Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
UDK 821.163.6.09 Vodnik A. Zala Mikeln Ljubljana
PREHOD OD EKSPRESIONIZMA K NOVI STVARNOSTI, KOT GA VIDI FRANCE VODNIK
Razprava se ukvarja s pojmovanjem ekspresionizma in nove stvarnosti, kakor ga je v svoji literarnokritiki in literarnozgodovinski publicistiki podal France Vodnik. Ob tem obravnava tudi njegovo vrednotenje posameznih literarnih del in njegov pogled na umetnost nasploh, pri èemer je mogoèe zaznati obèuten vpliv kriarske miselnosti.
The paper deals with the comprehension of Expressionism and New Reality as presented in France Vodniks publicistic works in literary criticism and literary history. It also discusses his evaluation of individual literary works and his view of art in general, in which it detects consi- derable influence of the crusader mentality.
Kljuène besede: France Vodnik, nova stvarnost, ekspresionizem, kriarsko gibanje Key words: France Vodnik, New Reality, Expressionism, the crusader movement
France Vodnik je bil eden najvidnejih literarnih kritikov, ki so spremljali sloven- sko literarno ustvarjanje v dvajsetih in tridesetih letih preteklega stoletja. Zanimal nas bo predvsem njegov pogled na prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, vendar se ne bomo tako strogo omejili nanj, da ne bi upotevali e drugih vidikov, ki nam ga lahko pomagajo razjasniti. Izraz nova stvarnost je bilo med mnoico drugih poimeno- vanj smiselno izbrati zato, ker v Vodnikovi publicistiki vendarle prevladuje, uporablja pa ga tudi v teoretiènih èlankih o tem literarnem pojavu. Nekatere druge izraze celo eksplicitno zavrne kot neprimerne, novi realizem npr. z argumentom, da ne gre za »povratek v nekdanji realizem oziroma naturalizem« (Vodnik 1964: 318). Obravnava Vodnikovega pojmovanja omenjenega prehoda je relevantna zato, ker lahko prispeva k boljemu vpogledu v takratno literarno produkcijo in hkrati pojasni e del soèasnih odzivov nanjo. Kot izhodièe se zdi primerno izbrati èlanek K novi stvarnosti iz leta 1938, v kate- rem France Vodnik govori o soèasni literaturi in njenem obratu k stvarnosti. V njem e na zaèetku nakae svoje razumevanje odnosa med ekspresionizmom in novo stvarno- stjo. Poudari, da ne moremo govoriti o nasprotju, na katerega sicer navaja takrat zelo razirjena predstava o »premaganem ekspresionizmu in prodoru nove stvarnosti« (Vod- nik 1964: 313). Vrnitev knjievnosti k objektivnemu ivljenju in zunanji resniènosti, ki ju je ekspresionizem po Vodnikovem mnenju zanemaril ali celo zanikal, namreè ne pomeni vrnitve k pozitivistiènemu realizmu in naturalizmu 19. stoletja. Zgolj beseda realizem teh teenj ne oznaèuje ustrezno, saj gre za realizem, ki naj bi stvarnost prese- gal. Vodnik kot primerneje naniza pojme poduhovljena stvarnost, idealistièni ali etiè- ni realizem, poleg teh pa omeni e pojme, ki so se uporabljali v podobnem smislu: metafizièni realizem, mistièni realizem, sintetièni realizem in duhovni realizem. Preden se posvetimo tej literarni usmeritvi, ki jo bomo imenovali nova stvarnost, si podrobneje oglejmo, kako Vodnik razume ekspresionizem. Ta naj bi po njegovem na- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
8 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 1, jan.–marec
stopil kot odklon od stare umetnosti, ki sta jo v glavnem predstavljala naturalizem in impresionizem. Njuna skupna idejna podlaga je humanistièni svetovni nazor 19. sto- letja v skladu s pozitivizmom in njegovim izhajanjem iz narave je naturalizem po- udarjal objektivni svet, impresionizem (kot navznoter obrnjeni naturalizem) pa èlo- veka kot subjekt in njegovo fizioloko èustvenost. Ekspresionizem je nasprotno duhovna umetnost, ki bolj kot zunanje ivljenje poudarja doivetje duha. Njegova bistvena po- teza je bil obrat od liberalnega relativizma k etosu, nravstveni odgovornosti oziroma odklon od individualistiènega nadèloveka in »priznanje socialne in kozmiène vesoljne skupnosti vsega èlovekega rodu, nad katerim je Bog« (Vodnik 1964: 316). Ekspresio- nizmu kot odgovoru eji po veri v metafizièni svet ustrezajo tudi oblikovna sredstva, ki jih uporablja: primarnost izraza, ki se pogosto spremeni v krik, aktivizem, ki je posledica etiènega prizadevanja, in intuitivnost. Zaradi tako poudarjene etiène plati umetnosti je pisatelj »mesianistièni klicar k novim idealom«. Vseeno pa ne gre v vseh primerih za tendenènost, temveè najdemo dela, ki »noèejo sluiti nikomur razen duhu, razen besedi in izrazu« (Vodnik 1964: 317). S tem Vodnik povezuje tudi samo poime- novanje nove umetnosti ekspresionizem naj bi bil torej res izrazna umetnost. Specifiènost Vodnikovega pogleda se pokae, ko primerjamo njegovo pojmovanje ekspresionizma s taknim, kot se pojavlja v noveji literarni vedi. Za izhodièe zadoèa primerjava z opredelitvama ekspresionistiène literature v Enciklopediji Slovenije in lite- rarnem leksikonu Ekspresionizem, ki ju je napisal Lado Kralj. Po njegovi razlagi se pri slovenskih avtorjih pojavljata obe fazi, ki sta znaèilni za razvoj ekspresionizma: zgodnji ekspresionizem v liriki Podbevka, Boa Voduka in Jarca, pozni ekspresionizem oziro- ma aktivizem pa v liriki Albrehta, Selikarja, Klopèièa in Kosovela. Vodnik nateje avtorje, ki jih ima za ekspresioniste, v èlanku Slovensko leposlovje v letih 19181938. V liriki so to poleg njega Podbevek, Oniè, Anton Vodnik, Selikar, Jarc, Pogaènik, Vital Voduek, Mirko Pretnar, Silvester kerl in Klopèiè; v prozi Pregelj, Bevk, Ju Kozak, Majcen in André Èebokli; v dramatiki Majcen, Bevk in Cerkvenik. Za nas pa so bolj kot ta seznam avtorjev pomembna stalièa, ki jih je Vodnik podajal v svojih kritikih zapisih. Iz Vodnikovih zapisov, npr. o Podbevku, je razvidno, da je bil seznanjen z ekspre- sionistièno literaturo, saj omenja Menschheitsdämmerung, antologijo ekspresionistiè- ne lirike, ki jo je leta 1920 izdal Karl Pinthus. Vendar pa njegovo pojmovanje ekspre- sionizma z dananjega vidika ni povsem ustrezno. Na Podbevkovo zbirko Èlovek z bombami (1925) gleda le kot na »dokument dobe, ki je la mimo nas« (Vodnik 1964: 44). Po Vodnikovem mnenju se namreè na zahteve »velikega èasa« ni prvi odzval Podbevek, ki ga imajo nekateri za tvornika nove umetnosti, temveè e Cankar. Pod- bevku oèita prav »eksperiment«, »zgolj formalni simbolizem«, od koder izvira tudi hladnost v njegovih pesmih. Vodnik ne vidi v tem nikakrnih monosti za nadaljnji razvoj, po njegovem to lahko pomeni niè manj kot konec umetnosti (Vodnik 1964: 43). Podbevkovo ustvarjanje ne ustreza Vodnikovim predstavam o tem, kakna umetnost je v skladu s èasom, in kot bomo pokazali pozneje, ima Vodnik dokaj natanèno izobli- kovano idejo o »pravi« umetnosti, ki jo imenuje sintetièna umetnost. Za nas je zanimi- vo predvsem to, da za Podbevkovo literarno ustvarjanje sicer uporabi izraz futurizem (Vodnik 1938: 390), ki pa ga, kot je razvidno v èlanku Prevrednotenja, razume kot skrajnost v okviru ekspresionizma (Vodnik 1971: 66). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
