55. Seminar Slovenskega Jezika, Literature in Kulture

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

55. Seminar Slovenskega Jezika, Literature in Kulture Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 1.–13. 7. 2019 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Zbirka: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (ISSN 2386-0561) Urednica: Mojca Smolej Recenzenti: Saška Štumberger, Alenka Žbogar, Simona Kranjc, Mojca Nidorfer Šiškovič, Nataša Pirih Svetina, Alojzija Zupan Sosič Programski odbor: Agnieszka Będkowska-Kopczyk (Univerza Karla Franca v Gradcu), Mojca Nidorfer Šiškovič (Univerza v Ljubljani), Timothy Pogačar (Državna univerza Bowling Green), Mojca Smolej (Univerza v Ljubljani), Alenka Žbogar (Univerza v Ljubljani) Prevajalec in lektor izvlečkov v angleščini: David Limon Lektorica in tehnična urednica: Mateja Lutar Korekture: avtorji Oblikovanje in prelom: Metka Žerovnik © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Naklada: 470 izvodov Tisk: Birografika Bori d. o. o. Prvi natis Ljubljana, 2019 Cena: 13 EUR Izdajo monografije so omogočili Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Rektorat Univerze v Ljubljani ter Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(082) 821.163.6.09(082) 930.85(497.4)(082) SEMINAR slovenskega jezika, literature in kulture (55 ; 2019 ; Ljubljana) [Tisoč devetsto devetnajst] 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi / 55. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1.-13. 7. 2019 ; [urednica Mojca Smolej ; prevajalec David Limon] ; [izdala] Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. - 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019. - (Zbirka Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ISSN 2386-0561) ISBN 978-961-06-0212-5 1. Gl. stv. nasl. 2. Smolej, Mojca, 1973- COBISS.SI-ID 300369664 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Vsebina Mojca SMOLEJ 1919 . 7 Predavanja Jezik Irena OREL Fran Ramovš do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919 ...... 11 Vera SMOLE Slovenska narečja v spletnih aplikacijah . 20 Marko STABEJ Slovenščina: zorenje jezikovne skupnosti 1919–2019 . 31 Alenka ŠIVIC-DULAR Rajko Nahtigal in snovanje znanstvenih ustanov na Slovenskem ... 39 Literatura Mateja PEZDIRC BARTOL Sto let uprizarjanja Cankarjevih Hlapcev . 46 Janez VREČKO Prostor, čas in gibanje pri Srečku Kosovelu . 55 Alojzija ZUPAN SOSIČ Prekmurje v sodobnem slovenskem romanu ................. 63 Kultura Matjaž BARBO Josip Mantuani in začetki glasbenozgodovinskega študija na Slovenskem . 71 Jernej KOSI Srečanje dveh svetov: Prebivalstvo Prekmurja in nova »jugoslovanska« oblast po zasedbi in priključitvi pokrajine . 79 Tone SMOLEJ Ustanovitev Filozofske fakultete in kratek oris njene stoletne zgodovine . 87 Izbirna tečaja Alen ŠIRCA Nastanek slovenskega pesniškega ekspresionizma . 95 Hotimir TIVADAR, Prekmurščina v slovenskem šolstvu . 104 Suzana PANKER Parada mladih Katarina FERK Primerjalna analiza klasičnega in digitalnega branja: Digitalna (d)evolucija . 112 Felix KOHL Generacijski romani revisited. Slovenski študenti v generacijskih romanih v času okoli prve svetovne vojne in danes . 116 5 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Konferenca Slovenščina na tujih univerzah – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Katarzyna BEDNARSKA Poučevanje poslovnega komuniciranja v okviru slovenistične specializacije programa Poslovna lingvistika ................ 123 Marta cmiel-bażant Interdisciplinarnost kulturološko zasnovanega študija slovenistike na Univerzi v Varšavi . 129 Maja ĐUKANOVIĆ Stoletje slovensko-srbskih jezikoslovnih stikov . 135 Alina IRIMIA Raznolikost prevodov slovenske literature v romunščini . 142 Elizabeta JENKO Slovenistika na Univerzi na Dunaju v zrcalu obletnic: 20 let gostujočih profesur . 150 Alenka JENSTERLE- Med znanostjo in politiko: slovenistika na Karlovi univerzi DOLEŽAL v Pragi . 157 Tina JUGOVIĆ Izobraževanje učiteljev slovenščine kot tujega jezika na univerzah v tujini – danes in jutri . 163 Svetlana KMECOVÁ Diplomska, magistrska in doktorska dela, ki so nastala v okviru slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi . .170 Jelena KONICKAJA Slovenistika v Litvi (1995–2019) ......................... 177 Octavia NEDELCU Slovenski jezik na Univerzi v Bukarešti . 183 Mojca NIDORFER Razvoj slovenistik na univerzah po svetu . 