POROČILO O BIOTSKI PESTROSTI METULJEV IN KOBILIC V KRAJINSKEM PARKU KOLPA
Projekt:
PROMOCIJA BIOTSKE PESTROSTI V KRAJINSKEM PARKU KOLPA (PRO-BIO- KOLPA)
AVTORJI: Stanislav Gomboc Lea Vohar Eva Lederer Mojca Žemlja Katja Malovrh Tina Fabijan Mata Zupančič Tea Žmavčič Nika Glavina Gregor Torkar
Ljubljana, 2017.
Naslov: Poročilo o biotski pestrosti metuljev in kobilic v krajinskem parku Kolpa
Avtorji: Stanislav Gomboc, Lea Vohar, Eva Lederer, Mojca Žemlja, Katja Malovrh, Tina Fabijan, Mata Zupančič, Tea Žmavčič, Nika Glavina, Gregor Torkar
Poročilo je nastalo v okviru projekta z naslovom Promocija biotske pestrosti v Krajinskem parku Kolpa (PRO- BIO-KOLPA), pri katerem so sodelovale institucije: Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko, KOLPA'S podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in servis, d. o. o. in Javni zavod Krajinski park Kolpa. Delovni in pedagoški mentorji: Tončka Jankovič, Boris Grabrijan, Zoran Bosnić in Gregor Torkar (vodja projekta). Projekt je trajal od marca do julija 2017. Projekt sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije »Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016- 2020«
2 Kazalo vsebine
1. PREDSTAVITEV PROJEKTA ...... 5 2. OPIS KRAJINSKEGA PARKA KOLPA...... 6 3. METODE DELA ...... 8 4. SEZNAM VRST IN LOKACIJE POPISOV ...... 9 5. REZULTATI ...... 17 6. NARAVOVARSTVENO ZANIMIVE VRSTE ...... 29 6.1. Euphydryas aurinia (Rottemburg, 1775)/ Travniški postavnež...... 29 6.2. Lycaena alciphron (Rottemburg, 1775)/ Spreminjavi cekinček ...... 29 6.3. Lycaena dispar (Haworth, 1802)/ Močvirski cekinček ...... 30 6.4. Plebeius idas (Linnaeus, 1761)/ Ozkorobi mnogook ...... 31 6.5. Scolitantides orion (Pallas, 1771)/ Homuljičin krivček ...... 32 6.6. Carcharodus alceae (Esper, 1780)/ Slezenovčev kosmičar ...... 32 6.7. Spialia sertorius (Hoffmannsegg, 1804)/ Rdečkasti venčar ...... 33 6.8. Diasemia reticularis (Linnaeus, 1761)/ Travniška vešča ...... 33 6.9. Hemaris tityus (Linnaeus, 1758)/ Ozkorobi čmrljevec ...... 34
3 Kazalo tabel Tabela 1: Naravovarstveno pomembna območja v krajinskem parku Kolpa...... 7 Tabela 2: Popis metuljev. Označevanje pri npr BK1: IV (10) → april, 10 osebkov, V (11) → maj, 11 osebkov...... 17 Tabela 3: Popis kobilic...... 27
Kazalo slik Slika 1: Zemljevid s točkami lokacij popisov...... 9 Slika 2: Lokacija popisa BK1 ...... 9 Slika 3: Lokacija popisa BK1 ...... 10 Slika 4: Lokacija popisa BK1 ...... 10 Slika 5: Lokacija popisa BK2 ...... 10 Slika 6: Lokacija popisa BK2 ...... 11 Slika 8: Lokacija popisa BK2 ...... 11 Slika 7: Lokacija popisa BK2 ...... 11 Slika 9: Lokacija popisa BK3 ...... 11 Slika 10: Lokacija popisa BK3 ...... 12 Slika 11: Lokacija popisa BK3 ...... 12 Slika 12: : Lokacija popisa BK4 ...... 12 Slika 13: Lokacija popisa BK4 ...... 13 Slika 14: Lokacija popisa BK4 ...... 13 Slika 15: Lokacija popisa BK4 ...... 13 Slika 16: Lokacija popisa BK5 ...... 13 Slika 17: : Lokacija popisa BK5 ...... 14 Slika 18: Lokacija popisa BK5 ...... 14 Slika 19: Lokacija popisa BK5 ...... 14 Slika 20: : Lokacija popisa BK6 ...... 14 Slika 21: Lokacija popisa BK6 ...... 15 Slika 22: Lokacija popisa BK6 ...... 15 Slika 23: Lokacija popisa BK6 ...... 15 Slika 24: Lokacija popisa BK6 ...... 15 Slika 25: Lokacija popisa BK7 ...... 16 Slika 26: Lokacija popisa BK7 ...... 16 Slika 27: Lokacija popisa BK7 ...... 16
4 1. PREDSTAVITEV PROJEKTA
Projekt Promocija biotske pestrosti v Krajinskem parku Kolpa (PRO-BIO-KOLPA) sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 kot neposredna potrditev operacije »Odprt, odziven in kakovosten sistem visokega šolstva - Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016-2020« Sodelavci projekta so tudi Pedagoška fakulteta in Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Javni zavod Krajinski park Kolpa in KOLPA`S podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in servis, d. o. o. V projektu sta sodelovala dva pedagoška mentorja in sicer izredni profesor dr. Gregor Torkar ter izredni profesor dr. Zoran Bosnić, strokovni