Kras2o11 Choza
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Naslovnica revije AR2011-3 Grafika:Domen Zupančič Oblikovanje :Domen Zupančič Opomba za oblikovalca:Bruto dolžina ovitka ne sme preseči 700mm,bolje še 10mm manj! Datum:17. januar 2012 Info:[email protected] // 041 795 267 9 mm zgib 9 mm zgib 100 mm zavihek 210 mm 210 mm 100 mm zavihek 5 mm hrbet Borut Juvanec Problem konstrukcij suhega kamna je, da jih moramo vzdrževati. Konstrukcija je sestavljena brez veziva, lepila, malte. Varovanje je možno kot fizično in kot varovanje po zakonu. Fizično je oteženo, ker je je vsak objekt unikat, varovanje po zakonu pa je težko zaradi zasebne lastnine. V Extremaduri je Parlament izglasoval dokument o zaščiti kulturne dediščine KRAS2o11 choza. Pravila Unesca o varovanju kulturne dediščine bi bilo treba konferenca, Lipica 2o11 posodobiti in prilagoditi tudi tem objektom. 2o11/3 Domen Zupančič 1 Uvodno plenarno predavanje Ekonomika ne predstavlja zgolj ekonomskega vidika, kot ga razume splošna AR javnost, temveč zajema mnogo širše področje. Prostorske strukture so Kamen, Kras, arhitektura Borut Juvanec analitično predstavljene z vidika arhitekture in delovanja. Analitična Področ je: oblikovanje prostora Arhitektura, raziskave predstavitev objekta zagotavlja in omogoča kritično presojo od celote do Tema: arhitektura kamna detajla in ponovno do celote (življenjski krog). Tak način obravnave Architecture, Research arhitekturnih podatkov zagotavlja treznejše opredmetenje problematike 2 Uvodno plenarno predavanje ravnanja z arhitekturno dediščino. Splošni oris ekonomike z vidika izumljanja prostorskih oblik Domen Zupančč i Andrej Kranjc Področ je: oblikovanje prostora Z vidika krasoslovja je pomen Krasa predvsem dvojen, zgodovinski in Tema: ekonomika v arhitekturi “referenčni“. Če ne bi bilo Krasa, ne bi bilo vede s tem imenom niti “kraških“ pojavov. Ko so Rimljani osvojili kraljestvo Histrov, so prvotno 3 Pomen Krasa za krasoslovje ime Krasa, katerega osnova je bila *karus in koren* kar (kamen), latinizirali Andrej Kranjc v Carsus. Iz tožilnika tega imena je nastalo italijansko ime Carso, Področ je: krasoslovje predslovenska oblika Kras najkasneje v 9. stol. ter nemška Karst. Tema: pomen Krasa Mitja Guštin 4 Politika krša: krajobrazi integracije Osrednje obdobje gradišč je starejša železna doba. Spomin na časovno Jadran Kale oddaljeno poselitev se zrcali v toponimu Gradišče in njegovih izpeljankah, Področ je: politika prostora pa tudi v številnih cerkvah postavljenih pogosto prav na vrh vzpetin, na Tema: revitalizacija kulture kamna kateri je prazgodovinsko gradišče. Opuščanje in zaraščanje nekoč obdelanih površin spreminja okope, obzidja ter notranjost naselbin v trnova groblja ter 5 Prazgodovinska gradišč a – oblika poselitve na Krasu skupaj s ponekod pretirano gradnjo skupaj brišeta podobo, ki je bila še pred Mitja Guštin KRAS2o11 slabim stoletjem sestavni del slovenskega podeželja. Področ je: arheologija Tema: kultura bivanja Jadran Kale Koristeći se recentnim promjenama u poimanju baštine i načela njene zaštite 6 Bioclimatic Architecture: Examples of Autochtonous i očuvanja, u članku se pokušava definirati temeljna dobra vrijedna zaštite i Symbiosis between Man and Water in Bosnia and Herzegovina odgovarajućeg razvojnog upravljanja. U kulturnim krajolicima krša očite Ahmet Hadrović prostorne i graditeljske vrijednosti pripadaju suhozidima, strukturama Področ je: architecture povijesnih gospodarskih krajolika koji su vremenom došli na glas pejsažnog Tema: water i identitetskog čuvenja. 7 Vodnjaki na Krasu, pojav, nač ini gradnje, oblike Beatriz Tomšič Čerkez Eda Belingar Projekt KRAS2o11 je prvič prinesel kamnito vernakularno arhitekturo kot Področ je; etnologija vsebino, ki je del naše arhitekturne dediščine med izobraževalne dejavnosti Tema: vodnjaki na Krasu za študente godpodinjstva in biologije Pedagoške fakultete UL. Dejavnosti so potekale v avtentičnem okolju v okviru predmeta kultura bivalnega 8 Kras v srcu in oč eh okolja. Ključni cilj je bil predstavitev arhitekture kot nosilke različnih Jadran Sterle družbeno kulturnih pomenov v večplastnem zgodovinskem okolju in času. Področ je: vizualizacija Tema: predstavljanje kulture Katja Hrobat Virloget V tradicionalnem mišljenju se naracija mitične ter daljne preteklosti odvija 297 mm 9 Suhi zid – življenjski prostor skozi prostorsko dimenzijo v kraški krajini. Temeljni prostorski koncept je Andrej Gogala meja (med svetovi), kar se v krajini kaže v ritualnem in mitičnem pomenu Področ je: ekologija katastrskih mej. Tema: biologija Jelena Uršič 10 Ustno izroč ilo o kraški krajini Prostorsko oblikovanje, katerega del je tako kamnoseška obrt Krasa, kot Katja Hrobat Virloget suhozid tega področja, mora upoštevati vse bistvene prvine, ki določajo Področ je: etnologija, folkloristika; fenomen arhitekture, tako estetsko kot funkcionalno. Najlažje spoznanje teh Tema: nesnovna dedišč ina prvin pa se skriva v nudenju določene izkušnje v prostoru, ki učencem pomaga pri spoznavanju kompleksnosti arhitekture. 