Analiza Možnosti Razvoja Turizma V Občini Duplek

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomsko delo

ANALIZA MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI DUPLEK

Analyses of tourism development potencial in the municipality of Duplek

Kandidat: Manja Duh

Študijski program: Visokošolski strokovni

Študijska usmeritev: Turizem

Mentor/ica: doc. dr. Sonja Sibila Lebe

Jezikovno pregledal/a: prof. slov. jez. Darinka Mulaosmanović

Študijsko leto: 2015/2016

Maribor, april 2016

ZAHVALA

Zahvalila bi se rada svoji mentorici doc. dr. Sonji Sibili Lebe, lektorici Darinki Mulaosmanović, prof. slov. jez. in svojim domačim, ki so mi skozi pisanje diplomske naloge stali ob strani in me spodbujali.

POVZETEK

V diplomskem delu smo analizirali potencialne možnosti razvoja turizma v občini Duplek.

V prvem poglavju smo opredelili področje raziskave in problem, ki je pritegnil našo pozornost, namen, cilje in osnovno trditev, ki smo jo skozi pisanje preverjali v diplomskem delu.

V drugem poglavju, ki predstavlja teoretični okvir naloge, smo podrobneje opredelili pojma destinacijski management in segmentacija trga.

Tretje poglavje je bilo namenjeno predstavitvi ponudbe v občini Duplek. Na začetku poglavja smo predstavili naravne znamenitosti občine, kjer smo pisali o krajinskem parku Drava in Kamenščak ter o reki Dravi. Nato smo opisali še kulturne in druge znamenitosti, ki jih občina ponuja in hkrati podali nekaj predlogov, ki bi po našem mnenju izboljšali turistično ponudbo v občini Duplek.

Zadnje poglavje je namenjeno kratkemu povzetku celotne diplomske naloge.

Ključne besede: turistična destinacija, segmentacija, občina Duplek, krajinski park Drava, grad Vurberk, nastanitvene zmogljivosti.

ABSTRACT

In this thesis, we analyzed the potential of tourism development in the municipality of Duplek.

In the first chapter we defined the scope of the analysis, the problem that has attracted our attention, purpose, objectives and the thesis statement that we checked while writing the thesis.

In the second chapter, which represents the theoretical framework of the thesis, we further defined the terms Destination management and Market segmentation.

The third chapter presents the natural attractions of the municipality. At the beginning of the chapter, we introduced the natural heritage of the municipality, writing about the Drava Regional Park and Kamenščak and the Drava River. Later we described cultural and other places of interest that are offered by the municipality and gave some suggestions that would in our opinion boost the touristic offer in the municipality of Duplek.

The last chapter is devoted to a brief summary of the thesis.

Key Words: tourist destination, segmentation, municipality of Duplek, Landscape Park Drava, castle Vurberk, accommodation.

KAZALO

1 UVOD______1 1.1 Opis področja in opredelitev problema ______1 1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave ______1 1.3 Predpostavke in omejitve ______2 1.3.1 Predvidene metode raziskovanja ______2

2 DESTINACIJSKI MANAGEMENT ______4 2.1 Turistična destinacija ______4 2.2 Opredelitev destinacijskega managementa ______5 2.3 Funkcije, naloge in cilji destinacijskega managementa ______6 2.4 Segmentacija trga v podeželski destinaciji ______7 2.4.1 Tržna segmentacija ______7 2.4.2 Segmentiranje v turizmu ______8

3 PREDSTAVITEV OBČINE DUPLEK ______9 3.1 Naravne znamenitosti ______9 3.2 Kulturne znamenitosti ______11 3.3 Analiza obstoječe turistične ponudbe ______14 3.3.1 Gostinska in nastanitvena ponudba ______14 3.3.2 Ponudba prireditev v občini Duplek ______15 3.3.3 Šport in rekreacija ______17 3.3.4 Društva v občini Duplek ______18 3.3.5 Turistično rekreacijski športni center Duplek______20 3.4 SWOT analiza ______22 3.5 Predlog novih možnosti turističnega razvoja ______23 3.5.1 Krajinski park Drava – spoznavanje redkih rastlinskih in živalskih vrst ______23 3.5.2 Kolesarske poti ______23 3.5.3 Pohodništvo ______24 3.5.4 Sprehajalne poti ______24 3.5.5 Konjeništvo ______25 3.5.6 Splavarjenje ______26 3.5.7 Lovni turizem ______26 3.5.8 Ribolovni turizem ______26 3.5.9 Za ljubitelje kulture ______27 3.5.10 Po poteh narave – Krajinska parka Kamenščak in Drava ______28 3.5.11 Reka Drava in njena bližina – aktivni oddih na podeželju ______29

4 SKLEP ______31

LITERATURA IN VIRI ______32

KAZALO SLIK ______36

KAZALO TABEL______36

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

V diplomski nalogi smo predstavili občino Duplek, saj menimo, da ima veliko naravnih in kulturnih zanimivosti, ki jih lahko ponudi turistom. Možnosti razvoja turizma pa ne pomenijo veliko, če jih ne oblikujemo, usklajujemo in povežemo v celovito storitev.

Problem, ki nastaja v občini Duplek, je predvsem v nastanitvenih zmožnostih, ki jih praktično ni. Premalo pa je tudi povezovanja med ponudniki turističnih storitev, da bi lahko v občini izoblikovali pestro in za turista privlačno ponudbo. Ni pa tudi povezovanja posamičnih delov ponudbe v privlačne turistične storitve, kljub temu, da najdemo v občini Duplek potencial zanje.

Zaradi bližine Maribora, Ptuja in dobre prometne povezave z obema ima občina Duplek velik potencial, da razvije podeželski turizem. Z zanimivo turistično ponudbo bi lahko pritegnila veliko število turistov oziroma obiskovalcev, saj je v občini veliko gozdov, ki bi lahko pritegnili z lovom, reka Drava ponuja ribolov, dva krajinska parka pa se ponašata z rastlinami in živalmi, ki jih drugod ni in sta pravo odkritje za ljubitelje narave.

V prihodnje bo potrebno vlagati v izgradnjo turističnih objektov in se povezati s ponudniki storitev na lokalnem in širšem območju (druge občine), saj bi prav z medsebojnim sodelovanjem lahko v občini Duplek izoblikovali zanimivo in pestro ponudbo.

Za obravnavano območje smo se odločili zato, ker tudi avtorica diplomske naloge živi v občini Duplek in pozna probleme, s katerimi se tam srečujejo. V občini bi lahko le pravilno zastavljen razvoj turizma zagotovil nova delovna mesta in razvoj gospodarstva. Zato smo se tudi odločili, da bomo v diplomski nalogi predstavili razvojne možnosti turizma.

1.2 Namen, cilji in hipoteze raziskave

Namen Namen diplomskega dela je ugotoviti stanje razvoja turizma in analizirati možnosti razširitve turistične ponudbe na območju občine Duplek. Temu problemu se doslej še ni nihče posvetil oziroma ga raziskal, zato nas zanima, kako lahko avtorica kot posameznica prispeva k boljši in privlačnejši ponudbi.

Namen je analitično raziskati obstoječo ponudbo občine Duplek, predlagati perspektivne produkte in na podlagi dobljenih rezultatov oblikovati predloge za kvalitetnejšo in pestrejšo ponudbo občine kot celote.

Cilji:  analizirati obstoječo turistično ponudbo,  predstaviti občino Duplek ter njene naravne in kulturne znamenitosti,

 poiskati možnosti povezave turistične ponudbe z ostalimi, s turizmom povezanimi dejavnostmi,  izdelati primere turističnih aranžmajev za enodnevne izlete,  ugotoviti in analizirati prednosti in slabosti razvoja turizma v občini ter  predlagati možne oblike izboljšave turistične ponudbe.

Trditve Trdimo, da je uspešno turistično ponudbo destinacije možno oblikovati le, če temelji na privlačnih in raznolikih turističnih storitvah. Trdimo, da ima občina Duplek dovolj potenciala za razvoj turizma.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavke:  predpostavljamo, da bomo na občini in drugih uradih dobili vse podatke, ki jih potrebujemo za raziskavo;  predpostavljamo, da se bo tudi v prihodnje nadaljeval trend krajših in aktivnih počitnic in da je smiselno vlagati čas v analizo možnosti tovrstne ponudbe v Dupleku;  predpostavljamo tudi, da bomo dobili točne in zanesljive podatke od zaposlenih na občini ter da bo na voljo dovolj virov in literature, ki bodo omogočali izdelavo kakovostnih zaključkov in predlogov, temelječih na teoretičnih spoznanjih.

Omejitve:  pri pisanju diplomskega dela se bomo strokovno osredotočili na področje destinacijskega managementa;  v geografskem smislu se bomo omejili na območje Republike Slovenije, znotraj nje pa na območje občine Duplek; pri obravnavi teme nas lahko omejuje nepripravljenost odgovornih ljudi za pogovore in sodelovanje.

1.3.1 Predvidene metode raziskovanja

Diplomsko delo bo mikroekonomska statična raziskava, saj bomo analizirali razvojne možnosti občine Duplek in njene okolice v danem trenutku. Pri raziskovanju bomo uporabili deskriptivni in analitični pristop.

V okviru deskriptivnega pristopa bomo v uvodnem delu uporabili metodi deskripcije (opis ponudnikov in storitev) in kompilacijo (povzemanje opazovanj, spoznanj, sklepov in stališč drugih avtorjev).

V jedru naloge bomo uporabili analitične metode (npr. posnetek stanja, intervju) in SWOT analizo.

Sklep bo sinteza spoznanj teoretičnega dela in spoznanj iz analitičnega dela v jedru naloge.

2 Podatke in vire bomo zbirali s pomočjo knjig, revij, časopisov, medmrežja in ustnih virov ter jih predstavili v pisni in slikovni obliki.

2 DESTINACIJSKI MANAGEMENT

2.1 Turistična destinacija

Bieger (2002, str. 74) opredeli turistično destinacijo kot geografski prostor (kraj, regija, zaselek, država, celina), ki ga določeni turist ali segment izbere kot svoj cilj potovanja. Pri tem je pomemben namen potovanja in privlačnosti destinacije, ki mora obiskovalcem nuditi objekte za prenočevanje, možnost prehranjevanja in prostočasno ponudbo.

Po Kellerju (1998, str. 17) je turistična destinacija opredeljena kot cilj potovanja, ki ga turist obišče zaradi določenih privlačnosti, ki jih le-ta ponuja.

Mihaličeva (2006, str. 169) pa navaja, da je turistična destinacija »geografski prostor, ki ga turist izbere za cilj potovanja«, pri čemer pa ni nujno opredeljena velikost geografskega prostora.

Po Gomezelj Omerzelovi (2005, str. 9) lahko ločimo vrste destinacij glede na geografski prostor, v katerem se nahajajo in jih lahko po obsegu ločimo na majhne, srednje ali obširne. Delimo jih lahko na podeželske, morske, gorske, mestne ali urbane. Boniface (2001, str. 7) pa loči glede na vrsto destinacije turizem na podeželski, ekoturizem (neokrnjena narava), urbani turizem (mesto), kulturni turizem in obisk znamenitosti.

Pri opredeljevanju destinacij moramo biti pozorni na sledeče kriterije (Hall, 2000, str. 161):  destinacija naj vsebuje socialne, kulturne in fizične značilnosti;  destinacija naj ponuja več privlačnosti;  destinacija naj bo dostopna velikemu številu turistov;  destinacija naj vključuje obstoječe privlačnosti in ponuja potencialne možnosti za razvoj privlačnosti;  destinacija naj vključuje turistično infrastrukturo;  destinacija naj spodbuja marketing in planiranje turističnega območja.

