30. 30. [TEVILKA 1 [TEVILKA 1 LETNIK 15 LETNIK 15 marec 2010 marec 2010

Po{tnina pla~ana pri po{ti 2241 Sp. Duplek @elimo Vam blagoslovljene velikono~ne praznike upanja in ljubezni. Naj vam dobrota in razumevanje pomagata najti mo~ in spodbudo za jutri{nji dan. @upan Janez Ribi~ in ~lani ob~inskega sveta

@IVLJENJE PREMAGA SMRT

Najve~ji kr{~anski praznik. Najstarej{i. Tako govorimo o veliki no~i. Kristusovo vstajenje, njegova zmaga nad smrtjo, je za kristjane najve~ji ~ude`, smisel `ivljenja in temelj vere. Za neverujo~e so velikono~ni prazniki tisti ~as, ko pomlad `e v resnici na {iroko odpira zelena vrata. Vsak praznik si zaslu`i, da ne delimo ljudi na »nas« in »njih«. Med tistimi, ki smo zrasli na pode`elju v tistih ~asih, ko ob {unki nismo najprej pomislili na holesterol, bi te`ko na{li koga, ki ne bi imel lepih spominov na velikono~ne praznike. Na danes te`ko razlo`ljive, {e te`je razumljive sobotne muke, ko je vsa hi{a di{ala po potici, pa so se morale sline cediti vse do nedeljskega velikono~nega zajtrka. Na sorodnike, ki so pri{li popoldne in je bilo treba izmenjati pisanke in primerjati butare, ki so bile iz {ib prvega doma~ega zelenja, ne iz Dalmacije. Saj ni potrebna nostalgija. Vsako veliko no~ se lahko dogaja nekaj zelo starega in dobrega, novega in lepega. Kjer zgodbe {e lahko nadomestijo televizijska poro~ila, kjer se ve~ govori o ljubezni kot o sovra{tvu, kjer je ve~ smeha kot kritiziranja, ve~ upanja kot obupa, ve~ radovednosti kot strahu, ve~ prijaznosti kot osornosti, ve~ ~love~nosti kot brezbri`nosti... povsod tam `ivljenje premaguje smrt. In ~isto vsak trenutek je lahko najbolj{a izhodi{~na to~ka za ta ~ude`. (gm)

NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 15, {tevilka 1, javno glasilo IZDAJA: OB^INA DUPLEK ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUC UREDNI[KI ODBOR: Marjana GLONAR, Mateja JAMNIK, Glorija MARINOVI^ LEKTORIRANJE: Tanja GREGORI^ UREDNI[TVO: Cesta 4. julija 106, , tel.: 684 09 14, faks: 684 09 28, e-po{ta: [email protected]; splet: http://www.duplek.si Javno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno {tevilko 172. Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2600 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek. Rok za oddajo prispevkov za junijsko {tevilko Novic ob~ine Duplek je 26. maj 2010. Uredni{tvo si pridr`uje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk po obsegu in izrazu. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10 Tisk: Florjan~i~ tisk d.o.o., Nad izviri 28, Miklav` na Dravskem polju Naslovnica: Znanilci pomladi Foto: Ivo Glonar ŽUPANOV UVODNIK

Duplek. Znana mi je stiska {tevil- Globalna realnost je tak{na, da se nam nih na{ih ob~anov, zato sku{amo s `ivljenje lahko poslab{a. Resni~nost v prora~unskimi sredstvi narediti naj- na{i ob~ini pa je tak{na, da bi nam ve~, kar se da. Na eni strani izvajamo lahko bilo bolj{e. Za to je potrebno programe, s katerimi bla`imo stisko le nekaj ve~ ob~utka za skupne inte- socialno {ibkih. To so pomo~ ob roj- rese. Vsi namre~ moramo ozavestiti stvu otroka, brezpla~na prehrana za dejstvo, da brez nove ceste, plo~nika vse dojen~ke do {estega meseca sta- ali priklju~ka na vodovodno omre`je rosti, pomo~ pri pla~ilu pred{olske ni vi{je kakovosti `ivljenja, ~etudi se vzgoje, {olska prehrana za socialno osebno obogatimo. Nekateri so se, ogro`ene osnovno{olce, pomo~ pri `al, malo spozabili in zaradi obrobne- pla~ilu letovanja za socialno {ibkej{e ga osebnega interesa ote`ujejo izva- osnovno{olce, sofinanciranje avtobu- janje projektov, ki vsem, tudi na{im snega prevoza za dijake in {tudente, potomcem, zagotavljajo dostojnej{e `epnine, dopla~ila domskega varstva `ivljenje. za ostarele ob~ane – naj omenim le S spoznanjem, da si velik del sre~e Sveto pismo in veliki misleci nas u~ijo: nekatere oblike skrbi. V ta namen, zagotavljamo iz skupne lastnine – vsaka preizku{nja – nova mo`nost! vklju~no s pred{olsko vzgojo, name- simbolno: modrina neba; bolj realno: Ljudski pregovor pa pravi: Nesre~a je njamo okrog 30 odstotkov ob~inskega {ole, zdravstveni domovi, knji`nice, kot ogenj – stali vse razen zlata. prora~una. V dana{njem ~asu je ta ra- ceste, vodovodi, parki ... –, bi si ta- Zgodovina potrjuje, da je ~love{tvo ven socialnega ~uta prava redkost. koj zagotovili ve~ optimizma in bolj{e vsake nekaj ~asa na preizku{nji. Po Hkrati sku{amo nadaljevati za~ete perspektive. V preteklosti smo bili obdobju spodobnega, spro{~enega splo{ne projekte in vpeljevati nove, ki tega zmo`ni. Zato nam, kljub okru- `ivljenja pride ~as zmede, stiske pa jih podpirata dr`ava in Evropska unija. tni globalni realnosti, ni preve~ hudo. tudi vojne. Najbolj logi~na razlaga: v Bilo bi namre~ neodgovorno ne izko- Ne dovolimo, da nas brezdu{ni ~as ~asu, ko mu gre dobro, se ~lovek spo- ristiti pomo~i od zunaj za bolj{i jutri pokvari. Ohranimo ~love{kost. In bo zabi. Pozabi na ve~ne vrednote, na nas in na{ih potomcev. bolj{e. Bolj{e bo takoj, ko to ozavesti- skupne interese – misli le nase. Dru`ba Ni nam lahko. Toda poglejmo naokrog mo. Zgodovina je prepri~ljiva. Od sve- pa ne more funkcionirati kot se{tevek – drugim je {e te`je. To pa pomeni, topisemskih ~asov do na{ih dni. sebi~nih interesov. Zato zaide v krizo. da se mi, tukaj `ive~i, nismo preve~ Doslej smo se znali uglasiti in zbrati To ~loveka spametuje, ga povrne na spozabili. Nekaj ve~ ob~utka za sku- na pravi strani `ivljenja. ^e bo tako pravo stran `ivljenja in dru`ba spet pne interese, za univerzalne vrednote tudi naprej, se nam ni treba bati. S to normalno funkcionira. Do naslednje se nam zdaj vra~a kot nagrada. Ko so mislijo vam `elim vesele velikono~ne pozabe, `al. {tevilna okolja v stanju brezupa, mi praznike. Zdaj ni ve~ dvoma: ~love{tvo pre`ivlja {e ohranjamo ~love{ko dostojanstvo. Janez RIBI^ vseobsegajo~o krizo. ^asopisi in drugi mediji nas na to vsak dan opo- zarjajo. Tovarne propadajo, brezpo- selnost nara{~a, socialne razlike se poglabljajo, socialni nemiri se sto- pnjujejo, nekatere do nedavnega razvite dr`ave so pred bankrotom; korupcija pre`ema vse pore dru`be, dov~eraj{nje dru`bene odli~nike spo- znavamo kot kriminalne osebnosti. ^lovek se je torej spozabil. Na to pa nas opozarja tudi narava – strah zbujajo~i potresi, poplave in viharji so ~edalje pogostej{i. Krizo ~utimo tudi prebivalci ob~ine

Novice ob~ine DUPLEK 1 OB^INSKI SVET

ki predvideva gradnjo kro`i{~a in pre- stro{kov vzgoje in varstva v oddelkih OB^INSKI SVET stavitev trase ceste proti Dvorjanam z pred{olske vzgoje v ob~ini Duplek, v SPREJEL PRVI namenom raz{iritve ceste, ureditve primerjavi z drugimi ob~inami v Slo- povr{in za pe{ce in kolesarski promet veniji pa dale~ zaostaja za ve~ino med REBALANS ter dovoznih priklju~kov in avtobusnih njimi. Ob~inski svet se je odlo~il, da postajali{~. V predlogu odloka je tudi bo ceno oskrbe v vrtcu za obe staro- PRORA^UNA predvidena izdelava {tudije hrupa, stni skupini le nekoliko pove~al, in si- OB^INE DUPLEK ZA obremenjenosti s hrupom in predlog cer ceno za prvo starostno obdobje s protihrupnih ukrepov pred pridobitvijo 433,47 Eur na 455,14 Eur in ceno za LETO 2010 gradbenega dovoljenja. drugo starostno obdobje s 302,80 Eur Ob~inski svet je obravnaval novelacijo na 333,08 Eur. Za ve~ino star{ev, ki Zaradi kandidature ob~ine Du- dokumenta identifikacije investicijske- imajo otroke v vrtcu, pa to ne pomeni plek na nekaterih razpisih za so- ga projekta in novelacijo investicijske- velikih dodatnih obremenitev. Najve~ financiranje investicij iz evrop- ga programa za gradnjo vrtca v Zg. Du- star{ev pla~uje med 10 in 30 odstot- skih sredstev je nastala potreba pleku. Z novelacijo se predvideva nov kov ekonomske cene oskrbe. Tistim, po rebalansu prora~una Ob~ine vir financiranja, in sicer bo to delno ki pla~ujejo 10 odstotkov cene, se bo Duplek za leto 2010. Pri~akujemo financirala Evropska unija iz Evropske- pla~ilo pove~alo za 3,02 Eur za otroka, povi{anje prihodkov prora~una ga sklada za regionalni razvoj, projekt starega od 2 do 5 let, oziroma za 2,17 za oskrbo s pitno vodo, za obno- se izvaja v okviru Operativnega pro- Eur za otroka, starega od 1 do 2 leti. vo lokalne ceste Duple{ki vrh in grama krepitve regionalnih razvojnih Ob koncu seje je ob~inski svet obravna- gradnjo vrtca v Zg. Dupleku. potencialov za obdobje 2007-2013, val {e nekatere kadrovske zadeve. Ime- Ob~inski svet Ob~ine Duplek se je dne razvojne prioritete Razvoj regij; pred- noval je novega predstavnika ob~ine 23. februarja 2010 sestal na svoji 24. nostne usmeritve Regionalni razvojni Duplek v svetu zavoda Mariborska redni seji. programi. Projekt bo sofinanciran na razvojna agencija. To je postal Franc V primerjavi s sprejetim prora~unom podlagi prijave na 5. javni razpis. Beber, sicer direktor ob~inske uprave. bodo pove~ani odhodki za gradnjo Svetniki so obravnavali tudi dolo~itev Predstavnika ob~ine Duplek v Svetu vrtca v Zg. Dupleku. Na novo je v nove ekonomske cene za programe ustanoviteljic Javnega medob~inskega prora~un vklju~eno financiranje lokal- v vrtcih. Nazadnje je ceno dolo~il v stanovanjskega sklada pa bo- ne akcijske skupine (LAS), ki deluje decembru 2008. Zlasti cena oskrbe sta odslej Ksenija Golob in Boris Pajn- na obmo~ju ob~ine Duplek, Mestne v vrtcu za drugo starostno obdobje kihar. ob~ine Maribor, ob~ine Pesnica, ob~ine `e dolgo ve~ ne pokriva dejanskih Milena ROPO[A [entilj in ob~ine Kungota. LAS predsta- vlja lokalno javno-zasebno partnerstvo za pode`elje in je namenjena spodbu- janju projektov, ki temeljijo na tripar- titnem partnerstvu, sestavljenem iz lokalne samouprave, gospodarstva in civilne dru`be. Ob~inski svet je v drugi obravnavi obravnaval in potrdil predlog Odloka o ustanovitvi skupne ob~inske uprave ob~in v spodnjem Podravju. Ob~ina Duplek se sicer prostorsko bolj nave- zuje na Maribor in skupne organe, ki jih ob~ine tega obmo~ju ustanavlja- jo skupaj. Pri skupni ob~inski upravi ob~in spodnjega Podravja pa gre za sodelovanje na podro~ju odlaganja odpadkov, kjer Ob~ina Duplek `e ve~ let uspe{no sodeluje s ptujsko in iz nje nastalimi ob~inami. V nadaljevanju je ob~inski svet v prvi obravnavi obravnaval predlog Odloka o ob~inskem podrobnem prostorskem na~rtu za rekonstrukcijo regionalne ce- ste R3-710/1292 Maribor--Ptuj, Vrtec . Foto: Ivo Glonar

2 Novice ob~ine DUPLEK IZ OB^INSKEGA URADA

UREJANJE LASTNI[TVA JAVNIH CEST

Ob~ina je samoupravna lokalna skupnost, ki samostojno opravlja zadeve javnega pomena, dolo~ene s splo{nim aktom ob~ine ali z za- konom. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev med drugim tudi gradi, vzdr`uje in ureja lokal- ne javne ceste, javne poti, rekre- acijske in druge javne povr{ine ter s tem ustvarja mo`nosti za bi- vanje in gospodarski razvoj. Skrb ob~ine za ceste pa ne zajema zgolj skrbi za prevoznost cest (asfaltiranje, plu`enje, urejanje bankin ipd.), temve~ Cilj ob~Ine je ~im prej urediti lastni{tvo vseh javnih cest. tudi za njihovo pravno urejenost. To pa nega pomena in po pravnomo~nosti ve~ina lastnikov teh zemlji{~ razume, pomeni predvsem urejenost lastni{tva. odlo~bo posreduje zemlji{ki knjigi, da je to v javno dobro, in je pripravlje- Kjer ob~ina ni lastnik cest, tudi ni od- kjer po uradni dol`nosti vpi{ejo za- na skleniti pogodbo o brezpla~nem govorna za njihovo stanje. znambo statusa. Vse stro{ke, poveza- prenosu. S temi prenose tudi izvede- V na{i ob~ini imamo {e vedno nekaj ne s prenosom lastni{tva, prevzame mo. @elimo si, da bi bilo teh lastnikov cest, po katerih poteka javni promet, ob~ina. Ti stro{ki so nemalokrat celo tudi v prihodnje ~im ve~ in da bi bil a so v zasebni lasti. V ob~inskem ura- vi{ji, kot je vrednost zemlji{~a, ki je navedeni cilj tudi dejansko dose`en. du ves ~as te~ejo aktivnosti za prenos predmet prenosa. Lastniki pa bi bili razbremenjeni od- lastni{tva teh zemlji{~. V dogovoru z Ob~ina mora s sredstvi, s katerimi raz- govornosti in tudi finan~nih posledic lastniki ob~ina poskrbi za parcelacijo polaga, ravnati kot dober gospodar, lastni{tva, saj so ta zemlji{~a za njih zemlji{~, nakar z njimi sklene pogod- saj gre za javna sredstva. Posledi~no neuporabna, {e vedno pa so zavezanci bo o brezpla~nem prenosu zemlji{~ na ne more in ne sme javnih sredstev za razli~ne dav{~ine. Ob~ino Duplek. uporabljati za zasebno lastnino ozi- Ceste, po katerih te~e javni promet, Po vpisu lastninske pravice v zemlji{ko roma na njej. Druga~e povedano, ne so nedvomno grajeno javno dobro lo- knjigo pripravi ob~inski urad {e pre- sme asfaltirati, plu`iti ali kako druga~e kalnega pomena, katerega uporaba je dlog sklepa za prenos ceste v javno vzdr`evati ceste, ki je formalnopravno pod enakimi pogoji namenjena vsem, dobro, ki ga sprejme ob~inski svet. v zasebni lasti. zato je prav, da ta status tudi imajo. Na podlagi sklepa ob~inskega sveta Zato je na{ cilj ~im prej urediti Du{anka NOVAK ob~inski urad izda odlo~bo o dodelitvi lastni{tvo vseh javnih cest na obmo~ju statusa grajenega javnega dobra lokal- na{e ob~ine. V zadovoljstvo nam je, da

VREDNOTENJE Za vzpostavitev navedenega siste- Pri pregledu stanja zemlji{kih par- ma je med drugim treba preveriti cel, ki {e niso zazidane, a so zazidlji- NEPREMI^NIN namensko rabo zemlji{~ v ob~ini in ve, je bilo ugotovljeno, da je v ob~ini dolo~iti zemlji{~a za gradnjo oziroma precej{nje {tevilo nezazidanih stavb- @e od sprejetja Zakona o zemlji{~a, kjer stavb {e ni. To so to- nih zemlji{~. Ta pa bodo bistveno mno`i~nem vrednotenju nepre- rej tista zemlji{~a, na katerih je mo`na vi{je obdav~ena kot druga zemlji{~a, mi~nin v letu 2006 potekajo na in dopustna gradnja stavb, a se {e ni npr. kmetijska ali gozdna. Zato bodo dr`avni pa tudi na lokalni ravni za~ela. Iz tak{ne dolo~itve bo nato od- lastniki nezazidanih stavbnih zemlji{~ {tevilne aktivnosti v zvezi z vzpo- merjen davek na nepremi~nine. Mo`na morali tehtno razmisliti o smiselnosti stavitvijo sistema mno`i~nega in dopustna gradnja pomeni, da je ve- ohranitve stavbnega zemlji{~a (z vidi- vrednotenja nepremi~nin, ki bo likost gradbene parcele primerna za ka nadaljnje gradnje) bodisi o vlogi za pomenil obdav~itev nepremi~nin gradnjo, da je mo`no urediti dostop spremembo namenske rabe zemlji{~a oziroma uvedbo davka na nepre- do parcele (~e {e ni urejen), da naklon v kmetijsko, ki je mo`na v prihodnjih mi~nine. terena dopu{~a gradnjo ... spremembah prostorskega na~rta, ali

Novice ob~ine DUPLEK 3 o prodaji tak{nega zemlji{~a. od za~etka projekta. ^e bo Vlada RS Podalj{evanje roka za celovito uvedbo Po zadnjih informacijah je Geodetska sprejela odlo~itev o podalj{anju, naj mno`i~nega vrednotenja torej pomeni uprava Republike Slovenije `e podala bi bili poskusni izra~uni vrednosti odmikanje davku na nepremi~nine, ki predlog za podalj{anje roka za vzposta- nepremi~nin pripravljeni do septem- `e nekaj let buri duhove, in kot ka`e vitev sistema mno`i~nega vrednotenja, bra, oktobra letos (prej aprila 2010). po nekaterih napovedih, bomo {e ne- in sicer do 1. maja 2011 (prej 1. maj Na te izra~une bodo lastniki zemlji{~ kaj ~asa ~akali na njegovo uvedbo. 2010). To bi bilo `e drugo podalj{anje lahko podali pripombe. Jasmina PURI^

omejevanja dolo~enih storitev in sank- zelo upo~asnijo sistem in onemogo~ijo BREZPLA^NI cioniranja zlorab. Z namenom odkri- storitve ostalim uporabnikom. Take so vanja in prepre~evanja mo`nih zlorab BREZ@I^NI predvsem multimedijske vsebine, ne- in za posredovanje storitev e-uprave legalno pridobljeni programi … Zato INTERNET preko e-to~k pa vodimo tudi statistiko smo za zdaj uporabo omejili na dva uporabe na e-to~kah. TUDI V DUPLEKU na~ina, ki ju seveda lahko po `elji nato Marjan TOPI^ spreminjamo: Ob~ina Duplek `eli tudi na{o • ~asovna omejitev (vsak uporabnik je ob~ino priklju~iti k sodobnim in- lahko v 24 urah prijavljen maksimal- formacijskim mestom po Evropi in no 2 uri) svetu. Cilj tega projekta je ponudi- • omejitev hitrosti prenosa podatkov PLAKATIRANJE ti uporabnikom (dijakom, {tuden- na 256 kbit/s PO NOVEM tom, turistom in vsem ob~ankam • dostop samo do spleta (port 80 in ob~anom) brezpla~ni brez`i~ni (HTTP), 110 (POP3), 143(IMAP) in Z novim odlokom bodo za dostop do interneta preko vseh 443(HTTPS) obmo~je ob~ine Duplek urejeni naprav, ki vsebujejo brez`i~ne enotni pogoji, pravice in obvezno- vmesnike po standardu 802.11 Splo{no o uporabi sti za postavljanje in uporablja- b/g (prenosniki, mobilni telefoni, Uporabnik, ki se `eli brez`i~no pove- nje objektov za plakatiranje in dlan~niki …). zati z internetom, potrebuje ra~unalnik ogla{evanje, njihovo vzdr`evanje, Storitev je namenjena popestritvi (ali kak{no drugo napravo, na primer izvajanje dejavnosti plakatiranja turisti~ne ponudbe, ki jo obiskovalcem mobilni telefon ali dlan~nik) s tehnolo- – ogla{evanja ter name{~anje pla- nudijo gostinski lokali in turisti~ne gijo za brez`i~no povezovanje (Wi-Fi). katov, transparentov in drugih kmetije na obmo~ju ob~ine Duplek, Za povezavo z omre`jem je obi~ajno oblik javnega obve{~anja, ki so ter informiranju in izobra`evanju dovolj, da je uporabnik z napravo na namenjeni obve{~anju ob~anov, ob~anov. dosegu signala brez`i~nega omre`ja, in prav tako name{~anje oglasov, V prvi fazi projekta je bilo brez`i~no saj naprava sama zazna vstopno to~ko ki so namenjeni propagiranju iz- omre`je vzpostavljeno z eno brez`i~no HotSpot-Po in se pove`e z njo. delkov, storitev ali podjetij. internetno to~ko v centru Spodnji Ob~inski svetniki so na svoji 23. re- Duplek, locirano na poslovni stavbi ^e `eli uporabnik dostopati do inter- dni seji dne 1. decembra 2009 sprejeli na naslovu Cesta k Dravi 8 (lekarna, neta z osebnim Odlok o plakatiranju v Ob~ini Duplek. knji`nica, zdravstveni dom). Vstopna ra~unalnikom, ki Odlok je objavljen v Uradnem glasilu to~ka lahko sprejeme do 50 uporab- nima tehnologije slovenskih ob~in, {t. 26/09, z dne 15. nikov. Povezava z internetom je za- Wi-Fi, mora pred- 12. 2009. gotovljena na podlagi sodelovanja s hodno nadgraditi Za ogla{evanje se ne {teje postavljanje kabelskim operaterjem Telemach, d.d.. osebni ra~unalnik s kartico za brez`i~ni ozna~be firme, pravne ali fizi~ne ose- V drugi fazi projekta bomo, ~e se bo dostop. ^e pa je uporabnik zunaj kvali- be, ki je obvezna po Zakonu o gospo- pokazal interes za to, omre`je raz{irili tetnega signala, ga lahko oja~a z doda- darskih dru`bah. tudi zunaj o`jega sredi{~a Spodnjega tno aktivno napravo (Linksys, Lewelo- Dejavnost plakatiranja na javnih plaka- Dupleka s postavitvijo dodatnih inter- ne, Edimax …) za brez`i~no povezavo tnih mestih bo po predlogu odloka izva- netnih to~k. in z notranjo ali zunanjo anteno. jal re`ijski obrat, ki mora zagotoviti za- dostno {tevilo plakatnih mest. Re`ijski Omejitve in varnost Podrobnej{a navodila za uporabo naj- obrat skrbi za name{~anje in odstra- Ker je sistem namenjen naj{ir{i po- dete na spletni strani Ob~ine Duplek. njevanje plakatov ter vzdr`evanje pla- pulaciji ob~anov in obiskovalcev za katnih mest. Plakate lahko namesti in potrebe popestritve turisti~ne ponud- Ponudnik storitve ni dol`an zagota- odstrani tudi stranka sama. Preden se be, informiranja, izobra`evanja …, vljati varne rabe storitve, zato vsak plakat namesti, ga je treba `igosati vklju~no z otroki in mladostniki, si uporabnik vstopa v sistem na lastno (ob~inski urad) in predlo`iti dokazilo o ponudnik pridr`uje pravico do omeje- odgovornost. Zaradi zagotavljanja pla~ilu v skladu s cenikom, ki je sprejet vanja dolo~enih spornih vsebin. Tovr- optimalnega delovanja in da bi se iz- na podlagi tega odloka (Uradno glasilo stne vsebine so obi~ajno tudi predmet ognili preobremenitvam, si ponudnik slovenskih ob~in, {t. 26/09). Dru{tva, prena{anja velikih koli~in podatkov, ki pridr`uje pravico do nadzora uporabe, ki so registrirana na obmo~ju na{e

4 Novice ob~ine DUPLEK ob~ine in va{ke skupnosti so opro{~eni pla~ila, prav tako prireditve v huma- nitarne namene. Plakatiranje, name- njeno ogla{evanju, lahko opravljajo gospodarske dru`be ali samostojni podjetniki, ki so registrirani za tak{no dejavnost. Izvajalec ogla{evanja, ki bo `elel ogla{evati na dovoljenih mestih, bo sklenil z ob~ino ustrezno pogodbo. Odlok opredeljuje {e obvestilne znake, ki jih lahko postavljajo druge pravne oziroma fizi~ne osebe za ogla{evanje lastnih proizvodov in storitev. Obve- stilni znaki se postavljajo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, {t. 46/00). Plakati in oglasi so lahko v pisni, sli- kovni, tiskani in svetlobni obliki ter se objavljajo na objektih za plakatiranje Plakatno mesto v Zgornjem Dupleku. Foto: Ivo Glonar oziroma ogla{evanje. Plakatni oziroma oglasni objekti se delijo na stalne in cije in telekomunikacij, avtobusnih urejajo s prostorskoizvedbenimi na~rti, za~asne (prenosne). postajali{~ih. Poleg tega je brez dovo- in na obmo~jih, ki se urejajo s prostor- Plakatni oziroma ogla{evalski objekti ljenja re`ijskega obrata prepovedano skoureditvenimi pogoji v skladu s po- morajo biti postavljeni tako, da ne ovi- trositi propagandni material in ga za- goji iz teh prostorskoureditvenih po- rajo prometa, namembnosti prostora tikati ali lepiti na avtomobile. Navede- gojev. Nadzor nad izvajanjem dolo~b in ne kazijo videza okolja. Z odlokom no prepoveduje tudi Zakon o varstvu odloka in izvajanje ukrepov bodo je prepovedano lepljenje plakatov na potro{nikov . opravljali ob~inska uprava, ob~inski stenah, razen ~e se pridobi soglas- Objekte za plakatiranje oziroma redar in in{pekcijske slu`be. je lastnika, na oknih, vratih, ograjah, ogla{evanje je dovoljeno postaviti, drevesih, objektih elektrodistribu- vgraditi ali pritrditi na obmo~jih, ki se Du{anka NOVAK

neh Ob~ine Duplek (www.duplek.si), na. ^e kandidat vloge ne bo dopolnil v KAKO DO kjer je objavljena tudi razpisna doku- zahtevanem roku, bo vloga zavr`ena in SUBVENCIJ mentacija. Vse dodatne informacije mo`nosti za pridobitev sredstev v tem pa lahko zainteresirani dobijo tudi po letu ne bo ve~. Po ugotovitvi, da je vlo- ZA KMETE IN telefonu (02-684 0914) v delovnem ga popolna, in po pregledu posebne ~asu ali po elektronski po{ti (obcina. ob~inske komisije, bo kandidat prejel PODJETNIKE IZ [email protected]). odlo~bo o upravi~enosti do dodelitve OB^INSKEGA Pridobitev subvencij v tem letu je subvencije. [ele na podlagi prejema mo`na enako kot v zadnjih treh letih, te odlo~be bo kandidat lahko pri~el PRORA^UNA? ko smo `e izvedli javne razpise, uskla- izvedbo aktivnosti, za katere `eli pre- jene z evropskimi predpisi. Prav evrop- jeti sredstva (izgradnjo objekta, nakup Rok za oddajo vlog za pridobitev ski predpisi so prinesli druga~ne pogo- osnovnih sredstev ali opreme, izvedba subvencij na podro~ju kmetijstva je in na~ine, kot smo jih bili navajeni v izobra`evanja in podobno). Ko pa bo in podjetni{tva se izteka s koncem prehodnem obdobju. kandidat izvedel te aktivnosti, bo zbral meseca maja – torej 30. maj 2010 vso potrebno dokumentacijo, s katero in po tem datumu ne bo ve~ mo`no Kaj je pomembno za pridobitev bo dokazal, da jih je izvedel, ter jo do- v leto{njem letu na kakr{enkoli subvencij? stavil Ob~inski upravi Ob~ine Duplek na~in oddati vloge, s tem pa tudi V preteklosti smo ugotavljali, da vlaga- najkasneje do 30. septembra 2010. ne pridobiti subvencije. telji niso imeli dovolj ~asa za pripravo [e posebej je treba paziti, da bodo med Ob~ina Duplek je za leto 2010 z jav- vlog. Letos smo ta rok podalj{ali na to dokumentacijo ustrezni ra~uni, ki nim razpisom predstavila pogoje najdalj{i mo`en na~in in sicer je rok morajo biti izstavljeni v ~asu od preje- in mo`nosti za pridobitev nepovra- za oddajo 30. maja 2010. Postopek bo ma Odlo~be o upravi~enosti do dr`avne tnih ob~inskih sredstev na podro~ju potekal v dveh fazah: v prvi mora kan- pomo~i ali pomo~i »de minimis« do 30. podjetni{tva in kmetijstva. Javna raz- didat za prejem nepovratnih sredstev septembra 2010 ter da bodo obvezno pisa sta objavljena v Uradnem glasilu v ~asu do vklju~no 30. maja 2010 od- prilo`ena ustrezna dokazila o pla~ilu slovenskih ob~in, v tej {tevilki Novic dati ustrezno vlogo, ki jo bo lahko {e teh ra~unov, ki morajo biti pla~ani v ob~ine Duplek ter na internetnih stra- dopolnil v roku 8 dni, ~e ne bo popol- tem obdobju – ne prej, ne kasneje.

Novice ob~ine DUPLEK 5 ^e dokumentacija ne bo popolna, jo tevanih rokih, pa bo vloga zavr`ena ve~ji, kot je na razpolago sredstev v bo mo`no v dolo~enem roku dopol- oziroma vlagatelji ne bodo mogli pre- ob~inskem prora~unu, bomo posa- niti. Tisti, ki bodo najkasneje do 30. jeti subvencijskih sredstev. Tisti, ki mezne zneske sorazmerno zmanj{ali, septembra 2010 dostavili vso potreb- bodo svoje aktivnosti izvedli prej ter v nasprotnem pa seveda pove~ali. no dokumentacijo in dokazila, bodo z prej zbrali in dostavili potrebno doku- Vsem zainteresiranim predlagam, da ob~ino podpisali ustrezno pogodbo in mentacijo, bodo prej lahko podpisali si v najkraj{em ~asu po objavi razpisa v 30 dneh po podpisu pogodbe prejeli pogodbo in posledi~no tudi prej prejeli pridobijo razpisno dokumentacijo in subvencijska sredstva. ^e ustrezna do- sredstva. pripravijo vse potrebno za oddajo po- kumentacija ne bo dostavljena v zah- ^e bo na podlagi prejetih vlog izra~un polne vloge. Marjana GLONAR

OB^INSKA ZEMLJI[^A NAPRODAJ

V okviru prora~una za leto 2010 je bil sprejet letni program razpolaganja z nepremi~nim premo`enjem Ob~ine Duplek v letu 2010. V skladu s tem pro- gramom bo ob~inski urad izve- del prodajo ob~inskih nezazida- nih stavbnih zemlji{~ pri {oli v @ ite~ki vasi in zemlji{~a s stavbo na Vurberku (stara {ola). Nezazidana stavbna zemlji{~a so pri- merna za individualno gradnjo stano- vanjskih hi{, saj so parcele velike med 600 in 700 m2. Stara vurber{ka {ola skimi zemlji{~i v k. o. Kup~inji Vrh, 684-09-11 ali po elektronski po{ti ob- je primerna za mirno dejavnost (npr. ob~ina Maj{perk, ki so prav tako na- [email protected] in seveda oseb- turisti~no, zdravili{ko, izobra`evalno, prodaj. no na sede`u ob~ine. Podrobnej{e informacije lahko dobite zdravstveno … ), saj le`i v lepem na- Du{anka NOVAK ravnem okolju tik ob regionalni cesti na Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek Maribor–Ptuj. pri Francu Bebru, direktorju ob~inske Ob~ina prav tako razpolaga s kmetij- uprave, ali Du{anki Novak, po telefonu

MARKO RAHLE, NOVI VODJA POLICIJSKEGA OKOLI[A DUPLEK

Policijska postaja Maribor I obve{~a, da je novi vodja policijskega okoli{a za obmo~je ob~ine Duplek Marko Ra- hle, ki je zamenjal Silva Korena.

6 Novice ob~ine DUPLEK Na podlagi 13. ~lena Odloka o grbu, zastavi, ob~inskem prazniku in priznanjih Ob~ine Duplek (MUV, {t. 2/97, 7/02)

JAVNI RAZPIS

za podelitev priznanj Ob~ine Duplek v letu 2010

Ob~ina Duplek podeljuje zaslu`nim ob~anom za posebne zasluge na kulturnem, {portnem, znanstvenem, tehni~nem in drugih podro~jih posebna priznanja, in sicer:

1. ZLATI GRB OB^INE DUPLEK Zlati grb ob~ine Duplek je najvi{je priznanje Ob~ine Duplek. Ob~ina ga podeljuje najzaslu`nej{im ob~anom, dru{tvom, samostojnim podjetnikom in pravnim osebam, ki so s svojim delom znatno prispevali k razvoju Ob~ine Duplek ali ugledu krajev, in za dose`ke na kulturnem, {portnem, znanstvenem, tehni~nem ali drugem podro~ju.

2. ^ASTNI OB^AN OB^INE DUPLEK Za posebne zasluge lahko ob~ina posameznikom, ki so s svojim delom in ustvarjalnostjo pomembno prispevali k ugledu kraja, podeli naziv ~astni ob~an. Ta naziv se lahko podeli tudi posameznikom, ki niso ob~ani ob~ine, a so bili rojeni na obmo~ju ob~ine ali so dolo~en ~as `iveli na njenem obmo~ju ali so s svojim delovanjem oz. dose`ki bistveno prispevali k ugledu kraja.

3. PRIZNANJA ZA DOSE@KE NA PODRO^JU [PORTA Ob~ina podeljuje: • naziv {portnik leta 2009 • naziv {portnica leta 2009 • naziv ekipa leta 2009 • priznanje za zasluge na podro~ju {porta • priznanje za vrhunske {portne dose`ke • priznanje za {portne dose`ke • priznanje za perspektivnega {portnika • priznanje za rekreativca leta Priznanja za {portne dose`ke se podeljujejo {portnikom posameznikom, {portnim ekipam in organizacijskim delavcem na podro~ju {porta v ob~ini Duplek na osnovi dolo~il Pravil za podelitev naziva {portnik leta ob~ine Duplek ter priznanj Ob~ine Duplek za dose`ke na podro~ju {porta. O podelitvi zlatega grba Ob~ine Duplek in naziva ~astni ob~an odlo~a ob~inski svet na predlog komisije za ob~inska pri- znanja. O podelitvi priznanj za dose`ke na {portnem podro~ju odlo~a komisija za podelitev priznanj Ob~ine Duplek. Pobudo oziroma predlog za posebno priznanje Ob~ine Duplek je treba podati v pisni obliki in mora vsebovati: • ime in priimek oziroma naziv in naslov pobudnika oziroma predlagatelja, • ime in priimek oziroma naziv kandidata za posebno priznanje in njegove osnovne podatke, • obrazlo`itev pobude oziroma priznanja (pri priznanjih za {portne dose`ke nujno navesti najvi{ji dose`ek), • dokumente, ki dokazujejo dejstva v dani obrazlo`itvi pobude oziroma predloga.

