KINOPIS 26, 2002 KORICABECK26.Qxd 27-02-03 17:20 Page 1

KORICAFRONT26.qxd 27-02-0317:09Page1 BLAGOJA RISTESKI, 2001g.) RISTESKI, BLAGOJA FILM, (DOKUMENTAREN PREKRASNA NO CRNA,

KINOPIS 26, 2002 KORICABECK26.qxd 27-02-03 17:20 Page 1

31. DR@AVEN FESTIVAL NA NEPROFESIONALEN FILM - PRILEP 2002 50 GODINI OD PRVIOT MAKEDONSKI IGRAN FILM spisanie za istorijata, teorijata i kulturata na filmot i na drugite umetnosti KINOPIS Journal on the Film History, Theory and Culture and the Remaining Arts KINOPIS Revue de l'histoire, de la théorie et de la culture du cinéma et d'autres arts

SODR@INA / CONTENTS / CONTENU

- 50 godini od prviot makedonski igran film FROSINA / - 50 years of 6 the first Macedonian feature film FROSINA / 50 ans du premier film de fiction macédonien FROSSINA

ISTORIJA / HISTORY / HISTOIRE

Prilozi za istorijata na filmot vo Makedonija / Contributions on the Macedonian film history / Récits sur lhistoire du cinéma en Macédoine

Marijan Cucui: Janaki Manaki voen dopisnik vo 1903? (novi fakti za 13 bra}ata Manaki) Marian Tutui: Janaki Manaki War Corespondent In 1903? (some new facts on the Manaki Brothers) Ianaki Manaki reporter de guerre en 1903? (Nouveaux faits sur les frères Manaki)

PREDISTORIJA / PRE-HISTORY / PRÉHISTOIRE

Donata Pezenti Kampawoni: Senkata 24 Donata Pesenti Campagnoni: The Shadow Lombre

FILMOT VO BALKANSKIOT KULTUREN KONTEKST / THE FILM IN THE BALKAN CULTURAL CONTEXT / LE CINEMA DANS LE CONTEXTE CULTUREL BALKANIQUE

Dejan Kosanovi}: Pregled na razvojot na kinematografskite dejnosti vo 29 Bosna i Hercegovina (1897 1945), vtor del Dejan Kosanovi}: Review On The Cinema Development in Bosnia and Herzegovina (1897-1945), part two Sommaire du développement de la cinématographie de Bosnie et Hércégovine (1897-1945), deuxième partie

MAKEDONSKIOT FILM DENES / THE MACEDONIAN FILM TODAY / LE CINEMA MACEDONIEN AUJOURDHUI

Petar Volnarovski: Trilogija kompleks celost (za dokumentarniot 56 filmski serijal CRNA, NO PREKRASNA na Blagoja Risteski-Platnar) Petar Volnarovski: Trilogy Complex Wholeness (on the documentary film serial BLACK, BUT BEAUTIFUL BY Blagoja Risteski- Platnar) Trilogie complexe totalité (sur le serial documentaire NOIR MAIS MAGNIFIQUE de Blagoya Risteski-Platnar) 1

03kinopis26-prvcopy.pmd 1 23-02-03, 10:26 Georgi Vasilevski: Isku{enijata na dokumentarniot film (za 64 dolgometra`niot dokumentaren film RADOST NA @IVOTOT na Svetozar Ristovski) Georgi Vasilevski: The Temptations Of The Documentary Film (on the long-length documentary JOY OF LIFE by Svetozar Ristovski) Les tentations du film documentaire (sur le film documentaire de longue durée LA JOIE DE VIVRE de Svetozar Ristovski)

Petar Volnarovski: Dokumentarna simfonika (za dolgometra`niot 68 dokumentaren film RADOST NA @IVOTOT na Svetozar Ristovski) Petar Volnarovski: Documentary Symphonica (on the long-length documentary JOY OF LIFE by Svetozar Ristovski) Symphonie documentaire (sur le film documentaire de longue durée LA JOIE DE VIVRE de Svetozar Ristovski)

Georgi Vasilevski: Filmot SUDIJATA kako povod (razgovor so @aneta 73 Vangeli) Georgi Vasilevski: The Film THE JUDGE As For Occasion (interview with Zhaneta Vangeli) Sur le film LE JUGE une occasion (entretien avec Zaneta Vangeli)

PRETRAGI / RESEARCHES / RECHERCHES

@arko Kujunxiski: Da se ubie ili da se samoubie? (komparativni 77 sogleduvawa na relacijata: Stradawata na mladiot Verter od Johan Volfgang Gete i RODENI UBIJCI na Oliver Stoun @arko Kujund`iski: Homicide or Suicide? (comparative analyses on the relations between the book The Sufferings Of Young Werther (Die Leiden Des Jungen Werthers) by Johann Wolfgang Goethe and the film NATURAL BORN KILLERS by Oliver Stone) Tuer ou se suicider ? (essais comparatif sur la relation des Souffrances du jeune Werther (Goethe) et les TIEURS DE NAISSANCE (Stoun)

23. INTERNACIONALEN FESTIVAL NA FILMSKATA KAMERA BRA]A MANAKI VO BITOLA / 23. INTERNATIONAL FILM CAMERA FESTIVAL MANAKI BROTHERS BITOLA / 23e FESTIVAL INTERNATIONAL DE LA CAMERA DE CINEMA FRERES MANAKI

Miroslav ^epin~i}: Obnovena doverba ili potvrda na tradicijata 84 Miroslav ^epin~i]: Renewed Trust, Or Confirming The Tradition Conférence renouvelée ou affirmation da la tradition

Petar Volnarovski: U{te eden festival 91 Petar Volnarovski: Just Another Festival Encore un festival

Vladimir Q. Angelov: Filmski futuristi Tonino Deli Koli i Robi 95 Miler Vladimir Lj. Angelov: The Film Futurists Tonino Delli Colli and Robby Muller Les futuristes de cinéma Tonino Delli Colli et Robby Muller

03kinopis26-prvcopy.pmd 2 23-02-03, 10:26 IN MEMORIAM / IN MEMORIAM / IN MEMORIAM

Kosta Krpa~: Ostanuvaat se}avawata (Nikola Nikica Lazarevski, 1931- 102 2002) Kosta Krpa~: The Memories Remain (Nikola Nikica Lazarevski, 1931- 2002) La mémoire reste (Nikola Nikica Lazarevski, 1931-2002)

Miroslav ^epin~i}: Ottrgnata pozlata (Bili Vajlder, 1906-2002) 104 Miroslav ^epin~i]: Removed Gilt (Billy Wilder, 1906-2002) La dorure arrachée (Billy Wilder, 1906-2002)

INICIJATIVI / INITIATIVES / INICIATIVES

Boris Nonevski: Kinote~na programa vo Bitola 111 Boris Nonevski: A Cinematheque Film Program In Bitola Programme de cinémathèque à Bitola

FESTIVALI FILMOVI / FESTIVALS FILMS / FESTIVALS FILMS

Stojan Sinadinov: Zo{to ovoj svet e tolku ta`en?! (za 43. 117 Internacionalen filmski festival vo Solun) Stojan Sinadinov: Why Is This World So Sad?! (on the 43. International Film Festival in Thessaloniki) Pourquoi le monde est tellement triste?! (sur le 43e Festival international de cinéma à Thessalonique)

Blagoja Kunovski: Prikazna za edna atipi~na Francuzinka (za filmot 123 NEOBI^NATA SUDBINA NA AMELI PULEN na @an Pjer @ene) Blagoja Kunovski: A Story For One Atypical French Girl (on the film LE FABOULEUX DESTIN DAMELIE POULAIN by Jean-Pierre Jeunet) Une histoire dune Française atypique (sur le film LE FABULEUX DESTIN DAMELIE POULIN de Jean-Pierre Jeunet)

Stojan Sinadinov: Bol{evici i men{evici od idninata (za filmot 127 MALCINSKI IZVE[TAJ na Stiven Spilberg) Stojan Sinadinov: Bolsheviks and Mensheviks From The Future (on the film MINORITY REPORT by Steven Spielberg) Des bolcheviks et des mencheviks de lavenir (sur le film RAPPORT DE MINORITÉ de Stiven Spielberg)

SREDBI / ENCOUNTERS / RENCONTRES

130 Bilge Emin: ^ovekot {to go sozdade poimot tipi~en turski film (intervju so turskiot re`iser Halit Refig) Bilge Emin: The Man Who Invented The Idea Of The Typical Turkish Film (interview with the Turkish film director Halit Refig) Lhomme qui a crée la notion du cinéma turc typique (entretien avec le metteur en scène turc Halit Refig)

03kinopis26-prvcopy.pmd 3 23-02-03, 10:26 Suzana Todorovska-Pavloska: Filmovite si gi prodavam, no ne i 136 sovesta filmaxii vo krugot (intervju so iranskiot re`iser Xafar Panahi) Suzana Todorovska-Pavloska: My Films Are For Sale, Not My Conscience The Filmmakers In The Circle (interview with the Iranian film director Jafar Panahi) Je vends mes films, mais pas ma conscience des cinéastes dans un cercle (entretien avec le metteur en scène Jafair Panahi)

TELEVIZIJA / TELEVISION / TELEVISION

Qubomir Kostovski: Alegorisko ~itawe na istorijata (za TV filmot 141 VAMPIRXIJA na Goran Tren~ovski) Ljubomir Kostovski: Allegorical Reading of the History (on the Goran Tren~ovskis TV film GHOUL QUEST) Un lire allégorique de lhistoire (sur le film de télévision LE TUEUR DE VAMPIRES de Goran Tren~ovski)

@ivko Andrevski: Spoeni mediumi vidliv efekt (za belezite, 146 funkcijata i kvalitetot na televiziskiot zapis nastanat kako snimka na teatarska pretstava) @ivko Andrevski: Merged Media Visible Effect (on the characteristics, functions and quality of the TV film product made as a film-record of an actual theater play) Des médias liés un effet visible (sur les marques, la fonctionne et la qualité dun récit de télévision dérivé dune pièce de théâtre enregistrée).

FOTOGRAFIJA / PHOTOGRAPHY / PHOTOGRAPHIE

Bojan Ivanov: Za staroto i novoto (Fotomedija 2002) 149 Bojan Ivanov: Of The Old And New (Fotomedia 2002) Sur le vieux et le nouveau (Photomédia 2002).

AMATERSKI FILM / AMATEUR FILM / LE CINEMA DAMATTEUR

Ilindenka Petru{eva: Izvesen pogled (makedonskiot amaterski film 153 vo 2002 godina) Ilindenka Petrueva: A Certain View (on the Macedonian amateur film in 2002) Un point de vue (le cinéma macédonien damateur en 2002)

NOVI TEHNI^KI MO@NOSTI / NEW TECHNICAL POSSIBILITIES / NOUVELLES POSSIBILITES TECHNIQUES

Jordan Panovski: 24p nova era vo televizijata i filmot 157 Jordan Panovski: 24p A New TV & Film Era 24p une ère nouvelle de la télévision et du cinéma

03kinopis26-prvcopy.pmd 4 23-02-03, 10:26 KNIGI / BOOKS / LIVRES

Jelena Lu`ina: Dolga prikazna za podvi`nite sliki (za knigata na 163 Georgi Vasilevski Istorija na filmot, kniga II) Jelena Lu`ina: Long Story On The Motion Pictures (about the Georgi Vasilevskis book History of the film, volume II) Une longue histoire des images animées (sur le livre de Georgi Vasilevski Histoire du cinéma, volume II)

Bojan Ivanov: Kniga bez sodr`ina (za monografijata @ivko Janevski od 165 Vladimir Veli~kovski) Bojan Ivanov: A Book Without Content (about the @ivko Janevski monograph by Vladimir Veli~kovski) Un livre sans contenu (sur @ivko Janevski une monographie de Vladimir Veli~kovski)

Pe~ateweto na ovoj broj go ovozmo`i

Ministerstvo za kultura

03kinopis26-prvcopy.pmd 5 23-02-03, 10:26 GODINI 50 OD PRVIOT MAKEDONSKI IGRAN FILM

• • Nova Makedonija, 10 maj 1951, broj 1974, str.2: Primeno e scenarioto za na{iot prv umetni~ki film (Umetni~kiot sovet na Vardar film go razgleduva scenarioto Povesta za Frosina i sinot od Vlado Maleski).

• • Nova Makedonija, 13 septemvri 1951, broj 2093, str. 3: Naskoro }e po~ne da se snima prviot makedonski umetni~ki film (potpi{an dogovorot so re`iserot Voislav Nanovi}. Na Zaj~ev rid kraj Skopje se podgotvuva ateljeto kade treba da se snimi najgolem del od filmot FROSINA).

• • Nova Makedonija, 11 oktomvri 1951, broj 2124, str. 12: objaveni fragmenti od scenarioto za prviot makedonski igran film FROSINA.

• • Nova Makedonija, 1 januari 1952, broj 2198, str. 10: Probni snimki od na{iot prv umetni~ki film Frosina i sinot. (fotosi od Marija Bo{- kova, Boris Beginov, Aco Jovanovski, Kiro ]orto{ev i Quba Arsova).

• • Skopje, 5 januari 1952, filmsko atelje na Zaj~ev rid, 9 ~asot: pa|a prvata klapa, snimen e kadarot broj 299 od filmot FROSINA (Klime vo so- bata na Quba). Me|u prisutnite, na prigodnata sve~enost po povod po~e- tokot na snimaweto na prviot makedonski igran film, e i Milton Manaki.

• • Ohrid, kraj na mesec mart, 1952 godina: se snimaat zavr{nite kadri od FROSINA.

• • Skopje, 28 juni 1952, kino Kultura: sve~ena premiera na filmot FROSINA. Pred igraniot film, kako eden vid `urnal, se prika`uva dokumentarecot na Traj~e Popov BELI MUGRI.

• • Recenzii za FROSINA vo 1952 godina, me|u drugite, objavuvaat i: Jovan Bo{kovski, FROSINA, prviot makedonski umetni~ki film (Sovremenost, Skopje, septemvri-oktomvri 1952); Dimitar Mitrev, Za FROSINA prviot makedonski umetni~ki film (Nova Makedonija, Skopje, 21 septemvri 1952);

03kinopis26-prvcopy.pmd 6 23-02-03, 10:26 Aleksandar Vu~o, FROSINA (Borba, Belgrad, 14 oktomvri 1952); Dragutin Adamovi}, FROSINA (NIN, Belgrad,13 oktomvri 1952); Ivan Ivawi, Prviot makedonski umetni~ki film FROSINA (Mladina, Belgrad, 18 oktomvri 1952); Vicko Raspor, FROSINA (Film, br. 39, Belgrad, oktomvri 1952); Vas- il ]orto{ev, Muzikata vo FROSINA (Nova Makedonija, Skopje, 14 dekemvri 1952).

• • Skopje, 27 januari 1983, kino Kultura: sve~eno odbele`uvawe na 30- godi{niot jubilej na prviot makedonski igran film.

• • Skopje, 23 maj 1989, Kinoteka na Makedonija: nau~en simpozium posveten na prviot makedonski igran film.

• • Skopje, 1991 godina: vo izdanie na Kinotekata na Makedonija se pojavuva Zbornikot trudovi od simpoziumot posveten na FROSINA prviot makedonski igran film.

• • Skopje, 5 dekemvri 2002 godina, kino Kultura: Vardar film sve~eno ja odbele`uva 55-godi{ninata od svoeto postoewe i 50-godi{ninata od FROSINA.

03kinopis26-prvcopy.pmd 7 23-02-03, 10:26 ISPIS OD KOMPJUTERSKATA BAZA ZA FILMSKI, KINOTE^NI I VIDEO MATERIJALI

FROSINA

Godina na proizvodstvo: 1952 igran film, socijalen, zvu~en, crno-bel, 35 mm, 79 min., standard

Proizvodstvo: Vardar film Skopje Re`ija: Voislav Nanovi} Scenario: Vlado Maleski

Direktor na fotografija: Kiro Bilbilovski Monta`a: Milanka Nanovi}

Glavni ulogi: Meri Bo{kova Frosina Aco Jovanovski Klime Quba Arsova Quba Ilija Xuvalekovski Krste Petre Prli~ko Kuzman Na|a Poderegin Kalina Petar Veqanovski Jane

Vo studioto na Zaj~ev rid

03kinopis26-prvcopy.pmd 8 23-02-03, 10:26 Re`iserot Nanovi} so del od ekipata

Drugi ulogi: Kiro Vinoki}, Stojka Cekova, Kiril ]orto{ev, Toma Vidov, Boris Be- ginov, Perica Cvetkovski, Lidija Debarlieva

Drugi sorabotnici: scenograf Milan Vasi}; direktor na filmot @ivko Sultan- ski; ton Vojne Petkovski; muzika Trajko Prokopiev; dirigent Tra- jko Prokopiev; muzikata ja izveduva orkestarot na Makedonskata filharmonija; voda~ na snimawe Dragoslav Radoj~i}; asistent re`iser Traj~e Popov; kamera Qube Petkovski; asistent snimatel Niko Buklevski, Blagoja Prli~kov; asistent scenograf Branko Savi}, Qubi{a Oxaklievski; {minker Ivan Lali}; svetlo Arsa Rovnar, Traj~e Sazdov; izveduva~ Dime [umka; registrator Lidija Debarlieva

Kratka sodrìna: Frosina e edna od mnogute izma~eni makedonski pe~albarski èni, koi so maà~kata ne go dobile vistinskoto semejno ogni{te, tuku se obreme-

03kinopis26-prvcopy.pmd 9 23-02-03, 10:28 nile so site problemi {to gi nosi ìvotot. Po kratkotrajnite prestoi na maòt doma, taa ra|a deca koi poradi siroma{tijata se kusove~ni. Frosina e sama i koga gi ra|a i koga tie umiraat. Edinstveno Klime, nejzinoto posledno dete, gi sovladuva site bolesti {to gi demnat decata i raste pred o~ite na Frosina kako nejzina posledna i edinstvena radost. Doa|a vojnata. Klime zarabotuva lovej}i riba so postarite ribari. Toa e mom~e so site manifestacii svojstveni na negovata vozrast. Negovata qubov ostanuva zaludna poradi razli~nite socijalni sredini na koi im pripa|aat toj i negovata sakana. Sredbata so ranetiot partizan Krste pravi od Klime, dotoga{en pasiven simpatizer, aktiven u~esnik vo borbata protiv okupatorot. Majkata Frosina ostanuva sama, vo postojan strav za ìvotot na sinot. Doa|a i denot koga partizanite vleguvaat vo gradot. So niv e i Klime, koj doa|a da ja vidi svojata majka. Po negovoto zaminuvawe, Frosina ja za- beleùva krvta na svoite race i go bara niz gradot, na ~ii ulici se vodat borbi. Te{ko ranetiot Klime umira na racete na majka si. Borcite zaminuvaat. Maj- kata Frosina ostanuva sama vo svojata bolka.

Rezime na filmolo{kata analiza: Vo 1952 godina pojavata na umetni~kiot dolgo- metraèn film FROSINA, ozna~uva start na makedonskata igrana filmska produkcija. Samo po sebe, ostvaruvaweto na FROSINA be{e kompleksen zafat, koj }e gi stavi na isku{enija potencijalite i kreativnite pretpostavki na makedonskite filmski tvorci. FROSINA sepak so mnogu {to ispadna vonstandardno ostvaruvawe, koe vo sebe sodrè{e edna beleìta suma na izrazito sineasti~ki kvaliteti, podredeni na taa svoja vozvi{ena cel, na prv makedonski igran film. Vo scenarioto na pisatelot Vlado Maleski prisutni se temite na pe~albarstvoto, na iskorenuvawe- to na nacionalnoto bitie, na okupacijata na Makedo- nija. Sepak, centralnata tema e posvetena na povesta na majkata Frosina i nejzinoto stradawe. Ima u{te edna mo{ne va`na i mo{ne zabeleìtelna komponenta vo ovoj scenaristi~ki tekst, a toa e negovata jazi~na faktura, so svojata vonredno pronajdena izvor- nost i dramska vpe~atlivost. Reìjata na FROSINA mu be{e doverena na Vojislav Nanovi}, vo toj period ve}e afirmirano reìsersko ime. Vo negoviot opus, FRO- SINA voedno }e zna~i i proverka i afirmacija na negovata dotoga{na reìserska postapka, kako dominanten beleg na umetni~kiot stil vo edno vreme vo koe od filmskoto delo se bara{e zadovoluvawe na mnogu komponenti od idejnopoliti~ka i, se razbira, od estetska priroda. Naslovnata uloga ja nosi dramskata prvenka Meri Bo{kova, so hudo- èstven temperament i zrelost. Vremenskiot raspon na likot {to gi soedinuva i vo sebe gi integrira temporalnite dramatur{ki strukturi, navistina e ostvarena vo celost so dostoinstvo i so retka dramska ubedlivost. I drugiot del od akterskiot ansambl so entuzijazam gi kreira i gi ~ini bliski likovite na ovaa epska povest: Ilija Xuvalekovski (Krste), Aco Jovanovski (Klime), Petre Prli~ko (Kuzman), Quba Arsova (Quba) itn. Od posebna, pak, va`nost vo filmot, se negovite vizuelni akcenti i nivniot kvalitet. Ona

03kinopis26-prvcopy.pmd 10 23-02-03, 10:30 {to e postignato kako opti~ka realnost na raskazot, se dol`i na vonredno uspe{noto debi na igran film, na snimatelot Kiro Bilbilovski. Negovata kamera sekoga{ se poka`uva kako aktiven tvore~ki element, ~ij prv i vistinski izraz e tokmu kadarot i negovata vizuelna ekspresivnost. Vo FROSINA, isto taka, prvpat se sretnuvame i so formalnata primena na kadarot, muzikata i scenografijata, vo ostvaruvaweto na eden integralen filmski prostor, primeren za igranata materija. Prostorot nadopolnet so zvuci i muzika, vo koj su{testvuvaat dramskite likovi na FROSINA, stanuva nivna prva i posledna egzistencijalna i sudbinska proekcija. Scenografijata be{e mo{ne uspe{en rezultat na Milan Vasi} i Dime [umka, dodeka muzi~kata partitura e delo na kompozitorot Trajko Prokopiev. Vo site svoi umetni~ki

Vo studioto na Zaj~ev rid

dostoinstva FROSINA ja opravda doverbata vo kreativnite potencijali na makedonskata kinematografija i vlea novi nade`i za nejzinata afirmacija.

Bele{ki: Prv makedonski igran film

Odrednici: Stara makedonska arhitektura / Crkva Sv. Jovan Kaneo, Ohrid / Razboj / Dvi`ewe na otporot / Makedonski partizani / Maj~ina qubov

Distribucija: Makedonija Film Skopje

Zemji vo koi e distribuiran filmot: Avstralija, Kanada

03kinopis26-prvcopy.pmd 11 23-02-03, 10:31 Milton i Janaki Manaki

03kinopis26-prvcopy.pmd 12 23-02-03, 10:31 ISTORIJA UDK 77(497.7)

MARIJAN CUCUI Kinopis 26(14), s.13-22, 2002

JANAKI MANAKI VOEN DOPISNIK VO 1903?

- NOVI FAKTI ZA BRA]ATA MANAKI1 -

ME\U PRVITE PE^ATENI FOTOGRAFII VO ROMANIJA SE ONIE OD ILINDENSKOTO VOSTANIE [TO J. MANAKI GI ISPRATIL DO EDEN VESNIK VO BUKURE[T

Vo 1903 god. romanskiot vesnik Universul (Univerzum) objavi serija i- lustracii, od koi pove}eto bea reprodukcii napraveni spored fotografii posveteni na nastanite od Balkanot, osobeno na Ilindenskoto vostanie. Kako {to be{e objasneto vo nekoi od tekstovite, fotografiite bile snimeni na mestoto na nastanot. Edna od ovie fotografii, Narodno oro na Vlasite od Avdela, Makedonija, vo brojot 77/1903, od vtornik, 20 mart, be{e proslede- na so vakvo objasnuvawe: Dene{nata ilustracija, reprodukcija na fotografijata napravena na mestoto na nastanot od g-n J. Manaki, vla{ki fotograf od Janina, pretstavuva grupa Vlasi od seloto Avdela, koi go igraat svoeto Panorama na Magarevo, Bitolsko narodno oro. Istori~arot na romanskata fotografija, Konstantin Savu- lesku (Cronologia ilustrata a fotografiei in Romania / Ilustrirana hronolo- gija na fotografijata vo Romanija, 1985) smeta deka se raboti za fotografija pe~atena so gravirawe, edna od prvite takvi vo Romanija. Toj, isto taka, veli deka prvata fotografija pe~atena so cinkografija vo Romani- ja se pojavila vo 1909, povtorno vo vesnikot Universul, a pretstavuva

03kinopis26-prvcopy.pmd 13 23-02-03, 10:32 portret na D. Teodoresku, sekretar na cirkusot Sidoli. Spored Mir~a To- mesku (Istoria cartii roomanesti de la inceputuri pana la 1918 / Istorija na romanskata kniga, od nejzinite po~etoci do 1918, 1968 god.), istraùva~ na pe~atarskata umetnost, vo 1902 vo Romanija imalo 5 litografski i 2 cinko- grafski studija, kako i 17 graveri, koi prete`no rabotele vo drvo. Vnimatelnoto razgleduvawe na Universul od 1903 god. otkriva deka najmalku dve fotografii napraveni od bra}ata Manaki se reproducirani. Vo br.61, od 4 mart, e objavena Gradot Monastir (Bitola) vo Makedonija, dodeka vo br.79, od 19 mart, e objavena Romanskoto selo Avdela vo Makedonija. I dvete fotografii koincidiraat so fotografiite na Janaki Manaki od albumite vo Bibliotekata na Romanskata akademija. Vo slu~ajov, podednakvo bitni se i objasnuvawata na fotografiite i tekstovite pod niv, bidej}i pretstavuvaat izve{tai od konfliktnite re- gioni. Tie ne se potpi{ani od lesno razbirlivi pri~ini. O~igledno e deka reporterot na vesnikot e Vlav, pred s#, poradi toa {to na po~etokot vosta- nieto go pretstavuva kako nemil nastan. Poznato e deka Vlasite pove}e bile zainteresirani za teritorijalna stabilnost, ponekoga{ pokaùvaj}i i sim- patija sprema vostanicite, no i sprema krajno preciznite i objektivni informacii. Kolku za sporedba, napisite za nastanite od 1903 god. izneseni vo drugite romanski periodi~ni izdanija iznesuvaat pomalku detali. Za- toa na fotografiite (kako {to moème da pro~itame vo objasnuvawata) moàt da se vidat: Kostimite na albaniziranite Srbi vo Ipek (Stara Srbija), vo br.101; Bugarskite selani vo Uskupskiot vilaet (Makedoni- ja), vo br.59; Albansko devoj~e, vo br.8; Albanka hristijanka, vo br.80; Bugari muslimani vo Uskupskiot vilaet (Makedoni- ja), vo br.56; Bugarski vostanici frlaat pu{ki vo ku}ite, vo Panorama na br.95; Makedonski vostanici vo pridru`ba na bugarski vojnici, vo br.78; Kako Kru{evo Turcite se odnesuvaat vo Makedonija, vo br.26 itn. Kako dodatok na ovie, ima u{te i 11 sliki na 7 gradovi i sela vo Makedonija, drugi sliki od Epir, Gr- cija, Srbija, Kosovo, potoa fotografii na visoki turski pretstavnici, kako i na verski objekti vo Makedonija, Epir i Kosovo. Od januari do septemvri dominiraat vesti i ilustracii od Ilindenskoto vostanie, me|u koi se pojavuvaat i drugi va`ni nastani od Balkanot, na primer Italijansko-turskata vojna i atentatot na kralot i kralicata na Srbija, kako i eden nastan nadvor od poluostrovot Burskata vojna vo Ju`na Afrika. Vo 1903 Universul objavi nad 30 fotografii na mesta i nastani od Balkanot. Moè da se zabeleì nepristrasnost vo objasnuvawata, osven koga stanuva zbor za civilnite `rtvi na turskite represalii. Iznenaduva~ki e toa {to avtorot pravi razlika pome|u Bugari i Makedonci, pome|u Albanci i albanizirani Srbi na Kosovo, ili muslimani Bugari vo Makedonija, {to pokaùva deka toj ima dlaboki poznavawa i kapacitet za istorisko predviduvawe. Zboruvaj}i za konfliktot pome|u makedonskite ~lenovi na VMRO i Bugarite vo izve{taite, avtorot povtorno pravi razlika pome|u Bugarite i Makedoncite. Za mnogu stranski

14 M. Cucui, Janaki Manaki Kinopis 26(14), s.13-22, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 14 23-02-03, 10:32 Manastir kraj Avdela

vesnici takvata razlika i den-denes ne e o~gledna, no vla{kiot izvestuva~ znael da ja napravi duri i vo 1903 godina! Za `al, nie ne go znaeme imeto na ovoj izvestuva~, za koj vo vesnikot stoi samo deka e na{ izvestuva~ od Make- donija. Me|utoa, zemaj}i predvid deka barem nekoi od objavenite fotografii bile napraveni od bra}ata Manaki, nema da bide preterana pretpostavkata deka tie istovremeno bile i izvestuva~i ili, pak, deka imale svoj pridones kako voeni fotografi. Interesen e faktot {to prviot voen fotograf vo svetot bil tokmu eden Romanec, Karol Pop de [atmari (Carol Popp de Szathmary, 1812-1888), koj pravel fotografii od Krimskata vojna (1855 god.).

Selo Makrini (Zagor)

M. Cucui, Janaki Manaki Kinopis 26(14), s.13-22, 2002 15

03kinopis26-prvcopy.pmd 15 23-02-03, 10:32 RANO PRIZNAVAWE NA ETNOGRAFSKATA VREDNOST NA FOTOGRAFIITE NA MANAKI VO ROMANIJA

Etnografskata vrednost na fotografiite napraveni od bra}ata Mana- ki e o~igledna ako se zeme predvid albumot otpe~aten vo Pariz Makedon- sko-romanski etnografski album. Poedinci, kostimi i naseleni mesta na Vlasite (1903) no i koga stanuva zbor za pette albumi so rakopisni objasnuvawa na Janaki, so~uvani vo Bibliotekata na Romanskata akademija. Niv- nite naslovi se vpe~atlivi: Lica i sliki od Makedonija , Makedonija. Sliki, lica, sceni vo romanskite naselbi (1906) , Vla{kiot u~itelski kadar vo Turcija , Makedonija. Poedinci, kostimi i sliki od regionite naseleni od Romanci okolu 1900 , Sliki i se}avawa od Makedonija. 10 Juli 1908 . Interesno e i toa {to u{te vo 1906 god. vo Romanija be{e priznato zna~eweto na fotografiite na bra}ata Manaki, bidej}i Aleksandru Cigara- Samurkas nara~al 200 negativi i originali od niv za Muzejot na romanskiot selanec (neodamna objaveni od Joana Popesku kako dodatok na revijata Mar- tor/Witness (Ma~enik/Svedok), pod naslov Priveste! Fratii Manakia/Gle- daj! Bra}ata Manaki, 2001) istovremeno koga i pette albumi stanale del od kolekcijata na Romanskata akademija.

TRITE MEDALI [TO GI DOBILE BRA]ATA MANAKI VO 1906 GOD. I NIVNOTO ZNA^EWE ZA KINEMATOGRAFSKITE PO^ETOCI NA BRA]ATA

Ve}e sum pi{uval za Svetskata izlo`ba {to se odrà vo Bukure{t vo 1906 god. Sega bi sakal da dodadam nekolku bitni detali {to neodamna gi otkriv. Generalniot komesar na izlo`bata bil akademikot Konstantin I. Is- trati, hemi~ar so svetska reputacija, nekolkupati i minister, a vo taa godina eks-minister za javni konstrukcii. Dodeka bil minister za kultura i javno obrazovanie nekolkupati iniciral poddr{ka na Romancite {to ìveele vo stranstvo, kako na primer, formirawe romanska biblioteka na knigi i pe- ~ateni materijali za Vlasite vo Bitola, vo 1899 god. Takvite aktivnosti odele vo prilog na negovo nazna~uvawe za generalen komesar na izlo`bata vo 1906 g., podocna i za lider na romanskata delegacija, koja ja posetila Makedonija vo april 1911 god., so cel da go razgleda statusot na Vlasite (Aromanite) vo Turskata imperija. Istata poseta bra}ata Manaki ja oveko- ve~ile na filmska lenta. Na Svetskata izlo`ba vo 1906, vo Bukure{t, bil podignat paviljon na kinoto/filmot, kako i paviljon na Makedonija, za koj se pogriìle Roman- skiot konzulat vo Bitola i 17 lica, koi pozajmile predmeti so etnografska vrednost i staro oru`je. Vo paviljonot na umetnosta bile postaveni vitrini za pretstavuvawe na fotografskata umetnost, dodeka vo paviljonot na industrijata moèle da se vidat kameri i oprema za fotografirawe. Vo katalogot podgotven pred otvoraweto na izlo`bata nikade ne se spomnuvaat bra}ata Manaki, bidej}i tie ne u~estvuvale vo natprevarot po fotografija, tuku svoite fotografii gi izloìle vo paviljonot na Make- donija. Na u~esnicite na natprevarot po fotografija im bile podeleni 57 razli~ni nagradi, od koi 17 bile zlatni medali. Tri lica i edno fotografsko studio dobile po~esni diplomi i zlatni medali. Me|u niv bil i Jon Voj- nesku. Zatoa e mnogu verojatno Janaki i Milton Manaki da se sretnale ne samo so Istrati tuku i so Jon Vojnesku, pet godini pred doa|aweto na romanskata delegacija vo Makedonija, predvodena od Istrati, vo koja Vojnesku bil oficijalen fotograf. Interesno e toa {to vo 1911 god. Jon Vojnesku moèl da gi

16 M. Cucui, Janaki Manaki Kinopis 26(14), s.13-22, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 16 23-02-03, 10:32 zapoznae bra}ata Manaki koga tie snimale film (POSETATA NA MINISTE- ROT ISTRATI NA MAKEDONIJA / PATUVAWE VO TURSKATA MAKEDONIJA), a dve godini podocna i samiot snimil film KAMPAWA NA ROMANSKATA ARMIJA VO BUGARIJA. Toa e prviot negov film {to ni e poznat, no ne e isklu- ~eno i pred toa da pravel filmovi. Ceremonijata na dodeluvawe nagradi se odràla na 5 noemvri, vo 14.00 ~asot, vo prisustvo na kralskoto semejstvo. Bile dodeleni, ni pomalku nitu pove}e, tuku 26.764 nagradi: vonkonkurentni diplomi za ~lenovite na ìrijata, organizatorite i sorabotnicite; po~esni diplomi so zlatni medali; zlatni, srebreni i bronzeni medali; kako i pofalnici. Vo kategorijata Romanci nadvor od kralstvoto bile dodeleni 862 priznanija, od koi 60 bile po~esni diplomi so zlatni medali, a 170 zlatni medali so specijalni diplomi. Vakvi nagradi bile dodeluvani za najrazli~ni izved- bi, kako na primer, ra~no napraven {ev, rakopisni knigi, alkoholni pijala- ci, predmeti od srebren filigran itn. Vo posebnata bro{ura Ceremonijata za nagradi i priznanija za ìrito, izloùva~ite i sorabotnicite, bra}ata Manaki se spomnati so 3 nagradi: zlaten medal so specijalna diploma za Jonel Manakja, Makedonija, Bito- la, fotografii i lica od Makedo- nija i za Milton Mana~ja, Epir, Janina; srebren medal so specijalna diploma za Manaki Jon, Makedonija, fotografii od romanskite crkvi od Makedonija. Zna~i, Janaki dobil zlaten i srebren medal, a Milton eden zlaten medal, no ne kako pobednici na nekoj natprevar za fotografija, tuku kako simboli~no priznanie, kako znak na blagodarnost za u~estvo na Svetskata izlo`ba, zaedno so pove}e od 800 romanski u~esnici od stranstvo. Nekoj }e pomisli deka pove}eto u~esnici na izlo`- bata bile nagradeni, me|utoa nagradite bile dodeluvani po kategorii, so razli~ni vidovi medali i diplomi. Moèbi, po zatvoraweto na izlo`bata ili dodeka taa s# u{te bila Selo Trnovo, otvorena (najverojatno), dvajcata bra}a bile pokaneti vo Sinaja, vo letnata bitolsko rezidencija na kralot. Tamu, vo prigodna ceremonija, na Milton mu bil vra- ~en Jubilejniot medal na Karol I, koj mu bil dodelen so Kralskiot dekret br.5384 od 28 dekemvri 1905 god. Dekretot za dodeluvawe na jubilejniot medal bil objaven vo Slu`beniot monitor br.218 od 1 januari 1906 god. Dip- lomata, napravena od Ku}ata na Kapsa (poznati konfekcioneri i sopstvenici na restoran, od vla{ko poteklo!), bila napi{ana pred otvoraweto na izlo`bata, bidej}i bila vo ~est na jubilejot od 40-te godini na Karol I na prestolot na Romanija. Na audiencijata kaj kralot bra}ata Manaki bile nazna~eni za oficijalni fotografi na kralskoto semejstvo i vo taa prilika napravile fotografii na kralot Karol I, na kralicata Elizabeta (na fotografijata br.19 od albumot Bra}ata Manaki, Skopje, 1986, ne e pretstavena @ena od romanskoto visoko op{testvo, tuku samata kralica!) i od zamokot Pale{. Moèbi medalite ne pretstavuvale bitno priznavawe na nivnata aktivnost, tuku pove}e bile forma na ohrabruvawe

M. Cucui, Janaki Manaki Kinopis 26(14), s.13-22, 2002 17

03kinopis26-prvcopy.pmd 17 23-02-03, 10:32 za romanskite umetnici {to `iveele vo stranstvo. Sepak, naimenuvaweto za oficijalni fotografi na kralskoto semejstvo, sepak, pretstavuvalo vistinsko priznanie na nivnata rabota. Nekoi prethodni istra`uva~i smetaa deka bra}ata Makaki bile na- graduvani i vo 1905 i vo 1906, poradi razlikata od edna godina pome|u donesuvaweto na Kralskiot dekret, negovoto objavuvawe vo Slu`beniot monitor i vra~uvaweto na diplomata na Milton, kako i poradi informacijata za dobienite nekolku medali. Nikoj ne dobil jubileen medal od Karol I vo 1905,

18 M. Cucui, Janaki Manaki Kinopis 26(14), s.13-22, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 18 23-02-03, 10:33 tuku vo tekot na slednata godina. Zatoa, ako nemalo druga pri~ina za prethodno patuvawe vo Evropa, mo`eme da zaklu~ime deka Janaki ja kupil kamerata Bioskop 300 ne porano od 1906 god., otkako go dobil priznanieto od kralot Karol I. Interesno e {to istata godina kralot ja prisposobil teatarskata sala vo svojata palata za proekcii na filmovi, so cel taa da stane prvoto kino vo svetot za privatna upotreba. Kralot i kralicata (koja pod psevdonimot Karmen-Silva pi{uvala kratki raskazi i preveduvala romanska literatura na germanski jazik) imale razli~ni umetni~ki interesi. Vo

Vla{ki trgovci od Pind

M. Cucui, Janaki Manaki Kinopis 26(14), s.13-22, 2002 19

03kinopis26-prvcopy.pmd 19 23-02-03, 10:33 1912, kralot finansiski go potpomognal praveweto na vtoriot romanski igran film VOJNATA ZA NEZAVISNOST, napraven spored vistinski istoriski nastan, vo koj toj ja imal glavnata uloga na komandant na romanskata vojska za vreme na Rusko-turskata vojna od 1877 god. Moème da zaklu~ime deka najverojatno po~etokot na kinematografskata aktivnost na bra}ata Manaki datira ne porano od 1906 godina, pa duri i od proletta 1907 godina! Ima indikacii deka bra}ata Manaki ne samo {to imale mo`nost da gledaat filmovi vo Bukure{t, tuku videle i Urban kamera. Spored bele{kite na Marin Jorda, toj vo 1927 god. kupil od drugiot pioner na romanskite crtani filmovi, Aurel Petresku, stara Urban kamera... vistinski predok, koja ja upotrebil istata godina za da go napravi prviot romanski animiran film HAPLEA. Za predok, vo 1927 godina, bi moèlo da vaì kamera {to poteknuva od 1906 god.

FILM NAPRAVEN ZA ROMANSKATA AKADEMIJA?

Priznavaweto na zna~eweto na filmovite na Manaki od strana na Romanija moèbi e pri~ina {to nekoi nivni filmovi, pred s# onie so~uvani vo Romanija, imaat naslovi i inserti na literaturen romanski jazik (ne na aromanski / vla{ki dijalekt) i se montirani kako da bile podgotvuvani za prikaùvawe pred romanska publika. Naslovot i insertite (na primer, vtoriot insert: Pre~ekuvaweto na delegacijata vo parkot Zaedni{tvo i napre- dok, od strana na turskite vlasti i hristijanskite zaednici na Bitola) na filmot POSETATA NA MINISTEROT ISTRATI VO MAKEDONIJA / POSETA VO TURSKATA MAKEDONIJA (1911 god.) gi imaat istite imiwa i frazi koi{to Istrati gi upotrebuval vo svoite tri akademski izve{tai {to gi objavil istata godina. Duri i naslovot, POSETA VO TURSKATA MAKEDONIJA, o~igledno bil daden od nekoj romanski pretstavnik {to patuval vo Makedonija. Vo toa vreme, naslovot zvu~el oficijalno poradi ~uvstvitelnite odnosi me|u vladite na dvete dràvi. Zatoa moème da pretpostavime deka filmot bil napraven po barawe na akademikot Istrati ili, barem, montiranata kopija bila napravena za nego i podocna donesena vo Romanija. Drugiot monti- ran film (dolg 160 metri) {to e so~uvan vo Romanija e SCENI OD @IVOTOT NA VLASITE NA PIND i sodrì {est postari kratki filmovi snimeni od bra}ata Manaki. Kopijata ima romanski naslovi i inserti, vklu~uvaj}i i informacija za avtorite i nivnoto studio: Jon i Milton Manaki. Pindo- Balkan Film-Bitola. Me|utoa, nie s# u{te nemame informacija kako i koga filmovite do{le vo Romanija i dali tie $ bile prikaàni na javnosta. Mo- ème samo da pretpostavime deka filmovite moèle da bidat nara~ani ili upotrebeni za nau~ni celi od strana na Romanskata akademija. Sepak, za svojata fotografska aktivnost bra}ata Manaki dobivale priznanija i vo narednite godini, duri i indirektno. Vo dekemvri 1911 god. revijata Junimea Literatura (Cernauti, 1910-1914) objavila 8 fotografii napraveni od bra}ata Manaki: Vlav od Meglen; Vlav od Mexidija, vo blizina na Jadranskoto More; Ov~ar od Pind; Abela (Avdela), romansko selo; Eden vid Vlav od Fra{er, Vlav-~elnik (voda~); Vla{kata crkva vo Kru{evo. Iako povtorno ne e spomnat avtorot na objavenite fotografii, doznavame deka tie se napraveni od bra}ata Manaki, i toa od napisite na zadnata strana na nekoi od fotografiite na Manakievci, koi mu pripa|ale na Lazar Duma od Pisuderi. Duma bil generalen inspektor na romanskite {koli vo Turskoto carstvo i rodnina na Anastasija, soprugata na Janaki. Ovie fotografii gi najdov vo kolekcijata na Dan Angelesku, potomok na Lazar Duma. Fotografi- ite objaveni vo Junimea Literara bile ilustracija za osvrtot na Jon Nes-

20 M. Cucui, Janaki Manaki Kinopis 26(14), s.13-22, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 20 23-02-03, 10:33 tor kon knigata na Vasilie Lazar Die Sudrumanien der Turkei und der angrezenden Lander (1910). Najimpozantnata upotreba na fotografii na bra}ata Manaki bila vo golemoto nau~no delo Images dèthnographie roumaine, dacoroumanine et aroumaine (Romanski, dakoromanski i aromanski etnografski sliki) (1928 1934), vo tri toma, od Ta{e Papahaxi (1892-1977). Toj bil romanski lingvist i folklorist od vla{ko poteklo, roden isto taka vo Avdela, i u~e- nik na Janaki vo Janina i Bitola (1903-1912). Vo vovedot avtorot priznava deka 4 od fotografiite se postari i deka se reproducirani od postar izvor. Stanuva zbor za Nevesta i mladoènec od Zmixi-Smarina (2 fotografii), Del od seloto Klisura i Oro od Avdela, fotografii {to moàt da se najdat i vo albumite na bra}ata Manaki. Me|utoa, izgleda deka vo slednite 52 godini Romancite zaboravile na bra}ata Manaki. Samo vo 1986 god. Vasilie Tega (porane{en u~enik na Janaki vo Bitola) po~nal da pi{uva napisi za Fara armaneasca (vla{ko poteklo), vla{ko-romanska revija vo SAD. No, negovata informacija bila oskudna i dobiena od gr~ki izvori. Vo 1989 god., Buòr T. Rapeanu, vo hronolo{kiot leksikon na filmot, Secolui cinematografu- lui (Vekot na filmot), dvapati go spomenuva Milton Manaki kako pioner na balkanskata kinematografija, no povtorno kratkata informacija e dobiena od stranski izvori, ovoj pat od Lèncyclopedie du cinema na Roè Busi- no.

BRA]ATA MANAKI NE BILE ALBANCI

Neodamna bra}ata Manaki bea proglaseni za Albanci od strana na Abas Hoxa. Vo dekemvri 1999 god., kako eden od organizatorite na izlo`bata na fotografii na Manakievci vo Tirana (vklu~uvaj}i i fotografii od 1900- 1912, me|u koi najbitni bea onie od Debarskiot kongres), dobiv kopija na Art i shtate ne Sqiperi (1994 god.), vo koja Abas Hoxa, porane{niot direktor na Albanskiot filmski arhiv, tvrdi deka bra}ata Manaki bile Albanci, ili deka barem nivnata majka bila Albanka. Se sretnav i so Hoxa i so Irfan Ter{ana, starecot {to veli deka bra}ata Manaki bile Albanci. Stariot u~i- tel po fiskultura navistina ima{e dve fotografii napraveni od Janaki. Toj mi re~e deka ja dobil onaa na koja se pretstaveni grupa albanski delega- ti na Debarskiot kongres vo 1909 god. od eden turski oficer vo Istanbul, bidej}i go prepoznal svojot tatko na fotografijata. Vo 1935 godina toj oti- {ol vo studioto na bra}ata Manaki i pobaral da dobie pogolema reprodukcija od delot na fotografijata na koja se gleda negoviot tatko ka~en na kow. Toj tvrde{e deka so Manakija razgovaral na albanski jazik i oti mu bilo ka`ano deka majkata na Manakija bila Albanka. Mu postaviv na Ter{ana nekolku pra{awa na romanski i na makedonski jazik, osobeno za toa so koj od bra}ata Manaki toj razgovaral. Sfativ deka Ter{ana gi razbira i dvata jazi- ka i deka ne znae ili ne mo`e da se seti dali imalo dvajca bra}a Manaki. Zatoa izraziv seriozno somnevawe vo negovoto tvrdewe. Od druga strana, postoi dokaz deka majkata na Janaki i Milton Manaki, Anastasija Karajani, isto taka bila Vlainka, i toa od Klisura.q

prevod od angliski: Aleksandra Mladenovi} (koristeni se fotografii od albumot za bra}ata Manaki izdaden vo Bukure{t, 2001 g. ; prireduva~ Joana Popesku)

Bele{ki: 1. Tekstot e napi{an spored prou~uvawata vo poslednive dve godini i se sostoi od rezimea i fragmenti od knigata za bra}ata Manaki {to ja napi{av, a {to e vo pe~at.

M. Cucui, Janaki Manaki Kinopis 26(14), s.13-22, 2002 21

03kinopis26-prvcopy.pmd 21 23-02-03, 10:33 SUMMARY: Janaki Manaki War Corespondent In 1903? (some new facts on the Manaki Brothers) This text of Marian Tutui presents a summary of nu- merous fragments from the book hes preparing to be published soon, on the Manaki Brothers and their life and work, based on his researches from the last two years; basically, it is about the reception of the Manaki Brothers activities in Romania. For example, from this text we newly understand that the Romani- an magazine Univerzul, in 1903, published the pho- tos of the Ilinden Uprising in Macedonia that Janaki Manaki sent to Bucharest. Also, the confirmation and acknowledgement of the existence of the Macedoni- an-Romanian Ethnographic Album, published in Paris in 1903, is documented; the same is done with the facts for the three Medals Of Honor, given to the Manaki Brothers by the Romanian Royal Court, and what significance this events had on the cinemato- graphic beginnings of those well-acknowledged Bal- kanian film pioneers. A special review is made on the film made by them during the visit of the Romanian Minister Istrati to Macedonia in 1911. The final part of the text is the documented and short denial on the claim of the Albanian film historian Abaz Hodza, that Manaki Brothers were Albanian.

RÉSUMÉ Ianaki Manaki reporter de guerre en 1903? (nouveaux faits sur les frères Manaki) Le texte de Marian Cucui est effectivement un en- semble des fragments du livre que lauteur est en train de préparer sur les frères Manaki et qui est fondé sur des recherches quil a fait les dernières an- nées. Ce sont, essentiellement, des retentissements sur activités des frères Manaki quils ont eu en Rou- manie. Ainsi, nous apprenons que dans le journal roumain Universum en 1903 étaient publiées des photographies de lInsurrection dIlinden que les frères Manaki avaient envoyé à Bucarest. On y trouve aussi des documents sur limportance dun Album ethnographique macédonien-roumain, publié à Paris en 1903, et aussi sur les trois médailles que leur étaient décernées par la Cour royale roumaine et leur importance pour les débuts cinématographiques des frères Manaki. Il y a aussi un récit sur le film à loccasion de la visite du ministre roumaine Istrati faite en Macédoine en 1911. La dernière partie du texte présente un court démenti documenté de laffirmation de lhistorien albanais de cinéma, Abas Hodja, que les frères Manaki étaient des Albanais.

22 M. Cucui, Janaki Manaki Kinopis 26(14), s.13-22, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 22 23-02-03, 10:33 PREDISTORIJA NA FILMOT

OKOLU ARHEOLOGIJATA NA DVI@E^KATA SLIKA

Razmisluvaj}i za konceptite na poznavaweto i osoznavaweto na filmot kako fenomen, a i op{to, i kako umetni~ki proizvod i kako medium, ne moè a da ne se zabeleàt momentot na negovata visoka atraktivnost za ~ovekot, i onaa, re~isi, hipnoti~ka mo} {to filmot ja poseduva vrz ~ove~koto bitie. Razmisluvaj}i ponatamu, se stignuva do onaa esencijalna potreba na ~ovekot da go prikaè, nadvor od sebe, ona iskustvo {to go steknuva za vreme na svojot ìvot, da go prikaè i da go zapi{e na nekoj na~in, i so toa da go razbere, a i da go ostavi za pokolenijata {to doa|aat po nego.

Od site na~ini na zapi{uvawe na steknatite iskustva (oralnite, memoriski sredstva na prenesuvawe na iskustvata, potoa, brojnite vidovi pisma i azbuki ili, pak, brojnite vidovi likovni svedo{tva, itn.), dviè~kata slika, nekako, najverno go dolovuva toa iskustvo se razbira, osobeno ako se raboti za krajnata dene{na forma na filmot; toa e taka, bidej}i filmot najverno ni ja prenesuva realnosta vo koja ìveeme, poradi faktot deka toa ni go prenesuva preku angaìrawe na najmnogu (po broj) setilni drazbi i fenomeni slika, zvuk i tekst, i toa ednovremeno.

Za da se stigne do dene{nata forma na filmot, mnogu moralo da se pomine, a i nadmine. Spoznavaweto na toj pat e zada~a na istorijata na filmot. No, istorijata na filmot se zanimava, kako {to ka`uva i samiot tekstoven naslov na ovaa istoriska disciplina, so prou~uvaweto na filmot. Zna~i, na filmot kako edna voobli~ena forma, kako eden fenomen ve}e konstruiran i kompletiran vo svoite osnovni, neophodni i su{tinski karakteristiki

Taka, istorijata na filmot se zanimava so razvojot na ve}e definitivno opredeleniot fenomen na filmot, pa kako takov i go tretira.

A pra{aweto kako nastanal filmot, ve}e, go tretira edna, isto taka, dosta interesna disciplina, nare~ena predistorija na filmot, ili pak: filmska arheologija Disciplina {to e od klu~en interes za konkretnata filmska istorija, i disciplina so poseben {arm i atraktivnost ne samo za direktnite prou~uva~i tuku i za site qubiteli na filmot

Zatoa, Redakcijata na KINOPIS, vo nekolku od narednite broevi, }e objavi odreden broj tekstovi od oblasta na filmskata arheologija, prezemeni od knigata Svetlo i dvi`ewe (Light and movement), trijazi~no izdanie na Festivalot na nemiot film vo Pordenone, 1995 godina.

03kinopis26-prvcopy.pmd 23 23-02-03, 10:33 PREDISTORIJA NA FILMOT UDK 791.43(091)

DONATA PEZENTI KAMPAWONI Kinopis 26(14), 2002 s.24-27,

SENKATA f

ilmot e igra na senki. Pionerot na filmskata arheologija, Vil Dej, svojata za `al, nikoga{ nezavr{ena predistorija na filmot i filmskata tehnologija saka{e da ja nare~e 25 000 godini za da se zarobi Senkata. Gravurata na J.F.[eno Potekloto na slikata (Lorigine De La Peinture) dovolno slikovito ilustrira kako senkata ja pretstavuva esenci- jata, su{tinata na dvata osnovni principi na kinoto/filmot. Na taa gravura, umetnikot {to go skicira profilot na mlada gospo|a koristej}i ja silue- tata od nejzinata senka ocrtana na yidot, i maloto mom~e {to se obiduva da go imitira umetnikot pravej}i go toa istoto so ocrtaniot profil na senkata na yidot na maloto ma~e ja anticipiraat pojavata na fotografijata, dodeka mom~eto {to pravi razni figuri so senkite na svoite race po yidot go pretstavuva osnovniot princip na proekcijata, odnosno na dvi`e~kata slika. Isto taka, filmot, na svoj na~in, mnogu prezel i od misti~nite oblasti na magijata i misterijata, pokraj ili zaedno so tehnikite na igrata na senki: senkite otsekoga{ igrale bitna uloga vo mitologijata i vo pot- svesta na ~ovekot op{to. Vo mnogu jazici, zborovite za senka, duh, du{a i sli~no se istite, ili pak se mnogu sli~ni i se od ist, zaedni~ki koren. Od druga strana, dosta pro{ireno i re~isi zaedni~ko za site narodi e veruvawe- to deka na{ata postojana pridru`ni~ka senkata e, vsu{nost, na{ata du{a, i ako se zagubi, toa e po~etok na najlo{ite i najte{ki ko{mari za kutriot onoj {to ja zagubil; drevnite teatri na senki se, re~isi sekoga{, od okultna, misti~na ili religiozna priroda; germanskite ekspresionisti, vo filmovi kako, na primer [ATEN (SCHATTEN) na Robison, ja koristat senkata kako triler ili horor element na svoite filmovi, so cel da ja vozbudat ili upla{at

03kinopis26-prvcopy.pmd 24 23-02-03, 10:33 publikata preku misti~nosta, magijata i misterijata na zasen~enosta na atmosferata na podvi`nite sliki. Teatarot na senki, op{to, od iljadagodi{nite orientalni teatri na senki, pa s# do najsofisticiranite manifestacii na fin-de-siècle na Monmar- tr, ima pove}e zaedni~ko so filmot kakov {to nie go znaeme denes, pove}e otkolku koja bilo druga pre-kinestetska forma, pa duri pove}e i od Vol{ebnata lamba ("Magic Lanterne"). Publikata kaj teatarot na senki, kako i kaj filmot, e anga`irana so nabquduvawe na beliot ekran (platno ili sl.), vrz koj se odvivaat kontinuirani narativi izrazeni preku dvodimenzional-

Gravura Poteklo na slikata

D.P.Kampawoni, Senkata, Kinopis 26(14), s.24-27, 2002 25

03kinopis26-prvcopy.pmd 25 23-02-03, 10:34 ni figuri i formi oblikuvani od svetlo i senki. Najranite zapisi za pojavata na teatarot na senki doa|aat od Kina; no i kulturite na Japonija, Java, Bali, Indija i Sijam razvile svoi sopstveni, specifi~ni tradicii i formi na ovoj teatar: repertoarite na ovie teatri od Dale~niot Istok bez isklu~ok spa|aat vo oblasta na mitskoto, religioznoto i misti~noto; osobeno kuklenite teatri na senki, so svoite specijalno adaptirani mo`- nosti za transformacija na figurite, slu`at za pretstavuvawe na magi~nite metamorfozi na nat~ove~kite mo}i i fenomeni. Grandioznite potfati i furioznata igra na kuklite-voini vo kineskiot teatar na senki, najverojat-

Gravura no, se direkten prethodnik i anticipator na filmskiot ànr na bore~kite Zad ekranot na ve{tini od Dale~niot Istok. ìvite senki Do 17 vek od na{ata era, teatarot na senki stignal do Turcija, kade {to se transformiral vo profana, naturalisti~ka komedija, naj~esto skon- centrirana okolu avanturite na amoralniot itrec i klovn Kara|oz, sekoga{ sleden od negoviot u~en i pedanten kompawon Haxivad. Esencijalno topi~- niot karakter na Kara|oz, koj mnogu lesno propatuva niz vremiwata s# do modernata era na avtomobili, avioni itn., ja zadrà svojata popularnost i do den-denes. Kara|oz bil prifaten i adaptiran i vo kulturite na Grcija, Egipet i Severna Afrika.

26 D.P.Kampawoni, Senkata, Kinopis 26(14), s.24-27, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 26 23-02-03, 10:34 Teatarot na senki se pro{iril na sever preku Italija. Postojat zapisi za italijanski teatarxii na senki vo Germanija i Anglija u{te od 17 vek; vo 1775 godina, nekoj Italijanec nare~en Ambroxio (Ambrogio), adaptiraj}i go svoeto ime vo Ambroa (Ambrois niz francuskite teritorii) ili, pak, vo Embrouz (Ambrose niz angliskite) i sli~no, daval pretstavi vo Pariz i London. Nabrgu, toj dobil silna konkurencija od drugi pretstavi davani od strana na drugi izveduva~i od sekakov profil, kako {to bile Gabriel, Anto- nio i Balarini (se razbira, vo soglasnost so toga{niot ombres chinoises manir na adaptirawe na imiwata na umetnicite i izveduva~ite {to doa|ale odnadvor, i toa silno ja ilustrira toga{nata chinoiserie moda od sekakov vid). Od druga strana, sovremenata evropska moda na silueti moè da ja ilustrira golemata diskrepanca pome|u ko- loritnata translucentnost na senkite na orientalniot teatar na senki nasproti crno-belata kontrastnost na svetloto mat- staklo so temnite, sivo-crni figuri na najgolemiot broj zapadni teatri na senki. Vo 1771 godina, 24-godi{niot Sera- fin Dominik Fransoa podocna poznat, ednostavno, samo kako Serafin ja dava svojata prva pretstava so svojot teatar na senki vo eden hotel vo Versaj. Vo 1784 godina, toj ja dobiva golemata ~est da bide proglasen za zabavuva~-umetnik pri kralskiot dvor i pod kralska za{tita, i go otvora svojot postojan teatar vo galerijata na Pale Ro- jal (Palais Royal). Ovoj proslaven teatar go vospostavil klasi~niot repertoar na evropskiot teatar na senki. Serafin ve{to go adaptiral svojot repertoar na nevoobi~aenite politi~ki promeni na 18 vek vo Francija. Toj po~inal vo 1800 godina, no negoviot teatar se odr- àl s# do 1870 godina. Isto taka, proslaven bil i umetni~- kiot teatar na senki kabareto Crna ma~ka (Chat Noir) pod vodstvoto na Rudolf Salis. Naj~esto pridruùvani so muzika specijalno komponirana od @or` Fraèrol, pretstavite kako {to se, na primer, Mar{ na yvezdata (Le Marche à létoile) na Anri Rivi- era, Epopeja (LÉpopée) na Karan DA{ i Sfinga (Le Sphinx) na Amede Viwola se remek-dela na teatarskiot mizanscen i pre-kinestetskata animacija. Pret- Plakat za stavite davani vo kabareto Crna ma~ka zaedno so drugite pretstavi da- kabareto vani na Monmartr vo toa vreme pretpostavuvale timski napor na golemi i Crna ma~ka koordinirani timovi. Riviera ja zbogatuval scenata zad temnite silueti- figuri so zadnina od dvojni odrazi proektirani preku razni opti~ki napravi, anticipiraj}i ja so toa povrzanosta na dvojnite i multipliciranite planovi na sovremeniot film, vrzuvaj}i gi osnovnite dva elementi na filmot fotografijata i animacijata/dvièweto q

prevod od angliski: P. Volnarovski

D.P.Kampawoni, Senkata, Kinopis 26(14), s.24-27, 2002 27

03kinopis26-prvcopy.pmd 27 23-02-03, 10:34 28

03kinopis26-prvcopy.pmd 28 23-02-03, 10:35 FILMOT VO BALKANSKIOT KULTUREN KONTEKST

DEJAN KOSANOVI] Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

PREGLED NA RAZVITOKOT UDK 791.43/.44(497.6)1897/1945(049.3) NA KINEMATOGRAFSKITE DEJNOSTI VO BOSNA I HERCEGOVINA 1897 1945 (VTOR DEL)

PERIOD NA KRALSTVOTO SHS/JUGOSLAVIJA (1919-1941)

Vo Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite (SHS), odnosno od oktomvri 1929 god. vo Kralstvoto Jugoslavija kinematografskite dejnosti se razvivaa bavno i neramnomerno. Bavno, bidej}i ekonomskata mo} na zemjata bila slaba, a dràvata glavno nezainte- resirana za razvitokot na doma{niot film, kako i za kinematografskite dejnosti vo celina. Inicijativata im bila prepu{tena na poedinci, na osameni pioneri na filmot, koi gi vloùvale svojot trud i sredstva za da napravat ne{to vo oblasta na kinematografijata. Neramnomerno bidej}i vo odredeni delovi na dràvata ve}e imalo nekakva skromna filmska tradicija i porazviena kino-mreà (Hrvatska, Srbija, Vojvodina, delumno i vo Slo- venija), dodeka drugite delovi vo taa smisla bile relativno (Bosna i Hercegovina) ili celosno zaostanati (Makedonija, Crna Gora, Ko- sovo). Jugoslavija, spored brojot na kinosali i sedi{ta vo odnos na brojot na ìteli, se na- o|ala na pretposlednoto mesto na spisokot na

03kinopis26-prvcopy.pmd 29 23-02-03, 10:35 evropski zemji. Od druga strana, i pokraj vakvata sostojba, filmot, kako naj- popularen vid zabava za {irokite narodni sloevi, nezapirlivo prodiral, vlijael vrz promenite i vrz modernizacijata na zaostanatata zemja, dejstvu- vaj}i pred s# vo gradskite i ekonomski porazvienite selski sredini. Vo novata dr`ava, Bosna i Hercegovina ve}e ne bila administrativno edinstvena celina, tuku bila podelena na tri banovini (Drinska, Primor- ska i Vrbaska) vo koi delumno pripa|ale delovi i od drugite jugoslovenski zemji. Sepak, i pokraj takvata administrativna podelba, se odr`uvalo eko- nomskoto i duhovnoto edinstvo na Bosna i Hercegovina, zasnovano kako vrz tradicijata taka i vrz sociolo{ko-stopanska povrzanost.