sodelavec Stanislav Gomboc, delovna mentorja Boris Grabrijan in Tončka Jankovič ter osem študentk. Sedem jih prihaja iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ena pa je študentka Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Bela krajina in z njo Krajinski park Kolpa ima bogato ohranjeno naravno in kulturno dediščino, veliko biotsko pestrost in je delno vključena tudi v omrežje Natura 2000 območij naravovarstvenega pomena. Osnovni namen krajinskega parka je ohranitev naravnih vrednot, ohranitev biotske in krajinske pestrosti ter ekološko pomembnih območij. S projektom PRO-BIO-KOLPA smo želeli z različnimi izobraževalnimi vsebinami promovirati omenjene naravovarstvene cilje in omogočiti širši javnosti, da spozna ta skriti biser Bele krajine. Favna metuljev in kobilic na tem območju Slovenije je slabše raziskana, vendar je njuno poznavanje zelo pomembno, saj sta ti dve skupini živali bioindikatorji kopenskih ekosistemov. Zato smo sodelujoči v projektu od marca do julija popisovali favno kobilic in metuljev. Nato smo med njimi identificirali naravovarstveno pomembne vrste in zanje podali osnovne naravovarstvene smernice. Skupaj je bilo popisanih 115 vrst metuljev in 10 vrst kobilic.
Del projekta je poleg naštetega tudi ozaveščanje otrok in odraslih o biotski pestrosti parka, kako jo raziskujemo in zakaj je pomembno, da jo ohranjamo. V sklopu tega cilja so bile izvedene delavnice za otroke na dnevu odprtih vrat Krajinskega parka Kolpa. Izdelana so bila tudi različna izobraževalna gradiva za učence in dijake.
5 2. OPIS KRAJINSKEGA PARKA KOLPA
Na majhnem območju Slovenije se nahaja kar 44 krajinskih parkov in eden izmed njih je tudi krajinski park Kolpa, ki je bil razglašen leta 1998. Njegov osnovni namen je ohranitev naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter izvajanje ukrepov za zagotavljanje ohranitve območij Natura 2000 in ekološko pomembnih območij.
Razprostira se ob mejni reki Kolpi in sicer na območju med Starim trgom in Fučkovci v občini Črnomelj in obsega 650 ha veliko območje. Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je reka Kolpa s svojo dolino, ki skozi območje parka večkrat spremeni svoj značaj.
Območje parka je razgibano; tako poplavne ravnice prehajajo v globoke vrtače, značilne za kraški svet, na eni strani opazimo gozd z izstopajočo brezo, na drugi pa znamenite steljnike s praprotjo, katere mladi svitek najdemo upodobljen tudi na logotipu parka.
Skozi to mozaično pokrajino nas popeljejo številne učne poti, kot so Belokranjska čebelarska učna pot Žuniči, Gozdna učna pot Žeželj, Živinorejsko-sadjarska učna pot itd., ki nam poleg lepot narave, razkrijejo tudi bogastvo tamkajšnjega prebivalstva. Seznanijo nas s starimi običaji in tradicijo prebivalcev, v večini uskoškega porekla, ki so svoje znanje zlili skupaj s staroselskim in ohranili njeno pristnost vse do danes. Najbolj znani običaji so izdelovanje lanenega platna, velikonočnih pisanic, vezenje, pletarstvo, mlinarstvo itd. Poleg bogate kulturne dediščine pa se prebivalci lahko pohvalijo še s spoštljivo obliko sobivanja, saj si to majhno območje delijo in skupaj ohranjajo ter soustvarjajo kulturo Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in Nemci.
Nazadnje je potrebno omeniti še pestrost tamkajšnjega živalskega sveta. Opazovanje podnevi dodatno obarvajo raznovrstni dnevni metulji, nočne vrste popestrijo opazovanje ponoči, takrat pa na plano pridejo tudi številni netopirji. Njihovi številčnosti pripomorejo mnoge jame na območju parka Kolpa, med njimi najbolj znana kot prezimovališče kolonij netopirjev pa je jama pod steno izvira Kotnice. V edinem naravnem rezervatu Hrastovi lozi, ki je pravzaprav bukov gozd, živi kolonija sivih čapelj. Park je tudi območje več vrst ogroženih sesalcev kot npr. rjavega medveda, risa, volka, evropske divje mačke, med domačimi živalmi pa najdemo Belokranjsko pramenko - v svoji vrsti zelo redko pasmo. Tudi reka Kolpa je polna življenja; v njej najdemo kar 39 avtohtonih vrst rib, med njimi najbolj bogato populacijo upiravcev.
