OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

DELOVNO GRADIVO ZA:

29. REDNO SEJO OBČINSKEGA SVETA, ki bo v sredo, 5. 3. 2014, ob 17. uri

marec, 2014

OBČINA DUPLEK T: 02 684 09 11 CESTA 4. JULIJA 106 F: 02 684 09 28 2241 SPODNJI DUPLEK E: [email protected] www.duplek.si

Številka: Datum: 24. 2. 2014

Na podlagi 14. člena Statuta občine Duplek ( Medobčinski uradni vestnik št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11) in 8. člena Poslovnika občinskega sveta (Medobčinski uradni vestnik št. 8/99, 5/01, Uradno glasilo slovenskih občin št. 13/08, 19/10)

SKLICUJEM 29. redno sejo Občinskega sveta Občine Duplek, ki bo v sredo, 5. 3. 2014, ob 17. uri v prostorih Občine Duplek – Glonarjeva dvorana.

Predlagam naslednji dnevni red:

1. Otvoritev seje, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Obravnava in potrditev zapisnika 28. redne seje in 2. dopisne seje Občinskega sveta Občine Duplek 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Poročilo župana o izvedenih sklepih in o aktivnostih občinskega urada v času med obema sejama 5. Pobude in vprašanja 6. Obravnava in sprejem sklepa o ceni pomoči na domu za leto 2014 7. Seznanitev z letnim poročilom o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 8. Seznanitev z informacijo o varnostnih pojavih na območju občine Duplek v letu 2013 9. Obravnava in sprejem Poročila izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave na območju občine Duplek za leto 2013 10. Obravnava in potrditev elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek 11. Obravnava in sprejem Odloka o subvencioniranju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Duplek – (predlog za obravnavo po skrajšanem postopku) 12. Seznanitev z letnim poročilom o delu Nadzornega odbora v letu 2013 13. VOLITVE IN IMENOVANJA: Soglasje k predlogu kandidatke za članico sveta MRA 14. Obravnava in potrditev DIIP za projekt »Sanacija šolske kuhinje in jedilnice OŠ Korena« 15. Obravnava in sprejem letnega programa športa in letnega programa kulture za leto 2014

OBČINA DUPLEK T: 02 684 09 11 CESTA 4. JULIJA 106 F: 02 684 09 28 2241 SPODNJI DUPLEK E: [email protected] www.duplek.si

16. Obravnava in sprejem Sklepa o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje Občine Duplek. 17. Obravnava in sprejem Sklepa za izdajo soglasja občinskega sveta Občine Duplek za sklenitev aneksa h gradbeni pogodbi - Rekonstrukcija občinske javne poti št. JP 582140 Jablance (Ploj-Čeh-Bauman-Živko-Nerat)

Mitja Horvat župan

Vabljeni:

• člani Občinskega sveta Občine Duplek • Albina Hojski Ilijevec, predsednica NO • Čisto mesto Ptuj, d.o.o., Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj • Dr. Žan Jan Oplotnik, Inštitut IRIS, Grajska ul. 7, 2000 Maribor • Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor, Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor • Policijska postaja Maribor I, Vošnjakova ulica 1, 2000 Maribor • Dom Danice Vogrinec Maribor, Čufarjeva cesta 9, 2000 Maribor

Gradivo v vednost: • Janez Ribič, poslanec DZ RS • predsedniki Svetov vaških skupnosti

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 2

OBRAVNAVA IN POTRDITEV ZAPISNIKA 28. REDNE SEJE IN 2. DOPISNE SEJE OBČINSKEGA SVETA

Predlagatelj: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Občinska uprava

marec, 2014

OBČINA DUPLEK ______Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek, tel.: (02) 684 09 11, faks: 684 09 28 e-pošta: [email protected]

ZAPISNIK IN SKLEPI

28. redne seje občinskega sveta občine Duplek, ki je bila 29. 1. 2014, ob 17. uri v prostorih občine Duplek.

Prisotni: - člani občinskega sveta: Vincenc Fridau, Slavica Golob, Janko Hauptman, Franjo Kosi, Boris Pajnkihar, Boštjan Partljič, Jelka Rojko, Boris Simonič, Peter Zajc, David Kumer, Albin Krajnc, Peter Žnidarič, Aleš Podgorelec, Franc Fras, Janko Drozg, - Danijel Štumberger, član, je opravičil svojo odsotnost - župan Mitja Horvat - Nataša Petek, Občina Starše, - Mojca Gselman, Občina Starše, - delavci občinskega urada: Natalija Jakopec, Dušanka Novak, Marjan Topič, Jasmina Purič, Polona Likar, Darja Rojko in Stanko Grajfoner.

1. TOČKA OTVORITEV SEJE IN UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI Župan Mitja Horvat je v uvodu pozdravil vse prisotne in ugotovil, da je na začetku seje od 16 svetnikov prisotnih 15 svetnikov, zato lahko občinski svet veljavno sprejema sklepe. Svetnik Danijel Štumberger je opravičil svojo odsotnost.

2. TOČKA OBRAVNAVA IN POTRDITEV ZAPISNIKA 27. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DUPLEK Razpravljavcev ni bilo.

Občinski svet je sprejel SKLEP št. 579:« Občinski svet občine Duplek potrjuje zapisnik 27. redne seje.«

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 14 svetnikov, PROTI ni glasoval nihče.

3. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM DNEVNEGA REDA Predlog dnevnega reda so svetniki prejeli skupaj z vabilom in delovnim gradivom za sejo. Župan je predlagal razširitev dnevnega reda z dodatno 10. Točko: »Sprejem sklepa o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra«.« Razpravljavcev ni bilo.

Svetniki so sprejeli: SKLEP št. 580: »Občinski svet občine Duplek sprejme sklep, da se na dnevni red 28. redne seje občinskega sveta doda kot zadnja 10. točka: »Sprejem sklepa o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra«.« Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov, PROTI ni glasoval nihče.

SKLEP št. 581:« Občinski svet občine Duplek sprejme predlagani dnevni red 27. redne seje z naslednjo vsebino: 1. Otvoritev seje, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Obravnava in potrditev zapisnika 26. redne seje Občinskega sveta Občine Duplek 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Poročilo župana o izvedenih sklepih in o aktivnostih občinskega urada v času med obema sejama 5. Pobude in vprašanja 6. Predstavitev aktivnosti v zvezi z izgradnjo mostu čez reko Dravo v Staršah 7. Obravnava in sprejem predloga Odloka o proračunu Občine Duplek za leto 2014 (predlog za 2. branje) 8. Obravnava in sprejem predloga Odloka o spremembah odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor« (predlog za obravnavo po skrajšanem postopku) 9. Obravnava in sprejem sklepa o izstopu iz TOTI LAS in vključitvi v LAS OVTAR 10. Sprejem sklepa o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra«

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov, PROTI ni glasoval nihče.

4. TOČKA POROČILO ŽUPANA O IZVEDENIH SKLEPIH IN O AKTIVNOSTIH OBČINSKEGA URADA V ČASU MED OBEMA SEJAMA Poročilo je podal župan Mitja Horvat.

Občinski svet je sprejel SKLEP št. 582: »Občinski svet občine Duplek se je seznanil s poročilom župana o izvedenih sklepih 27. redne seje ter aktivnostih občinskega urada v času med 27. in 28. redno sejo občinskega sveta.«

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov, PROTI ni glasoval nihče.

5. TOČKA A/ ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA ZASTAVLJENA NA 27. REDNI SEJI OBČINSKEGA SVETA 1. Janko DROZG /

2. Boris PAJNKIHAR

a) Ko bo Jager pridobival soglasja za trgovino, mu je treba postaviti dobre pogoje, da bo izgled na kulturnem nivoju in ne kot sedaj.

Odgovor: Glede na idejno zasnovo za prizidavo k obstoječemu trgovskemu centru, ki jo je predstavil g. Jager, je predvideno pokrito skladišče, ki bo v sklopu prizidave objekta. V skladu s tem odprtega skladišča, kot je to sedaj, ne bo. Odgovor zapisala: Jasmina Purič b) Drsališče: glede na to, da je v letošnjem proračunu predvidenih 20.000 za drsališče in v lanskem 9.000 EUR, ga zanima, koliko elektrike bo upravljavec plačal. Ni namreč opazil, da bi imel odštevalni ali gradbiščni števec. Rad bi videl račun.

Odgovor: Občina je drsališče najela pri podjetju Velemi d.o.o.. Upravljavec drsališča, Mopa d.o.o., skrbi za vzdrževanje ledne površine, nudi možnost izposoje drsalk, zaščitnih čelad, hokejskih golov in palic ter za občino pobira vstopnino. Elektriko bo plačala občina. Ocenjujemo, da bo mesečni strošek porabe električne energije cca 1.500 EUR. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec c) Odvoz smeti: 6 tednov je, odkar so zadnjič odpeljali smeti. Rečeno je bilo, da bodo odvažali 13 x letno. Osebno je reklamiral račun in ga ne bo plačal. Koncesionar naj da plastične posode, če bo še naprej koncesionar. Tako mu je zagotovil tudi direktor izvajalca.

Odgovor: Sporočamo vam, da je do zamika termina odvoza iz 4.12.2013 na 15.1.2014 (mešana embalaža in papirna embalaža – 6 tednov) in iz 18.12.2013 na 22.1.2014 (mešani komunalni odpadki – 35 dni) prišlo zato, ker smo uvedli določene spremembe pri sami organizaciji pobiranja odpadkov v občini Duplek. V letu 2014 bomo posamezno frakcijo odpadkov pobrali v enem dnevu, na območju celotne občine. Sporočil bi vam tudi, da število odvozov odpadkov v letu 2014 ostaja nespremenjeno 13 - odvozov/frakcijo, kakor je tudi zapisano v poslovnem načrtu vaše občine. Po podpisu koncesijske pogodbe, bodo stranke prejele posode (zelena / rdeč pokrov) za zbiranje odpadne papirne embalaže. Za zbiranje odpadne mešane embalaže, pa se bodo uporabljale vreče (rumene; 24 kom./rolica), katere bomo 1x letno razdelili gospodinjstvom. Odgovor podalo: Čisto mesto Ptuj d.o.o. d) Objekt pri režijskem obratu: kako daleč smo pri pridobivanju gradbenega dovoljenja? Ali se bo v njem našel prostor še za kakšno drugo društvo ali bo to samo za upokojence?

Odgovor: Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je bila vložena 18.10.2013. Upravna enota je konec oktobra zahtevala dopolnitve, te so bile vložene 22.1.2014. Kot je bilo povedano že ob seznanitvi s projektom ureditve objekta pri režijskem obratu bo objektom namenjen tudi občanom za druga priložnostna srečanja. Odgovor pripravila: Jasmina Purič e) V njegovi ulici še vedno ni javne razsvetljave. Zanima ga, v kakšnem času se bo tudi v njihovem koncu dalo dobiti kakšno javno luč.

Odgovor: Pobudo bomo proučili ob pripravi naslednje faze prenove javne razsvetljave v občini Duplek, ki se bo pričela v pomladnih mesecih tega leta. Odgovor pripravila: Jasmina Purič

3. Franc FRAS

a) Spletna stran- ni ažurirana, Novice so stare, novih pa ni. Daje pobudo za ažuriranje.

Odgovor: Spletno stran smo z Novicami bomo dopolnili do petka 24.1.2014. Prav tako jo bomo v nadaljevanju še opremili s fotografijami in dodatnimi vsebinami. Odgovor zapisala: Jasmina Purič

b) Poplave: skupna tožba – se bi na nivoju občine dalo kaj dogovoriti ali ne?

Odgovor: Morebitne skupne tožbe oškodovancev v poplavah zoper avstrijske elektrarne, finančno ne zmoremo pokriti, zato o tem ne razmišljamo. Odgovor zapisala: Dušanka Novak

c) Nadstreški na avtobusnih postajah: izolacija je odpadla in je tako ostalo. Daje pobudo, da se to uredi. Odgovor: Aktivnosti za zamenjavo na avtobusnih postajah so v teku. Odgovor pripravil: Stanko Grajfoner

d) Prireditve: prednost se naj da našim podjetnikom in gostincem. e) Seje občinskega sveta: pred glasovanjem se naj malo počaka, prehitro se da sklep na glasovanje. Urediti je potrebno vtičnice za napajanje tablic.

Odgovor-Električne vtičnice v sejni sobi: Kot veste se Glonarjeva oziroma velika sejna dvorana koristi tudi za druge namene, recimo kot poročna dvorana, zato ni možna ureditev fiksnih vtičnic na mizah ali na tleh za vsakega od sodelujočih na sejah občinskega sveta. Vsled navedenega predlagamo, da že pred samo sejo preverite ustreznost delovanja tablic (stanje baterije). Vedno pa obstaja možnost za napolnitev posamezne tablice tudi na sami seji. Odgovor zapisal: Marjan Topič

f) Dom upokojencev: skrbijo ga predlogi spremembe OPPN za center Spodnji Duplek. Zavedati se je potrebno, da ima sprememba tega OPPNa velike posledice. Delati je potrebno naprej na tem, da dom starostnikov bo.

Odgovor: Predlog sprememb za center 2 še ni pripravljen. Na seji je bilo govora o tem kako obstoječi plan realizirati oziroma kako ga spremeniti, tako da bo v prihodnosti zaživel in ne bo predvideval ureditev, ki so možne samo na papirju. V prihodnjih mesecih bomo z lastniki in urbanisti opravili razgovor, v kateri smeri naj gredo prihodnje rešitve. Odgovor pripravila: Jasmina Purič

4. David KUMER a) Kako daleč je projekt izgradnje nove večnamenske dvorane v Spodnjem Dupleku? Odgovor: Izgradnja večnamenske dvorane pomeni precejšen zalogaj za občinski proračun, sploh v času ko tovrstni projekti niso več prioriteta sofinanciranja iz skladov EU v obdobju 2014-2020, ki je prednostno namenjeno vlaganju v raziskave, razvoj in inovacije, infrastrukturo za doseganje okoljske učinkovitosti, trajnostni rabi energije, trajnostni mobilnosti ter učinkovitemu upravljanju z viri. V letu 2008 je bila izdelana investicijska dokumentacija na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je izdelalo podjetje A.B. Invest d.o.o.. Ocenjena investicijska vrednost je bila 5.360.465,67 EUR po tekočih cenah. V proračunu za leto 2014 so planirana sredstva za revizijo obstoječega projekta, zagotovitev sredstev za izgradnjo pa je kompleksnejša in odvisna od strategije prihodnjega razvoja občine Duplek. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec in Jasmina Purič.

5. Janko HAUPTMAN

a) Ali občina razmišlja, da na poplavnem področju pozove občane, zainteresirane za to, da se jim zniža vrednost nepremičnin, glede na to, da so na poplavnem področju? Verjetno bi marsikdo bil zainteresiran, da se mu zniža, glede na škodo v teh poplavah. Da bi se občina vključila v to, ker so ta zemljišča manj vredna.

Odgovor: V medresorski obravnavi je predlog sprememb in dopolnitev Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki predvideva spremembe vrednosti nepremičnin zaradi posebnih okoliščin, kot so plazovi, uničenje nasadov zaradi naravnih nesreč, omejitve rabe, neugodni prostorski pogoji, itd… Predlog za spremembo vrednosti nepremičnin naj bi podali lastniki nepremičnin pri Geodetski upravi RS s posebno vlogo, ki jo bo objavila geodetska uprava. Odgovor pripravila: Jasmina Purič

b) Že dolgo se pogovarjamo o prostoru za RK. Spet so brez prostora. Ključa ni. Dali so ga upokojencem, ki ga niso vrnili. Z občinsko upravo so se pogovarjali o tem, da bodo rekli, en prostor pa imate za delovanje. Drugi dan dobijo nove pakete. Kam naj jih dajo? Odgovor: OO RK Duplek so bili, v dogovoru z vami kot predsednikom OO RK Duplek, za pripravo prehrambnih paketov in razdeljevanje le-teh predani prostori kuhinje v kulturnem domu Sp. Duplek, za potrebe česar je bila v tem prostoru tudi zamenjana ključavnica in ključi predani predsedniku. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec

c) Še enkrat sprašuje za celotno zadolžitev po posameznih kreditih posebej.

Odgovor: Preglednica stanja dolga je v prilogi. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec

d) Daje pobudo, da se na spletni strani omogočijo vprašanja za občane; tako kot je prišla po e-mailu pobuda za sejo OS. Glede na to, koliko denarja se nameni za vzdrževanje spletne strani meni, da to ne bi smel biti problem, da se občani tudi na tak način servisirajo, v obliki foruma ali kako drugače, da se lahko obračajo na občinsko upravo. Zaradi informiranja dati na splet vprašanja in odgovore.

Odgovor: Kot je bilo že povedano na seji, vzpostavitev foruma na spletni strani zahteva njegovo administriranje, tako z vidika postavljanja vprašanj kot tudi podajanja odgovorov, kar pa je glede na naloge, ki se izvajajo v občinski upravi in številčnost kadra skorajda nemogoče. Sicer pa se občani lahko obrnejo na občinsko upravo tako preko elektronske pošte, kot tudi preko spletnega kontaktnega obrazca na spletni strani občine in seveda tudi osebno. Odgovor pripravila: Jasmina Purič

e) Želi vpogled v delovne dnevnike, tisto, kar se je dogajalo v Koreni. Zadnjič je bilo rečeno, da se ni nič delalo, v odgovorih pa je videl, da je režijski obrat kar nekaj zadev izvajal v Koreni, smo pa kar dosti denarja namenili za investicijo v Koreni. Zanima ga obseg dela.

Odgovor: Režijski obrat je v prostorih pod odrom izvedel dovod električnega kabla za potrebe namestitve luči v sanitarijah in opravil pleskarska ter druga vzdrževalna dela. Prostori pododrja, ki so namenjeni nastopajočim, niso bili predmet projekta rekonstrukcije in prizidave čeprav, tako kot sam kulturni dom, več deset let niso bili deležni obnove. Prav tako ni bila predmet projekta zamenjava glavne odrske zavese ter stranskih zaves, s čemer bi bila notranjost dvorane prenovljena v celoti. Vpogled v gradbene dnevnike lahko opravite po predhodno dogovorjenem terminu. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec in Stanko Grajfoner

6. Boris SIMONIČ a) Glede na vse pogostejše primere vandalizma na javnih površinah (igrišča, šole, vrtci) posebej bi izpostavil igrišče in vrtec v Dvorjanah, dajem pobudo za namestitev informacijskih oz. opozorilnih tabel , kjer naj bo jasno definirano: - lastništvo - namen - dovoljen čas uporabe - kontaktno št. za prijavo aktivnosti (za večje skupine)

Odgovor: V kratkem bomo naročili izdelavo ustrezne table z obvestili oz. opozorili. Na problematiko smo že opozorili tudi redarje in policijo. Odgovor zapisala: Dušanka Novak b) Glede preiskave direktorja Mariborskih lekarn s strani kriminalistične policije, je potrebno podati stališče občine Duplek na Svetu ustanoviteljic Mariborskih lekarn.

Odgovor: Župan, kot član sveta ustanoviteljev, bo problematiko izpostavil na prvi naslednji seji sveta. Odgovor zapisala: Dušanka Novak c) Ali je že izbran koncesionar komunalnih odpadkov ?

Odgovor: Koncesionar obvezne gospodarske javne službe zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov še ni izbran. Je pa postopek, ki ga vodi SOU Občin Spodnjega Podravja in v katerem 17. vključenih občin podeljuje predmetno koncesijo, v zaključni fazi. Želja vseh vključenih občin je, da bi do 30.3.2014 izbrali izvajalca ter tudi potrdili koncesijske cene na občinskih svetih vseh občin, kar bi pomenilo, da bi izvajalec lahko z mesecem aprilom letošnjega leta začel izvajati koncesijo. Odgovor zapisal: Marjan Topič d) Ali se že številčijo vstopnice oz. so pripravljene za prireditve katere bodo potekale v dvorani Korena in gradu Vurberk?

Odgovor: Za pripravo vstopnic za prireditve, ki jih organizirajo zunanji organizatorji prireditev, poskrbijo organizatorji sami. Občina bo od teh organizatorjev zahtevala poročilo o številu prodanih vstopnic. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec

7. Vincenc FRIDAU /

8. Aleš PODGORELEC /

9. Boštjan PARTLJIČ /

10. Albin KRAJNC a) Kdaj se bo začela izvedba ograje na pokopališču v Dvorjanah ?

Odgovor: Šele ko bo sprejet proračuna za leto 2014 bomo lahko v odvisnosti od razpoložljivih sredstev na postavki urejanje pokopališč pristopili k pripravi popisa potrebnih gradbenih del in zbiranju ponudb za izvedbo ograje okoli pokopališča v Dvorjanah. Glede na ocenjeno vrednost bomo v odvisnosti od samega finančnega zneska potrebnih vlaganj, pristopili k izvedbi ustreznega postopka javnega naročanja za izbor izvajalca gradbenih del. Tako v tem trenutku težko časovno natančno predeliti kdaj konkretno se bo pričelo z izvedbo gradbenih del, vsekakor pa je omenjeno pričakovati do poletja letošnjega leta. Odgovor zapisal: Marjan Topič

b) Zakaj stojijo dela na cesti Jablance in Ulici 19. septembra? Rečeno je bilo, da se bo z deli takoj po novem letu nadaljevalo, če bo vreme dopuščalo.

Odgovor: Dokončna ureditev (preplastitev z asfaltom) ulice 19. Septembra v Sp. Dupleku je odvisna od delovanja asfaltnih baz, ki so v tem letnem času zaprte zaradi letnih remontov. Glede na to, da pa se rekonstrukcija predmetne ceste izvaja v okviru režijskega obrata Občine Duplek, je potrebno za dokončno ureditev (asfaltiranje) prvo sprejeti proračuna za leto 2014, na osnovi katerega se bo skladno določilom zakona o javnem naročanju izbral najugodnejši dobavitelj asfaltne mase za potrebe režijskega obrata. Šele po sklenitvi letne pogodbe bo možno naročiti predmetno asfaltiranje Ul. 19. Septembra. Odgovor zapisal: Marjan Topič c) Dajem pobudo, da se zaradi slabega stanja cestišča katero se je ob izvedbi gradbenih del na rekonstrukciji ceste v Jablancah še poslabšalo, podaljša izvedba rekonstrukcije občinske javne poti št. JP 582140 Jablance (Ploj-Čeh-Bauman- Živko-Nerat) za cca. 105 m in sicer od hišne številke Jablance 37 (Čeh/Ploj) do križišča z občinsko javno potjo št. JP 582100 Jablance (Simonič-Šauprli) oziroma do hišne št. Jablance 36 (Senekovič).

Odgovor: Kot veste je bila s sprejetjem novele Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/2013; ZJN-D), v sedmem odstavku 29. člena ZJN-2 določena nova obveznost naročnika, da mora pred spremembo vsake pogodbe iz postopkov javnega naročanja, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja oziroma povečanja cene oziroma vrednosti pogodbe. če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov (brez DDV) ali več, oziroma več kot 5% vrednosti prvotnega naročila, naročnik za povečanje vrednosti predhodno pridobiti soglasje svojega nadzornega organa (v našem primeru občinskega sveta). Glede na to, da se ocenjuje, da bodo spremembe projekta, ki jih bo potrebno izvesti na predmetnem projektu (dodatna širitev posega v brežino pri Vuteju in predmetno podaljšanje rekonstrukcije v dolžini 105 m), preseglo nominalno 5 % prvotnega naročila, kot tudi znesek 10.000 eur, bo potrebno za samo izvedbo predhodno odločanje na občinskem svetu. Ker pa govorimo o eni od prioritetnih izvedb, ki jih je določil odbor za komunalo, bo moral le ta še pred tem na svoji seji sprejeti sklep, da se strinja s uvrstitvijo podaljšanja rekonstrukcije omenjene ceste v plan za leto 2014 in šele nato ko bo znana tudi dokončna projektantska in ponudbena vrednost same izvedbe, bomo lahko točko na eni od naslednjih sej uvrstili na dnevni red občinskega sveta. Odgovor zapisal: Marjan Topič d) Prosi vse račune za investicije v vodovodno omrežje v letu 2013 (cevovodi, vodohrani..)Pride pogledat ali pisno. Vse plačane ali predložene račune.

Odgovor: Zaradi obsežnosti dokumentacije je s svetnikom dogovorjeno, da z občinsko upravo dogovori termin pregleda dokumentacije. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec e) Sestava komisij: župan imenuje nekatere komisije, npr. komisijo za pokroviteljstvo. Daje pobudo, da se v komisije imenuje vsaj en član občinskega sveta in ne le delavci občinske uprave.

Odgovor: Župan vsako leto imenuje komisije za sofinanciranje raznih društev in za dodeljevanje sponzorskih oz. pokroviteljskih sredstev. Zmotno je mnenje, da so v teh komisijah člani zgolj delavci občinske uprave, saj so bili v njih pretežno zunanji člani in svetniki: • Komisija za strokovno presojo in ocenjevanje programov oz. projektov drugih društev: Slavica Golob, Vincenc Fridau, David Kumer • Komisija za vodenje postopka javnega razpisa za sofinanciranje programov športnih društev: Silvo Borošak, Dejan Stanko, Đano Novak, Darko Rebernik, David Kumer • Komisija za strokovno presojo in ocenjevanje programov oz. projektov na področju socialno humanitarnih dejavnosti in zdravstva: Mateja Bohorč, Albina Drevenšek, Majda Nešič • Komisija za dodeljevanje sredstev pokroviteljstva: Peter Zajc, Janez Jurša, Marjana Glonar • Komisija za strokovno presojo in ocenjevanje predlogov kulturnih projektov: Ivanka Mulec, Tim Ribič, Štefan Hari • Komisija za strokovno presojo in ocenjevanje programov oz. projektov na področju turizma: Peter Zajc, Janez Jurša, Marjana Glonar odgovor zapisala: Dušanka Novak

f) Daje pobudo za prodajo prostorov ambulante, če je to možno. Ne ve, če se stroški vsakoletnega vzdrževanja pokrijejo z najemnino. Zakaj bi mi vzdrževali, če oni lepo služijo. Če se odločimo za prodajo, se naj doda klavzula, da se določi namenska prodaja.

Odgovor: Do naslednje seje bomo pripravili odgovor, saj je potrebno proučiti finančne, pravne in druge učinke morebitne prodaje. Odgovor zapisala: Dušanka Novak

g) Zahteva spisek, koliko družinskih pomočnikov imamo prijavljenih in spisek prejemnikov žepnine.

Odgovor: Družinski pomočniki: Lovrenčič Veronika, Štiftar Ivana, Korošec Darinka Prejemniki žepnin:

Zap. Št. Priimek in ime 1 AHEJ PATRIK 2 ARNEČIČ Luka 3 BEBER Žan 4 BELA DAVORIN 5 BELEC Nik 6 BERLIČ Mihael 7 BEZJAK Andreja 8 BEZJAK Jan 9 CVIKL Davorin 10 CVIKL Filip 11 DOBAJA Mitja 12 DUH Marcel 13 DVORŠAK Vanja 14 ERMAN Mateja 15 ERMAN Tadej 16 FERK Andreja 17 FERK Natalija 18 GALUN Ana 19 GALUN Maja 20 GERLIČ Klemen 21 GOLE Tanja 22 GOLE Rene 23 GORNIK Lina 24 GRABUŠNIK Amadej 25 GRADišnik Violeta 26 GREIFONER Mitja 27 GREIFONER Tadeja 28 GRIMŠIČ Adrijana 29 GRUBOR Žan 30 HAUPTMAN Ana 31 IVANUŠA David 32 KANCLER Nino 33 KANCLER Staša 34 KOLARIČ Anja 35 KOPIČ Aljaž 36 KOPIČ Nina 37 KOPRIVNIK Jana 38 KOPUN Iris 39 KOPUN Klemen 40 KORONOK Žan 41 KOROŠEC Danijela 42 KOSTANJEVEC Tamara 43 KRAJNC Franci 44 KRAJNC Maja 45 KRAJNC Tim 46 KRANER Friderik 47 KUNAČ Simon 48 LACKOVIČ Janez 49 LACKOVIČ Polona 50 LAMPRET Aljoša 51 LEDENIK Maja 52 LEŠNIK Aleksander 53 LEŠNIK Julija 54 LICUL Tomaž 55 LICUL Urška 56 LORENČIČ Rebeka 57 LUKAS Tomaž 58 MARKUŠ Aljaž 59 MAVRI Maks 60 MAVRI Deja 77 ŠTAJNER Katja 61 MEDLOBI Klavdija 62 MEDVED Jernej 63 MEDVED Vinko 64 MEIER Urša 65 MINIH Maja Marija 66 NOVAK Aljaž 67 NOVAK Tjaša 68 ORNIK Sebastjan 69 ORNIK Tjaša 70 OVČAR Petra 71 OVČAR Saša 72 PEKLAR Žan 73 PLOH Nastja 74 PODGORELEC Žan 75 PRAVDIČ Alen 76 PRAVIČEK Rok 77 RECEK Taja 78 SEVER David 79 SEVER Robert 80 SLANIČ Štefka 81 SLANIČ Denis 82 ŠKOFIČ Jasna 83 ŠTIFTAR Barbara 84 TEMENT Ines 85 TEMENT Katarina 86 TOPLAK Sabina 87 VICMAN Tanja 88 VOGRIN Mojca 89 ZEL Danijela 90 ZUPANC Ines 91 ŽLAHTIČ Mario 92 ŽLAHTIČ Marko 93 SIMONIČ Simona 94 KURNIK Doroteja 95 MORANDEL Karolina 96 MERČNIK Ljudmila 97 KOPUN Uroš 98 URAN Anej 99 NAJGLIČ Tjaša 100 KOS Adrijana 101 BEZJAK Darja 102 BEZJAK Dušanka 103 BERLIČ Melita 104 KAC Petra 105 KAC Monika 106 LEŠNIK Tilen 107 KRAJNC Inessa 108 KRAJNC Barbara 109 BELA Martina

h) Na čigavem zemljišču bomo gradili parkirišče v Dvorjanah, če še ni rešeno s PGD Dvorjane lastništvo zemljišča?

Odgovor: Parkirišče v Dvorjanah pri gasilskem domu bo urejeno na zemljišču, ki je trenutno v lasti PGD Dvorjane. Po podpisu pogodbe o prenosu oziroma priznanju lastninske pravice s strani PGD Dvorjane, pa bo to zemljišče v lasti občine Duplek. Parkirišče se bo pričelo urejati po podpisu prej omenjene pogodbe. Odgovor pripravila: Jasmina Purič

11. Peter ŽNIDARIČ a) Cesta okrog šole Duplek: potrebno je urediti promet okrog šole.

Odgovor: Upravljavec občinskih javnih cest Režijski obrat Občine Duplek, si bo skladno s svojimi pooblastili v kontekstu svetniške pobude, ogledal trenutne prometne rešitve na občinski javni poti št. 583650 Sp. Duplek (Pot okrog šole - igrišče) in občinskemu uradu Občine Duplek predlagal najoptimalnejšo rešitev, ki bo vključevala tudi rešitev pomanjkanja parkirnih površin okrog igrišča in pri šoli Sp. Dupleku.

Odgovor zapisal: Marjan Topič

b) Redarji naj delajo red, ne pa kaznujejo, če že morajo biti.

12. Danijel ŠTUMBERGER /

13. Peter ZAJC a) Daje predlog, da se redarska služba zniža na 20 ur mesečno.

Odgovor: Že nekaj časa se na sejah pogovarjamo o tem, da se naša obveznost do medobčinskega redarstva razpolovi, kar pomeni znižanje ur iz sedanjih 80 mesečno na 40. S tem se Mestna občina Maribor kot prevzemnica teh ur strinja in v skladu s tem je na današnji seji tudi pripravljen predlog sprememb odloka. Odgovor zapisala: Dušanka Novak b) Daje predlog, da se uredi dovoljenje za parkiranje pri šolah in vrtcih v času prireditev in roditeljskih sestankov tudi tam, kjer običajno ni dovoljeno.

Odgovor: Na redarstvo bomo posredovali dopis, da naj v času, ko je evidentno, da se na šoli oz. v vrtcu nekaj dogaja (prireditve, roditeljski) in obstoječa parkirna mesta ne zadoščajo za pokritje povečanih potreb po le-teh, redarji voznike napačno parkiranih vozil ne kaznujejo. Odgovor zapisala: Dušanka Novak c) Daje predlog za postavitev cestne ovire pri OŠ Korena za umiritev prometa

Odgovor: Da bi lahko načrtovali kakršna koli vlaganja v cestno infrastrukturo je potrebno prvo sprejeti proračun za leto 2014. Takoj ko bo proračun sprejet in bo znan finančni okvir namenjen za prometno signalizacijo (ki vključuje tudi sredstva za izvedbe talne cestnih ovir), bomo v odvisnosti od razpoložljivih sredstev pristopili k ugotavljanju potrebnosti izvedbe dodatne hitrostne ovire na predlagani lokaciji, glede na vso že postavljeno prometno, tako horizontalno kot tudi vertikalno signalizacijo. Odgovor zapisal: Marjan Topič d) Na regionalni cesti Korena Selce (RIII-745, odsek 4118 Dolge Njive-Spodnji Duplek), je potrebno opozoriti pregledniško službo, da odstrani suho drevje pri Brumnu (stacionaža od 3+060 km do 2+916 km).

Odgovor: Zahtevo za odstranitev suhih vej, ki ogrožajo varnost cestnega prometa na predmetnem odseku državne regionalne ceste, smo posredovali pogodbenemu vzdrževalcu državne ceste, podjetju CP Ptuj d.d.. Odgovor zapisal: Marjan Topič e) Občan Adi Kos sprašuje, zakaj se ne zgradi vodovodni priključek do njega sedaj, ko je še lepo vreme (vodovod Vince).

Odgovor: V okviru projekta izgradnje vodovoda Vurberk-Vince se rešuje problem vodooskrbe prebivalcev, ki živijo neposredno ob trasi omenjenega vodovoda. Žal pa na predmetnem območju Vinc obstaja nekaj dislociranih gospodinjstev (na naslovih Zg. Korena 55, 53, 53A), ki so od trase vodovoda v izgradnji oddaljena tudi več sto metrov in ki jih predmetni projekt zaradi nesorazmernosti finančnega vložka ne vključuje. Omenjena gospodinjstva, lahko trenutno še vedno koristijo dobavo vode iz vaškega vodovoda Vince oziroma uporabljajo lastna vodna zajetja, in to tako dolgo dokler imajo vodna zajetja, ki jih uporabljajo veljavno vodno dovoljenje. Vsekakor pa skupaj z izvajalcem javne službe podjetjem Mariborski vodovod d.d., iščemo tudi za ta gospodinjstva in tudi za vsa ostala po občini, ki še nimajo možnosti priključitve na javno vodovodno omrežje, najustreznejšo možno dolgoročno rešitev, ki bi bila finančno sprejemljiva tako za občino kot tudi za zainteresirane občane. Odgovor zapisal: Marjan Topič

14. Jelka ROJKO /

15. Slavica GOLOB a) Odpadke je potrebno pogosteje odvažati in vrečke nadomestiti s kantami.

Odgovor: Sporočamo vam, da se odpadki odvažajo v skladu s potrjenim poslovnim načrtom in frekvencami odvozov vaše občine. Mešani komunalni odpadki, mešana embalaža in papirna embalaža od gospodinjstev (13 odvozov, vsake 4 tedne), steklena embalaža z skupnih lokacij (13 odvozov, vsake 4 tedne). Biološki odpadki od gospodinjstev (42 odvozov, 1.11. – 31.3. na 14 dni, 1.4.- 31.10. pa tedensko). Po podpisu koncesijske pogodbe, bodo stranke prejele posode (zelena / rdeč pokrov) za zbiranje odpadne papirne embalaže. Za zbiranje odpadne mešane embalaže, pa se bodo uporabljale vreče (rumene; 24 kom./rolica), katere bomo 1x letno razdelili gospodinjstvom. Odgovor podalo: Čisto mesto Ptuj d.o.o. b) Preveriti bi bilo potrebno kvaliteto pitne vode. Pogosto je rjave barve.

Odgovor: V skladu z dogovorom z gospodom Kumrom, odgovorno osebo za kvaliteto pitne vode na podjetju Mariborski vodovod j.p., d.d., vam podajamo odgovor na zastavljeno svetniško vprašanje: »Mariborski vodovod na delu območja občine Duplek vrši gradbena dela (prevezava priključkov na območju Vurberka). Zaradi omenjenega je na tem območju vodooskrba občasno prekinjena. To pomeni, da tlak v cevi pade, voda iz cevovoda se porabi, cevi pa se takrat izpraznijo. Ko je vodooskrba ponovno vzpostavljena, voda po cevi steče z normalnim tlakom. Posledično se takrat iz obodov cevi spere vodni kamen in rja, ki daje vodi rjavo barvo. Običajno ob takšnem izpadu uporabnike obveščamo in jih tudi opozorimo na možnost iztekanja rjave vode. Seveda pa je lahko vzrok v iztekanju vode rjave barve tudi v interni instalaciji. Če obarvanost vode opazimo zjutraj ali če vode dlje časa ne uporabljamo (na primer, ko pridemo iz dopusta, potovanja ali daljše službene poti) tiči vzrok v interni instalaciji. Čim dlje časa vode ne uporabljamo, tem večja je verjetnost, da se bo obarvanost pojavila. Najpogostejši vzrok je uporaba manj kvalitetnih pocinkanih železnih cevi v interni instalaciji (pri uporabnikih), ki rjavijo. Voda ob nezadostni uporabi ali ob odsotnosti uporabnika stoji v ceveh interne instalacije in iz sten cevi odmaka rjo in vodni kamen. Posledica se pokaže kot rjavo – rdeče obarvana voda, zaznati je možno tudi drobne svetlo do temno rjave delce. V tem primeru je potrebno povečati porabo oziroma zagotoviti redno spiranje interne instalacije. Ko se voda iz interne instalacije v celoti zamenja z vodo iz vodovodnega omrežja, obarvanost praviloma izgine. Seveda je izpiranje potrebno redno ponavljati, v čim slabšem stanju je instalacija tem pogosteje moramo izpiranje ponavljati. Vsekakor bi bilo potrebno imeti več konkretnih podatkov o pritožbi ga. Slavice Golob, da bi lahko z zagotovostjo trdili kje je vzrok neskladnosti. Predlagamo, da nas ga. Slavica Golob telefonsko kontaktira. Opravili bomo ogled dejanskega stanja na konkretni lokaciji in se potrudili odpraviti vzrok težave. Ob tem naj navedemo samo še, da se v sklopu izvajanja notranjega nadzora vrši redno vzorčenje pitne vode tudi na območju občine Duplek. Pitna voda, ki jo distribuira Mariborski vodovod je pod stalnim notranjim nadzorom ter ustrezna in varna za pitje, kar tudi potrjujejo tudi mnenja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Podrobnejše informacije o kvaliteti pitne vode se nahajajo na naši spletni strani http://www.mb-vodovod.si/.«

Lep pozdrav, Odgovor zapisala: Sebastjana Klepec, dipl.san.inž. Mariborski vodovod Javno podjetje d.d. PRILOGA K ODGOVORU 5. Stanje glavnice na Posojilo (banka, Datum Datum Znesek Obr. dan pogodba, leto) podpisa odplačila posojila mera Glavnica 31.12.2013 NKBM 24619/19 4,83% (2004) 20.12.2004 1.12.2014 308.796,00 letno 2.573,31 27.920,54 6M EURIB BKS 51000207/07 31.12.202 OR + (2007) 19.12.2007 2 800.000,00 0,375% 4.444,47 480.000,26 3M EURIB BKS 51000292/08 30.12.202 1.208.000,0 OR + (2008) 2.10.2008 3 0 0,60% 6.711,11 805.333,40 3M EURIB BKS 51000401/09 21.12.202 OR + (2009) 22.12.2009 4 350.000,00 2,1% 1.944,44 256.666,88 1M EURIB UniCredit 30.11.202 OR + K2115/2010 10.11.2010 5 630.000,00 1,55% 3.500,00 500.500,00 6M EURIB SID 07-3111/13 15.12.202 OR + (2013) 30.12.2013 8 399.000,00 1,41% 2.216,67 399.000,00 SKUPAJ STANJE 31.12.2013: DOLGOROČNA POSOJILA 2.469.421,08

KRATKOROČNA POSOJILA Stanje glavnice na Posojilo (banka, Datum Datum Obr. dan pogodba, leto) podpisa odplačila Znesek mera Glavnica 31.12.2013 6M EURIB BKS 52000185/13 1.004.855,9 OR + (2013) 23.12.2013 4.10.2014 8 4,0% 1.004.855,98 1.004.855,98

SKUPAJ STANJE 31.12.2013: DOLGOROČNA + KRATKOROČNA POSOJILA 3.474.277,06

b/ POBUDE IN VPRAŠANJA ZASTAVLJENA NA 28. REDNI SEJI

16. Janko DROZG /

17. Boris PAJNKIHAR /

18. Franc FRAS a) Glede na situacijo v Sloveniji in v naši občini so v socialnem podjetništvu neke niše, ki bi se dale odpret. Poskušajmo neka navezat, da bi se tudi v tej smeri nekaj dogajalo. Tu bi se dala odpret kakšna manjša enota. To je praktično brez stroškov. b) Daje pobudo, da občinski svet preko nadzornega odbora in odbora za komunalo do konca mandata striktno nadzira zadolževanje občine.

19. David KUMER b) Daje pobudo, da se na policijo naslovi pobuda, da naj nadzirajo varnostno situacijo v občini in ne le hitrost vozil.

c) Izvajalce zimske službe je potrebno opozoriti, da preveč posipavajo ceste z neustreznim posipnim materialom.

20. Janko HAUPTMAN a) Še enkrat daje pripombe na pisanje zapisnikov. Če bi pogledali pravilnik bi videli, da je možno na začetku točke zahtevati, da se pišejo imena v zapisnik ali pa, da lahko 1/4 svetnikov predlaga poimensko glasovanje.

b) Občinska uprava je povedala, da ne gre več vplivati na to poplavno področje. To je preveril na GURS in dobil je odgovor, da bi se občina lahko vključila in vršila pritisk na politiko za spremembo zakona. Lahko se določi posebna cona, ki je predvidena čez 2 leti v novem vrednotenju, ampak, če bi bili dovolj vztrajni, bi ta posebna cona lahko veljala že sedaj. Zato poziva občinsko upravo, da tak pritisk naslovi na pristojne inštitucije, da se že sedaj pri vrednotenju to upošteva. Občani sami tega ne bodo izkoristili.

c) Koliko cest se je v letu 2013 uredilo protiprašno in koliko sredstev se je bilo za to porabljeno?

d) Koliko nas je kompletno stalo postavitev in delovanje drsališča? Posebej do novega leta in po novem letu.

e) Koliko sredstev je bilo porabljenih do sedaj v vlaganje v javno razsvetljavo (od začetka posodabljanja javne razsvetljave do danes)?

f) Zahteva trdne dokaze o zakonitosti zadolževanja, da ni potrebno soglasje občinskega sveta.

21. Boris SIMONIČ a) Glede postopka za izbiro koncesionarja za odvoz odpadkov daje pobudo, da se zapiše, da mestna občina Ptuj zavira izbiro koncesionarja. b) Vprašanje na prejšnji seji glede številčenja vstopnic je postavil iz varnostnega vidika. Iz odgovora ponovno izhaja, da jih organizator sam številči. Rad bi, da jih občina potrdi, da se bo vedelo, koliko jih je bilo prodanih, zaradi varnosti.

22. Vincenc FRIDAU a) Daje pobudo, da se za režijski obrat nabavi freza.

23. Aleš PODGORELEC /

24. Boštjan PARTLJIČ /

25. Albin KRAJNC a) Glede ograje na pokopališču v Dvorjanah: zakaj dobiva na isto vprašanje različna odgovora?

b) Abonma Komedija: se bo ta abonma izvedel ali ne? c) Žepnine: glede na prejeti seznam prejemnikov meni, da je potrebno kriterije spremeniti, torej spremeniti pravilnik.

26. Peter ŽNIDARIČ a) Daje predlog za nakup freze za režijski obrat. b) Daje pobudo, da se odstrani javna razsvetljava iz privatnega zemljišča pri klubu motoristov in se namesti v Mlinsko.

