SVET POD TRIGLAVOM 12 TRIGLAVSKI NARODNI PARK za prebivalce, obiskovalce, prijatelje in podpornike

LJUDJE V PARKU NARAVA REPORTA@E KULTURNA DEDI[^INA PARTNERJI @IVLJENJE V PARKU INFORMACIJE NARODNI PARK V SVETU

Triglavski narodni park 1 Belarjev predlog kataloga naravnih spomenikov nekdanje Kranjske Vsestranski naravoslovec, seizmolog dr. Al- bin Belar je za nas pomemben kot pionir na področju varstva narave na slovenskem. Dr. Pe- ter Skoberne je v Leibacher Zeitung (9. junij 1907) našel članek, v katerem je Belar predsta- vil predlog kataloga naravnih spomenikov Kranjske, ki ga je po doslej znanih podatkih pre- dložil deželni vladi leta 1906. V članku z naslo- vom: “Skrb za naravne spomenike v Avstriji s posebnim ozirom na Deželo Kranjsko” poja- snjuje, da ga je k delu Bohinjsko jezero. Foto: A. Zde{ar povabilo okrožno gla- varstvo Gorenjske, opra- Reporta`a 4 vil pa ga je za celotno Narava 6 Kranjsko, ker na Dolenj- skem in Notranjskem k Kultura 10 delu niso pristopili. K Osebnosti 12 sodelovanju je povabil prof. Alfonza Paulina, ki je imel kot botanik iz- Po parku 13 jemen ugled in dr. Alfonza pl. Schöppla, ki je Park v svetu takrat pripravljal seznam kranjskih naravnih 16 znamenitosti. Projekti 17 Tekst je zanimiv zaradi predlagane ustanovi- tve zavarovanega območja v Dolini Triglavskih Strani za mlade in mlade po srcu 18 jezer. Pri morebitnih posegih v naravo priporo- Aktualno 19 ča največjo skrb in strokovnost še pri presoji vplivov za izvir Savice in Bohinjsko jezero, Velo tranjski Snežnik, Gorjance in Krakovski gozd Dobro pa ga poznajo slikarji krajinarji, ki se jim v in Malo polje, Dolino Vrat in slap Peričnik, do- pri Kostanjevici na Krki. divjem naravnem parku veličastni motivi ponujajo lino Pišnice, Vintgar s slapom Šum ter Babe pri Dolino Triglavskih jezer predlaga z utemelji- na vsakem koraku.” Prispevek zaključi z mislijo: Zgornjih Gorjah. Kot možno nadomestilo za tvijo: “Področje je geotektonsko izredno znameni- “Nadaljnja večja varovana območja bi bilo trenu- zavarovanje Ljubljanskega barja prof. Paulin to zaradi veličastnih prelomov, škrapelj, vrtač, kot tno na Kranjskem komaj mogoče priporočiti, saj predlaga zavarovanje barja Šijec in Blejskega zlepa ne drugod v avstrijskih Alpah, nič manj pa v predlagana območja ustrezajo najrazličnejšim barja na Pokljuki. V predlogu kataloga navaja geološkem in paleontološkem oziru. Področje je oblikam tal in vegetacije v deželi.” Ljubljansko barje, Dolino Triglavskih jezer, No- geološko in paleontološko zelo malo raziskano. Jože A. Mihelič

SVET POD TRIGLAVOM je ~asopis Triglavskega narodnega parka, namenjen njegovim prebivalcem, obiskovalcem, ljubiteljem in podpornikom. ISSN: 1581-6664. Uprava Triglavskega narodnega parka, Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled, Tel.: 04/ 578 02 00, faks: 04/ 578 02 01, E-po{ta: [email protected], www.tnp.si Izdal in zalo`il: Javni zavod Triglavski narodni park Zanj: dr. Marija Marke{, Glavni in odgovorni urednik: Jo`e A. Miheli~, Tehni~na urednica: Marjeta Albinini, Uredni{ki odbor: Marjeta Albinini, Alenka Hace, Da- vorin Koren, Tea Lukan Klav`er, Tina Markun, Tanja Menegalija, Jo`e A. Miheli~, Ale{ Zde{ar, Fotografija na naslovnici: Šola v naravi na planini Velo polje, Jože A. Miheli~, Lektoriranje: Jana Cedilnik Lavtižar, Pre- lom: Gaya Cerkno, Tisk: Medium d.o.o., @irovnica, Naklada: 4000 izvodov. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Bled, maj 2009 Pomladni grižljaji. Foto: M. Brodnik

2 Triglavski narodni park NAPOVEDNIK DOGODKOV SPOŠTOVANI, MAJ: • 20. 5. ob 19. uri: Sredin večer – poučne razstave: odprtje razstave Železna pot (Gorenjski muzej – Muzeji v Slovenija je 12. marca letos v Evianu za dve leti prevzela predsedovanje Alpski konvenciji. V Bohinju) • 20. in 21. 5.: Belarjevi dnevi • 27. 5. ob 19. uri: Sredin večer – likovna umetnost: predavanje Aleša tem obdobju želimo povečati prepoznavnost ciljev Alpske konvencije, saj smo se kot podpisnica Ogrina o zdravilni pomoči iz narave in odprtje slikarske konvencije zavezali za ohranjanje in trajnostno razvijanje alpskega prostora kot unikatnega ži- razstave akademske slikarke Lucije Stramec • 29. 5. ob 16. uri: PPP – Zeleni škrat v soteski vljenjskega prostora. Gre za prostor, ki zrcali duhovno in materialno kulturo njenih prebivalcev, JUNIJ: • 10. 6., ob 19. uri: Sredin večer – odprtje avtor- ustvarjeno v sožitju z naravo. ske fotografske razstave Foto skupine Lubadarji • 20. 6. Za doseganje teh ciljev je bilo sprejetih osem protokolov, med njimi Protokol o varstvu nara- od 10. do 12. ure: Triglavska tržnica • 20. 6. ob 11. uri: Brihta – odprtje razstave Mali skrivnostni svet: življenje v ve in urejanju krajine. Omenjeni Protokol vsebuje podrobnejša mednarodna pravila za zagota- stoječih vodah • 22. 6.: Umetniška delavnica Trenta Ars vljanje varovanja, urejanja narave in krajine, z namenom zagotoviti trajno sposobnost delovanja - likovna delavnica akademske slikarke Fulvije Zudič • 24. 6. ob 19. uri: Sredin večer - gledališka umetnost: komedija ekosistemov, ohranjanje krajinskih prvin ter prostoživečih živali in rastlin skupaj z njihovim Poroke Štefana Vampiča (Georges Feydeau) v izvedbi DS življenjskim okoljem, sposobnostjo trajnega ustvarjanja naravnih dobrin ter ohranjanja lepote Bohinjska Bela • 25. 6.: Umetniška delavnica Trenta Ars – fotografska delavnica Jožeta A. Miheliča • 26. 6. ob 16. uri: narave in krajine. Za to so ključna zavarovana območja, kot je Triglavski narodni park, in števil- PPP – Zeleni škrat na grbinastem travniku • 27. 6. od 11. na druga varstvena območja v Sloveniji, povezana v ekološka omrežja, prilagojeno kmetijstvo in do 18. ure: Poletni kulturni dan na Pocarjevi domačiji JULIJ: • 1. 7. ob 19. uri: Sredin večer – poučne razstave: gozdarstvo v takih območjih, pa tudi ustrezen prostorski razvoj, tako na zavarovanih območjih odprtje razstave o izumitelju fotografije na steklo Janezu kot tudi zunaj njih. Puharju (Gorenjski muzej, Kranj) • 2. 7. ob 19.30 uri: Odprtje avtorske fotografske razstave Dana Briškega Gore Zlasti je pomembno zavedanje, da so vrednote prostora, narava, krajina, materialna in nema- nad Trento • 8. 7. ob 19. uri: Sredin večer – fotografska terialna kulturna dediščina potencial za razvoj in oblikovanje materialne osnove prebivalstva v umetnost: odprtje avtorske fotografske razstave Marjana Burgarja (FK TNP) • 18. 7. od 10. do 12. ure: Triglavska teh območjih. Tega se zavedamo zlasti tisti, ki delamo na področju prostora, narave in okolja. tržnica • 18. 7. ob 11. uri: Brihta - orientacijski tek z ori- Želimo si, da bi te potenciale pravilno prepoznali tudi v gospodarskih sektorjih. Prav zaradi entacistom Ivanom Nagyjem • 22. 7. ob 19. uri: Sredin večer – likovna umetnost: predavanje Janeza Gregorija in tega želimo v času predsedovanja posebno pozornost nameniti sodelovanju z lokalnim prebival- dr. Mete Povž o vretenčarjih v TNP ter odprtje razstave stvom, zainteresiranimi institucijami in organizacijami za izboljšanje učinkovitosti izvajanja likovnega pedagoga Borisa Urha in biologinje Alenke Ši- mnic • 23. 7.: Brezplačno vodenje po Soški poti pod vod- Alpske konvencije, tako v državi kot tudi v širšem prostoru. Izmenjava izkušenj in pristopov ter stvom dr. Simone Strgulc Krajšek • 25. 7. ob 15. uri: pridobivanje novega znanja v skupnih projektih čezmejnega in transnacionalnega teritorialnega Trentarski senjem – osrednja prireditev: ekološka tržnica, kulturni program z odprtjem razstave udeležencev Ume- sodelovanja lahko bistveno pripomoreta k izvajanju konvencije v lokalnem okolju. tniške delavnice Trenta Ars in predstavitev kataloga • 27. 7. Sodelovanje med alpskimi območji bo še posebej potrebno pri prilagajanju podnebnim spre- ob 19. 30 uri: Komorni večer 10. Mednarodnega glasbene- ga foruma Trenta • 28. 7. ob 19. 30 uri: Koncert solistov membam. V luči novosprejetega Akcijskega načrta za podnebje v Alpah želimo zato v času 10. Mednarodnega glasbenega foruma Trenta slovenskega predsedovanja spodbuditi tudi dejavnosti za blaženje in prilagajanje podnebnim AVGUST: • 1. 8. ob 8. uri: Odkrivamo TNP – Pršivec – Balkon Bohinja • 8. 8. ob 8. uri: Odkrivamo TNP – Obuje- spremembam, saj je ranljivost alpskih občin ter zavarovanih območij v tem prostoru velika. Pri ni spomini na nekdanje planine Zgornjega Posočja • 14. 8. tem želimo poudariti prostorsko načrtovanje, ki je najpomembnejši instrument za usklajevanje, ob 19. uri: Odprtje fotografske razstave Kulturna dedišči- na v Julijskih Alpah članov FK Diana • 15. 8. ob 8. uri: povezovanje, sodelovanje in ustvarjanje sinergij med sektorji na določenem območju in je zelo Odkrivamo TNP – Tolminske Ravne - planina Kal - planina uporaben tudi za spopadanje z novimi izzivi, kot so podnebne spremembe. Razor • 19. 8. ob 19. uri: Sredin večer – fotografska umet- nost: odprtje avtorske fotografske razstave Marjana Jerele- Karl Erjavec ta • 22. 8. ob 8. uri: Odkrivamo TNP – Obranca • 22. 8. od 10. do 12. ure: Triglavska tržnica • 22. 8. ob 11. uri: Minister za okolje in prostor Brihta - odprtje razstave Mali skrivnostni svet: živi svet gozdnih tal • 26. 8. ob 19. uri: Sredin večer – poučne razstave: odprtje razstave Invazivne/tujerodne vrste (Za- vod Symbiosis, Grahovo) • 28. 8. ob 16. uri: PPP – Zeleni škrat pri izviru SEPTEMBER: • 9. 9. ob 19. uri: Sredin večer – fotograf- ska umetnost: odprtje avtorske fotografske razstave Mateja Fotografija na naslovnici: ŠOLA V NARAVI NA PLANINI VELO POLJE Rupla (FK TNP) • 19. 9. od 10. do 12. ure: Triglavska tr- Različne oblike pouka v naravi, od učne ure v bli- žnica • 19. 9. ob 11. uri: Brihta – gobarska urica z Gobar- skim društvom Jurček Bled • 19. 9. ob 19. uri: Odprtje žnjem gozdu do ekskurzije, naravoslovnega dneva ali razstave Cirila Velkovrha Glej, kako lep je ta naš svet • 23. 9. večdnevne šole v naravi so ob dobri predhodni pripravi ob 19. uri: Sredin večer – likovna umetnost: odprtje likov- kakor slika, za katero pravimo, da pove več kot tisoč be- ne razstave akademskega umetnika Damijana Kracine in sed. V naravnem okolju delamo, razmišljamo in čustvu- predavanje prof. dr. Borisa Kryštufka (Prirodoslovni mu- zej Slovenije) o izginjanju biodiverzitete • 25. 9. ob 16. uri: jemo drugače kot zaprti med štirimi stenami. Vprašanja, PPP – Zeleni škrat v visokodebelnem sadovnjaku na katera moramo ali skušamo odgovoriti prihajajo z LEGENDA: • Info središče Triglavska roža na Bledu • Info vseh strani, od drobnega lista ali cveta, žuželke, kamna, središče Dom Trenta v Trenti • Pocarjeva domačija • Dru- vode v bližini ali širše okolice s travniki, gozdovi, gora- gi dogodki v narodnem parku mi. Šola v naravi je za odrasle zanimiv izziv, za otroke pa privlačno ter pristno okolje. Natančnejše informacije so vam na voljo v naših in- Na fotografiji pred pastirskim stanom na Planini pod Mišelj vrhom so učenke in učenci Os- formacijskih središčih, po telefonu 04/5780-200, obi- novne šole Soča, edine šole v mejah TNP (posneto junija 2007). ščete pa lahko tudi našo spletno stran www.tnp.si. Jože A. Mihelič