In ravno zaradi vseh omenjenih bogastev, je varovanje krajinskih parkov izrednega pomena, saj s premišljenim vzdrževanjem in uporabo, v skladu z naravo oblikovanimi novimi, drugačnimi vzorci razvoja tamkajšnjega prebivalstva, ohranjamo tudi zaklade narave.
6 Tabela 1: Naravovarstveno pomembna območja v krajinskem parku Kolpa.
Naravovarstveni status Ime zavarovanega območja ID
Natura 2000 Veliko bukovje 3000179
Petrišina jama 3000072
Kolpa 3000175
Marindol 3000296
Naravna vrednota Vrhovske vrtače 4533
Marindolski steljniki 4544
Žuniči - steljniki 8403
Kolpa 138
Jez 8218
Hrast pri Vinici – nahajališče 4463 boksita
Zavarovana območja Krajinski park Kolpa 4054
Ekološko pomembna Veliko bukovje 64600 območja Petrišina jama 67900
Kolpa 64700
Marindol 94700
7 3. METODE DELA
Vzorčenje metuljev in kobilic je potekalo na sedmih izbranih lokacijah v Krajinskem parku Kolpa. Lokacije se raztezajo od vasi Adlešiči do Vinice (glej sliko 1). Sodelujoči so ob sončnih dnevih prehodili vse lokacije in s pomočjo metuljnic vzorčili metulje in kobilice. Terenski popis je potekal enkrat mesečno in sicer od marca do julija. Vrstno pestrost in abundanco smo zabeležili in iz zbranih podatkov oblikovali tabelo v kateri je razvidno kje in kdaj smo osebek ujeli ter kakšna je bila številčnost posameznih vrst. Popisane so bile tudi opažene vrste kobilic, katerih število vrst je majhno, saj je večina kobilic odraslih v avgustu in septembru, ko se projekt že zaključi.
Popis nočnih metuljev smo naredili s pomočjo svetlobnih piramid. Le te smo ob jasnih, brezvetrnih nočeh postavili ob poti na Žeželj. V pol urnih intervalih smo obiskali vse piramide, ter popisali prisotne vrste. Težje določljive vrste smo odvzeli in jih določili naknadno. Popis vrst je vsakič potekal približno tri ure.
Oblikovali smo osebne izkaznice naravovarstveno pomembnih vrst v katere smo vključili splošni opis vrste, pojavljanje in hranilne rastline gosenic ter odraslih metuljev.
8 4. SEZNAM VRST IN LOKACIJE POPISOV
Slika 1: Zemljevid s točkami lokacij popisov. BK1 - Bela Krajina, Vinica, žaga in travniki spodaj ob Kolpi
Koordinate: 45°27'39,39" N 15°15'39,82" E
Opis območja: Vlažni, poplavni in gojeni travniki ob reki Kolpi. Travniki so ob porečju reke porastli z vrbovjem in drugimi močvirnimi vrstami. Travniki deloma poplavljeni s stoječo vodo.
Zemljevid lokacije:
Slika 2: Lokacija popisa BK1
9
Slika 3: Lokacija popisa BK1
Fotografiji lokacije:
Slika 4: Lokacija popisa BK1
BK2 - Bela Krajina, krajinski park Kolpa, Adlešiči, sadovnjak in suhi travniki ob vasi Koordinate: 45°31'32,21" N 15°18'30,41" E
Opis območja: Ekstenzivni sadovnjaki, suhi travniki z mejicami na apnencu. Nadmorska višina 208m.
Zemljevid lokacije:
Slika 5: Lokacija popisa BK2
10
Slika 6: Lokacija popisa BK2 Fotografiji lokacije:
Slika 8: Lokacija popisa BK2 Slika 7: Lokacija popisa BK2
BK3 - Bela Krajina, Krajinski park kolpa, Adlešiči, Vrhovske vrtače
Koordinate: 45°30'37,3" N 15°19'15,04" E
Opis območja: Suhi travniki na plitvih tleh in mejice na apnencu. Travniki so porastli z brezo, dobom, črnim trnom, g abrom in trepetliko. Nadmorska višina je 229m.
Zemljevid lokacije:
11
Slika 9: Lokacija popisa BK3
Slika 10: Lokacija popisa BK3 Fotografiji lokacije:
Slika 11: Lokacija popisa BK3
BK4 - Bela Krajina, Krajinski park Kolpa, Marindol, Okroglica, steljniki Koordinate: 45°29'34,12" N 15°19'29,24" E
Opis območja: Suhi travniki na plitvih tleh in steljniki orlove praproti na vrtačah. Mejice in gozdni rob z navadnim brinom, rdečim borom, trepetliko, brezo in črnim trnom.
