Letnik 28; Številka 4/5, 2018 STROKOVNE TEME

letnik 28; številka 4/5, 2018 STROKOVNE TEME

Kazalo

3 Identiteta knjižnice in kulturna dediščina

8 Centralna katalogizacija gradiva šolskih knjižnic

10 Branje je v okno v svet: spodbujanje branja v šolski knjižnici 12 O družbeni pravičnosti, raznolikosti in aktivnih spremljevalcih družbe Identiteta knjižnice in Mojca Rupar Korošec 17 Prvi strokovni simpozij članov sekcije za šolske knjižnice v ZBDS Narodna in univerzitetna knjižnica kulturna dediščina [email protected] 18 Storitve za odprto znanost »Poznavanje sebe je začetek 20 Srečanje zaposlenih Arhiva RS in NUK vse modrosti.« (Aristotel) 25 Odmev na naslovno spletno stran ZBDS Identiteta. Močna beseda, ki od nas 28 Nacionalni standardi za delovanje šolskih knjižnic v Ameriki zahteva globok razmislek. Kdo pravzaprav Da bi lahko ustrezno pojasnili vlogo in identiteto knjižnice, si moramo Aristotel je imel seveda tudi svojo smo? ogledati njene naloge, njeno zgodovino, družbeno okolje, v katerem deluje, knjižnico, največjo in najbolj sistematično 31 Talenti – razstave mladih likovnikov v knjižnici Je identiteta knjižnice skupek lastnih ali in naloge, ki so ji zadane, pa tudi mednarodno okolje, v katerega je vpeta, in urejeno tistega časa, in razumljivo je, da prepričanj družbe? Se gradi na podlagi način, kako je organizirana, da lahko te naloge izpolnjuje. je tudi to knjižnico uredil po istih strogih 32 Na zmenek s knjigo preteklih izkušenj predhodnikov, ki so Zato si bomo v tem članku najprej ogledali, kaj pomeni biti knjižnica, kaj klasi�kacijskih načelih, kot svojo �lozo�jo tlakovali pot knjižničarskega razvoja ali pomeni biti nacionalna knjižnica, pa tudi to, kakšne sodobne izzive prinaša in svoja knjižna dela. 36 “Branje knjig je zame intimna stvar”: Intervju z dr. Alenko Miškec jo gradimo sami? Kako individualni smo današnjim knjižnicam delovanje v času interneta, digitalizacije in vpetosti v lahko znotraj skupinske identitete? Takšna širše evropsko, pa tudi svetovno kulturno in knjižnično okolje. Aristotel je bil izjemno vpliven mislec, 38 Zbirka Prvih beril v Knjižnici Velenje in njena spletna predstavitev in podobna vprašanja so se mi porajala ob in ker je njegova klasi�kacija znanosti in branju uvodnega prispevka, ki je bil naš Zgodovina in vloga knjižnic v Evropi tako pa besedi za knjigo in knjižnico, ki ju knjižničnih področij pokrivala praktično 40 Starejše razglednice kamniško-komendskega območja objavljene na še danes prepoznamo in sta se ohranili v vse znanstvene veje, se je njegova navdih za tokratno naslovnico. Upam, da 1 spletu bo postal tudi vaš. rve knjižnice v zgodovini so mnogih evropskih jezikih. klasi�kacija ohranila tudi v poznejših Ob novem letu pa še zahvala za vašo Ppredstavljale zbirke najzgodnejših starogrških knjižnicah, tudi v slavni 42 Spomini na Sokolski dom oblik pisave, zapisane na glinenih tablicah, Najpomembnejši grški mislec in pisec, Aleksandrijski knjižnici,2 ki je bila zbirka podporo. Cenimo, ker skupaj z nami 3 gradite identiteto Knjižničarskih novic – Vi ki so jih odkrili pri Sumercih, 2600 pr. �lozof Aristotel (384-321 pr. n. št.), je »vse učenosti tedanjega sveta«. Danes 46 Tolkien: Maker of Middle-earth – razstava v oxfordski Bodleiani ste tisti, ki zapolnite belino našega papirja! n. št. Kaj so knjižnice oziroma, kaj je organiziral celotno grško ali človeško si organizacija Združenih narodov, Spoštovane bralke, spoštovani bralci, njihova identiteta, je bilo najpogosteje vednost (takrat so ji rekli preprosto UNESCO, prizadeva to knjižnico 48 Praga: Strokovna ekskurzija Društva bibliotekarjev gorenjske pred vami je nova, dvojna številka opredeljeno z metodo zbiranja in »�lozo�ja«, ljubezen do modrosti), po obnoviti in s tem zgraditi novo »svetovno Knjižničarskih novic in verjamem, da jo razvrščanja gradiva, saj prvi knjižnični povezanih sklopih, panogah ali znanostih. knjižnico«. 51 Zahvale in priznanja Fakultete za družbene vede 19. Častni shod FDV boste tudi vi prebrali s takšnim veseljem, klasi�kacijski sistemi segajo vse do leta Mnoge od teh vej znanosti še vedno kot sem jo jaz, 700 pr. n. št. nosijo nazive, ki jim jih je nadel prav on, Kot anekdoto velja omeniti, da so njegovi 52 Trubarjevo priznanje 2018 Jedert Vodopivec Tomažič in so praviloma tudi kar naslovi njegovih učenci, npr. Andronik z Rodosa, ki je Mojca Trtnik Naslednji pomemben, pravzaprav kar knjig (»Etika«, »Poetika«, »Fizika«, urejal Aristotelove spise, skušali po svojih 53 Priznanje Zveze društev Slavistično društvo Slovenije Kseniji Majovski odgovorna urednica utemeljitveni korak v razvoju evropske »Politika« itd.). Z drugimi besedami, močeh nadaljevati to njegovo klasi�kacijo. kulture in knjižnic predstavlja antična vsi nazivi sodobnih znanosti so grškega Tako je nastal naziv »meta�zika«, za 54 Povabilo k sodelovanju v tematsko številko revije Knjižnica starogrška kultura, saj je sam pojem in izvora, takšni, kakor jih je poimenoval posebno �lozofsko znanost, ki pa v resnici beseda »Evropa« grškega izvora, prav Aristotel. ne pomeni nič več kot »spisi, ki sledijo 55 Povabilo k udeležbi na Zaključni konferenci: Družinska pismenost (knjigi) »Fizika« (»kar je po Fiziki«, 1 »biblion«, »biblija« in »biblioteka« (grško »knjiga«: biblion, βιβλίον; množina »knjige«: biblia, βιβλία; ta meta ta physika), ki ga je tem spisom »knjižnica«: bibliotheke, βιβλιοθήκη; latinsko: bibliotheca dal Andronik. Aristotel sam danes ne ISSN 0353-9237 2Obstajajo teorije, naj bi bila njegova knjižnica osnova za Aleksandrijsko knjižnico; več v : Blum, Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana; Za knjižnico: Martina Rozman Salobir; Odgovorna urednica: Mojca Trtnik bi vedel, kaj ga čaka, ko bi vstopil v (e-pošta: [email protected]); Uredniški odbor: Branka Kerec, Meta Kojc, Bojana Medle, David Ožura, Veronika Potočnik, Sabina Šolar, Magdalena Kallimachos: The Alexandrian Library and the Origins of Bibliography, tr. by H. Wellisch (1991) 2.6.”The knjigarno in vzel v roke »Aristotelovo Svetina Terčon, Damjana Vovk; Oblikoval in tehnično uredil: Matej Zorec; Tisk: COLLEGIUM GRAPHICUM d.o.o., Ljubljana; Ilustracija na naslovnici: Matej Library of Aristotle,” 53-64. Meta�ziko«. Res pa je, da lahko v tem Zorec: Identiteta knjižnice in kulturna dediščina; Naklada: 260 izvodov 3Ta Aleksandrijska knjižnica (v egiptovskem mestu Aleksandriji, imenovanem prav po Aristotelovem prepoznamo tudi metodologijo, ki jo Navodila za pripravo prispevkov so dostopna na spletnem portalu Knjižničarskih novic. http://old.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/v2/ObvestiloAvtorjem.aspx učencu, vojskovodji Aleksandru Makedonskem ali Aleksandru velikem) je pozneje žal pogorela. Za nenamerne tiskarske napake se vam že vnaprej iskreno opravičujemo. uporabljamo tudi danes: najprej so Naročila in odpoved tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic [email protected] oz. tel. št. 01/2001-148 Naročnina za leto 2016: 4The library of Aristotle: the most important collection of books ever formed. . Staikos, Konstantinos na vrsti �zični predmeti in za njimi 50,00 EUR za tiskano obliko & 1 brezplačen dostop do elektronske oblike, 30,00 EUR za dostop do elektronske oblike. Sp., New Castle, Delaware: Oak Knoll Press, 2016. metapodatki.4

Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 3 STROKOVNE TEME STROKOVNE TEME

Današnji svet knjižnic je zasičen z razpravami o tehnologijah in novih V zbirki NUK, ki je pomemben simbol identitete Slovenije, hranimo servisih, zato včasih umanjka bistvena teoretska povezanost s najdragocenejšo pisno kulturno dediščino slovenskega naroda, in jo tradicijo in se nekatere zagate ponovijo. Vse to se lahko odraža kot znamo posredovati naprej. Zato je še vedno biti častno knjižničar v institucionalni problem identitete knjižnic. nacionalni knjižnici.

Zgodovina in vloga nacionalnih obstajala družba, spreminjal se bo samo izpričujejo moderne knjižnice po svetu, Knjižnice v dobi računalništva, tudi knjižnica, vendar dati uporabniku, kar izposoje in odpirati nacionalne zaklade knjižnic nosilec informacij. ko se je zelo pomemben mejnik zgodil digitalizacije in interneta potrebuje, je bilo knjižnično vodilo, odkar prebivalcem. Uporabnik knjižnice je okrog leta 1980, ob prestopu iz �zičnega obstaja človeška družba in takoj za njo zmeraj posameznik, ki pa je vedno tudi Zlato dobo knjižnic najbolj predstavlja Knjižnice so od samega nastanka imela sveta v digitalno dobo. Tudi zato se nam Čeprav je danes identiteta knjižnice kot knjižnica. Družba bo vedno potrebovala pripadnik neke določene skupine; med čas med 17. in 18. st., saj so takrat nastale opravka s temi osnovnimi nalogami, ki so zdi, da ravno zadnja desetletja opažamo, družbene institucije videti predvsem v dobro stoječo in delujočo knjižnico, ki tem posameznikom in skupino pa se najpomembnejše evropske knjižnice in se obdržale do danes: organizacija oziroma da so močne družbene, ekonomske zagotavljanju prostora za pridobivanje bo dokumentirala njene dosežke kot nahaja okolje, s katerim se mora knjižnica tudi prve nacionalne knjižnice. klasi�kacija gradiva, posredovanja gradiva in tehnološke spremembe radikalno znanja, druženje, povezovanje in zgodovino družbe in ji bo tako rekoč soočiti in ga prilagoditi uporabniku. Danes uporabnikom, in njegovo ohranjanje. Vse vplivale na tradicionalno vlogo knjižnic izmenjevanje mnenj, je bila to vedno njena ščitila hrbet. Med tradicijo in inovacijo je postaja jasno, da niso več v ospredju te Nacionalne knjižnice nastajajo kot zbiralke do sredine 19. st. je bila vloga knjižnic v družbi. Vse nove tehnične inovacije so vloga, spreminja se samo način te vloge. bil vedno vmes značilen prehod, ki ga je pomembne čudovite zbirke, ampak način, in hraniteljice kraljevskih zbirk državnih v tesni povezavi z izobraževalnimi spremenile same družbene pogoje, ki Zato lahko knjižničarji danes prepoznajo praviloma zapolnila knjižnica. kako se približa oziroma servisira ta suverenov, zato jim je pripadla ponosna institucijami, po tem obdobju pa se začnejo so izzvali spremembe tudi v identiteti in skupne temelje svojega dela v kateremkoli univerzalni duh znanja, uporabniku. Naj vloga nosilke najpomembnejše identitete v te vezi rahljati. Prelom predstavljajo prav samopodobi knjižnic. S prevladujočim zgodovinskem obdobju knjižnic, saj se Povezava evropskih knjižnic in bo še tako univerzalno, znanje je vedno državi, to je narodove identitete.5 Biti član Panizzijeva katalogizacijska pravila (1841), ekonomski vidik nad demokratičnim in z temelji niso spremenili, nastala je samo identiteta utelešeno v individualnih ustvarjalcih in nacionalne knjižnice je bila posebna čast. ki so predstavljala novo standardizacijo, ki družbeno težnjo po čim boljši izobrazbi, nova, razširjena oblika že obstoječega njihovem kolektivnem duhu, skupinski se mu je pridružila še izdelana klasi�kacija se je knjižnicam odprla nova možnost, da servisa, ki ga je z digitalizacijo omogočila Poglejmo si na primer evropske knjižnice: identiteti. Tukaj je nova vloga knjižnice, Identiteta tradicionalnih knjižnic oziroma (v Evropi Univerzalna decimalna). s svojim akumuliranim znanjem postanejo nova tehnologija. kaj niso najprimernejšo mesto za izvor ki se mora s svojimi servisi truditi, evropskih knjižnic nam danes postane Z novimi pravili, ki so predstavljala izobraževalni centri v skupnosti. V poplavi vprašanja o narodovi identiteti? Na da premošča te razlike. O tem priča bolj razumljiva, če jo pogledamo v luči sistematično bibliografsko obdelavo informacije je bolj kot kadarkoli postalo Digitalizirani dokumenti in zbirke imajo različne načine so že doslej igrale vlogo neprecenljiva evropska kulturna dediščina, nasledstva identitete antičnih knjižnic. znanstvenih dokumentov, se je povečal očitno, da je od antike najprej preživel visoko nacionalno vrednost, ki rezultira nekakšnih “evropskih hraniteljic” v svojih ki predstavlja temelje evropske narodne Namreč, Evropo so v 18. st. preplavili novi razmik med tovrstnim delom knjižničarjev model razlikovanja med mnenjem in v identiteti samopodobe institucije, ki okoljih. Evropa ima velikansko kulturno identitete in priča o sožitju kultur, narodov razsvetljenski ideali, ki so tvorili vizijo nove in dokumentacijo gradiva. Vsakršna znanjem (doxa/episteme) oziroma med jih zbira in hrani. To je izvrsten način, dediščino, zajeto v knjižnicah, muzejih in religij skozi stoletja, katerih povezovalni knjižnice. Izpostavilo se je pomembno sprememba v družbi, na katero je imela informacijo in vednostjo, čemur so se kako so digitalne knjižnice integrirane v in arhivih. Zelo malo dokumentov v element je večkulturnost. vprašanje, ki doslej ni prevladovalo, kako močan odraz politika v javnih institucijah, knjižnice primerno prilagodile, saj so tudi že obstoječe tradicionalne knjižnice, kot evropskih kulturnih institucijah, pa je lahko knjižnica doprinese k vsakdanjemu pa je vplivala na družbena vloga knjižnic in uporabniki knjižnic motivirani in želijo implementirana sprememba v že obstoječe dostopnih širšim množicam, zato je Evropska unija kot enkratna kulturna življenju v lokalni skupnosti. Postalo je spreminjala njeno identiteto. pridobivati znanje, ne samo informacij. stanje. Digitalnih knjižnice se razvijajo bilo potrebno spremeniti sam dostop združba pa je tudi sprevidela zelo jasno, da je odločilno za stanje v knjižnicah Še nekaj je postalo razvidno, namreč kot servis, ki dopolnjuje internet in služi do tega gradiva. Digitalizacija gradiva je pomembno dejstvo, da ima vsak narod prav razmerje med javnim mnenjem, Knjižnice so od nekdaj akumulirale znanje, tradicionalna knjižnica kot institucija, ki istemu namenu, razlikuje se samo po način, kako se izogniti �zičnim, težko svojo identiteto in svoj nacionalni politiko in ekonomijo države. S francosko njihova vrednost pa se je odražala v njihovi se odziva na družbene spremembe, je v dostopu do informacij. obvladljivim pogojem za uporabo kulturni zaklad, ki bi s poenotenjem revolucijo (1789), ko je v ospredje stopila zmožnosti, kako so se odzivale na te osnovi bistveno bolj prilagodljiva, kakor dragocenega gradiva, da se obenem lahko izgubil svojo vrednost, zato rešitev kot najpomembnejša narodnostna ideja, spremembe in se prilagodile spremenjenim smo mislili. Današnji svet knjižnic je zasičen z ohrani njegova vrednost brez poškodb. vidi v negovanju posamičnosti oziroma se je to stanje je zelo lepo odrazila v novem potrebam svojih uporabnikov. Zato razpravami o tehnologijah in novih Uporabnikom so knjižnice s svojimi orodji večkulturnosti. tipu knjižnic, ki je za nas pomemben še lahko vidimo povezavo med razvojem Pred univerzalno identiteto knjižnic servisih, zato včasih umanjka bistvena ponudili virtualne metapodatke svojih danes, saj je pripomogla k oblikovanju knjižnic in razvojem družbe, ki vpliva je potrebno namreč najprej postaviti teoretska povezanost s tradicijo in se �zičnih objektov. Če pogledamo skupno evropsko kulturno nacionalnih knjižnic. Zgodovina nam je na spreminjajočo vlogo knjižnic, s tem vprašanje narodne identitete knjižnic. Ta nekatere zagate ponovijo. Vse to se lahko dediščino, ki jo je predstavljala Evropska pokazala, da so knjižnice vedno sledile posredno na njihovo identiteto. Ko sprem- je sestavljena iz osebne identitete vsakega odraža kot institucionalni problem Tem smernicam razvoja pa je bila knjižnica, vidimo, da so jo morali zaradi družbenemu stanju in bile odraz družbenih ljamo zgodovino identitete knjižnic, se knjižničarja, ki deluje v njej. Vrednost identitete knjižnic. S spremenjeno družbo naklonjena evropska strategija kulturne raznolikosti razpustiti: sprememb. Vendar je vsakršna družbena nam lahko zdi, da je največji razmah najbolj identitete nacionalne knjižnice je premo se je spremenil tip uporabnika, zato se je dediščine, zato je začela spreminjati pogoje »Zaradi ugotovitve, da sistem ne more sprememba zamajala tudi identiteto različnih knjižničnih dejavnosti zaslediti v sorazmerno z vrednostjo osebne identitete več slediti speci�kam posameznih knjižnice, ki se je po vsakem tovrstnem 20. stoletju, 21. stoletje pa povzroči, zaradi posamičnega knjižničarja. Suverenost in 5Murray, Stuart (2009). The Library: An Illustrated History. Chicago: Skyhorse Publishing. nacionalnih knjižnic, je konzorcij konec zgodovinskem prelomu morala na novo povečanih možnosti dostopa do znanja, medkulturnost se začne pri sebi in služi za Jennie E. Callas (2010) A Review of “The Library: An Illustrated History”, Internet Reference Services leta 2016 ukinil Evropsko knjižnico. konstituirati. Mi pa zato pogumno trdimo, pravi preporod. Vendar nam je tako videti odlično povezovanje z drugimi zunaj in Quarterly, 15:1, 69-70, DOI: 10.1080/10875300903535149 Njeno poslanstvo nadaljuje soroden servis da bodo knjižnice obstajale, dokler bo zato, ker nam je najbližje. To nam lepo znotraj knjižnic. 6https://sl.wikipedia.org/wiki/Evropska_knji%C5%BEnica Europeana.«6

4 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 5 STROKOVNE TEME STROKOVNE TEME

Evropska knjižnica je bila skupni projekt na spletu. Knjižničarske novice, 18,(12), Narodna in univerzitetna knjižnica »Praksi primerno tudi ni teoretičnih del, ki razvijanjem novih komunikacijski orodij, Človek bo vedno želel vedeti, in bo evropskih nacionalnih knjižnic, kjer je str. 30-31) bi poglobljeno obravnavala problematiko ki jim lahko rečemo tudi novi diskurz vedno potreboval medij, ki bo to vednost sodelovala tudi Narodna in univerzitetna Slovenije, njena vloga in identiteta kulturne dediščine v slovenskih knjižnicah. oziroma družbena vez med posameznikom zbiral in ohranjal, zato menimo, da knjižnica. Preko tega portala je od leta Evropske institucije se zavedajo pomena Zaradi vse večjega mnoštva informacij Le izjemoma zasledimo članke s področja kot uporabnikom in NUKom kot identiteta knjižnic ostaja nedotaknjena, 2005 posredovala v slovenščini najbolj kulturne dediščine in v skladu s tem je pri našem, knjižničnem delu potrebna teorije obdelave zbirk, starih tiskov, institucijo.9 ni se porazgubila, vedno je bila odsev zanimive slovenske digitalne vsebine, usmerjajo politiko, ki teži k ozaveščanju spretna metodologija, kako to mnoštvo predstavitve posameznih kolekcij in družbenega dogajanja, ker je bila živa. svoj katalog in nacionalno bibliogra�jo. in prepoznavanju vsebin, ki so bistveno in najuspešneje prenesti v uporabniku popisov zbirk. Zato ni čudno, da smo v Smernice so: Spreminja pa se čas, v katerem se posega Po tem modelu posredovanja spletnih trajno prispevale k oblikovanju narodove primeren jezik. Naše kompleksno delo zadregi tudi pri uporabi osnovnih pojmov, »Številne že obstoječe pristope smo želeli po znanju, vendar se nam prihodnosti ni informacijskih virov je nastala Digitalna identitete. Naša lastna kulturna dediščina torej terja širino in globino znanja. s katerimi bi želeli natančneje opisati preoblikovati in povezati v učinkovito treba bati, saj je še vedno častno biti član knjižnica Slovenije (dLib.si), ki ponuja sama sporoča o pomenu, ki ga ima za Za čim bolj uspešno delo, pri katerem gradivo, ki v naših knjižnicah predstavlja strategijo z jasnimi cilji, vizijo in nacionalne knjižnice. brezplačno dostopanje do digitaliziranega prostorski in gospodarski razvoj, potrebno moramo iti v korak s časom, moramo kulturno dediščino.«8 vrednotami, ter ustvariti kažipot, ki nam znanja in kulturnih zakladov Slovenije. jo je samo skrbno evidentirati in jo trajno nadgrajevati in dodatno izpopolnjevati bo kazal pot v prihodnost in nas usmerjal NUK je pristopil k izdelavi spletnega ohranjati in zaščititi. lastno znanje. Relevantnost našega Na sam razvoj teoretskega dela pa vplivajo pri vsakodnevnih nalogah in odločitvah v informacijskega portala, z namenom, (povzeto po: Evropsko leto kulturne dela se kaže po eni strani v vzpostavitvi različni dejavniki, zato se je z letom 2016 naslednjih petih letih.«10 da bo zagotavljal dostop do svojega dediščine; Eva Dačič-Kodrić, Eva; razmerja med našim delom in uporab- NUK osredotočil na vzdrževanje okolja, gradiva, ki bo služil kot podpora učenju, Knjižničarske novice 27 (9/10), str. 4) nikovimi potrebami in zahtevami in ki smo ga že omenili kot tisto, s katerim se V zbirki NUK, ki je pomemben znanstveno-raziskovalnemu delu, Omeniti moramo še enega velikana, po drugi, v iskanju trdnih navezav med mora knjižnica soočiti. Nova metodologija simbol identitete Slovenije, hranimo kulturnemu razvoju in razvoju nacionalne digitalnima knjižnicama “Google Book tradicijo in inovacijo. komuniciranja bistveno pripomore najdragocenejšo pisno kulturno dediščino identitete tudi v virtualnem okolju, Search” in Europeana se je uradno pod k vzdrževanju medosebnih vezi in slovenskega naroda, in jo znamo digitalizirano je bilo gradivo, objavljeno na okriljem organizacije Unesco pridružila »Posebno mesto med knjižnicami obenem krepi identiteto same institucije. posredovati naprej. Zato je še vedno biti klasičnih nosilcih. tudi Svetovna digitalna knjižnica zavzemajo nacionalne knjižnice, katerih Uporabniku knjižnice se prilagajamo z častno knjižničar v nacionalni knjižnici. (vir tudi: h�ps://sl.wikipedia.org/wiki/ (World Digital Library), kot vizionarski naloga je hraniti narodovo pisno kulturno Digitalna_knji%C5%BEnica_Slovenije) poskus zgraditve nove Aleksandrijske dediščino. Pri nas to funkcijo izvaja 7Kodrič-Dačić, Eva (2017) dostopno na: https:// Viri knjižnice. Brezplačno so na voljo redke Narodna in univerzitetna knjižnica. www.delo.si/sobotna/slovenci-smo-zvesti-in- Murray, Stuart (2009). The Library: An Illustrated History. Chicago: Skyhorse Publishing Obsežni vseevropski projekt Europeana, dragocenosti, ki bodo prispevale k Zbirka predstavlja unikum, v katerem pogosti-uporabniki-splosnih-knjiznic.html Jennie E. Callas (2010) A Review of “The Library: An Illustrated History”, Internet Reference Services ki ga je leta 2005 začela Evropska boljšemu medkulturnemu komuniciranju. šteje vsak del, saj šele vsi skupaj tvorijo 8Kodrič-Dačić, Eva (2012); Knjižnice in kulturna Quarterly, 15:1, str. 69-70, DOI: 10.1080/10875300903535149 komisija, je edini javno �nancirani Idejni vodja je največja knjižnica na svetu, sliko okolja določenega časa. Zato je dediščina: problematika strokovnih definicij in Konstantinos Sp. Staikos (2016), The Library of Aristotle: The Most Important Collection of Books ever nekomercialni projekt digitaliziranja, washingtonska Kongresna knjižnica. težko razumeti, da imamo Slovenci, ki aktualnih normativnih rešitev; dostopno na: Formed, New Castle, Delaware: Oak Knoll Press, 2016. na katerega se steka vsebina iz različnih Glavni cilji so drzni, združevanje čim svojo nacionalno identiteto utemeljujemo https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/ Blum, Rudolf (2011), Kallimachos: The Alexandrian Library and the Origins of Bibliography (Wisconsin virov, ki jo je mogoče videti v izvirnem več svetovne, ne le zahodne kulturne v kulturi in jeziku, tako malo razumevanja knjiznice_in_kulturna%20dediscina.pdf Studies in Classics), tr. by Hans H. Wellisch okolju. Nadzor nad lastnimi digitalnimi dediščine. To je obenem tudi ena glavnih za obstoj in razvoj nacionalne knjižnice in 9Privlačen NUK novih priložnosti; strategija Hansson, Joacim; Libraries and identity (2010), Chandos Publishing, Oxford Cambridge New Delhi, 2010 vsebinami, ostaja v domeni posamične nalog organizacije Unesco, neomejeno za njeno predstavitev v prestižni podobi razvoja komuniciranja NUK 2021, [avtorica Gilbert, Catherine (2011) Libraries and Identity:The Role of Institutional nacionalne institucije, s čemer ohranja širjenje znanja in kulture. (povzeto po: stavbe.«7 Karmen Štular Sotošek (vodja projekta) s Self-image and Identity in the Emergence of New Types of Library. By Joachim Hansson. avtorske pravice in vzdržuje kvaliteto. h�ps://www.dnevnik.si/1042261100) sodelavci Melita Ambrožič ... [et al.], Ljubljana Chandos Information Professional Series. Oxford: Chandos Publishing, 2010 Ker se evropske države različno zavedajo Svetovna digitalna knjižnica je vzorčni V NUK-u hranimo gradivo, ki je izjemno 2017 Wintle J. M. (2005). European Identity: A Threat to the Nation? Europe’s Journal of Psychology, May pomena digitaliziranja lastne kulturne primer mednarodnega in medkulturnega dragoceno, tudi zaradi svoje vsebine. 10Ibid., Rozman Salobir, Martina, ravnateljica, 2005. Dostopno na: http://www.ejop.org/archives/2005/05/european_identi.html dediščine, vanj tudi različno vlagajo, tako razumevanja in komuniciranja, ne glede Govora je o knjižnih »kuriozitetah« Privlačne priložnosti, str. 3 Jaro Dolar (1982): Spomin človeštva (CZ) da je zastopanost vseevropskega značaja na jezik in nacionalno pripadnost. torej gradivu, ki ima potencialno visoko Cerkvenik, Žiga. (2008). Europeana - Evropska kulturna dediščina na spletu Knjižničarske novice, 18, (12) neuravnotežena, zanimanje zanjo pa Omogoča dostop do znanstvenih virov kulturno vrednost in ki so za Slovenijo Kodrič-Dačić, Eva (2012), Knjižnice in kulturna dediščina: problematika strokovnih definicij in aktualnih narašča. izobraževalnim ustanovam preko interneta. nenadomestljivi (v Sloveniji gre za normativnih rešitev (povzeto po: Cerkvenik, Žiga. (2008). edini primerek oziroma ni podobnih Kodrič-Dačić, Eva, Evropsko leto kulturne dediščine; Knjižničarske novice 27, (9/10) Europeana - Evropska kulturna dediščina Preostane, da sklenemo. predmetov). Vendar je bilo ugotovljeno: Prispevek knjižnic k evropski identiteti (2007), Organizacija znanja letnik 12, zv. 4