Zala Mikeln, Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik 9
V zvezi z Boom Vodukom, ki ga Kralj uvrèa v prvo ekspresionistièno fazo, Vodnik ne govori podrobneje o ekspresionizmu. Pravi le, da je izel iz generacije ekspre- sionistov, znaèilnost »povojnih ekspresionistov« pa je dualizem (Vodnik 1964: 207). Nasprotje telesa in due, zemlje in neba je za Voduka nepremostljivo, zato je v njego- vih pesmih tolikno nihanje doivetij med skrajnostmi. Obenem Vodnik ugotavlja, da se Voduek v zbirki Odèarani svet s tematiko pribliuje novi stvarnosti, zato bomo o njem veè govorili pozneje, ko bomo obravnavali to literarno usmeritev. Vrh ekspresionizma po Vodnikovem mnenju poleg Antona Vodnika predstavlja Sreèko Kosovel. V eseju iz leta 1931 poda pregled njegovega pesnikega ustvarjanja, za nas so za zdaj pomembni predvsem tisti deli, ki razkrivajo specifiènost Vodnikove- ga pogleda na ekspresionizem oziroma odstopanje od uveljavljenih sodb noveje lite- rarne vede. e pri oznaèevanju posameznih pesmi se Vodnikovo mnenje ne sklada s prevladujoèim. O pesmi Ekstaza smrti, ki sicer velja za ekspresionistièno (Kos 2001: 297), pravi, da je »ostala al le medla impresionistièna alegorija« (Vodnik 1964: 197). Èeprav je za Vodnika Kosovel sicer po vsebinski plati »nedvomno najpomembneji in najresnièneji glasnik duhovnih prizadevanj naega èasa«, mu oèita preveè tradicio- nalno usmerjenost, »kar se tièe pesnikega jezika, izraza in stila« (Vodnik 1964: 191). Kosovel je bil torej pomemben v duhovnem smislu, Vodnik vidi v njem »lep pojav v naem duhovnem povojnem ivljenju« (Vodnik 1964: 190), z oblikovnega vidika pa zanj nikakor ne pomeni èesa novega ali prelomnega. Kosovelova konservativna umet- nika narava in iz nje izvirajoèa tradicionalnost naj bi ovirali njegov umetniki razvoj. Vodnik opozarja na njegovo povezanost z literarno tradicijo, kar je deloma res, vendar jo pretirano poudarja pravi, da se Kosovel naslanja »predvsem na stareje literarne vzore«, med katerimi nateje predvsem avtorje slovenske moderne: Cankarja, upan- èièa, Gradnika, Golarja in Murna (Vodnik 1964: 201). Vodnik pa izrazi e oèitek, ki se nanaa na vsebinsko plat Kosovelovega pesnitva, gre namreè za preveè obèutno ideolokost. Sicer Kosovelu ne pripie skrajnosti v smi- slu zgolj ideolokega pojmovanja umetnosti, vendar je tudi pri njem zaznal vpliv tak- nega razmiljanja in njegove »kvarne posledice« (Vodnik 1964: 191). Ideolokost Kosovelove poezije, kakor jo vidi Vodnik, je znaèilnost, ki bi jo verjetno lahko pove- zali z ekspresionistiènim aktivizmom, o katerem v zvezi s Kosovelom govori Kralj v Ekspresionizmu. Pri Kosovelu Vodnik najde tudi rahlo podobnost z novo stvarnostjo. Omenja »mi- stièni novi realizem« (Vodnik 1964: 194), ki pa bi ga morali razumeti predvsem v smislu etièno-duhovnega poslanstva umetnosti. Novi stvarnosti se je Kosovel tako priblial le v obèutju, saj jezikovna usmerjenost hkrati v realizem in simbolizem v njegovem primeru ne vodi k sintetiènemu realizmu, ampak le k stilni neenotnosti. Med ekspresioniste Vodnik uvrèa tudi Kocbeka, ki sicer velja za pesnika kato- likega simbolizma (Kos 2001: 300), èeprav tudi Kralj o njegovi zbirki Zemlja pravi, da je v njej èutiti bliino ekspresionizma. Vodnik v eseju iz leta 1935 o Kocbekovi poeziji zapie, da izhaja iz izroèila naega ekspresionizma, èeprav je najveèkrat oz- naèena z izrazom nova stvarnost. O njegovih prvih pesmih govori kot o spiritualistiè- nem in romantièno-religioznem ekspresionizmu (Vodnik 1983b: 157). Prav z drugo oznako Kocbekovega zgodnjega pesnitva se Vodnik v kritiki oziroma literarnozgo- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
10 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 1, jan.–marec
dovinski publicistiki najbolj eksplicitno priblia problematiki, ki je znaèilna za razpra- ve o slovenskem literarnem ekspresionizmu namreè vpraanju o katolikem oziroma religioznem ekspresionizmu. Po oznakah, ki zadevajo predvsem tematiko, bi lahko sklepali, da bi Vodnik med tovrstno literaturo poleg sebe uvrstil e Antona Vodnika, Boa Voduka in Majcna. Gre namreè za dela, v katerih je religioznost tematizirana na tako izpostavljen naèin, da bi lahko v grobem rekli, da se v njih katoliki svetovni nazor oziroma religioznost pojavljata kot zavezujoèa. Po Kralju je pojem katoliki ekspresionizem zgreen (Kralj 1986: 161), saj literarni pojavi, ki jih oznaèuje, niso ekspresionistièni. Pojem se je sicer nekritièno uveljavil v literarni vedi, èeprav so se z njim sami poimenovali mladi katoliki pesniki, ki so skuali doseèi modernizacijo katolike literature. V resnici se njihovo ustvarjanje navezuje na starejo literarno tradicijo, zato je primerneje govoriti o katoliki novi romantiki, dekadenci oziroma simbolizmu. Pri tem je zanimivo, da e Vodnikova opredelitev Kocbekovega pesnitva kot romantièno-religioznega ekspre- sionizma pravzaprav na neki naèin opozarja ravno na povezavo tovrstne literature s starejimi literarnimi smermi. Med avtorji, ki jim bi Vodnik verjetno pripisal takno usmeritev, je v tem smislu izjema Voduek, èigar zgodnje pesmi vendarle veljajo za ekspresionistiène. Kljub nekaterim posebnostim Vodnikovega razumevanja ekspresionizma so na nekaterih mestih njegovi opisi povsem ustrezni in celo zelo nazorni. S tega vidika je treba posebej omeniti èlanek Prevrednotenja iz leta 1938. V njem nateje znaèilnosti, ki naj bi bile osnovne poteze ekspresionizma: poleg etosa so to e »nravna odgovor- nost, zavest krivde, tenja po oèièenju, iskanje èloveka, ki bo globlji, brat vseh v socialni in kozmièni vesoljni skupnosti, vera v viji svet duha« (Vodnik 1971: 69). Podobno kot pri ekspresionizmu bo tudi razmiljanje o Vodnikovem pojmovanju nove stvarnosti izhajalo iz primerjave z razlago, podano v Enciklopediji Slovenije (avtor gesla je Lado Kralj). Pojem nova stvarnost oznaèuje stopnjo med ekspresioniz- mom in socialnim realizmom, od katerih jo je vèasih teko loèiti. Njene znaèilnosti so lahko protislovne: sentimentalnost ali