Zemljevid lokacije:
Slika 12: : Lokacija popisa BK4 12
Slika 13: Lokacija popisa BK4 Fotografiji lokacije:
Slika 14: Lokacija popisa BK4 Slika 15: Lokacija popisa BK4
BK5 - Bela krajina, Krajinski park Kolpa, Preloka, revitalizirani travniki, gozdni rob
Koordinate: 45°28'40,51" N 15°20'6,42" E
Opis območja: Suhi revitalizirani travnik, vrtače, listnati gozd na vrtačah, mejice, prevladuje navadni gaber, breza in orlova praprot.
Zemljevid lokacije:
13 Slika 16: Lokacija popisa BK5
Slika 17: : Lokacija popisa BK5 Fotografije lokacije:
Slika 19: Lokacija popisa BK5 Slika 18: Lokacija popisa BK5
BK6 - Bela krajina, Krajinski park Kolpa, Žuniči, Sobčeva domačija in čebelarska pot z okolico
Koordinate: 45°28'51,3" N 15°21'36,25" E
Opis območja: Kraški travniki, mejice, sadovnjak in posamezni listavci, ob robu večjih travnikov mejice in listopadni gozd s trepetliko, brezo in gabrom.
Zemljevid lokacije:
14 Slika 20: : Lokacija popisa BK6
Slika 21: Lokacija popisa BK6
Slika 22: Lokacija popisa BK6 Fotografije lokacije:
Slika 23: Lokacija popisa BK6 Slika 24: Lokacija popisa BK6
15 BK7 - Bela krajina, Krajinski park Kolpa, Preloka, Sveta Trojica, cerkev s pokopališčem
Koordinate: 45°28'12,01" N 15°20'40,56" E
Opis območja: Termovilna lega na vrhu vasi s pokopališčem, vrtovi in travniki z mejicami. Nadmorska višina je 301m.
Zemljevid lokacije:
Slika 25: Lokacija popisa BK7
Slika 26: Lokacija popisa BK7 Fotografije lokacije:
Slika 27: Lokacija popisa BK7
16 5. REZULTATI
V tabeli so predstavljeni rezultati popisa metuljev in kobilic. Skupaj je bilo popisanih 115 vrst nočnih in dnevnih metuljev ter 10 vrst kobilic. Metulji uvrščeni na rdeči seznam zavarovanih vrst so obarvani rdeče.
Tabela 2: Popis metuljev. Označevanje pri npr BK1: IV (10) → april, 10 osebkov, V (11) → maj, 11 osebkov.
Vrsta (znanstveno/slovensko ime) BK1 BK2 BK3 BK4 BK5 BK6 BK7 SKUPNO ŠTEVILO OSEBKOV
PIERIDAE
Anthocharis cardamines/zorica IV (1) IV (1) III (1) V (1) 4
Aporia crataegien/glogov belin V (1) V (1) V (2) 4
Colias alfacariensis/rumeni V (1) 1 senožetnik
Gonepteryx rhamni/citronček IV (1), VI III (3), IV III (9), IV III (4), IV III (4), IV VI (2), V III (3), IV 56 (3) (15), (6), VI (2) (3), VI (1) (4) VI(7) (3), V (2), V (2) (2)
Leptidea sinapis/navadni frfotavček III (4), IV III (15), III (10), IV (1), VI III (4), IV III (9), IV III (8), IV 146 (1) IV (20), IV (10), (4), V(1) (8), VI (3), VI (7), VI VI (4) VI (7), V (7), V (9), V (5) (3) (3) (3)
Oncocera semirubella V (4) 4
17 Pieris brassicae/kapusov belin VI (2) IV (1) 3
Pieris napi/repični belin III (1) III (1), IV 5 (1), VI (2)
Pieris rapae/repin belin V (1) VI (3) IV (2), VI IV (2), VI VI (3), V 16 (2) (2) (1)
GEOMETRIDAE
Camptogramma bilineata V (1) 1
Chiasmia clathrata/mreževček IV (1) 1
Chlorissa cloraria/zelenček V (1) IV (3) IV (1) 5
Ematurga atomaria/navadni vresnik III (4), IV III (25), III (15), III (5) III (10), IV (3) III (3) 235 (2), IV (100) IV(8), IV (4), V(20) V (15) V (15)
Epirrhoe alternata IV (2) IV (2) 4
Epirrhoe tristata IV (1) 1
Idaea serpentata/okrasti pedic V (2) V (3) 5
Lomaspilis marginata/leskov pedic IV (2) 2
Minoa murinata V (2) V (1) V (3) 6
Opisthograptis luteolata/glogov ali IV (2) 2 rumeni pedic