FILMSKATA PRIKA@UVA^KA DEJNOST VO BOSNA I HERCEGOVINA OD 1918 DO 1941

Osnovni izvori za sozdavawe slika na kino-mreàta i prikaùva~kata dejnost vo Bosna i Hercegovina vo ovoj period se: Filmskiot almanah (1929), Jugoslovenskiot filmski almanah (1933), Filmskiot godi{nik (1936, 1937/ 38 i 1938/39), kako i podatocite od dnevniot pe~at. Oficijalni podatoci ima samo za nekoi godini, pa znaeme deka na teritorijata na Bosna i Herce- govina vo 1928 g. imalo 20 postojani kinematografi, 1933 26, 1935 27, 1936 25, 1937 25 i 1938 25. Vo odnos na vkupniot broj kinosali vo Kralstvoto Jugoslavija pred Vtorata svetska vojna (okolu 400) vo Bosna i Hercegovina imalo nad 6%. Isto taka, ako se zeme predvid deka samo 30% od salite rabotele sekojdnevno, mora da zaklu~ime deka bosansko-hercegovskata reproduktivna kinematografija bila na mnogu nizok stepen na razvoj. Od druga strana, vo gradovite so pove}e postojani kinematografi, kino-gleda~ite bile vo mo`nost, bez mnogu zadocnuvawe, da gi sledat slu~uvawata vo svetskiot film. Vo Saraevo vedna{ po Prvata svetska vojna rabotele tri kinematografi: Apolo, Imperijal i Korzo. Za posledniot ne se znae mnogu, toj e otvoren vo 1913 godina na po~etokot od ulicata Xemalu{a i rabotel do 1920 godina. Celi deset godini, od 1920 do 1931, Apolo i Imperijal bile edin- stvenite postojani saraevski kinematografi {to se natprevaruvale vo priv- lekuvaweto na gleda~ite, pred s# so efektni oglasi objavuvani vo dnevniot pe~at. Me|utoa, ne treba da se isklu~i mo`nosta deka vo Saraevo povremeno rabotele i drugi kinematografi {to ne objavuvale oglasi vo pe~atot (na primer, Kinoto na Crveniot krst). Vo po~etokot na dvaesettite godini kinematografite Apolo i Imperijal gi prezelo (otkupilo od dotoga{nite sopstvenici?) akcionerskoto dru{tvo Kinema d.d. za kinematografski raboti. So Kinema (kako sopstvenik na pogolemiot broj akcii?) rakovodel ugledni- ot saraevski trgovec Metodie Kui}. Ova dru{tvo verojatno (toa s# u{te ne e utvrdeno) se zanimavalo i so distribucija na filmovi vo Bosna i Herce- govina. Metodie Kui} na Glavnoto sobranie na Sojuzot na bioskopite vo Kralstvoto Jugoslavija, odràno vo Belgrad vo 1932 godina, e izbran za ~len na Upravniot odbor. Vo januari 1930 godina kinoto Apolo se snabdilo so tonska aparatura i zapo~nalo kako Apolo ton-kino, prvo da prikaùva zvu~ni filmovi vo Saraevo i vo Bosna i Hercegovina. Kinoto Imperijal vo letoto istata godina objavilo oglas: Poradi montiraweto na aparatura od markata Western Electric, Kino Imperijal e zatvoreno35, a potoa kinoto dobiva novo ime Imperijal ton-kino (godina-dve podocna, koga zvu~niot film stanuva sekojdnevie, dvata kinematografa od svoite imiwa go isfrlile zborot ton). Kinema kon krajot na 1930 godina otvorila i tret saraevski zvu~en Bioskop Drina, a svojot ~etvrti kinematograf vo Saraevo Tesla bioskop (jazi~no

30 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 30 23-02-03, 10:35 interesnoto dru{tvo poseduvalo dve kina i dva bioskopa!). Pokraj ovie ~etiri sali na Kinema, vo Saraevo, pokuso ili podolgo, filmovi prika- `uvale i Kinematografot na Crveniot krst (1930-1937), Kino Luksor (1936- 1937), ~ij sopstvenik bil Emanuel Erde{, kako i sproti vojnata (1938) ot- voreniot kinematograf Volta vo sopstvenost na belgradskoto pretprijatie Tesla film (distributer na filmovi od nacisti~ka Germanija). Vo Mostar36 vo tekot na dvaesettite godini rabotele nekolku kinematografi. Na prvo mesto treba da se spomene Central, ~ii sopstvenici bile Anton Tiberio i Kre{imir An~i}. Ovoj kinematograf, otvoren vo posebno yidana zgrada kako Uranija, preimenuvan vo 1913 godina vo Central, rabotel na istoto mesto vo kontinuitet do sovremeniot period (od 1945 godina e preimenuvan vo Yvezda). Tiberio vo dvaesettite godini bil sopstvenik na kinoto Rojal, koe pod ova ime rabotelo s# do 1941 godina i kako letno kino. Vo 1936 godina vo Mostar e otvoren tonski kinematograf Korzo, koe po 1945 godina raboti pod imeto Partizan. I ova kino imalo letna bav~a. [efot na Domot na narodnoto zdravje, d-r Lovro Dojmi, vo triesettite godini go koristel filmot zaradi zdravstveno prosvetuvawe, kako vo Mostar taka i vo okolinata. Vo Bawa Luka vo periodot me|u Prvata i Vtorata svetska vojna se registrirani pove}e kinematografi, iako podatocite za nivnoto po~nuvawe i prestanuvawe so rabota ne se celosno poznati. Za kinematografot Edison, ~ij sopstvenik vo triesettite godini bil Qubomir Dimitrievi}, (vo 1928 godina) pi{uva deka zapo~nal so rabota na 1 mart 1911, no za toa nema nikakvi poedinosti, a se ~ini deka prestanal so rabota vo po~etokot na triesettite godini. Zbunuva i podatokot deka bawalu~kiot kinematograf Edi- son (Edison kino) od vremeto na Prvata svetska vojna, po 1918 godina prodol`il da raboti kako Kino Luksor. Zasega ne e sosem jasna zamenata na imiwata. Neposredno po Prvata svetska vojna vo Bawa Luka rabotelo Rabotni~ko

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 31

03kinopis26-prvcopy.pmd 31 23-02-03, 10:35 kino Union, koe poradi svojata politi~ka orientacija e nare~eno komunis- ti~ko kino, pa vlasta im zabranila na dràvnite ~inovnici, na u~enicite i voenite lica da go posetuvaat ovoj kinematograf. Po donesuvaweto na Ob- znanata (1920) i zabranata za rabota na KPJ, ovoj kinematograf kon krajot na 1921 godina go prezele ve}e spomenatiot Dimitrievi} i Antonie Ste- vanovi}-Cupara, koi mu go smenile imeto vo Balkan 37. Porane{nite politi~ki zabrani bile ukinati, no Balkan po s# izgleda prestanal da raboti vo periodot na zvu~niot film (po 1930 godina toj ne se spomenuva). Vo novoiz- gradeniot hotel Palas vo Bawa Luka, na 17 noemvri 1933 godina sve~eno e otvoreno Ton-kino Palas so prikaùvawe na {lager-operetata BE[E EDEN MUZIKUS. Vo pe~atot stoi: Salata na kinoto e moderna, so 480 razni sedi{ta. Specijalna komisija ja pregledala novata ton aparatura i dala doz- vola za otvorawe na kinoto 38 Kinoto pod zakup go zel Vlado Milanovi}, koj go zatvoril svoeto porane{no kino Edison, pa vo toa vreme spored pi{uvaweto na pe~atot Ton-kino Palas bilo edinstven kinematograf vo gradot. Me|utoa, ne{to podocna, od 1936 godina, vo Bawa Luka pokraj Palas, filmovi se prikaùvani i vo Luksor, Jadran, Kino Gra|anski, {to zna~i deka, pokraj Saraevo, Bawa Luka pred Vtorata svetska vojna imala najrazviena kino-mreà vo Bosna i Hercegovina. Vo Tuzla vo ovoj period (me|u 1919 i 1941 godina) se evidentirani dva kinematografa Bristol i Edison ton-kino, vo Doboj dva Kino Kra- qevi}, i Sokolskiot kinematograf itn. Vo dvaesetina bosansko-hercegovski gradovi i naseleni mesta, povremeno, podolgo ili pokratko, rabotele kinematografi. Nekoi od niv rabotele vo kontinuitet pove}e godini, dodeka drugi rabotele vo tekot na edna sezona, pa zgasnuvale poradi nerentabil- nost. Se znae deka vo Kralstvoto SHS/Jugoslavija filmovi prikaùvale i mnogu patuva~ki kinematografi vo 1936 godina se registrirani 28, a vo 1938 39, no nikade ne e navedena teritorijata kade {to se dvièle. Pret- postavuvame deka nekoi od niv povremeno prikaùvale filmovi i vo Bosna i Hercegovina. Vo edna sekvenca od doma{niot filmski ùrnal Yvono, koj bil proizveduvan i sniman od zaslu`niot pioner na me|uvoeniot jugoslovenski film Frawo Ledi}, na godi{niot pana|ur vo Derventa vo 1939 godina, pokraj vrtele{kata i drugite atrakcii, se gleda i {atorot na koj pi{uva Javen ton-bioskop. Toa e nekoj patuva~ki kinematograf. Podatocite za kinorepertoarot se so~uvani blagodarenie, pred s#, na dnevniot i periodi~niot pe~at vo koj se objavuvani, vo po~etokot samo oglasi, a podocna vo posebna rubrika i repertoarot na kinematografite. Naj- mnogu znaeme za toa {to e prikaùvano vo Saraevo, potoa vo Bawa Luka i Mostar, a pretpostavuvame deka istite filmovi se prikaùvani i vo drugite bosansko-hercegovski gradovi. Filmovite se nabavuvani preku zagrepski distributeri, na koi vo triesettite godini po~nuvaat da im konkuriraat dis- tributerite od Belgrad. Pretpostavuvame deka i saraevskata Kinema isto taka se zanimavala so distribucija, odnosno so redistribucija na filmovi. Poznati se nad iljada naslovi na filmovi, koi od 1919 do 1941 godina se prikaùvani vo Bosna i Hercegovina nie tuka, samo kako primer, bez pode- talni istraùvawa na filmografskite podatoci, }e spomeneme nekoi od niv. Vo trite saraevski kinematografa od 23 do 26 januari 1919 se prikaùvani filmovite Imperijal: SENAHJINIOT POJASEN KOPEC, drama vo 4 ~ina so Dagni Servais (yvezda na avstriskiot i germanskiot nem film); Apolo: QU- DEVIT XIII i HENRIK IV, golema istoriska drama vo 5 ~ina; Korzo: I KOGA RASKA@UVA[E TAA, drama od ìvotot vo tri dela. Tri godini podocna (1.10.1924) Imperijal kino: JUDITA, drama vo 6 ~ina, vo glavna uloga Hele- na Markovska; Apolo kino: HOFMANOVI PRIKAZNI, vo glavnite ulogi omi- lenite vienski akteri Dagni Servais i Eugen Wufeld, a kako predigra e

32 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 32 23-02-03, 10:35 prikaàn ùrnalot Pariska moda, koloriran vo prekrasni prirodni boi. Vo 1928 godina osobeno vnimanie vo kinoto Imperijal privlekol filmot KOKAIN-MORFIUM-OPIUM (GREVOVI NA ÔVE[TVOTO), drama od sovremeniot ìvot vo 7 ~ina vo koja igrale Asta Nilsen, Alfred Abel i Verner Kraus. Vo kinoto Apolo se prikaùva komedijata PAT I PATA[ON NA MORE, a vo 3 ~asot popladne pretstavata za mladinata i vojnicite e poevtina za polovina od cenata. Vo juni 1928 godina Apolo go prikaùva senzacionalniot film TRGOVCI SO DEVOJKI so avstriskata akterka Meri Kid i germanskiot akter Rudolf Klejn-Rog vo glavni ulogi. Kako {to se gleda od ovie primeri, vo periodot na nemiot film dominiraat germanski i avstriski filmovi. Prviot zvu~en kinematograf vo Saraevo (i vo Bosna i Hercegovina) bil Apolo ton- kino kade {to od po~etokot na 1930 godina se prikaùvaat zvu~ni filmovi. Pokraj prviot zvu~en film na germanskiot reìser Evald-Andre Dipon, AT- LANTIK, koj e snimen vo London vo germanska i angliska verzija, se pri- kaùvaat i amerikanski filmovi, kako na primer, HOLIVUDSKA REVIJA, TI- RANI NA OKEANOT, a so niv i Fox Movieton Jurnal. S# do avgust istata godina Imperijal prikaùva nemi filmovi. Vo tekot na triesettite godini vo zvu~nite kinematografi vo Saraevo se prikaùvaat najpopularnite filmovi od svetskiot repertoar, amerikanski i evropski ZLATNA GROZNICA, FLIRT, SINOT NA INDIJA i BEN HUR so Ramon Novara, TARZAN, ALJASKA (LEDEN PE- KOL) so Doroti Lamur, OSVOJUVAÎ NA VSELENATA so Raj Miland, FLA[ GORDON itn. So stranskite igrani filmovi, kako predigra, ~esto se prikaùvani i doma{ni ùrnali, odnosno dokumentarni filmovi. Taka, vo Imperijal vo maj 1928 godina e prikaàna snimkata od KONGRESOT NA REZERVNITE OFICERI VO ZAGREB, a vo juli 1930 godina CRNA GORA VO FILM, dokumentarec {to po nara~ka na belgradskoto dru{tvo Patnik go snimila Germankata Marga- reta Valter. Vo Imperijal vo januari 1931 godina e prikaàn PARAMUNT PARADA, oboen tonski film so pesni i igri vo koj u~estvuvaat Qubinka Bobi} od Belgrad i Dubravko Duj{in od Zagreb. Toa bil reviski mozaik od 12 ske- ~evi snimeni vo Pariz kako Paramount reklama za zvu~en film. Vo tekot na triesettite ovie doma{ni ùrnali se pojavuvaat s# po~esto OHRID VO TON-FILM, SELANI OD HRVATSKA VO BELGRAD, VO NA[ITE FABRIKI ZA CI- GARI itn. Vo Saraevo (a i vo drugite bosansko-hercegovski gradovi) se pri- kaùvani i predizvikale osobeno vnimanie filmovi snimeni na teritorijata na Bosna i Hercegovina, za {to }e stane pove}e zbor vo slednoto poglavje na ovoj tekst. Do donesuvaweto na op{tiot Zakon za vr{ewe promet so filmovi (5 dekemvri 1931), sostojbata vo oblasta na kinematografijata vo Kralstvoto SHS/Jugoslavija bila haoti~na. Postoele samo donekade centralizirani cen- zorni propisi za koi se grièla policijata. Lokalnata vlast imala golemo vlijanie vrz rabotata na kinematografite. Vo Saraevo gradskata vlast pove}epati voveduvala poseben teatarski dinar so {to go optovaruvala kino- biletot, a vo eden period, povtorno vo Saraevo, danokot na kino-biletite iznesuval duri 40% i bil najvisok vo celoto Kralstvo. Duri so donesuvawe- to na Zakonot za vr{ewe promet so filmovi i so osnovaweto na Dràvnata filmska centrala pri Ministerstvoto za trgovija i industrija vo Belgrad, sostojbata donekade se sredila. So formiraweto na Centralnata komisija za cenzura na filmovi vo Belgrad i so potkomisijata vo Zagreb, voveden e edinstven sistem za odano~uvawe na prihodite od kinematografite. Vo dnevniot pe~at vo dvaesettite godini naj~esto se objavuvani rek- lamni oglasi samo na nekoi kinematografi, koi na toj na~in gi izvestuvale gleda~ite za svojata programa. Toa pretstavuva skapocen izvor za istraù- vawe na na{eto filmsko minato, no i pote{kotija, bidej}i pomalite i po-

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 33

03kinopis26-prvcopy.pmd 33 23-02-03, 10:35 KOPA^I NA BOGATSTVO OD BLAGAJ (kadar od filmot)

siroma{ni kinematografi ne objavuvale oglasi, pa taka nema dovolno podatoci za prou~uvawe na nivnata dejnost. Vo saraevskiot dneven vesnik Ju- goslovenska po{ta od polovinata na 1930 godina se pojavuva rubrikata Denes vo Saraevo vo koja sekoga{ se najavuva i programata na kinematografite. Vo istiot vesnik od po~etokot na 1934 godina zapo~nuva da se objavuva postojana rubrika Film, naj~esto vo sabotite, a potoa i rubrikata Filmski pregled vo koja se objavuvaat prikazi (kritiki) na filmovite {to se pri- kaùvaat vo Saraevo. Toa se nepotpi{ani tekstovi, iako ponekoga{ naidu- vame na inicijalite T.R. Tekstovite za ìvotot i rabotata na popularnite akteri se mnogu op{irni, pa taka vo 1937 godina vo prodolènija se objavuva Intimniot portret na Greta Garbo, a vo napisot Nevidlivite tvorci na filmot detalno se objasnuva koj kakva uloga ima vo edna filmska ekipa. Erna Englander, specijalniot dopisnik na Jugoslovenskata po{ta od Soedi- netite Amerikanski Dràvi, na 14 oktomvri 1933 godina objavila razgovor so Slavko Vorkapi}, jugoslovenski filmski stru~wak, koj raboti vo Holi- vud. Vo tekstot-polemika Teatarski ili filmski dinar, Marko Kavaja, publicist i pisatel, belgradski sorabotnik na Jugoslovenska po{ta, protesti- ra protiv zemaweto na teatarskiot dinar od kino-biletite vo Saraevo i pi{uva: nie bi o~ekuvale ne{to napolno sprotivno. Imeno, od teatrite da se zema bioskopski dinar {to bi se upotrebil za gradewe nacionalna filmska umetnost i koja mnogu po{iroko od teatarot bi sluèla na intere- site na na{ata nacija i na{ata dràva 39. Jugoslovenska po{ta (kako i drugi vesnici) so vnimanie go sledela snimaweto na germanskiot film BOSANCI vo 1934 godina, za {to sorabotnikot na filmot Jovan Palaves- tra napi{al reportaà vo ~etiri dela Kako e snimen ton-filmot Bosan- ci 40. Ne se znae koj e urednikot na ovaa aktivna filmska rubrika vo Ju- goslovenska po{ta, no pretpostavuvam deka toa bil glavniot urednik na ovoj vesnik Radmilo Gr|i}. Pretpostavkata ja pravi verojatna podatokot deka toj u{te vo 1925 i 1926 godina vo Saraevo ja ureduval i izdaval Filmska revija, edinstveno bosansko-hercegovsko ilustrirano filmsko spisanie do Vtorata svetska vojna, koe ima{e kratok vek otpe~ateni se samo dvaeseti-

34 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 34 23-02-03, 10:35 na broja41. Spomenatite tekstovi, kako i drugi objaveni vo Jugoslovenska po{ta, kako i zgolemenoto interesirawe za filmot vo drugite delovi na toga{na Jugoslavija, postepeno (me|u intelektualcite) {irele filmska kultura i svest za zna~eweto na filmot kako sredstvo za masovna komunikacija i umetnost. Vo taa smisla osobeno mesto mu pripa|a na Safet Krupi} (Bo- sanska Krupa 1911 logor Jasenovac 1942). Krupi} zavr{il Filozofski fakultet vo Zagreb, rabotel kako profesor vo gimnazijata vo Mostar, Karlo- vac i Bawa Luka. Marksist po ubeduvawe, vo svoite trudovi {to gi objavuval vo pove}e jugoslovenski spisanija, gi razgleduval problemite na estetikata, umetnosta i kulturata, interesiraj}i se, pred s#, za nivnata op{testvena funkcija. Vo 1941 godina toj e uapsen od usta{ite, odnesen vo logorot vo Jasenovac kade {to e ubien vo 1942 godina. Safet Krupi} mo`e da se smeta za pioner na teorijata na filmot vo Bosna i Hercegovina42.

FILMSKI SNIMAWA NA TERITORIJATA NA BOSNA I HERCEGOVINA OD 1918 DO 1941

Filmskite snimawa na teritorijata na Bosna i Hercegovina vo periodot me|u Prvata i Vtorata svetska vojna dosega ne se istra`uvani podetal- KOPA^I NA no. Po~etna to~ka za sozdavawe nekakva op{ta slika {to e i cel na ovoj BOGATSTVO OD trud se filmografskite podatoci do koi se doa|a spored pi{uvaweto na BLAGAJ toga{niot pe~at, potoa skromnite podatoci vo arhivskite dokumenti i de- (kadar od lumno so~uvanata filmska gra|a, koja ne e sobrana na edno mesto (toa bi bila filmot)

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 35

03kinopis26-prvcopy.pmd 35 23-02-03, 10:35 edna od osnovnite zada~i na Kinotekata na Bosna i Hercegovina), nitu pak e sistematski obrabotena. Poznati se naslovite na {eesetina podolgi ili pokusi, doma{ni ili stranski dokumentarni filmovi i storii za filmskite ùrnali, snimeni delumno ili vo celina na teritorijata na Bosna i Herce- govina vo ovoj period. Isto taka, ima podatoci deka vo Bosna i Hercegovina se snimeni tri stranski igrani filma vo celost, kako i eksterieri za u{te nekolku filma. Bez ogled na toa {to ovoj filmski materijal (filmovi) e so~uvan samo delumno, toj pretstavuva skapocen istoriski izvor {to dosega ne e koristen, a koj na jasen, ìvopisen i avtenti~en na~in gi prikaùva bosansko-hercegovskite pejzaì, prirodni ubavini, istoriski spomenici (od koi mnogu so tekot na vremeto i poradi vojnite ve}e gi nema), gradovi i sela, narodni obi~ai, nosii i lu|e na multietni~kata Bosna i Hercegovina.

SNIMAWE NA STRANSKI IGRANI FILMOVI

Vo 1919 godina vo Mostar i okolinata se snimeni dva, za nas mnogu interesni igrani filma KOPAÎTE NA BOGATSTVOTO OD BLAGAJA i SA- MOVILATA OD NERETVA. Vo su{tina, se raboti za edinstven producentski potfat koga vo isto vreme, najverojatno proletta i letoto 1919 godina se realizirani dva nemi igrani filma. Moèbi ovoj proekt bil planiran pret- hodnata godina, u{te pred krajot na Prvata svetska vojna. Producent na dvata filma bilo pretprijatieto Jugoslavija GmbH (GmbH = Zdruènie so ograni~ena garancija) so sedi{te vo Viena (Spiegelgasse 4). Toa bila vienskata filijala na zagrepskoto filmsko pretprijatie Jugoslavija d.d., koja ne se nao|a na popisot na avstriskite pretprijatija od toa vreme, nitu, pak, postojat (zasega) pove}e poznati podatoci za dejstvuvaweto na ovaa filijala. Toa e pri~inata poradi koja ovie dva filma ne se nao|aat vo dobro obra- botenite filmografii na avstriskiot nem film, {to zna~i deka ne bile prijaveni vo nadle`nata cenzorna komisija kako doma{ni (avstriski) filmovi. So ogled na avtorite i artistite, dvata filma se stranski, iako producentski bi moèle da se definiraat kako avstrisko-jugoslovensko (avstrisko-hrvatsko) proizvodstvo. Vo sekoj slu~aj, dejstvieto vo dvata filma se odviva vo Hercegovina. Scenarist i reìser na ovie filmovi e Robert Mihel, avstriski pisatel, teatarski reìser i upravnik na vienskiot Burgtheater. Ne se znae nitu kako do{lo do proizvodstvo na ovie dva filma, nitu zo{to Mihel e odbran da bide avtor. Za filmot KOPAÎTE NA BOGATSTVOTO OD BLAGAJA, na germanski DER SCHATZGRABER, ne{to i znaeme poradi faktot {to vo [vajcarskata kinoteka vo Lozana 1997 godina e pronajdena edna i pol rolna od ovoj film, so me|unatpisi na germanski jazik. Spored so~uvaniot materijal, odnosno tekstot, moè samo da se pretpostavi dejstvieto na filmot: za vreme na Prvata svetska vojna Avstrijkata Marija Grajner doa|a vo Mostar vo poseta na svojot prijatel, {tapskiot lekar Boler, koj vo ovoj grad ja prezel dol`nosta upravnik na voenata bolnica. [etaj}i po ulicite na ovoj egzoti~en grad, Ma- rija se sretnuva so Muharem, ìtel na gradot, i me|u niv se ra|a qubov. Toa predizvikuva qubomora kaj Alisa, devojkata {to go saka Muharem i taa bara pomo{ od gata~kata Hatixe, koja ja ucenuva. Glavnite ulogi vo filmot gi tolkuvaat avstriski akteri, zasega neidentifikuvani. Spored so~uvaniot materijal moè da se zaklu~i deka filmot fotografski e snimen efektno, a ubavinata na narodnite nosii i ambientot na stariot Mostar e iskoristena do maksimum. Za filmot SAMOVILATA OD NERETVA zasega ne se znae ni{to

36 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 36 23-02-03, 10:35 osven deka i ovoj film go reìral Robert Mihel. Sekako, i ovoj film e snimen vo Mostar i okolinata, sodrìnata ne e poznata, a ne znaeme nitu koj igral vo filmot. I dvata filma vo pe~atot edvaj da se spomenuvale zaedno, a se prikaàni, eden po drug, vo zagrepskoto kino Metropol vo septemvri 1919 godina. Nema sigurni podatoci za prikaùvawe na ovie filmovi vo drugi jugoslovenski (moèbi vo Mostar?) ili pak vo nekoi avstriski gradovi. Vo tekstot Za na{ata kinematografija {to go objavila Sida Mar- janovi} vo saraevskoto spisanie Brazda vo 1950 godina (broj 6), stoi deka vo Saraevo vo 1920 godina e sniman golem avanturisti~ki film vo 6 dela ÔVEKOT BEZ IME. Za àl, avtorot ne go kaùva originalnoto ime na filmot, nitu imiwata na reìserot i akterite, nivnata nacionalnost, nitu izvorot za podatocite, pa ovaa informacija e prili~no nesigurna. Vo pove}eto stranski filmografii (germanski, avstriski, francuski, ungarski) koi{to vnimatelno gi pregledav, ne najdov na vakov ili sli~en naslov na film {to bi moèl da bide delumno snimen vo Saraevo vo dvaesettite godini. Isto taka, bez naveduvawe na izvorite, kaj nas, vo 1955 godina, e objaven podatokot43 deka vo Saraevo i okolinata vo 1923 godina e snimen filmot KRALICATA TAMARA, so originalniot germanski naslov THAMAR, DAS KIND DER BERGE, vo koj naslovnata uloga ja tolkuvala yvezdata na evropskiot i amerikanskiot film Lija de Puti. Producent na ovoj film bilo berlinskoto pretprijatie Febus- Film, reìser bil Robert Dinesen, a pokraj Lija de Puti igral germanskiot akter Paul Oto. Filmot premierno e prikaàn vo Berlin na 7 april 1924 godina. Kopija od ovoj film se nao|a vo germanskiot Sojuzen filmski arhiv (Bundesarchiv-Filmarchiv). Na {picata na filmot pi{uva deka deka eksterierite se snimeni vo Bosna, a prvite kadri vo filmot se onie koga Lija de Puti java na bel kow niz Ba{- ~ar{ija44. Ne se znae dali ovoj film bil prikaàn vo Jugoslavija. Germanskoto filmsko pretprijatie UFA od Berlin vo 1932 godina pod- Kadar od gotvuvalo snimawe na film so raboten naslov BOSANCI. Filmot trebalo da filmot go reìra toga{ germanskiot, podocna amerikanski, reìser Robert Sjodmak. QUBOV VO Toj, so mala ekipa, obikoluval i snimal tereni vo Bosanska Kraina, okolu SARAEVO slivot na Una i Vrbas vo Sava45, no do snimawe na ovoj film o~igledno ne do{lo, bidej}i podocna nikade ne se spomenuva vo pe~atot, nitu pak moè da se najde vo, inaku mnogu preciznite, germanski filmografii. Sepak, mo`no e snimeniot proben materijal da e so~uvan. Najzna~ajniot stranski igran film snimen na teritorijata na Bosna i Hercegovina pred Vtorata svetska vojna sekako e zaedni~koto germansko-avstrisko ostvaruvawe filmot POBRATIMI (BOSANCI) od 1935 godina, na germanski BLUTSBRUDER (BOSNIAKEN)46, vo pe~atot najaven kako BOSANSKA RAPSODIJA. Filmot re~isi vo celina e snimen vo Saraevo, Stolac i Mostar vo avgust, septemvri i oktomvri 1934 godina, a samo nekoi enterieri se dos- nimeni vo Germanija. Producenti na filmot bile Alka-Film od Berlin i

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 37

03kinopis26-prvcopy.pmd 37 23-02-03, 10:35 Boser-Mondial-Film od Viena, a scenarioto (manuskriptot) prethodno go o- dobrila Dràvnata filmska centrala na Kralstvoto Jugoslavija. Scenarist bil vienskiot pisatel Franc Tancler, a sorabotnik na scenarioto, dobriot poznava~ na Bosna i Hercegovina, g. Robert Mihel reìser na filmovite KOPAÎTE NA BOGATSTVOTO NA BLAGAJA i SAMOVILATA OD NERETVA od 1919 godina. Doma{ni stru~ni konsultanti bile Bogoslav Josip Tanko od Sisak, koj studiral filmska reìja vo Berlin (po Vtorata svetska vojna reìral 40 igrani filmovi vo Brazil) i saraevskiot novinar Jovan Pala- vestra47. Vo toga{niot pe~at e najavuvano snimawe na interesen film od ìvotot na Bosna i Hercegovina, pod naslov Bosanci, koj }e gi obikoli site

Nikola ton-filmski platna na svetot i na toj na~in }e go reklamira na{iot narod i Drakuli} negovite obi~ai, negovite nosii i negoviot karakter, negoviot temperament i negoviot melos, negoviot vokalen folklor , itn. Dejstvieto na filmot zapo~nuva od prikaznata za dvajcata pobratimi i edna ubavica, prvobitno zamislena vo bosanski ambient. Iako po obikolkata na terenot taa }e bide prenesena vo Hercegovina, sepak naslovot BOSANCI }e bide zadr`an kako popoznat i poprivle~en. Re`iser na filmot bil Johan Aleksander Hib- ler-Kala, a glavnite ulogi gi tolkuvale poznatite akteri Brigit Horni, Vili Ajhberger i Atila Herbiger. Pokraj niv u~estvuvale i lokalnite sili saraevskiot amater Gojko Manojlovi}, peja~ite Vejsil Haxibe-

38 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 38 23-02-03, 10:35 govi}, Lepa Jovi} i [tefica Vido{i}, kako i horot na Srpskoto peja~ko dru{tvo Gusla od Mostar i stotina statisti oble~eni vo ìvopisni narodni nosii. Filmot zanaetski e dobro realiziran, vloèn e golem napor da se rekonstruira bosansko-hercegovskata sredina vo nekoe neodredeno vreme, do maksimum e iskoristen originalniot ambient na Stolac, stola~kata begovi- na i okolinata, poradi {to ovoj film, pokraj drugoto, denes ima i zna~ajna vrednost kako istoriski dokument. Ubavinata na ambientot ja dopolnuva i na{ata, ve{to iskoristena, narodna muzika ili nejzinata obrabotka. Film- skata ekipa prestojuvala vo Stolac celi tri nedeli, a vo pe~atot pi{uva deka ovaa (filmska) ekspedicija mu donela na eden na{ mnogu pasiven kraj prili~no materijalno zakrepnuvawe. Filmot premierno e prikaàn vo Ber- lin vo po~etokot na 1935 godina, a ne{to podocna e prikaùvan i vo Jugos- lavija (Belgrad, Saraevo, Mostar), no ne predizvikal posebno vnimanie kaj gleda~ite i kritikata. Vo sekoj slu~aj, filmot POBRATIMI (BOSANCI), koj e so~uvan vo celina, e interesen za prou~uvawe na na{eto filmsko minato, odnosno filmskoto minato za nas. Dali strancite dobro ili pogre{no n# videle, dali gi privlekla egzotikata ili se obidele da proniknat vo su{- tinskata nitka na ìvotot kaj nas odgovorot }e go dade ponatamo{noto prou~uvawe na ovoj film vo kontekst na istoriskata nauka. Ostanuva faktot deka niz ovaa bosansko-hercegovska tema snimena vo originalniot ambient bevme prisutni na svetskite filmski ekrani vo polovinata na triesettite godini na minatiot vek. Vo istata 1935 godina, vo Trebiwe i okolinata se snimani eksterieri za ekranizacija na [trausovata opera BARONOT CIGANIN (ZIGEUNERBARON) vo proizvodstvo na germanskoto filmsko pretprijatie UFA. Interesno e toa {to ovoj film e realiziran vo dve jazi~ni verzii germanska i francuska. Glavnata uloga ja tolkuval avstriskiot teatarski i filmski akter Adolf Volbrik, reìser na germanskata verzija bil Avstriecot Karl Hartl, a na francuskata verzija Martin Klande. Filmot e so~uvan, no dosega ne e utvrdeno koi delovi se snimeni kaj nas. Ne e siguren podatokot {to go objavila Sida Marjanovi} vo ve}e spomenatiot tekst, bez citirawe izvori, deka vo Saraevo vo 1939 godina e snimen del od igraniot film MA\EPSANIOT RUBIN ili TAINSTVENIOT RU- BIN kade {to Saraevo go zamenuva Bagdad. Vo svetskite filmografii {to go obrabotuvaat periodot pred Vtorata svetska vojna (1938-1941), dosega ne sum sretnal vakov naslov ili film koj{to po svojata sodrìna bi odgovaral na ovoj opis.

STRANSKI DOKUMENTARNI FILMOVI I FILMSKI @URNALI

Vo periodot me|u Prvata i Vtorata svetska vojna vo Kralstvoto SHS/ Jugoslavija, krstarele golem broj filmski ekipi, glavno od zemjite so razviena kinematografija. Naj~esto se snimani patopisni i dokumentarni filmovi, a objektivite na kamerite se zadr`uvale vrz interesnite gradovi, prirodnite ubavini, narodnite nosii i obi~ai, sakaj}i, pred s#, da go snimat toa {to }e gi interesira gleda~ite na nivnite filmovi. Na teritorijata na Bosna i Hercegovina e zabele`an prestojot na petnaesetina takvi stranski ekipi filmski ekspedicii, kako {to bile narekuvani toga{, koi voobi- ~aeno snimale po cela Jugoslavija, pa doa|ale i vo Bosna i Hercegovina. Najmnogu bile snimani gradovite {to imale orientalen karakter: Saraevo, Mostar, Jajce, potoa i prirodnite ubavini, na primer kawonite na Drina i Neretva. Najgolem del od ovie filmovi e so~uvan, no nam ne ni se dostapni bidej}i se nao|aat po razni svetski filmski arhivi. Za niv najmnogu znaeme

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 39

03kinopis26-prvcopy.pmd 39 23-02-03, 10:35 od filmografskite podatoci i pi{uvawata na dnevniot i periodi~niot pe- ~at, a samo po nekoj moèvme i da vidime. I vo ovoj slu~aj zada~ata na Kino- tekata na Bosna i Hercegovina bi bila da se obide da ja sobere ovaa skapoce- na filmska gra|a. Vo 1923 godina amerikanskoto Nacionalno geografsko dru{tvo (Na- tional Geographic Society) go snimilo srednometra`niot dokumentaren film JUGOSLAVIJA. Verojatno stanuva zbor za istiot film koj{to vo 1924 godina se prikaùva pod naslovot UBAVINITE NA NA[ATA ZEMJA i mu se pripi{uva na istiot producent, a kako reìser se spomenuva Amerikanecot od polsko poteklo Strelecki. Te{ko e da se poveruva deka Nacionalnoto geografsko dru{tvo dve godini po red ispra}alo snimateli da snimaat isti predeli, no zatoa e mo`no od istiot materijal da se napraveni dve verzii na filmot. Pokraj drugite krai{ta na zemjata, snimeni se i Mostar, Saraevo i Jajce. Bidej}i Nacionalnoto geografsko dru{tvo gi ~uva svoite materijali, verojatno i ovoj film postoi vo nekoj arhiv vo Va{ington. Amerikanskoto pretprijatie MGM za Metro Goldwyn/Hearst Metrotone Journal vo 1929 godina go snimilo tonskiot dokumentaren film SARAEVO, isto taka zabeleàn i kako STARO SARAEVO. Toa, spored s#, bil prviot tonski film snimen vo Jugosla- vija, pa poradi toa go predizvikal vnimanieto na pe~atot i javnosta kako prva jugoslovenska snimka vo tonski ùrnal . Snimena e Ba{-~ar{ijata, prodavnicite i prodava~ite, turkanicata po ulicite, xamii i muezinot, koj povikuva na molitva i seto toa se slu{alo! Snimeni se i rabotni~kite vo fabrikata za kilimi {to tkaat i ja peat pesnata Kolkava e Jahorina Plani- na, i toa bil na{iot prv zbor na filmskoto platno (Novosti, Zagreb, 19.01.1930). I ovoj, verojatno, se nao|a vo arhivata na Metro Goldwyn Mayer. Germanskoto pretprijatie Lloyd Film A.G. okolu 1930 godina go snimilo filmot SLIKI OD BOSNA I HERCEGOVINA (MALERISCHE WANDERUNGEN DURCH BOSNIEN UND DIE HERZEGOVINA), a e so~uvan delot {to ja prikaùva Herce- govina. Snimeni se: Trebiwe, crkovna slava i narodni obi~ai, stada ovci na pasi{te, bogomilskite spomenici, Novakovata pe{tera kaj Nevesiwe, is- traùvawe na reka-ponornica, planinata Vele`, preda~ki, narodni nosii i svadbari na kowi. Za pretprijatieto Deutsche Kultur-Film od Minhen Fe- liks Vildenhajn vo 1932 godina snimal materijali za TURISTI^KI FILM ZA BOSNA, DALMACIJA I CRNA GORA, no nema podatoci deka ovoj film e zavr{en i prikaùvan. Za svetskite filmski ùrnali storii snimale verojatno doma{ni filmski snimateli. Taka, vo British Paramount News od 1934 godina se nao|a i edna storija pod naslov NESRE]A VO RUDNIK. Prikaàni se posledicite od eksplozija vo eden rudnik kaj Zenica vo Bosna vo koja zaginaa 140 rudari. Na istiot nastan mu e posvetena storija vo italijanskiot ùrnal Lu~e (Luce) broj 468, pod naslov EKSPLOZIJA VO ZENICA. Vo istiot ùrnal vo avgust 1939 godina e prikaàna storijata SARAEVO VREME ZA MOLITVA. Site ovie ùrnalski storii se so~uvani. Dràvnata filmska centrala vo 1936 i 1937 godina mu odobrila na Valter Horning od Drezden da snima KAJAKARSKI FILMOVI na Drina (iako toa ne e decidno navedeno). Toj koristel kamera so format 16 mm, pa e mo`no filmovite da se so~uvani.

JUGOSLOVENSKI DOKUMENTARNI FILMOVI I FILMSKI @URNALI SNIMENI VO BOSNA I HERCEGOVINA

Vo Kralstvoto SHS/Jugoslavija nemalo takva kinematografija {to bi obezbedila kontinuirano proizvodstvo na doma{niot film. Obidot so Za- konot za vr{ewe promet so filmovi vo dekemvri 1931 godina da se sozdadat

40 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 40 23-02-03, 10:35 povolni uslovi za rabota na jugoslovenskite filmski proizvoditeli propadnal po edna godina. Vo po~etokot na 1933 godina se povle~eni onie para- grafi od toj Zakon so koi delumno se za{tituval doma{niot film. Taka, pionerite na doma{niot film vo Jugoslavija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna bile ostaveni sami na sebe i na kapricot na pazarot, koj voop{to ne bil zainteresiran za doma{niot igran film, dodeka producentite na dokumentarnite (kulturnite, kako {to se narekuvale toga{) i reklamnite filmovi, pred s#, zavisele od nara~atelite, me|u koi, pokraj stopanskite orga- nizacii, ponekoga{ bila i dràvata (Centralnoto pres-biro na Vladata na Kralstvoto Jugoslavija). Pred s# moème da mu bideme blagodarni na entu- zijazmot na doma{nite pioneri na filmot zatoa {to jugoslovenskoto filmsko proizvodstvo postepeno rasnelo i sekako, pred s#, vo oblasta na dokumentarniot film, ostavilo traga vo kulturnoto minato na jugoslovenskite zemji. Vo 1930 godina vo proizvodstvo na Hrvatskiot turisti~ki klub Sqe- me od Zagreb, e snimen dolgometra`niot dokumentaren etnolo{ki film DUR- MITOR, najdobro ostvaruvawe od ovoj vid realizirano do Vtorata svetska vojna. Inicijator za snimaweto i voda~ na ekspedicijata bil d-r Branimir Gu{i}, lekar i pasioniran planinar, a filmot go snimil i (reìral?) Av- striecot Karlo Koranek. Edna tretina od ovoj so~uvan film e snimena vo Vladeta Limi} Bosna: So èleznica niz Bosna Sa- raevo Ba{-~ar{ija Bistrik Ustipra~a Fo~a Kawonite na Drina i Sutjeska Ba~ila na Zelen- gora Volujak Magli} i ponatamu kon Durmitor. Vo Belgrad vo 1931 godina e osnovana zadruga so ograni~e- na garancija Jugoslovenski prosveten film. Vsu{nost, toa e privile- girano pretprijatie, koe so poddr{ka na dràvata od 1931 do 1941 godina proizvelo okolu 275 dokumentarni, patopisni, obrazovni i informativni filmovi. Mnogu od niv, zavisno od temata, delumno ili vo celost se snimeni vo Bosna i Hercegovina. ]e spomeneme nekoi od niv. Centralnoto pres-biro na Vladata na Kralstvoto Jugoslavija vo 1932 godina go nara- ~alo turisti~kiot film NA[ATA UBAVA TATKOVINA vo koj se snimeni 139 razni mesta vo toga{nata dràva (filmot delumno e so~uvan). Vo BiH se snimeni: Saraevo, Mostar, Blagaj, Jajce, Travnik, Bawa Luka, Kiseqak, narodni nosii i obi~ai itn. Vo istata kategorija spa|a i filmot JUGOS- LAVIJA, ZEMJA NA KONTRASTI, koj isto taka e snimen vo Bosna i Herce- govina. Ovie filmovi gi snimale snimateli na JPF, Josip Novak, Miod- rag-Mika \or|evi}, Stanislav Novorita i drugi, koi svoite patu- vawa niz zemjata gi koristele za re-

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 41

03kinopis26-prvcopy.pmd 41 23-02-03, 10:35 alizacija na pokratki filmovi. Taka se slu~ile mnogu interesni ostvaruvawa VO NA[ITE FABRIKI ZA CIGARI snimen vo 1932 godina vo Mostar i Hercegovina, NA[ETO GORDO [EHER SARAEVO, NIZ BOSNA, OD BAWA LUKA VO JAJCE, OD TRAVNIK VO SARAEVO, POÎTEQ MRTOV GRAD (snimeni 1933- 1934) itn. Pogolemiot del od ovie filmovi ne e so~uvan. Osobeno zna~aen e filmot SIMFONIJA NA VODATA, koj go realiziral (snimil, reìral i mon- tiral) Josip Novak vo 1932 godina. Vo filmot se prikaàni gradot Jajce, vodopadot i vodenicite na Pliva, kawonot na Drina i splavareweto. Na Me- |unarodniot festival na dokumentaren film vo Berlin vo 1932 godina ovoj film dobil prva nagrada vo kategorijata na poetski filmovi. Snimawata na Jugoslovenskiot prosveten film na teritorijata na Bosna i Hercegovina moàt da se sledat s# do 1941 godina. I drugi jugoslovenski filmski producenti realizirale pogolem broj dokumentarni filmovi vo Bosna i Hercegovina. [kolata za narodno zdravje na Higien- skiot zavod vo Zagreb vo 1933 godina gi snimila filmovite BAWA LUKA JAJCE i NA[ITE LU\E I KRAI[TA, koj e snimen i vo Saraevo. Belgradskoto pretprijatie Artistik film vo 1935 go re- aliziralo kulturniot film DIVITE VODI NA DRINA, a Zadrugata za stopanski film od Belgrad vo 1938 godina PRVIOT JUGOSLOVENSKI MOTOREN VOZ (alternativen naslov MOTORNI VLAK), film za izgradbata i vklu~uvaweto vo soobra}aj na motorniot voz, koj soobra- }al na relacijata Belgrad-Saraevo na pruga so tesen kolosek. Ovoj film go snimil i reìral poznatiot pioner na jugoslovenskiot film Oktavijan Mi- leti}. Za istiot producent, Mileti} vo 1940 godina go snimil filmot JUGOS- LAVIJA VE POVIKUVA, a pokraj drugite atraktivni krai{ta na Kralstvoto Ju- goslavija go snimil i Saraevo (Ba{-~ar- {ija, Begovata xamija), Mostar i kajaka- rite na Neretva. Vo tekot na triesettite godini, jugoslovenskite filmski proizvoditeli snimale i filmski ùrnali, koi izleguvale neredovno i samo delumno se so~uvani. Jugoslovenskiot prosveten film gi snimil i gi prikaùval Jugoslovenski ùrnal, Filmska nedela i Filmski magazin vo koi imalo i storii snimeni vo Bosna i Hercegovina. Avala film i Rybak-film od Zagreb od 1932 do 1938 godina prikaàle 14 broja na Ju- goslovenskiot magazin, vo koi (verojatno) imalo storii snimeni i vo BiH, a zagrepskata Narodna filmska industrija-Jadran film, na pionerot na jugoslovenskiot film Frawo Ledi}, kon krajot na triesettite godini, go snimila filmskiot ùrnal Yvono. Eden broj na ovoj ùrnal od 1939 godina (od 180 metri) e posveten na Bawa Luka snimeni se ulicite na gradot, xa- mijata Ferhadija i drugi xamii, kako i kapewe vo Vrbas, dodeka vo drugite broevi se nao|aat storii za Derventa, Travnik, Jajce itn.

42 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 42 23-02-03, 10:35 DOMA[NITE PIONERI NA FILMOT VO BOSNA I HERCEGOVINA ME\U PRVATA I VTORATA SVETSKA VOJNA

Me|u Prvata i Vtorata svetska vojna vo Bosna i Hercegovina dejstvu- val samo eden filmski profesionalec, pionerot na doma{niot film toa bil fotografot Nikola Drakuli}, za koj zasega ne znaeme mnogu. Zanaetot go izu~il vo tatkoviot fotografski du}an vo Fo~a, a podocna (okolu 1930) godina) vo Saraevo otvoril svoj sopstven. Kon polovinata na triesettite godini kupil filmska kamera (spored fotografijata, za toa vreme, moderna kamera od francusko proizvodstvo Debrie Parvo L), i zapo~nal da snima filmovi. Negovata dejnost ne e dovolno prou~ena, pa za negovite dokumentarni filmovi znaeme samo od razgovorite {to so nego vo 1981 godina gi vodele saraevskite novinari, a gi zabeleàl i filmskiot kriti~ar Aco [ta- ka48. Poradi toa, ni datiraweto na negovite dokumentarni filmovi ne e precizno, no treba da se soglasime so pretpostavkata deka tie se snimeni me|u 1934 i 1937 godina. Najstariot dokumentaren film {to vo razgovorot za svojata rabota go spomenuva Drakuli} e SARAEVO, no ne e jasno dali stanuva zbor samo za dokumentarni (moèbi snimeni amaterski) materijali ili za kompleten film. Drug poznat film na Drakuli}, za koj toj zboruval kako za storija, e RUDNIKOT ZA ZLATO VO BAKOVI]I; zna~i deka ni vo ovoj slu~aj ne e sigurno dali se raboti za kompleten dokumentaren film ili samo za ùr- nalska storija. Sli~no e i so filmot BRODOGRADILI[TETO VO KORÛLA. Ne{to podocna, vo 1938 godina (?), ja snimil i storijata POGREBOT NA REIS- UL-ULEMA VO SARAEVO, koja moèbi ja prodal na filmskiot ùrnal Fox. Ne treba da se isklu~i pretpostavkata deka Drakuli}, ve}e iskusen fotograf, kon polovinata na triesettite godini se snabdil so filmska kamera od 35 mm format (Debrie Parvo L) i po~nal da snima, prvo za sebe, amaterski, zaradi steknuvawe iskustvo, a potoa i profesionalno, storii od Bosna i Herce- govina za stranski i doma{ni ùrnali. Na toj na~in bi moèle da mu se pripi{at i ve}e spomenatite ùrnalski storii od 1934 godina NESRE]ATA VO RUDNIKOT za Britisch Paramount News, odnosno EKSPLOZIJA VO ZENICA za italijanskiot ùrnal Luce. Najzna~ajnoto delo na Drakuli} e, sekako, kratkiot igran film realiziran vo 1937 godina QUBOV VO SARAEVO, so alternativni naslovi VETROT JA NI[A RU@ATA i GRAD NA SEVDAHOT, koi pretstavuvaat prvo delo vo oblasta na igraniot film vo bosansko-hercegovskata kinematografija49. Fil- mot e so~uvan50 i pretstavuva zna~aen istoriski dokument, a za rabotata na filmot pi{uvale i dnevnite vesnici. Filmot go snimil i go reìral Niko- la Drakuli}, glavnata uloga vo filmot ja tolkuval i peel sevdalinki toga{ popularniot interpretator na {lageri i narodni pesni Edo Qubi}, a pokraj nego nastapuvala akterkata-amater od Saraevo Maca Krlin. Ton-snimatel bil Sergije Tagac, a kako producenti na filmot se spomenuvaat Drakuli} i Qubi}. Sodrìnata na filmot e ednostavna, a osnovna cel e od edna strana da se prikaàt ubavinite na staroto Saraevo, a od druga strana, da mu se ovozmoì na Qubi} da otpee nekolku sevdalinki. Prikaznata e slednava: mlad selanec, musliman, go vodi kowot natovaren so drva, pee Vetrot ja ni{a ruàta i se simnuva niz krivulestite ulici na Vratnik. Vo edno maalo, pokraj ~e{mata, zabeleùva neobi~no ubava devojka i se vqubuva vo nea. Otkako }e gi prodade drvata, odi vo meana na ak{amluk, se opijanuva i pee Se opijaniv, pa {to . Potoa vo meanata ja pee i Oj kaduno, kano mori, devojkata toa go slu{a i izleguva na mu{ebak. Vozdi{ki i pogledi. Potoa mladiot selanec povtorno vleguva vo meanata i pie do zori. Vo mugrite trgnuva kon seloto peej}i Da znae zorata i Od ak{am do sabah. Filmot e od-

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 43

03kinopis26-prvcopy.pmd 43 23-02-03, 10:35 li~no snimen vo crno-bela tehnika, sekoj kadar e mnogu vnimatelno kom- poniran, bilo da se raboti za planinski pejza` ili za ulicite na staroto Saraevo, {to go pokaùva golemoto fotografsko iskustvo na avtorot. Ednos- tavnata prikazna e dobro povrzana vo dramatur{ka celina, vo filmot nema dijalozi, tuku na nekolku mesta se pojavuvaat natpisi {to go objasnuvaat dejstvieto. Muzikata e odli~no snimena, a tonskata i laboratoriskata obrabotka se napraveni vo Zagreb, na krajot od filmot se pojavuva amblemot na laboratorijata Rybak. Dolìnata na so~uvaniot film e 342 metra i pretstavuva kompaktna celina, {to zna~i deka podatokot za negovata dolìna od 600 metri ne e to~en. Spored pi{uvaweto na toga{nite vesnici Drakuli} kon krajot na 1937 godina prestojuval vo Pariz i navodno go prodal ovoj film na francuskoto distributersko pretprijatie Albatros. Vo belgradskiot dneven vesnik Vreme pi{uva deka producentite na ovoj film imaat namera vo proletta (1938) da snimaat i drugi filmovi, no tie planovi ne se ostvarile. Nikola Drakuli} nemal registrirano pretprijatie za proizvodstvo na filmovi, koe, sekako, bi se na{lo na precizniot spisok na doma{nite filmski proizvoditeli, koj sekoja godina go objavuvala Dràvnata filmska centrala (vo Filmskiot godi{nik). Toj verojatno svojata rabota ja vr{el preku svojot fotografski du}an (?) ili gi koristel uslugite na nekoe drugo registrirano filmsko pretprijatie (Rybak film, Zagreb). Vo 1938 godina Nikola Drakuli} se vrabotil kako snimatel na Jugoslovenskiot prosveten film, pa moè da se kaè deka mnogu filmski materijali {to se snimeni za JPF, i toa ne samo na teritorijata na Bosna i Hercegovina, se negovo delo. Pred po~etokot na Vtorata svetska vojna, Drakuli} se oènil so edna Holan|anka, se preselil vo Indonezija, a potoa (1959) vo SAD, kade {to prodolìl da se zanimava so fotografija i film. Vo mestoto Torans, predgradie na Los Anxe- les, imal svoe pretprijatie Studio D, a vo 1981 godina prestojuval vo Jugoslav- ija i Saraevo, kade {to snimal materijali za svojot dokumentaren film SARAE- VO, OLIMPISKI GRAD VO 1984 (ne se znae dali ovoj film e zavr{en). Za kinoamaterizmot na teritorijata na Bosna i Hercegovina pred Vto- rata svetska vojna ne se znae mnogu, iako imalo lu|e {to snimale so filmski kameri so tesen format. Poznato e deka slikarot i publicist od Bawa Luka, [piro Bocari}, koj osobeno se interesiral za etnografija, snimal so svojata kamera vo Bawa Luka, Derventa, Doboj, Maglaj, Te{aw i na Borja Planina. Negovite filmovi ne se so~uvani, a toj e ubien od usta{ite vo 1941 godina51.

PERIOD NA VTORATA SVETSKA VOJNA (1941 1945)

Kinematografskata dejnost na teritorijata na razdelenata Jugoslavija za vreme na Vtorata svetska vojna dosega e mnogu povr{no prou~uvana. Naj- mnogu vnimanie mu bilo posvetuvano na takanare~eniot partizanski period, odnosno na stranskite i doma{nite filmski snimawa na aktivnostite na Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi vo Jugoslavija. Toa e razbirlivo, bidej}i tuka prili~no ednostrano se barani korenite na sovremenata jugoslovenska kinematografija sozdadena po 1945 godina. Pokraj toa se prou~uvani i filmski materijali snimeni od neprijatelskata strana rezultati od rabotata na filmskite slu`bi na germanskiot, italijanskiot, ungarskiot i bugarskiot okupator i Nezavisnata dr`ava Hrvat- ska. Zatoa, so~uvani se, pred s#, onie filmovi {to se koristeni kako ubedliv vizuelen dokument vo kontekst na prika`uvawata na voenite zbidnuvawa vo Jugoslavija vo tekot na Vtorata svetska vojna, kako vo dokumentarnite taka i vo televiziskite emisii. Drugi vidovi kinematografski dejnosti dis-

44 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 44 23-02-03, 10:35 tribucija i prikaùvawe na filmovi re~isi i da ne se obrabotuvani. Edna od pri~inite e, verojatno, eden vid politi~ka pretpazlivost, za da ne se otkrie istoriskiot i ìvoten fakt deka nekoi lu|e odele vo kinata i gledale neprijatelski filmovi, dodeka drugi se borele. Edinstveno kompletno delo, vo koe e koristena nau~no-istraùva~kata metodologija i detalno e obra- boten ovoj period e knigata (doktorskata teza) na prof. d-r Miroslav Sav- kovi} Kinematografijata vo Srbija za vreme na Vtorata svetska vojna 1941-1945, objavena vo Belgrad 1994 godina. Kako {to ve}e spomenav vo vovedot, po aprilskata vojna vo 1941 godina i porazot na Kralstvoto Jugoslavija, okupatorite ja podelile Bosna i Hercegovina na podra~ja od interes, severniot del na Germanija, a ju`niot na Italija. Za da se zajakne Nezavisna Dràva Hrvatska, okupatorite se sogla- sile teritorijata na Bosna i Hercegovina da vleze vo sostav na ovaa no- vosozdadena dràva, pa sepak, vo klu~nite gradovi gi ostavile svoite gar- nizoni. Po padot na Italija vo septemvri 1943, kontrolata vrz celata teritorija na BiH ja prezele Germancite. Me|utoa, ne treba da se zaboravi deka na teritorijata na Bosna i Hercegovina, vo tekot na celiot period od 1941 do 1945 godina, borbata protiv okupatorot i negovite doma{ni sorabotnici bila najintenzivna, a osobeno deka slobodnata teritorija {to ja kontrolirale partizanite, odnosno Narodnoosloboditelnata vojska na Jugoslavija, vo razli~ni periodi, opfa}ala i golem del od Bosna i Hercegovina. Kinema- tografskite dejnosti na teritorijata na Bosna i Hercegovina od 1941 do 1945 godina dosega ne se sistematski obrabotuvani, tuku podatocite {to se odnesuvaat na ovoj period i na teritorijata na BiH samo fragmentarno se objavuvani vo ramkite na drugi filmografski i istoriografski tekstovi. Vo ova poglavje, kako i vo filmografijata dadena na krajot, }e se obidam da napravam sinteza na site dosega poznati podatoci, a toa bi trebalo da bide po~etna to~ka za ponatamo{nite istraùvawa.

PRIKA@UVAWE FILMOVI VO BOSNA I HERCEGOVINA OD 1941 DO 1945

Deset dena po vospostavuvawe na vlasta na usta{ite i osnovaweto na Nezavisnata dràva Hrvatska (13.04.1941) vo Zagreb e formiran Od- del za film pri Dràvniot sekretarijat za narodno prosvetuvawe vo ~ija nadle`nost se na{la i Bosna i Hercegovina. Vedna{ e donesena odluka site snimatelski i prikaùva~ki pretprijatija da preminat vo hrvatski, odnosno arievski race . Toa zna~elo deka golem broj kinematografi i uvozni filmski zavodi ~ii{to sopstvenici bile Evrei i Srbi bile odzemeni i dadeni na raspolagawe na novoosnovanoto dràvno pretprijatie Hrvatski slikopis. Taka e odzemena i saraevskata Kinema, nejzinite sali bile pod kontrola na usta{ite, a na Metodija Kui} mu bil odzemen siot imot, bil uapsen, no uspeal da spasi glava i da zamine za Srbija52. Sli~na bila sostojbata i vo Bawa Luka od tri kinematografi dva im pripa|ale na Srbi, a eden na Ev- rein, pa poradi toa im se odzemeni. Poedinosti za sudbinata na ostanatite bosansko-hercegovski

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 45

03kinopis26-prvcopy.pmd 45 23-02-03, 10:35 kinematografi zasega ne se poznati, no na mnogute sudbinata im bila sli~na. Vo pogolemite gradovi na Bosna i Hercego- vina (Saraevo, Bawa Luka, Mostar) vo tekot na celiot voen period kinematografite rabotele i naj~esto za naselenieto pretstavuvale edinstvena mo`nost za zabava i begstvo od realnosta. Vo pomalite gradovi, osobeno vo onie {to se nao|ale vo zonata na voenite dejstva i koi pove}e pati bile osvojuvani od dvete zavojuva- ni strani, situacijata bila mnogu pote{- ka. Nekoi kinematografi vo tekot na borbite se o{teteni ili uni{teni (Prie- dor, Biha}, Jajce), a pogolemiot broj rabotele neredovno, vo zavisnost od op- {tata situacija. Spored statisti~kite podatoci za kinematografijata vo NDH vo 1943 godina, vo Saraevo rabotele 5 kinematografi, vo Bawa Luka 3, a vo drugite mesta naj~esto po eden. Vo Bawa Luka na 12 juni 1943 godina sve~eno e otvoren kinematografot Croatia na pretprijatieto Hrvatski slikopis so moderno renovirana sala od 600 mesta; toa e verojatno obnoveniot kinematograf Palas, a nastanot e iskoristen vo propagandni celi. Na kursot za kinooperatori odr- àn vo Zagreb vo oktomvri 1943 godina bile i kinooperatorite od Bawa Luka i Bugojno53. Ramon Novaro Repertoarot na kinematografite vo okupiranata Bosna i Hercegovina ne se razlikuval od onoj vo ostanatite delovi na NDH, bidej}i filmovite bile uvezeni, obraboteni i distribuirani isklu~ivo preku Zagreb, cenzuri- rani i kontrolirani od vlasta. Od 120 igrani filma uvezeni vo NDH vo 1943 godina, 54 bile germanski, 30 italijanski, 13 ~e{ki, 10 ungarski itn. So igranite i dokumentarnite filmovi obvrzno se prikaùvani filmski ùr- nali germanskiot UFA nedelen pregled (UFA Wochenschau), italijanskiot ùrnal Lu~e (Luce) i doma{niot Hrvatska vo zbor i slika, odnosno od 1943 Hrvatski slikopisni tjednik, koj prikaùval storii snimeni vo Bosna i Hercegovina. Vo letoto 1944 godina vo Saraevo i Bawa Luka se odràni sve~eni premieri na edinstveniot hrvatski (NDH) igran film LISINSKI. Za filmskite proekcii na slobodnata teritorija {to ja kontrolirale edinicite na NOV i POJ se znae malku. Spored s#, duri vo 1944 godina povremeno se prikaùvani filmovi dobieni pokraj drugata pomo{ od sojuznicite, se razbira ako vo nekoi od mestata imalo sala i proektor. Se prika- ùvale britanski i amerikanski filmski ùrnali (britanskiot Sloboden svet / Free World News), sovetski dokumentarni i igrani filmovi, a vo Drvar, na otvoreno, ve~erta sproti desantot (24 maj 1944) e prikaàn eden sovetski film, navodno ZOJA KOSMODEMJANSKA ({to se odnesuva do naslovot na filmot, toj ne e to~en, bidej}i filmot e zavr{en i po~nal da se distribuira duri vo oktomvri 1944 godina, no filmska proekcija verojatno e odràna, bidej}i sovetskata misija pri Vrhovniot {tab dobivala filmovi). I sekako po kone~noto osloboduvawe na nekoi gradovi, vo tekot na prvata polovina na

46 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 46 23-02-03, 10:35 1945 godina, kinematografite se popravani, a filmovite se dobivani od Dr`avnoto filmsko pretprijatie od Belgrad.

FILMSKI SNIMAWA VO BOSNA I HERCEGOVINA VO TEKOT NA VTORATA SVETSKA VOJNA (1941-1945)

Vo periodot me|u Prvata i Vtorata svetska vojna, doma{ni i stranski filmski snimateli i drugi avtori, na teritorijata na Bosna i Hercegovina, barale prirodni ubavini, interesni obi~ai i lu|e, kako i poseben i edinstven {arm na Orientot so koj e protkaen ovoj del od Evropa. Potoa, za vreme na voenite nastani (kako i vo drugite delovi na svetot), filmskite kameri se vklu~uvani za vo sega za- fatenata so vojna Bosna i Hercegovina da se snimaat voeni dejstva na zavojuvanite strani, posledici od borbite i drugi nastani {to mo- èle da se koristat vo voeno-propagandni celi. Nekoi od ovie filmski materijali is- ~eznale vo viorot na vojnata, no mnogu od niv se so~uvani i pretstavuvaat skapocen istoriski dokument, osobeno vpe~atliv poradi silata na podvi`nite sliki. Tie filmski kadri, snimeni za vreme na Vtorata svetska vojna na teritorijata na Bosna i Hercegovina, so decenii se koristeni kako gra|a za dokumentarni filmovi i televiziski emisii. Dosega{noto koristewe na filmskata gra|a od vremeto na Vtorata svetska vojna, a toa ne se odnesuva samo na Bosna i Hercegovina, tuku i na site Lia de Puti jugoslovenski prostori, naj~esto bilo parcijalno i pragmati~no. Parcijal- no bidej}i e koristen samo eden del od materijalot, naj~esto najefekt- nite kadri. Pragmati~no bidej}i sekoga{ se birani sekvenci i kadri koi- {to so svojata sodrìna ja poddrùvaat osnovnata ideolo{ka ili politi~ka teza na avtorot na novoto delo. Vo prviot period na koristewe, s# do raspa|aweto na SFR Jugoslavija, idejnata poraka na novite filmski i televiziski ostvaruvawa obi~no be{e nikoga{ pove}e ({to, za àl, ne dopre do onie za koi be{e nameneto). Vo vtoriot period, od krajot na osumdesettite godini, odnosno po raspadot na SFRJ, arhivskite filmski materijali naj~esto se koristea za da se pokaè deka onie drugite sekoga{ bea lo{i (a ~esto se veruva{e i s# u{te se veruva vo takvi podvi`ni sliki izvle~eni od kontekstot na celinata). Ova, me|utoa, ne zna~i deka so~uvanata filmska gra|a, snimena na na{ite prostori vo tekot na Vtorata svetska vojna, e sistematski i nau~no obrabotena, nitu deka sprema nea kako celina e vospos- taven odnos kako sprema istoriski izvor. Naprotiv, taa i ponatamu se koristi samo parcijalno i vo pragmati~ni celi. Rabotata na filmskite snimateli na teritorijata na Bosna i Herce- govina za vreme na Vtorata svetska vojna moè da se podeli vo ~etiri grupi: a) Filmski snimawa na Nezavisna Dràva Hrvatska b) Filmski snimawa na germanski i italijanski okupatori v) Rabotata na sojuzni~kite filmski snimateli g) Filmski snimawa na partizanskite snimateli.

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 47

03kinopis26-prvcopy.pmd 47 23-02-03, 10:35 A) FILMSKI SNIMAWA VO NEZAVISNA DR@AVA HRVATSKA

Kako {to be{e kaàno, vo Zagreb, samo deset dena po vospostavuvawe- to na usta{kata vlast i osnovaweto na Nezavisna Dràva Hrvatska e osnovano Ravwateqstvo za film (23.04.1941), koe ve}e kon krajot na maj go orga- niziralo snimaweto na prviot NDH film GOVOROT NA POGLAVNIKOT NA MARKOVIOT PLO[TAD. Kon krajot na avgust 1941 godina, po~nalo redovnoto proizvodstvo na filmskiot ùrnal Hrvatska vo zbor i slika, podocna, od stotiot broj, preimenuvan vo Hrvatski slikopisni tjednik. Vo januari 1942 godina e osnovan Dràvni slikopisni zavod Hrvatski slikopis, koj gi prezel site raboti povrzani so proizvodstvoto i distribucijata na filmovi vo Nezavis- na Dràva Hrvatska vo koja bila vklu~ena i Bosna i Hercegovina54. Filmskiot ùrnal Hrvatska vo zbor i slika, odnosno Hrvatskiot filmski nedelnik pretstavuval mnogu va`no propagandno sredstvo na usta{kata dràva na Paveli} i e prikaùvan, so germanskite i italijanskite filmski ùrnali, vo site kinematografi na NDH, pa taka sekako i vo Bosna i Hercegovina. Snimani se samo doma{ni vesti dràvni aktivnosti na poglavnikot Paveli} i na drugite usta{ki rakovoditeli, borbi protiv partizanite, hrvatski vojnici na Isto~niot front, stopanski uspesi na novata vlast i sli~no, a obi~no pokraj voenite i politi~kite storii e prikaùvana i po nekoja za verski, kulturni ili sportski nastani. Snimano e i na teritorijata na Bosna i Hercegovina, i vo re~isi 200 broja na ovoj ùrnal, kolku {to se napraveni do maj 1945 godina, se nao|aat okolu {eeset storii snimeni prete`no vo Bosna i po nekoja vo Hercegovina (to~niot broj ne moèv da go otkrijam). Prestojot na Ante Paveli} vo Bosna redovno go sledele filmski snimateli, tie storii sekoga{ bile realizirani spored ùrnalskite standardi, koi go prikaùvale srde~niot pre~ek i ja dokaùvale golemata omilenost na poglavnikot vo Bosna. Vo 1942 godina e proizveden i poseben broj na ovoj ùrnal (33/1942) pod naslov Poseta na poglavnikot Ante Paveli} na Bosna. I mnogu drugi storii imale za zada~a da ja potvrdat propagandnata teza za hrvatska Bosna i narodnoto odu{evuvawe za usta{- kata vlast. Sepak, najgolem broj od ovie bosansko-hercegovski storii e posveten na borbata protiv partizanite i uspesite na usta{ko-domobranska- ta vojska, kako na primer: CRNATA LEGIJA VO BORBA SO PARTIZANITE (28/ 1942), BOSNA \AVOLSKATA DIVIZIJA NAPREDUVA I PO NAJLO[I DRU- MOVI (62/1943), BOMBARDIRAWE NA PARTIZANSKITE POZICII VO BOSNA (93/1943) i sli~no. Vo pove}e navrati se prikaùvani posledici od sojuzni~koto (anglo-amerikansko) bombardirawe na Saraevo, na sela i gradovi razurnati vo borba so partizanite, zarobeni partizani i drugi voeni gletki. Storiite za verskite sve~enosti i drugite sekojdnevni nastani trebalo, od druga strana, da sozdadat prividen normalen ìvot na primer: SARAE- VO PROSLAVATA NA SV. ANTUN (27/1942), SARAEVO RAMAZAN (91/1943), SARAEVO, KURBAN BAJRAM (153/1944), SARAEVO KUJUNXISKOTO UÎLI[TE (54/1943), SARAEVO SREDUVAWE NA BREGOT NA MIQACKA (75/1943), MOS- TAR, RUDNIK ZA BOKSIT (81/1943), VO RABOTEN DEN VO ÂR[IJATA VO BI- HA] (118/1944) itn. I pokraj prvobitnata namena i situacijata vo koja se snimeni, ovie storii na ùrnalot na Hrvatska vo zbor i slika, odnosno na Hrvatskiot filmski nedelnik denes pretstavuvaat dragoceni istoriski dokumenti za eden teòk period od minatoto na Bosna i Hercegovina. Srednometra`niot dokumentaren film STRA@A NA DRINA realiziran vo po~etokot na 1942 godina od strana na pretprijatieto Hrvatski slikopis zazema posebno mesto kako dokumentaren film za borbata na hrvatskiot narod vo jugoisto~nite krai{ta. Golemata snimatelska ekipa, koja ja so~i-

48 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 48 23-02-03, 10:35 nuvale Ivan Ivani}, Stjepan Barberi}, Josip Ak~i}, Igwat Haber- miler i Branko Bla`ina, ja predvodel re`iserot Branko Marja- novi}. Ovoj film e sniman na terenite na isto~na i centralna Bosna so pomo{ na usta{kata Crna legija, mnogu voeni sceni se rekonstruirani, no i pokraj toa filmot ima vrednost na istoriski dokument. Filmot ja pretstavuval Hrvatska na Filmskoto bienale vo Venecija 1942 godina, kade {to dobil bronzen medal vo kategorijata na dokumentaren film. Spored podatocite, ova e edinstveniot NDH dokumentaren film snimen za vreme na Vtora- ta svetska vojna na teritorijata na Bosna i Hercegovina.

B) FILMSKI SNIMAWA NA GERMANSKITE I ITALIJANSKITE OKUPATORI

Filmskite snimawa na germanskite i italijanskite okupatori vo Bos- na i Hercegovina vo tekot na Vtorata svetska vojna voop{to ne se prou~eni. Vo svetskite arhivi germanski, italijanski, amerikanski i ruski verojatno se nao|aat iljadnici metri filmska lenta snimana kaj nas (ne samo vo BiH) {to treba da se pronajde, identifikuva i prou~i. Germanskata vojska mnogu sistemati~no gi snimala svoite operacii. Sekoja divizija imala propagandna ~eta (PK Propaganda Komado) vo koja pokraj novinari, slikari (crta~i) i fotografi, imalo i filmski snimateli, koi so kamerite od 35 mm i 16 mm snimale materijali za javno prika- ùvawe i za voena dokumentacija. Toj materijal potoa e ispra}an vo Germa- nija na obrabotka, pomal del e koristen za izrabotka na voeni ùrnali i specijalni dokumentarni filmovi nameneti za vojskata, a pogolem del e arhiviran. Po porazot na Hitlerova Germanija, vo maj 1945, germanskite voeni arhivi bile zapleneti od sojuznicite, i toa pomal del od strana na Ameri- kancite, dodeka pogolemiot del od arhivite bil zaplenet od SSSR. Najgo- lem del od ovie filmovi do denes ne e dostapen za javnosta, osobeno onoj {to go zaplenil SSSR. Nitu germanskite arhivi, koi, isto taka, poseduvaat filmska gra|a snimena za vreme na Vtorata svetska vojna, s# u{te ne gi otvo- rile vo celost svoite fondovi. Zatoa pretpostavuvam deka duri vo idnina }e bidat otkrieni i mnogu filmovi {to se odnesuvaat na jugoslovenskite zemji vo ovoj period. Jugoslovenskata kinoteka vo Belgrad poseduva odredena, ne tolku golema germanska filmska gra|a od Vtorata svetska vojna, koja vo tekot na nekolku decenii ja otkupila, ili ja dobila po pat na razmena. Me|utoa, samo na nekolku mesta se pojavuvaat filmski materijali snimeni vo Bosna. Vo Ger- manskiot filmski pregled (Die Deutshe Wochenschau) br. 697 od 1944 godina se nao|a kratka sekvenca Germanski kowi~ki odred vo Bosna. Vo filmot NIZ HRVATSKA (FAHRT DURCH KROATIEN) isto taka od 1944 godina, postojat sekvenci So Paveli} vo partizanskite oblasti na Bosna i Saraevo Ba{-~ar{ija za vreme na vozdu{na trevoga. Podocna, vo januari 1945 godina e snimena ùrnalska sekvenca Balkan: povlekuvawe na Germancite od Jugoslavija. Prikaàna e izgradba na most preku nekoja nepoznata reka, verojatno vo Bosna, potoa planini pod sneg i edna edinica alpski lovci {to se ka~uva nagore po snegot. Vo necelosno identifiku- vaniot film HRVATSKA VO VOJNA (KROATIEN IM KRIEG) od 1944 (?) se nao|a i edna sekvenca snimena vo Saraevo, koja prikaùva germanski vojnici i Bo{- waci (muslimani) kako sedat na Ba{-~ar{ija. Za germanskiot film od 1943 godina, BORBA PROTIV BANDITE (BANDENBEKAMPFUNG) za V ofanziva protiv Narodnoosloboditelnata vojska na Jugoslavija i borbite na Sutjeska, ponekoga{ vo literaturata se spomenuva deka e snimen vo Bosna55, {to, po s#

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 49

03kinopis26-prvcopy.pmd 49 23-02-03, 10:35 sudej}i, ne e to~no. Spored so~uvaniot del od filmot, moè da se zaklu~i deka e snimen na crnogorskata strana na boi{teto. Italijanskite okupatori isto taka snimile, vo periodot od april 1941 do septemvri 1943 godina, izvesen broj filmovi na teritorijata na Bosna i Hercegovina, no taa gra|a s# u{te ne e celosno obrabotena i dostapna za istraùva~ite i za javnosta. Pod naslov BURA NA BALKANOT (TEMPESTA SUI BALCANI) vo maj 1941 godina e prikaàn dokumentaren film za vozdu{nite borbi (i pobedi) na italijanskoto voeno vozduhoplovstvo vo Grcija i Jugos- lavija. Pokraj drugoto e snimen i aerodromot vo Mostar. Vo italijanskiot oficijalen filmski ùrnal Lu~e (Giornale Luce), koj e prikaàn vo maj 1941 godina pod naslov Jugoslovenskiot poraz (Crollo jugoslavo), pri- kaàn e Mostar po vleguvaweto na italijanskite trupi panorama na gradot, Stariot most, italijanski edinici vleguvaat i minuvaat niz gradot, razru{eni hangari i uni{teni jugoslovenski avioni na mostarskiot aerodrom i italijanski vojnici na straà. Ovie dva filma se nao|aat vo arhivata na Institutot Lu~e vo Rim. Vo dokumentarniot film za novata dràva na Paveli} HRVATSKA EDEN NAROD VO DVI@EWE (CROAZIA UN POPOLO IN MARCIA), koj vo 1941 godina go realiziral italijanskiot dokumentarist Domeniko Paolela, edna sekvenca e posvetena na Saraevo. Prikaàni se crkvi i xamii so komentar deka Saraevo e raskrsnica na kulturi i religii. Verojatno, pokraj ovoj materijal, italijanskite snimateli snimile u{te nekoi dokumentarni filmovi i ùrnalski sekvenci na teritorijata na Bosna, a posebno Hercegovina, no nam tie podatoci zasega ne ni se poznati.