27. Danijel ŠTUMBERGER /

28. Peter ZAJC f) Pohvalil je zimsko službo in podpira nakup freze za režijski obrat.

29. Jelka ROJKO a) Podpira nakup freze.

30. Slavica GOLOB c) Evropska sredstva so prišla v Slovenijo, za poplave. Koliko se bo občinska uprava odzvala na to in koliko ima informacij o tem.

16. Franjo KOSI a) Ograja pri dvorani v Koreni: zakaj še ni narejena ? b) Ena družina v Zgornjem Dupleku dobila denar, čeprav ni bila poplavljena. Občinska uprava naj to preveri.

6. TOČKA PREDSTAVITEV AKTIVNOSTI V ZVEZI Z IZGRADNJO MOSTU ČEZ REKO DRAVO V STARŠAH Uvodno obrazložitev je podala Nataša Petek, podžupanja občine Starše. V razpravi so sodelovali: David Kumer, Franc Fras, Peter Žnidarič, Janko Hauptman, Albin Krajnc, Franjo Kosi, Janko Drozg, Slavica Golob, Boris Pajnkihar, Boris Simonič.

Po razpravi je bil sprejet SKLEP št. 583: « »Občinski svet občine Duplek se je seznanil z aktivnostmi Občine Starše v zvezi s postavitvijo mostu preko reke Drave.«

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov.

7. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2014 (predlog za 2. branje) Uvodno obrazložitev je podala Natalija Jakopec. V razpravi so sodelovali: Boris Pajnkihar, Boris Simonič, Janko Hauptman, Albin Krajnc, Franc Fras, Peter Žnidarič.

Amandma k prvemu branju proračuna občine Duplek za leto 2014:

1. AMANDMA ŽUPANA IN SVETNIŠKIH SKUPIN Slovenske ljudske stranke OO Duplek, Liste mladih občine Duplek, SDS Duplek, Liste za trajnostni razvoj občine Duplek in Zelenih Slovenije k ODHODKOM

višji odhodki: +5.000 13020202 Protiprašna ureditev manjše poti – konto 4205 +30.000 15020211 Infrastruktura –kanalizacija konto 4204 +20.000 16030110 Investicijski odhodki – sanacijski program konto 4205 +10.000 18030512 Obnova kulturnega doma Vurberk – konto 4205 +5.000 1805013 Vrhunski šport Judo klub - konto 4120 +3.000 1805014 Nogometni klub Duplek – konto 4120 nižji odhodki: -10.000 13020101 Zimska služba lokalke – konto 4025 -30.000 15020202 Subvencioniranje cen ravnanja z odpadno vodo občanom – konto 4119 -13.000 15050100 Ureditev naravovarstvenega dela gramoznice – konto 4208 -20.000 1602030 Prostorsko načrtovanje konto 4021

Po razpravi je bil sprejet

SKLEP št. 584: »Občinski svet občine Duplek potrdi amandma št. 1. »

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 13 svetnikov, PROTI 1 svetnik . 2. Predlog svetnika Borisa Simoniča:

Amandma št. 2:

» V Načrt razvojnih programov za leto 2015 se uvrsti projekt Dom starostnikov za nakup zemljišč vrednost 470.000 EUR.«

SKLEP št. 585: »Občinski svet občine Duplek potrdi amandma št. 2. »

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnikov.

SKLEP št. 586: » Občinski svet Občine Duplek sprejme Odlok o proračunu Občine Duplek za leto 2014 s Posebnim delom proračuna, z Načrtom razvojnih programov za obdobje 2014-2017 in z letnim načrtom ravnanja s stvarnim premoženjem ter se seznanja s kadrovskim načrtom v občinski upravi Občine Duplek za leto 2014 in 2015.«

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 14 svetnikov, PROTI 1 svetnik .

8. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI ORGANA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE »MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO MARIBOR« (predlog za obravnavo po skrajšanem postopku) Uvodne obrazložitve je podala Dušanka Novak. V razpravi so sodelovali: Peter Zajc, Peter Žnidarič, Boštjan Partljič, Peter Žnidarič, Boris Pajnkihar

Sprejet je bil : SKLEP št. 587: « Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor«

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 14 svetnikov, PROTI ni glasoval nihče.

9. TOČKA OBRAVNAVA IN SPREJEM SKLEPA O IZSTOPU IZ TOTI LAS IN VKLJUČITVI V LAS OVTAR Uvodna pojasnila je podala Jasmina Purič. V razpravi so sodelovali: Jelka Rojko, Franc Fras, Franjo Kosi, Peter Zajc, David Kumer, Boris Simonič, Albin Krajnc, Janko Hauptman.

Občinski svet je po razpravi sprejel SKLEP št.: 588: « Občina Duplek izstopi iz lokalne akcijske skupine TOTI LAS in se vključi v lokalno akcijsko skupino LAS OVTAR.«

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 13 svetnikov, PROTI ni glasoval nihče .

10. TOČKA SPREJEM SKLEPA O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA Uvodna pojasnila je podala Dušanka Novak. V razpravi so sodelovali: Albin Krajnc, Boris Simonič, Janko Hauptman, Boris Pajnkihar

Občinski svet je po razpravi sprejel SKLEP št.: 589: »Občinski svet Občine Duplek na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov – (Ur. list RS, št. 102/04, 126/07)) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, 15/10) ukine status grajenega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 593/10, k.o. 710- Dvorjane. Občinska uprava Občine Duplek izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter vpisu ukinitve statusa v zemljiško knjigo. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje Okrajnemu sodišču v Maribor v izvršitev. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.«

Prisotnih je bilo 15 svetnikov, ZA sklep je glasovalo 15 svetnik ov .

Seja je bila končana ob 20.05.

Zapisala: Mitja Horvat Dušanka Novak župan OBČINA DUPLEK Občinski svet Občine Duplek

Št.: Datum: 14. 2. 2014

ZAPISNIK IN SKLEP

2. dopisne seje Občinskega sveta Občine Duplek, ki je potekala dne 14. 2. 2014, med 11.00 in 12.00 uro po telefonu.

Na podlagi 23. a člena Poslovnika občinskega sveta (Medobčinski uradni vestnik, št. 8/99, 5/01, Uradno glasilo slovenskih občin 13/08, 19/10) se lahko, če tako terjajo razmere, skliče dopisna seja občinskega sveta. Zaradi nujnosti sprejetja sklepa podpisu namere o sofinanciranju nakupa novega bibliobusa in Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP za podeželje v občini Maribor – za območje občine Duplek, je bilo potrebno sklicati dopisno sejo. Gradivo za sejo so vsi člani občinskega sveta prejeli po pošti, objavljeno pa je tudi na občinski spletni strani. Po telefonu je v navedenem času bilo dosegljivih 15 svetnikov od 16. Dosegljiv ni bil svetnik Boštjan Partljič.

Člani občinskega sveta, ki so bili z obravnavno zadevo na opisan način seznanjeni, so sprejeli naslednji

SKLEP št. 2:

» Občinski svet Občine Duplek soglaša, da župan občine Duplek podpiše izjavo o nameri z naslednjo vsebino: »Občina Duplek podpira namero o nakupu novega bibliobusa in bo v primeru enakega stališča ostalih občin soustanoviteljic Mariborske knjižnice in ob predpostavki, da stroški za občino ne bodo višji od 4.609,00 EUR, zagotovila sredstva delno v proračunu za leto 2014 in delno v proračunu za leto 2015. »

Glasovalo je 14 svetnikov. ZA sprejem sklepa je glasovalo 13 svetnikov, PROTI je glasoval 1 svetnik.

SKLEP št. 3:

» Občinski svet občine Duplek sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor-za območje občine Duplek, po skrajšanem postopku. »

1 Glasovalo je 14 svetnikov. ZA sprejem sklepa je glasovalo 12 svetnikov, PROTI sta glasovala 2 svetnika.

Seja je bila zaključena ob 12.00 uri.

Zapisala: Mitja Horvat Dušanka Novak Župan

Priloga: seznam in izidi poimenskega glasovanja

2

OBČINA DUPLEK ______

Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek, tel.: (02) 684 09 11, faks: (02) 684 09 28 e-pošta: [email protected]

IZID GLASOVANJA na 2. dopisni seji občinskega sveta Občine Duplek, ki je potekala dne 14. 2. 2014, od 11.00 do 12.00 ure po telefonu .

Zap. št. Ime in priimek 1. SKLEP 2. ZA 3. ZA Janko Drozg PROTI 4. NI GLASOVAL Boris Pajnkihar ZA 5. ZA Franc Fras ZA 6. ZA David Kumer PROTI 7. PROTI Janko Hauptman ZA 8. ZA Boris Simonič ZA 9. ZA Vincenc Fridau NI GLASOVAL 10. ZA Aleš Podgorelec NI GLASOVAL 11. NI GLASOVAL Boštjan Partljič ZA 12. ZA Albin Krajnc ZA 13. ZA Peter Žnidarič ZA 14. ZA Danijel Štumberger ZA 15. ZA Peter Zajc ZA 16. ZA Jelka Rojko ZA 17. ZA Slavica Golob ZA 18. ZA Franjo Kosi

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 3

OBRAVNAVA IN SPREJEM DNEVNEGA REDA 29. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DUPLEK

Predlagatelj: Mitja Horvat, župan

marec, 2014 OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 5

POBUDE IN VPRAŠANJA

marec, 2014

VPRAŠANJA 28. REDNA SEJA OS

1. Janko DROZG /

2. Boris PAJNKIHAR /

3. Franc FRAS a) Glede na situacijo v Sloveniji in v naši občini so v socialnem podjetništvu neke niše, ki bi se dale odpret. Poskušajmo neka navezat, da bi se tudi v tej smeri nekaj dogajalo. Tu bi se dala odpret kakšna manjša enota. To je praktično brez stroškov. b) Daje pobudo, da občinski svet preko nadzornega odbora in odbora za komunalo do konca mandata striktno nadzira zadolževanje občine.

4. David KUMER a) Daje pobudo, da se na policijo naslovi pobuda, da naj nadzirajo varnostno situacijo v občini in ne le hitrost vozil.

Odgovor: Dne 24. 2. 2014 smo imeli sestanek s predstavnikoma Policijske postaje Maribor I g. Markom Rahletom, rajonskim policistom in Aleksandrom Thalerjem, komandirjem PP Maribor I, na katerem smo jih opozorili na naše videnje in zaznavanje varnostne situacije v občini, prav tako pa smo dobili povratne informacije z njihove strani. Več o tem bo podano na sami seji, kjer bomo obravnavali njihovo poročilo za leto 2013. Odgovor zapisala: Dušanka Novak

b) Izvajalce zimske službe je potrebno opozoriti, da preveč posipavajo ceste z neustreznim posipnim materialom. Odgovor: Ekstremne vremenske razmere, niso dopuščale manjšo porabo posipnega materiala v danih okoliščinah, ko je velik del cestne infrastrukture (državne in občinske) bil prevozno onemogočen. Na naši občinski cestni infrastrukturi, tega ni bilo zaznati. Glede na navedene razmere, je seveda temu primerna poraba posipnega materiala, ne pa kakovost materiala. Naveden posipni material nam dobavlja Komunala Slovenske Gorice. Nemudoma sem vodjo zimske službe obvestil o velikosti posameznih granulatov, kateri so bili predstavljeni na seji občinskega sveta, in dopušča tudi dano možnost, daje prišlo do pomešanja manjših količin. Odgovor zapisal: Stanko Grajfoner

5. Janko HAUPTMAN a) Še enkrat daje pripombe na pisanje zapisnikov. Če bi pogledali pravilnik bi videli, da je možno na začetku točke zahtevati, da se pišejo imena v zapisnik ali pa, da lahko 1/4 svetnikov predlaga poimensko glasovanje.

Odgovor: Pri vnovičnem pregledu poslovnika občinskega sveta nismo našli določbe, ki bi določala možnost ali celo obveznost pisanja imen glasovalcev v zapisnik. Tudi določbe o možnosti pred glasovanjem zahtevati, da se imena pišejo v zapisnik, ne, razen določbe o poimenskem glasovanju v 48. členu, ki določa sledeče: » Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim glasovanjem. Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ¼ vseh članov sveta. Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da se glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«. « Odgovor zapisala: Dušanka Novak b) Občinska uprava je povedala, da ne gre več vplivati na to poplavno področje. To je preveril na GURS in dobil je odgovor, da bi se občina lahko vključila in vršila pritisk na politiko za spremembo zakona. Lahko se določi posebna cona, ki je predvidena čez 2 leti v novem vrednotenju, ampak, če bi bili dovolj vztrajni, bi ta posebna cona lahko veljala že sedaj. Zato poziva občinsko upravo, da tak pritisk naslovi na pristojne inštitucije, da se že sedaj pri vrednotenju to upošteva. Občani sami tega ne bodo izkoristili. Odgovor: V pripravi je predlog Zakona o množičnem vrednotenju, kjer je predvidena možnost podaje predloge za zmanjšanje vrednosti nepremičnine, tudi zaradi posebnih okoliščin (naravnih nesreč). Novela zakona naj bi se uporabila že pri izračunih v letu 2014. V kolikor bo potrebna pomoč pri utemeljevanju/dokazovanju t.i. posebnih okoliščin bo občinska uprava tako kot zmeraj nudila pomoč občanom. Odgovor zapisala: Jasmina Purič c) Koliko cest se je v letu 2013 uredilo protiprašno in koliko sredstev se je bilo za to porabljeno? Odgovor: V okviru razpoložljivih sredstev proračuna v letu 2013 na postavki 13020202 »Protiprašna ureditev – manjše poti«, sta se v lanskem letu skladno prioritetni listi odbora za komunalo, pričeli izvajati le 1. in 2. prioriteta. Torej rekonstrukcija ceste JP št. 582140 Jablance (Ploj-Čeh-Bauman-Živko-Nerat) v dolžini cca. 525 m in asfaltiranje JP št. 581580 Sp. Duplek (Ul. 19. Septembra) v dolžini cca. 52 m. Glede na pozen pričetek izvedbe del (zaradi predhodno potrebnih postopkov geodetskih odmer, pridobivanja zemljišč in izvedbe javnega naročila za izbor izvajalcev), je bilo v letu 2013 realiziranih del na predmetni postavki le za 31.007,50 EUR. V breme proračuna 2014 je bilo prenesenih na osnovi opravljenih del v decembru 2013 (in tudi že poravnanih), pogodbenih obveznosti v znesku 23.846,90 EUR. Prav tako se v breme proračun 2014 prenašajo vsa pogodbeno še neobračunana dela za cesto Jablance v skupnem znesku 78.064,56 EUR, kot tudi še nerealizirana dela na cesti 19. septembra. Odgovor zapisal: Marjan Topič d) Koliko nas je kompletno stalo postavitev in delovanje drsališča? Posebej do novega leta in po novem letu. Odgovor: V proračunu za leto 2013 je bilo na postavki 1603031 Montažno drsališče planiranih 20.000 EUR. S podjetjem Velemi d.o.o., Milutina Barača 54, Rijeka je bila sklenjena pogodba o najemu št. 969-145/2013, za najem montažnega drsališča za obdobje od 1.12.2013 do 31.1.2014 v višini 19.500,00 EUR brez DDV. Skladno s pogodbenimi določili se najem obračuna in plača v dveh obrokih po 9.750,00 EUR in sicer do 31.1.22013 in 31.1.2014. Tako je v letu 2013 bil poravnan račun podjetju Velemi d.o.o. v višini 9.687,72 EUR (to je 9.750,00 EUR zmanjšano za 62,28 EUR zaradi predčasnega plačila) in elektro distribucijskim podjetjem stroški elektrike za mesec december v višini 1.417,59 EUR. V letu 2014 je plačan račun podjetju Velemi d.o.o. v višini 9.750,00 EUR, prav tako bodo v letu 2014 poravnavni stroški elektrike za mesec januar v višini 1.453,54 EUR. Poročilo je izdelano na podlagi evidentiranih računov do danes in ni dokončno. Končno poročilo z vsemi odhodki in prihodki bomo pripravili po zaključku obratovanja drsališča. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec

e) Koliko sredstev je bilo porabljenih do sedaj v vlaganje v javno razsvetljavo (od začetka posodabljanja javne razsvetljave do danes)? Odgovor: V letu 2013 je bila izvedena posodobitev javne razsvetljave v skupni vrednosti 28.741,67 EUR z DDV. Od tega smo podalo zahtevek za nepovratna sredstva Petrol-a v višini 13.040,70 EUR. V tej fazi je bilo zamenjanih 94 svetilk v Zgornjem Dupleku. V drugi fazi smo zamenjali 395 svetilk in namestili 8 novih svetilk. Skupna vrednost investicije je bila 120.606,61 EUR z DDV. Od tega smo prejeli s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na podlagi 21. člena Zakona o financiranju občin sredstva v višini 93.005,42 EUR. Odgovor zapisala Jasmina Purič

f) Zahteva trdne dokaze o zakonitosti zadolževanja, da ni potrebno soglasje občinskega sveta. Odgovor: Skladno s prvim odstavkom 10. a člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07 - odločba US, 57/08 in 36/11; v nadaljevanju: ZFO-1) se za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu občina lahko zadolži samo s črpanjem posojila doma, za investicije, predvidene v občinskem proračunu. Tretji odstavek 10. a člena ZFO-1 določa, da se obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun. Občinski proračun za leto 2013 je bil sprejet z Odlokom o proračunu Občine Duplek za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2013) in rebalans proračuna z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Duplek za leto 2013 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/2013). V obeh odlokih je bila predvidena dolgoročna zadolžitev v višini 400.000 EUR. Skladno s šestim odstavkom 10. a člena ZFO-, ki določa, da mora občina pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance, smo dne 20.12.2013 od Ministrstva za finance pridobili soglasje k zadolžitvi št. 4122-190/2013/9 za sklenitev pogodbe o dolgoročnem obročnem kreditu s SID-Slovensko izvozno in razvojno banko d.d., za investicije predvidene v občinskem proračunu v višini 399.000 EUR.

Skladno z drugim odstavkom 10. a člena ZFO-1 se občina lahko zadolži za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije vendar največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev. Šesti odstavek 10. a člena ZFO-1 določa, da mora občina pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance. Ministrstvo za finance, Direktorat za proračun, sektor za sistem financiranja lokalnih skupnosti je na vprašanje, ali je za zadolžitev za investicije, predvidene v občinskem proračunu – za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije potrebno soglasje občinskega svet, podalo pojasnilo, da iz veljavnih zakonskih določb, ki urejajo zadolževanje občin, ni razvidno, da bi za tovrstno zadolžitev občina morala pridobiti soglasje občinskega sveta. Tako je ministrstvo, na podlagi zahteve za izdajo soglasja k zadolžitvi in veljavne zakonodaje, ki ureja javne finance in financiranje občin izdalo soglasje, št. 4122-227/2013/8 z dne 20. 12. 2013, k zadolžitvi za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije v višini 1.004.856 EUR. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec

6. Boris SIMONIČ a) Glede postopka za izbiro koncesionarja za odvoz odpadkov daje pobudo, da se zapiše, da mestna občina Ptuj zavira izbiro koncesionarja. b) Vprašanje na prejšnji seji glede številčenja vstopnic je postavil iz varnostnega vidika. Iz odgovora ponovno izhaja, da jih organizator sam številči. Rad bi, da jih občina potrdi, da se bo vedelo, koliko jih je bilo prodanih, zaradi varnosti. Odgovor: V odgovoru je bilo pojasnjeno, da za pripravo vstopnic za prireditve, ki jih organizirajo zunanji organizatorji prireditev, poskrbijo organizatorji sami. Občina bo od teh organizatorjev zahtevala poročilo o številu prodanih vstopnic in kot je župan odgovoril na seji, bomo v bodoče zahtevali, da so vstopnice oštevilčene in pred prodajo potrjene s strani občine. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec

7. Vincenc FRIDAU a) Daje pobudo, da se za režijski obrat nabavi freza.

8. Aleš PODGORELEC /

9. Boštjan PARTLJIČ /

10. Albin KRAJNC a) Glede ograje na pokopališču v Dvorjanah: zakaj dobiva na isto vprašanje različna odgovora? Odgovor: Na zastavljeno vprašanje je podal župan odgovor že na sami seji, v katerem je bilo odgovorjeno, da smo omenjeno resnično nameravali skladno s prvim odgovorom izvesti že konec lanskega leta, vendar je bilo naknadno ugotovljeno, da je za realizacijo navedenega potrebno več sredstev kot je bilo konec lanskega leta na razpolago, zato je bilo potrebno počakati na sprejem proračuna za 2014 ter v njem zagotoviti sredstva za izvedbo, kot je bilo zapisano v drugem odgovoru. Odgovor pripravil: Marjan Topič b) Abonma Komedija: se bo ta abonma izvedel ali ne? Odgovor: Za pripravo abonmaja predstav zbiramo ponudbe in pripravljamo program. Imamo nekaj predlogov različnih stand up predstav, pritegniti pa želimo še gledališke skupine. Ideja je, da po izbranem repertoarju, samo organizacijo terminov in prodajo abomnajev v sodelovanju z občino prevzame občinsko društvo. Občina Duplek bo v okviru materinskega dneva ponudila tudi stand up predstavo po promocijski ceni (5€ za dve vstopnici) Odgovor pripravila: Natalija Jakopec c) Žepnine: glede na prejeti seznam prejemnikov meni, da je potrebno kriterije spremeniti, torej spremeniti pravilnik.

11. Peter ŽNIDARIČ a) Daje predlog za nakup freze za režijski obrat. b) Daje pobudo, da se odstrani javna razsvetljava iz privatnega zemljišča pri klubu motoristov in se namesti v Mlinsko. Odgovor: Ob naslednji menjavi svetilk javne razsvetljave se bodo namestile svetilke na Mlinski ulici. Javna razsvetljave na zemljišču pri klubu motoristov bo odstranjena. Odgovor zapisala: Jasmina Purič

12. Danijel ŠTUMBERGER /

13. Peter ZAJC a) Pohvalil je zimsko službo in podpira nakup freze za režijski obrat.

14. Jelka ROJKO a) Podpira nakup freze.

15. Slavica GOLOB a) Evropska sredstva so prišla v Slovenijo, za poplave. Koliko se bo občinska uprava odzvala na to in koliko ima informacij o tem. Glede navedene trditve nimamo nobene uradne potrditvene informacije, zato tega tudi ne moremo komentirati. V kolikor pa razpolagate s kakršnim koli verodostojnim podatkom oziroma dokumentom za navedeno trditev, Vas naprošamo da nam jo posreduje. Odgovor zapisal: Marjan Topič

16. Franjo KOSI a) Ograja pri dvorani v Koreni: zakaj še ni narejena ? Odgovor: Ograja je v izdelavi in bo izdelana ter nameščena do konca meseca. Odgovor pripravila: Natalija Jakopec

b) Ena družina v Zgornjem Dupleku dobila denar, čeprav ni bila poplavljena. Občinska uprava naj to preveri.

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 6

OBRAVNAVA IN SPREJEM SKLEPA O CENI POMOČI NA DOMU ZA LETO 2014

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Dom Danice Vogrinec Maribor in občinska uprava

Poročevalec na seji: direktor Doma Danice Vogrinec

marec, 2014

Obrazložitev:

Podlage za oblikovanje cene storitve pomoč na domu določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS št. 87/2006) v členih od 12. do 19. Stroški pomoči na domu so: stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov in stroški strokovne priprave, vodenja in koordiniranja (v nadaljnjem besedilu: stroški vodenja).

Stroške storitve pomoči na domu predstavljajo zlasti stroški dela (plače, dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, davek na plače, regres za letni dopust, povračilo prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi in standardi za opravljanje socialno varstvenih storitev), stroški materiala in storitev (stroški za prevozne storitve, stroški zaščitnih sredstev, stroški zdravstvenih pregledov, stroški za zavarovalne premije za zavarovanje za splošno odgovornost iz dejavnosti, stroški amortizacije, stroški investicijskega vzdrževanja in stroški financiranja.

Stroške za neposredno socialno oskrbo pa predstavljajo stroški dela, stroški materiala in storitev, stroški amortizacije in stroški vzdrževanja za vozilo. Stroški vodenja pa so sestavljeni iz dela stroškov za plače za delo vodij in koordinatorja ter stroške materiala in storitev za ta kader ter del stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja.

Gradivo cene pomoči na domu od 1.4.2014 je v prilogi. Pripravljavec je Dom Danice Vogrinec Maribor.

Sklep o ceni pomoči na domu bo oblikovan po prejemu potrjene cene na svetu zavoda doma, ki je sklican za 27.2.2014.

SKLEP: Občinski svet občine Duplek sprejme Sklep o ceni pomoči na domu za leto 2014.

Številka: Datum: 26.2. 2014

Občina Duplek Cesta 4. Julija 106 2241 Spodnji Duplek

CENA ZA POMOČ DRUŽINI NA DOMU

 OD 1.04. 2014 dalje

I. CENA ZA POMOČ DRUŽINI NA DOMU OD 1.04. 2014

Cena pomoči družini na domu je izračunana v skladu z 12. členom Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur.l.16/08), Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oblikovanju cen socialnovarstvenih storitev ( Ur.l. RS, št. 6/12) v nadaljevanju Pravilnik ter Pravilnikom o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev ( Ur.l. RS, št. 45/10) in Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev ( Ur.l. RS, št. 28/2011).

1.1. IZHODIŠČA

Pri izračunu cene so upoštevana naslednja izhodišča:

a) število storitev Izhodišče za oblikovanje cene predstavlja povprečno število storitev, ki jih lahko dnevno (vseh 365 dni; delovni dnevi + sobote + nedelje + prazniki) izvedeta 2 oskrbovalki za delo pomoč na domu. Skupno število efektivnih ur torej znaša 220 ur ( 2x110). b) število zaposlenih - skupaj 2 zaposleni socialni oskrbovalki, zaposleni socialni oskrbovalki imata IV. stopnjo izobrazbe. Planirano število uporabnikov storitev – 11; - število zaposlenih za vodenje : 0,055; - število zaposlenih za koordiniranje: 0,05.

c) finančni elementi Plače V kalkulaciji je upoštevana plača iz veljavna plačne lestvice za leto 2014. Podrobnejši prikaz je v Prilogi 2/I-1a, Prilogi 2/I-1b , Prilogi 2/I- 1c.

1 Drugi stroški dela

Med drugimi stroški dela je upoštevano naslednje: - regres za letni dopust,v letnem znesku za socialne oskrbovalke v znesku 484,40 EUR, - prehrana med delom v znesku 3,61 EUR na dan prisotnosti - povračila stroškov na delo v planiranih zneskih, v skladu z ZUJF in je razviden iz priloge 2/I-2

Stroški materiala, storitev, amortizacije in investicijskega vzdrževanja

Stroški materiala, storitev, amortizacije in investicijskega vzdrževanja so vsebovani v ceni storitve v višini, kot jo opredeljuje Pravilnik. Podrobnejši opis je opredeljen v nadaljevanju.

d) Delež za delitev stroškov vodenja in koordiniranja

Pri izračunu deleža stroškov za vodenje je upoštevan veljavni normativ v skladu s 4. Odstavkom 12. Člena Pravilnika na način, da se za vodenje upošteva 0,5 vodje na 100 uporabnikov, pri čemer smo upoštevali, da se storitev opravi za 11 uporabnikov iz česar izhaja, da je za opravljanje storitve potreben 0,055 vodje. Za koordiniranje je upoštevano določilo Pravilnika, ki opredeljuje 0,5 koordinatorja na 20 oskrbovalcev na domu, kar pomeni da za opravljeno storitev pripada 0,05 koordinatorja, saj storitev opravljata 2 oskrbovalki.

1.2. STROŠKI VODENJA IN KOORDINIRANJA

Stroški vodenja so sestavljeni iz: - stroškov dela, ki predstavljajo plačo, prispevke delodajalca za socialno varnost in druge stroške dela vodje in koordinatorja. Deleži delitve so navedeni v poglavju 1.1. c. (0,055 vodje in 0,05 koordinatorja). Strošek dela vodje predstavlja povprečni strošek strokovnega vodje, pomnožen s priznanim deležem za vodenje. Za koordinatorja pomoči na domu je upoštevana plača socialnega delavca – samostojnega svetovalca s VII. stopnjo izobrazbe, pomnožen z ustreznim deležem (koordinator pomoči na domu). - Strošek dela vsebuje tudi strošek dela drugih zaposlenih, ki opravljajo poslovodna, računovodska, knjigovodska, računalniška in druga dela (v nadaljevanju:upravno administrativna dela), pri čemer je upoštevano, da ti stroški lahko znašajo največ 75% stroškov dela vodje in koordinatorja.

- Stroški materiala in storitev, ki predstavljajo skupne stroške, kot so stroški pisarniškega materiala, stroški nabave drobnega inventarja, stroški energije in vode, stroški čistilnih storitev, stroški vzdrževanja prostorov, stroški plačilnega prometa, stroški izobraževanja in upravno administrativni stroški, pri čemer je upoštevano, da lahko omenjeni stroški znašajo največ 20% stroškov dela vodje in koordinatorja.

2 Ker je izvajanje nalog vodenja in koordiniranja ločeno, je upoštevano določilo 4. odstavka pravilnika, tako, da so vsi stroški razdeljeni na polovico, razen stroškov za upravno administrativna dela, ki se v celoti priključijo stroškom koordinatorja.

- Stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja Predstavljajo stroške amortizacije in investicijskega vzdrževanja opreme in prostorov, pri čemer je upoštevana omejitev, da omenjeni stroški lahko skupaj znašajo največ 10% stroškov dela vodje in koordinatorja.

Stroški vodenja so prikazani v prilogi 2/I- 1d. Stroški koordiniranja so prikazani v prilogi 2/I- 1d.

Ob upoštevanju deleža za delitev stroškov vodenja in koordiniranja smo izračunali stroške vodenja in koordiniranja, ki znašajo skupaj 633,56 EUR na mesec. Stroški vodenja in koordiniranja so prikazani v tabeli 2/I-1

1.3. STROŠKI NEPOSREDNE SOCIALNE OSKRBE

Stroški za neposredno socialno oskrbo uporabnikov predstavljajo stroške neposrednih socialnih oskrbovalcev na domu in so sestavljeni iz:

- stroškov dela, ki predstavljajo plače, prispevke delodajalca za socialno varnost in druge stroške dela za 2 socialni oskrbovalki na domu. Oskrbovalki sta uvrščeni v IV. tarifno skupino s šifro delovnega mesta F024005 – socialna oskrbovalka II (16. plačni razred). - Pri izvajanju standardne storitve se upošteva določilo, da en socialni oskrbovalec na domu pri uporabnikih opravi mesečno 110 ur efektivnega dela.

- Stroški materiala in storitev, ki predstavljajo predvidene stroške zaščitne obleke, zaščitnih sredstev, pisarniškega materiala, storitve strokovnega izobraževanja, zdravstvene storitve, nezgodno zavarovanje ter zavarovalne premije za splošno odgovornost.

- Stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja, predstavljajo stroške amortizacije in investicijskega vzdrževanja za vozilo.

Pri izračunu je upoštevano določilo 3. odstavka 12. člena, ki določa, da lahko stroški materiala in storitev ter stroški amortizacije in investicijskega vzdrževanja skupaj znašajo največ 15% stroškov dela socialnih oskrbovalcev na domu.

3 Tako izračunani stroški neposredne socialne oskrbe znašajo skupaj 3.019,67 EUR, kar je razvidno iz tabele - priloga 2/I- 2.

EKONOMSKA CENA

Skupni stroški izvajanja storitve pomoči na domu za predvidenih 220 ur mesečno znašajo skupaj 3.653,23 EUR na mesec. Ekonomska cena, ki izhaja iz normativnega števila 220 efektivnih ur na mesec znaša skupaj 16,61 EUR, od tega znaša ekonomska cena vodenja 2,88 EUR in ekonomska cena neposredne socialne oskrbe skupaj 13,73 EUR. Omenjena cena izhaja iz priloge 2/1.

CENA STORITVE

Stroške vodenja pokriva občinski proračun občine Duplek. Stroške za neposredno socialno oskrbo pokriva občinski proračun, posamezniki v višini predlagane cene za posameznika (prispevek uporabnikov), del pa se lahko pokriva tudi s subvencijami za zaposlitev iz sredstev Zavoda RS za zaposlovanje. Za leto 2014 nimamo odobrene nobene zaposlitve, za katero bi se stroški zaposlitve pokrivali iz sredstev Zavoda RS za zaposlovanje.

V primeru, da občina ne bi subvencionirala stroškov za neposredno socialno oskrbo, znašajo mesečni stroški za neposredno socialno oskrbo 3.019,67 EUR. Cena izvajanja storitve pomoči na domu, ki se nanaša na efektivno uro pa 13,73 EUR.

Prosimo, da občinski svet potrdi ceno storitve pomoči na domu, določi subvencijo občine ter hkrati opredeli ceno storitve za uporabnika, zmanjšano za subvencijo za čas od 1.4. 2014 dalje.

S spoštovanjem,

Pripravila

Pomočnik direktorja za finančne zadeve Direktor

Vera Kumperščak, univ.dipl.ekon. Mag. Marko Slavič

4

OBRAZEC ZA PREDLOG CENE STORITVE POMOČ NA DOMU - občina DUPLEK 1.4.2014 PRILOGA 2/1

Datum: 25.2.2014

Izvajalec: Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor

1 Število zaposlenih 2,11 2 - za vodenje 0,11 3 - za neposredno socialno oskrbo uporabnikov 2,00

4 Število efektivnih ur na enega oskrbovalca na mesec 110 5 Skupno število efektivnih ur na mesec (3*4) 220

PRILOGA 2/1 DELAVNIKI IN SOBOTE Obrazložitev 0,0000% 0% Povprečni Subvencija iz Subvencija iz Povprečni mesečni mesečni stroški v proračuna občine proračuna RS v EUR Razlika v EUR na Cena storitve 6= stroški v EUR EUR /na ef.uro v EUR na mesec na mesec mesec (5=2-3-4) 5/št. ef.ur) 1 2 3 4 5 6 a) Stroški vodenja* 633,56 2,88 633,56 0,00 0,00 0,00 Stroški za neposredno b) socialno oskrbo ( c+d+e) 3.019,67 13,73 0,00 0,00 3.019,67 13,73 c) - stroški dela 2.625,80 11,94 0,00 2.625,80 11,94 - stroški materiala, storitev, d) am, inv. vzdrževanja 393,87 1,79 0,00 0,00 393,87 1,79 e) stroški financiranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

f) SKUPAJ ( a+b) 3.653,23 16,61 633,56 0,00 3.019,67 13,73

* stroške vodenja v vrstici a) zgornje tabele - pokrije v celoti občinski proračun

5 PRILOGA 2/1 NEDELJA Obrazložitev 0,0000% 0% Povprečni Subvencija iz Subvencija iz Povprečni mesečni mesečni stroški v proračuna občine proračuna RS v EUR Razlika v EUR na Cena storitve 6= stroški v EUR EUR /na ef.uro v EUR na mesec na mesec mesec (5=2-3-4) 5/št. ef.ur) 1 2 3 4 5 6 a) Stroški vodenja* 633,56 2,88 633,56 0,00 0,00 0,00 Stroški za neposredno b) socialno oskrbo ( c+d+e) 4.453,75 20,24 0,00 0,00 4.453,75 20,24 c) - stroški dela 4.059,88 18,45 0,00 0,00 4.059,88 18,45 - stroški materiala, storitev, d) am, inv. Vzdrževanja 393,87 1,79 0,00 0,00 393,87 1,79 e) stroški financiranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 f) SKUPAJ ( a+b) 5.087,31 23,12 633,56 0,00 4.453,75 20,24

* stroške vodenja v vrstici a) zgornje tabele - pokrije v celoti občinski proračun

PRILOGA 2/1 PRAZNIK Obrazložitev 0,0000% 0% Povprečni Subvencija iz Subvencija iz Povprečni mesečni mesečni stroški v proračuna občine proračuna RS v EUR Razlika v EUR na Cena storitve 6= stroški v EUR EUR /na ef.uro v EUR na mesec na mesec mesec (5=2-3-4) 5/št. ef.ur) 1 2 3 4 5 6 a) Stroški vodenja* 633,56 2,88 633,56 0,00 0,00 0,00 Stroški za neposredno b) socialno oskrbo ( c+d+e) 4.740,57 21,55 0,00 0,00 4.740,57 21,55 c) - stroški dela 4.346,70 19,76 0,00 0,00 4.346,70 19,76 - stroški materiala, storitev, d) am, inv. Vzdrževanja 393,87 1,79 0,00 0,00 393,87 1,79 e) stroški financiranja 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 f) SKUPAJ ( a+b) 5.374,13 24,43 633,56 0,00 4.740,57 21,55

* stroške vodenja v vrstici a) zgornje tabele - pokrije v celoti občinski proračun

6 OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 7

SEZNANITEV Z LETNIM POROČILOM O DELU MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA IN REDARSTVA MARIBOR ZA LETO 2013

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor

Poročevalec na seji: predstavnik MIRM

marec, 2014

Obrazložitev:

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor je za leto 2013 pripravil poročilo o svojem delu. Podrobnejši podatki so razvidni iz poročila. Občinskemu svetu Občine Duplek predlagamo, da sprejme naslednji sklep:

Predlog sklepa:

»Občinski svet Občine Duplek se je seznanil s poročilom Medobčinskega inšpektorata na območju občine Duplek v letu 2013. »

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013

2013

Poročilo Medobčinskega inšpektorata

in redarstva Maribor 2013

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO MARIBOR Zagrebška cesta 30, 2000 MARIBOR 31.1.2014

2

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 UVOD

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor je organ skupne občinske uprave, ki so ga z odlokom ustanovile Mestna občina Maribor, občine Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Starše in Šentilj. Organ izvaja naloge občinske inšpekcije in občinskega redarstva. V svoji sestavi ima dve notranji organizacijski enoti; občinski inšpektorat in redarstvo.

Temeljna področja dela na področju inšpekcijskega nadzorstva so predvsem nadzor nad stanjem na občinskih cestah in javnih poteh, za namenom zagotovitve varnega odvijanja prometa in odprave ugotovljenih nepravilnosti, nadzor nad stanjem splošne čistoče na območjih občin ustanoviteljic, s poudarkom nad pravilnim ravnanjem s komunalnimi odpadki, vključevanjem na redni odvoz odpadkov pri pooblaščenih podjetjih, nadzor nad oglaševanjem in plakatiranjem v skladu z občinskimi predpisi ter vršenje nadzora nad vsemi veljavnimi predpisi, ki pristojnosti podeljujejo občinski inšpekciji.

Na področju občinskega redarstva organ izvaja naloge za zagotavljanje varnega in neoviranega cestnega prometa na vseh cestah v naselju ter občinskih in nekategoriziranih cestah izven naselja, varstva cest, javnih poti in rekreacijskih površin, varstva naravne in kulturne dediščine in zagotavljanja javnega reda in miru.

Osnovni cilj Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor je zagotavljanje učinkovitega nadzora na vseh področjih, za katera smo pooblaščeni. Tako inšpektorji, kot tudi redarji s(m)o pooblaščene uradne osebe s pooblastili za izvajanje nadzora. Učinkovit nadzor ni samo strogo izvajanje predpisov, saj velikokrat samo represija ne prinaša pozitivnih učinkov, pač pa se pričakuje od nadzorstvenih oseb, da so na eni strani strokovno podkovane osebe, ki poznajo materialne in procesne predpise, po drugi strani pa se morajo »zliti« s svojim okoljem, ga poznati, in ukrepati (v mejah predpisov) po svoji vesti in v skladu z namenom nadzora.

Zagotavljanje na eni strani »zadovoljstva« davkoplačevalcev z delom inšpektorjev in redarjev, pričakovanja in zahteve delodajalcev, težnje in želje zaposlenih, ter vse te (včasih tudi diametralno nasprotne) želje in zahteve postaviti na isti imenovalec, je velikokrat težko, če že ne na meji mogočega.

Vodilo, ki si ga moramo želeti je, da ima takšen organ določeno avtonomijo, da je pritiskov in želja na način delovanje čim manj, da prevlada strokovnost delovanja nad političnim in iracionalnim delom. Takšni poizkusi v preteklosti so se vedno pokazali za slabost in škodljivost, ter so prinesli več škode kot koristi. Eksperimentalno delovanje pri vodenju, ob odsotnosti izkušenj in znanj s tega specifičnega področja, zavre razvoj službe, ustvarja notranje konflikte, ter povzroča v javnosti izgubo kredibilnosti in strokovnosti. Za ponovno vzpostavitev notranjega ravnotežja, ureditev razmer in odpravo nepravilnosti je potrebno izredno veliko napora, časa in občutka. Predvsem pa je potrebno ponovno vzpostaviti zaupanje in normalen odnos do javnosti ter zavedanje, da smo javni servis in da je naše osnovno delo varovanje javnega interesa.

Iluzorno bi bilo pričakovati, da smo (ali da bomo) vsi zaposleni istega mišljenja in da imaj(m)o vsi iste interese in cilje, saj je vsak zaposlen individuum, s svojimi predstavami, željami, interesi in cilji. To je normalno in pričakovano, ter tudi dobrodošlo, dokler se osebne želje in interesi ne križajo z interesi in cilji službe. Vsaka sprememba, pa naj bo to vodenje službe, spremembe načina in sistema dela, uvajanje novih tehnologij in načina dela, pri posameznih sproži odpor in nestrinjanj, velikokrat tudi nagajanje. Razlogi so različni; ali strah pred spremembami, ker se zavedajo svojega omejenega znanja, odpor do pridobitve novih veščin

3

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 in znanj, bodisi nove usmeritve ukinjajo »določene privilegije« ali onemogočajo ozke osebne interese. Velik razlog je tudi, da nov način dela lahko razkrije nepravilnosti in pomanjkljivosti pri utečenem delu.

Rezultati dela v letu 2013 izkazujejo napredek na praktično vseh področjih v primerjavi z letom 2012; drastično so se zmanjšali zaostanki pri reševanju prekrškovnih zadev, notranje »napetosti« med uslužbenci se odpravljajo, z racionalizacijo dela se zmanjšujejo stroški delovanja organa.

Z rebalansom proračuna za leto 2013, se je znižal proračun službe za 15 %. Doseženo je bilo znižanje najemne pogodbe za poslovne prostore za 15 %, Intenzivno so se pričeli reševati spisi iz prejšnjih let, ter s tem preprečili morebitno zastaranje večjega števila zadev, postopki uvedeni v letu 2013 se rešujejo tekoče in ne prihaja do zaostankov, Pri prekrškovnih postopkih so se, ob upoštevanju pravnih postopkov, pričeli uvajati in dosledno spoštovati tudi računovodski standardi za finančni del poslovanja.

Ob zavedanje težkega položaja naše celotne družbe, ob razpadanju osnovnih moralnih vrednost v družbi, zmanjšanju materialnih sredstev za delovanje, ter vedno bolj kritične javnosti in civilne družbe na drugi strani, mora postati delovanje takšne službe, kot je redarstvo in inšpekcija, še bolj občutljivo in pozorno na spreminjajoče se dogodke v družbi.

Izključno strogo profesionalno delovanje, visok nivo strokovnega znanja, odzivnost, prijaznost, so vodilo za delovanje službe v letu 2014 in tudi v prihodnje. Takšen odnos mora in sme pričakovati javnost in naša zaveza je, da tako tudi delujemo. To ne more uspeti posamezniku, pač pa mora takšno miselnost prevzeti celotna služba.

Poročilo za leto 2013 je razdeljeno na več sklopov. V prvem delu so prikazani vsi ukrepi in aktivnosti za inšpekcijski in redarski del (v vseh 18. občinah). V drugem delu je predstavljeno delo v posamezni občini, kjer je predstavljena specifika, posebnosti in konkretne zadeve, katere je obravnaval Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor. Samo poročilo je podrobneje razdeljeno na tekstualni in tabelarni del. V prvem delu je po področjih navedena problematika in aktivnosti, v drugem pa predvsem številčni del – primerjava z letom 2012.

Vodja MIRM mag. Franjo Švajger

4

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013

PODROČJE NADZORA MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA

Občinska inšpekcijska služba je ustanovljena v lokalnih skupnostih kot nadzorni organ za nadzorovanje predpisov, z namenom učinkovitega varovanja javnega interesa.

Pristojnost inšpekcijskega nadzora opredeljujejo predpisi, ki so jih sprejeli mestni (občinskih) sveti občin ustanoviteljic MIRM.