188 ŠIŠKOVIČ Anita PETI-STANTIĆ Tako blizu in tako daleč: od Celestina do sodobnosti . 196 Nadežda STARIKOVA Slovenska literarna zgodovina na Moskovski državni univerzi M. V. Lomonosova – nove ruske izdaje za potrebe visokošolskega izobraževanja . 202 Anna STEFAN O težavah pri sklanjanju v slovenščini (na primeru poljskih govorcev slovenščine) . 208 Jasmina ŠULER GALOS Pripovedna dela kot učno gradivo pri pouku slovenščine kot tujega jezika ..................................... 218 Miloslav VOJTECH Slovaška slovenistika in recepcija slovenske kulture na Slovaškem v letih od 1919 do 1942 .................... 225 Predstavitev avtoric in avtorjev . 233 6 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi 1919 Študenti z današnjega slovenskega ozemlja so morali dolga stoletja učenost iskati širom po Evropi. Že leta 1294 najdemo Rodolphusa de Laybach na Univerzi v Bologni, dobrih sto let pozne- je pa se je njegov someščan Leonhard vpisal na Sorbono. Čeprav so naši študenti študirali še v Padovi, Wittenbergu in v Sieni, pa je bilo naše najpomembnejše oporišče na Dunaju. Dobro desetletje po nastanku univerze je bil tam vpisan Pangracius de Nasenfuz – Pankracij Mokronoški in leta 1392 Martinus de Lawbaco – prvi Ljubljančan na artistični fakulteti. Na Dunaju in kasneje v Gradcu je študirala narodna elita, na teh dveh univerzah so se izobrazili znanstveniki, soustvar- jalci Univerze v Ljubljani, ki letos praznuje svojo stoletnico: matematik Josip Plemelj, slavista Rajko Nahtigal in Fran Ramovš. Od leta 1919 lahko naši študenti in študentke – ne pozabimo, da pome- ni ustanovitev univerze tudi začetek ženskega študija v naših krajih – študirajo v domovini. Na za­­ četku jih je bilo 230, danes jih je 20-krat več. V letu 1919 je bilo še malo študentov iz Prekmurja, ki je bilo tudi pred 100 leti priključeno k novi jugoslovanski državi. S tem je Slovenija dobila poe- tično krajino, ki je navdihnila številne literarne in filmske umetnine. Martin in Leonhard iz Ljubljane spet študirata v Evropi, a zdaj v okviru Erasmusa, k nam pa prihajajo Maximilian iz Avstrije, Edina iz Bosne in Hercegovine, Vittoria iz Italije, Agnieszka iz Poljske, Kirill iz Rusije ali José Manuel iz Španije. Naš seminar je bil ustanovljen pred 55 leti, takrat je bilo le 25 udeležencev, danes jih je 4-krat več. Prav ti, tuji slovenisti, prispevajo k mednarodni prepoznavnosti naše fakultete in jim med drugim tudi zato izrekamo dobrodošlico. dr. Mojca Smolej predsednica 55. SSJLK 7 Predavanja Jezik Orel Smole Stabej Šivic-Dular Literatura Pezdirc Bartol Vrečko Zupan Sosič Kultura Barbo Kosi Smolej 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Irena Orel Filozofska fakulteta, Ljubljana DOI: 10.4312/SSJLK.55.11-19 Fran Ramovš do ustanovitve Univerze v Ljubljani leta 1919 Prispevek prikazuje znanstveno in strokovno dejavnost genialnega (primerjalnega) jezikoslovca, slavista, slovenista, akademika prof. dr. Frana Ramovša (1890–1952) v prvi polovici njegovega intenzivnega ustvarjalnega življenja do ustano- vitve slovenske univerze leta 1919 in ju umešča v tedanje družbene in znanstvene okvire. Ovrednoti ju zlasti s stališča poznavalcev njegovega izjemnega jezikoslovnega opusa in dopisovalcev ter skozi njegove lastne misli in samospoznavo. V uvodu je poudarjena tudi njegova organizacijska vloga pri ustanovitvi slovenske univerze. slovenistika, slovenska zgodovinska slovnica, Univerza v Ljubljani leta 1919, Fran Ramovš The article presents the academic and professional work of the brilliant (comparative) linguist, Slavist and Slovene Studies specialist, Academician Professor Dr Fran Ramovš (1890-1952) in the first half of his productive creative life until the foundation of the Slovene university in 1919, placing it in the social and academic framework of the time. It is evaluated especially from the point of view of the experts on his outstanding linguistic oeuvre, of his correspondents and through his own thoughts and reflections. Initially, his organisational role in establishing the Slovene university is also emphasised. Slovene Studies, historical grammar of Slovene, University of Ljubljana in 1919, Fran Ramovš 1 Uvod Na kratko predstaviti jezikoslovju, zgodovini slovenskega jezika in slovenski znanosti posvečeno razgibano in nemilo, »trdo« življenje ter izjemno, predano, neutrudno delo univerzitetnega profesorja in akademika Frana (Franca, Franceta) Ramovša, slavista, slovenista, (primerjalnega) jezikoslovca, germanista, romanista, zgodovinarja (Bezlaj 1940: 455), zgodovinarja in dialektologa slovenskega jezika (Logar 1991: 13–14), s katerim »se je začela v proučevanju slovenskega jezika nova doba« (Logar 1996: 78), »ki se je vsaj pri 45 letih v svetu uvrščal med največje slaviste« (Bezlaj 1950: 225), največje slovenske znanstvenike – jezikoslovce