6 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 7 STROKOVNE TEME STROKOVNE TEME

Centralna katalogizacija gradiva šolskih knjižnic je dobra rešitev za šolske knjižnice, ki potrebujejo dodatno pomoč pri prehodu na COBISS Centralna katalogizacija in vpisovanju gradiva, ki ga še ni v bazi COBIB. Tamara Debeljak Narodna in univerzitetna knjižnica gradiva šolskih knjižnic [email protected] Št. sodelujočih šol po statističnih katalogizacije gradiva šolskih knjižnic v Zaključek regijah nacionalni bibliografskih sistem vnesenih 1.381 kataložnih zapisov, od tega 730 K projektu sem pristopila z zanimanjem Največ šol je sodelovalo iz Primorsko- monografski publikacij in 666 zapisov in v pričakovanju novih izzivov, a tudi Z mesecem majem 2018 se je v NUK-u začel projekt »Pomoč šolskim knjižnicam notranjskeV regije� šestih (15� %),mesecih, sledila je� od � maja� 2018za neknjižno� do� konca gradivo.� oktobra Monografske� 2018, � je� bilo�nekolikov� okviru negotovo,� Centralne saj s sodelavcem� nisva publikacije so zajemale predvsem tuje in glasbenim šolam pri prehodu na COBISS«, ki smo ga poimenovali Centralna Osrednjeslovenskakatalogizacije� gradiva regija (13� šolskih %), Obalno-� knjižnic� v� nacionalni� bibliografskih� sistem� vnesenihvedela,� 1.381 kaj naju� kataložnih čaka, kako� bo projekt katalogizacija gradiva šolskih knjižnic. NUK je v ta namen zaposlil dva nova kraška (12 %), Goriška (11%) in Zasavska leposlovne in strokovne publikacije sprejet, kako bova sprejeta midva in sodelavca v enoti Centra za razvoj knjižnic (CEZAR). Gre za dejavnost, ki jo regijazapisov, (11%),� od Jugovzhodna� tega� 730 �Slovenijamonografski (9 � publikacij(v angleškem,� in� 666 španskem,� zapisov italijanskem,� za� neknjižno � gradivo.kakšni bodo� Monografske odzivi šolskih� knjižničarjev. financira Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ) in je namenjena %), Gorenjska regija (8 %), Koroška regija albanskem, ruskem in drugih jezikih), Še pred samim začetkom katalogizacije šolskim knjižnicam. Poglavitna naloga je katalogizacija knjižničnega gradiva, ki (7publikacije %), Podravska�so� inzajemale Savinjska�predvsem regija (2 %),�tuje �leposlovneučbenike, interno�in�strokovne šolsko gradivo,�publikacije �(v�angleškem,gradiva, sva� vsemšpanskem, šolskim� knjižnicam in ga ni v nacionalni vzajemni bibliografski-kataložni bazi COBIB. medtem, ko se knjižničarji iz Pomurske in raziskovalne naloge, diplomske naloge, knjižnicam glasbenih šol poslala poziv in Posavskeitalijanskem, regije v� albanskem,tem obdobju �nisoruskem odzvali.� in � drugihdrobni� jezikih), tisk in tudi� u� Braillovabenike, �pisavo.interno � šolsko� gradivo,kmalu se �jeraziskovalne izkazalo, da je� najina pomoč še Na tem mestu je potrebno omeniti, Neknjižno gradivo so sestavljali predvsem akon o spremembah in dopolnitvah Naloge, ki se opravljajo v okviru kako dobrodošla, saj je bil odziv precejšen. danaloge, nekaj od� diplomske teh šol že ima� naloge, knjižničarja� drobni � tiskglasbeni� in� tudi tiski,� Braillova koledarji,� pisavo. glasbeni� CD-Neknjižno� gradivo� so� sestavljali� ZZakona o knjižničarstvu (ZKnj- Centralne katalogizacije gradiva Knjižničarji so torej z veseljem sprejeli z licenco, zato tovrstne pomoči niso ji, DVD-ji in CD-ROM-i. Vzporedno s 1A) (Uradni list RD št. 92/2015), šolskih knjižnic in glasbenih šol: predvsem� glasbeni� tiski,� koledarji,� glasbeni� CD�ji,� DVD�ji� in� CD�ROM�i.� Vzporednonajino� sponudbo� katalogizacijo in tudi midva� sva se dokaj potrebovali. katalogizacijo bibliografskih zapisov, so se ki velja od decembra 2015, prinaša  hitro vpeljala v novo delovno okolje ter kreirali tudi normativni zapisi, kreiranih spremembe na področju delovanja sodelovanje s šolskimi knjižnicami in bibliografskih�zapisov,�so�se�kreirali�tudi�normativni�zapisi,�kreiranih�je�bilo�720.se�� začelalankov spopadati�in�serijskih z novimi� delovnim Št. vnesenih zapisov v bazo COBIB in je bilo 720. Člankov in serijskih publikacij šolskih knjižnic. V skladu s tem zakonom glasbenimi šolami, ki vstopajo v COBISS; nalogami in izzivi katalogizacije. vrstepublikacij gradiva�ni �pribilo obdelavi�veliko,�in�sicer�sta�bila�kreiranani bilo veliko,�1�� lanekin sicer�in sta�1 �bilaserijska kreirana�publikacija. 1 �V�vsem�tem��asu�se� so se morale vse šolske knjižnice do  članek in 1 serijska publikacija. V vsem tem konca koledarskega leta 2018 vključiti v katalogizacija gradiva šolskih knjižnic, pri Centralni katalogizaciji gradiva šolskih Centralna katalogizacija gradiva šolskih je�nudilo�256�telefonskih�in�278�pisnih�svetovanjčasu se je nudilo�(preko 256�e� telefonskihpošte).� in 278 sistem COBISS.SI. Prehod na COBISS kreiranje novih kataložnih zapisov in knjižnic sodelovalo 54 šol iz slovenskih regij, kar V šestih mesecih, od maja 2018 do konca knjižnic je dobra rešitev za šolske knjižnice, pisnih svetovanj (preko e-pošte). je šolskim knjižničarjem omogočil sklop določanje prioritet pri obdelavi; znese 9 % vseh šol. oktobra 2018, je bilo v okviru Centralne ki potrebujejo dodatno pomoč pri prehodu izobraževanj, s katerimi so se pripravili na  Aktivnosti�(od�maja�2018�do�konca�oktobra�2018):� na COBISS in vpisovanju gradiva, ki ga še prehod na COBISS, pridobili dovoljenje svetovanje šolskim knjižnicam na šolskim knjižnicam pri prehodu na Aktivnosti (od maja 2018 do konca oktobra 2018): ni v bazi COBIB. Številke so pokazale, da za prevzemanje zapisov, se naučili COBISS, jim nudi osnovne informacije je bilo v polletnem obdobju vneseno veliko področju katalogizacije gradiv; št.�kreiranih�kataložnih�zapisov:�monografske� dodajanja in urejanje zaloge v lokalni in katalogizira gradivo za knjižnice, ki 730� gradiva in glede na odzive in vprašanja  publikacije�(knjige…�)� bazi, seznanili so se s programsko opremo organizacija zbiranja in odpošiljanja so brez bibliotekarja z ustrezno licenco šolskih knjižničarjev, je zanimanja COBISS ter delom v segmentu izposoja. gradiva šolskih knjižnic, ki še nimajo za kreiranje zapisov. Speci�ka so tudi še veliko. Šolske knjižnice so temelj V postopku vključitve sodeluje Inštitut zapisov v COBISS-u; glasbene šole, saj imajo ogromno notnega št.�kreiranih�kataložnih�zapisov:�neknjižno�gradivo� 666� informacijskega in kulturnega središča informacijskih znanosti (IZUM), Zavod  gradiva, ki ga ni v bazi COBIB, premalo mladih bralcev in sestavljajo velik del RS za šolstvo in Narodna in univerzitetna nacionalnega bibliografskega vzajemnega pomoč šolskim knjižničarjem pri knjižničarjev z licenco, zato dejavnost št.�kreiranih�kataložnih�zapisov:�serijske�publikacije� 1� knjižnica (NUK) (h�p://home.izum. prevzemanju zapisov; zajema tudi pomoč pri katalogizaciji kataloga COBISS. Upamo, da bo pristojno si/cobiss/solske_knjiznice/). gradiva glasbenih šol. ministrstvo to upoštevalo in našlo ustrezno  št.�kreiranih�kataložnih�zapisov:��lanki� 1� usmerjanje šolskih knjižničarjev ob rešitev za tiste šolske knjižnice, ki nimajo Med procesom vključevanja v COBISS procesu vstopa v sistem COBISS; Statistični podatki knjižničarjev z ustreznimi licencami. Ker se so se pokazale marsikatere zadrege  št.�kreiranih�normativnih�zapisov� 720� je Centralna katalogizacija gradiva šolskih in zagate. Pri prevzemanju zapisov je identifikacija raznovrstnih težav v V polletnem obdobju, od 1. 5. 2018 do knjižnic dobro »prijela«, je to de�nitivno lahko knjižničar naletel na gradivo, 31. 10. 2018, je pri Centralni katalogizaciji ena izmed možnosti, ki bi lahko tekla še zvezi s sistemom COBISS, ki jih imajo število�telefonskih�svetovanj� 256� ki ga ni v vzajemni bibliografski bazi šolski knjižničarji; gradiva šolskih knjižnic sodelovalo 54 šol naprej. COBIB. V ta namen je MIZŠ ponudilo iz slovenskih regij, kar znese 9 % vseh šol.  število�pisnih�svetovanj�(e�pošta)� 278� sredstva za Centralno katalogizacijo spodbuda za vstop v COBISS Od tega je bilo 29 osnovnih šol (8 %), 17 gradiva šolskih knjižnic, ki pomaga srednjih šol (9 %) in 8 glasbenih šol (12 %). � Zaklju�ek� 8 � Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 9 K� projektu� sem� pristopila� z� zanimanjem� in� v� pri�akovanju� novih� izzivov,� a� tudi� nekoliko� negotovo,�saj�s�sodelavcem�nisva�vedela,�kaj�naju��aka,�kako�bo�projekt�sprejet,�kako�bova�sprejeta� midva�in�kakšni�bodo�odzivi�šolskih�knjižni�arjev.�Še�pred�samim�za�etkom�katalogizacije�gradiva,�sva� vsem�šolskim�knjižnicam�in�knjižnicam�glasbenih�šol�poslala�poziv�in�kmalu�se�je�izkazalo,�da�je�najina� pomo��še�kako�dobrodošla,�saj�je�bil�odziv�precejšen.�Knjižni�arji�so�torej�z�veseljem�sprejeli�najino� ponudbo�in�tudi�midva�sva�se�dokaj�hitro�vpeljala�v�novo�delovno�okolje�ter�se�za�ela�spopadati�z� novimi�delovnim�nalogami�in�izzivi�katalogizacije.�

� Centralna� katalogizacija� gradiva� šolskih� knjižnic� je� dobra� rešitev� za� šolske� knjižnice,� ki� potrebujejo�dodatno�pomo��pri�prehodu�na�COBISS�in�vpisovanju�gradiva,�ki�ga�še�ni�v�bazi�COBIB.� Številke�so�pokazale,�da�je�bilo�v�polletnem�obdobju�vneseno�veliko�gradiva�in�glede� na� odzive�in� POROČILA POROČILA

1 2 3 1Zmenek na slepo s knjigo 2Prvomajsko branje 3Razstava ob svetovnem dnevu knjige

izkušnjo in bralne prakse, da to terja podobo, vsako leto poskrbimo za kakšno Tudi za prvomajske počitnice ob ustrezno posodobitev šolskega programa, novo okrasno presenečenje ter tako dijake izposojevalnem pultu postavimo nabor ugotavlja Rugelj (2018). in ostale obiskovalce povabimo v knjižnico knjig [email protected]čno, med in k branju. katerimi lahko izbirajo dijaki in profesorji. Poslanstvo šolske knjižnice Prav tako dijakom omogočamo in jih V šol. letu 2017/18 smo na praznik svetega spodbujamo, da si izposojajo knjige po IFLA /UNESCO Manifest o šolskih Valentina (14. februar) prvič izvedli lastnem izboru in da berejo tudi med knjižnicah (2000) med osnovne dejavnosti Zmenek na slepo s knjigo: izbrane knjige, poletnimi šolskimi počitnicami. vsake šolske knjižnice uvršča razvijanje in ki sem jih vse tudi prebrala, sem ovila v vzdrževanje veselja do branja, učenja in star časopisni papir ter jim dodala kratko Zaključek uporabe knjižnic ter pospeševanje branja. anotacijo, ki bi bralcem pomagala pri izbiri. Škatlo s knjigami sem okrasila dogodku Branje je za razvoj posameznika izrednega V šolski knjižnici gimnazije Poljane poleg primerno in jo postavila na izposojevalni pomena, saj pripomore k spoznavanju, razstavnih obeležij različnih dogodkov pult. Knjige ovite v časopisni papir so razumevanju in spoštovanju samega sebe (literarni, kulturni, znanstveni, izobraževalni, pritegnile pozornost dijakov in profesorjev, in drugih ljudi. Branje je vrednota, ki jo Branje je v okno v svet: …), branju skozi celo šolsko leto posvečamo ker pa se je vsem ideja zdela zanimiva, je potrebno privzgojiti že v otroštvu, in Irena Brilej Knjižnica Gimnazije Poljane dodatno pozornost. Tako smo v šol. letu je valentinova škatla vabila na zmenke s jo potem skrbno vzdrževati tudi v času spodbujanje branja v šolski knjižnici [email protected] 2017/18 ob raznih priložnostih pripravili knjigami še cel teden. mladostništva. Ko pa človek branje vzljubi, različne »bralne pobude«, s katerimi smo mu postane okno v svet, v katerega se želeli povabiti bralce k branju različnega Na svetovni dan knjige in avtorskih pravic lahko poglobi, kadarkoli želi, ter se tako »Branje je okno v svet. Branje je temeljna spretnost, ki omogoča učenje, Navajanje učencev in dijakov na gradiva (leposlovje, kratka proza, poezija, (23. april) obiskovalce šolske knjižnice neprestano uči. osebno rast in užitek. Sposobnost branja in razumevanja sporočil v vseh kontinuirano in trajno branje leposlovja stripi, …) v slovenskem jeziku in tudi v preko razstavne dejavnosti seznanjamo z oblikah (npr. slik, videa, tiska) in vseh kontekstih je ključni kazalnik učenčeve je seveda mogoče samo tako, da se jim tujih jezikih. Za domačnost in letnemu zgodovino knjige in branja ter jih informi- Tako šola, kot šolska knjižnica pa sta uspešnosti v šoli in življenju sploh. Kot spretnost vseživljenjskega učenja »predpisuje« tudi knjige, ki jim vzbujajo času prilagojeno vzdušje je bilo poskrbljeno ramo o pomenu in pomembnosti branja. ključni in pomembni graditeljici ter branje presega dekodiranje in razumevanje in sega do interpretacije in razvoja veselje do nadaljnjega branja, zato bi s primerno okrasitvijo in s popestritvijo Ob tej priložnost sem iz recikliranega spodbujevalki stabilnih bralnih navad novih spoznanj.« (ALA, 2011) moral biti leposlovni program sestavljen knjižničnega prostora. papirja izdelala manjšo knjižnico izbranih mladostnikov, pojasnjuje Rugelj (2018) in raznoliko in bi moral še posebno v srednji misli. Poimenovala sem jo Izbrane misli od poudarja, da ravno zahajanje v knjižnico in Pomen branja za mlade zmožnosti ni potreba le za branje šoli, ko se dokončno oblikujejo stabilne Vsako leto pred jesenskimi šolskimi vsepovsod, vanjo sem vključila tehtne dele branje knjig najbolj učinkovito ustvarjata leposlovja, ki ga vse več ljudi jemlje za bralne navade, vključevati tudi knjige, ki so počitnicami, v mesecu oktobru, ob besedila iz različnih knjig (leposlovnih dolgoročne bralce ter posledično tudi Branje je torej vseživljenjska dejavnost odvečno razkošje, in še manj le za obvezno zunaj domače in tuje leposlovne klasike, je izposojevalnem pultu postavimo knjižni in strokovnih), ki se dotikajo različnih kupce knjig. in dejavnost za življenjsko dobrobit branje, ki je za mnoge le neprijetna mnenja Samo Rugelj (2018) in izpostavlja, nabor poimenovan Jesensko listanje. Če tematik ter vabijo k razmišljanju. vsakega posameznika. Zato je še kako šolska obveznost, marveč ima veliko večji da izsledki raziskave namreč kažejo, da šola so knjige postavljene poleg izposojevalnega pomembno, da branje približamo mladim pomen za kognitiven razvoj, za razvoj ni samo pozitivni, temveč tudi pomemben pulta, ima knjižničar možnost Viri in spodbujamo njihov bralni interes ter jim sporazumevalne zmožnosti in sposobnosti negativni vidik pri oblikovanju poznejšega neposrednega spodbujanja branja, na ta ALA. 2011. Standardi za učenca 21. stoletja. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. omogočamo dostop do čimbolj raznolike navezovanja in znanja in uspešnost v šoli odnosa do branja knjig, kar bi vsekakor način pa tudi lažje vzpostavlja stik z bralci GROSMAN, Meta. 2006. Razsežnosti branja : za boljšo bralno pismenost. Ljubljana : Karantanija. in kakovostne bralne aktivnosti. in po njej, je prepričana Meta Grosman moralo vplivati na splošen okvir šolskega in jih usmerja pri izbiri branja. IFLA /UNESCO Manifest o šolskih knjižnicah. 2000. Ljubljana : IFLA Sekcija za šolske knjižnice in (2006) in poudarja, da je pomembna tudi knjižnega programa. Digitalne tehnologije, medijske centre. Prevzeto 3.10.2018 s spletne strani: https://archive.ifla.org/VII/s11/pubs/mani-sl.pdf. Učenci bi morali ozaveščati temeljno motivacija za branje, bralčeva čustvena pametni telefoni, socialna omrežja so v V obdobju veselega decembra, poleg RUGELJ, Samo. 2018. Kako zdramiti kupce slovenskih knjig. Sodobnost, letn. 82, april 2018. Ljubljana : dejstvo, da obvladovanje branja – bralna udeležba in še zlasti odnos do branja. tretjem tisočletju tako spremenili bralno tega, da knjižnico odenemo v praznično Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International.

10 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 11 POROČILA POROČILA

Za knjižničarje je postavljena imperativna vloga želje po enakosti sodelovanja v družbenem in javnem diskurzu. Izpostavljen je koncept kulturne ponižnosti (cultural humility): predanosti k samokritiki in spremljanju neenakosti v opolnomočenju družbe.

knjižničarje pa povezala z izrazom konceptu laïcité in pomenu sekularizma delavnice Jennifer Zhao (McGill aktivnih spremljevalcev, opazovalcev v izobraževanju, pri čemer se zastavlja University, Kanada) o razumevanju družbe (active bystanders). Gre za načine, vprašanje, kaj je moralno sprejemljivo, in razvijanju knjižničnih storitev za kako se posamezniki v stroki zavedamo kakšne omejitve so lahko pri toleranci tuje študente. Avtorica je poudarila svojega vpliva na okolico. Pomembno je ipd. Razkrila je, da je v Franciji družbena pomembnejše vzroke za neučinkovito zavedanje vseh oblik nasilja in nato aktivno vključenost izjemnega pomena prav uporabo knjižnice in njenih virov pri varno poseganje v družbo, ko posameznik v tem trenutku. Izpostavljena je bila tujih študentih. Vsi, ki smo udeleženi v Nataša Knap presodi, da je to potrebno. Natanko pokroviteljska drža do t. i. vključenosti, ki interakcijo z njimi, se moramo zavedati O družbeni pravičnosti, Narodna in univerzitetna knjižnica to zavedanje je preskok od pasivnega jo ima tradicija v imperialistični Franciji jezikovnih ovir, zelo različnih učnih stilov, [email protected] prepoznavanja multikulturnosti do stanja in počasen zasuk k dejanski integraciji kulturnih razlik (npr. študentje ne želijo Barbara Kavčič Ministrstvo za kulturo RS družbene pravičnosti, dasiravno je ta multikulturnosti. Roswitha Skare (UIT zmotiti knjižničarja, da bi ga prosili za raznolikosti in aktivnih [email protected] v svojem pojmu večno izravnavajoča, �e Arctic University, Norveška) je pomoč) ter pomanjkanja ozaveščenosti o Tomaž Bešter tj. nikdar zaključen proces. Bistveno je predstavila raziskavo o spremenjenih tem, kakšne storitve knjižnica nudi. Narodna in univerzitetna knjižnica delovanje za izničevanje neenakosti pri vlogah splošnih knjižničarjev in kako spremljevalcih družbe [email protected] opolnomočenju za sodelovanje v družbi, knjižnice vstopajo v življenja posame- Eno od delavnic je izvedla tudi Kelly sistemu in institucijah. V obrisih tega znikov. Vse o ekipi in raziskavi najdete Mcelroy (Oregon State University, ZDA), LIDA (Libraries in the Digital Age, Zadar, 12.–15. 6. 2018) Nicole A. Cooke prepoznava nove vloge na almpub.wordpress.com. Elena ki je na temo lažnih novic (fake news) knjižničarjev znotraj in izven knjižnic, Maceviciute (Vilnus University, Litva) pa predstavila metodo sproščenega pogovora ki delujejo na mikro, mezo in makro ravni. je na naslovno temo družbene neenakosti za razvijanje informacijske pismenosti v Poudarja tudi posamezna imena in v vpela tudi digitalni prepad in predstavila lokalni skupnosti. Topli junijski dnevi so kot nalašč za obisk jadranske obale. Gneča na cestah je enakosti v družbi, v kateri se s stališča ospredje potiska delovanje iz odgovornosti raziskavo, ki je iskala odgovor na vprašanje, sprejemljivo do pretežno neobstoječa, takisto je tudi z množico turistov, ki se neke načelne neenakosti, poskuša ustvariti za služenje skupnosti, ki presegajo okvir kako naj bi splošni knjižničarji pomagali V nadaljevanju smo prisostvovali panelni še pred vrhuncem poletne dopustniške sezone odloči obiskati stara obmorska pogoje za kar najbolj izenačene možnosti delovnih nalog in poslanstva institucij. Za pri premoščanju teh prepadov. Popeljala diskusiji o kritičnem optimizmu, še mesta. Zato je toliko bolj prijetno, da v tem času poteka tudi ena najbolj za sprejemanje lastnih odločitev, ki krojijo knjižničarje postavlja imperativno vlogo nas je skozi predstavitev projekta LiBITOP enem načinu razmišljanja o delovanju odmevnih mednarodnih konferenc v svetu bibliotekarstva in informacijske posameznikovo življenje. Knjižnice kot želje po enakosti sodelovanja v družbenem (2011–2013) do projekcije v leto 2023. knjižničarjev. Sodelovali so Emily znanosti. In da poteka v Zadru. V tej kontrastni podobi muzejskih elementov institucije, ki delujejo in sestavljajo osrčje in javnem diskurzu. V tem poudarja tudi Scenariji takšne projekcije za knjižnice so Drabinski (Long Island University, starega mesta s cerkvijo sv. Donata na čelu in srečanja velikih strokovnjakov s informacijske družbe, imajo nesporno koncept kulturne ponižnosti (cultural različni, od pozitivnih do negativnih. V ZDA), Heidi L. M. Jacobs (University področja informacijske znanosti, ki na najmodernejši način pristopajo k vlogi pomembno vlogo pri zagotavljanju humility): predanosti k samokritiki in prihodnosti vidijo predvsem oblikovanje of Windsor, Kanada) in Peter Bailey (St. informacij in knjižnic v sodobnem svetu, ni težko loviti utripa vpliva, ki ga tako spoštovanja temeljnih pravic spremljanju neenakosti v opolnomočenju središč skupnosti, spletnih storitev, vzpo- Albert Public Library, Kanada). Poudarili imamo in ga moramo imeti na mimobežno družbo. Obiskali smo konferenco posameznikov kot tudi opolnomočenja družbe. Družbena pravičnost, kakršna stavitev laboratorijev za eksperimente, so kritiko razmer, ki v Severni Ameriki LIDA, Knjižnice v digitalni dobi, ki že skoraj dvajset let na Jadran privablja teh istih posameznikov za kompetentno je zapisana v naslovu LIDA konference, izobraževalnih ustanov in svetovalnih narekujejo spraševanje po smislu in upanju različne strokovnjake, raziskovalce, profesorje, knjižničarje in študente z vseh odločanje in razvijanje družbe v je uničenje sistemske marginalizacije storitev. Z glavno idejo v zmanjševanju o družbenih spremembah. Vse to se delov sveta, jim ponuja prispevke z različnih vidikov znanosti in praktičnega najširšem oziru. in privilegijev. Ker pa je neenakost digitalnega prepada med ljudmi. Prispevek lahko manifestira v različnih oblikah: ali knjižničnega delokroga, hkrati pa jih poveže z mnogimi priložnostmi za pogovor dostopa do informacij življenjskega kolegice iz Litve je prikazal knjižnico, ki je to blokada (lockout) v Brooklynu, ki je ter izmenjavo tako ali drugače iskrivih idej. O skupnostih in zavedanju skupnosti je pomena, velja poziv vsem informacijskim svojega obstoja ne jemlje kot nekaj samo- knjižničarje prisilil k družbeni akciji, ali z zelo nazorno že na začetku spregovoril profesionalcem; vsem, ki se lahko v umevnega, temveč svoj prostor in storitve nanosom na zgodovinske situacije s sužnji Letošnja edicija konference je v in informacijske institucije: dostop, Ross Todd (Rutgers University, ZDA), današnjem svetu vprašajo, kako so lahko dojema v vlogi pomembnega igralca na in slabih razmerah, kjer knjižnice delujejo zmanjšanem obsegu (z običajnih 5 raznolikost in vključenost. Vsled takšnemu eden od vitalnih sil LIDA konference. aktivni zagovorniki družbene pravičnosti. igrišču/tržišču. V ospredje pa postavlja kot tihe oaze in kjer je potrebno zavzeti zmanjšan na 3 dni) naslovila širok naslovu je bilo jasno, da bodo govorci tako Prva gostujoča govorka je bila Nicole delo, ki ga knjižnice opravljajo v družbi. pozicijo družbene akcije. Spregovorili so razpon knjižničarjeve vloge v družbi. ali drugače iskali ideje in raziskovali vpliv, A. Cooke (University of Illinois, USA). Dan se je nadaljeval s predstavitvami tudi o bitki za odprtje prepotrebne nove Naslov konference se je glasil Družbena ki ga imajo knjižnice predvsem s svojim Poudarila je družbeno pravičnost posameznih prispevkov. �eodora Istočasno s predstavitvami zgornjih izpostave knjižnice, v kateri je knjižnica pravičnost, delovanje v skupnosti omogočanjem dostopa na področju v povezavi s prihodnostjo knjižnic, Balmon s Korzike je spregovorila o prispevkov smo se imeli možnost udeležiti bitko izgubila zaradi vpliva lažnih novic