Petrophora chlorosata IV (3) IV (2) 5
18 Pseudopanthera macularia/ tigrček IV (4) IV (4) IV (2), V V (9) IV (3), V 31 (3) (6)
Scopula immorata IV (1), V (3) V (5) 11 V (2)
Scopula nigropunctata V (1) 1
Scopula ornata IV (2) IV (1), 4 V (1)
Siona lineata/črtasti pedic V (2) V (3) 5
Xanthorhoe ferrugata IV (1) 1
NYMPHALIDAE
Aglais io/dnevni pavlinček III (1) III (1) III (1) 3
Aglais urticae/mali koprivar III (1) 1
Aphantopus hyperantus/okati rjavec VI (1) VI (1) 2
Araschnia levana/koprivov pajčevinar III (1) IV (1) III (1) 3
Boloria dia/mali tratar IV (3) IV (10) IV (1) IV (5) 19
Brenthis hecate/dvopiki livadar VI (1) 1
Brintesia circe/travnar VI (1) VI (10) 11
Clossiana dia/mali tratar VI (4) VI (1) 5
Clossiana euphrosyne/pomladni tratar VI (3) 3
19 Coenonympha arcania/grmiščni VI (2) VI (2) VI (4) VI (2) VI (3) VI (1), VI 15 okarček (1)
Coenonympha pamphilus/mali IV (1), V IV (7), VI IV (10), IV (7), V IV (16), V (2) 176 okarček (25) (2), V V (40) (30) V (30) (6)
Euphydryas aurinia/travniški IV (1), V VI (3) V (7) V (2) 19 postavnež (6)
Fabriciana adippe VI (3) VI (1) 4
Lasiommata megera/okrasti skalnik IV (1) IV (1) 2
Limenitis camilla/mali trepetlikar VI (5) 5
Maniola jurtina/navadni lešnikar VI (14), VI (13) VI (4), V VI (8) VI (12) VI (12), VI (2), VI 79 V (2) (5) V (5) (2)
Melanargia galathea/travniški lisar VI (2) VI (14) VI (6) VI (7) VI (5) VI (10) VI (6) 50
Melitaea athalia/navadni pisanček V (60) VI (2), V IV (1), VI V (8) V (80) VI (4), V V (8) 364 (18) (3), V (60) (120)
Melitae britomartis/temni pisanček VI (2) 2
Melitaea cinxia/pikasti pisanček IV (2) V (1) 3
Melitaea didyma/rdeči pisanček VI (5) VI (2) VI (2) 9
Melitaea phoebe/veliki pisanček VI (1) V (2) IV (2), V 7 (2)
Neptis sappho/mali kresničar IV (1) IV (1) 2
20 Nymphalis polychloros/veliki lepotec III (1) 1
Pararge aegeria/gozdni pegavček VI (10) III (1) 11
Polygonia c-album/beli C III (1) 1
Vanessa atalanta/admiral IV (1) III (1) IV (1) III (2) III (2) 7
Vanessa cardui/osatnik III (5) 5
PAPILIONIDAE
Iphiclides podalirius/jadralec VI (2) IV (1), VI III (1), IV 31 (5) (2), VI (20)
Papilio machaon/lastovičar III (1), VI III (1), IV III (2), VI III (1), III (4), IV III (5), IV 44 (1) (3) (2) IV(4), V (3), VI (8), VI (1) (1) (6), V (1)
PTEROPHORIDAE
Emmelina monodactyla/peresničar III (1) 1
SATURNIIDAE
Aglia tau/beli T ali rjavi pavlinček III (2) 2
Saturnia pavoniella/mali nočni IV (2) IV (2) IV (4) IV (2) 10 pavlinček
LYCAENIDAE
21 Aricia agestisizli/navadna rjavka VI (8) 8
Aricia eumedon VI (1) 1
Callophrys rubi/zeleni robidar IV (1), V 2 (1)
Cupido argiades/rumenooki kupido IV (2), VI IV (2), VI IV (3) VI (1) VI (2) IV (1), VI 19 (1) (6) (1)
Cupido minimus/mali kupido IV (1), V IV (2) IV (1) IV (2), V IV (1) 11 (2) (2)
Glaucopsyche alexis/grahovčev V (1) IV (2) 3 iskrivček
Lycaena alciphron/spreminjavi VI (1) 1 cekinček
Lycaena dispar/močvirski cekinček V (1) 1
Lycaena phleas/mali cekinček VI (1) 1
Lycaena tityrus/temni cekinček IV (1) IV (1), V 4 (2)
Meleageria bellargus/sinji modrin V (10) V (4) V (2), VI 18 (2)
Plebejus argus/širokorobi mnogook V (10) V (10) VI (2), V V (2) VI (1), V VI (2), V VI (2), V 118 (40) (28) (18) (3)
Plebejus idas/ozkorobi mnogook IV (1) 1
