Št. 24 (1922) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 12. junija 1986 Cena: 100 din 13. februarja 1975 je bil lisf odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI a m YU ISSN 0416-2242

Obisk s Kosova Prva izmena že vihti krampe Novomeški delež v 16. Slovesen pričetek ZMDA Suha krajina 86 — Na deloviščih je 220 brigadirjev srečanju ZRVSJ ŽUŽEM BERK — S slovesnostjo v brigadirskem naselju seje v nedeljo novemu komandantu Janezu So- Prva izmena tudi v sevni- uradno že dvanajstič zapored pričela ZMDA Suha krajina 86. Na deržniku. J. P. ______ški občini______NOVO MESTO — Novomeška športnem igrišču seje postrojilo 220 brigadirjev 1. izmene, zbranih v petih občina bo v okviru 16. srečanja brigadah, ki so prišle iz Pirana, Valjeva, M rkonjič Grada, Bitole in Prizre­ ŠENTVID PRI PLANINI — rezervnih vojnih starešin Jugosla­ Sekretar republiške konference vije imela v gosteh delegacijo iz na, pridružila pa se jim je tudi stalna brigada »Matija Gubec«, VP 1394 iz POMURCI MED SAP Kosovo, ki bo obiskala našo Novega mesta. BREŽIČANI ZSMS Tone Anderlič je v nedeljo tu občino v dneh od 2. do 4. julija. odprl letošnjo zvezno mladinsko Odbor za pripravo in organizacijo Brigadirje in goste iz vseh štirih slavije. Ne nazadnje je tem smotrom B R E ŽIC E — O ko li 1000 Po- delovno akcijo Kozjansko 86. Mladi tega dela srečanja — vodi ga Franc občin, kjer so delovišča, je najprej v prirejen tudi bogat program intere­ murcev je v soboto, 7. junija, uži­ iz raznih krajev Jugoslavije so se v Platan — je že imel prvo sejo, na imenu krajevne skupnosti Žužem­ snih dejavnosti, ki prav tako prispe­ valo gostoljubje brežiških delovnih tem naselju zbrali še trinajstič. kateri so pripravili program in berk pozdravil predsednik Janko vajo k oblikovanju celotne osebnos­ kolektivov in zaključilo svoj obisk v Tone Anderlič je poudaril pomen razpored, po katerem bo srečanje Skobe, zatem pa je spregovoril ti mladega človeka-brigadirja,« je Termah na Čatežu, kjer so zbrani še mladinskega prostovoljnega dela in potekalo. slavnostni govornik, predsednik poudaril govornik- skupaj pokramljali z gostitelji in zavrnil pomisleke proti takšnim ak­ Goste bodo pričakali na Ot­ med seboj. To je bilo doslej 11. očcu, po uradnem sprejemu pa jih novomeškega izvršnega sveta Ivo Po priložnostnem programu, ki cijam. Predsednik presedstva sku- VZORNA USTANOVA — Rav­ bodo namestili v Domu Majde Longar. Uvodom a je om enil, kaj vse so ga pripravili mladinci iz Kočevja potovanje Pomurcev po Sloveniji,, natelj kostanjeviške OŠ Jožeta Šilc. Zvečer istega dne si bodo je 7000 brigadirjev v 11 letih prispe­ in brigadirji, je akcijo odprla kakršno za svoje bralce in po­ Gorjupa Matjaž Zajelšnik (na de­ ogledali tovarno zdravil Krka in valo za razvoj tega nerazvitega podpredsednica RK ZSMS Dušan­ slušalce radia Murska Sobota prire­ sni!) prejema iz rok predsednika SO ostali na tovariškem srečanju. Na­ območja. Brigadirji iz vse domovine ka Weiss in izročila prapor akcije ja vsako leto pomurski Vestnik. Krško Zorana Šolna Veliki znak slednji dan si bodo gostje ogledali so v teh letih-položili prek 113 km Novo mesto in njegove kulturn­ občine Krško za svojo vzorno usta­ vodovoda, napeljali skoraj 5 km ozgodovinske znamenitosti, nakar elektroenergetskega omrežja, mo­ novo. Kolektiv šole je bil pobudnik bodo obiskali še M etliko in Bazo Solidarnost se začne doma številnih akcij, ki jim lahko upra­ 20 v Kočevskem Rogu. Novoles, dernizirali 62 km cest in za kme­ vičeno pripišemo vidno mesto v Iskra in Pionir bodo za ta dan pri­ tijsko pridelavo usposobili 747 ha V Brežicah zasedal republiški koordinacijski odbor za okviru slovenskega in jugoslovan­ pravili večerjo in tovariško sreča­ zemljišč. Ob tem pa ne gre zanema­ razvijanje socialistične solidarnosti ______skega šolstva. (Foto: P. Perc) nje. Zadnji dan bivanja pri nas bo riti uspehov specializiranih brigad dopoldan uradna poslovitev, nato Rdečega križa. »Morda so pomem­ BREŽICE — Ponedeljkova seja vedno rizična, zato SZDL Spodbuja pa se bodo gostje odpeljali po doli­ bnejša od ekonomskega rezultata in koordinacijskega odbora za razvijanje zasebnike in družbene organizacije po zavarovanju večjih površin. Škode v ni Krke do Žužemberka, kjer si uspeha akcije, prijateljstva med bri­ socialistične solidarnosti pri republi­ Krško je bodo ogledali spomenik na Cvi- kmetijstvu to zavarovanje ne pokriva. gadirji in krajani in vrline, kot so ški konferenci SZDL je bila namenje­ blju, in nadaljevali pot do Kranja, na problematiki zavarovanja kme­ V Sloveniji so lani združili za pomoč bratstvo in enotnost kolektivni duh, po razvitosti kjer bo osrednja proslava za dan tijske proizvodnje. To zavarovanje je v prizadetim območjem nekaj nad 1,1 borca. vse tisto, kar utrjuje, krepi in zd­ Sloveniji najboj razširjeno, a še vedno milijarde dinarjev. v vrhu občin ružuje narode in narodnosti Jugo­ ne dovolj. Vinogradi, njive in sadov­ V posavskih občinah, kjer so imeli ŽIVO V ŠENTVIDU — Odmaknje­ njaki so tovarne na prostem. Letina je zadnja leta veliko nesreč, niso čakali ni Šentvid bo spet živahnejši za utrip Veliki dosežki zadnjih let križem rok na republiško pomoč, am­ mladih iz raznih koncev Jugoslavije. — Občinska priznanja pak so najprej sami solidarnostno zbi­ Kot se za tako priložnost spodobi, so JUGOSLOVANSKI rali denar. Po toči v brežiški občini dvignili zastavo. (Foto: A. Železnik) KRŠKO — 7. ju n ij — ,Dan izg­ 1982 so zbrali 7 m ilijonov dinarjev, po nancev je hkrati tudi praznik občine PIONIRJI V TREBČAH neurju s točo v Sevnici 1983 3 m ilijone pščine te akcije Mirko Čandra iz Krško, sai so se prav tega dne leta 1945 dinarjev in po toči v sevniški občini Laškega je v imenu svoje, šentjurske TREBČE — Tukaj so se 7. junija pričeli vračati na svoje, zvečine 1984 2,2 milijona. Prizadetim so po­ in sevniške občine dejal, kako mla­ zbrali p io n irji iz vse Jugoslavije in opustošene in izropane domove, prvi magali z olajšavami. Za republiško dinskim delovnim brigadam tod še izgnanci. Samo do februarja 1942 je na zboru predali kurirčkovo pošto solidarnost so Posavci menili, da pre­ ne bo zmanjkalo dela. Letos bodo okupator z območja današnje krške borcem Bračičeve brigade. S to počasi doteka in d a jo požira inflacija. mladi delali predvsem pri napeljavi občine izgnal okoli 10.300 prebival­ prireditvijo so počastili 15-letnico Člani komisije so si po seji ogledali vodovodov in elektrike. Ni skrival, cev. naše neuvrščenosti, mednarodno obnovljeni sadovnjak v Arnovem selu, Na petkovi slovesnosti v mali dvo­ da so" pri ureditvi naselja še vedno leto miru in spomin na predsednika kooperantski vinograd v Pišecah, rani DKD Edvarda Kardelja je družbeni vinograd na Bizeljskem in težave pri sanaciji stare šole, kjer so Tita. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Krško sanacijo plazu v Orešju. brigade nastanjene. Andrej Marinc, član predsedstva Zoran Šoln orisal tudi dosežke občine J. T. V p rvi izm eni so brigad irji v zadnjih letih, ki se he uvršča pod sam SRS. Dejal je, da se moramo skupaj vrh republiške lestvice razvitosti. z drugim i državami še naprej boriti kranjske Save, združeni z vrstniki Krčanom je uspelo v zadnjih letih dos­ za mir, neodvisnost, enakopravnost sorodnih gum arskih tovarn iz vse eči sorazmerno visoko stopnjo druž­ in za zdrave, humanejše razmere na Jugoslavije. Tu so mladi iz Labina, benega standarda in socialno varnost svetu ter za več svobode in demok­ BERITE DANES! poimenovani po znani Labinski re­ ljudi. Na slovesnosti, ki seje je udeleži­ racije v domovini. publiki, brigada Djordja, Matiča — la tudi podpredsednica RK SZDL na 2. strani: Kekerana z Visokega in Mladi gt - Božena Ostrovršnik, so zaslužnim po­ marac iz Kruševca. ^ £ sameznikom in organizacijam podelili SUHA KRAJINA • Gradbinci s težavo letošnja občinska priznanja, zapel pa nad vodo je Leskovški oktet. DO LETA 2000 Veliki znak občine so dobili Roman NOVO MESTO — Izvršni sveti na 3. strani: Dušan Šinigoj Sotler s Senovega, Zdravko Petan iz V SUHI KRAJINI ŽE DVANAJSTIČ — Od ponedeljka so brigadirji 1. občin Grosuplje, Kočevje, Trebnje Krškega in OŠ Jožeta Gorjupa iz Kos­ • Za nove belokranj­ v Novolesu in Novo mesto se tedni odločajo za tanjevice; znak občine Krško so prejeli izmene že na deloviščih v občinah Trebnje, Grosuplje, Kočevje in Novo ske trte TCP-tozd Proizvodnja papirja, Meta mesto. Letos se je za ZMDA Suha krajina 86 v treh izmenah odločilo sofinanciranje 650 razvojne naloge »Pro­ in iskri TENEL Habicht, Zdenko Picelj in Herman brigadirjev, ki bodo do 29. avgusta, ko bo akcija zaključena, gram obnovili razvoja Suhe krajine do leta na 4. strani: 2000«, ki jo bo izvedel Zavod za Pregl; priznanje občine pa so dobili 12.500 m vodovoda, 18.600 m cest, mdioliraii 925 ha kmetijskih površin in • Spet kratek stik pri Enodnevni obisk pred­ Lojze Babič, M artin Boltez, Jože Ku­ vgradili 17.000 m telefonskega kabla. Vrednost letošnjega brigadirskega družbeno planiranje v Novem mes­ sednika slovenskega iz­ har, Aleksander Šoba in M ilka Zorko. dela je ocenjena na 81 milijonov dinarjev. (Foto: J. Pavlin) tu. ” obveščanju V posebnem kulturnem sporedu v vršnega sveta v novome- veliki dvorani DKD Edvarda Karde­ na 9. strani: ški občini______lja, pred žal maloštevilnimi poslušalci, so nastopili moški pevski zbor DKD • Nedotaknjenega STRAŽA, NOVO MESTO — V Svoboda Brestanica, mešani pevski Zdravniška »delovna akcija« gozda ni več spremstvu sodelavcev in Rudija Šepi- zbor »Viktor Parma« in pihalni ča, sekretarja za finance, seje 10. ju ni­ orkester »Djuro Salaj« Krško. Delovni obisk otorinolaringologov iz lj'ubljanske klinike v Metliki — Pregledali so na 12. strani: ja Dušan Šinigoj, predsednik sloven­ P. P. skega izvršnega sveta, dodobra sezna­ okoli 160 pacientov — Vsestransko koristen obisk ______• Uredništvo v gos- nil z izrednimi težavami lesnega teh kombinata Novoles, ki je v šestih SEDMO SREČANJE METLIKA — Zadnjo soboto je bila na delovnem obisku v Metliki skorajmedicine. Vsekakor taki obiski dobro mesecih iz enega najuspešnejših kolek­ vplivajo tudi na paciente.« PENOLOGOV celotna ekipa ljubljanske otorinolaringološke klinike s predstojnikom prof. na 17. strani: tivov postal nerentabilen. Izguba se dr. Vinkom Kambičem na čelu. 14 zdravnikov za bolezni ušes, nosu in grla,Pri pregledu v metliškem zdravstve­ veča z dneva v dan, nastaja pa iz­ • Ženska je gonilo ključno zaradi nemogočih pogojev pri NOVO MESTO — V Novem tri medicinske sestre, avdiometristka in klinična psihologinja so v nem zd­ domu so zdravniki odkrili precej razvoja 'mestu je b ilo od 30. maja do 1. ju n ija ravstvenem domu pregledali okoli 160 pacientov. vnetij ušes, grla in žrela, okvar sluha, izvozu, h kateremu je pretežno us­ sedmo srečanje slovenskih penolo- - pa tudi nekaj novotvorb, tako benig­ merjena vsa proizvodnja. na 18. strani: Po dopoldanskem obisku in ogledu ških delavcev. Tudi to srečanje je »Lani je bil v Metliki intersekcijski prof. Kambič, metliški rojak, ki je že nih kot malignih, in nekaj teh pa­ Novolesa v Straži so se gostje pomudi­ omogočilo izmenjavo izkušenj, spo­ sestanek slovenskih in hrvaških oto­ 20 let predstojnik ljubljanske klinike cientov bo moralo na operacijo. »Pri • Ubila moža, da reši rinolaringologov, ki so ga domačini za otorinolaringologijo in cervikofa- li še na krajšem obisku v Iskri Tenel na znanj in dogovore za uresničevanje boleznih, ki jih mi zdravimo, ni otroka zelo lepo pripravili in nas nadvsp gost­ cialno kirurgijo, ki deluje v okviru lju­ Cikavi, kjer pa so se lahko pohvalili s skupnih interesov pri enotnejšem oljubno sprejeli. Da bi se jim nekako bljanskega Kliničnega centra. (Nadaljevanje na 2. strani) spodbudnejšimi rezultati. Obisk v obravnavanju priprtih in obsojenih. novomeški občini je bil zaključen v oddolžili, smo se odločili za tak delov- Kot rečeno, so specialisti pregledali na 24. strani Pri tem težkem delu potrebujejo tu­ ni obisk. To je prava delovna akcija, okoli 160 ljudi, od dojenčkov do starih poznih popoldanskih urah, vendar za • Ob Lahinji krajinski zaprtimi vrati. Razpravljali so o IMV. di sprostitev in rekreacijo in za to so saj smo v Metliko prišli na prosto ljudi- »Precej pacientov poznamo že park na srečanju poskrbeli z medsebojni­ soboto in vsi naši zdravniki so z LOVSKI JUBILEJ Širše poročilo prihodnjič. R B. mi športnimi srečanji. Veseljem pristali na to,« je povedal MIRNA — Lovska družina Mirna je minulo soboto praznovala 40- letnico. V okviru praznovanja so pri­ pravili meddruštveno'lovsko strelsko tekmovanje, razstavo lovskih trofej in kulturni program. Na proslavi, ki je Že mislimo bila pri lovski koči v Zapužah, je govo­ ril tudi M arko Bulc, eden izmed us­ Kakšne bi bite lahko posledice morebitne jedrske nesreče tanovnih članov lovske družine, in v Krškem?Posledice »človeškega dejavnika«, terorističnega obudil spomine na pretekla leta, ko se napada, potresa.? Nuklearka je postavljena na kraju, ki je tudi sam kalil kot lovec in postal »omogoča« povzročitev kar največje katastrofe: ob Savi, predsednik svetovne zveze lovcev„ PREGLED — Specialisti iz lju­ jugoslovanske zveze, na mirenski nad največjim jugoslovanskim industrijskim mestom bljanske klinike so v M e tliki pregle­ Zagrebom, ob reki, k i teče skozi po! države in njeno žitnico. prireditvi pa je sodeloval kot član dali okoli 160 pacientov. predsedstva slovenske lovske zveze. Zdi se. da se je po Černobilu način razmišljanja mnogih ljudi Ob jubileju so podelili tudi priznanja, spremenil. Mnogi zdaj dvomijo o tem, o čemer so bili še vče­ od prej. Za vse smo napisali izvide, ne­ ki so jih prejeli: M arko Bulc, Jože katere pa napotili na nadaljnje zd­ raj prepričani; in mnogi so zdaj prepričani o tem, o čemeč so Brate, Anton Janežič, Marjan Jenko, ravljenje v ljubljansko kliniko. Iz še v č e r a jdvomili (glej prispevek dr. Andreja Kirna v Prilogi). Riko Kolenc, Franc Leskovec, Sandi epidemiloške študije o razširjenosti ra­ Ponekod pa ostaja vse po starem. Tako v Jugoslaviji, k i bo, Leskovec, Sono Mole, Anton Os­ ka v Sloveniji se žal vidi, daje rak grla tanek. Jože Smolič in Dušan Zakraj­ kot vse kaže. kljub vsemu gradila nove nuklearke. Kljub te­in žrela v Beli krajini nad slovenskim šek. mu da jih ne bi smeli graditi, jih bo»samo zato, ker mora povprečjem,« pravi prof. Kambič, ki nekdo pač dobiti provizijo,« kot se je javno izrazi! najstarejši je pred kratkim napisal knjižico Tudi jugoslovanski jedrski strokovnjak, akademik proj. Pavlebrez grla je vredno živeti. »Tak delov­ Savič. In nuklearke naj bi Jugoslavija gradila ne glede nato,ni obisk je koristen iz več plati: dodob­ kaj misli javnost, k i jo bo, kot se je glasilo nedavno sporočilo ra smo pregledali bolnike v metliški SODOBNEJŠA TEHNIKA — Na Lisci je bilo te dni dobro obiskant občini, poleg tega naši specialisti tako s seje predsedstva CK ZKJ. treba le »seznaniti« — ne pa Danes in ju tr i bodov popol­ strokovno srečanje dolenjskih geodetov. Sodelavci geodetske uprave pr najbolj nazorno spoznajo, s kakšnimi novomeški občinski skupščini so na vrhu gore praktično pokazali delo z no vprašati... Pravkar minuli svetovni dan varstva okolja zatotežavami se srečujejo zdravniki sploš­ danskem času še posamezne ni ponudil priložnosti za kakšne nove upe. ne prakse v zdravstvenih domovih. nevihte, ob koncu tedna pa se bo vimi švicarskimi teodoliti. Spričo številnih novih nalog se tudi pri nasstro VITKO KOGOJ Škoda, da so taki obiski preveč pored- vreme ustalilo. ka posodablja. Podobne naprave pričakujejo v kratkem še v geodetski upra ki, potrebni pa bi bili tudi iz ostalih vej vi v Sevnici. (Foto: A. Železnik) Gradbeniki s težavo nad vodo Naša anketa Posvet o težavah in perspektivah dolenjskega gradbeništva — V Pionirju se za­ C našajo nase pri iskanju izhodov iz zagat — Škoda zaradi deviznega zakona

NOVO MESTO — Dolenjsko gradbeništvo, predvsem največja tovrs­ čemer pa imajo precej težav, saj med Ceste so zelo slabe tna delovna organizacija GIP Pionir, zaenkrat razmeroma uspešno po­ mladimi vsaj v Sloveniji za te poklice Naše ceste pobirajo vse bolj krvav davek. Grozljiva poročila o sluje, čeprav se srečuje z vse večjimi problemi. Da ni v hujših težavah, se ni zanimanja in niti štipendije ne prometnih nezgodah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami pa o ima zahvaliti le sebi in pravočasnemu spoznanju, daje treba iskati izhode iz pritegnejo. Razlog so gotovo tudi niz­ prevračanju tovorov z najrazličnejšimi nevarnimi snovmi, ki jih mo­ zagat predvsem v kolektivu. To je ena od ugotovitev s posveta o gradbeni­ ki osebni dohodki. Ti vseskozi močno ra potem sprejeti zemlja, se vrstijo kot na tekočem traku. Še zaostajajo za ostalim gospodarstvom; štvu, ki ga je v prostorih Pionirja pretekli petek sklical občinski sindikalni posebno krvava je naša dolenjska magistrala, k i so jo čas in potrebe lani so za 30 odstotkov. Prepričani so svet, udeležili pa so se ga dokaj številno predstavniki gradbenih organiza­ tudi, da bodo morali kaj ukreniti glede zelo prehitele. Nesrečam v veliki večini botruje človek, utrujenost, cij, občin, republiškega sveta ZS, komiteja za industrijo in gradbeništvo ter nepazljivost, naglica, alkohol itd. Cest pri nas za nesreče praktično Prof. dr. Vinko Kambič: »Za prepre­ preobsežne režije, kot velik problem drugih. pa so bile navržene še licitacije pod ne krivijo. Vedno jih izvleče vsemogoča parola, da je treba vožnjo čevanje raka v grlu in žrelu lahko ve­ mizo. prilagoditi razmeram. Naše ceste pa so vse slabše, zdaj spomladi že liko naredimo z zdravim načinom Da bi se v rezmerah velikega zma­ svetiti posodabljanju mehanizacije Z. LIND1Č-DRAGAŠ lukenj ne jtokrpajo več v celoti. Vse se konča z izgovorom, da ni življenja, predvsem opuščanjem kaje­ njšanja , vseh naložb obdržali nad itd., kar vse ne gre lahko, tudi zaradi denarja. Že če ne bi bencinskega dinarja dajali za vse mogoče, bi ga vodo, so v Pionirju že naredili celo slabe akumulativnosti panoge. Med nja in pitja žganih pijač. V začetni bilo lahko več! obliki je rak v grlu skoraj povsem vrsto potez. Prizadevajo si izboljšati ukrepanje sodi tudi iskanje dela izven organizacijo in pripravo dela. posoda­ preveč zaprtih občinskih in regijskih ozdravljiv.« bljajo proizvodnjo, uvajajo nove meja. za katere je Pionir vse bolj NA REPUBLIŠKO ITPP MIRO DOLTAR, vodja poslovne enote metliške LB: »Nasploh so ceste v Be­ izdelke, preusmerjajo nekatere obrate, prevelik, in verjetno je Pionir edina R IB N IC A — Nil republiškem tek­ li krajini slabo vzdrževane, kar gotovo posebno pozornost bodo morali po- slovenska delovna organizacija, ki kar movanju ekip prve medicinske pom­ Zdravniška... 60 odstotkov dohodka zasluži v dru­ oči. ki bo 14. junija v Zagorju, bo rib­ slabo vpliva na prometno varnost. Dena­ (Nadaljevanje s 1. strani) gih republikah, predvsem pa z deli ob niško občino /astopala ekipa ITPP. ki rja za gradnjo in vzdrževanje cest povsod morju. je zmagala na občinskem tekmovanju. primanjkuje. Prednost imajo pomembnej­ življenjskega obdobja, ko bi jih bilo 50 let stavk Pionir se je tudi že dobro uveljavil v Osvojila je vseh možnih 120 točk. Na še ceste, pa še tam ga ni dovolj. Na belok­ več ali manj. Je pa pri zdravljenju zlas­ tujini, a opozarjajo, da so se razmere občinskem tekmovanju je tekmovalo ranjskih cestah je signalizacija večinoma v ti bolezni ušes operativnega zdravlje­ predvsem po uveljavitvi nove devizne Dan gradbincev — Plake­ le 6 ekip. ki so se razvrstile tako: 2. redu, le objestneži večkrat uničujejo znake nja zadnje čase manj. kar pripisujemo zakonodaje močno poslabšale^ Inles Dolenja vas 106 točk. 3. Inles in kažipote, kar tudi »manjšuje prometno zgodnji spoznavi bolezni, seveda pa so ta in priznanje tudi GIP V Pionirju želijo tudi izboljšati Sodražica 105. 4. Donit. 5. KS Sod­ varnost. Sicer pa se ta pri nas v zadnjih le­ tudi antibiotiki naredili svoje. Rakas­ Pionirju — 500 gradbincev kadrovsko sestavo zaposlenih, pri ražica. 6. Inles Ribnica. tih obolenj je sicer več pri starejših tih ne zmanjšuje, Tako smo slišali zadnjič ljudeh, se pa. žal. tudi tu starostna me­ je tekmovalo na občinski seji.« ja močno znižuje, število bolnikov pa narašča, in to rak v grlu. še bolj pa v NOVO MESTO — Tradicionalno Odkritje plošče na Seču JANEZ PEVEC, poklicni voznik v tre­ žrelu. To pripisujemo onesnaženju ok­ praznovanje gradbincev Slovenije, ki banjskem Trimu: »Pravijo, da moramo olja, kajenju in uživanju predvsem so ga letos združili tudi s "prazno­ V soboto bodo v tej vasici odkrili spominsko ploščo v svojo vožnjo prilagoditi razmeram na ces­ žganih pijač, najhujša pa je kombina­ vanjem 50-letnice stavk slovenskih ti. Naj se še tako prilagajamo, luknje os­ cija pitja žganih pijač in kajenja. gradbenih delavcev, je bilo letos v spomin na medvojno delo odseka OZNE tanejo luknje, zaradi njih pa je varnost na Izredno pomembno za zdravljenje je Novem mestu in ga je vzorno pripra­ naših cestah precej manjša. O tem nas pre­ Po italijanski kapitulaciji, še zlasti Odsek Ozne za oblast V il. korpusa zgodnje odkrivanje raka.,saj je rak v vilo domače Industrijsko gradbeno pričujejo tudi številne prometne nesreče s grlu \ začetni obliki ozdravljiv kar v 95 podjetje Pionir. pa s sklepi Zbora odposlancev slo­ je skoraj ves čas svojega obstoja od av­ hudimi posledicami. Jasno je, da seje v za­ — 97 odstotkih. Zato mora biti vsak V petek zvečer so na slovesni akade­ venskega naroda v Kočevju in s sklepi gusta 1944 do marca 1945 deloval na dnjih 20 letih promet zelo povečal. Prav človek zelo pozoren, če se pojavi hri­ miji v novomeškem Domu JLA nasto­ II. zasedanja AVNOJ je v zavesti par­ Seču. V spomin na medvojno delo­ pavost ali neprijeten občutek v grlu in pili pevci GIP Pionir, pihalni orkester, tizanskih borcev vedno bolj gorela vanje Odseka za notranje zadeve pri zato bi se morale izboljšati tudi ceste. No, žrelu, mora takoj k zdravniku. Veliko učenci glasbene šole in dijaki SŠTZU misel na konec vojne. Zato sc je Predsedstvu SNOS in Odseka Ozne za izboljšale so se v južnih predelih države. pa se da za zdravje narediti z zdravim Boris Kidrič. O revolucionarnem gi­ vodstvo narodnoosvobodilnega boja oblast VII. korpusa na. Seču bo v Žal se niso izboljšale slovenske vpadnice, načinom življenja in opuščanjem sla­ banju slovenskih gradbincev pred pol na Slovenskem poleg osvobodilnemu ki so veliko bolj obremenjene kot ostale bih razvad, kot so kajenje in pitje stoletja sta govorila Franc Berginc, boju vse bolj posvečalo tudi načrtne­ • Konferenca OOS UNZ Novo mesto ceste. Tudi tu zaostajamo tako za mu ustvarjanju organov ljudske alkohola,« priporoča prof. Kambič. predsednik republiškega odbora sin­ organizira z OO ZSMS PM Novo Zahodom kot za Vzhodom.« dikata gradbenih delavcev Slovenije, oblasti, ki naj bi ob koncu vojne mesto in Klubom Maksa Perca 14. juni­ In kaj pravijo o sobotnem delovnem in Janko Goleš, član predsedstva ZSS. zagotovili prevzem ljudske oblasti in ja za aktivne in upokojene delavce or­ STANE IVEC, vodja potniškega pro­ obisku v Metliki nekateri zdravniki? Ob tej priložnosti so podelili sloven­ nadaljevanje revolucionarne preob­ ganov za notranje zadeve pohod na Seč. meta pri črnomaljskem Integralu: »Če bi Dr. Miha Žargi: »Z delom in razmera­ razbe. Pohod iz Bele krajine bo izpred želez­ plačevali prispevek od bencina le za ceste, mi v zdravstvenem domu v Metliki skim gradbincem številna priznanja in Kavčičeve nagrade. G IP Pionir je niške postaje v Rožnem dolu in bo pote­ sem zelo zadovoljen. Mislim, da smo kjer se tudi porabi, ne pa še za kup drugih prejelo plaketo ob 40-letnici uspešne­ Eden takšnih novonastalih organov kal preko Gornjih Laz proti Seču. Vsi stvari, bi bilo denarja dovolj za normalno veliko naredili in precej bolnikom je ljudske oblasti je bil tudi Odsek za not­ udeleženci pohoda iz Novega mesta in ga razvijanja samoupravljanja in vzdrževanje cest. Tako pa neprestano po­ bilo prihranjeno veliko poti. Žal si ta­ ranje zadeve pri Predsedstvu SNOS. okolice pa se bomo zbrali na železniški ke obiske lahko bolj poredko priv­ dobrega gospodarjenja, priznanje pa slušamo le tarnanje, kako ni denarja. je prejela tufli konferenca OO ZSS za katerega ustanovitev so že od postaji Center v Novem mestu, od koder oščimo. Seveda gre v metliškem decembra 1943 potekale priprave v va­ ho odhod vlaka ob 6.45. Peljali se bomo Razumem, da ga ni — drugega mi tudi ne primeru za izbrane bolnike," G IP Pionir za svoje uspešno delo­ vanje. Kidričevo nagrado je prejel A l­ sici Seč nad Starimi žagami. Odsek se do Uršnih sel, nato pa bomo šli peš do preostane — toda toliko drobiža bi se Dr. Avgust Župevc: »Prijetno sem ojz Jožef, pomočnik direktorja DSSS. je kasneje, konec februarja oziroma v Gornjih Laz, kjer se bomo združili s gotovo našlo, da bi Cestno podjetje po­ b il presenečen že, ko smo zjutraj prišli začetku marca 1944 preselil na novo V okviru praznovanj dneva grad­ pohodniki iz Bele krajine in se bomo pravilo vsaj udarne jame, ki so lahko zelo v Metliko: v zdravstvenem domu je lokacijo. Po ustanovitvi Ozne za Jugo­ bincev je bilo ob koncu tedna v skupaj poklonili padlim borcem L nevarne.« bilo vse pripravljeno, sprejeli so nas slavijo 13. maja 1944 so se začele p ri­ novomeški Športni dvorani finalno belokranjske čete. Nato bomo pot nada­ LOJZE KOS, šofer zdravilišča Šmarje­ zelo gostoljubno in takoj smo lahko prave na reorganizacijo odseka sklad­ športno tekmovanje gradbenih de­ ljevali pot do Seča. Za udeležence, up­ ške Toplice: »Šofer sem 38 let in moram začeli z delom. Preseneča me tudi, da no z dogovorjenimi merili za vso lavcev. Pomerilo se je skoraj 500 okojene delavce UNZ, ki ne bi zmogli je prišlo toliko pacientov, ki so zelo Jugoslav ijo. Odsek za notranje zadeve reči, da je v tem času že prava loterija priti tekmovalcev, največ uspeha pa so ime­ poti, bo vozil kombi, in sicer na relaciji potrpežljivi. Ker so take oblike se je na Slovenskem še naprej ohranil domov s ceste cel. Naše ceste so proti nem­ li športniki celjskega Ingrada. Pio- Uršna sela—Seč; ura povratka ni sodelovanja med klinikami in zd­ in deloval vse do osvoboditve, v av­ škim kot gozdne poti. Tam zlepa ne vidiš nirjevci so bili v skupni razvrstitvi na določena, je pa poskrbljeno za prevoz do m ravstvenimi domovi preveč poredke, gustu 1944 pa je zaživel Oddelek za nesreče, pri nas pa le redko pelješ v Lju­ tretjem mestu. j p Uršnih sel. Dostop do Seča je možen tu­ bi bilo prav, da bi bili delovni obiski zaščito naroda za Slovenijo, ki je vodil di z osebnimi avtomobili, pot pa je iz bljano, da ne bi videl ob cesti kakšne raz­ ekip specialistov v zdravstvenih do­ boj proti peti koloni, kateri je bil izvzet smeri Uršnih sel in Črmošnjic označena. bitine. V nesrečo nas vsekakor pelje cesta, movih pogostejši. Tudi izmenjava iz pristojnosti Odseka za notranje čeprav so vzroki še drugi, živčnost, ut­ mnenj in izkušenj je pri delu boljša kot KRKA: APRIL IZVOZNO zadeve in poverjen Poverjeništvu za soboto. 14. junija, ob 1L uri v tej vasici rujenost, naglica, alkohol in še kaj. Tudi na raznih simpozijih in kongresih.« narodno obrambo. Oddelek za zaščito svečano odkritje spominskega obele­ USPEŠEN testna signalizacija je pomanjkljiva.« D r. Zora Radšel: »V naši ambulanti NOVO MESTO — V tovarni zd­ naroda v Sloveniji je tako postal del žja. povezano s tovariškim srečanjem nismo ugotovili hude patologije, je pa ravil K rka so aprila načrtovali za 4,7 vsejugoslovanske centralizirane orga­ preživelih borcev. Na.svečano odkritje BORUT K O Z IN A , uslužbenec ribniške nekaj bolnikov, ki so potrebni nadalj­ milijonov dolarjev izvoza, iztržili pa nizacije. Poleg Oddelka za zaščito na­ vabijo vse preživele bora1 in občane občinske skupščine: »Na zasilno krpanje njih specialističnih pregledov, v glav­ roda za Slovenijo so bili v avgustu družbeno-politične organizacije No­ cest smo se že navadili. Vožnja po taki ces­ nem taki, ki so b ili že zdravljeni, pa so 6,3 milijona dolarjev, kar je 35 območno ustanovljeni tudi odseki vega mesta in Uršnih sel ter Odbor ti je še najbolj podobna vožnji z ladjo po niso upoštevali navodil strokovnjakov odst. več, kot so predvidevali. Tudi Ozne za oblast VII. korpusa, oblast skupnosti borcev Ozne za oblast V IL razburkanem morju. Zanimivo je tudi, da in se niso zdravili. Pri kadilcih smo sicer poslovni rezultati Krke za prve IX. korpusa in oblast IV. operativne korpusa. je najbolj pokrpana in kljub temu polna odkrili nekaj hudih vnetij grla. Imeli štiri mesece ugodno kažejo. cone (Štajerska in Koroška). ALBIN AUSEC smo tudi več delavcev Beti, za katere lukenj prav magistralna cesta. Na cesti sk­ naj bi bil to nekakšen sistematski ozi Ribnico pa je veliko udarnih jam , ne­ pregled. V glavnem so zdravi, bili pa bi kaj zaradi lukenj v asfaltu, nekaj zato, ker za take delavce obdobni pregledi potreb­ niso povsod dvignili kanalizacijskih re­ ni in koristni. Zdravstveni dom je na­ šetk.« me naredil zelo lep vtis, prostori so le­ Je tudi krvodajalstvo v krizi? pi, čisti, osebje odlično, delo je pote­ MILAN PAJNIČ, urar iz Kočevja: kalo nemoteno in mirno; personal je Ob dnevu krvodajalcev podeljena priznanja večkratnim darovalcem »Ceste so na splošno slabe, najslabši pa je res ljubezniv, pacienti pa potrpežljivi, makadamski odsek od Kužlja do Osilnice. m ili in prijazni ljudje. Naša klinika je NOVO MESTO — Ob dnevu krvodajalcev 4. juniju so mnoge krajevne Posebne pozornosti so bili deležni prav po zaslugi prof. Kambiča zelo Cesta je tu tako slaba, da ne moreš na organizacije RKS pripravile proslave in krajše slovesnosti, na katerih so petdesetkratni krvodajalci. Priznanje odprta in dobro zaznavamo probleme obisk k sorodnikom, saj tvegaš, da boš krvodajalcem jubilantom podelili jubilejna priznanja. Takšna osrednja s plaketo so iz rok Danila Kovačiča, na periferiji.« uničil avto. To dobro ve dr. Nikolič, kije občinska slovesnost je bila minuli torek tudi v bolnišnici v Novem mestu in predsednika OK RKS, in Jožeta Der­ Da so ljubljanski zdravniki iz Bele ganca. predsednika OK ZSMS. preje­ na tem območju že nekajkrat izgubil kolo jo je letos prvič pripravila OK ZSMS skupaj z OK RKS. Ob tej priložnosti krajine odšli še z lepšimi vtisi in spomi­ li: Brane Avbar (ŽTP). Anton Kraše­ pri avtomobilu. Za škode bi v takih prime­ ni, so po končanem delu poskrbeli še so podelili 71 priznanj za 25-kratno darovanje krvi in 11 priznanj za vec (Iskra), Jože Mišmaš (Novoteks), rih gotovo morali biti odgovorni vzdrže­ prijazni gostitelji v Novi gori pri petdesetkratne darovalce. Ivo Moravec (Stan. zadruga Šent­ valci cest.« Drašičih, v Slamni vasi in Čurilih. Po besedah vodje transfuzijske pos­ di v krvodajalstvu čutiti krizo. Poraba rupert), Martin Peterlin (Strešnik), A. BARTELJ taje dr. Ludvike Baraga-Žiberna je tu- krvi je vedno večja, krvodajalci pa le Matjaž Šinkovec (obrtnik), Janez MARJAN VUČAJNK, predsednik polvično izpolnjujejo plan. V letošnjih Štrbenc (o. š. Bršljin), Ivan Šimenc brežiškega občinskega sveta za preventivo prvih šestih mesecih je bilo 60 krvoda­ (GG Novo mesto), Jože Vrščaj in varnost v prometu: »Ce*te so pogosto jalcev manj kot v istem času lani. »Ne­ (Novoteks), Rudi Zupan (Novoteks) krive za nesreče. Nanje smo dali asfalt, malokrat se dogaja, da si kri izpos­ in Bojan Ceh (Novoteks). nismo pa odpravili ozkih grl. poskrbeli za ojamo na drugih postajah po Sloveni­ signalizacijo. Voznikom pogosto zastirajo Trojica rekorderjev ji. včasih pa jo tudi mi na tak način I— posodimo, nikoli pa krvi nismo pro­ pogled žive meje, spomladi in jeseni po­ dajali, kot se večkrat sliši med ljudmi. SCUKOVA IN vzročajo nezgode udarne jame ter z zemljo Na Dolenjskem imamo samo eno pos­ onesnažena cestišča. Za ceste nasploh pre­ tajo za odvzem krvi. kar v teh časih SIRATKOVA malo dajemo. Izredno prometna dolenjka AN TO N KRAŠEVEC, delavec Iskre iz kar zadostuje, saj se dvakrat na teden PRIZNANJA nujno potrebuje še en vozni pas, že ta hip Bršljina: »Krvodajalec sem že dvajset let. zbere le po petnajst ljudi. Večjih je ta­ pa pomožne pasove v vseh klancih, sicer Prvič me je z 18 leti peljal na odvzem moj krat, ko so organizirane akcije po Številnim priznanjem, ki jih bo še naprej ostala cesta smrti.« bratranec in potem sva nekaj let hodila delovnih organizacijah. Krvodajalec podeljujejo najrazličnejše orga­ skupaj in pričela tekmovati. Pri nas v Iskri nizacije, ustanove in društva za us­ JAN E Z KRANJC, m izar v senovski s krvodajalci ni težav, čeprav nimamo pehe na različnih področjih dela in Metalni: »Ceste so pri nas nasploh zelo posebnih akcij. Ko nas pokličejo, se na­ • 0(> dnevu krvodajalcev je KO ustvarjanja, so se pridružila tudi ložimo v kombi in gremo.« RKS Bršljin podelila priznanja več Ščukova in Siratkova priznanja. slabe. Da pa so tako krvave, imajo največ kot 100 krvodajalcem, med katerim i Podeljuje jih odbor za ta priznanja »zaslug« udeleženci v prometu. Če bi se je bil tudi Alojz Avbar, ki je kar 83- oziroma neodvisna skupina obča­ več bencinskega dinarja prelilo v repu­ MATJAŽ ŠINKOVEC, samostojni krat daroval kri. Program so pripra­ nov, v kateri so Draga Ahačič kot bliške in občinske meje, bi to bil vir vsaj za obrtnik-radiomehanik: »Prvič sem dal kri predsednica in kot člani V. De­ vili učenci o. š. XII SNOUB Bršljin. boljše vzdrževanje cest. Zdaj denar kar ne­ zato, da sem lahko manjkal v šoli, potem dijer, D. Jančar, M. Košir, D. sem šel vsake tri mesece in to počenjam še kako izhlapi. Vaščani Dobrave pod Štrajn. V, Taufer in V. Vasle. Na­ Bohorjem smo že pred leti zbrali precej de­ danes. Danes si kot obrtnik ne vzamem krvi nikoli ne daje na zalogo in za tiste­ men Ščukovih in Siratkovih priz­ narja in precej sami naredili za cesto več prostega časa. Ob 10. uri. ko se vrnem ga, ki jo trenutno potrebuje, kri mora nanj je, da opozore javnost na pu­ z odvzema, se usedem v delavnico in de­ biti vedno na razpolago, morda jo bo blicistična dela preteklega leta, pri Srebotno—Jablanca, SKIS Krško pa v 6 lam. Krvodajalstvo je zame že potreba, če krvodajalec tudi sam potreboval,« je tem pa so Ščukova namenjena letih ni naredil nič. Zaradi neurejene ceste po treh mesecih ne bi šel, bi se slabo svoje razmišljanje ob prazniku krvo­ kakovostnim kritičnim in pogum­ in nepazljivosti drugega vozila sem bil več počutil.« dajalcev strnila dr. Ludvika Baraga- nim dosežkom, Siratkova prizna­ mesecev brez avta.« Žiberna. nja pa odbor podeljuje za zapisane in izgovorjene besede, ki ne težijo TONE ZAVRŠNIK, voznik avtobusa k širjenju demokratizaciji; pri Gorjancih, iz Dol. Boštanja: »Vozim BRANE AVBAR, delavec ŽTO Novo Za leto 1985 so Ščukova prizna­ na delavskih in linijskih progah. Ceste so mesto: »K temu najhumanejšemu dejanju SREČANJE INŽENIRJEV tako slabe, da bolj že ne morejo biti. Iz me je zapeljal oče, ki spada med krvoda­ nja prejeli: Tomaž Mastnak, Ma­ Sevnice proti Novemu mestu je po laken- jalce rekorderje, saj je že 83-krat daroval IN TEHNIKOV tevž Krivic in Džuli Šviga. Si­ kri. Sam sem začel pri vojakih. Danes ratkova priznanja pa so podelili: ški dolini še vedno okrog 20 km makada­ G L A Ž U T A — Društvo inženirjev grem, kadar imam prost čas, saj pri želez­ Jožetu Volfandu in Stanetu Do­ ma, kajpak zelo slabega. Ceste, ki jih vzd­ in tehnikov občin Kočevje in Ribnica nici ni mogoče kar tako zapustiti delovno lancu. Posebna priznanja so preje­ ržuje novomeško Cestno podjetje, so še organizira, v soboto. 21. junija, tradi­ mesto. Ponosen sem, da sem član družine, li še: Častno razsodišče DNS, posebno slabe. Ko vozim proti Radečam, cionalno srečanje članov v Glažuti. To kjer smo vsi krvodajalci.« uredništvo Mladine, Radio Štu­ bo športno-zabavno srečanje, zd­ se pozimi točno vidi meja. Celjski vzdrže­ J. PA VLIN dent, uredništvo Teleksa in zu­ ruženo s tekmovanji v, raznih nena­ nanjepolitično uredništvo Dela. valci prej plužijo.« vadnih disciplinah.

