Osemnajsti September 2007

Osemnajsti september 2007 Voda je trgala zemljo, spro`ila plazove, z materialom zasipala in uni~evala ceste, mostove in `eleznico, uni~ila ali spodjedala zidove, re~ne struge premaknila tudi za 15 metrov, tudi travnike in njive pobelila s peskom, kamenjem in skalami. Sava je tekla nazaj v jezero, Jelov{ka ulica je bila kot potok, Bistrica in Belca sta postali kamnita plazova, stra{ljiv je pogled v Mo{enacu. Vo- da je zalila {olo, Lip, Elektro, hi{e, hleve…

Na sre~o zaradi neurja ni bilo treba izobesi- ti ~rne zastave. Pa bi bilo po besedah poveljnika civilne za{~ite Borisa Roì~a lahko celo ve~ `rtev. Nek fant je peljal iz vrtca dva otro~ka ~ez Korita. Pri{el je v val, ki ga je za- bil. Na sre~o je zadnji konec avta priletel v kamen, ki ga je odbil nazaj, da je lahko star- Pri Podbregarju v Spodnjih Podjeljah Foto Janez Rozman tal in speljal. Na Bitnjah je odneslo del û~kovega mlina in cisterno. V Srednji vasi so evakuirali ljudi iz dveh hi{, na Nomenju so v hi{i ujeto [evlovo Francko re{evali skozi okno. Na Jrju na Poljah je fant, ki je {el pomagat mami, zapeljal v vodo, ki ga je za- ~ela nositi. Ustavil se je na robu ceste, od koder so ga re{evali z zajlo in traktorjem. Za- radi plazu je bila ogroèna hi{a pri Jer{i~u na ê{njici, pa pri Kocjancu na Podjeljah…

Ljudje hvalijo gasilce. Le kaj bi brez njih?! In delavce reìjskega obrata. Tudi drug drugega, ùpan Franc Kramar pa je na seji ob~inskega sveta rekel, da si èli, da bi Bo- hinjci tako dràli skupaj tudi v dobrem.

Za medije, ki so z zamudo in malo poro~ali o Bohinju, pa je ùpan povedal, kar bi radi Z leve: minister za promet Radovan @erjav, minister za okolje in prostor dr. Janez Podobnik, povedali mnogi ob~ani. Da je bila bohinjska podùpan Ob~ine Bohinj Anton Urh in ùpan Franc Kramar v Soteski. Foto Petra Lotri~ ob~ina po ujmi prepu{~ena sama sebi in da bi bila brez lastne iniciative od sveta Torek, osemnajstega septembra 2007. Minu- nos, naplavina, podor, erozija…. Nekaj ~asa odrezana {e ve~ dni. Iz kabineta predsedni- te, ko je narava spet spreminjala podobo so bili hkrati zaprti cesta skozi Sotesko, ka vlade so to zanikali in poudarili, da so v Bohinja in vna{ala strah. “Voda je vrela iz cesta ~ez Pokljuko in èleznica. Kaj lahko Bohinju imeli ministra za okolje in ministra vsake krtine,” je rekel poveljnik koprivni{- povzro~i voda, so med prvimi spoznali otroci. za promet, ki sta obljubila pomo~. kih gasilcev Franc Benedik. Voda, vir ìv- V Soteski je bil med plazovoma ujet tudi ljenja, voda, ki je lahko s svojim {umenjem avtobus s {olarji. Gorski re{evalci so jih pre- Toda ... V tistem ~asu je slovenska vlada è najlep{a glasba, je lahko veliko bolj grozljiva nesli na varno na ramah. Domov se niso drugi~ obiskala Gorenjsko. V Bohinj so pri{li kot ogenj. “Ogenj parcelo pusti, voda jo vza- mogli vrniti {olarji, ki so bili na izletu v sicer trije ministri. Tudi {olski. A jih brez me,” pravi poveljnik ob~inskega gasilskega Avstriji. Preno~ili so jih, brezpla~no, v blej- neurja ne bi videli. V programu vladinega poveljstva Pavel @van. skem hotelu Golf. Dana{nji srednje{olci se obiska namre~ Bohinja znova ni bilo. Ujma, neurje, povodenj, plaz, usad, udor, na- bodo spominjali: “Tri dni nismo {li v {olo!” Vlasta Felc 2 ob~ina

10. redna seja ob~inskega sveta Minuta molka za `rtve neurja Prvo jesensko sejo so svetniki pri~eli z minu- da kriteriji za dodelitev sredstev niso dolo- to molka za `rtve neurja. Po skraj{anem ~eni. @upan Franc Kramar je ob tem dejal, da Dràva napoveduje pomo~ postopku so potrdili spremembe in dopolnitve komisiji popolnoma zaupa in da bo {lo pla~ilo V torek, 2. oktobra, je bohinjsko ob~ino leto{njega ob~inskega prora~una, odlo~ili, da najprej tistim, ki so è pomagali in {e delajo. obiskal minister za okolje in prostor dr. se prora~unska rezerva nameni sanaciji Kljub temu je k odloku dodal ~len, da mora Janez Podobnik s sodelavci in pred- {kode po neurju, ki je 18. septembra prizade- komisija te kriterije oblikovati. Svetnik Du- stavniki vodarjev. Minister je v pogovoru lo ob~ino. V prvi obravnavi so sprejeli predlog {an Jovi} je opozoril, da bodo morali zasebni- s predstavniki ob~ine pohvalil dobro statuta ob~ine, predlog poslovnika ob~ine, ki pri popravilu {kode se~i tudi v svoj èp, ker koordinirano re{evalno akcijo ob neurju odlok o razglasitvi hi{e z mlinom in àge v bo ob~inski denar verjetno zadostoval le za ter povedal, da bo ministrstvo za {olstvo Stari Fuìni za kulturni spomenik lokalnega pla~ilo mehanizacije in kak{nega materiala. prihodnji teden pripravilo aneks za pomena ter se seznanili s poro~ilom o posle- Vu~ko je nato predlagal, naj se o{kodovane odpravo {kode v osnovni {oli. V prihod- dicah neurja. ob~ane letos oprosti pla~ila nadomestila za njih letih bo ve~ denarja za vodotoke, {e stavbno zemlji{~e, kar dopu{~a tudi odlok. posebno za tiste, ki imajo hudourni{ko Interventni rebalans prora~una @upan je temu dodal, da naj o tem, koga se naravo. Po podrobnem popisu {kode bodo Zaradi stro{kov pri sanaciji posledic neurja je oprosti nadomestila, odlo~a komisija. è do zime opravljeni prvi sanacijski bilo v prora~unu prerazporejenih kar nekaj ukrepi na najbolj nevarnih odsekih. sredstev. Prora~unska rezerva, ki je zna{ala Statut in poslovnik ob~ine dobrih 8.000 evrov, je bila povi{ana na Uskladitev statuta ob~ine je potrebna zaradi Medtem ko je bohinjska ob~ina doslej za 106.470 evrov, kar zna{a 1,5 odstotka vseh sprememb zakona o lokalni samoupravi in odpravo {kode po neurju dobila le 12.750 na~rtovanih prihodkov (6.936.120 evrov), zakona o javnih financah. Hkrati je bilo vanj evrov, je dr. Podobnik povedal, da bo è vendar se bo kon~ni znesek rezerve oblikoval vne{enih nekaj zadev, ki do sedaj niso bile prihodnji teden ministrstvo za lokalno glede na dejansko realizirane prihodke. opredeljene z nobenim aktom. S predlaganim samoupravo dalo denar za odpravo {kode Prerazporejena sredstva so bila odvzeta statutom èli ob~inska uprava dose~i njegovo na ob~inskih cestah, ra~unajo pa tudi na 95.079 evrov iz programa reform kmetijstva bolj{o preglednost, razumljivost in dolo~nost. evropski denar. in ìvilstva, 25.104 evre iz denarja za investi- V razpravi je Vu~ko predlagal, naj se v novem cije v krajevnih skupnostih Srednja vas in statutu zmanj{a {tevilo ~lanov ob~inskega Glede novega zakona o Triglavskem na- Stara Fuìna, 4.472 evrov od denarja za grad- sveta s 16 na enajst in naj bodo ti voljeni po rodnem parku je minister pristal, da se njo kanalizacije v Ukancu in 100.000 evrov ve~inskem sistemu, saj bo tako doseèn ve~ji bo, {e preden bo {el zakon v javno obrav- ob~inskih sredstev za gradnjo kanalizacije v vpliv volilk in volilcev na imenovanje svet- navo, s sodelavci udeleìl javne obrav- Stari Fuìni, ki se bo prenesla v prihodnje nikov. Bolj{i bosta tudi racionalizacija porabe nave v Bohinju. Rekel je tudi, da mora leto. Ta denar je bil prestavljen v nove denarja za sejnine in zastopanost po posa- zakon prebivalcem omogo~ati razvoj, postavke pod naslovom posebni programi meznih krajevnih skupnostih, saj trenutno v meje parka pa niso zabetonirane. @upan pomo~i v primerih nesre~. Ob~ina pa je za svetu sedi devet svetnikov iz KS Bohinjska Franc Kramar je menil, da je bilo pove- odpravo posledic neurja dobila tudi 30.000 Bistrica, medtem ko Koprivnik, Gorju{e in dano za bohinjsko ob~ino sli{ati opti- evrov donacij. vasi Bukove doline s nimajo svojih pred- misti~no in zaklju~il: “Upam, da bomo ob Svet je potrdil tudi komisijo za pregled in stavnikov. @upan je predlog ozna~il za dobro pomo~i dràve Bohinj naredili tak kot je odobritev pla~ila stro{kov, ki bodo izpla~ana podlago za razpravo. “Osebno sem bil vedno bil ali {e lep{i.” B. N. iz namenskih sredstev za odpravo posledic naklonjen ve~inskemu sistemu. Mogo~e bo to neurja. Sestavljajo jo Anton Urh (predsed- slabo za stranke, bo pa zelo dobro za samo- V razpravi je svetnik Vu~ko predlagal, naj se nik), Du{an ôp, Du{an Jovi}, Ciril Strgar, stojne liste. Do druge obravnave statuta ob- v poslovnik zapi{e tudi, da se gradivo za seje Joè Sodja in Zdenka Mlakar Zalokar (~lani). ~ine bomo o tem razmislili in se do predloga svetnikom dostavlja v elektronski obliki, opredelili,” je dejal Kramar. Svetnik Joè razen na izrecno èljo posameznih svetnikov. Prora~unska rezerva za popla~ilo Cvetek pa je izrazil nezaupanje v prednosti Tako bi bilo gradivo dostopno prek internetne ve~inskega sistema in povedal, da je znesek, strani ob~ine tudi ob~anom, hkrati pa bi na dela ki bi ga privar~evali z manj{im {tevilom svet- dolgi rok lahko tudi nekaj prihranili pri Prora~unska rezerva deluje kot prora~unski nikov, to je dobrih 42.000 evrov, nasproti razmnoèvanju papirjev. Opozoril je {e, da bi sklad in je namenjena za financiranje izdat- celotnemu prora~unu (slabih sedem milijonov bilo dobro spremeniti tudi pogoj za vlaganje kov za odpravo posledic naravnih nesre~. evrov) zelo majhen. amandmajev v drugi obravnavi, saj mora Denar bodo namenili za nakup ultravioli~ne amandma sedaj vloìti vsaj ~etrtina svet- dezinfekcije za vodo, ki v ~asu, ko je bila seja, Popolnoma nov poslovnik je ob~inska uprava nikov, kar pa je za majhne skupine svetnikov na obmo~ju ob~ine {e vedno ni bila pitna. pripravila, ker so se v veljavnem pokazale (manj kot {tirje svetniki) precej te`ko, {e Naprava bo stala 23.000 evrov. Preostali bistvene pomanjkljivosti (zlasti neoprede- posebej, ~e so v opoziciji. Predlagal je, naj se denar, 158.377 evrov, bo porabljen za delo pri ljenost koresponden~ne seje), potrebna je tudi pogoj spremeni tako, da bo amandma lahko sanaciji {kode in za stro{ke, ki so nastali ob uskladitev z zakonom o lokalni samoupravi. vloìla skupina svetnikov (kar lahko pomeni intervencijah med neurjem. Novi poslovnik bo tudi preglednej{i in bolj tudi en sam svetnik, ~e je edini predstavnik V razpravi je svetnik Du{an Vu~ko izpostavil, razumljiv. neke liste ali stranke).

BOHINJSKE NOVICE so glasilo Ob~ine Bohinj; izhaja mese~no, prejemajo ga brezpla~no vsa gospodinjstva; izid: 5. 10. 2007; uredni{ki odbor: Vlasta Felc (odgo- vorna urednica), Iva Lapajne (pomo~nica odgovorne urednice), Klemen Langus, Petra Lotri~ in Mojca Rozman (~lani); lektoriranje: Niko Rupel; ustanovitelj: Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica, tel.: 04/572 18 61, fax: 04/572 18 64, email: [email protected]; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p. p. 39 (Bojan Rauh); tr`enje oglasnega prostora: Specom, d.o.o. Radovljica (tel.: 04/531 86 36); naklada: 2.100 izvodov. ob~ina 3

