OSKRBA NASELIJ S PITNO VODO
PRIMARNI IN SEKUNDARNI VODOVODI 403,4 KM
PRIKLJU^KI DO OBJEKTOV 53,3 KM
SKUPAJ Omre@je v upravljanju 456,7 KM
OSKRBOVANIH NASELIJ 108
OSKRBLJENIH PREBIVALCEV 20.819
STOPNJA OSKRBLJENOSTI 93,6 %
1981 - 1987 In sedaj te~e voda kamor `eli ~lovek... MAGISTRALNI VODOVOD BRESTOVICA - SE@ANA – RODIK - KOZINA
1997 - 1998 NAPRAVA ZA OBDELAVO SUROVE VODE IZ VODNEGA VIRA KLARI^I Spo{tovani !
Danes Kras ni ve~ nekdanji Kras.
Imamo dobro pitno vodo, kolikor je ‘elimo.
Odprte so vse mo‘nosti ar zvoja, na katere prej ni bilo mogo~e niti pomi sliti.
Za nami je opravljeno pomembno in veliko delo, tako v politi~nem kot finan~nem in tehni~nem pogledu. Iz novozgrajenega vodovodnega siste ma danes Kras lahko oskrbi z vodo ve~ino svojega prebivalstva, lahko pa oddaja vodo celo na Obalo. Tudi v najve~ji su{i Kra{ki vodovod lahko zagotavlja primerno pitno vodo do 170.000 ob~anom.
Teh dose‘kov se delavci Kra{kega vodovoda {e posebej veselimo in smo nanje ponosni, saj smo bistveno pripomogli k doseganju in uresni~evanju zastavljenih ciljev.
Prav dejstvo »o razpolaganjuz neomejenimi koli~inami neopore~ne pitne vode« pa daje {e poseben poudarek k praznovanju na{e 50-letnice.
Vendar nas `e ~aka novo podro~je dela. To vodo moramo o~istiti in jo {ele nato spustiti v zemljo, da jo bomo mogli ponovno zajemati.
Direktor: Bojan Vovk dipl. ing.
Voda
VODA NA KRASU Kra{evci so take zbiralnike vklesali v skalo Vsaka vas je imela po en kal, navadno pa ali na{li kako naravno vdolbino, ki so jo pri tudi dva – na vsaki straniva si po enega. Vedno in povsod si je ~lovek prizadeval pre merno oblikovali, jo oblo‘ili z ilovico, ki je ‘iveti in si ustvariti dovolj dobrin, da bi bilo nepropustna in na to podlago resni~no gradili njegovo ‘ivljenje bolj{e. s primerno klesanim amk nom zbiralnik, vod Ena tistih osnovnih prvin in dobrin, ki je njak – {tirno – kot smo temu rekli na Krasu. nikoli ni bil sposoben ustvariti, je pa pomenila Ve~ takih {tirn ali kapnic je kdo imel, ve~ je osnovo vsemu ‘ivemu, je bila - v o d a. bilo mo‘nosti za pre‘ivetje. Zato si je {tirno Na stotine kilometrov dale~ je ~lovek mo hotela zgraditi vsaka hi{a. Toda to je bilo drago gel priti, na stotine dni prehoditi ali prepluti, in mu~no po~etje. znal je pre‘iveti vse muhaste pasti, ki mu jih Ker si vsakdo ni mogel privo{~iti lastne dru je nastavljala narava, ~e je le dobil to osnovno ‘inske {tirne, so vasi poznale va{ke vodnjake, sredstvo za pre‘ivetje – vodo. ki so slu‘ili vsem va{~anom, lz asti pa tistim, Ob vodi je postavljal svoja bivali{~a, ob ki so bili revni. vodi je gnal svojo ~redo, ob vodi so nastajala Ni nam znano, da bi v ~asu Rimljanov bilo najbolj{a in najbolj rodovitna polja. Ob soto~ju tukaj kaj druga~e, ~eprav smo {e v sami Se‘ani rek so zrasla velika mesta, so rasle delavnice, na{li kamnite cevi, po katerih je tekla voda. tovarne, je za~enjalo blagostanje. In svet brez Tako ostajajo znani le vodni objekti, ki jih vode ni bil zanimiv, je bila divjina, ki je privla poznamo kot {tirne – vodni zbiralniki ali pa kot ~evala le popotnika, ‘eljnega avantur ali tiste, kali – to so navadno plitvej{e ve~je ok tanje,v ki so si za smisel ‘ivljenja zastavili odkrivanje katerih se zbira voda in je namenjena ‘ivalim, novih ozemelj in prostora. zlasti oveg du, drobnici in konjem, ki jih je bilo Kras je taka pokrajina, ki ji narava ni dala neko~ kar precej. Vodnjak - {tirna ob stavbi sodi{~a v Se`ani dovolj teko~ih voda – pravzaprav povr{inskih voda tu sploh ni. Kako si zagotoviti to dragoceno teko~ino, kako jo imeti vedno v zadostni meri? To je bilo vpra{anje, ki je te‘ilo na{e prednike ‘e pred mnogimi stoletji. Tako so za~eli nastajati prvi vodovodni ob jekti. Od najpreprostej{e jamice, v katero se je stekala voda ob nalivih, do velikih naprav, ki so jih zgradili, da bi se voda pretakala v kraje, kjer jo je primanjkovalo in kjer je bila potrebna. Kras sicer dobro namakajo meteorne vode. Propustna, apnen~asta tla pa so meteorno vodo posrkala kot spu‘va. Le tu in tam so ilovnate plastiv odo zadr‘ale toliko, da so ‘ivali dobile prepotrebno koli~ino vode za ‘ivljenje. Prav tako tudi ~lovek. Ta je v kamnitih {krapljah in vdolbinah na{el vodo, enako v bolj plitvih in bolj dostopnih jamah, da pa bi se pre‘ivel, je za~el ob vzno‘ju gri~ev in vzpetin graditi Kaverna v Klari~ih, kjer je sedaj zajetje glavnega vodnega vira v sistemu VODOVOD BRESTOVICA (GZLJ, dr. Primo` Krivic, 1980) zbiralnike za vodo. Vodnjak in napajali{~e na Krasu, opu{~eno po priklju~itvi naselja na vodovod.
Kako so se na Krasu gradili prvi objekti jetje na~rta za izdelavo vodnjaka. Da so dela Ne samo novi objekti, tudi ‘e obstoje~i, so se obok strne z ravnim pokon~nim zidom, v za oskrbo s pitno vodo tekla po~asi, an m zgovorno pove podatek, ad je delali sive lase krajanom, saj so se Lokavci katerem so ‘elezna vrata, ki omogo~ajov stop bil rezervoar z napajalnikom zgrajen {ele leta 1902. obrnili na Okrajno glavarstvo v Se‘ani s v {tirno. Na zunaj izgleda objekt kot majhen Vedno je bilo tako, da vodo rabimo najbolj 1910. Vendar je bil velik, saj je imel dva hrama pro{njo, naj vendar kaj ukrene, saj so »menda gri~ek, na vrhu katerega je bila mala zidana takrat, ko jo je najmanj in, ker je predstavljalo s prostornino 250 kubi~nih metrov vsak. otroci nekaj podobnega milnici vrgli v napaja hi{ica, ki je imela ‘elezna polkna, da bi voda pomanjkanje vode najve~ji problem, so na{i Podoben podvig so napravili v Mer~ah li{~e »~isti kal«, ki je bilo do takrat zelo ~isto, dobivala dovolj zraka in bi smeti ne padale v predniki denar iz cesarske blagajne, namenjen 1891. leta. Ni pa znano, olik ko ~asa je trajala in se sedaj nekak{ni mehurji delajo. Kaj, ~e bazen. aT ka hi{ica je {e dobro vidna v Diva~i, izbolj{anju cest in podobnim delom, porabili gradnja. ‘ival ne bo mogla ve~ te vode piti?« medtem ko je v Se‘ani ni ve~. @eleznica je v za gradnjo velikih ali vsaj ve~jih va{kih vod 1899 so v Šibeljah zgradili vodnjak za Torej je bil boj Kra{evcev za vodo vedno Trst uradno zapeljala 1857. leta in ‘e takrat so njakov - va{kih {tirn. 350 hl vode (35 m3). v ospredju. Medtem, ko so drugi kraji dr‘av na odseku kra{ke proge od Diva~e do Proseka V svojih pro{njah Okrajnemu glavarstvu v Istega leta, torej 1899, so za~eli delati no subvencijo namenjali v posodobitev poti, porabili po 50.000 kubi~nih~ evljev vode (1350 Se‘ani – v okviru Pokne‘ene grofijeo G ri{ke vodnjak v Škrbini, ki je bi zgrajen z velikim graditev novih javnih stavb, kanalov, mostov m3) dnevno. aT ‘elezni{ki vodovod je obenem in Gradi{~anske, so krajani natan~no navajali prizadevanjem ob~anov in oblasti in dan v ipd., so Kra{evci z njo pridobivali ve~je pro tudi prvi vodovod na Krasu. Vendar je ‘elez {tevilo prebivalcev kraja ali krajev, ki jih bo uporabo leta 1902. stornine za vodo. ni{ki vodovod vodo zagotavljal le ‘eleznici javniv odnjak napajal, dalje so predvsem pod~r Prav tako so 1899 za~eli graditi vodnjak v Vendar tudi {tevilni vodnjaki niso mogli oziroma lokomotivam. Zato so Se‘anci konec tali {tevilo konj, ki »da so v primeru vojne koj Grahovem Brdu in, ker niso bili posebej navdu ubla‘iti vse ve~jega pomanjkanja vode. Zlasti 19. stoletja sami zaprosili za dr‘avno podporo pripravljeni«, natan~no navedli {tevilo goveje {eni nad hitrostjo postopka, so va{~ani 1904. se je to za~elo odra‘ati v za~etku 19. stoletja, in 1898 leta vlo‘ili pro{njo za izdelavo vo ‘ivine in drobnice, kar vse naj bi imelo odlo~no leta naslovili pro{njo ‘upanstvu, naj vendar ko so pokrajine, ki so imele na razpolago bo dovoda. 1906. leta je bila izdelana {tudija o vlogo pri izboritvi sredstev iz razpisa. pospe{i gradnjo vodnjaka. gatev odne vire, razmeroma hitro napredovale izgradnji 1673 metrov dolgega vodovoda. Na Leta 1853 je bil zgrajenv Komnu tako imeno 1901 so gradnjo novega vodnjaka napove in se razvijale, pokrajine pa, kot je bil Kras, so Planini nad Vasjo – delom Se‘ane – so zgradili vani »kaplanijski vodnjak«, saj so ga prete`no dovali Komenci. precej nazadovale. Ob vse ve~ji ni dustrializaci rezervoar z 800 kubi~nimi metri prostornine. uporabljali kaplani oziroma duhovniki in tisti, ki 1902 pa so svoj vodnjak dobili v Zavrhku. ji je bilo jasno, da bo le-ta Kras ob{la. Vodovod naj bi za~el obratovati 1911. leta. so z njimi sklenili pogodbo – na primer u~itelj. @eleznica je bila ‘e ena tistih znanilk nove V Povirju so 1881. leta va{~ani podprli spre dobe, ki bi sredi 19. stoletja Kras kmalu zaob{ la. In to prav zaradio p manjkanja vode tako pri Vodovodi na Krasu zaradi strate{kih gradnji, kot kasneje pri napajanju lokomotiv. potreb so{ke fronte Ju‘na ‘eleznica, kot se je imenovala proga, ki je povezovala Dunaj s pristani{~em Trst, od Avstrija je poleg tega vodovoda pripeljala Ljubljane do morja, je menda prav po zaslugi vodo na obmo~je ve~jega dela Krasa v ~asu bogatega posestnika iz Se‘ane – Pollaya, ki je prve svetovnev ojne. Dova‘anjev ode s cister prepri~eval in‘enirja Karla Ghego, stekla skozi nami pa~ ni bilo posebej u~inkovito, ~eprav Se‘ano po tako imenovani »kra{ki varianti«, po~nemo Kra{evci to {e dandanes. ~eprav so ji mnogi nasprotovali, ~e{, kje pa bo Voja{~ina je namre~ rabila velike koli~ine dobil vodo za delavce in kasneje za napajanje vode, zato se je komanda avstrijske vojske od parnih lokomotiv. lo~ila za izgradnjo vodovoda. Ta naj bi ~rpal Vendar je odlo~itev padla. Proga je bila zelo vodo iz izvira Hubelj pri Ajdov{~ini, jo mimo zahtevno delo, problem z vodo pa so uspe{no Dobravelj na Vipavskem in Batuj pripeljal re{ili z zajetjem reke Reke pri Gornjih Le‘e~ah do Dornberka (60 m nadmorske vi{ine) od tu in z zgraditvijo dveh zbiralnikov s po 30.000 naprej pa najprej na gori{ki, potem pa {e na ~evljev vode. Od tod je tekla voda po 38 ki komeski Kras. Pod Trsteljem so izdelali re lometrov dolgem cevovodu, sestavljenem iz zervoarje na cca 430 m nadmorske vi{ine, od petpal~nihli to‘eleznih cevi do postaj Diva~a, koder je voda tekla po enem kraku na gori{ki Se‘ana in Prosek. V neposredni bli‘ini teh Kras skozi Temnico in Kostanjevico do Opat krajev so zgradili vodne zbiralnike s po 30.000 jega sela, drugi krak, ki pelje vodo do Šibelij kubi~nimi ~evlji vode. Tem zbiralnikom so in Škrbine in naprej v Dutovlje, pa se je tu ljudje rekli »cesarskla {tirna«. V bistvu je bil to kon~al, oziroma se je tu za~el manj{i krak, ki velik vodni bazen, okrog katerega je hodna po je mimo Tomaja, Šepulj in Grahovega Brda vr{ina, ki jo zaklju~uje visok zid, ki tvori obok, peljal vodo do Štorij. Gradnja rezervoarja v Se`ani v letih 1906/1907 (ARHIV R Slovenije: Ob~ina Se`ana, II. FASC. CATT X., CL 14.) da je {tirna od vseh strani zaprta. S treh strani V ~asu vojne je bilo zgrajeno veliko vodo Voda je pritekla v Se`ano 1917. leta
Predkra{ke reke v Primorju
Vir: Pokrajinski arhiv v Novi Gorici Fond: Pokrajinski tehni~ni urad Gorica Fsc.: 12, spis: 331 (ARHIV R Slovenije: Ob~ina Se`ana, II. FASC., CATT X., CL 14.)