Triglavski narodni park 3 REPORTAŽA

DIVJINA – IZZIV IN PREIZKUS UPRAVLJANJA NARAVE BREZ ČLOVEKOVEGA POSEGANJA

Triglavski narodni park, Slovenija. Foto: L. Budkovi~ Osrednje strokovno vprašanje Evropske unije leta 2009 na področju naravo- Evropi taka območja divjine, in preizkus pri- varstva je ugotoviti primernost in možnost uveljavljanja območij divjine ozi- mernosti upravljanja nimata namena ustana- roma uveljavljanje koncepta “neposeganja” (non-intervention) v nekaterih vljati oziroma oblikovati nove kategorije zavaro- predelih zavarovanih območij oziroma na nekaterih območjih Natura 2000. vanih območij, treba pa je postaviti okvirna merila, ki območja divjine določajo. Če evrop- Ali je tako imenovani novi model upravljanja območij divjine brez človeko- sko razumevanje divjine povežemo z upravlja- vih posegov primeren način varstva in ohranjanja stanja in ali v Evropi vskimi kategorijami IUCN, lahko rečemo, da je sploh imamo možnost preizkusiti ta model in tak način upravljanja? Na divjina naravno območje, praviloma brez pose- podlagi pobude Direktorata za okolje Evropske komisije se že od leta 2007 ganj človeka, kjer se srečujejo upravljavski cilji razvija tako imenovana Pobuda za divjino (Europe Wilderness Initiative), IUCN kategorije I b in II. ki bo svoj vrh in preizkus doživela na Evropski konferenci o divjini maja 2009 v Pragi. Organizator in pobudnik tega osrednjega naravovarstvenega Vizija, izzivi, realnost dogodka v času češkega predsedovanja EU je Evropska komisija. Evropa ima jasno vizijo razviti omrežje zava- rovanih območij divjine (parkov in Nature 2000) ter opozoriti na pomembnost varovanja Kaj si predstavljamo pod pojmom divjina? kovega poseganja je strokovni in tudi politični in ohranjanja območij divjine, ki so v smislu Nas privlači ali odbija? V naravovarstvu pojem izziv naravovarstva na začetku tretjega tisočle- varstva narave med najpomembnejšimi kronski- divjina enačimo z upravljanjem (zavarovanih) de- tja. Pa poglejmo, zakaj! mi dragulji evropske narave. lov narave, ki jih prepuščamo naravnemu razvoju V zadnjih desetih letih Evropa vse bolj ugota- Izziv stroke je preizkusiti, kako model “nepo- brez človekovih posegov. Na področju zavarova- vlja, da obstoječa zavarovana območja (parki) seganja” oziroma model divjine vpliva na nače- nih območij v stroki pojem divjina – s tujko wil- in območja Nature 2000 predstavljata izjemno la varovanja pri Naturi 2000. Vemo, da imajo derness – še bolj povezujemo z IUCN (Svetovna ekološko omrežje, ki pa za ohranjanje stanja nekatera območja Natura 2000 značaj divjine, zveza za ohranitev narave) upravljavsko katego- zahteva zelo veliko vlaganj. Po drugi strani pa mnogo več območij Nature 2000 pa za ohrani- rijo I b – območje divjine (wilderness area). Osnov- poznavanje razmer v novi Evropi, ki združuje tev ugodnega stanja potrebuje aktivno varstvo ni namen in razumevanje te kategorije poudar- vse več držav, nedvoumno kaže, da imamo dele in človekove ukrepe. Izziv uveljavitve koncepta jata varovanje in upravljanje večjih naravnih in narave, ki so izjemno ohranjeni, in to sami po divjine je izrazit v primeru povezovanja in naravno ohranjenih območij, kjer si prizadeva- sebi. Vzdrževanje in ohranjanje takega stanja ne upravljanja čezmejnih zavarovanih območij. mo to stanje ohranjati brez človekovih posegov. zahteva vlaganja v smislu človekovih posegov, V zadnjem času smo imeli kar nekaj strokov- Ali taka območja – naravno ohranjena in pre- pač pa zahteva zavestno odločitev, da nekatere nih srečanj na temo divjine oziroma “neposega- puščena nemotenemu naravnemu razvoju – v dele narave lahko prepustimo nemotenim na- nja” pri upravljanju zavarovanih območij. Ugo- Evropi sploh imamo? Če bi si razlagali divjino v ravnim razvojnim procesom in s tem na podro- tovili smo, da pri uveljavljanju novega koncepta ožjem smislu kot resnično nedotaknjena narav- čju varstva narave tudi v Evropi dobimo dodano divjine v Evropi nismo na začetku procesa, pač na območja, potem bi jo v Evropi z izjemo vrednost – območja divjine. pa že globoko v njem. Po vsej Evropi – od Iberij- Skandinavije in gorskega sveta v Alpah težko Novo razumevanje divjine kot modela uprav- skega polotoka do Skandinavije, od severozaho- našli. Ker pa območje divjine dandanes vse bolj ljanja brez človekovih posegov ima dva povsem dne razvite Evrope prek Alp in Karpatov do enačimo tudi z varovanimi in zavarovanimi deli jasna cilja – varstvo in ohranjanje celovitih na- Balkana – lahko najdemo primere dobre prakse narave, v katere človek ne posega in je narava ravnih ekosistemov in omogočanje naravnih in upravljanja zavarovanih območij in Nature prepuščena nemotenim naravnim procesom, procesov v njih. Naravni ekosistemi so lahko 2000 brez človekovega poseganja. Koncept div- lahko trdimo, da imamo divjino tudi v Evropi. zaokrožene celote, ki delujejo, ne da bi jim člo- jine je sicer lahko v nasprotju z aktivnim upra- Upravljanje divjine oziroma območij brez člove- vek kakorkoli pomagal. Vprašanje, ali imamo v vljanjem območij Natura 2000, hkrati pa v mno-

4 Triglavski narodni park REPORTAŽA

Flow Country je obsežno obmo~je šotnih barij in mokriš~ na skrajnem severu Škotske gih primerih tudi primeren za Naturo 2000 – nja človeka v osrednjih, najbolj naravno ohra- planinskih poti in koč. odvisno pač od habitatnih tipov in stanja, ki so njenih predelih parka. Koncept smo dali preve- Upravljavska strategija Triglavskega narod- bili razlog za določitev območja Natura 2000. riti IUCN – Komisiji za zavarovana območja, ki nega parka je bila potrjena tudi v okviru presti- Divjina v Evropi je torej realnost. Evropsko je našo strategijo ocenila kot pravilno. V 15 letih žnih, a hkrati obvezujočih mednarodnih razgla- Pobudo za divjino so podprle vse pomembne smo postopoma izločili območje, kjer ni člove- sitev in priznanj – Triglavski narodni park z naravovarstvene organizacije, kot so na primer kovih posegov, kjer izpolnjujemo kriterije divji- okolico so leta 2003 razglasili za Biosferno ob- IUCN, WWF, Europarc, Eurosite, PAN Parks, ne in na katero smo ponosni. Predlog novega močje Julijske Alpe v okviru programa UNES- podprli so jih številni upravljavci zavarovanih zakona o TNP izloča prvo varstveno območje, CO MAB, leto kasneje pa je Svet Evrope TNP- območij. Evropska unija in Evropska komisija veliko nekaj več kot 31.000 hektarjev, kjer ni ju podelil zelo cenjeno evropsko diplomo za pozivata države članice, da se lotijo takojšnje nobene rabe in so človekovi posegi le prostor- zavarovana območja. akcije in ukrepov za zavarovanje zadnjih velikih sko zelo omejena dela za vzdrževanje obstoječih Besedilo in foto: mag. Martin Šolar evropskih naravnih območij ali habitatov, kjer lahko uveljavimo novi evropski koncept divjine kot model upravljanja brez človekovega posega- nja.

Kako pa je pri nas, v Triglavskem narodnem parku? Že skoraj deset let potekajo v Sloveniji raz- prave in postopki v zvezi s Triglavskim naro- dnim parkom, spremembami zakona o TNP in temu primernim načinom upravljanja parka. Na upravi TNP pa so se že mnogo prej, na začetku devetdesetih let 20. stoletja, zavedeli, da prvotni način upravljanja in varovanja parka ni bil skla- den z modernimi varstvenimi cilji narodnega parka in seveda tudi ne z mednarodnimi upra- vljavskimi standardi (predvsem IUCN). Že leta 1993 je uprava TNP pripravila koncept posto- pnega uveljavljanja upravljavskih standardov IUCN s poudarkom na izločitvi rabe – posega- Narodni park Dwingelderveld, Nizozemska

Triglavski narodni park 5 NARAVA VELIKE ZVERI V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU

V Triglavskem narodnem parku so prisotne polnoma zavarovan. V razi- vse tri vrste velikih zveri: rjavi medved (Ursus arc- skavi se je tudi pokazalo, tos), volk (Canis lupus) in ris (Lynx lynx). Glede da Triglavski narodni park na pogostost pojavljanja ter prisotnost v različnih ni najpomembnejši koridor obdobjih obstoja narodnega parka je njihov sta- za medvedovo ponovno na- tus različen. ravno poselitev Alp. Najpo- membnejši koridorji čez slovensko Rjavi medved je najpogostejši obiskovalec in ozemlje v Alpe potekajo zahodneje in prebivalec ter najbolje proučen. Vzrok je v njego- severneje. vi avtohtonosti in v varstvenem načinu upravlja- Z rednim zbiranjem podatkov medvedove nja v Sloveniji ter prizadevanju naravovarstva za prisotnosti v Triglavskem narodnem parku že njegovo ponovno spontano poselitev Alp. ves čas izvajamo monitoring rjavega med- Pojavljanje rjavega medveda, bivalna in pre- veda. V Triglavskem narodnem parku ali hranska primernost ter pomen Triglavskega na- njegovi neposredni okolici se v zadnjem rodnega parka kot koridorja za ponovno poseli- desetletju redno zadržujejo dva do trije medvedi do trije volkovi. Z volkom je bilo tudi nekaj nepo- tev Alp je preučila študija Rjavi medved (Ursus samci. srednih srečanj oziroma opazovanj. Da se je volk arctos Linnaeus, 1758) v Triglavskem narodnem v Triglavskem narodnem parku sploh pojavil, je parku od leta 1989 do 1997. Prisotnost volka v Triglavskem narodnem par- vzrok zelo verjetno to, da je upravljanje z volkom V Triglavskem narodnem parku se je rjavi ku je novejšega datuma. Volka so v še ne tako postalo v Sloveniji izrazito varovalno. Tako oce- medved vedno pojavljal. O tem govorijo pisni viri oddaljeni preteklosti mnogo bolj preganjali, zato njujejo, da trenutno v Sloveniji živi 50 do 70 vol- in ustna izročila, pa tudi mnoga ledinska imena, je bil redek in nestalen tudi v tistih delih Sloveni- kov. Nasprotovanja med zagovorniki in naspro- povezana z besedo medved. Pozneje je bil izri- je, kjer so najobsežnejši strnjeni gozdovi in redka tniki prisotnosti volka so veliko izrazitejša kot pri njen, v zadnjih desetletjih pa se je pojavljal bolj poselitev. To pa pomeni, da ni bilo “zaledja v ži- medvedu, ker volk zaradi svojega načina prehra- ali manj redno in vedno pogosteje tudi prezimo- valih”, ki bi omogočila širjenje volka v robna ži- njevanja izloča neprimerno več domačih živali, val, kar kaže na njegovo celoletno prisotnost. vljenjska območja, med katera štejemo tudi oze- pa tudi parkljaste divjadi. Prisotni so bili le posamezni samci. Samic z mla- mlje Triglavskega narodnega parka. Vendar volk diči še niso opazili, kar pomeni, da Triglavski v Sloveniji ni bil nikoli povsem iztrebljen, tako da V Sloveniji je bil ris avtohtona živalska vrsta, narodni park še ni postal medvedov stalni ži- sestavlja današnja populacija ostanke avtohtone- ki pa so ga ob koncu 19. stoletja popolnoma iztre- vljenjski prostor. Prehranski pogoji so za rjavega ga volka. bili. Ponovno so ga naselili leta 1973, in sicer s medveda ugodni, manj ugodne pa so bivalne da- Edino dokumentirano opazovanje volka na tremi pari iz Slovaške. To naselitev štejemo za nosti zaradi stalne in intenzivne prisotnosti člo- območju Triglavskega narodnega parka v zadnjih najuspešnejšo v Evropi. Na začetku osemdesetih veka in njegovih dejavnosti. Najobčutljivejši de- desetletjih je iz leta 1980. Jeseni 2006 se je volk let zasledimo rise že globoko na Hrvaškem, poja- javnosti, povezani z medvedom, sta paša, zlasti pojavil v zahodnem delu Triglavskega narodnega vili pa so se tudi ob vznožju Alp. Ta ugotovitev drobnice, in turizem. Paša domačih živali je v parka in se tu zadrževal vse naslednje leto. Iz sle- sovpada z sledenjem risa v Triglavskem narod- Triglavskem narodnem parku tradicionalna. Tudi di je bilo moč sklepati, da sta bili živali verjetno nem parku. Lahko rečemo, da je ris v Triglavskem danes ostaja pobijanje domačih živali, predvsem dve. Decembra 2007 se je volk pojavil v osre- narodnem parku že skoraj tri desetletja, vse od drobnice, največja ovira in nasprotovanje doma- dnjem delu narodnega parka in tu ostal vse nasle- razglasitve slovenskega dela Julijskih Alp za na- činov za medvedovo stalno naselitev. Ne glede na dnje leto. Iz sledenj sklepamo, da sta v Trigla- rodni park. to je medved v Triglavskem narodnem parku po- vskem narodnem parku v zadnjih dveh letih dva Ris se je sprva pojavljal in zadrževal v različ-

VELIKE ZVERI V ALPAH – NOV DVELETNI NAČRT DELOVNE SKUPINE Delovna skupina za velike zveri v Mreži zava- mo predvsem spodbuditi v zadnjih letih nekoliko dati večjo težo ohranjanju naravnih populacij rovanih območij v Alpah je bila ustanovljena upočasnjeno delo skupine, k delu privabiti še in manjšo umetni ponovni naselitvi. Predlagali pred desetimi leti. Takrat so se članice Mreže druga zavarovana območja, strokovnjake in znan- smo kandidaturo za sredstva EU, in sicer s pro- odločile za skupno in celovito obravnavo alp- stvene ustanove, intenzivirati ozaveščanje in se jektom Transsital, ki bo obravnaval naravno skih populacij medveda, risa in volka ter njiho- povezovati z drugimi območji v Evropi, na kate- širjenje populacij in migracije medveda z obmo- vih življenjskih prostorov. Zveri, ki so prvotno rih te zveri živijo. Obravnavali smo tudi nekaj čja Hrvaške in južne Slovenije proti Alpam, naseljevale večino Alp, so se v zadnjih stoletjih konkretnih predlogov za projekte, ki poleg vsebi- njihovo srečevanje s človekom, možnostmi soži- umaknile ali bile iztrebljene, v zadnjih letih pa ne vključujejo tudi pridobivanje sredstev za njiho- tja ali izogibanja ter splošnega pomena zveri v se pojavljajo težnje in tudi že uspešni poskusi vo izvedbo. naravi. Vključeval bo raziskave, sledenje ter ponovnih naselitev po naravni in umetni poti. Triglavski narodni park že od začetka sodeluje ozaveščevalne in izobraževalne dejavnosti. Slo- Vodilno vlogo v delovni skupini je prevzel v tej skupini. Na tokratni razširjeni delavnici smo venske izkušnje na tem področju so zelo kako- italijanski narodni park Adamelo Brenta. Lani predstavili vlogo naravovarstvenega nadzornika vostne predvsem zaradi prisotnosti naravnih so v koordinacijski skupini Alpske mreže pri pri temah, ki so povezane z velikimi zvermi, v populacij, naš narodni park z okolico pa je kot sekretariatu Alpske konvencije pripravili pred- ožjem krogu pa smo poudarili slovenska stališča naravni koridor območje, kjer se mo- log dveletnega programa, ki ga je delovna skupi- in izkušnje z migracijami zveri v Alpe ter nara- ramo s temi vsebinami vse na obravnavala na delavnici v Mittersillu v Av- ščajoča nasprotja z nekaterimi človekovimi tradi- bolj intenzivno ukvarjati. striji marca letos. Z delovnim programom želi- cionalnimi dejavnostmi. Predvsem smo skušali Jurij Dobravec