2 DOLENJSKI LIST Št. 24 (1922) 12. junija 1986 'J Zemljiškemu maksimumu štete ure? S I Na posvetu strokovnjakov za zemljiško politiko so se zavzeli za ukinitev EN S I OTOČEC — Koliko časa še zemljiški maksimum? Zdi se, da ne prav ------— ------— HRIBČEK s dosti več, saj postaja vse bolj očitno, da je bil zemljiški maksimum plod • Težko je strniti vse, kar je bilo I zgolj načelne politične odločitve. Zato so se tudi na posvetu Zveze km etij­ izrečenega na Otočcu. Poglavitno pa s skih zemljiških skupnosti, kije bil na Otočcu od 3. do 4. junija, odločili, da v je: V zadnjem času seje naš odnos do BOM sklepe zapišejo, naj za kmete ne bi bilo več te omejitve. zemlje precej izboljšal, k čemur je > Menili so, naj bi velikost kmetije pripomogla tudi nova zakonodaja. KUPIL- mišljeno kmetijsko politiko in ve­ I določila ekonomika. Ta pa kaže, da Vendar sama kmetijska zakonodaja čjim spoštovanjem do zemlje. s bi bila kmetija rentabilna pri okoli še ne pomeni vsega, če novih zakonov t 20 hektarih obdelovalne zemlje. Ta­ ne bodo enotno tolmačili po vseh Ureja Tit Doberšek N ke površine lahko še obdela ena Sicer pa se kmetijske zemljiške občinah. Gre za priznavanje statusa I kmečka družina. Za večje koncent­ skupnosti srečujejo z velikimi finan­ kmeta, za spremljanje obdelanosti ze­ S racije zemlje se pa tudi kmetijski in čnimi težavami. Financirale naj bi mljišč itd. Končni cilj pa je varovanje Še o peronospori Glivice se razmnožujejo s trosi I demografski strokovnjaki ne zavze­ jih družbenopolitične skupnosti, kmetijskih zemljišč in povečanje ali sporami. V dobi rasti pridejo z s rastlin v ozračje, in ker so lahke, majo. Na Bavarskem se je namreč SZDL in kmetijske organizacije. pridelka hrane. Eden izmed ukrepov Peronospora je rastlinska bol­ jih najrahlejša sapica raznaša na I pokazalo — te podatke je navedel Slednje pa se tega otepajo, češ da so bi bil tudi ta, da bi v Sloveniji izvedli ezen vinske trte. s kateroimajočez s poletje vinogradniki^ največ dela, bližnje in tudi daljne rastline, ki se inž. Slavko Gliha, direktor Kme­ tudi same subvencionirana dejav­ zložbo vseh zemljišč v ravnini. Te na­ stroškov in skrbi. Če pogrešimo s tem okužijo. Trose širijo tudi I tijskega inštituta Slovenije — da loge pa ne bi smeli naložiti samo kme­ nost. M alo več sodelovanja naj bi pri škropljenju trte, nastane v dežne kapljice, žuželke, ptiči, polži s mora b iti na_ kvadratni kilom eter bilo tudi z gozdarji, ki so zaradi za­ tijskim zemljiškim skupnostim, am­ vinogradih velika škoda, kar se in druge živali pa tudi človek. Ko I vsaj 30 ljudi. Če jih je manj, krajina raščanja kmetijskih zemljišč dobili pak tudi kmetijskim organizacijam, pogosto dogaja v vlažnih letih, pride glivica s kalčkom v rastlino, s Podpora Posavja ne šteje več za naseljeno. T udi dodatnih 4000 hektarov gozdov. ki vse prečesto stoje ob strani. zlasti v juniju. O tej bolezni vinske pravimo, da je nastopila okužba, s I ekonomika kaže, da se stroški za Premalo je tudi sodelovanja med trte veliko govorimo, poslušamo prostim očesom je takoj ne vi­ N tudi na ta način, da bi na takih pov­ dimo. preteči mora nekaj časa, da Posavci podpirajo zako­ pridelovanje nižajo samo do dolo­ zasebnimi kmeti in družbenimi predavanja, vendar mnogo tega ršinah pridelovali več tržnih presež­ jp ugotovimo po zunanjih znakih. I nski predlog za samou- čene meje. Skratka, zemljiškega posestvi. Vedno dražje agromelio­ pozabimo, zato je prav, da obno­ S kov. vimo že večkrat napisana dejstva o Čas od okužbe do pojava prvih zu­ m aksim um a seje treba znebiti, saj je racije naj bi kmetje »odplačevali« pravno urejanje rezerv razvoju in zatiranju te bolezni. nanjih znakov bolezni na rastlini I bil ovira hitrejšemu razvoju kmetijs­ J. S IM Č IČ s Glivica, kije povzročitelj bolez­ imenujemo inkubacijsko dobo. Ta KRŠKO — V SZDL potekajo tačas tva, ki ima še velike rezerve in bi ni, se latinsko imenuje Plasmopa- je zelo odvisna od toplote in vlage. razprave o predlogu za izdajo zakona I samo na Slovenskem pridelali še ra viticola in izvira iz Severne s ° samoupravni organiziranosti in enkrat več hrane. To pa se bo zgo­ Amerike. V naših krajih so prvič Na spomlad, ko trta ozeleni, če ukrepih za proizvodnjo hrane ter I dilo do konca leta 2000 s opazili škodo, ki jp je povzročila pade dovolj dežja, da je zemlja s zagotavljanje osnovne preskrbe. Prej­ pre- leta 1880. Danes nobena vrsta mokra in je toplota zemlje naj­ šnji teden je bil tak posvet na medo­ I evropske žlahtne vinske trte ne us­ manj 8 °C v času 24 ur. trosi kalijo. bčinskem svetu SZDL za Posavje. s peva in ne rodi. če je ne zaščitimo Bela prevleka na listih trte kot zu­ Inž. Slavko Glinšek iz republiške pred peronosporo. nanji znak bolezni se pojavi šele I konference SZDL je osnovne cilje s pri temperaturi nad I2 °C in zračni zakona strnil v željo, da bi v Sloveniji Kmetica Glivico peronospore uvrščamo vlagi 70%. Tako sodimo, da je I zagotovili večjo trajnost in racio­ med rastlinske glivice plesnivke, temperatura 12 do 13 °C najnižja, s nalnost intervencij pri proizvodnji imenovane tudi lungi. Od tod ime Kmetova pri kateri glivica sploh razvije hrane. Pozval je, naj se s temi vpraša­ »fungicidi« za sredstva za zati­ I letne trose, ki povzročajo škodo s nji nadalje ukvarjajo nasvetih za kme­ PO DG O ZD — Anica Kmet je v ranje bolezni te vrste. Te glivice so na trti. Najkrajša inkubacijska do­ tijstvo pri OK SZDL. Predsednik ko­ prijetni vasici Podgozd nad Krko SIM POZIJ OB JUBILEJU — Skupnost kmetijskih in živilskih šol Slovenije brez. lastnega listnega zelenila, I ba je pri temperaturi l8°do23°C. miteja za tržišče in splošno gospo­ pri Dvoru ena vaških gospodinj, ki zato ne morejo živeti samostojne­ N je 4. simpozij predavateljev kmetijskih, živilskih in veterinarskih šol Jugoslavije pri nad 24 °C se podaljša. Pri darske zadeve Alojz Klemenčič je se bavi s kmetijstvom, predvsem ga življenja in živijo zajedalsko ali pripravila v Novem mestu oziroma na Bajnofu. Simpozij šteje v okvir prazno­ toploti nad 29 °C se kondiji ne I podčrtal slovenski pristop k podru- za potrebe svoje družine, medtem parazitsko življenje v živih rastli­ N vanj 100-letnice Kmetijske šole Grm. Udeležilo se ga je 50 učiteljev in pojavljajo več. ker so listne reže pri žbljanju takih zadev, kot so celo ko je na km etiji 6 ha polj in 12 ha nah. gozda. profesorjev kmetijskih šol iz vse Jugoslavije. Na simpoziju so pregledali rezul­ tako veliki toploti stalno zaprte. I državne rezerve. Menil je, da nekateri Glivica peronospore ima vege­ S kažejo večje razumevanje za potrebe »Mož hodi v službo, jaz pa kme­ tate dosedanjega izobraževanja kmetijskih strokovnjakov. Gostje pa so bili na­ tativno telo. sestavljeno iz. tankih tujem ob treh otrocih.'Gojim pše­ vdušeni nad urejenostjo kmetijske šole na Bajnofu, (Foto: J. Simčič) nitk ali hif. Množina tako preple­ I kmetijstva šele ob moteni preskrbi. Trajanje inkubacijske dobe, to S Preskrbovalna veriga mora držati v nico, krom pir in ostale poljščine tenih nitk dela podgobje, steljko je dobe. ko moramo trto škropiti, za domače potrebe, lani pa sem ali micelij. Nitke so enocelične in vseh členih: od zemljišč in kmetijcev računajo po Mullcrj'evi inkubacij­ s do trgovine. poskusila gojiti tudi kumare za Prvič proti, drugič za sodijo v razred glivic plesnivk. ski krivulji, ki pove. da traja Posavci so opozorili na slabšanje zadrugo, a se ni obneslo. Bramor položaja kmetijstva, predvsem pa, je pridelek uničil, zato se letos Črnomaljski delegati le izglasovali povečanje pris- inkubacijska doba kako revnejše občine kljub občutno nisem več odločiia za sodelovanje. višjim stopnjam težko zberejo prime­ Kot sem izvedela od drugih, za pevne stopnje za intervencije v kmetijstvu pri °C dni pri °C ren denar za nujne posege. gojenje kumar v kooperaciji dajejo dni pri °C dni v Trebnjem razen semena še folijo Č R N O M E L J — Ko so v pretek­ nega sklada pa je z enakimi ar­ 12 13 18 6 in potrebna zaščitna sredstva, v 24 4 lem letu zbori črnomaljske občinske gumenti kot pred meseci obrazloži­ 13 11 19 5 Žužemberku pa sem dobila le 25 4 SELEKCIJSKI 14 10 20 seme.« skupščine sprejemali odlok o pris­ la. zakaj še vedno vztrajajo pri 5 26 5 CENTER ZA pevku za občinski sklad za interven­ enoodstotni prispevni stopnji. 15 8 21 4 27 5 cije pri proizvodnji hrane v kmetijs­ 16 7 22 4 28 6 KROMPIR 17 6 tvu. je izvršni svet menil, da ne 23 4 29 8 MOSTE PRI KOMENDI — Zanimivo je, da v drugo ni bilo med smejo obremenjevati gospodarstva Kmetijski inštitut Slovenije je v tem delegati nobenih pomislekov, da bi in delavcev ter da je zato sprejemlji­ Dalje prihodnjič kraju pretekli petek odprl selekcij­ glasovali proti odloku. va 0,85-odstotna prispevna stopnja, ski center za krompir. V njem se M . B in ne enoodstotna, kot so predlagali j bodo ukvarjali s hitrim razmnože­ v interventnem skladu. Tudi delega­ vanjem domačih sort krompirja. Na ti so temu prite gn ili, saj gre ne na­ leto bodo pridelali okoli 700 ton zadnje za prispevek iz b ru to osebnih super elite, ta pa je osnova za dohodkov delavcev. Za nove belokranjske trte semensko proizvodnjo. Slavko G li­ Vendar je na zadnji majski seji ha, direktor Kmetijskega inštituta zborov zopet prišel na dnevni red V okviru metliške Vinske kleti tečejo poskusi za uvedbo novih trt, s katerimi bodo Slovenije, je povedal, da je center odlok, tokrat o spremembi in dopolnili trsni izbor — Najprimernejši beli pinot in zeleni silvanec veljal 197 milijonov dinarjev, do­ dopolnitvi prejšnjega odloka o mala polovico denarja pa je zbral prispevkih za interventni sklad. METLIKA — V okviru slovenskega načrta za razširitev izbora sort »Do sedaj je Bela krajina v tej sam inštitut. Predsednik republi­ vinske trte že več let tudi pri Metliški Kmetijski zadrugi oziroma njenem Glasu izvršnega sveta tokrat vsaj na smeri povsem neraziskana. Pri belih škega komiteja za kmetijstvo, pre­ tozdu Vinska klet tečejo poskusi, ki naj bi pokazali, katere nove sorte trt bi V‘ NVS'-/:- V seji zbora krajevnih skupnosti ni sortah prevladujeta skoraj izključno hrano in gozdarstvo Milan Kneže- s v bile primerne za dopolnitev izbora sort, k ijih v Beli krajini sadijo sedaj. V kraljevina in laški rizling, pri rdečih vič pa je poudaril pomen centra. bilo slišati, predstavnica intervent­ Anica Kmet prvi vrsti bi bile to sorte, s katerimi bi še izboljšali belokranjsko belo vino. pa frankinja in žametna črnina; ne­ kaj malega je tudi šentlovrenke in Poskuse opravljajo v glavnem rta nosti nekaterih,« je povedal Drago- Kot je povedala Kmetova je v zadružnih plantažah na Vinomeru Portugalke, ki pa upadata, saj se nis­ Podgozdu in okoliških suhokranj- KRČANI ZMAGALI van. in v Vidošičih, nekaj novih posku­ ta obnesli. V starih vinogradih so sa­ skih vaseh kmetijstvo vrsto let na­ RAKA — Na 5. občinskem Seveda to še ni dokončno, saj po­ Sejmišča snih sort pa so posadili tudi zasebni dili več portugalke in seje tudi bolj zadovalo predvsem zato, ker je tekmovanju mladih čebelarjev, ki skusi še trajajo, poleg tega pa bodo obnesla, poleg tega je to prvi mošt, pridelek požrla divjad. Zadnji dve ga je v nedeljo pripravila krška vinogradniki. Zadnja leta v Metliki zadnjo besedo pri tem imele repu­ zelo zaželen in čislan, saj je prejšnje­ BREŽICE — Na sobotnen leti imajo spet nekaj več volje do občinska čebelarska zveza na Ra­ te poskuse vodi inž. Slavko Drago- bliške inštitucije, ga vina ponavadi takrat že zmanj­ sejmu je bilo naprodaj 380 obdelovanja zemlje, kar so jim ki, so se med tremi ekipami nižje in van, vodja lastne proizvodnje vi­ postavili v zaščito pred divjadjo kalo; šentlovrenka je sicer kakovos­ pujskov, starih do 3 mesece, in štirimi višje stopnje najbolje od­ nogradništva in trsničarstva v Vin­ električne pastirje. Težave pa so še rezali učenci osnovne šole Jurija ski kleti. Gre za sorte šipon, zw- tna sorta, a precej muhasta: rada se 12 pujskov, starih nad 3 mesece. druge in zdi se, kot bi se prizadeva­ Dalmatina iz Krškega in si tako eigelt, rumeni plaveč, križanec, osiplje, naodporna je zoper oidij, Lastnika je zamenjalo 170 prvih nja za izboljšanje kmetijstva v Su­ prislužili po en panj. Drugo mesto zeleni silvanec, kerner, bachus, neo- pridelek je ali ga pa ni.« in 7 drugih živali. Kilogram žive hi krajini vrtela v začaranem jje------osvojila------ekipaIX».I III OS IL M ijke Kerin iz planta, beli burgundec, sceirebe, be­ teže mlajših je stal 800 do 900 krogu. Leskovca, oziroma OS dr. Miha Seveda bodo tudi po uvedbi no­ din, starejših pa 600 do 700 din. R. B. Mihajla Rostoharja iz Krškega. li pinot, huxelrebe, sauvignon, mod­ vih sort sedanje ostale, saj si belok­ Vseh 14 tekmovalcev je dobilo ri pinot, renski rizling, posadili so ranjskega vina brez teh ni moč praktična darila, stojalo za zbi­ tudi muškatno žlahtnino in zeleni predstavljati. Vsekakor pa so že na janje okvirčkov in knjigo »200 let veltiinec. Vsakesorteso posadili ok­ osnovi dosedanjih izkušenj s posku­ smrti Petra Pavla Glavarja« pa si oli 50 trt, se pravi, da dobijo od snimi sortami pri komasaciji vinog­ je izven konkurence prislužila vsake kakih 60 kg grozdja, to potem radniškega kompleksa na Malem Kmetijski mlada čebelarka iz Sevnice Lucija minivinificirajo. »Letošnja strokov­ Gradišar. Hkrati so odprli nov vrhu nad Bušinjo vasjo posadili ok­ ličen šolski čebelnjak, ki gaje brez­ na degustacija na ljubljanskem oli 6.000 trt belega pinota. S Kmetijskem inštitutu je pokazala, A. B A R TE LJ * plačno izdelal domačin Stane Sal­ * mič, ki živi v Ljubljani, material da sta sc od teh poskusnih sort naj­ Skozi listje na pomoč zanj pa je prispevala raška šola; bolj izkazali kot primerni za dopol­ i Za nami je najhladnejši začetek junija v tem stoletju. Bo hlad ško­ njeni učenci so tekmovalcem, šte­ nitev izbora v Beli krajini beli pinot vilnim posavskim čebelarjem in dil poljščinam? Naš dobri znanec inž. Tone Robič, strokovni sode­ in zeleni silvanec, dobro oceno je Sok kumar zdravi drugim gostom, med njimi tudi dobil tudi renski rizling, ostale sorte lavec pri Zadružni zvezi Slovenije, je za sobotni Dnevnik izjavil, da direktorju Medexa Alešu Mižig- Plodovi vsebujejo kar96',, vode. pa, dolgoročno gledano, ne bi bile posebne škode ne bo, in dodal: »Temperature so za ta čas prenizke, oju, pripravili lep kulturni pro­ Slavko Dragovan: »Za poboljšanje 0,3% beljakovin, 0.16% maščob. kar je očitno zlasti pri koruzi, kjer asimilacija ne poteka, kot bi gram. primerne za nadomestilo sedanjih, belokranjskega belega vina sta naj­ 1,7% ogljikovih hidratov, pred­ m orala.« P. P. ampak kvečjemu kot delna dopol­ primernejši beli pinot in zeleni vsem sladkorjev. V lOOgsvežih ku­ Koruza je pač rastlina toplih krajev, in če je zaradi ohladitve v rasti nitev, predvsem zaradi aromatič- silvanec.« mar je 160mg kalija, 27 mag fosfo­ kje zaostala, se da še pomagati. Najbolj učinkovito se v takih razme­ rja, 25 kalcija in l. l mg železa, 12 * do 14 mg vitamina C. 0.10 do 0.24 rah izkaže gnojenje prek listja, t. i. foliarno gnojenje. Z njim se da * mg karotina. 0,04—0,15 mg vit­ dobro posredovati tudi ob suši ali ob pomanjkanju kake hranilne * amina B j, 0,12 mg vitamina B, in snovi, ki je v tleh ni dovolj, najpogosteje fosforja. Če ga primanjkuje, * 1,7 mg niacina. dobi mlada koruza zelenovijoličasto barvo in slabše raste. Pri hibri­ * Manj mleka zaradi Černobila Kumarice odvajajo vodo iz tele­ dih pioneer se to zlasti rado dogaja in poznavalci pravijo, da je pri sa, kar ugodno deluje pri zdravlje­ njih foliarno gnojenje skorajda že obvezno. Živino krmijo s suho krmo — Paša se zavlekla za mesec in pol do dva — Bo kdo nju ledvičnih in srčnih bolezni. • Foliarno gnojilo bi lahko uporabnik pripravil sam, saj je to le \ ______nadoknadil izgubo? — Z izvozom klavne govedi še ni težav Svež sok odvaja iz telesa nako­ * raztopina mineralnega gnojila, vendar so v prodaji posebna foliarna gn­ pičene strupene snovi, čisti kri. ojila, ki jih je mnogo lažje in bolj priporočljivo uporabljati. Za foliarno RIBNICA — Zaradi radiacije v ribniški občini 10 usmerjenih kmetij v soljen sok pa ugodno deluje na ta­ žrebet, ki naj bi jih po načrtu izvozili nko črevo, ledvice, pljuča in kožo. gnojenje koruze sta pri nas naprodaj gnojili complesal fluid in foliar 0 maju 20 dni ni nsclnpaslo živine. ■živini* Na Nq teh loh kmetijah Izmoti i«i in h inše tistih,co tictih ki običajno H nkiooinn v maju%, m okoli 40 ton. Vendar krivda za to ni V kozmetiki je kumarični sok special, ki vsebujeta glavna hranila, dušik, fosfor in kalij v željenem že krmijo s svežo travo, so seno dokupovali, saj ga je na tem območju niti na radiaciji, niti na rejcih, am­ izredno cenjen. Svež sok. ki g;, na­ razmerju, razen teh pa še t. i. mikroelemente, kot so magnezij, bor, žel­ dovolj. Zaradi vsega tega je bila mlečnost pri teh kravah manjša in stroški pak predvsem na nespodbudni ceni, nesemo na obraz, zmanjšuje moz- ezo, baker, mangan in cink. To gnojilo je pripravljeno tako, da po up­ pridelave mleka večji. Teh okoli 250 kravje dajalo na dan okoli 300 I mleka oljavost. zdrav i ispnščajc. ogrce in * ki ji 'botruje tudi prevrednoten di­ orabi ne ostane nič neizkoriščenega, koruzne rastline ga v celoti * m anj, kot bi ga sicer, če bi se pasle. pege. Številne kreme in losioni kot nar. Delno so v zadrugi ta zastoj použijejo. tudi maske, ki jih dajemo na obraz, * V Kmetijski zadrugi Ribnica so Računajo pa. da zaradi radiacije rešili tako, da so si poiskali drugega Najprimernejši čas uporabe foliarnih gnojil je'tedaj, ko ima ko­ 0 vsebujejo sok kumar. Že v stari dejali, da še ni znano, če bo izpad ne bodo imeli škode p ri prireji mesa, kupca (od Mercatorja so »presedla­ ruza 5 do 7 listov. Za en hektar veliko koruzno njivo potrebujemo 6 Grčiji so kumare veliko uporabljali * dohodka proizvajalcem sploh kdo saj živine za zakol niso krmili z li« k zagrebški Grudi), ki plačuje v kozmetiki. Za zdravljenje ledvi­ do 10 litrov gnojila, ki ga razredčimo v 400 1 vode. Seveda je moč * nadoknadil. Na Zahodu, naprimer zeleno krmo. Za izvoz imajo načrto­ več: seveda pa tudi tako, da žrebeta čnih bolezni in mehurja pripor­ gnojilo uporabljati tudi, ko so rastline še mlajše ali starejše. Če mla­ * v Avstriji, dobe kmetje zaradi izpa­ vanih 120 klavnih govedi. Do maja ženskega spola privezujejo za ple­ očajo čaj.skuhan iz semena kumar. da koruza nima prave, dovolj intenzivno zelene barve in če prepočasi * * da dohodka po 2 šilinga pri litru je izvoz normalno potekal, nato je me. Trenutno rede km etje na obm ­ Če popijemo vsak dan kozarec ku- raste, je vedno primeren trenutek za posredovanje, ža gnojenje prek * maričnega soka. ohranjamo vitko mleka. Paša pa sc bo še zavlekla za nekoliko zastal, pričakujejo pa. da očju zadruge okoli 150 plemenskih listja. Letos je moč videti več takih posevkov, gotovo tudi po zaslugi * linijo. * o ko li mesec in pol. dokler ne bo bodo zamujeno do konca leta kobil, imajo pa tudi tri plemenske neobičajno hladnega junija, ki naravnost kličejo po pomoči. DR. MIHAELA ČI RNE zrastla nova trava. Prvo namreč ko­ nadoknadili. žrebce. Inž. M . L. Kmetijski inštitut Slovenije S sijo zdaj. Zastal pa jim je izvoz konj in J. P.