vodno omre‘je v dol‘ini okoli osemdeset teko la tudi novo organiziranost teh vodovodov, Franc so pla~evali na osebo pav{alno po 20 centesimov porabil naslednjo koli~ino vode iz vodovoda: jene in dobro vzdr‘evanev odnjake. V primer ~ih kilometrov, kar je bilo za tedanje razmere zlasti {e, ko je 1919 leta voja{ka uprava pre - za ob~ino Gorjansko delegat SubanJo‘ef na mesec. Pripomniti je treba, da je bil to javi z dana{njo porabo vode, se nam zgornje mesec: m 3/mesec in posebej {e, ker so gradili v ~asuv ojne vihre, dala vodovod konsorcijem, ki so nastajali ob - za ob~ino Slivno delegat Kralj Jo‘ef javni vodovod v vasi. Vsak posameznik, ki {tevilke zdijo resni~no skromne. res izjemen podvig. zdru‘evanjuva si oziroma ob~in, ki so bile ob - za ob~ino Brje ‘upan Strekelj je hotel imeti vodo v lastni hi{i, si je lahko to Od vseh dejavnosti opravljanja del na vo JUNIJ 1218 Avstrijci so, v iskanju ovn ih vodnih virov za vodovodu. - za ob~ino Komen ‘upan @igon privo{~il, vendar pa je moral namestiti {tevec dovodu, konzorcij ni pozabil na od~itavanje JULIJ 1261 oskrbovanje Gorice s pitno vodo, dolgo ~asa Kra{ka planota je dobila KONZORCIJ - za ob~ino Sela ‘upan Ferfolja in v tem primeru je bila cena za porabljeni {tevcev in izdajanje ra~unov. SEPTEMBER 752 iskali najbolj{o varianto. Toda bli‘ajo~a se voj KRAŠKEGA VODOVODA NANOS s sede - za ob~ino Brestovica delegat Semoli~ Al kubi~ni meter vode 1, - lira. Veliki trgovci Eden zadnjih ra~unov pred zlomom nem{ke na vihra je prinesla hitro odlo~itev - takoj{nja ‘em v Dutovljah. bin in bogata{i, ki so imeli vile v Se‘ani pa so se OKTOBER 201 ga voja{kega stroja, zagotovo pa zadnji, ki ga izgradnja vodovoda z zajemom vode iz izvira Zaradi prevelikih stro{kov s potiskanjem - za ob~ino Voj{~ica ‘upan Pirc Josip. raje odlo~ili za pla~evanje vode enkrat letno NOVEMBER 361 je konzorcij kra{kega vodovoda Nanos poslal Hubelj v neposredni bli‘ini Ajdov{~ine, zato vode na Kras, so Italijani opustili ta del vo (veletrgovec Scaramanga, podjetnik Stock, odjemalcu- Komandi nem{kih trup v Se‘ani, Ti podatki nam jasno ka‘ejo, da je bila poraba ga tudi imenujemo Hubeljski vodovod. Trasa dovoda. Ta statut je potrdila prefektura v Trstu 1. baron Economo…). je z dne 27. aprila 1945. ^eprav pisan v nem{ vode iz vodovoda vedno najve~ja prav v ~asu vodovoda je potekala od Hublja z 219 m nad Po osvoboditvi, ko smo pospe{eno iskali februarja 1924 leta. Statut je {ev seboval poglavja o na~inu dela ~ini, ni bil nikoli pla~an, saj so partizanske ~ete morske vi{ine, do Dornberka, kjer je bilo s 60 vodne vire, smo obstoje~e kapacitete obnovili Prvi del statuta je govoril o organiziranosti skup{~ine konzorcija v posameznih primerih, najve~jih us {nih obdobij in se je zmanj{evala, v no~i med 29. in 30. aprilom 1945 osvobodile m nadmorske vi{ine tudi ~rpali{~e. Od tu so in Hubeljski vodovod, ki je proti Dornberku konzorcija, drugi del pa je bil za interno upora poglavje o inventarju, poglavja o finan~nem ko se je z jesenjo in zimo na Kras zgrnila ve~ja Se‘ano in v naslednjih dneh tudi mesto Trst. vodo potiskali po cevovodu na @elezna vrata, po{iljal 60 l/s vode, je 9 l/s potiskal na Kras. bo in bolj operativnega zna~aja. Prav iz tega, poslovanju in op godbah in o samem na~inu vo koli~ina meteorne vode, ki je napol nila ‘e zgra Sicer pa je bila zadnja po{ta, ki jo je uslu‘ do najvi{je to~ke an d vasjo Lipa, kjer so zgradi Po prihodu Italijanov na na{e ozemlje 1919 drugega dela, zvemo nekoliko ve~ o celotnem denja sej in administracije. V 30.~le nu statuta li rezervoar na 435 m nadmorske vi{ine, od ko leta, se je stanjev preskrbi s pitno vodo v bis vodovodnem omre‘ju na tem podro~ju. se je konzorcij kra{kega vodovoda obvezal, da der so potem lahko te‘nostno napajali celoten tvu poslab{alo. bo spo{toval higiensko neopore~nostv ode. Na Kras z zelo razvejanim omre‘jem vodovoda. Obstoje~i voja{ki vodovod so Italijani prev koncu statuta, tik nad podpisi delegatov, je bilo V nekaj mesecih je bilo z izjemnimi napori in zeli in dobavljali vodo vasem, ki so se zdru‘ile PREDHODNI NANOŠKI VODOVOD {e zapisano, ad bo konzorcij nosil pe~at z besedi brez sodobnih strojnih naprav zgrajenih okoli v Konzorciju Kra{kega vodovoda Nanos. lom v italijan{~ini in sloven{~ini: CONSORZIO 80 km vodovodnega omre‘ja iz mannesman Konzorcij ali po na{e dru‘ba ali zdru‘enje Vodovod je prevzel ‘e obstoje~e vodovodno ACQUEDOTTO CARSICO - KONZORCIJ cevmi premera od 250 mm navzdol. Vodovod kra{kega vodovoda Nanos - Consorzio dell’ omre‘je, ki so ga zgradili v ~asua vstro-ogrske KRAŠKEGA VODOVODA, ki so ga uporab no omre‘je je imelo ve~ krakov. Acquedotto carsico Monte Re je imel svoj se monarhije za potrebe vojske. Vsega vodovod ljali le do leta 1926, ko ga je zamenjal pe~at Vodovod na kra{ki planoti se je za~enjal na de‘ v Gorici. Za zgornji Kras so ekspozituro nega omre‘ja je bilo za pribli‘no 166 teko~ih s samo italijanskim besedilom CONSORZIO ‘elezni{ki postajiv Dutovljah. Od tu je {el en postavili v Dutovljah, ~eprav je v statutu pisa kilometrov z dvema ~rpali{~ema. V Škrbini je ACQUEDOTTO CARSICO MONTE RE. manj{i odcep proti Štorjam, glavnina vodovo lo, da ima dru‘ba sede‘ v Se‘ani. bilo prvo, drugo pa v Vol~jem Gradu. Vsako Na karti lahko opazimo, da je osnovo kra{ da pa je peljala proti Komnu, kjer je bilo ve~ Konzorcij kra{kega vodovoda so s podpisi ~rpali{~e je imelo po dva motorja na diesel kega vodovoda predstavljal vodni sistem, krakov, en krak je napajal z vodo Ivanji Grad, ‘upanov ustanovili 10. avgusta 1923 leta. Vo pogon Climax s po 35 konjskimi mo~mi in ki so ga izdelali Avstrijci v zadnjih letih Klanec in alV e ter naselje Mohorini, drugi krak dovod je bil medprovincionalnega zna~aja, saj dve ~rpalki s po dvema cilindroma s potiskom vladanja pri nas. Skoraj od izvira Su{et, pa je peljal proti @eleznim vratom, Lipi, Temni je segal od tedanje province Trst na provinco do 28 m3 vode na uro (7,78 l/s). Vodovod se mimo Majcnov in Štorij, Grahovega brda, ci in od tam do Novela, Kostanjevice, Opatjega Friuli. Namen konzorcija je bila redna oskrba je napajal iz dveh izvirov: iz izvira nad vasjo Tomaja ter Dutovelj do Štanjela na eni strani sela in Sela ter Zgornje Brestovice; tretji krak s pitno vodo tistim ob~anom ob~in, ki so pri Strane in iz izvira Su{et, oddaljenega 2 km ter Pliskovice, Komna in Šempolaja na drugi je peljal od Komna proti Nadro‘ici, Gorjanske stopile h konzorciju. Te ob~ine so bile: Se‘ana, od Razdrtega. strani, vse to sta pokrivali zajetji nad Stra mu, Brjam pri Komnu in Kregoli{~u. Dutovlje, Skopo, Pliskovica, Veliki dol, Brje, Obstoje~i vodovod je z vodo napajal odseke nami in Su{etom in kjer je bila poleg dveh Seveda avstrijskemu voja{kemu poveljstvu Slivno, Mavhnje, Gorjansko, Brestovica, Sela za naslednje vasi: odcepov; Škrbina - Brestovica in Škrbina ni bilo do tega, da bi vodo pripeljal Kra{evcem, na Krasu, Opatje selo, Voj{~ica in Komen. Sta Se‘ana, Šmarje, Dane, Dutovlje, Godnje, - Lipa - Opatje selo porabljena dr‘avna sub pa~ pa vojakom, ki so si v neposredni bli‘ini tut je omogo~al priklju~itev tudi drugih ob~in Skopo, Krajna vas, Pliskovica, Kosovelje, vencija v vrednosti takratnih 100.000,- lir, so{ke fronte le~ili rane in so bile higienske h konzorciju, v kolikor bi to ‘elele, oziroma Veliki dol, Brje, Nadro‘ica, Tublje, Škofi, za obnovo in rekonstrukcijo vodovoda. Ta razmere obupne, pitna voda pa je pri{la prav bi to omogo~ale razmere v teh ob~inah. Vsa Kregoli{~e, Slivno, Šempolaj, Mahovnje, zadnja dva kraka sta se napajala iz Vipavske vojskujo~im se vojakom, zlasti ~e pomislimo ka ob~ina je delegirala svojega predstavnika Gorjansko, Ivanji Grad, Brestovico, Klanec, ga ~ez Dornberk. na takratno stati~no vojskovanje. ali delegata, ki je bil lahko tudi sam ‘upan, v Dolino Brestovice, Mavhnje, Sela, Korita, Nov del vodovoda so potemtakem v ~asu Poraz avstrijske vojske je pomenil tudi ko skup{~ino konzorcija. Hudi Log, Opatje selo, Lokvico, Novo vas, Italije dobile le vasi: Brje pri Koprivi, Godnje, nec graditve vodovodnih krakov in odcepov. Statut so podpisali: Voj{~ico, Komen, Vol~ji Grad, Pre~nik, veS to, Kreplje in Majcni. Iz karte je tudi razvidno, Od 1916. leta, ko so zgradili Hubeljski vodo - za ob~ino Se‘ana dr. Alberto Rumer, Zagrajec in Preserje. da je bilo nekaj kilometrov vodovoda predvi vod, je minilo nekaj let in ‘e ga je prevzela izredni komisar Vsaka ob~ina zase se je obvezala, da bo nad denih za odpis. voja{ka uprava Italije, ki je sede‘ Hubeljskega - za ob~ino Dutovlje delegat Tau~er Josip zorovala svoj del trase vodovoda, prav tako se Zanimiva je primerjava porabev ode v neka vodovoda prestavila v Dornberk. - za ob~ino Skopo ‘upan @ivec je obvezala, da bo povrnila konzorciju svoj del terih mesecih v letu 1932, ko je Se‘ana {tela S prevzemom vodovoda je Italija postavi - za ob~ino Veliki dol delegat @erjal stro{kov, ki je temeljil na {tevilu prebivalcev, ki skoraj 1.500 prebivalcev. Celoten Kras je tedaj Zadnji ra~un, ki ga je konzorcij Kra{kega vodovoda Nanos izstavil nem{ki voja{ki komandi Se`ana.
