Župnija Tomaj 5

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Župnija Tomaj 5 Župnija Tomaj 5. junij 2016 diplomsko delo z naslovom Albin Kjuder in Tomajska Ivan Tavčar: Albin Kjuder tomajski knjižnica. Od leta 1993 je zaposlen v sežanski Kosovelovi Kaj praznujemo? Primož Škabar: Tomajska knjižnica knjižnici kot vodja oddelka za nabavo. Koliko poznamo svoj kraj in župnijo? Koliko vemo o njeni zgodovini in vlogi na Krasu? Kulturni dom Tomaj, ob 19h Primož Škabar je eden najboljših poznavalcev Tomajske S katerimi zakladi se ponaša Tomaj? knjižnice. Kot študent bibliotekarstva jo je temeljito pregledal, Ali poznamo kakšno vidnejšo osebnost iz zgodovine, ki Ivan Tavčar se je rodil v Trstu, 21. aprila 1943. Tam je popisal in jo prikazal v diplomskem delu. Ker se je o vsebini je vplivala na razvoj našega kraja in naših prednikov? obiskoval je slovenske šole vse do diplome (Trgovski Tehnični knjižnice marsikaj domnevalo in govorilo, bomo tokrat lahko Zavod). Delal je kot špediterski izvedenec in prokurist, sedaj dejansko izvedeli, kaj se v njej nahaja in kako je bila urejena. 22. maj 2016 pa je v pokoju. Morda bomo potem še bolj cenili njen kulturni pomen za Duhovnik in pesnik Albert Miklavec Tomaj in širšo regijo ter spoznali pomemben del Kjudrovega Tržaški Slovenec, pesnik, pisatelj, muzikolog, ki je po krvi in po dela. Kulturni dom Tomaj, ob 19h kulturni umeščenosti pesnik treh jezikov in kultur: slovenske, italijanske in avstronemške. Že s tem dejstvom je najbolj značilen pesnik Trsta kot srednjeevropskega mesta. Italijanski Miroslava Cencič (Žvabova) je upokojena docentka za didaktiko, doktor pedagogike, zaslužna profesorica literarni kritiki ga imajo tudi za najbolj izrazitega tržaškega Univerze na Primorskem. Ukvarjala se je s teorijo vzgoje, z pesnika, tako po kulturni širini kot po izvirni poetiki. 19. junij 2016 didaktiko, s pedagoško psihologijo in metodologijo ter Razvoj duhovnije, spreminjanje farnih meja, cerkve, V Italiji je bil odlikovan s prvo nagrado na osemindvajsetih objavila več strokovnih in znanstvenih del. Po upokojitvi duhovniki v tomajski fari pesniških natečajih, z drugo nagrado na dvaindvajsetih, s raziskuje novejšo zgodovino zlasti Primorske in Krasa. S tega tretjo nagrado na tridesetih itd. Odlikovan je bil tudi s področja je objavila 10 samostojnih del in preko 150 Kulturni dom Tomaj, ob 19h tridesetimi osebnimi nagradami za literarno ustvarjanje in publicističnih enot v revijah in zbornikih. udejstvovanje. Miroslava Cencič s svojim izrednim poznavanjem zgodovine Miroslava Cencič je pripravila doslej najpopolnejšo zbirko Tomaja in Krasa vselej navduši svoje poslušalce. Tako nam Že vrsto let sodeluje s slovenskimi programi (Radio Trst A), z Miklavčevih pesmi. O pesnikovem doživljanju svetnih, bo tudi tokrat spregovorila o nastanku tomajske duhovnije muzikološkimi oddajami (Schubert, Löwe, Bellini, Donizetti, človeških in duhovnih razsežnosti kot tudi o času in krajih, in o nadaljnjem razvoju tega za celoten Kras tako cikli o samospevih itd). kjer je dobival navdihe za svoje ustvarjanje, nam bo na svoj pomembnega verskega in kulturnega središča. Predstavila nam bo tudi duhovnike, ki so tu delovali in vsak po svoje privlačen način spregovorila v predavanju o tem našem Ivan Tavčar je Kjudrov nečak, ki je veliko časa preživel pri prispevali k ohranjanju in rasti duhovnega in kulturnega tomajskem pesniku in duhovniku. Tako se bomo ob svojem stricu. Zato so njegovi spomini na strica še toliko bolj življenja. praznovanju sedemstoletnice tomajske župnije spomnili pomembni, saj bomo o tomajskem župniku zvedeli marsikaj iz tudi 20 letnice smrti našega rojaka, ki je svoj odnos do prve roke. Nečakovi spomini bodo starejšim osvežili spomine Tomaja lepo izpovedal v pesmi: na moža, ki je veliko naredil za ohranjanje tako vere kot slovenstva na Primorskem, mlajšim pa bo predavanje odkrilo Spomin mi rad zahaja v moj Tomaj, kjer sem preživljal svoja mlada leta, marsikatero zanimivost iz preteklosti Tomaja in njegove 26. junij 2016 ki so bila z ljubeznijo prežeta okolice. Praznovanje 700-letnice do vsega, kar krasi moj rojstni kraj. Primož Škabar, rojen 3. 