KORICAfront25 konvertirana2019_KORICAfront.QXD21/12/201902:11Page1 ТР уАОО(ЃмТСОКАГИ) (уЃумАТ КумАНОВО СТАРО
KINOPIS 25, 2002 “ЛАКИРАНИТЕ ЧЕВЛИ НА НЕПОЗНАТИОТ ВОИН” НЕПОЗНАТИОТ НА ЧЕВЛИ “ЛАКИРАНИТЕ аРне В’лчанов Рангел на
spisanie za istorijata, teorijata i kulturata na filmot i na drugite umetnosti KINOPIS Journal on the Film History, Theory and Culture and the Remaining Arts KINOPIS Revue de l'histoire, de la théorie et de la culture du cinéma et d'autres arts
SODR@INA / CONTENTS / CONTENU
ISTORIJA / HISTORY / HISTOIRE
Prilozi za istorijata na filmot vo Makedonija / Studies on the Film History in Macedonia / Récits sur lhistoire du cinéma en Macédoine
Miodrag Arsovski Bolto: Kude tumbu i ~etiri bandere (starite kina 5 vo Kumanovo) Miodrag Arsovski Bolto: At the Hill and the Four Posts (the old cinemas in Kumanovo) _Là où se trouvent la butte et les quatre poteaux" (Les vieux cinéma de Kumanovo)
Kostadin Kostov: _Titanik" vo strumi~kite sela (za patuva~koto kino 15 na Jordan En~ev) Kostadin Kostov: _Titanic" in the Villages of the Strumica District (on the mobile cinema of Jordan Enchev) Le _Titanique " dans les villages de Strumica (sur le cinéma ambulant de Jordan Encev)
Ilindenka Petru{eva: Podvi`noto kino na Ministerstvoto za 18 prosveta (1944 – 1950) Ilindenka Petruševa: Mobile Cinema of the Ministry of Education (1944–1950) Le cinéma ambulant du Ministère de l’enseignement (1944-1950)
TEORIJA / THEORY / THÉORIE
Robert Ala|ozovski: Postmodernizmot vo makedonskiot film 27 Robert Alagjozovski: Postmodernism in the Macedonian Film Le postmodernisme du cinéma macédonien
POVODI / OCCASIONS / OCCASIONS
Denovi na bugarskiot film vo Makedonija / Days of Bulgarian Film in Macedonia / Jours du cinéma bulgare en Macédonien
Miroslav ^epin~i}: Kon bliskite kinematografski prostori 45 (bele{ki za bugarskiot film) Miroslav Cepincik: About the Familiar Cinematographies in the region (notes on the Bulgarian film) Vers les espaces cinématographiques voisins (notes sur le cinéma bulgare).
KINOPIS25prv.pmd 1 06-Aug-02, 21:25 Vladimir Q. Angelov: Intervju so Rangel V l~anov 59 ’ Vladimir Lj. Angelov: Interview with Rangel Vulchanov Interview avec Rangel Vlcanov
Petar Volnarovski: Intervjua so Eldora Trajkova i Stojan Dukov 65 Petar Volnarovski: Interviews with Eldora Trajkova and Stojan Dukov Interview avec Eldora Trajkova et Stojan Dukov
FILMOT VO BALKANSKIOT KULTUREN KONTEKST / THE FILM IN THE BALKAN CULTURAL CONTEXT / LE CINÉMA DANS LE CONTEXTE CULTUREL BALKANIQUE
Dejan Kosanovi}: Pregled na razvojot na kinematografskite dejnosti 72 vo Bosna i Hercegovina (1897 – 1945), prv del Dejan Kosanovic: The Review on the Cinematographers’ Activities in Bosnia and Herzegovina (1897–1945), (part I) Sommaire du développement des activités cinématographiques en Bosnie et Herzégovine (l897-1945), première partie
VO FOKUSOT NA FILMSKATA KRITIKA / AT THE FOCUS OF THE FILM CRITICS / LA FOCALISATION DE LA CRITIQUE DE CINÉMA
"Pra{ina" vtor pat / "Dust" For the Second Time / "La poussière" - deuxième fois
Georgi Vasilevski: La`ni pobedi na raska`uvaweto 94 Georgi Vasilevski: The False Victories of the Narration Des victoires fausses de la narration.
@arko Kujunxiski: Trilogija postoi, tretiot film s# u{te ne se 101 ka`al (razgovor so Mil~o Man~evski) Zarko Kujundziski: The Trilogy Exists, the Third Film Hasn’t Revealed Itself (an interview with Milco Mancevski) La trilogie existe, le troisième filme n’est pas encore connu (entretient avec Milco Mancevski)
DOSIE / DOSSIER / DOSSIER
Mato Kukuqica: Novite elektronski tehnologii – pomo{ pri 115 restavriraweto na filmskite materijali (vtor del) Mato Kukuljica: New Electronic Technologies – Help With the Restoration of the Film Materials (part II) Les nouvelles technologies électroniques – une aide à la restauration des matériaux de cinéma (deuxième partie)
ISTRA@UVAWA / RESEARCHES / RECHERCHES
Risto Stavrevski: Drakula istorija, film, mit (vtor del) 131 – Risto Stavrevski: Dracula – History, Film, Myth (part II) Drakula – une histoire, un cinéma, un mythe (deuxième partie)
KINOPIS25prv.pmd 2 06-Aug-02, 21:25 @ivko Andrevski: Vo duhot na svetskata praktika (za naslovite na 147 makedonskite igrani filmovi) Zhivko Andrevski: In the Spirit of the World Practice (about the Macedonian feature films’ titles) Dans l’esprit de la pratique mondiale (les titres des films de fiction macédoniens)
ESEJ / ESSAY / ESSAIS
Traj~e Kacarov: Niski vistini (avtobiografskata kniga na 155 Kon~alovski _Niski vistini" kako povod) Trajce Kacarov: Low Truths (Konchalovski’s autobiographic book _Low Truths" as a motive) Les vérités ignobles (sur le livre autobiographique de Koncalovski _Vérités ignobles" )
IN MEMORIAM / IN MEMORIAM / IN MEMORIAM
Ilindenka Petru{eva: Vjekoslav Majcen (1941-2001) 160 Ilindenka Petrusheva: Vjekoslav Majcen (1941-2001) Vjekoslav Macen (1941-2001)
FESTIVALI / FESTIVALS / FESTIVALS
Suzana Todorovska-Pavloska: Festival za po~it i inspiracija (za 5. 162 Skopski filmski festival) Suzana Todorovska-Pavloska: A Festival of Respect and Inspiration (on the 5th Skopje Film Festival) Festival digne du respect et de l’inspiration (sur le Cinquième festival de cinéma de Skopje)
Blagoja Kunovski: Festivalski triptih (za filmskite festivali vo 168 London, Soloturn i Berlin) Blagoja Kunovski: Festival triptych (on the Film Festivals in London, Solothurn and Berlin) Le triptyque de festival (sur le film de cinéma de Londres, Solothurn et Berlin)
NOVI KNIGI / NEW BOOKS / NOUVEAUX LIVRES Petar Volnarovski: Krugot na filmskata slika (kon knigata 180 Orbis Pictus na Goran Tren~ovski) Petar Volnarovski: The Circle of the Film Image (on the book Orbis Pictus by Goran Trenchovski) Le cercle de l’image de cinéma (sur le livre Orbis Pictus de Goran Trencovski)
Pe~ateweto na ovoj broj go ovozmo`i
Ministerstvo za kultura
KINOPIS25prv.pmd 3 06-Aug-02, 21:25 KINOPIS25prv.pmd 4 06-Aug-02, 21:25 ISTORIJA
MIODRAG ARSOVSKI BOLTO Kinopis 25(14), s.5-14, 2002 s.5-14, 25(14), Kinopis UDK 791.45(497.7-21)(091)(049.3) UDK KUDE TUMBU I ^ETIRI BANDERE
(PRILOG ZA STARITE KUMANOVSKIv KINA) remiwata minuvaat i zasekoga{ se preseluvaat vo ve~nosta, vo ne{to {to go narekuvame minato. Vo taa ve~nost opstojuva i Kumanovo, re~isi pet veka (a mo`ebi i pove}e), so site svoi karakteris- tiki. Kumanovo, normalno, ne be{e otsekoga{ kako ova dene{novo. Posto- jano, kako {to se menuvaa vremiwata, se menuva{e i toa, vnesuvaj}i, pos- tojano, ne{to novo vo svoeto `iveewe. Od selska naselba, potoa turska kasaba, administrativen i trgovski centar do dene{niot sovremen grad so sopstven imix. Postojat nekolku pretpostavki za toa od kade doa|a imeto Kuma- novo. Oddelni nau~nici go povrzuvaat so plemeto Kumani, koe na ovie prostori prestojuva u{te vo edinaesettiot vek. Oddelni, pak, istorio- grafi smetaat deka imeto na gradot doa|a od li~noto ime Kuman, {to bi zna~elo _selo {to mu pripa|alo na Kuman".(1) Od so~uvanite turski popis- ni defteri Kumanovo za prv pat se spomenuva vo 1519 godina kako naselba vo sostav na nahijata Nagori~, vo ]ustendilskiot sanxak, so 52 semejstva i okolu 300 `iteli.(2) Kumanovo vo dale~noto minato, glavno, se sre}ava kako Kameno- va, Komanova i Kumanovo. Pro~ueniot turski patopisec Evlija ^elebija za Kumanovo, koe go posetil vo 1660 godina, me|u drugoto, go zapi{al i sled- novo: _Gradot e ukrasen so mnogu reki, zakiten so 600 ku}i pokrieni so }eramidi. Tuka ima dovolen broj prodavnici i vodenici. Klimata e dobra i prijatna. Lozja i gradini ima mnogu."(3) Po zadu{uvaweto na Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina, os- manliite go palat Kumanovo, a naselenieto go podlo`uvaat na progoni i raseluvawe. Me|utoa, vo vtorata polovina od 19 vek gradot do`ivuva po- dem, prerasnuvaj}i vo administrativen i ekonomski centar. Kumanovska- ta ~ar{ija stanuva zna~aen faktor vo sevkupniot razvoj na gradot. Se soz-
5
KINOPIS25prv.pmd 5 06-Aug-02, 21:25 6
KINOPIS25prv.pmd 6 06-Aug-02, 21:25 Kumanovskata Tumba so ~etirite banderi
7
KINOPIS25prv.pmd 7 06-Aug-02, 21:25 dava esnafsko-~ar{iski sloj na naselenie. Vo 1886 godina vo Kumanovo rabotat 388 du}ani, magazi i anovi. Vo po~etokot na 20 vek, Kumanovo ima 2300 ednokatni i dvokatni ku}i so okolu 15 000 `iteli. Vo periodot me|u dvete svetski vojni, kumanovci glavno se zanimavaat so zemjodelstvo, zanaet~istvo i trgovija. No, tokmu toa e i vreme na pojavata na prvite industriski pretprijatija i rabotilnici. Vo ovoj kus pogled vrz sevkupniot razvoj na Kumanovo ne e mo`no a da ne se spomene i kulturno-prosvetnata dejnost {to se odviva vo gradot. Vo 1852 godina e otvoreno prvoto svetovno u~ili{te vo gradot. Vo 1907 godina e formiran duva~ki orkestar, prv od takov vid na makedonskite prostori, a vo 1926 godina e formirano i rabotni~koto kulturno-umetni~- ko dru{tvo _Abra{evi}". Tragite na dramskata umetnost se sre}avaat u{te vo 1920 godina koga edna teatarska grupa ja izveduva piesata _^ove- kot {to zboruva francuski". Interesno e da se zabele`i i toa deka u{te vo 1908 godina vo Kumanovo postoelo Narodno u~ili{te {to se nao|alo na gradskiot plo{tad. Vo godinite {to sleduvaa bea formirani dru{tvata _Grom" i _Gorski", potoa tambura{ki orkestar, kako i gradski i crkoven hor. Site ovie podatoci gi navedovme so edna edinstvena cel - da uka`eme na toa deka stopanski- ot i op{testveniot `ivot ovozmo- `ija vo Kumanovo, vo razni vremen- ski periodi, da se pojavuvaat i da opstojuvaat razni formi od oblas- ta na kulturata. Edna od tie formi be{e i kinematografskata dejnost.
* * *
Nikulcite na kinemato- grafskata dejnost vo Kumanovo, po s# izgleda, datiraat od 1917/18 godina, koga e odr`ana prvata kino- pretstava, {to be{e golem prediz- Vo pozadina - vik za mesnoto naselenie, osobeno za mladite lu|e.(4) Prviot kinoproek- kinoto tor, spored se}avawata, go donel nekoj oxa od Skopje, poznat kako [ejtan- "Edison" oxa, koj, zaedno so kumanovecot Cvetko Doqkin, organiziral pove}e kino- proekcii. Za ovaa namena tie koristele edna prostorija od nekoga{nite tenekexiski du}ani vo ulicata {to za vreme na turskoto vladeewe bila poznata kako U}umat-sokagi (vo ovaa ulica se nao|al U}umatot - turska sudska zgrada). Za ovie prvi kinopretstavi {to gi organizirale [ejtan- oxa i Cvetko Doqkin, kumanovskiot novinar i publicist Petar Trajkov- ski, vo svojata kniga Staro Kumanovo, }e go zapi{e slednovo: _Prvata pretstava e odr`ana vo edna prostorija {to se nao|ala na prostorot na dene{nata sudska zgrada. Vo prostorijata, vo koja na podot imalo pesok, bile naredeni delkani, grubi {tici. Na niv sedele gleda~ite, a nekoi sedele i na zemja. Za da mo`at site nepre~eno da go gledaat filmot, sedi{tata bile na razli~ni nivoa, eden vid tribini. Bile prika`uvani filmovi bez ton, a na pretstavite najmnogu imalo mladi posetiteli, no ponekoga{ prisustvuvale i postari lu|e. Oxata i Cvetko rabotele kuso vreme, pa _kinoto" go zatvorile, a rabotata ja prezel nekoj si Qup~o. Toj filmovite gi prika`uval vo edno du}an~e {to se nao|alo na plo{tadot,
8 M. Arsovski-Bolto, Kude Tumbu i ~etiri bandere, Kinopis 25(14), s.5-14, 2002
KINOPIS25prv.pmd 8 06-Aug-02, 21:25 na mestoto kaj ku}ata na Leonida Vladov. Nabrgu i ovaa _kinosala" e zat- vorena.(5) Vo istiot toj period, zna~i 1917/18, vo Kumanovo gostuvalo i edno patuva~ko kino, {to bilo voobi~aeno za toa vreme. Ova kino odr`a- lo proekcija na nemi filmovi i, spored se}avawata na starite kumanov- ci, toa bilo vo nekoj od ugostitelskite objekti. Najverojatno, spomenata- ta kinoproekcija se odr`ala vo hotelot _Solun", izgraden vo prvite godi- ni od 20 vek za vreme na turskoto vladeewe. Po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna - 1918 godina - hotelot go promenil imeto vo _Srbija".(6) Ina- ku sopstvenik na ovoj hotel bil bogatiot tetovec Prem~e, koj bil poznat kafexija. Pred da go izgradi hotelot, Prem~e bil na pe~alba vo Amerika i tamu steknal dosta golemo bogatstvo. Treba da se odbele`i i toa deka toj od turskata vlast bil osuden na 101 godina, no uspeal da se otkupi. Prvoto postojano kino vo Kumanovo, so site elementi za edno nor- malno kino, e otvoreno neposredno po zavr{uvaweto na Prvata svetska vojna. Imeno, vo 1919 godina Ilija Vukoti}, aptekar, Kosta Gudos, saraf i Jovan Murgovi}, u~itel, kupile ed- na prostrana kafeana vo strogiot centar na gradot, na nekoga{nata kumanovska Tumba.(7) Vo sostav na ovaa kafeana e izgradena kinosala pod naziv - Kino _Edison". Izgrad- bata na prvoto kino pretstavuva{e golem nastan za Kumanovo. Repre- zentativnata kinosala slu`e{e ne samo za prika`uvawe filmovi tuku i za teatarski pretstavi, nastapi na pomali cirkuski grupi i koncer- ti na kulturno-umetni~ki dru{tva. Osobeno bea popularni priredbite na kumanovskoto kulturno-umetni~- ko dru{tvo _Abra{evi}". Vo vesni- kot Stara Srbija od 1 dekemvri 1921 godina na stranica 4 e objaven oglas, ~ija sodr`ina e od posebno zna~ewe i pretstavuva nepobiten izvor za postoeweto na prvoto pos- tojano kumanovsko kino _Edison". Vo prodol`enie, vo celost go po- mestuvame objaveniot tekst na ogla- sot, nasloven kako _Kafeana i kino vo Kumanovo": _Na najubavo mesto se Kino "Uranija" izdava kafeana pod zakup za tri godini, po~nuvaj}i od 1 januari 1922 go- dina. Kafeanata ima golema kinosala 26 m h 18 m so galerija, bina za tea- tar, 50 masi, 300 stolovi, motor, dinamo, aparat i ostanati potrebi za kino (predvoen, napolno so~uvan kinoproektor od fabrikata ’Pate- frer’). Pokraj ova, ima restoran, 2 sobi, kujna, podrum i drugi prinadle`- nosti."(8) Lu|eto koi{to, so pomo{ na gradskite vlasti, go podignaa ova kino bea ugledni i bogati gra|ani, no nad s#, po~ituvani ne samo vo svojata sre- dina tuku i po{iroko. Ilija Vukoti} e od gradot Plevqe, po nacionalnost Crnogorec. Slu`el turska vojska i bil sanitetski oficer. Vo Kumanovo, zaedno so svoeto semejstvo, se naselil za vreme na Prvata svetska vojna. Va`el za dvorski ~ovek. @iveel pod kirija vo ku}ata na poznatiot ku- manovski trgovec Milan Krstevski, koja se nao|ala na gradskiot plo{tad. Ilija Vukoti} bil eden od pettemina lekari vo gradot vo periodot me|u
M. Arsovski-Bolto, Kude Tumbu i ~etiri bandere, Kinopis 25(14), s.5-14, 2002 9
KINOPIS25prv.pmd 9 06-Aug-02, 21:25 dvete svetski vojni (1918-1941). Negovata apteka, sovremeno opremena i snabdena so raznovidni kvalitetni lekovi, se nao|ala vo prizemjeto na zgradata na kumanovskata po{ta, koja se nao|ala vo strogiot centar na gradot. Vukoti}, zaedno so kumanovcite Tu{e Babagin~in i \or|i Tasko- vski, bil sopstvenik i direktor na Kreditno-zanaet~iskata banka vo Ku- manovo. Vo 1941 godina, so bugarskata okupacija na Kumanovo, Ilija Vuko- ti} zasekoga{ go napu{ta gradot. Jovan Murgovi} (1876-1964) e eden od postarite kumanovski u~iteli, koj prvoto u~itelsko iskustvo go steknuva u{te vo vremeto na turskoto vladeewe. Poteknuva od semejstvo ~ii{to predci, pro~ueni furnaxii, pred pove}e od dveste godini, se doseluvaat od Smederevo vo Kumanovo. Na dvaesetgodi{na vozrast go zavr{uva U~itelsko-bogoslovskoto u~ili{te vo Belgrad. Re~isi celiot u~itelski raboten vek go pominuva vo Kumanovo, so isklu~ok na 1923 godina, koga po kazna u~itelstvuval vo kumanovskoto selo @egqane (kaznata bila zatoa {to toj bil ~len na Demokratskata partija, odnosno politi~ki protivnik na toga{nata vladeja~ka radikalna stranka). Se penzioniral vo 1935/36 godina kako po~ituvan kumanovski u~itel. Kosta Gudos, Vlav po po- teklo od Kru{evo, bil saraf, {to kako semejna tradicija ja prodol- `il i negoviot sin \oko. Vo Kumanovo se naselil vo po~etokot na 20 vek i negovata ku}a vo strogiot centar na gradot pretstavuvala zdanie so karakteristi~niot beleg na starata gradska arhitektura. Kako {to prethodno zabele`avme, od 1 januari 1922 godina ki- noto _Edison" bilo dadeno pod zakup. Spored se}avawata na starite kumanovci, kinoto go zakupil poznatiot kumanovski fotograf Si- frid Trajkovi} (Miladinov). No, vo 1928 godina _Edison" postepeno ja gubel funkcijata na kinosala i zgradata bila pretvorena vo sovremen restoran _Pariz", koj neposredno pred Vtorata svetska vojna e preimenuvan vo _Abisinija". Me|utoa, toa ne bilo kraj za kumanovci da se zabavuvaat so gledawe filmovi. Toa zadovolstvo }e im go ovozmo`i kinoto smes- teno vo salata na nekoga{niot Bezisten, koe }e zapo~ne da prika- `uva filmovi nekade vo 1928 godina. Za ovoj nastan poznatiot ku- manovski novinar i publicist Petar Trajkovski vo svojata kniga Staro Kumanovo }e go zapi{e slednovo: _Vo 1928 godina kafexijata Manas Krstevski i negoviot zet Jefto Spiridonovski, po zanimawe mehani~ar, }e davaat kinopretstavi. Tie vo salata pove}e godini prika`uvale nemi filmovi, no ja zaprele ovaa aktivnost koga vo svetot ve}e se proektirale ton-filmovi."(9) Vsu{nost, vo nekoga{- Jovan Murgovi} niot Bezisten Manas Krstevski imal kafeana so letna bav~a. Vo prostra- nata sala na kafeanata, s# do 1934 godina, bile prika`uvani nemi fil- movi i ovoj prostor kako kino e registriran pod imeto _Jugoslavija". Vo salata imalo okolu 150 sedi{ta i bila napravena i mala kabina kade {to bil postaven kinoproektorot. So proektorot rakuval Jefto Spiridonov- ski, zetot na Manas Krstevski, dodeka pomo{nik na kinoaparaterot bil Jordan Trajkovski-Orde. Vo Uverenieto na Jordan Trajkovski, izdadeno od Manas Krstevski na 7 oktomvri 1939 godina, e zapi{ano slednovo: _Potvrduvam deka Trajkovi} Jordan, kinoaparaterski u~enik od Kumano- vo, bil na rabota vo moeto kino kako kinoaparaterski u~enik vo periodot od 1 juli 1932 godina, pa s# do 10 juli 1934 godina i deka za celo vreme na rabotata bil isklu~ivo kinoaparaterski u~enik. Ova Uverenie mu go iz- davam na negovo barawe. Izdava~ na Uverenieto: Manasije Krsti}, zaku- pec na kinoto ’Jugoslavija’ od Kumanovo."(10) Vo pove}e izdanija na Filmskiot godi{nik na Kralstvoto Jugos- lavija sre}avame interesni podatoci za kinoprika`uva~kata dejnost vo
10 M. Arsovski-Bolto, Kude Tumbu i ~etiri bandere, Kinopis 25(14), s.5-14, 2002
KINOPIS25prv.pmd 10 06-Aug-02, 21:25 Kumanovo me|u dvete svetski vojni. Taka, me|u drugoto, se spomnuvaat ki- nata: _Grand", _Apolo", _Uranija" i _Jugoslavija". Kinoto _Grand" bilo smesteno vo prostranata sala na Grand ho- tel, eden od trite hoteli vo Kumanovo. Vo sostavot na hotelot imalo sobi za no}evawe na kat, golem restoran i letna bav~a vo zadniot del. Sop- stvenik na Grand hotelot bil Tur~inot Nejat-beg, od kogo, po negovoto za- minuvawe za Turcija vo 1932 godina, go kupil kumanovecot Blagoj Pu{kar, koj profesionalno se zanimaval so pu{karskiot zanaet. Spored Filmski- ot godi{nik od 1929 godina (11), kinoto _Grand" rabotelo od 1922 do 1930 godina, so kapacitet od 200 sedi{ta. Na repertoarot bile nemi filmovi, a nedelno se odr`uvale po 2 pretstavi. Sopstvenici na kinoto _Grand" bile Radowan (12) i Zari}. Vo vesnikot Na{a stara Srbija od 10 april 1926 godina (broj 80, str. 2), vo napisot _Golema nedela vo Kumanovo", me|u drugoto, e objaveno deka na 9 april 1926 godina _vo salata na Grand hote- lot 'Bioskop' e odr`ana pretstava so ~lenovite na Skopskiot naroden te- atar, {to }e stane tradicija.(13) Zna~i, vo salata, pokraj kinopretstavi, se odr`uvale i teatarski nastapi. Zgradata na porane{niot Grand hotel postoi i denes, no so drugi sopstvenici i druga funkcija. Spored Filmskiot godi{nik na Kralstvoto Jugo- slavija, vo tekot na 1933 i 1934 godina, vo Kumanovo ra- botele kinata _Apolo" i _Uranija". _Apolo" so kapacitet od 150 sedi{ta i _Uranija" so 130 sedi{ta. Prika`uvale nemi filmovi.(14) Filmskite pretstavi bile mnogu popu- larni, pa taka salite sekoga{ bile ispolneti so gleda- ~i. Kinoto _Uranija" bilo smesteno vo salata na poznatiot restoran _Palas", koj se nao|al na po~etokot od stariot Vele{ki sokak. Kinoaparater bil Boris Pet- rovi}-Otqanac (stolar i moler) od poznatoto semejstvo Otqanci, dodeka sopstvenici na kinoto bile mladite kumanovci Stojan Malinski (fotograf), Sre}ko Dimov- ski (`elezarski trgovec) i Boris Trajkovski-Cicija. Site tie poteknuvale od imotni semejstva. Stojan Ma- linski, so fotografski du}an vo starata ~ar{ija, siot svoj raboten vek go posvetil na fotografijata. Negoviot tatko Georgi Malinski e najstar kumanovski fotograf- ski majstor, potoa novinar-fotoreporter i prv esperan- tist na Balkanot. Boris Trajkovski-Cicija poteknuva od staroto pro~ueno Vo hotelot pajtonxisko semejstvo na Cvetko Re`anovski, dodeka, pak, Sre}ko Di- "Srbija" movski e potomok na ugledno gradsko trgovsko semejstvo. Vo vesnikot gostuvale Vardar od 4 dekemvri 1932 godina (broj 37, str. 5) e objaven eden kus, no patuva~ki kina interesen, napis za otvoraweto na kinoto _Uranija". Vo napisot pod naslov _Kino vo Kumanovo" e zapi{ano slednovo: _Po inicijativa na ne- kolkumina mladi lu|e nabrgu i Kumanovo }e dobie svoe kino. Dosega{nata sala na hotelot 'Palas' }e bide pretvorena vo kino, koe }e go nosi nazivot 'Uranija'. Ova kino }e prika`uva isklu~ivo nemi filmovi."(15) Po nekolku meseci rabota, kinoto _Uranija" od restoranot _Palas" se preselilo vo golemata sala na Zanaet~iskiot dom. Potvrda za ovoj ~in na preseluvawe e vesta objavena, isto taka, vo vesnikot Vardar od 26 mart 1933 godina so slednava sodr`ina: _Kinoto 'Uranija' se preseli vo palatata na Zanaet- ~iskiot dom i }e prika`uva mnogu ubavi filmovi za da ja zadovoli svo- jata mnogubrojna publika".(16) Zanaet~iskiot dom vo Kumanovo e eden od najimpozantnite javni objekti izgraden vo periodot me|u dvete svetski vojni. Proektot bil na
M. Arsovski-Bolto, Kude Tumbu i ~etiri bandere, Kinopis 25(14), s.5-14, 2002 11
KINOPIS25prv.pmd 11 06-Aug-02, 21:25 ruskiot in`ener-arhitekt Vladimir Antonov, vo toa vreme vraboten vo toga{nata Kumanovska op{tina. Osvetuvaweto i sve~enoto otvorawe na Domot se izvr{ile na den 21 noemvri 1930 godina. Sve~enosta se odr`ala vo golemata sala, koja podocna Upravata na zanaet~iskiot esnaf ja izda- vala pod zakup kako kinosala. I tokmu vo nea, vo tekot na 1933 godina, se preselilo kinoto _Uranija", koe dotoga{, kako {to ve}e rekovme, rabo- telo vo restoranot _Palas". Me|utoa, kinoto _Uranija" vo Zanaet~iskiot dom egzistiralo samo edna godina. Vo slednata 1934 godina, salata ja iz- najmil Rade Stankovi} (17) i tamu go otvoril kinoto _Jugoslavija". Prviot kinoaparater vo ova kino bil ]amil Rexep od Skopje, a potoa kumanove- cot Stra{ko Su{elski. So niv, kako kinoaparaterski pomo{nik, rabotel Jordan Trajkovski-Orde i toa od 15 avgust 1934 do 1 noemvri 1937 godi- na(18), a od 1 noemvri 1937 do 10 oktomvri 1942 (koga e interniran vo Buga- rija) rabotel samostojno kako kinoaparater. Vo kinoto _Jugoslavija" se prika`uvale zvu~ni filmovi, {to pretstavuvalo golem nastan bidej}i posetitelite mo`ele da se zapoznaat so napredokot vo kinematografska- ta dejnost. Nedelno se prika`uvale po 8 pretstavi. Vo prostranata kino- sala imalo dva reda masi (so po 4 stola za sekoja masa), dodeka ostanati- ot del bil ispolnet so 250 sedi{ta rasporedeni od levata i desnata strana. Na katot, so poseben vlez, se nao|al balkonot vo polukru`na for- ma. Vlezniot bilet za parterot bil poskap od onoj za balkonot. Spored se}avaweto na Branko Milo{evski, penzioner od Kumanovo, biletot ~i- nel 3 dinari. Jordan Trajkovski-Orde, koj prvite ~ekori kako kinoapara- ter gi napravil vo vremeto me|u dvete svetski vojni i taka rabotel za vreme na okupacijata i vo godinite po osloboduvaweto, veli deka potreb- nata svetlina za proektirawe se dobivala od soedinuvaweto na dve ele- ktrodi (Voltin lak) i so toa postoela opasnost od po`ari. Se slu~il i eden po`ar, no bez nekoi poseriozni posledici. Postarite kumanovci so zadovolstvo se se}avaat na filmovite KING KONG – OSMOTO ^UDO NA SVETOT, TARZAN so Xon Vajsmiler vo glavnata uloga, kako i na glumcite: Dik Foran, Kelnmajer, @or` O Braen, Greta Garbo, Zaza Gabor, Rudolf Valentino, ^arli ^aplin, Baster Kiton… Vo 1938/39 godina kinoto _Jugoslavija" dobilo nov zakupec, bidej- }i dotoga{niot, Rade Stankovi}, go zagubil `ivotot vo nesre}en slu~aj za vreme na edna voena ve`ba. Kinoto go zakupuvaat ortacite Dragutin Dimkovski-Dute Babaginin i Evreinot Albert Kamhi.(20) Za vreme na oku- pacijata (1941-1944), kinoto vo Zanaet~iskiot dom, pod naziv _Napredok", go rakovodat, najnapred Antefilis An~ev, a podocna i negoviot brat Tomo An~ev, gevgeli~ani. Kako kinoaparateri rabotele Stra{ko Su{elski i Jordan Trajkovski. Koga stanuva zbor za kumanovskite kina vo periodot od 1918 do 1944 godina, potrebno e da se soop{tat i podatocite za naselenieto vo Kumanovo – brojot na naselenieto se dvi`e{e do brojkata od 20 532 `ite- li i 3 919 doma}instva. Vo gradot imalo gimnazija i dve osnovni u~ili{- ta, bolnica i 5 apteki, elektri~na centrala, po{ta, dve banki, Sokolana- ta… Od industriskite pretprijatija najpoznati bea: Monopolot, avtomat- skata melnica, elektri~nata }eramidnica _Vardar", ko{ularskoto pret- prijatie KIR, avtomatskata melnica _@egliovo", pe~atnicata, melni~ar- skoto pretprijatie _Proevce" itn. Po osloboduvaweto, kinoprika`uva~kata dejnost vo Kumanovo se odviva{e preku kinata: _Napredok", smesteno vo golemata sala na Zana- et~iskiot dom, _Kozjak", koe raboti vo nekoga{noto kino _Edison", i ki- noto vo Domot na JNA. Vo 1950 godina vo kinoto _Kozjak" e otvorena letna bav~a i tuka se postaveni proektori za sinemaskopska tehnika. Prv film
12 M. Arsovski-Bolto, Kude Tumbu i ~etiri bandere, Kinopis 25(14), s.5-14, 2002
KINOPIS25prv.pmd 12 06-Aug-02, 21:25 {to se prika`a vo taa, toga{ nova, tehnika be{e _Mihail Strogov". Denes raboti samo kinoto _Kozjak". Vo ovoj povoen period, vo kumanovskite kina kako kinoaparateri rabotea: Stra{ko Su{elski, Jordan Trajkovski- Orde, Petko Micevski, Du{an Tomovi}, Branko Lazarevski, Iv~o Micev- ski, Nexo i Mihajlo Petkovski. Spored se}avaweto na Petko Micevski, najnapred vo upotreba bil proektorot _Mikron 11" od italijansko potek- lo, potoa _Erneman 1" od germansko poteklo i najodzadi slovene~kiot _Is- kra-Kraw". Kinorepertoarot se menuval dvapati nedelno, a se organizi- rale i kinoutra, obi~no vo sabotite i nedelite. No, postoe{e i praktika da se organiziraat i specijalni proekcii za u~enicite od osnovnite i srednite u~ili{ta. Zavr{uvaj}i go napisot za starite kina vo Kumanovo, mora da se ka`e deka kumanovci, i pomladite i postarite, sakale da odat vo kino. I toa, ete, im bilo ovozmo`eno vo kontinuitet od 1918 godina pa do denes.q
Bele{ki: be{e i javno mislewe i sud i pro~uen hotelier. Dodeka 1. Qubica Stankovska, Make- razonoda. Na prostorot na postoe{e kinoto, toj be{e donska ojkonimija, Skopje, 1955 Tumbata bea i poznatite ~etiri zakupec na kafeanata vo godina. banderi {to se nao|aa na hotelot, no podocna vo Ku- 2. Dimitar Masevski / Miodrag po~etokot na Opin~arskiot manovo otvora sopstven Arsovski-Bolto, monografija sokak. Banderite so trans- restoran _Ni{". _Kumanovo", Novinsko radioin- formatorot bea postaveni vo 13. Podatokot go otstapila za formativna i izdava~ka 1927 godina koga so izgradbata objavuvawe I. P. organizacija _Na{ vesnik", na elektri~nata centrala na 14. Isto. Kumanovo, 1996 godina. @ivko Stoiqkovi} Kumanovo 15. Isto. 3. Miodrag Arsovski-Bolto, za prv pat dobi elektri~no 16. Isto. _Kumanovo 1519-1994", Naroden osvetlenie. Najpoznati gradbi 17. Rade Stankovi} e roden vo muzej, Kumanovo, 1994 godina. na Tumbata bea: Op{tinskata Kriva Palanka, no so svojata 4. Od razgovorot {to avtorot zgrada, Bezistenot, ]ur~ianata sopruga Mara `iveel vo na ovoj napis go vode{e so itn. Na Tumbata sekoga{ imalo Kumanovo. Toj e poznat i po toa kumanovecot Trajko Levkov vo brojni arabaxii i amali {to bil sopstvenik na prviot mesec avgust 1991 godina. (osobeno vo pazarnite denovi), avtobus vo Kumanovo, koj Trajko Levkov e roden vo a tuka se nao|ala i avtobuskata sekojdnevno soobra}al na Kumanovo vo 1900 godina. stanica od koja soobra}al relacijata Kumanovo-Skopje. Za 5. Petar Trajkovski, _Staro avtobusot na Rade Stankovi} ovaa cel Rade imal i svoja Kumanovo", pe~atnica _Prosve- na linijata Kumanovo-Skopje. firma vo gradot. ta", Kumanovo, 1997 godina. Od Tumbata zapo~nuvaa i bea 18. Uverenie: Trajkovi} Jordan, 6. Zgradata na hotelot _Srbija" nejzin neraskinliv del i kinoaparaterski pomo{nik od vo prvobitniot izgled postoi i najpoznatite kumanovski Kumanovo, be{e na rabota vo denes i vo nea e smesteno sokaci: Proevskiot, moeto kino kako kinoaparater- Zdru`enieto na rezervnite Nagori~kiot, Romanovskiot i ski pomo{nik vo vreme od 15 voeni stare{ini. Vele{kiot. avgust 1934 pa s# do 1 noemvri 7. Tumbata pretstavuvala 8. Podatokot go otstapila za 1937 godina i celo vreme na centralen del na Kumanovo objavuvawe Ilindenka rabotata pomina kako kinoapa- oformen vo vremeto na Petru{eva. raterski pomo{nik. Izdava~ na turskoto vladeewe. Toa bil 9. Petar Trajkovski, _Staro Uverenieto – Mara Stankovi}, kaldrmisan prostor isprese~en Kumanovo", pe~atnica _Prosve- 6 oktomvri 1939 godina (od so brojni endeci. Tumbata bila ta", Kumanovo, 1997 godina. privatnata arhiva na Jordan polna so du}ani i kepenci i 10. Originalot se nao|a vo Trajkovski-Orde). tuka bile site pazari – At- privatnata arhiva na Jordan 19. Udostoverenie, 10 oktomvri pazar, `itniot pazar, Trajkovski, penzioner od 1942 godina, Op{to grn~arskiot pazar, pazarot za Kumanovo. Jordan e roden vo zanaet~isko zdru`enie – zelen~uk… Kumanovskata 1917 godina. Kumanovo (od privatnata ~ar{ija i Tumbata bea najvoz- 11. Podatokot go otstapila za arhiva na Jordan Trajkovski- budlivite mesta vo gradot – objavuvawe I. P. Orde). tuka se trguva{e i se rabote{e, 12. Stevan Radowanin-Sremac 20. Spored ka`uvaweto na se razgovara{e i dogovara{e, e po poteklo od Srem, pa Lile, }erkata na Dragutin se jade{e i pie{e. Tumbata ottamu i prekarot Sremac. Bil Dimkovski–Dute Babaginin.
M. Arsovski-Bolto, Kude Tumbu i ~etiri bandere, Kinopis 25(14), s.5-14, 2002 13
KINOPIS25prv.pmd 13 06-Aug-02, 21:25 ABSTRACT
AT THE HILL AND THE FOUR POSTS
This study by Miodrag Arsovski – Bolto speaks of the old Ku- manovo cinemas. By the recent knowledge, the first film projec- tion in Kumanovo was in the period of 1917–1918 in an old handcraft workshop at the town center. The screenings were organized by Sheytan Hodza and Cvetko Doljkin. At the same period, at the _Solun" hotel, an unknown (until now) mobile cin- ema appeared with its own film program. In 1919, Ilija Vukotic, Kosta Gudos and Jovan Murgovic, all from Kumanovo, in a lar- ge saloon at the Kumanovo’s Hill built the first steady cinema in Kumanovo – _Edison". A little later, in 1922, this cinema is tak- en by the famous Kumanovo photographer Sifrid Miladinovic. The _Edison" cinema stopped working in 1928. In 1928, Manas Krstevski opened a cinema in his café in the old Kumanovo Be- zisten, and there was also a cinema operating in Kumanovo at the _Grand Hotel", in the period of 1922–1930. In 1933, in the Kumanovo restaurant in _Pallas Hotel" worked the cinema _Uranija", which soon moved to the new-built Handcrafters’ Dome. This cinema changed its names a lot, changed its hold- ers, but it worked continually until the 1870’s. Today, in Kuma- novo is operating the cinema _Kozjak", which is at the place where the cinema _Edison" was.
RESUME
LA OU SE TROUVENT LA BUTTE ET LES QUATRE PO- TEAUX
Le récit de Miodrag Arsovski – Bolto parle des vieux cinémas de Kumanovo. D’après nos connaissances, la première projec- tion de cinéma à Kumanovo était tenue dans la période du 1917/1918, dans un atelier de tôle qui se trouvait au centre de la ville. Les projections étaient organisées par Sheitan Odja et Cvetko Dolkin. Dans cette période, à l’hôtel "Solun" il y eu la présentation d’un cinéma ambulant qui, jusqu’à maintenant, n’a pas pu être identifié. En 1919, Ilia Vukotik, Kosta Gudos et Jo- van Murgovik, tous les trois de la ville de Kumanovo, dans le vaste café à l’endroit connu comme "là où se trouvent la butte et les quatre poteaux", ont crée le premier cinéma de Kuma- novo _Edison". Plus tard, en 1922, le cinéma était loué par le photographe de Kumanovo Sifrid Milanovik. Le cinéma _Edi- son" cessa son activité en 1928. La même année, Manas Krstevski ouvrit son cinéma dans son café situé dans le Bez- isten de Kumanovo. Dans la période de 1922 à 1930, à Ku- manovo existait aussi le cinéma « Grand ». En 1933, au restau- rant de Kumanovo, « Palace » il y avait le cinéma « Urania » qui bientôt déménagea à la Maison des artisans. Ce cinéma chan- geait ses noms et des locataires, mais le cinéma était ouvert continuellement jusqu’aux années soixante-dix du siècle passé. Aujourd’hui, à Kumanovo travaille le cinéma _Kozjak" qui se trouve sur la place du premier cinéma _Edison".
14 M. Arsovski-Bolto, Kude Tumbu i ~etiri bandere, Kinopis 25(14), s.5-14, 2002
KINOPIS25prv.pmd 14 06-Aug-02, 21:25 ISTORIJA
KOSTADIN KOSTOV UDK 791.45(497.7)(049.3) UDK Kinopis 25(14), s.15-17, 2002 s.15-17, 25(14), Kinopis
TITANIK VO STRUMI^KITE SELA
(PATUVA^KOTO KINO NA BAJ JORDAN EN^EV GI OBIKOLUVA[E SELATA OD STRUMI^KIOT KRAJ SO FILM ZA BRODOT "TITANIK")
vo brojnite istra`uvawa za balkanskite kinema- tografii, naj~esto nadvor od interesot na istori~arite ostanuva dejnos- ta na patuva~kite kina. Tie apostoli na filmskata kultura obikoluvale sela i palanki kade {to nemalo postojani kinosali i naj~esto bile pr- vite predvesnici na noviot na~in na zabava i prosvetuvawe. Selanite od zafrleni sela za prv pat gledale _podvi`ni sliki" vrz zamrsenite beli platna raspnati vo razni napu{teni objekti, koi na brza raka bile pret- vorani vo kina za edna ili dve ve~eri. Vo isto vreme, istorijata na patuva~kite kina na Balkanskiot Po- luostrov e jasen primer za golemata qubov sprema filmot na cela edna duzina skromni i, naj~esto, bezimeni lu|e, koi, me|u drugoto, davale svoj pridones za kulturata na obi~niot i, naj~esto, prost svet. Za da go pot- krepam ova svoe tvrdewe, }e ja raska`am prikaznata za edno patuva~ko kino {to vo prvite decenii od minatiot vek gi obikoluvalo strumi~kite sela. Imeno, stanuva zbor za baj Jordan En~ev, roden vo bugarskoto selo @eravna (Kotlensko), koj vo periodot od 1910 do 1930 godina neumorno, so golema `ar i nesekojdnevna qubov, so svoeto malo kinoproektor~e obi- koluval brojni sela i gi zapoznaval v~udonevidenite gleda~i so toa naj- novo otkritie na tehnikata i so toa im vnesuval malku razonoda vo dol- gite i ednoli~ni zimski ve~eri. Kako {to ve}e rekov, Jordan En~ev svojata kinoprika`uva~ka dej- nost ja zapo~nuva vo 1910 godina koga se zapoznazal so eden ^eh, koj orga- niziral pove}e filmski proekcii vo varnenskite sela raspolo`eni kraj crnomorskiot breg. Kinoprika`uva~kata rabota mu se dopadnala na baj Jordan i toj re{il da go napu{ti skladot za metali kade {to dotoga{
15
KINOPIS25prv.pmd 15 06-Aug-02, 21:25 rabotel i iscelo da mu se posveti na kinoprika`uvaweto. Toj uspeal, so pomo{ na eden prijatel od [umen, da nabavi od Viena proekciski aparat marka _Pate" i 4 filma so vkupna dol`ina od 1000 metri. Aparatot rabo- tel so gaziena lamba, no ne{to podocna ja zamenil so karbitna lamba so koja se obezbeduvala neophodnata svetlina za proekcija. So ovoj aparat, baj Jordan, vo tekot na dvaeset godini, obikolil stotici sela vo Bugarija, Srbija (caribrodskiot kraj) i Makedonija (strumi~kiot kraj). Prvoto patuvawe na teritorijata na dene{na Makedonija Jordan En~ev go realiziral vo zimata na 1913 godina, koga toj del od Makedonija bil prisoedinet kon Carstvoto Bugarija. [to prika`uval baj Jordan vo svoeto podvi`no kino? E, tuka doa|a edna mnogu interesna epizoda od dej- nosta na ovoj strasten kinoprika`uva~. Imeno, stanuva zbor za slednovo: Kako {to e poznato, na 12 april 1912 godina se slu~uva katastro- fata so luksuzniot prekuokeanski brod _Titanik", koja go {okirala celi- ot svet. I samo dve nedeli po potonuvaweto na ovoj brod, vo sofiskoto kino _Moderen teatar" na 26 april 1912 godina bila proektirana doku- mentarnata filmska reporta`a so naslov _Stravi~nata katastrofa na brodot ‘Titanik‘". Proekciite na ovoj film do`iveale nevidena posete- nost vo kinata niz cela Bugarija. Nekade vo esenta na istata godina, baj Jordan En~ev go zamolil sopstvenikot na kopijata na toj film (vremetra- ewe nekade okolu pet minuti) da mu ja dade na vremeno koristewe. Karlo Vakaro (sopstvenikot na kinoto _Moderen teatar") mu ja dal kopijata bez razmisluvawe, oti taa ve}e i ne mu vr{ela golema rabota bidej}i od sto- ticite proekcii bila dosta istro{ena. I {to pravi sega baj Jordan? Nov monta`en film sostaven od delovi na ve}e spomnatata filmska repor- ta`a i delovi od drugi filmovi. Imeno, baj Jordan, pokraj kopijata na _Stravi~nata katastrofa na brodot ‘Titanik'", raspolagal i so kopija na italijanskiot igran film _Parobrod – grob", proizveden vo 1911 godina od kompanijata _Ambrozio". Scenarioto bilo na Arigo Frusta, spored is- toimeniot roman na Gabriele D’ Anuncio, a go re`iral Arturo Ambrozio. Spored reklamnite oglasi vo toga{nite vesnici stanuvalo zbor za edna _u`asna morska drama vo koja ginat site u~esnici/patnici". Za snimaweto na sekvencite na potopuvawe na brodot bile koristeni soodvetni maketi. Tretiot film {to go koristel baj Jordan za svojot monta`en film bile dokumentarni snimki od pristani{teto vo Bremen. I, ete go noviot film na En~ev: najnapred odat kadrite od otplovuvaweto na _Titanik" od ma- ti~noto pristani{te (od originalniot materijal na dokumentarnata re- porta`a), sleduva dramata na lu|eto na nastradaniot brod (sekvenci so italijanski artisti od igraniot film _Parobrod-grob") i najodzadi poa- |awe na brodovi za spasuvawe na postradanite od _Titanik" (tuka se ko- risteni snimkite od pristani{teto vo Bremen). Bez da u~el nekade mon- ta`a i re`ija, talentot na baj Jordan mu ovozmo`il da sozdade film koj- {to, so svojata uslovna avtenti~nost, gi vozbuduval gleda~ite. E, ovoj film i u{te nekolku drugi En~ev gi prika`uval vo svoeto patuva~ko kino i vo Makedonija, niz selata od strumi~kiot kraj. Jordan En~ev trgnal od selo Zlatarevo, pa po te~enieto na rekata Strume{nica se upatil kon Makedonija. Sledej}i go te~enieto na ovaa re- ka, toj se dvi`el po toga{ nare~eniot Crn pat i gi posetil, so svojot mal kinoproektor, slednive sela: [kolare, Novo Selo, Sekernik, Bosilovo, Rabovo, Baldevci i na krajot vleguva vo Strumica. Vo spomnative sela, Bugarinot od @eravna realiziral po edna filmska proekcija. Proekto- rot, filmovite i karbidnata lamba gi nosel na grb. Odel pe{. Si imal i edno malo kutrence kako pridru`nik, no toa nekade okolu Baldevci se izgubilo i baj Jordan ostanal sam.
16 K.Kostov, Titanik vo strumi~kite sela, Kinopis 25(14), s.15-17, 2002
KINOPIS25prv.pmd 16 06-Aug-02, 21:25 Vo Strumica vlastite ne mu dozvolile da odr`i proekcija od ed- nostavna pri~ina {to site soodvetni prostorii za takvo ne{to bile za- fateni od bugarskite voeni edinici. Otkako si po~inal dva dena, baj Jor- dan re{il patot da go prodol`i na severozapad, po te~enieto na Stara Reka. Pa taka gi posetil selata Dobrejka i Grado{or. Otkako go posetil i seloto Vladovci, vo pravec na Radovi{, bil vraten nazad od bugarskite voeni stra`i, koi gi obezbeduvale prezemenite teritorii od turskite garnizoni. Sodr`inite na filmovite gi objasnuval samiot sopstvenik na pa- tuva~koto kino. Toj so golem artizam im raspraval na selanite za kata- strofata na parobrodot _Titanik": _Ete, gi gledate li site tie lu|e na devette kata na brodot? Site tie do eden se izdavija vo ladnite vodi na Atlantikot", im raska`uval baj Jordan na naivnite gleda~i. A tie, pak, bile presre}ni {to, ete, i nivnoto selo go posetile _podvi`nite foto- grafii". Za proekcijata naplatuval po dva leva za vozrasnite i po eden za decata. Se slu~uvalo da sobere i po 200 leva od ve~er, no naj~esto po- lovinata od toa mu ja ispivale kmetot i sekretarot-blagajnik, bez ~ija dozvola ne mo`ela da se odr`i proekcijata. Vo seloto Grado{or, pak, namesto pari, mu davale jajca, rakija i somun topol leb. Najavata za film- skite proekcii ja pravel preku selskiot barabanxija ili u~ili{noto yvo- no. I taka, `itelite od spomnatite makedonski sela, mnogu kratko vreme po tragedijata na _Titanik", videle soodveten film sostaven od dokumen- tarni i igrani elementi. Ovaa interesna i ednostavna ~ove~ka istorija za patuva~kiot filmski trubadur baj Jordan En~ev ja raska`al samiot toj vo vesnikot _Svobodna re~" vo 1926 godina. q
Prevod od bugarski: I. Petru{eva
ABSTRACT
_TITANIC" IN THE VILLAGES OF THE STRUMICA DISTRICT
This study by Kostadin Kostov speaks of the Jordan Enchev’s mobile cinema. He was born in the Bulgarian village Zheravna, which in 1913 toured a number of small villages in Strumica district. By the film, this cinema screened the _edited" version of the film on the catastrophe of the _Titanic". Namely, Jordan Enchev made his own film on this big naval catastrophe with the materials taken from the various and different films: for example, the documentary journal on the catastrophe of the _Titanic", then the mate- rials from the Ambrosio’s feature film _The Grave Steamboat" documentary records of the Bremen’s seaport.
RESUME
_TITANIQUE" DANS LES VILLAGES DE STRUMICA
Kostadin Kostov dans son récit parle du cinéma ambulant de Jordan Encev, né au vil- lage bulgare Zeravna, qui en 1913 visita un grand nombre de villages dans la région de Strumica. Parmi les autres films, son cinéma présenta aussi le film de montage pour la catastrophe du bateau _Titanique". En effet, Jordan Encev fit son propre film sur cette grande catastrophe maritime en utilisant des matériaux des différents films dont il a fait un montage; il s’agissait des matériaux du reportage documentaire consacré à la catastrophe du _Titanique", ainsi que des matériaux d’un film de fiction d’Ambrosio _Bateau-tombe" et des photographies documentaires du port de Bremen.
K.Kostov, Titanik vo strumi~kite sela, Kinopis 25(14), s.15-17, 2002 17
KINOPIS25prv.pmd 17 06-Aug-02, 21:25 ISTORIJA
ILINDENKA PETRU[EVA Kinopis 25(14), s.18-26, 2002 s.18-26, 25(14), Kinopis UDK 791.43/.44(497.7)(091)(049.3) UDK PODVI@NOTO KINO NA MINISTERSTVOTO ZA PROSVETA (1944-1950) p odvi`nite kina naj~esto se povrzuvaat so pioner- skite denovi na kinematografijata. Vo nedostig na postojani kinosali, gradovite i pomalite mesta gi krstosuvale podvi`ni kina. Vo cirkuski {atori, vo kafeani, na otvoren prostor, tie ja prenesuvale i ja prika`u- vale novata atrakcija – podvi`nite sliki. Takvi kina, vo najgolem broj od Zapadna i Sredna Evropa (Italija, Francija, Germanija, ^e{ka…), go zapo~nale svojot _pohod" vedna{ po pojavata na kinematografot, zna~i vedna{ po 1895 godina. I tokmu edno takvo podvi`no kino od Italija gos- tuvalo i vo Bitola, vo 1897 godina, i spored dosega{nite podatoci toa e prvoto javno prika`uvawe filmovi kaj nas. Ne{to podocna, a toa zna~i kon po~etokot na dvaesettiot vek i ponatamu, golem broj na{inci se snab- dile so podvi`ni kinoproektori i vo razni naseleni mesta prika`uvale filmovi. Podvi`noto kino na Milan Golubovski od 1907 do 1909 godina posetilo golem broj naseleni mesta vo Zapadna Makedonija i Albanija. Podocna, kon krajot na dvaesettite i vo tekot na triesettite godini od minatiot vek se registrirani pove}e podvi`ni kina: bra}ata Kermaer od ^e{ka go obikoluvale Ov~epolieto, cirkusot so podvi`noto kino na del- ~evecot Dimitar Stanoev-Fakirot (Miskexijata) gi obikoluvalo Male{e- vijata i Ov~epolieto, dodeka, pak, podvi`noto kino na bogdan~anecot Ilija Xonov napravilo obikolka na Povardarjeto i Pelagonija i stignalo do Ohrid. Pokraj zabavniot karakter {to go imale ovie kina, treba da se potencira i eden drug fakt – podvi`nite kina, vo celiot tek na razvojot na kinematografijata, imale i propagandni i prosvetitelski ulogi. Vo {tabovite na site zavojuvani strani za vreme na Balkanskite vojni, Prva- ta i Vtorata svetska vojna postoele podvi`ni kina, koi se koristele, pok- raj za potrebite na vojskite, i za gra|anstvoto. Propagandite, vo ovoj
18
KINOPIS25prv.pmd 18 06-Aug-02, 21:25 slu~aj, bile neodminlivi. Zdravstvenoto prosvetuvawe, pak, po pat na filmot go praktikuva Higienskiot zavod od Skopje, koga u{te vo dale~- nata 1922 godina zapo~nuva da raboti podvi`noto kino na ovoj Zavod. Celta na rabotata na ova kino bila {to pogolem broj od naselenieto vo Makedonija, preku prika`uvawe zdravstveni filmovi, da nau~i da se {titi od toga{ rasprostranetite bolesti tifus, malarija, tuberkuloza…
* * *
Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna vo republikite na to- ga{nata DFJ (a ne{to podocna FNRJ) se razviva {iroka mre`a na podvi`- ni kina, ~ii celi se dvi`at od razonoda na naselenieto, agitacija, pa s# do prosvetuvawe od sekakov vid (zdravstven, kulturen, sportski, natpre- varuva~ki...). I Makedonija ne bila isklu~ok od ovaa intencija. Pa taka, niz stranicite na makedonskiot pe~at }e go fokusirame intenzivnoto rabotewe na podvi`nite kina na Glavnata direkcija na `eleznicite na Makedonija, na Glavniot odbor na Crveniot krst na Makedonija, na Grad- skiot odbor na Narodniot front na Skopje, na Ministerstvoto za prosve- ta na NRM, na Higienskiot zavod na Skopje, na Centralniot komitet na narodnata mladina na Makedonija itn. Vo ovaa prigoda, na{eto vnimanie }e go sosredoto~ime vrz dejnos- ta na podvi`noto kino na Ministerstvoto za prosveta na NRM poradi slednive pri~ini: o~igledno e deka (spored arhivskata dokumentacija), pokraj ASNOM-skoto Poverenstvo za trgovija i snabduvawe, vo ~ii ramki profunkcioniral i Otsekot za kinematografija, pokraj FIDIMA i Komi- sijata za kinematografija pri Vladata na NRM, i Ministerstvoto za pros- veta na NRM imalo zna~ajna uloga vo fizionomiraweto na makedonskiot povoen kinematografski ambient; aktivnosta na podvi`noto kino pri ova ministerstvo e registrirana i vo dokumentarecot na Traj~e Popov NIZ PIRINSKA MAKEDONIJA (1948); sudej}i spored odglasite vo pe~atot od toa vreme, ova kino zaedno so podvi`nata biblioteka odigralo zna~ajna uloga vo analfabetskata kampawa i vo brojnite aktivnosti za prosvetu- vawe na naselenieto.
* * * *
Ministerstvoto za prosveta go pre- zema delokrugot na rabota od Poveren- stvoto za prosveta pri Prezidiumot na ASNOM. Imeno, so zakon donesen na Tre- toto zasedanie na ASNOM, na 16 april 1945 godina, pri Prvata makedonska vla- da e formirano Ministerstvo za prosve- ta, na ~ie ~elo kako minister bil posta- ven Nikola Min~ev (poradi periodot na koj se odnesuva ovoj prilog }e gi dademe i slednive podatoci: so re{enie na Prezi- diumot na ASNOM od 6 avgust 1944 godina, za poverenik na prosvetata e postaven prof. Epaminonda Pop-Andonov, potoa so re{enie na Narodnoto sobranie na Make- donija od 16 april 1945 za prv minister na prosvetata e postaven Nikola Min~ev. Sleduva ukaz na Prezidiumot na Narod- Kamionot so podvi`noto kino
I. Petru{eva, Podvi`noto kino , Kinopis 25(14), s.18-26, 2002 19
KINOPIS25prv.pmd 19 06-Aug-02, 21:25 noto sobranie od 2 juni 1947 godina so koj za minister na prosvetata e posta- ven Kiro Haxi Vasilev i najodzadi, so ukaz na Prezidiumot na Narodnoto sob- ranie od 19 noemvri 1947 godina, nov minister na prosvetata stanuva Dim~e Mire).(1) Vo samiot po~etok, rabotata vo ova ministerstvo e organizirana preku 4 oddelenija i nivni otseci i referati: Op{to oddelenie, Oddele- nie za {kolstvo, Oddelenie za op{to- narodno prosvetuvawe i Oddelenie za kultura i umetnost. Zna~ajno e da se za- bele`i deka vo ramkite na ova minis- terstvo raboti i Otsekot za pe~at, ra- dio i film, ~ija dejnost se protkajuva- la niz rabotata na oddelenijata za op- {tonarodno prosvetuvawe i za kultura i umetnost. Se razbira, so tekot na vre- meto, ovaa organizaciska {ema do`i- veala niza promeni. So Ukazot broj 5/6 od 1 januari 1950 godina (Slu`ben ves- nik na NRM, br. 2/51) Ministerstvoto za prosveta se ukinuva i se formira Ministerstvo za prosveta, nauka i kul- tura. Vo prodol`enie, }e se obidam (so pomo{ na dostapnata dokumentaci- ja) da gi fokusiram, sosema nakuso, naj- zna~ajnite aktivnosti {to gi realizi- ra Ministerstvoto za prosveta vo ob- lasta na kinematografijata. Zada~ite {to gi dobiva ova ministerstvo vo spomnatata oblast se dvi`at od gri`a za razvoj na kinomre`ata vo Makedoni- Kadri od ja, pa preku opremuvawe na obrazovnite institucii so 16 mm kinoproekto- filmot "Niz ri, obuka na kinoaparateri, investicii vo kinematografijata, pa s# do Pirinska propagirawe razni kampawi so pomo{ na filmot. Vo toj kontekst gi izdvo- Makedonija" juvam kampawite za borba protiv nepismenosta i za narodno prosvetuva- (podvi`nite we. biblioteka i Vo po~etokot na 1947 godina, Ministerstvoto za prosveta podnesu- kino na va godi{en izve{taj za 1946 godina vo koj, me|u drugoto, e napravena i so- Ministerstvoto odvetna analiza za rabotata na kinata vo tekot na prethodnata godina, pa za prosveta taka: vo Makedonija rabotat 19 postojani kina i vo tekot na 1946 godina gostuvaat vo tie odr`ale 8 558 pretstavi so posetenost od 1 825 884 gleda~i. Bile pri- Pirinska ka`ani 194 sovetski filmovi, 54 doma{ni (`urnali i sli~no) i 109 fil- Makedonija) movi od drugi kinematografii. Preku Ministerstvoto za prosveta rabo- telo 1 podvi`no kino, koe realiziralo 83 proekcii so 22 392 posetiteli. Vo ovoj kontekst }e gi notirame i zada~ite {to MP gi realiziralo vo 1947 godina – go distribuiralo Pravilnikot za rakuvawe so kinata {to go iz- gotvil Komitetot za kinematografija pri Vladata na FNRJ (preveden na makedonski), distribuiralo upatstvo za redot i higienata vo kinata i iz- vr{ilo pregled na site kina.(2) Interesen e i podatokot {to go nao|ame na stranicite na vesnikot Nova Makedonija od 5 fevruari 1947 godina (na
20 I. Petru{eva, Podvi`noto kino , Kinopis 25(14), s.18-26, 2002
KINOPIS25prv.pmd 20 06-Aug-02, 21:25 str. 2) vo koj se nazna~uva deka Ministerstvoto za prosveta dodelilo eden kinoproektor za Kulturniot dom vo Debar, ~ija izgradba privr{u- vala, _…a bidej}i naskoro vo gradot }e se pu{ti struja, debar~ani se radu- vaat {to }e mo`at da odat vo kino". Od kade 35 mm kinoproektori? O~ig- ledno, vo prvo vreme, se pravela preraspredelba me|u postojnite kina – tamu kade {to imalo pove}e kinoproektori, del se raspredeluval vo mes- ta kade {to nemalo nitu eden. Pa taka, vo dokumentacijata se sre}ava pre- piskata na MP (Ministerstvo za prosveta) so narodnite odbori od Tetovo i Kriva Palanka za prefrlawe na eden proektor od Tetovo vo Kriva Pa- lanka. (3) [to se odnesuva, pak, do 16 mm proektori, vo po~etokot tie bile dobivani kako podarok, pa taka vo Izve{tajot na MP za 1946 godina se ve- li: _Od Slovenija kako podarok na na{ata narodna republika Minister- stvoto primi 10 kinoaparati od 16 mm nem film. Ovie kinoaparati ve}e se raspredeleni vo deset gimnazii vo na{ata narodna republika".(4) Seka- ko deka e interesno da se frli pogled i vrz mo{ne ambiciozniot petgo- di{en plan (1947-1951), koj za razvojot na kinematografijata go predlaga Otsekot za pe~at, radio i film, a potoa toa stanuva del od celokupniot predlog na Ministerstvoto za prosveta. Vo periodot od 1947 do 1951 godi- na, spored Otsekot za pe~at, radio i film pri MP, treba: _da se snabdat 70 pogolemi centralni naseleni mesta so kinoaparaturi, od koi 20 na ag- regati za onie mesta {to ne se elektrificirani ili nema da se elektri- ficiraat; 15 okoliski prosvetni otseci da se snabdat so podvi`ni kino- aparaturi za tesen film; polnite i nepolnite gimnazii i vi{ite osnovni u~ili{ta da se snabdat so 20 kinoaparati (nemi) za tesen film za nastav- ni celi; 10 vi{i osnovni u~ili{ta da se snabdat so proekciski aparati za nastavni celi; da se osposobat preku kursevi 70 kinoaparateri i 70 rakovoditeli na kinata".(5) Se razbira, seto ova e raspredeleno so odre- dena godi{na dinamika. Za ispolnuvaweto na ovie petgodi{ni celi, MP izgotvuva i petgodi{en investiciski plan vo koj se predviduva: _…za ki- nematografijata vo odnosniot period da se potro{at 82.000 dinari, od koi 59.000 dinari za grade`ni raboti i 23.000 za oprema".(6) Vo obrazlo- `enieto kon ovoj investiciski plan se nazna~uva deka e neophodno za Pretprijatieto za raspredelba na filmovi (koe vo toj moment se nao|alo vo privatna zgrada vo centarot na Skopje) da se izgradi posebna zgrada so bunker za ~uvawe na filmovite, kako i izgradba na laboratorija za raz- vivawe na filmovi i studio za snimawe filmovi, bidej}i _uslovi za da se kaj nas razvie proizvodstvo na filmovi ima. Vo na~aloto }e se zapo~ne prvo so izrabotuewe na mese~ni `urnali i kratki kulturni i propagand- ni filmovi, a pokasno so dokumentarni i umetni~ki filmovi".(7) Vo odnos na kinofikacijata, so ovoj petgodi{en plan se predvideni izgradba i opremuvawe na 39 kinosali. Deka Ministerstvoto za prosveta intenzivno i kontinuirano gi sledelo i gi pottiknuvalo aktivnostite na planot na kinematografijata, zboruva i faktot {to vo 1948 godina ova minister- stvo }e nagradi, za osoben pridones, nekolkumina umetnici i kulturni ra- botnici od NR Makedonija, me|u koi e i Kole ^a{ule za _scenarioto i mon- ta`ata na propagandniot film NA IZBORI ZA NOVI POBEDI".(8) Sekako deka ovoj anga`man na MP na planot na razvojot na kine- matografijata kaj nas treba da se gleda i vo kontekst na sevkupniot an- ga`man i na drugite segmenti na novata vlast (na pr. Otsekot za kinema- tografija pri Poverenstvoto i Ministerstvoto za trgovija i snabduvawe, Komisijata za kinematografija itn.), no toa ostanuva za edna druga prigo- da. Vo ovoj moment, uka`uvaweto na toj anga`man na MP e samo kako voved vo detektiraweto na aktivnostite na podvi`noto kino na ova minister- stvo.
I. Petru{eva, Podvi`noto kino , Kinopis 25(14), s.18-26, 2002 21
KINOPIS25prv.pmd 21 06-Aug-02, 21:25 * * * *
Desetinata bibliografski edinici za podvi`noto kino na Minis- terstvoto za prosveta vo periodot od 1944 do 1950 godina bea dovolen predizvik za da se pojde vo otkrivawe na dejnosta na ova kino. U{te po- ve}e {to negovata patuva~ka _odiseja" ja prosledila i kamerata na Traj~e Popov, kako {to vo po~etokot naglasiv, vo filmot NIZ PIRINSKA MAKE- DONIJA (1948). Prviot podatok za podvi`noto kino na MP go sre}avame vo doku- mentacijata na Prezidiumot na ASNOM. Imeno, vo mesec dekemvri 1944 godina do Poverenstvoto za finansii pri ASNOM doa|a pismo od Ruse Slavejkov, ~len na Agitprop vo makedonsko-osloboditelnata brigada _Go- ce Del~ev", koj izvestuva deka od Glavniot {tab na Crvenata armija (smesten vo Sofija) izdejstvuval da dobie podvi`no kino kako podarok za na{ata republika (koe, se razbira, ve}e bilo koristeno). Vo pismoto se naveduva {to s# sodr`i pratkata za Makedonija: _Eden podvi`en kino- kamion so po edna rezervna vnatre{na i nadvore{na guma, eden agregat od 3 kv za struja, eden 35 mm kinoproektor marka ‘Super Imperijal’, eden zvu~nik i eden zasiluva~ na tonot, transformator za proekcija, ma{ina za premotuvawe na filmovite, eden kulturen film so rolna za prika`uva- we, edno platno za proekcija, dve rol- ni za namotuvawe, pedeset metri gumen kabel za agregatot i specijalen lepak za filmovite". Vo pismoto se naveduva deka del od ovaa oprema se nao|a vo vo- enata fabrika na Crvenata armija vo Sofija na reparacija i deka ve}e vo po~etokot na 1945 godina seto toa }e mo`e da se podigne.(9) Vo istiot dopis, Slavejkov izvestuva deka zaedno so ova go dobil i sovetskiot dokumenta- ren dolgometra`en film NARODNI ODMAZDNICI za prika`uvawe vo na- {ite kina. (Filmot e prika`an vo Ma- kedonija - vedna{ - vo mesec dekemvri Od filmot i za nego An|a Xuvalekovska pravi osvrt vo Nova Makedonija od 5 dekem- "Niz Pirinska vri 1944/1, broj 7, str. 4.) Poverenstvoto za finansii spomnatiot dopis go Makedonija" prepra}a do Poverenstvoto za prosveta i ve}e kon krajot na januari sled- (podvi`na nata (1945) godina Quben Lape (pomo{nik-poverenik za narodna prosve- biblioteka i ta), Ruse Slavejkov i {oferot Kiril Atevski zaminuvaat za Sofija da gi kino) prezemat delovite za podvi`noto kino i drugi aparati (radija, gramofo- ni i sl.).(10) Kiril Atevski vo tekot na mesec fevruari u{te edna{ odi vo Sofija kade {to vo voenata fabrika na popravka se nao|a kino-kami- onot.(11) Vo 1945 godina zapo~nuvaat, a vo narednite godini zemaat silen zamav kampawite za opismenuvawe i narodno prosvetuvawe. Za analfa- betskata kampawa vo MP se izrabotuvaat pove}e vidovi agitaciski di- japozitivi, koi potoa se prika`uvaat vo postojanite i podvi`nite kina. Za podvi`noto kino na MP vo tekot na 1946 godina se nabaveni u{te dva proektori, no do ovoj moment ne e otkrien podatokot od kade poteknuvaat. Vo izve{taite za izvr{enite zada~i vo 1946 godina i osobeno za tretoto tromese~ie na istata godina se veli deka od postojnite tri podvi`ni
22 I. Petru{eva, Podvi`noto kino , Kinopis 25(14), s.18-26, 2002
KINOPIS25prv.pmd 22 06-Aug-02, 21:25 aparaturi samo edna mo`ela da raboti, dodeka ostanatite dve ne rabo- tele zatoa {to nemale lambi.(12) Vo ovoj kontekst, interesno e da se citi- raat delovi od dokumentot {to e nasloven kako _Zada~i na oddelenieto za narodno prosvetuvawe, koi treba da se zavr{at do 3, odnosno do 10 dekemvri 1946 godina": _…Blagoj Drnkov da gi popravi dvata proekcioni aparata… i …da se baraat filmovi za prika`uvawe".(13) Podgotvitelnite raboti {to se odvivale vo MP za aktivirawe na podvi`noto kino gi dadoa prvite zna~ajni rezultati od 1947 godina pa na- tamu. Imeno, vo ovoj period e registrirana edna neverojatno intenzivna rabota na ova podvi`no kino. I treba da se ka`e i toa deka podvi`noto kino svoite obikolki niz Makedonija, vo najgolem broj slu~ai, gi pravi zaedno so podvi`nata biblioteka na MP. Pa taka, ovie dve podvi`ni, da ka`eme, institucii ja posetile i Pirinska Makedonija vo tekot na mesec septemvri 1947 godina, koga prakti~no se snimeni i materijalite za fil- mot NIZ PIRINSKA MAKEDONIJA, koj }e se pojavi kako finalen proiz- Kadri od vod vo slednata, 1948, godina. Zna~ajno e da se zabele`i i toa deka MP vo filmot "Niz investiciskiot plan za 1947 godina planiralo da nabavi u{te 5 podvi`- Pirinska ni kinoproektori so prevozni sredstva i za toa izdvoilo 3.000 dinari.(14) Makedonija" Vo 1947 godina, Otsekot za pe- ~at, radio i film i Otsekot za bibli- oteki i ~itali{ta, vo sorabotka so Otsekot za borba protiv nepismenosta i narodno prosvetuvawe, napravile precizen mese~en plan za obikolkite na podvi`noto kino i podvi`nata bib- lioteka niz Makedonija. Opfateni se golem broj mali i ne{to pogolemi mes- ta. Na primer – vo januari e planirano da se posetat pove}e sela vo Skopska okolija, potoa vo fevruari - del od Bitolsko i del od Male{evijata, vo mart – Povardarjeto, pa sleduvaat na- seleni mesta vo Zapadna Makedonija itn.(15) Spored izve{taite na MP vo prvoto trimese~je (januari-mart) od 1947 godina, podvi`noto kino obiko- lilo 21 naseleno mesto kade {to se dadeni 36 pretstavi so vkupno 12 023 gleda~i, dodeka, pak, vo vtoroto tri- mese~je (april-juni) bile obikoleni 16 naseleni mesta so 18 proekcii i so po- setenost od 6 203 gleda~i.(16) Pe~atot, a i radioto, se razbira, redovno gi sledat aktivnostite na podvi`noto kino i podvi`nata biblioteka. ]e napravime kus hronolo{ko-sodr`in- ski pregled na bibliografskite edi- nici. Nova Makedonija na 4 mart 1947 godina na 5-tata stranica ja objavuva informacijata pod naslov _Podvi`no kino i izlo`ba na knigi ja obikoluva- at Makedonija po povod praznikot na `enata 8 Mart", vo koja e nazna~eno deka MP vo sorabotka so Glavniot od-
I. Petru{eva, Podvi`noto kino , Kinopis 25(14), s.18-26, 2002 23
KINOPIS25prv.pmd 23 06-Aug-02, 21:25 bor na AF@ organizira proekcii i izlo`ba na knigi vo Kriva Palanka, Kratovo, Sveti Nikole, Carevo Selo (Del~evo), Peh~evo, Berovo, Rado- vi{, Negotino, Valandovo, Gevgelija i Dojran. Spored informacijata, ovaa aktivnost po povod 8 Mart se odvivala vo periodot od 22 fevruari do 6 mart. ^esto se slu~uvalo po barawe na gleda~ite da se odr`at i po dve proekcii vo edno mesto. Informacijata zavr{uva so _…aktivistki na AF@ ja objasnuvaat sodr`inata na filmovite". Ne{to podocna, povtorno Nova Makedonija (11 april 1947, str. 5) }e objavi deka podvi`noto kino i biblioteka ja obikolile Debarska okolija i deka vo @irovnica bile odr`ani dve proekcii. Najverojatno, po ovaa obikolka kinoto i bibli- otekata prestojuvale vo Gostivarska okolija, zatoa {to vo napisot na No- va Makedonija od 26 april 1947 godina, na str. 4 se veli deka na 21 april podvi`noto kino i biblioteka na MP pristignale vo Tetovska okolija po zavr{enite obikolki na Debarska i Gostivarska okolija. No, spored ovaa novinarska vest, vo Tetovsko se odr`ale samo dve proekcii i…_potoa kinoto se vratilo vo Tetovo poradi kvar". Vesnikot Prosvetno delo od 7 maj 1947 godina pravi izvesna rekapitulacija na ovie aktivnosti za peri- odot januari-mart, pa }e zaklu~i deka _Ispolnuej}i go trimese~niot plan kinoto na Ministerstvoto za prosveta do 1 april obikoli 14 sela i 11 gradovi" (Maxari, Dra~evo, Lisi~e, Petrovec, Katlanovo, Stajkovci, Sin- geli~, Porodin, Velu{ina, Bero{ani, Bistrica itn.). Vo ovoj osvrt se obr- nuva vnimanie i na posetenosta, pa taka _…vo selo Maxari bea dadeni dve pretstavi koi{to bea poseteni od 250 posetiteli. Vo selo Petrovec isto taka bea dadeni 2 pretstavi…", dodeka vo selata niz Bitolsko proekci- ite gi posetile nad 1400 gleda~i, vo Berovo imalo nad 1300 gleda~i, a vo Gevgelija, Sveti Nikole i Peh~evo bile registrirani pove}e od 1000 po- setiteli. Vo ovoj osvrt na Prosvetno delo (edinstveno tuka) se spomnati i filmovite {to gi prika`uvalo podvi`noto kino vo prvata polovina na 1947 godina. Toa se sovetskite igrani filmovi: DENOVI I NO]I, OV^AR I SVIWARKA i PASTIR KOSTJA. Bile prika`uvani i pove}e `urnali od sovetsko i jugoslovensko proizvodstvo. No, ve}e vo esenskata turneja, re- pertoarot na podvi`noto kino e poinakov. Vo Nova Makedonija od 28 ok- tomvri 1947 godina, vo osvrtot nasloven kako _Vo tekot na minatiot mesec podvi`nata biblioteka i kino na Ministerstvoto za prosveta ja obikoli Isto~na Makedonija", se naglasuva deka bile prika`ani sovet- skite filmovi TAXIKISTAN i POSLEDNIOT TABOR, kako i `urnalite POBEDA NA NARODOT i, ona {to e najzna~ajno za nas, prika`an e i pro- pagandniot film @ITO ZA NARODOT na Traj~e Popov. Ova e prva vest vo pe~atot za javnoto prika`uvawe na ovoj film, eden od dvata prvenci (za- edno so VO IZBORI ZA NOVI POBEDI) na makedonskoto povoeno (insti- tucionalizirano) proizvodstvo. Inaku, obikolkata na Isto~na Makedo- nija usledila po vra}aweto na podvi`nata biblioteka i kino od Pirin- ska Makedonija. Poseteni bile [tip, Radovi{, Negotino, Vinica, Zletovo ili vkupno 15 naseleni mesta so pove}e od 40 000 gleda~i. Pa taka, osvr- tot zavr{uva so zaklu~okot deka _…ovie cifri poka`uat deka qubovta kaj na{iot narod kon narodnata prosveta e golema i deka postoat sigurni osnovi za kulturen napredok na na{ite rabotni masi". Vo godinite 1948 i 1949, podvi`noto kino na MP e vo najgolema me- ra anga`irano vo agitacija na kampawata za opismenuvawe, no imalo prostor i za negovite redovni obikolki na pove}e naseleni mesta, so cel da se propagira filmskata umetnost kako razonoda i prosvetuvawe na na- rodot. Pa taka, vo ovoj kontekst }e go navedeme podatokot deka samo vo prvoto trimese~je od 1948 godina, kinoto posetilo 16 naseleni mesta vo Bitolska, Prilepska, Vele{ka i Radovi{ka okolija, pri {to odr`alo 49
24 I. Petru{eva, Podvi`noto kino , Kinopis 25(14), s.18-26, 2002
KINOPIS25prv.pmd 24 06-Aug-02, 21:25 pretstavi so vkupno 8 071 gleda~i. Pritoa bile prika`ani sovetskite filmovi TAXIKISTAN, PETAR VELIKI i NIE OD KRON[TAD.(17) Inte- resno e da se zabele`i i faktot deka MP vo svojot proekt-buxet za 1949 godina predviduva 100.000 dinari za obezbeduvawe na eden podvi`en kinoproektor za najdobriot sojuz na kulturno-prosvetni dru{tva vo bor- bata protiv nepismenosta. (18) I vo slednata 1950 godina, kinoto na MP bilo anga`irano vo borba- ta protiv nepismenosta, no najzna~ajnite aktivnosti vo taa godina bile vo ramkite na Nedelata na nacionalnata kultura {to se odr`ala od 2 do 9 juli. Taka, vo tekot na mesec juli (a po povod ve}e spomnatata manifes- tacija) podvi`noto kino obikolilo 15 sela od Tetovskata okolija. _…Po- setenosta na proekciite e masovna…", izvestuvaat vesnicite Nova Make- donija (26 juli 1950, str. 2) i [ar (21 juli 1950, str. 3). So reorganizacijata na Ministerstvoto za prosveta vo 1950 godi- na, dejnosta na podvi`noto kino ja prezemaat drugi specijalizirani or- ganizacii. Posledniot podatok {to go nao|ame vo pe~atot datira od 23 septemvri 1950 godina koga Nova Makedonija, na svojata vtora stranica, izvestuva deka podvi`noto kino na MP, zaedno so filmskoto pretprija- tie od Skopje, gi posetilo rabotnite zadrugi vo selata od Strumi~kiot kraj (Vasilevo, Grado{orci, Bosilovo, Turnovo, Novo Selo itn.) i pritoa gi prika`alo filmovite: ZNAME (jugoslovenski, igran), dokumentarecot JUGOSLOVENSKI NARODNI IGRI i `urnalot broj 14 proizveden vo _Var- dar film". Zaklu~uvaj}i go ovoj trud, }e napomnam deka podvi`noto kino na Ministerstvoto za prosveta na NRM, vo tie prvi povoeni godini, odigra- lo zna~ajna uloga. I pokraj neodminlivata propaganda i agitacija, sepak, atrakcija bilo, da ka`eme, vo edna @irovnica, ili Grado{or, ili, pak, vo Velu{tina da zableska proekciskiot snop svetlina i na platnoto da se pojavi magijata na podvi`nite sliki. Pa, i pokraj propagandniot kara- kter na pogolemiot broj od prika`uvanite filmovi, tuka bile i nezabo- ravnite PASTIROT KOSTJA i PETAR VELIKI (a toa se, sepak, antologis- ki filmovi od sovetskata era).q
Bele{ki: 1. Prva narodna vlada na Makedonija, tom 2, kniga 1, Arhiv na Makedonija, Skopje, 1995 2. Arhiv na Makedonija, Fond: Ministerstvo za prosveta na NRM, 170.33.4/235 i 170.5.3/33 3. AM, FMP, 170.35.6/114 i 170.34.44/165 4. AM, FMP, 170.5.22/354 5. AM, FMP, 170.34.44/173-174 6. AM, FMP, 170.22.17/68 i 71 7. AM, FMP, 170.22.17/81 8. Nova Makedonija, 26.03.1948/5, broj 997, str.2 9. AM, Fond: Prezidium na ASNOM, 157.11.14/20-22 10. AM, FPA, 157.9.61/334 11. AM,FPA, 157.11.19/93 12. AM, Fond: Ministerstvo za prosveta na NRM, 170.5.22/354 i 170.35.6/119 13. AM, FMP,170.34.44/166 i 167 14. AM, FMP, 170.22.18/144 15. AM, FMP, 170.34.44/183-196 i 170.5.3/45-47 16. AM, FMP, 170.5.29/432 i 444 17. AM, FMP, 170.35.5/69 i Nova Makedonija od 28 mart 1948/ str. 6 18. AM, FMP, 170.34.44/245
I. Petru{eva, Podvi`noto kino , Kinopis 25(14), s.18-26, 2002 25
KINOPIS25prv.pmd 25 06-Aug-02, 21:25 ABSTRACT
MOBILE CINEMA OF THE MINISTRY OF EDUCATION
The author Ilindenka Petru{eva elaborates her work on the one of the most significant mobile cinemas in Macedonia after the Second World War – the Mobile Cinema of the Ministry of Education. In the first years after the War, the Ministry of Education gov- erned this segment of the cinematography in the country, or more accurate – with the development of the cinema establishment’s chains (steady and mobile cinemas), us- ing the film in educational purposes. This mobile cinema was active during the period 1945–1950, mostly in the campaigns for basic schooling of the people. This cinema toured mostly around the small villages and towns, where there weren’t steady cine- mas. With this activity, the whole territory of Peoples’ Republic of Macedonia was cov- ered, and in 1947, this cinema toured even the territory of Pirin Macedonia in NR Bul- garia. Frequently, this mobile cinema toured together with the Mobile Library of the Ministry of Education, as well. At the repertoire of this mobile cinema were mostly Soviet films, but there were also the Yugoslavian feature and documentary films, as well as Macedonian documentaries and journals.
