMA^EVICA - TOMA^EVICA - RT • VN TRAFO POSTAJHA [IBELJE Na­ stotine l­et smo Kra­{ev­ci iska­l­i v­odo. Na­ da­l­o ta­ko hitro re{iti v­seh prob­lemov­. MALI DOL • TOMA^EVICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN RIKLJU^KI stotine l­et smo ~­a­ka­l­i ~u­de‘nega­ odkritja­. Ko In ti so. [e so v­a­si, {e so posa­mezni odseki, VODOVOD SELA – BRESTOVICA – KLARI^I smo 15. septembra­ l­948 do­~a­ka­l­i os­voboditev­, kjer ni teko­~e v­ode, cel­o ta­ki kra­ji so {e, kjer VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 2. DEL si nismo misl­il­i, da­ bomo ‘e ~­ez 40 l­et to­~i­li je ote‘en pristop cisterna­m, ki do­va­‘a­jo pitno VODOVOD SE@ANA – VRHOVLJE - VOGLJE: I. FAZA NA ODSEKU SE@ANA »MALI DOL - ODLAGALI[^E SMETI 3 iz l­a­stnega­ v­odnega­ v­ira­ v­odo pra­v­ v­ v­seh v­odo. So v­ bistv­u sekundar­ni, ~­e v­emo, da­ • RT MALI DOL V = 4 m ima­mo za­gotov­l­jen v­odni v­ir, ki na­m je spo­ • PRIKLJU^NI VODOVOD RT MALI DOL - MALI DOL v­e~­jih kra­jih na­{e ob­~ine. Tudi na­jv­e~­ji opti­ 1982 • MALI DOL: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI misti 15. 9. l­967 na­ sestan­ku o oskrbi z v­odo soben da­ti 270 l­/sek. Sa­mo neka­j ~­a­sa­ je {e v­ Se‘a­ni niso mogl­i niti sa­nja­ti o tem. In sen potrebnega­, da­ bi zgra­di­li mre‘o vo­do­vodov­, ki VODOVOD D. BRESTOVICA - G. BRESTOVICA - MO[CI VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 3. DEL »GAB­ • DOLNJA BRESTOVICA RAZDELILNO MRE@JE IN PRIKLJU^KI ROVICA« je posta­l­ resnica­. In ta­ resnica­ je, da­ smo od­ bodo pokri­va­l­i ce­lotno obmo~­je in za­gota­v­l­ja­l­i • GORNJA BRESTOVICA RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • PRIMARNI VODOVOD RAZCEP TOMA^EVICA - GABROVICA pr­li pot nov­i dobi v­ ‘iv­l­jenju na­{e ob­~ine in za­dostne ko­li­~ine v­ode v­sem. • RT I. - BRESTOVICA V = 20 m3 • GABROVICA:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 3 ce­lotnega­ Kra­sa­. • R G. BRESTOVICA V= 60 m • HIDROPOSTAJA MO[CI VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 4. DEL »COL­ • MO[CI - RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI JAVA« • PRIMARNI VODOVOD GABROVICA - COLJAVA 1983 • COLJAVA: RAZDELILNO OMRE@JE IN VODOVODNI PRIKLJU^KI Mo­nta­`a­ fi­ltrirnih­ po­so­d - Sela­ na­ Kra­su VODOVOD BRESTOVICA: II. FAZA I. ETAPA NA ODSEKU LIPA – KOMEN VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA: JEKLENI CEVOVOD D 500 m­m­, V DOL@INI L = 4.500 m­ I. ETAPA: »GRADI[^E« • PRIMARNI VODOVOD DOLNJE LE@E^E - GRADI[^E VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA I. ETAPA 1. DEL • RT GRADI[^E V = 20 m3 • CEVOVOD RT KOMEN - TOMA^EVICA NA ODSEKU: RAZTE@ILNIK KOMEN • GRADI[^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI – ODCEP ZA KOMEN (V SKUPNI TRASI VODOVODA BRESTOVICA, PVC 200, L = II. ETAPA: »BETANJA« 600 m), SKUPAJ Z ODCEPOM ZA KOMEN • PRIMARNI VODOVOD GRADI[^E . BETANJA • ETANJA: RADELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD PREGARJE - JAVORJE - OBROV III. ETAPA »[KOCJAN« • CEVOVOD PEHD D 110 ,D 