RAZISKOVALNI PROJEKT ZA POTREBE CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006-2013« TEŽIŠČE 5: URAVNOTEŽENI REGIONALNI IN PROSTORSKI RAZVOJ TER RAZVOJNA VLOGA OKOLJA NASLOV PROJEKTA: »Povezovanje kriterijev in ukrepov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja mest in drugih naselij v širšem mestnem prostoru« (št. V5 – 0302) Končno poročilo – Zvezek 1 Ljubljana, maj 2008 Naročnik:Ministrstvo za okolje in prostor Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Pogodba o sofinanciranju št. 1000-06-280302 Odgovorna predstavnika naročnika: Mojca Strbad Ministrstvo za okolje in prostor Aljana Pogačnik Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Odgovorna institucija izvajalka projekta: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Odgovori nosilec projekta: doc.dr. Dejan Rebernik, univ.dipl.geogr. Sodelavci: mag. Nataša Pichler-Milanović, univ.dipl.prost.planer; univ.dipl.geogr., M.Sc. (Econ.) doc. dr. Barbara Lampič, univ.dipl.geogr. doc.dr. Dejan Cigale, univ.dipl.geogr. mag.Irena Mrak, univ.dipl.geogr. mag. Simon Kušar, univ.dipl.geogr; Institucija so-izvajalka projekta: Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) Odgovorni nosilec projekta na instituciji so-izvajalki: dr. Barbara Goličnik, univ. dipl. inž. kraj. arh. Sodelavci: dr. Matej Nikšič, univ. dipl. inž. arh. Katja Repič Vogelnik, univ. dipl. inž. arh. Sabina Mujkić, univ.dipl. inž. geod. Biba Tominc, univ. dipl. geogr. dr. Matjaž Uršič, univ. dipl. soc., UL-FDV »Povezovanje kriterijev in ukrepov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja mest in drugih naselij v širšem mestnem prostoru« Ključne besede: trajnostni prostorski razvoj, mesta, širša mestna območja, urejanje in načrtovanje prostora, ukrepi, kriteriji, raba tal, zemljiška politika, stanovanjska oskrba, območja proizvodnih dejavnosti, poslovne cone, promet, trgovina, Slovenija, Evropa KAZALO 1. Uvod: izhodišče, cilji in namen naloge ter potek dela na projektu 1.1. Izhodišče in znanstveno področje raziskovalnega projekta 1.2. Cilji in namen naloge 1.3 Pričakovani rezultati in metode dela 1.4. Potek dela na nalogi 2. Trajnostni prostorski razvoj evropskih mest in širših mestnih območij 2.1. Stanje, trendi in procesi v razvoju Evropskih mest 2.2. Opredelitev trajnostnega razvoja mest in širših mestnih območij 2.3. Pregled pomembnejših globalnih in evropskih strateških dokumentov s področja prostorske politike in trajnostnega razvoja mestnih območij 2.3.1. Prostorske politike EU v smeri doseganja cilja trajnostnega razvoja mest in širših mestnih območij 2.3.2. Inštrumenti prostorskih politik za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja evropskih mest in širših mestnih območij 2.3.3. Novejše strategije in izhodišča za konkurenčen in trajnostni razvoj evropskih mest in širših mestnih območij 2.4. Sodelovanje za krepitev trajnostnega razvoja mest in širših mestnih območij v evropskem kontekstu 3. Prostorski razvoj mest in širših mestnih območij ter prostorski in razvojni dokumenti v Sloveniji 3.1. Stanje, trendi in procesi 3.2. Prostorski dokumenti in akti 3.3. Razvojni dokumenti in akti 3.4. Pregled raziskovalnih projektov in nalog s področja usmerjanja trajnostnega prostorskega razvoja mest in širših mestnih območij 4. Stanje, težnje in procesi v prostorskem razvoju mest in širših mestnih območij 5. Analiza prostorskega razvoja ter ukrepi in kriteriji za doseganje ciljev trajnostnega prostorskega razvoja mest in širših mestnih območij po področjih 5.1. Prostorsko načrtovanje 5.2. Stanovanjska gradnja 5.3. Trgovina 5.4. Proizvodna območja 5.5. Promet Literatura in viri Priloga: Analiza vprašalnika 1. Uvod: izhodišče, cilji in namen naloge ter potek dela na projektu 1.1. Izhodišče in znanstveno področje raziskovalnega projekta Slovenska mesta doživljajo v času globalizacije, evropske integracije in strukturnih sprememb temeljito gospodarsko, prostorsko in socialno preobrazbo. Spremembe v funkcijski zgradbi mesta se kažejo v postopni preobrazbi grajenih struktur. Funkcijska preobrazba mest tako postavlja nova razmerja in odnose med posameznimi deli mesta, kot so na primer mestno središče in stanovanjska, oskrbno-storitvena, proizvodna in rekreacijska območja. S prostorskim razvojem in preobrazbo se v sodobnih mestih sočasno spreminja tudi prometna dostopnost, vrednost in intenzivnost izrabe mestnih zemljišč. Posledično prihaja do razvrednotenja in degradacije posameznih urbanih območij. Pomanjkanje in visoke cene zazidljivih zemljišč, poslabšana prometna dostopnost in zniževanje kvalitete bivalnega okolja v osrednjih delih mest povzročajo decentralizacijo prebivalstva in dejavnosti (trgovina, storitve, poslovne dejavnosti) v širša mestna območja. K temu prispevajo tudi obremenitve okolja, povezane zlasti z zgoščenim prometom, ki vplivajo na poslabšane bivalne