V) RABOTATA NA SOJUZNI^KITE FILMSKI SNIMATELI

Prviot sojuzni~ki filmski snimatel, koj e prefrlen na slobodna teritorija kontrolirana od Narodnoosloboditelnata vojska na Jugoslavija, bil Britanecot Maks Slejd. Vo mesec maj 1944 godina toj se priklu~il na Bri- tanskata voena misija pri Vrhovniot {tab na NOV i POJ {to toga{ se nao|ala vo Drvar. Najpoznatoto ostvaruvawe na Slejd e MAR[AL TITO VO SVOJOT [TAB (FIRST MOVIES OF GEN. TITO). Filmot vo polovinata na 1944 godina e prikaùvan vo re~isi site sojuzni~ki zemji kako posebna sekvenca od filmskiot ùrnal Fox. Ovoj film, ili negoviot najpoznat del, kaj nas ~esto se narekuva i kako TITO PRED PE[TERATA VO DRVAR. Toa se onie poznati snimki na Mar{alot Tito, negovite sorabotnici i ~lenovite na Britanskata voena misija pred pe{terata vo Drvar kade {to bil smesten Vrhovniot {tab na NOV i POJ. Pokraj toa, vo ovoj film se vklu~eni i snimki na delegacijata na mladinata na Crna Gora, predvodena od Stana Toma{evi}, koja do{la na II Kongres na USAOJ, kako i nekoi kadri od Drvar. Slejd snimil i drugi nastani, a del od ovie materijali se nao|aat vo Imperijalniot voen muzej (Imperial War Museum) vo London. Moèbi vo nekoj filmski arhiv (na Fox?) ima u{te negovi materijali, no zasega tie ne ni se poznati. Nemu moè da mu se pripi{e i britanskiot kratok dokumentaren film PARTIZANSKA STRA@A VO BOSNA (PARTISAN OUTPOST) prikaàn vo Belgrad vo mart 1945 godina, a e dobien od Britanskoto ministerstvo za informacii kon krajot na 1944 godina, {to zna~i deka toga{ e snimen. Vremenski, filmot se sovpa|a so prestojot na Slejd vo Drvar. Kopijata od ovoj film verojatno e so~uvana. Mnogu zna~aen e i dokumentarniot film TIE 900 (THE NINE HUNDRED) realiziran vo 1944 godina od strana na Filmskata slu`ba na Britanskoto kralsko vozduhoplovstvo i Britanskata vojska (R.A.F. and Army Film Units). Snimale neimenuvani snimateli na taa slu`ba (sekako pove}emina), a reìser bil Fransis Burges. Toa e dokumentarna drama, realizirana so sigurna reì- serska raka, koja proizleguva od tradicijata na britanskata {kola na doku-

50 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 50 23-02-03, 10:35 mentarniot film od triesettite godini. Filmot prikaùva evakuacija na 900 raneti i bolni partizani i begalci, koi so britanski avioni od eden improviziran aerodrom na oslobodenata teritorija vo Glamo~ko Pole zaminuvaat za Bari, ju`na Italija. Britanskiot voen snimatel, verojatno pripadnik na Filmskata slu`ba na Britanskoto kralsko vozduhoplovstvo i Bri- tanskata vojska, Vilson, za koj nema poodredeni podatoci, snimal kon krajot na 1944 godina vo Crna Gora. Toga{ vo Trebiwe, na 2 dekemvri 1944 go snimil filmot (ili ùrnalska storija) PARTIZANI VR[AT PODGOTOVKI I POPRAVKA NA OKLOPNI KOLI I TENKOVI, koj se ~uva vo Imperijalniot voen muzej (Imperial War Museum) vo London. Vo istiot muzej se nao|aat i nekolku filmovi, odnosno ùrnalski storii snimeni vo Bosna za vreme na osloboduvaweto na Saraevo vo april 1945 godina: ZGRI@UVAWE RANETI PARTIZANI VO VLASENICA, BOSANSKI SELA- NI NOSAT HRANA VO SARAEVO, EKSHUMACIJA NA @RTVI NA FA[ISTI^KIOT TEROR, EDINICI NA JNA TRGNUVAAT NA FRONT i u{te nekoi. No, nedostasuvaat to~ni filmografski podatoci koj gi snimil ovie materijali, do denes toa ne e detalno prou~eno, iako do podatoci moè da se dojde. Najverojatno ovie materijali gi snimale sovetski filmski snimateli, iako do nas, vo Muzejot na istorijata na Jugoslavija vo Belgrad (nekoga{niot Muzej 25 Maj), dojdoa od London. Sovetskiot voen reporter Solomon Kogan, koj prestojuval vo Jugoslavija vo 1944 i 1945 godina, mu raskaàl na {efot na Filmskiot arhiv na Jugoslovenskata kinoteka Stefan Jovi~i} deka vo Sa- raevo snimal, pokraj drugoto, i ekshumacija na `rtvi na fa{isti~kiot te- ror56. No, ne treba da se isklu~i ni mo`nosta toa da go snimil britanskiot voen snimatel Kenet Rodvel, koj prestojuval vo Belgrad od polovinata na fevruari do polovinata na april 1945 godina. Za vreme na prestojot, Rod- vel vo Belgrad i Srbija snimil 19 filma i ùrnalski storii, za koi imame podatoci. Bidej}i negoviot prestoj se sovpa|a so osloboduvaweto na Sarae- vo (06.04.1945) moèbi kratko vreme prestojuval vo Bosna i gi snimil spomenatite filmovi, odnosno ùrnalski storii. Kako i da e, ponatamo{nite istraùvawa }e ja re{at ovaa dilema. Vo britanskiot dokumentaren film MOST (THE BRIDGE, so alternativen naslov MOSTOT NA DRINA) na reìserot Xek êmber proizveden, odnosno staven na programa vo 1946 godina, e pri- kaàna isto~na Bosna snimena kon krajot i neposredno po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna vo 1945 godina. Vo filmot, isto taka, ima i nekolku kadri od Rogatica, snimeni pred 1941 godina. Vo Jugoslovenskata kinoteka vo Belgrad se ~uvaat nemontirani materijali pod naslov OSLOBODUVAWE NA BIHA], verojatno snimeni od sovetski voeni snimateli za vreme na borbite i za vreme na vleguvaweto na edinicite na Jugoslovenskata armija vo Biha}, kon krajot na mart 1945 godina (moèbi Solomon Kogan). Prikaàni se priodite na gradot, edinici vo napad, razurnati zgradi, edinici i borci na JA na ulicite na gradot, minuvawe preku mostot na Una, zaginati germanski vojnici, koloni zarobeni germanski vojnici i domobrani, uni{tena germanska tehnika itn. Zasega ne se znae za drugi filmski materijali na sovetskite snimateli snimeni na teritorijata na Bosna i Hercegovina, osven prethodno spomenatite, za koi ne se znae so sigurnost deka tie gi snimile, no ne treba da se isklu~i mo`nosta deka postojat i drugi i deka }e bidat pronajdeni.

G) FILMSKI SNIMAWA NA PARTIZANSKITE SNIMATELI

Vo istoriografijata na jugoslovenskiot film, tuka pred s# mislam na delata objavuvani pred raspa|aweto na SFR Jugoslavija (1991 godina) dos-

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 51

03kinopis26-prvcopy.pmd 51 23-02-03, 10:35 ta e pi{uvano za partizanskata kinematografija. Me|utoa, toa naj~esto se publicisti~ki ili memoarski tekstovi na koi im nedostasuvaat nau~na kriti~nost i istoriska objektivnost. Na toa se nadovrzuva i politi~ki motivi- ranata èlba mnogu neprovereni prikazni i magloviti se}avawa da se pret- vorat vo sigurni istoriski podatoci. Ova se odnesuva na sevkupnata jugoslovenska kinematografija, no posebno na Bosna i Hercegovina, na ~ija teritorija od 1941 do 1945 godina najintenzivno se vode{e partizanskata vojna. Poradi toa, na mnogu podatoci za partizanskata kinematografija vo dosega objavenata filmska literatura treba da se gleda so golema rezerva i povtorno da se proverat, a toa }e bide napraveno vo ovoj tekst. Isto taka, krajno nesiguren, a verojatno i sosem neto~en e podatokot za krai{kite mladinci, koi se strelani zatoa {to so svoite (amaterski) kameri se obidele da gi zabeleàt yverstvata nad nedol`nite lu|e vo po~etokot na vojnata57, koj go objavil d-r Petar Volk spored usni podatoci {to gi dobil . Sli~no poteklo ima i podatokot deka prvata kamera e odzemena od racete na neprijatelot za vreme na borbite za Mrkowi} Grad, vo po~etokot na 1943 godina Nejziniot pat vodel niz razni partizanski edinici, s# do Drvar, kade {to e uni{tena za vreme na desantot 58. Osven usno kaàniot voop{ten podatok (~ij to~en izvor ne se znae), nema nikakvi drugi dokazi za ednogodi{noto koristewe na ovaa kamera koj snimal, kade, koga, koj go videl snimatelot deka snima, kade e toj materijal itn. Vrhovni- ot {tab na NOV i POJ, vo oktomvri 1943 godina, donel naredba za ~uvawe na dokumentite i fotografsko snimawe na aktivnostite na frontovite i zadninata. Mnogu podocna povtorno ne e mo`no da se utvrdi prvobitniot izvor na podatokot se ra|a neto~na legenda deka toga{ e formirana prvata partizanska filmska ekipa, no nikade ne se spomenuva koj bil vo nejziniot sostav, kade i koga snimala, iako podocna e objavuvano deka nejzinite ~lenovi za kratko vreme uspeale da snimat 500 metri filmska lenta za podgotovkite za Vtoroto zasedanie na AVNOJ . Ovie nerazvieni materijali, spored kaùvawata, izgorele vo avionot {to e pogoden pri poletuvaweto, a vo koj zaginal i Ivo Lola Ribar. Me|utoa, d-r Vladimir Velebit, koj go or- ganiziral ova patuvawe i smestuvaweto na bagaòt vo avionot, so sigurnost mi potvrdi deka nikakov filmski materijal ne postoel. Isto taka, ne e dokumentiran ni podatokot deka zapadnite sojuznici vo letoto 1944 godina ispratile dve kameri i nekolku stotini metri filmska lenta za propagandnata sekcija pri Vrhovniot {tab , no deka snimeniot filmski materijal Germancite go zaplenile za vreme na desantot na Drvar (proletta 1944 godina), a deka kamerite se uni{teni. Postojat u{te nekolku sli~ni legendi za partizanskata kinematografija vo Bosna. Najpoznatiot partizanski fotograf Georgie-@or` Skrigin, koj kako ~len na Teatarot na narodnoto osloboduvawe od 1942 godina neprekinato bil so Vrhovniot {tab na NOV i POJ i fotografiral, nikoga{ ne slu{nal za nekoj partizanski snimatel ili filmska ekipa {to rabotele na oslobodenata teritorija59. Prviot poverodostoen, iako necelosno dokumentiran podatok za koristeweto na filmskata kamera vo redovite na partizanite na teritorijata na Bosna i Hercegovina e zabeleàn kon krajot na 1942 godina. Teatarskiot i filmski akter i reìser Nikola Popovi}, koj prvite kontakti so filmot gi imal za vreme na studiraweto vo Germanija vo 1928 godina, a za vreme na Narodnoosloboditelnata borba bil ~len na Teatarot na narodnoto osloboduvawe, vo noemvri 1942 godina vo Biha}, kaj eden fotograf na{ol amaterska kinokamera (format 9,5 mm?). Spored negovoto podocne`no kaùvawe, toj so taa kamera go snimil Biha} za vreme na Prvoto zasedanie na AVNOJ, a nerazvi- eniot materijal i kamerata pri povlekuvaweto gi ostavil kaj fotografot. Ovoj, pak, pla{ej}i se od posledicite, materijalot, kako {to rekol, go uni{-

52 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 52 23-02-03, 10:35 til, pa taka nema izvorni podatoci {to e snimeno. Nikola Popovi} vo 1943 godina predloìl da se formira Filmska sekcija pri Agitpropot na Vrhovni- ot {tab na NOV i POJ ({to toga{ se nao|al vo Bosna), no toa e napraveno duri po osloboduvaweto na Belgrad. Isto taka bi moèl da se zeme za to~en podatokot na Mihajlo [vabi}, koj tvrdi deka vo proletta 1944 godina vo Drvar stignal od Italija so nekoja prekuokeanska (prekumorska?) brigada i eden snimatel so filmska kamera i ~etiri rolni film , koj spored negoviot sinopsis go snimil DRVAR SPROTI KONGRESOT NA MLADINATA. Ovoj materijal, navodno, e zakopan so arhivata na CK na SKOJ. Podocna e otkopan i vo po~etokot na 1945 godina e predaden na Filmskite novosti, a potoa mu se gubi sekakava traga60. [vabi} ne kaùva so kakva kamera e snimen ovoj materijal (35 mm ili 16 mm) nitu, pak, se se}ava na imeto na snimatelot. Vo mesec oktomvri 1944 godina vo Belgrad zapo~nala da raboti Film- skata sekcija na Agitpropot pri Vrhovniot {tab na Narodnoosloboditelna- ta vojska i Partizanskite odredi na Jugoslavija, iako oficijalnata Naredba

Tito vo Drvar (kadar od film)

za nejzino organizirawe e donesena duri na 13 dekemvri 1944 godina, {to ~esto predizvikuvalo zabuna vo istoriografijata na jugoslovenskiot film. Poradi nedostatok na filmska tehnika, lenta i stru~ni lica, dejnosta na Filmskata sekcija bila prili~no ograni~ena. Sepak, ve}e kon krajot na januari 1945 godina, se pojavil prviot film (filmski ùrnal) na povoenata jugoslovenska kinematografija Kinohronika br.1, a potoa, do krajot na vojnata, u{te nekolku broevi na Kinohronika, odnosno na Filmski novosti, {to ve}e od tretiot broj e voobi~aen naslov na ovoj doma{en filmski ùrnal. Vo Filmskite novosti broj 6, koi se zavr{eni vo letoto 1945 godina, se nao|aat i dve storii {to gi snimil (vo tekot na mesec maj?) pionerot-veteran na jugoslovenskiot film Anton-Hari Smeh. Toa se: DOÊK NA VI DIVIZIJA VO SARAEVO i AF@ VO SARAEVO. Podocna, vo juli 1945 godina, vo Filmskite novosti broj 8 e vklu~ena i storijata ZBOR NA ROMA- NIJA, koja isto taka ja snimil Smeh, verojatno prethodno, za vreme na prestojot vo Saraevo. Drugi storii snimeni na teritorijata na Bosna i Hercegovi-

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 53

03kinopis26-prvcopy.pmd 53 23-02-03, 10:35 na vo ovie najstari jugoslovenski `urnali nema. Sepak, postojat nedovolno dokumentirani podatoci deka u{te eden snimatel na Filmskata sekcija, pionerot na doma{niot film Stevan Mi{kovi}, vo proletta 1945 godina (mart-april) bil ispraten so kamera i 240 metri filmska lenta vo Bosna, za da gi snimi poslednite borbi za osloboduvawe na zemjata. Mi{kovi} so filmskata kamera, navodno, bil zaroben od ~etnicite, pa otkako go oslobo- dile, po nekolku dena se vratil vo Belgrad samo so {eesetina metri snimen materijal. Ostatokot, spored usno prenesenite podatoci, propadnal poradi neispravniot negativ. Me|utoa, i na ovoj materijal na Mi{kovi} mu se gubi tragata, taka {to ne se znae {to snimil (ako voop{to snimal). Drugi podatoci za rabotata na Filmskata sekcija pri Vrhovniot {tab na NOV i POJ, odnosno na Filmskite novosti na teritorijata na Bosna i Hercegovina do krajot na letoto 1945 godina zasega nema.

* * *

ZAVR[EN ZBOR ZAKLU^OK ILI PATOKAZ ZA PONATAMO[NI ISTRA@UVAWA

[to da se napi{e na krajot od eden ne tolku golem tekst, kako da se zavr{i kratkiot pregled na razvitokot na kinematografskite dejnosti vo Bosna i Hercegovina od 1897 do 1945 godina? Pred s#, o~igledno e deka ranoto filmsko minato na Bosna i Herce- govina e ogromna i neistraèna oblast, koja vo sebe krie mnogu dosega nepoznati podatoci bitni za prou~uvaweto na kulturnata, op{testvenata i politi~kata istorija. Mnogu od filmovite spomnati samo preku sekundarni izvori zasekoga{ is~eznale i nema nikoga{ da gi vidime. No, od druga strana, za sre}a, golem broj filmovi snimeni na teritorijata na Bosna i Herce- govina se so~uvani, osobeno onie realizirani vo periodot po 1919 godina. Me|utoa, i ovoj so~uvan materijal vo najgolem broj se nao|a nadvor od Bosna i Hercegovina i za nego se znae od sekundarni izvori (vesnici, katalozi, dokumenti). Pomal del od ovoj materijal e dostapen i samo ponekoga{ pri- kaùvan vo najtesen krug na filmski avtoriteti. Zna~i, ovaa zna~ajna istoriska gra|a treba da se sobere, sistematizira, prou~i i obraboti za da stane dostapna na site onie {to }e ja koristat istori~ari, sociolozi, kulturni rabotnici, filmski umetnici, kako i na site qubiteli na istorijata na filmot i istorijata na Bosna i Hercegovina. Mnogu sloèna i te{ka e zada~ata za koja e potrebna soodvetna organizacija (Kinotekata na Bosna i Hercegovi- na), naso~eni i {koluvani stru~ni lica, filmolozi i istori~ari (Akademi- ja za scenski umetnosti, Filozofski fakultet) i golemi sredstva (dràvata). I, sekako, vreme bidej}i za realizirawe na vaka obemen proekt se potrebni decenii, a ne godini. Ovoj tekst ne e istoriska studija vo vistinskata smisla na ovoj poim, tuku samo zbir na ona {to dosega se znae za minatoto na kinematografijata vo Bosna i Hercegovina do 1945 godina. Pi{uvaj}i za po~etocite na filmskata dejnost vo Bosna i Hercegovina kako i vo drugite jugoslovenski zemji (Srbija, Hrvatska, Slovenija, Makedonija, Crna Gora) ovde mislam na site tekstovi {to sum gi objavil vo tekot na izminatite tri decenii sekoga{ imav dve èlbi. Od edna strana, da ja izvle~am od temninata na minatoto i da ukaàm na va`nosta na doma{nite i stranskite pioneri na filmot, koi snimale na na{ata teritorija i koi padnale vo zaborav. Od druga strana, sakav za ovaa oblast, za arheologijata na filmot vo jugoslovenskite zemji, da zainteresiram i nekoi novi, pomladi istraùva~i (vo {to donekade i uspeav). Razmisluvaj}i za namenata na ovoj tekst, moèbi za nekoj drug naslov

54 D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 54 23-02-03, 10:35 ili podnaslov, naj~esto mi se nametnuva{e zborot patokaz zo{to? Mis- lam deka ovoj tekst e samo po~etna to~ka za ponatamo{nite istraùvawa za po~etocite na kinematografskite dejnosti vo Bosna i Hercegovina. Se nadevam deka toa {to go sobrav, {to se obidov da go sistematiziram i objavam vo zbiena forma, }e gi zainteresira i upati nekoi mladi bosansko-hercegovski istraùva~i, filmolozi ili istori~ari, da gi prodolàt i prodlabo~at istraùvawata i na toj na~in da gi zbogatat na{ite soznanija za filmskoto i kulturnoto minato na Bosna i Hercegovina. A koga toa }e se slu~i, }e znam deka mojot trud ne bil zaluden.q

Prevod od srpski: P. Panovska

Bele{ki:

35. Jugoslovenska po{ta, Saraevo, 11.08.1930 36. Mostar e edinstveniot bosansko-hercegovski grad za ~ie filmsko minato e objavena monografija Dra- go i Karlo Mileti}, i Nedelko ]ubela: Film u Mostaru 1900-1980, Mostar, 1980. Podatocite vo ovaa zna~ajna kniga, glavno bazirana vrz se}avawa i pi{uvawa vo pe~atot, ponekoga{ ne se sovpa|aat so podatocite od drugite izvori. 37. Spored dokumentite od arhivot na Bosanska Kraina, podatocite gi dal Marko Savinovi}, porane{en upravnik na ovoj arhiv. 38. Vrbaske novine, Bawa Luka, 17.11.1933 39. Jugoslovenska po{ta, Saraevo, 03.03.1934. 40. Jugoslovenska po{ta, Saraevo, 25-29.09.1934. 41. Filmska revija, ~ij izdava~ e pretprijatieto Kinema d.d.. Ne e poznato kolku vkupno broevi se izleze- ni, posledniot {to mu e poznat na avtorot na ovoj tekst e pod br.12 od 03.04.1926 (godina II). 42. Vidi:: Kandi}, d-r Boris Marksisti~koto pra{awe na filmskata kultura na Safet Krupi}, Filmska kultura br.100, Zagreb, 1975. 43. 7 dana, Saraevo, 28.07.1955. 44. Filmot vo fevruari 2002, vo Bundesarchiv-Filmarchiv go gledal m-r Radenko Rankovi}, profesor na FDU vo Belgrad. 45. Jugoslovenski film-kurir, Zagreb, br.29, 30 i 31, 1932 46. Vidi: Kosanovi}, Dejan: Nema~ki film Pobratimi (Bosanci) ili kako su stranci zami{qali i kreirali na{u pro{lost, Sineast br.111-112, Saraevo, 1999. 47. Vidi: Palavestra, Jovan (tekst vo ~etiri prodolènija): Kako je snimqen ton-film Bosanci, Jugoslo- venska po{ta, Saraevo, 25-29.09.1934. 48. Vidi: [taka, Aco: Vjetar ruù poquqkuje, Svijet, Sarajevo, 27.12.1982. 49. Vidi: Kosanovi}, Dejan: Qubav u Sarajevu, Sineast br.107, Saraevo, septemvri 1998. 50. Edna kopija od filmot Jugoslovenskata kinoteka od Belgrad svoevremeno ja otkupila od Edo Qubi}. 51. Vidi: [taka, Aco Hronika filmskog ìvota u Bosni i Hercegovini (1945-1980), Oslobo|ewe, Saraevo, 09.07.1982 i ponatamu (feqton vo prodolènija, prvoto prodolènie Putuju}e atrakcije, gi tretira filmskite dejnosti do 1941, a vtoroto Partizanske kamere periodot 1941-1945). 52. Od razgovorot na avtorot so pisatelkata Gordana Kui}, }erka na Metodija Kui}. 53. Podatoci od tekstovi objavuvani vo zagrepskiot mese~nik Hrvatski slikopis. 54. Podatocite se prezemeni od knigata 101 godina filma u Hrvatskoj 1896-1997 na Ivo [krabalo, Zagreb, 1998. 55. Vidi: Volk, Petar: Istorija jugoslovenskog filma, Belgrad, 1986. 56. Od razgovorot na avtorot so g-n Jovi~i}. 57. Vidi: Volk, Petar: Istorija jugoslovenskog filma, Belgrad, 1986, str.122. 58. Vidi: Volk, Petar: Istorija jugoslovenskog filma, Belgrad, 1986, str.123. 59. Avtorot za ova, vo pove}e navrati, razgovara{e so Skrigin. 60. [vabi}, Mihailo: Da li je izgubqen prvi na{ ratni film?, Politika, Belgrad, 02.12.1981.

D.Kosanovi}, Pregled na razvitokot Kinopis 26(14), s.29-55, 2002 55

03kinopis26-prvcopy.pmd 55 23-02-03, 10:35 MAKEDONSKIOT FILM DENES

PETAR VOLNAROVSKI UDK 791.43(497.7)(049.3) Kinopis 26(14), s.56-63, 2002

TRILOGIJA KOMPLEKS CELOST

ZA TRILOGIJATA CRNA NO PREKRASNA (AL[AR, NIGRA SET FORMOSA, GORNA ZEMJA) AVTOR: BLAGOJA RISTESKI PLATNAR; r PRODUKCIJA: PEGAZ FILM, 2001

etko koga, ~ovek ima mo`nost da vidi ne{to navistina specifi~no vo oblasta na filmskata umetnost, osobeno vo ova vreme vo koe `iveeme Naj~esto ona {to go gledame se ili konfekciski (pomalku ili pove}e atraktivni) filmovi ili, pak, standardno izraboteni (pomalku ili pove}e avtorski voobli~eni) klasi~ni estetski formi. Se razbira, postojat

03kinopis26-prvcopy.pmd 56 23-02-03, 10:36 i onie filmovi {to se ~ist (pomalku ili pove}e izdràn) eksperiment. No, za na- {a sre}a, odvreme-navreme, vo sekoja od ovie grupi {to gi nabroiv, se pojavuva po nekoe ostvaruvawe {to ni doa|a kako izvesno osveùvawe, ili pak, {to e u{te poretko, se pojavuva po nekoe delo, koe zdravo gi ru{i konvenciite na konkretnata estetska i rodovo-vidova forma i nosi ne{to su{tinski poinakvo. Toa e pozitivno samo vo slu~aite koga toa ru{e- we na formite e konstruktivno, i koga probivot na ve}e vospostavenite normi e napraven preku estetsko i su{tinsko nad- Platnarot minuvawe na tie normi, a toa, pred s#, podrazbira nivno prethodno dobro poznavawe, kako i poznavawe na site ograni~uvawa {to tie gi nosat so svoeto utvrduvawe i zatvrdnuvawe so tekot na vremeto. Samo toga{ se slu~uva dekonstrukcija {to zna~i nova kreacija i celishodnost vo svojata su{tina, a ne destrukcija {to zna~i samo negacija i ni{tewe bez cel. Ili, pokonkretno kaàno: Dekonstrukcijata gi kr{i zatvrdnatite normi donesuvaj}i na nivno mesto novi, po{iroki granici na svesta za edno umetni~ko izrazuvawe, dodeka destrukcijata gi razbiva normite ne stavaj}i ni{to na nivno mesto, ostavaj}i praznina bez svest za {to bilo, osven za nemo}ta na umetni~kiot izraz. Za àl, naj~esto sme svedoci na destrukcija, a mnogu poretko na dekonstrukcija, bidej}i mnogu polesno e da se ni{ti, otkolku da se kreira i re-kreira Za kreacija e potrebno mnogu pove}e: potrebna e vi{a svesnost i sovesnost, no i slovesnost kako {to, najverojatno, bi rekol i samiot Blagoja Risteski-Platnar, za ~ija filmska odiseja ovde }e zboruvam ... I neka ne ve za~uduva jazikot koj{to odvreme-navreme mi izbiva poinakov otkolku onoj so koj obi~no gi pi{uvam moite redovi, oti poinaku i ne moè da se pi{uva za toa pate{estvie, tolku podrugo otkolku onie {to dosega

Mariovo

P. Volnarovski, Trilogija kompleks , Kinopis 26(14), s.56-63, 2002 57

03kinopis26-prvcopy.pmd 57 23-02-03, 10:36 Pauza me|u dve snimawa

sme gi znaele, i oti nema drug na~in da se zboruva za ona {to toj so ova ho- do~astie niz skrienite vozvi{enosti vo zemjata, na zemjata i nad zemjata makedonska ni go dolovuva, na onoj samo nemu svojstven na~in, na~in dostoen na ovoj svesen, sovesen, a i slovesen ~ovek i avtor, so golemo ^ i so golemo A napi{ani * * * Tuka nekade, i vaka nekako, moè da zapo~ne prikaznata za filmskiot ciklus-trilogija CRNA NO PREKRASNA na Blagoja Risteski-Platnarot, edna filmski hibridna trilogija za ubavinite i posebnostite na predelite na misti~noto i neobi~no Mariovo, za blagotvornosta na blagoslovenoto i mnoguberi}etno te~enie na rekata Crna niz nego, i za bezbrojnite specifi~nosti na toa ~udno i prepolno so sekakvi bogatstva i duh par~e makedonska zemja, nepoznaeno ili zaboraveno duri i od samite nas Makedonci, isto kako i duhot i du{ite {to gi nosime vo nas, sred gradite, tolku blisku, a sepak, tolku daleku. Velam hibridna, bidej}i e mnogu te{ko, ako ne i nevozmo`no, taa da se podredi pod koj bilo dosega utvrden filmski rod i vid, ili pak filmski ànr: nitu spa|a pod dokumentarniot, nitu pod ànrot na lirski/poetski film, nitu pak pod nau~no-popularniot ànr itn. No zatoa, pak, izobiluva so karakteristiki majstorski iskompilirani i strukturi- rani me|u sebe od sekoj od spomnatite filmski ànrovi, rodovi i vidovi, a ako se zadlabo~ime ponatamu, moèbi }e gi iznajdeme i pove}e I tokmu tuka }e zastanam so razmisluvaweto okolu vidovo-rodovite i ànrovski karakteristiki na ova filmsko delo, za da mu se vratam na samiot kraj na ovoj tekst Golemata storija za endemitetite i neobi~nite ne{ta {to gi ima samo tamu kaj {to retko stapnuva ~ove~ka noga, i {to gi nema nikade na drugo mesto na planetava Zemja osven tamu, vo Mariovo, e podelena na tri dela: AL[AR, NIGRA SET FORMOSA i GORNA ZEMJA. S# vo ovaa trilogija, nekako, po~iva vo su{tinskata no i vol{ebna mistika na trojstvoto: tri oddelni filmski storii; sosredoto~eni na trite vidovi postoewe (pretpostoewe, postoewe,

58 P. Volnarovski, Trilogija kompleks , Kinopis 26(14), s.56-63, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 58 23-02-03, 10:36 natpostoewe dolu, srede, gore podzemje, nad- zemje, nebesa Haosot, Patot, Kosmosot); filmski trojno isprepleteni i kodirani preku slika, zvuk i tekst; i ako se setime deka tri pati po tri e devet a devet e magiskiot broj, koj vo sebe ja krie ne samo tajnata na postoeweto tuku tajnata na sovr{enoto postoewe, na idealot, apsolutot i Inkreatorot, toga{ znaeme re~isi s# za ovaa kompleksna trilogija, za ovaa trilogija-kompleks, za ovoj duhoven kompleks vo celost

Trojnotkaenite filmski storii, dostojni na najubaviot makedonski vez, se istkaeni od tri prekrasni konci na filmskiot zapis. A tie se vol{ebnata fotografija na magot na makedonskata kamera Vladimir Samoilovski; potoa dlabokata prodornost na duhozborot na na{iot blagogla- goliv i dlabokoumen Blagoja Risteski-Platnarot; i najnakraj, prvo zagatnatiot, pa nakraj re{eniot i oblagoroden zvukoven kontekst na muzi~ki ne- mir na odamna dokaàniot Qup~o Konstantinov Tie tri filmski konci, sekoj za sebe, no zaedno vo eden sloèn sistem na ovie tri isprepleteni filmski kodovi, ja sledat patekata na spoznanieto: Fotografijata na Samoilovski zapo~nuva so dlabokite temno-òlti i zagasiti zemjeno-cr- veni nijansi na zemnite pazuvi vo AL[AR, pa pro- dolùva so ìzneradosnite i polni so son~eva svetlina paleti na ìvotot i nepovtorlivite formi na ìviot i neìviot svet na mariovskite predeli vo NIGRA SET FORMOSA, za da zavr{i so probelenite, vozdu{esto-vozvi{enite sivo-sini i nebesno-produhoveni nijansi na stremeòt kon nadzemskoto vo GORNA ZEMJA Toa e vizuelnata prikazna, preku slikata i boite, na trojniot ì- voten ciklus Taka, prikaznata zapo~nuva od ko- renot-pramajka, od iskonskite dlabini na zemjenite pazuvi, od onie podzemni riznici {to biv- stvuvaat vo ve~nata temnina:

AL[AR

Prviot del od taa trilogija e nare~en AL- [AR i zboruva za rudnikot Al{ar vo Mariovo, rudnik koj{to e edinstvenoto mesto na planetava kade {to e pronajden mineralot lorandit, mineral so svojstvo da go zadrùva neutrinoto, ~estica koja{to ni{to drugo vo onoj za nas poznat univerzum ne moè da ja zadrì, osven loranditot. Loranditot, pak, e edinstveniot mineral poznat na modernata nauka {to moè da go zadrì neutrinoto vo sebe i da go spre~i patot na neutrinoto niz na{ata vselena kon nekoi drugi vse-

P. Volnarovski, Trilogija kompleks , Kinopis 26(14), s.56-63, 2002 59

03kinopis26-prvcopy.pmd 59 23-02-03, 10:36 leni ili drugi dimenzii kojznae? nadvor od onie nam poznati postoewa; i ovoj mineral ni ja dava {ansata (barem malku) da zagrebeme po povr{i- nata na tajnite na vselenata i postoeweto so mo`nosta da go prou~uvame neutrinoto, onoj (najverojaten) nositel na temnata masa na materijata {to do neodamna, za ~ove~kata razmisla postoe{e samo kako zagubena, skri- ena vo tkivoto na nepoznaenoto znaewe, a {to po site presmetki na na{iot s# u{te mlad aparatus za spoznavawe mora da ja ima, da postoi E, toj mineral, toj kamen na mudrosta i znaeweto, kako {to Platnarot miluva da go nare~e loranditot, go ima samo na ova mesto od Zemjinata topka, samo vo Mariovo, vo rudnikot Al{ar, skrieno i ~uvano od zemjenite pazuvi polni ar- sen, otrov {to so mileniumi ja ~uval tajnata na mestoto za po~inka na lo-

Tainstveniot Lorandit

60 P. Volnarovski, Trilogija kompleks , Kinopis 26(14), s.56-63, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 60 23-02-03, 10:36 randitot so svojot plen, pred eoni zaroben: neutrinskite ~esti~ki vnatre vo supstancata na ovoj mineral so nezemjino poteklo, mineral {to patuval niz vselenata kako zaskitana karpa-asteroid, i vo forma na meteorit, zaroben od Zemjinata gravitacija (ili od sudbinata bi rekol Platnarot), padnal i se vkopal dlaboko vo sefatnata, plodna po~va na mirakulnoto Ma- riovo. Taka, prviot del od trilogijata za mariovskite mirakuli zapo~nuva so ovaa prikazna No, ni najmalku onaka kako {to bi moèlo da se o~ekuva od eden dokumentaren, nau~no-popularen film {to zboruva za konkretnite nau~ni ili spekulativni fakti, za hipotezite i pretpostavkite na astro- fizikata i nejzinata matematika i fizika, itn. Naprotiv! Ona {to go dobivame e ne golemo, no prijatno iznenaduvawe na gleda~ot na ovoj film edno dlaboko-duhovno pate{estvie za filozofsko-teozofskite su{tini na ovoj fenomen, produhoveno i lirski ispi{ani, kaàni i prikaàni so filmskiot jazik; ona {to go dobivame e edna duhovna dokumentaristika za ~ovekovata potraga po sebesi, a dokumentarniot filmski patopis {to se otvora pred nas u{te so prviot del na ovaa filmska trilogija se pretvora, naedna{, u{te so prvite kadri, zvuci i zborovi vo filmot, vo eden dokumentiran filmski duhopis, tolku svojstven, primeren i dostoen na nas, i opstoen za nas od damnina i od iskoni Taka i prodolùva ovaa filmska trilogija ponatamu vo takvo edno seopfatno doìvuvawe na beskrajnata korenitost na duhovnoto postoewe; taka e raskaàna i prikaznata za brojnite endemiti na florata i faunata na Mariovo, vo vtoriot del od ovaa trilogija:

NIGRA SET FORMOSA

Prebogatiot ìv svet na mariovskite predeli, so svoite mnogubrojni varijacii vo florata i faunata na ovoj region, e neiscrpno grotlo na ì- votot, kade {to formite na postoeweto se vo ve~na promena, i vo dlaboka povrzanost so esencijalnata potreba na ìvotot da se menuva i podobruva sebesi, stremej}i kon krajnoto, ultimativno edinstvo na formata i sodr- ìnata: kon celosta na sovr{enstvoto, kon idejata za Boga, kon krajnata smisla vo edinstvoto na formata i sodrìnata, na ne{toto (postoeweto {to sekoga{ e forma, oblik) i ni{toto (nepostoeweto {to sekoga{ e esencija, ideja) Tokmu toa go raskaùva, prikaùva i opejuva vtoriot del od ovaa trilogija-kompleks, preku duhovnata pretraga niz brojnite lokalni ende- miteti i drugi posebnosti na Mariovo, neobjasnivo lesno vodej}i n# niz gus- tata kompleksnost i isprepletenost na lokalnite karakteristiki na ìviot svet vo ovaa oblast. No, ova po mnogu raboti posebno filmsko delo ne samo nabrojuvaj}i, i ne samo poradi informacija opredeluvaj}i ni go raskaùva i prikaùva, pred s#, ona {to stoi zad tie pojavnosti: onaa esencija na duhot {to samo upatenite vo tajnite na duhot (kako {to veli Platnarot vo svoeto filmsko kaùvawe) moàt da go dolovat i dofatat Zna~i, ne samo pojav- nosta na ne{tata, onakvi kakvi {to se, tuku i ona {to tie ni go kaùvaat so toa ona {to nie treba da go vidime, slu{neme, sfatime i prifatime kako pouka, i kako znaewe i znamewe da go vtkaeme vo na{ite du{i i na{iot duh za da go pronajdeme i izodime na{iot sopstven pat kon sovr{enstvoto, kon ve~nosta. I samiot filmski zapis e podreden na taa zada~a, i vo ovoj vtor del od trilogijata, kako i vo prviot; duri i onie (novovovedeni vo ovoj del), navidum filmski igrani sekvenci so Platnarot kako vleguva i potonuva vo rekata Crna vo nejziniot dolen tek, i kako izleguva i iznurnuva od rekata, nekade gore vo nejzinoto gorno te~enie; potoa sekvencite so pastirot-

P. Volnarovski, Trilogija kompleks , Kinopis 26(14), s.56-63, 2002 61

03kinopis26-prvcopy.pmd 61 23-02-03, 10:36 osamenik Stojan i negovata neostvarena qubov; i najnakraj, maestralniot zavr{en kadar na ovaa filmska storija kadar {to nema ni da se obidam da go opi{uvam ovde, bidej}i toj mo`e samo da se vidi, za da se sfati i apsor- bira navistina. Ovie sekvenci samo ja potvrduvaat hibridnosta na filmskiot iskaz na ovaa trilogija, i istovremeno, na eden intencionalen no dis- kreten na~in gi otvoraat semanti~ko-formalnite porti za tretiot prodol- `etok od ovaa trilogija-kompleks i nesetimo n# voveduvaat vo ona {to }e sledi:

GORNA ZEMJA

Tretiot del na ovaa filmska trilogija-kompleks ja zatvora nejzinata celost, prodolùvaj}i po patot na ìvotnata i duhovna pateka i stignuvaj}i do aktueliziraweto na su{tinskite pra{awa: zo{to seto postoewe, zo{to seto ova {to n# opkruùva i zo{to sme nie tuka? Tretiot del od ovaa trilogija ni zboruva za lu|eto od ovie predeli, za nas, i za lu|eto op{to, i vo celina. So ova se zatvora krugot na ovaa trilogija; ako vo AL[AR se zboruva{e za neìvoto, vo NIGRA SET FORMOSA za nesvesnoto ìvo, vo GOR- NA ZEMJA se zboruva za samosvesnoto ìvo, za lu|eto i za mo}ta samo nim primerena da tragaat po smislata na postoeweto i da ja osoznavaat so ona {to im e od Boga dadeno za taa cel Vo GORNA ZEMJA se zboruva za lu|eto tamu gore, bliski do Boga i do duhovite na prosvetlenite, na upatenite i kadarnite, na onie {to moàt da ni ja raskaàt i predadat tajnata na letaweto, na prosvetlenieto i na vozvi{uvaweto na Duhot do nebesnite prostranstva GORNA ZEMJA e i lament na ~ove~koto slepilo da ja vidi svojata edinstvena zada~a vo ova svoe postoewe ovde, na ovaa grutka kamen sred beskra- jot na vselenata. Zboruvaj}i za zapustenite naselbi na blagodatnoto Mario- vo, GORNA ZEMJA ni ja prikaùva tragedijata na ~ovekovoto otkaùvawe od svojata su{tina: od èlbata za let, od letaweto kako simbol na ~ovekovata nepromenliva i neizbe`na sudbina za soznanie i prosvetluvawe kako neophodnost na negoviot pat kon sovr{enstvoto i kon vi{ata smisla na postoeweto Preku sentencata-komentar za otkaùvaweto od letot, koja glasi: da ìvee{, a kako da ne si ìveel, dadena e i udarnata poenta na ovaa trilogija-kompleks-celost I toa se obiduva da ni go ukaè ova filmsko delo: da ni ja raskaè, pokaè i prikaè tragedijata koga zaboravame da bideme svesni za toa kade, kako i zo{to postoime ovde; i kolku golema e tragedijata da se ìvee, a da ne se vidi; da se vidi, a da ne se razbere I povtorno, filmskiot iskaz e najadekvatno konstruiran za da ni go dade tokmu toa {to ima i namera da ni go prenese: preku nestvarno-ubavite i vozdu{esto-sinkavi kadri na visinite na Mariovo {to vo sebe go nosat vetuvaweto za nebesata, maestralno doloveni od koloritot na fotografijata i okoto na kamerata na Vladimir Samoilovski; preku dlaboko-dofatli- viot i gusto vozvrien tekstoven kod na Blagoja Risteski-Platnarot, i najnakraj, preku, odedna{, emotivno-prosvetlenata muzi~ka ornamentika na Qup~o Konstantinov; site ovie filmski elementi na filmskiot izraz uspevaat, zaedni~ki, da ni ja prenesat porakata za nezaboravawe na toa koi sme, {to sme i zo{to sme. A i od kade sme do{le, kade sme i kade odime I, {to e najbitno: zo{to sme i zo{to seto ova go pravime * * * Zatoa, i jas da go zaokruàm ovoj tekst, ne zaboravaj}i na vetuvaweto {to go dadov nekade pri po~etokot na ovoj tekst: okolu rodovo-vidovata i ànrovska dilema na ovoj film, sepak, ne moàm mnogu ne{to podrugo da kaàm otkolku ona pogore kaànoto

62 P. Volnarovski, Trilogija kompleks , Kinopis 26(14), s.56-63, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 62 23-02-03, 10:36 Ovoj film-trilogija-kompleks-celost ne moè da se opredeli (~isto i konkretno) pod nieden od dosega ve}e poznatite i utvrdeni takvi normi vo filmskata umetnost. No, toa ni oddaleku ne e ne{to {to treba da zagriùva nekogo; naprotiv spored sovremenata poetika na post-postmodernata kultura, toa moè da bide samo prednost na ovoj film, bidej}i ja ostvaruva idejata za mno{tvo vo ednoto i edno vo mno{tvoto Vo ovaa trilogija, moè da se prepoznae i dokumentarniot i nau~no-popularniot film; no isto taka, moè da se prepoznae i dokumentarno-igraniot, kako i lirsko-poetskiot film; i filmskiot patopis moè da se prepoznae. No toa e daleku od bitno; ona {to e bitno e toa deka ovaa filmska trilogija n# potsetuva na ona {to e najbitno za ~ovekot vo negoviot ìvot: da se odi niz ìvotot so otvoreni o~i, da se gleda i da se soznava, i da se nao|a smislata vo seto ona {to se gleda i osoznava zna~i, da se razbere. Da se razbere deka smislata ne e vo minlivoto, menlivoto i povr{noto, tuku vo nivnoto duhovno obmisluvawe; deka ne e potrebno samo da se ìvee i proìvee ona nadvor od nas, bez toa i da se obmisli i razbere dlaboko vnatre vo nas samite. Bidej}i, samo vo celosta na ona nadvor od nas i ona vnatre vo nas }e gi najdeme odgovorite No ovoj pat, onie vistinskite. I tokmu poradi seto ova, jas li~no miluvam da ja imenuvam (ako toa voop{to e i potrebno vo ovoj slu~aj) ovaa filmska trilogija-kompleks-celost, kako {to mi problesna i pogore vo tekstov: kako eden filmski duhopis, ili u{te podobro, kako eden vozvi{en duhoven patopis q Bespa}ata na Crna

P. Volnarovski, Trilogija kompleks , Kinopis 26(14), s.56-63, 2002 63

03kinopis26-prvcopy.pmd 63 23-02-03, 10:36 MAKEDONSKIOT FILM DENES

GEORGI VASILEVSKI UDK 791.43(497.7)(049.3)

Kinopis 26(14), 2002 s.64-67,

ISKU[ENIJATA NA DOKUMENTARNIOT FILM

(ZA DOLGOMETRA@NIOT DOKUMENTAREN FILM RADOST NA @IVOTOT VO RE@IJA NA d SVETOZAR RISTOVSKI) okumentarniot film denes ja zagubi vrednosta na svedo{tvo {to ja ima{e vo herojskite vremiwa na svoite otkritija, napraveni po celata planeta, po zafrlenite kvartovi vo golemite gradovi za koi

03kinopis26-prvcopy.pmd 64 23-02-03, 10:36 mnogumina ne znaeja deka voop{to postojat, po zatvorskite }elii i eksklu- zivnite enterieri na rasko{nite palati. Filmskata i, osobeno, TV kamerata stanaa nezamenliv svidetel na golemite trevogi na narodite kakvi {to se: vojnite, gladta, poplavite, zemjotresite. Taa zaedno so ~ovekot poleta vo kosmosot i stana pridru`nik na negoviot pobedonosen triumf. Nieden praznik i sve~enost od nacionalni ili planetarni razmeri ne moèa da ostanat nezabeleàni od budnoto, seprisutno oko na kamerata. Od nego ne moèa da se skrijat ni kataklizmite, bilo tie da se predizvikani od kapricite na prirodata ili, pak, smisleno se ograni~uvale na pomal region. Dokumentarniot film e na pat, ako toj pat ve}e ne e i izoden, da gi zagubi i svojata ànrovska raznolikost i samostojnost. Kadrite na urivawe- to na wujor{kite blizna~ki se rasprsnaa kako xinovska informativna baterija niz celata planeta. Toa se snimki {to s# u{te ve uàsnuvaat, no uà- sot e daleku od namerata da se distribuira kako esteti~ko svedo{tvo. Toj go zafati svetot kako planetaren do`d, koj }e potrae do migot na slednata globalisti~ka katastrofa. Dali ovaa isporaka na snimenite svedo{tva do poslednoto kat~e, vo koe vladee informaciskoto kralstvo na modernite mediumi, $ odgovara na potrebata na sovremeniot gra|anin da prisustvuva, bez posredstvo na nekoi analiti~ki interpretacii, tuku setilno odnosno vizuelno, na istoriskiot ~in vo koj go vovle~e politikata zdruèna so prastarata qubov sprema slikite. Ili taa kolektivna fascinacija od gletkite na urivawata e izraz na negovite skrieni sklonosti i samiot da uriva. Filmot gi sogoli ne samo faktite vo ~ija verodostojnost ne moème da se posomnevame, tuku i afi- nitetite, koi samo do v~era gi ~uvavme kako neprikosnoveno pravo na svojata intimnost. Moèbi, ovaa presretlivost i gotovnost, so koja filmot gi zadovoluva kolektivnite potrebi na generaciite vospitani pod vlijanie na elektron- skite mediumi, gi diskvalifikuvaat starite vetuvawa na dokumentarniot film. Moèbi, negovata globalisti~ka ekspanzija gi ubiva onie intimis- ti~ki ànrovi ~ii{to sodrìni i poraki ne pretendiraat nivniot neprikosnoven konsument da im bide celata planeta. Zar moè da se veruva deka gleda~ite ja zagubija qubovta sprema dokumentarnite svedo{tva za sudbinata na poedinecot, za dramata na semejstvoto ili za solidarnosta na pomalite zaednici? Dilema {to moè da se pojavi i razgori samo vo konstela- cija na nekoja kolektivna euforija, na nekoj zaedni~ki strav kaj narodite, na masovna agresivnost ili trevoga. Emocionalniot svet na gleda~ot, kogo go pritiskaat problemite na sekojdnevieto, nema da ostane miren i spokoen pred gletkata na raspla~enoto dete, izgladnetiot rabotnik i o~ajniot bega- lec. Vo toj isposten i osiroma{en svet ne se za navek pogrebani ni idealite od mladosta, koga lu|eto veruvaa deka eden den niv }e gi obedini qubovta sprema muzikata i umetnosta, koga svetot }e go spasi, kako {to toa proro~ki go veli Dostoevski, ubavinata. No, tie gletki, kako i gletkite na ~istata radost, vpro~em, ne smeat da bidat oplaknati od destilatorskite rastvoruva~i na ideologijata. Ne smee vo bolkata {to tie ja olicetvoruvaat da se spu{taat nekakvi pojasi za spasuvawe, duri i koga tie se inspirirani od blagorodnite celi na huma- nizmot, moralnata hrabrost i ubavinata. Filmot na Svetozar Ristovski, RADOST NA @IVOTOT, koj vnese tolku potrebna ìvost vo na{ata kinematografska situacija, e raboten pod himni~noto moto na ~ove~kata solidarnost. Sodrìnski, toj e so~inet od nekolku mo{ne interesni epizodi na sudbini, koi vo nekoi aspekti se isklu~itelno bliski, a vo drugi ekstremno sprotivstaveni. Site niv gi zdruùva zaedni~kata qubov sprema muzikata i vizijata deka eden den taa }e gi obedini

G.Vasilevski, Isku{enijata na Kinopis 26(14), s.64-67, 2002 65

03kinopis26-prvcopy.pmd 65 23-02-03, 10:36 lu|eto vo edno golemo, harmoni~no semejstvo. I violinistot od Solun, na primer, e kandidat za ~lenuvawe vo ova sre}no semejstvo, kako i negoviot kolega, kontrabasistot od Tirana. No, tie vo ovoj mig radikalno se razlikuvaat po mestoto {to im e dodeleno vo op{testvoto. Seedno, Svetozar Ris- tovski, na ~ija reìserska postapka ne moè da $ se odre~e izvesna hrabrost, ne gi ostava faktite da zboruvaat sami po sebe. Site analogii na tvore~kite i socijalnite egzistencii na muzi~arite, koi so svoite ispovedi u~estvuvaat vo ovoj zaedni~ki portret, site nivni individualni razliki i specifiki, toj $ gi podreduva na edna, navistina, blagorodna i dlaboko humanisti~ka ideja, koja, me|utoa, generi~ki $ protivre~i na strukturata na filmskiot dokument. Treba da znaeme deka dokumentot gi otfrla, kako tu|o telo, site tezi~ni konstrukcii, bilo tie da se inspirirani od humanisti~ki, merkantilni ili propagandni celi, bilo da gi koristime kako mislovna ob- vivka {to na faktot }e mu dadat novo zna~ewe. Nam, kako i na avtorite na filmov, nema da ni padne na um da ja odre- ~uvame humanisti~kata vrednost na tezata: muzikata e oru`je protiv zloto, koja vo edna ili druga varijanta }e ja povtorat site u~esnici na ovaa svoevidna anketa, koi se odzvaa da zboruvaat za svoite iskustva, za svojata qubov sprema muzikata ili za statusot na muzi~kite umetnici vo nivnite zemji. Taka, dvajcata muzi~ari od Saraevo }e se se}avaat na uàsite na vojnata koga, buntuvaj}i protiv smrtta, pokraj odeci- te na granatite, }e odrùvaat po ~etiri do pet koncerti dnevno. Bugarinot, koj ekvilibristi~ki rakuva so dirigentska- ta palka, }e se àli na bezmilosniot od- liv na talentite od svojata tatkovina. Tur~inot e uveren deka Balkancite se nevideno talentirani muzi~ari. A Gr- kot, opkruèn od gastronomskite slado- kusci, koi svoite zadovolstva ne bi gi zamenile za ni{to na svetot, }e im za- viduva na edukativnite sistemi vo zemjite od Isto~na Evropa. Na na{ata zemja~ka $ padna dolgot da bega od voenite Raboten fotos gletki {to ja opkruùvaat i da se zasolni vo vol{ebniot svet na muzikata. Iskaùvawata od tipot interesno-pointeresno vo princip bi trebalo da bidat nekoj vid gra|a za disharmoni~nata konstrukcija na dokumentot za Balkanot. No, Svetozar Ristovski, namesto da gi postavuva faktite na svoeto prirodno leì{te, kako {to toa go pravi yidarot koga gi redi tulite edna pokraj druga, pribegnuva kon rizi~nata esteti~ka operacija da manipulira so niv, imaj}i ja verojatno na um sentencata deka siroviot podatok moè da dobie funkcija na esteti~ki fakt ako go obvieme so na{ata misla i na{iot duh. Takva edna operacija e vo sostojba da gi stavi vo dvièwe in- telektualnite mehanizmi, koi go odrekuvaat pravoto na faktot da ja za~uva svojata edinstvenost. Nastanot faten na samoto mesto, kako {to toa ~esto go velat dokumentaristite, ne samo {to gi zagubi unikatnosta i celosnosta na svojata esteti~ka egzistencija, tuku potona vo bezli~na anonimnost, opkru- èn od moreto sliki, koi zatoa {to se slu~ajno odbrani i monta`no raspore- deni bez nikakva strukturna celishodnost vedna{ gi zaboravame. Da potsetime u{te edna{ deka iskaùvawata na nekoi od u~esnicite na koncertot, odràn vo Skopje, ne ja gubat privle~nosta na fragmenti donekade bliski po vokacija na ve}e zaboravenata dokumentaristi~ka {kola

66 G.Vasilevski, Isku{enijata na Kinopis 26(14), s.64-67, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 66 23-02-03, 10:36 cinema verite. Tie, makar i so oslabnat dramski intenzitet, ìveat samostojno. Na momenti se doìvuvaat kako ispoved, islu{ana so iznudeno vnimanie, koja od psiholo{ka gledna to~ka sekako }e ve trogne ili barem }e ve napravi qubopiten. Tie, i od pozicija na izolacija vo koja gi turnala reìjata, do- piraat povremeno do na{ata svest kako oslaben bibliski povik. Vo nego lu- |eto i narodite se molat da najdat sili za da se razberat i zbliàt. No, da ne padneme vo stapica, pa da go pome{ame esteti~kiot princip na komuni- cirawe, koj e za~uvan vo poetikata na avtenti~niot dokumentaren film, so konvenciite na verbalnoto informirawe, koi so leèrnost {to n# iznenaduva se primenuvaat vo filmot RADOST NA @IVOTOT. Namalenata vrednost na usnite soop{tenija ima svoj sojuznik i vo edna druga predrasuda. Avtorite na filmot verojatno o~ekuvale deka od spojot na dve sodrìnski sprotivstaveni sceni }e se rodi nova emocija. Toj princip na montaà go razvile do sovr{enstvo ruskite klasici. No, kolku {to e golem brojot na primerite vo koi toj e kreativno primenet, dvojno se pobrojni slu~aite vo koi toj e degradiran. Takov e slu~ajot i vo filmot na Svetozar Ristovski. Mehani~kiot montaèn spoj na scenite vo koi muzi~arite gi soop{tuvaat svoite se}avawa, so ìvopisnite sliki od ulicite na Istanbul, Sofija, Bukure{t ili Solun, ne si dodavaat edna na druga nikakva nova mislovna i emocionalna vrednosna dimenzija. Sprotivno. Tie kako da go de- mantiraat edna so druga pravoto na dramska prednost, iako ni vo anketnite soop{tenija, ni vo reporta`nite sliki od balkanskite metropoli ne moè da se zboruva za nekakva dramska vokacija. Ako postojat uslovi za nekoja imanentna dramati~nost na slikite, toa se insertite od probite na orkestarot, tema od koja, ako se se}avate, Felini svoevremeno go napravi remek- deloto so ist naslov PROBA NA ORKESTAROT. Vo ovie prilozi nastanot e faten na delo: violinistite zbuneto si go baraat mestoto, dirigentot e ner- vozen, u~esnicite od stranstvo prijatelski im odobruvaat na upatstvata od svoite doma}ini, jazicite so koi se komunicira se me{aat i stanuvaat ne- razbirlivi, i taka do beskone~nost, so lovot na sitnici {to sami $ se nudat na reìjata. No, seedno {to od fakturata na ovie sekvenci zra~at onaa ì- votvorna sveìna i nepredvidlivost na izvorniot nastan, pa za niv moè da se zboruva kako za ubav prilog na dokumentaristi~kata poetika, tie se isti esteti~ki tu|inci na integrativnite agensi na celinata na filmot. Svetozar Ristovski ne ni ostava vpe~atok deka se trudel da im dade, ako ne stilsko, barem logi~ko edinstvo na verbalnite poraki, koi ne se bez izvesna informativna vrednost na dokumentaristi~kite fakti, koi, kako ve}e spomenatite sekvenci na probite, ne moè{ vezden da gi kontrolira{, za{to tie begaat vo poetski dvosmislenosti i na ìvopisnite reporta`ni snimki napraveni po turisti~ki privle~nite kvartovi na balkanskite metropoli. Sekoja od sekvencite se niàt edna po druga, kako mehani~ki izmon- tirana veriga na raznorodni prikazi, bez da se za~uva principot na restrik- tivna strogost na koristeweto na filmskoto vreme. Podeleni na kadri tie donekade i ja ~uvaat svojata ànrovska samostojnost, no gledani kako sek- venciski celini, te{ko uspevaat edna na druga da si podadat raka na pomiru- vawe, a u{te pomalku, da otvorat pat za stilisti~ko protkajuvawe i harmo- nizirawe. Posebna prikazna vo toj nasilni~ki princip na montirawe e ufr- luvaweto na po~etnata sekvenca na filmot, reìserski degradirana do nivo na epigonsko buri~kawe po izliteniot arsenal na izraznite sredstva na TV spotovite. I tokmu edna takva sekvenca treba da n# vovede vo temata na De- vettata simfonija na Betoven. Dali taa ja opravduva porakata na naslovot na filmot, RADOST NA @IVOTOT? Se somnevam. Moèbi avtorot na filmot imal nekoja druga ideja, vo ~ii suptiliteti obi~niot gleda~ ne moè da pronikne.q

G.Vasilevski, Isku{enijata na Kinopis 26(14), s.64-67, 2002 67

03kinopis26-prvcopy.pmd 67 23-02-03, 10:36 MAKEDONSKIOT FILM DENES

PETAR VOLNAROVSKI UDK 791.43(497.7)(049.3)

Kinopis 26(14), s.68-71, 2002

DOKUMENTARNA SIMFONIKA

ZA DOLGOMETRA@NIOT DOKUMENTAREN FILM RADOST NA @IVOTOT, VO RE@IJA NA SVETOZAR RISTOVSKI; PRODUKCIJA MALI DVI@EWA, 2001 D a bidam iskren, koga prvpat ~uv deka (}e) se snima dokumentaren (i toa dolgometraèn) film za i okolu proektot Balkanska filharmonija, si pomisliv: [to li interesno moè da se napravi na taa tema? Kolku atraktiven moè da bide eden dokumentaren film (i toa dol- gometraèn) na taa tema? itn. No, po gledaweto na ovoj film, sfativ deka mnogu sum se izlaàl. I toa kolku! Ona {to Svetozar Ristovski uspea da go izvle~e od ovaa tematika ispadna daleku nad site moi o~ekuvawa, i za sre}a, napravi film koj{to ne

Raboten fotos

03kinopis26-prvcopy.pmd 68 23-02-03, 10:36 samo {to ja zbogati na{ata dokumentaristika so u{te edno visoko izdr`ano i kvalitetno filmsko delo, tuku i mnogu uspe{no n# pretstavi nadvor od zemjava da ne ja povtoruvam prikaznata okolu uspe{nata prezentacija i osvoenite priznanija i nagradi na filmot, bidej}i ovoj tekst ne se zanimava so kulturnata (ili specifi~no filmskata) politika, tuku konkretno so estetskite i semanti~ki kvaliteti na ovoj film. Zatoa, da se osvrneme tokmu na tie estetski i zna~enski elementi na ova filmsko delo * * *

Filmot RADOST NA @IVOTOT, moèbi ne zboruva tolku za vistinskata, momentno-postoe~ka situacija na ovie prostori, situacija koja{to vo svojata sega{nost ne nosi tolku mnogu vistinska radost i kvalitet vo ìvo- tot na ovie prostori, kolku {to zboruva, pred s#, za edna potencijalna, po- sakuvana i o~ekuvana radost na ìveeweto, pretstavena i duri uslovena od istrajnosta, nade`ta, i najnakraj, od samite ìvotni primeri na muzi~arite involvirani vo proektot Balkanska filharmonija. Nivnite, ponekoga{ identi~ni, ponekoga{ sli~ni, a ponekoga{ i dijametralno razli~ni stavovi, mis- lewa, sfa}awa i ìvotni iskustva samo go pokaùvaat, ili podobro, samo ukaùvaat na golemiot potencijal za vospostavuvawe na edna vistinska takva situacija na ìzneradosnost, na edno radosno ìveewe na ovie prostori. Se razbira, zemaj}i ja predvid tematikata, vo ovoj slu~aj osnovniot ini- cijalen element i argument za taa potencijalnost e muzikata. Sublimiraj}i, moè da se kaè deka Ristovski, preku nekolkukratno povtoruvawe na generalno samo tri strukturni segmenti, uspeva da izgradi edna funkcionalna, izdràna i dosledna struktura vo svojot film. Konkretno, tie segmenti se slednive: 1. Kadri so iskaùvawa na muzi~arite na Filharmonijata, 2. Kadri od gradovite od koi doa|aat ~lenovite na Filharmonijata, i 3. Kadri od probite i od nastapot/nastapite na Filharmonijata. Ovie tri segmenti, vsu{nost, se onie (taka da se izrazam) osnovni grade`ni elementi {to Ristovski gi koristi pri izgradbata na tkivoto na svoeto delo. Se razbira, so nekoi mali, no nezna~itelni za celosnata struktura otstapuvawa, {to moàt, pak, od svoja strana, da se sfatat i kako ornamentika na celosnata struktura na filmot Vo ovoj tekst }e gi razgledu- vam, poedine~no, sekoj od tie elementi, zaradi pogolema preglednost, i zaradi {to po{iroka opfatnost na razmislata okolu ovoj dokumentaren film.

1. Iskaùvawata na dirigentot i na muzi~arite na Filharmonijata, bez razlika kolku se bliski ili dale~ni edno od drugo, celishodno i os- misleno se prikaàni vo svojata su{tost Ne vo smisla samo da se ilustrira zaedni~koto duhovno te`neewe za pozitivnoto, iscelitelsko i huma- no vlijanie na estetskoto vrz ~ove~kiot ìvot i negovoto postoewe vo istosta na tie iskazi, tuku i mnogukratnite na~ini na koi toa vlijanie moè da se ostvari, preku bogatstvoto sred razli~nosta i varijantnosta na istite. Razli~nite ìvotni storii i iskustva, razli~nite li~ni i kolektiv- ni filozofii i sfa}awa, naj~esto se dadeni vo svojata sirova forma na dokument, dokument koj{to shodno na sovremenoto i moderno viduvawe na dokumentarnosta i dokumentaristikata mnogu ~esto e svesen i za sebe samiot; ili, poinaku kaàno, zapi{uva~ot na dokumentot se registrira i sebesi: kamerata ne se trudi da ostane nastrana od dokumentot {to go snima, tuku ~esto i direktno (aktivno) u~estvuva vo negovoto sozdavawe, bez zaludniot napor da se sokrie von vizuelniot zapis {to go zapi{uva. So toa, filmskiot

P. Volnarovski, Dokumentarna simfonika, Kinopis 26(14), s.68-71, 2002 69

03kinopis26-prvcopy.pmd 69 23-02-03, 10:36 dokument dobiva na svojata ìvost i realnost, od edna strana, no ne zabo- rava i na faktot deka toa e, sepak, edna prenesena realnost preku medium. Taka, filmskiot dokument go prevozmognuva suvoto i nisko nivo na ~ista informacija, i posegnuva po povisokite sferi na edna potraga po smislata daleku nad suvata informacija {to ja zapi{uva. Isto taka, vo ovoj film, povtorno vo istata nasoka na semanti~ko i estetsko oblagoroduvawe na prenesenata informacija, tie iskaùvawa-dokumenti se nenametlivo razmesteni vo edna fina struktura preku avtorskata reìserska postapka na Ristovski. Toj, so mnogu ~uvstvo sprema avtenti~nosta na dokumentot, uspeva avtorski da izbalansira pome|u potresnite i tragi~ni storii na onie {to sred diveeweto na vojnite, ili pak sred dol- gite godini na siroma{tija (materijalna, duhovna ili ideolo{ka) ja prona{le svojata vistina i smisla vo davaweto ubavina na drugite i sebesi preku svojata muzika, i leèrno-refleksivnite, duhovitite i/ili komi~ni postapki, stavovi i govorewa vo nekoi od drugite kaùvawa na onie {to ne minuvale niz takvi premreìja vo svojot ìvoten vek, no sepak gi prona{le istata vistina i smisla vo istoto davawe ubavina na sebesi i drugite; Ris- tovski, pri toa balansirawe, ne pa|a vo stapicata ednoto da prete`ne nad drugoto, ili obratno. So toa, Ristov- ski uspeva da ja izvle~e vistinskata poraka, zaedni~kata humana poraka na site onie {to ja iskaùvaat svojata vistina, od edna strana, a da ne ja os- kvernavi, nitu pak da ja pomati avtenti~nosta na dokumentot so svojata intervencija. Taa ostanuva negibnata i pokraj avtorskata intervencija, i duri ni se prikaùva i pojasna na edno vi{o nivo, do koe ne ba{ tolku lesno }e stignevme ako taa intervencija ne postoe{e, i iskaùvawata ni bea dadeni onaka, edno po drugo, mehani~- ki; vo takov slu~aj, sekoe sledno iska- ùvawe prirodno }e go prepokriva{e Raboten fotos prethodnoto, i so toa }e dobiva{e na svoeto zna~ewe, ili pak, obratno: }e se jave{e problemot na prvenstvoto i prioritetite vo odnos na toa koe iska- ùvawe e prvo, a koe posledno, itn. So vakvata avtorska intervencija, zna~i, filmskiot dokument samo dobiva na svojata neutralnost i ~istost.

2. Kadrite i pasaìte od gradovite od koi doa|aat ~lenovite na Fil- harmonijata se, isto taka, mnogu celishodno vmetnati i vtkaeni vo strukturata na filmot. Tie ni najmalku ne stojat samo kako vizuelna ilustracija na filmskata naracija, tuku se nezamenliv integrativen del od nea, {to moè da se vidi so samo malku prodlabo~eno gledawe na tie sekvenci: tie go po- kaùvaat i raskaùvaat kontekstot, povtorno so golemo ~uvstvo osmisleni i izbalansirani vo celoto tkivo na deloto. Dovolno e samo da se spomenat dva elementi {to se prisutni vo sekoe povtoruvawe na ovoj segment od filmskiot dokument, i {to stojat, po moe mislewe, duri kako eden vid pod-segmenti so isklu~itelna semanti~ka funkcija vo vrzuvaweto na zaedni~kata poraka, i vo prikaùvaweto na istosta, i vo sli~nostite i vo razli~nostite Kako prvo toa se kadrite so uli~nite svira~i {to se povtoruvaat vo sekoja od ovie sekvenci i vo sekoj grad poedine~no, i kako vtoro kadrite

70 P. Volnarovski, Dokumentarna simfonika, Kinopis 26(14), s.68-71, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 70 23-02-03, 10:36 so pticite {to se neizbe`no prika`ani i ja imaat funkcijata na vrzno tkivo na naracijata preku nivnoto (navodno) patuvawe od grad vo grad, od mesto vo mesto; i edniot i drugiot pod-segment se vsu{nost, sekvenci {to kako poinaku, ako ne voedno i kako estetski i kako dokumentaren fakt gi vrzu- vaat razli~nite konteksti vo koi zaedni~kata poraka se iska`uva i dokumentira, porakata {to, na krajot na krai{tata, stoi i kako edinstveniot fakt {to go dokumentira ovoj film. A toj fakt e: Vistinata e edna, a formite vo koi taa ni se otkriva se bezbroj!

3. Naj~esto, sekoj dokument e samo u{te eden mal prilog kon na{eto pribliùvawe kon vistinata. Ova vaì za sekoj vid dokument, pa i za filmskiot. Sovremenata dokumentaristika toa go znae i uvaùva, pa i ovoj film na Ristovski ne e isklu~ok od toj sovremen mentalitet na spoznavaweto na vistinata preku nejzinite bezbrojni formi, spoznavaj}i ja poleka, no sigurno i neodminlivo, stremej}i se kon nea samata, kon nejzinata najdlaboka su{- tina Tokmu toa moè da se sogleda preku tretiot segment vo tkivoto na negoviot film: Kadrite od probite i nastapot na Filharmonijata se tokmu najbitni- ot element vo iskaùvaweto na zaedni~kiot dokument na site onie {to zastanaa pred publikata so svoite instrumenti, kako i pred (ve}e standardno) odli~nata kamera na Vladimir Samoilovski, za da ja kaàt i pokaàt svojata vistina. Bidej}i povtorno neslu~ajno preku osmislenoto pri- kaùvawe na dokumentarniot fakt, i za razlika od prethodnite dva elementi ne so povtoruvawe, tuku so sukcesiven razvoj na dejstvoto, ovoj segment (i faktografski i simboli~- ki) go pokaùva patot na ostvaruvawe- to na vistinata, preku s# pogolemata sinhroniziranost na zaedni~kiot napor: od prvi~nite kadri na haoti~- Raboten fotos nosta i nesinhroniziranosta na muzi- ~arite, od sekvenca vo sekvenca, so sekoe povtorno navra}awe na avtorot kon ovoj segment, se gradi kosmosot na Betovenovata Oda na radosta, kako {to i filmskiot dokument, preku sli~- nostite i razli~nostite, preku tragikata i komi~nosta, naizmeni~no, no so ista vistinitost i teìna, go gradat dokumentot za vistinata; onaa vistina {to, na krajot, kako i Betovenovata Devetta simfonija vo zavr{nite kadri od filmot na Ristovski, }e n# pogodi so seta svoja sila i duhovna svetlina I zatoa, moram da se povtoram na krajot od ovoj tekst: za na{a zaedni~ka sre}a, mnogu se izlaàv vo moite o~ekuvawa vo odnos na ovoj film, i sega sum radosen {to ovoj tekst, so seta sloboda i odgovornost, moèv da go naslovam onaka kako {to i najmnogu mu prilega na ovoj film kako sintagma {to stoi i kako najadekvaten, i kako najkus moèn opis na ovoj film: edna dokumentarna simfonika.q

P. Volnarovski, Dokumentarna simfonika, Kinopis 26(14), s.68-71, 2002 71

03kinopis26-prvcopy.pmd 71 23-02-03, 10:36 Od snimaweto na filmot SUDIJATA

03kinopis26-prvcopy.pmd 72 23-02-03, 10:36 MAKEDONSKIOT FILM DENES

GEORGI VASILEVSKI UDK 791.43(497.7)(047.53)

Kinopis 26(14), s.73-76, 2002

FILMOT SUDIJATA KAKO POVOD

(RAZGOVOR SO @ANETA VANGELI) K inopis: Dali mo`ete poodblisku da go odredite esteti~kiot princip spored koj e strukturirana prikaznata na Va{iot film?

