•••• 4Öbetmnimi»uer (ffouümt iterHtrfttlmmnnen ju

/. t*'*M //M.

Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik XIV, številka 1 - 2 1991 UDK 930.25(497.12)(05) UDC 930.25(497.12) (05) YU ISSN 0351-2835

arhiviArchivi

Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije

Zeitschrift des Archivvereins und der Archive Sloweniens

Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije Uredništvo: Zvczdarska I, p. p. 70, 61001 Ljubljana, SLO, tel.: (061) 151-222, 151-266 Uredniški odbor: Marjeta Adami=, Ivanka Cizclj-Zaje, Darinka Drnovšek, dr. Peter Pavel K las i ne, Brane Kozina, Jurij Rosa, Boris Rozman (tehni=ni urednik), Kristina Šampcrl-Purg, Gašper $mid, Maruša Za- gradnik in Vladimir Zumcr (glavni in odgovorni urednik). Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem ured- ništva in navedbo vira. Redakcija je bila zaklju=ena 26. 12. 199 !. Izdajateljski svet: dr. Tone Fcrcnc, Primož Hainz, dr. Peter Vodopivce Lektor: M ¡ja Mravlja Prevodi: Lidija Berden (angleš=ina, nemš=ina) Zunanja oprema: Tomaž Marolt Izdajo so omogo=ili: Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Arhivsko društvo Slovenije Tisk: Roman Hribar Na klada: 500 izvodov

Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo RS štev. 415-228/92 z dne 20. 3. 1992 gre za proizvod, od katerega se pla=uje davek od prometa proizvodov v višini 5 % po tarifni številki 3 Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92).

Na naslovni strani: Uršulinski samostan kmalu po prihodu uršulink v Škofja Loka leta 1782. V stolpi=u desno, stari nunski kas=i je sedaj Zgodovinski arhiv, ZAL-ŠKL Arhivi, leinik XIV, Jeto i991, številka 1-2

Kazalo

DELO V ARHIVIH IN ARHIVSKIH ORGANIZACIJAH Branko Šuštar, Škofjeloško zborovanje arhivskih delavcev Slovenije 96 Vladimir Zumer, ARHIVI, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije - predstavitev v Cankarjev domu v Ljubljani 21. 5. 1991 98 Gašper Šmid, Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije za leto 1991 99 Boris Rozman, Gašper Šmid, Poro=ilo o posvetovanju arhivskih delavcev Bosne in Hercegovine na Igmanu od 20. do 21. junija 1991 100 Ana Benedetl=, Zborovanje srednjeevropskih univerzitetnih in visokošolskih arhivov na temo Arhivska praksa in zgodovinska raziskava na Dunaju od 16, do 18. oktobra 1991 101 Darko Darovec, Poro=ilo o te=aju latinske paleografije in diplomatike oktobra 1990 v Benetkah .. 102 Aleksandra Pavšl=-Miiost, Šolske kronike - razstave Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici 103 OCENE IN PORO

In halts verzichnis

AUFSÄTZE UND ABHANDLUNGEN Milko M i kola, Archivgui über die V e rmögensbeseh lagnah men in Slowenien während und nach dem Krieg '. 5 Pelcr Rihnikar, Die Kommission •• Agraropcrationcn in Ljubljana und ihr Archivgui 10 Branko Šuštar, Die Quellen Tür die Geschichte des Islricn-Schulwcscns im Slowenischen Schulmuseum .. 16 Marija Kos, Der Einfluss gcscHsehaftsökonomischcr Änderungen auf die Bewertung der Rcgistraturbildcr in der Wirtschaft 1945-1991 19 Stane G randa. Das Problem der Bewertung des Schriftgutes ehemaliger Spar- und Darlchnskassen 23 Jelka Mclik, Materielles Strafrecht in Slowenien 1852-1930 24 Marija Oblak-

Marija Hernja-Masten, Übersicht des Archivgutes über Beschlagnahmen, Agrarreform und Nationalisierung im Historischen Archiv auf Ptuj 86 Boris Rozman, Dr. Drago Muši= hinterliess uns sein Archivgut 89 Boris Rozman, Der Nach lass von Oberlehrer (Schulleiter) Matija Hiti aus Dob bei Domžale 90 Cvetko Zupan=i=, Die Poststempel der Laibacher Provinz- Innerkrain und Unterkram unter der italienischen und deutschen Okkupation 1941 - 1945 91 DIE TÄTIGKEIT IN DEN ARCHIVEN UND ARCHIVORGANISATIONEN Branko Šuštar, Die Tagung der Archivarbeiter Sloweniens in škofja Loka 96 Vladimir Žumer, ARCHIVE, das Organ des Archivvereins und der Archive Sloweniens- die Vorstellung im Ivan Cankar Kulturzentrum in Ljubljana am 21. Mai 1991 98 Gašper Šmid, Bericht über die Tätigkeit des Archivvereins Sloweniens fürs Jahr 1991 99 Boris Rozman, Gašper Šmid, Bericht über die Beratung der Archivarbeitc • Bosnien und Herzegowinas auflgman von 20. bis 21. Juni 1991 100 Ana Benedeti=, Die Tagung der mitteleuropäischen Universität- und Hoehsehularehive zum Thema Archivpraxis und historische Erforshung in Wien von 16. bis 18. Oktober 1991 101 Darko Darovee, Berieht über den Kurs lateinischer Paléographie und Diplomatik im Oktober in Venedig 102 Aleksandra Pavši6-Milost, Die Seh u Ich roni ken - die Ausstellung des Landesarchivs in Nova Goriea 103 REZENSIONEN UND BERICHTE ÜBER PUBLIKATIONEN Anton Ožinger, Visitationen im Sann-Archidiakonat in Goriziacr Erzbistum 1751 - 1773 (Carlo M. d'Attems, Visitationenprotokolle 1752 - 1774, Heft 2), Ljubljana 1991,922 Seiten, 7 Karten und 10 Bildbeilagen (France Martin Doli nar) 104 Leiter durch Bestände und Sammlungen, Landesarchiv Maribor 1990, 701 Seiten (Branko Šuštar) 106 Aus unseren Vercinsarchiven, Gelegenheitsausstellung, Nova Goriea, September 1991, Landesarchiv in Nova Goriea, Katalog, 15 Seiten (Boris Rozman) 107 Vjesnik Historijskog arhiva Rijeka (Anzeiger Historischen Archivs), XXXll, Rijeka, 1990, 320 Seiten, (Vlasta Tul) 107 The American Arehivist (Amerikanischer A •• h i var), Jahrgänge 42-45, 1979- 1982 (Miliea Trebše-Štolfa) 108 Ocstcrciehisehe Osthcftc, Jahrgang 33, Wien 1990, Heft 1, 192 Seiten, Heft 2,334 Seiten (Ivanka UrŠi=) 117 Argo, Zeitschrift für Muscumsfragen, 1990, Num. 29-30, 1991, Num. 31-32 (Branko Šuštar) 119 Aleš Gabrio, Slowenische AgjtpropkulturpoliUk 1945 - 1952, Boree 7-8-9, Ljubljana 1991, Siten 470-655 (LjiljanaŠuštar) 120 Lida Turk, Die Stimme... Äther, Trst 1991, 251 Seiten (Metka Gomba=) 121 PERSÖNLICHE NACHRICHTEN Ivan Nemanié - Seehzigjährigc (Marija Oblak-

NEUE ERRUNGENSCHAFTEN DER ARCHIVE 128 BIBLIOGRAPHIE DER ARCHIVARBEITER 132 SYNOPSEN 141 =lanki in razprave

Arhivsko gradivo o medvojnih in povojnih zaplembah premoženja v Sloveniji Milko Mikola

UVOD

Zaplemba ali konfiskacija s pravnega vidika vajali organi narodnoosvobodilnega gibanja (pred- predstavlja prisilni odvzem premoženja aH dolo=e- vsem partizanska vojaška sodiš=a). V svojem refe- nega dela premoženja v korist države ¡n brez od- ratu se omejujem samo na prikaz problematike ar- škodnine; vendar pri lem ne gre za zadovoljitev hivskega gradiva o zaplembah premoženja, ki so konkretne potrebe za izvedbo koristnih del, ampak jih izvedle nemške okupacijske sile na Spodnjem za kazenski ukrep.1 Zaplemba sama po sebi ima ti- Štajerskem. sto družbeno funkcijo, ki jo imajo vsi kazenski Nemške okupacijske oblasti so za=ele na Spod- ukrepi; usmerjena torej ni na to, da se pridobijo njem Štajerskem izvajali zaplembe slovenskega premoženjske pravice, ampak je ta pridobitev pre- premoženja takoj po zasedbi te pokrajine. Prve moženja le stranski u=inek kazenskega ukrepa.2 smernice o tem, katero premoženje je treba na Na obmo=ju Slovenije je prišlo do množi=nih Spodnjem Štajerskem takoj zaplenili, je dal Hein- zaplemb premoženja med zadnjo vojno in v prvih rich Himmler 18. aprila 1941. koje obiskal Mari- letih po kon=ani vojni. V svojem referatu obravna- bor. V posebnih navodilih o zaplembi je dolo=il, da vam problematiko teh zaplemb z vidika arhivskega se zapleni: vsa jugoslovanska državna lastnina, vsa gradiva, ki je nastalo pri nji h jo ve m izvajanju. To cerkvena lastnina, posest vseh izgnanih in habsbur- arhivsko gradivo je izredno pomembno ne le za ška posest.? Tem smernicam je sledila vrsta predpi- znanstveno preu=evanje zaplemb, ampak tudi za sov o zaplembi premoženja, ki jih je izdal šef civil- eventualno izvajanje rep ri vat i za • ijc zaplenjenega ne uprave za Spodnjo Štajersko dr. Siegfried Übcr- premoženja, zato je pomembno, da vemo, katero reither in so bili objavljeni v njegovem uradnem li- arhivsko gradivo pride v pošte v za preu=evanje za- stu Verordnungs - und Amtsblatt des Chefs der Zi - plemb in kje se to gradivo nahaja, oziroma bi se vilvcrwallung in der Untersteiermark. V skladu z moralo nahajati. Osnovni smoter mojega referata je odredbami šefa civilne uprave so nemške okupa- prikazati, v katerih fondih se nahaja arhivsko gra- cijske oblasti na Spodnjem Štajerskem v letih divo o zaplembah ¡n hkrati opozoriti na najpo- 1941-1945 izvajale zaplembe: membnejše kategorije tovrstnega arhivskega gradi- - premoženja Slovencev, ki so bili izseljeni ozi- va. V referatu obravnavam problematiko gradiva, roma deportirani; kije nastalo pri: - premoženja oseb, ki so pobegnile ali se izselile 1. zaplembah premoženja, ki so jih izvedle nem- v inozemstvo; ške okupacijske oblasti na obmo=ju Spodnje Štajer- - premoženja oseb, ki so sodelovale v narodno- ske v letih 1941—1945; osvobodilnem gibanju; 2. zaplembah nemškega premoženja v Sloveniji - premoženja slovenskih društev, organizacij in na osnovi odloka • V NOJ z dne 21.11.1944; zvez, ki so bile ukinjene; 3. sodnih zaplembah premoženja. - premoženja, kije bilo last bivše jugoslovanske države; I. ARHIVSKO GRADIVO O ZAPLEMBAH - premoženja držav i njihovih državljanov, ki so PREMOŽENJA, KI SO JIH IZVEDLE NEMŠKE bile v vojni z Nem=ijo; OKUPACIJSKE OBLASTI NA OBMO

Komisija za agrarne operacije v Ljubljani in njeno arhivsko gradivo Peter Rib ni kar

Pravna osnova za ustanovitev komisij za agrarne za kar sta bila objavljena posebna zakona. Zakoni o operacije je bil Zakon • razdclbi skupnih zemljiš= komasaciji so bili izdani: za Kranjsko 7.11.1900, za in uredbi doti=nih skupnih pravic do njih uživanja Koroško 21.2.1900, Za Štajersko pa šele leta 1909. in oskrbovanja, ki je bil sprejet za avstrijsko mo- Deželni zakoni o planinah so bili sprejeti: za Koro- narhijo 7.6.1883' in je bil objavljen v avstrijskem ško 14.6.1908, za Kranjsko 26.5.1909, za Štajersko Državnem zakoniku kot zakon številka 94. Na os- 7.9.1909, za Goriško in Gradiško pa 21.3.191310. novi tega državnega zakona so bili sprejeti in ob- Spisi Komisije za agrarne operacije nam doku- javljeni v posameznih deželah posebni deželni za- mentirajo stanje o postopkih pravnega urejanja in koni in sicer za Moravsko 13.2.1884-, za Koroško upravljanja s skupno kme=ko zemljo, ki je bila v 5.7.18853, ¡• Spodnjo Avstrijo 3.6.18864, za lasti vaških srenj oziroma sosesk, podob=in, vasi, Kranjsko 26.10.18875, za Šlczijo 28.10.18876, za kakor tudi zemljiš= v posesti raznih korporacij in Štajersko pa šele 7.9.1909?, medtem ko za obmo=je skupin posameznikov, o na=inu uživanja teh skup- Slovenskega primorja in Istre ni bilo posebnega nih zemljiš=. Kolektivno gospodarjenje s skupnimi zakona za urejanje teh vprašanj. Za Prckmurjc je zemljiš=i je zajemalo predvsem gozdove, pašnike in veljal madžarski zakon št. 19 iz leta 18988 o ur- planine. Inštitut uživanja skupnih zemljiš= temelji barialnih zemljiš=ih. Deželni zakon za Kranjsko se na na=elih kolektivnega gospodarstva, pravno ute- je imenoval Zakon o razdclbi skupnih zemljiš= in meljenega na zgodovinskem izro=ilu iz visokega uredbi doti=nih skupnih pravic do njih uživanja in srednjega veka. Skupna zemljiš=a, last vseh vas=a- oskrbovanja in je bil objavljen šele 13.2.1888, iz- nov, so bila predvsem gozdovi, pašniki in planine, vedbeni predpisi tega zakona pa so bili objavljeni v ki jih v tem =asu niso šteli med pridobitna agrar- Ukazu ministrov za poljedelstvo, za notranje stva- no-kulturna zemljiš=a, le-ta so takrat predstavljala ri, za pravosodje in za finance z dne 30.7.1888, kjer jc bil sedež tranjske pripadel Italiji, je Višja komisija za agrar- komisije vse do konca druge svetovne vojne. Ar- ne opcraeijc v Ljubljani izro=ila Italiji pripadajo=i hivsko gradivo seje preseljevalo skupaj s komisijo, del arhivskega gradiva. Z ustanovitvijo Višje komi- po drugi svetovni vojni, ko je bila komisija za sije za agrarne operacije v Ljubljani leta 1919 je agrarne operacije ukinjena, pa so vse arhivsko gra- prišlo tudi do njene statusne spremembe, Ic-ta je divo preselili v dve sobi pritli=ja zgradbe bivše Fi- postala najvišji upravni organ in zadnja instanca za nan=ne direkcije na Poljanski 2. Leta 1958 naj bi to izvajanje agrarnih zakonov, ki so zadevali: a) raz- gradivo prevzel Državni arhiv Slovenije30, kar pa delitev in ureditev skupnih zemljiš=, b) odpravo se zaradi pomanjkanja arhivskih skladiš= ni zgodilo gozdnih enklav in arondacij gozdnih mej, c) zdru- in jc gradivo še naprej ostalo v varstvu pristojnega ževanje poljedelskih zemljiš=, =) razdelitev in od- republiškega upravnega organa za finance. Ko jc kup servi tu tn ih pravic, drvarjenje, pašo in pridobi- Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in vanje gozdnih pridelkov, d) varstvo planin in po- prora=un adaptiral svoja arhivska skladiš=a, jc pre- speševanje planinskega gospodarstva, e) izboljšanje selil omenjeno arhivsko gradivo v arhivska skladiš- pašnikov21. Ime komisije se je v naslednjih letih =a na Zupan=i=evi 3. Arhiv Republike Slovenije jc spreminjalo, leta 192I22 seje preimenovala v De- v svoje varslvo prevzel to gradivo 24.3.1977-'". Pre- želno komisijo za agrarne operacije v Ljubljani, od vzeto gradivo se jc nahajalo v precej neurejenem leta I92823 dalje paje komisija delovala pod ime- stanju, dobršen del krivde za to pa so bile številne nom Komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Z selitve, neurejeno varstvo pri hranitelji h in nekon- okupacijo leta 1941 in razkosanjem slovenskega trolirana uporaba gradiva za upravne potrebe. ozemlja je bil delokrog Komisije omejen le na Hranjenje arhivskega gradiva komisije za agrarne ozemlje Ljubljanske pokrajine. Gorenjska in Šta- operacije jc dolo=al 132. =len ukaza ministrov iz jerska pa sta bili priklju=eni ustreznim komisijam v leta 1888. Dolo=al je, da vse obravnavane spise, iz- Celovcu in Gradcu. Komisija za agrarne opcraeijc virne listine, mape in na=rte hrani arhiv deželne v Ljubljani je bila vseskozi samostojen upravni or- komisije za agrarne operacije. Ukaz jc še dolo=al, gan, od leta 1929 je kot samostojen upravni organ da pripomo=ke hrani zemljiško-knjižno sodiš=e, deloval v okviru III. kmetijskega oddelka banske na=rte in listine vodopravnih stvari pa politi=no uprave Dravske banovine24. Po osvoboditvi oziro- okrajno oblastvo. Iz ohranjenega gradiva oziroma ma po koncu okupacije leta 1945 je komisija sicer iz inventarnega popisa lega arhivskega fonda je raz- nadaljevala s svojim delom, vendar v zelo zmanjša- vidno, da je prišlo do odstopanja dolo=il tega uka- nem obsegu in v omejenih razmerah. Z zakonom o za, saj se v ohranjenem arhivskem fondu nahaja vse agrarni reformi in kolonizaciji iz leta 194525 je bilo gradivo, vklju=no s pripomo=ki in tehni=nim spi- odrejeno, da zemljiška posestva agrarnih skupnosti, som, razen v primeru, =e jc bilo gradivo odneseno v primeru da so bili njihovi =lani in udeleženci drugam ali paje bilo zgubljeno in uni=eno. Ki

Uradno poslovanje Komisije za agrarne operaci- rih strank, skrbel je za ocenjevanje zemljiš=, dolo- je v Ljubljani je bilo sprva dvojezi=no (nemško- 32 =enih za razdelitev, skrbel je za klasifikacijo zem- slovcnsko) , od leta 1918 pa slovensko. Deželna ljiš=, dolo=al je tarife za bonitetne razrede, priprav- komisija za agrarne operacije v Gradcu in tudi ljal je oddelilni prora=un, izdajal je naloge za izde- Krajni komisar za agrarne opcraeije v Mariboru sla lavo mapnih na=rtov in na=rtov za skupne naprave poslovala v nemš=ini, Krajni komisar v Mariboru in služnosti, predloge za primernejšo uporabo od- K,sicer sprejemal vloge in pritožbe tudi v sloven- dcljcmh zemljiš=, izvajal je ukrepe za izvedbo raz- š=ini, vendar je nanje odgovarjal le v nemškem jezi- delilnega na=rta. Vodil je javno dražbo zemljiš=, ku. Krajni komisarji na Kranjskem so uradno po- dolo=enih za prodajo, opravljal je kolavdacijske slovali pretežno v slovenskem jeziku, v nemškem oglede izvršeni hsku pni h naprav, vodil in skrbel je jeziku pa v primerih, ko je šlo za vloge z obmo=ja za celotno finan=no poslovanje posamezne agrarne Ko=evskega, kjer je bilo pretežno nemško prebival- operacije. Krajncga komisarja je imenoval minister stvo. Za Prckmurjc, kjer je bila v uporabi madžar- za poljedelstvo v soglasju z ministrom za pravosod- š=ina, naletimo tudi na spise agrarnih operacij, na- je, nastavila pa ga je deželna komisija, ki ji je bil pisane v madžarš=ini. tudi disciplinsko podrejen3*». Deželno komisijo za agrarne operacije so Arhivsko gradivo komisije za agrarne operacije sestavljal i 33; deželni predsednik ali njegov na- sestavljajo spisi, ki so nastali z uradnim poslova- mestnik, ki je bil predsednik komisije, poro=eva- njem deželne komisije in spisi krajncga komisarja lce-referen t, trije =lani, ki so bili iz vrst sodnikov za agrarne operacije. Spisi zadevajo razdelitev ter =lan deželnega odbora. Poro=evalca-refe rent a je skupnih zemljiš= in ureditev skupnih pravic do imenoval minister za poljedelstvo v soglasju z mi- uživanja in oskrbovanja skupnih zemljiš= in vseh nistrom za notranje zadeve, =lane iz sodniških vrst naprav na skupnih zemljiš=ih. Nadalje spadajo v je imenoval minister za pravosodje, deželni odbor sestav tega arhivskega fonda še spisi, ki so nastali pa je imenoval svojega =lana iz vrst deželnih od- naosnovi deželnih zakonov o komasaciji zemljiš=, bornikov. Komisijo za agrarne operacije so po letu deželnih zakonov o planinah ter spisi o mei i oraci- 191934 sestavljali: poverjenik za kmetijstvo, kije jah.^ Vse gradivo posamezne agrarne operacije je imenoval tudi poro=evalca in to v soglasju s pover- vloženo v posebno mapo, ki predstavlja samostojni jenikom za notranje zadeve, trije do štirje '" Popis agrarnih operacij •-•. — 38. Arbeit der Kommission ••• Agraroperationen in Ljublja- V. Sun=i=, n.d., Popis agrarnih operacij A-K. — 39. na wurde durch den Erlaß des Gesetzes über Agrargc- Jezdni zakonik za vojvodino Kranjsko, št. 14/1888, =l.2 m ei nsch a lien in 1947 unterbrochen, weil laut dieses Ge- U kaza ministrov. setzes der gesamte Besitz zum allgemeinen Volksvcrinö- gen wurde. Die La n desko m m i ss i on fii r Agraroperationen in Ljub- 16

I ja na war bis zum Zusammenbruch der Österreich ¡sch- Kommission für Agraropcrationen und die Akten der ungarischen Monarchie fürs ganze Gebiet Krains zustän- Loka Ikom mi ssa re für Agraropcrationcn, Die Akten wur- dig, nach dem Jahre 1918 aber fürs slowenische Gebiet den nach den einzelnen Agraropcrationcn geordnet. im Rahmen Jugoslawiens. In 1919 kam es auch zur Für jede Agraropcration gibt es ihr eigener Dossier. Lageänderung, so daß die Kommission zum höchsten Die Akten wurden in Dossiers nach zwei Systemen Verwaltungsorgcn fur den Bereich der Agra •••• rat ionen geordnet: die Akten der Dossiers mit dem Buchstaben - wurde, indem auf erster Instanz Lo kal kom issare in Ljub- (RU, NU, NDZ, PL, ZL und MED und Nummcrrcgi- ljana und Maribor wirkten. Der Verwaltungssitz der straturverzeichnis wurden nach den Archivgutgattungen beiden war jedoch in Ljubljana. in vier Gruppen geordnet: Er (Evidenzregister), Akten Die amtliche Geschäftsführung der Kommission für nach dem Inhalt, Hilfsmittel und technische Akte; die Agra •••• rat ionen wurde durch den Defehl der Minister Akten der Dossiers nur mit dem Nummcrrcgistralurvcr- für Landwirtschaft, des Inneren, für Rechtspflege und zeiehnis haben jedoch keine besondere innere Klassifizie- Finanzen aus dem Jahre 1888 festgesetzt. Dieser Befehl rung. Ursprünglich wurden die Dossiers nach den bestimmte die Zuständigkeiten einzelner Verwaltungsor- laufenden Ziffern geordnet, später aber zwecks der Über- gane, ihre administrative Geschäftsführung, Aklcn- sichtlichkeit nach der Abc-Ordnung der Agraropera- geschäftstuhrung, sowie die Aulbewahrung der Agrar- tionsnamen. Das Archiv der Republik Slowenien über- operationsakten. Das Archivgut umfaßte die Akten der nahm das Archivgui in 1977.

Viri za zgodovino istrskega šolstva v Slovenskem šolskem muzeju Branko Šuštar

Že iz zvestobe svoji tradiciji je sodeloval Sloven- vsebuje zapise sestankov društva od 41. letnega ob- ski šolski muzej s sicer skromnim prispevkom na =nega zbora pri Sv. Ani pri Trst» maja 1923 do od- posvetovanju o zgodovini šolstva in prosvelc v borovih sej v letu 1925, npr. v Riemanjih »pod Istri.* Muzej je bil namre= ustanovljen leta 1898 milim nebom na travniku« v marcu tega leta6. kot Šolski muzej slovenskega in istrsko-hrvalskcga S podro=ja nekdanjega šolskega okraja Volsko je u=ileljslva'. šolska kronika iz Brezovice pri Kozini, ki je sicer Pregled virov za zgodovino šolstva v Istri pred- pisana po drugi svetovni vojni, a prinaša podatke o stavlja predvsem arhivsko gradivo iz arhiva našega razvoju šole od leta 1856 do ukinitve šole skoraj muzeja2, ki se nanaša zlasti na podro=je severne sto let kasneje7. Zlasti pa je bogato, sicer ne prav Istre, gradivo o u=iteljskih društvih pa na širše po- obsežno, arhivsko gradivo Okrajnega šolskega nad- dro=je, zato je tudi nekoliko podrobneje prikazano. zorni št va JeIšane (Schulbczirkaufsicht - Ispezione Pri takšnem pregledu upoštevamo seveda histori=- discrctuallc delle Scuole) za =as, ko je službo šol- no mejo Istre, ki na severu meji na mesto Trst, de- skega nadzornika opravljal jelšanski dekan (do leta želi Gorisko-Gradiš=ansko in Kranjsko (po uprav- 1867)8. Dokumenti nudijo podatke o šolah v Jclša- nih mejah do leta 1918), tako da so sodili k šol- nah, Hrušici, Podgradu, Podgrajah na slovenski in skemu okraju Koper tudi kraji južno od Trsta, kì so o Klani, Mu nah, Vodicah ter Bcrgudu na hrvaški danes v Italiji, k šolskemu okraju Volosko pa tudi strani republiške meje. Omembe vredni so poleg del podro=ja republike Slovenije^. okrožnic in razpisov u=iteljskih mest (tudi s širšega

delle scuole populari di prima classe di Capodistria tat0 c c scuo c IA/ '^' ^ ^ " ' pppulari ... di Capodistria 1901-1906; Jahresbericht über den Zustand des ZUSAMMENFASSUNG yolksschulwesens in Istricn pro 1904-1905. — 15. Od istrskega pedagoškega =asopisja je v biblioteki muzeja Die Quellen für die Geschichte des ¡slrianichcn kompleten tržaški U=iteljski list 1920-1926, ena številka Schulwesens im Slowenischen Schul museum (12/1912) Hrvatske škole, Narodne prosvjete pa ni. Vesti Branko Sušiar o šolstvu v Istri pa so objavljali tudi slovenski u=iteljski Voo' P°scbcJ U=iteljski tovariš 1861-1941 in Popotnik In seinem Beitrag stellt der Autor vor allem das 1880-1949 (prini.=lanck A.Vovka in bibliografijo Tatja- Archivgut im Slowenischen Schul m use u m in Ljubljana n£ Hojan v: Popotnik-Sodobna pedagogika, Ljubljana vor, das in 1898 als Schulmuscum der slowenischen und 1980). — 16. Od Šolskih še malizili ov (te hrani tudi bi- der kroatischen Lehrerschaft aus Istricn gegründet wurde. blioteka SSM) omenimo vsaj Popotnikov koledar za slo- Er weist au • drei Schulchroniken hin (Boljuncc bei venske u=itelje, Maribor 1886-1896 in Ro=ni zapisnik za Tricsl, Spodnje Škofije, Brezovica bei Kozina), auf das slovensko u=iteljstvo, Postojna, Ljubljana, 1894-1915, ki Protokollbuch des Slowenischen Lchrcrvcrcins für Prinašajo podatke tudi za Primorsko (prim. Priro=niki in Istricn, auf das Archivgut der Bczirksschulaufsichtsbc- karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški, Kranj- hörden (Inspczionc discrctualc delle Scuole) und auf das ski, Primorju in Štajerski do 1918. Zgodovinsko biblio- Archivgut betreffs der Bildungstätigkeit im slowenischen grafski vodnik, red. J.Žontar, Graz... 1988, o šolstvu po- Küstenland während des 2. Weltkrieges und in den ersten sebej 248-256), za zgodnja dvajseta leta pa Ro=ni zapis- Nachkriegsjahren. Er macht auch auf die (noch) nich ver- nik »Zveze jugoslovanskih u=iteljskih društev« Julijske öffentlichte Abhandlung von F.Ostanck »Slowenisch- krajine za leto 1922,1923 (Trst).— 17. Arhiv SŠM, fond kroatische Sprachgrenze in Istricn. Archivgut für den /-aveza avstr. jugoslovanskih u=iteljskih društev (odslej: Zeitabschnitt 1860 - 1956« aufmerksam. Ein wenig ein- ^aveza), f. 51, l, ¡sirske razmere, 2. Pismo U=iteljskega gehender wird das Archivgut im Bestand Verband der urustva Narodna Prosvjeta uredništvu U=iteljskega tova- österreichisch-jugoslawischen Lehrervcrcinc, über die riša Buzet 25. januarja 1900. — 18. Arhiv SŠM, Zave- Mitarbeit von vier Lchrcrvcreinen aus Istricn im Ver- za'. 7, zapisniki vodstva Zaveze, tajniško poro=ilo pri band. Slowenisches Lchrcrvcrcin für den Kopcr-Bczirk seji upravnega odbora, 31.3.1902. — 19. Arhiv SŠM, Za- war der Vcrbandmitglicd am längsten, das Lchrcrvcrcin veza, f. 21, 1/26, Pismo Ma karov i =a iz Jclšan, predsedni- für dun Bezirk Volosko von 1892 - 1906, das Lchrcrvcr- ka u=iteljskega društva za kotar Volosko 15.5.1903. — cin Nationale Ausbildung mit dem Sitz in Pazin (Mitter- ian

Vpliv družbenoekonomskih sprememb na valorizacijo ustvarjalcev arhivskega gradiva v gospodarstvu 1945- 1991 Marija Kos