Recommended publications
  • SAZU2012.Pdf
    ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 63/2012 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 63/2012 ANNALES ACADEMIAE SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICAE LIBER LXIII (2012) LETOPIS SAZU_05.indd 1 4.7.2013 9:28:35 LETOPIS SAZU_05.indd 2 4.7.2013 9:28:35 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 63. KNJIGA 2012 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 63/2012 LJUBLJANA 2013 LETOPIS SAZU_05.indd 3 4.7.2013 9:28:35 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 21. JANUARJA 2013 Naslov / Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p. p. 323, telefon: (01) 470-61-00 faks: (01) 425-34-23 elektronska pošta: [email protected] spletna stran: www.sazu.si LETOPIS SAZU_05.indd 4 4.7.2013 9:28:35 VSEBINA / CONTENTS I. ORGANIZACIJA SAZU / SASA ORGANIZATION �������������������������������������� 7 Skupščina, redni, izredni, dopisni člani / SASA Assembly, Full Members, Associate Members and Corresponding Members. 9 II. POROČILO O DELU SAZU / REPORT ON THE WORK OF SASA. 17 Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2012. 19 Slovenian Academy of Sciences and Arts in the year 2012 . 25 Delo skupščine ������������������������������������������������������������������������������������������������������ 31 I. Razred za zgodovinske in družbene vede . 41 II. Razred za filološke in literarne vede . 42 III. Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede . 43 IV. Razred za naravoslovne vede ������������������������������������������������������������������������������ 45 V. Razred za umetnosti. 46 VI. Razred za medicinske vede ��������������������������������������������������������������������������������� 50 Kabinet akademika Franceta Bernika . 51 Svet za varovanje okolja ��������������������������������������������������������������������������������������� 51 Svet za energetiko . 51 Svet za kulturo in identiteto prostora Slovenije.
    [Show full text]
  • In Memoriam Danilo Pokorn in Memoriam Danilo Pokorn Danilo Memoriam in Muzikološke Razprave • Razprave Muzikološke Isbn 961-6500-75-9
    MUZIKOLOŠKE RAZPRAVE IN MEMORIAM DANILO POKORN IN MEMORIAM DANILO POKORN IN MEMORIAM DANILO MUZIKOLOŠKE RAZPRAVE • RAZPRAVE MUZIKOLOŠKE ISBN 961-6500-75-9 MUZIKOLOSKE_ov.pmdPANTONE 462 PANTONE 46851 19.1.2005, 11:20 Muzikološke razprave In memoriam Danilo Pokorn MR-II-Pokorn.indd 1 19.1.2005 12:01:43 Muzikološke razprave In memoriam Danilo Pokorn © 2004, Založba ZRC, Muzikološki inštitut ZRC SAZU Uredili Nataša Cigoj Krstulović, Tomaž Faganel in Metoda Kokole Jezikovni pregled Irena Androjna Mencinger Jezikovni pregled angleških in nemških povzetkov Allan McConnell Duff in Madita Šetinc Salzmann Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Izdajatelj Muzikološki inštitut ZRC SAZU Zanj Metoda Kokole Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Tisk Collegium Graphicum d. o. o., Ljubljana Slika na naslovnici Amandus Ivančič, Missa festiva S. Antoni de Padua (izvirnik hrani Škofijski arhiv v Gradcu) Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610503057. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 78(082) 012 Pokorn D. MUZIKOLOŠKE razprave : in memoriam Danilo Pokorn / uredili Nataša Cigoj Krstulović, Tomaž Faganel, Metoda Kokole. – Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005 ISBN 961-6500-75-9 1. Cigoj Krstulović, Nataša 2. Pokorn, Danilo 217882368 MR-II-Pokorn.indd 2 19.1.2005 12:01:43 MUZIKOLOŠKE RAZPRAVE IN MEMORIAM DANILO POKORN Uredili Nataša CIGOJ KRSTULOVIĆ Tomaž FAGANEL Metoda KOKOLE LJUBLJANA 2004 MR-II-Pokorn.indd 3 19.1.2005 12:01:43 MR-II-Pokorn.indd 4 19.1.2005 12:01:43 Dr. Danilo Pokorn (1924–2003) MR-II-Pokorn.indd 5 19.1.2005 12:01:43 MR-II-Pokorn.indd 6 19.1.2005 12:01:46 Spoštovana gospa Pokornova, spoštovani Marko in vsi prisotni!* Na današnji žalni seji Društva slovenskih skladateljev smo se zbrali, da bi počastili spo- min na pokojnega člana društva, našega kolega in prijatelja, Vašega spoštovanega soproga in očeta, dr.