RESUME
LE CINEMA AMBULANT DU MINISTERE DE L’ENSEIGNEMENT (1944-1950)
Ilindenka Petru{eva élabore le fonctionnement du cinéma qui fut parmi les plus impor- tants cinémas ambulants après la Deuxième guerre mondiale – le cinéma du Ministère de l’enseignement. Pendant les premières années d’après-guerre, le Ministère de l’enseignement dirigeait une partie de l’activité cinématographique, à savoir le dével- oppement du réseau des cinémas (ambulants et non ambulants) et l’emploie du film dans des buts de l’enseignement. Le cinéma ambulant de ce ministère était ouvert du 1945 au 1950, et était utilisé pour la campagne d’apprendre à lire et à écrire. Ce ciné- ma parcourait les lieux et les villages où il n’y avait pas de cinéma. Cette activité cou- vrit le territoire entier de la République Populaire de Macédoine, et en 1947 le cinéma visita aussi la Macédoine de Pirine dans la République Populaire de Bulgarie. Le ciné- ma ambulant fut accompagné d’une bibliothèque ambulante du Ministère de l’enseignement. Sur le répertoire de ce cinéma ambulant il y avait des films sovié- tiques, des films de fiction et des documentaires yougoslaves, mais aussi on présen- tait des films documentaires macédoniens et des journaux.
26 I. Petru{eva, Podvi`noto kino , Kinopis 25(14), s.18-26, 2002
KINOPIS25prv.pmd 26 06-Aug-02, 21:25 TEORIJA
ROBERT ALA\OZOVSKI UDK 791.43(497.7)(049.3) UDK Kinopis 25(14), s.27-41, 2002 s.27-41, 25(14), Kinopis
POSTMODERNIZMOT VO MAKEDONSKIOT FILM
VOVEDNI NAPOMENI
Ovoj esej u{te vo samiot po~etok se soo~uva so edna seriozna te{- kotija. Da se istra`uva eden stilsko-formaciski pravec, kakov {to e postmodernizmot, vo edna t.n. nacionalna kinematografija, definirana pritoa i kako kinematografija na mal narod, {to }e re~e, so skromna godi{na produkcija na filmovi, zna~i stra{no da se ograni~i korpusot na dela vrz koi }e se istra`uvaat specifikite na odnosnata stilistika. Za da se dobie kakva-gode normalna eseisti~ka struktura, so kolku-tolku ramnote`a me|u teoriskiot i analiti~kiot gabarit, mo`ni se nekolku pi- {uva~ki trikovi. Ili esejot otpove}e da se eseizira, ili da se potskra- tat teoriskite aspekti, ili da se zgolemi, neprirodno, korpusot na dela {to bi inklinirale kon postmodernisti~kata estetika. Vedna{ bi rekol deka ne sum za toa postmodernizmot da se razgleduva preekstenzivno, nadvor od konkretniot obem na negovoto projavuvawe. Toa sekoga{ voveduva nepotrebna zbrka me|u poimite, specifikite, teorisko-poeti~- kite modeli i konvencii i na podocne`nite istra`uva~i im sozdava ne- potrebna i dopolnitelna rabota vo ras~istuvaweto i razla~uvaweto na babite i `abite. Zatoa nie ovde }e go razgleduvame postmodernizmot vrz samo nekolku filmski dela, koi }e gi proglasime za eksplicitno post- modernisti~ki, a patemno }e gi spomeneme i onie filmovi {to vo ramkite na svojata estetika koristat nekoi tehniki ili modeli od {irokiot spek- tar na postmodernisti~kata estetika. Opredelbata _kinematografija na mali (bi dodal i: siroma{ni) na- rodi" poradi svojot nus-efekt - eden do dva filma godi{no (a nekoga{ ni tolku) - e pogubna za koe bilo istra`uvawe od pogolem opfat, kako na{e-
27
KINOPIS25prv.pmd 27 06-Aug-02, 21:25 to. Vo situacija koga re~isi site avtori sinhrono poseduvaat tvore~ki potencijal, koga pragmatskite uslovi (kulturna politika, kulturna vlast) go raspredeluvaat, pove}e ili pomalku pravedno, materijalniot kola~ potreben za da se snimi eden film, te{ko e eden avtor da sozdade kakov- gode regularen tvore~ki opus, so site fazi i potfazi, so istra`uvawe, razmenuvawe i primena na poeti~kite iskustva, i nivno organizirawe, pove}e ili pomalku spontano, okolu odredena estetika. Poradi tie pri~ini postoi stra{na disproporcija me|u kategorijata vreme kako hro- nolo{ka odrednica (da se razvie ne~ija i nekakva estetika, da se napravi filmski opus) i kako kreativna odrednica (procesite na sozdavawe, me- andrirawe, fluktuacija, zamena na es- tetskite na~ela). Zatoa ovoj tekst ne mo`e, barem vo ovoj vremenski rez, da bide ni{to drugo osven kroki za nekoe idno istra`uvawe koga korpusot na postmodernisti~ki dela }e se namno- `at do realno potrebnata koli~ina, iako ne bi bilo iznenaduvawe toa nikoga{ i da ne se slu~i poradi dis- krepancata me|u razvojot na svetskiot film, esteti~kite potrebi na publi- kata i realnite, materijalni, mo`nos- ti na doma{nata kinematografija. Vpro~em ve}e sega, postmodernizmot, barem vo filmot vo svetski ramki, a i kaj ostanatite umetni~ki disciplini kaj nas e ve}e prili~no odveana ra- bota.
NEKOLKU OP[TI KARAKTERISTIKI
Ne samo zaradi recepciskiot efekt, vedna{ }e ja iznesam konsta- tacijata deka Makedonija s# u{te go ~eka svojot prv eklatantno postmoder- nisti~ki film. Nitu eden od dosega snimenite filmovi ne mo`e da se na- re~e postmodernisti~ki vo onaa smis- la vo koja nie, na linijata na u{te ne- kolkumina relevantni istra`uva~i, go odreduvame postmodernizmot. Zna~i, postmodernizmot e estetika vo koja postoi edno rizomati~no, sinhrono postoewe na pove}e distinktivni crti, spored inkluzivnata logika _s# proa|a", koja treba da se ~ita ne kako totalen anarhizam i haos, tuku spored soborniot princip: edinstvo na sprotivnostite (coincidentia oppositorum), odnosno spored negacijata na zakonot za isklu~eno treto (poznatoto Aristotelovo Tertium non Datur), odnosno so zamenuvawe na disjunktivnata logika ili/ili so konjunktiv- nata i/i. Procesot na sozdavawe na postmodernoto episteme (sobornata svest i/i) se odvival vo dve fazi. Prvata e onaa poststrukturalisti~ka, ili kako {to nie ja narekuvame, prva faza, ran postmodernizam, na istak- nuvawe, naglaseno vklu~uvawe na onie elementi {to binarnata logika na modernizmot gi isklu~uva{e, a vtorata faza e simultanoto postoewe na
28 R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002
KINOPIS25prv.pmd 28 06-Aug-02, 21:25 dvata elementi od binarniot par, odnosno napu{tawe na binarnata logi- ka i nejzina zamena so dekonstruktivnata, soborna logika, koja, spored na- {eto sfa}awe, namesto celosnata podvoenost na dve binarni opozicii, zboruva za nivno simultano postoewe, koe sozdava napnatosti, transfor- macii, razliki i tragi, koi ne se vo sredi{teto na ednata ili drugata komponenta, ne se nitu vo nivna ramnote`a, {to spored na{eto skromno mislewe e iluzija, tuku sekoga{ vo nekoja slu~ajna, ili konstruirana, tra- ga, koncentracija, koja e podvi`na i decentrirana. Makedonskiot postmodernisti~ki film s# u{te se nao|a vo onaa rana faza na postmodernizmot - eksperimentatorska, antirealisti~ka i promodernisti~ka, koja vo svetski ramki se slu~uvala vo {eesettite i se- dumdesettite, a vo makedonskata proza, na primer, vo prvata polovina na osumdesettite. Najeksplicitnite makedonski postmodernisti~ki film- ski avtori, Aleksandar Popovski i Darko Mitrevski, Aleksandar Stan- kovski, Mil~o Man~evski, s# u{te se mnogu pove}e subverzivni, destruk- tivisti~ki otkolku dekonstruktivisti~ki i soborni. I toa e navistina ~udno. Toj adolescentski avtorski bes kaj na{ite najnadareni filmaxii. Osobeno zatoa {to vo svoite filmovi potro{ija golemi pari na dano~- nite obvrznici, vo lokalni, a Man~evski i vo svetski ramki. A spored na{eto skromno mislewe, tokmu postmodernisti~kata estetika e magi~- noto stap~e za t.n. kinematografii na mali narodi. Taa, vpro~em, i nas- tanala kako rezultat na potrebata da se zadovolat komercijalnite potrebi na raste~kiot zapaden pazar i da se ostvarat avtorskite idei, kako eden vid strategija na pre`ivuvawe na tvorcite pred apokalipti~- niot pohod na ki~ot i mas-kulturata. Vo na{i uslovi ka`ano, sobornata logika i/i mo`e mnogu dobro da poslu`i za zadovoluvawe na raznite celi na kulturnata politika (politi~ka korektnost, dr`aven i etnonaciona- len identitet, zadovoluvawe na doma{niot _pazar", u~estvo na festiva- li, nadvore{nopoliti~ka prezentacija), a pritoa subverzivno, so dovol- no mudra estetska mera, da se plasiraat sopstvenite esteti~ki preoku- pacii. Za `al, takov eden film vo Makedonija s# u{te ne sme videle. An- tologiskiot uspeh na PRED DO@DOT se dol`e{e na pregolemata politi~- ka korektnost na filmot i nedovolnata avtorska subverzivnost, a PRA- [INA strada od obratnoto - pregolemata estetska subverzivnost i nedo- volnata politi~ka korektnost, i pokraj toa {to agresivnata reklamna kampawa se obiduva{e da vnese smut me|u razla~uvaweto na tie dve kate- gorii. Za ostanatite filmovi na drugite avtori i da ne zboruvame. Zatoa i be{e ogor~ena recepcijata i od publikata i od kritikata, na ovie ne- kolku postmodernisti~ki filmovi. Iako akcentot na kritikata glavno be{e staven vrz estetskite preokupacii, ~inam, osnovata na recepciski- ot revolt le`e{e tokmu vo spomenatite specifiki. Kako i da e, imaj}i go predvid goreka`anoto, korpusot na post- modernisti~ki svojstva i odliki nie }e go razgledame najmnogu vrz eks- plicitnite postmodernisti~ki filmovi: ZBOGUM NA DVAESETTIOT VEK na Popovski i Mitrevski, MAKLABAS na Stankovski, zatoa {to vo ovoj obem dosega ne sme se proiznele za ovie filmovi, a vo pomala mera, za SVETLO SIVO na Popovski, Mitrevski, Jana}ievi}, PRA[INA i PRED DO@DOT na Man~evski, tokmu zatoa {to vo drugi esei (objaveni vo bro- evite na Kinopis) sme se osvrnale na niv, analiziraj}i razni postmoder- nisti~ki odrednici. Filmovi vo koi se koristat, pove}e ili pomalku, postmodernisti~ki tehniki, no koi ne mo`at vo celost da se odredat kako postmodernisti~ki se i: SRE]NA NOVA ‘49, TETOVIRAWE, XIPSI ME- XIK na Stole Popov i ANGELI NA OTPAD na Dimitrie Osmanli. Zna~i,
R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002 29
KINOPIS25prv.pmd 29 06-Aug-02, 21:25 na{eto vnimanie e naso~eno samo kon dolgometra`nite igrani filmovi. Postmodernizmot e sigurno prisuten i vo kratkometra`nite, televizis- kite, video-art, dokumentarnite filmovi, videoklipovite, no tie vo ovaa prilika ne se predmet na na{eto istra`uvawe.
KATALOG NA POSTMODERNISTI^KI SVOJSTVA
RETRO, RIMEJK, RIPLEJ
Pri prvite prou~uvawa na postmodernizmot (slavnata kniga Jazi- kot na postmodernata arhitektura od ^arls Xenks), kako negova najbitna odlika se zema{e povtornoto navra}awe na nekoi modeli {to modernata vo svojot estetski xihad gi uni{tila. Taka, toa vo slikarstvoto e figu- racijata, vo arhitekturata e ornamentalnosta, vo literaturata - psiho- logizmot i raskaznosta, a vo filmot toa bi bil konvencionalniot model. Spored Feliks Tores (1988: 160), vo zapadnoto op{testvo postoi trend na op{to vra}awe kon minatoto: bezbrojni tragawa po korenite od sekakvi vidovi. Prvoto projavuvawe na postmodernizmot vo makedonski- ot film e SRE]NA NOVA ‘49 na Stole Popov vo 1986 godina. SRE]NA NOVA ‘49 e napraven spored retro principot, zna~i edna strategija na t.n. neokonzervativna postmoderna, koja ne samo vo estetikata tuku i vo poli- tikata preovladuva{e vo svetot vo osumdesettite, na Zapad donesuvaj}i mu gi ta~erizmot i reganizmot, a vo isto~noevropskite zemji predizviku- vaj}i gi padot na socijalizmot i vra}aweto na parlamentarnata demokra- tija. Vo toa delo postoi edno retrogradno i anahronisti~ko vra}awe na ideologijata i na~inot na `ivot vo ranite pedesetti. Za Rastko Mo~nik (Mo~nik,1998: 118), riplej, retro principot e prisvojuvawe na istorijata. Se rekonstruira ne samo stilot tuku i pozi- cijata od koja toj stil nastanal, pritoa toj se prika`uva kako ubav - toa e t.n. rivajvl. Za rezignativno raspolo`eniot Frederik Xejmson, toa se o~ajni~ki obidi da se prisvoi minatoto {to se gubi, edna neusoglasenost so vistinskata istorija, eden istoricizam {to ja poni{tuva istorijata (Xejmson, 1985: 198). Xejmson go analizira t.n. nostalgi~en film (la mode retro) kade {to, na nivo na op{testvo i kolektiv, o~ajni~ki se obiduvaat da go prisvojat minatoto {to is~eznuva, se kr{i od ~eli~niot zakon na menuvaweto na modata i is~eznuvaweto na ideologijata na generacijata. Na toj na~in, spored Xejmson, dramati~no doa|a do izraz neusoglasenosta na postmodernisti~kiot _nostalgi~en" jazik so vistinskata istorija. No, Xejmson priznava deka nostalgi~niot film nikoga{ ne bil rabota na ne- koe staromodno izlagawe na istoriskata sodr`ina. Na minatoto mu se prio|a stilski, maksimalno se _glanca" slikata na istoriskata sodr`ina. Ovie razmisluvawa na Xejmson se sosema validni na estetsko, duri i na idejno stojali{te, no vo nivnata pragmatika, ve}e rekovme, tie i toa kako ja ispolnija svojata op{testvena cel. Vo SRE]NA NOVA ‘49, Stole Popov se obiduva da sozdade eden film vo retro stil, evociraj}i spomen na godinite vedna{ po Vtorata svetska vojna, odnosno na istoriskata 1948 i poznatoto distancirawe na politikata na Titova Jugoslavija od stalinisti~kiot SSSR, {to za mnogu lu|e, kako {to se i likovite vo filmot, pravedno ili nepravedno prediz- vikalo `ivotni i/ili socijalni katastrofi. Mnogu uspe{no, so site iz- razni sredstva, Stole Popov se obiduva da sozdade film vo retro stil. Temata, likovite, mizanscenskite re{enija, izborot na muzikata, site tie di{at vo stilot na toa povoeno vreme. Ona {to ovoj film go oddava kako retro, kako rivajvl, e avtorskata ideologija, avtorskite preferen-
30 R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002
KINOPIS25prv.pmd 30 06-Aug-02, 21:25 ci. Film vo koj tolku o~igledno $ se davaat po~esti na, vo toa vreme, rep- resiranata gradska kultura, so nejzinite subverzivni vrski so _gniliot Zapad", so emotivniot izbor na eden {vercer kako pozitiven heroj, koj te{ko deka mo`e{e da go vidi svetloto na denot. Naprotiv, kako isto- riski tragi~ni sudbini vo toa vreme zavr{uvale li~nostite so preferen- ci kako avtorovite. Tokmu zatoa ovoj film e riplej, eden obid povtorno da se pu{ti nepovratno pominatoto istorisko vreme, ovoj pat od pozici- jata {to svoevremeno ne mo`ela da se izrazi. A od druga strana, tokmu mo`nosta ovaa avtorska pozicija da se izrazi i da bide oven~ana so lovo- riki ka`uva za bespovratno izmenetite istoriski okolnosti.
OTVORENO DELO
Poststrukturalizmot i postmo- dernizmot vr{at radikalno preispitu- vawe i na koncepcijata na t.n. umetni~- ki dela, kako edinici na tekstualnata praktika. Umberto Eko zagovara koncept na otvoreno delo namesto toga{noto za- tvoreno i zavr{eno delo so utvrdeni i utvrdlivi vrednosti. Namesto deloto {to go sfa}a znakot kako postojana edi- nica na zna~eweto, se voveduva idejata za tekst. _Tekstot e tkivo od citati iz- vle~eni od bezbroj centri na kultura" (R. Bart, 1992: 116). Vo takva edna situ- acija, postmodernisti~koto umetni~ko delo (tekst) e otvoreno za site mo`ni kombinacii, za disparatni i nekonsek- ventni povrzuvawa, za otvoreni ramki i me|utekstovni odnosi na planot na di- egezisot i zna~ewata. Linda Ha~on, ot- krivaj}i gi ideolo{kite i ekonomskite potpori {to stojat zad idejata za origi- nalnosta, a koi se potpiraat vrz koncep- tot na sopstvenosta, veli deka postmo- dernizmot se zanimava so konceptite {to gi preispituvaat humanisti~kite poimi na originalnosta: kopii, inter- teksti, parodii. Popovski i Mitrevski, potpi{uvaj}i se i dvajcata kako avtori na filmot ZBOGUM NA 20 VEK, ja rela- tiviziraat idejata za avtorskata poseb- nost, a so toa i za umetni~koto delo kako sveta emanacija na avtorskata individualnost. Postmodernizmot go dekonstruira `anrovskiot sistem, gi razmrdu- va i gi pomestuva `anrovskite entiteti i granici, so inkluzivnata logi- ka _s# proa|a". Granicite me|u filmskite `anri stanuvaat fluidni, se insistira na rasprsnuvawe na `anrot, na negoviot rod, na negovata pri- roda, preku edno _na~elo na kontaminacija, zakon na ne~istoto" (Hasan, 1987: 32). Filmot ZBOGUM NA 20 VEK funkcionira kako katalog od pove}e i razli~ni `anrovski obrasci i postapki, vo koj nitu eden kadar, nitu edna scena ne li~i na prethodnata. Vo nea sekvencite na pate{estvieto na Kuzman vo Stakleniot grad se realizirani kako akcionen, nau~nofan-
R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002 31
KINOPIS25prv.pmd 31 06-Aug-02, 21:25 tasti~en spektakl od tipot na najkomercijalnite holivudski produkcii, so bajkovidni, mjuzikl i stripovski segmenti, a delot od prikaznata od po~etokot na vekot e realiziran kako crno-bela egzoti~no-istoriska reporta`a. Vo delot na bdeeweto, ima edna novobranovska apstraktnost, grotesken spleter-horor i urban muzi~ki film. Prikaznata vo MAKLABAS se gradi spored modelite na triler, detektivski film, pop-artovski an- dergraund, so elementi na nau~na fantastika. No, trilerot e dekonstru- iran, bez suspens i cvrsta inteligibilna koherentnost. Vo ANGELI NA OTPAD vo manirot na makedonskata postmodernisti~ka drama, `anrov- skite matrici se dadeni vo paratekstot na filmot od samite avtori i toj e ozna~en kako _realisti~ko-moralno-psiholo{ka farsa, neorealisti~ka tragikomi~na persifla`a, nadrealisti~ko-oniri~no stilizirana gro- teska".
HIBRIDIZACIJA
Poli`anrovskoto postoewe na makedonskiot postmodernisti~ki film se realizira preku postapkata na hibridizacija. Pritoa va`i pra- viloto `anrovite da bidat {to podisparatni, podale~ni i ponesomer- livi eden so drug. Brajan Mekhejl, na primer, go smeta detektivskiot `anr za eklatantno modernisti~ki, zatoa {to postavuva soznajni, epistemo- lo{ki pra{awa (koj?), a nau~nata fantastika za eklatantno postmoder- nisti~ki `anr zatoa {to postavuva `itejni, onti~ki, pra{awa ({to?). No, tokmu Aco Stankovski so MAKLABAS poka`uva deka ne postojat granici {to umetni~kata imaginacija ne mo`e da gi premine, pa vo filmot vklu~uva i de- tektivska prikazna i nau~na fantas- tika. U{te pove}e, povrzuva pop-ar- tovsko fascinirawe so sekojdnevieto so halucinanten onirizam od kastane- dovski tip so klasi~nata nau~na fan- tastika za invazijata na Vonzemjani- not (Zeleniot kristal) i ~udnoto su{- testvo (MAKLABAS) od {elievski ma{tab. Vo SVETLO SIVO se pravi omnibus, vo koj duri i prikaznite se razli~ni, potpi{ani od razli~ni av- tori i so razli~na `anrovska izme- {anost, hiperurbana drama so magi~en realizam, horor so vestern tehniki, urbana drama so mjuzikl i komi~ni efekti. Celta na hibridizacijata e da se stavi akcent vrz kompleksnosta i bogatstvoto so cel od pluralizmot da sozdade edna poinakva ~uvstvenost, koja ja smeta napolno ednostavnata harmonija za la`na, ili za neinteres- na. Hibridizacijata se vr{i spored principot na brikola`, definiran od Klod Levi Stros. Odnosno situacija vo koja, zavisno od kontekstite, speci- fi~nite potrebi i raznite kombina-
32 R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002
KINOPIS25prv.pmd 32 06-Aug-02, 21:26 cii, }e se zemat razli~ni teoriski _alatki" od _kutijata za alati". Bri- kola`ot go podrazbira ona {to go veli Liotar - da se dvi`ime niz pove}e diskursni `anrovi bez da se prezema sinteza, no pritoa sekoga{ dr`ej}i se do _pravilata na igra" na sekoj oddelen diskursen `anr (vidi Liotar, 1989: 71,79). Vo toj manir e celosno graden ZBOGUM NA 20 VEK. Negovite avtori, {to mo`e i da se proveri, a za {to pove}e }e govorime vo drugite oddeli, rekoa deka sekoja sekvenca od filmot e gradena spored nekoj svetski poznat urnek. Aleksandar Stankovski na toj na~in gi upotrebuva akterite vo MAKLABAS. Toj gi koristi svoite prijateli kako natur{~ici, koi igraat razni rolji vo filmot, a isto taka koristi i razni inserti od svoite tvorbi realizirani vo drugite umetni~ki disciplini: sliki, scenaristi~ki pasusi, fotografii.
KONSTRUKCIONIZAM
Seto ova ja dava najbitnata odlika na postmodernisti~kiot film spored koja toj se razlikuva od drugite pravci: negovata naglasena iz- vedenost, konstruiranost, nemimeti~nost i antiiluzivnost. Zatoa glavni argumenti na postmodernisti~kiot film se: namernoto ru{ewe na logi~- nosta na dejstvieto, distanciranata akterska igra, antipsihologizmot vo konstruiraweto na likovite. I vo SVETLO SIVO i vo ZBOGUM NA 20 VEK akterite gi tolkuvaat svoite likovi bez minimumot psiholo{ka uverli- vost i vo edna ista sekvenca pravat emocionalni i psiholo{ki presvrti {to se vo sprotivnost so narativnata logika na filmot. Tie se svesni i za postoeweto na publikata i za promenlivosta na recepcijata, a so toa i na sopstvenata manipulativna mo}. Akterite od ANGELI NA OTPAD se mo`ebi najblisku do ona na{e soborno poimawe na postmodernizmot. Tie celo vreme stojat na rabot me|u mimeti~kata uverlivost i naglasenata fikcionalnost. Igraat demek realisti~no, a se, vsu{nost, dadeni kako _likovi". Strategija na naglaseniot konstruktivizam e i odnosot sprema realnosta. Postmodernisti~kiot film naglaseno poka`uva deka e umet- nost i deka e napraven od umetnost, no isto taka naglasuva deka i drugite umetni~ki i neumetni~ki praktiki se konstruirani, izvedeni, ve{ta~ki. Aleksandar Stankovski vo MAKLABAS i kako hronotopi (gradskiot muzej), i kako diegezis (opoziciski miting), i kako likovi, koristi _realni", do- kumentarno zasvedo~eni mesta, lu|e, nastani, so {to predizvikuva _onto- lo{ki skandal" (Mekhejl). So toa ja poka`uva konstruiranosta na filmot, no stavaj}i ja vo filmski, nerealen kontekst, poka`uva i kolku e _tenka" na{ata realnost vo nejzinata neproblematizirana dadenost. Sli~na igra so `ivotot i fikcijata ima i vo ANGELI NA OTPAD kade {to akterite igraat likovi koi{to i vo samata realnost se na rabot me|u fiktivnoto i realnoto, vo odnos na nivnata privatna i javna li~nost: klovnovi, akteri, funkcioneri.
FRAGMENTARNOST
Fragmentarnosta e edna od kanonskite formi na postmodernizmot. Verojatno, toa proizleguva od konstatacijata deka _moderniot ~ovek ima eden fragmentaren, necelosen na~in na gledawe. (…) Svetot se nabqudu- va samo u{te kako fragmentira~ki" (Virilio,1989: 55, 59,). Ili kako {to Bodrijar ja definira postmodernata: _S# {to ostanalo se par~iwa. Pre- ostanuva samo igrata so par~iwata. Igraweto so par~iwata - toa e post- modernata" (Bodrijar kaj Kelner, 1996: 182). So tie par~iwa igra i make- donskiot postmodernisti~ki film, so fragmenti od horor, vestern, mis-
R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002 33
KINOPIS25prv.pmd 33 06-Aug-02, 21:26 terija, urbana bajka, urbana groteska (SVETLO SIVO), so fragmenti od _realniot" `ivot, od urbanite pop-ikoni na Skopje, od triler, nau~na fantastika, fantastika (MAKLABAS), od strip, od bajka, od mitovi, le- gendi, predanija, komercijalni filmski hitovi, kviz-{oua (ZBOGUM NA 20 VEK). Dejstvieto na ovie filmovi e fragmentarno, isprekinato, sek- vencite se nakalemeni, ~esto sudruvaj}i se so zdravata logika.
KOLA@ I MONTA@A
Fragmentarnosta go sledi principot na konstrukcija na delovi od dekonstruiranata celina ili na delovi od dekonstruirani celini preku postapkata na monta`a, kola`, kalemewe na citati od razli~no tekstu- alno poteklo i sl. Site konstitutivni delovi na celinata se vo ramno- pravna polo`ba. Toa im obezbeduva da funkcioniraat kako samostojni celini, delovi {to mo`at da se ~itaat i von celinata. SVETLO SIVO ja sledi formata na omnibus, odnosno na triptihon, sostaven e od tri razli~ni celini, potpi{an od trojca razli~ni avtori, a sekoja prikazna e svoja zasebna celina. Dokumentarnite i `anrovskite obrasci vo MAKLA- BAS se kola`iraat proizvolno, i pokraj toa {to sledat navidum cvrsta narativna linija. Vo ZBOGUM NA 20 VEK, trite tematski par~iwa se pov- rzani me|u sebe so razli~na motivi- ranost, dodeka delot so Dedo Mraz mu prethodi na delot na Kuzman vo fabu- lativna smisla, a doa|a otposle vo si- `ejna, sledej}i cikli~na logika na vremeto. Toga{ crno-beliot insert za prviot incest na Balkanot mu doa|a kako sosema nezavisen kola`, i stil- ski i tematski, i filmski razli~en od drugite. Pri~inata za posegaweto po ovie tehniki e tezata deka umetni~ko- to delo ne mo`e direktno da gi iznesu- va ~uvstvata ili da go prika`e svetot, tuku posredno, niz kola`no-monta`no posreduvawe na postojnite i istoriski primeri, izrazuva ~uvstva ili go pri- ka`uva svetot. Elementite na film- skiot jazik nemaat zna~ewe i smisla po sebe, tuku niv gi steknuvaat so kola`- no-monta`no premestuvawe i smestu- vawe vo tekst ili slika.
METATEKSTUALNOST
Postmodernisti~kite filmovi samosvesno i sistemski go svrtuvaat vnimanieto kon svojot status na arte- fakt. Tradicionalniot i moderniot film najstojuvaat da ja minimiziraat fikcijata i da go uverat gleda~ot deka do`ivuva stvarnost, da izgradat takva iluzija na svetot {to }e go zarobi re- cipientot vo svojot privid. Metateks- tualnite filmovi ja maksimaliziraat
34 R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002
KINOPIS25prv.pmd 34 06-Aug-02, 21:26 fikcijata i mu poka`uvaat na gleda~ot deka do`ivuva samo tvore{tvo. Metafilmska tehnika koristi Stole Popov vo svojot opus. Vo XIPSI ME- XIK filmot zapo~nuva so toa {to Ciganite gledaat indiski film. Na- ~inot na koj tie go do`ivuvaat filmot e miniesej za odnosot me|u filmot i stvarnosta, vidovite recepcija na umetnosta. Vo TETOVIRAWE, zatvo- renicite simuliraat televiziska ekipa, so koja eden od zatvorenicite (Kiril Pop Hristov) direktno im se obra}a na gleda~ite, me|u koi go smestu- va i svojot tatko, so {to nenadejno go vadi gleda~ot od filmskata iluzija.
INTERTEKSTUALNOST
Intertekstualnosta e koncept spored koj umetnosta e sostavena od umetnost ne vo onaa tradicionalna smisla deka nosi tragi od vlijanija tuku vo mnogu poradikalnata smisla: sekoja filmska sekvenca ili seg- ment e povtorna obrabotka na drugi filmovi {to mu prethodat ili go op- kru`uvaat individualnoto delo. Ne postoi ne{to kako {to e original- nost ili prvo delo: seta umetnost e intertekstualna. Postmodernizmot upatuva na toa deka nema ve}e {to da se raska`uva osven da se istra`u- vaat ve}e postojnite prikazni. Poli`anrovskoto isprepletuvawe na ma- kedonskite postmodernisti~ki filmovi e vo funkcija na vospostavuva- we vrski so celiot, ne samo filmski, umetni~ki univerzum. Makedonskiot postmodernisti~ki film se povikuva i na op{ti `anrovski modeli, no i na konkretni - re`iseri, avtorski pis- ma, filmovi, pa duri i posebni sek- venci od filmovi. Vo taa smisla, postmoderniot film ne nastojuva da se izdvoi od mno{tvoto filmovi i da go nametne svoeto raska`uvawe kako nadmo}na pretstava na beskone~noto i nemo`noto. Povikuvaweto na drugite umetni~ki dela e priznavawe na ogra- ni~enite mo`nosti na sekoe umetni~ko delo. Ovie filmovi ~estopati i namer- no go ostavaat ~uvstvoto na nesovr{e- nost, neza{ienost, {lifot me|u raz- li~nite estetski obrasci prisutni vo niv, so {to sakaat da uka`at i na mate- rijalniot i na duhovniot aspekt, na~i- not na koj nastanuva edno filmsko delo. Intertekstualnata vrska se ost- varuva preku tehnikata na citatot.
CITATNOST
Citatot e prenesuvawe i pre- mestuvawe na elementi, potstrukturi ili celini od edno umetni~ko, ili vonumetni~ko, vo umetni~koto delo {to se sozdava. Spored Mi{ko [uva- kovi} (1995:24), vo avangardata citi- raweto se primenuva vo formalna, destruktivna i antinarativna funk-
R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002 35
KINOPIS25prv.pmd 35 06-Aug-02, 21:26 cija na razoruvaweto na organskata celokupnost na umetni~koto delo i originalnosta na tvore~kiot ~in. Vo postmodernizmot, citatot se upotre- buva kako izraz na idejata deka ori- ginalen i izvoren tekst nema, tuku deka postojat samo transformacii i premestuvawa na postojnite jazi~ki tvorbi (citati na citatite, trans- figuracija, jazi~ki tragi). Otfrlaj- }i gi subjektivisti~kite strategii, koi smetaat na izrazuvawe na avto- rovata originalnost, postmoderniz- mot sozdava umetnost od igra na ci- tati, otvoreni imitirawa, zaemki i varijanti na tu|i temi. Vo ANGELI NA OTPAD e prisutna vrskata so neo- realisti~kiot film, preku citatite od De Sika i Felini, legendarnata scena so brodot; vo XIPSI MEXIK i direktno se citiraat popularnite indiski filmovi; vo MAKLABAS mu se pravi svoeviden oma` na pop-ar- tizmot; vo SVETLO SIVO se citira- at poznatite filmovi na Serxo Leo- ne; a vo ZBOGUM NA 20 VEK citaci- jata e mnogukratna: LUDIOT MAKS, 101 DALMATINEC, PETTIOT ELE- MENT, BETMEN, filmovite na Mana- ki, partizanskite filmovi.
AVTOREFERENCIJALNOST
Avtoreferencijalnosta ozna~uva posebna metatekstualna situa- cija vo koja avtorot i negovata poetika stanale predmet na sopstveniot tekst. Taka vo MAKLABAS Aco Stankovski gi reciklira svoite prethodni dela, svoite prethodni postapki od drugite mediumi -slikarstvoto, li- teraturata, fotografiite, instalaciite, intelektualnite preokupacii i tezi mnogupati iska`ani vo raznite novinski mediumi. Steknuvaj}i svest za svoite postapki, postmodernistot steknuva svest i za na~inot na kons- truiraweto na diskursite, i umetni~kite i neumetni~kite. Vo mnogu slu- ~ai, postmodernisti~kata avtoreferencijalnost e komentar na estetska- ta istorija na `anrot {to go usvoila. Tokmu takva e primenata na klasi~- noto otvorawe vo {pageti vestern manir - vo omnibusot SVETLO SIVO, vo koj poznavaweto na eden `anr se primenuva na edna banalna, sekojd- nevna i, za filmskiot diegezis, nebitna, marginalna sekvenca. Stole Po- pov miluva da se pojavuva kako statist vo svoite filmovi i so toa da uka- `e na svojot status na delo.
INTERMEDIJALNOST
Intermedijalnosta e pobivawe na `anrovskite granici me|u raz- li~ni tekstovi, kooptirawe na iskustva od drugi umetnosti i mediumi. Pavao Pavli~i} (1988) za intermedijalnosta veli deka e: _postapka so
36 R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002
KINOPIS25prv.pmd 36 06-Aug-02, 21:26 koja strukturi i materijali karakteristi~ni za eden medium se prenesu- vaat vo drugi, a edniot od niv obi~no e umetni~ki". So taa postapka se postignuva zbogatuvawe ili na smislata ili na atraktivnosta na izrazot. Vistinski intermedijalen odnos, spored Pavli~i}, nastanuva koga raz- li~nite umetni~ki mediumi }e go zadr`at svojot status, a stapuvaat vo nekoja so zna~ewe ispolneta relacija, a ne toga{ koga ednoto e vo slu`ba na drugoto. Tekstovite {to pripa|aat na dva mediumi treba da se ~itaat istovremeno. Makedonskite postmodernisti~ki filmovi vospostavuvaat intermedijalni odnosi so muzikata, stripot, dokumentarniot film, kuk- lenite filmovi za deca, video-artot, televizijata. Vo MAKLABAS ogrom- ni sekvenci od filmot se realizirani kako video-art, ~ija glavna estet- ska cel e da se dolovi koloritniot svet pod dejstvo na halucinogenite drogi, iako postoi dilema dali e toa svet na drogi ili vonzemski svet, nekoja paralelna dimenzija. Kako sosema posebni ise~oci funkcioniraat i sekvencite, odnosno zasvedo~uvaweto na javnite socijalni akcii, mi- tinzi, izlo`bi, koncerti, koi mo`at da se smetaat i za amaterski i za do- kumentaristi~ki film. Vo ZBOGUM NA 20 VEK, stripovskata matrica e celosno prisutna vo tekot na re~isi celiot film, pri {to najimpozantno e pretvoraweto na crte`ite od tetova`ite vo filmski diegezis, malata scena so koja detskite igra~ki se doloveni vo edna sekvenca, detaq {to mo`e da se tretira i kako mal kuklen film, a takvi se i kviz-{ou inter- venciite. Muzi~kite par~iwa i vo ZBOGUM NA 20 VEK, i vo MAKLABAS, i vo SVETLO SIVO, i vo PRED DO@DOT mo`at da se tretiraat kako muzi~ki spotovi, zatoa {to muzikata ne igra samo standardna uloga na funkciona- len element vo filmskiot semiozis tuku toa se sosema oddelni i zasebni celini. I pojavata na Xon Ilija Apel- grin, peja~kata vo kafeanata vo SVET- LO SIVO, i koloritniot voved vo Make- donija na Anastasija vo PRED DO@DOT, i pank i operetskite numeri vo ZBOGUM NA 20 VEK, i raznite muzi~ki interven- cii vo MAKLABAS.
PALIMPSEST
Palimpsestot e tekst napi{an preku nekoj drug tekst, koj prethodno e istrugan. Fizi~koto strugawe na tek- stot e najdalekuse`na kritika na in- terpretacijata i ja vme{uva vonznako- vnosta. Vsu{nost, tekstot e osloboden od svojot odnos sprema prethodnikot vo domenot na sodr`inata, za{to tie dva zapisi nikakva tema ili prikazna ne gi povrzuva, no toj e osuden na svojot pret- hodnik vo ramkite na na~inot na pos- toewe. Ve}e ne e bitno {to podocne`- niot tekst vo nitu eden pogled ne se od- nesuva na prethodniot, toj ne mo`e da se oslobodi od svojot prethodnik. Dras-
R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002 37
KINOPIS25prv.pmd 37 06-Aug-02, 21:26 ti~en primer za palimpsest e crno-beliot insert za incestot od po~e- tokot na vekot, vo ZBOGUM NA 20 VEK. Toj palimpsest ne e vo nikakva vrs- ka so ostanatite dve filmski celini, osven deka se raboti za incest, {to e i edna od generalnite linii vo filmot. So toa {to ne se sovpa|aat hro- nolo{ki i si`ejno vo filmot, ne se znae kakov e kauzalniot odnos me|u niv. Dali edniot film mu prethodi na drugiot, dali e inspiracija za fil- mot, ili e podocna nastanat. Palimpsestot e prisuten na razli~no nivo na filmot. Bidej}i scenite se konstruirani mizanscenski i foto- grafski, spored urnekot na ve}e postojnite filmovi, vistinskite sceni postojat palimpsestno zad novo snimanite. Likot na Kuzman e primer za palimpsesten lik. Vo nego se isprepleteni mnogu ni{ki, toj e Kuzman Ka- pidan, Bolen Doj~in, Rambo, Drakula. Preku palimpsestnosta, najdlaboko prodira postmoderni~koto kredo deka s# e ve}e ka`ano i deka ne mo`e ni{to novo da se ka`e i deka s# {to ostanuva e samo da se povtoruva ne~ie tu|o iskustvo.
ALEGORIJA
I makedonskite postmodernisti~ki filmovi od site retori~ki figuri najmnogu ja koristat alegorijata. Alegorijata e tropa dolga kolku i samiot tekst. Taa e inverzija na metaforata. Dodeka vo metaforata metafori~kata ramka na referencijata e otsutna, a bukvalnoto zna~ewe prisutno, vo alegorijata e obratnoto. Alegorijata e direkten prevod na apstraktni koncepti vo transparentno motiviran narativ (Mekhejl, 1987: 141). Alegorijata ja privlekuva fragmentarnoto, nedovr{enoto, necelos- noto. Alegoriskoto delo e sinteti~no, akumulacija, nepostojanost, vkrstu- vawe. Vo alegorijata vleguva s# no bez me|usebna komunikacija. Tokmu poradi nejasnata, hermeti~ka, nevidliva alegoriska smisla, makedonskite filmovi imaat ote`nata recepcija. Vo niv gledame likovi i dejstvija {to samo prividno se dvi`at vo nekoi poznati predeli. Vo niv alegoriskoto zna~ewe go potisnuva ona {to mu prethodelo, toa e dopolna. Likovite se samo konturi na ne~ii drugi likovi, na nekoi se}avawa, na nekoi poznati no izgubeni narativi, koi samo bledo prodiraat vo se}a- vaweto. Tie se imenski i pridavski kvalifikativi i bibliski aluzii: Gavril, Matej, Enigmati~arot, Devica, Traga~kata po vozbudi, |ubrexija- ta, tepkaviot, Pla~koto. Dali e toa Kuzman Kapidan, dali e bolen Doj~in, dali e vampir od Cepenkovite prikazni ili od filmovite za Drakula? Zad natrupuvaweto na narativni i motivski linii (postapokalipti~no vreme, vonzemjani, heroinski vojni, opoziciski mitinzi, umetni~ki per- formansi, arhai~ni su{testva), alegorijata se otvora kon nadvor, nepres- tano privlekuva zna~ewa, zatvoraj}i se pred individualnata umetnost.
PARODIJA
Brajan Mekhejl smeta deka parodijata e perfektna postmodernis- ti~ka forma, taa i gi inkorporira i gi preispituva modelite {to gi parodira. Parodijata gi presvrtuva vrednosnite nasoki ili orientacii na parodiraniot model. Tokmu takvi, napnati me|u identifikacijata i distancata, me|u presvrtuvaweto na vrednosnite nasoki i za~uvuvaweto na originalnite crti, se makedonskite postmodernisti~ki filmovi. Kaj niv go nema ona strogo modernisti~ko parodizirawe vo koe preku parodi- jata se za~uvuvaat moralnata cvrstina i duhovniot integritet na avtorot. Naprotiv, parodijata e sekoga{ i edno samoparodirawe. Vsu{nost, parodiraniot model e edinstveniot na~in na koj filmot postoi. Vo spo-
38 R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002
KINOPIS25prv.pmd 38 06-Aug-02, 21:26 menatata vovedna sekvenca vo SVETLO SIVO, parodiran e {pageti vest- ern modelot, no toa e i edinstveniot na~in na koj te~e filmskiot voved. Parodiraweto na nacionalnite, mitologizirani modeli, na bibliskite proro~ki diskursi, na semejnite drami, na visokokomercijalnite fil- movi e celata prikazna vo ZBOGUM NA 20 VEK. Celta na radikalnata parodija vo MAKLABAS e da se sprovede strategijata na eden poetolo{ki idiom - andergraundot (podzemjeto) kako subkulturen trend. Tamu se paro- dizira nau~nata fantastika so odbirot na model na _niskata", low-tech nau~na fantastika, me{aweto so `anrot na konspirativnite teorii kako zasvedo~ena subverzivna literatura i preku dopolnitelnoto travesti- rawe na SF `anrot, odnatre, so parodizacija na `anrovskite kanoni. Naprednatata tehnika kako zadnina ne e zemena seriozno, toa e grda dis- topija, akcentot e vrz _kartelizacijata" na idninata, rastot na mafija{-
kite konglomerati {to $ se zakanuvaat na nacionalnata vlada, vo eden _nulti stepen" na temporalna pomestenost. Pretstaveno e subkulturnoto milje vo Skopje, xganot, podzemjeto, marginalnite faci. Degradacijata i banalizacijata na mislovnosta i emocionalnosta se sprovedeni do kraj- ni granici, so burleskna grubost se karikiraat likovite i situaciite, se razgoluvaat i se vulgariziraat individualnite i socijalnite maani, do- minira prosta~kiot jazik i se depatetiziraat melodramskite sekvenci. Centralen motiv na prozata e karnevalizacijata na zastra{uva~kata so- cijalna tema - zloupotrebata na drogi. I tuka dominira veselata, anti- nihilisti~ka relativizacija. So paronomasti~ko iskrivuvawe na imiwa od vontekstovnata stvarnost (Mausdonija, Skotje, Gazi Bejb) se parodizi- rani site toposi i likovi {to se pojavuvaat vo realniot `ivot.
R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002 39
KINOPIS25prv.pmd 39 06-Aug-02, 21:26 EKLEKTIZAM
Tvore~ko integrirawe na razli~ni vidovi tradicija se pravi po- radi noviot eklekti~ki priod kon avtorskata originalnost, kon deloto, kon `anrot i stilot. Napu{taj}i go imperativot na novoto, originalnoto i nepovtorlivoto, eklekticizmot vo ova zna~ewe koristi s# {to e ras- polo`livo. Gi citira site mo`ni stilovi na epohata. Zatoa ovie postmo- derni filmski tvorbi se poli`anrovski. Tie poa|aat od edna ideologija na neverba sprema site vrednosti, edna teorija na iscrpenost, raspad i katastrofi~nost koga s# e ka`ano, pa nie samo }e go citirame i }e go pre- ka`uvame ka`anoto.
PASTI[
Pasti{ot e najkoristenata eklekti~ka tehnika kaj ovie filmovi (fr. pastiche, smesa, imitirawe na manirot na nekoj poznat slikar za ~ie deloto se pretstavuva, izmama, prelaga, pretstavuvawe za ne{to {to ne e; pasti{ - tekst proizveden spored pravilata na drug tekst, imitacija). Bidej}i ve}e nema subjekt, nema avtorska individualnost, nema linearna istorija, nema novum, se sozdava eden postistoriski, postmoderen pros- tor vo koj site praktiki, site stilovi se dozvoleni. Vo taa slobodna igra na _izbirawe", ne postoi nekoj opredeluva~ki vrednosen sistem, koj bi izdvojuval prioriteti ili koj bi sozdaval hierarhija na vrednosti. Site elementi, kodovi se prisutni vo edna bezinteresna i osloboduva~ka smisla, li{eni (ili oslobodeni) od koj bilo modernisti~ki imperativ. Koristeweto na pasti{ite vo postmodernisti~kata umetnost gi li{uva stilovite ne samo od specifi~niot kontekst tuku i od istoriskata smis- la. Vo taa nasoka, ZBOGUM NA 20 VEK funkcionira kako splet od pasti{i - na postapokalipti~na drama, na semejna drama, na futuristi~ki spek- takl, na crno-bel film, koi se me{aat bez ogled na nivnata realna isto- risko-umetni~ka kontekstualizacija, no tie i vleguvaat vo eden postis- toriski prostor vo koj site praktiki se dozvoleni, site stilovi i strate- gii od minatoto, vo koj nitu hronotopot, kolku i da e konkretno odreden, ne sozdava ~uvstvo na poznatost, na vkotvenost vo odreden prostor i vre- me. Se raboti za apokalipti~nata svest na postmodernata, koja istorijata ja gleda kako urnatina (Kilb, 1988: 24) ili kako paranoi~na teorija na za- govor, kako {to e toa vo MAKLABAS.
ZAKLU^OK
Postmodernata vo makedonskiot film ne e golema po obem, samo ne- kolku filma, no vo odnos na kvalitetot, t.e. zastapenosta na postmoder- nite svojstva i odliki, kako {to vidovme, taa e naglaseno prisutna kaj spomenatite filmski avtori. Prvoto pojavuvawe, vo stilot na eden neo- konzervativen riplej, go ima vo 1986 vo filmot SRE]NA NOVA ‘49 na Stole Popov. Ovoj avtor i vo podocne`nite svoi filmovi TETOVIRAWE, XIPSI MEXIK, vo mala mera, koristi postmodernisti~ki tehniki ili temi (Ciganite kako metafora na nomadizmot, nepostojanoto, fluktui- ra~koto, marginalnoto, homoseksualizmot i transvestizmot, socijalnite otpadnici). Vistinski bum vo filmot makedonskata postmoderna pravi vo devedesettite, isto kako i kaj ostanatite umetnosti: literaturata, tea- tarot. Najavena srame`livo so filmot PRED DO@DOT na Man~evski, taa se rasprsnuva vo eklatantno postmodernisti~ki dela na tandemot Popo- vski, Mitrevski, prvi~no i Janakijevi}, i na Aleksandar Stankovski,
40 R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002
KINOPIS25prv.pmd 40 06-Aug-02, 21:26 kako i vo ANGELI NA OTPAD na Dimitrie i Tomislav Osmanli i PRA[I- NA na Mil~o Man~evski. Na~inot na koj se organizirani esteti~kite svoj- stva na postmodernizmot vo ovie filmovi zagovara buntovnost vo odnos na konvencionalnite filmski modeli, eksperimentatorstvo, ote`nata recepcija. Toa e moment {to mo`e da se problematizira ako se ima pred- vid t.n. umetni~ka maska na postmodernizmot, semiotikata na navodnici- te, vo koi umetni~kata subverzija se plasira vrz navidum gledlivi, komu- nikabilni filmski modeli i obrasci. Poradi tehni~ko-tehnolo{kite i materijalnite te{kotii, filmovi vo Makedonija se snimaat poretko i vo mal obem, poradi {to i ovie avtori te{ko doa|aat do svoite novi ostva- ruvawa. Od druga strana, ima niza mladi avtori, so o~igledni postmoder- nisti~ki sklonosti, koi dejstvuvaat na poleto na dokumentarniot film, videoklipovite, video-artot, televiziskite filmovi, koi od razni pri~ini nemaat {ansa da se iska`at preku dolgometra`ni igrani filmo- vi. Poradi tie pri~ini, makedonskata filmska postmoderna e pove}e po- tencija, pove}e vo najava, koja koristi razni strategii na filmsko pre`ivuvawe i kakov takov tvore~ki anga`man, toj mo`e da se analizira ako se pro{iri istra`uvaweto na temata vo ramkite na celokupniot au- diovizuelen medium.q
Bibliografija
Barthes, Roland (1992). "From work to text" in: Modern literary theory: a compara- tive introduction, (ed. Ann Jefferson). London: B.T. Batsford ltd, pp. 166-185 Best, Stiven; Kelner, Daglas (1996). Postmoderna teorija, Skopje: Kultura Bodrijar, @an. (1991). Simulakrumi i simulacija, Novi Sad: Svetovi Virilio, Paul. (1989). "Hitrost i poslednji grad" (Intervju). in: Delo, br. 9-12, Beograd, pp. 48-57 Liotar, @an-Fransoa. (1989). "Apel koji nas prevazilazi" (intervju). In Delo,9-12, Be- ograd: Nolit Mchale, Brian. (1987). Postmodernist fiction, London and New York: Routledge Mo~nik, Rastko. (1998). Alterkacije: alternativni govori i ekstravagantni ~lanci, Be- ograd: XX vek Pavli~i}, Pavao. 1988)."Intertekstualnost i intermedijalnost. Tipolo{ki ogled" in: "In- tertekstualnost i intermedijalnost (Zbornik)", Zagreb Torres, Felix. (1988). "Post? Oblici i su{tina novog spora starih i modernih" in: Post- moderna - nova epoha ili zabluda, (Ivan Kuva~i}, Gvozden Flego, ur.) Zagreb: Napr- ijed, pp.159-174 Hassan, Ihab. (1987). "Pluralizam u postmodernoj perspektivi" in: Quorum, br. 3-4, Zagreb, pp. 23-42 Hutcheon, Linda (1995). A poetics of posmodernism. New York: Routledge D`ejmson, Frederik. (1985). "Postmodernizam ili kulturna logika kasnog kapitalizma" in: Radio Beograd-Treþi Program, br. 64, Beograd, pp. 181-228 D`enks, ^arls. (1985). Jezik postmoderne arhitekture, Beograd [uvakovi}, Mi{ko. (1995). Postmoderna 73 pojma, Beograd
R. Ala|ozovski, Postmodernizmot vo makedonskiot film, Kinopis 25(14), s.27-41, 2002 41
KINOPIS25prv.pmd 41 06-Aug-02, 21:26 KINOPIS25prv.pmd
DENOVI NA BUGARSKIOT FILM (Eldora Trajkova,1992),SOL(EduardZahariev,1965), Kirkov, 1981),dokumentarniteNEONSKIPRIKAZNI (Qudmil ORKESTAR BEZIMEN i 1967) @eqazkova, (Binka BALON PRIVRZANIOT 1971), Andonov, (Metodi ROG TI, KOJSINANEBESI(Do~oBoxakov,1990),KOZJIOT ^EVLI NANEPOZNATIOTVOIN(RangelVl~anov,1979), LAKIRANITE - igranite filmovi: slednive prika`ani Vo ramkitenaDENOVITENABUGARSKIOTFILMbea filmoteka. nacionalna Bugarskata i Makedonija na Kinotekata - institucii nacionalnite bea Bugarija Republika i Makedonija Republika me|u razmena me|udr`avna ovaa na realizatori i Nositeli Plovdiv. i Sofija vo godina 2001 noemvri MAKEDONSKIOT FILMrealiziranavotekotnamesec BUGARSKIOT FILM,kako NA DENOVI manifestacijata odr`a se Bitola vo april 24 do 18 od i Skopje vo april 17 do 11 od godina, Ovaa 42 reciprocitet naNEDELATANA 06-Aug-02, 21:26 ESENSKO (Pan~o Cankov, 1982), LAVIRINTI (Anri Kulev, 1984) i TRPENIETO NA KAMENOT (Kostadin Bonev,1998) i animiranite - FEVRUARI (Stojan Dukov, 1978), @ENIDBA (Slav Bakalov, 1984), MARGARITKA (Todor Dinov, 1965), KU-KU (Velislav Kazakov, 1983), HIPOTEZA (Anri Kulev, 1976), KONZERVA FILM (Zlatin Radev,1990), UMNO SELO (Dowo Donev, 1972) i SINOOKATA MESE^INA (Pen~o Kun~ev, 2001).
Po povod DENOVITE NA BUGARSKIOT FILM, kako gosti na na{ata Kinoteka, vo Makedonija prestojuvaa na{ite dragi kolegi od Filmotekata, direktorot Qudmil Haxisotirov i sorabotnikot Antonija Kova~eva, filmski kriti~ar, kako i poznatite bugarski filmski tvorci Rangel Vl~anov, Eldora Trajkova i Stojan Dukov. Vo ovaa rubrika {to iscelo ja posvetuvame na bugarskiot film gi pomestivme intervjuata so Rangel Vl~anov, Eldora Trajkova i Stojan Dukov, kako i osvrtot kon razvojot na bugarskiot film od na{iot kolega Miroslav ^epin~i}.
KINOPIS25prv.pmd 43 06-Aug-02, 21:26 "Privrzaniot balon", igran (Binka @eljazkova, 1967)
"Ti, koj si na nebesi", igran (Do~o Boxakov, 1990)
KINOPIS25prv.pmd 44 06-Aug-02, 21:26 POVODI
MIROSLAV ^EPIN^I] Kinopis 25(14), s.45-58, 2002 s.45-58, 25(14), Kinopis UDK 791.43/.44(497.2)(091)(049.3) UDK KON BLISKITE KINEMATOGRAFSKI PROSTORI
(BELE[KI ZA BUGARSKIOT FILM)
MALE^OK ISTORIOGRAFSKI BREVIJAR
Podgotvuvaj}i gi ovie bele{ki vo nade` da poslu`at kako eden mo- `en obid za pretstavuvawe na ovaa nam bliska kinematografija, prebaruvaj}i po sopstvenite spomeni za moite kontakti so bugarskiot film, uspeav nekako da soberam ne{to pove}e od dvaeset naslovi na bu- garski filmovi. Toa se glavno vizuelni sredbi rasposlani na pove}e od ~etiri decenii od prvoto moe gledawe na eden bugarski film POD IGO- TO na re`iserot Dako Dakovski, vsu{nost ekranizacija na romanot na bu- garskiot literaturen klasik Ivan Vazov. Dejstvieto e smesteno vo osum- desettite godini na devetnaesettiot vek, a Turcite se s# u{te gospodari na bugarskite prostori. Vo takvite okolnosti se ra|a narodnoto dvi`ewe predvodeno od progonatiot u~itel Ivan. Toj so svoite sledbenici vr{i obemni podgotovki za narodno vostanie. No, nekolkumina predavnici za toa gi izvestuvaat Turcite, koi go zadu{uvaat po~etokot na vostanieto. Sepak, zapo~natiot otpor dava nesomneni plodovi i taka 1877 pretstavu- va godina na osloboduvawe na Bugarija. Ovoj film po mnogu {to e karakteristi~en za bugarskata kinema- tografija. Toj go promovira `anrovskoto interesirawe za nacionalnata istorija i bez somnenie pretstavuva za~etok na edna mo{ne bogata temat- ska linija, koja }e do`ivee nesekojdneven estetski kvalitet i afirmaci- ja vo ramkite na bugarskata kinematografija. Vpro~em, op{to zemeno, i najgolemiot broj od tie filmovi {to jas gi imam gledano od bugarskata produkcija pretstavuvaa, pove}e ili pomalku, vizuelni istoriski trak- tati i nametnuvaa vpe~atok za edna `anrovska predominacija vo dade- niot kinematografski kompleks.
45
KINOPIS25prv.pmd 45 06-Aug-02, 21:26 Se razbira, ne{to podocna imav mo`nost i da go korigiram ovoj vpe- ~atok vo zabele`itelna mera, gledaj}i gi filmovite: PRVATA LEKCIJA, NESPOKOEN PAT, SE SLU^I NA ULICATA, MALIOT KAPETAN, ZLATNI- OT ZAB, SONCE I SENKA, TUTUN, BEDNATA ULICA, KRADEC NA PRASKI, INSPEKTOR I NO]TA, KOZJIOT ROG, ZAROBENOTO JATO, SME BILE MLADI, YVEZDI, CAR I GENERAL i, sekako, u{te mnogu naslovi za mene nedovolno poznati, no za `al i na na{ata publika, se dela {to mo{ne dos- toinstveno ja pretstavuvaat bugarskata kinematografija kako edna od vrvnite vo isto~noevropskite kinematografski prostori. Ova ~uvstvo se zacvrsti vo golema mera, sledej}i ja programata odr`ana vo tekot na april kako _Denovi na bugarskiot film". Ovaa kul- turna manifestacija vo organizacija na Kinotekata na Makedonija i Bu- garskata nacionalna filmoteka, inaku e vozvraten ~in na zapoznavawe, poblisko i potrajno za dvete ki- nematografii, bidej}i sli~na manifestacija kako _Nedela na makedonskiot film" vo organi- zacija na Kinotekata na Makedo- nija e odr`ana ve}e kon krajot na minatata godina vo NR Bugarija. Taka, izborot {to ni se po- nudi vo aprilskite denovi na bu- garskiot film vo Skopje, bez som- nenie, be{e intriganten za najgo- lemiot del od publikata, a slo- bodno mo`eme da re~eme i estet- ski provokativen. Ova ne se dol- `i tolku na edno novo zapozna- vawe so doblestite na bugarski- te filmski ostvaruvawa, tuku pove}e na originalnosta na izra- zot i sve`inata na artisti~kite dostreli, koi ne se prosto samo prenesen plod na edna bogata kinematografska tradicija. Se raboti, po moe mislewe, za edna retko dosledna rezultanta na op- redelena kinematografska kli- ma, koja bezdrugo zaslu`uva da bide {to podetalno zapoznaena. "Privrzaniot balon", igran Razvojniot model na bugar- (Binka @eljazkova, 1967) skiot film, kako vpro~em i raz- vojnite modeli na kinematografiite od ovie prostori, vo svojot globalen tek se bezmalku sli~ni, taka {to toa, na nekoj na~in, sega e ve}e eden is- toriografski stereotip. No, tokmu ona {to intrigira vo celiot toj pro- ces e ona sporadi~no projavuvawe na opredelenite vizuelni specifi~- nosti, koi se del od bogatstvoto na sekoja oddelna kinematografija. Takvite probivi vo ekspresivno-formalna smisla se od poodamna zabe- le`ani vo onoj kvalitativen vrv na bugarskata kinematografija. Me|utoa, samiot umetni~ki proces {to gi ovozmo`uva vakvite rezultati e poneko- ga{ mo{ne kompliciran za edna poednostavena eksplikacija. Te{kotiite za i okolu objasnuvawata na ovie specifi~nosti, ~inam, se vrzani za relevantnosta na atributot _umetni~ki", koj ne tolku ~esto soodvetstvuva so s# pove}e prisutnata mediumska globalizacija.
46 M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002
KINOPIS25prv.pmd 46 06-Aug-02, 21:27 No, kako i da e, tokmu ovoj intriganten moment bi trebalo spontano da n# naso~i kon...
PO^ETOCITE NA BUGARSKIOT FILM
Ve}e spomnavme deka na ovie prostori, bezmalku, site nacionalni kinematografii startuvaat spored nekakov identi~en princip. Taka, nekade kon krajot na 19 vek, poto~no 1898/99, vo site pogolemi urbani mesta vo Bugarija e demonstriran noviot i edinstven mediski pronajdok na toa stoletie, kinematografot. Se razbira, toa bea i edinstvenite to- ga{ raspolo`ivi repertoarski ostvaruvawa na bra}ata Limier. Za~etokot na nacionalnata kinematografska dejnost se slu~uva ne- kade okolu 1910 godina, koga ve}e zapo~naa da se snimaat po nekoi doku- mentarni kino-hroniki, reali- zirani glavno od bugarskite sni- mateli, od koi se spomnuvaat slednive: G. Vel~ev, I. @ekov i I. Dimitrov. Ne{to porano, oko- lu 1907-1909, vo Sofija e ofor- meno i novo zdanie nameneto za bioskopski pretstavi pod ime _Moderen teatar", koj imal oko- lu 600 mesta, a po nego vedna{ sleduvalo otvorawe na u{te po- golemo kino _Odeon" so okolu 800 mesta. Ponatamu, isto taka sleduva edna toga{ intenzivna kinofikacija i vo provinciski- te gradovi: Varna, Ruse, Plovdiv itn... Vo 1915 godina e sozdaden i prviot bugarski igran film GALANTNIOT BUGARIN, vo koj nastapija akterite na Sofiski- ot naroden teatar so Vasil Haxi Gendov na ~elo, koj voedno be{e i re`iser na filmot. Od ovoj odamna is~eznat film ostanale samo nekolku fotosi i skica na si`eto, od {to mo`e samo da se pretpostavi deka se raboti za obid za filmska komedija, pra- vena pod golemo vlijanie na toga{niot tatko na filmskata komedija, popularniot francuski komi~ar Maks Linder. GALANTNIOT BUGARIN e, vsu{nost, edna simpati~na komi~na sto- rija za uporniot no na kraj nasamaren dodvoruva~, so koja bugarskiot igran film vo tie pionerski godini }e ja zapo~ne svojata, vo toa vreme, s# u{te skromna tvore~ka aktiva. No, bez ogled na te{kite materijalni uslovi, nedostigot na tehni~ka baza vo elementarna smisla, pa i bez osobena pod- dr{ka od strana na dr`avnata uprava, tokmu vo ovoj pionerski period se snimeni u{te desetina igrani ostvaruvawa. Za `al, po s# se ~ini deka seta ovaa produkcija imala glavno poluamaterski karakter, {to e, vpro- ~em, slu~aj i so site ostanati prvi~ni filmovi na drugite nacionalni kinematografii od toj period.
M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002 47
KINOPIS25prv.pmd 47 06-Aug-02, 21:27 Taka, najgolemiot del od ovie ostvaruvawa ne gi nadminuva ramki- te na pove}e ili pomalku uspe{ni obidi da se sozdade {to poprifatliva folklorna melodrama. Dobar primer za ova, sekako, e i filmot POD STAROTO NEBO na re`iserot Nikolaj P. Larin, a spored scenario na Can- ko Cerkovski, snimen vo 1922 godina. Toa e qubovna melodrama smestena vo ruralen ambient, so niza sociolo{ki implikacii, koi na ovoj film mu pridavaat edna poseriozna nota, nadminuvaj}i go taka diletantskiot pri- stap kon scenaristi~kiot materijal, poznat od pove}e prethodni film- ski ostvaruvawa. Sekako, treba da se spomne deka tuka se raboti, vsu{- nost, za ekranizacija na edna poznata literaturna tvorba, sprema koja, mo`ebi za prv pat, e vospostaveno dostojno mediumsko vnimanie i seri- ozen odnos, {to, pak, se stilsko-dramatur{ki doblesti po koi bugarskata kinematografija }e stane mo{ne poznata i ceneta. Vo filmot u{te se sre- }avame i so realisti~ka obrabotka na dejstvieto i negovite pridru`ni elementi, vnimatelen izbor na scenskite ambienti, gri`liv odbir na scenografski i kostimografski elementi, kako i primeren na toa, nastap na celiot raspolo`iv akterski ansambl, anga`iran povtorno od redovite na akterite na Narodniot teatar. Site ovie kvaliteti go ~inat ovoj film osobeno interesen, i toa ne samo od istoriografski aspekt. Inaku, {to se odnesuva do produkciskata struktura i nejzinoto pr- vi~no formirawe, poznato e deka vo 1919 godina be{e osnovano akcioner- skoto dru{tvo _Luna-film", so ~ii sredstva prvin se snimaat kusomet- ra`ni i dokumentarni filmovi za potoa da se snimat i nekolku igrani dela, glavno ekranizacii na literarnite dostreli na toga{nata bugarska "Ti, koj si na kni`evnost. Eden od takvata produkcija, bez somnenie najuspe{en, be{e nebesi", igran predmalku spomnatiot film POD STAROTO NEBO. (Do~o Boxakov, Ponatamu, bugarskata kinematografija, makar i vo ovie skromni op- 1990) {testveno-istoriski ramki, prodol`uva da egzistira. Ostavenite poda-
48 M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002
KINOPIS25prv.pmd 48 06-Aug-02, 21:27 toci za ovaa produkcija se isto taka skromni, no nekoi dela sepak osta- vaat zabele`itelna traga, makar vo forma na samo pi{uvani podatoci ili, pak, kako svoevidni vizuelni _palimpsesti", filmovi od koi e so~uvano po nekoj metar film i po nekoj fotos. Seto toa nesekoga{ e do- volno za rekonstrukcija na edno filmsko ostvaruvawe. Me|utoa, negovoto idejno zna~ewe, vo ovoj slu~aj, dominira nad onie eventualni estetski dostreli, koi, sepak, pote{ko se za~uvuvaat vo se}avawata. Eden od takvite primeri e i slu~kata so filmot GROBOVI BEZ KRST, na re`iserot Boris Gre`ov, a spored scenarioto na Bon~o Nesto- rov. Filmot e snimen vo 1931 godina, dodeka tematski e povrzan so rural- nata sredina, a vo nego, pokraj melodramskite elementi, su{testvuvaat i silni socijalno-kriti~ki tonovi. Toa se, glavno, odblesoci na po~etocite na fa{isti~kata kampawa vo Bugarija, koi vo svojata ekspanzija gi zafa- }aat i patrijarhalnite selski prostori. Niz sudbinata na eden selanec, napraven e obid za fabularna refleksija vrz sudbinite na lu|eto so koi toj stapuva vo kontakt, otslikuvaj}i ja na eden po{irok plan opasnosta od nametnatata ideologija, koja s# pove}e zema zamav me|u bugarskoto nase- lenie. ]e zabele`ime, isto taka, deka filmot ne be{e blagonaklono pri- men od toga{nata cenzura. Toj moral da bide korigiran vo monta`a i taka so mno{tvo isfrleni delovi praten vo ograni~ena eksploatacija. Origi- nalnata kopija na filmot podocna e zagubena, a spored istoriografskite podatoci, so~uvana e samo edna tretina od nego. Sepak, filmot GROBOVI BEZ KRST so svojata pojava ozna~uva edna nova etapa vo raste`ot na bugarskiot igran film, vo osvojuvaweto na kriti~kata svest i nejzinoto vnesuvawe vo dramatur{kite elementi na filmot, kone~no vo zazemawe opredelen socijalen stav, {to voedno pret- stavuva krupen mediumski ~ekor, mo`ebi neo~ekuvan vo tie nemirni godi- ni za bugarskata filmska produkcija. Sledstveno na toa, primerot so filmot GROBOVI BEZ KRST naj- dobro svedo~i za nadminuvaweto na edna faza na bugarskiot film, koja trae{e od po~etocite, zna~i od 1915 godina, pa s# do 1930, vo koja glavno se snimaa komedii, qubovni melodrami i po nekoi dela od folklornoto nasledstvo, ~ii akteri i prika`ani dejstvija sekoga{ bea daleku od se- kojdnevniot `ivot, ostanuvaj}i taka i bez nekoe pogolemo vlijanie vrz bugarskite gleda~i. Takvite i sli~ni stilsko-dramatur{ki neotpornosti, vo prili~na mera, gi poseduva filmot BUNT NA ROBOVITE, vo re`ija na veteranot Vasil Gendov, snimen vo 1933 godina. Sodr`inata na filmot zboruva za `ivotot i deloto na nacionalniot heroj Vasil Levski, no dejstvieto e obremeneto so artisti~ki nedoslednosti i dramatur{ki naivnosti, pa taka ovoj prv obid da se sozdade ep za revolucionarnoto zna~enie na Lev- ski ostanuva neuspe{en. Filmot, isto taka, e zaguben i za nego podatocite se glavno od toga{niot pe~at, bidej}i filmot be{e reklamiran kako prv bugarski zvu~en film. Sepak, i pokraj site svoi slabosti, BUNTOT NA ROBOVITE pretstavuva otvorawe na nova tematska linija, podocna od za- bele`itelno zna~ewe za bugarskata kinematografija, a toa e edna seri- ozna posvetenost na istoriskata tematika. Ovoj film, inaku, e snimen vo produkcija na _Bugarsko delo", prva- ta dr`avna filmska producentska organizacija. Istata firma vo 1936 godina go snima i filmot GRAMADA, koj pretstavuva edna od prvite ekra- nizacii na deloto na pisatelot Ivan Vazov. Re`iser na filmot be{e Aleksandar Vazov, koj napravi i scenaristi~ka adaptacija na istoimena- ta poema. Mo`eme da spomeneme deka ovoj dramski materijal ima nekoi tematski dopirni to~ki i so makedonskata bitova klasika, ovde mislam
M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002 49
KINOPIS25prv.pmd 49 06-Aug-02, 21:27 pred s# na dramata na Vojdan ^ernodrinski _Makedonska krvava svadba". Vo GRAMADA, isto taka, se sprotivstaveni Turcite kako nasilnici spre- ma mesnoto naselenie vo ramkite na koe spontano se sozdava svesta za otpor sprema ugnetuva~ite. Ovaa poraka }e bide dostoinstveno reflek- tirana i ne{to podocna vo filmot STRAHIL VOJVODA, snimen vo 1938 godina vo re`ija na jugoslovenskiot sineast Josip Novak. STRAHIL VOJVODA e, isto taka, ekranizacija na edno literarno delo. Romanot _Ajdutin majka ne rani" na poznatiot bugarski pisatel Or- lin Vasilev obiluva so vozbudlivi akcii vo koi povtorno se sprotivsta- veni turskite okupatori i doma{noto naselenie. Si`eto, osobeno pogod- no za filmska transpozicija, im poslu`i na avtorite da sozdadat inte- resno filmsko ostvaruvawe, koe duri na mesta gi dosegnuva i stranskite filmski urneci za toa vreme. Vo formalno-tehni~ka smisla, ova delo, bezdrugo, e edno od najuspe{nite, a so nego na nekoj na~in se zaokru`uva ovaa, uslovno nare~eno, prvi~na faza vo razvojot na bugarskata kinematografija. Vo nea, kako {to mo`e da se naseti, se vospos- tavuvaat nekoi realni artisti~- ki i organizaciski osnovi za ed- na relevantna nacionalna film- ska produkcija. Vo ovoj period, da go povto- ram ve}e spomenatoto od po~eto- kot na ovoj tekst, e osobeno inte- resno i karakteristi~no vrzuva- weto na tuku{to nastanatata bu- garska kinematografija za bugar- skata literatura i teatar. I ako toj period vo {to bilo vlijae{e vrz sovremeniot bugarski film, toga{ toa e tokmu toa povrzuvawe za literaturata i nacionalniot teatar. Se razbira, tuka e i is- klu~itelno projaveniot afini- tet kon istoriskata tematika. So vaka osvoenite i formirani ki- nesteti~ki doblesti, bugarskata kinematografija }e za~ekori po...
"Kozjiot rog", NOVITE FILMSKI PATI[TA igran (Metodi Andonov, 1971) Novata etapa vo razvitokot na bugarskata kinematografija zapo~- nuva po zasnovuvaweto na narodno-demokratskata vlast vo 1944 godina. Ve}e vo 1946, organizacijata _Bugarsko delo" se zdobiva so monopolni prava za uvoz i distribucija na filmovi vo Bugarija. Vo 1947, vo sorabot- ka so sovetskite filmski rabotnici, se snima dolgometra`en dokumen- taren film BUGARIJA. Nabrgu potoa nastanuvaat solidni dokumentarni ostvaruvawa kakvi {to se: EDEN DEN VO SOFIJA, PAT NA REPUBLIKA- TA, PETTIOT KONGRES NA BKP, PATOT E ZAPO^NAT i drugi... Vo me|uvreme, vo 1948 godina, kinata, postojaniot filmski fond i tehni~kite sredstva preminuvaat vo nadle`nost na dr`avata. Sega ve}e kon krajot na ~etiriesettite i po~etokot na pedesettite godini, zna~i na- poredno so ostanatite procesi vo kinematografskata sfera, zapo~nuva i
50 M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002
KINOPIS25prv.pmd 50 06-Aug-02, 21:27 nejzinoto kadrovsko obnovuvawe. Ovde, bezdrugo, treba da gi spomeneme re`iserite: Dako Dakovski, Borislav [araliev, Vladimir Jan~ev, potoa scenaristite Angel Vagen{tajn, Hristo Ganev. Site tie po~nuvaat da dej- stvuvaat naporedno so filmskite rabotnici od ne{to postara generaci- ja, koi se vklu~uvaat vo novite napori za povtorno vospostavuvawe na bu- garskiot film. Me|u niv se nao|aat i imiwata na re`iserite Anton Mari- novi~ i Zahari @andov, potoa renomirani pisateli kako Pavel Ve`inov i Orlin Vasilev... Vo 1950 godina e proizveden prviot igran film po edna dolga pau- za za bugarskata kinematografija, a toa e KALIN OREL vo re`ija na Boris Borozanov. Scenarioto na Orlin Vasilev ovde razlaga edna romanti~na, a voedno i tragi~na storija za revolucionerot Kalin. Toj po mnogu godini minati vo turskiot kazamat uspeva da izbega i da se vrati vo sega ve}e oslobodenata zemja. No, nego i tuka go pre~ekuvaat neo~ekuvani isku{e- nija. Socijalnite nepravdi se s# pove}e prisutni me|u lu|eto, a zapo~nat
e proces na klasno raslojuvawe. Kalin, star revolucioner i u~esnik vo "Kozjiot rog", Aprilskoto vostanie, se zbli`uva so socijalistite bidej}i tie sega gi igran (Metodi nosat idealite na negovata nekoga{na borba. Andonov, 1971) Inaku, re`iserot Boris Borozanov be{e eden od vidnite akteri na Narodniot teatar i igra{e vo filmovite POD STAROTO NEBO i STRA- HIL VOJVODA, a roden e vo Kratovo vo 1897. KALIN OREL e negovata naj- krupna re`iserska rabota, vo koja toj so uspeh se obiduva da vnese nekoi novi dramatur{ki postulati vo tradicionalnata poetika na bugarskiot istoriski film. Vo ovoj film e uspe{no sozdaden eden monumentalen lik proniknat so prometejsko ~uvstvo za borba po socijalna pravdina. Dodeka filmot KALIN OREL be{e posveten na temata za nastanu- vaweto na socijalisti~koto dvi`ewe vo Bugarija kon krajot na 19 vek, slednite igrani ostvaruvawa ve}e go tretiraat pobliskoto minato. Taka, za prv dr`aven igran film vo vistinska smisla se smeta TREVOGA, na re-
M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002 51
KINOPIS25prv.pmd 51 06-Aug-02, 21:27 `iserot Zahari @andov, a spored scenarioto na Angel Vagen{tajn, napi- {ano po istoimenata piesa na Orlin Vasilev. Tematski, ovoj film e pos- veten na antifa{isti~kata borba na bugarskiot narod za vreme na Vtora- ta svetska vojna. Dejstvieto se fokusira vo ramkite na edno sofisko se- mejstvo i vo taa mikrosocijalna atmosfera se odrazuvaat pogubnite vli- janija na fa{izmot. Siot ovoj mo{ne ambiciozno zadaden dramatur{ki diskurs, iznenaduva~ki za toj period, e predaden artisti~ki ve{to niz psiholo{ka akcija. Pritoa, o~igledno e deka avtorite uspeale da izbeg- nat sekakvi {ablonski re{enija, so ogled na tuka prisutnata tematsko- ideolo{ka delikatnost. Od druga strana, pak, TREVOGA pretstavuva i mo{ne soliden dostrel vo ~isto formalna smisla, so izdr`an monta`en ritam, plasti~nost na dejstvieto i izrazit kinesteti~ki uset, pred s#, na negoviot re`iser @andov, dotoga{ eden od osnovopolo`nicite na bugar- skiot dokumentaren film, komu ova mu e edna od prvite raboti vo igrana- ta produkcija. Ve}e po ovie prvi~ni uspesi, mo`e so sigurnost da se naseti edna vetuva~ka atmosfera polna so tvore~ki entuzijazam i energija, pa sepak s# u{te na najdoblesen na~in povrzana i so svojata kinesteti~ka tradici- ja, sozdadena pred pove}e decenii... Ova nastojuvawe ne se ogleduva samo vo tematskiot odbir i `anrovskata naso~enost, tuku i vo permanentnoto po~ituvawe na eden opredelen ikonografski koncept i postojaniot stre- me` za negovo nadgraduvawe. Mo`ebi, opusot na @andov vo svojot ponatamo{en tek ja potvrduva ovaa po malku forsirana teoretska teza. No, vo bugarskata kinematogra- fija postoi u{te dobar broj avtori {to }e ja sledat i izgraduvaat istata tvore~ka pateka. Ve}e vtoriot film na @andov SEPTEMVRIJCI snimen vo 1954 }e gi nadrasne `anrovskite ramki postaveni vo negoviot prv film. Vo SEPTEMVRIJCI, pak, se sre}avame so istoriska tematika, so toa {to dramatur{kiot koncept vo ova delo e naso~en i graden vrz epski narativni koordinati. Vo filmot se obraboteni istoriski sobitija pred i za vreme na Pr- voto antifa{isti~ko vostanie vo 1923 godina. Epskiot ton na filmskoto ka`uvawe soodvetstvuva na isto tolku {iroko postavenata scena kako ak-
"Kozjiot rog", igran (Metodi Andonov, 1971)
52 M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002
KINOPIS25prv.pmd 52 06-Aug-02, 21:27 cija od izvesna doza na pateti~ni tonovi. Na toj na~in stilski voobli~en, ovoj film, vo kontekstot {to prethodno be{e spomnat, pretstavuva eden vid nov poetolo{ki is~ekor, koj zaslu`uva estetsko vnimanie i koj pona- tamu vo `anrovskiot raste` }e se poka`e kako osobeno funkcionalen. Za razlika od vakviot tematski raste` i nastoj~ivo dobli`uvawe do vrvni `anrovski kvaliteti vo filmovite so istoriska tematika, de- lata {to go obrabotuvaat sovremeniot `ivot na bugarskiot ~ovek, po s# izgleda, vo ovoj period imaat sosema razli~na produkciska sinusoida. Se razbira, toa ne se samo programski naso~eni filmovi. Sepak, nivnata dramaturgija ostanuva vo o~ebijna diskrepanca so istoriskiot `anr. I moeto gledawe od distanca, makar i beglo, objektivno limitirano poradi necelosno sledewe na bugarskata nacionalna filmska produkcija, vo ovaa smisla bi mo`elo da se protolkuva kako li~na zabluda, no panoram- skiot fon {to ovaa kinematografija i denes go reflektira, so svoite vrvni rezultati, im odi vo prilog na nekoi od tie moi po malku latentni stavovi za neramnomerniot balans na opredeleni kinesteti~ki valeri. Vo tie godini, eden od prvite filmovi so sovremena tema be{e de- loto na i toga{ ve}e opitniot re`iser Anton Marinovi~ UTRO NAD TAT- KOVINATA, snimen vo 1951. Sorabotnik na re`iserot be{e Stevan Sad`axiev, a scenaristot Kamen Kal~ev ja dade tipi~nata filmska pri- kazna za toa vreme, vreme na socijalisti~ka obnova na zemjata. Na gradi- li{teto na novata brana doa|aat mladinski rabotni brigadi. Vo taka daden konglomerat, neminovno e da dojde do konflikt me|u progresivnite mladinci i onie so akuten nedostatok na ideolo{ka svest. Ovaa drama- tur{ka {ema e mo{ne koristena vo site kinematografii na toga{nata socijalisti~ka demokratija, a od nea, sekako, ne be{e po{tedena nitu bugarskata. No, po s# izgleda, po edno nivno globalno iskustvo so vakvite dramatur{ki {emi, tie ne bea osobeno pogodni da $ dadat neophoden po- dem na novata `anrovska orientacija. Na takov na~in, sovremenata tema- tika be{e, glavno, dramatur{ki uslovena da egzistira, pa i da se razviva vo ramkite na eden nametnat diskontinuitet, za razlika od edna, da re- ~eme, oblagorodena linearnost vo `anrovski raste` kakva {to ja sre}a- vame vo istoriskiot film.