@aga in mlin kulturni spomenik kopali{~u pa bi radi primeren razvoj obmo~ja Ob~inski svet je obravnaval odlok o razgla- s postavitvijo hi{k za re{evalce iz vode in Rezervirano za ùpana sitvi hi{e z mlinom in àge v Stari Fuìni 180 strani{~, rekonstrukcijo kopali{~a in nazad- za kulturni spomenik lokalnega pomena. nje tudi obnovo gostinskega objekta, ki Spo{tovane Bo- Razglasitev lastniku omogo~a, da lahko kan- kopali{~u za dobro po~utje kopalcev nikakor hinjke in Bohinjci! ne sme manjkati. “Nekje ob jezeru je potreb- didira za dràvna in evropska sredstva za V svojih razmi{lja- no dovoliti kopanje, sedaj, ko se ljudje kopajo obnovo objekta. njih, ki jih ob vsaki povsod, je stanje anarhije, nujne so usluge {tevilki Bohinjskih re{evalcev, urejene sanitarije, parkiranje in Mlin v Stari Fuìni je eden redkih, ki {e delu- novic navajam v de- tudi gostinska dejavnost,” je povedal ùpan je, bil je {e û~kov mlin, pa ga je odneslo zad- lu, ki mi je name- nje neurje. V njem so le manj{e prezidave, Kramar. Na koncu je zatrdil tudi, da bo kot njen kot ùpanu, bi prek njih pa je viden razvoj panoge. Naprave predstavnik lokalne skupnosti v komisiji za danes veliko raje pisal o kak{ni drugi vse- in predmeti so ohranjeni. Prostorska in vse- pripravo zakona o TNP do konca zagovarjal bini, pa me je tako kot vas narava pri- binska celovitost obmo~ja pa omogo~a dobro stali{~e ob~ine Bohinj do tez zakona in {e silila, da se osredoto~im na zadnje neurje, varstvo spomenika in ohranjanje obratova- enkrat prebral, kar so zapisali v sklepu sta- ki je divjalo tudi v na{i ob~ini. nja. “Muzejeva èlja je, da bi se tam pri muze- li{~, namre~, v kolikor pripombe in predlogi ju in mlinu vzpostavilo va{ko jedro, da bi se ob~ine Bohinj ne bodo upo{tevani pri obliko- Slovenski pregovor pravi “Prijatelja spoz- odprla trgovinica neprofitnega zna~aja in da vanju zakona, bodo predlagali, da se naselja, na{ v nesre~i” in prav to je veljalo med bi se prostor povezal v neko celoto, ki bi bila ki leìjo znotraj meja TNP, izlo~i iz zava- na{imi ob~ankami in ob~ani te dni. Nemo- zanimiva za obiskovalce in turiste,” je pove- rovanega obmo~ja in da minister Podobnik go~e je opisati vse stiske in strah, ki ga dala svetnica Marija Ogrin, ki sicer dela v umakne oziroma zavrne besedilo zakona. ~lovek doìvi ob nemo~i proti naravi in le Muzeju Tomaà Godca. ZVKD pa bo pripra- prisebnost in velika volja pripomore k vil konzervatorski program in predvidel Na svoji zadnji seji je tudi svet KS Stara temu, da ljudje stopijo skupaj, premostijo funkcijo tega objekta, je povedala Sa{a Ro{- Fuìna sprejel predlog, da se smu~i{~e Vogel, vse zamere in solidarnostno pomagajo so~loveku v nesre~i. Tega je bilo v teh dneh kar, konzervatorka pri ZVKD Kranj. jezerska obala, Mren{ in vse vasi, ki leìjo znotraj TNP, iz le-tega izlo~ijo. Enako pobudo v Bohinju veliko in moj ponos, da sem Zelena lu~ za gradbeno dovoljenje je dal tudi ènski odbor ob~inske SDS. ùpan tak{nim ljudem, je velik. Z obvezno razlago 3. odstavka 23. ~lena in 8. Odgovor ravnatelja O[ dr. Janeza Ob tem se mi misli nehote vra~ajo v dneve odstavka 37. ~lena odloka o prostorsko ure- po nesre~i predvsem zato, ker smo Bohinj- ditvenih pogojih za plansko celoto Bohinj je Mencingerja ke in Bohinjci ostali v nesre~i pozabljeni bilo zadovoljeno zahtevi upravne enote v Na prej{nji seji je svetnica Darja Lazar izra- od dràve. Zavedam se, da je bilo nepri- Radovljici za izdajo gradbenega dovoljenja zila zaskrbljenost nad oddajanjem {olskih merno bolj hudo v @eleznikih, Dav~i, Za- Zavodu sv. Martina iz Srednje vasi, ki je prostorov v juliju, {e najbolj jo je zmotila cena lem logu, Kropi in drugih krajih, ki jih je investitor gradnje doma za starej{e ob~ane v preno~evanja najemnikov, ki so po zasebnih prizadelo neurje. Nikakor pa ne morem Srednji vasi. Potrebno je bilo razloìti, da je sobah spali za borih sedem evrov na no~. mimo tega, da nas z izjemo PU Kranj z ravna streha nad vkopanim delom objekta za “Najprej je skupina posku{ala preno~i{~a po- direktorjem Mencinom na ~elu glede ureditev terase, ki bo sluìla prehrani, do- iskati s pomo~jo moje agencije, vendar sem pomo~i ni niti poklical ali povpra{al noben pustna tudi, ko bo investitorjeva dejavnost zaradi zahteve sme{no nizke cene sodelova- predstavnik dràve. Res je, da so nas na {ir{a, na primer nastanitev oskrbovancev, ki nje z njimi prekinila,” je na julijski seji pove- poti v @eleznike obiskali tudi trije minis- vklju~uje gostinsko dejavnost. In tudi, da so dala Lazarjeva. Odgovor je za tokratno sejo tri, vendar konkretne pomo~i nismo bili balkoni in “ganki” na vzdol`nih fasadah sta- pripravil svetnik in ravnatelj {ole Joè Cve- dele`ni. Iz tega lahko zaklju~im, da smo novanjskih objektov dopustni v vsaki etaì, ki tek, ki pravi, da je v ~asu od 8. do 14. julija o~itno Bohinjke in Bohinjci del dràve Slovenje le takrat, ko nas razvojno omeju- leì vi{je od terena. {olske prostore najelo Marijino delo gibanja je in nam krati pravice, da bi lahko nor- fokolarov iz Ljubljane. Najemniki v {oli niso malno gospodarili, ko pa potrebujemo nje- Varstvena obmo~ja in reìmi v TNP spali, so pa za najem 15 u~ilnic, avle, jedil- no pomo~, ostanemo sami. Zaradi nesoglasij s predlogom Komisije za nice, hodnika, atrija in telovadnice le po pripravo novega zakona o Triglavskem na- nekaj ur dnevno pla~ali 2.000 evrov bruto. V rodnem parku (TNP) o notranjih mejah med Kljub navedenemu naj zaklju~im z mislijo, odgovoru je Cvetek zapisal tudi, da je “poleg da sta slo`nost in solidarnost, izkazani v varstvenimi obmo~ji in reìmi v TNP v ob~ini tega zaslu`ka za ob~ino pomembno tudi teh dneh, lahko vodilo za vnaprej. Upam Bohinj sta se seje udeleìla tudi direktorica preno~evanje udeleèncev v Bohinjski Bistri- namre~, da omenjeni vrednoti ne bosta javnega zavoda TNP Bled Marija Marke{ in ci in ê{njici, ki so tako zapolnili za~etek tu- ~asovno omejeni le na obdobje naravne sekretar z Ministrstva za okolje in prostor risti~ne sezone v tem delu Bohinja.” S ceno nesre~e, ampak da bomo slo`ni in soli- Mladen Berginc. Pri{la sta predvsem zaradi preno~evanja kot ravnatelj ni imel opravka. darni tudi v normalnih razmerah. Prav dveh {e nedore~enih podro~ij, in sicer obmo~- tako menim, da imamo pogoje, da po- ja planin V lazu, Vi{evnik, Pri jezeru, Krste- Pohvale gasilcem in komunalcem kaèmo in izrazimo tudi svoj ponos do nica in Spodnja Grintovica, ki bi jih komisija Svetniki so se seznanili tudi s poro~ilom ostalih dràvljanov in ne bomo vedno postavila v prvo, najstro`je varstveno obmo~- ob~inske komisije o {kodi, ki jo je na na cest- znova in znova uklanjali svoje glave. je, ter zaradi obmo~ja Veglja in kopali{~a v ni infrastrukturi 18. septembra povzro~ilo Fuìnarskem zalivu, ki bi ga radi dali v drugo neurje. Poro~ilo je predstavil Boris Roì~, po- V upanju, da smo v naravni nesre~i varstveno obmo~je. Bohinjci pa èlijo ome- povzeli tudi kak{no izku{njo in da jo bomo veljnik civilne za{~ite Bohinja. V razpravi so njene planine v drugem obmo~ju in Vegelj ter uspeli v prihodnosti tudi uporabiti, vas bile za opravljeno delo izre~ene tudi pohvale kopali{~e v tretjem obmo~ju. Marke{eva in spo{tovane Bohinjke in Bohinjci pozdrav- gasilcem in delavcem reìjskega obrata, ve~ o Berginc sta kmalu zvedela, zakaj. Gozdove na ljam! neurju in njegovih posledicah pa na nasled- na{tetih planinah rabijo za oskrbo pa{nih njih straneh. planin z lesom za popravilo. Prav tako bi bile ùpan Ob~ine Bohinj planine tako zaokroèna celota. Na Veglju in Petra Lotri~ Franc Kramar, univ. dipl. ing. les. 4 neurje Osemnajsti september 2007 [koda na cestni infrastrukturi ter delavci ob~inske uprave so hitro pre- traktorjem in vitlo delali nasip pred hi{o ter V torek, 18. septembra 2007, nas je priza- gledali celotno stanje po Bohinju. Vojko izdelali zaporo za izliv vode proti Hi{~arju in dela vremenska ujma, ki je trajala od 12. do Juvan~i~, strokovnjak iz podjetja Geoko, si Anì~u. 24. ure. Neurje je z obilnimi padavinami je ogledal plazove, ki so najbolj ogroàli stanovanjske hi{e - ê{njica 69, Srednja vas V Bohinjski Bistrici je bila elektro napajalna povzro~ilo nepopisno {kodo in pri tem postaja polna vode. Pre~rpavali so jo vso no~, ogroàlo ìvljenja ob~anov. @upan Franc 85/a, Podjelje 17 - ter {tevilne plazove na cesti Podjelje-Pokrovc. Komisija je popisala da bi zagotovili elektriko na obmo~ju vse Kramar in poveljnik civilne za{~ite Boris ob~ine. Pri re{evanju {ole so sodelovali gasil- Roì~ sta skupaj sklicala {tab civilne za{~ite 185 mest in ocenila, da je neurje povzro~ilo pribli`no 8,5 milijona evrov {kode. ci sedmih enot. Veliko dela je bilo na Jelov- v gasilskem domu v Bohinjski Bistrici. [tab {ki cesti, kjer so tudi preusmerili tok vode. ni bil popoln, saj nekateri ~lani zaradi pla- Boris Roì~, predsednik komisije Na Zoisovi ulici so tudi preverili, kako je s zov v Soteski niso mogli priti v Bohinj. starej{im ob~anom. Iz ene od hi{ so ~rpali Neurje v {tevilkah kurilno olje. Izpeljali so evakuacijo oseb v Hudourniki so naglo nara{~ali, voda je za- Po prvih podatkih, ki sta jih 18. 9. zapisala Srednji vasi {t. 85 a, GRS Bohinj pa poma- ~ela zalivati osnovno {olo, elektro postajo Anton Urh, podùpan Ob~ine Bohinj in gali pri evakuaciji oseb iz hi{e s {tevilko 45. (RTP) Bohinj, tovarno LIP Bled in kleti Boris Roì~, poveljnik Civilne za{~ite, je bilo Na obmo~ju Srednje vasi so se spopadli z ve~ objektov. Takoj je bilo pozvanih vseh enajst v 23 krajih poplavljenih 92 stanovanjskih, hudourniki ter re{evali vozilo na Senoètih. gasilskih dru{tev v Bohinju. Gasilci so 21 gospodarskih in dva javna objekta ter dve nemudoma za~eli ~rpati vodo iz pribli`no podjetji. Evakuirani so bili stanovalci dveh Na Nomenju so pogasili poàr v hi{i, kjer je 120 kletnih prostorov. Pozvana je bila tudi (kasnej{i podatek treh) hi{. Po{kodovanih je bila pretrgana elektri~na napeljava, ter Gorska re{evalna slu`ba Bohinj in ob~ani, ki bilo pribli`no 50 kilometrov magistralnih, re{ili doma~inko iz hi{e, ki jo je zalila voda. posedujejo ustrezno mehanizacijo za odpra- 20 kilometrov lokalnih, 30 kilometrov ob~in- Hudournike so urejali tudi na Nomenju in vo posledic. Petrol je bil odprt do 24. ure. skih cest in 110 kilometrov gozdnih cest. na Bitnjah. Na Polju so iz vode re{ili vozilo z Zaradi zalitih vodnih virov je bilo na radiu [koda je bila na kanalizaciji Rib~ev Laz - voznikom, v ~etrtek pa pogasili {e poàr na Triglav objavljeno opozorilo, da je potrebno Ukanc. Vsa vodovodna zajetja s pitno vodo gospodarskem poslopju v La{kem Rovtu. vodo prekuhavati. so bila onesnaèna. Elektro je imelo po{ko- Stro{ki za posredovanje so zna{ali 52.936 evrov, ki ne zajemajo prehrane in povra~ila Vode so {e vedno nara{~ale in prestopile bre- dovano vso visoko in nizko napetost Stara Fuìna - Studor. Bilo je 18 plazov s pribli`no osebnega dohodka, kilometri pa so bili pre- gove, poplavljena je bila cesta na Rju, voèni z osebnimi avti. Posredovanje je po- Mostnica je preplavila cesto proti Stari 41.780 kubiki materiala. Hudourniki so povzro~ili {e ne{teto nev{e~nosti in {kode, kazalo, da jim primanjkuje ve~ za{~itno Fuìni pod Vrtovinom, Sava Bohinjka je pre- re{evalne opreme. plavila cesto pri Petrolu. Hudourniki so kar v teh podatkih ni zajeto. Zemeljski plazovi so ogrozili devet objektov. nana{ali velike koli~ine peska in kamenja Re{evalci nosili otroke na ramenih na cesto Rib~ev Laz-Ukanc. Veliko nanosov V re{evalnih akcijah re{evanju je dotlej so- 18. 9. 2007, Srednja vas. Ob 16.50 pod- je bilo tudi na cesti Rib~ev Laz-Jereka. delovalo 187 gasilcev, 30 gorskih re{evalcev in od 300 do 350 prostovoljcev. Vklju~ena je poveljnik PGD Srednja vas Klemen Kocjanc Cesta Bled-Bohinj je bila zaprta zaradi bila mehanizacija ve~ podjetij in posamez- zaprosi za pomo~ re{evalcev GRS Bohinj pri {tevilnih plazov. V Soteski sta bila ujeta med nikov. evakuaciji druìne iz stanovanjske hi{e v plazovi avtobusa, trije tovornjaki in 15 do 20 Srednji vasi {t. 45. Hi{a je zaradi naraslega osebnih vozil. S stroji GP Bohinj in ob~in- Za gasilce {e nikoli toliko dela potoka Ribnica ogroèna in ni mogo~ umik po normalni poti. Zveze s 112 ni mogo~e skega reìjskega obrata se je za~elo ob 19. Po podatkih poveljnika gasilskega poveljst- vzpostaviti ne po telefonu in ne po radijskih uri re{evanje ujetih ljudi v Soteski. Vse ose- va ob~ine Bohinj Pavla @vana in njegovega zvezah. Aktiviram re{evalce GRS Bohinj, ki be (47) so bile varno evakuirane, nastanjene namestnika ter poveljnika gasilcev pri CZ so na kraju dogodka ob 17. uri. S pomo~jo v Bohinjski Bistrici, ponujena jim je bila Du{ana Pfeiferja je bilo potrebno v posre- vrvne tehnike umaknejo dva ~lana druìne oskrba. Zaradi plazov na cesti se je ves dovanje vklju~iti vseh enajst bohinjskih ga- po strmini proti cerkvi sv. Martina. Ob 18. promet preusmeril ~ez Pokljuko, uni~ena je silskih enot. Na delu je bil 201 gasilec. Dela- uri je intervencija zaklju~ena. V akciji je bila tudi èlezni{ka proga. Interventne akci- li so 2771 ur. je so bile po 20. uri ustavljene zaradi izred- sodelovalo osem ~lanov GRS Bohinj. Vodja no slabega stanja. [tab civilne za{~ite, gasil- Posredovanje gasilcev se je za~elo ob 13.45 re{evanja Robert Klan~ar. ska dru{tva in zdravstveni dom so deùrali pod Rebrom pri Rebolu v Bohinjski Bistrici. do zjutraj. Padavine so se ~ez no~ na sre~o Prvi dan, v torek, so posredovali 101-krat, v 18. 9. 2007, Soteska. Ob 18.30 dobim obve- umirile, v sredo zjutraj pa se je sestala sredo 34-krat. ^rpali in pre~rpavali so vodo stilo predsednika GRZ Mira Poga~arja, da komisija za odpravo posledic, ki jo je imeno- iz osnovne {ole, Elektra, stanovanjskih je na obmo~ju Soteske zaradi zemeljskih val ùpan Franc Kramar. Dolo~ila je pred- stavb in hlevov, ~istili, pregledovali, varo- plazov ujetih ve~ oseb v avtomobilih. V in- nostne naloge ter pozvala vsa podjetja ter vali, deùrali… Na Koprivniku 19, kjer je tervenciji so è ~lani GRS Radovljica, ki jih ob~ane z ustrezno mehanizacijo za urejanje voda vdirala v hlev, so pred vrata postavili je aktivirala policija. Ker ne morejo do ujetih plazov, zemeljskih usadov, podorov… gradbene elemente za presmeritev vodnega oseb, prosi za pomo~ GRS Bohinj. toka. Pri Jeklarju so pomagali narediti Imam sre~o in dobim zvezo s 112. Operater Komisija je pri~ela z delom na terenu. Takoj za{~itni nasip pri hudourniku. Pri Galetu, mi pove, kak{no je stanje. Med ujetimi je se je za~ela sanacija ceste Bohinj-Bled. Pri kjer je voda vdirala v stanovanjsko hi{o in v tudi avtobus, na katerem je 21 otrok 5. tem sta z bohinjske strani pomagala Grad- oba hleva, so naredili lesene prepreke. Re{e- razreda osnovne {ole iz Zaloga. Takoj aktivi- beno podjetje Bohinj in Gradbeno podjetje vali so ìvino, za preusmeritev vodnega toka ram re{evalce GRS Bohinj, ki tudi priskrbi- Lon~ar, z blejske pa Cestno podjetje Kranj. od stanovanjske hi{e pri Je{prenju so na- jo prevozna sredstva za prevoz oseb. [tab CZ, ~lan gasilskih dru{tev, ~lan GRS redili lesene ograje. Na Koprivniku so tudi s Dva re{evalca se takoj odpraviva v Sotesko. neurje 5

