00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 1 MONITORISH xvii/1 • 2015 Revija za humanistične in družbene vede Journal for the Humanities and Social Sciences Izdaja: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Published by: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 2 Monitor ISH Revija za humanistične in družbene vede / Journal for the Humanities and Social Sciences ISSN 1580-688X, e-ISSN 1580-7118, številka vpisa v razvid medijev: 272 Uredniški odbor / Editorial Board Nada Grošelj (jezikoslovje), Matej Hriberšek (antični študiji), Karmen Medica (socialna antropologija), Jure Mikuž (zgodovinska antropologija), Tadej Praprotnik (teorija družbene komunikacije), Tone Smolej (primerjalna književnost), Jože Vogrinc (medijski študiji), Gita Zadnikar (kulturologija) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board Rosi Braidotti (University Utrecht), Maria-Cecilia D'Ercole (Université de Paris I – Sorbonne, Pariz), Marie-Élizabeth Ducroux (EHESS, Pariz), Daša Duhaček (Centar za ženske studije, FPN, Beograd), François Lissarrague (EHESS, Centre Louis Gernet, Pariz), Lisa Parks (UC Santa Barbara) Revija je vključena v bazo dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenije. Revija je vključena v mednarodni bazi / Abstracting and indexing Anthropology Plus, IBZ - Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur Glavna urednica / Editor-in-Chief Maja Sunčič Lektorja za slovenščino / Readers for Slovene Milan Žlof, Grega Rihtar Lektorica za angleščino / Reader for English Nada Grošelj Lektorica za ruščino / Reader for Russian Tjaša Rant Oblikovanje in stavek / Design and Typeset Marjan Božič Tisk / Printed by Littera picta d. o. o., Ljubljana Naslov uredništva / Editorial Office Address MONITOR ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, Tel.: + 386 5 933 30 70 Založnik / Publisher Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana / Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities Za založbo / For publisher Ludvik Toplak Korespondenco, rokopise in recenzentske izvode knjig pošiljajte na naslov uredništva. / Editorial correspondence, enquiries and books for review should be addressed to Editorial Office. Revija izhaja dvakrat letno. / The journal is published twice annually. Naročanje / Ordering AMEU-ISH, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana, tel. 059333070 E-naslov / E-mail: [email protected] Cena posamezne številke / Single issue price: 6,30 EUR Letna naročnina / Annual Subscription: 12,50 EUR Naklada: 200 http://www.ish.si/?page_id=25 © Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Revija je izšla s podporo Javne agencije za knjigo RS. 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 3 Kazalo / Contents RUSI V SLOVENIJI: OD VOJSKE DO ZNANOSTI / RUSSIANS IN SLOVENIJA: FROM MILITARY TO SCIENCE Jurij Perovšek 7–20 Odpoklic Wranglovcev iz obmejne službe in njegov odmev na Slovenskem leta 1922 / The Recall of Wrangel’s Troops from the Border Service and Its Implications in Slovenia in 1922 Mateja Ratej 21–38 Aleksander Lebedjev: mlinar, oljar, Wranglov oficir, graditelj jugoslovanskih železnic / Alexander Lebedev: Miller, Oil Manufacturer, Wrangel’s Officer, Builder of Yugoslav Railways Petra Testen 39–78 Peter Gresserov-Golovin (1894–1981), Moja ljuba Slovenija / Peter Gresserov-Golovin (1894–1981), My Beloved Slovenia Tjaša Rant 79–101 Slovenska igralka ruskega rodu – Marija Nablocka / A Slovenian Actress of Russian Origin – Maria Nablotskaya Gita Zadnikar 103–120 Ruski znanstveniki na ljubljanski univerzi, ruski umetniki v našem gledališču: kulturno in znanstveno življenje v emigraciji / Russian Scholars at the University of Ljubljana, Russian Artists in Ljubljana’s Theatre: Cultural and Academic Life in Emigration Željko Oset 121–150 Akademska kariera Nikolaja Fedoroviča Preobraženskega (1893–1970) / The Academic Career of Nikolai Fedorovich Preobrazhensky (1893–1970) Alja Brglez 151–176 Ruski znanstveniki v Kraljevini Jugoslaviji / Russian Scholars in the Kingdom of Yugoslavia Neven Borak 177–193 Rusi iz mojih študijskih let / The Russians of My Student Years 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 4 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 5 RUSI V SLOVENIJI: OD VOJSKE DO ZNANOSTI 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 6 01 - JurijPerovsek 3.9.2015 15:59 Page 7 Moni tor ISH (2015), XVII/1, 7–20 Izvirni znanstveni članek Original scientific article pre je to: 29. 5. 2015, sprejeto: 12. 8. 