6 Triglavski narodni park NARAVA nih predelih Triglavskega narodnega parka. Postopoma pa so se izoblikovala območja nje- SKORAJ BASEN ... gove stalne prisotnosti, vendar je bil omejen na posamezne živali, predvsem samce. Bilo je tudi nekaj sledenj, iz katerih bi lahko sklepali Kratka skica za tiste, ki ni- na prisotnost samice, vendar potrjenih podat- ste brali Kugyja – ali pa še kov, da bi v Triglavskem narodnem parku ži- niste utegnili obiskati Infor- vela samica z mladiči, ni. Za zadnje desetletje macijskega središča TNP v je značilno, da je ris iz posameznega območja Trenti: Tožbar, po malem izginil in se ni več pojavil, ponekod pa se je kmet in “raubšic”, “holcar” ohranjal ves čas. To kaže na povezavo z dana- in gorski vodnik, poznava- šnjim stanjem v Sloveniji, ko ris postaja šte- lec vseh skritih čarov pravlji- vilčno vse redkejši. Ris je bil v Triglavskem narodnem parku čno lepe doline, gre po svojih poteh visoko nad ves čas popolnoma zavarovan. Njegov vpliv Sočo. Vse mu je znano, vsak korak, vsak raz- na domače živali in parkljasto divjad ni bil gled, vsak gamsji trop. Potem neznan izbruh zanemarljiv. Tako je iztrebil nekatere kolonije divje energije, blesk tujih oči, krik surove moči in muflonov, ki pa so bili naseljeni in v Sloveniji silovit zamah … Možakar ob bližnjem srečanju z niso avtohtoni. medvedom izgubi spodnjo čeljust. Preživi, trdo majhna, mučen bo tudi pogled na živali, kjer bo V Sloveniji so vse tri velike zveri predmet dela še dolga leta, hrani se s čisto hrano narav- treba z nožem dokončati medvedovo delo. Ovče- Uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih nost v požiralnik … Star, a resničen prizor, ki se rejec kot dober poznavalec narave bo medveda vrst iz leta 1993. Tako niso štete med lovno zdi zaradi časovne oddaljenosti in prelepega razumel. Ne bo pa mu jasno, koliko je vreden divjad po lovski zakonodaji. To pa pomeni, da okvirja skoraj filmsko romantičen, skriva grenko trud prednikov, ki so kmetijo in trop ustvarili. In z vsemi tremi vrstami velikih zveri upravlja- trpljenje posameznika in njegovih bližnjih. ne bo mu jasno, zakaj dobiva zver prednost pred mo na podlagi vsakoletnih dovoljenj pristoj- In še druga sličica, novejša, a nič manj resnič- njegovim delom, kdo in zakaj dovoljuje, da mu nega ministrstva in da je naravovarstveno so- na: Ljubljanski živalski vrt. Medved. Običajna medved prihaja tako blizu. Zaslišal bo tudi tulje- glasje pri tem obvezno. stvar z neobičajno podrobnostjo – medved se nje volka, izvidnika, ki prihaja za jelenjadjo v Za Triglavski narodni park pa za rjavega sprehaja na napačni strani ograde. Novinar po njegove kraje, zaslutil risa, ki čaka, neviden na medveda, volka in risa velja popolna prepo- nenavadno zapuščenem Rožniku išče koga za svoji preži. ved lova tudi tam, kjer je lov sicer dovoljen. pogovor in končno najde očitnega odvisnika od Pravzaprav bo v podobnem položaju kot spre- Ob povzročanju večje škode ali ogrožanju lju- rekreacije, ki nekam bledikav razlaga, da to pa hajalec pod Rožnikom: vsaj toliko kot on zna di in njihovega premoženja lahko ministrstvo tudi ni za nikamor – medved nekje v grmovju … prisluhniti skrivnostnim šumom gozda, občuduje izda dovoljenje za ustrezno izločitev za vsak No, medo je nad sprejemom Ljubljančanov razo- divjad, tudi velike plenilce, to dragoceno zapušči- primer posebej. Pri takšnih izjemnih dovolje- no narave. Pri teh slednjih sta si s sprehajalcem njih ima prednost odlov žive živali. Do danes čaran in odide, bolje rečeno – “ga odidejo”. celo povsem enakih misli: naj bodo na drugi stra- je bil dovoljen le en takšen poseg, ki je bil Pa recimo, da ga bo pot zanesla nekam v hribe. ni ograde ali pa ustrezno daleč. uspešen. V bližini domačije nekje pod Triglavom bo smu- In za konec te kratke predstavitve stanja kal jagodičevje, potem pa ga bo napol prazen že- In zanimivo, ovčerejec vam ne bo na prvem velikih zveri v Triglavskem narodnem parku. lodec opomnil, da je čas vegetarijanske diete mi- mestu omenjal lastne varnosti. Njegovo poznava- Čeprav so glede na status narodnega parka mo, in se bo spravil k obilnemu zajtrku sredi ov- nje “sorazmerne nenevarnosti” velikih plenilcev vse tri velike zveri zavarovane, pa nasprotova- čjega tropa. Novinarjev seveda ne bo, saj gre za za ljudi je morda celo boljše kot v drugih okoljih. nja ostajajo in jih bo treba še naprej usklajeva- dokaj običajno stvar, čeprav morda le streljaj od Seveda mu ni moč skriti niti uničujočega učinka ti. Gre za ista vprašanja in seveda iskanje reši- kmeta, ki podira drevje v gozdu. Ker pač nima prihoda “velikih treh” v bližino njegovega tropa. tev, kot jih poznajo vsa zavarovana območja v časa za rekreativni tek po svojih travnikih. Da ne bo pomote, prav dobro pozna tudi staro, a Alpah. Pri odločanju o popolnem varstvu ve- Ko bo človek zagledal ostanke medvedje gosti- resnično zgodbo o Tožbarju. likih zveri v Triglavskem narodnem parku ne je, mu bo seveda hudo – materialna škoda ne bo Jani Mlekuž, Kmetijska svetovalna služba Tolmin smemo pozabiti na povezovalni pomen tega zavarovanega območja in s tem vzpostavitev možnosti ponovnega spontanega poseljevanja Žival našega posterja: RUŠEVEC (Lyrurus tetrix L.) Alp. Seveda pa ni le Triglavski narodni park območje povezovanja, ampak to velja za vso Pomladi na gorskih travi- ma je skoraj po vsej Evropi, Slovenijo. Zato je pomembna strateška usme- ščih, obdanih z rušjem in ma- največ ga je na severu, kjer ritev upravljanja z vsemi tremi velikimi zver- cesni, pojejo svojo svatovsko poseljuje resave, barja in sve- mi. Pri tem ne pozabimo, da gre za interes pesem ruševci. Na rastiščih, ki tle gozdove. V Triglavskem vseh zavarovanih območij v Alpah, kar se mo- jih še prekriva sneg ali vsaj za- narodnem parku so dokaj po- ra pokazati tudi v enotnem varstvu in uprav- plate snega, se še v jutranjem gosti. Najštevilčnejša ruševče- ljanju velikih zveri, to je v skupnih dogovorih, mraku zbirajo petelini, pihajo va rastišča so po planinah nad podprtih z skupnimi monitoringi ter raziska- in grulijo ter se razkazujejo, Bohinjem in si v obliki podkve vami in navsezadnje skupno delitvijo potreb- pri tem pa si pogosto skočijo “v perje”, da od- sledijo od Krstenice do Črne prsti. Tudi na nih finančnih sredstev, zlasti za varstvo v leti marsikatero pero, kaj hujšega pa se ne primorski strani parka ni malo rastišč. Sreču- osrednjih življenjskih območjih velikih zveri, zgodi. Ruševec je predstavnik gozdnih kur, jemo jih visoko nad Zadnjo Trento, V Plazih povezanih z nadomestili za povzročeno ško- med katere štejemo še snežnega jereba ali bel- in Za Skalo, v Dupljah in še marsikje. do domačemu prebivalstvu. ko, gozdnega jereba in velikega petelina. Do- Miha Marenče Miha Marenče

Triglavski narodni park 7 NARAVA ZIMA, KOT SO JIH POZNALI NAŠI PREDNIKI Po več kot dveh desetletjih smo imeli pozimi Višina snežne odeje v Soči sončnih uric, zato je bilo ponekod trajanje sončne- 2008/09 dolgoletno povprečje 2008/09 v večjem delu Triglavskega narodnega 60 ga obsevanja tudi do tretjine krajše kot običajno. parka spet obilico snega oziroma zimo, o kakr- 50 Pa sklenimo meteorološko statistiko z nekaj šnih so nam pripovedovali dedki in babice. Po 40 vremenskimi “ocvirki”. Od 10. do 12. decembra njej se bo še dolgo kolcalo ljubiteljem snežnih 30 se je snežna odeja na Voglu odebelila za 105 cm, radosti, precej drugače pa jo bodo pomnili doma- 20 v Ratečah pa za 87. Le malo manj obilno je bilo čini in drugi, ki so imeli zaradi visokega snega sneženje v začetku februarja, ko je na padavinski

višina snega (cm) 10 škodo in veliko dodatnega dela ter stroškov. Po- 0 postaji Log pod Mangartom padlo 250 mm pada- škodovanih je bilo veliko ostrešij hiš in gospodar- 3. 1. 7. 2. 7. 3. vin. Podobna višina padavin je bila tudi od 19. do 1. 11. 8. 11. 6. 12. 10. 1. 17. 1. 24. 1. 31. 1. 14. 2. 21. 2. 28. 2. 14. 3. 21. 3. 28. 3. skih poslopij, mnoge svisli, stani, kozolci ter šte- 15. 11. 22. 11. 29. 11. 13. 12. 20. 12. 27. 12. 21. januarja, ko so izmerili na Voglu pa 191 mm vilne komunikacije: od daljnovodov, gozdnih cest Višina snežne odeje na Kredarici padavin. V mrazišču Mrzla Komna se je v noči z in vlak pa do planinskih in turističnih poti. Naj- 2008/09 dolgoletno povprečje 8. na 9. januar močno ohladilo, saj so zjutraj dru- 600 bolj prizadeti pa so bili spet gozdovi – najučinko- gega dne namerili –49,1 °C, to pa je nov neuradni 500 vitejši “protierozijski” zaščitniki površja. Na veli- 400 slovenski rekord v minimalni temperaturi. ko nesrečo pa so med velikonočno turno smuko 300 Snežna in mrzla zima v gorah je povzročila, da prostovoljni nadzorniki TNP naleteli še na zelo 200 so se letošnjo zimo zbudili številni, sicer tudi več poškodovano Tržaško kočo na Doliču. Prepolovil let ali celo desetletij speči beli zmaji. Kar 12 dni

višina snega (cm) 100 jo je snežni plaz, ki se je najverjetneje sprožil že 0 (v povprečju 3–5) so namreč pristojni (Agencija nekaj tednov pred njihovim prihodom. Če kje, RS za okolje) za območje Julijskih Alp razglasili 7. 2. 7. 3. 4. 1. 11. 10. 1. 24. 1. 21. 2. 21. 3. 18. 4. potem so letošnjo pomlad željno čakali prav ob 15. 11. 29. 11. 13. 12. 27. 12. veliko nevarnost proženja snežnih plazov. Cesta datum vznožju triglavskih gora! Po dolinah in kotlinah Vir: ARSO (Vertačnik) čez Vršič je bila zaprta več kot štiri mesece in pol. je sneg sicer že zdavnaj pobralo, višje zgoraj in v Decembra 2008 je bila dva tedna zaprta celo ce- osojah pa bo še dolgo vztrajal. Ob tem ne bo od- darici je takrat dosegla že skoraj petmetrsko sta čez Predel, nekaj dodatnih dni pa tudi v nasle- več opozorilo, da bo letošnje poletje v Julijcih znamko. Omenimo še ledeni 18. februar 2009, ko dnjih mesecih. Zaradi obilice snega so imeli teža- veliko snežišč! Ta bodo tudi na mestih, kjer jih je bila tam povprečna dnevna temperatura –19,6 ve na smučiščih Vogel in Kanin. Kaninski žični- sicer nismo vajeni. °C. V drugi polovici februarja je dopolnila zim- čarji so si morali pomagati z namernim prože- Vrnimo se k minuli zimi, ki se je tokrat že za- sko idilo še obilica sončnih žarkov. Snežna serija njem snežnih plazov, teža snega pa je ukrivila čela povsem zimsko. Sredi decembra je bilo v se je z daljšimi presledki nadaljevala tudi v mar- Ratečah že več kot meter, na Voglu in Kredarici cu, ko so zadnji dan meseca na Kredarici dosegli pa skoraj tri metre snega. Izrazita ohladitev nas je 560 cm. To je kakih 70 odstotkov več, kot je dol- obiskala šele na božični dan. Zatem je stisnil goletno povprečje maksimalne višine snežne ode- mraz, ki je po dolinah na območju parka nanizal je, ki jo tam zgoraj najpogosteje namerijo v drugi več kot 20 ledenih dni. To so dnevi, ko ostanejo polovici aprila. vrednosti na termometrih ves dan pod lediščem. Vsi trije meseci meteorološke zime so bili v go- Zadnja dekada januarja se je začela v Julijcih z rah nadpovprečno namočeni (sneženi), še pose- 200-milimetrsko padavinsko pošiljko, v večini bej december. V Julijskih Alpah in njihovem juž- alpskih dolin pa je deževalo. Na naslednje obil- nem predgorju je, krajevno celo z več kot 500 mi- nejše sneženje ni bilo treba čakati prav dolgo – le limetri, padlo nad 300 % običajne količine pada- do prve februarske dekade. Snežna odeja na Kre- vin. Na račun pogostih padavin je primanjkovalo Opasti na Vrhu nad Škrbino. Foto: M. Pavšek

IZJEMEN MRAZ V MRAZIŠČIH NA KOMNI Slovenski gorski svet skriva veliko kotanj, do- že štiri leta opravlja meritve v gorskih mraziščih Preglednica: Primerjava najnižjih izmerjenih tempe- linic, vrtač in drugih konkavnih reliefnih oblik, po Sloveniji, največ jih je ravno v Julijskih Alpah. ratur (°C) v noči 8./9. januar 2009 ki so še posebej značilne za apneniške Alpe, V teh letih smo izmerili temperature, ki jih v Slo- Postaja Temperatura med katere prištevamo Julijske Alpe. V teh ko- veniji ni nihče pričakoval. Kredarica (2514 m) –12,3 °C tanjah se hladen zrak nabira in pogosto zadrži Že leta 2005 smo na Komni, v mrazišču Mrzla Krvavec (1740 m) –14,1 °C še precej dlje kot drugje; pravimo, da je v njih Komna na Lepi Komni, izmerili –41,1 °C, nasle- Mrzla Komna (1592 m) –49,1 °C jezero hladnega zraka. Ponekod se je zaradi dnje leto pa –41,7 °C. Po dveh milih zimah pa je Dom na Komni (1530 m) –16,5 °C dolgotrajnega hladu oblikoval celo rastlinski v minuli zimi v januarju mraz ponovno pritisnil Planina Pečana (1444 m) –33,0 °C obrat, ki pomeni, da globlje proti dnu uspeva in temperatura je v tem mrazišču padla na –49,1 Luknja (1430 m) –39,6 °C °C. Za najnižjo izmerjeno temperaturo v alpskem rastlinstvo, ki je prilagojeno nižjim temperatu- Rudno polje (1347 m) –22,7 °C ram in bi ga pričakovali na višjih nadmorskih prostoru še vedno velja tista iz avstrijskega mraz- Lisca (943 m) –10,6 °C višinah. Takim globelim pravimo mrazišča, za- išča Grünloch (1270 m), kjer so leta 1932 izmerili nje pa je značilno, da se v jasnih in mirnih no- –52,6 °C, v švicarskem mrazišču Glattalp (1850 Ribenska planina (925 m) –32,0 °C čeh temperatura zraka spusti precej nižje kot v m) pa so februarja 1991 namerili –52,5 °C. Rateče (864 m) –17,8 °C okolici na podobni nadmorski višini. Čeprav minula zima ni bila izrazito mrzla, pa Vira: ARSO in Slovenski meteorološki forum Slovenski meteorološki forum v sodelovanju so se v noči z 8. na 9. januar v sredogorju Julij- suh zrak, ki je omogočal močno nočno ohlajanje. z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete v skih Alp oblikovali skoraj idealni pogoji za izrazi- Infrardeče sevanje ozračja, ki ponoči uravnoveša Ljubljani in Gozdarskim inštitutom Slovenije to nočno ohlajanje. V višinah je bil hladen in zelo infrardeče sevanje tal, se s padajočo temperaturo

