Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13 UDK 821.163.6.09 Vodnik A. Zala Mikeln Ljubljana PREHOD OD EKSPRESIONIZMA K NOVI STVARNOSTI, KOT GA VIDI FRANCE VODNIK Razprava se ukvarja s pojmovanjem ekspresionizma in nove stvarnosti, kakor ga je v svoji literarnokritiki in literarnozgodovinski publicistiki podal France Vodnik. Ob tem obravnava tudi njegovo vrednotenje posameznih literarnih del in njegov pogled na umetnost nasploh, pri èemer je mogoèe zaznati obèuten vpliv kriarske miselnosti. The paper deals with the comprehension of Expressionism and New Reality as presented in France Vodniks publicistic works in literary criticism and literary history. It also discusses his evaluation of individual literary works and his view of art in general, in which it detects consi- derable influence of the crusader mentality. Kljuène besede: France Vodnik, nova stvarnost, ekspresionizem, kriarsko gibanje Key words: France Vodnik, New Reality, Expressionism, the crusader movement France Vodnik je bil eden najvidnejih literarnih kritikov, ki so spremljali sloven- sko literarno ustvarjanje v dvajsetih in tridesetih letih preteklega stoletja. Zanimal nas bo predvsem njegov pogled na prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, vendar se ne bomo tako strogo omejili nanj, da ne bi upotevali e drugih vidikov, ki nam ga lahko pomagajo razjasniti. Izraz nova stvarnost je bilo med mnoico drugih poimeno- vanj smiselno izbrati zato, ker v Vodnikovi publicistiki vendarle prevladuje, uporablja pa ga tudi v teoretiènih èlankih o tem literarnem pojavu. Nekatere druge izraze celo eksplicitno zavrne kot neprimerne, novi realizem npr. z argumentom, da ne gre za »povratek v nekdanji realizem oziroma naturalizem« (Vodnik 1964: 318). Obravnava Vodnikovega pojmovanja omenjenega prehoda je relevantna zato, ker lahko prispeva k boljemu vpogledu v takratno literarno produkcijo in hkrati pojasni e del soèasnih odzivov nanjo. Kot izhodièe se zdi primerno izbrati èlanek K novi stvarnosti iz leta 1938, v kate- rem France Vodnik govori o soèasni literaturi in njenem obratu k stvarnosti. V njem e na zaèetku nakae svoje razumevanje odnosa med ekspresionizmom in novo stvarno- stjo. Poudari, da ne moremo govoriti o nasprotju, na katerega sicer navaja takrat zelo razirjena predstava o »premaganem ekspresionizmu in prodoru nove stvarnosti« (Vod- nik 1964: 313). Vrnitev knjievnosti k objektivnemu ivljenju in zunanji resniènosti, ki ju je ekspresionizem po Vodnikovem mnenju zanemaril ali celo zanikal, namreè ne pomeni vrnitve k pozitivistiènemu realizmu in naturalizmu 19. stoletja. Zgolj beseda realizem teh teenj ne oznaèuje ustrezno, saj gre za realizem, ki naj bi stvarnost prese- gal. Vodnik kot primerneje naniza pojme poduhovljena stvarnost, idealistièni ali etiè- ni realizem, poleg teh pa omeni e pojme, ki so se uporabljali v podobnem smislu: metafizièni realizem, mistièni realizem, sintetièni realizem in duhovni realizem. Preden se posvetimo tej literarni usmeritvi, ki jo bomo imenovali nova stvarnost, si podrobneje oglejmo, kako Vodnik razume ekspresionizem. Ta naj bi po njegovem na- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13 8 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 1, jan.–marec stopil kot odklon od stare umetnosti, ki sta jo v glavnem predstavljala naturalizem in impresionizem. Njuna skupna idejna podlaga je humanistièni svetovni nazor 19. sto- letja v skladu s pozitivizmom in njegovim izhajanjem iz narave je naturalizem po- udarjal objektivni svet, impresionizem (kot navznoter obrnjeni naturalizem) pa èlo- veka kot subjekt in njegovo fizioloko èustvenost. Ekspresionizem je nasprotno duhovna umetnost, ki bolj kot zunanje ivljenje poudarja doivetje duha. Njegova bistvena po- teza je bil obrat od liberalnega relativizma k etosu, nravstveni odgovornosti oziroma odklon od individualistiènega nadèloveka in »priznanje socialne in kozmiène vesoljne skupnosti vsega èlovekega rodu, nad katerim je Bog« (Vodnik 1964: 316). Ekspresio- nizmu kot odgovoru eji po veri v metafizièni svet ustrezajo tudi oblikovna sredstva, ki jih uporablja: primarnost izraza, ki se pogosto spremeni v krik, aktivizem, ki je posledica etiènega prizadevanja, in intuitivnost. Zaradi tako poudarjene etiène plati umetnosti je pisatelj »mesianistièni klicar k novim idealom«. Vseeno pa ne gre v vseh primerih za tendenènost, temveè najdemo dela, ki »noèejo sluiti nikomur razen duhu, razen besedi in izrazu« (Vodnik 1964: 317). S tem Vodnik povezuje tudi samo poime- novanje nove umetnosti ekspresionizem naj bi bil torej res izrazna umetnost. Specifiènost Vodnikovega