"Kozjiot rog", igran (Metodi Andonov, 1971)
M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002 53
KINOPIS25prv.pmd 53 06-Aug-02, 21:27 Sepak, realisti~kite nastojuvawa na filmskite rabotnici vo toj po~eten period na bugarskata socijalisti~ka kinematografija se dvi`ea vo pravec na zapoznavawe na istoriskata stvarnost i toga{nata politi~- ka sostojba. Vo taa etapa na razvitok, tokmu so toa se karakterizira prob- lematikata na bugarskata filmska umetnost. No, vedna{ treba da spom- neme deka takvite realisti~ki nastojuvawa naj~esto nosea oznaka na opredelena faktografska perifernost, mo`nosti za realisti~ko izra- zuvawe. Tie toga{ najmnogu se koristea za fotografirawe na stvarnosta, za ilustrirawe na ideolo{kite, politi~kite, socijalnite i narodnosni- te tezi na noviot op{testven poredok. Vakviot odnos go uslovuvaa i objektivni pri~ini. Po pobedata na socijalisti~kata revolucija vo Bugarija, se pojavija golem broj novi prob- lemi, a treba{e da se izvr{i i preocenuvawe na golem del od istorijata. Taka, tuku{to za~ekori, bugarskiot igran film ve}e be{e mobiliziran za izvr{uvawe na takvi ideolo{ki zada~i. Vsu{nost, tuka le`i pri~inata poradi koja suvata faktografija ostro se odrazuva ne samo vrz kvalite-
"Bezimen orkestar", igran (Qudmil Kirkov, 1981)
tot na igraniot film tuku i vrz site ostanati elementi na realisti~kiot izraz. Kako posledica na nastojuvawata odedna{ da se poka`e {to e mo`- no pove}e, no i nevozmo`nost vo edno delo da se poka`e s#, se doa|a do pozicija koja{to bi mo`ele da ja nare~eme _multimotiviranost". Tokmu toj stav }e sozdade golemi te{kotii prvin vo postavuvaweto na sodr`i- nata, a potoa i vo razvivaweto na dejstvieto; taka, oddelni segmenti na sodr`inata gotovo i da ne mo`ea da se obrabotat tvore~ki, a te{ko se sovladuvaa i takanare~enite _{evovi" vo sevkupnata kompozicija na de- loto. Poradi toa i mnogu od toga{ snimenite filmovi bea taka {ematski, taka _tipi~ni", dodeka osnovnata ideja se prezentira{e na po malku ne- filmski na~in, glavno deklarativno. Po taa linija, me|utoa, filmskite izrazni sredstva evoluiraat prili~no zabaveno. Toa se, nesomneno, ne- koi od migovite poradi koi eden dobar del od bugarskiot film i stagni- ra{e na izvesen na~in. Sepak, kako {to spomnavme prethodno, nekoi od tie filmovi snimeni tokmu vo toj period }e ostavat dlaboki brazdi vo
54 M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002
KINOPIS25prv.pmd 54 06-Aug-02, 21:27 razvitokot na bugarskata kinematografija, kako {to e i TREVOGA na Za- hari @andov, koj, sekako, e eden od najdobrite ostvaruvawa od toa vreme. Postapnoto za`ivuvawe {to }e usledi po toj period }e se po~uv- stvuva vo seta bugarska umetnost, a konsekventno na toa i vo filmot. Toj sve` veter }e se po~uvstvuva po odr`anite plenumi na Bugarskata komu- nisti~ka partija vo april 1956 i vo noemvri 1961. Filmovite snimeni toga{ odrazuvaat borba so ostatocite od kultot na li~nosta vo naj{iro- kata smisla i so recidivite na dogmatskiot, konzervativen pravec na mislewe. Sega koga ovie kongresi, definitivno, raskinaa so kultot na li~- nosta, vo oblasta na kulturata nastanuvaat posakuvani uslovi za podem i na bugarskiot film. Negovata oslobodena mladost glavno e oru`je so koe toj go do`ivuva i go realizira toa novo o`ivuvawe. Imeno, mladosta na negovite kadri, ne sekoga{ samo po godinite tuku i po duhot, sega mu dava golemi mo`nosti za prezemawe i ostvaruvawe na novi tvore~ki rezulta- ti.
"Bezimen orkestar", igran (Qudmil Kirkov, 1981)
Makar {to bugarskite filmski rabotnici i pred toa ne mo`ea da se po`alat na nedostig na tradicija, tie sega ve}e stanuvaat daleku po- slobodni vo izborot na stilot i sodr`inite i vo baraweto novi pati{ta {to gi nametnuva sovremeniot filmski izraz. Bugarskata kinematografi- ja vo toa vreme ve}e ima sposoben kadar, koj raboti vo niza tvore~ki ko- lektivi. Tuka zanimlivo stanuva i toa {to me|u ~lenovite na ovie ekipi, koi se relativno mladi za rabota vo ovaa slo`ena umetni~ka granka, se nao|aat generacii razli~ni spored svoeto tvore~ko kredo i koncepcii. Delata na re`iserite kakvi {to se Zahari @ando so TREVOGA i SEPTEMVRIJCI, potoa na Dako Dakovski ~ii{to ostvaruvawa se POD IGOTO i NESPOKOEN PAT, pa Borislav [araliev so filmot PESNA ZA ^OVEKOT i drugi, gi ozna~uvaat prvite ~ekori na bugarskata kine- matografija. Tie imaa po ne{to zaedni~ki stil; nivnata osnovna odred- nica e patosot na tuku{to zavr{enata antifa{isti~ka revolucija, patos na opienosta i na entuzijazmot na prvite godini od izgradbata na socija- lizmot, pa naporedno so toa, perifernost vo iska`uvaweto i slikaweto
M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002 55
KINOPIS25prv.pmd 55 06-Aug-02, 21:27 na sodr`inskiot materijal. No, vo de- lata na toga{nata pomlada generacija, vo koja toga{ se vbrojuvaat i nekoi _podmladeni" imiwa, ve}e se zabele- `uva edna po~uvstvitelna afekcija sprema sovremeniot ~ovek i negovite moralni osobini, pa i tvore~ko intere- sirawe za usovr{uvawe na negoviot ka- rakter, za negovoto vistinsko mesto vo `ivotot. Filmovi kakvi {to se MUGRI od 1961 na re`iserot Dimitri Petrov, STRMNATA PATEKA od 1960 na re`ise- rot Janko Jankov, potoa TIE DVAJCA POD NEBOTO od 1962 na re`iserot Bo- rislav [araliev stanaa pottik za vo- obli~uvawe slo`eni karakteri i prva "Hipoteza", crtan pokompleksna reakcija na prethodniot dramatur{ki {ematizam. Postap- (Anri Kulev, no, takvite likovi po~naa da gi prifa}aat i gleda~ite; bidej}i tie, isto 1976) taka, o~ekuvaa da vidat ne{to {to e interesno i nebanalno, pa tokmu po- radi toa ja sfatija i `elbata na avtorite za sozdavawe individualni iz- razni stilovi i za otslikuvawe na {to pooriginalni likovi na sovreme- nite graditeli na noviot `ivot. Edna druga karakteristika, pak, na tie toga{ mladi bugarski film- ski rabotnici e nivnoto uporno nastojuvawe da gi otkrijat novite tehni~- ko-izrazni sredstva s# so cel za podobro sovladuvawe na filmskata for- ma. Rezultatite od tie barawa vo pogolemiot del slu~ai bea mo{ne pozi- tivni, taka {to tie pozitivno vlijaeja i vrz tolku posakuvaniot realis- ti~ki izraz. Se razbira, se slu~uva{e ponekoga{ zna~eweto na tie sred- stva, na tie formalni elementi, i da se preceni. Poradi toa, i nekoi so- dr`inski elementi dobivaa la`ni akcenti, kako vo nekoi od filmovite - efektnoto re{enie da bide pri~ina za neopravdano dolgi sceni i epizo- di. Tie zastranuvawa s# u{te ne mo`ea da se kvalifikuvaat kako goli formalisti~ki tendencii, bidej}i vo tie uslovi tie bea neodminliv esteti~ki danok na pozitivnite nastojuvawa za sovladuvaweto na film- "Ku-ku", crtan skata forma i streme` kon nekoj nov metod na filmska ekspresija. Ka- (Velislav rakteristi~no, me|utoa, be{e toa {to site tie nastojuvawa glavno bea na- Kazakov, 1983) so~eni kon realisti~kite no sovremeni izrazni metodi. Taa `elba za inovacija vo ram- kite na tradicionalnoto filmsko soz- davawe, za koe kako osnova poslu`ija predmalku spomenatite filmovi, ja ot- krivame i vo delata kako {to se: YVEZ- DI od 1960, film snimen vo koproduk- cija so Isto~na Germanija i PRVATA LEKCIJA, isto taka od 1960, na Rangel V’l~anov. Sekako, tuka se i filmovi kako: BEDNATA ULICA od 1961, na re- `iserot Hristo Piskov i osobeno SME BILE MLADI, pak od 1961, na re`iser- kata Binka @eqazkova, pa ZAROBE- NOTO JATO od 1962 na Du~o Mundrov, potoa filmot SONCE I SENKA, isto taka na Rangel V’l~anov, koj se zdobi i
56 M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002
KINOPIS25prv.pmd 56 06-Aug-02, 21:27 so niza internacionalni priznanija, blagodarenie glavno na toa novo estet- sko nastojuvawe kon novoto osmisluva- we na filmskata ekspresija. Makar {to pogolem del od tie filmovi tretiraat temi od minatoto, sepak mo`eme da ka`eme deka nivnata osnovna esteti~ka oznaka e vsu{nost - sovremenosta, no ne onaa {to bi se od- nesuvala na nivnata tehni~ko-formal- na doteranost, tuku sovremenost sfa- tena vo naj{iroka poimna smisla. Bi- dej}i ako od filmovite snimeni ne{to porano, koi isto taka tretiraa temi od minatoto, vo prv red, se bara{e isto- riska vistina, sega nivnata vrednost, pokraj ostanatoto, se procenuva i preku nivnata bliskost so problemite "Sinookata na aktuelnata stvarnost. mese~ina", crtan Taka, na primer SME BILE MLADI, prv film na Binka @eqazkova, (Pen~o Kun~ev, n# zapoznava so pokolenie koe{to vode{e ilegalna borba i be{e ispol- 2001) neto i so somne`i i so herojstvo i so barawe na vistinata. No, avtorite ne nastojuvaat da gi glorificiraat nivnite likovi, tuku da gi sprotivsta- vat na ramnodu{nosta na najgolemiot del od sovremenicite. Ovoj film, na najdobar na~in, povtorno ja otkriva silinata na socijalnata poeti~- nost, a ja usovr{uva i metafori~nata strana na sodr`inata, sosema funk- cionalno koristej}i filmski simboli i toa vrz osnova na konkretnoto prika`uvawe vrz najklasi~na realisti~ka osnova. Istite vrednosni oznaki mo`eme da gi upotrebime i zboruvaj}i za filmot na Hristo Piskov BEDNATA ULICA. Delo so mo{ne originalen pristap kon edna mnogu eksploatirana tema: mladite i nivnoto do`ivu- vawe na vojnata. Scenaristot Petar Donev i, sekako, re`iserot Piskov svoite mladi protagonisti, na nekoj na~in, psiholo{ki gi detroniziraat, odbegnuvaj}i go taka poznatiot soc-realisti~ki stereotip, najmnogu kori- sten vo delata od ovoj tip. So ovoj smel avtorski poteg, likovite dobi- vaat na `ivotnost i {to e najva`no, nivnite postapki stanuvaat poubed- "Margaritka", livi. ^ekoreweto kon heroizam vo ovoj film ne gi zagrozuva osnovnite crtan (Todor ~ove~ki emocii, a negovata poraka se ostvaruva sosema spontano, bez upo- Dinov, 1965) treba na izlitenite dramatur{ki me- hanizmi. Kon problemite na aktuelnoto sekojdnevie e blizok i filmot ZARO- BENOTO JATO na re`iserot Du~o Mun- drov, vo koj na planot na ~ista hronika za eden sudski proces na antifa{is- ti~kite aktivisti se tretira proble- mot na me|usebnata doverba. Vpro~em, novo za bugarskiot film od taa faza, i kako forma i kako sodr`ina, pretstavuva{e filmot na V’l~anov SONCE I SENKA. Vo ova delo scenaristot Valeri Petrov i re`ise- rot V’l~anov se obidoa da prozborat, pomalku _vo antonionievski" manir, za nekoi filozofski aspekti na atomska-
M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002 57
KINOPIS25prv.pmd 57 06-Aug-02, 21:28 ta opasnost i nejzinata postojana zakana za sudbinata na ~ove{tvoto. Ta- ka, s# vo toj film e izdignato na stepen na poenta - `ivot, mladost, qu- bov, smrt... Avtorite na filmot majstorski ni gi otkrivaat so isten~en sineasti~ki nerv, estetskite sodr`ini na tie poimi, no vo isto vreme i estetski gi procenuvaat, s# so namera da gi iskoristat kako argumenti za tezata za neuni{tivosta na `ivotot i qubovta. Filmot, sekako, ostava interesen vizuelen vpe~atok i e atraktiven vo svojot streme` kon bara- we novi pati{ta, makar {to toa barawe ne e sekoga{ uspe{no, za {to jas- no ni zboruva delumniot nesklad me|u poetski intoniraniot tekst i filmskata forma. Site ovie barawa, sega oslobodeni od nestru~nite soveti kakvi {to bea vo vremeto na kultot na li~nosta, sega koga se vospostavuvaat vrz zdravata estetska osnova na realisti~kata umetnost, doa|aat s# pove}e do izraz i vo filmovite {to }e usledat vo novata aktiva na bugarskata kinematografija. Nekoi od dostignuvawata na ovaa faza od raste`ot na bugarskiot film, zna~i, stanuvaat del na tradicionalnata poetolo{ka struktura na bugarskiot film. Vo godinite {to doa|aat, toa na najdobar na~in }e go doka- `at golem broj bugarski filmski ostvaruvawa. Od tie ostvaruva- wa, pokraj filmot TUTUN na Ni- kola Korabov, zaslu`uvaat vnim- anie i kriminalisti~kite fil- movi kako {to se: ZLATNIOT ZAB na re`iserot Anton Marino- vi~, vsu{nost, delo so koe se promovira ovoj `anr vo bugarska- ta kinematografija, potoa tuka e i SREDBA NA TIVKIOT BREG na Gen~o Gen~ev, kako i na po~eto- kot od ovoj tekst ve}e spomnati- ot film, isklu~itelen dostrel od ovoj `anr, INSPEKTOR I NO], na V’l~anov. Vo ovaa faza, sekako, pov- "Umno selo", torno se javuvaat filmovi so istoriska tematika, raboteni vo najdobrite crtan (Dowo tradicii na ovoj mo{ne reprezentativen `anr na bugarskata kinematogra- Donev, 1972) fija. Tuka e, pred s#, filmot KALOJAN na Jurij Arnaudov, posveten na bu- garskiot car Kalojan, koj vo vremeto na ~etvrtiot krsta{ki pohod be{e zaslu`en {to Bugarite, no i ostanatite ju`noslovenski narodi ja so~uvaa svojata nezavisnost. Inaku, dejstvieto se odviva vo prvata polovina na 13 vek. Re`iserot Stevan Sr~axiev, pak, go snimi filmot LEGENDA ZA PASIJ, za skromniot hilendarski monah Pasij, koj vo 18 stoletie za vreme na Turcite, ja napi{a prvata _Istorija slovenobugarska", so {to ja bude{e nacionalnata svest na Bugarite i na drugite slovenski narodi. Tuka e i filmot IVAJLO, na re`iserot Nikola V’l~ev. Vo filmot se raska`uva za sobitija od 13 vek, vreme na me|usebni krvavi borbi na razli~nite feu- dalci, i za narodnoto vostanie kako otpor sprema niv. Ovoj pregled e mo`ebi najdobro da go zavr{ime so spomnuvawe na eden izvonreden film za deca i mladinci, nastanat vo ovoj zna~itelen period na bugarskata kinematografija. Toa e filmot KAPETAN na re`i- serot Dimitar Petrov. Toa e film {to so golemo zadovolstvo be{e pri- faten i od makedonskata publika.q
58 M. ^epin~i}, Kon bliskite kinematografski prostori, Kinopis 25(14), s.45-58, 2002
KINOPIS25prv.pmd 58 06-Aug-02, 21:28 POVODI
VLADIMIR Q. ANGELOV Kinopis 25(14), s. 59-64 , 2002 , 59-64 s. 25(14), Kinopis UDK 791.44.071.1(497.2)(047.53) UDK INTERVJU SO RANGEL VL^ANOV N ajpoznat bugarski re`iser vo stranstvo i najistak- nat individualec odgovoren za povoeniot razvoj na novata nacionalna kine- matografija. Vo 1953 godina zavr{il teatarska re`ija vo VITIZ vo Sofija, a u{te od 1952 godina raboti vo Studioto za igrani filmovi "Bojana", najnap- red kako asistent po re`ija, a potoa kako re`iser. Poetskiot i filozofski ton na negoviot prv igran film NA MALIOT OSTROV go ozna~uva budeweto na bugarskata produkcija; uspehot na filmot e rezultat na sorabotkata so pisate- lot-scenarist Valeri Petrov, kamerma- not Dimo Kolarov i kompozitorot Sime- on Pironkov i nekolkumina najdobri bu- garski akteri. Istiot tim raboti i na PR- VATA LEKCIJA (1960) i SONCETO I SEN- KATA (1962), no tuka toj zapo~nuva da ra- boti i so akteri-amateri vo kombinacija so profesionalni akteri (metod {to so neverojaten uspeh go zadr`uva do denes). I pokraj internacionalniot uspeh na ovaa trilogija, li~niot i poetski stil na filmovite na Petrov i Vl~anov ne e prifaten so odobruvawe taka {to toj e prinuden da prifa}a scenarija {to se odobreni od vlasta. I pokraj toa, toj mo`e da eksperimentira vo razli~ni `anrovi i vo sekoj film {to go pravi od ranite 60-ti do docnite 70-ti vnesuva ko- li~ina predizvikuva~ki moralni pra- Rangel V'l~anov
59
KINOPIS25prv.pmd 59 06-Aug-02, 21:28 {awa. Koga e otka`ana realizacijata na bugarsko-~ehoslova~kata tent re`iser vo kino-centa- koprodukcija EZOP (1970), Vl~anov odlu~uva da ostane vo ^eho- rot, za na 29-godi{na voz- slova~ka i se pridru`uva na poliberalnata atmosfera na ~e{- rast da debitiram kako kiot nov bran. Tuka gi snima LICE ZAD MASKA i [ANSA. Potoa filmski re`iser. Ne znam zaminuva vo Severna Afrika kade {to go snima lirskiot doku- dali ovie podatoci }e ja in- mentarec PATUVAWE ME\U DVA BREGA (1967). Potoa se vra}a vo teresiraat va{ata publika Bugarija kade {to go snima folklorniot dokumentarec BUGAR- i zatoa ova ka`uvawe e dos- SKI RITMI, kako i dva dokumentarni portreti na dr`avnite ta banalno. Podocna, do 1992 artisti Konstantin Kocev i Qubomir Pipkov. se zanimavav, pove}e ili po- Po dobivaweto na Zlaten paun" na festivalot vo Wu malku, so filmot, pravev i Delhi za LAKIRANITE ^EVLI NA NEPOZNATIOT VOIN (1979), teatar, se razbira, pi{uvav re`iran spored sopstveno scenario (koe go ~uval 15 godini), scenarija, snimav dokumen- Vl~anov povtorno go inicira za`ivuvaweto na bugarskata kine- tarni filmovi, taka {to matografija. Negovite posledni igrani filmovi POSLEDNI op{to zemeno imam naprave- @ELBI (1983), KADE PATUVATE (1985), KADE SEGA (1987) ja pod- no okolu 35 filma, 17 igra- vlekuvaat negovata kontinuirana potraga po vistina i integri- ni, a drugite se dokumentar- tet vo dadenata socijalna struktura. Po monta`ata na kompila- ni. Dosta gluposti napraviv ciskiot film sostaven od kratki igrani filmovi nasloven RAZ- vo svojot `ivot, no ne sum se VODI, RAZVODI (1989) od epizodi na re`iseri i scenaristi umoril i sakam da rabotam i za brakovite, nevernosta i razvodite vo sovremenoto bugarsko ponatamu, pi{uvam scenarija op{testvo prinuden e da u~estvuva so sopstven li~en stav na taa i neodamna napraviv dva tema vo vid na film nasloven NEMIRNATA PTICA QUBOV scenarija, ednoto se vika (1990). Negov posleden proekt e ME^TATA NA ALHEMI^AROT, _Zeleno spasuvawe", dodeka bugarsko-francuska koprodukcija. drugoto - _Kolera po doba na ~uma". Barav pari za reali- Rangel V'l~anov vo na{ata Kinoteka zacija, ne mo`ev da najdam, imam ideja za dokumentarni filmovi, zapo~nav so reali- zacija na eden dokumentarec za gulabi, no ne mo`am da go dovr{am. Pravev eden film za ku~iwata-bezdomnici, vsu{nost, sakav da pravam film za narodot a ne za ku- ~iwata… Sega }e pravam eden film za prirodnata is- hrana, od tamu }e trgnam, a kade }e stasam… Sakam da rabotam ama nemam pari. Razbirate li, toa e proble- mot. Problemot e {to nema pari, a dodeka ~ekam da sni- KINOPIS: Na {to se dol`at igraweto detski igri, naj- mam, jas rabotam zatoa {to Va{ite po~etoci vo svetot ~esto onie kade {to ima{e ne mo`am da sedam miren. na umetnosta? preobrazbi. Sakav da pra- Kolku e toa uspe{no…? Toa e vam razni igri taka {to koga normalno. RANGEL V'L^ANOV: Site dojde vreme, sfativ deka te- nie ne mo`eme da gi predvi- atarot i kinoto najmnogu K.: No, pokraj filmskata re- dime rabotite kako }e se odgovaraat na mojata ludost. `ija i rabotata vo teatarot, slu~uvaat. Bitno e ~ovek da Jas vo po~etokot imav name- Vie vo po~etokot na Va{ata ima predispozicii, dal bog, ra da se zanimavam so tea- kariera pointenzivno, a po- so koi podocna }e go fizio- tar, taka {to i zavr{iv aka- docna poretko, se javuvate i nomira stavot. Taka, i jas demija za teatarska re`ija, a kako akter. Kakvi ulogi naj- imav predispozicii kon podocna rabotev kako asis- mnogu igravte?
60 V.Q.Angelov, Intervju so Rangel Vl~anov, Kinopis 25(14), s. 59-64, 2002
KINOPIS25prv.pmd 60 06-Aug-02, 21:28 R.V.: Vo po~etokot, koga bev izleze deka sum stra{no ge- QUBOV, koj go snimav vo tek mlad student na Teatarskata nijalen, tuku jas postojano so na edna godina ne znaej}i akademija (17, 18 ili 19-go- ednata noga bev na trotoa- {to }e pravam. Odevme na di{en li bev?), bev prva ili rot, a so drugata na ulica, i snimawe so kamerata pod vtora godina i igrav vo eden takviot moj mentalitet vle- raka, toa be{e vo devede- partizanski film, toa be{e ze vo protivre~nost so mal- settite godini vo za~etokot vtoriot ili tretiot film po ku pouniverzalni standardi. na demokratijata i izleze vojnata. Igrav partizan-he- Taka be{e i so prviot film, deka toj e protiv demokra- roj, zna~i, so celata taa {e- taka be{e i so filmot {to go tijata, a sega se poka`a deka mati~nost {to vladee{e vo gledavme sno{ti (LAKIRA- ovoj film, bez da pretendi- toj period. Monumentalen NITE ^EVLI…), malku po- ra da bide prorok, dade ver- heroj bez maana. Toga{ bev drug tip konstrukcija, podrug na prognoza oti rabotite ne- mlad, imav dosta kosa taka tip dramaturgija, poneodgo- ma da stanat dobri kako {to {to imav i poglavni ulogi, vorno, poslobodno, kako da treba i se poka`a deka toj no najmnogu mi le`at komi~- ka`am - bez da se stremi da moj skepticizam e mojata ve- nite rolji. gi razre{uva zapletite, da ra. Toa {to jas toga{ go uka- gi tretira poslobodno mo`- `uvav - toga{ be{e eres, no K.: Va{ite prvi filmovi nostite na zapletot. Seto jas toa taka go ~uvstvuvav. pretstavuvaat presvrtnica toa mo`e da bide kako edna Podocna izleze daka sum vo vo bugarskata kinematogra- pesna. Za mene, vsu{nost, pravo ne zatoa {to sum geni- fija kon krajot na 50-tite. LAKIRANITE ^EVLI… e jalen prorok, tuku zatoa {to Dali Vi pre~e{e ne{to vo edna pesna {to e ispeana so `ivotot si e takov. Postoi toga{nata, kako {to rekov- prozai~ni sredstva, edna edna replika: nivniot strav te, {ematizirana produkci- nostalgi~na pesna za ne{to e pogolem od na{eto o~ajuva- ja, pa se nafativte na re`ija {to sme go zagubile kako {to we. Pod toj strav jas go raz- na Va{iot prv film ili toa e toa na{eto detstvo i toa biram seto toa {to e vlast, be{e samo logi~en sled na ne mo`e nikoga{ da ni se ovoj strav e mnogu pogolem od Va{iot razvoj, za koj i onaka vrati, i toa e polno so slo- na{eto, na gra|anite, o~aju- ste se {koluvale? boda, sloboda da izmisluva- vaweto. Se poka`a deka taa me – vo taa smisla, toa e ema- sostojba na strav i o~ajuva- R.V.: Jas ne mo`am taka da gi nacija na na{ata sloboda. we prodol`uva da `ivee i sogledam rabotite. Jas ja za- Na{eto detstvo e naj{iroka- ponatamu bez razlika vo koja stapuvam tezata deka sekoj ta teritorija na slobodata, dr`ava `iveeme: Makedoni- ~ovek ima nekoja svoja pesna kade {to mo`eme da si doz- ja, Bugarija, Romanija, toa e i izgleda deka sekoj ~ovek volime s# vo na{ata fanta- isto. Takvo e moeto ~uvstvo. ima sila samo za taa edna zija. Mo`eme da gi naterame [tom po~ne{ da pregovara{, edinstvena pesna {to toj ja svatovite od svadbata da pa- nastapuva momentot na u`as znae i niz celiot `ivot toj ja sat, mo`eme s# i nikoj ne mo- i o~aj, ve}e si go predal pee taa pesna, samo {to po- `e ni{to da ni ka`e zatoa oru`jeto i najdobro e da ne nekoga{ }e gi smeni zboro- {to ~ove~kata fantazija ne raboti{. [tom ne mo`e{ da vite, malku melodijata, ri- mo`e da bide cenzurirana. si ja ka`e{ vistinata, toa e mite, no vo su{tina, toa e Taa e slobodna. Ambicijata najdobro. Mo`ebi e toa groz- taa pesna. Mojata pesna iz- treba da ja ima svojata sila, no, neodgovorno, lo{o… gleda e sprotivna na pesnata svojata izdr`livost, za{to {to ja peat ostanatite. Onie ako ne go napravi{ toa, sta- K.: Dali prviot bran na bu- {to ja peat istata pesna se nuva dosadno i neinteresno. garski avtorski filmovi be- borat da se doka`uvaat, jas Mene toa mi be{e zadovol- {e pottiknat od nekoja poli- ne sum se borel so nikogo za- stvo, jas ne sum `iveel mnogu ti~ka sila ili motiv ili toa {to so borba ni{to ne luksuzno vo filmskata umet- be{e socijalen fenomen, ti- mo`e da se postigne. Jas pe- nost od prosta pri~ina {to polo{ka analogija pottikna- am, ka`uvam {to mislam. Ed- se iska`uvam na malku poi- ta od uslovite na vremeto? nostavno, moeto mislewe be- nakov na~in. Na primer, na- {e malku ponetradicional- praviv eden film {to se R.V.: Od s# po ne{to e kombi- no, ne sakam da ka`am pa da vika NEMIRNATA PTICA niran toj problem. No, nie
V.Q.Angelov, Intervju so Rangel Vl~anov, Kinopis 25(14), s. 59-64, 2002 61
KINOPIS25prv.pmd 61 06-Aug-02, 21:28 lu|eto vo sebe imame seizmo- vkus i sega te{ko mo`am da humorot, na pre`ivuvaweto graf {to ja ~uvstvuva taa rabotam so drugi sorabotni- na rabotite. Otkriv raboti temperatura, tie zemjotresi. ci zatoa {to sakam ne da in- {to za mene bea ne samo novi Na nekoj na~in, nie sme povr- terpretiram pesna tuku da ja tuku i stra{no va`ni. Nie si zani so zemjata. Nekoi lu|e kreiram. Pa taka, sakam da imame svoe balkansko ~uv- nemaat talent da go po~uv- ka`am ne{to {to e moe, ma- stvo za humor, ~uvstvo za stvuvaat zemjotresot dodeka kar i da e toa glupavo. Moja- tragika i apsurd, a tamu vo drugi imaat. Drugi, pak, ima- ta glupost sakam da ja ka`am ^e{ka ima mnogu avtenti~na at zemjotres vo sebe, pa ja so moja glupost, mojot talent istorija. ^e{kata kultura, tresat zemjata. Ima nekoi so moj talent. I, ete, postig- vo princip, me|u drugoto, se {to ne pripa|aat na taa ~uvs- nav nekoj uspeh so LAKIRA- dvi`i od zna~ajni figuri ka- tvitelnost i nekoi {to se NITE ^EVLI…, snimiv dva ko _[vejk" na Ha{ek, _Pro- povrzani. Smetam deka tuka filma vo ^ehoslova~ka… ces" na Kafka. Toa se s# ima edna osmoza, edna povr- ~e{ki avtori, ~e{ko misle- zanost. Nie, bez da sakame, K.: Kon krajot na 60-tite i po- we i, vsu{nost, toa dvi`ewe sme deca na taa zemja i ne mo- ~etokot na 70-tite rabotite me|u tie dva mentaliteta, `e ~ovek da `ivee izolira- vo ^ehoslova~ka. Ka`ete ni me|u Kafka i [vejk, celos- no. Nekoi lu|e podobro go ne{to za toa iskustvo. Kako niot prezir sprema spaseni- ~uvstvuvaat veterot, nekoi toj prestoj vlijae{e vrz Va- eto i celosnata apstrakcija ne. Nekoi go ~uvstvuvaat stu- {iot avtorski impuls? i apsurd na Kafka. Vo toj dot, drugi ne. I koga zboruva- sklop e izgradena evropska- me za moite kolegi Radev, R.V.: Tamu otidov vo 1968 ta kultura. Toj sklop vo ^e{- @eqazkova i drugi, toa se godina i toa iskustvo be{e ka e silno i tesno povrzan. lu|e {to vo daden moment gi mnogu va`no za mene. Jas ne- ^e{kiot narod nikoga{ ne ~uvstvuvaat ne{tata, go ~uv- mam studirano filmska aka- vodel osvojuva~ka vojna, ta- stvuvaat prosvetlenieto. demija. Imam zavr{eno tea- ka {to tie imaat sovr{eno Ima{e edna prekrasna pos- tarska akademija. Snimav ~uvstvo za sloboda. Nevero- tavka na _Don Kihot" vo Na- film vo ^ehoslova~ka, jatno kolku. Taka filmot na rodniot teatar i mislam de- EZOP vo bugarsko-~ehoslo- Forman so Xek Nikolson e ka sekoj ~ovek i sekoja dr`a- va~ka produkcija. Toa be{e tipi~en manir za ~e{koto va edna{ bile Don Kihot, vo 1968 godina. Ovoj film razmisluvawe i za nivnoto poln so vera. Kaj nas, vo Bu- treba{e da pretstavuva ana- isten~eno ~uvstvo za slobo- garija, Aprilskoto vostanie logija na nastanite {to se da. Toa e ne{to {to stegnata- bilo eden donkihotovski mo- slu~uvaa vo ^e{ka i kako ta instant amerikanska kul- ment. Lu|eto ~esto zaborava- proro{tvo, isto kako {to be- tura ne mo`e da go otkrie vo at i odbivaat deka nekoga{ {e i vo scenarioto, se poja- Forman. Zatoa malite naro- bile Don Kihot. Nekoi lu|e toj vija ruskite tenkovi. Ovoj di imaat poisten~eno ~uv- moment na prosvetluvawe gi film dvaeset godini podoc- stvo za sloboda otkolku go- dr`i kratko, nekoi podolgo. na izleze od bunkerite… No, lemite narodi {to nemaat ovoj prestoj za mene be{e sloboda. Onie {to nikoga{ K.: Po~etokot na Va{ata ka- zna~aen zatoa {to tuka se nemale sloboda tie najdobro riera ja karakterizira sora- sretnav so site moi ~e{ki ja razbiraat slobodata. Toa botkata so scenaristot Va- prijateli kako: Forman, Ne- tamu go po~uvstvuvav kako leri Petrov i kamermanot mec, Hitilova, Mencel, kultura… Dimo Kolarov, dodeka po- Jir`, [orm… Taka tuka se docna pravite avtorski fil- sretnav so edna poinakva K.: Kako toa vlijae{e vrz movi. Zo{to go izbravte vak- kultura, ne samo filmska Va{eto tvore{tvo? viot na~in na rabota? kultura, tuku op{ta kultura {to poinaku gleda na raboti- R.V.: Jas bev mnogu lesnou- R.V.: Vo po~etokot sorabotu- te. Toa e edna srednoevrop- men, no toga{ sfativ deka vav so drugi avtori i leka- ska kultura so poinakva tra- rabotite ne se tolku ednos- poleka gi fizionomirav sop- dicija, koja mi ovozmo`i tavni. Ne mo`e{ da bide{ stvenite interesi. Formi- poinakov pogled na slavjan- nitu nacionalist… ^ovek rav sopstven svet i sopstven sko-balkanskite raboti, na treba da pomisli deka pravi
62 V.Q.Angelov, Intervju so Rangel Vl~anov, Kinopis 25(14), s. 59-64, 2002
KINOPIS25prv.pmd 62 06-Aug-02, 21:28 nekakva gre{ka. Toa go po- ogromen opus? Kakvo be{e prijateli so koi rabotam, ra- ~uvstvuvav kako eden poot- raspolo`enieto na dr`ava- botime od zadovolstvo, so voren sistem, ne samo kako ta sprema Vas i Va{ite fil- Dimo Kolarov, Valentin mentalitet ili kako pravi- movi? Petrov… lo. Za mene be{e mnogu va`- no da vidam kako tie rabo- R.V.: Oficijalno mo`am da K.: Mo`ete li da go sporedi- tat, mislat, nivnite vred- ka`am, i da se po`alam i da te posledniot takanare~en nosti. I ponatamu, koga se re~am deka mojot prv film demokratski period so onoj vrativ doma, po~nav da se NA MALIOT OSTROV be{e vo koj gi snimivte najgolemi- navra}am na minatoto za da pre~ekan na no`. Moeto debi ot del od Va{ite filmovi? vidam kakvi gre{ki sum pra- vleze vo dokumentite na po- vel. Potoa bev vo Indija ka- litbiroto na CK na partija- R.V.: Kolku i da e neprijatno, de {to pravev film za Indi- ta i jas bev obvinet za bur- jas moram da ka`am deka vo ra Gandi, {to isto taka `oazija, za revizionizam, za ona vreme jas mo`ev da rabo- dopolnitelno vlijae{e vo s#… I od re`iser, povtorno tam. Sega ne mo`am. Toa e re- ovaa nasoka i sfativ deka stanav asistent. Potoa imav alnost. ]e re~at deka sakam celoto moe obrazovanie bi- problemi i so vtoriot film da se vrati komunizmot, ama lo la`no. Sfativ deka sve- koga bev obvinet za objekti- jas sum samo realen. Toga{ tot e mnogu pogolem otkolku vizam. Otidov vo teatarot. mo`ev da rabotam, sega ne {to mene mi se ~ine{e. Nie Za slednite dva filma re- mo`am. Velat deka takvo e sme se zatvorile vo sebe ka- koa deka sum kriti~en. Od pazarnoto stopanstvo. Jas ko vo{ki, a toa ne treba da e ^e{ka se vrativ povtorno so mnogu ubavo se soglasuvam so taka. Sfativ deka ima pod- etiketata za revizionizam. toa, ama ne sakam da ka`at rug dijapazon na di{ewe. Ta- I prez celata moja kariera deka sum star i konzervati- ka po~nav da razmisluvam se slu~uvaa vakvi raboti, no ven, deka ova e vreme na mla- malku poneintelektualno postojano, nezavisno od sos- dite. I Mocart bil mlad, tuku kosmopolitski. Sfativ tojbite, pronao|av na~ini da ama ova {to se slu~uva vo po- deka prostakot e sekade rabotam. I vo toj pogled, ne pularnata muzika, rap muzi- prost, glupaviot e sekade bi mo`el da se po`alam. Na- kata, na primer, ne e i ne mo- glupav, umniot umen, a ~esni- protiv, mo`am da ka`am de- `e da pomine kako muzika tu- ot ~esen… ka sum blagodaren {to be{e ku samo kako koli~ina na de- taka kako {to be{e… Imav cibeli. Toa ne mo`e da bide K.: Na {to se dol`i Va{iot k’smet. Imam stra{no mnogu muzika. Toa mo`e objektivno da se vrednuva. Toa e samo zvuk i agresija. Od lo{ zbor ne mo`e da se napravi pesna, bez razlika dali `iveeme vo 16, 17, 20 ili 30 vek.
K.: Kade ja gledate idninata na bugarskiot film?
R.V.: Toa e mnogu neizvesno. Jas mnogu sakam da imame ubavi filmovi, da imame ubava kinematografija, no za `al, simptomite {to pos- tojat ne ni nudat golema na- de`, mnogu mi e neprijatno.
K.: Cel eden broj na Move- East e posveten na bugarska- Rangel V'l~anov ta filmska produkcija od vremeto na demokratijata i
V.Q.Angelov, Intervju so Rangel Vl~anov, Kinopis 25(14), s. 59-64, 2002 63
KINOPIS25prv.pmd 63 06-Aug-02, 21:28 vo nego, vo re~isi site teks- mi, no imaat fizionomija i vo istra`uvaweto, barawe- tovi od bugarski avtori, is- odgovornost, imaat dostoin- to na toa {to treba da se na- to kako i vo Va{iot stav, stvo da razmisluvaat za pravi. Patot od srceto do ima mnogu malku optimizam. filmot onakov kakov {to deloto e mnogu golem. Na {to se dol`i toa i ima li treba da bide. Mnogu te{ko e {ansa za izlez? da se vozdr`i{ od pazarni- K.: Koj film Vi e osobeno te vlijanija, kako da odi{ na drag? R.V.: Sostojbata vo filmot e pazar… reakcija na ona {to se slu~u- R.V.: Filmot {to go vidovme va na ulicite, toa ne mi dava K.: Vie ste univerzalen v~era sigurno mi e najdrag mir. Imam ~uvstvo deka kon umetnik, re`iser, scena- (LAKIRANITE ^EVLI NA filmovite se posega kako rist, akter, teatarski rabot- NEPOZNATIOT VOIN, n.z.). kon droga. N# ucenuvaat za nik. Kade najdobro se ispol- Imam i filmovi {to bea toa {to sakaat da go ka`at. nuvate? prokleti, i nepriznaeni, no Eden glupav ~ovek }e poka`e jas mnogu si gi sakam i mo`e- glupavi ~uvstva, eden reli- R.V.: Ne bi mo`el da proce- bi pove}e se gri`am za giozen ~ovek }e poka`e re- nam. Navistina. Ne e toa sa- niv.q ligiozni ~uvstva, a onoj {to mo manir. Zadovolstvoto e mrazi }e ja iska`e omrazata. Izleguva deka onie {to }e dojdat do toa sredstvo, ne- maat ideja, deka ne go sakaat narodot, deka rabotite gi gledaat onaka kako i niz pa- rite - kako ki~, kako akcija i Filmografija: imitacija, tie nemaat pret- stava za svetot. Nema ideja i 1951 _Trevoga", akt. 1978 _So qubov i ne`nost", s# e nejasno i vo taa nejasno- _Utro nad rodinata", akt. sc. r. tija sega `iveeme. Sigurno, 1954 _Pesna za ~ovekot", akt. 1979 _Lakiranite ~evli na 1956 _Prva to~ka", akt. dal gospod, deka svetot n# nepoznatiot voin", sc. r. _Dve pobedi", akt. akt. zapo~nal so nas i so nas nema _Ekipa`ot na Nade`", akt. 1982 _Mislitel" (dok.), r. ni da zavr{i i ne mo`e da ne 1958 _Na maliot ostrov", r. 1983 _Posledni `elbi", sc. r. dojde vreme koga }e dojde 1960 _Prva lekcija", r. _Indija, qubov moja" kvalitetno pokolenie koe- 1962 _Sonceto i senkata", r. (dok.), r. {to }e ka`e: _Nie sme narod akt. _Gena Dimitrova" (dok.), r. silen i svetol kako rasteni- 1963 _Inspektorot i no}ta", r. 1985 _Indija zasekoga{_ jata i sonceto i }e imame 1964 _Neverojatna istorija", (dok.), r. akt. takva pozitivna energija 1986 _Vo koj pravec patuvate", _Se baraat spomeni", r. sc. r. {to mo`e da go ispravi sve- 1965 _Vol~icata", sc. r. _Spomeni od sega{nosta" tot za da bideme dostojni". 1966 _Xesi Xejms se sretnuva so (dok.), r. Si mislam i veruvam vo toa Lokum [e}erov", akt. r. 1988 _A sega kade", sc. r. (ne mislam samo za Bugarija) 1967 _Esperanca" (animiran), 1990 _Karneval", akt. deka mora da nastapi podob- sc. _Nemirnata ptica ro vreme. Inaku, ni nema _Patuvawe me|u dvata qubov", sc. r. spas. brega" (dok.), sc. r. 1992 _Marangozov" (dok.), r. 1970 _Ezop", r. _Oro{akov" (dok.), r. _Lice pod maska", sc. r. 1993 _Fatalna ne`nost", sc. r. K.: Vo odnos na nekoi pomla- 1971 _[ansa", sc. r. _Ne{to vo vozduhot" – di avtori, kade e idninata 1973 _Begstvo vo Ropotamo", akt. na bugarskiot film? sc. r. 1999 _Za karvanot i negovite _Jubilej" (dok.), r. ku~iwa" (dok.) – sc. r. R.V.: Ima avtori kako Iglika 1974 _Gabrovo se smee" (dok.), r. Trifonova, Ivan ^erkenov, _Qubomir Pipkov" (dok.), r. Petkov , koi imaat tenden- 1975 _Istra`uva~ot i {umata", … sc. r. cija za mnogu golemi proble-
64 V.Q.Angelov, Intervju so Rangel Vl~anov, Kinopis 25(14), s. 59-64, 2002
KINOPIS25prv.pmd 64 06-Aug-02, 21:28 POVODI
PETAR VOLNAROVSKI 791.44.071.1(497.2)(047.53) Kinopis 25(14), s.65-71 , 2002 , s.65-71 25(14), Kinopis UDK 791.44.071(497.2)(047.53) UDK
INTERVJUA SO ELDORA TRAJKOVA I STOJAN DUKOV
ELDORA TRAJKOVA
Re`iser-dokumentarist. Rodena e na 01.08.1956 vo Petri~. Diplomirala filmska re`ija na VITIZ "Krsto Sarafov" vo 1979. Raboti kako asistent re`iser i re`iser na dokumentarni filmovi vo SPNDF "Vreme" (1979- 1994); od 1995 raboti isklu~ivo kako re`iser na dokumentarni filmovi. ^len e na Sojuzot na bugarskite filmski rabotnici... Dobitnik e na brojni nagradi na festi- valite za dokumentarni filmovi vo Montreal (Kanada), Montekatini Terme (Italija), Tampere (Finska), kako i na Festi- valot na Bi-Bi-Si vo Eldora Trajkova London (Velika Britanija).
65
KINOPIS25prv.pmd 65 06-Aug-02, 21:28 Kinopis: Za po~etok, dali rabotite se takvi kakvi {to nikata na koja se raboti, se bi mo`ele da ni ka`ete ne{- se… razbira, taa pred s# zavisi to za situacijata vo koja se od finansiite (sekoj, se raz- nao|a dokumentarniot film K: Gi spomnavte konkursite bira, bi rabotel na 35 mm vo Bugarija, kako i negovoto za finansiska poddr{ka na filmska lenta), pa duri po- mesto i perspektivi vo na- filmskite proekti. Sled- toa od `elbite i potrebite cionalnata bugarska kinema- stveno, slednoto pra{awe na avtorite. Eve jas, na prim- tografija? bi bilo: kakvi se tie konkur- er, posledniot film {to go si i kako konkretno se fi- imam raboteno na 35 mm Eldora Trajkova: Pa, kako nansira dokumentarniot film filmska lenta be{e vo 1995 prvo i pred s#, treba da se vo Bugarija; i na kraj, vo kak- godina. Ottoga{ navamu ra- ka`e deka vo Bugarija, kako va tehnika gi rabotite Va{i- botam na BETACAM tehnika. vo oblasta na kulturata op{- te filmovi, i do kolku toa to taka i vo filmot, pa sled- zavisi od samite finansii, K: Od eden `anrovski as- stveno i vo dokumentarniot a do kolku od razli~nite av- pekt, kakva e situacijata vo film, se ~uvstvuva golem ne- torski potrebi i zamisli? bugarskiot dokumentaren dostatok na finansiski film? Koj `anr e najzasta- sredstva. Dokumentarniot E.T.: Vo poslednive 5-10 go- pen vo dokumentaristikata – film kaj nas, po moe misle- dini, vo osnova, postojat dva etnolo{kiot, socijalniot, we, ima dva osnovni proble- konkursi za finansiska pod- politi~kiot ili nekoj drug? mi: nedostig na finansiski dr{ka vo Bugarija na edno Istoto pra{awe va`i i za Va- sredstva, kako i nedostig na dr`avno nivo: konkursot na {iot li~en avtorski opus… prostor za negovo po{iroko Nacionalniot filmski cen- prika`uvawe. Po kinosali- tar, koj godi{no finansira E.T.: Mislam deka ne mo`e da te e navistina retkost da se ~etiri dokumentarni filma, se zboruva za nekakva kon- vidi dokumentaren film, a odnosno dvapati godi{no po kretna `anrovska dominaci- prika`uvaweto po televizi- dva filma, i konkursot na ja… Mo`ebi, socijalnata te- ite e svrzano so golem broj nacionalnata televizija, matika blago preovladuva, te{kotii i problemi… odnosno na nivniot Centar no toa e sekoga{ izbor na av- Od druga strana, ~esto ima za proizvodstvo na filmo- torot, i ne se raboti za ne- situacii, koga bugarski do- vi, koj finansira devet do- koe pravilo… Ima{e eden kumentarni filmovi }e pos- kumentarni filmovi godi{- period, nekade na po~etokot tignat nekoj uspeh nadvor, da no, odnosno po tri filma – od onoj _tranziciski" peri- se dobie vpe~atok deka kaj tripati godi{no… Se razbi- od, koga se slu~uva{e prome- nas navistina se neguva do- ra, naj~esto proektite ne se nata na sistemot, koga jas se kumentaristikata, i toga{ finansiraat vo celost, taka najdov sebesi na snimaweto toj film duri i $ stanuva {to avtorite mora da baraat na eden moj dokumentaren ne{to podostapen na publi- i dopolnitelno sponzorstvo film vo edno selo blizu kata, no toa ne e taka, da re- od razni firmi i institucii Petri~; seloto se vika Klu~, ~am, vo edna konstantna, re- ili, pak, od razni stranski i tamu, navodno, lu|eto vide- gularna praktika. Mo`ebi, institucii, donatori i fon- le lete~ki ~inii toga{. Nie vo posledno vreme mo`am da dacii, pa eden del od tie bevme tamu za od toa da na- vidam nekakva malku posis- proekti se odolgovlekuvaat pravime dokumentarec. Tok- tematska gri`a na nekoi od dosta podolgo so svojata re- mu vo toj period, pove}eto od dr`avnite institucii op{to alizacija, pa ne se realizi- moite kolegi se zafatija so sprema filmot, pred s#, po raat vo istata tekovna godi- dokumentirawe na toga{ni- pat na konkursi za poddr{ka na, a nekoi, pak, se otka`uva- te politi~ki i socijalni na filmski proekti, no toa e at vo celost. Taka, s# na s#, previrawa, mitinzi, protes- daleku od dovolno. Samo ako vo momentov mo`am da ka- ti i sli~no. Jas toga{, navis- prodol`i situacijata da se `am edna gruba procenka de- tina, se najdov vo edna dile- razviva kon edno povisoko ka vo Bugarija, otprilika, se ma: {to pravam jas ovde, taka nivo na takvata gri`a, mo`e snimaat 12 do 15 dokumenta- _zagledana vo neboto", baraj- da se zboruva za nekakva rni filma godi{no. }i lete~ki ~inii gore, ha-ha, perspektiva. No, sega-zasega A {to se odnesuva do teh- koga niz seta zemja ni se slu-
66 P. Volnarovski, Intervjua so Eldora Trajkova i Stojan Dukov, Kinopis 25(14), s. 65-71, 2002
KINOPIS25prv.pmd 66 06-Aug-02, 21:28 ~uvaat tolku bitni, _zemski" do mene, pa duri i podobri i go nosat istiot sinxir okolu konkretni ne{ta? Sepak, tie povredni… Prviot e tokmu svoite zglobovi: sinxirot na raboti, so vreme se poka`aa onoj film {to go spomnav nepravdata… kako dnevno-aktuelni efe- pred malku, sniman vo selo- I tretiot film {to go do`i- mernosti i si pominaa, i to Klu~ blizu Petri~ - toj vuvam tolku blisko i toplo e stanaa nebitni, gi odmina film mi e osobeno mil pora- filmot RODENI SO VEKOT. vremeto. Zatoa, mene li~no, di duhot na tamo{nite lu|e Filmot go snimav vo 2000 go- pred s#, me interesiraat so- {to gi snimavme, a i rodena dina i vo nego se zboruva za cijalnite problemi, no gle- sum vo Petri~, pa sum malku lu|e rodeni okolu 1900 godi- dani od onaa op{ta ~ove~ka, i emotivno i sentimentalno na, a koi se s# u{te `ivi. neispolitizirana strana… vrzana za toj film i negova- Idejata na filmot be{e da Kako i za site drugi proble- ta prikazna. se pronajdat {to e mo`no po- matiki: samo ako gi dokumen- Vtoriot film e eden film ve}e takvi stogodi{nici i tira{ tie problematiki od {to go snimav vo 1995 godi- vekot da se prika`e preku onaa ~ista, univerzalna, ~o- na. Se vika ZA LU\ETO I nivnata individualna priz- ve~ka i humana strana, }e ja ME^KITE. Vo filmot se zbo- ma, preku nivnoto subjektiv- izbegne{ opasnosta od efe- ruva za Ciganite-me~kari so no gledawe na vekot {to iz- merieto na sekojdnevnite nivnite me~ki; osnovnata mina. Be{e prekrasno da se aktuelnosti i idniot zabo- ideja mi be{e da go pretsta- razgovara so tie stari lu|e; rav. Zatoa, mene me intere- ve}e i nivnoto sfa- sira ~ovekot i negovoto naj- }awe i gledawe na ednostavno individualno, rabotite se daleku iskreno i emotivno gledawe podrugi od ona na na rabotite… pokratkove~nite od niv; nivnoto is- K: I koga sme kaj Va{eto sfa- kustvo ve}e zboru- }awe za filmot i kaj Va{iot va{e samo za sebe, avtorski stav, mo`e, pokraj i toa kakvi s# ne toa, da ni ka`ete i koi se raboti i kakvi s# onie Va{i ostvaruvawa {to ne neverojatni `iv- gi smetate za najbliski do otni storii! Ima{e Stojan Dukov i Vas i Va{iot mentalitet, za edna baba rodena, Eldora Trajkova najvredni, kako i toa koja od zamislete – vo 1891 nagradite {to ste gi dobile godina, na koja od- Vi zna~i najmnogu? novo po~nale da $ vam problemot na eden poin- rastat zabi… Ima{e nekoi E.T.: Pa, za nagradite ne akov na~in, a ne na onoj {ab- od tie lu|e {to navistina znam… Site podednakvo mi loniziran _bri`itbardov- ostavaa neverojaten vpe~a- zna~at, oti nagradata za ski" na~in, da re~am. Da, tok i {to raska`uvaa najne- mene si e nagrada, edno priz- u`asno e toa kako se treti- verojatni `ivotni storii; na nanie {to sekoga{ godi, pa rani me~kite vo seta taa ra- primer, eden star ~ovek {to seedno koe e i kakvo e… A od bota, no mene idejata mi be- pogolemiot del od svojot `i- filmovite… Pa, ete, iako {e da poka`am deka i tie lu- vot go pominal vo progon vo najmnogu nagradi dobiv so |e, na nekoj na~in, se vrzani Argentina, pa se vratil vo filmot {to be{e prika`an i go nosat onoj ist sinxir Bugarija, tuka mu se slu~uva- i kaj vas vo ovaa prilika, {to go nosi i me~kata… I lu- le trista raboti, i sli~no. filmot NEONSKI PRIKAZ- |eto se, na nekakov na~in, za- Ili, pak, edna od `enite NI, toa ne e eden od filmo- robenici na te{kite vremi- `iveela vo Germanija za vre- vite {to mi se i najmili, ha, wa, nema{tii i siroma{tii, me na Hitler… Nivnite pri- ha, ha… Mo`ebi, eden od naj- zarobenici kako i samite kazni bea tokmu ona {to, jas dobrite, no ne i eden od onie me~ki {to gi izdresirale za kako dokumentarist – najm- za koi me pra{uvate; ima da se prehranat vo takvite nogu se stremam da go prika- drugi tri filma {to gi ~uv- vremiwa. Na krajot na kra- `am vo moite filmovi: ona stvuvam za mnogu pobliski i{tata – i ednite i drugite su{tinski ~ove~ko, ona naj-
P. Volnarovski, Intervjua so Eldora Trajkova i Stojan Dukov, Kinopis 25(14), s. 65-71, 2002 67
KINOPIS25prv.pmd 67 06-Aug-02, 21:28 obi~no, toplo, iskreno i STOJAN DUKOV emotivno gledawe i sfa}a- we na svetot na obi~niot Re`iser, animator. Roden e na 25.09.1931 vo Sofija. Diplo- ~ovek … miral na Likovnata akademija vo Sofija vo 1958 godina. Raboti na oddelot za animirani filmovi vo SIF kako crta~, animator, Filmografija: scenarist i re`iser (1959-1970), a potoa vo SAF "Sofija" (1971-1993), kade od 1973 godina e i rakovoditel. Docent po re- 1984 Ulicata `ija na animirani filmovi na NATFIZ (1996). ^len e na Soju- [to }e posee{ zot na bugarskite filmski rabotnici; na Sojuzot na bugarskite Prvi Maj likovni tvorci i pretsedatel na sekcijata "Karikatura", ~len na 1987 Poema za lebarkite bordot na ASIFA. ^len e na brojni soveti, `irija, komisii i sl. 1988 Nekolku epizodi od Vo 1965 godina ja objavuva knigata "Maliot magioni~ar" vo koa- `ivotot na Leon Daniel vtorstvo so Leda Mileva. Dolgi godini publikuva karikaturi vo In Vitro 1989 Sega{no istorisko pe~atot. Isto taka, ~esto raboti i kako ilustrator na knigi. Do- vreme bitnik e na brojni nagradi na festivalite vo Montreal, Bodi- Leta~ki ~inii nad gera, Brisel, Zagreb, Moskva, Tokio, Praga, Bratislava, Budim- seloto Klu~ pe{ta, Berlin, Krakov, itn. Proglasen e za Zaslu`en artist na 1990 Crna hronika Bugarija. Dolg film za seksot 1992 Neonski prikazni 1994 @ivotopis 1995 Denivelacii Kinopis: Za po~etok, dali }e u~estvuva (uspe{no) na Uli~en stil bi mo`ele da ka`ete ne{to razni festivali Inaku, vo 1997 Za lu|eto i me~kite … za popularnosta i raspros- Bugarija, eden animiran 1999 @ivotot vo geto tranetosta na animiraniot film re~isi i da ne se pri- film vo Bugarija? ka`uva pred po{iroka pub- lika. Mo`e }e zvu~i sme{no, Stojan Dukov: Pa, toa e dos- no eve, na primer, mojot ta {iroko pra{awe… Znae- film GA, najverojatno pora- te, popularnosta na eden di karakteristi~noto i kuso animiran film vo Bugarija ime od dve bukvi, vo posled- se slu~uva samo toga{ koga nite pet godini naj~esto se pojavuva po krstozborite vo razni spisanija – i mo`am da ka`am deka tie krstozbori pove}e pridonesoa za mojot imix i popularnost me|u po- {irokata filmska publika vo Bugarija, otkolku {to bi- lo drugo. Taka, lu|eto znaat za toj moj film, iako fakti~- ki go nemaat gledano… Toa za mene e paradoks nad para- doksite… Od druga strana, pak, Bugarskata televizija ponekoga{ i }e pobara po ne- koj od na{ite filmovi za prika`uvawe po ovoj ili onoj povod, no tie za toa od- bivaat i ne sakaat da platat nikakov nadomest, tvrdej}i deka ne tie nam tuku nie Stojan Dukov – nim treba da im platime –
68 P. Volnarovski, Intervjua so Eldora Trajkova i Stojan Dukov, Kinopis 25(14), s. 65-71, 2002
KINOPIS25prv.pmd 68 06-Aug-02, 21:28 oti, demek, tie nam ni pravat `uva nadvor, na strancite vo bugarskiot animiran reklama!!! A toa, navistina, }e im zvu~i kako nekoi pri- film, sepak, seto vreme ob- nikade vo svetot go nema! Ne kazni na Baron Minhauzen – rabotuva{e edni op{ti, uni- znam {to da ka`am – toa e do tolku neprakti~no, nesis- verzalni temi i problemi, tolku neubavo i grdo – taka tematski i bez nikakva logi- aktuelni vo sekoe vreme, i da se postapuva i po takvi ka se odnesuvame sprema adekvatni i za konsumacija na~ela da se vodi nekoj, i ta- sopstvenite kulturni vred- od strana na {irokata pub- ka da se postaveni rabotite, nosti, i gi re{avame tie lika, isto taka. Spored me- no toa e toa… problemi bez nikakva stra- ne, tokmu takvata avtorska Eve, na primer, za seto vre- tegija, tuku onaka, bez misle- produkcija e klu~na za raz- me, za site ovie 45 godini na we i po inercija. Ete, nie vo vojot na op{tiot kulturen postoewe na animiraniot Studioto za animirani fil- kapacitet na edna dr`ava, film vo Bugarija, snimeni se movi imavme arhiv so blizu koga edna{ ve}e }e se blizu iljada animirani fil- iljada animirani filmovi, razgrani~i avtorskoto i movi, navistina edna golema a sega, i studioto e re~isi umetni~koto od elitisti~- produkcija… Ovde treba da uni{teno, a arhivot re~isi i koto. Bidej}i sekoe avtorst- naspomnam: od po~etokot, da ne postoi ve}e… Mnogu vo e neizbe`no nacionalno – animiraniot film egzisti- ta`na slika, ta`no e kolku s# barem spored svojot senzibi- ra{e kako del od Studioto propa|a, i toa samo zatoa {to litet, i u~estvuva vo iz- za igrani filmovi, so edna na najgolemiot broj lu|e na graduvaweto na op{tata na- mala grupa entuzijasti; so vistinskite mesta – toa voop- cionalna kulturna svest. vreme, minuvaj}i niz nekol- {to ne gi interesira… Znam E sega, od druga strana, e ona ku razvojni fazi, animirani- deka ova, mo`ebi, zvu~i i pre- {to pre~i: spored moe op{to ot film uspea sosema da se terano pesimisti~ki, no taka mislewe, nie Bugarite, a i izdvoi od igraniot film, du- go ~uvstvuvam vo momentot, vie Makedoncite, pretposta- ri i se oformi posebno Stu- taka nekako e situacijata. vuvam, kako i site Balkanci dio za animiran film. I se- op{to, da re~am – mnogu mal- ga, koga vo Bugarija nastapi K: Dobro, no dali, sepak, so ku, ako ne i voop{to – gi ne- demokratijata (a toa i ne e novoto vreme ne doa|a i mame potrebniot respekt i demokratija, spored mene – nekakva nade` za pooptimis- gri`a sprema svoeto sop- demokratija e koga ima{ vis- ti~ki vizii, barem vo onoj stveno kulturno nasledstvo: tinska dr`ava – a nie takva del {to se narekuva avtor- sekoj {to doa|a na kulturna- nemame), sfa}ame deka od ska kreacija? I koga sme ta scena se odnesuva kako seta taa ogromna produkcija, ve}e kaj avtorstvoto vo ani- ni{to pred nego da ne edvaj po ne{to i da ni osta- miraniot film – dali e toj postoelo, kako od nego da nalo… Od najgolemiot broj podelen na nekakov na~in, po~nuva istorijata. Toa e naj- filmovi od toa vreme, nie na primer, na artisti~ki, lo{oto, koga }e se ignorira, nemame dobri, ili nemame umetni~ki i na popularen, taka da se izrazam, onaa pa- nikakvi kopii, bidej}i to- ili sli~no? po~na vrvca so svoite pret- ga{ se snima{e na ORWO hodnici, i so toa se gubi se- filmska lenta ili, pak, na S.D.: Pa, u{te od samite kakov reper za sopstvenite ruskata SVEMA filmska po~etoci vo ranite 50-ti novi dostignuvawa… Eve, lenta, i dvete poznati po godini, u{te so samoto defi- mene navistina mi imponi- toa deka so vreme gi gubat nirawe i oformuvawe, ani- ra{e ona {to go vidov ovde bojata i ostrinata, se obez- miraniot film vo Bugarija kaj vas, kolku dobro ste go bojuvaat i bledneat, i toa ne se opredeli za onaa umet- sredile i za{titile va{iot e ve}e toa {to bilo snimeno ni~ka, avtorska poeti~ka filmski fond, pa iako kaj na vremeto, tuku ne{to so- opredelba. I iako od mnogu- vas se raboti, od edna stra- sem drugo, takvo kakvo {to mina toa be{e sfa}ano kako na, za mnogu pomal broj fil- (ne) sme go za~uvale… Toa se opredelba za eden artis- movi otkolku kaj nas vo Bu- globalni problemi, koi ne ti~ki, elitisti~ki avtorski garija, mo`am da re~am, od se nere{livi, no kaj nas od- film {to ne e namenet i za druga strana, deka po mnogu nosot sprema tie problemi e {irokite narodni masi, moe ne{ta, vie vo Makedonija takov {to ako toa se raska- mislewe e deka toj artizam ste dosta godini ponapred
P. Volnarovski, Intervjua so Eldora Trajkova i Stojan Dukov, Kinopis 25(14), s. 65-71, 2002 69
KINOPIS25prv.pmd 69 06-Aug-02, 21:28 od nas, vo Bugarija. kovnata pantomima, so mini- K: I, dodeka sme u{te kaj av- Zatoa – da odgovoram i na mum – ako ne i sosem bez – di- torstvoto, Vie po obrazova- onoj prv del od va{eto jalozi. Mo`am da ka`am nie i vokacija ste, vsu{nost, pra{awe – s# dodeka ne se deka toa e najkarakteristi~- likoven umetnik…? vostanovat dol`niot res- nata poeti~ka opredelba na pekt i interes za za~uvuva- bugarskiot animiran film: S.D.: Da, zavr{iv Likovna we i afirmacija na op{toto artisti~niot raskaz vo sli- akademija, so specijalnost kulturno nasledstvo, i vrz kovno-muzi~ka forma, kade vo umetni~kiot plakat i pos- toa da se nadograduva novo- {to storijata sekoga{ e po- ter. Toga{ s# u{te ne znaev to, te{ko deka }e mo`e da se ve}e vizija otkolku zbor. deka nekoga{ }e se zanima- zboruva za edna vistinska Ottuka, kako i mnogu moi dru- vam so animiran film. Prvo linija na razvoj, ili za ka- gi kolegi, jas ne ja smetam za rabotev na razni plakati, na kov i da e optimizam i pers- korektna aktuelnata svetska dizajn i karikatura. Duri po- pektiva… (amerikansko-holivudska) docna po~nav da rabotam ka- tendencija na animiraniot ko crta~ vo animirani pro- K: Ka`ete ni ne{to za kon- ekti. Toj period duri i go kretnite nacionalni obe- smetam za eden od poubavite le`ja i avtorski poeti~ki vo mojata kariera – toga{, postapki vo bugarskiot ani- moe be{e da go nacrtam ona miran film – kolku tie pos- {to e potrebno, i ni{to dru- tojat navistina, a do kolku go ve}e ne be{e moja rabota se prisutni nadvore{nite nitu, pak, moja odgovornost: vlijanija i poetiki? Kako animacijata, monta`ata, op{to za animiraniot film postprodukcijata – toa ve}e vo Bugarija, taka i konkretno be{e rabota na re`iserot… za Va{iot avtorski opus… No, nabrgu se poka`a nedos- tatok od re`iseri na animi- S.D.: Kako prvo, sekoj avtor ran film, i jas fakti~ki bev si e poseben po svojot men- nateran, da ne re~am prinu- talitet, senzibilitet, isto den – da se zafatam i so taa kolku {to e i po svojata na- rabota. No, nabrgu taa rabo- cionalna pripadnost. Nie- ta me obzede sosema, pa eve, den vistinski avtor nema da ja rabotam i do den-denes. bega od svoeto poteklo i Eve, do denes imam snimeno tradicija, so site doblesti 48 animirani filmovi, {to i nedostatoci {to tie gi no- i ne e mala brojka za eden av- sat so sebe. Nacionalnoto torski `ivot, neli? Denes, Stojan Dukov sekoga{ provejuva niz dobri- jas so moite kolegi od tie pr- te dela, i toa e nivnata naj- vi generacii na re`iseri- dlaboka i najsilna karakte- animatori, onaka na {ega, ristika. Se razbira, isto ta- film da mu se pribli`uva, znaeme da ka`eme kako nie ka e to~no i toa {to sekoj do- duri i da go dublira, mimik- za animiraniot film sme bar avtor nema da gi ignori- rira igraniot film. Animi- ona {to e Svetiot sinod za ra site pozitivni iskustva i raniot film si ima edna Pravoslavnata crkva… ha, idei odnadvor, no ona {to e svoja posebna leksika, jazik ha, ha… Navistina, mora da najdlaboko negovo e pripad- i izraz, so koi mo`e ne{tata ka`am deka so mojata rabota nosta kon edna konkretna da gi prika`e sosema poina- vrz animiraniot film go po- kultura i mentalitet. ku otkolku {to se tie vo re- ~uvstvuvav ona vistinsko Zatoa, mo`ebi, ona {to vo alnosta ili, pak, sosema poi- avtorsko ispolnuvawe. E se- najgolemiot broj animirani naku otkolku {to toa go mo- ga, od edna strana, od site filmovi snimeni vo Bugari- `e igraniot film, i mislam filmovi {to sum gi napra- ja dominira – vklu~uvaj}i gi deka toa e i najubavoto i naj- vil, ima i podobri i polo{i, i moite filmovi, isto taka – silnoto "oru`je" na animira- neli, ne sekoga{ ima{ ne{to e poetikata na slikovno-zvu- niot film. navistina dlaboko da ka-
70 P. Volnarovski, Intervjua so Eldora Trajkova i Stojan Dukov, Kinopis 25(14), s. 65-71, 2002
KINOPIS25prv.pmd 70 06-Aug-02, 21:28 `e{, a toga{ nie i lebot se- bro, ete, ima nekoi pet-{est S.D.: Ne, jas sakam da vi se kojdneven so taa rabota si go filma {to gi smetam za ne{- zablagodaram vam za ovaa vadevme, taka da se izra- to podobri od drugite, no ne retka mo`nost da dadam ed- zam… No, od druga strana, mo`am da se opredelam samo na vakva iscrpna i polna iz- pak, vaka ili onaka, so mo- za eden ili dva… A {to se java. I, se nadevam deka od jata rabota vrz animiraniot odnesuva do nagradite – e tu- seto ova {to go ka`avme tuka film povtorno go otkriv ona ka, videte, mene mi e osobe- – barem malku }e bide od detskoto vo sebe, onaa nez- no skapocena pokanata za polza za filmskite rabot- gasliva `ed za igra. So igra- u~estvo na Londonskiot fes- nici vo na{ite dve zemji po- ta s# e polesno vo `ivotot. I tival na festivalite. Tamu natamu… Vi blagodaram.q taka igraj}i, sekoga{ e mnogu ne se dodeluvaat nagradi, no polesno i da se napravi {to samoto u~estvo go smetam za bilo – pa makar i edno viso- ne{to mnogu presti`no. Tamu koumetni~ko delo… Isto ta- se prika`uva najdobroto od Filmografija: ka e bitno i toa {to so sekoja najdobrite, za sekoj `anr po- umetni~ka rabota, avtorot sebno. Jas tamu bev pokanet 1963 Jabolkata mo`e da se projavi na seka- so mojot film FEVRUARI, 1964 Dobriot po~etok kov na~in – kako psiholog, koj dobi nagrada i vo Zagreb, Zlatnoto skrivali{te kako sociolog ili kako fi- a i na mnogu drugi mesta. I 1965 Avantura 1966 Eden ~ovek skita{e lozof Osobeno vo animi- ete, mo`ebi tokmu toj film, … Pat vo kosmosot raniot film, mislam deka e prika`an i kaj vas vo ovaa 1967 Ku}i-kreposti najubavo i najblagodarno vo prilika, mo`am da go izdvo- Trgovecot so fesovi isto vreme – avtorot da se jam kako eden od onie moi ne- 1968 Najstra{niot yver projavi kako eden `ivoten kolku filmovi {to gi smetam Slu~ajot Don Kihot filozof. Kako filozof na za najdobri vo mojot opus. Naj- 1969 Igra `ivotot: se razbira, ovde mnogu zatoa {to vo nego ima 1970 La`livoto ov~ar~e mislam na onaa filozofija edna golema doza ~ove~ka top- 1971 Mini ("Mini", "Midi", "Maksi") na sekojdnevnoto ~ove~ko lina, kako prvo, no i zatoa Najcrniot glu{ec `iveewe. Toa e toa {to mis- {to ne e voop{to ispolitizi- 1972 Kopne`i lam deka mi donese najgo- ran, tuku e nekako – najkorek- @ed lemo ispolnuvawe vo mojot tno ~ove~ki human – da re~am. 1973 Toa e `ivotot avtorski `ivot. Toa e tokmu ona {to, ete se- 1974 Sizif ga, na stari godini mi stanu- [lagerot K: E, mo`ebi zatoa, kako pos- va s# pojasno – deka avtorot, 1976 Anpasan ledno pra{awe od ovoj na{ sepak, mora da si opstoi na Muzi~ka istorija 1977 Pat~eto kus razgovor, bi bilo pra{a- svoeto, kako i na svoite ko- 1978 Fevruari weto za toa – koi se Va{ite reni i poteklo; da go prifa- 1979 Ga omileni filmovi {to gi ti ona {to e negova osnova – Crn li e Petar? smetate za Va{i vrvni os- a taa e sodr`ana vo nacio- 1980 Simbioza tvaruvawa i koi se Va{ite nalnoto, vo tradicijata. Ova 1981 ^okolado omileni nagradi {to najmno- ne e prazen patriotizam, tu- 1982 Mocart i Salieri gu Ve raduvale? ku naprotiv – samo taka toj Sloboden udar }e ostane originalen i go- Solo 1983 Rekviem S.D.: Pa imam dobieno ne- lem. Obidite da se bide nov … Ga dur kade dvaesetina nagradi vo Antonioni, Felini, Dizni 1984 Gatanki od kubeto I, II, III mojot `ivot kako avtor, i se- ili Kurosava – ne mo`at da 1986 Bravo, bravisimo! ga e normalno toa {to mi e go napravat avtorot golem – Mart te{ko da se opredelam za ne- samo so svoeto, avtorot mo- 1988 Ga! Ga! Ura! koja od niv, isto kako {to mi `e da izrasne vo golem av- 1989 Strogo zabraneto e te{ko da se opredelam za tor. 1990 Oktomvri nekoj od moite filmovi ^etvrtata `elba … 1993 Ku~e{ka istorija Toa e kako nekoja majka koga K: Na krajot, ni ostanuva sa- Jade` treba da ka`e koe od nejzi- mo da Vi se zablagodarime 1999 Juli nite deca $ e najmilo… Do- za razgovorot…
P. Volnarovski, Intervjua so Eldora Trajkova i Stojan Dukov, Kinopis 25(14), s. 65-71, 2002 71
KINOPIS25prv.pmd 71 06-Aug-02, 21:28 FILMOT VO BALKANSKIOT KULTUREN KONTEKST
DEJAN KOSANOVI] Kinopis 25(14), s.72-93, 2002 PREGLED NA RAZVITOKOT NA KINEMATOGRAFSKITE
UDK 791.43/.44(497.6)"1897/1945"(049.3) DEJNOSTI VO BOSNA I HERCEGOVINA 1897-1945
(PRV DEL)
VOVED
Prou~uvaweto na ranoto filmsko minato i na po~etocite na kine- matografskite dejnosti se razvi brgu vo tekot na poslednite decenii, ka- ko vo svetot taka i vo eks-jugoslovenskite zemji. Osobeno po 1980 godina, vo Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija i Crna Gora se pojavija golem broj istra`uva~i od srednata i pomladata generacija ~ii{to trudovi pridonesoa pokonkretno da se rasvetlat po~etocite i razvitokot na ki- nematografiite vo ovie krai{ta do krajot na Vtorata svetska vojna. Toa e takanare~eniot pionerski period, koga vo ovie zemji nema{e organizira- ni nacionalni kinemato- grafii. Vo taa smisla, prou~uvaweto na ranata istorija na Bosna i Herce- govina e vo zadocnuvawe. Vsu{nost, objaveni se ne- kolku seriozni studii i odreden broj publicisti~- ki trudovi, koi se zani- mavaat so ovoj pionerski period od razvitokot na kinematografijata na Bo- sna i Hercegovina, no toa nikade ne e obraboteno kako celina na kontinui- Oglas vo "Osvit" (Mostar, 1.04.1905)
72
KINOPIS25prv.pmd 72 06-Aug-02, 21:28 tet od niza nastani. Ovoj trud ima cel da ja ispolni taa praznina i da gi sistematizira na{ite dosega{ni, sekako s# u{te necelosni znaewa za razvitokot na filmskite dejnosti vo Bosna i Hercegovina za konkretniot period. Od druga strana, iskreno se nadevam deka toa }e bide pottik za nekoi mladi istra`uva~i da ja prodol`at rabotata na prou~uvaweto na po~etocite na kinematografskite dejnosti vo Bosna i Hercegovina, za da go pro{irat i prodlabo~at ona {to prethodnite generacii (tuka se vklu- ~uvam i sebesi) tuku{to go na~naa. Bosna i Hercegovina, kako geografski prostor {to go obrabotuva ovaa kniga, pribli`no odgovara na prostorot na dene{nata Republika Bosna i Hercegovina, odnosno na Socijalisti~kata Republika BiH, vo ramkite na nekoga{nata SFR Jugoslavija. Toa delumno se sovpa|a so Bos- na i Hercegovina vo ramkite na Avstroungarskata monarhija. Vo tekot na istoriskiot period {to go obrabotuva ovoj trud, od 1897 do 1945 godina, Bosna i Hercegovina bila sostaven del na pove}e razli~ni dr`avno- politi~ki strukturi, {to neposredno ili posredno go uslovuvalo razvi- tokot na kinematografskite dejnosti na nejzina teritorija. Od po~etokot na periodot {to go razgleduvame (1897) do krajot na 1918 godina, Bosna i Hercegovina bila vo sostavot na Avstroungarskata monarhija. Do 1908 godina bila samo nominalno pod avstroungarska okupacija i administra- Objaveno vo tivna uprava, so mandat dobien na Berlinskiot kongres vo 1878 godina, a "Saraevski list" od aneksijata vo oktomvri 1908 pa do raspa|aweto na monarhijata vo 1918 (30.07.1897) i kako nejzin sostaven del. Od krajot na 1918 do april 1941, Bosna i Hercegovina e del od Kral- stvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, koja od 1929 e preimenuvana vo Kralstvo Jugoslavija, no ne kako edinstvena teritorija Bosna i Hercegovi- na, tuku podelena me|u pove}e banovini, od koi ne- koi opfa}ale i teritorii na drugi jugoslovenski krai{ta (Drinskata, Primorskata i Vrbaskata ba- novina). Po aprilskata vojna vo 1941 i krajot na Kralstvoto Jugoslavija, okupatorite ja podelija Bosna i Hercegovina na interesni sferi za Ger- manija (severniot del) i Italija (ju`niot del). So cel da ja zajaknat Nezavisna Dr`ava Hrvatska, okupatorite se dogovorija teritorijata na Bosna i Hercegovina administrativno da ja vklu~at vo sostavot na novosozdadenata dr`ava, pa poradi toa vo pova`nite gradovi imaa svoi garnizoni. Po padot na Italija, vo septemvri 1943, kontrolata na sevkupnata teritorija na BiH ja prezedoa Ger- mancite. Me|utoa, ne treba da se zaboravi deka na teritorijata na Bosna i Hercegovina vo tekot na celiot period od 1941 do 1945, borbata protiv okupatorot i negovite doma{ni pomaga~i be{e najintenzivna, a sekako i toa deka slobodnata teritorija {to ja kontroliraa partizanite, od- nosno Narodnoosloboditelnata vojska na Jugosla- vija, vo razni periodi, opfa}ala i golem del od Bosna i Hercegovina. Voeniot period na film- skite aktivnosti vo Bosna i Hercegovina (i vo Ju- goslavija), koj go obrabotuvame, se zavr{uva kon krajot na mesecot juni 1945 godina, koga e rasfor- mirana Filmskata sekcija na Vrhovniot {tab na
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 73
KINOPIS25prv.pmd 73 06-Aug-02, 21:28 NOV I POJ (odnosno vo prvite denovi na juli, koga e formirano novoto filmsko pretprijatie na Demokratska Federativna Jugoslavija, koe gi prezelo site filmski aktivnosti vo zemjata). Ovoj trud proizleze od golemiot broj napisi - komentirani filmo- grafii i drugi sli~ni tekstovi - {to gi napi{av za saraevskoto spisi- sanie Sineast vo tekot na nekolkute posledni godini. Urednikot na toa spisanie g. Asaf Xani} predlo`i filmografiite da se objavat kako ce- lina pred koja }e ima voved, pa taka, blagodarenie na negovata inicijati- va, e sozdaden ovoj trud, koj }e se pojavi i kako kniga.
PERIOD OD 1897 DO 1914 GODINA
Sakaj}i po 1878 godina {to pouspe{no da ja integrira _privremeno okupiranata" Bosna i Hercegovina vo ramkite na svoeto carstvo (a vo 1908 toa e napraveno i administrativno so aneksijata vo 1908), Avstroungarija kon krajot na XIX vek mnogu nap- ravi za razvojot na komunikaciite i materijalnata kultura od evropski tip vo dotoga{ zaostanatata Bos- na i Hercegovina, periferna provincija na Osmanlis- koto carstvo. Krajna cel bila {to pocelosna eksplo- atacija na nacionalnite bogatstva i politi~ko ugnet- uvawe na naselenieto. Me|u drugoto, naplivot na vli- janijata od Zapad dovede do razvitok na novi oblici na kulturno-zabavniot `ivot, pred s# vo gradskite sredini. Taka, nepolni dve godini po prvoto prika- `uvawe vo Pariz, podvi`nite sliki se pojavija vo Sa- raevo.
PRVATA FILMSKA PROEKCIJA VO BOSNA I HERCEGOVINA
Prvata filmska proekcija na teritorijata na Bosna i Hercegovina e odr`ana vo Saraevo vo vtor- nik, 27 juli 1897 godina i toj nastan bi mo`ele da go prifatime kako po~etok na kinematografskite dej- nosti kaj nas. Spored podatocite od toga{niot dneven pe~at znaeme deka proekciite se odr`uvani vo posto- janata cirkuska zgrada (toga{ drvena baraka) poradi koja i plo{tadot e nare~en Cirkuski plo{tad, kade {to voobi~aeno se prika`uvale i drugi patuva~ki at- Objaveno vo rakcii vo Saraevo (denes toa e plo{tadot so parkot pred zgradata na "Bosnische Post" Pretsedatelstvoto na Bosna i Hercegovina, kon bregot na Miqacka). Iako (Saraevo, vo pe~atot proekciite se reklamirani kako prika`uvawe na kinemato- 13.07.1907) grafot na Edison, programata se sostoela od desetina filmovi na bra- }ata Limier. @itelite na Saraevo, pokraj drugite, gi videle i filmov- ite: PARTIJA KARTI (PARTIE D’ECARTE), VLEGUVAWETO NA VOZOT VO @ELEZNI^KATA STANICA (ARRIVEE D’UN TRAIN EN GARE) i GRADINAR- SKATA SCENA SO VEDAR HUMOR (taka vo programata bil nare~en fil- mot POLIENIOT POLIVA^, so originalniot naslov ARROSEUR EST AROSE). Proekciite gi organiziral sopstvenikot na patuva~kiot kinema- tograf Anxelo Kuriel1 od Trst so svoite sorabotnici. Toj vo 1896 i 1897 prika`uval filmovi vo Trst, Pula, Celje, Maribor, Opatija, Zadar, [i- benik i Saraevo. Prika`uvaweto na filmovite vo Saraevo traelo 13 de- na, od 27 juli do 8 avgust 1897, a nema podatoci - iako ne treba da se
74 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 74 06-Aug-02, 21:28 isklu~i taa mo`nost - istata programa po Saraevo da e prika`ana vo u{te nekoj grad na Bosna i Hercegovina. Zasega ima malku poznati i provereni podatoci za prvata filmska proekcija vo drugite gradovi na Bosna i Hercegovina. Patuva~kiot prika- `uva~ Konstantin Drndarski, spored negovoto ka`uvawe, prika`uval filmovi vo 1899 godina vo Bijeqina i vo u{te nekoi mesta na (isto~na?) Bosna2. Vo Mostar vo oktomvri 1900 gostuval Rajskiot teatar - najgolemo- to pretprijatie za fantasti~ni znamenitosti, pa se pretpostavuva deka vo ramkite na negovata programa se prika`uvani i podvi`ni sliki3, no toa ne mo`e so sigurnost da se potvrdi. Za drugite gradovi s# do polovi- nata na prvata decenija od XX vek nema nikakvi podatoci za filmski proekcii, iako e logi~no da se misli deka mnogute patuva~ki kinemato- grafi ~ii{to gostuvawa se zabele`ani vo Saraevo, za vreme na svoeto doa|awe i zaminuvawe od glavniot grad na Bosna i Hercegovina, gi pri- ka`uvale filmovite i vo drugite pogolemi mesta. Najverojatno, ponata- mo{nite istra`uvawa, pred s# na arhivskite dokumenti (bidej}i dostap- niot pe~at e glavno obraboten), }e gi dopolni na{ite soznanija za ovoj po- ~eten period i za prvite filmski proekcii kaj nas.
