Surovi Čas Medijev
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
MANCA KOŠIR SUROVI ČAS MEDIJEV Ljubljana 2003 Manca KOŠIR SUROVI ČAS MEDIJEV Spremna beseda Melita POLER KOVAČIČ Knjižna zbirka MEDIA Izdajatelj FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Za založbo Ivan HVALA Recenzenta France VREG, Melita POLER KOVAČIČ Copyright © po delih in v celoti FDV 2003, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. Naslovnica in prelom B&V Co. Tisk Tiskarna LITTERA PICTA Izid knjige je omogočilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 070 659.3/.4 KOŠIR, Manca KOŠSurovi čas medijev / Manca Košir : [spremna beseda Melita Poler Kovačič]. – Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 2003. – (Zbirka Media) ISBN 961-235-125-2 125229056 Vama Slavi Partliã (1952–2001), novinarki z ogromnim znanjem in pokonãno etiãno drÏo JoÏetu Puãniku (1932–2003), mojemu uãitelju demokracije 5 VSEBINA Spremna beseda (dr. Melita Poler Kovaãiã)........................................7 Knjigi na pot...........................................................................................29 Kdo smo bili in kaj smo hoteli............................................................31 Za uveljavitev specifiãnosti ‰tudija novinarstva .............................39 I. NOVINARSTVO MED JAVNOSTJO IN DOBIâKOM Novinarstvo v samostojni Sloveniji................................................46 Kdo so psi ãuvaji in zakaj tako lajajo.............................................51 Novinarji med javnostjo in dobiãkom ..........................................60 Javno komuniciranje kot ogla‰evanje............................................66 Mediji in oblast ..................................................................................75 II. NOVINARSKA ETIKA Po poti posvetovanja o novinarski etiki ........................................80 Svoboda novinarstva je mrtva, Ïiveli svobodni novinarji ..........88 Slovenki dnevniki v luãi kodeksa novinarjev RS .........................96 Novinarska etika .............................................................................106 The Grounding of Journalistic Ethics and the Freedom of Slovene Journalists (z Melito Poler) ....................................116 III. ZVRSTNOST NOVINARSKIH BESEDIL Towards the Theory of Journalistic Text Form ........................136 Feljton v sodobni genologiji...........................................................151 Intervju v sodobnem slovenskem tisku .......................................166 Preiskovalno novinarstvo...............................................................174 IV. âAS MNOÎIâNIH OBâIL âas mnoÏiãnih obãil .......................................................................186 Samopodoba v ãasu mnoÏiãnih obãil..........................................193 Za samostojno konstituiranje medijske podobe Slovenije ......198 MnoÏiãni mediji kot kulturni projekt .........................................204 Nastavki za slovenski model vzgoje za medije ..........................209 Integrating the Book into Media Education Syllabi .................222 Kultura kot pot k osebnosti in skupnosti .................................235 7 SPREMNA BESEDA MELITA POLER KOVAâIâ IZ SUROVEGA ČASA MEDIJEV V ČAS ODGOVORNIH MEDIJEV âas je, da zaãnemo o novinarstvu razmi‰ljati pri njegovem korenu: za koga je in komu je odgovorno. Izredna profesorica doktorica Manca Ko‰ir je s temi besedami pred toãno desetimi leti nakazala bistveni problem sodobnega no- vinarstva ter novinarjem in raziskovalcem novinarstva napovedala izziv, ki se mu danes ne moremo veã izogniti. Novinarstvo mora sprejeti zavezo svojega poslanstva, ki ga utemeljuje odgovornost do javnosti. Le novinarji, ki se trudijo uresniãevati osebno odgo- vornost do naslovnikov kot nosilcev sporoãanjskih pravic, lahko odloãilno preusmerijo navidezno neustavljivo spreminjanje sloven- skega medijskega prostora v boji‰ãe ekonomskih, politiãnih in dru- gih interesov, kjer javni interes veãinoma izgublja. Novinarstvo, ki poteka kot spektakel medijskih podob s ciljem trÏne uspe‰nosti, v svojih prizadevanjih za zbujanje pozornosti ne izbira sredstev. Tudi ãlovekovo dostojanstvo je uporabljeno za doseganje »vi‰jih« ciljev. Medijska realnost kot prevladujoãa stvarnost, svoboda brez odgo- vornosti, dobiãkonosnost kot vrhovno naãelo, trÏne norme kot novinarski imperativ, izumiranje etike – to so lastnosti zdaj‰njega medijskega ãasa. Oznaka, s katero avtorica naslavlja svoje delo, Ïal ni pretirana. Kot izku‰ena druÏboslovna znanstvenica se zaveda, da je za tako ostro vrednotenje v znanstvenem diskurzu nujna verodostojna ute- meljitev izreãenega, ki pa je moÏna le z vsestransko obravnavo, z interdisciplinarnim prouãevanjem. Zato njen razmislek uokvirjajo znanja, ki niso