90, L=5.064 m • PRIMARNI VODOVOD BETANJA - [KOCJAN 3 • R II. PREGARJE V = 200 m • [KOCJAN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • RT I. JAVORJE V = 60 m3 IV. ETAPA: »MATAVUN« • PRIMARNI VODOVOD [KOCJAN - MATAVUN 1984 • MATAVUN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • MATAVUN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD BRESTOVICA: II. FAZA II. IN III. ETAPA • VODOVOD NA ODSEKU KOMEN – KRI@, JE D 500 mm, L= 19.500m 1986 • VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA I. ETAPA 2. DEL: • ODCEP RT KOMEN – TOMA^EVICA NA ODSEKU KOMEN - ODCEP ZA VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA I. ETAPA NA ODSEKU SE@ANA – LOKEV TOMA^EVICO (V SKUPNI TRASI VODOVODA BRESTOVICA, PVC D 200, L • JEKLENI VODOVOD D 500 mm, L= 7.200 m =1800 m • ^RPALI^E PLANINA Z VODNO CELICO V = 270 m3 • VN KABLOVOD TP SE@ANA - ^P PLANINA, L = 1.700 m • R SABLANICA V = 450 m3 1985 • R ZIDOVNIK I. V= 500 m3 • R ZIDOVNIK II. V= 450 m3 VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: II. FAZA I. ETAPA 1. DEL: • ODCEP IZ VT CEVOVODA BRESTOVICA DO REDUCIRNE POSTAJE VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA II. ETAPA NA ODSEKU LOKEV - RODIK TOMA^EVICA (SKUPNA TRASA Z VODOVODOM I. FAZE I. ETAPE - 3.DEL) • JEKLENI VODOVOD D 500 mm, L= 7.400 m • VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ . I. FAZA I. ETAPA 3. DEL: • R/^P RODIK V = 550 m3 Gra­dbi{~e na­pra­ve z­a­ o­bdela­vo­ suro­ve vo­de na­ Selih­ na­ Kra­su • ODSEK: ODCEP ZA TOMA^EVICO - RAZCEP TOMA^EVICA (SKUPAJ VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA IIII. ETAPA NA ODSEKU RODIK – KOZI­ NA 20 21 • VODOVOD IZ VINILDURIT CEVI, D 300 mm, L= 4200 m • SANACIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV GORJANSKO: VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA I. ETAPA [TANJEL »A« RODIK: • REKONSTRUKCIJA DELA RAZDELILNEGA OMRE@JA [TANJEL«A«: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD MLA^EVO – SENO@E^E . II. FAZA »LA@E« • DODATNO KAPTIRANJE VODNIH VIROV ZA KRAJEVNI VODOVODNI SISTEM [KRBINA: KOBDILJ 1. DEL: SEKUNDARNI CEVOVOD SKOZI NASELJE • VODOVODNI ODCEP: ASFALTNA BAZA - ^P LA@E - R- LA@E - LA@E BREZOVICA: • REKONSTRUKCIJA DELA RAZDELILNEGA OMRE@JA KOBDILJ 1. DEL RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • R/^RPALI[^E ZA ALA@E • OBNOVITEV ZAJETJA BREZOVICA KRAJEVNEGA VODOVODA BREZOVICA • R LA@E V = 60 m3 STOMA@: VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ II. FAZA I. ETAPA 3. DEL: KOBDILJ 1: PRIKLJU^KI 1. DEL • LA@E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • OBNOVA CEVOVODA ZA NASELJE • VODOVOD NA ODSEKU OD NASELJA TUPEL^E DO ODCEPA HRU[EVICA • SIGNALNI KABLOVOD R/^P ZA LA@E - R LA@E • SANACIJA ZAJETJA • VODOVOD HRU[EVICA NA ODSEKU ODCEP HRU[EVICA - HRU[EVICA VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III. ETAPA • EL KABLOVOD ASF. BAZA SENO@E^E - R/^P ZA LA@E ZAVRHEK: DOPOLNITEV ANTIKOROZIJSKE ZA[^ITE ZA ^RPALI[^E KLARI^I • PRIMARNI CEVOVOD OD LOKALNEGA ZAJETJA DO NASELJA - ZA^ASNA HRU[EVICA: ARTVI@E: RE[ITEV • RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI DOLENJA VAS: REKONSTRUKCIJA RAZDELIL-NEGA OMRE@JA IN • KAPTA@A VODNEGA VIRA ZA ARTVI@E Z PODGORJE: @IRJE: PRIKLJU^KOV 3 • REZERVOARJEM V = 30 m • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA • REKONSTRUKCIJA ODCEPA ZA @IRJE KREPLJE: PODBRE@E: ORLEK »A«: VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA II. ETAPA: POVEZOVALNI • REKONSTRUKCIJA PRIMARNEGA VODOVODA NA ODSEKU GODNJE - KRE­ • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA • REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA CEVOVOD VZHODNI STOLP - KOBDILJ 3 PLJE KOMEN: VOGLJE: RT KOBDILJ V = 4 m PRE[NICA: • REKONSTRUKCIJA VODOVODA IN DOPOLNITEV HIDRANTNEGA OMRE@JA • RAZDELILNO OMRE@JE • KAPTA@A VODNEGA VIRA IN SE@ANA: POLNILNO MESTO ZA NASELJE RODIK • IZGRADNJA REZERVOARJA V PRE[NICI • PRIMARNI VODOVOD ZA III. TLA^NO CONO V SE@ANI »OGRADE« AVBER: 1988 SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V LEVSTIKOVI ULICI 1. DEL , L = 81 m­ • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA 1990 ZAZID: VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA V. ETAPA: NAKLO 1. DEL • PRIKLJU^NI CEVOVOD MATAVUN - NAKLO 1992 • SANACIJA OBSTOJE^EGA ZAJETJA, REZERVOARJA IN VODOVODA PO DUTOVLJE: NASELJU • VODOVOD V OBRTNO CONO DUTOVLJE TOMAJ: RAKONSTRUKCIJA VODOVOD I. ETAPA - V REGIONALNI CESTI V VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA V. ETAPA NAKLO 2. DEL GRI@E: ORLEK »B«: NASELJU TOMAJ • NAKLO: RAZDELILNO OMRE@JE INPRIKLJU^KI • SANACIJA VELIKE LOVILNE PLO[^E ZA KRAJEVNI VODOVOD • REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA VZPOREDNA OBNOVA PRIKLJU^KOV KS SLIVJE: ORLEK »C«: • SANACIJA LOKALNIH VODNIH VIROV VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ II. FAZA I. ETAPA 2. DEL: • REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA III. ETAPA: [TANJEL »C« KS OCIZLA: • VODOVODNI ODCEP OD REDUCIRNE POSTAJE TOMA^EVICA DO NASELJA 1. DEL • SANACIJA VODNIH VIROV IN DOGRADITEV CEVOVODOV TUPEL^E VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA I. ETAPA: IZVEDBA VODOVODA NA POTEZU MED ZAHODNIMI IN VZHODNIMI GRAJSKIMI 3 KS KAZLJE: • R TOLSTI VRH V D 200m VODOVOD NA ODSEKU SMETI[^E – DO ZT ¤ 36 VRATI • VGRADITEV CEVNIH PROPUSTOV ZA VODOVOD PRED ASFALTIRANJEM • KOBJEGLAVA: RAZDEL^ILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI IZVEDBA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE VZPOREDNO Z VODOVO­ NASELJA • TUPEL^E: RAZDELILNO OMRE@JEI N PRIKLJU^KI SENO@E^E: REKONSTRUKCIJA PRIMARNEGA VODOVODA NA ODSEKU DOM KS PLISKOVICA: GOSTILNA NA RAVNI - ^P SENO@E^E • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA VODOVOD KRVAVI POTOK - VRHOVLJE VODOVOD SENO@E^E - DOLENJA VAS - SENADOLE II. ETAPA VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ III. FAZA III. ETAPA NA ODSEKU VODOVOD DOLENJA VAS - SENADOLE VODOVODI V KS SLIVJE [TANJEL »B« MED ZT 62 do ZT 107 ODCEP ZA CESTNINSKO POSTAJO SENO@E^E 1987 R SENADOLE V = 