8 Triglavski narodni park NARAVA obračalno kolo nove sedežnice Prevala, ki za- to ni delovala vso sezono. Plazovi so poškodo- NASTANEK DOLINE vali tudi enega od nosilnih stebrov kabinske žičnice med postajama C in D, zaradi česar ta ni obratovala kar 25 dni. Na širšem območju TRIGLAVSKIH JEZER parka so se sprožili številni in obsežni snežni plazovi, ki so dosegli dna višje ležečih dolin Dolina Triglavskih jezer je bila (Mlinč pod Predelom, plaz nad Klužami z med prvimi zavarovanimi obmo- Rombona, Širokec pri Lepeni, plaz pod Rušo čji narave pri nas, že leta 1924 so jo zavarovali kot Alpski varstveni pri zaselku Na Skali nad Sočo – kar petkrat, park. Zgodovinsko še bolj odda- plazovi nad naselji nad Baško grapo izpod SLATENSKI POKROV ljen je predlog seizmologa Albina KRNSKI POKROV grebena Črna prst–Vogel, s Krna proti planini Belarja iz leta 1906 za zavarova- Kuhinja …), zasuli odseke prometnic in se nje doline, ki sodi v slovenski za- masivni apnenec ponekod že povsem približali zgradbam. Vso Prehodavška formacija vesti po lepoti in pomenu kar ob dachsteinski apnenec zimo smo lahko opazovali številne snežne prelomna ploskev PRELOMNA CONA ZELNARICE bok Triglavu. Ta izjemni spome- prelom PRELOMNA CONA ŠPIČJE opasti ter napoke izjemnih razsežnosti. nik dela narave je med najbolj narivnica Letošnja zima je pokazala tudi na pomanj- nenavadnimi in edinstvenimi kljivosti pri obveščanju o snežnih in lavinskih stvaritvami narave v apneniškem razmerah in ponovno opozorila na potrebo delu Alp. Na prepustni apnenče- po lavinski službi, kot jo poznamo v drugih vi podlagi, na povsem kraškem Model nastanka Doline Triglavskih jezer. Vir: Šmuc, A. & Rožič, B., alpskih državah. Taka služba bi bila zelo do- svetu, se je namreč na površju 2008. Tectonic geomorphology of the Triglav Lakes Valley (easternmost brodošla tudi za vse domačine in obiskovalce ohranilo kar sedem jezer, ki si Southern Alps, NW Slovenia), Geomorphology 103, 597-604 parka, ki so lahko dodaten vir informacij. Pra- sledijo v loku, ki se ujema z lokom grebena Zel- jemo pokrovi ali plošče. Prepadne stene masiva vočasna in ob večji nevarnosti tudi regionalno naric in Tičaric na vzhodu doline. V zadnji ledeni Vršakov, Zelnarice in Tičarice na vzhodni strani pripravljena opozorila dejansko in potencial- dobi je ledenik v apnenčeve plasti izdolbel plitve doline so čelo Slatenskega nariva, ki ga gradijo no ogroženih območij lahko preprečijo marsi- kotanje, prepustne razpoke v apnencu je zapolnil starejše kamnine od tistih na dnu in v zahodnem katero snežno neprijetnost, zmanjšajo škodo ledeniški sediment (jezerska kreda), k zapolnitvi delu doline. Celoten zahodni del doline, namreč ali pa celo rešijo življenje. je prispeval tudi erozijski material z melišč pod greben Velikega Špičja in blaga pobočja pred ma- Kakorkoli že, tudi starki zimi so nazadnje grebenom Zelnaric in Tičaric in izpolnjeni so bili sivom Velikega Špičja, sestavlja zgornjetriasni le opešale moči, saj se je narava že povsem vsi pogoji za nastanek jezer v dolini. Ledeniki in dachsteinski apnenec, na katerega v dnu doline z prebudila iz zimskega spanca. Če k temu ne njihovo delovanje so bili torej vzrok za nastanek erozijsko vrzeljo nalegajo srednje- in zgornjejur- pripomorejo prijetne temperature, pa naredi jezer. Kako pa je nastala dolina? ski apnenci Prehodavške formacije. Ta je debela svoje vsaj dolžina svetlega dela dne, ki je v teh Na prvi pogled ima dolina značilno ledeniško le do 15 m in zato idealna za spremljanje tekton- dneh že krepko presegel temnega. Že res, da obliko črke U. Pozornejše oko bo opazilo tudi le- skih premikov v dnu doline. Dno doline namreč ena lastovka ne prinese pomladi in je tudi ne deniške obruse in talne morene, nikakor pa ne gradi osem s prelomi ločenih blokov, ki so razli- naredi en cvet. Pa vendarle, kot pravi ljudska moremo mimo kraških oblik, po katerih dolina čno veliki glede na položaj v dolini. V severnem modrost, spomladi še star kol upa na to, da bo tudi slovi. Na podlagi dosedanjih raziskav je torej delu doline so ožji, proti jugu pa se razširjajo. ozelenel. In z njim vsi tisti, ki nas bo spet tako vse kazalo na to, da je oblika doline predvsem Prelomi, ki ločujejo omenjene bloke, so nastali v ali drugače gnalo v svet pod Triglavom ... posledica ledeniškega delovanja. In čeprav je do- coni razširjanja med dvema glavnima prelomoma mag. Miha Pavšek, Geografski inštitut lina eden naših največjih naravnih zakladov in je območja Doline Triglavskih jezer (prelom Špičje zaradi neporaščenosti in prav posebne geološke A. Melika ZRC SAZU in Gregor Vertačnik, v smeri SV–JZ in prelom Zelnarice v smeri S–J), zgradbe privlačna za raziskovanje, pa natančnih ARSO, Urad za meteorologijo v tako imenovanem prelomnem klinu. raziskav o nastanku doline v preteklosti ni bilo. V Današnji relief Doline Triglavskih jezer je torej zadnjih letih sta geologa Oddelka za geologijo z posledica tektonskih deformacij območja. Doli- Univerze v Ljubljani Andrej Šmuc in Boštjan Ro- na je nastala zaradi narivanja Slatenske plošče na žič opravila podrobno geološko in geomorfolo- Krnski pokrov in izoblikovanja prelomnega kli- in vlažnostjo zmanjšuje, kar pomeni nižjo rav- ško kartiranje Doline Triglavskih jezer, katerega na, ki se kaže v dnu doline kot topografska depre- novesno temperaturo. Debela in na vrhu rahla glavni izsledki so predstavljeni v tem članku. sija med dvema zmičnima prelomoma. Depresijo snežna odeja, ki je prekrivala Komno, je hkrati Osrednje geomorfološke značilnosti Doline je v času ledene dobe zapolnil ledenik, ki je doli- odličen izolator in sevalec, zrak v mrazišču se Triglavskih jezer so: no dodatno oblikoval z ledeniško erozijo, po umi- je tako lahko zelo ohladil. Na intenzivnost tega • asimetričen prečni profil (V–Z) s prepadnim ku pa so se v kotanjah ohranila majhna stalna je- procesa kaže tudi lokalni nočni veter z Lepe vzhodnim robom, približno ravnim dnom doline zerca, v katerih odseva okoliška, po kapljicah na Spodnjo Komno. V noči rekorda je ta veter in razmeroma položnim zahodnim pobočjem, spreminjajoča se kraška pokrajina. povsem prevladal nad šibkim vetrom vzhodnih • vzdolžni profil z ostrimi ravnimi stopnjami, ki Strokovna interpretacija nastanka Doline Tri- smeri v prostem ozračju. Ker je meja zelo suhe- se stopničasto spuščajo proti južnemu delu glavskih jezer je dokaz, da dolina še vedno skriva ga zraka v višinah in bolj vlažnega spodaj po- doline, kup navdušujočih spoznanj, ki jih je vredno od- tekala ravno na višini Komne, so bile razmere • klinasta tlorisna oblika doline, ki je v severnem krivati, zato da bi nekoč dobili celovito sliko od v posameznih mraziščih precej različne. Tako delu široka 500 m, v južnem pa nekaj kilome- njenega nastanka do današnjega kraškega preo- je bila v Luknji, 160 m nižje od Mrzle Komne, trov. blikovanja, njenih podzemnih vodnih tokov, ži- to jutro minimalna temperatura “le” –39,6 °C, Geološko gledano pripada vzhodni del doline vljenjskih okolij, rastlinskih in živalskih vrst ter na planini Pečana pod Ratitovcem pa –33 °C. Slatenski plošči, dno doline in zahodni del pa vpliva današnjega človeka na dolino. Vse pa z Matej Ogrin, FF Univ. v Lj., Odd. za geog., Krnskemu pokrovu. Asimetrični prečni profil je namenom, da bi ta neponovljivi čudež narave Gregor Vertačnik, ARSO, Urad za meteorologijo posledica narivanja Slatenske plošče na Krnski lahko ohranili in ga prepustili naravnim proce- in Iztok Sinjur, Gozdarski inštitut Slovenije pokrov. Narivi so položni prelomi, ob katerih so som, ki so ga tudi ustvarili. se premikali obsežni bloki kamnin, ki jih imenu- Aleš Zdešar

Triglavski narodni park 9 KULTURA

KULTURNA KRAJINA V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU 8. del Narava je hrbtenica vsake krajine. Reliefne oblike, tla, rastlinski pokrov in vode v vzročno- posledični povezavi s podnebnimi razmerami so odločilni dejavniki pri poselitvi in rabi prostora. V nadaljevanju bomo spoznali osnovne krajinsko- morfološke prvine prostora na območju parka. Relief: območje pripada mlademu nagubane- mu gorstvu Vzhodnih Julijskih Alp. Izoblikova- nost površja je tesno povezana s kamninsko zgradbo, tektonskim razvojem gorovja in pod- nebnimi, predvsem padavinskimi razmerami. Prevladuje dolinasto-slemenasti relief z veliko razgibanostjo – visoki vrhovi, strma pobočja in Razgiban alpski gorski svet odseva geološko mladost, Vode, ki so v parku prisotne v različnih pojavnih obli- tektoniko, ledeniško dejavnost in obsežne erozijske pro- kah, s svojo dinamiko ključno prispevajo k oblikovanju mednje globoko zajedene ledeniško preoblikova- cese površja ne doline. Zravnanega sveta je malo, vezan je na fluvioglacialne terase in širša dna dolin ter hudo- za visokogorski in sredogorski del značilno za- visokogorskih do največjega, Bohinjskega jezera. urniške vršaje. krasevanje. Na površju so številni kraški pojavi – Rastlinski pokrov: gozd je prevladujoča krajin- Posledica ledeniškega preoblikovanja so števil- zakrasele planote, visokogorski podi, suhe doline, ska značilnost, ki pokriva dve tretjini parka. V ne reliefne oblike: krnice, zapolnjene z obsežnimi kraška polja, konte, kotliči, vrtače, žlebiči, škrapl- parku je devet gozdnih rezervatov, na nedostop- gruščnati nanosi; koritaste ledeniške doline je, škavnice, korozijske police in stopničke. nih legah pa so ohranjeni zadnji ostanki pragoz- (Zgornja in Spodnja Trenta, Tamar, Radovna, Vode: grebeni Julijskih Alp pomenijo razvodni- dov. Prevladujejo mešani gozdovi z izjemo sredo- Kot, Krma in Vrata); morene z nasutim ledeniš- co med Jadranskim in Črnim morjem. Gorski kim drobirjem in gruščem ter balvani (pri Stari svet je večinoma brez stalnih površinskih voda. Fužini, v Ukancu ter v Spodnji in Zgornji Trenti, Voda odteka z območja s številnimi hudourniški- v višjih delih na Uskovnici in Vogarju, na Poklju- mi vodotoki v Sočo na primorski in Savo na go- ki, v Velski in Mišeljski dolini, Dolini Triglavskih renjski strani. V visokogorju večina voda zaradi jezer, Loški Koritnici, Bavšici in Zadnji Trenti). prepustnega kraškega površja odteka podzemno. Geomorfološka posebnost ledeniško preobliko- Obilne padavine poniknejo skozi neštete razpo- vanega površja in kmetijske rabe so grbinasti trav- ke. Pogosti so kraški izviri, kali, slapovi, skočniki, niki, ki so nastali s posedanjem zaradi raztapljan- izdolbena korita in soteske (Velika in Mala soška ja apnenčastega morenskega drobirja. Obsežna korita, soteski na Tolminki in Zadlaščici, Kluška melišča so tudi v širšem merilu neponovljiva kra- korita in Mala korita na Koritnici, korita na Mli- jinska prvina. narici, Mala korita na Vrsnici, Vintgar na Radov- Rastlinska odeja predstavlja pomembno vlogo v krajinski Zaradi kamninske osnove (triasni apnenci) je ni). Ostanki ledene dobe so ledeniška jezera, od zgradbi in vidni prepoznavnosti alpskega sveta

Memorialna kulturna dediščina: SPOMINSKA PLOŠČA PAVLI JESIH V Registru nepremične kul- ujetnikov ob Pišnici, ki so gradili cesto čez Vršič), sten, da bi bila sila zanimiva podrobnejša pred- turne dediščine je med tipi ki so vpisani v register. Na krutost tega zgodovin- stavitev marsikatere. Tokrat nekaj več o spomin- dediščin tudi memorialna. V skega obdobja obiskovalca opominjajo vojaška ski plošči, posvečeni Pavli Jesih (1901–1976). Triglavskem narodnem parku pokopališča oz. grobišča – v register so vpisana Nameščena je bila leta 2000 v okrilje Martulj- so skupno 104 vpisane enote pokopališča v Logu pod Mangartom, Soči, Tren- kove gorske skupine, med Spodnjim in Zgor- tega tipa. Vsebinsko je ta dediščina raznovr- ti, na Ukancu, planini Polog, grobišče ob Erjavče- njim Martuljkovim slapom. Obiskovalce gora stna. Številčno močno prevladujejo (skupno vi koči. spominja na alpinistko in skalašico, ki je v svoji 58) spominska znamenja, plošče in druga obe- S tem obdobjem je povezana secesijsko obliko- alpinistični karieri nanizala celo vrsto prven- ležja, ki spominjajo na čas druge svetovne vojne vana spominska cerkev sv. Duha na Javorci, ki so stvenih smeri, povečini v Julijskih Alpah. Naj (med drugimi npr. tudi nekateri grobovi in gro- jo zgradili vojaki soške fronte leta 1916 in je po- na tem mestu izmed številnih uspehov omeni- bišča, lesena objekta partizanske bolnišnice na svečena padlim avstro-ogrskim vojakom. mo samo njen vzpon po osrednjem triglavskem Mežakli in Ambulante E v Konjski dolini, parti- V memorialni dediščini najdemo Predelsko tr- stebru, ki ga je preplezala takoj po koncu vojne zanska tehnika Krn). dnjavo, spomenika prvopristopnikom na Triglav vihre leta 1945. V steno se je odpravila – kot že Druga skupina obeležij, če razvrščamo glede v Ribčevem Lazu in Juliusu Kugyju v Trenti ter pogosto poprej – s svojim plezalskim kolegom, na število (skupno 32), se navezuje na čas prve spominske plošče osebnostim, npr. Jakobu Žu- Jožo Čopom, po katerem je steber poimenovan. svetovne vojne. Dogodke tedanjega časa zazna- mru – organizatorju in voditelju soteske Vintgar, Obeležje v spomin Pavli Jesih je pritrjeno na mujejo spominska obeležja in raznovrstni drugi koroškemu Slovencu Marku Pernhartu, ki je v skalo na vzhodnem robu planine Jasenje. Avtor objekti (npr. granata na Maselniku z napisno 19. stoletju naslikal panoramo Triglava, Valenti- bronaste plošče je akademski kipar in alpinist ploščo, kaverna na Batognici z ohranjenimi nu Vodniku ter npr. ploščo v spomin na obisk Marjan Keršič - Belač, postavili pa so jo svojci podpisi vojakov iz januarja 1916, vodni zbiral- avstrijskega nadvojvode Johana pri slapu Savica skupaj s Planinsko zvezo Slovenije. nik pod planino Pretovč s kamnito napisno leta 1807, ki jo je odkril baron Žiga Zois. Tea Lukan Klavžer ploščo, temelji barak taborišča ruskih vojnih Nabor memorialne dediščine je tako raznovr- Foto: www.onger.org