Glavni predpisi so:

• odloki o občinskih cestah, • odloki o varnosti v cestnem prometu na občinskih cestah, • odloki o ravnanju s komunalnimi odpadki, • odloki o oglaševanju in reklamiranju, • odloki o občinskih taksah, • odloki o taksi službah, • odloki o naravnih in kulturnih znamenitostih, • odloki o pokopaliških dejavnostih, • odloki o urejanju in vzdrževanju javnih in zelenih površin, • odloki o odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

Prav tako imajo inšpektorji določene pristojnosti tudi neposredno po zakonih, kot so: Zakon o cestah, Zakon o varstvu okolja. Ob teh predpisih sta še ključna Zakon o inšpekcijskem nadzoru in Zakon o splošnem upravnem postopku.

Občinski inšpektorji so pooblaščeni za vodenje in odločanje v prekrškovnih postopkih.

V inšpekcijskem delu MIRM opravlja inšpekcijsko delo 5 inšpektorjev ter vodja MIRM, ki prav tako opravlja inšpekcijska dela. Inšpekcijski nadzor se vrši v občinah s skupnim številom prebivalcev čez 200.000 in s površino 900 km2.

5

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 Opravljeni pregledi in izvedeni ukrepi v vseh občinah ustanoviteljicah na področju inšpekcijskega nadzora v letu 2013

REALIZACIJA REALIZACIJA VRSTA OPRAVILA 2012 2013

INŠPEKCIJSKI POSTOPKI 7795 7481 PREGLEDI (REDNI, KONTROLNI, IZREDNI) 6375 6481 TEHNIČNO KVALITETNI PREGLEDI 4 12 IZDANE UREDITVENE ODLOČBE 237 234 OPOZORILO PO 33. ČLENU ZAKONA O INŠPEKCIJSKEM NADZORU 132 128 IZDANI SKLEPI 50 70 IZDANE ODREDBE 362 345 DENARNA IZVRŠBA IZVRŠLJIVE ODLOČBE 1 12 IZVRŠBA ODLOČBE PO TRETJI OSEBI 0 DOPISI, ODGOVORI, ODSTOPI ZADEV 634 479 PREKRŠKOVNI POSTOPKI 186 130 IZREČENO OPOZORILO PO ZAKONU O PREKRŠKIH 99 62 IZDANO OBVESTILO O PREKRŠKU 35 17 IZDANI PLAČILNI NALOGI 1 IZDANE ODLOČBE O PREKRŠKU 11 5 IZREČENI OPOMINI 3 0 ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO 8 0 USTAVITEV POSTOPKA 17 15 IZDANI PLAČILNI NALOGI ZA PLAČILO SODNE TAKSE 4 8 PREDLOG ZA UKLONILNI ZAPOR 6 1 IZDANI PREDLOGI ZA PRISILNO IZTERJAVO GLOBE 3 1 S K U P A J 7981 7481

NALOGE MEDOBČINSKEGA REDARSTVA

Delovno področje in naloge občinskega redarstva določa zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis.

Tako skrbi v okviru in v skladu s predpisi in z občinskim programom varnosti občinsko redarstvo za javno varnost in javni red na območju občine in je pristojno:

• nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, • varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij, • skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, • varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščine, • vzdrževati javni red in mir.

Za doseganje varnosti in miru imajo na voljo različna pooblastila, kot so:

• Opozorila • Ustna odredba • Ugotavljanje istovetnosti • Varnostni pregled oseb

6

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 • Zaseg predmetov • Zadrževanje storilca prekrška • Uporaba fizične sile, sredstev za vklepanje in vezanje in plinskega razpršilca

Skrb za varen in neoviran promet

Temeljna naloga občinskega redarstva je skrb za varen in neoviran promet na javnih prometnih površinah v naseljih ter na občinskih in nekategoriziranih cestah izven naselij. Občinski redarji Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor večino svojega dela opravijo v okviru nadziranja t.i. mirujočega prometa. Pri tem so redarji v letu 2013 največ pozornosti namenili tistim kršitvam, oz. tistim nepravilnim parkiranjem, ki so ovirala in ogrožala ostale udeležence v cestnem prometu. Ob nadzorih je bilo ugotovljeno, da so najbolj problematična nepravilna parkiranja:

- na avtobusnih postajališčih, kjer je oviran promet avtobusov, - na pločnikih ter kolesarskih stezah, s čimer se ovira promet pešcev in kolesarjev, - mesta rezervirana za invalide,

Na področju neoviranega prometa so redarji izvajali tudi dnevne nadzore upravičenosti ustavljanja in parkiranja na mestih, namenjeni ustavljanju in parkiranju vozil ob dostavi blaga. Pri tem so izvedli več poostrenih izvajanj ukrepov. Ugotovitve so, da časovna omejitev parkiranja na določenih mestih še vedno ni dosegla namena, saj je v določenih časovnih intervalih in določenih mestih namenjenih dostavi, frekvenca vozil večja, kot to omogoča število takšnih mest in prihaja do parkiranja izven teh mest.

Redarstvo je v letu 2013 ob izvajanju nadzora na področju mirujočega prometa, poostreno izvajalo nadzor tudi na ostalih področjih, kjer so bili obravnavani tudi naslednji prekrški:

- 30 primerov nepravilnosti pri prevozih otrok, ker otroci v vozilih niso bili v otroških sedežih ali niso bili pripeti s sistemom za zadrževanje v primeru trka, - 2 primera kršitev neuporabe varnostnega pasu, - 16 primerov kršitev prepovedi uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšuje voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila (telefon), - 9 primerov kršitev predpisov o udeležbi pešcev v cestnem prometu (osvetlitev pešcev, prečkanje izven prehoda), - 3 primere kršitev s strani voznikov, ki niso omogočili prednosti pešcem na prehodu za pešce; - 13 primerov kršitev določil zakona, ki ureja svetlobne prometne znake (semafor) in njihovo upoštevanje.

Varstvo najranljivejših udeležencev cestnega prometa

Posebno pozornost so občinski redarji posvetili nadzoru zaščite najranljivejših udeležencev v cestnem prometu, med katere zagotovo sodijo otroci, pešci in invalidi. Skoraj dnevno so zato občinski redarji izvajal naloge na območju za pešce v MO Maribor, ob rednih nadzorih v občini Lenart pa tudi na območju tamkajšnjega območja za pešce. Pri tem so redarji ugotavljali upravičenost vstopanja in vožnje z vozili po tem območju. S tem delom bomo nadaljevali tudi v prihodnje.

Prav tako so se vsakodnevno vršili nadzori nad upravičenostjo parkiranja na mestih, namenjenih ali rezerviranih za parkiranje invalidom. Kršitve na teh mestih so še vedno številne, a se stanje v primerjavi z ugotovitvami iz preteklih let, izboljšuje. O izboljšanju lahko govorimo predvsem na tistih označenih parkirnih mestih, ki so predani v javno dobro, slabša

7

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 pa je situacija pred večjimi trgovskimi centri, kjer so parkirišča v zasebni lasti in po Zakonu o cestah štejejo za nekategorizirano cesto, vendar dostopno širšemu krogu udeležencev v prometu. Pri izvajanju nadzora na teh lokacijah je stanje ocenjeno kot slabo, zato bo redarstvo tovrstne nadzore izvajalo v vsaj enaki intenziteti tudi v letu 2014.

Zagotovo najranljivejši udeleženci v prometu pa so otroci. Občinski redarji so v letu 2013 sodelovali v številnih preventivnih akcijah, namenjenih poučevanju otrok o pravilnem ravnanju v cestnem prometu. V letu 2013 si bile izvedene aktivnosti preventivnih nadzorov, v katerih so se ugotavljale morebitne nepravilnosti pri prevozih otrok, predvsem ali so otroci v vozilih v otroških sedežih, ter ali so pripeti s sistemom za zadrževanje v primeru trka. Ugotovili smo 30 tovrstnih kršitev.

Varen in neoviran promet ob prireditvah

Ob različnih prireditvah, izvedenih v posameznih občinah, so občinski redarji izvajali naloge za zagotavljanje varnega in neoviranega prometa, predvsem prometa pešcev. Tako so skrbeli za varno odvijanje prometa ob raznih občinskih proslavah ali protokolarnih prireditvah, pustnih povorkah ipd.

Tradicionalno so občinski redarji izvajali naloge s tega področja dela v času ob Dnevu spomina na mrtve, ko je bistveno povečan promet v okolici pokopališč in je praviloma tudi delno spremenjen prometni režim, kjer so skupaj s policijo izvajali informativno, preventivno dejavnost pravilnega in tekočega odvijanja prometa, parkiranja, varnosti udeležencev v prometu, zagotovitev tekočega prometa javnega avtobusnega prometa.

V posameznih občinah so občinski redarji izvajali tudi naloge za zagotavljanje umirjanja hitrosti ali ugotavljanja spoštovanja postavljene prometne signalizacije ob zaporah cest, ob prireditvah na cesti, kot so pustne povorke, prodaje na javnih površinah ob raznih prireditvah.

Varstvo javnega reda in miru

V pristojnost dela občinskega redarstva sodi tudi nadzor, oz. varstvo javnega reda in miru. Občinski redarji Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor so med vsakodnevnimi nadzori v območju za pešce, v okolici osnovnih šol in vrtcev, na in v okolici pokopališč, na igriščih ter drugih rekreacijskih površinah izvajali nadzore s ciljem preprečevanja vandalizma.

Ob rednem dela na tem področju so redarji, skupaj s policijo, sodelovali tudi v več poostrenih nadzorih, kjer so se izvajali (predvsem v večernem in nočnem času) aktivnosti zagotavljanja javne varnosti in varovanja javnega dobra.

Na področje varstva javnega reda uvrščamo tudi nadzore, katerih cilj je zaščita javne infrastrukture; kot so parkovne klopi, otroška igrala, ter ostala urbana oprema, ter varstvo naravne in kulturne dediščine. V ta namen se izvajajo obhodi objektov, namenjenih kulturi in predstavitvi zgodovine ter zgodovinskih dogodkov in dejstev.

Sodelovanje s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor tesno sodeluje s sveti, ustanovljenimi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Občinski redarji se tako udeležujejo številnih preventivnih akcij, ki jih SPVCP načrtuje in izvaja čez celo leto. Med temi so najodmevnejše akcije: Varno na pot - v šolo s kolesom, Bistro glavo varuje čelada, Red je vedno pas pripet, Varna šolska pot in številne druge. Redarji skupaj z ostalimi člani SPVCP poučujejo otroke, kako ravnati v cestnem prometu, jih opozarjajo na previdnost in nevarnosti, ki prežijo na

8

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 cesti, ob vsem pa tudi predstavljajo občinsko redarstvo kot organ, namenjen zagotavljanju čim višje stopnje varnosti cestnega prometa. Občinski redarji s tovrstnimi telesi sodelujejo tudi z namenom odpravljanja nevarnih točk za udeležence cestnega promet.

V občini Miklavž na Dravskem polju se je predstavnik organa iz Medobčinskega redarstva Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor udeležil vsakoletnega predavanja za starejše voznike.

Sodelovanje v varnostnem sosvetu

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor in njegov predstavnik so stalni člani varnostnih sosvetov občin, kjer imajo le-te ustanovljene (npr. MO Maribor, občina Hoče-Slivnica, Ruše, Starše, Miklavž na Dravskem polju). V nekaterih občinah varnostni sosvet prevzema določene naloge svetov za vzgojo in preventivo v cestnem prometu.

Sodelovanje v komisiji za občinske redarske službe pri Skupnosti občin Slovenije

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor aktivno sodeluje v Komisiji za občinske redarske službe pri SOS, kjer je predstavnik redarstva stalni član komisije. V okviru komisije se izpostavljajo razna opažanja in težave pri delu občinskih redarjev, ki so posledica organizacijskih sprememb in sprememb poslovanja organov Državne uprave. Naloga komisije je uveljavljanje poklica občinski redar in načina dela redarstev pred državnimi organi, s katerimi sodeluje tako pri pripravi predpisov, kot tudi pri pripravi številnih drugih aktov v obliki pogodb in sporazumov, za izmenjevanje določene vrste podatkov.

Vsekakor ni mogoče zaobiti dejstvo, da je komisija podala tehtne predloge spremembe Zakona o prekrških. Upravičenost navedbe o tehtnih predlogih za spremembo je s svojo pripravljenostjo sodelovanja pri pripravi teh sprememb s prisotnostjo na sestanku komisije potrdil tudi eden vidnejših strokovnjakov na področju prekrškovnega prava, dr. Hinko Jenull.

V bodoče si bo komisija prizadevala, da bo MNZ oz. Policijska akademija izvajala tudi posamezna dodatna usposabljanja občinskih redarjev na področju urejanja prometa v križiščih in nadzora nad obremenitvijo cest, tehtanja vozil in nadzora izrednih prevozov. Prav tako si bo komisija prizadevala za enakopravno obravnavanje občinskih redarjev kot javnih uslužbencev s posebnimi pooblastili.

Sodelovanje pri pripravi občinskih odlokov

Sodelovanje pri pripravi ter podajanju mnenj k predlogom državnih predpisov se je izvajalo v okviru omenjene komisije pri Skupnosti občin Slovenije. Kar zadeva pripravo lokalnih predpisov občin, pa je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor sodeloval tudi z občinami ustanoviteljicami. Pri tem so predstavniki organa sodelovali pri pripravi odlokov na področju varstva cest in ureditvi cestnega prometa, na področju plakatiranja, zagotavljanja varstva javnega reda in miru ipd.

V letu 2014 si bomo tako še naprej prizadevali, da bi nas vse občine ustanoviteljice vključile v pripravo splošnih pravnih aktov, ki zadevajo naše področje delovanja, saj ocenjujemo, da so predpisi, ki se sprejemajo v občinskih svetih in so predhodno usklajeni ter v »sozvočju« z nadrejenimi zakoni, tudi praktično izvedljivi za ustrezen nadzor.

Medobčinsko redarstvo Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor je v letu 2013 izvajalo naloge s področja občinskega redarstva v 18 občinah ustanoviteljicah v skladu s

9

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 programom dela, ter prilagoditvijo delovanja tudi glede na razmere, ki so se tekom leta dogajale.

V letu 2013 je Medobčinsko redarstvo v MOM obravnavalo 23.826 novih prekrškovnih postopkov, med katerimi je bila velika večina prekrškov storjenih na področju varnosti cestnega prometa. Ob tem je bilo še 72 prekrškov na področju varstva javnega reda in miru in 312 prekrškov na področju dela z zapuščenimi vozili. V 13 % ali 3.072 primerih, so bila kršiteljem namesto glob izrečena bodisi pisna, bodisi ustna opozorila.

Skupno število obravnavanih prekrškov v letu 2013 je znašalo 26.898. To pomeni, da je več kršiteljev z enim dejanjem storilo več kot en prekršek (stek prekrškov).

Primerjava med leti 2012 in 2013 kaže na trend 141 %. Ob tem je potrebno izpostaviti, da se je število ukrepov v letu 2013 ugotovilo z istim številom redarjev, kot v letu 2012 in kaže na večjo »intenzivnost« dela redarjev.

Število ugotovljenih prekrškov v letih 2012 in 2013 v vseh občinah

2012 2013 KRŠITVE CESTNO PROMETNIH PREDPISOV 16142 23.442 KRŠITV JAVNEGA REDA IN MIRA 57 72 ZAPUŠČENO VOZILO NA JAVNIH POVRŠINAH 267 312 IZREČENA OPOZORILA 2565 3072 SKUPAJ 19031 26898

30000 26898 25000 19031 20000 15000 Nizi1 10000 5000 0 LETO 2012 LETO 2013

Število prekrškov v letih 2012 – 2013 (vir: prekrškovna evidenca Medobčinskega redarstva)

10

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 OBČINA DUPLEK

Področje nadzora Medobčinskega inšpektorata

Program dela v občini Duplek izhaja iz programa dela za leto 2013, kateri temelji na: - Odloku o ustanovitvi skupnega organa, kjer je določen ključ obveznosti in s tem posledično tudi mesečne prisotnosti občinskega inšpektorja, - Predvidenih aktivnostih, katere so določijo glede na vodenje postopkov iz prejšnjih let, nedokončanih inšpekcijskih postopkih iz leta 2012, skupnega dogovora o aktivnostih med občinsko upravo občine in inšpekcijo, ter splošnimi navodilu občinske uprave občine tekom leta.

Aktivnosti inšpekcijskega dela obsegajo reševanje prijav, ki se evidentirajo bodisi na sedežu občinske uprave občine, bodisi neposredno vložene na sedežu inšpektorata. Ob prijavah je program dela zasnovan tako, da se fizično pregledajo vsi kraji in zaselki na območju občine najmanj 1 x na mesec.

Medobčinski inšpektorat je na območju občine Duplek vršil nadzor v skladu z letnim planom in Odlokom o ustanovitvi skupne občinske uprave 'Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor'. Ob vsakokratnem obisku na občinski upravi, je inšpektor prevzel morebitne prijave ter svojo prisotnost vpisal v zato posebej namenjeno knjigo, kjer lahko občani občine zabeležijo morebitne ugotovljene nepravilnosti in opravil redne in kontrolne preglede po posameznih naseljih v skladu s pristojnostmi, ki mu jih podeljuje veljavna zakonodaja.

Nadzor na občinskih cestah in javnih poteh

V preteklem letu je bilo na področju nadzora v skladu s pristojnostmi Zakona o cestah in Odloka o občinskih cestah uvedenih 10 inšpekcijskih postopkov. V 4 primerih je bila izdana inšpekcijska odločba, večji del problematike se je sproti reševal s t.i. odredbami pooblaščenemu vzdrževalcu občinskih cest na območju občine, Režijskemu obratu, saj je od junija 2013 občina z podjetjem Nigrad sporazumno prekinila koncesijsko pogodbo za vzdrževanje občinskih cest.

V okviru rednih inšpekcijskih pregledov so bile sproti javljene opažene poškodbe cestišč, predvsem na cesti Zgornji Duplek – Zimica, kjer je pooblaščeni vzdrževalec na podlagi odredbe inšpektorja opravil sanacijska dela in tako zagotovil varen in nemoten potek prometa po lokalni cesti.

Med drugim je bil uveden inšpekcijski postopek z izdajo odločbe za odstranitev oglaševalskega objekta ob avtobusnem postajališču ob LC Zgornji Duplek – Zimica, ki je oviral preglednost v križišču. Prav tako je bilo na podlagi Zakona o inšpekcijskem nadzoru izrečeno opozorilo lastniku kmetijskega zemljišča ob avtobusnem postajališču za odstranitev zasajene koruze, ki je prav tako ovirala nemoteno preglednost v omenjenem križišču. V Zgornjem Dupleku je bil uveden inšpekcijski postopek z izdajo odločbe za rekonstrukcijo izgrajenega hišnega priključka na občinsko cesto, saj je bila njegova izgradnja neprimerna in je predstavljala oviro v cestnem prometu.

Dva postopka sta bila uvedena zaradi zasajene žive meje ob hišnih priključkih občanov, ki so ovirale varno vključevanje na občinske ceste. V enem primeru, je zavezanec živo mejo obrezal že na podlagi izrečenega opozorila inšpektorja, v Vurberku je v isti zadevi bil izdan Sklep o dovolitvi izvršbe in postopek je še vedno odprt.

11

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 V jesenskem času je bil uveden inšpekcijski postopek zaradi oranja v cestišče na območju Vurberka. Zavezancu je bilo izdano opozorilo, ker pa v odrejenem času ni izvršil naloženega, mu je bila izdana odločba. Po prejeti odločbi je zavezanec saniral nastale poškodbe na bankini občinske ceste.

V Logu je bil na podlagi prejete prijave, uveden inšpekcijski postopek zaradi ogrožanja občinske ceste. Domnevni povzročitev nepravilnosti je bil vabljen na zaslišanje in je po prejetem opozorilu inšpektorja, odstranil ovire iz cestnega sveta občinske ceste. Prav tako je bil na podlagi prejete prijave uveden postopek za zavarovanje ovire – betonskega zidu – v Zgornjem Dupleku in izdana odredba Režijskemu obratu, za postavitev ustrezne prometne signalizacije, zadeva domnevno nezakonite gradnje pa odstopljena v pristojno reševanje republiški inšpekcijski službi.

Pomembno pa je izpostaviti problematiko lastništva kategoriziranih občinskih cest, saj se je v praksi velikokrat izkazalo, da občani niso seznanjeni s kategorizacijo posamezne ceste, katere lastniki so, in ne poznajo omejitev vseh posegov na ceste ne glede na njihovo lastništvu, saj morajo prenos le-tega urejati v sodelovanju z občinsko upravo, kar pa na inšpekcijske postopke nima vpliva.

Na področju prometne signalizacije na javnih cestah je potrebno opozoriti na problematiko zamenjave tako imenovane »stare prometne signalizacije«, izrisane na rumeni podlagi, ki je bila postavljena na osnovi Pravilnika o prometnih znakih na cestah (Ur. list SFRJ št. 48/81, 59/81 in 17/85).

Po mnenju Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za infrastrukturo in prostor, podkrepljenem tudi s sodnimi odločbami, takšna signalizacija ni več veljavna, ker je 10 letni rok za prilagoditev te signalizacije z določbami novega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08 in 109/2010), že zdavnaj potekel.

Nadzor na področju ravnanja z odpadki

V prejšnjem letu je občina začela z ločevanjem odpadkov na njihovem izvoru in je tako uvedla sistem vreč za odlaganje odpadne embalaže v vsakem gospodinjstvu. Po začetku novega sistema ločevanja in pobiranja odpadkov, je bilo nekajkrat najdenih več vreč z odpadno embalažo odvrženih ob občinskih cestah, predvsem ob gozdovih. Ker povzročiteljev nepravilnosti v teh primerih ni mogoče odkriti, je inšpektor njihovo odstranitev ustno odrejal Režijskemu obratu. Največ primerov takšnega nedovoljenega odlaganja odpadkov je bilo mogoče zaslediti ob gozdu ob cesti, ki vodi iz smeri Male Zimice proti Zimici. V drugi polovici leta je bilo teh primerov veliko manj, saj so se občani že privadili na nov sistem zbiranja in ločevanja.

Inšpektorat je prejel prijavo domnevnega nedovoljenega odlaganja odpadkov v Dvorjanah, vendar je inšpektor pri zbiranju podatkov ugotovil, da v predmetni zadevi postopke že vodi republiška inšpekcija za kmetijstvo in okolje.

Občanka Korene se je na inšpektorat obrnila v zadevi čistoče ob njeni stanovanjski zgradbi, vendar je bilo po opravljenem inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da ni razlogov za uvedbo postopka, saj nepravilnosti ni bilo mogoče ugotoviti.

Na splošno lahko rečemo, da je stanje čistoče na celotnem območju občine dobro, manjše nepravilnosti so se sproti odpravljale s sodelovanjem režijskega obrata. V času pred praznikom spomina na mrtve, so bili opravljeni poostreni nadzori nad stanjem splošne čistoče na

12

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 pokopališčih, kjer pa večjih nepravilnosti ni bilo. V okviru rednih pregledov so bili tedensko opravljeni pregledi čistoče v okolici šole in vrtca ter na vseh ostalih javnih površinah.

Nadzor na področju ravnanja z odpadnimi in meteornimi vodami

Na področju odvajanja odpadnih voda je inšpektorat v lanskem letu prejel prijavo v zadevi neprimernega odvajanja fekalnih in meteornih voda v obstoječo greznico v Dvorjanah, ki naj bi povzročilo sproženje zemeljskega plazu. Po opravljenem inšpekcijskem pregledu in razgovoru z lastnikom objekta, iz katerega so se domnevno nepravilno iztekale odpadne vode, je bilo ugotovljeno, da Medobčinski inšpektorat ni pristojen za ukrepanje, saj se je kot verjetno za nastalo situacijo izkazala domnevno nepravilna izgradnja greznične jame, zato je inšpektor zadevo posredoval republiški inšpekcijski službi za kmetijstvo in okolje ter republiški inšpekcijski službi za infrastrukturo in prostor.

Inšpektorat je prejel prijavo v zadevi domnevnega nedovoljenega odvajanja fekalnih voda v meteorno kanalizacijo na območju Zgornjega Dupleka. Na podlagi pisne odredbe inšpektorja režijskemu obratu, je bil opravljen pregled iztoka iz stanovanjskega objekta v meteorno kanalizacijo s pomočjo tehničnega sredstva – kamere, pri katerem pa nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, zato postopek ni bil uveden.

V fazi reševanja je postopek, ki je bil uveden konec leta in sicer nedovoljeno iztekanje odpadnih voda iz stanovanjskega objekta v Spodnji Koreni, ki pa bo epilog dobil šele v tem letu, saj bo inšpektor zaslišal domnevnega povzročitelja nepravilnosti in nato po potrebi izdal inšpekcijsko odločbo.

Nadzor na področju oglaševanja in druga področja nadzor, ter sodelovanje medobčinskega inšpektorata

Na področju nadzora nad stanjem plakatiranja v preteklem, letu ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Inšpektor je ob vsakem obisku na območju občine opravil preglede plakatnih mest z namenom nadzora nad pravilnim plakatiranjem.

Inšpektorat je v preteklem letu prejel prijavo domnevnega dela na črno v Zgornjem Dupleku, ki je bila odstopljena v pristojno reševanje republiški inšpekcijski službi.

Inšpektor je za občinske novice pripravil članek z namenom informiranja občanov o področju nadzora Medobčinskega inšpektorata in o prepovedanih ravnanjih, ki jih je bilo mogoče opaziti skozi leto.

13

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 Število opravil in ukrepov v letu 2013

REALIZACIJA REALIZACIJA VRSTA OPRAVILA 2012 2013

INŠPEKCIJSKI POSTOPKI 243 450 PREGLEDI (REDNI, KONTROLNI, IZREDNI) 228 417 TEHNIČNO KVALITETNI PREGLEDI / / IZDANE UREDITVENE ODLOČBE 1 4 OPOZORILO PO 33. ČLENU ZAKONA O INŠPEKCIJSKEM 2 5 NADZORU IZDANI SKLEPI / 1 IZDANE ODREDBE 2 8 DENARNA IZVRŠBA IZVRŠLJIVE ODLOČBE / / IZVRŠBA ODLOČBE PO TRETJI OSEBI / / DOPISI, ODGOVORI, ODSTOPI ZADEV 10 15 PREKRŠKOVNI POSTOPKI 2 IZREČENO OPOZORILO PO ZAKONU O PREKRŠKIH IZDANO OBVESTILO O PREKRŠKU 1 IZDANI PLAČILNI NALOGI IZDANE ODLOČBE O PREKRŠKU IZREČENI OPOMINI ZAHTEVA ZA SODNO VARSTVO USTAVITEV POSTOPKA 1 IZDANI PLAČILNI NALOGI ZA PLAČILO SODNE TAKSE PREDLOG ZA UKLONILNI ZAPOR IZDANI PREDLOGI ZA PRISILNO IZTERJAVO GLOBE S K U P A J 245 450

14

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013

Križišče LC ZGORNJI DUPLEK – ZIMICA – problematika preglednosti

Odlaganje odpadkov ob cesti Mala Zimica – Zimica

15

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013

Oranje v bankino občinske ceste na Vurberku

Iztekanje odpadnih voda na cesto v Spodnji Koreni

16

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 Opravljene naloge in dela Medobčinskega redarstva

Nadzor nad ustavljanjem in parkiranjem vozil ter spoštovanjem cestno prometnih predpisov

V občini Duplek, lahko nekatere lokacije izpostavimo kot tiste, kjer je bilo opravljenega največ nadzora. Med te sodi parkirni prostor pri občini Duplek, pri novih stanovanjskih blokih in trgovini v Spodnjem Dupleku, v okolici pokopališča v Koreni ter v Dvorjanah.

V letu 2013 so občinski redarji v občini Duplek, s področja ustavljanja in parkiranja obravnavali 38 prekrškov, dva pa z drugih kršitev določil Zakona o pravilih cestnega prometa. Pri tem so 12 kršiteljem izrekli globe 23. pa opozorila. Trije postopki o prekrških še niso zaključeni in so v fazi ugotavljanja dejstev in okoliščin in pridobivanja podatkov o kršiteljih.

V dveh primerih zapuščenega vozila je bilo ugotovljeno, da je eno vozilo lastnik sam umaknil in tako prekršek ni bil evidentiran (zanj ni več pravne podlage), en postopek pa še teč.

V letu 2013 je bilo tako iz naslova glob izrečenih v tem letu, vplačanih 953,65€ in 80,00€ iz naslova sodnih taks.

2012 2013

GLOBA 8 15 OPOZORILO 11 23

USTAVITEV POSTOPKA 2 0

ZAPUŠČENO VOZILO 0 2 Število postopkov po posamezni vrsti (vir:prekrškovna evidenca Medobčinskega redarstva)

Najpogostejši prekrški s področja mirujočega prometa, ki so jih v letu 2012 zaznali občinski redarji so prekrški zaradi neupravičenega parkiranja na prostoru za invalide in nepravilnega parkiranja na pločniku.

Preventive aktivnosti na področju prometa V mesecu februarju so občinski redarji sodelovali pri izvedbi prireditve na cesti – pustne povorke, pri čemer so skrbeli za varnost udeležencev prireditve.

Prav tako so občinski redarji sodelovali v vseslovenski akciji Varna šolska pot in sicer so s prisotnostjo pred osnovnimi šolami skušali umiriti hitrost vožnje in po potrebi otrokom nuditi pomoč pri prečkanju vozišča cest ipd.

Varstvo javnega reda in miru v občini Duplek

Občinski redarji Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor so v okviru svojih pristojnosti izvajali nadzore, z namenom preprečevanja vandalizma. Tovrstni nadzori so se izvajali predvsem v popoldanskem in večernem času, v okolici osnovnih šol in vrtcev v Zgornjem in Spodnjem Dupleku ter v Dvorjanah. Nadzori so se izvajali tudi na igrišču v Zimici in pri gramoznici v Dupleku. Pri nadzoru kršitev niso zaznali, ni pa mogoče oceniti, koliko nezakonitih ravnanj so s svojo navzočnostjo preprečili.

17

Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 V okviru izvajanj nalog zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa pa je bil dvema kršiteljema izdan plačilni nalog in izrečena globa po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

ZAKLJUČEK

Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor je v letu 2013 doživel nekatere spremembe, tako na organizacijskem, kadrovskem in delovnem področju. Sprememba organizacije dela, stimuliranje zaposlenih, odpravljanje konfliktnih situacij je v letu 2013 bila ena izmed prioritet dela, predvsem na redarskem delu organa. Notranji konflikti, v veliki meri izvirajoč iz preteklosti, so zavirali delo in ustvarjali slabo vzdušje, ki se je prenašalo ne samo med zaposlenimi, pač pa se je odražalo tudi izven službe. S tem se je zmanjševal ugled organa in ustvarjala klima nezadovoljstva občanov do delavcev in opravljanja njihovega zakonitega dela.

Kljub vsemu je potrebno dodati, da je služba kot celota funkcionirala v svojih zakonskih okvirjih in zadovoljivo opravljala svoje dela. Primerjalni rezultati s preteklim letom izkazujejo na inšpekcijskem delu službe približno podobne aktivnosti in tudi rezultate.

Na redarskem delu se je, predvsem v drugi polovici leta, povečala učinkovitost izvajanja nalog za približno 40 %, kar se je odražalo v večji pravni varnosti občanov in spoštovanju predpisov kršiteljev. Podobne rezultate je realno pričakovati tudi v letu 2014.

Konec leta 2013 so se pričele tudi aktivnosti za spremembo ustanovitvenega odloka skupne občinske uprave, ki bo predvidoma v začetku leta 2014 zaključen in bo v manjši meri spremenil razmerja med občinami v smislu obveznosti delovanja redarstva v posameznih občinah. Prav tako se pripravlja sprememba sistemizacije organa, ki bo zagotovila notranjo reorganizacijo službe in smiselno zaokrožila nekatera delovna mesta in opravila.

Cilj sprememb je v tem, da postane Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor operativno uspešen, sposoben se v čim krajšem času prilagajati spremembam in zahtevam v družbi, uspešno »parirati« novim problemom in zahtevam, ter postati finančno vzdržen. Sodelavcem, ki bodo s svojim znanjem, izkušnjami in predanim delom to poskušali zagotoviti, pa omogočiti čim boljše pogoje dela ter jim zagotoviti ustrezno pravno in finančno varnost za uspešno delo.

Ustrezna zahvala sodelavcem, ki so s svojim delom omogočili in uresničili zastavljene cilje na inšpekcijskem in redarskem področju dela, uradnikom in strokovnim sodelavcev, ki opravljajo podporne in spremljevalne naloge za uspešno delo in funkcioniranje službe.

In ob koncu tudi zahvala za ustrezno in korektno sodelovanje naših sodelavcev v občinskih upravah občin ustanoviteljic naše službe, saj brez njihovega sodelovanja, pomoči, nasvetov in skupnega reševanja problemov, rezultati ne bi bilo takšni, kot so podani v poročilu.

18

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 8

SEZNANITEV Z INFORMACIJO O VARNOSTNIH POJAVIH NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK V LETU 2013

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Policijska postaja Maribor I

Poročevalec na seji: predstavnik PP Maribor I

marec, 2014

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 9

OBRAVNAVA IN SPREJEM POROČILA IZVAJALCA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZBIRANJA IN PREVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV TER ODLAGANJA OSTANKOV PREDELAVE NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2013

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Občinska uprava, Čisto mesto Ptuj, d.o.o.

Poročevalec na seji: predstavnik Čistega mesta Ptuj d.o.o.

marec, 2014

OBRAZLOŽITEV:

Skladno določilom Pravilnik-a o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Duplek (MUV, št. 27/2005), ter Odloka o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (UGSO št. 13/2012, 16/2012, 37/2012), mora izvajalec gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, do 31. marca v tekočem letu seznaniti občinski svet s poročilom o izvajanju gospodarske javne službe v Občini Duplek v preteklem letu.

Občinskemu svetu predlagamo v sprejem naslednji sklep:

Predlog sklepa:

»Občinski svet Občine Duplek se je seznanil s poročilom izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave na območju občine Duplek za leto 2013«

POROČILO O IZVAJANJU

OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE

SLUŽBE

RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI

V OBČINI DUPLEK

ZA LETU 2013

Ptuj, februar 2014

VSEBINA

1. Uvod

2. Usmeritve Republike Slovenije na področju gospodarjenja z odpadki

3. Predpisi, ki zagotavljajo ravnanje z odpadki

4. Pristojnosti lokalnih skupnosti na področju ravnanja z odpadki

5. Ravnanje z odpadki na območju občine Duplek

5.1. Podatki o območju 5.2. Podatki o vključenih gospodinjstvih 5.3. Količine zbranih odpadkov v letu 2013 5.4. Število zabojnikov za zbiranje odpadkov 5.5. Število zbiralnic ločenih frakcij 5.6. Lokacije zbiralnic ločenih frakcij 5.7. Frekvence zbiranja posameznih vrst odpadkov 5.8. Lokacije prevzemanja posameznih vrst odpadkov 5.9. Zbiranje odpadkov v zbirnem centru

6. Zaključek

Priloga: Finančno poročilo za leto 2013

1

1. UVOD

Pri vsaki dejavnosti, ki jo izvaja človek v naravnem ali urbaniziranem okolju nastajajo odpadki, predvsem kot negativen produkt njegovega načina življenja in dela. Žal pa ti odpadki predstavljajo velik delež pri onesnaževanju ter razvrednotenju našega bivalnega in delovnega okolja.

Da bi se okolje obvarovalo pred vedno bolj škodljivimi vplivi nastajajočih odpadkov, je potrebno vzpostaviti učinkovit sistem za celovito reševanje problematike odpadkov, od organiziranih aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov do organiziranega zbiranja, obdelave, predelave ter varnega končnega odstranjevanja nastalih odpadkov.

Pravega pomena in problema z nastalimi odpadki smo se začeli zavedati s pomanjkanjem prostora za njihovo odlaganje, posledicami divjega odlaganja odpadkov v naravo, nevarnostmi okužb ter ekoloških nesreč. Vse to je vplivalo na dvig okoljevarstvene zavesti, katerih aktivnosti narekujejo nenehno iskanje rešitev, ki bodo ekološko ter ekonomsko najoptimalnejše oz. najsprejemljivejše.

Za nastajanje odpadkov smo odgovorni prebivalci, kot uporabniki dobrin in storitev, zaradi uporabe katerih lahko nastajajo odpadki. Zato si moramo prizadevati, da do njihovega nastanka sploh ne pride, če pa preprečevalne aktivnosti niso dovolj uspešne in pride do nastanka odpadkov, moramo poskrbeti za takšno ravnanje, ki ne bo imelo posledic za nas in naše okolje.

Odgovornost ravnanja z odpadki je porazdeljena med različne subjekte, tako je za ravnanje z odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih oz. jih povzročamo prebivalci oz. nastajajo kot posledica načina bivanja pristojna lokalna skupnost, ki le – to zagotavlja z izvajanjem gospodarskih javnih služb. Vsi ostali zasebni ali javni gospodarski subjekti pri katerih nastajajo odpadki pa morajo sami poskrbeti za odpadke, pri čemer imajo več organizacijskih možnosti. Ravnanje z odpadki v lokalnih skupnostih izvajajo gospodarske družbe, ki morajo izpolnjevati določene pravne, organizacijske, kadrovske, tehnične in druge pogoje.

Čisto mesto Ptuj d.o.o. spada v skladu z Zakonom o gospodarskih službah med mala podjetja.

Dejavnost podjetja – gospodarjenje z odpadki se opravlja na območju 16 občin spodnjega Podravja, na osnovi Odlokov o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju posamezne občine.

Organiziranost podjetja smo prilagajali nenehnim spremembam na področju zakonodaje v RS, kakor tudi zahtevam večinskega lastnika ter njihovi organiziranosti znotraj koncerna Saubermacher.

2

Področja dela, ki jih je potrebno posebej poudariti pa so sledeča:

1. Zbiranje in odvoz nenevarnih komunalnih odpadkov : zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov iz posod (gospodinjstva, podjetja) zbiranje in odvoz papirne embalaže iz posod in vreč (gospodinjstva, podjetja) zbiranje in odvoz mešane embalaže iz posod in vreč (gospodinjstva, podjetja) zbiranje in odvoz odpadkov iz zbirnih centrov zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov.

2. Storitve izven redne dejavnosti: priprava biomase na način mletja in sejanja lesnih odpadkov mletje različnih vrst plastike mletje in sortiranje kosovnih odpadkov svetovanje podjetjem in šolam na področju delovanja čiščenje divjih odlagališč

3

2. USMERITVE REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU GOSPODARJENJA Z ODPADKI

Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki obsegajo sklop ukrepov za učinkovito ravnanje z odpadki, s končnim ciljem zmanjševanja deleža odpadkov za odlaganje in povečevanje deleža za ponovno snovno ali energetsko izrabo nastalih odpadkov.

Zato se osnove republiških predpisov in usmeritev na področju gospodarjenja z odpadki, ki so usklajene z usmeritvami Evropske unije, nanašajo na aktivnosti za vzpostavitev sistema preprečevanja nastajanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter njihovega nevarnostnega potenciala na izvoru, ločenega zbiranja, prevzemanja in oddajanja čim čistejših frakcij posameznih vrst odpadkov, za povečanje izrabe snovne ter energetske vrednosti odpadkov, okolju sprejemljivo in varno odlaganje ostankov komunalnih odpadkov ter izgradnjo objektov za njihovo obdelavo in predelavo ter končno oskrbo, ki posledično omogočajo količinsko razbremenjevanje odlagališč ter znižanje nevarnostnega potenciala odpadkov v okolju.

Gospodarjenje z odpadki zagotavljata Republika Slovenija in lokalne skupnosti z opravljanjem javnih gospodarskih služb na lokalni, medobčinski in republiški ravni.

Republika Slovenija je pristojna za celovito politiko na področju ravnanja z odpadki, z javnimi službami pa tudi sama zagotavlja ravnanje z nekaterimi vrstami odpadkov.

Lokalne skupnosti so pristojne za zagotavljanje javne službe ravnanja z embalažo, ki je komunalni odpadek (klasifikacijska številka 15 01) in komunalnimi odpadki, vključno z ločenimi frakcijami (klasifikacijska številka 20 ).

Izvajanje gospodarske javne službe mora zagotoviti takšen sistem ravnanja z odpadki, ki bo njihovim povzročiteljem omogočal oddajanje ločeno zbranih frakcij odpadkov, z opremo na prevzemnih mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij ter v zbirnih centrih.

Zbrane odpadke je potrebno predelati, če za predelavo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin.

Odpadke je dovoljeno odlagati samo na odlagališčih, odpadki pa morajo biti obdelani, kar pomeni, da njihova onesnaženost ne presega mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti in mejnih vrednosti parametrov izlužka.

4

3. PREDPISI, KI ZAGOTAVLJAJO RAVNANJE Z ODPADKI

Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 14/2010, 51/2010, 84/2010 in 40/2012), Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 38/2010 in 57/2011), Zakon o javno – zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008 in 108/2009, 48/2012 in 57/2012), Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011 in 21/2013), Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011), Uredba o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/2014), Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/2006, 106/2006, 110/2007, 67/201 (68/2011 – popravek), Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 107/2006 in 100/2010), Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008), Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom Uradni list RS, št. 39/2010), Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008), Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Uradni list RS, št. 78/2008 in 3/2010), Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/2001), Uredba o metodologiji za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012)

Predpisi Občine Duplek

Statut občine Duplek ( Uradni list RS, št. 17/2007, 15/2010), Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Duplek ( Uradni list RS, št. 7/2011 ), Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Duplek (Uradno glasilo Slovenskih občin, št.: 13/2012).

5

4. PRISTOJNOSTI LOKALNIH SKUPNOSTI NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI

Pristojnosti občin – lokalnih skupnosti na področju ravnanja z odpadki izhajajo predvsem iz naslednjih predpisov :

- Zakon o lokalni samoupravi, - Zakon o varstvu okolja, - Zakon o gospodarskih javnih službah, - Zakon o javno – zasebnem partnerstvu, - Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja - Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki….

Na podlagi navedenih in še drugih predpisov lokalne skupnosti :

- sprejemajo odloke in druge odločitve, ki so potrebne za zagotovitev javne službe in sicer : - Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah, - Odlok o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe, - Odlok o načinu in pogojih podelitvi koncesije za izvajanje gospodarske javne službe, - Pravilnik o tarifnem sistemu storitev gospodarske javne službe, - Cenik storitev za izvajanje gospodarske javne službe, - Program ravnanja z odpadki za koledarsko leto;

- organizirajo v imenu svojih prebivalcev zajem in končno oskrbo odpadkov, za katere so pristojne, tako, da : - z izvajalci javne službe vzpostavijo poslovni odnos za izvajanje gospodarske javne službe, - zagotovijo prostor in opremo za: - zbiralnice ločenih frakcij, - zbiralnice in premične zbiralnice nevarnih frakcij in - zbirni center ;

- zagotovijo prostor za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;

- sodelujejo pri interesnem in kapitalskem združevanju občin za izgradnjo objektov, ki omogočajo dolgoročno reševanje problematike odpadkov, kot so : - regijski centri za ravnanje z odpadki, - objekti in naprave za obdelavo, predelavo in odstranjevanje odpadkov.

Pri zagotavljanju javne službe ravnanja z odpadki, je lokalna skupnost pristojna za zagotavljanje ločenega zbiranje komunalnih odpadkov, tako da se iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki se zbirajo,

6

izločajo ločene in nevarne frakcije ter za odstranjevanje ostankov komunalnih odpadkov.

7

5. RAVNANJE Z ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK

5.1. Podatki o območju

Občina Duplek je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvijo njihovih območij.

Obsega naselja Ciglence, Dvorjane, Jablance, Sp. Korena, Sp. Duplek, Vurberk, Zg. Korena, Zg. Duplek, Zimica in Žikarce.

Leži na severozahodnem obrobju Slovenskih goric, kjer se s trto porasli griči spuščajo k obrežju reke Drave. To je pretežno hribovito gričevnato območje z majhnim delom ravninskega predela ob Dravi in zajema površino 3920 hektarjev. Občina meji na Mestno občino Maribor, Mestno občino Ptuj, Občino Lenart in Občino Destrnik, od občine Starše pa jo loči reka Drava.