Rok za oddajo pobude oziroma predloga je ponedeljek, 24. maj 2010. Predloge oziroma pobude je treba oddati v Ob~inskem uradu ob~ine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek.

Ob~inski urad ob~ine Duplek

Novice ob~ine DUPLEK 7 voznike enoslednih motornih vozil ob pazljivega voznika avtomobila »izgi- VARNOST VOZNIKOV pri~etku motoristi~ne sezone 2010 nete«; ENOSLEDNIH policisti dajemo nekaj pomembnih na- - na enosledno motorno vozilo vedno svetov za varno vo`njo motoristov: sedite v opremi in ne var~ujte pri MOTORNIH VOZIL - le z vajo, to je redno vo`njo, boste njenem nakupu; svoje znanje poglobili in ga {e utrdili, - pred vsako vo`njo preverite sta- Pred nami so ponovno lepi in topli prav tako zelo priporo~amo obisk tre- nje enoslednega motornega vozila. dnevi, ki na ceste privabijo prve ningov varne vo`nje. Razlika med do- Prepri~ajte se, da ne pu{~a olje, da so voznike motornih koles, med brim in slabim voznikom enoslednega gume cele, dovolj polne in ne preve~ njimi tudi tiste, ki nanje sedejo motornega vozila je v predvidevanju. obrabljene. Preverite tudi, ali deluje- prvi~. V Policijski upravi Maribor Dober motorist pravo~asno prepozna jo lu~i in smerokazi. Le vzdr`evano so vozniki enoslednih motornih pasti na cesti, opazuje reakcije drugih enosledno motorno vozilo je varno, vozil med najbolj ogro`enimi udele`encev v prometu in temu prila- ni nujno, da je novo; udele`enci v cestnem prometu. godi vo`njo; - nikoli ne {kodi, ~e najprej ogrejete Na cestah na obmo~ju Policijske upra- - ko pijete, ne vozite, ko vozite, ne pij- motor, gume, vzmetenje, svoje telo ve Maribor je leta 2009 umrlo 5 vozni- te; in glavo, preden za~nete voziti. Zato kov motornih koles, kar je 21,7 odstot- - preden prehitite avto ali kolono pred nikdar ne pritiskajte na plin na vso kov vseh umrlih v prometnih nesre~ah. sabo, se prepri~ajte, ali vas je voznik mo~, takoj ko sedete na enosledno Prav tako je bilo v letu 2009 na cestah pred vami opazil. Potem prehitite. motorno vozilo. na obmo~ju Policijske uprave Maribor Seveda pa vas ne more opaziti, ~e ga 35 voznikov motornih koles hudo nameravate prehiteti s trikrat ve~jo Naj vas spremlja slogan po{kodovanih, kar predstavlja 23,5 hitrostjo; NE SPREGLEJ, TRIKRAT POGLEJ! odstotkov vseh hudo po{kodovanih - pred vo`njo oblecite obla~ila `ivah- udele`encev cestnega prometa. nih barv in si nadenite vidno ~elado. Najve~ prometnih nesre~ s smrtnim Bojan PURGAJ Siva in ~rna sta namre~ barvi asfalta, pomo~nik komandirja izidom in s huj{imi posledicami se zato se zlijete z barvo ceste in za ne- Policijske postaje Maribor I je zgodilo v popoldanskem ~asu ~ez vikend (sobota, nedelja). Za voznike motornih koles pa je najbolj nevarno v naseljih in po regionalnih cestah, za voznike koles z motorjem pa v naseljih, predvsem naseljih z uli~nim sistemom. Najpogostej{i vzroki prometnih nesre~ voznikov motornih koles in koles z motorjem so bili neprilagojena hitrost, neupo{tevanje pravil o prednosti in nepravilna stran in smer vo`nje. Med povzro~itelji prometnih nesre~ vozni- kov motornih koles izstopa starostna skupina med 24. in 44. letom, med vozniki koles z motorjem pa starostna skupina med 14. in 18. letom. Za zagotavljanje ugodnih prometno varnostnih razmer voznikov enosle- dnih motornih vozil bomo policisti Po- licijske postaje Maribor I od aprila do vklju~no septembra 2010 intenzivneje izvajali nadzor nad vozniki enoslednih motornih vozil. Nadzor bo usmerjen predvsem v ugotavljanje prekora~itve hitrosti, agresivne vo`nje in tehni~ne brezhibnosti vozil. Nadzori se bodo iz- vajali predvsem na izstopajo~ih cestnih relacijah, kjer so v zadnjih letih vozniki enoslednih motornih vozil huje kr{ili cestnoprometne predpise. Na obmo~ju Policijske postaje Maribor I predvsem na regionalni cesti Zgornji Duplek–Ptuj in glavni cesti Maribor–Brestrnica, in to v popoldanskem ~asu med vikendi. Za izbolj{anje prometne varnostni za

8 Novice ob~ine DUPLEK Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvr{evanje prora~una RS (Ur. list RS, {t. 50/07), Odloka o prora~unu Ob~ine Du- plek za leto 2010 (Uradno glasilo slovenskih ob~in 37/2009) in Pravilnika o dodeljevanju pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek (MUV {t. 23/07)

OB^INA DUPLEK objavlja

J A V N I R A Z P I S za dodelitev pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek za leto 2010

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finan~nih sredstev – pomo~i de minimis za uresni~evanje ciljev ob~ine Duplek na podro~ju razvoja podjetni{tva in inovativnosti v skladu s Pravilnikom dodeljevanju pomo~i de minimis za razvoj podjetni{tva in inovativnosti v Ob~ini Duplek za leto 2010.

II. VI[INA SREDSTEV

Sredstva so zagotovljena v Prora~unu Ob~ine Duplek za leto 2010 na prora~unski postavki 1402012 – Subvencije za podjetni{tvo v vi{ini 45.000,00 EUR. Sredstva v prora~unu so omejena. Upravi~enec lahko skupno prejme najve~ 8.000 EUR pomo~i. V kolikor bo skupna vi{ina sredstev, ki bi jih naj prejeli vsi upravi~enci, vi{ja od zagotovljenih sredstev na prora~unski postavki, se upravi~ena sred- stva po vsakem posamezniku morajo zmanj{ati za enak sorazmerni dele` tako, da odobrena skupna sredstva ne bodo presegla sredstev, ki so zagotovljena na prora~unski postavki oziroma se lahko v nasprotnem slu~aju pove~ajo za enak sorazmerni dele` neporabljenih sredstev.

III. UKREPI IN POMO^I

Ukrep {t. 1 – sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij

Namen pomo~i je pospe{itev nastajanja podjetij in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrej{o rast s sofinanciranjem mate- rialnih in nematerialnih investicij.

Upravi~eni stro{ki za materialne investicije na obmo~ju ob~ine so: - stro{ki pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - stro{ki nakupa, gradnje ali preureditve poslovnih prostorov, - stro{ki nakupa nove opreme in celovita obnova obstoje~e proizvodnje, ki je namenjena izvajanju osnovne dejavnosti, - stro{ki obrestne mere za najete kredite za izvedbo materialne investicije.

Upravi~eni stro{ki za nematerialne investicije so: - stro{ki nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehni~nega znanja ter programske opreme, - stro{ki obrestne mere za najete kredite za izvedbo nematerialne investicije.

Investicija, ki se izvaja v letu 2010 in bo predmet prijave na ta javni razpis za dodelitev pomo~i de minimis je lahko za~eta pred izdajo upravnega akta (sklepa ali odlo~be) upravi~encu o dodelitvi pomo~i, vendar so upravi~eni stro{ki po tem raz- pisu le tisti, ki bodo nastali v obdobju od izdaje akta do zaprtja razpisa. Dokazila – pla~ani ra~uni za izvedbo investicije morajo biti z datumom iz navedenega obdobja. Davek na dodano vrednost ali katerekoli druge dajatve, ki jih predpisuje dr`ava oziroma imajo zna~aj »davka« so neupravi~eni stro{ki investicije. Prejemnik pomo~i mora zagotoviti vsaj 50% lastnih sredstev za kritje upravi~enih stro{kov posamezne investicije ter lahko tako prejme najve~ do 50% nepovratnih sredstev od upravi~enih stro{kov investicije. Materialna in / ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravi~enca najmanj 3 leta. Za nepovratna sredstva po tem razpisu lahko zaprosijo mala in srednje velika podjetja ter samostojni podjetniki posame- zniki, ki imajo poslovni sede` in prostore za izvajanje dejavnosti na obmo~ju Ob~ine Duplek.

Novice ob~ine DUPLEK 9 Pogoji za pridobitev pomo~i: • dokazilo o registrirani dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje le te; • dokazilo o upravi~enosti investicije (poslovni na~rt, investicijski program ali drugi enakovreden dokument iz katerega je razvidna upravi~enost investicije) • ra~un ali pogodba ali drugi enakovreden dokument o investiciji; • dokazilo o pla~ilu stro{kov za katere se uveljavlja pomo~; • za subvencioniranje obrestne mere: kreditna pogodba, izra~un obresti, dokazilo o pla~ilu obresti dokazilo o upravi~enosti investicije za katero se je najel kredit (poslovni na~rt,…) • pravo~asna oddaja vloge z zahtevano dokumentacijo iz tega razpisa in razpisne dokumentacije.

Ukrep {t. 2 – sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest Namen pomo~i je pove~evanje {tevila in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanj{evanje brezposelnosti v obdobju od 01. 10. 2009 do zaprtja tega razpisa. Upravi~eni stro{ki so: - stro{ki za realizacijo samozaposlitve v vi{ini do 5 oziroma 10 minimalnih mese~nih pla~, - stro{ki za odpiranje novega delovnega mesta v vi{ini do 10 minimalnih mese~nih pla~, - stro{ki za zaposlitev registrirano brezposelnega iskalca prve zaposlitve z visoko ali univerzitetno izobrazbo v vi{ini do 10 minimalnih mese~nih pla~.

Upravi~enci do pomo~i v primeru samozaposlitve so fizi~ne osebe, ki imajo stalno prebivali{~e na obmo~ju ob~ine Duplek in registrirajo dejavnost na podlagi Zakona o gospodarskih dru`bah, ~e jim taka dejavnost pomeni edini in glavni poklic in je poslovni sede` in prostori za izvajanje dejavnosti na obmo~ju ob~ine, in sicer do 10 minimalnih mese~nih pla~ za primer samozaposlitve brezposelne osebe in do 5 minimalnih mese~nih pla~ za primer samozaposlitve predhodno zaposlene ose- be. Samozaposlitev mora trajati najmanj 12 mesecev. Pogoji za pridobitev pomo~i: • dokazilo o prijavi na Zavodu za zaposlovanje RS pred samozaposlitvijo in po 20.4.2009 ; • dokazilo o stalnem bivali{~u v Ob~ini Duplek; • dokazilo o registraciji dejavnosti na podlagi Zakona o gospodarskih dru`bah v obdobju od 20. 4. 2009 do zaprtja tega razpisa; • dokazilo o poslovnem sede`u in prostorih za izvajanje dejavnosti na podro~ju Ob~ine Duplek; • pravo~asna oddaja vloge z zahtevano dokumentacijo iz tega razpisa in razpisne dokumentacije.

Upravi~enci do pomo~i v primeru odpiranja novih delovnih mest so podjetja, ki imajo poslovni sede` na obmo~ju Ob~ine Duplek in podjetja, ki imajo poslovni sede` izven ob~ine, ~e imajo na obmo~ju ob~ine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na obmo~ju ob~ine. Do sredstev v vi{ini do 10 minimalnih mese~nih pla~ je podjetje upravi~eno v primeru zaposlitve registrirane brezposelne osebe s stalnim bivali{~em na obmo~ju ob~ine in v kolikor nova zaposlitev pomeni pove~anje skupnega {tevila zaposlenih nad najvi{jim stanjem v preteklem letu brez upo{tevanja upokojitev. Pogoji za pridobitev pomo~i: • dokazilo, da je bila pred zaposlitvijo oseba prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS; • dokazilo, da je oseba zaposlena najmanj za obdobje 12 mesecev (Pogodba o delu) in druga dokazila dolo~ena v razpisni dokumentaciji; Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v ~asu od 20.4.2009 do zaprtja tega razpisa; • dokazilo o najvi{jem {tevilu zaposlenih v letu 2009; • dokazilo o stalnem bivali{~u v Ob~ini Duplek za osebo, ki se je zaposlila; • dokazilo o sede`u podjetja ter o poslovnem prostoru opravljanja dejavnosti; • dokazilo o registraciji podjetja ter o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti; • pravo~asna oddaja vloge z zahtevano dokumentacijo iz tega razpisa in razpisne dokumentacije. Upravi~enci do pomo~i v primeru zaposlitve registrirano brezposelnega iskalca prve zaposlitve so podjetja, ki imajo poslovni sede` na podro~ju Ob~ine Duplek in podjetja, ki imajo poslovni sede` izven ob~ine, ~e imajo na obmo~ju ob~ine poslovni prostor in zaposlujejo za namen opravljanja dejavnosti v poslovnem prostoru na obmo~ju ob~ine. Do sredstev je podjetje upravi~eno v primeru zaposlitve registriranega brezposelnega iskalca prve zaposlitve, ki ima stalno bivali{~e na obmo~ju ob~ine.

Pogoji za pridobitev pomo~i: • dokazilo, da je bila pred zaposlitvijo oseba prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS; • dokazilo, da je oseba zaposlena najmanj za obdobje 12 mesecev (Pogodba o delu) in druga dokazila dolo~ena v razpisni dokumentaciji; Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v ~asu od 20.4.2009 do zaprtja tega razpisa; • dokazilo o stalnem bivali{~u v Ob~ini Duplek za osebo, ki se je zaposlila; • dokazilo o sede`u podjetja ter o poslovnem prostoru opravljanja dejavnosti; • dokazilo o registraciji podjetja ter o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti; • pravo~asna oddaja vloge z zahtevano dokumentacijo iz tega razpisa in razpisne dokumentacije.

10 Novice ob~ine DUPLEK IV. ROK IN NA^IN PRIJAVE

1. Rok za oddajo vlog je: do vklju~no 30.5.2010

2. Na~in oddaje vlog za obravnavo: Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA: RAZPIS PODJETNI[TVO« dostaviti na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Pri odpiranju bodo upo{tevane vloge, ki bodo prispele v tajni{tvo Ob~ine Duplek, do datuma navedenega za oddajo vlog. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.

3. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje `upan. Odpiranje vlog bo nejavno. ^e vloga ne bo popolna, bodo vlagatelji pozvani, da jih dopolnijo v roku 8 dni po odpiranju vlog. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v dolo~enem roku, bodo s sklepom zavr`ene. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo pri- spele kot prepozne se prav tako zavr`ejo. Vlagatelji, ki so pravo~asno oddali popolne vloge oziroma jih dopolnili bodo v 30 dneh z Odlo~bo o upravi~enosti do dr`avne pomo~i obve{~eni o uspe{nosti vloge. Upravi~enec bo lahko na podlagi prejete odlo~be pri~el z izvajanjem odobrenih ukrepov. Dokazila- ra~une o izvr{enih ukre- pih ter dokazila o pla~anih ra~unih morajo upravi~enci dostaviti najkasneje do 30.9.2010. Po prejemu popolnih dokazil bodo upravi~enci v roku 15 dni od prejema le teh pozvani k podpisu pogodbe. Upravi~enec bo odobrena sredstva prejel v roku 30 dni od podpisa pogodbe.

Razpisna dokumentacija: Brezpla~no razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v tajni{tvu Ob~ine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Objavljena je tudi na spletnih straneh Ob~ine Duplek, www.duplek.si, rubrika razpisi.

[tevilka: 3051-1/2010 Janez RIBI^, l.r

Datum: 30. 3. 2010 `upan IZ VA[KIH SKUPNOSTI IŠ^EMO IDEJE ZA vrsti dogajanja predlagajo re{itve za naslov [email protected] ali obnovo oziroma revitalizacijo gradu in na naslov Ob~ina Duplek, Cesta 4. GRAD VURBERK njegovega {ir{ega obmo~ja. Na pod- julija 106, 2241 Spodnji Duplek. Pre- lagi zapisanega vas vabimo, da tudi dloge po{ljite ~im prej, da bomo lah- Kot je znano, `e nekaj let poteka vi s svojimi predlogi pomagate k na- ko navedene aktivnosti nadaljevali v postopek denacionalizacije gra- daljnjemu razvoju na gradu Vurberk. najkraj{em mo`nem ~asu. du Vurberk. Z odlo~bo z dne 23. Posredujete jih lahko na elektronski Jasmina PURI^ februarja 2010, ki jo je izdalo Mi- nistrstvo RS za kulturo je bil zah- tevek vlagateljev za denaciona- lizacijo nepremi~nin, med njimi tudi gradu Vurberk, zavrnjen. Glede na to, da je grad Vurberk prilju- bljena to~ka v ob~ini in da marsikdo tam najde prostor za sprostitev, bodisi na sprehodu ali ob ogledu predstave v poletnih mesecih, menimo, da bi lahko na to obmo~je vnesli {e kak{no dejav- nost, ki bo ta kraj popestrila in mu dala nov zagon ter morda pomenila za~etek razvoja turizma na tem obmo~ju. S tem namenom bo ob~ina zainteresi- rane pozvala, da s svojimi idejami o Grad Vurberk je vse bolj priljubljena to~ka. Foto: Ivo Glonar

Novice ob~ine DUPLEK 11 Lanski bo`i~ je res `e stvar preteklo- ni. Ne le lepo, tudi domiselno, je bilo JASLICE CERKVI sti, a bi bilo krivi~no, ~e bi spregledali prevladujo~e mnenje. SV. BARBARE trud va{~anov Jablanc, ki so postavi- GM V KORENI li jaslice v cerkvi sv. Barbare v Kore-

Pri delu. Foto: Matej Vute Jaslice so kon~ane, postavljavci zadovoljni. Foto: Matej Vute EKOLO[KI KOTI^EK

~istilni akciji, v katerih bodo skupaj s ~astni pokrovitelji so jo V AKCIJO O^ISTIMO skavti, taborniki in drugimi nevladnimi podprli tudi predsednik SLOVENIJO V organizacijami izvedli skupno teren- Republike Slovenije dr. sko popisovanje divjih odlagali{~, po- Danilo Türk, predsednik dr`avnega ENEM DNEVU @E magali pa naj bi tudi vojska, policija in zbora dr. Pavel Gantar in predsednik Zavod za gozdove Slovenije. vlade Borut Pahor. Poleg tega so se v VKLJU^ENA VE^ projekt vklju~ili ministrstvo za {ol- KOT POLOVICA Vsak teden 50 novih prostovoljcev stvo in {port, ki vabi vse {ole, da se Akcija je med prebivalstvom naletela udele`ijo ~istilne akcije, ministrstvo za OB^IN na dober odziv, saj se k sodelovanju obrambo s Slovensko vojsko in Upravo vsak teden prijavi pribli`no 50 novih RS za za{~ito in re{evanje, ministrstvo Prek satelitskih slik prostovoljci prostovoljcev. Najve~ dela imajo tre- za notranje zadeve s policijo in gene- pre~esali petino Slovenije – Ne- nutno ob~inski organizatorji, ki so vez ralno policijsko upravo, Zveza prijate- katere ob~ine {e i{~ejo ob~inske med organizatorji projekta in ob~inami ljev mladine in Direkcija RS za ceste. organizatorje – Prostovoljci bodo ter komunalnimi podjetji. Za zdaj delu- Pri izvedbi projekta prav tako sode- ~istili gozdove in kraje, v katerih je 145 ob~inskih organizatorjev, dogo- lujejo Geopedia, Zavod za gozdove `ivijo vor o aktivnem sodelovanju v akciji sta Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Akcija O~istimo Slovenijo v enem dne- podpisali 102 ob~ini, cilj pa je, da bi Slovenska potaplja{ka zveza, Lovska vu, ko bodo prostovoljci po vsej Slo- svojega organizatorja imela vsaka od zveza Slovenije, Gasilska zveza Slove- veniji odstranjevali gospodinjske in 210 slovenskih ob~in. Kljub snegu so nije, Turisti~na zveza Slovenije, Zveza kosovne odpadke z divjih odlagali{~, bili dejavni tudi popisovalci na terenu, tabornikov Slovenije, Zdru`enje slo- je v polnem razmahu. Prostovoljci so tako je 70 prostovoljcem uspelo po- venskih katoli{kih skavtov in skavtinj, preko Geopedie pregledali pribli`no pisati blizu 100 odlagali{~. Organiza- Fokus, Umanotera, CIPRA, Dru{tvo za petino Slovenije in odkrili 2246 poten- torji pa {e vedno vabijo k sodelovanju opazovanje in preu~evanje ptic Slove- cialnih divjih odlagali{~, 206 lokacij pa nove prostovoljce, ki bi delovali kot nije, Slovenska turisti~na organizacija, je tudi potrjenih in opisanih. ob~inski organizatorji oziroma popiso- Zdru`enje ob~in Slovenije, Skupnost Ker je prav popisovanje ena valci divjih odlagali{~ in s podporo ak- ob~in Slovenije, Zavod RS za varstvo najzahtevnej{ih in obse`nih nalog, ciji v vseh koti~kih Slovenije omogo~ili narave, Kmetijsko-gozdarska zbornica v dru{tvu Ekologi brez meja, ki akci- njen uspeh. Slovenije, Olimpijski komite Slovenije jo organizira, v drugi polovici marca Akciji so se pridru`ile tudi {tevilne in Notranjsko–Kra{ka regionalna ra- na~rtujejo predvidoma dve iskalno vladne in nevladne organizacije, kot zvojna agencija.

12 Novice ob~ine DUPLEK V enem dnevu odstraniti 20.000 200.000 ljudi in zbrati vsaj 20.000 ton ni vseeno. Prepri~anje o odli~nem re- ton odpadkov komunalnih odpadkov, pravijo Ekologi zultatu akcije potrjujejo tudi pozitivni ^eprav prvi popolni popis divjih odla- brez meja. odzivi: doslej se nam je pridru`ilo na gali{~ {ele nastaja s pregledovanjem stotine posameznikov in organizacij, Geopedie in terenskim popisom pro- Ne zamudite najve~jega okoljskega ki aktivno sodelujejo pri izdelavi regi- stovoljcev v akciji, je po ocenah Slo- projekta v zgodovini Slovenije, posta- stra divjih odlagali{~ oziroma pri orga- venija posejana z okoli 50.000 divjimi nite prostovoljci in pomagajte ob~ino nizaciji projekta. odlagali{~i, kjer je odvr`enih 400.000 Duplek o~istiti komunalnih odpadkov. Ve~ informacij o ~istilni akciji dobite ton odpadkov, velika ve~ina je gradbe- Dru{tvo Ekologi brez meja in Ob~inska na spletnem naslovu http://www.oci- nih odpadkov. Njihova povr{ina zavze- uprava Ob~ine Duplek sta organizira- stimo.si/. ma 6 kvadratnih kilometrov, toliko, kot la projekt O~istimo Slovenijo v enem je povr{ina dveh Bohinjskih jezer. Sko- dnevu, najve~ji okoljski projekt v zgo- Za potrditev svoje udele`be in za zago- raj 20 odstotkov jih je nevarnih okolju, dovini Slovenije. tavljanje logisti~ne podpore se, prosim, `ivalim in ~loveku. Popis bo zajemal V okviru projekta bo potekalo doslej prijavite dru{tvu, katerega ~lan ste in vse odpadke, tudi gradbene in nevar- najobse`nej{e kartiranje divjih odlaga- ki deluje v ob~ini Duplek. Pove`ite se ne, njihov register pa bodo organiza- li{~ v Sloveniji, ki bo omogo~ilo prvi z vodji dru{tev in se vpi{ite v seznam torji predali pristojnim institucijam, ki enotni in tudi njihov najve~ji digitalni prostovoljcev. Vse ostale informacije bi morale zanje poskrbeti. register. V soboto, 17. aprila 2010, bo boste dobili na dom pred izvedbo ~is- Prostovoljci bodo tako 17. aprila od- potekala ~istilna akcija, s katero `eli- tilne akcije. ^e `elite, se lahko prijavite stranjevali komunalne in kosovne mo organizatorji projekta zdru`iti v tudi direktno na naslov koordinatorja odpadke, gradbene pa le v ob~inah, Sloveniji 200.000 prostovoljcev v od- ~istilne akcije za ob~ino Duplek (s pi- ki bodo same poskrbele za potrebno stranjevanju komunalnih odpadkov na smom, po elektronski po{ti ali s tele- mehanizacijo. Poleg ~i{~enja divjih divjih odlagali{~ih, cestah, ulicah, v fonskim klicem). odlagali{~ v naravi bodo prostovoljci okolici {ol in vrtcev ter na sprehajal- Drago CESAR Spodnja Korena 44 b ~istili ulice, ceste, okolico {ol in vrtcev, nih poteh. Organizatorji pri~akujemo, 2242 stanovanjske okoli{e ter sprehajalne in da bodo prostovoljci na dan akcije E-po{ta: [email protected] pohodne poti. Tako bomo na{o akcijo zbrali pribli`no 20.000 ton komunal- GSM: 041 712 485 povezali s ~istilnimi akcijami, ki jih `e nih odpadkov. K sodelovanju v projek- Koordinacijski odbor projekta O~istimo tradicionalno izvajajo v marsikateri slo- tu so vabljeni vsi prebivalci Slovenije. Slovenijo v enem dnevu ob~ine Duplek venski ob~ini. Letos `elimo vse te ak- Prepri~ani smo, da z va{o pomo~jo Koordinator za ob~ino Duplek cije izvesti na en dan, pri tem zdru`iti lahko uspemo, saj verjamemo, da vam Marjan Topi~

NARAVO VARUJ, APARATE IN BATERIJE LO^UJ! ZBIRALNA AKCIJA ODPADNE ELEKTRI^NE IN ELEKTRONSKE OPREME IN ODPADNIH BATERIJ

KDAJ: 19. APRILA 2010 KJE: O[ DUPLEK, PODRU@NI^NA [OLA in PODRU@NI^NA [OLA ZG. DUPLEK KAJ SE ZBIRA: • VELIKI GOSPODINJSKI APARATI (hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, {tedilniki, pomivalni stroji, su{ilni stroji, pe~ice …) • MALI GOSPODINJSKI APARATI (sesalniki, el. metle, el. orodje, tiskalniki, ra~unalniki, me{alniki, radijski sprejemniki …) • DROBNI APARATI (telefoni, GSM, el. igra~e, MP3, brivniki, su{ilniki za lase …) • TV IN MONITORJI (TV-sprejemniki in ra~unalni{ki monitorji) • SIJALKE (var~ne in fluorescentne) • ODPADNE BATERIJE Vabimo vse, ki imate doma kakr{nokoli odpadno elektri~no in elektronsko opremo, da se akcije udele`ite!

na~rtna skrb za okolje www.zeos.si

Novice ob~ine DUPLEK 13 ANTON KOMAT: »NAJBOLJ DRAGOCENE STVARI SO ZASTOJN«

narave, ki ga je rodila. stvari v na{em `ivljenju zastonj. Ljube- zen, radost, smeh, prijateljstvo, pozor- Kaj je za vas v tem trenutku nost, pomo~, lepota, vse to nima cene, najve~ji ekolo{ki problem v sve- je brezpla~no in nas najbolj osre~uje. tu in Sloveniji? Kaj lahko stori oziroma spremeni Mnogo jih je, med njimi izstopajo: kmet ali vrti~kar ob problemu pe- koncept sodobne ekonomije neome- sticidov in herbicidov? jene gospodarske rasti, kriza ener- getske baze civilizacije, prehranska in Ko bo kmet ugotovil (upam, da ne pre- Pred kratkim, natan~neje 4. mar- zdravstvena kriza ter klimatske spre- pozno), da s kemijo ubija `ivljenje pr- ca 2010, smo v Knji`nici Duplek membe. Vsekakor je najbolj usodna sti in uni~uje {e svoje zdravje, je nikoli gostili enega najopaznej{ih bor- prva. Kdo neki je dovolil, da na{ svet ve~ ne bo uporabil. S strupi, lastnino cev za ~isto okolje, zdravo pre- vodijo ekonomisti, ki nimajo pojma o nad semeni in gensko tehnologijo kor- hrano in okolju bolj prijazen naravi in ki jim je motiv zgolj profit? poracije obvladujejo svetovno prehra- na~in `ivljenja, Antona Komata. Iz nekdanjih cehovskih pisarjev so po- no, s tem pa kmete in kupce prehrane. Obiskovalci prireditve so lahko sli{ali stali lastniki sveta, ali ni to nelogi~no Seveda je s tem povezan tudi sistem marsikaj koristnega za `ivljenje in in tragi~no obenem? To je poglavitno dr`avnih subvencij v kmetijstvu. Klju~ tudi skrb zbujajo~e informacije o zlo, ki nas je pripeljalo v te`ko global- do re{itve imamo v rokah kupci. ^e ogro`enosti podtalnice na Dravskem no krizo. bomo kupovali biotsko pridelano hra- polju, o izjemno visokem porastu no, bomo s tem podprli male kmete, rakavih obolenj v Sloveniji zaradi ^e bi bili minister za okolje, kje da ti ne bodo izumrli. Obenem pa razli~nih {kropiv, pesticidov in podob- in kako bi za~eli? bomo prisilili trgovce, da ponudijo ve~ nega, o katerih smo premalo informi- te hrane, in dr`avo, da bolj subvencio- rani ali pa sploh ne. Da na{e zdravje Verjetno ne bi bil dolgo na tem nira biotsko pridelavo. Ko bo to steklo, ogro`ajo dr`avni uradniki z nevestnim polo`aju, ker od svojih prepri~anj ni- bodo cene biotskih pridelkov padle odnosom ali premajhnim strokovnim koli ne odstopim. Moja vest nima cene pod sedanji nivo cen industrijske hra- poznavanjem, ko uveljavljajo predpise in zato nisem naprodaj. Morda bi se ne. In vsi skupaj bomo predvsem bolj in zakone s tega podro~ja, je le drobec obnesel kot prosvetljeni absolutist, ha zdravi. tega, kar smo sli{ali. Da bi nekaj od ha! Ti so {e najve~ storili za ~love{tvo. tega pri{lo tudi do tistih, ki se pogovo- Od obveznega {olstva, zdravstvenega Kako naj se ozave{~eni del dru`be ra z Antonom Komatom niste udele`ili, zavarovanja do pokojninskega sis- pove`e, da bi imel ve~jo mo~ sem za bralce Novic ob~ine Duplek z tema, vse to je delo prosvetljenih vla- (kriti~na masa)? Kam naj se obr- njim opravila intervju. darjev. Ali ni malce nenavadno? nemo za odgovore ali prijavo?