12 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 13 POROČILA POROČILA

(fake news). Slabe zgodbe in neprijetne Sanja Bunić (Zagreb City Libraries, izkušnje, ki knjižničarje na različne načine Hrvaška) je spregovorila o storitvah za peljejo izven območja udobja. A vseeno brezdomce, nastopila je tudi Annemaree vedno znova na plano pridejo spoznanja, Lloyd (School of Library and Information da je osebni stik med sodelujočimi Science, Švedska), ki se že 8 let ukvarja izjemnega pomena v situacijah, ki z raziskavami o migrantih in je prikazala zahtevajo družbeno akcijo. Kritični informacijsko vedenje beguncev z optimizem pelje v pogled na pozitivno različnih delov sveta. Sledil je prispevek prihodnost s kritičnim pretresom vloge, ki litvanske knjižnice za slepe in njihovem jo nosimo v družbi. projektu Story Box, v katerem so raziskovali, v kolikšni meri je ta metoda V nadaljevanju je Mario Hilbert primerna za delo z avtističnimi in drugimi (University of Sarajevo, Bosna in otroki, zaključili pa z dejstvom, da tud Hercegovina) iskal pot do taktičnega v tem primeru potrebujemo tesno knjižničarstva, ki predstavlja utopično interdisciplinarno sodelovanje s avantgardo v času, ko spletno prisotnost psihologi in učitelji. dominirajo t. i. knjižnice v senci (shadow vedno povezuje tudi z etiko in tveganji v London, Združeno kraljestvo) je libraries), portali �e Pirate Bay, Sci- knjižnici. Prikazala je preglede literature; predstavila raziskavo informacijskega Domačinka Kristina Berketa (University hub ipd. Ti pojavi naslavljajo politične s človekovimi pravicami, družbeno vedenja študentov na mednarodni of Zadar, Hrvaška) je s kolegico in socialne probleme. Vanessa Kitzie odgovornostjo in pravičnostjo so se ravni in v središče postavila tranzicijo, Madeleine Lundman (Linnaeus (University of South Carolina, ZDA), seveda ukvarjali, večinoma na zahodu. Iz ki pa ni le �zična, temveč gre tudi za University, Švedska) predstavila raziskavo Diana Floegel in Marie Radford pregleda literature je izpeljala tudi smeri novo osmišljanje. Center informacijske o poznavanju spletišč �e Pirate Bay, (Rutgers University ZDA) so predstavile ukrepanja, in sicer v izobraževanje, razvoj pismenosti tako ni asimilacija, temveč storitvi Spotify in Sci-hub med švedskimi tipologijo mikroagresij v knjižnicah pravilnikov, dialog, empatijo, sodelovanje, pogajanje, mediacija skozi kompleksnost študenti. Šibka točka raziskave je bila slab kot oblike groženj dostopu in neenaki podporo, razvoj delovnega okolja ipd. Vse družbenih interakcij, pomembna pa je vzorec, saj sta pridobili le 24 respondentov. obravnavi uporabnikov. Mikroagresije to pa seveda ni povsem preprosto, kar se je tudi družbena komponenta pismenosti, Zaključki raziskave so pokazali, da je so načrtne ali nenačrtne verbalne, že jasno pokazalo v poizkusih praktičnih ki terja nekoliko drugačen izobraževalni piratiziranje na Švedskem sicer živo, a Sci- vedenjske ali okoljske nespoštovanosti aplikacij bibliotekarske etike, ki skuša čez model. J. Elisabeth Mills, Michelle huba ne poznajo. Jack Anderson in Sille do marginaliziranih skupin uporabnikov. vse ovire odpirati dialoge in promovirati H. Martin (University of Washington Obelitz Søe (University of Copenhagen, Avtorice jih predstavijo skozi raziskavo, ki intelektualno svobodo za vsako ceno. ZDA) in Kathleen Campana (Ken State Danska) sta predstavila odmevnost in so jo opravile v visokošolskih knjižnicah in Ravno to je iztočnica, ki jo je izpostavila University, ZDA) so predstavile raziskavo tipologijo lažnih novic (fake news) in jih opredelijo kot subtilne, a zelo škodljive. Toni Samek: Ne moremo učiti intelektualne o tem, kakšne aktivnosti knjižnice ponujajo soočanja s tem problemom na Facebooku, Gre za mikrožalitve, mikronapade in svobode brez družbene odgovornosti. otrokom izven knjižnic. Vključile so 37 Dina Tbaishat (University of Jordan, mikronepravilnosti. Raziskavo sicer še In ta klic se zdi glavni poudarek, ki ga knjižničarjev iz 17 držav, izsledki so bili Jordanija) pa je predstavila raziskavo opravljajo, a avtorice poudarjajo, da je je želela vreči med nas: teme družbene pozitivni, ugotavljajo pa, da so najslabše repozitorija na Univerzi v Jordaniji, ki je treba te mikroagresije izničiti, oblikuje se odgovornosti med knjižničarji je treba servisirani tisti, z nizkim dohodkom in že od leta 1986 stek disertacij z mnogih tudi ideja o razvoju smernic za delovanje vedno znova obnavljati tudi s pomočjo slabimi logističnimi povezavami. koncev, vendar je politična situacija na knjižničarjev v tej smeri. Dan Albertson knjižničarske etike in obratno. Bližnjem vzhodu ta proces žal precej (University of Buﬀalo, ZDA) je svoj Renee Hobbs (Media Education ustavila. prispevek usmeril na zavest o uporabnikih Dan se je nadaljeval s prispevkom Sheile Lab, ZDA) je udeležence delavnice z z zmanjšanimi sposobnostmi in predstavil Corrall (University of Pi�sburgh, ZDA), ogledom treh kratkih �lmov popeljala Tretji dan konference sta s prestavitvijo projekt, ki je šele v začetni fazi. ki je naredila teoretski uvod v podatkovno skozi tehnike za razvijanje medijske in raziskave dveh kanalov na YouTube začeli pismenost (data literacy), izpostavila trend �lmske pismenosti. Poudarila je pomen Nadia Caidi in Nahyeon Kim (University Avtorji iz Hrvaške, Kanade in Čila so Alison Brown (Dalhousie University, študenti kot drugi avtorji izbrali temo in merjenja svojih aktivnosti (quanti�ed self) dobre priprave ter učinkovitega vodenja of Toronto, Kanada), pri čemer sta udeležence popeljali v popolnoma druge Canada). Miguel Rivera Donoso raziskavo ter jo na strnjen način predstavili kot enega simptomov bolezni sodobnega pred, med in po ogledu �lma, če želimo odkrili, da je omenjeno spletišče postalo vode, in sicer k delu z zaprtimi osebami. (Direccion de Bibliotecas, Archivos y občinstvu. časa. Kaj danes pomeni biti podatkovno doseči, da bodo udeleženci postopoma pravi prostor interkulturnih srečanj, Snježana Berak in Kristina Čunović Museos de Chile) nas je popeljal v precej pismen? Kje je tu vloga knjižnic? pridobivali spretnosti medijske pismenosti delitev izkušenj in re�eksij lastne kulture. (Croatian Reading Association, Hrvaška) bolj rigorozno okolje čilskih zaporov, Naslednji dan konference je otvorila druga Obstaja kar nekaj modelov in pristopov in bodo zmožni kritično ovrednotiti Amelia Gibson (�e University of North sta predstavili program, ki ga hrvaško kjer se kljub težkim razmeram ali pa prav vabljena govorka, Toni Samek (University za usposabljanje v tej vrsti pismenosti, prejete informacije. Projekcije �lmov so Carolina, ZDA) se je spraševala, kako se bralno društvo izvaja v zaporih. Zapornike zaradi njih trudijo do leta 2019 vzpostaviti of Alberta, Kanada). Spregovorila je o knjižnice pa se morajo tega lotiti na dolgi bile izpostavljene kot priložnost, ki jo temnopolta in latino dekleta odločajo, spodbujajo, da za svoje otroke posnamejo knjižnico prav v vsakem zaporu. naslovni temi in razvija idejo, kaj vse rok. Avtorica je poudarila vlogo knjižnic mnoge knjižnice ne prepoznajo. Dobro kaj je zanje varen prostor, Maja Krtalić zvočne knjige in tako ostanejo v tesnejšem sestavlja delo v knjižnici. Razume, kot podatkovnih posrednic skupnosti pripravljene projekcije bi lahko ključno (Victoria University of Wellington, Nova stiku s svojo družino. Podoben program Za konec prvega dne je sledila dobro da je takšno delo vedno povezano z (community datamediaries), v kateri vplivale na prepoznavnost knjižnic kot Zelandija) pa o vodenju osebne kulturne v Kanadi, kjer delajo predvsem z zaprtimi zastopana in zelo raznolika tradicionalna odgovornostjo za svoje početje. Zato se imamo vodilno vlogo opismenjevanja. močnih akterjev, ki ključno vplivajo na dediščine na primeru Hrvatov, ki so odšli materami in njihovimi otroki, je predstavila predstavitev posterjev, v kateri so tako družbena akcija, družbena odgovornost, Alison Hicks (University College klimo v družbi. na Novo Zelandijo.

14 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 15 POROČILA POROČILA

Med pokrovitelji LIDA konference je bil IZUM, ki je aktivno predstavljal sistem COBISS. Predstavljena je bila raziskava obiska potopisnih srečanj v Mestni knjižnici Ljubljana in prispevek o različnih pogledih na Za nami je prvi strokovni bibliografske podatke med katalogizatorji in uporabniki. simpozij članov sekcije za Gregor Škrlj Osnovna šola Prule šolske knjižnice v ZBDS [email protected]

Prisotni so bili tudi slovenski predstavniki. načina komunikacija navkljub škodi, ki udeležbo na kongresu LIDA. Za Prvi letni strokovni simpozij Sekcije za šolske knjižnice v ZBDS se je odvil Med pokrovitelji LIDA konference je bil jo okrnelost povzroča. Sprejemanje ter implementacije idej in pridobljenih v petek, 26. 10. 2018, v prostorih dislocirane enote NUK, na Leskoškovi 12 v IZUM, ki je aktivno predstavljal sistem implementacija spremenjenih družbenih virov, podatkov, poznanstev bo časa še Ljubljani. Vabljeni so bili člani Sekcije za šolske knjižnice v ZBDS, s plačano COBISS. Jan Pisanski je predstavil in tehnoloških razmer je nujna za izhod dovolj. Kar je bilo iz slišanega dovolj jasno članarino v enem izmed bibliotekarskih društev v Sloveniji. Na simpozij so se raziskavo obiska potopisnih srečanj v iz neučinkovitega prostega teka. Kot izpostavljeno, je to, da v času, v katerem prijavili preko spletne prijavnice. Mestni knjižnici Ljubljana (prispevek informacije in podatki tako ali drugače zadnji je svoje doktorasko delo predstavil je nastal v soavtorstvu s Katarino Švab), popolnoma neizpodbitno obvladujejo Uvodoma je prisotne, v imenu predsed- nalna koordinatorica je obrazložila kako Denis Kos (Faculty of Humanities and Mihela Pauman Budanović pa je v naše prostore, razmišljanja in odločitve, nice ZBDS, pozdravila Katja Bevk se je projekt dejansko začel, kako poteka Social Sciences, University of Zagreb). Celoten program: soavtorstvu s Katarino Švab in Majo knjižničarji in vsi, ki delujemo v (podpredsednica ZBDS). Nato je Urša trenutno in kakšne so želje za prihodnja V svojem delu se je lotil knjižnic kot Žumer (vsi Univerza v Ljubljani, informacijskih institucijah, nosimo Bajda kot predsednica Sekcije, predstavila 9.00 - 9.30: Uvodni pozdrav predsednice ZBDS / leta. interdisciplinarnih zbirk znanja, ki pa same dr. Sabina Fras Popovič Slovenija) pripravila prispevek o različnih veliko odgovornost do posameznikov delovanje sekcije v preteklem letu ter sebe zelo slabo poznajo. 9.30 - 10.00: Uvodni pozdrav predsednice Sekcije pogledih na bibliografske podatke med in družbe kot takšne. Knjižničarji kot program dela, ki ga IO načrtuje v letu za šolske knjižnice in predstavitev delovanja Naslednji prispevek Status knjižničarja katalogizatorji in uporabniki. Zanimivo aktivni opazovalci, ki delujejo v okvirih 2019. sekcije / Urša Bajda na šoli in potencialni mehanizmi za predstavitev o najbolj branih knjigah V izteku konference je bil predstavljen družbene pravičnosti, moramo imeti uveljavljanje določil, ki izhajajo iz Pogodbe projekt Information Literacy Online, 10.00 - 10.30: Center za razvoj knjižnic in šolske v hrvaških splošnih knjižnicah sta pred očmi enakost možnosti vseh, tudi Po uvodnih pozdravih je imela besedo knjižnice – dr. Eva Kodrič-Dačić (CeZaR) o zaposlitvi, zakonskih določil je predstavila v vzporedni sekciji pa so Vanessa imela Mirko Duić in Laura Grzunov pripadnikov najbolj marginalnih skupin najprej dr. Eva Kodrič-Dačić (CeZaR), 10.30 - 11.00: Centralna katalogizacija gradiva Kristina Janc, ki je prikazala matematične (University of South Carolina, (University of Zadar, Hrvaška). Kitzie uporabnikov. Enakost dostopa do virov, ki je predstavila kako Center za razvoj šolskih knjižnic / Tamara Debeljak in Miha Mali izračune (časovno…) določenih opravil ZDA), (Ankara (CeZaR) Neslihan Er-Kocoglu intelektualna svoboda in v končni fazi knjižnic sodeluje s šolskimi knjižnici ter in nalog, ki jih šolskemu knjižničarju University, Turčija) ter Sočasno je poteklala predstavitev Petra Dolanjski osvoboditev od vsakršne stigmatizacije prisotnim pojasnila namen statističnih 11.30 - 12.00: LDN v šolski knjižnici / Marija Debevc nalaga zakonodaja. Zatem je Gregor in (Zagreb City libraries, Rakoše treh doktoratov v nastajanju. Prvo Irena Bekić so absolutni in nujni cilji na poti do razvoja poročil in anketnih vprašalnikov, ki smo jih Škrlj podrobneje predstavil Organizacijo Hrvaška) predstavile raziskave in uvid 12.00 - 12.30: Knjižnica v dijaškem domu / predstavitev doktorskega dela je družbe, ne glede na to, kje na svetu smo. Če prejeli in izpolnjevali v preteklih mesecih. dela osnovnošolskega knjižničarja (z vidika v informacijsko vedenje in neenakosti Katarina Jesih Šterbenc imela Kirsten Schlebbe (Humboldt- je LIDA ponekod zelo pestro razburkala V nadaljevanju sta Tamara Debeljak in teorije in prakse). Predzadnja je bila na dostopa do informacij, s katerimi se 12.30 - 13..00: Šolska knjižnica in vrtec / Andreja Universität zu Berlin). Predstavila je mnenja, je zadaj nekje podčrtano prav to Miha Mali (CeZaR) prisotne seznanila vrsti vabljena referentka Irma Krečič soočajo skupnosti LGBTQ+ uporabnikov Urbanec raziskavo o informacijskem vedenju sporočilo. Do naslednjič. s centralno katalogizacijo gradiva šolskih Slejko, ki je predstavila krajše povzetke knjižnic. 13.00 - 13.30: Predstavitev mednarodnega mlajših otrok (3 - 5letnikov). Otroci knjižnic, kdo vse pošilja in dostavi gradiva, projekta Branje ne pozna meja = Čitanje ne prispevka z naslovom Kam segajo lovke zelo dobro uporabljajo jezikovne in Vabimo vas, da obiščete spletno stran s čim vse se srečujeta pri katalogizaciji. poznaje granica / Leonida Babič (Nacionalna šolske knjižnice, ki ga je predstavljala na slikovne funkcije, ki jih omogočajo Če ste dobili vtis, da je LIDA izjemno konference LIDA h�p://ozk.unizd.hr/ koordinatorica) ZBDS kongresu v Mariboru. Predstavitve bogata in ponudi veliko snovi za razmislek, naprave. Zavedanje, da se informacijsko lida/. Po odmoru je Marija Debevc Rakoše 13.30 - 14.00: Status knjižničarja na šoli in je zaključila Romana Fekonja, ki je se niste prav nič zmotili. Veliko je bilo potencialni mehanizmi za uveljavljanje določil, vedenje in razvoj posameznika začneta predstavila svoj prispevek z naslovom povzela informacije in dejstva o poteh vsebine, nekaj je je bilo treba vsled ki izhajajo iz Pogodbe o zaposlitvi, zakonskih še preden zna ta brati in pisati ključno LDN v šolski knjižnici. Podrobneje je šolskih knjižnic do COBISSa s prispevkom hkratnemu dogajanju tudi izpustiti. določil …/ Kristina Janc vpliva na raziskovanje te starostne predstavila oblikovanje LDN-ja njihovega Vključevanje šolskih knjižnic v COBISS. Ob Uradnemu delu konference se je tako kot 14.00 - 14.30: Organizacija dela osnovnošolskega skupine in prilagajanje storitev, ki jih šolskega centra ter knjižnice, speci�ke ter knjižničarja / Gregor Škrlj koncu je predsednica srečanje zaključila vedno pridružilo tudi mnogo pogovorov, knjižnice lahko ponudijo tudi najmlajšim podrobnosti, ki jih knjižničarke vodijo 14.30 - 15.00: Vabljena referentka Strokovnega z re�eksijo ter evalvacijo in prisotne ki spremljajo neformalna druženja uporabnikom. Drugo predstavitev ter upoštevajo pri načrtovanju. Nato je posvetovanja sekcij v ZBDS 2018 s prispevkom nagovorila s sloganom: »Aktiviraj se!« ob različnih priložnostih, za nekatera „Kam segajo lovke šolske knjižnice“ – je imel Feđa Kulenovic (Faculty Andreja Urbanec predstavila prednosti poskrbijo organizatorji konference, za predstavitev vtisov / Irma Krečič Slejko of Humanities and Social Sciences, in slabosti v svojem prispevku z naslovom Ob tem vabimo šolske knjižničarke in druga pa kar udeleženci sami. In Zadar na 15.00 – 15.30: Vključevanje šolskih knjižnic v University of Sarajevo), ki je umestitev Šolska knjižnica in vrtec. Dotaknila se knjižničarje, da se včlanijo v področno vstopu v poletje k temu doda tudi mnogo COBISS / Romana Fekonja, svetovalka na knjižnice v kompleksnih institucijah, je zakonskih osnov, praktičnega dela ZRSŠ. bibliotekarsko društvo ter nato sekcijo za svojega. prepoznal, kot ključnega z potencialno ter organizacije dela na svojem zavodu 15.30 - 16.00: Refleksija in evalvacija zaključnega ŠK in o tem obvestijo predsednico mag. funkcijo odstranjevanja birokratskih (kombinacija osnovne šole ter vrtca). Za srečanja s povabilom: AKTIVIRAJ SE! Urško Bajda (za lažjo evidenco). Avtorji tega prispevka se zahvaljujemo preprek in spreminjanju paradigme v njo je Leonida Babič obširno predstavila NUK in ZBDS, ker sta nam omogočila institucijah, ki se oklepajo tradicionalnega projekt Branje ne pozna meja. Kot nacio-

16 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 17 POROČILA POROČILA

Najpomembnejše pravilo za sodelovanje ponudnikov storitev v EOSC je, da morajo biti storitve prijavljene v katalogu storitev, ki je skladen z EOSC in viden globalnemu portalu EOSC.

EOSC High Level Expert Group je OpenAIRE para a Ciência e a Tecnologia (FCT), analizirala pripombe iz javne obravnave Computação Cienti�ca National FCCN osnutka pravil za sodelovanje v EOSC OpenAIRE je evropska infrastruktura in Universidada do Minho. (poročilo Prompting an EOSC in practice za odprti dostop, ki je vzpostavila več kot – interim report of the EOSC HLEG). petnajst storitev za iskanje, povezovanje, Storitve za odprto znanost skupaj vzpo- spremljanje in razvoj. Nadzorna plošča stavljajo Univerza v Minhu, FCT, FCCN Najpomembnejše pravilo za sodelovanje za upravljavce digitalnih zbirk slednjim in omrežje portugalskih repozitorijev ponudnikov storitev v EOSC je, da morajo omogoča mesečno dopolnjevanje zbirk in RCAAP. Računalniki so nameščeni v biti storitve prijavljene v katalogu storitev, zapisov z manjkajočimi metapodatki. V Lizboni, upravlja pa jih Univerza v Minhu, ki je skladen z EOSC in viden globalnemu pripravi sta nadzorni plošči za raziskovalne ki ima sedež v Bragi. portalu EOSC. Ponujena storitev mora skupnosti in za spremljanje odprtosti Mojca Kotar izpolnjevati tudi zahteve za storitve objav ter raziskovalnih podatkov s strani Izziv je vzpostavitev nacionalne e-infra- Univerza v Ljubljani (minimalen nabor pravil za sodelovanje �nancerjev, raziskovalnih organizacij strukture za raziskovalne podatke v skladu [email protected] Storitve za odprto znanost pronudnikov storitev in uporabnikov v in projektov. Scholexplorer omogoča z načeli FAIR. Oddali so prijavo za vzpo- EOSC). Ponudniki storitev se že lahko povezovanje publikacij in pripadajočih stavitev nacionalne točke RDA Europe. Konferenca Digitalne infrastrukture za raziskovanje 2018, Nagovor portugalskega ministra za znanost, prijavijo za sodelovanje v EOSC preko sklopov raziskovalnih podatkov. Lizbona, 9.-11. 10. 2018 tehnologijo in visoko šolstvo prof. dr. Manuela vključitve v katalog EOSC-hub (prijava na Odprtokodna platforma Shanoir Za potrebe usposabljanje deležnikov so Heitorja (v sredini slike) tej povezavi). za nevroinformatiko je povezljiva z pripravili spletni tečaj o odprti znanosti različnimi orodji in storitvami, med MOOC Ci?ncia Aberta, načrtujejo tudi Konferenco Digital Infrastructures for Research so tretje leto zapored Projekti eInfraCentral, EOSC-hub in Visokozmogljivo računalništvo in drugim s pomočjo nadzorne plošče MOOC o upravljanju raziskovalnih organizirale štiri evropske e-infrastrukture EGI, GÉANT, OpenAIRE in PRACE OpenAIRE-Advance gradijo portal EuroHPC OpenAIRE za raziskovalne skupnosti podatkov. Pri usposabljanju izobraževalcev (377 udeležencev iz 38 držav, 49 predavanj, 5 izobraževanj, 48 posterjev; EOSC, ki bo javnosti dostopen 23. omogoča objavljanje rezultatov raziskav, uporabljajo gradiva projekta FOSTER. program posameznega sklopa konference se na povezavi prikaže po kliku novembra 2018. eInfraCentral je Velike raziskovalne teme kot na primer pri čemer uporablja tudi repozitorij Za obveščanje in mreženje so vzpostavili na obarvano polje). Infrastrukture EGI, GÉANT, OpenAIRE in RDA Europe so vzpostavil katalog storitev in predlogo podnebne spremembe, izumiranje Zenodo. Storitev objavljanja rezultatov forum o upravljanju raziskovalnih vzpostavile omrežja nacionalnih točk, delovanje PRACE ravno tako temelji na za opis storitev. EOSC-hub je sistem za živalskih vrst in raziskovanje vesolja raziskav in semantičnih povezav med njimi podatkov. O odprti znanosti razpravljajo nacionalnih partnerjih. vključevanje infrastruktur in upravljanje temeljijo na zbiranju, obdelavi in ter metapodatkov delno uporablja tudi tudi na letnem srečanju organizacije za EOSC. Vsebuje katalog storitev hranjenju zelo velikega obsega infrastruktura EPOS. izobraževalna in raziskovalna omrežja Na konferenci so bile predstavljene EOSC eInfraCentral in pregled ponudbe, t.i. raziskovalnih podatkov, za obdelavo FCCN. storitve za odprto znanost – splošne EOSC-hub Marketplace, ki je platforma katerih se uporablja visokozmogljivo in v Nacionalno sodelovanje za odprto za vsa področja znanosti in tematske Storitve za odprto znanost bodo v za promocijo storitev, iskanje in dostop. prihodnosti kvantno računalništvo. znanost na Portugalskem za posamezna znanstvena področja. Evropskem oblaku odprte znanosti Storitve OpenAIRE predstavljamo v Razvoj digitalnih storitev za odprto (EOSC) na voljo v Evropski podatkovni ločenem poglavju. Evropska komisija in države članice Na Portugalskem nacionalni �nancer znanost je del vzpostavljanja Evropskega infrastrukturi (European Data EU v okviru Enotnega digitalnega trga raziskovalne dejavnosti, univerza in orga- Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 oblaka odprte znanosti (European Open Infrastructure, EDI), ki jo bodo Primeri tematskih storitev, ki so vključene načrtujejo in so�nancirajo razvoj okolja nizacija za izobraževalna ter raziskovalna International Science Cloud, EOSC). Portal EOSC bo sestavljale evropske računalniške v EOSC-hub, so DODAS, ECAS, EuroHPC za računalništvo na ravni omrežja sodelujejo pri pripravi in izvajanju v javno uporabo predan 23. novembra zmogljivosti, e-infrastrukture in OPENCoasts in WeNMR. 16. novembra eksa (milijarda milijard izračunov v politik odprte znanosti ter vzpostavljanju Viri: 2018 na dogodku v okviru avstrijskega raziskovalne infrastrukture. EOSC ne 2018 bo predvidoma objavljen razpis sekundi). Do obdobja 2022/2023 naj infrastruktur, storitev in podpore. Za pripravo poročila so bile uporabljene predsedovanja Svetu Evropske unije. bo vzpostavljal storitev, ki jih že nudijo INF�EOSC-02-2019: Prototyping bi v Evropi delovala dva sistema na predstavitve in informacije, ki so jih podali evropske digitalne infrastrukture, temveč new innovative services for EOSC za ravni eksa. Vzpostavitev hibridnega V delovni skupini za nacionalno predavatelji. Predstavitve so objavljene v V nadaljevanju poročamo o nekaterih bo slednje povezal in nadgradil njihove razvoj storitev za EOSC, ki naj bi trenutno visokozmogljivega in kvantnega politiko odprte znanosti, ki ima štiri programu konference na https://indico.egi.eu/ temah. storitve. manjkale v EOSC-hub. računalništva je načrtovana do leta 2028. podskupine, sodelujejo Fundação indico/event/3973/timetable/#20181009

