DOCSLIB.ORG

Prikaz Stanja Prostora Občine Sežana

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Prikaz Stanja Prostora Občine Sežana NAROČNIK OBČINA SEŽANA Partizanska cesta 4 I 6210 SEŽANA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE SEŽANA PRIKAZ STANJA PROSTORA OBČINE SEŽANA IZVAJALEC LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 I 1230 Domžale Domžale, januar 2016 PROJEKT PRIKAZ STANJA PROSTORA FAZA SPREJETO VSEBINA PROJEKTA PRIKAZ STANJA PROSTORA NAROČNIK OBČINA SEŽANA Partizanska cesta 4 6210 SEŽANA ŠTEVILKA PROJEKTA 404 IZDELOVALEC Locus d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale VODJA PROJEKTA Manca Jug, univ.dipl.inž.arh. ZAPS A 1302 STROKOVNA SKUPINA Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad. Tomaž Kmet, univ.dipl.inž.arh. Nuša Britovšek, univ.dipl.inž.kraj. arh. Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj. arh. Jasmina Puškar, dipl.inž.graf.teh. Andrej Podjed, gr.teh. DATUM Domžale, januar 2016 Prikaz stanja prostora Kazalo 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA............................................................................... 9 2 BILANCA POVRŠIN ZEMLJIŠČ OSNOVNE NAMENSKE IN DEJANSKE RABE ..................................................... 10 3 BILANCA POVRŠIN OBMOČIJ POD RAZLIČNIMI VARSTVENIMI REŽIMI ......................................................... 13 3.1 Bilanca varstvenih območij – prostorski akti: .................................................................................................. 13 3.2 Bilanca varstvenih območij - kulturne dediščine ............................................................................................. 13 3.3 Bilanca varstvenih območij – naravne vrednote: ............................................................................................ 40 3.4 Ekološko pomembna območja EPO ................................................................................................................. 41 3.5 Naravne vrednote ............................................................................................................................................ 41 3.6 Zavarovana območja narave ........................................................................................................................... 42 3.7 Območja Natura .............................................................................................................................................. 42 3.8 Bilanca varstvenih območij – varstveno območje vodnih virov: ..................................................................... 43 3.9 Bilanca varstvenih območij – poplavna območja: ........................................................................................... 43 3.10 Bilanca varstvenih območij - plazovita in plazljiva območja: .................................................................... 43 3.11 Bilanca varstvenih območij - gozdov posebnega pomena: ...................................................................... 43 3.12 Bilanca varstvenih območij - v elektroenergetskem koridorju: ................................................................ 44 3.13 Bilanca varstvenih območij - v koridorju plinovoda: ................................................................................. 44 3.14 Bilanca varstvenih območij - v varstvenem pasu železnice: ...................................................................... 45 3.15 Bilanca cestnega omrežje .......................................................................................................................... 45 3.16 Bilanca železniškega omrežje .................................................................................................................... 45 3.17 Bilanca plinovodnega omrežja .................................................................................................................. 45 3.18 Bilanca vodovodnega omrežja .................................................................................................................. 46 3.19 Bilanca kanalizacijskega omrežja .............................................................................................................. 47 4 OPIS KVALITETE IN OPOZORIL O PRIMERNOSTI IN ZANESLJIVOSTI UPORABE POSAMEZNIH DELOV GRAFIČNEGA DELA PRIKAZA STANJA PROSTORA ........................................................................................... 