10 Triglavski narodni park KULTURA

UMETNIŠKI MOST MED TNP IN KRAJINSKIM PARKOM SEČOVELJSKE SOLINE gorske planote Pokljuka, ki so jo umetno po- Petega maja so v galeriji Casermi v krajinskem gozdili s smrekovjem. Na zgornji gozdni meji, parku Sečoveljske soline zaključili z razstavo ki je na južni strani Julijcev na nadmorski vi- umetniških del, nastalih v okviru lanske 2. ume- šini 1600 m in 1800 m na severni strani, si tniške delavnice TrentaArs 2008. Likovna dela v sledijo bukev, smreka in macesen. Nad zgorn- tem času žal že pokojnega akademskega slikarja jo drevesno mejo so pas ruševja, visokogorska Zvesta Apollonija in njegovih kolegov Valentina travišča in najvišje v skalnatem svetu posa- Omana, Fulvije Zudič in Tilna Žbone, ustvarjena mezne blazine in šopi alpskih trav in zelišč. in predstavljena v Trenti, so si z zanimanjem Med rastlinskimi vrstami prevladujejo alpske, ogledali številni obiskovalci Sečoveljskih solin, na južni strani pa se jim zaradi vplivov morja zatem pa so platna, ki so jih umetniki podarili v pridružijo tudi toploljubne (ilirske in subme- nastajajočo stalno likovno zbirko ponovno pre- diteranske) vrste, med katerimi so tudi ende- vzeli v Domu Trenta. Udeleženci 2. TrentaArs 2008 z leve proti desni: Valen- mi. Obsežnejše travinje je na dnu dolin, na Alojz Jurjec, direktor podjetja Soline d.o.o.: tin Oman, Fulvia Zudič, Zvest Apollonio in Tilen Žbona. prisojnih in manj strmih pobočjih ter na pla- “Veseli smo, da se umetniška dela vključujejo v parku in umetniki, ki vsako leto v okviru projek- notastih ravnikih v sredogorju. podobo Krajinskega parka Sečoveljske soline. ta TrentaArs ustvarjajo v njej, je vrhunsko tudi Podnebje: prevladuje alpsko podnebje z Zavarovana območja narave in kulturna dedišči- zaščiteno območje edinih slovenskih solin,” je dolgimi in hladnimi zimami ter kratkimi pole- na nimajo neposrednega ekonomskega zagovor- povedala pobudnica projekta, Kristina Menih. tji, visokim letnim padavinskim povprečjem nika, ki bi podpiral njihovo poslanstvo. Zato je Marko Pretner, vodja Info središča TNP v in ekstremi. Dolinski svet na zahodni strani, nujna podpora javnosti, ki se zavzema za ohrani- Trenti pa je sklenil: “Povezovanje vrhunske ume- ki je odprt proti Sredozemlju, ima blažje pod- tev narodne dediščine. Razstave s tako pomemb- tnosti s primerljivim naravnim okoljem je navi- nebne značilnosti, severovzhodni del pa je iz- nimi umetniki kot so sodelujoči na delavnici dezno samoumevno. Narediti konkreten korak v postavljen ostrejšim celinskim podnebnim TrentaArs 2008, pritegnejo obiskovalce, ki ob dveh tako različnih, a edinstvenih in za naravo razmeram. ogledu umetniških del spoznavajo tudi naravne pomembnih okoljih, pa je še večji dosežek. Zelo Območja Triglavskega narodnega parka, v vrednote in kulturno dediščino območja.” smo veseli gostovanja v solinah in si želimo še katerih prevladujejo naravne prvine, kjer pote- “To je prva umetniška povezava TNP in Kra- podobnih sodelovanj.” kajo naravni procesi brez vmešavanja človeka jinskega parka Sečoveljske soline. Kot je vrhun- Na letošnji 3. TrentaArs 2009, ki bo v dolini in kjer so ekosistem, biotska raznovrstnost in ska narava v edinem slovenskem narodnem Trente potekala od 20. do 26. junija, bosta poleg naravne vrednote dobro ohranjeni, imenujemo predvidoma treh mednarodno prepoznavnih aka- naravna krajina. Med najbolj prepoznavne na- NAPOVEDUJEMO! demskih slikarjev ustvarjala tudi fotograf in skla- Med 20. in 29. 7. 2009 se bo v Trenti odvi- ravne krajine uvrščamo gorske skupine v osre- datelj. Slednji bo svojo glasbeno kreacijo posvetil jala jubilejna 10. poletna glasbena šola za na- dnjih Julijcih (Triglavsko pogorje, Martuljkova edinstveni naravi v TNP. Pod mentorstvom aka- darjene mlade glasbenike z vsega sveta Med- skupina), Mangart, greben Loške stene, Krn- demske slikarke Fulvie Zudič bo potekala eno- narodni glasbeni forum Trenta, ki ga vodijo sko pogorje, Jalovec, Travniško dolino, obmo- dnevna likovna delavnica za otroke, pod mentor- najbolj priznani pedagogi, člani znamenitega čja visokogorskih jezer (dolina Triglavskih je- stvom fotografa Jožeta Miheliča enodnevna foto- ansambla Dunajske filharmonije. Poleg dveh zer, Kriška jezera, Krnsko jezero) in šotnih grafska delavnica, novinarka Kristina Menih pa zaključnih koncertov bodo udeleženci in pro- barij na Pokljuki ter zatrepe alpskih dolin. bo sestavila doživljajsko kroniko. fesorji pripravili še dodatni jubilejni koncert. Besedilo in foto: Igor Zakotnik Besedilo in foto: Kristina Menih

UMETNOST V DIALOGU Z NARAVO Če se zazremo v zgodovino likovne umetno- nova. Tako se odziva tudi na jejo tudi s strokovnimi pre- sti, lahko opazimo, kako tesno je umetniško vse večjo ogroženost neokr- davanji; tako se združujejo ustvarjanje zraščeno z naravo, kako se motivika njene narave in na človekovo umetnost in znanost, nara- narave v umetnosti nenehno pojavlja in kako na zgrešeno pozicijo izkorišče- va in kultura ter s skupni- različne načine nagovarja kreativnost umetni- valca njenih bogatih, a ven- mi močmi osvetljujejo kov vseh dob: od primitivne umetnosti pračlo- dar omejenih virov. Narava vprašanja, ki zadevajo člo- veka, ki je z ustvarjanjem naravo rotil, naj bo z je bila umetnosti nekoč vir veka in njegovo bolj ali njim prijazna, do srednjeveškega dojemanja na- navdiha in so jo umetniki s manj harmonično bivanje rave kot knjige simbolov, ki razlaga božje zako- pridom “izkoriščali”, nekate- v naravi. ne, do razcveta krajinarstva in upodabljanja le- ri sodobni umetniki pa se pri svojem ustvarja- Letošnje razstave: akademski slikar Matic pot narave, dramatičnih ali idiličnih prizorov nju – včasih tudi grobo in šokantno – postavlja- Sonnenwald (do 24. maja), akademska slikarka kot prispodob za človekova notranja občutja. jo ogroženi naravi v bran. Lucija Stramec (od 27. maja do 19. julija), li- Odnos do narave se skozi čas spreminja. Umet- Info središče Triglavska roža na Bledu deluje kovni pedagog in učiteljica biologije Boris Urh nost sledi času in ga včasih vizionarsko prehite- pod geslom SOS: spoznavam, občudujem, spo- in Alenka Šimnic (od 22. julija do 20. septem- va. Danes postaja vse bolj angažirana, in to na štujem, zato se tudi likovne razstave vključujejo bra) in akademski kipar Damijan Kracina (od vseh področjih, ki zadevajo človeško bivanje. v ta koncept. Letos se predstavljajo mladi ume- 23. septembra do 13. decembra). Po svoje, z likovnimi sredstvi, poudarja glavna tniki, ki jih navdihuje narava, njeno bogastvo Ana Marija Kunstelj vprašanja našega časa, a gledalcu ne ponuja iz- oblik in vsebin ter človekov položaj v njenem Slika: Lucija Stramec, Iris LXII, 2009, delanih odgovorov, temveč največkrat postavlja krhkem ravnovesju. Odprtja razstav se povezu- olje na platno, 40 x 40 cm

Triglavski narodni park 11 OSEBNOSTI

FEDJA KLAVORA Fedja Klavora, univerzitetni diplomirani inže- nir arhitekture, nagrajenec Prešernovega sklada za arhitekturo 1975, parlamentarec leta 1990/91, državni svetnik v letih 1992–1996, dobitnik pla- kete občine Bovec za ohranjanje zgodovinske de- diščine, član ožje delovne skupine za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku kot poo- blaščenec občin Bovec, Kobarid in Tolmin, nek- danji športnik, sedaj zavzet raziskovalec lokalne zgodovine, ki se preizkuša tudi v slikarstvu, in od nekdaj dober človek z osebnim nagnjenjem do Bovškega. Povedano ni vse, le nekaj stalnic in mejnikov, je pa veliko in … pomembno za Trigla- vski narodni park. Pogovor za ta zapis je potekal kakor vsako sre- čanje s Fedjem Klavoro, kajti njegovo osebnostno podobo odlikujejo umirjenost, zbranost, sistema- tičnost in skromnost. Hvalijo ga dela in načela, ne besede. Že nekaj časa ga poznam in upal bi si dejati, da sva prijatelja, vendar mi je pogovor od- kril mnoge nove strani iz njegovega življenja in dela, celo nekaj podobnosti z mojo prvotno dru- žino. Na fakulteti sem bil sošolec in dober prija- Vrček na sliki (beneška keramika iz začetka 18. stoletja) je kopija originala, ki ga hrani pisatelj Saša Vuga. V telj njegovega mlajšega brata Iztoka, toda nisem romanu Krtov kralj so opisani dogodki leta 1797, ko je šel Napoleon s svojo vojsko skozi Kobarid. Družinsko spo- vedel, da tudi onadva izhajata iz učiteljske druži- ročilo Vugovih, ki se je ohranilo iz roda v rod pravi, da je takrat iz tistega vrčka Napoleon pil vino. ne, ki je doživljala tegobe ob družbeni izpostav- ljenosti tega poklica v času druge svetovne vojne. Vendar sam tega projekta ne poudarja, temveč nih, drobnih, vedno novih na videz nepomemb- Tako je oče, s koreninami iz Kršovca ob zgornji ga jemlje le kot sestavni del večjega skupnega nih podatkov. Tri leta za tem (2006) je kot plod Soči, sicer Bovčan, zaradi nevarnosti selitev v projekta v nekdanji veliki Tolminski občini usta- njegovega prizadevanja, da bi Klužam dal po- Srbijo napotil svojo ženo z eno leto starim sinom novljene skupine za razvoj Zgornjega Posočja in membno mesto v sodobnem utripu življenja na Fedjo iz Kranja, kjer so bivali leta 1941, najprej v posebej Trente, v katero je sam pritegnil mlade Bovškem, izšla druga knjiga, Bonaparte ob Soči Podkoren, in ker od tam ni šlo, čez Vršič, pa spet raziskovalce, domačine. Zanj je bilo pomembno, 1797. Ko sem se o tej knjigi pogovarjal s Toma- skozi Ljubljano v Bovec. Tam sta prebila vsa leta da dobi Zgornja Soča dovolj dobro cestno pove- žem Budkovičem, ki ga kot razgledanega in plo- vojne, oče pa se jima je pridružil šele po kapitula- zavo, da tam ostane šola (sedaj edina šola v me- dnega zgodovinopisca, geologa in amaterskega ciji Italije. Na predlog znanega kapetana Vogrina jah TNP), da ima dolina svoje zdravstveno var- arheologa visoko spoštujem, mi je dejal, da sta je oživil osnovno šolo v kraju, po grožnji partiza- stvo (zdravniško ordinacijo v sklopu Doma Tren- obe knjigi odlični, podatki natančni in preverjeni, nov z ustrelitvijo pa se je umaknil k njim v Čezso- ta), svoj vir električne energije (elektrarna na jezik lep, branje zanimivo, kot da bi šlo za dober čo in kasneje v Brda. Kmalu po vojni so se vrnili Krajcarici), pospeševalca razvoja, turistično dru- roman. Izjemna ocena, ki sem je bil iskreno ve- v Kranj, kjer je končal obe gimnaziji. Vsa leta gi- štvo, dobre gospodarje za opuščene objekte in še sel. mnazije sta v prvi klopi sedela skupaj z Mišom kaj. Morda bi kdo drug napisal drugačno zgodbo o Jamnikom, državnim prvakom v alpskem smuča- Ker je po srcu Bovčan, ga je pritegnila večti- sogovorniku. Bolje sem ga namreč spoznal šele, nju in odličnim alpinistom. Tudi Fedja je bil odli- sočletna zgodovina Bovškega, ki je pestra in zani- ko se je kdaj pa kdaj pridružil t. i. etnološkim de- čen športnik, košarkar v hrvaško-slovenski zvezni miva, pa zelo slabo obdelana, kajti prometna in lavnicam, ki sva jih nekoč imela v družbi s Soča- ligi, z Jamnikom pa se je preizskusil tudi v “pleza- siceršnja nepovezanost z Ljubljano in bližjimi nom, nekdanjim rudarjem, lovcem in naravovar- riji”. Kot kasnejša inženirja in zanimivi osebnosti večjimi središči je tudi tukaj pustila sledove. Tudi stvenim nadzornikom Ludvikom Komacom, tu sta prav tako oba izstopala v družbenem življenju. zaradi tega se kot politik ne zavzema za Goriško, in tam po Soški dolini. Tudi v tej dejavnosti je Službena pot mladega arhitekta ga je vodila temveč za Primorsko pokrajino, če bi ta ne bila Fedja videl priložnost, da spozna nove podrobno- najprej v Avstrijo, nato v podjetje IBT Trbovlje, mogoča, pa za Zgornje Posočje. sti v kulturnem izročilu Bovškega, kajti pri Ko- pa v Idrijo in Kranj. Skupaj z arhitektom Cirilom Njegovo zanimanje za zgodovino Bovškega je macovih v Vrsniku še živi družinsko izročilo vr- Oblakom sta leta 1975 prejela nagrado Prešerno- sprva izhajalo iz želje, da bi strateška Bovška vra- hunskega izdelovanja različnih orodij in pribora vega sklada za arhitekturno izvedbo stavb Go- ta na Klužah predstavili svetu in da bi tamkajšnja za domače potrebe ter za “blagovno menjavo” v renjskih oblačil v Kranju in letališča Brnik. Za trdnjava ne stala zapuščena kot spomenik brez dolini. V približno istem obdobju se je pridružil Triglavski narodni park pa je najpomembnejša napisa. Spominjam se – zdaj že davne – prve raz- tudi slikarskemu krožku, ki je nastal v Bovcu, in njegova kreacija Informacijskega središča Dom stave v trdnjavi, s katero je prikazal razvoj dosegel zavidljivo raven v tej obliki umetniške in Trenta na Logu v Trenti, predelava objekta nek- obrambnih objektov na tem mestu. Ob tem delu osebne izpovedi. danje italijanske vojašnice. Po vseh letih je njego- pa je začela nastajati prva in potem druga knjiga. Med najinim pogovorom je omenil, da so otro- va arhitektura še vedno sveža, zanimiva kombina- Kdo dal podobo je Bovškemu (2003) je dragoceno ška leta, ki jih je med drugo svetovno vojno preži- cija dinamične alpske zunanjosti in funkcionalne delo, ki ni le zapis zanesljivo preverjenih zgodo- vel v Bovcu, pustila v njem neizbrisno sled. Želel ter prijetne notranjosti, pa naj gre za muzejske vinskih dejstev in domnev – nekatere so se odtlej se je vrniti tja. Storil je to – in kajpak še mnogo prostore, večnamenske dvorane ali prijazne že potrdile. Je bogastvo presenetljivih in zanimi- več. apartmaje, skrite v vogale pod ostrešjem. vih odkritij, ki se je rojevalo iz sistematično zbira- Besedilo in foto: Jože A. Mihelič

