DOCSLIB.ORG

MONITORISH Xvii/1 • 2015

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
MONITORISH Xvii/1 • 2015 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 1 MONITORISH xvii/1 • 2015 Revija za humanistične in družbene vede Journal for the Humanities and Social Sciences Izdaja: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Published by: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 2 Monitor ISH Revija za humanistične in družbene vede / Journal for the Humanities and Social Sciences ISSN 1580-688X, e-ISSN 1580-7118, številka vpisa v razvid medijev: 272 Uredniški odbor / Editorial Board Nada Grošelj (jezikoslovje), Matej Hriberšek (antični študiji), Karmen Medica (socialna antropologija), Jure Mikuž (zgodovinska antropologija), Tadej Praprotnik (teorija družbene komunikacije), Tone Smolej (primerjalna književnost), Jože Vogrinc (medijski študiji), Gita Zadnikar (kulturologija) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board Rosi Braidotti (University Utrecht), Maria-Cecilia D'Ercole (Université de Paris I – Sorbonne, Pariz), Marie-Élizabeth Ducroux (EHESS, Pariz), Daša Duhaček (Centar za ženske studije, FPN, Beograd), François Lissarrague (EHESS, Centre Louis Gernet, Pariz), Lisa Parks (UC Santa Barbara) Revija je vključena v bazo dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenije. Revija je vključena v mednarodni bazi / Abstracting and indexing Anthropology Plus, IBZ - Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur Glavna urednica / Editor-in-Chief Maja Sunčič Lektorja za slovenščino / Readers for Slovene Milan Žlof, Grega Rihtar Lektorica za angleščino / Reader for English Nada Grošelj Lektorica za ruščino / Reader for Russian Tjaša Rant Oblikovanje in stavek / Design and Typeset Marjan Božič Tisk / Printed by Littera picta d. o. o., Ljubljana Naslov uredništva / Editorial Office Address MONITOR ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, Tel.: + 386 5 933 30 70 Založnik / Publisher Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana / Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities Za založbo / For publisher Ludvik Toplak Korespondenco, rokopise in recenzentske izvode knjig pošiljajte na naslov uredništva. / Editorial correspondence, enquiries and books for review should be addressed to Editorial Office. Revija izhaja dvakrat letno. / The journal is published twice annually. Naročanje / Ordering AMEU-ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, tel. 059333070 E-naslov / E-mail: [email protected] Cena posamezne številke / Single issue price: 6,30 EUR Letna naročnina / Annual Subscription: 12,50 EUR Naklada: 200 http://www.ish.si/?page_id=25 © Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Revija je izšla s podporo Javne agencije za knjigo RS. 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 3 Kazalo / Contents RUSI V SLOVENIJI: OD VOJSKE DO ZNANOSTI / RUSSIANS IN SLOVENIJA: FROM MILITARY TO SCIENCE Jurij Perovšek 7–20 Odpoklic Wranglovcev iz obmejne službe in njegov odmev na Slovenskem leta 1922 / The Recall of Wrangel’s Troops from the Border Service and Its Implications in Slovenia in 1922 Mateja Ratej 21–38 Aleksander Lebedjev: mlinar, oljar, Wranglov oficir, graditelj jugoslovanskih železnic / Alexander Lebedev: Miller, Oil Manufacturer, Wrangel’s Officer, Builder of Yugoslav Railways Petra Testen 39–78 Peter Gresserov-Golovin (1894–1981), Moja ljuba Slovenija / Peter Gresserov-Golovin (1894–1981), My Beloved Slovenia Tjaša Rant 79–101 Slovenska igralka ruskega rodu – Marija Nablocka / A Slovenian Actress of Russian Origin – Maria Nablotskaya Gita Zadnikar 103–120 Ruski znanstveniki na ljubljanski univerzi, ruski umetniki v našem gledališču: kulturno in znanstveno življenje v emigraciji / Russian Scholars at the University of Ljubljana, Russian Artists in Ljubljana’s Theatre: Cultural and Academic Life in Emigration Željko Oset 121–150 Akademska