» oz.navanjc družbenoekonomskega razvoja nam zaplembami, prisilnimi upravami, nacionalizacijo Pomaga pri arhivskem delu in je temelj za va lori za- in agrarno reformo. clJo oziroma za pridobivanje arhivskega gradiva Za temelj celotnega gospodarskega razvoja so po Pomembnih ustvarjalcev, S preu=evanjem posa- sovjetskem vzoru postavili industrializacijo in meznih, ustvarjalcev arhivskega gradiva ne more- elektrifikacijo. Za težko industrijo in energetiko so mo spoznati njihovega pravega pomena, ampak nemenili 90% vseh investicij v gospodarstvu. V os- moramo zlasti dobro poznali družbenopoliti=ne in predje so postavili razvoj metalurške in bazi=ne in- ekonomske razmere, v katerih so ustvarjalci delo- dustrije. Poleg lega so na=rtovali najve=je pove=a- vali. V nadaljevanju bom prikazla, kakšne so bile nje proizvodnje v kovinski, kemi=ni in elektri=ni ¡c razmere v naši državi od leta 1945 do 1991 in industriji 1er • industriji gradbenega materiala. Te- nkSi° vplivalc na razv°J gospodarstva. žiš=e industrializacije je bilo na razvijanju ener- Ub koncu druge svetovne vojne leta 1945 je vod- getskih virov, na pove=anju surovinske podlage in stvo Komunisti=ne partije Jugoslavije hkrati s pre- na izgradnji klju=nih zmogljivosti za predelavo su- vzemom politi=ne oblasti za=elo postavljati temelje rovin. Naj navedem nekaj primerov. Leta 1948 so z<» postavitev novega gospodarskega sistema. Na za=eli gradili hidroelektrarni Vuzcnico na Dravi in Petem kongresu KPJ leta 1948 v Beogradu je Boris v Medvodah na Savi. Ob koncu leta 1950 so odprli Kidri= dejal, da so s socialisti=nimi metodami iz- nov premogovnik pri Šoštanju in ob njem zgradili koreninil i birokratsko parazitski zna=aj kapitali- termoelektrarno. Na Jesenicah so za=eli obnavljati Miencga gospodarskega sistema.1 To so dosegli z železarno, lela 1949 so odprli novo valjamo. Óra- 20 diti so za=eli popolnoma nove tovarne, bistvene •• bile centralno plansko urejene. izgradnjo težke industrije, na primer Litostroj v Potrošnja je bila racionirana in garantirana s po- Ljubljani in v povezavi z njim vodni laboratorij in sebnim sistemom nakaznic. V zunanji trgovini je Elektrotehniški inštitut. Razvijali so avtomobilsko vladal državni monopol. Državni organi so na=rto- industrijo, na primer v Mariboru, in tiste panoge vali obseg zunanje trgovine in odrejali na=in opra- elektri=ne in kovinske industrije, ki naj bi oskrbo- vljanja zunanjetrgovinskih poslov. Proizvajalna vale osnovo industrializacije.2 podjetja niso smela opravljati zunanjetrgovinskih Organizacija državne uprave je bila taka, da so poslov. To so smela le maloštevilna zvezna zuna- bili operativni organi posameznih gospodarskih njetrgovinska podjetja.6 ministrstev generalne in glavne direkcije, ki so vo- V kmetijstvu so po sovjetskem vzoru na=rtovali dile podjetja posameznih panog. Tako je bila drža- splošno kolektivizacijo. Na osnovi splošnega zako- va s svojim mehanizmom neposredni voditelj po- na o zadrugah iz leta 1946 so ustanavljali nabavno- djetij. Ta so bila po svojem pomenu razdeljena na prodajne zadruge, v letu 1947 pa prve kmetijske zvezna, republiška in lokalna. zadruge. Leta 1949 je bil sprejel temeljni zakon o Podjetja zveznega pomena so vodila zvezna mi- zadrugah, ki je uvedel kmetijske delovne zadruge. nistrstva, republiška podjetja republiška ministr- Kmetje so morali v zadrugo vložili zemljo, osnov- stva, lokalna pa so vodili okrajni, mestni in krajev- na in delovna sredstva. Po nekaj letih neuspešnih ni ljudski odbori. K lokalni industriji so prištevali poskusov prisilne socializacije kmeta in vasi je predvsem proizvajalna podjetja, torej industrijska oblast sprevidela, da s politi=nimi ukrepi in prisilo in rudarska ter nekatere obrate in delavnice kmetij- ne bo dosegla napredka. Zato so leta 1952 ukinili skih zadrug. Prevladovala so podjetja in obrati les- kmetijske delovne zadruge, vendar pa so še naprej ne (317), kovinskoprcdclovalnc (185), živilske zatirali privatno inciativo, na primer z dcsclhcktar- (165), tekstilne (151), usnjarsko-obutvenc industri- skim zemljiškim maksimumom, s prepovedjo na- je (149) in industrije gradbenega materiala (119)- kmetijskih strojev posameznikom, itd7. od skupno 1138 podjetij, ki so bila zgrajena pred Manjše kmetijske zadruge so združevali v ve=je, s letom 1940, V naslednjih letih, koje del le teh pre- kmeti so vzpostavljali kooperantska ramerja, ven- šlo v republiško pristojnost, precej pa so jih združi- dar pa ve=je kmetijske proizvodnje niso dosegli, saj li, seje njihovo število precej zmanjšalo. Glede na so bile cene kmetijskih pridelkov prenizke, zadruge panogo so leta 1951 prevladovali lesni in tekstilni pa niso imele svojih sredstev za investicije. Tako so obrati. Ve= kot polovica vse tekstilne industrije je v ob=ini Kranj od vseh sredstev za investicije v letu bila osredoto=ena v ve=jih mestih. V prvem obdob- 1957 namenili za kmetijstvo le 1,7%8. ju ni dosegala na=rtovanega razvoja.3 V obrti sla konfiskacija in nacionalizacija po- Poglejmo si primer tekstilne industrije. Ker je vzro=ili zmanjšanje števila obrtnih delavnic. Njiho- bilo treba po vojni zadostiti velikim potrebam pre- vo število seje do leta 1946 glede na leta 1939 ve= bivalstva po tekstilnem blagu, so proizvajali kar kot prepolovilo. Ob tem se je pove=alo število dr- najve=, ne glede na kakovost blaga in na stanje žavnih obrtnih delavnic. Vendar pa so premajhne strojnega parka. V ta namen so na=rtno konce nt ri- investicije v obrtništvo, neustrezna dav=na politika ta li tekstilno industrijo, kar sla omogo=ili naciona- in splošna gospodarska politika, ki je na=rtno lizaciji leta 1946 in 1948. Ker so svilarski sektor vzpodbujala industrializacijo, povzro=ili zaostaja- skoncentrirali v Mariboru, sta morali v Kranju Ti- nje razvoja obrti in neustrezno strukturo obrtnih skan i na, prej Jugobruna, in bivša Jugo=cška odsto- dejavnosti. V =asu od leta 1952 do leta 1970 je bilo piti svoje svilarske in polsvilarskc stroje tekstilnim vloženih v obrt le I % celotnih bruto investicij. tovarnam v Mariboru. V Školji Loki so ukinili V gostinstvu in turizmu je razvoj potekal v od- tkalnico Bru men in Thaler in njihove stroje prene- visnosti od splošnih ekonomskih razmer v državi. sli v Kranj, kjer so združili Tekstilindusovo tkalni- Glede na to lo=imo dve obdobji. Prvo je bilo obdo- co in Tiskan i no.4 bje administrativnega upravljanja gostinstva in Tako seje v Sloveniji fizi=ni obseg proizvodnje v drugo obdobje novega gospodarskega sistema in tekstilni industriji od leta 1952 do leta 1962 zmanj- prostega gospodarjenja gostinskih organizacij. V šal iz 27,36% na 23,5%. Oblast namenoma ni dala prvem obdobju so obstajala velika in centralizirana nobenih investicijskih sredstev, ker je bila mnenja, gostinska podjetja na podro=ju posameznih admi- daje Slovenija imela dovolj razvilo tekstilno indu- nistrativno-tcritorialnih cnol. Turisti=no gostin- strijo iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Zato stvo pa je bilo organizirano v okviru republiških so velike investicije za razvoj tekstilne industrije hotelskih podjetij; nekatera pomembnejša so bila namenjali v druge republike. Vse nam pove poda- celo pod vodstvom posebnih uprav v zveznih orga- tek, daje v Sloveniji leta 1939 predstavljala tekstil- nih za gostinstvo in turizem. V drugem obdobju je na industrija ve= kot 50% vse industrije, medtem postopno prišlo do decentralizacije upravljanja koje bila leta 1962 zastopana v skupni industrijski mreže gostinskih obratov, zlasti še po letu 1954, ko proizvodnji z 12,85%. Naslednja leta seje ta odsto- so novi predpisi omogo=ali razli=ne organizacijske tek še zniževal.5 oblike gostinskih in turisti=nih podjetij in obratov9. Pri takem sistemu politi=no na=rtovanega vode- Na za=etku petdesetih let, ko so politi=ni vodite- nja gospodarstva podjetja niso mogla mnogo vpli- lji za=eli uvajati samoupravljanje v podjetja, se je vati na svoje poslovanje, ker so bila le izvrševalce jugoslovanski ekonomski sistem znašel v nasprotju planskih nalog. Država je bila lastnik proizvajalnih z ortodoksnim stališ=em o nezdružljivosti socializ- sredstev in organizator celotne družbene produkci- ma in tržnega gospodarstva. Pokazalo se je, da je je. Proizvodnja, delitev, menjava in potrošnja so samoupravljanje kot negacija eia t i sti=nega družbe- 21 nega odnosa moralo upoštevati zakonitosti tržnega Spcmcnjana je bila ekonomska in socialna struktu- gospodarstva. Le tako so se podjetja lahko spreme- ra prebivalstva. Pospešen ekonomski razvoj je po- nila v tržne proizvajalec. Vendar pa seje naslednja menil tudi rasto=o produktivnost dela in zaposle- leta ekonomski sistem v državi razvijal kot kombi- nost. To je zahtevalo številne rekonstrukcije in mo- nacija samoupravljanja, tržnega gospodarstva in dernizacijo obstoje=ih kapacitet, manj pa graditev državnega reguliranja gospodarskih tokov. Pri=a novih proizvodnih kapacitet. smo svojevrstnemu paradoksu, ko je jugoslovansko V institucionalnem pogledu pa je to obdobje v politi=no vodstvo v svoji ideološki preokupaciji z znamenju samoupravne in poslovne avtonomije namenom, da obrani in opravi=i svojo dolgoro=no gospodarskih podjetij. Na podlagi ustave iz leta samoupravno orientacijo, ostro kritiziralo državni 1963 je bila pripravljena gospodarska reforma. etatizem, pri tem pa jim je prav eletizem, tako Vendar pa seje že dve leti kasneje za=elo od nje od- zvezni, republiški in ob=inski, pomenil najvilalncj- stopali. Gospodarska kriza je bila posledica vpliva šc oporiš=e. politi=ne ideologije.-Dozorelo je spoznanje, da se . Izreden vzpon je v drugi polovici petdesetih let Politiki pa niso vladali samo v industrijskih po- "oživljala Iskra. V desetletju 1950 do 1960 je bila djetjih, ampak so vplivali tudi na razvoj kmetijstva. njena vrednost proizvodnje pove=ana za 10-krat, Slabe ekonomske rezultate v šestdesetih letih so Pa kljub temu ni mogla zadostiti vsem potrebam na skušali rešili z podru zbijanjem kme=ke zemlje, ki trziseu. V za=etku šestdesetih let so prenesli del sojo dali v obdelavo kmetijskim zadrugam ¡n kme- Proizvodnje na manj razvita obmo=ja, kjer so gra- tijskim posestvom. Precej zemlje so pridobili tudi s mil nove tovarne (v Upnici, Oto

Problem valorizacije gradiva nekdanjih hranilnic in posojilnic Stane Gronda

Dosedanje raziskave zadružnega giba naj a1 na krajino v Novem mestu, ter primerjava podatkov o Slovenskem so si za po kakšnih principih je hranilnica in posojil- ba le kraj in nekaj drugih podrobnosti. Brez glav- nica delovala, je bila torej liberalna ali klerikalna, nih knjig posojil in hranilnih vlog ne moremo pre- ^ako se je odlo=ila po razkolu znotraj SLS med stopiti deskriptivne faze raziskovanj, ni mogo=e Prvo svetovno vojno, je ostala zvesta Krekovi orga- odgovoriti na vprašanja, ki jih pred nas kot bistve- Lizaciji, ali se je pridružila Šuštcrši6u oziroma na postavlja zgodovina zadružništva in podeželja. am pei u Analiza glavnih hranilnih vlog in posojil za Z arhivskega stališ=a je problematiko najdctajl- Šmarjcto in St. Peter (Oto=cc), oba na Dolenjskem nejc obdelala Zorka Skrabl. Navedla je tudi gradi- ob cesti Novo mesto - Mokronog, paje pokazala še o, ki so ga ustvarile hranilnice in posojilnice4, drug pomemben rezultat. Pri odlo=itvi, kaj ohraniti •ivno izraba zapuš=ine, ki jo hranijo v Zgodovin- in kaj nepovratno zavre=i, ni mogo=e izhajati iz ne- am arhivu Ljubljana, enoti za Dolenjsko in Belo kakšnega vzorca, ampak je treba izhajati iz pozna- 24 vanja zgodovinskega dogajanja. Pri privatnikih za- tudi tam navedeno literaturo. — 2. ravno tam, str. 637. dolženi kmetje so se v iskanju pomo=i najprej zate- — 3. ravno tam, str 639. — 4. ravno tam, str. 640. — 5. kli v najstarejšo posojilnico na tem obmo=ju, kije Marko Waltritsch, Slovensko ban=ništvo in posojil ništvo bila 1897. leta ustanovljena v Škocjanu. Svoj polo- na Goriškem, Gorica 1982, Savator Žitkc-Janez Kra- žaj so tako olajšali, ne pa rešili;- Zelo verjetno so v mar, Hran il ništvo in posojil ništvo v slovenski Istri, Ko- per 1985; Milan Pahor, Slovensko denarništvo v Trstu, skladu z dolo=ili statuta vra=anje posojila podaljša- Trst 1989. — 6. Aleksander Vidc=nik: Denarništvo v Ce- li. Ko sta bili ustanovljeni posojilnici v Šmarjcti in lju od hranilnice do banke, Celje 1989; Denarništvo v Se- Št. Petru (obe 1908), so se zatekli tja, da so vrnili Icški in Zgornji Savinjski dolini, Velenje 1989; Denarni- Škocjanski. Tako so se postopoma rešili dolgov. Ni štvo v Koroški krajini, Slovenj Gradce 1989; Posojil ni- torej dovolj ohraniti le gradivo ene izmed teh po- štvo in hranilnišvo v Savinjski dolini, Celje 1991. — 7. membnih ustanov, treba je upoštevati tudi krono- Mirt Zwitter, 30-lctnica samostojnega zadružnega središ- loško zaporedje njihovega nastajanja in vpliv lokal- =a za Slovensko Koroško. Koledar Slovenske Koroške nih centrov. 1952, Celovec 1951, str. 115-130, Jakob Sitter, Die An- fange des slowenischen Genossenschaftswesens in Süd- Zgoraj navedene misli želijo odpreti širšo disku- kanten und dessen heutige Struktur, Einordnung und Po- sijo. Ker pa so izkušnje o takih pobudah zelo slabe, sition in der österreichischen ländlichen Genossenschaft- pripravljeni smo se ure in ure pogovarjati o ljudeh, sorganisation unter besonderer Berücksichtigung der Wa- posameznikih, ne pa o problemu, ki so ga ti izzvali, renorganisation (dipl. delo), Linz 1981. — 8. Žarka bi za=asno predlagal naslednjo rešitev. Arhivarjem Skrabl. Uranilništvo na Dolenjskem in v Beli krajini. mora biti osnoven cilj, da prevzamejo najve= mož- France Stukl, Hranilništvo v Škofji Loki. Gradivo in raz- nega gradiva. Pri izlo=anju naj bo naj prej • »žrtev« prave Zgodovinskega arhiva Ljubljana 5, Ljubljana 1983. tisto, za katerega lahko s popolno gotovostjo do- — 9. ravno tam, str. 25. mnevamo, da se je enako ali podobno ohranilo v drugih nahajališ=ih. Pred nujnimi odlo=itvami o iz- lo=anju je treba opraviti ali pa naro=iti, tudi preko ustreznega ministrstva, ustrezno raziskavo. Njene rezultate je potem potrebno podrobno analizirati in prodiskutirati strpno in argumentirano v naj- ZUSAMMENFASSUNG si ršt m krogu zainteresiranih strokovnjakov in šele po skupnem razmisleku sprejeti na=elno nehvalež- Problem der Bewertung des Schriftgutes chema 1 iger no odlo=itev. Razmišljanje brez stvarno opravlje- Spar- und Dil ridi nskassen nih analiz, sklicevanje na ve=dcsctletnc izkušnje, Stane (¡randa tuje primerjave ali eelo nekakšne vzorec, je izkaz Der Autor macht auf die voreilige Aussonderung der nekriti=nosti predlagatelja konkretne rešitve. Pri Rcehnungsbüchcr der Spar- und Darlehnskasscn auf- odlo=itvah, kjer napak ni mogo=e popravljati, je merksam, die er für wesentlichen Teil des Archivnach- treba biti skrajno previden in dostopen za vsako su- lasscs dieser Anstalten hält. Er seh lägt vor, vor den end- gestijo. gültigen Entscheidungen betreffs der Bewertungen diesar- tigen Archivgutes eine vorhergehende Erforschung zu OPOMBE machen. Die Ergebnisse dieser Erforschung brauchen di- skutiert zu werden und erst dann sollte man sich endgül- 1. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgo- tig entscheiden, was aufzucrhaltcn und was auszusondern dovina agrarnih panog 1., Ljubljana 1970, str. 539. Glej ist.

Kazensko materialno pravo na Slovenskem od 1852 do 1930 Jelka Melik

V prejšnji Številki Arhivov smo na kratko opisali za storilce teh kaznivih dejanj ter pogoje za upora- pristojnost sodiš= in kazenski postopek na prvi bo kazenskih sankcij. stopnji od leta 1874 do 1930. Kazenski postopek se Zaradi tesne povezanosti formalnega in material- za=ne na prvi stopnji izvajati v konkretnem prime- nega prava in zaradi nujnosti poznavanja vsaj te- ru verjetnosti oziroma suma, da je bilo storjeno meljnih pojmov kazenskega prava za dobro stro- kaznivo dejanje, in sicer z namenom, da se ugotovi, kovno obdelavo arhivskega gradiva sodiš= smo se ali je bilo tudi v resnici storjeno, da se najde stori- odlo=ili tokrat na kratko predstaviti kazensko ma- lec in kaznuje. Sistem norm, ki urejajo kazenski terialno pravo, ki je veljalo na Slovenskem od sep- postopek, imenujemo kazensko formalno pravo. tembra 1852 do januarja 1930. Le-to pa obstaja le zaradi izvedbe materialnega ka- Dolo=be kazenskega materialnega prava je vse- zenskega prava, sistema norm, s katerimi se v neki boval predvsem splošni kazenski zakonik imeno- državi dolo=ijo kazniva dejanja, kazenske sankcije van Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1852', kije za=el veljati Kadar je nekdo storil ve= razli=nih kaznivih dejanj, 1- septembra istega leta in je veljal, z nekaterimi ki so se sodila skupaj, je sodiš=e odmerilo kazen v spremembami2, vse tlo 1. januarja 1930, ko je za=el okviru, za najtežje kaznivo dejanje zagrožene kaz- veljali kazenski zakonik z dne 27. januarja 19293. ni, upoštevaje pri tem tudi druga storjena kazniva Norme kazenskega materialnega prava je vseboval dejanja. tudi tiskovni zakon in številni drugi stranski zako- Krivda za storjeno hudodelstvo ni zadela le ne- ni. Za tiskovne delikte je na sodiš=ih tekel tudi po- posrednega storilca lem ve= ludi druge udeležence seben postopek in tiskovne kazenske zadeve so se kol napcljcvalcc in sodelavce, vendarle, =e so deja- vpisovale v poseben vpisnik. Vendar na tem meslu nje storili naklepno. Tisti pa, ki jc brez vnaprejš- ne bomo obravnavali nobenega speeialncga kazen- njega dogovora šele po storjenem deliktu kakorkoli skega zakona. pomagal storilcu, ali jc imel od hudodelstva korist, Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških (pre- ni bil kriv istega delikta kot storilce, temve= poseb- krških) in prestopkih je poznal, kol je razvidno že nega hudodelstva, ki se jc imenovalo »hudodelni- iz naslova, tri vrste kaznivih dejanj: hudodelstva, kom dana pod pomo=«. prekrške in prestopke4. Razdelitev je temeljila na Kazniv jc bil prav lako poskus hudodelstva in jc zgodovinskem razvoju. Predhodnik lega kazenske- bilo mogo=e zanj izre=i tako kazen kol za samo hu- ga zakona, kazenski zakonik z dne 3. septembra dodelstvo. Kazniv je bil tudi poskus napeljevanja h 1803, je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu kaznivemu dejanju. Kazenski zakon jc poznal ludi so bile materialne in formalne dolo=be o kaznivih instituí pravnih posledic obsodbe. Vsakemu obso- dejanjih oziroma hudodelstvih, ki so bili nasledniki jencu so bile z obsodbo po zakonu odvzete dolo=e- prejšnjih krvosodnih deliklov, v drugem delu pa ne, že pridobljene pravice, ali pa jc bila na obsodbo materialne in formalne dolo=be o težkih policijskih vezana prepoved pridobitve dolo=enih pravic prestopkih, ki so spadali med upravne delikte in so Tako so bili na primer hudodelcu odvzeli vsi redi, jih tudi sodili upravni in ne sodni organi. Kazenski odlikovanja, akademski naslovi, prepovedano mu zakon iz leta 1852 je tudi te policijske prestopke jc bilo prevzeli delo odgovornega urednika perio- dodelil v pristojnost sodiš= in jih razdelil med pre- di=nega liska, opravljanje javne službe, u=iteljskega krške in prcstopke5. dela, sodne, advokatske in notarske službe. Se do- Najtežja kazniva dejanja so bila hudodelstva. datne pravne posledice so zadele obsojenega na Dolo=be o njih je vseboval prvi del kazenskega za- smrt ali ležko je=o. Kazenski zakon j • poznal kona (§§ 1-232), ki se je delil v splošni del (§ 6 oscminlridcscl hudodelstev in še devetintridcsclc- 1-55), kjer so bile dolo=be o hudodelstvih in kaz- ga, ki j • bil le posebna oblika pomo=i storilcu kate- nih na splošno, in posebni del (§§ 56-232), z dolo=- regakoli hudodelstva in smo ga že omenili. bami o posameznih hudodelstvih in njihovem kaz- Hudodelstva so bila: novanju, in sieer posebej za temeljno in posebej za 1. veleizdaja pnviligirano in kvalificirano kaznivo dejanje. So- 2. razžalitev veli=anstva in =lanov eesarikc hiše diš=e je za hudodelstvo obsodilo le takega sto ri lea, 3. motenje javnega miru kije bil prišteven in kriv. Kol obliko krivde pa je 4. vstaja zakon zahteval direkten ali indirekten naklep. Za- 5. puni grožena kazen za hudodelstvo je bila smrtna kazen 6. javno nasilje, storjeno z nasilnim ravnanjem in je=a, ki je bila »težka je=a« ali navadna »je=a«. zoper zbor, ki gaje vlada sklicala za obravnavanje Kazen je=e je bila odmerjena dosmrtno ali pa na javnih zadev, zoper sodiš=e ali druge javne organe dolo=en =as, od šest mesecev do dvajset lcl<\ Jetniki 7. javno nasilje, storjeno z nasilnim ravnanjem so morali delati. Praviloma so sodiš=a, kadar so iz- zoper zakonito priznane korporacije ali zbore, ki rekala kazen je=e na dolo=en =as, le-to še poostrila so pod nadzorom javnega organa ali z njim sodelu- m sicer s postom, tako da je obsojenec dolo=ene jejo dneve preživel le ob kruhu in vodi, z dolo=itvijo 8. javno nasilje, storjeno z uporabo sile ali nevar- irdega ležiš=a, tako daje moral obsojence ležati na ne grožnje zoper uradne osebe pri opravljanju golih deskah, z zaprtjem v samico, z zaprtjem v uradnih zadev temnico in izgonom, do leta 1867 tudi z tepežem. 9. javno nasilje, storjeno z nasilnim vdorom v bod iš=e je dolo=ilo kazen v okviru, za posamezno tujo nepremi=nino hudodelstvo, zagrožene kazni in upoštevalo pri 10. javno nasilje, storjeno z zlobnim poškodova- lem oteževalne in olajševalne okoliš=ine. Zakon je njem tuje lastnine Poznal tudi izredno omilitev kazni. Pri hudodel- 11. javno nasilje, storjeno z zlobnimi dejanji ali stvih, kjer je bila v zakonu zagrožena kazen manjša opustitvami v posebno nevarnih razmerah °d Pçlih let je=e, je lahko sodiš=e namesto ležke 12. javno nasilje, storjeno z zlobnim poškodova- Jecc izreklo kazen navadne je=e in omejilo njeno njem ali molcnjcm državnega telegrafa irajanjc celo pod šest mesecev. Iz sodnih spisov je 13. javno nasilje, storjeno z »ljudoropstvom« razvidno, da se je le zakonske možnosti sodiš=e ve- (javno nasilje storjeno lako, da se nekoga z zvija=o likokrat posluževalo. Institut izredne omilitve kaz- ali s silo pridobi, z namenom izro=iti ga kaki luji m scje lahko uporabil, kada • je obstajalo ve= olaj- oblasti) ševalnih okoliš=in, zaradi katerih je bilo upali na 14. javno nasilje, storjeno s protipravnim omeje- Poboljšanje hudodelca. Pod šcsl mesecev pa je so- vanjem osebne svobode 9,scc izreklo kazen je=e lahko tudi takrat, kadar se 15. javno nasilje, storjeno tako, da se z nekom jc bilo bali, da bo zaradi daljše kazni prizadeta ob- ravna kot s sužnjem sojenec va družina predvsem v denarnem smislu. 16. javno nasilje, storjeno z ugrabitvijo 26 17. javno nasilje, storjeno z izsiljevanjem 278-334), ki so se delili v tri podskupine: 18. javno nasilje, storjeno z nevarnimi grožnjami a) prekrški in prestopki zoper javni mir in red 19. zloraba uradnega položaja b) prestopki zoper javne naprave in ukrepe, na- 20. ponarejanje javni h kreditnih papirjev menjene splošni varnosti 21. ponarejanje kovanega denarja c) prestopki zoper uradno dolžnost. 22. motenje vere 2. Prekrški in prestopki zoper va most posamez- 23. posilstvo nikov (§§ 335-499), ki so se delili v pet podskupin: 24. spolna zloraba mladoletnih oseb, ki še niso a) prekrški in prestopki zoper varnost življenja dopolnile štirinajst let (oskrumba) b) prekrški in prestopki zoper zdravje 25. druga ne=istovanja (z živalmi, z osebami iste- c) prestopki zoper telesno varnost ga spola, s sorodniki) =) prekrški in prestopki zoper varnost lastnine 26. umor d) prekrški ¡n prestopki zoper varnost =asti. 27. uboj 3. Prekrški ¡n prestopki zoper javno moralo (§§ 28. odprava telesnega ploda 500-525)i 29. zavrženjc otroka Opisani kazenski zakon je veljal tudi še prvih 30. težka telesna poškodba enajst let v jugoslovanski Sloveniji. Z ukazom vla- 31. dvoboj de z dne 25. februarja 1919 paje bila na celo drža- 32. zažig vo razširjena uporaba IX. in X. poglavja srbskega 33. tatvina kazenskega zakona'. Ukaz je bil objavljen v Služ- 34. poneverba benih novi nah šele 10. aprila 1919, v Uradnem 35. rop listu pa celo šele I. julija istega leta, skupaj z izvr- 36. goljufija šilno naredbo ministra za pravosodje z dne 27. 37. dvojni zakon maja 1919. Deveto poglavje srbskega kazenskega 38. obrekovanje. zakona je obsegalo dolo=ila o hudodelstvih in pre- V drugem delu kazenskega zakona (§§ 233-532) krških zoper domovino, vladarja in ustavo, deseto so bili skupaj obravnavani prekrški in prestopki. poglavje pa dolo=ila o hudodelstvih in prekrških Tudi ta del je imel splošni in posebni del. V sploš- zoper zakon, oblastvo in javni red. V izvršilni na- nem delu (§§ 233-277) so bile dolo=be, ki so veljale redbi je bilo obrazloženo, katera kazniva dejanja iz za vse prekrške in prestopke, v posebnem delu (§§ devetega in desetega poglavja srbskega kazenskega 278-532) pa dolo=be za posamezna kazniva deja- zakonika naj se smatrajo za hudodelstva, katera za nja. Prekrški so bila težja kazniva dejanja od pre- prekrške in prestopke. Kazniva dejanja, za katera stopkov in na prvi stopnji so o njih razsojala zbor- je zakon zagrozil smrtno kazen, robijo ali izgnanjc, na sodiš=a prve stopnje, o prestopkih pa okrajna so se morala obravnavati kot hudodelstva, kazniva sodiš=a. Splošnega pravila, ki bi omogo=al lo=eva- dejanja, za katera je zakon zagrozil kazen zapora nje prekrškov in prestopkov, zakon ni vseboval, nad en mesec, izgubo službe ali denarno kazen nad temve= je za vsako posamezno kaznivo dejanje do- trideset tal • rje v, kot prekrški in kazniva dejanja, za lo=il, ali gre za prekršek ali prestopek. Prekrški in katera je bila zagrožena kazen zapora do enega me- prestopki so bila dejanja in opustitve, za katere je seca ali denarna kazen do tristo dinarjev kot pre- lahko vsakdo vedel, da niso dovoljena, oziroma je stopki. Olajševalne in oteževalne okoliš=ine so se bil storilec glede na osebno stanje in razmere dol- dolo=ale po srbskem kazenskem zakoniku. Name- žan poznati posebna pravila, ki jih je prekršil. Pre- sto kazni robije oziroma zapora sc je dolo=ila ka- krški in prestopki so bili kazniva dejanja tudi kadar zen težke je=e oziroma strogega zapora. Denarne pri storilcu ni obstajal hudoben namen (naklep) in kazni so se dolo=ale v kronah. ni nastala Škoda. Glede poskusa kaznivega dejanja Vlada je 4. aprila 1921 izdala naredbo, s katero in udeležbe pri deliktu so veljala tudi tu ¡sta pravila je bila za deveto in deseto poglavje srbskega kazen- kot pri hudodelstvih. Kazni za prekrške in prestop- skega zakonika razširjena veljavnost splošnega dela ke pa so bile: denarna kazen, odvzem blaga ali tega zakonika na vso državo8. Zakon z dne 21. opreme, izguba pravic in dovoljenj, zapor in izgon aprila 1922, ki je bil razglašen šele 22. januarja ter do leta 1867 tudi tepež. Zapor je trajal najmanj 1924, paje dal IX. ¡n X. poglavju srbskega kazen- štiriindvajset ur in najve= šest mesecev. Sodiš=e je skega zakonika in v tej zvezi tudi splošnim predpi- lahko izreklo ve= kazni skupaj ali paje kazen zapo- som tega zakonika, zakonito podlago. ra poostrilo, podobno kot pri kazni je=e. Obstajal je Poznavanje kazenskega materialnega prava nam zapor prve stopnje, zapor druge stopnje - strogi za- je potrebno, preden pristopamo k valorizaciji sod- por ter hišni zapor. nega gradiva. Najmanjšo selekcijo bomo prav goto- Tudi pri teh kaznivih dejanjih so se pri odmeri vo izvajali pri najtežjih kaznivih dejanjih in ve=jo kazni upoštevale oteževalne in olajševalne okoliš- pri lažjih kaznivih dejanjih. Prav tako je poznava- =ine, kazen seje praviloma dolo=ala v mejah, kijih nje te materije potrebno tudi kasneje, pri strokovni je za vsak prekršek ali prestopek dolo=il zakon, obdelavi kazenskih spisov, saj mora biti navedba tudi tu je obstajal institut izredne omilitve kazni. kaznivega dejanja ena izmed temeljnih postavk po- Kadar je sodiš=e sodilo ve= kaznivih dejanj skupaj, pisa. se je tudi tu odmerila kazen glede na najtežje kaz- nivo dejanje. OPOMBR Prekrški in prestopki so bili razdeljeni v tri glav- ne skupine: i. Državni zakonik i952, št. 117. — 2. Novele k splošne- 1. Prekrški in prestopki zoper javno varnost {§§ mu delu kazenskega zakona: zakon z dne 15.11. i 867, za- ••• z dne 1.4.1872, zakon z dne 20.7.1912, zakon z dne 21.3.1918, zakon z dne 21.3.1918; Novele k posebnemu delu kazenskega zakona: zakon z dne 9.4.1910, zakon z dne 10.12.1914, zakon z dne 17.12.1862, zakon z dne ZUSAMMENFASSUNG 18.12.1906. — 3. Uradni list 1929, Si. 74. — 4. Izraze povzemamo iz Kazenskega zakona o hudodelstvih, pre- Materielles Strafrecht in Slowenien 1825 - 1930 gressi h in prestopkih, ki je izšel v Zbirki avstrijskih zako- Jelka Melik nov v slovenskem jeziku v Ljubljani 1889. leta, kadar so se le—ti ohranili tudi v sodnih spisih. Spremenili srno tiste Die Bestimmungen des materiellen Strafrcchls, das in zastarele izraze, ki danes niso ve= razumljivi in jih je v Slowenien in den Jahren 1852 - 1930 in Kraft war, wur- veliki meri opuš=ala že sodna praksa. — 5. Sergij Vilfan, den vor allem im Strafgesetz über Verbrechen, Übertre- Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961. — 6. Glej tungen und Delikte enthalten. Es ¡st •• uns notwendig, tudi: Kalja Vodo pivec s sodelavci, Postava in hudodel- dieses Recht gut zu kennen, um das Gcrichlschriftgut stvo, Ljubljana 1990. — 7. Kriminalni (kaznitclni) zako- bewerten zu können, und auch später, bei der fachlichen nik za Kralcstvo Srbiju z dne 28.3. I860. — 8. Uradni list St ra faktenbea rbc i lung. 1921, št. 134.