48 Prikaz stanja prostora 1 OSNOVNI PODATKI ZA OBMOČJE PROSTORSKEGA AKTA Občina leži v Obalno-kraški regiji, v južnem delu Krasa. Razpeta je med vplivnimi območji regionalnega središča Koper in čezmejnega regionalnega središča Trst v Italiji. Delno je zaradi ugodnih prometnih povezav že čutiti tudi vpliv Ljubljane. Občino zaznamuje specifična obmejna lega v neposredni bližini oziroma hitro dostopnih večjih zaposlitvenih centrov v in izven regije ter čezmejno (Trst, Tržič, Koper, Ljubljana). Občina Sežana je v sedanjem obsegu nastala leta 1994, ko so se iz nekdanje velike občine Sežana izločile občine Divača, Hrpelje-Kozina in Komen. Današnja občina Sežana obsega 222 km2 in meji na prej naštete tri občine, na zahodu pa na sosednjo Republiko Italijo. Občina obsega 64 naselij in 12 krajevnih skupnosti. Po zadnjem popisu leta 2002 je živelo v občini Sežana 11.842 prebivalcev, po statističnih podatkih ob koncu junija 2009 (30.6.2009) pa je število prebivalcev naraslo na 12.828 prebivalcev. Gostota naseljenosti za občino Sežana je leta 2009 znašala 58 prebivalcev/km2, kar je bistveno nižje od slovenskega povprečja (98 prebivalcev/km2). Občinsko središče predstavlja mesto Sežana, ki ga uvrščamo med urbana naselja. Predstavlja tudi največji zaposlitveni center za širše območje Krasa. Zaradi svoje prometne in obmejne lege je Sežana razvila številne gospodarske dejavnosti znotraj treh industrijskih con. Mesto ima popolno opremljenost naselja v občinskem merilu. Višji nivo teh oskrbnih in storitvenih dejavnosti koristijo vsa naselja v občini. Sežana v širšem prostoru Krasa predstavlja regionalno upravno, oskrbno, kulturno ter zaposlitveno središče, obenem pa ima vlogo nacionalnega prometnega vozlišča na relacijah Koper-Nova Gorica ter Trst-Ljubljana. Poleg Sežane je urbano naselje v občini tudi Dutovlje, ki je pomembnejše lokalno središče, h kateremu gravitira severno območje občine. Ima dobro razvite oskrbne in storitvene dejavnosti, ki oskrbujejo urbano prebivalstvo naselja in širšo okolico. Na gospodarskem področju so močno zastopane terciarne dejavnosti (trgovina, storitve), pa tudi industrija (gradbeništvo, živilsko-predelovalna, kovinsko predelovalna in elektro industrija). V zadnjem času se v sklopu inkubatorja razvijajo tudi visoko tehnološke panoge (poslovno inovacijski center). Največ industrijskih obratov je lociranih v Sežani; industrijske cone - Sežana GC in Sežana Zahod, ki so zapolnjene. Manjše obrtne cone v občini so Dutovljah in Lokvah, ki so v večjem delu še nezazidane. Sežana ima ugodne povezave preko avtoceste s Trstom in Vidmom v sosednji Italiji. Državno omrežje cest je relativno dobro razvito in omogoča kakovostno dostopnost navzven predvsem v smeri proti Ljubljani z izgradnjo avtoceste. Slabša je medregionalna povezava Nova Gorica-Koper. Problematični so predvsem odseki skozi kraška naselja (npr. v Tomaju, Dutovljah, Koprivi…), kjer širitev cest in izgradnja pločnikov zaradi obstoječe tradicionalne tipike pozidanosti ni možna. Velikost občine – površina v ha: 222 km2 Število prebivalcev(junij 2009): 12828 Število krajevnih skupnosti: 12 Število naselij: 64 Število objektov po HS: 3611 Število objektov po REST: 8047 Število kmetij: 746 Nadmorska višina (od do v m) 195 m do 673 m Najnižja točka: Tublje pri Komnu (~195 m.n.m) Najvišja točka: Ter (~673 m.n.m.) 2 BILANCA POVRŠIN ZEMLJIŠČ OSNOVNE NAMENSKE IN DEJANSKE RABE Prikazana je primerjava različnih bilance namenske rabe iz veljavnega prostorskega akta v odnosu do dejanske osnovne rabe na nivoju občine. Podatki so problematični zaradi različnih natančnosti zajema, časa nastanka, potreb in geodetskih podlag. Zaradi preglednejšega prikazana je prikazana primerjava samo z združevanjem dejanske rab na nivo osnovnih kategorij rabe: - 1000 Kmetijska raba - 2000 Gozd - 3000 Pozidano in sorodno zemljišče - 4000 Barje, Trstičje, Ostalo zamočvirjeno zemljišče - 5000 Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom - 6000 Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom - 7000 Voda Namenska raba Dejanska raba Površina (ha) Celinske vode Gozd 0,36 Celinske vode Kmetijska raba 0,31 Celinske vode Pozidano in sorodno zemljišče 0,24 Celinske vode Voda 3,00 Druga kmetijska zemljišča Gozd 1.253,07 Druga kmetijska zemljišča Kmetijska raba 4.157,06 Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim Druga kmetijska zemljišča pokrovom 0,35 Druga