pa humornost in ironija, pozitiven odnos do tehnike in industrije ali pa nostalgija za kmetstvom in prvinsko naravo, vkljuèevanje vsakdanjosti tudi s povsem banalnimi predmeti, v katerih avtor obenem odkriva neko skrivnostno ivljenje. V slovenski liriki lahko v novo stvarnost uvrstimo posamezna literarna dela Kocbeka, Klopèièa in Voduka, v prozi pa nekatera dela Mrzela, Krefta in Kozaka. Kako teko je razloèevati novo stvarnost od ekspresionizma in socialnega realiz- ma, se kae tudi v Vodnikovi publicistiki. Èe izhajamo iz primerjave z zgornjim opi- som, lahko namreè pri Vodniku opazimo obe moni zamenjavi pri Kocbeku novo stvarnost deloma razume kot ekspresionizem, pri Klopèièu pa kot socialni realizem. V zvezi s Kocbekovo poezijo smo e prej omenili, da Vodnik z vidika noveje literarne vede pretirano poudarja njeno ekspresionistiènost. Kljub temu v njej prepoz- nava najoèitneji primer prehoda od spiritualistiènega ekspresionizma k poduhovljeni stvarnosti, kakor imenuje to vrsto nove stvarnosti (Vodnik 1973: 65). Kocbekova pre- usmeritev je razvidna e iz naslova zbirke izhodièe pesmi, ki sicer e zmeraj vklju- èujejo duhovnost, je zemlja, torej zunanji svet. Vendar ta ni prikazan z vidika natura- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
Zala Mikeln, Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik 11
lizma ali impresionizma, temveè »realistièno-metafizièno« (Vodnik 1973: 66). Vse stvari se nam v pesmih razkrivajo v njihovi metafizièni resniènosti, kar drugaèe pove- dano pomeni, da nova stvarnost metafiziko ivljenja odkriva v pojavih vidnega sveta. Za vsebino Kocbekove poezije so, kot povzame Vodnik, pomembne tri stvari: »stvar- nost, ivljenjska irina in neposrednost doivljanja ter etièno-duhovni poudarek« (Vod- nik 1973: 70). Vodnikovi opisi Kocbekove pesnike zbirke Zemlja torej v veliki meri ustrezajo Kraljevemu pojmovanju nove stvarnosti, èesar pa ne bi mogli reèi za Vodnikovo oz- nako Vodukove poezije. Ko obravnava zbirko Odèarani svet, se pokae, da omenja nekatere znaèilnosti, ki se prav tako pojavljajo v Kocbekovi poeziji, vendar so razlike za Vodnika bistveneje. Prizadevanje za poezijo nove stvarnosti, ki ga je mogoèe opa- ziti pri Voduku, je po Vodnikovem mnenju »postalo manira, ki vodi dosledno tudi v oblikovni in stilni artizem« (Vodnik 1964: 209). Pri Voduku zato govori le o pribli- evanju novi stvarnosti, kar skua doseèi tako, da upesnjuje objektivnost pojavnega sveta. Nekaj podobnega, kot je velika etièna in socialna zavest, ki jo poudarja pri Kocbeku, Vodnik sicer najde tudi v Vodukovi poeziji. Govori namreè o brezpogoj- nem eticizmu, o vztrajanju pri pravem spoznanju ne glede na posledice. Vendar pa kaejo Vodukove pesmi e drugo plat nove stvarnosti, ki je Vodnik v tem primeru ne upoteva; oèitno je celo to, da je ne odobrava, kar bomo lahko pozneje povezali z vpraanjem o Vodnikovem vrednotenju umetnosti. »Na videz nasprotujoèe si vsebinske tendence« (Vodnik 1964: 206), ki jih Vodnik pripisuje notranji razklanosti Vodukove duevne fiziognomije, so pravzaprav proti- slovni prepoznavni znaki nove stvarnosti, o katerih pie Kralj. Vodnika nasprotno za- radi eticizma in zamaknjenosti v skrivnost ivljenja preseneèa prisotnost ironije in cinizma v nekaterih Vodukovih pesmih. Primerjava z vrednotenjem Kocbekove poe- zije pokae, da Vodnik pri obravnavanju Voduka dejansko razume novo stvarnost preveè enostransko. Medtem ko pri Kocbeku govori o novem ruralizmu, ki pomeni »zanikanje sodobne civilizacije, racionalizma in mehaniènega pojmovanja sveta« (Vod- nik 1973: 67), kot o pozitivni vrednoti, Voduku oèita intelektualizem, duhovièenje in intelektualni larpurlartizem. Novo stvarnost, kot jo razume Vodnik, bi res lahko po- imenovali »idealistièna nova stvarnost«, kakor pravi v eseju o Kocbeku (Vodnik 1973: 65). To je namreè nova stvarnost brez svoje »temneje plati«, ki jo za Vodnika, kot se zdi, predstavljata ironija in streznjeni intelektualizem. K temneji plati bi verjetno lahko dodali e naturalizem, saj ga v zvezi s Zuck- mayerjem Vodnik odloèno zavraèa. Vodnikovo zavzemanje za »novo stvarnost«, ven- dar le za njeno idealistièno razlièico, namreè potrjuje tudi njegova reakcija na uprizo- ritev Zuckmayerjevega Veselega vinograda leta 1932. V èlanku Debata o gledalièu, objavljenem v Slovencu deset dni po premieri, uprizoritev oznaèi kot »primer resniè- nega gledalikega kandala« (Vodnik 1932a: 2). Po njegovem ni lo le za moralni kandal, ki je bil v sredièu takratnih odzivov na predstavo, ampak tudi za literarni in umetniki kandal. Priznava, da se je Zuckmayerju zaradi toliknega ogorèenja zgodi- la delna krivica, vendar krivde ne pripisuje kritiki, ki se je paè zanaala na verodostoj- nost gledalike uprizoritve, temveè gledalikim ustvarjalcem. Pri tem za nas ni po- membno, kakne nekorektnosti pri uprizarjanju jim Vodnik oèita, zato naj omenimo le Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
12 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 1, jan.–marec
to, da s prenosom dogajanja na dolenjska tla po njegovem mnenju smiselno in jezikov- no »izprevrejo avtorja«. Za obravnavo Vodnikovega razumevanja nove stvarnosti je bolj kot to, da graja literarno nedopustno metamorfozo, bistveno, kako sicer oznaèuje Zuckmayerjevo veseloigro. Veèina njegovih oznak izhaja iz pojma naturalizem. Ko Vodnik govori o usodi igre v Nemèiji, ugotavlja, da so jo dobro sprejeli le zagovorniki naturalizma, pa e ti v nekaterih primerih ne z vidika umetnostne, temveè ideoloko-naturalistiène kritike. Navduenje dela nemke kritike nad Veselim vinogradom je torej izviralo le iz idejne- ga in vsebinskega naturalistiènega vidika veseloigre. Vodnik ocenjuje, da je Paul Fe- chter »v Zuckmayerju odlikoval kot pooblaèenec za Kleistovo nagrado predvsem pisatelja svoje literarne smeri, t. j. naturalizma«. Njegovo trditev o tovrstni pristran- skosti veèine kritikov, ki so pozitivno ocenili delo, potrjuje e to, da je nemki kritik Julij Bab videl v delu »povratek nemke drame k naturalizmu« (Vodnik 1932a: 2). V èlanku Repertoar naega gledalièa Vodnik obravnavo Zuckmayerjevega dela raziri z razmiljanjem o pomenu sporeda slovenskega narodnega gledalièa. Veseli vinograd uvrsti med duhovno prazne komedije in plitve naturalistièno-romantiène burke, ki so po njegovem postale e kar stvar naèelne izbire repertoarja. Pravi, da publike, ki hodi gledat to igro, sploh ne zanima umetnost, temveè zgolj naturalistièna atrakcija in neokusne ale. V primerjavi s prejnjim èlankom lahko tokrat nekoliko natanèneje razberemo, kaj Vodnik misli, ko govori o naturalizmu. Èeprav iz omenjenih Vodniko- vih oznak Veselega vinograda to ni povsem razvidno, se nazadnje pokae, da ne gre za nadaljevanje naturalizma 19. stoletja, ampak za njemu podobno usmeritev. Vodnik namreè pravi, da tovrstno gledalièe »po zgledu zdavnaj premaganega materialistiène- ga naturalizma« prikazuje »zopet èloveka-ival«. Malo pred tem pa namesto izraza naturalizem uporabi druga dva, s katerima lahko prav tako pojasnimo omenjeno razliko. Pri navajanju razlogov, zakaj Zuckmayerjevo delo zavraèa, tako zapie: »Ta popolno- ma neestetski, neizoblikovani realizem te nove stvarnosti je vendar sam sebi namen, a to e nikoli ni bilo umetniko.