DOCSLIB.ORG

Povezovanje Kriterijev in Ukrepov Za Doseganje Trajnostnega Prostorskega Razvoja Mest in Drugih Naselij V Širšem Mestnem Prostoru« (Št

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Povezovanje Kriterijev in Ukrepov Za Doseganje Trajnostnega Prostorskega Razvoja Mest in Drugih Naselij V Širšem Mestnem Prostoru« (Št RAZISKOVALNI PROJEKT ZA POTREBE CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013« TEŽIŠČE 5: URAVNOTEŽENI REGIONALNI IN PROSTORSKI RAZVOJ TER RAZVOJNA VLOGA OKOLJA NASLOV PROJEKTA: »Povezovanje kriterijev in ukrepov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja mest in drugih naselij v širšem mestnem prostoru« (št. V5 – 0302) Končno poročilo – Zvezek 1 Ljubljana, maj 2008 Naročnik:Ministrstvo za okolje in prostor Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Pogodba o sofinanciranju št. 1000-06-280302 Odgovorna predstavnika naročnika: Mojca Strbad Ministrstvo za okolje in prostor Aljana Pogačnik Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Odgovorna institucija izvajalka projekta: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Odgovori nosilec projekta: doc.dr. Dejan Rebernik, univ.dipl.geogr. Sodelavci: mag. Nataša Pichler-Milanović, univ.dipl.prost.planer; univ.dipl.geogr., M.Sc. (Econ.) doc. dr. Barbara Lampič, univ.dipl.geogr. doc.dr. Dejan Cigale, univ.dipl.geogr. mag.Irena Mrak, univ.dipl.geogr. mag. Simon Kušar, univ.dipl.geogr; Institucija so-izvajalka projekta: Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) Odgovorni nosilec projekta na instituciji so-izvajalki: dr. Barbara Goličnik, univ. dipl. inž. kraj. arh. Sodelavci: dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh. Katja Repič Vogelnik, univ. dipl. inž. arh. Sabina Mujkić, univ.dipl. inž. geod. Biba Tominc, univ. dipl. geogr. dr. Matjaž Uršič, univ. dipl. soc., UL-FDV »Povezovanje kriterijev in ukrepov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja mest in drugih naselij v širšem mestnem prostoru« Ključne besede: trajnostni prostorski razvoj, mesta, širša mestna območja, urejanje in načrtovanje prostora, ukrepi, kriteriji, raba tal, zemljiška politika, stanovanjska oskrba, območja proizvodnih dejavnosti, poslovne cone, promet, trgovina, Slovenija, Evropa KAZALO 1. Uvod: izhodišče, cilji in namen naloge ter potek dela na projektu 1.1. Izhodišče in znanstveno področje raziskovalnega projekta 1.2. Cilji in namen naloge 1.3 Pričakovani rezultati in metode dela 1.4. Potek dela na nalogi 2. Trajnostni prostorski razvoj evropskih mest in širših mestnih območij 2.1. Stanje, trendi in procesi v razvoju Evropskih mest 2.2. Opredelitev trajnostnega razvoja mest in širših mestnih območij 2.3. Pregled pomembnejših globalnih in evropskih strateških dokumentov s področja prostorske politike in trajnostnega razvoja mestnih območij 2.3.1. Prostorske politike EU v smeri doseganja cilja trajnostnega razvoja mest in širših mestnih območij 2.3.2. Inštrumenti prostorskih politik za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja evropskih mest in širših mestnih območij 2.3.3. Novejše strategije in izhodišča za konkurenčen in trajnostni razvoj evropskih mest in širših mestnih območij 2.4. Sodelovanje za krepitev trajnostnega razvoja mest in širših mestnih območij v evropskem kontekstu 3. Prostorski razvoj mest in širših mestnih območij ter prostorski in razvojni dokumenti v Sloveniji 3.1. Stanje, trendi in procesi 3.2. Prostorski dokumenti in akti 3.3. Razvojni dokumenti in akti 3.4. Pregled raziskovalnih projektov in nalog s področja usmerjanja trajnostnega prostorskega razvoja mest in širših mestnih območij 4. Stanje, težnje in procesi v prostorskem razvoju mest in širših mestnih območij 5. Analiza prostorskega razvoja ter ukrepi in kriteriji za doseganje ciljev trajnostnega prostorskega razvoja mest in širših mestnih območij po področjih 5.1. Prostorsko