Zaradi mo~no poplavljene ceste pri Nomenju Osnovna {ola v vodi Pouk se je v sredo nadaljeval v spremenjeni je dostop teàk in nevaren. Ustavi naju plaz V torek, 18. septembra, ob 14. uri, smo opa- organizaciji v pritli~nih in nadstropnih pros- na Mokrem Logu. Od tam nadaljujeva pe{. zili nabiranje vode okrog vode, ki je meteor- torih {ole. Vrtec je bil poplavljen samo delno Naslednji plaz je pri èlezni{ki ~uvajnici v na kanalizacija ni mogla ve~ odvajati. Z v kletnih prostorih, tako da je è v sredo nor- Soteski. Preko obeh plazov te~e dero~ hudo- vi{anjem nivoja je voda za~ela prodirati na malno deloval. urnik. Ob 19. uri prideva do èlezni{ke po- zahodni strani ob vhodu è proti telovadni- Joèf Cvetek, ravnatelj staje v Soteski, kjer sta dva avtobusa, eden cama. Na sre~o se je velika ve~ina otrok è z otroki, in ve~ osebnih avtomobilov. Skoraj odpeljala z avtobusom ob 13. in 14. uri do- [olsko zobno ambulanto odplavilo isto~asno so pri ujetih osebah {tirje re{eval- mov. Ostali so le otroci v podalj{anjm biva- ci GRS Radovljica, ki so pri{li po èlezni{ki nju, za katere smo najprej poskrbeli, da so Vdor vode v kletne prostore osnovne {ole je progi. Ugotovim, da je umik otrok in ostalih se ob spremstvu u~iteljice igrali v pritli~ju, popolnoma uni~il {olsko zobno ambulanto. preko èlezni{kega mostu po tirih proti elek- ki ni bilo ogroèno, ter ~akali na prihod Uni~en je zobni stol z dodatno opremo, pa trarni zaradi narasle Save nevaren in bo star{ev. tudi vsa pohi{tvena oprema. Nastalo {kodo dolgotrajen. Takoj se odlo~im za evakuacijo Ob 14.30 uri je voda è za~ela prodirati v ocenjujemo na 62.000 evrov. Kljub vsemu oseb v Bohinj. Re{evalci GRS Bohinj so è prostore {ole, tako da je {ola o tem obestila smo imeli izredno sre~o, da je v ~asu poplave pri plazu v Mokrem Logu. gasilce in policijo. Od 14.30 ure dalje so tudi zobna ambulanta delovala. Tako smo uspeli Najprej pri~nemo z re{evanjem otrok. Z av- vsi zaposleni, ki so {e bili takrat na {oli, è v re{iti vso kartoteko, kar je izrednega pome- tobusom jih pripeljemo do plazu pri ~uvajni- 30 centimetrov globoki vodi re{evali ra~u- na za paciente, ter ves material in tudi ne- ci. Tam jih na svojih hrbtih prenesemo preko nalnike in drugo vrednej{o opremo iz klet- kaj strojev. Neizmerno smo hvale`ni za po- plazu in dero~ega hudournika. Na drugi nih prostorov v pritli~je. `rtvovalno pomo~ vsem, ki so pomagali pri strani jih s pomo~jo dostavnega vozila, ki je re{evanju. Predvsem ~istilkam in vzdrèval- ujeto med plazovoma, prepeljemo do plazu v Ob 15. uri je velika koli~ine vode, ki se je v cem iz osnovne {ole, gasilcem PGD Studor in Mokrem Logu, kjer jih prevzamejo re{evalci zelo kratkem ~asu nabrala na travniku na naklju~no prisotnim ob~anom, ki so sodelo- GRS Bohinj. Med re{evanjem nam zasebnik jugovzhodni strani {ole, tako pritisnila na vali in nesebi~no pomagali. Hvala na{i dok- Stane Mikelj z delovnim strojem pomaga, da okna ni`jih razredov, da je stekla in okvir torici dent. med. Ljubi Koder in njeni asis- lahko s terenskim avtomobilom pre~kamo razbila in udarila z veliko mo~jo v kletne tentki Cvetki Dobravec, predvsem pa biv{i plaz v Mokrem Logu. To nam omogo~i la`je prostore. Po radiu Triglav je ravnatelj obve- asistentki Mariji Mencinger, ki se je takoj in hitrej{e re{evanje. Za otroki sledi re{e- stil, da naslednji dan, v sredo, v mati~ni {oli odzvala klicu in prihitela na pomo~ od doma. vanje ostalih oseb. Pomagamo jim ~ez plaz. ne bo pouka. Ob 15.15 sta se na pomo~ prva Do obnove prostorov bo delo v ambulanti ne- Nazadnje re{imo {e tri {oferje tovornjakov, pripeljala gasilca Milan in Anton Taler iz mogo~e - èlimo si, da bi nam novo leto pri- ki so ujeti pri elektrarni. Ob 21.50 uri je iz PGD Studor ter takoj za~ela ~rpati vodo, ki neslo novo ordinacijo, za kar pa bo potrebnih Soteske evakuirana zadnja oseba. Re{ene je v nekaj minutah pred tem dosegla skoraj ogromno sredstev. Dotlej bo zobna ambulan- osebe prepeljejo v Penzion Tripi~ v Bohinj- meter vi{ine. To je tudi prepre~ilo, da bi lah- ta dr. Kodrove delovala v zdravstvenem do- sko Bistrico, kjer jih nahranijo. Darja Lazar ko {e kaj re{ili iz celotne kletne {olske etaè. mu, in sicer ob ponedeljkih od 7. do 20., ob jim preskrbi preno~itev v sobah zasebnikov. torkih in sredah od 14. do 20., ob petkih od Re{evane osebe dostavimo do zasebnikov. Ob 18.20 uri so pri{li na pomo~ pri ~rpanju 7. do 14. ure vsako drugo soboto do 13. ure. Iz Soteske smo evakuirali skupaj 47 oseb, od vode {e PGD Bohinjska Bistrica, PGD Nem- Razpored bo objavljen na oglasni deski ZD. tega 21 otrok. V re{evanju je sodelovalo 11 {ki Rovt in PGD Bitnje s svojimi ~rpalkami. Stanka Ravnik, glavna sestra ZD Bohinj ~lanov GRS Bohinj in {tirje ~lani GRS Proti ve~eru je prenehalo tako mo~no deè- Radovljica. Zaklju~ek akcije 19. 9. 2007 ob vati in gasilci so do 20. ure è iz~rpali vso 0.30 uri. Vodenje akcije: Janez Rozman. Prizadete {tevilne gozdne ceste poplavno vodo. Po podatkih Marka Ga{perina, vodje bohinj- 19. 9. 2007, Pregled parkiri{~ in cest ske enote Zavoda za gozdove Slovenije je Vse {olske potreb{~ine v spodnjih u~ilnicah, voda na obmo~ju Bohinja sprala skoraj 108 (Suha, Blato, Vogar). Aktivirani z ob~in- ki jih otroci niso vzeli domov, so bile uni~ene. skega {taba za Civilno za{~ito ob 9.45 uri; kilometrov gozdnih cest, povzro~ila usade, Prav tako vse stene, vgradne omare in opre- propuste, koritnice. Ve~ delov cest je odne- pregledane so ceste v planino Blato, Vogar in ma prostorov. Voda je razbila stekla na drob- cesta Rib~ev Laz-Bare~a dolina-Pod Luknjo slo. Na gozdnih cestah je bilo 1.180.000 ev- ne ko{~ke, ki so po ve~ini ostali v najbolj rov {kode, na vlakah pa za 250.000 evrov. -Ravne; obiskana so parkiri{~a v Blatu in na prizadetem razredu. Kalna in blatna voda je Vogarju; sodelovali trije re{evalci GRS Bo- prekrila vse kletne prostore in tudi veliko in hinj; vodja Roì~ Gabrijel; zaklju~eno ob malo telovadnico in ju popolnoma uni~ila. Bohinj nekaj ~asa povsem nedostopen 14.30 uri. Zaradi plazov sta bili zaprti cesta skozi So- tesko in èlezni{ka proga, nekaj ~asa pa tudi 19. 9. 2007, Pomo~ na cesti Blato-Stara V sredo, 19. septembra, sta {olo obiskala cesta ~ez Pokljuko. Cesta skozi Sotesko je bi- Fuìna. Aktivirani ob 14.15 uri. Pastir se je predstavnika Ministrstva za {olstvo in {port la po enem pasu odprta v soboto, 22. septem- z avtomobilom vra~al s planine Blato proti in minister dr. Milan Zver. Ocenili smo na- bra, ob 16. uri do ponedeljka zjutraj. V pone- Stari Fuìni. Na cesti ga je presenetil ze- stalo {kodo v vi{ini 1,2 milijona evrov. Mi- deljek je bila odprta dve uri, od torka dopol- meljski plaz. Plaz je hotel pre~kati z avtom, nister je obljubil interventna sredstva, dne pa, {e zmeraj po enem pasu, ves dan. vendar ga je zaneslo proti strugi potoka pomo~ je obljubil tudi finan~ni minister dr. Suha, kjer je obti~al. Po GSM je zaprosil Andrej Bajuk. V {olo je poklicala tudi direk- Slovenske èleznice so v nedeljo, 23. septem- GRS Bohinj za pomo~. Re{evalci nepo{ko- torica direktorata M[[ Mojca [krinjar in bra, uvedle nadomestni avtobusni med po- dovanega pastirja re{imo iz avta in ga odpe- ponudila pomo~ s pla~ilom u~benikov, delov- stajama Bled Jezero in Bohinjska Bistrica. ljemo v dolino. Avto s pomo~jo terenskega nih zvezkov in {olskih potreb{~in za vse Proga bo morda odprta konec tega tedna. avta potegnemo na cesto. Zaklju~eno ob 16. u~ence, ki so jih izgubili v torkovi poplavi. uri. Sodelovali {tirje re{evalci GRS Bohinj. Zaposleni so veliko po~istili è takoj po neur- Vlasta Felc Vodil Janez Rozman. ju in sicer v popoldanskem ~asu in prosti soboti. Na pomo~ so pri{li tudi ~lani karate Poplava v tovarni Janez Rozman, na~elnik Dru{tva GRS Bohinj kluba in GRS Bohinj. V torek, 18. septembra 2007, se je pri~ela 6 neurje bitka z vdorom vode na koncu proizvodnje sploh ostala ìva,” je rekla. Na sre~o je bila vsako pomlad cesto zgredalo, nasulo s opa`nih plo{~ in v medfazno skladi{~e po- pred durmi, kjer je re{evala roè, klop, ki jo peskom in povaljalo. Prvi ve~ji naliv pa je hi{tva. Voda je pritekla iz struge Butanice in je ob udaru vode potegnila k sebi v hodnik. opravljeno delo odplavil. Predsednik kra- Strènice, ki sta 400 metrov nad upravno Klop jo je varovala, da je dero~a voda s jevne skupnosti Koprivnik Gorju{e Janez stavbo prestopili bregove ter drli po cesti in peskom ni odnesla. Kot je pred njenimi o~mi Koro{ec je zaradi tega vodilne ljudi Cest- skladi{~u hlodovine Gozdnega gospodarstva odna{ala koko{i, ozimnico, drva, orodje iz nega podjetja Kranj pri~el nagovarjati, naj navzdol mimo upravne stavbe in kuhinje. hleva in garaè. Ni se upala premakniti. Ko vsako leto enako vsoto, ki jo porabijo za tako je bila v vodi è dobro uro in pol, voda pa ji vzdrèvanje, raje namenijo za asfaltiranje Ob 13.45 uri je bilo jasno, da gre zares. V je segala skoraj do prsi, se je nanjo na sre~o ceste, ki je pomembna ne le za prebivalce nekaj minutah je bil 3,5 metra globok temelj spomnila [kotova Slavi. Ko je videla, kaj se krajevne skupnosti, temve~ za vso ob~ino. stiskalnice zalit z vodo; v proizvodnji je bila dogaja, je poklicala nomenjske gasilce. visoka {est centimetrov. Voda je tekla v Pred pribli`no desetimi leti se je res za~elo. proizvodnjo iz vodovodnih ja{kov, tako da Nadaljevanje je opisal poveljnik PGD No- [lo je po delih. Osemsto, pa tiso~ metrov… smo jo odstranjevali skozi slu`beni vhod. menj Janez Loncnar: “Ob 18.15 smo gasilci v skupnem pa vsako leto ve~ asfaltirane Odklopili smo glavna stikala v trafo postaji: PGD Nomenj dobili obvestilo, da je hi{o {t. povr{ine. Zdaj je od Mrzlega Studenca proti ob 14.30 uri je bila celotna tovarna izkloplje- 27 - pri [evlu z vseh strani zalila dero~a Gorju{am v blejski ob~ini ostalo le {e 1900 na iz elektri~nega napajanja. Nadaljnji vdor voda in jo poplavila. Gospa Dovàn je bila metrov makadama. Tiso~ metrov, za kar je vode v proizvodnjo smo prepre~ili z zapira- ujeta v pritli~ju v skoraj meter globoki vodi. bil denar zagotovljen, naj bi z asfaltom pre- njem vrat z opa`nimi plo{~ami. S pomo~jo traktorja smo se gasilci prebili v krili leto{njo jesen, ostale pa prihodnje leto. bliìno hi{e, kjer smo ugotovili, da zaradi Janezu Koro{cu so nekateri o~itali, da s tem V proizvodnji pohi{tva je zalilo medfazno mo~nega toka in vale~ega kamenja dostop odjeda denar za gradnjo bohinjskih cest v skladi{~e, lakirnico in manj{i del sestavljal- do hi{e ni mogo~. Odlo~ili smo se, da s po- dolini, vendar pa je kranjskemu podjetju nice. Zalilo je tudi klet àgalnice, sortirnico mo~jo gasilske lestve preko skoraj {tiri uspevalo za poklju{ko cesto dobiti dràvni in delavsko sobo àgalnice. S ceste pred metre {irokega hudournika, ki je drl po dvo- denar v okviru vzdrèvalnih del. vhodom v tovarno je voda skozi okna vdrla v ri{~u, napravimo brv. V veliko pomo~ so bile skladi{~e in povzro~ila ogromno {kodo na stopnice ob hi{i, kamor smo lestev “vrgli” in Ob zadnjih dogodkih se je pokazalo, kako repro in potro{nem materialu, predvsem PC jo pozneje u~vrstili. Dva gasilca sta na bregu pomembna je asfaltirana cesta za Bohinj. pohi{tvu. Pred upravno stavbo so bili na- z vrvjo varovala tretjega, ki se je z dodatno Brez asfalta bi bila veliko bolj ranljiva, ob plavljeni hlodi in voda je tekla vsepovprek vrvjo in pasom odpravil na drugo stran. obvestilih, da je ob zaprti cesti Bled-Bohinj navzdol po najkraj{i poti od skladi{~a moèn obvoz ~ez Pokljuko, pa bi najbr` {e izdelkov, ob àgalnici na èlezni{ki tir in po Ocenil je, da bo zaradi vale~ega se kamenja ve~krat sli{ali opozorilo, da na lastno odgo- skladi{~u hlodovine do upravne stavbe in dero~e vode, ki je nara{~ala in spod- vornost. mimo kuhinje, kjer je “strugo” usmerjal {op kopavala tla ob hi{i, re{evanje bolj varno, ~e V. F. desetmetrskih hlodov, ki jih je dràl ve~ji se izvede skozi kuhinjsko okno, ki je bilo grabilec. Voda je premaknila nekaj avtomo- bli`je lestvi. Izstop skozi okno je za gospo Pomo~ za odpravo posledic neurja bilov, v kuhinji je segala do vi{ine pisalnih Dovàn pomenil dodaten napor in strah Na pobudo posameznikov, ki so èleli poma- miz. Ve~ina tovarni{kega obmo~ja je bila (malo prostora, vi{ina vode v stanovanju), gati pri odpravi posledic neurja v Bohinju, zalita z vodo od upravne stavbe do su{ilnic vendar ji je ob pomo~i gasilca uspelo. Pri- Ob~ina Bohinj objavlja {tevilko transakcij- Vanicek - Mühlbock. Na nekaterih nepokri- peta na re{evalno vrv sta se ob hi{nem zidu skega ra~una, na katerega je mo~ nakazati tih delih tovarne je bilo vode do 30 cen- prebila do stopnic. Ker so se razmere iz namenska sredstva. [tevilka ra~una je timetrov. minute v minuto poslab{evale, smo se odlo- 01204 - 0100008048, z obvezno navedbo skli- ~ili, da gospe kljub njeni èlji ne pustimo v Matej Mulej ca: 00 730. zgornjem nadstropju, ampak jo evakuiramo Do 28. septembra so prispevke nakazali Zaradi vode so v Lipovi tovarni izgubili {tiri iz hi{e. Zaradi hitro nara{~ajo~e vode je Boris Hair + nail studio, Miha Vojvoda, Igor delovne dni in pol. Posledice so odpravljali obstajala bojazen, da voda spodkoplje hi{o in Ku{trin, Marjan Roì~, Slavko Roì~, Jerica delavci, {e posebno pa so se izkazali ~lani kasnej{e re{evanje ne bi bilo ve~ mogo~e. Debevc @iva, Jurij Apih, Mitja [turm, Dom tovarni{kega prostovoljnega gasilskega Varovana z vrvmi (s strani gasilcev na Trade @abnica, Ravnikar Peter s.p., Blaì~ dru{tva. Na pomo~ so pri{li tudi gasilci PGD nasprotnem bregu) se je mo~no prepla{ena Henrik, Minka, Radio Triglav Jesenice, Bohinjska Bistrica. “Enemu od gasilcev je po~asi po kolenih napotila po lestvi na drugo Francka [iljar Rot, Rezka Mulej, Peter zalilo avto, pa mu je bilo pomembnej{e po- stran, kjer je ob pomo~i ostalih gasilcev ses- Holoàn, Ur{ka Ljubi~, Liljana Poni` Arh, gledati, kaj se dogaja v tovarni,” je povedal topila in bila odpeljana na varno. Gasilec je Kovi~ d.o.o., Tomo Sokli~, Melita Grm, Sta- predsednik uprave LIP Bled Alojz Burja. pred vrnitvijo v hi{i zavaroval in izklju~il nislava Thaler, Pavel Sedlar, Linija + Trade, Ocenili so, da so imeli za 581.000 evrov elektri~no napetost in plin. Re{evanje se je podjetje, Trajan Podjetje za transport, Du- {kode. Najve~ na materialu in opremi, pa kon~alo po skoraj dveh urah. {an Benko, Anton Komar, Gorenjska banka tudi zaradi izgube proizvodnje. Na sre~o je Kranj, Olga Pikon Gori{ek, Milan Vatovec in bila pravo~asno odkopljena visoka napetost. Cesta ~ez Pokljuko obvoznica Polona Strgar. V zvezi s povra~ilom {kode pa se Alojz Burja Zaradi posledic neurja je zaprto cesto Bled- Pomagali so tudi hotel Golf Bled, ki je osnov- boji, da se bo v kriterije vme{ala politika. Bohinjska Bistrica nadomestila cesta ~ez no{olce, ki se z izleta v Avstriji zaradi zaprte Pokljuko. Postala je bohinjska obvoznica, s ceste v Soteski niso mogli vrniti domov, pre- V. F. katero Bohinj ni bil povsem odrezan od no~il brezpla~no, s stroji GG Bled in Kater- ostalega sveta. piler, z materialom Acroni Jesenice in Mla- Ve~ kot uro in pol sama v vodi dinska knjiga, z delom pa Marko Odar. Francka Dovàn, po doma~e [evlova, ìvi v Skoraj vsa okoli dvanajst kilometrov dolga zgornjem delu hi{e ob potoku Bezdena na cesta od Gorju{ do Mrzlega Studenca je Vlada Republike Slovenije je doslej Ob~ini Nomenju. V vodi je bila ujeta v spodnjem, asfaltirana, zanimivo pa je, kako je pri{la do Bohinj za odpravo posledic odmerila 12.750 sestrinem stanovanju. “Ne vem, kako sem asfalta. Cestno podjetje Kranj je dolga leta evrov. neurje 7

Nomenj Foto Marjan Mu`an Soteska Foto Petra Lotri~

Soteska Foto Petra Lotri~ Soteska Foto Du{an ^op

[ola v Bohinjski Bistrici Foto arhiv {ole Ravnatelj Jo`e Cvetek in minister dr. Milan Zver Foto arhiv {ole

Mo{enac Foto Majda Loncnar Brod Foto Stane Klemenc 8 neurje

Polje Foto Boris Ro`i~ kamp Zlatorog Foto Petra Lotri~

@agarjev graben Foto Sodja, Krese Jerka Foto Vlasta Felc

Zgornje Podjelje Foto Andrej Sodja Pri Kocjancu, Zgornje Podjelje Foto Vlasta Felc