benec konzorcija bele‘il, 21. februarja 1945. jugozahodno pobo~je so doma~ini obdali s Poslej nara{~anja vode niso ve~ opazovali. Podpis z dne 28. maja 1945 pa zagotavlja, da kamenjem, da se ne bi ru{ilo {e naprej. Iz bli‘ ^rpanje je op kazalo, da je bil dotok vode v brez so bili vsi dokumenti skupaj z dnevnikom pre O nujnosti hidrogeolo{kih raziskav pod njega kala priteka po plitvem jarku ob de‘evju no izpod 7 l/s, saj je ob takem~r panjuv oda {e dani prefekturi v Trstu. zemne vode v Tr‘a{ko-Komenskem Krasu voda v jamo. Brezno pada v treh stopnjah; pod vedno upadala. To pomeni, da Dolenjca v su{i Le nekajdnevna priklju~itev Se‘ane svoo bo in rezultatih njim je strmo skalovito pobo~je, ki je spodaj skoraj nima pretoka, dasi njeno dno domala jenemu slovenskemu ozemlju ni prinesla novo mo~no ilovnato in se kon~uje v vodnem sifo dosega morsko gladino. Tako pi~el dotok vode sti v preskrbi in organizaciji preskrbe z vodo. ^eprav Kras nima povr{inskih rek, so bili nu. Pri obisku februarja 1950 je bil sifon 5 m za namakanjea r vnice pri Brestovici seveda ne Tudi angloameri{ka voja{ka uprava Zone A, geografi prepri~ani, da skriva v svojih nedrjih dolg, {irok pa 1 do 2,5 m. Vzhodno prehaja prihaja v po{tev.« v katero je spadala ve~ina ozemlja se‘anske ob veliko vode in kot pravi dr. Anton Melik, je sifon v 1/2 m {iroko in do 4 m dolgo razpoko, Ti ni~ kaj dobrega obetajo~i podatki pa niso ~ine in Krasa, ni prinesla nobenih sprememb, »to predel, kjer je mogo~e ugotoviti nekdanjo ki je usmerjena proti S. Tako dr‘i nekoliko zmanj{ali prizadevanj podjetja Kra{ki vodovod zlasti zaradi urejanja mejne ~rte med Italijo in sedanjo hidrografsko povezanost. Reka, ki po{evno brezno skoraj do morske gladine, v Se‘ani, da bi le na{li vodo. in takratno Jugoslavijo in Svobodnim tr‘a{ki se izteka v ponikve pri [kocjanu, nedale~ od kajti dno sifona je na koti 0,8 m, medtem ko ozemljem, ki so ga zasedale zavezni{ke sile. Diva~e, prihaja kakor je ugotovljeno s preiz koleba v njem voda med kotama 4,7 in 13,8 m. Vendar je 15. september 1947 le prinesel kusi, na dan v mogo~nih zvi irkih pri [tivanu, Majhno kolebanje je morda razlo‘iti z bli‘ino NOVEJ[A ZGODOVINA toliko pri~akovano zdru‘itev ve~ine ozemlja nedale~ od Devina ter se po kratkem toku izliva ustja Timave, saj koleba voda v Labodnici nad KRA[KEGA VODOVODA SE@ANA se‘anske ob~ine in Krasa z ostalim slovenskim v morje. Z natan~nimi merjenji je ugotovljeno, Trstom celo do 104 m. Da je sifon v zvezi s ozemljem in dr‘avo. In takrat se je ponovno da prihaja pri [tivanu an dan ob nizkem, kot ob teko~o vodo, dokazuje biolo{ki material, in Kakorkoli smo vodne vire z njihovimi zmog pokazala potreba po ustanovitvi komunalnega srednjem in visokem stanju, mnogo ve~ vode, sicer obilica troglocharisov in niphargusov ter ljivostmi tehtali in obra~ali, toliko bolj je bilo podjetja okrajnega pomena za preskrbo prebi nego je ponikne v ustrezajo~em ~asu v [koc ribic phoksinov; te ribice ‘ive v povr{inskih jasno, ad vse sosednje ob~ine nimajo zadostnih valstva s pitno vodo. janske jame. V podzemno strugo Reke se steka vodah. Voda v sifonu je imela 20. 2. 1950 ob koli~in vode za se‘ansko podro~je. V es ‘anski voda tudi s Krasa, in sicer iz jako obse`nega 1030 14,2°C, medtem, ko je bila zra~na toplina ob~ini smo imeli v 78 vaseh 116v e~jihva{ kih ozemlja«. Tu je opomba, kjer dr. Melik navaja pred jamo 8°C. vodnjakov; 24 je bilo manj{ih s po manj kot 3 3 KRA[KI VODOVOD SE@ANA koli~ino vode: »Povpre~no ponikne pri [koc Poskusno ~rpanjev Dolenjci je bilo v zmerni 100 m vode, do 200 m vode je »dr‘alo« 82 janu dnevno 90.000 kubi~nih metrov vode, a su{i 18. in 19. 8. 1953. Prvi dan ~rpanja je bila in z nad 300 m3 vode je bilo 10 vodnjakov, ki Tako je 8. februarja 1948 ustanovljeno pri [tivanu prihaja na dan 1.500.000 kubi~nih toplina zraka zunaj jame, v jami in vode v jami so bili {e do nedavnega aktivni in so iz njih okrajno komunalno podjetje »Kra{ki vodovod metrov vode. Podzemno vodno omre`je mora ob 7h 25°, 15° in 13°C. Vodo so ~rpali trikrat prebivalci~r pali vodo. To so bili seveda le ve~ji Se`ana« s sede`em v Se`ani, ki je podedovalo biti potemtakem an Krasu presenetljivo krepko in vmes opazovali njeno nara{~anje. Rezultati vodnjaki –va{ ki – medtem ko je bilo manj{ih celotno vodovodno omre`je na tem podro~ju koncentrirano.« (dr Anton Melik:Slovenija, so bili naslednji: vodnjakov seveda veliko ve~. z vsemi dobrimi, predvsem pa iztro{enimi na Geografski opis II, Opis slovenskih pokrajin, Prvo ~rpanje z 11 l/s se je za~elo 18. 08. ob Postavitev u~inkovitega vodovodnega omre‘ pravami vred ter z veliko obveznostjo, kako ~etrti zvezek, SLOVENSKO PRIMORJE, SM, 7. 15 h, ko je stala gladina vode na koti 5,17 ja je predstavljala tudi ogromen finan~ni zalogaj, zagotoviti dovolj vode po industrializaciji in LKJ 1960). m. Ta je padla ob 7. 20h na 5,08, ob 7. 30 h na ni pa isto~asno zagotavljala popolne er {itve prob napredku hrepene~im Kra{evcem. Prav zaradi takih domnev so bile odlo~itve 4,85, ob 7. 40 h na 4,59, ob 7. 50 h na 4,33, ob lema. Posebej lahko to re~emo za obdobje do Izguba vode v vodovodnem sistemu avstrij o iskanjuv ode na Krasuv saj upravi~ene in ra 8h na 4,11, ob 8. 10 h na 3,79 in ob 8. 20 h na {estdesetih let, ko je Vodna skupnost Slovenije skega vodovoda iz prve svetovne vojne, ki so ziskovanja podtalne vode je izvajal Geolo{ki 3,43 m. Po kon~anem~r panju jev oda v brez namenjala velika sredstva le za varovanje pred ga Italijani imenovali »ex militare« - biv{i zavod Slovenije. Leta1953 je Vodnogospodar nu narasla ob 9h na 3,67, ob 10h na 3,84 in ob poplavami,~i sto malo – skoraj ni~ pa za dovoz voja{ki, je bila tako zelo velika in vodovod je ska sekcija v Gorici poskusno ~rpala vodo v 11h na 4,2 m. vode v kraje, ki jih je pestila su{a. To stanje predstavljal osnovni vodovodni sistem, da ga jamo Dolenjca pri Brestovici. Drugo ~rpanje se je za~elo isti dan ob 17h. se je nekakov prvih letih 70. let spremenilo v je bilo treba leta 1952 obnoviti. Povzemamo »Poro~ilo o novej{ih raziskavah Do 1730 je padla gladina vode (10 l/sek) od toliko, da je vedno ve~ delegatov prisluhnilo podzemeljskih voda na slovenskem Krasu«, ki 4,90 na 3,24, do 18 (9 l/sek) na 2,03 in do 19h potrebam Kra{evcev in njihovim te‘avam. ga je objavil Franc Jenko v publikaciji Sloven (7,8 l/sek) na 1,36 m. Po tem ~rpanju je voda Posledice povojnega razvoja in hitre ske akademije znanosti in umetnosti 1959: nara{~ala, in sicer se je ob 20h dvignila 2,26, ob urbanizacije »785. Dolenjca. Polo`aj 3800 m 181oS 22h na 2,96 m, dne 19. 8. ob 2h na 3,78, ob 6h na KLJU^NE ODLO^ITVE od cerkve v Kostanjevici na Krasu in 2300 m 4,32, ob 10h na 4,72 in ob 14h na 5,00 m. Pomanjkanje vode je bilo odlo~ilno pri 31 o30’ NE od Grmade (323 m). Kota vhoda Tretje ~rpanje se je za~elo ob 14h. Ob 1410 15. 9. 1967, torej dvajset let po priklju~itvi na~rtovanju razvoja ob~ine in Krasa, da je 39,85, dol`ina 48, globina 39 m. (13 l/sek) je padla gladina vode od 5 na 3,83, tega podro~ja mati~nio d movini, je pri{lo do to predstavljalo veliko coklo razvoju, zlasti Jama se je odprla, ko so med prvo svetovno ob 24h (11 l/s) na 3,71, ob 1430 (10 l/s) na 3,25, sestanka mnogih prizadetih ter republi{kih or zaraditeg a, ker so sosednje ob~ine, ki so vodo vojno vojaki v neposredni bli‘ini kopali za ob 14 40 (9 l/s) na 2,70, ob 15h (8 l/s) na 1,74 in ganov, da bi kon~no er {ili problem vodooskrbe imele, porabol e-te na~rtovale najprej za svoje kloni{~e. Dana{nji vhod ima blizu 8 m x 3 m ob 1510 ( 7 l/s) na 1,14, m, tako da je bil tolmun na Krasu, saj smo morali ponovno zaprositi potrebe. in je podoben majhni udorni dolini. Njegovo skoraj izpraznjen. republiko Italijo, da nam je po{iljala po 500 m3
10 11 vode dnevno. POVZETEK IZ ZAPISNIKA TERENSKIH Brestovici, kar je dokaz, da je voda, da je celo 13. 9. l975, je obrodila {e dodatens u peh. Po - Se‘ansko podro~je v postopku obdelave na napravi za obdelavo Zaklju~ki posveta so predvidevali v kratko OGLEDOV pitna, se mi zdi, da je prav to zadnje sre~anje skupaj eno uro in {estnajst minut trajajo~em Pade‘, pritok Notranjske reke Reke nad surove vode predelali v pitno vodo in jo potem ro~nem obdobju zajetje potoka Pade‘ in Su pripomoglo k odlo~itvi, ki ni bila lahka, da raziskovanju sifona obeh potaplja~ev arM ka Vremami. Popre~no su{ne vode so blizu 150 ~rpali v vi{je le‘e~e predele (do 250 m visoko). horka, srednjero~na re{itev je bila v realizaciji »DR^A JAMA« gremo v dokon~no raziskavo o tem, da je voda Kra{evca in Bogdana Kra{evca, ko sta se poda l/sek, kar bi bilo dosegljivo le ob izgradnji aku Potem bi od tu te‘nostno tekla do vasi Rodik. vodovodnega sistema »Malni«, namenjenega kat. Reg. {t. 3627 – ime objekta pod Krasom ali je ni. To je bila zame najte`ja la do 30 m v notranjost sifona, je bila najve~ja mulacije, doslej je dajal le 12 l/sek. Tam bi se vodovodni sistem razcepil na dva za potrebe ob~ine Postojna in Se‘ana, pers Topografska lega: odlo~itev. Denarja ni bilo na pretek in `e so senzacija ta, da je Marko ulovil ~love{ko ribico Na vodovodni sistem je bilo priklju~enih 37 kraka: eden naj bi peljal proti Kopru in ostalim pektivna re{itev pa je predvidevala izdelavo Vhod v jamo le‘i na pobo~ju vzpetine se pojavili prvi glasovi, ki so pravili, da bomo na pribli‘no petnajstih metrih globine ter jo pri od 172 naselij (22 %) s pribli‘no 10.000 prebi obalnim mestom - ta krak bi bil zmogljivej{i, {tudije za re{itev vodooskrbe za celotno ju‘ ob poti, ki vodi mimo cerkvice v Gornji ves te`ko skupaj spravljeni dinar porabili za nesel na povr{je. Sama najdba ~love{ke ribice valcial i natan~neje 48 % vsega prebivalstva. drugi krak – manj{ih kapacitet pa bi vodil v noprimorsko regijo. Brestovici na Krasu. raziskave, ov de pa le ne bomo imeli. Bomo pa bi bila samo dokaz, da je voda zdrava, pitna; V poletnih su{nih obdobjih pa je ta procent Se‘ano in na Kras. Se‘ana in Obala sta si prizadevali najti sku definitivno vedeli, da vode pod Krasom ni!, zanimivost pa je, da je bila ujeta v globini, ki bil {e veliko manj{i zaradi pomanjkanja vode, Vzporedno z idejnim na~rtovanjem Regio Lega: Ob~ina Se‘ana pen jezik pri re{evanju vodooskrbe z ob~ino sem jim odgovoril«. je dejansko pod morsko gladino. saj je izdatnost vodnih virov upadla na vsega nalnega vodovoda, pa tudi ob stalnih dogo Postojna, ki je v Malnih imela svoj adut, ven Izhodi{~e: Brestovica na Krasu Tudi ti dokazi so potem slu‘ili za odlo~itev, 20 l/sek. To je pomenilo stalno izvajanje ukre varjanjih o mo‘nostih etapne izgradnje tega dar do bistvenih premikov ni pri{lo. Denar, ki O teh ~asih pa pravi ~lan Jamarskega da gremo v raziskovanje {e z vrtanji, ki an j pov var~evanja z vodo in vrstnega reda dobave velikanskega, pribli‘no 60 km dolgega vodo ga je bilo za kakr{nokoli veliko delo vedno dru{tva, gospod Viktor Saksida takole: bi jih opravil Geolo{ki zavod SR Slovenije iz vode s cisternami. ajvN e~krat ni bilo mogo~e z voda, ki bi moral k obstoje~emu vodnemu viru premalo, je v glavnem lus ‘il za teko~e vzdr‘e MORFOLOGIJA OBJEKTA: Ljubljane.