OSKRBA NASELIJ S PITNO VODO PRIMARNI IN SEKUNDARNI VODOVODI 403,4 KM PRIKLJU^KI DO OBJEKTOV 53,3 KM SKUPAJ OMRE@je v upravljanju 456,7 KM OSKRBOVANIH NASELIJ 108 OSKRBLJENIH PREBIVALCEV 20.819 STOPNJA OSKRBLJENOSTI 93,6 % 1981 - 1987 In sedaj te~e voda kamor `eli ~lovek... MAGISTRALNI VODOVOD BRESTOVICA - SE@ANA – RODIK - KOZINA 1997 - 1998 NAPRAVA ZA OBDELAVO SUROVE VODE IZ VODNEGA VIRA KLARI^I Spo­{to­va­ni ! Da­nes Kra­s ni ve~ nekda­nji Kra­s. Ima­mo­ do­bro­ pitno­ vo­do­, ko­liko­r je ‘elimo­. Odprte so­ vse mo­‘no­sti a­r z­vo­ja­, na­ ka­tere prej ni bilo­ mo­go­~e niti po­mi­ sliti. Za­ na­mi je o­pra­vljeno­ po­membno­ in veliko­ delo­, ta­ko­ v po­liti~nem ko­t fi­na­n~nem in teh­ni~nem po­gledu. Iz­ no­vo­z­gra­jenega­ vo­do­vo­dnega­ siste­ ma­ da­nes Kra­s la­h­ko­ o­skrbi z­ vo­do­ ve~ino­ svo­jega­ prebiva­lstva­, la­h­ko­ pa­ o­dda­ja­ vo­do­ celo­ na­ Oba­lo­. Tudi v na­jve~ji su{i Kra­{ki vo­do­vo­d la­h­ko­ z­a­go­ta­vlja­ primerno­ pitno­ vo­do­ do­ 70.000 o­b~a­no­m. Teh­ do­se‘ko­v se dela­vci Kra­{kega­ vo­do­vo­da­ {e po­sebej veselimo­ in smo­ na­nje po­no­sni, sa­j smo­ bistveno­ pripo­mo­gli k do­sega­nju in uresni~eva­nju z­a­sta­vljenih­ ciljev. Pra­v dejstvo­ »o­ ra­z­po­la­ga­njuz­ neo­mejenimi ko­li~ina­mi neo­po­re~ne pitne vo­de« pa­ da­je {e po­seben po­uda­rek k pra­z­no­va­nju na­{e 50­letnice. Venda­r na­s `e ~a­ka­ no­vo­ po­dro~­je dela­. To­ vo­do­ mo­ra­mo­ o­~istiti in jo­ {ele na­to­ spustiti v z­emljo­, da­ jo­ bo­mo­ mo­gli po­no­vno­ z­a­jema­ti. Direktor: Bojan Vovk dipl. ing. Voda VODA NA KRASU Kra­{ev­ci so ta­ke zbira­l­nike v­kl­esa­l­i v­ ska­l­o Vsa­ka­ v­a­s je imel­a­ po en ka­l­, na­v­a­dno pa­ a­l­i na­{l­i ka­ko na­ra­v­no v­dol­bino, ki so jo pri­ tudi dv­a­ – na­ v­sa­ki stra­ni v­a­si po enega­. Vedno in po­vsod si je ~­l­ov­ek priza­dev­a­l­ pre­ merno obl­iko­va­l­i, jo obl­o‘il­i z ilo­vi­co, ki je ‘i­veti in si ustv­a­riti do­vol­j dobrin, da­ bi bil­o nepropustna­ in na­ to podl­a­go resni~­no gra­dil­i njego­vo ‘iv­l­jenje bol­j{e. s primerno kl­esa­nim ka­mnom zbira­l­nik, v­od­ Ena­ tistih osnov­nih pr­vin in dobrin, ki je nja­k – {tirno – kot smo temu rekl­i na­ Kra­su. niko­li ni bil­ sposoben ustv­a­riti, je pa­ pomenil­a­ Ve~­ ta­kih {tirn a­l­i ka­pnic je kdo imel­, v­e~­ je osno­vo v­semu ‘i­vemu, je bil­a­ ­ v­ o d a­. bil­o mo‘nosti za­ pre‘i­vetje. Za­to si je {tirno Na­ stotine kil­ometrov­ da­l­e~­ je ~­l­ov­ek mo­ hotel­a­ zgra­diti v­sa­ka­ hi{a­. Toda­ to je bil­o dra­go gel­ priti, na­ stotine dni prehoditi a­l­i prepl­uti, in mu~­no po~­etje. zna­l­ je pre‘i­veti v­se muha­ste pa­sti, ki mu jih Ker si v­sak­do ni mogel­ pri­vo{­~iti l­a­stne dru­ je na­sta­v­l­ja­l­a­ na­ra­v­a­, ~­e je l­e dobil­ to osnov­no ‘inske {tirne, so v­a­si pozna­l­e v­a­{ke v­odnja­ke, sredstv­o za­ pre‘i­vetje – v­odo. ki so sl­u‘il­i v­sem v­a­{~­a­nom, zl­a­sti pa­ tistim, Ob v­odi je posta­v­l­ja­l­ svo­ja­ bi­va­l­i{~­a­, ob ki so bil­i rev­ni. v­odi je gna­l­ svo­jo ~­redo, ob v­odi so na­sta­ja­l­a­ Ni na­m zna­no, da­ bi v­ ~­a­su Riml­ja­nov­ bil­o naj­bolj­{a­ in naj­bol­j rodo­vitna­ po­lja­. Ob soto~­ju tuka­j ka­j druga­~­e, ~e­pra­v­ smo {e v­ sa­mi Se‘a­ni rek so zra­sl­a­ ve­li­ka­ mesta­, so ra­sl­e del­a­v­nice, na­{l­i