načrtovanje 5.2. Stanovanjska gradnja 5.3. Trgovina 5.4. Proizvodna območja 5.5. Promet Literatura in viri Priloga: Analiza vprašalnika 1. Uvod: izhodišče, cilji in namen naloge ter potek dela na projektu 1.1. Izhodišče in znanstveno področje raziskovalnega projekta Slovenska mesta doživljajo v času globalizacije, evropske integracije in strukturnih sprememb temeljito gospodarsko, prostorsko in socialno preobrazbo. Spremembe v funkcijski zgradbi mesta se kažejo v postopni preobrazbi grajenih struktur. Funkcijska preobrazba mest tako postavlja nova razmerja in odnose med posameznimi deli mesta, kot so na primer mestno središče in stanovanjska, oskrbno-storitvena, proizvodna in rekreacijska območja. S prostorskim razvojem in preobrazbo se v sodobnih mestih sočasno spreminja tudi prometna dostopnost, vrednost in intenzivnost izrabe mestnih zemljišč. Posledično prihaja do razvrednotenja in degradacije posameznih urbanih območij. Pomanjkanje in visoke cene zazidljivih zemljišč, poslabšana prometna dostopnost in zniževanje kvalitete bivalnega okolja v osrednjih delih mest povzročajo decentralizacijo prebivalstva in dejavnosti (trgovina, storitve, poslovne dejavnosti) v širša mestna območja. K temu prispevajo tudi obremenitve okolja, povezane zlasti z zgoščenim prometom, ki vplivajo na poslabšane bivalne razmere (zmanjšana kakovost zraka, hrup) v osrednjih delih mest. Neposredna posledica takšnih procesov je prostorska širitev mest v obliki razpršene in (ne)načrtovane urbanizacije širših mestnih območij (»urban sprawl«) in decentralizacija prebivalstva ter zaposlitve. (Ne)načrtovana širitev poselitvene rabe površin ima številne negativne posledice in predstavlja izrazito netrajnostno obliko prostorskega razvoja. Tudi v Sloveniji se tako oblikujejo sodobne post-industrijske »urbane regije« (functional urban areas – FUA), ki jih označujejo procesi dekoncentracije in decentralizacije, policentrična mrežna prostorska struktura (poleg mestnega središča nastajajo posamezna suburbana oskrbna, poslovna in storitvna središča), intenzivni prometni tokovi in tokovi dnevne migracije. V zadnjih 10 letih so se v mestih in širših mestnih območjih z vzpostavitvijo tržnega gospodarstva močno okrepili interesi in pritiski zasebnega kapitala. Zasebni kapital je s svojimi investicijami postal poglavitni akter (pre)oblikovanja mesta in njegovih grajenih struktur. V večjih slovenskih urbanih območij zasebni kapital intenzivno investira v stanovanjsko gradnjo, trgovska in storitvena središča ter poslovne cone. Pri tem sta se v zadnjih letih vzpostavila dva vzorca prostorskega razvoja mest. Na eni strani se nadaljuje (ne)načrtovano širjenje poselitvenih površin v širših mestnih območjih, zlasti v obliki skupin večdružinskih hiš, nakupovalnih središč in gospodarskih con. Na drugi strani pa se krepi tudi gradnja znotraj strnjenih urbanih območij, predvsem v mestnih središčih, na obrobju mestnega središča in v območjih degradiranih urbanih območij. Praviloma gre za posamezne večstanovanjske objekte ali manjše stanovanjske soseske, redkeje tudi za poslovna ali nakupovalna središča. Na ta način sicer prihaja do zgoščevanja urbanih struktur in izrabe prostih površin znotraj mesta, kar je ena izmed temeljnih usmeritev prostorskega razvoja mest v strateških dokumentih slovenskega prostorskega razvoja, toda ta »notranji razvoj« mest je v celoti prepuščen zasebni iniciativi, kar se pogosto odraža v neprimernih, neprilagojenih in neusklajenih posegih v prostor, ki zmanjšujejo kvaliteto bivalnega okolja, povzročajo nove prometne tokove in dodatno degradacijo urbanih območij. Javne investicije, zlasti izgrajevanje in prilagajanje prometnega omrežja in vzpostavljanje učinkovitega javnega prometnega sistema, ne sledijo intenzivnemu razvoju mest, kar je najbolj očitno v večjih urbanih (regionalnih) središčih (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto). Usklajevanje zasebnega in javnega interesa v prostoru je tako postalo osrednja naloga prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Dejstvo je, da je ob naraščajoči kompleksnosti in hitrosti procesov v prostoru vse pomembnejši izziv načrtovalske prakse je umeščanje različnih dejavnosti tako v ožjih kot širših urbanih območjih. V tem pogledu je zato pomembno preverjanje umeščanja različnih dejavnosti v prostor iz več vidikov hkrati, in usklajevanje teh vidikov na ravni namenske rabe prostora, varstva okolja, interesov različnih uporabnikov prostora (sektorji), investitorjev, ter na ravni interesov država - lokalna skupnost. V tem kontekstu je še posebej pomembna ugotovitev, da se urbanistično-planski dokumenti od sredine osemdesetih let niso sistematično dopolnjevali in da se v prostorski zakonodaji v pripravi vrača pomen urbanističnemu planiranju, ter, da bi kriteriji za umeščanje dejavnosti, vozlišč in povezav v prostor lahko ključno doprinesli k učinkoviti pripravi nove generacije urbanističnih zasnov in njihovi interpretaciji. Takšna situacija in okoliščine zahtevajo spremembe v konceptualnih pristopih k urejanju prostora in postavljajo prostorsko načrtovanje v odgovorno in povezovalno-posredniško vlogo, v kateri mora korektno »odčitati« dinamiko sprememb in interesov in se nanje učinkovito odzvati. Ob tem mora pri izbiri vrednotenja in umeščanja dejavnosti v prostor stremeti k osmišljanju prostora in kvaliteti delovnega in bivalnega okolja kot tudi skrbeti za morfološko skladno rast mest. Poznavanje in razumevanje razvoja in preobrazbe mest in drugih naselij je pogoj za uspešno in celovito urejanje in načrtovanje prostora ter za doseganje ciljev trajnostnega prostorskega razvoja širših mestnih območij. Integralne razvojne strategije urbanih območij temeljijo na analizi teženj v prostoru, določitvi ciljev prostorskega razvoja in opredelitvi strategije in ukrepov prostorskega razvoja urbanih območij. Glede na osnovna izhodišča bo predlagana raziskava pojave in dinamiko sprememb obravnavala na dveh nivojih: splošnem, ki bo zajel pregled strateških dokumentov oz. politik in njihovih ukrepov za izvajanje trajnostne paradigme v urbanih območjih in »konkretnem«, kjer bo poudarek na določanju kvalitativnih
Load more

Recommended publications
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Official Journal C 106 of the European Union
    ISSN 1725-2423 Official Journal C 106 of the European Union Volume 50 English edition Information and notices 10 May 2007 Notice No Contents Page IV Notices NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES Commission 2007/C 106/01 List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) . ......................................................... 1 EN Price: EUR 18 10.5.2007 EN Official Journal of the European Union C 106/1 IV (Notices) NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES COMMISSION List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) (2007/C 106/01) (This list cancels and replaces the list published in Official Journal of the European Union C41of 17 February 2006, page 1) BELGIUM Provision of the Member Official Journal of the Member Designation of origin State State Arrêté ministériel Moniteur belge Ministerieel besluit Belgisch Staatsblad Appellation d’origine contrôlée 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Gecontroleerde oorsprongsbenaming 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Appellation d’origine contrôlée 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Appellation d’origine contrôlée 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ C 106/2 EN Official Journal of the European Union 10.5.2007 BULGARIA Official Journal Designation of origin Provision of the Member State of the Member State Държавен Act for Approval Вестник 1.