3. 1966 v Kopru, je osnovno šolo Ob 10h slovesna zahvalna sveta maša, ki jo bo v farni cerkvi Predavanje bodo dodatno obogatili tomajski šolarji in MPZ obiskoval v Dutovljah, srednjo pa v Sežani. Šolanje je v Tomaju daroval škof Jurij in ob tem blagoslovil tudi Tabor Lokev. nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani – smer obnovljene orgle, po maši pa druženje ob domačih Bibliotekarstvo in sociologija, leta 1993 je zagovarjal dobrotah in žlahtni kapljici na župnijskem dvorišču Preteklih 700 let župnije Tomajska župnija je bila spet povzdignjena v pomembno cerkveno središče, ko je bil tomajski župnik Albin Kjuder Župnija Tomaj praznuje 700-letnico svojega obstoja. Leta leta 1955 imenovan za prelata ter bil v koprski stolnici 13. 1316 je namreč nastal prvi znani dokument, ki določa, da je novembra 1955 slovesno ustoličen za apostolskega Tomaj samostojna plebanija z določenimi farnimi mejami, delegata za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije in in umešča novega duhovnika, plebana, in duhovnega dobil vse škofovske pravice ter javno prevzel skrb poleg 700-letnica župnije Tomaj pomočnika, klerika, saj je prejšnji pleban umrl. Listino z obširne tomajske župnije in dekanije še nad 46 župnijami. datumom 11. maj 1316, napisano v latinščini na Leta 1961 pa je bil imenovan za apostolskega pergamentni papir, je podpisal tržaški škof Rudolfo administratorja slovenskega dela tržaško-koprske škofije in Pedrazzani. V listini so navedeni tudi kraji, v katerih ima je do leta 1964 bilo tako v Tomaju cerkveno središče tomajski dušni pastir "pievan" pravico do dajatev. S tem so slovenskega dela koprske škofije, od koder je hodil naš določene tudi farne meje, ki obsegajo naslednja naselja: župnik po župnijah birmat, pregledovat, svetovat in urejat Tomaj – Thomai, Križ – Cruce, Šepulje – Xipulan, Kazlje – vse cerkvene zadeve. Caslan, Utovlje – Ottoglan, Dobravlje – Dobragna, obe Brdi – duabus Bradia, Dutovlje – Dotoglan, Godnje – Godignian, Danes župnija Tomaj obsega vasi Tomaj, Križ, Šepulje, Kreplje – Crepeglian, Avber – Alber, Kopriva – Chopriva, Utovlje, Dobravlje, Filipčje Brdo in Grahovo Brdo. Skoraj Brje – Breina, Skopo – Skop, Krajna vas – Crayhavas, vsaka vas ima svojo cerkev ali vsaj kapelico. V Tomaju so Ponikve – Ponicha, Gradnje – Gradina, Sežansko Gradišče – svoj čas stale kar tri: cerkvica v Tabru (iz najzgodnejšega Gradische, Šmarje – Lisovac oziroma Sv. Marija v Leškovju, obdobja plebanije, obnovljena l. 1619 in podrta l. 1896, ko Vrhovlje – Vorcoglian, Repentabor – S. Maria Reypen, so gradili samostan), cerkev na Britofu (prav tako iz Voglje – Voglan ter vasi Ternovica in Sagragan, ki ju ni več. zgodnjega obdobja plebanije in večkrat povečana ter obnovljena) in farna cerkev na vrhu griča (iz leta 1637). Iz vsebine te listine je mogoče sklepati, da je Tomajska pražupnija obstajala že pred tem letom, točnega podatka o njeni ustanovitvi pa ni. Na podlagi splošnega razvoja krščanstva in organizacije cerkve v tistem obdobju si lahko ustvarimo le okvirno predstavo o tem. Po nekaterih virih naj Vabilo bi bila v teh krajih prva krščanska občina izven tržaškega obzidja že v prvem obdobju pokristjanjevanja (4.