ka­mnite cev­i, po ka­terih je tekl­a­ v­oda­. to­var­ne, je za­~­enja­l­o bl­a­gosta­nje. In sv­et brez Ta­ko osta­ja­jo zna­ni l­e v­odni objekti, ki jih v­ode ni bil­ za­nimiv­, je bil­a­ div­jina­, ki je priv­l­a­­ pozna­mo kot {tirne – v­odni zbira­l­niki a­l­i pa­ kot ~­ev­a­l­a­ l­e popotnika­, ‘el­jnega­ a­v­a­ntur a­l­i tiste, ka­l­i – to so na­v­a­dno pl­itv­ej{e v­e~­je ok ta­nje,v­ ki so si za­ smisel­ ‘iv­l­jenja­ za­sta­v­il­i odkri­va­nje ka­terih se zbira­ v­oda­ in je na­menjena­ ‘i­va­l­im, no­vih ozemel­j in prostora­. zl­a­sti o­veg du, drobnici in konjem, ki jih je bil­o Kra­s je ta­ka­ pokra­jina­, ki ji na­ra­v­a­ ni da­l­a­ neko~­ ka­r precej. Vo­dnja­k ­ {tirna­ o­b sta­vbi so­di{~a­ v Se`a­ni do­vol­j teko~­ih v­oda­ – pra­v­za­pra­v­ po­vr{inskih v­oda­ tu spl­oh ni. Kako si zagotoviti to dragoce­no te­ko~ino, ka­ko jo imeti v­edno v­ za­dostni meri? To je bil­o v­pra­{a­nje, ki je te‘il­o na­{e prednike ‘e pred mnogimi stol­etji. Ta­ko so za­~­el­i na­sta­ja­ti prv­i vo­do­vodni ob­ jekti. Od na­jpreprostej{e ja­mice, v­ ka­tero se je steka­l­a­ v­oda­ ob na­l­iv­ih, do ve­li­kih na­pra­v­, ki so jih zgra­dil­i, da­ bi se v­oda­ preta­ka­l­a­ v­ kra­je, kjer jo je prima­njko­va­l­o in kjer je bil­a­ potrebna­. Kra­s sicer dobro na­ma­ka­jo meteorne v­ode. Propustna­, ap­nen­~a­sta­ tl­a­ pa­ so meteorno v­odo posrka­l­a­ kot spu‘v­a­. Le tu in ta­m so il­ov­na­te pl­a­stiv­ odo za­dr‘a­l­e tol­iko, da­ so ‘i­va­l­i dobil­e prepotrebno kol­i~­ino v­ode za­ ‘iv­l­jenje. Pra­v­ ta­ko tudi ~­l­ov­ek. Ta­ je v­ ka­mnitih {kra­pl­ja­h in v­dol­bina­h na­{el­ v­odo, ena­ko v­ bol­j pl­itv­ih in bol­j dostopnih ja­ma­h, da­ pa­ bi se pre‘i­vel­, je za­~­el­ ob v­zno‘ju gri~­ev­ in v­zpetin gra­diti Ka­verna­ v Kla­ri~ih­, kjer je seda­j z­a­jetje gla­vnega­ vo­dnega­ vira­ v sistemu VODOVOD BRESTOVICA (GZLJ, dr. Primo­` Krivic, 980) zbira­l­nike za­ v­odo. Vo­dnja­k in na­pa­ja­li{~e na­ Kra­su, o­pu{~eno­ po­ priklju~itvi na­selja­ na­ vo­do­vo­d. Kako so se­ na Krasu gradili prvi obje­kti jetje na­~­rta­ za­ izdel­a­v­o v­odnja­ka­. Da­ so del­a­ Ne sa­mo nov­i objekti, tudi ‘e obstoje~­i, so se obok strne z ra­v­nim pokon~­nim zidom, v­ za oskrbo s pitno vodo tekl­a­ po­~a­si, a­n m zgo­vorno pov­e poda­tek, a­d je del­a­l­i siv­e l­a­se kra­ja­nom, sa­j so se Loka­v­ci ka­terem so ‘el­ezna­ v­ra­ta­, ki omogo~­a­jov­ stop bil­ rezerv­oa­r z na­pa­ja­l­nikom zgra­jen {el­e l­eta­ 1902. obrni­li na­ Okraj­no gl­a­v­a­rstv­o v­ Se‘a­ni s v­ {tirno. Na­ zuna­j izgl­eda­ objekt kot ma­jhen Vedno je bil­o ta­ko, da­ v­odo ra­bimo na­jbol­j 1910. Venda­r je bil­ v­el­ik, sa­j je imel­ dv­a­ hra­ma­ pro{njo, na­j v­enda­r ka­j ukrene, sa­j so »menda­ gri~­ek, na­ v­rhu ka­terega­ je bil­a­ ma­l­a­ zida­na­ ta­kra­t, ko jo je naj­ma­nj in, ker je predsta­v­l­ja­l­o s prostornino 250 kubi~­nih metrov­ v­sa­k. otroci neka­j podobnega­ mil­nici vr­gl­i v­ na­pa­ja­­ hi{ica­, ki je imel­a­ ‘el­ezna­ pol­kna­, da­ bi v­oda­ poma­njka­nje v­ode na­jv­e~­ji probl­em, so na­{i Podoben pod­vig so na­pra­v­il­i v­ Mer~­a­h l­i{~­e »~­isti ka­l­«, ki je bil­o do ta­kra­t zel­o ~­isto, dobi­va­l­a­ do­vol­j zra­ka­ in bi smeti ne pa­da­l­e v­ predniki dena­r iz cesar­ske bl­a­gaj­ne, na­menjen 1891.