PATUVA^KITE I POLUPOSTOJANITE KINEMATOGRAFI VO BOSNA I HERCEGOVINA
Patuva~kite kinematografi vo tekot na prvata decenija od razvi- tokot na kinematografijata vo svetot (period me|u 1896-1905) bile edin- stven na~in za prika`uvawe filmovi, {to mnogu brgu go predizvikalo s# pogolemoto interesirawe na gleda~ite za filmot kako sredstvo za ma- sovna komunikacija i zabava. Od toa proizleze, najprvo vo porazvienite gradski sredini, otvorawe na postojani kinematografi, koi kako nov i porentabilen oblik za eksploatacija na filmovite postepeno gi potis- nuvale patuva~kite prika`uva~i, pa taka tie, vo godinite pred Prvata svetska vojna, so nekoi isklu~oci, napolno is~eznaa. Sopstvenici na pa- tuva~kite kinematografi, koi dejstvuvaa vo jugoslovenskite zemji, pove- }eto bea stranci, naj~esto lu|e {to i pred toa prika`uvale razni vidovi patuva~ki atrakcii. Vo Bosna i Hercegovina, najmnogubrojni bea onie {to doa|aa od drugite delovi na Avstroungarskata monarhija, no isto taka i od Italija i Germanija. Polupostojanite kinematografi pretstavuvaa preoden oblik me|u patuva~kite i postojanite kinematografi. Naj~esto, patuva~kiot kinematograf se zadr`uval vo nekoe pogolemo mesto pove}e meseci, pa i cela godina, rabotej}i vo sopstveniot {ator, vo specijalno za ovaa cel izgradena drvena baraka ili vo, zemena pod naem, prostorija od nekoj hotel ili kafeana. ^esto se slu~uvalo, poradi vpe~atokot za us- pe{no rabotewe, sopstvenikot na hotelot ili kafeanata da go prezeme vakviot kinematograf i da go pretvori vo postojan. Zatoa ponekoga{ e te{ko da se zaklu~i koga vakviot polupostojan kinematograf stanuval postojan. Vo periodot od prvata filmska proekcija vo Saraevo vo 1987 do 1914 godina, na teritorijata na Bosna i Hercegovina zasega se registrira- ni 33 patuva~ki i polupostojani kinematografi. Nie tuka oddelno }e spomeneme samo nekoi od patuva~kite prika- `uva~i {to prestojuvale vo bosanskohercegovskite gradovi. Vo Saraevo ve}e vo dekemvri 1897 godina Andrej Zlinski, po narodnost Slovak, koj `iveel vo Budimpe{ta, prika`uval filmovi vo prostoriite na _Pora- ne{nata kafeana Imperijal na Apeloviot Breg". Toj, pred doa|aweto vo Bosna, prika`uval filmovi vo Budimpe{ta, Segedin i Subotica. Eden od pozna~ajnite srednoevropski patuva~ki prika`uva~i Franc Jozef Ezer
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 75
KINOPIS25prv.pmd 75 06-Aug-02, 21:28 gostuval vo Saraevo so svojot Edisonov teatar od polovinata na oktom- vri do po~etokot na noemvri 1898 godina. Filmovite gi prika`uval vo ed- na zgrada na Xemalu{a, a na edna od proekciite prisustvuval i avstris- kiot pretstavnik za BiH g-din Apel. Ezer e zna~aen i po toa {to snimal i prika`uval takanare~eni lokalni filmovi, za {to podocna }e bide po- ve}e ka`ano. Vo maj 1906 na Cirkuskiot plo{tad go postavil svojot {ator Grand Elektrobioskop, eden od najgolemite patuva~ki kinematografi vo Sredna Evropa, sopstvenost na Avstriecot Johan Bahmaer. Necelosno identifikuvaniot kinematograf Edison (toa bilo ~esto ime na patuva~- kite kinematografi, {to ja ote`nuva identifikacijata) prika`uval filmovi vo avgust taa ista 1906 godina vo sve~enata sala na Narodniot dom vo Saraevo (sega{niot Naroden teatar). I ovoj kinematograf pri- ka`al eden lokalen film, za {to, isto taka, podocna }e bide ka`ano ne{- to pove}e. Vo yidanata teatarsko-cirkuska zgrada, koja bila izgradena na Cirkuskiot plo{tad (na mestoto na porane{na drvena baraka), vo januari 1908 gostuval Vivandofon kinematograf so sliki {to zboruvaat i peat, na nepoznat sopstvenik. Vo tekot na prvata decenija od XX vek se patenti- rani pove}e razli~ni sistemi za prika`uvawe filmovi ozvu~eni so po- mo{ na fonograf: Patefon, Hronomegafon Gomon, Vivafonot na Edison i drugi. Najverojatno vo Saraevo e prika`uvano so posledniov. Vo Saraevo, vo 1906 i 1907 prestojuval i odr`uval proekcii Grand elektrobioskop Goler, ~ij sopstvenik bila vdovicata Marija Goler. Od 1910 do 1912, ovoj kinematograf se smestil na Cirkuskiot plo{tad, vo sopstven {ator, kako zaedni~ka sopstvenost na Marija Goler i nekoj Drakuli}. Sopstvenicite vo 1910 sakale da go prodadat Grand elektrobioskopot, a objaveniot oglas vo vienskiot stru~en pe~at ni dava pove}e podatoci za ovoj _najubav patuva~ki bioskop vo Avstroungarija": {iro~inata na fasadata e 30 met- ri, dlabo~inata 10 metri, fasadata e vo rezba, orgulite se dolgi 6 metri, elektrogeneratorot ima 40 kowski sili, 20 lampi, 800 svetilki, salons- ka kola dolga 9,5 metri, kola za oprema dolga 7 metri, kola za {atorot i rezervi od 20 000 metri film4. Prodavaweto, najverojatno, ne bilo uspe{- no, pa ovoj kinematograf prodol`il da raboti kako tret postojan saraev- ski kinomatograf pod imeto Golerov roajal biograf (Goller’s the Royal Bi- ograph) s# do 27 noemvri 1912, koga izgorel po poslednata ve~erna pret- stava. Bidej}i nemal plateno osiguruvawe, sopstvenicite pretrpele {te- ta od okolu 60.000 kruni. Vo Mostar, od krajot na april pa do 10 maj 1903 godina, gostuval golemiot Elektro-bioskop teater na Karel (Dragutin) Lifka. Karel Lifka i negoviot brat Aleksandar (podocna zna~aen pio- ner na filmot vo Subotica), inaku sinovi na patuva~ki prika`uva~i, zaedni~ki vo Trst 1902 godina izgradile patuva~ki kinematograf i so ne- go vo taa i vo slednite godini prika`uvale filmovi vo Trst, Avstrija, Slovenija, Hrvatska, Vojvodina, Srbija i Bosna i Hercegovina. Kinemato- grafot se sostoel od golem {ator, elektrogenerator pridvi`uvan od par- na lokomotiva, pove}ebojno osvetluvawe, mehani~ki orguli i nekolku cirkuski koli za prenesuvawe na opremata. Po Mostar, ovoj kinematograf vo polovinata na maj 1903 go podignal svojot {ator na Cirkuskiot plo{- tad vo Saraevo. Vo Mostar na 1 i 2 april 1905 gostuval Kosmograf - elek- trobioskopski teatar od Dizeldorf i prika`uval filmovi vo salata na Hrvatskoto muzi~ko-peja~ko dru{tvo _Hrvoje", a vo letoto istata godina svoj {ator vo Mostar podignal Patuva~ki kinematograf so nepoznato ime, no ostanal usniot podatok deka sopstveni~kata bila edna vdovica, koja ja narekuvale _Vien~anka" (mo`ebi stanuva zbor za Marija Goler). Kako po- mo{nik, taa go anga`irala mostarskiot elektromehani~ar Anton Tibe- rio, italijanski doselenik, koj vo slednata 1906 godina vo Mostar go
76 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 76 06-Aug-02, 21:28 otvoril svojot prv Kinematograf Tiberio i prika`uval filmovi vo pros- toriite na Zdru`enieto na muslimanskite zanaet~ii _Ittihad". Tiberio svojata dejnost ja prodol`il i vo 1907, menuvaj}i gi prostoriite kade {to gi odr`uval pretstavite, a vo 1908 otvoril letno kino {to go narekol Eden park. Vo Trebiwe vo 1910 e zabele`ana rabotata na patuva~kiot ili polupostojaniot kinematograf Biograf Gigant (The Biograph Gigant) na nepoznat sopstvenik. I pokraj zvu~noto ime, verojatno se rabotelo za nekoj poskromen patuva~ki prika`uva~, koj poseduval apara- tura za proekcii i odreden broj filmovi kako rezerven fond, a rabotel vo prostorii pod naem. Eden isto taka neidentifikuvan Patuva~ki kinematograf vo 1910 godina prika`uval filmovi vo Biha} (spored se- }avawata na nekoi gra|ani od ovoj grad). Vo Bijeqina (isto taka spored se}avaweto na nekoi gra|ani), vo istata 1910 godina eden neidentifikuvan Patuva~ki kinematograf, ~ij sopstvenik bil Avstriec, go podignal svojot {ator so drveni klupi vo dvorot na hotelot _Drina". Poslednite patuva~ki, odnosno polu- postojani kinematografi se zabele`ani vo Saraevo 1913 godina. Vo salata na Narodni- ot dom, od 19 juli 1913 prika`uval svoi filmovi necelosno identifikuvaniot kako Kino Internacional. Uloga vo organizacija- ta na gostuvaweto na ovoj kinematograf mo- `ebi imala i Socijaldemokratskata parti- ja na Bosna i Hercegovina, zemaj}i go pred- vid faktot deka socijalisti~kiot list _Glas na slobodata" go reklamiral ovoj ki- nematograf, potenciraj}i deka _organizira- nite rabotnici" imaat popust pri kupuvawe- to bileti. Vo bav~ata na kafeanata _Mos- tar", na krajbre`noto {etali{te, vo avgust 1913 godina prika`uval filmovi letniot kinematograf Rojal Bajograf (The Royal Bi- ograf), a negoviot sopstvenik ne e poznat. Najverojatno, sopstvenikot na kafeanata Marko Kati} anga`iral nekoj patuva~ki ki- nematograf za letnata sezona i taka go ot- voril svoeto, vo toa leto vo Saraevo, popu- larnoto Kino na Kati}. Kati} eden del od gledali{teto go pregradil za da im ovozmo`i i na muslimanskite `eni da gle- daat filmovi. Repertoarot na patuva~kite kine- matografi, koj ni e delumno poznat, odgovara na standardniot filmski "Bosnische Post" repertoar {to go prika`uvale patuva~kite prika`uva~i po zemjite na (Saraevo, Avstroungarskata monarhija i Sredna Evropa. Najnapred, do i okolu 1900 8.05.1906) godina toa prete`no bile francuski filmovi vo proizvodstvo na bra}a- ta Limier, kakov {to bil slu~ajot vo Saraevo, vo juli 1897 godina. Programata se sostoela od desetina kratki filmovi, najmnogu od doku-
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 77
KINOPIS25prv.pmd 77 06-Aug-02, 21:28 mentaren karakter, koi se najavuvani kako filmovi od priroda. Po 1900 godina, postepeno se pojavuvaat s# pogolem broj igrani, no kratki fil- movi. Podocna dol`inata na igranite filmovi raste i nivniot tematski spektar se {iri, no na repertoarot postojano ostanuvaat kratkite film- ski komedii ({egi). I dokumentarnite filmovi tematski se razdvojuvaat na: filmski `urnali, pou~ni (obrazovni) filmovi, patopisi i dokumen- tarni filmovi za prirodata. Dol`inata na traeweto na filmskata pret- stava raste - od prvite proekcii od 15-20 minuti, do golemi dvo~asovni, pa i podolgi (so pauzite). Strukturata na standardnata kinematografska pretstava kon krajot na prvata decenija od XX vek bila pribli`no vakva: `urnal - pou~en film - od prirodata (eden ili dva filma) - igran film (istoriska tema, sovremena drama, adaptacija na nekoe literaturno delo) - i na krajot, kratka {ega. Patuva~kite kinematografi gi me- nuvale programite na sekoi dva-tri dena, a nekoi filmovi se povtoruvale po bara- we na gleda~ite. Na primer, }e nabroime nekoi naslovi na filmovi {to gi prika- `uvale patuva~kite kinematografi vo Bosna i Hercegovina (bez detalni filmo- grafski podatoci). Vo Mostar 1903 godi- na, Elektro-bioskopot na Dragutin Lifka prika`uval, pokraj mnogu drugi filmovi, BORBA NA BIKOVI VO MADRID, NAJBR- ZIOT AMERIKANSKI VOZ, INDIJANSKI TANC, PRIKAZNI OD ILJADA I EDNA NO] (vo 45 sliki) i aktuelnosta - KNEGI- WATA LUJZA OD SAKSONIJA SO GRO- FOT DE @ARINOM, reporta`a snimena vo @eneva kade {to saksonskata knegiwa so kralska krv pobegnala so qubovnikot, blagorodnik od mnogu ponisko poteklo. Vo Saraevo vo 1906, Grand elektrobio- skopot na Bahmaer, pokraj desetina drugi, gi prika`al i filmovite: EDNA KARNEVALSKA NO], O^AJOT NA EDEN OSTAVEN, komediite KLADEWE i TAA OBLE^E PANTALONI itn. Vo istata godi- na vo Saraevo, Kinematografot Edison prika`al okolu ~etirieset filma, me|u koi i komediite: DESET @ENI ZA EDEN MA@, VOJNI^KA NEDELA, istoriskite SCENI OD PALATATA NA KRALOT LUJ Oglas vo "Glas XIV, pou~niot film ALKOHOL I TUBERKULOZATA (PRIMER ZA PIJANIC- slobode" ITE), dokumentarniot @IVOT VO RUDNIK itn. Cenata na biletite bila (Saraevo, dostapna i za po{irokite sloevi na gleda~i – najskapoto prvo mesto ~i- 17.07.1913) nelo 70 do 80 heleri, potoa vtoroto mesto 50 heleri, pa do najevtinoto od 20 heleri, a toa naj~esto bila cenata na biletite za decata i vojnicite. Se razbira, cenite varirale vo zavisnost od kategorijata na kinema- tografot. Vo Bosna i Hercegovina e zabele`an proporcionalno mal broj pariski ve~eri, odnosno pretstavi samo za ma`i, kakvi {to odr`uvale nekoi patuva~ki kinematografi. Taka, Grand elektrobioskop na Bahmaer
78 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 78 06-Aug-02, 21:28 objavuval deka sekoj ponedelnik, sreda i petok odr`uva senzacionalni pariski ve~eri za gospodata, sekoga{ so poskapi bileti. Proekciite na nemite filmovi vo patuva~kite kinematografi bile prosledeni so muzi- ka. Ponekoga{, vo pomalite kinematografi samo so fonograf, dodeka go- lemite patuva~ki pretprijatija anga`irale muzi~ari, pomali sostavi, a ponekoga{ i cel (voen ili civilen) orkestar. Podatocite za repertoarot se so~uvani, pred s#, poradi reklamni- te oglasi vo dnevniot pe~at, koi gi objavuvale pogolemite kinematografi dodeka gostuvale vo gradovite (Saraevo, Mostar) kade {to izleguvale dnevni i nedelni vesnici. Vo arhivite, sekako, postojat i prijavi za re- pertoarot {to patuva~kite prika`uva~i morale da gi dadat kaj policis- kata vlast (ponekoga{ bil prilo`en i plakat ili prospekt), no ovaa gra|a vo Bosna i Hercegovina zasega ne e prou~ena. Ubeden sum deka brojot na patuva~kite kinematografi, odnosno na nivnite pretstavi na teritorijata na Bosna i Hercegovina do 1914 godina bil daleku pogolem otkolku {to ni e nam denes poznat. Za `al, rabotata na patuva~kite kinematografi vo ovoj period ostavila malku tragi. Dnev- niot ili periodi~niot pe~at gi sledel zbidnuvawata vo pogolemite gra-
dovi, pa i toga{ gostuvawata na patuva~kite kinematografi ne bile se- "Glas slobode" koga{ vo centarot na vnimanieto, pa zatoa i ne bile sekoga{ zabele`ani. (Saraevo, Lokalen pe~at, koj bi go sledel op{testveniot `ivot vo pomalite grado- 15.05.1914) vi, ne postoel, pa taka ne se so~uvani podatoci za najranite filmski pro- ekcii vo pomalite mesta. Od druga strana, postoi arhivska gra|a vo za- bele`itelen obem, no taa ne e sistematski i celosno istra`uvana, taka {to idnite istra`uva~i, sepak, }e mo`at da najdat odgovori na mnogu pra- {awa, koi na{ite dosega{ni prou~uvawa samo gi postavija. Za rabotata na patuva~kite prika`uva~i sigurno postojat dokumenti vo birokratski pedantnata avstroungarska administracija, vo fondovite na upravnata, policiskata, stopanskata i sudskata vlast. Zna~i, s# u{te ima istoriski izvori {to se na raspolagawe - nedostasuvaat istra`uva~i.
OTVORAWE NA POSTOJANI KINEMATOGRAFI VO BOSNA I HERCEGOVINA
Prviot postojan kinematograf na teritorijata na Bosna i Hercego- vina e otvoren vo Saraevo vo dekemvri 1907 godina. Bil nare~en Edison
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 79
KINOPIS25prv.pmd 79 06-Aug-02, 21:28 amerikan bioskop ili, po~esto i pokratko, samo Edison. Kinematografot na agolot od ulicite _Tubegovi}" i _Xemalu{a", vo namenski adaptiran lokal, go otvoril Italijanecot Xovani Fabris. Lokalot bil dobro sre- den i prisposoben za potrebite na prika`uvaweto filmovi, za {to oso- beno povolno pi{uval i pe~atot: _...Aparatot za proekcii e taka smesten {to site gleda~i - i pokraj golemite damski {apki - mo`at ubavo da go vidat platnoto". Bilo objavuvano deka vo kinematografot ~ekalnata i salata se zagrevaat. Najmnogu se prika`uvani francuskite filmovi vo proizvodstvo na pretprijatieto _Bra}a Pate", a saraevskite vesnici _Hr- vatski dnevnik" i "Bosnische Post"5 re~isi redovno objavuvale oglasi so programata na kinematografot. Kon krajot na mart 1911 godina, po posled- nata ve~erna pretstava, ovoj najstar saraevski postojan kinematograf iz- gorel do temel, a kinoaparaterot Antonio Gasparini e te{ko povreden dodeka go gasnel po`arot. Podocna, {irum Bosna i Hercegovina se sobi- rani prilozi za semejstvoto Fabris i povredeniot Gasparini. Vo po~eto- kot na avgust 1910 godina, vo drvenata baraka na Cirkuskiot plo{tad za- po~nal so rabota i vtoriot postojan saraevski kinematograf - Elektro- teatar Taumatograf (Elektro-Theater Thaumatograph), koj skrateno e na- rekuvan samo Taumatograf. Prv sopstvenik na ovoj kinematograf bil Georg Gri~, koj podocna otvoril kino vo Travnik. _Taumatograf" e paten- tirano ime za proektorot {to go konstruiral pionerot na germanskiot film Oskar Mester. Verojatno, postoela nekakva vrska me|u negovoto pretprijatie i ovoj saraevski kinematograf, koj naj~esto prika`uval ger- manski filmovi. Taumatograf vo sopstvenata mehani~arska rabotilnica popraval kinoproektori na drugi prika`uva~i, a isto taka prodaval i iz- najmuval filmovi, pa mo`e da se ka`e deka toj bil prviot filmski dis- tributer vo Bosna i Hercegovina. Vo vienskiot stru~en filmski pe~at, Taumatograf preku oglas bara da kupi _pikantni filmovi i dobri pikan- teri" 6, {to zna~i deka organiziral i pariski ve~eri - samo za gospoda. Ne treba da se zaboravi deka vo isto vreme (1910-1912), na Cirkuskiot plo{- tad filmovi prika`uval i polupostojaniot Golerov rojal biograf, za koj mo`eme da re~eme deka, vsu{nost, bil tretiot postojan saraevski kine- matograf. Na 21 septemvri 1912 godina vo Saraevo, vo ulicata _Sahtija- nu{a 19" (denes _Mis Irbi 2"), sve~eno i so golema prethodna reklama e otvoreno kinoto Apolo vo posebna, namenski gradena zgrada za kinema- tograf, prva od toj vid vo Bosna i Hercegovina. Sopstvenik bil saraev- skiot pretpriema~ i grade`nik Albert Mec. Zgradata bila izgradena vo stilot na secesijata, spored primerot na kinematografite gradeni toga{ {irum Evropa. Bidej}i Mec bil te{ko bolen, proektot spored negovite upatstva go napravile arhitektite Huber i Kunc od Grac, a vnatre{nata dekoracija ja proektirale Jung i Rus od Viena. Salata imala 600 mesta, lo`i vo parterot i na balkonot, ventilacija i centralno greewe, a pe~a- tot go najavil otvoraweto na kinoto kako _kinematograf so najeleganten enterier vo monarhijata"7. I od toj den, pa s# do denes, namenata i funkc- ijata na ovaa zgrada ne se menuvani, osven {to pet decenii potoa, vo 1945, kinematografot e nare~en Partizan, a ne tolku odamna mu e vrateno star- oto ime. Partner na Mec vo kinematografot bila negovata sestra Pauli- na Vali}, a upravnik bil nejziniot sin Antun Vali}, za kogo vo pe~atot toga{ pi{uvalo _…deka go izu~il zanaetot vo Viena i deka go polo`il ispitot...". Toj potoa zapo~nal da snima filmovi i stanal prviot doma{en pioner na filmot vo Bosna i Hercegovina (za {to podocna }e stane zbor). Vo 1913 godina, vo Saraevo se otvoreni u{te dva postojani kinematogra- fa: Korzo i Imperijal. Kinoto Korzo e otvoreno vo mesec juni vo adapti- ranite prostorii na ulica _Xukovi}" (denes _Alipa{ina ulica") i imal
80 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 80 06-Aug-02, 21:28 okolu 250 mesta. Vo pe~atot e pofalno pi{uvano za ureduvaweto na loka- lot, a za vreme na sve~enoto otvorawe e prika`an ruskiot film @IVI- OT TRUP, snimen spored deloto na Lav Tolstoj. Kinematografot Imperi- jal e otvoren na 3 oktomvri 1913 godina vo univerzalnata sala na toga{ novata palata na Hrvatskoto dru{tvo za pomagawe na u~enici i kalfi _Napredok" (nare~ena Palatata na Napredok) vo ulicata _Xemalu{a" (denes _Mar{al Tito 56"). Salata imala 600 sedi{ta presvle~eni so crven somot. Vo po~etokot bila nameneta za teatarski pretstavi, no na- brgu im e iznajmena na sopstvenicite na kinoto Apolo, koi tamu go otvo- rile svojot vtor kinematograf nare~en Imperijal. Albert Mec vo me|u- vreme po~inal, pa rabotite gi vodele negoviot brat Karl, sestrata Pauli- na i vnukot Antun Vali}, koj bil upravnik i na ovoj vtor semeen kine- matograf. Vo ovaa sala od 1913 godina postojano se prika`uvaat fil- movi, a vo 1945 godina kinematografot e preimenuvan vo Romanija. Sopstvenikot na prviot postojan kinematograf vo Mostar bil ve- }e spomenatiot Anton Tiberio. Kako {to vidovme, toj vo 1905 godina se zainteresiral za prika`uvawe filmovi, pa od 1906 povremeno organizi- ral filmski proekcii, prvo vo svojot Kinematograf Tiberio, koj vo po- ~etokot rabotel vo razli~ni prostorii (1906-1907), a potoa vo parkot sproti `elezni~kata stanica otvoril polupostojano letno kino Eden Park, za potoa vo 1909 godina, vo posebna drvena baraka na bregot na Ne- retva, da otvori svoj postojan Royal Kinematograpf. Vo 1911 godina, so u{te dvajca ortaci, go otvoril postojaniot Kinematograf Uranija vo zgrada od tvrd materijal, izgradena za odr`uvawe razli~ni priredbi. Salata ima- Naslovna la 300 mesta, mala bina i parno greewe. Kinematografot podocna go sme- stranica na nil imeto vo Central (od 1913 do 1941), a Tiberio s# do pred Vtorata Gomonoviot svetska vojna se zanimaval so prika`uvawe filmovi. Vo Tuzla okolu bilten 1909 godina e otvoren prviot postojan kinemato- graf Korzo, koj prika`uval filmovi prvo vo {ato- rot pokraj hotelot _Bristol", potoa vo drvena bara- ka napravena na istoto mesto. Sopstveni~ka na kine- matografot bila Marija Dilni, navodno Italijan- ka, koja vo Tuzla ja narekuvale _Frau Dilni", pa spo- red nea i kinematografot go narekle Kino Dilni. Me|utoa, vo arhivskite materijali se sretnuva ime- to Ana Dilag, {to e verojatno vistinskoto ime na _Frau Dilni". Ovaa baraka izgorela za vreme na Prva- ta svetska vojna. Vtoriot postojan kinematograf vo Tuzla - Koloseum - go otvoril trgovecot Petar-Pero Jovanovi} vo svojata novoizgradena delovno-stanbena zgrada, ~ij eden del bil predviden za kinematograf. Rabotite okolu prika`uvaweto na filmovite gi vr- {el negoviot sin Mihajlo-Mi{ko, eden od organiza- torite na saraevskiot atentat, koj poradi toa bil osuden na smrt i poguben vo fevruari 1915 godina. Vo Bosanski Brod od 1910 do 1912 rabotel posto- janiot Kinematograf (to~noto ime, dokolku go imal, ne e poznato), ~ij sopstvenik bil Rudolf Fogl. Ovoj kinematograf izgorel na 14 oktomvri 1912 godina. Vo Bjeqina vo 1915 godina, vo edna prostorija na hotelot _Drina", rabotel postojan kinematograf, ~ij sopstvenik bil Jakob Brajtvizer. Programata na postojanite kinematografi vo Bosna i Hercegovina ne se razlikuvala od voobi-
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 81
KINOPIS25prv.pmd 81 06-Aug-02, 21:28 ~aeniot repertoar vo drugite delovi na Avstroungarskata monarhija, bidej}i filmovite se noseni, odnosno iznajmuvani naj~esto od Viena i Budimpe{ta (ponekoga{ preku Zagreb). Strukturata na programata se me- nuvala postepeno. Pokraj filmskite `urnali i dokumentarnite filmovi, centralnoto mesto go prezemaat igranite filmovi. Dominirale ostvaru- vawata od francusko proizvodstvo (bra}ata Pate, Gomon, Ekler), no po 1910 godina, s# pove}e se pojavuvaat i avstriski, germanski, ungarski, italijanski, pa i ruski filmovi. Vo oglasite na dnevniot pe~at se so~u- vani podatoci za toa koi filmovi se prika`uvani i kako se reklamirani. Popularnite yvezdi na nemiot film ja privlekuvale i bosanskohercegov- skata publika - Maks Linder, Asta Nilsen, Heni Porten, Albert Baser- man, Lida Boreli i mnogu drugi, pa nivnite imiwa se spomenuvaat vo oglasite. Pretstavite voobi~aeno traele po dva ~asa, se odr`uvale po nekolku pretstavi dnevno, cenata na biletite vo pogolemite (saraevski) kinematografi se dvi`ela od 40 helera do 1,5 kruna. Re~isi vo site ki- nematografi, proekciite na filmovite bile prosledeni so muzika - voe- ni orkestri (garnizonska muzika) so koi, so dozvola na voenata vlast, bil sklu~uvan poseben dogovor, kako i pomali sostavi od lokalni muzi~ari, a ponekoga{ i samo pijanisti. Poskromnite kinematografi za muzi~ka prid- ru`ba go koristele fonografot. Posebni pretstavi se odr`uvani za {kolskata mladina i decata (so poniska cena na biletite), a nekoi kine- matografi vo podocne`nite ve~erni ~asovi organizirale pretstavi _samo za gospoda". Natpisite vo filmovite bile prete`no na germanski jazik, {to ponekoga{ predizvikuvalo reakcija vo hrvatskiot i srpskiot pe~at. Prika`uvaweto na filmovite so hrvatski me|unatpisi bilo oso- beno pozdravuvano. Zaradi ilustracija, da spomeneme nekolku naslovi na filmovi {to se prika`uvani vo postojanite kinematografi: @ERMINAL (GERMINAL), KLETNICI (LES MISERABLES), ZIGOMAR PROTIV NIK KARTER (ZIGOMAR CONTRE NICK CARTER), DAMATA SO KAMELII (LA DAME AUX CAMÉLIAS) so Sara Bernar, SMRT VO SEVILJA (SPANSK ELK- SON) so Asta Nilzen, POSLEDNITE DENOVI NA POMPEA (GLI ULTIMI GIORNI DI POMPEI) i drugi. Prika`uvani se i filmski `urnali na pret- prijatijata Pate, Gomon i Ekler. Vo Bosna i Hercegovina ne e zabele`ano deka vo ovoj period nekoj drug, osven saraevskiot Taumatograf, se zani- maval so distribucija na filmovi. Od druga strana, pak, distributerite vo Zagreb, Budimpe{ta i Viena vo svoite reklamni oglasi vo stru~niot pe~at sekoga{ istaknuvale deka imaat pravo na distribucija na filmo- vite vo Bosna i Hercegovina. Filmskite proekcii, kako i site drugi obli- ci na javno prika`uvawe, vo Avstroungarskata monarhija bile podlo`ni na cenzura, {to zna~i deka ni{to ne mo`elo da bide prika`ano bez odob- ruvawe od nadle`nata vlast. Patuva~kite i postojanite kinematografi morale da imaat soodvetna dozvola za rabota, a koga bile vo pra{awe kinematografite, osobeno bile strogi barawata za protivpo`arnite merki. Od 1906 godina, kinooperatorite morale da polagaat stru~en is- pit. Filmovite vo prvo vreme gi pregleduvala (cenzurirala) regionalna- ta i lokalnata policiska vlast, a 1912 godina e donesen prviot avstroun- garski op{t zakonski propis za filmot. Toa bila Naredbata na Minister- stvoto za vnatre{ni raboti od 18 septemvri 1912, za izveduvawe na javni kinematografski prika`uvawa, so {to, pokraj drugoto, e vovedena i cen- tralizirana cenzura so sedi{te vo Viena. Patuva~kite, polupostojanite i postojanite kinematografi na te- ritorijata na Bosna i Hercegovina do 1914 godina, iako relativno malu- brojni (nivniot to~en broj s# u{te ne e poznat), sekako pridonele, pred s#, gradskoto naselenie da se zapoznae so epohalniot pronajdok na pod-
82 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 82 06-Aug-02, 21:28 vi`nite sliki, da gi pro{iri svoite horizonti i da otvori nov prozorec kon svetot. Filmot mnogu brgu stanal najomileniot i najdostapniot oblik za zabava na naj{irokite sloevi na narodot, dodeka, pak, od druga strana gi privlekol poobrazuvanite sloevi na op{testvoto i gi zainteresiral so mo`nostite na novoto sredstvo za komunikacija i umetni~ko izrazuva- we. Gledaweto filmovi pretstavuvalo prv ~ekor za `itelite na Bosna i Hercegovina kon golemiot i vol{eben svet na filmot.
STRANCITE SNIMAAT NA TERITORIJATA NA BOSNA I HERCEGOVINA
Vo Bosna i Hercegovina, do po~etokot na Prvata svetska vojna (juli 1914), mo`eme da zabele`ime dva perioda vo rabotata na stranskite sni- mateli - do krizata so aneksijata vo septemvri 1908 godina i po nea. Iako podatocite so koi denes raspolagame s# u{te ne se celosni, verojatno brojot na filmovi snimeni na teritorijata na Bosna i Hercegovina e pogo- lem od onoj dosega identifikuvan. Sepak e o~igledno deka interesirawe- to na stranskite snimateli (i ne samo nivnoto) za ovoj del od Balkanski- ot Poluostrov naedna{ porasnalo duri po krizata predizvikana od anek- sijata. Od ~etiriesetina registrirani filma, samo pet se snimeni pred septemvri 1908 godina. Bez ogled na verojatnosta na nekoi podocne`ni otkritija, ovoj soodnos, sekako, dava slika za za~estenosta na stranskite snimawa vo Bosna i Hercegovina. Najstariot podatok za film snimen na teritorijata na Bosna i Her- cegovina datira od 1898 godina. Imeno, od 19 do 22 oktomvri, patuva~kiot kinematograf Edisonov teatar na Franc Jozef Ezer go prika`uval vo Saraevo filmot NOVITE SARAEVSKI SNIMKI, za koj nema nikakvi dru- gi podatoci osven naslovot na filmot, koj go snimil li~no Ezer. Imeno, za da ja privle~at publikata, mnogu patuva~ki kinematografi vo mestoto kade {to prika`uvale filmovi snimale sceni od sekojdnevniot `ivot - gradski znamenitosti, korzo, pazar - pa potoa gi prika`uvale kako del od redovnata programa, a toa sekoga{ go zgolemuvalo brojot na gleda~ite. Ne treba da se zaboravi deka najstarite kinematografski aparati, so mala zamena na delovite, mo`ele da se koristat ne samo kako proektor tuku i kako kamera za snimawe i aparat za kopirawe (kakov {to be{e slu~aj i so kamerata Limier). Za `al, takvite lokalni filmovi naj~esto se frlani koga patuva~kiot kinematograf }e zaminel od gradot, pa taka nema mnogu nade` deka nekade bi mo`ele da se najdat ovie najstari kadri snimeni vo Saraevo. Isto taka e zbunuva~ki i zborot novi vo imeto na filmot - dali toa zna~i deka postoele i nekoi porano realizirani postari saraevski snimki? Vo sekoj slu~aj, mo`eme so sigurnost da ka`eme deka ve}e vo 1898 godina se snimeni prvite filmski kadri na teritorijata na Bosna i Her- cegovina. Fotografot na Nau~no-prosvetnoto dru{tvo _Uranija" od Budim- pe{ta, Bela-Vojte~ Zitkovski, vo 1902 godina so filmska kamera snimal po razni krai{ta na avstroungarskoto carstvo, pa taka go snimil i fil- mot BOSNA I HERCEGOVINA, koj vo istata godina e prika`uvan vo Budim- pe{ta, za {to znaeme od biltenot na ova zdru`enie za mesecite april i dekemvri 1912 godina8. Ni ovoj film ne e so~uvan, a za sodr`inata nema pobliski podatoci, iako do niv bi mo`elo da se dojde so prou~uvawe na ungarskiot pe~at i arhivskata gra|a. Spored oglasite vo pe~atot doznavame deka patuva~kiot kinema- tograf Edison vo vremeto na svoeto gostuvawe vo sve~enata sala na Dru{- tveniot dom vo Saraevo, na 24 avgust 1906 godina, prika`al film naslov-
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 83
KINOPIS25prv.pmd 83 06-Aug-02, 21:28 en kako TRGNUVAWE NA DEBELITE GOSPO\I OD SARAEVO. Filmot ne e so~uvan i za nego nema nikakvi drugi podatoci, pa edinstveno spored nas- lovot mo`eme da ja pretpostavime sodr`inata. Nikade ne najdov nekakvo objasnuvawe za izrazot _debeli gospo|i" ili _debeli `eni". Mo`ebi, sta- nuva zbor za nekoja cirkuska ili varietetska trupa, koja vo toa vreme prestojuvala vo Saraevo, no zasega toa se samo pretpostavki. Isto taka, postoi mo`nost filmot voop{to da ne e snimen vo Saraevo, tuku da e toa nekoja sme{na scena (zatoa filmot e staven na krajot na programata) sni- mena vo neodreden ambient, pa potoa e reklamirana kako lokalna snimka, {to bilo ~esto praktikuvano kaj patuva~kite kinematografi. Ne e iden- tifikuvan duri ni patuva~kiot kinematograf Edison (povtorno toj naj- ~esto koristen naslov!), pa ne znaeme dali snimal lokalni filmovi po mestata kade {to prestojuval (dali imal sopstvena kamera?) ili, pak, ovoj film e prika`uvan pod sli~ni naslovi. Zna~i, zasega samo pret- postavuvame deka filmot TRGNUVAWE NA DEBELITE GOSPO\I OD SA- RAEVO, koj kinematografot Edison go prika`uval od 24 do 26 avgust 1906 godina na svojata ~etvrta programa, e snimen vo Saraevo. Vo 1906 godina, propatuvala i snimala filmovi niz balkanskite zemji filmskata ekipa na to- ga{ najzna~ajnoto britansko filmsko pretprijatie _^arls Urban" vo koja ~lenuvaat sni- matelot Mek-Kenzi i poznati- ot angliski novinar Hari de Vint. Od 1907 godina, pretpri- jatieto _^arls Urban" oglasu- va serija filmovi pod zaed- ni~ki naslov PREKU BALKA- NOT, a kako del od serijata e i filmot HERCEGOVINA, BOS- NA I DALMACIJA. Filmot bil dolg 710 stapki (okolu 210 me- tra) i ne e so~uvan, no vo kata- lozite sosema precizno se opi{ani 22 sekvenci od ovoj film, a ovde }e navedeme de- Od katalogot na set sekvenci {to se odnesuvaat na Bosna i Hercegovina (vo zagradata e ^arls Urban daden redniot broj na sekvencata vo filmot): (12) Saraevo, glaven grad na Bosna. (13) Snimki na bezistenot ili bazarot, po koi Saraevo e poznato. Intere- sna orientalna slika na pazarot na koj mu nema ramen, osven onoj vo Carigrad. (14) Tur~inka pod ferexe, na kow. (16) Mostar, glaven grad na Hercegovina. Eden od naj`ivopisnite orien- talni gradovi, na prekrasno mesto. (17) Panoramska snimka na Mostar od mostot, so xamii, minariwa itn. (18) Snimki na ulici vo Mostar. Mnogu turski, spored izgledot. (19) Mostarski `eni pod vel. Oble~eni vo crno i pokrieni, licata ne se gledaat. Izvonredni portretni snimki na ovie `eni, koi mo`at da se sretnat samo vo ovoj grad. (20) Mostarskiot kamen most na eden lak, spored koj ovoj grad go dobil imeto. Najvisok most na eden lak vo Evropa. (21) Tipi~en Tur~in so zagado~en izraz na liceto. (22) Panorama od voz niz kawonot na Neretva. Veli~estveni snimki na
84 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 84 06-Aug-02, 21:28 dvata brega na brzata reka, koja ja razdvojuva Hercegovina od Bosna. Divi i slikoviti predeli, dodeka vozot se izviva niz dolinata: planini, tesneci, planinski sedla, strmnini i vodopadi, koi davaat ~udesna i razbirliva slika za fizi~kiot izgled na zemjata.9 Vo pe~atot se objaveni pogolem broj prikazi spored koi, isto taka, mo`eme da ja dopolnime slikata za ovoj izguben film. ]e spomenam samo eden: _…Najinteresnoto vo ovoj film se dobrite snimki na Mostar, glav- niot grad na Hercegovina. Mo`at da se vidat pokrienite `eni na ovoj grad kako minuvaat gri`livo kriej}i gi licata, a najdobra portretna snimka prika`uva eden Tur~in, koj zastanal i so voshit ja gleda ~udovi{nata na- prava. Vtorata interesna snimka e onaa {to go poka`uva mostarskiot most na eden lak, najvisok vo Evropa, koj izgleda kako nekoj zamok od fan- tazijata ili od srednovekovnite prikazni..." 10 Vo potraga po egzotika, a sekako i vo reklamni celi, bez dovolno znaewe za Bosna i Hercegovina, avtorite na filmot, na katalozite i tek- stovite vo vesnicite go izedna~uvale doma{noto bo{wa~ko naselenie so Turcite. Ovoj film do`iveal povtorno lansirawe na pazarot godina dena podocna, po aneksijata na Bosna i Hercegovina. Vo zategnatata politi~ka situacija, _^arls Urban" im nudi na kinematografite serija filmovi pod naslov BALKANSKA KRIZA kade {to povtorno se pojavuva filmot HER- CEGOVINA, BOSNA I DALMACIJA so zabele{ka: _...Eden drug film, HERCEGOVINA, BOSNA I DALMACIJA, n# vodi niz teritorijata anektirana od strana na Avstrija na 7 oktomvri i so po- mo{ na `elezni~ki i drugi panorami, ulici i sceni od pazar, gi prika- `uva `ivotot i obi~aite na narodot. Im sovetuvame na prika`uva~ite mnogu vnimatelno da go sledat razvojot na nastanite na Balkanot. Vo slu~aj na izbuvnuvawe neprijatelstvo, ovie Urbanovi filmovi }e pret- stavuvaat izvonredna ilustracija, a interesiraweto {to ve}e postoi za ovie krai{ta }e mu obezbedi na filmot dobar priem kaj gleda~ite…" 11 Avstroungarskiot car Frawo Josip I prestojuval vo Bosna i Herce- govina vo poslednite denovi na maj i po~etokot na juni 1910 godina. Pri negovoto patuvawe go sledele filmski snimateli, osobeno dopisnicite na Pate `urnal (Pathé journal). Zabele`ano e prika`uvaweto na filmov- ite: CAREVATA POSETA NA SARAEVO, CAROT FRAWO JOSIP VO SARAE- VO (isto taka i CAROT FRAWO JOSIP VO BOSNA) i DOA\AWETO NA FRAWO JOSIP VO SARAEVO, no mnogu verojatno e deka se raboti za is- tite filmski materijali na _Pate", montirani vo nekolku verzii. So~u- vani se nekoi pokratki delovi od ovie filmovi: PRE^EK NA @ELEZ- NI^KATA STANICA VO SARAEVO, CAROT MINUVA NIZ EDNA SARAEVS- KA ULICA i CAROT ODI PO ULICATA I SEDNUVA VO KO^IJATA [TO TRGNUVA (verojatno, vo Mostar). Mo`no e da ima u{te nekolku so~uvani kadri od ovaa poseta na carot, koi zasega ne ni se poznati. Po krizata od aneksijata, na programite na kinematografite vo ju- goslovenskite zemji i {irum Evropa s# po~esto se sretnuvaat filmovi za Bosna i Hercegovina, {to, sekako, e znak na zgolemeno interesirawe za ova toga{ krizno podra~je na Balkanot. Mnogu od tie filmovi gi znaeme samo spored naslovite i }e spomeneme nekoi od niv (vo zagrada e godina- ta na zabele`anoto prika`uvawe). Mo`no e, ponekoga{, da se raboti i za isti filmovi, koi se javuvaat so razli~ni naslovi. Vo Rijeka i Zadar e prika`uvan filmot _vistinski (dal vero)" NIZ BOSNA I HERCEGOVINA (1909), vo Subotica SRBIJA I BOSNA (1909), vo Belgrad BOSNA (1911). Film pod naslov Saraevo se sretnuva nekolkupati - vo Avstrija i Hrvat- ska, potoa vo Belgrad (1910). Zabele`ano e i prika`uvawe za drugi
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 85
KINOPIS25prv.pmd 85 06-Aug-02, 21:28 gradovi na Bosna i Hercegovina - MOSTAR (1910), BIHA] (1912). Filmo- vite NIZ BOSNA I HERCEGOVINA i SRBIJA I BOSNA, za koi ne znaeme mnogu, bi mo`ele da mu se pripi{at na francuskiot snimatel Luj de Beri, ~ie polno ime glasi Louis Pitrolf de Beéry. Imeno, toj vo januari 1909 godina, od avstriskiot minister za Bosna i Hercegovina dobil odobrenie za sn- imawe, koe glaselo: _...Gospodinot Luj Pitrof de Beri, pretstavnik na gospodata Pate Frer od Pariz, trgnuva na patuvawe po Bosna i Hercegovina za tamu, li~- no, da pravi kinematografski snimki. Site ustanovi i site javni organi (vklu~uvaj}i ja i komandata na `andarmerijata) neka se zapoznaat so ova i vo slu~aj na potreba da mu uka`at sekakva pomo{." 12 Luj de Beri ne e registriran kako postojan snimatel na pretprijati- eto _Bra}a Pate" i za nego nema pobliski podatoci. Verojatno, bil samos- toen (sloboden) snimatel, koj rabotel i za niv. Ne e to~no utvrdeno ni {to snimal vo Bosna i Hercegovina, no bi mo`ele da mu se pripi{at ne samo ovie filmovi tuku i materijalite vklu~eni vo nekoi filmovi na _Pate" vo slednite godini. Od letoto 1911 godina, De Beri raboti vo Srbija, iako ne e isklu~eno deka povremeno zaminuval i vo Bosna. Po 1912 godina, poznatite svetski filmski pretprijatija snimale pove}e dokumentarni filmovi za Bosna i Hercegovina. Pretprijatieto _Eclipse", francuska filijala na spomenatoto britansko pretprijatie _^arls Urban", vo 1912 godina snimilo film dolg 134 metri (standardna dol`ina za vakvi filmovi) VO AVSTRISKITE KRAI[TA NA BALKANOT: BOSNA. Vo reklamniot oglas se naveduva sodr`inata na filmot: Sarae- vo, panorama na gradot, palatata na Sultan Mehmed Vtori, ~ar{ijata i pa- zarot - Jajce, glavnata ulica, bosanski tipovi - Vodopadot na Pliva - Gra- dot Jajce (tvrdina) - Na izvorite na Pliva. Toa e, verojatno, istiot film {to podocna go nudi i mati~noto pretprijatie _^arls Urban" pod naslov PATUVAWE NIZ BOSNA (JAJCE, SARAEVO). Vo Nacionalniot filmski arhiv na Britanskiot filmski institut se so~uvani 115 metri negativ od ovoj skapocen filmski istoriski dokument, i toa sekvencite: Snimki na Saraevo -Ba{~ar{ija - Jajce, selani vo nosii i Vodopadot na Pliva vo Jajce. I toga{ vode~koto svetsko filmsko pretprijatie _Bra}ata Pate", vo svojot bilten so filmska programa nameneta za kinematografite (Bul- letin Hebdomadaire "Pathé") br. 14, za 1914 godina, go nudi filmot VO BOSNA: SARAEVO vo dol`ina od 90 metri, ~ija sodr`ina e opi{ana vaka: _Saraevo, glavniot grad na Bosna, se nao|a dlaboko vo Bosna, vo blizina na rudnikot za `elezo, poradi {to tuka ima mnogu rabotilnici za ladno oru`je. ^etiri pettini od `itelite se Turci. I pokraj nedovol- noto obrazovanie, kaj naselenieto se zabele`uva golemo ~uvstvo za umet- nost i poezija. Fizi~kite ve`bi, muzikata i igrata visoko se cenat vo Bosna. Selanite zadr`ale mnogu od staroto sueverje. Imaat golema dover- ba vo amajliite." I ovde e o~igledna neinformiranosta na avtorot na filmot i na katalogot! Ovoj film e snimen porano, bidej}i ve}e vo 1911 godina e pri- ka`uvan vo Germanija i bi mo`el, barem delumno, da mu se pripi{e i na De Beri. Edno drugo golemo francusko pretprijatie _Gomon", vo 1912 godi- na, snimilo film SARAEVO, GLAVEN GRAD NA BOSNA, vo dol`ina od 117 metri, a za nego vo katalogot se veli _Interesen film {to gi prika`uva `ivotot i obi~aite vo najdiviot del na Evropa". Italijanskoto pretpri- jatie _Ambrozio" od Torino vo 1912 godina snimilo film NA AVSTRISKO- SRPSKATA GRANICA, koj e prika`uvan {irum Evropa. Sodr`inata na filmot ne e jasna, vo katalogot na angliski jazik pi{uva samo deka e _…prika`ana edna oblast {to neodamna bila predmet na diskusija na
86 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 86 06-Aug-02, 21:28 Mirovnata konferencija". Se pretpostavuva deka filmot go snimil pro~ueniot italijanski snimatel Xovani Vitroti, no toa ne e doka`ano. Toa e, mo`ebi, istiot film {to se pojavuva vo Belgrad pod naslov OSI- GURUVAWE NA BOSANSKATA GRANICA. Posebna zanimlivost pretstavuva prestojot vo Bosna i Hercegovi- na na eden od prvite snimateli na bra}ata Limier, zna~i na eden od pr- vite snimateli vo svetskata istorija na kinematografijata, Feliks Mez- gvi~. Toj vo 1910 godina vo Pariz osnoval svoe filmsko pretprijatie _Ra- dios Film", a vo 1914 godina sklu~il dogovor za snimawe turisti~ki fil- movi, pora~ani od Avstroungarskoto ministerstvo za pati{ta i soobra}aj. Patuval po celoto carstvo, a vo juni snimal vo Jajce, Saraevo i Mostar. Vo svojata kniga se}avawa13 za toa pi{uva: _Vo tekot na moeto patuvawe niz Bosna i Hercegovina, me pridru- `uva{e eden doma{en vodi~. Negova zada~a be{e zaedno so mene da go na- pravi planot za patuvawe i da mi ja olesni rabotata. Zaedno bevme vo Jaj- ce, starata prestolnina nad vodopadite na Pliva, i vo novata, Saraevo. Istovremeni gletki na zaostanatost i orientalnost. Minariwa i crkvi, muslimanski `eni vo {alvari, Bo{waci vo vezeni nosii, selanki so raz- nobojni marami na glavite. Sretnuvame starinska kola {to ja vle~at vo- lovi, vpregnati na anti~ki na~in..." Saraevskiot atentat go zateknal vo Bosna, od kade {to vedna{ se vratil vo Pariz. Ne e poznato {to stanalo so snimeniot materijal - dali Mezgvi~ go zadr`al, ili go predal na nara~atelite. Voobi~aenata praktika da se pridru`uvaat ~lenovite na carskoto semejstvo na nivnite patuvawa gi donela filmskite snimateli vo Bosna vo mesec juni 1914 godina, pa taka se zabele`ani mnogu nastani povrzani za saraevskiot atentat. Del od toj materijal e so~uvan i izmontiran vo raznite verzii na filmovi za saraevskiot atentat {to gi proizvele filmskite pretprijatija _Pate", _Gomon", _Ekler", _Kinoriport" i drugi. Ponekoga{ se raboti za istite kadri {to se preprodavani. Nasproti aten- tatot, vo okolinata na Sarevo e snimen POSLEDNATA OBIKOLKA NA TRUPITE NA NA[IOT NEZABORAVEN PRESTOLONASLEDNIK - POKOJ- NIOT NADVOJVODA FRAWO FERDINAND, koj potoa e prika`uvan kako poseben film. Za nastanite neposredno pred i po atentatot (samiot ~in na aten- tatot ne e snimen nitu filmski, nitu fotografski) se prika`uvani mnogu filmovi - UBISTVOTO NA FRAWO FERDINAND I NEGOVATA SOPRUGA, ATENTAT VRZ AVSTROUNGARSKIOT PRESTOLONASLEDNIK FRANC FERDINAND VO SARAEVO, ZA SARAEVSKITE CRNI DNI, SARAEVO PRED I PO ATENTATOT, POSLEDNIOT PRESTOJ NA NADVOJVODATA FRAWO FERDINAND VO SARAEVO I POSMRTNITE SVE^ENOSTI OD SA- RAEVO DO SEMEJNATA GROBNICA itn. So~uvani se kadri od Ilixa, doa- |aweto na kolonata avtomobili pred op{tinata, potoa demonstracii i demolirawe na srpski du}ani, istovaruvawe na kov~egot vo pristani{- teto vo Trst, prenesuvawe do `elezni~kata stanica vo Trst i najposle, pogrebot. Nekoi od ovie (so~uvani) kadri gi snimil saraevskiot pioner na filmot Antun Vali}.
FILMSKATA DEJNOST NA ANTUN VALI]
Edinstven vistinski i celosen pioner na filmot vo Bosna i Herce- govina do Prvata svetska vojna bil Antun (isto taka zabele`an i kako An- ton) Vali}. Roden e vo Travnik vo 1893 godina kako sin na Paulina, rode- na Mec i Gustav Vali}.14 Gustav Vali}, koj bil sopstvenik na edna saraev-
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 87
KINOPIS25prv.pmd 87 06-Aug-02, 21:28 ska kafeana, bil dolgo vreme paraliziran, pa site raboti gi vodela Pau- lina, koja bila energi~na i priem~iva. Koga nejziniot brat Albert Mec vo 1912 godina zapo~nal da go gradi kinoto Apolo, vo celiot potfat del od sredstvata vlo`ila i Paulina, pa taka stanala ko-sopstvenik na pomal del od kinematografot. Me|utoa, poradi registracijata i danokot, kine- matografot se vodel kako sopstvenost na Paulina, pa poradi toa po smrt- ta na Albert, kon krajot na 1912 godina, sleduvala duri i sudska rasprava. Za upravnik (i prv kinooperator) na noviot kinematograf e izbran Antun, sinot na Paulina. Spored toga{nite mnogu strogi zakonski propi- si {to avstroungarskata vlast gi donela vo 1906 godina, Antun Vali} mor- al da polaga stru~en ispit za kinooperator, {to toga{ ne mo`elo da se napravi vo Saraevo. Poradi toa, semejstvoto go ispratilo vo Viena, kade {to spored pi{uvaweto na saraevskiot pe~at - _...go izu~il zanaetot i go polo`il ispitot".15 Koga Paulina i nejziniot brat Karl Mec vo noemvri 1913 godina go otvorile noviot kinematograf Imperijal vo Palatata na Napredak, pe~atot objavil deka i ova kino e _...upravuvano od najdobriot, ve}e osvedo~en upravnik na kinoto Apolo, Anton Vali} junior..." 16. I vo reklamniot tekst za polupostojaniot Royal biograph vo bav~ata na kafea- nata _Mostar" (Kinoto na Kati}) se spomenuva deka _…Pretprijatieto e pod upravuvawe na dosega{niot tehni~ki upravitel na kinoto Apolo..." 17. Ova go potvrduva ugledot {to dvaesetgodi{niot Vali} go postignal vo Saraevo kako stru~wak vo oblasta na prika`uvawe filmovi. Spored objavenite se}avawa na Vali}18, filmskata kamera ja kupil vo 1913 godina i vedna{ zapo~nal so snimawe filmovi. Ne e zabele`ano od kade i kako ja nabavil kamerata, kakva bila taa, od kade se snabduval so filmska lenta i kade go obrabotuval snimeniot materijal, nitu koga i kako nau~il da snima. Najverojatno, toa go pravel vo Viena, od kade {to se snabduval so filmovi za prika`uvawe vo kinematografite {to gi vo- del. Prviot film na Vali} bil SVE^ENOTO OTVORAWE NA DOMOT NA NAPREDOK VO SARAEVO, iako nikade vo pe~atot ne se spomenuva negovo- to ime, tuku samo pi{uva deka toa se _…sopstveni snimki na upravata na kinoto Imperijal". Filmot ne e so~uvan, pa za negovata dol`ina i sodr- `ina mo`eme samo da pogoduvame - znaeme deka Palatata na Napredok e sve~eno otvorena na 28 septemvri 1913 godina, otvoraweto e opi{ano vo pe~atot, no filmskoto snimawe ne e spomnato. Dvanaeset dena podocna vesnicite pi{uvale za filmot: _…Za nas, `itelite na Saraevo, od dvoen interes se snimkite za sve~enoto otvorawe na _Domot na Napredok". Prvo, toa e prv i uspe{en obid na upravata na kinoto Imperijal, ovde, vo Sarevo, so sopstven aparat za snimawe. Vtoro, filmskite sliki }e vlezat vo `urnalot na _Pate Frer" i }e se prika`uvaat vo site pogolemi bioskopi niz svetot". Od snimaweto do prika`uvaweto na filmot vo kinoto Imperijal pominale desetina dena, {to zna~i deka filmot e obraboten nadvor od Saraevo (vo Viena?), pa potoa vraten. USTOLI^UVAWETO NA REIS-UL- ULEMA e vtoriot film na Vali} snimen na 26 mart 1914 godina i ne{to podocna e prika`uvan vo kinoto Imperijal kako sopstvena snimka. Avs- triskite vlasti na ova sve~eno ustoli~uvawe mu dale golemo zna~ewe, ustoli~en e Delaludin efendija ^au{evi}, kako prv reis-ul-ulema na samostojnoto muslimansko versko stare{instvo vo Bosna, po odvojuvawe- to od Carigrad. Tretiot film na Vali}, isto taka, e snimen vo 1914 godi- na - SOCIJALISTI^KA PROSLAVA NA 1 MAJ VO SARAEVO. Filmot vo pe~atot e reklamiran kako sopstvena snimka na kinoto Imperijal19, a vo drug oglas e objaveno deka _...kinematografski snimenata povorka na pro- slavata na 1 Maj vo Saraevo }e se prika`uva na 16, 17, 18 i 19 maj vo Im-
88 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 88 06-Aug-02, 21:28 perijal kino-teatarot" 20. Bidej}i toa bilo vreme na razvieno sindikalno i socijalisti~ko dvi`ewe vo Bosna i Hercegovina, ne e isklu~eno deka filmot bil snimen po pora~ka; osobeno se spomenuva deka _…Vleznite karti za organiziranite rabotnici (kartite so popust) mo`at da se dobi- jat vo administracijata na _Glas na slobodata"..." I vo ovoj slu~aj, pomi- nale petnaeset dena od snimaweto do prika`uvaweto, {to uka`uva deka filmot e obraboten vo nekoj pogolem centar, verojatno vo Viena. Vali}, isto taka, snimal i nastani povrzani so pre~ekot i prestojot na avstroun- garskiot prestolonaslednik Nadvojvodata Frawo Ferdinand vo Saraevo, odnosno snimki {to se odnesuvaat na saraevskiot atentat. Spored nego- vite se}avawa, toj snimal pred i po atentatot, osobeno demonstraciite i demoliraweto na srpskite du}ani vo Saraevo. Vali} raska`al deka svoite snimki gi prodal na vienskiot pretstavnik na pariskoto pretprijatie _Ek- ler", i toa po visoka cena od 20 kruni po metar. Vesnikot _Bosnische Post" pi{uva deka Vali} snimal _...priem vo op{tinata po prviot atentat, prok- lamacijata na Prekiot sud, demoliraweto niz Saraevo..." i nekoi od tie ma- terijali, verojatno, se so~uvani vo ve}e spomenuvanite filmovi za atenta- tot - mo`ebi, kadri pred op{tinata i demoliraweto na srpskite du}ani. Dejnosta na Antun Vali} dosega ne e detalno prou~ena. Zasega znae- me samo za tri gotovi (montirani) filma i materijali za saraevskiot a- tentat. Logi~na e pretpostavkata deka toj snimal mnogu pove}e vo perio- dot me|u septemvri 1913 i juni 1914 godina, no toa zasega ne ni e poznato. Vali} po Prvata svetska vojna se naselil vo Zagreb kade {to rabotel ka- ko kinooperator i kinomehani~ar, potoa za vreme na Vtorata svetska voj- na kako tonski tehni~ar vo pretprijatieto _Hrvatski slikopis", a po Vto- rata svetska vojna kuso vreme vo _Zora film" vo Zagreb. Vo nedovr{eniot srednometra`en igran film RADIUMOT - IZVOR NA ZRAKOT NA OKTAV- IJAN MILETI] sniman vo 1944 godina tolkuval edna od ulogite. Po~inal vo Zagreb vo 1977 godina.
PERIOD NA PRVATA SVETSKA VOJNA (1914-1918)
Sostojbata vo kinematografskata dejnost vo Bosna i Hercegovina za vreme na Prvata svetska vojna odgovarala na ona {to se slu~uvalo vo taa oblast i vo drugite delovi na monarhijata. Soodvetno na situacijata vo koja se nao|ala zemjata, najgolemiot del od filmskata aktivnost bil zamren, bidej}i celata dr`ava gi naso~ila site aktivnosti kon ostvaru- vawe na voenite celi, bez ogled na vnatre{nite ~uvstva i opredelbata na naselenieto.
KINEMATOGRAFI I PRIKA@UVAWETO FILMOVI
Dejnosta vo prika`uvaweto filmovi vo tekot na Prvata svetska vojna, op{to zemeno, ne opa|ala. Filmot i kinematografot, naprotiv, se poka`ale kako idealno sredstvo za zabava, no i za propaganda. So mini- malna investicija vo koristeweto na istite prostorii i so rabotata na brzo osposobenite operatori, koi ne bile voeni obvrznici, mo`elo da se organiziraat interesni pretstavi, kako za civilnoto naselenie taka i za vojskata. Osven vo zonata na voenite dejstvija, nasekade vo Evropa e za- bele`ano izvesno poka~uvawe na brojot na kinematografite, a site voj- ski voveduvaat i voeni kinematografi, koi imale, pred s#, zada~a da ja razonodat vojskata koga ne se nao|a vo prvite borbeni redovi. Na toj na- ~in, i vo Bosna i Hercegovina prodol`ile so rabota site postojani kine- matografi otvoreni pred juni 1914, a se pojavuvaat i nekoi novi.21
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 89
KINOPIS25prv.pmd 89 06-Aug-02, 21:28 Vo Saraevo za vreme na Prvata svetska vojna rabotele ~etiri pos- tojani kinematografi: Apolo, Imperijal, Korzo i Napredak. Po smrtta na Albert Mec, do{lo do spor vo vrska so sopstvenosta na kinoto Apolo, koj se vodel so Paulina Vali}. Taa, spored ka`uvaweto na semejstvoto Mec22, go uni{tila interniot dogovor za ko-sopstveni{tvo (sopstvenost na poma- liot del) i tvrdela deka e edinstveniot sopstvenik na kinoto Apolo, pa taka vdovicata na Albert so svoite sedum mali deca ostanala bez sredst- va za `ivot. Poradi toa, ovoj del od semejstvoto, ve}e kon krajot na 1912 godina, povel sudski proces protiv Paulina i Antun Vali}. Procesot e zavr{en duri vo 1917 godina vo polza na vdovicata Mec, na koja $ e priz- nato pravoto na sopstvenost. Mo`ebi, toa e i pri~inata za zaminuvaweto na Vali} vo Zagreb, kon krajot na Prvata svetska vojna. Pa taka, za vreme na sudskiot spor za sekvestor na kinoto Apolo e postaven d-r Ivan Pavi- ~i}, a koga toj bil mobiliziran, nego go zamenil Danilo Vojnovi}23. Vo te- kot na voeniot period, direktor na Kino Apolo bil Ernest Levi. Sudski- ot proces, spored s#, ne vlijael vrz statusot na kinematografot Imperi- jal, koj pod naem go zele Paulina Vali} i nejzini- ot brat Karl Mec, a i ponatamu go vodel Antun Vali}. Vo popisot na saraevskite kinematografi objaven vo 1916 godina24, se spomenuva i kinoto Napredak, ~ij sopstvenik (sic) bil Antun Vali}. Bidej}i na istiot spisok se nao|a i kinoto Imperijal, koe rabotelo vo Palatata na Napre- dak, najverojatno ne stanuva zbor za gre{ka, tuku za poseben kinematograf pod toa ime {to go otvo- ril i go vodel Vali}, no ne se znae ni kade se nao- |al, ni kolku dolgo rabotel. ^etvrtiot saraevski kinematograf, ~ija dejnost bila zabele`ana za vreme na Prvata svetska vojna, e Korzo, otvoren vo juni 1913 godina, na po~etokot od ulicata _Xemalu{a" i za nego nema mnogu podatoci. Na popisot na kinematografite {to (postojano ili povremeno) prika`uvale filmovi vo Mostar za vreme na Prvata svetska vojna se nao|a Uranija (Uranija-kino), ~ii sopstvenici bile Antonio Ti- berio, Kre{imir An~i} i Mikan Vencel, potoa Antun Vali} kinematografot Central {to go otvorila (ne se znae to~no koga) Danica Tohoq. Se spomenuva, isto taka, i kinematografot Edison (Edison-kino) za koj ne se znae ni koga, ni kade e otvoren, nitu koj mu e sopstvenikot, isto kako i neimenu- vaniot kinematograf Tiberio Anton – verojatno, stanuva zbor za kinoto {to rabotelo kuso vreme (mo`ebi kako letna bav~a), a koe go otvoril Ti- berio. Vo tekot na letnite meseci na 1916, 1917 i 1918 godina, vo Mostar rabotelo i Voenoto kino, koe davalo pretstavi i za `itelite na gradot. Vo Tuzla i ponatamu, za vreme na Prvata svetska vojna, rabotel kinema- tografot Koloseum, ~ij sopstvenik bil Pero Jovanovi}. Potoa se spomenuva i Amerikan-bioskop so sopstveni~kata Ana Dilag; mnogu vero- jatno e deka stanuva zbor za preimenuvaniot kinematograf Korzo, ~ija sopstveni~ka bila Frau Dilni, no ne treba da se isklu~i mo`nosta deka toa bile dve razli~ni pretprijatija. I, najposle, vo Tuzla rabotel i Kin- ematograf (so nepoznato ime), ~ij sopstvenik bil Josip Pri`and. Bawa luka za vreme na Prvata svetska vojna imala dva postojani kinematogra- fi - Edison (Edison-kino), sopstvenost na Simon Hercler i Kinemato- graf (imeto ne e poznato), vo sopstvenost na Igwac Faulveter. I vo
90 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 90 06-Aug-02, 21:28 Trebiwe rabotele dva kinematografa za koi, osven imiwata, nema re~isi nikakvi drugi podatoci - Kino Sanbrailo & Co., ne e jasno koi bile sopstvenicite, ni kolku dolgo rabotel, i Kinematograf so nepoznato ime vo sopstvenost na Ahmed Haxovi} i Luka Kelec. Za vreme na Prvata svet- ska vojna, verojatno ne tolku redovno vo tekot na site ~etiri godini, fil- movi prika`uvale i kinematografite vo Bjeqina, Bosanska Kostajnica, Br~ko, Te{aw i Travnik. Mnogu verojatno e deka vo ovoj period imalo u{te nekolku kinematografi {to rabotele vo pomalite mesta na Bosna i Hercegovina, a mo`ebi imalo i pomali patuva~ki prika`uva~i, no toa se samo pretpostavki {to nekoi idni podetalni istra`uvawa bi mo`ele da gi potvrdat ili odre~at. Kako i da e, napolno jasno e deka vo vremeto na Prvata svetska vojna i vo ovie krai{ta filmot bil popularen vid zaba- va, kako i toa deka pokraj kinematografite {to ve}e postoele, otvoreni bile i nekoi novi. Po objavuvaweto na voenata sostojba (kon krajot na juli 1914), film- skiot repertoar na bosansko-hercegovskite kinematografi bil soodveten na repertoarot vo ostanatite delovi na monarhi- jata, {to se podrazbira, bidej}i so filmovi se snabduvale preku vienskite distributeri. Fil- movite od neprijatelskite zemji (pred s#, fran- cuskite, a od maj 1915 godina i italijanskite) se povle~eni od distribucija, a nabrgu porasnal brojot na germanskite, skandinavskite, avs- triskite i ungarskite filmovi. Pokraj zabavni, se javuvaat i patriotski filmovi kako, na pri- mer, igraniot REZERVIST (A NÉPFELKELÖ/DER LANDSTURMANN, 1914), SO SRCETO I RAKATA ZA TATKOVINATA (MIT HERZ UND HAND FÜRS VATERLAND, 1915), VIENA VO VOJNA (WIEN IM KRIEG, 1916) i golem broj dokumentarni filmovi i `urnalski reporta`i za vojnata - NA SRBIJA, BITKATA NA DRINA, NA[ITE MONITORI NA DUNAV, ZAZEMAWETO NA BELGRAD (1914), BEL- GRAD GODINA I POL POD AVSTROUNGARSKO UPRAVUVAWE (1917), VLEGUVAWETO NA CAROT KARLO VO OSVOENATA GORICA (1917), SA[A- MESTER VOEN @URNAL itn. Vo tekot na vojnata, kinematografite uplatuvale posebni pridonesi za voenite napori i za Crveniot krst, a se odr`uvani i specijalni pret- stavi vo dobrotvorni celi. Vo kinoto Imperijal, koe povremeno rabotelo kako voen kinematograf, vo noemvri 1916 godina se davani dobrotvorni pretstavi vo polza na voenite vdovici i sira~iwa25, a na dobrotvornata pretstava vo kinoto Apolo, odr`ana na 19 dekemvri istata godina, isto taka vo polza na voenite vdovici i sira~iwa, se sobrani 831,30 kruni26. Od 9 do 15 juni 1917, vo kinoto Apolo e odr`ana nedela na dobrotvorni filmski proekcii27. Iako ne raspolagame so to~ni podatoci, pretposta- vuvame deka takvi dobrotvorni priredbi se odr`uvale i vo drugite gradovi na Bosna i Hercegovina. Vo mesec maj 1918 godina, vo voenoto kino Imperijal vo Saraevo e prika`an vtoriot hrvatski igran film MATIJA GUBEC, snimen vo 1917 godina od strana na zagrepskoto filmsko pretprijatie "Croatia". Vo pe~atot e objaveno deka _...Interesot za ovoj film vo koj u~estvuvaat pr- vite sili na hrvatskiot teatar vo Zagreb e mnogu golem. V~era ve~er site sedi{ta bea prodadeni. Muzikata sviri samo hrvatski dela…"28.
