Osemnajsti september 2007 Voda je trgala zemljo, spro`ila plazove, z materialom zasipala in uni~evala ceste, mostove in `eleznico, uni~ila ali spodjedala zidove, re~ne struge premaknila tudi za 15 metrov, tudi travnike in njive pobelila s peskom, kamenjem in skalami. Sava je tekla nazaj v jezero, Jelov{ka ulica je bila kot potok, Bistrica in Belca sta postali kamnita plazova, stra{ljiv je pogled v Mo{enacu. Vo- da je zalila {olo, Lip, Elektro, hi{e, hleve… Na sre~o zaradi neurja ni bilo treba izobesi- ti ~rne zastave. Pa bi bilo po besedah povelj- nika civilne za{~ite Borisa Ro`i~a lahko celo ve~ `rtev. Nek fant je peljal iz vrtca dva otro~ka ~ez Korita. Pri{el je v val, ki ga je za- bil. Na sre~o je zadnji konec avta priletel v kamen, ki ga je odbil nazaj, da je lahko star- Pri Podbregarju v Spodnjih Podjeljah Foto Janez Rozman tal in speljal. Na Bitnjah je odneslo del ^u~kovega mlina in cisterno. V Srednji vasi so evakuirali ljudi iz dveh hi{, na Nomenju so v hi{i ujeto [evlovo Francko re{evali sko- zi okno. Na Jrju na Poljah je fant, ki je {el pomagat mami, zapeljal v vodo, ki ga je za- ~ela nositi. Ustavil se je na robu ceste, od ko- der so ga re{evali z zajlo in traktorjem. Za- radi plazu je bila ogro`ena hi{a pri Jer{i~u na ^e{njici, pa pri Kocjancu na Podjeljah… Ljudje hvalijo gasilce. Le kaj bi brez njih?! In delavce re`ijskega obrata. Tudi drug drugega, `upan Franc Kramar pa je na seji ob~inskega sveta rekel, da si `eli, da bi Bo- hinjci tako dr`ali skupaj tudi v dobrem. Za medije, ki so z zamudo in malo poro~ali o Bohinju, pa je `upan povedal, kar bi radi Z leve: minister za promet Radovan @erjav, minister za okolje in prostor dr. Janez Podobnik, povedali mnogi ob~ani. Da je bila bohinjska pod`upan Ob~ine Bohinj Anton Urh in `upan Franc Kramar v Soteski. Foto Petra Lotri~ ob~ina po ujmi prepu{~ena sama sebi in da bi bila brez lastne iniciative od sveta Torek, osemnajstega septembra 2007. Minu- nos, naplavina, podor, erozija…. Nekaj ~asa odrezana {e ve~ dni. Iz kabineta predsedni- te, ko je narava spet spreminjala podobo so bili hkrati zaprti cesta skozi Sotesko, ka vlade so to zanikali in poudarili, da so v Bohinja in vna{ala strah. “Voda je vrela iz cesta ~ez Pokljuko in `eleznica. Kaj lahko Bohinju imeli ministra za okolje in ministra vsake krtine,” je rekel poveljnik koprivni{- povzro~i voda, so med prvimi spoznali otroci. za promet, ki sta obljubila pomo~. kih gasilcev Franc Benedik. Voda, vir `iv- V Soteski je bil med plazovoma ujet tudi ljenja, voda, ki je lahko s svojim {umenjem avtobus s {olarji. Gorski re{evalci so jih pre- Toda ... V tistem ~asu je slovenska vlada `e najlep{a glasba, je lahko veliko bolj grozljiva nesli na varno na ramah. Domov se niso drugi~ obiskala Gorenjsko. V Bohinj so pri{li kot ogenj. “Ogenj parcelo pusti, voda jo vza- mogli vrniti {olarji, ki so bili na izletu v sicer trije ministri. Tudi {olski. A jih brez me,” pravi poveljnik ob~inskega gasilskega Avstriji. Preno~ili so jih, brezpla~no, v blej- neurja ne bi videli. V programu vladinega poveljstva Pavel @van. skem