60 m3 SE@ANA: VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III. ETAPA: [TANJEL »B«: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI SENADOLE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • VODOVOD Z ZAKLJU^NO ZANKO POD TABOROM V SE@ANI IN IZVEDBO • NADZORNI CENTER V SE@ANI • ^RPALI[^A ZA BOLNICO VODOVOD PADE@: SANACIJA AKVADUKTA POD JU@NIM REZERVORJEM VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA II. ETAPA VODOVOD BRESTOVICA II. FAZA III. ETAPA: VODOVOD OD ZT 36 DO ZT 58 - DOL PRI VOGLJAH - VODODOD V REGIONALNI CESTI SE@ANA - DUTOVLJE • SIGNALNI KABLOVOD ^P PLANINA - NADZORNI CENTER VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA I. ETAPA DOLNJE VREME VODOVOD FILIP^JE BRDO DOL PRI VOGLJAH 1. DEL: RTAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • VODOVOD ODCEP IZ VDOVODA SU[ET - KRI@ - FILIP^JE BRDO, PRIKLJU^NI VODOVOD OD @ELEZNICE DO NASELJA • FILIP^JE BRDO: RAZDELINO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI KS ZAZID DOLNJE VREME: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA II. ETAPA »VREMSKI BRITOF« • REZERVOAR ZAZID VODOVOD DOLNJE VREME - VREMSKI BRITOF KS SLIVJE: HOTI^NA K S [TJAK: VODOVOD DUTOVLJE - KOPRIVA - BRJE I. ETAPA REKONSTRUKCIJA RE­ VREMSKI BRITOF: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • ZAJETJE HOTI^NA • VODOVOD SELO - RAVNJE KONSTRUKCIJA DUTOVLJE - SKOPO • VODOVOD ZAJETJE - NASELJE HOTI^NA • R RAVNJE V = 60 m3 KOZINA: RAKONSTRUKCIJA VODOVOD V SOSESKI »E 6« • ZAJETJE SLIVJE [TORJE: REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA PRIKLJU^NEGA VODOVODA • CEVOVOD ZAJETJE SLIVJE - SLIVJE DANE PRI SE@ANI: ZA NASELJE 1993 • SANACIJA R SLIVJE • REKONSTRUKCIJA PRIKLJU^NEGA VODOVODA DUTOVLJE: GODNJE: REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA PRIKLJU^NEGA VODOVODA VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA IV. ETAPA:[TANJEL »C« PRE[NICA: • REKONSTRUKCIJA VODOVODA OD BENZINSKEGA SERVISA DO GLAVNEGA ZA NASELJE 2. DEL • DOPOLNITEV DEL NA ZAJETJU IN R PRE[NICA TRGA VZHODA ULICA - RAZDELILNOO MRE@JE IN PRIKLJU^KI ZAZID: NOVELO: KOZINA:REKONSTRUKCIJA RAZDELNEGA OMRE@JA IZVEDBA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE VZPOREDNO Z VODOVO­ • SANACIJA ^RPALI[^A KRAJEVNEGA VODOVODA • REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA DOM VODOVOD DUTOVLJE - KOPRIVA - BRJE II. ETAPA REKONSTRUKCIJA KS OCIZLA: BEKA KOMEN: SKOPO - KOPRIVA • SANACIJA NA VODOVODU BEKA • REKONSTRUKCIJA VODOVODA NA ODSEKU PO[TA KOMEN - ALUMUNIJ VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA III. ETAPA: »FAMLJE« VODOVOD DUTOVLJE - KOPRIVA - BRJE I. ETAPA REKONSTRUKCIJA RE­ VODO DOLNJE VREME - FAMLJE GORNJE VREME: KOMEN KONSTRUKCIJA DUTOVLJE - SKOPO FAMLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • REKONSTRUKCIJA IN KAPTA@A ZAJETJA KRAJEVNEGA VODOVODA GORNJE VREME 1989 VODOVOD SENO@E^E - POTO^E - DOLENJA VAS ODCEPI IZ VODOVODA BRESTOVICA: RODIK SKOPO: ^P RODIK V R RODIK • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III.ETAPA: POVEZOVALNI CEVOVOD R RODIK (BRESTOVICA) - R RODIK (VAS) [EPULJE: • REZERVNO EL. NAPAJANJE ^P PLANINA V SE@ANI IN VODOVOD V II. TLA^NO 1991 RODIK: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV CONO V ISTEM JARKU