kmetijska zemljišča Pozidano in sorodno zemljišče 142,88 Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim Druga kmetijska zemljišča pokrovom 4,39 Druga kmetijska zemljišča Voda 0,69 Druga območja centralnih dejavnosti Gozd 3,67 Druga območja centralnih dejavnosti Kmetijska raba 8,32 Druga območja centralnih dejavnosti Pozidano in sorodno zemljišče 29,18 Druge urejene zelene površine Gozd 24,18 Druge urejene zelene površine Kmetijska raba 30,45 Druge urejene zelene površine Pozidano in sorodno zemljišče 8,77 Druge urejene zelene površine Voda 0,04 Gospodarske cone Gozd 73,43 Gospodarske cone Kmetijska raba 38,03 Gospodarske cone Pozidano in sorodno zemljišče 67,20 Gozdna zemljišča Gozd 11.298,20 Gozdna zemljišča Kmetijska raba 311,30 Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim Gozdna zemljišča pokrovom 1,15 Gozdna zemljišča Pozidano in sorodno zemljišče 55,00 Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim Gozdna zemljišča pokrovom 12,71 Gozdna zemljišča Voda 0,40 Najboljša kmetijska zemljišča
Load more

Recommended publications
  • Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji
    GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred­ stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo­ ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla­ sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra­ dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po­ znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo
    [Show full text]
  • Informacija O Projektu Izgradnje, Upravljanja in Vzdrževanja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij V Ob Čini Sežana
    Informacija o projektu izgradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v ob čini Sežana Ob čina Sežana je z Ob čino Hrpelje-Kozina, Ob čino Ilirska Bistrica ter Ob čino Komen podpisala pogodbo o skupnem nastopu na 2. javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR 2. razvojna prioriteta: gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2. informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti (v nadaljevanju: javni razpis GOŠO) in za potrebe tega projekta ustanovila konzorcij, kjer je postala Ob čina Sežana vodilni član, ki je oddal skupno prijavo na javni razpis GOŠO, ki ga je razpisalo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v oktobru 2010. Predmet javnega razpisa GOŠO je sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih na obmo čjih belih lis, kjer je izkazan neobstoj komercialnega interesa za gradnjo omrežja. Bele lise so za potrebe tega javnega razpisa definirane kot obmo čja, kjer ob času prijave na javni razpis širokopasovni priklju čki niso omogo čeni, oziroma kot obmo čja, kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve širokopasovnega priklju čka, četudi na tem obmo čju že obstajajo posamezni širokopasovni priklju čki in kot obmo čja, za katera je na dan objave javnega razpisa s strani operaterjev izkazan neobstoj komercialnega interesa. Seznam belih lis je pripravilo in objavilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Na podlagi objavljenega seznama belih lis, je bil pripravljen celoten projekt za izgradnjo širokopasovnih omrežnih povezav v ob čini Sežana, v katerega so vklju čena vsa gospodinjstva oz. uporabniki na seznamu belih lis.
    [Show full text]
  • Komunalno Stanovanjsko Podjetje D. D. Partizanska Cesta 2, 6210 SEŽANA, Tel.: 05/73 11 200, Fax: 05/73 11 201 [email protected]
    komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Partizanska cesta 2, 6210 SEŽANA, tel.: 05/73 11 200, fax: 05/73 11 201 www.ksp-sezana.si, [email protected] gospodinjstva z individualnimi zabojniki JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 1 2 3 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 7 8 9 10 11 12 13 4 5 6 7 8 9 10 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 14 15 16 17 18 19 20 11 12 13 14 15 16 17 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 24 25 26 27 28 29 30 28 28 29 30 31 25 26 27 28 29 30 31 MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 1 2 3 4 5 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 25 26 27 28 29 30 31 29 30 31 30 31 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 12 3 4 1 2 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 28 29 30 26 27 28 29 30 31 31 V kolikor zabojnik na predvideni dan ni bil izpraznjen, ga pustite na prevzemnem mestu do izpraznitve.