-6. Vse župljane in vse, ki jih zanima naš kraj in naša preteklost stoletje). Za podeželje je tržaški kapitelj imenoval ter kulturna in zgodovinska dediščina, lepo vabimo na duhovnike ekspozite, plebane, ki so delovali v imenu predavanja, prirejena ob priložnosti visoke obletnice naše škofijskih duhovnikov, kanonikov. Lahko so maševali in župnije. Na zadnjem predavanju, 19. junija, bo predvidoma spovedovali, sv. krst pa je bilo mogoče prejeti samo dvakrat na voljo tudi Zbornik župnije Tomaj z zbranimi vsebinami letno na sedežu škofije v Trstu. Pozneje, v 12. stoletju so predavanj in še drugimi prispevki različnih avtorjev. plebani dobili cerkveno samostojnost, smeli so deliti vse zakramente. Začetek Tomajske pražupnije verjetno sega S ponosom in hvaležnostjo se lahko ozremo nazaj v nekako v to obdobje. Tudi stara cerkev svetega Petra in preteklost, na svoje prednike in njihovo delo; prosimo in se Pavla v Tabru je, sodeč po slogu, notranjih in zunanjih trudimo, da se bodo enako lahko tudi naši zanamci. znakih morala biti iz tistih časov. župnik s sodelavci V srednjem veku so pražupnije razpadale na vse manjše župnije, te pa so se povezovale v dekanije in leta 1864 je bila ustanovljena Tomajska dekanija, ki je obsegala župnije maj, junij 2016 Tomaj, Avber, Repentabor, Sežana in Povir. .
Recommended publications
  • Komunalno Stanovanjsko Podjetje D. D. Partizanska Cesta 2, 6210 SEŽANA, Tel.: 05/73 11 200, Fax: 05/73 11 201 [email protected]
    komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Partizanska cesta 2, 6210 SEŽANA, tel.: 05/73 11 200, fax: 05/73 11 201 www.ksp-sezana.si, [email protected] gospodinjstva z individualnimi zabojniki JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 1 2 3 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 7 8 9 10 11 12 13 4 5 6 7 8 9 10 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 14 15 16 17 18 19 20 11 12 13 14 15 16 17 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 24 25 26 27 28 29 30 28 28 29 30 31 25 26 27 28 29 30 31 MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 1 2 3 4 5 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 25 26 27 28 29 30 31 29 30 31 30 31 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 12 3 4 1 2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 28 29 30 26 27 28 29 30 31 31 V kolikor zabojnik na predvideni dan ni bil izpraznjen, ga pustite na prevzemnem mestu do izpraznitve.
    [Show full text]
  • Razvojni Program Podeželja Krasa in Brkinov
    RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje- Kozina in Sežana za obdobje 2007- 2013 dopolnjen in noveliran 2008 RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013, dopolnjen in noveliran 2008 (osnutek) PODATKI O PRIPRAVI PROGRAMA Prvi razvojni program za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana se je pričel pripravljati v skladu z JAVNIM RAZPISOM ZA SOFINANCIRANJE IZDELAVE RAZVOJNIH PROGRAMOV PODEŽELJA IN OBLIKOVANJE LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPIN (LAS) v skladu s Predlogom Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007-2013 objavljenim dne 29.7.2006 v Uradnem listu št.71-72. Program se je tako pričel pripravljati oktobra 2005, priprava se je skladno z zahtevami razpisa zaključila oktobra 2006. Občine so se odločile, da bodo ta program dodelale glede na nove razvojne potrebe oziroma skladno s pojavom novih razvojnih projektov, zato se je prva dodelava pričela vršiti konec leta 2007 in se nadaljevala v letu 2008. Pripravljalec programa : Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov Odgovorna oseba: Vlasta Sluban, direktorica Vodja projekta: Nataša Matevljič Sodelujoče organizacije pri pripravi programa : občina Hrpelje-Kozina, občina Divača, občina Sežana, Kmetijska svetovalna služba Sežana, Zavod za gozdove območna enota Sežana, Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana, Kraški vodovod d.o.o. Sežana, dr.Marko Koščak, krajevne skupnosti na območju, različna društva na območju, prebivalstvo na območju Čas priprave in izdelave: leti 2007 in 2008 Pripravljavec RPP občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana je Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov 2 RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013, dopolnjen in noveliran 2008 (osnutek) KAZALO 1 Uvod z opisom dosedanjih aktivnosti s področja razvoja str.