@aneta Vangeli: Nekolku esteti~ki principi se inkorporirani vo strukturata na SUDIJATA, pred sé onie na konceptualnata umetnost i praktika, kade {to konceptot go ima tukure~i apsolutniot prioritet, potoa pop-ar- tovskata estetika, koja e zaslu`na za anga`iraweto na nad 90 li~nosti od

@aneta Vangeli

03kinopis26-prvcopy.pmd 73 23-02-03, 10:36 kata), koi gradat eden parale- @.V.: Re~isi, no za sre}a, ne len, sinhroniski svet so onoj site. Angelot pokaùva napol- na fikcijata i koi konstantno na superiornost vo odnos na sozdavaat kontakt so global- nego, nekolkumina od glavnite nite dvièwa. protagonisti (na primer, re- Za estetskata postapka pri ìserot, inspektorot) poka- praveweto na ovoj film klu~- ùvaat svest za otpor i mo} za na uloga ima ready-made prin- dekonstrukcija na zloto i, se razbira, tuka e seprisutniot Kreator, koj e nevidliv i ne- poimliv za intelektot i koj ima beskrajna milost i trpe- nie za site ostrasteni. Nego- va cel ne e da kazni i uni{ti, tuku da preobrazi. Me|utoa, koga }e se pogledne golemiot broj protagonisti {to defiliraat niz filmot, site tie, osven gorespomena- tite, gi pretstavuvaat raznite aspekti na ~ovekovoto ego, koe e personificirano i proici- rano vo super-komprimirana- ta li~nost na Satanata. Sata- nata e proekcija na ~ovekovi- ot devijanten um, no na para- andergraundot i umetni~ko- doksalen na~in toj samiot se- intelektualnata scena, od koi besi se dekonstruira, kako na nekoi i direktno nastapuvaat primer vo edna od klu~nite vo svoite realni ulogi, potoa sceni vo filmot, t.e. vo raz- na Realkunst-estetikata, koja e govorot na Satanata so pretse- zna~ajna po toa {to dozvolu- datelot. va vgraduvawe na realni "am- bienti" ili scenografii vo K.: Dali politizacijata na nov kontekst, t.e. dejstvuva na cipot, ~ij tatko e Marsel odlukite {to gi nosat liko- poleto na re-kontekstualiza- Di{an. Ovoj princip e, pred vite i dejstvijata, za koi tie cija na sekojdnevni, trivijal- s#, poznat vo svetot na likov- se opredeluvaat, ja predizvi- ni vrednosti. Ulogata na per- nata umetnost, osobeno vo u- kuvaat nivnata dezintegraci- formans-artot se prepoznava potrebata i re-ozna~uvaweto ja kako individui ili, napro- osobeno vo osmisluvaweto na na objektot. Vo slu~ajot, ovoj tiv, taa gi upatuva na nekoja ritualite, kade {to glavni princip e pro{iren i na nivo nivna nova personalizacija? protagonisti bea perfor- na nastani i na nivo na li~- mans-umetnici. nosti. Najsmelite teoreti~a- @.V.: Bidej}i politikata dej- Vo ovoj proekt e evidentna mori na postmodernata, tokmu stvuva glavno kako marketing- jata li~na fascinacija od poradi ovoj presvrt vo isto- agencija na samata mo} i toa postmodernata praktika na rijata na umetnosta, za tatko so site atributi na edna tak- citirawe, {to se odrazuva na postmodernata go smetaat va agencija: penetrantnost, preku upotrebata na brojni, M.Di{an. populizam, kreirawe nov vo- kratki inserti od dokumen- kabular i neologizmi, nejzino tarni snimki dobieni od ar- K.: Dali dobro ja sfativ po- masivno generirawe i distri- hivata na Makedonskata tele- rakata deka vo univerzumot buirawe niz mediumite, i bi- vizija (postapkata na citira- na Sudijata site negovi ìte- dej}i kolektivnata svest ne e we e sekoga{ ozna~ena preku li se istovremeno i sojuznici na zavidno nivo, da, tie poli- monitorskiot efekt na sli- na Satanata i negovi `rtvi? ti~ki odluki {to gi nosat li-

74 G. Vasilevski, Filmot Sudijata kako povod, Kinopis 26(14), s.73-76, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 74 23-02-03, 10:36 kovite gi vodi kon dezintegra- vr{en ~ovek vo apsolutna K.: Dali i konceptot film vo cija, za{to se raboti za odlu- smisla na zborot toa e re~isi film go odbravte kako za{- ki {to se povolni samo za nevozmo`no. No, naglasuvam, tita od agresivnosta na gole- edna (vo filmot - fiktivna) se raboti samo za obid da se mite monolitni idei, od spo- elita. Taa elita ima svoja hi- stori toa, da se dobliì do meni~kata faktura na likovi- erarhija, i onie {to se na po- idealot. te, ~ija epska privle~nost os- visok stepen imaat moralno Vo filmot implicitno celo tana da ìvee edinstveno vo pravo da gi mamat onie na po- vreme, na krajot duri i eks- nostalgijata? niskite stepeni. Doa|a do ed- plicitno, e prisuten apofa- na kvazipersonalizacija, koja ti~kiot princip prezemen od @.V.: Najprekrasnoto sozna- napolno se oddale~ila od ne- isihasti~kata filozofija, nie vo momentov koga me pra- govata, ~ovekovata prvoobraz- koj se bazira vrz pribliùva- {uvate e deka najgolemite nost. Ovoj film e posveten weto do poimot Bog preku ona idei se sodràni i vo najma- tokmu na diferencijacijata {to toj ne e. Ovaa t.n. "nega- loto, neuglednoto. To~no e, seme|u ~ovekovata vistinska tivna teologija" e temel na pak, od druga strana, Va{eto li~nost i oddale~uvaweto od distancata generalno i taa sogleduvawe deka konceptot nea i zatoa pove}e ima kons- slobodno moè da se nare~e film vo film pretstavuva tataciski karakter, otkolku sovr{ena: taa se distancira povtorno mo`nost za distan- didakti~ki ili ne{to sli~no. od sekakvo sudewe i posvetu- cirawe od pretenciozni, am- va maksimum vnimanie na dif- biciozni, megalomanski kon- K.: Vie mo{ne decidno se dis- erencijacijata. Izborot, po cepti, koi moèbi sekoj umet- tancirate od moralnite ko- s#, e sloboden. nik saka da gi ostvari eden deksi i proklamiranite idei den. Jas se odlu~iv za ovaa na likovite, ~ii kroki por- krajno avtoreferencijalna treti postojano ja menuvaat i postapka, prvo, za{to mislam samata mozai~na struktura na deka koj bilo umetnik bi tre- filmot. Dali ironijata e toj balo da govori samo za ona impuls {to ja odrùva distan- {to go ima iskuseno i po~uv- cata od koja ne begale ni fil- stvuvano. Sekoj recipient, bez maxii so reputacija na film- ogled na svojata edukacija i ski klasici? iskustvo, ima vgradeno nepog- re{livo ~uvstvo za stepenot @.V.: Vo sekoj slu~aj. Ironi- na avtenti~nost na koe bilo jata, koga ne oscilira do ek- umetni~ko delo, ili delo po stremot na malicioznosta i sebe. Vtoro, pregolema be{e koga ja za~uvuva merkata da ne privle~nosta na idejata da se prezira, e odli~en na~in da kaè ne{to i za praveweto na se odrì posakuvanata dis- niskobuxetniot film, koj e tanca kon nekoi, spored sop- prili~no vozbudliv sam po stveniot vrednosen sistem, sebe. I treto, }e go citiram somnitelni kategorii. SUDI- likot Volfgang Kraft (koj go JATA funkcionira kako meta- igra Peter Rau), koj pri krajot fora za Ne~estiviot, koj se na filmot komentira: "...u- osmeluva da sudi, iako toj dar metni~koto delo e, vsu{nost, ne mu e daden nitu nemu, nitu epistemolo{ka metafora... na koe bilo ~ove~ko su{tes- Toa go pokaùva celokupnoto tvo, pa duri ni na angelite. znaewe na eden umetnik vo Reìserot vo filmot, Vlad odredeno vreme, a istovreme- Friborg, se obiduva da napra- no i negovata ignorancija...". vi negov portret bez samiot So drugi zborovi, podobro e toj da sudi. Se razbira, nesu- vo odnos na metafizi~kite deweto e sekoga{ analogno na pra{awa da se ostane skromen stepenot na osvestenosta na i svesen za svoeto mesto kako li~nosta, i toa za eden neso- ~ovek, znaej}i go goreiskaà-

G. Vasilevski, Filmot Sudijata kako povod, Kinopis 26(14), s.73-76, 2002 75

03kinopis26-prvcopy.pmd 75 23-02-03, 10:36 noto. Samosvesta e generator interesno, tie funkcioniraat gleda~i i na mediumite, koi ja i na hrabrost i na samokriti~- sinhrono. Me|u drugoto, moè sledea festivalskata progra- nost, istovremeno. da se kaè deka SUDIJATA e ma? film i za sinhronicitetot. K.: Vo mojata vizura na vozbud- @.V.: Koordinatorot na sek- liviot svet na filmot SUDI- K.: Da go iskoristime ovoj cijata Novi teritorii vo Ve- JATA, jas gi obediniv vo eden povod i da ~ueme ne{to i za necija, Serafino Muri, ovoj metafizi~ki poligon silata odisejata na Va{iot film po film go opi{a kako eden od na fantazijata, silata na so- festivalite vo Venecija i najeksperimentalnite i naj- not i silata na realnosta. Tie Solun. Kako pristigna toj ne inovativnite na festivalot. si protivre~at edna na druga, samo do programite na ovie Mediumite imaa razli~ni vi- se borat za prevlast, no seko- presti`ni festivalski smot- duvawa, od premnogu komplek- ja eventualna pobeda na edna ri, fakt {to ni izgleda sose- sen i teòk za sledewe, do od zavojuvanite sili bi ja ma priroden, tuku i na film- vozbudliv, no zaedni~ka be{e zbri{ala od koren vizijata skite platna, me|u festival- percepcijata na mediumite i {to, nasproti site te{kotii skite gleda~i? publikata vo odnos na tehni~- na koi bevte izloèni dodeka kata obrabotka na filmot, kogo rabotevte filmot, na na{a @.V.: [to se odnesuva do ja ja ocenija mnogu pozitivno, sre}a uspea da se rodi. filmskiot festival vo Vene- pa duri i so izvesno iznenadu- cija, filmot be{e selektiran vawe koga doznaa deka celo- @.V.: Moè da se kaè deka, otkako prethodno isprativ kupnata postprodukcija e re- vo ogromna mera, motor za ova, edna VHS kopija do festiva- alizirana vo Skopje. Edno od a i za drugi dela, e interesot lot, zna~i na eden sosem ed- pra{awata {to me izraduva za percepcijata na ~ovekot. nostaven i voobi~aen na~in. be{e - dali vo filmot ima ne- Tokmu tie sili, koi navidum Filmot be{e selektiran vo profesionalni akteri. Neol- si protivre~at, vsu{nost, se sekcijata Novi teritorii, ogizmot postmoderen film - sinhroniski dimenzii niz koi vo koja pokraj filmovi na noar be{e eden od komenta- moè, ako saka, da se dviì i 35 mm i 16 mm se proèktiraat rite na eden gr~ki reìser... recipientot niz filmot i koj filmovi na DVD i Betakam SP, Vo Venecija zapoznav eden bilo od nas vo ovoj moment niz koi imaat naglaseno eksperi- distributer na eksperimen- ovie napolno realno postoe~- mentalen i inovativen karak- talni filmovi, koj vo svojata ki dimenzii. Povtorno stapu- ter. SUDIJATA vleze, isto ta- programa gi distribuira, me|u va vo sila avtoreferencijal- ka, i vo selekcijata na filmo- drugite, filmovite na Xonas nosta, koga se vo pra{awe so- vi od ovoj festival, koja ja Mekas, Sten Brekix, Endi Vor- not i fantazijata, za{to vo napravi direktorot na festi- hol, Nam Xun Paik, antologija filmot postojat konkretni valot Moric de Hadeln, a koja na Fluksus-filmovi itn. Toj citati od li~nite iskustva; be{e prikaàna vo Rim i Mi- me pokani da selektiram eks- no taa (avtoreferencijalnos- lano neposredno po zavr{uva- perimentalni filmovi i vi- ta) se nivelira i se pretopu- weto na 59. Mostra. dea na makedonski avtori i va vo univerzalnoto, koga }e Od Solunskiot me|unaroden taa proekcija }e se slu~i se sogleda faktot deka sekoja filmski festival dobiv poslednata nedela vo Pariz, na- psiha e isto strukturirana i kana za u~estvo. Taa pokana be- re~ena "Skopje Rising". So dru- funkcionira preku identi~ni {e, vo golema mera, iznenadu- gi zborovi, dojde do kontakti znaci i simboli, mnogu dlabo- va~ka, za{to propoziciite na {to pokaàa konkreten inte- ko akumulirani vo oblik na festivalot dozvoluvaat pri- res za celokupnata makedons- arhetipovi. kaùvawe na filmovi isklu- ka eksperimentalna i inova- [to se odnesuva do percepci- ~ivo na filmska lenta. Za tivna scena, {to osobeno me jata, taa so tehnolo{kata re- ovoj film tie, sepak, napravi- raduva, za{to za nea i taka volucija se menuva samorazbi- ja isklu~ok. premalku se znae.q ra~ki; so oduhovuvaweto na ~ovekot taa konstantno prido- K.: Kakvi bea reakciite i ko- biva novi sloevi, i {to e naj- mentarite na festivalskite

76 G. Vasilevski, Filmot Sudijata kako povod, Kinopis 26(14), s.73-76, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 76 23-02-03, 10:36 PRETRAGI

@ARKO KUJUNXISKI 821.112.2-31:791.43(73)

UDK 791.43(73):821.112.2-31 Kinopis 26(14), s.77-83, 2002

DA SE UBIE ILI DA SE SAMOUBIE?

KOMPARATIVNI SOGLEDUVAWA NA RELACIJA: STRADANIJATA NA MLADIOT VERTER (JOHAN VOLFGANG GETE) I RODENI UBIJCI (TEKST: K. TARANTINO; RE@IJA: OLIVERk STOUN) nigata na Sturm-und-Drang-ovecot Gete, Stradani- jata na mladiot Verter, i filmot na Oliver Stoun, RODENI UBIJCI, sigurno ne gi spojuva vremeto od koe proizleguvaat. Geteoviot Verter se pojavuva vo 1774 g., a RODENI UBIJCI 220 godini podocna, pred nepolna decenija, vo ve}e dale~nata 1994. Niv sigurno ne gi povrzuva ni tipot na diskursot (edniot se koristi so jazikot, drugiot so filmskiot kadar) nitu, pak, ima nekoe (poo~igledno) genealo{ko sovpa|awe. Dali toa zna~i deka postavuvaweto na ovie dve dela vo komparativno-kontrastiven red pretstavuva u{te eden pretenciozen manirizam na komparatistikata? Baraj}i go sli~noto i razli~noto i imaj}i predvid deka i razli~nosta e sli~nost, }e se obideme odgovorot na postavenoto pra{awe da go postavime negativno. Stradanijata na mladiot Verter e pi{uvana vo oblik na roman vo pisma, vo dva dela, i raskaùva sekvenca od edna i pol godina (posledna) od ìvotot na Verter. Toj e mlad ~ovek, koj te{ko se pomiruva so normite na odnesuvawe vo op{testvoto. Verter pravi napori da se odnesuva kako {to mu naloùvaat ~uvstvata. Doa|a vo nova sredina, se zapoznava so Lota, se vqubuva vo nea, no doznava deka taa e svr{ena za druga li~nost, Albert. Zatoa toj zaminuva, odi vo drug grad, no i tamu ne moè da se prisposobi, se vra}a kaj Lota, koja ve}e e omaèna. Postojano vo sudir so okolinata, ne moèj}i da ja preboli nerealiziranata qubov, Verter se samoubiva. Od ovaa trivijalna gra|a Gete sozdava eden od najpotresnite i najzna~ajnite qubovni romani vo svetskata knièvnost, no ovde potresnosta ne e samo imanentna karakteris- tika, tuku i opa{ka na celiot vontekstoven kalambur okolu recipirawe na tekstot po negovoto objavuvawe. RODENI UBIJCI e dvo~asoven film za Miki i Malori Noks. Filmot neformalno e podelen na dve celini. Prviot del gi opfa}a trite nedeli vo

03kinopis26-prvcopy.pmd 77 23-02-03, 10:36 koi Miki i Malori ubivaat 52 `rtvi: tie se sre}avaat sosema slu~ajno Miki, koj raboti kako raznesuva~, vleguva so vre}a govedsko meso vo domot na Malori i se vqubuva vo nea na prv pogled. Malori ìvee so tatkoto {to seksualno ja zloupotrebuva, majkata {to cel ìvot go premol~uva toa i malo- letniot brat. Miki odi vo zatvor poradi kra`ba na avtomobili, no uspeva da pobegne, doa|a vo domot na Malori, gi ubivaat nejzinite roditeli, se ven~avaat i vo svojata patuva~ka odiseja, vo serija ubivaj}i pedesetina pol- icajci i drugi nedol`ni gra|ani, stasuvaat kone~no zad re{etki. Vtoriot del se slu~uva vo tekot na eden den, edna godina po nivnoto zatvorawe. So pomo{ na eden novinar, koj snima emisii za najgolemite zlostornici na dene{nicata, uspevaat da izbegaat od zatvor, a so negovoto ritualno ubistvo da se iskupat od s# {to storile i da prodolàt so eden obi~en semeen ìvot kako roditeli na ko{nica deca. Ako ovaa rekonstrukcija na prikaznata na Kventin Tarantino, Stoun ja filmuva{e bez nemu svojstveniot sarka- zam, sogoluvawe na op{testveni pojavi i nivno ismevawe so parodirawe, taa sigurno ne }e be{e ni{to pove}e od u{te eden lo{ holivudski film. Vaka, ovoj bizaren sklop od nastani e ne{to pove}e od toa. Stoun n# zaveduva da pomislime deka toj pravi komedija, za{to kako {to veli i Mihail Bahtin: smeata ja uni{tuva sekoja distanca. S# {to e blisko e sme{no. Smeata go voveduva predmetot vo zonata na kontakt kade {to moè neposredno da se dopre od site strani, da se prevrti, ras~leni, sogoli, eksperimentira. Smea- ta gi rastrgnuva stravot i pietetot. Predmetot se razbiva, razgoluva: goliot predmet e sme{en1.

IGRA SO FORMATA

Gete ne bil re{en kakov oblik da $ dade na istorijata na Verter, ili kako {to nekoi istraùva~i potenciraat negovata li~na istorija vo odnosot so [arlota Buf. Vo po~etokot smetal deka toa treba da bide drama, no po~uvstvuval deka takvata tema vo svojot lirski ton i vo svoeto neposredno doìvuvawe na prirodata ne bi dozvolila da se opfati kako dramski opus, pa toj se opredeluva za oblik na roman vo pisma, koj blagodarenie na Ri- ~ardson i Ruso bil tolku popularen, a kaj koj sepak postoela mo`nost i za dramski razvoj. RODENI UBIJCI e proekt raboten vo postmodernisti~ki duh, koj igra so formata na filmskiot materijal. Stoun go snimil svojot proekt u{te poradikalno igraj}i na zadadenata tema. Stilski toj napravil eden filmski pazar, kombiniraj}i kolor so crno-bela tehnika, film so video, 35 mm lenta so Super 8, sitkom stil i animirani sekvenci, fikcija i novinarski vesti2. RODENI UBIJCI ànrovski istovremeno e on the road film, no i kriminalisti~ka drama, pa i komedija, ne zakostenuvaj}i se vo nitu edna od ovie odrednici. Specifi~niot oblik na dvete dela nudi razni mo`nosti na vodewe na naracijata, no i na interpretacijata.

EROS I TANATOS

Qubovta go pravi ~ovekot potreben na ovoj svet. Verter, Stradani- jata na mladiot Verter, 60 str. Znae{ {to moè da go ubie |avolot? Qubovta. Majk, RODENI UBIJ- CI. Qubovta i smrtta, tie dva ili, kaàno posmelo toj eden kompila- tiven fenomen, se ve~na tema na knièvno-umetni~kite toposi: i so pravo obete komponenti na ovaa tema gi zasegaat t.n. grani~ni situacii. Po~nuvaj}i

78 @.Kujunxiski, Da se ubie ili Kinopis 26(14), s.77-83, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 78 23-02-03, 10:36 od romanti~arite, korelativnata vrska pome|u Erosot i Tanatosot stanuva konstanta3. I dodeka Verter poradi situacijata na nedozvolena, odnosno nevozmo`na qubov zavr{uva so samoubistvo (naru{ena stabilnost vo relacijata A kon B), Miki i Malori i nivnata silna me|usebna qubovna fiksacija (nor- malni odnosi na A kon B) stignuvaat do pregolema agresivnost kon svetot okolu niv ({to zna~i gubewe na ramnoteàta vo odnosite na A i B kon V, t.e. drugite, kolektivot, op{testvoto). Kako {to veli i Sabato: Qubovta kopnee po apsolutot i poradi taa pri~ina, site golemi qubovi se tragi~ni i tie na nekoj na~in zavr{uvaat so smrt. Va`no za natamo{nata analiza e da se napomne deka Verter e raskaàn vo prvo lice (osven mistifikacijata: Od izdava~ot do ~itatelot), zna~i preìveanoto go prifa}ame kako li~en govor, kako psiholo{ki opservacii. Solar objasnuva: Dejstvieto, likot i prostorot mora da bidat prisutni vo sekoe epsko delo, no sekoga{ eden od tie tri elementi dominira. Romanot moè da bide sozdaden taka {to eden lik, nekoj nastan ili nekoj relativno ome|en prostor povrzuva s# {to se slu~uva vo romanot, davaj}i mu ja nu`nata koherencija. Servantesoviot Don Kihot, Geteoviot Verter, kako {to e vidlivo od samite naslovi, imaat vo sredi{teto eden lik, koj gi povrzuva site nastani, opisi i site ostanati likovi, site digresii, epizodi i objasnuvawa4. Vo RODENI UBIJCI, pak, prikaznite na Miki i Malori se razvivaat paralelno i vo treto lice, {to e nu`no za filmskata kamera, osven koga toa ne e obeleàno so specifi~en rakurs koga eden od dvajcata zboruva so kamerata, i pritoa Stoun ja koristi crno-belata tehnika. Naslovot direktno upatuva na Miki i Malori, no filmot kako poraka prenesuva deka nikoj ne e nevin, deka site bo`ji ~eda ubivaat vo nekoja forma. Ako go analizirame odnosot na Eros i Tanatos vo slu~ajot Miki i Malori, treba da se istakne specifi~nata dimenzija. Ironijata vo fil- muvaweto mu ovozmoùva na Stoun da gi menuva zakostenetite paradigmi, taka {to bezrezervnata qubov Erosot ovde ne rezultira so tragi~en kraj za glavnite akteri, tuku za site naokolu. Od onie {to }e gi vidime na platnoto, retko koj }e izvle~e ìva glava, {to fenomenot qubov-smrt go pravi bizaren i radikalno fatalen. Verterovata odluka za samoubistvo ne e nu`na, ne e to~no deka Verter nemal izbor. Samiot toj vo svoite pisma zapi{uva u{te nekolku slu~ai so posledici od neostvarena qubov eden zavr{uva so zlostorstvo/ubistvo, drugi dva slu~ai so samoubistvo. Li~na odluka na Verter e {to go izbira vtoroto, a Miki i Malori prvoto. Verter stanuva samoubiec, a Miki i Malori ubijci. Dali trojcata go pravat toa vo imeto na qubovta? I, ako e navistina taka, kolku gi opravduva toa? Dodeka pla~nosta, sentimentalnosta vo Verter e na prv plan, vo RO- DENI UBIJCI preovladuvaat nasilstvoto i devijaciite. Sekoga{ koga Ver- ter }e bide nadraznet od okolinata zavr{uva vo solzi, a koga Miki i Malori }e bidat isprovocirani, drugite zavr{uvaat so smrt. Bi rekle: sekoga{ koga Verter pla~e, Miki i Malori ubivaat. Zatoa, ako kaème deka Verter e mazohist, toga{ ne moème da ne iz- javime deka Miki i Malori se sadisti. No, dali toa ja ukinuva mo`nosta Verter da stane masoven ubiec, a Miki i Malori samoubijci? Vo vtoriot slu~aj, opcijata samoubistvo ne e direktno vnesena vo igra, toa e edna forma na zavr{uvawe na ìvotot, ve}e izìveana, nadminata vo kontekst na 90- tite godini na 20 vek, koja osobeno bi mu pre~ela na Stoun vo realizacijata na svoeto delo. înot na samoubistvo tuka se preobrazuva vo obezglavena i neracionalna frlenost vo veriga od afektivni i nepresmetani postapki,

@.Kujunxiski, Da se ubie ili Kinopis 26(14), s.77-83, 2002 79

03kinopis26-prvcopy.pmd 79 23-02-03, 10:36 koi gi vodat likovite vo s# pogolemi problemi, vo pogolema zadolènost nasproti zakonite, {to zna~i deka samite si ja prepi{uvaat smrtnata presuda, a so toa (ne)svesno i (in)direktno go potpi{uvaat i sopstvenoto (samo)ubistvo. Frojdizmot vo obete dela postaveni na analiza e ekspliciten. Ver- ter, iako nastanuva pred psihoanaliti~kata teorija, sigurno moè da bide podloèn na edna takva analiza. Stoun t.e. Tarantino ne moàt a da ne bidat svesni za naslednosta na vinata, za bitnosta na detstvoto za idniot ìvot. Neslu~ajno Stoun go pretstavuva tatkoto na Miki preku scenata kako toj se zastreluva pred negovi o~i dodeka e s# u{te dete. Neslu~ajno Malori mora da odi vo bawata sekoja ve~er za da spie so tatkoto I Verter, kako i Miki i Malori, se sudira so potisnatite frustracii, so golemata energija {to ja poseduva vo sebe. Verter se obiduva da ja smiri oddavaj}i se na eden duhoven axilak, romanti~arski, a toa e patot kon rodniot kraj. Bidej}i toa ne go smiruva, kaj Verter se javuva idejata za odewe vo vojna: toa e eden neuspe{en obid da ja razbudi strasta za smrt vo sebe. Sepak, sfateno i metafori~no, lu|eto od ra|awe se podgotveni da bidat ili ubijci ili samoubijci. Verter ne e roden ubiec, tuku roden samoubiec. Miki i Malori, pak, svojot pat niz pustinite na Teksas go natopuvaat vo krvta na pedesetina lu|e, za da dojdat najprvo do soo~uvawe so |avolot vo kolibata na Indijanecot (u{te eden romanti~arski rekvizit), a potoa i do soo~uvawe so smrtta kasnuvaweto od zmijata. Kaj Miki i Malori nema nekoja presmetana pri~ina zo{to se frlaat sebesi od zlostorstvo vo zlostorstvo bez grià na sovesta. Kaj Vertera posil- no se borat presmetlivosta racionalniot duh i afektivnosta ~uvstvata. Verter i samiot se protivi na razumnite velej}i: Site izvonredni lu|e {to ostvarile ne{to golemo i ne{to navidum nevozmo`no od pamtiveka gi proglasuvale za pijanici i ludaci (Verter, str. 56). Ako patetikata ja prifatime kako dominantno izrazno sredstvo na Gete, toga{ satirata sigurno }e bide osnovniot stolb na RODENI UBIJCI. Toa e i osnovnata i klu~na razlika vo pristapite na obata avtori. Edniot e veren na sentimentalizmot, a drugiot na sovremeniot vek, kade {to ironijata se ma~ka na leb kako pa{teta. Denes e o~igledno deka na patetikata se gleda od distanca, kako na edna ve}e istro{ena forma. Miki neslu~ajno }e kaè vo edna scena od filmot: Zar nikoj vo Holivud ve}e ne im veruva na bakneìte?.

PRIRODA CIVILIZACIJA

Ona {to me drazni najmnogu, toa se fatalnite gra|anski odnosi Verter, Stradanijata na mladiot Verter, str.77 Koj e nevin? Site bo`ji ~eda ubivaat vo nekoja forma. Vo {umata edni ìvotni ubivaat drugi. A nie gi ubivame site ìvotni i {umata, pa toa go narekuvame industrija, a ne ubistvo Miki, RODENI UBIJCI. Bitno za na{ata analiza e i toa {to obete dela koi{to se vo fokusot na interes proizleguvaat, odrazuvaat, ili najednostavno pripa|aat na daden op{testven kontekst. Na ova mesto moè da ja spomneme sociolo{kata {kola na Lisjen Goldman, koja pomiruvaj}i gi biografsko-pozitivisti~koto nasledstvo i formalno-lingvisti~kite tekovi na novoto vreme, razrabotuva takov metodolo{ki instrumentarium {to deloto go pribliùva do op{testvenite i istoriskite dvièwa na edno (kapitalisti~ko) vreme ili edna (kapitalisti~ka) sredina. Ne navleguvaj}i podlaboko vo teorijata na {kolata, }e spomeneme deka toj gi temeli analizite tokmu vrz delata na eden Gete, potoa Servantes, Malro, Prust, Xojs, Kafka, Rob-Grie, pri {to }e zaklu~i

80 @.Kujunxiski, Da se ubie ili Kinopis 26(14), s.77-83, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 80 23-02-03, 10:36 deka vo razvojot na romanot postoi homologija so razvojnite fazi na kapitalisti~kiot sistem na proizvodstvo5. Moè li toa da se kaè za eden roman {to se davi vo svojata indivi- dualnost, patetika i sentimentalnost, roman {to izrasna vo celo dvièwe verterizam kako manija, kako bolest na svoeto vreme, roman {to dopre duri do Kinezite, koi trognati od tragi~nata sudbina go crtaa Vertera i na svojot porcelan? Napolno e taka, za{to Verter ne e samo razo~aran qubovnik, Stradanijata na mladiot Verter ne e samo quboven roman, verterizmot ne zna~i samo qubovni stradanija. Osnovnata te{kotija so koja se sudira Ver- ter e neusoglasenosta so svetot, iskrenosta i ~uvstvata vo me|u~ove~kite odnosi na Verteroviot senzibilen lik. Verter e ogor~en od nazadnite konvencii na sovremenoto op{testvo {to go ko~i slobodniot razvoj na li~nosta. Bolnata neharmonija me|u ideite i vistinskata situacija e pri~ina za tragikata na Verter. Toj ne moè da ìvee vo tesna, nazadna sredina. Istiot sudir go nao|ame i vo RODENI UBIJCI. Dodeka Gete preku tragi~nata qubov slika buntovnik protiv sistemot, Stoun otpadnicite od op{testvoto gi pravi nositeli na intenzivnoto ~uvstvo na qubovta. Stanu- va zbor za planovi: Stoun go potencira nemoralot na op{testvoto, Gete ja potencira qubovnata prikazna, {to ne zna~i deka Stoun ne znae da bide pateti~en (na~inot na koj Miki i Malori ja manifestiraat qubovta), nitu, pak, deka Gete e nezainteresiran za svojata stvarnost. Miki i Malori istovremeno se nus-proizvod na degeneriranoto op- {testvo, tipi~ni pretstavnici no i travestirani borci protiv nego. Sepak, tie za prose~nite gra|ani se mnogu pomalku zakana, otkolku `rtvi, pa i idoli, imitabilni li~nosti. Kako {to Verter stanuva svoevidna legenda romanot predizvikuva serija samoubistva niz Evropa, taka i Miki i Malori stanuvaat novite idoli ne samo niz SAD tuku i niz cel svet. Stoun gi snima fanovite na dvajcata manijaci od Tokio do London. Vo edna scena od filmot, ispitanici vo London }e kaàt: Miki i Malori se nadovrzuvaat na cela redica amerikanski idoli: Elvis Prisli, Xek Keruak, Xems Din, Xek Nikol- son i Xim Morison. Samo }e istaknam deka ~etvorica od pette spomenati li~nosti se ve}e mrtvi, umrele relativno mladi, a nivnata smrt se slu~ila ili pod nerazjasneti okolnosti ili so samoubistvo. Vo prosek, tie go zavr{ile ìvotot na 35-godi{na vozrast! Verter mnogu pove}e go anticipira ona {to }e se slu~i podocna i na istoriski i na knièven plan razo~aranosta, bolesta na vekot, nema- ta buntovnost RODENI UBIJCI, pak, pretstavuva satira na sega{nosta, taa si poigruva so diskursite na patetikata, go karnevalizira Tanatosot. Stoun e mnogu poradikalen vo ironijata toj gi presvrtuva vrednostite vo op- {testvoto. Ako vo Verter ednostavno go vidovme sudirot priroda-civilizacija, racionalizam-sentimentalizam, za Stoun nema vistinski vrednosti osven qubovta, pa so nea i prirodata, misticizmot, {to istovremeno e romanti~arska tendencija, no karakteristi~na i za bitovata filozofija na Keruak, komu Stoun mu oddava po~it kako {to toa go pravi Gete stavaj}i go Osijan vo racete na Vertera, koj }e izjavi duri deka Osijan mu e podrag od Homer. Nema kaj Stoun zdravo op{testvo, site se ludi i `rtvite i ubijcite, pa i samite ubijci bile `rtvi pred da stanat ubijci. Miki i Malori se oddeluvaat od op{testvoto, od onaa publika koja{to, kako {to veli eden filmski kriti~ar, pove}e e zainteresirana za kriminalot i skandalite otkolku za ne{to drugo politika, umetnost, sport. Miki i Malori se oddeluvaat od drugite po toa {to se sposobni da sakaat, i toa so naglasena eksplicit- nost vo nekoi sceni (kako onaa koga Miki e lut zo{to Malori go izvadila ven~alniot prsten od rakata).

@.Kujunxiski, Da se ubie ili Kinopis 26(14), s.77-83, 2002 81

03kinopis26-prvcopy.pmd 81 23-02-03, 10:36 Filmot ne e fokusiran samo na ubistvata, tuku mnogu pove}e na toa kako mediumite ja egzaltiraat temata i kako ja zaveduvaat publikata so la`ni vrednosti. Vo periodot na nivnata agresija, tie stanuvaat najpoznatite lu|e vo Amerika, a mediumite poluduvaat. Se formiraat fan-klubovi vo ~est na Miki i Malori, se pe~atat maici so nivnite likovi Eden tinejxer pred TV- kamerite }e kaè: Masovnite ubistva se lo{i, no ako bev masoven ubiec, sigurno }e bev kako Miki i Malori!. Drug takov primer e momentot koga Miki i Malori }e bidat vo zatvor, a devojki }e protestiraat niz Amerika so natpisi: Ubij me, Miki!. Koga zboruvame za odnosot priroda-civilizacija, mora da se kaè deka Verter e eden vid buntovnik protiv pravilata na op{testvenite konvencii, protiv seto ona {to ja pridu{uva prirodata. Taa strast sprema prirodata go doveduva do ona {to moè da se smeta za klu~na odlika na ovaa li~nost nesnao|aweto vo svetot, nemo`nosta za prakti~en ìvot. Du{evnite raspolo`bi organski izrasnuvaat od prirodata i celoto dejstvie na romanot se razviva so razvojot na prirodata: dejstvieto cveta vo maj kako i qubovta, bujno e vo letoto kako qubovta vo romanot, a so zimata se pribliùva do katastrofa6. Miki i Malori, isto taka, iskaùvaat nepo~ituvawe sprema instituciite na sistemot. Nivnata neoficijalna ven~avka se slu~uva na eden most, prostor {to e simbol na slobodata, prirodnosta: rekata e pod niv, Gospod nad niv, a prirodata sekade okolu niv. Crkvata kako objekt-institucija na duhovnosta e zameneta tokmu so prirodata. Karakterot na Indijanecot, edna od poslednite `rtvi na Miki i Malori, isto taka ja potencira ovaa rusoov- ska tendencija za vra}awe kon prirodata, za dobliùvaweto na zmijata i ~ovekot, preku pripitomuvaweto na zmijata, a degeneriraweto na prose~niot amerikanski gra|anin. Tokmu Indijanecot e edinstvenata `rtva za koja Miki i Malori se pokajuvaat. Za Verter prirodata e ona zasolni{te {to mu nudi smirenost, spon- tanost i iskrenost, nasproti izve{ta~enosta na odnosite vo op{testvoto. Verter e delo za pasivnoto, sentimentalno nezadovolstvo, Verter e pre~uv- stvitelniot junak, koj bega od svetot, ne moèj}i da gi izbegne okovite {to mu gi nametnuva op{testvoto, pa napolno se ottrgnuva od lu|eto i vo zanesot na mitskiot Ganimed celiot potonuva vo prirodata. Ne e te{ko vo seto ova da se otkrijat tragite od intelektualnoto nasledstvo na @an @ak Ruso. Dodeka filosofijata na Verter }e se svede na toa deka sekoj napor za promena na op{testvoto e zaluden (}e se otkaè od idejata da odi vo vojna, }e izbega od Lota, ne }e go izdrì op{testveniot pritisok), Miki i Malori preku edna kontroverzna parola patuvaj i ubivaj }e se sprotivsta- vat na op{testveniot kalap, nivniot buntovni~ki duh ne zapira samo na promenata na sopstvenata sostojba. Kako {to veli i Miki, sekoe zrno p~en- ka mora da umre za dogodina da ima pobogata ètva. Taka i toj sebesi se gleda kako pratenik na sudbinata. Zo{to da ne i padnat angel? No, toa e druga tema. Vo RODENI UBIJCI se provlekuva u{te edna romanti~arska tema - manihejstvoto, koja ne e tolku geteovska, no e bitna da se spomene, za{to Majk gi izedna~uva dobroto i zloto. Zemaweto pu{ka go smeta za prosvetluvawe, evolucija, za{to, sepak, da ne zaboravime toj e roden ubiec: Jas sum eks- tremen i vo dobroto i vo lo{oto }e izjavi toj. Individualnata prikazna na Verter uspeva da stane kolektivna zara- za duri otkako romanot }e bide zavr{en, kako fenomen nadvor od knigata. Verter ostanuva nem buntovnik vo ramkite na tekstot. Vo RODENI UBIJCI, pak, individualniot problem na Miki i Malori stanuva kolektiven: Miki na krajot ja prezema ulogata na propovednik, toj inicira edna revolucija na

82 @.Kujunxiski, Da se ubie ili Kinopis 26(14), s.77-83, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 82 23-02-03, 10:36 makroplan, koja }e go zafati zatvorot, ne{to nalik na Francuskata revolucija od 1787 godina, koja go smeta Ruso za svoj ideen voda~. Smetaj}i go novinarot, koj }e im pomogne vo begstvoto, za sluga na mediumite izvorot na zloto, so negovoto ubistvo, uni{tuvaweto na svo- evidniot simulakrum na malata kutija, sinonim za televizijata, |avolot na 20 vek, tie }e izvr{at nivelacija na odnosite vo op{testvoto. Za{to tokmu televizijata prenesuva deka se sudrile verski fanatici, deka nekoja èna mu go otsekla penisot na svojot ma`, deka O.X.Simpson ubil dve `rtvi, pretvoraj}i gi site ovie vo potencijalni idoli za publikata. Stradawata na Miki i Malori zavr{uvaat tuka i zapo~nuva noviot ìvot. Nekoj vid pro~is- tuvawe preku stradaweto na drugite. Slu~ajot so Gete i Verter e inakov. Za Verter nema nov ìvot. No, za Gete ima. Kako {to }e kaè i Zoran Konstantinovi} Verter e samiot Gete. Verter zavr{uva kako Vilhelm Jeruzalem, a Gete po napi{aniot roman uspeva da go nadmine ovoj period na bura i napliv i da se vpu{ti vo pozrel, posmiren, klasi~en period. Vo podocne`niot ìvot Gete nerado }e se se}ava deka pripa|al na ova dvièwe, deka buntovni~ki juri{al na sekoj avtoritet, pa i na samite vladeteli, i deka bu~no sakal da raskine so sekoja, ba{ so sekoja konvencionalnost. Gete go ubi Verter vo Stradanijata na mladiot Ver- ter za samiot da preìvee. Za nego, kako i za Stoun, bil napolno jasen odgovorot na dilemata: da se ubie ili da se samoubie?q

Bele{ki:

1 Bahtin, Mihail, O romanu, str. 455- 456 2 Roger Ebert, Microsoft Cinemania 97, Roger Ebert Review for Natural Born Killers 3 [eleva, Elizabeta, Kulturolo{ki esei, str. 206-209. 4 Solar, Milivoj, Ideja i pri~a, str. 211-212. 5 Kova~, Nikola, Moderna tuma~ewa kwi`evnosti, str. 197. 6 Konstantinovi}, Zoran, Patwe mladoga Vertera, str. 15.

Koristena literatura: 1. Johan Volfgang Gete, Stradanijata na mladiot Verter, prevod: Lazo Aleksovski, Misla, Makedonska kniga, Skopje, 1989. 2. Johan Volfgang Gete, Patnje mladoga Vertera, Beograd. 3. Microsoft Cinemania 97, Interactive Guide to Movies and the Moviemakers, 1997. 4. Mihail Bahtin, O romanu, Nolit, Beograd, 1989. 5. M. Ður~inov , Moderna tuma~enja knji`evnosti, Svjetlost, Sarajevo, 1981. 8. Elizabeta [eleva, Kulturolo{ki esei, Magor, Skopje, 2000. 9. Milivoj Solar, Ideja i pri~a, Znanje, Zagreb, 1980.

@.Kujunxiski, Da se ubie ili Kinopis 26(14), s.77-83, 2002 83

03kinopis26-prvcopy.pmd 83 23-02-03, 10:36 23. INTERNACIONALEN FESTIVAL NA FILMSKATA KAMERA BRA]A MANAKI

MIROSLAV ^EPIN^I] UDK 778.5.091.4(497.7)(049.3) Kinopis 26(14), s.84-90, 2002

OBNOVENA DOVERBA ILI POTVRDA NA TRADICIJATA

(OSVRT ZA 23. INTERNACIONALEN FESTIVAL NA FILMSKATA KAMERA BRA]A MANAKI) o d 25 do 30 septemvri 2002 godina vo Bitola se odrà filmskiot festival posveten, kako i dosega, isklu~ivo na filmskata kamera; dvaeset i treti po red, toj, vsu{nost, ovaa godina go ima svoeto devetto internacionalno izdanie. Zna~i, festivalot, i ovoj pat odràn vo kontinuitet i pokraj izvesna skepsa vo programska smisla, moème da go ocenime kako uspe{en. Sekako, konstatacijata ne se dolì samo na faktot deka e za- pazen kontinuitetot na manifestacijata, tuku i na ednostavnata pri~ina {to za ovaa manifestacija, vo tekot na seto nejzino dosega{no traewe, za nea i okolu nea se sozdade ve}e edno navistina zavidno nivo na interesirawe. To~no e deka vo momentov festivalot Bra}a Manaki ima i niza sli~ni na nego vo svetot, kade {to isto taka se prezentiraat i ocenuvaat snimatel- skite dostignuvawa, nekoi porano a nekoi podocna oformeni kako snimatelski smotri, no relevantnosta na ovaa manifestacija e s# poprisutna vo dadeniot kontekst. Bidej}i ovoj fakt nikogo ve}e ne go iznenaduva, toj sekako i n# obvrzuva na edno potsetuvawe.

MALO NOSTALGI^NO POTSETUVAWE

Tuka se, pred s#, Denovi na filmskata kamera, kako {to, kolku {to se se- }avam, bea nare~eni prvite filmski sredbi vo Bitola, nekade kon krajot na april 1979. Toga{ toa be{e sobir na entuzijasti no i na golem broj filmski profesional-

03kinopis26-prvcopy.pmd 84 23-02-03, 10:36 ci od razli~nite domeni na kinematografijata. Sekako, groto od negovite u~esnici go so~i- nuvaa filmskite snimateli. Vo toga{nata jugoslovenska kinematografija nivniot broj be{e iznenaduva~ki golem. Spored moeto se}avawe, se slu~uva{e od godina do godina nivniot broj da se zgolemuva so o~igledna progresija, a nim im se pridruùvaa i nivnite kolegi od razli~- nite svetski prostori. Makar {to ovoj sobir nekade do 1991 pretstavuva{e smotra na dostignuvawa na jugoslovenskite filmski snima- Xon Matison teli, sekoga{ postoe{e interesirawe i od stranskite filmski rabotnici. Taka po edno- tradicija. No, edno ne{to e duri denes vid- godi{na pauza, vo 1993 ovaa manifestacija se livo, a toa e deka va`nosta na edna vakva smo- internacionalizira i oficijalno stanuva re- tra be{e i s# u{te e od neprocenliva va`nost gistrirana kako Festival na filmskata kamera za makedonskata kinematografija i voop{to za Bra}a Manaki so me|unaroden karakter i so- profilot na filmski profesionalci kakvi odvetna konkurencija, toga{ pod stimulativno {to se filmskite i televiziskite snimateli. i isto tolku predizvikuva~ko moto Nov pogled Seto ova se pokaà od isklu~itelna novo prepoznavawe. va`nost i za makedonskata kinematografija Moèbi od dene{en aspekt }e se ~ini op{to, taka {to taa ne ostana po{tedena, nitu pomalku vaèn podatokot {to ovaa smotra be- zaobikolena od sovremenite trendovi vo svet- {e edna od retkite vo svetot. Moèbi }e se ~i- skiot film. Se razbira, na toj na~in zabele- ni neva`no i toa {to taa zapo~na so svojata ìtelno pomalku se po~uvstvuva i tranzicis- internacionalizacija so ve}e zapazeni krite- kata transformacija {to se odviva i vo make- riumi i edna svoja zabeleìtelna regionalna donskata kinematografija.

K-PAKS, 2001

M. ^epin~i}, Obnovena doverba ili Kinopis 26(14), s.84-90, 2002 85

03kinopis26-prvcopy.pmd 85 23-02-03, 10:37 Nabroenite karakteristiki se samo del Strukturata, pak, e eklatantno nazna~e- od doblestite na ovaa filmska smotra, a nivna; toa e festival na filmskite snimateli i nite kulturolo{ki efekti ~esto se zatskrieni, tuka ne bi smeelo da postoi nikakva dilema, a za mnozinstvoto i sosema nepoznati. Kako i nitu od organizaciski, nitu od estetski karak- da e, nejzinoto uspe{no odvivawe nad dve de- ter. No, i toa ne e tolku osloboden procenu- cenii ne e samo blagotvorno se}avawe na neva~ki prostor. Site znaeme deka vo kinemato- koi prijatni migovi, tuku i neprocenliva za- grafskata praktika ~esto se potkradnuvaat najlo`ba za ona {to taa treba i moè da zna~i za razli~ni elementi, ~ij karakter decidno ne idninata na makedonskiot film. Festivalot moème da go izdvoime kako edna od osnovnite na filmskata kamera vo Bitola s# u{te pove- vrednosti na filmskoto delo. }ekratno go opravduva i go afirmira svoeto Pred s#, ovde mora da gi podvle~eme postoewe, sega ve}e vo svetskata karta i agen- ~esto podzaboravenite i prevideni kompeten- da na pova`nite me|unarodni manifestacii od cii i funkcii na delovite od filmot koi{to ovoj karakter. ne se samo formalni sostojki. Na eden vakov Tolku za se}avawata i za nekoi od pos- festival najnapred mora da se izdvojat onie tignatite celi na festivalot, a so toa bi mo- ikonolo{ki strukturi na filmskoto delo, koi èle da se soglasat i site negovi porane{ni i vo svojata me|usebna zavisnost i, moèbi e podobro da kaème, me|usebna sinteza ja sozda- DRUGAR, 2001 vaat negovata funkcionalna ikonolo{ka sfe- ra. Ovde potsetuvame na mo{ne zabeleìtel- nite vlijanija na oddelnite disciplini, glavno likovni, koi se neophodni vo izgraduvawe- to na {to pocelosna vizuelna pretstava: kos- timografija, potoa scenografija, pa montaà i kone~no tuka e i onaa obedinuva~ka komponenta nenadomestlivata sugestivnost na filmskata fotografija. Ova se poznati elementi, koi po eden voobi~aen tehnolo{ko- strukturalen red nu`no zaedni~ki funkcioniraat vo filmskoto delo. No, povtorno sme pred eden vid dilema; dali ova postulirano funk- cionirawe na ikonografskite komponenti, sepak, n# osloboduva od mo`nosta da gi opservi- rame oddelno. Komplementarnosta na nivniot funkcionalen udel i nivnoto estetsko vlijanie vo opredelen film, osobeno vo ponovata sega{ni pridru`nici. Delumnite dilemi {to kinematografska produkcija, ~esto, {to e po se sozdavaat po sekoja realizacija na ovaa go- malku paradoksalno, imaat latentna tendenci- lema smotra i ponatamu }e opstojuvaat i se os- ja da se raziduvaat. meluvam da kaàm deka se i potrebni. Nivnoto Mnogumina }e pomislat deka tuka ednos- razre{uvawe i karakterot na nivnata teìna tavno se raboti za naru{uvawe na struktural- zavisat bezmalku od site nas; i od organi- niot kod na filmot, no nitu toa mislewe ne e zatorite, i od u~esnicite, pa i od tie {to se odr`livo, nabquduvaj}i go dobriot del od po- samo zainteresirani da bidat nejzini opser- nudenata kompetitivna programa na minatiot vatori. festival. Spomnuvaj}i go ova, najgolemiot del Na site ni stanuva s# pojasno, po sekoj od filmovite prezentirani vo godine{nava zavr{etok na festivalot, kade se eventualnite konkurencija moèa da se svedat pod eden glo- probivi. Tie se sigurna oznaka za negoviot vi- balen zaedni~ki imenitel konflikt na ge- talitet i sineasti~ko zna~ewe. Ednovremeno neraciite i odnosot na mladite sprema ìvot- toa e kontinuirano sozdavawe na negovata niot prostor, {to e dominantno dramatur{ko strukturalna impostacija, koja so sekoja izmi- nivo na ovie dela. nata smotra, pak }e apostrofirame, stanuva s# Za toa kakov be{e vizuelniot tretman na porelevantna, tokmu me|u zainteresiranite ovoj dramatur{ki problem, {to e bezdrugo pri- filmski rabotnici. marna ocenuva~ka premisa na festivali od

86 M. ^epin~i}, Obnovena doverba ili Kinopis 26(14), s.84-90, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 86 23-02-03, 10:37 vakov vid, odlu~uva{e eminentnoto internaci- lativno iskusen, filmski i televiziski reì- onalno stru~no ìri na ~elo so pro~ueniot Ro- ser, moèbi za prv pat se soo~uva. No, za sre}a, bi Miler. Vpro~em, kako i vo site dosega{ni toa ne e slu~aj i so negoviot koavtor, direk- ìrija vo koi u~estvuvaa i ne pomalku eminen- torot na fotografija Valter Karvaqo, pove}e- tni sineasti, i ova ìri spored negovite ocen- kraten laureat na najvisokite snimatelski ki se odlu~i za edna prominentna solucija {to priznanija i vo Bitola i vo Venecija. Se ~ini bi ja narekol ikonolo{ki kompromis. deka toj na vistinski na~in ja prozrel ambi- cijata na reìserot i scenaristot i ja otsli- KONSTRUKTIVNI IKONOLO[KI kal ovaa materija na na~in na koj samo film- KOMPROMISI skata slika moè da go sozdade. Ottuka i odlukata na ìrito e na vis- Se ~uvstvuva toa i pri dodeluvaweto na tinsko mesto; kamerata na Karvaqo vo ovoj glavnata nagrada Zlatna kamera 300, na poz- film, vsu{nost, pretstavuva negova dominant- natiot brazilski snimatel Valter Karvaqo, za na ekspresivna dimenzija. Seto ona {to av- negoviot navistina impresiven udel na snima- torite zamislile da go ostvarat vo edna glo- telski plan vo, inaku, konfuzniot brazilski balna metafori~ka smisla e uspe{no prezen- film LEVO OD TATKOTO. Imeno, filmot pretstavuva ekranizaci- BEJBI BOJ, 2001 ja na najverojatno favorizira- niot roman na izvesen Radaun Nasar, pro~itana kako vizuelen stereotip na sega ve}e ustoli~e- nata latino-amerikanska ekstremno melodramska dramatur{- ka eksplikacija. Filmot se od- likuva so izobilstvo na nafrle- ni likovi i neras~isteni odnosi me|u niv, so upa|awe na site mo`ni tematski kombinacii i so nivno eventualno transferira- we vo nekoi poop{ti i, sled- stveno na toa, pohumanisti~ki kodirawa. Glavno, se raboti za edna neume{na adaptacija na eden o- bemen romanesken tekst, koj po s# izgleda e tirano vo fotografijata na filmot, koja niz omileno ~etivo kaj ~itatelskata publika. I celoto dejstvie ja nosi i ja poddrùva moral- preku filmot moè da se naseti deka vo toj li- nata dimenzija na dramata. Za bogatstvoto na teraren prostor ima od s# po mnogu; vo eden kadarot, za dinami~niot snimatelski izraz, obremenet etno-sociolo{ki prostor figuri- tokmu vo ovoj film moè da se pronajdat niza raat niza kvaziproblemski strukturi, kako na artisti~ki paradigmi. No, bezdrugo najimpre- primer, eden vid idejno-teleolo{ki traktat, sivno ostanuva uspe{noto vizuelno usoglasu- potem tuka se i malku objasnivite psiho-inces- vawe na bogatata flora so razgorenite stras- tuozni porivi kaj protagonistite; pa s# do eko- ti na protagonistite niz koja tie se dviàt. lo{ka paranoja, koja e najmalku izrazena i koja Taa retko videna opti~ka sinteza, koja nimal- so ogled na topografijata na dejstvieto e bez- ku ne zavisi od egzoti~nata pretstava na ambi- malku bespredmetna. entot, e primer za funkcionalno dejstvuvawe Taka, filmot LEVO OD TATKOTO (LAVO- na filmskata fotografija, se razbira vo naj- URA ARCAICA), na reìserot Luis Fernando, tesna sorabotka so ostanatite kreativni struk- kon ~ija realizacija toj o~igledno imal mo{- turi. Ne bi go apostrofirale ova kako nesekoj- ne ambiciozen pristap pretstavuva vizuelen dneven primer, no se ~ini deka vo aktuelniot galimatijas, koj moèbi go iznenadil i samiot mig za svetskata kinematografija, pa i za Fes- avtor. Ne moè da se sokrie ~uvstvo deka se tivalot na filmskata kamera, toa moè da raboti za prete{ka materija, so koja ovoj re- prozvu~i kako eden vid paradigma.

M. ^epin~i}, Obnovena doverba ili Kinopis 26(14), s.84-90, 2002 87

03kinopis26-prvcopy.pmd 87 23-02-03, 10:37 NESAKANA ILI OÊKUVANA PARADIGMA boduvawe od postojanata presija na sudbinata. Takviot emotivno likoven ton na fotografi- Ostanatite laureati, i pokraj svojata jata Bigaci go odrùva niz celiot kontinuitet promovirana perfekcionisti~ka fotografija, na filmot. Taka i ìrito povtorno nema{e po s# izgleda ja nemaa taa sre}a da bidat i av- {ansa da zgre{i Bigaci e eden od dostojnite tori, odnosno onoj zabeleìtelen del od av- naslednici na magot na filmskata kamera, To- torstvo {to voobi~aeno se o~ekuva na vakov nino Deli Koli, koj ovaa godina ja dobi nagra- vid smotri. Vtoronagraden e Lika Bigaci, mlad data za ìvotno delo i be{e za celo vreme pri- snimatel, koj s# u{te go oformuva svojot av- suten na festivalot. tenti~en vizuelen stil. Za àl, mora da kaàm Me|u nagradenite se najde i ungarskiot deka za mene se nepoznati nekoi negovi pora- snimatel Gabor Medvi|i, za svojata uspe{na ne{ni rezultati vo produkcijata, no so inte- kreacija vo filmot ISKU[ENIJA (KESERTES- res od festivalskiot katalog konstatirav deka EK), na reìserot Zoltan Kamondi. Bronzena- toj e eden od mo{ne opitnite snimateli na do- ta kamera 300 ovoj pat e dobiena za film {to kumentarni filmovi. Tokmu toj podatok e mar- se zanimava so tema na takanare~enite tranzi- kanten i za ova negovo dostignuvawe vo fil- ciski problemi na zemjite od Jugoisto~na Ev- mot OGAN VO VETROT (BRUCIO NAL VENTO), na ropa, me|u koi, ete, spa|a i Ungarija. italijanskiot reìser Silvio Soldini. Moàm da kaàm deka i avtorski, zna~i Bigaci so svojata fotografija ostvaruva scenaristi~ki i reìserski, vklopuvaj}i gi, mo{ne vpe~atliva atmosfera, so isto taka sekako, tuka i site mladi protagonisti, ovaa mo{ne ednostavni snima- tematska naznaka e tretira- telski sredstva, koristej}i na glavno stereotipno. E- gi edinstveno ikonograf- dinstveniot {to od toj ste- skite elementi na ambien- reotip nastojuva da izvle- tot i na mikrotoposot vo ~e ne{to pove}e e spomna- koj se odvivaat nekolkute tiot snimatel. najva`ni segmenti na dej- No, toa ne pre~e{e da stvieto. Za pojasnuvawe mu se dodeli treta nagrada fabulata na filmot e za po red. Makar {to po moe eden imigrant od nekoja si mislewe tuka malku padna isto~no-evropska zemja koj vnimanieto i kompetentnos- nao|a uto~i{te vo [vajca- ta na ìrito, bidej}i se ra- rija. Negovata li~na sud- boti za sosema stereotipen binska drama se sostoi vo likoven koncept koj vsu{- potraga po svojot semeen, FATI GO DEVOJÊTO, 2002 nost ni{to ne bara i ni{to nacionalen i ako sakate vo toj odnos ne ni nudi. emocionalen identitet. Za mene li~no, dale- @irito znaej}i, pretpostavuvam, deka ku pointeresno ostvaruvawe e kamerata vo ovoj ànr na filmovi e s# poprisuten, osobeno francuskiot film U[TE POVISOKO (PLUS vo evropskiot film, ne bez golem rizik go oce- HAUT), edno mo{ne simpati~no ostvaruvawe, ni ova ostvaruvawe kako vtoro po red. No, i moèbi samo eksperiment, na mladata semejna tuka e izbegnata nekakva si ikonolo{ka para- dvojka, reìserot Nikolas Brevie i negovata digma. Imeno, fotografijata na Bigaci, u~es- sopruga Silvija Kae kako direktor na foto- tvuvaj}i vo egzistencijalnata potraga na pro- grafija. @irito ovoj film go po~esti so spe- tagonistot, na nekoj na~in, vizuelno gi otsli- cijalna nagrada, {to u{te edna{ ja dokaùva kuva negovite emocii, baraj}i, vo prostorot negovata ne samo kompetentnost, tuku i zain- kade {to se dviì, nekakov avtenti~en liko- teresiranost za novite ekspresivni modeli vo ven simulakrum, koj uspe{no gi odrazuva nego- sferata na filmskata fotografija. vite psiholo{ki sostojbi. Po s# izgleda, ovaa Se raboti za edna semejna produkcija, zada~a ne mu be{e nedostapna za Bigaci, kako {to ne be{e osamen slu~aj na ovoj festival. iskusen dokumentaristi~ki snimatel, bidej}i Imeno, tuka spa|a i filmot od germanskata pro- prostorite i objektite kade {to se pojavuva dukcija, MUTANTI (MUTANTEN), na bra~nata protagonistot na filmot ednovremeno se ot- dvojka Katalin Godros, kako reìserka, i Sebas- slikani i kako zakana, nade` i kone~no oslo- tijan Edmid, kako direktor na fotografija.

88 M. ^epin~i}, Obnovena doverba ili Kinopis 26(14), s.84-90, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 88 23-02-03, 10:37 MUTANTI, kako proekt, se dobliùva do ski kriti~ar Blagoja Kunovski, dosega ne ja sle- sovremenite trendovi vo evropskiot film, taka del ovaa koncepcija. Kako dokaz za toa moàt {to razlikata me|u ovie dva filma vedna{ stada posluàt i dosega nespomnatite filmski nuva zabele`liva, i toa be{e mo{ne indikativ- dela vo ovoj tekst. Me|u niv se nao|a, da re- na premisa za nekoi eventualni ponatamo{ni ~eme, i filmot od avstriska, nam inaku malku prospekcii, vo koi lesno bi se moèla da vklu~i poznata produkcija, KUÊ[KI DENOVI (HUND- i makedonskata kinematografija. STAGE), na reìserot Ulrih Zajdel i snimate- Vo ovaa {ema spa|a i filmot FATI GO lot Vofgang Teler. Ovoj navistina isklu~ite- DEVOJÊTO (KLATRETOSEN), na reìserot Hans len avtorski potfat pretstavuva{e iznenadu- Fabijan Belenveber i snimatelot Jakob Vint vawe, no Festivalot toa hrabro go podnese. Kuse, od, inaku, mo{ne produktivnata vo ovoj Moèbi e malku ~udno, no ovoj film e sepak ànr danska filmska produkcija. Vpro~em, avtorsko delo i vo taa nasoka toj ne izleguva filmot i kako proekt i kako ostvaruvawe se od predvideniot stereotip. No, seta negova ~ini e primer na novite organizaciski potfa- koncepcija e upatena tokmu sprotivno. ti {to Evropa gi stimulira preku niza svoi Ve}e poodamna napu{tena, mozai~nata asocijacii, {to e tipi~en rezultat na nivnite dramaturgija i vizuelnata retorika, koi se postulati, i kako ideja, i kako realizacija. nasledstvo na Antonioni, vo ovoj film ni se Izbegnuvawe od stereotipot be{e edin- vra}aat so ~udesno obnovena vizuelna sveìna stveno selekcijata na kusometra`nite i doku- i edna neisforsirana avtenti~nost. Dejstvie- mentarnite filmovi, koi bea pridru`na pro- to na filmot nenametlivo n# vovlekuva vo ni- grama na festivalot. Za àl, site ovie film- za prozai~ni dejstvija, glavno od urbaniot ì- ski minijaturi zasluùvaat posebna analiza i vot. Pritoa prosedeto {to reìserot go prak- na nekoj na~in predupreduvaat na postapna de- tikuva ni se ~ini sekoga{ prepoznatlivo. So gradacija na ona {to e ustoli~eno kako ànr. toa samo navidum ne e vospostavena nikakva re- Se razbira, ovoj izbor be{e u{te eden od naj- tori~ka enigma, {to se razbira se odnesuva i dobrite potezi na festivalskata programa. Toa za sosema korektno snimena filmska faktura. be{e edna navistina isklu~itelna selekcija, No, nekade od zadninata na kadarot, vo vtora- koja iznenaduva{e so sekoja prezentacija, meta polovina na filmot, vnimatelniot gleda~ |utoa ne be{e posebno najavena, osven vo fes- }e moè da po~uvstvuva znaci na nemiri, od- tivalskiot katalog. nosno nedostig na pikturalnite elementi vo Ovie biseri $ bea ponudeni na festi- kadarot, koj snimatelot vo sekoja sekvenca, bez valskata publika, a neretko se slu{na i po ogled na nejzinata sodrìna, gi povtoruva. KU- nekoj srame`liv aplauz me|u proekcijata, vo Ê[KI DENOVI e mo{ne tipi~en primer za av- o~ekuvawe na filmot na ve~erta. Ova e indi- torski film na nepovtorlivo angaìran av- kacija, koja sodrìnski enormno moè da go torski tretman i soodvetna tematska kom- zbogati festivalskiot koncept, bez da se vli- pleksnost. Pokraj toa {to vo golema mera e kri- jae vrz voobi~aenite dostignati standardi, ti~en, toj vo najdobrata estetska smisla e i u- koi, za àl, taka ~esto znaat da izneverat bedliv. Kone~no, i toa bi bilo edno ohrabruva~- Ne{to sli~en na ovoj film e i MORSKA ko otstapuvawe od nekoi navidum nametnati HRANA (HAI XIAN). Toa e delo so vpe~atliva so- paradigmi, koi bezmerno su{testvuvaat na vak- drìna i tematski otvoren karakter, koj nema vite smotri. samo regionalno prepoznavawe. Slobodno mo- Estetska nepotkuplivost {to, o~ekuva- ème da kaème deka ovoj film na mladiot re- no, treba da gi sledi vakviot vid manifesta- ìser Zu Ven i negoviot snimatel Liu Jong Hong cii ne doa|a vo pra{awe, barem ne vo Bitola. ne koketira so standardnite dramatur{ko-vi- I tokmu na toj plan, festivalot kako institu- zuelni filmski modeli. Podobro kaàno, toj cija i kako eden vid istraùvawe }e mora da balansira so svojot vizuelen rakopis, sekomu se vpu{ti vo edna nova avantura. prepoznatliv toa e istoto likovno kaùva- we na sekojdnevniot tragizam na mladiot ~o- HRABROST KON POVTORNITE NOVI vek, bez ogled na koj meridijan od Zemjinata VIDUVAWA topka toj se nao|a. DRUGARI (CHINGU), pak, e film od ju`- Ne se somnevam deka programskiot se- nokorejskata produkcija na, po s# izgleda, is- lektor na ovoj festival, renomiraniot film- kusniot avtorski tandem reìserot Kvak

M. ^epin~i}, Obnovena doverba ili Kinopis 26(14), s.84-90, 2002 89

03kinopis26-prvcopy.pmd 89 23-02-03, 10:37 Kiung Tak i negoviot pomlad kolega, snimate- Eden od niv e {vajcarskiot UTOPIJA BLUZ lot Ki S. Hvang. Toa e delo pod o~evidno i nes- (UTOPIA BLUES), vo reìja na Stefan Haupt, ~ij krieno vlijanie na amerikanskiot ànrovski snimatel e Stefan Kuti. Za ovoj film moè da film. Taa postapka e apsolutno prepoznatli- se re~e deka apsolutno se sovpa|a so standard- va, kako vo dramatur{kiot koncept na filmot nata tematska orientacija barana ili namet- taka i vo negovata vizuelna obrabotka. Patem nata, ne sum siguren a toa e povtorno konf- re~eno, ovoj film be{e i eden od retkite pre- liktot me|u generaciite. zentirani vo skop-proekcija, i toa sosema ko- Istiot toj konflikt kako tematska osno- rektno. Kako takov, a moèbi i poradi nekoi va go sodrì i italijanskiot film POSLEDNI- negovi mladi akteri, toj zasluùva da bide od- OT BAKNE@ (LULTIMO BACIO), na reìserot beleàn. Gabriel Mu~ino i snimatelot Mar~elo Montar- Sekako, za odbeleùvawe se i preosta- si. Ovoj film e, kako {to mi se ~ini, rimejk na natite filmovi od oficijalniot izbor. Tuka e, eden dosta postar film od istata produkcija, pred s#, ve}e poznatiot antiutopiski triler koj vo 1959 vo Kan dobi nagrada za originalno KRAH, koj doa|a od presti`nata holivudska scenario, a se vika{e MLADI SOPRUZI (GIO- produkcija, a vo reìja na, za mene, s# u{te VANI MARRITI) na reìserot Mauro Bolowini. malku poznatiot Jan Softli. Kamerata i ovde Ovoj film samo ja povtoruva taa formula vo za ni{to ne zaostanuva zad ve}e videnite mnogu posofisticiran vizuelen dizajn, kade produkcii od ovoj ànr. Taa e delo na pomalku {to sodejstvuvaat rabotata na kamerata i na poznatiot snimatel, po poteklo od Anglija, Xon montaèrot, izvesniot Klaudio di Mauro, taka Matison. S# na s#, so golem standard ostvare- {to gleda~ot ima neprikosnoven vpe~atok deka na vizuelna atmosfera, koja e nuèn ànrovski scenite i kadrite se slevaat edni vo drugi, a postulat za ovoj vid filmovi. ni za mig da ne se po~uvstvuva onoj nivni ne- Kako op{ta konstatacija ova bi moèlo minoven mehani~ki rez, {to, pak, e u{te eden da se primeni i za japonskiot film PULS (KAI- dokaz za vrven vizuelen dizajn na filmskoto RO), na reìserot {to nosi zvu~no prezime Ku- delo. rosava, a se vika Kijo{i. Snimatel na filmot Sosema za na kraj go spomnuvam i ~e{- za nas e nepoznatiot Juni~iro Haja{i. I ovoj kiot film DIVI PÊLI (DIVOKE VCELY) na av- film mu pripa|a na ona {to jas go narekuvam torskiot tandem, reìserot Bedham Slama i antiutopiski ànr; imeno toa e svoeviden negoviot snimatel Divis Marek. Vo me|uvreme, hibrid na science-fiction triler. S# na s#, ne pak, go gledav i amerikanskiot film BEJBI BOJ mnogu vozbudlivo i bez mnogu imaginacija (BABY BOY), koj se ~ine{e mo{ne poznat na do- Kon krajot na ovoj moj izve{taj od odr- ma{nata publika i vo ova svoe stereotipsko ùvaweto na 23 filmski festival na snima- festivalsko izdanie. telskite dostignuvawa, da go kaème i toa deka No, gorespomenatiot ~e{ki film, po negoviot postojan doma}in, gradot Bitola, se moe skromno mislewe, ja potvrduva seta kon- zdobi so edna impozantna skulptura na Milton cepcija na godine{nava smotra. Imeno, i toj se Manaki, koja sve~eno be{e otkriena tokmu pred zanimava so konfliktot {to nastanuva na gene- otvoraweto na festivalot od strana na nejzi- racisko nivo vo novonastanati op{testveni niot avtor, akademskiot vajar Tome Serafimov- relacii. Me|utoa, vo negovata vizuelna elabo- ski. Sekako, toa bea prijatni nastani {to na racija postoi edna evidentna nota na sosema festivalot mu go dadoa onoj beleg {to toj vo nova i nestandardna kinesteti~ka artikulaci- ovie godini na postoewe s# u{te go poseduva. ja, koja, za àl, ìrito ne uspea sosema da ja Filmovite, pak, {to gi ostaviv za kraj zabeleì. na moeto beleèwe, a koi dosega ne sum gi Se razbira, ovoj zapis treba i da se za- spomnal (osven brojnite dokumentarci od edna vr{i a, sepak, da ne stane zdodeven. Pokraj ni- navistina odli~na selekcija, od holandska, za drugi nastani, od mojata li~na memorija }e {vajcarska, {vedska, germanska i angliska progo izdvojam momentot na pojavuvaweto na maes- dukcija, koi bea redoven i dostoinstven ~in na tro Tonino Deli Koli, koga se osmeliv da go kinematografskata predigra na site filmovi pardoniram i da go zamolam za avtogram. Toj me od oficijalnata konkurencija), zasluùvaat pra{a kako se vikam a jas mu odgovoriv Ne- poseben prostor i sineasti~ko vnimanie. nad (avtogramot go sobirav za sin mi), se ra- Ne spomnav, kolku {to se se}avam, u{te kuvav so nego i otpozdraviv so Gracie maes- tri filma od taa oficijalna konkurencija. tro!.q

90 M. ^epin~i}, Obnovena doverba ili Kinopis 26(14), s.84-90, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 90 23-02-03, 10:37 23. INTERNACIONALEN FESTIVAL NA FILMSKATA KAMERA BRA]A MANAKI

PETAR VOLNAROVSKI UDK 778.5.091.4(497.7)(049.3) Kinopis 26(14), s.91-94, 2002

U[TE EDEN FESTIVAL

T okmu naslovot na ovoj kus pregled za poslednoto, 23. izdanie na IFFK Bra}a Manaki Bitola vo 2002-ta godina e, mo`ebi, i najadekvatniot komentar I toa tokmu vo smisla na neutralnosta vo odnos na specifi~nostite na slu~uvawata na ova festivalsko izdanie. No, da po~- neme so red

03kinopis26-prvcopy.pmd 91 23-02-03, 10:37 nakratko, pretstavite si se prikaùvaa navreme, bez docnewa, i {to e najbitno, nema{e nikakvi pretumbacii i rokadi, ili pak pomestuvawa na terminite nadvor od predvidenata i objavena programa {to e navistina za po- falba. Istoto moè da se kaè duri i za pridru`nite manifestacii na Festivalot, iako tie znaeja ponekoga{ i da zadocnat po malku, no toa e sosem normalno koga }e se zeme predvid deka ovie slu~uvawa sekoga{ zavisat od niza (najmnogu ~ove~ki) faktori, i naj~esto znaat da bidat problem za organizatorot; no, toa vo ova izdanie be{e svedeno na nezna~itelen minimum. Taka, kako generalna ocenka za samata organizacija, mora da se istakne pozitivniot is- Prezentacija na Lete~kata kamera ~ekor nanapred.