Občina je pretežno kmetijsko usmerjena, na njenem območju ni industrijskih obratov, pa tudi ne večjih obrtnih obratov. Po statističnih podatkih je največ aktivnega prebivalstva zaposlenega v naselju bivališča (59% - kmetijstvo, drobna obrt, turizem na podeželju), le dobra četrtina aktivnega prebivalstva odhaja na delo v sosednje kraje, Maribor, Ptuj , Lenart ali čez mejo v Avstrijo.

Ob zadnjem popisu prebivalstva v letu 2002 je štela 5938 prebivalcev, v letu 2010 jih šteje približno 6990. V strukturi deleža prebivalcev po naseljih je ob popisu največ prebivalstva zajemalo naselje Zg. Duplek (1532 prebivalcev), ob njem pa Sp. Duplek (1177 prebivalcev) in Dvorjane. Prebivalstvo je skoncentrirano predvsem v jugovzhodnem ravninskem delu občine, kjer poteka tudi najpomembnejša občinska prometnica – cesta Maribor Ptuj.

Vir : www.duplek.si

8

5.2. Podatki o vključenih gospodinjstvih

V spodnji tabeli je prikazano gibanje vključenih gospodinjstev od leta 2009 do leta 2013

Gosp. 09 Gosp. 10 Gosp. 11 Gosp. 12 Gosp. 13 Vsa gosp. 1.789 1.834 1.883 1.883 1.892 1.945

Tabela prikazuje delež vključenih gospodinjstev v občini po letih

Delež 09 Delež 10 Delež 11 Delež 12 Delež 13 92,0 % 94,3 % 96,8 % 96,8 % 97,3 %

5.3. Količine zbranih odpadkov v letu 2012 in 2013

Tabele prikazujejo količine zbranih odpadkov po tipu odpadka v tonah in primerjavo le teh med leti 2012 in 2013.

MKO

Občina Količine Duplek - leto 2012 908,84 Duplek - leto 2013 706,50

Ločene frakcije Plastična in Občina Papirna embalaža Steklena embalaža kovinska embalaža Duplek - leto 2012 54,92 54,34 62,09 Duplek - leto 2013 95,41 56,87 98,44

Biološki odpadki

Občina Količine Duplek - leto 2012 63,27 Duplek - leto 2013 79,88

Kosovni odpadki

Občina Količine Duplek - leto 2012 38,48 Duplek - leto 2013 27,52

9

Nevarni odpadek

Občina Količine Duplek - leto 2012 2,38 Duplek - leto 2013 0,52

Tabeli prikazujeta količino zbranih odpadkov na prebivalca med leti 2012 in 2013.

Količine na prebivalca v kilogramih 2012

Občina Prebivalci Količine/ preb. Duplek - leto 2012 6.990 169,43 Duplek - leto 2013 6.990 152,38

5.3.1. Akcija zbiranja kosovnih odpadkov

Spodnja tabela prikazuje termine odvoza kosovnih odpadkov po naseljih v občini Duplek

5.3.2. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov

Spodnja tabela prikazuje termine in lokacije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v občini Duplek

OBČINA DATUM ČAS DELA LOKACIJA ZBIRANJA 10.00 – 11.30 Dvorjane pri GD 12.00 – 13.30 Spodnji Duplek pri Režijskem obratu DUPLEK sreda, 16. oktober 2013 14.00 – 15.30 Zgornji Duplek pri stari šoli 16.00 – 17.30 Zimica v križišču pri h.š. 17 18.00 – 19.30 Zgornja Korena pri GD

10

5.4. Število zabojnikov za zbiranje odpadkov (na dan 31. 12. 2013)

Gospodinjstva 80 l 120 l 240 l 1100 l

Mešani komunalni odpadki 109 316 1379 37

Pravne osebe 240 l 1100 l

Mešani komunalni odpadki 40 17

5.5. Število zbiralnic za ločeno zbiranje steklene embalaže in ločeno zbiranje odpadnih oblačil in tekstila (na dan 31. 12. 2013)

Zbiralnice Tip posode 1100 l – 3m3- plastični, kovinski

DVORJANE – pri igrišču 1 1 SPODNJI DUPLEK – zbirni center 1 1 ZGORNJI DUPLEK – Žitečka vas Plastični 1 1 – pri igrišču zabojnik – ZIMICA – pri nogometnem steklo, 1 1 igrišču kovinski JABLANCE – nogometno igrišče zabojnik - 1 1 pod skakalnico oblačila ZGORNJA KORENA – pri 1 1 kmetijski zadrugi Skupaj 6 6

11

5.7. Frekvence zbiranja posameznih vrst odpadkov (na leto )

- mešani komunalni odpadki 13 - krat - papir 13 - krat - mešana embalaža 13 - krat - steklo 13 – krat - odpadna oblačila in tekstil 13 – krat - biološko razgradljivi odpadki 42 - krat - neuporabni kosovni odpadki 1 - krat - uporabni kosovnih odpadkih 1 - krat - nevarni odpadki iz gospodinjstev 1 - krat

5.8. Lokacije prevzemanja posameznih vrst odpadkov

Mešani komunalni odpadki se prevzemajo na prevzemnih mestih, ki so ob cestah, ki omogočajo prevoz za specialno vozilo, istočasno pa niso preveč oddaljena od mest nastajanja odpadkov (gospodinjstva).

Papir oz. ločene frakcije iz papirja in odpadna embalaža iz papirja, se prav tako prevzema na prevzemnih mestih, ki so ob cestah, ki omogočajo prevoz za specialno vozilo, istočasno pa niso preveč oddaljena od mest nastajanja odpadkov (gospodinjstva).

Mešana embalaža oz. ločene frakcije iz plastike, odpadna embalaža iz plastike (plastenke), kovine oz. odpadna embalaža iz kovin (pločevinke) se prav tako prevzemajo na prevzemnih mestih, ki so ob cestah, ki omogočajo prevoz za specialno vozilo, istočasno pa niso preveč oddaljena od mest nastajanja odpadkov (gospodinjstva).

Steklo oz. odpadna embalaža iz stekla (steklenice), se zbirajo na zbiralnicah, ki so razporejene po občini (tabela, točka 5.5.).

Odpadna oblačila in tekstil se prav tako zbira na zbiralnicah, ki so razporejene po občini (tabela, točka 5.5.).

Biološko razgradljivi odpadki se prav tako prevzemajo na prevzemnih mestih, ki so ob cestah, ki omogočajo prevoz za specialno vozilo, istočasno pa niso preveč oddaljena od mest nastajanja odpadkov (gospodinjstva).

Kosovni odpadki se zbirajo na lokacijah katere skupaj uskladimo z občino. Krajani so bili o kraju in času zbiranja odpadkov, obveščeni na hrbtni strani položnice.

Nevarne odpadke smo zbirali na vnaprej določenih krajih. Krajani so bili o kraju in času zbiranja odpadkov, obveščeni na hrbtni strani položnice.

12

V občini Duplek smo v mesecu juniju 2013, uvedli sistem »od vrat do vrat«, na podlagi potrjenega poslovnega načrta občine Duplek za leto 2013. Hkrati smo v mesecu oktobru 2013 namestili zabojnike za ločeno zbiranje odpadnih oblačil in tekstila.

Bistvene spremembe sistema so: Zbiranje in odvoz papirne embalaže od gospodinjstev, Zbiranje in odvoz mešane embalaže od gospodinjstev, Zbiranje odpadnih oblačil in tekstila na zbiralnicah

Prednosti sistema »od vrat do vrat« so: večje količine zbranih frakcij na terenu, uporabniku prijazno zbiranje (ni več dodatnih poti do ekoloških otokov), čiste zbiralnice za zbiranje steklene embalaže, …

Zgoraj navedene trditve so prikazane v količinah zbranih odpadkov v letu 2012 in 2013; tabele, točka 5.3.). Iz tabel je lepo razvidno, da se je delež papirne embalaže, ter mešane embalaže povečal za dobrih 40% v primerjavi z letom 2012, delež mešanih komunalnih odpadkov, pa se je zmanjšal za dobrih 25 % v primerjavi z letom 2012. Potrebno je poudariti, da so rezultati v občini odlični, saj je od uvedbe sistema minilo pol leta.

5.9. Zbiranje odpadkov v zbirnem centru CERO Gajke

Občani občine Duplek so lahko določene vrste odpadkov oddajali tudi v zbirnem centru CERO Gajke.

13

6. ZAKLJUČEK

Pri izvajanju javne službe ugotavljamo, da se le – ta izvaja v skladu s pogodbo. Problematika, ki nastaja se rešuje sprotno s strankami, občinsko upravo Občine Duplek, ter v določenih primerih z inšpektoratom.

Krajani občine Duplek so nov sistem »od vrat do vrat« dobro sprejeli, kar se kaže v količinah zbranih odpadkov (papirna embalaža, mešana embalaža, mešani komunalni odpadki, …)

V določenih primerih še opazimo, da se ločevanja odpadkov krajani ne držijo dovolj natančno. Zato bo potrebno še več dela nameniti ozaveščanju občanov oz. povzročiteljev odpadkov z obvestili, navodili za pravilno ločevanje, …

Na podlagi zbranih podatkov Podjetja Čisto mesto Ptuj d.o.o.

Pripravil : Igor Mohorič, mag.inž.log.

Direktor: Janez Letnik, dipl.org.-menedžer

14

15

PODATKI IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA v obdobju od 1.1.2013 do 31.12.2013

OBČINA DUPLEK 13,20% 13,12% Znesek Postavka Oznaka za AOP JAVNA SLUŽBA 2 3 4 A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE (111+115+118) 110 177.488

I. Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu (112 do 114) 111 177.488

1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev razen najemnin 112 177.488

2. Čisti prihodki od najemnin 113 0

3. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala 114 0

II. Čisti prihodki od prodaje na trgu EU (116+117) 115 0

1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 116 0

2. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala 117 0

III. Čisti prihodki od prodaje na trgu izven EU (119+120) 118 0

1. Čisti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 119 0

2. Čisti prihodki od prodaje blaga in materiala 120 0

POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE B. 121 0 PROIZVODNJE

ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE C. 122 0 PROIZVODNJE

Č. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 123 0

SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DRUGI PRIHODKI, D. 124 0 KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI UČINKI

E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 125 0

F. KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA (110+121-122+123+124+125) 126 177.488

G. POSLOVNI ODHODKI (128+139+144+148) 127 212.524

I. Stroški blaga, materiala in storitev (129+130+134) 128 109.576

1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 129 1.574

2. Stroški porabljenega materiala (131 do 133) 130 19.785

a) stroški materiala 131 3.163

b) stroški energije 132 15.793

c) drugi stroški materiala 133 828

3. Stroški storitev (135 do 138) 134 88.218

a) transportne storitve 135 0

b) najemnine 136 8.161

c) povračila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 137 1.082

č) drugi stroški storitev 138 78.975 13,12% Znesek Postavka Oznaka za AOP JAVNA SLUŽBA 2 3 4 II. Stroški dela (140 do 143) 139 78.209

1. Stroški plač 140 55.263

2. Stroški pokojninskih zavarovanj 141 898

3. Stroški drugih socialnih zavarovanj 142 8.937

4. Drugi stroški dela 143 13.110

III. Odpisi vrednosti (145 do 147) 144 23.633

1. Amortizacija 145 19.883

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih 2. 146 0 osnovnih sredstvih

3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 147 3.751

IV. Drugi poslovni odhodki (149+150) 148 1.106

1. Rezervacije 149 585

2. Drugi stroški 150 521

H. DOBIČEK IZ POSLOVANJA (126-127) 151

I. IZGUBA IZ POSLOVANJA (127-126) 152 35.035

J. FINANČNI PRIHODKI (155+160+163) 153 1.768

Finančni prihodki od obresti (upoštevano že v II. in III) 154 0

I. Finančni prihodki iz deležev (156 do 159) 155 0

1. Finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini 156 0

2. Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 157 0

3. Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah 158 0

4. Finančni prihodki iz drugih naložb 159 0

II. Finančni prihodki iz danih posojil (161+162) 160 0

1. Finančni prihodki iz posojil, danih družbam v skupini 161 0

2. Finančni prihodki iz posojil, danih drugim 162 0

III. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev (164+165) 163 1.768

1. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 164 0

2. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 165 1.768

K. FINANČNI ODHODKI (168+169+174) 166 2.352

Finančni odhodki za obresti (upoštevano že v II. in III.) 167 0

I. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb 168 0

II. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti (170 do 173) 169 2.030

1. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 170 301

2. Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank 171 1.713

3. Finančni odhodki iz izdanih obveznic 172 0

4. Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti 173 16 13,12% Znesek Postavka Oznaka za AOP JAVNA SLUŽBA 2 3 4 III. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti (175 do 177) 174 322

1. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 175 0

2. Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti 176 0

3. Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 177 322

L. DRUGI PRIHODKI (179+180) 178 2.305

Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi I. 179 575 učinki

II. Drugi finančni prihodki in ostali prihodki 180 1.731

M. DRUGI ODHODKI 181 80

N. CELOTNI DOBIČEK (151-152+153-166+178-181) 182

O. CELOTNA IZGUBA (152-151-153+166-178+181) 183 33.394

P. DAVEK IZ DOBIČKA 184 0

R. ODLOŽENI DAVKI 185 0

S. ČISTI DOBIČEK OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (182-184-185) 186

ČISTA IZGUBA OBRAČUNSKEGA OBDOBJA (183+184+185) oz. (184- Š. 187 33.394 182+185) OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 10

OBRAVNAVA IN POTRDITEV ELABORATA O OBLIKOVANJU CEN IZVAJANJA STORITEV OBVEZNIH JAVNIH SLUŽB ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA TER OMREŽNINE ZA UPORBO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI DUPLEK

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Občinska uprava, Inštitut IRIS

Poročevalec na seji: predstavnik Inštituta IRIS

marec, 2014

OBRAZLOŽITEV

Z izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave nastane zakonska potreba, da uporabniki plačujejo stroške izvajanja storitev javne gospodarske službe in izrabo infrastrukture po kateri poteka izvajanje javne gospodarske službe. V skladu z določilom 59. čl. Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Ur.l. RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP), plačujejo uporabniki cene javnih storitev kot jih oblikuje in določa zakon, uredba ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Za področje javnih gospodarskih služb varstva okolja je podlaga za oblikovanje in določanje cen Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012), ki določa, da mora izvajalec javne službe (v našem primeru režijski obrat občine), pripraviti elaborat v katerem so v skladu z Uredbo določene cene izvajanja storitev javne službe in omrežnina, kot fiksen del stroška za izrabo javne infrastrukture. Občinski svet elaborat in cene potrdi, pri čemer lahko občina ceno uporabnikom subvencionira. Sestavni del obrazložitve tega sklepa je tudi elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek za leto 2014, ki ga je pripravil Inštitut za raziskave, izobraževanje in svetovanje Maribor ter ga predložil v obravnavo Režijski obrat občine Duplek, kot izvajalec javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda v občini Duplek. Poleg elaborata, ki določa cene javne službe in omrežnine za uporabnike priključene na javno omrežje kanalizacije in čistilne naprave, pa se s tem sklepom določajo še cene storitev, ki so vezane na individualne storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi čistilnimi napravami. Cene za storitve pri tistih uporabnikih, ki so priključeni na centralno čistilno napravo Dogoše (CČN) se povzemajo glede na cenik upravljavca CČN, poleg navedenega pa se v skladu z zakonom uporabniku zaračuna še okoljska dajatev v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur.l. RS, št. 80/2012). Uvedba plačila okoljske dajatve pomeni uveljavitev načela »onesnaževalec plača«. Plačila okoljske dajatve zaradi onesnaževanja okolja so določena za onesnaževanje zraka, za različne vrste odpadkov ter za odvajanje komunalnih in industrijskih voda in se določi kot seštevek enot obremenitve (EO) kjer znesek za eno enoto obremenitve znaša 26,4125 €/leto pri čemer pa se pri obračunu okoljske dajatve upošteva delovanje komunalnih čistilnih naprav. Če uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v kanalizacijo, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem ali malo komunalno čistilno napravo z ustreznim čiščenjem, se okoljska dajatev zmanjša za 90% in za takšnega uporabnika znaša 0,0528 €/m3, za ostale uporabnika pa 0,5283 €/m3 oz. za uporabnika brez merjenja porabe vode 26,4125 €/osebo na leto.

PREDLOG SKLEPOV:

1.) Občinski svet občine Duplek sprejme elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek. 2.) Občinski svet občine Duplek sprejme sklep o določitvi cene storitve odvajanja, cene storitve čiščenja in višino stroškov omrežnine in drugih stroškov v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju občine Duplek. 3.) Sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO), cene pa se pričnejo uporabljati od 1.4. 2014 nadalje.

Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: Uredba, Ur.l. RS št. 87/12 in 109/12) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011), je Občinski svet Občine Duplek na svoji ______redni seji, dne ______, sprejel naslednji

S K L E P

O DOLOČITVI CENE STORITVE ODVAJANJA, CENE STORITVE ČIŠČENJA IN O VIŠINI STROŠKOV OMREŽNINE IN DRUGIH STROŠKOV V OKVIRU IZVAJANJA OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJU OBČINE DUPLEK

1. člen

Občinski svet Občine Duplek na predlog Režijskega obrata kot izvajalca lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v občini, potrjuje sprejem Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek.

2. člen

Občinski svet Občine Duplek potrjuje predlagano predračunsko stroškovno ceno izvajanja storitev obvezne gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Duplek v višini 0,2375 €/m3 ter subvencijo na predlagano ceno za leto 2014 v višini 50% v skladu z Uredbo za negospodarske uporabnike, pri čemer tako zaračunana cena storitve za leto 2014 znaša 0,1187 €/m3.

3. člen

Občinski svet Občine Duplek potrjuje predlagano predračunsko stroškovno ceno izvajanja storitev obvezne gospodarske javne službe čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Duplek v višini 0,2625 €/m3 ter subvencijo na predlagano ceno za leto 2014 v višini 50% v skladu z Uredbo za negospodarske uporabnike, pri čemer tako zaračunana cena storitve za leto 2014 znaša 0,1313 €/m3.

4. člen

Občinski svet Občine Duplek sprejme mesečne tarife za obračun omrežnine za uporabo javne infrastrukture, ki se uporablja za izvajanje obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode kot so navedene v predzadnjem stolpcu tabel v nadaljevanju in so bile določene skladno z Uredbo na podlagi ocene funkcionalne vrednosti javne gospodarske infrastrukture v lasti občine Duplek ter subvencijo na določene mesečne tarife za obračun omrežnine v višini 50% za negospodarske uporabnike, pri čemer tako zaračunane mesečne tarife za obračun omrežnine uporabnikom znašajo toliko kot navedeno v zadnjem stolpcu tabel v nadaljevanju.

Omrežnina za uporabo kanalizacijskega omrežja v lasti Občine Duplek Omrežnina s Omrežnina € Dimenzija priključka Faktor omrežnine subvencijo (brez DDV) v € (brez DDV) DN ≤ 20 1,00 4,08 2,04 20 < DN < 40 3,00 12,25 6,13 40 ≤ DN < 50 10,00 40,85 20,42 50 ≤ DN < 65 15,00 61,27 30,64 65 ≤ DN < 80 30,00 122,54 61,27 80 ≤ DN < 100 50,00 204,24 102,12 100 ≤ DN < 150 100,00 408,47 204,24 DN ≤ 150 200,00 816,94 408,47

Omrežnina za uporabo omrežja čistilnih naprav v lasti Občine Duplek Omrežnina s Omrežnina € Dimenzija priključka Faktor omrežnine subvencijo (brez DDV) v € (brez DDV) DN ≤ 20 1,00 1,54 0,77 20 < DN < 40 3,00 4,61 2,30 40 ≤ DN < 50 10,00 15,36 7,68 50 ≤ DN < 65 15,00 23,03 11,52 65 ≤ DN < 80 30,00 46,07 23,03 80 ≤ DN < 100 50,00 76,78 38,39 100 ≤ DN < 150 100,00 153,57 76,78 DN ≤ 150 200,00 307,13 153,57

5. člen

Občinski svet Občine Duplek potrdi cene za opravljanje individualnih storitev povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi čistilnimi napravami za uporabnike, ki niso neposredno priključeni na sistem odvajanja in čiščenja, kot sledi:

Individualna storitev Cena (brez DDV) - Odvoz mulja iz ČN velikosti do 50 PE 22,83 €/m3 - Praznjenje greznice 19,18 €/m3 - Čiščenje individualne kanalizacije 64,00 €/ura - Čiščenje in praznjenje maščobnih lovilcev 69,41 €/m3 - Čiščenje in praznjenje vsebine oljnega lovilca 77,63 €/m3 - Čiščenje in praznjenje mulja iz oljnega lovilca 310,50 €/t - Praznjenje olja iz oljnega lovilca 73,06 €/m3 - Obračun položnic in poštnina / mesečno 0,7500 € / kos

6. člen

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO), cene pa se pričnejo uporabljati od 1.4. 2014 dalje.

Številka: Datum: ______

Občina Duplek, Mitja Horvat, župan

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

Občina Duplek Cesta 4. Julija 106

SI - 2241 Spodnji Duplek

Datum: 10.02.2014

ZADEVA: ELABORAT O OBLIKOVANJU CENE IZVAJANJA STORITEV OBVEZNIH JAVNIH SLUŽB ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA TER OMREŽNINE ZA UPORABO JAVNIH INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V OBČINI DUPLEK

PRAVNA PODLAGA: Zakon o javnih financah /ZJF/ (Ur.l. RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSDPO, 109/2008, 49/2009), Zakon o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Ur.l. RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP), Zakon o varstvu okolja /ZVO- 1/ (Ur.l. RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl. US: U-I- 51/06-10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009), Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/2012)

PREDLAGATELJ: Občina Duplek – župan in občinska uprava

PRIPRAVLJAVCI: Inštitut za raziskave, izobraževanje in svetovanje Maribor 1 dr. Žan Jan Oplotnik, univ. dipl. ekonomist dr. Boštjan Brezovnik, univ. dipl. pravnik

1 Uvodna pojasnila in stanje na področju izvajanja obvezne gospodarske javne službe

V skladu z zakonodajo, so za izvajanje lokalnih obveznih gospodarskih javnih služb na svojem območju pristojne občine oziroma lokalne skupnosti. Občina v tem okviru uredi izvajanje obvezne gospodarske javne službe v eni izmed dopuščenih in možnih oblik, ki jih določa tudi Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur.l.RS, št.32/32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP) in sicer bodisi v obliki režijskega obrata, kot javno podjetje ali skozi podelitev koncesije in prepustitev izvajanja javne službe zasebnemu sektorju. Navedene tri oblike izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb so edine možne oblike izvajanja, kar pomeni, da se mora lokalna skupnost oziroma občina opredeliti znotraj navedenih možnosti, kako bo izvajala svoje pristojnosti s tega področja. V preteklosti je bilo izvajanje marsikatere obvezne gospodarske javne službe prepuščeno zunanjim zasebnim izvajalcem zgolj preko javno-naročniškega razmerja, torej z zbiranjem ponudb in podpisom (običajno kratkoročne) pogodbe o izvajanju javne službe ali upravljanju z infrastrukturnim omrežjem po katerem se izvaja javna služba. Takšna oblika izvajanja z današnjo zakonodajo ni dopustna in zato morajo oziroma so morale občine izvajanje teh javnih služb in upravljanje z infrastrukturo po kateri se izvajajo te javne službe v občini, urediti na enega izmed načinov kot navedeno zgoraj.

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

Odločitev o obliki izvajanja posamezne obvezne javne službe sprejme občina z internimi akti, to je odlokom o javnih gospodarskih službah in njemu podrejenim odlokom o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, ki jih je občina predhodno določila v krovnem odloku o javnih gospodarskih službah v svoji občini. Odločitev o načinu izvajanja javne gospodarske službe je običajno utemeljena glede na več dejavnikov, in sicer; glede na preteklo izvajanja, glede na vrsto javne službe in glede na ekonomsko upravičenost posamezne oblike izvajanja gospodarske javne službe. Strokovna praksa pokaže, da je gospodarske javne službe, ki se izvajajo v okviru infrastrukturnih sistemov (omrežij), ki so skupne oziroma si jih deli več občin (npr. oskrba s pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki ali vzdrževanje in obnavljanje lokalnih cest), smiselno prepustiti v izvajanja enemu skupnemu izvajalcu na celotnem obravnavanem območju, bodisi v obliki javnega podjetja, ki ga v ta namen ustanovijo občine porabnice storitev ali v obliki koncesijskega razmerja, kjer občine na skupnem natečaju izberejo koncesionarja za izvajanje ene ali več javnih služb. V primeru tistih gospodarskih javnih služb, ki pa so bolj ali manj zgolj lokalno zaokrožene (npr. odvajanje odpadnih voda in čiščenje odpadnih voda na manjših čistilnih napravah) pa je ekonomsko, tehnično in operativno bolj smiselno izvajanje gospodarske javne službe prepustiti v izvajanje režijskemu obratu, ki ga ustanovi občina za te namene. Prednost občinskih režijskih obratov je mnogokrat tudi v tem, da občina tako bolje nadzoruje stroške izvajanja posamezne lokalne gospodarske javne službe. Slaba stran takšnega izvajanja je ta, da občine običajno ne razpolagajo z vsemi potrebnimi sredstvi za izvajanje javne službe. V tem primeru občine del storitev izvajanja prenesejo na podizvajalce, ki izvajajo potrebne storitve v okviru javne službe za režijski obrat.

Občina Duplek se je v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja odpadnih voda in v okviru izvajanja obvezne gospodarske javne službe čiščenja odpadnih voda odločila ter z Odlokom o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode potrdila, da bo navedeni dve javni službi opravljala preko lastnega režijskega obrata. Glede na to občina tudi sama ureja vse zadeve v zvezi s pripravo strokovnih podlag 2 za izvajanje navedenih javnih služb, med katerimi je tudi t.i. Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini. Elaborat je kot obvezen dokument predpisan v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. št. 87/2012) – v nadaljevanju krajše Uredba, ki jo je sprejela Vlada RS na predlog pristojnega resornega ministra z namenom ureditve področja oblikovanja cen storitev na področju izvajanja obveznih gospodarskih lokalnih javnih služb varstva okolja. Z elaboratom se za posamezno obvezno gospodarsko javno službo s področja varstva okolja, določijo temeljni elementi cene izvajanja storitev za tekoče leto, pri čemer se cena izvajanja posamezne javne službe razdeli na dva segmenta:

a) »ceno storitve« izvajanja javne službe kot variabilni del cene (CS), kjer gre za stroškovno lastno ceno dobave ene enote (npr. m3) javne storitve neposrednemu uporabniku in mora glede na sprejeto uredbo pokrivati vse dejanske lastne stroške, ki nastajajo z izvajanjem te storitve (LC). Ta del cene je za uporabnika variabilen in je odvisen od količine porabe javne dobrine (npr. odvedene in očiščene vode v primeru javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda v občini),

b) »omrežnino« kot fiksni del cene izvajanja javne službe (OMR) kot povračilo stroška izrabe javne infrastrukture, ki se uporabniku obračuna glede na priključek s katerim je uporabnik povezan z javno infrastrukturo oziroma infrastrukturno omrežje po katerem se mu dobavlja javna dobrina. Ta del cene je fiksen in predstavlja namenski vir za financiranje razvoja ter investicijskega vzdrževanja in obnavljanja omrežja po katerem se vrši izvajanje predmetne javne službe.

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

V skladu z navedeno Uredbo se cena za uporabnika oblikuje v višini, ki pokriva vse dejansko nastale stroške dobave javne dobrine po načelu »uporabnik/onesnaževalec« plača, poleg tega pa zagotavlja vir za osnovno obnovo ter razvoj infrastrukturnega omrežja. Glede na dosedanji način se način oblikovanja cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja razlikuje predvsem v tem, da bistveno bolj upošteva osnovna načela gospodarjenja, saj v preteklosti cena storitve, ki jo je plačal uporabnik, v mnogih primerih ni zadoščala niti za pokrivanje stroškov izvajanja dejavnosti, pri čemer je bil primanjkljaj viden predvsem v stalni praksi odpisovanja amortizacije v breme razvoja in obnove javne infrastrukture oziroma omrežja. V preteklosti je sicer bilo mogoče opisano anomalijo prevaliti v breme občinskega proračuna ali dejavnosti, nova pravila pa takšnega ravnanja ne dopuščajo. Model mora biti jasen, transparenten, tako da vsi deležniki, tako uporabnik kot izvajalec ter tudi občina kot lastnik infrastrukture vedo kakšen del stroškov povzročajo in kakšen je njihov del bremena izvajanja dejavnosti predmetne javne službe in oskrbe z določeno javno dobrino.

Glede na preteklost, nova ureditev tudi ne pozna več »razlikovanja« med posameznimi skupinami uporabnikov (torej med gospodarstvom in gospodinjstvi), kar pomeni, da se ukinja »diferencirana« cena kot pojem zaračunavanja dobave javne dobrine. Namesto neposredne diferenciacije cene obstoječa zakonodaja napotuje na »subvencioniranje« uporabnikov, ki niso gospodarski uporabniki (za gospodarske uporabnike bi se namreč subvencioniranje smatralo kot nedovoljena pomoč in z vidika zagotavljanja konkurenčnosti trga ni dovoljena). S subvencioniranjem negospodarskih uporabnikov je tako mogoče del bremena neposredno iz uporabnika prenesti na občinski proračun, ki v ta namen oblikuje subvencijo kot posebno postavko v proračunu in z njo pokriva bodisi storitveni del cene bodisi omrežninski del cene. Glede na navedeno tako nova ureditev ne pozna več »razlikovanja« med posameznimi skupinami uporabnikov, pozna pa razlikovanje med posameznimi »upravičenci« do subvencije. Upravičenci do subvencije so glede na Uredbo lahko zgolj fizične osebe in tiste pravne osebe, ki opravljajo nepridobitno dejavnost oz. dejavnost javnega pomena. 3 Glede na navedeno, v nadaljevanju prikazujemo izračun kalkulativnih elementov cene izvajanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda v Občini Duplek, po metodologiji in sistemu kot ga predvideva Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, pri čemer se bo dejanska cena, ki bo obremenila končnega uporabnika določila v okviru določitve deleža subvencije, ki jo bo občina namenila pokrivanju razlike do polne cene izvajanja javne službe. V skladu z Uredbo je končna cena dobave javnih storitev uporabnikom (CENA GJS) v grobem sestavljena iz stroškov izvajanja storitev glede na izkazane lastne stroške izvajalca (LC), stroškov omrežnine (OMR), ki predstavljajo nadomestilo za uporabo omrežja po katerem se vrši javna služba in vsebuje stroške amortizacije (AM) infrastrukture, povečane za stroške zavarovanja (ZAV) in financiranja infrastrukture (FININFRA) ter iz morebitne okoljske in drugih dajatev (OD) in morebitnih stroškov odškodnin (ODSK) za služnost in škodo povezano z omrežjem oz. javno infrastrukturo:

CENA GJS = LC +OMR + OD (1)

OMR = AM + ZAV + FININFRA + ODSK (2)

Posamezni glavni segmenti cene storitve, se na računu izkazujejo ločeno, in sicer tako, da je iz kalkulacije razvidno, kolikšen del skupne cene odpade na posamezen segment, pri čemer se OMR obračunava glede na število in kapaciteto priključkov s katerimi so uporabniki priključeni na omrežje. Pri tem ločimo t.i. predračunsko ceno, ki temelji na predvidenih stroških in količinah dobave javne storitve in t.i. obračunsko ceno, ki se določi za nazaj na podlagi dejanskih vrednosti obdobja.

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

2. Cena storitve izvajanja javne službe odvajanja (KAN) in čiščenja (ČN) odpadne vode

Cena storitve izvajanja javne službe odvajanja (KAN) in čiščenja (ČN) odpadne vode, kot že navedeno, predstavlja variabilni del cene izvajanja javne službe in se uporabnikom zaračunava glede na obseg odvedene komunalne vode ter glede na obseg vode, ki se steka na čistilno napravo. Obračunska enota je m3, cena pa zajema stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključuje vse skupine stroškov, ki jih določa 14. odstavek, 19. člena Uredbe, načeloma pa so to (LC – lastna cena); neposredni stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela, drugi neposredni stroški, posredni proizvajalni stroški, ki vključujejo tudi del amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev ter splošni stroški nabavno-prodajne in upravne funkcije. V skladu z uredbo je mogoče na tako določeno lastno ceno (LC) dodati tudi priznani donos, ki pa ne sme presegati 5 odstotkov vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev za izvajanje dejavnosti.

Preden prikažemo ceno storitve izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja za občino Duplek, še enkrat poudarjamo, da uredba loči med t.i. predračunsko ceno in t.i. obračunsko ceno izvajanja storitev. Predračunska cena temelji na ocenjenih vrednostih stroškov in obsega izvajanja storitev javne službe in nadomešča dejanske vrednosti tekočega obdobja, ki so tudi obračunske vrednosti določenega obdobja. Glede na četrti odstavek 21. člena Uredbe, izvajalec javne službe za uporabnike najmanj enkrat letno ugotovi dejansko stanje in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje. V tem okviru je potrebno razumeti tudi ocenjene vrednosti stroškov in količin, ki jih prikazujemo v nadaljevanju (Tabela 1), kjer smo ocenili obseg pričakovanih stroškov izvajanja dejavnosti odvajanja in čiščenja za tekoče leto kot »predračunsko kategorijo« in na podlagi katere se je oblikovala »predračunska cena storitve« izvajanja za tekoče leto, ki pa bo po izteku tekočega obračunskega obdobja korigirana z dejansko zabeleženimi vrednostmi in posledično bo določena t.i. »obračunska cena storitve« izvajanja dejavnosti ter v skladu s tem opravljen poračun. 4 Tabela 1: Predračunske vrednosti cene storitev izvajanja javne službe KAN in ČN ter SK1

v € KAN ČN SK Neposredni stroški izvajanja storitev – materialni 1.400 854 2.254 Neposredni stroški izvajanja storitev – storitve 5.198 6.822 12.020 Neposredni stroški izvajanja storitev – delo 1.050 1.050 2.100 Neposredni stroški izvajanja storitev – amortizacija* 225 225 450 Skupaj proizvajalni stroški (PS) 7.873 8.951 16.824 Posredni (splošni) stroški izvajanja storitev (SS) 1.746 1.155 2.901 Skupaj stroški GJS odvajanja (SK) 9.618 10.106 19.725 Predračunska lastna cena (LC) na enoto (€/m3) 0,2375 0,2625 0,50002 Predvidena količina storitve v m3 40.500 38.500

1 KAN – odvajanje komunalnih odpadnih voda; ČN – čiščenje odpadnih komunalnih voda; SK – skupni predvideni stroški in obseg storitev izvajanja javnih služb KAN in ČN za tekoče leto – predračunska ocenjena vrednost 2 Ob tem lahko navedemo tudi podatek, da je se povprečna cena za odvajanje v slovenskih občinah giblje okoli 0,45 €/m3 oziroma v razponih med 0,25 €/m3 do 0,89 €/m3), povprečna cena za čiščenje odpadne vode pa okoli 0,59 €/m3 oziroma v razponih med 0,30 €/m3 do 1,49 €/m3. Navedba povprečnih cen je sicer zgolj informativnega značaja, saj se območja in izvajalci medsebojno močno razlikujejo, velja pa, da so cene nižje v bolj gosto naseljenih območjih, kjer zaradi zniževanja fiksnih stroškov na enoto in manjšega obsega porabljene energije pri odvajanju odpadnih voda, upada tudi cena na enoto.

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

3 Določitev vrednosti omrežnine za izrabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav

Glede na izhodišča iz predhodnih točk besedila in v skladu z Uredbo ter pravili finančne in računovodske stroke smo v nadaljevanju pripravili oceno vrednosti omrežnine, krajše OMR za tekoče leto, in posledično višino subvencije v kolikor se občina odloči za subvencijo in omrežnina ne bo v celoti prenesena na končnega uporabnika. Glede na metodologijo izračuna se le ta spreminja na letni ravni v skladu s spremenjenimi izhodišči (število priključkov, vrednost omrežja, razvoj omrežja, ipd). Izhodišča za izračun stopnje omrežnine za tekoče leto izvajanja dejavnosti znašajo:

I. Izhodišče: Vrednost in obseg infrastrukture odvajanja in čiščenja v občini Duplek

Pregled predvidenega fizičnega obsega infrastrukture na kateri se izvaja dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih voda prikazuje Tabela v nadaljevanju.

Tabela 2: Podatki o fizičnem obsegu infrastrukture za izvajanje dejavnosti javne službe

Omrežje KAN in ČN na območju in v lasti Občine Duplek Dolžina kanalizacijskega omrežja (skupaj) 17.528 m - Sp. Duplek 6.425 m - Žitečka vas 4.812 m - Dvorjane in osnovna šola 1.688 m - Dupleški vrh 2.455 m

- Kolektor 2.148 m 5 Število prebivalcev v občini 6.920 Število priključkov na infrastrukturo Cca. 450 Ocena obsega odvedene vode (v m3) cca. 40.500 Ocena obsega očiščene vode (v m3) cca. 38.500 Čistilne naprave 2x

II. Izhodišče: povprečna letna vrednost amortizacije kot dela omrežnine

Glede na navedena izhodišča iz predhodne točke besedila in v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012) ter v skladu s pravili finančne in računovodske stroke smo v nadaljevanju ocenili stopnjo omrežnine, krajše OMR, in posledično višino amortizacije, ki jo bodo občini Duplek, kot lastniku infrastrukture plačevali uporabniki priključkov na omrežje oz. njen sorazmerni del v kolikor se občina odloči za subvencijo le te. Ob tem je potrebno opozoriti, da gre pri tem za določitev letne vrednosti, to je odmere za izrabo javne gospodarske infrastrukture za tekoče leto izvajanja dejavnosti. Glede na metodologijo izračuna se le ta spreminja na letni ravni v skladu z morebitnimi spremenjenimi izhodišči. Izhodišča za izračun stopnje omrežnine za leto 2014 izvajanja dejavnosti tako znašajo3:

3 Povzeto po izvedeniškem poročilu, Plesnik, S. (2012); »Izvedeniško poročilo o nadomestitveni – funkcionalni vrednosti infrastrukture – kanalizacijskega sistema v lasti Občine Duplek«

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

III. Izhodišče: vrednost javne infrastrukture v izrabi pri koncesionarju

Kanalizacijski sistem (KAN) Žitečka vas 510.654,50 € Spodnji Duplek - Črna mlaka, Talce, Log 633.502,43 € Spodnji Duplek - Cesta k Dravi 139.880,00 € osnovna šola 34.510,00 € Dvorjane 248.529,20 € kolektor 442.928,00 € Dupleški vrh 312.013,00 € Kanalizacija - odseki skupaj: 2.322.017,13 € Kanalizacija - objekti: 87.575,00 € Kanalizacija – skupaj: 2.409.592,13 € Čistilne naprave – skupaj (ČN) 123.500,00 € Kanalizacijski sistem in ČN - skupaj 2.533.092,13 €

IV. Izhodišče: povprečna letna vrednost amortizacije kot dela omrežnine

Na podlagi funkcionalne vrednosti javne gospodarske infrastrukture namenjene izvajanju dejavnosti GJS odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda, smo kot drugo izhodišče vzeli primerne stopnje amortizacije za izrabo javne infrastrukture, kot sledi:

Kanal 2% oz. 3% Črpališče 2,5% Črpališče – ESO 10% Razbremenilnik 2,5% 6 Vrednost amortizacije (AMO) javne infrastrukture kot tehtano povprečje kanalov, objektov in naprav:

Kanalizacijski sistem (KAN) 81.948 € Čistilne naprave (ČN) 18.250 € Amortizacija (AMO) – skupaj 100.198 €

V. Izhodišče – strošek financiranja in zavarovanja javne gospodarske infrastrukture

V okviru določitve izhodiščne vrednosti omrežnine v občini Duplek je mogoče kot priznan element uvrstiti tudi stroške financiranja izgradnje nove ali obnovitvenih del na obstoječi javni infrastrukturi ter zavarovanje uporabljane infrastrukture. Ker v tem trenutku ni na izgradnjo oz. obstoječo javno infrastrukturo vezan noben dolžniški instrument smo predpostavili stroške iz tega naslova v višini 0 €. Element zavarovanja običajno predstavlja okoli 5% vrednosti letne amortizacije, zato smo v okviru izračuna omrežnine, OMR, predpostavili zavarovalne stroške v tej višini.

Glede na navedena izhodišča v točkah od I.-III. , so tako v nadaljevanju v Tabeli 3a in 3b prikazane omrežnine (OMR) za priključke s katerimi so uporabniki priključeni na omrežje za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v občini. Omrežnine so prikazane posebej za infrastrukturno omrežje odvajanja in za omrežje čiščenja. Skupni zbir vseh omrežnin, pobranih na območju občine pa predstavlja skupni vir za vsa investicijska dela na predmetnih infrastrukturnih objektih in napravah. V okviru svojih zmožnosti se lahko občina odloči za subvencijo omrežnine uporabniku, vendar le fizičnim uporabnikom in tistim, ki ne izvajajo pridobitne dejavnosti.

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

Tabela 3a: OMREŽNINA (OMR) IN NAJEMNINA PRIPADAJOČA INFRASTRUKTURI - KANALIZACIJA - OBČINA DUPLEK – leto 2014

OMREŽNINA (OMR) IN NAJEMNINA PRIPADAJOČA INFRASTRUKTURI - KANALIZACIJA - OBČINA DUPLEK ŠT DN OMR na OMR – PRETOK FAKTOR ŠT PRIKLJUČKOV OMR – skupaj PRIKLJUČEK (DN) x FAKTOR priključek skupaj ( m3/h ) OMR (DN) (€/leto) OMR (€/mesec) (€/mesec) DN ≤ 20 3 1,00 310 310 4,08 1.266 15.195 20 < DN < 40 5 3,00 110 330 12,25 1.348 16.175 40 ≤ DN < 50 7 10,00 32 320 40,85 1.307 15.685 50 ≤ DN < 65 12 15,00 9 135 61,27 551 6.617 65 ≤ DN < 80 30 30,00 7 210 122,54 858 10.293 80 ≤ DN < 100 100 50,00 5 250 204,24 1.021 12.254 100 ≤ DN < 150 150 100,00 2 200 408,47 817 9.803 DN ≤ 150 300 200,00 0 0 816,94 0 0 SKUPAJ OMREŽNINA SKUPAJ 86.024,09 OMREŽNINA ZA F= 1,00 / LETO 49,02 OMREŽNINA ZA F= 1,00 / MESEC 4,08

OMR ( KAN ) v €/leto OMR - omrežje v upravljanju OMR – uporabniki – občina Duplek ŠT DN x FAKTOR OMR 100,00% 100,00% KAN / strošek amortizacije 81.949 81.949 7 stroški zavarovanja 4.075 4.075 stroški financiranja in odškodnin 0 0 Skupaj stroški OMR_kanalizacijski sistem 86.024 86.024

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

Tabela 3b: OMREŽNINA (OMR) IN NAJEMNINA PRIPADAJOČA INFRASTRUKTURI – ČISTILNE NAPRAVE - OBČINA DUPLEK – LETO 2014

OMREŽNINA (OMR) PRIPADAJOČA INFRASTRUKTURI – ČISTILNA NAPRAVA - OBČINA DUPLEK ŠT DN OMR na OMR – PRETOK FAKTOR ŠT PRIKLJUČKOV OMR – skupaj PRIKLJUČEK (DN) x FAKTOR priključek skupaj ( m3/h ) OMR (DN) (€/leto) OMR (€/mesec) (€/mesec) DN ≤ 20 3 1,00 310 310 1,54 476 5.713 20 < DN < 40 5 3,00 25 75 4,61 115 1.382 40 ≤ DN < 50 7 10,00 25 250 15,36 384 4.607 50 ≤ DN < 65 12 15,00 7 105 23,03 161 1.935 65 ≤ DN < 80 30 30,00 5 150 46,07 230 2.764 80 ≤ DN < 100 100 50,00 3 150 76,78 230 2.764 100 ≤ DN < 150 150 100,00 0 0 153,57 0 0 DN ≤ 150 300 200,00 0 0 307,13 0 0 SKUPAJ 375 1.040 1.597 19.165 OMREŽNINA SKUPAJ 19.165,00 OMREŽNINA ZA F= 1,00 / LETO 18,43 OMREŽNINA ZA F= 1,00 / MESEC 1,54

OMR ( ČN) v €/leto OMR - omrežje v upravljanju OMR – uporabniki – občina Duplek ŠT DN x FAKTOR OMR 100,00% 100,00% ČN / strošek amortizacije 18.250 18.250 8 stroški zavarovanja 915 915 stroški financiranja in odškodnin 0 0 Skupaj stroški OMR – čistilna naprava 19.165 19.165

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

4 Simulacija finančnih učinkov za uporabnika in občino v primeru subvencioniranja

V nadaljevanju je prikazana še simulacija polne in morebitne subvencionirane cene za »povprečnega (cca. Poraba 12 m3 na mesec)« uporabnika javnih storitev v občini za tekoče leto izvajanja javne službe. Glede na navedbe v predhodnih točkah je sedanja cena javne službe t.i. predračunska cena in zajema načrtovane količine opravljenih storitev v tekočem letu. Obračunsko ceno bo režijski obrat, prikazal in o njej poročal v skladu z Uredbo do vsakega 31.3. tekočega leta za preteklo in prihodnje obdobje – torej prvič v marcu 2015 leta. Prikazana cena po Uredbi tudi ni nujno zaračunana cena storitve javne službe, saj se slednja zmanjša za morebitne subvencije, razlika med potrjeno in zaračunano ceno pa v tem primeru bremeni proračun občine – glej tudi Tabele 4 in 5.