2015 Jurij Perovšek1 Odpoklic wranglovcev iz obmejne službe in njegov odmev na Slovenskem leta 1922 Izvleček: Del poražene protirevolucionarne vojske generala Petra Nikolajeviča Wrangla, ki se je konec leta 1920 umaknila iz Rusije, se je junija 1921 nastanil v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. T. i. wranglovci so opravljali službo v jugoslovanski obmejni straži. Na Slovenskem niso bili na dobrem glasu, saj so surovo in v več prime- rih tudi zločinsko ravnali z obmejnim prebivalstvom. Nezadovoljstvo so vzbujala tudi gmotna sredstva, ki jih je država namenjala za wran- glovce. Ljudi in politiko je prav tako motilo, da so nosili ruske uni- forme, vojaška znamenja in caristična odlikovanja ter da so bili v javnosti oboroženi. V slovenskem prostoru so se stopnjevano poja- vljali poudarki, da predstavljajo državo v državi, zato jih je treba od- pustiti iz obmejne službe, razorožiti in izgnati iz države. To so izrekli v vseh političnih taborih. Ko so v Narodni skupščini Kraljevine SHS konec aprila 1922 sprejeli sklep o odpoklicu wranglovcev iz jugoslo- vanskih obmejnih enot, so na Slovenskem, kjer je bila zaradi mejne lege ozemlja njihova prisotnost občutnejša, njihov odhod sprejeli z olajšanjem. Wranglovci so s svojim zastrašujočim vedenjem vzne- mirjali prebivalstvo in predstavljali motnjo v rasti mirnodobskega duha, ki so ga po svetovni vojni obnovili v slovenski družbi. Ključne besede: Peter Nikolajevič Wrangel, wranglovci, nasilje, ob- mejna straža, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Slovenija UDK: 929Wrangel P.N. 1 Dr. Jurij Perovšek, znanstveni svetnik, je raziskovalec na Inštitutu za no- vejšo zgodovino v Ljubljani. E-naslov: [email protected]. 7 01 - JurijPerovsek 3.9.2015 15:59 Page 8 J P The Recall of Wrangel’s Troops from the Border Service and Its Implications in Slovenia in 1922 Abstract: A part of the defeated anti revolutionary army of General Pyotr Nikolaevich Wrangel, which retreated from Russia in 1920, settled in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes in June 1921. These so called Wrangel’s troops served in the Yugoslav border guard. In Slovenia they had a poor reputation, as they treated the border population roughly and in several cases even criminally. An- other source of discontent was the monetary resources allocated to these troops by the state, while both the populace and politicians resented the troops wearing Russian uniforms, military insignia and tsarist decorations, as well as carrying weapons in public. Therefore the Slovenian territory witnessed increasing complaints that Wrangel’s troops represented a state within a state, and that they should be recalled from the border service, disarmed and ex- iled from the state. This standpoint was shared by all political camps. When the National Assembly of the Kingdom of SCS de- cided to recall Wrangel’s troops from the Yugoslav border units, the Slovenian territory, where the presence of those units was more pro- nounced due to its frontier location, welcomed their departure with relief. With their intimidating behaviour, Wrangel’s troops had ha- rassed the population and disturbed the development of the peace- time spirit restored in the Slovenian society after World War I. Key words: Pyotr Nikolaevich Wrangel, Wrangel’s troops, violence, border guard, Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, Slovenia 0 0 0 8 01 - JurijPerovsek 3.9.2015 15:59 Page 9 ODPOKLIC WRANGLOVCEV IZ OBMEJNE SLUŽBE IN NJEGOV ODMEV NA SLOVENSKEM LETA 1922 Uvod Po revolucionarni spremembi v Rusiji in državljanski vojni ter in- tervenciji, ki je sledila, so se konec leta 1920 iz domovine umaknili številni pripadniki protirevolucionarnega tabora. Med njimi je s svojo na Krimu poraženo vojsko sredi novembra 1920 Rusijo zapu- stil tudi general baron Peter Nikolajevič Wrangel. Wrangel se je s približno 57.000 vojaki najprej ustavil v Cari- gradu, kjer so jih po nekaj tednih vojaški predstavniki zahodnih sil, tedaj okupatoric tega dela Turčije, razorožili in razporedili na Gali- poli in na otok Limnos. 4870 kozakov Wranglove vojske z Limnosa (v glavnem pripadnikov Kubanskega in delno Donskega korpusa) ter 191 žensk in 39 otrok je nato sredi junija 1921 sprejela Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS).2 Kozake, ki so že pred tem v okviru civilne evakuacije prispeli v državo, so uporabili za gradnjo cest,3 tiste, ki so prispeli junija 1921, pa so dva meseca pozneje vzeli v obmejno stražo kraljevine. Vanjo so sprejeli 4600 vojakov in podčastnikov ter 64 častnikov iz Wranglove prve konje- niške divizije. Pri izbiri kandidatov za jugoslovansko službo je odlo- čal Wranglov generalštab. Ruski vojaki so lahko nosili ruske uniforme in vojaška znamenja. Organizirani so bili v posebne ruske čete, ki so bile razporejene vzdolž jugoslovanske meje z Avstrijo, Italijo (vključno s posameznimi otoki), Albanijo, Grčijo, Madžarsko in Romunijo. Čeprav so ruske čete postale del Vojske Kraljevine SHS, so kljub temu