    [Show full text]
  • Umetnostnozgodovinska Bibliografija Za Leto 1992
    BIBLIOGR.AFI 23.11.2005 13:44 Page 322 BIBLIOGRAFIJA Bibliography Jana Intihar Ferjan, Ljubljana UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1992 Opozarjam, da v tej bibliografiji niso zajete vse razstave oziroma publika- cije ob njih (upoštevali smo le kataloge, ne pa zloženk, vabil z zapisi ipd., izjemo sem naredila le, če je razstava dosegla vidnejši odmev v tiskanih medijih); tovrstni podatki so natančno zbrani v dokumentaciji Moderne galerije, kjer zbirajo, obdelujejo in arhi- virajo tudi vabila in drobni material ob razstavah. Tu vodijo statistiko posamezne raz- stave in hemerotečne mape slovenskih umetnikov, kjer je zbrano tudi gradivo, ki ga bi- bliografija ne zajema, a je dokumentarno včasih pomembno. Za rekonstrukcijo razstav so v pomoč tudi kronike, objavljene v revijah Likovne besede in Sinteza, vse pogostejše pa so tudi kronike dogajanj v krajevnih zbornikih (npr. Loški razgledi, Rast). V M’ars 1991 / št. 4 – 1992 / št. 1 je objavljen seznam razstav v Sloveniji in slovenskih avtorjev v tujini za leto 1989. Tu je objavljen še seznam nagrad in priznanj, ki so bila podeljena likovnim umetnikom ali teoretikom v letu 1989; tudi tem podatkom v Moderni galeri- ji tekoče sledijo. Seznam razstav Moderne galerije 1991 je objavljen v M’ars 1992 št. 2, 3, 4. Tradicionalno objavljata poročila o svoji dejavnosti (tudi o razstavah) Narodni mu- zej v reviji Argo in Narodna galerija v Zborniku za umetnostno zgodovino. Dragocena je kronologija slovenskega oblikovanja, ki ju je objavila revija za vprašanja grafičnega in industrijskega oblikovanja Formart v številkah 2 in 3; v št. 4/5 iste revije pa najdemo faktografsko kronološko predstavitev razstavne, publicistične in druge dejavnosti gale- rije DESSA Ljubljana.