18 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 19 POROČILA POROČILA

Demand – digitalizacija knjig na zahtevo), 2017 stopila v veljavo Uredba o varstvu izpopolnili sami in le to izvajajo sedaj ki je plačljiva storitev in nam hkrati pomaga dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki znotraj hiše. Tako se sočasno z zajemom pri ustvarjanju digitaliziranih zbirk. NUK je pripomogla k urejanju tega področja. podatkov pripravijo Excell tabele z vsemi sodeluje z Europeano tako, da pošilja Digitalizacija arhivskega gradiva je informacijami (metapodatki- strokovni metapodatke in je tako slovesnko gradivo razdeljena v 5 temeljnih faz : evidentiranje, in tehnični del). Redno se izvaja tudi dostopno preko portala Europeane. NUK zajem, kontrola, prevzem in hramba kontrola, ali so digitalizati ustrezni, analiza ima digitalno skladišče oz. repozitorij za gradiva. Arhivi so v tem trenutku še odvisni formatov (primernost formatov za trajno digitalno gradivo, ki temelji na platformi od zunanjih izvajalcev, ki jim pomagajo ohranjanje gradiva). V ta namen je ARS Fedore, osnovali so portal Digitalne digitalizirati gradivo in si pri tem pomagajo izdelal dve orodji, eno izmed orodji je knjižnice Slovenije (dLib), posvetili so se z razpisi, ki pa so dvoletni. Tako izberejo Verapdf. Slednji služi za avtomatizirano speci�kaciji in organizaciji metapodatkov primerno gradivo in ustrezno izkoristijo veri�kacijo digitaliziranih formatov. V za trajno ohranjanje, tudi program resurse. Prvi kriterij je materialna varnost, nadaljevanju podatke vnesejo v sistem, kjer Digitization Manager je razvil NUK za ohranjanje čitalnic arhiva ter varstvo jih hranijo. Gradivo prenesejo v repozitorij, svoje potrebe, za pospešitev in poenotenje osebnih podatkov. V prvi fazi odstranijo gradivo za splet pa se prenese v SCOPE postopkov pri digitalizaciji gradiva. Janko tujke (sponke), določijo enote, opravijo skupaj z oglednimi kopijami. Enota v Klasinc je tako strnil predstavitev dela konzervatorska/restavratorska dela, v digitalnem skladišču na platformi Fedore NUK na področju digitalizacije. Sicer pa drugi fazi popišejo arhivsko gradivo, je paket jpeg (kjer so posamezne strani) in se znova in znova pojavljajo novi izzivi določijo metapodatke in jih razvrstijo v pdf (kjer so skupne strani), iz paketa tako in tehnologije, s katerimi se soočajo pri Excell tabele, nato pa pripravijo kontrolne lahko dobimo vse kar želimo. svojem delu. sezname in pripravijo različne podatke, ki so osebni, tajni. Arhivske kopije so v pdf in V prihodnosti se obeta vzpostavitev Centra Nadaljeval je Gregor Januš, ki je izpostavil, tif formatu in v čim višji resoluciji, vsaj 300 za digitalizacijo pri ARS za celotno gradivo. da je digitalizacija v ARS ključna za dpi. Veliko gradiva je na mikro�lmih, kjer Jim pa velik izziv predstavlja vprašanje vzpostavitev elektronskega arhiva za OCR ni uspešen, novejše mikro�še pa se avtorskih pravic ter �nanciranje in Slovensko arhivsko gradivo (e-ARH.si). lahko spreminja tudi v OCR. Pri oglednih zaposlovanje v tem centru. Nekaj sredstev Zakonska podlaga – ZVDAGA (9. do 12. kopijah je resolucija nižja, določeno je tudi dobijo za ta namen iz proračuna RS, nekaj člen) določa postopke za avtentičnost, varstvo gradiva (določena je temperatura, sredstev nameni ARS. Za delo v centru Srečanje zaposlenih dostopnost, celovitost, uporabnost vlažnost, kako se gradivo odpira, hrani…) bodo preusmerili dva svoja sodelavca, Maja Zdešar in ponovno uporabo. Večkrat se je v Ogromen izziv predstavlja digitalizacija posebno zahtevno delo pa predstavlja Narodna in univerzitetna knjižnica [email protected] preteklosti dogajalo, da so arhivsko gradivo pečatov, s čimer so se v ARS ukvarjali priprava razpisa za ta Center, kjer morajo Arhiva RS in NUK skušali prilagoditi ali ponarediti, zato je leta 2 leti. Postopek skeniranja pečatov so upoštevati najmanjše detajle in biti pri de�niranju potreb in podrobnosti zelo Srečanje zaposlenih Arhiva Republike Slovenije (ARS) in Narodne in mag. Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv), dr. Alenka Kavčič Čolić, BRIIC, NUK previdni. univerzitetne knjižnice (NUK) je potekalo 13. septembra 2018 v prostorih ARS. Uvodni pozdrav sta vodila dr. Andrej Nared, namestnik direktorja ARS in mag. 2. Digitalizacija vsebin na nosilcih Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK . Dr. Nared predstavi delovanje z omejeno dostopnostjo (filmi, ARS, omeni da imajo 27 km arhivskega gradiva ter omeni prizadevanja za mikrofilmi, AV gradivo…) (mag. nadaljnji razvoj in digitalizacijo gradiva. Tudi mag. Zoran Krstulović na kratko Tatjana Rezec Stibilj, dr. Alenka opiše delovanje NUK in prizadevanja za ohranjanje gradiva v tehnološko vedno Kavčič Čolić) bolj zahtevnem okolju. Oboji se že 15 do 20 let trudijo arhivsko in publicistično zajeti vsebine spleta, ves čas pa se srečujejo z novimi tehnologijami, vsebinami, Digitalizacijo �lmskega in AV arhivskega izzivi, smernicami in zakoni. gradiva je predstavila mag. Tatjana Rezec Stibilj (Slovenski �lmski arhiv), kjer se 1. Digitalizacija knjižnega oziroma in sorodnih nosilcih v NUK. Opisal je hranijo �lmi vse od leta 1905 do novejših papirnega gradiva v najširšem postopke od načrtovanja digitalizacije do �lmov, so�nanciranih s strani Slovenskega pomenu (izkušnje obeh ustanov, priprave končnega paketa podatkov za �lmskega centra. Večinja njih je še vedno kriteriji za izbor gradiva za vnos v digitalni arhiv. Osredotočil se je na na �lmskem traku, a se vseeno pojavlja digitalizacijo, standardi…)(Janko praktični del predavanja o postopkih pri vedno več gradiva v digitalni obliki. Tu gre Klasinc, Gregor Januš) digitalizaciji, pripravi gradiva (vključno za materialno varstvo, pa tudi kvaliteto in z optično prepoznavo besedil – OCR) in uporabnost oglednih izvodov. Srečanje je nadaljeval Janko Klasinc dodeljevanja metapodatkov. (vodja Službe za razvoj in upravljanje V preteklosti je šlo za t.i. kemično digitalne knjižnice NUK), ki je na kratko Za digitalizacijo gradiva je NUK razvil kopiranje, danes pa digitaliziramo. Tako opisal postopek ter predstavil glavne orodje Digitization Manager (DM). Poleg Janko Klasinc (vodja Službe za razvoj in pridemo do novega izvirnika in oglednih težave pri digitalizaciji gradiva na papirju tega NUK izvaja storitev EOD (eBooks on upravljanje digitalne knjižnice NUK) kopij. Ti ogledni formati so hitro na

20 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 21 POROČILA POROČILA

voljo uporabnikom, tudi tu pa naletimo na nosilcih z omejeno obstojnostjo v Kratkoročni načrt NUKa do leta 2020 je Janko Klasinc nam je postregel še z si: ESS 2016-2020). Opredeliti bo na problem avtorskih pravic. Predsvem Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je digitalizacija analognih formatov zapisa nekaterimi podatki: potrebno vsebinski (organizacijsko) in je pomebno materialno varstvo, saj gre rezultat dela širše Delovne skupine NUK zaradi njihove zastarelosti in migracija Frekvenca zajema: 1x dnevno - 1x letno tehnični vidik (zajem, dostop, kontrola, pri magnetnih trakovih za Vinigarjev pod vodstvom dr. Jasne Malešič. Strategija digitalnih zapisov vsebin iz zastarelih Št. Tarč: 1406; Št. Izhodišč URL naslovov: …). Na zajem vsebin spleta in arhiviranju sindrom, ki lahko gradivo za vedno uniči, se opira na Zakon o obveznem izvodu ali slabo obstojnih nosilcev zapisa na 3758; Št. Zajetih datotek: le teh vpliva tudi Zakon o medijih. zato se Filmski arhiv trudi, da ga čim prej publikacij, Strategijo trajnega ohranjanja sodobnejše nosilce. Digitalizacija slovenike 298 026 073; Količine na disku: 29 TB Oseba, o kateri je novica objavljena, digitalizira. V novih prostorih na Roški elektronskih virov v NUK, dostopnost na magnetnih nosilcih zapisa (kasete, ima namreč po tem zakonu 30 dni časa, cesti so dobili prostore s konstantno ter gradivo, ki ga hrani in katerega nosilci diskete, VHS…), migracija digitalnih Zajem domene *.si: da se lahko pritoži…kaj pomeni to vlažnostjo 30-40% in temperaturo 7-8 imajo omejeno obstojnost. Največjo težavo vsebin sočasno z bibliografsko obdelavo 2014 – 2015: 2.8 TB: 85713 št. (pod)domen: za arhiviranje…ali se npr. čaka, ali se stopinj C, kjer hranijo izvirnike. Vsako povzročajo magnetni nosilci. Ne najdemo na novejše oz. obstojnejše nosilce ter 55 319 086 datotek umakne novico…take in podobne dileme leto z Ministrstvom za kulturo sklenejo načina za upočasnitev staranja le teh. NUK digitalizacija slovenike na vinilnih ploščah. 2017: 6.25 TB: 102 042 št.(pod)domen: se pojavljajo ob vsakodnevnem delu s dogovor o �nanciranju digitalizacije �lmov, je sicer ekspert za tiskano gradivo, so pa Dolgoročni načrt pa je digitalni dostop 86 609 834 datotek tovrstnimi vsebinami. vendar so sredstva zelo skromna, zato si težave pri digitalizaciji neknjižnega gradiva do celotne slovenike: digitalizacija tudi ne morejo privoščiti dati restavrirati oz. gradiva na AV nosilcih. Vsekakor je analognih vsebin na nosilcih z omejeno Na koncu je še izpostavil, da je to eno Kako naprej? kakšnega redkega slovenskega �lma v največji strokovnjak na tem področju obstojnostjo in migracija vseh digitalnih izmed področij, ki kar kliče h uporabi Restavratorski Center v Bolonjo, kjer je RTV Slovenija, kjer so digitalzacijo AV vsebin na trajnejše nosilce. Že sedaj pa primernejših orodij in nadaljnemu Narediti je potrebno analizo potreb največji tovrstni specializirani center v posnetkov že zaključili. Sedaj so začeli z imajo v NUK arhivske izvode slovenike napredku. obeh institucij (NUK, ARS). Skleniti Evropi. S sredstvi Ministrstva za kulturo digitalizacijo video vsebin. NUK se je z od leta 2000 v klimatiziranem skladišču, v je potrebno dogovor o medsebojnim Filmski Arhiv opravi digitalizacijo in njimi že povezal, vendar so zelo zasedeni. originalnih plastičnih, kovinskih, papirnih Dr. Tatjana Hajtnik je govorila o zajemu sodelovanju, spremeniti pravne podlage, zajem in tako ustvarijo ogledno kopijo Pojavlja se tudi segment problematike ovojih (ploščam so zamenjali ovoje), oz. arhiviranju spleta in o dostopnosti vzpostaviti je potrebno ustrezno �lma. Leta 2005 so tako digitalizirali �lm in sicer dvojna digitalizacija gradiva. Na še enkrat pa je bilo poudarjeno, da ni arhiviranih spletnih strani. infrastrukturo in zagotoviti kadre ter Srečno Kekec in Kekčeve ukane, v letu RTV imajo svojo založbo, vendar se pojavi mogoče zagotoviti ustreznih pogojev za Slovenski predpisi in problematika podporo skupnemu sodelovanju s strani 2016 so digitalizirali in restavrirali �lm težava različnih kriterijev in avtorskih pravic upočasnitev razgradnje magnetnih nosilcev ustvarjanja, zajema in hrambe spletnih Ministrstva za kulturo (tako �nančno kot Kekec in �lm To so gadi, v letu 2017 tri (posnetki, ki niso v njihovi lasti). zapisov. Veliko gradiva, ki ga je NUK dokumentov je določena v Zakonu in kadrovsko). �lmske naslove v letu 2018 �lma Ne joči že digitaliziral je dostopnega na portalu uredbah (UUR 2018, ZVDAGA 2014). Peter in Sreča na vrvici. Mag. Tatjana Praksa pri pridobivanju AV arhivskega Digitalne knjižnice Slovenije (dLib), dr. Tatjana Hajtnik (Center za restavriranje in Leta 2002 so naredili standarde ETZ Klavdija Krivec je na kratko opisala Rezec Stibilj je opisala tehnične parametre gradiva je, da so po Zakonu vsi, ki so bili kjer so metapodatki zajeti iz vzajemnega konserviranje arhivskega gradiva, ARS) 2.1, ki pa so jih leta 2013 posodobili; v tehnične vidike dolgoročnega ohranjanja za digitalizacijo �lma ter poudarila, da �nancirani iz javnih �nanc, dolžni dostaviti kataloga. Portal je javno dostopen za širšo njih so opredeljene priporočene oblike e pošte (e-ARH.si). Začelo se je z anketo gre �lmsko gradivo, ko je digitalizirano, arhivski izvod. Filmski arhiv Slovenije ima javnost. Obsegi zajemov spleta potekajo na dva zapisa za dolgoročno hrambo, de�nicije in se na podlagi le te ugotovilo, da bodo v trajno hrambo in se negativ �lma ne 13 500 naslovov, gre izključno za Sloveniko. načina: lahko gredo bolj v globino ali kaj sploh je spletni dokument, tudi tu se iskali tehnične rešitve za večinska poštna uporablja več. Pri digitaliziranju zvočnih trakov je 3. Zajem oz. arhiviranje spleta, plitkeje, lahko pa so tematsko pogojeni pojavlja problem dvojne hrambe gradiva odjemalca, Microso� Outlook in Lotus pomagala Agencija za javno varnost. dostopnost arhiviranih spletnih (aktualni dogodki, npr. volitve). V ta in drugo. ARS je tako za ohranjanje Notes IBM. Določiti je potrebno kateri so Izpostavila je dileme in probleme v strani, arhiviranje e pošte (Janko namen uporablja NUK dve orodji: za spletnih strani organov javne uprave arhivski formati, ki so primerni za arhiv praksi: Digitalizacija kot edina oblika Določiti je potrebno izhodišča, dejavnosti Klasinc, dr. Tatjana Hajtnik, Klavdija selektvini oziroma tematsko pogojeni izdelal Izvedbeni načrt strategije razvoja elektronske pošte. Potrebna je namreč materialnega varstva in restavracija in ukrepe za zagotavljanje trajnega Krivec) zajem Webcurator Tool, za domenski (*.si) e-ARH.si 2010-2015. Leta 2012 je prišlo pretvorba iz izvornih formatov v arhivske. �lmskega gradiva (izbran format mora ohranjanja in omogočanja dostopa do zajem pa robot Heritrix. Domenski zajem do velikih sprememb v arhivski stroki. Iskali so določena programska orodja in biti čim bližje izvirniku, zato k ustvarjanju lastnega gradiva na nosilcih z omejeno Digitalizacijo �lmskega in AV arhivskega je širši od selektivnega. Potek zajemov Tudi Ministrstvo za javno upravo je zasnovali scenarije na podlagi različnih povabijo še živeče ustvarjalce, kot je npr. obstojnostjo, ki so jih v skladu s temeljnimi gradiva je predstavila mag. Tatjana Rezec običajno poteka najprej v fazi identi�kacije prav tako izvedlo Projekt P11 - prenova kriterijev. direktor fotogra�je ali druge referenčne zakonskimi nalogami knjižnice dolžni Stibilj (Slovenski �lmski arhiv), kjer se (robotu nastavijo izhodiščni seznam in optimizacija spletnih mest državne strokovnjake. Seveda tudi tu ne moremo zbirati, trajno hraniti in posredovati hranijo �lmi vse od leta 1905 do novejših urljev). Zajemi so dvakrat letno, tematskih uprave. V letu 2018 so imeli Ministrstvo V tem trenutku so v fazi javnega naročila mimo vprašanja avtorskih pravic, saj uporabnikom za potrebe izobraževanja, �lmov, so�nanciranih s strani Slovenskega zajemov je več. Robotu določimo tudi za javno upravo (MJU), NUK in ARS za dve programski orodji. Eno od njiju je je v arhivu gradivo javno dostopno in raziskovanja in informiranja. �lmskega centra. Večinja njih je še vedno nivo globine zajema. Lahko ga omejimo sestanek. NUK in ARS sta istočasno Adobe Acrobat Reader Professional (ko na strani uporabnika je, da spoštuje na �lmskem traku, a se vseeno pojavlja na število datotek (privzeta vrednost je zajela spletne strani. Rezultate so skupaj pride do pdf formata, s programom Fox Zakon o avtorski in sorodnih pravicah V ta namen so že evidentirali količino vedno več gradiva v digitalni obliki. Tu gre 50 000) in na globino (privzeta vrednost analizirali, razložili in posredovali računalnik pretvori elektronsko pošto v (ZASP). Poleg tega niso ustrezno urejeni in stanje ohranjenega fonda na nosilcih za materialno varstvo, pa tudi kvaliteto in je 20 nivojev). Spletnih mest, ki jih podatke MJU. Vsebinska analiza zajema arhivski izvod). Drugi tak projekt pa je odnosi med �lmskimi institucijami in z omejeno obstojnostjo, jih ustrezno uporabnost oglednih izvodov. zajemamo ne katalogiziramo, vpišemo pa je pokazala, da neko odstopanje obstaja, virtualna arhivska čitalnica. v prihodnosti bo glede tega potreben bibliografsko obdelali, izdelali prioritetni določene metapodatke še predno sprožimo a na obeh straneh enako porazdeljeno- dogovor z Ministrstvom za kulturo. seznam gradiva za digitalizacijo in določili Janko Klasinc je opisal postopek robota. Vedno preverimo kompleksnost možne so izboljšave, vendar pa mora Za prihodnost si želijo vzpostaviti okolje Poseben izziv predstavlja tudi kadrovska kriterije zanj, se povezali s sorodnimi arhiviranja spletnih mest v NUK. Od in popolnost. Imamo vmesnike za končno rešitev podati MJU. Odločiti za predpripravo e-pošte, jasna navodila zasedba Filmskega arhiva Slovenije, ker je organizacijami in Ministrstvo za kulturo zgodovine do sodobnega časa. Kriteriji za kontroliranje kakovosti. Shranimo jih se morajo kateri zajem je za njih bolj ustvarjalcem, razvoj funkcionalnosti, trenutno le ta kadrovsko zelo podhranjen. pozvali, da na nacionalni ravni določi zajemanje so; slovenski jezik, slovenski v WARC formatu. Te datoteke lahko sprejemljiv (v okviru projekta P11), v smislu nadgrajevalnika ter pilotske pristojnosti organizacij pri trajnem avtor, o Sloveniji (Slovenika). Gre za odpremo le s posebnimi aplikacijami veliko odgovorov in rešitev pa mora primere. Želijo si dobrega poznavanja in Dr. Alenka Kavčič Čolić, BRIIC, NUK je ohranjanju različnih vrst zapisov/nosilcev. zelo raznolike vrste gradiva, predvsem pa (Wayback Machine in SOLR). Ustvarili pripraviti tudi Arhiv RS. Velik izziv za opazovanja tujih praks, npr. Danska, Velika predstavila Strategijo trajnega ohranjanja Digitalizacija je danes način ohranjanja je v ospredje postavil nalogo NUKa ter so oblike za posebne zbirke, kamor bodo v arhiviste je vprašanje, kaj je na spletu Britanija (v smislu povezovanja nacionalne in omogočanja dostopnosti do zapisov dostopa do analognih zapisov. ohranjanje kulturne dediščine Slovenije. prihodnosti nizali datoteke. sploh arhivsko gradivo (Projekt E-ARH. knjižnice in arhiva države).

22 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 23 POROČILA RAZMIŠLJANJA IN KOMENTARJI

Odmev na naslovno spletno stran ZBDS Miroslav Nidorfer Kadetnica Maribor s spodnjim citatom [email protected]

»Na koncu moram le priznati: katero skupino vidim kot najpomembnejšo za oblikovanje študiju slavistike, kjer je bilo v mojem nove realnosti, brez smrdljivih besed in laži, dovolj strpno, blago, ozaveščeno, dobrohotno, letniku 60 študentk in jaz študent, nisem vsakomur naklonjeno, uslužno, kreativno (dobro, gre za idealiziran opis?) To so zame predvsem obremenjen s spolom, še manj s teorijo in morda samo – knjižničarke. One podpirajo in nosijo eno najuspešnejših družbenih mrež v spola in sem se zmeraj v redu počutil državi ter državljane gotovo delajo boljše, na dolgi rok. Ne zanimajo jih bogati bralci, temveč med obema spoloma in tudi v svojem prav tisti/tiste, ki si knjig ne morejo kupiti. Knjižnice so tople, tihe, prijetne, idealno mesto za spolu. Čeprav danes obstajajo tudi boljše razmišljanje o grozotah zunaj in o tem, kako nikoli ne izgubiti povezave z realnostjo. transseksualci, ampak kar se lingvistike Knjižničarke so sposobne prebrati bralca, mu ponuditi več in bolje, ga napotiti tja, kamor ne ve, tiče, ima slovenščina vendar bogastvo da mora iti. Počasi, ko bere, čas ni pomemben. Zares si ne morem zamisliti boljše skupine, ki bi treh spolov in celo dvojino. In če sem v državljane lahko zapeljala v državljansko držo, in pri tem se ji ni treba niti posebej organizirati. predavalnici pri pokojni dr. Pogorelec bil dr. Andrej Nared (namestnik direktorja ARS )in mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnateljice NUK In nisem samo enkrat opazila, da se pri svojem delu tudi zelo zabavajo. Na kratko, najdite mi med 60 študentkami samo jaz študent, smo boljšo skupino za izboljšanje družbe!« (dr. Svetlana Slapšak, Sobotna priloga Večera (1. 12. pač uporabljali moški spol kot nevtralni 4. Notranja pravila za zajem in Področja, ki so urejena z notranji pravili so Za zaključek je vse prisotne nagovorila 2018), str. 16) spol (ženske+moški). Zaradi tega se takrat hrambo dokumentarnega in pisarniško poslovanje (upravljanje prejete ravnateljica NUK, Martina Rozman nisem počutil super ego, niti se študentke arhivskega gradiva v digitalni obliki; in izhodne pošte ter lastnih dokumentov, Salobir, ki je predlagala Združenje Spoštovane knjižničarke, spoštovani informacijsko in tehnološko kramarijo, niso počutile diskriminirane. Seveda, če bi varnostna politika, informacijska evidenca dokumentarnega gradiva), splošnih knjižnic, kot »pomočnike« pri knjižničarji, omreženjem, da nas v strahu ne bi prehitela danes študiral na �lozofski fakulteti, bi bil varnost (dr. Jože Škofljanec, dr. �nančno poslovanje: e računi, �nančna uveljavljanju teh pravil ter poudarila, da so spoštovane bibliotekarke, spoštovani konkurenca guglanja, amazonanja, »študentka« in moj pokojni mentor dr. Tatjana Hajtnik) dokumentacija, evidence, speci�čni taka srečanja še kako nujna in koristna za bibliotekarji! facebukovstva etc. Logar, bi bil »mentorica« in »profesorica«. delovni procesi in zapisi (npr. vodenje stroko. Dr. Jože Ško�janec je svojo predstavitev uradnih, predpisanih evidenc, inventarna o obilici jesenskega dela od In je še kje najti knjižnico, kjer bi kdo Sem vesel, da sem diplomiral že l. 1985, začel s humornim stavkom: … »ker ste si knjiga…), hramba e publikacij, zajemanje Tudi mag. Zoran Krstulović, pomočnik Pnacionalnega projekta Beremo skupaj, »klasično« bral, ne pa strmel v zaslon, ko so bili slovenski spoli še nefeministično tako želeli…a pazite kaj si želite…« in hramba spletnih strani. ravnateljice NUK ter dr. Andrej Nared, do projekta knjigobežnice, Maistrovega leta, bralnik, pametni telefon etc., kjer ne bi obarvani. namestnik direktorja ARS sta se zahvalila Cankarjevega leta, soške fronte, 100-letnice bilo wi-�ja? Ja, je tak prostor, sem bil tam v Ključne so določbe predpisov o Notranjih Z notranjimi pravili želijo slediti 8.členu vsem prisotnim za sodelovanje in izrazila zaključka 1. svetovne vojne, Maistrovega oktobru in preživel dan v pleterski knjižnici. Ne bom rekel, da se jezim na eminentno pravilih (NP), ZVDAGA, URDAG. UVDAG oz. Enotne tehnološke zahteve željo, da bi taka srečanja postala stalna leta in zaključka bralne značke za odrasle v Ampak to je zemeljski raj za izbrance. gospo Svetlano Slapšak, ki je napisala članek Notranja pravila urejajo zajem in (ETZ) 2.1 II.del. Vzorčna notranja pravila praksa. Prisotni smo tako idejo toplo Slovenski vojski z orientacijskim bralnim v Večeru z naslovom: Smrdljive besede hrambo dokumentarnega in arhivskega so primerna kadar ima več oseb podobna pozdravili. pohodom sem se malo oddahnil, da je vse Sicer pa, kaj imamo knjižnice z opozorili, in tiste druge h�ps://www.vecer.com/ gradiva v digitalni obliki, ne urejajo pa le poslovanja (20.člen). NUK in ostali javni skupaj čudovito uspelo in si vzel malo več kot so navedena v knjigah: Digitalna smrdljive-besede-in-tiste-druge-6622411 varstva arhivskega gradiva temveč tudi zavodi za knjižničarstvo, bi morda lahko nočnega spanja za predah, da bi preklopil na demenca, Ko internet postane droga, dokumentarnega. Zajem je ustvarjanje uporabljali ista Notranja pravila (NP). bolj teoretični del pisanja za kongres ZBDS Družabno odraščanje etc.? Knjižnice In vse podpišem, kar je napisala v vseh in sprejemanje ter dopolnjevanje Morda bi lahko NUK za NP postal celo 2019 s temo: Knjižnice – obvladovalke ponujajo znanje in predvsem podatke!!! odstavkih članka, razen pri zadnjem spremenjenih e zapisov, ki imajo status krovna organizacija. Dr. Jože Ško�janec je podatkov? odstavku, ki seveda v nebo povzdiguje dokumentarnega ali arhivskega gradiva. povedal, da bi z NUKovo pomočjo lahko No, ko sem tako malo »starokopitno« pravljično podobo oseb – knjižničark. Hramba zagotavlja celovitost, avtentičnost, uredili NP v javnih zavodih na področju No, pač po 32. letih v knjižničarstvu pa razmišljal in �lozo�ral, kako bi zastavil svoj uporabnost in dostopnost do izteka roka knjižničarstva. ARS izvaja seminar in morda lahko kaj tudi sam razmišljam članek, mi je v oči padel citat naslovne spletne Tako, kot sem v prejšnjem stoletju bil hrambe ali izročitve arhivu. Prav pri delavnice za pomoč pri pripravi NP ter o knjižnicah, ali so to danes res samo strani ZBDS h�p://www.zbds-zveza.si/ dejansko edini študent letnika, kjer je bilo prepisovanju moramo biti pozorni na neformalne presoje delov NP. NP so skladišča/odlagališča podatkov ali v skrbi, 60 žensk, pa verjamem, da danes nisem avtentičnost. Dostopnost pa je krona vsega primerna le za hrambo e gradiv (ISO da ne zgubimo uporabnikov, se knjižnice Po 32. letih dela v knjižničarstvu (samo edini ostanek moškega spola knjižničarjev, delovanja. 27001). zmeraj bolj spreminjajo v lunaparke z vso slabih 9 mesecev sem delal drugje!) in ker jih kar še nekaj živih srečujem. Se mi je

24 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 25 RAZMIŠLJANJA IN KOMENTARJI

že zgodilo, da sem v Mariborski knjižnici – Rotovž naletel za izposojevalnim pultom na tri moške v isti izmeni. In da sem v vojaški knjižnici v Kadetnici Maribor tudi jaz za izposojevalnim pultom, čeprav bi morda vojaki raje videli kakšno žensko, vendar še nisem dobil nobene opazke glede tega. Tudi jaz sem sposoben prisluhniti bralcu (sem 10 let aktivno delal kot prostovoljec na telefonu za pomoč v stiski), ukvarjam se že skoraj 20 let z biblioterapijo in sem študent 2. letnika logoterapije etc. In že pokojnemu dr. Hartmanu, ki me je l. 1987 sprejel v službo UKM, sem zelo hvaležen, da mi je bil vzor klasičnega bibliotekarja z dušo in srcem. In tako sem se ves čas počutil povsem sprejetega med skoraj 80 % prevladujočim ženskim spolom v knjižničarstvu. In tako, mislim, da je tudi danes, ko sem v službi v nekoliko bolj moški družbi.