Nam lahko pojasnite, kaj je Kaj lahko storimo sami kot Temelj so lokalna skupnost, soseska, ekolo{ko opismenjevanje oziro- potro{niki, katera znanja nam dru`ina, prijatelji in znanci. Povezati ma ekolo{ka pismenost? primanjkujejo? se moramo v interesne mre`e. Vedeti moramo, da kar smo zavozili globalno, Ekologija, kot je danes napa~no upo- Ne uporabljam poni`evalne oznake moramo re{evati sedaj lokalno. Upam, rabljena, nista zgolj var~evanje z vodo potro{nik, ampak kupec. Kot prvo da vam je jasno, da sta globalizirana in energijo ter lo~eno zbiranje odpad- moramo biti ekolo{ko pismeni. Kupo- le kapital in kriminal! Lokalno moramo kov, kot se prepogosto zelo ozko pro- vati moramo stvari, ki so kvalitetne in re{evati vse, od ekonomije, energije, pagira. Ekologija je biolo{ka veda, ki se lahko vzdr`ujejo, ne pa krame za prehrane do zdravja. V slogi je mo~! preu~uje odnose `ivih bitij, torej splet enkratno ali kratkotrajno rabo. S tem Ta ~as se ljudje samoorganizirajo le, ~e `ivljenja. ^lovek je skozi racionalizem le poganjamo mno`i~no proizvodnjo imajo velike ekolo{ke probleme v svo- in empiri~no znanstveno metodo iz- nekvalitetnih izdelkov, iz~rpavamo jem bivalnem okolju. Toda z emanacijo stopil iz spleta `ivljenja z ambicijo, da dragocene naravne vire in polnimo globalne krize bodo ljudje prisiljeni v gospoduje planetu. To se je pokazalo deponije odpadkov. Kupujmo le tisto, re{evanje problemov na lokalni ravni. kot velika in usodna naivnost. ^e torej kar resni~no potrebujemo, tega pa ni `elimo varnej{o prihodnost, moramo veliko. ^lovek nima veliko temeljnih Kje so vzroki, da je v dana{nji ~loveka umestiti nazaj v splet `ivlje- biolo{kih potreb. In pazimo, da je bla- materialno dobro situirani dru`bi nja planeta. Torej moramo dobro po- go mo`no reciklirati v surovino za nove toliko bolezni? znati delovanje ekosistemov, njihovih izdelke. Ne jemljimo »potro{ni{kih« razvojnih faz in njihovo evolucijo. Jaz kreditov, ne zadol`ujmo se, `ivimo Hrana in zdravje sta najtesneje pove- temu pravim biozofski pogled na svet kvalitetno `ivljenje, ki nikoli ni odvi- zana. Industrijsko pridelana in proce- in to je temelj ekolo{kega opismenje- sno od koli~ine porabljenega denarja. sirana hrana je mrtva in polna strupov. vanja ljudi. ^lovekovo mesto je sredi Ne pozabimo, da so najbolj dragocene Je kot mrli~, ki mu obraz polep{ajo z

14 Novice ob~ine DUPLEK aditivi. Po drugi strani pa zdravstvo, ki zdrava! Omislite si nekaj majhnih biok- svojo najnovej{o knjigo? ga vodi farmacija, temelji na reproduk- metij ali tr`nico, kjer lahko kupite vso ciji bolezni, ne pa na produkciji zdrav- potrebno hrano. Zdru`ite obisk kme- Knjiga Umetnost pre`ivetja je nekak{en ja. Za farmacijo so idealni kroni~no tije z izletom in si s tem zagotovite praktikum, torej nabor prakti~nih ve- bolni dr`avljani. ^im ve~ jih je, ve~ji najcenej{e zdravje. denj ekolo{ke pismenosti, ki bi jih so njeni dobi~ki. Njej ni v interesu ra- moral poznati vsak, ki `eli dobro sebi zvoj u~inkovitih zdravil, ki bi hitro oz- Kaj pa gensko spremenjena hrana? in drugim. @ivimo v prelomnem ~asu, dravila bolezen, pa~ pa zgolj prodaja kjer bomo do`iveli kaskadne problem- medikamentov, ki laj{ajo simptome. O tem ne bi izgubljal besed. Za zago- ske ekscese. Vsak nere{en problem je Skrb za zdravje moramo prevzeti v vornike GSO je bolje, da so tiho, ~e ni- kot pokonci postavljena domina na svoje roke, in to takoj. Na{e zdravje je majo kaj bolj pametnega povedati. mizi. In ko je domin preve~, je dovolj preve~ dragoceno, da bi ga prepustili en sam sunek in vse se zru{ijo. Tak{no farmacevtskemu kapitalu. Ali je sploh {e dovolj ~asa? je danes stanje civilizacije. Na koncu, ko obti~imo pred velikimi problemi, Katero hrano naj kupujemo, ka- Kaj veliko ga ni preostalo. Tisti, ki postane najbolj pomembno tisto, ~esar tero vodo naj pijemo, kateremu bodo ozave{~eni in ekolo{ko pismeni, poprej nismo vedeli, nam niso poveda- proizvajalcu naj zaupamo? bodo pre`iveli, za ostale pa bo tako li ali pa nismo `eleli vedeti. Ta knjiga poskrbela narava. Narava je najbolj{i govori ravno o tem, kako pre`iveti. Kupujte biotsko pridelano hrano ali sodnik in obenem najbolj{i u~itelj. si omislite svoj vrt in pijte `ivo vodo. Vsak dober u~enec bo nagrajen s kva- Tatjana JAMNIK POCAJT Ne tiste iz plastenk, iz katerih uhajajo litetnim `ivljenjem. Ali potrebujemo {e hormonski motilci in je vsaj 2000-krat kaj ve~? dra`ja kot voda iz pipe. Boriti se mo- Kak{na je torej umetnost ramo, da voda iz vodovodov ostane pre`ivetja, kot ste naslovili tudi KOMUNALA

jinski park Drava, Natura 2000) in tudi in tudi z VGP Drava Ptuj je bilo dogo- NADALJEVANJE zaradi njegove neopore~nosti. vorjeno, da se bodo vzdr`evalna dela, VZDR@EVALNIH Agencijo RS za okolje smo v januarju izvedena na odseku med regionalno 2010 zaprosili za preu~itev mo`nosti cesto in mostom ~ez potok (kjer po- DEL NA @ITE^KEM nadaljevanja vzdr`evalnih del na teka {olska pot), nadaljevala takoj, ko @ite~kem potoku, in sicer od bencin- bodo vremenske razmere to dopu{~ale POTOKU ske ~rpalke v Spodnjem Dupleku do in ob predpostavki, da bodo zbrane iz- lokacije »pri mlinu«. Opozorili smo, da jave vseh pribre`nih lastnikov. Pred iz- V preteklem letu je izvajalec go- je odstranitev naplavin nujno potreb- vedbo del bo opravljen terenski ogled spodarske javne slu`be ureja- na za prepre~itev ponovnih poplav v za preu~itev najbolj{e mo`nosti od- nja voda, VGP Drava Ptuj, pri~el naselju in na kmetijskih povr{inah ne- laganja prese`ka materiala iz struge izvedbo vzdr`evalnih del na @ posredno ob potoku. Po nekajkratnih potoka. ite~kem potoku, in sicer od usklajevanjih z Agencijo RS za okolje Jasmina PURI^ soto~ja s Korenskim potokom do mostu z regionalno cesto R3-710 Maribor-Vurberk-Ptuj (bencinske ~rpalke v Spodnjem Dupleku). Dela so bila zaklju~ena januarja 2010. V ~asu del je Ob~ina Duplek Agencijo RS za okolje kot pristojno institucijo za urejanje pore~ja Drava in s tem tudi @ite~kega potoka opozarjala predvsem na mo`nosti odlaganja naplavin iz struge potoka na pribre`na zemlji{~a. Zato smo tudi zbrali izjave lastnikov pribre`nih zemlji{~, vendar odlaganje materiala ni bilo mo`no predvsem za- radi mnenja naravovarstvenikov, po katerem prese`ka materiala ni mogo~e odlagati na zavarovanem obmo~ju (Kra- Del @ite~kega potoka, ki je bil urejen v preteklem letu. Foto:Stanko Grajfoner

Novice ob~ine DUPLEK 15 ne z odkupom zemlji{~ in ureditvijo tolik{ni, da bi presegali mejne vredno- REKONSTRUKCIJA priklju~kov na cesto. Ob tem naj opo- sti hrupa v okolju. REGIONALNE CESTE zorimo, da aktivnosti v zvezi z odku- Glede na terminski plan, dolo~en v pom zemlji{~ niso predmet obravnave sklepu o za~etku priprave ob~inskega SKOZI SPODNJI ob~inskega podrobnega prostorskega podrobnega prostorskega na~rta, je bil na~rta in se bodo za~ele izvajati {ele predlog na~rta za mnenje posredovan DUPLEK po sprejetju na~rta in pred pridobitvijo vsem nosilcem urejanja prostora. Rok gradbenega dovoljenja. Glede pripomb za posredovanje mnenj je 30 dni. Po Ob~ina Duplek je v preteklem letu o {kodljivih vplivih na okolje zaradi pridobitvi mnenj bo pripravljen uskla- pri~ela postopek za pripravo pod- hrupa je bil podrobni prostorski na~rt jen predlog ob~inskega podrobnega lag za nadaljevanje rekonstrukci- dopolnjen z zavezo, da se pri pripravi prostorskega na~rta in tako primeren je regionalne ceste Maribor-Vur- projektne dokumentacije za pridobitev za drugo obravnavo na seji ob~inskega berk-Ptuj skozi Spodnji Duplek, gradbenega dovoljenja izdelata {tudija sveta. Sprejet ob~inski podrobni pro- in sicer od ob~inske stavbe do hrupne obremenjenosti in predlog pro- storski na~rt bo podlaga za nadalje- naselja Dvorjane. tihrupnih ukrepov. Iz {tudije bo razvi- vanje rekonstrukcije regionalne ceste Kot je bilo zapisano v prej{nji {tevilki dno, kje je smiselna oziroma potrebna skozi Spodnji Duplek. Novic ob~ine Duplek, so bili v fazi jav- protihrupna za{~ita in kje vplivi niso Jasmina PURI^ ne razgrnitve ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta podani pripom- be in predlogi. Predmet ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta sta dva odseka, in sicer rekonstrukcija regionalne ceste z gradnjo kro`nega kri`i{~a in prestavitvijo odseka regi- onalne ceste R3-745 Jane`ovci–Dolge Njive–Spodnji Duplek in rekonstrukcija regionalne ceste med Spodnjim Duple- kom in Dvorjanami - prestavitev odse- ka v dol`ini 570 m. Po pregledu pripomb in predlogov so bila pripravljena stali{~a in posredova- na vsem lastnikom zemlji{~ ob cesti, ki so posredovali pripombe in predloge. Te bi lahko razdelili v dva sklopa, in sicer na pripombe, ki se nana{ajo na izpostavljenost objektov pove~anemu hrupu oziroma na zagotovitev proti- Po kon~ani rekonstrukciji do ob~inske zgradbe, priprave za nadaljevanje rekonstrukcije hrupne za{~ite, in pripombe, poveza- do naselja Dvorjan. Foto: Ivo Glonar

Podnebne spremembe so zdaj zagoto- z javno razsvetljavo. Jasno je, da je JAVNA vo `e stalnica v razpravah o posegih v javna razsvetljava postala dobrina, ki RAZSVETLJAVA, okolje kot posledici razvoja. Soo~amo nam zagotavlja predvsem ve~jo var- se z vpra{anjem, kako zajeziti nega- nost v prometu in brez katere si ve~ RABA ENERGIJE, tivne vplive, kako zmanj{ati izpuste ne znamo predstavljati mest, cest, toplogrednih plinov ... Republika Slo- dvori{~ ... Vendar se zaradi pove~anja SVETLOBNO venija, kot je razvidno iz sprejetih do- obsega javne razsvetljave ve~ajo tudi ONESNA@EVANJE kumentov, zaradi evropskih direktiv poraba elektri~ne energije in stro{ki na posameznih podro~jih `e posku{a (obratovalni in vzdr`evalni) ter izpust Z razvojem, bodisi gospodar- slediti omejitvam in prepre~evanju toplogrednih plinov. skim bodisi tehnolo{kim, posta- onesna`evanja okolja, vendar bo po- Uredba o mejnih vrednostih svetlob- jajo na{e `elje po tak{nem ali trebno {e veliko ve~, da bi se pravila nega onesna`evanja je zaradi nalaga- druga~nem udobju vse ve~je. Ob uresni~evala v praksi. Naj se tokrat nja zaveze lokalnim skupnostim, da tem pa velikokrat ne pomislimo osredoto~imo le na eno podro~je, ki je zmanj{ajo porabo elektri~ne energije na negativne u~inke, ki jih tak{en postalo pomemben del na{ega `ivlje- za javno razsvetljavo, in tudi vzvo- razvoj prina{a in bodo vidni {ele nja, podro~je javne razsvetljave. dov nadziranja uresni~evanja uredbe ~ez desetletja, stoletja ... Lahko Republika Slovenije se je v letu 2007 povzro~ila, da so se lokalne skupno- re~emo, da se negativni u~inki lotila priprave posebnega predpisa, sti lotile priprav na~rtovanja ureditve ka`ejo predvsem v spremembah Uredbe o mejnih vrednostih svetlobne- javne razsvetljave do leta 2016, ko bi v okolju, miselnosti ljudi, `elji po ga onesna`evanja, s katerim bi lahko morale zadostiti pogojem, zapisanim v vi{jih ciljih. zajezili dodatno onesna`evanje okolja uredbi.

16 Novice ob~ine DUPLEK Ob~ina Duplek se je priprave Strategi- oziroma 34 kWh na prebivalca. Iz tega najmanj 35 odstotkov. ^e redukcija je razvoja javne razsvetljave v ob~ini nedvomno izhaja, da je nujno z vidi- osvetljenosti ne bi bila mogo~a, lahko Duplek lotila v za~etku leta 2009. Pri- ka porabe elektri~ne energije in tudi porabo energije racionaliziramo tako, pravljena sta bila analiza trenutnega onesna`evanja okolja narediti vse, da v no~nem ~asu izklapljamo posa- stanja in nabor ukrepov, vklju~no z in- da obvarujemo okolje in zmanj{amo mezne svetilke, zlasti na odsekih cest, vesticijskim na~rtovanjem. stro{ke elektri~ne energije. kjer javna razsvetljava ni potrebna Ugotovljeno je bilo, da imamo v ob~ini Ob~ina bo tako v prihodnjih letih oziroma kjer v poznih urah ni ve~jega Duplek name{~enih 1015 uli~nih morala svetilke prilagoditi zahtevam prometa. svetilk in, da poraba elektri~ne ener- iz uredbe, prav tako pa tudi spreme- Ob~ina bo v letu 2010 pri~ela zame- gije iz leta v leto nara{~a, s ~imer niti ~as trajanja osvetlitve in njeno njavo svetilk na posameznih odse- nara{~ajo tudi stro{ki porabe energije intenzivnost. Za prihodnja leta (vse kih in tako postopoma zmanj{evati in vzdr`evanja javne razsvetljave. Kot do 2016.) je izdelan akcijski na~rt, ki onesna`evanje okolja in stro{ke utemeljitev navedenega naj zapi{emo, predvideva zamenjavo svetilk na posa- elektri~ne energije. Po pripravlje- da se je poraba elektri~ne energije od meznih odsekih. Po preverjanju ustre- nih projekcijah bi tako do leta 2024 leta 2006 do leta 2008 v ob~ini Duplek znosti svetilk glede na zapisano ured- zmanj{ali obratovalne stro{ke javne pove~ala za skoraj 11 odstotkov. Po- bo je bilo namre~ ugotovljeno, da kar razsvetljave za 32 %. Ob tem pa se bo raba elektri~ne energije na prebivalca 1000 svetilk ne ustreza tej uredbi. treba lotiti podro~ja javne razsvetljave namre~ zna{a okoli 90 kWh (zahteva Analize ka`ejo, da bi najve~ prihranili tudi z vidika lastni{tva javne razsve- uredbe je 44,5 kWh na prebivalca). Za z delno izvedbo redukcij, kar pome- tljave, ozna~evanja svetilk, vodenja primerjavo omenimo, da po podatkih ni, da se v obdobju, ko je manj pro- katastra, sledenja napakam in popravil o javni razsvetljavi v mestu Dunaj meta, na posameznih odsekih osve- ter vzpostavitve ustreznega monito- porabijo za elektri~no energijo iz na- tljenost zmanj{a. Ob 50 odstotnem ringa in izvajanja kontrolnih meritev slova javne razsvetljave 56.000 MWh zmanj{anju osvetljenosti se namre~ osvetljenosti. (Dunaj {teje 1,650.000 prebivalcev) poraba elektri~ne energije zmanj{a za Jasmina PURI^

SPREMEMBE {tevci. Ta pav{al je zna{al od septem- po Uredbi so: bra 2006 do vklju~no decembra 2009 1. koli~ina porabljene vode v stavbi, PRI PLA^ILU na osebo 25 m3 na leto (v obdobju od ~e se poraba ugotavlja z merjenjem ODVAJANJA leta 1996 do vklju~no avgusta 2006 odvzema pitne vode (z vodomeri) je bil ta pav{al od 45 do 55 m3 + 20% ali ODPADNIH VODA dele` za padavinske vode). Z novo 2. {tevilo stalno prijavljenih prebival- Uredbo je ta pav{al predpisan na 50 cev v tej stavbi, ~e se poraba ne Za~ela je veljati nova uredba o m3 na osebo na leto, kar pomeni dva- ugotavlja z merjenjem odvzema pi- okoljski dajatvi za onesna`evanje kratno pove~anje zneskov na ra~unih tne vode iz vodovodnega sistema, okolja zaradi odvajanja odpadnih pri tistih, ki nimajo priklju~ka na javno in voda. Zneski na polo`nicah so za vodovodno omre`je in se jim okoljska 3. na~in ~i{~enja odvedene odpadne nekatere vi{ji tudi za dvakrat. dajatev zara~unava glede na {tevi- vode (komunalna ~istilna naprava). Vlada Republike Slovenije je dne 17. lo prijavljenih oseb v stavbi oziroma Za zavezanca izra~unava, zara~unava decembra 2009 sprejela novo Uredbo delu stavbe. in vpla~uje okoljsko dajatev izvajalec o okoljski dajatvi za onesna`evanje Nadzor nad izvajanjem Uredbe je po gospodarske javne slu`be odvajanja okolja zaradi odvajanja odpadnih novem v pristojnosti Carinske upra- in ~i{~enja komunalne odpadne in voda (v nadaljevanju besedila: Ured- ve Republike Slovenije. Z dnem uve- padavinske vode (v na{em primeru ba). Uredba je bila 18. decembra 2009 ljavitve nove uredbe je prenehala Nigrad, d.d.) na obmo~ju nastajanja objavljena v Uradnem listu RS {t. veljati Uredba o okoljski dajatvi za komunalne odpadne vode in tam, 104/2009 in je za~ela veljati 19. de- onesna`evanje okolja zaradi odvaja- kjer je dolo~en za izvajanje obveznih cembra 2009 s pri~etkom izvajanja 1. nja odpadnih voda (Uradni list RS, {t. storitev odvajanja komunalne odpa- januarjem 2010. 123/04, 142/04 – popravek, 68/05, dne vode, oziroma tam, kjer prevze- Uredba dolo~a obveznost pla~evanja 77/06, 71/07, 85/08). ma vsebino ali blato iz nepreto~nih okoljske dajatve za onesna`evanje Zavezanec za pla~ilo okoljske dajatve greznic, obstoje~ih greznic in malih okolja zaradi odvajanja odpadne zaradi odvajanja komunalne odpadne komunalnih ~istilnih naprav. Okolj- vode, osnove za obra~un okoljske vode je postal vsak uporabnik stavbe, ska dajatev je prihodek dr`avnega dajatve, njeno vi{ino, zavezance za v kateri nastaja komunalna odpadna prora~una, ki se zbira na posebnem pla~ilo okoljske dajatve, na~in njenega voda in s tem povzro~a obremenje- podra~unu Ob~ine Duplek. Ob~ina je obra~unavanja, odmere in pla~evanja. vanje okolja zaradi onesna`evanja dol`na okoljsko dajatev v obdobju Ena izmed bistvenih sprememb Ured- z odvajanjem komunalne odpadne treh let porabiti za gradnjo kanaliza- be je spremenjen pav{al porabe vode vode. Uporabnik je lastnik, najemnik cijskega omre`ja in ~istilnih naprav, na osebo na leto, ki je osnova za ali druga pravna ali fizi~na oseba, ki ki so dolo~ene v dr`avnem Operativ- obra~un okoljske dajatve v primerih, uporablja stavbo ali del stavbe. nem programu odvajanja in ~i{~enja ko porabe vode ni mogo~e meriti s Podlage za obra~un okoljske dajatve komunalnih odpadnih voda. ^e tega

Novice ob~ine DUPLEK 17 ne zagotovi, mora dajatev nakazati v Okoljska dajatev ni namenjena za po- v okolje. S tem onesna`ujemo okolje. dr`avni prora~un. krivanje stro{kov praznjenja greznic Ker to po~nemo vsi ob~ani, smo torej Za upravi~eno namensko financiranje niti nima nobene povezave s tem, ali vsi dol`ni pla~evati predpisano daja- se {tejejo: ima nekdo zagotovljeno oskrbo s pitno tev. Razlika je le v tem, da je vi{ina - investicije v javno kanalizacijo, s ka- vodo iz javnega vodovoda ali si je vo- dajatve odvisna od stopnje o~i{~enosti terimi se zagotavlja odvod oziroma dovod moral zgraditi sam. Prav tako ni odpadne vode, ki jo odvajamo v okolje. ~i{~enje komunalne in padavinske vezana na to, ali ima nekdo priklju~ek Osnova za obra~un dajatve je koli~ina odpadne vode, ~e so te investicije na javno kanalizacijo in ~istilno na- porabljene vode, ~e ste uporabnik jav- predmet operativnega programa od- pravo ali pa si je odvajanje in ~i{~enje nega vodovoda, v nasprotnem prime- vajanja in ~i{~enja komunalne odpa- odpadne vode moral zagotoviti sam. ru je osnova za obra~un populacijska dne vode Bistvo dajatve je v tem, da vsi ob~ani enota oziroma {tevilo prijavljenih oseb - izvedba del za zmanj{anje onesna- uporabljamo vodo za pitje, ~i{~enje, v stavbi ali delu stavbe. `evanja okolja zaradi odvajanja od- pranje, kuhanje … in da s tem vodo padnih voda onesna`imo in onesna`eno odvajamo Marjan TOPI^

v najem, zagotavlja uporabo mrli{ke nica. Po izdelavi digitalnega na~rta OBRA^UN NAJEMA ve`ice, dolo~a mesta pokopa, vodi pa so nekatera grobna mesta pre{la evidenco o grobovih in pokopih in v drugo kategorijo, na primer velik GROBNIH MEST nadzira razna dela na pokopali{~u. dru`inski grob zaseda tudi do 8 m2, V LETU 2010 PO V skladu z odlokom mora biti za a je najemnik pla~eval najemnino vsako pokopali{~e izdelan na~rt raz- za dru`inski grob in ne za grobni- NOVEM delitve na razli~ne zvrsti grobov. V co, ki je najve~je grobno mesto na na~rtu razdelitve za posamezno pokopali{~u. Tako so nekatera doslej Z odlokom o opravljanju po- pokopali{~e so dolo~eni {e povr{ina, enojna grobna mesta, ki merijo nad kopali{ke in pogrebne dejav- kraj in oblika zvrsti grobov. Za na{a 2,4 m2, pre{la v dru`inska, nekatera nosti, urejanju pokopali{~ in pokopali{~a so to klasi~ni grobovi dru`inska z nad 4,4 m2 pa v velika pokopali{kem redu na obmo~ju (enojni in dvojni), `arni grobovi in grobna mesta oziroma grobnice. ^e ob~ine Duplek (Uradno glasilo grobnice. izhajamo iz dosedanjega na~ina slovenskih ob~in, {t. 35/2007) V letu 2008 smo za vsa tri pokopali{~a obra~una, ugotavljamo velike razlike so podrobneje dolo~eni na~in v ob~ini izdelali digitalni pokopali{ki in neenakosti pri najemnikih glede in pogoji na podro~ju opravlja- kataster in na~rt pokopali{~a z raz- pla~il grobnih mest. nja pokopali{ke in pogrebne de- delitvijo na pokopali{ke oddelke in Ob~inski svet Ob~ine Duplek je `e v javnosti ter dejavnosti urejanja grobove ter evidenco grobov. Zdaj preteklem letu sprejel ceno obra~una pokopali{~. vzpostavljamo evidenco pokopanih najema grobnih mest po povr{ini, in Dejavnost po tem odloku se opra- v posameznem grobu z datumom sicer je vrednost 8,00 EUR neto za vlja kot obvezna gospodarska javna pokopa, za novej{e pokope pa tudi kvadratni meter. Posledi~no se bo slu`ba na obmo~ju celotne ob~ine na~in pokopa, izvajalca pokopa … najbolj pocenila skupina `arnih grob- Duplek in zajema pokopali{~a Dvor- Prostore za grobove daje v najem iz- nih mest, nekoliko ve~ja sprememba jane, Korena in Vurberk. Pokopali{~a vajalec javne slu`be. Z najemniki skle- pa bo pri grobnicah in nekaterih veli- so objekti komunalne infrastrukture pamo najemne pogodbe. Najve~ smo kih dru`inskih grobovih, ki zasedajo v javni rabi in so namenjena pokopa- jih sklenili v marcu in aprilu 2009, tudi 8 m2 in ve~. vanju umrlih, ne glede na njihovo ve- ko smo sklepali pogodbe po va{kih Prehod na obra~un po kvadratnem roizpoved, dr`avljanstvo, narodnost skupnostih in kasneje v ob~inskem metru bo izveden `e v tem letu, vsak in raso. uradu. Do konca lanskega septem- najemnik je lahko na ra~unu za leto Urejanje pokopali{~ je dejavnost, ki bra smo tako skupno sklenili 1160 2009 `e razbral velikost grobnega zajema vzdr`evanje pokopali{~, raz- pogodb na vseh treh pokopali{~ih. mesta v kvadratnih metrih. Obra~une delitev na posamezne zvrsti grobov Ves ~as potekata ugotavljanje in na ta na~in `e pripravljamo in bodo v in morebitno opustitev pokopali{~. izlo~anje neznanih najemnikov, te kratkem izstavljeni najemnikom. Urejanje zajema predvsem naslednja grobove bomo izlo~ili iz evidence Marjana GLONAR dela: ko{nja zelenic, urejanje in obre- in jih opredelili kot prosta grobna zovanje `ive meje, vzdr`evanje poti, mesta. Predvidevamo, da pogodb ni manj{a vzdr`evalna dela na objektih sklenilo okrog 150 najemnikov in te in napravah, vodenje katastra poko- ponovno pozivamo, da to ~im prej pali{~, dolo~anje posameznih zvrsti storijo. Ena izmed mo`nosti, ki nam grobov, ~i{~enje in odstranjevanje jih omogo~a pokopali{ki kataster, je odpadkov, kidanje snega in organizi- natan~na dolo~itev velikosti grobne- ranje odvoza odpadkov. ga mesta po kvadraturi. V preteklosti Poleg urejanja pokopali{~ ob~ina smo najem grobnih mest dolo~ali po opravlja {e naslednje: daje grobove tipu groba: enojni, dru`inski in grob-

18 Novice ob~ine DUPLEK KMETIJSTVO IN TURIZEM OBMO^JA Z OMEJENIMI DEJAVNIKI ZA KMETIJSKO DEJAVNOST

V Lenartu je bila v marcu okro- gla miza Novo razvr{~anje kme- tijskih gospodarstev v obmo~ja z omejenimi dejavniki za kme- tijsko dejavnost (dalje OMD), ki smo se je udele`ili predstavniki ob~ine Duplek in predstavniki kmetov iz na{e ob~ine. Na tem Obmo~ja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost sre~anju so predstavniki mini- prav zaradi tega spadajo med obmo~ja nimi omejitvami. To so geografska strstva za kmetijstvo, gozdarstvo z omejenimi dejavniki za kmetijsko obmo~ja, na katerih so trajno prisotne in prehrano predstavili novo dejavnost – OMD. specifi~ne neugodne razmere, ki so to~kovanje kmetijskih gospodar- OMD se delijo na tri vrste: prva so zna~ilne za obmo~ja pogostih poplav, stev v Sloveniji za tista gospodar- hribovska in gorska obmo~ja; druga mo~virij, barja ali geografska obmo~ja stva, ki imajo v OMD kmetijska so obmo~ja, ki jim grozi opu{~anje z mo~no burjo. V skladu z Uredbo EU zemlji{~a v uporabi. rabe kmetijskih zemlji{~, in tretja so {t. 1257/99 ta obmo~ja ne smejo pre- In sicer so na novo to~kovali vsak po- obmo~ja s posebnimi naravnimi ome- segati 10 % ozemlja Slovenije. samezen GERK (grafi~na enota rabe jitvami. Minister, pristojen za kmetijstvo, na kmetijskih gospodarstev) in nato kme- Za hribovska in gorska obmo~ja se {te- osnovi teh kriterijev razvrsti posa- tijsko gospodarstvo kot celoto. [tevilo jejo sklenjena obmo~ja, ki izpolnjujejo mezna obmo~ja v obmo~ja z omejeni to~k se za vsako gospodarstvo vodi naslednje zakonsko dolo~ene kriterije: mo`nostmi za kmetijsko dejavnost. Pri v Registru kmetijskih gospodarstev. - njihova povpre~na nadmorska vi{ina razvrstitvi se ta obmo~ja tudi teritorial- Na osnovi zbranih to~k sledi izra~un je najmanj 700 metrov, no opredelijo, pri ~emer se upo{tevajo izravnalnega pla~ila za kmetijsko go- - njihov povpre~ni nagib 20 % ali meje katastrskih ob~in. Lahko pa se spodarstvo, ki je v OMD, za leto 2010. - njihova povpre~na nadmorska vi{ina vklju~i tudi del katastrske ob~ine, ~e Upravi~enci lahko pridobijo pla~ilo za najmanj 500 metrov in hkrati povpre~ni se ta del dotika teh obmo~ij. V tem pri- ukrep OMD za kmetijska zemlji{~a v nagib najmanj 15 %. meru poteka zunanja meja obmo~ja po uporabi, za katera vlagajo zahtevek, Hribovsko in gorsko obmo~je po- mejah parcel. pod pogojem, da je najmanj{a skupna kriva okoli 72,3 % povr{ine Sloveni- V ob~ini Duplek spadata v OMD del povr{ina na kmetijskem gospodarstvu, je in vklju~uje predele Julijskih Alp, katastrske ob~ine Zavr{ka vas in del za katero je mogo~e pridobiti pla~ilo Kamni{ko-Savinjskih Alp, Karavank, katastrske ob~ine Zg. Duplek. za ukrep OMD, 1 hektar; hkrati pa se Pohorja in hribovska obmo~ja osrednje upravi~enec obve`e, da bo opravljal Slovenije. To~kovanje kmetijskih gospodar- kmetijsko dejavnost na teh obmo~jih Druga OMD v Sloveniji so obmo~ja, ki stev v OMD {e najmanj pet let od prejema prvega jim grozi opu{~anje rabe zemlji{~ in V Lenartu je bila v marcu okrogla miza izravnalnega pla~ila za ta namen. kjer je za ohranjanje pode`elja nujno na temo »Novo razvr{~anje kmetijskih Slovenija je glede naravnih danosti nadaljevanje kmetijske dejavnosti. Za gospodarstev v OMD«, ki smo se je dr`ava z zelo omejenimi mo`nostmi za taka se {tejejo sklenjena geografska udele`ili predstavniki ob~ine Duplek in kmetijsko dejavnost. Le slaba ~etrtina obmo~ja, ki izpolnjujejo te kriterije: predstavniki kmetov iz ob~ine. Na tem vse kmetijske zemlje se razprostira v - kmetijskih zemlji{~ III., IV., V. in VI. sre~anju so predstavniki Ministrstva obmo~jih, kjer ni omejitev za moderno kategorije je v primerjavi z dele`em za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in u~inkovito kmetijsko pridelavo. kmetijskih zemlji{~ I. in II. kategorije predstavili novo to~kovanje kmetijskih Povsod drugod je pridelava manj in- ve~ kot 60 % in gospodarstev v Sloveniji, za tista go- tenzivna in dra`ja. To so predvsem - gostota prebivalstva ne presega 60 % spodarstva, ki imajo v OMD kmetijska obrobna obmo~ja, ve~inoma odma- povpre~ja gostote prebivalstva v Repu- zemlji{~a v uporabi. In sicer so na novo knjena od ve~jih gospodarskih sredi{~, bliki Sloveniji ali pa dele` prebivalstva to~kovali vsak posamezen GERK in nato ki imajo zaradi naravnih danosti te`je upada. kmetijsko gospodarstvo kot celoto. [te- `ivljenjske in gospodarske razmere in Tretja so obmo~ja s posebnimi narav- vilo to~k se za vsako gospodarstvo vodi

Novice ob~ine DUPLEK 19 v Registru kmetijskih gospodarstev. Iz ja za kmetijska zemlji{~a v uporabi, za OMD, 1 hektar; hkrati pa se upravi~enec dobljenih to~k sledi izra~un izravnalne- katera vlagajo zahtevek, pod pogojem, obve`e, da bo opravljal kmetijsko dejav- ga pla~ila za kmetijsko gospodarstvo, da je najmanj{a skupna povr{ina na nost na teh obmo~jih {e najmanj pet let ki je v OMD, za leto 2010. Upravi~enci kmetijskem gospodarstvu, za katero od prejema prvega izravnalnega pla~ila lahko pridobijo pla~ilo za ukrep OMD- je mogo~e pridobiti pla~ilo za ukrep za ta namen. Mateja ZAJC

svoje skrbi, postavljali vpra{anja, izrekali zvani k sodelovanju v o`ji delovni skupini, GREMO NA predloge, mnenja, pobude … ki bo koordinirala delovanje kandidatov PODE@ELJE Na delovnem sestanku v na{i ob~ini je vseh petih ob~in. Delovanje v o`ji delovni povsem konkreten interes sodelovanja skupini je prostovoljno in v njej naj bi bili Mariborska razvojna agencija predstavil ravnatelj Osnovne {ole Korena, 3-4 predstavniki iz vsake ob~ine. Iz ob~ine je prijavitelj projekta Gremo na ki bo sku{al ozna~iti in urediti Glonarjevo Duplek se za sodelovanje v tej skupini ni pode`elje, enega izmed petih pro- pot, hkrati pa v tem projektu vidi mo`nost prijavil {e nih~e. jektov, uvr{~enih v Letni izvedbeni za mlade, da se nau~ijo medsebojnega so- Prisotni so dobili v podpis namero o sode- na~rt 2009, ki ga sprejel upravni od- delovanja in pri~nejo ceniti danosti okolja, lovanju v projektu, s podpisom bi potrdili bor lokalne akcijske skupine TOTI v katerem bivajo. Zaradi tega bi se lahko svoj interes za nadaljnje sodelovanje v LAS. Projekt obsega obmo~je pe- zmanj{ala tudi verjetnost odseljevanja z projektu, in pristopno izjavo o ~lanstvu v tih ob~in: Duplek, Kungota, Mestna ruralnih obmo~ij, ~e bodo ta zmogla zago- lokalni akcijski skupini TOTI LAS. toviti mo`nosti za pre`ivetje in zaslu`ek. ob~ina Maribor (brez mestnih nase- Borut JURI[I], MRA lij), Pesnica in [entilj. V februarju in Marjana GLONAR, Ob~ina Duplek marcu so potekali delovni sestanki s Na vsakem sestanku so bili prisotni po- potencialnimi kandidati za sodelova- nje v projektu. V ob~ini Duplek smo imeli delovni sestanek 25. februarja 2010, za za~etek je bila udele`ba do- bra, vendar bodo potekali {e doda- tni razgovori s kandidati. Na prvem sestanku so bili predvsem predstavljeni delovanje lokalne akcijske skupine, letni izvedbeni na~rt, finan~na sredstva, obmo~ja LAS in projekti. Pred- stavitev je pripravil Boris Keuc iz Maribor- ske razvojne agencije. Za ob~ino Duplek je bila {e posebno zanimiva predstavitev projekta Gremo na pode`elje s kratkim pregledom potencialne turisti~ne ponudbe posamezne ob~ine, ki sta jo pripravila Bo- ris Keuc in Borut Juri{i}. Po predstavitvah je sledila razprava, v njej so udele`enci Nekateri prisotni so `e podpisali namero o sodelovanju v projektu, nanizali svoje dosedanje izku{nje, izrazili med njimi tudi ravnatelj Darko Rebernik za O[ Korena . Foto: Borut Juri{i~

kmetijska pridelava, ki ustreza potre- za zdravstveno varstvo ljudi in `ivali. KMETJE NA bam potro{nikov in varuje zdravje lju- Po kon~anem predavanju so kmetje STROKOVNIH di, zagotavlja trajnostno rabo naravnih izbrali predstavnike, ki bodo skupaj virov in omogo~a zmanj{evanje nega- z Ob~ino Duplek sodelovali pri aktiv- PREDAVANJIH tivnih vplivov kmetijstva na okolje. nostih v zvezi z obmo~ji z omejenimi Kmetijski okoljski ukrepi ohranjajo na- dejavniki za kmetijsko proizvodnjo in V leto{njem februarju je Kme- ravne danosti, biotsko raznovrstnost, sku{ali ugotoviti, zakaj je bilo obmo~je tijsko-gozdarski zavod Maribor rodovitnost tal in tradicionalno kul- na{e ob~ine izvzeto iz obmo~ij z ome- skupaj z Ob~ino Duplek izvedel turno krajino ter varujejo zavarovana jenimi dejavniki za kmetijsko proizvo- v kulturnem domu v Dvorjanah obmo~ja. Izvajajo se v treh skupinah: dnjo. Prav tako bodo sodelovali pri strokovno predavanje za kmete zmanj{evanje negativnih vplivov kme- pripravi strokovnih podlag, da bi se z naslovom Neposredna pla~ila tijstva na okolje, ohranjanje naravnih to obmo~je z letom 2013, ko bo pri~el in navzkri`na skladnost. Na pre- danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti veljati novi Program razvoja pode`elja davanju so kmete seznanili o tal in tradicionalne kulturne krajine ter Republike Slovenije, ponovno vklju~ilo ukrepih kmetijske politike s po- varovanje zavarovanih obmo~ij. v ta obmo~ja. Ti predstavniki so Marjan udarkom na kmetijskih okoljskih Predstavili so tudi standarde za ohra- Kramberger, Branka Senekovi~, Janez ukrepih - SKOP. njanje `ivalskih vrst in habitatov, za Jur{a, Jo`ica Tkal~i~ in Ivan Krajnc. Namen kmetijskih okoljskih ukrepov je identifikacijo in registracijo `ivali ter Mateja ZAJC

20 Novice ob~ine DUPLEK PREDAVANJE NA VRTNARIJI TEMENT

Iz ciklusa zimskih predavanj v okviru kme~ke tr`nice Duplek je bilo v soboto, 13. marca 2010, ob 18. uri {e zadnje predavanje. O planiranju, zasajanju okolice s cvetjem. Kako planiramo zasaje- vanje okolice svojih domov, kaj sadimo in kam sadimo, je pre- davala univ. dipl. in`. kmetijstva Mi{a Pu{enjak, svetovalka, speci- alistka za zelenjadarstvo in polje- delstvo s KGZS Zavoda Maribor. Mi{a Pu{enjak rada poudari, da smo Predavanje o cvetju med cvetjem. Foto: Franc Fras turizem ljudje, kar je eno izmed {tevil- nih gesel, s katerimi smo promovirali bilnostjo - ob~utkom za skladnost barv Predavanje na vrtnariji Tement je bilo na{o lepo de`elo. Vsak od nas lahko je opozorila na lepoto pri zasaditvah posve~eno vsem dekletom, `enam in s prijaznim nasmehom pripomore, in kaj je primerno za na{e kraje, da ne materam za praznika dan `ena – 8. da bodo tujci sprejeli na{o de`elo za poru{imo avtohtonosti in slovenske marec in materinski dan - 25. marec. prijazno. Prispevek k temu so tudi pristnosti, ki jo tujci pri nas tako radi Recitacija mlade Ur{ke Tement v pri- urejeni domovi, z okolico, zasajeno ob~udujejo. Slovenci smo nekaj po- redbi Vesne Klan~i~ar Majes, posve~ena skladno z naravo, tradicijo in na{im sebnega tudi na tem podro~ju. vsem mamam, ki smo jo sli{ali premi- razmi{ljanjem, {e dodaja (glej njen pri- Tatjana Tement je ljubiteljem cvetja erno, je segla do srca in {tevilnim ma- spevek v Novicah). govorila o leto{njih smernicah balkon- mam so se orosile o~i. ^estitke! [tudentka Biotehni{ke fakultete Tina skega cvetja. Predstavila je {tevilne Tement je v okviru svojega {tudija zanimivosti in re{itve, govorila o zah- Hvala predavateljicam za zanimiv govorila o krajinski arhitekturi - pro- tevnosti in kakovosti posameznih sort ve~er, gostiteljem v Vrtnariji Tement za storskem na~rtovanju in oblikovanju cvetja, prikazala uspe{nice in novosti skrb in pogostitev, re`ijskim delavcem krajine, okolja, varstvu narave - o za- ter kako z manj denarja olep{ati balko- ob~ine za tehni~no pripravo in hvala saditvah dreves, grmi~evju, urejanju ne, okenske police, vhode s cvetli~nimi vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da parkov. Prikazala je {tevilne novosti po obe{ankami, aran`maji in drugim. Vse je na{e dru`enje dobro uspelo. svetu in plasti~no ponazorila prednosti udele`ence je nato popeljala med za- in slabosti zasaditev. Z izjemno senzi- saditve po vrtnariji. Franc FRAS KAKO ZASADITI VRT Pri oblikovanju vrta moramo stvari prenoviti vrt, na novo oblikovati gre- skrbno na~rtovati, tako kot na za~etku, dice ali samo zasaditi kak{en za`elen V SVOJE VESELJE preden pri~nemo zasajevanje, tudi po- grm ali drevo, je dobro, da si najprej IN OHRANITI LEPO tem vsako leto sproti. Tudi ~e `elimo kar z roko izri{emo plan na{ega vrta s SLOVENIJO