kariera Nikolaja Fedoroviča Preobraženskega (1893–1970) / The Academic Career of Nikolai Fedorovich Preobrazhensky (1893–1970) Alja Brglez 151–176 Ruski znanstveniki v Kraljevini Jugoslaviji / Russian Scholars in the Kingdom of Yugoslavia Neven Borak 177–193 Rusi iz mojih študijskih let / The Russians of My Student Years 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 4 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 5 RUSI V SLOVENIJI: OD VOJSKE DO ZNANOSTI 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 6 01 - JurijPerovsek 3.9.2015 15:59 Page 7 Moni tor ISH (2015), XVII/1, 7–20 Izvirni znanstveni članek Original scientific article pre je to: 29. 5. 2015, sprejeto: 12. 8. 2015 Jurij Perovšek1 Odpoklic wranglovcev iz obmejne službe in njegov odmev na Slovenskem leta 1922 Izvleček: Del poražene protirevolucionarne vojske generala Petra Nikolajeviča Wrangla, ki se je konec leta 1920 umaknila iz Rusije, se je junija 1921 nastanil v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. T. i. wranglovci so opravljali službo v jugoslovanski obmejni straži. Na Slovenskem niso bili na dobrem glasu, saj so surovo in v več prime- rih tudi zločinsko ravnali z obmejnim prebivalstvom. Nezadovoljstvo so vzbujala tudi gmotna sredstva, ki jih je država namenjala za wran- glovce. Ljudi in politiko je prav tako motilo, da so nosili ruske uni- forme, vojaška znamenja in caristična odlikovanja ter da so bili v javnosti oboroženi. V slovenskem prostoru so se stopnjevano poja- vljali poudarki, da predstavljajo državo v državi, zato jih je treba od- pustiti iz obmejne službe, razorožiti in izgnati iz države. To so izrekli v vseh političnih taborih. Ko so v Narodni skupščini Kraljevine SHS konec aprila 1922 sprejeli sklep o odpoklicu wranglovcev iz jugoslo- vanskih obmejnih enot, so na Slovenskem, kjer je bila zaradi mejne lege ozemlja njihova prisotnost občutnejša, njihov odhod sprejeli z olajšanjem. Wranglovci so s svojim zastrašujočim vedenjem vzne- mirjali prebivalstvo in predstavljali motnjo v rasti mirnodobskega duha, ki so ga po svetovni vojni obnovili v slovenski družbi. Ključne besede: Peter Nikolajevič Wrangel, wranglovci, nasilje, ob- mejna straža, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Slovenija UDK: 929Wrangel P.N. 1 Dr. Jurij Perovšek, znanstveni svetnik, je raziskovalec na Inštitutu za no- vejšo zgodovino v Ljubljani. E-naslov: [email protected]. 7 01 - JurijPerovsek 3.9.2015 15:59 Page 8 J P The Recall of Wrangel’s Troops from the Border Service and Its Implications in Slovenia in 1922 Abstract: A part of the defeated anti revolutionary army of General Pyotr Nikolaevich Wrangel, which retreated from Russia in 1920, settled in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes in June 1921. These so called Wrangel’s troops served in the Yugoslav border guard. In Slovenia they had a poor reputation, as they treated the border population roughly and in several cases even criminally. An- other source of discontent was the monetary resources allocated to these troops by the state, while both the populace and politicians resented the troops wearing Russian uniforms, military insignia and tsarist decorations, as well as carrying weapons in public. Therefore the Slovenian territory witnessed increasing complaints that Wrangel’s troops represented a state within a state, and that they should be recalled from the border service, disarmed and ex- iled from the state. This standpoint was shared by all political camps. When the National Assembly of the Kingdom of SCS de- cided to recall Wrangel’s troops from the Yugoslav border units, the Slovenian territory, where the presence of those units was more pro- nounced due to its frontier location, welcomed their departure with relief. With their intimidating behaviour, Wrangel’s troops had ha- rassed the population and disturbed the development of the peace- time spirit restored