Pač me je zbodlo kot moškega, da je na naslovni spletni strani ZBDS ta citat, ki je iztrgan iz celotnega konteksta, seveda v smislu slavljenja našega knjižničarskega poklica, v katerem se hote ali nehote znajde tudi nekaj moških osebkov.

Zato sem se odločil, da naj programski in organizacijski odbor na kongres ZBDS 2019 kar povabijo Svetlano Slapšak, ki jim bo prebrala to pravljično knjižničarsko romanco, ki ni obremenjena s podatki, tehnologijo, informacijami, kajti knjižnice so blagoslovljeni prostori tišine in miru. In ženska ima celo prav, čeprav govori o tem, kar naj bi bilo, pa žal ni!

Jaz se pa bom kar odpovedal pisanju članka o knjižnicah kot podatkovnih bankah, ker se še po 32. letih zmeraj bolj sprašujem, kdo je za knjižnico bolj pomemben: knjižničar/ka ali računalnik, informatik/čarka, bibliotera- pevt/ka. Ali so knjižnice prostori branja/ znanja ali prostori surfanja/guglanja etc.?

Pa glede na moško kvoto v programskem in organizacijskem odboru: 6 moških in 11 ženski bi težko prišel skozi s takšnim nebodigatreba razmišljanjem.

Drugače pa brez zamere, še zmeraj cenim tako ženske kot moške v knjižničarski stroki, P.s.: Tudi moški osebki v knjižničarstvu znamo pripraviti prijetno vzdušje v knjižnici ali jih s knjigobežnico kajti zame so knjižnice še zmeraj ljudje, tako privabiti v knjižnico. ženske kot moški.

26 Prevod in priredba: mag. Urša Bajda, predsednica Sekcije za šolske knjižnice v ZBDS. Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 27 POIZVEDOVANJE VKLJUČEVANJE SODELOVANJE POVEZOVANJE RAZISKOVANJE ZDRUŽEVANJE

Oblikovanje vprašanj Interakcija z drugimi Vključevanje različnih perspektiv Zbiranje informacij Branje, pisanje in ustvarjanje Uporaba informacijskih virov za Iskanje informacij Sodelovanje v pogovorih in Pridobivanje povratnih informacij Prepoznavanje potreb po Odzivnost in postavljanje vprašanj učenje Povezovanje novega z že znanim razpravah sodelujočih informacijah Usmerjenost v lastno učenje Etična raba informacij Uporabnost dokazovanja Upoštevanje različnih pogledov Vključevanje v razprave Skrbna izbira virov informacij Strateško reševanje problemov Vrednotenje informacij Načrtovanje raziskovanja Analiziranje stališča Skupinsko reševanje problemov Uporaba različnih virov Izražanje radovednosti Izogibanje plagiatorstvu Deljenje znanja – razlaganje Refleksija lastne perspektive Učenje od sodelujočih Dvomiti o točnosti informacij Usmerjanje v samorefleksijo Deljenje informacij Podajanje povratnih Prepoznavanje prispevkov drugih Povezovanje skupnega znanja Organizacija informacij Odprtost za povratne informacije Zagotavljanje varnega okolja Odločitev o ustreznosti informacije Refleksija o poteku raziskovanja Vztrajanje pri novih odkritjih Izražanje spoštovanja in virih Nacionalni standardi za Urša Bajda Sekcija za šolske knjižnice v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije delovanje šolskih knjižnic [email protected] Milena Bon Narodna in univerzitetna knjižnica v Ameriki [email protected] ©Združenje šolskih knjižničarjev Amerike (AASL) Združenje šolskih knjižničarjev Amerike (AASL) je pripravilo Nacionalne Standardi so bili napisani tudi zaradi poenote- Poudarek na partnerstvu med knjižničar, ki pomaga učencem, da se standarde za šolske knjižnice, ki so s ključnimi elementi predstavljeni nja ključne terminologije v šolskih knjižnicah. učencem in knjižničarjem naučijo spretnosti raziskovanja. Zato v razumljivem in slikovno preglednem plakatu, ki je tokratna sredica morajo knjižničarji in učitelji sodelovati pri Knjižničarskih novic. Ključna področja so temeljna za Šolski knjižničarji se ne ukvarjajo samo načrtovanju pouka in nalog za učence. zagotavljanje in razvoj kompetenc učencev, z urejanjem knjižnice in branjem knjig, Opozarjajo, da gre za standarde, ne šolske knjižnice. Smernice seveda veljajo Poenostavljeno, za lažje knjižničarjev in šolskih knjižnic. Poleg temveč so učitelji kot vsi drugi strokovni AASL je pripravilo Nacionalne standarde predloge ali priporočila kot strokovna priporočila, ki se jih razumevanje tega je vsako področje povezano s štirimi delavci na šoli. Novi standardi AASL šolske za šolske knjižničarje z namenom, da posamezna šolska knjižnica lahko drži ključnimi domenami, ki predstavljajo knjižničarje opredeljujejo kot partnerje bi knjižničarji sodelovali z drugimi ovembra 2017 so uvedli nov sklop ali ne. Tako jih je veliko knjižničarjev Prej so mnogi knjižničarji ugotavljali, da so postopek raziskovanja: pri učenju in usvajanju kompetenc. strokovnimi delavci pri oblikovanju N standardov, namenjenih izboljšanju videlo zgolj kot predloge. S poudarkom bili nacionalni standardi za šolske knjižnice Razmišljam Obravnavajo jih kot partnerje v zahtevnih učnih priložnosti za učence prejšnjih nacionalnih šolskih standardov na besedi “standardi” pa v AASL upajo, da zastavljeni tako, da jim je bilo pogosto težko Ustvarjam izobraževanju, informacijske strokovnjake, in jim pomagali prepoznati, da lahko in spodbujanju učenja na visoki ravni v jih bodo šolski knjižničarji resno sprejeli slediti. Zaradi preobsežnosti besedil in Delim učitelje in skrbnike šolskih knjižnic. učenje poteka kjerkoli. Standardi so knjižnicah, ki se nenehno spreminjajo in in si prizadevali za njihovo udejanjanje v nejasne strukture, je bilo težko zagotavljati Rastem Knjižničarji naj bi redno sodelovali na orodje, ki jih učenci potrebujejo za vključujejo več digitalnih ter vizualnih šolskih knjižnicah. Standarde so ustvarili in kontrolirati, če knjižničarji sledijo pedagoških konferencah, sestankih in naj razmišljanje, ustvarjanje, skupno rabo virov. s pomočjo šolskih knjižničarjev po standardom. Novi standardi zajemajo tri Pregled standardov je na voljo v brošuri bi bili ključni pri načrtovanju kurikuluma. in rast za vseživljenjsko učenje. Šolskim vseh Združenih državah Amerike, da bi različna področja, ki sočasno združujejo, AACL »Standards Framework for Šolska knjižnica ni le prostor za učenje knjižničarjem omogočajo, da v tem V preteklosti so bili standardi nacionalnih zagotovili vsebine, ki jih šolski knjižničarji vključujejo in povezujejo cilje za učence, Learners«. Dostopni so na spletni strani: in izdelavo nalog, ki jih učencem dajejo procesu postanejo ključni akterji. knjižnic promovirani kot smernice za lahko dejansko uporabljajo na svojih šolah. knjižničarje in tudi za šolske knjižnice. h�ps://standards.aasl.org/framework/ . učitelji. Tu ima veliko vlogo šolski

Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 PROJEKTI

Talenti – razstave mladih Anja Panjan Trgovčić Daniela Žunič Knjižnica Črnomelj likovnikov v knjižnici [email protected] V Knjižnici Črnomelj smo konec oktobra 2018, v sodelovanju z Robertom knjižnico po navdih povabiti čim več Lozarjem, akademskim slikarjem, razpisali že tretji likovni natečaj za mladine. Dokaz za to je tudi Knjiga vtisov, učence in dijake belokranjskih šol, in sicer v 2. kategorijah: 1. kategorijo kjer je razvidno veliko lepih želja in pohval. zajemajo učenci iz osnovnih šol, in sicer od 4. do 9. razreda ter učenci iz šole Do sedaj smo v knjižnici imeli 15 razstav s prilagojenim programom, 2. kategorijo pa zajemajo dijaki iz srednje šole. oz. je sedaj razpisan že 3 natečaj. Otvoritev Z likovnim natečajem želimo talentiranim učencem in dijakom ponuditi se je udeležilo okrog 500 obiskovalcev. možnost, da predstavijo svoje likovne izdelke. V pogled nam morajo poslati najmanj 10 likovnih del oz. izdelkov. Le te po končanem razpisnem roku Posamezne razstave si organizirano hodijo pregleda in oceni tričlanska strokovna komisija, katero že tri leta sestavljajo ogledovati razredi znotraj likovnega Robert Lozar, akademski slikar ter profesorici likovne umetnosti Špela pouka. Učitelji povedo, da so kandidati, ki Vraničar in Jasmina Strugar. so izbrani zelo počaščeni, da imajo lahko razstavo ter da jim to veliko pomeni, saj trokovna komisija tako izbere za kvaliteto storitev in dobrobit vseh temu posvečajo tudi veliko pozornost v S kandidatke in kandidate za razstave, prebivalcev. Projekt je rezultat dobrega šoli in otvoritve objavijo v svojih šolskih ki potekajo na mesečni ravni. Vsem sodelovanja z uveljavljenim slovenskim glasilih, spletnih straneh. Tudi na svojih prijavljenim je podana obrazložitev oz. akademskim slikarjem Robertom FB pro�lih se pogovarjajo o dogodku, utemeljitev ter sugestije za nadaljnje Lozarjem, ki je mladim talentom vzornik. o likovnih izdelkih itd. Projekt se je v ustvarjanje. Neizbranim so podani K sodelovanju smo povabili osnovne šole lokalnem okolju odlično prijel, saj so na tudi napotki, usmeritve za izboljšanje v občini Črnomelj in Semič ter Srednjo otvoritvah prisotni tudi novinarji, ki so ter povabilo, da se zopet prijavijo na šolo Črnomelj. Našemu povabilu pa prispevek iz kakšne otvoritve pokazali na razpis. Izbrani imajo priložnost, da se s so se odzvali tudi na Glasbeni šoli, kjer lokalni televiziji Vaš kanal. Tudi knjižnica svojimi izdelki predstavijo javnosti na poskrbijo za glasbene popestritve same skrbi za objave na spletnih straneh ter v mesečnih razstavah, ki jih pripravljamo v otvoritve. Veseli nas, da so izbrani kandidati lokalnih časopisih (Belokranjec, Dolenski Knjižnici Črnomelj. Poskrbeli smo tudi za iz različnih šol ter dejstvo, da je šola zelo list, Radio Odeon). Vpliv rezultata na glasbene popestritve otvoritve razstav in ponosna, ko razstavlja njihov učenec oz. ciljno skupino se pokaže v spoznanju, k sodelovanju privabili lokalno Glasbeno dijak v knjižnici. Otvoritve se tako v večini da se sošolci kandidata povežejo, šolo, ki spodbudi svoje talentirane učence, udeležijo ravnatelji, razredniki in številni razstavo si pridejo pogledati tudi med da se predstavijo javnosti. učitelji, ki podprejo kandidata ter seveda razrednikovo uro itd. Dolgoročni učinek prijatelji in sošolci. Dobro sodelovanje, projekta pa se kaže v tem, da uporabniki V januarju 2016 smo tako pričeli z povezovanje je tudi v tem projektu ključno, knjižnico prepoznajo kot prostor navdiha, mesečnimi razstavami v knjižnici. Izbrani saj brez konsenza ravnateljev, pripravljenosti priložnosti, umetnosti, ne le kot prostor kandidat, ki razstavlja, je povabljen v učiteljev, profesorjev, mentorjev na šolah, ki izposoje in vračanja gradiva. Prostor knjižnico na posvet s strokovno komisijo, skrbijo za to, da vzpodbudijo učence, dijake, srečevanja, druženja, saj po otvoritvi kjer skupaj postavijo razstavo v t. im. da se prijavijo na razpis knjižnice, ne bi bilo sledi neformalno druženje. Tudi mediji Pravljični sobi. Ob postavljanju strokovna željenega učinka. že prepoznajo spremenjeno vlogo komisija še bolj natančno analizira knjižnice, saj so pozitivno presenečeni likovne izdelke ter pomaga kandidatu pri Rezultati kažejo, da se mladi kandidati zelo nad raznoliko ponudbo storitev knjižnice, izboljšanju. Čez par dni, ko je razstava zavzeto ter z veseljem odzovejo povabilu nad inovativnim pristopom kako privabiti, postavljena, sledi večerna otvoritev ter so hvaležni za izkušnjo. Otvoritev, ki navdušiti mlade, da se izrazijo, pokažejo razstave, ki je za uporabnike knjižnice sledi v večernih urah, je po navadi zelo talente. odprta en mesec. Projekt so�nancirata svečana ter dobro obiskana, tudi s strani Očina Črnomelj in Občina Semič. medijev, ravnateljev, učiteljev. Veseli pa Model projekta je možno uporabiti nas, da kandidata, ki ima razstavo, pride v knjižnicah, ključno pa je seveda Zavedamo se, da je sodelovanje in podpret tudi veliko sošolcev, kar je tudi sodelovanje institucij oz. lokalnih povezovanje z lokalnim okoljem ključno poglavitni namen projekta, in sicer v partnerjev.

30 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 31 PROJEKTI PROJEKTI

Namen projekta je, upoštevajoč heterogenost3 in nezaključenost

Urška Šoštar bralne skupine stanovalcev, nekoliko širše zasnovan in prilagojen Valvasorjeva knjižnica Krško potrebam in željam skupine. Na zmenek s knjigo [email protected] Oblike sodelovanj Valvasorjeve knjižnice Krško in Doma starejših lastna razmišljanja in izkušnje vezane na prebrano. delovnim terapevtkam. Oddani listki oz. knjigah, poslušamo uglasbitve njegovih naša druženja ob zaključnih prireditvah oz. občanov Krško udeležba na srečanjih Knjižne zmenkarije pesmi, h glasnemu branju in recitiranju obletnicah projekta. V sklepnem delu srečanja omogočim prinaša priznanje »Prešerni bralec« in pritegnemo udeležence srečanja itd. Še nekaj enkratnih dogodkov, ki so rezultat Staranje prebivalstva je dejstvo, ki prihaja v zavest posameznikov in družbe, zainteresiranim udeležencem, da simbolično nagrado, kar podelimo na Delavnico kreativnega pisanja »Tako sodelovanja knjižnice in Doma: posledično številne institucije v svoje programe vključujejo storitve in predstavijo prebrana dela4 v času od skupni prireditvi enkrat letno. Sčasoma se pletejo besede«, v kateri se stanovalci ogled knjižnice s strani stanovalcev dejavnosti prilagojene starejši populaciji. Valvasorjeva knjižnica Krško se zadnjega srečanja, ki niso vezana na smo oblikovali priporočilni seznam desetih preizkusijo v literarnem ustvarjanju, Doma, s poudarkom na predstavitvi zaveda poslanstva in odgovornosti, ki ji ga kot splošni knjižnici predpisuje obravnavano temo. Nato v stavku ali dveh knjig, s katerega naj bi vsak bralec med zapisovanju spominov na izbrano temo itd. baročne kapucinske knjižnice, ki jo zakonodaja, da predvsem lahko in hkrati tudi mora prispevati k dvigu predstavim knjige, ki jih prinesem s seboj prebrano literaturo vključil vsaj eno knjigo. Delavnica morda še ni dosegla zaželenega upravlja Valvasorjeva knjižnica Krško, in bralne kulture in kakovosti življenjskega sloga starejših prebivalcev, in si jih lahko stanovalci izposodijo, ter Seznam je sestavljen na podlagi poznavanja razmaha; razlogov je več – literarno posebne zbirke Speedway v Sloveniji, tudi institucionaliziranih skupin. Zato je v aprilu 2011, mesecu knjige, zabeležim njihovo izposojo (v domsko bralnih interesov in zmožnosti bralcev v ustvarjanje je večini stanovalcev tuje in predstavitev dejavnosti Doma skozi začela aktivneje sodelovati z Domom starejših občanov Krško (dotedanje evidenco). Napovedi datuma in vsebine skupini (npr. kratke zgodbe, uganke, knjige nalogo vidijo kot prezahtevno, slabši vid razstavo v prostorih knjižnice, ki so jo sodelovanje je obsegalo predvsem izmenjavo knjižnih kolekcij) ter zasnovala naslednjega srečanja sledi neformalni z večjim tiskom do zahtevnejših vsebin, ki ter že težja koordinacija gibov otežujeta pripravili zaposleni v Domu, bralni projekt »Knjižne zmenkarije«, ki ga skozi leta nadgrajuje, hkrati pa del, ko še malo pokramljamo o aktualnih jih ponudim zahtevnejšim bralcem). pisanje, nezainteresiranost … Zato smo leto 2012, evropsko leto aktivnega dodaja druge oblike sodelovanj z omenjeno ustanovo. Knjižnica želi tudi z zadevah, potožimo, se nasmejimo. Vsakoletno zaključno prireditev z gosti in toliko bolj veseli vsakega pisnega prispevka staranja in medgeneracijske solidarnosti, mladostnim poimenovanjem na svojevrsten način prinašati vedrino v bolj podelitvijo priznanj in nagrad »Prešernim oz. pozitivnega odziva. Ustvarili s(m)o nam je dalo še nekoliko večji zalet v umirjeno oz. stacionarno1 institucionalizirano okolje. Nadgradnja projekta in druge oblike bralcem«. Prireditev poteka v prostorih že nekaj zapisov (spomini na vojna leta, sodelovanju, tako smo: sodelovanj Doma ter je namenjena vsem stanovalcem opazovanje življenja v Domu) in tudi izvedli najširši javnosti namenjeno Projekt knjižne zmenkarije domoznanskih avtorjev, pregled razvoja in ne le udeležencem projekta, ki prejmejo kakšno pesem. skupno prireditev »Zgodbe našega slovenske književnosti s predstavitvijo Zavedajoč se, da institucionalizirani bralci priznanja. Na prvih prireditvah smo gostili S prevozom in spremstvom omogočiti vsakdana«, ki smo jo sooblikovali s rojekt je zasnovan kot bralno- pomembnejših avtorjev in njihovih del, že nekaj časa niso zgolj oslabeli starostniki, lutkovno skupino Bukvica iz domače stanovalcem obiske literarnih večerov stanovalci Doma in predstavili življenje v Ppogovorna2 druženja Valvasorjeve želje stanovalcev itd. Trenutno potekajo ampak tudi aktivni starejši stanovalci, ki knjižnice, kasneje smo prešli na gostovanje v prostorih knjižnice. Nekoliko slabši Domu. Prireditev je potekala v zunanjem knjižnice Krško in stanovalcev Doma srečanja dvakrat mesečno po eno uro ob se za življenje v Domu ne odločijo zaradi domoznanskih literarnih gostov. odziv stanovalcev na vabila pripisujemo objektu, kar je bilo zelo pomembno in starejših občanov Krško. Namen knjigah, ki me, kot moderatorko projekta, zdravstvene oslabelosti temveč tudi iz Kviz »Prešerno o Prešernu«. V reševanje predvsem večernim uram, v katerih zaželeno dejstvo v zavesti stanovalcev; projekta je, upoštevajoč heterogenost3 in nagovorijo in jih ocenim kot primerne za razlogov osamljenosti, večje varnosti, vsakoletnega kviza, ki poteka v mesecu potekajo literarni večeri. omogočili stanovalcem ogled razstave, nezaključenost bralne skupine stanovalcev, obravnavo v Domu. lažje dostopnosti ter možnosti aktivnega februarju, skozi katerega spoznavamo živ- Obveščanje javnosti preko medijev o ki so jo v prostorih knjižnice pripravila nekoliko širše zasnovan in prilagojen sodelovanja v dejavnostih vseživljenjskega ljenje in delo Franceta Prešerna, vključimo naših aktivnostih. V lokalnem časopisju in upokojenska društva iz Posavja. potrebam in željam skupine; v prvi vrsti Uvodnemu pozdravu sledita razdelitev izobraževanja (Macuh, 2017, str. 151), poslušanje Prešernovih del na zvočnih predvsem spletnih medijih predstavljamo je njegov namen spodbujati, predvsem izročkov (z vsebino tekočega srečanja smo program bralno-pogovornih druženj v Pomen in prednosti sodelovanja pa ohranjati bralno aktivnost ter tako in datumom naslednjega srečanja) in sodelovanju s starostniki nadgradili. Tako 1Označevanje okolja kot stacionarno želi ponazoriti nasprotje med umirjenostjo omenjenega okolja in dvigovati bralno kulturo stanovalcev, razmišljanje o temi oz. ključnem stavku smo zasnovali: dinamičnostjo ter naglico zunanjega, neinstitucionaliziranega sveta. S predstavljenimi projekti in sodelovanji jih seznanjati s knjižnimi novostmi, z (misli) izbrane zgodbe, ki nas pripelje do Branje za svojevrstno bralno značko 2Bralna - pomemben del vsakega srečanja je glasno branje, v dobro uro druženja vključimo približno Valvasorjeva knjižnica Krško izpolnjuje dogajanjem v domači knjižnici, z lokalno vsebine obravnavane knjige. Osrednji del v projektu »Od Prešerna do Prešerna 20 minut nestrnjenega branja; pogovorna - trudimo se vzpostaviti ugodne okoliščine, da se razvije primarno in sekundarno poslanstvo. V (kulturno) dediščino, razvijati kritično druženja je posvečen predstavitvi knjige, ali Beremo prešerno«. Bralni projekt, ki pogovor, kakor ga opiše M. Košir (2003, str. 6): » […] pogovor, v katerem se med udeleženci vzpostavi prvi vrsti želi ustreči željam stanovalcev razmišljanje o prebranih delih, spodbujati navadno skozi branje odlomkov, kratke poteka od 8. februarja do 3. decembra, t.i. živa vzajemnost, se pravi empatija in sočutje. Kjer ni nadrejenih in podrejenih, temveč so odnosi Doma po druženju s knjižnico, da bi si s zanimanje, s pogovori in izmenjavo zgodbe preberemo v celoti; simpatično torej od Prešerna do Prešerna, je bil prvič partnersko enakopravni. Kjer ni poražencev in zmagovalcev, ker v svoji človečnosti, dostojanstvu in knjigami in pogovori obogatili vsakdan, (bralnih) izkušenj pripomoči k socializaciji je potekalo srečanje, ko so stanovalci iz izveden leta 2013. Namen projekta je po-govoru zmagujemo vsi.« se nasmejali, obnovili pozabljeno znanje, in boljšemu počutju stanovalcev. prebranih odlomkov sami sestavili vsebino spodbujati samostojno branje oz. pritegniti 3S pojmom heterogenost označujem različne izobrazbene stopnje in zdravstvena stanja udeležencev, se naučili kaj novega5. Poglobljen pogled knjige. Sledi pogovor o prebranem, k aktivnemu sodelovanju pri projektu ki pogojujeta stopnjo aktivnosti, interese in zmožnosti sodelujočih stanovalcev v bralni skupini. na dejavnost izpostavlja socialno noto Srečanja so sprva potekala enkrat mesečno ustavimo se ob posameznih mislih, Knjižne zmenkarije, saj projekt poleg 4Te predstavitve upoštevamo pri izpolnjevanju pogojev za sodelovanje v bralnem projektu Od (želja in potreba deliti svoje zgodbe, lastne kot enourne predstavitve starejše in debatiramo in izražamo lastna mnenja. aktivnih bralcev uspešno zaključijo tudi Prešerna do Prešerna ali Beremo prešerno, ki je predstavljen v nadaljevanju prispevka. izkušnje, posredovati znanje6 ali pa le novejše literature in pogovor o prebranem. stanovalci, ki se redno udeležujejo srečanj 5Trditve, da z vstopom v tretje oz. četrto življenjsko obdobje navadno že usahne človekova potreba pozabiti bolečino) in ugoden psihološki Kriteriji za izbor obravnavane literature so Pomembno je z občutkom, brez Knjižne zmenkarije in zaradi zdravstvenih po učenju in novih izkušnjah, ne smemo posploševati. Starostnike je potrebno motivirati in poskrbeti, vpliv, ki ima posledice tudi v ugodnem (bili) različni - glede na temo, aktualnost, siljenja in drezanja, k besedi povabiti speci�čnosti ne morejo več aktivno brati. da se otresejo predsodkov, ki so jih deležni, da (p)ostanejo aktivni in ustvarjalni po svojih zmožnostih zdravstvenem počutju. pregled del posameznih avtorjev, pregled zbrane ter jim omogočiti okoliščine Vtise o prebranih knjigah stanovalci (Macuh, 2017, str. 92). literature glede na žanr (družbeni romani, – predvsem čas in oporo, da spregovorijo zabeležijo oz. obkrožijo na priloženih listih 6Potreba po predajanju svojih življenjskih izkušenj in spoznanj mlajšim generacijam je ena temeljnih Primarno poslanstvo: potopisi, življenjepisi, poezija itd.), dela o obravnavani knjigi, da delijo s skupino in jih oddajo na Knjižnih zmenkarijah ali potreb starostnikov (Ramovš, 1999, str. 22). Vodeno branje ali biblioedukacija, tudi