11 Ustvarjanje kraške kulturne dedišč ine med teorijo in prakso Jasna Fakin Bajec, Tina Demšar Področ je: Vprašanja, na katera odgovore iščem v raziskovalni nalogi, se nanašajo na Tema: področja varovanja in prenov krajinsko arhitekturnih morfemov, ki v tej regiji izginjajo v hitrem tempu. Vzroke za to najdemo predvsem v 2o11/3 12 Kamniti osamelci v ljudskem izroč ilu Lokve spremenjenem načinu življenja in dela lokalnega prebivalstva ter masovnem BorisČ ok turizmu, ki sta v zadnjih desetletjih bistveno spremenila tipologijo pozidave, Področč je: izro ila prednikov pa tudi v vse slabšem poznavanju prvin, ki te regije prepoznavno Tema: verovanja ob kamnu soustvarjajo. 13 Kulturna baština Sjevernog Velebita Jasna Fakin Bajec - karakteristike, interpretacija, modeli obnove i održivog Razumevanje kulturne dediščine Krasa ne vključuje le pomena ohranjanja, korištenja zaščite in varovanja kulturnih stvaritev naših prednikov za identifikacijske, Rene Lisac ekonomske in razvojne namene, temveč tudi načine, poti oz. prakse Martina Ivanuš ustvarjanja dediščine. Grga Frangeš Področ je: arhitektura Romana Kačič, Mattias Lidén Architecture, Research Analiza in vrednotenje krajinskih elementov vinogradov pod Kontovelom Tema: skladen razvoj kulturne dedišč ine / upošteva vpetost v kulturno krajino, ki je povezana z bližnjim gradom in 14 Kras2o11: pomen vernakularne arhitekture v vzgoji in parkom Miramare. Posegi na tem območju morajo biti premišljeni, izobraževanju zahtevajo premislek o originalnosti obstoječega, razumevanju sestava in Beatriz TomšičČ erkez vključevanju sodobnih smernic načrtovanja. Področ je: likovna pedagogika Tema: vzgoja o prostoru Eda Belingar Raba in principi zlaganja in obdelovanja osnovnega gradbenega materiala na 15 Kras in Lipica krasu, apnenca, v gradnji suhozidov in pastirskih hišk so posledice čiščenja Nataša Kolenc pašnikov in drugih kmetijskih površin, v sistemih oskrbe z vodo in ledom Področ je: arhitektura ter pri gradnji domovanj s predhodno skrbno izbiro poselitvenega prostora Tema: razvoj območja kobilarne Lipica in organizacijo kmečkih domov samih. Arhitektura, raziskave Barbara Jordan, Neža Pahor, Teja Bajt, Maja Brate Objekt, ki smo ga proučevali v sklopu projekta Kras2011 je bila kraška hiša. AR Pri tem smo se osredotočili predvsem na notranjost hiše, na dnevni prostor, v katerem je bilo ognjišče. ISSN 1580-5573 Maja Uranič, Blaž Mlinšek, Katja Malus Premoženje domačij se je dalo oceniti ne samo po velikosti posesti ampak tudi po tem kakšen kruh so pekli. Bolj premožne domačije so pekle bel kruh, ostali koruznega. Arhitektura,AR raziskave Architecture, Research 2011/3 Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor Ljubljana 2011 AR 2011/3 AR Arhitektura, raziskave / Architecture, Research Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor ISSN 1580-5573 ISSN 1581-6974 (internet) http://www.fa.uni-lj.si/ar/ revija izhaja trikrat letno / published three times a year urednik / editor prof dr Borut Juvanec regionalna urednika / regional editors prof dr Grigor Doytchinov, Avstrija prof dr Lenko Pleština, Hrvaška uredniški odbor / editorial board prof dr Vladimir Brezar prof dr Peter Fister prof dr Borut Juvanec prof dr Igor Kalčič doc dr Ljubo Lah znanstveni svet / scientific council prof dr Paul Oliver, Oxford prof Christian Lassure, Pariz prof Enzo d’Angelo, Firence recenzentski svet / supervising council prof dr Kaliopa Dimitrovska Andrews akademik dr Igor Grabec prof dr Hasso Hohmann, Gradec prof mag Peter Gabrijelčič, dekan FA tehnični urednik / technical editor doc dr Domen Zupančič prelom / setting Astroni d.o.o. lektoriranje, slovenščina / proofreading, Slovenian Karmen Sluga prevodi, angleščina / translations, English Milan Stepanovič, Studio PHI d.o.o. klasifikacija / classification mag Doris Dekleva-Smrekar, CTK UL uredništvo AR / AR editing Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12 1000 Ljubljana Slovenija naročanje / subscription cena številke je 17,60 EUR / price per issue 17,60 EUR za študente 10,60 EUR / student price 10,60 EUR [email protected] revija je vpisana v razvid medijev pri MK pod številko 50 revija je dosegljiva in ali indeksirana na naslednjih mestih: Cobiss, ICONDA, MIT digital library, CEEOL, DLib, UL FA AR za vsebino člankov odgovarjajo avtorji / authors are responsible for their articles revijo sofinancirata / cofinanced JAK, Javna agencija za knjigo RS MŠŠ, Ministrstvo za šolstvo in šport tisk / printing Tiskarna Bograf © AR, Arhitektura raziskave, Architecture Research Ljubljana 2011 2011/3 AR Vsebina / Contents Uvodnik / Editorial 1 Članki / Articles Borut Juvanec