    [Show full text]
  • Redatelj Koji Vlada Scenom Branko Gavella I Modernizacija Slovenskog Kazališta
    REDATELJ KOJI VLADA SCENOM BRANKO GAVELLA I MODERNIZACIJA SLOVENSKOG KAZALIŠTA Primož Jesenko Uloga Branka Gavelle (1885. – 1962.) na prostoru nekadašnje Jugo­ slavije, u Ljubljani, Zagrebu i u Beogradu, glavnim kazališnim središtima u tadašnjoj zajedničkoj državi, velika je, i bila je u zapisima Dušana Moravca i Filipa Kalana, Nikole Batušića i Georgija Para, već i znanstveno objašnjena. U godinama između 1920. i 1926., prijelaznim godinama između amaterskih nastojanja i umjetničkog kazališta, umjetnička razina slovenskog kazališta nije bila zavidna. Publika je tražila svoje i ako to nije dobila, u sve se većoj mjeri otuđivala, piše Moravec. Tako danas znamo da je Gavellin sistem režije bio ključan za idejno-estetsku i stilsku europeizaciju jugoslavenskog kazališta, za »prijelom iz romantičnog klasicizma u plemeniti realizam«.1 U Ljubljani je, u međuratnom razdoblju, utjecaj na stil slovenskog kazališta i njegov repertoar kao izvedbeni uzor imao Narodni divadlo iz Praga, a slabije su tragove ostavila kazališta iz 1 Lojze Filipič, Doktor Branko Gavella (Spominske reminiscence njegovega učenca). GL Drama SNG Ljubljana 1961/62, str. 36­38. 384 prijestolnice zajedničke države ili iz Zagreba. U to je doba Gavella isprva bio gostujući redatelj u Narodnom gledališču u Ljubljani, zatim redovni član redateljskog zbora, a poslije oslobođenja nakratko i pedagog za režiju na ljubljanskoj Akademiji za igralsko umetnost (AIU). Odobrenje Ministarstva za prosvjetu u Beogradu 1930. godine, koje se odnosilo na Gavellino »povremeno« režiranje u Ljubljani, osigurao je dopis Otona Župančiča, ondašnjeg ravnatelja Drame i Opere Narodnog kazališta u Ljubljani. (Zbog šestojanuarske diktature 1929. Gavella napušta Beograd.) Razlog za Župančičev prijedlog bio je manjak redatelja u Narodnom kazalištu u Ljubljani, jednako kao i stagnirajući estetski monopol dotadašnjih nositelja dramske režije Osipa Šesta, Cirila Debevca ili Milana Skrbinšeka, što je dovelo do inflacije raznovrsnosti u repertoaru.
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 223 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 78379 SLAVICA I.00 00374 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 1650281 TSA1385093 *Čitalnica : podučilni list za slovenski narod. 1. zvezek. - V Gradcu : Ivan Gršak, 1865. - 368 p. ; 23 cm. 78909 SLAVICA I.00 00375 Tipo circolazione: INTERNA 1 op. 798958 CUB0381640 *Med Scilo in Karibdo : Povest v zgodbah / Joža Lovrenčič. - V Gorici : Izd. Goriška Mohorjeva družba, 1954 (Tisk. Budin). - 69 p. ; 21 cm. 97700 SLAVICA I.00 00376 Tipo circolazione: LIBERA 1 op. 1642688 TSA1383938 *O knjižničarstvu v občini Kranj : za 900-letnico mesta Kranja, 10-letnico Študijske knjižnice in počastitev občinskega praznika ob tednu knjige / [uredil Stanko Bunc]. - Kranj : Osrednja knjižnica občine, 1960. - [16] p. : ill. ; 24 cm. 78776 SLAVICA I.00 00377 Tipo circolazione: LIBERA v. 1 2106582 TSA1425565 1. - V Gorici : Goriška Mohorjeva družba, 1954. - 223 p. ; 21 cm. FA PARTE DI Libro moderno 2106581 TSA1425564 *Ben-Hur : roman iz Kristusovih časov / Lewis Wallace. - V Gorici : Goriška Mohorjeva družba, 1954-1955. - 2 v. ; 21 cm. 62403 SLAVICA I.00 00378 Tipo circolazione: INTERNA 1 op. 1642637 TSA1383921 *Mati uči otroka moliti / spisal Filip Terčelj ; [risbe izvršil Josip Srebrnič]. - V Gorici : Goriška Mohorjeva družba, 1930. - 77 p. : ill. ; 21 cm. 78917 SLAVICA I.00 00379 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 1642635 TSA1383920 *Vrtnica : novele / Luigi Pirandello ; prevedel Silvester Škerl.
    [Show full text]
  • Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti 1938-1988
    Nekdanja palača deželnih stanov na Novem trgu št, 3 v Ljubljani, sedež Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI iN UMETNOSTI Oris in prikaz njenega nastanka in delovanja v jubilejnem petdesetem letu Janez Menart Ljubljana ' 1988 SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI 1938-1988 Oris in prikaz njenega nastanka in delovanja v jubilejnem petdesetem letu Jubilej Slovenska akademija znanosti in umetnosti praznuje letos petdeseto obletnico svojega obstoja in dela. Po stoletnih željah, občasnih poskusih in večletnih končnih prizadevanjih vse sloven- ske javnosti je bila pravno veljavno ustanovljena leta 1938; uredba o njeni ustanovitvi je bila izdana 11. avgusta in uradno potrjena 31. istega meseca z objavo v »Službenih novinah«; prvi člani so bili v Akademijo imenovani 7. oktobra, prva glavna skupščina sklicana za 12. november in prvi predsednik izvoljen 4. januarja 1939. Ustanovljena je bila akademija kot »osrednja, najvišja in najpopolnejša znanstvena in umetniška ustanova.. kulture slo- venskega naroda«, kot je tedaj pisala slovenska javnost; vendar pa si je morala nadeti le ime »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani«, ne pa tudi »slovenska«, kajti v tistih letih smo Slovenci veljali samo za pleme jugoslovanskega naroda in sloven- ščina samo za eno od narečij enotnega jugoslovanskega jezika. To ustanovno ime je še danes vklesano na spominski plošči v veži upravne stavbe današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki si je sedanji naziv smela nadeti šele po osvo- boditvi. Leto 1938 pa lahko obvelja kot ustanovno leto Akademije le po najstrožji formalni presoji, le tedaj, ko za priznanje njenega nastanka zahtevamo formalno ustanovitev in gmotno vzdrževanje s strani te ali one države.