Organizacija arhivske službe v Sloveniji Marija Oblak-Cami

Iz preteklih stoletij se nam je ohranila bogata ar- Narodnega muzeja v Ljubljani in da se mu izro=e hivska dediš=ina. Zbirali so jo muzeji, biblioteke, v hrambo tudi vse zbirke arhivalij in arhivi, ki so društva in posamezniki, od prejšnjega stoletja že prišli (ob osvoboditvi) v last in upravo države. Lah- tudi arhivi1. Arhivska služba na celotnem ozemlju ko pa minister za prosveto na predlog arhivskega Slovenije pa se je za=ela postavljati po letu 1945. sveta dovoli, »da izven ODAS obstoje=i državni ar- 'cdaj je bilo stanje arhivov naslednje: Državni ar- hivi delujejo dalje ali da se ustanove novi«. Uredba n|v v Ljubljani, ustanovljen leta 1926, je bil še ved- je predvidela, da se v Ministrstvu za prosveto za no v Narodnem muzeju. Banovinski arhiv v Mari- obmo=je federalne Slovenije ustanovi arhivski svet boru, ki je deloval od leta 1932, seje od okupatorja kol strokovno svetovalno telo ministrstva in drugih zelo prizadet obnavljal v okviru Pokrajinskega mu- upravnih organov glede ODAS in regi stratum i h ar- zeja. Samostojno so delovali Mestni arhiv v Ljub- hivov, kakor tudi glede arhivov v posesti nedržav- • ik' '" -sofijska arhiva v Ljubljani in Mariboru. nih obi aste v, ustanov, društev, podjetij in zasebni- ij•v Pn Znanstvenem inštitutu pri Predsedstvu kov. V njegovi skrbi je bilo tudi izlo=anje (škartira- bNOS, ustanovljen leta 1944, je tudi po osvobodi- njc) spisov državnih in drugih uradov, cerkvenih in tvi ostal pri njem in je kasneje po ustanovitvi Mu- zasebnih ustanov in ods vaja nje spisov. Arhivski zeja narodne osvoboditve prešel v muzej. Po- svet naj bi sestavljali predstavniki ODAS in drugih membnejše arhivske zbirke so imeli muzeji v No- strokovnih organizacij s podro=ja kulturne dediš=i- vem mestu, Brežicah, Škofji Loki, Kranju, Ptuju, ne, društev, akademije znanosti, univerze, Ministr- >-elju. V Kopru in Piranu, ki sta bila tedaj še zunaj stva za prosveto in lahko še kdo, ki bi z znanjem in jugoslovanskega državnega ozemlja, sta bila arhiva izkušnjami pri delu sveta lahko pomagal. Svet naj v okviru mestnih knjižnic. bi imenoval minister za prosveto za dobo treh let. . Konec oktobra 1945 je Narodna vlada Slovenije Arhivski svet, ki je zanj uredba predvidela daja- •zdala Uredbo o ustanovitvi Osrednjega državnega nje strokovnega mnenja glede najvažnejših nalog, ar,"va in arhivskega sveta1». Po tej uredbi je bil kol so odnos arhiva do ustvarjalcev gradiva, skrb za -"^"ovijen Osrednji državni arhiv Slovenije arhivske fonde nedržavnih ob I aste v, podjetij, pri- tU DA S) za vse ozcm|jc fC(icra|nc Slovenije kol sa- vatnih oseb, izlo=anje gradiva in ustanavljanje ar- mostojna državna ustanova pod neposrednim nad- hivov, ni bil po tej uredbi nikoli ustanovljen. Dobi- zorom Ministrstva za prosveto, ki gaje to ministr- li smo ga šele leta 1950 po splošnem zakonu o ar- ovo tudi financiralo iz posebne prora=unske po- hivih. stavke. Uredba je dolo=ila, da ODAS »zbira in hra- Z uredbo predvidena organizacija je bila le delno vsc Zßodovins izpeljana. Zvezna in na njej temelje=a republiška nil , kc ali kulturno pomembne arhiv- 2 c Pfcdmctc, zlasti take, ki se ti=ejo slovenskega zakonodaja o spomeniškem varstvu je v prvih narodnostnega ozemlja in slovenskega naroda«, povojnih letih vklju=ila tudi arhive, kar je negativ- a v razvidu in pod svojim nadzorstvom vse dru- no vplivalo na njihovo zaš=ito. Pokazalo seje, da je se arhive in zbirke arhiva!ij v Sloveniji, sprejema treba varstvo arhivov uredili posebej. >z Marca 1948 je izšla uredita zvezne vlade o za=as- a redno poslovanje že izlo=ene ali pogrcšljivc 1 godovi nsko in znanstveno pomembne arhiva lije nem zavarovanju arhivov- . Ta se organizacije ar- or/aynih oblaste v in ustanov v obmo=ju Sloveni- hivske službe neposredno ni dotaknila. Zanimivo je«- Dolo=eno je bilo, da preide v ODAS arhiv iz pa je, da sla nanjo reagirala ODAS in Zavod za 28 spomeniško varstvo. Uredba je zadolžila prosvetne verza, muzeji) so imele lahko svoje zbirke, s tem, odseke okrajnih, mestnih in rajonskih ljudskih od- da so bile dolžne popise arhivskega gradiva dosta- borov, da morajo za svoja obmo=ja zbrati podatke vljati državnemu arhivu in ga seznanjati s spre- o arhivih ¡n jih dostaviti državnim arhivom; v Slo- membami. Državni arhiv je imel pravico in dolž- veniji državnemu arhivu v Ljubljani. Arhiv je na nost nadzirati arhivski (»zgodovinsko-arhivski«) podlagi dobljenih podatkov Izvršnemu svetu dosta- material ne glede na to, v =igavih rokah je bil in vil elaborat o stanju arhivov4. Zavod za varstvo predpisovati obvezne ukrepe za njihovo zaš=ito. kulturnih spomenikov LRS pa je takoj po tej zvez- Zakon je dolo=il, da se pri Zveznem ministrstvu ni uredbi »sprejel v svoj delokrog referat o zaš=iti za znanost in kulturo ustanovi Glavni arhivski arhivov«, ki naj bi v sporazumu z ODAS izdajal svet, pri republiških ministrstvih za znanost in kul- za=asna navodila o ravnanju z arhivi, dokler ne bo turo pa republiški arhivski sveti kot »svetovalna izdan zakon o arhivih in registraturah5. strokovna telesa«. Glavni arhivski svet je ustanovi- Februarja 1950 je zvezna skupš=ina sprejela la zvezna vlada, republiške pa vlade republik. Splošni zakon o državnih arhivih6. Po tem zakonu Zakon je dolo=al, da bodo republike sprejele svo- so bili poleg državnega arhiva FLRJ v Beogradu je zakone o državnih arhivih, dotlej pa naj bi sploš- ustanovljeni še državni arhivi po republikah. Poleg ni zakon veljal na celotnem ozemlju FLRJ. državnih arhivov je zakon predvidel še mestne ar- Svojega zakona v Sloveniji nismo dobili, pa= pa hive, ki jih ob odobritvi republiške vlade lahko je vlada na podlagi zveznega zakona že poleti 1950 ustanove ljudski odbori v velikih ali zgodovinsko postavila Arhivski svet LR Slovenije7 pri Ministr- pomembnih mestih. Zvezni državni arhiv nadzira stvu za znanost in kulturo. Z odlo=bo, ki mu ni na- in mu daje navodila za delo Ministrstvo za znanost tan=neje opredelila nalog, je imenovala njegovih 8 in kulturo FLRJ, republiške arhive pa nadzirajo re- =lanov: za predsednika un i v.prof. a k ad. Milka publiški ministri za kulturo. Zakon je dovoljeval, Kosa, za podpredsednika višjega pravnega referen- da vlada ustanavlja specialne arhive pri posamez- ta pri komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljudske nih državnih in družbenih organizacijah. Tudi oblasti Frmina Frfolja, za tajnika na=elnika oddel- znanstvene in kulturne institucije (akademija, uni- ka za znanost pri Ministrstvu za znanost in kulturo LRS Jožeta K osa rja, za =lane: univ.prof.dr. Frana Zwittra, ravnatelja ODAS Jožeta Ma=ka, znanstve- nega sodelavca Ekonomske fakultete dr. Pavleta ? novi dobi lattne driav noeti se aera elover.ckt r-nrod t« in- Blaznika, ravnatelja Muzeja narodne osvoboditve tenzivneje zavedo*. 1 DVOJ« leetne bitnosti In coniti p enee gojitve Janeza Kramarja in znanstvenega sodelavca Muze- leetTwje. doraoîranrtva poton) arhlvev In nizejev, Kojtl •• ••••• dopu- ja narodne osvoboditve dr. Franceta Škerla. stiti, da. bi ne* megli tujci upravi=ene o=itati, ¿• ••• norce* 'teer Septembra 1950 je zvezna vlada ustanovila ráete,a ne tari. Pokazati •••••• - ker to storiti cerero ., da tuAi •1•• ••• stoletja nieo ila brez sledov, stoletja •• ••• vzgojila Ir. Glavni arhivski svet**, ki naj kot strokovno posve- tudi •• ioftcio fvoJ deberieo delež pri napredku =loveHve. tovalni organ pri Svetu za znanost in kulturo FLRJ 0 ten pri=ajo arhivi, ki hra-ljo nepobitna plea"» Trl=evanjo o preu=uje teoreti=na, metodološka in organizacijska prizadevanju lr, uspehih •••••.• redu, • *.•• pri=ajo flaler 1J£ ••*1• vprašanja arhivistike in svetu daje o njih mnenja ¡n KOZ ir. del A lju-'eke UT.etr,oetl in kili ture v r.a*ih nize: ih. • teh usta- predloge. Prav tako naj daje mnenje in predloge novah v idi ••, kako •• kljub veer.u ohranja deda'ina ••." Ih o='tov, tu glede vseh strokovnih arhivskih opravil in glede spoznano •••• kulture in nafte ctrenU-nJa kot rezultat tlro=-r!h u=nih na=rtov ¡n programov za vzgojo strokovnih vzrokov, ki, vedno peitro •• prepletaj ••, tnujejo In vrl lf*J o dal Je v arhivskih kadrov. Skrbi naj tudi za izdajo arhivskih bod oie dni. strokovnih publikacij. V Glavni arhivski svet je bil Zato pa arhivi, Kugejl Iti œetnestre galerije Mee ehrasite brei imenovan tudi Jože Ma=ek, ravnatelj ODAS, kot Hvljenja, v njih isarve= nepreetano klije klica novega duhovnega ¿lu predstavnih arhivskega sveta republike Slovenije. Ja. Tako ao ti zavodi mogo=ni >»ejltelji doiiovlntke ljubezni; kajti Od arhivskih svetov so ustanovitelji pri=akovali, resni=no In çerko ljubiti !••.••••.• le to, ksr dobro pcsnaeio ;;l«ee na nje- da bodo nosilci razvoja arhivske službe, ker bodo govo •••••••••,njeroro mo= in njegov •••••, ki rta 1•• v •••••. hleto- glede na sestavo lahko globlje zajeli in preu=ili ri=nam raîvcju.fKarkol 1 ei ad •••• zgodovine, narodopisja in unot- strokovno problematiko, kot bi to lahko storili ad- noetne kulture podflivl Jono na etvilnih orip^inoVah tri=ah v naftlh ministrativni upravni organi. Glavni arhivski svet arhivih In mieej lh, tega r.e pozabloio nikdar lr. ••'oli. TaVo pa Vii t je leta 1951 za=el izdajati arhivski strokovni =aso- £leiar.û baratro snuje=e^a ilïljerja e ••••1•••• ^•-^*•£•1-• o=~l, pis Arhivist. veno ceniti herbe in napore duhovnih strij redan]osti ter •••••• od- # Arhivski svet LR Slovenije je sodeloval v Glav- lo skupš=ini v sprejem. Prizadeval si je za prostore obdelati, ga •••• le tedaj dobro In prav razum ti, =e Je genet lcr¿ ODAS, za ustanavljanje arhivov in se ukvarjal s prou=ava! •••••• naetoj in zgodovinski racvoj in re voice poglobil problemi vra=anja arhivov po mednarodnih pogod- bah. Po na=elih nove zvezne ustave iz leta 1953 naj bi se Glavni arhivski svet preoblikoval v družbeni or- I/ predi vanju dr. .1 IM ip:i Mala na proslavi 25 • Ici ni n; gan. Zato je bila ustanovljena zveza arhivskih de- /f!ocl< ••••••• ilrnilva \ Mariboru 2. novembra 192•. AS. lavcev Jugoslavije, kije povzela funkcije Glavnega (Kchni lomi Josip Mal. il. 5. ovoj 4 arhivskega sveta'-'. Tudi v Sloveniji je naloge Ar- 29 hivskcga sveta prevzelo 27. aprila 1954 ustanovlje- arhivov in vodij arhivskih služb. Sklepi, ki jih je no Arhivsko društvo. Zamišljeno je bilo, da bo to, sprejel svet, so bili za =lane skupnosti obvezni. Te- za razliko od Arhivskega sveta, v tesni povezavi z ko=e naloge je opravljala Uprava SAS, ki je imela arhivskim delom lažje evidentiralo in reševalo te- sedež v republiškem arhivu. SAS je imela svoje gla- ko=e arhivske probleme. V svoja pravila si je zapi- silo Objave 13. salo, da bo skrbelo za napredek arhivistike in ar- Društvo seje po ustanovitvi SAS posvetilo pred- hivske službe, skrbelo za strokovni dvig arhivskih vsem izobraževanju =lanov in popularizacijskim delavcev, usklajevalo arhivsko delo, pospeševalo nalogam. zavest o pomenu arhivov, posredovalo izkušnje, Znkon o spremembah in dopolnitvah Zakona o predlagalo pristojnim organom ukrepe za napredek arhivskem gradivu in o arhivih14, sprejet leta 1973, službe in zaš=ito arhiva lij in zastopalo tudi interese glede same organizacije službe ni prinesel velikih arhivskih delav=evi'). sprmemb. Dolo=il je le, da morajo ob=inske skup- Društvo je le naloge v okviru svojih možnosti š=ine ob ustanovitvi arhiva pridobiti soglasje te- opravljalo ve= kot desetletje. V tem =asu so se for- meljne kulturne skupnosti. mirali oziroma osamosvojili arhivi v Mariboru Arhiv Slovenije naj bi kot zadeve posebnega 0952), Celju (1956), Kopru (1956), Ljubljani družbenega pomena poleg teh, ki so bile navedene 0950), piranu (1955) in Ptuju (1955). Le v Novi že v zakonu ¡z leta 1966, vodil še republiško evi- y o ri e i še niso imeli samostojnega arhiva. Leta denco arhivskega gradiva in evidentiral arhivsko 1J66 ustanovljeni oddelek pri ob=ini Nova Gorica gradivo, ki je v tujini in zadeva SR Slovenijo in Je postal samostojen leta 1972. Slovence in skrbel za strokovni napredek arhivske Novembra 1964 je zvezna skupš=ina sprejela službe. Dolo=eno je bilo, da mu arhivi s samo- Splošni zakon o arhivskem gradivu", februarja upravnim sporazumom lahko dolo=ijo še druge 1 J66 pa slovenska skupš=ina slovenski Zakon o strokovne zadeve, kijih opravlja v skupnem intere- orlijvskcm gradivu in o arhivih12. Organizacija su. službe, ki jo ta zakon predvideva za vse obmo=je Dolo=ilo o združevanju arhivov v skupnost je Slovenije, je naslednja: ob=inske skupš=ine ustano- ostalo. Toda z zakonom o organizaciji republiške ve arhive za svoje obmo=je, lahko ve= ob=in skupaj uprave leta 1974'5 je Arhiv Slovenije postal repu- en arhiv. Ob=inska skupš=ina lahko pooblasti arhiv bliška upravna organizacija. Njegovo =lanstvo in v "[ligi ob=ini, da opravlja varstvo na njenem ob- sodelovanje v SAS je postalo s tem formalno vpraš- mo=ju. Dokler tega ne stori, opravlja to službo na ljivo. Leta 1976 sprejeti Zakon o združenem delu njihovem obmo=ju Arhiv Slovenije. Arhiv Sloven i- pa ni dajal ve= osnove za take skupnosti. Svet SAS Jc' katerega ustanovitelj je Skupš=ina SR Slovenije, seje na željo arhivov še sestajal, a ti sestanki direk- varuje arhivsko in registrali! rti o gradivo, ki ima torjev so imeli bolj vlogo medsebojnega informira- P°nicn za republiko, vodi razvid nad stiki sloven- nja. Leta 1982 je bila skupnost tudi formalno uki- skih arhivov s tujino in daje mnenje, ali so izpol- njena 16 njeni vsi pogoji za ustanovitev novega arhiva. Za- S tem, daje Arhiv Slovenije leta 1974 postal re- K° ni tosi dela arhiva nadzoruje pristojni upravni or- publiška upravna organizacija, se je za=ela d voti r- gan ob=ine, kjer je arhiv, zakonitost dela Arhiva nost v organizaciji arhivske službe v republiki. Ob- Slovenije pa republiški sekretariat za prosvelo in =ine statusa regionalnih arhivov niso spreminjale, pulluro. Zakon dolo=i organe in organizacije, ki ostali so zavodi na podro=ju kulture, =eprav je an ko samostojno varujejo gradivo, nastalo iz upravni zakon tudi zanje predvideval možnost or- astnega delovanja (upravni organi za narodno ganiziranja v upravi. Tako je bilo brez u=inka tudi op ram bo, upravni organi za notranje zadeve 1er dolo=ilo o mati=ni službi, ki naj bi jo po Zakonu o centralni komite Zveze komunistov Slovenije), organizaciji uprave opravljal republiški arhiv. zvzamc iz splošne službe varstva zavode, ki pre- Tako dvojnost je prevzel tudi Zakon o naravni iß 17 ,^••••°. zgodovino delavskega gibanja ter dolo=a, kulturni dediš=ini iz leta 1981, ki je tudi glede or-

Nekateri specialni problemi arhivskega gradiva Univerze v Ljubljani • H « Bcnedeti=

. Arhivsko-muzcjska služba Univerze v Ljubljani nomsko), tehniško visoko šolo s šestimi fakultetami Je bila ustanovljena na pobudo univerzitetnega (arhitekturno, elektrotehniško, gradbeno, kemij- profesorja in bivšega rektorja dr. Frana Zwitlra je- sko, rudarsko-mctalurško in strojno) ter oddelkom seni 1968 v zvezi s pripravami na praznovanje za splošne predmete in v medicinsko visoko šolo z ->0-lctnicc neprekinjenega delovanja slovenske dvema fakultetama (medicinsko in stomatološko). univerze v Ljubljani. Tedaj je bilo potrebno v zelo Agronomska in gozdarska fakulteta je bila urejena kratkem =asu zbrali zgodovinsko dokumentarno kot samostojna fakulteta. Teološka fakulteta je 30. gradivo - listine, fotografije in drugo gradivo. Že ob junija 1952 zgubila pravico javnosti in je poslala svojem nastanku se je arhivsko-muzcjska služba interna ustanova katoliške verske skupnosti. univerze (AMSU) znašla pred mnogimi problemi, Namesto enega smo v tem =asu imeli tri rektorje. ni cd katerimi sta bila zlasti prostorski in kadrovski, Vsaka enota je potegnila iz centralno urejenega bele leta 1990 je služba dobila primerne prostore. oziroma vodenega arhivskega gradiva svojo doku- Danes delajo na podro=ju AMSU tri osebe, vodja mentacijo. Ob tem je bila napravljena dvojna Ško- službe in arbivist, oba zgodovinarja ter dokumen- da; razbitje provenience gradiva in ob lo=evanju tarni tehnik. tudi poškodovanje ali celo uni=enje dela gradiva Arhiv Republike Slovenije je 28.6.1985 sklenil zlasti s samovoljnim izlo=anjem, pogosto tudi zara- sporazum z. univerzo, na osnovi katerega prepuš=a di prostorske stiske. Vse le in še nadaljnje spre- zc obstoje=e in nastajajo=e arhivsko gradivo arhiv- membe so povzro=ale, da so posamezne fakultete sko-miizcjski službi univerze. Ob rušenju starih glede hranjenja in urejanja gradiva vse bolj hodile Poslopij, selitvah ali ob smrti nekdanjih profesorjev vsaka svojo pot. jI uslužbencev univerze je AMSU marsikje zadnji Z zakonom ¡z leta 1954 je bila zopet obnovljena 'P ••5''• Pomembne dokumente, ki bi jih sicer vr- univerza kot celota. Medicinska visoka šola se je B" na odpad. Tudi pri še žive=ih je AMSU iskala in združila v eno fakulteto z dvema oddelkoma. Fa- o obi la dragoceno fotografsko gradivo, knjige in kulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterino je ür"gc predmeta iz univerzitetne preteklosti. postala ena fakulteta s tremi oddelki. Tehniška 1 oleg tega opravlja AMSU tudi krajša ali daljša visoka šola je poslala tehniška fakulteta s sedmimi raziskovalna dela na podro=ju preu=evanja Sloven- oddelki. Prirodoslovno-malemati=na fakulteta in filozofska fakulteta sta se združili v p ri rodoslov no- ci.0 ^,.sok.ošo,skt-* preteklosti'in jih tudi posreduje s •anki ali v knjižni obliki javnosti doma in tudi v mai • matic no-fi lozo fs ko fakulteto z dvema oddel- tujino. koma, pravna in ekonomska fakulteta pa sta se AMSU se mora pri svojem delu spopadali še s združili v pravno-ckonomsko fakulteto z dvema specialnimi problemi. Eden lakih je pogosto spre- oddelkoma. mi'"Janje univerzitetne zakonodaje, ki povzro=a Že leta 1957 se je za=elo z zakonom novo drob- Ponavljajo=e se razdru zeva nje pa zopet no združe- ljenje fakultet. Prirodoslovno-matemali=no-filo- nje fakultet. Za obdobje od 1919. do 1944. leta je zofska fakulteta je bila zopet, a druga=e kot prej, o"a univerzitetna zakonodaja dokaj stabilna in se razdeljena v naravoslovno in filozofsko fakulteto, pravno-ekonomska fakulteta v pravno in ekonom- rganiz.acijska zasnova univerze ni bistveno spre- sko fakulteto, tehniška fakulteta paje bila razdelje- minjala. Druga=e pa je bilo to po letu 1945; vzpo- uino s stalno se spreminjajo=o politi=no zakono- na v tri fakultete (fakulteta za arhitekturo, gradbe- jijo se je spreminjala tudi zakonodaja na podro=ju ništvo in geodezijo, fakulteta za elektrotehniko in sokega šolstva. Tako se je na primer prvotno strojništvo ter fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo). eno na univerza v letu 1950 do 1954 razbila v tri Splošni zakon o fakultetah in univerzah iz leta "ul- v univerzo s štirimi fakultetami (prirodo- 1960 paje povsem spremenil strukturo univerze in slo vno-malemati=no, filozofsko, pravno in eko- 'XI njen položaj ter sistem visokošolskega študija; s osebnih izkazih, ker v za=etku ni dolo=ene rubrike svojimi predpisi je vplival na še ve=je razbitje uni- za fotografijo. Zlasti v prvih letih, 1919-1925, so verze in na razkrajanje skupnih kriterijev. pri mnogih študentih opazne pripombe v osebnih V Univerzo v Ljubljani je danes vklju=enih 13 izkazih, daje opravil že dolo=eno število semestrov fakultet, 3 akademije in 6 višjih šol. Decentraliza- na drugi univerzi in je na ljubljanski univerzi študi- cija univerzitetnih institucij je velika. Ni ve= enot- je le nadaljeval in zaklju=il; najve= so prišli študen- ne centralne evidence študentov, znanstveno-peda- tje z univerz z Dunaja, ¡z Gradea, iz Prage, tudi iz goškega kadra ter drugega osebja, danes je razdrob- Zagreba; nemalo študentov je prišlo iz Rusije. ljena po fakultetah in jo vodijo posamezne visoko- Izrednega pomena za zgodovino univerze v šolske delovne organizacije vsaka zase, neenotno in Ljubljani so spisi vseu=iliške komisije, pomembni ponekod tudi površno. tudi nasploh za kulturno zgodovino slovenskega Dragoceno dokumentarno gradivo, ki ga hrani naroda. Vseu=iliška komisija je bila ustanovljena • M SU in ki nam omogo=a raznovrstni eviden=ni na pobudo pror.dr.Mihajla Rostoharja novembra pregled študentov v preteklosti, je centralna uni- 1918 pri slovenski Narodni vladi v Ljubljani. Njen verzitetna matrika, ki nam služi tudi kot osnova za predsednik je bil jurist dr. Dani lo Majaron, tajnik izdajanje razli=nih potrdil; v njej je zabeležen vsak pa mladi slavist prof.dr.Fran Ramovš, habilitiran študent, ki se je vpisal na ljubljansko univerzo. Te na univerzi v Gradcu, ki ga je Jagi= predlagal za iz- matrike so ohranjene od ustanovitve univerze leta rednega profesorja v ta Benedei i= -pädagogischen und anderen Personals, sondern werden alle diesbezügliche Angaben an verschiedenen Fakultä- Uer Arehivmuscumsdícnst der Università" t in Ljublja- ten zerstreut. na wurde im Herbst 1968 im Zusammenhang mil den Als kostbares dokumentarisches Schriftgut, das vom Vorbereitungen zum Feiern der 50. Ja lires Icier konti- Archivmuseumsdienst der Universität aufbewahrt wird, nuierlicher Tätigkeit slowenischer Universität in Ljublja- sind insbesondere zentralIc Universitätsmatrikcln anzu- na gegründet. Schon am Anfang selbst stieß der Archiv- sehen, die ••• den Zeitabschnitt von 1919 bis Februar "Uiscumsdicnsl der Universität an viele Probleme, insbe- 1961, als sie leider aufgehoben worden sind, aufbewahrt sondere betreffs des Raums und Kaders. Außerdem muß- werden. Von Bedeutung sind auch die persönlichen Stu- te sich dieser Dienst bei seiner Arbeit auch mit vielen dentenausweise, die für jedes einzelnes Semester ausge- ¡pezicllen Problemen befassen, unter anderem mit dem füllt und ab dem Studiumsjahr 1934/35 im ersten Seme- auhgen Verändern der Univcrsitätsgcsctzgcbung, insbe- ster mit Studentenphotos ausgestattet wurden. Für die sondere nach dem Jahre 1445, das zum Grund der sich Geschichte der Universität in Ljubljana sind von beson- vicücrholcndcn Fakultätenvczwcigimg und -Vereinigung derer Bedeutung die Akten der Universitätskommission: urde. Fs wurden auch verschiedene Schäden am unter ihre Verpflichtungen gehörten insbesondere die ucriivgut gemacht: es kam zu Beschädigungen, eigenwil- Univcrsitälvorbcrcitung und die Sorge für den ersten "ßcn Aussonderungen, häufig wegen des Mangels am l'rofcssorcnkadcr.

!« Preteklosti Škofje Loke ¡n Loškega gospostva France Štuki

UPRAVNE ZADEVE IN RAZVOJ mško govore=ih, kar omenja še Valvasor pri obisku bitenjskega kr=marja. V dolinah je bilo ve= slovan- skega življa, tudi Korošcev. Z nemško govore=imi nasclniki si je škof pomagal pozneje še v Dav=i, So- rici in podratitovških vaseh. Naselitveni otok v So- rici, ki je izhajal iz Innichcna, se je ohranil še v to stoletje. Sedež gospostva je bil v Loki na gradu. V obrambo mesta in gradu so zgradili še zgornji stolp na Kranclju in stari grad pod Lubnikom. Ves «A-itnin dobah razli=na. ta trikotni sistem utrdb je deloval kot obramba Uzemlje je bilo naseljeno od n col ila dalje. Pogo- Loke. •' so rimski oslan ki. Iz, let pred 430 so ostanki li- Upravno je škof postavil za svojega namestnika josa_pn N0V j Osel ici (sedla K ladje, Vrala, Vrhul- oskrbnika, ki se je v stoletjih razli=no imenoval, Šk •- iV° ccsarsko darovnico je dobilo freisinško glavar, oskrbnik, hauptman, itd. Teren so razdelili folijsko gospostvo leta 973. Do srede 13. stoletja na posamezne urade, amtc, imenovane, tudi Župa- •o teritorialno ozemlje sklenili s pridobitvijo Okro- nije za vaškimi župani. Glavarju je pomagal pri • ega na levem bregu Save ter Pungerla in Goste=, gospodarskih zadevah kaš=ar, ki je moral znati slo- žekv gl polovici ' 3. stoletja je škof pridobil dc- vensko. Pozneje je bil glavarju v pomo= proti pisar. :..°. sodstvo in rudniški regal. Krvave rihlc zc- Že od 17. stoletja dalje se je vpliv države kazal tudi 'pigospod ni obdržal. Pridvorno gospodarstvo v gospostvu. Za =asa Te rez ¡jan ski h reform je bilo ¡i h k • kmalu 0(ldali v ""Je• ter opustili ¡n uved- gospostvo vklju=eno v gorenjsko k rešijo, vmesno stvn •. sls.tcm- Do srede 14. stoletja je bilo pose- instanco med deželo in gospostvom. Za vojaške za- ían,lrib Koon .'.oni7ir"-'ranoano na Sorskem polju na proge, v deve je tek rat država uvedla v mejah gospostva prvi "nbovitihpovitih predelihnnv4„i;u na„ eclke.n... Ozemlje,^-„...1:. kii.: se„„ je;„ po-„ kanton, gospostvo paje postalo delegirano. Po pro- 'sím '|n?lkal° 5kofiL so bili fužinarski kraji, pred- padu gospostva v Napoleonovih vojnah leta 1803 0/r. ,.clczn|ki, pa tudi kraji v Poljanski dolini. je prišlo po francoskem mcdvladju leta 1814 do roke n fužmarJcv Je prehajalo v deželnoknežje razdelitve terena na glavne ob=ine in pod ob=i ne. V stolci-Pa do ,cga "' Pr'šb je škof sprožil po 15. 60. letih prejšnjega stoletja je bila Loka še nekaj hoH Se rovtarsl<0 kolonizacijo predvsem v z.a- =asa ga I varstvo, potem pa ji je to vlogo prevzel dom• de,u P°scstva ¡n v Dav=i. Nasclniki so bili Kranj do leta 1927, ko so ustanovili sresko izposta- ichn "' in To,minci. Poreklo prvih podložnikov vo in leta 1936 sresko na=elstvo. Po vojni je bil 0 razl'=no. Na .Sorskem polju je bilo precej ne- okraj le do leta 1948. Od leta 1961 pa je ob=ina 34 *. 1 po ob=inski zakonodaji sredi 19. stoletja, vendar srednjeveške avtonomije mesto ni ve= doseglo. ^nicfrrimft^iixftcr òce Sistem, ki seje izmikal škofu tudi kot urbano na- selje, so bili Železniki. Sem je škof sredi 14. stoletja hîylm*? •• fierran w ^ pripeljal Furlane kot strokovnjake za železarstvo. Na gospostvo je fužinarje vezala sodna podrejenost in denarne obveze ob nastopu škofov ter vojna ob- 11 • ,> veza. Žcleznikarji so imeli že v 15. stoletju lastne- (palpar .írbetfar KirbAu •••** *'~ - ga sodnika. Leta 1588 je Škof deželnemu knezu do- kon=no priznal rudarski regal, obdržal pa jurisdik- cijo nad prebivalstvom. Žcleznikarji so trenja med škofom in deželnim knezom spretno izrabljali in do konca fevdalizma leta 1848 ohranili dolo=eno *3uri trn tfcUd) •* avtonomijo s svojimi župani ali sodniki, ali kakor so jih razli=no imenovali, in celo svojo zemljiško knjigo za zcmljiš=ni del oziroma h i Še in posebej za :* ' ^ ' • n G* ÎH)aïmgAll-^kttir l»ï"ik-»»-/ delniški družbi na zgornjem in spodnjem Plavžu. Od kdaj uživajo tržne pravice pa z letnico ni utrje- no. .f .^iSpär^otrichaj; Axn vir-*«« CERKVENE ZADEVE J 4 -^lancn-mt ter «aeñ Aleut v> Staro loška prafara sv. Jurija je bila po stari raz- delitvi iz =asa Karla Velikega v sklopu oglejskega patriarhata, ki je versko oskrboval ozemlje od Dra- ^••••••« ar »««« tovu ipr >• i-•« ve na severu. Pozneje je bila župnija skupaj z osta- limi župnijami, ki so bile nastale iz njenega oze- mlja, vklju=ena v oglejski gorenjski arhidiakonat. • Po mnenju poznavalcev cerkvene ureditve naj bi starološka župnija nastala kmalu po letu 973. Leta Uiti» r lon=arskega eelia i/ leu 1537. druga M ran. • jer se 1074 sta se sporazumela freisinški škof in oglejski omenjala ludi meš=ana Jernej Junavt-r. ki je omenjen na kamniti patriarh o cerkvenih zadevah na loškem ozemlju. ploš=i na /••••• župne cerkve in Jernej - mogo=e slikar Jernej V tej listini se omenja cerkveno središ=e v Stari ir Loke. V.M. -S K L Loki. Na starost cerkvene ureditve na tem širšem prostoru kažeta še dve prafari: Sora, kjer se omenja spet v mejah starega gospostva, vklju=no z Žirovci, župnija leta 1295, in Smartin pri Kranju, kjer se ki so se v posameznih obdobjih selili med Logat- župnija omenja leta 1163. To so le prve omembe. cem, Idrijo in Loko. Verjetno je bila neka cerkvena razdelitev že pred Škof drugega plemstva na svojem ozemlju ni tr- ustanovitvijo freisinškega gospostva, saj so deli gos- pel, razen v svoji službi. Nekako do protestantizma postva spadali Še pod ozemlje pražupnijc Sora (des- je službe zaupal doma=emu, kranjskemu plemstvu. ni breg reke Sorc) in pod Šmartno (del vasi na Sor- Po reformaciji je ve=ino uradnikov dobival z Ba- skem polju). Škofu do konca gospostva ni uspelo, varskega. Od 16. stoletja dalje sta se razvijali dve da • ozemlje cerkveno upravno zaokrožil. imenji, staro loška graš=ina in puštalska. Obe nista Župnija Stara Loka je bila prafara ve=ini župnij predstavljali ve=jih tujkov, Svctoduška graš=ina pa v gospostvu, sedanji ob=ini ali dekaniji. Izjeme so je primer rezidence škofovega bavarskega usluž- bile le v predelu Žirov in Osclicc. Ta tradicija je benca in ni motila škofove posesti. Vsa tri i m en ja bila simboli=no izpri=ana še ob koncu prejšnjega so imela posest tudi zunaj loškega ozemlja. Posebej stoletja. Selški, poljanski in žirovski župnik so se je v okviru gospostva razvijalo mesto s svojo simboli=no prinašali miznino na Faro še za =asa srednjeveško avtonomijo, ki je dokon=no ugasnila z kaplanovanja Fran=iška Pokorna na Fari med leti ob=inskim policajem leta 1941. Trg se omenja leta 1891 - 1994. Pokom je bil poznejši župnik v lics- 1248, mesto pa 1274. Obzidje je bilo dokon=no leta nici in škofijski arhivar v Ljubljani. Prispevek je 1397 s petoro vrati. Prvotno je mestne sodnike po- prifarski župnik pobiral v ponedeljek po obletnici stavljal glavar, pozneje so bili voljeni. Ob sodniku posvetitve cerkve, to je po rožnovenški nedelji v se razvije notranji in zunanji svet, deluje še gmajna. za=etku oktobra. Zadnji= sta to navado zapisala Izvršne posle opravlja mestni pisar. Instanca je bila župnik Kalin v 18. stoletju in dekan lioži= okrog sredi 15. stoletja mestni sodnik, ki je deloval tudi leta 1824. Navada je ugasnila okrog leta 1900. za podeželje v tistem =asu - oskrbnik in nazadnje Starološka prafara je bila, podobno kot druge ta- škof. Pozneje je glavar v mestu izgubljal veljavo, kratne fare, velika sinekura. Gospodarsko je bila pridobival pa jo je deželni knez, vendar je mesto ena najboljših na Kranjskem tudi po odpravi fev- obdržalo avtonomijo do Jožefa II. Loka takrat ni dalizma in natu me rente. Mnogi srednjeveški žup- bila sposobna organizirati magistrata. Mesto so niki sploh niso bivali na sedežu in so imeli dovolje- vklju=ili v zemljiško gospostvo kot municipalno nje za ve=letno odsotnost. Nekateri so se uveljavili mesto. Gospostvo je moralo urediti zemljiško v cerkveni hierarhiji v Frcisingu, v Ljubljani in knjigo tudi za mesto. Deli avtonomije so zaživeli še drugod ter v drugih posvetnih službah. Pastoralno 35 so se razmere izboljšale šele v proli reformaciji. . Zaradi pastorale in oddaljenosti so se iz župnije izlo=ili vikariat v Selei h leta 1296 (župnija 1454), Poljanah leta 1296 (župnija 1417) in Žirch (župnija v H. stoletju). Ostale župnije so se izlo=evale pred- vsem iz pražupnijc in omenjenih treh. Jožcfinskih Veliki oredpuslni ples reform na tem mestu ne bi omenjali. Loka je dobi- o>mrt vsem ; k orrmam. la vikariat šele leta 1532, župnijo pa leta 1804. So- »u delovanje med Faro in Mestom je bilo dobro, ven- <§e •• bolear p& še ne gremo dar dogovorjeno in zapisniško utrjeno, kar kažejo zupnikovi diariji še v 18. stoletju.