    [Show full text]
  • Easter Camp 2016
    Kras,Easter Slovenia, March camp 21st - March 28th2016 In cooperation with Jan Kocbach (GPS analyst in Norwegian national team ) PRELIMINARY PROGRAM: Monday, March 21st: Technique focus AM: T1: Half of the training intro into karst terrain, the rest of the training contour-only training. Map: Ponikve (new map available from March 2016) PM: T2: Compass and map reading. Mix of corridor and line. Map Kazlje - Gradnje: Tuesday, March 22nd: Middle focus - handling karst AM: T3: Middle on reduced map (contours + some important features). Alternative (T3B): same middle course (T3) but with full map. PM: T4: Regular middle with SI in the morning. High intensity with SI & Analysis! Map for T3 & T4: Krajna vas - Veliki dol: Wednesday, March 23rd: Sprint Day on Adriatic coast AM: T5: Sprint Izola Map Izola: PM: T6: Sprint Koper High intensity with SI & Analysis! Map Koper: Thursday, March 24th: Route choice focus AM: T7: Training with long legs / route choice focus PM: T8: Short training day before competition. Choice of contour training and regular course. Map Povir-Divaška jama: Friday - Monday, 25th - 28th March: Easter4 orienteering event 4 fun stages in different types of karst terrain!www.easter4.com Monday - Monday, 21st - 28th March: Alternative training sessions 3 additional training sessions + T1 & T2 will be available from March 21st to March 28th. Maps: Zabavlje, Kazlje - Tomaj, Dutovlje, T1, T2 EVENING ANALYSIS SESSIONS WITH JAN KOCBACH: Evening analysis session 1: Wednesday evening (March 23rd): - Based on fast middle training in karst terrain Tuesday morning + reduced map middle Tuesday PM - You should upload your GPS-data to be part of the analysis! - Focus: "Running effective middle distance in karst terrain".
    [Show full text]
  • Deliverable T2.1.1 Collection of Primary and Secondary Data
    “Development of an innovative network for the promotion of extroversion of agro-food companies in Adriatic – Ionian Area” Collection of Primary and Secondary Data This report was prepared for and submitted to the “INNOVAGRO” Project by: “This document has been produced with the financial assistance of the European Union. The content of the document is the sole responsibility of the Technical University of Crete and can under no circumstances be regarded as reflecting the position of the European Union and/or ADRION Programme authorities”. © Copyright by the “Innovagro” project Collection of Primary and Secondary Data The “INNOVAGRO” partnership consists of: Name Role Country Chania Chamber of Commerce and Industry Lead Partner Greece Region of Crete Partner 2 Greece Technical University of Crete Partner 3 Greece Network of the Insular Chamber of Commerce Partner 4 Greece and Industry of the European Union Province of Potenza Partner 5 Italy E-institute, institute for comprehensive Partner 6 Slovenia development solutions Italian Confederation of Agriculture Partner 7 Italy Union of Chambers of Commerce and Industry of Partner 8 Albania Albania Chamber of Commerce and Industry of Serbia Partner 9 Serbia University of Basilicata Partner 10 Italy History Changes Version Date of Issue Document Title Author(s) Controller Number 1.0 23/7/2019 E. Grigoroudis T. Tsimrikidis ©INNOVAGRO Page 1 Collection of Primary and Secondary Data Table of Contents List of Abbreviations ........................................................................................................