S.. (i92zj ir. u m u .. i 93i> IZ NlkŠIH OBČIN Novomeška kronika IZ NtkŠIH OBČIN i< D R V A — Kaže, da se novomeški gozdarji bolje znajdejo v gozdni Drugič praznovali goščavah kot na mestnih ulicah. Samo tako si namreč lahko razložimo, da s« Slavje v krajevni skupno­ Gradbeništvo Spet kratek stik pri obveščanju delavci GG pripeljali drva človeku, k jih sploh ni naročil, saj, kar se ku rja v i sti Ločna-Mačkovec v po zaslužkih Šoferji Cestnega podjetja so zahtevali pojasnilo po aprilskem obračunu tiče, prisega samo na neuvrščeno na- / spomin na 6. junij 1942 fto. Možak se drv sploh ni mogel ubra­ zadnje NOVO MESTO — Šoferji tozda Gradnje novomeškega Cestnega vajeni, vrednost opravljene ure pa je niti, na angleško travo so mu jih name MAČKOVEC — V soboto, 7. juni­ podjetja so 3. junija po službi zahtevali sestanek. Trdili so, da so bili pri bila za ves ko le ktiv enotno obraču- tali, ko ga r.i bilo doma. Ko so zadeva ja, so pri D olenjkini trgovini v naselju kasneje raziskovali, so ugotovili, da ji Marca je bil poprečni obračunu zaslužkov za april krepko opeharjeni, odgovorni pa so jim nana. Pod Trško goro počastili praznik napako zakrivila administracija, kij* OD 81.906 din pojasnjevali popravek v okviru sistema nagrajevanja. Kot je poudarjal direktor Franci krajevne skupnosti Ločna-Mačkovec. pomešala priimke in ulice. Nič krive Dejstvo je, da šoferji niso bili ko padajo. Da bi se temu izognili, so G ole, v bistvu vsa slovenska »cesta- Krajani so si izbrali za praznik 6. ju n ij NOVO MESTO — Povprečni mu šoferju, kije moral drva vnovič na­ obveščeni o spremembah pred ob- ravnali po nekem členu pravilnika. rija« opravlja velika dela ob prepi- v spomin na napad Gašperjeve in zaslužek novomeškega občana je ložiti in odpeljati drugam, ugota­ računom, med njimi pa je završalo, člih sredstvih, ki jih pač namenjajo Likove partizanske čete na italijansko ob izplačilu za marec, kjer so vljanje krivca ni bilo v veliko uteho motorizirano kolono v križišču cest vštete nadure, izplačane razlike in ko so 13. maja dobili plačilne • Napetostim v kolektivu in v osebnim dohodkom, kolikor je Veliko bolj vesel bi bil, če bi mu tovor­ pri odcepu za Trško goro. poračuni, kljub 137-odstotni rasti kuverte. Ker so v Cestnem podjetju medsebojnih odnosih, ki so trajale za­ možno. Zadovoljen ni nihče. Kot so njak naložili uradniki. Ta krajevna skupnost, ki je ena med K IN O — Ljubitelje celuloidnegs »plače« v primerjavi z letom dni h kra ti povišali vrednost točke za 20 dnjih štirinajst dni, pa bi sc bržkone navajali, pa tudi obračunane šofers­ 11 mestnimi krajevnimi skupnostmi, traku, ki so si v nedeljo ob 20. uri na­ prej zaostajal za zaslužkom pop­ odst., so vsi p ričakovali več, a šoferji ke »plače« za april niso bile preti­ ima 2180 prebivalcev in je v razmero­ lahko ognili, če bi prizadete z novim meravali ogledati film »Pod ognje rečnega Slovenca še za 3,3 odstot­ rano nizke, saj 130.000 din osebnega so dobili znatno manj. načinom obračunavanja seznanili nikom«, je v domu J L A pričakala ma kratkem času svojega obstoja us­ ka. V gospodarstvu, kjer je pešno urejala vrsto komunalnih težav, pred izplačilnim dnem. Tudi sindikat dohodka vestnejšega šoferja tudi ni tonsko katastrofalna kopija. To paši znašalo poprečje 79.499 din. je ravno slabo. Če bi dobili (po starem kar vse je v svojem slavnostnem na­ zaostajanje za Slovenijo za odsto­ Šoferski kolektiv 43 ljudi, ki je in partija v tem primeru nista pokaza­ ni vse, filmu je manjkal konec. Tudi to načinu obračuna) še okoli 50 ali 60 govoru krajanom omenil Alfonz tek večje, v negospodarstvu pa so s sicer le del kolektiva tozda G radnje, la potrebnega posluha za težave še ni vse. Gledalci so se v temi plazili p Čučnik, predsednik skupščine krajev­ tisočakov več, bi bila porušena vsa dvorane. Pa še ni konec: vojak, ki gaji poprečnim zaslužkom 95.257 din je bil na sestanku izredno dobro sodelavcev. ne skupnosti. Prvoborec Brane Suhy delitvena razmerja znotraj kolekti­ nekdo vprašal, če imajo glede na temo republiško raven celo za malen­ zastopan, navzoči pa so bili tudi je v imenu odbora skupnosti borcev 1. kost presegli. ki pravi, da mesečno preseganje va. Poudarili so tudi, da nagrajeval- alarm, ie odgovoril, da ne, »sam? direktor tozda Franc Gole, pomo­ nešto nije u redi.« Kratek je b il tudi partizanskega bataljona Dolenjskega Najtanjše kuverte so imeli mar­ norme lahko znaša največ 20 odst. ni sistem štejejo za zastarel, in pri­ odreda podelil kolajno bataljona kra­ čnik za mehanizacijo Zvone Ro­ razjarjeni gledalec, v jugoslovanščin1 ca (tudi zaradi sezone) v gradbeni­ Opravljenega dela šoferjev niso ob­ pravljajo novega. janu Viktorju Mikliču. Ob tej prilož­ žanc, vodja operative Miro Dob­ je rekel: »Ništa nije u redu.« štvu, kjer so v poprečju zaslužili le računavali na način, ki so ga bili R. BAČER nosti so podelili tudi krajevna prizna­ 66.197 din, najdebelejše pa v ravc in seveda predstavniki sindika­ M O D A — V našem mestu je ' zadnjem času videti ljudi — tudi [p nja naslednjim prizadevnim kraja­ vodnem gospodarstvu s popreč­ ta, na katerega so se nezadovoljneži trgovinah, ki uvajajo nov n ačir nom: Jožefi Miklič, Mariji Pavlin, jem 101.971 din. V industriji in ru­ o b rn ili za pomoč. oblačenja. Na spodnjice (nismo preve-, Aleksandru Jesihu, Marku Greinu in darstvu so poprečno zaslužili rili) oblečejo trenirke, spodnje oko­ Alojzu Ucmanu. Posebno priznanje za 80.144 din, v kmetijstvu in ribištvu odlično sodelovanje so podelili tudi Sestanek je potekal v primernem Koliko načrtov bo letos? nčine pa zaščitijo s tekaškimi copata­ 91.210 din, v trgovini 80.669 din, v vzdušju, prinesel pa ni šoferjem Dolenjkinemu Marketu v Mačkovcu izobraževanju in kulturi 98.316 mi, čeprav se tako odeti osebki It; nobenih ugodnosti in s to zavestjo Počasnosti pri izdelavi prostorskih aktov so ve­ in 1. bataljonu Dolenjskega odreda. din, zaposleni v občinskih in redko spustijo v drnec. Zgoraj opisana Po kulturnem programu, ki so ga podobnih uradih pa so imeli so se tudi razšli. Zapletenega ob­ likokrat krive ovire na terenu moda je jutranja, opoldanska popol­ prispevali učenci osnovne šole »Katja poprečje 92.954 din. Od marca računskega sistema osebnih dohod­ danska in večerna. Trenirka je po Rupena«, je bilo prisrčno družabno doslej pa so osebni dohodki kov ni mogoče ob tej priložnosti NOVO MESTO - Urejanje in črta za obrtno cono Cikava. Tik možnosti neoprana, k njej se zelo lepo poda neobrita ali nepočesanaglava tel srečanje krajanov, ki so ob letošnjem povsod spet skočili navzgor. predstavljati, po pojasnilih odgo­ načrtovanje prostora je v prene- pred dokončanjem je zazidalni na­ plastična vrečka, katere vsebine nismo prazniku lahko brali tudi prvo šte­ V istem mesecu je bilo nezapos­ kateri krajevni skupnosti novo­ črt za blagovnotransportni center vornih iz tozda pa gre /a naslednje: preverjali. »Kakšni časi, kakšni običa­ vilko krajevnega glasila. lenih prijavljenih za delo 215 oseb, meške občine boleča točka, češ da pri Češči vasi in lokacijska do­ ji!« so se nekoč čudili Latini. Danes se R. B. kar je 46 manj, kot jih je bilo mar­ ob dvigu vrednosti točke bi po dose­ zaradi pomanjkanja urbanističnih kumentacija za večje območje obr­ ca lani. danjem obračunu šoferske plače ta­ načrtov razvoja ni. Kaj se lahko s tniških stanovanjskih hiš na Selih še čuditi nimaš čemu. R. B. ko narasle, da bi ves ko le ktiv sinil tem v zvezi v občini nadejamo pri Toplicah. Imamo sklenjene letos, je povedal Miha Hrovatič, pogodbe in začeta dela na izdelavi pokonci, ker pripombe že tako in ta- ZIVZAV ZA MLADE direktor Žavoda za družbeno pla­ zazidalnih načrtov za stanovanj­ niranje v Novem mestu. ska območja straža. Šmarjeta in za DOLENJSKE TOPLICE — Akti­ dve romski naselji, od katerih je visti Društva prijateljev mladine pri­ Dušijo se v papirjih »Letošnji plan izdelave prostor­ eno pri Žužemberku in drugo pri pravljajo za petek, 20. junija, na jasi skih aktov imamo, po njem se rav­ Dobruški vasi. V začetni fazi je tu­ tradicionalni živžav. Program so pri­ SDK gradi poslovno stavbo v Kandiji namo. če imamo naročnika za fi­ di izdelava zazidalnega načrta za pravili otroci iz vrtca in šolarji, po­ nanciranje posameznega projekta. terciarne dejavnosti Ragovo in vezovali pa ga bodo Mateja Koležnik Vedeti pa je potrebno, da so stanovanjsko območje Mirna peč.« in Mladi upi iz Trbovelj. Pokrovitelj NOVO MESTO — Služba družbe­ nim i sredstvi Slovenije začeli graditi prostorski izvedbeni načrti treh nega knjigovodstva v Novem mestu zi­ objekt, ki bo imel 3300 m 2 prostora in vrst: zazidalni načrti urejajo pozi­ prireditve bo Krka, tozd Zdravilišča. • Je to vse, kar boste na zavodu da nasproti Hotela Kandija novo ustrezne prostore za trezor, da ne bo davo novih zemljišč: ureditveni Ena gospa je rekla, da lahko od lahko letos naredili? A li nimate za poslovno stavbo, ki bo že konec potrebno nekajkrat v tednu denar do­ načrti so v bistvu sanacija pozidav dneva, ko se je zeleni vlak do Lju­ ostala dela plačnikov uslug? letošnjega leta vseljiva. Zakaj je nova važati iz Ljubljane. Predvideno je. da in dopolnjevanje z novogradnjo v bljane podražil skoraj za 300 odstot­ KOZARA V LIKOVNI »palača« v negospodarski dejavnosti »Dogovorjamo se za tri pome­ bo nova stavba vseljiva morda že za strnjenih naseljih: lokacijski pa kov, kupiš karto lahko tudi v vagonu, PODOBI potrebna in kaj bo potem v stavbi SDK občinski praznik, vsekakor pa do kon­ mbne projekte: za ureditveni načrt zadevajo predvsem infrastruktur­ kar je bilo prej nemogoče oziroma na Glavnem trgu? ca letošnjega leta. ne objekte. Letos je bil že sprejet dela Dolenjskih Toplic, v katerem NOVO MESTO — Garnizija gre za sanacijo starega dela naselja kaznivo. Lepo od železničatjev, Kot so povedali odgovorni ljudje iz Sedanjo stavboSDKnaGlavnem tr­ zazidalni načrt za prvo fazo načrta Novo mesto že tretje leto neguje in SDK, dobiva ta služba že vrsto let nove gu je kupila Dolenjka, ki bo v spodnjih Mrzla dolina, v kratkem bo pred in dograditev zdravilišča: zelo čeprav bi lahko za ta denar kart« zahteven projekt bo prostorsko razvija sodelovanje na kulturnem in nove naloge, zdajšnji prostori pa so prostorih uredila blagovnico, v zgornje delegati skupščine dopolnitev na­ prinesli kar na dom! področju z rudarskim mestecem postali tako tesni, da nekaterih predpi­ prostore pa preselila lastno upravo. ureditveni načrt za celotno ob­ močje Bršljina najbolj neurejenega Ljubijo. To sodelovanje te dni odse­ sanih služb niti ne morejo organizirati. Tudi izpraznjene prostore Dolenjkine del mesta; tretji projekt, za katere­ r : . vi va v avli Doma JLA z razstavo Ko je bila sedanja stavba na Glavnem uprave bodo preuredili v trgovski trgu grajena za potrebe Narodne lokal. ga se dogovarjamo, pa je industrij­ likovnih del Mirzeta Bašiča, ru­ ski rezervat za tovarno Krka pri banke, je bilo 40 zaposlenih in v hiši še R. B. darskega tehnika iz Ljubije. nekaj stanovanj. Danes ima SDK 120 Cegelnici. Razen tega pripravlja­ mo lokacijske dokumentacije za Razstavo, k i je bila odprta do 9. ljudi. ZA DRAGE gradnjo dveh blokov v Straži in V času od 29. maja do 4. junija so v junija, sta pripravila DOM JLA in Eden poglavitnih razlogov za novo­ gradnjo je tudi zakonska obveza za 1 enega v Šentjerneju. Vse te plani­ novomeški porodnišnici rodile: vojaški klub, odprl pa jo je predsed­ INSTRUMENTE povsem varen trezor. Tudi ta je ob rane gradnje pa še nimajo potreb­ Cvetka Lindič iz Dol. Boštanja — Da­ nik mladinske organizacije garnizije vedno večji količini denarja, ki kroži N O VO MESTO — V sklad za drage nega soglasja.« nijela, Nataša Dragoš iz Vojne vasi — Novo mesto Ramiz Durakovič. med im etniki bančnih računov in medicinske instrumente pri občin­ • Katere so ovire, ki vam pri izde­ Simona, Milena Ogrin s Hriba pri SD K , mnogo pretesen in ga ni možno skem odboru RK so prispevali: lavi zdajšnjih projektov onemog­ Cerovcu — M ajo, Marjana Papež iz na sedanji lokaciji povečati. Razen tega sosedje in prijatelji z ulic Breg, Koso­ očajo dokončanje dela? Gor. Težke vode — Leona, Antonija potrebuje prostor služba za avto­ va, Cvelbarjeva in Mej vrti Novo »Pri vuvtovškem načrtu za šolo Šmerc iz Brestanice — M ajo, Marjana matsko obdelavo podatkov. mesto 40.400 din namesto cvetja na je problem zemljišče pri stano­ Tomašič iz Durlincev — Gordano, I SDK je imela novogradnjo v načrtu grob Jožeta Plavca; Ana Počrvina iz vanjskem območju v Šmarjeti na­ Marija Zalokar iz Ardra pri Raki — že pred leti. a so se zaradi na splošno Novega mesta, Muhaber 17,4.000 din sprotuje SIS za gozdarstvo, pri Petro, Vlasta Hudorovac iz Kaniža­ mirnopeškem načrtu pa ni jasno, slabih gospodarskih razmer začasno namesto venca na grob Marije Smre­ rice — Elvisa, Liijana Turk iz Gotne kam z odplakami.« gradnji odpovedali, l.etos so z združe­ kar iz Šmarjete in 4.000 din namesto vasi — Tjašo, Liljana M ali s Krke — VABILO NA PIKNIK venca na grob Franca Potočarja iz R. BAČER Miha, Tamara Erban iz Orehovice — Mladina Krke priredi v soboto, Dol. Kamene; sekcija upokojencev Vesno. Milena Butala z Lokev — Ta­ maro, Alenka Muren iz Doblič — Mi­ 14. junija, od 16. ure dalje piknik na Novoteks Novo mesto 8.000 din na­ mesto venca na grob Jožeta Udoviča; rjam, Nevenka Zanoški iz Dolenjskih jasi v Dolenjskih Toplicah. Bogat NAJBOLJŠA EKIPA T oplic — Tatjano, Vesna Maleševac iz srečelov, cene ugodne. DIC tozd Dolenjski list, Novo mesto, Več reda v proizvodnji RADOVIČE 5.000 din namesto venca na grob Jože­ Mirne peči — M itja, Štefka Maljevac Vabljeni! ta Železnika iz Boštanja; KS Škocjan V prvem četrtletju v metliškem Novoteksu niso dose­ iz Lipja — Adrijano, M arija M ovrin iz M ETLIKA — Preteklo nedeljo je Črnomlja — Andrejo, Sonja Kos s 15.000 din namesto venca na grob gli zastavljenega plana — Nova naložba O SANACIJI BOLNIŠNICE bilo v Metliki II. občinsko tekmo­ Vinka Robeka; OOS strokovne službe Kamnega potoka — Blaža, Ana Br­ vanje ekip prve pomoči, na katerem skupnosti za zaposlovanje Novo me­ ozovič iz Učakovcev — deklico in Ma­ NOVO MESTO — Delegati v se je v teoretičnem in praktičnem sto 10.000 din namesto venca na grob METLIKA — Čeprav v prvem že montirajo, kar tudi malo otežkoča rinka Markeljc iz Zagrada — deklico. medobčinski zdravstveni skupnosti, delu pomerilo 19 ekip civilne zaščite Antonije Avsec; Čelesnik, Taborski in letošnjem četrtletju v metliškem No- redno proizvodnjo. V tej novi predil­ IZ NOVEGA MESTA: Marija Mli­ ki vključuje štiri dolenjske in še iz krajevnih skupnosti in delovnih Tomažič 12.000 din namesto venca na voteksovem tozdu Predilnica niso nici bodo izdelali večino preje za grob Vinka Robeka; sosedje iz Ko- poslovali z izgubo, pa z gospo­ potrebe Novoteksa, del pa je bodo narič s Trdinove 3 — Roka, Karmen krško občinsko zdravstveno skup­ organizacij. Najbolje uvrščena eki­ Zupanc, Nad mlini 18 — Andraža nost, so pretekli četrtek na prvi seji v pa krajevne skupnosti Radoviča, ki štialove in Lamutove v Novem mestu darjenjem v tem obdobju niso zadovo­ prodali drugim kupcem. 12.800 din, ostanek sredstev od venca ljni, saj niso izpolnili plana. Ker niso A. B. Anica Turk, V brezov log 11 — novi sestavi sprejeli poročilo o delu je dosegla 164 točk, bo zastopala za Mileno Kirar; Sonja in Franci Ku­ imeli težav pri preskrbi s potrebnimi Karmen, Andreja Krajšek iz Ločne 3! skupnosti v preteklih štirih letih, ki metliško občino na republiškem har iz Novega mesta 20.000 din na­ materiali, je jasno, da škriplje v pr­ — Jerneja, Nada Ilievska, nad mlini zaradi večnega pomanjkanja dena­ tekmovanju v Zagorju ob Savi. mesto venca na grob Jožeta Suhadol­ oizvodnji, in prav doseganju pr­ 24 — Danijela in Darinka Breglec rja za zdravstvo ni bilo lahko. Drugi so bili Božakovčani (160 nika; občinska skupnost socialnega oizvodnih načrtov je novo vodstvo •<' “ * Pod Trško goro 5 — Andreja Čestitamo! Govorili so tudi o problemu izgube točk), tretji pa Lokvičani (155 točk). skrbstva Novo mesto 25.000 din na­ posvetilo največ pozornosti. v zdravstvu, predvsem v novomeški Tekmovalce sta pozdravila tudi mesto venca na grob Marjane Dernov- V prvih treh mesecih letošnjega leta bolnišnici, in se strinjali, naj bi v predsednik metliškega izvršnega šček; delavci uprave inšpekcijskih so proizvodni plan dosegli le 94- vseh petih občinah vendarle porav­ sveta Nikola Ladika in sekretarsku- služb Novo mesto 10.000 din namesto odstotno, kar pa je še vedno 12 odst. venca na grob Albina Žalca, brata več kot v enakem lanskem obdobju. nali obveznosti, da bo bolnišnica pščine Rdečega križa Slovenije Sprehod po Metliki sodelavke M arije Adamič. Vsem Celotni prihodek je za 98 odst. večji lahko normalno delala. M irko Jelenič. iskrena hvala! kot v lanskem prvem četrtletju, po­ rabljena sredstva so večja za 87 in BRALCEM VEZILA JE ALEN­ dohodek za 159 odst., medtem ko je KA MEŽNARŠIČ, delavka iz Kome­ čisti dohodek večji za 115 odst. Da se t&gS&SStS*# . ta, znana kot pesnica nežnih, občute­ Kolektivna dopustniška gneča stanje v proizvodnji počasi izboljšuje, nih pesmi, ki pojejo o Beli krajini, o povedo tudi zadnji podatki: medtem osebnih stiskah, o življenju in smrti. ko so marca izpolnili 91 odst. pr­ Širša javnost je ne pozna, je pa Alenka Med delavci Beti je zanimanje za letovanje veliko večje od počitniških zmog­ oizvodnega plana, so ga aprila že 96,5, m m z&im .ntar najjisala že preko sto pesmi, v Vezilu ljivosti — Kolektivni dopust v istem času — Pobuda sindikata ______pri majhnih partijah pa več kot 98 jih je objavila nekaj več kot deset. Up­ odst. » ati je, da bo Mežnaršičeva izdala pe­ sniško zbirko in prav bi bilo, dajo zal­ METLIKA — Za letovanje je v metliški Beti letos veliko večje zani­tmaje v Novigradu tudi ni takega Osebni dohodki so v prvem četrtlet­ m m * . manje, kot pa so počitniške zmožnosti te delovne organizacije z blizu navala.2.000 ju v povprečju znašali 65.935 dinarjev oži delovna -organizacija Komet. zaposlenimi. Na voljo je 9 prikolic na Krku, Rabu in Pagu, počitniški dom v (to je z dodatki za nočno delo), kar je 19. JUNIJA bo ob 19. uri v Kul­ turnem domu Edvarda Kardelja v Me­ Seči pri Portorožu, za kolektivne dopuste pa so najeli še 9 apartmajev Neprijetno v je tudi to, da imajo tozdi za 136 odst. več kot lani. določeno število počitniških kapa­ V prvi vrsti si novo vodstvo prizade­ 1 p l tliki snemanje javne radijske oddaje Novigradu. Ker imajo vsi tozdi kolektivni dopust v istem času, se pravi od Prizma optimizma. Odaja je namenje­ citet, in kaj lahko se zgodi, da v nekem va uveljaviti red in delovno disciplino. 12. julija do 3. avgusta, so v tem času vse zmogljivosti ne samo povsem OBNAVLJANJE PARTIZANSKIH na upokojencem delovne organizacije tozdu dobi odobreno letovanje de­ Poleg reda in discipline bi radi poživili zasedene, ampak je interesentov veliko več in je pri določanju prednostnega SPOMENIKOV — Za vzdrževanje Beti, posvečena pa je 30-letnici te lavec, ki v drugem tozdu nikakor nebi inovacijsko dejavnost, zaposliti name­ in obnavljanje številnih partfzanskih delovne organizacije. seznama prihajalo tudi do neprijetnih scen. prišel v poštev. V začetku in v posezo- ravajo nekaj novih strokovnjakov, spomenikov v mestliški občini ima ta­ PRED D N E V I SO H O D IL I PO Letovanje v organizaciji sindikata je interesentov. Pri razporejanju de- ni pa je še dovolj prostih mest, tako da dosledno zahtevajo uporabo varnos­ METLIKI ljudje, ki so prodajali sorazmerno poceni, kar je pri dana­ lavcev za letovanje je sindikat upošte­ jih bodo ponudili tudi upokojencem in tnih sredstev pri delu, v okviru nove mkajšnja borčevska organizacija na kozmetične izdelke pod imenom A fro­ šnjih dopustniških stroških najpo­ val število zaposlenih v Beti, delovno poslovnim partnerjem. investicije za tako imenovano efektno voljo malo denarja, a kljub temu ji us­ membnejša stvar. Popolna dnevna dobo, zdravstveno stanje, število predilnico pa pripravljajo tudi novo pe, da so ti spomeniki in spominska dita. Komplet maž je veljal 13.000 di­ narjev, ženske pa so ga množično oskrba v domu v Šeči stane za otrok, kolikokrat in kdaj je delavec že samoupravno in delovno organizira­ obeležja spodobno vzdrževani. Pri letoval ipd. V domu v Seči in apartma­ V okviru sindikata so predlagali, da kupovale. Nič čudnega: pomlad je in zaposlenega 1.100 dinarjev, za otroke nost. obnovi napisov si dela brez vestne jih so izmene na en teden, v prikolicah bi Beti poskrbela tudi za letovanje in nežnejši spol želi b iti lep in mikaven. pa še manj. Prav od nove efektne predilnice si v pomoči metliškega mojstra Martina Za prikolico, v kateri so 4 pa na 10 dni. K ljub temu da Beti krije oddih starejših delavcev in bi zakupili metliškem Novoteksovem tozdu pre­ TE DNI BO IZŠLA POSEBNA šte­ Crnuglja skorajda ni moč predsta­ ležišča, je treba odšteti tisočaka na dan okoli polovico stroškov za apartmaje, kapacitete v gorah in toplicah, kjer bi cej obetajo, saj je jasno, da se bo pro­ vilka Zvite niti, glasila učenk srednje in turistično takso v kampu, zato je je cena letovanja še vedno dokaj viso­ lahko preživljali dopust skozi celo duktivnost na najsodobnejših strojih vljati. Na sliki: mojster Črnugelj ob­ šole tekstilne usmeritve. Vsebina je bilo za isto prikolico med kolektivnim ka, saj znese za teden dni brez hrane 3 leto, a dalj od pobude stvar še ni prišla. močno izboljšala. Računajo, da bo ta navlja napise na spomeniku na Suho­ ubrana na dvajsetletnico te šole, list bo dopustom v istem terminu tudi po 12 do 5 starih milijonov, zato za apar- A. B. naložba končana poleti, nove stroje pa rju. (Foto: A. B.) natisnila Tiskarna iz Novega mesta.