Leta 1751 so odpravili oglejski patriarha! in lo- ttíj*L> •& ¿ítKat'tif tk. puí*(ut tío U *9*í*¿**A*-

ško ozemlje je pripadlo goriški nadškofi j i v gorenj- t¿ oetruli*h)í l**tt ljubljanski škofiji. Med leti 1785 in 1788 so po ide- jah Jožefa II. preuredili škofijske meje in uvedli de- Mt 1•. J'«««~Y«. IjtO r ¡nnt^U. fistia. kanate. To so cerkven ou pravne enote med župnijo In arhidiakonalom. Do leta 1822 • ukinili manjše 4• ••44•£* ¿• Utk**. ••*•*••**}•. dekanate kol Šmartin. Poljane, Železnike, itd. in ustanovili starološki dekanat, ki seje skoraj pokri- val z mejami loškega, takrat že državnega gospo- Wir. «¿ /•&**•»|« tlt&kniit tví toa slva. Zanimivo je, da je pri nadaljnjih politi=nih ««»»»»¿L in»in»» f—U»\lu%** r* *•**• / . •!•: • razdelitvah prevladala težnja iz cerkvene razdeli- • V. ,-•!. iS/ f/í/.- le, saj je loško gospostvo izgubilo Stražiš=c, predel •••• in Goste=. Tako so se po letu 1848 pokrivale m&=&**tf> r:l "•-W. fcft. t+•* f7*¿ meje dekanata, loškega okraja (nekaj =asa), sodnega *¿U. hr*Ámw"*" -if*4}***}** pntja, sreske izpostave po letu 1927, na=elstva po *f¿jC*«-& ¿tff*¿¿*¿- •••* t%Att •ctu 1936. Zanimivo pa je, da je medvojni okraj in Ut IA-<¿K* uU Mtfj+bnr. ž okraj do leta 1948 nekaj =asa še pokrival podro=je -£•••£• Medvod. Po zadnji vojni je naslov dekanata prešel na Skofjo Loko, kar je vzburilo nekaj hude krvi 5 med Pri farci. V današnjih razmerah pa dekan ni vce vezan na dolo=eno župnijo v dekaniji. Kako so se izlo=evale posamezne fare, si lahko

Pogledamo v Semai i/.mu Cerkev na Slovenskem 1 Z,1, k' Jc C(kn najboljših pregledov teh razmer. V¡ ih i lo ii:i \ olik i ••.•! pustni ples v S kolji Loki lein 1 )I0. Ne glede na župno razdelitev, ki jc bila v prvih /•1.-••1. poletjih redka, so na tem ozemlju nastajale cerkve na Suhi, v Relc=ah, Prašah in v Vcštru. Leta 1501 /c zgodaj. Razporeditev podružnic in njihova sta- jc v urbarju navedenih 65 kme=kih mlinov. Po pri- rost, nekatere celo iz romanike, bi bolj odgovarjala imkih podložni kov lahko sklepamo o njihovi de- Politi=ni razdelitvi gospostva na urade -amte. Cer- javnosti. kvene stavbe so v teh primerih odigrale dvojno v lo- Ena najstarejših obrti, ki je živela na tem oze- so» versko, pa tudi upravno. Na to kažejo lope ob mlju skoraj 800 let in jc zatoni la ob za=etku tega ccrkvah, ki niso romarske. Te so služile za upravne stoletja, je bilo tkalstvo. Lan omenjajo že v urbarju namene, zbore podložni kov ob pojezdah po gospo- leta 1291. Leta 1451 so dobili mestni obrtniki od slviJ m za sestanke sosesk. škofa posebne svoboš=ine in so dosegli prepoved tr- v gospodarskem pogledu so bile velike razlike govanja na podeželju. To letnico smemo smatrati "jed pražupnijo na l'ari, starejši m i župnijami v za prvi cehovski privilegij. O loških cehih vemo °Dch dolinah, poznejšimi župnijami iz 17. stoletja precej, obdelovala sta jih dr. Rudolf Andrcjka in njozcfinskimi. Izstopala je predvsem prafara. Os- dr. Pavle Blaznik. Materialne ostalinc si lahko "°va sta ji bila škofov deputat in bogata zemljiška ogledamo v muzeju, nekatere listine pa pri nas, v tosest, ki si jo je cerkev pridobila in jo izgubila v arhivu. •ioicij,], Do Jožefa II. so delovali beneficiji v ze- Leta 1457 jc škof potrdil krojaški ceh, leta 1459 liš=nem donosu ali v denarni renti. Jožef II. jc krznarskega, usnjarskega in =evljarskega, leta 1475 mnoge ustanove reduciral, vendar so se v 19. stolc- že drugi= kovaškega. Lon=arski ceh so ustanovili J" se nabrale in zaživele; predvsem velja to za de- leta 151 I. Pozneje so še potrdili pekovskega, me- •° •••,•> Schwar/ov beneficij jc deloval od leta sarskega in barvarskega. Obrtniki redkejših dejav- "J»öO do 1513. Razpad takšnega sistema sc jc za=el nosti so bili v ljubljanskih cehih. Kot zanimivost P° letu 1848 in se dokon=no podrl leta 1918. naj povem, da se =evljarski ceh še enkrat letno se- staja in se =lani vpišejo v urbar iz konca 18. stole- °D CPHOV DO INDUSTRIJI", tja. Posebno pomembnost so si pridobili loški lon- prva obrt, o kateri vemo nekaj ve=, jc bila veza- =arji, ki so kar okrog 200 let dobavljali talilne vr=e i„ ••?.Pohrano. Že v darovnici lela 973 sc omciija- idrijskemu rudniku. Taje še sredi 17. stoletja po- Jy miini. V urbarju iz leta 1291 se imenujejo mlini treboval 50000-60000 vr=e v na leto. Loški izdelki 36

inje dosegala izvozne u=inke le v 18. stoletju. Med Parquetten - Fabrik leti 1712 - 1722 je bil na Kranjskem povpre=ni let- dei ni izvoz 10 tovorov sit v Trst v vrednosti okoli 4500 gld, Tudi pri tej trgovini sta delovala Jože Jenko pl. Jcnkcnshcim in Matevž Demšar iz Žcti- su nc, poznejši graš=ak v Stari Loki. Ta obrt je zaje- Bischoflack in KLrain, mala le Pcvno, Bitnje in Stražiš=e, kjer se je sitar- KiKlotfcbalnistatioii Lack. stvo na industrijski na=in ohranila do zadnje vojne. Na tkalsko produkcijo, ki je bila razširjena po ce- Fourni e rte Parque lien. lotnem gospostvu, pa Še kažejo priimki in doma=a 1• toli 14 J4iif*fv IIIKI •11€>!*••• imena Weber, Tkale, Tkal=i=, Thkavš=, Hkavš=, AV. .(. AV. 4. Kal=i=, Kav=i=, itd. Zunaj cehovske tradicije je ostalo glavnikarstvo, kije dajalo zaslužek predvsem predmestnim bajtar- jem in Puštalccm. Lo

POKROVITELJ LESNA INDUSTRIJA ¡JELOVICA* ŠKOFJA LOKA j "Gledališ=e enega - Stane Sever' Gwitnvaiijc v Škofjl Loki F. M. Dostojevski

(funi»sli=nu povi Prevodni:Krotko »Ir. .lošiji Vidmar dekle V fantasti=ni prizor spreminju slovenski igmlee Stime Sever i PREDSTAVI-:: Predstave so petek 4. decentra 1970 oli 10•0 - prenderli mlmfi 5. decembra WO »li 19.30 - repriza v GALERIJI nedelj» fi. teinnra WO ob 1•. url - •••••• | N • LOŠ • • M G KADU

i Ijnlen» fritta

Va hi lo ii;i eno /.ni nj i I) prvdsNu Slimcni Su verja. /•1.-••1. maž Doli nar iz Dorfarjcv (1760). Dr. Jurij Dolinar. jal s poslušanjem žuželk, dr. Ivan Regen. Iz Brodo v z Voice je v Ljubljani vzgajal mladega lia rago. Istr- je bil fizik Simon Šubie. Med zdravniki pa nam je skemu narodnemu buditelju Jakobu Vol=i=u od Sv. se živo v spominu predstojnik stomatološke klinike Andreja so lani posvetili poseben zbornik. Luka dr. Jože Rani. Jcran nam je iz šolskih klopi znan kot konzervativ- Številne teologe smo že omenili na drugih po- ni Nov i =ar. Ponovno se vrednotila brata-teologa in dro=jih. Najbolj znana sta dr. Andrej Karlin, T raía- filozofa Frane in posebno Aleš Ušeni=nik. Iz po- ško-koprski in poznaje lavan ti nski škof, in dr. vojne pozabe je s svojimi spomini izstopil prof. Andrej Kalan, stolni prost, Krekova desna roka in Ivan Dolence, krekoslovce in stenograf v dunaj- velik prijatelj slovenske literarne srenje (tudi Can- skem in beograjskem parlamentu. Scl=ani si laste karja). Iz pozabe bo treba priklicati dr. Josipa samega dr. Kreka, =eravno je bil rojen pri Sv. Gre- Demšarja, teološkega profesorja, katerega lik po- gorju na Dolenjskem. Posebno poglavje bi bili Lc- kon=nega =loveka je primeren v vsakem =asu. vi=niki iz Železnikov, katerih rod je obvladoval lo- Naštejmo še vrsto zgodovinarjev: dr. France Kos, kalno politiko in gospodarstvo v razli=nih krajih. o=e prof. Milka Kosa, Anton Koblar, kranjski de- V zvezi z moderno temo ¡zseljenslva bi omenili kan, France Pokorn, dr, Maks Miklav=i= in prof. Baragovega naslednika na škofiji Igancija Mraka iz Maks Stanonik, škofijski arhivarji; publicist Ante Holavclj in mag. Jožefa Buha, ameriškega misio- Gaber, zgodovinar dr. Pavle Blaznik, filozof in so- na rja iz Lu =in. Ta dva sta posredovala tudi slike iz ciolog Boris Zihcrl. itd. Omenim naj še dva slavista Šubi=cvc in Bradaškovc delavnice za nove cerkve v in I • te ram a zgodovinarja, dr. Fran eel a K obi a rja in Ameriki. dr. Jakoba Šolarja. Posebno poglavje so naravoslovci. Ernest Kra- mer je bil kemik in bakteriolog, nazadnje direktor Kemi=nega preskuscvališ=a. Gustav Pire je bil kmetijski strokovnjak. Zdravnik dr. Ludvik Gcrbcc ZU.SA M MIÎNFASSU NG je bil specialist za o=i in prvi specialist medicine dela v Idriji, kol bi rekli danes. Inž. Avgust Guzclj Ans der Vergangenheit von H iselio Is lack und je bil pogozdovalec Krasa. Prirodoslovce in pisec Herrsch a fis lack šolskih knjig je bil Ivan M ach • r. Dr. France Jesen- Frana' Štuki ko je bil botanik in univerzitetni u=itelj, po kate- Die llcrrschaftslack, sogar ein wenig größer als die rem se imenujejo Jesen kova priznanja. Na Dunaju heutige Ciemeindc Skofja Loka (Bischofslack), ist in 973 je v revš=ini preminil prirodoslovce, ki seje ukvar- dem Bischof aus Freising vom deutschen Kaiser zum :w

Lehen geschenkt worden. Die Herrschaft wurde zur Zeit land. Schon in der zweiten Hälfte des 14. Jahrhunderts Napoleons in 1803 abgeschafft. Der Bischof hat das Ge- sind die sogenannten friaulischcn Freskcnmalcr aus biet planmäßig angesiedelt und organisiert. Außer der Friaul über dieses Gebiet gewandert. In der zweiten Hälf- Slowenen siedelte er auch die Haye m an, die sieh aber te des 15. und am Anfang des 16. Jahrhundert war Loka durch die Jahrhunderte assimiliert haben. Die Wirtschaft - (Lack) ein bedeutungsvolles Kunstzentrum. Im Jahre liehe Grundeinheit war eine Hube, das Fronhofwirt- 1471 wurde das Seh i IT der Vikariaissälekirchc gebaut. Schafissystcm wurde bald aufgegeben. Auf der Herrschaft Meister Andrej erledigte Bauarbeiten im Küstenland und war der Hischof vom Verwalter vertreten, der auch ande- Meister Jernej malle Fresken in Obcrkrain und Küsten- re Arbeiten organisierte. Das ganze Gebiet gehörte der land. Nach dem Erdbeben in 1511 bekam die Stadt all- Urpfarrc in Stara Loka (Alten la • •), die schon in 1074 er- mähligden Anschein, den wir heute kennen. Die Barock- wähnt wurde. His zum 15. Jahrhundert entwickelten sich zeit gab der Stadt neue künstlerische Impulse zu, insbe- die Grundpfarren in beiden Tälern. Die Stadt wurde sondere nach den Bränden im 17. Jahrhundert. Zu dieser schon im 13. Jahrhundert erwähnt. Sic hatte ihre eigene Zeit wurde die Klarissinenkirehc und am Anfang des 18. Selbstverwaltung mil dem Richter an der Spitze. Sic war Jahrhunderts noch die Kapuzin- und Spillai k i relie ge- das Zentrum des Gewerbes, das zunflgcmäß in der Mitte baut. des 15. und am Anfang des 16. Jahrhunderts organisiert Das Land barocka risieri • sieh damals qualitativ, auch wurde. Die Töpfer aus Lack versorgten mit ihren Er- in der profaner Architektur. Der Lack-Passion, der in zeugnissen den 1 d ri seh en Bergbau. In 18. Jahrhundert den Jahren 1721 - 1768 gespielt wurde, brachte uns die überstieg jedoch der Handel mit Leinen und teils mit Sie- slowenische Variante beliebter Barockspiclc. Die ben die Zun ft prod u • ti on. Das Lack-Gebiet pflegte auch Herrschaft und die Stadt gaben den Slowenen einige be- Kulturelle Beziehungen, insbesondere mit dem Küsten- kannte Männer aus verschiedenen Bereichen.

Obrtna šola v Ljubljani 1888-1914 Soia Serge

Obdobje 19. stoletja, ko je bila ustanovljena te=ajev so bili številni in potreba po šoli, ki bi dala obrtna šola v Ljubljani, je =as tehni=nih izumov in obrtnikom boljšo izobrazbo je bila ves =as prisotna. ^lnsjvenih odkritij, ki so omogo=ili agrarno in Od leta 1861 ni minilo zasedanje deželnega zbo- tehni=no revolucijo, povzro=ili zaton fevdalizma in ra, ne da bi razpravljali o predlogih, kako dvignili razcvet kapitalizma. Pridobitve tehni=ne industrij- obrtno šolstvo v deželi. Tudi Zbornica za trgovino ske revolucije so prišle do popolne veljave v drugi in obrt in mcslna ob=ina sta si neprestano prizade- Polovici 19. stoletja, a z njimi velike spremembe. vali, da bi v Ljubljani ustanovili državno obrtno Avstrijske dežele so sledile tehnološkemu na- šolo. predku zahodnih držav, vendar s

Uskoki na Slovenskem in v Žumbcrku '•••ko Štrumbl

V 9. stoletju so spadali Gorjanci v sklop frankov- rodu, po smrti zadnjega tega rodu paje velika po- ske države, ki je obsegala zahodno, srednjo in del sest z dinasti=nimi pogodbami in Nominimi da- južne Evrope. Madžari, ki so leta 895 vdrli v pa- rovnicami razpadla. Ozemlja pod Grojanci in ob nonsko nižino, so bili ve= kot pol stoletja najve=ja Krki so si prilastili višnjegorski gospodje in freisi n- nevarnost svojim zahodnim sosedom, dokler jih ni ška škofija ter oglejski palriarhat. nemški cesar Oton I. leta 955 odlo=ilno premagal

ZUSA M M EN FA SSU NG OPOMBE »Uskoki« in Slowenien unii Žum lic rak Žarko St nimbi I. F. Schumi, Urkundcn-und Rcgcstcnbueh des Herzog- tums Krain, II. Band, 1200-1269, Laibach, 1884 u. Der Beitrag beschreibt die Entwicklung von Bela Kra- 1887, št. 59, str. 42-43. — 2. F. Schumi, Heitrage zur jina (Wcißkrain) vom 9. bis 15. Jahrhundert, den An- Geschichte von der Mottling und von Sichclburg, Archiv kunft der Türken und das Ansiedeln der sogenannten für Heimatkunde, I.Hand, Laibach 1882/1883, sir. »uskoki«, eine Art Zu wanderer, in líela Krajina und 49-50; M. Kos, Odnošaji medu gori=kim grofovima i hr- Zumbera • (Sichclbcrg) und dadurch entstandene Folgen vatskim plemstvom u srednjem veku, Vjesnik kraljev- ihrer Ans i cd lung mit Hctonung auf den mit den »u skoki« skog hrvatsko-slavonsko-dalmalinskoga zemaljskoga ar- besiedelten Orten. ;T! iz teorije in prakse

Za bodo=o arhivsko zakonodajo - prispevki XIV. zborovanja slovenskih arhivskih delavcev vŠkofjiLokil991

Nekaj dopolnil k strokovnim osnovam za pripravo tlela zakona o naravni in kulturni dediš=ini, ki se nanaša na arhivsko gradivo in arhive Ob simpoziju Arhivi in livra pa brez meja, Maastricht 2-5. oktobra 1991, 1er obisku Central- nega državnega arhiva v Haagu J vii' '¿omar