« lastnimi vozili napeljati olit ko vode, kolikor jo iz Malnov dodati zlasti ob su{nih obdobjih {e vanje obstoje~ih naprav. @e stari ljudje so veliko govorili o jamah in je primanjkovalo za najnujnej{e potrebe in so marsikateri sekundni liter vode. Vhod v jamo je visok slab meter, nato se tudi o vodi v njih. V meni se je vzbudila ‘elja, na pomo~ prihajale voja{ke cisterne in cisterne jama nadaljuje do 22 m dolgim or bom v fini{u, da bi si te podzemeljske lepote tudi ogledal. AKTIVNOSTI ZA DOGRADITEV gasilskih udr {tev. Ni potrebno posebej poudarja VODOVOD PADE@ ki tudi ni prostoren in je povpre~na vi{ina rova Vedno sem bil prepri~an, da je v ljudskem VODOOSKRBNEGA SISTEMA NA ti, da so bile tako dobavljene koli~ine vode dolgo ZA^ETKI SO BILI TE@KI 1,50 m, {irina pa povpre~no 1 m. Rob pada izro~ilu nekaj resnice. @e leta 1953 so tekle KRASU ~asa med najdra‘jimi v Sloveniji in je bila zato Tako je pri{lo do izvedbe projekta pri Pade pod kotom 30 %, nato se jama povesi v 8,50 raziskave an velikem podro~ju Slovenije, med usmeritev v iskanje od datnih lastnih vodnih virov V letu 1980 so jamarji in dokon~no geologi m globoko brezno. Tu se stopi na strmo dr~o, ‘u in postavitev novega ~rpali{~a v letu 1971, drugim tudi v Brestovici na Krasu, ki je s 54 Stvari so potem stekle. Konec leta 1975 nuja in prva prioriteta. raziskali podtalnico oziroma kra{ke podzemne po kateri je jama dobila ime: »dr~a«, pada pod s kapaciteto 12 l/s. To pridobljeno vodo se je m nadmorske vi{ine najni‘ji kraj v na{iob ~ini je bil izdelan finan~ni predra~un za {tudijo o tokove pri Brestovici pri Komnu. Konkretno kotom 52 %. Tak padec ima jama vse do vode ~rpalo v tako imenovani sistem ‘elezni{kega in kjer so doma~ini pravili, da je v ondotnih podzemni vodi v Tr‘a{ko-komenskem Krasu, ob samem mejnem prehodu Klari~i, so bile – tolmuna, ki je globok po prvih meritvah 15 vodovoda, ki je v glavnem lus ‘il oskrbi z vodo jamah precej vode. Raziskovalci Vodnogospo isto~asno pa je stekla tudi priprava na prijavo REGIONALNI PRIMORSKI VO uspe{no zaklju~ene ve~letne hidrogeolo{ke m. Ta del jame je povsem korozijsko razjeden. darske sekcije iz Nove Gorice so poskusno mesta Diva~a in Se‘ana. raziskovalne naloge. DOVOD raziskave Podzemne vode v Tr‘a{ko – komen Tla in stene jame so `lebaste in niso zasigane. ~rpali vodo v jami Dolenjci in ugotovili, da je Tudi ta dose‘ek ni mogel ubla‘iti vse ve~je V tem letu se je na obmo~ju biv{e ob~ine skem Krasu, ki jih jev 7. fazah izvajal Geolo{ Vi{ina tega dela jame je povpre~no 3 do 4 m, tam vode manj kot 7 l/sek, kar je bilo odlo~no ga pomanjkanja vode. Usmeritev na gradnjo Se‘ana ‘e pri~elo zbiranje sredstev po stopnji V letih od 1976 do 1979 so tekle pospe{ene ki zavod iz Ljubljane. Z uspe{nim ~rpalnim vodovoda do Malnov je postajala vse bolj {irina pa od 5 do 8 m. premalo za resno ~rpanje vode. priprave {tudije o Primorskem vodovodu, ki poizkusom so bile potrjene potrebne koli~ine Poligonska dol‘ina jame je 80 m. Vi{inska 1,3% od bruto osebnih dohodkov, ki so se od aktualna. Isto~asno pa so tekla prizadevanja, leta 1976 namensko zbirala v Skladu za dru‘ naj bi zajemal velike vodne vire v Malnih pri dobre vode. Ni odve~ poudariti, da je lokacija razlika med vhodom in gladino vode je 52 m. Kasneje smo se ~lani Jamarskega dru{tva naj se ‘e enkrat razi{~e ali je voda na Krasu beni standard. Planini, ki so dajali v su{nih obdobjih 1.200 l/sek, na najni‘jem delu takratne ob~ine Se‘ana, ali je ni. Tu gre seveda za vodo, ki naj bi bila Opomba: Vzorci vode so bili dani v analizo iz Se‘ane dogovorili, da si ogledamo {e drugo saj so bili ~rpalni vodnjaki zastavlljeni v dnu Ob~ina Se‘ana je v tem ~asu {tela 23.000 sicer pa celo nekaj tiso~ litrov vode na pod povr{jem. Tako sta se obe, srednjero~na in v letu 1974 jamo: Dr~o jamo v neposredni bli‘ini Brestovi vrta~e, kjer je bila nadmorska vi{ina le 16,5 prebivalcev, preskrbovala pa se je iz mo~no sekundo. dolgoro~na naloga, za~eli uresni~evati. zI grad ce in jo razi{~emo. Na podlagi teh {tevilnih {tudij je prevlado metrov, raziskovalniv odnjaki pa segajov glo dotrajanih vodovodov iz treh podro~ij: nja Primorskega vodovoda je za~ela dobivati Boris Berneti~ – takratni ‘upan ob~ine Prvi~ smo se spustili v jamo 25. 8. l974 in to valo spoznanje, da pride v po{tev za kon~no bine med 72 do 75 metrov. - Vipavsko podro~je jasnej{o podobo, to je, da bi zdru‘ili vodne vire Se‘ana: Stane Henigman, Stane anJ kovi~, Jo‘e Pahor re{itev problema vodooskrbe na celotnem Delavci, zlasti vodilni, v delovni podjetju Izvir Mla~evo in Su{et na vzno‘ju seno‘e{ in jih usmerili na Kras in na Obalo. in jaz. Ko smo pri{li v globino 52 m, smo pri{li podro~ju Postojne, Krasa in Obale (cca 1100 Kra{ki vodovod Se‘ana, smo iskali in hoteli kega Krasa in Nanosa. Srednja letna kapaciteta Precej je bilo govora o akumulaciji vode v »V letu 1974 je bila usmeritev na Malne `e do vode in ugotovili, da je je okoli 8-12 m2 in km2) le zgraditev nekega velikega vodooskrb najti kar najuspe{nej{o re{itev. In tu lahko re Brkinih, ki da bi bistveno re{evale krizo tako tako dale~, da smo Postojni ponudili predlog od 11 do 13 m globine in da se nadaljuje {e v 8 l/sek. nega sistema, ki naj bi bil Primorski vodovod. sni~no potrdimo, da ‘e same priprave, kaj {ele na Krasu, kot na Obali. Pojavljali so se tudi za izkori{~anje vodnih potencialov« je rekel neznano smer. To so bili prvi znaki, ki os kazali, - Hubelj Svoj osnovniv odni vir bi ~rpal pri izviru Malni odlo~itve, niso bile lahke. Najprej je bilo treba drugi predlogi, ki so predvidevali zajetja Idrij takratni predsednik skup{~ine ob~ine Se`ana da je treba z raziskovanjem nadaljevati. aZ to je Zajetje s 300 l/sek daje s ~rpanjem proti pri Planini, ki so dajali v su{nih obdobjih 1200 prepri~ati takratno »zdru‘eno delo« - predstav ce in So~e itd. Boris Berneti~ in nadaljuje: »^asovno nekako bilo potrebno anga‘irati sposobne potaplja~e, Dornberku 60 l/sek. Od tega 9 l/sek za po l/sek, sicer pa celo nekaj tiso~ litrov vode na nike celotnega gospodarstva v ob~ini, da se del Skratka, prizadevanja v iskanjuv odnih virov vzporedno so tekle aktivnosti za ugotovitev ki smo jih na{li v ~lanih Potaplja{ke sekcije pri dro~je Se‘ane. sekundo. Vendar pa tudi ta, sicer mo~an vodni laastnih sredstev nameni v re{evanjevo dooskrbe, so bila prav tako velika, kot so bile potrebe ali ima Kras vodo ali ne. Ob vsakem ve~jem Jamarski zvezi Slovenije. Sledile so akcije 25. - Ilirska Bistrica vir, sam ne bi zmogel pokrivativ seh potreb, ki saj se voda ni koristila le za pitje, temve~ in po vodi. pomanjkanju vode je k nam prihajal jamar 5., 8. 6. in 6. 7. l975. V teh akcijahh so sodelovali Iz razpolo‘ljivih vi{kov je Komunalno sta naj bi zna{ala pribli‘no 2.000 l/sek. predvsem za tehnolo{ko rabo in zagotavljanje Viktor Saksida, ki je vztrajno trdil, da voda na potaplja~i arM ko Kra{evec, Bogdan Kova~ ter novanjsko podjetje Ilirska Bistrica napajalo Zasnova Regionalnega primorskega vodovo po‘arne varnosti. V te napore je bila vseskozi RAZISKAVE V DR^I JAMI Krasu je. oK je neko~ spet pri{el, vendar ne dr. Boris Sket in ing. Renato Verbov{ek. Ugotov podro~je Obrov – Hrpelje-Kozina s pribli‘no da je vsebovala zahtevo, da se zagotovi varnost vklju~ena tudi strokovna slu‘ba Ri‘anskega samo z besedo, pa~ pa tudi z dokazi, s slikami ljeno je bilo, da gre za ve~je koli~ine vode, ki 10 l/sek, njihove zmogljivosti pa so v ~asu po oskrbe preko celega leta, za kar bi bilo potreb vodovoda Koper, ki jo je vodil projektant g. in papirji, da so na{li ~love{ko ribico v jami pri je v zvezi s teko~o vodo. Peta akcija, ki je bila letnih su{ upadle na borih 3,5 l/s. no zgraditi akumulacijske bazene, kjer bi vodo Josip Gu{tin, dipl. in‘. grad. in je v oktobru
12 13 odlo~ili za dograditev vodooskrbnega siste Opravljeno je bilo izredno delo. V 2,9 m ~rpalke nem{ke firme »Pleuger« s kapaciteta je name{~ena ekvivalentna strojna oprema kot ma na Krasu. {irok in 1,9 m globok jarek je bilo treba polo mi 100 + 100 + 50 l/s. Skupno in{talirana mo~ v Klari~ih, kar omogo~a kontinuirano pre~r Uvedba samoprispevka po stopnji 2% od ‘iti jeklene cevi premera 500 mm. Monta‘a ~rpalk zna{a 990 kW. Seveda so predhodno pavanjev ode na najvi{jo lokacijo v rezervoar netto osebnega dohodka in nadomestil, od po samega cevovoda se je pri~ela 15. 04. 1981. sledila dogovarjanja z Elektro Gorica, ki je Lipa III. Tudi tu je name{~en vetrnik za bla‘i kojnin ter zavezancev davka in prispevka od Cevovod je bil varjen na licu mesta, vsi zvari na delovi{~e vodovoda moral dobaviti ve~jo tev vodnih udarov, in oprema za dezinfekcijo dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih pa so bili radiografsko kontrolirani, saj je koli~ino elektri~ne energije. surove vode. Objekt je energetsko oskrbljen in drugih storitev ter po stopnji 5 % za zavezan cevovod grajen za visokotla~ne obremenitve. Iz rezervoarja v Selih poteka trasa vodovo iz TP [ibelje po kablovodu, ki je polo‘en ce davka in prispevka iz kmetijske dejavnosti Vzporedno s cevovodom je na celotni trasi da do rezervoarjev nad Lipo pod Trsteljem. vzporedno s cevovodom v isti jarek, enako pa in gozdov (od 1. 04. l981 do 1. 04. 