4 DOLENJSKI LIST Št. 24 (1922) 12. junija 1986 f — — ^ Črnomaljski drobir ■5 VREME IN ODPOVED — V bo­ gatem kulturnem programu jurjeva- IZ NKŠIH OBČIN IZ NlkŠIH OBČIN (j nja je bila med drugim napovedana za ' » petek tudi prireditev »Skoči kolo. da lil skočimo, da se malo zveselimo«, na kateri naj bi se pred penzionom Lahi­ nja predstavili folklorna skupina Go- DAN GOKA ’n črnomaljski tamburaši. Gledalci ČRNOMELJ — Delovna orga­ so prišli, vendar so lahko videli ne­ Proizvodnja raste — izgube tudi nizacija za gradbeništvo, obrt in ko­ »Upam, da se katere plesalce in tamburaše le, kako so v »civilu« sedeli v penzionu. munalo Gok iz Črnomlja je konec Rast industrijske proizvodnje v črnomaljski občini ob rasti izgub ne vliva opti­ Pozneje smo zvedeli, da je posebna preteklega tedna pripravila pro­ bodo besede skupnost za jurjevanje odpovedala slavo ob dnevu gradbincev in mizma — S primanjkljajem poslovalo 16 tozdov — Večji prejemki prireditev, ker je zjutraj zelo deževalo njihove delovne organizacije. Pri­ uresničile« ČRNOM ELJ — V prvih treh mesecih seje v črnomaljski občini indust­ Glede na vse to so v Č rnom lju p ri­ in niso upali, da se bo do večera vreme sotne je pozdravila predsednica Anica Plut, delegatka rijska proizvodnja povečala za okrog 18 odst. glede na enako obdobje lani. pravili tudi nekaj predlogov za izboljšalo. V prihodnje se bodo morali centralnega delavskega sveta Mile­ Vendar se je tudi zadolženost v gospodarstvu močno povečala, prav tako rešitev gospodarstva. Med drugim organizatorji očitno bolje povezati z na H uta r. ki je med drugim nanizala na sindikalnem kon­ vremenoslovci. kratkoročni in dolgoročni krediti, ki so namenjeni predvsem industriji. Več navajajo, da bo potrebno izboljšati tudi probleme, s katerimi se danes gresu kot polovico kratkoročnih kreditov so porabili za storitve in blago, ki je šlo kadrovsko strukturo, več sredstev VO DA — Delegate iz Vinice je na srečujejo gradbinci. Ob tej priložno­ SEM IČ — Črnomaljske delavce v izvoz. Sredstva, ki so jih imeli v delovnih organizacijah, torej niso zad­ nameniti za akumulacijo zaradi zadnji seji zborov črnomaljske sku­ sti so najboljši delavci, tako kot pščine zanimalo, če so morda zbrani je na zveznem kongresu Zveze sin­ oščala za pokrivanje vseh obveznosti, s tem pa seje poslabšlala likvidnost. posodobitve proizvodnje, poiskati vsako leto, prejeli priznanja, v kul­ podatki o tem, kako radioaktivna je dikatov Jugoslavije v Beogradu nove trge ter izboljšati kakovost turnem program u pa so nastopili re­ Celotni prihodek seje v črnomalj­ subjektivni. V nekaterih tozdih je iz- bila, oz. je še njihova pitna voda, ki jo zastopala Anica Plut, zaposlena izdelkov. citatorji in ritmična skupina črno­ skih delovnih organizacijah glede guba v glavnem posledica sezonske­ sicer črpajo iz Kolpe. Pojasnili so jim , kot preddelavka v Iskrinem tozdu B. M . ua je, kar se radioaktivnosti tiče, voda maljske osnovne šole, moški pevski Energetski kondenzatorji v Se­ na enako obdobje lani povečal za ga značaja dela. Večina kolektivov užitna, vendar je bila Viničanom to zbor Belt ter Gokova folklorna miču. Plutova je na kongresu okrog 90 odst., porabljena sredstva pa kot glavni razlog navaja razko­ slaba tolažba, kajti hkrati so jim tudi skupina. sodelovala v kom isiji za socialno pa so bila za več kot 10 odst. večja rak med cenami vhodnega materia­ omenili, da bodo morali zajetje politiko. od celotnega prihodka. Hitra pa je la in končnih izdelkov. rekonstruirati, ker so biološke in ke­ »Veliko razprav je bilo o oseb­ bila tudi rast osebnih dohodkov, saj Jubilej RAZSTAVA O TRUBARJU nih dohodkih, saj so predstavniki mijske raziskave pokazale, da obstaja je bilo glede na lansko povprečje nevarnost epidemije. Zanim ivo pa je, ČRNOMELJ — Zavod za izobraže­ iz drugih republik predlagali, naj AMD Ribnica februarja izplačanih kar za 50 odst. da jih ta podatek ni prehudo prizadel. vanje in kulturo Črnomelj in knjižnica bi imeli vsi delavci z enako kvalifi­ več sredstev za prejemke. Očitno so se z njim že davno sprijaznili. v sodelovanju s Študijsko knjižnico kacijo v državi enako osnovo pri PAVLE MAJERLE Republiška priznanja Zaskrbljujoče je, da seje povečalo Mirana Jarca Novo mesto pripravlja­ plačilu, dodatno pa bi še nagraje­ ob 35-letnici vali po delu glede na posamez­ število delovnih organizacij, ki so Pred kratkim so na pokopališču v ta razstavo o Primožu Trubarju v Starem trgu ob Kolpi pokopali Pavla nikov prispevek. Slovenci se s tem poslovale z izgubo, še bolj pa po­ prostorih ljudske knjižnice v Črno­ Majerleta iz Predgrada. Rojen je bil R IB N IC A — Osrednja sveča­ nismo strinjali, kajti potem naj bi datek, da je bilo še konec lanskega Ribniški zobotrebci mlju. Razstavo bodo odprli danes, 12. pred 61 leti v Predgradu. Delal je naj­ nost ob 35-letnici Avto-moto dru­ leta »le« 140 m ilijo n o v dinarjev p ri­ štva Ribnica je bila pred kratkim _ LOVCI ODPIRAJO DOMOVE — junija, ob 13. uri, na ogled pa bo do 27. dalj pri Medexu, njegovih pravnih manjkljaja, v prvih treh mesecih predhodnikih in drugih čebelarskih pri Francetovi jami. Razvoj dru­ Člani večih lovskih družin doko­ junija. štva je orisal njegov predsednik nčujejo gradnjo lovskih domov. Sredi letos pa že več kot 549 m ilijo n o v d i­ delovnih organizacijah, kjer je bil v narjev. V negospodarstvu pa je sko­ glavnem obratovodja. Na skrbi je imel Jože Žnidar. Društvo je izšolalo julija bo odprt dom lovske družine RAČKEMU ZLATO kar okoli 4.700 voznikov B raj 5 milijonov dinarjev izgube imel 12.000 panjev v tem delu Kočevske. Dolenja vas v bližini Rakitnice. Že 5. kategorije pa tudi veliko število julija bodo odprli dom člani lovske KOČEVJE — Na občinskem tek­ črnomaljski zdravstveni ddom. Ta­ Nazadnje je bil zaposlen kot mestni paznik in komunalni nadzornik pri voznikov drugih kategorij. Danes družine Ribnica, proti koncu leta pa še movanju ekip prve medicinke pomoči ko je v primerjavi z enakim krajevni skupnosti Kočevje-mesto. ima 595 članov in še nadaljnjih 65 lovska družina Velike Poljane. Do­ 31. maja je zmagala ekipa KS obdobjem lani primanjkljaj večji Kočevje-mesto (117,5 točk). Uvrstila Upokojil seje komaj pred letom dni. članov podmladka. Največja želja move grade lovci v glavnem s kar za 275,8 odst. V zro ki za slabo vseh je, da bi dobili društveni dom. prostovoljnim delom ter ob denarni in se je na republiško tekmovanje, ki bo J. P. 14. junija v Zagorju. Druga je bila eki­ poslovanje so tako objektivni kot Svečanosti je razen predstav­ materialni pomoči delovnih organiza­ nikov občine prisostvoval še pod­ cij in posameznikov. pa Melamina 112,5, tretja pa ekipa Avta 111,5 točk. Tekmovalo je 17 ekip predsednik A M Z Slovenije Janez JA V N I NASTOP — Učenci glas­ Trošt, ki je podelil zaslužnim bene šole so že izvedli zaključni javni iz KS in delovnih organizacij, izven Uspešne Melaminove medicinke konkurence pa še ekipa Delnic iz članom društva priznanja repu­ nastop. Učenci vseh razredov so po­ bliške zveze. Prejeli so jih: kazali, kaj so se naučili. Poslušalcev je Hrvaške. Na tekmovanjih vedno med najboljšimi bilo toliko, daje bila dvorana glasbene Na svečanosti ob zaključku tekmo­ vanja so podelili komandirju gasilske­ šole premajhna in ni mogla sprejeti KOČEVJE — Na občinskem tek- prve,« je povedala Rozina Turk, ki je ga oddelka Jožetu Račkemu iz Kužlja, vseh. vodja ekipe PMP v Melaminu Koče­ staremu 61 let, zlato značko civilne Anica Plut movanju ekip prve medicinske pom­ KATERIH PREMALO — Nekate­ oči (PMP) se ekipa Melamina vedno vje. rih obrtnikov v ribniški občini pri­ zaščite. Dobil jo ie za svoje prizadevno bili tudi življenjski stroški za vse v »Doslej nas je vedno pripravljala za in dolgoletno delo v enotah civilne uvrsti med najboljše. Letos je zasedla manjkuje, najbolj avtomehanikov, Jugoslaviji enaki, vemo pa, da so drugo mesto, naj večji uspeh je dosegla tekmovanje Marjeta Orel, višja medi­ zaščite. steklarjev in gostincev, ki bi postregli močno različni in v naši republiki leta 1984, ko je na občinskem tekmo­ cinska sestra, in z njo smo bile zelo goste tudi s hrano. Te d n ije Ribnica višji kot drugje,« pripoveduje o vanju zmagala, na republiškem v zadovoljne. Letos smo pred tekmo­ dobila novega obrtnika: v Šeškovi uli­ Kočevje: tem, kako so se kresala različna Novem mestu pa je zasedla 5. mesto. vanjem vadile sedemkrat, in sicer po ci je Tone Rihtarič odprl kopirnico. mnenja. »Prav tako smo imeli »Takrat smo na republiškem tek­ tri ure. Članice ekipe so disciplinirane, DAROVALI KRI — Na nedavni delegati različne poglede o skrajše­ še deset dni movanju naredile le eno napako in to zato tudi taki uspehi. Sicer pa ekipo PRIZNANJA AMZ SLOVE­ krvodajalski akciji v Ribnici, kije tra­ vanju delovne dobe za 5 let, za kar vsakih nekaj let menjamo. Tako se več nas je veljalo 15 točk. sicer bi bile NIJE — Podpredsednik AMZS jala tri dni, je darovalo kri 630 krvoda­ so se zavzeli predvsem Srbi z ut­ članic kolektiva nauči nuditi prvo jalcev iz vse občine. do referenduma emeljitvijo, da bi tako lažje pomoč. Janez Trošt (levi) podeljuje bro­ nasto priznanje Antonu Petku Za nov samoprispevek zaposlovali mlade. Žal pa niso Vodstvo podjetja nam daje vedno imeli izračunano, kako to fi­ možnost za vaje in nam pomaga. Sicer (desni), v sredini pa je dobitnik nančno izpeljati,« pravi Plutova. pa imamo v Melaminu veliko kemika­ srebrnega priznanja Alojz M i­ K O Č E V JE — 22. ju n ija bodo Drobne iz Kočevja Vsi pa so b ili edini, da bi morali lij in lahko bi se zgodila nesreča, pa bi helič. (Foto: Glavonjič) občani vse kočevske občine glasova­ nadaljevati akcijo »Imaš hišo, vrni prišlo naše znanje prav. Na srečo PSI T U LIJO — Včasih so prebi­ li o uvedbi novega občinskega stanovanje!«, kije kar nekako zas­ doslej naša pomoč ni bila potrebna.« posebno bronasto priznanje valce Kočevja ponoči m otili s svojimi samoprispevka v višini 1.5 odstotka tala. »Veliko smo govorili, raz­ Povedala je še, da so občinska AMZS: Vinko Kersnič, koncerti petelini, ki pa so že vsi konča­ in krajevnih samoprispevkov v viši­ prave so bile dobre, prav tako so tekmovanja vsako drugo leto, vsako zlato plaketo AMZS: Mirko li v loncih oziroma želodcih. Zdaj so ni 0,5 odstotka za dobo petih let. pogumno zastavljene smernice, drugo leto pa se udeležijo kot gostje Goršič in Anton Marolt, jih s svojim ponočnim laježem in V dosedanjih razpravah seje izo­ vprašanje pa je, kako se bo vse to občinskega tekmovanja ekip PMP v srebrno plaketo AMZS: Mirko tuljenjem — vsaj v Kajuhovem naselju izkazalo v praksi. Prav gotovo bi Oražem, Jože Žnidar in Alojz blikoval predlog, naj bi z občinskim sosednji Hrvaški občini Delnice. S to — nadomestili psi. Psom se — vsaj se m oralo vsaj nekaj od zapisane­ občino vedno dobro sodelujejo. Mihelič, upamo — ne obeta konec v loncih, pač samoprispevkom sofinancirali grad­ ga uresničiti, sicer je vse skupaj J. P. bronasto plaketo AMZS: Stan­ pa njihovim lastnikom obisk pri sod­ njo in prenovo nekaterih šolskih brez pomena, je nekoliko zaskrb­ ko Rus, Anton Petek, M atija De- niku za prekrške, če že opozorilo ne bo prostorov, dogradili C trakt zd­ ljena Anica Plut, lač, Miran Lavrič, Anton Nadler, pomagalo. ravstvenega doma v Kočevju, zgra­ B, M. Edvard Šilc in delovna organizaci­ PONEKOD ZAKURILI — Po vr­ dili RTV pretvornik na Dekliški go­ Rozina Turk ja RIKO , očih majskih dneh je bilo takoj v začet­ Romani ne gredo ri. izboljšali oskrbo z vodo. urejali pismeno priznanje AMZS: Mi­ ku junija v Kočevju tako hladno, da so lan Čirovič, Rafko Paternus in kanalizacijo in čistilne naprave ter V trebanjski knjigarni • V nekaterih delovnih kolektivih po­ Jože Leban, novno vključili centralno kurjavo, saj posodobili in zgradili nekatere Kočevci »tolkli« Ribničane prodajo največ stro­ častni znak AMZS: Franc La­ se sicer ni dalo delati. cestne objekte. S samoprispevkom kovne literature pajne, Franc Zbačnik, Vinko Jo­ DNEVI NAME LE ŠE TA MESEC se bo za te namene zbralo predvido­ Družbene dejavnosti v kočevski občini dosegle višje ras, Jože Klun in Jožko Mihelič. — »Dnevi Name«, kot imenujejo ma 490 milijonov dinarjev, skupna dohodke, OD, zaposlenost in zgubo •TREBNJE — »Naša knjigarna Predsednik občinske zveze za program prodajnih akcij ob 40-letnici proračunska vrednost programa je edina v občini, zato se moramo tehnično kulturo Prvin Lavrič jpa Name. se bodo iztekli že ta mesec. Še znaša preko m ilijardo 750 m ilijonov. toliko bolj_ truditi,« je povedala je podeli) priznanji te organizacije do sobote bodo predstavljali kupcem KOČEVJE, RIBNICA — Druž­ pa Delavska univerza (5 zaposlenih, Zbori krajanov so v glavnem že Nevenka Štepec, poslovodkinja Milanu Čiroviču in Alojzu Miheli­ opremo za kampiranje in kolesarjenje, bene dejavnosti so v prvih treh povprečni čisti mesečni osebni zaključeni, nekateri pa bodo še v teh knjigarne Državne založbe v Treb- ču. nato od 16. do 21. junija Iskrine male mesecih v primerjavi z istim obdo­ dohodek 50.000 din, izgube 171,000 M. GLAVONJIČ dneh. V delovnih in družbenopoliti­ njem. gospodinjske aparate in orodje, od 23. bjem lani dosegle precejšnje po­ din). V kočevski občini je izgub več »Pri nas nabavljajo pisarniški čnih organizacijah tudi razpravljajo do 28. junija pa bo teden piva Union. večanje celotnega prihodka, saj je za 121 odstotkov, v ribniški občini material vse delovne organizacije Uradni zaključek 40-letnice bo 23. o tem. indeks v občini Kočevje 221 (Ribni­ pa se je izgubit zmanjšala v prim erja­ iz občine, k nam pa hodijo po na­ oktobra na Gospodarskem razsta­ kupih tudi iz Novega mesta in dru­ Praznik KS Mirna višču v Ljubljani. ca 215). dohodka indeks 255 (R ibn i­ vi z letom dni prej za blizu 90 ca 221) in čistega dohodka indeks odstotkov. gih krajev. Ker doslej nismo imeli skladišča, smo kar težko ustregli Podelili priznanja LIKOVNIKI V 263 (Ribnica 221), V kočevski občini je bilo v OZD vsem kupcem. Zdaj, ko skladišče VELIKI GORICI družbenih dejavnosti letos zaposle­ končno imamo, bomo lahko bis­ MIRNA — Mirenčani praznujejo krajevni praznik 6. junij v spomin na Trebanjske iveri VELIKA GORICA — Vokviru V občini Kočevje sta poslovali z nih 532 delavcev ali 3.3 odst. več. tveno izboljšali ponudbo. V trgo­ dogodke, ki so se zgodili na ta dan v srečanja pobratenih občin so mi­ izgubo osnovna šola zbora odpo­ vsak pa je imel v povprečju 70.246 vini, kjer smo imeli doslej z.L ženo ISKRINA ZAHVALA — »Kaj so letih 1941 — 1945, Na slavnostni nuli petek v Veliki Gorici odprli slancev Kočevje (zaposlenih 141. din čistega mesečnega osebnega problemi v zvezi s proizvodnjo, izv­ akademiji, ki so jo pripravili v časi razstavo likovnih del. V galeriji povprečni mesečni čisti osebni dohodka. V' ribniški občini je bilo ozom, nabavo v primerjavi z avto­ krajevnega praznika v petek, 6. junija Galženica v Veliki G orici se bodo busom! Ko smo rešili vprašanje avto­ dohodek 70.311 din, izgube 3,976.000 zaposlenih 277 delavcev rili en de­ so se spomnili teh dogodkov. Hkrati predstavili tile Trebanjci: Mitja busa, se nam je s srca odvalil velik din) in Dom za učence Dušana Re­ lavce manj kot v istem obdobju lani. so se seznanili tudi s tem. kaj vseje bile Berce, Olga Kolar, Neva Pevec, kamen. In za rešitev tega problema miha (10 delavcev, povprečni čisti povprečni mesečni osebni dohodek narejenega v preteklem obdobju, in ; Bogdan Breznik in kipar Stane ima velike zasluge tudi Dolenjski list, mesečni osebni dohodek 63.333 din, iz­ je znašal 68.649 din. načrti za prihodnost. Predsednik svet; Novak. ki je sproti in vestno poročal o reševa­ guba 658.000 din); v ribniški občini J. P. krajevne skupnosti Maks Kurent ji nju tega problema. Zato se Dolenjske­ povedal, da so največ naporov vložili - mu listu zahvaljujemo za pomoč, ki gradnjo telefonskega omrežja. Tele nam jo je izkazal, ko je bilo za nas naj­ fonski priključek je dobilo več kot 23l težje,« je izjavil Ludvik Lovše, direk­ novih naročnikov. Modernizirana jt tor Iskrinega tozda v Mokronogu. Iz Mokronoga vrhunski izdelki bila cesta na Staro goro, obnovljena jt POLNE GOSTILNE — Trebanjski bila vrsta cest v druge kraje. Letos pa gostilničarji si manejo roke: Lokali so V mokronoški Iskri bodo letos izvozili za milijon dolarjev kondenzatorjev bodo asfaltirali cesto na Roje 111, ceste polni od jutra do večera. Za to pa ima proti Volčjim njivam, Migolici in zasluge Cestno podjetje Novo mesto, drugje pa bodo modernizirali in pri­ MOKRONOG — »V Iskri smo zadovoljni s poslovanjem v prvih petih lavci so razvili in izdelali stroj za pr­ ki je začelo obnavljati cestišča na ma­ pravili za asfaltiranje. Poleg teh del se gistralni cesti. Zaradi tega je namreč mesecih tega leta. V primerjavi z lani smo spet postavili proizvodni rekord, oizvodnjo nosilcev elektrokonde- bodo lotevali nadaljnjega širjenja ptl Nevenka Štepec promet speljan skozi Trebnje in vozni­ naročila prihajajo sproti in pokrivajo vso našo proizvodnjo. Ker smo lani nzatorjev. v naslednjih letih pa omrežja, komunalnih in vzdrževalni!' ki, verjetno siti naših prometnih zagat, pravočasno nabavili dovolj materiala, je proizvodnja lahko tekla nor­ bomo proizvodni program še razši­ vso papirno galanterijo, pisarniški del. se trumoma zgrinjajo v gostilne. malno. Za nas pa je normalno, da delamo tudi oh sobotah, nedeljah in pon­ rili. Zdaj imamo v načrtu prodajo material in knjige, smo že kar Na slavnostni akademiji v domi KALILEC NOČNEGA MIRU — oči. Zato se moram zahvaliti zlasti materam in ženam, ki so zmogle do­ težko delali,« je povedala Stepčeva. TVD Partizan so podelili krajevn Ne zgodi se tako redko, da trebanjski datno delo kljub številnim domačim obveznostim, k ijih imajo poleg dela v V poslovalnici Državne založbe priznanja. Prejeli so jih Jože Brati m iličniki zapro kakšnega razgrajača, tovarni,« je povedal Ludvik Lovše, direktor mokronoške Iskre. • V Iskri pa niso brez težav. Manjka Slovenije v 1 rebnjem poleg pisar­ Stane Camloh. Aleksander Leskove ki le malo preveč kali nočni mir. Očit­ jim kadrov, strojnih inženirjev, oro­ niškega materiala prodajo tudi Marija Logar in Dušica Peček. no pa so brez moči pri svojem šti­ V Iskri se bodo letos lahko posta­ modernizacijo opreme. Načrtujemo djarjev, brusilcev. Kot so dejali, ni precej knjig. V zadnjem času gredo rinožnem pomočniku, ki tuli vse noči problem kupiti stroj, hujši problem je dobro v prodajo slovarji, priročni­ in močno moti nočni počitek prebi­ vili še z enim rekordom. Čeprav so novo proizvodno linijo za pr­ ki, leksikoni in druga strokovna valcev v bližnjih blokih. nameravali izvoziti za milijon dolar­ oizvodnjo miniaturnih kondenza­ dobiti delavca, ki bo sposoben z njim literatura. m;mj pa gre v promet jev šele leta 1988, bodo to dosegli že torjev, s katerimi bomo lahko stopi­ upravljati. Zato bodo v naslednjih le­ KRAJEVNA ROMOM SE JE Z A S M IL IL — beletristika. No. s-o tudi izjeme, letos. In kar je pri tem najbolj tih posvetili veliko pozornosti zlasti SKUPNOST MIRNA Strokovni delavec v trebanjski km etij­ li ob bok najboljšim proizvajalcem. kot st;i Pesem ptic trnovk in Pesmi ski zemljiški skupnosti gre zaradi razveseljivo, je. da največ izvoza kadrovski politiki. Seveda moramo doseči tudi zadov­ dolenjske dežele, ki sta bili prodaj­ obvešča vse, ki se namera­ varčevanja večkrat peš iz Novega mes­ uresničijo na konvertibilnih trgih. oljivo kvaliteto. Priznanje je že ni uspešnici v občini. V teh dneh ta. kjer je doma, do Trebnjega. Na tej vajo kopati v bazenu pod Izvozijo že malo manj kot polovico prišlo, saj ILC' priznava Iskrino naše tehnologije za tovarno konde­ pa so prodajalke iz trebanjske kn ji­ poti so ga zadnjič ustavili Romi v m irenskim gradom , da se proizvodn je, prihodnje leto pa bodo kvaliteto kol mednarodno veljavno. garne razposlale obv estila, da šole samem Žabjeku. Bili so malo ro­ nzatorjev v A lž iriji. Posel bo v reden kopljejo na lastno odgovor­ la delež še povečali in presegli Ker nam proizvodnja kondenzator­ nekaj milijonov dolarjev in imamo s prednaročili šolskih knjig in parsko nastrojeni, potem pa so se ga zvezkov do konca tega meseca nost! usmilili, ko so izvedeli, da je us­ polovico. jev očitno leži, se bom o uvrstili med veliko možnosti, da ga dobimo,« je dobe 4 odstotke popusta. Krajevna skupnost Mirna » la k ih dosežkov seveda ne bi proizvajalce opreme za proizvodnjo lužbenec te skupnosti, kije tako revna, dejal Lovše. J. S. da še za plače delavcev ne premore. bilo. če bi ne imeli posluha za kondenzatorjev. Naši razvojni de­ J. S IM Č IČ

Št. 24 (1922) 12. junija 1986 DOLENJSKI UST Novo v Brežicah

PREMALO JE DENARJA, DA BI IZ N&.ŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN G A M E T A L I STRAN — Cesta od I Brežine do Dečnih sel. Globokega in Dobrave letos ne bo dobila zaporne G asfaltne prevleke. Krajani, ki se zaradi tega jezijo, nimajo prav. Komisija je Strah za vodo cestišče pregledala in prišla do spozna­ Na kongresu nja, da bi ga težki tovornjaki iz Dobovčani bi se radi zne­ Manj jih šolaš, težje izbiraš bizeljskega peskokopa in rudnika v Globokem spet uničili. Ta odsek mo­ bili odlagališča smeti več poguma Delovne organizacije v Brežicah premalo štipendirajo — Revnejše občine bodo rajo najprej pripraviti za povečano obremenitev, zato bo Salonit Anhovo DOBOVA — V krajevni skupnosti kot doma po novem spet prizadete, ker je šolanje daleč od doma dražje ______le moral odriniti svoj delež. Z obljuba­ živi nekaj nad 3 tisoč prebivalcev. V mi, žal, nihče ne zna napraviti ceste, pa opravljati diferencialne izpite, kar jih prihodnje se bo verjetno še širila, ven­ Ljudje so tiho zato, ker BREŽICE — Kadrovsko štipendiranje v občini zaostaja za obema po­ naj še toliko obetajo. dar ne samo Dobova, ampak vseh savskima sosedama. Še vedno prevladujejo štipendije iz združenih odvrača. se boje posledic KDAJ VOJNA NAPOVED KO­ devet naselij v KS. Razvoj ji zagotavlja sredstev. To razmerje je obrnjeno edinole v Krškem, čeprav je tudi v Sevnici Černeličeva je nato omenila, daje industrija. V dolgoročnem načrtu je MARJEM? — Brežičane bodo letos BREŽICE — Rezika Djordjevič razpisanih precej več kadrovskih štipendij kot tukaj. v brežiški občini le 13 delovnih or­ razen industrijskega razvoja predvi­ požrli, čeprav so trdoživi in vajeni te , je bila doslej na petih sindikalnih Zakaj je tako, smo poskušali zve­ matorju redno obvešča o dogajanjih ganizacij, ki razpisujejo kadrovske den tudi razmah obrtništva. Pogrešajo nadlege. Toda kaj lahko se zgodi, da kongresih, na dveh republiških in predvsem storitvene dejavnosti. deti pri občinski skupnosti za v kolektivu tudi štipendiste. Celul­ štipendije. To je dobra četrtina, pa jim bo podlegel kak turist, ki ga priva­ letos tretjič na zveznem. Tokrat je T udi Dobovčani, ki sicer zdaj še ne zaposlovanje. Poklicna usmerjeval- oza si zna zagotoviti najboljše še ti se odločajo pretežno za po­ bljajo zanimivosti mesta in kopanje v prvič občutila, da delavci nimajo čutijo prostorskih omejitev, opoza­ ka Ana Černelič, ki bedi tudi nad kadre. Štipendira jih več, kot jih klicne šole, od 2. do 4. izobrazbene Toplicah. Tam komarje sicer prega­ več potrpljenja, da so ogorčeni, rjajo na varovanje okolja in na varče­ štipendiranjem, domneva, da je ve­ potrebuje, nato vsem omogoči pri­ stopnje. Po novem bodo dajalci njajo, vendar bi bil boj z njimi učinko­ ker se stvari tako počasi spremi­ vanje s plodno zemljo. Tako upajo, da vitejši, ko bi stopili vsi skupaj, vsak ne­ njajo. Delegati so bili v svojih raz­ lik pritisk na združena sredstva tudi pravništvo in obdrži tiste, ki se naj­ štipendij morali upoštevati tudi kraj se bodo v naslednjih nekaj letih kaj plačali in potem brez skrbi preži­ pravah brez ovinkarjenja poveda­ posledica slabšega materialnega po­ bolje izkažejo. bivanja. Revne občine bodo spet na končno znebili centralnega odlaga­ vljali popoldneve na prostem. Morda li, kje naj se začne zaostrovati ložaja v družinah in ne le pom anjka­ In kdo ima v Brežicah največ slabšem kot na primer Ljubljana ali lišča odpadkov iz brežiške občine. bi celo gozdarji prispevali kaj zraven, odgovornost od vrha navzdol in nja kadrovskih štipendij. Delovne štipendistov? Zvedeli smo, da To­ Kranj, ki imata več šol. Tudi industrijski obrati bodo mora­ saj se večina komarjev zaredi v Vrbini. obratno. J. TEPPEY li paziti, da bo okolje ostalo čimbolj organizacije žal ne sprevidijo, da varna pohištva, vendar so med nji­ Ta kongres je po njenem mne­ čisto, krajevna skupnost pa se pripor­ morajo kadrovati na zalogo. Sicer mi najbolj številni obdelovalci lesa, nju izzvenel kot zadnje opozorilo, oča za sodelovanje pri izgradnji kana­ se pa mladi že izobražujejo »na kar spet ni najbolj prav. Na drugi st­ da se mora nekaj premakniti na Plat zvona za lizacije, ki je zdaj delno urejena le v zalogo«, je opozorila Černeličeva, rani pa težko pridobijo dobrega boljše. Tisti, ki ne verjamejo, da bo Rigoncah, na Velikem Obrežu in v M i- vendar iz združenih sredstev. Za učenca, da bi se izšolal za tehnika in invalidski obrat halovcu. Velike načrte imajo Dobo­ tehnike ne razpišejo v občini skoraj pozneje inženirja. Mnogi se premi­ V času od 23. do 31. maja so v breži­ ški porodnišnici rodile: Marija Žvar iz včani še v kmetijstvu. nobene štipendije, toda šolajo se in slijo, ker morajo z doma. Šola je na­ J. T. Junij je zadnji preskusni Gor. Leskovca — Tanjo, Metka brezposelnih tudi ni. Vendar ta pot mreč v Škofji Loki. Tovarna ima rok za zaposlene Petrovič iz Brežic — Špelo, Burda rvi zaželena, kajti študent naj bi seže težave tudi s pridobivanjem kadrov Šimek iz Samobora — Tomislava, med študijem povezoval z delovno iz naravoslovno-matematične smeri SKOPICE — Med izgubarji smo Dragica Petrovič iz Strmca — Dalijo, organizacijo. To ima najbolje vpe­ iz srednje šole v Brežicah. Ti morajo letos že omenjali Invalidskedelavnice, Marija Stergar s Sel — Roka, Vida IZDATNEJŠA POMOČ ljano krška Celuloza, ki v Infor­ za študij lesne stroke na fakulteti ki jim grozi celo prekinitev poslovnega Kocjan iz Gabrja — Andreja, Ana odnosa z Iskro TPT (Tovarno polpre­ Matekalo iz Samobora — Jureta, Lju­ KRŠKO — Izid natečaja za vodnikov Trbovlje). Kot razlog za to bica Šabarič iz Male Gorice — M ar­ pridobitev posojil za individualno navajajo slabo kakovost izdelkov. tino, Nevenka Mokrovič iz Vukovega stanovanjsko izgradnjo v TCP Izvršni svet občinske skupščine v sela — Franja, Štefica Kičin iz Bre- Djuro Salaj je pokazal, da bi po Brežicah zahteva, naj se kolektiv gane — Kristino, Jožica Peternelj s prednostni listi prosilcev za letos strokovno okrepi ter takoj pripravi sa­ Šenovega — Renato, Ljerka Masnjak morali zagotoviti 120 milijonov di­ nacijski program. Na predlog komi­ iz Prosinca — Karla, M arija Kuselj iz Rezika Djordjevič Stolovnika — Mojco, Monika Povh iz narjev, v načrtu porabe sklada sije, ki si je ogledala proizvodnjo v ob­ ratu, naj bi nekatere postopke izb­ Krškega — Bojana, Ljiljana Ažič iz skupne porabe pa so namenili 40 to res takoj steklo, so celo zahteva­ oljšali v sodelovanju s tehnologi Bregane — Danijela. Dragica Srpčič iz milijonov manj. Delavski svet de­ li, da bi naslednji kongres sklicali po enem letu in ugotovili, kaj se je tovarne v Trbovljah. Zastoje naj bi za­ Brežic — Daria, Nevenka Cakič iz lovne organizacije je zato sklenil, da spremenilo in kje še teče življenje radi netočne dobave polizdelkov iz Nedelje — Marka, Anica Dobravc iz bodo pridobili manjkajoči denar, po starih kolesnicah. Delegati so z TPT zapolnjevali z dodatnimi progra­ Podbočja — M ira, Verica Bilanič iz saj bi tako po enem letu sprostili nepopisnim navdušenjem pozdra­ mi. Komisija zahteva, naj v Invalid­ Samobora — Ano, Marinka Zarn iz osem družbenih stanovanj, k ijih še vili razpravljavko, ki je povedala, skih delavnicah poostrijo medfazno Stolovnika — Simono in Snježana zasedajo zasebni graditelji hiš. kako so v neki delovni organizaciji kontrolo, kar naj bi v čim krajšem Radovanič iz Rud — Nikolo. Cestita- >t v BiH izredno hitro napredovati času pripeljalo do predpisane kako­ PRIZNANJE IVANU po zamenjavi ^vodstva, žal pa so vosti izdelkov. Za nadaljnje sodelo­ člani starega vodstva dobili po vanje z Iskro v Trbovljah bo odločilna ŽIVIČU odhodu celo boljša delovna mesta. kvaliteta izdelkov v mesecu juniju. Torej nagrado za zavoženo gos­ Predsedstvo skupščine socialnega Krške novice j BREŽICE — Predsednica rdeče­ varstva in Društvo invalidov v Breži­ podarjenje. MIR — Vzdrževalci v Celulozi so ga križa Slovenije Ivica Žnidaršič je NOVO NASELJE BO KMALU NARED — Ob nastopu glavne turistične cah se zavzemata za to, da Invalidske Za člane sindikata v občini in vse bolje opremljeni. Zdaj lahko preko 9. junija izročila Ivanu Živiču priz­ delavnice zadržijo obstoječi proizvod­ delovnih organizacijah pa Rezika sezone bodo v Čateških Toplicah odprli naselje 130 počitniških hišic, last delov­ vratarnice dobijo vzdrževalce na ni program, da zaposlijo več ljudi ter nanje za 15-letno delo pri razvijanju Djordjevič meni, da so manj odlo­ nih organizacij iz vse Slovenije. Med njimi je tudi osem bivalnih kontejnerjev, kateremkoli mestu v tovarni tako socialistične solidarnosti. Za delo, čni in da si ne upajo kritizirati lju­ za katere marsikdo meni, da ne sodijo tja. Obisk v kampu se bo letos močno se tudi strokovno dvignejo na zahte­ rekoč vsak hip, kajti nabavili so na­ ki ga je opravila socialna služba, pa di, ki to zaslužijo. Prepričana je. povečal, zato bodo nujno potrebovali več spremljajočih objektov za prodajo sa­ vano raven. prave, podobne vvalkietalkiju, ki z je R K Slovenije prisodil d ip lo m o tu ­ da je že prišel čas. ko naj bi vsak dja, zelenjave, svežega mesa in drugega blaga za vsakdanjo rabo, za kar je seda­ zvočnim signalom opozarjajo, da se kajšnjemu centru za socialno delo. delavec brez strahu pokazal, kdo nja trgovinica premajhna. Potrebovali bodo tudi servisno službo za popravilo nekaj dogaja. Zaenkrat služba meritev k je kriv. če kaj ne velja. J- T. najrazličnejših okvar ter dobre poštne storitve. (Foto: J. Teppey) NA LETOVANJE SAMO in raziskav, ki deluje v okviru tozda Vzdrževanje, nima drugih težav kot PEVCI V BREŽICAH SOCIALNO OGROŽENI to, da je MlR (to je namreč kratica BREŽICE — V soboto, 14. juni­ BREŽICE — Zveza prijateljev službe) poskrbel le za delovanje na­ prav, ne pa tudi za njihovo razdelitev ja, bo v slavnostni grajski dvorani mladine bo letos lahko poslala na Težaven, a uspešen preporod med delavci. K ljub jasnemu pojasnilu 14. skupni koncert pobratenih pev­ okrevanje na Debeli rtič le 38 pa pravega miru za MIR ni, kajti po skih zborov, med ka te rim i sta dva iz Krški Kostak je ukrep družbenega varstva spet postavil na trdne noge predšolskih otrok. Letovanje bo tra­ napravicah je veliko povpraševanje. zamejstva. Nastopili bodo moški jalo od 12. do 26. junija. Dnevna SREČA V NESREČI — Na nedelj­ pevski zbor »Vasilij Mirk« iz šnih aktih Kostaka opredeljeno oskrbnina je 1.560 dinarjev za o tro ­ KRŠKO — Začasni kolegijski poslovodni organ delovne organizacije ski speedway d irki za zlati znak občine Proseka-Kontovelja pri Trstu, Kostak pod vodstvom zdaj že bivšega podpredsednika občinskega izvršne­ delovanje tehnično-razvojne službe, ka. Plačnikov bo več. od zdravstvene Krško se je po dolgem času pripetila mešani pevski zbor Svobode iz St­ ga sveta Nika Žibreta jev dobro opravil svoje delo. Kostak ob zaključnem enotnega vzdrževanja in razvoja, do socialnovarstvene skupnosti in vsaj na prvi pogled hudo nevarna ne­ ražišča pri Kranju, zbor PD Zarja iz računu ni imel več izgube, v letošnjem četrtletju pa je poravnal tudi vse ker meni, da so s tem ustvarjeni drugih. Solarji bodo letovali v Sa­ sreča: domači tekmovalec Gorazd Železne Kaplje in moški pevski zbor poprej podpisane in dogovorjene obveznosti, terjatve in dolgove. pogoji za bistveno izboljšanje sam­ vu d riji. Bivanje ob m orju bi si lahko G orjup je po desni prehiteval Avstrij­ oupravnih odnosov in strokovnega privoščilo več učencev in predšol­ ca Nebla, ki mu je očitno odpovedal PD Svoboda bratov Milavcev iz Ko je pred dobrim letom krška so postopki o reorganizaciji poteka- dela v stanovanjsko-komunalnem skih otrok, če bi v občini imeli pred motor, zadel ga je in skupaj z Avst­ Brežic. občinska skupščina uvedla ukrep li zelo počasi, ker je prihajalo do gospodarstvu. V Kostaku pa še leti boljši posluh za odkup zemljišča rijcem sta poletela proti zaščitni ogra­ družbenega varstva, v Kostaku niso odporov. di. Gledalcem je zastal dih, kajti og­ NE LE SPALNO vedno primanjkuje strokovnjakov z in ureditev počitniškega objekta za imeli usklajenih samoupravnih sp- Občinski izvršni svet je kot pozi- rajo je zlasti Gorazdov motor podrl v visoko izobrazbo gradbene, eko­ najmlajše. Tako pa se zdaj prijatelji NASELJE lošnih aktov s pozitivno zakono- tivno ocenil v samoupravnih splo- dolžini približno petih metrov, Krčan nomske, strojne in pravne smeri, mladine vsako leto znova borijo za pa je poletel preko nje proti žični ogra­ SEVNICA — Pri tukajšnji krajevni dajo, zdaj kasni le še p ra vilnik o raz­ kar bodo skušali odpraviti s štipen­ prostor pod soncem, za katerega jim ji z gledalci. Poznavalci pravijo, da jo skupnosti so v pripravah na bližnji vidu del in nalog, tudi zaradi drugi odrejajo število otro k, čas leto­ je Avstijec odnesel le s praskami (še isti referendum sestavili obsežen politični diranjem in boljšim nagrajevanjem. nedorečenosti samoupravne orga­ vanja in plačilo oskrbnine. dan je spet dirkal), Gorazd pa verjetno aktiv, ki se je želel pogovoriti S stano­ P. PERC niziranosti strokovnih služb s podr­ z zlomom roke ali ključnice, ker je bila valci vsakega bloka v Naselju heroja očja komunalnih dejavnosti. Ne­ lesena ograja že precej trhla, zato stik z Maroka in Trga svobode. Žal to v njo ni bil tako nevaren, kot je kazalo. večini primerov zaradi izredno slabe kateri ukrepi iz programa za sana­ udeležbe stanovalcev ni uspelo. Pri cijo stanja, ki ga je do potankosti krajevni skupnosti niso vrgli puške v izdelal začasni K PO, so še v izvaja­ Častni znaki in plakete M A R A TO N — Pokroviteljice prve­ koruzo. V sredo, 4. junija, so v sindi­ nju tudi po končani »prisilni upra­ ga kolesarskega maratona Krško- kalno dvorano povabili predsednike vi«, kajti zavrli sojih sklepi skupščin Za zvestobo krvodajalstvu v krški občini Kumrovec, ki ga je organizator, do­ hišnih svetov. Od 25-ih jih je prišlo sisov materialne proizvodnje. mače društvo M atija Gubec, krstil kar vsega sedem. Sestanek so vseeno opra­ po svojem patronu, so bile vse vili. Pokazalo seje, da imajo stanoval­ Skladno z zakonom o komunal­ KRŠKO, KOSTANJEVICA, la značko Fanika Lekše, gospodi­ družbenopolitične organizacije v obči­ ci tega »spalnega naselja«, kot ga ne­ nih dejavnostih so izdelali zasnovo SENOVO — Na proslavah dneva nja iz Malega Mraševega. ni. Največje primaknil sindikat, kije Na Senovem je 5-krat darovalo kateri imenujejo, vrsto težav. V stare­ organiziranosti strokovnih služb krvodajalcev 2. junija v Krškem, 3. omogočil vsakemu tekmovalcu lično junija v Kostanjevici in 4. junija na kri 31 ljudi, 10-krat 33, 15-krat 14 spominsko medaljo, mladina seje iz­ jših blokih niso zadovoljni z vzdrže­ komunalnega gospodarstva, v sklo­ Senovem so podelili večje število ljudi in prav toliko je dobilo kazala z redarsko službo, nekateri vanjem stanovanj, med vsemi bloki, pu Kostaka z dvema tozdoma in npr. znanem v električarskem bloku, častnih znakov krvodajalcem, ki značko za 20-krat darovano kri. drugi pa zaenkrat še niso prispevali delovno skupnostjo skupnih služb, ni asfalta itd. Navzoči so z zani­ so darovali kri petkrat in večkrat. Plakete za 25-krat darovano kri so več kot nič. No, saj tudi ime nekaj manjem poslušali, da so prizadevni v katero naj bi se vključile tudi V Krškem je petkrat darovalo kri dobili: Drago Abram, Ivan Brili, pomeni... gradbeni odbori pri sevniški krajevni strokovne službe sisov materialne 35 ljudi, desetkrat 36 krovoda- Avgust Gabrič, Ivo Umek (vsi Me­ skupnosti samo lani oravili del za 90 proizvodnje. Taka zasnova orga­ Niko Žibret: uspešno vodil začasni jalcev, petnajstkrat 26 in dvajsetk­ talna), Janez Čižmek (Rudnik), milijonov dinarjev. Kazalo bi jih niziranosti je dobila na vseh ravneh kolegijski poslovodni organ Kosta­ rat 19 oseb. Ivan Gomilšek (Elektrarna Bres­ tanica), M arija King, Jožica Pavlič posnemati — tudi v sami Sevnici. v občini družbeno podporo, žal pa ka Sevniški paberki Plakete za petindvajsetkrat da­ (obe Lisca), Franc Kunej (ŽTP) in rovano kri so prejeli: Franc Bedič, Slavica Lokajner (Papirkonfekci­ Slavko Cotar, Jože Kos, Jože Pe­ OSIP MED KRVODAJALCI — ja). 30-krat so že darovali kri Pavel M inuli teden je bila v sevniškem Par­ tan, Rafael Prebejšek, Slavko Pe­ Čižmek, Albin Medvešek, Leo­ tan (vsi iz Celuloze), Stanko tizanu dva dni krvodajalska akcija, pold Omerzu (vsi Rudnik), Irena predtem pa še en dan v Krmelju. Pod Lisco še novi litri vode Godler (Kovinarska), Drago Mus­ Glogovšek (Lisca), Janko Lubi Običajno je tudi v Sevnici prihitelo na tar, Marjan Pogačar in Rado Šri- (Sigmat), Niko Marn (Elektrarna). bar (vsi SOP), Branka Pajič(Nukl­ dan okrog 400 krvodajalcev, tokrat pa Izvršni svet o preskrbi z vodo — Voda za Sevnico do leta 2010 Jože Novak (Papirkonfekcija), so to številko presegli šele drugi dan. earna), Alojz Šribar (rudnik), Edvard Pungartnik (Kovinarska), Branko Vidm ar (ŽTP) in Karel Pozna se, da kolektivi krvodajalcem SEVNICA — V novem programu krajevne skupnosti za bližnji referen­ bah. S predvidenimi posegi bodo Jože Šoln (Kovinarska) in Franc ne dajejo več dela prostega dneva. A k­ Zakošek (SGP Pionir). Značke za Kunej (ŽTP). Značko za 35-krat dum je med večjimi akcijami tudi vodovod izpod Lisce. Ker je v javnosti vodo imeli tudi ti. tivisti Rdečega križa so posebej po­ tridesetkrat darovano kri so dobi­ darovano kri je dobil Jože Deve­ nekaj nejasnosti glede tega objekta, smo za obrazložitev zaprosili direkto­ hvalili kolektiv sevniškega Elektra. li: Anica Andželič (Občinsko so­ tak (Rudnik), za 40-kratno Karel rja Komunale inž. Janija Zemljaka. • Nesreča nikoli ne počiva. Tako je dišče), Tomo Božič (Nuklearna), Kljub majhnemu številu zaposlenih Bizjak, Božidar Furlan (oba Me­ pride od tam mnogo krvodajalcev. »Tako imenovana visoka cona, do leta 2010,« pravi direktor ob zadnjem deževju močno narasla Franc Bračun. Zvonko Kranjc talna) in Leopold Derstvenšek na kateri so naši vodovodarji z deli Zem ljak. tudi Sevnična. Pri kopitarniškem (oba Papirkonfekcija). Anton Je­ (Rudnik), značko za 45-krat daro­ ZANIMANJE ZA SEZONSKI: lovšek, Miha Letnar (oba Celul­ pri kraju, spada v stari referendum­ To pomeni vodo tudi za novi jezu, kjer hudournik prečka glavni vano kri pa so izročili Jožetu KARTE — Ohladitev je popolnoma oza), Alojz Kodrič (1GMP Sava) ski program. Z novim programom, Reberšaku (Rudnik). spraznila sevniški bazen. V maju je plato, predviden za pozidavo na cevovod vodovoda izpod Lisce, je in M arjan Pogačar (SOP). Za 50- Občinski odbor Rdečega križa bilo tod že karživahno. Po tovarnah je ki je vključen v novi samoprispevek, Dobravi po novih načrtih, ki so v razbesnela voda dobesedno presta­ krat darovano kri je dobil plaketo se zahvaljuje dobitnikom prizna­ precej zanimanja za sezonske kopa­ mislimo na zagotavljanje dodatnih razpravi. Ob suši ponavadi najprej vila strugo. Sredi vode je drog elekt­ Milan Jamnikar (ŠGP Pionir). nja za darovano kri, pa tudi de­ liške karte, zlasti še zato, ker napove­ litrov vode izpod Lisce. Tam je še zmanjka vode v višje ležečih stav- rične napeljave, ki je pred tem seveda V Kostanjevici so 27 krvoda­ lavcem D K D Edvarda Kardelja v dujejo podražitev. več studencev, ki bi jih lahko zajeli stal na suhem. Voda je izkopala tudi jalcem podelili znak za petkrat Krškem, Hotelu Sremič, restavra­ SOLARJI Sl PREDSTAVIJO — za preskrbo mesta. Raziskave bo cevovod. Del spoja je iztrgala, kar se darovano kri. 18 za 10-krat, 9 ciji Senovo in Restavraciji v Kos­ Danes ob 17:30 vabijo v dvorano sev­ opravil Geološki zavod iz Lju­ Čista ideja je devica, ne je pokazalo v nedeljo, ko je voda up­ krvodajalcem za 15-krat in enemu tanjevici za prostore, mladim niškega gasilskega doma učenci osno­ bljane. Sele zatem bom o lahko sodi­ za 20-krat darovano kri. Za 25- vne šole Sava Kladnika. Pred za­ ciPa- J. SNOJ adla. Cevovod so na preostalem delu članom RK iz OŠ Senovo, Kos­ li, koliko dodatnih litrov pitne vode proti mestu zaprli, tako da ni bojazni krat darovano kri sta prejela tanjevica in Krško pa za kulturni ključkom šolskega leta se želijo bomo laltko pripeljali v Sevnico. pred onesnaženjem. Vodo tačas zago­ plaketo Franc Colarič (Kovinar­ spored, nrav tako moškemu okte­ občinstvu tudi letos predstaviti števil­ Objestnost je slaba druži­ ni zbori te šole in učenci glasbene šole. Strokovnjaki računajo, da bo to 20 tavljajo spet stare črpalke in črpa­ ska) in Stanko Drobnič (Labod), tu Svobode Senovo za kulturni ki po novem prav tako deluje v okviru do 30 litrov na sekundo. To bi mo­ ca. za 40-krat darovano kri pa je dobi­ spored. lišča na mestnem območju. osnovne šole. ralo zadostovati za razvoj mesta vse A. S. PUŠKIN St. 2.4 (1922) 12. junija 1986 5 DOLENJSKI UST Cilji eno, praksa drugo Štiri desetletja poti kultura Mladi se premalo izobražujejo — Še vse preve­ Visok jubilej novomeške glasbene šole Marjana Kozine — Teu n dni dolgo like so potrebe po malo izobraženih delavcih ______praznovanje — Na začetku 69, danes več kot 500 učencev . in