    [Show full text]
  • SLOVENŠČINA V OBLAKU Rešitve Nalog Iz Samostojnega Delovnega Zvezka Za Slovenščino V 8
    Andreja Markovič, Tina Žagar Pernar, Janja Jerovšek, Mojca Smolej SLOVENŠČINA V OBLAKU Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zvezka za slovenščino v 8. razredu osnovne šole KNJIŽNI IN NEKNJIŽNI JEZIK 8 9. krajev; veliko; vas; mesto; sela/selo; trg; (neprvi) predlogi Pravopisna Npr.: – ulic (npr. Vošnjakova ulica, Miklošičeva ulica) – voda (npr. Ljubljanica, Sava, Bohinjsko jezero) pravila – jam (npr. Postojnska jama, Županova jama) 1. a) O čistilni akciji občine Duplek. – vzpetin, dolin in kotlin (npr. Triglav, Soška dolina, b) Npr.: Sporočevalec je predstavnik občine Duplek, Ljubljanska kotlina) naslovnik pa so prebivalci občine Duplek. – pokrajin, držav in celin (npr. Štajerska, Slovenija, c) V soboto, 7. aprila 2018, od 9. do 12. ure v različnih Evropa) krajih občine Duplek. malo; veliko 2. a) v časopisu/na plakatih. 10. Nenaselbinska. b) javno, saj je namenjeno vsem prebivalcem občine 11. a) Črna gora (ime države, nenaselbinsko ime) Duplek. b) Ptujska Gora (ime kraja, naselbinsko ime) c) vabilo, saj vabi prebivalce na čistilno akcijo. c) Šmarjetna gora (ime vzpetine, nenaselbinsko ime) č) Višnja Gora (ime kraja, naselbinsko ime) Velika in mala začetnica Npr.: Donačka gora (ime vzpetine), Sladka Gora (ime kraja) 12. Cesta železarjev, Jesenice, Kranjska Gora, Rimska 1. Čistilna akcija: naslov e-pisma oz. zadeva cesta, Šempeter v Savinjski dolini, Šmarna gora Spoštovana, Veseli, Občina, Lepo: prva beseda 13. a) Šempeter pri Novi Gorici: Nova Gorica je v povedi naselbinsko ime, zato sta tudi ti dve besedi napisani Osnovna (šola) Korena: stvarno lastno ime, z veliko začetnico, neprvi predlog pri se piše z malo zemljepisno lastno ime začetnico. Duplek: zemljepisno lastno ime b) Šentilj v Slovenskih goricah: Slovenske gorice so Vas: izraz spoštovanja nenaselbinsko ime, zato je beseda gorice napisana Anton Medved: osebno lastno ime z malo začetnico, neprvi predlog v se piše z malo 2.
    [Show full text]
  • Acrocephalus, 2017, Letnik 38, Številka 172-173
    2017 letnik 38 številka 172/173 strani 1–80 volume 38 number 172/173 pages 1–80 RAPTOR INFORMATION SYSTEM, SCOPUS, ZOOLOGICAL RECORD Oblikovanje / Design: Jasna Andrič Prelom / Typesetting: NEBIA d. o. o. Tisk / Print: Schwarz print d. o. o. Naklada / Circulation: 1500 izvodov / copies Ilustracija na naslovnici / Front page: vrtni strnad / Ortolan Bunting Emberiza hortulana risba / drawing: Janez Plestenjak Ilustracija v uvodniku / Editorial page: svilnica / Cetti's Warbler Cettia cetti risba / drawing: Jan Hošek Acrocephalus 38 (172/173): 1–2, 2017 Letniku 38 na pot What's new in volume 38? Bližamo se izdaji Novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije: nekatera od ključnih odkritij teh popisov so bila objavljena tudi v Acrocephalusu (npr. Denac & Mihelič 2015). Članek Domna Staniča in sodelavcev v pričujoči številki Acrocephalusa pa je postregel s streznjujočo resnico, da je le še vprašanje časa, preden vrtni strnad Emberiza hortulana izgine s seznama slovenskih gnezdilk. V kombinaciji z izsledki preteklih raziskav (de Groot et al. 2010) lahko sklepamo, da je vzrokov za tak upad več: prednjačijo spremembe habitata z zaraščanjem, vpliva sprememb na prehranjevališčih, selitveni poti in prezimovališčih pa ni mogoče izključiti. Kljub na videz idealnemu habitatu na preučevanem gnezdišču je število strnadov upadlo že v enem letu, namensko iskanje gnezd pa je razkrilo izrazit razkorak med številom opazovanih osebkov, številom pojočih samcev in številom gnezd, da o uspešno speljanih mladičih niti ne govorimo. Stanje v sosednjih državah ni dosti boljše, slaba tolažba pa je, da si bodo slovenski vrtni strnadi prislužili nič kaj laskavi naziv gnezdilke, katere izginotje je bilo najbolje dokumentirano. Pot, po kateri stopajo številne ptice kmetijske krajine (Kmecl et al.