12 Triglavski narodni park PO PARKU

SLOVENSKA PLANINSKA POT Slovenska planinska pot je prva in najpomembnejša vezna pot v Sloveniji. Hkrati je bila to tudi venskih gorah. Do leta 1988 je izšlo šest popra- prva vezna planinska pot v Evropi. Dolga je 630 kilometrov in jo je mogoče prehoditi v približno vljenih in dopolnjenih izdaj. 30 dneh. Osnovna Slovenska planinska pot ima 71 kontrolnih točk, Razširjena Slovenska planin- Prof. Šumljak je na podlagi ugodnih ocen pla- ska pot pa 35 točk. Do sedaj je bilo prodanih že več kot 32.000 pohodnih dnevnikov. Osnovno pot nincev o Slovenski planinski transverzali dal je do konca leta 2008 prehodilo 8.972 pohodnikov, razširjeno pot pa 1.871. pobudo tudi za Razširjeno pot. Predlog nove poti so potrdili na skupščini PZS 5. decembra 1965, Po njenem zgledu so do sedaj uredili 69 raz- menili in pot speljali od Postojne čez Vremščico Komisija za pota pa je planince o njej obvestila ličnih veznih poti pri nas in precej tudi v Evropi. in Slavnik do Kopra. Anton Blažej, načelnik v Planinskem vestniku leta 1966. Razširjena pot Med pomembnejše spadajo evropske pešpoti, Komisije za pota pri PZS, je na skupščini PZS je bila dopolnilo Slovenske planinske transver- del E6 in E7 poteka tudi po naši državi, in pa 3. aprila 1954 v Mariboru poročal: “Ob 60-le- zale št. 1. Via Alpina, ki povezuje osem držav Alpskega tnem jubileju SPD se je začela tudi transverzal- Na podlagi pomembnih sprememb po osa- loka. na pot po slovenskih gorah, ki bo odkrila pla- mosvojitvi Slovenije, ko je bil dovoljen tudi Pobudo za Slovensko planinsko transverzalo nincem vso lepoto slovenskega gorskega sveta.”. obisk mejnih gora, je Komisija za pota pri PZS št. 1 od Maribora do Kopra, kot se je glavni del Slovenska planinska transverzala je bila veči- pripravila predlog sprememb Slovenske planin- današnje Slovenske planinske poti imenoval do noma speljana po obstoječih markiranih poteh, ske transverzale in Razširjene poti. Upravni od- leta 1991, je dal prof. Ivan Šumljak (1899– ki so jih ponekod povezali z novimi potmi. Pote- bor PZS je spremembe osnovne poti sprejel na 1984), starosta mariborskih planincev, publi- ka od Maribora čez Pohorje, Kamniško-Savinj- svoji 6. seji dne 8. junija 1991 in pot poimenoval cist, predavatelj in dolgoletni načelnik Marka- ske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe s Triglavom Slovenska planinska pot. Spremembe Razširjene cijskega odseka PD Maribor-Matica. Pobudo je na čelu, nato preide na Primorsko in se čez Na- poti so bile sprejete na 7. seji Upravnega odbora dal na zboru markacistov Slovenije, dne 21. ju- nos spusti do morja. Markacisti planinskih dru- PZS 5. oktobra 1991, pot pa so poimenovali nija 1950 pri Slamiču v Ljubljani, pisni predlog štev so vso pot od Maribora do Kopra označili Razširjena slovenska planinska pot. pa 28. junija 1950. s Knafelčevimi markacijami in arabsko številko Leta 1993 je izšel vodnik po Razširjeni slo- Komisija za pota pri PZS je v sodelovanju s 1. Delo markacistov je usklajevala Komisija za venski planinski poti in leta 1994 še nova izdaja prof. Šumljakom določila traso poti. Prvotni pota pri PZS, ki je poskrbela tudi za enotne ži- vodnika po Slovenski planinski poti. Avtor obeh predlog prof. Šumljaka o krožni planinski poti, ge, dnevnike in prvi vodnik, ki ga je leta 1958 je Jože Dobnik. ki bi se začela in končala v Mariboru, so spre- izdala Planinska založba pod naslovom Po slo- Tone Tomše, Komisija za planinske poti, PZS

Levo znak za prehojeno Slovensko planinsko pot, desno znak za prehojeno razširjeno Slovensko planinsko pot

Upravni odbor PZS je 8. junija 1991 sprejel spremembe osnovne poti; število kontrolnih točk je bilo tedaj zmanjšano s prvotnih 80 na 71

Triglavski narodni park 13 PO PARKU

BLIŽNJICE? VZEMIMO SI RAJE ČAS V gorskem svetu je dolga stoletja gospodaril njen naklon čim manjši – kar je ugo- markacisti in ekološko ozaveščeni le domačin, ki je za svoje potrebe uhodil poti. dno za hojo in pomembno za ob- planinci postavili ovire. Erozij- Načrtna graditev planinskih poti konec 18. sto- stanek poti. Z vse večjim obi- ske jarke so zadelali s kamni letja je imela za osnovo te stare pastirske in lov- skom gorskega sveta so se po- in odpadnim vejevjem, ki ske poti, ki so jih temu namenu primerno nade- javili tudi dodatni problemi preprečujejo erozijsko moč lali. Poti so večinoma gradili domačini, ki so ži- na poteh. Zaradi množične vode. Obenem pa nepobolj- veli z naravo in poznali njene zakonitosti. Spe- hoje in neprimernega vzdrže- šljivim “bližnjičarjem” oteži- ljali so jih tako, da ni bilo potrebe po večjih do- vanja so se na poteh pričele jo hojo in jih s tem usmerijo datnih nadelavah. Skrbeli so, da je bila trasa pojavljati poškodbe in erozijski na označene poti. Žal je takih speljana v primernih serpentinah in da je bil procesi. pohodnikov vse več in markacisti Ena največjih težav so še vedno temu pojavu marsikje niso več kos. bližnjice. Razvada številnih gorskih popotnikov Popolna sanacija takih bližnjic je izredno za- je, da posebno med sestopom drvijo čimbolj pletena in povezana s precejšnjimi finančnimi naravnost navzdol proti dolini. To pa ima za sredstvi. Najučinkovitejše sredstvo proti nastan- naravo lahko prav hude posledice. S tako hojo ku bližnjic je primerna vzgoja obiskovalcev gor- namreč odrinemo že tako zelo tanko plast hu- skega sveta. Zato planinske zveze alpskih držav, musa, s tem pa izpostavimo vrhnjo plast kamni- med njimi tudi naša, namenjajo temu vso pozor- ne pod njo različnim mehanskim vplivom. Ero- nost. To je pomembno ne le za ohranjanje izre- zija, dodatna hoja in deževje opravijo preostalo. dno občutljive visokogorske narave, ampak tudi Posledica so globoki erozijski jarki, med njimi za varnost pohodnikov. Tudi pri nas se bomo pa do golega erodirano zemeljsko površje. Zdrsi morali resneje soočiti s tem problemom. To pa planincev na takih poteh niso redkost in po- ne bo preprosto in ne poceni. Avstrijska krovna škodbe so lahko hude. Zato je treba nastanek planinska organizacija je v odpravo tega proble- bližnjic preprečevati že ob njihovem nastajanju. ma pretekla leta vložila nekaj 100.000 evrov. Foto: I. Zakotnik Tam, kjer so ljudje začeli delati bližnjice, so Tone Tomše, Komisija za planinske poti, PZS 150-LETNICA ALOJZA KNAFELCA Takoj po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva leta 1893 se je včlanil vanj. Na občnem Alojz Knafelc (1859–1937), zboru 4. marca 1922 je bil izvoljen v Osrednji planinec in kartograf, se je rodil 23. junija 1859 v Šmihelu pri odbor SPD, v katerem je postal načelnik marka- Novem mestu. Po končani gimnaziji je najprej služboval kot cijskega odseka. Kot zelo dejaven funkcionar učitelj. Leta 1884 je ob gradnji železnice Hrpelje–Kozina je SPD je deloval na različnih področjih planinske dobil delovno mesto risarja pri državnih železnicah. Kasneje dejavnosti. Leta 1923 je ob šestdesetem obisku je bil premeščen v Beljak, kjer je bil leta 1900 med pobudniki na novo prepleskal Aljažev stolp. Od leta 1928 do smrti je bil gospodar koče pri Triglavskih je- za ustanovitev Ziljsko-koroške podružnice SPD, kjer je postal zerih, na kar nas še danes spominja plošča na tajnik prvega odbora. Leta 1906 so ga premestili v Trst, kjer skali ob jezeru. je služboval do leta 1915. Nato je deloval na Češkem in Zagre- bu, kjer se je leta 1922 upokojil.

1925 je narisal tudi železniško karto Jugoslavi- čen seznam tablic z je. V Planinski vestnik je pisal članke in obja- zaporednimi števil- vljal svoje spomine. kami, ki se končuje SPD je konec leta 1921 organiziral tečaj za leta 1936 s številko markiranje, ki ga je vodil Alojz Knafelc. Ob tem 466. je bila predstavljena bodoča enotna oznaka na Planinska zveza planinskih poteh – rdeč kolobar z belo piko in Slovenije od leta smerna tabla, kakršno je predlagal Knafelc. Pri- 1960 podeljuje pri- pravil je tudi enotna navodila za markiranje zadevnim markaci- poti, ki jih je objavil v julijski številki stom Knafelčevo di- Planinskega vestnika leta 1922 in leta Priložnostna znamka, ki jo plomo, od leta 2004 Knafelčevi smerna tabla in markacija. je Pošta Slovenije izdala ob 1924 še v samostojni publikaciji. 150-letnici rojstva Alojza pa še Knafelčevo Risarska spretnost je Knafelcu služi- Spomladi leta 1922 se je začela akci- Knafelca priznanje. Knafelče- la tudi pri risanju grebenskih kart. Sa- ja za označitev vseh naših gorskih poti z va markacija je od mo za Julijske Alpe je priredil šest izdaj. novo markacijo in smernimi tablami. Kna- leta 2007 zaščitena z Zakonom o planinskih Izdal je še karte Kamniških Alp, tržiške okolice felc je kažipotne table naročil pri mizarju, sli- poteh. in zemljevid Blejskega jezera z okolico. Leta karski posel pa je opravil sam. Vodil je tudi to- Tone Tomše, Komisija za planinske poti, PZS

14 Triglavski narodni park PO PARKU

PREMOSTITEV MANGRTSKEGA POTOKA PRI MLINČU Plaz izpod Stovžja je novembra 2000 je pov- zročil nepopravljivo škodo na območju Loga pod Mangrtom, uničil pa je tudi most čez Man- grtski potok pri Mlinču na regionalni cesti R-203 Predel–Bovec. Takoj po naravni nesreči so po- stavili začasni kovinski most, po državnem loka- cijskem načrtu za sanacijo vplivnega območja Stovžje pa so začeli pripravljati projektno reši- tev trajne premostitve. Na podlagi strokovnih, tudi naravovarstvenih presoj so izbrali ločno zasnovo viadukta z umestitvijo 80 m navzdol od prvotnega mostu. Za gradnjo viadukta je bila zaradi zahtevnega terena in težkega dostopa prvič v Sloveniji iz- brana tehnologija prostokonzolne gradnje loka s pomočjo začasnih poševnih zateg prek dveh armiranobetonskih pilonov, visokih dobrih 20

Gradnja v času izvedbe voziščne konstrukcije viadukta m. Viadukt je dolg 128 m, svetli razpon loka je tošnjega leta pa je bila zgrajena tudi voziščna 87 m, širina pa 9,8 m. Višinska razlika med mo- prekladna konstrukcija. Viadukt bo predvidoma stno konstrukcijo in koritom Mangrtskega poto- zgrajen do konca junija 2009. ka znaša kar 57 m, tako da bo to največji viadukt Pred odprtjem za promet bo treba rekonstru- v Julijskih Alpah. irati tudi del regionalne ceste pred viaduktom Gradnja viadukta se je začela novembra 2007 ter urediti obcestne brežine in dograditi kamni- in je potekala z obeh bregov hkrati. Pred kon- te zložbe. Začasni montažni most bo odstra- Računalniška simulacija gradnje loka cem leta 2008 je bil z zabetoniranjem sredinske- njen, opuščen del ceste pa krajinsko saniran. viadukta (arhiv: Primorje d.d.) ga segmenta lok viadukta spojen, na začetku le- Besedilo in foto: Igor Zakotnik

POŠKODBE V NARAVI OB POTRESIH V ZGORNJEM POSOČJU, 5. del OSNOVNI PODATKI O POTRESU 12. JULIJA 2004 Koordinati epicentra potresa, ki se je spro- valnic. Na Primorskem so zgrajene opazovalni- žil 12. julija 2004 ob 13.04 po svetovnem času ce v Robiču pri Kobaridu, Čadrgu nad Tolmi- (UTC) ali ob 15.04 po lokalnem času, sta nom, Vojskem nad Idrijo, na Javornikih, Knež- 46.31 N in 13.62 E. Njegovo žarišče je bilo jem dolu nad Ilirsko Bistrico, za ta del pa je okoli 8 km pod površino. Nastalo je ob istem pomembna tudi opazovalnica v Goričicah pri prelomnem sistemu kakor potres 12. aprila Cerkniškem jezeru. 1998, to je ob Ravenskem prelomu, ki je del V prvih dneh po glavnem potresu je sledilo Idrijskega prelomnega sistema. nekaj sto popotresnih sunkov, na začetku tudi po pet na minuto. Večinoma so bili šibki, pa Magnituda (ML = 4,9) smo izračunali iz za- pisov 11 opazovalnic. Preliminarne učinke na vendar je nastalo tudi nekaj popotresov, ki so zgradbe, naravo, ljudi in predmete smo ocenili presegli magnitudo 3. Najmočnejši je bil 14. ju- z intenziteto med VI. in VII. stopnjo po evrop- lija 2004 ob 6.37 z magnitudo 3,6. Že tako pre- ski potresni lestvici (EMS). Preliminarno lo- strašene prebivalce so še bolj vznemirjali in kacijo epicentra smo določili iz 38 opazoval- povzročali strah pred novim hujšim potresom. nic slovenske, avstrijske, italijanske in hrvaške mreže. Učinki potresa na naravo Takoj po potresu smo skupaj s kolegi iz ita- Vpliv potresa na naravo je tem večji, čim Potresna opazovalnica v Čadrgu. Foto: G. Kutin lijanskih seizmoloških inštitucij, s katerimi močnejši je potres. Vpliv potresa se izraža v ve- sodelujemo že vrsto let, postavili omrežje 12 likosti in pogostosti pojavov. Potres 12. julija ki jih sproža potres v naravi. Drugi pojavi so prenosnih terenskih opazovalnic, ki so v prvih 2004 je imel izračunano magnitudo M = 4,9 in bili odpiranje razpok in plazenje ob robu te- tednih po potresu zabeležili v povprečju naj- ocenjeno intenziteto med VI. in VII stopnjo ras, padanje skal in širjenje obstoječih raz- manj 20 popotresnih sunkov na dan. Omrežje EMS. Temu ustrezno so nastali pojavi plitvih pok. 12 prenosnih terenskih opazovalnic se je pri- porušitev v naravi. Največ je bilo hribinskih po- dr. Renato Vidrih, MOP ARSO, Urad za družilo obstoječi mreži 24 slovenskih opazo- dorov, nekaj pa tudi drugih značilnih pojavov, seizmologijo in geologijo