« (Vodnik 1932b: 2.) Vodnikovo pojmovanje nove stvarnosti postane e jasneje, èe pogledamo, zakaj je zanj veseloigra nesprejemljiva z idejno-etiènega vidika. V Debati o gledalièu pravi, da je etièna stran dela naturalistièno-areligiozna in da je igra navduila le kritiko, ki se je borila zoper duhovno umetnost ekspresionizma. Vendar areligioznost oziroma odklon od duhovnosti nista sama po sebi pomanjkljivosti, èeprav Vodnik odkrito prizna, da se z delom ne more sprijazniti, ker je »zelo izrazito in celo grobo naturalistièno poudarjeno« (Vodnik 1932a: 2). Njegova obsodba Veselega vinograda je pravzaprav mnogo huja: »Delo ni veliko v nièemer. Idejno je komedija udarec v obraz vsaki èloveki etiki, zakaj etos prièujoèega dela je docela nepoduhovljena animali~nost.« (Vodnik 1932b: 2). Vodnik pri oznaèevanju Zuckmayerjeve veseloigre sicer veèinoma uporablja pojem naturalizem, kljub temu pa omemba nove stvarnosti zadoèa, da sta nam èlanka lahko izhodièe za nadaljnje razmiljanje o Vodnikovem pogledu nanjo. Oznaka nove stvar- nosti v Repertoarju naega gledalièa je res dokaj nejasna, vendar vseeno dovolj na- zorna za nao obravnavo, saj jo lahko umestimo v kontekst drugih Vodnikovih tovrst- nih oznak. Novo stvarnost kot specifièen literarni pojav je Vodnik namreè oèitno mo- ral poznati e prej. To potrjuje npr. stavek v èlanku o Sreèku Kosovelu iz leta 1931, Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
Zala Mikeln, Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik 13
kjer omeni sintetièni oz. simbolièni realizem nove stvarnosti. Primerjava tega z Vod- nikovim mnenjem, da gre pri Veselem vinogradu za »popolnoma neestetski, neiz- oblikovani realizem te nove stvarnosti« (Vodnik 1932b: 2), razkrije, kako zapleteno je Vodnikovo pojmovanje nove stvarnosti. Za sintetièni ali simbolièni realizem se zdi, da ga Vodnik pozitivno ocenjuje. Pravi namreè, da slogovne dvojnosti pri Kosovelu ne moremo razlagati »v smislu sodobnega sintetiènega ali simboliènega realizma nove stvarnosti, dasi se ji je deloma vsaj rahlo priblial v obèutju«, nato pa nadaljuje: »A vse to ni edina napaka njegovega umetnitva.« (Vodnik 1964: 202). Vodnikova presoja Veselega vinograda je tako rekoè obsodba in tudi za realizem, o katerem govori, bi lahko rekli, da je kot popolnoma neestetski zanj z umetnikega vidika nesprejemljiv. Tako izrazito negativna kritika lahko vzbuja dvom o zadostni objektivnosti in ute- meljenosti njenih izhodiè. Pri Vodnikovem primeru moramo tako upotevati, da je imel takrat e izoblikovano precej doloèeno predstavo o novi stvarnosti. Njenih dru- gaènih pojavnih oblik morda ni mogel uskladiti z njo ali pa jih sprejeti, sploh ker se niso skladale z njegovim pojmovanjem umetnosti. Za nas je pri tem bistveno, da Vodnik Zuckmayerjevo delo, ki ga Kralj navede v Enciklopediji Slovenije in torej velja za dovolj tipièen primer dramatike nove stvarno- sti, povsem zavraèa. To z vidika Vodnikovega pogleda na novo stvarnost, ki smo ga e nekoliko nakazali, pa tudi z vidika njegovega pojmovanja umetnosti niti ni presenetlji- vo. Vodnik pri svojem vrednotenju nove stvarnosti namreè ne upoteva njenih proti- slovnih znaèilnosti. Podobno kot v Vodukovi ironiji in satiri ne prepoznava druge plati nove stvarnosti, ampak nerazumljiv odmik od sicernjega eticizma, mu je tuja tudi tako neetièna veseloigra. Nepoduhovljenost, ki jo v zadnjem citatu omenja v zvezi z animaliènostjo, je ravno nasprotje od tega, kar pozitivno ocenjuje pri Kocbeku, ko govori o »poduhovljeni stvarnosti«. Podobne lastnosti nove stvarnosti, kakrno je Vodnik odobraval, nakazujejo e druga imena zanjo, v omenjenem smislu najizraziteje etièni, duhovni in idealistièni realizem ter idealistièna nova stvarnost. Doslej se je pokazalo, da Vodnik z razliènimi poimenovanji morda skua natanè- neje in nazorneje oznaèiti novo stvarnost in da loèuje dve njeni pojavni obliki, ki ju razlièno vrednoti. Celoviteji pogled na novo stvarnost poda v omenjenem eseju o pomenu Edvarda Kocbeka iz leta 1973. Poudari, da bi izraz nova stvarnost »lahko pomenil tudi samo novo predmetnost, a s tem bi le zoili pojem« (Vodnik 1973: 65). Ta izraz po njegovem mnenju torej ni tako jasen, da ne bi sproal nesporazumov, mor- da niti ni najustrezneji, vendar pa se zdi, da vseeno prevladuje, tudi v njegovih razpra- vah. Samo v tem predavanju tako Vodnik uporabi e druge pojme, kot so poduhovljena stvarnost, duhovni realizem ter radikalna in idealistièna nova stvarnost. Za nas je zani- mivo predvsem, kako Vodnik razloi zadnja izraza, saj gre pri tem ravno za razliko- vanje dveh variant nove stvarnosti. Vodnik pravi, da nekateri novo stvarnost kot oznako za Kocbekovo poezijo »ime- nujejo tudi idealistièna nova stvarnost, da s tem poudarijo razliko med tako imenovano radikalno novo stvarnostjo, ki se je prav tako pojavila na prelomu dvajsetih in tridese- tih let, a to mimo in celo proti ekspresionizmu in njegovim tenjam« (Vodnik 1973: 65). Èe to poveemo z vsem doslej povedanim o Vodnikovem odnosu do nove stvar- nosti, bi lahko domnevali, da bi sam k radikalni novi stvarnosti verjetno priteval Zuck- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
14 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 1, jan.–marec