in the Slovenian society after World War I. Key words: Pyotr Nikolaevich Wrangel, Wrangel’s troops, violence, border guard, Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, Slovenia 0 0 0 8 01 - JurijPerovsek 3.9.2015 15:59 Page 9 ODPOKLIC WRANGLOVCEV IZ OBMEJNE SLUŽBE IN NJEGOV ODMEV NA SLOVENSKEM LETA 1922 Uvod Po revolucionarni spremembi v Rusiji in državljanski vojni ter in- tervenciji, ki je sledila, so se konec leta 1920 iz domovine umaknili številni pripadniki protirevolucionarnega tabora. Med njimi je s svojo na Krimu poraženo vojsko sredi novembra 1920 Rusijo zapu- stil tudi general baron Peter Nikolajevič Wrangel. Wrangel se je s približno 57.000 vojaki najprej ustavil v Cari- gradu, kjer so jih po nekaj tednih vojaški predstavniki zahodnih sil, tedaj okupatoric tega dela Turčije, razorožili in razporedili na Gali- poli in na otok Limnos. 4870 kozakov Wranglove vojske z Limnosa (v glavnem pripadnikov Kubanskega in delno Donskega korpusa) ter 191 žensk in 39 otrok je nato sredi junija 1921 sprejela Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS).2 Kozake, ki so že pred tem v okviru civilne evakuacije prispeli v državo, so uporabili za gradnjo cest,3 tiste, ki so prispeli junija 1921, pa so dva meseca pozneje vzeli v obmejno stražo kraljevine. Vanjo so sprejeli 4600 vojakov in podčastnikov ter 64 častnikov iz Wranglove prve konje- niške divizije. Pri izbiri kandidatov za jugoslovansko službo je odlo- čal Wranglov generalštab. Ruski vojaki so lahko nosili ruske uniforme in vojaška znamenja. Organizirani so bili v posebne ruske čete, ki so bile razporejene vzdolž jugoslovanske meje z Avstrijo, Italijo (vključno s posameznimi otoki), Albanijo, Grčijo, Madžarsko in Romunijo. Čeprav so ruske čete postale del Vojske Kraljevine SHS, so kljub temu
Load more

Recommended publications
  • Redatelj Koji Vlada Scenom Branko Gavella I Modernizacija Slovenskog Kazališta
    REDATELJ KOJI VLADA SCENOM BRANKO GAVELLA I MODERNIZACIJA SLOVENSKOG KAZALIŠTA Primož Jesenko Uloga Branka Gavelle (1885. – 1962.) na prostoru nekadašnje Jugo­ slavije, u Ljubljani, Zagrebu i u Beogradu, glavnim kazališnim središtima u tadašnjoj zajedničkoj državi, velika je, i bila je u zapisima Dušana Moravca i Filipa Kalana, Nikole Batušića i Georgija Para, već i znanstveno objašnjena. U godinama između 1920. i 1926., prijelaznim godinama između amaterskih nastojanja i umjetničkog kazališta, umjetnička razina slovenskog kazališta nije bila zavidna. Publika je tražila svoje i ako to nije dobila, u sve se većoj mjeri otuđivala, piše Moravec. Tako danas znamo da je Gavellin sistem režije bio ključan za idejno-estetsku i stilsku europeizaciju jugoslavenskog kazališta, za »prijelom iz romantičnog klasicizma u plemeniti realizam«.1 U Ljubljani je, u međuratnom razdoblju, utjecaj na stil slovenskog kazališta i njegov repertoar kao izvedbeni uzor imao Narodni divadlo iz Praga, a slabije su tragove ostavila kazališta iz 1 Lojze Filipič, Doktor Branko Gavella (Spominske reminiscence njegovega učenca). GL Drama SNG Ljubljana 1961/62, str. 36­38. 384 prijestolnice zajedničke države ili iz Zagreba. U to je doba Gavella isprva bio gostujući redatelj u Narodnom gledališču u Ljubljani, zatim redovni član redateljskog zbora, a poslije oslobođenja nakratko i pedagog za režiju na ljubljanskoj Akademiji za igralsko umetnost (AIU). Odobrenje Ministarstva za prosvjetu u Beogradu 1930. godine, koje se odnosilo na Gavellino »povremeno« režiranje u Ljubljani, osigurao je dopis Otona Župančiča, ondašnjeg ravnatelja Drame i Opere Narodnog kazališta u Ljubljani. (Zbog šestojanuarske diktature 1929. Gavella napušta Beograd.) Razlog za Župančičev prijedlog bio je manjak redatelja u Narodnom kazalištu u Ljubljani, jednako kao i stagnirajući estetski monopol dotadašnjih nositelja dramske režije Osipa Šesta, Cirila Debevca ili Milana Skrbinšeka, što je dovelo do inflacije raznovrsnosti u repertoaru.