    [Show full text]
  • Drinking Water Supply from Karst Water Resources (The Example of the Kras Plateau, Sw Slovenia)
    ACTA CARSOLOGICA 33/1 5 73-84 LJUBLJANA 2004 COBISS: 1.01 DRINKING WATER SUPPLY FROM KARST WATER RESOURCES (THE EXAMPLE OF THE KRAS PLATEAU, SW SLOVENIA) OSKRBA S PITNO VODO IZ KRAŠKIH VODNIH VIROV (NA PRIMERU KRASA, JZ SLOVENIJA) NATAŠA RAVBAR1 1 Karst Research Institute, SRC SASA, Titov trg 2, SI-6230 Postojna, Slovenia e-mail: [email protected] Prejeto / received: 23. 9. 2003 Acta carsologica, 33/1 (2004) Abstract UDC: 628,1;551.44(487.4) Nataša Ravbar: Drinking water supply from karst water resources (The example of the Kras plateau, SW Slovenia) In the past the biggest economic problem on the Kras plateau used to be drinking water supply, which has also been one of the reasons for sparsely populated Kras plateau. Today the Water Supply Company provides drinking water to households and industry on the Kras plateau and the quantity is suffi cient to supply the coastal region in the summer months as well. Water supply is founded on effective karst groundwater pumping near Klariči. Some water is captured from karst springs under Nanos Mountain as well. In water supply planning in future, numerous other local water resources linked to traditional ways of water supply need to be considered. Eventual rainwater usage for garden irrigation or car washing, for communal activity (street washing) or for the needs of farming and purifi ed wastewater usage for industry (as technologi- cal water) is not excluded. Key words: karst waters, human impact, drinking water supply, Klariči water resource, Kras plateau. Izvleček UDK: 628,1;551.44(487.4) Nataša Ravbar: Oskrba s pitno vodo iz kraških vodnih virov (na primeru Krasa, JZ Slovenija) Na Krasu je bil od nekdaj največji problem oskrba s kakovostno pitno vodo, ki je omejevala poselitev in gos- podarski razvoj območja.
    [Show full text]
  • 14.00 ŠPORTNI SEJEM (Športna Dvorana Sežana) 10.00
    Kras ponovno vabi na Martinovanje, v okviru katerega bo poskrbljeno tako za zabavo kot rekreacijo. Obiskovalci se bodo lahko razvajali ob kulinaričnih dobrotah in odlični vinski kapljici. Martinovanje na Krasu je namenjeno vsem generacijam, poskrbljeno bo tudi za najmlajše. PROGRAM MARTINOVANJE NA KRASU 2015 09.00 - 14.00 ŠPORTNI SEJEM (športna dvorana Sežana) 10.00 - 18.00 MARTINOVA TRŽNICA (šotor Sežana) 10.00 - 19.00 ODPRTE GALERIJE ŠTANJEL 10.00 POHOD PO DELU ŽIVEGA MUZEJA KRASA (Sežana) 11.00 TEKAŠKI POZDRAV JESENI NA KRASU 11.00 VODEN OGLED ŠTANJELA (Štanjel) 11.05 ŠOLSKI TEK NA 2500 m (ŠC Sežana) 12.30 OTROŠKI PROGRAM (šotor Sežana) 12.30 OTROŠKI TEK NA 400 m (ŠC Sežana) 12.45 - 13.30 PLESNA DELAVNICA, NASTOP MAŽORETK IZ POVIRJA, USTVARJALNICE ZA OTROKE, POSLIKAVE OBRAZA, OBISK GASILCEV…(šotor Sežana) 13.00 - 19.00 DAN OPRTIH KLETI NA KRAŠKI VINSKI CESTI 13.00 – 19.00 KRAŠKA TRŽNICA, ROKODELSTVO (Štanjel) 13.00 - 18.00 OKUSI JESENI NA VAŠKI STOJNICI (Dutovlje) 13.00 - 18.00 FIŽOL IZ SLAMČEVEGA KOTLA (Pliskovica) 13.00 - 18.00 PLISKINA MARTINOVA PONUDBA (Pliskovica) 13.00 - 19.00 OGLED MUZEJSKE »KRAŠKE ŠOLE« ŠKRBINA IN HUDOMUŠNE PREDSTAVE »VESELA ŠOLSKA URICA« (Škrbina) 13.00 - 19.00 ŠTANJEL IN VINO (Štanjel) 13.30 BLAGOSLOV MOŠTA (Štanjel) 14.00, 15.00, 16.00 DAN ODPRTIH VRAT KLETI VINAKRAS 14.00 NASTOP RIBIČ PEPE (šotor Sežana) 15.00 TEMATSKO VODENJE PO FABIANIJEVEM ŠTANJELU (Štanjel) 16.00 TURNIR V BRIŠKULI (šotor Sežana) 17.00 DELAVNICA: MARTINOVO - NEKOČ IN DANES, (klet Vinakras Sežana) 21.00 ZABAVNI PROGRAM POP DESIGN IN MATEJ FELICJAN (šotor Sežana) ŠPORTNI PARK SEŽANA, ogrevan šotor 9.00 – 14.00 Športni sejem (športna dvorana) 10.00 Voden pohod v Živi muzej Krasa Živi muzej Krasa je novost turistično – rekreacijske ponudbe Krasa.