mayerjev Veseli vinograd. Igra je namreè po njegovih besedah navduila le del kritike, in sicer tisto kritiko, ki se je »borila zoper duhovno umetnost ekspresionizma« (Vod- nik 1932a: 2). Kaken je odnos med naturalizmom, o katerem Vodnik govori pri Zuck- mayerju, in novo stvarnostjo, lahko pojasnimo, èe se naveemo na stavek iz njegove razprave K novi stvarnosti: »Gotovo je, da ta naturalistièna obnova nima niè skupnega z novo stvarnostjo idealistiène smeri.« (Vodnik 1964: 318). S tem lahko potrdimo, kar smo e prej nakazali: za Vodnika obstajata vsaj dve razlièni obliki nove stvarnosti, glede naturalistiènih tendenc pa lahko domnevamo (oziroma tega vsaj ne bi smeli izklju- èiti), da so povezane z drugaèno radikalno novo stvarnostjo. Radikalno novo stvarnost lahko verjetno poveemo z delno obnovitvijo naturali- stiènih izhodiè oziroma z literarnimi pojavi, ki so podobni naturalistiènim, idealistiè- na nova stvarnost pa nasprotno izhaja iz ekspresionizma. Tako kot pri Kocbeku Vod- nik tudi v omenjeni razpravi pravi, da je nova stvarnost, ki jo v tem primeru izjemoma imenuje nova resniènost, »le nadaljnja stopnja ekspresionizma« (Vodnik 1964: 318). Podobno oznaèi novo stvarnost v èlanku Prevrednotenja za literarni razvoj na Slo- venskem pravi, da povojni ekspresionizem »zadnji èas prehaja v svojo drugo fazo, v fazo tako zvane nove stvarnosti oziroma idealistiènega realizma« (Vodnik 1971: 65). e prej smo omenili, da je Vodnikovo pojmovanje ekspresionizma in nove stvar- nosti povezano z njegovim pogledom na umetnost nasploh. Preden pa lahko podrob- neje obravnavamo njegovo naèelno pojmovanje umetnosti, moramo upotevati e en vidik, ki ga Vodnik poudarja pri svojem razmiljanju o literaturi in ki smo ga doslej v zvezi z ekspresionizmom in novo stvarnostjo nekoliko zanemarili. Dovolj nazorno se pokae v èlanku Slovensko leposlovje v letih 19181938, v katerem med drugim govori o hudi duhovni stiski, ki je nastopila po prvi svetovni vojni. Nravna zavest je bila po njegovem mnenju poruena, zato je bilo treba na novo odkriti podobo èloveka. Izho- dièe za literarno ustvarjanje je bilo prav to etièno, duhovno prizadevanje, ki se je izrazilo na dva naèina: po eni strani v smeri obnove religioznega ivljenja, ki je bilo prej izrinjeno iz modernega pesnitva, po drugi strani pa kot zavest socialne skupnosti vsega èlovetva. Socialna varianta ekspresionizma, kakor lahko poimenujemo to dru- go usmeritev, je za nas zanimiva kot oblika, ki je razvojno povezana s socialnim realiz- mom, verjetno pa tudi z novo stvarnostjo. V zvezi s tem se kot nazorna primera pokaeta Tone Selikar in Mile Klopèiè. Po Kralju sta oba iz aktivistiènega ekspresionizma prela v socialni realizem, le da lahko Klopèièa zaradi nekaterih pesmi iz zbirke Preproste pesmi deloma uvrstimo tudi v novo stvarnost. Vse tri omenjene faze literarnega razvoja bi torej oèitno morale imeti neko skupno potezo, ki jih povezuje do te mere, da lahko posamezen avtor, npr. Klopèiè, prehaja med njimi brez veèjih prelomnih preobratov v svoji pesniki poetiki. Skupno lastnost je treba zaèeti iskati pri prvi fazi, pri aktivistiènem ekspresionizmu. Kralj ugo- tavlja, da se v njem pojavi »nova transcendenca, tj. kolektivizem in bratstvo med ljud- mi vsega sveta« (Kralj 1989: 20), natanèno to torej, kar pri nekaterih pesnikih pre- poznava Vodnik. Podobne znaèilnosti najde Vodnik tudi pri pesnikih, ki jih povezuje z novo stvarno- stjo glede na to, da jo pojmuje kot nadaljnjo stopnjo ekspresionizma, je to povsem razumljivo. Zdi se, da gre pri tem za razlike, ki so nastale zaradi odmika od pretiranega Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
Zala Mikeln, Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik 15
spiritualizma in s tem povezanimi novimi tenjami k stvarnosti. »Oboje, zanimanje za socialne motive kakor tudi teenje k stvarnosti in preprostosti« (Vodnik 1964: 212), odkriva pri Klopèièu, za katerega je znaèilen prehod k socialnemu realizmu. Takna usmeritev po njegovem ni nikakrna posebnost v slovenski literaturi tistega èasa, Klopèiè je tako nadomestil deklamatorièni patos s strogo stvarnostjo tako v vsebini kot izrazu (Vodnik 1964: 211). Za nas je bistveno predvsem to, da Vodnik med lastnosti, ki jih kljub raznovrstnosti miselnosti in stilov lahko najde »skoraj pri vseh pisateljih novega rodu«, nateje »zavest bratstva vseh ljudmi« (Vodnik 1964: 212). Kolektivizem in bratstvo sta se torej kot vsebinski potezi literature ohranila e v socialnem realizmu, èeprav se jima je pridruila tenja k stvarnosti, ki se je v slogu kazala s preprostostjo izraza, v tematiki pa z obravnavo socialnih motivov. V zvezi z novo stvarnostjo se je kot posebej izrazito pokazalo nekaj, kar je znaèilno za Vodnikovo vrednotenje umetnosti nasploh njegova umetnostna naèela so neloèlji- vo povezana z njegovim svetovnim nazorom, predvsem z njegovimi etiènimi naèeli. Kocbekova idealistièna nova stvarnost, etièna in socialna zavest, ki preveva njegove pesmi, obèutje »tovarikega obèestva ljudi« ustrezajo Vodnikovim osebnim pogledom na ivljenje. Med drugim pravi: »To je strastna, sveta potrditev ivljenju, optimizem, ki je pravo nasprotje dekadentnemu cinizmu in pesimizmu.« (Vodnik 1973: 67). Kot smo videli, je prav cinizem tisto, èesar ne odobrava pri Voduku, èeprav se mu slednji zdi eden najbolj nadarjenih pesnikov. Zapie, da se je Voduek »iz religioznega pe- snika sicer prelevil v odbijajoèega pesnika razkola, obupa in celó cinizma, a je dal v svojih pesmih primere velike iskrenosti« (Vodnik 1938: 391). Prepletenost Vodnikovega pojmovanja umetnosti z njegovim svetovnim nazorom potrjuje tudi to, da uporablja podobne izraze za opisovanje pojavov z razliènih pod- roèij. Ko npr. v zvezi s Kosovelom govori o mladinskem gibanju (Vodnik 1964: 191, 192), pri tem uporablja izraze, ki bi jih lahko prenesli na opis ekspresionistiène litera- ture obèestvo, kolektivno, novi èlovek. Navedemo pa lahko tudi nasproten primer. Vodnik kot skupne znaèilnosti literature v èasu po prvi svetovni vojni nateje »vero v ivljenje, zahtevo po neposredni zvezi z njim, ivo dejavnost, etièno vrednotenje èlo- veka in zavest bratstva vseh ljudi« (Vodnik 1964: 212). S taknimi besedami bi prav lahko opisali tudi kriarstvo, katoliko mladinsko gibanje, katerega del sta bila tako brata Vodnik kot Edvard Kocbek. Podobno velja za enega zadnjih stavkov v èlanku K novi stvarnosti, kjer zapie, da »ima bodoènost le tisti realizem, ki upoteva èloveka, kakren je, ne samo duh, a tudi ne samo telo, marveè oboje, telesno duhovna enota« (Vodnik 1964: 318). Primera iz publicistike, ki sta ponazorila povezanost Vodnikovega pogleda na umet- nost z njegovim svetovnim nazorom, sta se navezovala na ekspresionizem in novo stvarnost. Vodnikov svetovni nazor torej ni doloèeval njegovega pojmovanja umetno- sti na taken naèin, da bi ga omejeval izkljuèno na eno literarno usmeritev, za katero bi se Vodnik zavzemal. Vendar to ne zmanjuje vpliva Vodnikovega svetovnega nazora na njegovo ukvarjanje z umetnostnimi in literarnimi vpraanji, temveè ga celo po- trjuje. Odnos med ekspresionizmom in novo stvarnostjo Vodnik razume v smislu razvoja, idealistièna nova stvarnost naj bi kot nadaljnja stopnja ekspresionizma ustrezala nove- mu èasu, novim duhovnim razmeram. Taken literarni razvoj pa je povsem v skladu s Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