Simulacija učinkov za uporabnika (primer: poraba 12 m3/mesec) – odvajanje_KAN

KANALIZACIJA - ODVAJANJE m3 Cena/enoto Skupaj cena za izvedbo storitve 12 0,2375 2,85 omrežnina na priključek DN ≤ 20 4,08 4,08 Skupaj cena - subvencija 0,0% 6,93 Skupaj cena - subvencija 50% 3,47 Skupaj cena - subvencija 75% 1,73

ČIŠČENJE ODPADNIH VODA m3 Cena/enoto Skupaj cena za izvedbo storitve 12 0,2625 3,15 9 omrežnina na priključek DN ≤ 20 1,54 1,54 Skupaj cena - subvencija 0,0% 4,69 Skupaj cena - subvencija 50% 2,34 Skupaj cena - subvencija 75% 1,17

(predpostavka 12 m3 in DN20) KAN ČN SKUPAJ Polna cena za uporabnika / variabilni del 2,85 3,15 6,00 Polna omrežnina na priključek / fiksni del 4,08 1,54 5,62 Skupaj cena + omr / brez subvencije 6,93 4,69 11,62 Skupaj cena + omr / subvencija 50% 3,47 2,34 5,81 Skupaj cena / subvencija 75% 1,73 1,17 2,91

9

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

Glede na predhodno prikazane simulacije znaša tako izhodiščna vrednost polne cene javne službe za odvajanje (storitev in omrežnina) pri ocenjeni porabi 12 m3 cca. 6,93 €+DDV mesečno, za javno službo čiščenja pa 4,69 €+DDV mesečno. V primeru da se občina odloči in posameznim uporabnikom subvencionira polno ceno javne službe, se cena ustrezno zniža kot prikazano v simulacijskih tabelah. Za razliko do polne cene mora občina zagotoviti sredstva v proračunu, ki smo jih približno ocenili v Tabelah 4 in 5 v nadaljevanju, glede na trenutno poznana izhodišča. Višina je sicer odvisna od števila uporabnikov, ki jim bo cena subvencionirana, od višine subvencije in od količine storitve, ki jo porabi subvencionirani uporabnik (količina vode v m3 in DN priključka).

Tabela 4: Ocena potrebnih sredstev v proračunu za subvencije (na mesec) v letu 2014 - KAN

Subvencija za GJS odvajanje / kanalizacija – na mesečni ravni Subvencija Subvencija Stopnja subvencije Subvencija - SKUPAJ cene storitve omrežnine 0% 0 0 0 50% 341 2.847 3.187 75% 511 4.270 4.781 100% 681 5.693 6.375

Tabela 5: Ocena potrebnih sredstev v proračunu za subvencije (na mesec) v letu 2014 - ČN

Subvencija za GJS čiščenje – na mesečni ravni Subvencija Subvencija Stopnja subvencije Subvencija - SKUPAJ cene storitve omrežnine 10 0% 0 0 0 50% 358 665 1.023 75% 537 998 1.535 100% 716 1.330 2.046

Poudariti je potrebno, da občina nima pristojnosti spreminjati metodologije za oblikovanje cene storitev kot jo določa Uredba, ima pa pristojnost določiti višino morebitne subvencije za posamezno kategorijo cene. Glede na to predlagamo, da se občinski svet opredeli o predlogu v skladu z navedenimi izhodišči in v skladu s potrebami in zmožnostmi občinskega proračuna za tekoče leto. Predlog sicer temelji na predračunskih vrednostih, ki pa se bodo po izteku obračunskega obdobja korigirale z dejansko zabeleženimi / obračunskimi vrednostmi izvajanja javnih služb.

V nadaljevanju smo v Prilogi 1 pripravili še celovit pregled stroškov za uporabnika ob predpostavki 50% subvencije občine in ob upoštevanju vseh postavk, ki se poleg tistih navedenih v elaboratu zgoraj še uvrščajo v okvir izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja in jih ne potrjuje občina temveč država (okoljska dajatev), pri čemer smo zraven dodali še kombinacijo prikaza položnice za tista gospodinjstva, ki se priključujejo na CČN Dogoše (Zg. Duplek).

Priloga 1: Simulacija povprečne položnice za gospodinjstvo ob upoštevanju vseh postavk

10

Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek

Simulacija položnice za uporabnika s povprečno porabo 12 m3 na mesec – posebej za uporabnike priključene na CČN Dogoše (Zg. Duplek) in posebej za uporabnike priključene na CČN Sp. Duplek, skupaj z obračunom okoljske dajatve in administrativnimi stroški ter DDV – posebej za primer brez subvencije in primer ko občina sprejme sklep o subvencioniranju za tekoče leto 2014. Zg. Sp. Zg. Sp. Duplek Duplek Duplek Duplek Pov.poraba vode po priključku / mesec 12 m3 brez subvencije s subvencijo 50% subv. polna cena cena Storitev odvajanja vode 1. Stroški omrežnine (DN 20) 2,0400 4,0800 €/mesec 4,080 € 4,080 € 2,040 € 2,040 € 2. Odvajanje 0,1187 0,2375 €/m3 2,850 € 2,850 € 1,425 € 1,425 €

Stroški čiščenja odpadne vode 1. Stroški omrežnine (DN 20) 0,7700 1,5400 €/mesec 1,540 € 0,770 € 2. Čiščenje 0,1313 0,2625 €/m3 3,150 € 1,575 € 3. Odstranjevanje blata - CČN 0,0743 0,1485 €/m3 1,782 € 0,891 € 4. Čiščenje na - CČN 0,6528 1,3056 €/m3 15,667 € 7,834 €

Obračun položnic in poštnina 0,7500 0,7500 kos 0,750 € 0,750 € 0,750 € 0,750 € Okoljska dajatev * 10% 0,5283 €/m3 0,634 € 6,339 € 0,634 € 6,339 €

skupaj / mesec 25,76 € 18,71 € 13,57 € 12,90 € DDV 9,5% 2,48 € 1,27 € 1,32 € 0,72 € 11 Skupaj z DDV/ mesec 28,24 € 19,98 € 14,90 € 13,62 €

* velja za tiste ki so priključeni na CČN DOGOŠE Za vse ostale ki so priključeni na CČN Sp. Duplek se okoljska taksa obračunava v polnem znesku

11

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 11

OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O SUBVENCIONIRANJU CEN STORITEV OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA V OBČINI DUPLEK (predlog za obravnavo po skrajšanem postopku)

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Občinska uprava

Poročevalec na seji: Marjan Topič

marec, 2014

Obrazložitev:

1. Opis stanja

V skladu z določilom 91. člena Statuta Občine Duplek (Medbočinski uradni vestnik, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011) občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: • neposredno v okviru občinske uprave; • z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij; • z dajanjem koncesij in • z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Kot je določeno z 94. členom Statuta Občine Duplek občina na področju gospodarskih javnih služb zagotavlja: • oskrbo s pitno vodo; • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode; • zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov; • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; • urejanje in čiščenje javnih površin; • urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin; • vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.

V skladu z določilom 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ je Občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V okviru svojih pristojnosti občinski svet sprejema odloke in druge občinske akte.

Kot je določeno z 59. členom Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORZGJS40) uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko tudi diferencirajo po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Cene se lahko tudi subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije se lahko diferencirajo po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin. V skladu z določilom 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ se v proračunu zagotavljajo tudi sredstva za navedene subvencije.

Ob navedenem moramo opomniti še na določila veljavne Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012), ki v 2. členu določa, da je subvencija razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine.

V skladu z določilom 3. člena Uredbe o metodologij za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe (oskrbe s pitno vodo; odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode; zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov; obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov) in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu v skladu z Uredbo o metodologij za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ (občinski svet) odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotne najemnine, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Občina lahko prizna navedeno subvencijo za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. Na uporabnike storitev gospodarske javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcem in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture, ki je namenjen uporabnikom storitev gospodarske javne infrastrukture. Ob navedenem moramo opomniti, da ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu (občinskemu svetu) v potrditev. Občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo (5. člen Uredbe o metodologij za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja).

2. Predlog

Na podlagi navedenega predlagam Občinskemu svetu Občine Duplek v sprejme z zakonodajo usklajeno besedilo Odloka o subvencioniranju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Duplek, po skrajšanem postopku.

SKLEP: Občinski svet Občine Duplek sprejme z zakonodajo usklajeno besedilo Odloka o subvencioniranju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Duplek, po skrajšanem postopku.

Mitja Horvat, župan

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF), četrtega odstavka 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010, 57/2011), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011), je občinski svet Občine Duplek na svoji ….. redni seji dne …….. sprejel

Obrazložitev: V skladu z določilom 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V okviru svojih pristojnosti občinski svet sprejema odloke in druge občinske akte. Kot je določeno z 59. členom Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko tudi diferencirajo po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Cene se lahko tudi subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije se lahko diferencirajo po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin. V skladu z določilom 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ se v proračunu zagotavljajo tudi sredstva za navedene subvencije.

Ob navedenem moramo opomniti še na določila veljavne Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki v 2. členu določa, da je subvencija razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine.

ODLOK o subvencioniranju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Duplek

1. Splošne določbe

1. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določil Zakona o enakih možnostih žensk in moških /ZMŽM/ in Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja /ZUNEO/, ki zahtevajo dosledno uporabo izrazov, ki se nanašajo na osebe v ženski in moški jezikovni obliki.

2. člen (subvencioniranje cen) (1) Ta odlok določa subvencije cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevnaju: javne službe) v Občini Duplek (v nadaljevanju: občina), in sicer: • oskrbe s pitno vodo, • odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. (2) Subvencija cene je razlika med potrjeno in zaračunano ceno obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz prejšnjega odstavka tega člena in bremeni proračun občine.

Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano v skladu z 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da uporabniki za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Cene se lahko tudi diferencirajo po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe. Cene se lahko tudi subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije se lahko diferencirajo po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določila 12. točke 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa, da je subvencija razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine. V skladu z določilom 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ se v proračunu zagotavljajo tudi sredstva za subvencije.

3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določajo: • subvencije cen storitev javnih služb, • višina in vir subvencij storitev javnih služb, • način uveljavljanja pravice do subvencije cene storitve javne službe, • druga vprašanja v zvezi z uveljavljanjem pravice do subvencije cene storitve javne službe.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano v skladu z tretjega odstavka 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se cene lahko tudi subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije se lahko diferencirajo po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.

4. člen (upravičenci) Upravičenci do subvencij cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb so uporabniki storitev občinskih gospodarskih javnih služb, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 3. člena Uredbe o metodologij za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa, da občina za opravljanje javne službe izvajalcem obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe (oskrbe s pitno vodo; odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode; zbiranje določbenih vrst komunalnih odpadkov; obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov) in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu najmanj v višini obračunane amortizacije za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu v skladu z Uredbo o metodologij za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ (občinski svet) odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotne najemnine, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine. Občina lahko prizna navedeno subvencijo za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti. Na uporabnike storitev gospodarske javne službe se lahko prenese le tisti del najemnine, ki jo občina za uporabo javne infrastrukture zaračuna izvajalcem in je sorazmeren z deležem zmogljivosti javne infrastrukture, ki je namenjen uporabnikom storitev gospodarske javne infrastrukture. Ob navedenem moramo opomniti, da ceno storitve posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu (občinskemu svetu) v potrditev. Občina oloči potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo (5. člen Uredbe o metodologij za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja).

5. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z subvencioniranjem cen storitev javnih služb varstva okolja iz drugega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja varstvo okolja ter na njuni podlagi sprejetih podzakonskih predpisov.

Obrazložitev: Z besedilom se določa t.i. subsidiarna uporaba zakonov, ki urejajo vprašanja v zvezi s subvencioniranjem cen. V skladu z navedenim se za vsa vprašanja v zvezi z subvencioniranjem cen, ki niso posebej urejena s tem odlokom, uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe (Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/) in zakona, ki ureja varstvo okolja (Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/) ter na njuni podlagi sprejetih podzakonskih predpisov (Uredbe o metodologij za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja).

2 Subvencije cen storitev javnih služb

6. člen (subvencije) (1) Občinski svet določi subvencijo cene posamezne javne službe s potrditvijo elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev posamezne javne službe, ki ga občinskemu svetu predloži izvajalec javne službe. (2) S potrditvijo elaborata iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko določi splošna subvencija cene stoitev posamezne javne službe, do katere so upravičeni vsi uporabniki iz 4. člena tega odloka. (3) S potrditvijo elaborata iz prvega odstavka tega člena se lahko določi subvencija po kategorijah uporabnikov v skladu z določili tega odloka.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določil 5. člena Uredbe o metodologij za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa, da ceno storitev posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.

7. člen (subvencije po kategorijah uporabnikov) (1) Višino subvencije po kategorijah uporabnikov določi občina upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. (2) Do subvencije iz prejšnjega odstavka tega člena je upravičen uporabnik storitev javne iz gospodinjsta, če znaša bruto mesečni dohodek na družinskega člana do 25% od bruto povprečne plače na zaposlenega v Republiki sloveniji v preteklem koledarskem letu in če družina razpolaga s premoženjem, katerega vrednost ne presega 4.000 (štiritisoč) eurov. (3) Kot premoženje družine pri določitvi subvencije se po tem odloku šteje premično in nepremično premoženje, s katerim razpolaga družina. (4) Kot premoženje se po tem odloku ne upošteva: • stanovanje v katerem živi družina in ki ga zakon določa kot primerno stanovanje, • predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, • osebno vozilo v vrednosti do višine 10 minimalnih plač in • premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodka družine. (5) Kot premoženje druine iz drugega odstavka tega člena se šteje premično in nepremično premoženje, ki ga imajo družinski člani uporabnika storitev javne službe in s katerim razpolagajo na dan vložitve vloge za dodelitev subvencije: • stanovanja in stanovanjske hiše, ki jih družinski člani ne uporabljajo za stalno bivanje, • poslovni prostori in poslovne stavbe, • prostori za počitek in rekreacijo, • plovila, ki jih je v skladu z zakonom, ki ureja pomorski promet, treba vpisati v vpisnik čolnov, • stavbna zemljišča, razen zemljišča, na katerem stoji stanovanjska hiša, v kateri družina živi, • vrednost osebnega vozila nad 10 minimalnih plač, • kapitalski deleži v gospodarskih družbah in zadrugah, • vrednosti papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, • drugo premično premoženje večje vrednosti. (6) Če družina razpolaga z več osebnimi vozili, se vrednost 10 minimalnih plač odšteje od skupne vrednosti vseh osebnih vozil, razlika pa se upošteva kot premoženje. (7) Za premično premoženje večje vrednosti iz devete alinee petega odstavka tega člena šteje vsaka posamezna premičnina, ki presega vrednost 2.000 (dvatisoč) eurov. (8) Če pridobivajo družinski člani dohodke z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo, zemljišč, opreme, vozil in drugega premoženja v najem in so ti dohodki že upoštevani pri ugotavljanju dohodkov družinskih članov, se to premoženje ne upošteva na način, kot ga določa drugi odstavek tega člena. (9) Premoženje družinskih članov in njegova vrednost se ugotavlja na podlagi pisne izjave uporabnika storitev javne službe, ki jo mora izpolniti na obrazcu, ki je priloga tega odloka. Vrednost kapitalskih deležev v gospodarskih družbah ter zadrugah se ugotavlja na podlagi podatkov iz letnih poročil o tekoči vrednosti kapitala. (10) Občinski organ lahko pravilnost izjave uporabnika javne službe v skladu z zakonom preveri pri pristojnih davčnih in drugih organih, ki vodijo davčne in druge z zakonom predpisane evidence, ki vsebujejo podatke o posamezni vrsti premoženja. Pravilnost izjave o vrednosti premoženja lahko občinski organ ugotavlja tudi na podlagi vrednosti, ki izhajajo iz veljavnih tržnih standardov (npr. eurotax cenitve za osebna vozila). (11) Če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz tega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila četrtega odstavka 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da so subvencije lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.

8. člen (mesečni dohodek na družinskega člana) (1) Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka družine. (2) Letni dohodek družine je vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu. V ta dohodek se štejejo obdavčljivi in neobdavčljii dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, prejeti v obdobju preteklega leta, razen: • dodatka za pomoč, postrežbo in varstvenega dodatka; • dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca); • prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini; • štipendij; • otroškega dodatka in dodatna za veliko družino; • pomoči ob rojstvu otroka; • dodatka za nego otroka; • sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče. (3) V dohodek družine po tem odloku se upoštevajo preživnine, do katere so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova in prejete pokojnine. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko uporabnik storitev javne službe dokaže, da je upravičenec ne prejema. (4) Izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, ki jih izplača posamezni družinski član, se pri ugotavljanju letnega dohodka družine odštejejo.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 7. člena tega odloka, ki določa, da je do subvencije iz prvega odstavka 7. člena tega odloka upravičen uporabnik storitev javne službe iz 2. člena tega odloka, iz gospodinjsta, če znaša bruto mesečni dohodek na družinskega člana do 25% od bruto povprečne plače na zaposlenega v Republiki sloveniji v preteklem koledarskem letu in če družina razpolaga s premoženjem, katerega vrednost ne presega ... eurov.

9. člen (ugotavljanje dohodka) (1) Kot bruto dohodek se upošteva dohodek, ugotovljen iz naslednjih virov podatkov davčnega organa: • iz odločbe o odmeri dohodnine oziroma informativnega izračuna dohodnine, na katerega zavezanec ni vložil ugovora, • če podatkov iz prejšnje alineje ni, se upoštevajo podatki iz informativnega izračuna dohodnine, na katerega je zavezanec vložil ugovor, oziroma iz napovedi za odmero dohodnine, • če podatkov iz prejšnjih dveh alinej ni, se vzame podatke iz datoteke kontrolnih podatkov za odmero dohodnine, • iz podatkov o dohodkih iz kapitala, ki izhajajo iz odmerne odločbe oziroma če te ni, iz datoteke kontrolnih podatkov, • iz podatkov o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, • iz podatkov o obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, • iz podatkov o zavarovalnih osnovah samostojnih podjetnikov. (2) Pri dohodkih, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma dejanskih stroškov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane stroške oziroma za dejanske stroške. (3) Pri dohodku iz dejavnosti, pri katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva prihodek, zmanjšan za normirane odhodke. Tako ugotovljen dohodek se poveča za obračunane prispevke. (4) Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se upoštevajo brez znižanj in olajšav in se ugotavljajo na podlagi potrdila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in priznanih oprostitvah ter olajšavah. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, se v dohodek družine uporabnika storitev javne službe všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine. (5) Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (6) Pri dohodkih samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane odhodke.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 8. člena tega odloka, ki določa način izračuna mesečnega dohodka na družinskega člana.

10. člen (družinski člani) (1) Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upoštevajo naslednji družinski člani, ki imajo v odnosu do uporabnika storitev javne službe položaj: • zakonca ali zunajzakonskega partnerja, • otroka, pastorka, otroka zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z uporabnikom storitev javne službe v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, • vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z uporabnikom storitev javne službe v skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati, • staršev uporabnika storitev javne službe, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če jih je dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja. (2) Pri izračunu dohodka na družinskega člana se ne upoštevajo družinski člani, ki prestajajo zaporno kazen. Med družinske člane se ne štejejo otroci, do katerih imajo starši le preživninsko obveznost. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za družinskega člana šteje otrok, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni, če mu je priznana pravica do otroškega dodatka.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 8. člena tega odloka, ki določa način izračuna mesečnega dohodka na družinskega člana. Z besedilom je določeno kdo so družinski člani uporabnika storitev javne službe.

3 Višina in vir subvencij

11. člen (višina in vir subvencij) (1) Višina subvencij iz 6. člena tega odloka se določi z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev posamezne javne službe iz 2. člena tega odloka, ki ga potrdi občinski svet. (2) Sredstva za subvencije iz tega odloka se zagotavljajo v proračunu občine.

Obrazložitev: Besedilo prvega odstavka je oblikovano na podlagi določil 5. člena Uredbe o metodologij za oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki določa, da ceno storitev posamezne javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.

Besedilo drugega odstavka je oblikovano na podlagi določil 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/, ki določa, da se v proračunu zagotavljajo tudi sredstva subvencioniranje cen storitev javne službe.

4 Način uveljavljanja pravice do subvencije cene storitve javne službe

12. člen (uveljavljanje pravice do subvencije) O dodelitvi subvencije, njeni višini in času prejemanja subvencije iz 7. člena tega odloka odloča za upravne zadeve pristojen organ občine na podlagi vloge uporabnika storitev javne službe.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila drugega odstavka 67. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.

5 Nadzor nad izvajanjem določil odloka

13. člen (nadzorni organ) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja občinska uprava občine.

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila prvega odstavka 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da občinska uprava opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. Za opravljanje navedenega nadzorstva se v okviru občinske uprave lahko ustanovi občinska inšpekcija. Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v skladu z zakonom, s katerim je urejen inšpekcijski nadzor.

6 Končna določba

14. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO).

Obrazložitev: Besedilo je oblikovano na podlagi določila 66. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/, ki določa, da morajo biti statut in predpisi občine objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. Statuta in drugi predpisi občine se objavijo v uradnem glasilu (npr. Uradnem glasilu slovenskih občin).

Številka: Datum: Občina Duplek Mitja Horvat, župan

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 12

SEZNANITEV Z LETNIM POROČILOM O DELU NADZORNEGA ODBORA V LETU 2013

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Nadzorni odbor

Poročevalka na seji: predsednica nadzornega odbora Albina Hojski Ilijevec

marec, 2014

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 13

VOLITVE IN IMENOVANJA: SOGLASJE K PREDLOGU KANDIDATKE ZA ČLANICO SVETA MRA

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Občinska uprava

Poročevalka na seji: Dušanka Novak

marec, 2014

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 14

OBRAVNAVA IN POTRDITEV DIIP ZA PROJEKT »SANACIJA ŠOLSKE KUHINJE IN JEDILNICE OŠ KORENA«

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Občinska uprava

Poročevalka na seji: Natalija Jakopec Mag. Ksenija Golob, Energo-maks d.o.o. Stojan Krajnc, Tehnotim d.o.o.

marec, 2014 Obrazložitev:

V proračunu občine za leto 2014 je predvidena investicija »Sanacija šolske kuhinje in jedilnice Osnovne šole Korena«.

Zaposleni in učenci, ki obiskujejo OŠ Korena, se soočajo z neustrezno urejenimi prostorskimi pogoji. Prav zato je potrebno izvesti prizidavo jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter rekonstruirati šolsko kuhinjo, podstrešje in mansardo. Upoštevajoč vsakoletno rast števila zaposlenih in vpisanih učencev ter hkrati obveznost občine kot ustanoviteljice OŠ Korena, za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje programa osnovne šole, je predlagana investicija nujna in upravičena. Glede na dejstvo, da gre za investicijo, ki zagotavlja z zakonom predpisane pogoje za izvajanje nepridobitne dejavnosti (javne službe) vzgojno - izobraževalnega zavoda, analiza upravičenosti v ekonomski dobi ni potrebna. Razlog za investicijo je prostorska stiska in neustrezno urejeni prostori, kar zahteva visoka sredstva za obratovanje in vzdrževanje.

Po tej investiciji je predvideno: prizidava dela kuhinje, pisarne in izvedba jeklenega montažnega stopnišča, rekonstrukcija šolske kuhinje, nadstropja - 4. etaže in dela obstoječega podstrešja šolskega kompleksa.

V dokumentu identifikacije investicijskega projekta sta analizirani dve varianti, in sicer varianta brez investicije in varianta z investicijo. Vrednost celotne investicije po opravljenih izračunih v tekočih cenah znašala 999.810,38 EUR z vljučenim DDV in bo v višini 89,22 % (892.010,38 EUR) financirana s strani občinskega proračuna in v višini 10,78 % (107.800,00 EUR) iz naslova 23. člena ZFO. Projekt se bo izvedel v dveh fazah. Prva faza se bo izvedla v letu 2014 in sicer predvidoma od 20.06.2014 do 31.12.2014 ter druga faza od 01.01.2015 do 30.09.2015.

Zaključek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je ta, da je k izvedbi investicije »prizidava jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter rekonstrukcija šolske kuhinje, podstrešja in mansarde OŠ Korena«, nujno in smiselno pristopiti. V skladu z navedenim predlagamo, da občinski svet občine Duplek sprejme predložen dokument identifikacije investicijskega projekta.

SKLEP: »Občinski svet občine Duplek sprejme Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Sanacija šolske kuhinje in jedilnice Osnovne šole Korena.

Skladno s sprejetim dokumentom se ustrezno uskladi proračunska postavka 19030117 Sanacija šolske kuhinje in jedilnice OŠ Korena ter načrt razvojnih programov 2014-2017 projekt OB026-14-0004 – Sanacija šolske kuhinje in jedilnice OŠ Korena.«

DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA - DIIP

Sanacija šolske kuhinje in jedilnice

Osnovne šole Korena

FEBRUAR 2014

Ime in sedež naročnika: Občina Duplek Cesta 4. julija 106 2241 Spodnji Duplek

Objekt in predmet investicije: Sanacija šolske kuhinje in jedilnice Osnovne šole Korena Korena 32, 2242 Zgornja Korena

Vrsta dokumenta: DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Odgovorni vodja projekta naročnika: Mitja HORVAT, župan

Številka projekta: 08/2014

Izdelovalec dokumenta: ENERGO-MAKS energija, d.o.o. Zgornja Pristava 26 3210 Slovenske Konjice

Direktor podjetja ENERGO-MAKS d.o.o.: mag. Ksenija Golob, univ.dipl.gosp.inž.

M.P.

______

Izdelovalec dokumenta: mag. Ksenija Golob, univ.dipl.gosp.inž. v sodelovanju s strokovnimi delavci naročnika

Datum izdelave: FEBRUAR 2014

2

VSEBINA:

1 NAVEDBA NAROČNIKA, IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN UPRAVLJAVCA TER STROKOVNIH DELAVCEV OZIROMA SLUŽB 5

1.1 Naročnik 5

1.2 Izdelovalec investicijske dokumentacije 6

1.3 Upravljavec investicije 6

2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Z VIDIKA PREDMETA INVESTIRANJA 7

2.1 Potrebe z vidika predmeta investiranja 7

2.2 Analiza obstoječega stanja in potreb s tehnično tehnološkega vidika 9

2.3 Prikaz površin OŠ Korena 11

2.4 Razlogi za investicijsko namero 21

3 OPREDELITEV CILJEV INVESTICIJE TER PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI 22

3.1 Cilji investicije 22

3.2 Usklajenost s strateškimi dokumenti 22

4 PREDSTAVITEV UPOŠTEVANIH VARIANT TER IZBOR OPTIMALNE VARIANTE23

4.1 Izbor optimalne variante 25

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE IN OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV 26

5.1 Vrsta investicije 26

5.2 Okvirni obseg in specifikacija stroškov 26 5.2.1 Ocena stroškov investicije po stalnih in tekočih cenah 26 5.2.2 Ocena stroškov investicije po stalnih cenah 27 5.2.3 Ocena stroškov investicije po tekočih cenah 29

6 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN, KI DOLOČAJO INVESTICIJO 32

6.1 Veljavne strokovne podlage 32

6.2 Opis lokacije 33

3

6.3 Tehnično-tehnološki opis 36 6.3.1 Programsko funkcionalna zasnova in gabariti 36 6.3.2 Prikaz površin investicije – prizidava in rekonstrukcija šolske stavbe 39 6.3.3 Konstrukcijska zasnova prizidave in rekonstrukcije objekta 41

6.4 Terminski plan izvedbe projekta 54

6.5 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje 55 6.5.1 Energetsko varčna gradnja – učinkovitost izrabe naravnih virov 55 6.5.2 Okoljska učinkovitost 55 6.5.3 Trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza) 56 6.5.4 Zmanjševanje vplivov na okolje 56

6.6 Kadrovsko-organizacijska shema 58

6.7 Predvideni viri in dinamika financiranja v tekočih cenah 59

7 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE S ČASOVNIM NAČRTOM 59

8 ZAKLJUČEK 60

PRILOGE 61

4

1 NAVEDBA NAROČNIKA, IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE IN UPRAVLJAVCA TER STROKOVNIH DELAVCEV OZIROMA SLUŽB

1.1 Naročnik

Tabela 1: Osnovni podatki o naročniku in financerju investicije. Naročnik: Občina Duplek Naslov: Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek Matična številka: 5883300000 Identifikacijska številka: SI 41316819 Telefon: 02/684 09 11 Faks: 02/684 09 28 E-mail: [email protected] Internetna stran: www.duplek.si

Odgovorna vodja projekta: Natalija Jakopec, dipl. ekon. specialist manag. - direktorica občinske uprave

Žig in podpis:

Odgovorna oseba: Mitja Horvat, univ. dipl. ekon - župan

Žig in podpis:

5

1.2 Izdelovalec investicijske dokumentacije

Tabela 2: Izdelovalec investicijske dokumentacije. Izdelovalec investicijske dokumentacije: ENERGO-MAKS d.o.o.

Naslov: Zgornja Pristava 26, 3210 Slovenske Konjice

Matična številka: 3805824000

Identifikacijska številka: SI 52484068 Telefon: 041 696 791

Faks: 03 575 41 34

E-mail: [email protected]

Internetna stran: www.energo-maks.si

Odgovorna oseba: mag. Ksenija Golob, univ.dipl.gosp.inž.

Žig in podpis:

1.3 Upravljavec investicije

Tabela 3: Bodoči upravljavec investicije. Upravljavec: Osnovna šola Korena

Naslov: Zgornja Korena 32, 2242 Zgornja Korena Matična številka: 5088887000 Davčna številka: 60415266 Telefon: 02 630 06 50 Faks: 02 630 06 55 E-mail: [email protected] Internetna stran: www.o-korena.mb.edus.si Odgovorna oseba: Darko Rebernik, spec.univ.dipl.org. - ravnatelj

Žig in podpis:

6

2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Z VIDIKA PREDMETA INVESTIRANJA

Ustanoviteljica Osnovne šole Korena (v nadaljevanju OŠ Korena) je Občina Duplek. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola Korena je objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 24/2004 ter spremenjen v Medobčinskem uradnem vestniku št. 36/2007 in Uradnem glasilu slovenskih občin št. 9/2011.

OŠ Korena je javno vzgojno - izobraževalni zavod na področju osnovnega šolstva ter vzgoje in varstva predšolskih otrok. Sedež zavoda se nahaja na naslovu Zgornja Korena 32, v Zgornji Koreni. OŠ Korena zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na področju naselij Zg. Korena, Sp. Korena, Zimica, Jablance in Žikarce. V OŠ Korena se izvaja osnovno šolsko splošno izobraževanje, ki obsega: pouk po predmetniku in učnem načrtu za osnovno šolo, praktično delo in druge oblike organiziranega dela z učenci, samostojno delo učencev in drugo pripravo na pouk, pripravo toplih obrokov, organizirano varstvo učencev, rekreacijo in druge oblike dela z učenci.

V šolskem letu 2012/13 je bilo v OŠ Korena vpisanih 143 otrok. Zaposlenih je 25 delavcev. Na šoli poučujejo tudi učitelji, ki dopolnjujejo svojo obvezo iz drugih šol: trije delavci iz OŠ Duplek in en delavec iz OŠ Jarenina.

Na območju Občine Duplek delujeta dva zavoda: OŠ Korena in OŠ Duplek. V okviru OŠ Duplek delujeta dve podružnici: Zgornji Duplek in Dvorjane.

Občina Duplek je kot ustanoviteljica osnovnih šol na svojem območju dolžna zagotavljati ustrezno mrežo osnovnih šol ter ustrezne prostorske pogoje za izvajanje dejavnosti osnovne šole v skladu s predpisi. Na tej osnovi in glede na ugotovitve obstoječega stanja posameznih prostorov, se je Občina Duplek odločila za gradnjo prizidave jedilnice, dela kuhinje, pisarne ter montažnega stopnišča in rekonstrukcijo šolske kuhinje, etaže veznega dela, etaže vzhodnega dela, podstrešja in mansarde v OŠ Korena. S prizidavo in rekonstrukcijo bo občina zagotovila ustrezne prostorske pogoje za izvajanje celovitega vzgojno - izobraževalnega procesa in ostalih programov devetletne osnovne šole.

2.1 Potrebe z vidika predmeta investiranja

Predmet investiranja oziroma operacije je prizidava jedilnice, dela kuhinje, pisarne ter montažnega stopnišča in rekonstrukcija šolske kuhinje, etaže veznega dela etaže vzhodnega dela, podstrešja in mansarde v OŠ Korena.

Naročnik Občina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Spodnji Duplek je za OŠ Korena, Zgornja Korena 32, 2242 Zgornja Korena, v letu 2013 naročila izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidave jedilnice, dela kuhinje, pisarne, stopnišča in rekonstrukcijo šolske kuhinje, podstrešja in mansarde v OŠ Korena.

Izdelovalci dokumentacije so bila slednja podjetja: - Tehnotim d.o.o., Pesnica pri Mariboru 41, 2211 Pesnica pri Mariboru

7

o Vodilna mapa. o Načrt arhitekture. o Načrt odstranjevalnih del in načrt o ravnanju oziroma gospodarjenju z gradbenimi odpadki. o Elaborati. - MIKRO MALTA d.o.o., Ptujska cesta 10, 2331 Pragersko o Načrt gradbenih konstrukcij. - ENERKO KONZALTING projektiranje in inženiring d.o.o., Partizanska cesta 3-5, Maribor o Načrt električnih inštalacij in električne opreme. - MIKTRA d.o.o., Gortina 142, 2366 Muta o Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme. - DIAFIT d.o.o., Spodnji Slemen 6, 2352 Selnica ob Dravi o Načrt tehnologije proizvodne kuhinje.

Občina Duplek je dne 24.12.2013 na Upravno enoto Maribor podala Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta in prizidavo obstoječega objekta. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo Občina Duplek naročila tudi projekte za izvedbo del.

Zaradi čedalje večje letne kapacitete učencev, otrok in zaposlenih v šoli in vrtcu se povečuje tudi dnevna kapaciteta kuhinje in s tem organizacija kuhinje in točilnice. Na podlagi podatkov o kapacitetah in na podlagi ogleda objekta je bilo ugotovljeno, da je preureditev (rekonstrukcija) in prizidava obstoječe kuhinje ter s tem prestavitev glavnega vhoda, prizidava jedilnice s pisarnami, legalizacija arhiva in učilnic s spremljajočimi prostori – kabinet, sanitarij ter sprememba namembnosti podstrešja (knjižnica, učilnica z delavnico, kabineti, sanitarije) nad starim delom in rekonstrukcija strehe tega dela, nujnega pomena za nadaljnje izvajanje šolskih aktivnosti v OŠ Korena.

Osnovni namen investicije je zadovoljitev potreb učencev, otrok in zaposlenih v OŠ Korena, za normalno izvajanje šolskega programa.

Dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju: DIIP), katerega podlaga je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektantski predračun, obravnava prizidavo in rekonstrukcijo OŠ Korena, z naslednjo vsebino: - Prizidava dela kuhinje, pisarne in izvedba jeklenega montažnega stopnišča. - Rekonstrukcija šolske kuhinje, nadstropja - 4. etaže in dela obstoječega podstrešja šolskega kompleksa.

Investitor želi pridobiti gradbeno dovoljenje za prizidavo manjšega dela kuhinje, jedilnice in pisarne nad jedilnico ter rekonstrukcijo šolske kuhinje, veznega dela zgradbe, podstrešja z obnovo - izvedbo nove strešne konstrukcije nad starimi delom, podstrešja - 3. in 4. etaže novejšega dela obstoječe šolske zgradbe Korena.

Izvedba prizidave in rekonstrukcije objekta je načrtovana v dveh fazah: - I. faza: od 20.06.2014 do 31.12.2014. - II. faza: od 01.01.2015 do 30.09.2015.

8

Investicija je sestavni del investicij Občine Duplek, vključenih v Načrt razvojnega programa Občine Duplek za obdobje 2013 - 2016.

2.2 Analiza obstoječega stanja in potreb s tehnično tehnološkega vidika

Obstoječe stanje:

Stavba OŠ Korena, Zgornja Korena 32, v Zgornji Koreni je bila zgrajena leta 1814. Stari del šolske zgradbe je bil adaptiran in večkrat dograjen. Večji gradbeni posegi so se vršili leta 1960 in največji leta 1993. Takrat so se zamenjali podi, stropovi, stavbno pohištvo, izvedla se je sanacija sanitarij. Stari del objekta je zidan iz polne opeke (NF), debeline cca 50,0 - 80,0 cm, ometan s klasičnim ometom na obeh straneh, brez toplotne izolacije.

Novi del šolske zgradbe je bil zgrajen leta 1996 (telovadnica in nadgradnja telovadnice, z zunanjim zidom in streho). V letu 2006 so se uredili notranji prostori. V novem delu šole so tudi prostori vrtca, ki so bili urejeni leta 2010. Telovadnica spada v sklop novega dela šolske zgradbe in je bila zgrajena leta 1996. Vezni del je bil predmet dozidave k obstoječi osnovni šoli. Z južne strani se tam nahaja glavni vhod v šolo. Stavbno pohištvo je PVC z dvojno zasteklitvijo, z notranje strani v beli barvi, z zunanje strani v barvi lesa. Zunanji zidovi veznega dela so v večini iz armiranega betona, ki je toplotno izoliran s toplotno izolacijo debeline 8,0 cm in zaključnim fasadnim ometom. Streha je toplotno izolirana in obdana z mavčnimi ploščami ter opleskana.

Kurilnica - kotlovnica se nahaja v najstarejšem delu zgradbe, ki je bil zgrajen leta 1814. Adaptirana je bila leta 1993. V kotlovnici se nahajajo tudi črpalke za vodovodno omrežje in cisterna za kurilno olje (8.000 litrov).

Dostop do šolskega poslopja oziroma stavbe, poteka iz kategorizirane javne asfaltne ceste preko obstoječega dostopa – več vhodov.

Šola vzdržuje 230,0 m2 zelenih površin: park na severno - zahodni strani ter okolje obeh spomenikov: borcem in žrtvam NOB ter dr. Jožeta Glonarja. Šolsko igrišče je od šole oddaljeno 150,0 m in meri cca 800,0 m2. OŠ Korena vzdržuje tudi travnato igrišče za potrebe vrtca, v velikosti cca 450,0 m2.

Šola razpolaga z dvoje parkirišč. Prvo je na južnem delu šole, kjer je urejenih 7 parkirnih mest, drugo je na zahodnem delu šole, kjer je prav tako urejenih 7 parkirnih mest. V jutranjem času in ob skupinskih dogodkih, se uporabijo tudi javna parkirišča pri pokopališču, oddaljena 100,0 m od šole.

Obstoječa fasada šole je izvedena iz stiropora. Stari del šole ni izoliran, zato so zidovi zelo vlažni (stare sanitarije in predvsem 4. razred). Na severni strani šole se nahaja del ravne strehe, kjer zamaka in zaradi tega prihaja do odpadanja ometa. Stavbno pohištvo na starem delu je zelo dotrajano in zato potrebno menjave. Okna so se sicer fazno menjevala, vendar je za zamenjavo ostalo še nekaj oken in vrat na južni strani šole. Na severni strani šole so vgrajena PVC okna. Tudi na novem delu so vgrajena plastična okna.

9

Vsi komunalni priključki so za potrebe šolske stavbe že izvedeni oziroma so izvedeni komunalni priključki na javno komunalno infrastrukturo ter se s prizidavo in rekonstrukcijo v njih ne posega.

Vodovod poteka iz javnega cevovoda iz parcelne št.: 723 (JC), preko parcelne številke: 1/3, s pravokotnim odcepom do šolske stavbe (kletni del) ter parcelne številke 1/2, kjer se nahaja obstoječi vodovodni priključek z vodomerno uro.

Do šolske stavbe je iz NN električnega omrežja izveden zemeljski NN električni priključek in sicer do obstoječe EMPO, ki je vgrajena na južni fasadni steni šolske stavbe na parcelni številki 1/2. Jakost varovalk je 3 x 100 A.

Na navedenem območju ni izvedene javne kanalizacije. Odpadne vode iz šolske stavbe so preko dvoriščne vodotesne fekalne kanalizacije speljane v izvedeno obstoječo vodotesno greznico, ki se nahaja na zemljišču parcelna številka 3/3. Odpadne vode iz kuhinje se vodijo preko lovilca maščob in obstoječe dvoriščne vodotesne kanalizacije, v vodotesno greznico. Iz projektirane dozidave ni odpadnih voda, meteorne vode pa se vodijo v obstoječo odvodnjo meteornih voda v ponikanje.

Utekočinjen naftni plin (UNP) je predviden le za napajanje grelnih elementov – peči kuhinje. Plinohram oziroma cisterna za UNP se namesti na delu lastniškega zemljišča, parc.št.: *89, k.o. Zgornja Korena, južno od objekta šole, v oddaljenosti cca 8 m. Na zemljišču je stavba, ki je v prihodnosti predvidena za rušitev in je nekoč služila za potrebe vrtca, sedaj je prazna in se ne uporablja. Iz navedenega plinohrama se izvede v kineti plinska inštalacija do tipske omarice na fasadi šole in z glavno požarno pipo.

Ogrevanje celotnega objekta je sedaj preko grelnih teles in v navezavi na obstoječo kotlovnico s pečjo in cisternami za LKO. V fazi rekonstrukcije se v obstoječi kotlovnici izvede zamenjava vira ogrevanja. Vgradi se peč na lesne pelete z zalogovnikom, ter deponijo lesnih pelet.

Po tej investiciji je predvideno:

- Prizidava dela kuhinje, pisarne in izvedba jeklenega montažnega stopnišča. - Rekonstrukcija šolske kuhinje, nadstropja - 4. etaže in dela obstoječega podstrešja šolskega kompleksa.

10

Slika 1: Fotografije obstoječega stanja OŠ Korena.

2.3 Prikaz površin OŠ Korena

Osnovna bruto tlorisna velikost objekta – šolske zgradbe se razen prizidav ne spreminja.

Bruto dimenzije obstoječega poslopja so: - zahodni starejši del, katerega starost je preko 100 let in znaša 24,68 m x 15,16 m, - osrednji vezni novejši del z gradbenim dovoljenjem 16,45 m x 9,80 m ter - južni novejši del s telovadnico, ki ima prav tako pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, znaša 24,47 m x 14,50 m in 2,85 m x 2,80 m.