Vsak, ki pride do lastnega ko{~ka zemlje za svoj dom, si `eli lepo ure- diti tudi okolico. @al se na na{em koncu Slovenije pri tem veliko preve~ zgledujemo po nem{kih in avstrijskih vzorih, ki v na{e oko- lje ne sodijo. Predvsem se zelo pogosto dogaja, da po razli~nih vzgledih iz tujih revij na vrt vne- semo preve~ slogov, rastlin, ki v na{e okolje ne sodijo in delujejo kot tujek. Tak vrt tudi za nas same ne bo pomenil tega, kar si `elimo po napornem delu v slu`bi – miru in sprostitve, saj ne bo deloval harmoni~no, pomirjujo~e. Pazljivo oblikovana greda trajnic. Foto: Mi{a Pu{enjak

Novice ob~ine DUPLEK 21 hi{o in predvsem sen~nimi in son~nimi koti~ki. Vri{emo vsa rasto~a drevesa, grme. Nato razmislimo, kaj `elimo na vrtu po~eti, in v na~rt vri{emo, kje bomo imeli zelenjavni, sadni vrt, kompost, vse poti, ki jih bomo potrebovali, da pridemo do tja, kje bo otro{ko igri{~e (~e ga bomo potrebovali), kje bodo nadstre{ki, vrtne ute, potrebna ele- ktrika, morda bazen, vodni motivi … Skratka, kje bomo na vrtu kaj po~eli, ~eprav bo morda bazen nastal {ele ~ez deset ali ve~ let, avtomobilov ali otrok pa {e ni pri hi{i. Razmislite tudi o tem, kam na vrtu boste neko~ ali v kratkem napeljali vodo in/ali elektriko. Tam ne oblikuj- te gred, ne sadite dreves ali grmovja. Vse te rastline namre~ odrasle zelo te`ko presajamo. Smiselno je tudi gre- dice na~rtovati, ~eprav zdaj morda {e Pazljivo oblikovana greda trajnic. Foto: Mi{a Pu{enjak ni denarja zanje. Tako bomo imeli vse na vrtu povezano, harmoni~no, le tako cvetje enoletnic je na gredicah pre- imenom najdemo rastline, ki so lahko bo vrt deloval lepo, ne pa zmedeno in razko{no, premo~no. Veliko lep{e pri- zelo nizke ali zelo visoke, za senco ali v~asih celo ki~asto. de do izraza na zeleni podlagi listov sonce, `lahtnitelji so namre~ vzgojili Na vrtu najprej umestimo drevesa, trajnic. Jeseni pa nam gredice ~udovito neznansko veliko sort. Trajnice lahko nato grmovnice, vse to bo slu`ilo za o`ivi cvetje trajnih trav. s skrbnim na~rtovanjem naredijo okra- ogrodje, temelj vrta. Zelenica naj bo Trajnice so skupina rastlin, ki raste sne gredice take, kot bi vse skupaj platno za oblikovanje preostalih ele- povsod, v senci, polsenci, na soncu, zraslo v naravi. Prav tako jih sadimo mentov, tudi cvetja. v plitvih ali globokih tleh, v humusnih pod drevje in grmovje tam, kjer trava Na~inov oblikovanja gred je veliko, ali revnih, pe{~enih tleh, celo v vodi. zaradi sence ne uspeva. Skratka, svet vendar je Slovenija tako majhna, da Rasti{~a moramo upo{tevati, ~e `eli- trajnic je prekrasen, zanimiv, druga~en v na{e kraje najbolj sodi oblikovanje, mo, da se bodo trajnice pri nas dobro in med slovenskimi ljubitelji vrtov pre- kot si ga je zamislila narava. To pome- po~utile. Prav tako se ob nakupu trajnic malo spo{tovan. ni visoke rastline (drevesa, grmovje) v pozanimajte, kako velike so posame- Mi{a PU[ENJAK ozadje, nizke v ospredje. V na{i okolici zne rastline, saj pod enim botani~nim je malo iglavcev, zato naj ti ne prevla- dujejo na vrtovih, ampak naj slu`ijo samo popestritvi gredic. ^e ho~emo imeti vrt celo leto cveto~, kombiniramo ~ebulnice, ki cvetijo spo- mladi, takoj ko se sneg stali in druge rastline {e spijo, in trajnice, ki daje- jo gredicam potrebno strukturo, ze- leno podlago za cvetje v ~asu, ko ne cvetijo, in obilno cvetenje v kratkem ~asu, ko zacvetijo. Za redno cvetenje poleti pa vsako leto ponovno zasadi- mo enoletnice. Prav za enoletnice pa je potrebno vsakoletno na~rtovanje, saj je dobro, da grede z njimi barvno ali rastlinsko pove`emo z balkonskimi zasaditvami. Danes nam dobri vrtnar- ji ponujajo tako bogato izbiro rastlin za balkone in grede, da je pravzaprav te`ko izbrati. Zlasti pri posebnih fasa- dah je nujno, da balkonsko zasaditev barvno uskladite z gredicami. izkori{~amo in upo{tevamo. Samo Jesensko razko{je trav. Foto: Mi{a Pu{enjak

22 Novice ob~ine DUPLEK OB^INA DUPLEK objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev dr`avnih pomo~i za razvoj pode`elja v Ob~ini Duplek za leto 2010

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finan~nih sredstev – dr`avnih pomo~i za uresni~evanje ciljev ob~ine na podro~ju razvoja kmetijstva in pode`elja, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju dr`avnih pomo~i.

II. VI[INA SREDSTEV

Sredstva so zagotovljena v prora~unu za leto 2010: - na prora~unski postavki 1102010 – subvencije za pospe{evanje kmetijstva v vi{ini 35.000, 00 EUR.

Sredstva v prora~unu so omejena. Upravi~enec lahko skupno prejme najve~ do 8.000 EUR pomo~i. V kolikor bo skupna vi{ina sredstev, ki bi jih naj prejeli vsi upravi~enci, vi{ja od zagotovljenih sredstev na prora~unski postavki, se upravi~ena sredstva po vsakem posamezniku morajo zmanj{ati za enak sorazmerni dele` tako, da odobrena skupna sredstva ne bodo presegla sredstev, ki so zagotovljena na prora~unski postavki oziroma se lahko v nasprotnem slu~aju pove~ajo za enak sorazmerni dele` neporabljenih sredstev.

III. UKREPI IN UPRAVI^ENCI

Za vse razpisane ukrepe velja, da gre za dr`avne pomo~i, ki se lahko dodeljujejo za izvedene aktivnosti s podro~ja investicij v letu 2010 s tem, da mora biti ra~un izstavljen in pla~an v ~asu od prejema sklepa do 30.9.2010, razen za podro~je 6.1., kjer se lahko aktivnosti izvajajo od 1.10.2009 do 30.9.2010, ra~uni pa morajo prav tako bili izstavljeni in pla~ani v tem obdobju. Upravi~enec lahko uveljavlja pomo~ za ukrepe izvedene v obdobju od odobritve sredstev s strani Ob~ine Duplek do 30.9.2010. Dokazila/pla~ani ra~uni za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja.

1. NALO@BE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO Najvi{ji znesek dodeljenih pomo~i posameznemu kmetijskemu gospodarstvu za nalo`be ne sme prese~i 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh prora~unskih let ali 500.000 EUR, ~e je kmetijsko gospodarstvo na obmo~ju z omejenimi mo`nostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.

Bruto intenzivnost pomo~i: - do 50% upravi~enih stro{kov nalo`b na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi, - do 40% upravi~enih stro{kov nalo`b na drugih obmo~jih, - do 50% upravi~enih stro{kov nalo`b na drugih obmo~jih, ~e nalo`be izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je nalo`ba opredeljena v poslovnem na~rtu, - do 100% stro{kov obresti kreditov za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40% vrednosti celotne nalo`be oziroma do 50% vrednosti nalo`be na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi, - najvi{ji skupni znesek pomo~i za posamezno nalo`bo na kmetijskem gospodarstvu lahko zna{a do 8.000 EUR na kmetij- sko gospodarstvo.

Upravi~enci do pomo~i: - pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine in imajo sede` stalnega prebivali{~a na obmo~ju Ob~ine Duplek, - pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja pode`elja na obmo~ju ob~ine in imajo svoj sede` na podro~ju Ob~ine Duplek, - ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji.

Pomo~ za nalo`be v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: 1.1 posodabljanje kmetij, 1.2 urejanje pa{nikov, 1.3 urejanje kmetijskih zemlji{~.

Novice ob~ine DUPLEK 23 1.1. Posodabljanje kmetij Pomo~ se lahko dodeli za nalo`be v `ivinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravi~eni stro{ki: - stro{ki izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji, - stro{ki materiala za gradnjo/adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov, - stro{ki obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladi{~a oziroma nestanovanjski objekti), - stro{ki nakupa nove kmetijske mehanizacije, - stro{ki opreme, vklju~no z ra~unalni{kimi programi, - stro{ki nakupa rastlinjaka, monta`e ter opreme v rastlinjaku, - stro{ki nakupa in postavitve mre` proti to~i, - stro{ki ureditve trajnega nasada: stro{ki priprave izvedbenega na~rta za zasaditev novega nasada (sadovnjak ali vino- grad), stro{ki priprave zemlji{~a, nakup opore, nakup mre`e za ograjo in nakup ve~letnega sadilnega materiala, - stro{ki obresti za kredite za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu.

Pogoji za pridobitev: - ustrezno dovoljenje / projektna dokumentacija za izvedbo nalo`be, - predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov za katere se uveljavlja pomo~, - kreditna pogodba, izra~un obresti, potrdilo o pla~ilu obresti, poslovni na~rt, - dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a, - drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti,

1.2. Urejanje pa{nikov Pomo~ se lahko dodeli za namen ureditve pa{nih povr{in na obmo~ju ob~ine. Upravi~eni stro{ki: - stro{ki izdelave na~rta / projektne dokumentacije za ureditev pa{nika, - stro{ki nakupa opreme za ograditev in pregraditev pa{nikov z ograjo, - stro{ki nakupa opreme za ureditev napajali{~ za `ivino. Pogoji za pridobitev: - na~rt postavitve pa{nika, - predra~un, ra~un oziroma dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~, - dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a, - drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

1.3. Urejanje kmetijskih zemlji{~ Pomo~ se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemlji{~. Upravi~eni stro{ki: - stro{ki agromelioracij: stro{ki investicijskega programa in izvedbe agromelioracijskih del (v kolikor je za ureditev zemlji{~a potrebna tudi analiza tal in apnenje so stro{ki teh storitev vklju~eni). Pogoji za pridobitev: - program agromelioracije, - predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~, - dovoljenje lastnika zemlji{~a za izvedbo nalo`be v primeru zakupa zemlji{~a, - drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

2. VARSTVO TRADICIONALNE KRAJINE IN STAVB Upravi~eni stro{ki: - stro{ki izdelave dokumentacije, - stro{ki za nabavo materiala za obnovo, - stro{ki za izvajanje del. Bruto intenzivnost pomo~i: - do 60% oziroma 75% upravi~enih stro{kov na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi pri nalo`bah za ohranjanje kulturne dedi{~ine na proizvodnih sredstvih (kmetijska poslopja), - do 100% upravi~enih stro{kov za nalo`be namenjene za ohranjanje neproizvodne dedi{~ine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheolo{ke ali zgodovinske znamenitosti), - do 100% dodatne pomo~i za pokritje izrednih stro{kov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev zna~ilnosti kulturne dedi{~ine na stavbah. Upravi~enci do pomo~i: - lastniki proizvodnih in neproizvodnih sredstev ter objektov na obmo~ju ob~ine, ki so vpisani v register kulturne dedi{~ine, in imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo, - ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji.

24 Novice ob~ine DUPLEK Pogoji za pridobitev: - ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oziroma nalo`be, - predra~un, ra~un in dokazila o pla~ilu stro{kov, za katere se uveljavlja pomo~, - dokazilo o vpisu proizvodnih sredstev ali objekta (tradicionalne stavbe) v register kulturne dedi{~ine (RKD), ki ga vodi ministrstvo pristojno za podro~je kulture, - drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

3. POMO^ ZA PLA^ILO ZAVAROVALNIH PREMIJ Upravi~eni stro{ki: - sofinanciranje stro{kov zavarovalnih premij za kritje izgub pri `ivalih, ki jih povzro~ijo bolezni, Bruto intenzivnost pomo~i: - skupaj s sredstvi sofinanciranimi s strani dr`ave pomo~ ne sme prese~i 50% stro{kov zavarovalne premije. Upravi~enci do pomo~i: - pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev. V primeru zavarovanja rastlinske proizvodnje je pogoj tudi last oziroma zakup kmetijskega zemlji{~a, ki le`i na obmo~ju ob~ine, - zavarovalnice, pri katerih so sklenjena zavarovanja za kmetijska gospodarstva, - ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - veljavna zavarovalna polica, - drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

4. POMO^ ZA ARONDACIJO Upravi~eni stro{ki: - stro{ki pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemlji{~, vklju~no s stro{ki pregleda. Bruto intenzivnost pomo~i: - do 100% upravi~enih stro{kov pravnih in upravnih postopkov, vklju~no s stro{ki pregleda. Upravi~enci do pomo~i: - pravne in fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine, - ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - dokazila o upravi~enosti arondacije, - dokazila o izvedbi arondacije, - dokazila o pla~ilu stro{kov, - drugi splo{ni pogoji povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

5. POMO^ ZA SPODBUJANJE KAKOVOSTNIH KMETIJSKIH PROIZVODOV Upravi~eni stro{ki: - stro{ki tr`ne raziskave, zasnove in oblikovanja proizvoda, vklju~no s pomo~jo za pripravo vlog za priznanje geografskih ozna~b in ozna~b porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti, - stro{ki uvedbe sistemov zagotavljanja kakovosti, sistemov sledljivosti, sistemov za zagotavljanje upo{tevanja pristnosti in tr`nih normativov ali programov presoje vplivov na okolje za primarno proizvodnjo, - stro{ki usposabljanja za uporabo programov in sistemov iz prej{nje to~ke, - stro{ki, ki jih zara~unavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih sistemov. Bruto intenzivnost pomo~i: - pomo~ se dodeli do 100 % stro{kov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih pla~il v denarju proizvajalcem. Upravi~enci do pomo~i: - pravne in fizi~ne osebe, ki izvajajo dejavnosti za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov in so za to ustrezno re- gistrirani ter zagotavljajo, da je pomo~ dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem obmo~ju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ~lanstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek ne~lanov se omeji na sorazmerne stro{ke za zagotavljanje storitve, - ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - dokazila o izvedbi storitve, - dokazila o pla~ilu stro{kov, - dokazila o vklju~enosti pravnih oziroma fizi~nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine.

Novice ob~ine DUPLEK 25 6. ZAGOTAVLJANJE TEHNI^NE PODPORE V KMETIJSKEM SEKTORJU V okviru zagotavljanja tehni~ne podpore v kmetijskem sektorju se lahko izvajajo dr`avne pomo~i: 6.1. Na podro~ju izobra`evanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu in sicer za naslednje teme izobra`evanj in usposabljanj: - tr`enje kmetijskih pridelkov in storitev, - urejanje dokumentacije na kmetijskem gospodarstvu, - projektni management za kmetijska gospodarstva, - usposabljanje kmetov za pridelavo sadja in zelenjave brez ostankov aktivnih substanc pripravkov, - urejanje kmetijskih gospodarstev in pode`elja, - pridelava, u`ivanje kmetijskih pridelkov v vsakdanji prehrani, - te~aji ra~unalni{tva, - prednosti in slabosti uvajanja gensko spremenjenih organizmov na kmetijska gospodarstva. 6.2. Na podro~ju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe. 6.3. Na podro~ju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih. 6.4. Za publikacije, kataloge, spleti{~a.

Upravi~eni stro{ki: - stro{ki na podro~ju izobra`evanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu za organiziranje in izvedbo programov za usposabljanje, - stro{ki na podro~ju svetovalnih storitev, ki ne spadajo med trajne ali ob~asne dejavnosti niti niso v zvezi z obi~ajnimi operativnimi stro{ki kmetijskega gospodarstva in jih opravijo tretje osebe, - stro{ki na podro~ju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih za udele`bo nosilcev kmetijskih gospodarstev in njihovih dru`inskih ~lanov, potne stro{ke za organiziran prevoz, stro{ke strokovnih publikacij razdeljenih kmetijskim gospodarstvom iz ob~ine, najemnin razstavnih prostorov za kmetijska gospodarstva iz ob~ine, simboli~nih nagrad, podeljenih na tekmovanjih, do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca, ki ima stalno bivali{~e v ob~ini, - stro{ki na podro~ju publikacij, katalogov in spleti{~ za pripravo in izdelavo le-teh. Bruto intenzivnost pomo~i : - pomo~ se dodeli do 100 % stro{kov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih pla~il v denarju proizvajalcem. Upravi~enci do pomo~i: - fizi~ne in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehni~ne podpore in so za to ustrezno registrirani ter zagotavljajo, da je pomo~ dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na obmo~ju ob~ine na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. V kolikor opravljajo te storitve skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije, ~lanstvo v takih skupinah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek ne~lanov se omeji na sorazmerne stro{ke za zagotavljanje storitve, - ali v njihovem imenu poobla{~eni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: - dokazila / dokumentacija izvedbe tehni~ne podpore, - dokazila o pla~ilu stro{kov oziroma ra~unov, - dokazila o vklju~enosti pravnih oziroma fizi~nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemlji{~a, ki le`ijo na obmo~ju ob~ine.

7. IZVAJANJE DRUGIH UKREPOV RAZVOJA PODE@ELJA – SODELOVANJE V OB^INSKIH IN REGIJSKIH AKTIVNOSTIH ZA RAZVOJ PODE@ELJA

SOFINANCIRANJE DELOVANJA IN AKTIVNOSTI DRU[TEV IN NJIHOVIH ZDRU@ENJ, KI SE UKVARJAJO Z RAZVO- JEM KMETIJSTVA IN PODE@ELJA

Namen ukrepa: Dru{tva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izku{enj med prebivalstvom, ki `ivi na pode`elju, zato jih je potrebno spodbujati in dolgoro~no tudi s tem dvigniti kvaliteto `ivljenja na pode`elju.

Predmet pomo~i: Sofinanciranje razli~nih oblik neprofitnega delovanja dru{tev, ki delujejo na podro~ju kmetijstva, gozdarstva inrazvoja pode`elja. Pomo~ se dodeli za delovanje ustrezne infrastrukture, ki je potrebna za delovanje dru{tva, za najem prostorov, za materialne stro{ke in stro{kov administrativnih del in dela organov dru{tva.

Upravi~enci do pomo~i: • dru{tva, ki imajo sede` na obmo~ju Ob~ine Duplek in so ustrezno registrirana; • dru{tva, ki imajo sede` izven Ob~ine Duplek ter so ustrezno registrirana – vendar samo za sorazmerni dele` kot je dele` ~lanov s pla~ano ~lanarino iz Ob~ine Duplek.

26 Novice ob~ine DUPLEK Upravi~eni stro{ki: • do 50 % stro{kov delovanja dru{tva, ki se izka`ejo z ra~unom ali pogodbo ter z dokazilom o pla~anih stro{kih; • do 50 % vrednosti pla~ane ~lanarine za teko~e leto za ~lane, ki imajo stalno prebivali{~e na podro~ju Ob~ine Duplek; • do 50 % stro{kov (izkazanih z ustreznimi dokumenti in izvedenimi pla~ili) organiziranja strokovnih sre~anj, izobra`evanja ki ga je dru{tvo organiziralo in je bilo dostopno pod enakimi pogoji vsem ob~anom iz Ob~ine Duplek, ne glede na ~lan- stvo v dru{tvu.

IV. ROK IN NA^IN PRIJAVE

1. Rok za oddajo vlog je: do vklju~no 30.5.2010

2. Na~in oddaje vlog za obravnavo: Vlogo – prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je potrebno v zaprti kuverti s pripisom »NE ODPIRAJ - VLOGA: RAZ- PIS KMETIJSTVO« dostaviti na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Pri odpiranju bodo upo{tevane vloge, ki bodo prispele v tajni{tvo Ob~ine Duplek, do datuma navedenega za oddajo vlog. Na hrbtni strani kuverte morata biti naziv in polni naslov prijavitelja.

3. Obravnava vlog Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje `upan. Odpiranje vlog bo nejavno dne 4.6. 2010. ^e vloga ne bo popolna, bodo vlagatelji pozvani, da jih dopolnijo v roku 8 dni po odpiranju vlog. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v dolo~enem roku, bodo s sklepom zavr`ene. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele kot prepozne se prav tako zavr`ejo. Vlagatelji, ki so pravo~asno oddali popolne vloge oziroma jih dopolnili bodo do 28. 6. 2010 z Odlo~bo o upravi~enosti do dr`avne pomo~i obve{~eni o uspe{nosti vloge. Upravi~enec bo lahko na podlagi prejete odlo~be pri~el z izvajanjem odobrenih ukrepov. Dokazila- ra~une o izvr{enih ukre- pih ter dokazila o pla~anih ra~unih morajo upravi~enci dostaviti najkasneje do 30.9.2010. Po prejemu popolnih dokazil bodo upravi~enci v roku 15 dni od prejema le teh pozvani k podpisu pogodbe. Upravi~enec bo odobrena sredstva prejel v roku 30 dni od podpisa pogodbe.

Brezpla~no razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v tajni{tvu Ob~ine Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp.Duplek. Objavljena je tudi na spletnih straneh Ob~ine Duplek, www.duplek.si, rubrika razpisi. Za dodatne informacije lahko pokli~ete 02/684 09 11 ali pi{ete na elektronski naslov [email protected] z navedbo »razpis kmetijstvo«.

Datum: 30. 3. 2010 Janez Ribi~, l.r. [tevilka: 331-3 /2010 `upan

IZVAJANJE PROJEKTA POSODOBITVE GERK-OV OBVESTILO NOSILCEM KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Upravna enota Maribor obve{~a vse nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so konec januarja tega leta prejeli nove izpise posodobljenih GERK-ov, da preverijo pravilnost vrisa posodobljenih GERK-ov. V primeru ugotovitve neskladja vrisanih GERK-ov glede na dejansko, resni~no stanje v naravi (velikost, resni~na raba), morajo nosilci neskladje uskladiti z ustreznimi popravki pri Upravni enoti Maribor, v skladu s predpisi. Prav tako morajo nosilci kmetijskih gospodarstev dolo~iti svojega namestnika kmetijskega gospodarstva, v kolikor tega {e niso uredili v postavljenem roku do 31. 12. 2009, ali podati pisno izjavo, da namestnika nimajo. ^e je pri{lo tudi do spremembe drugih podatkov, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (npr. sprememba nosilca, sprememba naslova, sprememba ~lanov kmetijskega gospodarstva in drugo), jih morajo nosilci kmetijskega gospodarstva prav tako uskladiti pri Upravni enoti Maribor. Za vse nosilce kmetijskih gospodarstev, ki bodo v letu 2010 vlo`ili vlogo za subvencije velja, da si morajo GERK-e in dru- ge na{tete pomanjkljivosti v registru kmetijskih gospodarstev uskladiti pred vlo`itvijo vloge za subvencije, ki jo podajo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Upravna enota Maribor izvaja uskladitve GERK-ov in drugih podatkov v registru kmetijskih gospodarstev na Oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo, v Mariboru, Pre{ernova ul. 6, I. nadstropje, ob uradnih dnevih, v ~asu uradnih ur, po pred- hodnem naro~ilu osebno ali na tel. {t. 2201748. Sre~ko SELIN[EK, Upravna enota Maribor

Novice ob~ine DUPLEK 27 DRU@BENE DEJAVNOSTI

KNJI@NICA DUPLEK Tabela 1: Obisk v Knji`nici Duplek 2000-2009 Kat./Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 PRAZNUJE PRVIH Mladina 2589 2534 2768 2247 2323 2016 1815 1712 2145 2449 10 LET Odrasli 2398 3298 3156 2895 3453 3346 3616 3824 4767 5752 Skupaj 4987 5832 5924 5141 5776 5362 5431 5536 6912 8201 Letos, 8. februarja, smo zazna- Vir: Letna poro~ila Knji`nice Duplek 2000-2009 movali 10-letnico Knji`nice Du- plek. Sicer smo upali, da bomo lepo obletnico po~astili v novih dodatnih prostorih, vendar se to, `al, ni zgodilo. Uporabniki knji`nice vsa ta leta s svojimi obiski zaradi izposoje ali na prireditvah dokazujejo, da je knji`nica sestavni del `ivljenja in kulturnega utripa v ob~ini Duplek. Statistika obiska ka`e trend nara{~anja, in ~e bodo ob~inski funkcionarji imeli posluh za razvoj knji`nice, se bo to ohranilo tudi v prihodnje. Pribli`no sorazmerno z obiskom je nara{~ala tudi izposoja knji`ni~nega gradiva. Podatki so na voljo v letnih poro~ilih Knji`nice Du- 21 ro~nodelskih delavnic z razli~no ~asu smo v knji`nici gostili lepo plek. tematiko, {tevilo uspe{nih slovenskih pisatelj- 13 sre~anj z ustvarjalci, skih imen: Toneta Pav~ka, Primo`a Kot vidimo iz Tabele 1 in grafikona, 22 potopisnih in drugih predavanj, Suhodol~ana, Ne`o Maurer, Janjo se obisk najbolj pove~uje pri odra- 14 veselih po~itnic. Vidmar, Matja`a Pikala, Ivana Sivca, slih, kar je razveseljujo~e, saj mladi Poleg standardnih smo izvedli {e Benko Pulko, Slavka Preglja, Ferija zadostijo veliko svojim potrebam po nekaj posami~nih prireditev. V tem Lain{~ka in Andreja Rozmana - Rozo. knjigah tudi na bibliobusu, ki ima postajali{~a blizu {ol in vrtcev. Po- leg tega mlaj{i otroci sami ne morejo prihajati v knji`nico, ~e so od nje od- daljeni kilometer, dva ali ve~. Stacio- narna knji`nica naj bi tako privabila ~im ve~ odraslih obiskovalcev, da na- daljujejo in nadgrajujejo svoje nefor- malno izobra`evanje ali, po doma~e, da ne zaspijo, potem ko so kon~ali formalno izobra`evanje. Zato v knji`nici poleg raznovrstne- ga knji`nega gradiva ponujamo tudi prireditve razli~nih vsebin, ki so vsa leta lepo obiskane, zadnja leta pa se je obisk pove~al do te mere, da je prostorska stiska `e nevzdr`na. V desetih letih je statistika prireditev naslednja: 45 tematskih razstav, 45 prilo`nostnih razstav, 196 obiskov {olskih skupin (vodstva po razstavi, vodstva po knji`nici, pravljica z delavnico), Tone Pav~ek Foto: T. Jamnik Pocajt

28 Novice ob~ine DUPLEK Vsak od njih je pustil svojstven vtis in za pribli`evanje literature bralcem je `iv stik z ustvarjalci zelo pomemben. Takrat za~utimo, da knjige niso samo popisani listi papirja. Nekatere prireditve so bile zelo od- mevne, posebno tiste, ki smo jih iz- peljali skupaj z dru{tvi v ob~ini. To so bili zelo obse`ni projekti, ki so trajali nekaj mesecev. Najprej smo skupno pripravili vsebinsko zelo bogate te- matske razstave, nato pa izvedli {e lepo {tevilo bibliopedago{kih ur za {olske skupine. Celotno sodelovanje smo kronali s prireditvijo, na katero smo povabili predstavnike ob~ine, dru{tev in novinarje, ki so spremljali dogodek. Tak na~in sodelovanja seje pokazal kot zelo ustvarjalen, saj smo z njim oboji veliko pridobili: dru{tvo Vesele po~itnice Foto: T. Jamnik Pocajt se je predstavilo javnosti, knji`nica pa je dobila vsebinsko bogato po- nudbo za svoje obiskovalce, {olske skupine so dobile zanimiva strokov- na predavanja iz prve roke, kot pravi- mo. Sodelovali smo z Lovsko dru`ino Duplek, Prostovoljnim gasilskim dru{tvom Dvorjane in Turisti~nim dru{tvom Vurberk, skoraj pri vsakem dogodku pa je sodeloval tudi Aktiv kme~kih `ena s svojimi kulinari~nimi dobrotami. Projekt Vurberk smo celo nadgradili, saj je knji`nica pridobila sredstva za digitalizacijo projekta, k sodelovanju pa smo pritegnili {e Pokrajinski muzej Ptuj in Univerzite- Razstava lovske dru`ine Duplek Projekt Vurberk tno knji`nico Maribor. Tematiko gra- du bi radi ~imbolj temeljito obdelali in iz~rpali, da bi bila dostopna {ir{i javnosti na internetu, saj gre za po- membno kulturno dedi{~ino tega okolja. Odli~no sodelovanje poteka tudi med Knji`nico Duplek in {olami v ob~ini, kar je razvidno tudi iz podatka o {te- vilu (196) obiskov {olskih skupin. [ole poleg tega, da se udele`ujejo na{ih prireditev, ob~asno sodelujejo Projekt z Gasilskim dru{tvom Dvorjane tudi s kak{no razstavo del, ki jih na- pravijo u~enci pri svojih {olskih pro- jektih. Na{e sodelovanje poteka `e veliko dodatnega knji`nega gradiva, datnih prostorov za knji`nico, saj nas od samega za~etka in verjamem, da ki ga `e skoraj nimamo kam odlaga- to pomanjkanje ovira pri razvoju de- se bo razvijalo tudi v prihodnje. ti oziroma je tako stisnjeno, da ga javnosti. Ker pa je treba imeti razvoj- je te`ko pregledovati. Vse to govori no vizijo tudi na dolgi rok, predla- Ob obisku prireditev (predvsem za v prid dokon~anja {iritve knji`nice, gam, da pristojni za~nejo razmi{ljati odrasle) imamo vedno ve~ prostor- kar bi za nekaj ~asa uredilo situacijo. o novogradnji za knji`nico. Kak{ni skih te`av. Poleg zelo obiskanih pri- Ve~ji prostor bi med drugim omogo~il so primerni knji`ni~ni prostori, pa si reditev se pove~uje tudi izposoja, tudi prireditve, ki jih zdaj ne moremo lahko ogledate v pravkar odprti novi pretesno pa postaja tudi na knji`nih izpeljati. In zato ponovno pozivamo knji`nici v Kamnici. policah. V desetih letih se je nabralo predstavnike Ob~ine Duplek, da naj- dejo voljo in denar za dokon~ajo do- Tatjana JAMNIK POCAJT

Novice ob~ine DUPLEK 29 FRANC EKART – SLIKAR IZ SPODNJE KORENE

Franca Ekarta je `ivljenjska pot ponesla med pleskarje, kjer je za~el spoznavati barve. Njego- va umetni{ka du{a pa mu ni dala miru, zato je za~el slikati. Proti koncu leta je svoje slike razstavil v ga- leriji Boem v Miklav`u. Po uradnem uvodu otvoritve razstave, katero je odprl direktor Pokrajinske- ga muzeja Ale{ Arih, je kritik likovne umetnosti Mario Berdi~ dejal: « Kot so- nje si je nabiral v {oli Martina Kon{aka. govo hi{o krasijo slike in tudi skrinjice, boslikarja ga vznemirja ustvarjalnost: Ker je otrok rojem med vojno, je po ki poslika z ornamenti. rezbarstvo, slikanje na olju ali akrilu, vojni izkusil marsikaj hudega. Izu~il se S posebno vrsto umetnosti se ukvar- izdelovanje grafike s suho iglo ali pa je za slikopleskarja in ob ustvarjanju z ja tudi njegova `ena Irena, ki svoje- prena{anje podob z `ganjem na les. barvami in odkril {e drug talent. Za~el mu mo`u nesebi~no pomaga pri pre- Ob iskanju na~ina slikanja kot tudi mo- je namre~ slikati. Ko je zbolel, se mu je magovanju te`av. Irena {iva prte in tivov, je preko razli~nih likovnih pro- podrl delovni dan, a ni obupal. V roke prti~ke s kri`ci in tudi kva~ka. V okvi- blemov izoblikoval svoj likovni izraz. je vzel ~opi~ in barve, in se {e intenziv- ru ro~nodelskega kro`ka sodeluje na Franci je {tajerski likovni samorastnik neje za~el ukvarjati s slikarstvom. Nje- vseh razstavah, ki je organizirajo. in nas vse presene~a z raznovrstnostjo likovnih tehnik. Njegove slike so ne- Erika BREZNIK koliko druga~ne od njegove obi~ajne grafi~ne ali slikarske motivike, saj prevladujejo pokrajine, tiho`itja, in ~love{ke figure. Zna~ilne so `ivali s poudarkom na konjih, bodisi v kompo- ziciji s ko~ijami ali vpre`enih v plug. Nasploh se zdi, da je Francu najljub{i element voda, kot bi se z nekom zliva- la v enoten naraven pojem.« Razstavo so si ogledali tudi njegovi prijatelji paraplegiki iz vse Slovenije. Nekateri ri{ejo ali slikajo tudi z usti ali nogami. Rojen je v Mariboru oziroma Teznu, kjer je pre`ivel svoja otro{ka leta. Tezno je bilo znano kot delavsko naselje v pred- mestju Maribora. Osnovno{olsko zna-

Med {tevilnimi udele`enci Slovenija ima talent, so bile tudi mini orientalske plesalke, ki jih vodi Tja{a Vandur. Kljub temu, da se niso uvrstile v polfinale, so komisijo zelo navdu{ile. Iskrene ~estitke iz uredni{tva.