1986), je do ~rpali{~a Sela polo‘en dvojni kablovod Ta del vodovoda je 9,2 km dolg in predstavlja je polo‘en tudi signalni kabel na celotni trasi zagotavljala 75 % vseh izbranih sredstev za za elektri~no napajanje, na drugi strani pa ponoven dvig vode za vi{ino 225 m oziroma VODOVODA BRESTOVICA. sofinanciranje izgradnje objektov primarnega signalni kablovod za telemetrijo in daljinsko na koto 500 H mnv. Nad naseljem Lipa se ‘e @e v prvotni gradbeni zasnovi je bila rezer vodovoda, sicer poznanega kot VODOVOD upravljanje in nadzor. nahajata obstoje~a rezervoarja Lipa I. in Lipa virana tudi lokacija za morebitno izgradnjo BRESTOVICA, ki naj bi bil kon~an na dan, V Klari~ih je bilo treba vse tri vrtine: pre II. ki sta slu‘ila staremu vodovodu iz vodnega naprave za dodatno obdelavo surove vode, ko se izte~e samoprispevek. Preostalih 25% vira Hubelj po starem vodovodu preko Dorn ~e bi se zaradi ekolo{kih vplivov kakovost vseh zbranih sredstev iz samoprispevka pa berka na Se‘ansko in del za potrebe Gori{ke vode v zajetju - vodnjakih poslab{ala. Ob tej je bilo namenjenih za potrebe krajevnih skup ga Krasa. Na novo je bilo treba locirati {e en priliki naj povemo, da je Skup{~ina ob~ine nosti. V odloku je bilo tudi navedeno, da je vi{ji rezervoar vi{e, s ~imer se je omogo~ilo Se‘ana leta l983 sprejela tudi odlok o varstve za izgradnjo objektov vodovoda odgovorna te‘nostni pretok predvidenih koli~in vode (250 nih pasovih na obmo~ju zajetij v Brestovici. ob~inska Samoupravna interesna skupnost za l/s) do Se‘ane. ^rpalnica dobiva elektri~no energijo iz [ibelj vodooskrbo Se‘ana. Na lokaciji Sela na Krasu je bila predvidena in ima trafopostajo. izgradnja pre~rpali{~a in kasnej{e naprave za Sistem Brestovica deluje v smislu zagotav obdelavo surove vode. Sela na Krasu so hkrati ljanja vode vsem priklju~enim potro{nikom. VODOVOD BRESTOVICA tudi nadzorni center celotnega VODOVOD ^rpalne re‘ime krmilijo trenutni vodostaji NEGA SITEMA BRESTOVICA. V ~rpali{~u vode v rezervoarjih ter ekonomski aspekti obra @e po prvi seji Koordinacijskega odbora so sledile konkretne akcije in 15. 1. l981 so vojaki ‘e za~eli s pripravljalnimi deli za izgrad njo bodo~ega vodovoda od Brestovice proti Selam na Krasu. Najte‘ji odsek in isto~asno najzahtevnej{i del pri izgradnji vodovoda, je odsek od bencinskega servisa pri Brestovici do ~rpali{~a Sela. Za vodo z nivoja morske Vrtina VB-4 je bila locirana na podlagi predhodnih raziskav v okviru raziskovalne naloge odz»P emna voda gladine je bilo treba zgraditi 2,7 km dolg jekleni v Tr`a{koKomenskem krasu«. odV njak je bil izvrtan z vrtalnim strojem WITHL- 3 DO GLOBINE 70 M. cevovod premera 500 mm, do rezervoarja Sela, Prvi ~rpalni poskus je bil dne 7. 3. l980. Vodnjak je v poskusnem ~rpanju dajal do 53 l/sek, kar je bilo ve~ vode, kot jo je dobivala se`anska ob~ina z vsem vodovodnim omre`jem vred in dvakrat ve~, kot jo je dobiva ki je stacioniran na vi{ini 275 Hmnv. Na dol‘ini okoli 800 m je bilo potrebno premagativi {insko la v su{nih obdobjih. Vzorec vode, ki ga je Geolo{ki zavod Ljubljana poslal v analizo 22. 4. l980, je Zavod Postavljanje potopne ~rpalke v enega od treh razliko od 65 m na 270 metrov. Zaradi eot ‘ene SRS za zdravstveno varstvo ocenil kot pitnega: Bakteriolo{ka in kemi~na sestava vode iz vodnjaka VB-4 vodnjakov v Klari~ih ustreza z ozirom na vse analizirane omk ponente po »Pravilniku o higienski neopore~nosti vode, ki je name ga in celo nemogo~ega dostopa za gradbeno njena za javno preskrbovanje epr bivalstva kot za pitje ali izdelavo `ivil namenjenih za prodajo.« mehanizacijo, je bilo ve~ina dela na tem vzponu opravljenega ro~no:~ i{~enje trase, ro~novr tanje mera 400 mm, 500 mm in 600 mm primerno s kompresorji, miniranje ter zi kop materiala so opremiti, zato so bile na njih posebej obdelane 1979 izdelal idejno {tudijo o mo‘nostih prido Koordinacijski odbor za izgradnjo vodovoda vojaki opravili ro~no. Zaradi huder st mine sta vodnja{ke glave, vse tri vrtine pa so vkomponi bivanja vode iz Brestovice. Brestovica - Lipa Komen - Se‘ana (1980), bili na delovi{~u postavljeni dve za{~itni lovil ranev gradbeni objekt – ^rpali{~e Klari~i. Ob Priprave so stekle tudi po organizacijski pla katerega predsedniki so bili vedno predsedniki ni pregradi zaradievar n nosti, da bi ve~je skale jekt je zgrajenv dnu vrta~e, ki je bila kasneje ti. V takratni ob~ini Se‘ana sta bili postavljeni Izvr{nega sveta skup{~ine ob~ine Se‘ana, ki pobegnile po jarku navzdol. nasuta in je sedanjiv hod v objekt 4 metre vi{je dve organizacijski platformi: ustanovljena je je sprejemal strate{ke usmeritve in zagotavljal Zanimivo je dejstvo, da se na delovi{~u od kote prvotnega terena. Poleg treh ~rpalk sta bila Samoupravna interesna skupnost za oskr finan~nev ire za izpeljavo projekta. ni zgodila nobena te‘ja po{kodba, ki bi bila montirana tudi dva veternika s kompresorjem, bo z vodo (1979), ki je bila zadol‘ena za tehni~ Ob~ani ob~ine Se‘ana so se z referendum posledica neupo{tevanja varnostnih ukrepov, ki slu‘ita za prepre~evanje vodnih udarov. no in organizacijsko podro~je, prav tako pa tudi sko odlo~itvijo 23. novembra 1980 ve~insko tudi manj{ih po{kodb je bilo izjemno malo. Za ~rpanje vode so bile izbrane potopne Vzporedno s cevovodom je na trasi polo`en dvojni kablovod za elektri~no napajanje.
14 15 tovanja z optimalnim ok ri{~enjem najcenej{e cevovod za Komen, ki se je pri cesti Komen v dol‘ini 6 km, tarife elektri~ne energije. – Branik do cepil v naselje Komen, drugi del pa • priklju~ek za Komen in obnovitvena dela Nadzorni center je name{~en v komandnem nadaljeval v II. etapi do do cepa za Toma~evico. v Komnu, v letih l984/85 cca l km, objektu v katerem se zbirajo preko telemetrij Pri cestnem odcepu za Sveto je za vzporedni • obnovitev vodovoda Godnje-Kreplje, l985 skih postaj podatki o celotnem vodovodnem cevovod zgrajen razte‘ilnik oK men, ki je pro v dol‘ini cca 0,8 km, sistemu, od Klari~ev do Kozine. Podatki za jektiran kot armaturna celica 300 kubi~nega • vodovod Se‘ana – Vrhovlje I. etapa do jemajo poleg pretokov vode in vodostaja {e rezervoarja, ki pa {e ni izveden. kamnoloma, l983 v dol‘ini 2,3 km, podatke o tlakih, temperaturi vode, o delovanju Druga etapa Komen - Dutovlje, na dol‘ini • vodovod Toma~evica – Gabrovica – Coljava– ~rpalk in delovanju naprav za pripravo vode. 9,8 km, je bila dograjena 1984. Mali dol, l985 v dol[ini 6,2 km, Od leta 1998 je v komandnem centru name{~e Tretja podetapa Dutovlje - Kri‘ v dol‘ini 9,2 • vodovod v krajevni skupnosti Seno‘e~e z ob na tudi komandna in nadzorna oprema naprave km, naj bi bila zgrajena 1985. novo ~rpali{~a Mla~evo, l985 v dol‘ini 3,8 za obdelavo surove vode. Ker so se gospodarske razmere zaostrovale km, Kot cevovod do Sel, je tudi cevovod do in bi dotedanji na~in zbiranja sredstev pomenil • vodovod v krajevni skupnosti Barka in Lipe in naprej iz ej kla premera 500 mm. Tudi vedno ve~je aoz stajanje pri adgr nji, so se zapo Misli~e, 1985 z zajetjem in rezervoarjem do rezervoarja Lipa III. je bilo treba premagati sleni v ob~ini Se‘ana odlo~ili za zdru‘evanje v dol‘ini 4,4 km, hudo strmino, predvsem z ro~nim zi kopom in namenskih sredstev iz bruto osebnega dohodka • vodovod Dolnje Le‘e~e - Matavun, l985 zasipom jarka, cevovod pa se je polagal z im od 1,8% na 3,9% v korist vodne oskrbe, kar je v dol‘ini 2,7 km, provizirano ‘i~nico. Z dokon~anjem teh del je pomenilo zaklju~ek del ‘e v letu l984. bila konec leta l982 zaklju~ena prva gradbena Skupno je bilo v obdobju do 1981 do l985, faza. Dne 15. 12. l984 je bila Se‘ana priklju~ena skupaj z Brestovi{kim vodovodom in novimi @e pred pri~etkom izgradnje sistema Bresto na primarni Brestovi{ki vodovod, katerega gradnjami olop ‘enih 44 km novih vodovodnih vica so potekala dela na odseku Se‘anaKri‘, skupna dol‘ina zna{a kar 34,4 km. @e z do cevi ter obnovljenih 1,2 km starihvo dovodov kjer je bil polo‘en jekleni cevovod premera graditvijo primarnega vodovoda do Komna je in dodani so bili spremljajo~i objekti. 400 mm v dol‘ini 4 km. Ta cevovod je bil v bil oskrbljen z vodo celoten gori{ki Kras, ki Glavni cevovod na Brestovi{kem vodovo za~etku sestavni del rekonstrukcija Nano{kega zajema krajevne skupnosti Temnica, Voj{~ica, du s koli~ino 250 l/sek vode, napaja se‘anski vodovoda. S pri~etkom izgradnje vodovoda Kostanjevica na Krasu, Sela na Krasu in Opatje Kras s pribli‘no 50 l/sek, ostalih 200 l/sek pa Brestovica so bile vse aktivnosti na obnovi selo z vsemi naselji. se steka v Se‘ano in dalje. Nano{kega vodovoda zamrznjene. Na se‘anskem delu Krasa so bila oskrbljena V letu l985 je bila primarna naloga pripraviti V drugi gradbeni fazi je bila predvidena s pitno vodo iz Brestovice vsa naselja, ki so tehni~no od kumentacijo za nadaljevanje del na izgradnja v treh etapah na potezih: I. LIPA vezana na javnivo dovod v krajevnih skupno primarni vodni oskrbi in zagotoviti sredstva za – KOMEN ( dograjena v letu 1983) in II. stih Komen in Gorjansko. Z dograditvijo tega gradnjo odseka glavnega vodovoda SE@ANA KOMEN – DUTOVLJE ter III. DUTOVLJE sistema do Se‘ane je bil zagotovljen norma – RODIK - KOZINA, s ~imer bi re{ili tudi – KRI@. Druga in tretja etapa sta bili nato len gospodarski razvoj se‘anskega Krasa in vzhodni del ob~ine pred su{o. zdru‘eni ter zaklju~eni v decembru 1984. To samega mesta Se‘ane. Podani so bili pogoji Analiza je pokazala, da je bilo {e vedno 40% je predstavljalo postavitev jeklenih cevovodov za preusmeritev vodnih koli~in izpod Nanosa ljudi (od skupaj 24.000), ki se oskrbujejo s 500 mm na skupni dol‘ini ve~ kot 19 km od na Seno‘e{ko in Vrhe, iz Pade‘a pa na Diva~o pitno vodo izklju~no iz krajevnihvo dovodov, rezervoarja na Trstelju, do priklju~itve na ‘e ter preko Lokve v Lipico, na drugi strani pa v napajanih iz lokalnih povr{inskih virov in zgrajeni odsek vodovoda Kri‘u – Se‘ana. V Vremsko dolino in del Brkinov. Vzporedno s kapnic, ki pa v su{nih mesecih ne zagotavljajo sklopu II. faze je bil zgrajen {ev odni rezervoar postavitvijo primarnega vodovoda so potekala niti minimalnih oli~k in pitne vode za potrebe LIPA III ( 450 m3) na Trstelju, na nadmorski dela za izgradnjo ali za obnovo vodovodov: prebivalstva. In to kljub temu, da je bilo v vi{ini 500 H mnv. • vodovod Diva~aLokevPrelo‘e-Lipica v ob~ini Se‘ana ‘e zgrajenih 119 km primarnih Prva etapa LipaKomen je predstavljala po letih 1976-79, v dol‘ini 11,5 km, vodovodov, 87 km sekundarnih vodovodov, stavitev vodovoda v dol‘ini 5,2 km. To leto je • v o d o v o d K o z i n a K r v a pa {e 42 km razdelilne vodovodne mre‘e po vodovod BRESTOVICA ‘e poskusno obrato v i p o t o k z o d c e p i z a N a - naseljih. val in v tej sezoni re{il se‘anski in gori{ki del sirec in Mihele, v letih l980-81 v dol‘ini 7,7 Pot je bila odprta. Dela so hitro napredovala. Spomenik - vodnjak v spomin, ko je 15. 12. 1984 v Se`ano pritekla voda iz Brestovi{kega vodovoda. Krasa pred posledicami katastrofalne su{o, ki km, Najve~je elovd i{~e je predstavljal odsek magi je bila ravno to leto izjemna. • vodovod Sela na Krasu-BrestovicaKlari~i, stralnega vodovoda Se‘ana – Lokev – Rodik Vzporedno z glavnim vodovodom je bil v grajen v letih l981-82 v dol‘ini 7,9 km, - Kozina, kjer se je nadaljevalo z izgradnjo jarek lag vnega vodovod polo‘en tudi napajalni • vodovod [krbinaToma~evica, grajenl 983/84 cevovod premera 500 mm od Rodika, do Ko