32 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 33 PROJEKTI PROJEKTI

bibliosvetovanje. Bibliotekarji lahko s Prispevati k osebn(ostn)i rasti in dvigu v izogib nevšečnostim; voditi skupino, poznavanjem bralcev in literature dobro samozavesti skozi vzpostavitev zaupanja ampak ostati v ozadju, ko je to potrebno; povezujemo ter usmerjamo pogovore in spoštovanja znotraj bralne skupine biti nevtralen; načrtovati vsebino Delo s starejšimi prinaša številne izzive, ki utrjujejo bibliotekarjeve in izpostavljamo kvalitetnejšo literaturo (»da je pogovor odprt in iskren, kar je vsakokratnega srečanja (upoštevajoč želje (tudi kvalitetnejšo literaturo v okviru predpogoj kakovostnega dialoga, moramo in predloge skupine) in jo hkrati znati kompetence, nedvomno pa tovrstno sodelovanje predstavlja veliko »statičnega mehurčka«, iz katerega je drug drugemu zaupati, se počutiti varne in prilagajati spontanemu poteku srečanja določene bralce zelo težko usmeriti, sprejete« (Košir, 69)). in ne vztrajati pri zastavljenem cilju, če zadoščenje tako za udeležence kot izvajalce programov. saj se v njih počutijo dobro in varno ter Dvig oz. izboljšanje življenjskega sloga. pogovor steče v drugo smer; sposobnost nimajo želje preseči oz. poseči po drugačni Pripomoči h kakovostnemu staranju. ustvariti varno, spoštljivo, prijazno in literaturi) ter tako prispevamo k dvigu Sodelovanje nas nedvomno vse bogati. sproščeno okolje, v katerem se vsak počuti bralne kulture stanovalcev. Po mnenju Prednosti sodelovanja za knjižnico oz. dobrodošlega, čeprav ravno ustvarjanje dr. Ramovša lahko bibliotekarji v okviru moderatorja se odražajo v: prijaznih okoliščin v krožkih zahteva veliko biblioedukacije pomembno vplivamo na doseganju oddaljene skupine prebivalcev energije. duhovno in sožitno blaginjo starostnikov z (bralcev) in pridobivanju novih članov, Obvladovati tehnike in veščine pozornost, se posvetiti vsem udeležencem zadolžitve in naravo dela v knjižnici, ur Knjižne zmenkarije, ki jih knjižnica izborom tematik, ki pa naj imajo pozitivne izposoji gradiva, komunikacije. Ni pomembno le, kaj in si nikakor dovoliti ignoriranja. trenutno ne (z)moremo ustreči tem željam. skozi leta nadgrajuje, hkrati pa dodaja zaključke, da ne bremenijo. pridobivanju novih poznanstev (s povemo, ampak tudi kako (zavedanje Ne dovoliti, da člani skupine preglasijo Popestritev predstavitev knjig z ogledi druge oblike sodelovanj z omenjeno Spodbujanje in ohranjanje bralne stanovalci Doma, strokovnim osebjem v pomena neverbalne komunikacije, uporaba moderatorja. Potrebno je ostati trden v odlomkov iz �lmov, posnetih po knjižnih ustanovo (branje za bralno značko, skupne aktivnosti. Domu, strokovnimi sodelavci – izmenjava ustreznega besedišča, intonacije). svojem vodenju. predlogah. prireditve, kvizi, delavnice kreativnega Približevanje in obnavljanje poznavanja izkušenj znotraj stroke), Vzpostaviti zaupanje in pristen Zelo koristna in priporočljiva je priprava Povezati delavnico »Tako se pletejo pisanja, ogledi knjižnice, literarnih večerov sveta literature, predvsem leposlovnih pridobivanju novih izkušenj, prijateljski odnos. Za uspešno dosego izročka o vsebini srečanja in z navedbo besede« z obeleženjem evropskega leta in razstav v knjižnici). Delo s starejšimi zgodb. širjenju lastnega obsega poznavanja tega cilja je priporočljivo nekoliko znižati datuma naslednjega srečanja, kot opomnik kulturne dediščine 2018. prinaša številne izzive, ki utrjujejo Seznanjanje s knjižnimi novostmi in z literature, meje zasebnosti in dovoliti, da člani bralne udeležencem za naslednje srečanje. Predstavitev programa Svit skozi bibliotekarjeve kompetence, nedvomno dogajanjem na literarnem področju. osebni rasti. skupine skozi pogovore do določene mere Sodelovanje z zaposlenimi v Domu literarno druženje in pogovor ob pa tovrstno sodelovanje predstavlja veliko Seznanjanje z dogajanjem v domači spoznajo moderatorjevo zasebno življenje. olajša komunikacijo in organizacijo vseh knjigi lokalne literarne ustvarjalke in zadoščenje tako za udeležence kot izvajalce knjižnici. Bibliotekarjeve kompetence za Dobro poznati člane bralne skupine dejavnosti, saj bolje poznajo stanovalce, ambasadorke programa Svit. programov. Ideje za obogatitev nadaljnjih Razvijanje kritičnega razmišljanja o moderiranje bralnih druženj (tako �zične lastnosti (sluh, vid, gibalna poleg tega so z njimi v vsakodnevnem Omogočiti pristen stik stanovalcev s druženj se rojevajo skozi opazovanje prebranih delih. oviranost, pešanje spomina, demenca) stiku. knjižnico skozi njihove obiske, pri čemer sveta starostnikov, skozi razumevanje Spodbujanje zanimanja. Vodenje bralne skupine in druženje kot značajske lastnosti (hitra užaljenost, Popestriti srečanja z malenkostmi, nam največji problem predstavlja gibalna njihovih želja in potreb ter pod vplivom s starostniki prinaša številne izzive, s potreba po večji pozornosti itd.). kot so zvitki z lepimi mislimi in slikami oviranost (več kot polovica udeležencev tehnološkega razvoja. Predvsem nas pri Sekundarno poslanstvo: katerimi se hitreje in lažje soočimo z Spoštovati različne bralne navade. rož, čokoladice, �ge v februarju, torta uporablja hojice, vozičke). delu vodi in navdihuje misel, slogan Dneva S pogovori in izmenjavo (bralnih) načrtnim spoznavanjem in s temeljitim in baloni ob praznovanju rojstnega dne Predstavitev, izposoja in pomoč pri slovenskih splošnih knjižnic iz leta 2013: izkušenj pripomoči k lažji socializaciji poznavanjem sveta starostnikov. Kot Nasveti pri delu s starejšimi bralci projekta, vejice sivke v poletnih mesecih, uporabi bralnikov. »Tu smo za ljudi in zaradi ljudi.« udeležencev in boljšemu počutju potrebne temeljne lastnosti izpostavljam: organizacija čajanke v zimskem času itd. E-delavnice (osnovna uporaba stanovalcev. Biti Človek (empatičen, umirjen, Večletno sodelovanje z Domom in Konstantnost in kontinuiteta srečanj. interneta). Če izhajamo iz trditve »zdravljenje je pozitiven). Delo je potrebno opravljati z druženje s starostniki me je naučilo, da vse, Pogostejša in redna druženja prinašajo komuniciranje« (Ule, 2003, str. 111), željo in ne s prisilo, kajti le tako se odpirajo kar se zgodi na Knjižnih zmenkarijah, je pristnejše odnose, hkrati lahko stanovalci Sklep druženje in pogovor ob knjigah »zbližuje, nove poti, nove ideje za sodelovanje. prav in domače, če le prihaja iz srca. Poleg sledijo utečenemu urniku. povezuje in zdravi – ne le dolgočasje in Vodilo sodelovanja naj bo celosten človeški tega ali kljub temu je smiselno upoštevati Začeti, predvsem pa zaključiti srečanje s Valvasorjeva knjižnica Krško se zaveda osamljenost, temveč tudi medsebojne odnos. Vzpostaviti je potrebno odnos, nekaj naslednjih priporočil: pozitivnimi mislimi. svojega poslanstva pri zagotavljanju odnose in številne bolezni« (Košir, 67). ki temelji in odraža prijetnost, toplino in Upočasniti lasten tempo. kvalitetnejšega življenjskega sloga starejših Spodbujanje miselne aktivnosti pri domačnost.7 Upoštevati zdravstvene speci�čnosti Načrti za prihodnost prebivalcev, tudi oseb v institucionalnem starostnikih. Branje postaja ‘’promotor Spoštovati starostnike in knjige. udeležencev (pešanje vida, sluha, varstvu Doma starejših občanov Krško. zdravja’’, saj izboljšuje umske sposobnosti, Biti moderator. Vloga moderatorja otežena komunikacija, slabša spomin Dejstva, da projekt Knjižne zmenkarije Poglobljeno sodelovanje z Domom se je pomaga lajšati stres in je zdravilo za obsega postavitev začetnih pravil, in koncentracija) ter temu prilagojena izvajamo že osmo leto, da stanovalci pričelo z izvajanjem bralno-pogovornih depresijo (Furedi, 2017, str. 21–22). njihovo večkratno ponavljanje, spretnost glasnost branja in potrpežljivost. Pozornost vztrajajo in razmeroma redno prihajajo na 8 Prispevati k večji ozaveščenosti. poslušanja, komentiranja, sledenja, je smiselno posvečati tudi obliki in srečanja ter njihova želja po pogostejših Viri in literatura: Omogočati stik z zunanjim svetom. razumevanja, a tudi moč in sposobnost velikosti tiska. (tedenskih) srečanjih, kažejo, da je Furedi, F. (2017). Moč branja: od Sokrata do Twitterja. Ljubljana: UMco. V Dom ne prinašamo le knjig, ampak prekiniti oz. spretno preusmeriti pogovor Skupnim druženjem posvetiti vso svojo projekt dobro zasnovan in priljubljen pri Košir, M. (2003). Branje v času osamljenosti V M. Ivšek (ur.), Pogovor o prebranem besedilu: zbornik tudi vonj morda mlajšega, zagotovo stanovalcih. Bralnega društva Slovenije, Ljubljana, 8. september 2003 (str. 64–72 ). Lj: Zavod RS za šolstvo. pa bolj dinamičnega sveta, ki mnogim 7Potreba po medčloveškem (medosebnem) odnosu je po mnenju dr. Ramovša najbolj akutna Naša razmišljanja o sodelovanju v Macuh, B. (2017). Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše. Maribor: Kulturni center. stanovalcem postaja oddaljen in tuj. nesnovna socialna potreba v tem starostnem obdobju (Macuh, 2017, 89). Starejši potrebujejo za prihodnosti: Mustar, D. (2015). Spodbujanje bralne kulture pri starejših. V V. Rot Gabrovec (ur.), Branje združuje: z Prispevati k druženju in življenju preganjanje občutka osamljenosti reden stik z nekom, ki ga imajo za svojega (ni nujno krvni sorodnik) Nadaljevati s srečanji in utečenim delom. BDS že 20 let: zbornik Bralnega društva Slovenije ob 11. strokovnem posvetu (str. 158–163). Ljubljana: v sožitju z drugimi. Trenutno lahko in so prepričani v trajnost in trdnost tega stika (Ramovš, 1999, str. 22). Zavedamo se, da je želja stanovalcev Zavod Republike Slovenije za šolstvo. bralne ure uvrščamo tudi v obliko 8Statistika srečanj v osmih letih: skozi posamezno leto se udeležuje srečanj od 12 do 19 oseb, po pogostejših srečanjih utemeljena in Ramovš, J. (1999). Kakovostna starost: antropologizacija gerontologije. Kakovostna starost, 2(4), 17–24. medgeneracijskega druženja. posameznih srečanj se je udeležilo od 3 do 13 stanovalcev. upravičena, vendar upoštevajoč druge Ule, M. (2003). Spregledana razmerja. Maribor: Aristej.

34 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 35 INTERVJU INTERVJU

izgubljen dan. Verjamem v moč knjige tudi ki so oplemenitili tvoje življenje in v zdravilnem smislu, tako se po napornem brez katerih ne bi mogla polno (v dnevu večkrat raje sproščam s knjigo kot intelektualnem smislu) za-živeti? na primer s kopeljo. Takrat sicer najraje V prvi vrsti gre za antična �lozofska in posežem po knjigah z lahkotnejšo tematiko. dramska dela, tu mislim predvsem dela “Branje knjig je zame antičnih avtorjev Aristotela, Platona, Se strinjaš s trditvijo, da mlada Sofokleja, tudi Aristofana … Še po več populacija premalo osebno obiskuje kot 2000 letih so popolnoma aktualna, intimna stvar” Urša Pajk knjižnice in malokdaj pride v stik po eni strani se ukvarjajo z bistvenimi Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije s tiskanim gradivom? Misliš, da je vprašanji človekovega obstoja, po drugi Intervju z dr. Alenko Miškec [email protected] večina študentov že imela bližnje pa opozarjajo na neskončno človeško srečanje z antikvarnim gradivom? neumnost. Od sodobnih avtorjev pa Vloga glavne urednice časopisa umetnosti in muzeologijo, nato glasilo za Se ti zdi, da Slovenci znamo tržiti Ne poznam sicer statistik, tako po občutku rada prebiram dela Renate Salecl, ona slovenskih muzejev Argo (izdaja ga antiko in zgodnji srednji vek, zgodovino knjige, revije, svojo kulturo? bi rekla, da nekateri mladi zagotovo namreč prav mojstrsko pokaže na absurde Narodni muzej Slovenije), ki ima umetnosti in muzeologijo. Leta 1971 je Poznamo in upoštevamo avtorsko obiskujejo knjižnice, saj jih tam tudi moderne, kapitalistične dobe. Danes dolgo tradicijo – izhaja od leta 1892, postal informativno glasilo za muzejsko pravo? srečujem. Verjetno pa se je z antikvarnim imamo na primer pri skoraj vseh stvareh je verjetno odgovorna in naporna. dejavnost. Danes je Argo osrednji Moram priznati, da mi ta tematika ni gradivom srečalo več študentov neskončno vrsto izbir, pa vendar nam prav Je ob vsem tem prostor tudi za slovenski časopis s področja muzejstva. poznana. Verjamem, da uveljavljene humanističnih smeri kot na primer ta iluzija izbire povzroča občutke tesnobe, ustvarjalnost in inovativnost? V njem objavljamo prispevke s področja založbe znajo in tudi dobro tržijo svoje naravoslovnih, kjer je zlasti pomembno krivde in nelagodja ob misli, da morda Naj kar takoj povem, da je moje delo muzeologije, muzejskega upravljanja knjige. Veliko knjig pri nas pride na trg prek slediti čim novejši literaturi in jo navajati. izbiramo narobe. Ideologija neoliberalizma glavne urednice le ena izmed mnogih in trženja, s področja matičnih strok, ki dobro organiziranega sistema knjižnic, Za študente in njihove bralne navade pa so spreminja naša življenja, povečuje naše zadolžitev v muzeju, skrbim namreč za so zastopane v muzejih (humanistika, zato je vsaj za del knjig potreba po trženju do neke mere odgovorni tudi profesorji. strahove, tesnobe, obsesije, z nenehnim zbirko antičnih novcev, sodelujem pri naravoslovje in tehnične stroke) s težiščem nekoliko manjša. Tudi sama poučujem na fakulteti in takoj trošenjem dobrin trošimo sami sebe. pripravi razstav, objavljam članke, se na slovenskem in sosednjem ozemlju, ter Glede poznavanja prava pa lahko rečem, ugotovim, ali je študent imel knjigo v roki Kot pravnico me zanimajo tudi vprašanja udeležujem simpozijev in kongresov prispevke, ki na najširši način opisujejo, da je v splošnem zelo slabo. Čeprav Alenka Miškec je od leta 1997 zaposlena ali je samo prepisal naslov iz Cobissa. Po človekovih pravic, te v sodobnem času doma in v tujini in, končno, delo v muzeju ocenjujejo in predstavljajo različne velja pravno reklo ignorantia iuris nocet v Narodnem muzeju Slovenije; v navadi vztrajam, da študenti vsaj v roke sploh niso več samoumevne, naj spomnim zajema še polno majhnih in nevidnih stalne in občasne razstave, publikacije ter (nepoznavanje prava škodi), kar pomeni, Numizmatičnem kabinetu skrbi za antično vzamejo predlagano literaturo. na delavske pravice, pravico do zdravja in z opravil. Prav tako so preobremenjeni z prireditve doma in v tujini. da se predpostavlja, da posameznik pozna gradivo. Leta 2011 je zagovarjala disertacijo njo povezano dostopnostjo do zdravstvenih delom tudi moji kolegi iz uredniškega Ime je revija dobila po istoimenski ladji pravna pravila in se ne more izgovarjati, z naslovom Numizmatični zakladni najdbi Si že kdaj obiskala bralni krožek, storitev. Veliko časa posvečam prebiranju odbora, naj jih naštejem, saj sem jim res mitoloških junakov, katerih potovanje da ni vedel, da dela kaj narobe, opažam iz 3. stoletja z Drnovega, pred enim letom bralno čajanko ali se udeležila člankov in polemik na to temo, zanima hvaležna za predano in odlično delo. To so: je tesno povezano tudi z današnjim ravno nasprotno, da je poznavanje prava pa je končala tudi petletni študij prava z ekskurzije po poteh kakšnega me tudi dogajanje v državah nekdanje tehnična urednica, klasična �lologinja in slovenskim prostorom. Pod vodstvom slabo. Težava je prenormiranost, preprosto magistrskim diplomskim delom Korupcija literarnega junaka? Se ti tovrstne Jugoslavije, kjer pa so v nekaterih delih �lozo�nja Tinka H. Selič, konservatorka- Jazona so argonavti na ladji Argo pluli preveč je predpisov, zakoni so dolgi in z vidika kazenske zakonodaje. Leta 2008 je dejavnosti zdijo dobra promocija kršitve človekovih pravic že skrb vzbujajoče. restavratorka in umetnostna zgodovinarka iz Grčije do obal Črnega morja, kjer so vsebujejo zapletene določbe. Dodatna prevzela urednikovanje muzejske revije Argo. branja, pismenosti in knjižnic? mag. Nataša Nemeček, arheologinja dr. ukradli zlato runo. Na poti domov, kot težava je še zahtevno pravo Evropske unije, Letos je bila za svoj prispevek pri razstavi Ne, branje knjig je zame intimna stvar. Vsak od nas knjižnih moljev razmišlja Andreja Breznik, zgodovinar in arheolog izvemo pri znamenitem rimskem piscu ki ga ne poznajo niti pravniki. Pred kratkim Preteklost pod mikroskopom tudi ena od Moti me razpravljanje o knjigah, pretirana o svoji sanjski zasebni oziroma javni dr. Tomaž Nabergoj in zgodovinar Matej Pliniju, so zapluli v reko Donavo. Pot jih je je bil podan predlog Direktive Evropskega prejemnikov Valvasorjeve nagrade. Zanimajo analiza in iskanje pomena v vsaki besedi, knjižnici … Kakšen je tvoj sanjski Hreščak. Kljub kroničnemu pomanjkanju vodila po Savi in Ljubljanici, nato so ladjo parlamenta in sveta o avtorskih pravicah na jo pravne vede, arheologija, potovanja, vejici. Še danes sem hvaležna prof. hram učenosti in katerih knjig časa si seveda ves čas prizadevamo, da po suhem prenesli do Jadranskega morja in enotnem digitalnem trgu, s katero EU želi zgodovina, šport, filmska umetnost in knjige. Vozličevi, ki nas je na poljanski gimnaziji (tematsko gledano) je v njem največ? uvajamo novosti in sledimo trendom. nadaljevali pot v Grčijo. zagotoviti pravično nadomestilo avtorjem prav nevsiljivo vpeljala v svet književnosti. V moji zasebni knjižnici so poleg antičnih za objavo del na medmrežju. Ob tem se predstavljati. Ne glede na razvoj in Spominjam se, kako je stala pri katedru del seveda romani Tolstoja, Balzaca, Bi bralcem na kratko predstavila V današnjem »digitalnem« in poraja več vprašanj kot odgovorov, kar kaže spremembe pa lahko nekaj z gotovostjo in z malo nagnjeno glavo pripovedovala Dickensa, pisateljic Austen, Brontë zgodovino in vsebinsko usmerjenost tudi »virtualnem« času je vse več na res zapleteno področje. zatrdim: vedno bodo obstajali ljudje, ki zgodbe iz zakladnice svetovne in domače in Ferrante …, police se šibijo pod revije? Mimo imena Argo pa tudi ne elektronskih revij … Morda v uredništvu bodo znali ceniti tiskane knjige in časopise. književnosti. Mi smo jo v popolni tišini katalogi velikih formatov s kakovostnimi moreva … kdaj razmišljate tudi v tej smeri? Nekoliko hipotetično in imaginarno In ti bodo tudi poskrbeli, da se bo tiskana in kot uročeni poslušali. Za promocijo reprodukcijami slik najpomembnejših Argo z daljšim premorom izhaja od Prvi korak v smeri digitalizacije smo vprašanje: Si v daljni prihodnosti beseda ohranila. branja in pismenosti lahko največ naredijo svetovnih slikarjev in galerij, velikih daljnega leta 1892, njegova zgodovina že storili. Mladi kolega iz knjižnice je predstavljaš življenje brez tiskanih starši, ki od malega berejo svojemu otroku, arhitekturnih dosežkov; verjamem namreč, je dolga in bogata, vendar tu ni mesto namreč skeniral vse stare številke Arga in knjig in časopisov? Besede na papirju V zadnjem času se med knjižničarji in seveda šola, ta mora otrokom vcepiti da poznavanje likovne umetnosti pomaga za podrobnejšo predstavitev, zato le v naslednjem koraku jih bomo objavili kot nosilcu zapisa bi recimo obstajale in obiskovalci knjižnic veliko govori o ljubezen do knjig in na sploh do umetnosti. pri oblikovanju okusa, prepoznavanju nekaj besed. Različni uredniki, sem na spletu. Glede objav Arga v izključno le še v muzejih in arhivih … biblioterapiji oziroma terapevtskem lepega in nasploh širi obzorja. V dolgih osma po vrsti, so vsak po svoje želeli elektronsko obliki zaenkrat še ne Predstavljam si sicer ne, verjamem pa, da branju. Imajo knjige močan vpliv tudi Sloviti Gustave Flaubert je enkrat zimskih dneh pa rada posežem na polico pustiti vsaj majhen pečat, zato se je razmišljamo, tega nimamo v načrtu niti bo življenje na primer leta 2200 precej na tvoje življenje? zapisal naslednjo misel: »Berite s kriminalkami Agathe Christie, tem so revija tako vsebinsko kot tudi oblikovno za bližnjo prihodnost. Ostajamo zvesti drugačno. Saj so se že v zadnjih tridesetih Dan po navadi sklenem z branjem in če ne za to, da boste živeli.« Vem, da si se v zadnjem času pridružili še kriminalni ves čas spreminjala. Do leta 1964 je bil tradiciji in nagovarjamo tudi tiste bralce, ki letih zgodile takšne spremembe, ki si utegnem prebrati vsaj ene strani, je to zame strastna in energična bralka. Bi nam romani skandinavskih avtorjev pa tudi Argo glasilo za arheologijo, zgodovino jim je ljubša tiskana oblika. jih naši stari starši sploh niso mogli slab dan. Ali, kot pravijo, dan brez knjige je zaupala nekaj knjižnih naslovov, kakšen slovenski avtor.

36 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 37 PREDSTAVLJAMO PREDSTAVLJAMO

delom, študijem in zabavo in so del Po spletni strani www.prvaberila.si se lahko virtualne skupnosti, s katero neprestano išče tudi s ključnimi besedami, to iskanje komunicirajo, soustvarjajo skupne vsebine nam je omogočeno s klikom na ikono v in svoje lastno virtualno okolje.« (Slovenske obliki lupe, ki se nahaja na desni strani splošne knjižnice za prihodnost, 2012, str. navigacijske vrstice. 15) Dandanes so spletne strani skorajda nepogrešljive, saj je splet prvo mesto, kjer Izdelana spletna stran vsebuje veliko zani- bomo uporabniki iskali informacije. Da mivih informacij. Na strani so objavljeni bi bila naša spletna stran prepričljiva in podatki o zbiratelju Marjanu Marinšku, sodobna, smo bili pri sami izdelavi pozorni nekaj informacij o sami zbirki in njenem na preprosto dodajanje in urejanje vsebin, nastanku. Pod zavihkom Zanimivosti pa kvalitetne fotogra�je, preprosto uporabo saj bi bilo brez njih urejanje veliko težje. je tudi kronološki pregled razvoja beril in same spletne strani ter dobro vidne Izdelovalec mora vedeti, kaj točno si na svoji čitank v slovenskem jeziku od Primoža kontaktne podatke. spletni strani želi imeti, nato pa sledi iskanje, Trubarja do danes. Predstavljena so tudi dokler ne najdeš vtičnika za izvedbo svoje prva berila z vsega sveta, ki jih hranimo v Namen izdelane spletne strani je predvsem želje. V največjo pomoč nam je bil vtičnik zbirki in nekatere jezikovne značilnosti, ki predstavitev Zbirke prvih beril, ki bo »Elementor«. Gre za vtičnik, s katerim imaš se odražajo v prvih berilih. delovala kot povabilo na ogled razstave zelo veliko možnosti pri sami ureditvi strani; v Knjižnici Velenje, hkrati pa jo lahko v npr. razdelitev strani na število stolpcev, Spletne predstavitve so lahko dobra razstaviščnem prostoru pri samem ogledu dodajanje in urejanje besedila, slik, ikon ali priložnost, da se knjižnice še bolj približajo uporabimo v informativne namene. video vsebin idr. posameznim uporabnikom oziroma predstavijo tudi zunanjim obiskovalcem. Zbirka Prvih beril v Ena izmed pomembnih začetnih stvari pri Pri snovanju spletne strani smo imeli v S pomočjo spletnih predstavitev lahko gradnji WordPress spletne strani je izbira mislih enostavnost. Spletna stran mora privabijo uporabnike tudi k dejanskemu teme. Tema je vizualna upodobitev osnovne imeti oblikovno konsistenco, ki jo sestavlja obisku knjižnice. Sodobni iskalci informacij Knjižnici Velenje in njena postavitve in načrtovanja izgleda strani. poenotena uporaba barv, gra�čnih in so vedno bolj samostojni, vedno več Maja Praprotnik Za našo spletno stran smo izbrali temo vsebinskih elementov. Čeprav ima izdelana informacij lahko poiščejo brez pomoči Knjižnica Velenje Hestia. Pred izbiro teme je potrebno jasno spletna stran hierarhično strukturo, smo knjižničarjev in ker je iskanje na spletu spletna predstavitev [email protected] določiti namen spletne strani, ali bo njen se trudili, da je navigacijska vrstica čimbolj enostavno in učinkovito, saj lahko poteka namen postaviti blog stran, predstavitev preprosta, da lahko uporabnik z enim kjerkoli in kadarkoli. Spletne predstavitve so V Knjižnici Velenje smo 21. septembra 2018 odprli dolgo pričakovano in tudi idejno-družbenim zahtevam podjetja, forum, spletno trgovino ali morda klikom doseže informacije, katere ga dostopne preko računalnika ali mobilnega Zbirko prvih beril. Gre za zelo dragoceno zbirko, ki prikazuje prve otrokove vsakokratnega časa. kaj drugega. Izbira je pomembna zato, ker zanimajo. Stran Zanimivosti je razdeljena telefona, prav tako lahko do njih dostopamo korake v svet pisne kulture po celem svetu. Osnova za učenje pisave pa je ima vsaka spletna stran svoje lastnosti in na tri podstrani, na katerih pa je več prosto, brez omejitev. Še ena prednost v vseh razvitih družbah ravno knjiga, ki jo pri nas imenujemo Prvo berilo. Idejni vodja projekta je direktor knjižnice zahteve. Pri predstavitvi podjetja na primer zapisanih informacij, in sicer so opisana spletnih predstavitev je, da jih je mogoče Zbirka prvih beril je izredno poučna in izjemno atraktivna, saj po eni strani Velenje, Vlado Vrbič, ki si je že več let je potrebna čisto drugačna gra�čna predloga prva berila družine Marinšek, prva berila dnevno posodabljati. spoznavamo različne kulture, po drugi pa je zelo barvita, knjiga skorajda ni prizadeval za odkup zbirke, ki jo je zasnoval kot pri spletni trgovini, ki vsebuje produkte od Trubarja do danes ter prva berila z enaka knjigi. Zaradi vseh naštetih lastnosti je izjemna zbirka vredna prikaza in jo skoraj pol stoletja dopolnjeval in prodajo izdelkov. Pred izbiro spletne vsega sveta. Spletna stran poleg besedila Zbirka prvih beril je živa, kar pomeni, da se širši javnosti. V zbirki je 1.522 prvih beril oziroma abecednikov iz 138 držav z Marjan Marinšek (1941 – 2011), velenjski strani je sicer tudi možno preveriti, kako in fotogra�j vsebuje tudi povezave na bo v prihodnje še dopolnjevala in razvijala. vsega sveta. Prva berila so napisana v 164 različnih jezikih. kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrark, pisatelj, odzivna je posamezna tema. Odločili smo druga spletna mesta ter video vsebine, ki Prav tako se bo z njo izpopolnjevala in tudi soustvarjalec znamenitega velenjskega se za temo Hestia. Izbrana tema je preprosta so bile pripravljene s pomočjo PowerPoint nadgrajevala izdelana spletna stran. Prav Osrednji predmet Zbirke prvih beril monumentalnih vezenin glasov, besed otroškega Pikinega festivala. za namestitev in ima dobro interakcijo projekcije. V PowerPoint predstavitev smo pa je, da tudi zaposleni ne zanemarimo Oje knjiga, prvo berilo. Bibliotekarski in simbolov, ki vodijo prvošolce po z uporabnikom. Ponuja nam odzivno dodali želeno gradivo, določili smo časovni svojega znanja, saj je upravljanje knjižnice terminološki slovar opredeljuje prvo berilo vsej zemeljski obli v areno pismenega V Knjižnici Velenje smo se odločili, da postavitev, kar nam je pri končani spletni razmik in animacijo med posameznimi usmerjeno k dvigu standarda kakovosti kot »učbenik za začetni pouk branja in sporazumevanja med ljudmi. Zato vsi narodi bomo Zbirko prvih beril predstavili na strani prišlo zelo prav, ker je spletna stran stranmi ter datoteke shranili kot video knjižnične storitve in vpetosti knjižnice pisanja, njegova sinonima sta abecednik in sveta storijo vse, da bi bila ta drobna, a spletu. V ta namen smo izdelali spletno www.prvaberila.si pregledna tako na večjem MPEG-4. V ta namen smo sami izdelali v okolje. Zaradi neprestanih sprememb v prva čitanka.« (Kanič idr., 2011, str. 267) dragocena knjiga čim boljša, čim popolnejša stran: www.prvaberila.si. Zaradi preproste kot manjšem zaslonu (npr. mobilni telefon, štiri promocijske videe. Nato smo videe družbi je za kakovostno delo v knjižnici in karseda mikavna radovednim otroškim uporabe in preprostega urejanja ter brez tablica, namizni računalnik). Tema vsebuje naložili na YouTube ter jih dodali na potrebna strokovnost in tudi uporaba Marjan Marinšek je zapisala, da »včasih očem. Pri tem pa ne pozabimo, da so prva predhodnega znanja iz programiranja, smo tudi nekatere standardne funkcionalnosti, spletno stran pod »Video vsebine«. številnih drugih znanj. dostop do luči ni bil tako enostaven«. Od berila bolj ali manj odvisna od notranje se odločili za brezplačno odprtokodno kot je na primer dovoljenje za uporabo prve tiskane knjige je minilo kar nekaj zgradbe jezika, za katerega so napisana, programsko opremo WordPress. piškotkov na spletni strani. Viri in literatura: stoletij, preden je obveljalo spoznanje, da učnih metod, poligrafskih možnosti ter Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013–2020: je šolskemu novincu potrebna posebna narodove mentalitete. Sodobno berilo »Iskanje na spletu je enostavno in Po potrjeni izbrani temi se je začelo delo z stanje in okolja slovenskih splošnih knjižnic v letu 2012. (2012). Grosuplje: Združenje splošnih knjižnic. knjiga, ki naj bi ustrezala stopnji otrokovega naj bi ustrezalo vsebinskim didaktično- učinkovito – poteka lahko kjerkoli in dodajanjem vtičnikov. Vtičniki so orodja, Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P. in Vodeb, G. (2011). Bibliotekarski terminološki slovar. Ljubljana: duševnega razvoja. Tako se je rodila ena metodičnim, estetsko-tehničnim, kadarkoli, rezultati so takojšnji. Na ki delujejo z WordPress-om, njihov namen Bibliotekarska terminološka komisija. najnežnejših in najbolj čudovitih ter psihološkim, pedagoškim, jezikovnim spletu uporabniki prestopajo meje med pa je razširiti funkcionalnost spletne strani, Marinšek, M. (2000). Prvo berilo. Velenje: Pozoj.