OKOLU FILMSKATA PONUDA: [to se odnesuva do samiot imix na Fes- tivalot, ruvoto na ova izdanie be{e skromno; [to se odnesuva, pak, do samata selek- i navistina, gledano od strana na neudirawe- cija na prikaànite filmovi, moè da se iz- to akcent vrz nadvore{niot, formalen i ofi- nese ocenkata deka filmovite, barem po ona cijalen izgled na Festivalot kako fakti~ka {to e osnovniot akcent na ovoj Festival, a toa namera i stav na samite negovi organizatori, e filmskata fotografija, bea vo golema mera apsolutno stoi kako ne{to {to e samo za po- izdràni, i dostojni da se najdat vo festival- falba Festivalot, gledano od aspekt na toa skata selekcija. Sepak, ne moè da se izbegne {to pretstavuva i {to e vo svojata su{tina, ne vpe~atokot deka ova izdanie na publikata $ pobara, a u{te pomalku podrazbira nekakvi eg- nudi samo tro{ki od svetskite festival- zibicionisti~ki pompeznosti, glamur i sli~- ski gozbi positni ili pokrupni, ne e tolku no, taka {to ovaa postapka na organizacijata bitno; bitno e toa {to, za àl, i ovaa na{a ma- moè (a i treba) da se podrazbere kako eden nifestacija go plati danokot na nerazumnosta ~ekor napred vo samospoznavaweto na Festi- i ludosta vojnata/vojnite vo regionot, a naj- valot okolu svojata su{tina. mnogu onaa {to n# drma{e nas I ne samo Festivalot gi donese pred festivalska- toa: nekoi filmovi ne stignaa vo Bitola zara- ta publika onie filmovi {to gi donese, i gi di tesnogradosta i lo{o apsorbiranata za- donese onie pridru`ni manifestacii {to gi padno-orientirana profesionalnost na dis- donese i toa bez nekakva golema i neadek- tributerite na ovie prostori, {to vo na{iot vatna najava i pompa, kako {to ~esto znae{e da slu~aj rezultira{e so nedoa|awe na nekoi se slu~i vo minatoto. Ova izdanie ne napravi filmovi na Festivalot. Taka, i pokraj zadovo- nekoi drugi golemi pomestuvawa vo samata kon- litelniot kvalitet od strana na akcenti- cepcija na Festivalot, no pokaà kako (od edna raniot aspekt na filmskata kamera {to go strana) nekoi simptomati~ni pojavi moàt, a donesoa prikaànite filmovi, mora da si nekoi drugi takvi (od druga strana), s# u{te ne priznaeme deka, od strana na atraktivnosta i moàt da se prevozmognat. nekoi drugi kvaliteti, tie filmovi ne sjaeja, E sega, koi se tie ]e trgneme edno po i ne moèa da se pofalat so mnogu ne{to dru- edno: go, osven ve}e gorespomnatoto. Se razbira, seto ova vo sporedba so ona {to ve}e sme go videle OKOLU ORGANIZACIJATA: vo nekoi od drugite, prethodni izdanija na Festivalot. Pred s#, mora da se spomene deka ova festivalsko izdanie navistina moè da OKOLU PRIDRU@NATA PROGRAMA: se pofali so edna visoka ispolnitelnost vo odnos na toa deka s# {to be{e najaveno i se Zna~i, so filmskata ponuda rabotite slu~i, i toa tokmu toga{ koga i be{e najaveno: stoeja kako {to stoeja No zatoa, pak, {to se

92 P. Volnarovski, U{te eden festival, Kinopis 26(14), s.91-94, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 92 23-02-03, 10:37 Spomenik na Milton pred Domot na kulturata, Bitola

odnesuva do pridru`nata programa, rabotite ra/helikopter vo organizacija na Audiovizuel- bea kade-kade podobri Ponudenite sodrìni na Eureka prezentirana nadvor od oficijal- go dadoa svojot maksimum, predizvikuvaj}i go- nata programa na Festivalot, i za àl, nadvor lem interes i kaj u~esnicite na Festivalot, i duri i od festivalskiot Katalog i Bilten (os- kaj festivalskata publika. Tie se pokaàa ven so tri fotografii na poslednata strana na kako mnogu atraktivni i visoko informativni Biltenot br.4), prezentacija koja{to, nesom- za festivalskata publika, a i dosta pou~ni i neno, predizvika apsolutno najgolem interes korisni za najgolemiot del od direktnite u~es- kaj publikata i u~esnicite na Festivalot, pa nici na Festivalot. duri be{e i reprizirana po barawe na gole- Od tie slu~uvawa mora da se istaknat: miot broj od gostite na Festivalot, koi{to ili prezentacijata na najnovata digitalna Dolby ne uspeaja, ili pak sakaa po vtorpat da ja vi- Sound tehnika; potoa, maratonskiot por- dat vo ìvo lete~kata kamera i nejzinite at- tret/intervju so Tonino Delikoli, {to pomina raktivni performansi. vo topla, bliska i intimna atmosfera pome|u dobitnikot na nagradata Kamera 300 za ì- OKOLU POSETENOSTA: votno delo, i novinarite i publikata. Se razbira, tuka bea i voobi~aenite filmski rabo- Za àl, {to se odnesuva do posetenosta tilnici {to go dadoa svojot pridones vo zao- na Festivalot vo ova negovo 23. izdanie, Fes- kruùvaweto na ovoj tip slu~uvawa na Festi- tivalot ne moè{e da se pofali so nekakva go- valot. lema posetenost, tuku naprotiv; za razlika, na Osobeno vnimanie, kako kaj publikata, primer, od svoeto minato izdanie, koga ne samo taka i kaj prisutnite filmaxii-gosti i u~es- {to kartite gorea daleku pred po~etokot na nici na Festivalot, predizvika prezentaci- sekoja pretstava, ovaa godina salite bea po- jata na najnovata mobilna lete~ka mini-kame- ve}e od poluprazni. Na {to se dolì ovoj fakt,

P. Volnarovski, U{te eden festival, Kinopis 26(14), s.91-94, 2002 93

03kinopis26-prvcopy.pmd 93 23-02-03, 10:37 organizacijata na Festivalot dolgogodi{nata zategnata rela- treba navistina dobro da raz- cija Skopje Bitola (Skopje misli Dali toa se dolì na kako sedi{te na festivalskata (ve}e spomnatata) neatraktiv- organizacija versus Bitola kako nost na filmskata ponuda, ili grad-doma}in na Festivalot)? pak, na lo{o osmislenata dis- Pa, najverojatno, i ednoto i dru- tribucija na vleznicite za goto. filmskite pretstavi od strana A tivkiot konflikt {to, na organizatorite na Festiva- vo su{tina, ne e daleku od ap- lot, ili sepak, toa da se stavi surdnosta na dilemata okolu ko- na tovar na op{tiot kontekst i ko{kata i jajceto, samo ni poka- situacija vo koja se odviva{e ùva deka e ve}e vreme tie sit- Festivalot postvoenata psi- ni, nebitni i irelevantni tivki hoza, aktuelnata politika na i skrieni sporovi od najnisko sitni interesi, ili pak ne{to nivo, koi ve}e podolgo vreme mu sosem desetto? Sepak, ova pos- pre~at na Festivalot da zasjae lednovo te{ko da e slu~aj Bi- vo svojot vistinski sjaj, edna{ dej}i, tokmu vakvite manifesta- da se nadminat. A za toa treba cii obi~no se izduven ventil vo samo edna, malku povisoka i nad- situacija na postvoena psihoza, lokalna svest: svest {to }e gi i toj fakt bi pretpostavuval, nadmine onie li~ni i sebi~ni poprvo, zgolemen interes za interesi, i }e se svrti kon in- kulturnite nastani od kakov teresot na Festivalot i kon ona bilo vid Zna~i, poprvo treba {to toj go pretstavuva kaj nas, i da se razmisli okolu prvite dve osobeno ona {to toj go pretsta- spomnati opcii: ili niskata at- vuva nadvor vo svetot, {to voed- raktivnost na filmskata ponu- no e i interes na site nas, i na da, ili neadekvatnata distribu- na{ata dràva vo celost i, ve- cija na vleznicite, ili, moè- }e edna{ da se zapra{ame: zar bi, ne{to sosem treto? takvata svest e tolku nedofatli- va za nas? OKOLU FESTIVALSKOTO DRU@EWE: OKOLU ONA SÈ NA SÈ, GLEDANO : E, {to se odnesuva do festivalskite dru`bi, tuka sekoga{ n# biduvalo, n# bidu- E pa, s# na s#, gledano , treba da sme va, i }e n# biduva Barem {to se odnesuva do zadovolni od ova 23-to izdanie na IFFK oficijalnite festivalski ùrki, tie, kako i Bra}a Manaki vo Bitola, no da ne zabo- sekoga{, si bea na nivo Tuku, eden mal/golem ravime vo ovie uslovi, i samo vo ovoj kon- problem za gostite, u~esnicite, a i za samiot tekst vo koj se odviva{e ova izdanie. Zadovol- Festival, be{e rigoroznoto, i duri mali- ni, samo zatoa {to povtorno se pokaà deka ciozno pridrùvawe do Zakonot za rabota (ra- nekoi raboti moàt da bidat kade-kade botno vreme) na kafeanite i kafuliwata, od podobri otkolku {to se. I deka ne ostanaa u{te strana na lokalnata policija, koja, bez isklu- mnogu raboti za ovoj Festival da bide ona {to ~ok, i so za~uduva~ka revnosnost gi zatvora{e site nie posakuvame da bide Bidej}i, tradi- lokalite striktno vo 23:00 ~asot, taka cijata i zna~eweto na ovoj Festival ve}e mnogu {to, kako gostite i u~esnicite na Festivalot, odamna se utvrdeni i potvrdeni; samo u{te taka i ìtelite na samiot grad-doma}in Bito- ovie, ne{to malku sitni raboti~ki da si gi la, ne po~uvstvuvaa mnogu od festivalskata at- sredime zar e toa tolku te{ko? mosfera, osobeno vo no}nite ~asovi. @alno. Ne. A pra{aweto na {to se dolì toa Najverojatno nikoga{ i ne bilo; tuku, dali e toa posledica na aktuelnite politi~ki samo nie me|u sebe da se razbereme kako i za previrawa i sitnodu{ni sopki, ili pak na s# drugo vo ovaa dràva, neli?q

94 P. Volnarovski, U{te eden festival, Kinopis 26(14), s.91-94, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 94 23-02-03, 10:37 23. INTERNACIONALEN FESTIVAL NA FILMSKATA KAMERA BRA]A MANAKI 778.5.071(049.3) VLADIMIR Q. ANGELOV UDK

Kinopis 26(14), s.95-101, 2002

FILMSKI FUTURISTI - TONINO DELI KOLI I ROBI MILER A GENDA. Mislam deka Makedonija, odnosno makedonskata javnost ne be{e svesna {to ja snajde na godine{niot, dvaeset i treti, festival na filmskata kamera Bra}a Manaki. Makedonskata film- (ofil)ska javnost treba{e da se pokloni na deloto na dvajca velikani na filmskata fotografija: Tonino Deli Koli (1923) i Robi Miler (1940). Is- kreno, nikoga{ ne sum posvetuval mnogu vnimanie na direktorite na fotografija. Sekoga{ vo preden plan za mene bile reìserite, scenaristite i akterite. Onie zad kamerite se poluanonimni. Nivnata rabota sekoga{ e zavitkana so velot na tajnite, duri i nivnite zaslugi. Sekoga{ kaj mene postoele dilemite od tipot koj e zasluèn za dobriot izgled na fotografijata?. Znaete, }e pro~itam intervju so Piter Bogdano- vi~, vo koe veli deka za vizuelniot stil na negoviot film pove}e e zasluèn Ferdinardo Skarforti, odnosno dizajnerot na produkcijata, a ne eden Xon Bej- li , i vedna{ se nao|am vo nedoumica. [to pretstavuva snimatelot? Ili, dali snimatelot e samo onoj {to se griì akterot da gleda malku pove}e na desnata strana, go postavuva svetlo- to i najmnogu se razbira od site onie tehni~ki finti Tonino Deli Koli

03kinopis26-prvcopy.pmd 95 23-02-03, 10:37 bez koi filmot ne moè da se snimi. Da go osta- Deli Koli vo Bitola dojde da ja zeme vime nastrana avtorskoto pravo spored koe sni- nagradata za ìvotno delo. Rabotel celiot svoj matelot e eden od avtorite na filmot. Navis- ìvot, naporno rabotel i sega, vo penzioner- tina, kakva e zaslugata na snimatelot? Dali di- skite denovi, uìva vo lesnite kokteli, pi{u- rektorot na fotografija koj{to vo svojot rava memoari i sobira nagradi. Vidno e vozbuden boten vek snimil 185 filmovi moè da se spo- pri primaweto na nagradata, no vo komunika- reduva so reìserot {to snimil duri sedum cijata e non{alanten kakov {to moè da bide filma, od koi samo 5 se remek-dela. Mislam samo italijanski gospodin. Za fotografite po- deka vi se poznati dilemite od takov vid. I zira kako celiot ìvot da bil pred, a ne zad kakva e razlikata pome|u snimaweto so video i kamerata. Visinata (155 sm od oko, V.Q.A.) ni- snimaweto so filmska kamera? Kakva e razlika- malku ne mu odzema od negovata aura. ta od ona {to jas sum go snimil vo skopskata Miler pak dojde kako ~len na ìri, a zoolo{ka gradina i ona {to go snimil eden Robi zasluèno si ja zede nagradata za zna~aen pri- Miler vo posledniot film na Vinterbotom? dones. Dobro smisleno i izvedeno. Filmot e kompleksna rabota, a i pi{uvaweto za No, ne be{e samo otvoraweto na festi- filmot, isto taka, neli? Godar be{e onoj {to valot toa {to pomina vo znakot na ovie dvajca, re~e deka toa se dva obraza na edno lice? zabeleìja izvestuva~ite. I onie nekolku dena Isto kako i jas, izgleda i pogolemiot na koi jas bev prisuten bea vo znakot na niv- del od zainteresiranite se nao|a vo istata di- noto prisustvo. I samo na nivnoto prisustvo, lema, taka {to prisustvoto na ovie dvajca ve- za moja àl. likani na filmot pomina re~isi nedovolno odbeleàno. Nekolku TV-intervjua, nekolku DELI KOLI ZA SEBE - Ne me biva{e mnogu pretstavuvawa po vesnicite, sakam kaàm za u~ewe. Tatko mi mi re~e deka e podobro da ne znam re~am pra{awa na presovite. Gene- odam da rabotam. Imav sre}a da vlezam vo î- ralen vpe~atok: bevme nepodgotveni. Zatoa, za ne~ita vo 1938, edna godina otkako be{e for- podobro da se podgotvime za sledniot pat, da mirana. Koga vlegov vo îne~ita ne znaev {to razjasnime nekolku raboti. pretstavuva filmot. Imav preporaka. Tatko mi rabote{e vo filmskata laboratorija na raz- HRONIKA. Da gi ostavime ovie pra{awa i da vivawe i pe~atewe na filmovi. Vo eden mo- zapo~nam od po~etokot {to povtorno n# vodi ment sekretarkata {to rabote{e vo laborato- vo Bitola (ah, taa Bitola ). Po~etok na u~eb- rijata be{e premestena za sekretarka kaj dinata godina. Septemvri. Filmski festival na rektorot na îne~ita. Koga vlegov kaj direk- filmskata kamera Bra}a Manaki. Istorijata torot me zapra{aa dali sakam da rabotam so na filmot e vo prednost pred site umetnosti zvuk ili fotografija. Za sre}a, rekov so fo- zatoa {to onie {to ja sozdavale re~isi od sa- tografija. Toga{ se rabote{e vrz princip na mite po~etoci se s# u{te so nas. Vo Bitola go- zanaet~istvo. I \oto go u~el svojot zanaet od dinava se nao|aat dvajca velikani na svetska- u~itelite, a sega site se ra|aat izu~eni. Toga{ ta filmska istorija: eden od postarata i eden se u~evme spored principite na zanaet~istvo- od pomladata generacija. Tonino Deli Koli i to: u~evme od poznati majstori. Toa be{e mnogu Robi Miler. Poglednete gi nivnite filmogra- seriozen metod. Vo îne~ita ima{e mnogu dob- fii i vedna{ vi e jasno deka za direktorite ri majstori. Vo toj period imav sre}a da mi na fotografija ne e mo`no da se napravi ret- padne kamerata i da ja skr{am. Po toj incident rospektiven tekst. Takov eden tekst bi treba- vedna{ me zabeleàa. Na 21 godina ve}e sta- lo da opfati barem 50% od nivnite filmogra- nav direktor na svetlo i rabotev kako asist- fii. Dvajcata zaedno - pove}e od stotina fil- ent kaj eden snimatel {to strada{e od ~ir. movi. Go razbirate problemot so koj se soo~iv? Potoa stanav nezavisen otkako ~esto go zamen- Za da se napravi tekst za ovie dve vrvni imi- uvav vo rabotata poradi negovata bolest. Mene wa na svetskata filmska scena, potrebni mi se mi pre~e{e toa {to toj gi poprava{e rabotite dve-tri stranici samo so nabrojuvawe na nas- {to jas gi imav snimeno. Toga{ me prepora~a lovi i reìseri, bez akteri i scenaristi, i kaj eden svoj prijatel da potpi{am dogovor za koga }e go napravime toa - ve}e ne e potrebna edna godina. Toga{ imav 22 godini i ottoga{ nikakva analiza. S# e jasno, s# {to treba da se snimiv 186 filma. Zapo~nav so film koga Ko- kaè proizleguva od nivnata rabota, od toa dak ima{e 50 asa, a sega Kodak ima 700 asa, taka {to go snimile {to na ovie novive mesii im e mnogu polesno

96 V.Q.Angelov, Filmski futuristi Kinopis 26(14), s.95-101, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 96 23-02-03, 10:37 - ja raskaùva{e Tonino svojata ces go povtorivme u{te dvapati. prikazna, sednat na scenata od (Deli Koli za Akatone, 1961) maloto sali~e vo Domot na kultur- - Koga go po~navme vtori- ata, kade {to se odviva{e pres- ot film MAMA ROMA so Awa Ma- konferencijata ili toa podobro wani, pra{av dali povtorno }e go moè da se nare~e evocirawe pravime istoto zatoa {to ako e ta- spomeni za svojot ìvot i za ì- ka moè da si najde nekoj drug za- votot na negovite mnogu popopu- toa {to za mene kontrastot na Fe- larni sorabotnici. ranija e ve}e dovolen. Pazolini ne saka{e da raboti so Mawani, DELI KOLI ZA PAZOLINI, ZA zatoa {to ne mu se dopa|a{e da ra- LEONE, ZA SEBE - Pazolini ve- boti so profesionalni akteri. Vo }e be{e golem pisatel i novinar sekoj slu~aj, filmot pomina dob- koga zapo~na da se zanimava so ro. Jas bev prinuden da rabotam na film. Mu davav mnogu soveti za- dva vida snimawa na ovoj film, toa {to docna zapo~na da se zani- sceni bez i onie so Awa Mawani, mava so filmot. Toj ne znae{e koja sekoga{ saka{e da bide ured- to~no {to saka, a ne znae{e ni na so perikite i {minkata. Taa ra- kako da me pra{a. So ogled na toa zlika se poznava i vo filmot. {to gi znaev site negovi knigi, - Prodolìvme so Fera- sakav da mu pomognam so primeri. nija i vo sledniot film EVANGE- Vo toa vreme postoe{e eden ves- LIE SPORED MATEJ, koj isto taka nik, nedelnik, Ogledalo, so mno- pomina mo{ne dobro. I sega da na- gu sliki, koi bea vo mali formati pravam edna digresija: vo Italija (slikani so Lajka) i koi so zgole- vo momentov raboti edna filmska muvaweto ja gubea jasnosta. Taka ekipa so Mel Gibson, koja go snima mu poso~iv -Dali saka{ vaka da filmot POSLEDNITE 12 ÂSA NA izgleda filmot? - zatoa {to HRISTOS i edno znam - gi povtoru- znaev deka mu se dopa|aat malku va istite raboti {to nie gi napra- nejasni raboti. Toga{ koristev vivme so Pazolini, gi koristi i Feranija (filmska lenta) i so istite mesta na snimawe. nea uspeavme da dobieme odli~en - So Pazolini rabotev na kontrast na slikata, taka {to ne- 11 od 14 filma, koi gi snimi kako beskoto sinilo be{e mnogu sino, reìser. Trite ostanati, koi ne a beliloto na oblacite be{e u{te moèv da gi rabotam poradi pre- pobelo. No, i po zavr{enata rabo- zafatenost, gi snimi mojot asis- ta toj ne be{e zadovolen. Koga go tent zatoa {to Pazolini insisti- pra{av {to da pravime, toj re~e ra{e na toa. Toj vele{e deka ona- deka montiranata verzija }e ja od- ka kako {to snimam jas ne moè ni- nese vo Venecija. Mu rekov deka e koj. lud i deka ne moè rabotnata ver- - Leone zapo~na so fil- zija da ja odnese so oznaki od mon- mot kako sekretar i klaper, a po- taèrot itn. Toga{ mu rekov - toa prodolì ponatamu. [to se pravi {to saka{, no jas ne sakam odnesuva do principite vo izu~u- da u~estvuvam vo toa i sakam da go vawe na zanaetot Leone isto taka trgne{ moeto ime od {picata. zapo~na od nula. Toj si go izmina Potoa dobiv druga ideja, otidov svojot pat kako asistent-reìser i vo laboratorija i pobarav da mi sli~no, rabote{e i kako reìser otpe~atat internegativ od toj na vtorata ekipa i kako reìser film. Ako bide dobro, se dogovo- na filmot KOLOSOT OD RODOS. riv kopiite da gi pe~atat od poz- Potoa Leone napravi pauza, a jas itivot, a ne od negativot. Koga mu bev vo [panija kade {to rabotev go pokaàv rezultatot, toj re~e so eden {panski reìser. Vsu{- deka e podobro i nie istiot pro- nost, imav potpi{ano za nekolku

V.Q.Angelov, Filmski futuristi Kinopis 26(14), s.95-101, 2002 97

03kinopis26-prvcopy.pmd 97 23-02-03, 10:37 filmovi {to bea snimani so pari od indus- bota. Mi go ponudija PINOKIO na Bewini, no trijata za farmacevtski proizvodi. Nekoi od toj e poln so {minki i efekti, a toa ne moèv tie filmovi pominaa dobro, nekoi ne, i jas se da go podnesam. Tie filmovi vo digital ne se vrativ vo Italija. Toga{ toj predloì da se umetnost. Zatoa {to vo normalnite filmovi snimaat ili ZA GRST DOLARI ili ORLITE OD postoi reìser {to navistina treba da vredi, RIM - film za organizirano lovewe na orli. postoi vtor sorabotnik, koj e direktor na fo- Bev povikan od Leone, koj mi re~e - Vidi, vi- tografija i drugi rabotnici na filmot. Niko- dov eden odli~en film vo Japonija, vo Savoja ga{ ne sum otvoril kniga za fotografija, ne i bi moèle da napravime vestern verzija od znam od {to se sostoi laboratorijata za raz- toj film (JOXIMBO na Kurosava). Jas ja pri- vivawe. fativ taa ideja zatoa {to }e se snima{e na ed- - Sega sum vo penzija i moja preokupa- na lokacija i ne treba{e mnogu da se patuva. cija e mirno da gi pominam poslednite denovi. Toga{ ne moèvme da najdeme producent, no jas So filmot @IVOTOT E UBAV (Bewini) jas se setiv na eden prijatel na edna od moite po- zavr{iv. Filmovite {to denes se snimaat so rane{ni soprugi. Go odnesov Serxo kaj ovoj site onie specijalni efekti mene ne mi se do- prijatel i mu ja kaàvme storijata bez pritoa pa|aat. da mu go spomneme originalot. Taka zapo~naa pregovorite i nie mu pobaravme 30 procenti od DRUGITE ZA ROBI MILER: Robi Miler filmskata zarabotuva~ka. Sepak, jas se otka- (1940), biografija od Baselin: Vode~ki evrop- àv od 14 moi procenti vo korist na direkto- ski snimatel karakteristi~en poradi ~udniot rot na produkcijata. Za sledniot film ZA NE- kolor izgled na Vendersoviot PARIZ, TEKSAS KOLKU DOLARI POVE]E, Leone pobara 50. 000 (PARIS, TEXAS - 1984) i so emotivnata crno- 000 liri i 50 otsto od filmot. Serxo rabote{e bela kompozicija na Xarmu{oviot NADVOR OD na samo sedum filma (kako reìser, zab. ZAKONOT (DOWN BY LAW - 1986). Miler svojata V..Q.A.) no na semejstvoto ostavi celo bogat- kariera kako snimatel ja zapo~nuva vo Holan- stvo - go privr{uva{e svoeto raskaùvawe dija pred da se preseli vo Germanija, kade {to vreme{niot Tonino, ne odbegnuvaj}i poedine~- snima nekolku Vendersovi filmovi me|u koi no na novinarkite da im ja istakne svojata in- KRALEVI NA PATOT (KINGS OF THE ROAD - dignacija poradi monopolot na holivudskite 1976) i PRIJATELOT OD AMERIKA (THE AME- filmovi i takviot na~in na proizvodstvo. RICAN FRIEND - 1977). Redoven snimatel e na - Po~nav da izbiram koj film }e go ra- Xarmu{ u{te od 1986, a sorabotuva i so Piter botam duri toga{ koga bev vo sostojba da go pra- Bogdanovi~ i Barbet [reder. (Sinemanija '98) vam toa Kako eden od najplodnite i najpoznati- - So Felini be{e ednostavno da se ra- te snimateli na nezavisniot film, Robi Miler boti, negovite filmovi bea... malku apstrakt- dolgo vreme sorabotuva so Vim Venders i Xim ni i toj be{e kako apstrakten slikar. Site moi Xarmu{ Po sloboden izbor ostana snimatel sprotivstavuvawa se odnesuvaa na gubeweto na Xarmu{ od 1986, a rabotel i so Piter Bog- mnogu ~asovi. Najsli~ni mi bea Dino Rizi i danovi~ i Barbet [reder. (Od katalogot na Mario Moni~eli, tie doa|aa rano i znaeja {to FFBM) treba da pravat. Alekan ima mnogu golemi filmovi zad - Imav sre}a da rabotam so profesio- sebe i moèbi e edinstveniot {to moè da sni- nalci. Se raboti za ve}e izminat period, sega ma vo crno-bela tehnika denes (1987 god. zab. s# e izmeneto, tehnikata, profesionalnosta, V.Q.A.). Mislam deka i Robi Miler se obiduva sega ima pove}e improvizacija. Denes go nema toa da go nau~i, zatoa gi raboti site onie crno- onoj vid zanaet~isko podu~uvawe. Nekoi uspe- beli filmovi so Xarmu{, no kral na crno-be- vaat, no mnogu sme o{teteni od Amerikancite. liot film e Alekan. (Bruno Ganc) Dene{nata amerikanska tehnologija e digital- Robi Miler, koj go snimi MOJOT BRAT na i taa voop{to ne mi se dopa|a. Porano na TOMI, a koj Filmskiot sovet go finansira{e eden film rabotea petmina i toa be{e avtor- delumno, go mraze{e DV zatoa {to, kako {to ski film. Sega so site ovie |avolski raboti ne vele{e mora{ da koristi{ osvetluvawe is- se znae koj go raboti filmot. Ne mi se dopa|a to kako i kaj 35 mm kamera. Imavme duzina no}- ovaa kinematografska produkcija tuku taa {to ni sekvenci i nie mislevme deka toj }e tr~a se rabote{e nekoga{. Za sre}a, celata ovaa naokolu so kamerata i s# }e bide vo red, no tuka promena se slu~i otkako imav prekinato so ra- be{e Robi, koj postavuva{e osvetluvawe nase-

98 V.Q.Angelov, Filmski futuristi Kinopis 26(14), s.95-101, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 98 23-02-03, 10:37 kade. Toj vele{e deka digitalnata kamera na koj nekoga{ moè da se rastegne i na eden ~as estetski plan nudi podobri uslovi za kamer- ili pove}e me|u snimawe na dva kadri, {to za manskata rabota, no dokolku ja postavi{ kame- reìserot i direktorot na fotografija e mno- rata na istoto mesto kade {to bi ja postavil i gu te{ko. DO KRAJOT NA SVETOT go snimavme na 35 mm kamera, celta e proma{ena. (Pol Trix- sinemaskop i na 70 mm, vo mnogu zemji niz sve- bic, rakovoditel na Noviot filmski fond i na tot - Avstralija, Japonija No, be{e mnogu Filmskiot sovet, Anglija) neprakti~no zatoa {to mnogu snimavme vo ko- lite i moravme da gi otstranuvame pokrivite ROBI MILER ZA SEBE I SEGA[NOSTA. za da snimame so ovie ogromni kameri. Taka gi Ne mi e va`no dali filmot e snimen na super uni{tivme avtomobilite. I dodeka gi premes- 8, 16, 35 ili na video s# dokolku se raboti za tuvavme kamerite, gubevme vreme i gubevme dobar film. Dogme be{e mnogu dobar na~in za inspiracija. MOJOT BRAT TOM, pak, go snimiv da im se dade {ansa na mladite reìseri no so edna kamera, od raka. ne be{e ni{to novo. Gospodinot Deli Koli go- Samouverenosta vo sopstvenite kvali- vore{e za upotrebata na svetloto vo neorea- teti, vo va`nosta na ona {to go raboti, entu- lizmot Dogme e samo prodolùvawe na edna zijazmot i neoptovarenosta so onie raboti {to stara tradicija. - Da, rabotata na LU\E ZA 24-ÂSOVNA ZABAVA i MO- JOT BRAT TOM e razli~na. Vin- terbotom ima snimeno mnogu filmovi, pravel, pravi i }e pravi filmovi, za razlika od Dom Rotero, koj snimal dokumentarci za BBC i ova mu e prv film na koj ne si pominav osobeno ubavo. - LU\E ZA 24-ÂSOVNA ZABAVA e tipi~en film za DV (digitalno video), zatoa {to s# vo nego be{e od raka i mo- è da se sporedi so filmovite na Trier zatoa {to Vinterbo- tom znae{e deka filmot mora da nadmine mnogu pre~ki, snimen e so mnogu mobilna kamera SPROTI BRANOVITE, 1996 (D.F. Robi Miler) i na razli~ni mesta. Vo kon- vencionalnoto snimawe postojat prekini me|u snimaweto na kadrite, se moàt da go odvedat umetnikot na nekoja druga koristi edna kamera. Nie se odlu~ivme da ko- strana - zra~ea od iskazite na Miler soop{te- ristime nekolku kameri {to bea povrzani so ni vo istata onaa sala kade {to den pred toa transmiter. Koristevme 24-kanalna mikseta za be{e i Tonino Deli Koli. ton, taka {to sekoj akter ima{e mal mikrofon - Jas bi go izbral Dogme filmot nas- skrien nekade. Taka, za mene ne postoeja pre~ki proti konvencionalniot, iako s# u{te nemam da snimam ne{to neplanirano. Slikata ja sni- snimeno takov (Dogme) film. Restrikciite {to mavme zaedno so tonot, {to e perfektno zatoa gi predviduva Dogme e, vsu{nost, kako da sni- {to nikoga{ nema potreba da ja zapira{ ka- ma{ prv film so mal buxet, i toa za mene e merata, no potoa treba da se spravi{ so ogrom- sekoga{ predizvikuva~ko taka {to bi sakal da nata koli~ina na materijal. Sekako, i mene mi go rabotam toa. be{e te{ko zatoa {to jas nikoga{ ne prestanu- - Digitalnite kameri nemaat indika- vav da snimam. Se snima{e 12 ~asa dnevno, i cija vo asovi. Kamerata se adaptira na svetlo- toa postojano. Be{e interesno, no i mnogu za- to. Koga snimate so DV, se osloboduvate od gri- morno. Toa e primer kako se snima{e ovoj film ìte za denot i no}ta, tie kadri nikoga{ ne se nasproti konvencionalniot na~in na snimawe, tolku ubavi kako 35 mm kadri i za toa mora da

V.Q.Angelov, Filmski futuristi Kinopis 26(14), s.95-101, 2002 99

03kinopis26-prvcopy.pmd 99 23-02-03, 10:37 se bide svesen deka ne moè da se snimaat pa- raboti otkolku {to moème da pretpostavime. norami so DV - im objasnuva{e Miler na make- 1. Posvetenosta na profesijata, i toa samo na donskite filmaxii nau~eni da snimaat vo ho- kamerata. Nitu edniot nitu drugiot ne iska- livudski stil, potenciraj}i deka za da se sni- àle nikakva èlba da se zanimavaat so nemi dobar film ne e potreben buxet tuku ideja. koja druga rabota vo kinematografijata. Ne- [to da se pra{a, pra{awe e sega? Trivijalnos- koi snimateli promoviraweto vo reìser go tite se dobar odgovor na nemaweto vistinsko doìvuvaat kako napreduvawe vo hierarhi- pra{awe. jata. - Trier e dobar, duhovit i so nego site 2. Sorabotkata so vrvni reìserski imiwa. imaat golema sloboda. Negovata ekipa e posto- 3. Nesomneniot kvalitet vo nivnata snimatel- jana i toa ne bi se slu~ilo dokolku e tiranski ska rabota. raspoloèn. Na krajot, negoviot zbor e posle- 4. Odnosot sprema vremeto e isto taka edna den. Koga go snimavme SPROTI BRANOVITE, toj nivna zaedni~ka osobina. Od priloènoto insistira{e na izvedba i iako scenata {to ja se gleda deka i dvajcata imaat specifi~en snimavme be{e nadvor od fokus, toj insisti- odnos sprema vremeto {to sakaat da go pora{e da prodolì i scenata se najde vo fil- tro{at efikasno. mot. 5. Odnosot sprema tradicionalnite vrednos- - Postoi eden stereotip deka ako ra- ti i sprema progresot. Kolku i da zvu~at iz- botite crno-bel film ste specijalist za takvi javite na Deli Koli anahrono i dekadentno, filmovi i samo toa }e go rabotite. Jas ne sum toj e ~ovekot {to go podobril kontrastot vo DV specijalist, me|utoa, kako {to rekov, koga filmot na Pazolini, ~ovekot {to slika{e snimate konvencionalen film se gubi mnogu na prekrasni pejzaì i fantasti~ni krupni vreme, zatoa rabotam so ovaa tehnika bidej}i planovi i so toa ja unapredi filmskata es- snimaweto e pobrzo, no mora da se otkaète od tetika na planot na fotografijata. Kolku i kvalitetot na slikata. Porano be{e imperativ da sakame da go pretstavime Miler kako ~o- kvalitetot na fotografijata i morav da vni- vek ~ija{to momentalna preokupacija e vo mavam na mnogu drugi raboti (fokusot i ubavi- video na~inot na snimawe, toj samo saka da nata na slikata) a ne na prikaznata, sega im- gi iskoristi prednostite {to gi nudi vakvi- perativ e prikazna, sega vremiwata se prome- ot na~in na snimawe i vo su{tina e poklo- nija. Ako treba da se snimaat prekrasni pej- nik na tradicionalniot film (a ne na tra- zaì na DV, jas }e se otkaàm. Fotografijata e dicionalniot na~in na snimawe). navistina va`na vo prikaznata i va`no e da e 6. Dvajcata odbivaat da rabotat filmovi {to prisposobena - prodolùva Miler da gi objas- se povrzani so specijalni digitalni efek- nuva svoite pogledi za filmot i za fotogra- ti i {to gi uni{tuvaat identitetot i ori- fijata vo filmot. ginalnosta na snimatelskata rabota. Koga - Mi ponudija da go snimam najnovoto Deli Koli }e go spomne digitalniot film, prodolènie za Hari Poter. Iako mi bea ponu- toj pred s# misli na filmot {to se raboti deni golemi pari, odbiv, pred s# poradi gole- so specijalni digitalni efekti i dorabot- miot vremenski period {to }e mi bide pot- ka. reben za toj film. Vo momentov rabotam bes- 7. Moème u{te dolgo vaka da nabrojuvame, no platno na nekolku kratki filmovi edno da rezimirame Tonino Deli Koli i Robi Miler svojata snimatelska rabota se- PRIKAZNA (STORY): Kade se razlikuvaat i koga{ ja povrzuvale vo i so filmskata pri- {to e zaedni~ko za ovie dvajca snimateli? Na kazna. I tokmu taa, prikaznata, n# doveduva prv pogled, imame eden pripadnik na tradi- do edno od osnovnite pra{awa {to se posta- cionalnata {kola, koj insistira na terminot vuvaat vo vrska so filmskata estetika. [to zanaet vo vrednuvaweto na svojata rabota i e primarno vo filmot? Prikaznata ili sli- ovde moderniot skolasti~ki duh na Robi Miler, kata (koko{kata ili jajceto), ili dvete ra- kamermanot {to se vra}a vo minatoto za da ja boti podednakvo? Sepak, iako tretovo moè- nau~i rabotata na crno-belata slika, za sega da bi vo ovoj slu~aj izgleda idealno, mora da se posveti na video tehnikata. Niv ne gi povr- zabeleìme deka istorijata na filmot seko- zuva samo slikaweto na Bewini. Moeto misle- ga{ bila podelena na avtori reìseri (i we e sosema sprotivno od prviot vpe~atok: kriti~ari - vtoriot obraz), koi bile naklo- ovie dvajca snimateli imaat pove}e zaedni~ki neti kon edniot ili drugiot stil, a takviot

100 V.Q.Angelov, Filmski futuristi Kinopis 26(14), s.95-101, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 100 23-02-03, 10:37 hendikep (ili prednost) go nadminuvale ko- mnogu polesno izvodliva dokolku na filmot mu ristej}i gi sorabotnicite od drugiot sektor. se prijde od literaturen otkolku likoven plan, Pa, duri i miljeto od koe poteknuvaat av- a op{to poznato e misleweto deka filmot e torite (likovna, knièvna ili filmska medium preku koj (na sovremen, poinakov na- {kola) gi odreduva nivnite pogolemi afi- ~in) se raskaùvaat prikazni. Taka se izvede- niteti kon edniot, kon drugiot stil ili ni sintagmite: holivudska prikazna, film- kon sredinata: Felini, Grinavej, Lin~, [i- ska prikazna, kako na film jan likovno-narativen film; Pazolini, Deli Koli i Miler se lu|e {to svojata Bergman, Hjuston, Hi~kok, Trifo, Gapo na- rabota ja stavile vo slu`ba na prikaznata. rativno-likoven film; Xarmu{, Trier, S. Onaa mala i ~ove~ka prikazna. Sme{na, ta`na, Popov filmski film. Prvata grupa pot- voznemiruva~ka, {to moè da ve nasmee, ras- porata vo svojata rabota na filmot ja baraat trevoì, vozbudi, raspla~e, vozdigne, da vi go vo sorabotnicite {to pripa|aat na vtorata krene adrenalinot, da e ubava, angaìrana, ne- grupa, i obratno. Tretata grupa potporata ja zainteresirana i sli~no. Prikazna {to mora bara vo sorabotkata so filmskite profesio- da bide raskaàna so pomo{ na nivnata kame- nalci. Ova e, sepak, preop{irna tema i mora, so pomo{ na nivnoto znaewe i talent. A è da ja ostavime za nekoj sleden pat vo ru- pritoa prikaznata da e vo racete na reìserot. brikata za teorijata na filmot. Za toa se tie svesni i zatoa nivnata rabota e Dene{nite reìseri mnogu pove}e znaat tolku po~ituvana i kvalitetna. I dokolku pi- za sektorot na kamerata i za likovniot izgled {uvaweto na ovoj tekst go sfatam kako eden tena nivniot film, no bez razlika na koja od rapevtski metod na sebeanaliza i ako se vratam ovie grupi pripa|aat, filmot mora da ima pri- na pra{aweto od po~etokot na tekstot, toga{ kazna ({to e dominantno) i fotografija. Pri- }e zaklu~am deka moite snimki od zoolo{kata kaznata vo preden plan e ne{to {to ne e mo- gradina, vo sporedba so onie na Miler, se vo mentalna tendencija vo svetski razmeri. Toa e ist odnos kako ova {to go pro~itavte i koja filmska sostojba vostanovena so po~etocite bilo kniga, ne kniga tuku pismo, koresponden- na filmot. Duri i analizata na filmovite e cija na Dostoevski.q

SPROTI BRANOVITE, 1996 (D.F. Robi Miler)

V.Q.Angelov, Filmski futuristi Kinopis 26(14), s.95-101, 2002 101

03kinopis26-prvcopy.pmd 101 23-02-03, 10:37 IN MEMORIAM

KOSTA KRPA^ UDK 929:791.43.021(497.7) Kinopis 26(14), s.102-103, 2002

OSTANUVAAT SE]AVAWATA

NIKOLA LAZAREVSKI (1931 2002) N eodamna, zasekoga{ zamina eden moj prijatel. Dolgo vreme rabotevme zaedno vo Vardar film. No, nikoga{ i za ni{to zbor ne sme si prerekle. Sekoga{ so po~it, razbirawe Toj moj prijatel i drugar be{e srde~en i ednostaven vo komunikacijata so lu|eto, a vo profesijata filmski scenograf - be{e studiozen, sistemati~en Zaminuvaj}i od ovoj svet, mojot prijatel im se priklu~i na na{ite nezaboravni Aco Petrovski, Kiro Bilbilovski, Jovo Kamberski, Branko Mihajlovski, Vojne Petkovski, Di- me [umka, Veqo Li~enoski, Jordan Janevski, Petar Gligorovski, Gojko Seku- lovski Site tie, vklu~uvaj}i go i mojot drugar i prijatel Nikica, se vgradija vo na{ata makedonska kinematografija sozdavaj}i bogata riznica za na{eto filmsko nasledstvo. Da, eve pi{uvam so beskrajna taga i bolka vo srceto, za Nikola Nikica Lazarevski, na{iot vrven majstor na filmskata scenografija. Za toa vrven ostanuva da svedo~at nagradite od Pula, Karlovi Vari, Mladenovac , dr`avnite nagradi, jubilejnite nagradi na jugoslovenskata i makedonskata kinematografija. 1998 godina 11-oktomvriska nagrada za `ivotno delo! Nikica be{e ednostaven i ne ja odbegnuva{e rabotata. Koga nema{e igran film, toga{ se zafa}a{e da bide organizator na kratki filmovi. Ta duri be{e i direktor na film vo dva na{i igrani filmovi MIRNO LETO i SOLUNSKITE ATENTATORI. A filmografijata {to ja potpi{uva kako scenograf e impozantna: od DENOVI NA ISKU[ENIE, pa preku DO POBEDATA I PO NEA, MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA, KADE PO DO@DOT, MEMENTO, PLA- NINATA NA GNEVOT, REPUBLIKATA VO PLAMEN, CENATA NA GRADOT, MAKE- DONSKI DEL OD PEKOLOT, CRNO SEME, JAD, NAJDOLGIOT PAT, ISPRAVI SE DELFINA, PRESUDA, VREME,VODI, OLOVNA BRIGADA, JU@NA PATEKA, JAZOL, SRE]NA NOVA '49, HAJ-FAJ, pa s# do VIKEND NA MRTOVCI.

102

03kinopis26-prvcopy.pmd 102 23-02-03, 10:37 Rabote{e do posleden moment. Iako bo- metra`niot dokumentarno-igran film TUMBA lesta go ima{e ve}e navjasano, ne se predava- MAXARI posveten na edna neolitska naselba vo {e. Se se}avam, eden den pred dve godini mi blizinata na Skopje. Od postojnite artefakti se javuva Ilinka na telefon i mi veli: Slu- za ovaa naselba, Nikica napravi izvonredna {aj, pojdi na krivinata na Treska da vidi{ kak- rekonstrukcija. I {to u{te da ka`am? Da, sava neolitska naselba ima izgradeno Nikica . ka{e da im pomaga na mladite, gi sovetuva{e Se ~udam, ne znam za {to stanuva zbor. Se raz- kako da go dosegnat svojot son filmot. Toj go bira, vedna{ go dobivam i objasnuvaweto deka dosegna.q tamu, na krivinata na Treska, se snima kuso-

Nikola Lazarevski na snimawe na filmot JAZOL, (1985)

K. Krpa~, Ostanuvaat se}avawata, Kinopis 26(14), s.102-103, 2002 103

03kinopis26-prvcopy.pmd 103 23-02-03, 10:37 IN MEMORIAM

MIROSLAV ^EPIN^I] UDK 791.43.071.1(049.3)

Kinopis 26(14), s.104-109, 2002

OTTRGNATA POZLATA

- POSLEDNOTO POTSETUVAWE NA BILI VAJLDER (1906-2002) -

NASMEVNATA NEIZVESNOST

Parafraziraj}i go Hi~kok, koj vo edna prigoda kaà deka filmot ne e ise~ok od ìvotot, tuku samo par~e torta, ovaa duhovita mediumska metafora kako sosema dobro da se usoglasuva koga se potsetuvame na kinematografskiot opus na Bili Vajlder. Nema somnenie deka i toj uìva{e vo ovaa kulinarska umetnost, se razbira so zadovolstvo spodeluvaj}i go svojot proizvod so publikata. Za nego kako golem majstor svedo~i mo{ne bogat i pred s# uspe{en broj filmovi, izraboteni vo tekot na pove}e od ~etiri decenii. Navistina, Bili Vajlder be{e ona {to spored dene{nata nomenklatu- ra moème da go nare~eme mediumska li~nost par ekselans, {to, pak, za eden ~ovek na dvaesettiot vek e razbirliv i Bili Vajlder o~ekuvan atribut. Negovata biografska agenda, vpro~em, toa go potvrduva na najdobar moèn na~in; taka namesto da stu- dira pravo, stanuva novinar-reporter, prvin vo Viena a potoa i vo Berlin, kade {to go privlekuva filmskiot medium. Toj novoprojaven afinitet za relativno kuso vreme eskalira i toj od novinar (me|u drugoto eden od retkite {to uspeal da go intervjuira i profesorot Frojd) stanuva filmski scenarist. Vo toj period vo Germanija se ~uvstvuva edna osobeno nade`na kinematografska klima. Po podemot na ekspresio-

104

03kinopis26-prvcopy.pmd 104 23-02-03, 10:37 zboruvaj}i vo dene{ni ki- BULEVAR NA SAMRAKOT, 1950 nematografski parametri, eden nov vid filmska produkcija. Toa e malku pozna- to delo, no spored niza istori~ari i teoreti~ari na filmot, kako @or` Sadul i Bela Bala{, toj film se smeta za predvesnik na novata filmska dramaturgija. Nie od dene{en aspekt mo- ème toj stav da go prifatime ili otfrlime, no u~estvoto na Vajlder vo toj proekt, pred s#, kako scenarist za negoviot ponatamo- {en opus e blisku do edna estetska stigmatizacija. Ne e bez va`nost da se spomene deka na toj film sorabotuvaat u{te nekolku imiwa, koi isto taka podocna }e se vbrojat vo eden, nizmot, zapo~nuvaat forsirani estetski ekspe- da go nare~eme panteon sineasti~ki pante- rimenti tokmu na planot na vizuelnoto, na ne- on, a na koi od dene{en aspekt ne moè da im govite izrazni mo`nosti, pa i spoznavawe na se odzeme va`nost. Pokraj Vajlder kako scena- negovite aktuelni limiti. Seto toa ne zna~i rist i negoviot troa pomlad, vo toa vreme, so- kriza na filmskoto tvore{tvo; bi kaàle, rabotnik Fred Cineman tuka se u{te i: Xorx vsu{nost, deka toa se edni od prvi~nite ba- Edgar Elmer i pro~ueniot i za toa vreme snima- rawa za nekoja od mo`nite supstancii na me- tel Eèn [iftan. Reìser na toj proekt be{e diumot, kako {to ne{to porano se slu~i vo So- Robert Siodmak, ime {to toga{ ne zna~e{e vetskiot Sojuz so delata na Ejzen{tejn, Pudov- mnogu vo kontekstot na povoenata germanska kin, Kule{ov filmska produkcija. Takvata atmosfera kako da mu pogoduva Ne moème da znaeme kolkav e kreativna tvore~kiot nerv na mladiot Vajlder. Toj so- niot vlog na Vajlder vo ovoj film, no edno e rabotuva so toga{ najmo}niot germanski film- verojatno deka tuka zapo~nuvaat onie negovi ski koncern UFA. Za negovite scenaristi~ki tekstovi od toa vreme malku se znae, no mnozina od toga{nite renomirani filmski reìse- ri se zainteresirani za sorabotka so nego; me|u niv se Qubi~, Siodmak, pa i Lang Vajlder toga{ pravi i mo{ne uspe{na scenaristi~ka adaptacija na romanot na Kestner Emil i de- tektivite, koj vleguva vo klasi~nite dostreli na mladinskite filmovi, realiziran od Ger- hard Lampreht, eden od najcenetite reìseri na koncernot. Sledniot filmski proekt, vo koj Vajlder zema aktivno u~estvo, ima osobena va`nost vo ponatamo{niot razvoj na filmskata estetika. Inaku toa e denes, a po s# izgleda i toga{, malku poznatiot dokumentaren film na Siodmak i Elmer, LU\E VO NEDELA (MENSSEN AM SON- STALAG 17, 1953 TAG). Vakov proekt za toa vreme pretstavuva{e,

M. ^epin~i}, Ottrgnata pozlata, Kinopis 26(14), s.104-109, 2002 105

03kinopis26-prvcopy.pmd 105 23-02-03, 10:38 SABRINA, 1954

scenaristi~ki premisi, koi vo svojata pona- ga{ reìser, no i kako toj dojdenec vo Pariz, tamo{na kariera }e gi dovede do sovr{enstvo. Aleksander Esvej. I ovde e va`no da se spomne Toa tuku{to naseteno i takanare~eno so- deka toj e eden od sorabotnicite na scenario- vr{enstvo pred Bili Vajlder }e postavi eden to za filmot ZLOKOBNA SEMKA (LE MOUVAISE naporen, pa duri i za nego neo~ekuvan pat CRAINE), {to po s# izgleda e adaptacija na nekoj, za toa vreme, prominenten kriminalen ro- PAT VO NEPOZNATOTO man. Obid e toa da se pristapi kon toga{niot trend na takanare~eniot film noar, koj {to- Bili Vajlder trgnuva na pat vo nepozna- tuku po~na da se vklopuva vo edna ve}e istro- toto i toa go pravi vo 1933 koga zapo~nuva na- {ena {ema na kosmopolitskiot humanizam. cizmot vo Germanija. Me|utoa, i site negovi so- I nie podocna }e bideme svedoci na toj rabotnici na ovoj film }e zaminat vo eden vid trend so pro~uenite filmovi: BREGOT VO MAG- egzil, po {to }e steknat slava vo filmskiot LA, MUGRITE, itn. ~ij, pak, predvesnik, ne ~uv- svet. Vajlder, kako i Fric Lang, toga{ ve}e kul- stvuvaj}i vokacija za toj ànr, }e se najde ko- tno ime na evropskata kinematografia, zastane~no vo Amerika. nuva vo Pariz, dali za da gi proveri svoite si- Negovata primarna aktivnost, vo tie po- neasti~ki sposobnosti ili, pak, poradi voobi- ~etni~ki ~ekori na noviot kontinent, be{e ~aenata za nego qubopitnost za ona {to se slu- kolku blagorodna tolku i propulzivna sorabot- ~uva vo filmot, kon koj toj ve}e e nepovratno ka so negoviot zemjak, ve}e afirmiraniot re- upaten. ìser Ernest Lubi~. Me|u drugoto, toj vo tan- Nov ~ekor vo negovata avantura, vo taa dem so ârls Braket, podocne`no kultno ime na smisla, e sorabotkata so ne{to postariot, to- amerikanskata scenaristika i scenarist na

106 M. ^epin~i}, Ottrgnata pozlata, Kinopis 26(14), s.104-109, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 106 23-02-03, 10:38 brojnite filmovi na Vajlder, }e gi napi{e sce- pi~na, bezmalku trivijalna kriminalna stori- narijata za poznatite ostvaruvawa na Lubi~, ja, kinesteti~ki obrabotena na dotoga{ nevi- kako {to se OSMATA @ENA NA SINOBRADIOT i deno ednostaven i funkcionalen na~in, tokmu NINO^KA. Taka ova prisposobuvawe kon holi- vo ànrot {to toga{ i vo amerikanskata kine- vudskiot kinematografski kosmos, za Vajlder matografija steknuva{e nekoj svoj nov podem. kako eden kosmopolitski duh, pomina so uspeh; DVOJNA IZMAMA, me|utoa, pokraj mnogute us- sepak toj vo nekoi svoi se}avawa edna{ }e pe{ni filmovi od ànrot (LAURA, MALTE[- apostrofira - deka rabotata so Lubi~, navis- KIOT SOKOL itn.) ima bezusloven moralen pot- tina bila i privilegija i voodu{evuvawe i se- tekst, malku poznat i ekspliciran vo drugite ne{to, samo ne lesna rabota ànrovski dela, taka {to ànrovskiot arhetip Ponatamu }e usledi eden, kolku o~ekuvan {to ottoga{ go nosi ne e nimalku slu~aen. tolku i iznenaduva~ki avtorski stampedo na A vo Holivud, kako vpro~em i na site samiot Vajlder, koj }e se projavi i kako scena- drugi mesta, eden vakov uspeh pobara novi pot- rist, producent i reìser na najgolemiot broj vrduvawa, na {to, se razbira, Vajlder ne ostana od svoite filmovi. Edna prozelitisti~ka si- sosema imun, taka {to toa be{e i po~etok i tuacija, duri i za standardite na toga{nata predizvik filmska Meka. Negoviot prv film e MAJOROT I DETI[TETO (THE MAJOR AND THE MINOR), HOLIVUDSKA KAVALKADA snimen vo 1942, so negoviot podocneèn omi- len akter Rej Milend i toga{ pro~uenata yvez- Smelo, pred s#, i bez mnogu voobi~aeni da Xinxer Roxers. Ve}e vo ovoj reìserski i dilemi, Vajlder go prodolùva svojot avtorski avtorski debi, moème da ja nasetime idnata opus, povtorno so eden kinematografski uspeh tvore~ka orientacija na Vajlder; no konceptot - IZGUBENIOT VIKEND (THE LOST WEEKEND), ne e samo vo nasetuvawata, toa pove}e e pro- napati turbulentna, napati ko{marna vizuel- biv na malku poinakvi dramatur{ki formi na na analiza na eden alkoholi~ar. Tema obrabo- standardnata holivudska ekspresija, osobeno tuvana od po~etocite na kinematografijata vo toj komediografski domen. Edna mlada de- (Zeka - @RTVI NA ALKOHOLOT 1903) vo svoeto vojka, slu~ajno po pat, sretnuva atraktiven holivudsko izdanie ima nesekojdnevna teìna. voen veteran i odlu~uva da go zavede, tema Vajlder, vsu{nost, povtorno so svojot sorabot- tipi~na, no sosema vonstandardno eksplicira- nik Braket, go adaptira{e scenarioto za da na vo Vajlderoviot prv holivudski film. navleze vo doìvuvawata i se razbira, ko{- I sledniot negov film PETTE GROBOVI marite na eden zavisnik. Toj materijal filmot DO KAIRO (FIVE GRAVES TO CAIRO) e iznenadu- ovoj pat go eksplicira sosema nekonvencional- vawe moèbi i za samiot Vajlder. Snimen za no, pridrùvaj}i se do dramatur{kite standar- vreme na vojnata 1943, ovoj film, za mene, za di i obezbeduvaj}i $ optimisti~en epilog na àl, nepoznat, raskaùva {pionska storija za celata storija. Taka ovoj film stanuva pove- vreme na Romelovata ofanziva na Isto~no- }ekraten laureat na presti`niot Oskar za afrikanskiot front. Markantna rolja vo fil- 1945, kako najdobro ostvaruvawe, za najdobra mot ostvaruva negoviot zemjak Erih fon [tro- reìja i za protagonistot Rej Milend, eden od hajm, toga{ ve}e kultno ime vo Holivud. favoriziranite akteri na Vajlder. Izleguvaj}i uspe{no od ovaa sineasti~- Sekako, negovoto ~uvstvo za kasting ka avantura, kako i sekoga{, slednata godina povtorno ja otslikuva negovata nekonvencio- Vajlder }e go snimi svojot prv golem, ona {to nalnost i vo sledniot film NADVORE[NA PO- vo dene{niot filmski àrgon se narekuva ki- LITIKA (A FOREIGN AFFAIR), kade {to se sret- nematografski hit, DVOJNA IZMAMA (THE nuva komediografskiot iskaz za toga{ aktuel- DOUBLE INDEMNITY). Povtorno kako scenarist nite politi~ki sostojbi, kade {to cinizmot i zaedno so poznatiot Rejmond ândler i kako re- pred s# sofisticiraniot pristap kon dadeniot ìser so seto svoe crno evropsko nasledstvo. materijal ve}e ja stigmatiziraat kreativnata Tie dvajcata adaptiraat sosema obi~en krimi- li~nost na reìserot, koj i dotoga{ be{e uspe- tekst na Xems B. Kejn. Filmot vedna{ zazede {en, no ovoj pat povtorno nov i iznenaduva~ki. neprikosnoveno mesto vo istorijata na fil- Ovoj film e snimen po eden negov nos- mot, kako i mnogu od slednite filmovi na Vajl- talgi~en i, so ogled na toga{nite uspesi, doz- der. Vo nedostig od analiti~ki prostor, ovde volen divertisman nare~en CARSKIOT VALCER samo }e spomeneme deka se raboti za edna ti- (THE EMPEROR WALTZ), so toga{nata neprikos-

M. ^epin~i}, Ottrgnata pozlata, Kinopis 26(14), s.104-109, 2002 107

03kinopis26-prvcopy.pmd 107 23-02-03, 10:38 novena filmska i estradna yvezda Bing Kroz- Tokmu vo toj period, Vajlder }e go snimi bi. Filmot glavno be{e premol~an i nepoznat filmot BULEVAR NA SAMRAKOT (SUNSET BOUL- za nas. No, Vajlder ne be{e obeshrabren; napro- EVARD), delo {to po mnogu elementi najmnogu tiv, toj kako namerno da go pravi toa, nasproti go stigmatizira Vajlderoviot filmski opus. seta voobi~aena toga{na i sega{na, veruvam, Ovaa svirepa hronika za stareeweto na neko- holivudska logika. ga{nite filmski veli~ini se zdobiva so ned- STALAG 17 (STALAG 17) pretstavuva pov- vosmislena toponimska avtenti~nost, kako za torno iznenaduvawe, kako vo toga{niot skro- likovite, taka i za dejstvitelniot prostor. Ed- men opus na Vajlder, taka i za ona {to toj doto- novremeno {okanten i provokativen, cini~en ga{ go prezentira{e. Tematski ovoj film e vr- no i razbirliv, filmot na prva gletka funk- zan za voenata situacija; se raboti za zarobe- cionira kako nekoja presmetka so ustoli~enite nici {to se obiduvaat da izbegaat od koncen- standardi na holivudskata fabrika na soni{- tracioniot logor. Seto ona {to se slu~uva tamu tata No, toa sepak ne e taka. BULEVAR NA stanuva problem na poedincite i na nivnata SAMRAKOT e, vsu{nost, kritika i, spored Va- moralna nosivost. Drama e toa niz koja i denes jlder, po malku blaga glorifikacija na toj moème da nasetime nekoi, ottoga{, s# u{te prostor i na negovite sudbinski obeleàni za- nedeterminirani kamievski dramatur{ki ele- to~enici. menti, kakvi {to se skepsata, nedoverbata i Makar i kreativno, ova iskustvo Vajlder slepoto no donekade presmetano barawe na kako da saka da go podzaboravi, rabotej}i vo sopstveniot moèn izbor. Za odbeleùvawe e sledniot period niza nezaboravni komediografski ostvaruvawa; SABRINA (SABRINA) e delo polno so mlade{ki optimizam i krajno po- SABRINA, 1954 zitivisti~ki stav kon sudbinskite pra{awa, kade {to Vajlder kako avtor povtorno n# iznenaduva. Taka vo negovata filmografija }e us- ledat filmovite: SEDUM GODINI VERNOST (SEVEN YEAR ITCH), sofisticiran traktat za ~ove~kite neotpornosti i nevozmo`nosti, so blagonaklonet podbiv kon nivnoto sovladuva- we. Potoa NEKOI TOA GO SAKAAT @E[KO (SO- ME LIKE IT HOT), edinstvena ànrovska traves- tija vo istorijata na filmot, koja }e ostane zasekoga{ prepoznatliva po niza sceni i dijalozi, totalno indirektno superponirani od nivnite odamna formirani ànrovski modeli. Se i toa {to protagonistot na ovaa drama, toga{ razbira, tuka spa|a i filmot QUBOV POPLAD- mladiot Vilijam Holden, }e se zdobie so Os- NE (LOVE IN THE AFTERNOON), kade {to opti- kar za ovaa uloga, izvonredno tolkuvaj}i eden misti~kata varijanta neosetno i blago premi- lik, koj se nao|a vo centarot na tie, i indivi- nuva vo sentimentalnost i kade {to Vajldero- dualni i sudbinski, premreìja. viot cinizam naedna{ e sosema otsuten. Ne{to sli~no, no vo poinakvi dramatur- Od druga strana, tuka se i niza filmovi {ki slovesnosti, toa }e go napravi i Kirk Dag- koi{to, bezdrugo, zasluùvaat da bidat spom- las vo GOLEMIOT KARNEVAL/ADUT VO RAKAV nati i koi{to, isto taka, sekoj na svoj na~in, (THE BIG CARNIVAL/ACE IN THE HOLE), delo is- go nosat pe~atot na svojot avtor. Samiot Vajl- polneto so neo~ekuvana sekojdnevna surovost; der se pogriìl za toa na golemo zadovolstvo storija za eden ùrnalist, koj koristej}i gi na s# pogolemiot broj po~ituva~i na negovoto tragedijata i bespomo{nosta na glavniot pro- delo. Vizuelniot rakopis vo trilerot SVEDOK tagonist nastojuva da se zdobie so neo~ekuvan NA OBVINENIETO (WHITNESS FOR THE PROSE- publicitet. Moralnata kritika vo ovoj film e, CUTION) go nadminuva vo niza ànrovski pa- sekako, mo{ne determinirana, no toa ne e i ne- rametri onoj na pro~ueniot Hi~kok, vo toj gov edinstven kvalitet. ûvstvoto za pravda i ànrovski kontekst. Se razbira, i ovde se rabo- cinizmot, neretko povrzan so toa, stanuvaat teti za triler, adaptacija na edna novela od Aga- matski odrednici, koi i ponatamu }e go sledat ta Kristi, maestralno izvedena pod reìser- opusot na Vajlder. skata palka na Vajlder so posredstvo na sjajnite

108 M. ^epin~i}, Ottrgnata pozlata, Kinopis 26(14), s.104-109, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 108 23-02-03, 10:38 protagonisti: Marlen Ditrih, ârls Loton i Ostanuva samo nasetenata vistina za Tajron Pauer. efemernosta na slavata na izmamni~kata samo- Kako ve}e promoviran kulten reìser, dopadlivost {to taa nu`no ja donesuva. Toa ne nemu }e mu bide dovereno da go snimi DUHOT e nitu lamentacija, nitu zadocneta, a navidum NA SENT LUIS (THE SPIRIT OF ST. LOUIS), le- mudra, perverzna samokriti~nost; toa e, vsu{- gendarnata storija za prvoto preletuvawe na nost, ona {to eden od protagonistite na NEKOI Atlantikot od strana na ârls Lindberg. Toa TOA GO SAKAAT @E[KO go kaùva - deka ni{to za samiot Vajlder e edna nova avtorska i àn- ne e sovr{eno No, nie za kraj na ovoj tekst }e rovska avantura. Se razbira, toj zrel period e si dozvolime male~ka korekcija na ovaa mito- krunisan so novo priznanie, {to mu se dodelu- logema. Opusot na Vajlder, opserviran i celos- va vo 1960 za filmot APARTMAN (THE APART- no i partikularno, vo mnogu svoi migovi ja ne- MENT), vo koj povtorno si dozvoluva da se pod- gira ovaa negova dosetka.q biva so amerikanskiot na~in na ìvot, {to retko kogo ostava bez kritiki. Sepak, Vajlder povtorno dobiva Oskar za toj film. Sega ve}e Filmografija: e s# poznato i za nego i za negovata publika. 1933 - ZLOKOBNA SEMKA (MAUVAISE GRAINE), koreìja Toj stanuva, kaàno vo demokratski àrgon, 1942 - MAJOROT I DETI[TETO (THE MAJOR ednoglasno prifaten od i za nego, sepak, po- AND THE MINOR) sakuvaniot Holivud. 1943 - PET GROBOVI DO KAIRO (FIVE GRAVES Taka, i po tolku posakuvaniot blesok na TO CAIRO) holivudskata pozlatena statuetka, Vajlder ka- 1944 - DVOJNA IZMAMA (DOUBLE INDEMNITY) ko i sekoj ploden avtor od evropska provenien- 1945 - IZGUBENIOT VIKEND (THE LOST cija - a vo toa vreme vo Holivud gi ima{e vo WEEKEND) prili~en broj: Fric Lang, Oto Preminger, Ro- 1948 - CARSKIOT VALCER (THE EMPEROR WALTZ) bert Siodmak, Anatol Litvak itn. e reìser 1948 - NADVORE[NA POLITIKA (A FOREIGN so opredelen no i neekspliciran kulten sta- AFFAIR) tus. Toa nemu kako i da mu odgovara. 1950 - BULEVAR NA SAMRAKOT (SUNSET BOULEVARD) HEDONIZAM I SOMNE@ 1951 - GOLEMIOT KARNEVAL / ADUT V RAKAV (THE BIG CARNIVAL / ACE IN THE Bez ogled na s#, toj go prodolùva svo- HOLE) jot opus proniknat i za~inet ednovremeno so 1953 - STALAG 17 (STALAG 17) hedonizam i somne`. Na taa delikatna kreativ- 1954 - SABRINA (SABRINA) na relacija se slu~uvaat i filmovite: EDEN, 1955 - SEDUM GODINI VERNOST (SEVEN DVA, TRI (ONE, TWO, THREE), SLATKATA IRMA YEAR ITCH) (IRMA LA DOUCE), potoa BAKNI ME GLUPÔ 1957 - DUHOT NA SENT LUIS (SPIRIT OF ST. LOUIS) (KISS ME STUPID), KOLAÊ-SRE]NIÊ (THE 1957 - QUBOV POPLADNE (LOVE IN THE FORTUNE COOKIE), PRIVATNIOT @IVOT NA AFTERNOON) [ERLOK HOLMS (THE PRIVATE LIFE OF SHER- 1958 - SVEDOK NA OBVINENIETO (WITNESS LOCK HOLMES), AVANTI (AVANTI), NASLOVNA FOR THE PROSECUTION) STRANICA, (THE FRONT PAGE), BATKA, BATKA 1959 - NEKOI TOA GO SAKAAT @E[KO (SOME (BUDDY, BUDDY), a kone~no i negoviot pretpos- LIKE IT HOT) leden i testamentaren film FEDORA. 1960 - APARTMAN (THE APARTMENT) Ovoj film $ e poznat na na{ata publi- 1961 - EDEN, DVA, TRI (ONE, TWO, THREE) 1963 - SLATKATA IRMA (IRMA LA DOUCE) ka, vpro~em kako i mnozina nabroeni vo ovoj 1964 - BAKNI ME GLUPÔ (KISS ME STUPID) negov period. Vajlder tuka povtorno se navra}a 1966 - KOLAÊ-SRE]NIÊ (THE FORTUNE na temata za~nata vo BULEVAROT NA SAMRAKOT. COOKIE) Ottuka se elaborira edna po malku misterioz- 1969 - PRIVATNIOT @IVOT NA [ERLOK na tema okolu edna pro~uena holivudska yvez- HOLMS (THE PRIVATE LIFE OF SHER- da, koja, se razbira, po~nuva da staree. I ovde LOCK HOLMES) so zadovolstvo n# pre~ekuvaat starite motivi 1972 - AVANTI (AVANTI) od BULEVAROT NA SAMRAKOT, no ovoj pat so po- 1974 - NASLOVNA STRANICA (THE FRONT PAGE) mala svirepost a so pogolemo soàluvawe i 1978 - FEDORA (FEDORA) razbirawe, koe pak na krajot ne ja namaluva 1981 - BATKA, BATKA (BUDDY, BUDDY) enigmata na dejstvieto.