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 91
KINOPIS25prv.pmd 91 06-Aug-02, 21:28 FILMSKI SNIMAWA ZA VREME NA PRVATA SVETSKA VOJNA
Kako i drugite zavojuvani strani, taka i avstroungarskata monarhi- ja vedna{ po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna, zapo~nala da go ko- risti filmot vo voeno-propagandni celi. Vo avgust 1914 godina e organi- zirana _Voena filmska propaganda" so Filmsko oddelenie za snimawe filmovi i Kinematografsko oddelenie za prika`uvawe filmovi. Film- skoto oddelenie snimalo voeni filmovi na frontot i vo zadninata, no isto taka toa bilo nadle`no za izdavawe dozvoli za snimawe i ja koor- diniralo rabotata na snimatelite na privatnite filmski pretprijatija. Bez dozvola od nadle`nata voena vlast ne bilo mo`no snimawe na kakvi bilo filmovi. Ova e, mo`ebi, edna od pri~inite poradi koi saraevskiot pioner na doma{niot film Antun Vali}, po saraevskiot atentat, prestanal da snima. Ne e poznato {to napravil so svojata filmska kamera i so ostana- tata aparatura za snimawe. Znaeme samo za desetina filma {to se snimeni na teritorijata na Bosna i Hercegovina za vreme na Prvata svetska vojna, iako e verojatno deka so podetalni istra`uvawa vo svetskite arhivi }e bide otkrien u{te nekoj. Na samiot po~etok od vojnata, vienskoto pretprijatie "Wiener Kunstfilm-Industrie", so odobruvawe od voenata vlast, zapo~nalo so redov- nata realizacija na svojot Voen `urnal. Na bojnoto pole kaj Drina, ova pretprijatie vo septemvri 1914 ispratilo dvajca svoi snimateli - Rejmon ^erni i Hajnrih Findi - koi snimile nekolku zna~ajni reporta`i, koi, za `al, ne se so~uvani: Vo Zvornik (voen `urnal, serija V), KOMANDAN- TOT NA ARMIJATA PO]OREK VO TUZLA (voen `urnal, serija VI), BITKA- TA NA DRINA (voen `urnal), BITKATA NA DRIWA^A (voen `urnal). In- teresno e toa {to Findi go snimal boi{teto i od avion {to poletuval od aerodromot vo blizinata na Tuzla, a za svojata snimatelska rabota na boj- noto pole kaj Drina napi{al dva teksta - _Vo avion nad neprijatelskata zemja"29 i _Kinematograf na boi{te"30. Vo 1914 godina e prika`ana repo- ta`ata na pretprijatieto "Welt Film" od Viena RIDSKA ARTILERIJA VO BOSNA, za koj ne sme sigurni deka e snimen za vreme na vojnata, ili se ra- boti za povtorno prika`uvawe na filmot VE@BI NA AVSTRISKATA RID- SKA ARTILERIJA KAJ VI[EGRAD, snimen vo 1913 godina. Site ovie fil- movi se snimeni za vreme na napreduvaweto na avstroungarskite edinici vo esenta 1914, no po avstroungarskiot poraz vo Srbija kon krajot na ista- ta godina, snimatelite bile povle~eni od drinskoto boi{te. Dva doku- mentarni filma pod ist naslov SARAEVO se prika`uvani vo 1915 i 1916 godina, a vo 1915 vienskoto pretprijatie _Mullerfilm" snimilo _patopi- sna studija vo sedum dela" BOSNA I HERCEGOVINA, vo koja se prika`ani Saraevo, Ba{-~ar{ija, bezistenot, crkvi, xamii, manastiri, narodni nosii, praznuvawa i `ivopisni pejza`i31. Potoa, s# do polovinata na 1918 godina, nema podatoci za filmski snimawa vo Bosna i Hercegovina, koga Filmskoto oddelenie pri Voeniot {tab za pe~at na 8 juni go snimilo fil- mot PEDESETGODI[NIOT SVE[TENI^KI JUBILEJ NA NADBISKUPOT D-R [TADLER VO SARAEVO. Pokonkretni podatoci za filmot i za nego- vata sodr`ina nema. Za `al, nieden od spomnatite filmovi snimeni vo tekot na Prvata svetska vojna ne e so~uvan i postoi malku nade` deka del od ovie materijali }e bide pronajden vo nekoj svetski filmski arhiv. Kon krajot na 1914 godina, vo ramkite na protivofanzivata so koja srpskite edinici gi potisnaa avstroungarskite trupi, U`i~kata vojska vo regionot na Vi{egrad vlegla na teritorijata na Bosna - zna~i Avstrounga- rija - i toj del od neprijatelskata teritorija me|u Drina i Lim go dr`ela
92 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002
KINOPIS25prv.pmd 92 06-Aug-02, 21:28 s# do avstroungarskata ofanziva vo oktomvri 1915. Slikarot, fotograf i novinar Qubi{a Vali}, _voen slikar na U`i~kata vojska", kon krajot na maj 1915 se snabdil so filmska kamera i snimil SCENI OD @IVOTOT NA U@I^KATA VOJSKA. Materijalot potoa go pratil na razvivawe vo Francija, no mu se gubi sekakva traga, taka {to verojatno e zasekoga{ izguben. Italijanskata istori~arka na filmot Adrijana Marija Prolo vo svojata kniga _Istorija na italijanskiot nem film" ka`uva deka pretpri- jatieto "Aquila Films" od Torino vo 1914 godina snimilo igran film pod naslov HAJDUK OD SARAEVO (LE "HAJDUK" DI SARAEVO)32, bez kakvi bilo drugi podatoci za filmot, osven naslovot, koj uka`uva na vrskata so Bos- na. Me|utoa, podocne`nite istra`uvawa na italijanskite istori~ari na filmot ne go potvrdile postoeweto na ovoj film. Najverojatno, vo pe~atot bilo samo najaveno snimawe na delo pod ovoj naslov, no do negova realizacija ne do{lo.q
(prodol`uva vo naredniot broj) 3Prevod od srpski: P.Panovska
Bele{ki: 1 Kosanovi} Dejan: Koj be{e Anxelo Kuriel?, Sineast, Saraevo, 1996, br.100 2 Kwe`evi}, Sr|an: Filmskite pretstavi na patuva~kite prika`uva~i na teritorijata na Jugoslavija (1896-1900), doktorska disertacija (rakopis), FDU, Belgrad 1992 3 Mileti}, Drago-Karlo i Jubela, Nedeqko: Filmot vo Mostar 1900-1980, Mostar, 1980 4 Kinematographische Rundshau, Viena, 9 oktomvri 1910 5 Bosnische Post, Saraevo, 19 dekemvri 1907 6 Kinematographische Rundschau, Viena, 10 oktomvri 1910 7 Sarajevski list, 8 septemvri 1912 8 Podatocite od biltenot na Urania gi zabele`al i prevel Jano{ ^ala 9 List of Urban Film Subjects, London, 1907 10 Kinematograph and Lantern Weekly, London, 10.10.1907, vo rubrikata "Review of Latest Productions" 11 Kinematograph and Lantern Weekly, London, 15.10.1908 12 Dokument vo Arhivot na BiH, citiran spored tekstot na Bosa Slijep~evi} : Louis Pitrolf de Beéry, pioner na filmot vo Bosna i Srbija, _Filmska kultura" br.119, Zagreb, 1979 13 Mesguich, Felix: Tours de manivelle, Pariz, 1933 14 Najgolemiot del od podatocite za semejstvoto Mec-Vali} avtorot dobil vo januari 1980. od Vilim Mec, sinot na Albert Mec i }erkata na Vilim, Dr. Feliksa Mec, od Saraevo 15 Sarajevski list, Sarevo, 3.09.1912 16 Bosnische Post, Sarevo, 4.10.1913 17 Novi vakat, Saraevo, 2.08.1913, citirano spored knigata na Bosa Slijep~evi}: Kinematografiite vo Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina 1896-1918, Beograd, 1982 18 Hrvatski slikopis, Zagreb, 1-02-1944 19 Srpska rije~, Saraevo, 16.05.1914 20 Glas slobode, Saraevo, 15.05.1914 21 Najmnogu podatoci za kinematografite vo Bosna i Hercegovina za vreme na Prvata svetska vojna se prezentirano spored prira~nikot Jordan, Ernst i Weiler, N: Projector – Handbuch für Kinematographie, Viena, 1916 22 Od razgovorot so Vilim i Feliksa Mec 23 Kinematographische Rundschau, Viena, 11.04.1915 24 Jordan, Ernst i Weiler, N: citiranoto delo 25 Kinematographische Rundschau, Viena, 26.11.1916 26 Kinematographische Rundschau, Viena, 31.12.1916 27 Kinematographische Rundschau, Viena, 2.06.1917 28 Hrvatski dnevnik, Saraevo, 14.05.1918 29 Im Flugzeug uber Feindesland, Kinematographische Rundschau, Viena, 27.09.1914 30 Der Kinematograph in Felde, Kinematographische Rundschau, Viena, 25.04.1915 31 Kinematographische Rundschau, Viena, 19.12.1915 32 Prolo, Adriana Maria: Storia del cinema muto italiano, Milano 1951
D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 25(14), s. 72-93, 2002 93
KINOPIS25prv.pmd 93 06-Aug-02, 21:28 VO FOKUSOT NA FILMSKATA KRITIKA PRA[INA VTOR PAT
GEORGI VASILEVSKI UDK 791.43.01:821.163.3-293.7 UDK Kinopis 25(14), s. 94-100, 2002 94-100, s. 25(14), Kinopis
LA@NITE POBEDI NA RASKA@UVAWETO B i sakal da veruvam deka cen- tralnata tema na filmot PRA[INA e obnovata ili, ako sakate, transformacijata na mitot za Feniks. Tak- va edna si`ejna intencija hronolo{ki se javuva kon samiot kraj na filmot. No, zar ne vi se ~ini deka duri i negoviot naslov, zaedno so site teolo{ki implika- cii, diskretno ve podgotvuva da pobarate tragi na ovaa tema vo sublimacijata na slikite za krvavite presmet- ki locirani vo istoriskiot ambient na Otomanskoto carstvo, no i vo miljeto na sovremena Amerika nasele- na so korumpirani policajci, degradirani stoici, kradci, nasilni~ki bandi, koi `iveat eden pokraj drug so mirnite gra|ani zarobeni od site mo`ni konvencii {to odamna gi zadu{ija i poslednite emocii od vite{- kite i romanti~ni vremiwa. Bi sakal, velam, da veruvam deka mitot za Fe- niks mo`e da o`ivee koga najmalku o~ekuva{ da te is- celat negovite `ivotvorni sili i deka Mil~o Man~ev- ski bil vo mo`ebi nekoja ezoteri~na sostojba na rase- anost, koja mo`e u{te da se imenuva i kako bolna kon- centracija vrz problemot na razre{uvaweto na gole- mite bibliski pra{awa za darbata na Boga da n# nagra- di so porod i da n# snabdi so hrabrost potrebna da go za{titime negoviot `ivot. Zo{to da se somnevame deka avtorot na PRA[INA, koj vo sudbinata na svoite likovi ne ostavi da miruvaat temite za golemite,
94
KINOPIS25prv.pmd 94 06-Aug-02, 21:28 neislu{ani qubovi, za surovite odmazdi i za slobodoqubivite strasti, ne go problematizira, so eden del od intuicijata, de`avuiraweto na ovoj mit vo svojot mal univerzum. Nekoj od nas e sklon da veruva deka vo toj somne` go turkaat prirodata i strukturata na prikaznata na PRA[INA. I vo scenarioto, i vo re`ijata, taa, smisleno ili ne, disperzivno se fragmentizira vo epizodi {to `iveat sami za sebe. Otade okrupneta- ta, neskrotliva lavina na omrazata, predavstvata, qubovta i stravot, na- mesto si`ejno da gi obedini so nivnite razliki site ovie emocii i stras- ti, gi turka i gi oddale~uva od vizijata za prerodba, od mitot, zna~i, za Feniks, koj verojatno ima i svoi `ilavi epigoni, koi, navistina, n# izba- vuvaat od ni{to`nosta, no ne n# opremuvaat so atributite na `ivotot kakvi {to se hrabrosta, borbenosta i vizionerstvoto. Se razbira, posvetenosta na Mil~o Man~evski na dramatizacijata na neprijatelstvata i nasilstvata, vo koi duri i silata na qubovta i mi- losrdieto mu slu`i na zloto, ne mo`e da mu se pripi{e kako avtorski, odnosno esteti~ki grev. Generi~kite modeli na zloto {to toj vnimatel- no, a sepak temelno im gi prisposobuva na na{ite ikonografski sveti- li{ta, naseleni, kako {to znaeme, so angeli i svetci, no isto taka, i so rogati pratenici na Lucifer, }e gi prepoznaeme vo poetikata na nasil- stvoto na eden Xon Burman, na primer, no i vo koreografijata na toa isto nasilstvo {to so mnogu ironija ni ja plasira Sem Pekinpo. Tie uvezeni modeli imaat pravo na svoja egzistencija, no edinstveno kako idei koi- {to, bez nekoi razbirlivi prava, samovolno ja prezemaat od tu|ite tra- dicii nivnata ikonografija, nivnite lica, pa ako sakate, i nivnite ritu- alni skvernavewa, i kako `ivopisni maski gi apliciraat na figurite na starosedelcite na na{iot folkloren ambient. No, dali e voop{to mo`no
G.Vasilevski, La`nite pobedi na raska`uvaweto, Kinopis 25(14), s. 94-100, 2002 95
KINOPIS25prv.pmd 95 06-Aug-02, 21:28 tie inkarnacii {to ve zadol`uvaat da gi po~ituvate ne samo poradi nivniot morfolo{ki egzotizam, poradi obrednite igri, koi }e ja razgorat qubopitnosta na tu|inecot ili poradi misterijata na intrigantnite kul- tovi i mitovi, tuku mnogu pove}e poradi trajnosta na nivnite ontolo{ki veruvawa vo `ivotot i smrtta, da se prezemat tuku-taka, kako bezmal- ku izvorna ro`ba na va{ata kultura i va{ite tradicii. Za mene }e ostane golema zagatka egzilot vo siroma{niot stan vo Wujork na detroniziranata stogodi{na kralica Anxela, koja, navistina, so nekoi svoi afektivni ispadi ve potsetuva na heroinite na Juxin O’Nil. No, nejzinite strasti na epski raska`uva~, koj `ivee vo ekstaza pokraj makar i nasila dovedeniot slu{atel, ja legitimiraat kako tu|i- nec {to lebdi nadvor od vremeto vo koe su{testvuva, kako medium i vo isto vreme, kako ispora~uva~, koj vi emituva proizvolno izvedeni in- formacii, koi ne mo`ete da gi kodirate ni kako realni fakti, ni kako plod na imaginacijata, a ni kako epska slika na edna tragi~na epo- ha, koja taa nimalku ne ja poznava. Ovde }e mora da pobaram satisfakcija vo fak- tot deka Mil~o Man~evski ima ~uden {arm, ~udna neposrednost i fantasti~na podgotvenost da gi ig- norira rizicite. Taa darba na artisti~ki ek- vilibrist, mo`ebi, najdobro }e ja demonstrira plasiraj}i ni, kako tainstveni podaroci, dua- lizmi od koi navistina vi se vrti vo glavata; dualizmot na epohite spoeni zaemno kako si- jamski bliznaci; dualizmot na civilizaciite staveni pod ist ~ador na nasilstvoto; dualiz- mot na `ivotot i smrtta, koi cikli~no proiz- leguvaat edna od druga. Lociraweto na avanturistot Luk vo miljeto na balkanskiot pejza` i neprijatel- stvata ~ii{to gnezda nikako ne mo`e{ da gi otkrie{ e, sekako, edna od najoriginal- nite i najsmeli si`ejni hipotezi vo isto- rijata na filmot. Na paradoksite {to gi sledat avanturite na Luk, Mil~o Man- ~evski im gi otvora portite kako vis- tinski magioni~ar. Za nego ne e va`no toa {to kauboecot gi ostavil re~isi site svoi naviki vo dale~niot Div Zapad. Toa {to salunite vo koi lu- tite kaubojci vezden ja gasnat svojata `ed ne mu se pri raka, stanuva vo prikaznata na PRA[INA zanemar- liv fakt. I bezumnite poteri, i `estokite kavgi so lo{ite momci, i prijatelstvata so {erifite, Luk preku no} gi `rtvuva{e vo ime na golemata strast po zlatoto {to go namirisa vo snobovskoto dru{tvo na bra}ata Limier vo _Grand-ka- fe". Toa {to }e zgazne na osiloto na zloto, koe kako ~uma gi kosi dobrite momci i drugite nevini svedoci so atributi poinakvi od
96 G.Vasilevski, La`nite pobedi na raska`uvaweto, Kinopis 25(14), s. 94-100, 2002
KINOPIS25prv.pmd 96 06-Aug-02, 21:29 atributite na legendata za Teksas, vo filmot na Mil~o Man~evski se do`ivuva kako {ok, koj treba od na{ite iluzii da gi iskoreni feti{ite na junacite od Diviot Zapad, makar {to na nivniot mitski portret rabotel duri i eden Xon Ford. No, na patot do realizaci- ja na ovaa smela zada~a, avtorot na PRA- [INA }e mora barem na sekoj ~ekor da se prepra{uva dali sam si ja odbral ovaa za- da~a ili mu ja dodelil nekoj daritel na halu- cinacii. To~no e deka Luk go bri{e od mapite na legendite feti{ot na eden Dok Holidej, no to~no e i toa deka zad simnatata maska na eden dolgotrajno graden mit ne se podade nekoe novo lice so zenici ra{ireni pred ~udoto na svetot, so luzni ili sol- zi-radosnici. Liceto na nekoj mo`en izbavitel ili dobro~initel, komu Mil~o Man~evski so za- dovolstvo bi go prekrstil vo junak od Diviot Is- tok, ne ni go poka`uva ni Ilajxa, navredeniot i poni`en brat na Luk. I Ilajxa hipoteti~ki e smesten vo suroviot ambient na Balkanot kade {to, pokraj manijakalnoto slado- strastie na osmanliite i nivnata `ed za ubivawe, }e se najde ubavo mestence i za cinizmot na evropskite misioneri ili za hedonizmot na gr~kite sve{te- nici. Seta taa tajfa predvodena od kr- volo~niot osmanliski oficer e vo postojan, neraskinliv kontakt so li- kovite na lu|eto od narodot, so le- gendarniot Daskal i ubavata i hra- bra Neda. No, nastrana od faktot {to i likovite na Daskalot i Ne- da se samo maskoti obleani od polenot na legendata, samo sim- boli na edna neislu{ana heroi- ka (vojvodata e naroden voda~ i milenik na porobeniot narod, a Neda, kako vo najubavite epski tradicii, negova potkrepa, uteha i radost), i strancite i `itelite kako da begaat eden od drug, ili podobro ka`ano, neprestano se raz- minuvaat bez da vospostavat nekakva in- timna komunikacija, da predizvikat nekoj dla- boko motiviran sudir. Nim im e dodelena zada- ~ata da se pla{at ili da se mrazat eden so drug, da si pomagaat, kako {to toa pateti~no go stori Ilajxa, koga ja posvoi tuku{to rodenata }erka na Neda, za da ja ponese so sebe vo vete- nata zemja Amerika, da se ubivaat vo mra~na ekstaza, kako {to toa go napravi Daskalot koga, nasproti vojvodskite moralni kodeksi, ne se vozdr`a vo ime na demitologizacijata na narodnite junaci, da go zakole deteto na nepri-
G.Vasilevski, La`nite pobedi na raska`uvaweto, Kinopis 25(14), s. 94-100, 2002 97
KINOPIS25prv.pmd 97 06-Aug-02, 21:29 jatelot kako bespomo{no jagne. No, i zad reakcijata na stravot, i vo ~inot na ubivaweto, i vo soglasnosta na selanite da mu dozvolat na kaprici- ozniot tu|inec da go zeme so sebe deteto na nivnata mileni~ka, ne mo`e{, ako saka{ da bide{ iskren pred sebe, da prepoznae{ niedna izvorna emo- cija. Site tie u`asi, kletvi i pro{ki se samo dobro isplanirani nameri. Nie mo`eme da gi zasolnime na{ite zabludi pod streite na nekoja eks- centri~na teoriska doktrina, koja gi preimenuva i gi brani izmamite ~ija{to ro`ba e, da re~eme, narativnata disperzija na golemite i malite dramski dejstvija so koi filmot PRA[INA izobiluva. Spasonosnata dok- trina mo`e u{te da im dade pravo na esteti~ka egzistencija i na onie paradoksi {to gi doveduvaat likovite vo apsurdni situacii. No, dali po taa la`na dijagnoza }e dobieme nekakva satisfakcija i }e doznaeme koi likovi se toa {to kako seni{ta akaat po ovaa bibliska zemja, kon kakva vistina tie se stremat i kakva sudbina gi ~eka vo univerzumot {to ramnodu{no proizveduva samo novi tragedii, ko{mari i nes- re}i. Tezata deka raska`uvaweto samo po sebe e onoj tainstven i spasonosen ricar {to ja pobeduva smrt- ta, mo`e vo nekoi isklu~itelni momenti na ezote- ri~na kontemplacija da go ubla`i ili duri odlo- `i stravot od ni{to`nosta na koja sme osudeni. Dali raska`uvaweto na glavnata heroina od filmot, Anxela, vo ~ij gr~ po vozduhot nase- len so slu{ateli se razgoruva mo`ebi podes- truktivna sila od silata na stravot pred smrtta, e tokmu toa svetlo svidetelstvo na pobedata nad smrtta? Se pla{am deka `ivo- tot vo taa katarzi~na potraga na staricata po iscelitelot ne slavi nekoja svetla pobe- da. Mene toj pe~at vrz povelbata na smrtta pove}e mi nalikuva na izbleden, ogreban i ogrden amblem, koj krie nekoja opasna tajna. Od kade kaj dobar del od kritikata se najde tolku mnogu simpatija za ulogata {to ja tolkuva Rozmeri Marfi. Navistina, nejzinata heroina nosi vo svojata osamenost nekakva bizar- na hrabrost, taa e duhovita, tainstvena i polna so vetuvawe deka e predodredena da odigra nekoja pozi- tivna uloga. No, od druga strana, vrz nejzinoto poluispos- ni~ko, poluagresivno lice, koe, rekov, ja simbolizira silata {to }e ja pobedi smrtta, kako da e izvr{en nekoj skvernave~ki po- hod. Koga se smee, kako da gi vika na pomo{ {pionite na smrtta. Koga moli, toa go pravi kako da izdava komandi, a koga po~nuva da raska`uva, znaete deka toa }e bide prikazna napola islu{ana od nekoj neiskren ras- ka`uva~, napola izmislena i doterana spored nejzinite privremeni ka- prici. Takviot tip raska`uvawe ne mo`e, spored mene, da n# snabdi so oru`je so koe }e gi pobedime ni{to`nosta i smrtta. Po negovata upotreba, sjajniot i ubav trup na `ivotot se ogrduva i toj ne mo`e dostoinstveno da se bori so opasnostite, da se vivne do viso~ini od kade {to bo`estvata prijatelski mu se nasmevnuvaat. Sekoga{ koga Mil~o Man~evski ni tvrdi deka e uveren vo isceluva~kata mo} na toa raska`uvawe, jasno nasetuva- me deka sme na pat da stasame do nekoj }or-sokak (dilemite dali Luk im izlegol na megdan na iljada ili samo na dvajca turski askeri; voajeris-
98 G.Vasilevski, La`nite pobedi na raska`uvaweto, Kinopis 25(14), s. 94-100, 2002
KINOPIS25prv.pmd 98 06-Aug-02, 21:29 ti~kite seansi na toj ist Luk, koj vo mrakot gi lovi erotskite dvi`ewa na Neda i Daskalot, stapicite vo koi naivno pa|a Daskalot, pa bez mnogu iz- gledi da se spasi, sepak, se osloboduva od niv itn.). Davaj}i $ pravo na Anxela, dodeka raska`uva, halucinantno da zastranuva ne samo vo naga|awa i improvizacii, tuku u{te i vo izmislici i premol~uvawa, Mil~o Man~evski kako samovolno da se osuduva da si go odzeme pravoto na avtor na raska`uvaweto. Toj pravi ~udni kompromisi zemaj}i go kako retori~en sojuznik ilustrativniot govor, koj }e ni gi dade nu`nite informacii za odnosot na Anxela so Ex. Sekvencite vo koi Ex se obiduva da izvr{i grabe` i pritoa naletuva na otpor od strana na lucid- nata i hrabra starica, koja, koga toa }e go pobara fabulata, }e ja odvede vo bolnica, ne nalikuvaat, nitu stilisti~ki, nitu narativno, a najmalku, {to e i razbirlivo, ikonografski, na ostanatiot del od filmot. Siot toj informati~ki arsenal $ pripa|a na semanti~kata tipologija na ne- poeti~kite govori, koi nemaat mnogu vrska so govorot na ras- ka`uvaweto. Mil~o Man~evski ne postapi mnogu mudro koga se soglasi proizvolnosta na takvite stilisti~ki digresii da ja proglasi za esteti~ki princip. Nema somnenie deka na takov rizik se soglasi za da ni poka`e deka toj umee mnogu ubavo da ja razliku- va magijata na raska`uvaweto, koe, kako vo slu- ~ajot so prikaznite na [eherezada, se stava vo slu`ba na za{tita na `ivotot, od informaci- jata, koja gi prezema svojstvata na govorot no ne ja sodr`i negovata `ivotvorna supstanci- ja. A to~no e deka avtorot na PRA[INA mo{- ne dobro gi razlikuva vonesteti~kite funk- cii na informacijata od `iviot govor na raska`uvaweto. Toa }e go ilustrira vo frag- mentite kade {to diskretno gi navestuva svoite artisti~ki nameri (bizarnata roman- sa na Luk so prostitutkata Lilit), kako i vo scenite koga neprikrieno ekvilibrira so ne- sigurnosta na faktite (koleblivosta vo broe- weto na turskite vojnici). No, vo govorot, ili ako sakate, raska`uva- weto na ostarenata i nagrdena [eherezada, koja Man~evski vo edna situacija }e ja natera bez mnogu esteti~ki skrupuli da go prinese revolverot vo svojata bezzaba usta, go nema opsednatiot, zol i senzibilen Harun Al Ra{id. Zavedeniot sultan ne nao|a vo publikata svoj dvojnik, ne samo zatoa {to [eherezada e grda i stara, no seedno uporna i hrabra govorni~ka, tuku i poradi faktot {to taa ne znae {to brani, kogo {titi i komu mu pomaga. Ne znam zo{to avtorot na filmot tolku velikodu{no go prezede nejziniot afektiven govor kako svoj. Toa, sepak, ne e prikazna za raska`uvaweto, kako {to ~esto ni se povtoruva, tuku ideja, ili podobro ka`ano, pomalku esteti~ki a pove}e psiholo{ki fenomen na poistovetu- vaweto na sopstveniot senzibilitet so tu|ata ~uvstvenost. Da go ka`eme i toa deka vo PRA[INA ima edna otstapka od eksta- zata na raska`uva~kite kaskadi na Anxela, od {umot na nejzinata afek- tivna retorika i na nejzinite halucinantni zapomagawa. Stanuva zbor za sekvencata vo koja ubavata Neda treba naskoro da bide pogubena, no duri otkako }e ja rodi onaa ista starica od Wujork, niz ~ii `ili, nesomneno, te~e krvta na sotrenite komiti, iako ehoto na toj krvotok ne dopira ni do
G.Vasilevski, La`nite pobedi na raska`uvaweto, Kinopis 25(14), s. 94-100, 2002 99
KINOPIS25prv.pmd 99 06-Aug-02, 21:29 nejzinata svest, ni do nejzinite buntovi, ni do nejzinata osamenost. Vo scenata na poroduvaweto, sepak, spored silata na dramatizmot {to $ e imanenten, kako i poradi raska`uvaweto voskresnato od drevnite elegii i baladi, Mil~o Man~evski kako da gi sobira na megdan site dobri i lo{i duhovi. Nim im e dodelena zada~ata ili da go spasat svetot od zloto, ili da sotrat s# `ivo {to se ra|a, pla~e i se raduva. Pobedata na dobrite duhovi i krikot na novoroden~eto ja oglasuvaat i pobedata na umetnosta. No, od taa slika na ra|aweto i bolkata, na izbavuvaweto i smrtta, kako navidum da se otstraneti site amblemski i metafori~ki asocijacii na mitot za Feniks, ~ii dale~ni analogii gi po~uvstvuvav kako tajna po- raka u{te od samiot po~etok na filmot. Temata za spasot na rodot i mi- tot na o`ivuvaweto na pticata od pepelta {to, mo`ebi, e onaa ista pepel zasolneta vo urnata {to prerodeniot Ex ja nosi od Noviot svet vo bib- liskata zemja Makedonija, generi~ki ne mu pripa|aat na slikovniot govor od scenata na ra|aweto. No, razlikite na ovie dva govora, kolku {to po- ve}e razmisluvam za niv, s# potainstveno i nepovratno se gubat i jas ne- odolivo ~uvstvuvam deka od mig vo mig mi raste verata oti filmot PRA- [INA ni go vra}a, niz zapletkanite i mra~ni lavirinti, mitot za Feniks vo nova svetlina.q
100 G.Vasilevski, La`nite pobedi na raska`uvaweto, Kinopis 25(14), s. 94-100, 2002
KINOPIS25prv.pmd 100 06-Aug-02, 21:29 VO FOKUSOT NA FILMSKATA KRITIKA
@ARKO KUJUNXISKI UDK 791.44.071.1(497.7)(047.53) UDK Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002 101-114, s. 25(14), Kinopis TRILOGIJA POSTOI, TRETIOT FILM SE U[TE NE SE KA@AL (RAZGOVOR` SO MIL^O MAN^EVSKI) arko Kujunxiski: Za po~etok - kolku si zadovolen od toa kako e prifaten PRA[INA nadvor od Makedoni- ja? Smeta{ li deka negovata fokusiranost vrz odredeni istoriski i kulturni deter- minanti ja namaluva mo`nosta da bide raz- birliv za onie {to ne ja poznavaat isto- riskata ramka na filmot?
Mil~o Man~evski: Mislam deka sekoj film treba da funkcionira na nekolku nivoa i vo slu~ajov ova {to go spomnuva{ e edno od niv: kako se vklopuva vo kulturata i vo is- torijata za koja zboruva. Me|utoa, filmot ne treba da funkcionira samo na toa nivo. Lu|eto treba da go razberat i bez da znaat ne{to za ovaa kultura. Taka e so sekoj dobar film. Na primer, za da go sfatat i za da im se dopadne GRA\ANINOT KEJN, ne mora da znaat ne{to za Amerika vo prvata polovina na 20 vek. Toa e moe moto sekoga{ koga ne{to rabotam - se obiduvam da vidam najprvin koi se lu|eto. Stanuva zbor za ~ove~ki sudbini, odnosi, streme`i, stradawa i glavno e tie da se postignat. Seto drugo samo }e ja nadopolni slikata. Koga se snima film za istori- jata i za kulturata na edno mesto, ne se dobiva klasi~en igran film. Toa e ili dokumentarec ili televizija - Si-en-en. Inaku, jas ne sum najpovi- kan da gi komentiram reakciite. Kako avtor gi gledam subjektivno, ogra- ni~eno. Od tie nekolku mesta kaj {to sum bil ima{e isklu~itelno dobri reakcii. Toa e sosem sprotivno od dijapazonot na nekoi kriti~ari vo
101
KINOPIS25prv.pmd 101 06-Aug-02, 21:29 Venecija. I sega, otkako gle- kon krajot na 19 i po~etokot dam kako go primaat publi- na 20 vek (_London tajms", kata i kriti~arite vo To- _Wujork tajms", op{to vo kio, Tajpej, Toronto, pa i vo novinarstvoto na Zapad) e Solun, zaklu~uvam deka ona adekvaten na onoj stil {to e {to se slu~i vo Venecija denes aktuelen kaj nas. [to be{e atentat vrz PRA[INA. zna~i: kitnest, so predolgi Vistinsko merilo }e bide re~enici, ponekoga{ te`ok toa kako ponatamu }e go pre- za razbirawe, izme{anost ~eka publikata vo svetot. na komentar i izve{taj. Toa sekoga{ e edinstvenoto _Ova e vistinska prikazna" vistinsko merilo. e ~ista zafrkancija. Od sa- miot film se gleda deka ne @.K: Fade in-ot {to postoi mo`e da bide vistina, ba- vo rabotnata verzija na rem ne so site presvrti {to skriptot, pa i vo knigata se slu~uvaat. Vo filmot ne glasi: _Ova e vistinska pri- go stavivme oti napred ne- kazna". Zo{to go nema toa vo mame nikakva najavna {pi- filmot? Ako e prikaznata ca, a vo pe~at otide rabot- vistinska (inspirirana od nata verzija na scenarioto. istoriski nastan), kako na- vistina zavr{uva taa, za{to @.K.: Komentarite za PRA- gleda~ot preku Ex dobiva [INA, duri i kaj nas, se po- varijanta na kraj. Vo slu~aj deleni: na edni ne im se do- da e obi~na fikcija, dali so pa|a, drugi go obo`avaat, toj poteg saka{e da uka`e{ {to e ~est slu~aj so zna~aj- na ne{to {to narodski go nite dela. Se slu~uva i imenuvame kako _istorijata etablirani kriti~ari da na- se povtoruva"? Nekolkumina pi{at deka PRA[INA ne gi sovremeni avtori zboruvaat ispolnuva o~ekuvawata za za toj fenomen. Vo tekot na _dobar film". Pri~inata za izminatata godina, toa i toa e {to mnogumina po~naa nam ni se slu~uva{e. Na da go seciraat filmot so primer, belgradska _Politi- pogre{ni instrumenti - Mil- ka" od 15 noemvri 2001 pre- ~o ni ponudi ‘film na novi- nesuva natpis od pred 79 ot milenium’, kako {to se godini, koj postaven vo de- veli vo italijanskoto spi- ne{en kontekst voop{to ne- sanie _^ak". PRA[INA mo- ma da se vospriema neobi~- `eme da go smestime vo ko{- no. nicata postmodernisti~ki sineasti~ki proekti, a post- M.M: Na denot na makedon- moderniot gleda~ treba da skata premiera, vo _Wujork bide erudit, da nosi izves- tajms" izleze tekst od pred ni (pred)znaewa pred da sto godini, zna~i od 11 sedne vo kinosedi{teto. Vo oktomvri 1901 vo koj se zbo- _Vojna i mir", na primer, ruva{e za nekoi ka~a~ki eden lik raska`uva kako bandi. Zvu~e{e kako da e koga prv pat bil na balet napi{an denes, osven {to ja- celoto vnimanie go pos- zikot be{e kitnest. Pri is- vetil na kutiite {to vo tra`uvaweto {to go pravev edna scena _glumele" drvja, za PRA[INA, zaklu~iv de- vo druga - ku}a itn. Se ~udel ka jazikot {to e koristen vo zo{to e taka. Toa e nekompe- novinarskite izvestuvawa tentnost, nepodgotvenost za
102 @.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002
KINOPIS25prv.pmd 102 06-Aug-02, 21:29 kodot {to se percipira. Dali ima{ nekakov stav sprema onie lu|e {to ne prodiraat vo PRA[INA, a koi go kritiziraat?
M.M.: Kako avtor, da se zani- mava{ so umetnost ili so film (za koj smetam deka e blisku do umetnosta, no ne 100%) ima eden kup ubavi raboti kako {to se: krea- tivnosta, sebeiska`uvawe- to, sretnuvawe interesni lu|e. No, ima i nekolku nega- tivni strani. Edna od niv e {to si izlo`en kako glinen gulab, ne na debata, tuku na ispukuvawe i toa od strana na lu|e {to ne samo {to se nekompetentni i nepovika- ni, tuku i zlonamerni. Tuka nema lek. Toa va`i i za ti- povi tuka i za tipovi vo stranstvo.
@.K.: Vo nekolku navrati, vo doma{ni i stranski vesnici i spisanija se javuva{ kako avtor na kolumni so poli- ti~ka konotacija. Smeta{ li deka toa e pri~inata {to nekoi ultranacionalisti~- ki kriti~ari reagiraa taka vo Venecija, ili, pak, sme- ta{ deka bea isfrustrirani od faktot {to Mil~o Man~evski, re`iser od fi- qan, fiqan zemja Makedo- nija, dojden od Diviot Istok napravi takov, da ne ka`am, umetni~ki bezobrazen film kako PRA[INA?…
M.M.: ...I se obiduva da im deli lekcii za toa kako se pravi estetika, a ne da bara pomo{ od me|unarodni ne- vladini organizacii. Mis- lam deka ima i od dvete ne{ta {to gi spomna. Ne sa- kav da veruvam, i dolgo po Venecija ne mo`ev da pove- ruvam deka ednoto mo`e da
@.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002 103
KINOPIS25prv.pmd 103 06-Aug-02, 21:29 ima vrska so drugoto, no po @.K.: Ulogite vo filmot bea edna teatarska turneja za da s# izgleda deka u{te dolgo interesno podeleni, vklu~u- u~estvuva vo PRA[INA. }e u~am nekoi raboti. Do- vaj}i makedonski akteri, no Mo`ebi, ispadna malku ne- volno bev naiven za da mis- i imiwa {to mnogu zna~at za fer sprema nego, no koga lam deka lu|eto }e se zani- Holivud i za filmskiot pregovaravme, finansiite mavaat so estetikata na de- svet. Vo edno intervju na s# u{te ne ni bea celosno loto. Zaklu~uvam deka tak- MTV izjavi deka nekolkumi- vklopeni. vite reakcii ne bile tolku na akteri se otka`ale od slu~ajni. Vakvite mislewa ulogite vo periodot na pro- @.K.: Dobi li Labina Mitev- gi baziram ne samo vrz reak- dukcija. Edno vreme se spo- ska ponuda da ja igra Neda? ciite tuku i vrz istra`u- mena i imeto na Tomi Li vawata {to gi sprovedoa Xons kako mo`en u~esnik. M.M.: Ne. Labina dojde na au- drugi lu|e. Germankata Iris Ima{e li i drugi pozvu~ni dicija vo edna mnogu pora- Kronauer, koja be{e gostin- imiwa {to treba{e da ja ne{na verzija na filmot, ka i vo Skopje, pi{uva kniga _di{at" PRA[INA? me|utoa na poslednata au- za reakciite na PRA[INA. dicija ne se pojavi. Iris na{la tekst vo Germa- M.M.: Tomi Li Xons be{e vo nija, recenzija, kade {to najprvata varijanta na Luk i @.K.: Mis Ston (kamen) Neda kriti~arot veli deka dva jas nego go imav na um koga ja ja narekuva Mis Rok (karpa). dena pred da go vidat fil- pi{uvav prvata verzija na Takvoto metonimi~no zame- mot se dogovarale kako }e go scenarioto. So Tomi sorabo- nuvawe na ozna~itelite na recenziraat. Ima drugi re- tuvavme kratko vreme i pri- znacite e mnogu ~esto vo na- cenzii, koi velat deka fil- toa mi se slu~i edna prijat- rodniot govor, go koristat i mot e samo ilustracija na no-zasramuva~ka situacija. futuristite, a potsetuva i eden novinarski tekst vo koj Koga se zapoznavme, me vik- na detskata igra ‘rasipan go napa|am NATO za negovite na da dojdam na setot na sni- telefon’. Dali navistina go propusti. NATO de facto ne maweto na BETMEN vo _War- sretna i toa ime pri istra- ni e kriv za toa {to se slu- ner Brothers". Koga se poja- `uvaweto? ~uva, ama delumno toa e pos- viv, nego go {minkaa. Toj ledica i na nekoi negovi stana i mi re~e: _Ajde da te M.M.: Ne, ne go sretnav. Mis propusti. Spored takvata pro{etam, da ja vidi{ cela- Rok go upotrebiv tokmu od hipoteti~ka situacija {to ta ekipa". Me zapoznava{e takvi asocijacii za koi zbo- nekoi ja postavuvaat, izle- so lu|eto velej}i: _Sakate ruva{ ti i zatoa {to ne sa- guva deka PRA[INA e nap- li da zapoznaete vistinski kav da spomnuvam vistinski raven za eden mesec. re`iser?". Malku be{e ne- nastani i vistinski lu|e, Kako i da e, mislam deka se prijatno. iako nekoga{ mora. Pove}e prisutni i ednoto i drugoto. Postepeno scenarioto se me- nastojuvav da go izbegnam Toa {to mene mi pre~e{e be- nuva{e. Kreativno, Luk sta- toa, za{to mislam deka go {e zlobniot priem. No, }e nuva{e s# pomlad i pomlad nemam moralnoto pravo da pomine eden, dva meseci i oti taka po~nav da go do`i- zboruvam za ne{to {to so seto toa }e se zaboravi. Se- vuvam. Prakti~nata strana svoi o~i ne sum go videl. pak, `al mi e {to zaklu~iv be{e vrzana za termini, ko- deka cel segment od kultu- ga koj glumec mo`e da snima, @.K.: Ve}e go spomnavme rata - kritikata, za koja koga sum jas sloboden itn. Vo terminot bezobrazlak vo po- mislev deka se zanimava so eden period be{e vrzan i zitivna smisla. Moram da estetika, vsu{nost se zani- Ri~ard Gir i mislam deka ka`am deka e mnogu te{ko mava so politika. Uvidov tuka napraviv gre{ka bidej- da se najdat delovi od PRA- deka za evropskite filmski }i toj ne e adekvaten za toj [INA {to ne se umetni~ki kriti~ari politikata e ek- lik (Luk, n.z.). Iskreno sme- silno bezobrazni. Osoben vivalentna na tra~ot vo Ho- tam i deka ne e mnogu dobar vpe~atok ostava pozicijata livud. Ne e va`no koj so kogo glumec. So Gir rabotevme na raska`uva~ot. Mihail spie (kako vo Holivud), tuku devet meseci. So Viljem De- Bahtin bi rekol deka vr{i{ koj kakvi politi~ki misle- fo, isto taka, probuvavme - izvesna detronizacija vrz wa ima. toj otka`a nekolku filma i pozicijata na raska`uva~ot.
104 @.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002
KINOPIS25prv.pmd 104 06-Aug-02, 21:29 Vo usnoto prenesuvawe na tuku samo go pravi falsi- ka`e toa na eufori~en, pri- prikaznite, pred 100, 200, fikatot poo~igleden za onoj jaten, bezobrazen na~in. Ne- 300 godini, negovata pozici- {to go interesira vistina- mojte da mi veruvate mene i, ja e pozicija na neprikosno- ta. Slednoto pra{awe vo po inercija, nemojte da im ven avtoritet. Distancata takvo ne{to e kolku visti- veruvate na raska`uvawata slu{atel-raska`uva~ ne e nata mo`e da bide objektiv- vo filmovite i na samite golema, no to~no se znae na, zatoa {to nie dvajca mo- filmovi. U`ivajte vo niv, linijata. Tokmu edno takvo `eme na eden ist nastan da no ne veruvajte deka se ~is- par~e - scenata so cenkawe- mu prijdeme sosema objek- ta vistina. Zna~i, ne veru- to okolu brojot na vojnicite tivno, ama bidej}i poinaku vajte im ni na SOLUNSKITE e eklatanten primer za bez- sme go videle, bidej}i go ATENTATORI, ni na filmo- obraznoto me{awe na slu- postavuvame vo poinakov vite so Xon Vejn, ni na Si- {atelot, koj, iako prvpat ja kontekst, na{ite vistini en-en. Barajte ja samite svo- slu{a prikaznata, interve- mo`e da bidat razli~ni. jata vistina. Koga mo`ete, nira vo nea. Toa govori za Me|utoa, ako sepak pojdeme otidete na samoto mesto, u{te edna rabota: relativ- od pretpostavkata deka pos- koga ne mo`ete -pro~itajte nosta na s# {to dobivame toi objektivna vistina, dva ili tri izvora. Da se na- kako podatok od minatoto. fakt e deka taa naj~esto e vratam na edno prethodno Dali taa intervencija, ne na manipulirana od raska`uva- pra{awe. Mo`ebi toa e tre- svedokot, tuku na avtorot, ~ot i glavnata cel, glavnata tata pri~ina, koja potsvesno na onoj {to ja prenesuva in- tema na ovoj film e da se tolku gi vozbudi profesio- formacijata, mo`e da stane nalnite ocenuva~i vo Vene- tolku golema {to ne{to {to cija. PRA[INA im ja ru{i denes primame kako apso- strukturata spored koja tie lutna vistina, vsu{nost, e rabotat ve}e 30 ili 50 godi- ~ista fikcija? Zar ne se ni. bri{e taka granicata me|u fikcijata kako `anr i is- @.K.: Edna{ spomena deka torijata od u~ebnicite kako PRA[INA e kubisti~ki fakt? Smeta{ li deka i vo film. Smetam deka vo nekoi vreme koga svetot uslovno e delovi se ~uvstvuva vli- globalno selo, koga sme janie od t.n. ruski formali- _`rtvi" na informativna zam, koj i samiot e nasled- eksplozija, sepak s# u{te se nik tokmu na kubofuturiz- vr{at takvi falsifikati? mot. Ejzen{tajn e pod golemo vlijanie na toj formalizam. M.M.: Toa e pove}e od o~ig- Zo{to go ka`uvam ova? Za ledno i verojatno sekoga{ PRA[INA se zboruva{e de- bilo taka. Denes pove}e sta- ka e preterano krvav film. nuva zbor za namerna mani- Viktor [klovski, eden od pulacija od politi~ki, psi- osnovnite teoreti~ari na holo{ki pri~ini ili od pri- formalizmot, }e ka`e: _Vo ~ini {to se sveduvaat na ne- umetnosta krvta ne e krva- koja forma na sebi~nost. va... Taa e gra|a za umetni~- Onaka kako {to jas ja gledam kata konstrukcija". stvarnosta taka sakam i te- be da ti ja nametnam. Falsi- M.M.: Apsolutno se soglasu- fikatite na informaciite vam. Toa Hi~kok go ima ka- se pravat nezavisno od toa `ano ponarodski, koga In- kolku nam ni se dostapni grid Bergman se rasplakala tie informacii. Mislam de- pri rabotata na nekoja ka toa {to se dostapni za stra{na scena. Toj $ pri{ol javnosta ne gi pravi pomalku i $ rekol: _Ej, pa ova e samo podlo`ni na falsifikat, film".
@.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002 105
KINOPIS25prv.pmd 105 06-Aug-02, 21:29 @.K.: Dvete sceni so strip- M.M.: Vo PRA[INA elek- junakot Korto Malteze (fo- tronska e samo edna pesna i tografiraweto i gozbata) }e taa e zemena od negoviot se zboruvaat u{te dolgo prethoden album, _Religion & vreme. Povtorno }e gi spo- Sex". So Kiril se poznavame menam formalistite, ovoj u{te od gimnaziskite deno- pat Danil Harms i negoviot vi, znam kolku e talentiran poznat raskaz za crvenoko- i deka e neverojaten profe- siot ~ovek. Toj kako avtor sionalec vo rabotata. Ona najprvin vnesuva lik za koj {to jas go barav od nego i ubavo veli deka e _eden ona {to nekoi lu|e ne znaat crvenokos ~ovek". Vedna{ deka toj mo`e da go napravi, potoa gi negira site negovi a veruvam deka po ovoj saund- atributi i ednostavno go trak }e gi razuveri, e kla- brka svojot glaven junak od si~nata muzika. Eden staro- naracijata, doa|aj}i vo tak- vremski, zapaden zvuk so gu- va nezgodna situacija kade da~ki kvartet, so golem or- {to nema heroj. Ova, sekako, kestar so nenormalni para- e avtoreferentna postapka. metri i so klasi~ni instru- Ima{e li i Malteze sli~ni menti. Vo toj pogled, sakav pri~ini za pojavuvawe, edna saundtrakot da bide staro- igra so funkcijata i pozici- vremski, zatoa {to na toj na- jata na filmskite likovi vo ~in }e bide najneutralen vo strukturata? primaweto, nema da privle- kuva vnimanie na sebe kako M.M.: Znae{ kako, toa ne se {to toa bi go napravil Pi- racionalni odluki, tuku in- ter Gebriel ili Bjork ili tuitivni. Jas prvo konstru- nekoj etno album. Kiril tre- iram prikazna so izmisleni ba{e samo da go ilustrira likovi. Posle pravam istra- filmot. Saundtrakot be{e `uvawe kade {to crpam ma- ekstremno te`ok za rabota, terijali so istoriski li~- kako i samiot film. PRA- nosti, koi pomagaat vo dog- [INA si igra so `anrovite, radbata na ve}e izmisleni- gi razviva. Me|utoa, razbi- te. Posle anegdotski vmet- vaj}i gi, toj gi po~ituva. Ta- nuvam likovi {to navistina najinteresno, najgusto, pa si- ka i na planot na muzikata postoele. Tie igraat uloga gurno, iako realno ne pos- ima{e citati na {pageti kako X. F. Kenedi vo nekoe toi, bil i vo Makedonija. vesterni, hip-hop, elektron- platno na Robert Rau{en- ska muzika, Xems Braun... berg. Toj e tuka, no platnoto @.K.: Vo godinata {to izmi- Mnogu e te{ko da se napravi ne e naslikano poradi nego. na, slu{nav nekolku dobri edna pesna isto da funkcio- Taka e i so Frojd vo PRA- saundtraci: _Ameli" na Jan nira i vo Makedonija 1903 i [INA. Sleden ~ekor: ako vo Tirsen, _Rekviem za eden vo Wujork denes, a da ne iz- toa vreme koga postoel mojot son" na Kronos Kvartet, gleda von kontekst, da ne iz- izmislen lik, Luk, se {etal _Tan~er vo mrakot" na Bjork, gleda kako da saka{ da go i eden vistinski lik, Frojd _Pra{ina" na Kiril... Zo{to _poholivudi{" filmot. ili Pikaso, zo{to da nema se re{i tokmu za Kiril? Toj u{te eden izmislen lik, no e aktuelen glavno kako av- @.K.: Majkl Nozik, pretse- od drug avtor. Toa e Korto tor na elektronska muzika. datelot na "South Forc Pic- Malteze, kogo nikade ne go Smeta{e li deka toa mo`e tures", insistira{e da bidat kr{tavame po ime. Go pre- da se sfati ~udno so ogled 20 milioni dolari. Mil~o poznavaat samo tie {to go na toa {to golem del od re~e najmalku 30. Kade zavr- znaat. Korto vo toj period filmot se slu~uva pred sto {i toa naddavawe? odel sekade kade {to bilo godini?
106 @.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002
KINOPIS25prv.pmd 106 06-Aug-02, 21:29 M.M.: Filmot ~ini 12.5 mi- M.M.: Za da bide zabele`ano tnosta {to ja poseduva zbo- lioni dolari, zna~i pomal- i zatoa {to ima{e poziti- rot i zatoa filmot ostanuva ku i od negovata ponuda. No, ven izdava~ {to saka{e da inferioren. Toj e sprotivno- ovie 12.5 se kako 30, za{to dade ne{to dobro za sredi- to - se zanimava so ne{to kon- mnogu malku e potro{eno na nata. Potoa jas se soglasiv kretno, so producirawe sli- yvezdi. Tie igraa za evrop- deka toa treba da se poddr- ka. No, na nekoe prvi~no nivo ski ceni. Koga se raboti vo `i, ne od li~en }ar, tuku za ima stra{no mnogu sli~nosti. Holivud, golem del od buxe- da postoi, za da mo`e utre Jas od ednoto, najnormalno, tot ostanuva za producen- nekoj {to se zanimava so toa najkomotno preminav vo dru- tite. Vo ovoj slu~aj, tie ne da go pro~ita scenarioto i goto. Kreativniot del od re- zadr`aa ni evropski pro- da ka`e: _E, imav pravo, ova `iraweto e 70 otsto pi{u- fit. Parite se potro{eni za ne ~ini". Ili: _Od ova }e vawe. Ne mora da e tvoe sce- ona {to go gledame na plat- mo`am ne{to da nau~am". narioto, mo`e i da e tu|o, no no, a ne na ona {to im osta- tuka pi{uvaweto se izedna- nuva na nekoi birokrati. @.K.: Naskoro treba da go ~uva so ~uvstvuvawe na sce- o~ekuvame i PRED DO@DOT narioto, negovo razglobuva- @.K.: Kako pra{awe {to se vo kniga? we, objasnuvawe. Milo{ nadovrzuva na prethodnoto Forman e najdobar primer za e - dali umetnosta ima ce- M.M.: Dogovoreno e, no _Slo- toa. Toj oficijalno ne u~es- na? Vo osnova, ovie cifri vo" imaat problem da go is- tvuva vo pi{uvaweto na se pogolemi od buxetite na finansiraat. Scenarioto e filmovite, no tolku navle- drugi kvalitetni umetni~ki podgotveno od 1996 godina, gol intuitivno ili racio- filmovi, pa sepak se daleku no nema{e uslovi za negovo nalno vo niv {to gi razra- pod brojkite na stupidnite izdavawe. Dobro e da postoi botil, im gi otvoril porite. holivudski limonadi. i poradi toa {to e unikatno, ne e doterano po zavr{eni- @.K.: ^estopati veli{ deka M.M.: Mene toa mi e najgolem ot film. si po~nal da se zanimava{ problem. Za pari raboti{ so re`ija za da bide{ si- edna rabota {to, vo su{ti- @.K.: No, Mil~o ne e avtor guren deka nekoj re`iser na, nema cena i koja{to tre- samo na scenarija. Eve {to nema da ti gi rasipe scena- ba i da gi vrati tie pari. se veli vo eden ise~ok od rijata. Zna~i li ova {to Toa e tretata strana od tri- _Studentski zbor" od mart sega go ka`a deka Forman agolnikot, prokletstvoto na 1978 godina: _Koga zboru- mo`e da dobie tvoj tekst? filmot. Toj e tolku skap, pa vame za M.M., u~enik od 4 parite dirigiraat koj film klas vo Gimnazijata _Orce M.M.: Apsolutno. Samo {to }e se raboti. Ima ogromen Nikolov", podrazbirame mla- za razlika od porano, koga pritisok, pa ima i ogromen dinec, koj ne e samo odli~en mnogu pove}e rabotev na strav kaj avtorite. Zatoa mno- u~enik, op{testveno anga`i- scenarija, sega mnogu pobav- gu kreativni i sposobni lu|e ran... tuku i mlad novinar, po- no gi pi{uvam i nemam gotov {to mo`e da se zanimavaat et, aktiven na pove}e poliwa materijal {to mo`am da mu so film nej}at oti tuka ima i vistinski drugar, kako {to go dadam. Mene mi se vrzani premnogu biznismeni. Tie lu- velat negovite vrsnici". pi{uvaweto i filmot, iako |e po~nuvaat da se zanimava- [to stana so Mil~o poetot i mislam deka }e se obidam at so pi{uvawe, so slikar- Mil~o novinarot? Kolku toa povtorno da gi odvrzam, da stvo, {to e tehni~ki poednos- si najde mesto vo ovaa tvoja gi odvojam, so cel da se za- tavno. Taka vo filmot osta- re`iserska rabota? nimavam samo so pi{uvawe. nuvaat samo cirkuzantite. Mo`e da pi{uvam ne{to {to M.M.: Toa e gore-dolu ista nikoga{ nema da go objavam, @.K.: [to be{e glavnata rabota. Za mene narativniot ili {to }e izleze pod psev- pri~ina za da se re{i{ da film e pro{iruvawe na pi- donim. se otpe~ati _Pra{ina", zna- {uvaweto. Pi{uvawe, no so ej}i deka za tebe _scenari- inakvi alatki, so pogolema @.K.: Ne znam kolku e poz- oto ne e Sveto pismo, tuku publika. Filmot nikoga{ ne nato za javnosta tvoeto za- samo skica"? mo`e da ja dostigne apstrak- nimavawe so humor i satira.
@.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002 107
KINOPIS25prv.pmd 107 06-Aug-02, 21:29 Pri krajot na sedumdeset- Humorot, vo su{tina, e va do Makedoncite. Sepak, tite godini ima{ objavuvano stra{no te`ok. Ne{to {to Zapad be{e na stranata na kratki humoreski vo _Os- za tebe e sme{no, za mene ne Albancite vo _borbata za ten", spisanie za humor i e. I obratno. Osobeno me|u ~ovekovi prava" i PRED satira. Zabele`livi se dve razli~ni kulturi, pa zatoa DO@DOT dojde kako pora- raboti. Pi{uvani se vo tre- o~ekuvav deka te{ko }e pa- ~an. to lice ednina, nekoj vid tuva. Ona {to najmnogu me filmsko bele`ewe. Vtorata iznenadi i ona {to mi be{e M.M.: Mo`no e i takvo ~ita- rabota se odnesuva na hu- najva`no e dali publikata we na PRED DO@DOT. Kako morot, koj vo PRA[INA mo- }e reagira na sme{nite mes- {to mo`e da se vidi i vo ne- `evme da go vidime vo ne- ta. Zaklu~iv deka normalna kolku podocne`ni moi teks- kolku svoi varijanti (ironi- publika isto se smee na tovi, kakov {to e _Ma`i so ja, sarkazam, anegdota) i sme{nite mesta i vo Toron- ma{inki", celo vreme go preku razli~ni likovi. Vo to, i vo Tokio, i vo Skopje. razmisluvam toa i se pra{u- krajna linija, i celiot film Onaa pri~ina poradi koja vam sebesi. Me|utoa, tak- e edno ironi~no poigruvawe po~nav da se zanimavam so viot zaklu~ok doa|a poradi so narativniot film. Kakva film e prikaznata, raska- neestetskoto ~itawe na funkcija mu pripi{uva{ na zot polesno da iskomunici- eden umetni~ki ~in. Od dru- humorot vo tvoite proekti: raat so gleda~ot. Toa tuka e ga strana, treba da se pra- da ja olesni komunikativ- ostvareno. Vo sprotivno, {a{ dali ti kako avtor tre- nosta so publikata?… toa bi bilo obi~en tekst, ba i toa da go ima{ predvid. kniga. Mnogu mi e interesen No, ako tolku mnogu se ogra- M.M.: Humorot ima dve pri- humorot koga e staven vo ne- duva{, smetaj}i kako drugi- ~ini. Prvata - go pravi komu- kov kontekst, kako {to ~es- te }e go ~itaat, ne treba ni- nikativen. Vtorata i mnogu topati se sretnuva vo koga{ da sedne{ da re`i- pova`na e toa {to e del od ~e{kite filmovi od vreme- ra{. Me|utoa, ova e stra{no nekoja `ivotna euforija, ra- to na Forman i Ivan Paser, interesna tema, ne poradi dost. Iako ne sum jas toj {to potoa kako {to toa e napra- toa {to mnogu lu|e vikaat treba da go ka`e toa, za veno vo SRE]A na Tod Solo- _Kaj go najde toj avtobus", mene tuka e najgolemata raz- ny (toa e humor, no istovre- tuku poradi toa {to se pos- lika me|u PRED DO@DOT i meno ti se kreva kosata na tavuva dilemata dali ti po- PRA[INA. PRA[INA e po- glavata), potoa kako vo fil- maga{ vo edno pristrasno kompleksen film, zboruva movite na Roman Polanski ~itawe. Jas se nadevam deka so eden metajazik {to mnogu (morbiden humor)... ne. Tamu i ednite i drugite lu|e ne go zabele`uvaat bea pretstaveni kako lu|e vedna{. Ima mnogumina {to @.K.: Vo intervjuto za so ma{inki, a ima{e i od mu se navra}aat na filmot, _Dnevnik" od 10 oktomvri dvete strani lu|e {to se otposle ne{to zaklu~uvaat, 2001 veli{: _Mi be{e `al protiv takvata vojna. Toa pa }e mi se javat i }e mi za{to od nivnite reakcii be{e edno pra{awe na mo- ka`at: _Jas ova go zaklu- zaklu~iv deka Makedonija ja ralna dilema. I ona {to e ~iv", _Jas sakam pak da go zagubila mediumskata vojna najbitno - toa ne be{e doku- gledam" itn. I pokraj taa vo zapadnite mediumi so mentaren film. Duri sega zbogatena kompleksnost, se- 10:0". Smeta{ li deka PRED uviduvam deka kriti~arite pak najgolemata razlika e DO@DOT odigra tuka nekak- nadvor se lu|e {to namesto vo humorot, na povr{ina ima va uloga, mislam, pred s#, da se zanimavaat so umet- pove}e od taa `ivotna eu- negativna za makedonskata nost, tie prvi me{aat real- forija, a vo isto vreme ima strana, vo smisla kako ali- nost so fikcija, iako nim i ma~nina. Ednoto bez drugo- bi na Albancite. Tamu Make- treba da im pripa|a ulogata to ne funkcionira. Treba da doncite bea onie {to prvi na razgrani~uva~i me|u ed- gi ima{ dvata kraja na spek- posegnaa po oru`je, baraa noto i drugoto. Na vremeto, tarot za da ja dobie{ kom- odmazda, tie bea _ma`ite so i Fidel Kastro tvrdel deka pleksnosta. Ako ja nema sen- ma{inki". Takvi lu|e, vsu{- AJKULA e antikapitalis- kata, nema da ti bide dovol- nost, kaj nas voop{to i ne- ti~ki film, bidej}i zboruva no jako ni sonceto. ma{e, barem {to se odnesu- za toa deka na vlastite vo
108 @.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002
KINOPIS25prv.pmd 108 06-Aug-02, 21:29 maloto grat~e, kade {to se tuka i od toa ne mo`am da pojavuva ajkulata, im e mnogu izbegam. Kako i da e, sekoj pova`en profitot otkolku film treba da e nadnacio- `ivotot na lu|eto. nalen.
@.K.: ^udno e kako kriti- @.K.: Kolku i da se trudime ~arite ja nagradija este- da go aplicirame toa, sepak, tikata koga im odgovara{e zaklu~ok e deka PRA[INA politikata, a koga del od ne e cvrsto vrzan za edno filmskata vistina gi povre- tlo i za edna ideologija. di, se obidoa da ja otepaat Naprotiv, toj ~esto ja menu- umetnosta vo ime na poli- va teoretskata strategija, ja tikata. Li~no se soglasuvam inkorporira celata istori- deka umetnosta treba da ja. I toa istorijata na fil- zboruva za univerzalni ne{- mot (crno-bel, nem film, ek- ta, deka sekoja prikazna, sperimentalni kadri), is- kolku i da e intimna, li~na, torijata na umetnosta (ritu- umetnikot e toj {to treba da alni tanci na primitivni ja pretstavi vo kolektivna plemiwa, anti~ki stolbovi, ramka. No, zo{to Mil~o se vizantisko slikarstvo pre- brani kako od |avol koga }e ku Stra{niot sud, kubizmot se re~e deka napravil, ve- so _Gospo|icite od Avi- lam nacionalen, a ne nacio- won"), potoa tuka se Indi- nalisti~ki ili, ne daj bo`e, jancite, nuklearnata bomba, {ovinisti~ki film? Toa mu prohibicijata, divite ple- se mo`e i na eden Spilberg, miwa od Azija i Afrika, na primer, so SPASUVAWE- Frojd, avionot na bra}ata TO NA VOJNIKOT RAJAN. Rajt, osmanliite, J.B. Tito... Mo`e li samoto postavuva- M.M.: Nemam ni{to protiv we na ovie istoriski nasta- nacionalen film. PRA[I- ni i li~nosti vo nekakov NA, vo mala mera, mo`e da kontekst vo filmot da se go smetame za nacionalen, sfati kako nekoj vid avto- malku pove}e od PRED DO@- rov komentar? DOT, no ne e nacionalisti~- ki. Jas ne se pla{am od toa, M.M.: Niv gi koristam kako no sakam da konstatiram del od kola`ot. Tie se del deka i da sakam, ne mo`am od rekvizitata, del od pa- sega da napravam takov letata. Pak }e napravam film. Ako ostanam da `i- sporedba so toa kako Rau- veam tuka u{te 15 godini, {enberg koristi nekoi ele- mo`ebi }e mo`am. Mora da menti. Seto toa se momenti se ima predvid deka jas od {to se delovi od na{eto 19 godini sum otiden odov- kolektivno minato i od in- de. Ona {to i kako mislitel dividualnata psihologija. i kako avtor go gledam ne Jas sum svesen za atomskata proizleguva sto otsto ottu- drugar od Wujork, zatoa {to bomba, za kubizmot i ne mo- ka. Poinakva e prikaznata sum se na{ol tamu. Ako go `am da go izbegnuvam toa. so eden Lars fon Trier, koj sporeduvam so ne{to, sigur- Kako mo`e da pravam film `ivee i raboti vo Danska. no bi go sporeduval so ne{- za komitite, a da ne go Jas, ako napi{am scenario, to {to tamu sum go do`ive- poznavam kubizmot. Mo`e i mu go dadam da go pro~ita al. Od druga strana, estet- nema da go spomenam, no es- na nekoj drugar za da deba- skoto formirawe i prvite tetikata na kubizmot e sta- tirame, toj sigurno bi bil 20 godini sum gi pominal nata del od mene, isto onaka
@.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002 109
KINOPIS25prv.pmd 109 06-Aug-02, 21:29 kako i estetikata na dada- izmot, na strukturalizmot, kako i starovremskite este- tiki. Na primer, koga crtam, od niv ja koristam per- spektivata. Pra{awe za sebe e kolku seto toa }e bide vidlivo, kolku }e go poka`e{ ili nema da go po- ka`e{. Jas celo vreme poa- |am od nekoja pretpostavka na iskrenost. So toa go pokanuvam gleda~ot - ajde zaedno da go kreirame ovoj film, ajde zaedno da si ig- rame. Del od taa iskrenost e da mu gi poka`am {evovite vo praveweto na kostumot, {to ne e ne{to novo vo umet- nosta, no e novo vo narativ- niot film. Mu gi poka`uvam {evovite so toa {to mu ve- lam: _Jas ti raska`uvam prikazna, zna~i te la`am, me|utoa soglasi se so toa deka ti davam do znaewe oti raska`uvam". Toa ne go pra- vam racionalno, smisleno, tuku kako del od igraweto. Ako igraweto e konsekvent- no, napraveno so talent, toga{ toa }e funkcionira i }e podle`i na analizi. Hiro{ima be{e eden od tie bitni momenti na 20 vek, koj n# definira nas, pa duri i toj del od nas {to `iveeme vo [tavica. Od druga stra- na, seto toa vremenski e tolku blisku. Celata taa is- torija, koja izgleda deka se razvlekuva vo period od il- jada godini, e vsu{nost stra{no blisku. Ilajxa, koj vo ovaa prikazna trgnuva od Oklahoma vo 1900 godina ka- ko mlad ~ovek, a vo Makedo- nija doa|a vo 1903, e sosema mo`no da bide vo Wujork vo 1945 koga padnala atomska- ta bomba. Nie sme podlo`ni na kli{ea. Razmisluvame na ovoj na~in: Osmanlisko carstvo - 16 vek, kaubojci -
110 @.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002
KINOPIS25prv.pmd 110 06-Aug-02, 21:29 19 vek, atomska bomba - e, @.K.: Tvoite filmovi izo- film e izmislena od Hi~- toa e 21 vek! biluvaat so bibliski mo- kok, jas samo ja prezemam, tivi, simboli, arhetipovi... pravej}i varijanta na toa - @.K.: Wujork, definitivno, se pojavuvam samo vo foto- e pretstaven kako grad na M.M.: Tie se temelite na grafii. Toa se fotografii svetlinata, na modernizaci- raska`uvaweto vo PRA[I- {to igraat prili~no bitna jata, na idninata. Po 11 sep- NA i vo PRED DO@DOT. Bib- uloga vo filmot. Vo PRED temvri verojatno i toa se liskite momenti gi smetam DO@DOT fotkata be{e va`- promeni, no kolku nekoi in- kako del od raska`uvaweto. na oti tamu e embrionot na timni korewa (Skopje, Wu- Ne me interesira aspektot celoto dejstvie, tuka mu jork) vlijaat vrz toa kako se na verata, tuku raska`uva- puknal filmot na Aleksan- pretstaveni ovie dva topo- weto arhetipovi. dar i zatoa se vratil vo nima vo PRA[INA? Makedonija. Ottuka se odmo- @.K.: Kakov e tvojot stav za tuva prikaskata. Vo PRA- M.M.: Jas go imam toa prok- makedonskata filmska (ne)- [INA, pak, fotografijata letstvo i da mi e ubavo i da produkcija? Postoi li iz- so majkata na Luk i Ilajxa e, mi fali po ne{to na obete lez? Misija za spasuvawe? mo`ebi, najstarata fotogra- mesta. Vo Wujork nikoga{ Infuzija? fija od celata kolekcija na nema da imam grupa lu|e so Anxela. Od majkata, vsu{- koi sum bil vo prvo oddele- M.M.: Imam eden drugar {to nost, trgnale obajcata. Toa e nie, nema da imam trafika veli deka da se zboruva za povtorno igrawe. Smetam {to }e mi bide poznata od makedonska kinematografi- deka koga se zanimava{ so toa vreme. Od druga strana, ja e kako da se zboruva za kreativni raboti, treba vo Skopje, barem vo sledni- makedonska astronomija. mnogu da igra{ i da se ote- ve 200-300 godini, nema da Toa {to se slu~uva so kine- pa{ od rabota. Treba da se imam takva kreativna, ak- matografijata, vsu{nost, i bide krajno konsekventen vo tivna klima, klima nabiena ne se razlikuva mnogu od toa toa igrawe i za mene seko- so adrenalin, vo koja znam {to se slu~uva i vo drugite ga{ najte{kata rabota bila deka rabotite se slu~uvaat oblasti. Ne e tolku `alno kako da se postigne toj ba- stra{no efikasno, brzo, pa {to vo momentov malku se lans. Kako toa da bide i ig- ponekoga{ i jas moram da slu~uva ili ima malku kva- rawe i kako da ostane{ od- kaskam zad niv. ^esto mi se litet, tuku `alno e {to sta- li~en u~enik, vo smisla de- slu~uva da bidam jas toj {to nuva s# polo{o. Mo`e{ da ka so svojata odgovornost }e }e gi bucka lu|eto. Toa mi se sedne{ i da napravi{ moza- obezbedi{ da se zavr{i slu~uvalo i vo London, i vo ik od pri~ini, no }e ka`am planot, da se bide fer spre- Rim, i vo Pariz, no retko vo deka vo makedonskata kine- ma ekipata, da se vratat pa- Wujork. Taa energija, krea- matografija odi lo{o od is- rite... tivnost, pozitivnost, koi gi tite pri~ini poradi koi odi ima vo Wujork, Makedonija lo{o i vo makedonskata po- @.K.: Kakvo e tvoeto mis- za mene gi nema, no se nade- litika. lewe za konceptualisti~- vam deka eden den }e bide kite, manifestni dvi`ewa poinaku. Taka, momentno sum @.K.: Vo PRED DO@DOT kakvo {to e na primer Dogme kako ni{alo, napred-nazad, Mil~o be{e `rtvata na srp- 95? Tie uka`uvaat na izve- Skopje-Wujork, i ne znam do skiot vojnik, vo PRA[INA sen minimalizam, izvesno koga }e teram taka. Dosega be{e majkata na Luk i Ilaj- marginalizirawe na pozici- sigurno imam pominato pola xa. Zna~i li toa deka vr{i{ jata na avtorot, begstvo od milion milji. nadovrzuvawe na poetikite glamurot na Holivud, no is- na Alfred Hi~kok i Orson tovremeno se na rabot na @.K.: To~no li e deka vo Vels, koi imale navik da se kli{eto. tegli~ka ima{ doneseno os- pojavat vo nekoj kadar od tatoci od Svetskiot trgov- svoite filmovi? M.M.: Konkretno, Dogme kako ski centar? filmovi e mnogu podobro ot- M.M.: Apsolutno. Idejata da kolku kako manifest. Mani- M.M.: Da, pra{ina. vleze{ vo mal kadar od svoj festot ne samo {to e ne{to
@.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002 111
KINOPIS25prv.pmd 111 06-Aug-02, 21:29 videno tuku e i zala`uvawe. krajna linija, kako gleda{ PROSLAVA... Vo posledno Istorijata vo filmot vodi na momentnite svetski slu- vreme s# pomalku odam vo kon filmovi {to se s# poma- ~uvawa vo filmot, ima li kino, s# pove}e odam vo lku artificielni, a s# po- filmot idnina? galerii i ~itam knigi. Mo- ve}e - ne vistiniti, ne doku- `ebi mi e toa profesional- mentarni, tuku s# ponena{- M.M.: Sekoga{ koga }e se na deformacija. minkani, i bukvalno, i pre- po~uvstvuvam izla`an, tre- nosno. Ako gleda{ nekoj ba da se _istu{iram" so po- @.K.: Dali tvojata produ- film od 30-40-tite godini dobar film. Koga izleguvam centska ku}a _Senka" se za- }e vidi{ kolku {minka se od kino, sakam da odam vo nimava samo so tvoite pro- koristelo, no toa ne ti pre- videoteka i da zemam film ekti ili planira i drugi ~i, ja prifa}a{ taa konven- za koj znam deka }e mi go iz- anga`mani? cija. Konvenciite se s# po- mie lo{iot vkus. Obi~no ve}e kvazirealisti~ni. Na retko go pravam toa. Op{to M.M.: _Senka" e formirana vremeto da ti se zatrese zemeno, filmot }e prodol- za administrativno da po- malku kamera bilo nezamis- `i da funkcionira, no }e mogne okolu realizacijata livo. Sega namerno ja tresat ima eden kup |ubre, 99 pro- na moite proekti. Sakav da kamerata. Pra{awe e dali centi od toa {to se pravi se ja izbegnam birokratijata, toa }e te dovede do oslobo- cirkuzanti i pana|urski at- koja ja imam oseteno mnogu duvawe ili samo }e se soo- rakcii. Nie odime vo kino konkretno, ne samo za PRED ~i{ so druga forma na mani- za da vidime: _Ej, Supermen DO@DOT tuku rizam. Ona {to najdobro leta" ili _Gledaj Bred Pit funkcionira vo nivnite so Xulija Roberts". Onie filmovi, a tie normalno na- {to se zanimavaat so ne{to merno ne go spomenuvaat, e kreativno se vo malcinstvo. odli~noto scenario. Toa se Ta`no e, no ne e tragedija. prekrasno napi{ani scena- Kreativcite treba da gi ima rija. Mo`e da go zeme{ PRO- dovolno, no toa {to go pra- SLAVA na Tomas Vinterberg vat treba da bide i distri- i da go snimi{ so Xulija Ro- buirano. Na primer, {to se berts, so najnormalna 35-ka odnesuva za nas vo Makedo- i i pak }e funkcionira kako nija, }e ka`am deka imam prethodno. Vo su{tina, film. Od druga strana, Dog- profesionalni problemi so _Senka" be{e zamislena me e apsoluten primer za lu|eto {to go pravat _Skop- da pomogne okolu pravewe- toa kako Makedonija mo`e i skiot filmski festival", to na PRA[INA, no ako treba da pravi filmovi. Kaj no toa {to go pravat tie za ima potreba, mene bi mi niv parite ne se najgolemiot gradov, za dr`avava, done- bilo mnogu drago da im po- problem za praveweto fil- suvaj}i takvi proekti, e mognam vo praveweto fil- movi. Kolku ~inel PROSLA- mnogu korisno. Istoto va`i movi na nekoi _klinci". VA ili IDIOTI? Verojatno, i za _Bra}a Manaki". Dali Sepak, jas ne sakam da bidam malku. No, od druga strana, ima idnina? Vidi, vo momen- ni~ija bebisiterka. Ako ima ne sum videl scenario {to e tov ne gledam mnogu dobri nekade nekomu da se pomogne tolku konsekventno i re`i- avtorski imiwa. Ni vo Ev- so konkreten sovet, kontakt, serska raka {to tolku sigur- ropa, ni vo Amerika, {to e so konkretno u~estvo, bi mi no mo`e da izvede edna golema razlika od 70-tite bilo drago da go storam toa PROSLAVA na makedonski. koga ima{e dobri avtori i od prosta pri~ina {to kaj Celata rabota e vo crpkata. vamu i tamu. Ako insistira{ nas ne samo vo kinematogra- na konkretni naslovi, }e gi fijata, tuku sekade, ima @.K.: Veli{ deka ~estopati spomnam: SRE]A na Tod So- tolku mnogu sebi~nost {to se ~uvstvuva{ izla`an lony, RIBI VO AVGUST na mora nekoj na nekakov na~in {tom }e izleze{ od kino. Joi~iro Takaha{i, duri i da $ se sprotivstavi. Jas se Ima li filmovi od ponova- RASPOLO@ENI ZA QUBOV obiduvam toa neformalno ta produkcija {to go zadr- na Vong Kar-vai, LOVEC NA da go napravam so toa {to `ale tvoeto vnimanie? Vo STAORCI na Lin Ramsi, koga rabotam, gledam da ima
112 @.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002
KINOPIS25prv.pmd 112 06-Aug-02, 21:29 {to pove}e mladi lu|e vo @.K.: Ne mu tekna nikomu vi{ ne{to {to e dobro i ekipata. Za `al, od FDU tuka da te vikne? prifateno, za potoa samiot malkumina rabotea na da se otka`e{!? Koi se as- PRA[INA. M.M.: Taman rabota. Pret- ketskite konotacii na toa? postavuvam deka tie ~ekaat Ako sega nekoj se navede na @.K.: Anxela ja ka`a svojata da prisoberam iskustvo u{- nekoi izjavi kako mlad maj- prikazna, ti ja ka`a prikaz- te malku i so toa da se kva- mun, ako postavuva glupavi nata za Anxela itn. Iako lifikuvam. Ako si kvali- pra{awa - vo red, }e pro- pretpostavuvam deka vo mo- fikuvan za NYU, ne zna~i dol`ime toa da go diskuti- mentov ova pra{awe mo`e deka si kvalifikuvan i za rame, Associated Press neka da zvu~i banalno - ima{ li FDU. [to se odnesuva do toa go prenesuva i ponatamu. Vo nekoja nova prikazna, koja dali }e snimam drug film, momentov nemam konkretna nestrplivo ~eka da bide }e ka`am deka mene mi e prikazna. raska`ana? mnogu interesen toj koncept {to go ispraktikuva i Asso- @.K.: Te pra{av bidej}i
M.M.: Pa, vidi. Vo momentov ciated Press deka Mil~o znam deka ima{ nerealizi- prikaznite {to }e gi raska- nema da snimi ni{to pove}e. rani tekstovi. `uvam }e bidat mnogu peda- Tie toa go prenesoa, se raz- go{ki, zatoa {to odam da bira vulgarizirano i pog- M.M.: Na tie tekstovi im predavam na New York Univer- re{no. Mene u{te kako dete iste~e rokot na traewe. Ako sity. Od januari 2002 po~nu- mi e interesen konceptot na mi dojdat novi prikazni za vam so predavawa. Toa }e Artur Rembo i toa nikoj ne raska`uvawe, ili ako naj- bide rabota so postdiplom- go sfa}a. Site go prifa}aat dam tu|o scenario – da, bi ci, taka {to, verojatno, }e od prva: _Ej, nema da snima{ rabotel. No, ne sakam da bi- imam malku vreme da se za- pove}e!?". Toa e stra{no in- dam obvrzan deka moram da nimavam samo so eden film, teresna filozofska kate- go storam toa. Vedna{ po so eden proekt. gorija. Raboti{, }e napra- PRED DO@DOT se osetiv ob-
@.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002 113
KINOPIS25prv.pmd 113 06-Aug-02, 21:29 vrzan: _Ej, sega e momentot, @.K.: Koga sme povtorno kaj protiv toa, im go remeti{ sega moram da snimam". Koj Wujork, vo PRA[INA gi za- skrieniot rasisti~ki kon- go rekol toa? Toa va`i vo bele`av i kulite-blizna~- cept. Ima{ situacija koga }e industrijata, jas ne rabotam ki. ~ue{ novinar kako go defi- taka. nira PRA[INA kako rasis- M.M.: Vo dva kadri - na po~e- ti~ki. Istiot toj e ~len na @.K.: I PRED DO@DOT i tokot i koga odi numerata na paramilitantni organiza- PRA[INA zapo~nuvaat so Xejms Braun. Poradi toa, cii vo Severna Irska. Kon- domatite i zavr{uvaat so PRA[INA e ve}e star i is- kretno za ova pra{awe, iako sli~ni kadri vo koi vlegu- toriski film. toa nikoga{ ne e svesna te- vaat neboto, oblacite, us- za, moeto avtorsko kredo e lovno i pticite. ^estopati @.K.: Kako i da se pretsta- deka site sme lu|e i deka PRA[INA nesvesno go nare- veni Makedoncite, Alban- kade bilo i sekoga{ }e ima kuvam vtor del na PRED cite, Turcite, Amerikanci- i dobri i lo{i lu|e. Pra{a- DO@DOT. Mo`e li da zboru- te, Angli~anite, i vo dvata we e kako }e gi raska`e{.q vame za izvesna su{tinska tvoi filma, i vojnicite, i povrzanost me|u niv, mo`ebi muvite, i ovcite, i pu{kite 27 noemvri 2001 za nekakva trilogija? vo niv se edno isto. ]e bi- deme nefer ako ne ka`eme M.M.: Verojatno, postoi tri- deka povikot za kosmopoli- logija, no tretiot film s# tizam i po~ituvawe na Dru- u{te ne se ka`al. Treba da giot pobeduva vo tvoite si se ka`e. Pretpostavuvam filmovi. Dali toa mo`e da deka tretiot }e bide neve- se postavi vo relacija so rojatno ednostaven, aerodi- op{tiot proces na globali- nami~en. Prviot ima{e tri zacija ili e toa tvoja li~na definirani prikazni, vto- opredelba kako umetnik i riot vo su{tina ima{e dve, kako ~ovek, pred s#? a tretiot mo`ebi }e ima edna. Inaku, domatite se po- M.M.: Humanizam, ne glo- javija mnogu interesno. Imav balizam. Toa se, vsu{nost, eden profesor po produkci- apsolutno tvrdi humanis- ja, koj postojano vele{e ti~ki i pacifisti~ki ube- _prviot kadar ti go defin- duvawa i stojam sto otsto ira filmot", a tatko mi, zad toa deka lu|eto sekade pak, vele{e deka spored se isti, deka imaat isti muzikata na {picata }e se stradawa, qubovi, proble- poznae kakov }e bide fil- mi, izmami, lo{otilak. Seto mot. Koga razmisluvav kakov toa zavisi od ~ovekot, i od da bide prviot kadar vo momentot. Mo`e u{te edna{ PRED DO@DOT, se pra{uvav da se navratime na ona pret- {to e ona {to e najtipi~no hodno pra{awe i mo`ebi za ovaa zemja. Zaklu~iv deka toa e ona {to na mnogu lu|e patlixanite se edinstvena- vo Venecija im popre~i. Toa ta rabota vo koja Makedoni- go obrabotuva Marija Todo- ja e superiorna od koe bilo rova vo ZAMISLUVAJ]I GO drugo par~e zemja. Vo vtori- BALKANOT. Toa e sindrom ov film pra{aweto be{e spored koj svojot rasizam, kako toa da go vrzeme, a da svoeto nasilstvo go proek- bide Wujork. Mnogu logi~no tira{ na drugi i toa na dru- izleze deka istite tie pat- gi tamu nekade daleku, na lixani {to gi sobiraa vo nekoi ~ovekojadci na Bal- PRED DO@DOT sega stig- kanot. I koga ti }e im ponu- nale na tezga vo Amerika. di{ delo {to e apsolutno
114 @.Kujunxiski, Trilogija postoi , Kinopis 25(14), s. 101-114, 2002
KINOPIS25prv.pmd 114 06-Aug-02, 21:29 DOSIE 791.43:681.3 MATO KUKUQICA UDK: 791.43:7.025 UDK: Kinopis 25(14), s.115-130, 2002 s.115-130, 25(14), Kinopis NOVITE ELEKTRONSKI TEHNOLOGII POMO[ PRI RESTAVRIRAWETO NA FILMSKITE MATERIJALI(1)*
(VTOR DEL)
8. ISKUSTVA NA PRIZNATITE ISTRA@UVA^I ZA DOSTIGNUVAWATA I PRIMENATA NA DIGITALNATA TEHNOLOGIJA VO RESTAVRIRAWETO NA FILMSKITE MATERIJALI (EVROPA SAD)
Zaedno so streme`ite na poleto na za{titata i restavracijata na filmskite materijali so upotreba na digitalnata tehnologija, koja vo se- be go ima no i go otvora pogledot kon idninata na filmskata restvaraci- ja, vo ovoj napis se analiziraat i ostvarenite rezultati na evropskite filmski arhivi, istra`uva~i i restavratori, kako i na amerikanskite centri za restavracija. Iznenaduva faktot deka neusoglasenosta me|u finansiskite mo`nosti i golemite prednosti na amerikanskite filmski arhivi i institucii, so mo`nosti za koristewe na najsofisticiranite digitalni tehnologii, gi pravi re~isi identi~ni dilemite za ostvareni- te rezultati.
8.1. EVROPSKI ISKUSTVA
@an Luka Farineli (31), pove}egodi{en rakovoditel na Oddelot za restavracija, istra`uva~ vo Komunalnata Kinoteka vo Bolowa (od po- ~etokot na 2001 godina, i upravnik na ovaa priznata institucija) i ~len na istra`uva~kiot tim na grupata GAMMA, vo koja se obedineti istra`u- va~i od 7-te najgolemi specijalizirani filmski laboratorii vo Evropa, koi niza godini zaedni~ki rabotat na re{avaweto na odredeni problemi vo za{titata i restavracijata na filmskite materijali i go sledat re-
115
KINOPIS25prv.pmd 115 06-Aug-02, 21:29 stavriraweto na filmovite so pomo{ na digitalnata tehnologija, vo svoeto izlagawe na simpoziumot vo Praga vo april 1998 godina predupre- di na slednive fakti: - na pazarot ne postoi op{toprifaten i verifikuvan softver, zna~i kompjuterska programa za digitalna restavracija na filmskite materijali; - nema upotreblivi informacii za ostvarenite rezultati od digitalna- ta restavracija na filmskite materijali; - sekoja grupa stru~waci, istra`uva~ki timovi ili kompanii gri`livo gi ~uvaat svoite prakti~ni iskustva; - ne e poznato vremeto {to e potrebno za restavrirawe na eden dolgo- metra`en film; - poseben e problemot so prenesuvawe na podatocite od analogen (filmska lenta) na digitalen medium zatoa {to nikoga{ ne e transpa- renten. Negoviot zaklu~ok glasi: digitalnata restavracija na filmskite materijali mo`e da bide samo edna faza od restavriraweto na filmski- te materijali. Negovoto iskustvo uka`uva na toa deka stanuva zbor za Maks Linder mnogu baven proces, isklu~itelno skap i nedostapen za filmskite arhi- vi. Najgolemite centri {to rabo- tat na restavrirawe na film- skite materijali godi{no mo`at da restavriraat 3-4 dolgomet- ra`ni igrani filmovi. (32) Osta- nuva pra{aweto na rezolucijata na filmot po digitalnata res- tavracija, koga se raboti od ko- pija, zatoa {to e poznato deka filmskite kopii se so poslabi, a originalnite negativi so mno- gu posilni rezolucii. Sli~no mislewe iznese i Vilijam T. Marfi (William T. Mur- phy), pretstavnik na National Ar- chives and Records Administration, vo svoeto izlagawe isto taka na simpoziumot vo Praga. Im prepo- ra~a na site zainteresirani filmski arhivisti (od nad 100 filmski arhivi niz celiot svet) da ne prifa}aat i da ne o~eku- vaat deka restavriranata kopi- ja, dobiena so pomo{ na digital- nata tehnologija, mo`e da ja za- meni kopijata izrabotena so filmska postapka. Ovie kopii ne se zamena za film tuku slu- `at kako izvor na informacii za odreden film od koj ve}e ne- ma originalen negativ ili nekoj drug izvoren materijal, a i ~ija kopija po~nala da gi gubi svoite osnovni karakteristiki. Nikola Macanti, istra`u-
116 M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s.115-130, 2002
KINOPIS25prv.pmd 116 06-Aug-02, 21:29 va~ vo Oddelot za restavracija vo Komunalnata kinoteka vo Bolowa, gi prezentira{e filmskite primeri so dodavawe kontrasti po pat na foto- hemiski proces vo restavriraweto na filmovite, kaj koi pri snimawe ili vo so~uvanite kopii do{lo do gre{ka vo kopiraweto ili, pak, vo raz- vivaweto na filmskiot materijal. Na filmskata proekcija gi poka`a us- pe{nite primeri (vkupno 3) na simnuvawe na fizi~kite o{tetuvawa i dlabokite grebnatini, so upotreba na klasi~nite fotohemiski metodi za restavrirawe na filmovite. Insistira{e na faktot deka najgolemiot nedostatok na digitalnata restavracija, no i na klasi~nata fotohemiska restavracija e nepostoewe na usoglasen sistem na dokumentirawe na site prezemeni raboti i odredeni fazi od rabotata vo za{titata na film- skite materijali. Na simpoziumot vo Strazbur na 13 septemvri 1998 godina, Bengt Orhal (33), pretstavnik na firmata Roterbo Film Service AB od [vedska, gi prezentira{e nivnite rezultati vo upotrebata na digitalnata tehnologi- ja vo restavriraweto na filmskite materijali, i toa so koristewe na ed- na preostanata filmska kopija na koja ostanala samo crvenata boja. Re- zultatot po digitalnata restavracija prika`an na filmskata proekcija ne bil zadovoluva~ki, o~igledno zatoa {to ovoj stru~en tim nema dovol- no iskustvo, a ni potrebna oprema. Taka restavriraniot filmski materi- Asta Nilsen jal izgleda kako po malku iz- bledena kopija na film so nedo- volno za{titeni boi i nedovol- na ostrina na slikata. O~igled- no, s# u{te e te{ko so digitalna- ta tehnologija, bez separacija na boite, da se ostvarat dobri re- zultati vo rekonstrukcija na bojata. Svoite rezultati vo digi- talnata restavracija gi prezen- tiraa i pretstavnicite na fir- mata Centrimage od Francija, koi glavno se odnesuvaat na upo- trebata na avtomatskata prime- na na softverot za celiot film (poluavtomatska restavracija). Ovoj proekt e finansiran vo ramkite na evropskiot proekt Frame. Odbranite fragmenti od restavriranite filmovi poka- `aa kvalitetno restavrirawe koga stanuva zbor za ~istewe na pogolemi mehani~ki o{tetuva- wa, grebnatini, nestabilnosti na slikata. Ovoj sistem raboti na princip na skenirawe na ko- pijata, poluavtomatsko restav- rirawe i na vra}awe na film- skata lenta. Pretstavnikot na dve obe- dineti {vajcarski firmi ETH/ Zurich/Uni Basel, Verner Graf (34), vo ramkite na temata - {to se dobi-
M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s. 115-130, 2002 117
KINOPIS25prv.pmd 117 06-Aug-02, 21:29 va so skenirawe na filmot i dali digi- talizacijata na filmot e dobivka ili gu- bewe, predupredi na nivnite iskustva, koi uka`uvaat na toa {to se gubi vo kom- presijata, odnosno so zgusnuvaweto na podatocite pri prenesuvaweto od ana- logno na digitalno. Toj predupredi deka najgolemiot problem so upotrebata na digitalnata tehnologija vo restavrira- weto na filmskite materijali ne e samo vekot na traeweto na softverot tuku i faktot deka hardverot do`ivuva prome- ni na sekoi 3-4 godini.
8.2. AMERIKANSKITE ISKUSTVA VO PRIMENATA NA DIGITALNATA TEHNOLOGIJA VO RESTAVRIRAWETO NA FILMSKITE MATERIJALI
Majkl Frend (35), vode~ki ekspert vo prakti~nata primena na digitalniot medium vo restavriraweto na amerikan- skoto filmsko nasledstvo, direktor na Centarot za za{tita i restavracija pri Filmskiot arhiv na Amerikanskata aka- demija vo Los Anxeles, vo svoeto izlaga- we na simpoziumot vo Strazbur vo sep- temvri 1998 godina, go prezentira{e svoeto stru~no iskustvo vo primena- ta na digitalnata tehnologija vo restavriraweto na konkretnite fil- movi: VO VRELINATA NA NO]TA na re`iserot Norman Xuison od 1967 godina i PET LESNI PAR^IWA na re`iseot Bob Rafelson od 1970 godi- na. Se smeta deka digitalnata tehnologija s# u{te mnogu malku se ko- risti vo filmskite arhivski institucii vo svetot poradi visokata cena i bavnosta na procesot na restavrirawe. I koga se koristi, toga{ toa e samo vo slu~aj koga odredeni problemi vo za{titata na filmskite mater- ijali ne mo`at da se re{at na koj bilo drug na~in. Rabotite na digitalna- ta restavracija gi vr{at specijalizirani kompanii, koi, inaku, se zani- mavaat i so snimawe na posebni vizuelni i zvu~ni efekti vo dolgomet- ra`nite igrani filmovi. Edinstveno na toj na~in mo`at da dojdat do ska- pata sofisticirana digitalna tehnologija {to e potrebna za taa namena. Filmskite arhivisti, vo takvi slu~ai, ne mo`at nikako poinaku da vli- jaat vrz takviot vid restavrirawe na filmskite materijali. Za prika`uvawe na televizija i za prenesuvawe na digitalen ili drug elektronski medium, s# po~esto se koristat sofisticirani teleki- na, koi pri presnimuvawe na filmot na elektronski medium imaat gole- mi mo`nosti za restavrirawe na zapisot na slikata i zvukot. Zasega, koga stanuva zbor za digitalnata restavracija, najmnogu se koristat ednostav- ni, poevtini i pobrzi poluavtomatski sistemi za digitalno restavrira- we na filmskite materijali, koi dosta uspe{no gi otstranuvaat grebnati- nite i drugite mehani~ki o{tetuvawa na filmskata lenta, iskopiranata ne~istotija na negativot i sl.