    [Show full text]
  • Pkn 2012 3.Pdf
    1 Marko Juvan: Darku Dolinarju, sedemdesetletniku POGOVOR 7 Tu smo v prvi vrsti zaradi literature. Pogovor z Darkom Dolinarjem RAZPRAVE 35 Janko Kos: Sociologija slovenske literature: izhodišča in metode 53 Marko Juvan: Darwin preneseno in dobesedno: žanri in znanosti v boju za obstanek 71 Marijan Dović: Model kanonizacije evropskih kulturnih svetnikov 87 Majda Stanovnik: Prevod – literarnozgodovinska stalnica in spremenljivka 103 Vlasta Pacheiner Klander: Stanko Petrič, prvi slovenski prevajalec in komentator Savitri 121 Katarina Bogataj Gradišnik: Rousseaujeva kurtizana s plemenitim srcem – predhodnica Dame s kamelijami 139 Vid Snoj: Duša v Kafkovi »Preobrazbi« 161 Andrej Leben: Avstrijska slovenistika in slovenska literarna veda 179 Ivo Pospíšil: Nekaj razmišljanj o filoloških konceptih Matije Murka: trajnost in minljivost 193 Anna Zelenková: Komparativistika in literarna zgodovina v korespondenci dveh slovanskih filologov (Matija Murko in Frank Wollman) 209 Miloš Zelenka: Matija Murko in Jan Jakubec v razpravi o češkem narodnem prerodu (pozitivistični koncept literarne zgodovine v korespondenci dveh slovanskih filologov) 223 Monika Deželak Trojar: Skalarjev Eksemplar od svetiga Bonaventura: predstavitev nekaterih tekstnokritičnih vprašanj 243 Erwin Köstler: K problematiki hrepenenja v slovenskem cankarjeslovju 261 Janez Vrečko: Barbarogenij, barbarsko in fašizem 271 France Bernik: Odčarani svet Boža Voduška 283 Tomo Virk: Bartolov Al Araf in »nacionalno vprašanje« 301 Darja Pavlič: Jože Udovič in moderno podobje 317 Andraž Jež: Globalizacija
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 238 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 16475 SLAVICA A.00 00001 Tipo circolazione: NO Lo stato della copia non consente il prestito 1 v., escluso dalla consultazione 380994 TSA0488507 *Vodnik-Album : mit Beiträgen von 86 Verfassern und vier lithographirten Beilagen / herausgegeben von Ethbin Hein. Costa. - Laibach : I. v. Kleinmayr & F. Bamberg, 1859. - XI, 268 p., c. di tav. : ill., mus. ; 29 cm. ((Front. anche in sloveno. HA PER ALTRO TITOLO 1084320 TSA0488511 *Vodnikov spomenik. 66433 SLAVICA A.00 00002 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140308 PUV0860644 *Rihard Jakopič v besedi. - V Ljubljani : Pri Slovenskem knjižnem zavodu, 1947. - XXI, 186 p., [24] c. di tav. : ill. ; 28 cm. 71482 SLAVICA A.00 00003 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140309 TSA1436081 *Sto pesmi Otona Župančiča / Oton Župančič ; [uredil Janez Logar ; uvod je napisal Josip Vidmar ; slovarček je sestavil Mirko Rupel ; prevod uvoda je oskrbel Ljubo Jurković]. - Beograd : Jugoslovenska knjiga, 1948. - XXII, 206 p., [1] c. di tav. : ritr. ; 28 cm. 75003 SLAVICA A.00 00004 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140310 SBL0015437 *Prešernov album / [uredil in opombe napisal Francè] Kidrič ; [z uporabo Kidričevega gradiva dokončala Alfonz Gspan in Mirko Rupel]. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1949-1950. - VIII, 338 p. : ill. ; 29 cm + 1 c. ripieg. 119024 SLAVICA A.00 00005 Tipo circolazione: LIBERA 1 op. 2140316 TSA1436084 *Primorski založniški signeti / Marijan Brecelj.