16 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 1, jan.–marec
svetovnim nazorom kriarstva, ki se teje za mladinsko katoliko gibanje in s tem poudarja svojo na razvoju temeljeèo naravo. Vzporednosti med literarnim razvojem in kriarstvom lahko potrdimo z opisom razvoja kriarskega gibanja, kot ga je podal Marko Dvoøak v Poizkusu orisa kriarskega gibanja. Tri stopnje, ki so znaèilne za razvoj kriarstva, je Dvoøak povzel po Franju Èibeju. Od reakcije na vse, kar ni ivljenjsko, ampak je le gola forma, se kriarska misel na drugi stopnji preusmeri k subjektivnosti, èlovekovi notranjosti k doivetjem, prek katerih gradi osebnost. Tretja stopnja pa tei v objektivizem, tako da postavlja èlovekov pravi, »zgrajeni jaz v objektivno stvarnost, da jo ta jaz preoblikuje po svoji podobi in hotenju« (Dvoøak 1969: 172). Te stopnje med seboj niso ostro loèene in so za nas pomembne le kot vzporednice literarnega razvoja, zato se lahko omejimo le na tiste segmente razvoja kriarstva, ki se navezujejo na ekspresionizem in novo stvarnost. Kot se pokae e pri Dvoøakovi obravnavi kriarskega literarno-estetskega nazora, lahko literarni usmeritvi poveemo predvsem z drugo in tretjo razvojno stopnjo kriarstva, medtem ko lahko prvo vsaj preteno vkljuèimo v drugo stopnjo. Tako je za prvo fazo kriarstva bistvena èlovekova poglobitev v duhovnost, ki je kot antiteza obstojeèemu materialistiènemu svetu hkrati reakcija, o kateri govori Èibej. V drugi fazi, ki jo v zvezi s tem obravnava Dvoøak, gre za »sintezo novega èloveka s svetom« (Dvoøak 1969: 165). e iz tega navedka lahko razberemo, kako se ti fazi odraata v literarnem razvoju. Za novega èloveka si je prizadeval ekspresionizem, za vnovièno vrnitev v zunanji svet, vendar z novih temeljev, pa nova stvarnost. Prisotnost tako znaèilnega ekspresionistiènega gesla pri opisu druge faze se ujema z Vodnikovo mi- slijo o tem, da nova stvarnost ne nastopa kot nasprotje ekspresionizma, temveè kot njegovo nadaljevanje kot pravi, gre za vstop ali vrnitev »ekspresionistiènega èlo- veka iz osebne samote nazaj k razgledom ivljenja« (Vodnik 1964: 94). Kriarstvo z literarno-estetskega vidika torej ni imelo dokonènih zahtev, ki bi lite- raturo omejevale na eno literarno usmeritev. Ekspresionizem je bil tako le »zaèasna izrazljivost kriarskih potez« (Dvoøak 1969: 168), odsev neke faze v razvoju kriarskega gibanja. Premik k stvarnosti v drugi polovici dvajsetih let 20. stoletja je potekal na vseh ravneh vzporedno literatura je sledila razvoju kriarske misli in v skladu s tem dobivala drugaène znaèilnosti. V vsakdanjem ivljenju je vrnitev k stvarnosti pomeni- la dejavno vkljuèevanje v ivljenje, da bi ga preoblikovali in na vsa njegova podroèja prenesli kriarsko ivljenjsko formo (Dvoøak 1969: 246). To pa bi lahko storili le po- samezniki, ki so se poglobili v lastno duhovnost, se razvili v celostno osebnost in postali oseba v smislu personalistiène filozofije. Pojem nova stvarnost Dvoøak uporablja predvsem kot poimenovanje drubenih razmer oziroma odnosov med ljudmi, ki bi jih kriarji radi dosegli. V zvezi s tem govori tudi o idealizmu kriarskega svetovnega nazora, tako da se mu zdi idealistièna nova stvarnost e ustrezneja oznaka za kriarske tenje. ele nato ali vsaj vzporedno s tem se je lahko nova stvarnost pojavila v literaturi; kot pravi Dvoøak, »se je rodila v areni ivljenja in je z njim v zvezi prela tudi v literaturo« (Dvoøak 1969: 166). Tovrstno razlago povezanosti pojma nova stvarnost s kriarstvom zasledimo tudi pri Petru Kovaèièu - Perinu, ko obravnava personalizem pri Slovencih. Pojem, ki ga je povzelo slovensko kriarsko gibanje in se pojavlja kot izhodièe pri zaèetnikih slo- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
Zala Mikeln, Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik 17
venskega personalizma, naj bi namreè izviral iz nemkega mladinskega gibanja, ki se je zavzemalo za prenovo krèanstva. Nova stvarnost je v teologiji Romana Guardinija, vodilnega moa tega gibanja, »eden pomenljivih izrazov / /, s katerim zaobjema nov pristop k razumevanju stvarnosti in udejanjanju krèanskega bivanja v njej« (Kovaèiè - Perin 1998: 419). Za nas je zanimiva predvsem misel, da so predstavniki kriarstva in personalizma to »novo obèutenje« lahko izraali tudi v poeziji, saj Kovaèiè - Perin kot taken primer navede Kocbeka. Pravi celo: »Zbirka Zemlja je zasnovana prav pro- gramsko na ideji novega doivljanja stvarnosti kot poduhovljene bitnosti, novega sa- morazumevanja èloveka in njegovega odnosa do zemeljskega, do narave in do zgodo- vine.« (Kovaèiè - Perin 1998: 419). Iz tega bi torej sledilo, da je nova stvarnost, o kateri govorimo v zvezi s Kocbekovo pesniko zbirko Zemlja, povezana predvsem s kriarsko oziroma personalistièno filozofsko podlago. Lahko bi rekli, da nova stvar- nost, vsaj pri Kocbeku, nastopa kot odmev na doloèene filozofsko-teoloke tendence, ki jih prenaa v literarno ustvarjanje, zato je ne bi mogli povsem ustrezno razloiti zgolj v literarno-estetskem okviru. O neposrednem vplivu nemkega mladinskega gibanja na kriarstvo bi sicer lahko podvomili, saj nekateri zagovarjajo avtohtonost slovenskega kriarskega gibanja. Janko Prunk na primer je v Enciklopediji Slovenije o kriarstvu zapisal, da se je »brez tujih vzorov in spontano pojavilo ok. 1924 v Ljubljani in Mariboru« (Prunk 1992: 21). Vendar je za nas bolj kot ugotavljanje dejanskega izvora kriarskega gibanja ali pojma nova stvarnost bistveno to, da takne povezave, èeprav gre morda za pretiravanje, sploh obstajajo in potrjujejo misel o prepletenosti Vodnikove literarnokritike in lite- rarnozgodovinske publicistike z njegovim kriarskim svetovnim nazorom. Vodnikovega ukvarjanja z literaturo torej ne moremo obravnavati izkljuèno z lite- rarno-estetskega vidika, saj ga v temelju doloèa njegovo religiozno preprièanje. Po- sebnosti kriarstva nam za zaèetek niti ni treba upotevati, tudi brez tega lahko nate- jemo nekaj Vodnikovih zapisov, ki kaejo na to, da vsaj na nekaterih mestih svoje pojmovanje umetnosti povezuje z religioznostjo na dokaj zavezujoè naèin. Pravi na primer, da »si je novi èlovek tudi v umetnosti prizadeval zdruiti lepoto z etosom in najti sintezo èlovekega z neskonènim, individualnega s kozmiènim in kolektivnim« in da tragièna notranja stiska sodobno èlovetvo »ene iz individualizma na pot pri- znanja socialnega in religioznega obèestva« (Vodnik 1964: 192). Tudi pri Kocbeku Vodnik poudarja religioznost, kar je pomembno predvsem zato, ker se je pokazalo, da njegova poezija ustreza Vodnikovim predstavam o umetnosti. Ob Kocbekovi zbirki Zemlja je tako zapisal: »Iz slovenske zemlje, / / iz njenega duhovno-katolikega izroèi- la in iz nujnosti lastne osebnosti je izoblikoval Kocbek svoje najresnièneje bistvo: religioznost.