hotelu Golf. Dana{nji srednje{olci se obiska namre~ Bohinja znova ni bilo. Ujma, neurje, povodenj, plaz, usad, udor, na- bodo spominjali: “Tri dni nismo {li v {olo!” Vlasta Felc 2 ob~ina 10. redna seja ob~inskega sveta Minuta molka za `rtve neurja Prvo jesensko sejo so svetniki pri~eli z minu- da kriteriji za dodelitev sredstev niso dolo- to molka za `rtve neurja. Po skraj{anem ~eni. @upan Franc Kramar je ob tem dejal, da Dr`ava napoveduje pomo~ postopku so potrdili spremembe in dopolnitve komisiji popolnoma zaupa in da bo {lo pla~ilo V torek, 2. oktobra, je bohinjsko ob~ino leto{njega ob~inskega prora~una, odlo~ili, da najprej tistim, ki so `e pomagali in {e delajo. obiskal minister za okolje in prostor dr. se prora~unska rezerva nameni sanaciji Kljub temu je k odloku dodal ~len, da mora Janez Podobnik s sodelavci in pred- {kode po neurju, ki je 18. septembra prizade- komisija te kriterije oblikovati. Svetnik Du- stavniki vodarjev. Minister je v pogovoru lo ob~ino. V prvi obravnavi so sprejeli predlog {an Jovi} je opozoril, da bodo morali zasebni- s predstavniki ob~ine pohvalil dobro statuta ob~ine, predlog poslovnika ob~ine, ki pri popravilu {kode se~i tudi v svoj `ep, ker koordinirano re{evalno akcijo ob neurju odlok o razglasitvi hi{e z mlinom in `age v bo ob~inski denar verjetno zadostoval le za ter povedal, da bo ministrstvo za {olstvo Stari Fu`ini za kulturni spomenik lokalnega pla~ilo mehanizacije in kak{nega materiala. prihodnji teden pripravilo aneks za pomena ter se seznanili s poro~ilom o posle- Vu~ko je nato predlagal, naj se o{kodovane odpravo {kode v osnovni {oli. V prihod- dicah neurja. ob~ane letos oprosti pla~ila nadomestila za njih letih bo ve~ denarja za vodotoke, {e stavbno zemlji{~e, kar dopu{~a tudi odlok. posebno za tiste, ki imajo hudourni{ko Interventni rebalans prora~una @upan je temu dodal, da naj o tem, koga se naravo. Po podrobnem popisu {kode bodo Zaradi stro{kov pri sanaciji posledic neurja je oprosti nadomestila, odlo~a komisija. `e do zime opravljeni prvi sanacijski bilo v prora~unu prerazporejenih kar nekaj ukrepi na najbolj nevarnih odsekih. sredstev. Prora~unska rezerva, ki je zna{ala Statut in poslovnik ob~ine dobrih 8.000 evrov, je bila povi{ana na Uskladitev statuta ob~ine je potrebna zaradi Medtem ko je bohinjska ob~ina doslej za 106.470 evrov, kar zna{a 1,5 odstotka vseh sprememb zakona o lokalni samoupravi in odpravo {kode po neurju dobila le 12.750 na~rtovanih prihodkov (6.936.120 evrov), zakona o javnih financah. Hkrati je bilo vanj evrov, je dr. Podobnik povedal, da bo `e vendar se bo kon~ni znesek rezerve oblikoval vne{enih nekaj zadev, ki do sedaj niso bile prihodnji teden ministrstvo za lokalno glede na dejansko realizirane prihodke. opredeljene z nobenim aktom. S predlaganim samoupravo dalo denar za odpravo {kode Prerazporejena sredstva so bila odvzeta statutom `eli ob~inska uprava dose~i njegovo na ob~inskih cestah, ra~unajo pa tudi na 95.079 evrov iz programa reform kmetijstva bolj{o preglednost, razumljivost in dolo~nost. evropski denar. in `ivilstva, 25.104 