    [Show full text]
  • Nastanek Slovenskega Pesniškega Ekspresionizma
    1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Alen Albin Širca Filozofska fakulteta, Ljubljana DOI: 10.4312/SSJLK.55.95-103 Nastanek slovenskega pesniškega ekspresionizma Literarni ekspresionizem se je v slovenski poeziji pojavil precej pozno. Sodeč po vodilnih literarnih revijah tistega časa, kot sta bili Dom in svet ter Ljubljanski zvon, je nekatere tipične ekspresionistične prvine v slovenski poeziji mogoče zazna- ti leta 1919. Čeprav je slovenska literarna veda te prvine različno razlagala in za ekspresionistične pesnike razglašala raz- lične avtorje, pa sta v začetni fazi tipična predstavnika pesniškega ekspresionizma na Slovenskem samo Miran Jarc in Anton Podbevšek. Večina drugih pesnikov posamezne motive, ki bi lahko veljali za ekspresionistične, kot so motiv vlaka oziroma tehničnih objektov ali opis vojnih grozot, upesnjuje še vedno s sredstvi novoromantične in simbolistične poetike. Sem spadajo pesniki, kot so Fran Albreht, Pavel Golia, Alojzij Remec, Joža Lovrenčič in Anton Vodnik. literarni ekspresionizem, moderno pesništvo, leto 1919, Miran Jarc, Anton Podbevšek Literary expressionism appeared in Slovene poetry rather late. Judging by the leading literary journals of the time, such as Dom in svet and Ljubljanski zvon, certain characteristic expressionist elements can be discerned in Slovene poetry in 1919. Although these elements are explained by Slovene literary studies in different ways, proclaiming different poets as expressionists, in the initial phase the only real representatives of poetic expressionism in Slovenia were Miran Jarc and Anton Podbevšek. The majority of other poetic motifs that might be described as expressionist, such as that of the train or technical constructions, or descriptions of the horrors of war, were still written about using neo-Romantic or symbolist poetics.
    [Show full text]
  • Za Novejšo Zgodovino
    ZA NOVEJŠO \ / \\ l/ ^ <>7 1-2 /"7 Cx ^ ^ // \\ V N ZGODOVINO INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Letnik XXXV Ljubljana 1995 Številka 1-2 Contributions to the Contemporary History Contributions a 1'histoire contemporaine Beitrage zur Zeitgeschichte UDC 949.172"18/19"(05) UDK ISSN 0353-0329 Uredniški odbor: dr. Zdenko Cepič (glavni urednik), dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica), mag. Damijan Guštin (pomočnik glavnega urednika), mag. Boris Mlakar, dr. Janko Prunk Prevajalca: Andrej Turk (angleščina), mag. Marjeta Pretnar-Čop (nemščina) Lektorica: Marija Sivec Oprema: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh. Izdaja Inštitut za novejšo zgodovino SI - 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Založil Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Tisk Birografika BORI, Linhartova 1, 61000 Ljubljana Zamenjave (Exchange, Austauch): Inštitut za novejšo zgodovino SI - 61000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji. Redakcija zaključena 1. novembra 1995 Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415 - 142/92 mb. z dne 2.3. 1992 štejejo Prispevki za novejšo zgodovino za proizvod, od katerega se plačuje 5 % davek na promet proizvo­ dov na osnovi 13. točke tarifne št. 3 tarife davka od prometa proizvodov in storitev. Prispevki za novejšo zgodovino XXXV -1995 Kazalo CONTENTS - TABLE DES MATIERES - INHALT RAZPRAVE - ARTICLES - ETUDES - ABHANDLUNGEN France Kresal, Mezde in plače
    [Show full text]
  • Slovanski Jeziki Na Stičišču Kultur
    Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov Slovanski jeziki na stičišču kultur Konferenčni e-zbornik Nova Gorica, 14. oktober 2015 Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici Slovanski jeziki na stičišču kultur Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov Nova Gorica, 14. oktober 2015 Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov Slovanski jeziki na stičišču kultur Nova Gorica, 14. oktober 2015 Konferenčni e-zbornik Organizatorji konference Lidija Rezoničnik in Nina Zavašnik, Študentska sekcija Slavističnega društva Slovenije Rok Andres in Megi Rožič, Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici Uredniki konferenčnega e-zbornika Rok Andres, Lidija Rezoničnik, Megi Rožič, Nina Zavašnik Tehnično urejanje Lidija Rezoničnik Grafično oblikovanje Piksli.com Recenzenti Alja Adam (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici), Ljudmil Dimitrov (Katedra za rusko književnost, Fakulteta slovanskih filologij, Univerza v Sofiji in Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta UL), Boža Krakar Vogel (Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta UL), Matej Meterc (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), Špela Sevšek Šramel (Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta UL), Željko Oset (Fakulteta za humanistiko, Univerza v Novi Gorici), Vladimir Osolnik (Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta UL), Katarina Podbevšek (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
    [Show full text]
  • 55. Seminar Slovenskega Jezika, Literature in Kulture
    Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 1.–13. 7. 2019 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Zbirka: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (ISSN 2386-0561) Urednica: Mojca Smolej Recenzenti: Saška Štumberger, Alenka Žbogar, Simona Kranjc, Mojca Nidorfer Šiškovič, Nataša Pirih Svetina, Alojzija Zupan Sosič Programski odbor: Agnieszka Będkowska-Kopczyk (Univerza Karla Franca v Gradcu), Mojca Nidorfer Šiškovič (Univerza v Ljubljani), Timothy Pogačar (Državna univerza Bowling Green), Mojca Smolej (Univerza v Ljubljani), Alenka Žbogar (Univerza v Ljubljani) Prevajalec in lektor izvlečkov v angleščini: David Limon Lektorica in tehnična urednica: Mateja Lutar Korekture: avtorji Oblikovanje in prelom: Metka Žerovnik © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Naklada: 470 izvodov Tisk: Birografika Bori d. o. o. Prvi natis Ljubljana, 2019 Cena: 13 EUR Izdajo monografije so omogočili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Rektorat Univerze v Ljubljani ter Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(082) 821.163.6.09(082) 930.85(497.4)(082) SEMINAR slovenskega jezika, literature in kulture (55 ; 2019 ; Ljubljana) [Tisoč devetsto devetnajst] 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi / 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1.-13.