Triglavski narodni park 15 PARK V SVETU

NA MEDNARODNEM SREČANJU NARAVOVARSTVENIH NADZORNIKOV IN USLUŽBENCEV IZ ZAVAROVANIH OBMOČIJ V ALPAH SODELOVAL TUDI TRIGLAVSKI NARODNI PARK Tradicionalno letno srečanje naravovarstve- sodelovale štiri ekipe, sestavljene iz poklicnih in Ture; v mestu Matrei na Vzhodnem Tirolskem nih nadzornikov Trofeja Danilo Re, ki je od 12. prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov ter in v Mittersillu v salzburškem delu parka, ki je do 14. marca potekalo v Narodnem parku Viso- sodelavk z uprave in skupno med 49. ekipami največje informacijsko središče v Alpah z vr- ke Ture, je vključevalo strokovni tematski semi- zasedle 10., 11., in 16. mesto, dekleta pa 3. me- hunsko predstavljenimi vsebinami s poudarkom nar z naslovom Medved, volk in ris v Alpah – sto med ženskimi ekipami. Najuspešnejša je bi- na geologiji in nastajanju Alp. vloga in izkušnje naravovarstvenih nadzornikov la ekipa iz nemškega Narodnega parka Berchte- Srečanje nadzornikov Danilo Re organizira pri ohranjanju velikih zveri ter športno tekmo- sgaden. Mreža zavarovanih območij v Alpah, katere po- vanje. Sodelovalo je 250 predstavnikov zavaro- Gostitelji so udeležencem predstavili tudi dve slanstvo je podpirati in spodbujati izmenjavo vanih območij iz osmih držav. informacijski središči narodnega parka Visoke izkušenj in znanj med upravljavci alpskih zava- Delo naravovarstvenih nadzornikov je teren- rovanih območij na vseh področjih skupnega sko in zahteva dobro fizično pripravljenost, pa interesa. V zadnjih letih so se Mreži priključila tudi raznovrstno znanje o prostoru. Strokovni tudi zavarovana območja drugih gorovij. Trigla- posvet je bil priložnost za predstavitev trenutne- vski narodni park je v Mreži dejaven od ustano- ga stanja ter za izmenjavo izkušenj naravovar- vitve leta 1995. Cilj Mreže je uresničevanje stvenih nadzornikov na področju upravljanja in protokola Varstvo narave in kulturne krajine v ohranjanja velikih zveri v Alpah. okviru Alpske konvencije. Med državami podpi- Tekmovalci 14. tovrstnega srečanja so se po- snicami te mednarodne pogodbe je tudi Slove- merili v športnem tekmovanju; v turnosmučar- nija, ki v letih 2009 in 2010 konvenciji tudi pred- skem vzponu, veleslalomu, teku na smučeh in seduje. streljanju. Iz Triglavskega narodnega parka so Foto: A. Zdešar Tina Markun

NAČRTI MREŽE ČEZMEJNIH PARKOV

Foto: Arhiv Federacije EUROPARC Čezmejni parki: 1 Pasvik-Inari Trilateral park (FIN, N, RUS) 2 Oulanka (FIN) – Paanajärvi (RUS) NPs 3 Nature Slogan “Narava ne pozna meja” slišimo veli- narodni park in prijatelji iz rezijanskega Narav- park Maas – S(ch)walm-Nette (D/NL) 4 Krkonoše (CZ) – kokrat – v naravovarstvu še posebej. S to idejo nega parka Prealpi Giulie. Karkonosze (PL) NPs 5 Neusiedlersee (A) – Fertö-Hansag je na področju čezmejnega sodelovanja začelo Od 6. do 8. maja 2009 je ob obali Baltika, v (H) NPs 6 Thayatal (A) – Podyji (CZ) NPs. V postopku certificiranja: 7 Bayerisher Wald (D) – Šumava (CZ) NPs delovati več mednarodnih, tudi eminentnih or- Estoniji, potekalo prvo srečanje čazmejnih par- 8 Ente Parco Naturale delle Prealpi Giulie (I) – Triglavski ganizacij ter omrežij, kot sta na primer UNES- kov, šestih že certificiranih in dveh, ki sta še v NP (SLO) CO MAB in IUCN, več kot deset let pa s projek- postopku pridobivanja statusa. 29 udeležencev tom čezmejnih parkov (Transboundary Parks) iz 13 držav se je pogovarjalo o načinih čim bolj- vanja. Najpogostejše oblike sodelovanja med pri »brisanju« administrativnih meja sodeluje šega sodelovanja – med obema partnerskima partnerskimi parki so skupni projekti, prire- tudi Federacija EUROPARC. Gre za željo po parkoma, z lokalnimi skupnostmi in na ravni ditve, izobraževanja in delo z mladimi, raziska- sodelovanju zavarovanih območij, ki bi bila v mreže, ki se je v teh dneh tudi uradno oblikova- ve in monitoringi, skupno načrtovanje (Natura drugačnih razmerah najverjetneje eno samo ta- la in poimenovala TransParcNet. 2000) ter skupne spletne strani. V prihodnosti kšno območje, ker pa jih deli državna meja, go- Predstavniki parkov smo se strinjali, da pove- smo udeleženci sklenili sodelovati tudi na ravni vorimo o več parkih. V postopku pridobivanja zava prinaša veliko več prednosti kot slabosti in novonastale mreže ter se enkrat letno srečevati. statusa čezmejnega parka smo tudi Triglavski da v večini primerov tudi dviguje kakovost varo- Marjeta Albinini

16 Triglavski narodni park PROJEKTI

ČEZMEJNA DOŽIVETJA NARAVE

Zavarovana območja narave so družbeni do- valnih dejavnosti na primer ne le škodujejo eko- priprava delovnih na- govor, s katerim se določena skupnost zaveže, sistemom, ampak dolgoročno neposredno uni- črtov, usklajevanje da bo človekove dejavnosti usmerjala tako, da čujejo naravne vire, ki jih človek potrebuje – v razpredov akcij s part- bo narava ostala čim bolj ohranjena. Narodni nekaterih primerih celo tiste, zaradi katerih obi- nerji in pregled po- parki imajo pri tem posebno nacionalno in skovalci prihajajo v te kraje. Po drugi strani je tencialnih ustreznih sodelavcev ali sodelavk. mednarodno težo. Različne oblike turizma in opazno šibko sodelovanje drugih lokalnih de- Glavni cilj projekta je pripraviti ustrezne pove- obiskovanja dobro ohranjene narave lahko pri- javnosti, ki lahko ponudijo turizmu kakovostno zave in infrastrukturo za povezovanje trgov tra- našajo pomemben prihodek lokalnemu podporo. dicionalnih izdelov na obeh straneh meje in čez prebivalstvu, za upravljanje zavaro- Triglavski narodni park je lani skupaj s part- mejo, s tem krepiti sonaravno proizvodnjo, vanih območij pa pomenijo nerji s Koroške, avstrijske in slovenske Štajerske medsebojno izmenjevati izkušnje in se izobraže- nov izziv. Nekatere oblike ter Gorenjske pripravil projekt Brezmejna doži- vati. Koordinacija delovnega paketa, ki se ukvar- turizma in spremlje- vetja narave. Projekt vodi Prostorski oddelek ja z infrastrukturo in ki nam je zaupana, pome- Koroške deželne vlade. Prijava je bila uspešna, ni, da bomo nekatere svoje pozitivne izkušnje zato že potekajo pripravljalna dela, predvsem na komunikacijskem področju lahko prenesli na druge partnerje in hkrati ugotavljali odziv obi- skovalcev na drugih partnerskih zavarovanih območjih. Poleg tega načrtujemo, da bomo ure- dili staro vaško sirarno v Bohinju, uvedli prenos tradicionalnih znanj na mlajše generacije in vse- binsko nadgradili Triglavsko tržnico na Bledu. Za eno najpomembnejših pridobitev, ki jo načr- tujemo pri tem projektu, imamo mobilno info točko – predelano kombinirano vozilo, s kate- rim se želimo prebivalcem vseh vključenih regij še bolj približati in izboljšati komunikacijo, jim na njihovih območjih predstaviti namen varova- nja narave, povezovanja ljudi in narave in tudi tržne prednosti, ki jih vidimo v povezovanju re- gij. Projekt se sofinancira iz sredstev EU, pro- grama Cilj3 Slovenija-Avstrija. Model načrtovane mobilne info točke Besedilo in model: Jurij Dobravec

PROJEKTI PARKA V OKVIRU PROGRAMA LEADER Leta 2008 sta Regionalni razvojni agenciji Nockberge v Avstriji). Trije parki ležijo na ob- vskega narodnega parka v Kobaridu. (PRC iz Tolmina in BSC iz Kranja) uspešno močju vzhodnega loka Alp, na območju treh kandidirali na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, držav in treh kultur s tremi različnimi jeziki. S Druge dejavnosti, ki jih načrtujemo: gozdarstvo in prehrano (MKGP) in s tem prido- pristopom LEADER želimo nadgraditi pred- • Ureditev informacijskih točk na temo varova- bili status delujočih LAS-ov (lokalno akcijskih vsem v ERI začete dejavnosti, kot sta skupna nja narave na nekaterih osnovnih šolah s šir- skupin) oz. status območja LEADER. Z odloč- promocija in trženje turističnih storitev ter lo- šega območja parka. bami MKGP sta LAS za razvoj (Severna Pri- kalno tipičnih izdelkov z že oblikovano pobudo • Izdelava pilotnih načrtov upravljanja za ob- morska) in LAS Gorenjska košarica (Gorenj- “krog parkov”. Pri tej pobudi gre za povezavo močja pašnih planin. ska) pridobili pravico do uporabe sredstev iz različnih partnerjev (kmetij, restavracij, muze- • Sodelovanje pri organizaciji večjih prireditev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj pode- jev, informacijskih centrov, šol, učnih poti …) v parku. želja (EKSRP), namenjenih izvajanju pristopa na območju treh parkov. Ti se povezujejo z na- • Oblikovanje učnih programov in predstavitve- LEADER v programskem obdobju 2007–2013 menom medsebojne in skupne promocije, zara- nih območij avtohtonih pasem domačih živa- (sredstva 4. osi). Ta sredstva so namenjena pod- di oblikovanja skupnih turističnih produktov ter li. pori delovanja LAS in izvajanju projektov za trženja izdelkov in storitev. Glavni namen pro- • Organizacija učnih delavnic za različne ciljne uresničevanje lokalnih razvojnih strategij. jektov ERA je predvsem izboljšati dohodkovne skupine na lokalni in mednarodni ravni. Na razpis obeh LAS-ov za leto 2009 se je sku- možnosti lokalnega prebivalstva, kakovost živ- paj s partnerji prijavil tudi JZ TNP. S pristopom ljenja ter izobraževanje in ozaveščanje različnih Naši partnerji v projektih so: občine Bohinj, LEADER bi namreč radi nadaljevali in nadgra- ciljnih skupin o zavarovanih območjih in varo- Kobarid, Kranjska Gora in Gorje, LTO Turizem dili dejavnosti iz projekta ERA. vanju narave nasploh. Bohinj, TD Bohinj, osnovne šole, agrarne sku- Pri dosedanjih dejavnostih ERA se je začelo JZ TNP je partner tudi v projektu občine Ko- pnosti, regionalne razvojne agencije PRC, BSC konkretno sodelovanje med ob- barid, v katerem bomo že leta Kranj, RAGOR, KGZ Kranj in KGZ Nova Go- močji treh parkov (TNP, Julij- 2009 dokončno uredili novo rica. sko predgorje v Italiji in NP informacijsko postajo Trigla- Davorin Koren

Triglavski narodni park 17 STRANI ZA MLADE IN MLADE PO SRCU UČNA POT TEHNIČNA DEDIŠČINA IN POT KRIVOPETNIC

V Trenti smo pripravili poleg že obstoječe Pot Krivopetnic je primerna za družine z učne Soške poti še dve novi, krajši učni poti. Pot mlajšimi otroki in manjše skupine mlajših otrok. Tehnične dediščine poteka po delu Soške poti, Začetek poti je pri Informa- le da je tu poudarek na tehnični dediščini doline cijskem središču Triglavske- Trente. Pot začnemo pri Informacijskem sredi- ga narodnega parka. Pot se šču Triglavskega narodnega parka, od koder se na začetku malo dvigne, preč- odpravimo ob reki navzdol in prečkamo brv. ka travnik in preide v gozd. Pot sedaj nadaljujemo ob reki navzgor, do raz- Ob robu gozda prvič naletimo gledne točke in počivališča. Tu se nam ponuja na sledi živali, ki živijo v goz- razgled na okoliške hribe ter na sotočje dveh du. Pri stari bukvi sredi gozda rek, Krajcarce in Soče. Po krajšem postanku prisluhnemo pripovedki o Kri- nadaljujemo pot do žage venecianke in riže. Ri- vopetnicah in Zlatorogu. Pot se žo so uporabljali gozdarji v Trenti in Soči pri vije skozi gozd. Tu pa tam opa- spravilu lesa v dolino. Žage v dolini Trente so zimo odtis sledi. Le katera žival delale za lokalno skupnost, torej za potrebe do- je bila tu? Pogledamo skozi ku- mačinov. Les so uporabljali pri gradnji stano- kalo, in kaj vidimo? Igramo se, vanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Spravilo raziskujemo drevesa in jih poime- in obdelava lesa sta bili le dve izmed gospodar- nujemo. Kmalu zapustimo gozd, seboj, in glej, tudi tu so drobne živalce. Še nekaj skih obrti v dolini. Žaga sedaj ne obratuje več, in že smo pri hiši. Kako so včasih živeli, kaj so korakov, in že smo na koncu poti. Pri apnenici lahko pa jo zaženemo in si ogledamo način de- delali, s čim so se preživljali, vse to izvemo na je velika delovna klop, kjer skupaj rešimo delov- la. Pot končamo pri apnenici, kjer izvemo vse o jasi pri domačiji. Pot nadaljujemo tesno ob vo- ne liste, naredimo izdelek in se veseli razide- pridelovanju in uporabi apna ter rešimo delov- di, malo počofotamo, opazujemo živalce, ki ži- mo. ne liste. vijo pod kamnom v vodi, potresemo vejo nad Alenka Hace