22 Polyommatus icarus/navadni modrin VI (3), V VI (5), V VI (3), V V (16) VI (2), V IV (1), VI 92 (11) (4) (28) (16) (3)
Satyrium acaciae/mali repkar VI (5) 5
Satyrium spini/trnov repkar VI (1) 1
Scolitantides orion/homuličin krivček IV (1) 1
NOCTUIDAE
Acontia trabealis V (2) 2
Autographa gamma/glagolska sovka IV (2) 2 ali glogolka
Deltote bankiana/srebrnopasava V (1) IV (1) 2 sovka
Macdunnoughia confusa V (1) 1
Panemeria tenebrata IV (2) 2
HESPERIIDAE
Carcharodus alceae/slezenovčev V (1) IV (1) IV (1) 3 kosmičar
Erynnis tages/nokotin sivček IV (8) IV (22) IV (1) V (1) IV (2) IV (4) 38
Heteropterus morpheus/pisani VI (2) VI (1) VI (1) VI (2) VI (4) 10 poplesovalček
Ochlodes sylvanus/rjasti vihravček V (4) V (4) V (1) 9
23 Pyrgus malvae/navadni slezovček V (4) IV (2) IV (2), V IV (1) 11 (2)
Spialia sertorius/rdečkasti venčar V (1) IV (2) IV (1) 4
Thymelicus sylvestris/dolgočrti VI (1) VI (7) VI (3) VI (3) VI (3) VI (5) 22 debeloglavček
CRAMBIDAE
Crambus pascuella V (1) 1
Crambus perlella V (6) V (7) 13
Cydalima perspectalis/pušpanova IV (100 - 110 ličink vešča ličink), V (10- ličink)
Diasemia reticularis V (1) 1
Ecpyrrhorrhoe rubiginalis IV (1) 1
Paratalanta pandalis IV (3) IV (2) 5
Platytes cerussella V (2) V (1) 3
Pyrausta aurata/zlata travniška vešča IV (2) IV (3) IV (2) IV (3) IV (1) 11
Pyrausta nigrata IV (1) 1
Pyrausta purpuralis/purpurna V (1) V (2) IV (1) 4 travniška vešča
Sitochroa verticalis V (2) V (6) V (4) V (2) 14
24 Thisanotia chrysonuchella V (10) V (8) V (3) 21
ADELIDAE
Nematopogon IV (1) 1 swammerdamella/dolgotipalkar
Nemophora metallica/kovinski V (3) V (6) V (6) V (4) 19 dolgotipalkar
SPHINGIDAE
Hemaris tityus/čmrljevec IV (1) 1
EREBIDAE
Diacrisia sannio/travni medvedek V (6) V (2) V (5) V (10) V (3) 26
Euclidia glyphica/deteljna sovka V (18) IV (6), V V (40) IV (6), V IV (3), V 125 (8) (24) (20)
Euclidia mi/lisasta sovka V (1) 1
Pentophera morio/travniški prelec V (2) V (3) 5
Phytometra viridaria IV (2) 2
Polypogon tentacularia V (2) V (2) V (4) 8
TORTRICIDAE
Celypha lacunana V (1) 1
25 Celypha rivulana V (1) 1
COLEOPHORIDAE
Coleophora ornatipennella V (2) 2
GELECHIDAE
Dichomeris ustalella/drevesna veščica V (1) 1
26 Tabela 3: Popis kobilic.
Vrsta (znanstveno/slovensko ime) Datum najdbe Lokacija in število osebkov
Gryllus campestris/Poljski murn 19.5. 2017 BK1 (30), BK3(70), BK4 (3), BK6 (20), BK2 (3)
22.4. 2017 BK2 (50), BK3 (40), BK4 (10), BK7 (15), BK6 (20)
Pteronemobius heydenii/Močvirski murn 19.5. 2017 BK1 (8), BK3 (3), BK4 (2), BK6 (1)
22.4. 2017 BK1 (1)
Pseudochorthippus parallelus/Kratkokrila 19.5. 2017 BK3(2 ličinki) ščebetulja
Melanogryllus desertus/Stepski murn 19.5. 2017 BK3 (10), BK7 (3), BK 6(10)
22.4. 2017 BK1 (2), BK2 (2), BK3 (2), BK6 (1)
Pholidoptera griseoaptera/Temna cvrčalka 19.5. 2017 BK4 (10 ličink)
Pachytrachis gracilis/Vitka zalezovalka 19.5. 2017 BK7 (3 ličinke)
Poecilimon ornatus/Prešernova lepotka 19.5. 2017 BK5 (1 ličinka), BK6 (1)
Ruspolia nitidula/Travniška listarica 23.7. 2017 BK1 (1)
27 Oedipoda caerulescens/Modrokrila 23.7. 2017 BK6 (10) peščenka
Calliptamus italicus/Laška kobilica 23.7. 2017 BK7 (1)
28 6. NARAVOVARSTVENO ZANIMIVE VRSTE
Predstavljenih je devet naravovarstveno zanimivih vrst.