    [Show full text]
  • Občina Duplek Občinski Svet
    OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET TOČKA 7 SEZNANITEV S POROČILOM NADZORNEGA ODBORA O NADZORU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE DUPLEK ZA LETO 2014 Predlagatelj gradiva: Mitja Horvat, župan Pripravljavec gradiva: občinska uprava, Nadzorni odbor Občine Duplek Poročevalec na seji: predsednica Nadzornega odbora junij, 2015 Obrazložitev: V skladu z 48. členom Statuta Občine Duplek mora Občinski svet Občine Duplek obravnavati prejeto poročilo nadzornega odbora na prvi naslednji seji po prejemu poročila oziroma najkasneje v roku 60 dni po izdaji poročila. Nadzorni odbor je opravil nadzor zaključnega računa proračuna Občine Duplek za leto 2014, pripravil poročilo in ga dne 8. 6. 2015 tudi potrdil na svoji redni seji. Občinskemu svetu Občine Duplek zato predlagamo, da sprejme naslednji sklep: Predlog sklepa: »Občinski svet Občine Duplek se je seznanil s poročilom nadzornega odbora o nadzoru zaključnega računa proračuna Občine Duplek za leto 2014. » POROČILO NADZORNEGA ODBORA OBČINE DUPLEK O NADZORU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE DUPLEK ZA LETO 2014 Sp. Duplek, 08. 06. 2015 Nadzorni odbor Občine Duplek Kazalo vsebine 1 UVOD ............................................................................................................................................... 3 2 NADZOR I. ..................................................................................................................................... 5 3 NADZOR II. ..................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Občina Duplek Občinski Svet Točka 7 Seznanitev Z Letnim Poročilom O
    OBČINA DUPLEK OBČINSKI SVET DELOVNO GRADIVO ZA: 29. REDNO SEJO OBČINSKEGA SVETA, ki bo v sredo, 5. 3. 2014, ob 17. uri marec, 2014 OBČINA DUPLEK T: 02 684 09 11 CESTA 4. JULIJA 106 F: 02 684 09 28 2241 SPODNJI DUPLEK E: [email protected] www.duplek.si Številka: Datum: 24. 2. 2014 Na podlagi 14. člena Statuta občine Duplek ( Medobčinski uradni vestnik št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11) in 8. člena Poslovnika občinskega sveta (Medobčinski uradni vestnik št. 8/99, 5/01, Uradno glasilo slovenskih občin št. 13/08, 19/10) SKLICUJEM 29. redno sejo Občinskega sveta Občine Duplek, ki bo v sredo, 5. 3. 2014, ob 17. uri v prostorih Občine Duplek – Glonarjeva dvorana. Predlagam naslednji dnevni red: 1. Otvoritev seje, pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Obravnava in potrditev zapisnika 28. redne seje in 2. dopisne seje Občinskega sveta Občine Duplek 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Poročilo župana o izvedenih sklepih in o aktivnostih občinskega urada v času med obema sejama 5. Pobude in vprašanja 6. Obravnava in sprejem sklepa o ceni pomoči na domu za leto 2014 7. Seznanitev z letnim poročilom o delu Medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor za leto 2013 8. Seznanitev z informacijo o varnostnih pojavih na območju občine Duplek v letu 2013 9. Obravnava in sprejem Poročila izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave na območju občine Duplek za leto 2013 10. Obravnava in potrditev elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Duplek 11.