    [Show full text]
  • Oskrba Naselij S Pitno Vodo
    OSKRBA NASELIJ S PITNO VODO PRIMARNI IN SEKUNDARNI VODOVODI 403,4 KM PRIKLJU^KI DO OBJEKTOV 53,3 KM SKUPAJ OMRE@je v upravljanju 456,7 KM OSKRBOVANIH NASELIJ 108 OSKRBLJENIH PREBIVALCEV 20.819 STOPNJA OSKRBLJENOSTI 93,6 % 1981 - 1987 In sedaj te~e voda kamor `eli ~lovek... MAGISTRALNI VODOVOD BRESTOVICA - SE@ANA – RODIK - KOZINA 1997 - 1998 NAPRAVA ZA OBDELAVO SUROVE VODE IZ VODNEGA VIRA KLARI^I Spo­{to­va­ni ! Da­nes Kra­s ni ve~ nekda­nji Kra­s. Ima­mo­ do­bro­ pitno­ vo­do­, ko­liko­r je ‘elimo­. Odprte so­ vse mo­‘no­sti a­r z­vo­ja­, na­ ka­tere prej ni bilo­ mo­go­~e niti po­mi­ sliti. Za­ na­mi je o­pra­vljeno­ po­membno­ in veliko­ delo­, ta­ko­ v po­liti~nem ko­t fi­na­n~nem in teh­ni~nem po­gledu. Iz­ no­vo­z­gra­jenega­ vo­do­vo­dnega­ siste­ ma­ da­nes Kra­s la­h­ko­ o­skrbi z­ vo­do­ ve~ino­ svo­jega­ prebiva­lstva­, la­h­ko­ pa­ o­dda­ja­ vo­do­ celo­ na­ Oba­lo­. Tudi v na­jve~ji su{i Kra­{ki vo­do­vo­d la­h­ko­ z­a­go­ta­vlja­ primerno­ pitno­ vo­do­ do­ 70.000 o­b~a­no­m. Teh­ do­se‘ko­v se dela­vci Kra­{kega­ vo­do­vo­da­ {e po­sebej veselimo­ in smo­ na­nje po­no­sni, sa­j smo­ bistveno­ pripo­mo­gli k do­sega­nju in uresni~eva­nju z­a­sta­vljenih­ ciljev.
    [Show full text]
  • Načrt Šolskih Poti
    Matična številka: 5210429 TRR: 01311-6030679320 ID številka: SI94094306 Načrt šolskih poti Ravnateljica: v.d. Jadranka Mihalič Oblikujemo vrednote. Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana ♦ Kosovelova ulica 6 ♦ 6210 Sežana Tel: +386 5 73 11 880 ♦ Fax: +386 5 73 11 890 Uvod Načrt šolskih poti je izdelan z namenom, da se otrokom zagotovi večja varnost na prometnih površinah ob prihodu in odhodu iz šole, v času pouka, v času podaljšanega bivanja in varstva, ob ekskurzijah in izletih ter drugih dejavnostih šole. Skrb za varnost v prometu ni več samo stvar posameznika ali šole, ampak je obveza celotne družbe. Z namenom, da bi otrokom zagotovili še večjo varnost na poti v šolo in iz nje, vas naprošamo, da vse predloge in pripombe glede izboljšave prometne varnosti učencev, sporočite vodstvu šole. Splošne informacije o šoli Šola se nahaja v Sežani na Kosovelovi ulici 6. Oddelki četrtih in petih razredov se nahajajo v prostorih Ljudske univerze na naslovu Bazoviška ulica 6. Učenci prihajajo v šolo peš, v spremstvu staršev ali z avtobusi. Avtobusi učence odložijo na postajališču pred gostilno Dragica. Od tu nadaljujejo pot peš po pločniku. Učence vozače iz smeri Lokev avtobus odlaga na postajališču nasproti sodišča. Do šole nadaljujejo pot peš po pločniku. Po pouku gredo učenci peš po pločniku do matične šole. Vozači odhajajo domov z avtobusi izpred matične šole. Zaradi potreb po varnosti učencev osnovne šole, pa tudi srednje šole, je Kosovelova ulica v času pouka med 7.00 in 16.00 zaprta za promet. Ulica je v tem času na razdalji 50 m pred šolo fizično zaprta z dvema zapornicama, ki se ob 7.00 samodejno spustita in 16.00 uri samodejno dvigneta, zapornici pa v primeru dostave blaga, zdravniških intervencij in podobnega po potrebi dvigajo z daljinskim upravljalnikom.