« (Vodnik 1971: 131). Kriarski svetovni nazor Franceta Vodnika se najoèitneje kae v njegovi poeziji in v tistih njegovih èlankih, v katerih se ukvarja s problematiko sodobnega èloveka, krèan- stva in njegovega pomena v drubi. Nekateri spisi (npr. Pot v tempelj, Fragmenti o novem èloveku, Tragika osebnosti, Enemu izmed irokih) se zdijo v tem smislu kar programatièni, saj Vodnik v njih z zanosnimi besedami izraa kriarsko misel in pred- stavlja monosti njenega udejanjanja v ivljenju. Veèino bistvenih znaèilnosti kriarstva bi tako lahko povzeli iz tovrstne Vodnikove publicistike, vendar pa zadoèa e natanè- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
18 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 1, jan.–marec
neji pogled v njegove literarne kritike in druge èlanke, v katerih obravnava literarna vpraanja. To se zdi celo primerneje, ker elimo pokazati, da je njegov svetovni nazor jasno razviden tudi takrat, kadar govori o literaturi oziroma umetnosti nasploh. Med kljuènimi pojmi kriarskega gibanja sta dua in obèestvo, ki sta med seboj neloèljivo povezana. Pristna èloveènost, na kateri bi morala temeljiti druba, lahko izvira le iz due, ki si jo mora vsak posameznik ele dokonèno izoblikovati. Dua pa je »a priori vèlenjena v obèestvo vsega èlovetva« (Dvoøak 1969: 178). Prepletenost ideje o individualnosti, ki izhaja iz bistvenega pomena èlovekove osebnosti, in ideje o obèestvu kot ustrezni obliki kolektivnosti lahko ponazori stavek iz Vodnikovega zapi- sa o recitacijskem veèeru Ludvika Mrzela leta 1929: »In tako smo spet enkrat zaiveli v zavesti, da samo moèno poudarjena individualna èloveènost more biti obèestvena prispodoba kolektivnosti.« (Vodnik 1971: 199). Kljub primarnosti duhovnega kriarji v krèanstvu vidijo skladnost nadnaravnega sveta z naravnim, nekaj podobnega pa Vodnik ugotavlja v zvezi s Kocbekovo poezijo: »Zanj je znaèilno prav to, da skua zajeti ivljenje v njega celotnosti in brezbrenosti ter zdruiti pojave in dogajanja na zemlji, v okviru realnega prostora in zgodovinskega èasa, z brezèasnimi skrivnostmi duhovnega vesolja.« (Vodnik 1983b: 157). Sinteza materije in duhovnosti, za katero so se zavzemali kriarji, se navezuje tudi na pojmo- vanje èloveka. Vodnik izraa takno misel med drugim v èlanku K novi stvarnosti, kjer za èloveka pravi, da je »telesno duhovna enota« (Vodnik 1964: 318). Sinteza je tisto, k èemur bi po Vodnikovem mnenju sodobni èlovek moral stremeti tako v ivljenju kot v umetnosti. Moèneje prizadevanje po sintezi duhovnega in snovnega je e mogoèe opaziti v literaturi, o èemer Vodnik govori v oceni recitacijskega veèera Literarnega kluba leta 1940 (Vodnik 1964: 109). To je verjetno povezano z novo stvarnostjo oziro- ma podobnimi realistiènimi tenjami, sicer pa se Vodnikova zahteva po sintezi nanaa tudi na umetnost nasploh. e poimenovanje umetnosti, za kakrno se je zavzemal Vodnik, izvira iz pojma sinteza sintetièna umetnost je ideal, kateremu se je po njegovem mnenju najbolj priblial Edvard Kocbek, vendar pa odkriva zgled zanjo e pri Cankarju, ki ga po- vezuje tudi z ekspresionizmom. Etièno-oèièevalno nalogo, ki jo po Dvoøaku v umet- nosti vidijo kriarji, lahko pripiemo tudi umetnosti, kot jo pojmuje Vodnik. Estetska stran umetnosti bi se po njegovem morala podrejati »globljemu smislu in namenu umetnosti, katarzi, èlovekovemu duhovnemu oèièenju in posveèenju«, èe uporabimo kar besede, ki jih je zapisal o poeziji Edvarda Kocbeka (Vodnik 1973: 74). Najbolj zgoèeno lahko Vodnikovo pojmovanje umetnosti podamo z njegovima stavkoma iz Poti v tempelj: »Nasproti ekskluzivnemu estetiènemu, pravzaprav naturalistièno-este- tiènemu idealu zato postavljamo ideal sintetiène umetnosti, ki naj ivljenje izrazi v njegovi celotni problematiki in odkrije èloveka ne samo v njegovi prirodni, marveè tudi v njegovi duhovni urejenosti. Pred nami vstaja podoba harmoniènega èloveka, ki bo pomenil izpolnitev sinteze estetièno-etièno-religioznega ideala.« (Vodnik 1964: 268). Vodnik povsem v skladu s tem zavraèa larpurlartizem, tako v kritikah posameznih literarnih del kot v naèelnih spisih, najostreje pa v Fragmentih o novem èloveku, kjer zapie: »Nae prizadevanje in cilj nae borbe: smrt larpurlartizma in brezsmerja v kulturnem ustvarjanju, pogin vsegà, kar ne nastaja zaradi popolnosti èloveka-romarja, Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
Zala Mikeln, Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik 19
marveè je le samo sebi namen.« (Vodnik 1964: 279). Pri Vodnikovem odnosu do lar- purlartizma pa ne gre zgolj za zavraèanje neke vrste umetnosti, temveè za zavraèanje naèelnega pojmovanja umetnosti, ki izhaja iz njene absolutnosti. Kriarji in z njimi Vodnik so se zavzemali za avtonomnost vseh panog èlovekovega ivljenja, na njihovo absolutnost pa zaradi vere nikakor niso mogli pristati. Poudarjanje avtonomnosti je bilo podlaga za dokaj svobodomiseln in napreden odnos tako do umetnosti kot do katolitva in narodnosti, vendar se pri Vodniku pokae, da je lahko odnos med avto- nomnostjo in absolutnostjo zelo obèutljiv. Razmejitev avtonomnosti od absolutnosti nekako pomeni, da je avtonomnost podrejena absolutnosti. V Vodnikovem primeru se tako zelo jasno pokae, da prihaja do nasprotij v njegovem razmiljanju predvsem zaradi tega, ker absolutnost dejansko omejuje naèelno avtonomnost podroèij vse, kar naj bi bilo sicer avtonomno, se v skladu s kriarstvom podreja ideji absolutnega Boga. Vodnik po eni strani narodnosti priznava avtonomnost, se pravi neodvisnost od religioznega ali nereligioznega svetovnega nazora, po drugi strani pa v zvezi s Koc- bekovo poezijo govori o duhovno-katolikem izroèilu slovenske zemlje (Vodnik 1971: 139). Do podobnega neskladja pride v njegovem opredeljevanju odnosa med religijo in kulturo, kar potrjuje tudi nao trditev o kljuènem pomenu kriarstva za Vodnikovo razumevanje umetnosti. V èlanku Ideja in kvaliteta namreè poudarja, da ne moremo govoriti o katoliki in liberalni oziroma o religiozni in areligiozni kulturi, temveè o eni sami slovenski kulturi, da bi torej morali sprejeti dualizem ideje in kvalitete. Vendar se e pri utemeljevanju omenjenega dualizma ne more izogniti svojemu osnovnemu reli- gioznemu preprièanju. Tako pravi, da bi morali priznati »nazor o avtonomiji ivljenja in kulture, kar seveda ne pomeni in ne more pomeniti njune absolutnosti. Absoluten je en sam, namreè Bog.