ozko vezana le na novinarsko teorijo in prakso, ampak obsegajo tudi ‰ir‰e komunikolo‰ke, sociolo‰ke, psiholo‰ke, kulturolo‰ke, filozofske, literarnoteoretske in druge vidike. Tak pristop je dragocen, saj nas prepriãa, da avtoriãina kritiãnost ni po- vr‰inska in moralistiãna, ampak podkrepljena z obseÏnim zna- njem, z veãletnim raziskovalnim delom, s premi‰ljenimi analizami 8SUROVI ČAS MEDIJEV primerov, pojavov in procesov. Prispevek Mance Ko‰ir k teoriji novinarskih vrst, ki ga teoretiki novinarstva priznavamo za temelj- nega, je bil ovrednoten Ïe velikokrat, zato bomo v tej ‰tudiji svojo pozornost raje usmerili na aktualno novinarsko problematiko. Surovi ãas medijev je prvo delo na Slovenskem, ki se problemov novinarstva loteva celovito. Teoretsko podkovano in praktiãno ponazorjeno. S pogledom v zgodovino in z vizijo prihodnosti. Z racionalno natanãnostjo in z intuitivno obãutljivostjo. S poudar- kom na ãloveku kot osebi in na narodu kot skupnosti. S kritiko stanja in s predlogi re‰itev. S prepoznavnim osebnim stilom pisanja in z zahtevnim, vendar razumljivim strokovno-znanstvenim ubese- dovanjem. V knjigi so prepletene ‰tevilne teme, od mesta novinarja in novinarstva pred slovensko osamosvojitvijo in po njej, etike, izo- braÏevanja in medijske vzgoje, pa do zvrstnosti novinarskega diskurza, samopodobe ãloveka in naroda ter medijske podobe Slo- venije. Vendar bralec na koncu ugotovi, da so kljub pestrosti zelo povezane, zato je njihova umestitev v eno monografijo smiselna. Tudi njihova skupna sporoãilnost je nedvoumna: da sodobni ãas JE – surovi ãas medijev. Slovensko novinarstvo med demokratičnimi spremembami Demokratizacija in komercializacija, spremembe politiãnega siste- ma, nova medijska zakonodaja, poskusi novinarske samoregulaci- je ter drugi ekonomski, politiãni in druÏbeni pojavi od zaãetka devetdesetih let 20. stoletja temeljito spreminjajo na‰ medijski pro- stor, pa tudi podobo novinarskega sporoãanja. Slovenski novinarji Ïe od osemdesetih naprej vedno glasneje in odloãneje i‰ãejo naãine vzpostavljanja identitete, ki je bila jugoslovanskemu novinarstvu neznana, v zahodnih demokratiãnih drÏavah pa – vsaj na norma- tivni ravni – Ïe desetletja uveljavljena, ãeprav tudi tam ne brez problemov in protislovij. Slovenski novinar preneha biti druÏbeno- politiãni delavec in (vsaj formalno) postane predstavnik javnosti. Dejansko stanje pa je precej drugaãno: starega oblastnika (partijski glas) zamenja z novim(i), z ekonomsko in/ali politiãno moãjo zaz- namovanimi glasovi. Svobodnega novinarstva ni, ne v Sloveniji ne drugod v svetu, trdi Manca Ko‰ir (str. 46). Táko novinarstvo je ideal, kajti svoboda kot vrednota ni absolutna, vseobsegajoãa. Ne moremo se osvoboditi doloãene vrste odvisnosti, je prepriãan Bau- man (1993: 86), razen s podreditvijo drugi; vsak boj za osvobodi- tev, ki se konãa z zmago, pomeni le zamenjavo ene omejenosti z drugo. Tudi slovenski mnoÏiãni mediji in novinarji pri tem niso izvzeti. Osvobojeni »boja za socializem« se zdaj bojujejo za preÏi- UVODNI DEL 9 vetje na medijskem trgu. Njihova avtonomnost je v sodobnosti, kot ugotavlja Splichal (1992b: 478), morda najbolj ogroÏena s po- drejanjem naãelu poveãevanja dobiãka, in to morda celo bolj kot za najbolj razviti del sveta velja za nekdanje socialistiãne drÏave, torej tudi za Slovenijo. Kaj v teh okoli‰ãinah pomeni svoboda? Lo- gika dobiãka je prevladujoãa, zakljuãuje Ko‰irjeva, »in svoboda, ki jo finanãniki dovoljujejo producentom medijske zabave, je svobo- da znotraj te logike« (str. 190). Poosamosvojitveno slovensko novinarstvo se torej mora – soãa- sno s prizadevanji za svojo »vzpostavitev« oziroma profesionaliza- cijo – Ïe na zaãetku spopasti s teÏavami, ki jih novinarstvo v tem ãasu doÏivlja tudi drugod po svetu. TrÏni pritiski oteÏujejo prepoz- navnost identitete novinarjev in njihove vloge v javni sferi. Tudi v slovenskem medijskem prostoru so navzoãe dileme o prihodnosti novinarstva, ki naj bi zaradi »erozije Ïe doseÏenih etiãnih standar- dov drselo v deprofesionalizacijo«, pi‰e novinarka Slava Partliã (1997: 25). Za regresijo profesionalno-etiãne ravni novinarstva ima po njenem mnenju najveã zaslug nagel zasuk medijev iz poli- tiãno nadzorovanih v trÏno uravnavane prakse. Komercializacija komunikacijske sfere odpira za novinarstvo kot profesijo kljuãno vpra‰anje, in sicer – kaj sploh lahko ‰tejemo za novinarstvo? Senzacionalistiãno obarvane prispevke o druÏin- skih tragedijah, ki nam jih vsiljujejo naslovnice rumenega tiska? Priloge o urejanju doma, avtomobilih, turizmu, modi, Ïivljenjskih stilih? Sporoãila sluÏb za odnose z javnostmi? Promocijska gradiva z novinarskih konferenc? Hibridna besedila, ki kljub videzu novi- narskih Ïanrov uresniãujejo ogla‰evalsko funkcijo? Taki in podob- ni dvomi vznemirjajo tudi Ko‰irjevo