NOVO MESTO — Politika lavcev brez izobrazbe, imajo NOVO MESTO — S celotedenskimi koncertnimi večeri, na katerih so vedeli povedati, kako je bilo prvih pe­ izobraževanja se v novomeški učenci po osnovni šoli velike se v Rozinovi dvorani glasbene šole predstavili dijaki in študenti glasbe, in s tnajst let poučevati vsak oddelek v izobra­ občini nikakor ne more ujeti z m ožnosti za ta k o jš n jo zaposli­ petkovo zaključno p rire d itv ijo v Dom u ku ltu re so delavci in učenci glasbene drugi hiši. Vse skupaj seje uredilo šele usmeritvami občinskega druž­ tev. šole Marjana Kozine slovesno proslavili 40-letni jubilej. leta 1962, ko so pod vodstvom Ernesta benega plana. Vse preveč mla­ D ogaja se. da tekoče p o tre ­ Jazbeca dobili nove prostore v osnov­ ževanje Še posebej zaključna prireditev, ki postavljeni 23. januarja 1946 na po­ be po delavcih in ob upokoji­ ni šoli Katja Rupena. Takoj so lahko dih se prehitro zaposluje in je privabila množico obiskovalcev, je budo takratnega šefa za prosveto in tvah nadomeščajo na manj sprejeli kar 100 učencev več in uspeli premalo izobražuje, s tem pa bila večer zase. Navdušile so skupine, kulturo Jožeta Zamljena-Drejčeta in so prvi poizkusi ustanavljanja podru­ zapirajo vrata lastni karieri in zahtevnih delih z nekvalificira­ zbor male glasbene šole, harm onikar­ Slavka Strajnarja, ki je bil prvi rav­ žničnih oddelkov v Šentjerneju*in St­ razvojnim možnostim gospo­ nimi delavci, to pa je hudo na­ ski godalni in mladinski pihalni natelj te ustanove. Seveda je moč raži, kasneje pa so ustanovili še disl­ darstva. robe. Tudi kadrovske štipen­ orkester, ki so ga sestavljali učenci ma­ zaslediti zametke glasbenega šolstva ociran oddelek v, Metliki. dije ostajajo nepodeljene. Pra­ tične šole in podružničnih oddelkov. tako daleč nazaj, da bi čez dobrih Deseto »Kolo« Če bi hoteli uresničiti načrte znih rok pa ostajajo tudi Vrhunec prireditve je bila podelitev deset let v Novem mestu lahko Naslednji mejnik je bil postavljen združenega dela do leta 1990 interesentke zanje. Po podat­ 7 folklornih skupin na priznanj pedagoškim delavcem, ki so praznovali stoletnico glasbenega šol­ ob,25-letnici delovanja, ko se je šola in do 2000, bi m o ra li že lan i ves kih strokovne službe usmerja­ mokronoški prireditvi na tej šoli udejanjali svoje moči in stva. poimenovala po skladatelju Marjanu generacijski priliv usmeriti v nja v poklice imajo pri štipen­ sposobnosti. Prejeli sojih: učitelj pihal Kozini, Zdravko Hribar pa je postal Igraj kolo nad aljn je izobraževanje, vse diranju še vedno prednost M ilan Posavec, učitelj violine in kitare Štiridesetletni jubilej glasbene šole novi ravnatelj. Zelo pomembna je bila sposobne pa v peto, šesto in fantje, četudi puste ob strani M O KRO NO G — »Ni nam Drago Šprocin nekdanji ravnatelj šole je vezan na skromne začetke, ko ni preselitev v nove prostore stare gim­ sedmo stopnjo izobraževanja kakšno dekle z boljšim us­ manjkalo težav, ko smo pripra­ Ernest Jazbec. bilo niti prostorov, ne instrumentov, nazije, saj so za dalj časa odpravili ter že zaposlene v izobraže­ pehom. Tp potrjuje tudi po­ vljali 10. jubilejno srečanje folk­ Svoj jubilej je glasbena šola obeleži­ ne denarja, zato pa nekaj glasbenih prostorske težave. Nove, sodobno vanje ob delu in izdela. Praksa datek, da se dekleta veliko bolj lornih skupin Igraj Kolo. Zato se la tudi s precej obširno publikacijo, v mož, katerih vztrajanje ima zasluge, opremljene individualne učilnice in je v popolnem nasprotju s tem kot fantje zaposlujejo na nižji moram zahvaliti predvsem vsem kateri je podrobno opisan razvoj da šola v teh hudih časih ni zaprla vrat. prava kadrovska zasedba so porok za ciljem. Kadrovska struktura se sto p n ji. članom naše domače folklorne glasbenega šolstva v Novem mestu. Drago Šproc, Tone M arkelj, Jože uspešno delo. Učenci so se z uspehom je v splošnem od leta 1965 Mnogim nepravilnostim v skupine, ki so pokazali veliko Temelji sedanje glasbene šole so bili Erjavec, Stane Fink in mnogi drugi bi pričeli udeleževati republiških in zvez­ precej izboljšala, vendar je bilo kadrovski politik: botrujejo mero požrtvovalnosti, pa tudi Isk­ nih tekmovanj, mnogi so se odločili ob koncu leta 1985 zaposlenih nemočne in premalo strokov­ ri, Dani, krajevni skupnosti in tudi za nadaljevanje šolanja na srednji še vedno 44 odst. ljudi s prvo in ne kadrovske službe. Vse bolj obrtnikom Hočevarju, Glušiču, in višji glasbeni šoli. Danes obiskuje drugo stopnjo zahtevnosti. očitno pa je. da so k temu Zajcu, Zoretu in Žlajpahu, ki so šolo preko 500 učencev, ki si glasbeno Da se število nevključenih v pripomogle tudi napake v prispevali denar, da smo sploh znanje lahko izbirajo kar na šestnajs­ nadaljnje izobraževanje v pri­ sistemu usmerjenega izobraže­ lahko pripravili srečanje,« je pove­ tih oddelkih za instrumente, petje in merjavi z drugimi občinami v vanja. V obrti je stanje celo ta­ dal Franci Lovše, predsednik baletno vzgojo. Učenci glasbene šole Sloveniji in v regiji ne zma­ ko hudo, da grozi ukinitev ne­ K U D Emil Adamič in vodja so danes nepogrešljivi na proslavah in njšuje, je razlog v tem, da seje katerih obrti, od pleskarjev do mokronoške folklorne skupine. prireditvah, saj so samo v lanskem letu v Novem mestu povečalo šte­ kleparjev in mizarjev. Čudno Srečanja na že tradicionalnem imeli več kot 80 nastopov izven šole. vilo programov, s tem pa je samo to. da je bilo v prizorišču Mokronoškem gradu se J. PAVLIN možnost vpisa v domačem novomeški občini izdelanih že je preteklo soboto udeležilo 7 kraju. Vsako leto ostaja precej nekaj zelo kritičnih analiz in folklornih skupin. Prišle so iz mest v srednjih šolah nezase­ gradiv o izobraževanju in Borovnice, Bregane, Celja, Črne denih, zlasti v programih, ki so zaposlovanju mladih, da sla­ PRIDE FRANCE PURG na Koroškem, Metlike, in Velike za mlade manj privlačni, v bosti zelo dobro poznamo, PIHALNI ORKESTER JE NAVDUŠIL — Mladinski pihalni orkester, R IB N IC A — Petkova galerija iz gradbeništvu, gostinstvu, kme­ sprem eni pa sc ne nič ali pa sestavljen iz učencev matične in podružničnih šol, je na zaključni akademiji Ribnice in Bežigrajska galerija iz tijstvu. Ker združeno delo še zelo m alo. pod vodstvom Ivana Jerine dokazal, da se lahko kljub samo nekaj skupnim Ljubljane uspešno sodelujeta. Zdaj vedno zaposluje veliko de­ R IA B A Č E R vajam enakovredno kosa z ostalimi dolenjskimi godbeniki. (Foto: J. sta pripravili razstavo najnovejših Pavlin) del akademskega kiparja Franceta Purga. Razstava bo najprej v bežig­ rajski galeriji, konec junija pa jo bodo preselili v Ribnico. France Purg je lani sodeloval na ribniških Poletne kulturne prireditve likovnih srečanjih. Prav na njih je Veliki začel svoje novo obdobje ustvarja­ Na grajskem dvorišču v Metliki bodo poleti pripravili 13 raznih kulturnih prire- nja. in sicer v kom binaciji lesa in ko­ ______ditev — Od folklore in monodram do filmskih predstav ______uspehi vine (prej je ustvarjal pretežno v ko­ učencev vini), in s takim načinom dela nad­ M ETLIKA — Zadnji dve leti je bila Metlika poleti, kar se kulturnega člani mladinske folklorne skupine pa aljeval tudi po koloniji. Prav ta dela Franci Lovše življenja tiče, bolj zaspana in lenobna. Zaradi te lenobnosti so opustili or­ bodo stregli pri mizah. Vstopnina za bo razstavil v Ljubljani in Ribnici. ganizacijo poletnih kulturnih prireditev, ki so prejšnja tri leta močno filmske predstave bo 100, za ostale pa 25 let glasbene šole v Gorice. Kaže, da so se tudi v popestrile in razgibale siceršnje poletno mrtvilo. Za letos pa seje občinska 200 din. a . B. Kočevju — Posebno folklornih skupinah zamenjale mladinska organizacija na pobudo posameznikov spet lotila organizacije uspešni so harmonikaiji Kulturni teden generacije, saj so v njih večinoma poletnih prireditev. Resnici na ljubo je treba povedati, da je sicer formalni mladi ljudje. Na Mokronoškem TAMBURAŠI V o Trubarju gradu se je zbralo dovolj hvaležne organizator mladinska organizacija, v pripravljalnem odboru pa je bolj KOČEVJE — »Življenje je publike, ki je toplo pozdravila malo mladincev. PUCHBERGU ena sama melodija. Glasba nas Prireditve v Sevnici — V Prva predstava v okviru poletnih temperametno plesanje mladih Kakorkoli že, od začetka julija do spremlja tako rekoč od zibeli konca avgusta bo na grajskem dvo­ kulturnih prireditev bo 4. julija, ko bo Od 28. m aja do 1. ju n ija so b ili ta­ Loki bodo odkrili doprsni folkloristov. do groba. Vse okoli nas je rišču v Metliki skupaj 13 raznih kul­ Dare Ulaga uprizoril Jurčič-Partljiče- mburaši metliške folklorne skupine kip P. Trubarja »Vesel sem, da v Mokronogu čudovit splet melodij,« pravi turnih prireditev, morda pa še kakšna vega Krjavlja. Naslednji dan, 5. julija, »Ivan Navratil« na 5. mednarod­ nadaljujemo s to prireditvijo in s bo zabavni večer mestne metliške Adi Škorjanc, ravnatelj glas­ več, namenjene pa so predvsem tistim nem festivalu ljudskih pevcev in LOKA PRI ZIDANEM MOSTU, folkloro sploh, ki jo je pred 13 leti ljudem, ki bodo počitnice in dopuste godbe, 9. julija koncert pevskega zbo­ muzikantov v Puchbergu v Avstriji bene šole Kočevje, ki praznuje SEVNICA — Lep čas že potekajo pri­ ra Beti in okteta Vitis ter modna revija začela Lučka Dreža. Ne namera­ preživljali v glavnem doma, teh pa blizu Dunaja. Na festivalu so te dni 25-letnico dela. prave na počastitev Primoža Truba­ Beti, kar bodo pripravili v okviru vamo odnehati. Ves izkupiček spričo sedanjih cen gotovo ne bo sodelovale poleg avstrijskih skupin rja, ki je imel kar 14 let na skrbi loško malo. praznovanj 30-letnice te največje »V šolo se vpiše vsako leto bomo namenili spet folklori. Naše še skupine iz Zvezne republike Ne­ belokranjske delovne organizacije. 22. o k o li 100 učencev, v tem faro. proučevanje domačih plesov in mčije, Grčije, Poljske, Švice, Čeho- Pod pokroviteljstvom medobčin- julija bo na grajskem dvorišču prva šolskem letu pa smo prvič noš skupaj z Etnografskim muze­ predstava monodrame Tonija Gašpe- , skega sveta SZDL za Posavje in sev- slovaške, Madžarske, Združenih uvedli še malo glasbeno šolo, jem se bo nadaljevalo in upam, da riča M etlika je Šparta v izvedbi Jožeta držav Amerike in Jugoslavije. V niške občinske skupščine se bodo NA NABUCCAV in tako ima danes šola okoli se bomo nekoč predstavili tudi z Falknerja in okteta Vitis. 9. avgusta slovesnosti pričele jutri. Ob 19. uri bo LJUBLANO uradnem delu programa so skupine 160 učencev. Doslej je našo domačimi folklornim i plesi,« je bo koncert metliških tamburašev in v Lutrovi kleti pod sevniškim gradom predstavile svoje ljudske pesmi in šolo končalo okrog 250 učen­ dejal Lovše. R IB N IC A — 100 R ib n ič a n o v ' nastop mladinske folklorne skupine večer o Trubarju v pesmi in besedi. Pel skladbe. Izvedba je bila na vrhunski cev. Naši učenci igrajo že med J. S. (dva avtobusa) si je 4. junija ogle­ ter v celoto povezanih Gašperičevih bo oktet Boštanjski fantje, recitirali humoresk, vse skupaj pa bo spremljal ravni, opaziti je bilo, da v posamez­ šolanjem in po zaključku šole dalo v ljubljanski Operi predstavo bodo člani Odra mladih sevniškega nastop popularnega metliškega an­ nih državah (Madžarska, Čehoslo- pri kočevski delavski godbi in Verdijevega »Nabucca«. Ogled gasilskega društva. O veličini Tru­ sambla Popolnočne kočije. Za 16. av­ vaška) veliko delajo na ljudskih v raznih ansamblih, nekateri sta organizirali kulturna skupnost barjevega dela bo govoril loški rojak MLADI GRIBELJSKI gust pripravljajo razgovor z dr. inštrumentih in da posvečajo veliko celo pri ansamblih v tujini,« in delovna organizacija Riko. To Dušanom, Plutom o okolju pod na­ dr. Janko Prunk. TAMBURAŠI pozornosti igranju in učenju le-teh. pravi ravnatelj Škorjanc, ki se je že šesti letošnji obisk Rib­ slovom Živeti v svinjariji? Hkrati Ob visokem Trubarjevem jubileju še posebno rad spominja us­ GRIBLJE — Od januarja v ničanov kulturnih prireditev v bodo pod grajskimi arkadami razs­ ZAKLJUČNI KONCERTI imajo v Loki pri zidanem mostu še en Gribljah vadi tudi mlada tambu- tavljeni predmeti, najdeni v naravi. 23. pehov harmonikarjev. Največ­ L ju b lja n i. visok jubilej — 200 letnico tamkajšnje raška skupina, ki jo sestavlja okoli avgusta bo v M etliki gostoval Janez ČRNO M ELJ — Od 2. do 4. junija jega je gotovo dosegel Bojan osnovne šole, ki je podružnična šola 20 učencev od 3. do 6. razreda Hočevar-Rifle s Tofovim Občinskim so se vrstili zaključni koncerti učencev Kovač, ki je bil pred leti četrti ZAKLJUČEK SEZONE osnovne šole Sava Kladnika v Sevnici osnovne šole. Mladi tamburaši svetnikom Švejkom. V okvir poletnih Glasbene šole Črnomelj. Prvi je bil v na svetu. Velike uspehe pa so za nižjo stopnjo. V soboto se bodo ob vadijo pod vodstvom Silvestra RIBNICA — Za zaključek kulturnih prireditev sodi tudi Razkoš­ matični šoli v Črnom lju, sledila sta dosegli na tekmovanjih doma je v stelji, ki ga bodo 19. ju lija pripravi­ 10. uri srečali nekdanji in sedanji šolskega leta in sezone kulturnih koncerta v oddelkih v Metliki in Se­ in v tujini še harm onikarji Edi­ Mihelčiča starejšega, ki vodi tudi li kot ponavadi na Vinomerju pri učitelji. Ob 11. uri bo na trgu osrednja odraslo skupino gribeljskih ta­ prireditev je 6. junija organizirala miču. Največ nastopajočih, 45, je bilo ta Junc, Peter Dovč, Vinko M etliki. proslava ob jubileju šole. Ob 20. uri bo mburašev. Prvič so mladi tambu­ uprava doma JLA v Ribnici Poleg teh prireditev bo na grajskem v Črnomlju. Muzicirali so na klavirju, Farkaš in Miha Podržaj. v kulturnem domu zanimiv večer lo­ raši nastopili prejšnji petek v do­ koncert. Nanj je povabila nonet dvorišču še 5 filmskih predstav, ki se kitari, harmoniki, pihalih in trobilih. »O b ju b ile ju se s hvaležnos­ ških kulturnih ustvarjalcev. Osrednja mačem kraju, v soboto pa na Vitra, ribniški mešani pevski bodo začele ob 21.30, vse ostale pa ob Aplavzi iz polne učilnice so posebno tjo spominjamo vseh, ki so proslava bo v nedeljo ob 10. uri. Na tr­ črnomaljskem jurjevanju. V tem zbor, kvartet Inles, mladinski pev­ 21. uri. V času poletnih kulturnih spodbuda za najmlajše, ki so nastopili pripomogli k tako uspešnemu gu v Loki bodo odkrili doprsni kip mesecu načrtujejo vsaj še tri na­ ski zbor osnovne šole Ribnica in prireditev bodo na grajskem dvorišču prvič. V M etliki je nastopilo 30, v Se­ delu šole, posebno še prvega Primoža Trubarja, ki ga je izdelal ki­ stope. Inštrumente si sposojajo od ribniško godbo na pihala. mize in stoli, odprta bo grajska klet. miču pa 20 učencev. M ladi so pokazali ravnatelja, zdaj že upokojene­ par Mirsad Begič. starejše tamburaške skupine, zato enoleten napredek, rezultat dolgot­ A. Ž. tudi ne morejo skupaj nastopati. rajne in pridne vadbe. ga profesorja Miloša Humeka, Pesem donela iz 450 grl V ZNAMENJU Na 9. srečanju obkolpskih pevskih zborov v Gribljah TRUBARJA Brestaniški praznik zapelo 12 zborov — Prvič izvedene pesmi KOČEVJE — Tudi zaključek šol­ 40 let MoPZ DKD Svoboda Brestanica skega leta posvečajo na osnovni šoli GRIBLJE — V začetku junija je mlja zapel »Misel v jutru«, za katero je Zbora odposlancev v Kočevju 400- Zlati plaketi KS sta dobila Anton bilo v tem belokranjskem kraju že tekst napisala Ivanka Bogolin, ugla­ letnici Trubarjeve smrti: 6. junija so v BRESTANICA — Brestaniški kra­ deveto tradicionalno srečanje obkolp­ sbil pa jo je M atija 1 omc, mešani pev­ šolski avli najprej odprli razstavo jevni praznik v soboto, 7. junija, je mi­ Javorič in Silvan Mozer, srebrne Elektrarna Brestanica, Edo Zajelšnik skih pevskih zborov, na katerem se je ski zbor Beti iz Metlike seje predstavil izvenšolskih dejavnosti, poseben ko­ nil na proslavi na grajskem dvorišču v in Mirko Avsenak, bronaste pa Alojz predstavilo 12 zborov ter črnomaljska s pesmijo Evgena Cestnika in Matije tiček pa so posvetili Primožu Truba­ znamenju 40-letnice enega boljših mo­ ških pevskih zborov v Posavju in Za­ M irt (kmet iz Lokev), Marica Daugil, godba na pihala. Vsak je zapel po dve Tomca Večer na vasi. Poleg omenje­ rju, očetu slovenske književnosti. Ivan Zupančič in Milan Vovk (iz pesmi, vrhunec prireditve pa je bil, ko nih zborov so nastopili otroški pevski Tudi zaključna šolska prireditev savju. Gre za zbor DKD Svoboda, ki Dolenjega Leskovca), diplome KS so je zapelo vseh 450 pevcev skupaj. zbor osnovne šole Črnomelj, mešani »Naša beseda« je potekala v znamenju ga uspešno vodi Janko Avsenak. pevski zbori iz Tribuč, Doblič, Adl- Trubarja. Na njej so podelili še za­ Na slovesnosti so sprva podelili bro­ izročili Antonu Kukovičiču, Jožetu Železniku in Antonu Žvaru. Podelili Pevcev ni m otilo deževno vreme, ešičev, Gribelj ter mešana pevska zbo­ hvale za prispevek k podružabljanju naste znake OF Veri Alegro, Francu so tudi nagrade trem likovnikom , ki so ampak so se še enkrat potrdile besede, ra upokojencev iz Črnomlja in Kar­ življenja in dela šole. Prejeli so jih po­ Adi Škorjanc: »Glasba se roje­ Dularju st„ Maksu Habincu, Mirku se najbolje odrezali na ekstemporu, ki jih je izrekel tudi slavnostni govor­ lovca, moška pevska zbora Belta iz samezniki, ki so vodili šolske krožke, va v najtežjih in najlepših tre­ Kosarju in Tatjani Stropnik. Prvikrat katerega temi sta bili Brestanica in ok­ nik Tone Strmec, predsednik črno­ Črnomlja in kulturno-umetniškega ter delovne in druge organizacije: Ema nutkih našega življenja.« sploh pa so izročali zaslužnim posa­ olica ter Izgnanci. Prva nagradajepri- maljske kulturne skupnosti, da v društva »Jože Mihelčič« iz Semiča ter Marinčič, Anton Poje, M arko Ofak, meznikom priznanja KS, ki si je za padla Janku Oraču za sliko »Pre­ belokranjskem ljudstvu živi trdno Belokranjski lovski pevski zbor. Janez Konečnik, Ivo Marincelj, Štefan in prav tako upokojenega svoj praznik, razumljivo, izbrala dan bujenje«, druga Jožetu Marinču za ukoreninjena zborovska pesem, ki se Udeleženci srečanja obkolpskih pe­ Kastelic, Branka Kajtna, Čebelarska Jožeta Papeža ter pokojnega izgnancev. Grad z Muzejem izgnancev »Brestanico« in tretja Jožetu Kotarju vsako leto še bolj razv ija. Sicer pa tudi vskih zborov so prejeli priznanja za družina Kočevje, Itas, Melamin, GG- Ferda Šafca. Šola je začela leta ostaja nema, a z zbirkami zelo zgovor­ za »Nekega jutra 86«. prireditelj, kulturno-umetniško društ­ sodelovanje, ki jih je podelil predsed­ tozd Rog, ZTKO, AMD in občinska 1961 tako rekoč iz nič. vendar na priča iz obdobja izgnanstva. Skozi Kot smo zapisali v uvodu, pa je bil vo Niko Zupanič iz Gribelj ugotavlja, nik črnomaljske občinske Zveze kul­ gasilska zveza. Ob tej priložnosti so je trdna volja kolektiva ob preselitveno taborišče na gradu je ro­ glavni dogodek praznovanja krajev­ da se iz leta v leto izboljšuje kvaliteta turnih organizacij Jože Cesar. G ribelj- podelili v znak zahvale in njen pomoči družbeno-političnih malo na trnovo pot na tisoče Posavcev nega praznika zelo uspel koncert M o­ petja na prireditvi, kar je nedvomno ci pa že razmišljajo o jubilejni priredi­ prispevek k razvoju šolstva na Kočev­ organizacij premagala vse ovi­ in drugih Slovencev. Prav tako je sama PZ D K D Svoboda pod taktirko Janija tudi zasluga srečanja. Že nekaj let pa je tvi v njihovem kraju, ki bo prihodnje skem pedagoški svetovalki Zavoda za re in predstavlja velik delež v po sebi umevna poteza KS Brestanica, Avsenaka, ki je v kratkem času z zelc vodilo Gribeljcev, da vsaj nekaj leto; na njej bo vrsta novosti, šolstvo Ljubljana M ariji Jemec, ki od­ kulturnem življenju kraja.« da podeli prvo listino častnega kraja­ pomlajenim zborom dosegel zavida­ zborov zapoje rtove, prvič javno predvsem pa bo še bolj množična, kot haja v pokoj, umetniško sliko Ivana pravi ravnatelj Adi Škorjanc. na dr. Tonetu Ferencu, k ije zaslužen nja vredno kakovost in vez z občinst­ izvedene pesmi domačih avtorjev. je bilo dosedanjih devet. Brudarja. J. P R IM C za postavitev muzejske zbirke o vom. P. PERC Tokrat je ženski pevski zbor iz Črno­ B. M. J. P. izgnancih.