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Kdor Je Zvest V Najmanjšem, Je Zvest Tudi V Velikem, Kdor Pa Je Krivičen V
    NEDELJSKI EVANGELIJ OZNANILA ŽUPNIJ: TOMAJ, PLISKOVICA IN AVBER Lk 16,1–13 25. NEDELJA MED LETOM OBRAČUN KOT PRILOŽNOST Pred kratkim mi je prijatelj z občudovanjem pripovedoval o znancu, ki dela ves dan. »Od jutra do večera je predan svojemu delu!« je pribil. »Poglej, ali ni to za naju, ki sva duhovnika, izziv, da bi bila ves dan z vsemi močmi predana delu za Božje kraljestvo,« sem mu odgovoril. Na dogodek sem se spomnil ob besedah današnjega evangelija: »Če torej niste bili zvesti pri ravnanju s krivičnim mámonom, kdo vam bo zaupal resnično dobrino?« (Lk 16,10). Opozarjajo nas, Štev.: 39/letnik IV. 18. SEPTEMBER 2016 naj bomo v življenju resni in delavni, še posebej, ko bo potrebno upravljati »resnično dobrino«, to je delati za Božje kraljestvo. Tel.: pisarna: 041 649 617 in 05 992 2239 Morda se nam zdi čudno, da Kristus pohvali iznajdljivost krivičnega oskrbnika. e-mail: [email protected]; Župnijska int. stran: http://zupnija-tomaj.rkc.si Vendar ne hvali njegove krivičnosti (napačno upravljanje z gospodarjevim TRR: SI 56 1010 0005 2276 981 (Banka Koper) premoženjem), ampak njegovo iznajdljivost. Ko pokaže nanjo, nam naroča, naj iznajdljivost, ki jo je on uporabil pri upravljanju z gmotnimi dobrinami, mi uporabimo pri delu za Božje kraljestvo, kajti, »kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem«. »Kdor je zvest v Dejstvo je, da nas od Gospoda ločuje predvsem stalna navezanost na greh in najmanjšem, napake, ki jih ponavljamo in smo jim postali že sužnji ter se nanje tako navadili, je zvest tudi v velikem, da se jih ne trudimo več odpraviti.
    [Show full text]
  • Razvojni Program Podeželja Krasa in Brkinov
    RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje- Kozina in Sežana za obdobje 2007- 2013 dopolnjen in noveliran 2008 RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013, dopolnjen in noveliran 2008 (osnutek) PODATKI O PRIPRAVI PROGRAMA Prvi razvojni program za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana se je pričel pripravljati v skladu z JAVNIM RAZPISOM ZA SOFINANCIRANJE IZDELAVE RAZVOJNIH PROGRAMOV PODEŽELJA IN OBLIKOVANJE LOKALNIH AKCIJSKIH SKUPIN (LAS) v skladu s Predlogom Uredbe Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007-2013 objavljenim dne 29.7.2006 v Uradnem listu št.71-72. Program se je tako pričel pripravljati oktobra 2005, priprava se je skladno z zahtevami razpisa zaključila oktobra 2006. Občine so se odločile, da bodo ta program dodelale glede na nove razvojne potrebe oziroma skladno s pojavom novih razvojnih projektov, zato se je prva dodelava pričela vršiti konec leta 2007 in se nadaljevala v letu 2008. Pripravljalec programa : Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov Odgovorna oseba: Vlasta Sluban, direktorica Vodja projekta: Nataša Matevljič Sodelujoče organizacije pri pripravi programa : občina Hrpelje-Kozina, občina Divača, občina Sežana, Kmetijska svetovalna služba Sežana, Zavod za gozdove območna enota Sežana, Komunalno stanovanjsko podjetje d.d. Sežana, Kraški vodovod d.o.o. Sežana, dr.Marko Koščak, krajevne skupnosti na območju, različna društva na območju, prebivalstvo na območju Čas priprave in izdelave: leti 2007 in 2008 Pripravljavec RPP občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana je Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov 2 RAZVOJNI PROGRAM PODEŽELJA KRASA IN BRKINOV za območje občin Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana za obdobje 2007-2013, dopolnjen in noveliran 2008 (osnutek) KAZALO 1 Uvod z opisom dosedanjih aktivnosti s področja razvoja str.