Privlačnost določene destinacije lahko po Mihaličevi (1998, str. 100-101) opredelimo v naslednje štiri točke:  kulturne značilnosti: zgodovina, festivali, gledališča, muzeji, religija, folklora;  socialne značilnosti: način življenja lokalnega prebivalstva, jezik in druženje z njimi;  naravne privlačnosti: opredeljujejo ugodno podnebje, naravni parki, lepa pokrajina in druge geografske posebnosti;  izgrajene privlačnosti: prepoznamo po umetni umestitvi v prostor s strani človeka - parki, golf igrišča, sprehajališča, smučišča, zdravilišča, marine in druge turistične zgradbe.

V »Zakonu o spodbujanju in razvoju turizma« je za destinacijo podana razlaga pojma »turistično območje«, ki ga lahko definiramo kot »geografsko zaokroženo območje ene

4 ali več občin«, ki ponuja turistične storitve oziroma turistični proizvod (prehrana, zabava, prenočevanje, rekreacija in druge storitve za prosti čas), zaradi katerega ga turist oziroma turistka izbere za svoj potovalni cilj (Uradni list RS, št. 2/2004).

2.2 Opredelitev destinacijskega managementa

Destinacijski management lahko definiramo kot organiziranje, vodenje, načrtovanje in kontroliranje dela v neki organizaciji. Lahko ga opredelimo tudi kot reševanje problemov na področju organiziranja, vodenja, načrtovanja in kontroliranja razpoložljivih virov pri doseganju ciljev, razvoja in poslanstva organizacije. Destinacijski management je torej usklajevanje dejavnosti in nalog za dosego ciljev (Možina et al., 1994, str. 16–18).

Destinacijski management lahko razumemo kot upravljanje ali vodenje turističnih ciljev, pri čemer turistični cilj oziroma destinacijo razumemo kot geografsko zaokrožen prostor, za katerega predstavlja turizem pomembno dejavnost. Destinacijski management pa prav tako pomeni usklajeno sodelovanje vseh turističnih in ostalih dejavnikov v okolju, ki zajema vsa obdobja turističnega cikla (Brezovec, 2004, str. 2–4).

Po Klančniku (2003, str. 8–9) je destinacijski management usklajeno sodelovanje vseh turističnih in drugih dejavnikov v okolju, ki delujejo skozi celoten razvojni cikel in izvajanje funkcij. Zajema naslednje aktivnosti:  varovanje okolja in kulturnih danosti (trajnostni razvoj),  vodenje človeških virov in izobraževanje,  produktno vodenje,  investicijsko politiko,  vodenje in nadzor kakovosti,  tržne raziskave,  preživljanje počitnic oziroma obisk destinacije,  promocijo in podporo trženju.

Brezovčeva (2004, str. 2) meni, da ima destinacijski management manj definicij kot turistična destinacija. Tako se lahko najprej pod tem pojmom obravnava upravljalska funkcija organizatorjev potovanj, ki oblikujejo, razvijajo in tržijo destinacijo, spet drugič pa se pod tem pojmom lahko razpravlja o kompleksnem upravljanju turizma v nekem kraju, regiji ali državi.

Bistvenega pomena pri destinacijskem managementu je, da ga na regionalni ravni usklajuje in vodi organizacija, ki je lahko bodisi zasebna ali javna, v njenem okviru pa sodelujejo predstavniki nastanitvenega sektorja, turistična društva, predstavniki občin, regij in predstavniki lokalnih ali regionalnih zbornic. Po klasičnem konceptu se obravnava organizacija destinacijskega managementa kot javni gospodarski zavod, vendar pa v Evropi vse pogosteje prevladuje partnerstvo med zasebnim in javnim sektorjem. Taka ureditev pa pogosto vodi do organizacije na strani lokalnega in regionalnega turističnega gospodarstva ter iskanja podpore pri upravnem sektorju. Ta je za to obliko partnerstva, ki je običajno v obliki konzorcijev, seveda zainteresiran, saj

to pomeni, da občinam in regionalnim oblastem ni potrebno v celoti financirati tovrstnih organizacij, saj turizem sam prinaša denar (Brezovec, 2004, str. 2–4).

2.3 Funkcije, naloge in cilji destinacijskega managementa

Po Biegerju (2000, str. 84) lahko funkcije destinacijskega managementa opredelimo v štiri skupine: funkcija načrtovanja, oblikovanja, zastopanja in marketinga. Klančnik (2003, str. 9) pa namesto funkcije zastopanja in oblikovanja dodaja še funkcijo razvoja in funkcijo poslovanja.

Glavne funkcije destinacijskega managementa so (Uran in Juvan, 2009, str. 81):  organizacija: funkcija organizacije je v vzpostavitvi celostne ponudbene skupnosti;  marketing: ukvarja se z oblikovanjem, trženjem, komunikacijo in prodajo turističnih storitev;  izvedba: izvedbena funkcija se izvaja v okviru receptivne turistične agencije, storitve pa se izvajajo za vse ponudnike v destinaciji;  kontrola: s kontrolno funkcijo organizacija nadzoruje potek obljubljenih doživetij.

Glavni cilji destinacijskega managementa so predvsem v doseganju družbenih, ekonomskih in okoljskih koristi, iz katerih izhajajo in morajo biti dostopne vsem udeležencem (turistom, ponudnikom in prebivalcem) neke določene izbrane destinacije (Brezovec, 2004, str. 2).

Klančnik navaja cilje destinacijskega managementa kot (Klančnik, 2003, str. 9):  organiziranost destinacije,  konkurenčen odnos cena–vrednost,  trajnostni razvoj in  dobičkonosnost.

Lebejeva (2008, str. 60–61) pa navaja, da je potrebno v destinaciji določiti še strateške in operativne razvojne cilje ter opredeliti naloge managementa na način, da bodo slabe plati turističnih storitev čim bolj nevtralizirane.

Destinacijski management na podeželju

V nadaljevanju navajamo nekaj zvrsti turizma, ki jih lahko razvijamo na podeželju (Lebe, 2008, povzeto po UNWTO (2004, str. 11):  vaški turizem ali turizem na vasi: namenjen je turistom ali izletnikom, ki prihajajo na podeželje z željo po doživljanju kulturne tradicije in uživanju lokalno pridelane hrane;  rokodelski turizem: privablja turiste v kraje, kjer je še vedno živa katera izmed domačih obrti;  ekoturizem: je turizem, ki ga pogosto ponujajo na zaščitenih območjih in omogoča obiskovalcem intenzivno doživljanje kulturnih in naravnih znamenitosti;

6  turistične kmetije: ponujajo gostom soudeležbo pri nekaterih kmečkih opravilih, hkrati pa ponujajo tudi vrsto drugih dejavnosti v naravi, kot so lov, ribolov, kolesarjenje, pohodništvo in drugo.

2.4 Segmentacija trga v podeželski destinaciji

2.4.1 Tržna segmentacija

V nadaljevanju diplomske naloge bomo na primeru turistične destinacije Duplek prikazali segmentacijo turističnega trga, ki nam bo v pomoč pri oblikovanju predlogov enodnevnih izletov in bodo prilagojeni posameznim segmentom turistov.

Segmentacijo trga lahko opredelimo kot proces razčlenitve množičnega trga v določene skupine porabnikov oziroma turistov, ki imajo podobne značilnosti, potrebe in želje po izdelkih in storitvah (Kotler, 1996, str. 265).

Damjan (1995, str. 155) opredeli segmentacijo trga kot identifikacijo turistov, pri katerih je smiselno iskati določene lastnosti, ki jih bo določen trženjski splet pritegnil. Poudarja, da za segmentacijo trga ni bistvena razdelitev turistov v različne skupine, medtem ko Kotler in soavtorji (1999, str. 379) poudarjajo, da je segmentacija trga razčlenitev množičnega trga v različne skupine turistov glede na preference in lastnosti turistov ter iskanje in doseganje teh skupin z določenimi trženjskimi spleti.

Kotler in soavtorji (1999, str. 385) delijo segmentacijo v naslednja področja:  geografska segmentacija: pri tej segmentaciji trg delimo v različne geografske enote, kot so kontinenti, države, regije, pokrajine, občine, naselja in soseske. Tu je potrebno upoštevati tudi druge dejavnike (vrsta pokrajine, velikost naselij, klimatski pogoji, gostota naseljenosti);  demografska segmentacija: pri tej segmentaciji opredeljujemo posamezne segmente glede na spol, starost, življenjski cikel družine, dohodek, raso, velikost družine, zakonski stan, izobrazbo, narodnost in vero. Je najpogostejša in najbolj priljubljena oblika segmentiranja, saj je pridobivanje demografskih podatkov enostavno, podatki pa so v tesni povezavi z nakupnimi navadami, željami in preferencami kupca;  psihografska segmentacija: pri tej segmentaciji delimo turiste na različne skupine glede na družbeni razred, življenjski slog in na njihove osebnostne značilnosti;  vedenjska segmentacija: pri tej segmentaciji turiste ločimo v različne segmente glede na njihovo vedenje o izdelku. Posebnosti, ki se pri tem vedenju pojavljajo, pa so vedenje, kupčevo vedenje, uporaba in odziv na izdelek.

Damjan (1995, str. 161) pri vedenjski segmentaciji dodaja še naslednje značilnosti: iskana korist, okoliščine nakupa, pripravljenost na nakup, status uporabnika, stopnja lojalnosti in stopnja tržne občutljivosti.

Potrebe turistov so vsakodnevno bolj raznolike, zato je potrebno združiti skupine ljudi, ki imajo podobne zahteve in značilnosti, saj se drugače v procesu segmentacije kar

hitro lahko zgodi, da naredimo kakšno napako, ki lahko vodi v neučinkovit trženjski splet.

Razlogi za neučinkovito segmentacijo so naslednji (Dibb, 1998, str. 394-396):  nerazumevanje segmentacije (ne razumejo, da mora biti segmentacija smiselna tako za turiste kot za ponudnike storitev);  prevelik poudarek na podrobnostih (zaradi prevelikega obsega ponudbe se pozabi, kaj je smisel segmentacije);  pomanjkanje praktičnih navodil.

Za uspešno segmentacijo trga je pomembno, da se njeni izvajalci že pred začetkom postopka spoznajo in razumejo vse tiste dejavnike, ki bodo kasneje pomembno vplivali na končni rezultat. Zato je že med samim potekom segmentacije potrebno upoštevati vse dejavnike, ki naj bi jih pomembni segmenti prikazovali (Dibb, 1998, str. 394–396).

2.4.2 Segmentiranje v turizmu

Segmentiranje v turizmu bi lahko opredelili kot proces delitve turistov na določenem trgu v različne segmente oziroma skupine, znotraj katerih so takšni turisti, ki imajo podobne značilnosti (McDonald in Dunbar, 1998, str. 15).

Middleton (2001, str. 111) deli segmentiranje turističnega trga glede na sedem glavnih meril, ki temeljijo na tržnih raziskavah in jih navajamo v sledečem vrstnem redu:  namen potovanja: počitnice, poslovno potovanje, eksotično potovanje;  porabnikovo vedenje: zvestoba, pripravljenost na nakup in nakupne navade;  demografske, geografske in ekonomske značilnosti: starost, spol, izobrazba, višina prihodka, kraj bivanja, podnebje;  porabnikove potrebe, koristi in motivi: zabava, sprostitev, kultura, dobra ponudba;  geodemografske značilnosti: na nekem območju in glede na točno določeno značilnost;  psihografske značilnosti: osebnostne lastnosti, družbeni razred in druge;  cena: segmentiranje trga glede na ceno.

Holloway (2000, str. 63) pa deli potencialne turiste še glede na motive, ki jih zadovoljijo z opravljenim potovanjem in so lahko poslovni, ekonomski, zdravstveni, verski, izobraževalni, počitniški, športni ali družinski in prijateljski.