KoprivnikFoto Boris LipRo`i~ Foto Matej Mulej od vsepovsod 9

Pred privatizacijo lovstva

Tokrat se je pomerilo 36 ekip, devet ekip veteranov, dve ekipi vete- Zveza lovskih druìn Gorenjske je sredi septembra v Rib~evem Lazu rank, {estnajst ekip ~lanov in devet ekip ~lanic. Od teh je bilo {est pripravila sre~anje ob stoletnici organiziranega slovenskega lovst- mo{kih ekip in tri ènske ekipe iz Bohinja. Ostala gasilska dru{tva, va, predstavili pa so tudi prapore gorenjskih lovcev. Sre~anje so ki nimajo dovolj operativnih ~lanov za sestavo ekipe, so pomagala pomagale izpeljati lovski druìni Stara Fuìna in Bohinjska Bistri- kot redarji, kurirji in sodniki pri tekmovanju. ca ter Ob~ina Bohinj, podùpan Anton Urh pa je med pozdravnimi ^lani in ~lanice so tekmovali v vaji z motorno brizgalno in v {tafet- besedami tudi dejal, da nekateri èlijo izni~iti pomen lovstva, a jim nem teku, veterani in veteranke pa v vaji za raznoterost in vaji s lovci tega ne bodo dovolili. hidrantom. Ekipe so bile iz vse Slovenije. Bruno Skumavc, legenda slovenskega lovstva in nekdanji predsed- Uvrstitve - ~lani: 1. [tuda Domàle, 5. Bohinjska ê{njica, 8. Sred- nik zveze, je med drugim dejal, da so slovenski lovci iz “uboge lovske nja vas, 12. Gorju{e, 13. Koprivnik, 14. Stara Fuìna, 16. Savica gmajne” postali mednarodno ugledna in vzorna lovska organizacija. Polje. ^lanice: 1. [entjur pri Celje, 6. Stara Fuìna. Veterani: 1. Na{a lovi{~a so bogata, vzorno upravljana, v na{ih gozdovih {e pros- Mojstrana, 6. Lip Bohinj. Veteranke: 1. Polje. Pogostitev je pripra- to ìvi divjad, o kateri v zahodni in srednji Evropi govori le {e vilo PGD Gorju{e, izkupi~ek pa bodo namenili nakupu novega gasil- zgodovina. Nato pa je tudi rekel: “Zakon o gozdovih in lovski zakon, skega vozila. sprejet pred dobrimi tremi leti, sta Lovsko zvezo Slovenije odrinila Petra Lotri~, foto Pavle Koro{ec v zakotje. Zaupana ji je le vzgoja lovcev, kinologija, kultura in nekaj organizacijskih opravil, na~rtovanje in stroko je poveril Zavodu za Dan odprtih vrat komune Skupnost @arek gozdove, obmo~na zdruènja upravljavcev lovi{~ nadzirajo odstrel, za izvr{evanje na~rtov in uspe{no gospodarjenje pa so odgovorne lovske druìne in dràvna lovi{~a. Vloga obmo~nih zvez {e ni dore~ena. Po treh letih {e nimamo konsolidirane na{e osnovne organizacije in koncesije niso podeljene. Smo pa v ve~ji meri za to krivi lovci sami. Medtem ko se med seboj prepiramo in nam noben predsednik ni dovolj dober, je pred parlamentom novela zakona, ki za kulisami razsodb Ustavnega sodi{~a pripravlja skoraj{njo privatizacijo lovstva. Bistveno naj bi se zmanj{ala minimalna povr{ina lovi{~a, skraj{ale zakupne dobe. To bi bilo za na{ lov in divjad usod- no. V sosednih dràvah je veliko premo`nih ljudi in primanjkuje lovi{~. Hitro bi najbolj{a lovi{~a pre{la v roke tujcev in na{ih novih bogata{ev, na{ lovec pa bo pokoren sluga kot pred stotimi leti. Tega ne smemo dopustiti.” Peter Belhar, predsednik Gorenjske lovske zveze, mu je pritrdil: “ê bo predlagana sprememba zakona sprejeta, bo to pomenilo privatizacijo lovstva. Lov kot gospodarska dejav- Komuna je odprla vrata. nost ne sme nikoli postati dobi~konosna.” V. F., foto Pavle Koro{ec V za~etku avgusta se je komuna Skupnost @arek, ki deluje pri Dru{tvu za delo z mladimi v stiski @arek, s sedeèm na Jesenicah, Gasilsko tekmovanje za Pokal Bohinja in kamor sodijo {e dnevni center Naj mladih ne vzgaja ulica in Prvo nedeljo v septembru je na igri{~u Osnovne {ole dr. Janeza posvetovalnice na Jesenicah, Bledu in v Kranjski Gori, iz za~asne- Mencingerja potekalo è 14. tekmovanje gasilskih ekip za pokal ga bivali{~a v Soteski preselila v svojo hi{o na Bitnjah. Pri nakupu Bohinja, ki ga na ta dan vsako leto organizirata Gasilsko poveljstvo 71.000 evrov vredne hi{e je ali {e bo prispevalo denar ve~ ob~in, med ob~ine Bohinj in Gasilska zveza Bled Bohinj. njimi tudi bohinjska. Uspe{ni so bili tudi na razpisu Ministrstva za Tekmovanje je nastalo na pobudo gasilskega dru{tva Bohinjska delo, druìno in socialne zadeve, ki je podprlo njihov program za Bistrica, tudi zaradi precej mo~nih bohinjskih gasilskih ekip, in odvajanje odvisnosti od drog. Ve~ino dela v novem domu so opravili sicer iz ê{njice, Srednje vasi, s Koprivnika, z Gorju{ in ekipa LIP sami, svoje delovanje pa javnosti predstavili 23. septembra, ob tovarne Bohinj, ki so jih druge gasilske zveze è ve~krat povabile na dnevu odprtih vrat. svoja tekmovanja. Prvi Pokal Bohinja je bil v po~astitev 110. oblet- Pri{lo je okoli 70 ljudi, med njimi ùpani zgornje Gorenjske, dona- nice delovanja PGD Bohinjska Bistrica. “Ker pa organizacija tak- torji, va{~ani in drugi Bohinjci, predvsem pa druìne {estih fantov, {nega tekmovanja finan~no ni majhen zalogaj, dobrih 1.000 evrov, je ki ìvijo in delajo v skupnosti. Predsednica dru{tva @arek Ivanka organizacijo prevzelo Gasilsko poveljstvo Bohinja,” je povedal Pavel Ber~an je predstavila program komune in se zahvalila vsem, ki @van, vi{ji gasilski ~astnik operativne smeri in poveljnik Gasilskega pomagajo pri delu z mladimi. Posebno zahvalo je namenila sedmim poveljstva Bohinj. ob~inam, ki so ali {e bodo sofinancirale nakup hi{e. Zbrane je nago- 10 od vsepovsod voril tudi ùpan Ob~ine Bohinj Franc Kramar. Izrazil je podporo delovanju komune in rekel, da je ponosen, da se nahaja v njihovi “Basenga” v recepciji TD Bohinj ob~ini. V za~etku septembra smo v recepciji TD Bohinj uredili novo razsta- Predstavnika Hotelov Sava Bled sta izro~ila skupnosti darilni bon vo na temo “Basenga”, ki se povezuje s prireditvijo Kravji bal. Na{i v vrednosti 3.000 evrov za nadaljnjo obnovo hi{e, ki bo tako lahko ~lani so nam z veseljem posodili svoje stare in pristne predmete, ki sprejela ve~ fantov. Skupnosti so pomagali izpeljati dan odprtih vrat sodijo v zna~ilno basengo bohinjskih majeric in majerjev. Razstava doma~ini. “Iskrena hvala vsem krajanom za tako topel sprejem v je med gosti vzbudila veliko zanimanja, saj so radovedno spra{evali va{i lokalni skupnosti. Skoraj ni dneva, da se ne bi kdo oglasil in o pomenu in namenu uporabe razstavljenih predmetov. Vsi, ki bi si nam prinesel zelenjavo ali sadje. Hvala vsem, ki nam pomagate, da radi ogledali najnujnej{o opremo majerjev, ki so se jeseni vrnili v bodo mnogi mladi lahko na{li pot iz zasvojenosti, v lep{e ìvljenje,” dolino - dobrodo{li v prostorih dru{tva. ^lanicam in ~lanom, ki so je rekla Ivanka Ber~an. posodili eksponate, pa se iskreno zahvaljujemo. TD Bohinj Gre za prvo komuno na zgornjem Gorenjskem, njen program odva- janja od drog traja dve leti ali ve~, odvisnike pa sprejmejo takoj, ko Obogatili ìvljenje otrok v vrtcu prenehajo uìvati droge. Po besedah Ber~anove to pomeni, da z Strokovne delavke Vrtca Bohinj smo v lanskem {olskem letu vzgoj- njimi preìvljajo tudi abstinen~no krizo, pri ~emer pa ne uporablja- ne vsebine na~rtovale aktualno in aùrno glede na èljo in potrebe jo metadona, niti ostalih kemi~nih substanc. Namesto tega imajo otrok. Uresni~evale smo kurikularne cilje z vseh {estih podro~ij de- fantje na voljo hojo v naravo, pogovore in stalno prisotnost terapev- javnosti: gibanja, jezika, narave, dru`be, umetnosti in matematike. ta. Z Gorenjske prejemajo veliko klicev za sprejem v komuno in Izvajale smo dve ve~ji posebni strokovni nalogi oziroma dva projek- pomo~, vendar za vse ni prostora. V komuni sicer deluje svetovalni ta. Prvi, z naslovom Beremo, igramo, ple{emo in stvarjamo, se je telefon 040 790 345, za prenovo hi{e in za delovanje komune pa nana{al na Leto kulture, ki ga je razpisalo Ministrstvo za {olstvo in ra~unajo tudi na pomo~ dobrotnikov. Prispevek lahko nakaète na {port. Projekt je potekal v vseh skupinah. Vsebine in cilje smo transakcijski ra~un pri Gorenjski banki 07000 - 0000911114, s pri- strokovne delavke uresni~evale predvsem na podro~ju jezika in pisom za Skupnost @arek. B. N. umetnosti. Otroci so spoznavali narodne pesmi, klasi~no glasbo in balet. V vsaki temi smo sledile enemu ali ve~ globalnim ciljem, eno temo pa smo namenile izklju~no omenjenemu projektu. Seveda smo Dobro razpoloènje na 52. Kravjem balu strokovne delavke predhodno poglabljale znanje s podro~ja umetnosti, da bi bilo delo z otroki ~im bolj kakovostno in pou~no. Udeleìle smo se {tudijskih sre~anj in povabile svetovalko iz Zavoda RS za {olstvo in {port, da je izvedla niz predavanj in delavnic. Psihologinja je za star{e pripravila predavanje in povabila direk- torico knji`nice A. T. Linhart Radovljica Boèno Kolman Fin`gar in knji`ni~arko Metko Repinc, da sta star{em predstavili bralno kul- turo v pred{olskem obdobju. Druga posebna strokovna naloga je imela naslov Razvoj ~ustvene kreativnosti. Republi{ki zavod za {olstvo je za preteklo {olsko leto razpisal inovacijski projekt. Na{ dobro pripravljeni na~rt je bil sprejet in vanj se je vklju~ilo {est strokovnih delavk. Poleg vodje skupine, vzgojiteljice Anice Stare, so sodelovale {e psihologinja Mateja Cvetek, specialna pedagoginja Darja @nidar ter vzgojiteljice Val~i Stare, Milena Jeklar in Karmen @mitek. Ves ~as nas je strokovno Prihod med nestrpne obiskovalce vodila in usmerjala psihologinja. S tem smo v na{e strokovno delo vpeljali ve~ novosti. Spremenili V nedeljo, 16. septembra, je Turisti~no dru{tvo Bohinj v Ukancu smo zorni kot gledanja na otrokov razvoj. Uvedli smo intervizijo. organiziralo è 52. Kravji bal. Predsednik dru{tva Du{an Blaìn se Znanje, pridobljeno v inovacijskem projektu, smo raz{irili med dru- je v pozdravnem nagovoru po mimohodu ~rede in plan{arjev ter ge sodelavce. Obogatili smo sodelovanje s star{i. Pripravili smo majeric in majerjev zahvalil vsem, ki so na prireditev prignali med strokovno predavanje za star{e na temo inovacijskega projekta, ki 60 in 70 glav ìvine. @e kar nekaj let je namre~, odkar so zadnji~ za so ga z navdu{enjem sprejeli. V procesu strokovnega usposabljanja Kravji bal majerji in majerice zares pri{li s planin. smo za~eli uporabljati video kamero. S snemanjem smo dobili ve~ji @upan Franc Kramar je Kravji bal ozna~il za praznik turizma, vpogled v lastno vzgojno prakso, pa tudi v skupinsko dinamiko in kmetijstva, predvsem pa ìvinoreje. “Moja velika èlja je, da ta dinamiko posameznih otrok. praznik ostane. To pa pomeni, da morajo planine ìveti, kar pomeni, da je treba skrbeti, da se ljudje vra~ajo v planine in opravljajo svoje Prenova kuhinje poslanstvo, ki ima dolgoletno tradicijo. Ponosen sem, da v Bohinju V letu 2003 smo v vrtcu v Bohinjski Bistrici za~eli izvajati sistem {e ìvijo ljudje, ki so se pripravljeni s tem ukvarjati kljub dejstvu, HACCP. Ker so njegova pravila zelo stroga, smo morali pove~ati da okolje temu v~asih ni naklonjeno,” je povedal Kramar. kuhinjo. Tedaj pa ni bilo denarja za sanacijo vodovodne in odto~ne Program prireditve je povezoval Kondi Piòrn. Nastopili so Otro{ka napeljave. Napeljavo smo za~eli sanirati 1. julija letos, otroci pa so folklorna skupina KD Bohinj, Godba na pihala La{ko z maòretka- med tem ~asom gostovali v ni`jih prostorih osnovne {ole. mi, ansambel Igor Podpe~an in Zlati zvoki, Folklorna skupina KUD Predra~uni za sanacijska dela so zna{ali 21.500 evrov, nepredvidene Triglav in Godba Bohinj. Uporabo lesne biomase so prikazali Les en razmere v kuhinji pa so zahtevale nujne dodatne posege, brez kate- demo 07. Prireditelji so organizirali tudi otro{ke delavnice, tek- rih sanacije sploh ne bi mogli zaklju~iti. Nepredvidena dela so stala movanje v àganju z amerikanko, sre~elov in drugo. 7760 evrov. Ker smo kuhinjo za~eli prenavljati takoj na za~etku Med pet in {est tiso~ dobro razpoloènimi obiskovalci je bilo sli{ati po~itnic, so pri delih pomagali tudi delavci vrtca in {ole. Tako smo vsa slovenska nare~ja in tudi veliko tujih jezikov, posnela pa jo je uspeli celotno kuhinjo obnoviti do 28. avgusta, ko smo se lahko {e tudi najve~ja ruska kabelska postaja NTV. pravo~asno vrnili z otroki v vrtec in nadaljevali delo s sodobno ure- jeno kuhinjo. Adaptacijo je omogo~ila Ob~ina Bohinj. Petra Lotri~, foto Tanja Sodja Anica Stare 41 TEKOÎ TRANSFERI 1.679.136 VSEBINA 410 Subvencije 47.806 15. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o prora~unu Ob~ine 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 673.672 Bohinj za leto 2007 412 Transferi neprofitnim organiz.in ustanovam 238.389 16. ODLOK o uporabi sredstev prora~unske rezerve za sanacijo {kode 413 Drugi teko~i doma~i transferi 719.269 po neurju z dne 18. 09. 2007 414 Teko~i transferi v tujino 0 17. OBVEZNO RAZLAGO odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.534.938 plansko celoto Bohinj 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.534.938 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 337.354 15. 431 Invest. tran. prav.in fiz. oseb, ki niso pror. upor. 192.196 432 Investicijski transferi prora~un. uporabnikom 145.158 Na podlagi 29. ~lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, {t. 100/05-UPB1), in III. PRORAÛNSKI PRESE@EK (I.- II) 16. ~lena Statuta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/99, 1/03, 1/07) je Ob~inski svet Ob~ine Bohinj na 10. redni seji, dne 27. septembra 2007 sprejel PRORAÛNSKI PRIMANKLJAJ (I.- II) - 869.185