30 Novice ob~ine DUPLEK PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU

Veliko je bilo `e zapisanega in povedanega o slovenstvu, slo- venskem jeziku, kulturi, narodu. Vsako leto nas dr`avni praznik, ~e ni~ drugega, spomni, da se moramo {e naprej boriti za svo- jo, slovensko besedo in svoj, slo- venski narod, vsak na svoj na~in, po svojih najbolj{ih zmo`nostih. S slovensko pesmijo in poezijo, z Nagovor `upana in poslanca Janeza Ribi~a ob slovenskem kulturnem prazniku. Foto: Ivo Glonar vsakdanjim govorom v javnosti in Prelo`nika Dvorjane, Pevsko dru{tvo Zahvaljujemo se vsem, ki so s svo- doma. Ne le visoka politika, vsak Fantje izpod Vurberka, Mladinski pev- jim prispevkom obogatili spomin na posameznik lahko veliko naredi ski zbor KUD Sv. Martin, ljudske pevke Franceta Pre{erna in primaknili svoj za ta jezik, za ta narod. in Folklorna skupina KUD Ton~ka Bre- kamen~ek v mozaik slovenskega kul- Prav temu je bila namenjena proslava, znarja. nas je spodbujal k lepim mislim turnega ustvarjanja. ki jo je Ob~ina Duplek priredila 7. fe- o `ivljenju kulturi in ustvarjalnosti. Milena ROPO[A bruarja v dvorani kulturnega doma v Koreni v po~astitev spomina na na{ega najve~jega pesnika Franceta Pre{erna. V razgibano prireditev so nas popeljali tambura{ki orkester in pevci pevskih zborov in skupin, ki delujejo v ob~ini, s skupno himno. U~enci Osnovne {ole Duplek so nas spomnili na Povodnega mo`a in Ur{ko, ki je utonila v valovih Ljubljanice. ^lani Gledali{kega dru{tva Vurberk pa so nas popeljali v »zakulisje« Pre{ernovega `ivljenja. Ves program, v katerem so nastopili {e u~enci Osnovne {ole Korena, Mo{ki pevski zbor Dru{tva upokojencev Duplek, Mo{ki pevski zbor KUD Ton~ka Bre- V programu so med drugimi sodelovali tudi Mo{ki pevski zbor KUD Ton~ek Breznar iz Korene in znarja, Mo{ki pevski zbor KUD Franca Tambura{ki orkester ob~ine Duplek. Foto: Ivo Glonar

KORENJAKI SMO BILI V POVORKI VRTCEV NA PTUJU

Pustni ponedeljek na Ptuju je pripadal otrokom iz vrtcev, ki so se predstavili v veliki otro{ki pu- stni povorki. Letos so prvi~ poleg ptujskih vrtcev sodelovali tudi vrtci iz drugih krajev po Sloveniji ter vrtec iz sosednje Hrva{ke. @e drugi~ smo se pustovanja udele`ili tudi Korenjaki iz vrtca Korena. V pustni povorki vrtcev je sodelovalo 55 skupin veselih ma{kar, ki so naznanjale, da Korenjaki smo pripravljeni. Foto: Andrej Turk se bo v de`elo kmalu vrnila pomlad.

Novice ob~ine DUPLEK 31 Zbrano mno`ico so nagovorili ptujski skupine zvon~kov, marjetic, spomin~ic, otro{ka ma{karada s pustnim rajanjem `upan dr. [tefan ^elan, princ karnevala trobentic, ma~ic, tulipanov, vijolic, nar- se je nadaljevala v karnevalski dvorani, mar{al de`elni glavar Milan Sen~ar ple- cis …, za katere so skrbeli marljivi vr- kjer so otroci u`ivali ob tradicionalnih meniti Bernard Ptujski s svojim sprem- tnarji. Pomladnim ro`icam so dru`bo pustnih dobrotah in slastnih pustnih stvom in ravnateljica vrtca Ptuj Bo`ena delali metulji, ~ebelice, pikapolonice, krofih. Poskrbljeno je bilo za vse. [e Bratu`. Otrokom sta bila ob tem nazor- pti~ki, zaj~ki, je`ki, `abice, pi{~an~ki, enkrat hvala organizatorju in zaposle- no predstavljena kurentova oprava in muce, mi{ke, papagaji pa stra{ila, nim iz vrtca Ptuj. njegovo poslanstvo. {krati, zvezdice …Seveda niso manj- Andrej TURK Mno`ico obiskovalcev so razveselile kali tudi kurenti. Vesela in razigrana

V pri~akovanju, da se poka`emo. Foto: Andrej Turk V povorki. Foto: Andrej Turk

PAL^EK IZ VURBER[KIH GOZDOV

Na obletnico Pre{ernovega rojstva, 3. decembra, so nas na{i mali in malo ve~ji pal~ki iz vrtca Ko- rena povabili na Vurberk, in to ne kar tako. [li smo iskat pal~kov zaklad. Ob vzno`ju Vurberka smo se zbrali otroci iz skupin Pi- kapolonice in Muce, njihovi star{i, bratje, sestre, babi- ce, dedki, tete, strici in {e kdo. Ko smo se vsi zbrali, se je `e zmra~ilo. Na{i pal~ki so dobili pal~kove kapice in tako se je lov na skriti zaklad lahko za~el. Da pa nas ne bi bilo strah teme, smo si na bo`i~ni de- lavnici konec novembra skupaj z na{imi otroki izdelali svetilke iz kozarcev za vlaganje. Nekatere so bile na- rejene iz papirnatih serviet, druge porisane z barvnimi spreji, prav vse pa so bile posebne. V njih smo pri`gali sve~ke in tako od{li na{im nalogam naproti. Kar nekaj postaj nam je namenil na{ pal~ek in na vsa- ki so na{i pal~ki s pomo~jo vzgojiteljev pripovedovali zgodbo o izgubljeni pal~kovi kapici, v katero so se za- tekle `ivali. Pri cerkvi so se nam pridru`ili {e najmanj{i pal~ki iz skupine Mi{ke. Ko smo pri{li do grajskega obzidja, nas je tam pozdravil skrivnostni glas in nam povedal, da otroke ~aka skriti zaklad, vendar ga morajo poiskati. Vsaka skupina se je odpravila na lov in prav vsi so se razveselili daril, ki jim jih je pripravil pal~ek iz vurber{kih gozdov. Na{i otroci pa so nam velikim pripravili posebno presene~enje. Zaplesali so in zapeli pesmi, ki so se

32 Novice ob~ine DUPLEK jih v tem letu nau~ili. Vsi smo bili Po kon~ani predstavi smo se okrep~ali Upam, da se naslednje leto spet snide- navdu{eni. z dobrotami, ki so jih pripravili star{i. mo s pal~kom na Vurberku.

Majina in Rokova mama

Vse fotografije: Andrej Turk

zred Osnovne {ole Duplek, na violino bolj, ko so zasli{ali zven violine. Zaigral GLASBENI pa se u~i igrati v glasbeni {oli v Mari- nam je nekaj melodij, nato pa smo ob PONEDELJEK PRI boru. Povedal jim je, da je pred {estimi njegovi spremljavi zapeli nekaj znanih leti tudi on hodil v ta vrtec, prav tako pesmic. Pridru`ili so se nam tudi otroci PIKAPOLONICAH v to skupino. Sama kar nisem mogla in vzgojiteljice iz skupine Metulji in vsi verjeti, da je od takrat `e tako dolgo in skupaj smo zapeli {e nekaj pesmic. Umetnost je posebno podro~je, v da je @iga tako zrasel. Tak{na do`ivetja v vrtcu so za otroke okviru katerega v vrtcu razvija- Ko je iz kov~ka vzel violino, so otro- zelo dragocena in ne dvomim o tem, mo otrokov prirojeni ob~utek za ci rekli, da je to kitara. Kmalu pa so da je @iga navdu{il nekaj bodo~ih umetni{ki red in mu privzgajamo ugotovili razliko, predvsem po tem, ko glasbenikov. ~ut za lepo z razli~nimi dejav- je @iga opisal celoten in{trument, in {e nostmi. Vilka TEMENT, vzgojiteljica Na podro~ju glasbene umetnosti so to predvsem: poslu{anje razli~ne glasbe, petje, glasbene didakti~ne igre in igra- nje na male ritmi~ne in{trumente. Zelo pomembna dejavnost pri otrocih je predvsem do`ivljanje, kjer se izobli- kuje lastna predstava o do`ivetem. V skupini Pikapolonice iz vrtca Zg. Duplek smo se pri glasbenih dejav- nostih pogovarjali tudi o glasbenih in{trumentih. Nekaj so jih otroci na{teli: harmonika, s katero ve~krat spremljam otroke pri petju, kitara, bobni. »Kitaro igra moj brat Luka, @iga pa na violino,« je veselo vzkliknila Ne`a. Kitaro so otroci poznali, violine pa ne. »Kaj pa, ~e povabimo Ne`inega bratca v vrtec?« »Ja, hura!« so v en glas vzkliknili otroci. Star{i in @iga so se strinjali in dogovo- rili smo se za obisk. V ponedeljek smo se pripravili na obisk violinista in ga pri~akali. Ko je vstopil v igralnico, so otroci onemeli, saj takega obiska nima- mo vsak dan. @iga se je otrokom lepo predstavil in povedal, da hodi v peti ra- @iga je zaigral na violino. Foto: Anja Holc

Novice ob~ine DUPLEK 33 [PORT

Kocmut in @iga Lesjak). NI PO^ITKA ZA Starej{i tekmovalci so nato 9. januarja TEKMOVALCE odpotovali v Mittersill v Avstrijo, kjer so vsako leto ene najte`jih in najbolj obi- JUDO KLUBA skanih priprav v Evropi, saj se jih poleg skoraj vseh evropskih dr`av udele`ijo DUPLEK {e judoisti z ostalih kontinentov. Pri- prav se je udele`ilo sedem tekmovalcev Za za~etek sezone 2010 smo se JK Duplek: Dorijan Jamni{ek, Tadej udele`ili priprav v Italiji in Avstri- Senekovi~, Tadej ^eh, Tadej Mulec, ji. Priprave sta vodila trenerja, ki Kristina Vr{i~, Katja Senekovi~ in ju je Evropska judo unija razglasi- Nina Milo{evi}, vadili pa so pod nad- la za najbolj{a evropska trenerja zorstvom trenerja Ivice Milo{evi}a. v letu 2009, in sicer trener ruske Naslednje priprave, ki smo se jih mo{ke judo reprezentance Italijan udele`ili, so bile prav tako v Avstriji, in Ezio Gamba in trener slovenske sicer v Raurisu, kamor smo odpotovali `enske reprezentance in JK Sanka- 16. januarja. Ponovno so se jih udele`ili ku ter strokovni direktor JZS Mar- vsi tekmovalci JK Duplek, prav tako na- jan Fabijan daljnjih v za~etku marca v Zagrebu na Pet medalj na DP ~lanov za leto 2010. Novo sezono 2010 smo za~eli s pripra- Foto: Milan Danko Hrva{kem. V marcu bomo odpotovali {e vami takoj po novem letu, saj smo v na priprave v Nymbruk na ^e{kem in (Srednja zdravstvena in kozmeti~na Lignano v Italiji odpotovali `e 2. janu- nato {e na Mad`arsko, vendar bodo za- {ola Maribor), ki je v kategoriji do 57 arja.. Priprav se je poleg velikega {tevi- radi zahtevnosti teh priprav tja odpoto- kg osvojila prvo mesto, Tadej Mulec la italijanskih tekmovalcev in judoistov vali samo starej{i tekmovalci, medtem (Srednja gradbena {ola Maribor), ki je iz sosednjih dr`av (Slovenija, Hrva{ka, ko so za mlaj{e predvidene priprave v osvojil prvo mesto v kategoriji do 81 Avstrija) udele`ila tudi ruska mo{ka Avstriji konec marca. kg, in Tadej Senekovi~ (III. gimnazi- ~lanska reprezentanca. Od duple{kih ja Maribor), ki je v kategoriji do 73 kg tekmovalcev so bili na pripravah vsi Kristina Vr{i~ in Nina Milo{evi} osvojil drugo mesto. tekmovalci, ki tudi letos ra~unajo ~lanski dr`avni prvakinji, Tadej Kon~ano je tudi {e dr`avno prvenstvo na najvi{je uvrstitve na tekmovanjih Mulec in Jasna [kofi~ srednje{olska za kadetinje in kadete. Izmed duple{kih prihajajo~e sezone v ~lanski konkuren- dr`avna prvaka, in Manja Kropf tekmovalcev in tekmovalk se je najbolj ci (Tadej ^eh, Dorijan Jamni{ek), v kadetska dr`avna prvakinja izkazala Manja Kropf, ki je v kategoriji mladinski konkurenci (Nina Milo{evi}, Prva dr`avna prvenstva za leto 2010 do 52 kg brez te`av {tirikrat zmagala ter Kristina Vr{i~, Tadej Mulec, Tadej so `e za nami. Prvo je bilo 23. janu- osvojila prvo mesto in naslov dr`avne Senekovi~) in v konkurenci kadetov arja na sporedu dr`avno prvenstvo za prvakinje med kadetinjami do 52 kg. Za (Manja Kropf, Alja` ^eh, Gregor ~lane in ~lanice. Tekmovalci JK Duplek starej{e de~ke JK Duplek, ki so nastopili so odli~no nastopili, saj so z osvojenimi na tem prvenstvu, je bil turnir nekoliko petimi medaljami zasedli drugo mesto prezahteven. Najbolj se je izkazal Alja` med slovenskimi klubi. Kristina Vr{i~ ^eh, ki je s tremi zmagami in dvema po- v kategoriji do 48 kg in Nina Milo{evi} razoma osvojil peto mesto v kategoriji v kategoriji do 63 kg sta osvojili prvi do 50 kg, Gregor Kocmut je na koncu mesti in naslova ~lanskih dr`avnih prva- zasedel sedmo mesto v kategoriji do 55 kinj za leto 2010. Dorijan Jamni{ek v kg, @iga Lesjak pa je v kategoriji do 60 kategoriji do 60 kg in Jasna [kofi~ v kg izpadel `e v predtekmovanju. kategoriji do 57 kg pa sta osvojila drugi Pred nami so nastopi na dr`avnih pr- mesti in naslova dr`avnih podprvakov. venstvih mlaj{ih de~kov in deklic do 13 Tretje mesto in bronasta medalja sta let, starej{ih de~kov in deklic do 15 let, pripadla Tadeju ^ehu v kategoriji do mladinsko dr`avno prvenstvo do 20 let 73 kg. Uvr{~ena sta bila {e Demijan in prvenstvo mlaj{ih ~lanov do 23 let, Lesjak v kategoriji do 66 kg in Tadej na katerih prav tako pri~akujemo {tevil- Senekovi~ v kategoriji do 73 kg. Oba ne dobre uvrstitve na{ih tekmovalcev. sta zasedla sedmi mesti. Nastopi v dr`avni reprezentanci Konec januarja je bilo {e dr`avno prven- V ~lanski dr`avni reprezentanci so nasto- stvo srednjih {ol v judu. Nastopili so tri- pili Kristina Vr{i~, Nina Milo{evi}, Kadetska dr`avna prvakinja Manja Kropf. je tekmovalci JK Duplek, ki so tokrat za- Tadej ^eh in Dorijan Jamni{ek. Vsi Foto: Milan Danko stopali svoje {ole, in sicer Jasna [kofi~ so tekmovali na turnirjih svetovnega po-

34 Novice ob~ine DUPLEK kala. Kljub dobrim borbam pa v mo~ni dotaknil -, kar je bilo dovolj za diskva- svetovni konkurenci na{i mladi tekmo- lifikacijo. Pri kadetih so odli~no nasto- valci niso dosegli vidnej{ih uvrstitev. pili trije starej{i de~ki JK Duplek, Alja` Od njih seveda najve~ pri~akujemo v ^eh v kategoriji do 50 kg in Gregor mladinski konkurenci (Kristini Vr{i~ Kocmut sta v kategoriji do 55 kg osvo- in Nini Milo{evi} se bodo pridru`ili {e jila odli~ni tretji mesti, medtem ko je bil ostali duple{ki mladinski reprezentanti @iga Lesjak peti v kategoriji do 55 kg. Jasna [kofi~, Katja Senekovi~, Ta- Naslednji tak turnir je bil konec februar- dej Mulec in Tadej Senekovi~) in v ja, kjer je na 35. Pokalu Lendave 2010 konkurenci mlaj{ih ~lanov, kjer najve~ nastopilo 259 tekmovalk in tekmoval- pri~akujemo od Tadeja ^eha. V ka- cev 31 klubov iz Slovenije, Hrva{ke, detski konkurenci za reprezentanco na- Mad`arske in Srbije. Tekmovalci JK Du- stopa Manja Kropf, ki si bo poku{ala plek so odli~no nastopili in osvojili {tiri na kadetskih A-turnirjih EJU priboriti prva mesta (Alja` ^eh v kategoriji do nastop na leto{njem kadetskem evrop- 50 kg, @iga Lesjak v kategoriji do 55 skem prvenstvu. kg, oba pri starej{ih de~kih, Kristina Vr{i~ v kategoriji do 48 kg in Katja Uspe{ni nastopi na uradnih in pri- Senekovi~ v kategoriji do 63 kg, obe pravljalnih turnirjih pri mladinkah), dve drugi mesti (Gre- Srebrni plaketi OKS za najbolj{a sloven- Poleg prvenstev in nastopov v gor Kocmut v kategoriji do 55 kg pri ska tekmovalca v kadetski konkurenci v reprezentan~nih programih so na{i tek- starej{ih de~kih in Tamara Kralji~ v letu 2009 - Tadej Mulec (JK Duplek) in movalci nastopili tudi na uradnih turnir- kategoriji nad 63 kg pri starej{ih de- Ur{ka Poto~nik (JK Ljutomer). jih, ki se to~kujejo za slovenski pokal klicah) in dve tretji mesti (Ljudmi- Foto: Milan Danko 2010, in na pripravljalnih turnirjih. Prvi la Mer~nik v kategoriji do 28 kg pri tak turnir je bil `e 9. januarja, in sicer mlaj{ih deklicah in Tadej Mulec v ka- stvo, kar pomeni, da tekmovalcev ne 41. Pokal Pohorskega bataljona 2010 v tegoriji do 81 kg med mladinci). bi bilo na na{ turnir. Spremenila so se Slovenski Bistrici. Izkazala sta se pred- tudi pravila glede borilnih prostorov, vsem Dorijan Jamni{ek z zmago v 10. Pokal ob~ine Duplek 2010 tako da mora biti zdaj minimalna bo- kategoriji do 60 kg v ~lanski konkurenci v judu rilna povr{ina 7 krat 7 metrov z naj- in Manja Kropf, ki je osvojila prvo me- manj 3-metrskim za{~itnim pasom na sto v kategoriji do 52 kg pri kadetinjah. Tudi letos bomo organizirali na{ vse strani. Za tak turnir so predpisani Z odli~nimi nastopi so se izkazali tudi doma~i turnir, `e deseti po vrsti, ki je minimalno trije borilni prostori, zato ostali tekmovalci duple{kega kluba, saj v tem ~asu postal tudi uradni turnir, smo bili primorani poiskati dovolj ve- so osvojili tri bronaste medalje. Tadej ki se v konkurenci kadetinj in kadetov liko dvorano, saj je za te zahteve tudi ^eh je bil tretji v kategoriji do 73 kg, to~kuje za slovenski pokal. Tako nam dvorana v Miklav`u, kjer smo gosto- potem ko je bil v polfinalni borbi proti sedaj termin dolo~a JZS glede na ostale vali lani, premajhna. Tako bomo letos Prodanu (JK [i{ka) diskvalificiran zaradi turnirje. Na{ leto{nji termin je 13. junij, gostovali v dvorani Lukna v Mariboru. novih tekmovalnih pravil, po katerih se saj je `e naslednji teden uradni mladin- @e zdaj vabimo vse, da si turnir ogle- vsak prijem pod pas kaznuje z direktno ski A-turnir EJU v Paksu (Mad`arska), na dajo in tako pripomorejo k uspe{ni diskvalifikacijo (hansokumake). Tadej je katerem nastopa ve~ina na{ih mladin- izvedbi turnirja. bil nekoliko nepreviden in je nasprotni- cev, zadnji konec tedna v juniju pa je Milan DANKO ka prijel za nogo - bolj kot prijel se ga je na programu kadetsko evropsko prven-

Dorijan Jamni{ek – 1. mesto na Pokalu Pohorskega bataljona 2010. Tekmovalci JK Duplek na pripravah v Raurisu v Avstriji. Foto: Milan Danko Foto: Milan Danko

Novice ob~ine DUPLEK 35 Tekmovalci so se pomerili v {estih disci- DVAKRAT ZLATO IN plinah: samoobramba, padci, no`ne teh- ENKRAT BRON nike, lomljenje desk na koli~ino in hitrost ter borbe. Na{i ~lani so se preizkusili v V HAPKIDU tehnikah, samoobrambi in padcih. Vinko Medved je pometel s konkurenco v pad- Hapkido klub JUNG DO se je z cih v kategoriji pionirjev, medtem ko se majhno ekipo {tirih tekmovalcev je Jernej Medved trudil in na koncu osvo- odpravil na mednarodno tekmova- jil bron prav tako v kategoriji padcev, nje Croatia open, ki je bilo 28. fe- vendar v starostni skupini mladincev. bruarja letos. Prijavljenih je bilo @enski del ekipe je v kategoriji padcev {estnajst klubov iz petih dr`av imel malo manj sre~e, a vendarle je Mo- (Hrva{ka, Slovenija, Bosna in Her- nika Ekart tekmovanje kon~ala na ~etr- cegovina, Srbija in Mad`arska). tem mestu. Anja ^u~ek pa je presenetila in s pomo~jo partnerja Jerneja Medveda v kategoriji samoobrambe osvojila zla- Vinko Medved. Foto: Marko Tav~ar to medaljo. rajanja, ogledali smo si pustno povor- Hapkido klub JUNG DO tudi v zimskih ko, ki je potekala po ob~ini Duplek, in mesecih ni po~ival. 7. februarja so na{i se posladkali s krofi. ~lani pokazali, kaj znajo, na izpitu za vi{ji pas. Vsi ~lani, ki so se prijavili k V bli`nji prihodnosti se nameravamo v izpitu, so si pridobili vi{ji pas in s tem Gradcu udele`iti mednarodnega hapki- dokazali potrebno znanje. do seminarja pod vodstvom mojstra Ji V klubu nismo pozabili na starej{e. Han Jaea, 10.DAN. Pri~eli smo {portno vadbo za starej{e, udele`ite se je lahko vsako sredo med Ve~ podrobnosti o borilni ve{~ini hapki- 20.30 in 22. uro v Osnovni {oli Korena. do in o na{em klubu si lahko ogledate Zavedamo se, da je vsak trening napor na spletnem naslovu http://hapkido- in da je ob~asno potrebna tudi sprosti- jungdo.tk/. tev, zato smo se ob koncu leta 2009 Vse, ki bi `eleli v `ivo spoznati hapkido, malo pozabavali - v klubu smo imeli na vabimo, da se nam pridru`ite na trenin- obisku Bo`i~ka. Prav tako nismo zamu- gih v Dupleku, Koreni in Star{ah. dili leto{njega pustovanja in pustnega Jernej Medved. Foto: Marko Tav~ar Marko TAV^AR

SMU^ARSKI SKOKI V JABLANCAH

Konec februarja smo v Jablancah organizirali smu~arske skoke na 40 – metrski skakalnici. Po nekaj letih z malo snega nas je zima le- tos s snegom bogato zalo`ila in tako so lahko prizadevni ~lani [portnega dru{tva Jablance in njegovi simpatizerji odli~no pri- pravili »Jablan{ko velikanko«. Gledalci, ki so pri{li od blizu in dale~, veliko jih je lepo son~no nedeljo izkoristilo za sprehod in ogled tekme, lahko spremljali do- bro pripravljeno tekmo. Tekmovalo je 30 skakalcev iz sedmih dru{tev: [D Vizore, SSK [martno na Po- Jablan{ka velikanka. Foto: Ivo Glonar horju, SK Gora, [D Vrh nad La{kim, SK mladinci, ~lani, veterani do 50 let in so dosegali dobre dol`ine, najdlje pa Breze, [D Destrnik in seveda doma~ini veterani nad 50 let. Najprej so potekali je sko~ilJanez Voglar iz SSK [martno na iz [D Jablance. Tekmovali so v nasle- trening skoki in nato dve seriji, ki sta Pohorju- 36 metrov. Tudi doma~i tek- dnjih kategorijah: de~ki do 13 let, {teli za kon~ni rezultat. Vsak skok so movalci so v svojih kategorijah dosegli de~ki do 15 let, deklice absolutno, ocenjevali trije sodniki. Vsi tekmovalci dobre rezultate. Andrej Keti{ in Milan

36 Novice ob~ine DUPLEK Poto~nik 1. mesto, Alex Fras 2. mesto, Benjamin Murko, Bo{tjan Vohl in Vla- do @ugman 3. mesto, Janez Lackovi~ 5. mesto in Bo{tjan Murko 6. mesto. Dva ~lana [portnega dru{tva Jablance sta nas zastopala na Svetovnih zimskih Master igrah, ki so potekale na Bledu in zasedla odli~ni mesti. Stanislav Sel je v kategoriji 55 - 59 let zasedel 4. mesto, Milan Poto~nik je v kategoriji od 45 - 49 let zasedel 5. mesto, tek- moval pa je skupaj z Mattijem Nykae- nenom. Obema ~estitke!

Mojca VRBNJAK

Zapihal je ugoden veter in skakalec se je pognal po skakalnici. Foto: Ivo Glonar IZ DEJAVNOSTI DRUŠTEV vljajo glavni dele` vodenja dru{tev ter vili na ogled Dr`avnega zbora in nato PREDSEDNIKI organizacijo prireditev in dogodkov, {e ogled mestnega sredi{~a Ljubljane. DRU[TEV V zato si vsaj enkrat letno zaslu`ijo jav- Kljub temu, da ni bilo delovnega no besedo zahvale. sre~anja, je bil izdelan koledar prire- PARLAMENTU Dosedanja praksa je bila, da je bilo v ditev za leto 2010 in ga objavljamo v mesecu marcu organizirano sre~anje tej {tevilki novic. Re~emo lahko, da so V ob~ini Duplek deluje veliko dru{tev predsednikov dru{tev, ravnateljev si vsi prisotni z zanimanjem ogledali in organizacij, ki skrbijo za dru`abno osnovnih {ol, predsednikov va{kih notranjost Dr`avnega zbora. S strani `ivljenje in medsebojno dru`enje skupnosti in vodje knji`nice Duplek. obiskovalcev je bilo izra`eno zado- na{ih ob~anov. Delo v dru{tvih je pro- Leto{nje sre~anje je bilo organizirano voljstvo organizatorju za prilo`nost, stovoljno in zanj ni pla~ila. Predvsem nekoliko druga~e, saj so se na povabilo kakr{na ni prav pogosta. predsedniki dru{tev so tisti, ki opra- `upana in poslanca Janeza Ribi~a odpra- Marjana GLONAR

In {e skupinska fotografija vseh udele`encev pred parlamentom. Foto: Ivo Glonar

Novice ob~ine DUPLEK 37 nudili {tevilne aktivnosti za pre`ivljanje kar se mu iskreno zahvaljujemo. AKTIVNE MLADE prostega ~asa: organizirali smo kino v ga- Seveda smo bili z na{imi mladimi ~lani GASILKE IN GASILCI silskem domu, skupaj smo obiskali Javni zelo aktivni tudi na tekmovalnem zavod za za{~itno in po`arno re{evanje podro~ju. Na tekmovanju Gasilske zveze V Prostovoljnem gasilskem dru{tvu Maribor (mariborske poklicne gasilce), Maribor smo nastopili s tremi desetinami, Dvorjane se dobro zavedamo, da na odpravili smo se na kopanje v Terme Ptuj pionirji, pionirkami in z mladinci. Dosegli mladih svet stoji, zato delu z mla- in se z novo gondolo popeljali na Pohor- smo zadovoljive rezultate, z ekipo pionirk dino posve~amo veliko pozornost. je. Vse te aktivnosti so bile za otroke in smo se uvrstili na regijsko tekmovanje v Na{ trud je padel na plodna tla, kar njihove star{e seveda brezpla~ne. Odziv [entilju, kjer nam je uvrstitev na dr`avno dokazuje dejstvo, da smo pionirske je bil presenetljivo velik, kar ka`e na veli- tekmovanje za las u{la. Udele`ili smo se vrste ve~ kot podvojili in da smo ko pomanjkanje po~itni{kih aktivnosti za tudi treh pokalnih tekmovanj, in sicer z letos prvi~ v zgodovini dru{tva na otroke v na{i ob~ini. Gasilci smo tudi tu- me{ano desetino tekmovanja v Grajeni, tekmovanjih nastopili tudi z deseti- kaj z veseljem poprijeli, kljub veliki odgo- z desetinama fantov in deklet pa tekmo- no deklet – pionirk. vornosti, ki jo prina{a delo z otroki. Ome- vanj v Male~niku in Miklav`u. Tudi tukaj V `elji po {irjenju na{ih vrst pri najmlaj{ih njeni odziv je presegel na{e zmogljivosti smo bili z rezultati zadovoljni. smo na{e aktivnosti predstavili tudi v za prevoz otrok, zato nam je nesebi~no ^e sodimo po {tevil~nosti in aktivnosti {olah in naleteli na presenetljiv odziv. prisko~il na pomo~ z brezpla~nim prevo- na{ih najmlaj{ih ~lanov, se za prihodnost Otrokom smo v zimskih po~itnicah po- zom Branko Dami{ – Mi{o iz Jablanc, za prostovoljnega gasilstva v na{ih krajih ni treba bati. David KUMER

Vsi smo tekmovali in bili odli~ni

Prijetne po~itnice z novo vzpenja~o Foto: fotoarhiv PGD Dvorjane in David Kumer

38 Novice ob~ine DUPLEK GASILCI OB^INE DUPLEK SMO PRIKAZALI RESNICO

V prostovoljnih gasilskih dru{tvih smo med ~lani tudi tak{ni, ki ob po`arih zelo poredko ob~utimo vro~ino ognja, strupene pline, po- kanje in paro na svojem telesu. @elimo pa, da bi za vsak primer bili pripra- vljeni spopasti se s te`kimi okoli{~inami, nastalimi v po`arih stanovanjski hi{, [e ve~ tak{nih usposabljanj si `elimo. Vro~a gasilska realnost. stanovanj, kleti, podstre{ij, kjer se pri Fotoarhiv PGD Dvorjane Fotoarhiv PGD Dvorjane gorenju spro{~ajo velike koli~ine dima, vro~ine, pare in strupenih plinov. Gasilci iz ob~ine Duplek smo v ta namen dobili objekt, predviden za ru{enje, ki smo ga za`gali in s tem ustvarili realne razmere, ki nastanejo ob po`aru. Pod mentorstvom izku{enih gasilcev smo mlaj{e gasilce popeljali v vro~o gasilsko realnost. Bilo je adrenalina, trepetanja, razbijanja srca in `iv~ne vojne samih s seboj! A je uspelo, ko je ve~ina {la skozi ognje- ni pekel, smo z zadovoljstvom zaklju~ili vajo in skupno ugotovili, da tak{nih usposabljanj potrebujemo {e ve~. Vladu in [tefki hvala za gostoljubje in okrep~ilo po napornem delu. Vse, ki na- meravajo poru{iti in odstraniti objekte, pa prosimo, da nam prej omogo~ijo, da bi tudi tako gasilci preizkusili svoje sposobnosti in s tem doprinesli k bolj{i usposobljenosti. Jernej DROZG Ve~ina je {la skozi ognjeni pekel. Fotoarhiv PGD Dvorjane

smo imele {olskega u~nega dneva, talski trebu{noplesni ma`oretni dan. POSEBNE @ELJE ZA temve~ brezpla~ni dru`abni orien- V prvem delu smo spremljali nastop VELIKONO^NEGA ZAJ^KA

Ma`oretke se bomo kmalu udele`ile dr`avnega tekmovanja, zato si od velikono~nega zaj~ka `elimo malo sre~e za ~im vi{jo uvrstitev. Znanje in samozavest pa imamo! Ker na{ prispevek v prej{nji {tevilki zaradi neznanih okoli{~in ni bil ob- javljen, me pa vam imamo toliko po- vedati, vas vabimo, da obi{~ete na{o spletno stran www.mazoretke.si. Tam lahko najdete zapise in slike prej{njih dogodkov, tokrat pa vam poro~amo le o najnovej{ih. Po jesenskih aktivnih po~itnicah smo imele tudi zimske. Tokrat ni- Skupinska slika po delavnicah (Foto: Branko Pu{nik)

Novice ob~ine DUPLEK 39 orientalskih plesalk, nato pa smo se na delavnici preizkusili v trebu{nem plesu. Nekaterim je {lo naravnost odli~no! V nadaljevanju smo nastopale ma`oretke, nato pa smo druge punce nau~ile nekaj ma`oretnih elementov. Tudi v tej vlogi nam je {lo dobro. Po dru`abnih igrah, v katerih so sodelo- vali tudi star{i (kako lepo je biti otrok, kajne?), so imele starej{e ma`oretke snemanje za promocijski video. Da ne pozabim – sladkarij in pija~e je ostalo ogromno, tako da se vidimo ob priho- dnjih po~itnicah. Aktivne po~itnice so namenjene vsem otrokom, ki bi radi en dan v tednu pre`iveli v dru`bi, se kaj novega nau~ili ali se igrali z vrstni- ki. Interesenti lahko spremljate sple- tno stran ali z nami nave`ete stik za podrobnej{e informacije.