    [Show full text]
  • Art Song in the South Slav Territories (1900-1930S): Femininity, Nation and Performance
    Creating Art Song in the South Slav Territories (1900-1930s): Femininity, Nation and Performance Verica Grmuša Department of Music Goldsmiths, University of London PhD Thesis The thesis includes a video recording of a full evening lecture-recital entitled ‘Performing the “National” Art Song Today – Songs by Miloje Milojević and Petar Konjović’ (November 22nd, 2017, Deptford Town Hall, Verica Grmuša, soprano, Mina Miletić, piano) 1 Declaration This unpublished thesis is copyright of the author. The thesis is written as a result of my own research work and includes nothing that is written in collaboration with other third party. Where contributions of others are involved, every effort is made to indicate this clearly with reference to the literature, interviews or other sources. The thesis is submitted for the degree of Doctor of Philosophy and I further state that no substantial part of my dissertation has been already submitted to another qualification or previously published. Signed: ____________________________ Date: __________________ Verica Grmuša 2 Acknowledgments I express my gratitude to Goldsmiths’ Music Department, the Postgraduate Research Committee and the Graduate School for their awards and support for my research. I express my gratitude to my supervisors, Dr Berta Joncus and Dr Dejan Djokić, for their specialist help which greatly shaped this thesis. I am indebted to Nan Christie for her indispensable vocal tuition and support during my studies. I am indebted to the late Professor Vlastimir Trajković for access to the Miloje Milojević Family Collection, and for his support and guidance. I would also like to thank a number of friends and colleagues for their support and advice at different stages during my studies: Richard Shaw, Aleksandar Vasić, Tijana Miletić, Melita Milin, Anthony Pryer, Stephen Smart, Nada Bezić, Davor Merkaš, Slobodan Varsaković, Sarah Collins.
    [Show full text]
  • Musikgeschichte in Mittel- Und Osteuropa
    Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa Mitteilungen der internationalen Arbeitsgemeinschaft an der Universit¨at Leipzig Heft 10 in Zusammenarbeit mit den Mitgliedern der internationalen Arbeitsgemeinschaft fur¨ die Musikgeschichte in Mittel- und Osteuropa an der Universit¨at Leipzig herausgegeben von Helmut Loos und Eberhard M¨oller Redaktion Hildegard Mannheims Gudrun Schr¨oder Verlag Leipzig 2005 Gedruckt mit Unterstutzung¨ des Beauftragten der Bundesregierung fur¨ Angelegenheiten der Kultur und der Medien c 2005 by Gudrun Schr¨oder Verlag, Leipzig Redaktion und Satz: Hildegard Mannheims Kooperation: Rhytmos Verlag, PL 61-606 Pozna´n,Grochmalickiego 35/1 Alle Rechte, Nachdruck, auch auszugsweise, nur mit ausdrucklicher¨ Genehmigung des Verlags. Printed in Poland ISBN 3-926196-45-9 Inhaltsverzeichnis Vorwort . IX Briefkorrespondenzen Vladimir Gurewitsch Der Briefwechsel von Jacob von St¨ahlin . 1 Urve Lippus Elmar Arro's letters to Karl Leichter . 12 Vita Lindenberg J^azeps V^ıtols (Wihtol) Briefe aus Riga, Lub¨ eck und Danzig an Irena, Narvaite (1940{1947) . 22 Jur¯ ate_ Burokaite_ Briefe von Mikalojus Konstantinas Ciurlionisˇ und ande- ren Musikern aus Leipzig nach Litauen (1901{1924) . 27 Ma lgorzata Janicka-S lysz The Letters of Grazyna_ Bacewicz and Vytautas Bace- viˇcius . 32 Ma lgorzata Perkowska-Waszek The letters of Ignacy Jan Paderewski as a source of knowledge concerning cultural relationships in Europe . 43 Karol Bula Gregor Fitelbergs Korrespondenz aus den Jahren 1945 bis 1953 . 57 Jelena Sinkewitsch Das Leipziger Konservatorium in den Briefen von My- kola Witalijowytsch Lyssenko (1867{1869) . 63 Luba Kyyanovska Die Briefe von Vasyl Barvins'kyj aus Prag als Spiegel des Musiklebens vor dem Ersten Weltkrieg (1905{1914) 72 Marianna Kopitsa Die neuen quellenkundlichen Studien in der Ukraine im Spiegel des epistolaren Erbes von Reinhold Glier und Boris Lyatoschinski .