    [Show full text]
  • Slavisticna Revija
    SLAVISTICNA REVIJA ÖASOPIS ZA LITERARNO ZGODOVINO IN JEZIK RAJKU NAHTIGALU ZAOSEMDESETLETNICO LETNIK X 1957 LJUBLJANA KAZALO ^ RAZPRAVE France Tomsiä, Ljubljana: Prof. dr. Rajiko Nahtigal — osem- desetletnik I Anton Slodnjak, Ljubljana: Nas jubilant in literaTna zgodovina 10 Dr. France Grivec, Ljubljana: Vselenskij — sobornyj 14 Andre Vaitlani, Paris: Les citations des Ecritures dans le Su- prasliensis et le Clozianus 34 Ivan Grafenauer, Ljubljana: Cloveska stavbna daritev v sie- venski narodni pripovedki in pesmi 41 Josef VaSica, Praha: K lexiku Zakona sudn6ho Ijudem 61 Väcläxr Machek, Brno: Slavische Verba mit suffixalem sk 67 Jözef Trypucko, Uppsala: Stcsl. radoitami i pokrewne 81 Dr. Miliooj Pavlovic, Beograd: Romanskog tipa nastavak -nie u debarskom dijalektu 94 Jl,M. y^unceecKuü, Heidelberg: K CTiraHCTHite cTapo-pyccKOfl; :iiHTe- paTypHi. Kenningar? 102 R. Jakobson, Cambridge, Mass.: CxuxcTBopHiae UHraiH'B BejiHKO- MopaBCKOft arHorpa(J)HH 111 Emil Georgieu, Sofija: »KHHPHTe« na cnaBHucKna npocseTHTeJi KoHCTaHTHH-KHpHJi, npeEeflenH OT HeroBHS 6paT MeTOfluft na coiaBHHCKH (cTapoötarapcKH) esHK 119 Artaro Cronia, Roma: »Glagolitica Jadertina« del secolo XVII 129 B. M. EopKoecKUÜ, Mocuga: ycJiÖBHbiie npeÄJioateHHSi c COIOBOM axe B ÄpeBHcpyccKHX rpaMOiax 145 Maximilian Braun, Göttingen: Das Spractgefiilil 153 W. K. Matthews, London: The phonemes o-f tentli-century East Slavo-nic in the light oi Byzantine evidence 160 F. Bezlaj, Ljubljana: Pozabljene besede (sloven. >sooatna<; sloven. »smef«) 172 B.O.Unbegaun, Oxford: Lenom de la bussole en russe 179 K. Horälek, Praha: K problemu versove intonace 185 ' /. Mail, Graz: Neue Beiträge zur Kopitar-Biographie 194 Miodrag Ibrovac, Beograd: Kopitar i Sarl-Benoa Haze 211 B. KunapcKUÜ, Helsinki: Eme o KoaeöaHHax y;iapeHHji B pyccKOM aHTeparypHOM aautee 214 Josip Badalic, Zagreb: »Slovo o polku Igoreve« u lirvatskom prijeyodu 217 Linda Sadnik, Graz: Akzentstudien 230 Jovan Vukovtc, Sarajeno: Posebna vidska vrednost aorista kod ponekih glagola stanja u srpskohrvatskom jeziku 257 Horace G.