    [Show full text]
  • Seznam Izbranih Ponudnikov
    Zavod RS za zaposlovanje, 17. 1. 2017 Seznam dopolnjujemo praviloma enkrat tedensko SEZNAM DELODAJALCEV / PONUDNIKOV, KATERIH PONUDBE SO BILE SPREJETE NA JAVNEM POVABILU PRVI IZZIV 2015 zap. Število MŠO Naziv podjetja Ulica Kraj št. zaposlitev 1 1988395000 "V I H O R" , TRGOVINA NA DROBNO NA TRŽNICAH IN STOJNICAH, ISMET ALIBABIĆ S.P. Prečna ulica 4 LITIJA 1 2 5318111000 "AVTOPREVOZNIŠTVO, GOSTIŠČE, TENIS CENTER", IRŠIČ DUŠAN S.P. Žabljek 32 LAPORJE 1 3 5184808000 "B TISK" PAPIRNA GALANTERIJA, BRUNET RENATO S.P. PRIHOVA 52 NAZARJE 1 4 5089423000 "BAR CHAMPION PUB" DARKO TURNŠEK S.P. Opekarniška cesta 15 A CELJE 1 5 1022911000 "CAR IMPEX" TRGOVINA, POSREDOVANJE CAR ALEKSANDER S.P. Levstikova ulica 43 MORAVSKE TOPLICE 2 6 3568202000 "ELENA" sestavljanje elektronskih komponent, SILVA VRISK KRANJC s.p. Cesta krških žrtev 63 KRŠKO 1 7 5469094000 "ELHLAD" SERVIS ROBERT ZORMAN S.P. PUCOVA ULICA 5 CELJE 1 8 1104292000 "EUROTEX" POSREDNIŠTVO IN TRGOVINA NA DEBELO V TRANZITU SIMON GALUF S.P. Ljubljanska ulica 89 MARIBOR 1 9 5353869000 "GOSTILNA EDER", Natalija Monika EDER KRAMBERG, s.p. Sv. Ana v Slov. goricah 16 SVETA ANA V SLOVENSKIH GORICAH1 10 5623828000 "IDEA" LESNO PAPIRNA GALANTERIJA IN DIGITALNI TISK NA TEKSTIL IN DRUGE MATERIALE, MARJANSLOVENSKA ŽMAVCAR, ULICA s.p. 13 SLOVENSKA BISTRICA 1 11 1289373000 "KLIMAVENT" JANI GIBIČAR S.P. VIDEM 31 SV. JURIJ OB ŠČAVNICI 1 12 5605493000 "PROJEKTING" MARKO ČREŠNIK S.P. ŠT. JANŽ PRI RADLJAH 75 RADLJE OB DRAVI 1 13 5353093000 "PROPOINT" PRODAJA AVTOMOBILOV DANIJEL ZEMLJIČ S.P. Industrijska ulica 5 LENART V SLOVENSKIH GORICAH1 14 3661458000 "SONJA" PREVOZNIŠTVO, prevozi in storitve, d.o.o.
    [Show full text]
  • Analiza Možnosti Razvoja Turizma V Občini Duplek
    UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA Diplomsko delo ANALIZA MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI DUPLEK Analyses of tourism development potencial in the municipality of Duplek Kandidat: Manja Duh Študijski program: Visokošolski strokovni Študijska usmeritev: Turizem Mentor/ica: doc. dr. Sonja Sibila Lebe Jezikovno pregledal/a: prof. slov. jez. Darinka Mulaosmanović Študijsko leto: 2015/2016 Maribor, april 2016 ZAHVALA Zahvalila bi se rada svoji mentorici doc. dr. Sonji Sibili Lebe, lektorici Darinki Mulaosmanović, prof. slov. jez. in svojim domačim, ki so mi skozi pisanje diplomske naloge stali ob strani in me spodbujali. POVZETEK V diplomskem delu smo analizirali potencialne možnosti razvoja turizma v občini Duplek. V prvem poglavju smo opredelili področje raziskave in problem, ki je pritegnil našo pozornost, namen, cilje in osnovno trditev, ki smo jo skozi pisanje preverjali v diplomskem delu. V drugem poglavju, ki predstavlja teoretični okvir naloge, smo podrobneje opredelili pojma destinacijski management in segmentacija trga. Tretje poglavje je bilo namenjeno predstavitvi ponudbe v občini Duplek. Na začetku poglavja smo predstavili naravne znamenitosti občine, kjer smo pisali o krajinskem parku Drava in Kamenščak ter o reki Dravi. Nato smo opisali še kulturne in druge znamenitosti, ki jih občina ponuja in hkrati podali nekaj predlogov, ki bi po našem mnenju izboljšali turistično ponudbo v občini Duplek. Zadnje poglavje je namenjeno kratkemu povzetku celotne diplomske naloge. Ključne besede: turistična destinacija, segmentacija, občina Duplek, krajinski park Drava, grad Vurberk, nastanitvene zmogljivosti. ABSTRACT In this thesis, we analyzed the potential of tourism development in the municipality of Duplek. In the first chapter we defined the scope of the analysis, the problem that has attracted our attention, purpose, objectives and the thesis statement that we checked while writing the thesis.