16 17 zine pa je polo‘en cevovod iz vinidurit cevi 300 mm. ob~ino, ob~ino Postojna ter Obalo, kot dopolnilo obstoje~im virom Ri 4. VODOVOD KOMEN – [TANJEL - KOBDILJ – MATAVUN - NAKLO V Se‘ani so bili zgrajeni objekti: ^RPALI[^E PLANINA za kapaciteto ‘anskega vodovoda Koper. Po tem projektu bi ve~ina vode pritekla iz Realiziran v celoti razen bo jektov R [TANJEL in R KOBDILJ Realizirano v celoti! 150 l/sek, ter vodni rezervoarji R SABLANICA (450 m3), R ZIDOVNIK Malnov, se zbirala na najvi{ji to~ki nad Planino ali Postojno in potem 5. VODOVOD KOMEN TOMA^EVICA – GABROVICA – COL 23. ODCEP BRE@EC – GORI^E – FAMLJE I (500m3), ZIDOVNIK II. (450 m3). te‘nostno napajala celotno regijo. Glede na to, da predstavlja ~rpanjev JAVA – MALI DOL Realizirana priklju~itev naselja FAMLJE iz druge smeri. V Rodiku je bil zgrajen novi rezervoar R RODIK (500 m3). V Kozini Klari~ih in potiskanjev ode v bistvu od kote morske gladine na koto 500 Realizirano v celoti. 24. RODIK – KA^I^E – DANE je bila k obstoje~emu R LEDENICA dograjena {e druga vodna celica H mnv ogromno porabo energije, bi bilo tudi za Se‘ano bolj smotrno 6. ODCEP TUPEL^E - HRU[EVICA Realiziran samostojni ODCEP PARED – DANE. (500 m3). zagotavljativ e~je oli~ik ne vode z manj{o porabo energije, prav iz virov Izvedeno v celoti. Realiziran samostojni odcep KA^I^E. Ob rezervoarju pri Rodiku je rezervirana lokacija za sti~i{~e obeh kra v Malnih. Dela na posameznih odsekih in spremljajo~ih vodovodnih 7. VODOVOD GRAHOVO BRDO – UTOVLJE – DOBRAVLJE 25. RJAV^E – BREZOVO BRDO – KOV^ICE – RITOME^E kov Reginalnega Primorskega vodovoda: VODOVOD BRESTOVICA objektih so napredovala hitro in brez zastojev. - PONIKVE Z ODCEPOM KAZLJE IN ODCEPOM AVBER – VELIKE LO^E - SLIVJE in vodovod iz Malnov, ki bi po tej zasnovi skupaj oskrbovala se‘ansko Vzporedno pa je bilo treba za~eti z uresni~evanjem zastavljenih ciljev, - GRADNJE RealiziranI so krajevnivo dovodi za navedena naselja, ni pa {e realizira opredeljenih v Programuvo dooskrbe v ob~ini Se‘ana 1986 –1990 in v Priklju~ena naselja KAZLJE, UTOVLJE, DOBRAVLJE, AVBER na navezava lokalnih sistemov na sistem Kra{kega vodovoda. Obstoje~i PONIKVE sistemi zadovoljivo re{ujejo vodooskrbo. Nerealizirano: R KAZLJE, R PONIKVE, rekonstrukcija nano{kega 26. KOZINA – OCIZLA – PETRINE in OCIZLA – BEKA vodovoda na odseku GRAHOVO BRDO – ODCEP ZA KAZJE, ni {e Realiziran odcep iz vodovodne povezave Rodik – Ri‘ana na potezu priklju~eno naselje GRADNJE 27. R BREZJE – KLANEC PRI KOZINI Z ODCEPOM OCIZLA 8. DOBRAVLJE – KAZJE ( realizirano v 7. sklopu - po spremenje (delno) Ocizla vas in Ocizla – Beka ni realizirano. nem konceptu) Realiziran odcep iz vodovodne povezave Rodik – Ri‘ana na potezu 28. ODCEP PETRINJE DR PROGRAM 1990 – 2000 29. PRAPRO^E – PODGORJE – PRE[NICA – ZAZID – RAKI TOVEC 9. SE@ANA – RODIK – KOZINA ; Primorski vodovod Realiziran odcep iz vodovodne povezave Rodik – Ri‘ana na potezu Realizirano v letu 1984 30. R BREZJE – PRE[NICA Podgorje je po delitvi ob~in pripadlo 10. AKUMULACIJA PADE@ ob~ini Koper, skupaj z naseljema Zazid in Rakitovec. Ni realizirana! 31. SVETO – PRESERJE 11. RODIK – KOZINA Realizirano! Realiziran v sklopu 1. do konca leta 1984. 32. MATERIJA - SKADAN[^INA VODOVODI ZA KARAVLE Ni realizirano! 12. SE@ANA – VRHOVLJE – DOL PRI VOGLJAH – VOGLJE Vodni rezervoar pri Diva~i Realiziran, razen R VRHOVLJE Sedaj ‘elimo vsi kar najhitreje priti do zadostne koli~ine vode in tako 13. NADRO@ICA – [KOFI – VELIKI DOL do standarda in stopnje, ki so jo drugod na tem podro~ju ‘e dosegli. Pri Ni aktiviran, na vodovod je priklju~eno le naselje NADRO@ICA tem ne smemo pozabiti, da smo lahko nosilci razvoja, lahko pa tudi no 14. NADRO@ICA – GORJANSKO – KARAVLA GORJANSKO silci razkroja. S tem mislim na besede, ki jih je nekdo dejal: »Ve~ vode Ni realiziran! bodo Kra{evci imeli, bolj bodo onesna‘evali svoje lastne vodne vire.« planskih smernicah vodooskrbe v ob~ini Se‘ana do leta 2000, po katerih 15. ^P RODIK – ARTVI@E Seveda nismo samo in edini Kra{evci tisti, ki to na{o podtalnico po~a naj bi v letu 2000 vsi ob~ani imeli dovolj pitne vode. Ni realiziran! si, vendar zagotovo zastrupljamo. Cela vrsta ljudi in objektov je, ki ne 16. ARTVI@E – MISLI^E – povezava do R MISLI^E sicer namerno, vendar zagotovo zastruplja in onesna‘uje na{e osnovno PREGLED REALIZACIJE SREDNJERO^NEGA in Ni realiziran! bogastvo - pitno vodo. ^e je bila l967 leta ukinitev ene kemi~ne ovart ne DOLGORO^NEGA PROGRAMA VODOOSKRBE NA 17. R MISLI^E – VAREJE - BARKA politi~ni problem - kak{en politi~ni problem {ele bo, ~e bo neko podro~je OBMO^JU OB^INE SE@ANA Realizirano s tiso~i prebivalci ugotovilo, da nima ve~ pitne vode! 18. RODIK - SLOPE Zdi se mi kot da bi ‘iveli na veliki spu‘vi, ki ji pravimo Kras. Zgor SR PROGRAM 1986 - 1990 Ni realizirano! 19. GORJANSKO - KLANEC nji del je sicer suh, na njem smo mi in po kapljicah spu{~amov seh vrst 1. TRANZITNI VODOVOD SE@ANA – RODIK Realizirano v potezu IVANJI GRAD – ZAGRAJEC – KLANEC odplak, ki po~asi polzijo skoznjo. Kdaj bodo dosegle spodnjo plast, v Realiziran v celoti. 20. KOBDILJ – BRANICA kateri je pitna vode, pa ne vemo. Tako se nam sicer obeta novo ‘ivljenje, 2. VODOVOD MLA^EVO – SENO@E^E Ni realizirano! obeta pa se nam cela vrsta nadlog, ki jih prina{a civilizacija. Hitra cesta Realiziran v celoti z dodatnim odcepom asfaltna baza - La‘e 21. [TORJE – PODBRE@E – BRESTOVICA PRI POVIRJU nam prina{a razmeroma lahek dostop v kateri koli kraj srednje Evrope. 3. SENO@E^E - VRAB^E - POBIR Taista cesta odpravlja se‘anski prometni zama{ek. Hitreje prihajamo na Vodovod za VRHE ni aktiviran, kompletna dokumentacija pa je bila Realizirano [TORJE – PODBRE@E, BRESTOVICA v aktiviranju. delo, se hitreje lahko vra~amo domov, isto~asno pa bomo prav izpu{ne Cevi na trasi vodovoda Rodik - Kozina izdelana. 22. DOLNJE LE@E^E – GRADI[^E – BETANJA – [KOCJAN pline pospe{eno »odvajali« na sicer zelo ~isto in zra~no lp anoto; po tej
18 19 magistrali bo {e teklo na tiso~e vozil, ki bodo Izgradnja hrbtenice kra{kega vodovoda Bre Vzporedno z izgradnjo mre‘e vodovodov PREGLED NALO@B V VODOVODNE OBJEKTE NA OBMO^JU BIV[E OB^INE SE@ANA V OBDOBJU 1981 - 1998 vozila bolj in bolj koncentrirane strupene in stovicaSe‘anaKozina je za nami. je bilo potrebno izdelati primerne naprave, ki nevarne snovi, ki bodo ob morebitnem razlitju Polo‘ili smo 54 kilometrov primarnega vo bodo zagotavljale kvalitetno in neopore~no 1981 Z VODOVODOM ZA [TANJEL) VODOVOD MLA^EVO SENO@E^E: I. FAZA: in aktiviranju {e kako nevarne. morebiti celo dovoda, ki zagotavlja ‘ivljenje. vodo v novem tiso~letju, kar se je zgodilo prav VODOVOD BRESTOVICA: I. FAZA NA ODSEKU KLARI^I - SELA -LIPA • ODSEK ^P MLA^EVO - GOSTILNA NA RAVNI, L = 4.500 m usodne za na{ Kras. Za nami je prehojena pot z najvi{jo vrednote ob praznovanju petdesetletnice ustanovitve • VODOVOD KLARI^I – SELA – LIPA, JE F 500 mm, L = 9.300m • ^P MLA^EVO - REKONSTRUKCIJA no zahtevnostjo. Premagali smo vse te‘ave na • VN KABLOVOD TP [IBELJE - TP SELA, L = 9.300 m Spregovoriti bomo morali sami s seboj o VODOVOD VAREJE - BARKA NA ODSEKU ZAJETJE - VAREJE - BARKA tej poti, ki so bile najprej psihi~ne, an to tehni~ • DVOJNI VN KABLOVOD TP SELA - TP KLARI^I, L = 3.200 m tem, kam me~emo velike koli~ine vseh mogo • SIGNALNI TK KABLOVOD L = 9.300 M • ZAJEMNI OBJEKT VAREJE 3 ~ih odpadkov, kako zasuvamo na videz male ne, nato fizi~ne in ne prav na koncu zagotovo • ZAKLJU^ENI TRIJE ^RPALNI VODNJAKI V SKLOPU ^RPALI[^A • R VAREJE V = 60 m finan~ne in pri{li do osnovnega vodnega vira, KLARI^I • VAREJE RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI odprtine v kra{kem svetu, ne da bi pri tem • BARKA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI ki bo napajal to podro~je. In,~ e je to podro~je • VN TRAFO POSTAJA KLARI^I pomislili, da je kra{ko podzemlje med seboj • NN TRAFO POSTAJA KLARI^I VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 1. DEL povezano kot spu‘va, na dnu katere se pretaka v glavnem ‘ivelo na stotine let brez zadostnih • ^RPALI[^E SELA NA KRASU IN REZERVOAR V = 1.000 m3 »TOMA^EVICA« koli~in vode, pomeni, da se ni in se {e ne bo • TRAFO POSTAJA SELA NA KRASU voda, ki je vir ‘ivljenja. • PRIMARNI VODOVOD: RAZCEP TOMA^EVICA - TOMA^EVICA - RT • VN TRAFO POSTAJHA [IBELJE Na stotine let smo Kra{evci iskali vodo. Na dalo tako hitro re{iti vseh problemov. MALI DOL • TOMA^EVICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN RIKLJU^KI stotine let smo ~akali ~ude‘nega odkritja. Ko In ti so. [e so vasi, {e so posamezni odseki, VODOVOD SELA – BRESTOVICA – KLARI^I smo 15. septembra l948 do~akali osvoboditev, kjer ni teko~e vode, celo taki kraji so {e, kjer VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 2. DEL si nismo mislili, da bomo ‘e ~ez 40 let to~ili je ote‘en pristop cisternam, ki dova‘ajo pitno VODOVOD SE@ANA – VRHOVLJE - VOGLJE: I. FAZA NA ODSEKU SE@ANA »MALI DOL - ODLAGALI[^E SMETI 3 iz lastnega vodnega vira vodo prav v vseh vodo. So v bistvu sekundarni, ~e vemo, da • RT MALI DOL V = 4 m imamo zagotovljen vodni vir, ki nam je spo • PRIKLJU^NI VODOVOD RT MALI DOL - MALI DOL ve~jih krajih na{e ob~ine. Tudi najve~ji opti 1982 • MALI DOL: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI misti 15. 