« (Vodnik 1964: 261). V èlanku Pot v tempelj je njegovo zavze- manje za religioznost mnogo oèitneje, saj zapie: »Ne moremo drugaèe, kakor da vidimo v tem iskanju sinteze kulturnega in religioznega ideala centralni problem so- dobne duhovne borbe.« (Vodnik 1964: 264). Na obèuten vpliv Vodnikovega religioznega nazora na njegove kritike presoje, predvsem na vrednostne sodbe, je bilo treba opozoriti, saj se zdi, da se ga Vodnik veèinoma ne zaveda povsem, v nekaterih razpravah se celo naèelno zavzema proti kakrnikoli pristranskosti pri vrednotenju umetnosti. Neskladja v Vodnikovem pisanju pa ne zmanjujejo pomena njegove literarne publicistike. Kot pravi Matija Ogrin, je bil prvi slovenski literarni kritik med vojnama, ki je predstavo o avtonomiji literarnega dela relativno uspeno prenesel v literarnokritiko prakso. Pojmovanje umetnine kot organizma, pri katerem gre za sintezo oblike in vsebine, se je pri Vodniku razvilo na podlagi kriarske miselnosti, ki je bistveno prispevala k temu (Ogrin 2001: 166168). Vendar je k tej misli treba dodati e to, kar se je pokazalo iz zadnjih navedkov kriarstvo Vodnikovo razmiljanje o literaturi in umetnosti v skrajnih primerih hkrati tudi omejuje. Prav tako kot bistvene doseke lahko tudi veèino nedoslednosti Vodnikove literarno- kritike publicistike pripiemo ravno njegovemu kriarskemu svetovnemu nazoru. Na koncu lahko povzamemo, da je slovensko literaturo dvajsetih in tridesetih let prejnjega stoletja zaznamoval predvsem prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti in naprej k socialnemu realizmu. France Vodnik ga je spremljal sproti, v svojih publi- cistiènih zapisih, iz katerih lahko poleg posameznih kritikih sodb razberemo tudi njego- Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
20 Slavisti~na revija, letnik 52/2004, {t. 1, jan.–marec ve naèelne poglede na umetnost in ivljenje. Prehod k novi stvarnosti Vodnik v veèini primerov (izvzeti je treba predvsem radikalno novo stvarnost) ocenjuje kot nekaj pozi- tivnega. Razume ga kot nujen, naravno potekajoè pojav, prek katerega se umetnost razvija skladno z novimi duhovnimi potrebami èlovetva. Med obravnavo se je poka- zalo tudi nekaj, na kar je opomnil e Dvoøak (1969: 164). Kriarsko gibanje, ki mu je France Vodnik pripadal, je posegalo na vsa podroèja ivljenja in jih je elelo preo- blikovati v skladu s svojimi idejami. Dejavnosti kriarjev na kateremkoli podroèju zato ne moremo ustrezno razloiti brez upotevanja poglavitnih potez kriarstva, kar velja tudi za Vodnikovo publicistiko.
LITERATURA
Marko DVOØAK, 1969: Poizkus orisa kriarskega gibanja. Nova pot 21/46, 79, 1012. 146191, 242278, 395402. Janko KOS, 2001: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga (Zbirka Kultura). Peter KOVAÈIÈ - PERIN, 1998: Uveljavitev personalistiène filozofije pri Slovencih. Personalizem in odmevi na Slovenskem. Ur. P. Kovaèiè - Perin. Ljubljana: Drutvo 2000. 417431. Lado KRALJ, 1986: Ekspresionizem. Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije (Literarni leksikon 30). 1989: Ekspresionizem. Knjievnost. Enciklopedija Slovenije 3. Ljubljana: Mladinska knji- ga. 20, 21. 1994: Nova stvarnost. Knjievnost. Enciklopedija Slovenije 8. Ljubljana: Mladinska knji- ga. 24. Matija OGRIN, 2001: Teorija in kritika praksa literarnega vrednotenja na Slovenskem od 1918 do 1948. Doktorska disertacija. Oddelek za primerjalno knjievnost in literarno teorijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Janko PRUNK, 1992: Kriarstvo. Enciklopedija Slovenije 6. Ljubljana: Mladinska knjiga. 21. France VODNIK, 1932a: Debata o gledalièu. Slovenec 60/263. 2. 1932b: Repertoar naega gledalièa. Slovenec 60/268. 2. 1938: Slovensko leposlovje v letih 19181938. Mladika 19. 388391, 428433, 466470. 1964: Ideja in kvaliteta. Maribor: Obzorja. 1968: Kritièna dramaturgija. Ljubljana: Slovenska matica. 1971: Prevrednotenja. Maribor: Obzorja. 1973: Pomen Edvarda Kocbeka v vsebinskem in slogovnem razvoju slovenske lirike med vojnama. tudije o slovstvu in jeziku. Murska Sobota: Pomurska zaloba. 6474. 1983a: Dialektika in metafizika slovenstva. Celje: Mohorjeva druba. 1983b: Misli in presoje. Ljubljana: Slovenska matica.
SUMMARY
France Vodnik detected in the Slovene literature of the 1920s and 1930s a transition from the Expressionism to New Reality. It is evident from his literary reviews and programmatic papers on literature that his understanding of Expressionism and New Reality is very specific and that does not entirely agree with the findings of the recent literary scholarship. The main peculiarity of Vodniks view is the fact that he incorporates New Reality into the framework of Expressionism and understands it as its next stage. Another peculiarity of Vodniks conception is evident in his different evaluation of some literary works, otherwise considered representative Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_1_2.pdf | DOST. 27/09/21 10.13
Zala Mikeln, Prehod od ekspresionizma k novi stvarnosti, kot ga vidi France Vodnik 21
of New Reality. He makes a distinction between the idealistic New Reality, which he considers something positive, and the radical New Reality, which he rejects, mostly because of its ethical stance. In the majority of Vodniks literary criticism it is evident that the ethical viewpoint is important to his critical evaluations because it is a part of his general view of art as he revealed it in some programmatic papers. Vodnik sees the ideal in so-called synthetic art, in which the aesthetic aspect is subordinate to the higher purpose of art, i.e., individuals spiritual catharsis. In the rest of the article the author attempts to discover how this attitude towards art is related to Vodniks ideological beliefs. It turns out that his view of art as well as the evaluation of indivi- dual literary works were deeply affected by the ideas of the crusade movement, in which Vodnik actively took part.
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)