8 3 PREDSTAVITEV OBČINE DUPLEK

Občina Duplek meji na Mestno občino Maribor, občino Lenart in občino Destrnik. Leži na severozahodni strani Slovenskih goric in zajema predvsem hribovito gričevnato območje. Površina občine znaša približno 3980 hektarjev. Sestavlja jo deset naselij: Vurberk, Dvorjane, Ciglence, Zgornja Korena, Spodnja Korena, Jablance, Zimica, Spodnji Duplek, Zgornji Duplek in Žikarce.

Kot neodvisna občina je zaživela v letu 1995 in se v zadnjem času vse bolj razvija. V občini imajo zdravstveni dom, zobozdravstveno ambulanto, knjižnico, pošto, dve šoli in dve podružnični šoli, več vrtcev in trgovski center Jager.

Ob zadnjem popisu prebivalstva v letu 2002 je občina štela 5.983 prebivalcev, do 1. 1. 2015 pa se je število povečalo na 7.147, saj se je v občino priselilo veliko ljudi predvsem iz bližnjega Maribora, saj občina ponuja med drugim mir in sprostitev.

Občina se v zadnjih letih vse bolj turistično razvija. Za promocijo turizma in predstavitev občine skrbi Turistično društvo Duplek. V občini so razvita tudi druga društva, nekaj jih bomo v nadaljevanju tudi našteli (http://www.duplek.si/obcina-1.html).

3.1 Naravne znamenitosti

V občini Duplek je veliko naravnih znamenitosti, nekatere bomo v nadaljevanju tudi opisali.

Krajinski park je območje, kjer se prepletajo elementi naravne in kulturne dediščine. Namenjen je ohranjanju krajine in sprostitvi. Je območje, ki ima veliko biotsko, ekološko ali krajinsko vrednost. Posebnost in bogastvo krajinskega parka predstavljajo različne rastlinske in živalske vrste, ki jih drugod ne najdemo več, zato ima velike možnosti, da postane privlačna turistična destinacija (https://sl.wikipedia.org/wiki/Krajinski_park).

Ciljna skupina ljudi, ki si želijo umirjeno in rekreativno sproščanje v naravi, so predvsem starejši pari, upokojenci in mlade družine, ki najdejo v takšnem okolju mir in sprostitev (https://sl.wikipedia.org/wiki/Krajinski_park).

Krajinski park lahko popestri turistično ponudbo, zato je pomembno, da obiskovalce parka seznanimo z naravnimi lepotami in zanimivostmi.

Krajinski park Drava leži v južnem delu reke Drave in sega od Malečnika do meje z Mestno občino Ptuj. Obsega staro strugo reke Drave in je bil v letu 1992 zaradi biotopske raznolikosti razglašen za Krajinski park Drava. Obsega 2337 hektarjev površine in je zaščiten tudi kot hidrološki spomenik. V parku najdemo rastišča redke in ogrožene flore in favne. Posebnost tega parka so tudi loke, to je izravnalno območje neposredno ob reki, kamor se voda v času poplav razliva. Ko pa se voda umakne, se v lokah razvije bogato in pestro življenje različnih živalskih in rastlinskih vrst. Del krajinskega parka je botanični naravni spomenik, to so rastišča rakitovca ob gramoznici. Drugi del parka pa je uvrščen na seznam mednarodno pomembnih območij za ptice, saj 9

tukaj domujejo številne vrste redkih ptic, ki jih drugod ni (Radovanovič, 2008, str. 23- 24).

Park odlikuje izjemna krajinska slikovitost in pestrost obvodnih biotopov in je namenjen ohranitvi naravnih značilnosti Drave in ostalih območij naravne dediščine.

Zadnja leta postaja park vse zanimivejši za obiskovalce, saj tukaj spoznavajo rastline in živali ter najdejo mir in sprostitev v neokrnjeni naravi. Poti po parku so označene in opremljene z informativnimi tablami rjave barve in potekajo po ravnini, zato je park dostopen vsem starostnim skupinam (http://www.duplek.si/turizem/znamenitosti/40- turizem/znamenitosti/naravne-znamenitosti/226-krajinski-park-drava.html).

Slika 1: Krajinski park Drava

VIR: avtorica.

Krajinski park Kamenščak se razprostira na 851 hektarjih površine in se nahaja v delu Slovenskih goric, ki je obdan z gozdom. Predstavlja del osamelega krasa z vrtačami in kraškimi izviri, kar je za ta del Slovenije neobičajen pojav. V krajinskem parku Kamenščak in v bližnjih kamnolomih so najdišča fosilnih ostankov. Park je pomemben za ohranjanje povezanosti gozdnatega in vodnega ekosistema (Radovanovič, 2008, str. 24–5).

Reka Drava je osrednji vodotok v severovzhodni Sloveniji. Izvira visoko na Toblaškem polju v Italiji na višini 1176 metrov in teče čez Avstrijo do Slovenije mimo Maribora po Dravski dolini, proti Ptuju po Dravskem in naprej Ptujskem polju. Reka Drava je bila v preteklosti pomembna za prebivalce občine Duplek predvsem zaradi prevoza lesa s splavi in ribolova. Na Dravi pa so v zgodovini potekali tudi boji za ribolov med vurberškimi gospodarji na levem bregu in gospoščino na desnem bregu reke Drave. Danes je reka Drava pomemben del krajinskega parka in je zavetje raznolike flore in favne. V občini Duplek redno regulirajo pretok reke, saj je reka v preteklosti pogosto poplavljala, zato njeno strugo redno čistijo, saj je mulj, ki ga reka prinese s seboj, glavni krivec za kasnejše poplave (http://www.duplek.si/turizem/znamenitosti/40- turizem/znamenitosti/naravne-znamenitosti/225-drava.html).

10 Energetske točke oziroma tokovi so bili v okolici gradu Vurberk odkriti v 14. stoletju in bi naj zdravili pljučne bolezni, o čemer govori tudi knjiga iz tega stoletja. V okolici vurberškega gradu je 31 zdravilnih točk, med njimi ima najbogatejšo bioenergetsko vrednost točka pod kostanjem, ki jo najdemo ob vhodu skozi grajska vrata. Med najbolj obiskanimi je točka s številko 27, saj ima vpliv na celotni skeletni sistem (boleča hrbtenica, kolena, gležnji…) in točka s številko 19, ki je namenjena odpravi migren in glavobolov. V zadnjem času pa je zelo obiskana tudi točka s številko 28, ki je namenjena odpravi alergij. Obiskovalci se pred obiskom energetskih točk lahko posvetujejo z radiestezistom, ki jim da navodila, na katerih točkah se naj zadržujejo in katere so zanje primerne (Benko, 2006, str. 537).

Predlog: Predlagamo, da v občini Duplek pomagajo pri promociji naravnih danosti, saj imajo na tem območju prave dragocenosti, ki bi jih morali ohraniti. Naj omenimo, da tukaj živijo ptice, ki jih drugje ne najdemo več, prav tako pa tukaj rastejo rastline, ki so posebnost tega območja in bi jih bilo zato smiselno proučevati. Sem bi lahko povabili raziskovalce živali in rastlin, ki jih najdemo le na tem območju. Razen tega pa bi jim lahko ponudili še nekatere druge turistične zanimivosti in jih s tem pritegnili k ponovnemu obisku v družbi družine ali prijateljev. Predlagamo, da na tem območju uredijo prostor za taborjenje (v šotorih), kjer bi lahko raziskovalci ob zvokih petja ptic, v hladu bližnje reke Drave in v senci gozda uživali v naravi in miru. V neposredni bližini krajinskega parka predlagamo ureditev prostora za kampiranje, kar bi le malo poseglo v naravno okolje parka, bi pa občini veliko doprineslo.

3.2 Kulturne znamenitosti

Pojem kultura ima več definicij. V najširšem pomenu pa lahko rečemo, da se »kultura odraža v izobrazbi, jeziku, vedenju ljudi in verskem prepričanju«. Pomembno je, da turistična destinacija prepozna posebnosti in značilnosti svoje kulture ter jo skozi turistično ponudbo predstavi turistom (Lebe, 2008, str. 39).

Pomemben dejavnik, da postane določena destinacija znana, je bogata kulturna dediščina in njene naravne danosti, zato je smiselno te dobrine vključiti v turistično ponudbo kraja in tako ponuditi pester turistični produkt (Lebe, 2008, str. 40).

Lebe (2008, str. 40) deli kulturno dediščino na materialno (snovno), ki jo nato deli še v premično (slika v cerkvi) in nepremično (cerkev, grad, spomenik) in nematerialno kulturno dediščino (nesnovno), kot so jezik, verovanja, običaji, kulinarika, glasba, plesi, rokodelska znanja.

V nadaljevanju bomo opisali nekaj kulturnih znamenitosti, ki jih ponuja občina Duplek.

Grad Vurberk: je bil prvič v dokumentih omenjen leta 1238 kot Wurmberch in velja za enega najstarejših gradov na Slovenskem. V tem času je bil v lasti salzburških nadškofov in njihovih plemičev Hollenburgov, ki so imeli v svojem grbu kačo oz. zmaja, ki simbolizira zmago viteza nad zmajem in ga kot takšnega še danes najdemo v grbu gradu Vurberk. Po ljudski pripovedi je bil grad Vurberk sprva zgrajen na bližnjem hribu Grmadi, kasneje pa je bil postavljen na nižjem vrhu na Vurberku. Grad leži na strateško

pomembni lokaciji nad reko Dravo, od koder sega razgled na vse strani: na JV proti Ptuju, v smeri severa proti Hrastovcu in proti Pohorju ter Dravskemu polju na severni in severozahodni strani. Najznamenitejši lastnik gradu je bila plemiška družina Herberstein, ki je imela grad Vurberk v posesti vse do 2. svetovne vojne. Med vojno je v njem delovala nacistična politična šola, ki so jo uredili Nemci. V letu 1945 so grad bombardirali in ga hudo poškodovali, zato je danes ostal le še manjši del gradu. Ohranjen je vhod z renesančnim portalom, del obzidja in prizemni del okroglega stolpa. Grad Vurberk je sedaj v razvalinah, vendar pa se je ohranilo veliko njegove opreme in slik, ki so bile prepeljane in shranjene v gradu na Ptuju, s katerim bi naj bil povezan pod zemljo in po nekaterih ljudskih pripovedih tudi z gradom Hrastovec. Vse ohranjene slike in oprema gradu Vurberk je v letu 1945 postala last Pokrajinskega muzeja Ptuj. Danes sta na grajskem dvorišču postavljeni tribuna in letni oder, kjer se odvijajo različne prireditve in koncerti. Vsako leto se na grajskem dvorišču odvija prireditev Srednjeveški Vurberk, prireditev Štajerska poje in druge. Organizirajo pa tudi poroke, saj grajske ruševine obdajajo gozdovi in prelep razgled po Dravski dolini (Radovanovič, 2008, str. 25-30).

Slika 2: Grad Vurberk

VIR: http://www.gradovi.net/grad/data/vurberk/PICT0165.JPG.

Cerkev Svetega Martina v Dvorjanah: prvotna cerkvica je bila zgrajena okoli leta 1446 in je bila manjša od današnje. Posvečena je bila v letu 1535 in je ostala do leta 1782 nespremenjena. Potem so jo povečali, posvetili in blagoslovili v letu 1791. Današnja cerkev je dolga 22 metrov in skupaj z obema stranskima kapelama široka 14,30 metrov. Posvečena je zavetniku Sv. Martinu, katerega kip stoji na glavnem oltarju in izvira iz obdobja gotike. Prižnica je v baročnem stilu, zvonik cerkve pa je iz obdobja renesanse in je na novo prekrit z bakrom. V zadnjih letih so bili cerkev, oltarji in freske obnovljeni. V njej so orgle iz leta 1770, ki so bile nazadnje obnovljene in povečane v letu 1991. Cerkev premore tudi novo stolpno uro. Okrog cerkve stoji obzidje, znotraj katerega je bilo nekoč tudi pokopališče (http://www.zupnija-dvorjane.si/index.php/zupnija.html).