    [Show full text]
  • 139/2021, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, sreda ISSN 1318-0576 Leto XXXI 139 1. 9. 2021 MINISTRSTVA 2810. Pravilnik o katastrskih občinah 5. dokončne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v postopku upravne komasacije, Na podlagi četrtega odstavka 13. člena Zakona o katastru 6. dokončne odločbe o novi izmeri, nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21) minister za okolje in 7. dokončne odločbe o vpisu stavbe in dela stavbe, prostor izdaja 8. dokončne odločbe o vpisu sprememb podatkov o stavbi in delih stavbe, 9. pravnomočne odločbe o izbrisu parcel in stavb iz kata- P R A V I L N I K stra nepremičnin zaradi spremembe državne meje ali o katastrskih občinah 10. obvestila sodišču, ki vodi zemljiško knjigo, o vpisu parcel in stavb v kataster nepremičnin zaradi spremembe dr- 1. člen žavne meje. (vsebina) (4) Po uradni dolžnosti se v kataster nepremičnin vpiše sprememba meje katastrske občine tudi, če Geodetska uprava Ta pravilnik določa šifre in imena katastrskih občin ter način spreminjanja mej in imen katastrskih občin. Republike Slovenije presodi, da je sprememba meje katastrske občine smotrna zaradi urejenosti in večje preglednosti katastra 2. člen nepremičnin. (šifre in imena katastrskih občin) 4. člen (1) Katastrska občina ima ime in enolično določeno šifro. (sprememba imena katastrske občine) (2) Šifre in imena katastrskih občin so določena v Prilo- gi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. (1) Geodetska uprava Republike Slovenije spremeni ime katastrske občine na predlog Komisije za standardizacijo zem­ 3. člen ljepisnih imen. (2) Pobudo za spremembo imena katastrske občine lahko (sprememba meje katastrske občine) da občina, ki ji katastrska občina delno ali v celoti teritorialno (1) Če se pri izvedbi katastrskega postopka ugotovi, da pripada.
    [Show full text]
  • 1205 Vurberk-Duplek 2020-2029 Osnutek
    ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMO ČNA ENOTA MARIBOR GOZDNOGOSPODARSKI NA ČRT GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE VURBERK - DUPLEK 2020–2029 Štev.: 12-05/20 Vsebina VSEBINA: POVZETEK ............................................................................................................................................. 9 UVOD .................................................................................................................................................... 11 1 SPLOŠNI OPIS GOZDNOGOSPODARSKE ENOTE ................................................................ 12 1.1 OPIS NARAVNIH RAZMER ........................................................................................................... 12 1.1.1 Lega ................................................................................................................................... 12 1.1.2 Relief .................................................................................................................................. 14 1.1.3 Podnebne zna čilnosti ......................................................................................................... 14 1.1.4 Hidrološke razmere ............................................................................................................ 14 1.1.5 Mati čna podlaga in tla ........................................................................................................ 14 1.1.6 Krajinski tipi, gozdnatost .................................................................................................... 15 1.1.7