Strokovne osnove, ki se nanašajo mi omenjena gradiva v primerjavi s koli=ino, nastalo v letih vprašanja, so bile objavljene v Obvestilih Arhiva 1945-1990. Razlog za tako pove=anje vidi v pora- Republike Slovenije.1 Udeležba na simpoziju v stu nalog javne uprave ter v velikem porastu biro- Maastricht ob 100-lctnici nizozemskega arhivske- kracije. ga društva ter obisk Nizozemskega centralnega dr- Poseben problem predstavlja vprašanje dostop- žavnega arhiva v Haagu pa sta bila priložnost za nosti arhivskega gradiva, ki vsebuje osebne podat- "ova spoznanja, ki bi jih kazalo upoštevali tudi pri ke. Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki ga je Pnpravi zakona. sprejela Skupš=ina Republike Slovenije v marcu Simpozij je potekal deloma v obliki plenarnih 1990, opredeljuje osebne podatke kot podatke, ki Sc.l< deloma v obliki sekcij. Na sekciji, katere tema kažejo na lastnosti, slanja ali razmerja posamezni- seJe glasila Zaš=ita arhivske dediš=ine - vprašanja ka, ne glede na obliko, v kateri so izraženi. V 10. u=inkovitosti zakonodaje, predpisali prepri=evanje =lenu pa dolo=a ta zakon: Cc nameravajo uporab- Je Klaus Olden h age ña prakti=nem primeru iz niki uporabljati osebne podatke za znanstveno- Nemškega zveznega arhiva v Koblenz u opozoril na raziskovalne namene, lahko takšnim osebam upra- Pomen navajanja vrst gradiva v zakonu. Odkar vlja lee zbirke podatkov posreduje zahtevane oseb- "majo zakon, ki ureja delo tega arhiva - navaja pa ne podatke, vendar na na=in in v obliki, ki ne omo- Primere vrst arhivskega gradiva - arhivu izro=ajo go=a identifikacije posameznikov, na katere se na- j udi bogato fotografsko gradivo, ki naslaja pri pro- našajo. Gornja dolo=ila se nanašajo seveda tudi na tokolu zvezne vlade, medtem ko so ga prej, po pre- osebne podatke v arhivih, kajti potem ko niso ve= lc • u dolo=enega =asa, prodali. Vseh vrst arhivskega potrebni za dosego namena, zaradi katerega so bili gradiva ob definiciji pojma »arhivsko gradivo« go- zbrani, obdelani in shranjeni, se izro=ijo arhivu v jovo ni mogo=e iz=rpno navesti. Kazalo pa bi se pri skladu z zakonom o naravni in kulturni dediš=ini, jem ozirali tudi na probleme razmejitve z drugimi in se ne zbrišejo in uni=ijo (9. =len zakona o var- dejavnostmi, ki se pojavljajo v praksi. stvu osebnih podatkov). CJlede javnega arhivskega gradiva smo v strokov- Ta dolo=ila najbolj odgovarjajo predstavam stro- •n osnovah zapisali, da bi kazalo dolo=iti rok i/.ro- gih varstveni kov osebnih podatkov. Potrebno pa bi Cill,ja arhivom 30 let od njegovega nastanka, z izjc- bilo kolikor mogo=e upoštevati tudi interese razi- mo gradiva sodiš=, tožilstev in pravobranilstev, za skav novejše zgodovine, zlasti =e javni interes glede Katerega je predlagan rok 50 let od nastanka. Tn- raziskovanja bistveno odtehta pomen varovanja. acsctlcmi rok bi kazalo še nekoliko preu=ili. Na Pri osebnostih novejše zgodovine je treba zalo do- iN|Zozcmskcm imajo doslej rok izro=anja javnega pustiti skrajšanje varstvenih rokov. V na=elu pa se c'rmvskega gradiva' 50 let od nastanka, predlagajo je treba sprijazniti z dolgim rokom zapore pri gra- Pa skrajšanje na 20 let, o =emer so pripravili poseli- divu, ki vsebuje osebne podatke, iz razloga, ker je jo studijo.2 V njej so vsebovane tudi nekatere zani- edino na ta na=in mogo=e zagotovili ohranitev la- mive ugotovitve glede koli=ine arhivskega gradiva. kih dokumentov, podobno kol pri zaupnem gradi- vu. *! •" odberejo pri državnih organih. Tega naj bi Varovanje osebnih^ podatkov pa povzro=a v °"° v =asu po letu 1945 5%, v primerjavi z vsem praksi nemalo težav. Že dejstvo, da je bila na lan- "astalim gradivom. Ken Hall iz arhiva v Lancashi- sko zborovanje nemških arhivarjev v Lübecku, ,u Pa je v Maastricthu navedel podatek, da je v l uvrš=ena tema o pravnem vidiku osebnih podal- *" su sedemdesetih let (1875-1945) nastala le 1/5 52 kov, še bolj pa sama diskusija na zborovanju, sta hivske zakonodaje v okviru Evropske gospodarske pokazala, da na splošno ni dovolj jasen pojem skupnosti naj bi bila koordinacija pogojev uporabe »osebni podatki«. To namre= niso »osebni spisi« nacionalnega in skupnega arhivskega gradiva. Kot za razliko od »stvarnih« - ne gre torej za pojme, ki probleme, ki se pojavljajo v praksi, je navajala veli- jih pozna pisarniško poslovanje, saj se lahko poja- ke razlike v =asu, ko je v arhivskih =italnicah na vijo osebni podatki v kakršnemkoli spisu. To pa voljo arhivsko gradivo, razlike v številu škalel gra- pomeni, da bi morali arhivi - =e bi se hoteli dosled- diva, ki ga dobijo uporabniki, razlike glede ugod- no ravnati po predpisih - pred uporabo pregledo- nosti, ki jih uživajo akademsko izobraženi razisko- vati velike množine gradiva, kar predstavlja skoraj valci v primerjavi z ostalimi. Recipro=ne klavzule nerešljiv problem. Znana je praksa bavarskih za tuje uporabnike arhivskega gradiva že doslej slo- državnih arhivov, po katerih se odgovornost glede venska arhivska zakonodaja ni poznala. V lu=i po- varstva osebnih podatkov na podlagi pismene izja- zitivnega razvoja mednarodnih odnosov v Evropi ve uporabnikov prenaša na uporabnike. Sicer je na tudi v bodo=e to ne prihaja v pošte v. omenjenem zborovanju referent Hans Joachim V zvezi z liberalizacijo uporabe arhivskega gra- Heekcr iz Miinchna opozarjal na nevarnost, da • v diva pa je treba poudariti, da ima varovanje arhiv- primeru pravnega spora prizadeti terjal odgovor- skega gradiva še vedno prednost pred uporabo. Os- nost od arhiva, ker bo pri njem laže ra=unal na fi- novni cilj arhivov je trajno varovanje arhivskega na=ni efekt.4 Tudi na zborovanju saških arhivarjev gradiva in tej nalogi se morajo podrediti vse ostale. aprila 1991 so imeli referat z naslovom Varstvo To pa ima seveda za posledico dolo=ene omejitve osebnih podatkov in njegove posledice na arhivsko pri uporabi poškodovanega ali ogroženega arhiv- dejavnost (Klaus Oldcnhagc)5. skega gradiva. Kako pojmujejo v Združenih državah Amerike Številni problemi so zvezani z vprašanjem bodo- varovanje osebnih podatkov je pojasnila v Maa- =e strukture in ordini zaci j e arhivske dejavnosti pri strichtu v sekciji z naslovom Upoštevanje privatne- nas. V objavljenem tekstu o strokovnih osnovah ga življenja in svoboda informacij Trudy Hu- smo opozorili na sisteme organiziranosti javne skamp-Pctcrson. V zanimivem predavanju je razli- uprave in na možne posledice pri organiziranosti kovala privatnost posameznikov (med te je uvrstila arhivske dejavnosti. Znana je organizacija arhivske zdravstvene, seksualne, verske, • ko no m sko-in for- službe v Italiji, ki temelji dosledno na na=elu stroge mativne podatke o posameznikih ter podatke, ki so delitve po vrstah javne uprave, kar pa kaže dolo=e- bili zaupno sporo=eni odvetnikom), privatnost ne pomanjkljivosti, lirez dvoma so potrebni arhivi, športnikov, filmskih igralcev in medijskih zvezd (k katerih ustanovitelj je država, tudi za širša obmo- tem je prištela podatke glede njihovih ekonomskih =ja. Osnove zanje so v posameznih državah zelo dejavnosti in družinskega življenja) ter privatnost razji=ne (npr. province ali deli provinc, departmaji, javnih funkcionarjev (kot primer je omenjala pri- deli dežel), važno pa je, da ti prevzamejo tudi ar- padnost nelegalnim politi=nim in drugim organiza- hivsko gradivo organov za avtonomna obmo=ja, cijam). Glede zadnje vrste privatnosti pa je še po- kjer obstojijo. Pou=en je primer Nizozemske, ki udarila, da je v nekem smislu relativna, ker ob pre- ima 11 provinc in za vsako od teh obstoji državni vratih postanejo lahko nelegalne organizacije legal- arhiv, ki prevzema ne le gradivo državnih organov ne. Vsekakor pa je treba upoštevati, da je bilo to in ustanov z obmo=ja province, marve= tudi gradi- predavanje zasnovano na podlagi ameriškega po- vo predstavništva province in njenih ustanov. Dr- gleda na obravnavo vprašanja. žavni arhiv za provinco Južno Hol and ijo pa ni sa- Prav problemom varovanja osebnih podatkov mostojen in je združen s centralnim državnim arhi- politi=ne narave pa pripisujemo Evropi poseben vom v Haagu. Dodamo naj še, da štejejo province pomen, kar je aktualno zaradi metod v polpretekli popre=no nekaj nad milijon prebivalcev. Enako dobi v fašisti=nih, nacionalisti=nih in komunisti=- prihaja v Nem=iji gradivo landra tov, ki so avto- nih režimih. Pri tem ne gre za zaš=ito podatkov o nomni organi, v državne arhive. Tudi v Sloveniji uradnih osebah, ki so izvrševale sodna ali upravna potrebujemo državne arhive za širša obmo=ja. Ne dejanja (npr. razni funkcionarji, upravni svetniki glede na to, kako bodo oblikovane morebitne regi- ali sodniki), marve= o vseh udeležencih v postop- je, ne bi kazalo bistveno spreminjati obmo=ij dose- kih kot o obdolženih, prijaviteljih, pri=ah itd. pri danjih regionalnih arhivov, ki obstoj ijo že 25 let. =emer so imeli ti postopki za posledico npr. izklju- Pomembna sestavina arhivske mreže so tudi =itev iz šole, izgubo službe, preganjanja, zapor, mestni in ob=inski arhivi. Njihov obstoj temelji na odvzem premoženja, onemogo=anje znanstvenega na=elu, da naj bodo arhivi =imbližc kraju, kjer so ali literarnega dela, v nekaterih primerih celo smrt. nastali, ker od tod prihajajo uporabniki. Novejši V Nem=iji so izdelali študijo, ki obravnava vpraša- vpogled v njihovo organiziranost in delovanje nu- nje dostopnosti gradiva državne varnostne službe dijo prispevki, objavljeni pred kratkim v Janusu.7 (Staatssichcrhcitsdicnst) iz bivše Nemške demokra- Naloge mestnih in ob=inskih arhivov so predvsem ti=ne republike, pri katerem prihaja ta problemati- povezane s preu=evanjem zgodovine kraja in njego- ka še posebej do izraza, v pripravi pa je poseben vih prebivalcev. Pri njih prihajajo do izraza zelo predpis, ki bo urejal uporabo tega gradiva.5 V zvezi diferencirani interesi uporabnikov: Ti arhivi odgo- s splošnimi vprašanji dostopnosti arhivskega gradi- varjajo na številna vprašanja uporabnikov, navad- va paje treba omeniti napovedi nizozemske mini- no opravljajo tudi manjše raziskave za uporabnike. strice Hcdy d'Ancona v okviru teme Ob=an in ad- Zna=ilni profil obiskovalcev v teh arhivih so nepo- ministracija, da pripravljajo pri Evropski skupnosti klicni zgodovinarji, osebe, ki se zanimajo za gene- projekt o dostopnosti arhivskega gradiva. Cilj ar- aloška preu=evanja in podobno. Glede organizira- 53 nosii mestnih oz. ob=inskih arhivov sta v evropski tega poslovanja, marve= skrb, da se arhivsko gradi- zakonodaji dve usmeritvi, ki bi ju lahko ozna=ili vo ne bo uni=ilo, da bo pravilno odbrano in v ure- glede na zastavljene cilje: po prvi naj bi razvili =im- jenem stanju izro=eno arhivu. bolj popolno mrežo mestnih in ob=inskih arhivov, Na podlagi pravilnika o sestavi in vodenju evi- tudi =e v manj premožnih ob=inah upravlja z ob- denc arhivskega gradiva iz leta 1981S mora delova- =inskim arhivom ob=inski tajnik, ali pa da so ob- ti pri Arhivu Republike Slovenije centralni register =inski arhivi priklju=eni drugim ustanovam, po arhivskih fondov. Ta bo izgubil svoj pomen, ko drugi pa prav tako pospešujejo mestne in ob=inske bodo arhivi med seboj povezani v ra=unalniško- arhive, vendar pa dopuš=ajo njihovo ustanavljanje informacijsko mrežo, saj bo omogo=ala uporabni- le v primerih, =e zadovoljujejo predpisanim kriteri- kom v kateremkoli arhivu dobili podatke o gradivu jem, sicer pa morajo mesta oz. ob=ine ter njihove v vseh slovcskih arhivih, obenem pa bo omogo=ala ustanove oddajati arhivsko gradivo obmo=nemu spremljati tudi stanje arhivskega gradiva v arhivih državnemu ah rivu kot depozit (npr. v Belgiji, v ne- in na tej podlagi sprejemati ustrezne ukrepe. Kaže katerih nemških deželah). V drugem primeru seve- pa se potreba po nekem novem centralnem registru da arhiv odlo=i, kaj bo prevzel kot arhivsko gradi- iz pravnih razlogov in sicer za evidenco privatnih vo. Ena izmed variant prve smeri je ustanavljanje imetnikov, katerih dokumentarno gradivo bo raz- skupnih ob=inskih arhivov (Norveška, Nizozem- glašeno za arhivsko. Tako kol v ostalih državah za- ska). Za prvi sistem govori kar impozantno število hodne Evrope naj bi dobilo dokumentarno gradivo cestnih in ob=inskih arhivistov, ki jih je npr. v Ne- javnega izvora lastnosti arhivskega gradiva že na m=iji ve= kot arhivistov v državnih arhivih. Pri nas podlagi zakona. Z odpravo družbenih pravnih oseb pa jc treba upoštevali poleg dosedanjega razvoja, in izvedbo lastninjenja ne bo potrebna ve= valori- ko ni bilo osnove za tak tip arhivov, še zlasti dej- zacija ustvarjalcev dokumentarnega gradiva v dose- stvo, da je slabo razvilo razumevanje za arhive in danjem pomenu. Pa= pa bo ostala potreba po valo- bi se verjetno pospeševanje ustanavljanja ob=inskih rizaciji privatnih pravnih oseb in fizi=nih oseb za- • .ov sprevrglo v izro=anje ob=inskih arhivov lo- radi razglasitve njihovega dokumentarnega gradiva kalnim muzejem in knjižnicam, seveda s škodljivi- za arhivskega. Ker se s tem nalagajo imetnikom do- mi Posledicami. Potrebno paje poudariti - ko go- lo=ene obveze, jc potreben javni razvid imetnikov vorimo o ob=inskih arhivih - da pri tem ne misli- ter njihovih obveznosti in sicer skupen za vso repu- mo na sedanje ob=ine, ki so posledica komunalnc- bliko. 8«'sistema iz leta 1955, marve= na bodo=e, ki bodo O izobraževanju arhivskih delavcev imamo iz za- brez dvoma manjše. Opozorimo naj tudi na dose- dnjega =asa dva zapisa, ki sta bila objavljena v danje rese va n je lokalnih že Ij a. kada r je obst aj a 1 vc- Arhivih.9 V drugem prispevku navajamo tudi ne- II k zgodovinski interes in tradicija v lokalnem zgo- kaj bibliografije, ki se nanaša na to temo. Opozorili dovinopisju ¡n sicer v oblikli dislociranih enot ar- bi še na najnovejšo mednarodno bibliografijo s po- mvov (kot npr. v Škofji Loki. Idriji. Piranu) in ki so dro=ja arhivskega šolanja za leta 1975-1990, ki jo je lelos objavil Glavni državni arhiv Belgije, skupaj z Pokazali svojo upravi=enost. 19 Osno vn i pogoj za no rma 1 no del ova nj • a • h i v o v je državnimi arhivi v provincah. Žal pa bibliografi- lA da prihaja v arhive dobro odbrano in urejeno ¡ir- ja ne upošteva prispevkov v slovanskih jezikih. . vsko gradivo. Za dosego cilja je zakon o naravni Odkar imamo predavanja ¡z arhivskih ved na od- j1"! kulturni dediš=ini porazdelil obveznosti med ar- delku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljublja- III ve in ustvarjalec arhivskega gradiva. Stalno pa ni, lahko pridobijo kandidati z visoko izobrazbo opažamo, da ve=ina ustvarjalcev ne upošteva pred- del znanja, potrebnega za delo v arhivih, že v =asu R1Sov i" da se stanje ne izboljšuje. S tem v zvezi yc- rednega študija. Predavanja iz arhivskih ved obse- Ja opozoriti na arhivsko inšpekcijsko službo, ki jc gajo v 3. letniku arhivistiko (1. semester) 1er vrste Predpisana na Nizozemskem in opravlja nadzor arhivskega gradiva (2. semester), v 4. letniku pa nad dokumentiranim gradivom ustvarjalcev. Orga- upravni in ustavni razvoj na Slovenskem od 16. "' zi ran aje na ve= nivojih: l) pri centralnem držav- stoletja do najnovejšega =asa (oba semestra). Poleg j m arhivu v Haagu za centralne državne organe tega imajo študentje 4. letnika še dve uri seminarja j1 ustanove, 2) pri državnih arhivih v provincah za oz. vaj iz arhivistike. Arhivistika se predava bolj na rzavne organe in državne ustanove v provincah, informativni stopnji, nekako v obsegu uvoda v štu- ! Pn avtonomnih provincia In i h oblast vi h za pro- dij arhivistike, saj je treba upoštevati, da ve=ji del mcialne organe, mesta in ob=ine ter njihove usta- študentov koristi znanja iz arhivistike bolj pri upo- nove. Inšpekcijska služba pri državnih arhivih jc rabi arhivskega gradiva kot pa pri delu z njim, saj ""ganizaeijsko lo=ena od splošne dejavnosti arhi- se jih le manjši del lahko zaposli v arhivih. Vseka- kor pa moramo poudarili, daje vsebina predavanj vov. pri državnih arhivih v provincah jc obi=ajno P° en arhivski inšpektor. Na=in dela inšpektorjev skladna s programi na drugih univerzah v Evropi, n javljanje stanja in svetovanje. Najnovejši kjer se predava arhivistika v povezavi z zgodovino' i redpisi pa zagotavljajo inšpekciji možnost, da en- Nekoliko druga=na pa je seveda usmeritev arhivi- •) "a leto - v parlamentu, kadar gre za gradivo stike na anglosaškili_šojah, kjer jc bolj povezana z zavnih organov in ustanov ter ob=in - poda informatiko in knjižni=arstvom. Ne vidimo mož- f oro=ilo o stanju dokumentarnega gradiva ter nosti, niti potrebe, da bi študij arhivskih ved na fa- .leva konkretne ukrepe za odpravo nepravi Ino- kulteti širili ali kako spreminjali. Na splošno pa »; 1 oudariti pa je treba - glede na želje nekaterih ugotavljamo, da je vklju=itev arhivistike v visoko- J" nas v preteklosti - da naloga arhivske inšpeke—IjC šolski študij bistveno pospešila razvoj vede tudi pri skfh za pisarniško poslovanje ali za na pred ek nas. 54 Seveda je razumljivo, da znanje, ki ga pridobijo yerns, München, Mai 1991, št 35. — 7. Janus 1990, št. 2; študentje ob študiju na fakulteti ne zadoš=a za delo prispevek o komunalnih arhivih v Nem=iji je bil obja- v arhivu in da je zato nujno potrebno zagotovili vljen naknadno v Janusu 1991, št.l. — 8. Uradni list nadaljnje izobraževanje po nastopu dela v arhivu. SRS, Št. 34/81; popravek 2/82. — 9. Jože Žontar, Arhiv- Tu pa se sre=ujemo ves =as z vrsto problemov. Ne sko izobraževanje v Jugoslaviji s posebnim ozi rom na Slovenijo, Arhivi XII, 1989. št 1-2, str. 16-19-isti. Šola- gre samo za to, da organiziramo nek te=aj, marve= nje za potrebe arhivov - Ob III. kolokviju komiteja Med- je potrebno zagotoviti sistemati=no šolanje, ki bi narodnega arhivskega sveta za poklicno izobraževanje, trajalo eno leto in bi bilo obvezno za vse pripravni- Arhivi XIII, 1990, Št. 1-2, str. 125-127. ke, pri =emer bi v glavnem zadoš=alo, da bi se pouk odvijal enkrat na teden. Po drugi strani pa bi mora- la biti obveza vseh arhivov, da dajo na razpolago svoje najboljše sodelavce kot predavatelje. Obenem paje treba dose=i povezavo pedagoške dejavnosti z raziskovalno, saj je ta pogoj za uspešnost prve. Or- Razmišljanje ob pri=akovanju nove ganizirano izobraževanje bi moralo seveda zajeti arhivske zakonodaje v Republiki Sloveniji vsa podro=ja, vklju=no z ra=unalništvom, ter bi v letu 1991 moralo biti povezano s prakso. Ne vidimo nobene realne možnosti, da bi bilo organizirano v okviru ¡'eter Pavel Klasi ne fakultete, marve= gaje treba urediti v sklopu arhiv- ske službe. Na zahtevo po organiziranem šolanju navaja tudi vtis, ki ga je mogo=e dobiti ob strokov- Te dni se izteka že drugo leto, odkar smo za=eli z nih izpitih. Zelo pogosto obsega znanje kandidatov razpravami o novi arhivski zakonodaji. Za nami je namre= le to, kar so zvedeli v pogovoru od starejših cela vrsta sestankov in okroglih miz. Izdelanih je kolegov. Le deloma bi bilo mogo=e to zagovarjati s bilo mnogo elaboratov, ki smo jih pošiljali na naj- pomanjkanjem u=nih pripomo=kov. razli=nejše naslove. Omenili moramo še splošno pripombo, ki izvira Rezultat vseh teh dosedanjih aktivnosti je kon- od zapažanj tujcev, kadar prihajajo v stik z delavci =no elaborat Strokovne osnove za pripravo dela v naših arhivih. Menijo, da splošni strokovni nivo Zakona o naravni in kulturni dediš=ini, ki se nana- zaostaja za stanjem v zahodni Evropi in da bi bilo ša na arhivsko gradivo in na arhive. Pripravil jih je potrebno razmisliti o tem, da bi moral imeli del za- v sodelovanju s posebno komisijo dr. Jože Žontar. poslenih v arhivih doktorat. Tega seveda ni mogo- Prav zaradi tega podajam v tem prispevku v =e zahtevati od že zaposlenih delavcev, toda na lak okviru rednega posvetovanja Arhivskega društva korak, ki je nujen, seje treba =imprej pripraviti. Slovenije samo nekatera razmišljanja o opisanih in Za zaklju=ek pa si moramo zastaviti še vprašanje v vabilu na posvetovanje navedenih temah. strukture zaposlenih v arhivih. Osnova zanjo so Za=nem naj z varstvom arhivskega gradiva pred doslej normativi in standardi za arhivsko dejav- prevzemom v profesionalne arhivske institucije v nost, ki jih je sprejela Kulturna skupnost Slovenije lu=i bodo=e zakonodaje. leta 1985. Temeljijo na strukturi arhivskega gradi- Svoje razmišljanje moram za=eti vsekakor pri va v arhivih, kije bila posledica obstoje=ega druž- ugotovitvah in aktivnostih, ki smo jih v preteklih benega sistema, pa tudi dejstva, da so bili arhivi za- petnajstih letih, posebej pa od leta 1976 naprej, iz- radi spremembe na=ina odbiranja arhivskega gradi- vajali na mnogih arhivskih posvetovanjih in sre=a- va, prisiljeni hitreje sprejemati odlo=itve glede njih v Sloveniji ali zunaj nje. Med vsemi bi vsaj vrednotenja dokumentarnega gradiva. Spremenje- opozoril, že zaradi zgodovinske avtenti=nosti na na družbena ureditev, zlasti pa ve=ji red v poslova- bolj odmevna posvetovanja, na katerih smo obra- nju z dokumentarnim gradivom, naj bi omogo=ili vnavali problematiko, ki se je nanašala na vpraša- prehod na kadrovsko strukturo, kol je v arhivih v nje, kaj bi bilo potrebno storiti z arhivskim gradi- Zahodni Evropi. To pomeni manjše število zapo- vom pri ustvarjalcih ali imetnikih do trenutka, ko slenih z visoko izobrazbo, zato pa ve=je s srednjo, ga prevzamemo v arhivska skladiš=a pristojnih ar- ki pa jih je treba za delo v arhivih dodatno usposo- hivov. biti. Na teh delavcih naj bi bilo tudi težiš=e ureje- Po mojem je bila ena od najbolj odmevnih akcij s valnih del. Tak prehod seveda ni mogo= naenkrat, tega arhivskostrokovnega podro=ja izvedba Okro- predvsem pa so pogoji zanj dovolj usposobljeni de- gle mize o problemih varstva arhivskega gradiva lavci z visoko izobrazbo, torej se vra=amo na vpra- pred prevzemom v arhiv, ki jo je pripravilo Arhiv- šanje, o katerem smo že govorili. sko društvo Slovenije s predsednikom Marjanom Drnovškom in s Komisijo za gradivo pred prevze- OPOMBE mom v arhiv pri Skupnosti arhivov Slovenije, ki jo je, =e se prav spomnim, vodil Marjan Zupan=i=. 1. Ljubljana, VII-I, marce 1991.—2. V angleškem pre- vodu: PIVOT, a turning point in appraisal policy: Re- Okrogla miza je bila organizirana 14. junija 1978 v duction of the transfer period in the Public Records Act Mariboru z nad 70 udeleženci iz pristojnih arhivov and the conséquences for government administration. in arhivov delovnih organizacij. Vsi prispevki in The Haugc 1991, 16 str. — 3. Uradni list RS, št. 8/90 — diskusije so bile izdane v posebni publikacijj. V 4. Der Archivar 44, 1991,1, 135-136.—4, Der Archivar uvodnem referatu le okrogle mize je dr. Jože Žon- 44, 1991, 3, 457-458.-6. Hermann Rumschöttcl, Ba- tar opozoril na nekatera vprašanja službe varstva yerische Archivare helfen bei der Sicherung der »Stasi - arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv 1er v Akten«, Nachrichten aus den Staatlichen Archiven Ba- njem dal poudarek problemu opredelitve gradiva I raj ne v red nosi i, posebno pozornost pa je posvetil janja varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhivskemu gradivu v arhivskih skladiš=ih delov- arhiv, kjer bo v zakonu predpisana obveznost nih organizacij. ustvarjalca, »da mora to gradivo pose hej dobro hra- Ta okrogla miza je bila spodbuda in kon=no ludi niti in paziti, da pristojni arhiv vodi o tem gradivu vzrok za za=etek tradicionalnih Posvetovanj o stro- posebno evidenco, da prav pristojni arhiv ugotavlja, kovnih in tehni=nih vprašanjih v arhivih, ki so se v ali se to arhivsko gradivo res pravilno hrani in ali okviru vsakoletnih tem ukvarjala tudi s proble- so za hrambo tega gradiva zagotovljeni vsaj mini- mom varstva arhivskega gradiva pred prevzemom malni standardi pravilnega materialnega varovanja v arhiv. in vzdrževanja arhivskega gradiva.« Seveda pa smo že v daljnem letu 1978 in tudi V novem zakonu jc pri=akovati natan=en pred- kasneje razpravljali in pripravljali novo arhivsko pis, daje ustvarjalec uli imetnik arhivskega gradiva zakonodajo, ki je bila sprejeta leta 1981 kol Zakon dolžan gradivo varovati po navodilih pristojnega ar- 0 naravni in kulturni dediš=ini. hiva ter imeti za to strokovno usposobljenega usluž- Danes sem prepri=an, da bomo s samostojnim benca, kar mora biti usklajeno s postavljenimi kri- Zakonom o arhivskem gradivu in o arhivih dosegli teriji v ustreznem pravilniku. °oljšc strokovne rezultate, predvsem pa tisto afir- Vsako nedovoljeno odtujevanje, prodaja ali uni- macijo, ki jo kot arhivska strokovna služba Slove- =evanje arhivskega gradiva mora biti kazensko nije moramo imeti. sankcionirano. V svojem razmišljanju o varstvu arhivskega gra- V svojem razmišljanju o uporabi arhivskega gra- diva pred prevzemom v pristojni arhiv bi z vidika diva v lu=i bodo=e zakonodaje želim podali nekaj Prakti=nosti predlagal, da v novi zakon vnesemo prakti=nih izkušenj s lega podro=ja, ki sem jih do- stališ=e, da moramo v Republiki Sloveniji zavaro- bil v zadnjem =asu. vati arhivsko gradivo, ne oziraje se na to, ali nastaja Svoje izkušnje želim posredovali zato, da bo tudi Pri državnih ali privatnih ustanovah. tistim arhivskim kolegom, ki niso sprejemali dopi- To do sedaj sicer uveljavljeno na=elo bi bilo sovanja o uporabi arhivskega gradiva med uporab- smotrno predpisati v novem zakonu posebej in niki in arhivom, jasno, kam pripelje neenotno stro- brez ovinkarjenja. Tako arhivsko strokovno stališ- kovno nastopanje. =e naj se seveda nanaša res samo na tisti del arhiv- Še prej pa bi rad postavil nekaj provokativnih skega gradiva, ki ga dejansko proglašamo za trajno vprašanj. 'n ki bi ga morali po preteku predpisanega =asa Ali bomo arhivi tiste ustanove, ki bodo arhivsko Prevzemati v arhivska skladiš=a pristojnih arhivov. gradivo hranile kot varuhi kulturne dediš=ine? . Takoj pa se nam postavlja vprašanje, kako izva- Ali bomo arhivski delavci postali podaljšana jati to dolo=ilo, ko vendar vemo, daje bila ve=ina roka dnevnopoliti=nih ali agencijskih ustanov? slovenskih arhivov v zadnjih letih prisiljena opusi i- Ali bodo arhivom dajali ustvarjalci samo tisto ar- II eno od svojih osnovnih funkcij, tj. prevzemanje hivsko gradivo, ki ga noben drug ne bo hotel vzeti? arhivskega gradiva v svoja arhivska skladiš=a. A1 i bodo i z pri si oj n i h a rh i vo v jc m a I i na zaj a rli i v- Slanje sicer ni kriti=no, saj smo ta problem reše- sko gradivo nekdanji ustvarjalci ali pa celo nekda- vali na dva na=ina-. nji lastniki arhivskega gradiva, potem ko bodo -ali s prevzemanjem majhnih koli=in eventualno ugotovili, da bi morda to arhivsko gra- . ~a'i z dogovorom z ustvarja Ice m gradiva in pri- divo potrebovali v svoji pisarni za razli=ne name- ••• da m0ra gradiv0 dí,lj iasa nranili ri ne? sch ^ P Po mojem gre v bistvu za temeljno vprašanje /ato v zakon po mojem sodi ludi natan=na defi- vloge in pomena arhivskega gradiva v kulturnem "eija oblik izvajanja materialnega varovanja lega razvoju slovenskega naroda. j Pivskega gradiva pri ustvarjalcih, kajti iluzorno Arhivi so in morajo bili tiste ustanove, ki so dol- 1e P"skovati, da bomo lahko pristojni arhivi v žne arhivsko gradivo hraniti, ga varovati in ga kot , ilekm =asu prevzeli v ve=jih koli=inah arhivsko originalen dokument ohranjali bodo=im rodovom. V SV a arh vska skladi5=a- Svež primer slovenske arhivske teorije in prakse s ••bhke ° materialnega°J ' varovanja arhivskega gradi- podro=ja uporabe arhivskega gradiva j • povezan s « Pri ustvarjalcih pa naj ne bi bile izražene v neki pojavom aktualiziranja arhivskih dokumentov, o P osni definiciji, »daje ustvarjalec dolžan zavaro- =emer smo lansko leto govorili na sre=anju sloven- a" arhivsko gradivo, ki «a bomo skupaj dolo=ili in skih arhivskih delavcev v Zre=a h. Kakor vemo, so •> «ogovorüi o njegovi preselitvi i/ arhiva delovne se za=ele in se pojavljajo obnove raznih sodnih in Ran"-acije tovarne ustvarjalca v pristojni arhiv«, administrativnih postopkov, ob tem pa so se poja- ' m pa k je potrebno zakonsko natan=no opredelili vile želje in zahteve ustanov in ob=anov za posa- "nežnosti, kijih imajo ustvarjalci do tega gradiva. mezne arhivske dokumente, potrebne za obnavlja- nje postopkov ali za njihovo ponovno izpeljavo. ni^iPOiZOrili Jc Potrebno, da ne gre samo za varova- Jc kulturne dediš=ine, ampak tudi za informacije. V arhivski strokovni praksi smo la pojav registri- bs,0 rali in ga kot strokovni problem posebej obravna- n_, ? . JaJo v arhivskem gradivu in imajo ludi 1 cileno uporabnost. vali na koordinaciji slovenskih arhivov. Sklenjeno slVar jc bilo, da moramo arhivi to gradivo posebej zava- lr V Jalcc in imetnike arhivskega gradiva jc po- Dno rovali, naj torej arhivi tega gradiva v originalu ne s stimulirati tudi s pojasnilom in trditvijo, da ,Vskcm posojajo. Zato smo v Pokrajinskem arhivu v Mari- nifi gradivu tudi podatki, pomembni za boru posredovali sodslvcnim organom (javnemu njihovo zgodovino. Kacunati moramo na tako obliko in na=in izva- tožilstvu) za predvideno obnovo postopka kopijo. 5f> Ob tem bi rad opozoril na diskusijo izpred nekaj uporabo zunaj arhiva le kopije. Izredni primeri so: let, ko smo razpravljali o uvajanju mikrofilma kot razstave in eventualni postopki, pri katerih bi pri- novega nosilca informacij. Takrat smo si pridobili šlo do oporekanja verodostojnosti kopiranega do- tudi mnenje sodnih izvedencev ¡n nekaterih sodni- kumenta ¡n bi se z ogledom originala želela ugoto- kov. Na naše vprašanje, ali menijo, da je mikro- viti njegova istovetnost. Takšno dolo=ilo je po mo- filmski posnetek arhivskega dokumenta za izvedbo jem v osnovi predvideno tudi v zakonu o uprav- dolo=enega pravnega postopka zadosti verodosto- nem postopku. jen, je bil odgovor pozitiven, =eš da je postopek Obstajajo še mnoga druga vprašanja in problemi preiskave dolo=enega prekrška odvisen od vsebine o uporabi arhivskega gradiva. Prvo je arhivsko in zaokrožene slike celotnega prestopka in da je strokovno delo v =italnicah arhivov, drugo je vpra- lahko mikrofilm prav tako verodostojen dokument šanje =asa, v katerem naj uradno odpiramo arhiv- za prikazovanje in izvedbo kazenskega postopka. sko gradivo za uporabo glede na razli=no prakso v Ne dolgo tega pa sta se pojavila Javno tožilstvo sosednjih državah, tretje pa je vprašanje uporabe Maribor in Republiško javno tožilstvo iz Ljubljane varovanja osebnih podatkov glede na novo zakono- z ugotovitvijo, daje zanje kopija, kserokskopija do- dajo in izkušnje, ki jih imajo arhivski kolegi v tuji- kumenta premalo, ter sta zahtevali originale oziro- ni. ma predlagali vrnitev celotnega arhivskega gradiva. V novem zakonu kaže torej samo sanem postopku, sicer je potrebno posredovati za materialno varnost. Na podro=ju materialnega var- 57 st va arhivskega gridivi) je cela vrsta nedore=enosti, za=eli predmetnik in evidentirali predavatelje, ki predvsem pa zeio razli=nih stališ=, ki jih zastopamo jih nekaj v slovenskih arhivih že imamo. Seveda bi slovenski ardi visti, kar sc kaže predvsem tudi v tak korak k formiranju oddelka za arhivistiko po- tem, da kljub napovedim že od leta 1969 naprej menil dokon=no odcepitev od zgodovinopisja tudi »pripravljamo« skupen pravilnik o materialnih po- zato. ker se razvoj arhivistike v svetu zmeraj bolj gojih varstva arhivskega in dokumentarnega gradi- nagiba k študiju doku mental i stike in informatike va. To pomeni lahko samo dvoje: daje ta proble- 1er knjižni=arstva. Skupaj s temi vedami bosta ar- matika zelo široka in da smo se ukvarjali z drugimi hivska teorija in praksa lahko dosegali dosti boljše arhivsko-strokovnimi problemi, pa tega nismo us- rezultate. peli pripraviti. Mnenja sem, da je potrebno v no- Predmetnik naj bi imel v za=el ni fazi sicer še ne- vem zakonu predpisati vsaj minimalne standarde za kaj zgodovinskih predmetov, posebej tistih, ki so varovanje arhivskega gradiva. povezani z razvojem slovenske arhivistike. Pred- Ti minimalni standardi naj se nanašajo na vpra- metnik naj med drugim vsebuje teme, ki so po- šanja: membne za razvoj stikov med slovnesko arhivsko - splošne varnosti službo in ostalimi evropskimi. - varnosti pred požarom Ostale predmete pri študiju arhivistike si pred- - splošnega materialnega varstva arhivskih skla- stavljam kol mo=no diferencirana strokovna po- diš= dro=ja dosedanje arhivske teorije in prakse kot so - mikroklime v arhivskih skladiš=ih na primer: ~ splošnih pogojev v arhivskih stavbah - valorizacija arhivskega gradiva - izvedbe opreme za arhivsko gradivo - valorizacija dokumentarnega gradiva Dolo=ene napotke ali ideje bi lahko za to našli v - oblike in postopki urejanja arhivskega gradiva angleškem standardu (British Standard) 5.4.5.4. z - izdelava informativnih pomagal ob arhivskem naslovom Priporo=ila za skladiš=enje in razstavlja- urejevalnem delu nje arhivskih dokumentov. Ta standard je v nasi - informatika in arhivi strokovni literaturi dobro poznan in obdelan (glej: - tehni=na vprašanja v arhivih Sodobni arhivi 86, stran 27 do 31, prispevek dr. - metodologija arhivskega strokovnega dela Kcna Halla iz Presiona v Veliki Britaniji). - razvoj arhivskih ustanov Upoštevati pa bi kazalo tudi nekatere izkušnje, - razvoj upravnih ustanov K] so jih na tem podro=ju dosegli v nekaterih dru- - a rh i vsk a zak on odaja K'h arhivskih službah, predvsem v Zvezni republiki - in podobno. Nem=iji. Ob oddelku za arhivistiko bi se temu primerno O izvajanju materialnega varovanja arhivskega lahko bolje razvil tudi podiplomski študij. Podi- S'adiva ne bi rad dosti razmišljal, tudi zaradi tega plomski študij naj bi bil tak, kot se od podiplom- ne, ker vem, da je to podro=je eno naj podrobneje skega študija pri=akuje, usmerjen k pridobivanju specializiranih znanj o temah, opisanih v okviru obdelanih podro=ij v slovenski arhivski teoriji in predmetnika fakultetnega študija. Ta specializirana Praksi. Za to podro=je je v Arhivskem centru za znanja slovenska arhivistika potrebuje in jih bodo stro kovno-teh ni=na vprašanja v Mariboru za štu- lahko uspešno uporabljali vsi slovenski arhivi. Za- dijske namene zbrano ogromno literature, separa- lov radi tega sem mnenja, da bi bilo treba bolj kot o . gradbenih na=rtov in podobno. arhivskem inštitutu razmišljali o podiplomskem V novi zakon moramo torej vnesti vsaj dolo=be študiju. Ob razmišljanju o ustanovitvi arhivskega P minimalnih standardih za materialno varovanje inštituta ali arhivske šole kar predvideva dr. Jože m vzdrževanje arhivskega in doku m ein a mega gra- ¿onlar v Osnovah, se mi poslavlja vprašanje, ali ti iva ter opozoriti na clemente, ki uni=ujejo arhïv- sko mora ta inštitut biti res samo v Ljubljani in ali ga gradivo. ne bi kazalo po principu policentrizma in danih Predlagal bi, da se vnese v nov zakon dolo=ba, da možnostih ter predhodnega že opravljcnga dela or- se ob eventualnem požaru v arhivskem skladiš=u v ganizirali in ustanoviti tudi kje drugje. "obenem primeru za gašenje požara ne sme u pora- Takšen inštitut bi se lahko po mojem razvil v "Uati voda. Mariboru iz obstoje=ega Arhivskega centra za si ro- , Razmišljanje o šolanju oziroma dopolnilnem kov no-teh ni ena vprašanja, ki je vsaj kar zadeva izobraževanju arhivskih delavcev v Sloveniji us- mednarodne kontakte, da Ice pred ostalimi arhivi in j^rjam samo na podro=je, ki me ta trenutek naj- ima že uveljavljeno strokovno afirmacijo ter razve- PplJ zanima in je v lesni zvezi s fakultetnim študi- jano mednarodno korespondenco, ki zagotavlja jem arhivistike kol samostojne ali kombinirane s,u strokovno aktualnost. dijskc smeri. O predlaganem tako imenovanem arhivskem Osebno razmišljam o tem. da bi morala sloven- uradu pa se mi zdi, da gre morda za obliko izvaja- ja arhivistika na eni od univerz =imprej ustanoviti nja strokovnega centralizma, kar mi ni najbolj sim- ^mostojni oddelek za arhivistiko. Skoiiecntrirali pati=no. •••••• arhivske strokovne mo=i. s katerimi raz- h datotek, itd. Ob teh pomanjkljivostih pa je ved- Po prisotna nezanesljivost informacijskega sistema Na ra=unalniški strojni opremi v PAM se upora- "t seveda vprašljiva upravi=enost finan=enga raž- blja izklju=no uradno kupljena programska opre- nja takih projektov. Kolikor nam je znano, imajo v glavnem v vseh ma. slovenskih arhivskih institucijah zapisana ali pa samo dogovorjena nekatera osnovna pravila obna- Prepovedano je kakršnokoli vnašanje, kopiranje in vlja na tem podro=ju. Lc-ta so odvisna od trenut- uporabljanje programske opreme, ki nima zato ke stopnje strojne in programske opremljenosti in ustrezne originalne dokumentacije in ustreznega ?°scžcncga nivoja razvoja informacijske tehnologi- sklepa vodstva arhiva o njeni uporabi. je Posameznih arhivskih institucij. Velik korak na- Prej bi dosegli, =e bi se lahko na tem podro=ju do- dvorili za osnovna skupna izhodiš=a slovenskega ar Delavci arhiva smejo uporabljati kopije službenih nivskcga informacijskega sistema, ob uposteva- u programskih paketov tudi na lastnih osebnih ra=u- "J specifi=nosti posameznih strokovnih arhivskih m nalnikih za svoje in službene potrebe, to je za delo $tucij. | . na domu, pod pogojem, da jih ne izmenjujejo s ko- , Cc imamo med sabo nepovezane ra=unalniške legi in znanci, oziroma imajo ob teh paketih nalo- Kapacitete, je po naših izkušnjah potrebno sprejeti ^mo nekaj osnovnih izhodiš= za uspešno dclova- žene izklju=no programske pakete z originalno do- "Jc tako koncipiranoga informacijskega sistema. kumentacijo. '»vrstna izhodiš=a smo v Pokrajinskem arhivu JJaribor interno sprejeli že leta 1989 pod imenom Izmenjavo generi rani h datotek med službeno in organizacijski predpis o uporabi ra=unalniške osebno ra=unalniško opremo lahko delavci arhiva °Prcmc v Pokrajinskem arhivu Maribor. Pravilnik e| izvajajo le pod pogojem, =e je izpolnjen 6. =len pra- y ja še danes v delu z ra=unalniki izven lokalne ra- vilnika. =unalniške mreže in to neglede na to, ali imajo le-ti 70 - varovanje produkta delovnaja informacijskega sistema (podatkovna baza). Vsako nenormalno obnašanje ra=unalnika je treba Še bolj kot pri samostojno delujo=ih ra=unalni- takoj prijaviti vodstvu arhiva. kih je potrebno pri lokalnih ra=unalniških mrežah zagotavljati tudi po pravni poti nekatere osnovne 10 zahteve, kot so zaš=itno kopiranje, razvijanje siste- Namerni vnos destruktivnih programov aH namer- ma dodeljevanja pravic in obveznosti do informa- no uni=enje strojno zapisane baze podatkov ali cijskega sistema v smislu varovanja informacij, ki samo njenih delov, ki jo generirajo delavci arhiva v je izven sistema nadzora operacijskega sistema v okviru skupnih ali posameznih projektov, se kvali- smislu varovanja informacij, ki je izven sistema ficira kot hujša kršitev delovnih obveznosti. nadzora operacijskega sistema (uporabnikom dode- ljujejo pravice administratorji mreže, njim pa nad- II zornik ali supervisor). Pri tem pa ostane odprt pro- Pravilnik se bo dopolnjeval v skladu z razvojem blem formalnega nadzora nadzornika ali su pervi- kompjuterizacije v Pokrajinskem arhivu Maribor, sorja lokalnih ra=unalniških mrež, saj ra=unalniško tako da bo v najve=ji možni meri ustrezno zaš=ite- podprte podatkovne baze arhivskih informacijskih no delo z ra=unalniško opremo in strojno generira- sistemov nikakor niso in ne morejo postati njihova no podatkovno bazo. osebna lastnina. Tako se arhivska strokovna jav- nost ne more zanašali na cntuziazcm nadzornikov Ravnatelj: lokalnih ra=unalniških mrež in na ve=no zvestobo P.P.Klasinc vzpostavljenemu informacijskemu sistemu. Na tem Maribor, junij 1989 mestu bi bilo dobro prvi= opozoriti na dejansko polrebo po neke vrste strokovno-pos veto val no- V trenutku, ko povežemo samostojno delujo=e koordinacijskem telesu, ki bi imelo formalen nad- ra=unalnike med seboj v lokalno ra=unalniško mre- zor nad vsemi ra=unalniškimi kapacitetami in bi žo z namenom, da izkoristimo nekatere prednosti, bdelo nad strokovnostjo odlo=itev v posameznih ki nam jih ponuja lak na=in dela, je potrebno dolo- arhivskih institucijah, da bi bile Ic-lc v skladu i. os- =iti razmerja oziroma omejitve, ki jih v svoji osnovi novnimi smernicami razvoja slovenskega informa- pozna vsak mrežni operacijski sistem in so logi=na cijskega sistema. posledica možnosti neposrednega vklju=evanja ka- Tudi za vzpostavitev ra=unalniških povezav in le rgakoli uporabnika v korenine informacijskega eksploatacijo informacij iz drugih lokalnih ra=u- sistema. S tem pa postaja varovanje informacijskih nalniških mrež znotraj arhivskega informacijskega sistemov klju=nega pomena pri vseh asociacijah, ki sistema je potrebno še pred za=etkom jasno posta- se ukvarjao z zbiranjem in desiminacijo ra=unalni- vili dolžnosti in pravice obeli strani. Dolo=ene mo- ško podprtih informacij. rajo biti osnovne tehni=ne podrobnosti komunika- V svetuje razvitih nekaj rešitev, ki bolj ali manj cije (kompatibilnost modemov, hitrost prenosa po- uspešno varujejo ra=unalniško podprte informacij- datkov, programska oprema, pariteta, itd.). Po na- ske sisteme. Kljub temu pa še vedno velja, da je ših izkušnjah na tem podro=ju brez enotnega in jas- mogo=e vsakemu informacijskemu sistemu prebiti nega koncepta ne bo rezultatov. Zalo ponovno po- varovalno okolje in priti brez nadzora do osnovnih udarjamo potrebo po nekakšnem koordinacijskem sursov sistema in tam nekontrolirano spreminjati telesu, ki bo imelo suverene kompctcncc odlo=anja razli=ne parametre. To spoznanje postavlja projek- o smereh razvoja ra=unalniško podprtega sistema tante arhivskega informacijskega sistema v razme- slovenske arhivske službe, ob tem pa dopuš=alo re, da so disciplina na ra=unalniško podprtem siste- svobodo razvoja posameznih podsistemov. Dvo- mu, neprestano spremljanje trendov razvoja na po- stranski dogovori zainteresiranih strank dajejo sicer dro=ju varovanja ob dobrem nadzoru nad konfigu- trenutne, a le omejene rezultate, ZìI to tak na=in do- racijo, edina prava obramba pred nezaželenimi govarjanja lahko deluje v prihodnosti dokaj zavi- vdori v sistem ter njegovo delno ali popolno de- ralno. V nadaljevnaju je predstavljen primer dogo- strukcijo. vora med dvema institucijama, ki med sabo lahko Pravno varovanje arhivskega informacijskega si- izmenjujeta informacije s pomo=jo ra=unalnikov. stema je potrebno zastaviti z dveh osnovnih izho- diš=: Zgodovinski arhiv Ptuj, Muzejski trg I, Ptuj, ki ga •) Varovanje informacijskega sistema mora bili zastopa ravnatelj Ivan Lo vre nói = vklju=eno v pravno varovanje arhivskega gradiva in in pripomo=kov za njegovo raziskovanje. Pokrajinski arhiv Maribor, Glavni trg 7, Maribor. I J) S podzakonskimi akti oziroma organizacijski- ki ga zastopa mag. Peter Pavel K lasi ne, skleneta: mi predpisi je potrebno zagotoviti permanentno preverjanje celotnega arhivskega informacijskega POGODBO O RA

Zaradi skupnega interesa kvalitetnega informiranja raziskovalcev naše preteklosti in drugih obiskoval- Pogodbeni stranki si bosta prizadevali morebitne cev v obeh institucijah 1er zaradi histori=ne pove- spore reševati sporazumno po mirni poti v naspro- zanosti arhivskega in dokumentarnega gradiva, ki tnem primeru paje pristojno sodiš=e v Mariboru. je nastalo na pristojnem obmo=ju obeh arhivov in ga hranila obe instituciji v svojih arhivskih skladiš- 10 =ih, skleneta Zgodovinski arhiv v Ptuju (dalje ZAP) Pogodba je sestavljena v štirih izvodih, zato dobi in Pokrajinski arhiv v Mariboru (dalje PAM) po- vsaka stran po dva izvoda. godbo o ra=unalniško podprti izmenjavi in uporabi podatkovnih baz o arhivskem in dokumentarnem Številka: Številka: gradivu, kakor tudi podatkovnih baz iz arhivskega m dokumentarnega gradiva. Datum: Datum: 2 Ravnatelj PAM Ravnatelj ZAP Za vzpostavitev komunikacije med informacijskim otokom ZAP in informacijskim otokom PAM za- Mag. Peter Pavel Klasi ne Ivan Lov ren=i = gotovi vsaka pogodbena stran po dogovoru ustrez- no kompatibilno strojno in programsko opremo, ki •nora zadoš=ati jugoslovanskemu standardu in ve- l.s. I.s. ljavnim mednarodnim normam. Vidimo torej, da za potrebe strojnega obdelova- nja lastnih arhivskih informacij potrebujemo že rc- Vsaka stran bo po svojih najboljših možnostih za- laltivno zapleten sistem pravnih norm, kijih nismo gotovila drugi strani online dostop in uporabo po- še do konca razgradili, ker za to do sedaj ni bilo po- datkovnih baz. Obe strani pa si bosta sproti sporo- trebe. Trezna presoja položaja pa nam kaže, da je =ali sistemske in druge spremembe, ki bi lahko ovi- to šele prva stopnica na poti k arhivskim instituci- rale nemoteno komunikacijo. jam jutrišnjega dne. Ob koncu naj povzamem: 4 1.) Informacijska tehnologija prinaša mnoge ¿a vstop v oba informacijska otoka lastnika infor- možnosti in kombinacije hranjenja arhivskega gra- macijskih sistemov izdala zaradi varovanja obstoje- diva, zato je potrebno obdelovali arhivske informa- cin podtakov in zaradi njihovega nadzora nad upo- cije neodvisno od nosilcev informacij. ra 2.) Slovenski arhivski informacijski sistem je po- bo vsak s svoje strani uporabniško ime in geslo, trebno razvijati na podlagi osnovnih na=el sistem- PO potrebi pa še druge elemente zaš=ite. skega inženiringa. 3.) Vse strokovne arhivske institucije bi morale sprejeli osnovna izhodiš=a slovenskega arhivskega ZAP in PAM se obvezujeta nosili odgovornost in informacijskega sistema. Pri tem bi bilo potrebno tveganje, ki se nanaša na zaupnost in uporabo upo- upoštevati specifi=nosti posameznih strokovnih ar- rabniških imen, gesel in drugih informacij za iden- hivskih institucij. "fikacijo. Lc-tc lahko brez omejitve uporabljajo 4.) Z ustrezno zakonodajo bi bilo potrebno zava- znotraj svoje delovne organizacije, oziroma svojih rovali in zagotoviti delovanje tako slovenskega ar- delokrogov. hivskega informacijskega sistema kakor ludi njego- vih podsistemov v okviru arhivskih strokovnih in- stitucij. ^°• strani si pridržujeta pravico spreminjanja po- 5.) Za uspešno delovanje slovenskega informacij- datkovnih baz ali celo njih ukinitev ter spreminja- skega sistema bi bilo potrebno zagotovili nekakšno la omejitev uporabe, oziroma ukinitev pravice za koordinacijsko telo, ki bo imelo suverene kompe- aostop do dolo=enih podatkovnih baz, vendar se tenec odlo=anja o smereh razvoja ra=unalniško Gorata obojestransko v smiselnem roku o spre- podprtega sisitema slovenske arhivske službe, ob membi tudi obvestiti. tem pa dopuš=alo svobodo razvoja posameznih in- formacijskih podsistemov. ^°c strani se zavezujeta, da ne bosta kopirali, di- s OPOMBE lribUr¡aij ali prodajali rezultatov online poizvedb, t LSc"Jc lch dogovorov dovoljuje prizadeti strani 1. Dr. Jože Žontar, Strokovne osnove za pripravo dela 'akojšnjo prekinitev povezave, ob ustreznih doka- Zakona o naravni in kulturni dediš=ini, ki se nanaša na •• Pa lahko prizadeta stran zahteva povrnitev sko- arhivsko gradivo in arhive. Ljubljana, (maj 1991). — 2. Velike možnosti zlorab vidimo predvsem v =asu trans- porta grafi=nih datotek ali drugih datotek, ko se lc-tc mo- rajo sistemsko ustavljati na za=asnih medijih s prostim a pristopom (npr. na trdih diskih, piši-brisi opti=nih di- I Pogodba je =asovno neomejena, vendar pa lah- skih,...) in to še pred zapisom, ki ga ni mogo=e ve= po- K° Preneha na pobudo katerekoli strani, toda ne 72 pravljati (npr. na diske tehnologije WORM). — 3. Po- za analogne zapise v veljavi ista arhivska na=ela, ki skus nadaljnje razgraditve klasifikacije posredno (strojno) se upoštevajo tudi pri pisanih dokumentih, se pravi =itljivih informacij glej: Miroslav Novak, Sodobna infor- valorizacija, urejanje, popisovanje ¡n uporaba7. macijska tehnologija in arhivi, Sodobni ahrivi 91, Mari- Ugotavljanje vrednosti in pomembnosti tega gra- bor 1991, str.77-80. — 4. Avtotchnin Canofile, Metalkin Locar, Intertradcov Odin. — 5. Dr. Vel ¡mir Sri=a, Uvod diva je pomembno in odgovorno delo. Gradivo se u sistemski inženjering, Zagreb 1988, str. 35-36. med seboj razlikuje in zaradi tega so druga=ni tudi pristopi k valorizaciji. V arhivski terminologiji pojem valorizacije ni enoten, kot ni enotna niti terminologija^. Prav zaradi tega pa individualize m, ki izhaja iz tega, pri pristopu k problemom odbira- nja in valorizacije onemogo=a uspešnost sistemati- Informacijska tehnologija in arhivska ziranja arhivskih procedur. zakonodaja Velik del produkcij na podro=ju analognih zapi- sov je neinstitueionalncga izvora. Razen gradiva, Zdenka Rajh ki nastaja pri RTV in v profesionalnih filmskih in- stitucijah, nastaja takšno gradivo tudi pri amater- skih klubih in pri posameznikih. In ravno amater- Film poznamo že iz leta 1895, prvi glas iz radij- ski analogni zapisi so v svetu ¡n tudi pri nas, tako skega sprejemnika smo slišali sredi 20. lei, televizi- se vsaj zdi, neupravi=eno zapostavljeni. Te repro- jo pa smo spoznali sredi 30. let našega stoletja. Po- dukcije v ve=ini primerov ne prihajajo v arhive, ker stopki za snemanje zvoka so poznani že preko sto, lastniki z obstoje=o arhivsko zakonodajo niso obve- za magnetno snemanje slike pa preko petdeset let. zani oddajati kopij oz. originalov v varstvo pristoj- Kljub lemu paje velika ve=ina v preteklih desetle- nemu arhivu. V arhiv prihajajo tovrstni materiali tjih nastalih avdiovizualnih dokumentov za nas za tako le kot volila, darila ali pa z odkupom. vedno izgubljenih in uni=enih. Po vsem tem torej Omenila bi samo enega od mnogih primerov, ki lahko re=emo, da je že skrajni =as, da pri=nemo smo jih v pretcklom =asu zasledili na terenu. Na analogne magnetne zapise ceniti tudi kot arhivsko podro=ju Štajerske, pa ne samo tam, verjetno je po- gradivo, ki naj ga arhivi tudi hranijo in posredujejo dobna situacija tudi drugod po Sloveniji, je delova- svojim uporabnikom. Vse ve=ji in hitrejši razvoj la cela vrsta foto-kino klubov ali pa posamezni- znanosti in informacijske tehnologije1 in seveda s kov, katerih gradivo je izrednega pomena za lokal- tem tudi =loveške komunikacije v 20. stoletju je no zgodovino. Toda na žalost je to gradivo nezaš=i- pripeljal do velikega razmaha avdiovizualnih me- teno in propada, o =emer smo se lahko prepri=ali dijev, brez katerih bi si danes težko predstavljali sami, bodisi zato ker pristojni arhivi za to ne vedo svet. ali pa nimajo posluha za ohranitev te vrste gradiva, V slovarju arhivske terminologije, ki ga je izdal ki paje, kar bi želela še enkrat poudariti, izrednega Mednarodni arhivski svet leta 1984, najdemo za pomena za lokalno zgodovino. Mislim, da ni treba slikovno gradivo in filme slede=o definicijo: ... posebej poudarjati, da je za to gradivo treba =im- »skupina dokumentov, ki je sestavljena iz repro- prej poskrbeti, ¡n ga rešiti propada. Seveda ne bi di- dukcije fotografij ali gibljivih slik, kot tudi tonske- skutirali o tem, kdo je krivce za takšno stanje, ven- ga zapisa na vseh vrstah nosilcev«2... UNESCO ra- dar bi se v arhivih morali zavedati, da je njihova zume pod »gibljivo sliko« vsako serijo slik na ne- naloga ohranjanje naše kulturne dediš=ine tudi na kem nosilcu s pridruženim ali nepridruženim zvo- tem podro=ju in bi morali poskrbeti tudi za varova- kom, ki ob projeciranju dajo vtis gibanja ¡n ki slu- nje tega gradiva. žijo za informiranje javnosti ali za dokumentacij- Ena izmed možnosti rešitve lega problema je, da ske namene3. pristojni arhivi za dolo=ena podro=ja pri=nejo • Arhivi so kot strokovne organizacije do nedavne- zbiranjem, hranjenjem in obdelovanjem te vrste ga hranili dokumente, pisane pretežno na klasi=nih gradiva. V Pokrajinskem arhivu Maribor smo pred nosilcih informacij4, z razvojem tehnike in infor- ve= kot letom dni storili prve poskuse na podro=ju macijske tehnologije pa so arhivi odprli vrata tudi ustvarjanja in tudi hranjenja analogne vrste zapi- novim nosilcem informacij in avdiovizualnim vr- sov. Uredili smo majhen in priro=en AV-studio. stam zapisov. Arhivska zakonodaja je z Zakonom o Pri celotni zasnovi nas je vodilo dejstvo, da bo na- arhivskem gradivu ¡n arhivih leta 1966 uvrstila loga arhivov v prihodnosti tudi dokumentiranje ce- zvo=ne in slikovne zapise med arhivsko gradivo. lotnega družbenega življenja in hotenja individu- Zakon o naravni in kulturni dediš=ini iz leta 1981 uma v celoti. Pri=eli smo z izdelavo lastne doku- paje dolo=ila o varstvu te vrste gradiva le še dopol- mentacije ¡n z zbiranjem amaterskih analognih za- nil in preciziral^. Tako so slikovno gradivo in filmi pisov s terena, ki so pomembni za lokalno zgodovi- postali zgodovinski vir. no, vse pa z namenom, da zaš=itimo gradivo pred V tem prispevku bi se želela omejili na strojno propadom. =itljive analogne zapise, ki jim bo arhivistika v bo- V kakšni obliki pa naj bi se izvajala materialna do=e morala posve=ati ve=jo pozornost. Analogni zaš=ita je precej odvisno od zakonodaje, tchni