Cerkev Svete Barbare v Koreni: stoji na mestu prejšnje kapele in je bila prvič omenjena v letu 1639. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1776 in bila nato v letu 1867 obnovljena in na novo opremljena. Notranjost in oprema cerkve sta poznobaročni, zunanjost pa je preprosta. Sedanjo obliko je župnišče dobilo v obdobju od leta 1885 do 1903. Znamenitost te cerkve je poslikava iz leta 1799, ki prikazuje križev pot in je delo neznanega slikarja. Pomembna turistična točka je tudi čudovita okolica cerkve, kjer

12 lahko občudujemo park okrog cerkve in si ogledamo škofijsko kočijo, vinogradniško stiskalnico in kamnito mizo (http://td-duplek.si/joomla/index.php/znamenitosti).

Slika 3: Cerkev sv. Barbare v Koreni

VIR: avtorica.

Marijina cerkev na Vurberku: Cerkev sv. Marije se prvič omenja v letu 1336. Sedanja cerkev, ki je posvečena Devici Mariji Vnebovzeti, je bila zgrajena v letih 1776–1779 po načrtih Nepomuka Fuchsa, mariborskega arhitekta. Cerkev je bila v začetku gotska in posvečena zavetniku splavarjev – sv. Miklavžu. Odlikuje jo bogata členitev vzhodne fasade z enojnimi in dvojnimi pilastri in volutama. Njena oprema je baročna, notranjost pa je lepo poslikana in kupolasto obokana. Na notranjih in zunanjih stenah cerkve najdemo vzidane nagrobnike z reliefi vurberških grofov iz 16. in 17. stoletja, med drugimi tudi nagrobnik barona Jurija Žige Wechslerja in rimski epitaf. Svoj praznik župnija slavi 15. avgusta, na dan Velikega šmarna, saj se takrat odvija v kraju veliko in tradicionalno »žegnanje« s procesijo (Radovanovič, 2008, str. 30-31).

Predlog: V občini Duplek so tri lepo ohranjene farne cerkve, zato predlagamo, da oglede cerkva intenzivneje vključijo v turistično ponudbo. Ta bi bila še posebej zanimiva za starejšo populacijo, saj bi jim ogledi sakralnih objektov lahko pomenili eno izmed oblik druženja, ki ga v današnjem hitrem tempu življenja pogosto pogrešamo. Ponudbo naj popestrijo z glasbenimi nastopi v cerkvah, saj imajo v občini več pevskih zborov, od katerih je posebej kakovosten Pevski zbor Primus, ki vsako leto organizira božični koncert v cerkvi, vendar pa v turistično ponudbo kraja še ni vključen. Predlagamo tudi tekmovanje v postavitvi jaslic, kjer bi cerkve tekmovale med seboj, katera bo imela lepše. Pobudo za to obliko turistične ponudbe bi lahko podali župniki posameznih cerkva, ki bi lahko krajane ali društva povabili k sodelovanju pri pripravi in organizaciji. To ponudbo naj popestrijo še s ponudbo vin domačih vinarjev in z domačimi pekovskimi specialitetami članic Društva kmečkih žena. Naš predlog je tudi, da obstoječo ponudbo popestrijo tako, da na željo obiskovalcev in ob predhodni najavi župniku organizirajo voden ogled cerkve s kratkim opisom zgodovine cerkve in kraja. Takšna oblika ponudbe bi pripomogla k boljši prepoznavnosti občine, cerkva pa ne bi obiskovali le domačini. Druga društva bi lahko pri ogledu cerkva sodelovala in ga nadgradila s svojo ponudbo, ki bi pomenila dodaten vir zaslužka in promocijo njihovih izdelkov ali storitev. 13

3.3 Analiza obstoječe turistične ponudbe

3.3.1 Gostinska in nastanitvena ponudba

Na območju občine Duplek je veliko barov, kamor lahko zahajajo domači in tuji gostje. Prenočišča pa v občini nudita le gostišče Valerija in okrepčevalnica Simonič.

V tabeli bomo prikazali gostinsko in nastanitveno ponudbo v občini Duplek.

Tabela 1: Seznam ponudnikov gostinskih storitev Število Prenočišča Tip lokala Naziv Hrana lokalov Okrepčevalnica s SIMONIČ 1 DA DA prenočišči Gostišče, slaščičarna in VALERIJA 1 DA DA picerija Gostilna in picerija JOHANA 1 NE DA Izletniška kmetija SLANIČ 1 NE DA Vinotoč PESEL 1 NE DA Biljardnica SPLAVAR 1 NE NE BRUMEN, GRAJSKA KLET, PRI HUDI LIZI, LUKA, KOCKA, BAR ŽOGA, CUBANA PUB, SPLAVAR BAR, Bari ONIX, LUNA, BAR VRH, LAGUNA, 17 NE NE NAMESTNIK, PUMPA BAR, EK BAR, BAR SILVO, BAR DVORŠAK Vir: http://www.duplek.si/Gostinstvo.

Iz tabele je razvidno, da je obstoječa ponudba v občini Duplek prilagojena predvsem izletniškim gostom, saj je glede prenočitvenih zmogljivosti v občini zelo slabo poskrbljeno. Trdimo, da bi bilo nujno zgraditi objekt, v katerem bi lahko nastanili goste vsaj enega avtobusa, ki bi si želeli privoščiti oddih v neokrnjeni naravi. Smiselno pa bi bilo razmišljati tudi o ureditvi prostora za kampiranje, saj bi s tem ponudili možnost nastanitve, ki bi le malo posegala v neokrnjeno naravo. Hkrati pa bi takšna oblika prenočitve lahko bila za občino zanimiva pridobitev, ki bi turistom omogočala daljše bivanje brez prevelikih vlaganj v infrastrukturo.

Kot je razvidno iz tabele, so v občini Duplek ležišča na voljo v Gostišču, slaščičarni in piceriji Valerija, ki je v Spodnjem Dupleku in razpolaga s štirimi dvoposteljnimi sobami. Oddane so predvsem v času različnih prireditev in praznikov. Prenočišča pa so na voljo tudi v Okrepčevalnici Simonič, ki razpolaga s tremi dvoposteljnimi sobami in tudi te so zasedene predvsem ob kakšnih praznovanjih (http://td- duplek.si/joomla/index.php/gostinstvo).

Obstoječa nastanitvena ponudba ob naraščajočem povpraševanju žal ne bo dovolj. Trdimo, da je za uspešen turizem, ki bi v občino pripeljal turiste za dlje časa in s tem

14 prinesel prihodke, potrebno kaj urediti na tem področju, saj lahko iz obstoječega stanja nastanitvenih zmogljivosti sklepamo, da je trenutna ponudba primerna le za izletniški turizem. Priložnosti za izgradnjo nastanitvene ponudbe je v trenutni situaciji mogoče poiskati predvsem na izletniških kmetijah, ki bi lahko svojo ponudbo razširile in ponudile še prenočišča in s tem pripomogle k večji prepoznavnosti kraja in svoje kmetije.

Nastanitvene zmogljivosti bi lahko povečali še z izgradnjo turistično rekreacijsko športnega centra, ki je že v načrtih občine Duplek, vendar pa se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev na tem področju že dlje časa ni nič premaknilo.

3.3.2 Ponudba prireditev v občini Duplek

V občini Duplek poteka čez vso leto veliko prireditev, zato jih bomo v nadaljevanju nekaj podrobneje opisali.

Prireditve ob občinskem prazniku potekajo vsako leto konec meseca junija. Cel teden se na raznih lokacijah odvijajo različne prireditve. V okviru občinskega praznika na gradu Vurberk potekajo dnevi opere in različne gledališke predstave, posebnost je tudi konjeniški spektakel. V prireditvenem prostoru v Spodnjem Dupleku pa potekajo prireditve in srečanja različnih organizacij in društev. Pred prireditvenim prostorom poteka razstava starodobnih vozil, kmetijske mehanizacije in malih živali. Omeniti pa je potrebno še zaključno prireditev dupleškega tedna, imenovano »voroško žegnanje«. Praznik se vsako leto zaključi z ognjemetom, obiskovalci pa se tekom celega dne lahko veselijo ob zvokih domačih glasbenih skupin. Vsako leto privabijo te prireditve tudi veliko obiskovalcev iz bližnje kot tudi daljne okolice (Ribič, J. 2006, str. 382–385).

Vurberški festival narodne glasbe se vsako leto odvija sredi meseca junija na gradu Vurberk, na katerem poteka tekmovanje z diatonično harmoniko in večglasnim petjem izvajalcev narodnozabavne glasbe iz vse Slovenije. Festival poteka na grajskem dvorišču, kjer je v ta namen postavljena tribuna, ki je hkrati tudi letni prireditveni prostor. Na festivalu se vsako leto zbere več tisoč ljudi iz celotne Slovenije, prenos pa poteka tudi preko televizije in radia. Za nagrado zmagovalec prejme podobo zlatega zmaja, ki simbolizira grad Vurberk in občino Duplek, drugo in tretjeuvrščeni pa prejmejo srebrnega oziroma bronastega zmaja (Toplak, 2006, str. 487-489).

Štajerska poje – prireditev poteka konec meseca avgusta in je namenjena ljubiteljem zborovskega petja iz celotne Štajerske, izmenjavi izkušenj in druženju. Posameznega srečanja se udeleži okrog 30 ženskih, moških in mešanih pevskih zborov iz različnih krajev Štajerske, kot poslušalce pa privabi ljubitelje zborovskega petja (Toplak, 2006, str. 489-490).

Srednjeveški dan na Vurberku je organiziran v začetku junija na gradu Vurberk, ki se začne z otvoritvijo srednjeveške tržnice. Goste pozdravijo rokodelci, ki so oblečeni v srednjeveška oblačila in pred obiskovalci izdelujejo in prodajajo svoje izdelke. Kupiti in videti je mogoče košare, lončene izdelke, pletene koše, cekarje, izdelke iz medu in drugo. Obiskovalcem ponujajo tudi dražgoške kruhke, zeliščne zvarke in namaze ter

izdelke iz srednjeveške kuhinje. Vsako leto srednjeveško tržnico obišče tudi graščak s svojim spremstvom - vitezi Zlatega reda. Številni nastopajoči goste popeljejo v čas grajskih gospodov in ponosnih meščanov. Prireditev je še posebej zanimiva za najmlajše goste, saj imajo na grajski tržnici možnost zamenjave igrač in knjig. Na prireditvi se številni vitezi pomerijo v mečevanju ter streljanju z lokom in samostrelom. V okviru prireditve pa potekajo tudi različne predstave, ki so v idilični okolici in vzdušju grajskega okolja dobro obiskani (http://www.mojaobcina.si/duplek/dogodki/srednjeveski-dan- na-gradu-vurberk.html).

Pustovanje - vsako leto organizira turistično društvo tradicionalni pustni sprevod, kjer se domačini predstavijo v različnih preoblekah, ki prikazujejo in obravnavajo aktualne teme in dogodke. V okviru povorke pripada del sprevoda dupleški mornarici in je namenjen ohranjanju tradicije v splavarjenju. V pustnem času prireditev v Duplek privabi poleg vrste domačih mask in posameznih likov tudi kurente iz sosednjega Ptuja.