    [Show full text]
  • Naslovnica 06
    kričač07 Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 38 • številka 07 • november 2009 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana humanitarna akcija tekst: D.K. foto: Tomo Berdajs in D.K. Imre Jerebič, Alojzij Štefan (oba Karitas), Igor Pirkovič, Jože Možina, Slavko Bobovnik, Rajko Gerič Stopimo skupaj za brezposelne! Televizija Slovenija je z dobrodelnim koncertom v okviru huma- Mestni postopači, Orleki, Helena Blagne in štirje tenorji, Andrej nitarne akcije zbrala 263.000 evrov. Šifrer, Regina, Elda Viler in Ana Dežman, Modrijani in Natalija Televizija Slovenija je v okviru svojih humanitarnih akcij Stopimo Verboten, Ivan Hudnik in Irena Vrčkovnik, Aynee, Spev in Tanja skupaj! priredila že peti veliki dobrodelni koncert, tokrat z name- Žagar, Tadej Sadar, Slovenski oktet ter Veseli svatje. Povezovalca nom zbiranja sredstev pomoči za mnoge, ki so med krizo ostali prireditve sta bila tokrat Bernarda Žarn in Slavko Bobovnik, saj je brez dela in za njihove družine. Kot v preteklih štirih akcijah tokratni humanitarni projekt nastal v sodelovanju razvedrilnega in Stopimo skupaj!, so tudi ob tej priložnosti nastopili številni najbolj informativnega programa. Med glasbenimi točkami je bilo tudi znani in priljubljeni slovenski glasbeniki: Anika Horvat in Slavko nekaj reportaž naših sodelavcev, vklop v živo iz Pomurja in pogo- Ivančič, Čuki, Oto Pestner, Vlado Kreslin, Eroika, Adi Smolar in vorov z izbranimi gosti v studiu. Pogovor z gosti Čestitke direktorju Možini za uspešno akcijo 2 kričač /november 09/ uvodnik vsebina 2 humanitarna akcija Spoštovane sodelavke, Stopimo skupaj za brezposelne! spoštovani sodelavci! 4-5 nagrade RTV SLovenija Nagrada Franeta Milčinskega - Od 28. oktobra 1928, ko je začel Ježka Ladu Leskovarju uradno oddajati takratni Radio Ljubljana - prvi kamenček v mozai- 6-7 nagrade ku naše pestre in raznolike medijske Nagrada Ane Mlakar 2009 hiše, so programi, ki jih ustvarjajo Kristalni mikrofon sodelavci RTV Slovenija, segli domala v sleherni kotiček naše 8-9 dokumenti časa dežele.
    [Show full text]
  • Klavirska Dela Františka Josefa Benedikta Dusíka Piano Works of František Josef Benedikt Dusík
    M. BARBO • KLAVIRSKA DELA ... UDK 78.071.1:929Dusík DOI: 10.4312/mz.51.1.129–143 Matjaž Barbo Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta University of Ljubljana, Faculty of Arts Klavirska dela Františka Josefa Benedikta Dusíka Piano Works of František Josef Benedikt Dusík Prejeto: 25. februar 2015 Received: 25th February Sprejeto: 31. marec 2015 Accepted: 31st March 2015 Ključne besede: František Josef Benedikt Dusík, Keywords: František Josef Benedikt Dusík, piano klavirska glasba, slovenska glasba, sonata music, Slovenian music, sonata form IZVLEČEK ABSTRACT Dusík se nam v klavirskih skladbah kaže kot spreten The piano compositions of Dusík reveal a skilful skladatelj in briljanten pianist. Strukturna jasnost in composer and a brilliant pianist. The structural fantazijska sproščenost, dramatična ekspresivnost, clarity and fantasy freedom, the dramatic expressi- pianistična eruptivnost obsežnih cod in vsebinska on, the piano eruption of extensive codas and the zaokrožitev večstavčnega ciklusa izkazujejo odlično link between the movements of the cyclic structure poznavanje sodobnega kompozicijskega stavka ter show the composer's excellent knowledge of con- pričajo o njegovi estetski prepričljivosti. temporary style and gives proof of the aesthetic persuasiveness of his oeuvre. František Josef Benedikt Dusík se je rodil v znani glasbeni družini v češkem mestu Čáslav.1 Njegov oče Jan Josef2 (17383–1818) je že šestnajstleten postal osnovnošolski učitelj oz. pomočnik v kraju Langenauu, kjer je poučeval tudi generalni bas.4 Dvajsetle- ten je nato prišel za učitelja v Čáslav, kjer se je poročil z Alžběto Mlázovicki (Elisabeth Mlasovicensis), r. Schreiner,5 pevko na koru dekanijske cerkve sv. Petra in Pavla. Na 1 Več o Dusíkovem življenju gl.: Matjaž Barbo, František Josef Benedikt Dusík (Ljubljana; 2009) in Matjaž Barbo, František Josef Benedikt Dusík.