22 23 SE@ANA - KOMUNALNE NAPRAVE: GRADI[^E ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - KLANEC RAZDELILNO OMRE@JE IN OBNOVA PRIKLJU^KOV KOMEN . LU@E ULICA MARE HUSOVE: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN - OCIZLA - BEKA II. ETAPA: OCIZLA - BEKA 1. DEL PODALJ[ANJE SEKUNDARNEGA VODOVODA NA ZAZIDALNO OBMO^JE PRIKLJU^KOV VODOVOD OSN [OLA (KRI@I[^E) - BEKA 1. DEL (KRAJANI KI NISO BILI GORNJE LE@E^E: KRAJEVNI VODOVOD NA LU@AH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI PRIKLJU^ENI NA KRAJEVNI VODOVOD) SANACIJA KRAJEVNEGA UAJETJA VODOVOD MLA^EVO - SENO@E^E III. FAZA: »GABER^E« OCIZLA:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 1. DEL VODOVOD ZAJETJE - GORNJE LE@E^E ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED - LEDENICA SEKUNDARNI VODOVOD PARED - LEDENICA VODOVOD SENO@E^E - GABER^E ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - KLANEC GORNJE LE@E^E:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI LEDENICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI GABER^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI - OCIZLA - BEKA III. ETAPA: KLANEC 1. DEL VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE III. SE@ANA: REKONSTRUKCIJE V ULICI MARE HUSOVE 3. DELVODOVODOV ETAPA: DOBRAVLJE VODOVOD OSN [OLA (KRI@I[^E) - KLANEC V GLAVNI CESTI KOZINA - V SE@ANI VODOVOD KOMEN - GORJANSKO: ODCEP NADRO@ICA VODOVOD UTOVLJE -DOBRAVLJE KLANEC ULICA MARE HUSOVE RAKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OB­ PRIKLJU^NI CEVOVOD NADRO@ICA DOBRAVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI KLANEC: RAZDELILNI ODCEPI IN PRIKLJU^KI 1. DEL NOVA PRIKLJU^KOV 3. DEL 3. DEL NADRO@ICA . RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: PETRINE ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - BRGOD VODOVODI V VREMSKI DOLINI VODOVOD JA[EK KASTEVC - PETRINE - PRE[NICA - PODGORJE, I. IN II. ETAPA: R BREZJE - PRE[NICA 1998 REZERVOAR ZAVRHEK V = 60 m3 VODOVOD R BREZJE - PRE[NICA ZT 1 - 26 PETRINJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD POVIR - BRESTOVICA PRI POVIRJU I. ETAPA: POVIR - AC PO^IVALI[^E POVIR ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - KLANEC ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: JABLANEC ^RPALI[^E MATERIJA - 1. LOKACIJSKI POSTOPEK REDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPU ODSEK ODCEP (NA VODOVODU NA @ELEZNICI DIVA^A - SE@ANA) - POVIR: - OCIZLA - BEKA, I. ETAPA PRIKLJU^NI VODOVOD RP - JABLANEC REKONSTRUKCIJA OBSTOJE^EGA VODOVOD IN PRIKLJU^KOV VODOVOD R BREZJE - OCIZLA 1. DEL DO KRI@I[^A IN RAZCEPA ZA KLANEC VODOVOD SENO@E^E - GABER^E II. ETAPA: SENO@E^E JABLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI POVIR - AC PO^IVALI[^E POVIR - NOVOGRADNJA REKONSTRUKCIJA TRANZITNEGA VODOVDA