Martinovanje postaja v občini Duplek tradicionalna prireditev, saj je na tem območju veliko vinogradov, kjer vinarji pridelujejo zelo kakovostna vina. Prireditev se prične se v Dvorjanah, kjer se zjutraj pred mašo zberejo različna društva v svojih uniformah. Vso prireditev spremljajo konjenica, gasilci in pihalna godba, ki pred pričetkom maše zaigra, ob glasbi pa zaplešejo dupleške mažoretke. Prireditev se nadaljuje v dvorani v Koreni, kjer vinarji organizirajo ocenjevanje vin ter izberejo vinsko kraljico in kletarja leta.

Ostali dogodki in prireditve skozi vse leto

Srečanje motoristov poteka v Zg. Dupleku. Vsako leto ga konec avgusta organizira motoristično društvo Black Dragons Slovenija. Namen prireditve je spodbuditi rock kulturo, druženje, uživanje v glasbi, v ogledu predelav motorjev, v zabavi ob motorističnih igrah ter v panoramski vožnji z motorji po bližnjih vaseh občine Duplek, kjer se pelje več sto motorjev. Na prireditvi je poskrbljeno za jedačo, pijačo in živo glasbo. Za motoriste, ki se pripeljejo od daleč, pa poskrbijo tudi za prenočitev v obliki kampiranja ob prireditvenem prostoru (Ribič, R. 2006, str. 521–523).

Vaške igre organizira Športno društvo Zimica. Namen teh iger je predvsem v druženju krajanov ter oživljanju starih običajev, kot sta peka kruha, sestavljanje lesenega voza, žaganje hlodov, zabijanje žebljev, luščenje fižola in koruze, nabiranje in stiskanje jabolk, podajanje jajc, skakanje v vrečah, obmetavanje kokoši, molža krave, prevoz slame ter preizkušanje spretnosti z grabljami in vilami (Beber, 2006, str. 533–534).

Praznik dupleške mornarice poteka vsako leto v mesecu juliju in je tekmovanje gasilskih reševalnih čolnov na Dravi. Ideja o tekmovanju je nastala iz želje po usposobitvi gasilcev reševalcev, ki bi se tako usposobili za pomoč ob narasli reki ali poplavah. Tekmovanje je popestreno s sodelovanjem dravskih ranc, s katerimi se v veslanju pomerijo ekipe iz sosednjih vasi, kar je zanimivo doživetje za vse nastopajoče in gledalce. Prav tako tekmujejo tudi v veslanju z rafti, kar tekmovanje na Dravi še dodatno popestri (Himelrajh in Purgaj, 2004, str. 27-28).

16 3.3.3 Šport in rekreacija

V občini je na razpolago več športnih igrišč; nekatera so asfaltirana, na razpolago pa so tudi travnata športna igrišča. Igrišča so v Zg. Dupleku, Sp. Dupleku, v Zg. Koreni in v Dvorjanah. Vsa so osvetljena in zato primerna za uporabo tudi v večernih urah. Pred časom je občina uredila ob Osnovni šoli Duplek tudi fitnes na prostem, ki ga občani precej obiskujejo predvsem v poletnih mesecih.

V občini pa so na razpolago še tri peščena in eno asfaltno igrišče za tenis, vadbena stena ter igrišče za balinanje. Poskrbljeno je tudi za ljubitelje smučarskih skokov, saj je v naselju Jablance na razpolago več skakalnic. Naj omenimo 25-metrsko skakalnico, ki je izdelana iz plastike in zato primerna za izvajanje skokov tudi v poletnih mesecih.

Slika 4: Skakalnica v Jablancah

VIR: http://www.duplek.si/obcinskevsebine/30.

V zimskih mesecih lahko društva in ostale rekreativne skupine izvajajo vadbo v telovadnicah pri OŠ Duplek in OŠ Korena, kar pa je ob naraščajočem povpraševanju premalo. Smiselno bi bilo razmišljati o izgradnji turistično-rekreacijsko-športnega centra, kjer bi aktivnosti lahko potekale vse leto in s čimer bi zadovoljili naraščajoče potrebe (http://www.duplek.si/obcinskevsebine/30).

Obstoječa športna infrastruktura je namenjena predvsem lokalnemu prebivalstvu, vendar pa menimo, da bi jo bilo za potrebe množične uporabe potrebno razširiti, saj v občini praktično ni športno rekreacijskega centra, kjer bi športne aktivnosti lahko potekale na enem mestu. To predstavlja velik problem, saj se želi vse več ljudi vključevati v športne aktivnosti, vendar ob obstoječi infrastrukturi to ni izvedljivo predvsem v zimskih mesecih.

V turistični ponudbi občine Duplek je na voljo več možnosti preživljanja aktivnega oddiha. Priložnosti za rekreacijo lahko najdemo v aktivnostih, kot so kolesarjenje, pohodništvo, konjeništvo, lov in ribolov, tenis... Te aktivnosti bomo podrobneje opisali v poglavju 3.4.

3.3.4 Društva v občini Duplek

V občini Duplek delujejo številna društva in organizacije, ki jih bomo predstavili v tabeli 2.

Tabela 2: Društva v občini Duplek

Kultura Šport Društvo Lukasovi frajtonarji Kolesarsko društvo Visoki obrati KUD Franc Preložnik Konjeniško društvo prijateljev konj Duplek KUD Brezner Tonček - folklora Nogometni klub Duplek KUD Brezner Tonček – ljudske pevke Športno društvo BINI-FIT Moški pevski zbor KUD Brezner Tonček - Športno društvo Jablance Korena Gledališko društvo Vurberk Športno društvo M-FIT Glasbeno društvo Fantje izpod Vurberka Teniško društvo občine Duplek Tamburaški orkester Duplek Klub dupleških mažoretk Pihalni orkester občine Duplek Judo klub Duplek Mladinski pevski zbor sv. Martin Hapkido klub Jung Do DU –pevska sekcija Karate klub WKSA Duplek Turistično društvo občine Duplek Klub Realni Aikido Duplek Turistično društvo Vurberk Zabava in prosti čas Sociala/varnost/družbena odgovornost Društvo upokojencev Duplek Vinogradniško društvo Trta Društvo upokojencev Vurberk PGD Dvorjane Deda Käfer klub PGD Korena Turistično društvo splavarjev in Društvo za zdravilne rastline, cvetje in rancarjev Duplek vrtnine Melisa Korena in druga Društvo Kostanj Rdeči križ Vurberk Strojni krožek Duplek Rdeči križ Duplek Društvo kmečkih žena Rdeči križ Korena Društvo ljubiteljev plesa in zabave Rdeči križ Dvorjane Združenje borcev za vrednote NOB Ribiška družina Duplek Društvo za ohranjanje teh. in kulturne Lovska družina Duplek dediščine oldtimer Duplek Strelsko društvo Duplek Motoristični klub Duplek VIR: http://www.duplek.si/organizacije/4.

Iz tabele vidimo, da je v občini veliko društev. Za razvoj turizma v občini pa sta pomembna predvsem Turistično društvo občine Duplek in Turistično društvo Vurberk, ki skrbita za turistično propagando, za prireditve v občini, nudita turistične informacije, pomagata na področju razvoja turističnih kmetij, turistične ureditve kulturnih in zgodovinskih objektov ter predvsem za razvoj turizma. Naloga turističnega društva je tudi v svetovanju glede izboljšave obstoječe turistične ponudbe, v obveščanju ter usmerjanju prebivalcev občine. Turistična društva sodelujejo pri organiziranju izletov,

18 pohodov in kolesarjenja. Prav tako pa sodelujejo pri organizaciji različnih prireditev v okviru občine. Turistično društvo občine Duplek je pomagalo npr. tudi pri izdelavi propagandnih zloženk in pri postavitvi turističnih informativnih tabel, ki jih najdemo povsod v občini.

Slika 5: Zloženka turistične ponudbe v občini Duplek

VIR: avtorica.

Slika 6: Turistična tabla Marijina romarska pot

VIR: avtorica.

Slika 7: Turistična tabla občine Duplek

VIR: avtorica.

3.3.5 Turistično rekreacijski športni center Duplek

Na območju gramoznice je predvidena gradnja Turistično-rekreacijskega športnega centra Duplek, ki bi se naj pričela že v letu 2011, vendar so projekt zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in potrebnih dovoljenj preložili.

Trenutno (leto 2016) je potrjeno, da se še letošnje leto prične z gradnjo ločilnega nasipa, ki bo športne dejavnosti na severnem delu gramoznice ločil od zaščitene oziroma mirne cone, kjer so redke rastline in živali.

V načrtu občine je predvidena izgradnja petstebrne vlečnice v dolžini 500 metrov in spremljevalni objekt, ki bo namenjen izposoji in skladiščenju opreme za smučanje na vodi ter gostinski ponudbi. Za izgradnjo vlečnice je predviden zasebni vlagatelj in finančna pomoč občine pri izgradnji ločilnega nasipa.

Na območju gramoznice je za prihodnja leta predvidena še ureditev parkirišča, naravnega kopališča, tematske poti, kampa in parkirišča za avtodome. Prav tako pa bo potrebno urediti sprehajalne poti in dostope na nasipih in jih vključiti v turistično ponudbo (http://www.mojaobcina.si/duplek/novice/obcinske/obcinski-svet/svetniki- potrdili-ureditev-turisticno-rekreacijskega-centra.html).

Z zadnjim predlogom bi se v občini dejansko lahko začel odvijati turizem, kot si ga želijo, saj je trenutno stanje glede turizma v občini primerno le za izletniški turizem, saj je na voljo premalo nastanitvenih kapacitet. Čeprav občina ponuja veliko naravnih in kulturnih lepot, stanje na področju nastanitvenih kapacitet ne omogoča, da bi lahko večje število turistov za dlje časa obdržali v kraju.

20 Slika 8: Lokacija za izgradnjo turistično rekreacijskega centra

VIR: avtorica.

3.4 SWOT analiza

Na osnovi SWOT analize smo ugotovili, kakšne so prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti, ki bi jih bilo smiselno upoštevati pri nadaljnjem razvoju turizma.

Prednosti:  geografski položaj (bližina večjih mest in sosednjih držav);  pestrost in privlačnost naravnega okolja;  lahka dostopnost;  neokrnjena narava;  pestra ponudba prireditev in aktivnosti;  kulturne znamenitosti;  uveljavljenost nekaterih prireditev.

Slabosti:  razpršenost in nepovezanost obstoječe turistične ponudbe;  premalo prenočitvene ponudbe;  slaba promocija občine;  nepovezanost ponudnikov turističnih storitev;  premalo razvita turistična infrastruktura.

Priložnosti:  razvoj turistične ponudbe, ki temelji na kulturnih prireditvah;  razvoj turistične ponudbe, ki temelji na naravnih danostih;  razvoj kakovostnih nastanitvenih objektov;  možnost razvoja športnega turizma;  ohranitev naravnega prostora;  pridobivanje finančnih sredstev (npr. na podlagi razpisov).

Nevarnosti:  nevarnost ekološkega onesnaženja;  konkurenca bližnjih občin;  nezainteresiranost domačega prebivalstva za razvoj turizma;  pridobivanje dovoljenj.

22 3.5 Predlog novih možnosti turističnega razvoja

Občina Duplek ponuja veliko možnosti za razvoj različnih dejavnosti na področju turizma. Ponuja možnosti ogledov kulturnih znamenitosti, kot so grad Vurberk, cerkev Svete Barbare, cerkev Sv. Martina in Marijina cerkev na Vurberku. Prav tako ponuja možnosti ogleda dveh krajinskih parkov, ki sta za ta del Slovenije edinstvena in nakazujeta možne smeri razvoja turizma v občini Duplek.

V nadaljevanju bomo na kratko opisali obstoječo turistično ponudbo občine Duplek in hkrati predlagali nekaj novih možnosti za razvoj turizma na tem območju.