Valerija s posebnimi kurenti (Foto: Tina Kramberger) bila tokrat tudi Valerija ter dekleta, ve~ina njih je bila celo prvi~ na radiu. Kljub temu so se vedle kot profesional- ke in so zgovorno odgovarjale na za- stavljena vpra{anja moderatorke Miha- ele Vidovi~. Oddaja je imela kar nekaj ponovitev in upamo, da ste poslu{alci v na{i dru`bi u`ivali. V sodelovanju z Marjanom in Lu~ko smo v telovadnici O[ Duplek organizi- rali ZVO^NO KOPEL s planetarnimi gon- gi in tibetanskimi posodami. Nekatere je prestra{il sneg, ki je na ta dan zapa- del malo nepri~akovano, ostalim pa je v u{esih zvonilo {e en dan. Ob~utek, ki se ga ne da opisati. ^e nas doma pri spanju motijo `e najmanj{i {umi, smo tukaj nekateri zaspali ob glasnih Juhu, pre`ivele smo (slikano po oddaji)! (Foto: arhiv Radia Slovenske gorice) Leto{nji pust si bomo zagotovo za- pomnile po povorkah, saj smo se udele`ile kar treh. Kot prikupne Eskimke smo sodelovale na karneva- lu 50 slovenskih pihalnih orkestrov in ma`oretk na Ptuju, kjer so bile na{e ma`oretke najmlaj{e in najbolj pridne (kajne, punce?). Naslednja povorka je bila v Dupleku, kjer so nam bili med skupinskimi maskami zelo v{e~ plesno nadarjene muslimanke in pingvini, ki so opozarjali na toplotno segrevanje. Od pusta smo se poslovile na povorki v Mariboru, kjer smo se fotografirale s posebnimi kurenti – jih prepoznate? V ponedeljek, 18. januarja 2010, smo ma`oretke gostovale na radiu Sloven- ske gorice v Lenartu. Zraven mene je Demonstracija individualne zvo~ne masa`e z Marjanom in Lu~ko (Foto: Tina Kramberger)

40 Novice ob~ine DUPLEK Nastop mini Bo`i~k v dvorani Union (Foto: Tina Kramberger) zvokih gongov in tibetanskih posod. Videli smo tudi, kak{na je individualna zvo~na masa`a (le`e~a in stoje~a) in se polni vtisov odpravili domov. Vsem, ki ste ta dogodek zamudili, sporo~am, da bo ob zadostnem zanimanju pono- vljen. Tako kot vsako leto je Pihalni orkester Duplek tudi letos organiziral bo`i~ni koncert v Koreni. Nad koncertom smo bile navdu{ene, z glasbo so pri~arali prijetno vzdu{je in povzro~ili mravljin- ce slehernemu v dvorani. Ma`oretke smo vesele, da imamo pihalni orkester, s katerim sodelujemo v istih barvah, to {tejemo za privilegij na{ega nastopa- nja, saj tega marsikatera ma`oretna skupina nima. V bo`i~nem ~asu smo se udele`ile {e dveh bo`i~nih koncertov, in sicer v Vanesa v nagradni igri s Spidijem (Foto: Tina Kramberger) mariborski dvorani Union in nakupo- zabavali ob pevskih, plesnih in drugih valnem sredi{~u Europark. Zborovod- nica je bila MA@ORETKA ZA EN DAN. nastopih. Namesto ma`oretk so nasto- kinja Metka Kuraj in pevci Otro{kega U~enkam smo predstavile ma`oretke pile mini Bo`i~ke. pevskega zbora O[ Franceta Pre{erna in jih nau~ile nekaj ma`oretnih osnov. Za ve~ino {olarjev se pouk kon~a v pe- so z mladinskim pihalnim orkestrom Skupaj smo sestavile kratko koreogra- tek. Osnovna {ola Franceta Pre{erna izvedli ~udovita koncerta. Ma`oretke fijo in jo na koncu predstavile drugim Maribor pa je nekaj sobot na leto pol- so kot mini Bo`i~ke popestrile pesem u~encem pa tudi snemalci RTS-a so na u~enk in u~encev, ki tam pre`ivljajo Bo`i~ moj. nas posneli. Pri~akovanja smo v celoti prosti ~as. Sobotna {ola je program, Bo`i~ek, pal~ek in `ivali so obiskali uresni~ile, pravzaprav celo presegle. Z ki ga nekatere {ole ponujajo svojim Spidija in vse zbrane otroke 15. de- dose`enim smo bile ve~ kot zadovolj- u~encem nekaj sobot na leto. U~enci cembra v Kulturnem domu v Miklav`u ne, zato smo `e oddale prijavnico za si med ponujenimi delavnicami, ki jih na Dravskem polju in 17. decembra v naslednjo Sobotno {olo, bi bo konec organizirajo u~itelji in u~iteljice {ole nakupovalnem centru City v Mariboru. marca. pa tudi zunanji sodelavci, izberejo ti- Tina KRAMBERGER Skupaj smo prepevali, ra~unali in se sto, ki jih najbolj zanima. Na{a delav-

Novice ob~ine DUPLEK 41 Rimljani so v predkr{~anskem ~asu Trubar je poznal besedo pust, ki je PUSTNE NOR^IJE imeli ve~ praznikov v pomladanskem najverjetneje nastala iz besede meso TD DUPLEK ~asu in se {emili. Kr{~anstvo je imelo in postiti, kar je prevod iz italijanske mo~an odpor {emljenja vendar je po besede »carneleva«, iz te pa je nastala V DUPLEKU IN 10. stoletju odpor prenehal. Po letu evropska kulturna beseda »karneval«, 1300 se je pustno {emljenje preneslo kar pomeni praznovanje pusta. NA PTUJU v ~as pred {tiridesetdnevni post. @e Vinko FRIDAU Kot vsako leto, je bila tudi le- tos v ob~ini Duplek organizira- na pustna povorka iz Zgornjega Dupleka do Dvorjan. Udele`ilo se je veliko pustnih skupin in za- nesenjaki Turisti~nega dru{tva ob~ine Duplek smo se ponovno organizirali in pripravili skupin- sko masko »Duple{ke muslima- ne«. Priprave in za~etna dela za ureditev in sestavo lika »musli- manov« smo za~eli `e mesec dni pred samim pustom. Za~etna dela za pripravo pustne {eme smo izvedli pri mizarstvu Pu{nik. Ker vreme za dela na prostem ni bilo naj- bolj naklonjeno, smo se po desetih dneh preselili na kmetijo Marijana He- Duple{ki muslimani. Foto: Vinko Fridau lerja, pod streho gospodarskega po- slopja. Tu smo naredili kon~no podobo na{ega lika, vse od barvanja, lepljenja, tapeciranja itd. Da pa bi na{a maska »Duple{ki muslimani« ~im bolj{e zgle- dala, smo pove~ali {tevilo sodelujo~ih: bilo nas je 32. Imeli smo tudi skupinske vaje za izdelavo koreografije. Sodelovali smo tudi na jubilejnem, 50. pustnem karnevalu na Ptuju. Iz ob~ine Duplek pa nismo bili edina skupina, saj nas je bilo kar {est. Vsem, ki so kakorko- li pripomogli pri izvedbi te na{e pustne nor~ije, se v imenu TD ob~ine Duplek iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala kmetiji Heler in mizarstvu Pu{nik.

Kaj sploh pust je in od kod izhaja ? Lepotice v paj~olanih. Foto: Vinko Fridau Pust je praznik veselja in nor~ij, ki je pri nas `e dolgo zakoreninjen, odga- njal pa naj bi zimo in prina{al pomlad. V ~asu, ko smo mi {e bili otroci, smo se na{emili in pustne maske, ki so obi- skale vsako hi{o na vasi. Maske so do- bile krof, bombone, pri premo`nej{ih hi{ah pa tudi kak{en cekin. Danes je teh obi~ajev vse manj. Pust oziroma pustni ~as je premakljiv; odvisen je od velike no~i. Pustna dne- va sta prakti~no dva in sicer pustna ne- delja in pustni torek. Ime tega ~asa se ve`e na latinsko besedno zvezo » domenica ante carnes tollendas ali levendas« (nedelja, preden se uma- kne, pusti meso, predpostna nedelja). Bilo je zabavno. Foto: Vinko Fridau

42 Novice ob~ine DUPLEK ZAHVALA SPONZORJEM

[portno dru{tvo Spodnji Duplek se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, ki so tako ali druga~e pripomogli k temu (in nam {e `eli- te pomagati), da smo postali to, kar smo `eleli. Hvala gospodu Romihu, ki nam je prispeval najve~, in hvala gospodu Helerju, da nam je odstopil travnato igri{~e v Zgornjem Dupleku in ga `e po~asi urejamo. Zahvaljuje- mo se tudi Ob~ini Duplek, da nas je lepo sprejela. Ob tej prilo`nosti pa vas vabimo na otvoritveni turnir v malem nogometu na travi, ki bo 15. maja s pri~etkom ob 9. uri prav na tem igri{~u pri Helerju in bo trajal [portno dru{tvo Duplek vabi k {portni dejavnosti. ves dan. Prav tako ste vabljeni 7. av- nirati mali nogomet na travi, odbojko kateremkoli ~asu. Z veseljem vas gusta, ko bomo proslavili prvo oble- ali ko{arko, ne glede na generacijo, bomo sprejeli v svojo sredino. tnico ustanovitve na{ega dru{tva. tudi rekreativno, da se prijavijo na Naj {e povabimo vse, ki bi `eleli tre- telefonsko {tevilko 041 752 202 ob [portno dru{tvo Duplek

ZAKLJU^EK SEZONE 2009 AMK OLDTIMER DUPLEK

Na zaklju~ek sezone v letu 2009 smo se temeljito pripravili. @enske so spekle pecivo in poskrbele za dekoracijo pro- stora, da bi bilo vzdu{je ~im bolj veselo. Ljubitelji starodobnikov smo se 12. de- cembra lani zbrali v dvorani krajanov v Sp. Dupleku. Na dru`abni ve~erji ob `ivi glasbi smo gostili tudi ~lane drugih klu- bov, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Ob dobri glasbi in hrani se je plesalo in pelo. Dru`abni ve~er smo popestrili s torto v obliki knjige, ki jo je krasil znak na{ega kluba. Torto je priskrbel Andrej Rojko, po licitaciji pa je pripadla Janku Podelitev koledarjev. Foto: Jo`e Gradi{nik Kocbeku. Ta jo je podaril udele`encu, ~igar praznovanje rojstnega dne je bilo najbli`je. Slavljenec je nato torto raz- delil vsem zbranim. S tem smo po~asi zaklju~ili veselo dru`enje v dvorani v Sp. Dupleku. Ob tej prilo`nosti se zahvalju- jemo vsem, ki so se sre~anja udele`ili. Ob~ini Duplek pa hvala za podporo. Vse ~lane AMK Oldtimer Duplek vabim, da se na{ih skupnih sre~anj in priredi- tev udele`ujejo v ~im ve~jem {tevilu, saj bo tako {e bolj veselo. Viktorija BEZJAK Torta. Foto: Jo`e Gradi{nik

Novice ob~ine DUPLEK 43 2010 je bil dan ob~nega zbora. Uradnemu delu sta sledila ve~erja in OB^NI ZBOR Po pozdravu in otvoritvi so sledili iz- dru`enje ob prijetni glasbi muzikan- LJUBITELJEV volitev delovnega predsedstva, spre- tov, ki so tudi ~lani kluba. Kulturni jetje dnevnega reda in letno poro~ilo program so nam popestrili {e kvintet STARODOBNIKOV za 2009. Poro~ila so bila zadovoljiva, Vrhovski fantje in Mladi oldtimerji. zato je sledila predstavitev progra- Dru`enje je trajalo pozno v no~, nato DUPLEK ma za leto 2010. Udele`ba ~lanov na pa smo se zadovoljni poslovili in od{li ob~nem zboru je bila dobra, prav tako domov. Ob tem se zahvaljujem vsem, V leto{njem januarju smo se do- so se ob~nega zbora udele`ili ~lani ki so pripomogli k prijetnemu ve~eru govarjali, kako izpeljati drugi drugih klubov. Bili so iz klubov iz Trno- in dobri organizaciji. Hvala tudi Moto ob~ni zbor, da bo AMK Oldtimer vske vasi, z Gori~kega, Stare Gore in iz klubu Black Dragons, ki nam pomaga v veselje, ponos in zadovoljstvo Slovenske Bistrice. pri delovanju. vseh udele`encev. 29. januar Jo`e GRADI[NIK

Gostje iz drugih dru{tev in Zveze starodobnih vozil Slovenije. Duple{ki oldtimerji muzikanti s predsednikom. Foto: Jo`e Gradi{nik Foto: Jo`e Gradi{nik

tere trajala pozno v no~. V torek,16. fe- PUSTOVANJE V bruarja, pa je v Dvorjanah sledil pokop OB^INI DUPLEK pusta, udele`ilo se ga je veliko ljudi. Zabava ob pokopu pusta je potekala Porodila se je zamisel, da se letos po protokolu in je zaokro`ila pustni ponovno udele`imo tradicionalne karneval v ob~ini Duplek. pustne povorke v na{em kraju, Vsem udele`encem, Ob~ini Duplek in in tako smo ~lani Avto-moto klu- vsem navzo~im se zahvaljujemo in se ba Oldtimer, na{emljeni v stara veselimo pustovanja prihodnje leto. obla~ila, s starimi avtomobili in Antonio ^U^KO voja{ko kuhinjo ponujali kuhano Oldtimerji s kuhinjo. Foto: Jo`e Gradi{nik vino, ~aj in doma~e krofe na pre- lepo son~no soboto. Zbrali smo se v Zgornjem Dupleku in pi- sana povorka je krenila po na{em kraju v spremstvu mno`ice, ki je ob~udovala domiselne skupine pustnih {em. V Dvorjane je pisana povorka prispela pozno popoldne, tam nas je pri~akal `upan Janez Ribi~ in podelil priznanja in nagrade skupinam, sodelujo~im v povorki. Pustna zabava se je za~ela z dobro malico in kuhanim vinom. Po- novno smo izvolili admirala duple{ke mornarice Vinka Krajnca za prevzem `upanskega mesta in zabava se je pri~ela. Gostja povorke je bila tudi vin- ska kraljica. Pustna zabava je za neka- Prejem priznanja. Foto: Jo`e Gradi{nik

44 Novice ob~ine DUPLEK DRU@ABNO @IVLJENJE

KAKO SMO PRED PRAZNIKI RAZVEDRILI STAREJ[E IN OTROKE

V zadnjih dneh pred bo`i~em smo v ob~ini Duplek priredili dve `e tradici- onalni prireditvi. Na sre~anje smo povabili ob~ane sta- re ve~ kot 75 let. U~enci osnovne {ole Duplek in Mo{ki pevski zbor Dru{tva upokojencev Duplek so zanje pripravili kraj{i kulturni program, za glasbo za ples pa so poskrbeli Fantje izpod Vur- berka. @upan Janez Ribi~ je vsakemu Prijazen dedek Mraz je delil darila otrokom. Foto: Ivo Glonar udele`encu izro~il drobno darilo ob prihajajo~ih praznikih. Tistim, ki se prireditve niso mogli udele`iti, pa so {e pred novim letom darilca prenesli po`rtvovalni ~lani Dru{tva upokojen- cev Duplek. Starej{i, ki so se sre~anja udele`ili, so po kulturnem programu in ve~erji sami {e najbolje poskrbeli za zabavo, izvedli so namre~ karaoke in se ob tem imenitno zabavali. Lepo pa so se imeli tudi pred{olski otroci ob ogledu lutkovne predstave Mi{ka Smetka, ki jo je izvedlo Lutkov- no gledali{~e iz Maribora. Vrhunec po- poldneva pa je bil obisk Bo`i~ka, ki je vsakega otroka obdaril z ro~no lutko in ~okolado. Lepo se je spet sre~ati. Foto: Ivo Glonar Milena ROPO[A

Karaoke: gospa Zorka- pesem za `upana. Foto: Ivo Glonar

Novice ob~ine DUPLEK 45 ZLATI POROKI

Po petdesetih letih skupnega `ivlje- nja sta v leto{njem letu slavila zla- to poroko dva para: Metka in Karel Hrastnik ter Marija in Rado Pe~ar. Sve~ana dogodka sta bila v Glonar- jevi dvorani v Sp. Dupleku, zlato poroko pa je v prisotnosti mati~arke Ivane Heler vodil `upan Janez Ribi~. Metka in Karel `ivita v Spodnjem Dupleku. V zakonu sta se jima rodili dve h~erki in ju razveselili z vnukom in vnukinjama. Marija in Rado vsa leta `ivita v Zgor- njem Dupleku. Rado je bil zaposlen, `ena Julijana pa je skrbela za dom in dru`ino. V zakonu sta se jima rodili Metka in Karel Hrastnik, ki sta zlato poroko Marija in Rado Pe~ar sta, ki sta postala zlato- dve h~erki, sedaj pa se veselita tudi slavila v za~etku tega leta. Foto: Ivo Glonar poro~enca konec februarja. Foto: Ivo Glonar treh vnukinj. Marjana GLONAR

so bile bo`i~ne, koledni{ke in ljudske `eljo, da se drugo leto zopet sre~ajo. PESMI PA SO pesmi iz raznih pokrajin. To soboto je ves dan sne`ilo. Do ve~era VE^NO LEPE – KLJUB Na prireditev so povabili tudi goste, je bilo snega `e kar nekaj deset centi- dolgoletne prijatelje iz Logarske doline, metrov. Kljub slabemu vremenu pa je SNE@NEMU VIHARJU ki so s seboj pripeljali dva ljudska har- bila prelepa dvorana v Dvorjanah skoraj monikarja. Program so popestrili tudi polna. Pri{li so predvsem doma~ini in Ve~no lepe narodne in ljudske pe- ljudski pevci in godci Prijatelji iz Kicar- skupaj z gosti so ostali na dru`abnem smi v izvedbi kvarteta Fantje izpod ja, s svojim ubranim petjem pa so se sre~anju. Fantje izpod Vurberka, poma- Vurberka so zopet zazvenele 19. predstavili {e pevci doma~ega pevskega gale so jim `ene, so pripravili pogostitev decembra 2009 . ^lani kvarteta [te- zbora iz Dvorjan. za skoraj sto ljudi. Pelo in plesalo se je fan Domiter, Anton Jur{i~, Marjan Skupaj z admiralom duple{ke mornarice kot nekdaj, dovolj sta bila harmonika in Dvor{ak in Alojz Toplak so v letu Vinkom Krajncem, ~astnim gostom, so gramofon. 2008 praznovali 25 let delovanja. vsi v dvorani zaploskali nastopajo~im, ki Tokrat so pripravili 16 pesmi, med njimi so skupaj zapeli in zaklju~ili prireditev z Marjana GLONAR

46 Novice ob~ine DUPLEK VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE! CIGLEN[KA NO^ 2009

Da slovenski pregovori (tisti o zaplan- kanih Slovencih) v~asih ne dr`ijo, po- trjujejo prebivalci Ciglenc, ki so v or- ganizaciji mladih Ciglen~anov izvedli Dru`abne igre. Foto: Miha Rebernik Ciglen{ki ~ri~ki so poskrbeli za glasbeni prvo Ciglen{ko no~ 2009. del prireditve. Foto: Miha Rebernik Ob idili~nem potoku, ki te~e skozi Ci- glence, je po temeljitih pripravah in ve~ina se je je tudi udele`ila. S pro- je bil znani pevec Tim Ribi~, ki je ob ve~dnevnem dru`enju nastal priredi- stovoljnimi prispevki prisotnih je bilo spremljavi brata Roka nastopil v `ivo. tveni prostor s tribuno za glasbenike in dovolj pija~e in jeda~e za vse, za pri- Zabava je trajala do zgodnjih jutranjih pokritim avditorijem za obiskovalce. jetno glasbo so poskrbeli Ciglen{ki ur in {e malo dlje. Na prireditev so bili povabljeni vsi, ~ri~ki z gosti, osrednji gost ve~era pa ki so kakorkoli povezani s krajem, in Primo` DROZG

smehom in skrbjo, da se bomo dobro MARIJA DVOR[AK po~utili pri njej. Njene h~erke in vnu- JE PRAZNOVALA kinje so bile in so ves ~as ob njej in lepo skrbijo zanjo. Najbolj pa vnukinja Marija Dvor{ak iz ^rete je prvega de- Suzi; kako lahkotno in z dobro voljo cembra praznovala visok `ivljenjski vse naredi za babico, to smo videli. jubilej, 90-letnico svojega bogatega Tebi, Suzi, hvala, da ima{ tako srce, `ivljenja. Na starost je zaradi bolezni vam, gospa Marija, pa {e veliko let priklenjena na posteljo, a je ohranila `elimo ~lani KO RK Vurberk.

~ut za vse dobro, saj nas je ob obi- Vera VODAN [ORI sku na svoj rojstni dan sprejela z na-

Marija Dvor{ak, vsem znana kot Krajn~eva Mic- ka iz ^rete, se je rodila 1.12.1919 kot deveti otrok Mariji in Bla`u Krajnc. @e v otro{kih letih je izkusila te`ko `ivljenje.

Leta 1942 je spoznala svojega `ivljenjske- ga sopotnika Stanka Dvor{aka. Na doma~iji v Kr~evini pri Vurberku (^reti) sta si uredila skro- men dom in majhno kmetijo. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, od katerih jih danes `ivi {e pet. @ivljenje na majhni kmetiji ni bilo lahko, saj sta z mo`em z eno delavsko pla~o skrbela za osem la~nih ust.

Po dolgotrajni bolezni je leta 1987 umrl mo` Stanko, njo pa je pred letom dni bolezen polo`ila v posteljo, tako da je odvisna od tuje pomo~i. Marija z dru`ino. Dana{nje dni pre`ivlja pri vnukinji Suzani Slani~. V pomo~ ji je tudi h~erka Milena. Ob visokem jubileju- 90-letnici so se pri Micki zbrali vsi otroci, vnuki in pravnuki. Ker se je Micka vse `ivljenje po~utila kot ob~anka Dupleka, so otroci za presene~enje mami na slavje povabili `upana ob~ine Duplek Janeza Ribi~a, ki je vabilo sprejel ter s svojim obiskom presenetil in obdaril slavljenko.

Za prijetne trenutke Marije Dvor{ak poskrbijo otroci, ki jo obi{~ejo vsak dan. Jo`ica Kocbek

Novice ob~ine DUPLEK 47 OSEMDESET LET MARIJE KRAJNC

Osemdeset let je praznovala tudi Marija Krajnc iz Zimice. Na njeno `eljo smo jo obiskali skupaj s predstavniki Dru{tva upokojencev Duplek ter ji pre- nesli iskrena vo{~ila `upana Janeza Ribi~a. Gospa Krajnc je ~ilega zdravja in kljub vsem tegobam ostaja vedra v krogu svojih. Vse dobro ji `elimo tudi iz uredni{tva Novic.

Tekst in foto: Marjana GLONAR Predsednica DU Duplek ~estita gospe Mariji Krajnc za osemdeseti rojstni dan.

SRE^ANJE PO DOLGIH LETIH

^as neizmerno hitro be`i. V~asih se tega niti ne zavedamo, do- kler se po dolgih letih znova ne sre~amo in obudimo spomine. Tako se je po dolgih letih sre~ala generacija rojena 1936 s svojimi partnerji. Sre~anje je organiziral Konrad Bezjak, `al pa se ga ne- kateri zaradi bolezni niso mogli udele`iti. Udele`enci sre~anja so obujali spomine na svoja mlada in {olska leta ter si pripravili prijetno dru`enje.

Marjana GLONAR Ob spremljavi Konrada Bezjaka s harmoniko so dru`no zapeli. Foto: Ivo Glonar

Udele`enci sre~anja. Foto: Ivo Glonar

48 Novice ob~ine DUPLEK NASVETI PRIPORO^ILA, PREDLOGI FARMACEVT IZ LEKARNE DUPLEK SVETUJE

URINSKA INKONTI- pomanjkanja estrogenov v postmeno- pavzalnem obdobju. NENCA ALI NENAD- Uhajanje urina je vedno bolezensko ZOROVANO UHAJA- (patolo{ko) in nikakor ne moremo govo- riti o normalnem dogajanju, ki nastane NJE URINA s staranjem. Te`ave zaradi uhajanja urina pa lahko Te`ave zaradi uhajanja urina pri- imajo tudi mlaj{e `enske. Pri teh so zadenejo pribli`no 20 odstot-kov vzroki v slabljenju mi{ic medeni~nega ljudi, starej{ih od 35 let. Od tega dna kot posledici zaporednih porodov sta kar dve tretjini starej{ih od ali ~ezmerne telesne te`e. Razvije se 60 let. Velik dele` teh bolnikov lahko tudi pri tistih, ki imajo katero od ne poi{~e zdravni{ke pomo~i in bolezni mi{i~nega ali `iv~nega sistema, se s to te`avo pa~ sprijazni. Pri in pri tistih, ki jemljejo zdravila, katerih tem se zapirajo vase, ne hodijo na stranski u~inki imajo vpliv na delovanje dru`abne prireditve in velikokrat mehurja. o tem ne spregovorijo niti s svoji- mi prijatelji. Te`ave z obvladova- Ve~ vrst inkontinence njem mehurja so zelo neprijetna Glede na simptome lo~imo ve~ vrst polnega se~nega mehurja. Ta postane motnja. Prav zaradi tega `elimo inkontinence: zaradi kroni~nega zastoja se~a prena- v tokratnem ~lanku predstaviti Urgentna inkontinenca ali ~ez- polnjen in neodziven. Tlak se v se~nem inkontinenco kot obvladljivo bole- merno aktiven se~ni mehur je mehurju tako pove~a, da za~ne se~ zen, ki je ni treba jemati kot {e eno najpogostej{a vrsta inkontinence pri uhajati. Bolniki to opazijo kot kapljanje nadlogo, ki jo prina{a starost. starostnikih. Zdravi ljudje lahko tudi v se~a, curek se~a je {ibek. S poznavanjem problema, samodisci- polnem mehurju {e nekaj ~asa zadr`ijo Popolna inkontinenca: o njej govo- plino in z uporabo pripomo~kov je kljub se~, bolniki s to vrsto inkontinence pa rimo, ko se~ podnevi in pono~i stalno inkontinenci mogo~e `iveti aktivno in velikokrat nimajo dovolj ~asa, da bi uhaja zaradi nepopolnega zapiranja dostojanstveno. pri{li do sanitarij. Vzrok je po navadi sfinktra. @enske po navadi prizadene oku`ba se~il, ki je prehodnega zna~aja. po po{kodbi se~nice in se~nega mehur- Definicija Ti bolniki morajo ve~ kot osemkrat na ja med porodom, mo{ke po operaciji Uhajanje se~a oziroma urinska inkonti- dan odvajati urin, pogosto tudi pono~i. prostate, lahko pa je tudi prirojena. nenca je nesposobnost kontrole mokre- Pri nekaterih pa je prisoten samo Psihogena inkontinenca nastane nja, pri ~emer se~ nekontrolirano uha- ob~utek stalnega ti{~anja na vodo, brez zaradi ~ustvenih te`av, pogosta je pri ja po kapljicah ali povsem, tudi ko ga mo~enja. depresivnih bolnikih. poskusimo zadr`ati. To predstavlja veli- Stresna inkontinenca pomeni nenad- Me{ana inkontinenca: velikokrat je ko `enskam pa tudi mo{kim velik socialni zorovano uhajanje se~a med ka{ljanjem, uhajanje se~a kombinacija ve~ vzrokov, in tudi higienski problem. Pojavi se lahko kihanjem, dvigovanjem bremen, nape- npr. `enske pogosto pestita urgentna in v razli~ni starosti, pogostnost pa se s sta- njanjem. Pri `enskah je to najpogostej{a stresna inkontinenca, mo{ke prelivna rostjo pove~uje. S staranjem se pojavijo oblika inkontinence zaradi popu{~anja inkontinenca zaradi pove~ane prostate dolo~ene spremembe, ki lahko vplivajo sfinktra ali sprememb v se~nici, ki nasta- in urgentna po mo`ganski kapi. Takrat na nastanek urinske inkontinence. To so nejo po porodu, v menopavzi zaradi hor- govorimo o me{ani inkontinenci. zmanj{ana elasti~nost stene mehurja, monskih sprememb in po ginekolo{kih zmanj{ana raztezljivost mi{ice mehur- operacijah. Pri mo{kih nastane stresna Zdravljenje ja, ki vodi k nepopolnemu praznjenju, inkontinenca kot posledica operacije Kot vsako drugo bolezen je tudi inkon- zmanj{anje {tevila spontanih stiskanj prostate. Ti bolniki inkontinenco lahko tinenco treba zdraviti vzro~no glede na mehurja in druge. obvladujejo z uporabo vlo`kov. nastanek ali povzro~itelja, ~e je poznan Tovrstne spremembe so najpogostej{e Prelivna inkontinenca je nenadzo- in obvladljiv. Inkontinenco zdravimo s pri `enskah, nastanejo pa zaradi rovano uhajanje majhnih koli~in se~a iz splo{nimi ukrepi (prehrana, gibanje,

Novice ob~ine DUPLEK 49 predpisane vaje, urnik uriniranja ...), priporo~ljivi, ker pomenijo tujek v tele- s svojim zdravni­kom ali farmacevtom, z zdravili in s kirur{kimi posegi. Zdra- su in so vir nenehnih oku`b. da bomo skupaj na{li re{itev, ki vam bo vljenje s splo{nimi ukrepi je ve~inoma V Lekarni Duplek vam nudimo ve~ vrst omogo~ala kakovostno `ivljenje. lahko u~inkovito. Pogoj je seveda, da inkontinen~nih predlog za odrasle. Za konec {e nekaj napotkov, ki morda se jih bolnik dr`i, kar pa od njega zah- Razlikujejo se po velikosti in stopnji lahko prepre~ijo nastanek inkontinence teva samodisciplino, red in vztrajnost, vpojnosti. Pri tem je pomembno, da pri vas: ~esar so sposobni le redki posamezniki. izberemo pravi izdelek, ki je name­njen • urinirajte vsake 3 do 4 ure, tudi ~e Inkontinenca je ve~inoma kroni~ni zdra- va{i stopnji inkonti­nence. vas ne ti{~i vstveni problem, stanje se izbolj{uje Kakovostne in pravilno name{~ene pre- • ne u`ivajte pija~ s kofeinom ( kava, po~asi in pogosto lahko le ustavimo dloge vam omogo~ajo prosto gibljivost pravi ~aj) poslab{anje. brez bistvene omejitve, varujejo vas in • izogibajte se alkoholu Poznamo tudi zdravila za zdravljenje okolico pred neprijetnim vonjem in vam • pijte veliko vode (do 2 litra dnevno) inkontinence, ki pa niso uporabna za s tem ob pravilni uporabi omogo~ajo za normalno delovanje se~il vse bolnike. Predpisujejo jih lahko samo normalne socialne stike. Potrebni so izbi- • oja~ajte mi{ice medeni~nega dna z urologi in ginekologi po predhodnih pre- ra prave velikosti, pravilna namestitev, vajami po Keglu iskavah, s katerimi ugotovijo, da bi bila dobra kakovost in pravo~asno menja- • zmanj{ajte ~ezmerno telesno te`o njihova uporaba smiselna in koristna. vanje. Treba je poudariti, da so vlo`ki, • prenehajte kaditi Kjer so vzrok za inkontinenco organ- namenjeni urinski inkontinenci, popol- ske spremembe, zdravniki najve~krat noma druga~ni od navadnih higienskih Za vsa morebitna vpra{anja smo vam v izberejo kirur{ki poseg, pri psihi~nih vlo`kov, saj vpijejo veliko ve~ teko~ine. Lekarni Duplek na voljo od ponedeljka bolnikih pa psihoterapijo in na koncu Ve~ina `ensk tega ne ve in seveda rav- do petka od 8. do 18. ure in v soboto psihofarmak (zdravilo za zdravljenje na narobe, ~e za inkontinen~ne te`ave od 8. do 12. ure. du{evnih bolezni in motenj). uporablja navadne higienske vlo`ke Kadar kljub vsem metodam zdravlje- namesto inkontinen~nih. Veliko zdravja v prihajajo~ih pomla- nja ne ustavimo uhajanja urina, upo- Bolnik ima pravico do inkontinen~nega dnih dneh vam `eli kolektiv Lekarne rabljamo mehanske pripomo~ke, kot programa v okviru zdravstvenega zava- Duplek. so urinski katetri pri mo{kih, urinali in rovanja. Tadeja VINCEK, mag. farm. inkontinen~ne predloge. Inkontinen~ne predloge so trenutno najuporabnej{i Zavedati se je treba, da inkontinenca pripomo~ek za vse starostne katego- urina ni samo va{a te`ava, temve~ je rije in za oba spola. Katetri so manj te`ava mnogih. Zato se o njej posvetujte

pa nastane nebole~a rde~ina, ki se 14-dnevni inkubaciji po vbodu, bo- CEPLJENJE PROTI po~asi {iri po ko`i, na sredi pa ble- lezen poteka podobno kot gripa: di. slabo po~utje, bole~ine v mi{icah, KLOPNEMU 2. in 3. faza bolezni: Tudi ve~ mesecev glavobol, povi{ana telesna tempera- ENINGOENCEFALITISU in let po oku`bi se poka`ejo znaki tura, lahko tudi bruhanje, bole~ine v prizadetosti {tevilnih organov ali or- trebuhu in driska. – VARNO IN ZDRAVO ganskih sistemov - ko`e, `iv~evja, 2. faza bolezni: obi~ajno sledi slab te- sklepov, mi{ic, tudi o~i, srca. den kasneje, pojavijo se znaki pri- V NARAVO O lymski boreliozi, njenem prepre- zadetosti mo`ganskih ovojnic in/ali mo`ganov: visoka telesna tempera- Tudi v ob~ini Duplek mo`nost ~evanju in zdravljenju ve~ v naslednji tura, mo~an glavobol, bruhanje, otr- cepljenja proti klopnemu menin- {tevilki Novic. plost tilnika, motnje zavesti. goencefalitisu KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME) je virusna bolezen mo`ganske ovojnice in Specifi~nega zdravljenja ni, KME pa lahko prepre~imo s cepljenjem! Klopi prena{ajo razli~ne bolezni, centralnega `iv~nega sistema. Prena{a Vsi Slovenci, ki so v stiku z naravo, so najpomembnej{i med njimi sta: se z vbodom (ugrizom) oku`enega izpostavljeni tveganju KME. - borelioza klopa ali enim od njegovih razvojnih V Sloveniji je v letu 2007 za KME zbo- - klopni meningoencefalitis stadijev (nimfe, larve), ko klop s slino lelo 199 ljudi, za posledicami te bole- Borelioza je bakterijska bolezen, ki jo vbrizga v ko`o tudi povzro~itelja. Obo- zni pa sta umrli 2 osebi. prena{a klop. lenje ni nalezljivo, ker virus ne prehaja V Sloveniji je precepljenost prebivalstva Pomembno je, da jo hitro odkrijemo s ~loveka na ~loveka. proti KME `al zelo nizka. Ocenjujejo jo in zdravimo z antibiotiki. Bolezen Bolezen poteka v dveh fazah, med ka- le na okoli 10 %. V Avstriji, ki ima po- obi~ajno poteka v treh obdobjih. terima je lahko nekaj dni presledka, ko dobno sliko raz{irjenosti KME kot Slo- 1. faza bolezni: 3-32 dni po vbodu klo- se bolnik po~uti bolje. 1. faza bolezni: pojavi se po 6- do venija, je precepljenih 88 % ljudi.

50 Novice ob~ine DUPLEK Cepljenje je naju~inkovitej{a za{~ita koli ~ez leto Cepljenje je mo`no opraviti po pred- pred KME! 2. odmerek: 14 dni po prvem odmerku hodnem dogovoru tudi v va{ih ambu- Cepljenje proti KME je varno, u~inkovito 3. odmerek: 5-12 mesecev po drugem lantah, Ambulanti dru`inske medicine in ljudje ga dobro prena{amo! odmerku (po navadi okoli 6 mese- SAVA (tel.: 02 620 24 90) in Ambulanti Najprimernej{i za osnovno cepljenje je cev) dru`inske medicine DUPLEK (tel.: 02 zimsko-spomladanski ~as, lahko pa se 620 24 80), Cesta k Dravi 8, Sp. Du- zanj odlo~imo kadarkoli ~ez leto. Potrebna so tudi po`ivitvena ceplje- plek. Za osnovno cepljenje so potrebni trije nja z enim odmerkom cepiva, prvi~ odmerki cepiva. Za zagotovitev hitre 3 leta po tretjem odmerku, vsa nasle- Va{a zdravnika: Anton KOLAR SLUGA, dr. med., spec. za{~ite uporabljamo hitro shemo: dnja pa na 5 let. Po 60. letu starosti asist. Vojislav IVETI], dr. med., spec. 1. odmerek: priporo~ljiv v zimsko-spo- se priporo~a po`ivitveno cepljenje na mladanskem ~asu, lahko pa kadar- 3 leta.