Pripovedka: KAKO JE DIVJI MOŽ NAUČIL IZDELOVATI TRENTARJE SIR Pripovedko mi je povedal moj oče, on pa jo je izve- nini ujeli in ga odpeljali v dolino. Divji mož se je In res, Trentarji so se priučili izdelovati ovčji del od nekega starega Trentarja že pred trideseti- močno upiral, toda Trentarjev je bilo preveč in sir in skuto, sirotko pa so na žalost vse do danes mi leti, ko je prvič prišel v dolino Trente. Žal te tudi oni so bili močni. Zaprli so ga v leseno klet- zlivali prašičem. pripovedke ne poznajo vsi domačini in se počasi ko, kjer so mu ponudili samo vodo. Od njega so Sedaj vemo skrivnost Divjega moža; sirotka je izgublja v spominu. Tokrat sem jo zapisala, da jo zahtevali, naj jih nauči izdelovati sir in skuto. namreč ena najbolj zdravih sestavin mleka. boste lahko pripovedovali svojim otrokom in oni Seveda jim te skrivnosti ni hotel zaupati. Po Pijemo jo ohlajeno, lahko ji do- svojim in tako dalje in tako naprej. nekaj dneh brez hrane pa se je le vdal in jim damo tudi sadje in nas tako povedal recept, kako naj naredijo dober ov- še bolj osveži in okrep- Nekoč v davnih časih je pod Jalovcem na pla- čji sir. Trentarjem pa to še vedno ni bilo ča ter ohranja pri nini Trenta živel Divji mož. Bil je velik in mo- dovolj. Pregovarjali so se in prego- zdravju. čan, starejši možakar, oblečen v ovčjo kožo in varjali, nič ni pomagalo. Ujete- Alenka Hace obut v lesene cokle. Na Trenti, to je planina vi- ga so imeli še nekaj dni. soko pod Jalovcem, je pasel svoj trop ovac in Končno jim je Divji mož na- koza. Vse dneve v letu je preživljal na gori pri to izdal še, kako naredijo skuto. svojih ovcah. Narava mu je dala vse, kar je po- Takrat šele so ga Trentarji izpustili in Divji treboval. Za zatočišče si je iz lesa napravil bajti- mož je tekel, kolikor hitro je mogel. Ko je bil co na robu gozda. Za hrano in obleko mu ni bilo že treba skrbeti, iz ovčje kože si je napravil topel visoko v gorah, na poti proti svoji planini, kožuh in se hranil z ovčjim mesom. Mleko, sir se je obrnil in jim zavpil: »Sir in skuto boste zna- in skuta pa so bili njegova poslastica. Čez dan je li narediti, ampak da boste vedeli, najboljše je na paši izdeloval lesene žlice, kambe in cokle. ostalo v sirotki!« Na noč pa je prignal svoje ovce v stajo, jih po- molzel, zlil mleko v kotel in iz njega naredil sir in skuto. Nikomur ni hotel nič žalega. Pred ljudmi se je raje skril, saj ni hotel, da bi izvedeli, kaj počne. Izdelovanje sira in skute je bilo ta- krat poznano samo njemu. Trentarji pa tega ta- krat še niso znali, zato so ga nekega dne na pla- Ilustracija: G. Vahen; iz knjige Pravljične poti Slovenije, I. Cerar Drašler. Ljubljana: Sidarta 2007.

18 Triglavski narodni park AKTUALNO

Narodni parki so namenje- ni varovanju kvalitet in EVROPSKI NARODNI PARKI vrednot prostora, hkrati pa blaginji in uživanju PRAZNUJEJO STOLETNICO ljudi. Prve narodne parke na svetu so ustanovili v Severni Ameriki, kmalu pa je temu zgledu sledila tudi Evropa. 24. maja leta 1909, natanko pred 100 leti, je bilo na Švedskem ustanovljeno 9 narodnih parkov, vsi obstajajo še danes. Gre za skupino po velikosti in vsebini zelo različnih narodnih parkov, največ jih je na skrajnem severu Šved- ske, najbolj znani med njimi so mali narodni Foto: B. Odar park Abisko in zelo velika narodna parka Sarek Izjemna lepota ali ogroženost, lahko tudi krajino so mnogokrat zavarovana kot narodni ter Stora Sjöfallet. oboje hkrati. To sta navadno prva vzroka za za- parki. Ta oblika zavarovanih območij je v svetu 24. maj – rojstni dan prvih evropskih naro- varovanje narave. Večja območja enkratne nara- najbolj razširjena in popularna, narodni parki dnih parkov – praznujemo kot Evropski dan ve z veliko gostoto naravnih vrednot, visoko bi- pa so idejo varstva narave na najbolj neposre- parkov. Ta dan je razglasila federacija EURO- otsko pestrostjo in z njimi povezano kulturno den in primeren način približali širši javnosti. PARC leta 1998 z namenom, da z različnimi prireditvami in drugimi dejavnostmi širšo jav- PRIREDITVE OB EVROPSKEM DNEVU PARKOV nost kar najbolj opozori na vlogo in pomen za- varovanih območij, predvsem narodnih, narav- Ob Evropskem dnevu parkov in predsedovanju Slovenije Alpski konvenciji, TNP vabi na več brezplačnih nih, regijskih in krajinskih parkov. dogodkov in prireditev: 20. maj: Belarjevi dnevi v Trenti. Razstava in strokovno predavanje o Železni V ta namen tudi v Triglavskem narodnem poti v Triglavski roži na Bledu. 21. maj: Belarjevi dnevi v Trenti. Predstavitev knjige Alpe – kot jih vidijo parku ob Evropskem dnevu parkov ter stoletni- ptice ter odkritje lesene skulpture v Triglavski roži na Bledu. Dan odprtih vrat v Triglavski roži 22. maj: ci ustanovitve prvih narodnih parkov v Evropi na Bledu. Strokovno vodenje po šotnem barju na Pokljuki. 23. maj: Razstava o TNP v Ljubljani. Strokovno pripravljamo pester mozaik dogodkov in prire- predavanje o dr. Albinu Belarju v Triglavski roži na Bledu. 24. maj: Večer naravoslovnega filma v Triglavski roži na Bledu. Več informacij je na voljo v naših informacijskih središčih in na spletni strani: www.tnp.si. ditev, namenjen širši javnosti. Mag. Martin Šolar

ALPE, KOT JIH VIDIJO PTICE Založba Panalp je izdala prvo knjigo o Alpah, dneh okrog sveta. membe), dr. Boris Kryštufek (Živalstvo), ki sistematično in celostno prikazuje alpski lok Glavno besedilo je napisal dr. Tone Wraber (Alpska flora). od Francije do Slovenije. To je tudi prva knjiga Janez Bizjak, obravnava pa za Tuji strokovnjaki so obdelali nasle- o Alpah, ki je izšla pod pokroviteljstvom UNE- Alpe najpomembnejše teme: vo- dnja področja: Kronika snežnih pla- SCO. Strokovne prispevke so napisali najvidnej- de, naravne spremembe in nesre- zov (dr. Hans Haid iz Avstrije), ši poznavalci Alp iz vseh alpskih držav, general- če, poselitev Alp, 5000 let kulture Ponovna naselitev brkatega sera ni sekretar UNESCO gospod Matsuura pa uvod. preživetja, kulturno krajino, alpske (Ferdinand Lainer iz Narodnega Fotomonografija z razkošnimi nebeškimi po- narode, jezike in kulturno identiteto, parka Visoke Ture), Vinorodne gledi na nebeško lepoto alpskega sveta ni samo svete gore, pašno kulturo, promet, alp- dežele (dr. Roland Dellagiacoma iz Juž- paša za oči, ampak nosi tudi sporočilo o ranlji- ske prelaze, turizem. Krajše tekste so ne Tirolske), Terase (Herve Cortot iz Narod- vosti Alp, poleg Sredozemlja največjega ekosis- pripravili: dr. Boštjan Anko (Gozdovi), dr. An- nega parka Les Ecrins), Ledeniki (dr. Michael tema v Evropi, ter opozorilo o skupni odgovor- ton Brancelj (Jezera), dr. Uroš Herlec (Geologi- Gemp iz Švice), Zavarovana območja (dr. Gui- nosti za ohranjanje in varstvo tega nenadome- ja), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Klimatske spre- do Plassmann iz Francije), Alpsko prebivalstvo stljivega in neponovljivega naravnega čudeža. (dr. Bernard Debarbieux Knjiga velikega formata ima 510 strani in je z Univerze v Ženevi), razdeljena na Južne, Zahodne, Centralne in Spreminjanje alpske kraji- Vzhodne Alpe. Vsak predel Alp je prikazan z ne (dr. Werner Bätzing z najbolj znanimi gorami, grebeni, dolinami, lede- Univerze Erlangen), Oza- niki in kulturno krajino. Dodane geografske veščenost in odgovornost; karte in njihovi izseki z označenimi mesti foto- kam potujemo (dr. Mario grafij so bralcu v pomoč pri orientaciji in pro- Broggi iz Liechtensteina). storski predstavi. Knjiga je izšla v sloven- Avtor letalskih fotografij je poklicni fotograf, ski in angleški izdaji. pilot, diplomirani biolog, alpinist, avanturist in Kljub izjemnemu obsegu svetovni popotnik Matevž Lenarčič. Posnel jih je razmeroma poceni: sa- je iz ultralahkega letala Pipistrel, gradivo za mo 49,90 €. knjigo pa je zbiral pet let. Pred leti je na podo- Janez Bizjak ben način nastala njegova knjiga V osemdesetih Foto: www.panalp.net

Triglavski narodni park 19 AKTUALNO

Izlet številke: Vir: Interaktivni atlas Slovenije. Založba MK. bomo tudi vrnili, so v nekdanjih zimah s samote- Bohinjski žnimi sanmi spravljali seno do kmetij v dolini. Planina je pripadala bližnji pašni srenji Studor in Vogar (1050 m) Stara Fužina. Današnje raziskave kažejo, da je razvoj bohinj- Spravilo sena s samotežnimi sanmi, fotografirano okoli leta 1960. Foto: E. Mihelič skih pašnih planin potekal sočasno z razvojem fužinarstva in najverjetneje sega v čas mlajše že- Vogar je zaradi razgledne lege blizu geograf- legendo o hudiču, ki je vsako noč sproti podrl, lezne dobe. Zaradi slabih razmer za pašo nad skega središča Bohinja priljubljena izletniška toč- kar so graditelji postavili podnevi. Zaradi tega so gozdno mejo je v starem Bohinju doživel samosvoj, ka z razmeroma dobro ohranjenim videzom nek- se z njim pogodili za dušo prvega, ki bo prečkal pa vendar najmočnejši razvoj v Julijskih Alpah. daj zelo pomembne senožetne planine. Pozabi- novi most. Ko je potem zlodej čakal na svojo žr- V središču Vogarja so lepo vidni značilni grbi- mo, da je skozi dolino Suho sedaj speljana goz- tev, so prekanjeni Bohinjci čez most najprej po- nasti travniki, sredi katerih stoje trije dobro ohra- dna cesta. Iz Stare Fužine, največjega naselja v slali psa. njeni pastirski objekti. Le malo naprej je Kosijev mejah Triglavskega narodnega parka, se ponuja Kratek vzpon po strmem kolovozu nad mo- planinski dom, od katerega vodi komaj vidna ste- izlet, poln zanimivosti ob poti. stom spet privede na vaške pašnike z lepimi po- za do drugega pomembnega razgledišča nad za- Od mostu čez Mostnico v središču vasi vodi ob gledi proti goram nad Vojami in nazaj proti Stari hodnim delom jezera ter proti Komni in Pršivcu. reki navzgor vaška cesta do Zoisovega dvorca, Fužini. Pri znamenju (razpelu na križu) kolovoz Ob vrnitvi je namesto k Hudičevemu mostu postavljenega zraven nekdanjih fužin. Žiga Zois, prečka cesto in se strmo vzpne v gozd. Mestoma lepo zaviti po cesti do razglednih pašnikov nad “najbogatejši Kranjec”, baron “slovenskega raz- postane neprijetno kamnit, iz gozda pa izstopi Bohinjskim jezerom in od tam v Staro Fužino. svetljenstva”, je od tod spodbudil prvi vzpon na šele v planini. Tam blizu leži proti jugu nagnjen Izlet je odlična izbira v času turističnih konic, ko Triglav leta 1778. Malo nad gradom je dal zaradi travnik, odlično razgledišče ali kar balkon Bohi- je ob jezeru vse polno, za pomladni čas s pisanim lažjega prevoza rude zgraditi kamniti “Hudičev nja, ki ga za vzletanje uporabljajo jadralni padal- cvetjem v planini ter za jesen z razkošno obarva- most”. Do mostu vodi kolovozna pot čez vaško ci. Pogled se odpira na okolico vzhodnega dela nimi mešanimi gozdovi. Vogar je hkrati pomemb- gmajno, posejano s slikovitimi macesni. Temač- Bohinjskega jezera s cerkvijo svetega Janeza ter no izhodišče za ture v slikovite Fužinske planine. na, globoko zarezana korita Mostnice, ki jih most na slikoviti greben med Ratitovcem, Črno prstjo (Iz Stare Fužine 1,5 h, od ceste (pri znamenju) 1h). preči na najbolj slikovitem mestu, pripovedujejo in Podrto goro. Po dokaj strmi poti, po kateri se Jože A. Mihelič

NAPOTKI JADRALNIM PADALCEM IN ZMAJARJEM OB NESREČI ALI ZASILNEM PRISTANKU • Zavedaj se, da te v zraku marsikdo opazuje. • Če si zasilno pristal na nezna- Tvoje morebitne težave opazijo tudi občani in nem območju, kjer se ne znaj- drugi piloti. Ti mnogokrat pokličejo 112 in s deš ali ne najdeš varne poti v tem aktivirajo reševalno ekipo. Zato prosimo, dolino, pokliči 112. Tudi pri da tudi v primeru srečnega zasilnega pristanka sestopih po neznanem terenu z rezervo pokličeš 112, sporočiš lokacijo in ali brezpotju s težkim nahrbtni- svoje stanje – da ti nič ni in da ne potrebuješ kom se lahko zgodi nesreča, tudi smrtna. pomoči. Velikokrat se dogaja, da rešujemo dva Prišli ti bomo naproti in ti pomagali. pilota hkrati in mnogokrat je pilot na tleh in Reševalci smo prostovoljci. Zato te, dragi pi- Foto: M. Lesjak nepoškodovan ali se celo skriva. Morda je po- lot, še enkrat pozivamo, da sodeluješ z nami po Zaradi številnih intervencij, varnosti pilotov moči veliko bolj potreben kdo drug. svojih močeh, saj gre predvsem za tvojo varnost in manjše obremenjenosti reševalcev si želimo, • Inštruktorji in vodje večjih skupin morajo ve- in varnost tvojega prijatelja. da bi se inštruktorji in piloti držali naslednjih deti, kje so njihovi piloti. Ne pozabi posredovati informacije o težavah navodil: • Reševanje je brezplačno, zato raje pokliči, če na telefon 112 ali prek prijateljev na uradni padal- • Ob nesreči pokliči 112. Sporoči vrsto po- si v neugodnem položaju, kot da se poškoduješ ski frekvenci 147800 kHz! škodbe, kraj nesreče, telefonsko številko in pri plezanju z drevesa. Simon Čopi, GRS Tolmin koordinate nesreče, če je mogoče. NA BELARJEVIH DNEVIH SODELUJETA: NAŠI NADZORNIKI SO OBUTI V NOGAVICE: • Uradna padalska frekvenca je 147800 kHz. Reševalci velikokrat obvestijo o prihodu heli- kopterja ali povprašajo za podrobnejše po- datke tudi po tej frekvenci. LOGOS TREND d.o.o., Ljubljanska 21 k, Kamnik

20 Triglavski narodni park