3.5.1 Krajinski park Drava – spoznavanje redkih rastlinskih in živalskih vrst

V krajinskem parku Drava najdemo označbe (rjave barve), da tu žive redke rastlinske in živalske vrste, ki jih drugod ne najdemo. Žal pa je to zaenkrat tudi vse, saj za obisk in organizirano vodenje parka trenutno ni nikogar, zato vse poteka nenačrtovano, kar pa lahko naredi parku več škode kot koristi.

Predlog: Predlagamo, da skozi krajinski park uredjo učno pot. Ob predhodni najavi bi skupine spremljali vodniki iz npr. društva, ki proučuje ptice in redke rastline. Uredijo naj učno ekološko pot, ki naj postane del učnega programa. Predlagamo tudi, da turistična društva, ki že organizirajo oglede in vodijo obiskovalce po občini ter jim ponujajo oglede kulturne dediščine, v svoj obstoječi program vključijo še oglede obeh krajinskih parkov. Organizirajo naj tudi razne seminarje in delavnice na temo redkih ptic in rastlin, ki bi se jih udeležili posamezniki, ki jih to zanima in bi prišli v Duplek morda celo iz drugega razloga. S tem bi dosegli zastavljene cilje po povezovanju različnih društev.

3.5.2 Kolesarske poti

Skozi občino Duplek poteka kolesarska pot, ki je del Dravske kolesarske poti in poteka od Avstrije preko Slovenije vse do Hrvaške. Pot poteka po urejenih kolesarskih poteh in manj prometnih lokalnih cestah in je primerna za rekreativne kolesarje. Je srednje zahtevna in označena z modro tablo, ki predstavlja logotip Dravske kolesarske poti. Skozi občino Duplek poteka od Zgornjega Dupleka po glavni cesti čez Spodnji Duplek, nato nas vodi čez Dvorjane in Vurberk do Ptuja. Poteka ob reki Dravi, torej tudi ob Krajinskem parku Drava, ki obsega staro strugo reke Drave in veliko gozdov, kjer se lahko kolesarji ustavijo in si predvsem poleti naberejo novih moči v miru in hladu gozda. Med potjo si lahko ogledajo cerkev sv. Martina v Dvorjanah ali pa se povzpnejo do ostankov gradu na Vurberku, od koder se odpre eden najlepših razgledov po Dravskem polju, ki sega vse do Boča. Pot pa lahko nadaljujejo do najstarejšega slovenskega mesta, Ptuja, ki je oddaljen dobrih 10 kilometrov. Pot poteka ves čas vožnje po lepi cesti ob stari strugi reke Drave vse do Orešja v občini Ptuj (http://www.mura-drava.eu/upload/brosure/dokumenti/Dravska_kolesarska_pot.pdf).

Predlog: Skozi občino Duplek poteka kolesarska pot, ki ni zelo zahtevna, vendar pa trenutna ponudba ne vključuje možnosti najema oziroma izposoje koles, zato predlagamo, da bi o tej dodatni ponudbi pričel razmišljati kdo izmed gostincev in si tako

tudi z izposojo koles zagotovil dodaten zaslužek. Z dodatno ponudbo pa bi obiskovalcem lahko ponudili novo obliko ponudbe, kjer bi si poleg ogleda narave pridobili tudi novo energijo in sprostitev od stresa.

3.5.3 Pohodništvo

Možnosti za pohodništvo na območju občine Duplek je veliko. Na razpolago je več različnih poti, ki so manj zahtevne in krajše ter zato primerne za vse, ki nimajo veliko časa, ki niso dovolj pripravljeni za zahtevnejše poti ali pa si preprosto želijo le krajšega sprehoda. V nadaljevanju jih naj nekaj omenimo.

Vinska cesta poteka od Vurberka proti Žikarcam, Zimici in se nadaljuje proti Malečniku. Nahaja se na območju, kjer je veliko vinogradov in turističnih kmetij, ki ponujajo domače vino. Ponudniki so označeni s tablami ob cesti.

Sadna cesta po občini Duplek poteka v dveh krakih. Prvi poteka iz Sp. Dupleka proti Zimici, drugi pa v smeri Žikarc. Ob cesti se nahajajo sadovnjaki jabolk, sliv, breskev in hrušk. Ob poti najdemo tudi nekaj kmetij, ki prodajajo lastno sadje in druge lastne izdelke iz sadja.

Pot na Grmado je pohodna pot, ki vodi iz Vurberka do Grmade in poteka v večji meri po gozdu ter delno po cesti. Je urejena in označena z označbami na drevesih. Pot se rahlo vzpenja in poteka po zelo raznolikem terenu.

Glonarjevo pot so uredili učenci in učitelji Osnovne šole Korena in je dobila ime po dr. Jožu Glonarju (znan jezikoslovec, literarni zgodovinar, prevajalec, bibliotekar in leksikograf). Namenjena je vsem, ki želijo spoznati rastje in živali teh krajev, pa tudi vsem, ki bi radi poskrbeli za svoje zdravje. Poteka od Osnovne šole Korena do cerkve Sv. Barbare in se nadaljuje po stopnicah vse do križišča ceste Duplek–Ptuj–Dolge Njive. Nato vodi mimo vinotočev Brezner in Praviček vse do postaje, kjer stoji kapelica. Če pot nadaljujemo, pridemo do rojstne hiše dr. Glonarja, kjer je spominska plošča. Nadalje nas pot vodi do sadjarstva Beber in nato do ekološke kmetije Lenič, kjer si lahko ogledamo zdravilne rastline in se seznanimo z ekološko pridelano hrano. Skozi celotno pot je lep razgled na bližnje vinograde in klopotce, ki so etnografska posebnost te pokrajine (http://www.duplek.si/index.php/turizem/kolesarske-in-pohodniske-poti/42- turizem/kolesarske-in-pohodniske-poti/229-glonarjeva-pot).

Predlog: V občini Duplek je več različnih pohodnih poti, zato predlagamo, da se turistična društva pričnejo povezovati z osnovnimi šolami v občini in bližnjih občinah, da bi skupaj pripravili programe za šolske ekskurzije. Za učence bi pripravili programe, ki bi združevali več različnih predmetov za učenje v naravi (geografija, biologija, likovna vzgoja).

3.5.4 Sprehajalne poti

V občini bi bilo potrebno poskrbeti za sprehajalne poti, saj bližina mesta Maribor privablja predvsem ob koncu tedna veliko obiskovalcev iz mesta, ki je od občine Duplek oddaljeno le nekaj kilometrov. Sprehajalne poti v občini še čakajo na ureditev, zato bi bilo smiselno ob poteh postaviti tudi klopi za oddih in za počitek v naravi. To bi bilo še

24 posebej dobrodošlo za starejše, za katere bi se bilo potrebno še posebej potruditi, saj se populacija stara in je največ ljudi ravno v tej starostni skupini. Ob poplavah v letu 2012 je bilo na tem območju veliko uničenja, zato so postavili nasipe, ki bi jih bilo smiselno urediti v kolesarske in sprehajalne poti.

Slika 9: Sprehajalne poti na nasipu

Vir: avtorica.

Predlog: Predlagamo ureditev sprehajalne poti na nasipih ob reki Dravi, saj je posebnost občine prav krajinski park Drava, ki je v neposredni bližini. Poti bi bilo potrebno redno urejati in skrbeti za njihovo prehodnost. Predlagamo tudi, da ob reki Dravi ali ob gramozni jami občina uredi kotičke, primerne za piknike na prostem. Pomembno je tudi, da so ob klopcah in prostorih za počitek tudi zabojniki za smeti, da ne bi onesnaževali okolja. Veliko ljudi prihaja sem na piknik že sedaj, kar je vidno predvsem v poletnih mesecih, ko za njimi ostanejo kupi smeti. Te problematike do sedaj še niso urejali, zato predlagamo, da to čim prej uredijo, saj trenutno turizem občini ne prinaša prihodkov.

3.5.5 Konjeništvo

V občini Duplek imajo več rejcev in ljubiteljev konj, ki so ustanovili tudi svoje društvo - Konjeniško društvo prijateljev konj Duplek. V okviru občinskega praznika vsako leto 25. junija v občini oživijo prireditve s konji in družabnimi igrami. V občini Duplek imajo celo svojo konjenico z uniformami, ki sodeluje na različnih prireditvah in tako popestri dogajanje. Vsako leto pa poteka ob prazniku svetega Štefana blagoslov konj, ki ga opravi tamkajšnji župnik.

Predlog: V občini Duplek se rejci konj večinoma ukvarjajo s to dejavnostjo le ljubiteljsko, zato predlagamo, da bi bilo smiselno razmisliti o možnostih za vključitev konjereje v turistično ponudbo. Rejci konj se naj povežejo s turističnimi kmetijami, saj bi lahko skupaj ponujali storitve ter s tem povečali možnosti razvoja turizma na tem območju. Predlagamo tudi, da ob predhodni najavi rejci konj obiskovalcem ponudijo prevoz s kočijami in s tem drugačen in privlačen ogled zanimivosti v občini. Med potjo bi se lahko

ustavili na kakšnem izmed vinotočev ali turističnih kmetij, kjer bi lahko uživali ob kulinaričnih dobrotah tega kraja.

3.5.6 Splavarjenje

Splavarstvo po reki Dravi ima dolgo tradicijo, saj sega v leto 1280. Viri navajajo, da so bili prvotno splavi namenjeni prevozu vojakov. Prve splave, namenjene transportu lesa, pa omenjajo šele v letu 1371. Vrhunec splavarjenja sega v 19. stoletje oziroma začetek 20. stoletja, ko je bila trgovina z lesom v razcvetu in so bili splavi zelo pomembno prevozno sredstvo za razvoz lesa. Po drugi svetovni vojni je splavarjenje v gospodarske namene po reki Dravi zamrlo predvsem zaradi konkurenčnosti prevoza po železnici in zaradi uvajanja hidroelektrarn na Dravi, ki niso imele sistema zapornic za prepuščanje splavov. Zdaj je splavarjenje pomembno predvsem za razvoj turizma in za oživljanje starih običajev (http://www.rtvslo.si/popotnik/bojanad/splavarjenje-po-reki- dravi/1186).

Predlog: Predlagamo, da za popestritev turistične ponudbe člani Turističnega društva splavarjev in rancarjev Duplek ponudijo spuste s splavi ali rancami po reki Dravi. Trenutno spusti z njimi potekajo le ob večjih prireditvah, lahko pa bi se ob predhodni najavi o tej ponudbi dogovorili tudi za kake druge dogodke, ki bi jih povezali v celovito ponudbo s kakim drugim društvom. Zanimivo bi bilo, če bi ta stara tradicija oživela, saj bi s tem obujali tradicijo in hkrati povečevali privlačnost te destinacije.

3.5.7 Lovni turizem

V občini deluje Lovska družina Duplek, ki je del Lovske zveze Slovenije. Včasih je v Lovski družini Duplek slovel lov na fazane. Posebnost tega lova je streljanje na divjad s stojišč, kar od udeležencev zahteva veliko discipline. Trenutno v okviru družabnega dogodka organizirajo strelsko tekmo streljanje na glinaste golobe (Poštrak, 2006, str. 552-559).

Predlog: Predlagamo, da se lovske družine povežejo z drugimi društvi ali ponudniki turističnih storitev in skupaj pripravijo programe za več ciljnih skupin obiskovalcev. V povezavi s turistično ponudbo bi lahko v občini organizirali lov na divjad, kateremu bi sledila zabava. Lovci bi pridobili nova znanja in veščine, hkrati pa bi jim taka srečanja pomenila obliko druženja. Osnovnošolske otroke pa bi lahko poučili o različnih vrstah živali, rastlinah, o drevesih ter ostalih zanimivostih v naravi. V okviru tako pripravljenega programa bi lahko zajeli več učnih predmetov (biologija, geografija, športna vzgoja). Menimo, da je v občini Duplek veliko možnosti razvoja turizma na tem področju, saj je na tem območju veliko gozdov, zraven pa še Krajinska parka Drava in Kamenščak, kjer je veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki bi jih bilo zanimivo podrobneje spoznati, saj so prava redkost in posebnost tega območja.