M. ^epin~i}, Ottrgnata pozlata, Kinopis 26(14), s.104-109, 2002 109

03kinopis26-prvcopy.pmd 109 23-02-03, 10:38 [irok sokak, Bitola

Bitolski artisti pred objektivot na Manakievci

110 B.Nonevski, Kinote~na programa vo Bitola, Kinopis 26(14), s.110-116, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 110 23-02-03, 10:38 INICIJATIVI

BORIS NONEVSKI UDK 791.43(497.7)(049.3)

Kinopis 26(14), s.110-116, 2002

KINOTE^NA PROGRAMA VO BITOLA

- MUZEJSKITE KINEMATOGRAFSKI ARTEFAKTI DA SE AKTIVIRAAT KAKO @IVI I AKCIONI KULTURNI VREDNOSTI -

1. CEL

Kinotekata na Makedonija vo ramkite na svojata dosega{na dejnost ima pribrano i obraboteno respektiven fond na filmovi, pridru`ni filmski materijali, muzejski eksponati i obemna dokumentacija za doma{nata i svetskata kinematografija. Na Kinotekata kako ~lenka na Me|unarodnata feder- acija na filmskite arhivi (FIAF) i vrz osnova na vospostavenata sorabotka so sli~ni me|unarodni institucii $ e dostapno bezmalu seto filmsko tvore{tvo vo svetot. Toa golemo duhovno bogatstvo osven na specijalizi- ranite istraùva~i, retkite obrazovni institucii, koi go polzuvaat vo procesot na edukacija na u~enici i studenti i povremenite prigodni prezenta- cii od strana na Kinotekata s# u{te, vo optimalna mera, ne $ e dostapno na po{irokata javnost. Kinotekata na Makedonija, so cel povtorno da gi aktivira (i mobilizira) muzejskite kinematografski artefakti kako ìvi akcioni kulturni vrednosti, pokrenuva inicijativa za kontinuirana javna prezentacija na kinote~ni vrednosti. Pritoa, javnoto kinote~no posreduvawe, za razlika od komercijalnata kinoprikaùva~ka dejnost, }e bide sloevito koncipirano. Toa na gleda- ~ite, so cel publikata da stekne sistematsko i iskustveno soznanie za filmot i kaj nea da se odneguva rafiniran kinestetski vkus, }e im ovozmoì uvid vo minatoto i istorijata na filmot niz najreprezentativnite avtori i filmski ostvaruvawa od sekoja etapa vo razvojot i evolucijata na filmskata umetnost vo svetot. Potem, pak, so cel da se pro{irat soznajnite horizonti i filmskata kultura na gleda~ite, prezentacijata }e se vr{i po prethodna kinote~na selekcija i filmolo{ka obrabotka na umetni~kite dela i }e gi

111

03kinopis26-prvcopy.pmd 111 23-02-03, 10:38 opfa}a site poedine~ni fazi na kreativniot proces. Niz pi{uvana i so~uvana vizuelna dokumentacija }e se prosleduvaat ra|aweto na ideite, podgotovkite, snimaweto i oblikuva- weto na filmskite ostvaruvawa, javnoto pri- kaùvawe, recepcijata kaj publikata, nivnata rezonanca vo svesta i kriti~kata valorizacija na nivnite vrednosti. So selekcijata i obliku- vaweto na programata i so privlekuvawe i pri- dobivawe nova filmska publika Kinotekata stanuva subjekt i institucija na ìvata aktivna kultura vo duhovnata situacija na na{ata zemja. Pritoa, Kinotekata nema da vr{i prosto prezemawe i transmisija na prethodno pribra- nite materijali, tuku na javnosta }e $ gi prezentira i svoite kreativni rezultati do koi do{la vo prethodnite istraùvawa, pribirawa i obrabotkata na filmovite, filmskite materijali i kinote~nite artefakti.

2. STRATEGIJA (NA KOJ NA^IN)

Prethodno navedenite nameri }e se re- aliziraat niz pove}eslojni sodrìni i odnapred definirani formi i postapki na javna prezentacija. 2.1. Prikaùvaweto filmovi }e bide stoèrnata aktivnost. Pritoa, kinote~niot repertoar prethodno }e bide osmislen i obli- kuvan vo ciklusi spored vidovite, pravcite, stilskite i ànrovskite osobenosti na filmskite ostvaruvawa (dokumentarni, igrani i ani- Kadri mirani filmovi; ekspresionizam, neorealizam, filmska avangarda...; cik- snimeni so lusi na komedii, drami, vestern, istoriski ànrovi, melodrami, akcioni, Kamerata 300 nau~no-fantasti~ni i drugi od bogatiot spektar na filmski ànrovi). Ki- note~niot repertoar }e se gradi i vrz opusot na beleìtite filmski avtori majstori na ekranot, koi so svoeto tvore{tvo vnesuvaa inovacii vo pos- tapkite na filmskoto sozdavawe i vo filmskata estetika, voop{to (Dejvid Grifit, Sergej Ejzen{tajn, ârli âplin, Alfred Hi~kok, Andrej Tarkovski itn.). Potem, vo prezentacijata }e se prosleduvaat ostvaruvawa za zaemnoto proniknuvawe na filmot i drugite umetnosti: romanot, muzikata, slikar- stvoto, teatarot. Vo taa smisla, }e se prikaùvaat filmski ciklusi koi{to se potiknati ili za osnova gi imaat delata na [ekspir, Tolstoj, Viktor Igo, Stravinski i drugi svetski klasici. Na kraj, no ne i krajno, vo koncipirawe- to na kinote~niot repertoar posebna grià }e se vodi za celosno prezentirawe na makedonskata filmska produkcija. Pred po~etokot na sekoj ciklus, so cel gleda~ite da steknat uvid vo karakteristikite, stilskite osobenosti, tvore{tvoto na filmskite avtori i po{irokiot kinematografski i kulturno-istoriski kontekst, Kinotekata }e organizira prigodni vovedni pre- davawa ili avtorski prilozi na filmolozi i filmski kriti~ari vo pridru`nite programi so koi }e bidat najavuvani i prosleduvani odnosnite ciklusi. 2.2. Pretstavuvawe na nacionalnite kinematografii. Preku izbor na reprezentativni filmski ostvaruvawa i relevantni avtori do-

112 B.Nonevski, Kinote~na programa vo Bitola, Kinopis 26(14), s.110-116, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 112 23-02-03, 10:38 ma{nata publika }e se zapoznava so istorijatot i sovremenite ostvaruvawa na oddelni nacionalni kinematografii (francuskata, italijanskata, ruskata, polskata, angliskata, ungarskata, skandinavskite zemji, {panskata itn.). Poseben akcent }e se stavi na zapoznavaweto i me|usebnoto proniknuvawe na balkanskite kinematografii. Za poavtenti~no doìvuvawe i zapoznavawe so kinematografskoto iskustvo, od sekoja oddelna zemja }e se pokanuvaat istaknati tvorci (reìseri, akteri, snimateli, producenti...), filmolozi ili filmski kriti~ari, koi pred na{ata publika }e ja pretstavat svojata kinematografija i }e vodat neposredni razgovori so gleda~ite. 2.3. Portreti na istaknati filmski tvorci. Niz eden biografsko-filmografski osvrt, publikata }e se zapoznava so opusot na istaknati filmski individualnosti. Na toj na~in, nie se legitimiravme kako civi- lizirana sredina, koja ima respekt kon zaslu`nite li~nosti i po~it kon nivnite dela, kako i ~uvstvo za neguvawe na kulturnite vrednosti. Od druga strana, tvorcite so dokaàni vrednosti }e bidat dopolnitelen agens za privlekuvawe publika i inspiracija mladite lu|e da po~nat kreativno da se zanimavaat so filmskata umetnost. 2.4. Vostanovuvawe na godi{na nagrada za izbor na zasluèn doajen na makedonskata kinematografija. Kinotekata na Makedonija ima najcelosen uvid vo doma{nata produkcija i ima izvr{eno stru~na i nau~- na analiza na celokupnoto filmsko tvore{tvo. Toj fakt nea i nejzinite sorabotnici ja legitimiraat i kako meritoren procenuva~ na kreativnosta i vrednosta na opusot na sekoj na{ avtor. Nagradata }e se dodeluva spored prethodno usvoeni kriteriumi i propozicii i taa }e gi afirmira kreativ- Otvorawe na nite i moralnite vrednosti na laureatot i tvore{tvoto. kinoto 2.5. Organizirawe na izlo`bi: od bogatiot fond na empiriska Manaki, vo gra|a vo Kinotekata (pi{uvana dokumentacija, scenarija i knigi na snimawe, Bitola (1923)

B.Nonevski, Kinote~na programa vo Bitola, Kinopis 26(14), s.110-116, 2002 113

03kinopis26-prvcopy.pmd 113 23-02-03, 10:38 Javno fotografii, plakati, diplomi, nagradi, muzejski eksponati i drugo), no i vo reklamirawe na sorabotka so drugi institucii od zemjava i stranstvo, kako i so pomo{ na kinorepertoarot privatni kolekcioneri, }e se organiziraat izlo`bi za istorijata na fil- vo Bitola mot i za sovremenoto filmsko tvore{tvo so prezentacija na site fazi na (foto Manaki) procesot na filmskoto sozdavawe: produkcijata, distribucijata, prezentiraweto na filmovi, edukacijata i za filmskata kultura, voop{to. 2.6. Promocija na novi izdanija i filmolo{ka literatura, osnovawe na internet-kafe i videoteka. Pred javnosta }e se pretstavuvaat najnovite video ostvaruvawa, CD-ROM-ovi, publikuvani izdanija od tekovnite i dolgoro~nite istraùvawa na Kinotekata i sekoj nov broj na spisanieto Kinopis. Vo ramkite na taa aktivnost, }e se pretstavuvaat i zna~ajni filmolo{ki knigi i spisanija od drugi stranski i doma{ni izdava~i. Na zainteresiranite ~itateli preku internet-kniàrnica }e im se ovozmoì da gi kupuvaat izdanijata na Kinotekata po popularni ceni, kako i da pozajmuvaat knigi od specijaliziranata biblioteka na Kinotekata. 2.7. Tribini i javni debati na koi, vo prisustvo na po{irok audi- torium, }e se vodat diskusii za filmskoto tvore{tvo; kinematografskata politika; participacijata i integriraweto na na{ata produkcija vo evrop-

114 B.Nonevski, Kinote~na programa vo Bitola, Kinopis 26(14), s.110-116, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 114 23-02-03, 10:38 skite kinematografski asocijacii i fondovi; povrzuvaweto na tvorcite i tvore{tvata od sosednite zemji i regionot; kinofikacijata vo Makedonija i pro{iruvaweto na podra~jeto na recepcija na filmskite dela; potiknuvawe na senzibilitetot i qubopitnosta na publikata kon filmskata umetnost i drugi temi {to }e gi nametnuva kinematografskata i kulturnata situacija vo zemjava.

3. O^EKUVANI REZULTATI (ZO[TO)

Od proektot za kontinuirana javna prezentacija na kinote~ni vrednosti (kinote~no kino) se o~ekuvaat pove}eslojni dolgoro~ni rezultati: 3.1. ]e se pridobie eden respektiven kvantum na nova filmska publika. Dokolku kinote~nata programa se odviva 10 meseci vo godinata, a ako pritoa filmskite proekcii gi posetuvaat po minimum 50 gleda~i, toga{ za (10 meseci h 30 = 300 dena) 300 ve~eri moàt da se o~ekuvaat 15 000 gleda~i. Pokraj filmskite proekcii, publika }e privle~at i drugite programski segmenti. Na 5-te predvideni izlo`bi (5 h 500 gleda~i) se o~ekuvaat 2 500 posetiteli; na prezentacijata na 5-te portreti na istaknati filmski tvorci (5 h 150 gleda~i) bi trebalo da prisustvuvaat 750 posetiteli; na dodeluvaweto na nagradata Zasluèn doajen na makedonskata kinematografija (vo golemata sala) 850 posetiteli; za promocijata na novi izdanija na filmolo{ka literatura 300 posetiteli i, kone~no, na tribinite i javnite debati se o~ekuvaat okolu 500 u~esnici i posetiteli. Spored toa, prika- ùvaweto na filmovi i drugite programski sodrìni osnovano moè da se o~ekuva da privle~at nad 20 000 posetiteli. 3.2. Vo op{tata kriza na filmskata publika vo na{ata zemja toa ne e nezna~itelen nadomest. Me|utoa, mnogu pozna~ajni se kvalitetot i akcio- niot potencijal na kinote~nata publika. Taa so svoite poznavawa i so rafiniraniot vkus, niz spontani i neformalni kontakti, vo svoite sredini }e animira i mobilizira novi gleda~i, pro{iruvaj}i gi socijalnata osnova i integracijata na filmskata umetnost vo op{testvoto. 3.3. Kaj nas filmot ne samo {to doìvuva kriza na publikata (recepcijata) tuku toj se nao|a i vo kriza na kreacijata. So na{iot proekt }e se pridobijat i educiraat za svetskata klasika idni mladi tvorci kako vlog vo razvojot i perspektivata na makedonskoto filmsko tvore{tvo. Zemjite so razviena kinote~na dejnost (Polska, êhoslova~ka, Fran- cija, Jugoslavija...) postignuvaa vrvni rezultati vo filmskata umetnost. 3.4. So javnata prezentacija na kinote~nite vrednosti se pro{iruva op{testvenata rezonanca i se razbuduva zaspanata socijalna setilnost za filmskata umetnost. So publicitetot {to }e im se dade na kinote~nite proekcii i na drugite pridru`ni sodrìni, so objavuvaweto informacii i komentari vo pi{uvanite mediumi, so prilozite vo nacionalnite i lokalnite elektronski mediumi i so samostojniot marketin{ki pristap, proektot za prezentacija na kinote~ni vrednosti }e se gleda, }e se oglasi i }e dopre do celata makedonska populacija, potiknuvaj}i go i probuduvaj}i go interesot za filmot. Pokraj 20 iljadnata stvarna publika, kinote~nata programa }e animira i }e nastojuva da pridobie novi filmski gleda~i od 2 mi- lionskata potencijalna publika vo na{ava zemja. Vo taa smisla, na{ata inicijativa ne e sopernik, tuku sodru`nik i na komercijalnata kinoprikaù- va~ka dejnost na nacionalno i lokalno nivo vo potraga po novi gleda~i. 3.5. So pokrenuvaweto na proektot i so negovoto realizirawe vo Bitola se vr{i decentralizacija i demokratska redistribucija na kinestetskite vrednosti. Dosega{niot op{testven i kulturen razvoj dovede do silna koncentracija na instituciite i kulturnite sodrìni i

B.Nonevski, Kinote~na programa vo Bitola, Kinopis 26(14), s.110-116, 2002 115

03kinopis26-prvcopy.pmd 115 23-02-03, 10:38 aktivnosti vo glavniot grad na Republikata. Nasproti toa, vo zemjava se sozdava kulturna periferija. Bitola, vo nekolku segmenti na kulturniot ìvot i umetni~koto sozdavawe, e ubav isklu~ok od toa grdo pravilo. Me|utoa, vo pogled na filmot, i toj grad so bogata kulturna i kinematografska tradicija e soo~en so marginalizacija na kinestetskite vrednosti. Interesot za filmot do taa mera e zamren, pa duri ni organizatorite na Me|unarodniot festival na filmskata kamera Bra}a Manaki ne moàt da obezbedat opti- malen broj gleda~i. So ovoj proekt se vr{i demetropolizacija na eden mnogu biten segment na kulturata i se ovozmoùva {iroka demokratska dostapnost na stru~no prebrani vrednosti. So toa }e se revitalizira postojnata i }e se sozdade nova filmska publika. 3.6. (Dis)lociraweto na prezentacijata na kinote~nite vrednosti i organiziraweto na kinote~no kino vo Bitola e vo dosluh so principite na evropskite zalo`bi za razvoj na regionite i neguvaweto na kulturnite razliki. Bidej}i so ovoj proekt e predvideno pretstavuvawe na stranskite kinematografii i u~estvo na stranski avtori, Bitola }e stane nov alternativen centar na me|unarodna kulturna sorabotka. Vo taa smisla, a pak na tragata na evropskite zalo`bi, osobeno }e se razviva prekugrani~nata sorabotka i prezentiraweto na delovi od programata vo Lerin (Grcija) i Kor~a (Albanija). Na{ata inicijativa gi anticipira najavenite promeni na Zakonot za kultura i Zakonot za lokalna samouprava i novata kulturna politika na decentralizacija, spored koja lokalnata samouprava }e ima pogolema avtono- mija vo koncipiraweto i organiziraweto na kulturniot ìvot. 3.7. Prethodnite nameri za demetropolizacija, demokratska redistribucija na kinestetskite vrednosti i voop{to celiot proekt ne e samo deklarativna zalo`ba. Toj se temeli vrz objektivni socijalni, institucio- nalni i kulturni pretpostavki. Proektot e naso~en kon celoto naselenie na bitolskiot region kako potencijalna publika. Me|utoa, negovata osnovna celna grupa e mladata populacija (sredno{kolcite, studentite, rabotni~kata mladina...). Bitola e univerzitetski centar, vo nego aktivno dej- stvuvaat pove}e vitalni kulturni manifestacii i umetni~ki institucii, tamu ìvee i prestojuva brojna sredno{kolska i rabotni~ka mladina. Kon Bitola gravitiraat Prilep i Resen, koi so~inuvaat region so nad 200 000 ìteli. Tie pretpostavki o~ekuvanite rezultati od proektot gi pravat mnogu izvesni. 3.8. Na kraj, no ne i krajno, so inicijativata za organizirawe na kinote~na programa i otvorawe kinote~no kino se ispolnuva i eden istoriski dolg kon kinematografskata tradicija, koj nas n# legitimira kako narod so civiliziran odnos sprema sopstvenoto minato i kultura. Ime- no, op{to poznato e deka vo Bitola ìveele i rabotele prvite filmski snimateli vo Makedonija i na Balkanot, voop{to. Me|utoa, malkumina znaat deka i prvite filmski proekcii vo Makedonija se izvedeni tokmu vo Bitola vo dale~nata 1897 godina, nepolni dve godini po pojavata na filmot vo svetot. I potoa toj grad so dejnosta na bra}ata Ta{ko i Kosta ômu i podocna Atanas Pema dolgo go drèl primatot vo na{ata zemja me|u dvete svetski vojni. Bitol~anecot, Aki Pavlovski, bil prviot direktor na Vardar-film. I po Vtorata svetska vojna, Bitola bila me|u gradovite so najrazviena infra- struktura i ìva i bogata filmska kultura. Kinematografskiot ìvot vo minatoto doìvuval plimi i oseki, no se ~ini deka ovie godini ja preìvuva edna od svoite najgolemi krizi. So ovoj proekt }e im se oddolìme na tie {to ja sozdavaa kinematografskata istorija na Bitola i Makedonija, no na- {ata namera najdobro }e ja ostvarime dokolku ovaa inicijativa donese nova plima vo filmskata kultura na gradot i regionot.q

116 B.Nonevski, Kinote~na programa vo Bitola, Kinopis 26(14), s.110-116, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 116 23-02-03, 10:38 FESTIVALI - FILMOVI

STOJAN SINADINOV UDK 791.43.091.4(495)(049.3) Kinopis 26(14), s.117-122, 2002

ZO[TO OVOJ SVET E TOLKU TA@EN?! (ZA 43.s INTERNACIONALEN FILMSKI FESTIVAL VO SOLUN) everniot trotoar na solunskata ulica Cimiski, tokmu vo onoj epicentralen del vo krugot na Aristoteloviot plo{tad, nekade vo sredinata na odrùvaweto na 43. Internacionalen filmski festival vo Solun (8-17 noemvri 2002 godina), be{e opsednat od rabotnici so najsovre- mena grade`na operativa, male~ka no mnogu efikasna. [to pravea?! Tro- toarot, tokmu sproti reprezentativnata kinosala Olimpion, kade {to se prikaùvaat filmskite naslovi, koi se vo natprevaruva~kata konkurencija na Solunskiot festival, nabrzina go raskopaa iako, sudej}i spored skop- skite urbani normi, toj trotoar si be{e sosema zdrava, funkcionalna, normalna pe{a~ka pateka i slednite denovi po~naa da go poplo~uvaat so nekoi novi, pomoderni plo~- ki. Iako frekventen, moèbi najfrekventen del od solunskiot gradski centar, nekako nikomu ne mu smeta{e vakvata grade`na operacija Dali toa Grcite po~nale da gi svetnuvaat i solunskite ulici, vo presret na Olimpijadata vo Atina 2004 godina ne znaeme. Ne bi se reklo: poprvo stanuva zbor za prifa}awe na nekoi super-urbani normi, koi, verojatno, sli~no kako i vo slu- ~ajot so zabniot karies, naloùvaat preventivni zafati vo slu`ba na gra|anite Zo{to vakov voved za festivalski izve{taj? Verojatno ottamu {to, se ~ini, toa e najbliskata paralela za da se opi{e edna nagorna linija vo organizacijata i prezentacijata na okolu 160 film- Marko ski naslovi od celiot svet no kako pouka za si- Belokio roma{nite kinematografii, so poseben akcent na

117

03kinopis26-prvcopy.pmd 117 23-02-03, 10:38 doma{nite podeleni vo desetina selekcii, nivni babi i dedovci na scenata po prika- programi, pogledi, omaì, ~estvuvawa Ili, ùvaweto na filmot. Vistinata e tuka nekade, malku raskopuva{ po staroto i dodava{ nova so dol`noto citirawe na bugarskata filmska glazura. Zatoa, edinaesettoto internacional- kriti~arka Olga Markova, koja politikata na no izdanie na deceniski stariot festival vo organizatorite na Filmskiot festival vo Sol- Solun, ve}e tradicionalno, e najsilniot re- un ja definira kako ~ist primer na vizan- gionalen filmski festival. Duri i primer ka- tiska tehnika: Znaat tie 'Vizantijci' kako da ko da se formatira takov nastan od koj bilo te napravat prijatel na festivalot, so vnima- aspekt: estetski, marketin{ki (ah, tie Grci!), nieto {to ti go ukaùvaat Posle moàt mal- politi~ki, komercijalen. Sekako, koga }e gi ku i da te 'podzaboravat', no toa e toa!. Vakvi- pro~itate faktite deka zad Solunskiot festi- ot stav, onaka prostodu{no amerikanski, ved- val stoi golema, no navistina golema finan- na{ na po~etokot od festivalot, pri pretsta- siska poddr{ka od gr~koto Ministerstvo za vuvaweto na ìrito, go iskaà i negoviot kultura, Institutot za film, gradskite insti- ~len, ve}e odamna slavniot amerikanski reì- tucii, solunskoto pristani{te i redica spon- ser Bob Rafelson (PO[TAROT SEKOGA[ YVO- zori od sferata na industrijata za proizvod- NI DVA PATI, PET LESNI PARÎWA). Rafel- stvo na vino, pivo, viski, avtomobili , tuka son, zna~i, kako prva i najgolema impresija od nekade e i vosklikot ah-pa-taka-e-lesno, koj Solunskiot festival ja istakna svoevidnata bi trebalo da gi relativizira (ne)sposobnos- tortura so hrana {to mu ja podgotvile doma- tite na ostanatite dràvi od, da bideme skrom- }inite: Zamislete, pojadok vo 9 ~asot, pa pov- ni, regionot na Jugoisto~na Evropa. No, da ne torno pojadok vo 11, potoa ru~ek vo 15 ~asot, se zaboravi i najbitnoto publikata: vo og- pa povtorno ru~ek vo 17 ~asot Premnogu za romen broj, so re~isi apsolutna prevlast na eden Amerikanec odrasnat na fast-food!!! . gleda~i od dvaeset-i-ne{to godini, bezmalku Klasi~en balkanski teror so hrana naso~en naviva~ki raspoloèni osobeno koga e vo pra- kon targetiranite celi, koi potoa }e ja prene- {awe gr~kiot film. E, tuka se navistina sil- sat voodu{evenosta so gr~kata kujna. ni: i na najnevredniot doma{en film znaat da Na standardnata oficijalna natpreva- napravat mal spektakl, so akteri i avtori, i ruva~ka programa godinava so petnaeset nas-

EL BONAERENSE

118 S.Sinadinov, Zo{to ovoj svet Kinopis 26(14), s.117-122, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 118 23-02-03, 10:38 lovi sostavena od trka~i so prv ili vtor minatogodi{en laureat Fatmir Ko~i, gr~kiot avtorski film vo karierata koi konkuriraa reìser Ahileas Kirjadakis i srpskiot kriti- za dvete glavni nagradi, Zlaten Aleksandar ~ar Miroqub Vu~kovi}) gi odbra, kako ednakvi so pari~en iznos od 37.000 evra i Srebren dobitnici na Zlatniot Aleksandar, avtorite Aleksandar teòk 22.000 evra se nalepe- na @ENATA NA VODA na Japonecot Hidenori ni moèbi daleku pointeresnite selekcii, ka- [ugimori i BLA@ENO TVOJA na Tajlan|anecot ko Novi horizonti. Ako su{tinata na Inter- Api~atpong Virasetakul, dodeka, pak, Srebre- nacionalniot filmski festival vo Solun, vo niot Aleksandar otide vo Germanija, kaj Urlih sferata na politikata na svetski festivali, Keler, avtorot na BUNGALOV. Nekako o~ekuvano e da otkrie nekoj nov, talentiran filmaxija za profil na ìri, koe, kako {to zaedni~ki {to e blagorodna, no ne i lesna zada~a toga{ izjavija, odgledalo filmovi {to, glavno, se za- selekciite na Novi horizonti na globalen, nimavaat so temi za eskapizmot, osamenosta i ili balkanski pregled na malku polokalen dvojniot identitet. Iako vkusot na publikata, plan, davaat sosem dobar uvid vo godine{nata na primer, gi izdvoi specifi~niot suptilen produkcija. Iako stojat i zabele{kite deka, vo humor na romanskiot ZAPAD na Kristijan Mun- su{tina, Solunskiot festival e festival na giu i modernata drama na gr~kiot RAZMISLI na festivalite, toa voop{to ne mu {teti na ve}e Katerina Evangelaku; FIPRESCI, pak, gi iz- kaànoto. Naprotiv: godine{noto koncipira- dvoi ~e{kiot NEKOI TAJNI na Alis Nelis i we na festivalski segmenti kako Aziska vizi- gr~kiot TE[KOTO ZBOGUVAWE: MOJOT TATKO, ja, ili novovovedeniot segment, po uspe{nata so posebno priznanie na iranskiot JAS SUM TA- promocija na Berlinskiot festival, nasloven RANEH, 15 GODINI na Rasul Sadr-Ameli. Koga kako Shooting stars (pretstavuvawe na mladi ak- sme kaj nagradite: pokraj dvete glavni (pari~- terski talenti vo organizacija na Evropskata ni), vo natprevaruva~kata konkurencija nagra- filmska promocija), plus ve}e tradicional- di dobija i Karlos Rejgards za reìjata na JA- nite selekcii kako Nov gr~ki film (17 dol- PONIJA (Meksiko), Alie Nelis za scenarioto gometra`ni igrani i 6 dokumentarci so znak na na NEKOI TAJNI, Manca Dorer za ènskata ulo- proizvodstvo 2002; ako od na{a perspekti- ga vo SLEPA TO^KA (Slovenija), Hristos Ste- va vi izgleda bogato, {to }e kaète na 32 nas- rioglu za ulogite vo MOJOT TATKO i RAZMIS- lovi vo 2001 godina?!), retrospektivite na LI (Grcija). Posebno priznanie, pak, dobi mno- tvore{tvoto na italijanskiot reìser Marko gu simpati~niot DA NE PLAÊME, odnosno ne- Belokio (pretsedatel na ìrito, eden od le- goviot reìser, Koreanecot Min Biung-Hun i vi~arskite veterani na ìlavata intelektual- glavniot akter, Muhamed Rahimov (Kazahstan). na i art scena, najpoznat po filmot \AVOL VO (Ako ne ste se zamorile so dosega{noto navedu- TELOTO od osumdesettite), na Bob Rafelson, vawe imiwa i nagradi, sigurno zabeleùvate na gr~kite reìseri Pantelis Vulgaris i Janis neverojaten produkciski no i civilizacis- Dalijandis, na ungarskiot Bela Tar i na fran- ki spoj na Koreja i Kazahstan: Sredniot i cuskiot @an-Fransoa Stevenin seto toa e Dale~niot Istok napravile interesna filmska sraboteno po principot za-sekogo-po-ne{to. drami~ka za malite lu|e, so obi~ni zapleti, Ottamu, ne za~uduva golemata posetenost na bez mnogu dosada i patetika za ìvotot vo festivalot vo Solun, kako od strana na doma{- tranzicija vo nekoe selo, na-polovina-pat- nata publika, taka, od godina vo godina, i od za-nikade vo nekoja biv{a zemja od Sovetskiot stranskite kriti~ari i novinari. Ne be{e za- Sojuz ). Vo sekoj slu~aj, po malku {ekspirijan- boraveno nitu sledeweto na novite tehnolo{- ska paradigma na filmot kako ogledalo na ko-estetski trendovi: kako paralelna progra- (tranziciskiot) ìvot, ~ii avtori, i nivnite ma, vo klubot Milos, se slu~i otkrivaweto na junaci, se borat za mesto pod sonceto: prvite novite granici nasloveni kako Web festival: e- da uspeat da dojdat do prvata nagrada, do vto- magic, koi, pretpostavuvame, bitno }e go menu- riot ili tretiot film, a vtorite (junacite) da vaat poimaweto na vizuelnoto iskaùvawe vo go preìveat denot. I reformite. Solunskiot narednive dekadi. festival, zatoa, e vaèn na mapata na svet- No, {to vidovme od klasi~niot film?! skite festivali: vo muzikata toa se vika sin- Za vkusovite, poznato, ne se diskutira: onoj drom na vtor album, vo kinematografijata (vkus) na sedum~lenoto ìri (Belokio, Rafel- sindrom na vtor film. Polesno se prebrodu- son, iranskata akterka Niki Karimi, francus- va so malku slava, pari~na nagrada, priznanie. kiot reìser Tjeri @us, albanskiot reìser So sekoja po~it za vkusovite, margina-

S.Sinadinov, Zo{to ovoj svet Kinopis 26(14), s.117-122, 2002 119

03kinopis26-prvcopy.pmd 119 23-02-03, 10:38 liziraweto na filmovi kako EL BONAERENSE tetski diplomi (knièvnost i politi~ki nau- na Pablo Trapero (Argentina), ZAPAD na Mun- ki, na primer), rabotat kako raznesuva~i na pi- giu, pa i ROXER DOXER na Dilan Kid (SAD) ili ca i sl., so ~uvstvo deka se gra|ani od vtor red, @IVOTOT ME UBIVA na @an-Pjer Sinapi suptilno diskriminirani poradi potekloto, (Francija) ja prikaùva disproporcijata na iako se rodeni vo Francija (So sli~na tema onie {to polesno i pote{ko }e se spravat so kako francuskiot se zanimava{e i angliskiot re~eniot sindrom. Kritikata, verojatno, e taa film IGRAJ KAKO BEKAM von konkurencija, {to so nekolku reda treba da gi popravi op- koj go otvori festivalot na avtorkata Gu- redelbite na ìrito. Zna~i, vaka: EL BONAER- rinder âda, no so dvojna diskriminacija: mla- ENSE e èstoka storija za aktuelniot ekonom- data london~anka od indisko poteklo Xes saka ski i politi~ki mig vo Argentina, koja go pri- da igra fudbal kako Bekam no, prvo, vo toa kaùva uspehot na eden seqak vo redovite ja spre~uva konzervativnoto semejstvo, a potoa na policiskata formacija na Buenos Aires (El i sredinata, koja e pritaeno rasisti~ki raspo- Bonaerense) poznata po surovosta i korum- loèna; ne griète se, vo ovaa pivka drama-ko- piranosta; ZAPAD e romanska storija so sup- medija }e pobedi qubovta, na sekoj plan). tilen humor za mladite lu|e, koi po sekoja cena I, sleduva u{te i zabele{kata {to se sakaat da otidat kade na drugo mesto ako ne nametnuva od faktot {to, ~itaj}i gi podato- kako {to veli i naslovot, na Zapad; ROXER cite za avtorskite ekipi na ovie filmovi, re- DOXER e simpati~na simbioza na, da kaème pa ~isi bez isklu~ok stanuva zbor za avtorski makar i preterale, nekoj nov Vudi Alen vo pa- filmovi, {to, pak, podrazbira najmalku ist kuvawe na Kventin Tarantino, no bez pi{toli potpisnik na reìjata i scenarioto Ne{to i krv, tuku samo govorewe, govorewe @IVOT- kako prodolènie na avtorskiot film od se- OT ME UBIVA, koga bi bile cini~ni, ja otsliku- dumdesettite i osumdesettite, ~ij pretstavnik, va predohridska Francija: potomcite na do- Marko Belokio, sede{e na ~elo na ìrito, i selenicite od Maroko, iako so po dve fakul- koga }e mu se ukaè{e mo`nost na nekoja pres-

ZAPAD

120 S.Sinadinov, Zo{to ovoj svet Kinopis 26(14), s.117-122, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 120 23-02-03, 10:38 zanimavaweto so doma{nite ha{ki slu~ai i ohridski dogovori izgleda kako latinoame- rikanski serii. No, da se vratime na filmovite. Sli~no na Belokio, i nekolku drugi celuloidni par- ~iwa od raznite programi go zavrednija vnimanieto. Aleksandar Sokurov, na primer: mile- nikot na mnogu festivali vo 2002 se pretstavi so RUSKIOT KOVÊG. Od nekoi ovoj film }e bide slaven kako genijalno delo, od drugi ne. Vo sekoj slu~aj, trud za po~it: snimen vo eden e- dinstven kadar (Alfred Hi~kok napravi film- vo-eden-kadar vo 1950, JA@E; bidej}i tehnologijata na klasi~nata 35-ka nudi mo`nost od samo 10-minuten kadar, Hi~kok pri krajot na lentata ja vrtel ili zumiral kamerata kon nekoj detaq, pa so novo polnewe na lenta po~nuval- prodolùval od istoto mesto) so digitalna video tehnika, na edna lokacija sanktpeter- bur{kiot muzej Ermita`. RUSKIOT KOVÊG e èstoko intelektualno, no i cini~no soo~uvawe na moderna Rusija i nejziniot 18-19 vek. Iako Sokurov znae da bide prebaven za moderniot ritam na gledawe, duri i kaj pasionira- RUSKI KOVÊG nite filmofili, tie {to sakaat filozofsko- politi~ki traktati na golem ekran }e bidat zadovolni. Sokurov i onaka vo retkite intervjua konferencija, glasno (no navistina glasno) is- re~isi redovno potencira deka za nego filmot frla{e takvi obvinuvawa za dogmati~nosta i kako medium (i umetnost) e s# u{te bebe, na korumpiranosta na Katoli~kata crkva i aktuel- po~etokot od svojot razvoj, pa ottamu eksperi- nata vlast vo Italija (Toa se fa{isti, fa- mentiraweto e ultimativno. Ako vo ovoj kon- {isti! ), {to se dobiva{e vpe~atok deka od tekst se prodolì so eksperimentalnosta, spo- nekade }e vmar{iraat i rabotni~ki kombine- red formata, na prvenecot na na{ata @aneta zoni so alovi znamiwa vo racete. Toa e anga- Vangeli, SUDIJATA, prikaàn vo Balkanski ìran umetnik za primer: nonkonformist vo pregled, moèbi }e se dobie pretenciozen filmovite, nonkonformist i vo javnosta, bra- prizvuk. Novoto delo na makedonskiot art-an- newe na nekoj sopstven politi~ki stav kolku dergraund, postaven anti-dogme (Dogme-fil- i da (ne) se soglasuvate so nego dokraj, bez movite, sepak, se komercijalni Vangeli) se dnevno-politi~ki mitarewa. Zatoa i negoviot zanimava so \avolot. No, paralelata so ekspe- najnov film, od 20-tinata prikaàni na fes- rimentalnosta a-la-Sokurov odi po linijata na tivalot, normalno, ne mu se dopadnal na medi- negovata traktatnost, vizuelizacija, nefor- umskiot mogul na vlast vo Italija, Silvio Ber- malnost, istraùvawe Razlikata e vo toa {to luskoni, pa otpadnal od konkurencijata za edniot (Sokurov) e famozen, a vtorata (Vange- pretstavnik za Oskar. Vo NASMEVKATA NA li) e po~etnik. Brojot na gleda~ite vo festi- MAJKA MI, Belokio, koj i dosega redovno kri- valskata sala {to izlegoa po prvite 10 minuti~ki se odnesuval sprema Crkvata, ja raska- ti re~isi be{e pribli`no do brojot na gle- ùva storijata na glavniot junak, ~ija majka, po da~ite na dve super-komedii. Zatoa i postojat smrtta, treba da bide beatifikuvana pro- festivali so razli~ni programski selekcii. glasena za svetica od strana na Katoli~kata Ako selekcijata na balkanskiot film vo crkva. Glavniot junak, pak, na op{to ~udewe vizurata na Solun 2002 i ne ponudi nekoj za- (na konformistite) se bori protiv taa akcija beleìtelen kvalitet iako Srbite i natamu otvoreno predo~uvaj}i deka majka mu ne zaslu- se silni vo komedijata (MRTOV LADEN na Mi- ìla da bide svetica Hrabro, angaìrano, lorad Milenkovi}), a Turcite vo dramata (SUD- nema {to: vo korelacija na vakvite stavovi, BINA na Zeki Demirkubuz ili TU\INA na Taj-

S.Sinadinov, Zo{to ovoj svet Kinopis 26(14), s.117-122, 2002 121

03kinopis26-prvcopy.pmd 121 23-02-03, 10:38 fun Pirselimoglu), Bugarite, sli~no kako i no?! Zatoa i eksplicitni sceni na onanija, seks nie, s# u{te go baraat adekvatniot filmski vo trojka itn. Krajot e na po~etokot mlad izraz primeren na aktuelnite predizvici skejter se dotrkaluva vo skejt-parkot, ja vadi (SUDBINATA KAKO STAOREC na Ivan Pavlov, so mini-digitalnata kamera, go mesti objektivot makedonsko u~estvo vo produkcijata i Verica na nego i potoa sleduva cevkata na beretata Nedeska vo kastingot), toga{ neslu~ajno naj- na negovoto ~elo. omilena selekcija, i toa ne samo na kriti~a- Drugata poetika na surovost, pak, rusko- rite, e Novi horizonti. Edno poradi toa {to {vedskiot film QIQA ZASEKOGA[ na Lukas taa selekcija e ve}e so godini nanazad dobro Modison, e negoviot kontrapunkt, i politi~ki odrabotena, pa festivalot vo najbliskiot ev- i estetski: 16-godi{na devojka od porane{nata ropski grad se ~ini isplatliva destinacija za sovetska niska sredna klasa, vo nekoj ruski (no- kakov-takov uvid vo aktuelnata vredna vo)grad na severot, e ostavena od majka $ da se produkcija za izminatata godina. snao|a kako znae i umee. Sebi~nata tetka ne $ Tuka bea i: filmot na Abaz Kiarostami pomaga, nema pari da ja plati strujata, nema (10) so neobi~nata vizuelizacija, vo stilot na hrana Po~nuva so prostitucija: edno mlado cinema verite, na psiho-dramata na edna mlada mom~e $ nudi fol-qubov i sre}na idnina vo Iranka, potoa superiornata trio-drama na ru- [vedska. Od taa zemja, kade {to zaminuva so skiot reìser Aleksandar Rogo{kin (KUKAVI- falsifikuvan paso{, }e vidi samo eden mal CA), napravena so eden Rusin, eden Finec i stan, noviot makro i desetina mu{terii {to edna Laponka: prvite dvajca se vojnici (se slu- zbivtaat vrz nea. ]e mu se pridruì na svojot ~uva vo septemvri 1944, nekade vo nekoja pus- mal prijatel, 12-godi{niot Volo|a, kogo go os- telija vo Finska), tretiot lik e èna vo kon- tava vo Rusija, no ovoj pat kako angel na ne- tra-anti~ki kontekst; ako vojnite vo minatoto, boto Na ednata strana zastanuva KEN-PARK, i spored predubeduvaweto, se vodele poradi è- pokraj uveruvawata na avtorite deka ne pravat nite, ovde taa (ènata) }e go obezbedi mirot, alibi-pornografski filmovi, na drugata stra- makar i me|u dvajca sprotivstaveni vojnici. na QIQA ZASEKOGA[ poga|a direktno vo sto- Od videnoto, PETO^NA VEÊR na Kler Deniz mak, sli~no kako dramite na ruskiot pisatel i (Francija), inaku odli~nata avtorka na drami akter Nikolaj Koqada (MURLIN MULRO, na pri- vo stilot eden ~ovek i edna èna, no nikako mer). Ne e deka Rusite nemaat avtori napro- so patos, e za skalilo poslab od, na primer, nej- tiv no se ~ini deka [ve|anecot Modison, zinite prethodni naslovi UBAVO PATUVAWE kako stranec, e odli~na pre~ka za kakva bilo ili NEVOLJA SEKOJ DEN; dodeka, pak, polski- nijansa na patetika. Dodeka vo KEN-PARK kva- ot BELISIMA e u{te edno kam~e vo tranzicis- zi-dokumentarnosta e slaba dosetka (za cen- kiot mozaik ambiciozna majka so site sili zurata) za insceniranata surovost, vo QIQA saka da napravi top-model od svojata 15-godi{- ZASEKOGA[ taa (dokumentarnost) dobiva stana }erka tus na uslov-bez-koj-ne-se-moè da se napravi I, na krajot, dvete dela {to deluvaa naj- film za dene{na Rusija. Kriti~arkite na pres- mo}no. Prvoto e amerikanskiot KEN-PARK na skriningot na ovoj film zaboravija na objek- Leri Klark (DECA, BULI) i negoviot snimatel tivnosta i gi izvadija maram~iwata. Tie {to i koavtor Ed Lahman: negovata surovost ili, ne zaplakaa zaàlija: na prvite barem im poto~no kaàno, sirovost vo vizuelizaci- olesna, za razlika od vtorite, koi u{te dolgo jata se grani~i so nekoja zamislena art-doku- go imaa onoj gor~liv vkus, kako da ru~ale olovo mentarnost. Kontroverznosta se sostoi vo toa namesto giro. {to avtorite velat deka tie ne go razubavuvaat Toa, delumno, be{e 43. izdanie na So- ìvotot na amerikanskata dolna sredna klasa, lunskiot filmski festival. Ramkite vo koi be- tuku go prikaùvaat onakov kakov {to e: so seto {e organizaciski i selekciski postaven i or- ludilo, razo~aruvawe, semejno nedorazbirawe, ganiziran voop{to ne mora da gi iznuduvaat golotija No, se ~ini deka bizarnosta e i niv- ~estitkite. Nema trka so golemite festivali niot za{titen znak: kolku pogolemo fokusira- (Kan, Venecija, Berlin ). Kaj nego ima kvali- we na najbizarnoto od toj splet (tatkoto saka tet za vode~ki festival vo ju`noevropskiot da vodi qubov so sinot; drugiot tatko vo }er- region, bez razlika na toa {to, po gledaweto kata ja gleda pokojnata sopruga, mom~e spie so na glavnite naslovi, si go postavuvate pra{a- devojkata i nejzinata majka, vnukot od dosada weto: Dali navistina ovoj svet zasluùva da }e gi ubie babata i dedoto ), tolku poefekt- bide tolku taèn?!q

122 S.Sinadinov, Zo{to ovoj svet Kinopis 26(14), s.117-122, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 122 23-02-03, 10:38 FESTIVALI - FILMOVI

BLAGOJA KUNOVSKI UDK 791.43(44)(049.3)

Kinopis 26(14), s.123-126, 2002

PRIKAZNA ZA EDNA NETIPI^NA FRANCUZINKA

(ZA FILMOT NEOBI^NATA SUDBINA NA AMELI PULEN "LE FABULEUX DESTIN DAMELIE POULAIN", FRANCIJA, 2001, RE@IJA: @AN PJER @ENE; ULOGI: ODRI TOTU, MATJE KASOVIC)

na dobrite poznava~i na golemata francuska kinematografija, koga vidoa koj stoi kako avtor, koscenarist i reìser na filmot NEOBI^NATA SUDBINA NA AMELI PULEN, vedna{ im stana jasno na {to se dolì negoviot ogromen uspeh pretvoraj}i go vo eden od najgolemite hi- tovi na svetskiot kinorepertoar. A avtorot ne e nikoj drug tuku eden od naj- originalnite francuski reìseri @an Pjer @ene, koj zaedno so svojot tan- demski, koreìserski kolega Mark Karo se proslavi pred polna decenija, poto~no vo 1991 godina, debitiraj}i so izvonrednata otka~ena komedija PRO- DAVNICA ZA DELIKATESI, koja vo toa vreme be{e odli~no do~ekana od pro- birlivata kritika, so uspeh promoviran na Kanskiot i na u{te nekolku drugi festivali, a isto taka prifaten i od svetskata publika. Svojata uspe{na sorabotka tandemot @ene-Karo ja prodolì vo slednata isto taka neobi~na,

123

03kinopis26-prvcopy.pmd 123 23-02-03, 10:38 bi rekol, bizarna komedija, po malku nadrea- listi~ka so elementi na fantastika GRADOT NA ZAGUBENITE DECA vo koja neposrednata i originalna komediografska faktura od pret- hodniot film PRODAVNICA ZA DELIKATESI ja zamenuvaat so edno poinakvo dramatur{ko, scenaristi~ko i pred s#, vizuelno pakuvawe vo koe doa|aat do izraz stiliziranata scenografija, mejkapot i maskata i osobeno fotografskoto oblikuvawe od strana na direktorot na fotografija Darius Konxi. Navistina, dodeka PRODAVNICA ZA DELIKATESI imponira{e so svojot humor i duhovitost na smetka na tradicionalnite kulinarski naviki i ekstravagant- nosti na Francuzite, se razbira vo dosluh so nivniot duh i mentalitet seto toa ispolneto so pikanterii na avtorskiot tandem @ene-Ka- ro, nivniot vtor film KU]ATA NA ZAGUBENITE DECA n# vnese vo dosta neobi~niot imagina- ren, hiperrealisti~ki svet na eden ~udak-al- hemi~ar na duhot i ~ove~kite ~uvstva. Toj so svoite frustracii na ~ovek bez sopruga, bez deca i so samoto toa bez semejstvo }e si sozdava svoj svet na izmisleni deca vo nekoe svoe ìvotno podzemje za preku taa svoja fantazija da gi kompenzira svoite neostvareni èlbi i sni{ta i u{te pove}e niz svetot na decata da go vrati i svoeto detstvo, voedno ~uvstvuvaj}i ja potrebata da im pomaga na decata-bezdomni- ci, kako {to sugerira{e negoviot naslov. NEOBI^NATA SUDBINA NA AMELI PU- LEN, kako {to nazna~iv i na po~etokot, e samostojno reìsersko delo na eden od tandemot @ene-Karo, zna~i @an Pjer @ene po podolga pauza pravi uspe{en samostoen kambek, no raka ne pozira pred fotografskiot aparat samo za na srce ovoj pat so pomo{ na scenaristot Gi- da mu se registrira standarden portret, tuku jom Loran pri pi{uvaweto na scenarioto, a vo svojot izraz ima grimasa, iskrivena poza, so~niot i vo mnogu ne{ta originalen i duho- gr~, za~udenost, pomestenost, neobi~nost vit dijalog e isto taka na Gijom Loran, koj o~i- koi se ne{ta {to ja karakteriziraat negovata gledno se pokaùva kako izvonredna kreativ- li~nost kako ~ovek i umetnik, koj ne im robuva na zamena za Karo. Vo sekoj slu~aj, i pokraj zna- na {ablonite i standardite vo pi{uvaweto ~ajniot udel vo sozdavaweto na scenarioto i scenarija a najmalku vo reìjata. Za toa u{te dijalogot od strana na Loran, sepak avtorski- poflagranten dokaz vo linijata na prethodni- ot pe~at i prepoznatliviot, pred s#, reìser- te dva e i odli~nata romanti~na komedija za ski rakopis, koj be{e podominanten i vo tan- devojkata-osamenik Ameli Pulen, ~ija sovreme- demskoto sozdavawe so Karo o~igledno izvi- na ìvotna prikazna @ene ja raskaùva na ne- raat od li~nosta na @an Pjer @ene, kogo go mu svojstven na~in. Tie zaedno so koscenaris- poznavame kako francuski montipajtonovec, so tot i avtor na dijalogot Loran ja zamislile seta uslovnost na sporedbata, vo ~ija kreativ- Ameli kako atipi~na Francuzinka, originalna na li~nost ima mnogu ne{to kako sinteza na vo svojata vnatre{na priroda, so karakter {to galskiot duh, na skaznite za Giwol, stripov- e uslovno sloèn i delikaten, iako vo su{tina skite ili filmskite avanturi za Asteriks. poln so ne`nost i toplina, so humanost i ~uv- @an Pjer @ene, duri i na fotografiite, saka stvo za pravednost. @ene u{te vo prologot na da ja pokaè svojata nekonvencionalnost, toj po~etokot od filmot, {to pak }e se zadrì i

124 B. Kunovski, Prikazna za edna netipi~na Kinopis 26(14), s.123-126, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 124 23-02-03, 10:38 kako naracija na negoviot alterego glas, koj }e osamenost i neostvarena qubov. I samata bes- gi komentira nastanite svrzani za neobi~niot krajno osamena so izgraden sistem na samood- svet na Ameli }e gi opi{e ~udnite okol- brana, no i so ~uvstvo da im pomogne na blis- nosti na paralelni, po malku bizarni koinci- kite prijateli i sosedi na indirekten, anoni- dencii so ~inot na za~nuvaweto na edinstve- men na~in, Ameli na sredove~nata kole{ka od nata }erka na roditelite na Ameli, majka $ u~i- barot }e $ ja namesti skrienata qubovna vrska telka, tatko $ pedanten zanaet~ija, ~ii li~ni so osamenikot, koj pak e ~udak na svoj na~in re- tabieti izrazeni vo nivnite naviki, slabosti, gistriraj}i ja hronikata od barot na kaseto- maani, {to preferiraat, a od {to se degutira- fon-diktafon. Ameli }e se sprijateli i so sta- ni, genetski }e se prenesat i vo prirodata i riot osamenik so ne`no zdravje, slikar-repro- karakterot na nivnata edinica Ameli, ~ij in- duktivec, koj so uspeh go kopira poznatiot mo- dividualen svet se oformuva pod vlijanieto tiv na slikarot Renoar so sednatite {eta~i na na roditelite, pred s#, namesto odeweto na kejot na Sena. Nejzin milenik }e stane i po- u~ili{te, u~ewe doma od sopstvenata majka- mo{nikot na maalskiot uli~en prodava~ na o- u~itelka na ~ija tragi~na smrt, koga eden vo{je i zelen~uk, kogo lo{iot i cini~en sto- samoubiec }e $ padne vrz glavata, }e bide sve- pan }e go frustrira narekuvaj}i go kreten, za dok samata Ameli. Po smrtta na majka $ , Ameli ~ij, pak, lo{otilak Ameli }e izgradi cel eden }e se potpre na tatka si u~estvuvaj}i vo nego- bizaren sistem na odmazda od menuvaweto na vata èlba da $ izgradi grob-spomenik na pre- bravite vo negoviot stan, mestewe na kurc- rano zagubenata sopruga vo dvorot na nivnata {lus, postavuvawe tesni vle~ki ili turawe ku}a, stavaj}i ja kako nejzin za{titnik statuet- gor~liv prav vo kowakot. Taka Ameli ja zamis- kata na porcelanskoto xuxe, koe, za ~udo, èna luva svojata pravda, na dobrite da im namesti mu voop{to ne go sakala, dodeka bila ìva. Ta- qubov ili ostvaruvawe na nekoja èlba, kako ka vremeto odminuva i devoj~eto Ameli izras- {to e toa slu~ajot so sosetkata na koja po ne- nuva vo devojka koja{to }e treba da se vqubi kolku decenii, otkako }e bide zafrleno na Mon vo nekoe mom~e i postepeno da za~ekoruva vo Blan poradi havarija na avion }e $ pristig- svoj bra~en i semeen ìvot. No, toa na Ameli ne pismoto isprateno od maòt, koj $ soop{tu- Pulen $ odi pote{ko, taa raboti vo eden bar va deka sepak ja saka i deka ne bil kupen od na Monmartr kade {to vrabotenite i postoja- bogatstvoto na privremenata qubovnica. So nite gosti-klienti gradat isto taka eden po- nejzinata poddr{ka }e se opu{ti i }e progo- neobi~en svet, glavno kako odraz na nivnata vori normalno i te~no dotoga{ potisnuvaniot i poniùvan pomo{nik na lo{iot prodava~. Sepak, bizarniot svet na Ameli doa|a do poln izraz koga e vo pra{awe nejzinata intima. Taa najnapred silno }e se motivira da mu ja dos- tavi otkrienata kutija so igra~ki od detstvo- to na eden sredove~en ~ovek, komu toj spomen kako ne{to najdragoceno }e mu go isprati vo svoj stil, anonimno, aranìraj}i ja sredbata na na~in za da moè da prisustvuva na reakcijata na ~ovekot, koj isto taka ja otkriva svojata osamenost, a kutijata od detstvoto samo go razne`- nuva i mu naviraat spomeni prosledeni so solzi. Ona, pak, najli~noto i najintimnoto Ameli go doìvuva koga za prv pat }e go sretne isto taka osamenoto mom~e zbuneto i smotano kako i Ameli. Toa, pak, e opsednato so re{avawe na svoevidna sloùvalka od iskinati fotografii, koi gi sobira od pred eden avtomat za fotografii, {to pak vo indirektnata vrska so Ameli }e se pretvori vo nivna me|usebna igra- zagatka preku koja Ameli }e saka da dopre do srceto na sakanoto mom~e (kogo go igra odli~- niot akter i reìser Matje Kasovic). Nemu

B. Kunovski, Prikazna za edna netipi~na Kinopis 26(14), s.123-126, 2002 125

03kinopis26-prvcopy.pmd 125 23-02-03, 10:38 Ameli ne moè da mu prijde direktno i da mu fija Delbonel, e i majstorot na montaàta Er- ja izrazi svojata qubov, tuku mu mesti znaci, ve [najd, koj dinami~nata struktura na ovaa simboli, igra na naveduvawe, pa duri i nejzi- komedija izvonredno ja efektuira do minu- na mozaik-fotografija, {to na reìski plan cioznost. I, kone~no, klu~nata vrednost na @ene go re{ava kako svoevidna detektivska i filmot e, sekako, igrata na mladata akterka trilerska komi~na igra na dve osameni du{i, Odri Totu, koja na maestralen na~in ja tolkuva koi treba da se sretnat i da ja ostvarat posaku- naslovnata uloga na osamenata devojka Ameli vanata qubov. Toa, kone~no, po sovet na sose- Pulen na koja vo odli~niot kasting, me|u mno- dot, stariot slikar, }e go stori Ameli, koja na gute drugi epizodi, kako partner so pogolemo sakanoto mom~e }e mu ja otvori vratata od svo- aktersko iskustvo $ parira mnogu dobriot Mat- jot stan, a so toa }e mu gi podade srceto i qu- je Kasovic. Site tie kreativni segmenti so bovta vo edna retko poeti~na qubovna scena na pravo go pretvorija filmot na @ene vo svet- me|usebno razmenuvawe bakneì niz delovi na ski komercijalen hit. Be{e nominiran i za liceto. Ve}e rekov, seta nekonvencionalna stranskiot Oskar, koj jas li~no ve}e mu go do- struktura na reìski plan doa|a do poln izraz deliv zaedno so Oskarot za reìja na @ene i vo imaginacijata i duhovitite re{enija na re- za ulogata na Totu. Za àl, Amerikanskata film- ìserot @ene, koj osobeno na vizuelen plan ska akademija s# u{te ne e dojdena do toj stadium imal izvonredna sorabotka so direktorot na oskarite da im gi otvori kako {iroko pole za fotografija i snimatel Bruno Delbonel. Vto- konkurencija i kompeticija i na neangloameri- riot zna~aen sorabotnik na reìserot @ene na kanskite filmovi. No, toa e staro pra{awe i kreativen plan, pokraj direktorot na fotogra- problem na onie {to gi delat oskarite.q

126 B. Kunovski, Prikazna za edna netipi~na Kinopis 26(14), s.123-126, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 126 23-02-03, 10:38 FESTIVALI - FILMOVI

STOJAN SINADINOV UDK 791.43(73)(049.3)

Kinopis 26(14), s.127-129, 2002

BOL[EVICI I MEN[EVICI OD IDNINATA

(ZA FILMOT MALCINSKI IZVE[TAJ; RE@IJA: STIVEN SPILBERG; ULOGI: TOM KRUZ, KOLIN FAREL, SAMANTA MORTON, U MAKS FON SIDOF) spe{nata realizacija na revolucionerno-voeniot pu~ vo carska Rusija vo 1917 godina, so napadot na Zimskiot dvorec vo Sankt Peterburg, donese i edna vekovna dilema za demokratijata. Imeno, ottoga{ se vle~e i terminot bol{evizam, kako sinonim za nedemokratsko, avtori-

127

03kinopis26-prvcopy.pmd 127 23-02-03, 10:38 tarno vladeewe, seedno {to se vodelo, najpr- proglasi za politi~ki film par exellance. Toa vin, kako diktatura na proletarijatot, a po- ne e ni{to novo: koga }e se izgrebe celata toa stalinizam itn. Vo podelbata na (revolu- kompjuterska animacija vo, na primer, VOJNA cionerno) pravovernite bol{evici i luze- NA YVEZDITE: NAPAD NA KLONOVITE na Xorx rite-men{evici, kolku {to se ogleda ideo- Lukas, koj so Spilberg go so~inuvaat moderni- lo{kiot pogled na istorijata, tolku se gledaat ot holivudski jin-jang vo programska, estet- i faktite, kolku i da ne saka nekoj da gi vidi: ska, produkciska i ideolo{ka smisla, }e se bol{evizmot vo ruskata ter- vidi samo eden raka na srce, minologija zna~i mnozinstvo; mnogu anemi~en! politi~ki men{evicite se malcinstvo. triler. I ni{to pove}e. Spored sekoja demokratska po- No, rekovme, ni pomalku liti~ka matematika, se rabo- od politi~ka storija vo kla- ti za pobeda na mnozinstvoto, si~na smisla. Iako Spilberg na pomalku ili pove}e demo- dosega, najmalku edna{, se za- kratski na~in. No, {to da se nimava{e so politi~kiot ànr pravi: demokratijata e sudir BOJATA NA PURPUROT no- na razli~ni zbirovi na inte- vata stranica vo poimaweto na resi modernite ideologii na 21 vek, Ovoj voved, osobeno za koja na najvpe~atliv na~in ja pomladata filmska i ~itatel- otvorija bra}ata Va~ovski so ska publika, sigurno e prili~- MATRIKS, verojatno go povlek- no maten, do rabot na nepot- la najuspe{niot eklekti~ar vo rebnost. Za da ne ja {irime holivudskiot 20 vek (se misli prikaznata u{te pove}e, taa na Stiven Spilberg, sekako) vo moè da se skrati na razli~ni ovaa avantura. Tuka zanimava- na~ini: vo duhot na narodnite weto so Tom Kruz i sli~nite as- umotvorbi demek, ne e zlato pekti moè, sosem slobodno, da s# {to sjae i sli~no. No, vo se smesti pod kolateralni ak- ogledot za noviot film na tivnosti: neslu~ajno, nekolku Stiven Spilberg, MALCINSKI redovi pogore, ne e ispu{ten IZVE[TAJ, toj politi~ki pot- produkciskiot aspekt na Spil- tekst otslikuva cela edna bergoviot opus, koj bez razlika ideologija vo amerikanskiot dali vi se dopa|a, mora i da za- film, koja se bazira vrz prin- rabotuva (u{te edna digresija: cipot na borbata na poedine- se ~ini deka tokmu Holivud e cot protiv sistemot, denes srcevinata na zapadnoto tol- popularno sro~eno vo maksi- kuvawe na klasi~niot marksi- mata sam-protiv-televizija- zam, koj lapidarno go defini- ta kako dosetka za opis na ne- ra{e svetskiot razvoj spored koj utopisti~ki zafat vo op- formulata ekonomska baza, {testvoto. pa potoa op{testvena, duhovna Zna~i, vakviot voved ne i sekakva nadgradba No, toa, e samo eden od kriti~arskite povtorno, e ve}e druga prikaz- kaprici na pametuvawe: toj e na za komercijalniot i avtor- inspiriran od su{tinskiot politi~ki bek- skiot film). graund na naslovot na filmot. Malcinski iz- Vo MALCINSKI IZVE[TAJ, ako gi isklu- ve{taj, ne samo od perspektivata na prose~- ~ime, na ova mesto, pomalku ili pove}e uspe{- niot balkanski politi~ki pogled, najprvin nite produkciski zafati, moè da se fokusi- asocira na klasi~na politi~ka prikazna. Po- rame na najmalku dve temi: esteti~kiot eklek- toa, so ekspozicijata na nau~nofantasti~niot ticizam i narativnata struktura. Na prvoto diskurs, baziran vrz delata na Filip K. Dik, i ramni{te, o~igledna e podigravkata so spom- pokraj zamagluvaweto na prvi~nata intencija, enatite novi trendovi: iako so mnogu pomala kriti~arot (najverojatno) }e bide vo pravo ko- upotreba na koreografija na borbite, koi od ga MALCINSKI IZVE[TAJ na Spilberg }e go hongkon{kata {kola na oskarovecot Ang Li se

128 S.Sinadinov, Bol{evici i men{evici , Kinopis 26(14), s.127-129, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 128 23-02-03, 10:39 preselija vo MATRIKS, kaj Spilberg i natamu e menuva likovi i karakteri, bidej}i re~enata dominantna onaa standardna, a la STAR WARS STAR WARS vizuelizacija na spektaklot i nema vizuelizacija, kako kli{e koe, so mali izme- pregolema potreba od takvo ne{to (??!). No, so ni, opstojuva ve}e tri decenii. Ponatamu, po~endleruvawe na storijata na Dik kako Spilberg od 2002 godina na nekoj na~in go ap- i, bukvalno, so presaduvaweto na o~ite kaj An- dejtira interesot na svojata generacija od po- derton, alijas Kruz virtuelnite likovi do- ~etocite na zanimavaweto so filmot: toj in- bivaat, namesto ~ipovi, krv i meso. Zatoa i od teres vo {eesettite godini, kaj Bazenovite Spilbergovata varijanta na Hakslieviot Nov (Andre Bazen) sledbenici, go formulira{e ev- hrabar svet u{te edna posveta: Kruz kako ropskiot nov bran vrz temelite na ànrovski- razo~aran ~ovek, koj go izgubil sinot, ne e imun ot Holivud (MALTE[KI SOKOL na hard-boiled na dopinguvaweto so zabraneti drogi, {to e {kolata na Ri~ard êndler, vo reìja na Xon formalen dokaz za poterata po nego vlegu- Hjuston itn.) vo nova film noir varijanta, za po- vame vo film noir, ili klasi~na detektivska raz- toa, vo sedumdesettite, Noviot Holivud da go re{nica. Se razbira, kolku {to vo toj del Maks prexvaka francuskiot nov bran vo, povtorno, fon Sidof (negovata pojava sama po sebe e ~in apoteoza na ànrot Spilberg, zna~i, tuka na oma`) dobiva na minutaà, tolku i likot malku si igra, malku apdejtuva, malku odda- na Kruz dobiva konturi na karakter. Re~isi pre- va po~it na tie novi klasici, pa odi po ten- cizno kako i vo apteka, pri dozirawe na lekovi. No, seto toa e ume{- nost vo raskaùvaweto na storijata za toa kako eden bol{evik stana men{e- vik. Kolku i da izgleda na- tegnata ovaa sporedba, s# nekako ispa|a taka: na po- ~etokot go imame Kruz kako voda~ na koènite manti- li na Feliks \erìnski od idninata (i Anderton kako osnovna garderoba ja ima crnata koèna jakna), koi so moderni instrumenti i orudija gi predviduvaat zlostorstvata. No, kako {to vo Stalinoviot SSSR se ma- nipuliralo so bezbednosta, kata linija po koja i d-r Franken{tajn, dodeka taka (}e) se manipulira i vo SAD vo dveilja- moèl, gi drèl pod kontrola rabotite so vsa- di~etirieset i nekoja. I pred 70-tina godini duvaweto na noviot ìvot. So drugi zborovi, se mestele montirale sudski procesi za se odelo na pretpostavkata deka nekomu moè- navodni zlostorstva, no i po 50 godini }e se bi i }e mu se dopadne êndler vo prerabotka mestat S# dodeka ne se pojavi ôvekot, kolku od strana na Filip K. Dik!? toa izliteno da zvu~i i da izgleda. Vtoroto ramni{te moè da se gleda duri Ako po~navme so eksplikacijata bol- i bukvalno. Re~isi na idealnata sredina od {evizam-men{evizam, toga{ i zavr{etokot bi vremetraeweto na filmot ja gledame scenata moèl da bide vo toj stil. Poto~no, vo stilot koga, vo duhot na Spilbergoviot eklekticizam, na Maksim Gorki: ôvek, kako toa gordo zvu- Filip K. Dik stanuva êndler: so presaduva- ~i!. weto na o~ite kaj glavniot junak, policaecot Patetikata, sekako, e vklu~ena vo pro- Xon Anderton, MALCINSKI IZVE[TAJ, nekako, dukciskata presmetka.q od superidninata vo koja zlostorstvata se predviduvaat so moderni gata~ki, vleguva vo svoeto minato (realna sega{nost) i vo obi~- nata detektivska struktura na naracijata. Ot- tamu, i ovoj ogled vo prvata polovina ne spo-

S.Sinadinov, Bol{evici i men{evici , Kinopis 26(14), s.127-129, 2002 129

03kinopis26-prvcopy.pmd 129 23-02-03, 10:39 SREDBI

BILGE EMIN UDK 791.43.071.1(560)(047.53) Kinopis 26(14), s.130-135, 2003 ^OVEKOT [TO GO SOZDADE POIMOT TIPI^EN TURSKI FILM

(INTERVJU SO TURSKIOT RE@ISER HALIT REFIG)

Halit Refig, vo 1956 godina, zapo~na da raboti kako filmski kriti~ar vo spisanieto Akis. Objavuva{e napisi od oblasta na filmskata teorija vo pove}e vesnici i spisanija. Vo 1957 godina ja zapo~na filmskata kariera kako asistent na reìserot Atif Jilmaz. Pi{uva{e scenarija. Prviot filmski proekt kako reìser go ostvari vo 1960 godina so filmot ZABRANETA QUBOV. Negovi najpoznati filmovi se: STRANEC VO GRADOT (1963), ÛVARI NA ZORATA (1963), PTICI-PRESELNICI (1964), ÊTIRI @ENI VO HAREMOT (1965), SE VQUBIV VO EDEN TURÎN (1969), NEVESTA SULTANA (1973), UDRETE PO Halit Refig PODLECOT (1973).