Šola razpolaga z naslednjimi prostori:

- Novejši del stavbe: 1. etaža - klet

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Telovadnica 332,00 Skupaj 332,00 Skupaj – uporabna površina 332,00

11

- Vezni del: 1. etaža - klet

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Hodnik 22,45 2. Stopnišče 1 9,35 3. Stopnišče 2 6,30 4. Čistila 5,50 5. WC - moški, ženske 7,35 6. Garderoba 1 10,05 7. Umivalnica 1 5,70 8. Garderoba 2 10,05 9. Umivalnica 2 5,70 10. Garderoba učitelj 11,40 11. Umivalnica učitelj 4,90 Skupaj 98,75 Skupaj – uporabna površina 98,75

- Novejši del stavbe: 2. etaža - pritličje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Vetrolov 10,20 2. Hodnik 37,70 3. WC - ženske 4,35 4. WC - moški 4,10 5. WC - moški + ženske 13,35 6. Individualno delo 14,50 7. Kabinet 8,30 8. Delavnica 17,80 9. Učilnica 66,45 10. Kabinet 2 18,15 11. Igralnica 1 60,35 12. Igralnica 2 60,45 Skupaj 315,70 Skupaj – uporabna površina 315,70

- Vezni novejši del: 2. etaža - pritličje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 14,30 2. Vetrolov 13,90 3. Avla 36,56 4. Garderoba 60,60 Skupaj 125,45 Skupaj – uporabna površina 111,05

12

- Starejši del šolske stavbe: 1. etaža - pritličje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Vetrolov 7,40 2. Stopnišče 1 7,40 3. Stopnišče 2 12,85 4. Prostor za olje 15,95 5. Kurilnica 23,90 6. Jedilnica 28,20 7. Kuhinja 33,10 8. Shramba 1 2,55 9. Shramba 2 2,20 10. Shramba 3 6,70 11. Predprostor 4,90 Skupaj 145,15 Skupaj – uporabna površina 145,15

- Novejši del stavbe: 3. etaža - 1. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Hodnik 21,55 2. WC - ženske 3,90 3. WC - moški 3,95 4. Kabinet 14,05 5. Učilnica 60,35 6. Glasbena učilnica 107,15 Skupaj 210,95 Skupaj – uporabna površina 210,95

- Vezni novejši del: 3. etaža - 1. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 11,00 2. Povezovalni hodnik 73,35 3. Hodnik 3,35 4. Ravnatelj 14,25 5. Računovodstvo 9,30 6. Zbornica 26,15 Skupaj 137,40 Skupaj – uporabna površina 126,40

- Starejši del stavbe: 2. etaža – 1. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 26,05 2. Hodnik 29,90

13

3. Učilnica 1 43,10 4. Učilnica 2 43,90 5. Knjižnica 20,85 6. Učilnica 3 64,50 7. Učilnica 4 42,15 8. WC - moški 12,95 9. WC - ženske 12,65 Skupaj 296,05 Skupaj – uporabna površina 296,05

- Vezni novejši del: 4. etaža – II. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 11,00 2. Galerija 34,15 Skupaj 45,15 Skupaj – uporabna površina 34,15

- Starejši del stavbe: 3. etaža – II. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 20,85 2. Hodnik 29,90 3. Učilnica 1 43,10 4. Učilnica 2 43,90 5. Kabinet 20,85 6. Učilnica 3 64,50 7. Učilnica 4 42,15 8. WC - moški 12,95 9. WC - ženske 12,65 10. Shramba 4,50 Skupaj 295,50 Skupaj – uporabna površina 295,50

- Starejši del stavbe: 4. etaža - podstrešje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 13,65 2. Shramba – arhiv - podstrešje 230,35 3. Ravna streha 84,60 Skupaj 328,60 Skupaj – uporabna površina 328,60

- Skupaj vsi prostori Površina skupaj 2.330,70 Površina skupaj brez 4. etaže in stopnišč 1.965,80

14

Slika 2: Tloris mansarde OŠ Korena – po prenovi.

Slika 3: Tloris prvega nadstropja OŠ Korena – po prenovi.

15

Slika 4: Tloris pritličja OŠ Korena – po prenovi.

V šolski zunanji prostor sodi 230,0 m2 zelenih površin: park na severo - zahodni strani šole ter okolje obeh spomenikov - borcem in žrtvam NOB ter dr. Jožeta Glonarja. Šolsko igrišče meri 800,0 m2 in je od šole oddaljeno 150,0 m. Za potrebe vrtca se vzdržuje tudi 450,0 m2 travnega igrišča. Ob šoli so urejeni tudi parkirni prostori. Na južni strani OŠ Korena je urejenih sedem parkirnih prostorov, na zahodni strani prav tako sedem. Zjutraj in ob velikih konicah, se uporablja tudi javno pokopališče pri pokopališču, ki je od šole oddaljeno 100,0 m.

V spodnjih tabelah so prikazane površine OŠ Korena po prizidavi in rekonstrukciji objekta, kar je tudi predmet tega DIIP-a.

Namembnost objekta, ki je predmet postopka za PGD je sledeča: - pritličje – stari del: 1. etaža o kuhinja (preureditev, rekonstrukcija, prizidava) - pritličje – vezni del: 1. etaža – prizidave, 2. etaža – rekonstrukcija o prizidava (jedilnica, kuhinja), rekonstrukcija (garderoba, avla, prestavitev glavnega vhoda) - 1. nadstropje – vezni del: 2. etaža – prizidava, 3. etaža – rekonstrukcija o prizidava – pisarne (ravnatelj, tajništvo, zbornica, …), rekonstrukcija (kabineti) - 1. nadstropje – novi del: 3. etaža o arhiv – rekonstrukcija - 2. nadstropje – mansarda – vezni del: 4. etaža o hodnik, povezava s starim delom, galerija (rekonstrukcija) - 2. nadstropje – mansarda – novi del: 4. etaža o kabinet, 2 učilnici, sanitarije (rekonstrukcija) - mansarda – stari del: 4. etaža o kabineti, sanitarije, učilnica z delavnico in knjižnica s čitalnico (rekonstrukcija).

16

Šola bo po prizidavi in rekonstrukciji razpolagala z naslednjimi prostori:

- Novejši del stavbe: 1. etaža – klet – ni predmet obdelave

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Telovadnica 332,00 Skupaj 332,00 Skupaj – uporabna površina 332,00

- Vezni del: 1. etaža – klet – ni predmet obdelave

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Hodnik 22,45 2. Stopnišče 1 9,35 3. Stopnišče 2 6,30 4. Čistila 5,50 5. WC - moški, ženske 7,35 6. Garderoba 1 10,05 7. Umivalnica 1 5,70 8. Garderoba 2 10,05 9. Umivalnica 2 5,70 10. Garderoba učitelj 11,40 11. Umivalnica učitelj 4,90 Skupaj 98,75 Skupaj – uporabna površina 98,75

- Novejši del stavbe: 2. etaža – pritličje – ni predmet obdelave

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Vetrolov 10,20 2. Hodnik 37,70 3. WC - ženske 4,35 4. WC - moški 4,10 5. WC - moški + ženske 13,35 6. Individualno delo 14,50 7. Kabinet 8,30 8. Delavnica 17,80 9. Učilnica 66,45 10. Kabinet 2 18,15 11. Igralnica 1 60,35 12. Igralnica 2 60,45 Skupaj 315,70 Skupaj – uporabna površina 315,70

17

- Vezni novejši del: 2. etaža - pritličje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Vetrolov šola (rekonstrukcija) 7,80 2. Stopnišče (-) 14,30 3. Avla (rekonstrukcija) 30,80 4. Garderoba (rekonstrukcija) 43,50 5. Jedilnica 114,20 Skupaj 210,60 Skupaj – uporabna površina (brez 2.) 196,30

- Starejši del šolske stavbe: 1. etaža - pritličje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Vetrolov 7,40 2. Stopnišče 1 7,40 3. Stopnišče 2 12,85 4. Prostor za olje 15,95 5. Kurilnica 23,90 6. Garderoba osebje (rekonstrukcija) 6,50 7. Skladišče živil (rekonstrukcija) 10,95 8. WC osebje (rekonstrukcija) 1,50 9. Priprava zelenjave (rekonstrukcija) 6,60 10. Pisarna (rekonstrukcija) 2,55 11. Kuhinja (rekonstrukcija) 44,65 12. Organski odpadki (rekonstrukcija) 2,70 13. Čistila (rekonstrukcija) 2,70 14. Pranje posode (rekonstrukcija) 9,25 15. Izdajanje/sprejemanje 15,35 posode(rekonstrukcija, prizidava) Skupaj 170,25 Skupaj – uporabna površina 170,25

- Novejši del stavbe: 3. etaža - 1. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Hodnik 21,55 2. WC - ženske 3,90 3. WC - moški 3,95 4. Kabinet 14,05 5. Učilnica 60,35 6. Glasbena učilnica 107,15 7. Arhiv (rekonstrukcija) 68,35 Skupaj 279,30 Skupaj – uporabna površina 279,30

18

- Vezni novejši del: 3. etaža - 1. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 11,00 2. Povezovalni hodnik (rekonstrukcija) 73,35 3. Hodnik (rekonstrukcija, prizidava) 18,55 4. Kabinet 1 (rekonstrukcija) 15,60 5. Kabinet 2 (rekonstrukcija) 26,05 6. Zbornica (prizidava) 37,45 7. Tajništvo / računovodstvo (prizidava) 15,85 8. Ravnatelj 23,00 Skupaj 220,85 Skupaj – uporabna površina (brez 1.) 209,85

- Starejši del stavbe: 2. etaža – 1. nadstropje – ni predmet obdelave

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 26,05 2. Hodnik 29,90 3. Učilnica 1 43,10 4. Učilnica 2 43,90 5. Knjižnica 20,85 6. Učilnica 3 64,50 7. Učilnica 4 42,15 8. WC - moški 12,95 9. WC - ženske 12,65 Skupaj 296,05 Skupaj – uporabna površina 296,05

- Vezni novejši del: 4. etaža – II. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Hodnik (rekonstrukcija) 37,70 2. WC Ž (rekonstrukcija) 3,90 3. WC M (rekonstrukcija) 3,95 4. Kabinet (rekonstrukcija) 15,65 5. Učilnica 1 (rekonstrukcija) 63,55 6. Učilnica 2 (rekonstrukcija) 63,55 Skupaj 188,30 Skupaj – uporabna površina 188,30

- Vezni del: 4. etaža – II. nadstropje (delno M)

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče (rekonstrukcija) 11,00 2. Galerija (rekonstrukcija) 89,20

19

Skupaj 100,20 Skupaj – uporabna površina (brez 1.) 89,20

- Starejši del stavbe: 3. etaža – II. nadstropje – ni predmet obdelave

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 20,85 2. Hodnik 29,90 3. Učilnica 1 43,10 4. Učilnica 2 43,90 5. Kabinet 20,85 6. Učilnica 3 64,50 7. Učilnica 4 42,15 8. WC - moški 12,95 9. WC - ženske 12,65 10. Shramba 4,50 Skupaj 295,50 Skupaj – uporabna površina 295,50

- Starejši del stavbe: 4. etaža - mansarda

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče (rekonstrukcija) 16,20 2. Hodnik (rekonstrukcija) 23,05 3. Kabinet 1 (rekonstrukcija) 22,15 4. Kabinet 2 (rekonstrukcija) 14,60 5. WC Ž (rekonstrukcija) 7,55 6. WC M (rekonstrukcija) 7,50 7. Učilnica 1 (rekonstrukcija) 63,20 8. Delavnica (rekonstrukcija) 18,70 9. Kabinet 3 (rekonstrukcija) 17,45 10. Knjižnica in čitalnica (rekonstrukcija) 95,85 Skupaj 286,25 Skupaj – uporabna površina 286,25

- Skupaj vsi prostori

Površina skupaj 2.757,45

Kvadratura celotnega tlorisa OŠ Korena znaša: - 2.330,70 m2 pred sanacijo, - 2.757,45 m2 po sanaciji.

20

Slika 5: Prečni prerez – OŠ Korena.

Slika 6: Fasada jug - OŠ Korena.

2.4 Razlogi za investicijsko namero

Zaposleni in učenci, ki obiskujejo OŠ Korena, se soočajo z neustrezno urejenimi prostorskimi pogoji. Prav zato se je Občina Duplek odločila izvesti prizidavo jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter rekonstruirati šolsko kuhinjo, podstrešje in mansardo. Upoštevajoč vsakoletno rast števila zaposlenih in vpisanih učencev ter hkrati obveznost Občine Duplek kot ustanoviteljice OŠ Korena, za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje programa osnovne šole, je predlagana investicija nujna in upravičena. Glede na dejstvo, da gre za investicijo, ki zagotavlja z zakonom predpisane pogoje za izvajanje nepridobitne dejavnosti (javne službe) vzgojno - izobraževalnega zavoda, analiza upravičenosti v ekonomski dobi ni potrebna.

Razlog za investicijo je prostorska stiska in neustrezno urejeni prostori, kar zahteva visoka sredstva za obratovanje in vzdrževanje. V prihodnjih letih se zaradi priseljevanja ljudi v občino, pričakuje večji vpis učencev. Prav zato je prizidava in rekonstrukcija OŠ Korena nujna.

21

Posebej je potrebno poudariti, da je predvideno investicijo potrebno obravnavati z vsemi njenimi vsebinskimi in tehničnimi značilnostmi in nanjo gledati tako z vidika uporabnika kot iz vidika potreb širšega območja šole. S tega vidika ocenjujemo naložbo kot upravičeno in koristno.

3 OPREDELITEV CILJEV INVESTICIJE TER PREVERITEV USKLAJENOSTI Z RAZVOJNIMI STRATEGIJAMI

3.1 Cilji investicije

Glede na opredeljeno problematiko OŠ Korena so cilji investicije naslednji: 1. Izboljšanje kakovosti življenja zaposlenih in učencev. 2. Sledenje trendom planiranja ter rabe prostora. 3. Razširitev programov interesnih dejavnosti. 4. Izboljšanje prostorskih pogojev za učenje, prehranjevanje in druženje učencev. 5. Izboljšanje prostorskih pogojev za delo zaposlenih v okviru vzgojno – izobraževalnega procesa. 6. Zmanjševanje razlik v življenjskih možnostih prebivalstva v občini. 7. Povečanje privlačnosti objekta do uporabnikov. 8. Možnost večjega števila zaposlitev. 9. Možnost večjega števila sprejema učencev. 10. Uveljavljanje celostnega pristopa pri razvoju podeželja. 11. Prizidava jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča. 12. Rekonstrukcija šolske kuhinje, podstrešja in mansarde. 13. Izboljšanje toplotnih karakteristik in prispevek k učinkovitejši rabi energije glede na obstoječe stanje konstrukcijskih elementov.

3.2 Usklajenost s strateškimi dokumenti

Investicija je skladna z naslednjimi strateškimi dokumenti:

 Z Operativnim programom (OP) zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, MOP, december 2006.

S sprejemom Zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja je omejevanje emisij toplogrednih plinov v Sloveniji dobilo zakonsko osnovo in konkretne cilje. Slovenija mora zmanjšati emisije vseh toplogrednih plinov za 8 % v prvem ciljnem 5-letnem obdobju (2008 - 2012) glede na izhodiščne emisije. Slovenija je z ratifikacijo Kjotskega protokola sprejela tudi obveznost sodelovanja z organi v okviru kjotskega procesa. Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja zavezuje Evropsko Skupnost in njene države članice, da z uporabo primerljivih metodologij, dogovorjenih v okviru konference pogodbenic, razvijejo, v rednih časovnih presledkih posodobijo, objavijo in poročajo konferenci pogodbenic o nacionalnih evidencah antropogenih emisij po virih in vseh po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki niso vključeni v nadzor v okviru Montrealskega protokola o snoveh, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč. OP prispeva k uresničevanju prve, druge in pete razvojne prioritete Strategije

22 razvoja Slovenije. OP prispeva k uresničevanju Državnega razvojnega načrta, in sicer so ukrepi, ki jih predvideva, skladni z ukrepi iz Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture. OP vključuje cilje Resolucije o nacionalnem energetskem programu (ReNEP): Spodbujati znanstveni in tehnološki razvoj na področju proizvodnje in rabe energije; Izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter dvig deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci.

 Z Nacionalnim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.

Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (AN-URE) je bil izdelan na osnovi 14. člena Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS (v nadaljevanju: Direktiva 2006/32/ES). To je prvi od treh akcijskih načrtov. Ostala dva je potrebno izdelati v letu 2011 oziroma v letu 2014. Direktiva 2006/32/ES zahteva od držav članic, da dosežejo 9% prihranka končne energije v 9 letih, in sicer v obdobju 2008–2016, možno pa je uveljavljati tudi zgodnje aktivnosti od leta 1995 in v posebnih primerih od leta 1991. Kot izhodiščna raba končne energije za določitev ciljnega prihranka končne energije se upošteva povprečna letna raba v zadnjem petletnem statističnem obdobju brez porabe goriv v napravah, ki so v trgovanju s pravicami do emisij toplogrednih plinov. Za izhodiščno rabo končne energije je bilo vzeto obdobje 2001-2005 in znaša 47.349 GWh na leto. Z AN-URE bo Slovenija v obdobju 2008–2016 dosegla kumulativne prihranke v višini najmanj 9% glede na izhodiščno rabo končne energije ali najmanj 4261 GWh. Prihranki bodo doseženi z raznimi sektorsko specifičnimi ter horizontalnimi in večsektorskimi ukrepi v vseh sektorjih (gospodinjstva, široka raba, industrija in promet).

 Z Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), (Ur.l. RS, št. 57/04).

Državni zbor Republike Slovenije je za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, konkurenčnosti energetskega gospodarstva in večje energetske učinkovitosti ter okoljske trajnosti leta 2004 sprejel Resolucijo o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP), osnovni strateški dokument, ki skladno z načeli iz Energetskega zakona (Ur.l. RS, št. 27/07-UPB2, 70/08, 22/10, 37/11) načrtuje in usklajuje delovanje akterjev na področju ravnanja z energijo. Pri oblikovanju ReNEP so bili upoštevani tudi ambiciozni cilji Slovenije glede zniževanja emisij toplogrednih plinov za 8% do obdobja 2008–2012 skladno s Kjotskim protokolom. V obdobju 2000–2015 je v ReNEP ob povečanju bruto družbenega proizvoda za 60% predvideno znižanje energetske intenzivnosti za 30% ali na leto za 2,3%. Med pomembnimi cilji ReNEP je tudi povečanje učinkovitosti rabe na celotni energijski verigi od primarne do koristne energije in povečanje deleža obnovljivih virov v primarni energetski bilanci.

4 PREDSTAVITEV UPOŠTEVANIH VARIANT TER IZBOR OPTIMALNE VARIANTE

V tem dokumentu identifikacije investicijskega projekta so obdelane naslednje variante:  varianta 0: »brez« investicije;  varianta 1: »z investicijo« - Sanacija šolske kuhinje in jedilnice Osnovne šole Korena

23

VARIANTA 0

Varianta 0 predvideva sprejem odločitve, da se prizidava jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter rekonstrukcija šolske kuhinje, podstrešja in mansarde, ne izvede.

V primeru, da se investicija v prizidavo in rekonstrukcijo stavbe osnovne šole ne izvede, bi občina sicer privarčevala določena proračunska sredstva, vendar bi to imelo druge negativne dolgoročne posledice.

Upoštevati moramo, da varianta brez investicije pomeni ohranitev trenutnega stanja. Na dolgi rok bi se moralo razmišljati o tem, da bi starši svoje otroke morali pričeti vpisovati v druge šole v občini ali tudi izven nje. To bi pomenilo manj povpraševanja mladih družin za bivanje v občini ali celo izseljevanje iz občine, kar bi doprineslo negativni učinek pri rasti in razvoju občine.

V kolikor se rekonstrukcija in prizidava OŠ Korena ne izvedeta, bi za posledico imelo tudi visoke stroške organiziranja in prevoza hrane iz drugih kuhinj, v OŠ Korena ali organiziranega prevoza učencev v bližnje šole. V varianti brez investicije se prav tako povečujejo stroški vzdrževanja objekta in popravil kuhinjske opreme. Kuhinjska oprema je dotrajana, popravila le te so izjemno draga. V primeru brez variante prav tako ne bi prihranili pri porabi energentov, saj se šola ne bi sanirala skladno z današnjimi zahtevami energetske sanacije.

VARIANTA 1

Varianta 1 predvideva prizidavo jedilnice, del kuhinje, pisarn in stopnišča ter rekonstrukcijo šolske kuhinje, podstrešja in mansarde v OŠ Korena, v sledečem obsegu:

- pritličje – stari del: 1. etaža o kuhinja (preureditev, rekonstrukcija, prizidava) - pritličje – vezni del: 1. etaža – prizidave, 2. etaža – rekonstrukcija o prizidava (jedilnica, kuhinja), rekonstrukcija (garderoba, avla, prestavitev glavnega vhoda) - 1. nadstropje – vezni del: 2. etaža – prizidava, 3. etaža – rekonstrukcija o prizidava – pisarne (ravnatelj, tajništvo, zbornica, …), rekonstrukcija (kabineti) - 1. nadstropje – novi del: 3. etaža o arhiv – rekonstrukcija - 2. nadstropje – mansarda – vezni del: 4. etaža o hodnik, povezava s starim delom, galerija (rekonstrukcija) - 2. nadstropje – mansarda – novi del: 4. etaža o kabinet, 2 učilnici, sanitarije (rekonstrukcija) - mansarda – stari del: 4. etaža o kabineti, sanitarije, učilnica z delavnico in knjižnica s čitalnico (rekonstrukcija).

24

4.1 Izbor optimalne variante

Merila, ki smo jih upoštevali pri izboru optimalne variante so: 1. Kvadratura urejenih prostorov v OŠ Korena. 2. Število pripravljenih obrokov. 3. Specifična višina investicije.

Kvadratura celotnega tlorisa OŠ Korena znaša: - 2.330,70 m2 pred sanacijo, - 2.757,45 m2 po sanaciji.

Število pripravljenih obrokov v OŠ Korena znaša: - malice 220, kosila 80 – pred sanacijo, - ocenjeno: malice 260, kosila 110 – po sanaciji.

Tabela 4: Primerjava Variante 0 in variante 1 po posameznem merilu. Merilo Varianta 0 - Varianta 1 - Sedanje stanje Stanje po prizidavi in rekonstrukciji 1. Kvadratura urejenih prostorov 2 2 od 2.000 do 2.250 m2 0 točk 2.330,70 m 2.757,45 m od 2.251 do 2.500 m2 1 točka 1 točka 3 točke od 2.501 do 2.750 m2 2 točki od 2.751 do 3.000 m2 3 točke 2. Število pripravljenih obrokov od 150 do 200 kosil in 20 malic 0 točk 220 malic in 80 260 malic in 110 od 201 do 220 kosil in 80 malic 1 točka kosil kosil od 201 do 250 kosil in 100 malic 2 točki 1 točka 3 točke od 251 do 280 kosil in več kot 100 malic 3 točke 3. Višina investicije od 0 od 500.000 EUR 2 točki Brez investicije Več kot 1 mio EUR od 500.000,00 do 1 mio EUR 1 točka 2 točki 0 točki več kot 1 mio EUR 0 točk SKUPAJ TOČKE 4 točke 6 točk

Kot je razvidno iz zgornjih opisov in tabel obeh variant po posameznih merilih prihrankov ima investicija nesporno veliko pozitivnih učinkov. Varianta 1 predstavlja s svojo prizidavo in rekonstrukcijo nemoteno izvajanje celovitega vzgojno - izobraževalnega procesa in ostalih programov devetletne osnovne šole. Vse to so razlogi, da se je Občina Duplek odločila pristopiti k izvedbi variante 1, to je prizidava jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter rekonstrukcijo šolske kuhinje, podstrešja ter mansarde.

25

5 OPREDELITEV VRSTE INVESTICIJE IN OCENA INVESTICIJSKIH STROŠKOV

5.1 Vrsta investicije

Pri investiciji gre za gradnjo prizidave jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter za rekonstrukcijo šolske kuhinje, podstrešja in mansarde. Iz tega izhaja, da gre v projektu za naslednjo vrsto investicije:

- Sanacija šolske kuhinje in j

5.2 Okvirni obseg in specifikacija stroškov

5.2.1 Ocena stroškov investicije po stalnih in tekočih cenah

V spodnjih tabelah so predstavljeni stroški za varianto 1 (z investicijo), ki je tudi predmet tega DIIP-a.

Ocene stroškov investicije so narejene na naslednjih predpostavkah:  Vrednost stroškov za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter opremo prizidavo in rekonstrukcijo OŠ Korena.  Strošek izdelave investicijske dokumentacije v višini 1.000,00 + 220,00 (22% DDV) = 1.220,00 EUR z DDV, je določen na podlagi realiziranega naročila z izdelovalcem.  Strošek izdelave tehnične dokumentacije za prizidavo jedilnice, dela kuhinje, pisarnin stopnišča ter rekonstrukcije šolske kuhinje, podstrešja in mansarde je določen na podlagi realiziranega naročila naročnika s podjetjem Tehnotim in znaša: o Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja: 19.200,00 + 4.224,00 EUR (22% DDV) = 23.424,00 EUR z DDV; o Projekt za izvedbo: 10.240,00 +2.252,80 EUR (22% DDV) = 12.492,80 EUR z DDV; o Projekt izvedenih del: 3.200,00 + 704,00 EUR (22% DDV) = 3.904,00 EUR.  Strošek strokovni nadzor za gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter tehnološko opremo je ocenjen na podlagi stroškov izvedbe gradbenih in obrtniških del in primerljivih vrednosti za tovrstne nadzore za investicijsko vzdrževalna dela, ki znaša 13.114,75 EUR brez DDV in jih bo naročnik pogodbeno naročil v letu 2014.  Strošek varnostnega načrta in varnostnega koordinatorja znaša 1.065,57 brez DDV. Naročnik bo varnostni načrt in varnostnega koordinatorja izbral v letu 2014.  Pri izračunu investicijske vrednosti po stalnih cenah smo upoštevali cene iz obdobja februar 2014.  Izvedba prizidave in rekonstrukcije je predvidena v letih 2014 in 2015, zato smo podali oceno investicijskih vlaganj po stalnih in tekočih cenah.

26

5.2.2 Ocena stroškov investicije po stalnih cenah

Tabela 5: Ocena stroškov investicije po stalnih cenah v € za obdobje februar 2014. Št. Postavka 2014 2015 Skupaj v € Priprava in spremljanje prizidave in rekonstrukcije šole 1. Izdelava investicijske in projektne dokumentacije 30.440,00 3.200,00 33.640,00 Nadzor za gradbena, obrtniška instalacijska dela in 2. 5.800,00 7.314,75 13.114,75 opremo 3. Varnostni načrt in varnostni koordinator 665,57 400,00 1.065,57 Skupaj priprava in spremljanje prizidave in

rekonstrukcije šole 36.905,57 10.914,75 47.820,32 22% DDV 8.119,22 2.401,25 10.520,47 PRIPRAVA SKUPAJ Z DDV 45.024,79 13.316,00 58.340,79 GOI dela rekonstrukcije (kuhinja in mansarda) – I. faza

A. Gradbena dela 1. Preddela 80,00 0,00 80,00 2. Rušitvena dela 9.593,45 0,00 9.593,45 3. Zemeljska dela 1.944,68 0,00 1.944,68 4. Betonska in armiranobetonska dela 6.172,20 0,00 6.172,20 5. Železokrivska dela 3.325,20 0,00 3.325,20 6. Tesarska dela 6.376,90 0,00 6.376,90 7. Zidarska dela 17.582,93 0,00 17.582,93 8. Fasada 2.188,10 0,00 2.188,10 Skupaj gradbena dela 47.263,46 0,00 47.263,46 B. Obrtniška dela 1. Lesene strešne konstrukcije 19.839,20 0,00 19.839,20 2. Kleparska dela 1.602,70 0,00 1.602,70 3. Ključavničarska dela 32.189,60 0,00 32.189,60 4. Mizarska dela 42.050,00 0,00 42.050,00 5. Podloge za tlake 7.460,00 0,00 7.460,00 6. Keramičarska dela 12.750,60 0,00 12.750,60 7. Parketarska dela 14.300,00 0,00 14.300,00 8. Lahke pregradne stene (sistema Knauf) 15.751,00 0,00 15.751,00 9. Slikarska dela 8.949,00 0,00 8.949,00 10. Pleskarska dela 90,00 0,00 90,00 Skupaj obrtniška dela 154.982,10 0,00 154.982,10 C. Ureditev okolja 1. Ureditev okolja 3.000,00 0,00 3.000,00 Skupaj ureditev okolja 3.000,00 0,00 3.000,00

27

D. Strojne instalacije 1. Kuhinja 101.522,80 0,00 101.522,80 2. Podstrešje 14.753,70 0,00 14.753,70 Skupaj strojne instalacije 116.276,50 0,00 116.276,50 E. Elektro instalacije 1. Jaki tok 9.050,00 0,00 9.050,00 2. Šibki tok 2.300,00 0,00 2.300,00 Skupaj elektro instalacije 11.350,00 0,00 11.350,00 Skupaj A + B + C + D + E 332.872,06 0,00 332.872,06 22 % DDV 73.231,85 0,00 73.231,85 REKONSTRUKCIJA SKUPAJ Z DDV 406.103,91 0,00 406.103,91 GOI dela prizidka – II. faza A. Gradbena dela 1. Preddela 0,00 240,00 240,00 2. Rušitvena dela 0,00 10.560,50 10.560,50 3. Zemeljska dela 0,00 9.421,78 9.421,78 4. Betonska in armiranobetonska dela 0,00 13.602,15 13.602,15 5. Železokrivska dela 0,00 13.308,00 13.308,00 6. Tesarska dela 0,00 8.840,90 8.840,90 7. Zidarska dela 0,00 16.770,35 16.770,35 8. Fasada 0,00 5.771,00 5.771,00 Skupaj gradbena dela 0,00 78.514,68 78.514,68 B. Obrtniška dela 1. Lesene strešne konstrukcije 0,00 6.316,00 6.316,00 2. Kleparska dela 0,00 6.920,00 6.920,00 3. Ključavničarska dela 0,00 27.232,00 27.232,00 4. Mizarska dela 0,00 35.010,00 35.010,00 5. Podloge za tlake 0,00 7.247,50 7.247,50 6. Keramičarska dela 0,00 9.315,00 9.315,00 7. Parketarska dela 0,00 7.280,00 7.280,00 8. Slikarska dela 0,00 6.600,00 6.600,00 9. Pleskarska dela 0,00 900,00 900,00 Skupaj obrtniška dela 0,00 106.820,50 106.820,50 C. Ureditev okolja 1. Ureditev okolja 0,00 25.000,00 25.000,00 Skupaj ureditev okolja 0,00 25.000,00 25.000,00 D. Strojne instalacije

28

1. Prizidek (jedilnica, pisarne, 1. etaža) 0,00 28.867,70 28.867,70 2. Kotlovnica 0,00 49.790,00 49.790,00 3. Požarna zaščita 0,00 7.415,50 7.415,50 4. Prestavitev vodovoda 0,00 2.332,50 2.332,50 Skupaj strojne instalacije 0,00 88.405,70 88.405,70 E. Elektro instalacije 1. Jaki tok 0,00 35.550,00 35.550,00 2. Šibki tok 0,00 19.500,00 19.500,00 Skupaj elektro instalacije 0,00 55.050,00 55.050,00 Skupaj A + B + C + D + E 0,00 353.790,88 353.790,88 22 % DDV 0,00 77.833,99 77.833,99 PRIZIDEK SKUPAJ Z DDV 0,00 431.624,87 431.624,87 Oprema A. Oprema kuhinje 1. Oprema kuhinje 0,00 68.190,00 68.190,00 Skupaj oprema 0,00 68.190,00 68.190,00 22 % DDV 0,00 15.001,80 15.001,80 SKUPAJ OPREMA Z DDV 0,00 83.191,80 83.191,80 SKUPAJ priprava, rekonstr., prizidava in oprema (brez DDV) 369.777,63 432.895,63 802.673,26 22 % DDV 81.351,07 95.237,04 176.588,11

VSE SKUPAJ z DDV 451.128,70 528.132,67 979.261,37

5.2.3 Ocena stroškov investicije po tekočih cenah

Popisi gradbenih, obrtniških, instalacijskih del in opreme za kuhinjo za gradnjo prizidave jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter rekonstrukcija šolske kuhinje, podstrešja in mansarde, so bili izdelani v februarju 2014. Sama izvedba prizidave in rekonstrukcije (gradbena, obrtniška, instalacijska dela ter oprema kuhinje) je predvidena v letu 2014 in 2015. V letu 2014 (od 20.06.2014 do 31.12.2014) se bo izvedla I. faza – rekonstrukcija šolske kuhinje, podstrešja in mansarde, v letu 2015 (od 01.01.2015 do 30.09.2015) se bo izvedla II. faza – prizidava jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča. Tako je ocena stroškov investicije po tekočih cenah izdelana na osnovi ocene investicije po stalnih cenah (predhodna točka tega dokumenta). Pri preračunu investicijskih vrednost iz stalnih v tekoče cene so upoštevane naslednje predpostavke, pri katerih smo koristili napovedi o višini inflacije objavljene v UMAR-jevi publikaciji: »Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2013«, september 2013:

29

Ponderirana rast v % % rast cen (povprečje leta 1,9) za 10 mesecev v 20141 1,583 ponderirana rast v % za leto 2014 1,583

rast cen (povprečje leta 1,9) za 10 mesecev 2014 1,583

rast cen (povprečje leta 1,4) za 9 mesecev 2015 1,050

ponderirana rast v % za leto 2015 2,650

Tabela 6: Ocena stroškov investicije po tekočih cenah v € iz februarja 2014. Št. Postavka 2014 2015 Skupaj v € Priprava in spremljanje prizidave in rekonstrukcije šole

1. Izdelava investicijske in projektne dokumentacije 30.440,00 3.284,80 33.724,80 Nadzor za gradbena, obrtniška instalacijska dela in 2. opremo 5.891,81 7.508,59 13.400,40 3. Varnostni načrt in varnostni koordinator 676,11 410,60 1.086,71 Skupaj priprava in spremljanje prizidave in

rekonstrukcije šole 37.007,92 11.203,99 48.211,91 22% DDV 8.141,74 2.464,88 10.606,62 PRIPRAVA SKUPAJ Z DDV 45.149,66 13.668,87 58.818,53 GOI dela rekonstrukcije (kuhinja in mansarda) – I. faza

D. Gradbena dela 1. Preddela 81,27 0,00 81,27 2. Rušitvena dela 9.745,31 0,00 9.745,31 3. Zemeljska dela 1.975,46 0,00 1.975,46 4. Betonska in armiranobetonska dela 6.269,91 0,00 6.269,91 5. Železokrivska dela 3.377,84 0,00 3.377,84 6. Tesarska dela 6.477,85 0,00 6.477,85 7. Zidarska dela 17.861,27 0,00 17.861,27 8. Fasada 2.222,74 0,00 2.222,74 Skupaj gradbena dela 48.011,64 0,00 48.011,64 E. Obrtniška dela 1. Lesene strešne konstrukcije 20.153,25 0,00 20.153,25 2. Kleparska dela 1.628,07 0,00 1.628,07 3. Ključavničarska dela 32.699,16 0,00 32.699,16 4. Mizarska dela 42.715,65 0,00 42.715,65 5. Podloge za tlake 7.578,09 0,00 7.578,09 6. Keramičarska dela 12.952,44 0,00 12.952,44 7. Parketarska dela 14.526,37 0,00 14.526,37

1 VIR: SURS, napoved UMAR, jesenske napovedi inflacije, september 2013.

30

8. Lahke pregradne stene (sistema Knauf) 16.000,34 0,00 16.000,34 9. Slikarska dela 9.090,66 0,00 9.090,66 10. Pleskarska dela 91,42 0,00 91,42 Skupaj obrtniška dela 157.435,47 0,00 157.435,47 F. Ureditev okolja 1. Ureditev okolja 3.047,49 0,00 3.047,49 Skupaj ureditev okolja 3.047,49 0,00 3.047,49 D. Strojne instalacije 0,00 0,00 0,00 1. Kuhinja 103.129,91 0,00 103.129,91 2. Podstrešje 14.987,25 0,00 14.987,25 Skupaj strojne instalacije 118.117,16 0,00 118.117,16 E. Elektro instalacije 1. Jaki tok 9.193,26 0,00 9.193,26 2. Šibki tok 2.336,41 0,00 2.336,41 Skupaj elektro instalacije 11.529,67 0,00 11.529,67 Skupaj A + B + C + D + E 338.141,42 0,00 338.141,42 22 % DDV 74.391,11 0,00 74.391,11 REKONSTRUKCIJA SKUPAJ Z DDV 412.532,53 0,00 412.532,53 GOI dela prizidka – II. faza D. Gradbena dela 1. Preddela 0,00 246,36 246,36 2. Rušitvena dela 0,00 10.840,35 10.840,35 3. Zemeljska dela 0,00 9.671,46 9.671,46 4. Betonska in armiranobetonska dela 0,00 13.962,61 13.962,61 5. Železokrivska dela 0,00 13.660,66 13.660,66 6. Tesarska dela 0,00 9.075,18 9.075,18 7. Zidarska dela 0,00 17.214,76 17.214,76 8. Fasada 0,00 5.923,93 5.923,93 Skupaj gradbena dela 0,00 80.595,32 80.595,32 E. Obrtniška dela 1. Lesene strešne konstrukcije 0,00 6.483,37 6.483,37 2. Kleparska dela 0,00 7.103,38 7.103,38 3. Ključavničarska dela 0,00 27.953,65 27.953,65 4. Mizarska dela 0,00 35.937,77 35.937,77 5. Podloge za tlake 0,00 7.439,56 7.439,56 6. Keramičarska dela 0,00 9.561,85 9.561,85 7. Parketarska dela 0,00 7.472,92 7.472,92

31

8. Slikarska dela 0,00 6.774,90 6.774,90 9. Pleskarska dela 0,00 923,85 923,85 Skupaj obrtniška dela 0,00 109.651,24 109.651,24 F. Ureditev okolja 1. Ureditev okolja 0,00 25.662,50 25.662,50 Skupaj ureditev okolja 0,00 25.662,50 25.662,50 D. Strojne instalacije 1. Prizidek (jedilnica, pisarne, 1. etaža) 0,00 29.632,69 29.632,69 2. Kotlovnica 0,00 51.109,44 51.109,44 3. Požarna zaščita 0,00 7.612,01 7.612,01 4. Prestavitev vodovoda 0,00 2.394,31 2.394,31 Skupaj strojne instalacije 0,00 90.748,45 90.748,45 E. Elektro instalacije 1. Jaki tok 0,00 36.492,08 36.492,08 2. Šibki tok 0,00 20.016,75 20.016,75 Skupaj elektro instalacije 0,00 56.508,83 56.508,83 Skupaj A + B + C + D + E 0,00 363.166,34 363.166,34 22 % DDV 0,00 79.896,59 79.896,59 PRIZIDEK SKUPAJ Z DDV 0,00 443.062,93 443.062,93 Oprema B. Oprema kuhinje 1. Oprema kuhinje 0,00 69.997,04 69.997,04 Skupaj oprema 0,00 69.997,04 69.997,04 22 % DDV 0,00 15.399,35 15.399,35 SKUPAJ OPREMA Z DDV 0,00 85.396,38 85.396,38 SKUPAJ priprava, rekonstr., prizidava in oprema (brez DDV) 375.149,34 444.367,37 819.516,71 22 % DDV 82.532,85 97.760,82 180.293,67 VSE SKUPAJ z DDV 457.682,19 542.128,19 999.810,38

6 OPREDELITEV TEMELJNIH PRVIN, KI DOLOČAJO INVESTICIJO

6.1 Veljavne strokovne podlage

Pri izdelavi investicijske dokumentacije so smiselno uporabljeni podatki, povzeti iz dostopne dokumentacije in usklajevanjih kot sledi:

- navodila naročnika Občine Duplek; - sodelovanje s Tehnotim d.o.o.

32

Tabela 7: Prav tako so uporabljeni podatki iz naslednjih strokovnih podlag: Naziv Izdelovalec Odgovorna oseba Leto izdelave A. Sanacija šolske kuhinje in jedilice Osnovne šole Korena Vodilna mapa. TEHNOTIM d.o.o., Pesnica Stojan Krajnc December pri Mariboru 41, 2211 dipl.inž. gr. 2013 Pesnica pri Mariboru Načrt arhitekture. TEHNOTIM d.o.o., Pesnica Stojan Krajnc December pri Mariboru 41, 2211 dipl.inž. gr. 2013 Pesnica pri Mariboru Načrt odstranjevalnih TEHNOTIM d.o.o., Pesnica Stojan Krajnc December del in načrt o ravnanju pri Mariboru 41, 2211 dipl.inž. gr. 2013 oziroma gospodarjenju z Pesnica pri Mariboru gradbenimi odpadki. Elaborati. TEHNOTIM d.o.o., Pesnica Stojan Krajnc December pri Mariboru 41, 2211 dipl.inž. gr. 2013 Pesnica pri Mariboru Projektantski predračun TEHNOTIM d.o.o., Pesnica Stojan Krajnc Februar del. pri Mariboru 41, 2211 dipl.inž. gr. 2014 Pesnica pri Mariboru Načrt gradbenih MIKRO MALTA d.o.o., Matjaž Nekrep December konstrukcij. Ptujska cesta 10, 2331 Perc 2013 Pragersko univ.dipl.inž.gr. Načrt električnih ENERKO KONZALTING Ivan Stepišnik, inž. November inštalacij in električne projektiranje in inženiring el. 2013 opreme. d.o.o., Partizanska cesta 3- 5, Maribor Načrt strojnih inštalacij MIKTRA d.o.o., Gortina 142, Sašo Poberžnik, December in strojne opreme. 2366 Muta univ.dipl.inž.str. 2013 Načrt tehnologije DIAFIT d.o.o., Spodnji Mag. Igor Gojič, Maj 2013 proizvodne kuhinje. Slemen 6, 2352 Selnica ob univ.dipl.inž.el. Dravi

6.2 Opis lokacije

Naslov OŠ Korena je Zgornja Korena 32, Zgornja Korena. Številka stavbe je 372 in leži na parcelnih številkah 1/2 in 1/3, k.o. Zgornja Korena. Dostop do objekta je mogoč iz Maribora, Ptuja in Lenarta, preko glavne ceste Zgornja Korena.

OŠ Korena razpolaga z dvoje parkirišč. Prvo je na južnem delu šole, kjer je urejenih sedem parkirnih mest, drugo je na zahodnem delu šole, kjer je prav tako urejenih šsedem parkirnih mest. V jutranjem času in ob skupinskih dogodkih, se uporabijo tudi javna parkirišča pri pokopališču, oddaljena 100,0 m od šole.

V bližini šole se nahajajo stanovanjske hiše, cerkev svete Barbare, pošta, šolsko igrišče, ki je od šole oddaljeno 150,0 m, travnato igrišče za potrebe vrtca, park na severno - zahodni strani ter okolje obeh spomenikov: borcem in žrtvam NOB ter dr. Jožeta Glonarja.

33

V bližini je tudi nekaj vinogradov in njiv ter pokopališče, ki je od šole oddaljeno 100,0 m.

Zgornja Korena - OŠ Korena

Slika 7: Makro lokacija OŠ Korena.

OŠ Korena

Slika 8: Mikro lokacija OŠ Korena.

34

OŠ Korena

Slika 9: Lokacija investicije.