    [Show full text]
  • Kras, Destinacija Avtohtonih Produktov
    Kras, destinacija avtohtonih produktov www.agrotur.si www.agrotur.it Kras zaznamujejo edinstvene klimatske in geološke značilnosti, izjemna pestrost favne in flore ter značilna kraška krajina s svojimi tradicionalnimi izdelki, med katerimi posebej izstopata kraški teran in kraški pršut. Vse našteto daje temu območju edinstvenost, ki predstavlja pojem v svetovnem merilu. Čezmejni Kras je vse bolj priljubljena turistična destinacija z dobrimi prometnimi povezavami. Nahaja se v neposredni bližini slovenske in italijanske meje in se odlikuje po številnih, predvsem naravnih znamenitostih, ki privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Obiščete lahko katero od kraških jam, Škocjanske jame so celo na seznamu kulturne dediščine UNESCA, gurmani lahko razvajate svoje brbončice v mnogih gostilnah, na kmečkih turizmih in priljubljenih osmicah. Bolj željnim narave je na voljo obisk Kobilarne Lipica, ustanovljene že leta 1580, ki se ponaša z vzrejo avtohtone slovenske pasme konj, lipicanci. Ob vsem tem pa ne gre spregledati tipične kraške arhitekture, bogatega umetnostnega izročila in literarnih poti na tem področju delujočih umetnikov. Teran Spoštovani ljubitelji vina! Kraška planota je na prvi pogled siromašna. Kamor koli se ozreš, je polno goličav in kamenja, vendar se v njej skriva mnogo lepega in seveda gospodarsko pomembnega, zato je vredna ogleda. Kras najbolj slovi po svojih naravnih lepotah, kraški arhitekturi in kraških jamah (Vilenici, Škocjanski jami …), Lipici, kraški kulinariki, pršutu in prijaznih ter gostoljubnih Kraševcih. Pokrajino krasijo tudi lepi vinogradi in kraške vinske kleti, kjer zori svetovna vinska posebnost, ki ji Kraševci pravijo TERAN. Gojitev tega posebnega rdečega vina sega daleč v zgodovino. Iz zapisov starega rimskega zgodovinarja Plinija izhaja, da so prav to vino visoko cenili ne samo Rimljani, temveč tudi Grki, ki so ga poznali pod imenom pretoriansko vino severnega Jadrana.
    [Show full text]
  • Volilna Enota Nova Gorica
    Volilne komisije volilnih enot so na podlagi 32. člena Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, UPB1, št. 69/04, 26/08, 7/09 - odl. US, 36/20 - ZIUPKGP) določile volišča za volitve v organe KGZS v letu 2020 Volilna enota Nova Gorica Oznaka Lokacija volišča Naselja, ki jih pokriva volišče volišča naselja v Občini Ajdovščina: Selo, Gojače, Malovše, Batuje, Črniče, Ravne, Kamnje, Potoče, V0101 Kulturni dom Selo, Selo na Vipavskem Vrtovin, Brje, Dobravlje, Stomaž, Skrilje, Male Žablje, Velike Žablje, Vrtovče, Šmarje, Zavino naselja v Občini Ajdovščina: Ajdovščina, Lokavec, Gaberje, Planina, Tevče, Ustje, Dolenje, Upravna enota Ajdovščina, Vipavska c. 11b, V0102 Grivče, Dolga Poljana, Žapuže, Kožmani, Budanje, Cesta, Vipavski Križ, Plače, Col, Malo Polje, Ajdovščina Križna Gora, Gozd, Žagolič, Predmeja, Otlica, Kovk, Podkraj, Bela, Višnje, Vodice Osnovna šola Bovec, Trg golobarskih žrtev 17, naselja v Občini Bovec: Bovec, Bavšica, Kal, Koritnica, Plužna, Log pod Mangartom, Strmec na V0103 Bovec Predelu, Čezsoča, Log Čezsoški, Žaga, Srpenica Turistično informacijski center, Trenta 31, Bovec, V0104 naselja v Občini Bovec: Trenta, Soča, Lepena Na Logu v Trenti Osnovna šola Dobrovo, Trg 25. maja 9, Dobrovo V0105 vsa naselja v Občini Brda v Brdih Društvo upokojencev Cerkno, Močnikova ul. 8, V0106 vsa naselja v Občini Cerkno Cerkno naselja v Občini Idrija: Idrija, Čekovnik, Idrijska Bela, Dole, Gore, Vojsko, Jelični vrh, Idršek, sedež Upravne enote Idrija, Študentovska ulica Spodnja Idrija, Spodnja Kanomlja, Srednja Kanomlja,
    [Show full text]
  • JP) V Naseljih in Med Naselji So