pogleda se pokae, ko primerjamo njegovo pojmovanje ekspresionizma s taknim, kot se pojavlja v noveji literarni vedi. Za izhodièe zadoèa primerjava z opredelitvama ekspresionistiène literature v Enciklopediji Slovenije in lite- rarnem leksikonu Ekspresionizem, ki ju je napisal Lado Kralj. Po njegovi razlagi se pri slovenskih avtorjih pojavljata obe fazi, ki sta znaèilni za razvoj ekspresionizma: zgodnji ekspresionizem v liriki Podbevka, Boa Voduka in Jarca, pozni ekspresionizem oziro- ma aktivizem pa v liriki Albrehta, Selikarja, Klopèièa in Kosovela. Vodnik nateje avtorje, ki jih ima za ekspresioniste, v èlanku Slovensko leposlovje v letih 19181938. V liriki so to poleg njega Podbevek, Oniè, Anton Vodnik, Selikar, Jarc, Pogaènik, Vital Voduek, Mirko Pretnar, Silvester kerl in Klopèiè; v prozi Pregelj, Bevk, Ju Kozak, Majcen in André Èebokli; v dramatiki Majcen, Bevk in Cerkvenik. Za nas pa so bolj kot ta seznam avtorjev pomembna stalièa, ki jih je Vodnik podajal v svojih kritikih zapisih. Iz Vodnikovih zapisov, npr. o Podbevku, je razvidno, da je bil seznanjen z ekspre- sionistièno literaturo, saj omenja Menschheitsdämmerung, antologijo ekspresionistiè- ne lirike, ki jo je leta 1920 izdal Karl Pinthus. Vendar pa njegovo pojmovanje ekspre- sionizma z dananjega vidika ni povsem ustrezno. Na Podbevkovo zbirko Èlovek z bombami (1925) gleda le kot na »dokument dobe, ki je la mimo nas« (Vodnik 1964: 44). Po Vodnikovem mnenju se namreè na zahteve »velikega èasa« ni prvi odzval Podbevek, ki ga imajo nekateri za tvornika nove umetnosti, temveè e Cankar. Pod- bevku oèita prav »eksperiment«, »zgolj formalni simbolizem«, od koder izvira tudi hladnost v njegovih pesmih. Vodnik ne vidi v tem nikakrnih monosti za nadaljnji razvoj, po njegovem to lahko pomeni niè manj kot konec umetnosti (Vodnik 1964: 43). Podbevkovo ustvarjanje ne ustreza Vodnikovim predstavam o tem, kakna umetnost je v skladu s èasom, in kot bomo pokazali pozneje, ima Vodnik dokaj natanèno izobli- kovano idejo o »pravi« umetnosti, ki jo imenuje sintetièna umetnost. Za nas je zanimi- vo predvsem to, da za Podbevkovo literarno ustvarjanje sicer uporabi izraz futurizem (Vodnik 1938: 390), ki pa ga, kot je razvidno v èlanku Prevrednotenja, razume kot skrajnost v okviru ekspresionizma (Vodnik 1971: 66). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13 Zala Mikeln, Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik 9 V zvezi z Boom Vodukom, ki ga Kralj uvrèa v prvo ekspresionistièno fazo, Vodnik ne govori podrobneje o ekspresionizmu. Pravi le, da je izel iz generacije ekspre- sionistov, znaèilnost »povojnih ekspresionistov« pa je dualizem (Vodnik 1964: 207). Nasprotje telesa in due, zemlje in neba je za Voduka nepremostljivo, zato je v njego- vih pesmih tolikno nihanje doivetij med skrajnostmi. Obenem Vodnik ugotavlja, da se Voduek v zbirki Odèarani svet s tematiko pribliuje novi stvarnosti, zato bomo o njem veè govorili pozneje, ko bomo obravnavali to literarno usmeritev. Vrh ekspresionizma po Vodnikovem mnenju poleg Antona Vodnika predstavlja Sreèko Kosovel. V eseju iz leta 1931 poda pregled njegovega pesnikega ustvarjanja, za nas so za zdaj pomembni predvsem tisti deli, ki razkrivajo specifiènost Vodnikove- ga pogleda na ekspresionizem oziroma odstopanje od uveljavljenih sodb noveje lite- rarne vede. e pri oznaèevanju posameznih pesmi se Vodnikovo mnenje ne sklada s prevladujoèim. O pesmi Ekstaza smrti, ki sicer velja za ekspresionistièno (Kos 2001: 297), pravi, da je »ostala al le medla impresionistièna alegorija« (Vodnik 1964: 197). Èeprav je za Vodnika Kosovel sicer po vsebinski plati »nedvomno najpomembneji in najresnièneji glasnik duhovnih prizadevanj naega èasa«, mu oèita preveè tradicio- nalno usmerjenost, »kar se tièe pesnikega jezika, izraza in stila« (Vodnik 1964: 191). Kosovel je bil torej pomemben v duhovnem smislu, Vodnik vidi v njem »lep pojav v naem duhovnem povojnem ivljenju« (Vodnik 1964: 190), z oblikovnega vidika pa zanj nikakor ne pomeni èesa novega ali prelomnega. Kosovelova konservativna umet- nika narava in iz nje izvirajoèa tradicionalnost naj bi ovirali njegov umetniki razvoj. Vodnik opozarja na njegovo povezanost z literarno tradicijo, kar je deloma res, vendar jo pretirano poudarja pravi, da se Kosovel naslanja »predvsem na stareje literarne vzore«, med katerimi nateje predvsem avtorje slovenske moderne: Cankarja, upan- èièa, Gradnika, Golarja in Murna (Vodnik 1964: 201). Vodnik pa izrazi e oèitek, ki se nanaa na vsebinsko plat Kosovelovega pesnitva, gre namreè za preveè obèutno ideolokost. Sicer Kosovelu ne pripie skrajnosti v smi- slu