ODLOK B. RAÛN FINAN^NIH TERJATEV IN NALO@B o spremembah in dopolnitvah odloka o prora~unu Podskupina kontov Rebalans I. 2007 Ob~ine Bohinj za leto 2007 IV. PREJETA VRAÎLA DANIH POSOJIL IN 247.166 PRODAJA KAPITALSKIH DELE@EV (750+751+752) 1. ~len 750 Prejeta vra~ila danih posojil 8.554 V Odloku o prora~unu ob~ine Bohinj za leto 2007 (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj {t. 3/2007, 5/2007) se spremeni 2. ~len tako, da se glasi: 751 Prodaja kapitalskih deleèv 238.612 752 Kupnine iz naslova privatizacij 0 “2. ~len” (sestava prora~una in vi{ina splo{nega dela prora~una) V. DANA POSOJILA IN POVEÂNJE 2.086 KAPITALSKIH DELE@EV (440+441+442) (1) Konsolidacija Prora~una ob~ine in finan~nih na~rtov Krajevnih skupnosti Ob~ine Bohinj se za leto 2007 na ravni podskupin kontov dolo~a v naslednjih zneskih (v EUR): 440 Dana posojila 0 441 Pove~anje kapitalskih deleèv in nalo`b 0 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 2.086 v EUR VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN 245.080 SPREMEMBE KAPITALSKIH DELE@EV (IV.-V.) Podskupina kontov Rebalans II. 2007 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 6.936.120 C. RAÛN FINANCIRANJA TEKOÎ PRIHODKI (70+71) 5.831.594 70 DAV^NI PRIHODKI 4.127.127 Podskupina kontov Rebalans I. 2007 700 Davki na dohodek in dobi~ek 2.927.236 VII. ZADOL@EVANJE (500) 0 703 Davki na premoènje 564.117 500 Doma~e zadolèvanje 0 704 Doma~i davki na blago in storitve 635.774 VIII. ODPLAÎLA DOLGA 19.155 71 NEDAV^NI PRIHODKI 1.704.467 550 Odpla~ila doma~ega dolga 19.155 710 Udele`ba na dobi~ku in dohodki od premo`. 512.486 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA - 643.260 711 Takse in pristojbine 14.605 RAÛNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 712 Globe in druge denarne kazni 56.335 X. NETO ZADOL@EVANJE (VII.-VIII.) - 19.155 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 824.988 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII-VIII-IX.) 869.185 714 Drugi nedav~ni prihodki 296.053 STANJE SREDSTEV NA RAÛNIH DNE 31. 12. 2006 643.260 72 KAPITALSKI PRIHODKI 402.920 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 32.548 722 Prihodki od prodaje zemlj. in neopr.dogl.sred.. 370.372 (2) Primanjkljaj, ki ga izkazuje konsolidacija Prora~una Ob~ine Bohinj in finan~nih 73 PREJETE DONACIJE 40.000 na~rtov Krajevnih skupnosti Ob~ine Bohinj za leto 2007 se financira iz naslova prese`ka 730 Prejete donacije iz doma~ih virov 40.000 sredstev na ra~unih na dan 31.12.2006 v vi{ini 643.260 EUR. 731 Prejete donacije iz tujine 0 2. ~len 74 TRANSFERNI PRIHODKI 661.606 V Odloku o prora~unu Ob~ine Bohinj za leto 2007 (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj {t. 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinan~.instit. 557.283 3/2007, 5/2007), se 5. ~len spremeni tako, da se glasi: 741 Prejeta sredstv.iz dràv.prora~un iz sred. EU 104.323 “5. ~len” Podskupina kontov Rebalans I. 2007 (prerazporejanje pravic porabe) II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 7.805.305 1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti prora~un, spremembe 40 TEKOÎ ODHODKI 3.253.877 prora~una ali rebalans prora~una. 400 Pla~e in drugi izdatki zaposlenim 723.295 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 109.554 (2) O prerazporeditvah pravic porabe v finan~nem na~rtu krajevne skupnosti odlo~a 402 Izdatki za blago in storitve 2.278.563 predsednik sveta v soglasju z ùpanom in o tem obvesti svet krajevne skupnosti. 403 Pla~ila doma~ih obresti 1.252 (3) O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu prora~una med na primer: 409 Rezerve 141.213 glavnimi programi v okviru podro~ja prora~unske porabe (med podprogrami v [tevilka 7 URADNI VESTNIK OBÎNE BOHINJ Bohinj, 5. oktober 2007 okviru glavnih programov) odlo~a na predlog neposrednega uporabnika predstojnik ki so nastali ob neurju do vi{ine 158.379,96 €, po poro~ilu komisije za ocenjevanje neposrednega uporabnika ùpan najve~ v vi{ini 20 % posameznega glavnega pro- {kode. Izpla~ilo sredstev po predlogu komisije odobri ùpan. grama programske klasifikacije. Znotraj podprogramov pa lahko prerazporeja sredstva ùpan brez omejitev. 3. ~len (4) V obseg prerazporeditev ne {tejejo prerazporeditve iz splo{ne prora~unske rezer- Ta odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj. vacije ter prerazporeditve povezane z organizacijskimi spremembami prora~unskih uporabnikov. [tevilka: 032-61/2007 (5) Prora~unskih sredstev ni mogo~e prerazporejati razen pod pogoji in na na~in, ki jih Bohinjska Bistrica 27. september 2007 dolo~a ta odlok in zakon o javnih financah, upo{tevaje strukturo predloga prora~una. Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, ra~unom @upan Ob~ine Bohinj finan~nih terjatev in nalo`b in ra~unom financiranja ni dovoljeno. Franc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r. (6) @upan s poro~ilom o izvr{evanju prora~una v mesecu juliju in konec leta z zaklju~- nim ra~unom poro~a ob~inskemu svetu o veljavnem prora~unu za leto 2007 in njegovi realizaciji. 17. 3. ~len V Odloku o prora~unu ob~ine Bohinj za leto 2007 (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj {t. Na podlagi 16. ~lena Statuta ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/99, 1/03 3/2007, 5/2007), se 8. ~len spremeni tako, da se glasi: in 1/07) in 99. ~lena Poslovnika ob~inskega sveta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/99, 1/03 in 1/07) je Ob~inski svet Ob~ine Bohinj na 10. redni seji, dne 27. “8. ~len” septembra 2007 sprejel (prora~unski skladi) OBVEZNO RAZLAGO (1) V splo{no prora~unsko rezervacijo se v letu 2007 izlo~i 0,40 % prihodkov iz bilance Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko prihodkov in odhodkov oziroma 28.066,00 €. (2) V sredstva prora~unske rezerve se izlo~a del prihodkov iz bilance prihodkov in celoto Bohinj odhodkov prora~una v vi{ini, ki je dolo~ena v prej{njem odstavku vendar najve~ do vi{ine 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Prva alinea 3. odstavka 23. ~lena : “Ravna streha je dopustna le: (3) Sredstva splo{ne prora~unske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, v primeru ureditev terase za gostinsko dejavnost,” dolo~a, da je ravna streha za ure- za katere v prora~unu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med ditev terase dopustna tudi v primeru, ko je investitorjeva dejavnost {ir{a, npr. nastanitev letom izkaè, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi gostov oziroma oskrbovancev, ki vklju~uje gostinsko dejavnost kot svoj del. prora~una ni bilo mogo~e na~rtovati. O uporabi sredstev splo{ne prora~unske rezervacije odlo~a ùpan. Drugi stavek 8. odstavka 37. ~lena: “Balkoni oziroma ganki na vzdol`nih fasadah (4) V prora~unsko rezervo, ki deluje kot prora~unski sklad, se v letu 2007 izlo~i 1,5 % stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.” dolo~a, da so prihodkov oziroma 106.470,00 €. balkoni oziroma ganki na vzdol`nih fasadah dopustni v vsaki etaì, ki leìjo vi{je od te- (5) V sredstva prora~unske rezerve se izlo~a del skupno doseènih letnih prejemkov rena. prora~una v vi{ini, ki je dolo~ena v prej{njem odstavku vendar najve~ do vi{ine 1,5 % prejemkov prora~una. Del sredstev se izlo~a v rezerve za~asno vsak mesec, [tevilka: 032-59/2007 dokon~no pa po zaklju~nem ra~unu prora~una za preteklo leto. Bohinjska Bistrica, 27. september 2007 (6) Sredstva prora~unske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo @upan Ob~ine Bohinj posledic naravnih nesre~ kot so potres, poplava, zemeljski plaz, sne`ni plaz, visok sneg, mo~an veter, to~a `led, pozeba, su{a, mnoì~ni pojav nalezljive ~love{ke, Franc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r. ìvalske ali rastlinske bolezni, druge nesre~e, ki jih povzro~ajo naravne sile in ekolo{ke nesre~e. (7) O uporabi sredstev prora~unske rezerve do vi{ine 2.100 € odlo~a na predlog ob~inske uprave ùpan in o uporabi sredstev obvesti ob~inski svet s pisnim poro~ilom. (8) V primerih ko financiranje izdatkov za odpravo posledic presega vi{ino, ki je RAZPIS dolo~ena v prej{njem odstavku, odlo~a ob~inski svet ob~ine s posebnim odlokom. za {tipendije in diplomske naloge 4. ~len Ta odlok za~ne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Ob~ine Bohinj. Dijake in {tudente bi radi opozorili na dva pomembna razpisa, ki sta objavljena v dana{nji {tevilki Bohinjskih novic. [tevilka: 032-62/2007 Prvi je razpis za Podelitev nagrad za diplomske naloge, na podlagi katerega bomo v Bohinjska Bistrica, dne 27. september 2007 tem letu podelili tri nagrade izbranim nalogam. O izboru nalog bo odlo~ala posebna komisija, ki jo bo imenoval ùpan. Drugi razpis, po katerem je spra{evalo è ve~ na{ih @upan Ob~ine Bohinj ob~anov, pa je razpis za pridobitev {tipendije ob~ine Bohinj. Tudi za {olsko leto Franc Kramar, univ. dipl. in`. les., l. r. 2007/2008 bomo v skladu z Odlokom o {tipendiranju v ob~ini Bohinj podelili 15 {tipendij. Vse, ki se boste prijavili na razpis za pridobitev {tipendije opozarjamo na 2. to~ko razpisa v kateri je naveden bruto dohodek star{ev v treh mesecih pred objavo razpisa (julij, avgust in september). V primeru, da dohodek druìne predstavlja pokojnina je potrebno vlogi priloìti potrdi- 16. lo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o izpla~anih pokojninah za zadnje Na podlagi 8. ~lena Odloka o prora~unu za leto 2007 (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. tri mesece (julij, avgust in september). 3/07, in 5/07) in 16. ~lena Statuta Ob~ine Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 3/99, Ob prijavi lahko predloìte tudi ustrezno, uradno potrdilo iz katerega mora biti razvid- 1/03 in 1/07), je Ob~inski svet Ob~ine Bohinj na 10. redni seji dne 27. septembra 2007 no, da dolo~eno zdravstveno ali socialno stanje prosilca ali enega od star{ev vpliva na sprejel vi{ino stro{kov, ki jih ima druìna. Upo{tevala se bodo le potrdila strokovnih institucij (Zdravstveni dom Bohinj, Center za socialno delo Radovljica…). Razpisni pogoji so ODLOK razvidni iz vsebine razpisa. Pri pripravi prednostne liste vseh prosilcev (od katerih jih prvih 15 pridobi {tipendijo) pa se upo{teva: u~ni uspeh v zadnjem letniku izobraèva- o uporabi sredstev prora~unske rezerve za sanacijo nja, dohodek druìne, {tevilo nepreskrbljenih otrok, druìnski status prosilca (ali ima è {kode po neurju z dne 18. 09. 2007 svojo druìno) in posebno zdravstveno ali socialno stanje prosilca ali star{a. Za nepreskrbljene otroke je potrebno priloìti dokazila, kot so potrdilo o vpisu, prijava 1. ~len na zavodu za zaposlovanje,… Za osnovno{olske in mlaj{e otroke dokazila niso potreb- S tem odlokom se zagotavljajo sredstva prora~unske rezerve za sanacijo {kode po na. naravni nesre~i, ki jo je dne 18. septembra 2007 povzro~ilo neurje v ob~ini Bohinj. Vse, ki bodo oddali vloge za pridobitev {tipendije prosimo, da razpis pazljivo prebere- jo in priloìjo vso potrebno dokumentacijo. Za vsa morebitne vpra{anja, ki se bodo 2. ~len pojavila ob pripravi dokumentacije, lahko pokli~ete na ob~insko upravo, {t. 577 01 15. Sredstva prora~unske rezerve prora~una Ob~ine Bohinj se namenijo za nakup Ultravijoli~ne dezinfekcije v vi{ini 23.000,00 € in sanacijo {kode ter stro{ke intervencije, Iva Lapajne, ob~inska uprava Bohinj, 5. oktober 2007 RAZPISI IN OBVESTILA [tevilka 7

Na podlagi Odloka o prora~unu ob~ine Bohinj za leto 2007 (Uradni vestnik ob~ine Bohinj, {t. 3/2007) in na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prora- Pro{nja za fotografije neurja ~unu Ob~ine Bohinj za leto 2007 (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj {t. 5/2007) Ob~ina Septembrsko neurje in njegove posledice ste gotovo fotografirali tudi Bohinj objavlja naslednji ob~anke in ob~ani ter drugi. Ker bi radi o tem imeli ~im bolj{i arhiv, vas prosimo, da nam fotografije prinesete ali po{ljete na naslov RAZPIS Ob~ina Bohinj, Triglavska cesta 35, 2464 Bohinjska Bistrica, po elektronski po{ti po{ljete na [email protected]. Medtem 1. Predmet razpisa: Podelitev nagrad za diplomske naloge ko imamo posnetkov po 18. septembru precej, jih je od 18. septembra 2. Vi{ina nagrade: Izbrana naloga se nagradi v vi{ini 313,00 €. Podelijo se tri nagrade. zelo malo. Hvala! Ob~inska uprava 3. Pogoji: Na razpisu lahko sodelujejo {tudenti ali absolventi, ki so ali bodo v letu 2007 diplomirali. Kandidati morajo k vlogi predloìti: - diplomsko nalogo, @upani niso vedeli za neurje - potrdilo o opravljeni diplomi ali potrdilo visoko{olske organizacije ali mentorja, da [tirideset avstrijskih ùpanov ob~in, ki so tako kot Bled, Bohinj, ima kandidat potrjeno diplomsko nalogo, Bovec in Kranjska Gora ~lanice Omre`ja alpskih ob~in, so konec sep- - izjavo, s katero kandidat sogla{a s prenosom avtorskih pravic na ob~ino Bohinj. tembra obiskali Bled, Kranjsko Goro in Bovec. Evgenija Kegl Koro{ec, 4. Merila za izbor: Prednost pri izbiri imajo diplomske naloge s podro~ja turizma, ki je bila do konca svojega ùpanskega mandata v bohinjski ob~ini gospodarstva in urejanja prostora. tudi ~lanica predsedstva omre`ja, je ùpane seznanila s posledicami 5. Rok za oddajo: Kandidati morajo v skladu s tem razpisom vloge posredovati neurja, ki je prizadelo Bohinj. Gostje o tem niso vedeli ni~. Kot so najkasneje do petka, 26. oktobra 2007, v zaprti kuverti z ozna~bo javnega razpisa na naslov Ob~ina Bohinj, Ob~inska uprava, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica. povedali, avstrijski mediji o tem niso poro~ali. Podprli so predlog 6. Kandidati bodo o izboru pisno obve{~eni najkasneje v roku 8 dni po oprav- Evgenije Kegl Koro{ec, da omre`je, v katerem je sedem dràv, za~ne ljeni izbiri. akcijo za zbiranje finan~ne pomo~i Bohinju. To je sicer obi~ajno, ~e kak{no ob~ino doleti naravna nesre~a. O zbiranju pomo~i bo odlo~eno [tevilka: 110-49/2007 na letni skup{~ini omre`ja, ki bo oktobra v Avstriji. V. F. Bohinjska Bistrica, 27. 9. 2007

Ob~inska uprava Ob~ine Bohinj Na~rtovanje prostora Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s podjetjem Igre d.o.o. pripravlja projekt Na~rtovanje prostora za otroke in mladostnike. Osnovni namen naloge je opredeliti izhodi{~a, priporo~ila in usme- Ob~inska uprava ob~ine Bohinj na podlagi 8. ~lena Odloka o {tipendiranju v ob~ini ritve za na~rtovanje, urejanje in vzdrèvanje odprtih prostorov in Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/99 in {t. 7/01), na podlagi Odloka o prora~unu zelenih povr{in z vsebinami in ureditvami za otroke in mladostnike ob~ine Bohinj za leto 2007 (Uradni vestnik ob~ine Bohinj, {t. 3/2007) in na podlagi ter pripraviti priporo~ila za njihovo ustreznej{e in u~inkovitej{e Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prora~unu Ob~ine Bohinj za leto 2007 vklju~evanje v prostorsko na~rtovanje. (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj {t. 5/2007) razpisuje za {olsko leto 2007/2008 Na projekt se je pripravila tudi Ob~ina Bohinj in bila izbrana za sodelovanje. Projekt bo podal izhodi{~a za na~rtovanje kvalitetnih ure- [TIPENDIJE OBÎNE BOHINJ ditev prostorov za otroke in mladostnike ob upo{tevanju celovitega pristopa na~rtovanja naselij tako za potrebe prenove naselij kot za 1.) Ob~ina Bohinj v skladu s Prora~unom Ob~ine Bohinj za {olsko leto 2007/2008 na~rtovanje novih urbanisti~nih re{itev. Dolgoro~ni u~inek projekta je razpisuje 15 {tipendij. vsekakor prispevek k bolj{i kakovosti bivanja ob upo{tevanju na~el 2.) Na razpis se lahko prijavijo dijaki in {tudenti, ki se redno izobraùjejo in izpolnju- trajnostnega razvoja, ki je postal vodilna razvojna paradigma na vseh jejo naslednje pogoje: podro~jih razvoja. Kon~ni cilj naloge je pripraviti podrobnej{a pravila - da so dràvljani RS s stalnim prebivali{~em v ob~ini Bohinj; za na~rtovanje prostora za otroke in mladostnike v prostorskih aktih - da ne prejemajo druge {tipendije; - da so dosegli najmanj dober u~ni uspeh v preteklem {olskem letu; ob~in. Pravila bodo nastala na osnovi teoreti~nih izhodi{~, preizkusa - da bruto dohodek star{ev v zadnjih treh mesecih, pred objavo razpisa, ne presega izhodi{~ z izvedbo petih pilotnih projektov in analize oziroma vred- skupne vi{ine 1.476,04 € na druìnskega ~lana. notenja pilotnih projektov. 3.) Kandidati morajo razpisni dokumentaciji, ki jo dobijo na ob~inski upravi ali na Med oktobrom in decembrom bo ministrstvo v Bohinju v sodelovanju spletni strani ob~ine, priloìti naslednja dokazila in dokumente: z lokalno skupnostjo izvedlo delavnico, na kateri bodo lahko mladost- - dokazilo o vpisu v teko~i letnik {ole; niki izrazili svoje predloge in potrebe, zato ste vsi zainteresirani s - dokazilo o u~nem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraèvanja; predlogi è vnaprej vabljeni k sodelovanju. Ur{ka Smukavec - potrdilo star{ev o bruto osebnem dohodku v zadnjih treh mesecih pred objavo razpisa (julij, avgust in september) oziroma - potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o prejeti vi{ini pokojnine v Teden vseìvljenjskega u~enja zadnjih treh mesecih pred objavo razpisa (julij avgust in september); - odlo~bo o odmeri dohodnine za preteklo leto za oba star{a; Ob~ina Bohinj bo skupaj z drugimi izvajalci organizirala ve~ prire- - dokazila o statusu nepreskrbljenih ~lanov (ni potrebno za osnovno{olske in mlaj{e ditev ob tednu vseìvljenjskega u~enja od 15. do 19. oktobra. To bodo otroke); likovna delavnica o pokajo~em laku, delavnica s plesnim te~ajem, - potrdilo o {tevilu druìnskih ~lanov oziroma o skupnem gospodinjstvu; delavnica standardnih in renesan~nih plesov, tri potopisna predava- - potrdilo Centra za socialno delo Radovljica, Zdravstvenega doma Bohinj ali potrdilo nja, predstavitev narodne no{e, folklorna delavnica z bohinjskimi druge institucije iz katerega je razvidno, da zdravstveno ali socialno stanje prosilca izvirnimi plesi, delavnica o telesni in du{evni sprostitvi in delavnica (njegovih star{ev) vpliva na zvi{anje ìvljenjskih stro{kov druìne; o refleksni conski masaì. 4.) Kandidati morajo poslati ali predloìti prijave z dokumentacijo, navedeno v 3. to~ki, najkasneje do petka, 26.10.2007, na naslov Ob~inska uprava, Ob~ina Bohinj, Triglavska Podrobnej{e informacije o izvedbi delavnic bomo predstavili na poseb- 35, 4264 Bohinjska Bistrica, s pripisom RAZPIS ZA [TIPENDIJO. nih plakatih. 5.) Izbiro kandidatov opravi posebna strokovna komisija, ki jo imenuje ùpan, v skladu z merili in kriteriji, ki so dolo~eni s Pravilnikom o {tipendiranju v Ob~ini Bohinj (Uradni vestnik Ob~ine Bohinj, {t. 8/99). Delavnici dru{tva invalidov 6.) Kandidati bodo o izbiri pisno obve{~eni najkasneje v roku 15 dni po opravljeni Dru{tvo invalidov Bohinj obve{~a svoje ~lane, da bo organiziralo izbiri. delavnici za oblikovanje izdelkov iz das mase (vaze, sve~nike, skodele, kro`nike), ki bosta potekali v ponedeljek, 8. in 15. oktobra, od 16. do [tevilka: 110-48/2007 18. ure v prostorih dru{tva v Domu Joà A`mana v Bohinjski Bistrici. Bohinjska Bistrica, 27. 9. 2007 Delavnici bo vodila Julka Tancar. Ostale delavnice, ki so v programu dru{tva invalidov za leto 2007, Ob~inska uprava Ob~ine Bohinj bodo ob petkih. Marta Stare 14 od vsepovsod

PRIREDITVE OB TEDNU OTROKA

datum prireditev kraj organizator

PETEK, 5.10.2007 od 16. do 18. ure Delavnice ustvarjalnosti Podru`nica OŠ dr. Janeza OŠ dr. Janeza Mencingerja - Mencingerja v Srednji vasi Simona Krese od 16. do 17. ure Tekmovanje v spretnosti z rolerji in rol- Skate park v Bohinjski Bistrici Klub Bohinjskih {tudentov kami (OBVEZNA ZAŠ^ITNA OPREMA) Otro{ki parlament OŠ dr. Janeza Mencingerja OŠ dr. Janeza Mencingerja -