38 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 39 DOMOZNANSTVO DOMOZNANSTVO

Starejše razglednice kamniško-komendskega območja objavljene na Pogled na komendsko župnijsko cerkev sv. Petra in grad Komenda v začetku 20. stoletja. Razglednica je okrog leta 1910 izšla v založništvu Andreja Mejača (1866-1941). Andrej Kotnik s kamniško-komendskega območja, (1866-1941). Na ta način se dve spletni nanašajo na kamniški prostor, je knjižnici Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik bodo uporabniki našli tudi spletne publikaciji kamniške knjižnice s svojimi podaril Aleksander Sarnavsky (1934- spletu [email protected] povezave do njihovih biografskih člankov informacijami pomembno dopolnjujeta. 2010). v Kamniško-komendskem biografskem Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik na spletni strani Prejmi pozdrav Pogled na Šutno z Zapric. Razglednica je bila leksikonu (www.leksikon.si), ki prav tako Ureditev zbirke Umetniške razglednice prikazujejo (www.prejmipozdrav.si) predstavlja starejši del svoje domoznanske zbirke poslana leta 1900. nastaja v kamniški knjižnici. Uporabniki umetniška dela avtorjev s kamniško- razglednic iz obdobja od konca 80. let 19. stoletja, do konca 60. let 20. stoletja. biografskega leksikona pa si bodo lahko s Ob preureditvi v letu 2017 smo zbirko komendskega območja, ali pa prikazujejo Zbirko razglednic z območja občin Kamnik in Komenda knjižnica načrtno let 19. stoletja, do konca 60. let 20. pomočjo povezav na strani Prejmi pozdrav razglednic razdelili v 7 ločenih enot: 5 umetniška dela z motivi s kamniško- gradi že skoraj dve desetletji. Trenutno obsega skoraj 700 večinoma starejših stoletja in ni več zaščiteno po slovenski ogledali obsežne opuse ustvarjalcev geografskih in 2 posebni. Geografske komendskega območja. razglednic. Knjižnica gradivo pridobiva predvsem z nakupi in darovi. Zbirko zakonodaji, ki ureja področje avtorskih in razglednic, kakršni so bili npr. Kamničana enote se nanašajo na naslednja območja: razglednic smo leta 2017 fizično preuredili, na novo popisali, označili z znaki sorodnih pravic, ali pa je bilo objavljeno fotograf Franc Aparnik (1872-1954) in Kamnik, Kamnik-okolica, Alpsko Široke možnosti uporabe knjižnice, digitalizirali in shranili v novo namensko embalažo, s čimer smo z dovoljenjem nosilcev teh pravic. tiskar Anton Slatnar (1867-1926) ter področje z dolino Kamniške Bistrice, trajno zaščitili dragoceno in na trgu vse težje dostopno gradiva. Razglednice, ki so bile uporabljene, smo komendski trgovec in župan Andrej Mejač območje sedanje občine Komenda in Z objavo razglednic na spletu, Knjižnica objavili na način, da iz njih ni mogoče Tuhinjska dolina z Motniško kotlino. Franceta Balantiča Kamnik daje a zaščito gradiva je pomembna z naborom ključnih besed, ki so del razbrati vsebine dopisovanja, imen ter Pogled na Grintovec na razglednici iz leta 1931. Posebni enoti v zbirki predstavljajo uporabnikom dostop do dragocenega Ztudi objava gradiva na spletu, saj se obširnega geslovnika, ki obsega imena naslovov pošiljateljev in prejemnikov. fotogra�je blejskega fotografa Benedikta gradiva, ki ima velik kulturno-zgodovinski z njo bistveno zmanjšuje potreba po krajev, imena založnikov in fotografov, Ohranili smo tiste elemente vsebine, ki Lergetporerja (1845-1910) in razglednice pomen za naše lokalno okolje in pregledovanju �zičnega gradiva, hkrati pa imena nekaterih zgradb ter številna stvarna po našem mnenju vsebujejo zanimive z umetniškimi motivi. širše. Spletna stran Prejmi pozdrav je je vsebina na voljo vsem. poimenovanja. Iskalnik omogoča tudi informacije o kulturi časa, v katerem pripravljena tako, da bo v prihodnosti dodatno �ltriranje pridobljenih rezultatov so nastale. Gre predvsem za pozdrave, Fotogra�je Benedikta Lergetporerja niso mogoča tudi objava angleške različice. Iskanje po spletni zbirki glede na več parametrov, ki jih uporabnik naslavljanja, različne vrste pisav in nekatere razglednice v pravem pomenu besede, saj Upamo, da bodo uporabniki novo lahko izbere. druge posebnosti. niso bile namenjene pošiljanju, ampak spletno publikacijo naklonjeno sprejeli in Na spletni strani razglednic je mogoče promociji njegove fotografske dejavnosti. znali izkoristiti možnosti, ki jih nudi na iskanje po njihovi vsebini, saj so vse Objavljeno gradivo predstavljajo V opisih nekaterih razglednic, katerih Štirinajst dragocenih Lergetporerjevih področjih kulture, turizma, izobraževanja objavljene razglednice opremljene razglednice iz obdobja od konca 80. nastanek je povezan z znanimi osebnostmi fotogra�j s konca 80. let 19. stoletja, ki se in gospodarstva.

40 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 41 RAZSTAVE RAZSTAVE

Del razstave se je osredotočil na povezave med Sokolskim domom in Knjižnico Ivana Tavčarja Ško�a Loka. Obudili smo spomin na Javno knjižnico Sokolskega društva v Ško�i Loki, ustanovljeno leta 1923, ki je bila namenjena vsem Ločanom. V njej je bil združen fond bivše strokovne društvene knjižnice ter fond knjižnice Narodne čitalnice, ki je bila nasploh prva javna knjižnica na Ško�eloškem. Ob otvoritvi je knjižna zaloga štela 850 knjig. V knjižnico so zahajali tudi bralci iz širše loške okolice. Za člane Sokola je bila uporaba knjižnice brezplačna, ostali so plačevali vpisnino in izposojevalnino za vsako knjigo. Darovi so predstavljali velik del fonda. Ob ustanovitvi je knjižnico vodil Rudolf Horvat. Pri delu so mu pomagali društveni člani in nekateri mlajši dijaki. Gradivo je bilo razdeljeno v sledeče Delovanje sokolske knjižnice je prekinila V fondu Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka strokovne skupine: druga svetovna vojna. Vse knjige, ki so se takrat hranimo kar nekaj knjig, ki so bile del knjižne A Pesmi, B Proza, C Zborniki, D Drama nahajale v knjižničnih prostorih, je nemški zbirke nekdanje sokolske knjižnice. Uvrščene E Poučna, F Druga slovanska leposlovna okupator sežgal ali uničil v papirnih mlinih. so v zbirko ZR (zelo redko). Gre za zbirko G Nemška leposlovna, H Sokolska idejna Ana Marija Miklavčič Nekaj knjig so ljudje skrili po svojih domovih in knjig, ki se je začela oblikovati okrog leta 2005. I Sokolska strokovna literatura, Am Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka jih s tem uspeli rešiti. Po vojni je bila knjižnica V njej so zbrane knjige, ki so izšle pred letom Mladinske pesmi, Bm Mladinska proza. Spomini na Sokolski dom [email protected] obnovljena in je pod imenom Ljudska knjižnica 1945, bibliofilske ter faksimilirane izdaje. Zbirka domovala v nadstropni sejni sobi Sokolskega danes obsega 1648 enot gradiva. Najstarejše Udeleženci otvoritvene slovesnosti Razstava v Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka, Sokolski dom med obema vojnama (vir: doma oziroma v takratnem Fizkulturnem domu. izvode, med katerimi so tudi Vodnikove pratike so si lahko ogledali tudi projektno 26. september – 31. oktober 2018 spletna stran Sokolskega doma) Obnovo sta vodila Franc Kalan, ki je bil knjižničar iz konca 18. stoletja, je za knjižnico pridobil dokumentacija, ki umešča Knjižnico že v sokolski knjižnici, ter Polde Polenec, bibliofil Janko Krek, ravnatelj knjižnice med leti Ivana Tavčarja Ško�a Loka v Sokolski knjižničar v predvojni katoliški prosvetni knjižnici. 1963 in 1981. Nekatere knjige so večkrat menjale dom. Izdelal jo je Atelje Mušič iz Gorenjske splošne knjižnice smo letošnji domoznanski september posvetile družabno središče ter prostor druženja za Začetni fond knjižnice je štel 700 enot gradiva. svoje lastnike, kar dokazujejo lastniški žigi in Ljubljane 31. 3. 1993. Knjižnica si je spominu na starejše stavbe v lokalnem okolju, ki so s posodobljeno vse generacije. Po petih letih delovanja se je knjižnica preselila signature. Ob otvoritvi razstave smo nekaj knjig namreč od leta 1986 dalje intenzivno arhitekturo pridobile lepši izgled, novo vlogo v kraju ter naloge za sedanji v nove prostore na drugo stran Mestnega trga. iz sokolske knjižnice dali na ogled javnosti. prizadevala rešiti svojo prostorsko in prihodnji čas. Ena takih stavb v Škofji Loki je Sokolski dom, ki je služil več K sodelovanju pri razstavi smo javnost problematiko, ker je Strokovni svet za generacijam na različnih področjih. Telovadba, kulturne prireditve, gledališke povabili s pomočjo oglaševanja v medijih Razstava je imela 7 tematskih sklopov, vpletli spomine posameznikov in fotogra�je knjižničarstvo RS takrat izdal ugotovitveni in kino predstave, koncerti, plesi ter knjižnica so bogatili življenje prebivalcev in na družabnih omrežjih. Vabilo smo razvrščenih v kronološkem zaporedju na iz njihovih osebnih albumov. Nekaj slikovnega sklep o njenem le pogojnem priznavanju Škofje Loke. Poleti smo v knjižnici zbirali stare fotografije, spomine in zgodbe, objavili na spletni strani knjižnice in ga 17 panojih. Zgodovinski okvir razstave je gradiva, predvsem iz najzgodnejšega obdobja matičnosti, ker ni ustrezala prostorskim ki se povezujejo s to markantno zgradbo in akcijo zaključili z razstavo, ki sva razdeljevali obiskovalcem knjižnice. Odziv nastal s pomočjo gradiva, ki ga knjižnica stavbe, sva s kolegico našli v Loškem muzeju normativom. V teh prizadevanjih je jo pripravili Saša Ambrožič in avtorica prispevka Ana Marija Miklavčič. sprva ni bil velik, zato smo knjižničarke hrani v svoji domoznanski zbirki. Vanj smo in v Zgodovinskem arhivu, enota Ško�a Loka. aktivno sodelovala tudi Občina Ško�a osebno začele nagovarjati potencialne oški Sokolski dom predstavlja Partizan in z novim imenom »Partizan«. sodelujoče. Ko je direktorju knjižnice Lzgodovinsko, arhitekturno in splošno Sredi šestdesetih let je prostore imela v uspelo k sodelovanje pritegniti loškega Bibliotekar in literarni zgodovinar Branko Berčič se je takole spominjal kulturno dediščino našega mesta. Z najemu Gimnazija Ško�a Loka in v domu župana, se je mreža zainteresiranih začela svojega prvega obiska sokolske knjižnice: »Še sedaj jo imam v neizmerno mero prostovoljstva so ga je telovadilo več generacij dijakov. Žal so širiti. Na koncu se je nabrala tako velika leta 1922 zgradili narodno zavedni po tridesetih letih dejavnosti v njem spet količina gradiva, da ga nismo uspeli v celoti spominu pred očmi. To je bila manjša, menda društvena pisarniška Sokoli, po katerih dom še danes nosi zamrle in stavba je postala skladišče loških razstaviti v naših skromnih knjižničnih ime. V njem se zrcali njihova predanost podjetij. Dokončnega propada ga je rešila prostorih. Načrtujemo, da bo razstavljeno in sejna soba v pritlični dvoriščni zgradbi sokolskega doma. Sredi nje športu in kulturi. Tekom zgodovine je obnovitvena akcija Pevskega zbora Lubnik. prihodnje leto v Sokolskem domu, ko bo ta dom doživel mnogo vzponov in padcev, Loška kulturna društva so našla začasen praznoval deseto obletnico zadnje prenove. je bilo nekaj manjših miz s stoli, okrog in okrog ob stenah pa visoke tudi ime se je spreminjalo. Živahno dom v obnovljeni Kristalni dvorani. Z Našemu povabilu se je odzvalo 19 oseb, dogajanje v domu med obema vojnama zadnjo prenovo, ki je domu vrnila tudi katerih povprečna starost je bila nad 60 omare z zasteklenimi vrati. V eni so bili spravljeni sokolski prapori, v je prekinila nemška okupacija. Po vojni je prvotno ime, smo Ločani leta 2009 končno let. Najstarejši je štel celo 88 let. Polovica vseh drugih pa polne police knjig.« dom ponovno zaživel pod upravo TVD dobili sodobno kulturno, informacijsko in sodelujočih ni uporabnikov knjižnice.

42 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 43 INTERVJU RAZSTAVE RAZSTAVE

Načrti Ateljeja Mušič iz Ljubljane so knjižnici namenili 2165 m² površine. Novi prostori naj bi knjižnici omogočili normalen razvoj za nadaljnjih 20 let. Projektu je nasprotovalo nekaj članov Odbora za prenovo mestnega jedra Škofje Loke pri Izvršnem svetu občine, ker jih je motila delno steklena streha in predvidena obnova vzhodne fasade. Izvršni svet občine je kasneje idejni projekt zavrnil.

Loka, ki je medtem postala lastnica prostorov v Sokolskem domu in je bila tudi pobudnica načrtov za novo lokacijo knjižnice na Mestnem trgu. Dvome o ustreznosti lokacije Sokolskega doma kot novega domovanja knjižnice so izrazili Tolkien: Maker of Middle- tudi sami knjižničarji, saj izbrana lokacija ni omogočala kasnejših horizontalnih in vertikalnih širitev znotraj strnjenega earth – razstava v mestnega jedra, ki je poleg tega zaprt Matej Hreščak za promet motornih vozil. Ško�eloška Narodni muzej Slovenije knjižnica do danes prostorskega problema oxfordski Bodleiani [email protected] ni rešila. Še vedno se stiskamo na 800 m² površine na dveh ločenih lokacijah. Razstava z naslovom Tolkien: Maker of Middle-earth je predstavljala Mladinski oddelek smo namreč leta zapuščino Johna Ronalda Reuela Tolkiena kot umetnika, lingvista in avtorja. 2013 uspeli preselili v vrhnjo etažo doma uporablja tudi ob organizaciji dom, učenec Glasbene šole Ško�a Loka Pripravili so jo v Weston Library, eni izmed knjižnic v sklopu Bodleian Library veleblagovnice Nama. slavnostnih prireditev ter občasno postavlja pa je poskrbel za glasbeno spremljavo. (Bodleiana), glavne raziskovalne knjižnice oxfordske univerze, in sicer po tu svoje razstave. Ogledali smo si tudi posnetek brucovanja v skorajda 26 letih od zadnje obsežne tematske razstave o tem avtorju. Ogledati Ostaja pa sodelovanje naše knjižnice s Sokolskem domu iz sredine sedemdesetih si jo je bilo moč med 1. junijem in 28. oktobrom 2018, vsak dan med 10.00 in Sokolskim domom, kar je obeležil zadnji Otvoritev razstave je spremljal kulturni let prejšnjega stoletja, ki ga je posnel loški 17.00 uro (ob nedeljah med 11.00 in 17.00). Ta unikatna razstava, ki so jo avtorji del razstave. Dom je osrednji prireditveni program. Sodelujoči pri razstavi so nam župan. Dogodek smo zaključili s prijetnim sami označili za »once-in-a-generation exhibition«, je poskrbela, da so se v center v občini in prostor kulturnega pripovedovali svoje spomine na Sokolski druženjem. Oxfordu zbirali številni Tolkienovi navdušenci z vseh strani sveta. dogajanja in druženja, v katerem se letno zvrsti preko 200 prireditev. Prireditve se Viri in literatura: ajvečji poudarek je bil v skladu inštitucija za pripravo tovrstne razstave, odvijajo v treh multimedijsko opremljenih Projektna dokumentacija o umestitvi Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka v Sokolski dom, ki jo je Nz imenom in namenom razstave saj hrani največjo zbirko Tolkienovih prostorih in na vrtu, ki nudi lep razgled na izdelal Atelje Mušič 31. 3. 1993 in jo hrani arhiv Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka. posvečen literarnemu ustvarjanju, ki je rokopisov in risb na svetu. T. i. Tolkienov mesto in okolico. Od leta 2012 knjižnica Berčič, B. (1995). Od knjige do knjižnice ali kako sem postal knjižničar. V: A. Florjančič (ur.), Knjižnice bilo vezano na Srednji svet (Middle- arhiv se v tej knjižnici nahaja že vse od leta vsako poletje gostuje na vrtu Sokolskega na Škofjeloškem: jubilejni zbornik ob 50-letnici Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka (str. 75-80). Škofja earth). Obiskovalci so si lahko ogledali 1979, zbirka pa se še dandanes dopolnjuje doma v knjižnici na prostem oziroma Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja: Občina Škofja Loka. kopico Tolkienovih rokopisov, ilustracij – zadnja pridobitev je bil zemljevid bralnici. Obiskovalci v njej lahko berejo Horvat, R. (1931). Knjiga – vir kulture. V: Spominski spis Sokolskega društva v Škofji Loki ob 25 in zemljevidov, ki so nastali tekom Srednjega sveta z opombami Tolkiena in knjige in listajo po revijah, ki jih zanje letnici: 1906-1931 (str. 61-62). V Ljubljani: Škofjeloški Sokol. njegovega vseživljenjskega ustvarjanja tega njegove sodelavke Pauline Baynes, ki so pripravimo knjižničarji. Tu pripovedujejo Demšar, V. (1995). Iskanje novih prostorov za Knjižnico Ivana Tavčarja v Škofji Loki po letu 1990. V: A. izmišljenega sveta, kjer se odvijajo romani ga pridobili maja 2016. V njihovo varstvo tudi pravljice in izvajamo ustvarjalne Florjančič (ur.), Knjižnice na Škofjeloškem: jubilejni zbornik ob 50-letnici Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Silmarillion, Hobit in Gospodar prstanov. in skrb sta velik del njegove zapuščine delavnice. Knjižnica prostore Sokolskega Loka (str. 133-140). Škofja Loka: Knjižnica Ivana Tavčarja: Občina Škofja Loka. Bodleiana je nedvomno najprimernejša prepustila Tolkien Estate in Tolkien Trust. J. R. R. Tolkien (Tolkien - Maker of Middle-earth

44 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 45 RAZSTAVE RAZSTAVE

Zaradi (pričakovanega) velikega zanimanja celoten »sekundarni« svet razvijal počasi so se v knjižnici odločili, da bodo dnevno in postopoma, z vedno več detajli in število obiskovalcev omejili, da prostor mnogimi modi�kacijami. Za interaktivnost ne bi bil prenatrpan - razstavna dvorana so poskrbeli z velikim zaslonom na je lahko naenkrat gostila največ 100 dotik, na katerem je bil narisan zemljevid ljudi. Za lažje načrtovanje obiska so bili Srednjega sveta, obiskovalec pa si je lahko prosti termini objavljeni na spletni strani, izbral navedene poti, ki so jih prehodili preko katere je bilo priporočeno vnaprej junaki v zgodbi Gospodar prstanov, in te so rezervirati brezplačne vstopnice, saj so na se počasi izrisale na zemljevidu v različnih dan ogleda oz. na mestu razstave razdali le barvah. omejeno število kart, ki so zelo hitro pošle. V času trajanja razstave so v knjižnici Obiskovalec je po vstopu v razstavno organizirali tudi šest dogodkov dvorano svoj ogled najlažje začel pri (predavanja, delavnice in kviz), med razstavljenih primerkih njegovih knjig katerimi velja omeniti zlasti predavanje v različnih svetovnih jezikih in izdajah Vincenta Ferreja o problemu prevajanja (slovenskih na žalost ni bilo med njimi), Tolkienovih del ter predavanje svetovno ki so same zase pričale o pisateljevi priznanega raziskovalca Tolkienove priljubljenosti širom sveta. Na številna literarne zapuščine prof. Toma Shippeyja o pisma oboževalcev, katerih majhen delež je nastajanju izmišljenih jezikov. bil prav tako razstavljen, je Tolkien vestno odgovarjal, ko pa je leta 1968 zadeva postala Seveda pri tovrstni razstavi ni manjkala preobsežna, se je z ženo Edith iz Oxforda niti trgovina z darili, kjer je bilo moč preselil v Poole ter pred javnostjo prikrival 2 kupiti številne knjige (napisane s strani svojo telefonsko številko in naslov. Približno Tolkiena, ali o njem), pa različne skodelice, na sredini dvorane je bila postavljena 3 4 knjižne zaznamke, faksimile zemljevida maketa Srednjega sveta, narejena v Nemčiji Srednjega sveta, notesnike, koledarje, s 3D tiskalnikom posebej za to razstavo, reprodukcije Tolkienovih risb, obeske ki so jo z diaprojekcijo s stropa naredili še za ključe in še in še … Posebej velja nekoliko bolj »živo« - relief je zaživel v predstaviti obširen katalog razstave, ki ga je ustreznih barvah, reka je navidezno tekla pripravila Catherine McIlwaine, kuratorka in vulkan je bruhal ogenj. Okoli te makete Tolkienovega arhiva v Bodleiani. Na kar so bile postavljene vitrine, ki so po tematiki 416 straneh so s preko 300 fotogra�jami zaokroženo predstavljale posamezne izseke predstavljeni vsi predmeti z razstave ter Tolkienovega življenja in ustvarjanja. tudi nekaj dodatnega gradiva, ki ni bilo še Ena je prikazovala njegova otroška in nikoli objavljeno, zraven pa so dodali šest mladostniška leta, druga čas študija in prve spremnih študij. Z izdajo tega kataloga je svetovne vojne, v kateri je bil udeležen. bilo prvič doslej v eni sami knjigi zbranega Poleg spremnega besedila so bila v teh 1 toliko originalnega Tolkienovega gradiva, dveh vitrinah najbolj izpovedna originalna zato ni čudno, da so se mnogi oboževalci pisma in fotogra�je. Ločeno so predstavili anglosaksonskega jezika in književnosti, ustvarjal tekom svojega pisateljevanja. 1Vilinska pisava (Tolkien - Maker of Middle-earth, str. 365); 2Ilustracije za Hobita (foto Ian Wallman takoj z razstave napotili v trgovino po svoj znameniti klub Inklings, katerega člani so svoje znanje pa je s pridom izkoristil za Slikovno gradivo je za Tolkiena © Bodleian Libraries, University of Oxford); 33D maketa srednjega sveta (foto Ian Wallman © Bodleian lasten izvod. se redno srečevali in si izmenjevali ideje, kreacijo vilinskega jezika oz. kar celega predstavljalo pomemben element pri Libraries, University of Oxford); 4Katalog razstave (foto Matej Hreščak) brali svoje zgodbe ter jih kritično presojali drevesa vilinskih jezikov, ki se seveda ustvarjanju zgodb, včasih so skice in risbe Ljubitelji Tolkienovih del so si v Oxfordu (Inkling je bil poleg Tolkiena npr. tudi C. S. pojavljajo ravno v Srednjem svetu. V eni nastale, še preden je v glavi oblikoval je menil, da ne zna dobro risati, je vsekakor junaki njegovih zgodb, zato je izdelal res lahko napasli oči, čeprav bi si morda Lewis, pisec Zgodb iz Narnije). Posebna, izmed vitrin je bila predstavljena tudi ta celotno dogajanje. Razstavljene so bile zlasti posedoval zavidljivo mero talenta. Ni mnogo zemljevidov, večjih in manjših, želeli videti še kaj več gradiva, kot je bilo večja vitrina je bila namenjena njegovim tematika, skupaj z vilinsko pisavo (tengwar), njegove originalne ilustracije za Hobita in čudno, da založba Harper Collins še danes nekateri so ostali le v zametkih, drugi razstavljenega – na ogled je bil namreč osebnim predmetom, v njej so bili pisalna ki jo je prav tako oblikoval Tolkien s svojimi Gospodarja prstanov ter nekaj manj znanih za naslovnice in kot vsebinsko dopolnilo pa so izjemno natančni in podrobni, s postavljen le 1 % tistega, kar o pisatelju miza, plašč, kapa, več parov očal in pisalni kaligrafskimi spretnostmi. Kako zveni risb iz drugega desetletja 20. stoletja, ko je novih izdaj Tolkienovih del uporablja točno določenim merilom. Razdalje, ki hrani Bodleiana! Snovi za prihajajoče pribor. vilinski jezik, je obiskovalec lahko slišal bila celotna mitologija Srednjega sveta šele njegove lastne, sedaj že precej prepoznavne so jih premagovali akterji v zgodbi, pa so razstave in objave, ki nam bodo lahko dale preko za to namenjenih slušalk, posebno v zametkih. Pozabili niso niti na ilustracije ilustracije. se morale skladati tudi s tem, koliko so vpogled v življenje in delo enega najbolj Tolkienova velika strast že od malih nog zanimivo je bilo slišati posnetek recitiranja za njegova ostala dela, ki niso povezana lahko v določenem času prehodili. Preko priljubljenih avtorjev 20. stoletja, je torej so bili jeziki, tja je vodila tudi njegova pesmi Namárië s strani avtorja samega. s Srednjim svetom, kot npr. Le�ers from Podobno pomembni, če ne še bolj, izbranih zemljevidov, ki si jih je bilo še obilo; upati je le, da jih bomo dočakali poklicna pot – postal je �lolog in profesor Morda največji poudarek so snovalci Father Christmas. Čeprav je bil Tolkien do so bili zemljevidi. Tolkien je dal velik moč ogledati, je obiskovalec lahko dobil čim prej. srednjeveškega angleškega oz. bolje rečeno razstave namenili risbam, ki jih je Tolkien svojih risarskih sposobnosti zelo kritičen in poudarek na prostor, v katerem so se gibali občutek, kako se je v Tolkienovi domišljiji