me ru se pove=a možnost izgube gradiva na terenu, Gradivo, ki ga bo uporabnik potreboval nasled- v drugem pa se morajo uporabniki pa= sprijaznili s nji dan ali v krajšem =asovnem obdobju (do 7 dni), 'cm, da bo gradivo dostopno šele =ez lela. pospravi v priro=no skladiš=e. V nasprotnem pri- Na koncu pa še nekaj o zahtevi o n cz I o rabi ar- meru gradivo še isti dan obvezno vrne na ustrezno hivskega gradiva, ki gotovo ni sporna. Sporno pa lokacijo v skladiš=e. Ko se delovni =as =italnice iz- jc, kaj je zloraba in kaj ne, kajti na podlagi uporabe te=e in se jo zapre za uporabnike, ne sme biti v njej istega gradiva lahko pridejo razli=ni uporabniki do nobenega arhivskega gradiva. razli=nih ugotovitev, kdo paje bližji resnici in alije Dežurni delavce v =italnici mora voditi evidenco kdo zlorabil arhivsko gradivo, naj ugotovijo kritiki uporabnikov arhivskega gradiva, evidenco razisko- "i predvsem =as. Mi pa zlasti glejmo, da bomo vsa- valnih tem (mati=ni list uporabnika), evidenco iz- kogar, ki ima znanje in voljo uporabljati arhivsko posojenega arhivskega gradiva (naro=ilnico), evi- gradivo, v arhivih dobrodošlo sprejeli. denco obiskov uporabnikov (knjigo obiskov), poleg tega pa še evidenco za uporabnike izdelanih repro- dukcij arhivskega gradiva (fotokopij, negativov, mikrofilmov). Uporabnik izpolni naro=ilnico v treh izvodih, od katerih en izvod ostane =itaniški službi, drugi izvod se izro=i referentu za materialno Uporaba arhivskega gradiva v arhivski varstvo, tretji pa se priloži izposojenemu gradivu. =italnici II. Gašper Sinit/ Uporabnik sme arhivsko gradivo uporabljati samo v =italnici. Zunaj arhivske stavbe paje upo- raba mogo=a le v okviru medarhivske izposoje. V Arhivu Republike Slovenije smo pripravili Vsak obiskovalec arhiva in =italnice se mora iden- nov osnutek Poslovnika =italnice v skladu s Pravil- tificirati - predložiti mora dokument s sliko (oseb- nikom o pogojih za uporabo arhivskega gradiva no izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje) in se (Ur. list SRS, št. 34/81), kije osnova tega prispev- evidentirati pri varnostniku, kjer mora odložiti tudi ka. Vsebinsko sem ga razdelil na naslednje dele: odve=no garderobo in vso prtljago. Ob prihodu v I. naloge dežurnega delavca v =italnici in njegovo =italnico uporabnik najprej izpolni mati=ni list, ravnanje z arhivskim gradivom, kjer mora izpolniti naslednje rubrike: leto obiska, II. dolo=ila, ki zadevajo uporabo arhivskega gra- ime in priimek, naslov stalnega bivališ=a, drža- diva in uporabnike, vljanstvo, poklic, zaposlitev, našteti vse raziskoval- 'H. reproduciranje arhivskega gradiva. ne teme (ki se v roku enega leta lahko zamenjajo) in namen raziskovanja z datumom in podpisom. I. Uporabnik ima na delovni mizi v =italnici lahko le Znano je, da je =italnica Arhiva Republike Slo- tiste potrebš=ine, ki jih nujno potrebuje (papir in venije odprta od ponedeljka do =etrtka od 8.00 do pisalo, izjemoma naj bi bila dovoljena tudi upora- ¿5.30 ure, v petek pa od 8.00 do 15.00 ure. V tem ba ra=unalnika oz. diktafona). Kot pisalo je najbolj =asu nadzorujeta uporabo dežurna delavca in sicer zažcljcn navaden svin=nik. Uporabnik mora naro- Prvi od 8.00 do 12.00 ure in drugi od 11.45 do =iti arhivsko gradivo najmanj en dan prej in lahko '5.30, V vmesnem =asu si delavca posredujeta iii- dobi naslednji dan, neglede na obliko, 5 tehni=nih •ormacijc o uporabnikih. Dopoldansko oziroma enot arhivskega gradiva, s tem da kot tehni=no eno- Popoldansko dežurstvo poteka v tedenskih turnu- to upoštevamo fasiekcl, arhivsko škatlo, knjigo, sili. mapo ali npr. kos za listino. Uporabnik sme imeti Dežurni delavec opravlja v =asu svojega dežur- na mizi le eno tehni=no enoto. Ko Ic-to raziš=e, se stva slede=e: ta odnese v priro=no skladiš=e in se prinese nova ~ sprejema naro=ila uporabnikov in jim nudi enota. strokovno pomo=, pokaže jim pripomo=ke za upo-

Izobraževanje arhivskih delavcev in Pripravnikov Izobraževanje arhivskih delavcev v Nem=iji Nitia Zupan=i= in Italiji Vesna Gotovina V svojem prispevku sem se omejila na izobraže- vanje arhivist o v pripravnikov, torej tistih, ki mora- jo pridobljeno /nanje zelo hitro uporabili tudi v Arhiv Republike Slovenije je vedno dajal velik Praksi oziroma ga izpopolniti, =e jim prakti=ni pro- poudarek izobraževanju strokovnih delavcev tudi blemi pokažejo, da dolo=enih znanj ni. oziroma jih po opravljenem strokovnem izpitu. Vsi so imeli Je premalo. Namen pripravništva je, da se bodo=i možnost vpisa na podiplomski študij arhivistike arhivski delavec seznani z deli in nalogami, za ka- oziroma tudi možnost strokovnega izpopolnjevanja tere se glede na stopnjo svoje strokovne izobrazbe v tujini, vendar pa je bilo vse prepuš=eno a m bi- Pripravlja. Pripravništvo ureja Pravilnik o pri pni v- ci on znosi i in iznajdljivosti posameznika, od tod n'štvu ¡n opravljanju strokovnih izpitov za delavce tudi želja ve=ine mladih arhivistov, da bi imeli tudi v arhivih (Ur. 1. SRS, št. 46/82). pri nas možnost izobraževanja na posebni arhivski Ne bom ponavljala in analizirala pravilnika, šoli. temve= želim na primeru spoznanj, ki sem jih pri- Nem=ija in Italija imata že dolgoletno tradicijo dobila v =asu svojega pripravništva in na podlagi na podro=ju izobraževanja arhivskih delavcev, zato ra/govorov z bivšimi pripravniki, pokazati, kje bi je zelo zanimiv vpogled v vsebino in potek izobra- sc izobraževanje v praksi še izpopolnilo. ževanja v teh dveh državah. 1. Imela sem dvojno sre=o. Pripravništvo sem opravljala v dveh institucijah, v ARS in v ZAL in VSEBINA IN POTEK IZOBRAŽEVANJA V ako dobila vpogled v njuno delo in hkrati tudi raz- NEM

- pojem arhiva, teklo, je v arhivskih in sorodnih podro=jih, ki skr- - razlike in podobnosti med arhivskim in biblio- bijo za varovanje in prenos informaeij, prišel v os- te=nim gradivom, predje pere= problem materialnega varovanja gra- - arhivistika kot zgodovinska metoda, diva in informaeij pred poškodbami, uni=enjem in - uprava arhiva, izgubo. O problemu se je pri=elo obširno govorili, - arhivi kot kulturna dediš=ina. pisati in tudi delati. Naloga tega desetletja paje te 2. ZGODOVINA PAPEŠKE DRŽAVE probleme =imbolj • razreševati. 3. ZGODOVINA INSTITUCIJ Pri pripravi prispevka sem zbrala in pregledala 4. DIPLOMATIKA predpise, priporo=ila in standarde, ki urejajo mate- 5. ZGODOVINA AHR1VOV rialno varovanje gradiva pri nas in po drugih drža- vah. Pri drobnem pregledu nemškega in italijanskega Ugotovila sem. da ve=ina, razen ZDA, Kanade, izobraževalnega programa se da ugotoviti, da sta to Francije, Velike Britanije, Nem=ije, prevzemajo dva popolnoma razli=na sistema. V Nem=iji se izo- navodila oziroma vsebino predpisov (odvisno od bražujejo arhivski delavci, ki so prehodno kon=ali govornega in geografskega podro=ja) od omenjenih v'iŠjo ali visoko stopnjo izobrazbe (in imajo drugo- vodilnih držav. Le-tc pa so tako ali druga=e v stal- stopenjsko diplomo zgodovine, prava..), v Italiji pa nih medsebojnih stikih. 80 šole na višji stopnji in izobražujejo kandidate, ki Pri nas ureja podro=je materialnega varovanja se še niso sre=ali z delom v arhivu. arhivskega gradiva Zakon o naravni in kulturni de- Postavlja se vprašanje, kateri od teh dveh izobra- diš=ini (Ur.l. SRS, št. 1/81), bolj podrobno pa Na- ževalnih sistemov je boljši, oz. kateri bi slovenskim vodilo o na=inu izvajanja materialnega varstva ar- razmeram in potrebam bolj ustrezal. hivskega in registrai urnega gradiva (Ur.l. RS, št. Nemški sistem izobraževanja je bolj racionalen, 10/69). Leta 1987 je bil pripravljen osnutek nove- ker izobražuje delavce, ki že delajo z arhivskim ga pravilnika, ki pa ni prinesel ni= bistveno nove- gradivom, in ne proizvaja viška delovne sile. torej Je s tega stališ=a za nas ustreznejši, seveda v nekoli- V veljavi je ostal stari predpis iz leta 1969, ki na- ko skrajšanem obsegu, ker najverjetneje ne bi bili =elno Še vedno dovolj dobro pokriva vsa klju=na sposobni izpeljati tako obsežnega u=nega progra- podro=ja varovanja arhivskega gradiva. Manjka le ma, predvsem zaradi pomanjkanja ustrezno izobra- neko sodobnejše priporo=ilo ali standard, ki bi bil v ženega predavateljskega kadra in tudi majhnega pomo= pri konkretnem izpeljeva nju problemov. števila kandidatov, ki bi obiskovali šolo. Samostoj- Problemi temperaturnih nihanj, previsoke ali pre- na arhivska šola, brez tesne povezave z zgodovino nizke vlage, plesni in insektov so znani že vrsto }n pomožnimi zgodovinskimi vedami, pa ne bi stoletij. Problem onesnaženega zraka je nekatere miela ve=je prihodnosti. zaskrbljeval že v sredini prejšnjega stoletja. Pro- blem slabe kakovosti papirja pa zaskrbljuje stro- Ol'OMlilZ: kovnjake že od konca prejšnjega stoletja. V vsem tem =asu so bile preizkušene mnoge ide- '• Glej; Arhivi; XIII/, 1-2, 1990, sir. 132-133. — 2. Glej-. je. Nekatere so bile sprejete, druge zavrnjene ali Arhivi, XIII/, 1-2. 1990, str. 132-133.— 3. Potek oprav- pozabljene. V skladu s prevladujo=imi socialnimi, lja izpita pokon=ani Bavarski alirivski šoli; glej: Arhi- V ekonomskimi in tehnološkimi možnostmi, jih je ".X1M/, 1-2, 1990, str. 132-133. danes mogo=e bolj u=inkovito razreševati. Posebno LITER ATURA IN VIRI v razvitih deželah posve=ajo precej pozornosti na- ravoslovnim raziskavam, ki preverjajo uspešnost ''redlog predpisa o izobraževanju in opravljanju izpita za posameznih postopkov reševanja in varovanja kul- visoko arhivsko stopnjo v deželi Hessen (F. okt. 1990) - turne dediš=ine. Jyer Arliivari 43/, 4, 1990, str. 679, — Predpis o izobra- Na to temo je v svetu že precej objav, ki se =eda- Ževanju in opravljanju izpita za visoko arhivsko stopnjo lje bolj pogosto pojavljajo tudi v arhivskih revijah j-'? deželo Nordheim Westfalen (8. januar 1987)- Der Ar- ali samostojnih publikacijah. Izsledki najnovejših hivar, 41/, 2, 1988. str. 259. — Predpis o izobraževanju 1n raziskav so objavljeni na kongresih, okroglih mi- opravljanju izpita za višjo (1979) in visoko arhivsko zah, seminarjih (zadnji seminar o raziskavah na stopnjo (1965, 1987) za deželo Bavarsko. — Te=aj Uvod J! arhivsko delo in gradivo - Der Arhivar. 43, 1990, str. podro=ju varovanja in konservacijc, ki je potekal £'"*• — Scovila di Archivistica. Paleografia e Diplomati- letos maja v državi New York, 25. -29.5.1991). ci - Archivio di stato di Roma (nov. 1988) Seminar o raziskavah na podro=ju varovanja in konservacijc so pripravili: Mednarodna knjižni=ar- ska organizacija I FLA, Mednarodni arhivski svet ICA in Knjižni=arsko-arhivski-konservatorski izo- braževalni program na univerzi Columbia v New Slovenski in tuji predpisi in standardi na Yorku. Namen seminarja je bil pripraviti pregled Podro=ju materialnega varstva arhivskega nad teko=imi raziskavami in razvojem aktivnosti r za dvig pomena raziskav pri reševanju problemov 8 adiva ter priprava predlogov in prioritete raziskav na tem JPdert Vadopivec podro=ju. Na konferenco je bilo vabljenih 90 predstavni- kov ¡z 33 držav. V 23 predavanjih so bile predsta- vljene slede=e teme: V osemdesetih letih, torej v desetletju, ki seje iz- 82 - pregled zgodovine in razvoja varovanja ter us- C Pomožna oprema v skladiš=ih meritve za naprej, D

V nasprotju z verzijo iz leta 1977 se novi stan- arhivskim pa tudi dokumentarnim gradivom, mo- dard dotika tudi odnosa osebja v skladiš=ih do gra- rali težiti. diva. Popolnoma novo paje priporo=ilo za reprograf- LITERATURA ie procese. I. Navodilo o na=inu izvajanja materialnega varstva ar- _ Moj predlog je, da ne bi odkrivali že odkritega in hivskega in registra t u mega gradiva U •. LS RS, št. 10, bi tudi mi prevzeli priporo=ila, ki jih navaja novi 1969, stran 253-255. — 2. Michael Duchein. Archive mednarodni standard za podro=je varovanja in raz- Buildings and Equipment. ICA Handbook Scries. Volu- stavljanja arhivskih dokumentov in poizkusili po me 6. •.G. Saur, Paris, London 1988. — 3. Vladimir Je- "jem speljati v praksi vsaj, kar je za posamezen ar- ri=, Standardi i normativi za arhivsku djelatnost BiH, Sa- rivali vrsto gradiva najbolj nujno. vclovanjc arhivskih radnika BiH, Sarajevo 1991. —4. BS Daje priporo=ilo vedno in povsod težko spraviti 5454: British Standard Storage and Exhibition of Archi- v življenje v vseli podrobnostih se zavedajo tudi av- val Documentes. 2nd edition, British Standard Insiti!u- lion, London 1989. — 5. Gesetz über die Sicherung und torji tega standarda. Ne smemo se ustrašili previso- Nutzung von Archivgut des Bundes. Bundesgesetzblatt, ko postavljenih standardov. Tudi v zelo razvitih Teil 1, Jahrgang 1988. — 6. Mary Lyme Kitzcnihalcr, deželah le ma I oka t ero skladiš=e, =e sploh katero, Prce rva t ion of Archival Records: Holdings Maintenance Povsem ustreza temu priporo=ilu. Predstavlja pa at the National Archives, National Archives Technical •deal, h kateremu bi delavci, ki imamo opravka z Information Paper No. (i. Washington, DC, 1990. 84 pomembnejše gradivo v doma=ih in tujih arhivih

Po sledovih misijonarja Friderika Barage v filmu Ivan Ne manti

V za=etku osemdesetih let je Arhiv SRS obogatil dujemo njegovo znanstveno in publicisti=no delo, svojo filmsko zbirko s filmom Sledovi, ki pripove- saj je poleg drugega napisal slovnico in slovar indi- duje o življenju in delu misijonarja Friderika Bara- janskega = i pevskega jezika, ki sta tudi razstavljena ge med Indijanci na obmo=ju Velikih jezer v Sever- v muzeju. ni Ameriki. Film so pri nas predvajali v župnijskih Ob popotovanju po obalah Velikih jezer nas pri- skupnostih, Širši slovenski javnosti pa ni poznan. tegnejo izbrani posnetki krajev in krajine, ki danes Arhiv je hkrati s filmom prevzel tudi prospekt s privla=ijo turiste od blizu in dale=. Pred kamero podatki o ustvarjalcih filma. Tone Zrnec, slovenski nastopijo Indijanci -O=ipvejei v svojih živopisanih lazarist v Torontu, je bil zgodovinski svetovalce, obla=ilih, obiš=emo njihova bivališ=a in borne pobudnik snemanja filma in pisec scenarija. Veliko ko=e. V tem delu je film nekoliko preobsežen in se pozornosti je posvetil študiju življenja in dela Fri- rahlo odmakne od svojega naslova, =eprav je vse derika Barage na prostranstvih Velikih jezer. O prikazane kraje prehodil misijonar Baraga in po- njem je napisal obsežno študijo. Idejo o filmu je vsod lahko zasledimo njegove stopinje. Dovršeno uresni=il tudi v sodelovanju s slovensko dopolnilno fotografijo dopolnjuje pripoved Toneta Zrn cea v šolo v župniji Marije Pomagaj v Torontu. Film sta lepi, kleni slovenš=ini. režirala Tone Zrnec in Joseph Si I way, ki je bil sne- Obširno bo film Sledovi predstavljen v Inventar- malce na obmo=ju Velikih jezer, Ljubo Struna pa v ju Arhiva Republike Slovenije. Pri obdelavi filma Sloveniji. V Ameriki so snemali film v letih smo uporabili poleg prospekta tudi pismo Toneta 1972-1973, v Sloveniji pa 1973-74. Posneti mate- Zrncca o pripravah in snemanju filma. O filmu je rial je montiral Joseph Sil way. Za glasbo je po- pisal tudi dr. Drago Klcmcn=i= v Družini, št. 24, skrbel Jože Osana, zvok pa posnel Frank Kus ml. leto 1982. Tekst v filmu bere Tone Zrnce. Po njegovi predlogi je besedilo za angleško verzijo napisala Marija Ba- bic (angleško govori v filmu Marjan Resnik). Barv- ni film je izdelala tvrdka Production Film Makers Association, 330 Adelaide St., Toronto, na 16 mm Arhivsko gradivo republiške mladinske in super 8 traku. Posneli soga tudi na kaseto. organizacije za obdobje 1945 - 1964 s Snemalce filma nas s kamero popelje po krajih poudarkom na gradivu mladinskih delovnih in poteh, ki jih je obiskoval in obšel misijonar Ba- brigad raga od domovine v Sloveniji, kjer je sprva deloval preko mesta Harbor Springs, na obali Michigan- Mateja Jeraj skega jezera do zadnje življenjske postaje v Mar- quettu. Spotoma si ogledamo cerkvice in misijon- ske postaje, ki jih je zgradil Baraga v desetletjih Fond repuliške mladinske organizacije za obdob- svojega delovanja med Indijanci. V letih 1864-66 je 1945 - 1964 vsebuje gradivo, ki je nastalo pri je bil prvi škofijski sedež in središ=e misijonske de- delovanju CK ZMS v letih 1963 in 1964 (naziv CK javnosti škofa Friderika Barage v kraju Sau It St. ZMS ostane nespremenjen do leta 1969, ko sc CK Maric. V hiši, kjer je živel, so pozneje uredili nje- ZMS preimenuje v Republiško konferenco ZMS), gov muzej. V njem so ohranjeni eksponati iz njego- CK LMS v letih 1949 - 1963, GO LMS v letih vega =asa: k ri že v pot (okvirji so ro=no delo Barage), 1946-1949 in GO ZMS v letih 1945 in 1946. Gra- njegov doprsni kip, krpi je, ki jih je uporabljal v divo za obdobje 1945 - 1964 je Arhiv Republike snežnih zametih, škofovski sedež, originalni Bara- Slovenije prevzel leta 1974. gov škofovski grb in križ ter nekatere indijanske za- Arhiv Republike Slovenije hrani le manjši del nimivosti. Kmalu je Baraga prenesel škofijski sedež gradiva republiške mladinske organizacije za ob- v Marquette, v mesto ob južni obali Gornjega jeze- dobje 1945 - 1959, ve=ji del gradiva iz tega obdobja ra. V cerkvi so ohranjeni nekateri osebni predmeti se namre= nahaja v arhivu Inštituta za novejšo zgo- škofa Friderika Barage, škofovski prestol, kelih • °•••'•••••••••'•° Sradiv° Pokrajinskega komite- (dar avstrijskega cesarja Franca Jožefa), mašni ja bKOJ za Slovenijo za leta 1943 - 1945 (42 fasci- plaš=, misijonski križ, škofovski prstan in pe=at, klov), gradivo GO ZMS oziroma CK LMS za ob- brcvir, Baragov dnevnik 1852-63 in drugo. Ob=u- dobje 1945 - 1959 (91 fasciklov) in gradivo treh 85

okrajnih komitejev (OK) LMS: OK LM S Ljubljana Zaradi velikega zanimanja uporabnikov za gradi- za obdobje 1957 - 1965 (23 fasciklov), OK LMS vo o MDB in MDA v zadnjih letih smo se odlo=ili, Kranj za obdobje 1957 -1962 (30 fasciklov) in OK da bomo stanju in ohranjenosti tega gradiva posve- LMS Celje za obdobje 1959 - 1965 (87 fasciklov). tili posebno pozornosl. Zaenkrat se uporabniki si- Za vse fonde je izdelan sumarni popis. cer še vedno najbolj zanimajo za gradivo o MDB in Zalo hrani Arhiv Republike Slovenije le nekate- MDA iz obdobja pred letom 1950. vendar pa se re fragmente arhivskega gradiva republiške mladin- ve=a tudi interes za gradivo po letu 1950 in delno ske organizacije za obdobje 1945 - 1959 in sicer: za tudi za obdobje po letu 1960. |cta 1945 - 1959 finan=ni arhiv, personalni arhiv

Najve= gradiva je v upravnih fondih, vendar ne v 1951: Okrajnem ljudskem odboru Ptuj, pri katerem bi ni zasledili tovrstnih spisov pri=akovali najve= gradiva in so pri njem delovale ludr posamezne komisije (za agrarno reformo, za 1952: zaplembe, za nacionalizacijo), ki so bile zaradi šk. 7: referat za agrarno reformo; pritožbe zoper aktualnosti predmeta lo=ene od ostale okrajne odlo=be, prodaje hiš in drugega premoženja, last uprave in se njihovo gradivo /al ni ohranilo. Fray SLP, kon=ne dodelilvenc odlo=be agrarnim intere- namenoma navajam gradivo v okviru okraja, da bi sentom, izro=itev gozdov GG, prošnje za vrnitev z pokazala, v katerih reso rji h je možno najti vse to- agrarno reformo odvzete zemlje, prošnje za dodeli- vrstno gradivo in kako malo je ohranjenega. tev agrarne zemlje in stavbnega sveta iz sklada SLP Sodni organi so gradivo sproti izlo=ali, tako ni šk. 16: knjige - delovodnik, odlo=be o trajni najti niti pri njih zadev o tej problematiki, med del- dodelitvi agrarne zemlje, delovodnik agrarne komi- no ohranjenim gradivom, ki ga hrani Zgodovinski sije arhiv v Ptuju pa še manj. 1953: ARHIVSKI FONDI UPRAVE šk. 2: ov. 3, spis 310 - agrarna zemlja, preklici, dodelitve in odlo=be Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945 - 1957: 1954: 1945: ni zadev šk. 17 in 18: odlo=be okrajne zapleni bene ko- nti sije, urejene po d dovodnih številkah 1955: šk. 22 in 23: akti o zaplembah raznih imetni- ni zadev kov, urejeni po abecednem redu; nekaj spisov okrajne zaplcmbcnc komisije Ormož 1956: Šk. 31: okrajna agrarna komisija - popis pose- šk. 3: šifra 0202, pritožbe zaradi KZS, razlastit- sti, ki zapadejo pod agrarno reformo (saino za dve ve; 0211 menjave zemlje SLP; šifra 0213 zaplembe k.o.) in'vrnitve zemlje po nacionalizaciji; šifra 0215 arondacije; 1946: šk. 4: šifra 0216 agrarna reforma; šifra 0217 — šk. 22: okrajna zaplembe na komisija, spisi in od- predpisi raznih pravic o zemljiš=ih; šifra 0218 - ví- lo=be o zaplembah po abecednem redu nica rski odnosi; šifra 0219 - dodeljevanje gozdov šk. 23: komisija za upravo narodne imovine, odlo=be o zaplembah, A-Ž, evidenca zaseženih in 1957: zavarovanih imetij, sodbe; okrajna zaplcmbcna ko- šk. 2: šifra 0211 - predpisi o nacionalizaciji in misija Ormož-dopisi o popisu premoženja drugo; šifra 0212 - premoženjske zadeve; šifra šk. 31: okrajna agrarna komisija - popisi po- 0213 - zaplembe premoženja; šifra 0214 - dodeli- sesti, ki zapadejo pod agrarno reformo tev agrarne zemlje in nacionalizacije šk. 3: šifra 0215 - arondacije; šifra 0216 - vrnitev 1947: zemlje, agrarna zemlja, zemljiškoknjižni predlogi; šk. 29: planska komisija, zaplemba imovine šifra 0219 - KZS, SLP z nakupi, evidenca KZS; šif- Nutter, Blanke, K raker, Sclinschcgg, Slawitscn, ra 0220 -promet z zemljiš=i Kurcst UPRAVA NARODNE IMOVINE PTUJ 1948: 1945- 1951 : 15škalcl,2tm šk. 41: oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo Prve tri škatle vsebujejo spisovno gradivo le ~ okrajna agrarna komisija - seznam zaplenjen m uprave, nekaj spisov okrajne zaplcmbnc komisije, Posesti na obmo=ju mesta Ptuj šk. 50: poverjenistvo za lokalno gospodarstvo na podlagi katerih je sama izvedla nadaljnji posto- pek, razne nakaznice, spisek bivših posestnikov za- -nacionalizacije mlinov r šk. 76 a: okrajna komisija za agrarno rclormo plenjene imovine, popis inventarja v skladiš=ih, - odlo=be o prehodu posesti agrarne skupnosti v popis stanovanj v zaplenjenih hišah, popis podjetij, prevzem okrajnih trgovin, seznam vlog oseb nem- ške narodnosti. Nato so spisi urejeni po abecednem redu oseb, ki 1949: šk. 11: tajništvo; Angelo Žigon, popis premože- jim je bila zaplenjene imovina. Vsaka oseba ima nja in ocenitev premožen ¡a za ugotavljanje odskoa- dosje, v katerem je zelo pomanjkljiva dokumenta- "inc za nacionalizacijo; bolnica TBC - vknjižba cija, odlo=be manjkajo, popisi premoženja so zelo lastninske pravice pri nacionaliziranih nepremi=- skromni in površni. ninah Bolnice križniškega reda v Ormožu OKRAJNA ZAPLEMBNA KOMISIJA 1950: Gradivo te komisije za Ptuj ni ohranjeno, delno . šk. 4: tajništvo - odlo=be o zaplembi premo- se nahaja v Mariboru, nekaj njenih spisov pa naj- Zenja(l mapa) 88 demo v gradivu O LO. že bila državna lastnina, ali pa je na novo prido- bljena v nekem postopku, zaplembi, zamenjavi, MESTNI LJUDSKI ODBOR PTUJ nacionalizaciji.

1945 - 1952: 79 faseiklov, 46 knjig, 9,5 tm, su- Vpisnik zbirke listin marni popis V ta vpisnik so vpisane listine po zaporednih Šte- Ohranjenih je nekaj fragmentov. vilkah, zaporedna Številka, listina, številka, datum, fase. 16 - zaplemba nepremi=nin nekaterih Ptuj- organ, ki je listino izdal, kratka vsebina listine: I. =anov - podroben seznam pravnomo=nih odlo=b o 2/45, 27. 8. 1945, okrajna zaplembna komisija zaplembah Ptuj, zaplemba Albrecht Hermina 18. vi., k. o. 41 -zaplenjene hiše v upravljanju M LO 1947 Ptuj, DN št. 6825. 43 - zaplemba nepremi=nin, uprava zgradb, go- stinskih podjetij 1948 Register za gozdna zemljiš=a 58-zaplemba nepremi=nin 1949-1951 Knjige 81/24 - MLO Ptuj-zcmljiški sklad - za- V ta vpisnik so po katastrskih ob=inah vpisani plenjena imovina ter hasnovalei parcel 1947 - gozdovi. Obrazce za ta register je bil posebej tiskan 1948 in poenoten. Najpomembnejša je prav gotovo rubrika kamor MESTNI LJUDSKI ODBOR ORMOŽ so vpisovali, kdo je upravitelj gozdne površine, oz. komu je bila dodeljena. 1945- 1952: 10 knjig, 20 škatel, 2,1 tm, sumarni popis; GEODETSKA UPRAVA PTUJ, KATASTER škatla 204 - popis površin agrarne reforme 1946 1848-1945 - 1947; zapisniki in prošnje za dodelitev zemlje; - 1945 _ 1970: 429 škatel, 60 tm, popis nekaj splošnih navodil, krajevni agrarni odbori 191 - vprašalne pole agrarnih interesentov, nekaj V letošnjem letuje arhiv prevzel novejši del ka- navodil o izvajanju dela in vodenja uprave narodne tastrskega operata za obdobje po vojni. Poleg vseh imovine - okrožnice obi=ajnih kategorij gradiva, ki jih takšen ope rat V fondih LOMO Ptuj in Ormož so samo nekate- ima, je pomembno omeniti spremembne izkaze z ri spisi, ki so prišli iz višjih instanc zaradi pritožb vpisnikom, kar je v bistvu zbirka listin, odlo=b ¡n ali sprememb v zvezi z zaplembo ali agrarno refor- sklepov, na podlagi katerih so se na katastru vnaša- mo. Pri obeh fondih si lahko pomagamo samo z le spremembe, vriši , vpis novih lastnikov zemlje delovodniki, ki so ohranjeni, indeskov pa ni. itd. Gradivo Ob LO je lažje dostopno, še posebno, ko Ker so mnogokrat same listine izgubljene, je po- se v letu 1955 že uvedejo šifre. Za obe ob=ini so membno, da najdemo v tiskanem obrazcu spre- bile šifre podobno prirejene. Gradiva o zaplembah membni izkaz, v katerem je vpisan dokument, premoženja paje izredno malo. dnevno številko iz zemljiške knjige ¡n številko na- Za leto 1959: poseben delovodnik za nacionali- znani Incga lista. zacije za Ormož, gradivo paje slabše ohranjeno. Zgodovinski arhiv 14uj za Ormož po letu 1945 Še ni prevzel gradiva, Upravi za dohodke ob=in Ptuj in Ormož nimata ohranjenega gradiva. SODNI FONDI

ObLO Ptuj-oddelek za gospodarstvo Zemljiška knjiga Ptuja nima odloženih tovrstnih Evidenca SLP odlo=b med navedenimi spisi zbirke listin, temve= (Že v letu 1958 je spadal oddelek pod oddelek za jih hrani =isto posebej. Zaplembe, agrarne zadeve finance, kasneje pa je bil podrejen gospodarstvu. in nacionalizacije se še danes smatrajo za zadeve, Ko se evidenca ukine, sojo v Ptuju prenesli na ka- ki jih je po nekem navodilu ¡z neznanega leta po- taster.) trebno hraniti lo=eno od drugih listin. KNJIGE MESTNA OB

leg lega so še albumi, za katere nimamo primernih arhivskih škatcl. Še vedno nam dolo=enih stvari ni Dr. Drago Muši= nam je zapustil svoje izro=il, saj jih potrebuje za svoje delo. Kljub 92 le- arhivsko gradivo lom jc prim. dr. Muši= še vedno zelo aktiven na ßnris Hoz •• n podro=ju pisanja zgodovine medicine. Njegov na=in dela jc naslednji. Vedno, kadar se jc ukvarjal z dolo=enimi problemi, lemami, refera- it, je najprej zbiral gradivo.