KO NA[A PSI^KA vsak spolni ciklus na {tiri obdobja. tri dni ali celo tri tedne. Ali je ~as pri- Obdobje, ki ga lastniki pri psi~ki naj- meren za parjenje, lahko predvsem v SPOLNO DOZORI bolj opazimo, je proestrus. Takrat se primeru na~rtnega parjenja, ko bomo pojavijo prvi zunanji znaki gonitve, zu- peljali psi~ko k samcu ali njega pripe- V na{ dom je pri{la mlada psi~ka, nanje spolovilo nabrekne in opazen je ljali k njej, dolo~imo pri veterinarju. nam pa se poraja kup vpra{anj v krvav izcedek. V teh devetih dneh (od Ta bo s citolo{kim pregledom sluznice zvezi z njenim razvojem in `ivlje- tri do sedemnajst), kolikor po navadi no`nice ali s posebnim hormonskim njem. Da bo neznank ~im manj, traja proestrus, postanejo psice igrive, testom dolo~il ~as, primeren za parje- si poglejmo nekaj osnovnih dej- ob~asno neje{~e, nekoliko ve~ pa pi- nje. Na tem mestu pa velja omeniti, da stev in razbijmo nekaj mitov, ki jejo in urinirajo, saj s tem s feromoni hitri testi za ugotavljanje nose~nosti iz kro`ijo v ustnem izro~ilo, dejan- sporo~ajo pasjim mladeni~em v okoli- urina pri `enskah ali sicer{nji humani sko pa so ve~inoma iz trte izviti. ci, da se pripravljajo na njihov obisk. krvni testi, ko se ugotavlja nivo hor- Kljub vsemu opisanemu pa psi~ka v mona progesterona, pri psi~kah `al ne Na{a psi~ka spolno dozori tem obdobju {e ni pripravljena za par- pridejo v po{tev. Slednje imajo namre~ Tako kot je sicer obi~ajno, tudi v `ivlje- jenje in bo vsak poskus tudi zavrnila, oboje, breje ali nebreje, v obdobju die- nju pasjega mladi~a nastopi obdobje pa naj bo to zgolj z odmikanjem in strusa visoko koli~ino hormona proge- zorenja in pubertete. To je ~as, ko skrivanjem repa med zadnji okon~ini sterona. Za ugotavljanje brejosti tako za~ne psi~ka spolno dozorevati in se ali z ren~anjem. v veterini uporabljamo druge metode, pojavi prva gonitev. Proestrusu sledi estrus, obdobje, v kot je na primer ultrazvo~na diagno- Spolno zrelost in s tem prvi spolni katerem postane psica dojemljiva za stika. Z ultrazvokom lahko potrdimo ciklus dose`e psi~ka po navadi med samce, izcedek iz no`nice pa postaja brejost psi~ke od enaindvajsetega {estim in petnajstim mesecem staro- vse manj krvav in vse bolj voden. To dneva dalje, ko `e lahko ugotavlja- sti, ob tem da manj{e pasme na~eloma ugodno obdobje za parjenje traja v mo tudi frekvenco bitja srca ploda. Z dozorijo prej in ve~je nekoliko kasne- povpre~ju devet dni, lahko pa tudi le ultrazvo~no diagnostiko tudi kasneje v je. Vedeti moramo, da kljub gonitvi telesna rast psi~ke {e ni zaklju~ena in se bo ta razvijala {e nekaj ~asa (nema- lokrat so psi~ke ob prvi gonitvi {ele na dveh tretjinah svoje sicer{nje te`e). Psi~ke ve~ine pasem se gonijo dvakrat letno, z izjemo nekaterih prapasem (basenji). Vedeti moramo, da je s prvo gonitvijo nastopilo precej dolgo obdo- bje psi~kine spolne aktivnosti, saj so sposobne zabrejiti vse tja do pozne starosti.

Kaj je to spolni ciklus psi~ke Kot `e omenjeno, se psi~ke ve~inoma gonijo dvakrat letno, ene na pol leta, to~no kot ura, druge pa z ve~jimi ali manj{imi ~asovnimi odstopanji. Vsako tako gonjenje je del spolnega ciklusa, v katerem se menjujejo aktivne in pa- sivne faze, ko reprodukcijski trakt mi- ruje. Sicer pa bolj natan~no razdelimo

Novice ob~ine DUPLEK 51 brejosti spremljamo vitalnost in razvoj sluha, je priporo~ljivo obiskati veteri- so pri psi~ki opazne bolezenske spre- plodov in njihovo {tevilo. narja, ki bo s pregledom ugotovil, kako membe na rodilih ali sistemske bole- Estrus je kon~an, napo~il je diestrus, je s tem, in bo, ~e bo potrebno, porod zni, ki imajo lahko vzrok v rodilih, se na{a psi~ka, breja ali ne, ne privla~i ve~ spro`il ali se odlo~il za carski rez. kirur{ko odstrani tudi maternica. Tak samcev, njena zunanja spolovila pa so kirur{ki poseg imenujemo ovarihiste- se vrnila v obi~ajno stanje. To obdobje Porod rektomija. traja pribli`no sedemdeset dni. Poleg nemirnosti in neje{~nosti dan Steriliziramo seveda lahko tudi starej{e V obdobju nekaj tednov po gonitvi se pred porodom je eden izmed znakov, `ivali, pri ~emer je smotrno paziti, da lahko pri na{i nebreji psi~ki poka`ejo da se porod za~enja, padec telesne ob operaciji psi~ka ni v obdobju goni- znaki, ki bodisi spominjajo na bre- temperature. Ta pade psi~ki osem tve. jost (pove~an apetit in pove~an tre- do {tiriindvajset ur pred porodom. S sterilizacijo, kot `e omenjeno, v prvi buh) ali na porod (`ivali so nemirne, Bodo~a mamica se umiri, pri~enjajo se vrsti prepre~imo neza`eleno brejost delajo si gnezdo, ljubkujejo svoje prvi popadki in psi~ka se ogleduje po psice, hkrati pa prepre~imo tudi spol- igra~ke, pove~a se jim mle~na `leza, ki trebuhu, li`e, lastniki pa lahko opazi- no prenosljive bolezni (pasji herpes vi- pri~ne proizvajati mleko). To stanje v mo sluz, ki se izlo~a iz no`nice. ^e je rus, bruceloza ...), mo`nost kasnej{ih psi~kinem obna{anju imenujemo navi- teko~ina prozorna, je to ~isto norma- navideznih brejosti, tumorjev na ro- dezna brejost, ki ve~inoma mine sama len fiziolo{ki pojav, posledica odpira- dilih (seskih, jaj~nikih in maternici) in od sebe, v nasprotnem primeru pa je nja porodnih poti. Po navadi prve pol vnetij maternice. treba obiskati veterinarja. ure po za~etku poroda iz no`nice po- Zadnje obdobje v ciklusu psi~ke, ane- kuka prvi plod, ki mu nato v polurnih Kaj pa miti o sterilizaciji psic? strus, se pri~ne s koncem diestrusa in do urnih intervalih sledijo ostali. Po pri~etkom novega proestrusa. Kako skotitvi vsakega mladi~ka izlo~i ma- Psi~ka se mora vsaj enkrat v dolg bo anestrus, je te`ko natan~no ternica tudi njegovo posteljico, ki pa `ivljenju goniti. napovedati, saj je odvisen od mnogih, jo samica ve~inoma kar hitro zau`ije, ^eprav velikokrat {e velja splo{no ne vseh pojasnjenih dejavnikov. Glede saj so te bogat vir energije in ugodno prepri~anje, da se mora psi~ka vsaj na to, da se ve~ina psi~k goni spomla- vplivajo na izlo~anje mleka. enkrat v `ivljenju goniti, smotrne vete- di, je vpliv na za~etek spolnega ciklu- ^ude` `ivljenja se je tako zgodil, rinarske razlage za to ni. Prav naspro- sa najbr` mogo~e pripisati nara{~anju mladi~ki so na svetu, sedaj nas in na{o tno. Izku{nje so pokazale, da psice, son~ne svetlobe oziroma letnemu psi~ko ~akata {e pribli`no dva mese- sterilizirane pred prvo pojatvijo, tako ~asu. Eden izmed mo`nih vplivov bi ca skrbi za nara{~aj, nato pa je pasja reko~ ne zbolevajo za rakom na se- lahko bila tudi stimulacija ciklusa s fe- mamica ponovno pripravljena na nov skih, prav tako je pri njih kasneje izje- romoni (kemi~ne snovi, ki jih izlo~ajo ciklus, novo pojatev in nove psi~ke. mno zmanj{an pojav nekaterih drugih razli~ne `leze {tevilnih organizmov z bolezni, kot so infekcije maternice ... namenom tak{ne ali druga~ne signa- Ne `elimo mladi~kov? Psi~kinemu zdravju ob bok pa prina{a lizacije) – znano je namre~, da imajo Najbolj{i na~in, da permanentno njena gonitev za gospodarja {e nekaj psi~ke, ki `ivijo skupaj, usklajene spol- prepre~imo neza`eleno brejost psi~ke, potencialno neljubih sopotnikov. V mi- ne cikluse. je vsekakor sterilizacija. Kirur{ki po- slih imamo predvsem pasje ljubimce seg, pri katerem odstranimo psi~kine od blizu in dale~, ki se utaborijo pred Brejost jaj~nike (ovariektomija), se opravi v vhodnimi vrati, krvavkaste made`e po Na{o psi~ko smo na~rtno parili ali pa starosti okrog {est mesecev (od pet do stanovanju, seveda pa ne smemo za- nam je na~rte prekri`al kosmati don dvanajst), odvisno od pasme `ivali. ^e nemariti niti dejstva, da lahko prvi go- juan, kakorkoli, ~akata nas pribli`no dva meseca brejosti. Njeno trajanje je odvisno od pasme psi~ke, {tevila in velikosti mladi~kov (ve~ ko jih je ali so ti veliki, kraj{a bo brejost, saj jim bo prej postalo pretesno v maternici), ve~inoma pa naj bi trajala pribli`no dvain{estdeset dni. Jutranja slabost ni rezervirana samo za nose~e `enske, tudi nekatere psi~ke jo zaradi hormon- skega vrve`a in pove~anja maternice, ki sedaj pritiska na trebu{ne organe, {e kako ob~utijo. Spremembe se poja- vijo tudi na mle~ni `lezi, ki se za~ne pripravljati na svojo skoraj{njo nalo- go, seveda pa postaja po~asi ve~ kot o~iten tudi psi~kin trebuh. ^e je rok za kotitev `e krepko prekora~en, o popadkih pa ne duha ne

52 Novice ob~ine DUPLEK nitvi sledi tudi neza`elena brejost. uspe{ni razvoj. potrebovala toliko hrane kot prej. Dr`i Za psico je bolje, ~e ima vsaj enkrat tudi, da se z leti, ko psihi~no dozorijo mladi~ke. Psi~ka ne bo ve~ dober lovski ali (kar velikokrat sovpada s ~asom na- Dejstvo, da bi psi~ka imela vsaj enkrat delovni pes. tanko po sterilizaciji), `ivali umirjajo in mladi~ke, prav v ni~emer ne doprinese Prav nasprotno, veliko steriliziranih posledi~no porabljajo manj energije, k ve~ji kvaliteti njenega `ivljenja - gle- psic je odli~nih lovk, uspe{nih tek- hkrati pa je potrebujejo mnogo manj dano z zdravstvenega vidika se lahko movalk v agilitiju, gorskih re{evalk kot v ~asu rasti. Psi~ka se bo tako zre- psi~ka s spolnim aktom naleze katere in spremljevalnih psi~k. ^e smo ~isto dila le, ~e jo bomo hranili preobilno, ob izmed bolezni, hkrati pa lahko tudi natan~ni, sterilizacija psice pravzaprav tem pa ne bo dele`na dovolj gibanja – brejost in porod, ~eprav sta najbolj na- pove~a njen lovski instinkt v obdobju, ne glede na to, ali je sterilizirana. ravna `ivljenjska procesa, pomenita za ko bi ji zaradi hormonov misli be`ale Enako kot za debelost velja za lenobo. psi~ko tveganje. kam drugam – njen fokus bo lahko Velikokrat je koli~ina gibanja `ivali od- tako vse leto bolj usmerjen na lov in visna od lastnika, in ~e `ival ne dobi Bojim se, da bo s sterilizacijo vodnika. dovolj mo`nosti in spodbude za giba- psi~ki odvzeta “`enskost“. Sploh pa velja, da dobrega delovnega nje, se dejansko poredi in poleni. [e O spolni identiteti in egu, kot pri ljudeh, psa ne naredijo hormoni, temve~ tre- vedno pa velja, da lahko lenobice po- pri psih ne moremo govoriti. Prav tako ning. stanejo sterilizirane, in nesterilizirane smo lahko prepri~ani, da na{a psi~ka psi~ke. po sterilizaciji ne bo ~utila nikakr{nega Psica ne bo ve~ dobra ~uvajka. primanjkljaja, ~ustvene reakcije ali Brez skrbi, sterilizacija ne bo spreme- Ni prav in ni naravno, da na ta krize identitete. Vedeti je treba, da nila psi~kinega prirojenega instinkta na~in posegamo v pasje `ivlje- na{ega psa, pa naj bo {e tako zvest in za varovanje svojega doma in dru`ine, nje. bli`nji ~lovekov sopotnik, ne moremo v nekaterih primerih pa je zaradi pa- O poseganju v pasje `ivljenje je prepo- u~love~iti in mu pripisovati dojemanja semsko pogojene agresivnosti med zno govoriti vsaj za pribli`no petnajst in lastnosti, ki sicer priti~ejo ljudem. gonjenjem psice celo priporo~ljivo ste- tiso~ let, kolikor je minilo, odkar je ta- rilizirati. kratni ~lovek v svoj tabor prinesel pr- Psi~ka se {ele z mladi~ki umiri in vega pasjega ali vol~jega mladi~ka. O postane bolj vodljiva in uboglji- Dramati~no se bo spremenil korektnosti uporabe termina naravno va. zna~aj psice. pasje `ivljenje bi tako lahko razpravlja- Brejost in kasneje leglo psi~ke ne spre- Osebnost na{e kosmatinke je v najve~ji li, dejstvo pa je, da je z udoma~itvijo menita tako, da bi naenkrat pridobila meri povezana z okoljem, v katerem ~lovek prenesel nase tudi obveznosti zna~ajske lastnosti, ki jih ni imela `e `ivi, in z genetiko, ki jo je prinesla na in prevzel odgovornosti do svojega prej, po naravi hiperaktivna sami~ka svet, vsekakor mnogo bolj kot s spol- psa. bo tak{na ostala tudi po porodu. Ubo- nimi hormoni. gljivosti in vodljivosti je psi~ko treba Veliko zdravih mladi~kov oziroma ~im priu~iti, njun rezultat pa je v rokah la- Psi~ka bo postala lena in zavaljena. manj neza`elenih brejosti psi~k vam stnika, ne materinstva. Nesporno je, da sterilizacija nekoliko `elim! Psihi~no dozorijo psi~ke ne glede spremeni metabolizem `ivali, kar v Tanja USAR, dr.vet. med. Veterinarska ambulanta Usar, Spodnji na to, ali so sterilizirane ali ne, nika- ve~ini primerov pomeni, da psica za Duplek kor pa mladi~ki niso pogoj za njen ohranjanje svojih potreb ne bo ve~ www.usar-vet.net

in spletnih vsebin, snemanje visoko PREBIVALCI resolucijske slike `ivega televizijske- OB^INE DUPLEK Z ga programa in poceni klici po Slo- veniji in v tujino so le glavne stvari, NAJSODOBNEJ[IMI ki omogo~ajo cenej{e in udobnej{e `ivljenje. TELEKOMUNIKA- Dru`ba Telemach, vodilni kabelski ope- CIJSKIMI rater v Sloveniji, je leta 2005 odkupila obstoje~e hibridno omre`je od dru`be STORITVAMI EKDS, leta 2006 pa za~ela prenovo in nadgradnjo sistema v ob~ini Duplek. TELEVIZIJE, Ve~ina omre`ja je bila prenovljena z INTERNETA IN opti~nimi kabli, tako da naro~niki lahko u`ivajo v najbolj{ih televizijskih pro- tudi v delu Duple{kega vrha, v sklo- TELEFONIJE gramih v analogni in digitalni tehniki pu ureditve lokalne ceste, v letu 2011 in v hitrem {irokopasovnem internetu pa predvidevamo izgradnjo opti~nega Hiter razvoj telekomunikacijskih stori- ter digitalni telefoniji. Na nekaterih od- omre`ja tudi v Dvorjanah, kjer je ne- tev popolnoma spreminja na{a `ivlje- sekih je nadgradnja {ele na~rtovana. kaj osnovne infrastrukture `e urejene. nja. [irokopasovni dostop do interneta Letos bomo opti~no omre`je zgradili Ob dejstvu, da je leto 2010 leto pre-

Novice ob~ine DUPLEK 53 hoda na digitalno tehniko, je treba po- Za dodatne informacije brezpla~no 3. izberite enega izmed ponujenih pa- udariti, da Telemachovim naro~nikom pokli~ite klicni center na 080 11 51 ali ketov ARIO, ki najbolj ustreza va{im za to ni treba narediti ni~, saj uredba pi{ite na [email protected]. `eljam; prizemne digitalizacije ne zadeva ka- 4. vstopite v svet televizije, {irokopa- belskega sistema. Z nadgradnjo siste- NIMATE MO@NOSTI DOSTOPA? sovnega interneta in telefonije. ma Telemach nadgrajuje tudi ponudbo, Digitalna televizija, {irokopasovni in- saj lahko njegovi naro~niki skoraj vsak ternet in telefonija odslej po zraku! Za priklju~itev ne potrebujete kabel- mesec v izbranih programskih shemah > Kako v 4 korakih do priklju~itve nad- skega ali telefonskega priklju~ka. zasledijo nove televizijske progra- zemeljske tehnologije? ^e nimate zagotovljene neposredne me, tudi v HD-tehniki. Z digitalizacijo vidljivosti do na{ih oddajnikov, obsta- prihajajo nove mo`nosti aktivnega 1. skozi okno poglejte v smeri Pohorja ja v veliko primerih mo`nost izvedbe upravljanja televizijskih vsebin, saj ali Bo~a; priklju~ka preko lastne kabelske na- `ivo sliko lahko ustavite, jo previjete peljave od bli`njega mesta vidljivosti nazaj, naprej, snemate programe. Od 2. ~e je va{ pogled na RTV-oddajnik oddajnikov do va{e sprejemne to~ke. leto{njega februarja je v Telemachovi neoviran, nas pokli~ite na Pokli~ite nas in skupaj bomo preverili ponudbi tudi HD-snemalnik za snema- 059 240 000 mo`nosti, ki so vam na voljo. nje visokoresolucijske slike. Na obmo~ju ob~ine Duplek z okolico ali obi{~ite www.ario.net; svoje telekomunikacijske potrebe lahko zadovoljijo tudi poslovni uporabniki. VAŠE MNENJE

pripravni{tvu v klubu je postal po- Ne bomo pozabili njegovih o~i ob ZDRAVKU KRAJNCU memben ~lan kluba Black Dragons. pogledu na dru`ino, ki so `arele od V SLOVO Kmalu smo mu zaupali blagajno, ponosa in ljubezni. Ko ste bili sku- ki jo je skrbno in vestno upravljal paj z nami, ste nam vsem polep{ali V nedeljo, 18. do zadnjega dne. Za predano in dneve in nam vlivali upanje, da prava novembra po`rtvovalno delo je prejel priznanje ljubezen in veselje {e obstajata kljub 2009, dopol- kluba. te`avam in trpljenju, ki vam jih je dan nas je pre- Ne moremo verjeti, da smo v klubu prina{alo `ivljenje. tresla novica, izgubili ~lana, na katerega smo lahko Dragi Marija, Kaja in Klemen, v ~ast da je kon~al vedno ra~unali. Njegova delavnost in nam je, da je bil Zdravko na{ prija- boj za `ivlje- predanost klubu sta se kazali ob de- telj, da nam je kazal, kako je treba nje na{ prija- lovnih akcijah, na vo`njah, ki jih ni ljubiti svojo `eno in skrbeti za dom telj Zdravko. vzel kot dol`nost, ampak kot nekaj in dru`ino. Pozabite na bole~ine, ki Zve~er smo se lepega, ne glede na to, ali smo u`ivali jih je prestajal zadnje mesece, spomi- motoristi~ni v soncu ali se vozili v de`ju in nas njajte se, kako odlo~no in pokon~no bratje zbrali v na{em klubu in mol~e je vse premo~ene zeblo do kosti. Ne se je treba spoprijeti s te`avami, ki podo`ivljali trenutke, ki smo jih bomo pozabili njegovih besed: »Kako jih prina{ata `ivljenje in bolezen, pa pre`ivljali skupaj. V na{ih o~eh so se ga mi danes serjemo, spet smo zma- ~eprav je polo`aj {e tako brezupen. iskrile `alost, jeza in nemo~. gali!« Zdravko nas je spremljal tudi na za- [e vedno razmi{ljamo, kaj je smisel [e posebej je bil Zdravko prizade- dnjem motoristi~nem sre~anju. Ne vsega tega trpljenja na tem svetu? ven na vsakoletnih motoristi~nih bomo ga pozabili, za vedno bo ostal Je bolje, da vr`emo pu{ko v koruzo sre~anjih, kjer je bil eden glavnih or- v na{ih srcih. Zdravkovo delo v klubu ali da se `enemo naprej? Morijo nas ganizatorjev. Pri pripravi in izvedbi nadaljujeta brat Milan in svak Alojz. vpra{anja. In ko razmi{ljamo o njih, sre~elova so se mu pridru`ili `ena Kmalu bo prva vo`nja, tej bo sledila pridemo do odgovora in smisla, ki Marija, h~erka Kaja in sin Klemen. druga in tako naprej, njega pa ne bo nam ga je s svojim `ivljenjem kazal Veselje in ljubezen do motorjev je zraven. V daljavi bomo iskali rume- Zdravko. kmalu prenesel na dru`ino, na brata ni kawasaki, mogo~e nam sledi, da Spoznali smo ga pred leti, ko smo in svaka. bomo skupaj la`je na{li pot do cilja. organizirali motoristi~no sre~anje v Spominjamo se dne, ko se je z njim v Na{ motoristi~ni brat Zdravko se je na{em klubu v Zmajevi dolini. Pri{el klub prvi~ s svojim motorjem pripe- pridru`il Fliperju in Stanku, ostal bo je tiho, pripravljen takoj poprijeti za ljala `ena Marija, kmalu zatem pa sin vedno z nami. vsako delo. S svojim vedrim, pozitiv- Klemen. To so bili zanj najsre~nej{i nim in delovnim obna{anjem nam je dnevi. Spominjamo se, ko se je z no- vim skuterjem pripeljala h~erka Kaja. Milan DOLIN[EK za Motoristi~ni klub takoj prirasel k srcu. Po kon~anem Black Dragons Duplek

54 Novice ob~ine DUPLEK SLOVO OD MARICE @I@EK

Sredi januarja nas je zadela `alostna novica, da smo izgubili najstarej{o ustanoviteljico odbora Rde~ega kri`a na Vur- berku, na{o Marico @i`ek. Rekli smo ji mati Rde~ega kri`a na Vurberku. To si je zaslu`ila, vse naloge je kljub starosti izpolnila prva in bila aktivna do pozne starosti, za kar smo ji ~lani odbora Rde~ega kri`a Vurberk neizmerno hvale`ni. Nadaljevali bomo njeno poslanstvo - pomagati tistim, ki so pomo~i potrebni. @al nismo do~akali dneva, ki smo ga vsi skupaj ~akali, da bi ji ~estitali za 90 let, ki bi jih praznovala v aprilu. Spomin na gospo Marico nam bo vodilo za nadalj- nje naloge. Odbor KO RK Vurberk predsednica Vera VODAN [ORI

nard Ptujski, ki je v pustnih dneh mo- preplujejo Dravo od Zgornjega Du- IMAMO REKO dro vladal Ptuju, je ekipi na {iroko od- pleka do Ptuja. Na Ptuj je ekipa TDSR DRAVO prl mestna vrata. tokrat izjemoma pri{la po suhem in Mno`ice obiskovalcev so opazovale Ptuj~ane pozdravila s krepkim flosar- Duple{ki pustni karneval je 50. mednarodno pustno karnevalsko skim pozdravom HORUK! Poleg TDSR uspel. Mno`ice gledalcev ob trasi povorko na Ptuju. TDSR Duplek je so se na Ptuju uspe{no predstavile {e od Zgornjega Dupleka do Dvor- imelo kaj pokazati. Na povorki se je druge pustne skupine iz na{e ob~ine. jan so navdu{eno pozdravljale predstavilo s pravo ranco. Dru{tvo ima Od tod morda upravi~ena pripomba pustno povorko. Vsa ob~ina je bogato tradicijo, saj si `e vse od leta organizatorju ptujskega kurentovanja, bila na nogah in prav je tako. Pu- 1972 prizadeva za ohranitev bogate Konzorciju Kurent (MO Ptuj, Perutnina stne skupine postajajo vsako leto kulturne dedi{~ine, 400-letne tradici- in Terme), da pri ocenjevanju skupin izvirnej{e. je splavarjenja po Dravi v krajih seve- tega niso upo{tevali. Nor~ujejo se iz lokalne in dr`avne rovzhodne Slovenije. TDSR s plovbami Ptujski mednarodni pustni festival politike in na svoj na~in opozorijo na po Dravi povezuje kraje med Maribo- `e dolgo presega meje ptujskega probleme v vseh sferah dru`benega rom in Ptujem – od Zgornjega Dupleka, obmo~ja. O~itno pa leto{nji ocenje- `ivljenja. Svoje nastope ve~inoma Dvorjan, Vurberka, Kr~evine, Ptuja do valni komisiji pojem tradicije ni po- popestrijo {e s pristno slovensko na- pristana Brodarskega dru{tva Ranca menil kaj dosti. Pozabljajo, da ptujski rodno glasbo, kar naredi povorko {e Ptuj na Ptujskem jezeru. Prizadeva si festival soustvarjajo tudi karnevalske bolj veli~astno in doma~o. Pomembno za ohranitev zna~ilne dravske flore in skupine iz duple{ke ob~ine in druge. je tudi, da ohranijo spo{tljiv odnos do o`ivitev Drave v turisti~ne namene. Lahko bi si omislili tudi priznanja za publike, ki jih navdu{eno pozdravlja Vsako leto izbere tudi svojega admi- sodelovanje. Kurentovanje na Ptuju (zlasti do otrok in `ensk), in da ohra- rala dravskih splavarjev in rancarjev vsako leto obi{~ejo desettiso~i ljudi nijo pristnost lika, ki ga predstavljajo, Duplek. Za leto 2010 je ta ~astni na- in je evropsko primerljiv pustni kar- kot so narodni obi~aji in slovenska kul- ziv dobil zaslu`ni ~lan TDSR Marjan neval. Ptuj je tudi v~lanjen v evropsko tura v etnografskem smislu. Kopun. Na ptujskem karnevalu se je zdru`enje karnevalskih mest FECC in Leto{nji pustni karneval v ob~ini so TDSR predstavilo z ranco dol`ine pre- pomemben dejavnik v vseslovenskem {e bolj popestrili koranti, ki so sicer ko 8 metrov, izdelano po starih flo- projektu Evropska prestolnica kulture eden najbolj priljubljenih tradicional- sarskih izro~ilih. Ranca je sestavni del 2012. Kljub pomanjkljivostim v orga- nih pustnih likov ptujskega obmo~ja. flote, s katero ekipe 3- do 5-krat letno nizaciji leto{nje prireditve je na Ptuju S poskakovanjem in glasnim zvonje- njem s petimi zvonci so v kraje ob Dra- vi privabljali pomlad. Lesena palica z je`evko, ki jo praviloma nosijo v levi roki in na katero dekleta po starem obi~aju ve`ejo `epne rob~ke, je njihov nepogre{ljivi pripomo~ek – in strah in trepet otrok in deklet. Duple{ka pu- stna prireditev `e presega »etnograf- ski zna~aj« na{ih krajev, k nam prihaja vse ve~ skupin od drugod. Morda je to ~as, da obudimo svoj etnografski lik duple{kega koranta (kurenta). Po uspe{ni predstavitvi na karnevalu v ob~ini Duplek je ekipa Turisti~nega dru{tva splavarjev in rancarjev (TDSR) Duplek v nedeljo odplula na kurento- vanje na Ptuj. Princ karnevala 2010, mar{al de`elni glavar, plemeniti Ber- [e zadnje priprave pred pustno povorko. Foto: Franjo Kolari~

Novice ob~ine DUPLEK 55 veli~astno sodelovati. Pustni ~as je do`ivetje, ob~utek, da podarja{ ljudem nekaj veselja in spro- stitve, je lep. TDSR Duplek pa poleg pustnih nor~ij na povorkah predstavlja predvsem bogato kulturno dedi{~ino, 400-letno tradicijo splavarjenja po Dravi. Dedi{~ino, ki v krajih ob Dravi ne sme zamreti. @ivljenje na{ih pred- nikov je bilo stoletja zaznamovano prav s splavarjenjem lesa po Dravi. Na trpljenje na{ih prednikov opozarjajo {tevilni zapisi in spominska obele`ja. Utrinek s predavanja Narava zdravi. Foto: Franc Fras Vabljeni poleti na Dravo! Franc FRAS kako koristno uporabiti u~inke rastlin za v timu strokovnjakov. Kmetija Plavica je laj{anje zdravstvenih te`av in drugo. zelo obiskana, kar nam veliko pove. Dobro je vedeti Da bi znanje nadgradili, smo se odlo~ili NARAVA ZDRAVI za 40-urni seminar za poznavalce in upo- Nekaj koristnih poudarkov s semi- rabnike zdravilnih rastlin. Udele`enci so narja o zdravilnih rastlinah iz {tevilnih okoli{kih ob~in in doma~ini. Gospod je naredil, da raste zdravilo Da je prav velika peko~a kopriva najbolj Cilj seminarja je spoznati u~inke zdravil- iz tal in pametni ga ne prezira (iz zdravilna slovenska rastlina, seveda ne nih rastlin, saj program zajema podrob- Me{alina Jesus Sirach 190 pr. n. {.) bi verjeli. Sicer pa nam bole~ine laj{ajo no spoznavanje zdravilnih rastlin - kaj ^lovek je `e v ~asu pred na{im {tetjem mo~virski oslad, zdravilni jeti~nik, olje je na njih uporabnega, kdaj nabiramo spoznaval mo~ narave. Zaupal je naravi sivke smolnato mazilo, vrbova skorja. Za cvetje, kdaj korenine, lubje, kako rastli- in `ivel z njo v so`itju. Ob boleznih je ledvice, mehur se priporo~ajo ~rna kopri- ne su{imo in kako jih hranimo, katere so iskal na~ine, kako bole~ino ubla`iti in si va, hmelj – stor`ki, peter{ilj - korenina, za{~itene vrste zdravilnih rastlin, nasveti povrniti zdravje. Bogat vir znanj iz prete- lu{trek, za pomirjanje (`iv~evje) koreni- o zdravljenju z zdravilnimi rastlinami kot klosti so modrosti menihov iz samosta- na baldrijana, {entjan`evka, vijolica, ka- na~inu `ivljenja, o imunskem sistemu, kaj nov, iz katerih {e danes ~rpamo znanja, milica, melisa (omejitve so pri so~asnem so imunostimulanti, prosti radikali. Pri ki obogatena s sodobnimi znanstvenimi jemanju zdravil). u~inkovinah: kaj so gren~ine, ma{~obna dognanji postajo vse bolj nepogre{ljiva. Da bi ohranili zdravilne u~inke, moramo in eteri~na olja, saponini … Predvideno Hiter razvoj in visoka tehnologija pa~ita vedeti, kdaj nabiramo cvetove, plodo- je spoznavanje ve~ kot 80 zdravilnih ra- na{e `ivljenje in iz nas delata slepe ve ali kopljemo. Lubje nabiramo v ~asu stlin – kemija, stranski u~inki, recepture potro{nike – konzumente, ki le {e sto- mu`evnosti od dve- do triletnih poganj- ~ajnih me{anic in spoznavanje osnovnih jimo v vrstah v supermarketih. Tempo kov, plodove {ipka, robide, maline in vrst pripravkov iz zdravilnih rastlin po nam narekujejo multinacionalke, korpo- brusnice v septembru, borovnice junija. tradicionalnih postopkih in metodah (pa- racije, farmacija … Belo omelo (liste) v pozni jeseni ali takoj ter A{i~). Izdelava tinktur, mazil, sirupov. Zdravje postaja te`ko dosegljiva dobri- spomladi (plodov omele ne nabiramo). Pa o prehranskih dodatkih in kompati- na, zato se vedno ve~ ljudi ozira po na- Star recept proti gripi je, da po sobah na- bilnosti in nekompatibilnost zdravilnih ravnih zdravilih. Pri tem pa potrebujemo mestimo posode z neolupljenimi ~ebuli- rastlin s sinteti~nimi zdravili. O t. i. puls- znanje, da bi zdravilna zeli{~a lahko do- cami, ki vsrkavajo viruse gripe. diagnostiki in zdravljenju s sivo glino. bro izkoristili. Z njihovimi u~inkovinamii Pri `elod~nih te`avah se priporo~a Pa {e botanika - spoznavanje zdravilnih si naravno laj{amo bole~ino. Okoli nas kolme`evo vino (omejen ~as). Proti bra- rastlin na terenu – ogled kmetije Leni~ in – na dosegu roke, raste ~ude`ni svet davicam stisnjen sok iz listov ognji~a, za zaklju~ek na kmetiji Plavica v Dolenjskih zdravilnih rastlin, treba se je le skloni- peko~e noge kopeli iz materine du{ice, Toplicah z ogledom ve~ sto zdravilnih ti, jih pobirati … Da bi se vrnili k naravi, proti glivicam tinktura divjega kostanja, rastlin. Bogata znanja je treba pribli`ati smo pri~eli tudi v na{ih krajih razmi{ljati proti zaprtju kopriva, kuhana na mleku. mladim, zato ob seminarju sledijo {e s svojo glavo. Vedno ve~ ljudi razmi{lja, Nespe~nost bla`i me{anica baldrijana - predavanja na osnovnih {olah Korena in kako se zdravo prehranjevati, obla~iti, korenine, kamilice, ro`marina, poprove Duplek. opustiti slabe razvade. Prav to je pripo- mete in tav`entro`e. Korenina trobentice Kmetija Plavica iz Dolenjskih Toplic je moglo, da smo na predavanje v ob~ino in vijolica sta primerni za pomirjanje, or- registrirana za izobra`evanje, biolo{ko Duplek povabili poznavalca zdravilnih lova praprot proti i{iasu in revmi (zuna- kmetijstvo in storitve. Posreduje znanja o rastlin Jo`eta Majesa z Zeli{~arske kme- nja uporaba). uporabi zdravilnih rastlin v na{em ~asu. tije Plavica iz Cerovca pri Dolenjskih To- ^ajna me{anica pa proti hripavosti za Njen zeli{~ni park je bogastvo posebne plicah. Predavanje Narava zdravi v Spo- pevce – me{ano v enakih delih: spori{ - vrste, ki si ga je vredno ogledati. Preda- dnjem Dupleku je bilo dobro obiskano. zel, repik - zel, materina du{ica, herba in vatelj Jo`e Majes je znan po svojih dobrih Udele`enci so pri{li od blizu in dale~, kar plju~nik. Tinkture iz arnike laj{ajo te`ave nasvetih in bogatem vedenju o zdravil- potrjuje, da ljudje spet i{~ejo stik z na- pri po{kodbah. Kamilica blagodejno vpli- nih rastlinah. Premnogim vlije upanje, ko ravnim. Izvedeli smo marsikaj o zdravil- va na ~revesje, melisina tinktura bla`i so na robu. Svojo plemenitost in znanje nih rastlinah, njihovi pridelavi, predelavi, iz~rpanost, mazila iz ognji~a so proti zdru`uje z dognanji sodobne medicine aknam. Kot kozmetika za suho ko`o se

56 Novice ob~ine DUPLEK priporo~ajo med, jogurt, zrela banana. {ipka, list Menthe spicate, cvet bezga. Koristna so zeli{~na olja, npr. {entjan`evo SOSED SOSEDU olje. [iroko uporabna je siva glina. Franc FRAS POMAGA Predavatelj Jo`e Majes o svojih Konec lanskega septembra sem Od pridelave zdravilnih rastlin je do`ivela zelo veliko presene~enje. Do- mogo~e `iveti! vtisih pri nas: O izvajanju semi- narja v ob~ini Duplek bri ljudje so vedeli, da {e nimam drv K projektu Lokalna akcijska skupina za zimo, zato so mi jih pripeljali, jih (LAS), ki ga vodi Mariborska razvojna na`agali in nasekali. Drv je bilo toli- agencija, smo pristopili tudi v ob~ini Du- Moji vtisi iz Zgornje Korene, kjer pote- ko, da jih je dovolj za kar tri zime. S plek. Projekt, ki ga tudi sofinanciramo, ka seminar: ^udovit kraj s pogledom na seboj so prinesli tudi hrano in pija~o. je lahko korak v tej smeri. Gojenje in pri- mogo~no Pohorje. Udele`enci seminarja Najlep{a hvala Jo`etu Kosu, ki je dal delava zdravilnih rastlin sta lahko dobra so prijazni in uka `eljni. Lepo jih je gledati, drva, Bojanu Zim{ku za organizacijo tr`na ni{a. Na{e male kmetije, z malo kako so jih zdravilne rastline pritegnile. in vsem, ki so pomagali narediti drva. obdelovalnih povr{in, so kot nala{~ za to Nekateri so polni znanja in poznajo Hvala Slavku in Irmi Re~nik, Marici vrsto kmetijske dejavnosti. Spoznavanje mnogo receptov svojih babic in ded- ^eh in Andreju Vuku. Zahvaljujem se zeli{~ je nalo`ba v prihodnost! kov. U`itek je delati s tako skupino in tudi Romani Zim{ek, ki je kuhala ko- prepri~an sem, da so moji u~enci na silo, njenemu sinu Danilu, ki je skrbel In {e nasvet Jo`eta Majesa: Bodimo dobri poti, da nekaj naredijo zase in za za pija~o, da niso bili `ejni. Hvala tudi dobre volje, ~im ve~ se smejmo. Smejmo sova{~ane. Vesel bom, ~e bomo spo- Anici Petri{i~ in njenemu prijatelju. se zjutraj, ko se pogledamo v ogledalu, mladi ustanovili dru{tvo poznavalcev Tako lahko vidite, da {e obstajajo do- u`ivajmo zdravo hrano, olivno olje, manj in uporabnikov zdravilnih rastlin na bri ljudje, predvsem sosedje, ki ti po- `ivalskih ma{~ob - nasploh manj hrane tem obmo~ju. Vesel sem, da obstajajo magajo, ~e si bolan in ne more{ sam in ve~ gibanja. ^ajna me{anica, ki jo ljudje, kot je gospod Fras, ki se razda- ~esa narediti. priporo~a za vsak dan: list maline, list ro- jajo za dobrobit sokrajanov. Hvala vsem, ki ste storili dobro delo. bide, list divje jagode, list melise, lupina Jo`e MAJES Marija TOPLAK, Sp. Korena MLADI DOPISNIK LOVEC NA OBISKU

V mesecu januarju smo se v skupini Son~ki pogovarjali o snegu. Pogovor je nanesel tudi na gozdne `ivali pozimi in na lovca. Zato smo v vrtec povabili gospoda Adija Simoni~a (dedka fantka iz na{e skupine), ki je `e ve~ let lovec. Ve~ina otrok je lovca poznala le po tem, da strelja volke in jih poje. Ker pa so imeli v skupini Prijatelji tudi temo o `ivalih pozimi, so se nam ta dan pridru`ili in skupaj z nami poslu{ali in opazovali lovca. Lovec je nosil zeleno lovsko obleko, na glavi je imel klobuk, s seboj pa je prinesel revije Lovec, nahrbtnik, dalj- Otroci skupine Son~ki in Prijatelji ~akajo na prihod lovca. Fotografije: Nata{a Horvat nogled in slike gozdnih `ivali. O vsaki `ivali nam je podal zanimivo pripoved ter nam s svojimi resni~nimi zgodbami prikazal, kak{na je prava vloga lovca v naravi. Otroci so zgodbam z zanima- njem prisluhnili in sodelovali v pogo- voru. Za konec smo se dogovorili, da si bomo spomladi skupaj z njim pogledali, kje v gozdu imajo lovci postavljena krmi{~a za `ivali. Vzgojiteljica Nata{a HORVAT Lovec Adi Simoni~ med razlago otrokom. Otroci gledajo slike gozdnih `ivali.