    [Show full text]
  • Seznam Lokalnih Ponudnikov Prehrane V Podravju
    SEZNAM LOKALNIH PONUDNIKOV PREHRANE V PODRAVJU MARIBOR Z OKOLICO PONUDBA SNAGA, d. o. o., Tržnice v Mariboru Tržnica Vodnikov trg ponedeljek od 8:00 do 13:00, samo zeleni del od torka do nedelje od 7:00 do 13:00 Tržnica Tabor ponedeljek in nedelja zaprto torek, četrtek od 7:00 do 12:00 sreda, petek, sobota od 7:00 do 13:00 Tržnica Pobrežje nedelja zaprto ponedeljek, torek, četrtek od 7:00 do 12:00 sreda, petek, sobota od 7:00 do 13:00 Tržnica Tezno nedelja zaprto ponedeljek, torek, četrtek od 7:00 do 12:00 sreda, petek, sobota od 7:00 do 13:00 Tržnica Kidričev trg ponedeljek in nedelja zaprto torek, četrtek od 7:00 do 12:00 sreda, petek, sobota od 7:00 do 13:00 Partnersko kmetovanje pred Kmetijskim vsak četrtek – junij do september (med 16. in Zavodom Maribor 17. uro), oktober do april (med 19. in 20. uro) sezonski zelenjavni zabojčki ob prednaročilu Vinarska ulica 14, 2000 Maribor Kmetija Skok julij, avgust: breskev (zaradi pozebe Rošpoh 94, 2351 Kamnica vprašljivo), solata, krompir, stročji fižol, 02 62 31 505, 041-830-606 luščeni mladi fižol, jabolčni sok, breskov sok, [email protected] jagodni sok, jabolčni kis Kmetija Horvat julij - avgust: por, solata kristalka, solata Nad reko 15, Dogoše, 2000 Maribor mehka, kitajsko zelje, belo zelje, korenje, 041 741 584 peteršilj, radič, čebula, rdeča pesa, ohrovt, [email protected] rdeča redkvica, krompir, paradižnik, paprika, [email protected] cvetačo, brokoli, kolerabice, blitva, zelena, komarček, kumare, pastinak, fižol stročni, artičoka, ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah domači kruh Posestvo SONČNI RAJ julij - avgust: pirina moka, ajdova moka, pirin Vodole 2, 2229 Malečnik zdrob, ajdov zdrob, sirupi (am.
    [Show full text]
  • Seznam Katastrskih Občin
    Priloga 1: Seznam katastrskih obþin OBýINA KATASTRSKA OBýINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME VKLJUýENOST 151 BRASLOVýE 984 LETUŠ DEL 986 PODVRH DEL 009 BREŽICE 1256 BREZOVICA DEL 011 CELJE 1069 ŠENTJUNGERT DEL 012 CERKLJE NA GORENJSKEM 2112 ŠMARTNO DEL 022 DOL PRI LJUBLJANI 1766 PETELINJE CELA 157 DOLENJSKE TOPLICE 1495 TOPLICE CELA 026 DUPLEK 691 CIGLENCE CELA 710 DVORJANE CELA 687 JABLANCE CELA 689 SPODNJA KORENA CELA 692 SPODNJI DUPLEK CELA 711 VURBERK CELA 685 ZAVRŠKA VAS CELA 688 ZGORNJA KORENA CELA 684 ZGORNJI DUPLEK CELA 686 ZIMICA CELA 690 ŽIKARCE CELA 029 GORNJA RADGONA 187 ýREŠNJEVCI CELA 189 HERCEGOVŠýAK CELA 177 NASOVA CELA 032 GROSUPLJE 2642 GROSUPLJE CELA 1783 GROSUPLJE - NASELJE CELA 1792 LUýE CELA 1781 POLICA DEL 1789 PONOVA VAS CELA 1785 SELA CELA 1790 SLIVNICA CELA 1784 STRANSKA VAS CELA 1786 ŠMARJE CELA 1788 VINO CELA 1791 ŽALNA CELA 160 HOýE - SLIVNICA 698 PIVOLA DEL 039 IVANýNA GORICA 1805 BUKOVICA DEL 1804 ýEŠNJICE DEL 1823 DOB CELA 1820 GORENJA VAS CELA 1816 HUDO CELA 1808 MALE DOLE CELA 1822 MULJAVA CELA 1818 PODBORŠT CELA 1817 RADOHOVA VAS CELA 1810 STIýNA DEL 1809 ŠENTVID CELA 1819 VELIKE PECE CELA 050 KOPER 2589 PLAVJE DEL 054 KRŠKO 1313 ANOVEC CELA 1312 PLETERJE CELA 1332 PODBOýJE DEL 1326 RAKA DEL 1317 STARI GRAD CELA 1315 VIDEM CELA 058 LENART 536 GRADIŠýE V SLOVENSKIH GORICAH CELA 532 LENART V SLOVENSKIH GORICAH CELA 551 MOýNA CELA 549 RADEHOVA CELA 547 SPODNJA SENARSKA CELA 546 SPODNJE VERJANE CELA 058 LENART 533 SPODNJI PORýIý CELA 535 STARI PORýIý CELA 555 ŠETAROVA CELA 550 ZAMARKOVA CELA 548 ZGORNJA SENARSKA CELA
    [Show full text]