3.5.8 Ribolovni turizem

Možnosti ribolova je na območju občine Duplek veliko. Ponuja ga reka Drava, gramozna jama in ribniki, kjer je veliko možnosti za to obliko turizma. Ribolov predstavlja ribičem obliko rekreacije, sprostitve, prijetnega druženja, pomemben pa je tudi ulov. V občini deluje Ribiška družina Duplek, ki ima na območju gramozne jame tudi svoje prostore, kjer se zbirajo in družijo.

26 Predlog: V občini Duplek bi lahko pomagali pri promociji ribištva na območju reke Drave in gramozne jame ter s tem povečali možnosti turizma, ki temelji na preživljanju prostega časa v naravi. Ribištvo ponuja sprostitev od stresa, ki ga je v današnjem času vse več. Predlagamo, da v sodelovanju z drugimi ponudniki turističnih storitev razvijejo v občini še ponudbo, kot so ribji pikniki z ulovljenimi ribami ob dodatni ponudbi solat, peciva, vina in sokov domačih pridelovalcev. Prav tako pa bi lahko organizirali ribiška tekmovanja, kjer bi bil nagrajen tisti, ki je ulovil najtežji ulov.

Predlagamo tudi oblikovanje enodnevnih izletov. Nekaj predlogov bomo podali v nadaljevanju in jih vsebinsko prilagodili ciljnim skupinam izletnikov. S predlogi želimo predstaviti točke in dejavnosti, ki so na območju občine turistično zanimive.

3.5.9 Za ljubitelje kulture

Ciljna skupina: upokojenci, šolarji, visoko izobraženi, družine, zgodovinarji.

Program: Pot se prične v Zgornjem Dupleku, kjer se udeleženci zberejo in se odpeljejo z avtobusom po poti čez Zimico, kjer opazujejo naravo: vinograde, polja in griče v bližnji Zgornji Koreni.

Prvi postanek je ob Glonarjevi domačiji. Gostje si ogledajo spominsko ploščo in domačijo poznanega jezikoslovca dr. Jožeta Glonarja in nato pot peš nadaljujejo do čebelarstva Preložnik, kjer imajo degustacijo medu in medenih izdelkov. Iz bližnje ekološke kmetije Lenič gostom pripravijo pokušino domačih čajev in zelišč, iz vinotoča Brezner pa pripravijo pokušino vin.

Pot z avtobusom nadaljujejo do cerkve Sv. Barbare, ki si jo lahko ob predhodni najavi pri župniku ogledajo brezplačno.

Po ogledu cerkve se sprehodijo po župnijskem parku, kjer so razstavljeni vozovi in kočije mariborske nadškofije, ki so v preteklosti služili prevozu pokojnikov na pokopališče. Vse našteto si lahko ogledajo brez vstopnine. Ta se zaračunava le, če je v ogled vljučeno tudi vodenje (za odrasle stane ogled parka 2 €, za otroke in večje skupine pa 1 €).

Pot nadaljujejo udeleženci z avtobusom po vinski cesti, ki pelje skozi naselje Žikarce proti Vurberku, do vznožja griča na Vurberku, na katerem stojijo ostanki gradu Vurberk. Pot nadaljujejo udeleženci peš.

Preden se povzpnejo po stopnicah proti cerkvi, jih član društva Kostanj oskrbi z informacijami in navodili za uporabo bioenergetskih točk na območju gradu Vurberk. Vsa so označena s številkami.

Pot proti gradu pelje po stopnicah. Najprej je na vrsti obisk Marijine cerkve. Po ogledu cerkve vodijo stopnice do potomke najstarejše trte z Lenta, nato sledi še vzpon na grad Vurberk.

Sledi ogled ostankov gradu, stolpa in dela ohranjenega obzidja. Po ogledu se lahko udeleženci povzpnejo še na leseno tribuno, ki je bila zgrajena za potrebe letnega gledališča in raznih drugih predstav, ki potekajo na Vurberku.

Z vrha tribune se ponuja lep razgled na celotno Dravsko dolino. Obiskovalci čas običajno izkoristijo še za uživanje v miru, razgledu in občutenju preteklosti.

Gostje se počasi spustijo proti gostišču Grajska klet, kjer sledi okrepitev z domačimi narezki, pečenimi ali kuhanimi kračami ter z vinom lokalnih pridelovalcev.

Po okrepčilu se gostje po stopnicah spustijo do vznožja, kjer čaka avtobus, ki jih odpelje do Dvorjan, proti cerkvi Sv. Martina, kjer si ogledajo še zadnjo cerkev, vključeno v ta program. Pot se nadaljuje proti Spodnjemu Dupleku, kjer je načrtovan postanek pred občino ter ogled kapelice in grba na občinski stavbi. Po tem zadnjem ogledu se odpeljejo nazaj proti Zgornjemu Dupleku, kjer so pot pričeli.

3.5.10 Po poteh narave – Krajinska parka Kamenščak in Drava

Ciljna skupina: družine, šolska mladina, pohodniki, ljubitelji narave, upokojenci, športniki.

Program: Pot se prične v Zg. Dupleku z vzponom peš na Kamenščak in nato po stopnicah do kraške jame, ki je za ta del Slovenije precej redek pojav, saj predstavlja območje osamelega krasa. Pot na Kamenščak poteka po strmem in gozdnem terenu, na cilju pa nagradi udeleženca z razgledom na celotno Dravsko dolino in Pohorje.

Jama je za neorganizirano vodenje nevarna, saj je zelo globoka. Trenutno (poletje 2016) za vstop ni primerna. V jami lahko vidimo oblike, ki so za ta del Slovenije prava redkost, saj jih je voda ustvarila iz apneneca.

Po ogledu jame se pot nadaljuje po sprehajalnih poteh ob reki Dravi, vključno s Krajinskim parkom Drava. V ogled je vključeno obrežje bližnje gramoznice, kjer domuje veliko število redkih živalskih in rastlinskih vrst. Možen je tudi ogled stare struge reke Drave.

Oddih bi bil primeren pri Ribiški družini Duplek, kjer se je potrebno vnaprej dogovoriti za obisk, da članice Društva kmečkih žena pripravijo domače pecivo in jabolčnik. Po zakuski je možen poskus športnega ribolova (ulov vrnemo v ribnik).

Nadaljevanje sledi po nasipu proti Spodnjemu Dupleku, s postankom v gostišču Johana, kjer je na vrsti lahko kosilo: ribje plošče ter različne solate.

Odvisno od časa (ta je odvisen od dolžine ribiške izkušnje) lahko skupina pot nadaljuje čez Johe proti Dvorjanam in se povzpne proti Grmadi in Vurberku, kjer si ogledajo gozdove z bujno vegetacijo in živalstvom.

Zatem sledi ogled pustolovskega parka Vurberk, ki je urejen v gozdu, v bližini gradu Vurberk. Udeleženci, ki si želijo adrenalina, ostanejo v pustolovskem parku, ostali pa

28 pot nadaljujejo proti gradu Vurberk, kjer si lahko ogledajo še potomko stare trte z Lenta.

Od tam sledi vzpon po stopnicah do lesene tribune, kjer je predviden kratek oddih po napornem vzponu in uživanje ob razgledu po Dravski dolini.

Na grajskem dvorišču pri Hudi Lizi si lahko udeleženci privoščijo osvežilni napitek, zatem pot nadaljujejo proti Dvorjanam, kjer je v gostilni Luka predvidena večerja: domači narezki, kavica ter gibanica.

Pohod se zaključi v Dvorjanah, kjer udeležence pričaka avtobusni prevoz in jih odpelje proti domu.

3.5.11 Reka Drava in njena bližina – aktivni oddih na podeželju

Ciljna skupina: rekreativci (spusti po Dravi, ribolov, tek, kolesarjenje), pustolovci – tretji predlog je namenjen ljubiteljem športa, rekreacije in narave ter je primeren za ljudi, ki si želijo svoj dan preživeti aktivno.

Program: Pot se prične pri gostilni Cubana v Zgornjem Dupleku, kjer je zbirališče. Društvo rancarjev in splavarjev udeležence z rancami popelje po reki Dravi do Sp. Dupleka, kjer se izkrcajo.

Pot se nadaljuje peš ob sprehajalni poti do ribnikov v gramozni jami, kjer Ribiška družina Duplek poskrbi za pogostitev z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile članice z društva kmečkih žena in domači vinarji.

Na razpolago je več športnih aktivnosti, zato se udeleženci razdelijo v več skupin.

Prva skupina, ki si želi adrenalina in vodnih športov; nadaljuje pot z rancami vse do Ptuja, kjer jih pričaka kombi, da jih pripelje nazaj na zbirno mesto do Ribiške družine Duplek, kjer se nadaljuje program za vse skupine. Na rancah je poskrbljeno za hrano in jedačo, ki si jo lahko privoščijo med vožnjo.

Druga skupina se odpelje s kolesi, ki si jih izposodijo, proti stavbi občine Duplek, kjer si ogledajo kapelico in nato pot nadaljujejo proti Spodnji Koreni, kjer se ustavijo pri Osnovni šoli Duplek. Tukaj se ustavijo in pomerijo v nogometu na bližnjem šolskem igrišču. Za osvežitev jih tukaj pričakajo jabolčni sok, voda in jabolka lokalnih sadjarjev.

Pot nadaljujejo proti Zgornji Koreni, kjer jih čaka lažji vzpon do cerkve Svete Barbare v Koreni, kjer se ustavijo, da uživajo v razgledu. Ogledajo si še park ob cerkvi in po kratkem postanku nadaljujejo pot proti Vurberku, kjer se ustavijo v gozdu, ob označbi za pohodno pot do Grmade. Kolesa s kombijem prepeljejo do nove lokacije, udeleženci pa se peš odpravijo po pohodni poti vse do Vurberka, kjer se povzpnejo na grad Vurberk. Tam je organiziran dvoboj z loki.

Ob prihodu na grad Vurberk se okrepčajo z osvežilnimi napitki Pri Hudi Lizi. Nato se lahko preizkusijo v dvoboju z loki in drugih viteških igrah, ostali pa uživajo v ogledu igre ali počivajo na tribuni grajskega dvorišča.

Odvisno od časa (ta je odvisen od dolžine igre) se lahko udeleženci peš odpravijo v pustolovski park Vurberk, ki je v neposredni bližini gradu. V parku lahko udeleženci preizkusijo fizične zmogljivosti, koordinacijo in vzdržljivost. Preizkusijo se lahko v plezanju na različnih progah, v streljanju na lesene vurberške kure ali v hoji po vrvi.

Program se zaključi na Vurberku, kjer udeležence pričaka avtobusni prevoz in jih odpelje nazaj na zbirno mesto do Ribiške družine Duplek, kjer se nadaljuje program za vse skupine.

Slika 10: Pustolovski park Vurberk

Vir: http://income-am.com/sl/aktivnosti/pustolovski-park/9/.

Tretja skupina ostane na zbirnem mestu, kjer se pomerijo v lovljenju rib in ob opravilih, povezanih z njihovo pripravo. Ribiška družina organizira tekmovanje v lovljenju rib, v njihovem čiščenju in v pripravi ribjih specialitet, ki jih ob vrnitvi na to zbirno mesto okušajo in ocenjujejo vsi udeleženci programa.