SOBOTA, 6.10.2007 Pal~kov @IV @AV. Program za otroke Avla kulturnega doma Dru{tvo invalidov Bohinj, Zdenka od 10. do 12. ure s posebnimi potrebami Jo`a A`mana Dobravec, Darja @nidar, Nada Dijak

NEDELJA, 7.10.2007 od 16. do 17. ure Otvoritev otro{kega igri{~a ob vstopu v Kamp Danica v Ob~ina Bohinj kamp Danica, baloni, pala~inke…. Bohinjski Bistrici Dru{tvo invalidov Bohinj Jole Macole s programom za otroke ob 18. uri Kinopredstava za otroke Dom Jo`a A`mana v Bohinjski Bistrici Kulturno dru{tvo Bohinj

Razstava v knji`nici v Bohinjski Bistrici na temo Ena pravljica? Ne, tri! bo od 1. do 14. 10. 2007 V knji`nici v Srednji vasi bo ves mesec oktober razstava z naslovom Vesela jesen

www.kdbohinj.si Poleg tega smo dosegljivi tudi na naslovu KD Obvestilo Bohinj in na elektronskem naslovu [email protected] Center za socialno delo Radovljica obve{~a vse upravi~ence otro{- Silvo Reèk, dipl. ing., predsednik kega dodatka in dodatka za nego otroka, da morajo za {tudente na dodiplomskem in podiplomskem {tudiju poslati potrdilo o vpisu (original oziroma fotokopijo z originalom na vpogled) do 30. 10. Denar za umirjanje prometa v Julijcih 2007. Potrdila lahko oddate priporo~eno po po{ti (Center za social- Pritisk motornega prometa je iz leta v leto ve~ji, posebno {e v zava- no delo Radovljica, Kopali{ka cesta 10, Radovljica) ali pa osebno v rovanih obmo~jih, kar ob~utimo tudi v Bohinju. Zato smo poleti pri Centru za socialno delo Radovljica (enota Kranjska cesta 13, Omre`ju alpskih ob~in, v katero je vklju~ena tudi na{a ob~ina, sku- Radovljica) v ~asu uradnih ur. paj z ob~ino Kranjska Gora in Bovec na razpis DYNALP2 prijavili Sabina Jenko projekt z naslovom Umirjanje prometa v Julijskih Alpah. Namen projekta je umirjanje prometa v alpskih dolinah z dolo~e- nimi izvedbenimi aktivnostmi za dolino Vrata, s prenosom znanja Razpis fotografskega nate~aja na obmo~je Bohinja in pripravo mehanizmov / {tudije za uveljavitev Kulturno dru{tvo Bohinj razpisuje fotografski nate~aj “Kultura in umirjanja prometa ter zmanj{anje pritiska mobilnih obiskovalcev Bohinj”. Razstava je organizirana v okviru praznovanja 150-letnice TNP, skladno s protokolom o prometu Alpske konvencije. kulturnega dru{tvenega delovanja v Bohinju. V tem smislu bodo Izvedli bomo delavnice s strokovnimi institucijami, doma~im prebi- sprejeta vsa dela, ki so kakorkoli povezana z Bohinjem in kultur- valstvom in turisti~nimi dejavniki. Na podlagi preu~itve in ovred- nim delovanjem v njem. âs nastanka fotografije ni omejen, zato notenja trenutnih razmer v prostoru, primerov dobrih praks in vi- bodo sprejeta tudi starej{a dela, ki sovpadajo s temo razstave. zije trajnostnega prometa v regiji Julijske Alpe bomo oblikovali {tu- Dovoljene so vse tehnike (~rnobela, barvna, digitalna, diapozitivi), dijo umiritve prometa, {tudijo upravljanja, pripravili poslovni na~rt vendar morajo biti za namen razstave izdelane v obliki fotografij. za izvedbo umiritve prometa s prikazom stro{kov in prihodkov ter Fotografije morajo biti dimenzij 18x24 cm do 30x40 cm. Fotografije mo`nostmi financiranja za njegovo izvedbo in izvedli osve{~anje manj{e od formata 30x40 cm, vendar ne manj{e od 18x24 cm mora- doma~inov in obiskovalcev za promocijo obiska z javnimi prevozni- jo biti nalepljene na podlago 30x40 cm. Na hrbtni strani fotografij mi sredstvi. Ocenjana vrednost projekta je pribli`no 65.000 evrov, morajo biti navedeni podatki o avtorju in naslov dela. od tega iz razpisa DYNALP2 30.000 evrov. Vsa dela morajo biti avtorsko delo po{iljatelja. KD Bohinj lahko vsa Klemen Langus, LTO Bohinj sprejeta dela uporabi v svojih predstavitvenih publikacijah in medijih z navedbo avtorja posnetka, razen ~e avtor tega posebej ne pre- pove. To mora napisati na prijavnici. Prispela dela bo izbrala in oce- Mednarodna delavnica o dostopu do jezera nila tri~lanska ìrija. KD Bohinj bo podelilo nagrade za prva tri V Hotelu Jezero bo 18. in 19. oktobra potekala mednarodna delavni- najbolj{a dela po oceni ìrije, poleg tega si pridrùje pravico podeli- ca z naslovom “Dostop do jezer in raba objezerskega prostora, ki ga ti tudi do pet diplom po odlo~itvi ìrije glede na {tevilo sprejetih del. v sodelovanju z Ob~ino in LTO Bohinj organizira Nacionalni in{titut Sprejem del do vklju~no 3. novembra 2007. Poro~ilo o izidih skupaj za biologijo v okviru mednarodnega projekta “Alpska jezera” z datumom otvoritve razstave bo poslano najkasneje v roku 14 dni (“Alplakes”). Osrednji cilj projekta, ki poteka v okviru evropskega po preteku sprejema del. Dela z izpolnjeno prijavnico in pripisom na programa Interreg IIIB, je spodbuditi trajnostno upravljanje in ovojnici “Kultura in Bohinj” po{ljite na naslov: Kulturno dru{tvo vzpostavitev mreè upravljavcev na obmo~jih, kjer so jezera Bohinj, p. p. 43, 4264 Bohinjska Bistrica. Dela po{ljite v varni pomemben naravni vir. Na podlagi skupnega programa, ki bo nastal embalaì primerni za vra~anje. Organizator bo z deli ravnal skrbno. iz izku{enj, se bo la`je soo~ati z lokalnimi problemi, pri katerih je Za po{kodbe ali izgubo med po{iljanjem ne odgovarjamo. pomembno upo{tevati tako lokalno tradicijo in naravne danosti kot Dodatne informacije v zvezi s praznovanjem “150-letnice kulturne- tudi {ir{e usmeritve. ga snovanja v Bohinju” bodo objavljene na spletni strani KD Bohinj Delavnica je brezpla~na. Ve~ na www.alplakes.org Vabljeni! organizacije in dru{tva 15

Agrarna skupnost Srednja vas Obnovili bodo tudi sirarno na Uskovnici Agrarna skupnost Srednja vas ima 64 pred osmimi leti, lani pa sirarno na Konj{~i- ~lanov, s kmetijstvom pa se jih ukvarja ci, kjer morajo dokon~ati le {e manj{a dela. KGZ Sava Lesce lastnica tretjina. Skupnost ima vse zemlje okoli Podràvljeni sirarni sta bili v zelo slabem 550 hektarov. Medtem ko imajo njeni stanju, neuporabni. Petdeset let sta bili bohinjske sirarne ~lani okoli 90 govedi, se je letos na nje- vzdrèvani le strehi. V zadnjih letih so o~i- Sredi septembra je podjetje A&C Marke- nih planinah Praprotnica, Uskovnica, stili tudi ve~ zara{~enih pa{nikov, za prosto- ting, d. o. o. v ste~aju iz @alca objavilo zbi- Konj{~ica in [i paslo 130 ìvali, saj so voljno delo pa ni ve~ ~asa. Letos so o~istili tri ranje pisnih ponudb za prodajo sirarne v bile tudi iz drugih vasi. V okviru skup- hektare pred Uskovnico na Lomu {tudentje Srednji vasi za izklicno ceno 668.000 ev- ne pa{e je pastir na Praprotnici in iz Srednje vasi, ki so bili zelo prizadevni. rov. Ponudbo je poslala le Kmetijsko goz- Konj{~ici letos pasel okoli sto ìvali, tri- Skupnost obnavlja pota, uredili pa so tudi darska zadruga Sava Lesce, ki je ponudi- deset pa so jih na Praprotnici in Uskov- ~redinke za konje. Povr{ine bodo, odvisno od la 700.000 evrov. Za prodajo A&C Ogled- nici pasli kmetje sami in sami predelo- denarja, pove~evali tudi v prihodnje. Delo na sirarna Srednja vas so bile dotlej {tiri vali mleko v sir, skuto in maslo. Vsako pla~ajo z zaslu`kom od posekanega lesa ter neuspe{ne dra`be. Prva je bila maja 2006 leto je na planinah tudi 20, 25 konj. iz subvencij za urejanje planin z ìvino. z izklicno ceno 380 milijonov tolarjev. Letos so tudi poskrbeli za varnej{o in ne- Direktor le{ke zadruge Emil Peternel je Predsednik agrarne skupnosti Janez Zu- moteno povezavo med Uskovnico in Praprot- povedal, da naj bi njihova proizvodnja v panc, sicer zaposlen v Filbu, je tudi povedal, nico. Pred pribli`no desetimi leti so zgradili sirarni stekla do konca novembra. Pri da je bilo {e pred drugo svetovno vojno na nov betonski most (prej{nji je bil lesen), pro- bohinjskih kmetih bodo sku{ali dose~i, da Uskovnici sto, letos pa 20 govedi. Medtem ko ti Praprotnici pa je bil zelo velik, strm kla- bi spet za~eli prodajati mleko za doma~o se je {tevilo kmetov v zadnjem ~asu sicer nec, ki ga te`ki traktorji niso zmogli. “Opor- sirarno po ceni, kakr{no dosega Sava v zmanj{alo, je govedi ve~. Letos je bilo na ni zid je bil zgrajen le na suho, zato se je ob Italiji. Ta je vi{ja od slovenskih cen. ê- skupni pa{i 20 krav ve~ kot lani. Skupna vsaki nevihti podiral in nam nagajal. Lani prav se pogodba, ki jo ima GKZ Srednja pa{a se obi~ajno za~ne v za~etku junija in so delavci Gozdnega gospodarstva Bled del vas o prodaji mleka z Mlekarno Kobarid kon~a sredi septembra. Dobrega pastirja je klanca razstrelili, da smo ga precej zniàli, do takrat {e ne bo iztekla, Sava mleko te`ko dobiti. Njihov pastir je peto leto Brane spomladi pa je Gradbeno podjetje Bohinj lahko zagotovi z zmanj{anim izvozom v Kalan iz Naklega, z njegovim delom pa so zgradilo pribli`no 50-metrsko betonsko plo- Italijo. Izdelki iz bohinjske sirarne bodo zadovoljni. Pastir dobi pla~o, ostane pa mu {~o in betonski zid. Delo je stalo okoli 45.000 spet v celoti iz slovenskega mleka. Sava mleko petih, {estih krav zmolznic, ki ga pre- evrov, ki smo jih zagotovili s pomo~jo Ob~ine se dogovarja o prodaji izdelkov blejskim deluje v sir. “S tem ho~emo dose~i, da je Bohinj in [portnega dru{tva Pokljuka,” je hotelom, izpeljala bo postopek za geograf- planina ìva, turisti pa lahko dobijo mleko, povedal Janez Zupanc. Zaradi teka{kih prog sko za{~ito bohinjskega sira, na~rtuje pa skuto, sir. Tudi s pristojnega ministrstva dru{tvo namre~ zgodaj za~ne delati sneg, ki tudi nakup podjetja Mesnine Bohinja. smo dobili pohvale, da smo dobro organizi- dolgo obleì. Cesta je zaradi tega zaprta, Vlasta Felc rani. Pet kmetov, ki so pasli na Uskovnici ter kmetje pa so doslej imeli oviran dostop na Praprotnici, je delalo sir doma,” je povedal planini Praprotnica in [i. gorel tudi njihov arhiv. Papirje so dobili v Janez Zupanc, ki gre na planine po dvakrat, Tudi premoènje srenjske agrarne skupno- dràvnem arhivu. Premoènje so dobili vr- trikrat na teden. Na planinah ne trosijo ve~ sti je bilo po drugi svetovni vojni podràv- njeno v dveh delih. Vrnjena ni bila le sirar- umetnega gnoja, v~asih, tudi zaradi subven- ljeno. Upraviteljica je postala GKZ Srednja na na Uskovnici, ki je v zemlji{ki knjigi vpi- cij, pa so ga na debelo. vas. Pri denacionalizacijskem postopku, ki sana na GKZ, agrarna skupnost pa jo sku{a Pastir siri v sirarnah na Praprotnici in na je bil kon~an letos, jim je povzro~alo teàve, dobiti prek sodi{~a. “Na nekaterih planinah Konj{~ici. Sirarno na Praprotnici so obnovili da je ob poàru Srednje vasi leta 1949 po- so sirarne è prodali. Na Uskovnici na sre~o ne,” je rekel Janez Zupanc in nadaljeval, da nameravajo pred drugo svetovno vojno zgra- jeno sirarno obnoviti. Gre za veliko stavbo, ki so si jo tedanji graditelji zamislili kot cen- tralno sirarno, do katere bi mleko s Konj{~i- ce in Praprotnice spravili z ì~nico. Med vojno je sirarna pogorela, po njej pa so jo obnovili. @i~nic niso postavili, sirarna, v kateri je delal tudi o~e Janeza Zupanca (sirar je bil tudi stari o~e), pa je delovala do leta 1965. V spodnjem delu nameravajo urediti sirarski prostor, pri ~emer bo namesto dosedanje- ga 800-litrskega kotla stolitrski, veliko prostora pa je {e v zgornjem delu stavbe, ki ga zdaj uporablja Planinsko dru{tvo Srednja vas. Da bi sirjenje spoznalo ~im ve~ ljudi, bodo s pospe{evalno slu`bo spomladi, tako kot pred nekaj leti na Praprotnici, pripravili sirarski te~aj na Konj{~ici.

Obnovljena sirarna na Konj{~ici Vlasta Felc, foto Janez Zupanc 16 turizem

lo {tevilo iz leta 2006, ko jih je bilo 270.000. [e zmeraj pa ne dose- Za vodnim parkom {e hotel gamo {tevila preno~itev iz leta 2005. êz dobro leto dni bo imela hotel tudi Bohinjska Bistrica. Podjetju MPM Engineering d. o. o. iz Ljubljane je namre~ uspelo na razpisu ministrstva za gospodarstvo za dvig konkuren~nosti turisti~nega Sejmi zapirajo vrata gospodarstva pridobiti {tiri milijone evrov iz sredstev Evropske Po~asi se kon~ujejo sejemske aktivnosti za leto 2007. V okviru skupnosti. Po besedah direktorja MPM Bo{tjana ôkla bo celotna Julijskih Alp smo se udeleìli {e splo{nega sejma v Kölnu, specia- nalo`ba vredna 15 milijonov evrov, ki jo bodo izpeljali {e z lastnimi liziranega sejma Eurobike za kolesarstvo in prosti ~as v sredstvi in posojili. Po podatkih investitorja Park hotela Bohinj Friedrichshafnu v Nem~iji, ~aka pa nas {e eden najve~jih turisti~nih predstavlja najve~jo nalo`bo v bohinjskem turizmu doslej. Hotel s sejmov na svetu WTM v Londonu. Lani smo tam predstavili bohinj- {tirimi zvezdicami bo odprt 15. decembra 2008. sko èleznico. Park hotel Bohinj je logi~no nadaljevanje projekta Vodni park Bo- hinj, ki so ga odprli junija 2005. Hotel, ki so ga sprojektirali v podjetju MPM, zunanji sodelavec pa je arhitekt Sre~ko Kreitmeyer, bo Prenova spletnih strani poleg 253 postelj med drugim imel tudi {est kongresnih dvoran z do Nadaljujemo prenovo spletnih strani, tudi nekaterih vsebin na sto sede i (v prihodnje naj bi v partnerstvu z Ob~ino Bohinj uredili www.bohinj.si. [e enkrat bi rad pozval vse, ki ste v zadnjem ~asu veliko kongresno dvorano v A manovem domu), {tiri razli~ne re- dobili po{to s predlogom za sodelovanje pri omenjeni strani, da nam stavracije, poro~no dvorano, otro{ko igralnico in bowling. Na vrhu odgovorite. Zavedamo se, da {e nismo izkoristili vseh mo`nosti, ki stavbe bo do pet predsedni{kih apartmajev za zahtevnej{e goste, nam jih ponuja internet, zato bo to ena izmed na{ih najpomemb- wellness center s savnami in bazenom za hotelske goste ter no~ni nej{ih aktivnosti {e naprej. klub s stekleno streho. V kleti bo tudi 54 gara , hotel pa bo s podzemnim hodnikom povezan z vodnim parkom, ki bo tako lahko Pogovor z Marjanom Hribarjem {e bolje za ivel. Direktor direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo Medtem ko je v vodnem parku zaposlenih 20 ljudi, jih bo v parku 41. Marjan Hribar je septembra obiskal @i~nice Vogel, Hotel Jezero, Bo{tjan ôkl je v zvezi s tem povedal, da bodo ljudje, ki bodo se- Vodni park in LTO Bohinj. V spro{~enem pogovoru smo si izmenjali stavljali vodstveno ekipo, pri{li od drugod, ~im ve~ ostalih delavcev mnenja glede prihodnjega razvoja turizma tudi v lu~i priprav na pa bi radi dobili iz Bohinja. V vodnem parku jih je sicer kar precej z novi zakon o turizmu. Ena izmed glavnih informacij je, da na Jesenic, ki so prej delali na kranjskogorskem obmo~ju. lokalnem nivoju ne bo bistvenih sprememb na podro~ju organizira- Pripravljalna dela so se e za~ela, temeljni kamen pa bo poloèn nosti. Marjan Hribar je pohvalil delo Skupnosti Julijskih Alp, ki jo sredi oktobra. Za~eli bodo delati tudi 300-metrsko vrtino za vodo za sestavljajo lokalne turisti~ne organizacije Bohinja, Bleda, Kranjske energetsko uporabo ter sanitarije. Petnajstega novembra 2008 Gore, Tolmina, Bovca in javnega zavoda Triglavski narodni park predvidevajo tehni~ni pregled, zatem poskusno obratovanje, 15. Bled, saj gre za enega izmed vzor~nih primerov dobrega in uspe{- decembra pa je predviden sprejem prvih gostov. Vlasta Felc nega sodelovanja. Najpomembnej{a novica pa je bila seveda, da je podjetje MPM Engineering dobilo kar {tiri milijone evrov nepovrat- Vogel bo dopolnil vlogo nih evropskih sredstev za gradnjo novega hotela v Bohinjski Na razpis za nepovratna sredstva iz evropskega sklada za regional- Bistrici. ni razvoj za dvig konkuren~nosti turizma je prispelo 50 vlog, od katerih so jih zaradi neustreznosti osem zavrnili, enajst pa zavrgli. Vabilo Med zavrnjenimi je bila tudi vloga podjetja @i~nice Vogel, ki se je Vljudno vas vabimo, da se pridruìte na{im prizadevanjem za raz- potegovalo za 35 odstotkov nekaj manj kot pet milijonov evrov voj bohinjskega turizma. Va{i predlogi in kritike bodo dobrodo{le. vredne nalo`be za gradnjo dveh {tirisede`nic. Vlogo bodo dopolnili do vnovi~nega odpiranja ponudb, ki bo 10. oktobra. V. F. Klemen Langus, v. d. direktorja LTO Bohinj Poplave prizadele tudi turizem Turisti~ni sejem v Düsseldorfu Septembra je bila pozornost usmerjena v katastrofalno ujmo, ki je prizadela tudi Bohinj. O tem se je sicer, kot navadno, iz Bohinja manj poro~alo kot od drugod. V zadnjem ~asu je ve~ prahu dvignil sporen nakup hi{e v Ukancu! Torkova ujma je povzro~ila ogromno {kodo. Posredno tudi turizmu. Cestna infrastruktura, è tako slaba, je {e v slab{em stanju. Si zamislite, kaj bi tik pred zimsko sezono pomenila ve~tedenska ali celo ve~mese~na zapora ceste skozi Sotesko ali èlezni{ke povezave Bohinj-Jesenice!? In to ravno potem, ko so se za~eli kazati rezultati promocije bohinjske èleznice ob njeni stoletnici. In {e bi lahko na{tevali. Avgusta ve~ preno~itev kot lani V kolikor nas ne bi prizadelo torkovo neurje, bi lahko veliko la`je poro~ali o dobri beri v leto{njem avgustu. Po na{ih podatkih smo Od 30. avgusta do 2. septembra je v nem{kem mestu Düsseldorf avgusta v hotelih, penzionih, kampih, hostlu in drugih namestitvah potekal turisti~ni sejem Tour Natur. V sklopu Julijskih Alp je orga- zabeleìli 77.000 ali 14 odstotkov ve~ preno~itev kot v lanskem nizacijo sejma prevzela LTO Bohinj. Na na{i stojnici so se pred- avgustu (66.700). Pri tem je seveda potrebno upo{tevati, da je bil stavili tudi Slovenska turisti~na organizacija, Alpe Adria Turizem lanski avgust zaradi vremena izredno slab. Skupno {tevilo (Hotel Bohinj, SKI Hotel, Avto kamp Zlatorog) in {portna agencija preno~itev v leto{njem letu je zaradi dobrega obiska avgusta doseg- Lifetrek z Bleda. turizem 17