    Stran 942 / Št. 9 / 9. 2. 2001 Uradni list Republike Slovenije Zap. Št. Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. odseka ceste ali ceste ali ceste ali uporabe dolžina odseka odseka odseka ceste v obèini (m) v sosednji obèini (m) 75 376601 LK 375041 II. Benèièeva ulica Z HŠ 5 160 vsa vozila 76 376602 LK 376601 II. Benèièeva ulica Z HŠ 23 50 vsa vozila 77 376611 LK 375081 Kratka pot konec ulice 75 vsa vozila 78 376621 LK 375081 Ulica Ruže Petelinove konec ulice 100 vsa vozila 79 376631 R2-445 Stara cesta za Divaèo Z KONEC 262 vsa vozila 80 376641 LK 376021 Preèna ulica R II. 445 100 vsa vozila 81 376651 R2-445 Terminal 1 Z KONEC 860 vsa vozila 82 376652 LK 376651 Terminal 1 Z HŠ 79 117 vsa vozila 83 376661 R2-445 Terminal 2 R2-445 2680 vsa vozila 84 376662 LK 376661 Terminal 2 Z HŠ 85 398 vsa vozila 85 376671 LK 376661 Marmor Sežana Z HŠ 75A 330 vsa vozila skupna dolžina LK: 23422 km 6. èlen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Zap. Št. Zaèetek Potek ceste Konec Dolžina Namen Preostala št. odseka ceste ali ceste ali ceste ali uporabe dolžina odseka odseka odseka ceste v obèini (m) v sosednji obèini (m) 1 874011 O 062053 Ravnje Z HŠ 10 757 vsa vozila 2 874012 O 062053 Ravnje O 874011 109 vsa vozila 3 874013 O 874011 Ravnje O 874014 39 vsa vozila 4 874014 O 874011 Ravnje Z HŠ 13 98 vsa vozila 5 874015 O 874014 Ravnje Z HŠ NH 67 vsa vozila 6 874016 O 874011 Ravnje Z HŠ 9 26 vsa vozila 7 874021 O 062053 Vršija – Krtinovica Z HŠ 6 774 vsa vozila 8 874022 O 874021 Krtinovica Z HŠ 4 28 vsa vozila 9 874031 O 062053 Selo Z HŠ
    [Show full text]
  • The Characterisation of Vitis Vinifera ’Refošk’ with AFLP and SSR Molecular Markers and Ampelographic Traits
    COBISS Code 1.01 DOI: 10.14720/aas.2014.103.1.06 Agrovoc descriptors: vitis vinifera, grapevines, genetic variation, land varieties, plant anatomy, germplasm, genetic markers, selection Agris category code: f30 The characterisation of Vitis vinifera ’Refošk’ with AFLP and SSR molecular markers and ampelographic traits Matjaž HLADNIK1, Jernej JAKŠE2, Dunja BANDELJ3, Irma VUK4 Received September 27, 2013; accepted February 10, 2014. Delo je prispelo 27. septembra 2013, sprejeto 10. februarja 2014. ABSTRACT IZVLEČEK The genetic diversity and ampelographic variability of KARAKTERIZACIJA ŽLAHTNE VINSKE TRTE (Vitis autochthonous red wine cultivar ‘Refošk’ (Vitis vinifera L.) vinifera L.) SORTE ‘REFOŠK’ Z AFLP IN SSR grown in Slovenia were evaluated with AFLP molecular MOLEKULSKIMI MARKERJI IN AMPELOGRAFSKIMI markers and OIV descriptors, respectively. SSR molecular LASTNOSTMI markers were employed to confirm cultivar identity of analysed samples. Eight AFLP primer combinations, one was Z AFLP molekulskimi markerji in z OIV deskriptorji je bila monomorphic, produced 16 polymorphic markers in 41 out of ovrednotena genetska variabilnost in ampelografska raznolikost 113 samples, what classified samples into monomorphic and avtohtone sorte 'Refošk' (Vitis vinifera L.) v Sloveniji. Sortna polymorphic group. Dendrogram constructed with simple pristnost analiziranih vzorcev je bila potrjena z mikrosatelitskimi matching coefficient and unweighted pair-group method markerji. Pri 41 vzorcih od skupno 113 smo z uporabo osmih analysis presented genetic diversity within polymorphic group. parov začetnih selektivnih oligonukleotidov, od katerih je bila ena Refošk biotypes from monomorphic and polymorphic groups kombinacija monomorfna, odkrili 16 polimorfnih markerjev. Na were evaluated with 22 OIV descriptors related to bunch, podlagi rezultatov AFLP analize smo vzorce razvrstili v dve skupini in sicer v monomorfno in polimorfno skupino.