Št. 24 (1922) 12. junija 1986 DOLENJSKI LIST pisma M in . M fftAm jjjCnc 19.30 D N E V N IK 17.40 Test'— 17.55 Dnevnik — 19.45 l£k>bvtyJt*ja/ tu ja / PETEK, 13. vi. 19.55 VREME Prem or— 19.50 Kom biniran prenoss T V M O Z A IK 20.05 A V T O M A N IJA : A V TO PRI­ SP v nogometu ZRN : Danska in Uru­ odmevi 9.00 O M IZJE : KAKŠN O HRANO H O DNO STI, zadnji del angleške dok. gvaj: Škotska— 21.50 A. Dvorak:Ru- UŽIVAMO? serije salka (opera) SPREJEM V RK 10.40 GOLI SVETA, pregled s SP v 20.35 BERGERAC, 8. del angleške nogometu nanizanke •“ JAMARSKI IZLET Konec maja so bili učenci 7. razreda 15.20 — 00.00 TELETEKST 21.30 D N E V N IK TV ZAGREB na osnovni šoli Semič sprejeti v RK. V maju smo jamarji Jamarskega 15.35 TV MOZAIK — ponovitev 21.45 POROČILO S KONGRESA Obiskala nas je predstavnica krajevne 15.00 M ali veliki svet — 15.30 Poroči­ kluba Novo mesto organizirali tradi­ 17.15 GOLI SVETA — ponovitev ZSMJ skupnosti RK in nas seznanila z na­ la — 15.40 Mehika 86 — 16.10 SP v cionalni vsakoletni izlet s turističnim 17.30 POROČILA 22.00 PREOBLEKA Z A UM OR, stankom, razvojem in cilji te organiza­ nogometu, Španija : Alžirija — 17.40 ogledom ene od turističnih jam. Po 17.35 BELI DELFIN, 11. del franco­ ameriški film cije. Sprejeli smo več nalog: pomoč os­ Poročila — 17.45TV Koledar — 17.55 izletih v Vilenico, Cerovačke pečine v ske risane nadaljevanke 23.40 MLADINSKE ŠPORTNE IGRE tarelim krajanom, skrb za higieno, Številke in črke (kviz) — 18.15 Por­ Liki, jam o Pekel, smo se letos odpravi­ 17.50 FLIPPER, 6. del ameriške ALPE-JADRAN, reportaža sodelovanje v akcijah za varovanje ok­ očilo s kongresa ZSMJ — 18.45 li v Škocjanske jame. Ogled tega bisera nanizanke PRIJATELJICA OTROK — Razs­ olja in v akcijah RK. Pripravili smo tu­ Lutkomendija — 19.30 Dnevnik — slovenskega krasa je le nekoliko skalil 18.15 POROČILO S KONGRESA tava del akademske slikarke Jelke di kratek kulturni program. Prejeli 19.55 SP v nogometu, ZRN : Danska spomladanski dež, ki ni dovolil ZSMJ DRUGI PROGRAM smo značke in zanimive brošure. — 21.45 Dnevnik — 22.15 Dempsey in dolgotrajnega občudovanja Velike Reichman, ki so jo prejšnji petek 18.45 R IS A N K A VESNA MALNARIČ. 7. a 14.45 Test — 15.00 M ali veliki svet — Makepeace (4. del serije) — 23.05 Ro­ doline ob vrnitvi na vrh. Hiteli smo v odprli v krški galeriji, je privabila šte­ 19.00 DANES OŠ Semič OBZORNIK LJUBLJANSKEGA 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — bin in Marian (angleški film ) — 00.35 zavetje avtobusa in le bežni pogledi v vilne mlade obiskovalce. Slikarka je z 16.10 Nogomet Španija Alžirija — Poročila globino so odkrivali vso lepoto tega neštetimi zloženkami, ki otrokom po­ OBISK BRANKE JURCA OBMOČJA kraškega fenomena. Po kosilu v D i­ magajo pri prvih korakih v svet in jih Konec maja nas je obiskala pisate­ vači smo si ogledali Predjamski grad, seznanjajo z okoljem, dobesedno »zl­ po tem še Rakov Škocjan, ustavili smo ljica Branka Jurca. Pripravili smo ezla pod kožo« generacijam najmla­ se tudi pri Cerkniškem jezeru. Več kot kratek kulturni program. Spraševali SOBOTA, 14. VI. 16.45 GOLI SVETA, ponovitev jših ljubiteljev knjige, vesela pa je DRUGI PROGRAM 40 nas je bilo, v prijetnem razpolože­ smo jo vse mogoče stvari, na vse pa je z 17.00 TURNIR V VATERPOLU — 13:45 Test — 13.30 Kako b iti skupaj slehernega snidenja s svojimi najve­ 7.45 — 11.45 in 15.20 — 23.35 nju smo se v večernih urah vrnili v veseljem odgovorila. Zapela nam je SFRJ : MADŽARSKA — 14.00 O Karlu M arxu (sovjetski TELETEKST Novo mesto. čjimi prijatelji — otroki. (Foto: Perc) tudi svojo himno iz knjige »Uhač in 18.00 KRONIKA KONGRESA ZSMJ dok. film ) — 14.50 M iti in legende — 8.00 POROČILA B. L. njegova druščina«. Obiska se bomo še 18.30 K N JIG A 15.05 Pregon na morju (ameriški film) dolgo spominjali. 8.05 R A Z G IB A JM O SE 18.45 R ISA N KA 8.20 N A ČRKO, N A Č R K O , 7. del — 17.00 Zmajeve otroške prireditve KINOOPERATER IRENA HODE, 8. r 19.00 DANES — 18.00 Banjica (3. del nadaljevanke) SPOMINSKO nanizanke GLAVNA ZVEZDA OŠ Globoko TURISTIČNI GLOBUS — 19.00 Narodna glasba — 19.30 8.50 PODENJPED 19.30 DNEVNIK in VREME OBELEŽJE BOLJ 9.05 O BLA Č EK PO H A JAČ E K, 3. Dnevnik — 20.00 V družbi s sa­ Učenci SŠC v Č rnom lju smo si NA IZLETU 19.50 POROČILO S KONGRESA rajevsko glasbeno mladino — 20.30 UREJENO pretekli petek dopoldne ogledali film oddaja ZSMJ Težko smo dokačali dan, ko smo se 9.20 SLOVENSKE LJU D SK E PRA­ Človek in čas — 21.00 Poročila — PODPRESKA — Mladinci OO Miloša Formana Amadeus. Organizi­ 20.05 ZAM EJC I V C A N K A R JE ­ 21.10 Športna sobota — 21.30 Mla­ ran obisk filmske predstave, ki smo ga odpeljali na izlet v Postojnsko jamo. VLJICE: Kako je Tratar rešil grofovo VEM D O M U, prenos ZSMS Podpreska so na letni konfe­ Med vožnjo smo peli, jedli in opazova­ hči dinske športne igre Alpe-Jadran — renci med drugim opravili tudi volitve, dolgo časa čakali, pa je skalil kinoope­ 21.35 ZRCALO T E D N A 21.50 Glasbeni večer rater, ki se je trudil narediti na nas čim li pokrajino. Izlet je bil za nas še 9.30 Č IR U LE Č AR U LE: Čarovska 22.00 D N E V N IK in sicer so za predsednika izvolili Boja­ posebno dragocen, ker je bil nagradni. dežela na Sikirča iz Drage, za tajnika Bojana večji vtis. A niti preglasna disco gla­ sba, neostra in večji del neenakomer­ Šolska hranilnica nas je namreč kot 9.35 T A Č U D O V IT I N O TN I SVET, Knavsa iz Podpreske, za blagajnika pa najboljše varčevalce nagradila z 250 4. oddaja TV ZAGREB Jožeta Žurga iz Lasca. M ladi so se no osvetljena slika pa zunanja svetlo­ tisoč dinarji. Izlet smo popestrili z 10.35 NAŠA PESEM — MARIBOR 22.15 LO R D I IZ FLA TB U SH A , ame­ 13.00 Pavlakovi (ponovitev nadalje­ dogovorili, da bodo uredili zdaj precej ba v dvorani niso mogli zmanjšati obiskom živalskega vrta v Ljubljani. 84 riški film vanke) — 13.45 Sedem TV dni — 14.15 zanemarjeno spominsko obeležje v vrednosti filma. Imamo redke prilož­ Domov smo se vračali polni lepih 11.00 G O LI SVETA, pregled s SP v Štirje mladeniči, lordi iz Flatbusha, Narodna glasba— 15.00Mehika86 — gozdu Debeli vrh. ki so ga prevzeli v nosti organiziranega srečanja s film­ vtisov. nogometu živijo svojo mladost iz dneva v dan. 15.30 SP v nogometu, Urugvaj: Škot­ varstvo že pred leti. sko umetnostjo. Sprašujemo pa se, ko­ mu bodo v bodoče, če bo tako, še UČENCI 4. R AZR ED A 11.15 AVTOMANIJA: AVTO PRI­ Zavedajo se sicer, da se nekaj dogaja, a ska — 17.00 Vaterpolo Jugoslavija : A. P. o tem ne razmišljajo. Njihov svet lahko predvajali filme. OŠ Mokronog HODNOSTI ponovitev zadnjega dela Madžarska — 18.00 Kronika kongre­ zamejujejo začetki rock n’rolla, ma­ U ČENCI SŠC ČRNO M ELJ 11.40 PO ROČILA sa ZSMJ — 18.30 Iz prve roke— 19.30 PRIŠLI LUTKARJI 15.35 POROČILA jice, motorji, občasni pretepi in seveda Dnevnik in Poročilo s kongresa ZSMJ ZA DRAGE 15.40 NAJ VERJAMEMO LOPOTU- punce, zaradi katerih doživljajo svoje — 20.00 Zadnje bivališče (francoski INSTRUMENTE RIBNICA — Lutkovna skupi­ H IN U , 2. del sovjetskega mladinskega edine probleme... V eni od vlog mlade­ film ) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za IZLET V MOZIRJE na Popilu iz Ankarana je pred filma ničev nastopa mladi Sylvester Štallone. konec tedna — 23.30 Program plus NOVO MESTO — V sklad za drage kratkim gostovala v Ribnici. Ime­ medicinske instrumente pri občin­ Konec maja smo se udeleženci na­ la je več predstav za šolarje in skem odboru RK so prispevali: sku­ gradnega razpisa »Gostinsko-turistič- predšolske otroke. Ankaranski pščina občine Novo mesto 10.000 din ne zanimivosti našega kraja« udeležili 17.00 POD LIPO, prenos iz Bobovka 22.55 ŠPORTNI PREGLED lutkarji, ki so prejeli na lanskem NEDELJA, 15. VI. namesto venca na grob Jožeta Udo­ izleta v Mozirje. Sodelovali so učenci z pri Kranju 23.50 SP V NO G O M ETU viča; sosedje in vaščani Šmihela 5.000 osnovnih šol Šentrupert, Črnomelj, lutkarskem srečanju nagrado za 8.50 — 13.05 in 14.50 — 24.00 18.45 R ISA N KA din, ostanek od venca za Antona Avs­ Metlika, Mokronog, Šmarjeta ter M il­ najboljšo predstavo, so uprizorili TELETEKST 19.00 DANES ca; V idrihovi in Bučarjevi iz Otočca ka Šobar-Nataša in Katja Rupena iz igrice: »Deklica z vžigalicami« 9.05 POROČILA KO ŠE NE BOLI DRUGI PROGRAM 8.000 din namesto venca na grob Iva­ Novega mesta. Vsi prispevki so bili (senčne lutke), »Ogledalce«, »Naj- 9.10 Ž IV ŽAV: Risanke, Pod istim 19.30 D N E V N IK na Jevnikarja; Marija Medic iz Gor. zelo zanimivi in bodo lahko v pomoč dihojca« in »Muca copatarica«. soncem: Simon in Sara, belgijski film 19.45 VREME 8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA Straže 12 5.000 din; upokojenci za­ vsakemu turistu. V Mozirju smo se 10.10 FLIPPER, ponovitev 6. dela in Gremo naprej (jugosl. film ) — 12.00 Ob zaključku pa so še posebej po­ 19.55 SP V NO G O M ETU varovalne skupnosti Triglav 23.000 srečali z vrstniki ter si ogledali Mozir­ ameriške nanizanke Sto let po Lisztu — 13.30 Grobnik: din namesto cvetja na grob pokojnih ski gaj, knjižnico, galerijo in šolo. kazali domačinom, kako se igra s 10.35 KITAJEC V SCOTLAND 21.45 M. Kovačevič: PO S LA D K A N A Motorne dirke za VN Jugoslavije — Marjane Dernovšček, Jožeta Suha­ Dolenjski turistični zvezi se najlepše senčnimi lutkami. YA R D U , 3. del angleške nadaljevan­ VO D IC A , 1. del nadaljevanke 15.00 Boks Budučnost : Priština — dolnika in Stojana Prosena in Ivan zahvaljujemo za čudoviti izlet. ke Gre za pripoved o 22-letni Branki, 15.45 Boks Radnički : Goša — 16.30 Korent iz Novega mesta, Cvelbarjeva TATJANA ŠUŠTERŠIČ, 7. c RIBNICA: NEKAJ 11.25 PIKNIK V ROGAŠKI SLATI­ ki trpi zaradi prevelikega nosu. Ta Vaterpolo SFRJ : S Z — 18.25 Iz v iri— 6, 10.000 din namesto venca na grob OŠ M ilka Šobar-Nataša NI, 2. oddaja kompleks prikriva z izrazito fantov­ 19.10 Prometni krog— 19.30 Dnevnik j Jožeta Plavca. Iskrena hvala! Novo mesto MLADINSKIH 12. KMETIJSKA ODDAJA skim obnašanjem, zato jo tudi kličejo — 20.00 Podobe časa 1760— 2060 — ŠTUDENTSKI SERVIS, ki dela za 13.00 POROČILA Dečka. Ob tej težavi se rojevajo še 20.50 Poročila — 20.55 Poezija — območje občin Ribnica in Kočevje bo 15.05 IZLET Z ANITO, italijanski nove, ki pa jih uspešno prebrodi, ko se 21.25 Reportaža — 21.55 Glasbena zaživel s 1. julijem . Delovne-organiza- film odloči za plastično operacijo. oddaja — 22.35 Pavlakovi (8. del cije že sporočajo svoje potrebe po 16.55 PO RO ČILA 22.50 POROČILA nemške nadaljevanke) začasnih delavcih, ki jih bodo potre­ bovale med letnimi dopusti. Za zdaj je med drugim prijavilo Gozdno gospo­ PONEDELJEK, 16. VI. PODRAVSKI OBZORNIK 22.35 D N E V N IK darstvo potrebo po več delavcih za 19.30 D N E V N IK 22.50 OČARANJE, ponovitev za­ oddelčno sečnjo in čiščenje gozdov. Za TV M O Z A IK 19.55 VREME bavnoglasbene oddaje dekleta bo zanimivo nadomeščanje 8.55 ZR C ALO T E D N A 23.55 SP V NO G O M ETU vzgojiteljic v vrtcu Majde Šilc v Ribni­ 9.15 IN T E G R A LI 20.05 VSE REKE TEČEJO, 1. del ci. Pričakujejo še ponudbe drugih 10.30 G O LI SVETA, pregled s SP v avstralske nadaljevanke OZD. nogometu Zgodba je na T V zaslone po vsem PODATKE O ŠTIPENDISTIH, ki 15.20 — 00.00 TELETEKST svetu prinesla slikovito panoramo prejemajo štipendije iz združenih 15.35 TV MOZAIK, ponovitev življenja iz časov, ko so v nam daljnji DRUGI PROGRAM sredstev, bo začela preverjati te dni 17.10 GOLI SVETA, ponovitev deželi pionirji pomagali pri oblikova­ posebej za to ustanovljena komisija. 17.25 POROČILA nju nekega naroda. V ospredju je Deli 15.00 Podium (oddaja za mlade) — Sekretar OK ZSM Ciril Andoljšek 17.30 Ž IG A Ž A G A Gordonova, ki je iz dekleta zrasla v di­ 15.30 Poročila — 15.40 Mehika 86 — pravi, da so se že pokazali upravičeni 17.50 N A ČRKO, N A ČRKO, 8. del namično mlado žensko kljub oviram 16.10 SP v nogometu — 17.40 Test — dvomi, če štipendije res dobivajo nanizanke in težavam, ki sojih prinašali pionirski 18.00 Beograjski TV program — 19.00 najpotrebnejši. 18.20 LJU D S K A G L A S B IL A IZ časi ob koncu 19. stpletja v Avstraliji. Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 SE ZBIR AJO B R IG A D IR JE za MAKEDONIJE: Žurla Nadaljevanka ima osem delov. Dnevnik — 19.45 Risanka - 19.50 SP delovno akcijo »Brkini 86«. Ribniška 18.45 R IS A N K A 21.05 A K T U A L N O : JU G O S LA V IA v nogometu — 2 1.45 Premor — 22.15 mladinska delovna brigada bo na ak­ 19.00 DANES PRED KONGRESOM Dinastija PRIZNANJE DELAVCEM INLESA — Pred kratkim so v ribniškem Inlesu ciji od 20. ju lija do 9. avgusta. Prijave podelili jubilejna priznanja in zahvale 76 članom kolektiva, ki so v tej delovni za brigado še sprejemajo, saj jim manj­ ka tretjina brigadirjev. organizaciji že 10,20 a li 30 let. Letos seje slavljencem pridružilo še 34 delavcev VEC ZABAVNIH ROCK KON­ TOREK, 17. VI. 17.45 T A Č U D O V IT I N O TN I SVET, DRUGI PROGRAM iz Inlesovega tozda Javor v Jusičih, občina Opatija. Posebna priznanja pa je CERTOV načrtuje za letos v Ribnici 5. oddaja 15.00 Želeli ste, poglejte — 15.30 Por­ dobilo tudi 22 članov kolektiva, ki se bodo letos upokojili. Slavljencem in mladinsko vodstvo. Med ostalimi TV MOZAIK — ŠOLSKA TV 18.45 R ISA N KA očila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 SP v gostom je ob tej priložnosti predstavil Inles predsednik KPO Viktor Pogorelec, bodo nastopili Pankrti, Martin Kr­ 9.10 R A Č U N A LN IŠ K I IN F O R M A ­ 19.00 DANES nogometu — 17.40 Test — 17.55 ki je poudaril, da se lesna industrija nahaja v krizi. Po svečanem delu so pan, L.aibach in drugi. Koncerti so CIJSKI SISTEMI, 2. oddaja CELJSKI OBZORNIK Dnevnik — 18.15 Pisani svet — 18.45 poskrbeli za zabavo Rifle, Inlesov kvartet in tamburaški zbor iz Sodražice. Na razen mladim namenjeni tudi vsem os­ 9.40 R UDARSKI PO K LIC 19.30 D N E V N IK 10.05 ARHITEKTURA, 2. oddaja Izobraževalna oddaja — 19.30 Dnev­ sliki je skupina delavcev Inlesa Ribnica, ki so dobili priznanje za svoje 20-letno talim občanom. 19.45 VREME 10.30 G O LI SVETA, pregled s SP v 19.55 SP V NO G O M ETU nik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 delo v tem kolektivu. (Foto: Glavonjič) M. GLAVONJIČ nogometu 21.50 D N E V N IK Poročila — 20.50 Ob 50-letnici 15.35 — 00.00 TELETEKST belvederske vstaje — 21.20 Mali 15.50 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, 22 05 POROČILO S SKUPNE SEJE koncert — 21.50 9 dni enega leta ponovitev RK SZDL IN RS ZSS (sovjetski film ) 17.25 POROČILA 22 30 0 Wilde: VAŽNO JE IMENO­ Hinje že leta želijo obrat VA TI SE ERNEST, predstava AGRFT 17.30 O KAMENČKU, FIŽOLČKU 23.55 SP V NO G O M ETU Jim bosta žužemberška Iskra ali Novoles končno uresničila želje po delu v do­ IN S L A M IC I mači krajevni skupnosti? — Računajo na izdatnejšo pomoč občine

Krajevna skupnost Hinje, njeni or­ le 4 telefone, in še to stare aparate na seznanili na množičnem sestanku 20. SREDA, 18. VI. 17.45 J. Ogrinec: KJE JE M EJA. TV 22.10 F IL M T E D N A : ČETRTA gani in družbenopolitične organizacije ročico. Nagli razvoj in napredek je KS februarja v šoli na Prevolah. Od takrat igra (ČB) ŽELJA, avstralski film si že več let zaman prizadevamo in Hinje torej obšel v velikem loku. naprej pa je vse tiho. Da bi vedeli, T V M O Z A IK 18.20 K IŠ LI DEŽ, kanadski znanstve- 23.55 SP V NOGO M ETU prosimo, da bi na našem območju do­ kako in kaj, nameravamo že v 9.00 A. Leskovec: D V A BREGOVA, no-tehnični film V začetku .aprila letos pa je Iskra- kratkem sklicati sestanek, na katerega predstava SSG Trst 18.45 R ISA N KA DRUGI PROGRAM bili industrijski obrat, kjer bi se zapo­ tozd Keko Žužemberk ponudila, da se 15.00 Zgodbe iz starih mest — 15.30 slila domača delovna sila, vsaj večji bomo povabili tudi predstavnike 10.40 G O LI SVETA, pregled s SP v 19.00 DANES uredi manjši obrat v zadružnem domu Novolesa ter občinsko vodstvo. nogometu SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK Poročila — 15.40 Mehika 86 — 16.10 del. Dolgoletne želje ne moremo in ne Žvirče, kjer bi se zaposlilo 20do Sode­ SP v nogometu — 17.40 Memorialni moremo uresničiti, kot da smo Tudi sicer smo čisto pozabljeni. Iz 15.20 — 00.00 TELETEKST NIK lavcev. Predstavniki Iskre in Gradbe­ obširnega programa Ž M D A Suha 15.35 TV MOZAIK, ponovitev 19.30 D N E V N IK atletski miting »Boris Hanžekovič« — povsem pozabljeni od ožje in širše nika Žužemberk so si dom že trikrat 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni družbenopolitične skupnosti. krajina od leta 1975 do 1981 je bilo 17.15 GOLI SVETA, ponovitev 19.45 VREME ogledali in pripravili tudi popoln načrt uresničenih le nekaj del: vodovod in 17.30 POROČILA 19.55 SP V NO G O M ETU večer — 22.05 Poročila — 22.10 D o­ V KS Hinje živi v 11 naseljih le še za adaptacijo. Na skupnih pogovorih nekaj kilom etrov ceste Prevole— G ra­ 17.35 OBLAČEK POHAJAČEK 21.50 D N E V N IK kumentarna oddaja 911 prebivalcev v 274 gospodinjstvih. smo ugotovili, da je potrebno poiskati dec— Žužemberk, ki pa je že dalj časa Otrok do 15. leta je 137, starih nad 65 finančna sredstva za adaptacijo. Po­ slabo vzdrževana in zanemarjena. Vse let je 165, zapuščenih hiš je 27, gospo­ magala naj bi občina in sklad za neraz­ drugo^ modernizacija cest. pogozdo­ dinjstev s samo enim članom je kar 56. vita območja. Iskra bo zagotovila pr­ vanje, urejanje pašnikov, telefonske 18.15 OBRAMBA IN SAMOZAŠČI­ DRUGI PROGRAM oizvodni program in poskrbela za us­ ČETRTEK, 19. VI. TA z dvema pa 46. Zaposlenih je 223 kra­ povezave je ostalo neuresničeno. M i­ 15.00 Muppet shovv — 15.00 Porc.ila janov, na območju KS le 30, drugi pa posobitev kadra. Tudi sicer naj bi se TV M O Z A IK 18.45 RISANKA slimo. da je nujno, da se dogovorimo — 15.40'M ehika 86 — 16.10 SP v se dnevno ali tedensko vozijo na delo v vodstvo žužemberške Iskre intenzivno za delo v KS z Novolesom ali z Iskro 9.35 FERN, RDEČI JELEN, agleški nogometu — 17.40 Test — 17.55 Ljubljano, Videm-Dobrcpolje, Koče­ vključilo v reševanje problematike v ali pa z obema, proučiti pa bi morali film Dnevnik — 18.15 Sonce na dlani (2. vje, Novo mesto. Stražo in še kam. krajevni skupnosti. 10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v 19.00 DANES tudi možnost postavitve kakega nove­ del otroške serije) — 18.45 Znanstveni Ljudi je tu iz. dneva v dan manj. Tudi Novoles Straža — tozd Dvor nogometu GORENJSKI OBZORNIK ga obrata v KS Hinje. Upamo, da nam mozaik — 19.30 Dnevnik — 20.00 Imamo elektriko in vodovod, ostala je že lani septembra ali oktobra ponu­ dobo izvršni svet občine Novo mesto 15.55 — 22.40 TELETEKST 19.30 D N E V N IK Tujci in bratje (10. del angleške nad­ komunalna opremljenost ni vredna dil ureditev dveh manjših delovnih in vsi drugi pristojni vsestransko po­ 16.10 TV MOZAIK, ponovitev 19.55 VREME aljevanke) — 20.55 Medigra — 21.05 omembe. Cestne povezave so zelo prostorov v istem domu v Žvirčah in v magali pri uresničitvi naše dolgoletne 17.10 GOLI SVETA, ponovitev 20.05 T E D N IK Umetniški večer: Ameriška pesnica slabe, asfalta razen skozi- Prevole gasilskem domu Hinje. Kasneje so re­ želje. 17.25 POROČILA 21.00 POGOVORI S STANETOM Emilv Dickinson sploh ni. Nimamo avtobusne po­ kli, da prostori v Žvirčah ne ustrezajo, JOŽE NOSE 17.30 SLOVENSKE LJUDSKE PRA­ DOLANCEM vezave z. matično občino Novo mesto. za gasilski dom v Hinjah pa so pripra­ predsednik sveta KS VLJICE: Ptičje srce in glava 22.05 ROGAŠKA 85 Tudi telefonske zveze so slabe. Imamo vili načrt za adaptacijo. O vsem so nas Hinje 17.45 MINIATURE: Lidija Osterc 22.25 D N E VN IK

8 DOLENJSKI UST št. 24 ('1922) '12. junija* 1986 S slovenskega mladinskega kongresa aprila zaradi prevelike vsebnosti žvepla v zraku. Šte­ Podatki posebne komisije, ki je lani ocenje­ potov zračnih tokov in tudi gibanja one­ v Krškem je boleče odjeknil podatek iz vilne raziskave tega pojava, ki so bile pri nas v vala zaradi ožiga poškodovane gozdove v snaženega zraka. posebnega sporočila javnosti, da je v Sloveniji letih 1926 do 1969, zaradi nesistematičnega občinah Ravne, Slovenj Gradec in Titovo Lani je bil opravljen dokaj temeljit popis zdravih le še 43,8 odstotka gozdov. Vsi drugi proučevanja niso mogle dati prave slike Velenje, so zastrašujoči. Opozarjajo, daje pro­ slovenskih gozdov. Strokovnjaki so se odločili nezadržno propadajo. Zadnji podatki o tem, stopnje poškodovanosti gozdov zaradi one­ padanje gozdov imelo lani takšne razsežnosti, za popis v 4 x 4-kilometrski mreži. Popis daje koliko gozda propada, so praviloma ugodnejši snaženosti zraka v Sloveniji. Posledice indust­ da je ogroženo redno gospodarjenje z njimi. podatke o 1.600 hektarih gozdov, podatki pa se kot stanje v gozdovih tisti trenutek, ko podatke rializacije pa so se na gozdovih najbolj boleče 65,2 odstotka gozdov na tem območju bi sicer nanašajo z veliko mero verjetnosti na površino obdelajo strokovnjaki. kazale v okolici Žerjava z rudnikom in topilnico imelo možnost za preživetje, če bi se stopnja okrog 750 do 800 tisoč hektarov gozdov od svinca, Celja s cinkarno in drugimi onesnaže­ onesnaženosti zraka takoj občutno zmanjšala. dobrega milijona hektarov, kolikor naj bi jih V podrobnostih se razlage o vzrokih umira­ valci in Zasavja s premogovniki. bilo v Sloveniji. Rezultati popisa so v grobem nja gozdov, na katerega že nekaj let resno V nasprotnem se postopno propadanje nad­ znani. Kar 56,2 odst. v popisu zajetih dreves opozarjajo v razvitih državah, močno razli­ Prve rezultate sistematičnejšega proučeva­ aljuje! 29 odstotkov tukajšnjih gozdov je že ta­ kaže vidne zunanje znake umiranja gozdov v kujejo. Različne so tudi pojavne oblike umira­ nja celotnega gozdnega prostora in prvo celo­ ko poškodovanih, da ne bi imeli stvarnih- Sloveniji. Naša najbolj poškodovana in ogro­ nja. Vendar je enotna ugotovitev vseh strokov­ vitejšo oceno površin in stopnje klasično emi­ možnosti za preživetje niti v primeru takojšnje­ žena drevesna vrsta je jelka-, ki je skoraj že od­ njakov, da so škodljive snovi v ozračju odločil­ sijsko poškodovanih slovenskih gozdov je In­ ga zmanjšanja onesnaževanja zraka, 5,7 odst. pisana, sledi ji smreka, ki je obolela v 73,9 odst. ni vzrok za umiranje gozdov ter da je to celovita štitut za gozdno in lesno gospodarstvo objavil aozdov pa je treba že izločiti iz rednega gospo­ primerov. Poškodovani so tudi listavci in tako bolezen z zelo različnimi oblikami postopnega leta 1976. Zajel je 22 tisoč hektarov gozdov. Od darjenja. Letošnji popis kaže, da je slabo zd­ krepka tretjina bukev ni več zdrava. Najbolj propadanja gozdov. Umiranje gozdov je posle­ ocenjevanih je bilo 4.200 hektarov gozdov tako ravstveno stanje slovenskih gozdov nasploh, ogroženi so že po pričakovanju gozdovi v dica našega razvoja, prehitrega in nenadzoro­ rekoč odpisanih, 17.800 hektarov pa vidno ne le gozdov v tistem delu Slovenije, kjer je slovenjgraškem območju, na dolenjskem ob­ vanega, preveč umazane tehnologije. Več kot poškodovanih, vendar njihova eksistenca še ni vpliv velikih onesnaževalcev zraka na zd­ močju je nepoškodovanih še nekaj nad polo­ polovico slovenskih gozdov so načeli ali uničili bila ogrožena. Poleg tega so že takrat s kemi­ ravstveno stanje gozdov najbolj očiten. Vidne vico gozdov, čeprav so med posameznimi kisli dež, dimi iz visokih tovarniških dimnikov, čnimi analizami določili še 50 tisoč hektarov znake propadanja, redke, presvetljene kroš­ gozdnimi gospodarstvi oz. območji velike onesnažene vode itd. Gozdarstvo samo seve­ gozdov s tako imenovanimi nevidnimi poškod­ nje, porumenele vegetacijske organe, suhe razlike. Dejansko pa zaradi onesnaženega da ne more preprečiti propadanja gozdov. To bami. Ker preučevanje ni zajelo vse Slovenije, vrhove, kaže okrog polovica slovenskih goz­ zraka v Sloveniji ni več nedotaknjenega gozda, je široko družbeno vprašanje, vprašanje na­ so ta podatek že takrat ocenili za odločno pre­ dov. vsaj ne iglastega. šega obstoja. Kako bi si lahko obetali majhen. Skupno ugotovljena škoda ob za­ Rešitev? Gozdarski strokovnjaki jo vidijo preživetje brez gozda, ki ima vrsto splošno ko­ ključenem prvem obdobju proučevanja tako Propadanje gozdov v najbolj ogroženem de­ samo v ozdravitvi in obnovitvi naših gozdov. ristnih funkcij za naravno ravnotežje? Neiz­ imenovane emisijske klasike je najbližja stro­ lu Slovenije povzroča onesnaženje zraka in Zato pa je jasno, da bo treba najprej ukrepati merno veliko znanja, prizadevanj, denarja in kovni oceni, da je bilo v Sloveniji pod vidnim ali izjemno nizke temperature ter suše. Lanski drugje, ne v gozdovih, ampak tam, kjer je nujno sreče bomo potrebovali za upočasnitev ali celo nevidnim emisijskim udarom okrog 100 tisoč ožig drevesnih krošenj je bil po zunanjih zna­ treba zmanjšati onesnaževanje. Slovenski zaustavitev tega procesa. Na Bavarskem na hektarov gozdov ali približno desetina vseh kih popolnoma enak tistemu iz leta 1977, le da mladinci so na kongresu pokazali s prstom na primer, kjer je propadanje gozdov res bolj na­ slovenskih. so vse razsežnosti veliko večje. Plinska pozeba nekaj takih onesnaževalcev, za katere naj bi predovalo kot pri nas, računajo, da bodo za je nastala zaradi dolgoletnega delovanja izdelali in postopno izvedli program zmanjše­ obnovo gozdov potrebovali 40 let. V tem času so začeli nekateri večji sanacijski prekomerno onesnaženega zraka in pogostih vanja emisije žveplovih in dušikovih oksidov Začetki tovrstne emisijske poškodovanosti ukrepi pri vrsti velikih onesnaževalcev. Pone­ močnih izpustnih sunkov v kombinaciji z ter drugih snovi, od vlade, republiške in gozdov na slovenskih tleh gotovo sovpadajo z kod je šlo za resnično razbremenitev okolja, vremenskimi ekstremi. Samo vremenskih ne- zvezne, pa so zahtevali, naj z zakonom poskrbi, zgodnjim industrijskim razvojen na prelomu marsikje pa za posege, ki, v celoti gledano, prilik nikakor ni mogoče okriviti, čeprav se ne­ da nobena nova termoelketrarna, toplarna in stoletjr. Točnih podatkov ni, poznan pa je niso veliko spremenili ali so problem le razprši­ kateri nagibajo k temu, saj so bile tudi že hujše drug projekt ne bodo zgrajeni brez čistilnih na­ primer kmeta Jakoba Mlinarja, ki je leta 1926 li k še bolj oddaljenim sosedom. A vse skupaj je zime, a poškodb v gozdu, ki je bil drugače zd­ prav. Cena ozdravitve gozdov bo zelo zelo začel odškodninski postopek zaradi občutne vendarle dajalo vsaj upanje, da se propadanje rav, ni bilo. Ožigi gozdov daleč proč od virov visoka. Upati je, da jo bomo pripravljeni in škode v gozdovih, ki jih je imel v Mežiški dolini, gozdov ne bo nadaljevalo s tako naglico. A se je. onesnaževanja pa pravijo, da so dokaz zelo sposobni plačati. kar je rodilo prve analize drevja, prizadetega Presenečni so celo največji pesimisti. različnih in veliko premalo znanih in raziskanih Z. LJNDIČ-DRAGAŠ tion iz San Francisca, je v Leta 1972 se je italijanska televizijskem intervjuju izja­ filmska zvezda Sophia Loren V neobvezen premislek vil, da on in člani njegove up­ istočasno znašla na vrhu rave poskusijo pred lansi- dveh mednarodnih lestvic. ranjem na tržišče prav vsak Bila je na seznamu najbolje izdelek firme. Carnation Cor­ oblečenih žensk na svetu, hk­ MESEC past, drugič okrogel, tretjič nas obdaja, popolnoma zasu­ poration izdeluje konzervi­ rati pa tudi na vrhu liste pa ga sploh ni. Otrok si je v kal in sprevrgel. Ne gledamo rano hrano za mačke in pse. žensk, ki iz sebe najbolj us­ SIJE PO murnovem imenu zastavljal jablane, ampak to, kdaj jo je pešno delajo opico. in dajal odgovore na čudovite treba škropiti, pšenično polje • reči, ki nas obdajajo. Pa jih ne so samo še vreče moke v TELEVIZIJI vidimo, ker se ne skladajo z nenehnih bitkah za hrano, Angleški kralj purmanov vsiljenim pojmovanjem živ­ cvetlice v rastlinjaku ne raste­ Bernard Matthevvs je začel ljenja. Mesec pač nima sred­ jo, ampak se proizvajajo, tako svojo fantastično pernato ka­ Daniel Defoe je ponudil njeročnega načrta men niti ni kot mleko in skoraj vse riero leta 1955, ko je za 5 rokopis romana Robinson kako drugače zaslužen, še drugo. Tudi ljubezen in sov­ funtov kupil rabljen inku­ Crusoe kar dvajsetorici zalo­ kot javno svetilo je bolj klavrn bator in 20 purjih jajc. Danes žnikov. Sprejel ga je komaj Te dni me je presekala raštvo, rodoljubje in ponos. in nezanesljiv. proda Matthevvs 6,500.000 enaindvajseti. misel, da so nas nekako pre­ Kaj sem hotel povedati? Takrat sem pomislil, kdaj puranov na leto. pričali, da je vse najpomemb­ Pravzaprav nič. Že 30 let pa sem se zadnjič zavestno ozrl nejše, kar se dogaja na tenr se takole ob kresu, kovseživi, v tega sam otnega Zem ljinega svetu, na naši celini, v državi brsti, raste in napreduje, od­ • spremljevalca in zvezdnato Fjodor Dostojevski je bil ter v dom ačem m estecu in pravljam na velik, k poletni si­ nebo. Prišel sem do odgovo­ Beseda bambus je e ono- spodbujen k pisanju romana ulici, zapisano v časopisih ter njini napet travnik. Rad bi na ra, da ne vem, da se ne spom i­ matopoetskega izvora. V ma­ Z ločin in kazen tudi z nefil- povedano ali pokazano na ra­ hrbet legel v njegovo življenje njam. Pač, Mesec sem gledal lajskem jeziku oponaša po­ ozofskim dejstvom, da ga diu ali televiziji. Izraz »so nas« ter pasel misli in bele oblake. po televiziji. Velikokrat. Kdo kanje, ki nastane, ko bambus bodo upniki njegovih karta- sem kljub odporu, ki ga čutim Rad bi, treba si je prizadevati. ve, če ni takrat sijal tudi skoz vržemo v ogenj. Ko smo že pri ških dolgov sicer linčali. Ne­ do takšnih imaginarnih for­ Pa najbrž nikoli ne bom šel, okno? Otrokov še nepokvar­ bambusu, naj povemo, da koč se je celo zgodilo, da se je mulacij, moral uporabiti. Ni nikoli ne bom naredil tega jeni odnos do stvari in poj­ najvišja vrsta v dveh letih moral pred upniki umakniti v namreč mogoče zanesljivo s malega koraka. Morda pa se mov me je pripeljal do zast­ zraste 40 metrov visoko. Švico. prstom pokazati na nosilce samo tolažim, da jemajhenin rašujočega spoznanja, da se prizadevanj, ki menijo, da je še vedno mogoč. je naš odnos do vsega, kar življenje mogoče samo s MARJAN BAUER pom očjo ofset tiska, radijske­ Blazinice na koncu člove­ ga etra in katodnih zaslonov. ških prstov so tako občutljive, Celo več, oni so življenje da zaznajo izboklino, ki meri samo, vse, za^kar se ne zme­ v višino 0,2 mikrona. Najbolj nijo, se ni zgodilo. občutljive prste imajo vrhun­ Tako smo od rojstva do ski kirurgi in prav taki žeparji. smrti obdani s krizami v Li­ banonu in Južnoafriški repu^ • bliki, končal se je en in začel Velikost oziroma višina se drug kongres, napočilo je novo izplačata. Anketa sociologov obdobje v bitki za stabiliza­ z univerze v Pittsburghu je cijo, delo in znanje sta menda dokazala, da imajo moški, ve­ pot k uspehu, velik korak, liki 180 in več centimetrov, za delovna zmaga, sovražnik še 15 odstotkov večje plače kot dviguje glavo, nekatere sile, njihovi 170 in manj cen­ predvsem pa si je treba timetrov visoki vrstniki. prizadevati, prizadevati in še prizadevati. Ob zibelke do groba. In če življenje zastane, nam s pomočjo črk, zvo­ Od atletskih rekordov je čnikov in migetajočih pikic, ki trajal najdlje rekord Angleža sestavljajo sliko, nalijejo v Thomasa Griffitha v hoji na žile svežega adrenalina. Na 20 milj. Možak ga je postavil v plan stopi nova naloga, črno Londonu leta 1870. Cez61 let postane sivkasto, že skorajda in 129 dni ga je porušil Grif- utišani sovrag je premaknil fithov sonarodnjak Arthur rep, čas je za svetovno nogo­ Plumb. Zelo dolgo je veljal tu­ metno prvenstvo. di rekord Jesseja Ovvensa v Še naprej pa si je treba skoku v daljavo. Njegovih 813 prizadevati. Zadnjič mi je sin cm ni nihče presegel kar 25 prinesel list papirja in na let in 79 dni. njem zgodbico o murnu, ki ponoči s pesmico sameva pred svojo luknjo in gleda ter se čudi mesecu, ki je zdaj sr­ Ameriški poslovnež Dwight Stuart, generalni direktor ko­ ncerna Carnation Corpora­ ------

niko igranja nanj. Nico je izdala Po petletnem premoru je glasba pravzaprav, ki se za­ korak. Njegova smrt pomeni Glasba Kino sliši iz v kocko pločevine svoj- prvi solo album »Chelsea Nico 1979 posnela-album »Dra­ dokončno dominacijo Stvari Girl« leta 1968 s pesmimi Joh­ ma Of Exile« in zopet po stisnjenega avtomobila v Ch­ nad človekom. ristine — glasba, ki odmeva na Calea, Lou Reeda in Jackso­ šestletnem premoru 1985 izda­ na Brovvna. 1969 in 1971 je iz­ la skupaj s skupino The Fac- še ves čas, ko se v temi že vr­ Bodimo pozorni na to, NICO dala »The Marble lndex« in tion, ki je poskrbela za elektro­ tijo napisi, kot bi hotela spor­ kako ubija Christine: vedno CHRISTINE »Desertshore«, albuma polna nsko glasbeno podlago, album očiti: vse je zaman, vedno znova se zgodita dve dejanji: O njej je težko reči kaj s intimne, mistične glasbe in »Camera Obscura«. Konec 1984 znova se bom vrnila. Če taka prižgejo se močne, zaslep­ preprostimi besedami, ker ved­ njene poezije. Iz Amerike je od­ je materiale za ta album preds­ Stvar pride iz prihodnosti ljujoče luči, in prične igrati ra­ no ostane občutek nedoreče­ šla v Francijo k svojemu sinu. tavila tudi pri nas, ko je bila na (kot se to npr. zgodi v filmu dio. Kot da nas opozarja na nosti. turneji. Album »Camera Obs­ Terminator Jamesa Camero- tisto, kar nas lovi s platna, Nico se je rodila verjetno leta Ameriko je zapustila, ker je ra­ cura« je izšel na etiketi Beggars na), jo je, sicer postopoma, kamor se vsakič znova sami 1940 v Berlinu ali v Kolnu kot nila radikalno feministko, čla­ Banquet, pri nas pa pri Jugodi- kos za kosom, še mogoče ujamemo v tistih dveh temnih Christa Pavlovski. Od drugega nico Črnih panterjev, ki so stre­ sku in je tudi edina njena pl­ uničiti; toda preteklost je tu, urah. Nekje med tistim, kar na leta potuje po svetu. Z mamo se ljale na Andyja VVarhola. V ošča, ki je izšla pri nas. vedno znova vdira v seda­ platnu zariše naš pogled, in je selila po Nemčiji. Njena mati Franciji je spoznala Philippa Za Nico so pogosto rekli, da njost, jo sprevrača in določa. med glasovi, ki jih slišimo pri­ je bila navdušena nad opero, Garella, ekspresionističnega je bila vedno o pravem času na Christine je tista, ki prihaja iz hajati iz zvočnika za platnom, Dolgo je že tega, kar je ob kateri je Nico tudi zrasla. režiserja, in z njim posnela pravem mestu med pravimi preteklosti. je tudi naše mesto — pa če se­ Rouben Mamoulian posnel Odraščanje med vojno in po deset filmov. 1974 je Nico pod­ ljudmi. Vendar ji to ne bi nič ko­ film Kraljica Kristina. Takrat, dim o v prvi ali v predzadnji pisala pogodbo za Island Re- ristilo, če ne bi imela talenta. Poosebljenje stvari se ne njej v Nemčiji je v Nico pustilo v zlati dobi hollywoodskih stu­ vrsti. Da prav filmi groze ta cords in v Angliji izdala album Tega pa nedvomno ima. Njena more zgoditi brez preostan­ globoke posledice. Ko je imela diov in velikih zvezd, je bila to dva momenta najbolj radi­ »The End«. Pred izdajo albuma umetnost, otožna glasba in ka. Druga stran tega dogaja­ šest mesecev, so ji nacisti Greta Garbo. Danes prihaja k kalno izkoriščajo in so ob tem »The End« je 1. junija 1974 na­ poezija, in njen globoki, hladni nja je postvarjenje ošeb in na­ odpeljali očeta in ga ubili. nam neka druga Kristina, tako zelo gledani, celo želje- stopila na ACNE koncertu v in hkrati topli glas, ki je njen tanko to se dogaja s C hristini- Kot najstnica se je začela Christine Johna Carpenterja. ni, gre pripisati njuni groz­ londonski Rainbovv dvorani zaščitni znak, nas popelje v nim lastnikom in voznikom. ukvarjati z manekenstvom. S Tudi ta je zvezda, tudi ta je ljivosti in hkratni očarujoči petnajstimi leti je odšla z skupaj z Johnom Caleon, Bria­ njen svet, ki je prav tako naš, Postaja hladen, oster, kam­ produkt (novo) hollywood- privlačnosti. Tudi Christine je materjo na Ibizo, kjer je njena nom Enom in Kevinom Ayer- vendar gledan z njenimi očmi. nit; od njegovega mrliškega ske mašinerije, le da tokrat ne takšna. mati umrla. Na Ibizi je Christa som. pogleda do smrti je samo še ZDENKO MATOZ gre za lepotico, temveč za STOJAN PELKO dobila ime Nico. Sredi 50-ih je zver, za avtomobil, ki je sredi bila v Parizu in se kot maneken­ petdesetih let prišel s tekoče­ ka pojavljala na svetovnih revi­ ga traku in nato čakal, da ga, jah. 1959, ko ji je bilo po zaprašenega med starimi mo­ njenem izračunu 14 let, je igra­ deli, odkrije mladenič, kate­ la v Fellnijevem filmu »Sladko rega usoda bo odslej zaz­ življenje«. To je bila njena prva namovana s tem odkritjem. filmska vloga, od katere je s Christine je sicer Stvar odnesla naziv »tevtonska prin- ceza«. 1960 je prišla prvič v * (eden Carpenterjevih filmov New York, kjer je hodila v ig­ se tako imenuje — The Thing), toda Stvar, ki živi, še ralsko akademijo Lia Strasber- ga v istem razredu kot Marylin natančneje — ki ubija. V času, ko je »vrnitev v petdese­ Monroe. 1965 je prišla v Lon­ ta leta« postala imperativ don z željo, da nadaljuje ka­ riero kot pevka. Posnela je dneva, ko se v tej preteklosti single »The Last Mile«, ki ga je iščejo vsi m ogoči izvori in začetki, je vsekakor pogum­ produciral, aranžiral in podpi­ sal Jimmy Page. no uprizoriti na platnu Stvar, ki prihaja iz te dobe in ki je ut­ 1966 posname s skupino elešeno Zlo. Če obstaja kaj, legendarni prvi album »The kar bistveno karakterizira to Velvet Underground and Nico«, zlo in kar je hkrati tudi že oz­ zgodovinski Banana album, ta­ naka žanra grozljivke — po­ ko imenovan zaradi banane tem je to prav njegova neuni­ Andy VVarhola na ovitku, ki je čljivost. Spomniti se je treba bil tudi producent plošče. le zaključnih prizorov nekate­ V klubu D. O. M., kjer je Nico rih tovrstnih filmov: roka iz nekaj časa nastopala po zapus­ groba v filmu Čarne Briana titvi Velvetov, je spoznala Jima de Palme, finalno izginotje Morissona. Takrat je nabavila morilca v Carpenterjevi Noči prvi leseni indijanski harmonij čarnovic in, seveda, tisti glas, in se naučila nenavadno teh­