118 M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s.115-130, 2002
KINOPIS25prv.pmd 118 06-Aug-02, 21:29 Majkl Frend so pravo predupredu- va deka vo poslednite nekolku godini ne postoi nitu eden novoproizveden ameri- kanski film {to ne gi koristel iskus- tvata na digitalnata tehnologija, koi se temelat vrz istata tehnologija, tehnika, oprema i softverot {to se koristi i pri restavriraweto na filmskite materija- li. Vpro~em, i vo najavite ({picite) na site tie filmovi na vidno mesto se spomnati ekipite na specijalistite za koristewe na digitalnite mediumi, koi u~estvuvale ne samo vo rabotata na spe- cifi~nite vizuelni i akusti~ni efekti vo odredeni filmovi tuku i vo drugi mnogu pomali, za obi~niot gleda~ te{ko zabele`livi postapki, koi go poevtinu- vaat proizvodstvoto na filmot. Digitalnata tehnologija i vo SAD i vo Evropa se koristela za rekonstruk- cija na filmovite od pionerskiot peri- od na kinematografijata. Najzna~ajni kompanii, koi stru~no i delotvorno gi izvr{ile zna~ajnite zada~i na digital- noto restavrirawe na filmskite mate- rijali, se uglednite Eastman House, Kammatograph Films i Centrimage. Se po- ka`a deka digitalniot medium mo`e dos- ta uspe{no da re{i slu~aj koga od odre- den film se so~uvani samo odredeni kvadrati, koi treba da se umno`at. Doroti Lamur Digitalnata tehnologija mnogu delotvorno gi is~ituva tie kvadrati, gi poprava o{tetenite, a so~uvanite kvadrati gi pretvora vo klasi~en film – podvi`ni sliki. Poznato e deka Kongresnata biblioteka eksperimenti- ra so restavrirawe na dokumenti na hartija, koristej}i go istiot metod - se restavriraat, nadomestuvaat delovi od dokumentite {to nedostasu- vaat. Kompanijata Kodak Cinesite, koja e posvetena na restavriraweto na animiranite filmovi na Dizni, seto vnimanie go naso~ila kon stabiliza- cija na bojata, korekcija na posledicite od grebnatinite i drugite mehani~ki o{tetuvawa, iskopiranata ne~istotija, a osobeno na restavri- rawe na zvukot, koj e pro~isten od, so vreme nepotrebno natalo`enite do- datoci i nesovr{enosta na zvu~niot zapis. Rezultatite se mo{ne dobri, a fascinira i podatokot deka kompanijata OSC, Freze Frame na toj na~in restavrirala 900 000 kvadrati, isto taka, animirani filmovi. Kompani- jata EDS uspe{no ja primenila istata postapka vo restavriraweto na ani- miraniot del od dolgometra`niot igran film MERI POPINS na re`i- serot Robert Stivenson od 1964 godina. Vo poslednite nekolku godini, vo SAD celosno se skenirani 25 dol- gometra`ni igrani filmovi, popraveni se i vrateni povtorno na film- ska lenta, a kako {to ve}e navedov, prv be{e SNE@ANA I SEDUMTE XU- XIWA na re`iserot Volt Dizni od 1938 godina, inaku negov prv dolgomet- ra`en animiran film. Osobeni uspesi ostvaruvaat kompanite Sony i Cin- eric so zamenuvawe na odredeni delovi od filmot (replacement section) po- radi tresewe na slikata i neednakvo osvetluvawe vo samiot filmski
M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s. 115-130, 2002 119
KINOPIS25prv.pmd 119 06-Aug-02, 21:29 kvadrat. Ovoj problem e osobeno uspe{no izveden pri restavriraweto na filmot IZGUBENIOT HORIZONT na re`iserot Frenk Kapra od 1937 go- dina. So digitalnata restavracija uspe{no se zamenuvaat delovite na originalniot negativ, bez ogled dali se raboti za o{teteni i iskinati delovi na filmot ili, pak, za delovi na negativi {to nedostasuvaat. Sony uspe{no go re{ava ovoj problem vo filmot NA DOKOVITE NA WU- JORK na re`iserot Elija Kazan od 1954 godina, kako i na neodamna zavr- {enoto restavrirawe na poznatiot film DOPIR NA ZLOTO na re`iserot Orson Vels, od 1958 godina. Istovetni uspe{ni rezultati od digitalno restavrirawe na zapisot na slikata i zvukot se napraveni i na klasi~- nite dela na amerikanskiot film: VRTOGLAVICA na re`iserot Alfred Hi~kok od 1958 godina, MOJATA DRAGA LEDI na re`iserot Xorx Kjukor od 1964 godina (36), PROZOREC VO DVOROT na re`iserot Alfred Hi~kok od 1954 godina, ODNESENO OD VIOROT na re`iserot Viktor Fleming od 1939 godina. Ovie dela gi realizira ekipa na stru~ni timovi od ve}e spomenatite firmi: EDS, Cinesire i Pacific Title. Neodamne{niot uspeh na firmata Sony e, mo`ebi, i najgolemiot ~e- kor dosega napraven vo digitalnata restavracija. Nim im uspeva da gi ske- niraat o{tetenite separacii na bojata na kultniot film GOLI VO SED- LO na re`iserot Denis Huper od 1969 godina, so upotreba na tehnologija na visoka rezolucija. Izvonreden rezultat, mo`ebi identi~en na origi- nalniot negativ, se gleda i povratno na filmskata lenta. Za nekoi sek- venci {to bile mnogu o{teteni e izraboten nov interpozitiv, koj potoa e integriran vo ostatokot na originalniot negativ. Optimisti~koto sogleduvawe na dosega ostvarenite rezultati so digitalna restavracija na klasi~nite filmski dela na amerikanskiot film vo izminatite nekolku godini, izneseno na simpoziumot vo Straz- bur vo septemvri 1998 godina, be{e sosema poinaku intonirano na sim- poziumot vo Praga vo april 1998 godina. Vo taa prigoda, Majkl Frend na primerot na 11 izbrani sekvenci gi prika`a fazite vo digitalnoto res- tavrirawe, glavno vo izbledenite originali od negativot na filmot VO VRELINATA NA NO]TA na re`iserot Norman Xuison od 1967 godina. Na filmskata lenta od originalniot negativ ostanala so~uvana samo crve- nata boja. Vo tekot na filmskata proekcija na restavriraniot filmski ma- terijal, toj uka`a na problemite {to s# u{te ne se sosema uspe{no re{eni. Ovoj film, koj pretstavuva golema prednost vo restavriraweto, ja ima so~uvano bojata vo tri posebni separacii za tri osnovni boi i seta potrebna tehni~ka dokumentacija vo Filmskiot arhiv na Amerikanskata filmska akademija. Vo restavriraweto pomaga golema stru~na ekipa na snimateli, re`iseri, stru~waci od laboratorii, koi koga e praven fil- mot rabotele na negovo kopirawe i razvivawe. Restavracijata na bojata e uspe{na, i pokraj toa {to moe li~no mislewe e deka sinata boja e prem- nogu dominantna, {to mo`e da bide i karakteristika na noviot Kodakov materijal, na koj filmot po digitalnoto restavrirawe povtorno se pre- nesuva. Prezentirani se razni te{kotii vo odredeni fazi na restavri- raweto, od usoglasuvawe na bojata, postigawe na ostrinata vo sekoj del na filmskiot kvadrat. S# u{te ne be{e re{en problemot na nekoi nesta- bilni delovi na slikata, osobeno na svetlite delovi na kadarot, koi ne uspeale da gi smirat. Majkl Frend pri~inata za vaka golemite pote{kotii vo restavri- raweto na ovoj film gi gleda vo slednite fakti: - softverot za prenesuvawe od analogno kon digitalno, i obratno, ne e dokraj osmislen;
120 M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s.115-130, 2002
KINOPIS25prv.pmd 120 06-Aug-02, 21:29 - del od te{kotiite proizleguvaat od samite karakteristiki na origi- nalniot negativ na materijalot od {eesettite godini, koj e poznat kako nestabilen; - filmskata lenta ja nema onaa fina gradacija {to se ostvaruva duri vo podocnite generacii na Kodakovite negativski materijali; - so~uvaniot originalen negativ na zapisot na slikata ja nema potrebna- ta ja~ina na svetloto; - ne e dobro eksponiran pri samoto snimawe na filmot.
Pri restavriraweto na dolgometra`niot igran film PET LESNI PAR^IWA na re`iserot Bob Rafelson od 1970 godina, utvrdeno e deka originalniot negativ napolno ja zagubil bojata i deka ne postojat sepa- racii na bojata, zatoa {to, ednostavno, tie i ne se napraveni. Majkl Frend, svetski priznatiot ekspert na poleto na restavriraweto na filmskite materijali, pred pretstavnicite na 100 filmski arhivi, is- kreno prizna deka ne znae {to, vsu{nost, treba da se stori: edinstveniot izlez {to preostanuva e da se re{ime za postapkata na digitalno resta- vrirawe kako neizbe`en ~in na negovata za{tita, {to, vo golem del, }e bide simulacija na bojata i na drugite karakteristiki na ovoj film. Pokraj uspehot vo restavriraweto na filmskite materijali so upo- treba na digitalnata tehnologija vo SAD, Majkl Frend priznava deka sega dostapnata digitalna tehnologija ne mo`e vo svojot proces na restavri- rawe da go o{teti originalniot negativ, koj sodr`i najgolem broj infor- macii za prirodata na slikata na odreden film, {to, pak, e golem nedos- tatok na celiot sistem na digitalnoto restavrirawe, zatoa {to dovedu- va do ve}e spomnatite zagubi vo prenesuvaweto od analogno kon digital- no, i obratno.
8.3. SPROTIVSTAVENITE INTERESI NA FILMSKITE ARHIVI I PRODUCENTITE
Potrebno e da se usoglasat napolno sprotivstavenite pojdovni to~- ki i gledi{ta vo restavriraweto na filmskite materijali me|u filmski- te arhivi i filmskite producenti. Filmskite arhivi vo restavriraweto na filmskite materijali akcentot go stavaat, pred s#, vrz za{titata na originalniot negativ na zapisot na slikata i zvukot, a koj se nao|al vo filmskata kamera za vreme na snimaweto na odredeno filmsko delo, ka- ko i na duplikatite na izvorniot filmski materijal. Na producentite koi{to, pred s#, se orientirani kon komercijalnite interesi i distri- bucijata na filmovite toa pak ne im e prioritet. Ne gi interesira trajna- ta za{tita na istoriskiot zapis na slikata i zvukot i originalniot nega- tiv kako filmski artefakt. Nivniot ednostran i kratkoro~en pogled na sudbinata na proizvedenoto filmsko delo se temeli vrz kriteriumot za ostvaruvawe brza zarabotuva~ka od eksploatacijata na filmot. Vo malite kinematografii, kako {to ve}e naglasiv, `ivotot na filmskoto delo e mnogu kratok, od {est meseci do edna godina. Zapo~nuva so prika`uvaweto po festivali, pa so eksploatacija na malite filmski pazari i eventualnata proda`ba za nekoi stranski televizii. Za dolgiot `ivot na filmskoto delo se gri`at edinstveno filmskite arhivi, koi po pat na retrospektivni programi, so razmena na programi so drugi zemji, so restavrirawe i sozdavawe mo`nosti za prika`uvawe na obnovenite filmski dela na televiziskite programi, mu go prodol`uvaat `ivotot na filmot desetina godini pove}e. Nivnoto osnovno poa|ali{te e da se so- ~uva izvorniot filmski materijal zasekoga{.
M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s. 115-130, 2002 121
KINOPIS25prv.pmd 121 06-Aug-02, 21:29 Pred pojavata na agresivniot elektronski medium, filmskite arhivisti ne smeat da se povle~at. Mora da pomognat vo odreduvaweto na strategijata na digitalnoto restavrirawe na filmskite materijali. Od gledna to~ka na filmskata arhivistika, vo za{titata na filmskiot ma- terijal prezemaweto na site dostapni merki, metodi i novi mediumi ima cel – da sproveduva pravilna za{tita na filmskiot materijal, isto kako i sproveduvaweto na preventivnite merki na za{tita i osiguruvawe na op- timalnite uslovi za rabota so dolgotrajnata za{tita na podvi`nite sliki. Na za{titata i restavracijata na filmskite materijali filmski- te arhivisti sakaat da gledaat samo od stranata na najslo`enite te{ko- tii vo restavriraweto na filmskite materijali od nemiot period na ki- nematografijata, zatoa {to toa pretstavuva nau~en i stru~en predizvik. Samo nekolku arhivski institucii, specijalizirani filmski laborato- rii i istra`uva~ki centri za restavrirawe na filmskite materijali vo Evropa, do{le do zadovolitelni rezultati vo restavriraweto i rekon- strukcijata na starite tehniki na boewe na filmskite materijali. Pre- ostanatiot del od arhivskite zada~i na za{titata i restavracijata na filmskite materijali se odnesuva na za{titata na filmskiot materijal vrz nitratna podloga, restavracija i rekonstrukcija na filmskite mate- rijali vo kolor, snimeni na prvite Kodakovi filmski lenti vo {eeset- tite i sedumdesettite godini. Poradi ograni~enite finansiski sred- stva, i tie ednostavni celi vo za{titata na filmskite materijali se te{ko ostvarlivi zada~i. Vo za{titata na filmskite materijali, oso- beno vo prezemaweto poslo`eni metodi na restavrirawe i rekonstrukci- ja, sekoga{ e prisutno pra{aweto – kako da se pronajdat potrebnite fi- nansiski sredstva i stru~no osposobeni filmski laboratorii. S# u{te ne se razgleduvaat te{kotiite pred koi mnogu brgu }e se najdat filmskite arhivi: kako da se restavriraat filmovite snimeni vo poslednite 10-15 godini pri ~ie snimawe do{lo do "eksplozija" vo pri- menata na novite tehni~ki sistemi i do upotreba na digitalnata tehno- logija vo delovi od filmot. Nema nikakvi stru~ni mislewa za metodite i na~inot na koj odredeni filmski dela bi mo`ele da bidat restavrirani vo toa mno`etvo od tehni~ki i tehnolo{ki re{enija. Ovaa zada~a mo`e uspe{no da se re{i edinstveno so tesna sorabotka na filmskite arhivis- ti, filmskite restavratori i producentite na navedenite filmovi, kako i so stru~nite timovi {to u~estvuvale vo sozdavaweto specijalni efek- ti vo odredeni filmovi, so upotreba na sofisticirani re{enija i so dog- raduvaweto na postojnite softveri za da se iskoristat mo`nostite na di- gitalnata tehnologija.
8.4. ZAKLU^OCI
Sega{nite tehni~ki kapaciteti za digitalna restavracija na filmskite materijali gi davaat slednive rezultati: - gi zadovoluvaat potrebite na podra~jeto na telekiniraweto; - uspe{no se re{eni sredstvata za videoprenos koi{to osvetluvaat, ~itaat, de{ifriraat i prenesuvaat informacii (film scanner) od filmskata lenta; - uspe{no e re{en problemot na osiguruvawe na potrebnite kapaciteti za dopolnuvawe na podatocite (digital image store – sigurna, podgotvena za dolgotrajno dopolnuvawe na golemiot broj informacii – 7,5 terabaj- ti za eden dolgometra`en igran film); - sozdadeni se mo}ni rabotni kompjuterski stanici (workstation – processing station – digitalna tehnika za aplikacija na golem broj
122 M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s.115-130, 2002
KINOPIS25prv.pmd 122 06-Aug-02, 21:29 podatoci od slikovnite zapisi i nivna korekcija vo razni vremenski periodi); - re{en e problemot na vra}awe na filmskata lenta – output – prenesu- vawe na podatocite nazad na filmskata lenta preku laserski rekorder, sredstvo za "pi{uvawe" (electron beam recorder) so razumna brzina.
Seta ovaa novosozdadena sofisticirana elektronska tehnologi- ja, barem zasega, ne ovozmo`uva priem i to~no prenesuvawe i rekonstruk- cija na site podatoci {to vo sebe imaat 35 mm originalen negativ vo ko- lor. Istra`uva~ite s# u{te se borat so osnovniot problem na prenesu- vawe: film – digitalen medium – film. Ohrabruvaat poedine~nite uspe- si vo primenata na digitalnata tehnologija vo restavriraweto na film- skite materijali, no zad niv stojat golemite finansiski sredstva na mo}nite amerikanski kompanii i korporacii. Evropa i ostanatiot svet zasega mo`at da gi sledat rezultatite, da se vklu~uvaat vo poedine~ni proekti za restavri- rawe na filmskite materijali so digitalna teh- nologija, no srazmerno na finansiskite sredstva. Mal broj evropski filmski arhivi za kratki film- ski fragmenti ili filmovi od pionerskiot period na kinematografijata koristat najednostavni ni- voa na digitalno restavrirawe (poluavtomatsko restavrirawe). Drugite filmski arhivi se pri- sileni da gi ~ekaat definitivnite, posigurni, po- brzi i poevtini re{enija, koi naskoro }e gi ostvari digitalnata tehnologija vo oblasta na restavri- raweto na filmskite materijali.
9. FILMSKITE ARHIVISTI PRED NOVI PREDIZVICI
Filmskite arhivisti i restavratori so go- lemi prakti~ni iskustva vo za{titata i restav- racijata na filmskite materijali, so mnogute us- pe{no sprovedeni temelni istra`uvawa na filmskiot medium: - imaat znaewe; - provereni metodi na obrabotka i za{tita na filmskite materijali; - sigurnost vo ostvaruvaweto na rezultatite; - to~no gi znaat mo`nostite na odredeni foto- hemiski metodi, koi davaat utvrdeni rezulta- Ramon Novaro ti vo za{titata i restavriraweto na filmskite materijali i - imaat precizni podatoci za istra`uvawata i dokazite, za dolgotraj- nosta na odredeni komponenti na filmskata lenta, koi se bitni za trajniot `ivot na filmskite materijali.
I videozapisot i opti~kite mediumi, kako na primer videodiskot, za kratok period gi poka`aa nedostatocite, i toa na razli~en i neo~e- kuvan na~in vo prakti~nata upotreba. Elektronskiot medium tolku brgu se razviva taka {to sega{nite sredstva za dopolnuvawe na informacii- te naskoro }e bidat zastareni.(37) ^ekorite od samiot po~etok na infor- mati~kata tehnologija se tolku golemi i brzi {to se o~ekuva so istoto tempo i ponatamu da se razvivaat. Filmskite arhivisti se svedoci i tie
M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s. 115-130, 2002 123
KINOPIS25prv.pmd 123 06-Aug-02, 21:29 gi zapoznaavaat raznite formati na videozapisot (razli~ni tipovi len- ti, opti~ki sistemi na za{tita, magnetni nosa~i i sl.), opremata, siste- mot na prika`uvawe i za{tita. Site ovie elektronski sistemi }e bidat koristeni i vo digitalnata tehnologija samo e pra{awe koga, kako i spo- red koja cena. Digitalnata tehnologija i ponatamu se razviva bez ogled na stabilnosta na zapisot. Tehnologijata na prenesuvawe na zapisot na slikata od eden sis- tem vo drug ili od eden medium vo drug (od film na HD) i metodite {to se pronao|aat za dobivawe pokvalitetna slika vo vnatre{nosta na noviot sistem, se predmet na postojani istra`uvawa i razvoj na elektronskite mediumi. Telekinata postojano se unapreduvaat taka {to prenosot od eden medium vo drug (od film vo elektronski zapis) stanuva s# pokvaliteten (DVD), taka {to novata generacija telekina ovozmo`uva i postapka na resta- vrirawe ili otstranuvawe na odredeni o{tetuvawa od filmskata lenta. Zasega, filmskiot medium i digitalnata tehnologija ne se sistemi koi{to me|usebno mo- `at da se povrzuvaat. Razlikite se vo osnovnite oblici na za{tita na informaciite (analognite nasproti digitalnite), vo na~inot na de{ifri- rawe, sistemot na prika`uvawe, kako i vo kon- ceptot na ostanatite karakteristiki na zapisot na slikata vo ovie dva sistema. Prenesuvaweto na filmskiot zapis na digitalen i obratno – od digitalen na filmska lenta ne e transparentno i ne gi zadovoluva standardite na filmskata slika. Dodeka so sigurnost ne se ostvarat teh- ni~kite pretpostavki i standardi za transfe- rot da mo`e da bide ostvaren vo celina, za{ti- tata na digitalniot medium ne mo`e da se pri- fati kako siguren arhivski medium za dolgoro~- na za{tita na filmskite materijali. Filmskite arhivisti, za razlika od stru~- wacite {to se zanimavaat samo so elektronski mediumi, se svesni deka restavriraweto na filmskite materijali ne e samo tehni~ki prob- lem i deka koga toj }e se re{i, }e bidat re{eni i site drugi problemi. Prviot problem na za{ti- tata e za{tita na filmskite materijali, me|u- toa filmskite arhivisti sekoga{ se svesni za kontekstot vo koj e sozdaden filmot. Pokraj Lia de Puti izvonredniot kvalitet na slikata, bitni se i avtenti~nosta i prika`u- vaweto na restavriranite filmovi vo uslovi {to }e bidat najbliski do nivnoto prika`uvawe vo vremeto koga se sozdadeni. Bez istorisko iskus- tvo, bez poznavawe na kontekstot vo koj e proizveden filmot i bea pri- ka`uvaweto na avtenti~en na~in (po~ituvawe na formatot, brzinata, proekcijata), vo adekvatno opremen prostor na kinosalata, ne postoi ce- losno filmsko-arhivsko deluvawe.
10. IDNINATA NA FILMOT I ZA[TITATA I RESTAVRACIJATA NA FILMKIOT MATERIJAL
Mnogumina istra`uva~i, poznava~i na najmo}nite filmski indus- trii, najavuvaat deka vo po~etokot na tretiot milenium }e se slu~i kraj na kinematografskiot film.(38) Na na~inot na koj toj ve}e denes se proiz-
124 M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s.115-130, 2002
KINOPIS25prv.pmd 124 06-Aug-02, 21:29 veduva, golem del od pretprodukcijata, produkcijata i postprodukcijata (elektronska monta`a) se odviva i na elektronskiot medium. Namesto proektori, vo filmskite kabini }e bidat instalirani digitalni ma{ini za reprodukcija na elektronskite zapisi (ve}e imame iskustvo so vide- otopovite), koi }e go ovozmo`uvaat istiot kvalitet na slikata na ekranot. Golemo iznenaduvawe me|u filmskite stru~waci predizvika pri- ka`uvaweto na nau~nofantasti~niot film VOJNA NA YVEZDITE: FAN- TOMSKA ZAKANA na re`iserot Xorx Lukas, koj e zavr{en vo 1998 godina. Vo SAD, proekcijata na ovoj film na mnogubrojni specijalizirani prezentacii se vr{ela preku digitalni proektori, odnosno kako rezul- tat na zbirot od niza brojki. Vo mart 1999 godina, na saemot na sopstve- nicite na kinosalite vo Las Vegas, kompaniite Texas Instruments i Hugh- es-JVC gi izlo`ile svoite digitalni proektori na javna sporedba i pro- cenka. Podloga za proekciite ne e celuloidnata filmska lenta tuku slo- `enata kompjuterska programa. Vo drugiot del od svetot, poradi golemata cena na navedenata oprema, filmot se prika`uval so upotreba na klasi~- nite filmski kopii. Filmot, vo svojot slo`en oblik, a i poradi potre- bite za sozdavawe novi specijalni efekti, se ra|a i vo produkciskiot del, vo najgolem obem na mo}nite kompjuterski stanici. Odredeni gletki se dograduvani pred snimeniot slikoven zapis, koj isto taka e _prepi{an" vo jazikot na brojkite. Idninata e mnogu bliska kako i vremeto koga }e gi snema klasi~- nite kinoproektori i filmski lenti. Digitalnite sliki na ekranot }e bi- dat sekoga{ novi i neo{teteni i na toj na~in, od eden centar }e se prene- suvaat vo stotina gradovi vo svetot istovremeno, so pomo{ na satelit. Stopanskata logika ili, poprecizno ka`ano, logikata na profitot e bez- milosna. Cenata za izrabotka na edna filmska kopija vo Amerika e 2.000 dolari, a za golemite i komercijalno uspe{ni proekti, potrebno e da se vlo`at nad pet milioni dolari samo za kopii na filmovite. Za prika- `uvaweto na filmot TITANIK na re`iserot Xejms Kamerun od 1997 godi- na za ve}e spomnatite 7000 kopii trebalo da se vlo`at 14 milioni dolari. Digitalnata distribucija }e ovozmo`i istovremeno prika`uvawe na filmovi po svetot za mal del od ovie tro{oci. Vo multipleksnite ki- na, voobi~aen na~in na izgradba na kinata vo svetot - ~etiri kinosali po- vrzani so edna kinokabina, ve}e nema da treba da se prenesuvaat te{kite filmski rolni tuku samo }e se pritiska kop~e. Internetot, prviot nosi- tel na globalnata revolucija vo dostapnosta na informaciite, gi poso~i site mo`nosti {to gi nudi elektronskiot medium. Satelitite naskoro }e ovozmo`at gleda~ite, vo `ivo na celata planeta, istovremeno da mo`at da gledaat teatarska pretstava od London ili Wujork, premiera na opera od Milanska skala i sl. U{te otsega vo SAD zapo~nuva da se razmisluva za toa kako da se zapre piratstvoto, bez ogled {to se raboti za satelit- ski prenosi, koi samo proizvoditelite vo SAD godi{no gi ~inat od edna do ~etiri milijardi dolari. Za{titata od kradcite na audiovizuelnite dobra, mo`ebi, za u{te nekoe vreme }e ja zadr`i videolentata vo kinosalite, zatoa {to polesno se kontrolira, kako i tro{ocite na noviot sistem. Sega{nata cena na di- gitalniot proektor se dvi`i nekade me|u 100.000 – 200.000 amerikanski dolari, {to za amerikanskite 33 000 filmski ekrani bi zna~elo tro{ok od 6,6 milijardi dolari. Koj }e go plati toa? Da si pripomneme - samo pred nekolku godini, sli~no pra{awe be{e postaveno i pred voveduvaweto na kompjuterite. Sega gi poseduva re~isi sekoe vtoro semejstvo. Pra{aweto na formatot na filmskiot ili nekoj drug pospektaku- laren ekran }e bide polesno za re{avawe. Za toa dali voop{to }e imame
M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s. 115-130, 2002 125
KINOPIS25prv.pmd 125 06-Aug-02, 21:29 potreba da gledame film vo zatvoren prostor, koj nad sto godini go na- rekuvame kinosala, }e mora da po~ekame i da do`iveeme vo {to }e se pretvori ~ove~kata potreba za kolektivno gledawe film. Filmskata in- dustrija e edna od najstarite industriski tehnologii, koi funkcioniraat bez golemi temelni koncepciski promeni vo poslednite 50 godini, a koja sega e soo~ena so golema i isklu~itelno mo}na konkurencija, koja se raz- viva mnogu brgu na noviot digitalen sistem (na primer, DVD). Kon krajot na 1998 godina, nastapuva revolucija vo kvalitetot na slikata so voveduvaweto na digitalnata televizija vo SAD. Predvideno e preodot od analogen na digitalen medium vo SAD, proizvodstvoto i emi- tuvaweto na televizijata da traat 10 godini. Se pretpostavuva deka vkup- nata zamena na opremata, kako na onaa televiziskata za proizvodstvo i emituvawe na programata, taka i na sevkupnata doma{na oprema, }e ~ini me|u 200 i 300 milijardi dolari. Do primena na digitalnata tehnologija ve}e e dojdeno vo ramkite na satelitskata programa, dodeka _zemskata" evropska televizija, koja se emituva od predavatel od zemjata, }e docni mnogu godini, pa evrops- kiot sistem }e se odda- le~i u{te pove}e od onoj vo SAD. Sozdavaweto na kinematografskiot film, proizvodstvoto, labora- toriskata obrabotka, distribucijata, prika`u- vaweto vo kinosalite, seto toa e kompleksna rabota i za sekoj del od ovoj edinstven sinxir }e se izvlekuva ekonom- skata sila na kinemato- grafskata dejnost. Gube- weto na eden del od ovoj sinxir vlijae povratno vrz celiot sistem. Se- ga{niot pogled na tren- dovite vo skore{nata is- torija na mediumite uka- Kadar od `uva na faktot deka elektronskiot medium }e go prezeme celiot kom- filmot pleks na kinematografijata vo po~etokot na slednoto desetletie. "Poslednite denovi na 10.1. GUBEWETO NA FILMSKATA INFRASTRUKTURA Pompeja" (1908) So pronao|aweto na elektronskata proekcija, }e se zagubi i celata infrastruktura za prika`uvawe na filmovite (kinoproektorite, kino- salite, obu~enite kinooperatori). Se postavuva pra{aweto {to }e stane toga{ so arhivskite filmski sali (kinotekite), ~ija osnovna funkcija e prika`uvawe na filmskite dela od odredeni periodi na istorijata na kinematografijata, kako artefakt na odredeno vreme, po pat na retro- spektivni programi, oblikuvan prostor, oprema i sl. Naskoro, tie }e sta- nat muzejski kinosali i ottamu i iniciraweto na proektot za osnovawe filmski muzei niz Evropa (inicijativata ja povedoa nordiskite zemji na ~elo so [vedskiot filmski institut), go sledi ova neminovno naso~uva- we i sudbinata na filmskiot medium. Poznato e deka vo tekot na 1999 go-
126 M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s.115-130, 2002
KINOPIS25prv.pmd 126 06-Aug-02, 21:29 dina se otvoreni filmski muzei vo Oslo i Torino. Podgotovkite za rea- lizacija na celiot proekt za filmski muzej go zapo~na [vedskiot film- ski institut. ]e se zagubi potrebata za proizveduvawe filmska lenta zatoa {to ako nema kinosali, }e nema nitu potreba za izrabotka na filmski kopii i nepotreben }e e i celiot laboratoriski proces za obrabotka na filmski- te materijali. Elektronskata proekcija go sveduva filmot na filmska lenta na muzejski artefakt i toj ve}e nema da bide proizvod za masovno proizvodstvo i distribucija. ]e ostanat samo nekolku specijalizirani filmski laboratorii, koi }e se posvetat na restavrirawe na filmovite, na izrabotka na stari ra~no boeni filmovi i sl. Odlukata na nekoi film- ski arhivi, pokraj filmski arhivi da otvorat i specijalizirani filmski laboratorii za crno-beli filmovi, vsu{nost, e vizionerska odluka. Istori~arite na filmot i filmskite arhivisti, kako i poznava- ~ite na istorijata na filmskata tehnologija, lesno mo`at da vostanovat niza filmski tehnologii, koi so razvojot na filmot, i pokraj ostvarenite estetski prifatlivi tehni~ki karakteristiki, se gubat od upotreba: - Sistemot Vithaphone so reprodukcija na tonot od gramofonskite plo~i; - Nitratniot film i tradicionalnata emulzija so visok procent na sreb- ro istotaka prestana da postoi, kako i - imbibiciskata postapka na Technicolor(38), sistem za kopirawe na film- skata lenta vo boja. - Go snema i formatot na 16 mm preobrazna filmska lenta. Vlijanieto na televizijata i videozapisot ja uni{tuva i ovaa izvonredna tehnologija, koja, isto taka, pokraj izrabotkata na `urnalite, go zagubila svoeto vis- tinsko podra~je na prezentacija ne samo vo obrazovnite sodr`ini tuku i vo najzna~ajnite dela od oblasta na istorijata na kinematografijata, iz- rabotuvaj}i golem broj evtini 16 mm kopii od klasi~nite filmski dela na toj format za obrazovni celi. - Kodachrome, mnogu kvalitetna filmska lenta vo kolor, osobeno omile- na kaj nezavisnite producenti, se gubi kako 35 mm format, a ostanuva u{- te samo na 16 mm format.
Filmskite arhivisti mora aktivno da se upatat i da se obrazuvaat za novoto podra~je na digitalnata tehnologija isto kako {to nekoga{ osoznale deka bez poznavawe na principite na filmskata tehnologija, laboratoriskata postapka i zaedni~kata rabota so stru~wacite vo film- skite laboratorii, kako i so istra`uva~ite, ne mo`at da gi vr{at svoite zada~i na za{tita i restavracija na filmskite materijali. Vo kratok vremenski rok, mora da zavladeat i da se zapoznaat so novite sredstva vo domenot na elektronskite mediumi, koi gi pro{iruvaat tradicionalnite metodi na restavracija i za{tita na filmskite materijali. Vo prvata faza od prisposobuvaweto na noviot medium na digital- nata tehnologija, treba da se pristapi kon zaedni~ka rabota so specija- listite, operatorite na kompjuterskite stanici za da se ostvari potreb- niot standard za prenesuvawe na filmot na videozapis, taka {to film- skoto delo }e mo`e celosno da se skenira, pro~ita, popravi i vo noviot restavriran oblik da se vrati na filmska lenta. Potrebno e u{te sega da se dade polna poddr{ka za obrazovanieto na filmskite arhivisti i niv- noto zapoznavawe so praktikata na digitalniot medium, zatoa {to toa go baraat zada~ite na za{titata i restavracijata na filmot, koi vo dene{- no vreme ne e mo`no da se re{at so tradicionalnite fotohemiski metodi i postapki.
M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s. 115-130, 2002 127
KINOPIS25prv.pmd 127 06-Aug-02, 21:29 10.2. OTKRITIE NA NOV IDEALEN MEDIUM ZA TRAJNA ZA[TITA NA PODVI@NITE SLIKI
Me|unarodnoto zdru`enie na filmskite arhivi (FIAF) i negovata Tehni~ka komisija se svesni deka od filmskite arhivi ne e mo`no da se o~ekuva otkrivawe na idealen nov medium za trajna za{tita na filmski- te materijali i drugite podvi`ni sliki. Intenzivniot razvoj na digital- nata tehnologija postapno gi otkriva odredenite delovi koi{to so pona- tamo{noto napreduvawe }e se spojat vo celosen sistem za idniot medium za trajna za{tita na filmskite materijali i drugite podvi`ni sliki. Tehni~kata komisija zapo~na temelna rabota na specificirawe za toa ka- kov }e bide mediumot. Takviot sistem bi moralo da zadovoli nekoi os- novni karakteristiki: 1. Transparentnost: osnovnata zada~a e da se razvie tehni~kata osnova za prenesuvawe: film – digitalen medium – film, {to zna~i da se soz- dade takov sistem {to mo`e da gi pro~ita site podatoci, i toa od ne- gativot, kopiite so fino zrno, kako i filmskite kopii od koj bilo format ili, pak, na~inot na koj se razvieni. Toa ponatamu podrazbira za{tita na site tie informacii vo digitalen sistem i vra}awe na in- formaciite na na~in {to podrazbira deka nitu edno o{tetuvawe ili ostatok od prethodniot proces na kopirawe nema da bide vraten na filmskata lenta. Taka dobienata filmska kopija ne bi smeela da se razlikuva od originalniot negativ. 2. Za{titata so mo`nost za ostvaruvawe visoka gustina (high density stra- ge) e karakteristi~na za originalniot negativ. Bidej}i elektronska- ta za{tita na podatocite i manipulacijata so tie podatoci se teoret- ski superiorni so fotohemiskiot sistem na filmot, logi~no e deka mediumot za trajna za{tita vo idnina bi trebalo da se razvie vo elek- tronska forma. Za{titata na podatocite mora da gi osigura onie in- formacii {to se isti kako i onie {to se nao|aat na originalniot 35 mm negativ. Koga se razviva vakov superioren medium za trajna za{- tita na podatocite, pokraj 35 mm originalen negativ, treba da se ima- at na um i novite negativi so isklu~itelno visoka rezolucija (Kodak 5245, 65 mm ili IMX), kako i novosozdadenite mediumi, koi imaat pogo- lema slika od kinematografskiot ekran, pa duri i na slika vo tri dimenzii. 3. Vakviot digitalen medium za trajna za{tita na podatocite na podvi`- nite sliki mora da ima fleksibilnost za da mo`e da de{ifrira raz- ni koli~ini i tipovi informacii spored eden kvadrat. Va`no e deka vakov idealen medium za trajna za{tita na podatocite mora da bide vo mo`nost da gi prifati site sega{ni oblici, formati na filmot i elektronskite zapisi preku telekinoto ili skenerot so analogno-di- gitalna konverzija, a isto taka i da gi prenesuva informaciite na se- ga{nite i idnite formati. 4. Filmskite arhivisti, poradi prirodata na svojata rabota, od takov me- dium o~ekuvaat za{titenite filmski materijali vo takov medium bez kakvi bilo pote{kotii da mo`at da se konvertiraat vo svojot origi- nalen oblik. 5. I vo idnina, }e postojat razli~ni me|unarodni standardi na televi- ziskiot prenos, videoformati. Filmskata osnova ili sistem }e pos- tojat kako originalen materijal, format. Za da se ostvari idealen me- dium za trajna za{tita na podvi`nite sliki, a za {to postojat tolku mnogu formati i proporcii, kako i poinakvi gustini sozdadeni od ori- ginalniot format, kodot za za{tita bi moral da bide univerzalen
128 M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s.115-130, 2002
KINOPIS25prv.pmd 128 06-Aug-02, 21:29 standard, nezavisno od specifi~nata oprema, sistem ili aplikacija. Mo`ebi, toa }e bara i preina~uvawe na opremata i razli~nata tehni- ka, no toa e potrebno za da mo`e da se preseli slikovniot znak od za{- titata vo forma na univerzalen digitalen kod, i toa zaradi sega{noto no i idnoto prezentirawe na formata i standardot. 6. Trajnosta i ekonomi~nosta se temelni pra{awa pri proektiraweto na tolku slo`ena zada~a. Fizi~kiot medium, koj bi moralo da gi ima site ovie kvaliteti na trajna za{tita pri normalni uslovi na za{tita, bi trebalo da ima vek na traewe od okolu 300-400 godini. Cenata na za{- titata ne bi smeela da ja nadmine sega{nata cena na sproveduvawe na merkite na za{tita na kinematografskiot film, a cenata na konver- zijata od ovoj medium na filmska lenta bi trebalo da bide ednakva so cenata za izrabotka na proekcis- kite kopii izraboteni fo- tohemiski.
EPILOG
Vremeto {to doa|a e bez- milosno sprema filmskata lenta, koja naskoro }e ja snema od `ivotot na kinematograf- skiot medium i idnite genera- cii gleda~i }e mo`at da vidat so~uvana filmska lenta, kako i snimatelska i proekciska tehnika, vo filmskite arhivi i vo filmskite muzei. ]e gi sne- ma i avtenti~nite filmski proekcii. S# u{te ne e sozda- dena avtonomnost na filmska- ta umetnost i mediumot na koj se sozdadeni. Evropa s# u{te nema dosledna kulturna poli- tika, a so toa ni strategija za za{tita na audiovizuelniot medium. (39) Na krajot od ovoj napis jasno proizleguva obvrskata na filmskite arhivisti _naspro- ti vremeto" – oti vo novoto op- kru`uvawe treba da bidat svesni za u{te pogolemite odgovornosti i tie so svojata stru~na i pregor- Xoni Vajsmiler na rabota da se izborat za avtonomnost na filmskata umetnost, a so toa i za za{tita i restavracija na filmskite materijali vo svojot izvoren ob- lik, svrteni kon viziite na skandinavskite zemji, koi so red otvoraat filmski muzei i sopstveni filmski laboratorii, pret~uvstvuvaj}i deka vremeto {to doa|a nema milost za filmskata lenta. Delata od likovnata umetnost, i vo na{ata zemja kako i vo svetot, gi dobija najreprezentativnite zdanija(40), najsofisticiranite uslovi za za{tita, stotici stru~ni lica {to bdeat nad klasi~nite dela na likov- nata umetnost.
M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s. 115-130, 2002 129
KINOPIS25prv.pmd 129 06-Aug-02, 21:29 Zo{to e zaboravena ili, pak, frlena vo }o{ filmskata umetnost, koja go odbele`a dvaesettiot vek, ostanuva otvoreno pra{awe.
So dozvola na avtorot, ovoj tekst e prezemen od Hrvatski filmski ljetopis, Zagreb, broj 26, 2001.
prevod od hrvatski: D. Ruben
BELE[KI 31. Ovoj podatok vo svoeto izlagawe na simpoziumot vo Praga go potvrdi Majkl Frend, naveduvaj}i deka vo tekot na 1998 godina vo Centarot za restavracija na filmskite materijali pri Amerikan- skata filmska akademija }e gi restavrira trite ve}e spomnati dolgometra`ni igrani filma: _Vo vrelinata na no}ta", _Amadeus" i _Pet lesni par~iwa". 32. Orhall, Bengt: "Digital Feature Film Restoration in Sweden", simpozium Heritage and New Technol- ogies, Strazbur, 13 septemvri 1998, usno izlagawe. 33. Graff, Werner: "What do you get from scanning a film?, Digitalizing Film: Win or Lose?, simpozium Heritage and New Technologies, Strazbur septemvri 1998, usno izlagawe. 34. Friend, Michael: "New Problems for New Solutions. Remarks from an Archivist on Some Recent Digital Restorations", simpozium Heritage and New Technologies, Strazbur 13 septemvri 1998, razmno`en tekst na predavaweto. 35. Restavriranata kopija e prika`ana na Hrvatskata televizija vo po~etokot na mesec april 1999 godina i za prv pat na zavr{nata {pica na filmot mo`ea da se pro~itaat imiwata na film- skite restavratori i drugi stru~ni lica, koi pomagale vo restavriraweto na ovoj film. 36. Majkl Frend, vo svoeto predavawe na simpoziumot vo Praga vo april 1998 godina, go iznese podatokot deka 80% od za{titenite podatoci od prvite vselenski letovi denes ne mo`at da se pro~itaat. 37. D-r Vladimir Petri}, profesor na Univerzitetot vo Harvard, vo dale~nata 1980 godina vo Crikvenica, na Letnata filmska {kola donese disk golem kolku gramofonska plo~a, i mene i na d-r Ante Peterli} ni re~e: _Kukuqica, na ovoj disk so laser e vtisnat celiot film ‘Gra|aninot Kejn (na re`iserot Orson Vels, 1941), a cela Hrvatska kinoteka naskoro }e ja zbere vo edna soba". Majkl Frend vo Strazbur na simpoziumot vo septemvri 1998 godina re~e: _Gospoda filmski arhivisti, po 2005 ili 2010 ve}e nema da go ima filmot". 38. Bez ogled dali stanuva zbor za ednosloen, triboen, separaten negativ, koj se izrabotuva so imbibiciska (od angl. Imbibe – da se vpie) postapka (day transfer) nalik na pe~atarska tehnika, kopii {to se izrabotuvaat so pomo{ na matrica, tri matrici za sekoja od trite osnovni boi, dlabo~inata na reljefot soodvetstvuva na stepenot na eksplozijata, Tanhofer, Nikola: _Za bo- jata", Hrvatski filmski letopis, 1997, broj 12, str. 89-90. 39. Vo mesec maj 2001 godina, vo Sovetot na ministrite na Evropskata zaednica bi trebalo kone~no da bide prifaten Nacrtot na Konvencijata za za{tita na evropskoto audiovizuelno nasledstvo, no kako neobvrzuva~ki dokument za zemjite na Evropskata zaednica. Se postavuva pra{aweto - zo{to voop{to e donesen? Informacija od materijalite podgotveni za Generalnoto sobranie na Evropskoto zdru`enie na filmskite arhivi, april 2001, Rabat. 40. Po 21 godina rabota vo pribirawe, sozdavawe i za{tita na Nacionalnata filmska zbirka, Hrvatskata kinoteka kako nacionalen filmski arhiv s# u{te raboti vo improviziran i nesood- veten prostor. Na Generalnoto sobranie na FIAF, vo Rabat vo april 2001 godina, primena e kako polnopravna ~lenka na ova najgolemo zdru`enie na filmskite arhivi (124 ~lena), i toa vrz osno- va na temelnite rezultati ostvareni vo za{titata i restavracijata na filmskite materijali. Taa e edinstven nacionalen filmski arhiv vo Evropa koj{to nema sopstvena kinosala (z. na _Ki- nopis": Kinotekata na Makedonija e ~lenka na FIAF od 1990 godina i istotaka nema sopstvena kinosala). Me|unarodniot ugled nema ni{to bitno da izmeni vo nejzinoto ponatamo{no `iveewe i rabota, zatoa {to nema jasna i dolgoro~na kulturna politika na podra~jeto na kinematograf- skite dejnosti.
130 M. Kukuqica, Novite elektronski tehnologii , Kinopis, 25(14), s.115-130, 2002
KINOPIS25prv.pmd 130 06-Aug-02, 21:29 ISTRA@UVAWA
RISTO STAVREVSKI 82-31:398.4(091) UDK 791.43/.44:398.4(100)(091)) UDK Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002 131-146, s. 25(14), Kinopis DRAKULA: ISTORIJA, FILM, MIT
(VTOR DEL)
BELA LUGOSI'S DEAD
Za ra|aweto na _novata amerikanska gotika" posebno e zna~aen re- `iserot i producent Roxer Korman, koj{to ja otstranil angliskata domi- nacija na poleto na horor-filmot. Negovoto najsilno oru`je bila popu- larnosta na Edgar Alan Po kako horor-pisatel, i Korman, so adaptacija na negovite dela, uspeal da go vgradi negoviot mra~en ton vo kontekstot na sovremenata gotska kinematografija. Sekako, Po nikoga{ ne pi{uval pri- kazni za vampiri, pred s#, poradi faktot {to umrel vo 1849 godina, skoro pedeset godini pred objavuvaweto na romanot Drakula, no Kormanovite adaptacii na negovite dela imale ogromno vlijanie vrz amerikanskiot vampirski film, pred s# poradi gotskata atmosfera koja{to e kone~no prisposobena kon amerikanskoto podnebje, no i poradi dozata na pulp-ko- mikata, koja e prisutna vo nekoi negovi filmovi. Negovata vampirska ko- medija MALATA PRODAVNICA NA U@ASI (LITTLE SHOP OF HORRORS, 1960), koja e snimena za samo dva dena, e za~etok na eden nov tretman na vampirot - kako komi~en subjekt na filmskoto platno. Ovoj trend go prodol`il i Roman Polanski vo kultnata horor-ko- medija BALOT NA VAMPIRITE (THE FEARLESS VAMPIRE KILLERS, 1967). Ovoj film, koj e snimen vo Anglija, vsu{nost, pretstavuva parodija na filmovite na Hammer, posebno na filmot NEVESTATA NA DRAKULA. Ni se ~ini deka ovoj trend na kohezija na `anrovite, koj{to bil dosta popularen kon krajot na {eesettite i po~etokot na sedumdesettite godini, e najzaslu`en za prodol`uvaweto na filmskiot mit za Drakula. Filmot PROKLETSTVOTO NA NEMRTVIOT (CURSE OF THE UNDEAD,
131
KINOPIS25prv.pmd 131 06-Aug-02, 21:29 1959), na re`iserot Edvard Dein, go likata na skepticizam, direktno komenti- zapo~nuva trendot na vampirski vestern, so raj}i go anahronizmot na negovata pojava i pi{tolxijata vo crna nametka, koj{to spie sli~nosta so vampir. Vo ova flertuvawe so vo kov~eg. Pozna~aen od ovoj film e filmot nedoverbata na gleda~ite, Kelijan vmetnuva BILI KID PROTIV DRAKULA (BILLY THE KID serija krvavi napadi na vampirot, koi{to za VS. DRACULA, 1966). Ovoj film na Vilijam razlika od onie od filmovite na Hammer Bodin, so Xon Karadin vo glavnata uloga, i Pictures se krajno nasilni. Iako Jorga koris- pokraj stupidnata prikazna, (Bili Kid ot- ti hipnoza za da gi privle~e svoite `rtvi, kriva deka vujkoto na negovata sakana e vam- na cicaweto na krvta mu prethodi grebewe so pir, koj{to se obiduva da zapo~ne indijanski negovite ostri kanxi. I pokraj toa {to nego- bunt), e pointeresen od preostanatite Drive- vite nameri se daleku porazurnuva~ki od in horori od {eesettite godini. Filmovite onie na Drakula, Jorga, kako i negoviot pret- KRVTA NA ZAMOKOTOT NA DRAKULA hodnik, e sposoban da se odr`i vo civilizi- (BLOOD OF DRACULA'S CASTLE, 1967) i KRV- ranoto op{testvo. TA NA FRANKEN[TAJN (BLOOD OF FRANK- Vo prviot film od ovaa dihotomija, ENSTAIN, 1971), popoznat kako DRAKULA pristapot na Kelijan e surov, no vo negovoto PROTIV FRANKEN[TAJN, na re`iserot Al prodol`enie nasloveno kako VRA]AWETO Adamson, go vostoli~ile Karadin za kral na NA GROFOT JORGA (RETURN OF COUNT YOR- amerikanskiot B-horor. GA, 1971) toa preminalo vo negovo mo}no Na razvojot na amerikanskiot horor- oru`je. Vo sekoj slu~aj, pogolemiot del na film vo golema mera vlijael i stripot. Lu- prviot film se sveduva na mehani~kiot as- |eto od ES, najgolemiot strip-izdava~, vo pekt na smestuvawe na prikaznata. Kov~egot period od pet godini sozdale dovolno scena- na Jorga e istovaren na pristani{teto vo rija i vizuelni re{enija, da ja revitali- Los Anxeles, kade {to toj podocna rakovodi ziraat celata amerikanska horor-produkci- so seansata vo koja u~estvuvaat nekolku ja. Na filmskoto platno po~nale da defili- tinejxeri i mu uspeva so pomo{ na hipnoza raat edna napolno nova galerija vampirski potpolno da kontrolira edna od devojkite. likovi, no samo dvajca od niv dostignale in- Po ovoj obred sledi, mo`ebi, naj{okantnata ternacionalna slava. Sekako, stanuva zbor scena vo filmot, vo koja edna od devojkite za grofot Jorga i Blekula. na neobjasniv na~in ja raspar~uva so zabi Grofot Jorga, verojatno pointeres- ma~kata vo svojot apartman. Po ovaa scena niot od ovie dva lika, originalno e zamis- sledi obidot na likovite da se soo~at so len kako lik vo rutinskiot softcore porno- realnosta na vampirizmot i o~ajni~ki da go film na producentot Xorx Makredi. Za sre- razgledaat sopstveniot metod na pobivawe }a, ova scenario go pro~ital negoviot prija- na faktite (_Vampiri, pa vie mora da se tel, akterot i horor-fan Robert Kueri, koj- {eguvate!" i sl.). Sledi kulminacijata na {to mu predlo`il od istoto scenario da na- filmot vo koja heroite se soo~uvaat so gole- pravat regularen horor-film. Makredi go ma grupa na `enski vampiri pri obidot da ja prifatil predlogot, a Kueri ja dobil nas- oslobodat is~eznatata devojka. Na samiot lovnata uloga vo filmot GROFOT JORGA. kraj na filmot, koga site vampiri se uni{te- Naskoro, tie go anga`irale i talentiraniot ni, glavniot junak uspeva da ja spasi devojka- scenarist i re`iser Robert Kelijan, koj{to ta, koja pa|aj}i vo negovata pregratka gi po- uspeal da se prilagodi kon minimalniot bu- ka`uva svoite vampirski zabi. Ovoj kraj xet od dveset iljadi dolari. predizvikal burna reakcija kaj publikata, Ako Jorga pretstavuval najinteresen poradi faktot {to Grofot Jorga e, mo`ebi, od obidite grofot Drakula da se smesti vo prviot poseriozen film vo pod`anrot na moderno, urbano opkru`uvawe, toa e najmal- vampirskiot film, koj{to ja uriva konvenci- ku poradi obidite na negovite avtori da gi jata na happy end-ot. re{at problemite {to se pojavile. Fizi~- Filmot VRA}AWETO NA GROFOT JOR- kiot izgled na grofot e reinkarnacija na la- GA e golem napredok vo odnos na svojot pret- tinovampirot, za koj{to }e stane zbor podoc- hodnik. Robert Kelijan o~igledno go prostu- na, so sjajna zali`ana kosa i sladnikava diral paranoidniot ton na poznatiot zombi- oficijalnost, no interesno e {to site preos- film NO}TA NA @IVITE MRTOVCI (NIGHT tanati likovi vo filmot ja povikuvaat pub- OF THE LIVING DEAD, 1968) na re`iserot
132 R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002
KINOPIS25prv.pmd 132 06-Aug-02, 21:29 Kristofer Li kako Drakula 133
KINOPIS25prv.pmd 133 06-Aug-02, 21:29 Xorx Romero, i mnogu raboti od nego vmetnal koi{to im nedostiga sjajot i eroti~nosta na vo svojot nov film, koj{to e snimen na prethodnite `enski filmski vampiri. Mo- lokaciite vo blizinata na San Francisko. `ebi Kelijan bi bil vo mo`nost na likot na Maloto nevino sira~e si igra na grobi{tata Drakula da mu dodade doza na sposobnost na pokraj zamokot na Jorga i sosem slu~ajno vklopuvawe vo urbaniot na~in na `ivot koga grobovite po~nuvaat da isfrlaat tela na ovoj ciklus ne bi bil tolku neo~ekuvano pre- `ivi mrtovci, koi trgnuvaat vo no}ta. Seka- kinat. ko, se pojavuva i grofot Jorga, a Kelijan n# Nikoj ne o~ekuval deka sedumdesetti- {okira so neo~ekuvaniot rez na _normalna- te }e dadat u{te eden golem naslednik na ta" zabava na fondot za obnova na siropita- grofot Drakula, a najmalku deka toj }e bide li{teto, kade {to u`asot na gostinskata pa- Crnec. Sekako, stanuva zbor za BLEKULA rada vo luksuzni kostumi e mnogu pobizaren (BLACULA, 1972) na re`iserot Vilijam od prethodnata scena. Pojavuvaweto na gro- Krein. Ako GROFOT JORGA bil rezultat na fot Jorga na zabavata e vo celosna soglas- sre}na slu~ajnost, koja, patem, ostvarila do- nost, verojatno, poradi faktot {to site dru- bar profit, toga{ BLEKULA bil produkt na gi ma`i se polo{i i od samiot Drakula. Jor- ~ista finansiska presmetanost. Tie godini, ga ja zapoznava ubavata asistentka na direk- pod naletot na crnite heroi, kakov {to bil torot na siropitali{teto, Sintija Nelson, [aft, od istoimeniot film (SHAFT, 1971), koja{to ja igra Mariet Hartli. Zabavata nas- Holivud kone~no stanal svesen za profitot koro e prekinata, vo momentot koga gostite {to mo`e da bide ostvaren od crnata publi- go otkrivaat nepoznatiot napa|a~, a Jorga vo ka. Vrz ovaa osnova, holivudskite producen- tekot na no}ta go ispra}a svoeto ozloglase- no vampirsko pleme da go masakrira semej- stvoto na Sintija. Ovoj napad e luda~ka orgi- ja na destrukcijata; vampirite na grofot Jor- ga ne se elegantni i senzualni `enki, tuku propadnati i grdi ve{terki, {to bavno se dvi`at kon nivnata `rtva so u`asna istraj- nost, {to potsetuva na zombi. Sintija, koja pod vlijanie na hipnozata go gubi pomneweto stanuva zatvorenik vo zamokot na Jorga, a nejziniot verenik, Dejvid po~nuva da se som- neva. Po serijata ubistva, policijata kone~- no donesuva odluka da go prebara zamokot na grofot Jorga. Vo kone~nata presmetka Dejvid go ubiva grofot, a Sintija go baknuva samo za da se uveri deka i toj stanal vampir. VRA]AWETO NA GROFOT JORGA e brilijantno izre`iran film. Robert Keli- jan uspeal preku distanciranosta {to ja nudi horor-filmot da uka`e na apsurdniot as- pekt na amerikanskoto srednoklasno op- {testvo. Izgleda deka Amerika kone~no do- bila vampiri kakvi {to zaslu`ila, osobeno vo kontekst na novite nacionalni heroi, masovnite ubijci kakov {to e ^arls Menson, vo sporedba so koi romanti~niot grof od Transilvanija e skoro nezna~aen i krajno nevpe~atliv. Za `al, karakterizacijata na grofot Jorga ne izlegla od ramkite na ve}e elaboriranata atmosfera, koja{to e pridru- `ena so kvaziromanti~nite repliki na gro- fot, no zatoa, pak, imame kontrapunkt pret- staven vo likot na vampirovite nevesti, na "Vkusete ja krvta na Drakula" (1970)
134 R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002
KINOPIS25prv.pmd 134 06-Aug-02, 21:29 ti re{ile na golemiot broj komercijalni scena od filmot TAKSIST (TAXI DRIVER, filmovi od minatoto da im dodadat _crna" 1976). orientacija, pravej}i evtini rimejkovi so Sedumdesettite godini na istorijata crni glumci. Vo sekoj slu~aj, idejata za crn na filmot mu dale u{te tri legitimni poja- Drakula mo`e da bide interesna. Kako {to vuvawa na amerikanskiot Drakula na ekra- Stoker, vo svojot roman, ja predizvikuva ~i- not, a zna~aen e i podatokot deka dva od ovie tatelskata publika so seksualnata isfrus- filmovi se snimeni vo Evropa. Filmot na triranost na viktorijanska Anglija, taka i Pol Morisi KRV ZA DRAKULA (BLOOD FOR crniot Drakula vo sovremenoto amerikansko DRACULA,1974) vo produkcija na Endi Vor- op{testvo se fokusira na frustraciite i hol, vsu{nost, e seksploataciona trash-ko- nevrozite na dominantnata _bela" kultura. medija, daleku poslaba od filmot MESO ZA So voobi~aena pretpazlivost, kako i FRANKEN[TAJN (FLESH FOR FRANKEN- sekoga{, American International Pictures ne mu STEIN, 1974) na istiot tandem. Udo Kir go dozvolile na ovoj aspekt na _crniot" vampir igra prokolnatiot i gladen grof, koj ja na- da izbie na povr{ina vo nivniot film, os- pu{ta Transilvanija vo potraga po mlada, ven vo edna scena vo prologot na filmot, vo nevina krv. Zaedno so svojot drzok i bezobra- koja glasnogovornikot na crnata nacija doa|a zen asistent, Drakula patuva so avtomobil vo zamokot na Drakula da bara pomo{ vo bor- do konzervativnata rimokatoli~ka Italija, bata protiv ropstvoto. Sekako, po gostoprim- kade {to se zapoznava so stariot blagorod- stvoto na Drakula ovoj borec za sloboda se nik, kogo go igra Vitorio de Sika, i negovite preobrazuva vo vampirot Blekula, ~ie{to ~etiri }erki. Za golema `al na Drakula po- telo vo kov~eg e natovareno na brodot za Los ve}eto deca ne se nevini, blagodarenie na Anxeles od dvajcata homoseksualci, trgovci mladiot i zgoden gradinar, kogo go igra so antikviteti, koi{to stanuvaat negovi pr- omileniot akter na Endi Vorhol, Xon Dale- vi `rtvi. Podocna prikaznata se razviva po sandro. Pri krajot na filmot, vampirot ja ve}e poznatoto kli{e i zapo~nuva potragata brka edinstvenata }erka-devica niz hodni- na vampirot po reinkarnacijata na negovata cite na zamokot, no taa e spasena od Dalesan- izgubena qubov. Toj ja nao|a devojkata Tina, dro, na kogo mu uspeva da i objasni koj e edin- no po somnevaweto na nejziniot prijatel, po- stveniot na~in da ja spasi. Scenata na smrt- licijata upa|a vo duvloto na Blekula, {to se ta na Drakula e najsme{na vo celiot film. nao|a vo napu{tena fabrika. Filmot zavr- Na Dalesandro mu uspeva da gi ise~e so se- {uva so proboduvaweto na srceto na Tina i kira site ekstremiteti na Drakula eden po so dezintegracijata na Blekula pod dejstvo eden, po {to srceto na osakateniot vampir na son~evata svetlina. stanuva lesen plen za glogoviot kolec. Vilijam Mar{al go igral Blekula vo Udo Kir so svojata serioznost e naj- tradicijata na _crnata" aristokratija, po ug- sme{niot Drakula vo istorijata na filmot led na Otelo, no za `al scenarioto i re`i- (toj e sekako i najsme{niot baron Franken- jata ne mu ovozmo`ile da se iska`e, a i pre- {tajn). Toj bil sposoben da go navesti samo- ostanatite likovi vo filmot ne se pove}e- so`aluvaweto i besot na impotentniot vam- slojni od onie vo rutinskite strip-karikatu- pir so sekoj slog na replikata i so sekoja ri. Prodol`enieto na ovoj film VRESKAJ ekspresija na napatenoto lice, bez da ja na- BLEKULA, VRESKAJ (SCREAM BLACULA pu{ti fasadata na izopa~enosta i izobli~e- SCREAM, 1973) vo re`ija na Robert Kelijan, nosta. Teoretski, Kir pretstavuval sovr{e- pretstavuva mal napredok vo odnos na svojot na inverzija na Drakula, ~ovek koj ja precenu- prethodnik, nasproti faktot deka scenari- va svojata mo} vo odnos na drugite. Sepak, oto e napi{ano vo psevdotragi~nata tradi- scenarioto na Pol Morisi nabrzo se pretvo- cija na Ku}ata na Drakula. Vampirot bara ra vo mehani~ka repeticija na krv i seks, a lek za svojata bolest preku crna magija i se nekolkute dobri {egi, kako {to e detinesto- vqubuva vo vudu-sve{teni~kata, koja{to ja to barawe hrana na grofot, samo potsetuvaat igra Pem Grir. Kelijan uspeva da ja povrze na mo`nite pravci vo koi mo`el da se razvi- ovaa sentimentalna ni{ka so odnosot me|u va ovoj film. vampirot i sovremenoto op{testvo, koj kul- Ortodoksnata adaptacija na Drakula minira vo scenata na ubivaweto na dvajcata vo re`ija na Den Kurtis e snimena 1974 godi- uli~ni makroa, koja ja najavuva legendarnata na vo Anglija, za amerikanskata televizija.
R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002 135
KINOPIS25prv.pmd 135 06-Aug-02, 21:29 Xek Palans go igral Nemrtviot, a Ri~ard Ma- gled na filmot, pokraj Bedem, zaslu`en e i teson verno go adaptiral romanot na Bram majstorot za specijalni efekti Albert Vit- Stoker, no za `al rezultatite se razo~aru- lok, ~ii efekti mu davaat nadrealen kva- va~ki. Poradi nekoja pri~ina Mateson sebe- litet na filmot. Osobeno se interesni ne- si si dal pravo na likot na Drakula da mu koi vizuelni momenti vo filmot, kako {to e pridodade nekoj vid frojdovska motivacija, Drakulovoto polzewe po yid{tata na zamo- koja rezultira so negovite no}ni aktivnosti, kot. Ovoj film, isto taka, zra~i i so nevero- na koja Kurtis neprestano ne potsetuva so jatna erotska energija, bez eksplicitna sek- flashback-ovite na negovata izgubena qubov. sualnost. Vo adaptacijata na Stokeroviot Duri ni Xek Palans, i pokraj svojot dobar iz- klasik, Bedem osobeno se zadr`al na tra- gled, ne se snao|a najdobro vo ulogata na de- gikata i prokletstvoto na ve~niot `ivot. Da kadentniot aristokrat, a vo nekoi sceni ne- se bide Drakula vo ovoj film i ne e kojznae govata igra potsetuva na igrata na Lugo{i, so kolku zabavno. Kone~nata presmetka so vam- toa {to e mnogu polo{a. Van Helsing vo ovoj pirot, koja{to se odviva na brodot so koj film e prika`an kako seriozen angliski Drakula bega od Anglija e osobeno original- xentlmen, za kogo zanimavaweto so vampir- na, kako i scenata na smrtta na Van Hel- izmot e samo edno negovo hobi. Ovie sing, vo koja ser Lorens Olivie katastrofalni gre{ki vo adap- iznenaduva so svoeto poznavawe tacijata na Drakula gi pravat na holandskiot jazik. u{te pofrustrira~ki i po- Istata godina, vo Ger- besmisleni naporite na manija, edna od najekscen- produkcijata da se dolo- tri~nite pojavi vo pono- vat site detali vo kos- vata istorija na german- timite i scenografija- skiot film, re`iserot ta. Verner Hercog, go sni- Najzna~aen za pod- mil rimejkot na Murna- `anrot na vampirskiot uoviot klasik NOSFE- film, od ovie tri fil- RATU. Sepak, ova ne e ma, e i edinstveniot horor-film. Celta na koj e snimen vo Ameri- Hercog ne e da ne upla- ka. Toa e DRAKULA na {i. Ritamot na filmot re`iserot Xon Bedem, e baven, meditativen, no snimen vo 1979 godina. toa mu pridoneslo kon op- Ovoj film go krasat iz- {tiot vpe~atok na morni- vonrednite akterski ostva- ~avost i na poimaweto na ruvawa, kako i sovr{enata vampirskata estetika. Fil- re`ija, koja{to go dr`i filmot mot NOSFERATU, vampirot gi na rabot na hororot i prefinetata obedinuva qubitelite na _Princot ironija. Frenk Langela, koj mnogu godini na temninata" od site ubeduvawa. Spored go igral Drakula vo istoimenata brodvejska zborovite na Verner Hercog _Nosferatu e pretstava, mu dal na ovoj klasi~en filmski veli~estven moderen junak osuden na proklet- lik napolno nova dimenzija. Negoviot Draku- stvoto na ve~en `ivot bez qubov". Klaus Kin- la se odnesuva kako vistinski grof: negovi- ski, e odli~en vo ulogata na vampirot, potpol- te maniri se aristokratski, a negovata priv- no potisnuvaj}i go svoeto ego, za razlika od le~nost e neodoliva. Langela e opkru`en so site svoi prethodnici. Hercog bil napolno izvonredna akterska ekipa: vo ulogata na svesen deka Kinski e mo`ebi edinstvetniot Van Helsing se pojavuva stariot angliski akter koj so celoto svoe telo mo`e da ja do- blagorodnik Lorens Olivie, a svojot prido- lovi nesre}ata na glavniot lik. Nasproti nes go dal i izvonredniot Donald Plezens, negovata grdost e postavena klasi~nata uba- veteranot na britanskiot horor-film, koj na vina na Izabela Axani koja se pojavuva vo nekoj na~in vospostavil vrska me|u Drakula ulogata na Lusi Harker, {to e fantasti~en na Hammer - produkcijata i besmislenite spoj na likovite na Mina i Lusi od romanot. amerikanski ekspres-adaptacii i eksploa- Vo osumdesettite godini filmskata tacii na Stokerovata tema. Za kone~niot iz- produkcija i publikata kako da mu go svrtea
136 R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002
KINOPIS25prv.pmd 136 06-Aug-02, 21:29 grbot na besmrtniot Drakula. Re`iserite, filmskata umetnost. Geri Oldman mu dava kakvi {to se Ves Krejven, Xon Karpenter i izvonredna dvozna~nost na likot na Draku- ve}e spomnatiot Xorx Romero, sprovele ma- la, a Entoni Hopkins e fascinanten vo uloga- la revolucija vo `anrot na horor-filmot. ta na Abraham Van Helsing. Kianu Rivs i Stravot i u`asot od zamokot na Drakula i Vinona Rajder, kako Xonatan Harker i Mina laboratorijata na d-r Franken{tajn se selat Marej, so~inuvaat fantasti~en par, a sekako vo mirnite, idili~ni predgradija na ameri- mora da se spomne i kultniot muzi~ar Tom kanskite gradovi. Osumdesettite defini- Vejts, koj{to e, mo`ebi, najdobriot Renfild tivno mu pripadnaa na Fredi Kruger, a zom- vo istorijata na filmskiot Drakula. Vi- bite, u{te eden vid `ivi mrtovci, no bez du- zuelniot na~in na raska`uvawe vo ovoj film {a i emocii, stanaa popopularni od vampi- e doveden do sovr{enstvo. Filmot po~nuva rite. _Japievskite" materijalisti~ki osum- so kadrot na kupolata na crkvata Sv. Sofija desetti, trkata za {to pogolema zarabotu- vo Konstantinopol. Crkvata e obviena so va~ka na kino-blagajnite i ki~-estetikata magla, a na nejzinata kupola se nao|a ogromen nemale sluh za eden aristokrat kakov {to e krst. Kamerata od sredniot plan na kupola- grofot Drakula. Vo tie godini Drakula bil ta preminuva na krupen plan na krstot. Vo toj poprisuten vo reklamite i besmislenite te- moment, maglata go pokriva krstot, a sled- leviziski serii, otkolku na filmskoto noto {to go gledame e negovoto pa|awe i platno. Duri i negovite retki pojavuvawa na kr{ewe. Vo momentot na udarot, se vra}ame filmskoto platno ne bile uspe{ni. Filmot na kupolata na crkvata, kade {to Turcite go MAMA DRAKULA (MAMA DRACULA, 1988), so zamenuvaat krstot so polumese~ina. U{te na oskarovkata Luiz Fle~er vo naslovnata ulo- samiot po~etok na filmot, Kopola i navestu- ga, e samo `alen obid na ovaa akterka da ja va na publikata deka filmskata prikazna }e povtori svojata uloga od filmot LET NAD bide raska`ana so pomo{ na vizuelni simbo- KUKAVI^KOTO GNEZDO (ONE FLEW OVER li. Se nao|ame vo petnaesettiot vek i knezot THE CUCKOO'S NEST, 1975). U{te polo{ e Vlad so svojata armija vojuva protiv tur- filmot TRANSILVANIJA 6-5000 (TRANSYL- skite osvojuva~i. Vra}aj}i se od eden pohod VANIA 6-5000, 1985), snimen vo Jugoslavija. kaj svojata sakana `ena, Vlad doznava deka Edinstven film so pogolema vrednost od taa se samoubila poradi la`nata vest za ne- ovie dva e filmot DA SE UMRE ZA (TO DIE govata smrt. Se ~ini deka Bog si poigral so FOR, 1989) koj{to likot na Drakula go smes- sudbinata na svojot vojnik. Vlad, koj{to tuva vo moderniot, moralno degradiran Los o~igledno ne ja pro~ital knigata za Jov vo Anxgeles, vo koj vampirot Vlad Tepi{ se Biblijata, se svrtuva kon Satanata i vrz vqubuva vo devojka koja trguva so nedvi`- sebe go navlekuva prokletstvoto na ve~en nini. Vo sekvelot na ovoj film SINOT NA `ivot bez qubov. Scenarioto na Xejms V. TEMNINATA: DA SE UMRE ZA 2 (SON OF Hart ne prefrluva vo viktorijanskiot Lon- DARKNESS: TO DIE FOR 2, 1991), Vlad Tepe{ don, kade {to mladiot i ambiciozen Xonatan na neobjasniv na~in stanuva d-r Maks [rek Harker dobiva povik za delovno patuvawe vo (!?), upravnik na bolnicata koj e vo potraga zafrlenite predeli na Transilvanija. Ak- po heroinata, koja{to po gre{ka go posvoila cijata na filmot od London, vo koj{to pole- negovoto poluvampirsko bebe. U{te eden ka izleguva sonceto na modernoto vreme, se film vreden da se spomene e VDOVICATA NA prenesuva dlaboko vo Karpatskite Planini, DRAKULA (DRACULA'S WIDOW, 1989) so seks- koi, s# u{te, go sonuvaat sonot na svoeto mi- simbolot Silvija Kristl, vo re`ija na Kris- nato. Prikaznata koja sledi, ni e dobro poz- tofer Kopola, koj so ovoj film go najavuva go- nata: grofot Drakula ja igra svojata uloga na lemiot film na svojot slaven ~i~ko Frensis qubezen, no ~uden doma}in, se do momentot Ford Kopola. koga }e ja vidi fotografijata na Harkerova- Filmot DRAKULA NA BRAM STOKER ta svr{enica, Mina, koja{to e reinkarnacija (BRAM STOCKER'S DRACULA, 1992) e najver- na negovata izgubena qubov. Vo momentot nata, a sekako i edna od najuspe{nite adap- koga }e ja zdogleda slikata na Mina, nesre}- tacii na Stokeroviot roman. Mo}ta na Kopo- niot grof vrz nea istura mastilo, koe napol- la pi{aniot zbor da go pretvori vo slika, no ja pokriva, sli~no so na~inot na koj i Mina kako i izvonrednata raspredelba na ulogite podocna }e ja pokrie senkata na vampirot se najgolemi kvaliteti na ova remek-delo na {to ja progonuva niz London. Xonatan Harker
R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002 137
KINOPIS25prv.pmd 137 06-Aug-02, 21:29 stanuva zarobenik na nevestite na Drakula. Drakula se obiduva da ja zavede Mina. Mina Drakula, pak, po efektnata monta`na sek- e ispla{ena. Saka da si odi doma. Drakula ja venca na patuvaweto pristignuva vo London, smiruva: _Ne pla{i se od mene". Na ekranot, menuvaj}i gi site mo`ni oblici, {to gi zema zad niv, minuva vozot na bra}ata Limier. vo tekot na filmot. Taka, na primer, vo mo- Replikata na grofot Drakula mo`eme da ja mentite na glad (fizi~ka i seksualna), toj se pro~itame i na sledniov na~in: _Ne pla{i se transformira vo yver sli~en na vrkolak, od mene, zatoa {to te sakam. Jas, kako i ovoj dodeka, pak, vo scenite vo koi ja zaveduva voz, sum samo slika, znak, simbol na film- Mina gi zema likot i teloto na mladiot skoto platno". princ Vlad. Kopola ne samo {to go dovel Iako superioren, filmot DRAKULA Drakula vo civiliziranoto op{testvo, tuku NA BRAM STOKER ne e edinstven film za so pomo{ na Oldman mu dal materijalna mo} besmrtniot grof snimen vo devedesttite. i {arm, {to go pravi sposoben da ja zavede U{te vo samiot po~etok na decenijata, po- Mina i da ja ottrgne od racete na nejziniot to~no vo 1990 godina, e snimena horor-kome- anemi~en svr{enik. Vpe~atliva e i scenata dijata ROKULA (ROCKULA, 1990) so tinejxe- na zaveduvawe vo kinoto vo koe, verojatno, rot Drakula, koj poradi pove}evekovnoto za prvpat, se prika`uva filmot na bra}ata prokletstvo ne mo`e da ja izgubi nevinosta. Limier VLEGUVAWE NA VOZOT VO STANI- ^etiri godini podocna se pojavuva filmot CATA (mal oma` na filmskata umetnost). DECATA NA DRAKULA (CHILDREN OF DRAC-
"Blekula" (1972)
138 R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002
KINOPIS25prv.pmd 138 06-Aug-02, 21:30 ULA, 1994), a vo 1998 godina se pojavuva fil- Sosema e razbirlivo {to gleda~ite so mot so intrigira~ki naslov UMRI MA[KI silna rimokatoli~ka zadnina, bile pooset- DRAKULA (DIE HARD DRACULA, 1998). No, e- livi na idejata za duhovnoto zlo i negovite dinstven film, osven filmot na Kopola, koj manifestacii, kakva {to e vampirizmot. Mi- nai{ol na pogolem odziv kaj publikata e pa- tot za vampirot ne e te{ko da se povrze so rodijata na Mel Bruks, DRACULA: DEAD AND {panskata legenda za Don @uan, suroviot i LOVING IT od 1995 godina. Ovoj film, so Les- nepobo`en qubovnik. Ne e iznenaduva~ki ni li Nilsen vo ulogata na Drakula e samo u{te faktot {to idejniot tatko na prviot gotski eden neuspe{en obid na Mel Bruks da napra- vampir, Lordot Bajron, vo golema mera se vi dobra parodija, zasnovana vrz s# u{te, ak- identifikuval so likot na Don @uan, komu tuelno filmsko ostvaruvawe. Po ovoj film, mu ja posvetil i edna od negovite najgolemi Drakula mora{e da stane postrpliv i da go poemi. pri~eka noviot milenium i novite filmski Od site latinoamerikanski zemji Mek- avtori, da go izvle~at od ovaa kriza. siko e, verojatno, najgolemiot proizvoditel na fantasti~ni filmovi, no te{ko e meksi- DRAKULA I "TRETIOT SVET" kanskite filmovi za vampiri da se sporedat so vampirskite filmovi od Evropa i Sever- Drakula otsekoga{ bil interesen za na Amerika. Meksikanskata kinematografi- _vtoriot" i za _tretiot svet" (ne samo vo ge- ja dejstvuva na sosema razli~en kulturen pa- ografsko-politi~ki, tuku i vo sociolo{ki i zar, pa poradi toa i `anrovskiot materijal seksolo{ki smisol - homoseksualcite, feti- e sosema razli~en. Kon komercijalniot uspeh {istite i porno-zavisnicite). Interesno e na nekoe filmsko ostvaruvawe vo pomala {to prvata adaptacija na romanot DRAKULA mera pridonesuva naracijata, a vo pogolema NA BRAM STOKER e snimena i prika`uvana mera pridonesuva spektaklot, koj, vsu{nost, vo postrevolucionerniot Sovetski Sojuz, ce- pretstavuva beskone~no povtoruvawe na ve- li dve godini pred premierata na NOSFER- }e prifatenite, odoma}ineti konvencii. Ti- ATU na Murnau. Filmot se vikal DRAKULA i pi~en primer e serijalot za maskiraniot bo- e snimen vo 1920 godina, no za `al negativot ra~ El Santo, ~ii{to mnogubrojni filmovi i kopiite na ovoj film se uni{teni pod ne- se zasnovaat vrz beskone~nite bore~ki me- razjasneti okolnosti. Sli~na e i sudbinata ~ovi so site mo`ni zapadni zlostornici, ka- na ungarskiot film DRAKULA, snimen dve godini ko {to se Drakula, Franken{tajn, Xek Mevo- podocna vo re`ija na Karol Lajtai. Ovie dva fil- sek, Hitler, a vo eden film negov protivnik ma, verojatno, bile i edinstvenite obidi za adap- e i samiot Satana. Vo filmot SANTO EN EL tacija na romanot na Stoker na po~vata na TESORO DE DRAKULA, vo ulogata na Draku- Isto~na Evropa. Se ~ini deka Drakula preferi- la se pojavuva akterot Aldo Monti. Pozna~aj- ral da zboruva {panski. ni od serijalot za El Santo, se meksikan- Popularnosta na ovaa tema vo zemjite skite serijali koi go tretiraat Drakula od {pansko govorno podra~je e prepoznaena kako glaven lik, iako pod drugo ime. Prviot u{te vo 1931. godina, od strana na Universal od niv zapo~nal vo istata godina koga i Ham- Pictures, koga ova studio so pomo{ na ve}e mer-oviot serijal za Drakula, i toa so fil- koristenite lokacii i scenografijata od mot VAMPIR (EL VAMPIRO, 1957) so German filmskiot hit so Bela Lugo{i, ja producira- Robles vo ulogata na vampirot grof Lavud. lo verzijata na DRAKULA na {panski jazik, Izbegnuvaj}i gi opasnite stapici na gotska- vo re`ija na Xorx Melford. Vo toa vreme, ta literatura, Lavud e pretstaven kako mo- koga nahsinhronizacijata, s# u{te, pretsta- deren vampir vo sovremeno latinsko opkru- vuvala problem, presnimuvaweto na filmot `uvawe. Ovoj lik naskoro se vratil na film- na drug jazik bil edinstven na~in za pro{i- skoto platno, vo filmot KOV^EGOT NA ruvawe na vlijanieto na filmskata kompani- VAMPIROT (EL ATAUD DEL VAMPIRO), no ja vo zemjite od razli~no govorno podra~je. ovojpat vo pridru`ba na ludiot nau~nik i Za `al, i ovaa verzija na DRAKULA e zagube- muzejot na voso~ni figuri. Lavud go otvoril na. Sepak, Karlos Viljarias vo filmskata patot za noviot, pokomleksen vampir, Nos- istorija }e bide zapi{an kako prv akter koj tradamus, koj svojot serijal go zapo~nal so ja tolkuval ulogata na grofot Drakula na filmot PROKLETSTVOTO NA NOSTRADA- {panski jazik. MUS (LA MALEDICTION DE NOSTRADAMUS).