35

6.3 Tehnično-tehnološki opis

6.3.1 Programsko funkcionalna zasnova in gabariti

Kompleks osnovne šole sestoji iz naslednjih prostorov: Velikost Zap. št. Etaža Namembnost [m2] Hodnik, stopnišče 1, stopnišče 2, čsitila, WC M Vezni novejši del: 1. – Ž, garderoba, umivalnica 1, garderoba 2, 1. etaža, klet (ni 98,75 umivalnica 2, garderoba učitelj, garderoba predmet obdelave) učitelj Novejši del stavbe: 2. Vetrolov, hodnik, WC Ž, WC M, WC M – Ž, 2. etaža, pritličje (ni individualno delo, kabinet 1, delavnica, 315,70 predmet obdelave) učilnica, kabinet 2, igralnica 1, igralnica 2 Vetrolov šola (rekonstrukcija), stopnišče, avla Vezni del: 2. etaža, 210,60 3. (rekonstrukcija), garderoba (rekonstrukcija), pritličje (196,30) jedilnica (rekonstrukcija in prizidava) Vetrolov, stopnišče 1, stopnišče 2, prostor za olje, kurilnica, garderoba osebje (rekonstrukcija), skladišče živil (rekonstrukcija), WC osebje (rekonstrukcija), priprava zelenjave Starejši del stavbe: 1. 4. (rekonstrukcija), pisarna (rekonstrukcija), 170,25 etaža, pritličje kuhinja (rekonstrukcija), organski odpadki (rekonstrukcija), čistila (rekonstrukcija), pranje posode (rekonstrukcija), izdajanje/sprejemanje posode (rekonstrukcija, prizidava) Novejši del stavbe: 3. Hodnik, WC Ž, WC M, kabinet, učilnica, glas. 5. 279,30 etaža, I. nadstropje učilnica, arhiv (rekonstrukcija) Stopnišče, povez. hodnik (rekonstrukcija), hodnik (rekonstrukcija, prizidava), kabinet 1 Vezni novejši del: 3. 220,85 6. (rekonstrukcija), kabinet 2 (rekonstrukcija), etaža, I. nadstropje (209,85) zbornica (prizidava), tajništvo/račun. (prizidava), ravnatelj (prizidava) Stara stavba: 2. etaža, I. nadstropje Stopnišče, hodnik, učilnica 1, učilnica 2, 7. 296,05 (ni predmet knjižnica, učilnica 3, učilnica 4, WC M, WC Ž obdelave) Hodnik (rekonstrukcija), WC Ž (rekonstrukcija), Nova stavba: 4. WC M (rekonstrukcija), kabinet 8. 188,30 etaža, II. nadstropje (rekonstrukcija), učilnica 1 (rekonstrukcija), učilnica 2 (rekonstrukcija) Vezni del: 4. etaža, II. Stopnišče (rekonstrukcija), galerija 100,20 9. nadstropje (delno M) (rekonstrukcija) (89,20) Stara stavba: 3. Stopnišče, hodnik, učilnica 1, učilnica 2, etaža, II. nadstropje 10. kabinet, učilnica 3, učilnica 4, WC M, WC Ž, 295,50 (ni predmet shramba obdelave)

36

Stopnišče (rekonstrukcija), hodnik (rekonstrukcija), kabinet 1 (rekonstrukcija), kabinet 2 (rekonstrukcija), WC Ž Stara stavba: 4. 11. (rekonstrukcija), WC M (rekonstrukcija), 286,25 etaža, mansarda učilnica 1 (rekonstrukcija), delavnica (rekonstrukcija), kabinet 3 (rekonstrukcija), knjižnica in čitalnica (rekonstrukcija) Skupaj 2.757,45

V šolski zunanji prostor sodi 230,0 m2 zelenih površin: park na severno - zahodni strani ter okolje obeh spomenikov: borcem in žrtvam NOB ter dr. Jožeta Glonarja. V bližini šole sta šolsko igrišče in igrišče za potrebe vrtca. Za potrebe šole so urejena parkirna mesta. Prvo parkirišče je na južnem delu šole, kjer je urejenih sedem parkirnih mest, drugo je na zahodnem delu šole, kjer je prav tako urejenih sedem parkirnih mest. V jutranjem času in ob skupinskih dogodkih, se uporabijo tudi javna parkirišča pri pokopališču.

Obstoječe šolsko poslopje je klasično zasnovana in masivno izgrajena zgradba v različnih časovnih obdobjih. Najstarejši zahodni del je star preko sto let in obsega zahodni vhod, osnovnošolske učilnice, hodnike, medetažno stopnišče, sanitarije, šolsko kuhinjo, podstrešje, … Kasnejše prizidave z gradbenim in uporabnim dovoljenjem zajemajo vezni osrednji del (osrednji vhod, manjšo jedilnico, zunanjo teraso, stopniščni del z avlo, prostore za učitelje – tehnično osebje, …) in vzhodni del (telovadnico, vhodni veternik, prostore vrtca, učilnice, sanitarije, podstrešje, …).

Glede na osnovni starejši del in kasnejše dozidave z že pridobljenim gradbenim in uporabnim dovoljenjem je zgradba kot celota različne etažnosti. V celoti je objekt sedaj maksimalne etažnosti K+P+1+2+podstrešje, ki pa ni izkoriščeno, oziroma le delno kot hramba – arhiv.

Temelji so pretežno pasovni, pod starejšim delom v debelini preko 100 cm, delno tudi kamen, pod novejšim delom širine do 60 cm, pod stebri s točkovnimi temelji ter talno AB ploščo nad temelji.

Obodne nosilne in predelne stene so v starem delu delno še iz kamna in opeke NF ter opečnega votlaka, širine 50 do 80 cm. Kasneje dozidani deli oziroma ostale etaže so izvedene iz modularne opeke širine 29 cm, delno so v dozidanem delu izvedene horizontalne in vertikalne AB vezi.

Stropna plošča nad prvo etažo oziroma pritličjem starega dela, ki je delno vkopano v zemljo, so opečni oboki, nad ostalimi etažami tega dela so izvedeni leseni masivni stropovi, iz notranjosti z ometom na trstični podlagi, delno mavčne plošče.

Stropovi izvedene dozidave so izvedeni delno z AB monolitno ploščo, delno z montažnimi nosilci – norma in tlačno AB ploščo. Streha nad celotno zgradbo je lesena, razgibana dvokapnica in celostransko čopasto zaprta večkapna konstrukcija, kritina je opečna naklona 37° do 38°, sleme glavno v smeri V/Z. Glavni vhod je na daljši stranici – južna vezna stran, pomožni pa še na zahodni, jugozahodni v kuhinjo, jugovzhodni v vrtec ter vzhodni strani v telovadnico.

37

Predmet projekta je preureditev (rekonstrukcija) in prizidava obstoječe kuhinje (P) in s tem prestavitev glavnega vhoda, prizidava jedilnice s pisarnami (P+1), rekonstrukcija veznega dela, arhiva (3.e), učilnic s spremljajočimi prostori – kabinet, knjižnica, sanitarije – 4.e (M), ter rekonstrukcija – ureditev notranjosti podstrešja (knjižnica, učilnica z delavnico, kabineti, sanitarije) nad starim delom in rekonstrukcija – kompletna obnova strehe tega dela.

Predvidena prizidava na severni strani, ki zajema izvedbo jedilnice (na mestu zunanje terase) ter nad jedilnico pisarniške prostore, bo bruto dim.: 10,90 x 8,50 m in bo etažnosti P+1. Prizidava na južni strani ob kuhinji, ki zajema prostor delitve hrane in sprejem posode, bo bruto dim.: 4,41 x 4,46 m, ter pritlične etažnosti – P. Kot prizidava se zajema tudi kovinsko montažno evakuacijsko stopnišče, ob severni fasadni steni telovadnice oziroma tega dela zgradbe, dim.: 5,12 x 2,90 m in višine cca 16,0 m.

Ob izvedbi prizidave jedilnice, bo potrebno odstraniti del obstoječega AB opornega zidu, ki sedaj služi kot opora zemljini, kot tudi odstranitev AB vodnega jaška, ki se nahaja na predelu gradnje, nad starim delom zgradbe pa odstranitev strešne konstrukcije s kritino.

Rekonstrukcijska dela zajemajo razna dela in sicer: razne preboje za notranja vrata, prezidave in pozidave obstoječih odprtin, pozidav predelnih in montažnih zidov, odstranitev obstoječih tlakov v kuhinji, zunanjih asfaltov in tlakovanih površin, obnovo celotne strešne konstrukcije nad starim delom ter kritine, obnovo fasade, strojno in elektro instalacijska dela, zamenjava vira ogrevanja, itd…

Rekonstrukcijska dela predstavljajo le izboljšave, ne spreminja pa se namembnost stavbe, velikost stavbe in tudi ne prostornina, oziroma sel le ta ni povečala za 10%.

Zaradi prizidka na severni strani je potrebno odstraniti del opornega zidu in pa prestaviti obstoječ vodovodni jašek. V kuhinji, ki je predmet preureditve je predvidena odstranitev kompletnega tlaka in poglobitev nivoja za cca 15 – 20 cm. Odstranitev strehe s kritino je predvidena na starem delu šolske zgradbe, v ostalih etažah so predvideni razni preboji, obnova tlakov in odstranitev stare inštalacije.

Na mestu kjer je predvidena rušitev opornega zidu, oziroma na mestu, kjer se ruši del zidu, se odreže in nato s pnevmatskim kladivom poruši od zgoraj navzdol. Z notranje strani zidu je potrebno namestiti ustrezne delovne odre. V primeru sproščanja prahu je potrebno izvajati občasno škropljenje oziroma je potrebno med samo rušitvijo predvideti polivanje objekta in okolice z vodo, da se prepreči širjenje prahu. Nato se odpadni material odpelje na ustrezno deponijo.

Opis namembnosti objekta – prizidave in rekonstrukcija:

- pritličje – stari del: 1. etaža o kuhinja (preureditev, rekonstrukcija, prizidava) - pritličje – vezni del: 1. etaža – prizidave, 2. etaža – rekonstrukcija o prizidava (jedilnica, kuhinja), rekonstrukcija (garderoba, avla, prestavitev glavnega vhoda)

38

- 1. nadstropje – vezni del: 2. etaža – prizidava, 3. etaža – rekonstrukcija o prizidava – pisarne (ravnatelj, tajništvo, zbornica, …), rekonstrukcija (kabineti) - 1. nadstropje – novi del: 3. etaža o arhiv – rekonstrukcija - 2. nadstropje – mansarda – vezni del: 4. etaža o hodnik, povezava s starim delom, galerija (rekonstrukcija) - 2. nadstropje – mansarda – novi del: 4. etaža o kabinet, 2 učilnici, sanitarije (rekonstrukcija) - mansarda – stari del: 4. etaža o kabineti, sanitarije, učilnica z delavnico in knjižnica s čitalnico (rekonstrukcija).

V spodnji tabeli so podrobneje prikazane površine, ki se bodo prizidale in rekonstruirale, kar je tudi predmet tega DIIP-a.

Skupna površina šolske stavbe pred rekonstrukcijo in prizidavo znaša 2.330,70 m2. Površina šolske stavbe po prizidavi in rekonstrukciji znaša 2.757,45 m2. Šolska stavba je priključena na vodovodno, elektro in kanalizacijsko omrežje.

Pri investiciji gre za prizidavo jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter za rekonstrukcijo šolske kuhinje, podstrešja in mansarde. V točki 6.3.2. tega DIIP-a so v tabeli predstavljeni prostori ki se rekonstruirajo in prizidajo. Podrobnejši arhitekturni in ostali opisi prostorov ter konstrukcijskih elementov šolske stavbe so obravnavani v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

6.3.2 Prikaz površin investicije – prizidava in rekonstrukcija šolske stavbe

Spodaj so v tabelah prikazane površine prostorov investicije, ki se v OŠ Korena prizidajo in rekonstruirajo:

- Vezni novejši del: 2. etaža - pritličje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Vetrolov šola (rekonstrukcija) 7,80 2. Stopnišče (-) 14,30 3. Avla (rekonstrukcija) 30,80 4. Garderoba (rekonstrukcija) 43,50 5. Jedilnica 114,20 Skupaj 210,60 Skupaj – uporabna površina (brez 2.) 196,30

- Starejši del šolske stavbe: 1. etaža - pritličje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Vetrolov 7,40 2. Stopnišče 1 7,40 3. Stopnišče 2 12,85 4. Prostor za olje 15,95

39

5. Kurilnica 23,90 6. Garderoba osebje (rekonstrukcija) 6,50 7. Skladišče živil (rekonstrukcija) 10,95 8. WC osebje (rekonstrukcija) 1,50 9. Priprava zelenjave (rekonstrukcija) 6,60 10. Pisarna (rekonstrukcija) 2,55 11. Kuhinja (rekonstrukcija) 44,65 12. Organski odpadki (rekonstrukcija) 2,70 13. Čistila (rekonstrukcija) 2,70 14. Pranje posode (rekonstrukcija) 9,25 15. Izdajanje/sprejemanje 15,35 posode(rekonstrukcija, prizidava) Skupaj 170,25 Skupaj – uporabna površina 170,25

- Novejši del stavbe: 3. etaža - 1. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Hodnik 21,55 2. WC - ženske 3,90 3. WC - moški 3,95 4. Kabinet 14,05 5. Učilnica 60,35 6. Glasbena učilnica 107,15 7. Arhiv (rekonstrukcija) 68,35 Skupaj 279,30 Skupaj – uporabna površina 279,30

- Vezni novejši del: 3. etaža - 1. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče 11,00 2. Povezovalni hodnik (rekonstrukcija) 73,35 3. Hodnik (rekonstrukcija, prizidava) 18,55 4. Kabinet 1 (rekonstrukcija) 15,60 5. Kabinet 2 (rekonstrukcija) 26,05 6. Zbornica (prizidava) 37,45 7. Tajništvo / računovodstvo (prizidava) 15,85 8. Ravnatelj 23,00 Skupaj 220,85 Skupaj – uporabna površina (brez 1.) 209,85

- Vezni novejši del: 4. etaža – II. nadstropje

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Hodnik (rekonstrukcija) 37,70

40

2. WC Ž (rekonstrukcija) 3,90 3. WC M (rekonstrukcija) 3,95 4. Kabinet (rekonstrukcija) 15,65 5. Učilnica 1 (rekonstrukcija) 63,55 6. Učilnica 2 (rekonstrukcija) 63,55 Skupaj 188,30 Skupaj – uporabna površina 188,30

- Vezni del: 4. etaža – II. nadstropje (delno M)

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče (rekonstrukcija) 11,00 2. Galerija (rekonstrukcija) 89,20 Skupaj 100,20 Skupaj – uporabna površina (brez 1.) 89,20

- Starejši del stavbe: 4. etaža - mansarda

Zap. št. Namembnost Velikost [m2] 1. Stopnišče (rekonstrukcija) 16,20 2. Hodnik (rekonstrukcija) 23,05 3. Kabinet 1 (rekonstrukcija) 22,15 4. Kabinet 2 (rekonstrukcija) 14,60 5. WC Ž (rekonstrukcija) 7,55 6. WC M (rekonstrukcija) 7,50 7. Učilnica 1 (rekonstrukcija) 63,20 8. Delavnica (rekonstrukcija) 18,70 9. Kabinet 3 (rekonstrukcija) 17,45 10. Knjižnica in čitalnica (rekonstrukcija) 95,85 Skupaj 286,25 Skupaj – uporabna površina 286,25

Kvadratura celotnega tlorisa OŠ Korena znaša: - 2.330,70 m2 pred sanacijo, - 2.757,45 m2 po sanaciji.

6.3.3 Konstrukcijska zasnova prizidave in rekonstrukcije objekta

6.3.3.1 Posamezni konstrukcijski elementi – kuhinja (rekonstrukcija, prizidava)

- Temelji Temelji so predvideni kot AB pasovni temelji. Izvesti jih je potrebno v raščena tla oz. min. globine 80 cm. - Obodni zidovi obstoječi

41

Obstoječi zunanji nosilni zidovi so v masivni izvedbi, nosilni element je polna NF opeka, deb. 80 cm, predvidena je toplotna izolacija kot. npr. Tervol lamele ali Demit plus v deb. 16 cm z ustreznim zaključnim ometom. - Obodni zidovi-prizidava Zunanji nosilni zidovi so v masivni izvedbi, nosilni element je opečna mrežasta opeka, deb. 30 cm, nosilna konstrukcija je obložena s toplotno izolacijo kot. npr. Tervol lamele ali Demit plus v deb. 16 cm z ustreznim zaključnim ometom. - Nosilni notranji zidovi Nosilni zidovi so iz mrežaste opeke deb. 20 cm , na obeh straneh so gladko ometani in zaglajeni. - Streha Streha nad prizidkom kuhinje je predvidena kot enokapna, višinsko prilagojena veznemu delu in obstoječim svetlobnim površinam veznega dela nad njim. Nosilna konstrukcija je lesena. Strešna kritina bo npr bakrena pločevina. - Vhodna vrata Vrata so predvidena iz PVC mase, s kvalitetnim stranskim tesnenjem, tako da koeficient toplotne prevodnosti ne preseže vrednosti 1.6 W/m2K. Vrata bodo opremljena s kovinskim okovjem, kljuko po izboru investitorja. Vrata morajo biti izdelana tako, da ob nalivu ne prepuščajo dežja. Nad vhodnimi vrati predviden steklen nadstrešek. - Okna Oblika in dimenzije so razvidne v grafičnih situacijah. Okna so predvidena iz PVC mase s troslojno zasteklitvijo , z odpiranjem v obeh smereh (horizontalni in vertikalni). Okna so opremljena z vsem pritrdilnim in tesnilnim materialom. Opremljena so s senčili-rolete. Koeficient toplotne prevodnosti ne sme presegati vrednosti 1.3 W/m2K, za energijsko varčen objekt pod 1,0 W/m2K. Okna morajo biti izdelana tako, da ob nalivu ne prepuščajo dežja.

6.3.3.2 Posamezni konstrukcijski elementi – hodnik, učilnice, arhiv (stari vezni, novi del)

- Obstoječi obodni zidovi Zunanji nosilni zidovi so v masivni izvedbi, nosilni element je večinoma iz armiranega betona z delno vmesno pozidavo iz mrežaste opeke, deb. 30 cm, nosilna konstrukcija je obložena s toplotno izolacijo kot. npr. Tervol lamele ali Demit plus v deb. 16 cm z ustreznim zaključnim ometom. - Nosilni notranji zidovi Nosilni zidovi so iz armiranega betona in mrežaste opeke deb. 20 cm , na obeh straneh so gladko ometani in zaglajeni. - Streha Streha je izvedena kot dvokapnica, nad arhivom je izveden polni čop. Nosilna konstrukcija je lesena. Strešna kritina je opečna (bobrovec). Na strehi so izvedeni snegolovi. - Okna - strešna

42

Na strehi so izvedena strešna okna. Oblika in dimenzije so razvidne v grafičnih situacijah. Okna so iz spojenega lesa, s termopan zasteklitvijo. Okna so opremljena z vsem pritrdilnim in tesnilnim materialom in senčili.

6.3.3.3 Posamezni konstrukcijski elementi – vhod, jedilnica, pisarne (prizidek vezni del)

- Temelji Temelji so predvideni kot AB pasovne temelje. Izvesti jih je potrebno v raščena tla oz. min. globine 80 cm. Pred izvedbo temeljev je potrebno preveriti nosilnost tal s strani pooblaščene inštitucije oz. geomehanika! - Obodni zidovi Zunanji nosilni zidovi so v masivni izvedbi, nosilni element je večinoma iz armiranega betona z delno vmesno pozidavo iz mrežaste opeke, deb. 30 cm, nosilna konstrukcija je obložena s toplotno izolacijo kot. npr. Tervol lamele ali Demit plus v deb. 16 cm z ustreznim zaključnim ometom. - Nosilni notranji zidovi Nosilni zidovi so iz mrežaste opeke deb. 20 cm , na obeh straneh so gladko ometani in zaglajeni. - Vhodna vrata – glavni vhod Vrata so predvidena iz PVC mase, s kvalitetnim stranskim tesnenjem, tako da koeficient toplotne prevodnosti ne preseže vrednosti 1.6 W/m2K. Vrata bodo opremljena s kovinskim okovjem, kljuko po izboru investitorja. Vrata zunanja morajo biti izdelana tako, da ob nalivu ne prepuščajo dežja, vgrajena in zatesnjena po RAL sistemu. - Okna Oblika in dimenzije so razvidne v grafičnih situacijah. Okna so predvidena iz PVC mase s troslojno zasteklitvijo , z odpiranjem v obeh smereh (horizontalni in vertkalni). Okna so opremljena z vsem pritrdilnim in tesnilnim materialom. Opremljena so s senčili-rolete. Koeficient toplotne prevodnosti ne sme presegati vrednosti 1.3 W/m2K. Okna morajo biti izdelana tako, da ob nalivu ne prepuščajo dežja, vgrajena in zatesnjena po RAL sistemu.

6.3.3.4 Posamezni konstrukcijski elementi –kabineti, knjižnica, učilnica (rekonstrukcija )

- Obstoječi obodni zidovi Obstoječi zunanji nosilni zidovi so v masivni izvedbi, nosilni element je opolna NF opeka, deb. 80 cm, predvidena je toplotna izolacija kot. npr. Tervol lamele ali Demit plus v deb. 16 cm z ustreznim zaključnim ometom. - Nosilni notranji zidovi Nosilni zidovi so iz armiranega betona in mrežaste opeke deb. 20 cm , na obeh straneh so gladko ometani in zaglajeni. - Streha

43

Streha je izvedena kot dvokapnica s polnimi čopi, naklona 38 stopinj. Nosilna konstrukcija je iz jeklenih nosilcev, položenih prečno. Ostrešje (vmesne in kapne lege, širovci, škarje,…) je leseno. Strešna kritina je predvidena kot. Npr. Bramac bobrovec v opečni barvi. Na strehi so predvideni snegolovi. - Okna - strešna Na strehi so predvidena strešna okna. Oblika in dimenzije so razvidne v grafičnih situacijah. Okna so iz spojenega lesa, s termopan zasteklitvijo. Okna so opremljena z vsem pritrdilnim in tesnilnim materialom in senčili. Koeficient toplotne prevodnosti ne sme presegati vrednosti 1.3 W/m2K, za energijsko varčnen objekt pod 1,0 W/m2K. Okna morajo biti izdelana tako, da ob nalivu ne prepuščajo dežja. Nad stopniščem se predvidi okno za odvod dima v primeru požara velikosti 1m2.

6.3.3.5 Opis drugih posameznih konstrukcijskih elementov

- Fasada Je na starem delu delno še klasična ter se po preizkusu na trdnost izolacijsko obdela kot paropropustna, izolacijska debeline 16 cm in sidrana. Zaključni fasadni sloj po vzoru Baumit ali podobno in opleskana v svetlem tonu. - Tlaki Vsi notranji podi bodo položeni na tako imenovane armirane estrihe, na hodniku in v vseh mokrih prostorih bo položena talna gladka in nedrsljiva keramika, v ostalih – pisarniških prostorih parket, oziroma druge kvalitetne talne obloge (montažni parket, PVC topli podi, …). - Obdelava sten Vse zidane stene bodo fino ostrorobno in gladko ometane, površinsko obdelane – kitane in pleskane. V vseh mokrih prostorih bodo stene do v = 2,00 m obložene s stensko keramiko. - Montažne stene Bodo iz dveh slojev montažnih plošč, pritrjene na kovinsko podkonstrukcijo ter kitane in opleskane. V mokrih prostorih bodo vodoodporne in obdelane s stensko keramiko in talno zaoblico. Debelina sten od 14 do 17 cm, z vmesno zvočno izolacijo debeline 10 do 12 cm. - Osvetljenost Osvetljenost prostorov bo vršena z naravno in umetno svetlobo. Naravna osvetlitev prostorov je projektirana preko oken v fasadnem zidu (1/8) površine. Končni nivo osvetljenosti je dosežen z umetno osvetlitvijo (ločen projekt PGD in PZI elektro instalacij). - Okna Se na starem delu obnovijo – zamenjajo, v novem pa na novo vgradijo. Okna bodo kot obstoječa PVC, 8 komorna debeline 29 mm, s trojno termoizolacijsko zasteklitvijo, k=0,7-0,8 W/m2K, pokončna in z zunanjimi roloji – senčili. Konstrukcija oken omogoča tudi naravno prezračevanje prostorov. Projektirana so tako, da je mogoče čiščenje iz sanitarno – tehničnih vidikov. Ob vgradnji je potrebno le to izvesti tako, da ne pride do toplotnih mostov in, da je zagotovljena zrakotesnost. Okna se vgradijo po sistemu RAL, tako, da so obdana z izolacijo, oziroma se vgradijo v izolacijski sloj. - Ogrevanje in kanalizacija

44

Obstoječa centralna peč na LKO v obstoječi kotlovnici se zamenja in nadomesti z novo pečjo na lesne pelete. Grelna telesa se po potrebi obnovijo oziroma se v prizidavi namestijo nova – Aklimat. Prikaz inštalacij in prezračevanja ter ogrevanje je predmet ločenih projektov PGD strojnih inštalacij. - Kanalizacija in odpadne vode Objekt se nahaja v vodovarstvenem pasu zalog pitne vode oziroma parcela leži izven vodovarstvenega območja za zavarovanje zalog pitne vode. - Kanalizacija odpadnih fekalnih vod Vsi obstoječi vertikalni in horizontalni odtoki odpadnih in fekalnih voda iz stavbe so speljani preko objektne in dvoriščne vodotesne kanalizacije v vodotesno greznico ustrezne kapacitete. Enako se odpadne vode iz kuhinje vodijo preko lovilca maščob v obstoječo dvoriščno in nadalje v greznico. Iz prizidave ni odpadnih voda. - Ostale odpadne vode Pri dejavnosti zasledimo tudi ostale odpadne vode in sicer padavinske – meteorne in površinske vode. Vse meteorne vode, ki niso onesnažene (padavinske, s strehe objekta in manipulativnih površin tre drenažne vode) so speljane preko prečiščevalnih jaškov – peskolovov v obstoječe ponikanje oziroma ponikovalnice. - Komunalni odpadki Za odlaganje komunalnih odpadkov si je investitor že nabavil zadostno število posod za odpadke, z urejeno deponijo ter odvoz smeti in nerazgradljivih odpadkov na javno odlagališče. - Odpadki iz kuhinje Odpadke iz kuhinje, ki se začasno lahko odložijo v kesonu za odpadno hrano, dnevno odvaža pooblaščena inštitucija. - Parkirišča So obstoječa in za potrebe zaposlenih izvedena na platoju – JP (cca 7 PM) zahodno od stavbe in cca 7 PM južno od stavbe. - Ureditev okolja Ureditev okoli projektnega objekta je obstoječe. Obstoječi pločnik okoli objekta in obstoječe nivojske stopnice so iz AB, plato so tlakovci, pločnik delno asfalt ter se lahko obnovijo – pločnik se izvede v asfaltni prevleki na podbeton debeline 8 cm, tlakovana površina se obnovi, ponovno utrdi in tlakuje oziroma se izvede asfalt ter manjša zelenica. Na vseh stikih z zelenico se položijo vgreznjeni robniki. Okolica se lahko zasadi z drevesi in grmovnicami avtohtone vrste. - Dovod plina iz cisterne UNP Za dovod plina iz cisterne UNP se izvede poseg v asfaltno cesto. Izvede se AB kanaleta v globini 100 cm, TI in HI zaščitena ter kasnejša ponovna izvedba asfaltne prevleke dela ceste. - Zaščita stavbe pred vlago Streha: zaščita pred atmosferskimi padavinami, odvodnjavanje meteorne vode; Kritina: vodotesnost kritine in spojev (na primer kleparski izdelki, sistemi za odvajanje meteorne vode); Preboji skozi streho: na mestih preboja zagotoviti popolno zaščito pred prodiranjem meteorne vode; Drsenje snega in ledu: drsenje snega in ledu ne sme poškodovati strešne kritine in drugih delov strehe ter sistema za odvodnjavanje meteorne vode;

45

Zunanje stene: nad terenom morajo zagotavljati zaščito pred atmosferskimi padavinami in njihovimi neposrednimi vplivi (odboj od tal, zameti) v stiku s terenom ščititi pred talno vlago grajene tako, da preprečujejo kapilarni dvig talne vode; Fasada: zaključni sloj mora izpolnjevati zahteve 9. člena pravilnika o zaščiti stavb pred vlago, kapilarna vpojnost vode mora biti v okviru predpisane po ETAG 004 oziroma SIST EN 1062-3; Tla: ščititi pred vdorom talne vlage; Hidroizolacijo zunanjih sten in tal v stiku s terenom je treba izvesti po SIST DIN 18195- 1 DO 10; Stavbno pohištvo: ščititi stavbo pred atmosferskimi padavinami z izpolnjevanjem SIST EN 12208.

6.3.3.6 Tehnični opis objekta

Predmet projekta je preureditev (rekonstrukcija) in prizidava obstoječe kuhinje (P) in s tem prestavitev glavnega vhoda, prizidava jedilnice s pisarnami (P+1), legalizacija arhiva (1) in pa učilnic s spremljajočimi prostori-kabinet, sanitarije (M) ter sprememba namembnosti podstrešja (knjižnica, učilnica z delavnico, kabineti, sanitarije) nad starim delom in rekonstrukcija strehe tega dela. a) Preureditev (rekonstrukcija-stari del šole) in prizidava kuhinje

Kuhinja je predmet celovite prenove obstoječega dela in prizidave. V obstoječem delu je predvidena rušitev obstoječih tlakov ter poglobitev terena za eno stopnico-cca 15-20cm. Ureditev kuhinje bo izvedena tako, da se dostava živil in pijač vrši skozi glavni servisni vhod. Vhod za osebje je skozi hodnik. Kuhinja se zalaga iz skladišč. Hrana in pijača se izdajata v pritličju, kjer se nečista jedilna posoda vrača lokalno v področje pomivanja. Organski odpadki in odpadna olja se kratkotrajno skladiščijo v posebnem prostoru.

Transport živil v kuhinji se vrši ročno in z vozički, enako med kuhinjo ter izdajo. Kapaciteta kuhinje je predvidena za 143 učencev, 53 otrok vrtca in pa 36 zaposlenih v šoli in vrtcu . Izdaja je samopostrežna. b) Rekonstrukcija podstrešja in ostrešja (stari del šole)

Na podstrešju starega dela šole je predvidena rekonstrukcija ostrešja in rekonstrukcija podstrešja v šolske prostore (kabineti, knjižnica s čitalnico, delovna učilnica, sanitarije. Predvidena je odstranitev obstoječega ostrešja in kritine ter postavitev novega z novo kritino (opečni bobrovec, opečne barve), čopasta streha. Stene med prostori se izvedejo z mavčnimi ploščami ustrezne protipožarne in zvočne zaščite. Poševni strop mansarde se predvidi iz požarno odpornih mavčnih plošč in se izolira z 30cm debelo plastjo toplotne izolacije. Na strehi so predvidena strešna okna. Nad stopniščem je predvideno strešno okno za odvod dima velikosti min. 1m2. Dostop je predviden preko obstoječega stopnišča.

46 c) Prizidava kuhinje in jedilnice ter pisarn v nadstropju ter prestavitev glavnega vhoda (vezni del šole)

V veznem delu šole je zaradi širitve kuhinje v pritličju (prizidava) predvidena prestavitev glavnega vhoda in prizidava, etažnosti P+1. S prestavitvijo vhoda se zamenja tudi steklena stena ob vhodu in pa okna v nadstropju z energetsko varčnimi okni. V pritličju prizidka se poleg prizidka kuhinje uredi tudi jedilnica v velikosti 2 izmen učencev. V nadstropju prizidka se uredijo kabinet, pisarne (ravnatelj, tajništvo, računovodstvo,..) in zbornica. Sanitarije za zaposlene so obstoječe v bližini pisarn. Nad prizidkom je predvidena izdelava lesenega ostrešja z prezračevalnim kanalom, pokrito z opečno kritino (bobrovec). Streha predvidena kot dvokapna s polnim čopom (usklajeno s streho starega dela sole). V 2. nadstropju veznega dela je urejen povezovalni hodnik, ki povezuje stari in novi del šole. d) Rekonstrukcija (arhiv, učilnice s kabinetom in sanitarijami v mansardi)

Nad novim delom je predmet postopka rekonstrukcij arhiva, kateri se nahaja v 1. nadstropju in pa učilnic, kabineta in sanitarij v mansardi. Učilnice so osvetljene z naravno svetlobo (strešnimi okni). Ostrešje je leseno, finalno obdelano z mavčnimi ploščami ter toplotno izolirano. Arhiv, ki se nahaja na koncu objekta, vzhodna stran šole, je prav tako mansardne izvedbe pod lesenim ostrešjem in ustrezno obdelan z mavčnimi ploščami ter toplotno izoliran. Osvetljen je kot učilnice z naravno svetlobo (strešnimi okni). e) Prizidava jeklenega požarnega stopnišča

V skladu z elaboratom požarne varnosti, se ob severni fasadni strani novejšega dela šole in telovadnice, izvedejo montažne kovinske stopnice, za primer evakuacije, katerega podesti in izhodi omogočajo gibanje in evakuacijo iz vsake etaže šolskega poslopja. Sama konstrukcija, je temeljena na točkovnih AB temeljih, izračun elementov pa je predmet projekta statike.

Strojne napeljave in strojna oprema

Projekt zajema strojne napeljave in strojno opremo s horizontalno in vertikalno odtočno kanalizacijo, vodovodno inštalacijo, centralno ogrevanje, prezračevanje ter instalacijo utekočinjenega naftnega plina. Izdelan je na osnovi gradbenih podlog, zahtev investitorja, projektnih pogojev in v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Objekt bo priključen na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter na plinohram distributerja po izbiri investitorja. a) Vodovod

V kotlovnici je že vgrajen vodomer dimenzije 1 ½''. Na osnovi študije požarne varnosti je predviden novi hidrantni razvod, ki bo iz sistemskih nerjavnih cevi, ostali razvod pa iz kompozitnih difuzijsko tesnih večplastnih cevi za vodovodne instalacije. Hidranti ne smejo imeti slepih vodov. Izvedena mora biti cirkulacija sanitarne vode. Na izlivih armatur mora biti voda primerne temperature. Sanitarna oprema mora biti v skladu s smernicami za šole.

47

Sanitarna topla voda se bo pripravljala s pomočjo kotla na pelete lokalno: ločeno za kuhinjo, prostore v novem delu 2. etaže in podstrešnem delu starega dela objekta. V ostalih delih šole, ki niso predmet tega načrta, ostane priprava sanitarne tople vode obstoječa. Za objektom, na mestu širitve jedilnice proti severu, potekata dve trasi javnega vodovoda. Prav na mestu širitve je na trasi vodovoda tudi jašek z dvema ventiloma za vodovod. Predvidena je prestavitev trase, ki jo lahko opravi samo s strani distributerja pooblaščena firma. Obstoječo traso mora distributer zakoličiti. Pred izvedbo prestavitve pa projektirano rešitev tudi potrditi. b) Kanalizacija

Fekalna kanalizacija se bo priključila na obstoječo fekalno kanalizacijo. Meteorna kanalizacija se bo priključila na obstoječi dosedanji vod. Kondenčna voda se bo speljala v meteorno kanalizacijo v izogib smradu pri izpustih kondenza iz prezračevalnih in drugih naprav. Kanalizacija iz kuhinje bo speljana preko lovilca maščob v obstoječi kanalizacijski jašek. c) Ogrevanje

Vsi prostori so predvideni za ogrevanje z radiatorji. Napajanje radiatorjev s toplo vodo je predvideno iz obstoječih zank centralnega ogrevanja. Radiatorski razvod v podstrešju in 1. etaži (zbornica in administrativni del) je predviden v tleh, za ostale prostore so predvideni nadometni razvodi. Napajanje grelca klimata kuhinjske nape je predvideno s toplo vodo iz kotlovnice v kleti. Primarni vir toplote kotlovnica s kotlom na pelete, ki se bodo hranili v zalogovniku, kjer je obstoječa cisterna za kurilno olje. Ogrevanje s kotlom je projektirano do projektne zunanje temperature -16°C, zato za dodatno ogrevanje prostorov šole ni predviden dodatni vir toplote.

Kotlovnica je obstoječa v pritličnem delu objekta v posebej za to urejenem prostoru. V kotlovnici bo predvidoma vgrajena sledeča oprema: - kotel na pelete, ki bo ogreval vodo centralnega sistema ogrevanja in posredno sanitarno toplo vodo, - razdelilec s črpalkami in regulacijo, ki zagotavljajo potrebne količine s primernim tlakom vode, - hranilnik za toplo vodo, - potrebna oprema za napajanje kotla (toplotni izmenjevalec, filter, vodomer, zaporna armatura, …), - varnostna oprema (ekspanzijske opreme, varnostni ventili, …), - bojler za sanitarno toplo vodo za kuhinjo, bo nameščen v enem od pomožnih prostorov kuhinje. d) Prezračevanje

Predvideno je naravno in hibridno prisilno prezračevanje prostorov. V pritličju pred jedilnico je predvidena vgradnja stropne prezračevalne naprave (izkoristek do 92%). Naprava je predvidena za prezračevanje jedilnice v pritličju ter zbornice in pisarn administrativnega dela v 1. etaži. Za kuhinjo se predvidi napa nad termoblokom in ena manjša napa nad konvektomatom. Odvod zraka z obeh naprav je predviden do klimatske naprave z

48 rekuperatorjem za vračanje odpadne toplote. Sveži zrak od prezračevalne naprave bo predvidoma speljan pod strop pritličja in dalje do kuhinje in elementov za vpih. Za sveži in odpadni zrak bosta predvidoma speljana kanala s strehe do klimata. Nad pomivalnim strojem je predvidena manjša napa z lokalnim odvodnim ventilatorjem in odvodom na streho. Sveži zrak se dovaja preko rešetk iz prostora kuhinje. Sanitarije pri igralnicah bodo vezane na odvod preko lokalnih ventilatorjev na streho. Ostali prostori, ki niso predmet tega načrta se prezračujejo naravno. e) Utekočinjen naftni plin (UNP)

UNP je predviden za napajanje elementov za kuhanje in peko v kuhinji. V starem delu šole je na južni fasadi objekta predvidena tipska omarica z glavno požarno pipo, regulatorjem tlaka, plinomerom in magnetnim ventilom. Magnetni ventil je predviden za zapiranje napajanja kuhinje v primeru požara oz. v primeru, ko prezračevalni sistem v kuhinji ne obratuje. Interni plinovod se priključi na plinohram, kateri bo nameščen na parceli starega vrtca pod cesto. Št. parcele *89, k.o. Zgornja Korena.

Načrt tehnologije proizvodne kuhinje

Splošno: Objekt bo postavljen tako, da se tehnološki proces proizvodnje in delitve hrane ter pijač vrši v pritličju. Komunikacije za distribucijo hrane, posode in pijač ter poti osebja so horizontalne in vertikalne (stopnišče, klančina).

Potrebna funkcije za izvedbo priprave in delitve obrokov so: - izdaja gotovih jedi, - pomivanje posode, - kratkotrajno skladiščenje organskih odpadkov, - prostori za osebje, - izdaja obrokov, - skladiščenje živil in pijač, - čistila, - predpriprave živil po grupah, - toplotne obdelave živil.

Kuhinja je organizirana izključno za pripravo jedi za kapacitete in tip kot spodaj. Dnevna kapaciteta in organizacija kuhinje in točilnice ustreza potrebam potencialnih uporabnikov: - 143 učencev osnovne šole, - 53 otrok v vrtcu in jaslih, - 36 zaposlenih v šoli in vrtcu.

Organizacija: Organizacija tehnološkega procesa je razvidna iz grafičnega dela tega načrta, to je iz risbe idejne zasnove: 121202-11. Čista in nečista področja so med seboj prostorsko ločena. Čiste in nečiste transportne poti se med seboj ne križajo. Dostava hrane in pijač je predvidena večkrat tedensko, po potrebi tudi dnevno. Del živil se dostavlja že predpripravljen. Delno je /

49 bo organizacija razvidna iz HACCP elaborata, ki pa ni sestavni del tega projekta in načrta ter se izdela v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja.

Funkcionalna področja: Dostava živil in pijač se vrši skozi glavni servisni vhod. Vhod za osebje je skozi hodnik. Kuhinja se zalaga iz skladišč. Hrana in pijača se izdajata v pritličju, kjer se nečista jedilna posoda vrača lokalno v področje pomivanja. Organski odpadki in odpadna olja se kratkotrajno skladiščijo v posebnem prostoru. Transport živil v kuhinji se vrši ročno in z vozički, enako med kuhinjo ter izdajo. Izdaja je samopostrežna za osnovno šolo in na vozičkih za vrtec.

Funkcionalna področja, oštevilčena kot v grafičnem delu dokumentacije, so:

1. GARDEROBA ZA OSEBJE: V njej se shranjujejo delovna in civilna oblačila zaposlenih. Sestavljajo jo: dvoprekatne garderobne omarice in regal inox

2. SANITARIJE ZA OSEBJE: Ni predmet tega načrta. Sestavljajo ga: glej projekt arhitekture in strojnih inštalacij.

3. PISARNA VODJE KUHINJE: Ni predmet tega načrta. Sestavljajo ga: interier in osebni računalnik; glej projekt arhitekture in elektro inštalacij.

4. SKLADIŠČE ŽIVIL: V njem se hranijo embalirana živila na sobni temperaturi ter sveža in zamrznjena pokvarljiva živila. Sestavljajo ga: regali inox in hladilne ter zamrzovalne omare iz nerjavnega jekla standarda GN 2/1.

5. PREDPRIPRAVA ZELENJAVE: V tem funkcionalnem področju se grobo in fino predpripravlja sveža zelenjava in sadje. Obdelava je ročna in strojna. Sestavljajo ga: hlajen delovni pult GN 1/1 3 komore, delovni pult z dvojnim koritom in s prostorom za koš, inox regal, konzolna polica, namizni univerzalni stroj in lupilnik krompirja.

6. PREDPRIPRAVA MESA: V tem funkcionalnem področju se predpripravlja sveže meso (rdeče, perutnina, ribe), časovno ločeno po grupah. Obdelava je ročna. Sestavljajo ga: hlajen delovni pult GN 1/1 2 komori, s koritom in odcejalnikom, UV sterilizator nožev in stenska omarica.

7. HLADNA / MLEČNA KUHINJA: V tem funkcionalnem področju se pripravljajo malice ter mlečni napitki. Sestavljajo ga: hlajen delovni pult GN 1/1 4 komore s koritom in odcejalnikom, delovni pult s predali, mikrovalovna pečica s stensko konzolo, salamoreznica, delovni pult, konzolne police in sanitarni umivalnik.

8. MOČNATA KUHINJA: V njej se pripravljajo vse vrste testa ter preproste slaščice. Obdelave so ročne in strojne Sestavljajo ga: delovni pult z granitno površino in koritom, stenska omarica, namizna tehtnica, plantarni mešalnik 40 l, konzolna polica in sanitarni umivalnik.

9. PARNA KONVEKCIJA: To funkcionalno področje predstavlja drugo toplotno obdelavo, za glavne jedi in za slaščice, oz. močnate jedi. Sestavljajo ga: parnokonvekcijska peč 10x GN 1/1 s podstavkom in mehčanjem vode ter centralni delovni pult GN 1/1.

50

10. DIETA, VRTEC: V tem funkcionalnem področju se pripravljajo predvsem posebne diete ter hrana za potrebe jasli in vrtca. Sestavljajo ga: centralni delovni pult, vgradni štedilnik in namizni sekljalnik.

11. PARKIRIŠČE VOZIČKOV: V tem funkcionalnem področju čakajo čisti vozički in se odlaga posoda. Sestavljajo ga: 2x trietažni inox voziček, inox regal in stenska konzolna polica.

12. TOPLOTNA OBDELAVA ŽIVIL: predstavlja poglavitno toplotno obdelavo živil za potrebe glavnih obrokov. Sestavljajo ga: elementi globine 700 z odprtimi podstavki ter energenom plin: štedilnik 4 gorilniki, štedilnik enotna plošča, kotel, prekucna ponev, cvrtnik dva bazena, nevtralne delovne površine; napa, talna rešetka in vrtljiva HTV armatura

13. IZDAJNA LINIJA: V tem funkcionalnem področju se servirajo obroki in hrani jedilna posoda za potrebe izdaje. Sestavljajo ga: ogrevan izdajni pult z bazenom za GN posode, nevtralni izdajni pult, podajalnik pribora, mostna polica ter drsna polica.

14. ORGANSKI ODPADKI: Vhod v to področje je ločen. V tem prostoru se kratkotrajno ločeno hranijo organski odpadki in odpadno olje. Zalaga se v glavnem iz področja pomivanja posode in predpriprav. Sestavljajo ga: prazen prezračevan prostor, posode za odpadke in priključek tekoče vode.

15. ČISTILA: To funkcionalno področje služi za hrambo in vzdrževanje čistil in čistilnega pribora. Sestavljajo ga: trokadero (nizko izlivno korito) s sanitarnim umivalnikom, regal in omara z dvema prekatoma.

16. POMIVANJE POSODE: To funkcionalno področje je namenjeno pomivanju jedilne in kuhalne posode. Vhoda za čisto in nečisto posodo sta ločena. Sestavljajo ga: koš-voziček, sanitarni umivalnik, omara za posodo, delovna miza s tremi koriti, regal, vhodni pult, prehodni košarni pomivalni stroj, izhodna miza, talna rešetka ter mehčalnik vode.