Novice ob~ine DUPLEK 57 NOVOLETNO OKRA[ENA IGRALNICA

V skupini Son~ki nam je adventni vla- kec za vsak decembrski dan sporo~il, kaj bomo delali. Vendar sta se v vagon~ku za ~etrtek, 3. 12. 2009, skri- vala kar dva listka s sporo~ilom. Na enem je bila zapisana dejavnost za do- poldanski ~as, na drugem pa je pisa- lo, da si bomo za prihajajo~e praznike polep{ali igralnico s pomo~jo star{ev. Ustvarjanje otrok in star{ev. Po kon~anem delu smo skupaj poklepetali Foto: Nata{a Horvat in se pogostili. Foto: Nata{a Horvat Tako smo se vsi skupaj, otroci, star{i in vzgojiteljici, sestali popoldan v na{i srebrnim sprejem. To je bila stropna posegli po slanem pecivu in soku. igralnici. dekoracija. Mize so krasili ~udoviti Kako so na{i mali in veliki mojstri ob- In kaj je nastalo? aran`maji iz sve`ih smrekovih vejic, vladali zadevo, lahko vidite na fotogra- ^udovito za{ite sne`inke iz stiropora prepleteni s srebrnimi trakovi. Ker je fijah. in volne, kroglice iz stiropora z vati- bila igralnica zares hitro okra{ena, smo Vzgojiteljica ranimi pal~kami, obarvane z zlatim in prav vsi, {e posebej otroci, z veseljem Nata{a HORVAT

U^ENCI 1. IN 2. RAZREDA O[ DVORJANE SO NA VPRA[ANJE, KAJ TI POMENI DRU@INA, ODGOVORILI:

NIKO: LJUBEZEN. @AK: SRCE.

UR[A: DA SE IMAMO RADI. TJA[A: NAJVE^JE BOGASTVO.

KLEMEN: DA SE KAM SKUPAJ PELJEMO. @IGA: LJUBEZEN.

RENE: DA SE SKUPAJ IGRAMO. MELISA: DA IMAM RADA ATA IN MAMO.

KLARA: DA SKUPAJ DELAMO. LUKA: DA SE DOBRO PO^UTIMO.

PATRICIJA: DA SI MED SEBOJ POMAGAMO. KENI: VARNOST IN TOPLINO.

ALJA@: DA DR@IMO SKUPAJ.

KAJEV OBISK NA PODRU@NI^NI [OLI DVORJANE

Zapis Kajevega dnevnika: 1.– 5. 3. 2010

OBISK V KOMBINIRANEM ODDEL- KU 3. IN 4. RAZREDA

Vesoljan Kaj nas je prijetno presene- til s svojim obiskom v ponedeljek, 1. marca 2010. Presene~eni smo odpirali velik moder kov~ek in se spra{evali: »Le kaj je v njem?« Prijetno nas je poz- dravil in se nam predstavil. Je DZS-jev vesoljan in potuje po slovenskih {olah, da ga otroci kaj nau~ijo. Otroci so mu obljubili, da mu bo med njimi prijetno in da se bo v tem tednu prav gotovo veliko nau~il. tnica. Kako je bilo zabavno predmete ^etrto{olci so me nau~ili, kaj se po~ne polagati malo na eno in malo na drugo s to ~udno napravo, ki ji pravijo teh- stran tehtnice.

58 Novice ob~ine DUPLEK To pa sploh ni tako enostavno! Vsak dan u~enci kar dvakrat ocenjujejo, kako imajo pospravljeno u~ilnico. V tabelo sem moral to~kovati njihovo skrb za tablo, ko{, papir~ke, poli~ke in igra~e. Pohvaliti jih moram, dobili so vse mo`ne to~ke.

Ugotovil sem, da imajo otro- ci najraje predmet, ki mu na Zemlji pravijo {portna vzgo- ja. Nau~ili so me, da se je treba na za~etku dobro se- greti z gimnasti~nimi vaja- mi, da si kasneje slu~ajno ne po{kodujem kak{ne mi{ice. Pridno sem jih ubogal, se dobro ogrel in potem je {lo zares – premagovali smo ovire, postavljene po telo- vadnici.

Tretje{olci so me pou~ili o otrokovih pravicah. Nekaj sem si jih zapomnil: • vsak otrok ima pravico do imena in dr`avljanstva, • vsak otrok ima pravico, da `ivi v zdravih okoli{~inah, in do kakovostne prehrane, • vsak otrok ima pravico do prebivali{~a, zdravstve- ne nege in za{~ite, • vsak otrok ima pravico do igre, • vsak otrok ima pravico do brezpla~nega {olanja, • ob nesre~ah in te`avah mora biti dele`en pomo~i, • zavarovan je pred okrutnostjo in izkori{~anjem, • ne sme opravljati dela, ki bi ogro`alo njegovo zdravje in zaviralo njegov telesni in du{evni ra- zvoj.

V ~etrtek, 4. 3. 2010, so me otroci peljali na predavanje ekologa Antona Komata. Uf, kak{na strokovnost! Izvedel sem, koliko skrbi imate ljudje tukaj na Zemlji. Va{ planet je zbolel, uni~ujejo ga odpadki, odplake, {kropiva. Groza! Le kaj bo z vami, ~e mu nemu- doma ne pomagate? Sli{al sem tudi, da je podru`nica Dvorjane eko{ola in da boste 17. aprila sodelovali v akciji O~istimo Slovenijo. Ponosen sem na vas, otroci!

Novice ob~ine DUPLEK 59 Otroci so mi razlo`ili, kaj je to po{tevanka. Joj, koliko ra~unov je treba znati na pamet. To sploh ni preprosto. Da mi ne bi bilo prete`ko, so me nau~ili po{tevanko {tevila 0, kjer je re- zultat vedno zelo zabaven – 0 (ni~).

Prebrali so mi pravljico Zlata ptica, prebral sem jo tudi sam.

Razlo`ili so mi, da se bli`a 8. marec, dan, ko praznujejo `ene, matere in dekleta. Mamicam je bilo treba pripraviti drobno presene~enje. Jaj~ne {katle smo razrezali na manj{e kose in iz vsakega oblikovali tulipan in ga pobarvali. Zagotovo bo mamam v{e~! Pa {e eko je!

U~enci 3. in 4. razreda z u~iteljico Brigito

60 Novice ob~ine DUPLEK MI OTROCI ANGEL^EK

Vsi smo otroci tega sveta, Sve~ke {tiri `e gorijo, imamo iste pravice enega sveta. do novega leta izgorijo. Se smejimo in jo~emo, smo pridni in poredni, Nato rakete se v zrak a najlep{e nam je, ko zve~er ob medvedku zaspimo. spustijo in barve na Se u~imo, v~asih tudi ni~ ne naredimo, nebu za`arijo. a najlep{e nam je, ko se s prijatelji dobimo. Se ~udimo in svet spoznavamo, se dolgo~asimo in mulo pasemo, Nato je bo`i~, ki nas obdari a najlep{e nam je, ko se v {oli nekaj novega nau~imo. in darila pod jelko nastavi. Ska~emo in sedimo, se vrtimo in kotalimo, Angel~ek, ki na jelki sedi, a najlep{e nam je, ko v ribniku zlato ribico ulovimo. veselo novo leto in bo`i~ za`eli. Sara GRADI[NIK, 4. razred Marko @LAHTI^, 7. a

TEHNI[KI DAN KULTURNI DAN

V torek, 15. decembra 2009, sta imeli V ~etrtek, 17. decembra 2009, smo minil, so za~eli prihajati star{i in vedno druga in tretja triada O[ Duplek tehni{ki imeli u~enci O[ Duplek kulturni dan. bolj smo postajali nestrpni in `e se je dan. Na tehni{kem dnevu smo izdelo- Za ta dan smo u~enci pripravili kratek za~elo. Pevski zbor je zapel {est pesmi vali izdelke, ki smo jih prodajali na kul- kulturni program in novoletni bazar. in `e smo bili na vrsti mi. Odigrali smo turnem dnevu v ~etrtek, 17. decembra V {olo smo pri{li ob 13.30 in takoj ime- spro{~eno in skoraj brez napak. Po pri- 2009. V na{em razredu smo se razdelili li kosilo. Po kosilu smo se odpravili v reditvi smo prodajalci stekli v telova- v pet skupin, kjer smo izdelovali razli~ne razrede, kjer smo dokon~ali izdelke, dnico, saj so `e prihajali kupci. ^eprav izdelke. V prvi skupini smo izdelovali namenjene prodaji, izbrali prodajalce je telovadnica velika, je skoraj pokala vizitke, v drugi veri`ice, v tretji skupini na bazarju in dolo~ili cene izdelkov. po {ivih. Kupci so bili prijazni in so smo okra{evali sve~nike, v ~etrti smo Nato smo se nastopajo~i u~enci odpra- veliko kupili. Ko so `e vsi od{li, smo okra{evali darilne {katlice in v peti smo vili na generalko in {e zadnji~ ponovili prodajalci pospravili mize, preostale izdelovali izdelke za okrasitev razreda. na{i igri o starih Grkih. Igre smo na- izdelke in vse, kar je {e ostalo. Nato Pri delu smo se zelo zabavali, razvija- pisali nastopajo~i sami, u~iteljica Mari- smo se utrujeni odpravili domov. li ro~ne spretnosti in domi{ljijo. ^as je na Herman nam je samo dala temo, o hitro mineval in na koncu smo okrasili ~em moramo pisati. Zaigrali smo gr{ko Sta{a KANCLER, 7. a razred. Nastalo je dosti res lepih izdel- dru`ino, v kateri so bili `ena, mo`, sin, kov, ki so vsem padli v oko. Izdelke smo ljubimec, ljubimka in su`enj. Ko smo prodajali na novoletnem bazarju. napisali in dolo~ili cene, smo vse na{e Tehni{ki dan je bil po mojem zanimiv, za- izdelke odnesli v zelo lepo okra{eno in baven in v redu je bilo, ker ni bilo pouka. druga~no telovadnico. Ker je ~as hitro Stella ROJ, 7. a

Igra o starih Grkih.

Novice ob~ine DUPLEK 61 [OLA, [OLA

Na postajo zjutraj sem od{el, da to~no v {olo bi pri{el. Pod noge pa dobil sem les, zagledal sem v daljavi kres.

V {olo sem pri{el vesel, ker nov se dan je spet za~el. U~iteljica pa mi je prikrila, da me je po majici polila.

Pri glasbi bil sem ves napet, saj bil sem vpra{an spet. Glasbila iz spomina so letela, pa je {tirka v redovalnico prispela.

V{e~ mi je ta {ola, ker v~asih res je nora. Ko v sanjah vanjo poletim, pa vedno pet dobim.

David IVANU[A, 6. razred, O[ Korena

KORENSKI PUSTNI VALENTIN^KI

V sprevodu duple{kega “fa{enka” so v soboto, 13. februarja 2010, sodelovali tudi u~enci na{e {ole v spremstvu pedagoginje Anice Vido- vi~. Predstavljali so skupino koren- skih pustnih valentin~kov.

»Gasilska fotografija«: u~enci, pedagoginja in ravnatelj O[ Korena

V pustnem sprevodu proti Dupleku. Sr~ke smo izdelovali zadnjih 14 dni, vsak dan po pouku, pa {e nekaj doma. Pomagali so nam tudi star{i (pripeljali so kartone). Po poti smo delili sporo~ilca - ljubezenske verze.

62 Novice ob~ine DUPLEK ZALJUBLJENI MEDO

Ljubezen je kot seme `ivljenja, ki v zemlji ~aka na ~as cvetenja.

Zaljubljen se zdim, kot bi lebdel, kot bi z vrvice visel.

A nesre~no zaljubljen zdaj `ivim v sivini, po~utim se, kot da sedim na mini.

Ur{a MEIER, 6. razred, O[ Korena

MEHUR^KOLOGIJA u~encih dodatno vzpodbujati nara- mehur~ek, ne glede na to skozi kaj ga voslovno radovednost, pridobivanje izpihamo ... uganete kak{ne oblike? In SONCE, ZEMLJA, MESEC informacij z vsemi ~uti in razvijanje ali veste, zakaj na milni opni opazimo VRTE SE BREZ KOLESEC raziskovalnih postopkov; saj je prav prelivanje mavri~nih barv? Odgovore LETIJO BREZ PERESEC... zgodnji pouk naravoslovja temelj za na ta in nekatera druga vpra{anja so (O. @upan~i~) razumevanje pojavov in pojmov ter dobili tretje{olci - mehur~kologi. kasnej{ega razvijanja znanstvene pi- smenosti. Tretje{olci, u~iteljici Milni mehur~ki; le kdo si z njimi ni Brigita POSL, kraj{al ~asa. A ~etudi je glavna zabava Delavnico sva na~rtovali za dve {ol- Natalija KU[AR, O[ Korena pihanje mehur~kov, je tudi delo z njimi ski uri. Za pomo~ sva prosili tudi pri- lahko raziskovanje in pravcata mala jaznega hi{nika Petra, ki nam je iz znanost. aluminijaste `ice izdelal »pihalke« Lahki, krhki, mavri~no barviti so da- vseh mogo~ih oblik in velikosti. A je nes razveseljevali pa tudi spravljali v razmi{ljanje na{e tretje{olce. Raziskovali smo: • kako veliki mehur~ki nastanejo iz razli~nih me{anic detergentov, • opazovali, skozi kaj vse jih lahko na- pihujemo in ali to vpliva na njihovo obliko in velikost, • ugotavljali, kako se spreminja za- poredje barv na milni opni, in iz tega posku{ali napovedati, kdaj bodo po~ili. • vpliv razli~nih detergentov na okolje. Sklepali smo, da detergenti, ki vsebu- jejo ve~ penilcev in zato tvorijo ve~je mehur~ke, tudi bolj obremenjujejo okolje. [tevilne zamisli sva na{li v promocij- ski {tevilki revije Naravoslovna solnica (Zalo`ba Modrijan, 1997), delovne liste pa sva prilagodili starosti u~encev. Najin cilj pri izvajanju naravoslov- nih delavnic (ta je bila `e tretja) je pri Foto: Natalija KU[AR

Novice ob~ine DUPLEK 63 ZIMA ZIMA BELA MOJ KUNEC LUKA Korenski prvo{olci na {portnem dnevu Pri nas doma imamo kunce. Samec Luka je orja{ki lisec, ki skrbi za potomstvo. Samice so me{ane pasme in bolj odporne proti boleznim.

Orja{ki lisec je ena najbolj raz{irjenih kun~jih pa- sem v Sloveniji. Idealna te`a `ivali mora dose~i vsaj 6 kg. Glavna posebnost ni le velikost, ampak njegova barvna slika, ki jo na beli osnovi tvori- jo barvne lise. Telo je dolgo in razpotegnjeno, najmanj{a dol`ina pa 68 cm. Va`na sta skladnost celotne dol`ine in dobro razvito mi{i~evje. Glava mora biti mo~na, uhlja pokon~na in na vrhovih lepo zaobljena. Ko`uh je srednje dolg in gost. Zna~ilnosti te pasme so: lise, smr~ek, ki mora imeti obliko deteljice, o~ala, ki so ~imbolj okro- gla in se ne smejo dotikati drugih lis; lise li~nic so okrogle in se nahajajo pod o~ali ter se tudi ne spajajo z ostalimi lisami. Uhlja sta obarvana ~rno in s ~im bolj ravno mejo lo~ena od bele. Jegu- ljasta proga je enakomerno ravna obarvana ~rta {irine 3 cm. Za~ne se za uhlji in sega do konice repa. Biti mora ~im bolj ravna in omejena od bele barve. Stranske lise sestavlja 6 do 8 okroglih pro- sto le`e~ih lis s premerom 3 cm. So enakomerno porazdeljene. Osnovna barva orja{ega lisca je bela, lise pa so ~rne ali modre. ^e so o~i rjave, so lise ~rne. ^e pa so modre, so take tudi lise. Orja{ki lisci veljajo za eno izmed najbolj plo- dnih pasem. Samica skoti do 16 mladi~ev. Ker GOSPOD MRO@ je mle~nost pri tej pasmi dobra, jih ve~ino tudi vzgojijo. Spolno zrelost dose`ejo pri {estih me- Sem lepi Mro`, secih starosti. Pasma zahteva posebno ~isto~o pri{el sem v Portoro`, kletk, suho in ~isto steljo, najbolje slamo. doma je huda zima, Moj Luka je star 5 mesecev in bo kmalu spolno v polarnih krajih kima. dozorel. Ima vse na{tete zna~ilnosti orja{kega lisca. Je zelo bister, saj takoj priskaklja, ko ga Nastanil sem se v spalnici, pokli~em. Prostor, v katerem `ivi, je velik dva a ulegel kar v kopalnici. kvadratna metra, kar je dovolj za gibanje in ra- Iz sobe 110, zvoj. pa vidim morski svet. Zelo rad se »cartlja« v naro~ju in je zelo `ivahen. On je moj pravi ljubljen~ek Lukec. Z novimi o~ali pa na pla`o, popoldne pa {e v savno Anemari KOPI^, 9. razred, O[ Korena in na masa`o.

Zve~er pa `e v temi, plavam in punco i{~em si. Zaman, nobene ni.

Odlo~im se in v disko grem, tam divje plesati za~nem. Utrujen grem v hotel. A tega zaklenili so, pred vrati spati treba bo.

Zazebe me, pa pohitim, da zajtrka ne zamudim.

Nejc BEBER 6.r., O[ Korena

64 Novice ob~ine DUPLEK GOSPODI^NA ZVEZDICA

Iz lepih @ikarc sem doma, v Portoro` me pot pelja.

Kov~ke imam v spalnici, spim pa raje v kopalnici.

Razgled iz sobe 1A, navdu{ena sem Zvezdica.

Na nosu moderna o~ala, ~udovita je morska obala.

Zve~er grem na pija~o, zraven pojem {e kra~o.

Vmes {e na promenado, da popijem vro~o ~okolado.

V disku pa ~isto zares, zaple{em divji ples.

Kornelija POHARI^, 6.r., O[ Korena IZPOD PERESA NA[IH BRALCEV

enem samem pri~akovanju birme. BIRMA Pred seboj sem zagledala dve `en- VONJ PO SNEGU ski v pogovoru. Ena od njih je bila Ko smo hodili v {olo, smo se po- prav moja botra Anica. Kak{no Vonj po snegu vabi govarjali o birmi, v odmorih smo naklju~je! korak med polja, se pogovarjali o birmi, na poti iz »O, Elica!« me je `e od dale~ nago- ki po~ivajo pod {ole proti domu smo se pogovarjali vorila. »Ve{, blago za va{e obleke svetlikajo~imi kristali. o birmi, pri verouku so nas pripra- `e imam. Ko pride{ v {olo, povej {e vljali na birmo, doma je bila glavna Mirici in Betki, da vam bom za{ila Pogled se`e v bel okras, tema pogovorov birma … obleke za birmo. Dela imam toliko, ki odeva sku{trana drevesa Za birmansko botro so mi star{i iz- da bi bilo dobro, ~e bi mi pri{le po- v daljavi planin. brali atovo sestri~no Anico. [ivilja magat. Najbolje bo, da tudi spite je bila po poklicu. Zelo pridna. [iva- pri meni, da vam bom lahko obleke Iz zasne`enih globa~ la je za bli`njo in daljno okolico. pomerjala, ve pa mi boste pomaga- se dviga megla, Njenega soproga Jo`eta, ki je bil or- le pri ro~nem {ivanju.« naznanja mlado jutro. ganist v na{i fari, pa smo vsako ne- »Ja, ja, velika re~ je, ~e te sveti duh deljo v cerkvi ob~udovali. ^udovito osvetli,« je pripomnila `enska, s ka- Son~ni `arek je spremljal na orgle svoje pevce tero sta prekinili pogovor. od Boga darovan in pevke, ki so peli kot slav~ki. To Jaz pa sem srame`ljivo dejala: obogati zimsko idilo, leto je imela Anica kar tri birmanke, »^e pa ne znam {ivati.« prina{a spokojnost in radost.

Jo`e pa dva birmanca. »Ni~ ne stri,« je veselo nadaljevala Angelca FUJS Med potjo v {olo sem ponavljala botra, »~e ne znate {ivati, vas bom svete zakramente in deset bo`jih `e nau~ila. Do sobote moramo vse zapovedi. Son~ek se mi je z neba kon~ati, potem pa se {e pripraviti la. Morala sem ~im prej sporo~iti smejal kot zlata mon{tranca, pti~ki za naslednji dan, ko bo birma!« veselo novico Betki in Miri. Zdelo se so mi prepevali o sveti birmi, »Dobro, botra! Vse bo tako, kot si mi je, da se veliki dogodek bli`a s ivanj{~ice na travniku so mi priki- rekla!« sem odgovorila in odskaklja- tako naglico, kot se jaz bli`am {oli. mavale in me s svojimi belimi oble- la naprej. Noge so mi bile lahkotne, kot da bi kami opominjale na birmo, ~ebelice Naenkrat se mi je tako zelo mudilo. letele po zraku. Tekla sem in tekla so v zraku bren~ale o birmi. Res, Za~ela sem te~i in srce je poskako- vso pot. vsa ta razigrana pomlad je bila v valo v meni. Sre~a mi je prekipeva- V {oli sem poiskala obe dekleti. Bili

Novice ob~ine DUPLEK 65 sta starej{i od mene, zato sem ju {li do tovornjaka, pokritega s cerado. »Oh, joj! Kako umazana je moja na{la med odmorom na dvori{~u. Vsi so nas gledali. Pri tovornjaku se bela obleka!« Vse natanko sem jima povedala, nas je zbralo veliko {tevilo birman- Fantje so tarnali: kar mi je naro~ila botra. Obe sta kar cev in botrov iz sne`ni{ke fare. Po »Moja nova obleka. Kak{na je! Boter posko~ili in zaploskali. Tako smo se neki posebni lestvi smo se povzpeli mi jo je kupil.« veselile birme. na tovornjak in sedli na klopi, ki so Kljub vsem te`avam smo nazadnje le Botra Anica je imela z nami res dosti bile pritrjene na njem. Malo smo se prispeli domov. Veliko pri~akovanje dela. Ve~ dni je {ivala dolgo v no~. stisnili in tovornjak nas je odpeljal je bilo za nami, bili smo izmu~eni, Vse tri smo dobile enake bele obleke. velikemu dogodku naproti. umazani in razo~arani. Kupila nam je tudi enake ven~ke za Peljali smo se po zaviti makadam- Naslednji dan smo si v {oli z gren- na glavo, enake srebrne veri`ice in ski cesti proti Mariboru in narav- kim priokusom pripovedovali, kako lepe bele torbice. V soboto smo res nost proti stolni cerkvi. Rukalo nas je bilo. Od vsega je bilo najbolj{e vse tri prespale pri njej. Botra nam je je, da smo poskakovali in trdo pri- to, da smo doma dobro jedli, osta- naredila posebno lepe frizure. Lase stajali na lesenih klopeh. Toda bili la pa so nam tudi birmanska darila. nam je zmo~ila s sladkorno vodo, da smo tako lepi in polni pri~akovanja, Najbolj prizadet je bil so{olec Vinko. niso bili ve~ tako mehki, nato pa je da smo vse juna{ko prena{ali. Tresel se mu je glas, ko nam je pri- posamezne pramene navila na koru- Pepek mi je {epnil na uho: povedoval svojo `alostno zgodbo: zno li~je in zavezala. Te »navijalke« »Ve{, kako me je strah birme! [kof »Z vami se nisem peljal, ker smo smo imele na glavi ~ez no~. Zjutraj ti prima`e klofuto, da si birmo za ~akali mojega botra, pa ga sploh ni pa je bilo pri ~esanju hudo. Cukalo vedno zapomni{.« bilo. Potem mi je o~e posodil svojo nas je, ampak za lepoto se vse potr- »Kdo ti je to povedal?« sem obleko, stric pa me je peljal v [entilj pi in tudi me smo potrpele. za{epetala nazaj. na `elezni{ko postajo.« Joj, kako smo bile lepe! Namesto »Vsi odrasli tako pravijo.« Vedeli smo, da sta morala do tja polizanih las kot obi~ajno smo ime- [e mene je malo zaskrbelo, pa sem pe{a~iti petnajst kilometrov. le na glavi prave ko{e in ko nam je ga vseeno tola`ila: »V Maribor sva se peljala z vlakom, botra posadila na glavo {e ven~ke, »Mislim, da to ne dr`i. No ja, kma- v cerkvi pa je bil stric namestnik smo vriskale od veselja in skakale lu bova videla in ~utila. ^e so drugi mojega botra. Darila nisem dobil po sobi. prestali, bova {e midva.« nobenega. Domov sva se vra~ala »Na{a botrica je ~udovita!« je rekla Po obredu sva se s Pepekom spo- enako kot prej, najprej z vlakom, Mirica. gledala in se nasmehnila. Ni bilo nato pa pe{. Nisem bil samo moker »Ja, res je najbolj{a,« je dodala Betka. hudo. Vse se je lepo kon~alo. in blaten, bil sem tudi la~en, zelo Tudi jaz nisem mogla skriti veselja Toda ko smo pri{li iz cerkve, je la~en. Svoje birme ne bom nikdar in navdu{enja. de`evalo. Spomnim se, kako je o~e pozabil.« Botra Anica pa je bila nervozna in prej{nji dan gledal v nebo, po kate- Tako se nam je zasmilil, da smo nas je povabila na zajtrk. V kuhinji rem so se vozile bele ov~ice. Prero- zbrali sla{~ice, ki smo jih prinesli sta nas `e ~akala Pepek in Franci. od doma, in mu jih ponudili. koval je slabo vreme. Vremenar je bil »Avto `e stoji na placi,« sta povedala. Razvedril se mu je obraz, temen res dober. ^e je kazalo na slabo, je ra- Bila sta v enakih oblekah in v oblak je odplaval z njega in iz o~i zna kme~ka dela prelo`il ali pa je bilo gumbnici sta imela zataknjene bele mu je posijalo sonce: treba pohiteti, da smo {e vse opravili nagelj~ke. Ob~udovali smo drug »Nikoli {e nisem dobil toliko dobrot. do de`ja. Pred ko{njo je rekel: drugega. Zdeli smo se sami sebi ne- Tako ste dobri. Rad vas imam!« »Zdaj {e ne bomo kosili! Po~akati je znansko lepi in dostojanstveno smo treba, da se vreme ustali, da bomo Angelca Fujs lahko su{ili.« V~eraj pa je rekel: Ljubitelje narave, hoje »Jutri pa ne moremo ni~ prelo`iti. in rekreacije Birma bo, ~e bo lepo ali slabo vre- me.« VABIMO Le s ~im smo se zamerili ljubemu na 6. pohod na Grmado bogu? Lilo je kakor ob vesoljnem potopu, ko smo se z na{im tovor- v soboto, 1. maja 2010, ob njakom peljali proti domu. Veter se 10. uri. je upiral v cerado, da nas je metalo sem ter tja. Skozi luknje, ki so bile VSEM LJUDEM DOBRE VOLJE Prijavite se od 9. ure dalje. na platneni strehi, je teklo po na{ih VO[^IMO MIRNE IN BLAGOSOVLJENE Start in cilj bosta na graj- glavah. De`evnica nam je pokvarila frizure. Stisnili smo se na tisto edi- VELIKONO^NE PRAZNIKE. skem dvori{~u no klop, ki je bila {e suha. Tedaj pa je avto posko~il: Ob~inski odbor Duplek LDS na Vurberku. »Rks, rks!« in `e smo pristali na tleh. DU[AN AHEJ, predsednik Deklice smo stokale:

66 Novice ob~ine DUPLEK SKOZI FOTOOBJEKTIV

Branko Partlji~ na obisku pri premieru ^rne gore Milu Đukanovi}u. Foto: D. J.

Barvanje fasad z var~no barvo, ki nadomesti stiropor do debeline 3 cm.

• Ima izreden u~inek pri starih fasadah (terranova, thermo-putz, perlit). • Barva je paropropustna in prepre~uje plesnenje • Je pralna in zadr`i pokanje sten do 3 mm.

Toplak d.o.o., slikopleskarstvo in pleskarstvo, Vurberk, Grajen{~ak 62 a, 2250 Ptuj, tel.: 041 646 067

Novice ob~ine DUPLEK 67 Pomagajmo gasilcem

Klimatske in strukturne spre- membe ter hitra urbanizacija ob~ine Duplek narekujejo, da PGD Dvorjane kot osrednja gasil- ska enota v ob~ini odgovori tem izzivom s primernim znanjem, opremo, tehniko in posodobitvijo voznega parka. Zamenjati `elimo trideset let staro ci- sterno TAM z novo, zmogljivej{o in ogro`enosti primernej{o cisterno. Ta bo namenjena za ga{enje vseh vrst po`arov, prevozom pitne vode in in- tervencijam ob naravnih in drugih nesre~ah v ob~ini Duplek. Lani spomladi smo skupaj z Ob~ino Duplek kupili {asijo s kabino MAN TGM 18.330 4x4 BB. Poiskali smo najcenej{ega in najustreznej{ega izde- lovalca nadgradenj in lani jeseni pod- pisali pogodbo za izdelavo nadgradnje novega gasilskega vozila. Vozilo je tre- nutno v tovarni na dodelavi v gasilsko operativno vozilo in bo po pogodbi dokon~ano v maju 2010. Vozilo bo imelo cisterno za 5000 litrov vode, 500 litrov penila, visokotla~no ~rpalko kapacitete 2400 litrov vode v minuti in vodni top za ga{enje ve- likih po`arov. Predra~unska vrednost dokon~anega in opremljenega vozila je 235.000 evrov, to pa je znesek, ki ga na{e dru{tvo, kljub izdatni pomo~i Ob~ine Duplek, brez donatorjev ne zmore. Prepri~ani smo, da ob~ani pod- pirate in cenite vi{ji standard varnosti, ki ga bomo z novim operativnim vozi- lom gasilci tudi zanesljivo nudili. Zato bi se to pot za pomo~ `eleli obr- niti tudi na vas ob~ane in Vas prosimo, da finan~no podprete na{a prizadeva- nja za dvig na{e skupne varnosti.

Po velikono~nih praznikih vas bodo obiskali ~lani PGD Dvorjane v upanju, da boste, kljub te`ki situaciji, kot do- kaz dobrega dosedanjega sodelovanja in obetavne prihodnosti gasilce spre- jeli in prispevali za gasilsko vozilo. @elimo vam lepe velikono~ne praznike z iskreno zahvalo in tradicionalnim ga- silskim pozdravom @elimo vam vesele in blagoslovljene velikono~ne praznike . Na pomo~! Janko Drozg, PGD Dvorjane Peter @nidari~ predsednik OO SDS Duplek

68 Novice ob~ine DUPLEK Bil je mlad kraljevi~, povezan z ognjem ,kresom in kresovanjem, svetlobo in rodovitnostjo … (legenda o kresniku)

Prisr~no vabljeni na prireditev 3. SREDNJEVE[KI DAN NA GRADU VURBERK v soboto, 15. 5. 2010 Program prireditve: 14.00 Otvoritev srednjeve{ke tr`nice Predstavitev rokodelskih obrtnikov in sodelujo~ih skupin Vitezi kraljevega orla - prikaz vite{ke opreme in u~enje me~evanja Kovnica denarja - kovanje kovanca za sre~o Otro{ke delavnice - u~enje kaligrafije, izdelovanje ro`, vrvic … Srednjeve{ke igre in srednjeve{ka glasba 16.00 Gledali{~e Ku-kuc – predstava za otroke 16.00 Grajska klet - srednjeve{ka poroka Kr~ma pri bobru bo ponudila vola na `aru, postrvi, ajdove pala~inke … 19.00 Ve~erna prireditev Skupina bobnarjev Tympanum Prihod poro~ne ko~ije z mladoporo~encema in svati @upanova zdravica in podelitev grajske listine Mini orientalska plesna skupina Tanja Vogrin, harfa U~enci O[ Korena Folklorna skupina I. triade O[ Duplek Trije izjemni vokalisti - EROIKA ^e bo slabo vreme, bo koncert Eroike v soboto ob 19. uri v dvorani v Koreni, srednjeve{ka tr`nica in ve~erna prireditev pa bosta v nedeljo, 16. 5. 2010, na gradu Vurberk. Mitnine in vstopnine ni! ^astna pokroviteljica prireditve je Ob~ina Duplek. Ob~ina Duplek Va{ka skupnost Vurberk Turisti~no dru{tvo Vurberk Gledali{ko dru{tvo Vurberk Gostitelji v srednjeve{ki podobi vas vljudno vabijo!

Novice ob~ine DUPLEK 69 Zgodnja vrnitev duple{kega {trka, kasneje se mu je pridru`ila {e gospa {torklja, zagotovo napoveduje mnogo veselih dogodkov v na{ih mladih dru`inah.

Foto: Mitja Horvat