    [Show full text]
  • Drinking Water Supply from Karst Water Resources (The Example of the Kras Plateau, Sw Slovenia)
    ACTA CARSOLOGICA 33/1 5 73-84 LJUBLJANA 2004 COBISS: 1.01 DRINKING WATER SUPPLY FROM KARST WATER RESOURCES (THE EXAMPLE OF THE KRAS PLATEAU, SW SLOVENIA) OSKRBA S PITNO VODO IZ KRAŠKIH VODNIH VIROV (NA PRIMERU KRASA, JZ SLOVENIJA) NATAŠA RAVBAR1 1 Karst Research Institute, SRC SASA, Titov trg 2, SI-6230 Postojna, Slovenia e-mail: [email protected] Prejeto / received: 23. 9. 2003 Acta carsologica, 33/1 (2004) Abstract UDC: 628,1;551.44(487.4) Nataša Ravbar: Drinking water supply from karst water resources (The example of the Kras plateau, SW Slovenia) In the past the biggest economic problem on the Kras plateau used to be drinking water supply, which has also been one of the reasons for sparsely populated Kras plateau. Today the Water Supply Company provides drinking water to households and industry on the Kras plateau and the quantity is suffi cient to supply the coastal region in the summer months as well. Water supply is founded on effective karst groundwater pumping near Klariči. Some water is captured from karst springs under Nanos Mountain as well. In water supply planning in future, numerous other local water resources linked to traditional ways of water supply need to be considered. Eventual rainwater usage for garden irrigation or car washing, for communal activity (street washing) or for the needs of farming and purifi ed wastewater usage for industry (as technologi- cal water) is not excluded. Key words: karst waters, human impact, drinking water supply, Klariči water resource, Kras plateau. Izvleček UDK: 628,1;551.44(487.4) Nataša Ravbar: Oskrba s pitno vodo iz kraških vodnih virov (na primeru Krasa, JZ Slovenija) Na Krasu je bil od nekdaj največji problem oskrba s kakovostno pitno vodo, ki je omejevala poselitev in gos- podarski razvoj območja.
    [Show full text]
  • Gradišča Komenskega Krasa V Starejši Železni Dobi Hillforts of the Komen Karst in the Early Iron Age
    Arheološki vestnik 72, 2021, 377–417; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.72.13 377 Gradišča Komenskega Krasa v starejši železni dobi Hillforts of the Komen Karst in the Early Iron Age Patricija BRATINA Izvleček Prispevek prinaša nova spoznanja o poselitvi Komenskega Krasa v starejši železni dobi. Podrobneje so obravnavana tri v arheološki literaturi že znana najdišča, to so Tomaj, Štanjel in Zagrajec, kjer so bile v zadnjih desetletjih izvedene arheološke raziskave v povezavi z gradbenimi in kmetijskimi posegi na najdišču. Članek podaja preliminarne ugotovitve teh raziskav in izbor železnodobnega gradiva iz sočasnih gradišč na Komenskem Krasu: z Gradine pri Brestovici in z Debele griže pri Volčjem Gradu. Ključne besede: JZ Slovenija; Kras; Tomaj; Štanjel; Zagrajec; bronasta doba; železna doba; obzidja; keramika Abstract The paper brings new insights into the settlement of the Komen Karst in the Early Iron Age. Three sites already known in the archaeological literature are discussed in more detail, namely Tomaj, Štanjel and Zagrajec, where archaeological research has been carried out in recent decades in connection with construction and agricultural interventions at the site. The paper presents preliminary findings of this research and a selection of Iron Age material from contemporaneous hillforts of the Komen Karst: from Gradina near Brestovica and from Debela griža near Volčji Grad. Keywords: SW Slovenia; Karst; Tomaj; Štanjel; Zagrajec; Bronze Age; Iron Age; ramparts; pottery Kras je obsežna apneniška planota na severo- Tomaj – Gradišče zahodnem delu dinarskega krasa,1 ki se strmo dviguje nad sosednje, pretežno flišne pokrajine, Prazgodovinsko naselje stoji na podolgovatem postopnejši je prehod le na jugovzhodu v prav platoju na vrhu hriba, ki se v osrednjem delu tako kraške pokrajine.