1918/19, 1920/21, 1922/23 in 1932/33. Med gradi- REDNE POŠTE vom je 10 fotografij in 4 =lanske izkaznice. Ve=ina jih bo potrebno še razvozlati, dve pa sta znani. Na Pred no se lotimo omenjene obdelave, je potreb- eni je njegova sestra Zora, druga pa predstavlja ta- no povedati, daje bila vsaka pomožna pošta veza- bor v Celju, ki je bil od 27. - 29. junija 1937. iz- na na mati=no pošto, to je obra=unski poštni urad. kaznice potrjujejo, daje bil zanesljivo =lan zadruge Naj povemo, daje na za=etku Ljubljanske pokraji- (zadružna izkaznica s pravili je iz leta 1920), Udru- ne leta 1941 na tem obmo=ju poslovala 101 pošta ženja jugoslovanskega u=ileljstva (1924), U=iteljske in sicer tele: gospodarske poslovalnice v Mariboru (1924) in Društva državnih upokojencev in upokojenk 1. Adlcši=i (1930). Zavarovan je bil pri Zavarovalni banki v 2. Banja Loka pri Ko=evju Pragi, ki je imela generalni zastop v Ljubljani. Med 3. Begunje pri Cerknici gradi vom je sorazmerno veliko ra=unov. Ti sicer 4. Bela Cerkev na Dolenjskem n¡majo nobene vrednosti, pa vendar sem jih ohra- 5. Borovnica nil. Tudi taki papir=ki nekaj povedo, zlasti, =e je 6. Brezovica pri Ljubljani drugega, bolj pomembnega gradiva manj. Kažejo, 7. Brusnice daje Matija Hiti kupoval veliko knjig, zlasti v Ka- 8. Cerknica toliški bukvami. Ohranil sem tudi posetnice, kijih 9.

57. Planina pri Rakeku nadaljnem besedilu: Direkcije PTT) z dne 5. avgu- 58. Polhov Gradec sta 1941 pa sta v seznamu pošt v Rcškj pokrajini že 59. Pre=na pri Novem mestu vklju=eni tudi Osilnica ter Draga kod

./'. /••• krajine od 10.9.1943 do 15.5.1945 pa Govckar na- vaja samo 3 pomožne pošle, katerih žig mu je bil '.âiài-^: znan (iz obstoje=ih zbirk): 1. Podlipa (Vrhnika) 2. Št. Jošt (Vrhnika) ••-vbl .fi. ••.^• 3. Zaplana (Vrhnika) Sam nisem do danes odkril nobenega dodatnega > • žiga iz obdobja nemške okupacije Ljubljanske po- &••$£ krajine, niti nisem našel v okrožnicah Direkcije 'M ' f. PTT nobenega dolo=ila (omenjanja) o pomožnih poštah lega obdobja. I. Primerek odtisa poštnega žiga redne pošte Odtis primerka žiga pomožne pošle je prikazan v prilogi (slika 2). 22. Prcloka (Vinica pri * nja, vendar je vedno govora le o posredovanju po- štnih sklepov, ne pa o ambulan=ni pošti na tej pro- gi- 3. Primerek odtisa poštnega žiga ambulan=nc pošte •• Z današnjim =lankom bi bil tako kon=an celovit kot smo to storili za Ljubljansko pokrajino (itali- prikaz poštnih žigov Ljubljanske pokrajine v =asu janska okupaeija), treba to razširili še na nemško ¡talijanske in nemške okupaeijc v letih 1941-1945, okupacijo Slovenije (Štajerska, Gorenjska, del Ko- lako žigov rednih, pomožnih in ambulan=nih pošt. roške) ter madžarsko okupacijo Slovenije (Prck- Ce bi hoteli raziskavo tega podro=ja razširili Še murje). na ostali del današnje republike Slovenije (kar bi S tem bi dobili zaokrožen pregled postnih žigov, bila lahko osnova za bodo=i katalog poštnih žigov ki so se uporabljali na obmo=ju današnje republike Slovenije za =as 1941-1945), bi bilo na enak na=in, Slovenije v =asu vojne 1941-1945. !K> delo v arhivih in arhivskih organizacijah

Škofjeloško zborovanje arhivskih delavcev Slovenije Branko Šuštar

Dvodnevno zborovanje arhivistov in arhivarjev Republike Slovenije paje menil, da bomo prišli na Slovenije v Školji Loki je 17. in 18. oktobra 1991 zahodno prakso: uprava, sodstvo in državne firme, obravnavalo pod naslovom Varstvo arhivskega gra- privatna podjetja pa ne. Drobni tiski naj pridejo v diva v lu=i bodo=e zakonodaje bistvena vprašanja arhiv kot del fonda, pa tudi v knjižnice, saj ga obse- te dejavnosti. gata obe definiciji gradiva. Slišalo se je še mnenje, Po otvoritvenem govoru predsednika školjcioške naj dokumentacija inovativnosti, izumov itd. uki- ob=ine Petra Hawlinc je o bogati preteklosti Škofje njenih firm le najde pot v arhiv. Loke in Loškega gospostva govoril ma«. Trance O varstvu arhivskega gradivu pred prevzemom v Štuki, vodja tamkajšnje enote ljubljanskega zgodo- arhiv je najprej razmišljal dr. Peter Pavel Klasinc vinskega arhiva. Popoldne pa so kakih 60 arhiv- (PAM). Zavzel seje za samostojni arhivski zakon, skih delavcev pritegnila strokovna vprašanja arhiv- za varstvo arhivskega gradiva pri državnih institu- ske prakse. Zborovanje je bilo zastavljeno tako, da cijah in privatnih ter za obveznost ustvarjalcev do so posamezni referenti s kratko obravnavo posa- arhivskega gradiva, ki bo ostalo pri njih. Slavica meznih vprašanj predstavili prakso po sedanji za- I o vsak (PAM) je na=ela aktualno vprašanje arhi- konodaji, opozorili na problematiko in kdaj tudi varjev v delovnih organizacijah, probleme ste=ajev nakazali možne (boljše) rešitve. Strokovna spodbu- in arhivov ter zbiranja arhivskega gradiva s strani da posvetovanja so bile strokovne osnove za novo muzejev, pri =emer je zavrnila mnenje, daje vsee- zakonodajo, ki jih je maja 1991 pripravil dr. Jože no, kje se arhivsko gradivo hrani in da je važno le, Žontar (Strokovne osnove za pripravo dela zakona da se ohrani. Kot probleme je izpostavila nadzor in o naravni in kulturni dediš=ini, ki se nanaša na ar- sankcije nad imetniki arhivskega gradiva ter nove hivsko gradivo in arhive, tipkopis, 15 str.). V so- (ra=unalniške) nosilec informacij. Svoje izkušnje z o=anju doslej uveljavljenih rešitev z na=rtovanimi gospodarskimi arhivi je predstavila Aleksandra Pa- je posebej živahna diskusija - doslej kar premalo va i= Milost (PANG) in nas seznanila s podatkom, uveljavljena na tovrstnih sre=anjih - pomenila os- daje 50 % valoriziranih ustvarjalcev s tega podro- rednji del posvetovanja. =ja že odbralo arhivsko gradivo za =as do 70. let, O temi valorizacija ustvarjalcev in dokumentar- kar je razveseljivo. Podprla je za=asno vra=anje ar- nega gradiva je Marjeta

na obdobje cnega lela. vih dajejo osnovne informacije o ohranjenem gra- Med =lanki in razpravami so bili v teli letih obja- divu, stopnji strokovne obdelave, pripomo=kih za vljeni prispevki, ki so obravnavali temeljna teore- uporabo, itd., objavljena razprava z okrogle mize ti=na in prakti=na vprašanja arhivistike kot impri- pa skuša odgovorili na vprašanja, ki so povezana z mer: pogoji uporabe oziroma dostopnosti tega gradiva v - strokovna obdelava in valorizacija gradiva s arhivih. Zelo koristni so tudi napotki, v katerih in- podro=ja uprave, bivših SIS, pravosodja, gospodar- stitucijah še kaže iskati tovrstno arhivsko gradivo. stva, politi=nih strank in D PO, šolstva, zdravstva, V tem poro=ilu se ne bomo spuš=ali v ocenjeva- kulture, RTV, društev ter gradiva posameznih ob- nje in problematiko posameznih prispevkov drugih =anov, rubrik. Skušali smo zajeti razli=na podro=ja arhiv- - arhivski informacijski sistem, ske teorije in prakse, pa tudi druge stroke, ki so po- - arhivska zakonodaja, vezane z arhivistiko oziroma varstvom kulturne - zgodovina arhivov in arhivistike, dediš=ine. Omenimo naj le, da je prvi= v ARHI- - raziskovanje, evidentiranje in snemanje arhiv- VIH predstavljena in vklju=ena restavratorska in skega gradiva v tujih arhivih, konservatorska dejavnost, ki se ukvarja z varova- , - arhivsko gradivo za zgodovino Slovencev v tu- njem arhivskega, knjižni=nega in muzejskega gradi- jih arhivih, va na papirju, pergamentu in drugih nosilcih zapi- - z vseli strokovnih vidikov je bila obravnavana sov. tehni=na dokumentacija, filmsko arhivsko gradivo Za konce se želimo zahvaliti vsem. ki so v kakrš- in novi nosilci zapisov oziroma informacij, nikoli obliki omogo=ili in sodelovali pri izhajanju - precej =lankov pa je bilo objavljenih tudi s po- glasila ARHIVI, zlasti zadnjega letnika. Tudi z dro=ja zgodovine in pomožnih zgodovinskih ved njim dokazujemo potrebnost in rezultate arhivske ild. stroke, razvijamo arhivistiko in se vklju=ujemo v 1* ri z na t i moramo, da smo glede =lankov in raz- kulturno, znanstveno in izobraževalno sfero. Še to- prav še vedno v glavnem odvisni od referatov raz- liko bolj so ARHIVI potrebni tudi za to, ker nas je nih kongresov in posvetovanj arhivskih delavcev, arhivskih delavcev le dobra stolnija. dragocene ar- "iimj pa sistemati=no pridobivamo avtorje. To se- hivske kulturne dediš=ine Slovencev v arhivih pa veda ve=krat vpliva na aktualnost in strokovno za- na tiso=e metrov. snovo glasila. Ne velja pa ta ugotovitev za ostale rubrike. Nadalje je zna=ilno, da prispevki obravna- vajo razli=na temeljna vprašanja arhivov in arhivi- stike, ki so posledica nenehnih politi=nih, gospo- darskih in družbenih sprememb v obdobju po letu 1945. Te so se namre= neposredo održale tudi v Poro=ilo o delu Arhivskega društva kvantiteti in kvaliteti nastalega dokumentarnega in Slovenije za leto 1991 arhivskega gradiva, posredno pa pred arhivistiko Gasper Sin ¡d Postavljale nove strokovne probleme kot na primer valorizacijo gradiva, vprašanje dostopnosti gradiva za uporabo, predstavitev gradiva za pomembnejša Po voj n a dogaja nja i t d. Arhivsko društvo Slovenije je za=rtan program V tem smislu je za širšo javnost aktualna vsebina dela za leto 1991 realiziralo v celoti. XIII. letnika ARHIVOV, kije izšla v za=etku apri- Izvršni odbor Arhivskega društva Slovenije, ki ga ,a 1991. Prispevki v rubriki =lanki in razprave so je v letu 1991 vodila Lilijana Vidrih-Lavrcn=i=, se razdeljeni tematsko na tri sklope. V prvem in dru- je v preteklem letu sestal petkrat. Na sejah smo se m so objavljeni referati z lanskoletnega posvelo- obravnavali teko=o problematiko in se hkrati pogo- Vitnja slovenskih arhivskih delavcev v Zre=a h na varjali za programske akcije oziroma usklajevali temi »Arhivsko gradivo o zaplembah, nacionaliza- delo društvenih komisij in odborov. Opravljene so cijah in agrarni reformi« in »Varstvo tehni=ne do- bile naslednje akcije: kumentacije«. Prva tema se nam je zdela aktualna - d otiska nje in razpošiljanje društvenega glasila v sedanjih družbenoekonomskih spre m eni bah. Arhivi št. XIII in izpla=ilo avtorskih honorarjev Predvsem pa potrebna arhivom in uporabnikom - organiziranje rednega letnega ob=nega zbora l°vrslncga arhivskega gradiva. Skoda je le, da zara- =lanov, vklju=no s Sekcijo delavcev, ki delajo z do- di zamude avtorjev niso objavljeni referati iz. Zgo- kumentarnim gradivom v organizacijah. (3. april) dovinskega arhiva Celje in Zgodovinskega arhiva - udeležba na XII1. Posvetovanju Arhivskega 1>l4J. Referati podajajo razvoj zakonodaje, ki je centra pri Pokrajinskem arhivu Maribor: Sodobni llrejala zaplembe, nacionalizacije in agrarno refor- arhivi v Radencih, (10-11. april) mo, prikazujejo pristojnosti, pooblastila in delova- - organiziranje in izpeljava tiskovne konference je državnih upravnih in pravosodnih organov, ki o društveni dejavnosti in njegovih publikacijah v So vodili navedene postopke 1er dajejo dokaj po- Stekleni dvorani Cakarjcvega doma. (21. maj) droben pregled nad ohranjenim arhivskim gradi- - udeležba na XIII. Posvetovanju arhivskih de- vom v Arliivu Republike Slovenije in regionalnih lavcev Rosne in Hercegovine na Igmanu. kjer je °?iroma zgodovinskih arhivih. Uporabnikov za ar- bila tudi zadnja, in še to zaradi premalo =lanov, le hivsko gradivo zaplemb, nacionalizacij in agrarne formalna seja predsedstva Zveze arhivskih delav- cev Jugoslavije, (20. - 21. junij) oforme je v arhivih vse ve=, kljub temu, da zakon - organiziranje in izpeljava XIV. Zborovanja ar- ° denacionalizaciji še ni sprejet. Prispevki v Arhi- ion hivskih delavcev Slovenije v Škofji Loki na temo: delavecv Jugoslavije še obstaja in ne glede na situ- Varstvo arhivskega gradiva v lu=i nove zakonodaje. acijo, v kakršni se nahajamo, moramo arhivisti Na zborovanju je bil organiziran tudi izredni ob=ni svoje delo opravljati =astno in pošteno. Emira Ha- zbor z eno samo to=ko, in to, sodelovanje Arhiv- clž.imuratovi7 je prebrala poro=ilo o realizaciji skle- skega društva Slovenije v Zvezi arhivskih delavcev pov predhodnega posvetovanja, kije bilo v Teslicu Jugoslavije. Sprejet je bil sklep, da Arhivsko dru- 1990. leta. Kolje dejala, je bilo veliko narejenega, štvo Slovenije izstopi iz =lanstva Zveze arhivskih a še vedno ne vse. Morda je temu kriva tudi današ- delavecv Jugoslavije, s tem da se sodelovanje na nja politi=na situacija. Problemov je namre= vse strokovnem podro=ju ne bi prekinilo (17. - 18. ve= in za nekatere bodo potrebovali veliko =asa, da oktober) se bodo lahko rešili. Vsi delajo v mejah zmožnosti. - organiziranje in izpeljava strokovne ekskurzi- Sledila je predstavitev GLASNIKA, glasila arhiv- je, kjer smo si na povabilo prizadevanjih bcncšckga ter itali- niju na Siciliji leta 1986 in peti v Bariju leta 1988. janskih državnih arhivov za =im vernejšo prezenta- Tako je italijanski državni arhiv povsem prevzel to cijo teh nadvse pomembnih elementov verodostoj- aktivnost mednarodne organizacije CIBA L, ki je nosti starih pravnih aktov, jc spregovorila gospa bila ustanovljena leta 1976 v Sofiji na pobudo Manuela Baroni. Da se tudi v tako zakoreninjeni Mednarodnega združenja za raziskave jugovzhod- vedi kot jc paleografija, najdejo elementi za nove ne Evrope (Association internationale des etudes pristope k preu=evanju, jc udeležence te=aja pou=i- la dr. Claudia Salmini. Seznanila nas je s sodobni- 103 mi pristopi italijanskih paleografo v, predvsem A. V preddverju stavbe Pokrajinskega arhiva v Novi Petruceija in •. Pratcsija, ki v polemiki s tradicio- Gorici je bila od decembra 1990 do septembra nalistom G. Cenccttijcm odkrivata psihološke in 1991 postavljena razstava o šolskih kronikah. Njen umetnostne zna=ilnosti, ter razkrivata ideološke namen je bil iz razli=nih zornih kotov predstaviti posebnosti srednjeveških in novoveških pisarjev ter to zvrst arhivskega gradiva, ki je eden najdragoce- javnih napisov. S konkretnim sodobnim pristopom nejših virov za preu=evanje razvoja šole, kraja ali k preu=evanju napisov v stolni cerkvi sv. Marka v Širšega obmo=ja. Težiš=e je bilo na prikazu razvoja Benetkah pa se je preizkusila dr. Francesca Cavaz- šolskih kronik osnovnih šol. za katere je v goriškem zana Romanelli. arhivu dovolj gradiva. Spomin na solde, »grošc«, lire in dukate nam je Avtorica razstave Vlasta Tul je poskušala odpre- osvežil dr. Franco Rossi. S strnjenim prikazom je ti šolske kronike na =imve= vsebinsko razli=nih zajel zna=ilnosti delovanja beneškega monetarnega straneh, tako da bi si obiskovalec lahko ustvaril sistema, ki seje v svojih ina=icah ohranil v drugih mozai=no podobo šolske kronike. Ustavila seje pri deželah in zavesti ljudi še dolgo po propadu Repu- spreminjanju šolske kronike kol arhivskega doku- blike (1797). menta in pri kronikah kot viru za preu=evanje raz- Podrobnjc je predstavila beneški arhiv in njegove voja šol. V njih namre= preberemo precej o pro- Tonde bivša direktorica dr. Maria Francesca Ticpo- storskih in materialnih možnostih šol, o njihovih lo, ki =akajo= na abecedno vrsto pri izdaji vodnika zidavah in popravilih, o organizacijskih spremem- Po fondih italijanskih državnih arhivov še vedno bah, za=etkih in prenehanju delovanja. Posebno prisega na analiti=ni inventar Andrea Da Mosta poglavje razstave je bilo namenjeno življenju v do- (L'Archivio di Stato di Venezia, Indice generale, ma=em kraju in posvetu, kot ga zaznamo iz šolskih storico, descrittivo ed analitico) iz leta 1937. Nji- kronik. Dogajanja v šoli so se namre= vedno in se hovi poglavitni fondi za odnose z deželami zunaj še zrcalijo v življenju kraja in obratno. Prav tako je beneškega mesta so zajeti v serijah, imenovanih Se- v šolskih kronikah namenjenega precej prostora nato. Tako imajo najprej serijo Senato Misti, ki je velikim dogodkom kot je bila npr. prva svetovna na za=etku za prvo polovico 14. stoletja uni=ena, vojna, spremljamo pa lahko tudi razli=na prazno- nadaljujeta pa jo seriji Senato Terra za beneške de- vanja. Na razstavi je razgrnjenih nekaj strani, ki žele apeninskega polotoka in Senato Marc za ostale opisujejo praznovanja v obdobju od 1945 do 1973. beneške pokrajine. Tu je Istra vedno nekako v sre- Eno od poglavij razstave je predstavljalo fotografije di, saj jo enkrat prisojajo deželam, imenovanim in risbe v šolskih kronikah. Od petdesetega leta da- Terra, drugi= in pogosteje pa deželam da Mar. Seri- lje se namre= za=no v kronikah pojavljati fotografi- jo oblikujejo tudi t.i. Senato Secreti, ki sc kasneje je šol. u=encev, prireditev itd., kar v primernih ko- delijo na Senato Rettori za beneške dežele in Sena- li=inah še bogati izpoved nosi gradiva. Razstavljeni to Corti za meddržavne odnose. Seveda beneški ar- so bili tudi nekateri dokumenti, ki bi po svoji vse- hiv hrani še obilo drugih pomembnih fondov za bini sodili v šolsko kroniko (zapisi o pri=etku po- zgodovino naših krajev, med katerimi so bili mnogi uka, kratka zgodovina Šole ...), so pa bili najdeni v že tudi objavljeni, vendar se 52 strokovnih delav- drugih fondih. V zadnjem delu razstave so bile cev beneškega arhiva lahko u pravi=no pohvali z predstavljene kronike drugih vzgojnoizobražcval- zelo obsežno dokumentacijo za starejšo zgodovino nih ustanov (srednjih šol, vrtec v, dijaških domov), naših krajev. ki kronik obi=ajno ne vodijo tako redno kot osnov- Seznanili so nas še z uporabo ra=unalniške teh- ne šole. Razstavljen je bil tudi posebej za ta namen nologije v arhivih, kjer se z njo ukvarjajo že od sre- izdelan zemljevid ob=in Ajdovš=ina, Nova Gorica de sedemdesetih let, pa vendar niso še prišli do za- in Tolmin z vrisanimi kraji, za katere so ohranjene klju=nega programa in prezentacije, ki je proble- šolske kronike, ki jih je v originalu ali reproducira- mati=na zlasti za starejše gradivo. ne možno videti v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Razstavo je spremljal katalog. V prvem delu spregovori avtorica o pomenu šolskih kronik, nji- hovi ohranjnosti in razvoju. Drugi del je seznam Šolske kronike - razstava Pokrajinskega razstavljenega gradiva (83 eksponatov), sledi pa Še arhiva v Novi Gorici seznam kronik šol z obmo=ja ob=in Ajdovš=ina, Aleksandra PavSi< M ¡losi Nova Gorica in Tolmin, ki jih hranijo v Pokrajin- skem arhivu v Novi Gorici ali pa drugi imetniki. 101 ocene in poro=ila o publikacijah

Anton Ožin ge r, Vizitacije savinjskega arhidiakonata goriške nadškofije 1751-1773 (Carlo M. d'Attems, Vizitacijski zapisniki 1752-1774, zvezek 2), Ljubljana 1991,922 strani, 7 kart in 10 slikovnih prilog ¡•'rance M. Doli nar

Prijetno dolžnost imam predstaviti Vam lepo in zek I,Studi introduttivi, 1988, 11). pomembno knjigo svojega dolgoletnega prijatelja V projekt so se isto=asno vklju=ile tri dežele: L'I- in kolega mariborskega škofijskega arhivarja prof. stituto di Storia Sociale • Religiosa v Gorici obde- Antona Ožingerja. Gre za'prvo knjigo obsežnega luje tisti del goriške nadškofije, ki je danes v Italiji. mednarodnega projekta izdaje vizitacijski h zapisni- Dela potekajo po na=rtu in verjetno lahko že v pri- kov prvega goriškega nadškofa Karla Mihaela At- hodnjem letu pri=akujemo naslednji zvezek naše temsa 1752-1774. Projekt seje rodil ob pripravah zbirke, ki bo imela številko ena. To smo namre= na mednarodni in interdisciplinarni simpozij o prihranili Gorici kot sedežu nadškofije. Tudi ko- nadškofu Attemsu, ki je bil od 6. do 8. oktobra roški del nekdanje goriške nadškofije, ki danes leži 1988 v Gorici. Ove leti pozneje je izšel tudi zbor- v Avstriji, je že t ran si i te ri ran. Celovški škofijski ar- nik predavanj tega simpozija (prim, oceno v: Z< hivar dr. Peter Trapper pripravlja opombe in piše 45/1991/162-165). uvodni tekst. Izid knjige je prav tako napovedan za Pobudo za izdajo vizitacijski h zapisnikov nad- prihodnje leto. škofa Attcmsaje dal italijanski zgodovinar Gabrie- Slovencem je pripadel najve=ji delež, saj je nek- le De Rosa, danes senator v italijanskem parlamen- danja goriška nadškofija, z izjemo župnij ljubljan- tu v Rimu. De Rosa je kot izreden poznavalec itali- ske škofije, v Attcmsovem =asu pokrivala celotno janskih cerkvenih arhivov postal pozoren na fond slovensko narodnostno ozemlje južno od Drave. Attcmsovih vizitaeij v Nadškofijskem arhivu v Go- Prijatelj Ožinger seje pred dvema letoma resno lo- rici. Na sejah pripravljalnega odbora je ve=krat po- til dela in tako danes v tem krogu predstavljamo udaril, da ne pozna enakovrednega vira, ki bi v tem sad njegovega dela. Morda ne bo odve= povedati =asu nudil tako podrobno informacijo o ljudeh in najprej nekaj besed o vizitacijski h zapisnikih kot krajih v Srednji Evropi in to na tako obsežnem, et- zgodovinskem viru, zlasti še, ker ga naši zgodovi- ni=no, kulturno in jezikovno tako razgibanem po- narji mnogokrat napa=no interpretirajo. Najbolj se dro=ju, kot je bila takrat, goriška nadškofija.De ga vesele seveda umetnostni zgodovinarji, saj jim Rosa uvrš=a Attcmsa med velike osebnosti italijan- prinaša vrsto podatkov o naši kulturni dediš=ini, ske katoliške obnove.

vih metodah pisarniškega in finan=nega poslovanja ski zakon iz leta 1918: THE BOLSEHVIK LEGA- ob hitrem razvoju tehnologije. Robert SHUSTER CY FOR SOVIET ARCHIVAL THEORY AND objavlja prvi prispevek DOCUMENTING THE PRACTICE. Carolyn J. MATTERN se je v pri- SPIRIT; nanaša se na zbirke centra Billy Graham v spevku LYMAN CO PELAN D DRAPER: AN Whcaton College v Illinoisu, katerih vrednost dale= ARCHIVIST'S REAPPRAISAL spomnila in opre- prekaša zgolj vrednost na zapisih ohranjeno arhiv- delila delo zaslužnega reformatorja zgodovinskega sko gradivo, saj so ohranjena tudi osebna pri=eva- društva za Wiskonsin, USA, vnetega zbiralca in nja, vtisi akterjev oz. iniciatorjev dolo=enih akcij v obdelovalca rokopisnega gradiva, odli=nega arhivi- danem trenutku, =asu in prostoru. Zanimivi so iz- sta, umrlega leta 1891. Bruce R. W H EATON v sledki študije Davida H. HERSCHLERJA In Wil- razpravi A COMPUTER DATABASE SYSTEM liame Z. SLANYJA: THE »PAPERLESS OF- TO STORE AND DISPALY ARCHIVAL DATA FICE«: A CASE STUDY OF THE STATE DE- ON CORRESPONDENCE OF HISTORICAL PARTMENT'S FOREIGN AFFAIRS INFOR- SIGNIFICANCE predstavlja zanimiv postopek MATION SYSTEM ob vzpostavitvi ra=unalniško zbiranja v arhivih ohranjene rokopisne korespon- vodenega dokumcnlaeijsko-informacijskcga siste- dence med fiziki vsega sveta v tem stoletju za ra=u- ma ameriškega ministrstva za zunanje zadeve. Pri- nalniško in ve ta ri zaci jo virov za zgodovino fizike kazuje in opisuje delovanje sistema, ki je nekako 20. stoletja. Raziskavo bo objavila kalifornijska pionirski na podro=ju »brezpapime« tehnologije. univerza v Bcrkclcyu. Helen W. SLOTKIN in Karen T. LYNCH sla v Ostale rubrike: pregledi, ocene, novice, sporo=i- prispevku AN ANALYSIS OF PROCESSING la, bibliografija, poro=ila o mednarodnih dogaja- PROCEDURES: THE ADAPTARLE APPRO- njih in sestankih SA A, so sestavni del vseh štirih ACH podrobno osvetlili svojo že preizkušeno me- snopi=ev lega letnika. todo procesiranja zbirk. Razmišljanje Ri eh arda •. BRENERJA v razpravi TOWARD NATIONAL ARCHIVAL PRIORITES: A SUGGESTED BA- SIS FOR DISCUSSION so usmerjena v potrebo po skrbnem, preudarnem in selektivnem katalogizira- nju informacij od enot do zbirk. Zbiranje in vred- Österreichische ostheftc, letnik 33, Dunaj notenje sta posebnega pomena, še zlasti pri novej- 1990, zvezek 1, 192 str., zvezek 2, 334 šem gradivu. Interdisciplinarni pristop je nujen. V zadnjem strokovnem prispevku tega snopi=a avto- strani rica Marcia G. SYNNOTT objavlja rezultate raz- Ivanka Urši= iskave THE H ALFO PENE D DOOR: RESEAR- CHING ADMISSIONS DISCRIMINATION AT HARVARD, YALE, AND P'Ratc raziskave THE V prvem prispevku z naslovom Gora s vele Ane HALFOPENED DOOR: RESEARCHING AD- avtorja Wolfganga Plata je na simboli=en na=in pri- MISSIONS DISCRIMINATION AT HARVARD, kazan ponesre=en pristop nemškega kanclerja Hel- YALE, AND PRINCETON. muta Koli la na goro Svete Ane, ki naj bi simbolizi- ral dejanje sprave med Nem=ijo in Šle zi jo. 45/3 Jože Pirajvcc nam v prispevku z naslovom Slika Vseh enajst prispevkov v rubriki strokovnih Slovanov v italijanski publicistiki predstavi nekaj =lankov je namenjenih arhivskemu gradivu podje- italijanskih avtorjev in njihovih =lankov, v katerih tij in njihovih združenj. Glede na uporabo tchnolo- sre=amo svojstven pristop do prebivalcev jadran- &ÜC je prav gotovo zanimiv =lanek Rieharda M. skega prostora. Prvi je omenjen Alberto Forlis, pa- KESNERJA MICROCOMPUTER ARCHIVES dovanski prirodoslovce in pisatelj s knjigo Viaggo AND RECORD MANAGMENT SYSTEMS: in Dalmacia. kije izšla v Benetkah, kmalu za tem GUIDELINES FOR FUTURE DEVELOPMENT. pa še v Bernu z naslovom Die Sitten der Morla- (str. 299-311 ). ken. Fort i s je izobraženi Evropi predstavil divjake in opisal njihove navade in obi=aje. Omenim naj še 45/4 Sei pia Slatapcrja in njegovo delo II mio Carso ter Prvi prispevek Roberta D. ARMSTRONGA Vincenza Duplancicha, avtorja brošure, ki je izšla THE BEAST IN THE BATHTUB AND OTHER v Trstu, in govori o italijanski in slovanski civiliza- ARCHIVAL LAMENTS, govori o tiskih, od tisko- ciji v Da la me i ji. vin do knjig. ARCHIVES IN THE PEOPLE'S RE- Sledi prispevek Wal te rja Lu kana z naslovom Ve- PUBLIC OF CHINA je poro=ilo Wi Ilia ma W. lika srbska selitev leta 1690 v habsburški monarhi- MOSSA S študijskega potovanja po Kitajski v letu ji, ki je bil predstavljen v okviru 9. ekumenskega '982. Prikazuje organizacijo arhivske službe na simpozija na katoliško teološki visoki šoli v Lin zu Kitajskem. Nicholas C. BRUCKEL in .1. FRANK 29. novembra 1990. Avtor ugotavlja, daje imela ta COOK v predstavitvi A PROFILE OF COLLEGE selitev dalekosežne posledice na razvoj srbske AND UNIVERSITY ARCHIVES IN THE UNI- družbe. Kot priloga sta objavljena dva dokumenta TED STATES poro=ata o rezultatih raziskave po v originalu: razglas cesarja Leopolda I. kri staj no m anketi med univerzitetnimi institucijami. Nanaša na Balkanu, 6. aprila 1690, in prvi srbski privilegij 5C na rast arhivskih enot tako v privatnih kot v dr- Leopolda I., 21. avgusta 1690 (dokumenta sta vzeta žavnih koledži h in na univerzah. Patricia KENNE- iz Czocrnigovc Ethnographie der Osterreichischen DY GR IM ST ED sc je poglobila v Leninov arhiv- Monarchie III. Bd, Wien 1855). IK Priseljevanje, izseljevanje in notranje selitve v tika, materin jezik, manjšinsko šolstvo, družba in Avstroogrski - analiza ljudskega štetja leta 1910 je gospodarstvo, veroizpoved in manjšine v zunanji naslov naslednjega prispevka avtorja Hcinza Eas- politiki. Naštete teme naj bi predstavljale možni smanna. Najprej so analizirane naselitvene spre- koncept za novo manjšinsko politiko. membe v letih 1880 in 1910 in nato selitveni toko- Leto 1989 je prineslo državam vzhodne in jugov- vi v monarhiji leta 1910. Podrobno je obdelano zhodne Evrope veliko demokrati=nih sprememb. V priseljevanje v monarhijo, izseljevanje iz monarhi- omenjenih državah so zelo pere=i nacionalni pro- je ter selitve znotraj le-lc. blemi, ki se z izredno kriti=nimi gospodarskimi Sledi obsežen =lanek Arnoida Suppana z naslo- razmerami še zaostrujejo (Jugoslavija,

Ivan Nemam=-šestdcsctletnik

Ivan Ncmani= je bil rojen 19. aprila 1931 v tudi 16 let edini filmski arhivist Ivan Ncmani=. SI am ni vasi pri Metliki kot najmlajši od dvanajstih Študiral je in se strokovno izpopolnjeval. Obiskal otrok. Osnovno Solo je obiskoval v Metliki. Med je filmske arhive v Jugoslaviji, tako Filmske novo- vojno je delal na kmetiji svojih staršev. Po vojni je sti kot Jugoslovansko kinoteko in se zgledoval po obiskoval gimnazijo v Metliki ¡n

Dr. Vasilj Mclik, redni profesor zgodovine na Fi- lozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je 17. ja- nuarja 1991 praznoval svojo sedemdesetletnico. Profesor Mclik je bil u=itelj generacijam naših arhi- Osemdesetletnica Jožeta Ma=ka viste v, poleg tega pa je dosti svojega =asa in dela posvetil tudi arhivistiki in arhivom. Temu njegove- mu delu je namenjen ta zapis. Svojo pot zgodovinarja in raziskovalca je profe- Jože Ma=ek je bil med leti 1945 in 1974 ravnatelj sor Mclik za=el v arhivu, kot arhivist v Mestnem slovenske osrednje arhivske ustanove, današnjega arhivu v Ljubljani (1945-1947). Arhiv je sicer kma- Arhiva Republike Slovenije. Z njim je na tak ali lu zapustil, a je nato ves =as živo spremljal delo druga=en na=in, bolj ali manj, povezano listo ob- arhivi sto v in razvoj arhivov. Sam je zapisal, da še dobje slovenske arhivske službe, v katerem je nasta- danes šteje arhivsko stroko za svojo. Zlasti aktiven la sedanja arhivska mreža, v katerem sc je služba je bil pri delu Arhivskega društva Slovenije. Sode- pravno utemeljila, zaobjela celotno slovensko loval je že v Arhivski sekciji Zgodovinskega dru- državno ozemlje in vse arhivsko gradivo in izdelala štva (ustanovljeni leta 1948). Bilje med ustanovni- tudi njegove popise. Bil je ravnatelj ustanove, kije mi =lani Društva arhivskih delavcev Slovenije leta mora a, mogla m zmogla dejavno u=inkovati na raz- 1954. Postal je društveni odbornik in leta 1959 voj slovenske arhivske službe. Obdobje slovenske podpredsednik društva. To funkcijo je opravljal arhivske službe pred letom 1945. je bilo obdobje skoraj tri desetletja, do leta 1988. Ob svojih števil- kr=evitega nastajanja prvih arhivov,