10 o priloga dolenjske Ekologija ne-tehnične in znanstvene inteligence sploh, zlasti pa in nasilja nad integriteto samoniklih, ekoloških nizacijsko strukturne entropije bi lahko predstavljalo še subjektov družbenega odločanja. Nihče ne more sistemov. Zaenkrat še ne vidim osnove, da bi sodobna velik kvalitativen napredek, če bi ostali pri istem obse­ ostati nevtralen glede na možni izhod Heglove ali znanstveno-tehnološka revolucija, kot se odvija v gu proizvodnje, se pa zmanjša ali celo izniči pri Marxove alternative. Marx je v bistvu obnovil obstoječih ekonomskih sistemih, lahko kaj bistveno razširjeni reprodukciji. Visoka produktivnost zahteva Aristotelovo prepričanje, da vse znanje teži k dobrem, spremenila dosedanjo prakso, čeprav bo to prineslo s razširjeno reprodukcijo, da bi se zmanjšala grožnja I NAPREDEK če so za to dane ustrezne družbene predpostavke, v seboj nesluteno razdejanje naravne osnove človeko­ prevelike nezaposlenosti. katerih se znanja producira in uporablja. Heglova zvi­ vega življenja in produkcije. Strinjal bi'se s tistimi, ki Zakon entropije v materialno-energetskih ekonom­ jačnost uma, ki izkorišča naravne zakone, vedno priig­ ocenjujejo, da znanstvena tehnološka revolucija lahko skih procesih zahteva, da je vložek vedno večji od ko­ ra za hrbtom samih ustvarjalcev, inovatorjev in celotne uspe samo kot ekološka revolucija produktivnih sil ali ristnega produkta. Ekonomski proces je nepovratni ČLOVEŠKEGA družbe neko zlo, neko nevšečnost, ki jo nihče ni plani­ pa bo popeljala človeštvo v popolno brezizhodno entropijski proces. ral ali hotel. Te senčne strani so na začetku popolno­ slepo ulico. Rezultat razpade vedno v koristno uslugo ali pro­ ma zanemarjene, minimizirane zaradi svetlih obetov dukt in entropijo. V končni instanci pa je seveda tudi UMA pozitivnih možnosti. Šele ko so slabe strani dovolj Ekološko usmerjena družbeno kritična politična vsak produkt podvržen entropiji. Da bi nezaželeno dozorele in so se razrasle, so ljudje prišli do bridkega ekonomija razvoja lahko vsestransko poglobi naše stopnjo degradacije in obliko entropije ublažili, mo­ spoznanja, da so bile njihove dobrobiti odkupljene za razumevanje sodobne protislovne povezanosti ekolo­ ramo zopet angažirati dodatni vložek, ki zopet poraja visoko ceno. Tako se je dogajalo v človeškem napred­ ških, produkcijsko-tehnoloških in politično-ekonom- novo entropijo in seveda tudi zaželeno znižanje in NI NAPREDEK ku in ne izgleda, da bo v bodoče kaj drugače. Tako je skih sistemov. Ekološka dimenzija razvoja bi morala spremembe določene entropije. Tako borba z entro­ bilo z uvajanjem avtomobilske industrije, električne biti ena izmed osrednjih v sodobni politični ekonomiji pijo nima konca in je podobna Sizifovemu opravilu. S energije, jedrske energije. Na podoben način se raz­ znanosti in tehnologije, ne obravnavana za sebe, am­ formalno količinskega vidika nismo ničesar pridobili, ČLOVEŠKE mišlja sedaj o biotehnologiji, genetskem inženiringu, pak v povezavi z ekonomskim sistemom in celotnim toda pridobili smo s kvalitativnega vidika, ker smo eno mikroelektroniki, računalniški tehnologiji in o možrti načinom produkcije. obliko entropije odkupili z drugo, ki je za človeka bolj vsesplošni nekonfliktni uporabi sončne energije ipd. sprejemljiva in ne sprošča dolge verige drugih entro- SREČE Pogrešam konfliktni, protislovni pogled na vsak Ker se znanstveno-tehnološka revolucija odvija kot pijskih učinkov. Da bi odpravili ali vsaj znatno znižali tehnološki napredek. Žal pa prevladuje enodimenzio­ eksponencialna rast, kot nenehno razširjena repro­ emisijo žveplovega dioksida pri termoelektrarnah in nalno, nekonfliktno mišljenje. Šele surova realnost st­ dukcija visoko produktivnih tehnologij, pomeni to hk­ drugih tehnoloških procesih, bo zahtevalo novo režne enodimenzionalno evforijo. S tem ko sta Marx in rati novo spiralo intenzivnega in ekstenzivnega izko­ potrošnjo energije in materiala, toda s tem bi zaustavili Politično, idejno in praktično ekonomsko se zaost­ Engels poudarila predvsem zlo, ki izhaja iz družbene riščanja naravnih virov in s tem tudi novo spiralo deg­ propadanje gozdov, ki potegnejo za seboj nepredvid­ ruje ekološka dimenzija razvoja tako v svetu kot tudi sprege med znanostjo-tehnologijo in kapitalom, sta radacije okolja. Mislim, da se pri nas podcenjujejo ljiv obseg entropijske degradacije favne in flore. Borba pri nas, v Sloveniji in Jugoslaviji. Doživeli smo že nekaj preprečila družbeno apologetiko, ki bi se skrivala za ekološke implikacije sodobne znanstveno-tehnološke z entropijo bo vse težja, v kolikor smo odločeni pa lokalnih ekoloških kriznih situacij in katastrof, npr. kritiko znanosti in tehnologije kot take, a pustila bi revolucije, kot se kaže ta v prehodu k informacijski seveda tudi prisiljeni z mednarodnimi okoliščinami in Krupa, onesnaženje pitne vode v Mariboru in Beogra­ nedotaknjeno njeno družbeno formo in funkcijo. Toda tehnologiji, tehnologiji novih materialov in substanc pogoji, da izpeljemo koncept tehnološko-ekonomske du, zaostrene ekološke proteste v zvezi s Sočo, iz tega bi bilo napačno sklepati, da Marxu in Engelsu ni ter kompleksni avtomatizaciji in robotizaciji. Vsi ti rasti razširjene reprodukcije. kanjonom Tare, Plomin II in sedaj s predvideno bila poznana Heglova senca zla, ki je ne poraja samo procesi še zdaleč niso ekološko nevtralni in nedolžni. Vložke za naše potrebe in za boj z entropijo gradnjo hidroelektrarn na Muri in gradnjami jedrskih znanstveno-tehnološko visoko razvita razredna dru­ Njeni neposredni učinki so v določenih pogledih res jemljemo iz naravne dote, ki ne raste s širitvijo naše pr­ elektrarn (Prevlaka idr.) Upam, da ne bomo dočakali žba, ampak leži globlje v sami naravi praktičnega lahko ekološko pozitivni, v kolikor pospešujejo pri­ oizvodnje in potrošnje, ampak se, nasprotno, neiz­ še kakšno malo kemijsko ekološko katastrofo, kot se tehnološkega koriščenja znanstvenih možnosti. To je hranek energije, materiala, trajnost materialov in oro­ prosno manjša. V intelektualnih krogih Zahoda, med je zgodila v Indiji (Bhopal), ali resnejšo okvaro najedr- prišlo do izraza predvsem v njunem ekološkem spoz­ dij, toda vzeto globalno se ti pozitivni učinki lahko iz­ ekonomisti, politologi, sociologi in filozofi, se razvija ski elektrarni, kot je bila tista na Otoku treh milj v ZDA. nanju, da je težko predvideti dolgoročne negativne ničijo zaradi silne razširitve proizvodnje, ki predstavlja koncept »ustaljene ekonomije« in prehoda k nizko Cim obsežnejša bo kemična proizvodnja, čimveč bo posledice ter v zagonetni misli, da se naravne sile nove zahteve do naravnih virov in nove obremenitve z entropijski družbi. Silno redki so, ki na podoben način jedrskih elektrarn in čimvečja bo gostota prometa z človeku maščujejo tako, da se mora podrediti njihove­ odpadki. Pri vseh pozitivnih učinkih novih materialov, razmišljajo na Vzhodu. Evforija kapitala, političnih in nevarnimi snovmi, tem večja je verjetnost, da pride do mu gospodstvu, ko jih uporablja. Humanistična tehnologij ali novih tehnoloških funkcij se pogosto vojaških struktur pa tudi ustaljenih znanstvenih shem nezgod, kljub strogim varnostnim ukrepom in pred­ teoretska daljnovidnost zveze komunistov mora samoumevno pozablja na celotno entropijsko verigo, ima seveda te koncepte za donkihotske in utopične. pisom, če pa so ti ohlapni in se jih ne spoštuje, pa stalno bedeti tudi nad to senčno negativno platjo na celotno entropijsko ceno, ki je spremljala pr­ Vse antične in srednjeveške družbe so bile približne možnost in verjetnost prehajata v nujnost. ekonomsko-tehnološkega napredka. Zlasti še to velja oizvodnjo in uporabo novih tehnologij, materialov in družbe enostavne reprodukcije. Nekatere so obstajale Ekološka problematika je vključena tudi v osnutek za destruktivno ekološko dimenzijo napredka, ki je produktov. Zakona porasta entropije tudi znanstveno- stoletja in celo tisočletja. Tudi moderne znanstveno- resolucije za bližnji kongres slovenskih komunistov. S postala že dovolj grozljiva in vsesplošno navzoča, tako tehnološka revolucija ne bo negirala, ampak ga bo tehnološke družbe bodo po mojem globokem pre­ tem se politično in idejno izraža priznanje, ki jo je dobi­ da že izziva upravičeno resno zaskrbljenost in odpore celo intenzivirala v tisti meri, kolikor bo tehnologija pričanju prej ali slej morale preiti v stacionarno stanje la ekološka dimenzija. To sicer lahko ostane mrtva ljudi. vse bolj delovno produktivna in energetsko intenziv­ Ta prehod bo velik izziv za znanost in ustvarjalnost, črka na papirju, lahko pa pomeni veliko, ko postane Ves razvoj civilizacije in kulture je bil odkupljen ali na, a hkrati kapitalno manj produktivna. Relativno Pred popolno novimi nalogami se bodo znašle idejno, miselno orožje ljudi, ko se bodo v boju za dru­ za ceno izkoriščanja ljudi ali pa za ceno spreminjanja zmanjšanje ekološke energetske, osnovne in orga­ družbene znanosti. Nekateri trdijo, da je z logiko kapi­ gačne alternative sklicevali na to platformo komuni­ tala to absolutno nezdružljivo. Kapitalizem se je stov. mnogočesa naučil in marsičemu prilagodil. Verjetno Upoštevanje tudi ekoloških potreb ljudi po čisti vo­ je za kapitalski odnos še vedno sprejemljivejša enos­ di, zraku, po ohranitvi plodne zemlje, po kemijsko tavna reprodukcija kapitala kot pa nikakršna. Socia­ neonesnaženi prehrani, po ohranjanju gozdov, je hk­ lizem nima takšne imanentne zakonite ovire za prehoc rati tudi zahteva po demokratičnem, samoupravnem k enostavni družbeni reproudkciji, kot jo ima kapita' dogovarjanju in usklajevanju lokalnih in širših družbe­ toda ujet je v idejno paradigmo nujne rasti, unive nih potreb, ne pa politično in tehnokratsko-ekonomi- rzalnega razvoja produktivnih sil in potrošniško vizije stično vsiljevanje določenih tehnoloških rešitev, ki lju­ komunizma. Prehod k enostavni reprodukciji n. di ogrožajo in jih zato ne sprejemajo. Potrebna bo ve­ pomeni reprodukcijo v sedanjih pogojih, reprodukcij čja demokratizacija vseh vrst ekoloških informacij in sedanjega stanja, ampak totalno tehnološko, energet večje demokratično angažiranje različnih strok. sko, kulturno, organizacijsko, prostorsko, urbanis­ Nedvomno dokazujejo mnoge stvari, da smo v ve­ tično preobrazbo sedanje družbe. Komunistični st­ likem procesu revolucionarne znanstveno-tehnološke rategiji ni razvoj samemu sebi namen in se mu lahko in ekološke preobrazbe celotne civilizacije. Občuti se odreče in spremeni smer, če postaja destruktiven anti- nelagodnost s samim izrazom »znanstveno-tehnole razvoj. Trajnejši obstoj civilizacije in vsake družbe ška revolucija«, ker se ve, da ne gre zgolj za revolucijo lahko temelji na treh aksiomih: v znanosti in tehnologiji, ampak za preobrazbo • Na mejah in zmožnostih, ki jih postavljajo obnovljiv celotnega načina življenja, vseh delovnih procesov in viri, (voda, zrak) katerih stopnja uporabe ne mor s tem tudi za preobrazbo človeka samega in družbenih preseči stopnje njihovega obnavljanja. Koriščenje te: odnosov, ali v smeri tehnokratskega etatističnega ka­ virov mora ohranjati njihovo kvaliteto. pitalizma, ali celo ekofašizma, ali humanega • Na neobnovljivih virih, s katerimi je treba ravnat ekološkega samoupravnega socializma. izredno varčno, kar se mora kazati v prizadevanju zt Dojeti družbeno, znanstveno, filozofsko globino in čimvečjo trajnost proizvodov, za čim manjšo porabe širino tega procesa je izredno pomembno za celotno energije in mineralov na enoto proizvoda, in za čirr politično koncepcijo in strategijo družbenega razvoja. večjo stopnjo obnavljanja z recikliranjem ter . Naša zaznava tega procesa je še izredno enostranska opuščanjem vsake nepotrebne proizvodnje, ki se zaje­ in se izčrpa v konkretnih znanstveno-tehnoloških da v omenjeno naravno doto človeštva. zahtevah in programih ter v ekonomskih ter tu in tam • Na maksimalnem spoštovanju ekoloških norm in še v socioloških analizah. zahtev. V tem pogledu se mora ekonomija podredit Vsi politično-ekonomski programi so še vedno ekologiji, ker slednja zagotavlja biološke in naravne programi hitrejše ali počasnejše eksponencialne rasti. fizične pogoje za človekov obstanek. Mislim, da bi ko Nobeden še ni vzel resno v zakup spoznanje, da trajna munistična vizija razvoja in znanstveno-tehnološke eksponencialna rast ni mogoča na omejenem planetu, revolucije morala upoštevati te principe in jih kjer obstaja surovinska, energetska, prostorska podrobneje vsestransko izdelati in operacionalizirati omejenost pa tudi omejenost biosfere, da prenese Človeštvo ima vse znanstveno-tehnične možnost določeno stopnjo in obseg ekološke degradacije. da razvije«uperkompleskne avtomatizirane, robotiz, Obnašamo se tako, kot da je vprašanje ekoloških rane in informacijske sisteme, toda ne more pa ustva omejitev razvoja čisto akademsko spekulativno tuh­ rjati materije in energije, ampak jo lahko samo na raz­ tanje, ki bo mogoče kdaj imelo kakšno praktično lične načine koristi in preoblikuje. Pri tem pa mora vrednost, toda zaenkrat da nima nikakršne, in slediti računati z raznovrstnimi oblikami entropijske degra­ mu, bi pomenilo podpisati svojo lastno politično- dacije, ki ga ogrožajo in mu postavljajo tudi omejitve v ekonomsko obsodbo v pomenu popolne ekonomske njegovem spreminjanju narave. Nesporno so na obzo­ stagnacije in svetovne izoliranosti. rju vse znanstvene tehnološke možnosti za osvobo­ Nihče ne ve, ali bo družbeno koriščenje možnosti ditev človeka od odtujenega dela, toda obstaja velika znanstvenotehnološke revolucije potrdilo Heglovo li­ nevarnost in možnost, da bi ta osvoboditev bila od­ nijo, da napredek človeškega uma ni napredek kupljena za ceno nove fantastične ekološke degrada­ človeške sreče, ali pa se bo potrdila Marxova cije biosfere in strahovitega pritiska na naravne vire. Takšna pot ukinjanja odtujenega dela bi bila največji politično-humanistična revolucionarna vizija, da nove l . ■ * produktivne sile in v našem primeru nove tehnologije civlizacijski in humanistični absurd. Vseobča človeška emancipacija ima smisel, čf in nova znanstvena spoznanja zahtevajo drugačne lju­ , I di, drugačnega subjekta zgodovine. Zahtevajo pa še P'*- lahko trajno ohrani svojo naravno podlago. zlasti drugačno družbenopolitično zavest naravoslov- Dr. ANDREJ KIRh

\

m

priloga dolenjske Q } l J Uredništvo v gosteh darle dobili 130 novih telefonskih šte­ bezgovskem klancu, ko odmetavajo ali vilk, kjer je omrežje že zgrajeno, v vaseh orjejo sneg in kidajo tudi ostale poti. okrog Svibnika pa se akcija za telefone »Cim je cesta suha, vikendarji prilezejo začenja letos. Računajo, da bo v telefo­ iz svojih lukenj...« niji 500 milijonov dinarjev sredstev kra­ Celotni predel krajevne skupnosti ne janov in krajevne skupnosti. Ta je sicer premore nobene oskrbovalne ne nobe­ tako siromašna, da tudi sredstva za ne druge trgovine! I Resda je veliko delo krajevne skupnosti namenja ko­ zaposlenih, ki lahko spotoma, ko gredo munalnim delom. Funkcionarji orga­ iz službe, nakupijo in pripeljejo domov, nizacij in krajevne skupnosti, med kate­ vendar vsi krajani le niso v službah in rimi je odlično sodelovanje, znamke in marsikdo je brez avtomobila. Do trgo­ kuverte prinašajo iz služb, ker pa ni vine pa je vsaj pet kilometrov! telefonov, obvestila za sestanke raz­ Pritožbe so tudi v vasi Bistrica, kjer je Zadnjič pred poletjem se je ekipa našajo osebno po vaseh. Enkratna pot zrak čist, to pa je tudi vse. Niti enega Dolenjskega lista napotila na obisk v do vseh delegatov pomeni 45 kilomet­ javnega prevoza iniimajo do Črnomlja. krajevno skupnost Talčji vrh v črno­ rov vožnje in to gre iz žepa funkciona­ Svojčas je vozil vsaj šolski avtobus, am­ maljski občini. Krajevna skupnost, ki rja. Tudi delegati prihajajo na seje na pak otrok ni več in avtobusa tudi ne. se, kot pravijo domačini, razprostira od svoje stroške. Ne glede na vse izrečene kritične vražjega kamna do vražjega kamna (o V takšnih razmerah niti ni čudno, če pripombe, ki jih res ni bilo malo, so teh kamnih krožijo okrogtudi legende), so seje dostikrat na meji sklepčnosti pa starejši in mlajši pritrjevali najstarejše­ šteje po prvem vtisu obiskovalca med celo nesklepčne. Pridejo le tisti, ki mu dolgoletnemu funcionarju teh kra­ nerazvite. Krajani pa povedo, da so do­ imajo do problematike na dnevnem re­ jev. ki je za konec dejal: »Se smo pri­ bili obrazložitev, da je njihova krajevna du živ interes. pravljeni delati in izpeljati marsikatero skupnost najbolj razvita med nerazviti­ Na celotnem območju krajevne skup­ akcijo za napredek in prepričani smo, mi, kar pa jim je bolj v tolažbo kot v re­ nosti je ostalo le 27 kmečkih gospo­ da bomo v slogi tudi uspeli.« Ostaja pav snično pomoč pri razvoju. Kako tod dinjstev, ni pa čistih kmetov. Medtem ljudeh grenak priokus spoznanja, da :ivijo, so krajani pripovedovali novina- Z velikim trudom, tisoči delovnih ur in Še ko je bil najstarejši med njimi — ko je bilo pred vojno v teh krajih vsaj 200 morajo do napredka večji del sami, z kama Rii Bačer in Mirjam Bezek. veliko finančno obremenitvijo so tako odbornik, je bil vodovod za te kraje v glav goveje živine, jih je zdaj komajda žulji, utrjenimi v več rodovih. pred leti asfaltirali nekaj cest, predvsem občinskih planih. Tudi v delegatskem 10 ali 15. Politika črnomaljske zadruge na Stražni vrh in okrog Otovca, Nakle­ sistemu je bil vodovod že planiran, a ni v preteklih letih je ljudem tega konca Krajevna skupnost Talčji vrh meri ga, na Mavrlen. Te ceste pa so danes v nikdar prišlo do gradnje. Kritizirajo, občine še danes trn v peti. »Zadružni 30 kv. kilometrov. Večino površine poraznem stanju. Grajene so bile za lo­ postavljajo delegatska vprašanja, am­ hlevi na Mavrlenu niso sramota naše pokrivajo gozdovi, 75 hektarov pa je kalni promet z osebnimi vozili, ker pa pak doslej ni bilo možnosti. Gre vse­ krajevne skupnosti, ampak črnomaljs­ nerodovitne zemlje. Šteje 13 vasi, v po njih vozijo težki tovornjaki raznih kakor za zahtevno gradnjo, h kateri bi bili ke zadruge in občine. Ogromno je bilo katerih živi v 167 gospodinjstvih 549 delovnih organizacij, vse bolj izginja as­ ljudje pripravljeni prispevati tolikšne vloženih družbenih sredstev, hlevi so ljudi. Le 23 gospodinjstev je kmeč­ falt in se spet kaže makadam. Krajane zneske, da si jih ne upava omenjati, to­ opuščeni in krog in krog rastejo ko­ kih. boli in jezi, da njihovi žulji takole izgi­ da gradnja še ni niti na obzorju. Radi bi prive. Ko pa so zadružno zemljo okrog njajo v nič. Sploh pa nekatere ceste glede tega zlezli vsaj v novi srednjero­ nekdanjega posestva na licitaciji razp­ niso dobile vrhnjega sloja, zato še čni občinski plan. rodajali, so glasno in jasno povedali, da Večerilo se je, dež je padal in hladno hitreje propadajo. Danes tudi ni več V vsej krajevni skupnosti so zdaj le imajo pri nakupu vikendarji prednost.« bilo, kot da smo v septembru, ne pa nobenih prometnih znakov. štirje telefoni, vsi na Stražnem vrhu. Z vikendarji imajo danes v glavnem a 3. junija dan, ampak vseeno smo Zato so lani začeli obsežno akcijo za same težave. Toliko jih je, da je >kušali prve češnje izza poslopja doma V krajevni skupnosti Talčji vrh ni trgo­ napeljavo telefonskega omrežja v devet področje Stražnega vrha tudi v pros­ Jružbenih organizacij na Stražnem vr- vine, ni šole, ni nobene delovne orga­ vasi. Spet so ljudje delali, postavljali torskem družbenem planu predvideno nu. Tako smo prezgodnji čakali na na­ nizacije. Imajo bife in gostilno pa vsak drogove, izkopavali jame, kopali jarke za vikendarstvo, zdaj pa domačin ne povedani pogovor s krajani. Iz vseh dan več vikendarjev in krajevnih težav. in jih zasipavali, zraven še krepko plača­ more zidati stanovanjske hiše. Vikenda­ koncev so začeli prihajati, in ko smo Najstarejši krajevni problem je vodo­ li po 80.000 din, toda telefona še ni. Čez rji sodelujejo pri krajevnih akcijah, če posedli v lično opremljen prostor za vod. Samo 3 vasi ga imajo, v 10 vaseh se PTT in pravzaprav brezbrižnost do toli­ gre tudi za njihovo pot, telefon — ne pa vaške sestanke, smo našteli več kot oskrbujejo s kapnico. Je od svojih pičlih zaslužkov, pretežno v no pa. mlajši, ljudje teh krajev želijo industriji, ogromno dajejo za gradnjo sistemsko rešitev za plačevanje vode, cest, za telefon in sploh za vsa večja ko­ ne pa da so odvisni od dobre volje munalna dela. izvršnega sveta v posameznih primerih. Slavko Gašperič Jože Jakofčič Miha Golubič Janez Primc