    [Show full text]
  • Contribution of Czech Musicians to the Serbian Music in the 19Th Century* Prispevek Čeških Glasbenikov Srbski Glasbi 19
    K. TOMAŠEVIĆ • CONTRIBUTION OF CZECH MUSICIANS TO THE ... UDK 78(=162.3):78(497.11)”18” Katarina Tomašević Institute of Musicology, Serbian Academy of Sciences and Arts Inštitut za muzikologijo, Srbska akademija znanosti in umetnosti Contribution of Czech Musicians to the Serbian Music in the 19th Century* Prispevek čeških glasbenikov srbski glasbi 19. stoletja Ključne besede: glasbena migracija, češka glas- Key words: music migration, Czech music, Ser- ba, srbska glasba, romantika bian music, Romanticism Izvleček Abstract Glavni cilj sestavka, ki se posveča prispevku češ- The main goal of this paper, devoted to the con- kih glasbenikov srbski glasbi 19. stoletja, je v tribution of Czech Musicians to the Serbian Mu- osvetlitvi tistih dejstev, ki morejo prispevati k sic in the 19th Century is to point out the facts boljšemu razumevanju migracij kot pomembnega which will contribute to the better understand- kulturnega fenomena. Posebna pozornost se ing of the migration as an important cultural phe- posveča vrsti glasbenikov, ki so biografsko in po nomenon. Particular attention will be paid to sev- svojih delih pomembni. eral musicians whose biographies and achieve- ments are notable. In the history of music of European nations, the phenomenon of music migration is deeply connected with the history of Czech music and its protagonists. Moreover, the Czech music history represents one of the best examples for the theoretical re- search into migrations. Various and fertile premises and conclusions about the politi- cal, ideological and sociological causes of the musical migrations, as well as about their formal and aesthetical consequences, can be reached by observing the move- ments of Czech musicians across the map of Europe (and even of the world!), particu- larly in the 18th and in the 19th centuries.
    [Show full text]
  • MONITORISH Xvii/1 • 2015
    00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 1 MONITORISH xvii/1 • 2015 Revija za humanistične in družbene vede Journal for the Humanities and Social Sciences Izdaja: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Published by: Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana Graduate School of the Humanities 00 - Zacetek 3.9.2015 15:59 Page 2 Monitor ISH Revija za humanistične in družbene vede / Journal for the Humanities and Social Sciences ISSN 1580-688X, e-ISSN 1580-7118, številka vpisa v razvid medijev: 272 Uredniški odbor / Editorial Board Nada Grošelj (jezikoslovje), Matej Hriberšek (antični študiji), Karmen Medica (socialna antropologija), Jure Mikuž (zgodovinska antropologija), Tadej Praprotnik (teorija družbene komunikacije), Tone Smolej (primerjalna književnost), Jože Vogrinc (medijski študiji), Gita Zadnikar (kulturologija) Mednarodni uredniški svet / International Advisory Board Rosi Braidotti (University Utrecht), Maria-Cecilia D'Ercole (Université de Paris I – Sorbonne, Pariz), Marie-Élizabeth Ducroux (EHESS, Pariz), Daša Duhaček (Centar za ženske studije, FPN, Beograd), François Lissarrague (EHESS, Centre Louis Gernet, Pariz), Lisa Parks (UC Santa Barbara) Revija je vključena v bazo dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenije. Revija je vključena v mednarodni bazi / Abstracting and indexing Anthropology Plus, IBZ - Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur Glavna urednica / Editor-in-Chief Maja Sunčič Lektorja za slovenščino / Readers for Slovene
    [Show full text]