Ribiška družina pripravi prostor na območju gramozne jame, kjer ima društvo tudi svoje prostore. Ponudi prostor za piknik in poskrbi za prenočitev v šotorih v bližini ribnika. Poskrbeti pa mora še za higieno, zato so na razpolago prenosne tuš kabine in sanitarije, ki jih ob zaključku odstranijo in s tem ne posegajo v naravno okolje z izgrajeno infrastrukturo.

30 4 SKLEP

V zadnjem času se vse več ljudi odloča za krajše oddihe, kjer si v naravi in miru naberejo novih moči, da zatem lažje premagujejo stres in napore vsakdanjega življenja. Vse bolj je v razmahu razvoj podeželskega turizma, saj si turisti želijo stika z naravo in s podeželskim načinom življenja, hkrati pa najdejo mir, ki ga potrebujejo. Ker se želje in potrebe turistov iz dneva v dan spreminjajo, se vedno znova pojavljajo tudi nove oblike turizma, ki te potrebe in želje zadovoljujejo.

V diplomskem delu smo si zastavili veliko ciljev, med katerimi je bil najpomembnejši ugotoviti trenutno stanje razvoja turizma v občini Duplek ter predstaviti in oblikovati predloge, ki bi obstoječo ponudbo izboljšali in jo obogatili.

Ugotavljamo, da smo zastavljene cilje dosegli. Predstavili smo destinacijski management, kaj pomeni segmentacija trga v turizmu in katere so značilnosti podeželskega turizma. Ugotovitve smo povezali s turističnimi danostmi v občini Duplek in prišli do sklepa, da se vse več ljudi odloča za aktivno preživljanje prostega časa na podeželju in da lahko občina Duplek s povezovanjem društev privabi več segmentov gostov.

Ugotovili smo, da ima občina Duplek velik potencial za razvoj podeželskega turizma, saj ponuja veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, ki bi lahko pritegnile turiste, vendar pa je trenutno stanje nastanitvenih kapacitet premajhno, da bi lahko govorili o omembe vrednem turizmu. Menimo, da bi občina Duplek morala izoblikovati zanimive programe oziroma ponudbo, ki bi pritegnila turiste, ali pa v času dokler ne poskrbi za več nastanitvenih kapacitet, vsaj obiskovalce.

Naša osnovna trditev je bila, da je uspešno turistično ponudbo možno oblikovati le, če temelji na privlačnostih in raznolikih turističnih storitvah. To trditev smo potrdili ter pripravili več predlogov, kako bi lahko sedanjo ponudbo nadgradili.

Turisti so vse bolj zahtevni, zato jim je potrebno ponuditi ponudbo, ki bo temeljila na povezovanju z društvi in tudi s sosednjimi občinami, saj bo le tako lahko zadovoljila potrebe in želje ter privabila in obdržala turiste na tem območju za dlje časa.

LITERATURA IN VIRI

1. Beber, Danica. (2006). Športno društvo Zimica. V ogledalu časa: zbornik občine Duplek. Duplek: Občina.

2. Benko, Ivan. (2006). Kostanj – društvo za razvoj kvalitete življenja. V ogledalu časa: zbornik občine Duplek. Duplek: Občina.

3. Bieger, Thomas. (2000). Management von Destinationen und Tourismusorganisationen. Munchen, Wien: Oldenbourg.

4. Bieger, Thomas. (2002). Management von Destination. Munchen, Wien: Oldenbourg.

5. Boniface, Brian G., & Cooper, Chris. (2001). Worldwide Destinations: The Geography of Travel and Tourism. Butterworth:Heinemann.

6. Brezovec, Aleksandra. (2004). Destinacijski management – celovito upravljanje turizma v kraju, spet samo branding ali še huje: le predmet trženja organizatorjev potovanj?. Turizem. VIII.

7. Damjan, Janez, & Možina, Stane. (1995). Obnašanje potrošnikov. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

8. Dibb, Sally. (1998). Marketing segmentation: Strategies for succes. Marketing Intelligence & Planning. Bradford.

9. Dravska kolesarska pot. (2016). [online]. Dostopno na: http://www.mura- drava.eu/upload/brosure/dokumenti/Dravska_kolesarska_pot.pdf [16. 1. 2016].

10. Gomezelj Omerzel, Doris. (2005). Konkurenčnost Slovenije kot turistične destinacije- magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

11. Gradovi.net. (2016). Grad Vurberk. [online]. Dostopno na: http://www.gradovi.net/grad/data/vurberk/PICT0165.JPG [18. 3. 2016].

12. Hall, Colin Michael. (2000). Tourism planning: policies, processes and relationships. Edinburgh: Longman.

13. Himelrajh, Vlado, & Purgaj, Emil. (2004). Novice občine Duplek. Letnik 9 (št. 3): Občina Duplek.

14. Holloway, J. Christopher. (2000). Marketing for Tourism (3. izdaja). London: Longman.

15. InComeAM. (2016). Pustolovski park. [online]. Dostopno na: http://income- am.com/sl/aktivnosti/pustolovski-park/9/.

32 16. Keller, Peter. (1998). Destination Marketing: Strategic areas of Inquiry. Reports of 48th Congress. St. Gall: AIEST.

17. Klančnik, Rok. (2003). V pričakovanju destinacijskega managementa na slovenski način. Turizem: Ljubljana.

18. Kotler, Philip. (1996). Marketing Management. Ljubljana: Slovenska knjiga.

19. Kotler, Philip, Bowen, John, & Makens, James. (1999). Marketing for hospitality and tourism. London: Prentice Hall.

20. Lebe, Sonja Sibila. (2008). Kulturna dediščina in lokalne tradicije kot temelj turistične ponudbe podeželja. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

21. McDonald, Malcolm, & Dunbar, Ian. (1998). Market Segmentation: How to do it, how to profit from it. 2nd ed. London: MacMillan Press.

22. Middleton, Victor. (2001). Marketing in travel and tourism. Oxford: Butterworth- Heinemann Ltd.

23. Mihalič, Tanja. (1998). Vodnik po ekonomiki turizma. (1. Izdaja). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

24. Mihalič, Tanja. (2008). Turizem: Ekonomski vidiki. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

25. Mihalič, Tanja, & Planina, Janez. (2006). Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

26. Moja.Občina.si. (2016). Potrjen DIIP za turistično rekreacijski center v občini Duplek. (2016). [online]. Dostopno na: http://www.mojaobcina.si/duplek/novice/obcinske/obcinski-svet/svetniki-potrdili- ureditev-turisticno-rekreacijskega-centra.html [31. 3. 2016].

27. Moja.Občina.si. (2015). Srednjeveški dan na Vurberku. [online]. Dostopno na: http://www.mojaobcina.si/duplek/dogodki/srednjeveski-dan-na-gradu- vurberk.html [28. 6.2015].

28. Možina, Stane. (1994). Management danes. V Možina, S. et al., Management. Radovljica: Didakta.

29. Občina Duplek. (2015). [online]. Dostopno na: http://www.duplek.si/obcina-1.html [21. 10. 2015].

30. Občina Duplek. (2015). Društva in organizacije. [online]. Dostopno na: http://www.duplek.si/organizacije/4 [20. 6. 2015].

31. Občina Duplek. (2015). Glonarjeva pot. [online]. Dostopno na: http://www.duplek.si/index.php/turizem/kolesarske-in-pohodniske-poti/42- turizem/kolesarske-in-pohodniske-poti/229-glonarjeva-pot [24. 11. 2015]. 33

32. Občina Duplek. (2015). Gostinstvo. [online]. Dostopno na: http://www.duplek.si/Gostinstvo [16. 1. 2016].

33. Občina Duplek. (2015). Turizem. [online]. Dostopno na: http://www.duplek.si/turizem/znamenitosti/40-turizem/znamenitosti/naravne- znamenitosti/226-krajinski-park-drava.html [20. 4. 2015].

34. Občina Duplek. (2015). Turizem. [online]. Dostopno na: http://www.duplek.si/turizem/znamenitosti/40-turizem/znamenitosti/naravne- znamenitosti/227-krajinski-park-kamenscak-hrastovec.htm [20. 4. 2015].

35. Občina Duplek. (2015). Turizem. [online]. Dostopno na: http://www.duplek.si/turizem/znamenitosti/40-turizem/znamenitosti/naravne- znamenitosti/225-drava.htm [20. 4. 2015].

36. Občina Duplek. (2016). Šport. [online]. Dostopno na: http://www.duplek.si/obcinskevsebine/30 [ 20. 1. 2016].

37. Poštrak, Dušan. (2006). Lovska družina Duplek. V ogledalu časa: zbornik občine Duplek. Duplek: Občina.

38. Pustolovski park Vurberk. (2016). Pustolovski park. [online]. Dostopno na: http://income-am.com/sl/aktivnosti/pustolovski-park/9/. [25. 4. 2016].

39. Radovanovič, Sašo. (2008). Vodnik po občini Duplek. Maribor: Ostriga.

40. Ribič, Janez. (2006). Utrip časa. V ogledalu časa: zbornik občine Duplek. Duplek: Občina.

41. Ribič, Rok. (2006). Motoristično društvo Duplek Black Dragons Slovenija. V ogledalu časa: zbornik občine Duplek. Duplek: Občina.

42. Splavarjenje po reki Dravi. (2016). [online]. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/popotnik/bojanad/splavarjenje-po-reki-dravi/1186 [16. 1. 2016].

43. Toplak, Janez. (2006). Štajerska poje. V ogledalu časa: zbornik občine Duplek. Duplek: Občina.

44. Toplak, Janez. (2006). Vurberški festival. V ogledalu časa: zbornik občine Duplek. Duplek: Občina.

45. Turistično društvo Duplek. (2015). Gostinstvo. [online]. Dostopno na: http://td- duplek.si/joomla/index.php/gostinstvo [23. 11. 2015].

46. Turistično društvo Duplek. (2016). Znamenitosti. [online]. Dostopno na: http://td- duplek.si/joomla/index.php/znamenitosti [23. 2. 2016].

47. UNWTO. (2004). Indicators of Sustainable Development for Tourism Destinations. Madrid: United Nations World Tourism Organisation.

34 48. Zakon o spodbujanju razvoja turizma. (2004). Uradni list RS, št. 2/2004.

49. Uran, Maja, & Juvan, Emil. (2009). Strateški management v turizmu: Oblikovanje strategije turizma in vloga deležnikov. Koper: Društvo za akademske in aplika vne raziskave.

50. Wikipedia. (2016). Krajinski park. [online]. Dostopno na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Krajinski_park [12. 3. 2016].

51. Župnija sv. Martin pri Vurberku. Zgradbe. (2016). [online]. Dostopno na: http://www.zupnija-dvorjane.si/index.php/zupnija.html [20.3.2016].

KAZALO SLIK

SLIKA 1: KRAJINSKI PARK DRAVA ...... 10 SLIKA 2: GRAD VURBERK ...... 12 SLIKA 3: CERKEV SV. BARBARE V KORENI ...... 13 SLIKA 4: SKAKALNICA V JABLANCAH ...... 17 SLIKA 5: ZLOŽENKA TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI DUPLEK ...... 19 SLIKA 6: TURISTIČNA TABLA MARIJINA ROMARSKA POT...... 19 SLIKA 7: TURISTIČNA TABLA OBČINE DUPLEK ...... 20 SLIKA 8: LOKACIJA ZA IZGRADNJO TURISTIČNO REKREACIJSKEGA CENTRA ...... 21 SLIKA 9: SPREHAJALNE POTI NA NASIPU ...... 25 SLIKA 10: PUSTOLOVSKI PARK VURBERK ...... 30

KAZALO TABEL

TABELA 1: SEZNAM PONUDNIKOV GOSTINSKIH STORITEV ...... 14 TABELA 2: DRUŠTVA V OBČINI DUPLEK ...... 18