    [Show full text]
  • 3 UDK 821.163–2.09"1876/1932":821.111–2.09 Shakespeare W. WILLIAM SHAKESPEARE and SLOVENE DRAMATISTS (II): J
    UDK 821.163–2.09"1876/1932":821.111–2.09 Shakespeare W. WILLIAM SHAKESPEARE AND SLOVENE DRAMATISTS (II): J. JURČIČ, F. LEVSTIK, I. CANKAR, O. ŽUPANČIČ, B. KREFT (THE MAKERS OF MYTHS) Mirko Jurak Abstract The purpose of this study is to explore the influence of William Shakespeare on Slovene playwrights in the period between 1876, which marks the appearance of Jurčič – Levstik’s Tugomer, and the 1930s, when Oton Župančič published his tragedy Veronika Deseniška (Veronika of Desenice, 1924) and, a few years later, Bratko Kreft his history, Celjski grofje (The Counts of Celje, 1932). Together with Cankar’s works all of the plays discussed in this study deal with one of the well-known Slovene myths. In the previous number of Acta Neophilologica I published my study on the first Slovene tragedy Miss Jenny Love, which was published in Augsburg in 1780.1 The Romantic period, which followed this publication, was in Slovenia and elsewhere in Europe mainly characterized by the appearance of poetry, with a few exceptions of plays which were pri- marily intended for reading and not for the stage (Closet Drama). Let me mention here that in the Romantic period some of the finest Slovene poetry was written by France Prešeren (1800-1849), and although some of his friends suggested he should also attempt to write a play, his closest achievement to drama was his epic poem Krst pri Savici (Baptism at the Savica River, 1836), which is also often considered by literary historians as a predecessor of later Slovene dramatic literature. Although many Slovene authors who wrote their works in the nineteenth century knew Shakespeare’s plays, they still found it easier to express themselves in prose.
    [Show full text]
  • Univerzita Pardubice Fakulta Filozofická Diplomová
    UNIVERZITA PARDUBICE FAKULTA FILOZOFICKÁ DIPLOMOVÁ PRÁCE 2013 Bc. Veronika Adámková Univerzita Pardubice Fakulta filozofická Náboženské motivy ve slovinském expresionismu Bc. Veronika Adámková Diplomová práce 2013 Prohlašuji: Tuto práci jsem vypracovala samostatně. Veškeré literární prameny a informace, které jsem v práci využila, jsou uvedeny v seznamu použité literatury. Byla jsem seznámena s tím, že se na moji práci vztahují práva a povinnosti vyplývající ze zákona č. 121/2000 Sb., autorský zákon, zejména se skutečností, že Univerzita Pardubice má právo na uzavření licenční smlouvy o užití této práce jako školního díla podle § 60 odst. 1 autorského zákona, a s tím, že pokud dojde k užití této práce mnou nebo bude poskytnuta licence o užití jinému subjektu, je Univerzita Pardubice oprávněna ode mne požadovat přiměřený příspěvek na úhradu nákladů, které na vytvoření díla vynaložila, a to podle okolností až do jejich skutečné výše. Souhlasím s prezenčním zpřístupněním své práce v Univerzitní knihovně. V Pardubicích dne ____________________ Bc. Veronika Adámková Klíčová slova Expresionismus, barokní expresionismus, Anton a France Vodnik, Ivan Pregelj, Slovinsko, slovinská kultura. Keywords Expressionism, Baroque Expressionism, Anton a France Vodnik, Ivan Pregelj, Slovenia, Slovenian culture. Obsah 1 ÚVOD .......................................................................................................................................... 8 2 VYMEZENÍ POJMU EXPRESIONISMUS .........................................................................