9. l967 na sestanku o oskrbi z vodo soben dati 270 l/sek. Samo nekaj ~asa je {e v Se‘ani niso mogli niti sanjati o tem. In sen potrebnega, da bi zgradili mre‘o vodovodov, ki VODOVOD D. BRESTOVICA - G. BRESTOVICA - MO[CI VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 3. DEL »GAB • DOLNJA BRESTOVICA RAZDELILNO MRE@JE IN PRIKLJU^KI ROVICA« je postal resnica. In ta resnica je, da smo od bodo pokrivali celotno obmo~je in zagotavljali • GORNJA BRESTOVICA RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • PRIMARNI VODOVOD RAZCEP TOMA^EVICA - GABROVICA prli pot novi dobi v ‘ivljenju na{e ob~ine in zadostne koli~ine vode vsem. • RT I. - BRESTOVICA V = 20 m3 • GABROVICA:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 3 celotnega Krasa. • R G. BRESTOVICA V= 60 m • HIDROPOSTAJA MO[CI VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 4. DEL »COL • MO[CI - RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI JAVA« • PRIMARNI VODOVOD GABROVICA - COLJAVA 1983 • COLJAVA: RAZDELILNO OMRE@JE IN VODOVODNI PRIKLJU^KI Monta`a filtrirnih posod - Sela na Krasu VODOVOD BRESTOVICA: II. FAZA I. ETAPA NA ODSEKU LIPA – KOMEN VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA: JEKLENI CEVOVOD D 500 mm, V DOL@INI L = 4.500 m I. ETAPA: »GRADI[^E« • PRIMARNI VODOVOD DOLNJE LE@E^E - GRADI[^E VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA I. ETAPA 1. DEL • RT GRADI[^E V = 20 m3 • CEVOVOD RT KOMEN - TOMA^EVICA NA ODSEKU: RAZTE@ILNIK KOMEN • GRADI[^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI – ODCEP ZA KOMEN (V SKUPNI TRASI VODOVODA BRESTOVICA, PVC 200, L = II. ETAPA: »BETANJA« 600 m), SKUPAJ Z ODCEPOM ZA KOMEN • PRIMARNI VODOVOD GRADI[^E . BETANJA • ETANJA: RADELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD PREGARJE - JAVORJE - OBROV III. ETAPA »[KOCJAN« • CEVOVOD PEHD D 110 ,D 90, L=5.064 m • PRIMARNI VODOVOD BETANJA - [KOCJAN 3 • R II. PREGARJE V = 200 m • [KOCJAN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • RT I. JAVORJE V = 60 m3 IV. ETAPA: »MATAVUN« • PRIMARNI VODOVOD [KOCJAN - MATAVUN 1984 • MATAVUN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • MATAVUN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD BRESTOVICA: II. FAZA II. IN III. ETAPA • VODOVOD NA ODSEKU KOMEN – KRI@, JE D 500 mm, L= 19.500m 1986 • VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA I. ETAPA 2. DEL: • ODCEP RT KOMEN – TOMA^EVICA NA ODSEKU KOMEN - ODCEP ZA VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA I. ETAPA NA ODSEKU SE@ANA – LOKEV TOMA^EVICO (V SKUPNI TRASI VODOVODA BRESTOVICA, PVC D 200, L • JEKLENI VODOVOD D 500 mm, L= 7.200 m =1800 m • ^RPALI^E PLANINA Z VODNO CELICO V = 270 m3 • VN KABLOVOD TP SE@ANA - ^P PLANINA, L = 1.700 m • R SABLANICA V = 450 m3 1985 • R ZIDOVNIK I. V= 500 m3 • R ZIDOVNIK II. V= 450 m3 VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ: II. FAZA I. ETAPA 1. DEL: • ODCEP IZ VT CEVOVODA BRESTOVICA DO REDUCIRNE POSTAJE VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA II. ETAPA NA ODSEKU LOKEV - RODIK TOMA^EVICA (SKUPNA TRASA Z VODOVODOM I. FAZE I. ETAPE - 3.DEL) • JEKLENI VODOVOD D 500 mm, L= 7.400 m • VODOVOD KOMEN - [TANJEL – KOBDILJ . I. FAZA I. ETAPA 3. DEL: • R/^P RODIK V = 550 m3 Gradbi{~e naprave za obdelavo surove vode na Selih na Krasu • ODSEK: ODCEP ZA TOMA^EVICO - RAZCEP TOMA^EVICA (SKUPAJ VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA IIII. ETAPA NA ODSEKU RODIK – KOZI NA 20 21 • VODOVOD IZ VINILDURIT CEVI, D 300 mm, L= 4200 m • SANACIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV GORJANSKO: VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA I. ETAPA [TANJEL »A« RODIK: • REKONSTRUKCIJA DELA RAZDELILNEGA OMRE@JA [TANJEL«A«: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD MLA^EVO – SENO@E^E . II. FAZA »LA@E« • DODATNO KAPTIRANJE VODNIH VIROV ZA KRAJEVNI VODOVODNI SISTEM [KRBINA: KOBDILJ 1. DEL: SEKUNDARNI CEVOVOD SKOZI NASELJE • VODOVODNI ODCEP: ASFALTNA BAZA - ^P LA@E - R- LA@E - LA@E BREZOVICA: • REKONSTRUKCIJA DELA RAZDELILNEGA OMRE@JA KOBDILJ 1. DEL RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • R/^RPALI[^E ZA ALA@E • OBNOVITEV ZAJETJA BREZOVICA KRAJEVNEGA VODOVODA BREZOVICA • R LA@E V = 60 m3 STOMA@: VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ II. FAZA I. ETAPA 3. DEL: KOBDILJ 1: PRIKLJU^KI 1. DEL • LA@E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • OBNOVA CEVOVODA ZA NASELJE • VODOVOD NA ODSEKU OD NASELJA TUPEL^E DO ODCEPA HRU[EVICA • SIGNALNI KABLOVOD R/^P ZA LA@E - R LA@E • SANACIJA ZAJETJA • VODOVOD HRU[EVICA NA ODSEKU ODCEP HRU[EVICA - HRU[EVICA VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III. ETAPA • EL KABLOVOD ASF. BAZA SENO@E^E - R/^P ZA LA@E ZAVRHEK: DOPOLNITEV ANTIKOROZIJSKE ZA[^ITE ZA ^RPALI[^E KLARI^I • PRIMARNI CEVOVOD OD LOKALNEGA ZAJETJA DO NASELJA - ZA^ASNA HRU[EVICA: ARTVI@E: RE[ITEV • RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI DOLENJA VAS: REKONSTRUKCIJA RAZDELIL-NEGA OMRE@JA IN • KAPTA@A VODNEGA VIRA ZA ARTVI@E Z PODGORJE: @IRJE: PRIKLJU^KOV 3 • REZERVOARJEM V = 30 m • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA • REKONSTRUKCIJA ODCEPA ZA @IRJE KREPLJE: PODBRE@E: ORLEK »A«: VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA II. ETAPA: POVEZOVALNI • REKONSTRUKCIJA PRIMARNEGA VODOVODA NA ODSEKU GODNJE - KRE • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA • REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA CEVOVOD VZHODNI STOLP - KOBDILJ 3 PLJE KOMEN: VOGLJE: RT KOBDILJ V = 4 m PRE[NICA: • REKONSTRUKCIJA VODOVODA IN DOPOLNITEV HIDRANTNEGA OMRE@JA • RAZDELILNO OMRE@JE • KAPTA@A VODNEGA VIRA IN SE@ANA: POLNILNO MESTO ZA NASELJE RODIK • IZGRADNJA REZERVOARJA V PRE[NICI • PRIMARNI VODOVOD ZA III. TLA^NO CONO V SE@ANI »OGRADE« AVBER: 1988 SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V LEVSTIKOVI ULICI 1. DEL , L = 81 m • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA 1990 ZAZID: VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA V. ETAPA: NAKLO 1. DEL • PRIKLJU^NI CEVOVOD MATAVUN - NAKLO 1992 • SANACIJA OBSTOJE^EGA ZAJETJA, REZERVOARJA IN VODOVODA PO DUTOVLJE: NASELJU • VODOVOD V OBRTNO CONO DUTOVLJE TOMAJ: RAKONSTRUKCIJA VODOVOD I. ETAPA - V REGIONALNI CESTI V VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA V. ETAPA NAKLO 2. DEL GRI@E: ORLEK »B«: NASELJU TOMAJ • NAKLO: RAZDELILNO OMRE@JE INPRIKLJU^KI • SANACIJA VELIKE LOVILNE PLO[^E ZA KRAJEVNI VODOVOD • REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA VZPOREDNA OBNOVA PRIKLJU^KOV KS SLIVJE: ORLEK »C«: • SANACIJA LOKALNIH VODNIH VIROV VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ II. FAZA I. ETAPA 2. DEL: • REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA III. ETAPA: [TANJEL »C« KS OCIZLA: • VODOVODNI ODCEP OD REDUCIRNE POSTAJE TOMA^EVICA DO NASELJA 1. DEL • SANACIJA VODNIH VIROV IN DOGRADITEV CEVOVODOV TUPEL^E VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA I. ETAPA: IZVEDBA VODOVODA NA POTEZU MED ZAHODNIMI IN VZHODNIMI GRAJSKIMI 3 KS KAZLJE: • R TOLSTI VRH V D 200m VODOVOD NA ODSEKU SMETI[^E – DO ZT ¤ 36 VRATI • VGRADITEV CEVNIH PROPUSTOV ZA VODOVOD PRED ASFALTIRANJEM • KOBJEGLAVA: RAZDEL^ILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI IZVEDBA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE VZPOREDNO Z VODOVO NASELJA • TUPEL^E: RAZDELILNO OMRE@JEI N PRIKLJU^KI SENO@E^E: REKONSTRUKCIJA PRIMARNEGA VODOVODA NA ODSEKU DOM KS PLISKOVICA: GOSTILNA NA RAVNI - ^P SENO@E^E • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA VODOVOD KRVAVI POTOK - VRHOVLJE VODOVOD SENO@E^E - DOLENJA VAS - SENADOLE II. ETAPA VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ III. FAZA III. ETAPA NA ODSEKU VODOVOD DOLENJA VAS - SENADOLE VODOVODI V KS SLIVJE [TANJEL »B« MED ZT 62 do ZT 107 ODCEP ZA CESTNINSKO POSTAJO SENO@E^E 1987 R SENADOLE V = 60 m3 SE@ANA: VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III. ETAPA: [TANJEL »B«: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI SENADOLE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • VODOVOD Z ZAKLJU^NO ZANKO POD TABOROM V SE@ANI IN IZVEDBO • NADZORNI CENTER V SE@ANI • ^RPALI[^A ZA BOLNICO VODOVOD PADE@: SANACIJA AKVADUKTA POD JU@NIM REZERVORJEM VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA II. ETAPA VODOVOD BRESTOVICA II. FAZA III. ETAPA: VODOVOD OD ZT 36 DO ZT 58 - DOL PRI VOGLJAH - VODODOD V REGIONALNI CESTI SE@ANA - DUTOVLJE • SIGNALNI KABLOVOD ^P PLANINA - NADZORNI CENTER VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA I. ETAPA DOLNJE VREME VODOVOD FILIP^JE BRDO DOL PRI VOGLJAH 1. DEL: RTAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • VODOVOD ODCEP IZ VDOVODA SU[ET - KRI@ - FILIP^JE BRDO, PRIKLJU^NI VODOVOD OD @ELEZNICE DO NASELJA • FILIP^JE BRDO: RAZDELINO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI KS ZAZID DOLNJE VREME: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA II. ETAPA »VREMSKI BRITOF« • REZERVOAR ZAZID VODOVOD DOLNJE VREME - VREMSKI BRITOF KS SLIVJE: HOTI^NA K S [TJAK: VODOVOD DUTOVLJE - KOPRIVA - BRJE I. ETAPA REKONSTRUKCIJA RE VREMSKI BRITOF: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • ZAJETJE HOTI^NA • VODOVOD SELO - RAVNJE KONSTRUKCIJA DUTOVLJE - SKOPO • VODOVOD ZAJETJE - NASELJE HOTI^NA • R RAVNJE V = 60 m3 KOZINA: RAKONSTRUKCIJA VODOVOD V SOSESKI »E 6« • ZAJETJE SLIVJE [TORJE: REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA PRIKLJU^NEGA VODOVODA • CEVOVOD ZAJETJE SLIVJE - SLIVJE DANE PRI SE@ANI: ZA NASELJE 1993 • SANACIJA R SLIVJE • REKONSTRUKCIJA PRIKLJU^NEGA VODOVODA DUTOVLJE: GODNJE: REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA PRIKLJU^NEGA VODOVODA VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA IV. ETAPA:[TANJEL »C« PRE[NICA: • REKONSTRUKCIJA VODOVODA OD BENZINSKEGA SERVISA DO GLAVNEGA ZA NASELJE 2. DEL • DOPOLNITEV DEL NA ZAJETJU IN R PRE[NICA TRGA VZHODA ULICA - RAZDELILNOO MRE@JE IN PRIKLJU^KI ZAZID: NOVELO: KOZINA:REKONSTRUKCIJA RAZDELNEGA OMRE@JA IZVEDBA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE VZPOREDNO Z VODOVO • SANACIJA ^RPALI[^A KRAJEVNEGA VODOVODA • REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA DOM VODOVOD DUTOVLJE - KOPRIVA - BRJE II. ETAPA REKONSTRUKCIJA KS OCIZLA: BEKA KOMEN: SKOPO - KOPRIVA • SANACIJA NA VODOVODU BEKA • REKONSTRUKCIJA VODOVODA NA ODSEKU PO[TA KOMEN - ALUMUNIJ VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA III. ETAPA: »FAMLJE« VODOVOD DUTOVLJE - KOPRIVA - BRJE I. ETAPA REKONSTRUKCIJA RE VODO DOLNJE VREME - FAMLJE GORNJE VREME: KOMEN KONSTRUKCIJA DUTOVLJE - SKOPO FAMLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI • REKONSTRUKCIJA IN KAPTA@A ZAJETJA KRAJEVNEGA VODOVODA GORNJE VREME 1989 VODOVOD SENO@E^E - POTO^E - DOLENJA VAS ODCEPI IZ VODOVODA BRESTOVICA: RODIK SKOPO: ^P RODIK V R RODIK • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III.ETAPA: POVEZOVALNI CEVOVOD R RODIK (BRESTOVICA) - R RODIK (VAS) [EPULJE: • REZERVNO EL. NAPAJANJE ^P PLANINA V SE@ANI IN VODOVOD V II. TLA^NO 1991 RODIK: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV CONO V ISTEM JARKU