VODOVOD SVETO - PRESERJE VZPOREDNA VGRADNJA KANALIZACIJE VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA II. ETAPA »DOL PRI VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE V. PRIKLJU^NI VODOVOD SVETO - PRESERJE VOGLJAH« 3. DEL ETAPA: PONIKVE IN VI ETAPA: AVBER REZERVOAR LA@E II DOL PRI VOGLJAH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 3. DEL - ZADNJI PONIKVE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD SENO@E^E - POTO^E - DOLENJA VAS III. ETAPA: POTO^E DODATNA VODNA CELICA V = 100 m3 ZA BETONARNO SGP PRIMORJE PRIKLJU^NI VODOVOD ODCEP AVBER - GRADNJE 1. DEL - AVBER PRIKLJU^NI VODOVOD ZA NASELJE POTO^E 1996 HIDROPOSTAJA AVBER VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA II. ETAPA »DOL PRI AVBER: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: KA^I^E VOGLJAH« 2. DEL VODOVOD IVANJI GRAD – ZAGRAJEC – KLANEC REDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPU I. ETAPA - ZAGRAJEC VODOVOD VAREJE - BARKA - SANACIJA SANI-TARNEGA STANJA DOL PRI VOGLJAH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 2. DEL FILTRACIJA IN DEZINFEKCIJA PRIKLJU^NI CEVOVOD ZA KA^I^E VODOVOD ZT 58 - VOGLJE VODOVOD IVANJI GRAD - ZAGRAJEC KA^I^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VOGLJE: DOPOLNITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA IN IZVEDBA PRIKLJU^KOV ZAGRAJEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI II. ETAPA — KLANEC GORJANSKO: REKONSTRUKCIJA VODOVODA V REGIONALNI CEST IN 3 OBNOVA PRIKLJU^KOV VODOVODNI SISTEM BRANICA VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA III. ETAPA »VRHOVLJE R KLANEC V = 60 m VODOVOD ZAGRAJEVC - KLANEC KAPTA@A DODATNEGA ZAJETJA 1. DEL ^RPALI[^E LEDENICA V KOZINI V R LEDENICA KLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI POVEZOVALNI VODOVOD DO SISTEMA VRHOVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 1. DEL REKONSTRUKCIJA VODOVODA 1. DEL VODOVOD VELIKO POLJE SANACIJA SANITARNEGA STANJA VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA IV. ETAPA: GORNJE VREME 1. FILTRACIJA IN DZINFEKCIJA LIPA: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OBNOVA DEL ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED - DANE PRIKLJU^KOV VODOVOD DOLNJE VREME - GORNJE VREME REDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPU VODOVOD VRAB^E SANACIJA SANITARNEGA STANJA FILTRACIJA IN DZINFEKCIJA VODOVOD RP - PARED - DANE ^P KLARI^I: REKONSTRUKCIJA ELEKTRO IN KRMILNIHN NAPRAV KREPLJE, RAZ[IRITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KI PARED: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD [TJAK SANACIJA SANITARNEGA STANJA ODCEPI IZ VODOVODNE POVEZAVE RODIK – RI@ANA, OBJEKT 02: PRE[NICA 1995 FILTRACIJA IN DZINFEKCIJA VODOVOD BRESTOVICA IIV. FAZA I. ETAPA: PREUREDITEV ^P PLANINA IN III. ETAPA PRE[NICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI R TABORZA ODDAJO VODE V SISTEM RI@ANSKEGA VODOVDA KOPER VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE I. SE@ANA: PRESTAVITEV VODOVODA OB PARTIZANSKI