    [Show full text]
  • Geology of the Classical Karst Region (SW Slovenia–NE Italy)
    Journal of Maps ISSN: (Print) 1744-5647 (Online) Journal homepage: http://www.tandfonline.com/loi/tjom20 Geology of the Classical Karst Region (SW Slovenia–NE Italy) Bogdan Jurkovšek, Sara Biolchi, Stefano Furlani, Tea Kolar-Jurkovšek, Luca Zini, Jernej Jež, Giorgio Tunis, Miloš Bavec & Franco Cucchi To cite this article: Bogdan Jurkovšek, Sara Biolchi, Stefano Furlani, Tea Kolar-Jurkovšek, Luca Zini, Jernej Jež, Giorgio Tunis, Miloš Bavec & Franco Cucchi (2016) Geology of the Classical Karst Region (SW Slovenia–NE Italy), Journal of Maps, 12:sup1, 352-362, DOI: 10.1080/17445647.2016.1215941 To link to this article: http://dx.doi.org/10.1080/17445647.2016.1215941 © 2016 Sara Biolchi View supplementary material Published online: 12 Aug 2016. Submit your article to this journal Article views: 355 View related articles View Crossmark data Citing articles: 1 View citing articles Full Terms & Conditions of access and use can be found at http://www.tandfonline.com/action/journalInformation?journalCode=tjom20 Download by: [University of Trieste] Date: 16 May 2017, At: 01:24 JOURNAL OF MAPS, 2016 VOL. 12, NO. S1, 352–362 http://dx.doi.org/10.1080/17445647.2016.1215941 SCIENCE Geology of the Classical Karst Region (SW Slovenia–NE Italy) Bogdan Jurkovšeka, Sara Biolchib, Stefano Furlanib, Tea Kolar-Jurkovšeka, Luca Zinib, Jernej Ježa, Giorgio Tunisb, Miloš Baveca and Franco Cucchib aGeological Survey of Slovenia, Ljubljana, Slovenia; bDepartment of Mathematics and Geosciences, University of Trieste, Trieste, Italy ABSTRACT ARTICLE HISTORY The paper aims to present the geology of the western part of the Classical Karst (NW Dinarides), Received 27 May 2016 located at the border between Slovenia and Italy.
    [Show full text]
  • Jubilejni Informator Informator O Zgodovini Razvoja Obrtništva in Njene Organizacije Je Izdala OOZ Poslovalnica Sežana, Partizanska 64, (05) 728 32 72 Sežana Ob 30
    informatorj u b i l e j n i 17. oktober 2009 Ob 30 letnici OOZ Sežana Spoštovane članice in člani Ob- bremenili delo z znižanjem davkov in prispevkov, izboljšali finanč- močno obrtne zbornice Sežana, no nedisciplino, omogočili garancije za kredite, preprečili delo na upokojeni obrtniki, prijatelji in pod- črno itd. porniki! Ker pa smo obrtniki trdoživi, samozavestni, pokončne drže in Kako naglo teče čas … Še pred tri- dvignjene glave, verjamem, da bomo s svojim znanjem, prido- desetimi leti smo črtali načrte, se borili bljenimi izkušnjami in pridnimi rokami preživeli in se kot nosilci z državno birokracijo, iskali primerne razvoja uspešno podali v nove čase. prostore … danes pa imamo vse to že Tudi naša zbornica je pripravljena na dobro delo v prihodnje. v rokah. Obrtni dom, ki smo ga zgradili Želimo si, da bi naši člani z aktivnim vključevanjem uresničevali pred petimi leti, je naš prostor, kjer se druži- svoje načrte in se med sabo družili. Druženje, povezovanje in pri- mo in izmenjujemo znanja ter izkušnje. padnost stanovski organizaciji so temelji, na katerih zbornica gra- Veselimo se, ker praznujemo 30 let prehojene poti, ki jo je načelo di in bo gradila še naprej ter uspešno opravljala svoje poslanstvo. 57 obrtnikov, in 33-članska skupščina 11. januarja 1979. Ustano- Naj se na koncu še zahvalim vsem ustanoviteljem, mojim trem vili so združenje samostojnih obrtnikov in na svoje čelo kot prvega predhodnikom na mestu predsednika, članom skupščin, uprav- predsednika postavili Miroslava Škrinjarja. nih odborov in drugih organov ter kolegom na zbornici, ki so vsa Hvaležni smo jim, ker so s pogumom in dobro voljo postavili leta doslej dajali kakovosten pečat delu zbornice.
    [Show full text]