razmere (zmanjšana kakovost zraka, hrup) v osrednjih delih mest. Neposredna posledica takšnih procesov je prostorska širitev mest v obliki razpršene in (ne)načrtovane urbanizacije širših mestnih območij (»urban sprawl«) in decentralizacija prebivalstva ter zaposlitve. (Ne)načrtovana širitev poselitvene rabe površin ima številne negativne posledice in predstavlja izrazito netrajnostno obliko prostorskega razvoja. Tudi v Sloveniji se tako oblikujejo sodobne post-industrijske »urbane regije« (functional urban areas – FUA), ki jih označujejo procesi dekoncentracije in decentralizacije, policentrična mrežna prostorska struktura (poleg mestnega središča nastajajo posamezna suburbana oskrbna, poslovna in storitvna središča), intenzivni prometni tokovi in tokovi dnevne migracije. V zadnjih 10 letih so se v mestih in širših mestnih območjih z vzpostavitvijo tržnega gospodarstva močno okrepili interesi in pritiski zasebnega kapitala. Zasebni kapital je s svojimi investicijami postal poglavitni akter (pre)oblikovanja mesta in njegovih grajenih struktur. V večjih slovenskih urbanih območij zasebni kapital intenzivno investira v stanovanjsko gradnjo, trgovska in storitvena središča ter poslovne cone. Pri tem sta se v zadnjih letih vzpostavila dva vzorca prostorskega razvoja mest. Na eni strani se nadaljuje (ne)načrtovano širjenje poselitvenih površin v širših mestnih območjih, zlasti v obliki skupin večdružinskih hiš, nakupovalnih središč in gospodarskih con. Na drugi strani pa se krepi tudi gradnja znotraj strnjenih urbanih območij, predvsem v mestnih središčih, na obrobju mestnega središča in v območjih degradiranih urbanih območij. Praviloma gre za posamezne večstanovanjske objekte ali manjše stanovanjske soseske, redkeje tudi za poslovna ali nakupovalna središča. Na ta način sicer prihaja do zgoščevanja urbanih struktur in izrabe prostih površin znotraj mesta, kar je ena izmed temeljnih usmeritev prostorskega razvoja mest v strateških dokumentih slovenskega prostorskega razvoja, toda ta »notranji razvoj« mest je v celoti prepuščen zasebni iniciativi, kar se pogosto odraža v neprimernih, neprilagojenih in neusklajenih posegih v prostor, ki zmanjšujejo kvaliteto bivalnega okolja, povzročajo nove prometne tokove in dodatno degradacijo urbanih območij. Javne investicije, zlasti izgrajevanje in prilagajanje prometnega omrežja in vzpostavljanje učinkovitega javnega prometnega sistema, ne sledijo intenzivnemu razvoju mest, kar je najbolj očitno v večjih urbanih (regionalnih) središčih (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Novo mesto). Usklajevanje zasebnega in javnega interesa v prostoru je tako postalo osrednja naloga prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Dejstvo je, da je ob naraščajoči kompleksnosti in hitrosti procesov v prostoru vse pomembnejši izziv načrtovalske prakse je umeščanje različnih dejavnosti tako v ožjih kot širših urbanih območjih. V tem pogledu je zato pomembno preverjanje umeščanja različnih dejavnosti v prostor iz več vidikov hkrati, in usklajevanje teh vidikov na ravni namenske rabe prostora, varstva okolja, interesov različnih uporabnikov prostora (sektorji), investitorjev, ter na ravni interesov država - lokalna skupnost. V tem kontekstu je še posebej pomembna ugotovitev, da se urbanistično-planski dokumenti od sredine osemdesetih let niso sistematično dopolnjevali in da se v prostorski zakonodaji v pripravi vrača pomen urbanističnemu planiranju, ter, da bi kriteriji za umeščanje dejavnosti, vozlišč in povezav v prostor lahko ključno doprinesli k učinkoviti pripravi nove generacije urbanističnih zasnov in njihovi interpretaciji. Takšna situacija in okoliščine zahtevajo spremembe v konceptualnih pristopih k urejanju prostora in postavljajo prostorsko načrtovanje v odgovorno in povezovalno-posredniško vlogo, v kateri mora korektno »odčitati« dinamiko sprememb in interesov in se nanje učinkovito odzvati. Ob tem mora pri izbiri vrednotenja in umeščanja dejavnosti v prostor stremeti k osmišljanju prostora in kvaliteti delovnega in bivalnega okolja kot tudi skrbeti za morfološko skladno rast mest. Poznavanje in razumevanje razvoja in preobrazbe mest in drugih naselij je pogoj za uspešno in celovito urejanje in načrtovanje prostora ter za doseganje ciljev trajnostnega prostorskega razvoja širših mestnih območij. Integralne razvojne strategije urbanih območij temeljijo na analizi teženj v prostoru, določitvi ciljev prostorskega razvoja in opredelitvi strategije in ukrepov prostorskega razvoja urbanih območij. Glede na osnovna izhodišča bo predlagana raziskava pojave in dinamiko sprememb obravnavala na dveh nivojih: splošnem, ki bo zajel pregled strateških dokumentov oz. politik in njihovih ukrepov za izvajanje trajnostne paradigme v urbanih območjih in »konkretnem«, kjer bo poudarek na določanju kvalitativnih