6.1. Euphydryas aurinia (Rottemburg, 1775)/ Travniški postavnež
Splošne značilnosti vrste
Zgornjo stran kril ima rjavo in rumenooranžno kontrastno lisasto. Lise v postdiskalnem polju in v mediani celici so oranžnordeče. Spodnja stran metulja je svetlejša, z več rumenimi lisami. V postdiskalnem delu ima na spodnji in zgornji strani kril črne pike, ki so na spodnji strani rumenkasto obrobljene. Samec je manjši in manj pisan kot samica. Razpon kril 36-46 mm.
Hranilne rastline (gosenice in metulja)
Gosenice se hranijo s travniško izjevko (Sussicsa pratensis) in navadnim grintavcom (Scabiosa columbaria), ter njivskim grabljiščem (Knautia arvensis). V visokogorju se prehranjuje s cvetovi svišča (Gentiana spp.). Odrasli metulji se prehranjujejo na različnih predvsem rumeno cvetočih rastlinah npr. grintih (Senecio spp.), škržolicah (Hieracium spp.), nokotah (Lotus spp.).
Obdobje pojavljanja
V eni generaciji od maja do junija. Čas pojavljanja odraslih osebkov je odvisen od klimatskih razmer tipa življenjskega prostora in nadmorske višine.
Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje
Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V). Zanj je ključno ohranjanje vzdrževanja mozaičnosti krajine za ohranjanje ekstenzivnih travnikov. Vrsta je zavarovana.
6.2. Lycaena alciphron (Rottemburg, 1775)/ Spreminjavi cekinček
Splošne značilnosti vrste
Pri samčku je zgornja stran kril oranžnovijoličaste barve s kovinskim sijajem z medlimi temnimi lisami. Samice so večje od samcev. Zgornjo stran kril imajo skoraj v celoti temnorjavo z ozkim submarginalnim pasom na zadnjih krilih. Na spodnji strani sprednjih kril imajo neraven niz črnih postdikalnih lis. Premer kril meri 30-37 mm.
29 Hranilne rastline (gosenice in metulja)
Gosenice se hranijo na rastlinah rodu kislica (Rumex spp.)
Obdobje pojavljanja
V eni generaciji od junija do julija.
Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje
Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V).
Spreminjavi cekinček (Fotografija: Mojca Žemlja)
6.3. Lycaena dispar (Haworth, 1802)/ Močvirski cekinček
Splošne značilnosti vrste
Značilna za to vrsto je modra siva spodnja stran zadnjih kril s širokim sklenjenim oranžnim submarginalnim pasom in belo obrobljenimi črnimi pikami. Pri samcih je zgornja stran kril intenzivnejše oranžne barve z ozkim črnim pasom ob zunanjem robu kril, samice pa imajo v postdiskalnem polju večje črne lise v primerjavi s samcem.
Hranilne rastline (gosenice in metulja)
Gosenice se hranijo na rastlinah rodu kislica (Rumex spp.)
Obdobje pojavljanja
V dveh generacijah od maja do junija in od julija do septembra.
Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje
Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V). Je zavarovana vrsta, Natura 2000. Pomembno za ohranjanje vrste je, oskrba habitata, ki ga izgubljajo kot posledico intenzifikacije kmetijstva.
30
Močvirski cekinček (Fotografija: Gregor Torkar)
6.4. Plebeius idas (Linnaeus, 1761)/ Ozkorobi mnogook
Splošne značilnosti vrste
Vrsta je podobna širokorobemu mnogooku. Samčke ločimo po ozkem črnem robu zgornje strani kril pri ozkorobem mnogooku. Samice pa imajo zgornjo stran kril rjave barve z modrim poprhom v bazalnem delu in velikimi oranžnimi polmesečastimi submarginalnimi lisami. Spodnja stran kril ima pas oranžnih submarginalnih lis, ki so proti konici spodnje strani sprednjih kril zabrisane.
Hranilne rastline (gosenice in metulja)
Gosenice se hranijo z rastlinami rodu metuljnic (Fabaceae).
Obdobje pojavljanja
V dveh generacijah od maja do junija in od julija do avgusta.
Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje
Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V).