R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002 139
KINOPIS25prv.pmd 139 06-Aug-02, 21:30 Inaku, vampirot Nostradamus e sin na pozna- energija i intelegencija koja{to ja poseduva tiot astrolog od {esnaesettiot vek. Vo site ovoj lik vo romanot. Isto taka, site onie _do- filmovi od ovoj serijal (vkupno ~etiri), bro osvetleni i topli sobi", koi{to Stoker Nostradamus vojuva protiv meksikanskiot detaqno gi opi{al vo svoeto delo, se Van Helsing, profesorot Dolenc, i se obidu- zameneti so ogromniot zamok-mrtove~nica, va da go uni{ti svetot. Najuspe{en film od vo koj Harker i Drakula ve~eraat vo celosen ovoj serijal e filmot vo koj Nostradamus se mrak. Namesto Drakulovoto polzewe po yi- obiduva da isprovocira celosno zatemnuva- di{tata na zamokot, ovde go imame Harkero- we na sonceto. viot skok od prozorecot, po koj se budi vo Vo [panija, hororot ne se smetal za klinikata na Van Helsing, vo viktorijanska- popularen `anr se do 1961 godina, koga sub- ta Anglija, koja ovde neodolivo potsetuva na Franken{tajn filmot STRA[NIOT D-R OR- moderna [panija. Odli~ni se scenite vo LOF (THE HORRIBLE DR. ORLOFF) do`iveal klinikata vo koi, vo ulogata na Renfild, se golem uspeh na kinoblagajnite. Re`iserot na pojavuva Klaus Kinski, no dejstvieto koe ovoj film, dobro poznatiot Hes Franko, va- sledi e dosta stati~no i gi sledi samo naj- riral pome|u standardite na softcore porno- elementarnite aspekti na prikaznata na filmot i fantasti~nata sodr`ina. Franko Stoker. Scenata na smrtta na Lusi, koja e ed- relativno docna zapo~nal da eksperimenti- na od najdobro napi{anite vo romanot, ovde ra so vampirskata tematika. Negov prv vam- preminuva vo definitivno najpateti~nata pirski film so seksualna orientacija e scena vo istorijata na filmskiot Drakula. filmot VAMPIROS LESBOS od 1971 godina, Mizernata triler-konstrukcija, koja e takva, vo koj edna Amerikanka e progonuvana od verojatno, poradi faktot {to scenarioto go preubavata sledbeni~ka na grofot Drakula. pi{uvale petmina scenaristi, go pravi fil- Vo ovaa germansko/{panska koprodukcija se mot GROFOT DRAKULA u{te polo{ od efti- pojavuva i Denis Prajs, koj ja tolkuva glavna- nite seksploataciski, no nepretenciozni ta uloga vo sledniot film na Franko, DRA- filmovi na Hes Franko. KULA PROTIV D-R FRANKEN[TAJN (DRACU- Tradicijata na Franko ja prodol`il LA CONTRA EL DOCTOR FRANKENSTEIN, {panskiot horor re`iser Leon Klimovski. 1972). Ulogata na Drakula, vo ovoj film ja Vo negoviot bogat filmski opus, vo koj{to tolkuva akterot Hauard Vernon. Toj se vra}a glavna yvezda e kultnata figura na {panski- vo istata uloga i vo prodol`enieto na ovoj ot horor-film, Paul Ne{i, zna~ajno mesto film EL HIJA DE DRAKULA, vo koj povtorno e zazemaat bizarnite filmovi koi go obrabo- opkru`en so golemo koli~estvo na golo `en- tuvaat mitot za groficata Batori. Vo prviot sko meso. Sepak, pred da gi snimi ovie seksi- od niv, LA NOCHE DE WALPURGIS, krvavata Drakula filmovi, Hes Franko se obidel ver- grofica mu se sprotivstavuva na vrkolakot. no da go prenese romanot na Stoker na film- Negovo prodol`enie e filmot EL RETURNO skoto platno. Toa bil i eden od uslovite na DE WALPURGIS. Bez da go anga`ira Ne{i, Kristofer Li, pred da ja prifati naslovna- Klimovski go re`ira filmot SAGATA ZA SE- ta uloga vo negoviot film GROFOT DRAKULA MEJSTVOTO DRAKULA (SAGA OF THE DRAC- (EL CONDE DRACULA, 1970). Pred vovednata ULAS, 1972), vo koj ve}e ostareniot grof sekvenca odi natpis vo stilot _Sega za prv o~ajni~ki bara na~in da ja prodol`i svojata pat }e vi go prika`eme toa {to go napi{al loza. Paul Ne{i go igra Drakula vo u{te Stoker", no duri ni prvite nekolku minuti eden o~aen film (vo sopstvena re`ija). Sta- od filmot, vo koi Harker patuva vo vozot za nuva zbor za filmot GOLEMATA QUBOV NA Bistric, ne funkcioniraat kako {to treba. GROFOT DRAKULA (EL GRAN AMOR DEL CON- No}noto vozewe so ko~ijata do zamokot na DE DRACULA), koj ne bil prifaten od publika- Drakula, snimena so tehnikata _den za no}", ta. i koe treba da bide edna od klu~nite sceni I filipinskata kinematografija da- vo filmot, e o~ajna. Sepak, Kristofer Li, vo la svoj pridones vo prodol`uvaweto na naj- ulogata na grofot, so golemite obeleni dolgove~niot filmski (i ne samo filmski) musta}i, najmnogu se pribli`uva do Stoker- mit. Prviot filipinski film za Drakula e oviot opis na likot na Drakula. Poradi ne- TAJNITE NA DRAKULA (SECRETS OF DRAC- koja pri~ina, Franko go prika`al Drakula vo ULA) od 1964. godina. Sledat BETMEN PRO- skoro pogrebna atmosfera, otfrlaj}i ja seta TIV DRAKULA (BATMAN FIGHTS DRACULA,
140 R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002
KINOPIS25prv.pmd 140 06-Aug-02, 21:30 dina turskiot re`iser Mehmet Muftar go snimil filmot ISTANBULSKIOT DRAKULA (DRAKULA ISTANBUL'DA) so Atif Kaptan vo ulogata na Drakula. Vo Ju`na Koreja vo 1961 godina e snimen filmot DRAKULA (AHKEA KKOTY), koj{to e remake na klasikot na Ham- mer Pictures, a vo Japonija vo 1975 godina e sni- men ZLOTO NA DRAKULA (CHI O SUU BARA). Vampirite otsekoga{ bile perverzni. Istrajnosta na nivnoto besmrtno bitie, zas- novano na konzumirawe ~ove~ka krv, vetuva razgoleni grla i gradi, kako i penetracija so dolgite, ostri zabi. Vampirskite filmovi opfa}aat {irok spektar na _nevoobi~aena" seksualnost, koja se vrzuva so terminot sado- mazohizam. Poradi potencijalnata opasnost ovoj termin da bide sfaten pogre{no, izdvo- iv tri razli~ni kategorii (manifestacii) na sado-mazohizmot: feti{izam, vrzuvawe i dominacija. Ovie kategorii se sre}avaat vo, re~isi, site filmovi na vampirskata kine- matografija, bez ogled na periodot, produk- cijata ili zemjata od koja doa|aat. Poimot na feti{izmot prvenstveno se vrzuva za oble- kata ili za drugi objekti {to asociraat na dominacija, kako {to se ko`eni ~izmi so ek- stremno visoki potpetici, ili pak, vojni~ka uniforma. Feti{ mo`e da pretstavuva i od- reden materijal, naj~esto ko`a, guma, svila i `elezo. Vo ovoj kontekst, smetam deka namet- kata na Drakula e feti{iziran del od vam- pirskata uniforma, koj go pretstavuva samo glavniot, najprepoznatliviot del od negova- ta garderoba, {to ja poednostavuva komuni- kacijata so publikata. Kako {to ko`eniot okoluvratnik za ku~iwa ja simbolizira do- minacijata, taka i dolgata crna nametka go simbolizira vampirizmot. Prvata scena od filmot ]ERKITE NA TEMNINATA (DAUGH- TERS OF DARKNESS,1970) ni ja prika`uva groficata Batori vo krajno feti{izirano izdanie. Taa doa|a so golema crna limuzina, German Robles vo "El Vampiro" (1957) vozena od nejzinata robinka Ilona. Izleguva od limuzinata i nie gi gledame nejzinite vi- 1967), DRAKULITA (DRACULITA, 1969), LU\E- soki, ko`eni crni ~izmi. Kamerata lizga po TO OD AKCIJA GI SRE]VAAT @ENITE NA teloto na groficata, i gledame deka taa e DRAKULA (MEN OF ACTION MEET WOMEN OF oble~ena vo crno. Go zabele`uvame nejzini- DRACULA, 1969) i DRAKULA NA FILIPINI- ot izrazeno bled ten i nejzinite krvavo cr- TE (DRACULA GOES TO R.P.) od 1974 godina. veni usni, a preostanatiot del od nejzinoto Pokraj ovie kinematografii, vo koi lice voop{to ne se gleda, zatoa {to e vo sen- temata za besmrtniot grof isprovocirala ka. I onoj mal vidliv del od nejzinoto lice e vistinska lavina filmovi, gi bele`ime i feti{iziran so crniot prevez koj{to go pok- poedine~nite obidi na filmskite avtori od riva. Vo narednite sceni, koga publikata na _tretiot svet". U{te vo damne{nata 1952 go- nedvosmislen na~in doznava deka grofica-
R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002 141
KINOPIS25prv.pmd 141 06-Aug-02, 21:30 ta, vsu{nost, e vampir, taa ja oblekuva crna- ta ko`ena nametka so patenti, {to e moderna varijacija na tradicionalnata, lugo{ievska vampirska nametka. Asocijacijata so feti- {iziranata obleka e konzistentna so temata na filmot, koja vklu~uva dominacija i sado- mazohizam. Dodeka feti{izmot e na~in na komunikacija, so koj se sugeriraat eventual- nite sado-mazohisti~ki elementi vo ovoj film, nekoi filmovi za Drakula i vampiri- te ne se pla{at od otvoreno prika`uvawe na vrzuvawe, koe ponekoga{ vklu~uva i stegawe i kam{ikuvawe. Vo ve}e spomenatiot film GOLEMATA QUBOV NA GROFOT DRAKULA na Paul Ne{i imame sosem eksplicitna scena na vrzuvawe, so gola devojka koja u~estvuva vo ritualot na voskresnuvawe na Drakulova- ta nevesta. Dominacijata e va`en element vo site vampirski filmovi. Drakula otsekoga{ go imal Renfild. Replikata na Dvajt Fraj, "Yess, master", e vlezena e vo antologijata na horor-filmot. Drakula vladee so Renfild so pomo{ na telepatijata i vetuvaweto ve- ~en `ivot. Sekako, Drakula ima i svoi neves- ti. Iako ne e sosem jasno, izgleda deka trite _}erki na no}ta" vo zamokot na Drakula sta- nale vampirki po svoja volja, no, sepak, mu se pokoruvaat na grofot. Nivniot odnos, vo psi- holo{ka smisla, e incestuozen, zatoa {to Drakula ne e samo niven qubovnik, tuku i ni- ven roditel. Idejata za _vampirskite neves- ti" uka`uva na seksualnata povrzanost pome- |u vampirot i negovata `rtva. Vampirot ja na- pa|a (siluva) `rtvata i ja zadr`uva kaj sebe, kako svoj rob. Na pove}e na~ini odnosot vam- pir/`rtva gi otslikuva odnosite gospodarka/ rob ili gospodar/robinka vo svetot na sado- mazohizmot. Golemiot horor-pisatel i re`i- ser Klajv Barker, isto taka, go povrzuva vam- pirskiot film so sado-mazohizmot: _... koga Drakula ja griznuva devicata... taa do`ivuva seksualno iskustvo vo momentot na griznuva- weto, i poradi toa umira, {to istovremeno ja pribli`uva kon zadovolstvoto. Ovaa dvosmis- lenost e apsolutno isplanirana, duri i vo naj- ~istite, `anrovski filmovi za Drakula...". Vampirite ne se kako drugite filmski ~udo- vi{ta; vo pove}eto slu~ai tie se ekstremno privle~ni. Tie se unikatni, nivnata seksualna privle~nost gi naveduva devojkite {irum da gi otvorat prozorcite na nivnite spalni sobi, da gi simnat raspetijata od nivnite grla i strp- livo da go ~ekaat bakne`ot na vampirot i vetu- vaweto na ve~noto zadovolstvo.
142 R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002
KINOPIS25prv.pmd 142 06-Aug-02, 21:30 Ovoj seksualen aspekt na Drakula gi viva na fizi~ki, tuku na psiholo{ki plan. navel softcore i hardcore porno producentite Sepak, vo odnosot na Drakula so Renfild, da razmisluvaat na ovaa tema. Eden od pr- srame`livo se nayira homoseksualen odnos. vite seksploataciski filmovi vo koi se po- Prv film posveten na navodnata homoseksu- javuva likot na grofot Drakula e francus- alnost na Drakula e od pornografska pro- kiot film SEKSIRELA (SEXYRELLA) od dukcija, DRAKULA I MOM^IWATA (DOES 1968 godina. Slednata godina se pojavuva i DRACULA REALLY SUCKS? / DRACULA AND amerikanskiot porno-film DRACULA SUCKS, THE BOYS). Sleduvaat italijanskiot film so glumecot koj se pojavuva pod psevdonimot so prili~no dolg naslov II CAVALIERA CON- Xorxo Drakula. Filmot GROFOT EROTIKA, STANTE NIKOSIA DEMONIAKO OVVERO DRA- VAMPIROT (COUNT EROTICA, VAMPIRE) e CULA IN BRIANZA od 1975 godina i amerikan- snimen 1971 godina, a horor-porno-filmot skiot film GAYRACULA od 1983 godina. Vo SPERMULA (SPERMULA) e snimen vo 1976 go- ovaa kategorija filmovi spa|a i filmot dina. Re`iser na ovoj francuski film e Dragula, ~ij{to glaven lik e eden vampir- [arl Maton, a glavnite ulogi gi tolkuvaat transvestit. Interesen e i podatokot deka Dejl Hadon i Udo Kir. Sekako, vo ovoj film postojat dve aktivni zdru`enija na homosek- stanuva zbor za edna vampirka koja namesto sualci, koi se zanimavaat so prou~uvawe na so krv se hrani so ne{to drugo. Ma{kata por- vrskata pome|u vampirizmot i homoseksual- no-yvezda Xejmi Gilis za prv-pat se pojavuva nosta. Toa se organizacijata Secret Room i vo ulogata na Drakula vo 1979 godina, vo fan-klubot so opskurno ime Bite Me in the Cof- rimejkot na filmot DRACULA SUCKS, a vo fin Not in the Closet Fan Club. 1981 godina ja povtoruva istata uloga, no vo Iako ne spa|a vo ovaa grupa filmovi, dru{tvo na Vanesa Del Rio i Samanta Foks sepak, naveduvam u{te eden film {to mu vo filmot DRAKULA EGZOTIKA (DRACULA pripa|a na eden napolno drug svet - svetot na EXOTICA). Go bele`ime u{te i hardcore por- ti{inata. Stanuva zbor za filmot DEAFULA no-filmot VANDA JA OSVOJUVA TRANSIL- na amerikanskiot re`iser Piter Viksberg, VANIJA (WANDA DOES TRANSILVANIA, 1990) koj prikaznata na Bram Stoker ja raska`uva vo produkcija na kompanijata Venus 99 Video, so celosno poinakov jazik - jazikot na gluvo- vo re`ija na Ken Gibs. Vo ovoj film svoite nemite. izvonredni _akterski sposobnosti" gi poka- `uvaat yvezdite na sovremenata porno-pro- IKONOGRAFIJATA I SIMBOLIKATA NA dukcija Aja, Kiti Lav, Rene Morgan, Xeri Bat- VAMPIRSKIOT FILM ler i Toni Montana. Vo mnogu op{testveni ureduvawa, niz Vampirot, gospodarot na no}ta, e su{- vekovite, seksualnosta bila dlaboko potis- testvo {to `ivee na granicata pome|u ovoj i nuvana, a vampirot stanal simbol na oslobo- onoj svet, buntovnik {to so pomo{ na drevna- duvaweto na seksualnata energija. Za vreme ta eres, uspeva da ja dostigne besmrtnosta i na hristijanskata dominacija na Zapad, homo- pokraj oficijalnite nebeski gospodari i seksualnoto odnesuvawe, isto taka, bilo za- gor~livite piluli na pobo`nosta. Zatoa, toj du{uvano, pa mo`elo da se o~ekuva deka e prokolnat poradi gre{niot, no veli~es- ovaa potisnuvana seksualnost }e bide povr- tven triumf na setilnoto i sladostrasno te- zana so vampirizmot vo kni`evnata i film- lo, nad svetiwata i neprikosnovenosta na skata fikcija. Homoseksualniot aspekt na du{ata. Besmrtnosta na ~udovi{teto e vampirizmot vo literaturata i na filmot, blisko povrzana so faktot deka toa mora da glavno, se vrzuva za `enskiot vampir, a ba- gi uni{ti drugite za da opstane. Me|utoa, vo ziran e prvenstveno vrz legendite za grofi- nekoi filmovi za Drakula, toj ne e prika`an cata Batori i novelata Karmila. Za razlika kako su{testvo {to ja prifa}a ili {to e za- od Karmila i groficata Batori, Drakula e dovolno poradi svojata besmrtnost. Besmrt- izrazito heteroseksualen. Drakula ne se nosta e prokletstvo od koe se bara izbavuva- hrani so krvta na Xonatan Harker, toj nego im we. Temata na parazitsko `iveewe, t.e. `i- go prepu{ta na svoite qubovnici. Drakula veewe na smetka na tu|ata smrt, ne naveduva ne gi bira potencijalnite svr{enici na u{te edna{ da razmislime {to pretstavuva Lusi, nego go interisiraat samo Lusi i Mina. vsu{nost, Drakula vo horor-filmovite. Negovata konfrontacija so ma`ite ne se od- Mnogu filmovi od ovoj `anr se zanimavaat
R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002 143
KINOPIS25prv.pmd 143 06-Aug-02, 21:30 so u`asot na bolesta i so nejzinata vrska so ra u{te od sredniot vek. Spored hristijan- smrtta. Deka nie, kako lu|e, gledame na bo- skoto veruvawe, vampirot e demonski enti- lesta kako na smrt mo`e da se vidi vo fak- tet, dete na Satanata koe mo`e da bide pov- tot {to tradicionalnite raskazi za boles- redeno so pravilno koristewe na sakralni- tite bile i prikazni na stravot: ^uma na Al- te simboli. Sonceto, koe go ubiva vampirot, ber Kami, Dnevnikot na godinata na ~umata isto taka, mo`e da bide zemeno kako simbol od Daniel Defo i Godinata na smrtta na Ru- na ~istotata. Rimskiot i etrurski bog Mitra, ben Merlis. Tradicijata na vampirot Draku- koj spored nekoi istori~ari na religijata e la o~igledno e vrzana za bolesta. Vo filmot predvesnik na Hristos, bil bog na Sonceto. NOSFERATU na Murnau me|unatpisite n# iz- Glogoviot kolec, koj vo legendite i vo vam- vestuvaat deka lu|eto ja smetaat nepoznata- pirskata fikcija e neizbe`no oru`je za ta smrt za zaraza. Vo ovoj film slikata na uni{tuvawe na Nemrtviot, mo`e da se inter- vampirot postojano se izedna~uva so snim- pretira kako sredstvo za vrzuvawe na vampi- kite na staorcite. Pristanuvaweto na bro- rot za zemjata, na koja, po priroda, bi treba- dot na smrtta zna~i i osloboduvawe na lo da $ pripa|a. staorcite koi ja simboliziraat bolesta, ka- Grotesknite vampiri od filmot SE- ko vo stvarnosta, taka i vo kni`evnosta i na DUMTE BRA]A GO SRE]AVAAT DRAKULA im filmot. Znakot na vampirot, dvete dupki na se mnogu pobliski na zapadnite vampiri, vratot, e znak na bolesta, koj potsetuva na otkolku na vampirite od drevnite kineski sipanici. Drakula e fizi~ki simbol na viru- legendi. I tie, kako i vampirite od hristi- sot koj gi uni{tuva onie koi {to gi sakame, janskiot svet, ne gi sakaat svetite simboli, koj{to doa|a vo no}ta, dodeka spieme. Vampi- kakov {to e, na primer, statuata na Buda, i rot toga{ e otelotvoruvawe na virusot, so mo`e da bidat ubieni so kolec (poprvo so koj ne mo`eme da se nagodime, konverzija na srebren, otkolku so glogov). ^istite metali, nepoznatoto - smrtta, bolesta i fizi~koto naj~esto srebroto i zlatoto, spored legen- zlo. Nie ne ja razbirame, nitu, pak, mo`eme dite se idealni za uni{tuvawe na natpri- da se nagodime so smrtta i bolesta, no mo`e- rodnite su{testva od pekolot. Vampirite od me da najdeme uteha vo horor-filmovite, za- ovoj film poseduvaat zlatni talismani so toa {to tamu u`asot e predizvikan od kon- liljak, i, kako i evropskite vampiri, zemaat kretno zlo, zlo koe{to mo`eme da go identi- forma na xinovski liljaci. Site onie koi se fikuvame. Ovie filmovi se filmovi na tem- ubieni od ovie vampiri, stanuvaat ne{to me- ninata. U`asot vleguva vnatre, vo domovite |u vampir i zombi, besmrtni su{testva bez ili vo nivnite groteskni varijanti. Mra~ni- volja, celosno kontrolirani od _daritelot" ot, osamen zamok na grofot Drakula pretsta- na ve~niot `ivot. Vo filmovite NOSFE- vuva izvitoperen oblik na malite ku}i, egzo- RATU I NOSFERATU, vampirot, Nemrtviot ti~na verzija na na{ite domovi. Grobi{tata se pla{i od krst i od luk, no nego mo`e da go i grobovite sekoga{ se pojavuvaat vo filmo- uni{ti edinstveno son~evata svetlina. He- vite za Drakula. Akterite (koi ja pretstavu- roinata so ~isto srce mora da se `rtvuva se- vaat publikata) ~esto moraat da otkopaat besi, za da go zadr`i vampirot do prvite nekoe telo na mrtovec, da vidat deka toa is- petli koga utrinskata svetlina defini- ~eznalo i da ja ispitaat smislata na is~ez- tivno go uni{tuva. Vampirot poseduva senka, nuvaweto na teloto - da ja vidat mo`nosta za no nema odraz vo ogledalo, {to e potvrda na voskresnuvawe poprvo kako u`as, otkolku negovata bezdu{na priroda. Toj stanuva kako ~udo na Isus. Sepak, Drakula ne e neu- su{testvo na no}ta, volk ili liljak, komandu- ni{tliv. Vo filmovite na studioto Hammer, va so ordite staorci i mo`e da zeme bes- vampirot bega od luk, krstot i svetata voda telesen oblik. Legendata za vampirot Draku- go gorat, a glogoviot kolec i son~evata svet- la, za negovite nevesti i potomstvo, e mit koj lina go ubivaat. Lukot dosta dolgo vreme e neprestano evoluira i koj e dlaboko vsaden vo smetan za supstancija {to go izgonuva zloto. kolektivnoto nesvesno na ~ovekoviot vid. Su- Pripadnicite na edna od najdrevnite civi- dej}i spored s#, ovoj povratnik od svetot na lizaciii, Sumerite, smetale deka mirisot mrtvite ne dava nikakov znak deka naskoro }e na nekoi rastenija gi izgonuva zlite duhovi se vrati vo grobot, na koj mu pripa|a, i }e padne na bolesta i na nesre}ata. Averzijata na vo zaborav na koj se osudeni nekoi filmski Drakula sprema krstot i svetata voda dati- ~udovi{ta.
144 R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002
KINOPIS25prv.pmd 144 06-Aug-02, 21:30 DRAKULA I POP-KULTURATA pointeresni od ovie serijali se dolgomet- ra`nite animirani filmovi, kakov {to e Drakula e eden od najprisutnite liko- BUNNICULA THE VAMPIRE RABBIT na re`ise- vi vo popularnata kultura. Osven na filmot, rot ^arls A. Nikols, snimen po knigata za toj e prisuten i vo animiranite filmovi, vo deca na Debora i Xejms Hau. Go bele`ime semejnite TV-serii, vo reklamite, vo popu- u{te i japonskiot animiran film DRACULA larnata muzika, vo kompjuterskite igri. Dra- koj e mo`ebi najdobar obid za animacija na kula e nasekade okolu nas: na plakatite, na Stokeroviot roman. Kako edinstven primer ambala`ata na prehranbenite produkti, toj na film so kukli koj se zanimava so ve~nata se pojavuva vo oblik na detski igra~ki i su- tema za besmrtniot vampir, go naveduvame veniri. Toj vlijae vrz na~inot na `ivot na filmot BATULA od 1952 godina. Se nametnu- svoite mladi _sledbenici", ~lenovite na va i pra{aweto na vrskata me|u Drakula i opskurnata Dark'n Gothik zaednica, moderni- Betmen, koj e mo`ebi najpopularniot strip- te vampiri na golemite urbani sredini. junak. Spored zborovite na Klajv Leterdejl, Ovaa seprisutnost na grofot Drakula, pred vo negovata statija Drakula: roman i legen- s#, se zasnova vrz univerzalnosta na op{to- da, Betmen e, vsu{nost, socijalno osvesten- prifateniot mit za vampirot, kako i vrz po- iot grof Drakula, koj vo, isto vreme, e i pro- pularnosta na filmovite za negoviot _Ne- ~isten od zlo. Za{titen so nametkata na `ivot". no}ta, Betmen krstari niz gradot, sli~no Prvoto pojavuvawe na animiraniot kako i liljakot, no}noto `ivotno koe e naj- grof Drakula e verojatno vo 1933 godina, za- ~estata asocijacija za vampirot. edno so Miki Maus vo sedumminutniot film Za popularnosta na Drakula, kako pop- GALA PREMIERATA NA MIKI (MICKEY'S ikona, pridonesuvaat i TV-seriite na raz- GALA PREMIERE). Podocna Drakula se poja- li~ni produkcii koi go koristat (iskoristu- vuva i vo nekoi epizodi na serijalot za vaat) negoviot lik. Osven TV-seriite koi se SUPERGLU[ECOT (MIGHTY MOUSE). Prvata zanimavaat so adaptacija na Stokeroviot epizoda se vika SUPERGLU[ECOT GO SRE- Drakula i mu pripa|aat na horor-`anrot (se- ]AVA LO[IOT BIL BANION (MIHGTY MO- kako vo banaliziran TV-smisla) postojat i USE MEETS BAD BILL BUNION) vo koj Draku- serii so semejno-komi~na sodr`ina, koi is- la ima samo sporedna uloga. Poseriozna ulo- klu~ivo so komercijalna cel bezobyirno go ga vo ovoj serijal Drakula ima vo epizodata eskploatiraat likot na grofot. Prva serija BEGSTVO OD ZATVOROT (JAILBREAK, 1946) od toj vid e THE MUNSTERS, koja, iako e vo koja Superglu{ecot se soo~uva so Draku- fenomen na crno-belite pedesetti godini, la, koj bega od zatvorot. Verojatno najpoznat s# u{te, so uspeh se re-prika`uva (i se gle- animiran serijal vo koj se pojavuva likot na da) vo Amerika. Glavnite likovi na ovaa ser- Drakula e serijalot GROOVY GOOLIES. Ovoj ija go so~inuvaat otka~enoto semejstvo na pop- serijal na televizijata CBS, koj startuva vo ularni holivudski ~udovi{ta. Glava na seme- 1970 godina, osven Drakula gi vklu~uva i jstvoto e Herman, koj neodolivo potsetuva na drugite klasi~ni ~udovi{ta na Universal: Franken{tajn, kako {to i negovata `ena Lili- Franken{tajn, Vrkolakot, Mumijata i Ve{- jan, so beliot pramen vo crnata kosa, potsetu- terkata. Ovie ~udovi{ta, iako krajno pozi- va na nevestata na Franken{tajn. Dedoto i Edi tivni i zabavni, poseduvaat izvesna doza se, sekako, vampiri, reinkarnacii na grofot cinizam, {to go pravi ovoj serijal zabaven za Drakula. Po ovaa serija sledi i odli~nata se- gleda~ite od site vozrasti. Za `al, vo ovoj rija SEMEJSTVOTO ADAMS (ADDAMS FAMILY) crtan serijal, provejuva duhot na diskomu- koja na posuptilen na~in gi koristi likovite zikata na sedumdesettite, koj vo golema mera na Drakula i na nevestata na Drakula i atmos- go banalizira. Edna godina podocna, televi- ferata na stariot zamok od klasi~nite fil- zijata CBS go zapo~nuva svojot nov serijal movi. Ovaa atmosfera ja koristat i re`iseri- SABRINA, VE[TERKATA TINEJXERKA (SAB- te i producentite na TV-serijata G-din I G-|a RINA, THE TEENAGED WHICH) vo koj, isto DRAKULA (Mr. AND Mrs. DRACULA, 1980). Dra- taka, se pojavuva grofot Drakula. Kako reak- kula se pojavuva i kako glaven lik vo serija- cija na serijalite na CBS, vo 1973 godina ta za deca MALIOT DRAKULA (LITTLE DRAC- zapo~nuva plagijatot na televizijata ABC, ULA, 1991) koja definitivno mu obezbeduva nasloven kako MINI-MUNSTERS. Sepak, popularnost kaj gleda~ite od site vozrasti.
R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002 145
KINOPIS25prv.pmd 145 06-Aug-02, 21:30 Najgolemiot del od obo`avatelite na den primer na vlijanieto na mediumot vrz Drakula se mladi lu|e, na vozrast me|u 18 i publikata. Tie ja povrzuvaat ovaa pojava 30 godini. Za najekstremnite obo`avateli prvenstveno so fikcijata na Bram Stoker i hororot e imix i na~in na `iveewe. Toa se na likot na grofot Drakula. Se smeta deka ve- modernite vampiri, produkt na subkulturata }e spomnatata yvezda na horor-filmot od na golemite urbani sredini. Spored misle- triesettite godini, ve~niot Drakula, Bela Lu- weto na sociolozite, urbanata vampirska za- go{i e prvata `rtva na moderniot vampirizam. ednica, koja postoi vo, re~isi, site dr`avi Izgleda deka istorijata se povtoruva. na Zapadna Evropa i Amerika, e postmoderen Infekcijata na Drakula se {iri so nenama- fenomen i del od pop-art mozaikot. Sekako, len intenzitet, a negovoto pleme e s# pomno- ovde ne stanuva zbor za vistinski vampiri, gubrojno i, osven qubitelite na kni`evnos- tuku za obi~ni smrtnici koi vodat poinakov ta i filmot, gi vklu~uva i qubitelite na na~in na `ivot. Niv mo`eme da gi vidime na gotskata muzika, kompjuterskite i internet- ulicite na London, Wujork, Los Anxeles i vo fanatici, seksualno isfrustriranite, crni- drugi pogolemi gradovi. Vo nekoi lokalni te magovi i pasivnite TV-gleda~i. Gotskata vesnici vo Amerika se nao|aat oglasi vo koi kni`evnost $ go pozajmila svojot najinter- vampirskite zaednici im nudat pari na lu|e- esen lik na filmskata umetnost, a filmot ja to koi bi donirale krv za nivnite polno}ni prenel zarazata i vo drugite mediumi. Dra- seansi. Ovie zaednici se mo{ne razli~ni i, kula e `iv i pomo}en od koga i da e, i nema ~esto, se vo me|useben konflikt. Nekoi izgledi deka naskoro }e se preseli tamu ka- _vampiri" za sebe tvrdat deka poseduvaat de {to mu e mestoto - vo legendata. mentalna energija, drugi, pak, svoeto postoe- we go vrzuvaat za seksualnoto zadovolstvo, P.S. Vo o~ekuvawe sme na filmot WES dodeka, pak, tretite se samo bleda proekcija CRAVEN PRESENTS: DRACULA 2001. Odli- na klasi~nite holivudski filmovi. Sepak, ~en po~etok na noviot milenium, i za Draku- modernite takanare~eni vampiri imaat i ne- la i za nas, negovite fanati~ni obo`avate- koi zaedni~ki interesi. Tie, glavno, se zain- li. Neka ni e so sre}a!q teresirani za gotskata rok-muzika (Bauhaus, London After Midnight i drugi), za pornogra- fijata i za okultizmot. Najgolemiot broj na samonare~eni vampiri smeta- at deka nivniot nagon po krvta e vroden, i deka tie stanale sves- ni za svojata priroda u{te vo ranoto detstvo. Vo raznite sociolo{ki studii tie se opi{ani kako lu|e so zgole- meni psihi~ki sposobnosti. Pomal broj od niv tvrdat deka stanale vampiri na klasi~en na~in, so griz- nuvawe od drug vampir. Sociolozite koi ja istra- `uvaat prirodata na ovaa supkultura smetaat deka obi~nite lu|e {to se nao|a- at vo dru{tvo na ovie mo- derni _vampiri" za kratko vreme razvivaat priroda sli~- na na nivnata. Naj~esta pojava kaj site samonare~eni vampiri e depresijata i namaleniot imunitet. Sociolozite od najgolemite amerikanski instituti smetaat deka ovaa pojava e o~igle-
146 R. Stavrevski, Drakula: istorija, film, mit, Kinopis 25(14), s. 131-146, 2002
KINOPIS25prv.pmd 146 06-Aug-02, 21:30 ISTRA@UVAWA
@IVKO ANDREVSKI UDK 791.43(497.7)(049.3) UDK Kinopis 25(14), s. 147-154, 2002 147-154, s. 25(14), Kinopis VO DUHOT NA SVETSKATA PRAKTIKA
(ZA NASLOVITE NA MAKEDONSKITE IGRANI FILMOVI) R e~isi i da ne postoi delo na duhot koe{to e nameneto za po{irok krug recipienti, a koe nema naslov ili nekakov ob- lik na utvrduvawe, ime za negova identifikacija, za prepoznavawe. Se stavaat naslovi, neli, na raskazite i romanite, na novelite i dramite, na basnite i vicovite, na anegdotite i poemite, na delata od narodnata, zabavnata i klasi~nata muzika, na u~ebnicite, nau~nite i stru~nite tru- dovi, na eseite i patopisite. Naslovite se neodminliva kategorija vo no- vinarstvoto (na vestite i intervjuata, na komentarite i reporta`ite, na izve{taite i statiite). Site filmovi vo site `anrovi imaat svoi naslovi. Koi se belezite na naslovite na filmovite? Prvo, naslovite se zadol`itelna sodr`ina, zadol`itelen ele- ment kaj sekoe filmsko ostvaruvawe (naslov ima duri i filmot {to od avtorite e nasloven kako ZASEGA BEZ DOBAR NASLOV). Vtoro, naslovot e bitna, su{tinska komponenta na tvore{tvoto voop{to, pa i na filmskata umetnost. Treto, za da se sozdade dobar, iako e vo igra i odli~en, bidej}i ni- koj ne bi se soglasil da napravi i da ponudi lo{ naslov, potrebni se i znaewe, i kreativnost, i odgovornost, bi rekol, vo odnos na deloto {to se pojavuva pod dadeniot naslov. ^etvrto, naslovot e oblik (ako ne i najva`en) na propaganda na filmot, spored veruvaweto deka i toj _ja prodava stokata", narodot bi rekol deka _liceto go prodava srceto", a eden mudrec bi obrazlo`il _Prijatnata nadvore{nost e potvrda za sodr`inskata vnatre{nost" (Ova tvrdewe, se razbira, treba da se sfati i da se prifati vo po{iroko zna- ~ewe i va`ewe).
147
KINOPIS25prv.pmd 147 06-Aug-02, 21:30 so temata, so sodr`inata na filmskoto delo, no ne mora. Ima naslovi na filmovi {to postojat i opstojuvaat sami po sebe, pa duri i osnovnata ideja na naslovot da se koristi za ozna~uvawe na sostojbi vo dru- gi sferi. 5. Funkcija na naslovot da locira, da smes- ti. Ovie naslovi go smestuvaat ili dejstvie- to ili nekoj moment od konkretniot film i toa vo geografska smisla (grad, dr`ava, reka, planina) ili vo funkcionalno-so- ciolo{ka smisla (vo nekoja op{ta katego- rija). 6. Funkcija na naslovot da doobjasni. Vakvite naslovi imaat mo`nost da bidat porazvieni (duri i vo tehni~ka smisla, vo kvantitativna smisla, koga traat podol- go) vo odnos na naslovite {to imaat pona- glasena funkcija da informiraat. 7. Funkcija na naslovot da zagatne. Na prv pogled, toa se nedore~eni idei, nedoizneseni za _javnosta", idei kaj koi mo`e i bukvalno da se stavat tri to~ki, koi, pak, pretpostavuvaat deka }e bidat dovolni da ja stimuliraat razmislata kaj lu|eto {to doa|aat vo komunikacija so tie naslovi.
Kaj naslovite na filmovite mo`e da Mnogu ~esto pravilo pri izborot, pri se razlikuvaat pove}e funkcii. I toa: praveweto na naslovite e toj da izvira, da 1. Funkcija na naslovot da izvesti. proizleguva, da _zavisi" od sodr`inata na Toa pretstavuva kusa informacija za so- deloto na koe se odnesuva, {to }e re~e da od- dr`inata, za temata na filmskoto ostva- govara, da soodvetstvuva, da bide soobrazen ruvawe. so podatocite, faktite, gledi{tata vo delo- 2. Funkcija na naslovot da istakne. to. Sepak, toa pravilo e bitno i nepromenli- Se izdvojuva eden aspekt, edna dimenzija, vo koga stanuva zbor za naslovi {to se odne- edna to~ka, eden moment od filmot (ili suvaat na novinarski tekstovi ili na nau~ni asocijacija na takvi delovi od filmot) i i stru~ni trudovi. Kaj dela na umot i duhot, se oformuva vo naslovna konstrukcija (od koi se grupiraat vo redot na umetni~ki tvor- eden ili nekolku zborovi, ponekoga{ cela bi, vo umetni~ko sozdavawe, naslovot ima re~enica). pravo da bide slobodno, najslobodno konci- 3. Funkcija na naslovot da oceni, da vrednu- piran i voobli~en. va, da komentira. Ako treba da se formulira filozofi- Mo`na varijanta e ovoj vid naslovi da se jata na naslovot, toga{ naslovot e kratka, odnesuvaat na sostojbi, odnosi, dvi`ewa efektna kombinacija od eden ili pove}e (no vo realniot `ivot ili vo mislovniot svet ne mnogu) zborovi, koja kratko trae, no mnogu na avtorite na filmot i tie da komenti- ka`uva. raat ili, pak, da se ocenuva temata ili Zna~i, naslovite se so~ineti od eden komponenti od temata na filmot. ili od pove}e zborovi, no najmnogu od edna 4. Funkcija na naslovot da privle~e. re~enica (koja, spored najkusata definicija, Toa e kompozicija na naslov so atraktivna izrazuva edna zavr{ena misla, iska`ana _namena" ili, poto~no re~eno, so atrak- ili napi{ana). tivna konstrukcija. Idejata na naslovot Od ogromnata brojka naslovi na fil- mo`e da bide (i naj~esto e) vo tesna vrska movite, vo pove}e od stogodi{nata istorija
148 @. Andrevski, Vo duhot na svetskata praktika, Kinopis 25(14), s. 147-154, 2002
KINOPIS25prv.pmd 148 06-Aug-02, 21:30 na postoeweto na filmskoto tvore{tvo i Izvle~eno e imeto na amerikanskata mi- umetnost, mo`e da se sretnat nebroeno mnogu sionerka Elen Ston grabnata od komitite, kombinacii od zborovi, da se otkrijat iljad- koja po zapoznavaweto na pravednata borba nici idei, da se obrabotuvaat i da se vred- zastanuva na nivna strana. nuvaat, da se sretnat naslovi koi{to se, ta- ka da re~am, voobi~aeni i naslovi {to go za- DO POBEDATA I PO NEA piraat zdivot poradi svojata inventivnost, (_Vardar-film", scenario Simon Drakul, trajnost, kvalitet. re`ija @ika Mitrovi}, 1966). Imaj}i ja na um apsolutnata sloboda na Slika na zbidnuvawa vo edno grat~e vo umetni~koto sozdavawe (i toa kako vo prav- zavr{nite borbi na osloboduvawe i izvoju- no-politi~ka taka i vo duhovno-mislovna vana pobeda, {to e uspe{no nasloveno. smisla), {to se odnesuva i na filmskoto tvo- re{tvo, toga{ ja iznesuvam razmislata deka REPUBLIKATA VO PLAMEN naslovite na filmovite mo`at da se ocenu- (_Vardar-film", scenario Jovan Bo{kovski, vaat samo kako dobri, mnogu dobri i odli~ni, Qubi{a Georgievski i drugi, re`ija Qubi{a dodeka ne mo`e da se vrednuva deka nekoj Georgievski, 1969). naslov e lo{. Naslovot mo`e da bide pomal- Filmska storija za sozdavaweto i propa|a- ku soodveten na sodr`inata na deloto, mo`e weto na Kru{evskata Republika. drugite (nadvor od avtorite) da mislat i da veruvaat deka nekoj drug naslov bi bil podo- CENATA NA GRADOT bar, ama sekoga{ ostanuva pravoto da se iz- (_Vardar-film", scenario Simon Drakul, bere (oformi, izvede, prezeme) naslov spo- re`ija Qubi{a Georgievski, 1970). red `elbata i veruvaweto na toj {to re{ava Naslov {to ja odrazuva sodr`inata na tema- za toa! ta na filmot - koja e cenata da se spasi eden [to mo`e da se ka`e za naslovite na grad od voeno razurnuvawe? makedonskite igrani filmovi? (Napomena: Naslovite na filmovite, NAJDOLGIOT PAT podatocite za temata i sodr`inata na fil- (_Vardar-film", scenario Petre M. Andre- mot, proizvodstvoto, scenarioto, re`ijata, evski, re`ija Branko Gapo, 1976). godinata na proizvodstvo se prezemeni i So naslovot se, vsu{nost, objasneti golgota- elaborirani spored trudot _Makedonskiot ta i stradawata na grupa makedonski selani, igran film", prva i vtora kniga, od avtorot koi gi nosat, pod stra`a, vo otomanskata pus- Miroslav ^epin~i}, vo izdanie na Kinoteka telija. Toa e navistina najdolgiot pat. na Makedonija, Skopje, 1992 i 1999 godina).
NASLOVI NA FILMOVITE [TO IMAAT PRETE@NA FUNKCIJA DA IZVESTAT:
FROSINA (proizvodstvo _Vardar-film", scenario Vlado Maleski, re- `ija Voislav Nanovi}, godina na proizvodstvo 1952). Naslovot soodvetstvuva na nositelot na dejstvieto, iz- ma~enata makedonska pe~al- barska `ena, ~ij ranet sin $ umira na race.
MIS STON (Vardar-film, scenario \or|i Abaxiev, Traj~e Popov, re`ija @ika Mitrovi}, 1958).
@. Andrevski, Vo duhot na svetskata praktika, Kinopis 25(14), s. 147-154, 2002 149
KINOPIS25prv.pmd 149 06-Aug-02, 21:30 XIPSI MEXIK film", scenario Jovo Kamberski, re`ija (_Vardar-film", scenario Vladimir Bla- Traj~e Popov, 1977). `evski, re`ija Stole Popov, 1997). Storija za pre`ivuvawe vo partizanskiot Filmot e nasloven mnogu uspe{no vo odnos `ivot, vo koja eden borec, prakti~no bez vi- na sodr`inata i temata, a se elaborira `i- na, dobiva presuda za smrtna kazna. No, nego- votot vo edna romska naselba… vite soborci odbivaat da go egzekutiraat znaej}i za negovoto herojstvo. Izbran e naj- NASLOVI NA FILMOVI [TO IMAAT su{tinskiot moment. PRETE@NA FUNKCIJA DA ISTAKNAT: OLOVNA BRIGADA DENOVI NA ISKU[ENIE (_Vardar-film" i _Makedonija film", scena- (_Vardar-film", scenario Dimitar Solev, rio i re`ija Kiril Cenevski, 1980). Gane Todorovski, Branko Gapo, spored dra- Otslikan `ivotot i niza nastani od rudar- mata _Crnila" od Kole ^a{ule, re`ija skoto okno protkaeno so emocionalni i nap- Branko Gapo, 1965). nati momenti. Naslovot e soobrazen so pri- Dejstvieto se slu~uva vo Sofija, vo 1921 rodata na temata. godina, koga niz tragi~nite presmetki na make- donskata sudbina i idnina (to~no vo denovite CRVENIOT KOW na golemoto isku{enie) e ubien \or~e Petrov. (_Vardar-film" i _Makedonija film", scena- rio Ta{ko Georgievski, sorabotnik na scena- MEMENTO rio i re`ija Stole Popov, 1981). (_Vardar-film", scenario Jovan Bo{kovski, Po dolgi pate{estvija, junakot vo filmot Ta{ko Georgievski, Dimitrie Osmanli, Boris Tu{ev, Makedonec, se vra}a vo svoeto re`ija Dimitrie Osmanli, 1967). selo Kroncelevo (Egejska Makedonija). Po Simboli~ki izbran naslov za se}avawe na pat sretnuva selanec, koj vodi eden ubav cr- serija nastani od zemjotresot {to go razurna ven kow za prodavawe. Boris go kupuva ko- Skopje vo 1963 godina. wot i pristignuva vo seloto, kade {to ne go ~ekaat prijatni migovi, a me|u drugoto nas- @ED traduva i crveniot kow. Dobar naslov za (Filmsko studio i _Makedonija-film" - Sko- ovaa psiholo{ka drama. pje, scenario @ivko ^ingo, re`ija Dimitrie Osmanli). JU@NA PATEKA Najprisutno ~uvstvo vo edno selo vo nedos- (_Vardar-film", scenario Gojko [kari} i tig na voda i `ivot vo takvi uslovi. Uspe{no Stevo Crvenkovski, re`ija Stevo Crvenko- izvle~en naslov. vski, 1972). Drama za do`ivuvawata od qubovniot `i- ISTREL vot, razbirawa i raspravii, od koja e izvle- (Filmsko studio - Skopje i _Bosna film"- ~en simboli~ki naslov. Saraevo, scenario Dimitar Solev, re`ija Branko Gapo, 1972). JAZOL Logi~en naslov za dejstvieto vo filmot: (_Vardar-film", _Makedonija film" i Grad- sudiri me|u okupatorite i osloboditelite ski kina, Skopje, scenario Slavko Janevski, vo Skopje (1942 godina). re`ija Kiril Cenevski, 1985). Film od `anrot voena drama, ~ie dejstvie JAD te~e vo Skopje, vo 1943 godina, so ispreple- (_Vardar-film", scenario i re`ija Kiril tenost na psiholo{ki momenti i okupatorski Cenevski, 1975). torturi. Naslovot go odrazuva karakterot na Uspe{no izvle~eno ozna~uvawe na prisutno- slu~uvawata vo filmot. to ~uvstvo vo sodr`inata na filmot, ~ie dej- stvie se slu~uva kon krajot na XI vek, a e pov- HAJ-FAJ rzano so bogomilite i `ivotot vo crkvata. (_Vardar-film", scenario Goran Stefanov- ski, sorabotnik na scenario i re`ija Vladi- PRESUDA mir Bla`evski, 1987). (_Vardar-film" vo sorabotka so _Makedonija Sovremena socijalna drama vo koja eden zat-
150 @. Andrevski, Vo duhot na svetskata praktika, Kinopis 25(14), s. 147-154, 2002
KINOPIS25prv.pmd 150 06-Aug-02, 21:30 vorenik (Boris) se vklopuva vo `ivotot so Naslovot e izvle~en spored eden klu~en lik soo~uvawe na rastureniot brak, nedorazbi- vo dejstvieto na filmot: {umskiot ~ovek rawata so sinot, posegnuvawe kon svr{eni- Maklabas, koj ne dozvoluva eksploatacija na cata na sinot. Naslovot na filmot ima i ton prirodata. na zagatnuvawe. PRA[INA TETOVIRAWE (produkcija: Anglija, Italija, Germanija, (_Vardar-film" i MRT, scenario Mirko Ko- Makedonija, scenario i re`ija Mil~o Man- va~, re`ija Stole Popov, 1991). ~evski, 2001). Zbidnuvawata vo zatvorska atmosfera, kade Ve{to tkaena prikazna, povrzana so make- {to nekoi lu|e i nezakonski i bez pri~ina donskata istorija i sudbina. Naslovot ima zapadnale, prinuduvaat na barawe spas… dosta simboli~na dimenzija. Sosema funkcionalen naslov. NASLOVI NA FILMOVI [TO IMAAT SAMOUNI[TUVAWE PRETE@NA FUNKCIJA DA VREDNUVAAT: (_Nova produkcija" - Skopje, scenario Sa{o Nasev, re`ija Erbil Altanaj, 1996). VOL^A NO] Temata na filmot e raspa|aweto na semej- (_Vardar-film", scenario Slavko Janevski, stvoto, krizata na poedinecot povrzana so re`ija France [tiglic, 1955). duhot na vremeto. Naslovot e dovolno soo- So naslovot se kvalifikuvaat do`ivuvawa- brazen so dejstvieto. ta, pate{estvijata i nesre}ata na grupa par- tizani vo borbata protiv bugarskata okupa- MAKLABAS torska vojska. (producent Vlatko Galevski, scenario i re- `ija Aco Stankovski, 1998). MALIOT ^OVEK (_Vardar-film", tema Miodrag \ur|evi}, re- `ija @ika ^ukuli}, 1957). Do`ivuvawata na nemo}noto dete Mi{o, koe bez da saka sou~estvuva vo kriminalni slu~- ki, koi se uspe{no ozaglaveni.
VIZA NA ZLOTO (_Vardar-film", scenario Slavko Janevski, re`ija France [tiglic, 1959). Soo~uvawe so te{kotiite i rizicite {to gi nosi edna (kako zlo oceneta) kriminalna ak- tivnost - rasturawe droga i opasnostite pred policiskata potera.
MIRNO LETO (_Vardar-film", scenario Frida Filipovi}, re`ija Dimitrie Osmanli, 1961). Bra~nata dvojka Mira i Zare Misevski odi vo Ohrid na eden miren pomin na letoto. No, niv gi posetuvaat pove}e gosti, so veseli napnati do`ivuvawa. Naslovot mo`e da bi- de so znakot izvi~nik.
CRNO SEME (_Vardar-film", scenario Ta{ko Georgiev- ski i Kiril Cenevski, re`ija Kiril Cenev- ski, 1971). Tema se yverskite izma~uvawa na Makedon- cite vo eden logor na pust ostrov pod obvi-
@. Andrevski, Vo duhot na svetskata praktika, Kinopis 25(14), s. 147-154, 2002 151
KINOPIS25prv.pmd 151 06-Aug-02, 21:30 nenie deka se neprijateli na kralska Grcija. Vo vreme na `etvata, vo osmanliski period, Naslovot e izveden od razmislata dali tak- grabnata e Cveta od strana na begot Osman. vite golgoti se nameneti za lu|e od posebno Dodeka se slu{aat svadbenite tapani, Cveta poteklo (seme). e ubiena, a nea ja odmazduva mlado`enecot Spase. Zna~i, edno po{iroko istorisko-geo- NASLOVI NA FILMOVI [TO IMAAT grafsko-sociolo{ko smestuvawe na dejstvieto. PRETE@NA FUNKCIJA DA PRIVLEKUVAAT: MAKEDONSKIOT DEL OD PEKOLOT KADE PO DO@DOT (_Vardar-film", scenario Slavko Janevski, (_Vardar-film", scenario Jovan ]irilov, Pande Ta{kovski, Vatroslav Mimica, re`ija re`ija Vladan Slijep~evi}, 1967). Vatroslav Mimica, 1971). Vo osnova, op{to pra{awe, koe mo`e da ima Prika`ani se stradawata i sudirite me|u figurativno zna~ewe vo razli~ni situacii, partizanite i okupatorskite vojski vo bi- no vo filmot go otvora prostorot za preis- tolskiot region, so nacionalno locirawe na pituvawe na qubovta me|u dvajca mladi, a vo stradawata. takvi situacii sekoga{ ima mesto za pra{a- weto _kade". VREME, VODI (_Vardar-film" i _Makedonija film", scena- PLANINATA NA GNEVOT rio spored svojot roman _Vodi" - Jovan Stre- (_Vardar-film", scenario Ante Popovski, zovski, re`ija Branko Gapo, 1980). re`ija Qubi{a Georgievski, 1968). So filmski sredstva e prenesena `ivotnata Edna socijalna drama, vo koja se osvetluva prikazna na Petre ]u{ko i negovite sosela- zna~eweto na {umata za `ivotot na lu|eto, ni vo uslovi na nedostig na `ivotnata pot- presek na op{testven proces so mnogu napnatost. reba - vodata i sudirot me|u dvete sela (Su- {evo i Kamenovo). Naslovot korektno ja lo- NELI TI REKOV cira sodr`inata (i temata) na filmot. (_Vardar-film" i RTS/MRT, scenario Ruso- mir Bogdanovski, re`ija Stevo Crvenkovski, MAKEDONSKA SAGA 1984). (TFRZ _Pegaz", Skopje, scenario Simon Dra- Po propasta na Ilindenskoto vostanie, del kul i Branko Gapo, re`ija Branko Gapo, 1993). od komitskite ~eti prodol`uvaat so otporot Filmot zboruva za zabraneta i tragi~na qu- protiv turskata vojska. Me|u niv e i vojvoda- bov me|u pripadni~ka na muslimanska i pri- ta Aleksandar Turunxe, ~ij sovet e deka bor- padnik na pravoslavna veroispoved, edna bata za sloboda nikoga{ ne treba da presta- mo{ne mo`na i ~esta makedonska situacija. ne, duri i toga{ koga se gubi `ivotot. Naslo- vot ima op{to zna~ewe, no izvira i od pora- PRED DO@DOT kite na filmot. (proizvodstvo na pove}e u~esnici, scenario i re`ija: Mil~o Man~evski, 1994). NASLOVI NA FILMOVI [TO IMAAT Slika so pove}eslojno zna~ewe i vrednosti, PRETE@NA FUNKCIJA DA LOCIRAAT: no vo osnova go ima odnosot me|u Makedonci- te i Albancite vo Makedonija niz edna qu- SOLUNSKITE ATENTATORI bovna storija i mnogu ne{ta okolu nea. Nas- (_Vardar-film", scenario Jovan Bo{kovski, lovot ima filozofsko- funkcionalna ideja re`ija @ika Mitrovi}, 1961). za smestuvawe na dejstvieto. Filmska prezentacija na serijata akcii na pripadnicite na TMRO vo Solun so cel da se ANGELI NA OTPAD zainteresira svetskata javnost za sudbinata (_Pegaz" Skopje, _^arplajn film", Sofija, na Makedonija. Naslovot go locira dejstvie- scenario Tomislav Osmanli, re`ija Dimi- to i prostorno (Solun) i op{to prepoznatlivo. trie Osmanli, 1995). Padot na vrednostite se otslikuva vo fil- MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA mot, a mestoto na slu~uvawe e gradskata de- (_Vardar-film", scenario Slavko Janevski ponija. Uspe{no sociolo{ko-psiholo{ko oz- spored istoimenata drama na Vojdan ^erno- na~uvawe i locirawe. drinski, re`ija Traj~e Popov, 1967).
152 @. Andrevski, Vo duhot na svetskata praktika, Kinopis 25(14), s. 147-154, 2002
KINOPIS25prv.pmd 152 06-Aug-02, 21:30 PREKU EZEROTO re`ija Miodrag Stamenkovi} i Qubi{a (_Vardar-film", _Studio filmove - Logos", Georgievski, 1964). Televizija Polska, scenario Ta{ko Geor- Se povrzuvaat serija dejstvija kako tragi~en gievski i Antonio Mitri}eski, re`ija Anto- bilans na vooru`enoto sudirawe me|u parti- nio Mitri}eski, 1997). zanite i balistite vo Tetovo (vo tekot na Qubovta me|u dvajca mladi, prekinuvana od NOV) so sudbinata s# da se slu~uva pod isto politi~ko-policiski nastani e temata na nebo. filmot, ~ie dejstvie se slu~uva to~no preku Ohridskoto Ezero, {to zna~i e postignata VREME BEZ VOJNA geografska no i emocionalna lociranost. (FRZ - Skopje, scenario Simon Drakul, re`i- ja Branko Gapo, 1969). VREME, @IVOT Objasneti so filmski jazik serija nastani vo (nezavisna produkcija _Artis-3", scenario edno selo po zavr{uvaweto na vojnata. Nas- Rusomir Bogdanovski, re`ija Ivan Mitev- lovot e sodr`inski soobrazen. ski-Kopola, 1999). Sodr`inata na filmot e ispolneta so do`i- SRE]NA NOVA ‘49 vuvawa na lu|eto vo povozrasni godini, a (_Vardar-film", _Makedonija film", Grad- naslovot e osnova za potsetuvawe, smestuva- ski kina Skopje i _Union film", Belgrad, we na temata. scenario Gordan Mihi}, re`ija Stole Popov, 1986). NASLOVI NA FILMOVI [TO IMAAT Psiholo{ki traumi po sudirot me|u Jugosla- PRETE@NA FUNKCIJA DA vija i Sovetskiot Sojuz vo 1948 godina. Dej- DOOBJASNUVAAT: stvieto e vo Skopje kade {to od SSSR se vra}a studentot Dragoslav zaedno so svojata POD ISTO NEBO svr{enica Vera. No, tuka sleduvaat zapleti, (_Vardar-film", scenario Jovan Bo{kovski, policiski istra`uvawa. Od te{kata, mra~na 1948 se odi vo slednata '49, koja treba da bi- de sre}na.
ZBOGUM NA XX VEK (_Mirko i Slavko - Prva partizanska produk- cija", Skopje, scenario i re`ija: Aleksandar Popovski, Darko Mitrevski, 1999). Naslov {to proizleguva od sodr`inskata po- nuda na filmot, koja ne e _sekvenca" tuku proces (i zatoa se smestuva vo naslovi {to doobjasnuvaat).
NASLOVI NA FILMOVI [TO IMAAT PRETE@NA FUNKCIJA DA ZAGATNUVAAT:
TRI ANI (_Vardar-film", scenario Slobodan Glumac, re`ija Branko Bauer, 1959). Naslovot soodvetstvuva na sodr`inata: pen- zioniraniot tramvajxija vo viorot na vojna- ta ja bara is~eznatata }erka Ana i potragata doveduva do tri `eni {to bi mo`ele da bi- dat baranata Ana.
TATKO (KOLNATI SME, IRINA), (Filmsko studio, Skopje, Centar na FRZ, Belgrad, scenario Kole Angelovski spored motivi od raskazot _Tatko" od @ivko ^ingo,
@. Andrevski, Vo duhot na svetskata praktika, Kinopis 25(14), s. 147-154, 2002 153
KINOPIS25prv.pmd 153 06-Aug-02, 21:30 re`ija Kole Angelovski, 1973). DEUS, @IVOTOT E UBAV, GOSPODAROT NA Tatkoto (svekorot) ima qubovna vrska so PRSTENITE, POSLEDNOTO TANGO VO PA- snaa si (soprugata na sinot). Naslovot ima RIZ, KRIKOVI I [EPOTEWA, VALKANIOT inspirativna notka. TANC, VO SPALNATA SOBA, TOPKATA NA MONSTRUMOT, NI^IJA ZEMJA, SINOT NA ISPRAVI SE, DELFINA NEVESTATA, VOJNA I MIR, SABRINA, (_Vardar-film" i _Makedonija film", scena- OKUPACIJA VO 26 SLIKI, POSEBEN TRET- rio i re`ija Aleksandar \ur~inov, 1977). MAN, TATKOTO NA SLU@BEN PAT, NIE NE Mladata pliva~ka Delfina od Ohrid go pre- SME ANGELI… plivuva kanalot La Man{ i so toa ja pobedu- Naslovite na makedonskite igrani va vodata. Vo filmot, se razbira, ima redi- filmovi mo`e da se ocenat kako korektni i ca momenti od nejziniot `ivot. Naslovot e kvalitetni, i vo pogled na nivnata funkcija oformen vrz osnova na klu~niot moment koga vo filmskoto tvore{tvo, i za soodnosot me|u od Delfina, krajno iscrpena od napornoto osnovnata supstancija na filmskata storija plivawe, se bara da se ispravi, da se odlepi i primenetiot filmski rakopis. od zemjata za da $ se priznae podvigot. Retki ili otsutni se obidite da se is- tra`uva vo naslovite, da se bara poatrak- VIKEND NA MRTOVCI tivna kompozicija, iako vo nekoi filmovi (proizvodstvo na pove}e u~esnici, scenario ima gra|a od koja mo`e da se izvle~e odli~en Mile Popovski, sorabotnik na scenario i re- naslov. `ija Kole Angelovski, 1988). Re~isi voop{to ne se koristat stil- Sosema soodveten naslov za edna komedija ski figuri, koi, pak, ovozmo`uvaat komuni- vo koja, kako posledica na birokratska mrz- kativnost na naslovot, a pritoa da ne se pre- livost i neodgovornost, semejstvata na po~i- kine vrskata so osnovnata filmska materija natite mora da gi _pro{etaat" i razmenat mr- ili naslovot da _visi vo vozduh", odnosno da tovcite po planinski predeli. bide _naslov zaradi naslov".q
SVETLO SIVO (proizvodstvo na pove}e u~esnici, scenario Dejan Dukovski, Aleksandar Popovski, Darko Mitrevski, re`ija Aleksandar Popovski, Darko Mitrevski i Sr|an Jani}ijevi}, 1993). Filmot e sostaven od tri prikazni: _Ptica- ta urubu i devica", _^udesen svet" i _\avol na srceto" vkomponirani vo omnibus-rezul- tat. Naslovot ja ispolnuva svojata funkcija.
Od vkupno 48 razgledani soodnosi me|u naslovot i sodr`inata i temata na fil- mot, naj~esto se praktikuvani naslovi {to prete`no istaknuvaat (15 naslovi), potoa naslovi {to glavno lociraat - 9, naslovi {to izvestuvaat - 7, ima po pet naslovi {to vrednuvaat ili zagatnuvaat, 4 naslovi doob- jasnuvaat, a 3 privlekuvaat. Smestuvaweto na naslovite vo oddel- ni grupi, se razbira, mo`e da bide i poinak- vo. Ova e samo eden obid. Najop{t zaklu~ok e deka naslovite na makedonskite igrani filmovi se koncipira- ni i voobli~eni spored svetskata praktika na naslovuvawe na filmski ostvaruvawa, kako {to se: ODVEANO OD VIOROT, KOGA JAGNIWATA ]E STIVNAT, TITANIK, AMA-
154 @. Andrevski, Vo duhot na svetskata praktika, Kinopis 25(14), s. 147-154, 2002
KINOPIS25prv.pmd 154 06-Aug-02, 21:30 ESEJ
TRAJ^E KACAROV UDK 821.161.1-94 UDK Kinopis 25(14), s. 155-159, 2002 155-159, s. 25(14), Kinopis
NISKI VISTINI
(AVTPBIOGRAFSKATA KNIGATA NA ANDREJ KON^ALOVSKI "NISKI VISTINI"* KAKO POVOD)
1. VA@NO E FILMOT DA BIDE ^UDESEN
Postoi edna kniga {to e naslovena kako Jas Felini. E, tokmu vo taa kniga re`i- serot Felini, vo poglavjeto _Da pravi{ film e mnogu povozbudlivo otkolku da gle- da{", zboruva za mnogu momenti od duhovni- ot svet vo koj i samiot bil akter i istite mu ostavile trajni vpe~atoci. Na edno mesto vo knigata priznava de- ka gi saka re`iserite Bergman, Buwuel, Ku- rosava, Kjubrik, Bili Vajdler. Na drugo, pak, veli: _Posebno go sakam na{iov...". Kol- ku bil felinievski tolku bil i italijanski re`iserot na KINOTO PARADIZO Xuzepe Tornatore. Za nego Felini }e ka`e: _Pose- duva interesna individualnost, bez da se otklonuva od golemite tradicii na fil- mot". Za filmot veli: _Toa e mnogu zrela tvorba za tolku mlad ~ovek. Nekoi duri se ~udat koga }e razberat kolku e mlad". Za Felini ne e va`no dali filmot e akcent na ne{to novo ili staro, va`no za filmot e da bide ~udesen, fantasti~en. In- teresno e ova sfa}awe na golemiot re`i- ser, ako se razgleduva vo kontekst na vreme-
155
KINOPIS25prv.pmd 155 06-Aug-02, 21:30 to na filmot. Ako vo teatarot se priznava skata kniga ja naslovil kako Niski vistini, samo edno vreme i toa vremeto sega{no, t.e. a temata mu stanala opsesija. vremeto vo koe se izveduva piesata, za fil- Na edna od po~etnite stranici na kni- mot mo`e da se ka`e deka nema vreme. Toj op- gata napi{al: _Zabludite {to n# veli~aat ne stojuva so ~udesnoto vo sebe. pridonesuvaat za raste`ot". Za nego e nepri- jatno da gi znae{ niskite vistini, da gi slu- 2. TVORECOT {a{ od drugi. No, kolku i da se neprijatni, tie najmnogu pridonesuvaat za raste`ot na Navra}aj}i se na filmot, vsu{nost, se li~nosta. Zna~i, sodr`at s# za pravilen rast. navra}ame ne na vremeto na filmot tuku na Lo{o e da se zboruva za niskite visti- ~udesnoto vo nego. A ~udesnoto vo filmot ne ni i da se potencira nivnoto vlijanie vrz go sozdava vremeto tuku tvorecot. Mo`ebi, pravilniot rast. ^adaev, koj mnogu zboruval toa pridonesuva ~initelite na filmot da gi za niskite vistini, bil spastren vo ludnica. ocenuvame preku nivniot talent a ne preku Za vremeto na Stalin, mnogumina glasnogo- nivnite teorii. Zo{to? Oti ~udesnoto ne e vornici na niskite vistini svojata `ivotna ni{to drugo tuku impuls na umetnosta, a nea kariera ja zavr{ile vo sibirskite logori. mo`e da ja sozdade samo talentot. Niskite vistini, sami po sebe, davaat druga Talentot go gradi ~udesnoto preku slika za idealite i vrednostite. Kon~alov- prakti~na rabota. [to bi rekol Bergman: ski nahranet so site sostojki na niskite vis- _Iluzijata planirana do najsitni podrobnos- tini vo avtobiografijata priznava: _Ubavo e ti mora da e dokument na platnoto, a ne me~- da ima{ ideali i vrednosti. Jas gi nemam. ta na svesta". Moite ideali se potkopani". Nema ~udesno bez tvore~ki usilbi, ne- ma film samo so usilbi na voljata. Zatoa ne 5. RETKA SRE]A znam kolkav i kakov prilog bi dale teoret- skite razmisluvawa na re`iserot vo kvali- Potkopani ideali, no ne i zaborav. fikuvaweto na negoviot tvore~ki potencijal? To~no taka, toj ne zaborava na svoite predci, na nivnite ideali, na nivnite vrednosti. Za- 3. DA MU SE DADE SON toa, malku poglasno od drugoto, }e napi{e deka e vnuk na Petar Petrovi~ Kon~alovski, _Ako filmot e kus, veli Buwuel, treba golemiot ruski slikar, koj, pak, e zet na u{te da dodademe son". Prakti~en recept za podi- pogolemiot slikar Surikov. gawe na ~udesnoto vo filmot. No, {to treba ]e napi{e deka vo domot na golemiot da dodade eden filmski re`iser, ako tvo- ruski slikar doa|ale Hlebnikov, Burquk, re~kiot pat mu e kus ili nepriznat ili, pak, Majakovski. ]e napi{e deka `iveele pod ist koga tvore~kiot pat mu e dolg i priznat? I vo pokriv so Bulgakov i Rahmawinov i deka ovoj dvata slu~aja - teorija. Razmisli za filmot, posledniot, spored ka`uvawata na majka mu, definicii. bil visok, malku podgrbaven, odel vo {irok Ako sonot mu go prodol`uva `ivotot kaput, a devoj~iwata od ulicata gi pozdravu- na filmot, toga{ teoretskite artikulacii, val so _Bon`ur madmoazel". sakale ili ne, mu go prodol`uvaat `ivotot Vo ku}ata na dedo mu, yidovite od na re`iserot. Bergman veli deka filmot e vnatre{nata strana na nu`nikot bile i{a- son, a najgolem sonuva~ e Tarkovski, pa zatoa e rani so avtografite na: Prokofjev, Paster- i najdobar. Zna~i, ednoto bez drugoto ne odi, nak, Sergej Grodecki, Ohlopkov, grof Aleksej sonot bez sonuva~ot. Za filmot treba nekoj da Alekseevi~ Igwatev, Mejerhold i dr. sonuva, a za sonuva~ot nekoj da zboruva. _Majka mi preveduva{e poezija: Stel- mah od ukrainski, Rubin{tajn od hebrejski... Ja 4. NISKI VISTINI zapoznav so pesnite na Edit Pjaf, taa gi prevede i napravi dve knigi za nea... Majka mi _Temata za niskite vistini ni e podra- ima{e mnogu prijateli. Kaj nas doa|ale Aleksej gocena od zabludite {to n# veli~aat". Ova go Tolstoj, Aragon so Elza Triole i Lili Brik." zapi{al Pu{kin, a re~isi dva veka potoa go Sinot {to gi gubi idealite i vrednos- pro~ital ruskiot re`iser Andrej Kon~a- tite znae deka tatko mu poteknuva od blago- lovski. Go pro~ital, i {to? Pa, avtobiograf- rodni~ko semejstvo. _Sergej Vladimirovi~
156 T. Kacarov, Niski vistini, Kinopis 25 (14), s. 155-159, 2002
KINOPIS25prv.pmd 156 06-Aug-02, 21:30 Mihalkov mnogu rano po~nal da traga po prizna deka pomni lica. Toga{ ne treba da se svoite koreni i se odnesuval mnogu gri`livo somnevame vo toa deka gi pomni site razvoj- i nas n# u~e{e na toa." ni fazi vo li~nosta na Tarkovski. I navistina gi nau~il: Kon~alovski Ne gazi Kon~alovski na gnila daska, nau~il i ostanal da znae deka vo nivniot kako {to ne gazele ni negovite predci. Pri- dom se javuvale visoki partiski funkcione- jatelite im bile i talentirani, genijalci, i ri, deka tatko mu e poet-qubimec na narodot uspe{ni. i narodnata vlast. Tatkoto dobiva orden Vo Tarkovski prepoznal nekolku svoi _Lenin", iako Dimitar Kon~alovski javno karakteristiki. Tarkovski bil gordeliv ~o- istapuval protiv komunisti~kiot re`im, a vek, a takvo ne{to ~uvstvuval vo sebe i Kon- vo 1941 godina Germancite gi ~ekal kako ~alovski. Tarkovski mo{ne sigurno ~ekorel osloboditeli... Znae Kon~alovski i gri`li- po patot na filmot, a takov od go krasel i vo se odnesuva so znaeweto. Znae deka toa e Kon~alovski. Neslu~ajno vo avtobiografija- retka sre}a, zatoa vo avtobiografijata }e ta Kon~alovski }e napi{e: _Ni se ~ine{e de- napi{e: _Duri podocna sfativ kolku e retka ka svetot le`e{e pod na{ite noze i deka ne- sre}ata da `ivee{ vo takva sredina. Kolkav ma pre~ki {to ne mo`eme da gi sovladame... rasko{ bilo vo stalinisti~kite godini da Odevme po mosfilmskite hodnici so ~uvstvo `ivee{ vo ruska umetni~ka ku}a kade {to na konkvistadori. ^uvstvo {to zboruva za nave~er gori sve}a i od soba vo soba se pre- vi{ok na sila i talent". frla petrolejskata lamba, kade {to na masata Ah, tie hodnici na Mosfilm. Mnogumi- se prinesuva kafe so mleko, crno vino, kade na ~ekorele po niv, a samo malkumina stigna- {to se vodat nerazbirlivi no vdahnoveni le do mestoto do koe treba da se iska~i{ na razgovori. Bi bilo neobi~no `iveej}i vo takov ma~kini {epi za da ostane{, za da se zadr- svet da ne ti se vpie ne{to va`no za idniot `i{. `ivot, za profesijata. Mnogu od toa ne se crpi Tarkovski bil sre}en ~ovek. Za takov od knigite tuku e na ~isto genetsko nivo. Pos- se smetal i Kon~alovski. Dvajcata bile toi ona {to mnogu godini go u~ev i postoi ona sre}ni. Zo{to? Oti sre}ata ne e ni{to drugo {to tajno vleguva{e vo potsvesta". tuku ~uvstvoto deka si go zavr{il scenari- oto so naslov Andrej Rubqov. 6. FILMOT KAKO [OK - Kon~alovski go udira Tarkovski so iljadnici ispi{ani listovi po glavata. Ako za Buwuel i za Bergman filmot e - Tarkovski za udarot mu vra}a so udar son, za Andrej Kon~alovski e {ok. Toa ne zna- so isto tolku ispi{ani listovi. ~i deka Kon~alovski ne sonuval (~uval Gos- Se udiraat taka so ~asovi. Se smeat pod) no ne zna~i deka {okot ne bil svesno iz- taka so ~asovi decata na sovetskiot film. bran. _Go sakav filmot i mnogu vreme pomi- Se smeat decata, a scenarioto za Andrej Rub- nuvav vo kinosalite." qov sozreva. Neka, potrebno ni e. A tamu solzi za muzi~kite kinooperi i zbunetost pred virtuoznosta na formata. 8. ODI NA RE@IJA Od {okovite ne se iscrpuval (~uval Gospod), ne umiral, tuku se pribli`uval Kon~alovski sekoga{ go slu{al vnat- peda po peda do konstatacijata: Sofronicki, re{niot glas. Toa {to glasot mu go sovetu- prijatelot na majka mu, zet na Skrjabin, e ne- val, toa toj go rabotel. Glasot mu sovetuval bo, sonceto na muzikata, a muzikata ne e ne- da padne pod vlijanie na filmot vo celina, gov dom. [okiran edna{ rekol: _Moram da se Kon~alovski padnal. Posledicite od padot zanimavam so film". bile na o~igled na celata filmska javnost. Zastanal pred sebesi i si priznal: Po tvore~kata li~nost na Kon~alovski iz- _Jas imam vizuelno pomnewe pojako od koe grevaat luzni {to zboruvaat: _Svojata prva bilo drugo. Jas pomnam lica". semestralna rabota na scenata ja rabotev imitiraj}i go Vajda". 7. TARKOVSKI Belezi po tvore~kata sila na Kon~a- lovski ostavale i bardovi od tipot na: _Andrej pred moite o~i stanuva{e Tar- Ezen{tajn, Godar, Buwuel, Kurosava, Kjubrik, kovski." Neli, i samiot (Kon~alovski) si Bergman i dr.
T. Kacarov, Niski vistini, Kinopis 25 (14), s. 155-159, 2002 157
KINOPIS25prv.pmd 157 06-Aug-02, 21:30 _Spored moite filmovi, veli Kon~a- mu bila vo podem. Kurosava e re`iserot {to lovski, lesno mo`e da se vidi pod ~ie vli- kaj Kon~alovski postojano sozdaval vozbudu- janie se nao|av. PRVIOT U^ITEL pod vlija- va~ko ~uvstvo. Gleda na Kurosava kako na re- nie na Kurosava. ASJA KQA^INA pod vlija- `iser so vistinsko ~uvstvo za tragi~nost. nie na Godar. VUJKO VAWA pod vlijanie na Zatoa }e re~e: _Kurosava e mojot najomilen Bergman." re`iser. Koga ne{to ne mi odi, koga ne mi e jas- _Odi na re`ija!", mu velel vnatre{- no kako toa da go snimam, go gledam Kurosava. niot glas. _Odi na re`ija!", mu velel glasot, Dovolni mi se dva-tri negovi filma za da mi _za{to tamu }e vidi{ {to samiot znae{." bide jasno kako treba da re{am nekoja scena, Ubavo e da si go slu{a{ vnatre{niot glas. nekoja sekvenca. [ekspir, {ekspirovski umet- Gre{kite se retki. Kon~alovski ne pogre{il. nik - po silata, po smeliot pogled na svet". Holivud stanuva negova opsesija no i 9. PRIVATNO LICE negova dilema. Na edno mesto vo knigata se pra{uva: _Zo{to go pi{uvam seto ova? Zo{to Avtobiografskata kniga na Kon~alov- pi{uvam za sredbata so Xon Vojt, Slaj Stalo- ski e podelena na ~etiri dela. Vo tretiot ne, Kurt Rasel, Marlon Brando, Orson Vels, del se dobli`uva tolku blisku do sebesi, [irli Mek-Lejn, Voren Biti?". Odgovorot na taka {to pred ~itatelot izgreva slikovita pra{aweto go dal samiot za{to bil svesen surovost, v`e{ten duhoven pejza`, t.e. Kon- za mentalitetot na nacijata na koja pripa|a, ~alovski bez predrasudi ja razgoluva sop- za{to bil svesen za suetata so koja raspola- stvenata panorama na du{ata. ga sekoj tvorec. Saka da dade javnost na ona _Jas veruvam vo Gospod", rekol koga mu {to bilo, na ona {to mu se slu~ilo; za cenata ponudile da bide ~len na Partijata. _Vo toa {to treba da ja plati ne pra{uva. Nekomu toa vreme ja snimav SIBIRIJADA i ne mi be{e mu odi vo prilog. Na nas ~itatelite najmnogu. te{ko da ka`am takvo ne{to." ^ekorime pretpazlivo po stranicite 10. RUSKI QUBOVNIK na knigata i gledame bavno. I naiduvame na mesta {to davaat toplina vo duhovniot pej- - [totuku pi{uvam edno scenario, re- za`. Na mestata Kon~alovski zboruva za pr- ~e Bertolu~i. Toa }e bide moeto najdobro vi~nite vpe~atoci od festivalot vo Veneci- scenario! Ne{to neverojatno! ja. Zboruva za striptizot na Barbara Bu{e, - Za {to pi{uva{? za rols-rojsot na Xina Lolobrixida. Zboruva - Za seksot. Znae{, mi se ~ini deka za Felini, Antonioni, Karlo Ponti i za niv- seksot e ubistvo. nite vpe~atoci od sovetskiot film. Zboruva Navistina vo POSLEDNOTO TANGO za Luj Aragon i za nasolzenite mu o~i seko- VO PARIZ seksot e prika`an kako forma na ga{ koga }e ja spomenel Elza Triole. Zboru- ubistvo. No, ma`ot so toa se ubiva i sebesi. va za Simon Siwore i za obvinenieto deka Seksot i smrtta se me|usebno zavisni. Zboru- bil agent na KGB. vaweto za nego zna~i ubistvo na mnogute `e- _Sednav so sendvi~ na trevata i naed- ni so koi si bil. Zna~i, strav od smrtta. na{ mi stana jasno: Ova e mojata zemja. Ovde }e Bez takviot strav edna avtobiografs- `iveam. Imav ~uvstvo na sloboda i prostor..." ka kniga ne bi bila toa. Zadovolstvo od sek- Taka si rekol koga sednal vo eden od sot, ne. Zadovolstvo od qubovnite vrski, da. parkovite na Wujork. Odeweto vo stranstvo Moment na kaptirawe na tvore~kata energi- za nego zna~elo izleguvawe od sistemot. ja, no ne za da ja uni{ti qubovta, stravot od Izlegol od eden sistem za da vleze vo smrtta, tuku da gi obezvremeni. Toa {to ~o- drug. Vo sistemot na Buwuel, na Piter Bruk. vekot go znae za smrtta, {to ~uvstvuva neiz- Za posledniot }e ka`e: _Vleze vo mojot `i- be`en strav od smrtta, toa e edno od najmo}- vot koga ja pro~itav negovata kniga Prazen nite dvi`e~ki sili vo ~ove{tvoto. Da osta- prostor... Osnovite i praizvorite na negovi- vi{ zad sebe ne{to {to }e go nad`ivee pra- ot teatar se tamu kade {to se sviri citrata, vot i gnile`ot }e go izbegne. Dobro e, ako e balalajkata, gitarata - instrumentite so koi za vekovi, no i deceniite ne se lo{i. [to da pee obi~niot ~ovek". se ostavi? Da se posadi drvo. Da se iskopa Za Bili Vajlder }e ka`e deka vlegol bunar. Da izgradi{ ku}a. Sinovi. Delo {to vo negoviot `ivot koga yvezdata vo Holivud sinovite }e go prodol`at...