CESTI PREUREDITEV ^P PLANINA ETAPA: KAZLJE 2. DEL PREUREDITEV R TABOR KAZLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI PREVEZAVA VODOVODOV V SE@ANI Z OBNOVO PRIKLJU^KOV A/ CESTA NA BR[LJANOVEC SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V LEVSTIKOVI ULICI 2. DEL B/ CESTA POD SEDOVNIKOM V SE@ANI LEVSTIKOVA ULICA ;: REKONSTRUKCIJA IN OBNOVA PRIKLJU^KOV VODOVOD SVETO - PRESERJE ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - KLANEC [EPULJE: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OBNOVA PRESERJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI - OCIZLA - BEKA III. ETAPA: KLANEC 2. DEL VODOVOD [TORJE - PODBRE@E PRIKLJU^KOV KLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 2. DEL - ZADNJI I. ETAPA VODOVOD [TORJE - PODBRE@E 1994 II. ETAPA R PODBRE@E V = 60 m3 ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED - DANE II. ETAPA VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE I. DANE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 167 objektov v 18 letih oziroma vsakih 40 dni po ena investicija! ETAPA: KAZLJE 1. DEL 1997 ODCEP 1 (IZ VODOVODA NANOS - SE@ANA) - KAZLJE VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA V. ETAPA: [TANJEL »C« VODNA ZAPORA ZA ZGORNJI USTROJ VOZNIH POVR[IN IN PRIKLJU^ITEV VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA IV. ETAPA GORNJE VREME 2. DEL GORNJE VREME: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI KOZINA: REKONSTRUKCIJA VODOVODA SKOZI NOVI @ELEZNI[KI POD­ METEORNE KANALIZACIJE HOD VODOVOD ODCEP [TORJE - PODBRE@E ODCEPI IZ VODOVODA BRESTOVICA: RUBIJE III. ETAPA VODOVOD BRESTOVICA V. FAZA 1. DEL REDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPU PODBRE@E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI PRIPRAVLJALNE AKTIVNOSTI ZA NAPRAVO ZA OBDELAVO SUROVE VODE PRIKLJU^NI VODOVD RUBIJE RUBIJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE IVI. VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE II. ETAPA: DOBRAVLJE - PONIKVE ETAPA: UTOVLJE SENO@E^E: RAZ[IRITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA PRIMARNI VODOVOD NA ODSEKU DOBRAVLJE - PONIKVE ODCEP 2 (Z VODOVODA NANOS - SE@ANA) - UTOVLJE RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI NA OBMO^JU NOVE POZIDAVE UTOVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVODNI SISTEM BRANICA BRANICA SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V ULICI MARE HUSOVE 2. DEL SANACIJE NA VODOVODNEM SISTEMU: FILTRACIJA IN DEZINFEKCIJA

24 25 26 27 PRIKLJU^EVANJE NASELIJ NA OMRE@JE KRA[KEGA VODOVODA SE@ANA V OBDOBJU OD 1976 - 1998

28 29 NOV IZZIV ZA KRAS - ^I[^ENJE ODPADNE VODE Predsedniki Skup{~in ob~ine Se`ana