31
Ozkorobi mnogook (Fotografija: Mojca Žemlja)
6.5. Scolitantides orion (Pallas, 1771)/ Homuljičin krivček
Splošne značilnosti vrste
Na spodnji strani zadnjih kril ima rdeče lise, ki so zlite v pas. Pri samcu je zgornja stran kril temno rjava z bolj ali manj izraženimi temno modrimi lisami, pri samicah pa je večinoma rjava z modrikastim poprhom. Ima veliko in izrazito diskalno liso ob zunanjem robu mediane celice. Zadnja spodnja krila so svetlo siva z izrazitimi oranžnimi lisami. Na spodnji strani kril ima izrazite in velike črne pike in lise, zunanji rob kril je izrazito dvobarven v črnih in belih pasovih. Razpon kril je velik 23-30 mm.
Hranilne rastline (gosenice in metulja)
Gosenice se prehranjujejo predvsem z vrstami homuljice (Sedum spp.): bela homuljica (S. album) in šesterokotna homuljica (S. sexangulare), odrasli metulji pa z rodom materine dušice (Thymus).
Obdobje pojavljanja
V eni ali dveh generacijah od aprila do avgusta.
Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje
Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V).
6.6. Carcharodus alceae (Esper, 1780)/ Slezenovčev kosmičar
Splošne značilnosti vrste
Imajo značilno nazobčan zunanji rob kril. Zgornja stran kril je marmorirano svetlo in temno obarvana. Na sprednjih krilih ima majhne neoluskane polprosojne pege - okenca, skozi katere preseva svetloba. Na zgornji strani zadnjih kril nima diskalnih belih lis, po čemer ga
32 razlikujemo od močvirskega kosmičarja. Na spodnji strani kril je sivorjave barve, svetlejše lise pa so majhne. Razpon kril meri od 26 - 32mm.
Hranilne rastline (gosenice in metulja)
Gosenica se hrani na slezenovcu (Malva) in navadnem slezu (Althaea officinalis).
Obdobje pojavljanja
Pojavlja se v treh generacijah od aprila do oktobra.
Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje
Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V). Vrsta je izrazito nižinsko razširjena, kjer izginja zaradi prevelikega vpliva človeka.
6.7. Spialia sertorius (Hoffmannsegg, 1804)/ Rdečkasti venčar
Splošne značilnosti vrste
Zgornja stran kril je temno rjava z rdečkastim nadihom in značilnim vzorcem majhnih belih lis. Značilna je serija drobnih submarginalnih belih pik, ki so sklenjene v pravilnem loku, ki poteka ob zunanjem robu zgornje strani sprednjih in zadnjih kril. Zlahka je prepoznaven po rdečkasti spodnji strani zadnjih kril, na katerih so velike bele lise.
Hranilne rastline (gosenice in metulja)
Gosenice se hranijo na rastlini mala strašnica (Sanguisorba minor).
Obdobje pojavljanja
V dveh generacijah od aprila do junija in od julija do avgusta.
Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje
Na Rdečem seznamu se pojavlja kot ranljiva vrsta (V). Raziskave razširjenosti v Sloveniji in preverjanje starejših najdb, izboljšanje stalnega spremljanja stanja vsaj nekaterih večjih populacij, oskrba habitata na Krasu.
6.8. Diasemia reticularis (Linnaeus, 1761)/ Travniška vešča
Splošne značilnosti vrste
33 Je tropska vrsta, ki med selitvijo pride do severnega morja. Razpon kril meri 18-22mm. Krila so lešnikovo rjava s svetlejšimi črtami, ki ustvarjajo marmornati vzorec. Prepoznamo ga po jasnih črtah na zadnji polovici zadnjih kril.
Hranilne rastline (gosenice in metulja)
Gosenice se hranijo na rastlinah rodu potrošnik (Cichorium), škržolica (Hieracium) in skrka (Picris), redkeje se hranijo s suhimi listi.
Obdobje pojavljanja
Čez leto se pojavljajo tri generacije, od maja do septembra. Odrasli osebki letijo v mraku in se pojavljajo do jutra.
Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje
Na Rdečem seznamu se pojavlja kot prizadeta vrsta (E).
6.9. Hemaris tityus (Linnaeus, 1758)/ Ozkorobi čmrljevec
Splošne značilnosti vrste
Metulj se ob prvem poletu otrese lusk, ki se ohranijo le na zunanjem robu kril. Značilno je hitro lebdenje pred cvetovi, iz katerih z dolgim rilčkom sesa medičino. Njegova podoba spominja na čmrlja, a za razliko od njega leti hitreje. Od sorodne vrste, imenovane Čmrljevec, se loči po odsotnosti rdečih obročev na boku oprsja.
Hranilne rastline (gosenice in metulja)
Gosenice se hranijo na vrsti travniška izjevka (Succisa pratensis) in njivsko grabljišče (Knautia arvensis).
Obdobje pojavljanja
Pojavlja se od maja do junija.
Naravovarstveni status in ukrepi za ohranjanje
Na Rdečem seznamu se pojavlja kot prizadeta vrsta (E). Je zavarovana vrsta. Zanj je pomembno varovanje travišč.
34