22 23 SE@ANA - KOMUNALNE NAPRAVE: GRADI[^E ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - KLANEC RAZDELILNO OMRE@JE IN OBNOVA PRIKLJU^KOV KOMEN . LU@E ULICA MARE HUSOVE: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN - OCIZLA - BEKA II. ETAPA: OCIZLA - BEKA 1. DEL PODALJ[ANJE SEKUNDARNEGA VODOVODA NA ZAZIDALNO OBMO^JE PRIKLJU^KOV VODOVOD OSN [OLA (KRI@I[^E) - BEKA 1. DEL (KRAJANI KI NISO BILI GORNJE LE@E^E: KRAJEVNI VODOVOD NA LU@AH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI PRIKLJU^ENI NA KRAJEVNI VODOVOD) SANACIJA KRAJEVNEGA UAJETJA VODOVOD MLA^EVO - SENO@E^E III. FAZA: »GABER^E« OCIZLA:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 1. DEL VODOVOD ZAJETJE - GORNJE LE@E^E ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED - LEDENICA SEKUNDARNI VODOVOD PARED - LEDENICA VODOVOD SENO@E^E - GABER^E ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - KLANEC GORNJE LE@E^E:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI LEDENICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI GABER^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI - OCIZLA - BEKA III. ETAPA: KLANEC 1. DEL VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE III. SE@ANA: REKONSTRUKCIJE V ULICI MARE HUSOVE 3. DELVODOVODOV ETAPA: DOBRAVLJE VODOVOD OSN [OLA (KRI@I[^E) - KLANEC V GLAVNI CESTI KOZINA - V SE@ANI VODOVOD KOMEN - GORJANSKO: ODCEP NADRO@ICA VODOVOD UTOVLJE -DOBRAVLJE KLANEC ULICA MARE HUSOVE RAKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OB PRIKLJU^NI CEVOVOD NADRO@ICA DOBRAVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI KLANEC: RAZDELILNI ODCEPI IN PRIKLJU^KI 1. DEL NOVA PRIKLJU^KOV 3. DEL 3. DEL NADRO@ICA . RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: PETRINE ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - BRGOD VODOVODI V VREMSKI DOLINI VODOVOD JA[EK KASTEVC - PETRINE - PRE[NICA - PODGORJE, I. IN II. ETAPA: R BREZJE - PRE[NICA 1998 REZERVOAR ZAVRHEK V = 60 m3 VODOVOD R BREZJE - PRE[NICA ZT 1 - 26 PETRINJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD POVIR - BRESTOVICA PRI POVIRJU I. ETAPA: POVIR - AC PO^IVALI[^E POVIR ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - KLANEC ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: JABLANEC ^RPALI[^E MATERIJA - 1. LOKACIJSKI POSTOPEK REDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPU ODSEK ODCEP (NA VODOVODU NA @ELEZNICI DIVA^A - SE@ANA) - POVIR: - OCIZLA - BEKA, I. ETAPA PRIKLJU^NI VODOVOD RP - JABLANEC REKONSTRUKCIJA OBSTOJE^EGA VODOVOD IN PRIKLJU^KOV VODOVOD R BREZJE - OCIZLA 1. DEL DO KRI@I[^A IN RAZCEPA ZA KLANEC VODOVOD SENO@E^E - GABER^E II. ETAPA: SENO@E^E JABLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI POVIR - AC PO^IVALI[^E POVIR - NOVOGRADNJA REKONSTRUKCIJA TRANZITNEGA VODOVDA VODOVOD SVETO - PRESERJE VZPOREDNA VGRADNJA KANALIZACIJE VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA II. ETAPA »DOL PRI VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE V. PRIKLJU^NI VODOVOD SVETO - PRESERJE VOGLJAH« 3. DEL ETAPA: PONIKVE IN VI ETAPA: AVBER REZERVOAR LA@E II DOL PRI VOGLJAH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 3. DEL - ZADNJI PONIKVE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD SENO@E^E - POTO^E - DOLENJA VAS III. ETAPA: POTO^E DODATNA VODNA CELICA V = 100 m3 ZA BETONARNO SGP PRIMORJE PRIKLJU^NI VODOVOD ODCEP AVBER - GRADNJE 1. DEL - AVBER PRIKLJU^NI VODOVOD ZA NASELJE POTO^E 1996 HIDROPOSTAJA AVBER VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA II. ETAPA »DOL PRI AVBER: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: KA^I^E VOGLJAH« 2. DEL VODOVOD IVANJI GRAD – ZAGRAJEC – KLANEC REDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPU I. ETAPA - ZAGRAJEC VODOVOD VAREJE - BARKA - SANACIJA SANI-TARNEGA STANJA DOL PRI VOGLJAH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 2. DEL FILTRACIJA IN DEZINFEKCIJA PRIKLJU^NI CEVOVOD ZA KA^I^E VODOVOD ZT 58 - VOGLJE VODOVOD IVANJI GRAD - ZAGRAJEC KA^I^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VOGLJE: DOPOLNITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA IN IZVEDBA PRIKLJU^KOV ZAGRAJEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI II. ETAPA — KLANEC GORJANSKO: REKONSTRUKCIJA VODOVODA V REGIONALNI CEST IN 3 OBNOVA PRIKLJU^KOV VODOVODNI SISTEM BRANICA VODOVOD SE@ANA - VRHOVLJE - VOGLJE II. FAZA III. ETAPA »VRHOVLJE R KLANEC V = 60 m VODOVOD ZAGRAJEVC - KLANEC KAPTA@A DODATNEGA ZAJETJA 1. DEL ^RPALI[^E LEDENICA V KOZINI V R LEDENICA KLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI POVEZOVALNI VODOVOD DO SISTEMA VRHOVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 1. DEL REKONSTRUKCIJA VODOVODA 1. DEL VODOVOD VELIKO POLJE SANACIJA SANITARNEGA STANJA VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA IV. ETAPA: GORNJE VREME 1. FILTRACIJA IN DZINFEKCIJA LIPA: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OBNOVA DEL ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED - DANE PRIKLJU^KOV VODOVOD DOLNJE VREME - GORNJE VREME REDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPU VODOVOD VRAB^E SANACIJA SANITARNEGA STANJA FILTRACIJA IN DZINFEKCIJA VODOVOD RP - PARED - DANE ^P KLARI^I: REKONSTRUKCIJA ELEKTRO IN KRMILNIHN NAPRAV KREPLJE, RAZ[IRITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KI PARED: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD [TJAK SANACIJA SANITARNEGA STANJA ODCEPI IZ VODOVODNE POVEZAVE RODIK – RI@ANA, OBJEKT 02: PRE[NICA 1995 FILTRACIJA IN DZINFEKCIJA VODOVOD BRESTOVICA IIV. FAZA I. ETAPA: PREUREDITEV ^P PLANINA IN III. ETAPA PRE[NICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI R TABORZA ODDAJO VODE V SISTEM RI@ANSKEGA VODOVDA KOPER VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE I. SE@ANA: PRESTAVITEV VODOVODA OB PARTIZANSKI CESTI PREUREDITEV ^P PLANINA ETAPA: KAZLJE 2. DEL PREUREDITEV R TABOR KAZLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI PREVEZAVA VODOVODOV V SE@ANI Z OBNOVO PRIKLJU^KOV A/ CESTA NA BR[LJANOVEC SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V LEVSTIKOVI ULICI 2. DEL B/ CESTA POD SEDOVNIKOM V SE@ANI LEVSTIKOVA ULICA ;: REKONSTRUKCIJA IN OBNOVA PRIKLJU^KOV VODOVOD SVETO - PRESERJE ODCEPI IZ VODOVODA RODIK - RI@ANA: VODOVOD R BREZJE - KLANEC [EPULJE: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OBNOVA PRESERJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI - OCIZLA - BEKA III. ETAPA: KLANEC 2. DEL VODOVOD [TORJE - PODBRE@E PRIKLJU^KOV KLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 2. DEL - ZADNJI I. ETAPA VODOVOD [TORJE - PODBRE@E 1994 II. ETAPA R PODBRE@E V = 60 m3 ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED - DANE II. ETAPA VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE I. DANE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 167 objektov v 18 letih oziroma vsakih 40 dni po ena investicija! ETAPA: KAZLJE 1. DEL 1997 ODCEP 1 (IZ VODOVODA NANOS - SE@ANA) - KAZLJE VODOVOD KOMEN - [TANJEL - KOBDILJ IV. FAZA V. ETAPA: [TANJEL »C« VODNA ZAPORA ZA ZGORNJI USTROJ VOZNIH POVR[IN IN PRIKLJU^ITEV VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA IV. ETAPA GORNJE VREME 2. DEL GORNJE VREME: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI KOZINA: REKONSTRUKCIJA VODOVODA SKOZI NOVI @ELEZNI[KI POD METEORNE KANALIZACIJE HOD VODOVOD ODCEP [TORJE - PODBRE@E ODCEPI IZ VODOVODA BRESTOVICA: RUBIJE III. ETAPA VODOVOD BRESTOVICA V. FAZA 1. DEL REDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPU PODBRE@E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI PRIPRAVLJALNE AKTIVNOSTI ZA NAPRAVO ZA OBDELAVO SUROVE VODE PRIKLJU^NI VODOVD RUBIJE RUBIJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE IVI. VODOVOD GRAHOVO BRDO - PONIKVE ; KAZLJE; AVBER - GRADNJE II. ETAPA: DOBRAVLJE - PONIKVE ETAPA: UTOVLJE SENO@E^E: RAZ[IRITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA PRIMARNI VODOVOD NA ODSEKU DOBRAVLJE - PONIKVE ODCEP 2 (Z VODOVODA NANOS - SE@ANA) - UTOVLJE RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI NA OBMO^JU NOVE POZIDAVE UTOVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI VODOVODNI SISTEM BRANICA BRANICA SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V ULICI MARE HUSOVE 2. DEL SANACIJE NA VODOVODNEM SISTEMU: FILTRACIJA IN DEZINFEKCIJA
24 25 26 27 PRIKLJU^EVANJE NASELIJ NA OMRE@JE KRA[KEGA VODOVODA SE@ANA V OBDOBJU OD 1976 - 1998
28 29 NOV IZZIV ZA KRAS - ^I[^ENJE ODPADNE VODE Predsedniki Skup{~in ob~ine Se`ana
Kra{evci dokon~ujemo projekt izgradnje vodooskrbnega sistema za potrebe oskrbe Krasa s pitno vodo. Le {e nekaj vasi je, ki imajo za oskrbo 1965 - 1969 Evstahij ZADNIK z vodo na razpolago samo kapnico. Samo zasilno je oskrbljenih {e vedno tudi tistih 10% ob~anov, ki so vezani na lokalne vodne vire in jih bo 1969 - 1973 Stane ^EHOVIN potrebno v prihodnosti oskrbeti z neopore~no pitno vodo, kar pomeni priklju~itev na sistem javnih vodovodov v upravljanju Kra{kega vodovoda 1973 - 1974 Rudi KODRI^ Se‘ana. Druga mo‘nost je v zagotavljanju obdelave surove vode pri posameznemu vodnemu viru, kar pomeni zagotovitev ~i{~enja – filtracije in 1974 - 1986 Boris BERNETI^ dezinfekcije vode. Projekt oskrbe Krasa s pitno vodo, ki je realiziran v slabih 15 letih, je lahko primer, kako se podro~je, ki ni imelo ve~ skoraj 1982 - 1986 Tihomir KOVA^I^ nobene mo‘nosti ar zvoja, spremeni v perspektivno razvojno obmo~je, kjer je pitne vode dovolj. 1986 - 1994 Ivan VODOPIVEC
@al, ~lovek vso vodo, ko jo enkrat uporabi, to vodo tudi onesna‘i, in taka brez ustrezne obdelave pred povratkom v naravo, prina{a Krasu tudi negativne pojave. in `upani ob~in od 1994 - 1998
Prebivalce Krasa torej ‘e ~aka nov, {e ve~ji in zahtevnej{i izziv: Vso uporabljeno odpadno vodo bo treba pred ponovnim izpustom SE@ANA - dr. med. Benjamin JOGAN v kra{ko podtalje ustrezno obdelati – o~istiti! DIVA^A - dr. vet. med. Rajko VOJTKOVSZKY HRPELJE - KOZINA - Vladislav KREBELJ Ta projekt bo seveda za Kra{evce in nove lokalne skupnosti manj zanimiv, saj ne bodo zanj »ni~ dobili«. KOMEN - Jo`ef ADAMI^ In prav tu je potrebno takoj pri~eti z osve{~anjem ljudi o posledicah onesna‘evanja vode in okolja, v katerem ‘ivimo MIREN - KOSTANJEVICA - Zlatko Martin MARU[I^ in o nujnosti ohranjanja zdravega bivalnega okolja tudi poznej{im rodovom.
Kras moramo ohraniti tak{en, kot je bil v~eraj. Kra{ki vodovod bi moral po evropskih standardih prevzeti v upravljanje celoten vodni ciklus: Direktorji Kra{kega vodovoda Se`ana - zajemanje, pripravo in distribucijo pitne vode - odvajanje, ~i{~enje in spu{~anje odpadnih voda v zemljo 1948 - 1953 Andrej [KERLJ (upravnik) 1953 - 1966 Avgust KODRI^ Kra{evci in Kra{ki vodovod smo torej pred novim velikim izzivom, ki bo zahteval ve~ finan~nih sredstev kot oskrba s pitno vodo; bistveno ve~ bo 1966 - 1967 Franc PIRJEVEC v.d. direktorja zahteval energije za osve{~anje ljudi in njihovo hotenje za izvedbo tega projekta. 1967 - 1978 Stane LAVREN^I^ 1978 - 1985 Franc PIRJEVEC 1985 - 1989 Avgu{tin SITAR 1989- Bojan VOVK
Na zdravje! Z zdravo vodo v novo tiso~letje
30 31 Izdal: KRA[KI VODOVOD SE@ANA Tekst: ing. Stanislav Kristan in Pavel Skrinjar Slike: Arhiv Kra{kega vodovoda Se`ana Natisnjeno v 500 izvodih november 1998
Po mnenju Ministrstva za kulturo je prometni davek obra~unan po 5% stopnji na podlagi 13. to~ke tarifne {t. 3, tarife davka o prometa proizvodov.
32