130

03kinopis26-prvcopy.pmd 130 23-02-03, 10:39 BILGE EMIN: Koi filmski duvaa da napravat filmovi matografija. Vo ponatamo{ni- reìseri izvr{ija najgolemo koi{to }e bidat poinakvi od te godini, se pojavija nekoi moi vlijanie vrz Vas koga go sni- stereotipite na je{il~am- kolegi koi{to za sebe velea mavte Va{iot prv film? skata kinematografija. I deka sozdavaat nacionalna pokraj site te{kotii, ovie kinematografija. [to se odne- HALIT REFIG: Koga go sni- obidi dadoa rezultati od suva, pak, do upotrebeniot iz- mav mojot prv film ZABRANE- 1960 pa navamu. raz nacionalna kinematogra- TA QUBOV, bev pod vlijanie, I jas spa|am vo onie {to po~naa fija, za razlika od izrazot glavno, na zapadnite filmski da snimaat filmovi od 60-tite narodna kinematografija, ne- reìseri, bidej}i s# do rea- i uvidov deka turskata kine- go se obidoa da go koristat onie liziraweto na ovoj moj prv matografija, vo su{tina, ima moi kolegi {to se obiduvaa da filmski proekt, se trudev od- karakter na edna narodna kine- snimaat filmovi so karakter blizu da ja sledam osobeno za- matografija. Toga{, vo svoe na konzervativna i tradicio- padnata kinematografija. Mo- ime, go iznesov tvrdeweto spo- nalna kultura. Vsu{nost, iako àm da kaàm deka me|u pr- red koe filmovite, pred s#, izgleda deka i dvata izraza novite {to vlijaea vrz mene bea: treba da imaat narodno obe- sat isto zna~ewe, onie {to za Luis Buwuel, Xorx Stivens i le`je. Tuka pra{aweto okolu svoite filmovi go upotrebuvaa Lukino Viskonti. narodnoto go postaviv kako izrazot nacionalna kinemato-

B.E.: Vie ste me|u prvite {to go upotrebija izrazot turska Halit Refig nacionalna kinematografija. Koga bi poglednale od dene{en aspekt, kakvi zna~e- wa za Vas nosi izrazot turska nacionalna kinematografija? H.R.: Vo vremeto koga vo Tur- cija po~naa da se snimaat filmovi, ovaa kinematografija se narekuva{e doma{na kinematografija, a filmovite doma{ni filmovi. Ovoj izraz pove}e se koriste{e kako odgovor na izrazot stranski film. Vo 50-tite, edna grupa intelektualci so nu`nost za snimawe filmovi grafija imaa cel da snimaat eden potcenuva~ki i negira~- {to }e gi obrabotuvaat, glavno, filmovi koi{to, vo osnova, }e ki pristap po~naa da go koris- turskata istorija i op{testve- ja imaat glavno islamskata eti- tat izrazot je{il~am kinema- nite i socijalnite vistini i ka. Ona, pak, {to jas se obidu- tografija. Zo{to tokmu taka? realnosti na Turcija. Ova e vav da go realiziram pod imeto Vo toa vreme, zna~itelen del moeto mislewe. So filmovite narodna kinematografija bea od malite filmski ku}i {to {to gi snimiv, celta ne mi filmovi {to, pokraj svojot lai- snimaa turski filmovi imaa be{e da napravam zabavni fil- cisti~ki pristap, ne ja otfr- delovni prostorii {to se na- movi, tuku filmovi {to na gle- laa religijata; no toa bea fil- o|aa na ulicata {to se vika da~ot }e mu gi prenesat turski- movi vo koi religijata ne be{e Je{il~am (Zelen bor), vo te op{testveno-istoriski oso- su{tina. Tie nea ja prifa}aa kvartot Bejoglu vo Istanbul. I benosti i op{testveni visti- samo kako edna od karakteris- zatoa se vele{e je{il~amska ni, no bez da $ zdodeam na pub- tikite, a toa zna~i deka bea kinematografija. Vo 60-tite likata. Vo kontekst na ovaa moja filmovi koi{to, pred s#, sodr- se zgolemi brojot na kvalitet- cel, na snimenite filmovi se `ea svetoven laicisti~ki ni filmovi. Qutfu Akad i obidov da im pristapam niz pristap kon op{testvenite vis- Metin Erksan, u{te vo 50-tite prizmata na zna~ewa {to gi tini. godini, bea prvite {to se obi- nosi poimot narodna kine-

B. Emin, ^ovekot {to go sozdade , Kinopis 26(14), s.130-135, 2002 131

03kinopis26-prvcopy.pmd 131 23-02-03, 10:39 B.E.: Spored Vas, koe e mesto- ot. Vo edna vakva visoko raz- to na turskata kinematogra- viena industriska zemja sta- fija vo ramkite na svetskiot nuva zbor za kinematografija film ? {to e oformena so najnova H.R.: Moè da se kaè deka tehnologija i poseduva ogro- mestoto na turskata kinemato- men kapital na kapitalisti~- grafija vo ramkite na svetski- kata klasa, koja rakovodi so ot film e identi~no so mesto- industrijata; toa e kinemato- to na Turcija vo svetot. Turci- grafija {to, nesomneno, se ja, vsu{nost, e zemja {to ne e potpira vrz eden ogromen tr- mnogu poznata vo svetot, no e govski sistem. Nasproti ova, edinstvena od svojot vid i po- Sovetite sozdadoa eden poi- seduva sosema poinakvi oso- nakov model. Sovetite filmot benosti, koi ja izdvojuvaat od go smetaa za edno mo{ne zna- drugite op{testva. Najgolema- ~ajno masovno edukativno ta razlika me|u Turcija i za- sredstvo za prosvetuvaweto padnite zemji e toa {to mo- na masite. Ova e edna mo{ne dernite zapadni op{testva razli~na gradba od amerikan- proizlegle od robovski, od- skiot sistem. Nasproti ova, nosno eksploatatorski op- pak, postoi i francuskiot {testva. Nasproti ova, vo tur- model. Francuzite, iako ne skoto op{testvo ne se sre}a- moèa da mu konkuriraat na vame so robovladetelstvo i amerikanskiot kapitalizam eksploatatorstvo od zapaden vo trgovijata i ekonomijata, tip. Nitu,pak, robovladetel- smetaj}i se sebesi za zemja skiot sistem vo stara Grcija, {to odigrala zna~ajna uloga nitu feudalniot sistem na se- vo samite po~etoci na film- lani bez zemja ne se svojstve- skata umetnost, obrnaa mo{ne ni za Turcija. Dràvata vo golemo vnimanie na filmot i Turcija ima poinakva uloga obezbedija poddr{ka od drà- za razlika od dràvata vo za- vata. No, pri obezbeduvaweto padnite op{testva; taa vo Tur- na dràvnata pomo{ za razvo- cija ne se iskoristuvala kako jot na filmot, Francuzite ne sredstvo za dominacija na ~ekaa oficijalnata dràvna edna od sprotivstavenite kla- ideologija da se reflektira i si vrz drugite, kako {to e slu- vo kinematografijata, kakov ~ajot so dràvata za koja zbo- {to e slu~ajot so Sovetite. ruva Engels. Tokmu sprotivno Filmskite lu|e vo Francija, na ova, dràvata vo Turcija e isto kako i francuskite ro- gradba nad klasite, koja se mansieri od 19 vek, gi iska- trudi da gi obezbedi op{tes- àa svoite razmisli, no ovoj tvenata ramnoteà i op{tes- pat namesto peroto i harti- tveniot dogovor, poto~no edna jata, gi upotrebija kamerata, od celite na nejzinoto posto- filmot. Taka, dvièweto na ewe e da go obezbedi op{tes- noviot bran e tipi~en primer tveniot mir. Vakvata sostojba za ova. ukaùva na toa deka Turcija [to se odnesuva, pak, do tur- poseduva edna poinakva oso- to~ka, i turskata kinemato- skata kinematografija, taa, benost, kako od Zapad taka i grafija se oformi kako kine- isto kako i turskata istorija od isto~nite op{testva, kako matografija so krajno poi- i turskoto op{testvo, pret- {to se Indija i Kina, koi, is- nakvi odliki. stavuva eden poseben model, to taka, vo mnogu raboti se Ako gi pogledneme kinemato- poinakov od site ovie modeli razlikuvaat od Turcija. Koga grafskite modeli vo svetot, za koi zboruvav. Toa e kinema- se razgleduva od ovaa gledna prviot model e amerikanski- tografija koja{to opstana

132 B. Emin, ^ovekot {to go sozdade , Kinopis 26(14), s.130-135, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 132 23-02-03, 10:39 potpiraj}i se celosno vrz kul- {to }e bidat vo harmonija so Pokraj ova, bev pokanet i vo turnite osobenosti na naro- kulturnite osobenosti na tur- Amerika da snimam filmovi dot, pritoa ne moèj}i da skiot narod, koi gi bev zabe- za univerzitetite. Filmovite obezbedi uslovi za koristewe leàl. Osobeno dodeka gi sni- {to tamu gi snimiv nemaa vrs- na dobrata {to gi ovozmoùva mav filmovite {to bea reali- ka so turskata kultura. Sni- najnovata tehnologija, a isto zirani po vtorata polovina miv dva filma na dva razli~- taka i razvivaj}i se bez da se na 1960, se obiduvav da go ig- ni univerziteta; sosema pri- potpre vrz golem kapital i noriram vkusot na stranskata, rodno e {to ovie filmovi bea ekonomska mo}. So site ovie osobeno na evropskata publi- amerikanski filmovi. aspekti, turskata kinemato- ka. Voop{to ne razmisluvav od grafija e kinematografija tipot kakov film da sni- B.E.: Dali ste zadovolni od ~ij{to primer ne moè da se mam za da dobijam nagrada na filmovite {to gi snimivte sretne na niedno drugo mesto nekoj evropski festival, ili dosega? vo svetot. kakov film bi trebalo da na- H.R.: Da, zadovolen sum, bidej- pravam za evropskite filmski }i sebesi se smetam za film- B.E.: Kako gi ocenuvate Va{i- kriti~ari i teoreti~ari da ski reìser {to imal mnogu te filmovi vo odnos na svet- pi{uvaat pofalno za mene?. sre}a. Jas uspeav da realizi- skiot film? Mojata glavna cel be{e da gi ram zna~itelen del od proek- H.R.: Ova e, sekako, pra{awe istaknam osobenostite na Tur- tite {to gi imav zamisleno. na koe odgovorot, od moja cija, osobeno onie karakte- Odnosno, dodeka snimav fil- gledna to~ka, e mo{ne teòk. ristiki {to se nepoznati na movi, za mene ne be{e va`no Vo su{tina, ovaa ocena treba Zapad. Podobro da gi izrazam da se zdobijam so nacionalni da bide napravena od strana tokmu ovie osobenosti. Se tru- ili me|unarodni nagradi. Do- na drugi, no jas }e go kaàm dev sebesi da se razvivam po deka snimav filmovi, niko- slednovo: vo moite prvi fil- toj pat. Od ovoj aspekt, vo za- ga{ ne pomisluvav na toa kako movi, osobeno vo mojot prv padniot svet nema{e nekoj da dobijam nagrada vo Kan, ili film, stranskite reìseri pozna~aen interes za moite na koj na~in da dobijam Os- izvr{ija golemo vlijanie, bi- filmovi, no zatoa, pak, od kar. Namesto toa, jas razmis- dej}i se trudev da go nau~am druga strana, moite filmovi luvav dali moàm da ekrani- filmot gledaj}i gi i sledej}i naidoa na golem interes vo ziram nekoi temi {to me in- gi nivnite filmovi. No, otka- aziskite zemji. Postojat ne- teresiraa i moàm da kaàm ko zapo~nav i samiot da sozda- kolku primeri za ova: intere- deka uspeav da snimam fil- vam filmovi, se obiduvav da sot na koj naide mojot film movi na re~isi site temi za go odredam op{tiot interes PTICI-PRESELNICI vo Indi- koi prethodno razmisluvav. Se na publikata, osobeno onoj na ja be{e nastan za koj voop{to najdoa lu|e na koi im se do- turskata publika. Taka poste- ne pomisliv deka moè da se padnaa del od moite filmovi, peno po~nav da zabeleùvam slu~i. PTICI-PRESELNICI {to, sekako, be{e pri~ina za deka turskata publika ima za prv pat vo Indija be{e pri- obezbeduvawe uslovi i sred- poinakvi osobini od zapadna- kaàn vo 1965 godina. Koga vo stva za realizirawe na drugi ta publika, so {to se zgolemi 1990 godina bev pokanet vo moi zamisli. Ova osobeno se i mojata verba vo toa deka i Indija, edno od najgolemite odnesuva na moite filmovi od filmovite {to }e bidat nap- iznenaduvawa za mene be{e posledniot period, zapo~nu- raveni za ovaa publika treba toa {to po 25 godini vo ovaa vaj}i so IZMORENIOT BOREC da imaat poinakov karakter. zemja, vo filmskite krugovi, i prodolùvaj}i so ANUMA, ZAT- Taka, vo moite prvi filmovi, s# u{te se zboruva{e za ovoj VOR ZA @ENI, DVAJCA STRAN- onie {to gi snimiv vo prvata film. Eden moj film vo film- CI, OSTROVOT NA KUÎWATA, polovina na 60-tite, o~igled- skite akademii vo Japonija be- itn Ovie filmovi bea onie ni se vlijanijata od zapadna- {e visoko ocenet i prifaten {to prethodno so golema èlba ta kinematografija, dodeka kako film {to gi obrabotuva gi zamisluvav i vo koi do izraz pak vo ponatamo{nata moja ra- razlikite me|u isto~nite i za- dojdoa site moi gledi{ta za bota, so intenziviraweto na padnite kulturi, a toj se koris- filmot. Samoto realizirawe moite obidi da gi odredam ti i vo nivnite obrazovni prog- na ovie filmovi vo mene soz- reakciite na publikata, se rami. Tokmu poradi ovoj film dade ogromno ~uvstvo na zado- trudev da snimam filmovi bev pokanet i vo Japonija. volstvo, bez ogled na toa dali

B. Emin, ^ovekot {to go sozdade , Kinopis 26(14), s.130-135, 2002 133

03kinopis26-prvcopy.pmd 133 23-02-03, 10:39 so ovie filmovi sum dobil ne- institucija, be{e izbran Uni- B.E.: Dali IZMORENIOT BO- koja nagrada ili ne. verzitetot Mimar Sinan. No, REC vo dene{ni uslovi bi go so tekot na vremeto, pri rea- snimile poinaku? B.E.: Vo Va{ite filmovi po- liziraweto na ovoj golem H.R.: Ne. sebno mesto zazema Kemal Ta- filmski proekt, se pojavija hir 1. Zo{to? nekoi problemi vo Univerzi- B.E.: Kako profesor na Uni- H.R.: Otkako zapo~nav da se tetot, koj pretstavuva dràv- verzitetot Mimar Sinan, zanimavam so film, postojano na institucija, po {to se javi podu~uvate i osposobuvate no- se trudev da bidam realist. Vo potreba od sorabotka so neko- vi reìseri. Kakvi novi vred- ramkite na ova moe nastoju- ja profesionalna filmska nosti i inicijativi moè da vawe go zapoznav Kemal Tahir. institucija. Tokmu vo ovaa fa- o~ekuva turskiot film od Toj be{e pisatel {to najmnogu za se o~ekuva dogovor me|u niv? go zadovoluva{e mojot inte- Turker Inanoglu3 i Univerzi- H.R.: Pred da gi spomnam imi- res za vistinite na Turcija. I tetot Mimar Sinan. Otkako wata na moite u~enici, }e taka, Kemal Tahir stana krajno }e se ostvari ovoj dogovor, }e raskaàm dve interesni slu~- zna~aen patovoditel vo mojot bidat zapo~nati podgotovki- ki. Prvata se odnesuva na eden misloven ìvot. Ova patovo- te; i ako pretpostavime deka moj u~enik, koj so godini ne ditelstvo ne se odviva{e vo podgotovkite }e potraat naj- moè{e da diplomira, a na forma na zborovi {to Kemal malku 6 meseci, snimawata filmskiot festival vo Anta- Tahir gi iskaàl za realnos- najmalku 4-5 meseci, a studis- lija be{e proglasen za najdo- ta, tuku metodite {to toj gi kite raboti po snimaweto naj- bar reìser. Toga{ na drugite predlaga{e za da se dofati malku 3 meseci, vo najdobri profesori od univerzitetot realnosta me zbogatija vo uslovi o~ekuvame toj da bide im rekov: Ova e sramota, vie mnogu ne{ta. Od ovaa gledna realiziran za ne{to pove}e na ova dete ve}e 2-3 godini ne to~ka, onoj mig vo moite fil- od edna godina. mu davate diploma poradi movi vo koj najmnogu se sovpa- filmovite {to gi snimi kako |aa moite razmisluvawa so B.E.: Kakva poraka bi moèla zada~a. No, toj so svoi sreds- onie na Kemal Tahir se odne- da dade turskata nacionalna tva uspea da obezbedi uslovi, suva{e na sogleduvaweto i kinematografija so MAJKA snimi film i go dobi 'Zlatni- prikaùvaweto na istoriski- DEVLETA? ot portokal' 4 vo Antalija. Vo te osobenosti na na{ata zem- H.R.: Vo romanot Majka Dev- sekoj vesnik {to }e go otvoram ja. Na primer, IZMORENIOT leta se zboruva za toa deka ~itam reportaì za nego, ne BOREC e eden od najseopfat- glavniot sudir vo turskoto ~ini toa {to s# u{te ne mu se nite me|u ovie filmovi. Pok- op{testvo ne e me|u klasite, dava diploma. Taka, ovoj u~e- raj ova, snimiv film spored deka dràvata vospostavuva nik go dobi Zlatniot porto- knigata ZATVOR ZA @ENI, vo odredena harmonija, ramnote- kal pred da diplomira. koja Kemal Tahir samiot zbo- à i mir me|u klasite, etno- Vtoriot primer se odnesuva ruva za sebe. Se nadevam deka site, razli~nite veri. Tokmu na eden drug moj u~enik, ~ie po ovie filmovi }e ja reali- od ovoj aspekt, romanot na Ke- ime sega nema da go kaàm, no ziram i ekranizacijata na nemal Tahir ima{e golem prido- mnogumina vo Turcija }e znaat goviot roman Majka Devleta2. nes za na{ata nacionalna kul- za kogo stanuva zbor. Imeno, i tura. Toj bi moèl u{te vo reìserot i direktorot na B.E.: Dali bi sakale da kaè- mnogu ne{ta da pridonesuva fotografija vo filmot POD- te ne{to okolu podgotovkite za na{ata nacionalna kultu- LA VIZANTIJA, koj se prosla- za Va{iot najnov film MAJKA ra, osobeno preku {iroko ras- vi vo posledno vreme, bea moi DEVLETA? Vo koja faza se nao- prostranetite i omasoveni u~enici. Ovoj film e eden od |a realizacijata na ovoj pro- oblasti na filmot, televizi- najgolemite komercijalni ekt? jata i vizuelnata komunikaci- potfati vo istorijata na tur- H.R.: Ovoj proekt e vo faza na ja. A bi moèl da pretstavuva skiot film. Jas koga go gledav organizacija, toa e eden vla- i eden dobar dokument za onie ovoj film vidov deka ovie de- din proekt. Ovaa zada~a mi {to so iskrenost se trudat da ca go napravile tokmu spro- be{e dadena li~no od premie- gi razberat temelnite vred- tivnoto od ona {to jas se obi- rot Bulent Exevit. Za ostvaru- nosti na Turcija i na nejzi- duvav da im go kaàm. Od ova vaweto na ovaa zada~a, kako nite istoriski izvori. proizleguva deka i tajnata na

134 B. Emin, ^ovekot {to go sozdade , Kinopis 26(14), s.130-135, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 134 23-02-03, 10:39 nivniot uspeh leì vo toa {to film i televizija pri Uni- televiziski kanal i tamu }e tie go storija sprotivnoto od verzitetot Mimar Sinan naidete na niv. ona {to jas se trudev da gi prof. Sami [ekeroglu, doa- nau~am. Ova, moèbi, }e se jenot na rabotni~kite organi- B.E.: Dali, spored Vas, fil- smeta za eden uspeh vo spro- zacii na turskata kinemato- mot moè da dejstvuva pri tivna nasoka. grafija, Ertem \ore~, pione- otvoraweto novi horizonti rot na islamskiot film vo pred turskoto op{testvo i vo B.E.: Na 26 januari, na sosta- Turcija, Juxel âkmakli, a koj pravec bi moèlo da bide nokot vo ramkite na Denovi- pokraj niv i jas, kako pret- ova dejstvo? te na filmot vo turskite zem- stavnik i predvodnik na na- H.R.: Jas nikoga{ ne posakav ji, be{e donesena odluka za rodniot film. filmot da go natovaram so mi- formirawe filmski sindi- Vo moeto izlagawe, so koe ja sija. Namesto naso~uvawe na kat. [to mislite za ova? otvoriv ovaa manifestacija, masite kon filmot, jas se tru- H.R.: Toa e nevozmo`no. Me|u- rekov: Na ovie filmski de- dev da gi naso~uvam onie {to narodnite pravni pravila i novi, Turcija }e ja pretstavu- preku filmot sakaa da gi za- postojnata pravna regulativa vaat dva filma. Izborot na poznaat masite. So drugi zbo- na Turcija ne bi dozvolile ovie dva filma e sosema na- rovi, nikoga{ ne pomisliv ka- takvo ne{to. No, tamu e zamis- mesto. Ovie filmovi gi pret- ko so moite filmovi da gi leno ne{to drugo, ne sindi- pottiknam masite vo nekoj kat, tuku formirawe central- pravec. Ona na {to jas mislev na institucija. Odnosno, se be{e kako da gi naso~am, in- misli na eden centar vo koj formiram i da im pomognam recipro~no }e moàt da se pana onie {to sakaat da gi za- zarat/distribuiraat filmo- poznaat turskoto op{testvo i vite od ovie zemji i vo koj }e turskiot ~ovek. Celta ne mi se koordinira ovaa rabota. be{e da ja predvodam masata, Ostvaruvaweto na ovaa zamis- tuku da se potrudam da im bila e mo`no. No, obedinuvawe dam od pomo{ na onie {to sa- okolu eden sindikat ne e kaat nea da ja zapoznaat.q mo`no, pred s#, od pravna gledna to~ka.

B.E.: Kako go komentirate toa {to nieden od turskite filmski akteri ne u~estvuva{e na sostanokot {to se odrà na 27 januari 2001 godina vo salata stavuvaat dvete razli~ni li- Xemal Re{it Bej vo Istan- ca na turskiot film. Edniot bul? od niv ja otslikuva vrzanosta H.R.: Ve~erta, koga be{e odr- kon filmot, filmskata strast Bele{ki: àna sve~enosta po povod ot- na eden del od filmaxiite vo 1 Kemal Tahir e eden od voraweto na vtorite po red Turcija. Drugiot, pak, gi pret- najgolemite sovremeni turski romansieri Denovi na filmot vo turski- stavuva onie turski filmski 2 Zborot devlet na turski te zemji, ne prisustvuvaa rabotnici {to mislat samo na jazik zna~i dràva, a mnozina od poznatite turski pari. Tuka, me|u nas, moàt da voedno se koristi i kako filmski akteri. No, turskiot bidat videni lu|eto {to ce- ma{ko i kako ènsko ime film be{e pretstaven od losno mu se posvetile na tur- 3 Doajen me|u turskite strana na, isto taka, mnogu skiot film, koi so qubov mu filmski producenti zna~ajni li~nosti. Na primer, pristapuvaat na turskiot 4 Zlaten portokal e tamu be{e doajenot na film- film. No, tuka ne moète da gi najgolemata turska filmska nagrada, a skite producenti vo Turcija, vidite onie {to filmot go filmskata manifestacija Turker Inanoglu, doajenot na sfa}aat samo komercijalno, a se odrùva sekoja godina turskite filmski akademici dokolku sakate da gi vidite, vo Antalija i pretsedatel na Oddelot za dovolno e da otvorite nekoj

B. Emin, ^ovekot {to go sozdade , Kinopis 26(14), s.130-135, 2002 135

03kinopis26-prvcopy.pmd 135 23-02-03, 10:39 SREDBI

SUZANA TODOROVSKA PAVLOSKA UDK 791.44.071.1(55)(047.53) Kinopis 26(14), s.136-140, 2002

FILMOVITE SI GI PRODAVAM, NO NE I SOVESTA (FILMAXII VO KRUGOT)

(INTERVJU SO IRANSKIOT RE@ISER XAFAR PANAHI)

Moèbi e paradoksalno, no iranskiot film i pokraj strogite kontroli cenzurata i restriktiv- nata politika, koga e vo pra{awe filmot, zapo~nuvaj}i vo 90-tite godini (a trendot trae i denes), beleì golemi i seriozni uspesi na me|unarodnata filmska scena. Denes re~i- si i da ne postoi festival vo svetot na koj vo programata nema da se najde i film od ovaa produkcija. Abas Kia- rostami ili Mohsen Makmalbaf se avtorite za ~ii filmovi festivalite kako da se natprevaruvaat ili, pak, barem na nekoi od 20-tinata mladi iranski reìseri kolku {to godi{no go snimaat svojot prv film. Taka vo istoriski, politi~ko-socijalen kontekst karakteristi~en za Iran, se rodija i s# u{te se ra|aat generacii filmaxii, koi denes dominiraat na svetskite filmski festivali. Edno takvo ime e i reìserot Xafar Panahi. Dosega snimil tri Xafar Panahi igrani filma: BELIOT BALON (1995)

136

03kinopis26-prvcopy.pmd 136 23-02-03, 10:39 ~ij uspeh na Kanskiot festival go najavi doa|aweto na novi- Kinopis: Scenarioto za KRUG ot reìserski talent; OGLEDALO (1997) za koj trebalo da be{e gotovo vo 1998, a vo maj pominat dve godini pred da po~ne da se prikaùva vo Iran i 1999 godina pristapivte kon KRUG (2000) so koj, iako zabranet za prikaùvawe vo Iran, na rabota na filmot. Toga{ samo reìserot Panahi mu be{e dozvoleno (od vlasta i dràvnite reìserite i odgovornite li- cenzori) da u~estvuva vo kompeticijata na 57. Kanski filmski ca od vlasta ja znaeja prikaz- festival koga KRUG be{e nagraden so presti`niot Zlaten lav. nata, no informacijata pro- Xafar Panahi im se voshituva na filmovite na golemite~e i stigna do novinarite ot iranski reìser Abas Kiarostami, koj, vsu{nost, ima najgo- taka {to filmot be{e praven lemo vlijanie vrz negovata reìserska kariera i stil. Filmo- vo atmosfera na skandal. vite na Panahi imaat ednostavni i ekspresivni linii; nema Mnogu pra{ina se krena okolu muzika; snimani se naj~esto na lokacii vo dokumentaren stil ovoj film u{te od startot?! i glavno vo niv igraat natur{~ici. Za nego velat deka zasta- Xafar Panahi: Vo KRUG ne puvaj}i edna studena i objektivna distanca, se obiduva da go sakav da go pokaàm stravot izbegne premnogu silnoto emocionalno vlijanie {to filmot nitu, pak, vo filmot stanuva- moè da go predizvika. {e zbor za strav. Sakav samo Xafar Panahi e eden od onie iranski reìseri {to se da ja kaàm vistinata. I pri dobredojdeni vo drugite zemji poradi svojot brilijanten stil reìraweto na eden film, go na rabota, no i poradi hrabrosta i doblesta da bide avtenti~en zemam ona {to ima vrska so i iskren avtor, ~ie filmsko pismo i kreativnost gi smestuva vistinata. Ne sakam ve{ta~- vo kodovite na vremeto, vistinata i umetnosta a ne gi zaro- ki da sozdavam strav nitu, buva vo ideologiite i politi~kite sistemi. Za nego moè da se pak, radost. Pokaùvaj}i ja pro~ita deka negovata hrabrost e vo toa {to saka da vnese svet- vistinata, sakam samo da go lina vo ~ove~kite ìvoti. nateram ~ovekot da razmisli. Xafar Panahi be{e dobredojden i vo na{ava zemja, kako Za àl, vo drugite islamski ekskluziven gostin na 5. Skopski filmski festival, koj se dràvi, na ovoj film mnogu odrà od 15 do 24 mart 2002 godina, a {to be{e mo`nost za malku se gleda{e od toj as- sredba so nego pekt. Se pokaà deka vo KRUG ne stanuva zbor ni za politi~- ki ni za religiozni problemi. BEL BALON, 1995 Ne e moja rabota da gi baram pri~inite poradi koi doa|a do vakvi problemi vo tie dr- àvi. Mnogu sakav ovoj film da bide sfaten poinaku. Mis- lam deka ~ovek denes, kade i da se nao|a, na koj bilo del od planetava se nao|a vo nekoj krug. Ovoj krug vo mojata zemja e moèbi pomal vo sporedba so onoj vo nekoja druga zemja. Ne bi sakal da gi komentiram pozitivnite ili negativnite strani na verata i politikata. Ne gi sakam mnogu reìse- rite {to pravat filmovi vo koi se tretira odredena politika bi rekol deka tie se partiski reìseri. Vistinata ja gledam od agolot na umetnosta. Na KRUG vo evropskite zemji se gleda{e od aspekt na umetnosta ili od socijalen aspekt. Jas samo go

S.T.-Pavloska, Filmovite si gi prodavam Kinopis 26(14), s.136-140, 2002 137

03kinopis26-prvcopy.pmd 137 23-02-03, 10:39 rabotam svojot film. deka ìveam so filmot. Ne Taka, vo KRUG go gledate poli- Mislam deka ne treba da bi- moè da se pravi film ako ~o- caecot oddaleku, a taka gledaj- deme golemi idealisti nitu, vek ne veruva vo nego. Treba da }i gi oddaleku vo t.n. op{t pak, da mislime deka so eden se kaè toa {to se misli plan, total vie od niv se film moème da go promenime te{ko e, no toa e patot {to pla{ite. Od policijata se pla- op{testvoto. Eden film moè treba da se pomine. Koga po~- {at i ènite vo filmot, oso- samo da pottikne i da go nate- nav da go snimam KRUG, slu{av beno onie {to begaat od zatvora ~ovek da razmisluva (kako kako drugite mi zboruvaa deka rot. Koga tie }e se najdat vo {to veruvam deka toa go nap- ne{to ne e vo red so mene. nekoj sreden plan, gledame ravivme so ovie moi filmovi No, veruvav deka moè da se deka i tie se lu|e policae- vo koi se tretira ènata vo napravi ubav film i taka i cot razgovara so svojata majka i iranskoto op{testvo), dodeka se slu~i. $ nudi pomo{ na edna èna eden vesnik, na primer, moè {to retko se slu~uva. Vsu{nost, da izvr{i pogolemo vlijanie K.: Simbolikata na krugot vo edno vakvo op{testvo postoi otkolku eden film. Vo Iran Vo nego izgleda deka ne se nao- pritisok i vrz dvete grupi i ima 30 vesnici {to se zabra- |a samo ènata vo iranskoto op- vrz maìte i vrz ènite. neti, a istoto se slu~uva i so KRUG.

K.: Od Vas bilo pobarano i samiot da cenzurirate odredeni delovi od filmot, {to Vie ste go odbile. Filmot ne bil vklu~en vo oficijalnata programa na 18. Filmski festival vo Teheran i im bil pri- kaùvan samo na odbrani stranski gosti, preku privatni proekcii. Dali seto ova nekoga{ bilo dovolno silna pri~ina da promenite nekoi svoi stavovi ili da zaminete od svojata zemja, da rabotite za nekoi drugi produkcii? X.P.: Filmskata produkcija vo mojata zemja sekoga{ bila so problemi, vklu~uvaj}i ja i cenzurata koga samiot avtor treba da otfrli nekoi delovi {testvo kako `rtva na represi- K.: Vie $ pripa|ate na kine- od filmot. Ova e problem i vo ja (i kako glavna tema na Va{i- matografija koja{to pove}e periodot pred no i po revolu- te filmovi), tuku i maòt od 10 godini e na vrvot od cijata. Iranskite reìseri X.P.: Koga vo edno op{testvo svetskiot film. Iran se nao|a obi~no pravat filmovi vo krugot za nekoi sloevi e prem- me|u 10 najgolemi proizvodi- mnogu te{ki uslovi. No, zatoa, nogu tesen, kako na primer za teli na celove~erni filmovi pak, ovie te{ki uslovi se od ènite, ne treba da mislime 64 vo 1998 godina ili 46 polza za da se napravi nekoj deka ovoj krug za drugite e po- filma pred 2 godini. Iran dobar film. Sekoga{ }e sni- golem. Sepak, zatoa {to èni- spored filmskata produkcija mam filmovi vo mojata zemja te vo mojata zemja se tie {to, e nekade na vtoroto mesto po taka kako {to mislam deka za àl, se vo toj tesen krug, jas Indija, SAD, Japonija Dali treba da se pravat. samo za niv i gi snimam svoite sostojbite se nepromeneti Filmot za mene e ne{to mnogu filmovi. Dosega ne sum sni- {to i kolku filmovi godi{no sveto. Toa nema vrska so reli- mal filmovi posveteni na ma- se snimaat denes vo Iran? gijata tuku toa e ne{to vnatre ìte tuku se obiduvam da gi X.P.: Denes vo Iran se snima- vo mene i toga{ ~uvstvuvam prikaàm ~ove~kite relacii. at 60 do 70 filma godi{no.

138 S.T.-Pavloska, Filmovite si gi prodavam Kinopis 26(14), s.136-140, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 138 23-02-03, 10:39 90% od ovie filmovi se kome- znae vistinata, pa koga zapo~- sakam gleda~ite da mi veru- dii, so sekojdnevni, obi~ni, na da se zboruva za filmot vaat deka ona {to go gle- socijalni temi za odnosite KRUG, nekoi mediumi, izdava- daat vo moite filmovi e vis- me|u lu|eto. Li~no, i jas po- ~i i prikaùva~i mi ponudija tina. Cenzurata podrazbira ve}e sum skoncentriran na i blanko-~ek za da go prikaù- skratuvawe na filmot, odnos- ovie pra{awa vo moite fil- vaat filmot vo Iran, bidej}i no deka postojat nekakvi prob- movi. Dodeka preostanatite mislea deka toa }e bide film lemi toa se slu~uva vo 10% se umetni~ki filmovi. 3- {to najdobro }e se prodade. Iran. Na primer, koga treba da 4 filma od niv se prikaùva- No, àlam {to toa ne se slu~i se snima enterier dom, ku}a at vo stranstvo. Direktorite bidej}i filmot be{e zabra- vo koi se nao|aat ma` i èna na festivalite doa|aat vo net. ènata mora da nosi {ami- Iran i gi gledaat ovie filmo- Inaku, 10% od kinata vo Iran ja. No, toa ne e vistinata! Za- vi, a potoa baraat niv da gi prikaùvaat stranski filmo- toa, mojata kamera nikoga{ ne prikaàt vo svetot. vi. No, pove}eto se doma{ni vleguva vnatre za da snima. filmovi. Represijata i na- Zna~i, toa ne e karakteristi- K.: [to gleda najmnogu iran- silstvoto ne moàt da se prika na iranskata kultura, pa za- kaùvaat vo iranskite kina toa jas moram da snimam nad- taka kako {to toa ednostavno vor, onamu kade {to ima lu|e, OGLEDALO, 1997 se slu~uva vo zapadnite zemji. dvièwe. Tamu, na ulicata Pokraj toa, i filmovite ne noseweto {amija e normalna moàt da se kratat vo golem rabota. del. Inaku, kaj nas ima i fil- Vo KRUG jas ne koristam skrie- movi vo DVD format, na cede na kamera. Nitu vo BELIOT isto kako i sekade, no toa se BALON. No, vo OGLEDALO glavno {vercuvani filmovi skrienata kamera ja koristam i niv gi gledaat onie {to i- samo vo nekolku delovi. Na maat takva tehnika za prika- ovoj na~in sakam da go postig- ùvawe. Inaku, porano ne se nam kontaktot so akterite od- snimaa pove}e od 4-5 filma i nosno so likovite, a tie treba se prikaùvaa stranski fil- da zaboravat deka voop{to movi partizanski, filmovi ima kamera {to gi sledi. Sa- od Zapad i sl. No, po~na da se kam da po~uvstvuvaat deka taa razmisluva za toa da se pravat kamera e nivna i na nekoj na- pove}e doma{ni filmovi. ~in da ìveat pred nea. Od Vnimanieto se svrte kon do- ovie pri~ini, obi~no rabotam ma{niot iranski film, a koga so mala ekipa se slu~uva re- se snimaat mnogu filmovi, ìserot da izvr{uva nekolku toa e dobro i za ekonomijata dol`nosti, samo za da ne im se skata publika? na filmot. Taka moàt da op- odvlekuva vnimanieto na ak- X.P.: Vo Iran e isto kako i se- stanat i kinoto i kinemato- terite pred kamerata. kade vo svetot ima sekakva grafijata. Glavno rabotam so lu|e {to ne publika. Na nekoi im se dopa- se profesionalni akteri i |aat lesnite holivudski fil- K.: [to Vi e najva`no dodeka se koga ja formiram ekipata se movi. Sepak, kinoto e najevti- podgotvuvate za rabota na eden podgotvuvam na toj na~in {to nata relaksacija za lu|eto vo film kako snimate, kako so sekogo prethodno razgova- mojata zemja. Moèbi porano, pravite izbor na enterierite ram. Edinstveno vo filmot kolku {to imalo akterski (eksterierite)? Glavno ra- KRUG samo dve akterki se pro- yvezdi vo svetot, tolku imalo botite so akteri natur{~i- fesionalci. No, toa ne zna~i i gleda~i. No, denes mislam ci, deca Kako go pravite iz- deka tie se filmski yvezdi. deka lu|eto odat vo kino za da borot? Moète li da spodelite Site drugi vo ovoj film za gledaat {to napravil nekoj so nas nekoi Va{i iskustva? prvpat se pojavija pred film- reìser, a ovie filmovi vo X.P.: Ima ne{to {to za mene skata kamera. Iran osobeno imaat publika. e mnogu va`no. Najprvin, ne Nemam nekoja posebna formu- Taa publika, pak, saka da ja smeam da se laàm sebesi ako la koga rabotam so moite ak-

S.T.-Pavloska, Filmovite si gi prodavam Kinopis 26(14), s.136-140, 2002 139

03kinopis26-prvcopy.pmd 139 23-02-03, 10:39 teri natur{~ici, deca delija nagradite se la`- tet, smetaj}i deka za toa kako Toa zavisi i od nivnite karak- govci! No, so la`govcite jas se pravi film moàm da nau- teri. Koga go pravam izborot nemam nikakva vrska. Jas ja ~am samo na mestoto kade {to za ulogite vo filmot, najpr- gledam svojata rabota. I da se snima, t.e. raboti. Taka se vin se obiduvam da gi zapoz- imam samo eden gleda~ i ako zapoznav so Abas Kiarostami. naam kako karakteri. Kako vo toj eden gleda~ e zadovolen, Negovite kratki filmovi gi BELIOT BALON ne moèv da toga{ i jas }e bidam zadovo- gledav u{te pred revolucija- go ubedam maloto devoj~e vis- len. I toj treba da kaè dali ta vo Iran. U~estvuvav vo ra- tinski da zapla~e. Sakav da go mojata rabota e dobra ili ne. botata na negoviot film POD nateram ne{to da po~uvstvuva Toa e mojata sovest. Nea za MASLINOVITE DRVJA i toj sprema mene. Od nego pobarav ni{to ne ja prodavam. tolku mnogu ima{e doverba vo da go pravi toa {to i jas go mene {to nabrgu stanav negov pravam mu rekov da me gle- K: Va{ata kariera e najmnogu glaven sorabotnik. Ottoga{ da v o~i i po~nav da pla- vrzana za reìserot Abas Ki- imame odli~ni odnosi. Toa e ~am! No, potoa i nejzinite o~i arostami. Vo Va{ata biogra- vremeto koga sakav da zapo~- se nasolzija. I natamu pri fija moè da se pro~ita deka nam so rabota na filmot BE- snimaweto na filmot, naj- otsekoga{ ste im se voshitu- LIOT BALON, pa Kiarostami prvin morav jas da pla~am za vale na filmovite na Kiaros- mi ponudi da go napi{e sce- da go nateram devoj~eto isto tami; vo ~est na legendarniot narioto. Do den-denes nie sme taka da zapla~e. Se razbira, film na Kiarostami LEBOT I prijateli. ova ne moè da se primeni kaj ULI^KATA ste go snimile preden vozrasen ~ovek. Ili, jas viot kratok film so naslov K: Koj }e bide Va{iot sleden najprvin ja odigruvam ulogata PRIJATEL, za podocna da sta- film dali ve}e rabotite na pred akterot, a potoa baram i nete negov asistent Vo pra- ne{to novo ili imate takov toj da go napravi istoto. Tie {awe se senzibiliteti, na~i- plan? me gledaat mene, pravat kako ni na razmisluvawe za fil- X.P.: Jas ne sum kako pogole- mene, no pritoa gi pokaùvaat mot ili ne{to drugo? Vsu{- miot broj reìseri ne sni- i svoite emocii. nost, kako vleze filmot vo Va- mam filmovi sekoja godina za- {iot ìvot? radi pari. Ne snimam filmo- K.: Fakt e deka iranskite X.P: Porano mnogu mi se dopa- vi samo za da zarabotam. Koga filmovi se osobeno nagradu- |a{e klasikata na italijan- ima ne{to {to }e ostavi si- vani na evropskite filmski skiot neorealizam KRADCI len vpe~atok vrz mene, toga{ festivali. [to mislite za te- NA VELOSIPEDI na Vitorio pravam film. Najte{kiot del zata deka ovie filmovi se nade Sika. No, nitu ovoj film od mojata rabota e koga treba graduvani na istiot na~in ka- nitu, pak, avtorite od ovoj pe- da si odgovoram {to sakam da ko {to zapadnite zemji ne- riod direktno vlijaeja vrz mo- snimam. koga{ gi nagraduvaa filmovi- jata rabota. Vo eden period od Vo momentov imam nekolku te od socijalisti~kite zemji, mojot ìvot mnogu go sakav de- razli~ni idei. No, koga neko- a so cel da se potkopa postoj- loto na Alfred Hi~kok. Nego- ja od tie idei }e sozree do od- niot op{testven sistem? vite filmovi gi goltav. Taka reden stepen, toga{ moàm da X.P.: Dosega sum dobil 38 na- u~ev od nego. Mislam deka se- po~nam da go snimam ~etvrti- gradi za svoite filmovi, no koj reìser treba da nau~i ot film. Ako taa ideja me voz- od niv za mene se va`ni samo nekoi raboti od svoite pret- budi, ako me natera da razmis- 4 onie {to gi dobiv od naj- hodnici. Jas sum $ blagodaren luvam i ako me oddale~i od poznatite i najistaknatite na celata filmska istorija sekojdnevieto, a ako pritoa lu|e od svetskata kinemato- i na onie {to pravea dobri, mislam deka taa nosi nekoja grafija. Trite moi filmovi no i na onie {to pravea lo{i umetnost vo sebe, e toga{ }e se nagradeni od FIPRESCI i filmovi. re~am deka e momentot za u~estvuvaa na golemite festi- Dodeka bev student i s# u{te pravewe nov film. Obi~no mi vali. Spored taa teza, seto toa nemav snimeno film, se obi- se potrebni 2-3 godini za da e laga, a i tie respektirani i duvav da gledam koj {to snima. razmislam {to da snimam.q poznati imiwa {to mi gi do- Znaev da pobegnam od fakul-

140 S.T.-Pavloska, Filmovite si gi prodavam Kinopis 26(14), s.136-140, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 140 23-02-03, 10:39 TELEVIZIJA

QUBOMIR KOSTOVSKI UDK 791.43(497.7)(049.3)

Kinopis 26(14), s.141-145, 2002

ALEGORISKO ^ITAWE NA ISTORIJATA

(ZA TV FILMOT VAMPIRXIJA NA GORAN TRENÔVSKI) T ren~ovski go koristi vampirskiot podànr da gi izbegne crno-belite pretstavuvawa na istorijata i da go posee avtocinizmot vo tradicionalnoto guslarsko tretirawe na minatoto. Moèbi, grubata predirektna aluzija na rop- stvoto na eden narod so pozicijata na nekakov vampirski trup, koj leì poluumrtven, nedoubien vo temninata na grobot, ~ekaj}i na nekakov znak, na zrak na mese~inska polno}na svetlina za da se reanimira, e prvata asocijacija {to avtorite na televiziskiot film VAMPIRXIJA ja iskoristile za da go dobijat klu~niot agens movens vo sozdavaweto na vidlivo pooriginalna storija za edno vreme, koe mnogu ~esto, tretirano na poinakov, pokolokvijalen na~in, bilo predmet na tvore{tvoto vo podvi`nite sliki kaj nas. Se raboti za storija vrzana za docnootoman- skiot period, za koj imame cela arhiva naslovi, osobeno vo riznicata na Makedonskata televizija, no praveni vo eden sosema drug manir, bi rekle kako nekakva varijanta na postpekimpoovska, vesternizira- na rustikalnost. Duri moè da si dopu{time, u{te na po~etokot od osvrtot za ovoj televiziski film, toa deka narodnite storii od grobi{tata se tretira- ni, vizuelno i niz igrata na akterite, vo edna ubed- liva harmonija, kako nekakva lesna vagnerijanska opera-bajka, na momenti spektakularno, na momenti so izgubeni re{enija, koi bi go odràle toj kredit.

141

03kinopis26-prvcopy.pmd 141 23-02-03, 10:39 VAMPIRXIJA se dviì po eden drug, nam pretstavuva enigma za toa kon {to e naso~ena nepoznat kanal u{te od samiot start, samo po vo svojata alegorija. nekakvi likovni stereotipi, moèbi, ili po Tren~ovski, pritoa, od edna strana, go odli~nata scenografska slika na makedonsko- imal i moèl da go koristi folklornoto bogat- to selo od toa doba, nalik na svojata dramska stvo na makedonskiot narod, koga e vo pra{awe prethodnica od raftovite na MTV. Imame i re- vampirstvoto, so redica fantasti~ni sliki ~isi sovr{eni kostimi, prisposobeni na novi- vreàni vo praslovenskiot gen, sozdavani so ot rakurs na filmskata storija, ~udesna igra iljadnici godini nekade od magliviot sever; na prirodnata svetlina vrz sekoja scena zaseb- od druga strana tuka e prednosta na eden neno, a posebno plenat no}nite sceni vo koi i otkrien ànr kaj nas, barem kaj podvi`nite gletkite polni so strav deluvaat razigrano, so sliki (vo literaturata imame prekrasen raskaz tendencija, dobro izbalansirana, vo nitu eden na ovaa tema od Jadranka Vladova), so jasni moment li~nostite, ovozemnite pretstavnici, pravila, o~ekuvawa i mo`nosti za prifa}awe vo svojata ekspresija, da ne bidat potisnati od kaj po{irokata publika, koja, sepak, }e mora da nadrealnite kreaturi ili nivnite naznaki. se otkaè od celosnata crno-bela slika za fe- Nema da kaème ni{to novo ako istak- nomenot na polumrtvite kreaturi. Me|u stravot neme deka VAMPIRXIJA koristi edna stara te- od no}ta i silnata svetlina na sonceto na zema vo novi okolnosti, oblekuvaj}i $ ruvo {to lenite poljani, Tren~ovski sozdava nekakva so- na samiot start prijatno n# iznenaduva! Oso- drìnska i vizuelna bliskost, davaj}i im ne- beno poradi uspe{noto prepletuvawe na spo- kakva hromatska ravenka na edna~ewe, bez vid- menatata simboli~na slika za pozicijata na liva i pretransparentna tranzicija na denot eden narod, porobuvan so vekovi, re~isi sose- vo no}ta i no}ta vo den. Pejzaìte dobivaat ma oslepen za dnevnata svetlina na sloboda- zaedni~ka komponenta vo slikata, vo gamata vo ta, so slikata {to ni se nametnuva i za negovi- koja postojano se ~uvstvuva mirisot na zemjata, ot porobuva~, istoriski xin od Anadolija, koj vo licata na akterite: onie {to se vozbuduvaat isto taka, vo toj moment, legnuva vo sopstvena- no}e, se trevoàt i denski, a onie {to uìvaat ta istoriska grobnica i toj e vampir, samo vo ìvotot spored dneven raspored ostavaat {to toa ne mu e sudeno da go osoznae, samoben- mnogu zadovolstva i koga gazienata lamba im go disano ubeden deka e postojano vitalen, duri osvetluva liceto. i vo migot koga celata negova mo} e virtuelna, Folklornata riznica e glavno koriste- samozamislena, vampirska na eden inakov, izo- na vo retorikata na pomalku zna~ajnite liko- pa~en na~in! vi, kako nekakva kulisa i toa na deloto mu dava Takvata prezentacija na vampirstvoto poseben avtorski beleg, dostoen za respekt, do- ima i svoj istoriski, da go nare~eme realen deka klu~nite likovi kon vampirxistvoto pri- koren vo eden od nagradenite romani na go- o|aat na inoviran i izvrten na~in, {to i sce- dinata na belgradskiot magazin Nin, od pred naristi~ki gledano itro e iskoristeno za 4-5 godini, se opi{uva ra{ireniot do panika nijansirawe na ona {to e bitno i zna~ajno za strav na belgra|ani od vremeto koga avstroun- temata, za dejstvieto i {to na krajot ja dava garskite vojnici vo 17 vek za prv }e zagospo- vrednosta na likovite kaj gleda~ot, diferen- darat so Kalemegdan, isteruvaj}i go osmanlis- ciraj}i gi na raja i tipovi {to imaat pozi- kiot gospodar, na kratko. Imeno, belgra|ani }e cija na uslovno zemeno lideri vo toa is- ìveat vo strav sekoja no}, ubedeni deka novi- torisko, odnosno filmski obrabotuvano vreme. ot gospodar donel ne~isti sili so sebe od pre- Pritoa, vistinskoto bogatstvo na VAMPIRXI- ku Dunav, no }e ima i takvi {to }e tvrdat deka JA e dijalekti~kata povrzanost na likovite osmanliite se, vsu{nost, tie vampiri i deka {to gi tolkuvaat Petre Temelkovski (Vampir- tie ostanale vo podzemjeto (istorisko), dem- xijata) i Petar Arsovski, negoviot brat (Komi- nej}i prilika da se vratat na svojot teren, ma- tata). kar i kako no}en opozit na dnevnata, aktuelna Petre Temelkovski go predava svojot lik vlast! kako lukav, potkontinentalen patnik, u~enik Igrata na vampirite vo deloto na Tren- na |avolot ili negova mirnovremenska vari- ~ovski, od strana na dvata sprotivstaveni ta- janta. Postojano buden, neumoren, bez namera bori vo edno zlodoba, navistina barem kako da gi tovari ìvotot i makite na okolinata vrz zamisla e dobra avtorska pozicija za da se svoite ple}i, toj filozofski go predava uro- dobie ne{to {to ne e videno vo ovaa tema i ne kot za toa deka neminovno e samo zaminuvawe-

142 Q.Kostovski, Alegorisko ~itawe na istorijata, Kinopis 26(14), s.141-145, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 142 23-02-03, 10:39 to, a vra}aweto, makar i kako Robert Veqanovski tekstot da dobie uspe{en ishod vampirska senka, e iluzija od ko- ili da bide po~etok na komple- ja moè lesno da se ìvee i od ten debakl. Arsovski, verojatno, koja toj profitira. Onoj, pak, za del od gleda~ite }e ostane {to iskreno veruva vo nea, koj povod za nivna zbunetost ako dlaboko so religiska opie- insistirale na klasi~nite sto- nost se nafa}a na zanaetot na rii za pravednata bitka, toj e ubivawe vampiri, kako negoviot delija {to gi za{emetuva, a u~enik, zavr{uva tragi~no, neo- onie, pak, {to vicot go pro~i- soznavaj}i deka ve~no e samo pa- tale vedna{, sigurno imaat dob- tuvaweto kon nekoja druga iluzi- ra mo`nost da vlezat vo te{- ja zaklu~uva vampirxijata na kata, skalesta postavenost na Temelkovski, dodeka odi vo nekoj eden lik, koj ne odi pravolinis- drug kraj, drugo filmsko vreme ki, tuku mora uporno i milime- vo poslednata scena, nedoosmis- tarski da gi sovladuva opasnite leno snimena i pretstavena za Petar Temelkovski svioci na avtoironijata. gleda~ite Akterot igra mirno, Ako odnovo se vratime na so manir na vnatre{no, rutinsko temata na filmot i dobro raz- uìvawe vo likot {to e dobro mislime, samata osnovna ideja postaven i ~ija{to enigma za na sozdavaweto, vo ovoj slu~aj, nego e odnapred re{ena. tematski ne moè a da ne se vrze Petar Arsovski go igra za vampirskiot podànr na ho- negoviot brat, koj celosno ja ima rorot, od ednostavna pri~ina oble~eno ko{ulata na patrio- {to i majkata na site vampirski tizmot, so naglasena narcisoid- storii vo modernoto doba nost, koja ja tretirame kako ak- onaa za transilvaniskiot vitez terska sloboda na ~itawe na tek- Vlad Tepe{ e samo edno otsli- stot: Arsovski znael deka nego- kuvawe na borbata na nam rela- viot komita ne smee da bide onoj tivno blizok narod romanski- od guslarskite pesni, pa na situacijata seko- ot, protiv istiot porobuva~: Drakula e eden ga{ $ ja pretstavuva juna~kata varijanta na lik {to, na svoj na~in, se vklopuva vo potreba- ubivawe na vampirite niz eden pateti~no kata na domorodnoto naselenie da ima svoj bes- rikaturalen nastap. Taa rolja e daleku pos- mrten za{titnik, nekakov Krale Marko vo kar- loèna za igrawe, od ednostavna pri~ina {to patska varijacija. bara tovarot na izmestuvaweto na pretstavata Vpro~em, fenomenot Drakula, vo osnova, za komitstvoto da bide vrz negov grb, so celo- e viktorijanska verzija za ne~istiot Balkan sen rizik kompletnoto avtorsko viduvawe na vo koj s# e mo`no, pa duri i mrtvite da stanu-

Kadar od filmot

Q.Kostovski, Alegorisko ~itawe na istorijata, Kinopis 26(14), s.141-145, 2002 143

03kinopis26-prvcopy.pmd 143 23-02-03, 10:39 Kadar od filmot

nal od atrakciite {to publikata gi o~ekuva vo startot, neli, koga bi se opredelila za film za stravot i uàsot, no ne podlegnal dokraj nitu na scenaristi~kata opsesija da se pravi etno-drama so fantasti~ni elementi, dozvolu- vaj}i si edna svoja, sopstvena ironija vo odnos na dvete opcii! Kako na avtorot da mu bil mil eden sosema poinakov vlademil~inovski rakurs koga se rabotat vakvi temi od herojskoto minato, no umno pobegnal i od preteruvawata {to za teatarot se moèbi poprifatlivi. Kadar od filmot Nekolku begstva od gotovi re{enija mu ponudile na reìserot da dobie eden relativno {irok tvore~ki prostor. Kako prvo, Tren- vaat od grobovite i da vladeat so prostorot i ~ovski moèl da gi koristi, od distanca, site du{ite. Scenaristot i reìserot otvoreno go pridobivki na vampirskite filmski storii, prifa}aat ovoj globalizaciski predizvik: ako no bez da padne vo dupkata na perfekcioniz- e toa na{ beleg, zo{to toga{ da ne go stavime mot na ànrot (za {to, kone~no, nemal ni pro- vo edna dramska situacija? dukciski pretpostavki!). Ponatamu, moèl vo Vedna{ da kaème deka avtorot Goran izobilstvo da go koristi postojniot folkloren Tren~ovski vo samiot start, verojatno, pri vi- fundus na narodnite veruvawa, no toa toj se- zuelizacijata na tekstot, ja imal dilemata da- koga{ go pravi so distanca, za publikata spre- li da se opredeli za slepo sledewe na àn- ma VAMPIRXIJA da ima eden relativno opu{- rovskite odrednici na vampirskiot film! Ne- ten odnos, s# so cel da ja sfati alegoriskata mu nitu scenarioto na Vladimir Plavevski ne zavr{nica na deloto i nimalku ednostavnata mu nudelo sosema ~isti pozicii vo taa smisla, poraka za zlodobata {to go otslikuva. Takviot nemalo vo sebe nekakva sila postojano da bega pristap verojatno i napravi na neodamne{niot od ve}e kaj nas klasi~nite matrici na da go evropski televiziski festival vo Plovdiv nare~eme taka- otomanskiot on the road tele- VAMPIRXIJA da ima dobar priem kaj kritika- viziski proizvod, so nekakvi crno-beli otsli- ta i publikata. kuvawa na situaciite i karakterite. Na Tren- Scenaristot Vladimir Plavevski ima ~ovski kako da mu bile jasni i site stapici {to zad sebe duzina televiziski drami i filmovi postojat vo ànrot na vampirskiot film i pretstavuva fanati~en poedinec, koj uporno mala, sosema mala gre{ka ili lo{a procenka se isprobuva vo eden medium. Iako sovremeni- na snimeniot materijal moè storijata na te temi dosega mu bile glaven predizvik, toj stravot i uàsot da ja odnese vo viorot na pot- tuka kako za prv pat da eksperimentira vo tema smevot na publikata. {to odi podaleku vo vremeto i koja{to ima po- Sigurno deka vo taa situacija koga ve- golema specifi~na teìna vo odnos na dose- }e se koristi tetovaàta na simboli~niot ja- ga{nite negovi zafati. zik Tren~ovski se opredelil na edna distan- Moè da se re~e duri deka scenarioto ca od spomenatiot ànr. Taka toj moèbi pobeg- samo za sebe e golem is~ekor napred za avtorot,

144 Q.Kostovski, Alegorisko ~itawe na istorijata, Kinopis 26(14), s.141-145, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 144 23-02-03, 10:40 iako falele niza intervencii {to bi ispegla- samiot kraj, vo site posledni sceni, ednos- le vidlivi slabosti. Najprvo, se raboti za lek- tavno pa|a vo mnogu zamki na nedore~enost, na si~kite nedoslednosti vo tekstot postojat nemawe vistinski fil za tortata. frapantni, belkim nevideni, odnosno propu{- Od druga strana, scenarioto izobiluva teni sovremeni zborovi, koi celosno otskoknu- so odli~no napraveni dijalozi, nadminuvaj}i vaat od standardnata, folklorna nativa na jugo manirot tokmu tuka makedonskoto filmsko i nacite. televizisko tvore{tvo da pa|a. Tie dijalozi, Ponatamu, vo scenarioto postojat i ne- zaedno so izvonredno reìranite sceni, pra- logi~nosti da re~eme odnosot me|u dva klu~- veni vo enterieri (edna od niv prvata no} ni lika vo deloto, dvata opoziti (onoj na vam- koga pa|a dogovorot za zaedni~ka rabota kaj pirxijata i negoviot brat, komitata) postojano ~orbaxijata duri e i {kolski, nagleden primer implicira i bliskost, no sokriena do krajot na za snimawe vo takov ambient) mu davaat dobra televiziskiot film. Iako nivnata krvna vrs- dinamika na deloto i n# nosat na kriljata na vo- ka ne se znae s# do krajot na deloto, {to samo odu{evenosta kako gleda~i u{te vo startot. po sebe e dobar kvalitet, sepak za scenaristot Kamerata, isto taka, e mnogu pouspe{na e neprostlivo ili barem vo raboteweto na mal ostanuva za ~udewe kako prostor, dodeka ekste- ostavil prostor vo edna rierniot ambient ve}e od klu~nite dramski vle~e kon izvesna sceni vampirxijata da dvodimenzionalnost na ne ja prepoznava sopru- slikata i ima vo sebe gata na svojot brat, svo- opa{ka na ve}e videni, jata snaa?! Silinata na maniristi~ki praveni dramskiot mig vo taa sliki vo niza drugi scena duri i se bazira televiziski filmovi vrz toa neprepoznavawe od toa docnootomansko koga snaata kako duh doba. Kako da nedosta- vo staroto telo se poja- suva hrabrost (ili ve- Kadri od filmot vuva na edna livada. rojatno se raboti za Iako moèbi tie tehni~ka nemo`nost) gre{ki za nekoj {to samo snimaweto po~esto da }e ~ita za ova delo }e mu bega i kon drugi rakur- se ~inat nebitni ili so si, duri i onie {to pomala specifi~na te- obi~no se najdostapni ìna, ne{to kako bara- (pti~jata perspektiva, we vlakno vo jajceto, na primer), {to e oso- sepak tie ukaùvaat na beno zna~ajno vo vakvi lo{o srabotena produ- dela, omaeni so posto- centska rabota, osobeno janoto posegnuvawe po od strana na onoj {to no}ni sceni i skudna profesionalno trebalo svetlina. No, general- da vnimava tokmu na takvi momenti (moèbi niot vpe~atok za kamermanskata rabota, soglas- dramaturgot, na primer). no so vovednite zabele{ki vo tekstot, e pove}e Generalno, na scenarioto treba da mu se od impresiven i pridonesuva, zaedno so igra- stavi na du{a ne sosema jasniot kraj na tele- ta na akterskiot tim, da go pretstavi VAM- viziskiot film, koga alegoriskata poraka os- PIRXIJA na Tren~ovski kako edna od najsve- tava prostor za nekakva dvosmislenost na pora- ìte i najvozbudlivi pojavi vo doma{nata kata (dali ubistvoto na neviniot, ~irakot i na- produkcija, takvi kakvi {to nemalo so godini ratorot vo deloto treba da se sfati kako von- nanazad. Negoviot uspeh na pretstavuvaweto na vremenost na vampirxiite, nivnata boèst- televiziskiot festival vo Plovdiv, ottamu, e vena postavenost vo odnos na prostosmrtnici- samo potvrda na ona {to e toj za nas zrak nate ili na nekakva neva`nost vo istorijata tok- de` vo siviloto na produkcijata.q mu na slu~ajnite lu|e, na kalfite na istorijata?!), osobeno poradi toa {to deloto kon

Q.Kostovski, Alegorisko ~itawe na istorijata, Kinopis 26(14), s.141-145, 2002 145

03kinopis26-prvcopy.pmd 145 23-02-03, 10:40 TELEVIZIJA

@IVKO ANDREVSKI UDK 792.096(497.7)(049.3)

Kinopis 26(14), s.146-148, 2002

SPOENI MEDIUMI VIDLIV EFEKT

ZA BELEZITE, FUNKCIJATA I KVALITETOT NA TELEVIZISKIOT ZAPIS NASTANAT KAKO SNIMKA NA D TEATARSKA PRETSTAVA ali treba televiziskiot zapis {to nastanal od snimka na teatarska pretstava (se razbira, namenet za emituvawe preku televiziskiot ekran) da se smeta za poseben fenomen? Televizijata dnevno pri- kaùva dovolno sodrìni, nekoi duri se i podramati~ni od zamislite na dramskite avtori skloni kon napnatost, neizvesnost, èstokost. Taka, na primer, i vo ìvo se slu~ilo televizijata da prenesuva realni ubistva, vojni, nesre}i i sli~no. Sepak, televiziskiot proizvod proizlezen od teatarska pretstava ima elementi, belezi, funkcii za da zasluùva elaboracija na, barem, osnovni naznaki za nego.

TEATARSKATA PRETSTAVA - POLEZNA ZA TELEVIZIJATA

Teatarskata pretstava e nastan sam po sebe. Taa e podgotvuvana, realizirana i izvedena spored pravilata, principite, kriteriumite i barawa- ta na mediumot - teatar. Toa, nakuso, zna~i deka se izveduva na scena, vo ìvo, pred prisutna publika. I vo fizi~ka smisla, toj prostor (teatarska scena) podrazbira ograni~enost na slu~uvawata vo teatarskata pretstava na toj i takov prostor. Moèbi mnogu delovi od pretstavata bi bile pofunkcional- ni i pokvalitetni dokolku bi se izveduvale na nekakov poinakov teren, iako, neli, so scenografskite elementi, svetloto, muzi~kite intervencii i drugite teatarski zafati se obezbeduva izvesen stepen na avtenti~nost na uslovite ili spored viduvaweto (naj~esto) na reìserot i na scenaristot na pretstavata. [to e televizi~no, a {to pomalku sodràjno od teatarskata pretstava, za da se dobie kvaliteten televiziski rezultat? Programskata ponuda na televizijata vo vrska so teatarot i konkretno za opredelena teatarska pretstava (nejzina postavka ili konkretna izvedba) ima razli~ni formi. Toa e, na primer, kusa informacija od klasi~en

146

03kinopis26-prvcopy.pmd 146 23-02-03, 10:40 vest-tip za teatarskata pretstava. Taa gi so- deniot, ili pak, na studeniot mu se vnesuva drì elementite na toa: koga i kade se odr- toplina, pa toj poprima izvesna programska, àla pretstavata, koj e avtorot na scenarioto, mediumska temperatura? koj e reìserot, koi se artistite {to se no- Televiziskiot zapis gi po~ituva i gi siteli na glavnite ulogi vo pretstavata. nosi belezite na televiziski rakopis bez og- Drug moèn oblik e avtorski recen- led {to proizleguva od drug medium. Sepak, zentski pristap emituvan na televiziskata del od è{tinata na teatarot se prenesuva i programa (koj moè da bide so ili bez inserti preku TV-ekranot. Toa ne e slu~aj koga se pod- ili od samata pretstava ili od materijal {to gotvuva i se emituva dokumentarna materija. nea ja pridruùva - plakati, flaeri, bileti i Silinata na teatarskata poraka si obezbeduva sli~no). mesto i prisustvo i preku televiziskata lenta. êsto se praktikuva razgovor po povod Ima tri osnovni na~ini preku koi se pretstavata so nejzinite tvorci (reìser, sce- doa|a do prisustvo na teatarska pretstava vo narist, akteri, scenograf, so gleda~i, teatar- televiziskata programa: ski kriti~ari) zbogatena ili bez toa so mate- Prviot, koga se snima teatarskata pret- rijal oformen na televiziski na~in, a koj e vo stava so prisustvo na publika vo salata. vrska so teatarskata pretstava. Vtoriot, koga direktno, vo ìvo, se pre- Teatarskite pretstavi vo celost se pri- nesuva teatarskata pretstava. kaùvaat na televiziskiot ekran. Praktikata Tretiot na~in, koga teatarskata pret- govori deka, i pokraj posloènite barawa za stava posebno se izveduva zaradi televizisko kvaliteten televiziski izraz, koga e vo pra- snimawe. {awe igrano, dramsko tvore{tvo, prikaùva- Moè da se smeta deka prviot i vtori- weto na televiziskite pretstavi na TV e sose- ot na~in se, vsu{nost, ista rabota, a razlika- ma opravdan programski ~ekor. Zna~i, stanuva ta se sostoi vo toa {to emituvaweto ima raz- zbor za povrzuvawe na dva golemi mediuma - teli~no vreme. Sepak, koga se snima pretstava- atarot i televizijata. ta, toga{ ima mo`nosti niz postapkata na mon- taà da se intervenira vo televiziskiot zapis @E@OK I STUDEN MEDIUM (vo funkcija na negovo podobruvawe). Pri di- rektniot prenos, pak, vaàt pravilata na re- Povrzuvaweto nastanuva me|u dva gole- ìrawe i montirawe vo tekot na samiot premi no i razli~ni mediumi. Ona {to teatarot nos, na samoto mesto. go pravi teatar e negoviot ìv govor, izvorno dvièwe na teloto, na o~ite, na umot i duhot, SREDBA NA DVE RE@II vospostavuvaweto ìva, direktna vrska me|u igrata (akterite, govorot, dvièwata, gesto- I prenosite i snimawata podleàt na vite...) i publikata. Teatarot se igra edna{ reìsersko viduvawe od televiziski aspekt. ili, poprecizno re~eno, sekoe igrawe e novo Kamerite {etaat i mora da {etaat po teatar- igrawe. Taka, za nego moè da se kaè deka e skata scena, lovat detali i nudat op{ti kadri èòk medium (i koga na scenata se tragedii, / {irok plan. Pri snimawe ili prenos so pri- komedii, drami, vodviqi, i koga se nameneti sustvo na publika, teatarskata pretstava poza deca i mladi, za site kategorii gleda~i). ve}e go sledi sopstveniot razvoj, sopstvenata Za televizijata se veli (toa najdobro go logika. Koga, pak, specijalno se igra za da bide definiral i go kondenziral poznatiot Mar{al snimena i prikaàna na televizija, toga{ se Makluan) deka e studen medium. Okoto na te- mo`ni intervencii, koi }e pomognat da se do- levizijata (kamerata) e nemilosrdno, fa}a bie pokvaliteten televiziski rezultat. Se s#, i pred gleda~ite nema uslovi za izvinuva- prisposobuvaat svetlata ili se postavuvaat we i opravduvawe ( toa vaì i za televiziski novi, poinaku (pokvalitetno) se razre{uva zapisi od politi~ki nastani, sportot, kultu- pra{aweto na ozvu~uvaweto (}e go nema àgo- rata...). rot na publikata). So televizisko posreduvawe na teatarska Pretstavata e reìrana za teatarsko pretstava se vr{i spojuvawe na eden izrazito prikaùvawe spored logikata, pravilata i ba- èòk i na drug naglaseno studen medium. rawata na teatarskata reìja, dodeka pojavuva- Se postavuva pra{aweto: dali è{ki- weto na televiziskiot ekran podleì na nova ot medium sosema se izladuva vo dopir so stu- reìja, nov mediumski pristap {to go sledi

@. Andrevski, Spoeni mediumi Kinopis 26(14), s.146-148, 2002 147

03kinopis26-prvcopy.pmd 147 23-02-03, 10:40 reìserskiot na~in na viduvawe namenet za leviziskata programa. Se razbira, razli~en e televizijata. Ako se gleda od pozicija na gle- efektot koga teatarskoto delo se gleda vo ìvo da~, toga{ ~ovekovite o~i vo sedi{tata na te- i koga toa se prima preku televizorot, no teatarot se pomalku mo}ni da go dolovat seto ona levizijata obezbeduva dovolno informacii, {to }e go fatat i prenesat nekolku televi- dovolno komunikaciska materija, pri {to se ziski kameri. Sekako deka poinakvo e doì- dobiva vpe~atok deka samata pretstava e doì- vuvaweto na teatarskoto delo koga se sledi veana i primena od televiziskite gleda~i. blisku do scenata, a poinakvo koga se dobiva preku televiziskiot priemnik. S# zavisi od MAKEDONSKO ISKUSTVO reìserskoto viduvawe na televiziskiot zapis nastanat od teatarska pretstava za toa {to Iskustvoto zboruva deka vo Republika }e dobijat televiziskite gleda~i. Zapisot e za- Makedonija se praktikuvani nekolku varijanti visen od slu~uvawata na teatarskata scena (poza prikaùvawe na teatarski pretstavi na te- nekoga{ i od nastanite vo salata, me|u publi- leviziskiot ekran. Pretstavata e, zna~i, pra- kata), no istovremeno od nego se bara da bide vena (reìrana, prisposobuvana, korumpirana) i televizi~en, da se gradi i razviva spored za nejzino izveduvawe na teatarska scena, na principite i standardite na televiziskoto ka- {ticite {to ìvot zna~at, a potoa pristignu- ùvawe, spored elektronskiot medium. Ottamu, va do televiziskite gleda~i. moè da se otvori pra{aweto za soodnosot me- Nekoi teatarski pretstavi se prenesu- |u izvornata materija i televiziskiot rezul- vani vo ìvo dodeka se odvival i samiot ~in tat. Vo najdobar slu~aj, poèlno e niz televi- na pretstavata. ziskiot proizvod {to e mo`no najizvorno da se Drugi pretstavi se snimeni so prisus- prenese teatarskata pretstava. Toa go podraz- tvo na teatarska publika vo salata. bira postoeweto na odli~en spoj me|u sodrì- Po~est slu~aj e artistite da ja odigraat nata na pretstavata i gra|ata {to }e dotekuva pretstavata samo pred televiziskite kameri, niz televiziskite kameri. Sepak, spored lo- {to ovozmoùva primena na opredeleni pravi- gikata na ne{tata, koga materijalot e namenet la za TV- emituvawe (prisposobenost na tonot za televizisko prezentirawe, toga{ za oprede- i svetloto, sosema stru~en agol na postavenost leni nijansi prednost }e imaat standardite i na kamerite, kvaliteten tretman na scenskite, kriteriumite na televiziskoto tvore{tvo. kostimografskite i drugite re{enija). Nekolku razmisli za belezite na pub- Teatarskite dejci, bezdrugo, svojot an- likata kaj teatarot i kaj televizijata. Teatar- ga`man, tvore~ki potencijal i kapacitet gi na- skata publika vo osnova e brojno ograni~ena, so~uvaat za proizvodstvo na dela so ~ist tea- taa e rasporedena okolu teatarskata scena i e tarski rakopis i za teatarska publika, no se vo sostojba me|usebno da gi prepoznava i meri pokaùva deka imaat interesirawe, pa i pot- reakciite za delovi od teatarskata pretstava i reba da razmisluvaat kako }e izgleda ako delo- za celinata od deloto. Od mo{ne topliot medium to stane dobro TV-dostignuvawe. - teatarot proizleguva i zagreana publika. Treba, vo na{i uslovi, da se znae i da Televiziskata publika e ras{trkana se kaè deka potencijalnata teatarska publi- glavno vo semejni, doma{ni uslovi. Reakciite ka poretko bi se opredelila da otide vo tea- na televiziskiot rezultat od teatarskata pret- tarska sala i da ja pogleda pretstavata, ako toj stava me|usebno gi razmenuvaat ~lenovite na umetni~ki rezultat e prisuten na televizija. semejstvoto. No, tuka prikaznata za televizis- Pritoa mora da se ima na um deka doìvuva- kata publika ne zavr{uva. Edna teatarska pret- weto na teatarot so celata svoja teìna i stava prikaàna na televiziskiot ekran moè funkcija e ona vistinskoto koga gleda~ot se da bide primena od iljadnici lu|e ({to, neli, nao|a vo blizina na scenata, mnogu blisku do ne e izvodlivo vo samiot teatar). So toa (go- artistite, koga go ~uvstvuva i nivniot zdiv, i lemata brojka na TV-gleda~i) se sozdavaat us- pulsot na srceto, i trepereweto na racete i lovi za serija reakcii po povod televiziskata nozete i taka natamu. Koga se razmisluva za prezentacija na teatarskata pretstava. I vo toj prikaùvawe na teatarska pretstava na tele- slu~aj, kriti~kiot, kreativniot naboj od reak- viziskiot ekran, pragmati~no i mnogu logi~no cii na publikata e mo{ne silen. Toga{ pred- e taa ve}e da ima izìveano del od svojot ~isto met na komunikacija me|u gleda~ite mnogu po- teatarski vek, a duri potoa da im bide ponude- ve}e e samata teatarska pretstava otkolku tena na TV-gleda~ite.q

148 @. Andrevski, Spoeni mediumi Kinopis 26(14), s.146-148, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 148 23-02-03, 10:40 FOTOGRAFIJA UDK 77(06.064)

BOJAN IVANOV Kinopis 26(14), s.149-152, 2002

ZA STAROTO I NOVOTO

FOTOMEDIJA 2002, IX ME\UNARODNA IZLO@BA NA FOTOGRAFSKA UMETNOST, GALERIJAG ^IFTE-AMAM, SKOPJE 13.10.2002 ovorot na op{tite mesta, po pravilo, e priznak za li- kovnata kritika na ramnodu{noto, mrzelivo ili, vo najdobar slu~aj, neiskus- no pero i nezadlabo~en pogled. Samo po isklu~ok, prigodnosta i istro{e- nosta na frazeologijata se sre}avaat i vo uloga na kriti~ko ogledalo za namerite i dostigawata na odreden likoven fakt. Koga, pak, stanuva zbor za