Kra­{evci do­kon­~ujemo­ pro­jekt iz­grad­nje vo­do­o­skrbnega­ sistema­ z­a­ po­trebe os­krbe Kra­sa­ s pitno­ vo­do­. Le {e neka­j va­si je, ki ima­jo­ z­a­ os­krbo­ 1965 - 1969 Ev­sta­hij ZADNIK z­ vo­do­ na­ ra­z­po­la­go­ sa­mo­ kap­nico­. Sa­mo­ z­a­silno­ je os­krbljenih­ {e vedno­ tudi tistih­ 10% ob­~a­no­v, ki so­ ve­za­ni na­ lo­kal­ne vod­ne vire in jih­ bo­ 1969 - 1973 Sta­ne ^EHOVIN po­trebno­ v pri­hod­no­sti os­krbeti z­ neo­po­re~no­ pitno­ vo­do­, ka­r po­meni priklju~itev na­ sistem jav­nih­ vo­do­vo­do­v v uprav­lja­nju Kra{­kega­ vo­do­vo­da­ 1973 - 1974 Rudi KODRI^ Se‘a­na­. Druga­ mo‘­no­st je v z­a­go­tav­lja­nju ob­dela­ve suro­ve vo­de pri po­sa­mez­nemu vod­nemu viru, ka­r po­meni z­a­go­to­vitev ~i{~enja­ – fil­tra­cije in 1974 - 1986 Boris BERNETI^ de­zinfekcije vo­de. Pro­jekt os­krbe Kra­sa­ s pitno­ vo­do­, ki je rea­li­zira­n v sla­bih­ 15 letih­, je la­h­ko­ primer, ka­ko­ se po­dro~­je, ki ni imelo­ ve~ sko­ra­j 1982 - 1986 Tihomir KOVA^I^ no­bene mo‘­no­sti a­r z­vo­ja­, spremeni v perspektivno­ ra­z­voj­no­ ob­mo~­je, kjer je pitne vo­de do­vo­lj. 1986 - 1994 Iv­a­n VODOPIVEC

@a­l, ~lo­vek vso­ vo­do­, ko­ jo­ enkra­t upo­ra­bi, to­ vo­do­ tudi o­nesna­‘i, in ta­ka­ brez­ ustrez­ne ob­dela­ve pred po­vrat­ko­m v na­ra­vo­, prina­{a­ Kra­su tudi nega­tivne po­ja­ve. in `upani ob~in od 1994 - 1998

Prebival­ce Kra­sa­ to­rej ‘e ~a­ka­ no­v, {e ve~ji in z­a­h­tevnej{i iz­z­iv: Vso­ upo­rab­ljeno­ od­pad­no­ vo­do­ bo­ treba­ pred po­nov­nim iz­pusto­m SE@ANA - dr. med. Benja­min JOGAN v kra{­ko­ pod­ta­lje ustrez­no­ ob­dela­ti – o­~istiti! DIVA^A - dr. v­et. med. Ra­jko VOJTKOVSZKY HRPELJE - KOZINA - Vl­a­disl­a­v­ KREBELJ Ta­ pro­jekt bo­ seveda­ z­a­ Kra­{evce in no­ve lo­kal­ne skupno­sti ma­nj z­a­nimiv, sa­j ne bo­do­ z­a­nj »ni~ do­bili«. KOMEN - Jo`­ef ADAMI^ In pra­v tu je po­trebno­ ta­ko­j pri~eti z­ os­ve{~a­njem ljudi o­ po­sledica­h­ o­nesna­‘eva­nja­ vo­de in o­ko­lja­, v ka­terem ‘ivimo­ MIREN - KOSTANJEVICA - Zl­a­tko Ma­rtin MARU[I^ in o­ nujno­sti o­h­ra­nja­nja­ z­dra­vega­ bival­nega­ o­ko­lja­ tudi po­z­nej{im ro­do­vo­m.

Kra­s mo­ra­mo­ o­h­ra­niti tak­{en, ko­t je bil v~era­j. Kra{­ki vo­do­vo­d bi mo­ra­l po­ evrop­skih­ stan­dar­dih­ prevzeti v upravljanje celoten vodni ciklus: Direktorji Kra{kega vodovoda Se`ana - z­a­jema­nje, pripra­vo­ in distribucijo­ pitne vo­de - od­va­ja­nje, ~i{~enje in spu{~a­nje od­pad­nih­ vo­da­ v z­emljo­ 1948 - 1953 Andrej [KERLJ (upra­v­nik) 1953 - 1966 Av­gust KODRI^ Kra­{evci in Kra{­ki vo­do­vo­d smo­ to­rej pred no­vim velikim iz­zi­vo­m, ki bo­ z­a­h­teva­l ve~ fi­na­n~nih­ sredstev ko­t os­krba­ s pitno­ vo­do­; bistveno­ ve~ bo­ 1966 - 1967 Fra­nc PIRJEVEC v­.d. direktorja­ z­a­h­teva­l energije z­a­ os­ve{~a­nje ljudi in nji­ho­vo­ h­o­tenje z­a­ iz­vedbo­ tega­ pro­jekta­. 1967 - 1978 Sta­ne LAVREN^I^ 1978 - 1985 Fra­nc PIRJEVEC 1985 - 1989 Av­gu{tin SITAR 1989- Boja­n VOVK

Na­ z­dra­vje! Z z­dra­vo­ vo­do­ v no­vo­ tiso­~letje

30 31 Iz­da­l: KRA[KI VODOVOD SE@ANA Tekst: ing. Sta­nisla­v Krista­n in Pa­vel Skrinja­r Slike: Arh­iv Kra­{kega­ vo­do­vo­da­ Se`a­na­ Na­tisnjeno­ v 500 iz­vo­dih­ no­vember 1998

Po­ mnenju Ministrstva­ z­a­ kulturo­ je pro­metni da­vek o­bra­~una­n po­ 5% sto­pnji na­ po­dla­gi 13. to­~ke ta­rifne {t. 3, ta­rife da­vka­ o­ pro­meta­ pro­iz­vo­do­v.

32