17. SPREJEM NEČISTE POSODE: V tem prostoru čakajo nečisti vozički in se vrača ter skladišči nečista jedilna posoda iz jedilnice in oddelkov vrtca. Sestavljajo ga: 2x delovna miza, 2x stenska konzolna polica in koš-voziček za odpadke.

Tehniške zahteve: POVRŠINE, PREHODI IN MATERIALI: Stenske površine so obložene z materialom, ki omogoča mokro čiščenje in občasno dezinfekcijo; obloga do stropa ali vsaj do višine 1,5 m. Za talne površine velja enako s tem, da morajo biti površine brez fug ali z nizkimi fugami (prevoz z vozički) in nedrsne (R 12 po smernici / priporočilu). Delovne površine so iz nerjavečega jekla, dodatne pa iz ustreznih materialov, kot n.pr. polietilenske rezalne deske in granitne delovne plošče. Kjer ni drugače določeno s popisom, je uporabljen material za elemente in naprave nerjaveče jeklo gastronomske kakovosti, sestave 18/10 ali višje. Lokacije in svetle mere vrat so določene s tem projektom, uporabljeni material za vrata pa mora ustrezati zahtevam iz prve alineje. Smer odpiranja vrat kot v tem projektu, razen če ni drugače določeno s projektom požarne varnosti ali drugim. Svetla višina prostorov je vsaj 2,8 m.

51

PREZRAČEVANJE: V prostorih, ki so predmet tega projekta, se izvede prisilno prezračevanje z odsesovanjem rabljenega zraka in pare ter vpihovanjem svežega zraka. Nivo zagotavljanja klime je predviden s projektom strojnih instalacij, pri čemer se sledi cilj, da je zagotovljeno ugodje dela in bivanja v prostorih kuhinje (temperatura, vlaga, menjava zraka). Upošteva se, da je na nekaterih delovnih mestih intenzivnejše oddajanje energije in pare v okolje, to je predvsem nad področji strojnega pomivanja in toplotnih obdelav. Posebno prisilno odzračevanje je potrebno izvesti v prostorih funkcionalnih področij: 2., 4. in 14.

RAZSVETLJAVA: je določena s projektom elektroinstalacij. Sledi cilju, da je osvetlitev delovnih mest vsaj 500 lux in osvetlitev pomožnih prostorov vsaj 300 lux. Svetloba naj bo razpršena in naj ne povzroča bleščanja. Naravne osvetlitve v proizvodnem delu kuhinje ni dovolj.

ENERGIJA: Na objektu sta uporabljena energenta elektrika in plin. Zaradi ekonomije obratovanja in na podlagi analize infrastrukturnih možnosti je zahteva naročnika: uporaba plina kot energenta v največji možni meri. Poraba in priključna moč energentov sta določeni s tem projektom. Projektant elektro instalacij določi lokacije stenskih vtičnic v vseh prostorih, glavni priključki tehnološke opreme pa so določeni s tem projektom. Ogrevanje sanitarne vode in prostorov je centralno in ni predmet tega projekta, kakor tudi ne razvod.

VODA, ODTOKI: Lokacije HTV armatur in priključkov naprav so predvidene s tem projektom, enako lokacije odtokov in talnih rešetk. Lokacije talnih sifonov določi projektant strojnih inštalacij. Priprava mehke vode se vrši lokalno ob posameznih napravah in je predmet tega projekta. Dnevna poraba vode v kuhinji (brez sanitarij): 1.400 l.

Lovilnik maščob je predmet projekta strojnih inštalacij. Dimenzioniramo ga na podlagi števila obrokov dnevno, to je približno 200 do 400. To pomeni nazivno velikost lovilnika NG = 4, z minimalnimi dimenzijami: lovilnik mulja > 0,4 m3, lovilnik maščob > 0,96 m3, površina lovilnika maščob > 1,0 m2.

ODPADKI: Interni transport in skladiščenje organskih odpadkov sta delno predvidena s tem projektom. Transport se vrši v zaprtih posodah po določenih poteh, kratkotrajno skladiščenje pa je predvideno v posebej za to določenem prezračevanem prostoru z lastnim izhodom. Ocena dnevne količine odpadkov iz kuhinje je: 30 kg.

Potrebno je izdelati načrt ravnanja s kuhinjskimi odpadki (ni predmet tega načrta – načrt se izdela v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja) ter skleniti dogovor o odvozu biološko razgradljivih odpadkov z zbiralcem kuhinjskih odpadkov. Potrebno je tudi izdelati načrt ravnanja z odpadnim jedilnim oljem, ki ni sestavni del tega načrta. Načrt se izdela v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja. Odpadno jedilno olje se začasno hrani v posebnih za to namenjenih posodah. Za odvoz je potrebno skleniti dogovor z zbiralcem odpadnega jedilnega olja. Za skladiščenje anorganskih odpadkov (ekološki otok) glej načrt krajinske arhitekture in vodilne mape.

DOSTOP: do objekta je predviden s servisne strani, ki omogoča transport z dostavnimi vozili. Temu prirejeni (širina, višina) morajo biti tudi koridorji, ki služijo dostavi živil in pijač ter v fazi montaže dostavi opreme. Nad vhodi so predvideni nadstreški.

52

OSEBJE: mora imeti razen strokovne (kuharji, natakarji) izobrazbe tudi znanje o higienskem minimumu ter opravljeno šolanje za uporabo naprav v proizvodni kuhinji.

Obvezna je uporaba predpisanih delovnih oblačil, obutve, pokrival in zaščitnih sredstev. Imenovana mora biti odgovorna oseba za nadzor, ki mora imeti znanja o higieni živil in načelih HACCP sistema. Ta oseba bo odgovorna tudi za organizacijo stalnega usposabljanja delavcev v kuhinji s področja higiene živil ter HACCP sistema.

6.3.3.7 Požarna varnost

Požarna varnost je upoštevana v uporabljenih materialih, saj je objekt grajen iz negorljivih oziroma težko gorljivih materialov.

V skladu z zakonom o varstvu pred požarom so pri obravnavanem projektu predvideni naslednji ukrepi: - Zmanjšanje možnosti nastanka požara. - Pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru. - Varen umik. - Omejevanje širjenja požara in doma ob požaru. - Učinkovito in varno gašenje požara. - Zagotovitev prometnih in delovnih površin za intervencijska vozila.

Objekt je v skladu s pravilnikom o požarni varnosti načrtovan po tehnični smernici za požarno varnost G-1-001:2005 in spada med požarno manj zahtevne stavbe.

Zmanjšanje možnosti nastanka požara obravnavanega objekta smo dosegli z zagotovljeno nosilnostjo za določen čas, z omejitvijo nastanka in širjenja ognja ob objektu, z omejenim širjenjem požara na sosednje objekte, z omogočeno varno evakuacijo iz objekta in upoštevano varnostjo gasilcev in reševalcev.

V skladu s predvidenimi tehničnimi rešitvami v posameznih načrtih projekta PGD je zagotovljeno pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru.

Potrebna je pravilna identifikacija nevarnosti za požar in preprečitev možnosti nastanka požara z ustreznimi ukrepi. Možni viri vžiga v obravnavanem objektu so lahko: - Odprti plamen: o Varjenje, rezanje. o Gorilniki. o Peči. o Širjenje požara iz soseščine. o Cigarete, vžigalice. - Iskre: o Vklapljanje elektro stikal, elektro motorjev. o Okvare na električnih kablih in napravah. o Statična elektrika.

53

o Varjenje (žareči delci). o Gorljive elektro instalacije.

Za obravnavan objekt je lastnik pred pričetkom obratovanja objekta v skladu s pravilnikom o požarnem redu dolžan izdelati vsebino in pogoje za pripravo požarnega reda in požarnega načrta.

Izvleček iz požarnega reda mora biti izobešen na vidnem mestu in izdelan na formatu A4 ali A3.

V skladu s 23. členom zakona o varstvu pred požarom so v obravnavanem objektu predvidene rešitve, ki omogočajo varen umik ljudi po zato predvidenih varnih evakuacijskih poteh. Evakuacijske poti v obravnavanem objektu zagotavljajo uporabnikom varen umik in možnost, da dosežejo varno mesto, ne da bi jim učinki požara ali druge nevarnosti preprečevali umik, gasilcem in reševalcem pa, da pričnejo z iskanjem in reševanjem uporabnikov stavbe v primeru požara ali drugih nevarnosti.

Za omejevanje širjenja ognja in dima ob požaru so predvideni gradbeni, tehnični in organizacijski ukrepi, ki so podrobneje opisani v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Izvajalci del, ki gradijo objekt po posameznih fazah projektov oziroma po posamezni tehnični dokumentaciji, morajo v celoti upoštevati elaborat varstva pri delu in predpise, ki so predpisani in uporabljeni za odpravo posameznih nevarnosti.

6.4 Terminski plan izvedbe projekta

Projekt se bo izvedel v dveh fazah. Prva faza se bo izvedla v letu 2014 in sicer predvidoma od 20.06.2014 do 31.12.2014 ter druga faza od 01.01.2015 do 30.09.2015. V letu 2013 je bila izdelana dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. V mesecu decembru 2013 je bila na UE podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. V mesecu februarju 2014 je bil izdelan projektantski popis del s projektantskim preračunom in izdelana investicijska dokumentacija – DIIP.

Ko bodo zagotovljena sredstva, se bo izvedel postopek javnega naročila za izbor izvajalca. Po uvedbi izvajalca v delo se bo predvidoma v juniju 2014 se bo pričelo z izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Po končanju vseh del se pripravi projekt izvedenih del in se izvede kvalitetni pregled in prevzem objekta. Obnovljen objekt bo predvidoma predan v uporabo decembra 2015.

54

Tabela 8: Terminski plan izvedbe projekta. AKTIVNOSTI TERMINSKI PLAN Priprava projekta: Izdelava projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja pregleda december 2013 Vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja december 2013 Izdelava projektantskega popisa del februar 2014 Izdelava investicijske dokumentacije - DIIP februar 2014 Izdelava dokumentacije za izvedbo del marec 2014 Pričetek JN za izvedbo gradnje april 2014 Izbor izvajalca za izvedbo GOI del junij 2014 Izbor izvajalca za nadzor in varnost pri delu junij 2014 Gradnja – prizidava in rekonstrukcija Izvedba I. faze projekta 20.06.2014 – 31.12.2014 Izvedba II. faze projekta 01.01.2015 – 30.09.2015 Izvedba nadzora in varnosti pri delu junij 2014 do december 2015 Kvalitetni pregled in kvalitetni prevzem december 2015

6.5 Analiza vplivov investicijskega projekta na okolje

Glede na to, da v obravnavanem vzgojno – izobraževalnem objektu s predvideno prizidavo in rekonstrukcijo, investitor ne bo izvajal dejavnosti, ki bi bila drugačna od obstoječe in ne bo uredil oziroma izvajal prav nobenih škodljivih dejavnosti, tako ne bo negativnih vplivov in emisij na bivalno okolje. Objekt s svojimi gabariti oziroma prizidavo prav tako ne osenčuje sosednjih najbližjih zgradb, ki so oddaljena cca 15 m – južno.

V sklopu načrtovanja in izvedbe investicije bodo upoštevana izhodišča varstva okolja, kot so predstavljena v naslednjih poglavjih.

6.5.1 Energetsko varčna gradnja – učinkovitost izrabe naravnih virov

Rekonstrukcija in prizidava šolske stavbe je načrtovana v skladu s smernicami trajnostne arhitekture, okoljske učinkovitosti in rabe naravnih virov, kot okolju prijazna in energetsko učinkovita gradnja. Rekonstrukcija in prizidava šolske stavbe bo predstavljala »energetsko varčen« konstrukcijski element, zaradi česar se v času obratovanja stavbe pričakuje zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Z vgrajenimi toplotno - izolativnimi materiali, se bo poraba energije občutno zmanjšala, s čemer se bodo zmanjšali tudi škodljivi izpusti iz obnovljene stavbe v okolje.

6.5.2 Okoljska učinkovitost

V sklopu izvedbe investicije bo izvajalec del uporabljal najboljše možne razpoložljive tehnike zaščite okolja. Hkrati bo nadzoroval tudi emisije in vplive oziroma tveganja na okolje ter o njih redno obveščal nadzorne službe ter investitorja. Izvajalec del bo skrbel za ločeno zbiranje odpadkov in zmanjšanje količine končnih odpadkov. Projekt bo imel vpliv na okoljsko učinkovitost.

55

6.5.3 Trajnostna dostopnost (spodbujanje okolju prijaznejših načinov prevoza)

Objekt osnovne šole se nahaja na enotni lokaciji. Lokacija objekta je z vidika prometne ureditve ugodna, saj se objekt nahaja v območju, ki je prometno dostopen in ima urejeno prometno infrastrukturo. V bližini stavbe je organiziran javni potniški promet. Povezava do objekta poteka glavne ceste Zgornja Korena. Objekt ima ustrezno urejeno parkirno infrastrukturo.

6.5.4 Zmanjševanje vplivov na okolje

Poročilo o vplivih na okolje oziroma strokovne ocene vplivov na okolje, se izdelajo za tiste posege v prostor, za katere je to potrebno oziroma za katere tako zahteva zakonodaja. Za obravnavani poseg v prostor pa v skladu z nacionalno zakonodajo (Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje, Ur. l. RS št. 66/96 in Dopolnitev te uredbe Ur. l. RS št. 12/00, 3. člen – poglavje H) ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje.

Pri nadaljnjih aktivnostih realizacije te investicije bodo upoštevani veljavni predpisi oziroma predvideni pogoji izvedbe, ki bodo v največji možni meri preprečili negativne vplive objekta na okolje v času izvedbe obnove in v času obratovanja objekta z vidika: - varstva zraka, - varstva pred požarom, - varstva voda in tal, - varstva pred hrupom v naravnem in življenjskem okolju ter - ravnanja s komunalnimi odpadki.

Z izdelano projektno dokumentacijo izvedenih del bodo ukrepi za varstvo okolja upoštevani za čas obratovanja energetsko saniranega dela stavbe šole, s čimer bodo v največji možni meri preprečeni negativni vplivi objekta na okolje. V času izvedbe obnove objekta je moč pričakovati kratkotrajne negativne vplive na okolje. Pri tem vplivno območje predstavljajo parcele, na katerih je predvidena sanacija stavbe in območje, preko katerega je predviden dostop do gradbišča. Vendar pa bodo pričakovani vplivi v času obnove le začasnega značaja in bodo prenehali z zaključkom del.

Predmetna investicija ob upoštevanju vseh predpisov ne bo imela škodljivih oziroma negativnih vplivov na okolje. Upošteva se obstoječa komunalna infrastruktura (elektrika, vodovod, kanalizacija, ogrevanje) in se sorazmerno prilagodi.

Varstvo zraka: Občina Duplek je po sklepu o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku uvrščena v II. stopnjo onesnaženosti. Obravnavana parcela se nahaja v II. območju onesnaženosti zraka, kjer so koncentracije škodljivih snovi v zraku pod kritičnimi.

Varstvo pred hrupom: v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, se obravnavana parcela nahaja v III. območju.

56

Varstvo voda: v skladu z Odlokom o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode, se obravnavana parcela nahaja izven varstvenih pasov.

Varstvo pred požarom: skladno z določili Zakona o varstvu pred požarom, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorskega izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji rekonstrukcij in vzdrževanju objektov (Ur.l. RS, št. 71/93), so bili upoštevani ustrezni ukrepi za varnost pred požarom.

V nadaljevanju so vplivi na okolje bolj specifično opisani.

Emisije snovi v zraku

Onesnaževanje zraka med sanacijo bo povečano zaradi uporabe delovnih strojev, vendar bo ta vpliv omejen le na čas del in zaradi tega časovno omejen. S tega vidika je mogoče zaključiti, da bo vpliv zanemarljiv. Zaradi delovanja delovnih strojev in vrste gradbenih del je mogoče pričakovati povečano prašenje. Dovoljene vsebnosti prašnih delcev v zraku določa Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02, 18/03). S tega vidika bo potrebno žarišča prahu redno močiti, s čimer bo preprečeno širjenje prahu. Povečan bo tudi vpliv na onesnaženost ozračja v času izvajanja del, kar bo predvsem posledica povečanega prometa tovornih vozil (emisije dimnih plinov), ki bodo odvažali in dovažali material.

Vpliv na tla in vode

Največji vpliv na tla bo v času gradbenih del. Takrat je mogoče na območju pričakovati povečano onesnaževanje tal zaradi emisij gradbenih strojev in uporabe gradbenih materialov. Med deli ali pa zaradi neustreznega vzdrževanja gradbene opreme oziroma nepredvidenih dogodkov, lahko pride do razlitja olj ali drugih naftnih derivatov oz. njihovih sintetičnih nadomestkov. V primeru izlitja bo potrebno onesnaženo zemljo odstraniti in ustrezno deponirati na pooblaščenih mestih. Onesnaženo zemljo bo moralo odvoziti pooblaščeno podjetje, ki je zadolženo za odvoz nevarnih odpadkov.

Ocenjujemo, da je mogoče tovrstno tveganje pri ustrezni organizaciji gradbišča in ustreznem vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije nizko. Skladiščenja in manipuliranja z nevarnimi snovmi in naftnimi derivati, olja, maziva in drugimi stvarmi bo moralo biti skladno s Pravilnikom o tem kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Ur. l. SRS. št. 3/79).

Emisije hrupa

Za zmanjšanje hrupa v času gradnje je treba zagotoviti, da bo med gradnjo uporabljena gradbena mehanizacija novejšega datuma in opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne smejo presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu naj se uporabljajo čim manj hrupna vozila. Vsa hrupna dela naj se po možnosti izvajajo samo med 7. in 19. uro. Zvočni signali na gradbišču naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.

57

Po izgradnji se območje zazidalnega načrta obravnava kot mešano poslovno - stanovanjsko območje, ki po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 105/05) spada v III. območje varstva pred hrupom, kjer ravni hrupa ne smejo preseči mejnih dnevnih (60db) in nočnih ravni hrupa (50db). Izvedba športno rekreativnih prireditev mora biti, razen če ni organizirana kot program šole, vezana na čas izven trajanja pouka.

Odpadki

V času izvedbe bodo izvajalci gradbenih, obrtniških in instalacijskih del pri svojem delu upoštevali Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur.l. RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001, 13/2003, 41/2004-ZVO-1), ki določa, da mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti za okolje in za zagotovitev predelave nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev, če predelava ni mogoča.

V času izvajanja samih gradbenih del je mogoče pričakovati nastanek manjše količine nevarnih odpadkov, ki bodo nastali kot posledica vzdrževanja gradbene in strojne mehanizacije. Tovrstni nevarni odpadki obsegajo predvsem odpadna olja (odpadna hidravlična olja, iztrošena motorna, strojna in mazalna olja), prazno oljno embalažo, čistilne krpe, z olji onesnažena zemlja in vpojni material ter odpadne baterije oziroma akumulatorje. Omenjene nevarne odpadke bo potrebno zbirati ločeno ter jih predati organizacijam, ki imajo pooblastilo za ravnanje z njimi.

V kolikor hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, morajo izvajalci del nastale gradbene odpadke odlagati v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez njihovega prekladanja.

Investitor mora pred začetkom izvajanja gradbenih del zagotoviti prevzem gradbenih odpadkov, njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje preden se začnejo izvajati gradbena dela. Iz dokazila o naročilu prevzema gradbenih odpadkov mora biti razvidna vrsta gradbenih odpadkov, predvidena količina nastajanja gradbenih odpadkov ter naslov gradbišča z navedbo gradbenega dovoljenja, na katerega se nanaša prevzem gradbenih odpadkov.

6.6 Kadrovsko-organizacijska shema

V OŠ Korena je v šolskem letu 2012/13 vpisanih 143 otrok. Zaposlenih je 25 delavcev. Na šoli poučujejo tudi učitelji, ki dopolnjujejo svojo obvezo iz drugih šol: trije delavci iz OŠ Duplek in en delavec iz OŠ Jarenina. Pričakuje se, da se bo njihovo število zaradi načrtovane investicije z leti povečevalo, saj je investicija posledica povečanega števila vpisanih učencev v šolo.

Naročnik predvideva, da bo izvajanje posameznih aktivnosti pri vodenju oziroma spremljanju investicije, ki jih ne bo izvajal sam (strokovni nadzor in varnost pri delu), poveril za to usposobljenim organizacijam, ki bodo izbrane na osnovi zbiranja ponudb.

58

6.7 Predvideni viri in dinamika financiranja v tekočih cenah

Predvideni viri in dinamika financiranja so predviden iz občinskih virov Občine Duplek.

Predvidena je naslednja finančna konstrukcija oz. vir financiranja:  proračun Občine Duplek.

Celotna investicija v višini 999.810,38 EUR, bo 100 % financirana s strani občinskega proračuna.

Naslednja tabela prikazuje vir financiranja po letih.

Tabela 9: Vir financiranja. Viri financiranja 2014 2015 Skupaj v € v % skupaj

Občina Duplek 457.682,19 542.128,19 999.810,38 100,00

Skupaj 457.682,19 542.128,19 999.810,38 100,00

7 UGOTOVITEV SMISELNOSTI IN MOŽNOSTI NADALJNJE PRIPRAVE INVESTICIJSKE, PROJEKTNE, TEHNIČNE IN DRUGE DOKUMENTACIJE S ČASOVNIM NAČRTOM

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS 60/2006) določa pripravo in obravnavno investicijske dokumentacije za vse investicijske projekte in druge ukrepe, ki se financirajo po predpisih, ki urejajo javne finance. Uredba v 1. točki 4. člena opredeljuje mejne vrednosti za izdelavo posamezne vrste investicijske dokumentacije po stalnih cenah z vključenim davkom na dodano vrednost v času priprave le-te.

V Dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP) se je izkazalo, da je investicija v prizidavo jedilnice, del kuhinje, pisarne in stopnišče ter rekonstrukcijo šolske kuhinje, podstrešja in mansarde, smiselna. Vrednost investicije po stalnih cenah presega mejne vrednosti 500.000 evrov, zato je po Uredbi zraven DIIP-a potrebno pripraviti tudi ostalo investicijsko dokumentacijo.

Za izvedbo projekta je v februarju leta 2014 bil pripravljen popis del za predvidena gradbena obrtniška, instalacijska dela in opremo kuhinje. Prav tako so se za možnost pridobitve gradbenega dovoljenja izdelali projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Po potrditvi DIIP-a in, ko bodo zagotovljena sredstva, bo naročnik izvedel postopek javnega naročila za izbor izvajalca. Prizidava in rekonstrukcija OŠ Korena je predvidena v dveh fazah. Prva faza se bo izvedla do konca leta 2014, druga faza pa od 01.01.2015 do 30.09.2015.

59

8 ZAKLJUČEK

V dokumentu sta predstavljeni dve varianti. Kot optimalna varianta se je izkazala varianta 1, ki predvideva prizidavo in rekonstrukcijo OŠ Korena.

V sklopu investicije je predvidena prizidava jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter rekonstrukcija šolske kuhinje, podstrešja in mansarde v šolski stavbi OŠ Korena. Investicija znaša 999.810,38 EUR po tekočih cenah z vključenim DDV. Finančno konstrukcijo predvidene investicije predstavljajo proračunska sredstva Občine Duplek.

Zaključek Dokumenta identifikacije investicijskega projekta je ta, da je k izvedbi investicije »prizidava jedilnice, dela kuhinje, pisarn in stopnišča ter rekonstrukcija šolske kuhinje, podstrešja in mansarde OŠ Korena«, nujno in smiselno pristopiti.

60

PRILOGE

Priloga 1: Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja.

61

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 15

OBRAVNAVA IN SPREJEM LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA IN LETNEGA PROGRAMA KULTURE ZA LETO 2014

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Občinska uprava

Poročevalka na seji: Natalija Jakopec

marec, 2014 OBRAZLOŽITEV: V skladu z 9. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: zakon) se javni interes za kulturo določa z zakoni ter nacionalnim in lokalnimi programi za kulturo, udejanja pa se na podlagi letnih izvedbenih načrtov programa kulture nosilcev javnega interesa oz. občine.

Letni program je pripravljen z vidika zagotavljanja kultumih dobrin kot javnih dobrin preko delovanja javne službe (javni zavodi, sklad), kot tudi preko drugih izvajalcev kulturnih programov in projektov na podlagi javnih povabil ali neposrednih pogodb za izvedbo posameznih projektov s strani proračunskih uporabnikov. Poleg zagotavljanja kulturnih dobrin pa občina uresničuje javni interes za kulturo tudi z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javne in druge kulturne infrastrukture (investicije, vzdrževanje, kulturna dediščina). Finančni načrt je pripravljen na podlagi sprejetega proračuna za leto 2014 in sledi vsebini letnega programa kulture občine.

PREDLOG SKLEPA: »Občinski svet Občine Duplek sprejme Letni program kulture občine Duplek za leto 2014.«

LETNI PROGRAM KULTURE V OBČINI DUPLEK V LETU 2014

1. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST IN KNJIŽNICA DUPLEK

Planirana sredstva: Knjižnična dejavnost: 55.000,00 € Nakup knjig: 5.000,00 € Bibliobus: 5.000,00 €

Knjižnica je namenjena informiranju, izobraževanju, razvedrilu in duhovnim potrebam ter razvijanju pismenosti. Knjižnica Duplek je organizacijska enota Mariborske knjižnice. Je javna ustanova. S knjižnim gradivom, ki ga hrani, zbira, obdeluje in daje v uporabo, širi zanje, izobrazbo, kulturo ter nudi informacije vsem prebivalcem. Enako nalogo opravlja bibliobus, ki obiskuje posamezne kraje v občini.

Javni interes na področju knjižnične dejavnosti: V javni interes na področju knjižnične dejavnosti spadajo: • optimalna ponudba knjižničnega gradiva v knjižnici Duplek • ponudba informacij in storitev, ki so osredotočene in kulturne, izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja, • informacijsko opismenjevanje in podporo vseživljenjskemu učenju, • zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za uporabo gradiva, pridobivanja informacij in smotrno izrabo prostega časa v knjižnici, • omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije, • podporni projekti na področju knjižnične dejavnosti.

Cilji in ukrepi:

1. Povečanje dostopnosti knjižničnih storitev

Dostopnost je v knjižnici povezana s vsebinskimi in materialnimi vidiki njenega delovanja, pri čemer so vsebinski vidiki odvisni predvsem od optimalnega števila in usposobljenosti zaposlenih v knjižnici, materialni pa omogočajo približevanje dejavnosti prebivalstvu. Ta cilj bomo dosegli s povečanjem knjižničnih zbirk oz. nakupom novega knjižničnega gradiva.

2. Povečanje pestrosti kulturnih in drugih dejavnosti v knjižnici

Knjižnica Duplek po vodstvom knjižničarke izvaja številne spremljevalne dejavnosti kot so potopisi, tematske razstave, delavnice ročnih spretnosti, literarni večeri. Za doseganje cilja večje obiskanosti teh spremljevalnih dejavnosti, bomo izbirali teme, ki so bližje lokalnemu prebivalstvu.

2. KULTURNA DRUŠTVA

Planirana sredstva za kulturna društva: 12.000,00 € Pihalni orkester Občine Duplek: 3.000,00 €

Javni interes na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti izvaja lokalna skupnost neposredno, država pa preko Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Področje občine Duplek sodi v Območno izpostavo Maribor. Območna izpostava je nosilka in povezovalka neinstitucionalnih projektov ter s svojo strokovno službo predstavlja prireditveno, kulturno izobraževalno in posredniško mrežo. Je organizator srečanj, izobraževanj in tekmovanj društev na različnih področjih ljubiteljske kulture na področju širšega mariborskega območja.

V javni interes na področju ljubiteljskih kulturni dejavnosti spadajo: • razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v smislu raznolikosti kulturnih dejavnosti • razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v smislu večje vključenosti prebivalstva in povezovanja z drugimi dejavnostmi • razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v smislu dvigovanja kvalitete kulturnega ustvarjanja

Cilji in ukrepi: Potrebno je zagotoviti več pozornosti strokovnemu svetovanju ter delu z društvi. Spodbujati je potrebno povezovanje kulturnih društev s šolama in oblikovati dejavnosti, ki bi pritegnile mlade. Društvom je potrebno nuditi pomoč pri usklajevanju delovanja z novo zakonodajo na področju delovanja društev. Potrebno je pospešiti sodelovanje društev na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti z ostalimi organizacijami na področju kulture (glasbena šola, gledališče). Potrebno je zagotavljati materialne pogoje za delovanje društev, predvsem prostor za izvajanje teh dejavnosti.

3. KULTURNE PRIREDITVE

Planirana sredstva za kulturne prireditve: 8.000,00 € Vurberški festival: 5.000,00 €

Sredstva v višini 8.000,00 € so namenjena za prireditve in proslave ob kulturnem prazniku, dnevu žena in materinskem dnevu, Srednjeveški dan na Vurberku ter ob občinskem prazniku »Dupleškem tednu«.

Sredstva v višini 5.000,00 € so namenjena organiziranju Vurberškega festivala. Zaradi izredne odmevnosti in dolgoletne tradicije Vurberškega festivala, ki v občino Duplek pripelje veliko obiskovalcev iz vse Slovenije, je Občina Duplek soorganizator tega festivala. Prireditev ni namenjena le ohranjanju tradicije narodnozabavne glasbe, ki je del slovenske kulturne dediščine, temveč tudi podpora razvoja turizma v občini Duplek, saj območje občine spozna veliko ljudi osebno oziroma preko televizijskega prenosa.

4. DRUGI PROGRAMI V KULTURI

Planirana sredstva za vzdrževanje kulturnih domov Redno vzdrževanje kulturnih domov: 20.000,00 € Obnova kulturnega doma Vurberk: 20.000,00 €

Sredstva v višini 20.000,00 € so namenjena za tekoče stroške obratovanja kulturnih domov napr. elektriko, ogrevanje, čiščenje, sprotna manjša vzdrževalna dela.

Za obnovo Kulturnega doma v Vurberku je namenjenih 20.000,00 €. Obnovili bomo sanitarije.

OBRAZLOŽITEV: Na podlagi 7. člena Zakona o športu lokalne skupnosti sprejmejo letni program športa, s katerim se določajo programi športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, prav tako pa sredstva za upravljanje invzdrževanje športnih objektov, ki se zagotovijo v letnem proračunu Občine Duplek. Sprejem letnega programa športa nima neposrednih finančnih posledic, saj so sredstva za te namene že zagotovljena v Odloku o proračunu Občine Duplek za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2014).

V primeru spremembe proračuna za tekoče leto, tako z vidika obsega sredstev kot z vidika namenov, se temu primerno spremeni tudi letni program športa.

PREDLOG SKLEPA: »Občinski svet Občine Duplek sprjeme Letni program športa za leto 2014.«

LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI DUPLEK ZA LETO 2014

1. ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE

Predvideni obseg: 2.500,00 €

 Program naučimo plavati; program je namenjen predšolskim otrokom, praviloma ga izvajajo vrtci. Iz občinskega proračuna se izvajalcu priznajo stroški bazena, strokovnega kadra in prevoza.

Predvidena vrednost: 350,00 €

 Programi, ki so namenjeni za šport nadarjenim otrokom in mladini-športne šole. Praviloma jih izvajajo športna društva. Prizna se strošek strokovnega kadra.

Predvidena vrednost: 850,00 €

 Rekreativni programi predšolskih in šolskih otrok; izvajajo jih šole, vrtci športna in druga društva. Prizna se strošek strokovnega kadra.

Predvidena vrednost: 200,00 €

 Šolska športna tekmovanja; izvajajo jih šolska športna društva, športne zveze in agencije. Iz občinskega proračuna se sofinancira organizacijske stroške, stroške sodnikov in priznanj po udeležencu.

Predvidena vrednost: 1.100,00 €

2. ŠPORTNA REKREACIJA

Občina zagotavlja pogoje za izvajanje športne rekreacije v športnih društvih in določenih športnih objektih.

Športnemu društvu in društvu, ki ima v svojem statutu opredeljeno športno rekreativno dejavnost, in ima vsaki vadbeni skupini vsaj 20 članov, se prizna strošek najema športnega objekta.

Predvidena vrednost: 3.000,00 €

3. TEKMOVALNI ŠPORT

Sofinancirajo se ekipe in športniki posamezniki, ki redno vadijo in se udeležujejo tekmovanj. Višina sofinanciranj se določi na podlagi zbranih točk po javnem razpisu, na podlagi Pravilnika o vrednotenju športnih programov v Občini Duplek. V Občini Duplek so zlasti perspektivne panoge nogomet, judo, tenis in smučarski skoki. V okviru tekmovalnega športa se na posebni postavki zagotovijo posebna sredstva v višini 8.000,00 € za Nogometni klub Duplek, ker je nogomet najbolj množična športna panoga v občini.

Predvidena vrednost: 19.700,00 €

4. VRHUNSKI ŠPORT

Sofinancirajo se ekipe in športniki posamezniki, ki redno vadijo in se udeležujejo tekmovanj na svetovni ravni . Višina sofinanciranj se določi na podlagi zbranih točk po javnem razpisu, na podlagi Pravilnika o vrednotenju športnih programov v Občini Duplek. V Občini Duplek na svetovni ravni tekmujejo člani Judo kluba Duplek.

Predvidena vrednost: 10.000,00 €.

5. OBČINSKE ŠPORTNE PRIREDITVE

Za športne prireditve štejejo organizirana športna srečanja in tekmovanja, ki jih organizirajo športna in druga društva in športne zveze.

Iz občinskega proračuna se sofinancirajo prireditve, na katerih sodeluje najmanj 30 udeležencev iz najmanj 5 različnih športnih društev. Za tako prireditev prejme izvajalec sredstva v skladu z merili Pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v občini Duplek.

Predvidena vrednost: 2.000,00 €

Letni program športa v Občini Duplek je sestavni del proračuna za leto 2014. OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 16

OBRAVNAVA IN SPREJEM SKLEPA O USKLADITVI KARTOGRAFSKE DOKUMENTACIJE ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE MARIBOR ZA OBMOČJE OBČINE DUPLEK V LETU 2004

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Občinska uprava

Poročevalka na seji: Jasmina Purič

marec, 2014 Obrazložitev:

Tehnični popravek se nanaša na korekcijo določitve osnovne namenske rabe prostora, in sicer konkretno stavbnega zemljišča na območju razpršene gradnje v k. o. Ciglence na delih parc. štev. 150, 151/1 in 151/5. Popravek je možen glede na navedbo v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor za območje Občine Duplek v letu 2004 (MUV, štev. 19/04), tj. v točki 2.8.2. z naslovom "Ureditvena območja naselij in stavbna zemljišča". Tretja alineja te točke namreč pravi naslednje: "Območje stavbnega zemljišča, določenega v tem planu, se lahko v prostoru natančneje določi, v kolikor se pri izdelavi lokacijske dokumentacije ugotovi, da lokacijsko povsem ne ustreza. Pri tem se obseg stavbnih zemljišč, naveden v bilanci površin, ne sme povečati....".

Tehnični popravek na lokaciji v k. o. Ciglence se nanaša na opredelitev osnovne namenske rabe prostora na območju samostojno lociranega stavbnega zemljišča razpršene gradnje, ki se nahaja približno en kilometer severovzhodno od Dvorjan. Konkretno gre za popravek v smislu prestavitve dela zadevnega obstoječega stavbnega zemljišča z dela parc. št. 151/5 na del parc. štev. 150 in na del parc. štev. 151/1, vse tri v k. o. Ciglence. Prestavljeno stavbno zemljišče je majhnega obsega, tj. 460 m2. Za tolikšno kvadraturo se obseg stavbnega zemljišča na delu parc. štev. 151/5 zmanjša in se za isto kvadraturo poveča na dveh delih parc. štev. 150 in 151/1. Razlog za prestavitev je trenutno premajhno zemljišče za gradnjo oz. razširitev obstoječega objekta, namenjenega kmetijski dejavnosti na zadevnem obstoječem stavbnem zemljišču in s tem možnosti lastniku zemljišča za prijavo na razpis za nepovratna sredstva za gradnjo navedenih objektov. Opisana prestavitev bo omogočila dovolj veliko stavbno zemljišče za navedeno gradnjo.

Glede na zgornje navedbe je podan predlog, da se tehnični popravek stavbnega zemljišča na zadevni lokaciji potrdi. Grafični prikaz tehničnega popravka na lokaciji v k.o. Ciglence je v prilogi.

SKLEP: Občinski svet občine Duplek sprejme sklep o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje Občine Duplek.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF) in na podlagi 16. člena Statuta občine Duplek (MUV, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10 in 32/11) je občinski svet Občine Duplek na svoji ... redni seji dne ... 2014 sprejel

Tehnični popravek Sklepa o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje Občine Duplek

(1) Izvede se tehnični popravek Sklepa o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 17/2011). (2) Tehnični popravek se nanaša na dele parc. št. 150, 151/1 in 151/5, vse tri v k. o. Ciglence. Tehnični popravek se izvede v kartografski dokumentaciji k planu v merilu 1 : 5000, in sicer na listu Maribor – 27. (3) Tehnični popravek se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.

Številka: Datum:

MITJA HORVAT ŽUPAN

Tehnični popravek Sklepa o sprejemu in pričetku uporabe usklajene digitalne kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam veljavnih planskih aktov za območje Občine Duplek

GRAFIČNI PRIKAZ TEHNIČNEGA POPRAVKA NA LOKACIJI V K. O. CIGLENCE

Prikaz A: Tehnični popravek na delih parc. štev. 150, 151/1 in 151/5, vse tri v k. o. Ciglence, prikazan na izseku iz kartografske dokumentacije k veljavnemu prostorskemu planu Občine Duplek (MUV, štev. 19/04 in štev. 21/04 - popravek; UGSO, štev. 9/08 - tehn. popravek, štev. 13/09 - tehn. popravek, štev. 17/11 - uskladitev z ZKP 2010; štev. 23/13 - tehn. popravek); območje tehničnega popravka je označeno s črnima šrafurama - vodoravna pomeni popravek v najboljše kmetijsko zemljišče, navpična pomeni popravek v stavbno zemljišče

Prikaz B: Tehnični popravek na delu parc. štev. 150, 151/1 in 151/5, vse tri v k. o. Ciglence, prikazan na orto foto posnetku iz leta 2013 (območje tehničnega popravka je označeno s šrafurama - vodoravna zelena pomeni popravek v najboljše kmetijsko zemljišče, navpična rdeča pomeni popravek v stavbno zemljišče)

Pripravila:

Občinska uprava Občine Duplek v sodelovanju z ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.

OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET

TOČKA 17

OBRAVNAVA IN SPREJEM SKLEPA ZA IZDAJO SOGLASJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DUPLEK ZA SKLENITEV ANEKSA H GRADBENI POGODBI – REKONSTRUKCIJA OBČINSKE JAVNE POTI ŠT. JP582140 JABLANCE (PLOJ-ČEH- BAUMAN-ŽIVKO-NERAT)

Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan

Pripravljavec gradiva: Občinska uprava

Poročevalec na seji: Marjan Topič

marec, 2014

OBČINA DUPLEK T: 02 684 09 11 CESTA 4. JULIJA 106 F: 02 684 09 28 2241 SPODNJI DUPLEK E: [email protected] www.duplek.si

Št.: 435-8/2013-80 Št.: JN – 11188/2013

OBČINA DUPLEK Občinski svet Cesta 4. julija 106 2241 Spodnji Duplek

ZADEVA: Predlog za izdajo soglasja Občinskega sveta Občine Duplek za sklenitev aneksa h gradbeni pogodbi za Rekonstrukcijo občinske javne poti št. JP 582140 Jablance (Ploj-Čeh-Bauman-Živko-Nerat), na podlagi sedmega odstavka 29. člena ZJN-2 (Ur. l. RS, št. 12/13-UPB5, v nadaljevanju ZJN-2)

S sprejetjem novele Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 12/2013; ZJN-D) je bila v sedmem odstavku 29. člena ZJN-2 določena nova obveznost naročnika, da mora pred spremembo pogodbe iz postopkov javnega naročanja, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanja cene oziroma vrednosti pogodbe, pridobiti soglasje svojega nadzornega organa (v našem primeru je to občinski svet), če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov (brez DDV) ali več oziroma več kot 5% vrednosti prvotnega naročila.

Občina Duplek je kot naročnik v postopku oddaje javnega naročila »Rekonstrukcija občinske javne poti št. JP 582140 Jablance (Ploj-Čeh-Bauman-Živko-Nerat)«, sklenila gradbeno pogodbo z izbranim izvajalcem podjetjem INDRAST d.o.o. Maribor. Vrednost sklenjene pogodbe je znašala 129.689,17 € z DDV.

V osnovnem projektu PZI, št.proj.: 380-07/13, za rekonstrukcijo JP št.: 582140 Jablance, je bil med profiloma P 19 in P22 zaradi potrebne razširitve obstoječega makadamskega vozišča, predviden poseg v levo brežino (gledano v smeri stacionaže), kot posnetje osnovne brežine in kasneje njena zatravitev, kot zaščita proti erodiranju. Med samo izvedbo zemeljskih del je bilo na osnovi sondiranja terena ugotovljeno, da je stabilnost terena na predmetni lokaciji vprašljiva (plazenje terena vsled peščene sestave zemljine). Na podlagi terenskega ogleda s strani geomehanika in nadzora smo prišli do zaključka, da rešitev po osnovnem projektu ne bo izvedljiva. Na osnovi navedenega je bila predlagana kot nejcenejša in najustreznejša rešitev z razširitvijo posega, torej z odvzemanjem le tega na večji širini od prvotno predvidene in izvedno brežine pod manjšim nakloskim kotom. Projektant je tozadevno pripravil obrazložitev in dodatek k projektni dokumentaciji ter sestavil projektantski predračun. Na osnovi izvajanja del kjer se je pred profilom P1 za dovoz materiala uporabljala tudi krak obstoječe asfaltirane ceste v dolžini 105 m je bilo ugotovljeno, da je ta odsek v tako slabem stanju, da bo potrebeno tudi ta del rekonstruirati. Odbor za komunalo je na svoji 5. redni sej obravnaval predlog za izvedbo dodatnih nepredvidenih del ter sprejel sklep s katerim potrjuje izvedbo veseh predvidenih dodatnih del v okviru prioritet izvedb protiprašnih ureditev občinskih cest v letu 2014.

1

Gradbeni nadzor je na osnovi predloženeih predračunov za izvedbo dodatnih nujnih nepredvidenih del in analize cene ugotovil, da je izvedba potrebna in da so ponujene cene skladne predhodnimi iz predmetnega postopka javnega naročila oziroma primerljive tovrstnim storitvam na trgu.

Posledično je potrebno za izvedbo nujnih nepredvidenih del ter več del, ki so se pojavila ob izvedbi, za količine in zneske preko pogodbenih, izvesti skladno ZJN-2D, ustrezne formalnosti za sklenitev potrebnih dodatkov k osnovnim pogodbam in sicer za naslednja dela:

- Izvedba dodatnih del z odvzemanjem brežine v dolžini 54 m 5.971,11 EUR z DDV - Nepredvidena dela (strojni izkov v zemljini V-VI ktg.) 1.381,04 EUR z DDV - Dodatno sondiranje obstoječih vodov 47,95 EUR z DDV - Podaljšanje rekonstrukcije pred P1 za 105 m 22.341,07 EUR z DDV SKUPAJ: 29.741,17 EUR z DDV

V skladu z navedenim podajamo na občinski svet Občine Duplek predlog za izdajo soglasja pred izvedbo postopka za spremembo zgoraj navedene izvajalske pogodbe, v zneskih kot so navedeni.

Vsi zneski potrebnih dodatkov h osnovni pogodbi so v okviru zakonsko dovoljenih 30% povečanja vrednosti prvotnega naročila. Sredstva za izvedbo so zagotovljena v letošnjem proračunu na postavki: 13020202.

Žig Občina Duplek

Mitja Horvat, župan

PREDLOG SKLEPA:

Občinski svet Občine Duplek soglaša s sklenitvijo aneksa v skupnem znesku 29.741,17 EUR z DDV, za izvedbo dodatnih nujnih nepredvidenih del, h gradbeni pogodbi za Rekonstrukcijo občinske javne poti št. JP 582140 Jablance (Ploj-Čeh-Bauman-Živko-Nerat).

2