158 T. Kacarov, Niski vistini, Kinopis 25 (14), s. 155-159, 2002
KINOPIS25prv.pmd 158 06-Aug-02, 21:30 Andrej Kon~alovsaki
Kon~alovski ja ostava ovaa kniga vo me da go slu{ame, za nekoga{ - ako imame koja na krajot od svojot intelektualen ona- mo`nost da go slu{neme i da go pro~itame so nizam se rasfrla so misli od tipot: _[to go pogolemo vnimanie. pridvi`uva umetnikot? Stremeweto da go preraboti svetot. Mi se ~ini deka vo pot- * * * svesta na sekoj umetnik se nao|a `elba da sozdade gleda~ {to }e bide negova slika i Felini i Bondar~uk pred kino. prilika. Koj i da sudi za moite dela, negovo- - Ajde da vlezeme za mig. to mislewe me interesira dokolku zad nego Vlegle. Salata bila prazna. ne stoi `elba da im bide nametnato na site - Kade se gleda~ite? - pra{al Bondar~uk. vo svetot". - Site moi gleda~i se mrtvi - rekol Na{ata namera ne e da im go nametne- Felini. me na{eto mislewe na site vo svetot, no Kon- ~alovski. pokraj toa {to vo knigata zboruva za sebe, za filmot, zboruva i za mentalite- tot na svojata nacija. Zna~i, zboruva za reli- gijata, istorijata, klimata, za goleminata na zemjata. Neka zboruva. Ubavo e dodeka ~ita- *Andrej Kon~alovski: NISKE ISTINE, Zepter Book World, Beograd, 1998
T. Kacarov, Niski vistini, Kinopis 25 (14), s. 155-159, 2002 159
KINOPIS25prv.pmd 159 06-Aug-02, 21:30 IN MEMORIAM
ILINDENKA PETRU[EVA UDK 929:791.43(497.5)(049.3) UDK Kinopis 25(14), s. 160-161, 2002 160-161, s. 25(14), Kinopis
D-R VJEKOSLAV MAJCEN (1941 - 2001)
Naj~esto vo rubrikite prigodno se od- In memoriam bele`uva zaminuvaweto vo _ve~nite lovi{ta" na poznati re`iseri, filmski akteri i yvezdi, ne{to pomalku za ostanatite profesionalci vo filmskoto tvore{tvo, no mnogu retko se zabele`uva zaminuvaweto na onie {to se gri`at za filmskoto kulturno nasledstvo. Smrtta na Anri Langloa, harizmati~niot direktor na Francuskata kinoteka, odekna vo celiot svet, no toa e isklu~ok. S# drugo ostanuva vo ramkite na lokalni- te sfa}awa i svest. D-r Vjekoslav Majcen e na{ kolega od Hrvatskata kinoteka. Golem propagator na filmskata umetnost me|u mladite i neumoren istra`uva~ na filmskata istorija vo Hrvatska. Prv pat se slu{navme po telefon vo 1987 godina koga me izvesti deka ja istra`uva dejnosta na [kolata za narodno zdravje _Andrija [tam- par" od Zagreb i deka vo ramkite na toa otkril pove}e zna~ajni dokumenti za sorabotkata na ovaa [kola so skopskiot Higienski zavod. Mu predlo- `iv da napi{e tekst za ova. I taka, vo posledniot broj, 35-ti po red, na Kinote~niot mese~nik se pojavi trudot na Majcen pod naslov _Zdravstve- no-vospitniot film i filmskite vrski me|u Skopje i Zagreb". Potoa ~esto se slu{avme po telefon, razmenuvaj}i si brojni informacii od na{ite istra`uvawa. Sekoga{ koga }e otkrie{e zna~ajni dokumenti za makedon- skata filmska istorija, Majcen ni gi ispra}a{e. Be{e toa sorabotka so ~ovek {to beskrajno $ e predaden na svojata profesionalna opredelba. Li~no se zapoznavme deset godini podocna, vo 1997, pri edna moja poseta na Hrvatskata kinoteka vo Zagreb. Vo 1998 godina, Vjekoslav Majcen dojde vo Skopje kade {to prisustvuva{e na podgotvitelniot raboten sobir za me|unarodniot proekt _Filmot vo balkanskiot kulturen kontekst". I naedna{, {okantno mi deluva{e vesta od Mato Kukuqica deka na{iot
160
KINOPIS25prv.pmd 160 06-Aug-02, 21:30 Vjeko Majcen po~inal neposredno pred zami- pregled na istorijata na hrvatskiot obrazov- nuvawe na godi{en odmor vo mesec juli mina- en film (2001). Sorabotuval vo brojni encik- tata godina. lopediski izdanija vo Hrvatska. Negoviot D-r Vjekoslav Majcen relativno docna avtorski opus, vo periodot od 1987 do 2001 dojde na rabota vo Hrvatskata kinoteka. Vo godina, broi okolu 80 bibliografski edini- 1986 godina. I vedna{ se zafati so istra`u- ci na trudovi objaveni vo Hrvatska i vo vawa – bezrezervno, re~isi iscrpuva~ki. Ka- stranstvo. D-r Vjekoslav Majcen aktivno se ko da saka{e da go nadomesti prethodnoto vklu~i i vo reformite na hrvatskata kine- vreme. Magistrira{e vo 1991 godina so tema- matografija so brojni stru~ni sogleduvawa i ta _Filmskite vesnici i spisanija vo Hrvat- analizi. Vo 2001 godina e izbran za pretse- ska do 1941 godina", a ne{to podocna, vo 1997 datel na Upravniot odbor na Hrvatskiot godina, ja odbrani i doktorskata disertaci- filmski centar {to e vo osnovawe. ja so temata _Hrvatskiot obrazoven film". Ne se poznavavme dolgo so Vjeko Maj- Nepregorno go pro- cen. No, site na{i pagira{e i hrvat- telefonski razgo- skiot amaterski vori (koi traeja so film, pa taka vo ~asovi) i dvete 1993 godina stana sredbi vo Zagreb i glaven urednik na Skopje bea kako me- glasiloto na Hrvat- |u dvajca dolgogo- skiot filmski so- di{ni prijateli (i juz. Vo pove}e na- sostradalnici vo is- vrati be{e preda- tra`uvawata). Opse- va~ na Filmskata sija mu be{e sredu- {kola {to ja orga- vaweto na doku- nizira ovoj Sojuz. Gi mentacijata za is- sobira{e i gi obra- torijata na hrvat- botuva{e podatoci- skiot film. Opse- te za hrvatskiot sija mu be{e napre- film od osamostoju- dokot na hrvatski- vaweto i pod negovo te filmski ama- uredni{tvo, vo pe- teri. I kako {to riodot od 1996 do re~e eden moj prija- 2001 godina, bea iz- tel od Zagreb: dadeni pet toma od _…Vjeko se zanima- Godi{nikot na hr- va so ona {to po- vatskiot film i vi- mladite kolegi go deo. Be{e i eden od smetaat za beskraj- osnova~ite i najak- D-r. Vjekoslav Majcen no zdodevno. [ik e tivni ~lenovi na da se zanimava{ so redakcijata na spi- analizi, teorija, sanieto Hrvatski filmski qetopis. Majcen no da go zabode{ nosot vo arhivskata doku- be{e i u~esnik na brojni filmsko-istorio- mentacija i ottamu da gi izvlekuva{ tezite grafski simpoziumi vo Hrvatska i vo stran- za eden istoriografski razvoj, e, za toa, dra- stvo, a bil i na studiski prestoj vo Praga, ka- ga moja, treba beskrajno trpenie". A Vjeko be- de {to vo ^e{kata kinoteka ja istra`uval {e trpeliv, tivok i vreden. I neslu~ajno Bo- akterskata kariera na Zvonimir Rogoz. Gi ris Vidovi} svojot in-memorijalen tekst za objavil knigite: Filmska i video zbirka na Majcen (objaven vo Hrvatskiot filmski qe- Hrvatskiot filmski sojuz, 1954 - 1993 (1994), topis, broj 27-28/2001, str. 19) }e go naslovi Filmskata dejnost na [kolata za narodno kako _Nasledstvoto na ~uvarot na nasled- zdravje _Andrija [tampar", 1926-1960 (1995), stvoto". Toa e vistinskoto za Vjeko. Taka e Hrvatskiot filmski pe~at do 1945 (1998), toa koga zaminuva ~ovek od na{ata fela.q Oktavijan Mileti} (monografija, koavtor so Ante Peterli}, 2000) i Obrazoven film –
I.Petru{eva, Vjekoslav Majcen (1941 - 2001), Kinopis 25(14), s. 160-161, 2002 161
KINOPIS25prv.pmd 161 06-Aug-02, 21:31 FESTIVALI
SUZANA TODOROVSKA-PAVLOSKA Kinopis 25(14), s. 162-167, 2002 162-167, s. 25(14), Kinopis UDK 791.43/.44.091.4(497.7-25)(049.3) UDK FESTIVAL ZA PO^IT I INSPIRACIJA
( ZA 5. SKOPSKI FILMSKI FESTIVAL)
Skopskiot filmski festival od 15 do 24 mart 2002 godina go ima{e svoeto petto izdanie i taka zapo~- na da gi broi jubileite. Vsu{nost, ovoj festival vostanoven pred pet godini, sam po sebe, kako nastan so sebe ja donesuva onaa o~ajno potreb- na doza na poinakva vozbuda i in- spiracija kaj filmskata publika. Velam - poinakva - pokraj vozbudata {to e sinonim za visokoadrenalin- skite produkti _mejd in Holivud", zaedno so site holivudski trendovi i prodol`enija na prodol`enijata. Se poka`a deka so estetskata voz- buda na filmovite {to vo izmina- tite godini gi nude{e, skopskiot filmski festival e na dobra traga vo idejata da u~estvuva (so svojot izbor) vo kreiraweto na filmskiot ambient vo zemjava, no i na film- skiot vkus kaj svojata publika. I {to e najva`no, publikata (prose~- no, 20 iljadi gleda~i godi{no) po- ka`a deka ima ~uvstvo i otvoreni setila za nehitovski, nezavisni i
162
KINOPIS25prv.pmd 162 06-Aug-02, 21:31 mali filmovi, koi poseduvaat poinakvi sen- Dimitrie Osmanli i drugi avtori - kako od zibiliteti - nekli{eizirani, nepotro{eni, doajenite taka i od avtorite od pomladite vredni za avantura... So vakva istorija, generacii - makedonskata kinematografija Skopskiot filmski festival (SFF) go pri- go zapo~nuva svojot od niz sopstvenata isto- fati predizvikot da go realizira pettoto rija. Ova be{e samo eden od mo`nite izbori festivalsko izdanie. na filmovi od bogatiot makedonski doku- mentaristi~ki opus. Fakt {to ne e neva`en: ZA PROGRAMATA... makedonskite dokumentarni filmovi bea odli~no poseteni proekcii od mladata pub- Vo 10 festivalski denovi bea prika- lika - kako od onie {to filmot go gledaat `ani 70-ina filmski naslovi: dolgometra`- kako svoja `ivotna profesija, taka i od onie ni, kratkometra`ni i dokumentarni filmo- {to samo sakaa da go zadovolat svoeto qubo- vi so koi SFF i godinava ja potvrdi sopstve- pitstvo i da steknat (novi) soznanija i estet- nata opredelba - da prezentira, glavno, naj- ski iskustva vo svoeto li~no razbirawe na novi evropski dela i avtori, debitanti no i filmskata umetnost i filmskata kultura. renomirani imiwa, koi dosega uspeale da se Mnogu naslovi vredni za po~it, kako
"Pod pesokot" (Fransoa Ozon, 2000)
zdobijat so odli~ni reputacii na filmskite izvonredni primeri za kinematografski av- festivali vo Evropa i niz celiot svet. Fil- torski ostvaruvawa, sodr`e{e pettoto iz- movite so~inuvaa nekolku selekcii: Branu- danie na SFF. Eve nekolku favoriti na av- vawa, Otvorena zona, Regionalna programa, torot na ovie redovi. PESNA ZA MARTIN, Kratkometra`na programa, [vedski film, dansko-{vedska koprodukcija vo re`ija na Nordisko svetlo, kako i rasko{na selekcija Bili August (poradi odli~nite akterski ost- od dokumentarni filmovi. varuvawa vo prikazna, smestena me|u ra- Idejata da se prika`at 50-ina make- dosta i bolkata, `ivotot i smrtta. Ova e donski dokumentarni filmovi od bogatstvo- film {to neobi~no di{e od qubov - silna, to {to go poseduva Kinotekata na Makedoni- spokojna, strasna, mlade{ka, zrela. PESNA ja – e osobeno za pofalba. Vsu{nost, toa se ZA MARTIN e prekrasno iskustvo!). Vo redot vredni dela - zapisi za nas samite i za edno na filmovi {to se mnogu sli~ni po svoite vreme - sega{no i minato. So dokumentarni- senzibiliteti, kako kompletni vizuelni te filmovi na Traj~e Popov, Blagoj Drnkov, naracii, mo`e da se smestat i filmovite: Aco Petrovski, Ko~o Nedkov, Branko Gapo, POD PESOKOT, francusko-japonska kopro-
S.T.-Pavloska, Festival za po~it i inspiracija, Kinopis 25(14), s. 162-167, 2002 163
KINOPIS25prv.pmd 163 06-Aug-02, 21:31 profesionalni akteri - vo mal broj (so za nas neo- bi~en pristap kon ona {to za na{ poim e gluma), a vo pogolem broj vo ovie fil- movi igraat natur{~ici. Predizvik da se pogle- daat ovie filmovi vero- jatno be{e i podatokot de- ka $ pripa|aat na kinema- tografija {to denes vle- guva vo redot na 10 prvi vo svetot spored produktiv- nosta: vo Iran denes se "Krug" (Jafar Panahi, 2000) snimaat 70-tina filmovi godi{no, a za iranskite dukcija vo re`ija na 35-godi{niot Fransoa filmovi se znae deka osobeno se barani na Ozon (film dobitnik na _Cezar" za najdobar filmskite festivali vo Evropa. MONSUN- film, Evropska filmska nagrada za re`ija i SKA SVADBA na re`iserkata Mira Nair - nagrada za najdobra akterka za [arlot Rem- svadba na indiski na~in vo _op{testvo vo pling - prikazna {to ja ima silata na qubov- koe gordosta na indiskata kultura e oslo- ta, stravot, osamenosta, kopne`ot - me|u re- bodena od kompleksite na kolonijalizmot" - alnite i irealnite ne{ta. Prva rabota vo veli taa. Ova e eden od onie filmovi {to koja se vqubuvate vo ovoj film e negovata - iskreno go razveselija festivalot - inte- ti{ina!). DENOT KOGA STANAV @ENA - debi- resen zaplet (i razvrska), energi~en, razi- tantski film na mladata re`iserka Merzie gran, {aren i razmirisan od cve}iwata i Me{kini (nagrada vo Venecija 2000 godina, boite na tradicijata, obi~aite i drevniot najdobra re`ija na festivalot vo Solun i duh na nemisti~nata Indija. Ova ostvaru- nagrada za debitantski film vo ^ikago); vawe vo Venecija zaraboti _Zlaten lav", a vo SONCETO ZAD MESE^INATA-KANDAHAR na Kanbera, Avstralija, be{e nagraden od pub- re`iserot Mohsen Makmalbaf - nagraden od likata. Eve u{te nekolku od bogatata film- FIPRESCI vo Solun i nominiran za _Zlatna ska ponuda na godina{niot 5. Skopski film- palma" na Kanskiot festival; filmovite na ski festival, koi avtorot na ovoj tekst pov- Xafar Panahi (KRUG, BEL BALON i OGLEDA- torno gi aktuelizira: U^ITELKA PO PI- LO) komu pettiot Skopski filmski festi- JANO e francusko-avstriska koprodukcija val, prika`uvaj}i gi negovite dolgometra`- spored scenario i re`ija na denes eden od ni filmovi, mu oddade posebna po~est - ova najaktuelnite evropski avtori, Avstriecot se filmovi od iranskata produkcija, koja Mihael Haneke, koj vo ovoj film se pojavuva godinava be{e zastapena pove}e od minatite fes- "Sobata na mojot sin" (Nani Moreti, 2001) tivalski godini. ^ove~ka- ta sloboda vo naj{irokata smisla na toj zbor, ide- ologiite, revoluciite - nadvore{nite i vnatre{- nite; `enata i ma`ot, de- cata i nivnite soni{ta, tagite i radostite... Ovie filmovi se ~ove~ki ed- nostavni naracii (do- tolku pove}e {to osta- vaat vpe~atok na kompli- kuvani, nedore~eni), so tipi~na scenografija,
164 S.T.-Pavloska, Festival za po~it i inspiracija, Kinopis 25(14), s. 162-167, 2002
KINOPIS25prv.pmd 164 06-Aug-02, 21:31 kako potpisnik i na scenarioto i na re- film na zatvoraweto na 22. IFFK _Bra}a `ijata. Ovoj film e dobar primer za Manaki" vo 2001 godina) e bosanskiot odli~niot artizam na Izabel Iper, koja za NI^IJA ZEMJA (be{e nagraden so _Bronzena suptilno izvajaniot lik na u~itelkata po kamera 300") kako debitantski re`iserski pijano, za nejziniot vnatre{en svet i svetot potfat na mladiot Danis Tanovi}. Pred toa von nea, koj se postavuva so svoite normi i zableska na Kanskiot festival, zdobivaj}i moralnosti i sekako, za konfliktot me|u se so nagrada za najdobro scenario. Vo niv. Kako niz prizma se prekr{uvaat ovie me|uvreme, ovaa tragikomi~na storija za ap- dva, vo osnova, zastra{uva~ki sprotivni surdot na stvarnosta, koja silno uspeva svetovi za da se sostavat vo edna {okira~ka na{iot son za eden film da go pretvori vo i kontroverzna filmuvana refleksija. ko{mar, ludilo, za da sfatime kolku, vsu{- U^ITELKA PO PIJANO be{e nagraden so nost, ludiloto na vojnata i samite go do- nagradi za najdobar akter i akterka i so nag- `ivuvame kako nepravednost, o~aj, gor~ina... rada na `irito na Kanskiot festival, kako – godinava se zakiti i so _Oskar" za najdobar i nagrada od Evropskata filmska akademija film od neanglisko govorno podra~je. za najdobra akterka. SOBATA NA MOJOT SIN Eve u{te nekolku naslovi vo funkcija e u{te edno filmsko ostvaruvawe, koe oso- na potsetuvawe na 5 izdanie na Skopje Film beno se spomenuva vo izminatava godina - Festival: posledniot film na poznatiot re- otkako negoviot scenarist, re`iser i akter `iser @an Luk Godar, POFALBA NA QUBOV- Nano Moreti se zakiti so _Zlatna palma" i nagrada FIPRESCI na Kanskiot festival, a potoa be{e nominiran i za fran- cuskiot _Cezar" za najdo- bar stranski film, no ubavo e {to avtorot na MOJOT DNEVNIK (1994) se najde i vo programata na 5. Skopski filmski festival so ovaa film- ska drama, silna i dla- boka, ednostavna i avten- ti~na, koja go nosi pe~atot na avtorskiot mnogu inti- "Sonceto zad mese~inata - Kandahar" (Mazen Makmalbaf, 2001) men pristap kon edna ~o- ve~ka prikazna za nesre}ata i bolkata. So TA (od qubov do razdelba, preku strastite i vozbuda, koja ednostavno mo`e da ja donese smiruvawata; ~ove~ki prikazni ispreplete- samo vtoroto gledawe na eden film, go spom- ni so temi od sovremeniot `ivot, globaliza- nuvam i {vedskiot film PESNI OD VTORI- cijata, is~eznuvaweto na rabotni~kata kla- OT KAT na Roj Anderson (poznat kako video- sa. Izgleda deka publikata skromno o~ekuva- spotovski majstor i re`iser), koj na Kanski- {e da yirne pod povr{inata - tamu kade {to ot festival 2001 godina dobi gran-pri od obi~no se nao|a ubavinata, pa i ubavinata na `irito i be{e {vedski kandidat za _Oskar" ovoj noviot "dokumentarec" na Godar); alban- 2000 od neanglisko govorno podra~je. Toa e skiot film PAROLI (vsu{nost, albansko- edna interesna hiperrealisti~na hronika francuska koprodukcija od 2001 godina) ka- so sliki {to govorat za apsurdot koj{to so ko retka mo`nost da se pogleda film od sebe go nosi sovremeniot `ivot. Patem, PES- edna mala kinematografija kakva {to e al- NI OD VTORIOT KAT na Internacionalniot banskata - toa e film za ideolo{kite apsur- festival na filmskata kamera vo Bitola di iska`an so duhot na tragizmot i komi~- 2001 godina be{e nagraden od publikata. nosta svrzani za eden period i istorija; tuka U{te eden film {to vleguva vo nizata fil- se i RASKA@UVAWE vo re`ija na Tod So- movi za koi najmnogu se zboruva vo izminata- lonc (poznat po svoeto - za mnogumina – re- va godina (i povtorno - vo Bitola - be{e mek-delo SRE]A) - kako umetni~ka odmazda
S.T.-Pavloska, Festival za po~it i inspiracija, Kinopis 25(14), s. 162-167, 2002 165
KINOPIS25prv.pmd 165 06-Aug-02, 21:31 na eden Amerikanec od srednata klasa spre- Stokholmskiot filmski festival, sostavena ma konvencionalnoto u~ili{te i surovosta od tri filmovi od norve{kata i danskata na u~enicite. Ve{to i zabavno napraveno filmska produkcija od 2001 godina. scenario, neobi~no i {okantno. Filmovite na 43-godi{niot Tod Solonc se kriti~ki- ZA RABOTILNICITE I ZA DRUGITE komercijalno uspe{ni); po filmot MOLOH, RABOTI... re`iserot Aleksandar Sokurov go napravi vtoriot film od vkupno ~etirite na tema MAKEDONSKIOT FILM VO TRANZI- mo}. Toa e BIK/TAURUS, koj go o`ivuva eden CIJA i VO POTRAGA PO KONTEKST se dvete od poslednite denovi na Lenin, sprotivsta- rabotilnici odr`ani vo ramkite na 5. SFF. vuvaj}i gi obi~nite i mali dvi`ewa vo sekoj- Koi se najgolemite problemi {to ja dnevniot `ivot na krupnite dvi`ewa i pro- ma~at makedonskata kinematografija: meni vo Sovetskiot Sojuz vo toa vreme); Xu- - produkciska kriza; ima mal broj nezavisni lien Templ (se specijaliziral vo muzi~kite producentski (filmski) ku}i, a sredstvata i dokumentarnite filmovi, produkcii za za nivna rabota se minimalni. Dodeka Mi- pop peja~i i grupi kakvi {to se Vitni Hjuston nisterstvoto za kultura e generalniot fi- ili Roling Stouns, no i filmot APSOLUTNI nansier na filmskite proekti, dilemata e PO^ETNICI so Dejvid Bouvi) e re`iserot na dali da se poddr`uvaat dva-tri golemi ili PANDEMONIUM - ~ove~ka drama, koja iako e pove}e pomali proekti; smestena vo 19 vek, sepak, e film na sovre- - nepostoewe tehni~ka baza; meni temi: kreativnost, prijatelstvo, zavis- - nefunkcionirawe na izvozot na makedon- nost i predavstvo; prikazna za strasta i skiot film kako finalen produkt, odnos- magi~nosta na poezijata, pi{uvaweto, krei- no vo Makedonija ne postoi mehanizam za raweto. Prikazna {to svoite koreni lesno plasirawe na filmot vo drugite zemji; mo`e da gi smesti i vo dene{nata umetnost, - potreba za oformuvawe na pravnata filmovite, muzikata. Na grupata Seks Pis- regulativa, odnosno potreba od donesu- tols za nejzinoto vlijanie vo istorijata na vawe poseben zakon za film; rok muzikata Xulien Templ $ oddava priz- - otsustvo na komunikacija me|u filmskite nanie so dokumentarecot VALKANOST I BES avtori; (nagraden na festivalite vo ^ikago i Sao - potreba za otvorawe poseben filmski Paolo). fond preku Ministerstvoto za kultura, koj Bea prika`ani i: polskiot film bi bil namenet na mladite avtori i ZDRAVO TERESKA (simpati~na, dopadliva - potrebata za gradewe sopstven kine- prikazna nagraduvana od FIPRESCI i od matografski koncept. `irito na festivalot vo Karlovi Vari); bu- garsko-holandsko-ungarskata koprodukcija Za `al, rabotilnicata MAKEDONSKI- PISMO ZA AMERIKA (nostalgi~na prikazna OT FILM VO TRANZICIJA predizvika sla- na re`iserkata Iglika Trifonova); slove- bo interesirawe kaj doma{nite filmski ra- ne~kiot film LEB I MLEKO na Jan Cvitko- botnici - producenti i re`iseri na koi naj- vi~ (nesre}na prikazna za malite i obi~ni mnogu im be{e nameneta. Za mo`nostite za nesre}ni lu|e, kako i za nivnite nikoga{ do- sozdavawe regionalno filmsko telo od ti- sonuvani soni{ta. Kako debitantski film, pot na regionalen filmski fond, spored ne mnogu vpe~atliv vo odnos na raska`uva- primerot na skandinavskite zemji so {to bi weto na prikaznata, no zatoa vpe~atliv po- se otvorile mo`nosti za regionalnite ve}e od aspekt na fotografijata). produkcii - se razgovara{e na rabotilnica- Desetina kratki filmovi kako repre- ta VO POTRAGA PO KONTEKST. Ona {to tre- zenti na ona {to Evropa ima da go ponudi koga ba da se napravi e da se razraboti nekoj kon- se raboti za ovoj filmski `anr – bea pri- kreten model i na~ini na funkcionirawe na ka`ani vo tekot na festivalot, so ideja ovaa toj regionalen filmski fond. Ako vo Hrvat- selekcija da bide svoevidna kompilacija na ska se o~ekuva donesuvaweto na zakonot za originalnosta i raznovidnosta kako vo stilo- film so koj eventualno bi se sozdala nekoja vite na avtorite taka i na `anrovite. Selek- posebna filmska institucija, koja bi se gri- cijata Nordisko svetlo se slu~i kako rezultat `ela za sozdavaweto i promocijata na film- od sorabotkata na organizatorot na SFF so skite produkti; vo Jugoslavija vo tek e done-
166 S.T.-Pavloska, Festival za po~it i inspiracija, Kinopis 25(14), s. 162-167, 2002
KINOPIS25prv.pmd 166 06-Aug-02, 21:31 suvaweto na zakonot za kinematografija; ni se slu~uva zatvorawe na edinstvenoto - postojat nesredeni odnosi na ovoj plan, no najubavoto i najblisko do visokite prika`u- postoi i dobra godi{na produkcija na fil- va~ki standardi - kinoto _Centar"? movi. Slovene~kiot model za regulirawe na Minatogodi{nite organizaciski pro- odnosite vo filmskata sfera be{e poso~en pusti na ovoj, sepak, mlad festival godina- kako eden od najsoodvetnite, koj najdobro va nemaa svoe prodol`enie - navreme obez- funkcionira i bi mo`el da bide zemen za bedenite kopii se mnogu va`na rabota za primer vo drugite zemji na Balkanot. imixot na festivalot i doverbata kaj pub- Ponudata na godina{niot 5. Skopski likata. Dojdoa pomalku-pove}e poznati gos- filmski festival pretstavuva samo eden od ti: re`iseri i producenti na prika`anite mo`nite preseci na ona {to e aktuelno vo filmovi. Od 32 dojdoa 20-tina. No, toa im se (glavno) evropskata i delumno svetskata ki- slu~uva i na drugite festivali. Sepak, nema nematografija. Ponudi stilski i `anrovski somnenie deka toa be{e mo`nost makedon- raznovidna programa za publikata so raz- skite producenti i re`iseri da vospostavat li~ni vkusovi koga e vo pra{awe filmot. kontakti i da gi razmenat svoite iskustva so Vpe~atokot go rasipuvaa po nekoja lo{a ko- gostite - nivnite kolegi. Se pla{am deka na pija ili titl (koj se gleda samo do polovina na{ite filmaxii im nate`nale inertnosta, na platnoto), {to samo po sebe zboruva za da- izgubenata motivacija i stimul vo ovoj na{ leku od zadovolitelnite standardi vo pri- nefilmski ambient! ka`uvaweto, zaedno so standardite {to gi Skopskiot filmski festival i so ova nudat kinata _Kultura" i _Manaki". Festiva- petto izdanie go zadr`a dosega{niot revi- lot, za golema `al, se slu~uva{e me|u umet- jalen karakter. Organizatorot najavi deka nosta, ubavinata na filmskoto do`ivuvawe od 2003 godina Skopje Film Festival }e do- na platnoto i grdosta na na{ata nekulturna deluva barem edna nagrada od publikata i realnost. Publikata od godina vo godina po- nagrada od selektorite od evropskite fes- ka`uva deka e gladna za novite filmski voz- tivali so koi SFF sorabotuva, kako edins- buduvawa i estetiki; deka saka da gi otkri- tvena ~lenka od Makedonija na Evropskata va vrednostite vo filmskata umetnost i da koordinacija na filmskite festivali. Po- gi implementira vo sopstvenata filmska kraj ova, ve}e postojat konkretni ponudi od kultura. Prostete, no kako toa da go pravi strana na [vedskiot filmski institut za tolku nesre}no prepu{tena na apsurdot - od finansirawe kratkometra`ni filmovi od edna strana stojat vozvi{enite ne{ta, a od makedonski avtori, koi potoa bi se prika`u- druga strana, prizemnosta i banalnosta na vale na slednoto festivalsko izdanie vo na{eto `iveewe i kultura, olicetvorena vo Skopje. smrdlivite toaleti vo kinata. Vistinski Pettiot Skopski filmski festival e Orvel! Mo`e da se ka`e deka apsurdot na u{te edno iskustvo pove}e za organizatorot. postojnite sostojbi vo na{ata kinematograf- Vpro~em, ova e edna od dvete filmski fes- ija se reflektira tokmu vo ovoj nastan: Mi- tivalski manifestacii kaj nas na koja, se- nisterstvoto za kultura, kako pretsedava~ pak, treba u{te da se raboti - odlika $ se so Audiovizuel Eureka ovaa godina, ja orga- mladosta i ambicijata, entuzijazmot i ener- nizira{e trkaleznata masa na tema "Idnina- gi~nosta (se razbira, zaedno so buxetot za ta na audiovizuelniot sektor vo Republika festivalot, sponzorite, _prijateli na fes- Makedonija: panevropski perspektivi", koja tivalot" - kako {to nekolkupati istaknuva- se odr`a vo ramkite na 5. Skopski filmski {e direktorot na festivalot). Veruvam deka festival. No, dodeka se razgovara{e za toa tokmu ovie karakteristiki godinava mu ja da- na koj na~in na{ite filmaxii da vlezat vo doa na festivalot potrebnata serioznost i evropskite filmski tekovi i ugledni asoci- organizaciski pokvalitetnoto nivo. Pa, toa jacii, istovremeno se slu~uva{e nikoj da ne i ne e malku za Skopskiot filmski festival se zagri`i za straotniot i tragi~en fakt de- da gi dobiva po~itta i poddr{kata od publi- ka taa na{a kinematografija vo nekoi svoi kata za vo idnina - tolku mnogu neophodni za segmenti bukvalno - se raspa|a! Ama vrz osno- negovoto natamo{no rastewe i atraktiv- va na koja sega{nost }e ja temelime idninata nost. A organizatorot - nea ne smee da ja iz- na makedonskata kinematografija ili na au- neveri!q diovizuelnite umetnosti koga istovremeno
S.T.-Pavloska, Festival za po~it i inspiracija, Kinopis 25(14), s. 162-167, 2002 167
KINOPIS25prv.pmd 167 06-Aug-02, 21:31 FESTIVALI
BLAGOJA KUNOVSKI Kinopis 25(14), s.168-172, 2002 s.168-172, 25(14), Kinopis UDK 791.43/.44.091.4(410)(049.3) UDK FESTIVALSKI TRIPTIH
AVTORSKIOT FILM DOMINANTEN
KON 45 LONDONSKI FILMSKI FESTIVAL Londonskiot festival na festivalite celi 4,5 decenii e najgo- lemoto i edinstveno kompetentno ogledalo na ona {to se slu~uva vo svet- skata filmska umetnost. Vo sekoe negovo izdanie, a intenzivno vo pos- lednata decenija, vo ramkite na ovoj festival-maraton, vo tekot na 2,5 nedelno traewe, se vrtat okolu 200 filmovi, bukvalno od siot svet. LFF e mesto kade {to, kako nikade na drug festival, mo`at da se vidat fil- movi od site kontinenti. Tradicionalna e dominacijata na anglo-ameri- kanskiot film, kako i na evropskiot, no tuka redovno mo`at da se vidat i rezultatite od latinoamerikanskite, afrikanskite i osobeno od azis- kite kinematografii, a sekako se prisutni i site relevantni avtorski projavi od kanadskata, avstraliskata i novozelandskata kinematografi- ja. Vo ovoj pregled bi se zadr`al na ona {to, spored moe mislewe, e najvrednoto od najnovoto jubilejno izdanie na LFF, a toa zna~i deka }e go izvle~am kremot od kremot prika`an na programite, {to }e re~e ekstrak- tot od 10% od najnovata svetska filmska produkcija {to LFF, na ~elo so svojot umetni~ki direktor Edrien Vuton i negovata zameni~ka kriti~ar- kata Sandra Hebron, go selektiraat kako svoj izbor od okolu 200 filmovi po odgleduvaweto na nekade nad 1000 filmovi od ednogodi{nata svetska produkcija. Rekov deka angloamerikanskata kinematografija po tradici- ja dominira na sekoj Londonski festival, i toa ne e ni{to neobi~no ako se ima predvid, pred s#, jazi~kata povrzanost na dvete kulturi, kako i vode~kite pozicii {to gi imaat ovie dve svetski vode~ki kinematogra- fii. Britancite osobeno imaat potreba na svoj teren, {to se veli, da gi poka`at svoite najnovi dostreli, koi obi~no se naso~eni kon otkrivawe novi re`iserski talenti so pojavuvawe kako debitanti ili so vtor ce-
168
KINOPIS25prv.pmd 168 06-Aug-02, 21:31 "Aferata Markorvli" (Ser` Le Peron)
love~eren igran film. [to se odnesuva do rikanskiot film, nasproti banalnosta i amerikanskata kinematografija, taa vo mo- profanosta na holivudskite visokobuxetni jot usloven izbor na 10-te procenti efekten komercijalni filmovi vo koi, spored pravi- kvalitet bi bila zastapena so nekade polo- loto, po tradicija se vovlekuvaat i iskus- vinata od toa. Taka i godina{noto izdanie nite britanski re`iserski imiwa. Prvoto na LFF ovozmo`i sredba, od edna strana, na ime i prviot film {to mora da se stavat na dela od golemite iskusni avtori, a na druga piedestalot se golemiot nezavisen avtor, strana se tipi~no nezavisnite avtori, koi ja veteranot Robert Altman i negoviot film donesuvaat tolku potrebnata i sega ve}e ne- PARKOT GOSFORD (GOSFORD PARK), delo zamislivo imanentna revitalizacija na ame- realizirano so amerikanski kapital, no ti-
"[to pobrgu nedela" (Fransoa Trifo)
B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002 169
KINOPIS25prv.pmd 169 06-Aug-02, 21:31 pi~no britansko po tema i sodr`ina. Toa e, dones na vizuelen plan ima direktorot na voedno, i prviot britanski film voop{to vo fotografija Pietr Deming, kako i `enskiot karierata na Altman, a kako i vo slu~ajot na akterski tandem: Naomi Vots i Lora Elen negovata amerikanijada, i vo GOSFORD Haring, obete vo dvojnite li~nosti, prvata PARK toj vivisecira ne{to mnogu britansko, kako Beti Dijana / Elms, drugata kako Rita / a toa e klasnata podelenost na eden sobir na Kamila. Iskusniot akter Ed Haris so uspeh grupa britanski aristokrati. Po pokana na za~ekoruva i vo re`iserskite vodi efektno sopstvenikot na zamokot i park Gosford, tie debitiraj}i so biografskiot film POLOK prisustvuvaat i u~estvuvaat na tradicio- (POLOCK), voedno tolkuvaj}i ja naslovnata nalniot lov, pri {to vo ambientot na onie od uloga na avtenti~niot amerikanski apstrak- nad skalilata i onie od pod skalilata (kade ten slikar Xekson Polok, vo period od 2,5 {to se podrazbiraat slugite i batlerite) }e decenii po Vtorata svetska vojna, koj neos- se slu~i zlostorstvo vo stilot na Agata porniot talent, pa duri i dostignatata sla- Kristi, bidej}i i samiot film e inspiriran va so pomo{ na golemata Pegi Guganhajm gi po- od klasi~noto delo na damata na krimi-tri- ni{tuva so alkoholizmot i konfliktnata lerot, romanot _Desette mali Indijanci". li~nost, koi go vodat vo neizbe`en tragi~en
"Sceni na zlostorstva" (Folkner [lendorf)
Vedna{ do golemiot Altman e i eden od poti- kraj. Vo slu~ajot na filmot na zatvoraweto, pi~nite pretstavnici na amerikanskiot av- K-PAX e dobiena obratna kombinacija kako torski nezavisen film, scenaristot i re`i- onaa so Altmanoviot film na otvoraweto na ser David Mamet so svojot `anrovski krimi- LFF, imeno iskusniot britanski re`iser triler IZMAMA (HEIST) vo koj neodoliviot Jain Softli vo amerikanska produkcija go Xin Hekman, vo nadmudruvaweto so svoite re`ira `anrovskiot triler-saspens vo koj konkurenti okolu bogatiot ukraden plen, maestralniot Kevin Spejsi, vo u{te edna os- kako najmudar i najitar, posleden }e se smee. karovska kandidatura, go tolkuva likot na U{te edno golemo avtorsko ime na amerikan- ~ovekot od planetata Zemja, koj kako pacient skiot nezavisen film kako Dejvid Lin~ na edna wujor{ka nevropsihijatriska klini- blesna so siot svoj sjaj (po kanskata promoci- ka, a po do`iveanata totalna blokada od {o- ja i nagradata za re`ija) so svojot slo`en i kot na ubienata `ena i }erki~ka, }e si za- nemu svojstven apstrakten psiho-triler BU- misluva deka e dojdenec od dale~nata pla- LEVAROT MALHOLAND (MULHOLLAND DRI- neta K-PAX. Vo ramkite na crne~kata neza- VE) pri {to, pokraj dirigentskoto majstor- visna produkcija, pokraj Spajk Li, re`iserot stvo na samiot Lin~, poseben kreativen pri- Xon Singlton (koj, inaku, svojot talent go na-
170 B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002
KINOPIS25prv.pmd 170 06-Aug-02, 21:31 metna so prvenecot MOM^IWATA OD SO- THE BEDROOM), re`isersko debi na akterot SEDSTVOTO (BOYZ-N-HOOD), a komercijal- Tod Fild, vo koj odli~nite Tom Vilkinson i no se proslavi so repernata komedija [AFT Sisi Spejsek, vo ulogata na roditeli, se del (SHAFT) pravi avtorski kambek so odli~nata od psiho-dramata za prezemenata li~na komedija BABY BOY vo koja n# voveduva vo pravda, koga treba da se odmazdi ubistvoto totalitetot na sovremenite amerikanski na sinot-edinec; i vtoriot film e debi na crnci, so nivnite `ivotno-qubovni zgodi i re`iserot Xordan Melamed, ~ij MANIC n# nezgodi neizbe`no povrzano i so gangster- voveduva vo dramski suroviot svet na psiho- skoto podzemje, seto toa re`irano i akter- labilnite delikventi vo eden centar vo ski izigrano so {arm {to zra~i od mentali- SAD, a koi se, vsu{nost, `rtvi na roditel- tetot na Afroamerikancite. Po golemiot ko- skata negri`a i frustraciite vpieni od se- mercijalen uspeh na dolgometra`niot animi- kojdnevnata stvarnost na nemawe izbor i iz- ran film [REK (SCHRECK), prika`an na lez od vitelot na zloto. Tretiot tipi~en ne- posledniot Kanski festival, na Londonski- zavisen avtorski film e NO]TA KAJ ZLAT- ot festival be{e promoviran vtoriot sro- NIOT OREL (NIGHT AT THE GOLDEN EAGLE) den hit MONSTRUMI (MONSTERS), vo pro- vo koj scenaristot-re`iser Adam Rifkin e
"L-627" (Bertran Tavernie)
dukcija na Walt Disney Pictures, a vo re`ija na voedno i producent na ovoj neo-film-noar, trioto: Pit Dokter, Dejvid Silverman i Li koj n# vovlekuva vo `ivotno socijalnoto dno Ankri~. Vo prikaskata za toa kako monstru- vo edna ~etvrt na Los Anxeles, i toa vo dup- mite se koristeni vo komercijalna cel da kata na totalnite autsajderi, profesional- pla{at deca i nivnata transformacija po ni ubijci, prostitutki, dileri, narkomani, buntot na dobrite ~udovi{ta vo pozitivni koi tonat vo mrakot na smrtta kade {to `i- predizvikuva~i na smea i radost - e dobien votot nema smisla i ne vredi ni pet pari. At- u{te eden efekten komercijalen rezultat vo mosferata e posebno vizuelno gradena so iz- s# posovr{enata digitalno-kompjuterska vonrednata fotografija i kamera na ^e~o animacija, koja zasega mo`e da bide prednost Vareze. Specifikite na amerikanskiot ne- na golemite studija specijalno nameneti za zavisen film ne mo`at da se zamislat bez takva specifi~na produkcija. opusot na eden od najgolemite nezavisni av- Amerikanskiot blok na nezavisniot tori-dokumentaristi kakov {to e Frederik film prika`an na 45. LFF bi go zaokru`il Vejsman, ~ij 3-~asoven dolgometra`en doku- so u{te tri tipi~no nezavisni i strogo av- mentaren film DOMA[NO NASILSTVO (DO- torski filmovi: VO SPALNATA SOBA (IN MESTIC VIOLENCE) e mnogu neprijatno sve-
B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002 171
KINOPIS25prv.pmd 171 06-Aug-02, 21:31 do{tvo za sovremenoto amerikansko op{tes- Vtoroto ostvaruvawe na avtorot Ber- tvo so {to ni se predo~eni desetici avten- tran Bonelo RE@ISER NA PORNO FILMO- ti~ni slu~ai na fizi~ko, seksualno i moral- VI (LE PORNOGRAPHE) e, sekako, edno od no nasilstvo na lu|eto od socijalnite slam- najoriginalnite dela od novata francuska ovi, od strana na ma`ite i tatkovci vrz so- produkcija vo koe kultniot akter @an Pjer prugite i }erkite, a seto generirano kako Leo ja tolkuva naslovnata uloga na sredo- del od sindromot na uni{teniot amerikan- ve~en frustriran intelektualec, komu pora- ski son za sre}en semeen `ivot, pri {to sta- di kompromitira~kata profesija poslu{- tisti~kiot podatok deka sekoja treta `ena, nost mu otka`uva negoviot sin-tinejxer-bun- devojka ili dete se `rtvi na nasilstvo vo tovnik protiv zapadniot sistem na dekaden- SAD - zvu~i zastra{uva~ki, a s# vrz tipi~- cija, la`en moral i manipulacii. Filmot nosta na fenomenot doloven od stvarnosta NADVOR OD VREMETO (L'EMPLOI DU TEMPS) na Tampa na Florida. e u{te eden originalen avtorski produkt na Britancite, me|u desetinata filmovi re`iserot i scenarist Loren Kant, koj n# od svojata najnova produkcija, najtipi~en vnesuva vo isto taka frustrira~kiot i alie- pretstavnik imaa vo filmot POSLEDNA NA- nira~ki sovremen svet na eden proma{en RA^KA (LAST ORDER) vo re`ija na Avstrali- biznismen, koj se pla{i na ~lenovite od svo- ecot Fred [episi, koj spored istoimeniot eto semejstvo da im go priznae li~niot pro- roman na Gream Svift go pi{uva i scenari- fesionalen poraz. oto, voveduvaj}i n# vo edna very british stori- Od drugite evropski kinematografii, ja od sekojdnevieto na grupa podostareni me|u najdobrite na LFF gi izdvojuvam sled- drugari, koi se sobiraat za da go ispratat po- nive filmovi: odli~nite polski pretstav- ~inatiot od naru{enata petorka, vo izvon- nici SRE]EN ^OVEK (SZCZESLIWY CZLOW- redna kreacija na vode~kite akteri na bri- IEK), sovremena drama vo triagolnikot: maj- tanskiot film: Majkl Kejn, Tom Kurtni, Da- ka-sin-qubovnica vo re`ija na debitantkata vid Hemings, Bob Hoskins i Rej Vinston. Novo Malgor`ata [umovska i filmot ZDRAVO talentirano re`isersko otkritie vo britan- TERESKA (SZIESC TERESKA) na iskusniot skata kinematografija e naturaliziraniot re`iser Robert Glinski, koj gradi edna at- Angli~anec od indisko poteklo Asif Kapa- mosfera od sovremenoto polsko sekojdne- dija, koj edna japonska legenda ja adaptira na vie, vo duhot na filmovite na pokojniot go- indiska po~va dobli`uvaj}i ni go svetot na lem avtor Ki{lovski. Od Avstrija s# pove}e voinite vo ambientot na pustinata Radastan se pojavuvaat talentirani mladi re`iseri, vo svojot prvenec VOINOT (THE WARRIOR), a eden od niv e i Ulrih Sejdel, ~ij debitant- koj e parabola za nasilstvoto, vizuelno ski film KU^E[KI DENOVI (DOG DAYS) ja efektno dolovena od direktorot na foto- dolovuva hronikata na edno leto na rastroe- grafija Roman Osin. noto i nehumano avstrisko i dali samo avs- Od raznovidnosta i bogatstvoto na ev- trisko urbano `iveewe vo materijalizira~- ropskiot film, vo tradicionalniot blok kiot i totalno otu|en svet. Sovremenata ita- French Revolutions, noviot francuski avtor- lijanska qubovna dramska komedija POS- ski film u{te edna{ ja demonstrira{e svo- LEDNIOT BAKNE@ (L'ULTIMO BACIO) na re- jata dominacija so nekolku izvonredni av- `iserot Gabriele Mu~ino e italijanski re- torski dela kako BETI FI[ER (BETTY FISH- pertoarski hit za{to govori za nivnoto pod- ER) vo re`ija na iskusniot Klod Miler, vo nebje, koe gi ima i univerzalnite svojstva na koj Sandrin Kiberlen ja tolkuva ulogata na sovremeniot `ivot na relaciite qubov-izma- osamenata razvedena pisatelka, koja se soo- ma-vernost-moral. Otsekoga{ bogatata {pan- ~uva so najgolemata tragedija za edna majka, ska produkcija donesuva osve`uvawe so kult- nesre}nata smrt na edinstvenoto dete. Vo- niot erotski film LUCIJA I SEKSOT (LU- de~kata re`iserka na noviot francuski CIA Y EL SEXO) na re`iserot Hulio Medem, a film An Fontan vo filmot KAKO GO UBIV direktorot na fotografija Kiko de la Rika MOJOT TATKO (COMMENT J'AI TUE MON ja slika specifi~nata vizuelna faktura. PERE) n# voveduva vo frustrira~kiot odnos Od tradicionalno zastapenite 3-A na nevospostavena komunikacija bez ronka kontinenti na sekoj Londonski festival: qubov me|u eden sredove~en sin-doktor i ne- Azija, Afrika i Latinska Amerika, prviot e goviot tatko isto taka doktor. najbogatiot za{to vo negovoto gradewe u~es-
172 B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002
KINOPIS25prv.pmd 172 06-Aug-02, 21:31 tvuvaat 4 golemi svetski kinematografii, AS), debi na avtorot Fabijan Bjelinski, onaa od NR Kina, pridru`uvana od drugite dramska komedija od sovremenoto podnebje dve specifi~ni od kineskoto govorno pod- na mnogumilionskiot Buenos Aires i BOLI- ra~je, hongkon{kata i tajvanskata, potoa ja- VIJA (BOLIVIA), isto taka avtorsko debi vo ponskata, iranskata i najgolemata me|u naj- `anrot na film-noar na avtorot Izrael Ad- golemite - indiskata, koja e rekorder so ed- rijan Kaetano.q nogodi{nata produkcija od nad 700 filmovi. No, i pokraj takviot kvantitet, od Indija vo London se pojavija samo dve tipi~ni umetni~- ko-avtorski dela: MONSUNSKA SVADBA (MONSOON WEDING) na re`iserkata Mira Nair (osvojuva~ot na _Zlatniot lav" vo Vene- cija 2001) i debitantskiot film MAJA (MA- YA) vo koj re`iserot Digvidaj Sing n# vove- duva vo edna tabu tema, otkrivaj}i go potres- [VAJCARSKATA noto svedo{tvo za odzemaweto na devstve- nosta na tinejxerkite po nivnata prva men- KINEMATOGRAFIJA struacija od strana na budisti~ki sve{te- SOLIDNA Kinopis 25(14), s.173-175, 2002 s.173-175, 25(14), Kinopis
nici, vo eden s# u{te praktikuvan naroden 791.43/.44.091.4(494)(049.3) UDK ritual vo Indija. Od Japonija filmot LO[A DRU@INA (BAD COMPANY) e nov avtorski KON 37. FILMSKI FESTIVAL VO rezultat na re`iserot Tomojuki Furimaja, a SOLOTURN od NR Kina se avtorskite dela: OTKA@UVA- WE OD DROGATA (QUITTING) na re`iserot Zang Jang i @IVOTNA RADOST (OG FOR Po osvoeniot Oskar za stranski-nean- BROKE) na re`iserot Vang Guangli, obata so gloamerikanski film vo 1990 godina za od- specifikite na igrano-dokumentarna struk- li~niot film PATOT NA NADE@TA (REISE tura. DER HOFNUNG) na re`iserot Ksavier Kol- Od Hong Kong doa|a debitantskiot er, {vajcarskata kinematografija bele`i film MORSKA HRANA (SEAFOOD) na avto- podem vo ramkite na evropskiot pa i po{iro- rot Zu Ven, so hronikata za eden korumpiran ko svetskiot film. Zatoa izminatata dece- policaec, koj ucenuva edna neza{titena pro- nija, poslednata od XX-ot vek, be{e vo zna- stitutka; sekoga{ originalnata iranska ki- kot na toj golem uspeh i s# realizirano otto- nematografija lansira u{te edno avtorsko ga{ navamu se meri so oskarskiot reper. Pri- ime, a toa e vtoriot igran film TAJNO GLA- rodno i logi~no e vo [vajcarija, tamo{nite SAWE (SECRET BALLOT) na avtorot Babek filmski krugovi da o~ekuvaat povtoruvawe Pajami. Kako {to sugerira i samiot naslov, na toj najgolem kinematografski uspeh, iako toa e dokumentaristi~ki dolovena igrana vo me|uvreme na pove}eto festivali {vaj- atmosfera za glasaweto na selanite na eden carskite filmovi stanaa laureati. Gri`ata iranski ostrov. Od malku poznatata no vi- za filmot vo [vajcarija e kompletna, vo prv talna ju`nokorejska kinematografija vo Lon- red lu|eto od polit-kulturata vodat smetka don be{e prika`an odli~niot film DRUGAR da se obezbedat maksimalni finansiski us- (FRIEND), vtoroto ostvaruvawe na avtorot lovi za kontinuirana filmska produkcija vo Kvak Kjung Taek, koj vo stilot na Kopoloviot koja vleguvaat i koprodukciite so t.n. mini- _Kum" pravi svoevidna ju`nokorejska verzija malno ili maksimalno u~estvo na {vajcar- na tamo{noto podzemje niz nekolkudecenis- skite producenti vo sozdavaweto na nekoj kata hronika za grupa drugari od srednoto koprodukciski film, koi vo posledno vreme u~ili{te do nivnoto profesionalno oprede- gi ima s# po~esto. A za toa kakvi se dvi- luvawe, nekoi za gangsteri, a drugi za ~esni `ewata i rezultatite vo {vajcarskata kine- lu|e. matografija, najkompetentno ogledalo se iz- I od latinoamerikanskata produkcija, danijata na festivalot vo Soloturn kade ovoj pat argentinskata kinematografija se {to se prezentira ednogodi{nata kompletna nametna so dvata izvonredni avtorski eg- filmska i TV videoprodukcija vo site `an- zemplari: DEVET KRALICI (NUEVE REIN- rovi, pri {to dominiraat dolgometra`nite
B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002 173
KINOPIS25prv.pmd 173 06-Aug-02, 21:31 igrani i dokumentarni filmovi, a ne pomal- tradicionalnite {vajcarski filmski nagra- ku brojno e i kriloto na kratkometra`nite di vo 5 kategorii ({vajcarskiot Oskar) za iz- igrani, dokumentarni, eksperimentalni i a- minatata 2001: za najdobar film - celove~e- nimirani filmovi. Kako prezentacija na na- ren igran, najdobar dolgometra`en dokumen- jnovite dostigawa vo doma{nata kinemato- taren film, najdobri glavni akteri, `enska grafija, festivalot vo Soloturn ima i edna i ma{ka glavna uloga i najdobar kratok specifi~nost vo dimenzijata i preku inter- film. nacionalnata promocija na svoite filmovi, Me|u 5-te nominirani vo celove~erni- so prisustvoto na okolu 150 stranski gosti ot igran film, titulata najdobar {vajcarski od Evropa i svetot, so {to zaedno so nad il- film vo 2001 zaslu`eno ja ponese debitant- jada doma{ni profesionalci od razni pro- skoto delo UTOPIJA BLUZ (UTOPIA BLUES) fili, vo Soloturn vo tekot na 5 denovi se na scenaristot i re`iser Stefan Hopt. Fil- sozdava navistina festivalska atmosfera mot uspea da ja izdr`i silnata konkurencija od koja imate vpe~atok deka sledite festi- na eden mag kakov {to e Godar so negoviot val od internacionalen karakter. A poradi kanski kambek POFALBA NA QUBOVTA (EL- objektivniot fakt {to {vajcarskata film- OGE DE L'AMOUR), slo`eno refleksivno ki- ska produkcija se kreira kako multikultur- nestetsko delo, koe lesno mo`e{e da ja do- na privilegija dobiena od 4 jazi~ni kulturi: bie nagradata za najdobar {vajcarski film. germanskata, francuskata, italijanskata i Me|utoa, nacionalnoto `iri napravi peda- romano-gri|onskata, toa e specifika i bogat- go{ki, stimulira~ki gest, opredeluvaj}i se stvo, {to, pak, povratno gi podrazbira i pri- za prvenecot na Hopt. I ne zgre{ija za{to sustvata na filmovi od soodvetnite sosed- filmot UTOPIJA BLUZ e mlade{ki razi- ni kinematografii kako del od umetni~koto gran, odli~no izigran i od talentiraniot i kulturnoto isprepletuvawe. mlad akter Mihael Finger, koj isto taka ja Od najnovoto 37 izdanie na festiva- zaslu`i nagradata za najdobar akter, tolku- lot vo Soloturn, od selektiranite 126 (od vaj}i go likot na rokerot-teonager Rafael, nad vkupno 270 filmski i video ostvaruva- koj so svojot rok-bend "Utopia Blues" saka da wa od ednogodi{nata produkcija) vo festi- go osvoi svetot, sprotivstavuvaj}i mu se so valskiot vrv se najde grupa od desetina od- svojata mlade{ka buntovnost ~esto i bez li~ni dela vo site `anrovi. Bea dodeleni i pri~ina, pri {to se doveduva i do isku{eni-
174 B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002
KINOPIS25prv.pmd 174 06-Aug-02, 21:31 ja, koi privremeno mu vat so semejnata ku}a go zagor~uvaat `ivotot na relacija minato-se- zatoa {to e smetan za ga{nost so site moral- nepresmetliv i psiho- ni isku{enija, a vtora- labilen poradi {to go ta - u{te postegnata smestuvaat i vo psihi- kamerno-enterierska jatriska klinika. Av- drama, koja se slu~uva torot Hopt, iako za- na jahtata na eden sre- docneto (sega ve}e ima dove~en bogata{, komu 40 godini), vo ovoj svoj slu~ajno dojdeniot sin prvenec ispolnuva del pred dvajcata gosti }e od ona _sonuvanoto" od mu go otkrie sramot za mladosta koga spored somnitelniot incestu- nepi{anoto pravilo ozen odnos so sopstve- mladite sineasti me~- nata }erka, za fina- taat da napravat film leto da vodi kon tragi- za svojata generacija, ~en rasplet. za mladite, ~esto po- Vo `anrot na istovetuvaj}i se so li- dolgometra`niot do- kovite, koi na nekoj kumentaren film, po na~in se nivno alter- tradicija, isto taka, ego. Dinami~nosta na bogati rezultati. Gru- ova o~igledno mlade{- pa od 5-6 filmovi, na ko po duh delo, na vi- najdobar na~in, go po- zuelno-snimatelski ka`uvaat re~isi kult- plan, ja oformuva i mladiot direktor na fo- niot odnos i neguvawe od strana na {vajcar- tografija Stefan Kati. skite avtori na ovoj delikaten i slo`en Vo vrvot na igranata produkcija e, se- filmski rod. Vo vrvot e odli~niot film kako, i odli~nata imigrantsko-azilantska VOEN FOTOGRAF (WAR PHOTOGRAPHER) vo drama BEGSTVO VO RAJOT (ESCAPE TO PAR- koj avtorot Kristijan Frej n# voveduva vo ADISE) na scenaristot-re`iser Nino Xakuzo potresniot svet na eden od vode~kite sovre- vo koj, vo stilot na spomenatiot oskarovec meni svetski fotoreporteri - Amerikanecot PATOT NA NADE@TA, avtorot Xakuzo go ela- Xejms-Xim Nahtvej, ~ii svedo{tva za smrtno borira sindromot ili fenomenot na imi- opasnite `ari{ta na Kosovo, Izrael ili od grantite, vo slu~ajot edno semejstvo Kurdi, slamovite vo Indonezija se hronikata {to koi po torturata od turskite vlasti bara Nahtvej ja sozdava kako neumoren, posveten azil vo _vetenata zemja" [vajcarija, status svedok na nepravedniot svet poln so tragedii, do koj se doa|a makotrpno i mnogu te{ko. Od nasilstvo, stradawe, glad i smrt, a vo presret desetmina aplikanti, na primer, samo eden na negovata posledna izlo`ba vo Wujork. ja ima sre}ata za {vajcarski azil, i toa so Avtorot Piter Entel vo svojot film debelo politi~ko dosie. Vo filmot BEGS- CEVKA (LE TUBE) (pritoa vo simbolikata se TVO VO RAJOT Xakuzo ni ja donesuva tipi~- misli na televiziskata katodna cevka kako nata drama na patot do azilantstvoto i pro- izvor na svetlina) so eden analiti~ko-is- cedurata za odobren prestoj, dobivaweto do- tra`uva~ki i eseisti~ki pristap se zanima- kumenti {to `ivot zna~at, so edna re~isi do- va so fenomenot na orvelijanski sfatenata kumentaristi~ka postapka, koja na filmot mu televizija i vlijanieto na programata vrz ja dava avtenti~nata te`ina. svesta na pansvetskite gleda~i, kolku se tie U{te dve drugi igrani ostvaruvawa zavisni od _zra~eweto" programa od sekakov zaslu`uvaat vnimanie, a toa se isto taka so- vid, koja, fakti~ki, ja uni{tuva nivnata in- vremeni drami: POTLA^ (POTLACH) na is- dividualnost, s# so cel da go rasvetli klu~- kusniot avtor Pjer Majar i [EHEREZADA noto pra{awe - dali sovremeniot svet so vi- (SCHEHEREZADE) na 31-godi{niot avtor Ri- deo, TV i kompjuterska nova era ja `ivee svo- kardo Siworeli. Prvata - drama na edna ses- jata neototalitarna faza? tra i dvajca bra}a, vo dilemata {to da pra- Umetni~kiot fotograf, fotoreporte-
B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002 175
KINOPIS25prv.pmd 175 06-Aug-02, 21:31 rot Alberto Venzago, vo svojot debitantski mori za najgolemoto zlo na izminatiot XX-ti dokumentaren film ISKA^ENI DO GOSPO- vek - fa{izmot, koj go sozdade Hitler ma- DA (MOUNTED BY THE GODS), inspiriran od sovno poddr`an od Germancite. Te`inata na afrikanskite plemenski vudu-tan~ari, n# toa potsetuvawe e dotolku pogolema {to toa vovlekuva vo svojot vizuelno-hipnoti~ki se slu~uva tokmu na germanska po~va, po pa- svet kompletno doloven od nego kako avtor |aweto na Berlinskiot yid i obedinuvaweto na scenarioto, re`ijata i osobeno kako di- na Zapadna i DDR/Isto~na Germanija vo edna, rektor na izvonrednata filmska fotogra- so novata-stara metropola Berlin i seto toa fija, so isto taka inspirativno komplemen- vo ramkite na eden od najgolemite svetski tarna muzika na ~etvorica kompozitori. filmski festivali, kakov {to e Berlinski- Filmot @ENI-MA@I (VENUS BOYZ) na av- ot vo ambientot na novoizgradeniot festi- torkata Gebriel Baur vleguva vo ekstrava- valski grad na Potsdamer Plac. Klu~niot gantniot i provokativen svet na `enskata film na toa potsetuvawe na Hitleroviot ma`evnost, pretstavuvaj}i ni grupa rodeni fa{izam i na toa deka najgolemoto zlo na devojki, koi sakaat da se pretstavuvaat kako svetskata sovremena civilizacija, so pogro- ma`i i koi govorat bez predrasudi za sop- mot na nad 6 milioni Evrei, Romi, Slavjani stvenata transgeneracija, koja ima svoja pri- i drugi pripadnici na razni narodi - nema da rodna i mentalna povrzanost. Filmot e sli- bide zaboraveno i deka na toa }e se potsetu- kan vo ambientite na glavnite klupski sobi- va sekoga{ kako trajno memento na site gene- rali{ta na ovie `eni-ma`i, osobeno vo Lon- racii na planetata Zemja - be{e antologis- don i Drag King scenata - no}ite vo Wujork. kiot GOLEMIOT DIKTATOR na eden od najgo- Osobena vizuelna dimenzija na filmot VE- lemite filmski avtori na site vremiwa NUS BOYZ mu dava direktorkata na foto- ^arli ^aplin, so ~ie remek-delo i be{e ofi- grafija Sofi Mentiwo, poznata po efektna- cijalno zatvoren Berlinskiot festival. ta kreacija vo filmot QUBOV, PARI, QU- Prika`uvaweto na obnovenata kopija na GO- BOV (L’AMOUR, L’ARGENT, L’AMOUR), koj, me- LEMIOT DIKTATOR, kako prv zvu~en film |u drugoto, be{e laureat na 22. Festival na na ^aplin, realiziran vo po~etokot na Vto- filmskata kamera _Bra}a Manaki", osvoju- rata svetska vojna, na nekoj na~in, na godi- vaj}i ja _Srebrenata kamera 300".q na{niot 52. Berlinski festival zna~e{e i odbele`uvawe na 55-godi{ninata od zavr{u- vaweto na taa prokleta vojna. Be{e navisti- na povtoreno zadovolstvoto po kojznae koj pat za nas poiskusnite da go vidime ovoj nez- aboraven filmski spomenik na antifa{iz- mot, a za najmladata, glavno, germanska pub- lika da se soo~at so ne{to {to e del od val- kanata sovest na nivnite roditeli ili de- dovci. Vo idejata da potseti na Hitleroviot FA[IZMOT NIKOGA[ mrak, direktorot Kozlik vo glavnata progra- NEMA DA SE ZABORAVI ma vklu~i u{te nekolku filmovi {to se di- rektno inspirirani od zloto na germanskiot fa{izam. Nadvor od konkurencija (iako za- Kinopis 25(14), s.176-179, 2002 s.176-179, 25(14), Kinopis UDK 791.43/.44.091.4(430)(049.3) UDK ~uduva zo{to ne i vo kompeticijata za nagra- di!) be{e prika`ana i odli~nata drama na KON 52. BERLINSKI FILMSKI vode~kiot ungarski re`iser I{tvan Sabo - FESTIVAL ZAZEMAWE STRANI (TAKING SIDES), ili vo originalniot naslov SLU^AJOT FURTVENG- Noviot direktor na Berlinaleto Diter Koz- LER (DER FALL FURTWANGLER), vo koj po lik, vo svojata promotivna prva godina, nas- zavr{uvaweto na vojnata amerikanskiot ma- leduvaj}i ja dirigentskata palka od prethod- jor, kogo go tolkuva izvonredniot Harvi Kaj- nikot Moris de Hadeln - ne mo`e{e da mu tel kako pretstavnik na Amerikanskiot odolee na isku{enieto na 52 izdanie na Ber- komitet za denacifikacija, go soo~uva so so- linskiot festival da mu vtisne pe~at na ne- vesta avtenti~niot dirigent Furtvengler, zaborav, t.e. da go potvrdi trajnoto memento obvinuvaj}i go za sorabotka so fa{izmot.
176 B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002
KINOPIS25prv.pmd 176 06-Aug-02, 21:31 Stavaj}i se vo slu`ba na fa{izmot, iako oficer, inaku sin na germanski sve{tenik, i kako golem umetnik mo`el da go izbere egz- samiot vernik so moral, otkako }e gi vidi ilot, kako {to toa go napravi u{te pogolemi- prvite grozomorni sceni od ubivaweto na ot Herbert fon Karajan, koj kako Evrein vo evrejski semejstva so smrtonosniot ciklon- toa vreme mu bil golema konkurencija, pos- gas vo Au{vic, razbran edinstveno od mladi- tariot Furtvengler go izbral privilegira- ot pretstavnik na Vatikan vo Berlin (kogo go niot status na dvorski pulen na fa{isti~- tolkuva akterot i re`iser Matje Kasovic), kiot re`im, so oreolot na milenik na Fire- obajcata o~ajni~ki }e se obiduvaat da dobi- rot - Hitler. Poentata na ovaa izvonredna jat direktna poddr{ka od toga{niot papa. Za psiholo{ko-moralna drama na golemiot majs- `al, istorijata govori deka hipokritskoto tor na re`ijata Sabo e vo toa da se zazeme odnesuvawe na Vatikan i papata go zabrza stranata na vistinata i pravdata so visoki- likvidiraweto na Evreite vo gasnite ko- ot kodeks na moralniot ~in na izbor na eden mori, a edinstveno vo filmot na Gavras, umetnik, koj ne mo`e da se opravduva {to bil kako moralni samo`rtvi, tragi~no zavr{u- genijalen koga svoja- vaat oficerot i mla- ta umetnost ja stavil diot sve{tenik. Drug vo slu`ba na fa{is- film {to go sozdava ti~kiot re`im. Koga blokot na potsetu- filmot ZAZEMAWE vawe na fa{izmot e STRANI bi bil vo dolgometra`niot do- kompeticija, toga{ kumentaren film Harvi Kajtel, spored HITLEROVATA SEK- moe mislewe, }e ne- RETARKA (BLIND ma{e protivnik za SPOT HITLER'S SEC- _Srebrenata me~ka" RETARY) na avstris- za najdobra ma{ka kiot avtorski tan- uloga. Taka, se slu~i dem: Andre Heler i indirektno da mu se Otmar [miderer, otvori {ansata na koi, po dolgo mol~e- francuskiot akter, we, uspeale da ja do- mnogu pomalku pozna- bijat soglasnosta za tiot no sekako ta- da ja dovedat pred lentiran @ak Gam- kamerite i da progo- blen, koj vo filmot vori sega 81-godi{- NEKA POMINE (LAI- nata privatna sekre- SSEZ-PASSER) na tarka na tvorecot na veteranot Bertran fa{izmot Hitler - Tavernie tolkuva Trudi Jung, koja od lik na mlad fran- 1942 do negoviot kraj cuski re`iser, koj vo mu gi znaela site taj- vremeto na fa{isti~kata okupacija ja one- ni, otkrivaj}i go taka intimniot karakter na vozmo`uva idejata na fa{isti~kata medis- najgolemiot zlostornik vo istorijata na ~o- ka propaganda, ~ija cel bila sozdavawe me- ve{tvoto. diokritetski francuski filmovi, koi ne bi A deka novite formi na fa{izmot go mo`ele da im konkuriraat na germanskite po sledat ~ove{tvoto vo sega{nosta, kako {to kvalitet. Za svojata uloga Gamblen be{e na- e neofa{izmot, svedo~at u{te nekolku fil- graden so _Srebrenata me~ka" za najdobra movi od Glavnata programa na Berlinaleto. glavna ma{ka kreacija. ^etvrtiot film od Toa, vo prv red, se odnesuva na pobednikot, Glavnata programa na 52. Berlinale be{e ex aquo osvojuva~ot na _Zlatnata me~ka", AMIN (AMEN) na Kosta Gavras vo koj najdi- britanskiot film KRVAVA NEDELA (BLO- rektno se obrabotuva fenomenot na fa{is- ODY SUNDAY) vo koj re`iserot Pol Grin- ti~kiot genocid vrz Evreite vo konc-lo- gras, vo dokumentaristi~ki stil, gi rekon- gorite, fabrikite na smrtta vo Au{vic, Tre- struira krvavite nastani od 1972 vo Sever- blinka i drugi niz Evropa, koga eden SS na Irska, koga britanskite vojnici ladno-
B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002 177
KINOPIS25prv.pmd 177 06-Aug-02, 21:31 krvno pukaa vo nevooru`eni civili-demon- periodot od 1967 do 1972 se borea protiv ta- stranti ubivaj}i desetici, {to se smeta za mo{niot i voop{to zapadniot kapitalisti~- edna od najsramnite neofa{isti~ki epizodi ki oligarhiski re`im. BADER (BAADER) na- na britanskata vlast vo Severna Irska, {to, pi{an i re`iran od Kristofer Rot e film pak, vo filmskata verzija na Gringras e samo ~ij{to naslov e, vsu{nost, imeto na liderot u{te edno efektno potsetuvawe na nezgasli- na Crvenite brigadi, Andreas Bader, koj za- viot irski sindrom vo ~ija drama se nao|aat edno so svojata istomisleni~ka Ulrih Maj- ~etiri tipizirani li~nosti: organizatorot nof ja organizira{e toga{nata politi~ko- na mar{ot na protestantite, 17-godi{niot teroristi~ka organizacija BADER-MAJHN- katolik, britanskiot armiski brigaden ra- HOF, koja se pojavi i kako reakcija na viet- kovoditel na Londonderi i 19-godi{niot namskata vojna i toga{niot neofa{izam {to britanski vojnik. Drugi dva filma, pak, se amerikanskata soldateska go sproveduva{e zanimavaat so fenomenot na rasizmot ili vo invazijata na podeleniot Vietnam. Iako me|urasnite odnosi vo edno op{testvo, koi predizvika kontroverzni reakcii, vo zavis- od netrpelivost prerasnuvaat vo qubovni nost i od politi~kata proveniencija na kri- drami so koi se rehabili- ti~arite i na sekoj indi- tira prethodnata nega- vidualen gleda~, filmot tivna energija na netrpe- BADER, vo sekoj slu~aj, e livost i omraza. Toa se mnogu potreben vo sega{- slu~uva vo izvonrednite novo vreme koga sovreme- filmovi: amerikanskiot nata civilizacija, vo po- BALOT NA MONSTRUMI- ~etokot na 21 vek, se soo- TE (MONSTERS' BALL) na ~uva so nov vid totalita- {vajcarskiot Amerikanec rizam i neoorvelijanska - re`iserot Mark Forster idnina pod nametkata na vo koj pripadnikot na ed- globalizacijata na poli- no rasisti~ko policisko tikata i ekonomijata, ~i- semejstvo (go igra Bili taj - pod kontrola na Go- Bob Torton) }e se vqubi lemiot Brat - Mo}nata 7- vo crnata `ena na od nego ka, {to }e re~e nov tota- likvidiranata `rtva. Cr- litarizam na planetata nomurestata akterka Ha- Zemja. li Beri e zaslu`ena nosi- A svoeviden mudar telka na nagradata _Sre- komentar i kako protive- brena me~ka" za najdobra we na sekakov vid podlo- akterka. Vtoriot film od `uvawe na edinkata i ne- srodna priroda e avstra- govata sloboda na nekak- liskiot POD OBLACITE vi normi na nov poredok i (BENEATH CLOUDS) vo koj red i surogatska pravda, avtenti~niot aborixinski re`iser Ajvan e izvonredniot mal-golem film PONEDEL- Sen vo svoeto debi n# soo~uva so aktuelnata NIK NAUTRO (LUNDI MATIN), 16-to po red `ivotna problematika i moralnite isku{e- celove~erno ostvaruvawe na gruziskiot ve- nija na qubovta me|u dvajca mladi pripadni- teran, naturaliziraniot Francuzin Otar Jo- ci na razni etni~ko-rasni grupacii so siot selijani, vo koj vo metaforata Pu{eweto e bekgraund na avstraliskoto op{testvo, koe anarhija! - eden den, vo eden ponedelnik, kako i amerikanskoto s# u{te go nosi tova- kako {to sugerira i samiot naslov, eden rot na kontaminiranata rasna netrpelivost, obi~en fabri~ki rabotnik, komu }e mu zdode- {to vo mnogu dramati~ni dimenzii e direk- at zabranite za pu{ewe (~itaj: za li~na slo- tna projava na neofa{izmot. I eden od 4 ger- boda) zaedno so monotonijata na selskiot manski filmovi vo Glavnata programa pred- `ivot, }e zamine za Venecija za da do`ivee izvika osobeno vnimanie, a toa e slobodnata ne{to poinakvo i poblisku do slobodarski- rekonstrukcija na nastanite koga vo podele- ot duh. Mudriot Joselijani svojata metafora nata Germanija, vo nejziniot zapaden del, }e ja zaokru`i vo stilot na sugeriraniot zak- pqa~kosuvaa RAF - Crvenite brigadi, koi vo lu~ok: sovremenoto op{testvo {to saka da
178 B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002
KINOPIS25prv.pmd 178 06-Aug-02, 21:31 kontrolira s# vo ime na kvazidemokratijata pu{taj}i gi zabranite i stegite na kapita- i individualnata sloboda, proklamira red i listi~kata kvazidemokratija! disciplina so parolata: PU[EWETO E ZA- Toa bi bile filmovite {to go so~inu- BRANETO, t.e. PU[EWETO E ANARHIJA, a vaat kvalitetnoto jadro na Glavnata programa NEPU[EWETO E DISCIPLINA I POT^I- na 52. Berlinale, a koga kon toa }e se prik- NUVAWE NA REDOT I PROKLAMIRANIOT lu~at u{te desetina odli~ni igrani i doku- SISTEM NA KONTROLIRANA SLOBODA! Za- mentarni filmovi od dvete presti`ni progra- toa maliot ~ovek, maliot rabotnik od fil- mi PANORAMATA i FORUMOT, toga{ slikata mot na Joselijani, }e se opredeli za pu{ewe- za vrednostite na najnovoto izdanie na Ber- to t.e. za slobodata i slobodniot izbor, na- linskiot festival stanuva kompletna.q
B. Kunovski, Festivalski triptih, Kinopis 25(14), s. 168-179, 2002 179
KINOPIS25prv.pmd 179 06-Aug-02, 21:31 NOVI KNIGI
PETAR VOLNAROVSKI UDK 791.43/.44(497.7)(049.3) UDK Kinopis 25(14), s. 180-182, 2002 180-182, s. 25(14), Kinopis KRUGOT NA FILMSKATA SLIKA
(KON KNIGATA ORBIS PICTUS NA GORAN TREN^OVSKI, VO kIZDANIE NA MAGOR, 2001) oga zboruvame za izdanija posveteni na filmot i filmskata umetnost kajnas, mo`eme da ka`eme deka, iako ne mnogu po broj, pokrivaat zna~aen del od segmentite na ovoj fenomen kaj nas, i od teoriski, a osobeno od istoriski aspekt: osnovnite postavki za pos- toeweto na edna nacionalna kinematografija, istoriskite aspekti i kon- kretniot razvoj na na{ata nacionalna kinematografija; potoa, op{to za filmskiot kadar, pa nekoi generalni postavki na filmskata naracija i filmskata estetika vo makedonskiot film, itn. No, s# do pojavata na Or- bis Pictus, tematikata na filmskata re`ija – konkretno – ne bila tretira- na kaj nas, barem ne nezavisno (i posebno) od drugite elementi na film- skoto delo. Zatoa, ovaa kniga, so svojot prvi~en i konkreten interes za anali- za na fenomenot re`ija kaj nas, e zna~ajna tokmu od toj pogled: pred s#, kako prvo i pionersko delo od oblasta na filmskata fenomenologija, is- klu~ivo posveteno na filmskata re`ija. Avtorot na ovaa kniga, Goran Tren~ovski, povtorno go potvrduva svojot interes – ne samo kon sozda- vaweto na filmski dela (kako teatarski i televiziski re`iser), tuku i kon nivnoto osmisluvawe vo estetska smisla.
* * * Kako prvo, da se osvrneme na konkretnata postavenost i sodr`ina- ta na ova izdanie: pred s#, treba da se spomne faktot deka pogolemiot broj tekstovi pomesteni vo knigata ve}e se prethodno publikuvani vo pe- riodikata i vo razni drugi spisanija, dopolneti so pomal broj na neob- javeni tekstovi od ovoj avtor. Ona {to gi svrzuva ovie disparatni tek- stovi za tie da se najdat zaedno vo edna kniga, e nivniot konkreten in-
180
KINOPIS25prv.pmd 180 06-Aug-02, 21:31 na i so samoto vnatre{no ilustrirawe na iz- danieto, kade filmskite sceni pomesteni vnatre na knigata se prika`ani so vcrtan krug vnatre vo filmskiot kadar – vo koj fokusot e normalen, dodeka vo onie delovi od kadarot {to ne vlegle vo krugot, se defo- kusirani i zamateni. Lucidno i interesno pretstaveno, kako opozit na realnata posta- venost, kade filmskiot kadar e, vsu{nost, fokusiraniot del od realniot krug iscrtan okolu nego. [to se odnesuva do konkretnata strukturiranost na knigata: vo nea se pomes- teni, posledovatelno, tri pogolemi celosti, tri zaglavija – nasloveni kako Orbis Pictus, Lux in Tenebris i Camera Obscura. Prvoto zag- lavie e eden integralen i dosta obemen tekst za makedonskata filmska i televizis- ka re`ija, so eden konkreten i selektiven istoriski pregled na najzna~ajnite – od re- `iserski aspekt – filmski i televiziski igrani ostvaruvawa kaj nas. teres za fenomenot na re`ijata – bez razli- Vtoriot del e eden zbir na tekstovi ka dali se raboti za filmska, televiziska koi, pred s#, se odnesuvaat na teatarskata ili teatarska re`ija. re`ija, kako i na odreden broj (doma{ni i Samiot naslov na knigata – Orbis Pictus stranski) teatarski avtori i dela, kako i za – e edna dosta lucidna opservacija i inte- nivnite konkretni scenski postavki, osven resna igra so fakti~kata realnost na film- eden poseben tekst {to zboruva za golemiot skata slika: okoto na kamerata, konkretniot ~e{ki filmski re`iser Jir`i Mencel, objektiv i prvi~niot imix {to vleguva vo tekst {to zboruva za negovata konkretna kamerata kako takov, e so kru`na forma – i filmska poetika, kako i za negovite film- faktite na realnosta se tie, deka ona {to ski ostvaruvawa. Ostanuva nejasno zo{to kamerata navistinski go gleda, e eden svet- ovoj tekst e pomesten me|u drugite tekstovi vo linski krug (orbis), a potoa, toj krug, preku ova poglavje od knigata {to e posveteno na te- formata na kapijata na kamerata, kako i atarskata re`ija, osven mo`ebi faktot deka preku formata na filmskata lenta na koja se se raboti za stranski, a ne makedonski avtor. vtisnuva svetlinskiot zapis, se ob- re`uva, ili pak poadekvatno ka`ano, vo ramkite na edno umetni~ko izrazu- vawe – se iscrtuva (pictus) – kako pa- ralelogram {to mo`e da bide so ne- kolku konkretni dimenzii, zavisno od slu~ajot i konkretnite vostanove- ni standardi. Taka, fakti~kata filmska slika {to recipientot ja dobiva kako kraen rezultat na proce- sot na slikovnoto zapi{uvawe, e vsu{nost, eden iscrtan krug – Orbis Pictus vo forma na paralelogram, konkretniot upotrebliv del na sni- menata realija {to poslu`ila kako materijal za gradba na konkretnoto filmsko/televizisko delo. Taa igra so naslovot e na nekoj na~in poka`a-
P. Volnarovski, Krugot na filmskata slika, Kinopis 25(14), s. 180-183, 2002 181
KINOPIS25prv.pmd 181 06-Aug-02, 21:31 Tretoto zaglavie sodr`i eden sinop- serskata postapka e simbol… Na krajot na sis za kratok televiziski dokumentaren krai{tata, kaj Tren~ovski i samoto pi{u- film (ve}e realiziran vo MRTV), i eden "trit- vawe na tekstovite se pretvora (uslovno) vo ment" za multimedijalen proekt (i taa ve}e simbol – samite tekstovi se dovedeni do ni- realizirana kako teatarska pretstava na vo na simboli, tie ne se analiti~ni, tuku scenata na MNT vo Skopje). Dvata teksta vo sinteti~ni, vo smisla na difuziraweto na ova zaglavie, bi rekol, se pomesteni vo Or- faktite i segmentite na delata so konteks- bis Pictus na Tren~ovski kako eden konkre- tite (sega{ni i minati), konkretnata istori- ten ilustrativen prilog kon knigata vo ce- ografija i samite tolkuvawa dadeni od prou- lost. ~uva~ot. Od druga strana, pak, ova uka`uva na * * * edna sosem druga intencija na ovaa kniga: Sega, da se osvrneme kon ona {to e od edno intencionalno modelirawe na re`i- su{tinsko zna~ewe vo samata kniga; odnosno, serskata vokacija sprema namerite, `elbite da gi razgledame osnovnite postavki i na~e- i potrebite na avtorot na ovaa kniga, doa|aj- la na pristapot, metodot, materijalot i kon- }i, so toa, do eden moment na op{ta, general- kretnata avtorska intencija {to ovaa kniga no nametnata mistifikacija na re`ijata ka- go prilo`uva kon obmisluvaweto na re`ija- ko fenomen… Poto~no, Tren~ovski so svojot ta kako generalen umetni~ki fenomen kaj fragmentaren, selektiven, kako i ne dokraj nas… metodolo{ki obrazlo`en i opravdan pris- Kako prvo, mora da se spomene deka iz- tap, pravi eden vid _zatemnuvawe" na kon- borot na analiti~kiot filmski materijal i kretnite poeti~ki i kreativni postapki, za- istoriskite fakti prilo`eni vo Orbis Pictus magluvaj}i gi ve}e odamna opredelenite, se dosta obemni, i dovolno opfatni i ilus- prifatenite i zacvrsteni nau~ni dostignu- trativni – konkretno za ona {to e predmet vawa vo oblasta na re`ijata op{to, a poseb- na analiza – no, od druga strana, mora da se no vo odnos na vidovo-rodovite podelbi na potencira i faktot deka toj izbor e napra- re`ijata kako fenomen. Vakvite _mistifi- ven dosta selektivno i fragmentarno, vid- kaciski" postapki na prou~uva~ite na re`i- livo namenski opredelen so intencijata na jata vo filmot, teatarot i televizijata ne se Tren~ovski za edno sosem individualno i novitet – gi imalo i gi ima; tie se javuvaat li~no pretstavuvawe na re`iserskata _fak- kako rezultat na `elbata na prou~uva~ot za tografija", proizvolno pomestuvaj}i film- visoka estetizacija na predmetot {to go ski i televiziski re`iseri vo eden pret- prou~uva, voveduvaj}i go vo _visokite sfe- postaven zaedni~ki kontekst, no bez kon- ri" na ne-dokraj-soznajnoto, manipuliraj}i kretno opredelen kriterium i bez neophod- so istoriskata i teoriskata faktografija so nata diferencijacija me|u filmskite i te- proizvolnost {to dopira do samite granici leviziskite avtori – ne{to {to ne mo`e a da na dopustlivosta, i s# toa za da se dosegne ne se zabele`i kako zna~itelen propust i eden vid na visoka univerzalnost i s#op- slabost vo odnos na cvrstinata i relevant- fatnost na toj ist predmet, kako i na krajni- nosta na krajnite zaklu~oci {to ovie studii te rezultati na obmisluvaweto na istiot. gi nosat. Istoriskiot pristap ne e tolku No zatoa, pak, dlabokata eseizacija i faktografski kolku {to e ilustrativen, ahronolo{kiot pristap vo tekstovite pomes- bidej}i e zbogaten so golem broj avtorski teni vo ovaa kniga, od edna druga strana, ni impresii i opredeleni meta-istoriski tol- davaat mo`nost ovaa kniga sosem slobodno kuvawa – pove}e pretstavuvaj}i gi nastanite da ja gledame kako eden eseiziran izbor, so i artefaktite {to gi analizira kako simbo- komentari i naznaki adekvatni na mentali- li, reperi vo odnos na istoriskiot kontekst, tetot i poeti~kata opredelba – ne samo na otkolku kako nau~no upotreblivi fakti. Kaj Tren~ovski kako avtor, tuku i na edna zna~i- Tren~ovski, s# e dovedeno do eden stepen na telna grupa na re`iseri i avtori kaj nas. Ka- silna i nepobitna _simbolifikacija" (taka ko takva, ovaa kniga ni donesuva edno da se izrazam), kade s# e dovedeno do di- specifi~no ~uvstvuvawe i gledawe na re`i- fuznosta i multiopredelenosta, odnosno jata na ovie prostori. polisemantikata na simbolot: filmskiot I, ako malku si dademe sloboda vo jazik e simbol, samoto delo e simbol, re`i- razmisluvawata, lesno mo`eme da go defi-
182 P. Volnarovski, Krugot na filmskata slika, Kinopis 25(14), s 180-183., 2002
KINOPIS25prv.pmd 182 06-Aug-02, 21:31 nirame ovoj pristap na Tren~ovski kako eden no mo`e da se smeta kako eden konkreten i vid na intencionalna remistifikacija na dosta korisen prilog kon lepezata od re`ijata kako fenomen, zemaj}i go predvid poeti~ko-estetskite stavovi vo obmisluva- faktot deka vo svoite razmisluvawa toj weto na prika`uva~kite umetnosti kaj nas, sepak trgnuva od op{tite teoriski i estet- zadr`uvaj}i edna visoka otvorenost kon kon- ski premisi na dene{nata nau~na misla vo kretniot mentalitet i specifi~noto ~uvst- oblasta na filmot, teatarot i televizijata. vuvawe na fenomenot na re`ijata kaj nas.q Seto drugo {to e nastrana od toa – mo`eme da go sfatime kako edno (povtorno – sosem intencionalno) individualno modelirawe na op{tite fakti (i artefakti) vo prilog na edno konkretno definirawe na onaa pos- toe~ka poeti~ko-estetska proviniencija kaj nas. I tokmu zatoa, ovaa kniga sosem slobod-
P. Volnarovski, Krugot na filmskata slika, Kinopis 25(14), s. 180-183, 2002 183
KINOPIS25prv.pmd 183 06-Aug-02, 21:31 KINOPIS
spisanie za istorijata, teorijata i kulturata na KINOPIS filmot i na drugite Journal of Film History, Theory umetnosti KINOPIS Broj 25 (14), 2002 and Culture and the Remaining ISSN 0353-510 H Arts Revue de l'histoire, de théorie et UDK 778.5 + 791.43 Num. 25 (14), 2002 de culture du film et d'autres arts Izdava~ ISSN 0353-510 X Numéro 25 (14), 2002 Kinoteka na Makedonija UDK 778.5+791.43 p.f. 161, 91000 SKOPJE ISSN 0353-510 X tel: + 389 91 228-064, Publisher UDK 778.5+791.43 faks: + 389 91 220-062 Cinematheque of Macedonia `.ska 40100-603-11763 P.O. Box 161, 91000 Skopje, Editeur telephone:+389 91 228-064, Cinématheque de Macédoine Za izdava~ot Fax:+389 91 220-062 Vesna Maslovari} Box 161, 91000 Skopje Curent Acount Number 40100- tél.: + 389 91 228-064, Glaven i odgovoren urednik 603-11763 Fax: + 389 91 220-062 Ilindenka Petru{eva Comte de banque: 40100-603- For the Publisher 11736 Redakcija Vesna Maslovari} Georgi Vasilevski, Petar Pour l'Editeur Editor in Chief Volnarovski, Bojan Ivanov, Vesna Maslovari} Jelena Lu`ina, Dubravka Ruben, Ilindenka Petru{eva Qup~o Tozija Redacteur en chef Editorial Board Ilindenka Petru{eva Likovno i grafi~ko oblikuvawe Georgi Vasilevski, Petar Ladislav Cvetkovski Volnarovski, Bojan Ivanov, Rédaction Jelena Lu`ina, Dubravka Ruben, Kompjuterska obrabotka Georgi Vasilevski, Ljup~o Tozija Nina [ulovi}-Cvetkovska Petar Volnarovski, Bojan Ivanov, Jelena Lu`ina, Dubravka Ruben, Lektor Design Ljup~o Tozija Elka Ja~eva-Ul~ar Ladislav Cvetkovski Suzana V. Spasovska Mise en page Computer Preparation Ladislav Cvetkovski Prevod na angliski Nina [ulovi}-Cvetkovska Petar Volnarovski Computer réalisation Proof read by Nina [ulovi}-Cvetkovska Prevod na francuski Elka Ja~eva-Ul~ar Nata{a \ondeva Suzana V. Spasovska Lecteur Elka Ja~eva-Ul~ar Podgotovka i pe~atewe English translation Suzana V. Spasovska Skenpoint - Skopje Petar Volnarovski tira`: 700 primeroci Traduction anglaise French translation Petar Volnarovski _Kinopis" e zapi{an vo Nata{a \ondeva registarot na vesnici so Traduction francaise re{enie br. 01-472/1 od Prepress and Print by Nata{a \ondeva 26.06.1989 na Sekretarijatot Skenpoint - Skopje za informacii pri Izvr{niot Copies: 700 Préparation et imprimerie sovet na Makedonija Skenpoint - Skopje
Tirage: 700 exemplaires
KINOPIS25prv.pmd 184 06-Aug-02, 21:31
KORICAfront25 konvertirana2019_KORICAfront.QXD21/12/201902:11Page1 ТР уАОО(ЃмТСОКАГИ) (уЃумАТ КумАНОВО СТАРО
KINOPIS 25, 2002 “ЛАКИРАНИТЕ ЧЕВЛИ НА НЕПОЗНАТИОТ ВОИН” НЕПОЗНАТИОТ НА ЧЕВЛИ “ЛАКИРАНИТЕ аРне В’лчанов Рангел на