Zamokot Vindzor, Johan Holbinger

149

03kinopis26-prvcopy.pmd 149 23-02-03, 10:40 namerite i dostigawata na tekovnoto izdanie neraciskoto podmladuvawe na organizaciskite na manifestacijata Fotomedija, posegaweto po tela; taka se potkrepeni talkawata me|u ba- praznata raskaùva~ka forma na sudirot me|u raweto soodvetni izlo`beni uslovi i barawe- staroto i novoto edinstveno sluì kako na- to dovolno presti`na lokacija; taka se pri- java za redosledot na soo~uvawata so, navidum, kaàni i tvore~kite struewa i vrednosti {to iscrpenite temi i poinaku postavenite pra- preovladuvaat kaj iskusnite majstori i mladi- {awa na sovremeniot fotografski izraz. te isku{enici na fotografskiot medium. Se Najnapred, manifestacijata Fotomedi- razbira, na Fotomedija 2002 moè da se sret- ja 2002 e, nesomneno, onaa starata, odli~no nat mnogu raznovidni i, ~estopati, dobredojde- podgotvena izlo`ba, postavena vrz gri`livo ni novini. No, vistinski novoto e vo impli- osmislenata i dosledno sprovedena postapka kaciite {to proizleguvaat od nekoi op{ti, bi vo izborot i pretstavuvaweto na fotografi- se reklo, nezapirlivi procesi vo sovremenata jata. Ve}e poznata gletka e i tehni~ki bespre- fotografska produkcija. Konkreten primer e korniot katalog, koj, vo ovaa prigoda, delumno preto~uvaweto na ona nekoga{no nejasno ~uvs- ja dokumentira postavkata i, vo kusi crti, gi tvo, vo edna neskriena ubedenost na dene{ni- obrazlaga tekovnite opredelbi za kriti~kite cata: deka posvetenosta na organizatorite na stojali{ta i nedoumici vo vrednuvaweto na Fotomedija i blagonakloniot odyiv vo javnos- fotografskiot ~in. Vsu{- ta se dovolen uslov ovaa nost, jasno e deka stanuva manifestacija trajno i zbor za u{te eden uspe- bespovratno da se vgradi {en proizvod na starata, me|u neodminlivite usta- o~igledno nezgasnata novi na nacionalnoto èlba i neizmorena vol- kulturno ìveewe. Takvo- ja na organizatorite - na to stojali{te toa ved- lu|eto od Fotosojuzot na na{ treba da se podvle~e Makedonija i Fotoklubot ne e vtemeleno vo tvo- Elema od Skopje. Zatoa i re~kata stvarnost na fo- godine{novo izdanie na tografskata praktika, manifestacijata moè da tuku ja legitimira insti- se oceni kako zrel izraz tucionalnata stvarnost na stremeòt, naporedno na mediumot. so ~estvuvaweto i vred- Za videnijata i vi- nuvaweto na tvore~kite duvawata koi{to se pred- napori i zalagawa, da se Fragmenti od ìvotot 1, 2, 3, 4, lagaat i se branat na Fo- ponudi i uìvawe vo @enevjev Ruest tomedija 2002 verojatno spektaklot i vozbuda od }e treba da se pobara ob- blesokot na sovremeniot fotografski izraz. jasnuvawe vo podnaslovot na manifestacijata: Vo ovaa smisla, Fotomedija 2002 pretstavuva me|unarodna izlo`ba na fotografskata umet- uspe{no dovr{uvawe na idejata ~ija{to pret- nost. Pred s#, toa e manifestacija, projava na hodno dostignata jasnotija, razbirlivost i ob- propoziciite i kriteriumite na Me|unarod- razloènost, vo osnova, ne dopu{taat nata- niot sojuz na fotografskata umetnost, od ~ie mo{ni unapreduvawa, ta ottamu taa ostanuva steblo funkcionalno proizleguvaat i ja crpat otvorena edinstveno za mali doteruvawa i sopstvenata op{testvena pozicija, i Fotosoju- uto~nuvawa vo izvedbata. Nakuso, se raboti za zot na Makedonija, i Fotoklubot Elema od mo{ne vaèn nastan, koj ne samo {to gi ispol- Skopje. Vo programskoto jadro na ovoj hierar- nuva o~ekuvawata tuku i gi oblikuva navikite hiski odnos se neguva politikata na mediumot, na edna kulturna sredina. odnosno se propi{uva tehnolo{kiot, tehni~- Vpro~em, duri i na planot na promenite, kiot i tematskiot delokrug na legitimnite tvo- ovaa bienalna manifestacija e organizirana re~ki interesi na poklonicite-qubiteli na i pretstavena kako op{testven proekt koj{to fotografskata umetnost. Tokmu tuka leì os- se pridviùva od dijalektikata na ona {to e novnata protivre~nost, koja na manifestaci- prepoznatlivo do ona {to e predvidlivo. Taka ite kako Fotomedija im go popre~uva, ta duri se zamisleni i sprovedeni redovnite promeni i im go osporuva institucionalnoto vgraduva- vo sostavot na ìrito; taka e prifateno i ge- we vo svetot na umetnosta. Imeno, politikata

150 B.Ivanov, Za staroto i novot, Kinopis 26(14), s.149-152, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 150 23-02-03, 10:40 Ma{ka fantazija, Manfred Krigel{tajn

na vizuelnite mediumi, na likovnite disciplini, politikata na znaeweto voop{to, e predmet i poziv na obrazovnite, a ne na pro- fesionalnite zdruènija ili interesni zaednici. Poradi ovie pri~ini, re{enieto koe{to na izlo`bata Fotomedija 2002 se nudi kako av- toriteten odgovor na pra{awata za sodrì- nite na sovremeniot mig vo fotografskiot izraz, vo su{tina, e zagriùva~ki nezadovoli- telen. Poto~no, na izlo`bata moè da se vidi deka prirodata na mediumot e opredelena vo izvesen kruèn sled na logi~ki propozicii: fotografijata e ona {to e proizvedeno od fotografite; fotografskata umetnost e ona {to fotografite go prepoznavaat vo sopstveniot proizvod kako tehnolo{ki, tehni~ki i tematski legitimno sro~ena ekspresivna namera. Ot- tuka, na planot na mediumot, identitetot na fotografskiot artefakt se rasto~uva i gubi, dodeka identitetot na fotografot prodolùva da se gradi i zacvrstuva niz onie, ve}e sosema obesmisleni, rituali na profesionalnata ili interesnata zaednica: steknuvawe zvawa so os- vojuvawe priznanija za tvorbi {to minale niz propoziciite i kriteriumite na statisti~ki zna~aen broj izlaga~ki situacii. Ottuka, isto "Escape G", Emin Kumbaraxi kako i drugite koncepciski srodni fotograf-

B.Ivanov, Za staroto i novot, Kinopis 26(14), s.142-152, 2002 151

03kinopis26-prvcopy.pmd 151 23-02-03, 10:40 ski manifestacii, i Fo- tomedija 2002 pretstavuva samo u{te eden kulturen potfat, koj svedo~i deka, nitu od dlabokata po~it kon slovoto i duhot na cehovskite propozicii i kriteriumi, nitu, pak, od nivnata bukvalna primena, ne smee i ne treba da se o~ekuva da proizlezat sa- morazbirlivi vrednosni sogleduvawa i sudovi. Vo kontekstot na Fotomedija 2002, oddelno vnimanie zasluùva da mu se posveti i na pretstavuvaweto na sovremenite makedonski fotografi. Od edna strana, bi trebalo da se ima predvid deka seto ona {to e zastapeno na izlo`bata pove}e govori za ispolnuvaweto na konkursnite o~ekuvawa otkolku {to dava vistinska slika za sostojbite vo doma{nata ili me|unarodnata fotografska produkcija. Naedno, nevozmo`no e da se previdi i toa deka sovremenite makedonski fotografi so lesnotija i uverlivost ja demonstri- raat baranata kompeten- cija vo rakuvaweto so izrazot i sodrìnite na mediumot. A sepak, te{ko e da se odbegne vpe~atokot deka ovoj potencijal glavno se tro{i vo recikli- raweto na edna stvarnost {to mu pripa|a na fotografskoto minato, a ne na istorijata na fotografijata. Ostanuva nedoumica- Vtoroto jas, Manfred Kluger ta za vistinskite dostreli na tekovnata makedonska fotografija, ~ii tacijata Fotomedija ne moè da se promeni vo eventualni zafa}awa vo sopstvenata stvar- ne{to podobro i pozna~ajno od ona {to taa ve}e nost, posegawa po dokumentarni vrednosti ili, go ima dofateno. No, golema novina bi bilo do- pak, obidi za dograduvawe na svoite tradicii kolku Fotomedija uspee da se pro{iri vo ne{to se, moèbi, potisnati vo vtor plan. pove}e. Vo ime na fotografskata umetnost q Na kraj, u{te edna{ nekolku zbora za staroto i novoto. Stara novost e deka manifes-

152 B.Ivanov, Za staroto i novot, Kinopis 26(14), s.149-152, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 152 23-02-03, 10:40 AMATERSKI FILM

ILINDENKA PETRU[EVA UDK 791.43.077(497.7)(049.3)

Kinopis 26(14), s.153-156, 2002

IZVESEN POGLED

(MAKEDONSKIOT AMATERSKI FILM VO 2002 GODINA) V o edna prigoda napi{av: amaterskiot film kaj nas `ivee i se razviva kako igra, kako son, kako qubov . Nad 1500-tinite amaterski filmovi realizirani od 1956 do 2002 godina go potvrduvaat faktot deka ovoj vid filmsko tvore{tvo be{e i e nesekojdneven rasadnik na

153

03kinopis26-prvcopy.pmd 153 23-02-03, 10:40 vistinski filmofili i tvorci tekst }e spomneme, frlaj}i kus na golemiot son nare~en film; pogled nanazad, deka po~etokot deka ovoj vid filmsko tvore{- na osumdesettite godini go na- tvo be{e i e neodminliv hro- javi mo`niot kraj na filmski- ni~ar na svoeto vreme, rastova- ot amaterizam kaj nas. Dojde do ren od raznite cenzuri i samo- golemo generacisko pregrupira- cenzuri {to pomalku ili pove- we, no najgolemiot udar be{e }e se prisutni vo profesional- videotehnikata. Na festivali- niot film, koj, patem re~eno, e te na amaterskiot film se po- pokrien i so dosta solidni bu- javija svadbarski i rodenden- xeti. Amaterite sami gi finan- ski videozapisi od lu|e {to siraat svoite filmovi i vo toj imale mo`nost da ja nabavat kontekst samostojno i neoptova- novata tehnika. Na{ite amate- reni filmski go ispi{uvaat ri ja nemaa taa finansiska mo}, svojot pogled na svetot. Bez og- no kaj del od onie od postarata led dali e toa vo formata na generacija postoe{e i neviden dokumentarecot, na igraniot, otpor kon novite tehni~ki mo`- na eksperimentalniot ili na nosti. Pi{i bri{i, vele{e animiraniot film. Za istori- Radoslav Ristevski. No jasno jata ostanuvaat nezaboravni be{e deka }e treba da se sovla- filmskite opusi na eden Vik- da i ovoj nov predizvik za da se tor A}imovi}, na eden Zoran- prodolì igrata, da se prodol- Okan Mladenovi}, na eden Kole ì sonot Vostanovuvaweto na Malinov, na eden Huan Karlos Letnata filmska {kola be{e Ferro, na eden Miroslav Ka- vistinski poteg za da se prebro- linski, na eden Van~o Iljadni- di najgolemata kriza na film- kov, na eden Slobodan Kosti}, skiot amaterizam kaj nas. Bea na eden Mile Grozdanovski, na otkrieni i obu~eni novi gene- eden Dragi Savevski, na eden racii zarazeni so virusot na Radislav Ristevski Posled- filmot, pa taka poslednive nive dvajca se proglaseni za petnaesetina godini go imame majstori na amaterskiot film, ona vistinsko proniknuvawe na zvawe {to go imaat u{te i Ste- generaciite (od 7 do 77 godini), fan Sidovski i Petre âpovski, imame vistinski izblik na te- koi i den-denes gi sozdavaat mi, imame praktikuvawe na site svoite prekrasni filmski za- vidovi amaterski film (vklu- pisi kako pokaz za onie pomla- ~itelno i provokativniot edno- dite. Treba da se kaè deka uba- minuten izraz). 1986 godina be- vata tradicija na razvivawe na {e dnoto na krizata koga vo Ma- izvorniot oblik vo formite na amaterskiot kedonija bea proizvedeni samo 4 amaterski film kaj nas ne ja o{- filmovi, a eksplozija tetija ni povremenite se slu~i vo 1997 godi- krizni situacii {to na so 86 i 1998 godina se pojavuvaa kako pos- so 107 filmovi. Vo ledica na smenite na poslednive godini generaciite, na poja- sostojbata se stabili- vata na novite tehno- zira na brojkite me|u logii (videoto), no i 50 do 70 filmovi go- na nedovolnata fi- di{no, {to e, mislam, nansiska poddr{ka, optimalno imaj}i go sindrom {to po pravi- predvid avtorskiot lo gi sledi aktivnos- potencijal, no i fi- tite na filmskite nansiskite mo`nosti. amateri. Vo ovoj kon- Vakvata sostojba vo

154 I.Petru{eva, Izvesen pogled, Kinopis 26(14), s.153-156, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 154 23-02-03, 10:40 najgolema mera se dolì Zna~ajno pove}e na kontinuiranoto go- interesni i kvalitetni di{no odrùvawe na dr- filmovi, koi se potvrdija àvni festivali (na koi i na doma{en i na me|una- se podgotvuva i selekci- roden plan. Kako li~en iz- jata za festivalot na bor }e izdvojam nekolku UNIKA) i na Letnata ostvaruvawa koi{to na filmska {kola, kako i svojstven na~in (kako raz- na vostanovuvaweto na misla i kako kreacija) go Me|unarodniot festival karakteriziraat aktuelni- na dokumentarniot ama- ov moment na makedonskiot terski film Kamera filmski amaterizam. 300. Mladite avtori Ma- Vo 2002 godina rija Zografska (Skopje), bea realizirani okolu Liljana Hristovska (Bito- 60-ina filmovi, od koi la) i Riste Kukeski (Pri- 52 se pojavija na 31. Dr- lep) se preokupirani so àven festival na ama- èstokata stvarnost {to terskiot film odràn vo Prilep (18 20 ap- gi opkruùva. Filmot SKOPJE 2001 na Zograf- ril), a u{te desetina bea realizirani na Let- ska e svoevidna hronika i ise~ok od konfuzi- nata filmska {kola (odràna vo vtorata po- jata, stravot i posledicite od vojnata vo Make- lovina na mesec juli vo Blatec, Vini~ko). donija vo 2001 godina, poglednati niz objek- [to be{e zna~ajno i {to be{e karakte- tivot na edna tinejxerka, koja vo tie nastani risti~no za amaterskoto filmsko tvore{tvo vo go gubi svojot najblizok drugar. Film so odli~- godinata {to izmina? na atmosfera. Hristovska i Kukeski, pak, vo Karakteristi~no poja- svoite filmovi STRAV i NA va na novi avtori (kako Dejan MLADITE SVETOT OSTANUVA se Panov od Veles i Anita \or|ios- zanimavaat so temata na bez- ka od Kumanovo); kontinuirana delni~eweto, alkoholizmot i rabota na filmskite amateri narkomanijata me|u svoite ge- od Strumica (ja dobija nagrada- neraciski drugari. Krikot na ta za najdobar klub na Me|una- mladite avtori izvira od seko- rodniot festival na amaterski- ja sekvenca na ovie mali igra- ot dokumentaren film vo Bito- ni filmovi, niz koi èstoko se la), Skopje, Kumanovo, [tip, provlekuva pra{aweto za toa Prilep, Bitola, Berovo i Ki~e- {to pravi op{testvoto za da vo, evidentno zaìvuvawe na, zastane na pat na ovie devija- do pred nekoja godina, zamre- cii koi{to go podrivaat krev- niot filmski amaterizam vo Ka- kiot ({totuku zapo~nat) ìvot vadarci, kako i skromnoto (a sena mladite. A mladite se idni- pak prisutno) tvore{tvo vo Teto- nata, neli?! Dokumentarniot vo; prisustvo na site generacii amaterski filmski opus vo (od onie najmladite kako Kire 2002-ta be{e navistina rasko- Mladenovski od [tip i Marija {en, po~nuvaj}i od izborot na Zografska od Skopje, pa preku Ki- temite pa s# do izvonredno dob- re Pe{evski, Riste Kukeski, Mice ro iskoristenite filmski âpovski, Zoran Armenski, do izrazni sredstva. Najnapred }e Slobodan Menoski, Sa{a Dukov- go spomnam filmot na Nikola ski, Nikola Gajdov, Stefan Si- Gajdov (Veles) PRAZNIK VO SE- dovski i Petre âpovski) I, mo- LO MELNICA. Toa e eden izvon- èbi, ona najkarakteristi~noto reden filmski zapis od praznu- paleta od temi i filmski iz- vaweto na Kurban Bajram me|u razi. Kako vistinski hroni~ari, Makedoncite-muslimani vo ve- kako vistinski sonuva~i! le{koto selo Melnica. Koris-

I.Petru{eva, Izvesen pogled, Kinopis 26(14), s.153-156, 2002 155

03kinopis26-prvcopy.pmd 155 23-02-03, 10:41 teweto na deteto-komentator boìca. S# e tuka na mesto, na obi~aite samo mu dava pose- ni{to ne nedostasuva i ni{to ben {mek na dokumentarniot ne e otpove}e. Ve}e dokaànite zapis. Etnologot Anita \or|i- mladi avtori od Strumica, Vas- oska od Kumanovo, so iznenadu- ko Stojanov i Nikola Nikolov, va~ki filmski senzibilitet ostavija u{te eden svoj film- (taa e prakti~no debitant), gi ski pogled/hronika na ona {to beleì obi~aite na selskite poleka is~eznuva. Stanuva zbor karnevali vo Kumanovsko. Vo za filmot KAZANXIJA KALAJ- nejziniot film SELSKI XAMA- XIJA kade {to mladite avtori, LARI ORA[A^KI MOMCI, so isten~eno ~uvstvo za doku- niz ludoriite na maskiranite mentarnost, ja beleàt rabota- selski {egobijci, go otkrivame ta na starite majstori. I sega bleskotniot naroden duh za hu- doa|ame do familijarnata mor. Edno mlado mom~e od [tip, filmska rabotilnica âpovski Kire Mladenovski, so vidliva tatkoto Petre (majstor na a- nostalgija na koja $ go podredu- materskiot film) i sinot Mice. va i filmskiot izraz, vo svojot Petre âpovski so filmot JAS I film ZABOT NA VREMETO }e JAS so brilijanten sens go ob- prozbori za eden selski ambi- likuva konfliktot na dvojnata ent kade {to vremeto go pravi svoeto (starec li~nost na ~ovekot vo sprotivstavuvaweto na so izguben pogled, kow vo galop niz praznite filmskata i video kamerata, dodeka, pak, vo ed- uli~ki, polurazru{eni ku}i i yidovi). Edna nominutniot film 988 duhovito ja komentira vistinska filmska impresija kako hronika na rabotata na telefonskata informativna slu`ba vremeto. Za ovoj film e vrzana i rabotata na (dodeka niz slu{alkata odeknuva ona poznato- izvonredniot mlad montaèr Kire Pe{evski to Ve molime, po~ekajte i muzikata na Tur- (Kumanovo), koj od impresivno snimenite kadri skiot mar{, avtorot komotno se bri~i, se na selskiot ambient sozdava eden himni~en tu{ira, go pie kafeto i setne zaminuva bez da ritam niz koj gi prepoznavame ~uvstvata na ja dobie baranata informacija). Film na na- ovie mladi avtori. Dokumentarecot STRE- {ite apsurdi! CVRST DISK e ednominuten LOVI[Ê na Zoran Armenski (Berovo) uspeva film na Mice âpovski. Toa e vizuelen komen- niz eden odmeren slikoven iskaz da go poten- tar na negovata generacija vo odnos na hard- cira zadovolstvoto na selanite (i deca i disk muzikata, koja za da bide onakva kakva {to vozrasni) od dobro srabotenata dnevna rabota, e, mora da se iskove od silno èlezo. I naj- i pokraj siroma{tijata {to gi odzadi, ili najnapred, seedno, opkruùva. Odli~en zapis za vo mojot izbor e filmot-esej zdraviot duh na selanecot. De- KONCERT NA 39 STEPENI na jan Panov od Veles e debitant. standardniot avtorski tandem I kako {to narodecot na{ veli: Stefan Sidovski i Slobodan Prvo, pa ma{ko, taka i Dejan Kostovski. Samo muzika i slika! za svojot film GOLEMATA MAJ- Spored mene poèstoka kri- KA BO@ICA se zakiti so vrvni tika za nedostigot na edna kon- nagradi. So iznenaduva~ki do- certna sala kaj nas, kako da bro poznavawe na pravilata vo re~eme Lisinski vo Zagreb filmskata dokumentaristika, zdravje! @estoko angaìran ovoj avtor go sledi sozdavawe- film, kako vpro~em i filmovite to na kalapot za izrabotka na so koi go zapo~nav pregledot za komercijalni statuetki na ar- 2002-ta (filmovite na mladite tefaktot pronajden na na{ata avtori Zografska, Hristovska i po~va nare~en Golema majka- Kukeski).q

156 I.Petru{eva, Izvesen pogled, Kinopis 26(14), s.153-156, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 156 23-02-03, 10:41 NOVI TEHNI^KI MO@NOSTI UDK 791:004.382 621.397:004.382 JORDAN PANOVSKI Kinopis 26(14), s.157-162, 2002

24P NOVA ERA VO TELEVIZIJATA I FILMOT

VOVED

24p dali e na povidok nova tehnolo{ka revolucija? Se pojavi vo 1999 g. i edna godina be{e golema i è{ka tema. Samo edna godina potoa, 24p stanuva realnost, i toa zna~itelna realnost. Se pojavija novi produkcii nasekade niz svetot. Od prvata televiziska programa do televiziskata komercijalna produkcija, do nezavisnata kino produkcija, do specijalnite 3D proekti, do prvite golemi filmovi na 24p, ovoj nov digitalen sistem na produkcija e prviot {to tolku masovno se prifati od {irokiot raspon na producenti, reìseri i snimateli. Vo sekoj pogled, uspehot {to go postignuva 24p pretstavuva triumf na mnogu vizioneri od svetot na produkcijata, koi gi ohrabrija proizvoditelite da vloàt zna~itelni sredstva vo sozdavaweto na ovoj nov digitalen sistem. Na poznatiot svetski saem na elektronska i filmska tehnika NAB 2000, ~lenovite na televiziskite i producentskite zdruènija od celiot svet za prv pat go vidoa pretstavuvaweto na sedigitalniot 24p kamkorder so visoka definicija (HD). Me|utoa, tie isto taka vidoa i mnogu pove}e od toa: 24p televiziski studiski kameri pridruùvani so 24p portabl kameri, HD tele- kina so 24p interfejs, 24p monta`ni VTRs, 24p svi~eri, on-line i off-line montaì, proektori, studiski monitori i {irok asortiman na priklu~ni ure- di. Najva`no od s#, tie vidoa proizvodi od najpoznatite proizvoditeli na profesionalna oprema. Se slu~i ne{to golemo, i toa za mo{ne kus period. Posledniot pat koga se pojavi nova tehnologija vo televiziskata produkcija be{e vo periodot od 1976 g. do 1980 g. koga elektronskoto prenesuvawe na vestite go eliminira 16 mm film od stotici televiziski stanici {to prikaùvaa dnevni vesti. Neposrednosta na videoto brgu ja nadmina dolgotrajnata sklonost kon filmot vo TV produkciskata sredina, koja znae{e samo za sekojdneven pritisok da se bide vo ~ekor so nastanite na denot i brzoto prenesuvawe na vestite. Nikoga{ pove}e filmot ne se vrati vo vestite. Razli~ni imperativi go sledat uspehot na 24p, a toa se: • Novi kreativni mo`nosti • Zgolemena produkciska fleksibilnost • Poekonomi~no snimawe • Koegzistencija so 24-kvadratniot film.

157

03kinopis26-prvcopy.pmd 157 23-02-03, 10:41 Najzna~ajno e {to ovie imperativi, kom- ~lenovi od Svetskata zaednica za programska binirani, ja navestuvaat erata vo koja 35 mm produkcija vo donesuvaweto odluka za prifa- film i digitalnata HD akvizicija, kone~no, }e }awe na noviot sistem pozitivno vlijae{e se spojat. I dvata mediumi moè da se upot- poddr{kata {to sistemot ja dobi od tradici- rebuvaat nezavisno, vo produkciite {to sakaat onalnata video industrija, iako nekoi od pro- da gi iskoristat nivnite individualni mo`nos- izvoditelite prethodno bea protiv razvojot na ti. Vo drugi produkcii, pak, tie moàt da se upot- eden takov sistem. rebuvaat kombinirano. I vo dvata slu~ai, kraj- Tradicionalnite video inèneri moè nata produkcija nikoga{ ve}e nema da bide ista. s# u{te da negoduvaat pri pomislata na doka- Ve}e vo prvata godina od svoeto posto- ànata 50/60Hz slika. Me|utoa, nikoj ne moè ewe, impresiven broj na produkcii go prifa- da go zanemari golemiot uspeh na filmot kako tija 24p i uspe{no ja upotrebija ovaa nova teh- izvor na udarni televiziski programi. Toa zbo- nologija glavno vo televiziskata igrana pro- ruva za praktika {to ne samo {to e isklu~i- dukcija. Vo 1999 g. udarnite televiziski prog- telno dobra tuku i globalno ra{irena. A {to e rami {to se snimaa na film bea prefrluvani najva`no, toj ist film vo tekot na mnogu dece- na 24p HD, a potoa digitalno obraboteni vo toj nii ovozmoùva{e nepre~ena me|unarodna raz- format. Vo sredinata na 2000 g., Xorx Lukas mena na programite i e egzemplaren model na zapo~na so snimawe na prvata epizoda od VOJ- HD digitalniot akviziciski sistem. NA NA YVEZDITE na 24p. Prvata pogolema TV Koga vo po~etokot na 1999 g. temata za serija nameneta za emituvawe na kablovskiot 24p za prv pat be{e pretstavena pred Me|una- televiziski kanal se snimi vo sredinata na 2000 rodniot sojuz na telekomunikacii (ITU), ved- g. so multikamera 24p. Potoa sleduvaa golem broj na{ privle~e vnimanie. Ova vnimanie brgu televiziski dramski programi {to se snimaa i evoluira{e vo {iroka i entuzijasti~ka pod- se obrabotuvaa na 24p. Logi~no, golem broj od dr{ka, koja se reflektira{e vo neposredno ambicioznite televiziski reklami, koi do sko- sozdavawe na nacrt-preporaka za svetski stan- ro se snimaa na negativ 35 mm i digitalno se dard za HD studijata i me|unarodnata razmena na obrabotuvaa, ve}e se snimaat na 24p. Me|utoa, programi. Ovaa inovativna ITU preporaka proiz- iznenadi toa {to golem broj od amerikanskite leze od dve kriti~ni realnosti. Prvo nezavisni filmski proekti se svrtea na 24p. {eesetgodi{noto televizisko nasledstvo na Taka brzoto prifa}awe na ne{to novo ne 50Hz i 60Hz slika }e n# odnese daleku vo di- e slu~ajno. Toa se temeli vrz doverbata i do- gitalnata era. Vtoro brzinata od 24 sliki~ki kaànata vrednost na filmskata slika. So br- (frame) vo sekunda na filmskata lenta e edin- zina na dvièwe od 24 i 25 sliki~ki vo sekun- stvenata mo`nost za edinstven svetski standard. da na filmskata lenta, se dobiva visokokva- So eden brilijanten strate{ki poteg, litetna slika so godini poznata i prifatena ITU go prezede digitalniot format 1920 h {irum svetot. So ovoj standard na filmskata 1080, format {to ve}e postigna konsenzus na slika, filmot dolgo vreme ja pravel i ja pravi me|unarodnata scena i go napravi sr` na novi- televizijata uspe{na. Seto toa vdahna golema ot standard na slikata. Vmetnuvaweto na 24p doverba vo noviot 24p digitalen HD produk- slika vo odolènata me|unarodna debata za 50Hz ciski sistem. i 60Hz se ~ini deka gi podmladi diskusiite, koi Zatoa ne be{e iznenaduvawe prifa}a- ve}e bea izmoreni od konfliktot me|u dvete weto na Svetskata zaednica za programska pro- tradicionalni televiziski sliki. Ova be{e dukcija na 24p digitalniot HD programski sis- ne{to za {to moèa da se soglasat site dràvi. tem, sistem so stapka na filmska seopfatnost, Edna godina podocna, 24p so digitalna vtemelen vrz cvrsto postavenata filmska struktura od 1920 h 1080 stana {iroko prifa- platforma. ten me|unaroden digitalen HD produkciski Sepak, noviot format na televiziskata standard. slika predizvika diskusii na tema kreativ- Od samiot po~etok, 24p pretstavuva{e nost. Televiziskite producenti, reìseri i ogromna promena vo sozdavaweto na digitalna- filmaxiite vo tekot na ~etiri decenii se pri- ta video programa. Toa be{e ne{to mnogu po- vrzaa za specifi~niot izgled na 24 kvadratna- ve}e od izoliranoto pretstavuvawe na 24p kata filmska slika koga se transformira{e vo merata. 24p treba{e da bide dovolno mo}en da 60Hz i 50Hz televiziska slika. gi ponudi site produkciski i postprodukciski I pokraj obemnite diskusii, na mnogu sposobnosti od visokoprefinetite sovremeni

158 J.Panovski, 24p nova era Kinopis 26(14), s.157-162, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 158 23-02-03, 10:41 50Hz i 60Hz standardno definiranite digi- 24p, SONY I CINEALTA talni sistemi. Toj treba{e da bide vo mo`nost da go ponudi seto ona {to pretstavuva{e kom- Na NAB 2000, Sony go otkri svojot CINE- binacija na 24p filmska slika i televiziska- ALTA koncept linija na 24p sistemi, vklu- ta postprodukcija vo postojan visokoprefinet ~uvaj}i gi prviot 24p kamkorder vo svetot i sistem. Potoa mora{e da obezbedi kvalitetni 24p studiska i portabl TV kamera. Proizvo- prednosti na filmskite tvorci, televiziskite ditelite na opti~kata oprema za kamerite brgu producenti i producentite na televiziskite i edinstveno zastanaa zad konceptot na 24p i reklami. Vakvite ambiciozni celi baraa {i- ottoga{ se proizvede {irok dijapazon na ob- rok sojuz vo industrijata. jektivi, filteri i elektronski pribor. Industrijata pokaà deka e mo{ne pod- Gledaj}i retrospektivno vo rok od edna gotvena za takva zada~a. Postoe{e {iroko ras- godina, se pojavi za~uduva~ka poddr{ka na pr- prostraneto razbirawe za perspektivata na voto pretstavuvawe na za~etokot na 24p post- 24p. Osobeno vo oblasta na postprodukcijata, produkciskiot sistem na Sony pretstaven na mnogu produkciski kompanii vidoa golemi NAB 1999 g. mo`nosti na 24p za usovr{uvawe na kinema- Imeto Cinealta be{e na~in na koj Sony tografskiot film namenet za televizijata. ja simbolizira{e povrzanosta me|u kinemato- Edna od ovie kompanii, Laser Pacifik od Los grafijata i digitalnata visokodefinirana Anxeles, u{te vo 1998, smelo istapi so pri- 24p platforma. Logoto Cinealta pretstavuva fa}awe na 24p postprodukciskiot sistem. Soz- edno semejstvo na Sony so proizvodi i siste- davaj}i digitalen master so visoka rezolucija mi {to nudat novi kreativni mo`nosti vo pro- vo 24p i mo`nost za digitalno prefrluvawe dukcijata, postprodukcijata, kako i kreativno vo site globalni digitalni distributivni zbogatuvawe na filmskite dela. Tehnologijata formati za dvata televiziski standardi HDTV Cinealta, isto taka, gi soedinuva kvalitetot i i SDTV, toj se pokaà kako elegantno i blagov- univerzalnosta na filmot so real time sposob- remeno re{enie za problemot na mnogute di- nosta, efikasnosta i fleksibilnosta na digitalni varijanti. gitalnata tehnologija so visoka definicija. Pottiknati od rabotata na SMPTE i dos- Spored toa, Cinealta opremata ovozmoùva tignuvawata na ITU, mnogu proizvoditeli go kreativna konvergencija na filmot i visoko- prifatija 24p. Taka se rodi u{te eden golem definiranata digitalna produkcija vrz glo- industriski sojuz. balna osnova. Taa, isto taka, ovozmoùva kva- Samo dvanaeset meseci po pretstavuva- litetnite filmski sliki da se konvergiraat vo weto na 24p, impresiven broj na kompanii so sloènite digitalni standardi so {to vo go- visok rejting po~naa da u~estvuvaat vo proiz- lema mera se poednostavuva razmenata na kine- vodstvoto na klu~ni elementi za produkciski- matografskite dela nameneti za prikaùvawe te i postprodukciskite sistemi za proizvod- na televiziite. stvo na 24p programi. Nekolkute prednosti {to ja karakteri- Toa se slednive kompanii: ziraat Cinealta i ovozmoùvaat pogolema krea- Accom Nothing Real tivna sloboda vo praveweto na filmovite se: Apple Computer Nvision • real time HD rezolucija na slikata Avica Pandora International Ltd. • momenten replay na celosnata kolorna digi- Avid Technolology Philips talna slika so visoka rezolucija Chyron Corporation Pinanacle Systems • optimalna real time slika vo snimaweto Da Vinci Systems Pluto Technologies • kapacitet od 50 minuti digitalna lenta Digital Origin Post Impressions • mnogu poevtina digitalna video lenta vo od- Digital Vision Quantel nos na filmskata lenta. Discreet Logic Shibasoku Pokraj toa, Cinealta uredite ovozmoù- Dolby Laboratories Sierra Dising Labs vaat cvrsta vrska me|u 24-kvadratnata origi- DPS Silicon Grafhics Inc. nalna filmska lenta i 24p digitalniot mas- Evertz Mikrosystems Ltd. Snell & Wilcox ter. Sliki~kata (kvadratot) na filmskata len- Farouodja Labs Sony Tektronix ta ima soodvetstvo, vo odnos eden sprema eden, Leader Denchi SyntheSys rearch so formatot na progresivniot HD kvadrat. Ci- Leitch ASC Tektronix nealta slikata podgotveno se soedinuva so sve- MTI YEM tot na kompjuterskata grafika nudej}i pritoa

J.Panovski, 24p nova era Kinopis 26(14), s.157-162, 2002 159

03kinopis26-prvcopy.pmd 159 23-02-03, 10:41 DIGITALNA 24R PRODUKCIJA HDCAM - UNIVERZALEN MASTER

Snimawe na film Telekino 1080/24r - razvivawe na filmot konverzija - arhivirawe na - svetlosna i kolor 60 Hz region filmot po telekino korekcija transferot 1080/60i

1080/24p digitalna 1080/24r master 720/60R monta`a video lenta 480/60R

480/60i Snimawe na 1080/ Konverzija od 1080/ 24r kamkorder 24r masterot na 50 Hz region multi formata 1080/50i

576/50i

Kino prika`uvawe

Film mnogu slobodni pogodnosti vo postprodukci- tro{oci. Se razbira, najzabeleìtelna za{- jata. teda se javuva vo vrska so mediumot. Fakt e deka Sekako, najzna~ajnoto direktnata kon- 24p lentata e mnogu poevtina od 35 mm film. verzija na kolorot od progresivniot 24p mas- Nema tro{oci za primarna laboratoriska ter na film i na mno{tvoto digitalni HDTV i obrabotka. Nema tro{oci za izrabotka na ra- SDTV standardi go pretstavuvaat kone~noto ve- botni kopii ili telekino transfer so kolor- tuvawe na avtorska sloboda, bez opasnost od ni korekcii. 24p moè i vklu~uva mal stepen tehni~ka degradacija na slikata. na korekcija na kolorot od lenta na lenta, no procesot ni oddaleku ne e tolku sloèn kako PRODUKCISKI TRO[OCI korekcijata na trite emulzivni sloevi vo transferot na filmot ili procesite na ~ita- Mnogu e napi{ano za toa kako potenci- we na svetlo. Se izbegnuva sekundarnata labo- jalot na 24p da gi namali visokite tro{oci na ratoriska obrabotka pri izrabotka na filmovi produkcijata. Za proizvoditelite, promovira- za kino prikaùvawe. weto na pogodnostite vo vrska so cenite na Sepak, neposrednata za{teda na digital- svoite novi tehnologii e sekoga{ primamlivo. nata lenta vo odnos na filmskata lenta treba da Me|utoa, mora da se priznae deka proizvodnite se gleda vo kontekst na emisija od odreden TV tro{oci povrzani so produkcijata na udarna- ànr ili film (kako delo) i nejzinite odnosno ta televiziska programa, snimaweto filmovi negovite sevkupni produkciski tro{oci, koi za i produkcijata na televiziskite reklami op- golemite emisii (programi) ili filmovi moàt fa}aat mno{tvo stavki {to se nao|aat pod i nad kolektivno da go spre~at poka~uvaweto na linijata na tro{ocite. Kreativniot pristap tro{ocite kako posledica na mediumot. postojano varira vo realizacijata na proektite, Druga potencijalna za{teda {to ima ne- a osobeno pri snimaweto na filmovite kade kakvo zna~ewe proizleguva od dolìnata na {to se vospostaveni normi i imperativi koi- lentata za snimawe na 24p kamkorderot od 50 {to, isto taka, ne moàt da bidat zanemareni. minuti, mnogu zna~ajno za odredeni filmski Sozdavaweto na 24p digitalnata prog- ànrovi kako: podvodnite snimawa, dokumen- rama nudi mo`nosti za preispituvawe na tro- tarnite filmovi za rastitelniot i ìvotin- {ocite od aspekt na celosnata produkcija na skiot svet i sl. Golema prednost na 24p mu da- deloto. Dosega izrabotenite proekti pokaàa va od neodamna razvieniot sistem, koj opfa}a {irok opseg na mo`nosti so primena na 24p minijaturna kamera, koja moè da se postavi vo sistemot i sekoj od niv e so poseben model na nepogodna lokacija i da se povrze so dolgotraj-

160 J.Panovski, 24p nova era Kinopis 26(14), s.157-162, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 160 23-02-03, 10:41 na portabl baterija i magnetoskop, koj ovoz- osobeno od gledna to~ka na toa kako filmskite moùva snimawe do dva ~asa. DF (direktori na fotografija) se adaptiraat Prvite objaveni za{tedi so 24p produk- na ovoj nov medium. Dobrata vest e {to 24p cijata pove}e odgovaraat na pogolem po~eten proektite do denes povtorno go reafirmiraat buxet vo produkcijata otkolku na krajni za{- faktot deka ve{tinata na DF e isto tolku va`- tedi. Na primer, od prethodno navedenite pri- na vo sozdavaweto na digitalnata fotografi- ~ini, tro{ocite na HD produkcija se mnogu poja kako {to bila ili e va`na vo sozdavaweto niski od filmskata produkcija prvenstveno pona filmskata fotografija. Site ve{tini pri radi toa {to lentata e so zna~itelno poniska osvetluvaweto, filtriraweto, kadriraweto, cena. Filmskata produkcija bara te{ka po~etna kontrolata na dvièwa na kamerata i kontro- investicija za filmska lenta, {to moè da lata na ekspozicijata se podednakvo potrebni bide zna~itelna pre~ka za produkcii so mal ili vo snimawata so 24p, kako i vo snimawata so sreden buxet. Isto taka, proekt na edna film- filmska lenta. ska produkcija sniman na 24p moè da im bide Za razlika od relativno pasivnite prikaàn na potencijalnite distributeri vo filmski kameri, digitalnata 24p kamera e celosna HD rezolucija i duri potoa, otkako }e potpomognata so mno{tvo kontrolni kop~iwa, bide prodaden, }e se pojavi potreba od dodatni koi moàt da ja promenat tonskata ili kolor- tro{oci za prefrlawe od 24p na film i iz- skata reprodukcija, ostrinata na slikata ili rabotka na kopii za prikaùvawe vo kino. ostrinata selektivno da se menuva za vreme na Vo nekoi poznati filmski spisanija se snimaweto. Na primer, ublaùvawe na crtite pojavija zbunuva~ki napisi i izjavi {to se odna ~ovekovoto lice dodeka ednovremeno se raz- nesuvaat na ulogata na 24p vo produkcijata, ubavuva kosata. Mo`nosta slikata da se vidi vo

DIGITALNA PRODUKCIJA NA FILM

Snimawe na film Telekino - razvivawe na filmot presnimuvawe - arhivirawe na - svetlosna i kolor filmot po telekino korekcija transferot - redukcija na {um

Digital Betacam Keycode - sistem Betacam SP/VHS

Digital Betacam Betacam SP/VHS

Snimawe na 1080/ 24p kamkorder Off-line monta`a

Digital Betacam Digitalna 24-kvadratna Betacam SP/VHS On-line monta`a

HDCAM 1080/24p video-lenta

Digitalna multi-kanalna distribucija

Film SAD SAD 4:3 i 16:9 4:3 i 16:9 presnimuvawe na film Avstralija DTV NTSC PAL HDTV

Digitalna filmska istribucija DVD E-kino

J.Panovski, 24p nova era Kinopis 26(14), s.157-162, 2002 161

03kinopis26-prvcopy.pmd 161 23-02-03, 10:41 real-time vo tekot na snimaweto sekoga{ dava • Tradicionalnite prenosni sistemi (mreì) pogodnost kreativno da se intervenira. ne se samo obi~ni prenositeli na signali. 24p kamerata e mnogu ~uvstvitelna. Tie stanaa mediumski xinovi so globalen op- HDW-F 900 na Sony ima opseg na indeksot na seg, proizveduvaj}i i distribuiraj}i gi svo- ekspozicija od okolu 150 do 1200 ASA, so zna- ite sodrìni na svetskata scena. ~itelno nisko nivo na {um. Taka, edna kamera • Tradicionalnite prenositeli sega se i kab- e ekvivalent na kombinacija od visoko i nisko lovski prenositeli. Microsoft se zdruì so osetlivi filmski lenti, {to im dava golema NBC vo eden kablovski kanal. Time Warner, mo`nost na DF vo izborot na ekspozicijata vo CNN i AOL zaedno stanaa eden mediumski xin. snimaweto. • Liderite vo telekomunikaciite gi kupuvaat Na povr{ina, se ~ini, se pojavi direk- golemite kablovski operatori, kakov {to e tna konfrontacija na dvata mediuma, 24p i primerot so kupuvaweto na TCI od strana na filmot. Me|utoa, izborot e, sepak, odluka {to AT&T. s# u{te zavisi od producentite. Golemata di- Golemoto pra{awe {to proizleguva od lema e me|u tradicijata, srceto, prakti~nosta site ovie trendovi glasi: Dali moè stariot i idninata. Postprodukcijata so oformen te- centar-sistem da opstoi? Analogno na toa, da- lekino transferi~en biznis e ve}e razdrmana, li moè kinematografskiot film da prodolì prisvojuvaweto na 24p go voznemiruva vospos- da bide dominanten medium za sozdavawe prog- taveniot red i go remeti biznis modelot {to rama vo tolku neverojatno sloèn digitalen se temeli vrz filmot. svet? Me|utoa, dene{niot svet na sozdavawe Sepak, so tolku nesigurni uslovi vo TV i filmski dela ne e ni tolku blisku pod- programskata produkcija, vo najmala raka, kako reden kolku {to bil pred re~isi edna deceni- odbrana, 24p i 24-kvadratniot film moè da ja. Vetrot na promenite duva preku televizi- se smetaat za koleblivi partneri. U{te podob- jata i kinoto, veter za koj povremeno se ~ini ro bi bilo da se smeta deka i kinematografski- deka }e dostigne brzina na uragan. ot film i digitalniot 24p (zaedno so drugite Akvizicijata, montaàta, postprodukci- digitalni varijanti) }e bidat povikuvani vo jata, distribucijata i prenamenuvaweto na igra dodeka delovnata realnost prodolùva da sredstvata se nemilosrdno zafateni od ovie se razviva. So vakva pretpostavka moè da se napredni tehnolo{ki vetrovi. kaè deka telekino produkcijata e integralen Brziot podem na novite visokokvalitet- del od celosniot 24p sistem. ni pristapi vo TV i kino produkcijata od SAD So priznavawe na postojanata koegzis- porasna do takvo nivo koga mora da se postavi tencija na filmot i digitalniot 24p, Sony pra{aweto: Zo{to? [to e toa {to se skr{i, se izbra vo celost da im sluì na dvata mediumi. rasipa, a {to funkcionira{e tolku dobro do Vialta telekinoto go zgolemi imixot na kva- pred nekolku godini? Odgovorot e ednostaven: litetot vo filmskiot transfer i izgradi most • Raznovidnosta na programskite ànrovi eska- so visoki performansi vo svetot na digital- lira, iziskuvaj}i postojan raste`, a so toa i niot 24p, a Cinealta 24p sistemot ja podigna pro{iruvawe na alatkite za sozdavawe na na povisoko nivo brzo evolutivnata HD digi- programata. talna slika. 24-kvadratnata platforma mnogu • Vo odnos na distribucijata na TV programata, go zabrza dvièweto na programskata sodrì- s# pove}e i pove}e distributivnite mediumi na vo dvete nasoki od filmskoto kon digi- prodolùvaat so vospostavuvawe na cvrsti talnoto i od digitalnoto kon filmskoto. 24p pozicii na pazarot. Se zgolemuva brojot na postprodukcijata donese va`ni inovacii vo kanali {to gi distribuiraat ovie mediumi. menaxmentot na mastering procesot za razno- Gladot za programski materijali so koj }e se vidnite formati na digitalnata distribuci- hranat site ovie golemi digitalni cevki e ja. zgolemen i postojano raste. Zaedni~ki, ova pretstavuva pobeda na • Novoplasiranite DVD mediumi prodolùvaat edna kreativna celina, koja moè da izbere so svoeto silno prodirawe i dramati~no go {to da koristi od dvata mediumi vo odredena zgolemuvaat standardot na kvalitetot vo do- produkcija ili, pak, da gi koristi dvata medi- ma{nata video i audio oprema. Edinstveno e uma vo eden proekt, izdvojuvaj}i gi prednos- pra{awe na vreme pred visokokvalitetniot tite na sekoj od niv vo oddelni sceni vo ram- DVD da gi poka~i standardite u{te povisoko. kite na edna produkcija.q

162 J.Panovski, 24p nova era Kinopis 26(14), s.157-162, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 162 23-02-03, 10:41 NOVI KNIGI

JELENA LU@INA Kinopis 26(14), s.163-165, 2002 UDK 791.43(100) 1927/45(049.3)

DOLGA PRIKAZNA ZA PODVI@NITE SLIKI

GEORGI VASILEVSKI, ISTORIJA NA FILMOT, TOM II ZVU^NIOT FILM (1927-1945), IZDANIE NA KINOTEKA NA MAKEDONIJA, SKOPJE, 2002

Neosporniot doajen na makedonskata filmska kritika, eden od najeminentnite makedonski kriti~ari na site vremiwa, nesomneno i eden od onie dvajca-trojca najproduktivni/najistrajni vqubeni- ci vo ovaa ne(mnogu)isplatliva profesija (osobeno kaj nas, ovde), vo koja, veruvam, cel eden ìvoten i raboten vek moè da izdrì samo dokaàn/ potvrden filmofil-fanatik, Georgi Vasilevski eve uspe{no objavuva u{te edna svoja kniga. Me|utoa, taa kniga e koncipirana i realizirana taka {to treba/saka da pretstavuva samo (u{te) edna od fazite/etapite vo mara- tonskata prikazna {to fanati~niot Georgi Vasilevski re{il da ja raskaè ne samo dokraj, tuku i vo avtorska smisla sosema samostojno. Od sopstven agol i (samo) vo svoe ime. Prikaznata ima raboten naslov Istorija na filmot. Ima ambicija da ja tretira vo fakti~ka/hronolo{ka, no i vo esteti~ka/hermenevti~ka smisla istorijata na siot svetski film (od bra}ata Limier do denes). Zamis- lena e vo ~etiri golemi toma, koi dokolku merime spored dosega objavenite dva treba da soberat bezmalku 2000 stranici pe~aten tekst. Zasega, taa e raskaàna do polovina: prviot tom, objaven vo 2000 godina, nastojuva da go tematizira, no i problematizira periodot od 30 inici- jalni godini od svetskata filmska istorija (1895-1927); zanimavaj}i se so golemata epoha na nemiot film, vtoriot tom, koj e predmet na ovaa recenzija, objaven dve godini podocna (nekade kon samiot kraj na 2002), zagatnuva neceli dvaeset godini od, spored periodizacijata {to ja sugerira i ja izveduva samiot Georgi Vasilevski, slednata golema epoha (Zvu~niot film, 1927-1945) vo tekot na koja filmot ne samo {to prozboruva, tuku i stanuva bespogovorno najdominanten medium za masovna kulturna komunikacija. Kako i so {to {to zna~i: so/preku koja i kakva metodologija prikaznata ja istorizira ovaa bespogovorna senzacija?

163

03kinopis26-prvcopy.pmd 163 23-02-03, 10:41 Duri i po beglo pregleduvawe na mate- bez-fusnoti), ottuka, funkcionira kako esej. rijalot organiziran vo sedumte hronolo{ki/ Taa i se ~ita taka: lesno, kako {to se ~ita se- tematski/hronotopski celini od ovaa kniga, a koja dobra eseistika! u{te pove}e po negoviot temelen pro~it, lesno }e prepoznaeme deka Georgi Vasilevski pi- * * * {uva eseisti~ki, a ne nau~noistraùva~- ki ili teoriski trud. I deka se gordee so toa. Pokraj ovoj teoriski (ontolo{ki) prob- Negoviot agol na gledawe (point of view) e oso- lem, knigata na Vasilevski nastojuva da otvori ben, personalen, ako sakate i egocentri~en. i po mo`nost uspe{no da sovlada i u{te Toa e agol {to mu pripa|a, no i mu prilega eden dramati~en problem {to se postavuva na eden kriti~ar se razbira, kriti~ar od pred sekoj tip/vid istoriografski diskurs: golem kalibar i respektiven opit, koj e apso- metodolo{kiot. Imeno, soo~en so svojot eks- lutno siguren vo svoite odamna vospostaveni tenziven predmet (obemniot filmski materi- i precizno utvrdeni izborni i vrednosni kri- jal, sostaven od okolu 770 poedine~ni pri- teriumi. Samo takov kriti~ar moè da si go meri/artefakti), realiziran od nekolku stoti- dozvoli ona {to si go dozvoluva Vasilevski: ci avtori (priznavam, niv ne gi broev!), pa u{- da napi{e kniga so deklarirana istoricisti~- te i realiziran vo vremenski period od, gore- ka/istoriografska ambicija, no i razrabo- dolu, edno ~ove~ko polnoletstvo (1927-1945), tuvaj}i go nejziniot materijal suvereno da Vasilevski to~no procenil deka za da go se otkaè od polzuvawe i po~ituvawe na taka- fati i soodvetno da go komentira }e bide nare~enata metodolo{ka aparatura, esenci- neophodno najprvin da go organizira na najed- jalna za sekoja kniga od vakov profil i ambi- nostaven, {to e mo`no pofunkcionalen na~in. cija. Avtorot na Istorija na filmot si doz- Procenil, zna~i, deka mora nekako da go pe- voluva da ne referira (direktno!) nitu na edna riodizira. sankcionirana filmolo{ka teorija/metodolo- Periodizacijata e edna od klu~nite teh- gija, da ne ponudi nitu elementarna biblio- niki so koi se ispomaga sekoja misla {to ima grafija na stru~na literatura konsultirana istoriski/istoriografski pretenzii. Ovaa pri nejzinoto pi{uvawe, ta duri i da ne do- tehnika ovozmoùva, na predmetot na odrede- pi{e edna edinstvena fusnota (so kakva bilo na nauka vo na{iot slu~aj: na filmot da sodrìna). So drugi zborovi, Vasilevski i mu se pristapi soodvetno, za toj da moè da bi- koga se deklarira deka saka da bide istori~ar de razgloben na odreden broj funkcionalni na filmot postapuva/agira samo kako film- globalni edinici, koi potoa dobivaat raz- ski kriti~ar: edinstvenata argumentacija koja- li~ni imiwa (fazi, epohi, periodi, stilski {to ja nudi i respektira, edistvenoto ne{to na formacii, itn.). Sepak, nezavisno od imiwata koe se povikuva i vrz koe postojano gi potpira {to im se davaat i od karakteristikite {to svoite vrednosni stavovi i zaklu~oci e films- proizleguvaat od tie imiwa, dene{nite teo- kiot proizvod kako takov, filmot kako fakt i reti~ari na umetnostite (na knièvnosta, li- artefakt. (Nastojuvaj}i da proveram kolku na kovnite umetnosti, muzikata, teatarot, fil- vakviot metod i/ili princip na rabota moème mot ), osobeno onie od Mi{el Fuko navamu, da im veruvame bez zadr{ka, izbroiv deka na kako s# pomalku da veruvaat vo nivnata aplika- 395 stranici od ovaa kniga avtorot direktno tivna sila. Imeno, s# pomalku se smeta ba- se povikuva na okolu 770 filmovi. I oti, pri- rem vo granicite na teoriskiot diskurs! de- toa, dava nesomneni dokazi deka site gi pozna- ka famoznite istoriski edinici (fazi, epohi, va do detaq!). periodi, stilski formacii, itn.) navistina Dokolku seto ova bi trebalo da go for- moàt soodvetno da gi protolkuvaat entiteti- mulirame praktikuvaj}i go lakonskiot diskurs te na koi se odnesuvaat. Kako i da bila imenu- na filmskata kritika, mislam deka bi moèle vana opredelena edna konkretna periodizacis- da procenime vaka: Vasilevski smeta deka iska edinica, kako i da bila taa teoriski argu- torijata na filmot (kako medium) i istorijata mentirana, nejzinoto kodificirano zna~ewe na filmovite (kako estetski predmeti) celos- te{ko deka moè da gi pokrie site raznovidni no se preklopuvaat, stanuvaj}i edna istorija. karakteristiki na site pripadnici na nejzi- Negovata filmska istorija (nevoobi~aeno is- noto pole. U{te od vremeto na Diltaj (trieset- pi{ana kako svoevidna ateoriska/anau~na, tite godini na dvaesettiot vek!), teoreti~a- bezmalku deridaovski aracionalna istorija- rite se poplakuvaat deka takanae~enite peri-

164 J. Lu`ina, Dolga prikazna Kinopis 26(14), s.163-165, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 164 23-02-03, 10:41 odi/epohi pretstavuvaat nekoj vid kanonizira- eri, problematiziraj}i ja nivnata boèmna ni pretstavi za ne{to {to inaku posto- decidnost. I, doveduvaj}i ja vo pra{awe niv- jano se dviì i napreduva, davaj}i im ja mis- nata potreba, voop{to. lovnata cvrstina na ne{tata koi{to sami po So drugi zborovi, Vasilevski na pla- sebe se proces ili naso~eno dvièwe (Dilthey, not na metodologijata, osobeno vo ovaa vtora 1924). Denes, koga zad nas imame golem broj naj- kniga od svojata obemna/~etiritomna Istorija razli~ni obidi i vidovi na periodizacija, na filmot vloùva golemi napori za da go skepsata kon esencijalsti~kite periodizaci- izgradi i dodrì hronolo{kiot sistem koj{to ski koncepti stanuva s# pogolema. Ama samo postojano mu go podriva predmetot na negovata vo ramkite na teoriskiot diskurs! opservacija. [to e dobro, i {to, mislam, na- Prakti~arite, pragmaticite od site {iot istori~ar na filmot iskreno go raduva. proeveniencii osobeno kriti~ari-opera- Bidej}i, neli, treba da e dobro koga predmetot tivci voop{to ne se optovaruvaat so ovaa na na{iot interes ostanuva pogolem od intere- sloèna problematika, koja (inaku) seriozno sot kako takov. Da ne e taka, Georgi Vasilevski gi izma~uva site {to se nafa}aat da pi{uvaat ne bi imal nikakva motivacija da napi{e u{te kakov bilo vid istorija, duri i najbanalen is- dva toma od svojata dolga prikazna za podvi`- torski pregled. Georgi Vasilevski e eden od nite sliki.q tie bezgri`nici, poradi {to iskreno mu za- viduvam. Negovata filmska istorija, kako {to ve}e rekovme, funkcionira kako esej. Vo negoviot poimen sistem golemite i/ili malite periodizaciski edinici od istorijata na filmot (fazi, epohi, periodi, stilski formacii ) si funkcioniraat prirodno, konven- cionalno i samorazbirlivo: ta, neli, site BOJAN IVANOV znaeme {to e italijanski neorealizam ili film noar (film noir) i koga im e, na dvata, is- toriskoto vreme! Sepak, teorijata im go vozvra}a udarot duri i na najopitnite, najdobri i najpragma- KNIGA ti~ni prakti~ari. ûvstvuvaj}i go toj neprija- BEZ SODR@INA ten povraten udar, Georgi Vasilevski za da UDK 77(497.7)(082)(049.3) se spravi so nego na najednostaven i najfunk- cionalen na~in mora da ja gradi hibridnata Kinopis 26(14), 2002 s.165-167, metodologija so ~ija pomo{ treba da go organizira materijalot od vtoriot tom na svojata kni- (VELI^KOVSKI, VLADIMIR: ga (dopolnitelniot pro~it na prviot tom poka- @IVKO JANEVSKI, ùva deka problemot imanenten na predme- DIREKCIJA ZA KULTURA I UMETNOST tot na obrabotka, imeno: na filmot kako medi- NA GRAD SKOPJE, um i toga{ se nametnuva{e kako respektiv- SKOPJE 2002, STR. 162) en!). Makar {to kako i site prakti~ari- eseisti! inicijalno izbira da se sluì so deskriptivniot metod, koj odvreme-navreme ve{to go kombinira so biografskiot (taka {to Vrz nezaoranoto pole na znaeweto, seko- definiraweto na oddelnite fazi/epohi ve{to ja brazda e dobredojdena, kako {to, vpro~em, gi insertira so denotirawe na odredeni, naj- treba da se pozdravi i sekoj, makar malku skro- markantni filmski avtori, a seto zaedno cvrs- men obid za ~istewe na troskotot nafaten vrz to go vglavuva vo periodite 1895-1927, odnos- semeto na nastanite. Zna~eweto i doblestite no 1927-1945), karakteristikite na nekoi gole- na vakvite pionerski napori nu`no go obuslo- mi epohi (da re~eme: neorealizmot ili crni- vuvaat i priodot kon najnoviot smonografski ot film), ili na nekoi golemi reìseri (da trud na Vladimir Veli~kovski - istaknat make- re~eme: Xon Hjuston ili Bili Vajlder), posto- donski istori~ar na umetnosta, likoven kri- jano gi pre~ekoruvaat periodizaciskite bari- ti~ar i pedagog. Imeno, ovaa kniga na Veli~-

J. Lu`ina, Dolga prikazna Kinopis 26(14), s.163-165, 2002 165

03kinopis26-prvcopy.pmd 165 23-02-03, 10:41 kovski se zanimava so ìvotot i deloto na maj- bliski, obemnite izvadoci ili celosno pre- storot na sovremenata makedonska avtorska fo- pe~ateni prikazi na izlo`bi, intervjua i an- tografija @ivko Janevski (1940-2000), ta spo- keti. Ova telo na raznorodni tekstovi, toa e red prirodata na svojot predmet pretstavuva sosema jasno, ima pove}e avtori. Iako ulogata prvi~no istraùva~ko navleguvawe na doma{- na Veli~kovski ne moè bez ostatok da se pois- nata istoriografska misla vo podra~jeto na toveti so dol`nostite na eden prireduva~, modernite likovni mediumi. neumesno e da se nastojuva na ekskluzivnosta Vo praktikata na kriti~kite prikazi za na negoviot avtorski anga`man. Knigata samo ona {to o~igledno e osnovopolo`ni~ki trud, nalikuva na zbornik od tekstovi, no naedno taa redovno se zazemaat stojali{ta vo rasponot nema ni{to zaedni~ko so ustrojstvoto i sosre- me|u dve sprotivni motivaciski shemi. Edna- doto~enosta na edna monografska studija. ta, trgnuvaj}i od soznanieto deka samata pojava Tipot i opfatot na avtorskiot prido- na vakviot tekst e vrednost po sebe, nastojuva nes na Veli~kovski e te{ko da se opredelat du- da ja ohrabri pojavata na sledni pridonesi, ri i vo tekstovite vo koi toj gi priveduva is- koi, verojatno spontano i logi~no, }e gi nad- toriografskite i anagrafskite rezultati od minat ili ispravat mo`nite nedostatoci i ne- sopstvenite istraùva~ki interesi. Ednovre- doiskaànosti, materijalni gre{ki i koncep- meno so usvoenoto prikaùvawe i polzuvawe ciski nedorazbirawa na prvoroden~eto. Dru- na kriti~kiot aparat, Veli~kovski vo svoeto gata motivaciska shema na kriti~kite prikazi izlagawe se sluì so referenci ~ija{to smis- ja prepoznava i ja prifa}a va`nosta na tekstot la i zna~ewe ~estopati ostanuvaat neproyir- kako prototip i metodolo{ki standard za site ni: nitu opredelen navod, nitu najaveno tolku- natamo{ni navra}awa kon temata, ta zatoa nas- vawe, nitu, pak, objasnuva~ki kontekst na ne- tojuva samata recenzija da ja prezentira kako ~ija misla ili stav. Vpe~atokot na neproyir- norma i da ja priklu~i kon standardot na isto- nost u{te pove}e go podzasiluva i samoto us- riografsko promisluvawe. Koga se raboti za trojstvo na izlagaweto. knigata na Veli~kovski, re~isi nevozmo`no e Knigata za fotografijata na @ivko Ja- da se formulira kriti~ki iskaz koj{to bi sle- nevski se otvora so poglavjeto posveteno na del kakva bilo varijanta na prethodno poso- fotografijata vo Makedonija, koe vo podnas- ~enite obrasci. U{te pove}e, osven jasno is- lovot mo{ne ambiciozno se odreduva da govori kaànata namera so odrednicite za bibliote~- za istorijata i imiwata. Vo stvarnosta, Veli~- na katalogizacija - deka knigata na Veli~kov- kovski predlaga kroki za nekolku mo`ni repe- ski e monografija za makedonski fotograf, seri, va`ni za nekoe idno podetalno iscrtuvawe to drugo, vo osnova, e nedostapno za objasnu- na istoriskata slika za makedonskata sovreme- vawe, obrazlagawe ili duri i opi{uvawe. na fotografija. Pritoa, prazniot prostor me|u To~no e deka stanuva zbor za kniga ovie reperni to~ki toj go popolnuva so niza toa se gleda vo samiot oblik i zafat ne{to po- imiwa bez dela, so li~nosti {to s# u{te ne se golem od deset pe~atarski tabaci. To~no e i potvrdeni kako avtori i so dejnost na koja $ toa deka postoela èlba da se napravi i objavi pretstojat istraùvawe i vrednuvawe. monografija za fotografskoto tvore{tvo na Vo prodolènie, Veli~kovski se zafa}a @ivko Janevski toa go soop{tuva i impre- so glavnata tema na knigata, a so toa ja prediz- sumot na izdava~ot, odnosno Direkcijata za vikuva i glavnata nedoumica kaj ~itatelot: kultura i umetnost na grad Skopje. Me|utoa, naslovot na toj tekst, imeno, govori za tvore~- vpe~atokot {to moè da se stekne ve}e pri pr- kite po~etoci na @ivko Janevski. Vedna{ po voto prelistuvawe na ova izdanie seriozno go kusiot voved, Veli~kovski so me|unaslov go otvora pra{aweto za vistinskiot identitet izdvojuva belgradskiot period vo fotografi- od avtorstvoto do formata na ovoj trud. jata na Janevski i, nasproti site o~ekuvawa, Vsu{nost, najgolemiot del od knigata namesto so natamo{na periodizacija, se nado- im e posveten na, bezmalu stotinata, tehni~ki vrzuva so zaglavie za temite i preokupaciite nezadovolitelnite reprodukcii na fotogra- na ovoj avtor. Tuka se, pred s#, privedeni os- fiite na Janevski. Ostatokot e zafaten so pri- tvaruvawata na Janevski vo ramkite na oddel- godno ilustriran tekst vo koj, po obem, ramno- ni fotografski ànri. Jadroto na svojot is- pravno u~estvuvaat, od edna strana, razmislite traùva~ki interes Veli~kovski go zaokruùva na Veli~kovski, a od druga strana, dnevni~kite na formalen plan so zaklu~okot za osnovnite bele{ki na Janevski, se}avawata na negovite belezi na karierata i temelnite vrednosti vo

166 B.Ivanov, Kniga bez sodr`ina, Kinopis 26(14), s.165-167, 2002

03kinopis26-prvcopy.pmd 166 23-02-03, 10:41 tvore{tvoto na Janevski. Oddelni poglavja se ziraweto e sprovedeno von i bez jasno posta- posveteni na biografskata bele{ka za foto- veniot vrednosen i razvoen vremenski kon- grafot, kako i na nedatiranite iskaùvawa i tekst. Nakuso, dostrelite na ova izdanie ne }e se}avawa na Janevski i negovata sopruga. moàt da vlezat vo vidokrugot na kriti~ki kva- Na kraj, so dva teksta mo{ne srodni po lifikacii poradi nedorazbirawata {to toa gi ustrojstvo, Veli~kovski gi zatvora sogleduva- predizvikuva pri identifikacijata na negova- wata na temata. Edniot e odbrana bibliogra- ta forma. A formata na knigata, najverojatno, fija, a vsu{nost mala hrestomatija, dodeka e proizvod na brzinata so koja taa e napravena onoj zavr{niot, koj treba da se sostoi od teo- i objavena. Taa brzina nitu dostojno ja ~estvu- retski razgleduvawa za fotografijata, vo os- va li~nosta na @ivko Janevski, nitu soodvet- nova e kompilacija. Zbunuva~koto redewe na no go vrednuva negovoto delo. U{te pomalku, prilozite vo knigata za @ivko Janevski e re- taa brzina, pak, $ dolikuva na profesionalna- zultat od vnatre{nata nekoherentnost vo pis- ta statura na Vladimir Veli~kovski. Za àl, moto, izrazot i metodologijata na Veli~kovski. poradi ova, ispu{teno e i pe~ateweto na so- Jazikot ne e lektoriran, terminologijata ne e drìnata vo knigata - vo sekoja smisla.q izedna~ena vo oblikot i upotrebata, istori-

B.Ivanov, Kniga bez sodr`ina, Kinopis 26(14), s.165-167, 2002 167

03kinopis26-prvcopy.pmd 167 23-02-03, 10:41 KINOPIS

spisanie za istorijata, teorijata i kulturata na KINOPIS filmot i na drugite Journal of Film History, Theory umetnosti KINOPIS Broj 26 (14), 2002 and Culture and the Remaining ISSN 0353-510 H Arts Revue de l'histoire, de théorie et UDK 778.5 + 791.43 Num. 26 (14), 2002 de culture du film et d'autres arts Izdava~ ISSN 0353-510 X Numéro 26 (14), 2002 Kinoteka na Makedonija UDK 778.5+791.43 p.f. 161, 91000 SKOPJE ISSN 0353-510 X tel: + 389 91 228-064, Publisher UDK 778.5+791.43 faks: + 389 91 220-062 Cinematheque of Macedonia `.ska 40100-603-11763 P.O. Box 161, 91000 Skopje, Editeur telephone:+389 91 228-064, Cinématheque de Macédoine Za izdava~ot Fax:+389 91 220-062 Boris Nonevski Box 161, 91000 Skopje Curent Acount Number 40100- tél.: + 389 91 228-064, Glaven i odgovoren urednik 603-11763 Fax: + 389 91 220-062 Ilindenka Petru{eva Comte de banque: 40100-603- For the Publisher 11736 Redakcija Boris Nonevski Georgi Vasilevski, Petar Pour l'Editeur Volnarovski, Bojan Ivanov, Editor in Chief Boris Nonevski Jelena Luìna, Dubravka Ruben, Ilindenka Petru{eva Qup~o Tozija Redacteur en chef Editorial Board Ilindenka Petru{eva Likovno i grafi~ko oblikuvawe Georgi Vasilevski, Petar Ladislav Cvetkovski Volnarovski, Bojan Ivanov, Rédaction Jelena Luìna, Dubravka Ruben, Kompjuterska obrabotka Georgi Vasilevski, Ljup~o Tozija Nina [ulovi}-Cvetkovska Petar Volnarovski, Bojan Ivanov, Jelena Luìna, Dubravka Ruben, Lektor Design Ljup~o Tozija Elka Ja~eva-Ul~ar Ladislav Cvetkovski Suzana V. Spasovska Mise en page Computer Preparation Ladislav Cvetkovski Prevod na angliski Nina [ulovi}-Cvetkovska Petar Volnarovski Computer réalisation Proof read by Nina [ulovi}-Cvetkovska Prevod na francuski Elka Ja~eva-Ul~ar Nata{a \ondeva Suzana V. Spasovska Lecteur Elka Ja~eva-Ul~ar Podgotovka i pe~atewe English translation Suzana V. Spasovska Jugoreklam - Skopje Petar Volnarovski tira`: 700 primeroci Traduction anglaise French translation Petar Volnarovski _Kinopis" e zapi{an vo Nata{a \ondeva registarot na vesnici so Traduction francaise re{enie br. 01-472/1 od Prepress and Print by Nata{a \ondeva 26.06.1989 na Sekretarijatot Jugoreklam - Skopje za informacii pri Izvr{niot Copies: 700 Préparation et imprimerie sovet na Makedonija Jugoreklam - Skopje Tirage: 700 exemplaires

168

03kinopis26-prvcopy.pmd 168 23-02-03, 10:41 KORICABECK26.qxd 27-02-03 17:20 Page 1

31. DR@AVEN FESTIVAL NA NEPROFESIONALEN FILM - PRILEP 2002 50 GODINI OD PRVIOT MAKEDONSKI IGRAN FILM KORICAFRONT26.qxd 27-02-0317:09Page1 BLAGOJA RISTESKI, 2001g.) RISTESKI, BLAGOJA FILM, (DOKUMENTAREN PREKRASNA NO CRNA,

KINOPIS 26, 2002