V Düsseldorfu, kjer se je samo treh dneh zvrstilo 35.500 obiskovalcev, se je predstavilo 111 razstavljavcev iz vse Evrope. Sejem je spe- Prireditve in dogodki na internetno stran cializiran za pohodni{tvo, ljubitelje narave, aktivnih po~itnic itd.. Internetna stran Bohinja je namenjena informiranju javnosti tudi o Obiskovalci so bili ljudje, ki vedo, kaj i{~ejo in to je prav to, kar jim dogodkih in prireditvah, ki se dogajajo v ob~ini Bohinj. Zaradi tega mi lahko ponudimo. Ve~ina obiskovalcev je bilo individualcev, ki so èlimo obvestiti vse organizatorje prireditev in dogodkov, da pravo- iskali nove izzive in nove kraje za svoje po~itnice. Poudarek je bil ~asno sporo~ite najavo prireditve s kratkim opisom in programom predvsem na kampih in {portnih aktivnostih povezanih tako z vod- po elektronski po{ti: [email protected] , telefonu 574 75 90 ali pisno na nimi {porti kot tudi pohodni{tvom. naslov LTO Bohinj, Triglavska cesta 30, 4264 Bohinjska Bistrica. Poseben izziv za obiskovalce je bil napis nad na{o stojnico: Julische Objave na internetu so brezpla~ne. Poskrbimo tudi za brezpla~ne Alpen - Julijske Alpe. Za ve~ino obiskovalcev sejma neznana lokaci- objave v kratkih novicah na radiu Triglav, Kranj in Ognji{~e in {e ja na zemljevidu Evrope. Zato se je vsak obiskovalec ustavil pri nas, nekaterih drugih portalih, kot je tudi slovenski turisti~ni portal… saj ga je zanimalo, kje so te Julijske Alpe. Tako smo imeli toliko ve~ Poleg tega informacije po{iljamo vsem, ki so na na{i listi elektron- prilo`nosti, da smo obiskovalcem pojasnili in predstavili na{o ske po{te. Pomembno je, da smo o tem obve{~eni tudi mi, ker bodo ponudbo. So te fotografije resni~ne ali so naslikane”, je vpra{al le tako informacije pri{le pravo~asno v javnost. Obve{~enost pa je obiskovalec, ko je gledal fotografijo So~e, Zajamnikov, Triglava ... pomembna tudi za dober obisk prireditev, kar je v na{em skupnem Velikokrat nas turisti~ni ponudniki spra{ujejo, koliko turistov je interesu. pri{lo v Bohinj zaradi sejmov. Tega se ne da izmeriti, ~eprav Samo Gardener, LTO Bohinj obi~ajno {tevilo mailov in povpra{evanj po prihodu s sejma naraste. Vedeti moramo, da je {e kako pomembno biti prisoten na sejmu. Portugalski dnevi v Bohinju Res, da nas najdejo na internetu, vendar po naklju~ju. Kako naj nas V prej{nji {tevilki Bohinjskih novic smo opisali nov projekt Gleda- najdejo, ~e ne vedo, kaj in kje iskati. Osebni stik odtehta vso mo- li{~a 2B z naslovom PaziI! Evropski obrazi!, s katerim èlimo s kul- derno komunikacijo. Tega se vse premalo zavedamo. âkati, da nas turnimi dogodki predstaviti vsakokratno predsedujo~o dràvo Ev- odkrijejo in kritizirati, da nimamo dovolj gostov, nam ne bo prav ni~ ropske unije. V izredno kratkem ~asu nam je tako uspelo sestaviti koristilo. program, ki je namenjen Portugalski. Samo Gardener, LTO Bohinj Med 23. in 26. oktobrom nas bo obiskalo gledali{~e Teatro Praga (ime nima ni~ skupnega s Prago) z enourno duhovito predstavo Euro- [iritev brezì~nih internetnih to~k vision (ime ima veliko skupnega z Evrovizijskim spektaklom). Pred- Turisti~no dru{tvo Bohinj je na razpisu za postavitev brezì~nih stava, v kateri bomo sli{ali 45 evropskih jezikov, bo nadnaslovljena internetnih to~k pridobilo 11.938 evrov nepovratnih sredstev. @e v angle{~ini. Gostovanje tega gledali{~a bo prvo gostovanje tuje pro- lani smo z brezì~nim internetom pokrili osrednji del Rib~evega fesionalne gledali{ke skupine v Bohinju (www.teatropraga.com). Laza. Na leto{njem razpisu smo dobili denar za raz{iritev omre`ja Med 26. in 28. oktobrom bo Gledali{~e 2B pripravilo razstavo o na Rib~evem Lazu ter dodatna sredstva za vzpostavitev omre`ja z Portugalski. V tem ~asu boste lahko nekje na prostem (~e bo vreme dvema stacionarnima ra~unalnikoma tudi v Stari Fuìni. Vsa dela milo) opazovali negibnega Portugalca Antonia, ki se je zapisal v bodo kon~ana v {estdesetih dneh. V prihodnjem letu na~rtujemo Guinnesovo knjigo rekordov, ker je stal na ulici negiben ve~ kot 20 ur {iritev tudi v vasi Studor, Srednja vas in tako naprej. (www.staticman.org). Predstavil bo dva portugalska in dva slovens- E-to~ke za dostop do interneta so pomembna dodatna ponudba go- ka lika. stom. V leto{njem poletju se je na Rib~evem Lazu pokazalo, da do- Med 2. in 4. novembrom se ponovno obeta odli~en glasbeni ve~er. stop uporablja veliko gostov Bohinja s svojimi prenosnimi ra~unal- Obiskala nas bo glasbena skupina iz Lizbone. V dveh ve~erih bomo niki. Omogo~en dostop do interneta je danes nujna ponudba vsake ob spremljavi {est in dvanajststrunske kitare uìvali ob tipi~ni por- resne turisti~ne destinacije. Obenem bi se rad zahvalil vsem ob~a- tugalski glasbi fado s pevko Ano Cardoso (http://anacardoso.lx-por- nom Bohinja ter Krajevni skupnosti Stara Fuìna, ki so s pozitiv- tal.net). Morda se nekateri {e spomnite, podoben ve~er smo doìveli nim pristopom omogo~ili uresni~itev projekta. V TD Bohinj se v tem pred desetimi leti. trenutku skupaj z LTO Bohinj in CC-line d.o.o. pripravljamo {e na Decembra bo Gledali{~e 2B premierno uprizorilo igro portugalskega dva razpisa, ki pokrivata podro~je spletnih vsebin in tehnolo{ke avtorja, Osnovna {ola dr. Janeza Mencingerja pa pripravila {e eno opreme. ê bomo uspe{ni, bomo nadgradili na{o novo spletno stran razstavo o Portugalski. www.bohinj-info.com ter na novo postavili informacijski sistem v re- Podrobnej{i program vseh prireditev bomo objavljali v tiskanih in cepciji Turistbiroja, kampa Danica in v prodajalni kart pri slapu elektronskih medijih (www.gledalisce.2b.si). Savica. Jaka @van, TD Bohinj Gledali{~e 2B 18 na obisku

Anton Zupanc iz Stare Fuìne Avsenik ne zaigra tako kot voda Anton Zupanc iz Stare Fuìne je lastnik Kumanovu v Makedoniji, “gospod”. Njive s zadnje àge venecijanke in zadnjega koruzo stare sorte trdinka so bile od Stare mlina na vodni pogon v Bohinju. ê- Fuìne do Srednje vasi. Pri jezeru jih je bilo prav gre za redko kulturno dedi{~ino, malo. Anton Zupanc je bohinjsko trdinko, ki ju vsa leta vzdrùje sam. S tem nadalju- ima okroglo, ~rno-rde~kasto zrnje, sku{al je tisto, kar sta delala stari o~e Andrej dobiti tudi drugod, vendar mu ni uspelo. in o~e Anton. Dela so se ob njem nau~ili Kaè, da drugje ne uspeva. Zemlja mora biti tudi vsi trije sinovi, zato bo voda Pr' prava. Kot za trto. Tudi na Koprivniku tr- Andrejcu, kot re~ejo hi{i po starem dinka ni uspevala. Njegov o~e si je prizade- o~etu, najbr` {e dolgo, ~eprav samo ob- val, da bi tam imeli druga~no koruzo. ~asno, gnala oboje. Za seme je bila trdinka dobra, ~e je bilo okoli Anton Zupanc ima dobrih 77 let, njegov stari storà dvanajst vrst zrnja, s {tirinajstimi je o~e Andrej, ki je dvanajst let ìvljenja bila pa {e bolj{a. Tako zrnje so su{ili, da je preìvel kot dragonar v Bosni, pa je leta {lo naslednje leto v zemljo. Poznavalci pra- 1889 od Kranjske industrijske dru`be, ki je vijo, da je trdinka odli~na. @ganci so sladki. prodajala premoènje zaradi slabega poslo- In zakaj je v Bohinju skoraj ni ve~? “I, zakaj? vanja, kupil hi{o s kova~ijo s tremi nakovali Saj tudi mleka nimamo ve~! Ko sem v~asih na vodni pogon. Po pogodbi je dobil tudi ob {estih zjutraj odprl radio Orion, so pred pravico do uporabe vode iz kanala Pretovke, sirarno klepetale ènske, ki so prinesle mle- vendar je moral kanal vzdrèvati sam. [e Anton Zupanc ko. Danes je pa tam muzej,” je pojasnjeval isto je okrajno glavarstvo zaprosil za popra- Anton Zupanc (njihova hi{a in nekdanja si- vilo kova~ije v stanovanjsko hi{o in mlin. ter zidal dom na Velem polju. Dvajset let je rarna, zdaj muzej, si stojita nasproti). “Pustili pa so samo hi{o; èlezje so pobrali. bil zaposlen pri Gozdarsko kmetijski zadru- [e danes so sledi, da so tukaj kovali. Tudi gi Srednja vas, najdalj kot vodja àge na V Bohinju imajo danes trdinko le {e malo- sablje so {le od tod. Kjer zdaj sediva, je sama ê{njici. Ob slu`bi je doma pomagal o~etu v kje, “mlinar na vodi”, kot mu v~asih nekateri `lindra. Ko sem bil otrok, sem {e po `lindri mlinu in na àgi. Dokler sta bila star{a ìva, zapojejo, pa pojasni, zakaj je tudi na njegovi hodil,” pripoveduje Anton Zupanc. Stari o~e so imeli tudi po dve kravi. Star{a sta umrla njivi ni ve~. “ê se ne pazi{, jo pojedo pti~i, Andrej je mlin postavil è leta 1889. Mlinske leta 1972. Najprej o~e, po treh mesecih {e pri sosedu pa tudi jazbec. A veste, kako sem kamne naj bi pripeljali iz Kamne Gorice ali mama Helena. “To je bila ljubezenska zade- jo v~asih za{~itil?! Saj so se mi vsi smejali,” njene okolice. va. Rada sta se imela,” je rekel Anton Zu- re~e Anton Zupanc in nadaljuje: “Najprej panc, ki se je leta 1963 poro~il z Marijo sem okoli storà ovil polivinil in ga spodaj Andrej Zupanc je leta 1899 vzel za tri leta v Urbanc Grm iz Stare Fuìne. Tudi ona je zavezal s trakom. Ves dan sem se matral. zakup àgarski obrat na vodni pogon v Logu, veliko premlela. “Leta 1963 smo {e mleli Rekel sem si, ne boste me, ampak pti~i so jo svoj àgarski obrat pa postavil leta 1902. tudi pono~i. Po smrti star{ev pa manj, saj pogruntali. Pti~ sicer za~ne lu{~iti od zgoraj Furmani so do obrata vozili hlode z voli ali s sva bila midva oba v slu`bi. S~asoma se je navzdol, takrat pa so do zrnja pri{li od spo- konji. Voda na kolesa, ki poganjajo mlin in mlelo vedno manj tudi je~mena, ker kmetje daj. Nato sem kupil okoli 400 polivinilastih àgo, pada preko sifona, zgrajenega leta niso ve~ imeli toliko ìvine, za drobljenje vre~k in jih nataknil na storè. Pa spet ni 1945. @aga je bila prvi~ obnovljena leta koruze pa so kupili elektri~ne mline. Stope pomagalo.” Anton Zupanc si upa prodati vso 1927, leta 1952 pa je dobila èlezno kolo, za lu{~enje je~mena in prosa so delale do trdinko, ki bi jo pridelali v Bohinju. Kmete pripeljano iz Nomenja. Leseno kolo iz leta 1973, po letu 1996 pa mlin melje le {e bo sku{al pridobiti, da bi jo spet sadili od smrekovega lesa, bolj{e pa bi bilo iz maces- ob~asno,” je povedala Marija Urbanc, ki se Fuìne do Srednje vasi. In kako bi jo za{~itil novega, je {e ohranjeno. Zdaj mora dobiti spominja tudi tastovih besed, da so v stari pred pti~i (ki so koruzo zobali tudi v~asih, a nove zobce. Anton Zupanc je s prijateljem stari Jugoslaviji trgovci z vlakom v Bohinj je bilo toliko zrnja, da se to ni poznalo)? Kot dogovorjen, da bosta za to na Vojah posekala vozili mlet p{enico iz Banata. @e neko~ prej v Dalmaciji grozdje. ê ne bi {lo druga~e, “s ~rni gaber. @agarsko obrt je za nekaj ~asa je Anton Zupanc opisal, da je najbolj{a moka pu{o gor in dol hodite, pa sem pa tje ustre- prevzel najstarej{i sin Andrej (leta 2002 je z belega kamna. Beli kamen, ki je ~isto lite!” {tudij na Biotehni{ki fakulteti, oddelek za mehak, tako da pri mletju nastane manj lesarstvo zaklju~il z diplomsko nalogo An- otrobov, je bil samo za p{enico in r`. V~asih O nekdanjem majenju koruze pa je spomnil: drej~eva àga venecijanka), ko pa so deske so bili skoraj vsi flancati za poroke v vasi “Dela je bilo veliko, lu{tno je bilo pa tudi. izgubile ceno, dela za pravo zaposlitev ni narejeni iz moke, zmlete na tem kamnu. Hodili smo od hi{e do hi{e in pomagali drug bilo ve~ dovolj. Beli kamen je {e ohranjen, dela pa è dolgo drugemu. Za malico je bil ko{~ek klobase ali ne ve~. skuta, pa hru{eva voda iz kuhanih suhih @aga je bila po vojni za nekaj ~asa podràv- hru{k, morajo biti mo{tarice, in jabolk. Pa ljena. O~e, ki ni smel imeti zaposlenega V mlinu so mleli, kar so ljudje pridelali za harmonika je bila. Ko smo neko~ plesali v nobenega delavca, je delal za Gozdarsko svoje potrebe. Je~men, oves, r`, proso, le Studoru, je pod za~el tako vibrirati, da smo kmetijsko zadrugo. Anton Zupanc pripove- malo p{enice, najve~ pa koruze. “Da so vso se ustavili, da se ne bi podrl.” duje, da sta takrat z bratom Ivanom, ki je zimo jedli `gance ob zelju z ocvirki. To je bila kasneje do{tudiral za elektroinènirja, za glavna jed,” opi{e Anton Zupanc in doda, da @aga in mlin sta delala tudi med okupacijo, preìvetje kosila travnike po vasi. Anton je jih je leta 1939 pri njih jedel tudi Tito. Zato doma~ini pa so moko, v~asih {e deske, na- tudi po hribih nosil instrumente za geodete je bil Anton pri vojakih, ki jih je sluìl v menjali tudi partizanom. Tudi po vojni se je na obisku, planinstvo 19 mlin vrtel no~ in dan. Skoraj vsega je pri- Obnovljena Bohinjska planinska pot manjkovalo, koruze pa je bilo veliko. Su{ili so jo {e po balkonih. Takoj po koncu vojne je Planinsko dru{tvo Bohinjska Bistrica in Planinsko dru{tvo Srednja mlel tudi za “vojsko”. Antonov o~e je neko~ vas sta uspeli do leto{njega ob~inskega praznika obnoviti Bohinjsko za KNOJ zmlel tudi pravo kavo, tako da je planinsko pot, ki jo je bistri{ko dru{tvo odprlo leta 1977. Pobudo za vsa Fuìna di{ala po njej. Mletje je bilo izpeljavo poti je è kmalu v sedemdesetih letih dal u~itelj Egon Miheli~ pla~ano s kavo, in takrat se jo je o~e navadil iz Bohinjske Bistrice, posve~ena pa je bila spominu {tirim moèm, ki piti. Zmlel je tudi fiòl, ki so ga zme{ali z so leta 1778 prvi stopili na Triglav. moko za kruh. Med planinci, ki so ustvarili Bohinjsko planinsko pot, sta bila tudi Janko Lapajne s Polj in Zdravko Sodja s Koprivnika, ki je pred leti pripovedoval, da je bila pot, ki jo je predlagal Egon Anton Zupanc danes melje predvsem koruzo Miheli~, manj obse`na. Zajela naj bi namre~ samo spodnje bohinjske gore do Bogatina. doma~inov, pred kratkim pa mu je nekdo iz “Potem pa smo se v dru{tvu za~eli pogovarjati o kro`ni poti in da bi prvotno predvideno pot Sel{ke doline pripeljal dva “àkla” ajde iz raz{irili,” je rekel Zdravko Sodja. Pot so raje kot transverzala poimenovali po doma~e. Za vod- Rusije. Ostalo, ki jo je imel na avtu, naj bi nik po Bohinjski planinski poti (BPP) je napisal besedilo in vrisal zemljevid Toma` Budkovi~, mu zmleli v Prekmurju in morda prodali kot za poznavanje poti po Sloveniji in tudi v drugih delih nekdanje Jugoslavije, pa je zelo veliko doma~o ajdovo moko. Anton Zupanc je mlel naredil takratni tajnik dru{tva Franc Mazi. tudi è ruski je~men. In koliko stane mletje? “Kot v ~asu Marije Terezije. Desetino me- Janko Lapajne, ki je bil predsednik PD Bohinska Bistrica kar 30 let, je pred dnevi pripove- rice. Saj ne more{ nekomu, ki pripelje pet doval, da so bili pri urejanju poti zraven trije, {tirje, glavni pa je bil Miheli~. “Poleg Zdravka kil, ne vem kaj zara~unati,” pove Anton Zu- Sodja, ki je {e danes v upravnem odboru bistri{kega dru{tva, {e Janez ûden z Gorju{, s panc. Nekaj ~asa po drugi vojni, ko je bila katerim sva s {tampiljkami opremila najve~ kontrolnih to~k, s tajnikom Mazijem, Slavkom moka na karte, je bilo treba natan~no popi- Budkovi~em, ki je bil “financ minister” in Miheli~em, ki je imel mladinski odsek, pa smo sku- sati, koliko zrnja je kdo pripeljal in koliko paj spravljali denar,” je povedal. Da so odprli pot, je trajalo skoraj dve leti. Poti pa sicer niti moke odpeljal. Desetina vsakega mernika je ni bilo treba posebej urejati, saj je {la v glavnem po slovenski transverzali. V Sloveniji je ve- {la dràvi, ki je od tega vzela denar za liko planinskih poti, posebnost Bohinjske poti pa je, da ima planinski in plezalni del. Plezalni davek, drugo pa izpla~ala mlinarju. del je imel v za~etku sedem to~k, za kar so po Lapajnetovih besedah izbrali glavne hribe.