    [Show full text]
  • Ticponudba Obcine Sezana0612
    HHOOTTEELLII HOTEL TABOR Kolodvorska ulica 4, 6210 Sežana Tel.: 05 734 15 51 Faks: 05 734 24 83 E-naslov: [email protected] www.hotelitabor-kozina.com HOTEL CASINO SAFIR Partizanska cesta 149, 6210 Sežana Tel.: 05 731 44 44, GSM: 051 600 455 Faks: 05 731 44 55 E-naslov: [email protected] ; [email protected] www.safir.si HOTEL GRAHOR Dane pri Sežani 9a, 6210 Sežana Tel.: 05 731 20 60, 05 731 20 61 GSM: 041 684 143, 031 329 585 Faks: 05 731 20 63 E-naslov: [email protected] , [email protected] www.grahor.tk HOTEL MAESTOSO Lipica 5, 6210 Sežana Tel.: 05 739 15 80 Faks: 05 739 17 30 E-naslov: [email protected] www.lipica.org HOTEL KLUB Lipica 5, 6210 Sežana Tel.: 05 739 15 80 Faks: 05 739 17 30 E-naslov: [email protected] www.lipica.org MMLLAADDIINNSSKKII HHOOTTEELL MLADINSKI HOTEL PLISKOVICA Pliskovica 11, 6221 Dutovlje Tel.: 05 764 02 50 GSM: 041 947 327 Faks: 05 764 02 51 E-naslov: [email protected] www.hostelkras.com AAPPAARRTTMMAAJJII NAŠE MESTO d.o.o. City residence Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana Tel.: 05 734 20 27 GSM: 041 678 518 E-naslov: [email protected] www.cityresiden.com HOTEL CASINO SAFIR Partizanska cesta 149, 6210 Sežana Tel.: 05 731 44 44, GSM: 051 600 455 Faks: 05 731 44 55 E-naslov: [email protected] ; [email protected] www.safir.si HOTEL GRAHOR Dane pri Sežani 9a, 6210 Sežana Tel.: 05 731 20 60, 05 731 20 61 GSM: 041 684 143, 031 329 585 Faks: 05 731 20 63 E-naslov: [email protected] , [email protected] www.grahor.tk HOTEL MAESTOSO Lipica 5, 6210 Sežana Tel.: 05 739 15 80 Faks: 05 739 17 30 E-naslov: [email protected]
    [Show full text]
  • Vine and the Vine Growing in the Area of Kras (Slovenia)
    Geoadria Vol. 9 No. 2 223-242 Zadar, 2004. VINE AND THE VINE GROWING IN THE AREA OF KRAS (SLOVENIA) IRENA MRAK UDC: 911.3:634.8(497.4 Kras) BLAŽ REPE Original scientific paper Department of Geography Izvorni znanstveni članak Faculty of Arts, University of Ljubljana Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Primljeno: 2004-07-10 Received: Vine in the Slovene Kras (Karst) region is unique due to the specific geologic, climatic, geomorphologic and soil conditions. Small sized villages with low number of inhabitants are typical for the area as well as fragmented land units. The percentage of the active population in agricultural sector is continuously decreasing. With the land use data for years 1961, 1994 and 2000 we studied the changes in land use by land register units in the area. Abandonment of arable land and its grass overgrowing, insufficient vineyard renewal, abandonment of cattle breeding and forest overgrowing are the biggest threats to the vine growth in the area. Due to forest overgrowing the local wind called "burja" is weaker and less frequent which leads to higher relative air moisture. The last mentioned fact is of the most important ones, because the local vine is very sensitive to high air moisture conditions which cause different kinds of plant diseases. The renewal of the vineyards in the Karst area is insufficient to maintain the present situation. In the last few years local farmers have been trying to protect the local wine called "Teran" as a regional specialty. Key words: vine, vine growing, land use, Kras, Slovenia Vinova loza na Krasu uspijeva zbog posebnih geoloških, klimatskih i geomorfoloških te pedoloških prilika.
    [Show full text]