46 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 47 KNJIŽNIČARSKA POTEPANJA KNJIŽNIČARSKA POTEPANJA

1 2

svetovno znani astrologi, kot so Tycho turistov smo si izborili mesto, kjer nam je Vida. Ogromna mogočna in slikovita Brahe, Johannes Kepler ter drugi. Ko se vodič razložil zgodovino Prage in ob tem katedrala z nepozabnimi vitraži nas je vzpenjaš po neštetih stopnicah, so v etažah občudovali slavno astronomsko uro Orloj, presunila. Njeno bogato notranjost, hkrati Martina Klemenčič Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič razstavljeni razni astrološki inštrumenti. ogledali smo si spomenik Janu Husu in se pa minimalistično do skrajne meje, bogati [email protected] Nagrada za vzpon se konča na vrhu stolpa podali na zasluženo kosilo ter ga poplaknili in pisani vitraži, bogate kapele nas niso Praga okoli katerega je speljan balkon in na z slavnim češkim pivom. pustile brezbrižnih. Ogledali smo si tudi Strokovna ekskurzija Društva bibliotekarjev gorenjske Knjižnica v Klementinumu. Foto: Helena Krampl katerem se obiskovalci lahko sprehodijo in Plečnikov monolit in se sprehodili do Nikač ki ponuja čudovite razglede na Prago. Nato smo se ogledali največji grajski Zlate uličke. To je najbolj obiskana ulica na Turistične oglede smo pričeli na znameniti kompleks na svetu, Hradčany, ki ga je svetu. Znana je po tem, da so v njej živeli Karlovi ulici, kjer smo se ob množici delno oblikoval tudi naš Jože Plečnik. in bivali alkimisti, ki so hoteli najti formulo Društvo bibliotekarjev Gorenjske (v nadaljevanju DBG) je zelo dejavno na drugim sedež Praške univerze, umeščen turistov podali do staromestnega jedra. za zlato. V tej prijetni ulici je na začetku področju izobraževanja in povezovanja svojih članov. Poleg vseh drugih v samo mestno jedro Prage. Klementium Ogledali smo si ta veliki spomenik 20. stoletja živel in ustvarjal tudi Ka�a. V dejavnosti enkrat letno izvede tudi strokovno ekskurzijo v tujino, na kateri si se razprostira na dveh hektarih in je eden Presenetilo nas je število obiskovalcev različnih arhitekturnih slogov, se sprehodili ulici so vse hiše ohranjene v srednjeveškem ogledamo vsaj dve knjižnici ter druge znamenitosti. izmed največjih stavbnih kompleksov v Prage, saj si resnično moral paziti, da po njegovih dvoriščih in obiskali osrednji slogu, v nekaterih pa so sedaj razni muzeji Letos smo se odločili da jo »odvandramo« na Češko, v Prago natančneje. Evropi. Ima dolgo in bogato zgodovino, nisi izgubil svoje skupine. Ob množici verski objekt v njem, katedralo svetega in trgovinice s spominki. Odpotovali smo že v petek popoldne in po vožnji mimo Salzburga ponoči včasih je imel velik vpliv na kulturo in prispeli v Prago. Utrujeni od vožnje smo se namestili v hotel, kjer smo za znanost v svetu. Ogledali smo si baročno 1Ura Orly. 2Razgled na Prago iz astrološkega stolpa. 3Notranjost Nacionalne tehnične knjižnice. 4Katedrala sv. Vida. 5Kosilo v češki pivnici nekaj ur zaspali. Navkljub poznemu prihodu je bil naš program ogledov zelo knjižnico, ki nas je osupnila s svojim natrpan, zato smo iz hotela odšli že ob osmi uri. bogastvom tako v gradivu kot z velikostjo 3 4 5 in čudovitimi baročnimi poslikavami. ačeli smo s prvim strokovnim ogledom mest. Na leto pridobijo okoli 10 000 enot Knjižnica je bila ustanovljena leta 1722 ZNacionalne tehnične knjižnice, ki je gradiva in še vedno je veliko polic praznih, in vsebuje okoli 20 000 enot gradiva, bila ustanovljena že davnega leta 1718, 9. kar je bilo za nas nekaj nedoumljivega. med drugim hranijo veliko inkunabul. septembra 2009 pa je odprla nove prostore. Razložili so nam, da vseskozi vršijo Vsebuje tudi osupljivo zbirko geoloških in Je največja in najsodobnejša knjižnica na odpis gradiva, ker študijska gradiva astroloških globusov in ur. Nismo se mogli Češkem. Knjižnica je osrednja strokovna hitro zastarevajo. Velik del zbirke je tudi načuditi pomembnim, lepim in unikatnim knjižnica, ki deluje v okviru Ministrstva za digitaliziran. Sodelujejo tudi z drugimi gradivom, ki jih vsebuje ta knjižnica. Vsa šolstvo, mladino in šport Češke republike. knjižnicami in institucijami. dela so digitalizirana in so na voljo v tej Zagotavlja knjižnične storitve tistim, ki obliki. delujejo na področju visokega šolstva, Nato smo se odpravili na ogled druge raziskav in razvoja. Osupnila nas je njena knjižnice, ki je v sklopu kompleksa Nato smo se povzpeli na astrološki stolp, velikost, organiziranost, število študijskih Klementium. Klementinum je med visok 68 metrov, v katerem so delovali

48 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 49 KNJIŽNIČARSKA POTEPANJA PRIZNANJA

6 7 8 6Plečnikova cerkev v Pragi. 7Zlata ulička. 8Pisane srednjeveške ulice Krumlova

Seveda brez večernega sprehoda čez Karlov avtobus, ki nas je odpeljal v hotel na se uživa v mestnem vrvežu, med mnogimi Mirjam Kotar mostu ne gre. Kot mnogi turisti smo se zasluženo spanje. obrtniki in trgovinicami, ki ponujajo za Fakulteta za družbene vede tudi mi odpravili v poznem popoldanskem vsakega nekaj. Brez zadnjega »na zdravje« [email protected] času na Karlov most, kjer smo uživali v V nedeljo smo si v ogledali cerkev Srca s češkim pivom ne gre in čakala nas je samo sončnem zahodu. Čudoviti kipi, ki krasijo Jezusovega, arhitekturno mojstrovino še dolga pot domov. ta znani most, so nam skupaj z zadnjim Jožeta Plečnika ter pomahali Pragi v slovo. Zahvale in priznanja sončnimi žarki pričarali enkratno sliko, ki Po vožnji mimo neštetih umetnih jezerc Polni lepih vtisov, čudovitih spominov jo bomo vsi z veseljem ponesli domov. in Južni Češki, smo se ustavili v slikovitem in dobrega druženja smo se vrnili domov in pisanem Češkem Krumlovu. Mesto in komaj čakamo naslednjo strokovno Fakultete za družbene vede Kdor obišče Prago, mora obvezno obiskati je uvrščeno na listo Unesca. Grad, ki se ekskurzijo. tudi pivnico. Tudi mi nismo bili izjema. razprostira nad mestom, in voda, ki teče Pričakali so nas z zelo okusno večerjo, okoli mesta, pričarata občutek, da si zašel 19. Častni shod FDV češkimi knedlički, golažem, pivom in v časovni stroj in se vrnil kakih 300 let v sladico. Utrujeni smo komaj dočakali preteklost. V mestu, kjer se je ustavil čas, Na 19. Častnem shodu Fakultete za druž- trije sodelavci Osrednje družboslovne tega še posebej izpostavila, da sodelavci bene vede so bile v ponedeljek, 3. decembra knjižnice Jožeta Goričarja Minca izkazujejo tudi občutek za soljudi in s 2018, podeljene fakultetne zahvale in Brate, Mika Košak in Vojko Klančnik svojim zgledom gradijo toplo in človeško priznanja za pedagoški, znanstveni in prejeli zahvale in priznanje za visoko skupnost fakultete. strokovni prispevek zaposlenih. strokovno delo, profesionalen odnos do uporabnikov ter ustvarjalen in inovativen Na področju strokovnih prispevkov razvoj storitev knjižnice. Dekanja k razvoju in odličnosti fakultete so Fakultete za družbene vede je poleg

50 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 51 PRIZNANJA PRIZNANJA

Jasna Malešič Anka Polajnar Narodna in univerzitetna knjižnica Knjižnica Filozofske fakultete [email protected] [email protected] Priznanje Zveze društev Trubarjevo priznanje 2018 Slavistično društvo Slovenije Jedert Vodopivec Tomažič Kseniji Majovski Z odločitvami in delovanjem na različnih kulturne dediščine, prav tako pa tudi V šestdesetih in v prvi polovici osnovi gradiva, ki ga knjižnica hrani in področjih konservatorsko-restavratorske številnim tujim študentom med delovno sedemdesetih let prejšnjega stoletja je posreduje svojim uporabnikom. dejavnosti je veliko pripomogla k visoki prakso v Centru. za pripravo bibliogra�je Slovencev v strokovnosti Centra in znanju drugih Italiji skrbel Marjan Pertot in jo objavljal Poleg zgoraj omenjenega obsežnega in za konservatorjev-restavratorjev pisne Predavanja Jedert Vodopivec Tomažič na v letnem zborniku Jadranski koledar. slovensko bibliogra�jo zelo pomembnega kulturne dediščine iz Slovenije in Hrvaške. Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko Njegovo delo so nadaljevale knjižničarke prispevka o slovenski ustvarjalnosti v znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Neda Cijak, Magda Pavlič Maver in Italiji od leta 2000 v Trinkovem zborniku V Sloveniji deluje le dober ducat konser- Univerze v Ljubljani v letih 1997–2013 Ksenija Majovski, ki so se odločile tudi za objavlja tudi Slovensko bibliogra�jo vatorjev-restavratorjev pisne kulturne in na samostojni visokošolski ustanovi posodobitev kriterijev popisa. Prva tako Videnske pokrajine. Poudariti je treba, da dediščine. Malo je tudi strokovnjakov, Alma Mater Europaea od leta 2014 dalje, zasnovana Bibliogra�ja Slovencev v Italiji veliko publikacij, ki izidejo na Tržaškem, naših in tujih, ki ta zelo speci�čna znanja niso namenjena oblikovanju teh poklicev, 1981-1983 (z dodatki za za leto 1980) je in so posvečene pomembnim dogodkom, obvladajo in so jih pripravljeni posredovati so pa pomembna za vse tiste strokovne izšla v letnem zborniku Jadranski koledar osebnostim ali literarnim ustvarjalkam mlajšim kolegom. Pridobivanje znanj pro�le,kisotakoalidrugačevstikus 1984 in je od takrat izhajala neprekinjeno v Italiji, vsebuje tudi njene prispevke: na praktično-teoretičnih seminarjih in pisno kulturno dediščino. Sodelovala je do leta 2012 (zadnjič za leto 2010). Od leta tako strokovne članke o knjižnicah in delavnicah je nujen in tudi edini možni tudi pri permanentnem izobraževanju 2013 bibliogra�jo, ki jo pripravlja Ksenija knjižničarski dejavnosti na Tržaškem način izobraževanja konservatorjev- knjižničarjev v NUK kot predavateljica Majovski, objavlja Koledar Goriške in širše kot tudi obsežne bibliogra�je, restavratorjev v Sloveniji, saj na univer- Doktorica Jedert Vodopivec Tomažič, univ. na 5 tečajih »Katalogizacije antikvarnega Mohorjeve družbe. Bibliogra�ja, ki temelji povezane s temo monogra�je ali zbornika. zitetnem nivoju še vedno nimamo dipl. inženirka kemije, že od leta 1980 dela kot knjižnega gradiva«. na kriterijih Slovenske bibliogra�je, formalno organiziranega rednega izobra- konservatorka-restavratorka v Arhivu Republike upošteva monografske in serijske Poleg zavezanosti, da javnosti v obliki ževanja. Slovenije. Od leta 1990 in vse do danes vodi Veseli smo, da nam je z njeno pomočjo publikacije, katerih avtor je Slovenec skrbno pripravljenih bibliogra�j v Center za restavriranje in konserviranje in pomočjo ddr. Nataše Golob leta 2018 iz Italije (ne glede na državo, v kateri je koledarjih in zbornikih poroča o Jedert Vodopivec Tomažič je že v začetku arhivskega gradiva. uspelo pridobiti v NUK izjemno delo, enota izšla), ki jih je založila slovenska navzočnosti slovenskega jezika, književ- 90-ih let prejšnjega stoletja iskala pergamentni kodeks iz leta 1481, znan kot založba v Italiji ali pa obravnavajo nosti in kulture na Tržaškem in v Beneški možnosti za izobraževanje mlade ekipe Junija 1999 je dokončala doktorski Slavinski misal. Zavzemali sta se za to, da Slovence ali Slovenijo in so prav tako Sloveniji, aktivno deluje tudi v Društvu konservatork-restavratork iz ARS ter študij na Oddelku za umetnostno zgodo- je sedaj »doma« v NUKu, med drugimi izšle v Italiji. Vsebuje popise serijskih bibliotekarjev Primorske in Notranjske. strokovnjake, ki bi bili posebna znanja in vino Filozofske fakultete Univerze v rokopisi iz našega srednjega veka. Jedert publikacij, ki izhajajo vsaj enkrat na leto, Bibliotekarka Ksenija Majovski (Trst, 2. 12. veščine pripravljeni posredovati. Ljubljani z disertacijo »Razvoj struktur Vodopivec Tomažič je pripravila potrebno med monogra�je so vključeni tudi stenski 1956) je v študijskem letu 1980/81 z diplomsko Bibliotekarsko delo Ksenije Majovski, v srednjeveških rokopisnih vezavah izvedensko mnenje o stanju kodeksa. koledarji, ki imajo tudi nekaj tiskanega tezo o Pisateljicah in pesnicah v tržaški ženski prežeto s slovenističnim duhom, je rodilo Njena vztrajnost in se je obrestovala, saj – soodvisnost s konservatorskimi in restav- besedila, kartografsko gradivo in glasbeni reviji Ženski svet (1923-28) diplomirala na veliko sadov. Za preglede bibliogra�j je v ARS uspela pripeljati strokovnjake ratorskimi posegi«. Njeno pionirsko Jedert Vodopivec Tomažič je nedvom- tiski, ki spadajo sicer med neknjižno Fakulteti za tuje jezike in književnosti v Vidmu slovenske ustvarjalnosti v Italiji smo ji svetovnega slovesa, kot so dr. Christopher delo, izdano leta 2000 tudi v knjižni no veliko prispevala k razvoju konser- gradivo. Vsebuje tudi separatne odtise in (Università degli studi di Udine, Facoltà di hvaležni tako bibliotekarji v Sloveniji, Clarkson, profesor dr. Nicolas Pickwoad obliki, nakazuje začetke poglobljenega vatorsko-restavratorske stroke in ohran- gradivo, ki je bilo razmnoženo kot tipkopis lingue e letterature straniere), in sicer na smeri saj prva poskrbi za bibliografske zapise in druge. Na njeno pobudo in v njeni orga- raziskovanja razvoja knjižnih vezav na janju pisne kulturne dediščine tudi preko oz. računalniški izpis (npr. gledališki teksti slovenščina in ruščina. Leta 1983 se je zaposlila v COBISS-u, prav tako tudi slovenisti nizaciji so potekale številne praktično- Slovenskem. Konservatorji-restavratorji ozaveščanja javnosti. O strokovnem in iger, ki so bili uprizorjeni v Slovenskem v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in ji ostala za pregledno paleto jezikovnega in teoretične delavnice, ki smo se jih redno iz NUK smo na njeno pobudo in povabilo znanstvenem delu priča njena bogata stalnem gledališču ali v ljubiteljskem zvesta 35 let. Že nekaj let kasneje, 1985, sta literarnega ustvarjanja na slovenski udeleževali tudi konservatorji-restavratorji imeli možnost sodelovanja pri štirih zbor- bibliogra�ja. Za plodno sodelovanje narečnem Beneškem gledališču itd.). z Magdo Pavlič Maver objavili Bibliografijo zahodni meji. Za dolgoletno vodenje iz NUKa. nikih znanstvenih in strokovnih razprav z zaposlenimi NUK, prispevek pri Vstop Narodne in študijske knjižnice v Založništva tržaškega tiska od 1945 do 1984 (in in objavljanje bibliogra�j o slovenski ter s predavanji na spremljajočih posvetih. strokovnem razvoju konservatorjev- Trstu v slovenski vzajemni knjižnični izdajami Gregorčičeve založbe). S tem dejanjem ustvarjalnosti v slovenskem zamejstvu Prispevek Jedert Vodopivec Tomažič restavratorjev ter odlični pomoči pri katalog COBISS leta 1997 je zelo olajšal se je mlada zamejska slovenistka zavezala in vzpodbudo za nadaljevanje tega za dolgoročni razvoj stroke je iz vidika Svoje znanje posreduje študentom dodi- pridobitvi Slavinskega kodeksa ji z naj- tudi pripravo bibliogra�je, ki nastaja na natančnemu bibliografskemu in skrbnemu pomembnega poslanstva ji Slavistično organizacije prenosa tako potrebnega plomskega in podiplomskega študija s večjim veseljem in v zahvalo podeljujemo podlagi zapisov, katerih kreatorica je domoznanskemu delu ter poročanju o knjižni društvo Slovenije poklanja svoje stanovsko znanja povsem neprecenljiva. področja konserviranja-restavriranja pisne Trubarjevo priznanje za leto 2018. cenjena kolegica, v lokalni bazi oz. na dejavnosti med Slovenci v Italiji. priznanje.

52 Knjižničarske novice; letnik 28; 4/5, 2018 53 VABILO

DRUŽINSKA PISMENOST Knjižničarji - moderatorji družinske pismenosti Librarians as Family Literacy Facilitators

Zaključna konferenca TEMATSKA ŠTEVILKA REVIJE KNJIŽNICA Mestna knjižnica Kranj, »SODOBNI IZZIVI PRI UPRAVLJANJU KNJIŽNIČNIH ZBIRK« Gregorčičeva ulica 1, Kranj, dvorana, I. nadstropje 29. januar 2019 Izgradnja knjižnične zbirke predstavlja temeljno nalogo knjižnic. Njena izgradnja se dogaja v kontekstu obstoječe knjižnične zbirke, knjižničnih zbirk drugih knjižnic, založniške ponudbe, potreb in interesov uporabnikov, potencialnih uporabnikov in širše Spodbujanje pismenosti prebivalstva je eden od kazalcev uspešnosti družbe. Knjiga je vsestranski medij, nepogrešljiv na vseh skupnosti ter v okviru poslanstva knjižnice in njenih �nančnih omejitev. Knjižnica zapiše smernice izgradnje svoje knjižnične zbirke življenjskih področjih, pozitiven odnos do branja v družini je pri tem pomembna spremenljivka. Vedno več dokazov potrjuje, v dokumentu upravljanja s knjižnično zbirko, ki predstavlja osnovo za vsakodnevne odločitve pri njeni izgradnji. Kakšni so izzivi pri da imajo pobude družinske pismenosti dolgoročno pozitiven vpliv na življenjske možnosti otrok, še posebej iz socialno oblikovanju »dobre« knjižnične zbirke v različnih vrstah knjižnic? Kako izpolnjevati različne potrebe in interese uporabnikov ob šibkejšega okolja. Družinska pismenost je koncept, ki vključuje naravno nastajajoče izobraževalne dejavnosti, povezane s racionalni porabi sredstev za javno korist? pismenostjo v najširšem pomenu, znotraj doma in družine.

Z namenom, da bi spodbudili razvoj področja upravljanja s knjižnično zbirko ter prikazali dosežke knjižnic, ki delujejo na tem Na konferenci bodo predstavljeni rezultati projekta Family Literacy Works!, dobre prakse iz tujine (Avstrije in Romunije) ter področju, smo se v uredništvu odločili, da pripravimo tematsko številko revije Knjižnica na temo Sodobni izzivi pri upravljanju pogled v prihodnost s pregledom aktivnosti na področju družinske pismenosti. knjižničnih zbirk. PROGRAM Vabimo vas, da pripravite prispevke na naslednje teme: (Moderatorka: mag. Helena Krampl Nikač)

Ugotavljanje potreb in interesov potencialnih uporabnikov v različnih vrstah knjižnic: pristopi in metode raziskovanja. 8.15 – 9.00 Oblikovanje dokumenta upravljanja s knjižnično zbirko: pregled elementov, opredelitev posameznih področij knjižnične zbirke, Registracija udeležencev primeri dobrih praks. 9.00 – 9.15 Načrtovanje izgradnje knjižnične zbirke: od identi�kacije potreb potencialnih uporabnikov do določitve ciljev v dolgoročnem in Pozdravni nagovor: direktorica MKK, Breda Karun in predstavnik Mestne občine Kranj letnem načrtu izgradnje knjižnične zbirke. 9.15 – 10.00 Različni vidiki in metode vrednotenja knjižnične zbirke: vrednotenje glede na uporabo gradiva, mnenje strokovnjaka, ovrednotene E�SMUS+ Family Literacy Works! : predstavitev projekta sezname, primerjalne kazalce, primeri dobrih praks. Primerjalna analiza praks družinske pismenosti – Maja Lesar, MKK Podpora sistema za avtomatizacijo poslovanja pri vrednotenju knjižnične zbirke. Pro�l moderatorja družinske pismenosti – Maja Kenda, MKK Knjižnična zbirka brez knjig: digitalne knjižnice, knjižnice brez polic (angl. bookless library) - izzivi. Program usposabljanja moderatorjev – Maja Lesar, MKK Izzivi pri upravljanju z elektronskimi viri: vrednotenje uporabe, nabava gradiva s strani uporabnika (angl. patron driven acquisition), 10.00 – 11.00 izbor gradiva za digitalizacijo, vprašanja, povezana s koordinacijo politik izgradnje knjižničnih zbirk posameznih knjižnic v nabavnih Family Literacy Works! : delavnica z družinami konzorcijih. Moderatorka: mag. Tilka Jamnik Izbor gradiva za izgradnjo aktualne knjižnične zbirke: izzivi, primeri dobrih praks, pomen ovrednotenih seznamov gradiva. 11.30 – 12.30 Pomen odpisa gradiva za izgradnjo aktualne knjižnične zbirke: pristopi, metode, kriteriji, primeri dobrih praks. Families in the focus of libraries – Libraries in the focus of whom? Pomen medknjižnične izposoje in izposoje med enotami v mreži knjižnice pri zagotavljanju gradiva za uporabnike oziroma Who really ignites family literacy? Dr. Wolfgang Moser, Lesezentrum Steiermark, Institut für Bibliotheksorganisation, dopolnjevanju knjižnične zbirke. Bibliotheksentwicklung und Lesepädagogik, Gradec, Avstrija (v angleškem jeziku) 12.30 – 12.45 Vabljeni ste k pripravi izvirnih ali preglednih znanstvenih člankov o razvoju področja, strokovnih člankov ali diskusijskih prispevkov. Vprašanja in diskusija Predstavite lahko tudi posamezne opravljene študije ali primere dobrih praks. 12-45 – 13.15 Mreža za družinsko pismenost v Sloveniji Ester Možina, Andragoški center Slovenije Rok za oddajo članka je 30. september 2019, avtorje pa prosimo, da uredništvu na spodnji elektronski naslov čim prej prijavijo temo 13.45 – 14.15 članka (po možnosti do 28. februarja 2019). Pri pripravi prispevka upoštevajte navodila revije Knjižnica. I want you to read for me! Aura Campan, Georgeta Topan, Anca Docolin, Osrednja knjižnica Octavian Goga Cluj – Napoca, Romunija (v angleškem jeziku) Za dodatna pojasnila nam pišite na e-naslov: [email protected]. 14.15 – 15.15 Izvedbe programov družinske pismenosti (dobre prakse) Lep pozdrav, Jure Bohinec, MKK Urša Bajda, Šolska knjižnica OŠ Tončke Čeč, Trbovlje dr. Gorazd Vodeb, odgovorni urednik Barbara Kuzmič, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Damjana Vovk, glavna urednica 15.15 Zaključek konference

Prijave bodo možne preko e-obrazca od 4. 1. 2019 do 25. 1. 2019, oz. do zapolnitve prostih mest. Udeležba je brez kotizacije.

Prijavnico najdete na spletni strani Mestne knjižnice Kranj h�ps://www.mkk.si/2017/02/22/druzinska-pismenost/.

54 Vljudno vabljeni!