Od nekdanjih treh mlinskih koles zdaj dela V prvih petindvajsetih letih naj bi pot prehodilo okoli 5000 planincev, med katerimi je bilo {e eno in en ~rni kamen. To je novo, kovinsko veliko Zagreb~anov, Dalmatincev, Beograj~anov in drugih planincev iz nekdanje Jugoslavije. kolo, ki ga je naredil pokojni Janez Mikelj iz Kontrolne knjiìce je dolga leta izpolnjeval Janko Lapajne, ki je tudi povedal, da so na Stare Fuìne. Ostalo je {e eno leseno kolo, ki vrhovih v za~etku imeli gumijaste {tampiljke, kakr{ne so imeli po pisarnah, ve~ina pa je ga bo treba obnoviti. “Kolo ni tak problem. kmalu izginila. Namesto njih so ponekod dali v skrinjice o{tevil~ene kupone, ki pa tudi niso Problem je iz kamna narejena stena, ki jo je ostali dolgo. Pred desetimi leti so z ob~insko pomo~jo namestili nekaj novih, kovinskih ìgov, treba podpreti, da bodo kamni ostali na isti pri ~emer jim je bil zlasti pomemben plezalni del, ki je precej zahteven. vi{ini, da bo ista kakovost. ê bodo hoteli, Po podatkih Lojzeta Budkovi~a iz PD Bohinjska Bistrica je z leti zmanjkalo dnevnikov in da je to ohranjeno muzejsko, leseno, bo to zna~k, skoraj vsaka stvar pa s ~asom potrebuje osveìtev. Zato je upravni odbor dru{tva pred velik stro{ek. Doslej nam za ohranjanje àge leti imenoval delovno skupino, ki naj bi pripravila novo podobo in vizijo Bohinjske planinske in mlina {e noben ni dal dinarja. Samo tu- poti (BPP). Zaradi gradnje Oro`nove ko~e je morala pot na obnovo {e nekoliko po~akati, dela riste mi po{iljajo. Najve~ je Nemcev in Av- pa so se lotili decembra lani. K sodelovanju so povabili PD Srednja vas in okrepili delovno strijcev," pove Anton Zupanc, ki {e zmeraj skupino. Ob stoletnici organiziranega bohinjskega planinstva jim je z denarjem pri obnovi vzdrùje tudi strugo. Nato je nadaljeval: “Na poti pomagala Ob~ina, s prednakupom novega vodnika pa omogo~ilo tudi Turisti~no dru{tvo Bistrici za to ni bilo posluha. Samo, jaz ne Bohinj. Pot so obnovili Neà Bo`nar, Lojze Budkovi~, Neà Budkovi~, Drago Dobravec, fehtam. Za vse sva z atom sama skrbela. Robert Klan~ar, Marko Mikelj, Andrej Roì~, Mojca Roì~, Zdravko Sodja, Matja` @mitek in Delal bom, dokler bom mogel in skrbel za- Silvo @vokelj. nju, ~eprav imam majhno pokojnino. @aga- nje in mletje je veselje, spo{tovanje do naro- Bohinjska planinska pot poteka kro`no po bohinjskih gorah od Ratitovca do Pr{ivca. Vsak se da. Tudi sinove Andreja, Toneta in Janeza je lahko loti, kjer se je ho~e, ~asovne omejitve ni, v vodniku pa je tudi zapisano: “Razvejana u~im, naj ne zapustijo imovine.” mreà planinskih poti vas bo popeljala na 36 to~k planinskega dela BPP. Te so dostopne vsakemu vztrajnemu gorniku. Zahtevni in izku{eni se lahko podajo {e v brezpotja osmih âsi so se spremenili. Kar je bilo neko~ dvatiso~akov, po katerih poteka plezalni del poti. Na pot se podajmo primerno opremljeni v sodobno, je postalo tudi kulturna dedi{~ina. lepem vremenu. Vtisi in doìvetja bodo takrat nepozabni. Do cilja vas bo varno pripeljala Tistim, ki so jo ohranili, bi morali biti hva- dobra planinska karta in podrobnej{i opis iz priporo~enega vodnika. Manj izku{eni naj si le`ni. Andrej~kova àga in mlin se è dolgo najamejo gorskega vodnika.” nista upehala od dela, Ob~ina Bohinj pa je pri~ela postopek za razglasitev hi{e z àgo in Tistim, ki prehodijo planinski del poti, pripadata srebrni znak in diploma, za prehojeni mlinom za kulturni spomenik lokalnega planinski in plezalni del pa zlati znak in diploma. Dokazilo o prehojeni poti so ìgi z vrhov in pomena. S tem naj bi za àgo in mlin pri{lo ostalih to~k v posebni zgibanki, ki jo je dobiti v Turisti~nem dru{tvu Bohinj ter speciali- kaj denarja tudi od zunaj. “Oba bi rada, da ziranih turisti~nih agencijah v Bohinju in planinskih ko~ah. Zgibanka z zemljevidom ima bi {la zgodovina naprej,” je rekla Marija besedilo tudi v nem{kem in angle{kem jeziku. Vlasta Felc Zupanc, Anton pa je na vpra{anje, ali mu je bolj pri srcu mlin ali àga, odgovoril: “Oboje Prispevki za novembrsko {tevilko BN enako. Najbolj pa voda, ki {umi. Ali jo sli{ite? Zato pa v~asih spim v mlinu. Naj- Prispevke za novembrsko {tevilko Bohinjskih novic je treba poslati do 29. oktobra. Lahko lep{e je spati v mlinu. Avsenik ne zaigra ta- jih pustite v ob~inskem nabiralniku v pritli~ju ob~inske stavbe, po{ljete na naslov Ob~ina ko kot ta voda. Najlep{i glas je od vode.” Bohinj, Triglavska cesta 35, 2464 Bohinjska Bistrica - s pripisom za Bohinjske novice ali po elektronski po{ti na naslov [email protected]. Lahko pa tudi pokli~ete Ivo Vlasta Felc Lapajne na telefonsko {tevilko 577 01 15. 20 kultura

programom nastopili v hotelskem paviljonu. Po nastopu smo zopet Bohinjski godbeniki v [paniji od{li v mesto, kjer smo si lahko ogledali vaje torreviejskega orke- stra. [li smo tudi na promenado, si ogledovali ne{teto stojnic in kupovali raznovrstne spominke. Po povratku v hotel smo iz~rpani od napornega, a ~udovitega dne naravnost padli v postelje, saj nas je zjutraj ~akal odhod proti Nici. V sredo navsezgodaj zjutraj odhod proti domu. Zopet celodnevna vo`nja z vmesnimi postanki, kartanjem, spanjem, filmi ... Zve~er smo prispeli v Nico in se nastanili v hotelu, kjer sta nas sprejeli prijazni Slovenki, ki tam ìvita. Popeljali sta nas po mestu, tako da smo vsaj malce doìveli no~ni utrip Nice, najve~jega mesta Azurne obale. Na sprehodu smo (seveda samo od zunaj) ob~udovali znamenite hotele, kamor prihajojo svetovno znani igralci. Ob glavni ulici so nas pozdravljali galantni Francozi, ki so posedali pred kavarnami in {armirali mimoido~e. Naslednje jutro smo se pri zajtrku sladkali s francoskimi roglji~ki, kar lahko {tejemo med najokusnje{e zauìte jedi (poleg zaseke, ki smo jo “napadli” na vsakem postanku). Dopoldne smo preìveli v V zadnjem tednu avgusta smo se ~lani Godbe Bohinj udeleìli med- Monaku, dràvi in mestu hkrati. Toliko razko{nih stavb, jaht, avto- narodnega festivala pihalnih orkestrov v Torrevieji v [paniji. Od- mobilov in bogastva na vsakem koraku ne vidi{ vsak dan. Na obho- prava je {tela sedemin{tirideset ~lanov: enaintrideset bohinjskih du smo se ustavili pred dvorcem princa Alberta, ~lana rodbine godbenikov, pet substitutov iz vev{kega in idrijskega pihalnega or- Grimaldi, ki vlada kneèvini. Peljali smo se tudi po cesti, kjer pote- kestra, {est spremljevalcev, vodje potovanja, fotografa in dveh {ofer- ka slavna dirka formule 1. Za konec smo se v parfumeriji opajali s jev. {tevilnimi vonjavami parfumov, mil ter krem in imeli prilo`nost Potovanje smo za~eli v no~i s petka na soboto ob treh zjutraj. Celo nakupa originalnih di{av. Kmalu vonjav ne razlikuje{ ve~. soboto smo se vozili preko Italije in Francije. Prve ure smo v Polni vtisov smo po kosilu zapustili Azurno obalo in se odpeljali glavnem prespali, potem pa smo se kratko~asili s filmi, kartanjem, preko Italije domov. Spanje, filmi, kartanje, smeh, od{tevanje kilo- petjem, pogovori ... Vsake tri ure smo imeli postanek, da smo se metrov ... Zadnje postaje so bile na{e vasi, kjer smo otovorjeni drug malo pretegnili in okrep~ali. Po dobrih dvajsetih urah vo`nje smo za drugim zapu{~ali avtobus in tako zaklju~ili na{o turnejo. prispeli v mesto Malgrad de Mar v bliìni Barcelone in preno~ili v Bilo je ~udovito potovanje. Vo`nje je sicer bilo ogromno in dnevi so manj{em hotelu. prehitro minili, a vendar smo doìveli polno nepozabnih trenutkov, V nedeljo dopoldne smo si z avtobusom na hitro ogledali Barcelono, ki se jih bomo {e dolgo spominjali. Marsikdo od nas je prvi~ doìvel glavno mesto Katalonije. Ustavili smo se pri znameniti katedrali Italijo, Francijo, [panijo. Med nami so se stkale nove vezi, nova poz- Sagrada Familia (Sveta druìna). Avtor te arhitekturne mojstrovine nanstva. To bo treba ponoviti! je katalonski arhitekt Gaudi. Ogledali smo si tudi olimpijski sta- Godbeniki è nestrpno pri~akujemo naslednjega potovanja. Kam se dion. Popoldne smo nadaljevali pot proti Torrevieji, kamor smo nameravamo odpraviti drugo leto, naj zaenkrat ostane {e skrivnost. utrujeni in naveli~ani vo`nje prispeli v ve~ernih urah. Hotel v Do takrat pa bomo pridno vadili, tako kot smo za festival v [paniji, Torrevieji, kjer smo trikrat prespali, nas je o~aral z bazenom, s zato da bo tudi naslednje potovanje zasluèno. ~udovitimi sobami ter z okusno hrano. Nada Frelih, foto Pavle Koro{ec V ponedeljek dopoldne smo imeli prosto. Sprehajali smo se po pe{~eni plaì, kopali smo se v toplem morju, jezdili smo na valovih, se son~ili in namakali v hotelskem bazenu, skratka, uìvali. Dobre V spomin Valentina Vodnika volje, smeha in sangrie ({panska pija~a iz vina, `ganih pija~ ter Krajevna skupnost in dru{tvene organizacije Koprivnik - Gorju{e so sadja) res ni manjkalo. Po kosilu smo imeli siesto (~as za po~itek), zadnjo septembrsko soboto pripravile tradicionalno prireditev v nato pa vaje v dvorani v centru mesta. Zve~er smo doìveli vrhunec po~astitev spomina na Valentina Vodnika, prvega farnega ùpnika na{e turneje: korakanje po centru mesta ter ob desetih zve~er na Koprivniku in hkrati izjemno pomembnega moà v literarni slavnostni koncert v ~udoviti dvorani. Igranje smo popestrili s zgodovini slovenskega naroda. Zaradi slabega vremena predvidene- kurentovim plesom in bruhanjem ognja, kar je bilo spektakularno ga pohoda na Vodnikov razglednik z nastopom lovskih rogistov ni doìvetje! Kljub temu, da smo bili {e vedno utrujeni od dolge vo`nje bilo, Godba Bohinj pa je namesto napovedanega koncerta zaigrala in vro~ine in smo komaj ~akali konca, smo se po~utili kot zmagoval- le nekaj skladb pod lopo pri gasilskem domu na Koprivniku. Zato pa ci, ko nam je po zadnji zaigrani skladbi navdu{eno ob~instvo stoje so izpeljali ve~erno proslavo v dvorani gasilskega doma na ploskalo (kar se nam v doma~i dvorani {e ni zgodilo). Z gostitelji smo Koprivniku. Pel je mo{ki pevski zbor Franc Urbanc, igrala citrarka si tudi izmenjali darila. Sledila je ìvahna no~. Nekateri so jo Tja{a Repinc, svoje pesmi je recitiral Janez Petko{, osrednjo to~ko preìveli kar v mestu, ostali pa smo si nazdravljali na hotelskih programa pa je izpolnila prof. Marija Cvetek. Z izjemno strokovno- balkonih. stjo je osvetlila ìvljenje in delo Valentina Vodnika, predvsem njego- Organizator nam je pripravil program za torkovo dopoldne. V mu- vo ustvarjalnost in izjemno pomembnost na podro~ju slovenske zeju morja in soli (Museo del Mar y de la Sal) smo si ogledali zna- jezikovne in literarne zgodovine. Poudarila je, da se Slovenci {e menito obalno patruljo (Albatros III) in podmornico (S-61 Delfin), vedno premalo zavedamo pomena tega velikega moà, ki je pravza- kjer smo doìveli ob~utek utesnjenosti ter se s spo{tovanjem in prav postavil temelje slovenskega jezika, temelje slovenske poezije grozo hkrati ~udili mornarjem, ki so tako preìvljali dneve in dneve in temelje slovenske narodne zavesti. In ti temelji so nastajali v pod morjem. Ogledali smo si tudi makete o pomorskem ìvljenju Bohinju - v koprivni{ki fari, na kar bi morali biti prav farani (soline, ladje, podmornice, uniforme, orodje ...). Koprivnika in Gorju{ posebej ponosni. Po kosilu in po~itku smo si kraj{ali ~as v hotelskem bazenu. Bilo je Proslava je bila zaklju~ena s prijetnim druàbnim ve~erom, ki so ga toliko smeha in zabave, da tega popoldneva ne bomo pozabili! pripravile kme~ke ène s Koprivnika, pri celotni prireditvi pa so Zaradi slabe vremenske napovedi smo morali odpovedati ve~erni izdatno pomagali koprivni{ki gasilci. koncert na prostem v centru mesta, zato smo po ve~erji s kraj{im B. N. oglasi 21 22 oglasi oglasi 23 24 zadnja stran