evre iz denarja za investi- V razpravi je Vu~ko predlagal, naj se v novem cije v krajevnih skupnostih Srednja vas in statutu zmanj{a {tevilo ~lanov ob~inskega Glede novega zakona o Triglavskem na- Stara Fu`ina, 4.472 evrov od denarja za grad- sveta s 16 na enajst in naj bodo ti voljeni po rodnem parku je minister pristal, da se njo kanalizacije v Ukancu in 100.000 evrov ve~inskem sistemu, saj bo tako dose`en ve~ji bo, {e preden bo {el zakon v javno obrav- ob~inskih sredstev za gradnjo kanalizacije v vpliv volilk in volilcev na imenovanje svet- navo, s sodelavci udele`il javne obrav- Stari Fu`ini, ki se bo prenesla v prihodnje nikov. Bolj{i bosta tudi racionalizacija porabe nave v Bohinju. Rekel je tudi, da mora leto. Ta denar je bil prestavljen v nove denarja za sejnine in zastopanost po posa- zakon prebivalcem omogo~ati razvoj, postavke pod naslovom posebni programi meznih krajevnih skupnostih, saj trenutno v meje parka pa niso zabetonirane. @upan pomo~i v primerih nesre~. Ob~ina pa je za svetu sedi devet svetnikov iz KS Bohinjska Franc Kramar je menil, da je bilo pove- odpravo posledic neurja dobila tudi 30.000 Bistrica, medtem ko Koprivnik, Gorju{e in dano za bohinjsko ob~ino sli{ati opti- evrov donacij. vasi Bukove doline s nimajo svojih pred- misti~no in zaklju~il: “Upam, da bomo ob Svet je potrdil tudi komisijo za pregled in stavnikov. @upan je predlog ozna~il za dobro pomo~i dr`ave Bohinj naredili tak kot je odobritev pla~ila stro{kov, ki bodo izpla~ana podlago za razpravo. “Osebno sem bil vedno bil ali {e lep{i.” B. N. iz namenskih sredstev za odpravo posledic naklonjen ve~inskemu sistemu. Mogo~e bo to neurja. Sestavljajo jo Anton Urh (predsed- slabo za stranke, bo pa zelo dobro za samo- V razpravi je svetnik Vu~ko predlagal, naj se nik), Du{an ^op, Du{an Jovi}, Ciril Strgar, stojne liste. Do druge obravnave statuta ob- v poslovnik zapi{e tudi, da se gradivo za seje Jo`e Sodja in Zdenka Mlakar Zalokar (~lani). ~ine bomo o tem razmislili in se do predloga svetnikom dostavlja v elektronski obliki, opredelili,” je dejal Kramar. Svetnik Jo`e razen na izrecno `eljo posameznih svetnikov. Prora~unska rezerva za popla~ilo Cvetek pa je izrazil nezaupanje v prednosti Tako bi bilo gradivo dostopno prek internetne ve~inskega sistema in povedal, da je znesek, strani ob~ine tudi ob~anom, hkrati pa bi na dela ki bi ga privar~evali z manj{im {tevilom svet- dolgi rok lahko tudi nekaj prihranili pri Prora~unska rezerva deluje kot prora~unski nikov, to je dobrih 42.000 evrov, nasproti razmno`evanju papirjev. Opozoril je {e, da bi sklad in je namenjena za financiranje izdat- celotnemu prora~unu (slabih sedem milijonov bilo dobro spremeniti tudi pogoj za vlaganje kov za odpravo posledic naravnih nesre~. evrov) zelo majhen. amandmajev v drugi obravnavi, saj mora Denar bodo namenili za nakup ultravioli~ne amandma sedaj vlo`iti vsaj ~etrtina svet- dezinfekcije za vodo, ki v ~asu, ko je bila seja, Popolnoma nov poslovnik je ob~inska uprava nikov, kar pa je za majhne skupine svetnikov na obmo~ju ob~ine {e vedno ni bila pitna.