SLAVKA GORJAN Na za=clku lela 1991 seje izteklo življenje arhiv- la posebno podrobno strokovno obdelavo lega gra- ske svetovalke Slavke Gorjan. V njej, žal, ni bilo diva. Njeni podrobni popisi glavnega slaba NOV in ve= mo=i, da bi se tako kot seje v svojem življenju PO Slovenije 1er njegovih oddelkov, partizanske nemalokrat, uprla bolezni in smrti. Rodila seje 8. sanitele, operativnih con, nekaterih divizij, brigad maja 1919 v železnica rs k i družini že po o=etovi itd., so bili skupaj z njenim poznavanjem vsega smrti. V številni družini ji tako pomanjkanje ni gradiva in ne nazadnje izrednim spominom, drago- bilo tuje. Ob pomo=i starejši h sester je kon=ala ceno napotilo uporabnikom. Brez njenega pozna- gimnazijo. Italijanska in kasneje nemška okupacija vanja partizanskega gradiva in ustvarjalcev, bi osta- jo je privedla v vrste aktivnih organizatorjev narod- la marsikatera muzejska razstava ali zgodovinski noosvobodilnega gibanja. Kot »agilna p ropa ga tor- prispevek brez pomembnega vira. To delo je imela ka OF« je bila 5. januarja 1944 aretirana in odpe- rada in stika s stroko tudi po upokojitvi ni pretrga- ljana v koncentracijsko taboriš=e Ravcnsbriiek in la. od tu v taboriš=e Barih na delo v tovarni letal, kjer Vrsto let je bila vodja arhivskega oddelka. V tem je ostala do konca vojne. Iz=rpana sc je avgusta =asu je vodila ve= skupnih nalog pri pripravi raz- 1945 vrnila domov. Trpljenje v taboriš=u ji je uni- nih tematskih vodnikov, pregledov in kartotek kot =ilo zdravje. Na ta =as soji ostali grenki spomini in n.pr. gradivo za t.i. Beneški proces, glasbeniki v le nerada je spregovorila o vsem trpljenju, poniža- NOV, komandni kader v NOV, padli v narodnoos- nju in bridkih izkušnjah, ki jih je morala doživeti vobodilni borbi na obmo=ju Žužemberka, tuji dr- kot mlado dekle. žavljani v NOV, tržaški arhiv itd. Leta 1961 je pri- V arhivske vrste je stopila julija 1953 in jim osta- pravila scenarij za Sava film Teror okupatorja. Pod la zvesta do upokojitve konce leta 1972. Za=ela je v njenim vodstvom je bil leta 1965 izdelan popis fon- arhivskem oddelku v Muzeju narodne osvoboditve dov in zbirk arhiva Instituía za zgodovino delav- sedaj Muzeju ljudske revolucije in potem z vklju=i- skega gibanja za prvi skupni Vodnik po arhivih tvijo arhiva v novoustanovljenem Inštitutu za zgo- Slovenije. Od lela 1962 je bila v uredniškem odbo- dovino delavskega gibanja sedaj Inštitutu za novej- ru Zbornika dokumentov in podatkov o narodno- šo zgodovino. V arhivskem oddelku v muzeju seje osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI - takrat zbiralo predvsem gradivo partizanskih enot, Borbe v Sloveniji, od osme do sedemnajste knjige. organov in organizacij narodnoosvobodilnega giba- Njeni sodelavci v arhivu pa se spominjamo naše nja 1er italijanskega in nemškega okupatorja, ki ga Slavke tudi kol dobre prijateljice. Znala je prisluh- je bilo treba uredili. Posvetila seje delu na fondih niti vsakršnim težavam, skušala razumeti, svetova- in zbirkah partizanskih vojaških enot in ustanov ti in pomagali, znala pa seje tudi iskreno po veseli- 1er prav zaradi svoje natan=nosti, sistemai i=n osi i, ti. S svojim nalezljivim smehom je vzpostavila v posebnega odnosa do gradiva in njegovih ustvarjal- kolektivu prijetno vzdušje. cev, saj je posredno mednje sodila tudi sama, uved- Marjeta Adami= 128 nove pridobitve arhivov

Arhiv Republike Slovenije 1991 Pokrajinski arhiv Koper 1991

Republiški rudarski inšpektorat (1960-1978, 37 Okrajno sodiš=e Koper (1875-1945, 88,9 tm) tm) Jugoslovanski center za teorijo in prakso samo- upravljanja Edvard Kardelj (1941-1990, 57 šk., 11 Pokrajinski arhiv Maribor 1991 zab., 13 slik) Zavod Republike Slovenije za statistiko Zveza kulturnih organizacij Maribor-1'c/no (1946-1965, 1988-1990, 1,4 tm) (1983-1990, 1,50 tm) Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno Zveza kulturnih organizacij Maribor-Tabor varstvo (1950-1988, 7 tm) (1982-1990, 1,00 tm) Izvršni svet Skupš=ine Republike Slovenije Zveza kulturnih organizacij Maribor-Pobrcžjc (1947-1978, 77tm) (1983-1990,2,00tm) Družbeni pravobranilec samoupravljanja Repu- Zveza kulturnih organizacij Maribor-Rotovž blike Slovcnijc(l985-1988, 2,70 tm) • (1983-1990,6,00 tm) Gospodarska zbornica Slovenije (1962-1986, 6 Ob=inska konferenca Socialisti=ne zveze delovne- tm) ga ljudstva Ruše (1981-1990, 1,30 tm) Ministrstvo za energetiko (1975-1980, Ob=inski svet Zveze sindikatov Slovenijc-Rušc 1982-1985,42 trn) (1981-1990, 1,80 tm) Zavod za slepo in slabovidno mladino Pcrtl dr. Eman - Maribor (dopolnitev, 0,30 tm) (1919-1971, 12tm) Zveza prostovoljcev Borcev za severno mejo Zveza prostovoljcev borcev za severno mejo Maribor (1954-1976, 6,00 tm) (1960-1989, 12 sv.) Zveza prostovoljcev, borcev za severno mejo Zveza SIS SR Slovenije za varstvo pred požarom Ptuj (1968-1990,0,30 tm) (1977-1989, 5tm) Ob=inski odbor Zveze združenj borcev NOV Splošno združenje Kmetijstva, živilske industrije Lenart (1952-1967, 1974-1986, 2,00 tm) in prehrane Slovenije (1979-1986, 1 tm) Ob=inski svet zveze svobodnih sindikatov Mur- Osebni fond dr. Vladimir Ravnihar (1752-1958, ska Sobota (1966-1986,4,50 tm) 3šk.) Kokal Îvan - Imre Ravne na Koroškem (zap., Osebni fond Ivan Pucclj (1830-1958, 3 tm) 10,00 tm) Osebni fond Ladislav Kiauta (1948-1986, 0,10 Gradbena fototeka Zavoda za urbanizem Mari- tm) bor (17.-18 stol. do 1974, 7,00 tm) Osebni fond Tine Debeljak (1935-1942, 1 šk.) Društvo visokošolskih, pedagoških in znanstve- Osebni fond dr. Fran Zwitter (1918-1947,23 f.) nih delavcev Maribor (1960-1990, 2,00 tm) Osebni fond Franc Urši= (1896-1951, 128 fotog., POZD »Strojscrvis« Benedikt (1979-1985, 0,50 lOzv) tm) Rodbinski fond (1880-1909, 34 dok.) Marksisti=ni center Maribor (1972-1990, 30,00 Rodbinski fond Kav=nik (1919-1971, 8 šk.) tm) Zbirka Ada Krivic - Dcqual (1935-1989, 5 šk.) Univerza Maribor (1964-1975, 30,00 tm) Zbirka Lojze Gostiša (1853-1944, 1 mapa) Zbirka Milica Trcbšc-Štolfa (1970-1986, 3 ma- pe) Zgodovinski arhiv Ljubljana 1991 Zbirka Marjeta Campa ( , 44 k.) Zbirka Jaka Rozman (1941-1989,6 šk.) Zgodovinski arhiv Ljubljana Zbirka mati=nih knjig (1830- 1890,25 knjig) Enota za obmo=je mesta in ob=in Ljubljane Zbirka razglednic ( 1880-1991,67 k.) ter Zbirka okrožnic, razglasov, navodil (12. st., 12 Enota za obmo=je ob=in obljubljanskc regi- tm) je Zbirka plakatov (1991, 10 k.) Zbirka fotokopij (1919, 33k.) Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, Enota v Zbirka filmov (87f, 25 šk.) Ljubljani (1979, 1,2 tm) Rodbinski fond Kobilica-Pintar (1876-1969, 2 „ i^in? l°žilstvo za glavno mesto Ljubljana mapi) (1945-1952,0,8n tm) 129 Javno tožilstvo za 1. in IV. rajon glavnega mesta (1962-1965, I mapa). Ljubljana(1949-1951,0,2 tm) Okrajni ljudski odbor Tolmin (19487-1955, 1.5 Javno tožilstvo za II., lil. in V. rajon glavnega t m). mesta Ljubljana ( 1949-1951,0,2 tm) Okrajni ljudski odbor Gorica (19557-1960?. 0,7 Osnovna šola narodni heroj Tone Tomši=, Ljub- tm). ljana (0,8 tm) Ob=inski ljudski odbor »ovce (1952-1961. 0,7 Osnovna šola Poljane, Ljubljana (0,4 tm) t m). Srednja upravno administrativna šola, Ljubljana Ob=inski ljudski odbor Kobarid (1953-1961, 1.4 (1,8 tm) t m). Osnovna šola Prulc, Ljubljana (1911-1980, 0,4 Ob=inski ljudski odbor Most na So=i tm) (1952-1954,0,1 tm). Glinokop opekarne

Okrajni sindikalni svet Tolmin (1946-1956, 0.2 Zgodovinski arhiv v Ptuju 1990 tm) Ob=insko sodiš=e Tolmin (1945-1978,45 tm) Ob=inski komite zveze komunistov Slovenije - Knjižnica Cirila Kosma=a Tolmin (1949-1980. Ptuj (1979 - 1985, 51 šk. en zavitek plakatov 5.5 0.5 tm) t m) SGI» Primorje Ajdovš=ina (1946-1981.2,8 t m) Ob=inski komite zveze socialisti=ne mladine - Franc Cernie (1916-1947, I mapa) Ptuj (1945 - 1984 9šk, I tm) Teresa V ¡d ¡e, Marija M a kovic (Vidic) Radio tednik - Ptuj (1963-1978 64 šk, 7 tm) (1923-1942, I mapa) Osnovna šola Ivan Spolenak - Ptuj - Breg (1912 Leander Pero« (Perorai) (1908-1935, I mapa) -1979, 15šk.2.l tm) Andrej Blažica (19.39-1940, I mapa) Osnovna šola Trnovska vas (1852 - 1937, I šk, Vladimir Gradnik ( 19757-1983?, 0,1 t m?) 0.1 tm) Gasilsko društvo Tolmin (1991, I mapa) Skupš=ina ob=ine Ormož (1968 - 1980. 340 šk, Okrajni odbor Zveze borcev NOV Nova Gorica 40 tm] (1953-1957,0,6 tm) Ob=inska konferenca socialisti=ne zveze delovne- Samoupravne interesne skupnosti družbeni h de- ga ljudstva - Ptuj (1980-1990 5 tm) javnosti ob=ine Tolmin (1974-1990, 1,7 tm) SO Ptuj - geodetska uprava Ptuj - Zbirka list in Dr.ing.Francc Av=in (1929-1983, 0,7 t m) splošnega ljudskega premoženja (1945 - 1976, 15 Osnovna šola Branik (1945-1977,0.9 tm) t m) Šahovsko društvo Nova Gorica (1961-1989. 1 Osnovna šola slovenske goriške =ete - J u rš i nei mapa) (1943-1989,6 tm) Krajevna skupnost Podríanos (1959-1984?, 0,1 Zveza socialisti=ne mladine Slovenije - Ormož tm) (1967 - 1988, 7 šk, zavoj plakatov, 0,7 tm) Final Nova Gorica (1950-1979, 1.5 tm) Gradivo Ve le pos es t i Stalcnbcrg (po 1850-1941, Ivan Gabcršek (1908-1927, I mapa) 2šk.0,2lm) Franc .Primee (1943-1960, 1 mapa) Vodno gospodarsko podjetje Drava Ptuj (Vodne karte, zemljevidi, na=rti brez letnic, 64 kosov)

Arhiv Inštituta /a novejšo zgodovino Zgodovinski arhiv v Ptuju 1991

Belokranjski odred, sanitetni odsek (1944 - Bolnica Ormož (1939- 1947) 1945,0,06 tin) Bolnica za TBC in plju=ne bolezni (1948 - 1967 Okrožje Litija, popis prebivalcev vasi za volitve 93 šk, 9,3 tm) 1944 (1944,85 listov) Temeljilo sodiš=e Maribor Ptuj Živilske oz. potrošniške nakaznice (1915, 1941, Zaplembni spisi in izvršbe (1932 - 1959 16 fase.. 1944, 1945-1946, 1948-1951,0.01 lin) 19 map, 2 tm) Ivan .lur=cc. Gradivo o Švabsko-ncmški kulturni Skupš=ina ob=ine Ormož zvezi v Celju (1931 - 1945,0.10 tm) Zapisniki sej izvršnega sveta in zapisniki skup- Po=akaj Janez Ciril, osebni dokumenti (kseroks- š=in (1974 - 1986. 71 knjig- vezanih. I fase., - 700 kopijc 1941 -1944. 16 listov) let Ormoža, 6 t m) Izjave o delovanju Lojzeta H oh k rauta v NOG (5 Urbar vinske desetine za gospoš=ino Bistrica listov) (1674 - 1675, manjša knjižica brez platnic) Ilutar Vera, Prispevek o Leopoldini Mekina (18 Sodnik za prekrške Ptuj (1971 - 1982, šk. 54, listov) knj. 47, tm 7) Plahuta Slavica, Partizanska kulliirnoprosvclna Ob=inski komite socialisti=ne zveze delovnega dejavnost na Primorskem 1941 - 1945 (magistrska ljudstva Ormož (1974 - 1987, šk. 22. knj. 4, plaka- naloga) ti, 13 magnetnih trakov. 6 t m) 132 bibliografija arhivskih delavcev

Opomba: Bibliografijo Ane Bencdcti= objavljamo v celo- nek objavljen v Javni tribuni št. 76, julija 1969 ti, =eprav ne ustreza vsem bibliografskim standardom, - (glasilo SZDL Ljubljana-Šiška). manjka pa bibliografija delavcev Pokrajinskega arhiva - Kranj v boju za svobodo. Objavljeno v 19. zvez- Maribor, ki jo žal niso posredovali ku zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Uredništvo -Kranj, 1969. leta. - Študenti v narodnoosvobodilnem boju.

Vesna GOTOVINA - Komisija za upravo narodne imovine, Arhivi XIII, Ljubljana 1990, št. 1-2, str. 15-19. - Arhivsko gradivo o zaplembah in nacionalizaci- - Poro=ilo o delu Arhivskega društva Slovenije jah v fondu Ministrstva za industrijo ¡n rudarstvo, (10. februar 1988-21. februar 1990), Arhivi XIII, Arhivi XII1, Ljubljana 1990 št. 1-2 str. 19-21. Ljubljana 1990, št. 1-2, str. 152-154. - Bavarska arhivska šola v Munenti u za delavce - O oblikah prisilnih odvzemov - gradivo za pro- javnih arhivov, ki so pred tem opravili višjo ali vi- ces denacionalizacije. Nove Novice iz ribniško-ko- soko stopnjo izobrazbe. Arhivi XIII, Ljubljana =evskega konca 1991 št. 1, str. 16, št. 2 str. 15, št. 3 1990 št. 1-2, str. 130-133. str. 16. - Bavarska arhivska zakonodaja, Arhivi XIII, Lju- bljana 1990 št. 1-2. str. 139-141. Duša KRNEL-UMEK Marija HERNJA MASTEN - Na poli k dokon=ni rešitvi prostorskega vpraša- nja Pokrajinskega arhiva Koper. -Annales 1/1991 -

Mateja JERAJ - Pristojnost sodiš= in kazenski postopek na prvi stopnji od leta 1874 do 1930. Arhivi XIII. Ljublja- - Dahauski procesi (raziskovalno poro=ilo z doku- na 1990, št. 1-2, str. 92-95 menti). Ljubljana, Komunist 1990, Arhivi X11I, Ljubljana 1990, št. I-2. str. 168-171. Milko MIKOLA Danicla.1 U R1<16 - Nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij na Celjskem, Celjski zbornik, Celje 1991. - Gabriel Gruber - ob 250-lctnici rojstva. Arhivi - Zaplembe premoženja v Sloveniji v letu 1945. XIII. Ljubljana 1990. St. I-2. str. 52-55. 1946. Prispevki za novejšo zgodovino. - Dvigrad - mesto, ki ga ni ve=. - Annales 1/1991 str. 103-110 I Vian NEM A NI< Nada JURKO VI< - Nekaj zanimivosti o filmih Božidarja Jakca, Arhivi XII1, Ljubljana 1990, Si. 1-2, str. 110-111. - Mitteilungen des Slcicrmärkisclicn Lan desarchi- - Evidentiranje filmskega gradiva v Avstrijskem ves, Folge 39. Graz 1989. Arili vi XI11, Ljubljana filmskem arhivu na Dunaju in aktualna problema- 1990. št. I-2, str. 176 tika varstva slikovnega gradiva v Arhivu Republike Slovenije, Arhivi X11I, Ljubljana 1990 št. 1-2, str. Alenka KA

2. septembra 1991, št. 238, str. 12 renco pri varstvu arhivskega gradiva, v: Argo, revi- - Predstavljamo vam arhivsko gradivo nad u=itelju ja za muzejska vprašanja, št. 29/30. Ljubljana in upravitelja Matije H ¡lija iz Doba pri Domžalah, 1990, str. 25:31 Slamnik, Glasilo ob=ine Domžale. 26. september - Organizacija jugoslovanskih nacionalistov in 1991, Leto XXIX, st. 13, str. 5 izgredi v Slovenski Bistrici aprila 1923, v: Zbornik ob=ine Slovenska Bistrica 11. 1990, str. 240-250 Saša SERŠE - Ekonomska Orjuna. Poskus gospodarske organi- zacije jugoslovanskih nacionalistov v 20-t¡h letih - Gradivo Kranjskega deželnega odbora in leto tega stoletja, v: Kronika, =asopis za slovensko kra- 1918, Arhivi •1•. Ljubljana 1990, št. 1-2. str. jevno zgodovino, 38, Št. 3, Ljubljana 1990. str. 95-100 144-146 - Verouk v šoli 1945-1952. Odnos oblasti do Vladimir SUN<1< pouka verouka na ljubljanskih šolah. Sodobna pe- dagogika, 1991, št. 5-6. str. 269-287 in št. 7-8, str. - Komisije za agrarne operacije 1885-1945 I. del: 399-411 •-•. Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije 1991 - Kako izgnati verouk, v: Mladina, 24. 9. 1991, št. (Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Inventar- 39. str. 27-29 (delni povzetek prispevka iz SP) ji. Arhivi državnih in samoupravnih organov in - Šolski list - statisti=ni vir o šolah na podro=ju oblaslev; 5) Dravske banovine v Slovenskem šolskem muzeju. Arhivi XIII, Ljubljana 1990, str. 107-108 (izšlo Gašper ŠM ID 1991) - U=itelj slovenski gre na dan! O razstavi ob stolet- - Okrogla miza o uporabi arhivskega gradiva o za- nici slovenske u=iteljske organizacije, v: Kronika, plembah, agrarni reformi in nacionalizacijah. =asopis za slovensko krajevno zgodovino. 38, št. 3, Arhiv! X1I1, Ljubljana 1990. St. 1-2, str. 151-152 Ljubljana 1990, str. 89-90 - Poro=ilo o obisku madžarskih arhivskih delav- - »U=itelj slovenski gre na dan!« Razstava ob cev v Sloveniji. Arhivi XIII, Ljubljana 1990. št. 100-1 et nie i slovenske u=iteljske organizacije, v: I-2. str. 155 Prosvetni delavce, 23 .4. 1990, št. 7, str. 6 - Obisk slovenskih arhivskih delavcev na Madžar- - Iz zgodovine šole v mojem kraju, v: Šola moje skem, Arhivi XIII, Ljubljana 1990, št. 1-2, str. 156. babice, Razstavni katalog (zloženka) 47. Slovenski - Najstarejša pri=evanja o »Commendi«, Mono- šolski muzej. Ljubljana 1990, str. 1,3 grafija Komenda, Komenda. Glavarjeva družba - »Šola moje babice«. Razstava raziskovalnih na- 1991, str. 17-20. log osnovnošolcev v Slovenskem šolskem muzeju. - Grad, graš=ina, Monografija Komenda, Komen- Prosvetni delavce, 10.9.1990. št. 12, str. 7 da, Glavarjeva družba 1991. str. 75-76, - Kaj v smeli in kaj v muzej? Tudi šolska oprema in u=ila so dokument =asa. v: Prosvetni delavce. Žarko ŠT RUM UL 25.6. 1990.št. 11. str. 8 - Zbornik za zgodovino šolstva in pros ve le 22, v: - Ministrstvo za kmetijstvo L RS. Oddelek za Prosvetni delavec 8.10. 1990, št. 14. str. 11 agrarno reformo 1941-1951, Arhivi X11I, Ljubljana - Razstava Ledina - 100 let, v: Zbornik za zgodo- 1990, št. 1-2, str. 24-28 vino šolstva in p ros vele, 23, Ljubljana 1990, sir. 130 Franee ŠTU K L - »Šola moje babice« - razstava raziskovalnih na- log v: Zbornik za zgodovino šolstva in p ros vete, 23. - Loške vislice na Gavžniku, Loški razgledi^ 36, Ljubljana 1990, str. 135-136 1989, str. 39-43, ena fotografija, resume v nemš=ini - Muzejske arhivalijc in arhivske muzealije ali o - Na d ri h ta rji in pod ri h ta rji v ob=inah Školja Loka arhivskem gradivu v muzejih, v: Argo, revija za in Stara Loka po letu 1814, Loški razgledi 36, muzejska vprašanja, št. 29/30. Ljubljana 1990, str. 1989, str. 45-53, resume v nemš=ini 23-24 - Mladostni spomini v Leskov=cvi drami Dva bre- - Podobe naših krajev. Knjiga starejših razglednic: gova (Ob stoletnici rojstva Antona Lcskovca), Lo- dežela ob Cernikškem jezeru, Družina, 39, št. 24, ški razgledi 37, 1990. str. 75-78, resume v nemš=ini 17.6.1990. str. 6 - Uporaba slovenš=ine nekdaj. Loški razgledi 37. - Znanstvena vez dveh domovin, Delo, K L. 1990. str. 328-329 13.12.1990. str. 8 - O starih izrazih za sadno drevje. Loški razgledi - Slovcsnki šolski muzej: slovenski tematski muze- 37, 1990, str. 330-331 ji, v TV-15, Ljubljana XXIX, 29. avgust 1991. str. - Na obisku v Freisingu. Loški razgledi 37. 1990, 13 (ilustr.) str. 327. - »Ko sem še majhen bil« - iz zgodovine ol rosi va. Raziskovalna naloga mladih zgodovinarjev, v: Hran ko ŠUŠTAR Mlin=ek prostega =asa: programi za prosti =as osnovnošolskih otrok v letu 1991/92, ZPM Slove- - Slovensko u=iteljsko društvo v Istri pred I. sve- nije, Ljubljana 199 ], str. 16-17 (s sodelavci) tovno vojno, v: Primorska sre=anja, XV. Nova Go- - Staro ne zarjavi, se desetkrat vrne, ponovi... Od rica 1990. št. Ill, str. 569-574 gospodov (u=iteljskih) tovarišev do tr'šie (in na- - Muzeji in arhivi - med sodelovanjem in konku- zaj?). Prosvetni delavec 6.4.1991. št. 7, str. I I 138

- Prosvetni delavce iš=e novo ime. Spet odpada LOJZTRSAN listje in imena listov ali med U=iteljskim tovarišem in Slovenskim u=iteljem, v: Prosvetni delavec, - Silvester Kopriva: Ljubljana skozi =as. Ljubljana 21.10. 1991, št. 16, str. 16 1989, Prispevki za novejšo zgodovino 30/1990 str. - Razstave v Slovenskem šolskem muzeju 153-154. 1990/91, v: Zbornik za zgodovino šolstva in pro- svetc24/l99l,str. 170-171 VlastaTUL - Idrijska realka v Ljubljani. Razstava v Sloven- skem šolskem muzeju, v: Slovence, 29. 11. 1991, - Šolske kronike- priložnostna razstava, Pokrajin- str. 4 ski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica, december - O slovenskih u=benikih v knjigi Charles Jcla- 1990, 28 str. vich: South Slav Nalinalisms - Textbooks and - »Satan je napel vse sile, da bi Marijino slavje Yugoslav Union before 1914, v: Zbornik za zgodo- sprevrgcl v polomijo«-dokumenti odkrivajo resni- vino šolstva in prosvete 24/1991, str. 185-186 co. Primorske novice, 12. aprila 1991, št. 29 - »Starši v produkcijo, otroke v jasli«, v: Delo, Književni listi, 5.12.1991, str. 20 (o knjigi S. Pav- Ivanka URŠI< lic, Predšolske ustanove na Slovenskem 1934-1945, Ljubljana 1991) - Zapisnik bratovš=ine blažene Marije Device ¡z - Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete, 24. v: Podgore, Primorske novice, 15. januar 1991, št. 4 Delo. Književni listi, 5.12.1991, str. 20 - Zapisnik bratovš=ine blažene Marije iz Podgore - S sosedi o pouku skupne zgodovine. V Tinjah na za leto 1557 in naslednja. Primorski dnevnik, 30. Koroškem je potekal Avstrijsko-slovcnski seminar december 1990 za u=itelje zgodovine, v: Slovence, 29. 10. 1991, - Zapuš=ina Milana Klcmcn=i=a, Primorska sre=a- str. 2 nja, letnik XVI, leto 1991, št. 119-120, str. 391-392 - Kako narediti dobro razstavo ali s sre=anja slo- - Österreichische Osthcftc, letnik 32, zvezek 1-2, venskih muzealcev, v: Slovence, 19.11.1991, str. 9 Arhivi XIII, Ljubljana 1990, št. 1-2, str. 178-180 - Bodo krožki preživeli? Dogovorjen nacionalni program vklju=uje tudi financiranje krožkov na os- Lilijami V1DRIH-LAVREN

(soavtor: Meta

UDK 930.251.001:336.72 UDK 908.497.12 »9/18« Skofja Loka Stane G randa, magister, raziskovalni svetnik. Znanstve- Franee Štukl. mag., vodja enote. Zgodovinski arhiv noraziskovalni center SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg Ljubljana, enota za Skoljo Loko . 64222 Škofja Loka, 5. SLO Blaževa 14 Problem valorizacije gradiva nekdanjih hranilnic in poso- Iz preteklosti Škofje Loke in Loškega gospodstva jilnic Arhivi, Ljubljana. XIV/1991. št. 1-2, str. 33 Arhivi, Ljubljana. XIV/1991. št. 1-2, str. 23 Avtor nas v kratkem seznani s pomenom freisinškega lo- Avtor v prispevku opozarja pred prenagljenim izlo=a- škega gospostva med leti 973-1803 ter nadaljnjem razvo- njem ra=unskih knjig hranilnic in posojilnic, ki jih sma- ju tega prostora v upravnem, cerkvenem, gospodarskem tra za bistveni del arhivske zapuš=ine teh zavodov. in kulturnem pogledu. UDC 930.251.001:343 UDC930.253:378.ll Jelka Meli •, Archivist, Archive of the Republic Slove- Ana Bencdeti=, Prof., Head of the Archival-Museum De- nia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, SLO partment of the University in Ljubljana 61000 Ljubljana. Kongresni trg 11 Criminal Law in Slovenia 1852 -1930 Some Special Problems Concerning the Archives of the Arhivi (Archives), Ljubljana, X1V/1991, No. 1-2, pp. 24 University in Ljubljana The contribution gives a short survey of criminal law fo- Arhivi (Archives), Ljubljana, XIV/1991, No. 1-2. pp. 31 undations, being in force in Slovenia from 1852 up to 1930, in order to draw attention to taking care of on the The contribution deals mostly with the problem of fre- occasion of valorisation and expert handling of the mate- quent university legislation changing, taking care of the rial of penalty law courts. central university register and identity cards of the stu- dents, as well as with the significance of the University Committee for History of the University in Ljubljana.

UDC 908.497.12 »9/18«Škofja Loka UDC 930.251.001:336.72 France Štuki, M.A., Unit Head, Historical Archive, Unit Stane G randa, M. A., Research Councillor, Scientific- forŠkofja Loka, 64222 Škofja Loka, Blaževa 14 research Centre of the Academy of Sciences and Arts, From the past of Škofja Loka and the Loka Dominion 61000 Ljubljana, Novi trg 5, SLO The Problem of Archives Valorisation of Former Savings Arhivi (Archives), Ljubljana, X1V/1991, No. 1-2, pp. 33 and Loan Banks The author gives a short presentation of significance of Arhivi (Archives), Ljubljana, XIV/1991, No. 1-2, pp. 23 Freising estate in Loka in the years 973 - 1803 and of its development from administrative, ecclesiestical, econo- The author in his contribution wams against ovehasty mic and cultural aspect. elimination of the accountancy books of savings and loan banks considering them the essential part of the archive inheritance of those institutions. UDK 930.253:353:338.242.4.025.87 UDK 930.251 (497.12)»1918/66« Milko Mikola, Arhivist, Zgodovinski arhiv v Celju, Marija Oblak-Carni, direktor, Arhiv Republike Sloveni- 63000 Celje, Trg svobode 10 je, Ljubljana, Zvezdarska I.Slovenija Arhivsko gradivo o medvojnih in povojnih zaplembah Organizacija arhivske službe v Sloveniji premoženja v Sloveniji Arhivi, Ljubljana, XIV/1991, št. 1-2, str. 27 Arhivi, Ljubljana, XIV/1991, št. 1-2, str. 5 Avtorica daje pregled organiziranosti arhivske službe v Avtor v referatu obravnava problematiko arhivskega gra- Sloveniji in arhivske zakonodaje od nastajanja arhivov diva, kije nastalo pri izvajanju nemških zaplemb premo- med obema vojnama do ustanovitve Osrednjega državne- ženja v obdobju okupacije na Spodnjem Štajerskem in ga arhiva leta 1945, vzpostavljanja arhivske mreže na ce- problematiko arhivskega gradiva o tistih zaplembah, ki lotnem slovenskem državnem ozemlju in njenega dokon- so jih v prvih povojnih letih v Sloveniji izrekle zaplem- =nega oblikovanja po sprejetju slovenskega arhivskega bne komisije ter vojaška in civilna sodiš=a. zakona leta 1966. Predstavi tudi organiziranost arhivov po Zakonu o naravni in kulturni dediš=ini (1981).

UDK 930.253:332.2 (497.12) UDK 930.253:37 (497.12-14) Peter Ribnikar, arhivski svetnik v pokoju, Arhiv Re- Branko Šuštar, kustos arhiva, Slovenski šolski muzej, publike Slovenije, 61000 Ljubljana, SLO Ple=nikov t rg 1, 61000 Ljub Ijana, SLO Komisija za agrarne operacije v Ljubljani in njeno arhiv- Viri za zgodovino istrskega šolstva v Slovenskem šol- sko gradivo skem muzeju Arhivi, Ljubljana, XIV/1991, št. 1-2, str. 10 Arhivi, Ljubljana. XIV/1991, št. 1-2, str. 16 Avtor obravnava razdeljevanje skupnih kmetijskih ze- Prispevek predstavlja arhivsko gradivo o istrskem šolstvu mljiš=, za katero je Avstrija ustanovila leta 1888 Komisi- s severnega dela šolskih okrajev Koper in Volosko (šol- jo za agrarne operacije. Arhivsko gradivo hrani Arhiv ske kronike, gradivo Okrajnega šolskega nadzomištva Republike Slovenije. Jelša ne), še neobjavljeno razpravo o slovensko-hrvatski jezikovni meji v Istri in gradivo o Istri v fondu Zaveza av- strijskih jugoslovanskih u=iteljskih društev (do 1920), ki je povezovala tudi štiri istrska u=iteljska društva. T —— — •• -— - — - ^—- — • • UDC 930.251 (497.12)»] 918/66« UDC 930.253:353:338.242.4.025.07 Marija Oblak- the courtmaterials and civil courts in the nization of the archives according to the Nature and Cul- first postwar years. ture Inheritance Act (1981).

UDC 930.253:37 (497.12-14) UDC 930.253:332.2 (497.12) Branko Sus tar. Archive Custodian, Slovene School Mu- Peter Ri bn i kar. Retired Archive Councillor, Archive of seum, Ple=nikov trg 1, 61000 Ljubljana, SLO the Republic Slovenia, 61000 Ljubljana, SLO Sources for the History of istrian Educational System in Cominee for Agrarian Operations in Ljubljana and Its the Slovene School Museum Archives Arhivi (Archives), Ljubljana, XIV/1991, No. 1-2. pp. 16 Arhivi (Archives). Ljubljana. XIV/1991. No. 1-2, pp. 10 The contribution presents the archives referring to the The author deals with distribution of collective rural pie- Istrian educational system in the northern part of school ces of land, for which Austria founded the committee for districts Koper and Volosko (school chronicles, the arc- agrarian operations in 1888. The archives are kept by the hives of the District School Inspectorate Jelsane), (still) Archive of the Republic Slovenia. not published treatise dealing with the Slovene-Croat linguistic boundary in Istria and the archives on Istria in the archive groups Association of Austrian Yugoslav Teachers Societies (until 1920) which linked up also four Istrian teachers societies. UDK 325(493.12-12=861)» 14« UDK 930.251.001:32/33 (497.12)»1945/91« Žarko Stru m bi, samostojni svetovalec - arhivist. Arhiv Marija Kos, arhivistka. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Republike Slovenije, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, Enota za Gorenjsko Kranj, 64000 Kranj, Stritarjeva 8 SLO Vpliv družbenoekonomskih sprememb na valorizacijo Uskoki na Slovenskem in r Zumbcrku ustvarjalcev arhivskega gradiva v gospodarstvu 1945 - 1991 Arhivi. Ljubljana, X1V/1991, št. 1-2. str. 42 Arhivi, Ljubljana, XIV/1991, št. 1-2, str. 19 Prikazanje prihod Uskokov v Belo krajino in Žumberak z njihovimi posledicami na razvoj. V =lanku je prikazan pregled družbenopoliti=nih in eko- nomskih razmer v naši državi od leta 1945 do 1991 in njihov vpliv na razvoj gospodarstva.

UDK 377.1:674{497.12)(091) Saša Serie, Arhiv Republike Slovenje, arhivist, Zvezdar- ska 1,61000 Ljubljana Obrtna šola za obdelavo lesa v Ljubljani Arhivi, Ljubljana, XIV/1991, Št. 1-2. str. 39 V prispevku je podana kratka zgodovina prve slovenske obrtne šole za obdelavo lesa na Kranjskem, ki je bila ustanovjena leta 1888 v Ljubljani. UDC 930.251.001:32/33 (497. ] 2)» 1945/91« UDC 325(493.12-12=861)» 14« Marija Kos, Archivist, Historical Archive Ljubljana, Žarko Štrumbl, Archivist, Archive of the Republic Slo- unit for Upper Ca mióla, 64000 Kranj, Stritarjeva 8 venia, 61000 Ljubljana, Zvezdarska 1, SLO Influence of Socioeconomic Changes on Valorisation of »Uskoki« in Slovenia and Žumberak Archive Creators in Economy 1945- 1991 Arhivi (Archives), Ljubljana, XIV/1991, No. 1-2, pp. 42 Arhivi (Archives), Ljubljana, X1V/1991. No. 1-2, pp. 19 The author deals with the arrival of the socallcd »usko- The contribution gives the survey of sociopolitical and ki«. a sort of immigrants, to White and Žumbe- economic conditions in our state in the years 1945 - rak and consequences of their settling there on the deve- 1991 and their influence on the economy development. lopment ofthat region.

UDC 377.1:674(497.I2)(091) Saša Serse, Archivist, Archive of the Republic Slovenia. Zvezdarska 1,61000 Ljubljana Wood Cultivation Vocational School in Ljubljana Arhivi (Archives), Ljubljana, XIV/1991, No. 1-2, pp. 39 | The contribution gives a short history' of the first Slovene wood cultivation vocational school in Carniola, founded in 1888 in Ljubljana. .iMgnhor? jv / \ \—ST- • X / ^"^V N -,

• Ptuj V"-^-^ J/^^-J 7 " r » ,' i j^ijbijanaC

Notj ^•orica-1 Y

K^n Y"

ZGODOVINSKI ARHIV V CELJU ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 63000 Celje, Trg svobode 10 62250 Ptuj, Muzejski trg l Tcl.:(063)25-546,'25-552 Tel.: (062) 771-619 POKRAJINSKI ARHIV KOPER 66000 Koper,