    [Show full text]
  • Lojze Lebič - Vrtiljak (Godba Na Potapljajoči Se Ladji)
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN LITERARNO TEORIJO MATEJA ČERNIC Uglasbitev poezije Mirana Jarca: Lojze Lebič - Vrtiljak (Godba na potapljajoči se ladji) Diplomsko delo Mentorja: Dvopredmetni univerzitetni študijski izr. prof. dr. Irena Novak - Popov, program prve stopnje Slovenistika; prof. dr. Matevž Kos Dvopredmetni univerzitetni študijski program prve stopnje Primerjalna književnost in literarna teorija Ljubljana, 2013 Izvleček Uglasbitev poezije Mirana Jarca: Lojze Lebič – Vrtiljak (Godba na potapljajoči se ladji) Diplomska naloga predstavlja področje srečevanja med poezijo in glasbo in sicer uglasbitev lirskega besedila Mirana Jarca. Preko analize Jarčevih pesmi in Lebičeve skladbe skuša razjasniti razmerje med poezijo in glasbo. V prvem delu se osredotoča na pesnika in njegovo poetiko: literarno ustvarjanje Mirana Jarca lahko v tematskem in umetniško-idejnem pogledu uokvirimo v tri stilno in idejno zaokrožena obdobja, povezana z njegovimi tremi pesniškimi zbirkami: Človek in noč (1927), Novembrske pesmi (1936) in Lirika (1940). V drugem delu predstavi njegovo zbirko Človek in noč (1927), ki spada v vrh slovenskega ekspresionizma, in podrobneje analizira pesmi iz cikla Godba na potapljajoči se ladji in Vrtiljak. V njih se odraža človekova bivanjska stiska, ki jo množica skuša zadušiti s sprenevedanjem in brezumnim rajanjem. Sledi biografija Lojzeta Lebiča, evropsko priznanega slovenskega skladatelja. V naslednjem poglavju predstavlja podrobno analizo Lebičeve skladbe Vrtiljak (Godba na potapljajoči se ladji): skladatelj odpira novo dimenzijo interpretacije Jarčevih lirskih besedil, kajti z glasbenimi izraznimi sredstvi še bolj izpostavi motive, ki jih je predstavil pesnik in ponuja kompleksnejše doživljanje Jarčeve poezije. Področje, kjer se srečujeta poezija in glasba, odpira s svojim večstranskim izrazom nove možnosti doživljanja umetnosti.
    [Show full text]
  • Izbrana Bibliografija in Kronološki Presek / Selected Bibliography and Chronological Overview
    DOKUMENTACIJA IZBRANA BIBLIOGRAFIJA IN KRONOLOŠKI PRESEK / SELECTED BIBLIOGRAPHY AND CHRONOLOGICAL OVERVIEW in the fne arts and art history during the Kingdom of javnosti predstavil na posebni razstavi v Salonu 1929 Barcelona Universal Exposition / Svetovna samoukoma Ivanom Generalićem (1914–1992) in uredniški odbor. Pavle Bihali in Oto Bihali sta leta 1928 Izbrana bibliografja in Yugoslavia, encompassing the period between 6 January Skočajić v Sarajevu leta 1931. V mapi so predstavljene razstava, Barcelona, maj–oktober. Organizacija Franjem Mrazem (1910–1981) iz vasi Hlebine, katerih ustanovila založbo Izdavačko preduzeće Nolit, ki je 1929 (Dictatorship) and the beginning of World War II geografske, zgodovinske, urbane, ruralne in jugoslovanske likovne predstavitve je bila zaupana dela so bila vključena v razstave skupine. Kot skupina poleg časopisa izdajala knjige socialno orientirane kronološki presek on Yugoslav soil in April 1941. The overview excludes etnografske specifčnosti Bosne in Hercegovine. Udruženju jugoslovanskih oblikujočih umetnikov. so razstavili šestkrat, po predstavitvi v Salonu Ulrich književnosti. Avtorji iz kroga Nolita so se v tridesetih architecture and flm. Each year is divided into three Zaradi sporov pri pripravah na razstavo je nacionalne še: Galerie Billet, Pariz 1931, Umjetnički paviljon letih zapletli v več polemik, mdr. z nekdanjimi Kraljevina Jugoslavija: likovna umetnost chronologically arranged parts: Gjuro Szabo [Đuro Sabo]: Umjetnost u našim ladanjskim žirije za izbor del imenovala vlada. Jugoslovanski Zagreb 1932 in 1934, Sofja, v sodelovanju z bolgarskim avantgardisti (nadrealisti), z Milošem Crnjanskim v 1929 – april 1941 crkvama, Zagreb, [s. n.], 1929 (IV, 76 str.; 2. izdaja 1930). razstavni paviljon je bil delo arhitekta Dragiše društvom Novi Hudožnici, in Umetnički paviljon časopisu Ideje (1934–1935) in Miroslavom Krležom v Selected bibliography is mostly focused on books and Đuro Sabo (1875–1943) je bil zgodovinar, restavrator Brašovana in je zanj prejel drugo nagrado.
    [Show full text]