m Bojan Novak Adolf Planinc Srečko Grahek Martin Grahek Franci Hiti Matija Grahek Vida Jerman Franc Kovač KMETOVANJE MED KAMENJEM sosedi, za vsak voz pasmo morali na VEDROST JE LEK dnino. Dela je bilo veliko, zato me je Vlado Suhorepec je edini čisti po šestih letih šolanja mama začela kmet na Otovcu in eden redkih v ZA D O LG O pregovarjati, naj ne hodim več v krajevni skupnosti Talčji vrh. Razu­ šolo. Potrebovala je delovno silo. mljivo, ko pa, kot sam pravi, v teh ŽIVLJENJE Uspelo ji je, da me je pregovorila, krajih ni bodočnosti za kmetijstvo. In pri tem naniza številne težave, s Lep primer za to, kaj lahko naredi potem pa so jo poklicali na sodišče. katerimi se mora spopadati na vedrina, zadovoljstvo, volja do živ­ Morala bi plačati kazen, ker pa de­ kraškem, s kamni posejanem svetu. ljenja, je Marija Gimpelj s Sel pri narja ni imela, se je zlagala, da »Ljudje so že davno spoznali, da le Otovcu, ki je s svojimi skoraj 88 leti nočem hoditi v šolo, ker me je od kmetijstva v naših krajih ne bodo lahko za zgled tistim, ki obupujejo sram,« se še vseh podrobnosti spo­ mogli spodobno živeti, zato so se nad življenjem. »Zakaj bi jokala in minja Marija. raje zaposlili. Jaz pa sem poslušal tarnala, če nimam za kaj,« pravi Potem se je zanjo šele začelo očeta, ki mi je svetoval, naj me ne vedno nasmejana najstarejša prebi­ pravo garanje. Že z dvanajstim premami služba, ker bo sicer delo valka krajevne skupnosti Talčji vrh. letom je morala žeti steljo, v košu je na kmetiji zastalo. Moji otroci so bolj »Preživela sem preveč težkih dni, da znosila iz gozda domov vsa drva, ki pametni. Ne kaže namreč, da bi bi sedaj, ko mi je lepo, še vedno so jih potrebovali. Vihre 1. svetovne kateri od njih nasledil. Sin, ki v Lju­ pestovala žalost.« vojne skoraj niso občutili, razen te­ dobri stalni gosti. Prisodili so nam tri bljani študira farmacijo, zatrjuje, da zvezdice, od takrat pa ne damo več Marija je še iz prejšnjega stoletja. ga, da je bila revščina, kot je bila tudi EDINA GOSTILNA se bo vrnil, vendar bo hodil tudi v ocenjevati. Nelogično se nam jezdelo, Leta 1905 je začela hoditi v šolo v že leta prej in potem. Toliko hujše pa službo,« pravi Vlado. »Če bi bile da so nam zbijali točke, ker mimo nas Petrovo vas, ko pa so zahtevali, da je bilo med drugo svetovno vojno. V NAJMLAJŠI njive v ravnini, bi zgradil tudi nov ne vodi asfaltna cesta, kot da smo mi ima vsaka takratna občina šolo, je Moža so ji odpeljali v taborišče, leta krivi za to. Niso pa upoštevali, da lahko hlev, tako pa živimo iz dneva v dan. VASI nadaljevala šolanje v Rodinah, kjer 1943 je padel edini, komaj 17-letni sprejmemo 120 gostov ter da lahko 18 hektarov zemlje imamo, a le 3,5 so imeli pouk kar v stari zidanici. sin. Da bi bila nesreča še večja, je Vasi v krajevni skupnosti Talčji vrh ponudimo marsikaj, česar v drugih hektara orne, pa še tu je kamen. Ve­ so razmetane na vse konce in kraje, »Imeli smo tablice in posebna pisa­ isto leto pogorela še hiša in vse gostilnah ne. Tako pri nas še vedno liko zemlje sem sicer očistil, a še oddaljene med seboj, najbolj samotna pečemo kruh in belokranjske potice. la, in ko je bila tablica popisana, smo okrog nje, ostalo je le korenje, ki je vedno kdaj zadenem s strojem ob pa je qotovo Bistrica. Vasica na jasi Razumem druge gostilničarje, da ne jo zbrisali. Doma nismo mogli pona­ bilo še na njivi. Na srečo so Mariji in kamen. Popravila pa so draga, tako sredi gozda s štirimi hišami — od teh morejo tako temeljito pripraviti po­ vljati tistega, kar smo napisali v šoli; njeni hčerki Dragici pomagali sose­ da so večkrat stroški večji, kot je je ena prazna, druga je koča lovske nudbe, ker imajo vse dni v tednu veliko pa tudi če bi bilo mogoče, ne vem, dje, vsak je primaknil tisto, čemur se družine Loka, v tretji živita starejša vredno tisto, kar pridelam,« tarna gostov, mi pa se lahko tem bolj pripra­ če bi se imela čas pripravljati za je v revščini še lahko odrekel: eden zakonca, četrta pa je gostilna Lakner­ vimo, ker imamo večji promet le ob Suhorepec. Pripomni tudi, da je ze­ pouk. Mama — imela je mačeho, ta postelji, drugi loncem, tretji žlicam. jevih — daje vtis, ko se po dolgih koncu tedna,« je zgovorna Tončka in mlja pri njih močno razdrobljena, pa pastorke ni mar&la — je morala Opomogli so si šele leta 1948, ko sta kilometrih vožnje skozi gozdove pripe­ pristavi, da je pri njh v sezoni moč do­ vendar komasacija ne bi bila mog­ od doma, tako da sva tolkli revščino, z možem dobila material na račun lješ do nje, kot da je nekdo po pomoti biti tudi divjačino in celo gobe, če se oča. Sami imajo še srečo, ker imajo tam začel graditi hiše. A prišlec v dokler se naju ni usmilila teta. Pa tu­ vojne škode in zgradila majhno seveda zgodi, da so ti gozdni sadeži in tri ali štiri njive, ki merijo po tričetrt pogovoru s prijazno gostilničarko gostje hkrati. di takrat ni bilo dosti boljše, bili smo hišico. hektara, druge pa imajo 15 ali 20 Tončko in hčerko Alenko, ki pomagav Laknerjeva gostilna je znana po tem, namreč osebenjki. Krave smo sicer In danes? »Lepo mi je,« pravi v arov. Da pa bi na manjših parcelah gostilni, hitro spozna, da kraj le ni tako da ima v glavnem domačo hrano, ki jo imeli, gnoj tudi, voza pa ne, da bi ga krogu svoje družine, treh vnukov in osamljen in da je pri njih predvsem ob pridelovali kakšno zelenjavo za Bel- skuhajo iz tistega, kar pridelajo doma. peljali na njivo. Tako so nam po 30 šestih pravnukov. »Še lepše pa mi bi koncu tedna še kako živahno. sad ali morda industrijsko rastlino, Obdelujejo namreč njive, velik vinog­ voz gnoja na leto zvozili na njive bilo, če bi lahko še vedno delala.« »Moževi starši so imeli že pred rad, imajo prašiče, 60 ovac. Riš jim je na to še pomislijo ne. Premalo drugo vojho tukaj 20 let gostilno, zno­ pred štirimi leti sicer uničil pet ovac, delovnih rok je pri hiši, saj sta ostala va pa smo jo odprli leta 1965, ko sem jelenjad in srnjad pa ne dela toliko Vlado in žena sama. Veseli pa ga, da se poročila na Bistrico, odkoder nisem škode, kot se pritožujejo v Poljanski zemlja okrog vasi ni več tako dolini. Tončka pravi, da zato, ker je mogla več hoditi v službo v Črnomelj. opuščena kot pred leti. Pozna se Takrat v svoji mladostni zagnanosti ni­ jagrov že več kot divjadi. draginja, ljudje so začeli vsaj za ti pomislila nisem na to, da zaradi od­ Čeprav je na Bistrici še vedno daljenosti ne bi imeli dovolj gostov, in živahno, pa zadnji dve leti, odkar so lastne potrebe pridelovati hrano res se je pozneje pokazalo, da bi bil ta asfaltirali cesto v Stari trg, precej manj doma. moj strah čisto odveč. Res ni toliko kot prej. -Po vojni ta kraj ni dobil niče­ Pri Suhorepčevih pridelajo vsake­ gostov, da bi se lahko preživljali le s sar razen elektrike leta 1964. Še avto­ ga po malo, prodajo pa le tisto, tem, kar nam dajo zaslužiti, vendar bus, ki je dvakrat na dan vozil iz Črno­ česar sami ne porabijo. Štiri krave skoraj ne mine konec tedna, da ne bi mlja v Kočevje in nazaj, so nam leta 1984 ukinili. Končno bomo dobili le imajo, vendar mleko pokupijo so­ imeli ohceti ali kakšne druge zabave, vaščani, teličke in po dva bika, ki [ih pozimi je veliko smučarjev, poleti in telefon, za katerega pa smo poleg os­ jeseni pa gobarjev. Seveda ne smem talega prispevali tudi 24 drogov, kopah redi hkrati, pa kmetijska zadruga. Že pozabiti lovcev, že več kot desetletje jarke, delali liniji pot skozi gozd. Da ne po tradiciji iz prejšnjih let, koso ime­ prihajajo na jago tudi iz tujine. Vendar bom le kritizirala, pa naj pohvalim, da li pri hiši dva konja, ima Vlado sedaj so domači gosti vseeno najboljši. Ko pozimi ni nikoji toliko snega, da nam kobilo, s katero cela vas okoplje so pred tremi leti ocenjevali gostilno, ne bi redno plužili ceste,« malo pogra­ krompir, včasih pa jo vzame s sabo sem rekla, da so najboljše zvezdice ja in malo pohvali Laknerjeva. tudi v gozd. pobirat RTV naročnino, bi pri starših izgubil ških letnikov, nekakšnih zbornikov z okoli šestde­ Šolstvo setimi razpravami in članki z raznovrstno šolsko ugled.« DL: Verjetno tudi slabi, že kar sramotni gmotni vsebino. Kako pomembna je bila ta dejavnost dru­ položaj pedagoških delavcev krni njihovo voljo za štva, priča več tedanjih priznanj, pa tudi primerjava, nadaljnje usposabljanje in izobraževanje, čeprav da je bilo učiteljstvu pedagoško društvo v Krškem se večina dobro zaveda, da brez znanja ne bodo to, kar je bila slovenskemu narodu nasploh Družba sv. Mohorja v Celovcu, slovenskemu razumništvu kos zahtevam, razvoja družbe nasploh? Dr. Tomičeva: »Če začnem pri predšolski vzgoji: pa Slovenska matica v Ljubljani. To po svoje pot­ rjujeta tudi ugotovitev, da zavzema Pedagoški le­ gre za prelomnico, ker bomo začeli redno izobraže­ vati vzgojiteljice tudi na višješolski stopnji. tnik v slovenski pedagoški književnosti najod­ Osnovnošolski učitelji bodo imeli vsi visokošolsko ličnejše mesto, in ponos reformatorja računskega pouka Lavtarja, da je prišla njegova metoda na izobrazbo. Mi smo med zadnjimi v Evropi (in tudi v Jugoslaviji) šli na to! Učitelja pa ne moremo uspo­ Kranjsko skozi Krško. sabljati samo za pouk! Pri nas je sploh zgrešeno to, Te na kratko sklicirane zasluge krškega pe­ da začnemo reformirati sistem izobraževanja dagoškega društva je dr. France Strmčnik na učiteljev kasneje, kot smo reformirali šolo! Učitelja posvetu ZDPDS 29. in 30. maja letos v Krškem, kjer torej ne usposabljamo vnaprej za reformirano šolo, so govorili o razvojnih gibanjih v vzgoji in izobraže­ ampak šele, ko šolo reformiramo. Potem rečemo, vanju in s tem delovno proslavili 100-letnico zveze, da to nam ne gre, in na koncu se spomnimo: aha, v zelo zanimivem in odmevnem referatu sklenil z tudi učitelje bi morali drugače usposabljati! ugotovitvijo, da bi bila brez omenjenega društva Pri nas ni rešen problem pripravništva, stalnega slovenska pedagoška literatura, za katero se tedaj izobraževanja; pravilnik sicer imamo, a ga nihče ne ni nihče drug brigal, mnogo revnejša, z njo pa tudi izvaja. Usmerjeno izobraževanje zaposluje v šoli celotna slovenska kultura. vrsto drugih profilov: inženirjev, ekonomistov, zd­ Predsednico ZDPDS dr. Ano Tomič smo vpraša­ ravnikov, veterinarjev... li, ali naj bi tudi današnja regionalna društva To so profili, ki nimajo nobene pedagoške izob­ (mimogrede: novomeško se ustanavlja, v Krškem razbe, zato je treba poskrbeti tudi za te. Zdravnika pa naj bi znova zaživelo) delovala na izhodiščih in v nismo nikoli pustili, da zdravi, dokler ni opravil ob­ smeri, kot jih je zasnovalo pedagoško društvo v Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije veznega staža. Učitelju pa, ko konča, damo dnev­ (ZDPDS) je eno najstarejših slovenskih strokovnih Krškem pred sto leti. Dr. Ana Tomič: »Mi smo v bistvu samo prevedli v nik pod pazduho in ga napotimo med učence. To združenj, saj so zgodovinsko predhodnico da­ Dr. Ana Tomič lahko povzroča ogromno konfliktov. Če je popr-j našnje zveze — »Pedagoško društvo za učitelje in sodobni jezik te njihove ideje: skrb za razvijanje pe­ šolske prijatelje s sedežem v Krškem« ustanovili dagoške prakse in teorije, afirmacija vzgojein izob­ DL: Se vam zdi, da v tem stremljenju uspevate? krški meščanskošolski in ljudskošolski učitelji z raževanja ter krepitev stanovske pripadnosti. Zato Ali je Se naporna pot do ciljev, ki si jih zastavljate? • Dr. Ana Tomič: »Pri nas je ogromno lažne nadučiteljem Frančiškom Gabrškom na čelu leta skrbimo predvsem za izobraževanje s posveti in Težko prodirate s svojimi predlogi? demokracije. Dokler je nima učitelj, je tudi učenec 1886. Že ob ustanovitvi je štelo nad 130 članov, drugimi oblikami, ki jih zdaj organizirajo sekcije. Mi Dr. Tomičeva: »Zelo težko. Prvič, gre za to, da ne more imeti! Učni načrti so zacementirani in delo deset let pozneje pa celo okoli 700 članov. Med nji­ nismo tako enotni, kajti v zvezi so ljudje različnih društvena aktivnost med prosvetnimi delavci peša. učiteljev je šablonizirano. Nagrajevanje po delu je mi je bilo veliko naprednih učiteljev, ki so živeli in profilov. V sekciji za pedagogiko prostega časa pa Razumljivo je, da so se razmere zelo spremenile, da fraza, če učitelju ni moč zagotoviti osnovnega delali zunaj krškega okraja, kar pomeni, daje imelo so recimo tudi drugi, ki se ukvarjajo z mladino v so različni mediji, kot je, denimo, televizija, bolj za­ osebnega dohodka. Vsi pravijo: dokler smo imeli društvo vseslovenski značaj. Bilo je napredno, saj prostem času. Ni nujno, niti da so učitelji niti pe­ nimivi, kot so stanovska združenja. Priznati pa je plačilne razrede, smo se manj prepirali in smo bolj se je borilo za liberalnejšo in bolj demokratično dagoški delavci, in v tem je smisel tega izobraževa­ treba, da je med pedagoškimi delavci določeno obravnavali vzgojno problematiko kot danes!« osnovno šolo, duhovno je podpiralo razvoj nja. malodušje. Ni več tiste revolucionarnosti in poleta. slovenstva in slovenske šole ter si prizadevalo za Pedagoški delavci v sindikatu nekako ne naj­ Prvič je to zavoljo feminizacije; v Sloveniji je v boljše učne možnosti revnejših otrok. Posebne za­ demo svoje identifikacije. V Socialistični zvezi, osnovnih šolah 82 odstotkov žensk, v srednjih 40 odtotkov učencev nadaljevalo šolanje na srednji sluge gredo društvu za izobraževanje učiteljstva in čeprav obstajajo sveti za vzgojo in izobraževanje, šolah pa 47 odstotkov žensk. V vrtcu skoraj ni­ šoli, jih zdaj že okoli 90 odstotkov, množična je pos­ staršev, za ustanovitev naše prve stalne razstave naši problemi niso toliko prisotni. V bistvu je na­ mamo moških, če pa so, potem so to ponavadi rav­ tala tudi visoka šola. Tudi celotna podoba teh mla­ učil v Krškem, zlasti pa še za knjižno založniško de­ men naše zveze, da bi brez bojazni, brez kakršnihk­ natelji, kot na osnovnih šolah, kjer so moški morda dih ljudi se je spremenila, zato s starimi metodami javnost, saj je postalo za dobro desetletje publicis­ oli ‘negativnih posledic', lahko obravnavali tiste le še učitelji telesne vzgoje. Lahko se vprašamo, za­ in prijemi ni mogoče doseči zastavljenih ciljev. T^h , tično središče za vse slovenske pedagoške pisce. težave, ki pravzaprav zavirajo razvoj vzgojein izob­ kaj je ravno v prosveti toliko žensk. Odgovor je, ker problemov smo se na posvetu v Krškem dobro Izdalo je trinajst samostojnih knjižnih monografij raževanja, najsi gre za težave materialne narave, je to najslabše plačano delo. Skoraj v vsakem zavedali in lotili, zdaj jih bo pa treba postopno s pedagoško, psihološko, metodično in drugo prezahteven učni načrt ali pa tudi za nove naloge drugem poklicu se da še kaj postrani zaslužiti, udejaniti.« vzgojno-izobraževalno vsebino ter sedem Pedago­ ne dovolj usposobljene učitelje. prosvetar pa ne more nič. Če bi kot inkasant prišel PAVEL PERC

razmere med pritlikavci, saj je po višini šele na 16. S poti po Avstriji mestu. Elektrarno so gradili pred enajstimi leti ob velikem nasprotovanju javnosti. Povedati je na­ mreč treba, da teče reka Steyr tod skozi lep kanjon. Energetiki so priznali, da bi bilo brez nasprotovanja varstvenikov okolja verjetno kar okrog 40 kilomet­ ELEKTRARNE rov te rečne struge suhe, če bi izvedli prvotni načrt. Sedaj je kanjon ravno toliko poplavljen, da je možno skozenj čolnariti. Ponašajo se z obiskom PO MERI 250.000 do 300.000 tujcev na leto. V jedru parka je spomenik dr. Lotharju Machuri. Kot piše na bro­ nasti plošči, je za življenje dobil evropsko priznanje za varstvo okolja, domači varstveniki okolja pa so NARAVE mu obrnili hrbet zaradi sodelovanja z graditelji central. Sedaj imajo tamkajšnji varstveniki okolja novo fronto: znamenito pirnsko avtocesto, ki bi lepo dolino resnično iznakazila, če bi jo prečkala kar sedemkrat. Rešitev so našli z enim samcatim velikim predorom. Gradnja jedrskih central v svetu po černobilski ne­ Prijazni Avstrijci so nam na kraju pokazali še sreči in seriji okvar z uhajanjem radioaktivnih snovi posebno ekološko postajo na reki Enns. Za naše po drugih deželah tudi na Zahodu verjetno ne bo razmere ie nekaj nenavadnega, saj zanjo skrbi več v takem razmahu kot je bila. Pomeni to povratek k elektrogospodarstvo. Pravzaprav so tamkajšnjo gradnji vodnih elektrarn? kmetijo nekoč uporabljali graditelji elektrarn. Dlje časa je že govor o gradnji niza hidrocentral Ponosno so nam pokazali ibisa, znanega egiptovs­ na Savi in Muri. Posebno o slednjih je bilo v javnosti kega svetega ptiča. Po najznamenitejših svetovnih mnogo odklonilnega. Posavci imajo od vsega živalskih vrtovih naj bi jih živelo le še 16. Številno začetka malo drugačen pristop. Pri medobčinski družino teh močvirskih ptic imajo tu kajpak skrbno gospodarski zbornici so ustanovili tako imenovani zaprto, pričakujejo tudi nekaj prirastka iz dveh gn­ Svet za Krško polje. Gradnji savskih elektrarn ne ezd, kjer ptice tačas valijo. Tamkajšnji inštitut dela nasprotujejo samim po sebi, temveč skušajo na treh elektrarniških jezerih, kjer so ugotovili 185 neugodne vplive v okolje zmanjševati in — po obupno pusta. Avstrijci so priznali, da jim varstve­ Od tam nas je pot peljala na drugi konec Avstrije, ptičjih vrst, za pozimi jih navajajo celo 4.000. Imajo možnosti obrniti tudi v svoj prid. To je po eni strani niki okolja česa podobnega danes ne bi več pustili proti Salzburgu. Traunsee, jezero v zgornji Avstriji, pravcate šole v naravi, prikaz drevesnih sestojev, namakanje, po drugi strani pa melioriranje precej­ zgraditi. Zanimiva je HE Beljak v bližini mesta. ponujajo kot turistično zanimivost. Z okoliškimi znanstvene seminarje, navajali so sodelovanje z šnjih kmetijskih površin. Elektrarna je novejša in gostitelji so nam jo pokaza­ planinami je povezano z nešteto žičnicami in je dunajsko univerzo. Celo sam zvezni predsednik dr V začetku junija je Svet za Krško polje pripravil li kot razliko med načrtovanjem nekdaj in danes. Ni izhodišče tudi v tamkajšnji planinski naravni park Rudolf Kirchschlager je slovesno odprl prvi dvodnevni ogled avstrijskih hidrocentral. Avtobus več nekdanje široke zajezitve, s katero so itak same Hongar. Povedali so nam, da so ljudje v začetku oddelek te nenavadne postaje. se je najprej ustavil pri HE Maria Rain na reki Dravi v težave. Pri nižjih elektrarnah smo namreč videli gradnji zelo nasprotovali, sedaj, ko imajo od leto­ Kaj ima to opraviti z našimi elektrarnami? Res, da bližini Velikovca. Ker se gladina vode za jezom na­ posebno ladjo, ki preceja blato in ga odlaga ob viščarjev korist, nasprotovanja ni več. Na reki Enns nismo neposredno srečali avstrijskih ekologov, haja nad pokrajino, je bilo zanimivo videti dobro obali. Resda nismo mogli govoriti z nepristranskimi smo videli častitljivo staro centralo, ki pa avto­ vendar je bilo o njih vedno govor. Videli smo lahko tesnjenje obrambnega nasipa, kjer poteka ob dre- biologi, vendar so nam predstavniki elektrarn matsko vzorno obratuje. Vodo zajema iz porečja, takšne in drugačne primere. Vsekakor je dandanes nažnem jarku celo sprehajalna pot in steza za kole­ zagotavljali, da se celo v svetu žuželk tamkaj ni velikega 1.400 kvadratnih kilometrov. Vzorno drži mogoče zgraditi tehnično domala kakršnokoli sarje. Ostala voda je speljana iz okolice pod jez. ničesar spremenilo, raziskave za deset let naprej in gladino vode. Pred izgradnjo so bili okoliški kraji hidrocentralo, predvsem pa tudi tako, ki v kar naj­ Avstrijski energetiki so nam pokazali tudi elekt­ zadnja leta pa bojda dokazujejo, da je sedaj celo mnogokrat tudi po poltretji meter pod vodo. manjši meri obremenjuje okolje. Zato je bilo kat rarno Rosseg, oziroma njen jez, ki napaja strojnico manj megle kot nekoč. Pogumno načrtujejo še Drugačne razmere so pri elektrarni Klaus našta- prav, da so se bili posavci odpravili na to dolgo pol po posebnem kanalu. Sama rečna struga je druge hidroelektrarne. jerskem. Spoštljivi 50-metrski jez je za avstrijske ALFRED ŽELEZNIK

GIP PIONIR Novo mesto, TOZD TOGREL, PROIZVODNJA IN TRGOVINA AGRARIA Leskovec pri Krškem, DO DINOS LJUBLJANA eksport-import BREŽICE, TOZD Priprava odpadnih surovin razpisuje naslednje proste delovne naloge in opravila: Ljubljana, Titova 118 1. odgovornega tehnologa za tehnično pripravo DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, komisija za delovna razmerja dela Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in na­ (en delavec), loge na DE Novo mesto in skladišču Črnomelj: objavlja prosta dela in naloge 2. delovodja za enoto montaže (en delavec), REFERENTA ZA SAMOUPRAVNE IN SOCIALNE a) skladiščnika 3. betonerja gradbenih elementov ZADEVE za skladišče Črnomelj, Semiška ulica (dva delavca), Pogoji: srednja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri 4. sestavljaica kalupov Pogoji: višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri s 3 ali 3-letna poklicna šola kovinarske smeri, poskusno leti delovnih izkušenj delo 2 meseca, 2 leti delovnih izkušenj (dva delavca), Dela in deiovne naloge se objavljajo za nedoločen čas, s 5. železokrivca polnim delovnim časom. (dva delavca). Osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka in b) 2 skladiščnih delavcev osebnega dohodka v DSSS, ostalo po dogovoru. — enega za skladišče Črnomelj, enega za delovno enoto Pogoji: Nastop možen takoj. Pod 1: dipl. gradb. inž. z opravljenim strokovnim iz­ Novo mesto Pisne prijave je treba poslati v 8 dneh po objavi na na­ Pogoji: polkvalificiran ali priučen delavec, poskusno pitom, poskusno delo traja 3 mesece. Okvirni OD slov: AGRARIA BREŽICE DSSS, komisija za DR. delo 1 mesec, 1 leto delovnih izkušenj 130.000 — din. Prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni Kandidati naj vlože ponudbe v roku 15 dni z dokazili o Pod 2: gradbeni tehnik s 3 leti delovnih izkušenj, po­ kandidat izpolnjuje pogoje, navedene v tej objavi. izpolnjevanju pogojev na naslov: Dinos Ljubljana, skusno delo 2 meseca. Okvirni OD 105.000.— din. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 30 dneh TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118. Pod 3: KV zidar, poskusno delo 2 meseca. Okvirni OD po izteku objavnega roka. 483/24-86 482/24-86 85.000.— din Pod 4: KV ključavničar, poskusno delo 2 meseca. Okvir­ ni OD 85.000.— din. Pod 5: KV železokrivec, poskusno delo 2 meseca. Okvir­ ni OD 85.000.— din. Vsa dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s pol­ OB VSAKEM ČASU nim delovnim časom. Ponudbe z dokazili o izpolnjeva­ u emona hoteli ZA VSAKOGAR NEKAJ n. pr.: medicinsko programirani aktivni oddih, nju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov; GIP šola hujšanja, šola lepotičenja, šola jahanja v Pionir-TOZD TOGREL, 68273 Leskovec pri Krškem. O hotelu Grad Mokrice. Informacije po tel. (068) izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem 62-110 zbiranju ponudb. 485/24-86 * terme Čatež 50 LET ^^/MOMONWK

Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje IZJEMNA UGODNOST NABAVE

Gost: NUDIMO IN V JUNIJU DOBAVIMO TRAKTORJE »AVTOMONTAŽA—SAME«, TIP DELFINO 35 4RM. Tako se obnašajo, kakor da sem ja z zaradi njih tu, ne oni zaradi mene. Prideš noter, POGON NA VSA 4 KOLESA, MOČ MOTORJA 25 KW (34 KM), stojijo trije pri točilni mizi in VARNOSTNO ZAŠČITNA KABINA S HIDRAVLIČNO AMORTIZIRANIM se kregajo. Če koga le SEDEŽEM. prikličeš, te gleda kot zločinca. Mize ti ne pobriše, pepelnika PRODAJA ZA DINARJE. ne izprazni. Hrana je slaba, jedilnik tak, da bog pomagaj. Ko bi pa zvečer rad malo dlje MOŽNOST KREDITIRANJA IZ SREDSTEV KOOPERANTOV PRI VAŠI posedel, ker si ravno dobre KMETIJSKI ZADRUGI. volje, te skoraj s stolom vred AVTOMONTAŽA TOZD TRGOVINA IN SERVIS LJUBLJANA, CELOV­ postavi ven. ŠKA 32 tel.: 061/310-907

•luiiuzaj} ui nuiuefid s ‘aipuzBjd ui af/apau ‘yapAs ui qapd uiB/ap zel yedui\/ 'i/apas as iqisa ‘auptsoS zi fpniu au ;/oy/u epaias as uiifsj ■So/ez sidod ui unaezqo fUAaup ifipajeu •ifsaiuod ‘a/ofs ifizo/z ‘aazezoq piuiod ‘aziui asA as i)Bsuqoduibjoui ‘iuoisoS unfupez bz uiazdez oq ‘iBJffBt :affBunaBj jeyj iJBaiupisof) Slovenija Moja debela.

[ s m d e lo ]

OZD GORJANCI, TOZD TP, DSSS, TOZD Gostinstvo, objavljajo po sklepu delavskih svetov

gradbeno industrijsko podjetje JAVNO LICITACIJO tozd Keramika novo mesto za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:

TOZD TOVORNI PROMET RAZPRODAJA 1. Kombi IMV 1600 SB, int. št. 604, nevozen, izklicna cena 30.000.- 2. Tovorna prikolica GORICA T-18, int. št. 828, vozna, izklicna cena 400.000.- PEČNIC 3. Tovorna prikolica GORICA T-18, int. št. 831, vozna, izklicna cena 400 000- 4. Tovorna prikolica GORICA T-18, Int. št.842, vozna, izklicna cena 400.000.'- V KLASI 5. Tovorna p. prikolica GORICA PP-26, int. št. 998, vozna, izklicna cena 1 200 000 - 6. Lesena lopa, inv. št. 15, izklicna cena 338 000 - od 9. do 20. junija 1986 7. Telefonska centrala, inv. št. 46, izklicna cena 129 000 - vsak dan od 7. do 15. ure 8. Stroj za pranje motorjev, okvarjen, izklicna cena 2 500 - v sredo do 17. ure 9. Dvigalo za menjalnike, v okvari, izklicna cena 1.000 - v soboto 14. junija 10. Dvigalo za menjalnike, v okvari, izklicna cena T000- od 7. do 12. ure 11. Dvigalo za menjalnike, v okvari, izklicna cena 1 000 - 12. Dvigalo HD, stebrno, v okvari, izklicna cena 2^000 - v prostorih Gl P Pionir tozd 13. Dvigalo HD, stebrno, v okvari, izklicna cena 2.000,- Keramika, Slakova 5, 14. Dvigalo HD, stebrno, v okvari, izklicna cena 2'oOo!- 68000 Novo mesto. 15. Stroj za centriranje koles, v okvari, izklicna cena 20.000,- 16. Stroj za preizkušanje koles, v okvari, izklicna cena 100.000 - Informacije po 17. Ročni vrtalni stroj, izklicna cena T000'- telefonu 068/21-201 18. Ročni vrtalni stroj, izklicna cena 1.500!- 19. Prenosna brusilka z gibljivo osjo, za vulkanizerje, izklicna cena 1.500 - 20. Elektromotor, izklicna cena 3.000,- 21. Elektromotor, izklicna cena 2.000,- 22. Elektromotor, izklicna cena T500.- SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST 23. Elektromotor, v okvari, izklicna cena 1.000,- OBČINE METLIKA 24. Elektromotor, v okvari, izklicna cena 1.000,- 25. Elektromotor, v okvari, izklicna cena 500'-

Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu « DSSS 1. Usmernik za telefonsko centralo, v okvari . 500.- objavlja 2. Stoli razni, v okvari, rabljeni 300i- na podlagi javnega natečaja za pridobivanje stanovanjske pravice na stanovanjih, zgraje­ 3. Pisalni stroj, v okvari 500^- nih s sredstvi družbene pom oči, objavljenega dne 3. 4. 1986, 4. Fotokopirni stroj, v okvari 2.000'- 5. Računski stroji, v okvari 500^- PREDNODSTNO LISTO TOZD GOSTINSTVO 1. Registrska blagajna Becura 2 000- Priimek in ime Bivališče Št. dosež. Priimek in ime Bivališče St. dosež. točk točk 2. Registrska blagajna ADS 5 000 - 3. Registrska blagajna NCR 15 000 - 1. Radič Janko Metlika, CBE 1 702 20. Kozjan Cvetka Metlika,'CBE 24 328 2. Brinec Jožica Metlika. Na Obrh 27 632 2t. Jz.mšek Jožica Metlika, Ul. 1. maja 6 326 4. Točilni pult — spodnji del 100 000 - 3. Kralj Marjan Rosalnice 21 584 22. Curči Lidija Metlika, Zupančičeva 8 325 5. Stoli rustik 500 - 4 Hudorovac Mojca Metlika. XV. brigade 542 23. Bajuk Dragica Primostek 2 300 6. Deska za ležišče ? 000 - 5. Puškarič Branko Metlika, CBE 4 539 24 Coban Stipe Drage n.h. 291 6. Cindrič Ante Metlika, Ganglova 18 500 25 Požeg-Vancaš Katica Metlika. Na Obrh 24 289 7. H ladilnik (120 I) 100 - 7 Puš Alojzija Gradac 22 499 26. Vukšinič Brigita Metlika, Cankarjeva 12 288 8 Lupilec krompirja i 100 - 8 Miloševič Nada Metlika, Šestova 1 494 27. Pavič Katarina Metlika. Ul. 1 maja 6 282 9. Krizmanič Marjana Sela pri Jugorju . 485 28. Tortič Marija Metlika, Kidričeva n. 269 9. Ledom at 100 - 10 2ugelj Mira Gradac 70 430 29. Petraš Marija Metlika. Zupančičeva 3 260 10. Stroj hot-dog igo - 11 Švigelj Marica Metlika, CBE 124 422 30. Piškurič Danijdl Metlika, Ul 1 maja 5 241 11. Bojler centralne peči ' 18000- 12. Bogovič Josip Metlika, Ganglova 16 413 31 Vrbos Marjan Metlika. CBE 33 233 13. Fric Lovro Metlika. Ganglova 16 '398 32. Govednik Marija Metlika. Ul. 1 maja 6 232 Licitacija bo dne 20. 6. 1986 ob 8. uri, za osnovna sredstva iz TP in DSSS v Straži na 14. Zupančič Tončka Curile 15 375 33. Rudman Josip Metlika. Zupančičeva 5 207 sedežu delovne organizacije in dne 23. 6. 1986 ob 8. uri v prostorih hotela METROPOL v 15 Marinčič Ljubica Metlika, Ul. 1. maja 4 360 34 Dragutinovič Zoran Metlika, Kidričevo n 195 16 Blaževič Vukica Metlika, CBE 41 355 35 Roce Višnja Metlika, Kidričevo n. 187 Novem mestu za osnovna sredstva TOZD Gostinstvo. Ogled je možen eno uro pred licita­ 17 VelagiČ Cvijeta Metlika, CBE 88 346 36. Strahinič Marta Metlika, Zupančičeva 8 146 cijo. Na licitaciji kupljena osnovna sredstva je treba Vplačati takoj in odpeljati v roku treh 18 Markovič Bernarda Grabrovec 40 341 37. Zabčič Nevenka Metlika, Kidričevo n 134 334 19 Malešič Martin Metlika, CBE 8 Interesenti so dolžni pred licitacijo vplačati 10 odstotni polog od izklicne cene osnovne­ 504/24-86 ga sredstva. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga mora plačati kupec. 507/24-86

14(2 priloga dolenjskega lista iz izložbe

TRI DESETLETJA DOLG r KONDORJEV LET \ ga ni kotička na tem svetu, obeležila 150. v zbirki izdana knji­ kamor ne bi bila stopila noga ga; predvidoma bo to druga knjiga PREBRALI SMO ■ slovenskega človeka. Med sve­ A. Gradnika. Prvo letošnjo pošiljko Pred tremi desetletji je pri Mladinski knjigi tovnimi popotniki in misijona­ knjig so uredniki predstavili ne­ zagledala beli dan prva knjižica z znamenjem rji, med raziskovalci in drugimi davno, na tretjo Aškerčevo in kondorja na platnicah — bil je to Bevkov Ka­ tudi med koordinatami književnih zvrsti. V ljudmi, ki jih nemirni duh ali čut sedmo Finžgarjevo smo na tejle st­ plan Martin Cedermanc — in oznanila rojstvo zbirki najdemo poezijo, prozna dela, dram­ SLOVENCI dolžnosti žene po svetu, naj­ rani že opozorili, tokrat pa na nove slovenske knjižne zbirke. Njen prvi in ska besedila, esejistična in filozofska in ne demo številne Slovence. Žal je kratko o šesti Kraigherjevi in zadnji dolgoletni urednik Uroš Kraigher jo je zasno­ nazadnje tudi literarnozgodovinska, če že IN SVET njihov rod dostikrat zakrit, saj knjigi Slovenske kulturnopolitične val kot zbirko knjig za šolsko rabo, vendar je drugače ne, pa vsaj v obveznih spremnih smo živeli pod tujimi vladavi­ in slovstvene zgodovine 1848—1895, kmalu zasnovo razširil in začel vanjo vključe­ besedah, med katerimi je nekaj tudi pravih nami ter so naše ljudi imeli za katere pisec je utemeljitelj slovens­ vati poleg obveznega šolskega branja tudi študij. Slovenci že vse od naselitve Benečane, Italijane, Avstrijce, ke primerjalne književnosti Ivan' branje za nekoliko bolj vedoželjnega učenca Na področju prevodne književnosti nam je živimo na prepihu zgodovine, Nemce. Omenimo naj le nekaj Prijatelj. in prizadevnega pedagoga. Skozi naslednjih zbirka prinesla prenekatero književno delo kot radi pravimo, ko oprede­ imen naših velikih svetovljanov: S šesto knjigo je zaključena 30 let je zbirka v glavnem ohranila tako široko prvič v slovenščini, predstavila nam je malo ljujemo svoj geografsko-poli- menih Herm anus iz 12. stoletja objava umetniških stvaritev Lojza zastavljeno zasnovo in jo danes nadaljuje poznane književnosti, odkrila nove avtorje iz tični položaj v osrčju Evrope. je živel med Saraceni in preva­ Kraigherja; preostale tri bodo pri­ pod urednikom Alešem Bergerjem. Pestrost sodobnih književnosti velikih in malih na­ Nedvomno nas je temeljito jal iz arabščine, naš dolenjski nesle življenjepis Ivana Cankarja, in zanimivost zbirke priteguje zvesto bralstvo rodov, izkopala iz pozabe veličine starih prepihalo in so evropski vplivi rojak Friderik Baraga je kot mi­ ne samo med šolsko mladino in prosvetnimi časov in odkrivala skoraj povsem neznane sooblikovali našega narodne­ sijonar in škof živel med sever­ delavci, marveč tudi med ljubitelji književ­ svetove afriške proze, avstralskih novel, ki­ ga duha, kot je tudi naš človek noameriškimi Indijanci in jim nosti, ki so že zapustili šolske klopi, a jih lite­ tajske književnosti in književnosti nerazvitih sooblikoval evropskega. Toda napisal prvo slovnico, Ivan Be- ratura še vedno živo zanima. ljudstev. k nam so pritekali tudi vplivi iz nigar je živel med južnoameri­ Doslej je v Kondorju izšlo 234 naslovov, od Omeniti moramo še neko posebno značil­ B8»so nB!A' bolj oddaljenih svetov in naši škimi Indijanci (bil je celo tega 103 iz slovenske književnosti, 22 iz nost zbirke, ki je opazna posebno v zadnjih ljudje so tudi sami odkrivali poročen z Indijanko) in spisal jugoslovanskih književnosti in 129 iz svetov­ letih, in sicer njeno poslanstvo pri obujanju neevropske kulture in ljudstva. več jezikoslovnih, zgodovin­ ne, Številke potrjujejo priljubljenost zbirke in pozabljenih slovenskih literatov oziroma Z vsem tem se je slovensko skih in etnoloških del, Alma po svoje tudi njeno zasnovo. Kažejo pa tudi, prezrtih del sicer znanih književnikov. Z obzorje širilo daleč po svetu, Karlin je kot ena prvih žensk na da zbirka ohranja skoraj idealno ravnovesje objavo Leskovčevih dram, Vodnikovih pe­ pomagali pa so ga širiti naši svetu obiskala nekatera najbolj pol-pol med domačo in tujo književnostjo. smi, Ciglerjevega romana, kolosalne Gru­ popotniki, trgovci, pustolovci, primitivna plemena v Afriki, Že bežen pregled po več kot 230 naslovih move drame ipd. zbirka bogati našo kulturno raziskovalci, vojaki, ubežniki in Ameriki in Aziji, Ignacij Knob- nam razpre bogati in pestri svet književnosti, zavest, ko prebuja polpozabljene ustvarjalce misijonarji. To širjenje obzorja lehar je raziskoval Afriko, Jan­ shranjen v Kondorju: med izdanimi knjigami in dopolnjuje podobe znanih. v daljne svetove z njegovimi ez Krstnik Mesar je misijonaril najdemo dela iz samih začetkov književnosti, Lep primer knjig iz Kondorja je tudi naj­ vzroki in posledicami je poseb­ po Kitajskem. Še veliko je imen naj bodo to starodavni hetitski zapisi, proza novejša knjiga iz te zbirke Rajska jabolka. no poglavje slovenske zgodo­ in usod slovenskih ljudi, ki jih starega Egipta, sloviti ep o Gilgamešu ali Knjiga nam prinaša pretehtan izbor danskih vine, poglavje, ki smo ga doslej je klic daljnih svetov potegnil literarno publicistiko in pisma. V staroindijska sanskrtska književna dela, v novel in nam pomaga odkrivati razmeroma ''nekoliko slabše poznali. Zato izza domačega zapečka v beli pričujoči knjigi je urednik Dušan zbirki odkrivamo dela iz antične književnosti, malo poznano književnost. Izbor, prevod in je knjiga Zmaga Šmitka Klic širni svet. Moravec (pred dvema novelama v pa dela, ki so nastajala v srednjem veku, in spremna beseda so delo Franca Burgarja. daljnih svetov, ki je nedolgo te­ Vendar Šmitkova knjiga ne Dodatku) zbral partizansko in ta­ vse do del iz sodobnih svetovnih literatur. Burgar je izbral 15 novel, torej književno ga izšla pri Založbi Borec, tako opisuje le teh popotnikov in boriščno prozo. Sklop prve sesta­ Enak časovni razpon od začetkov do zvrst, ki je na Danskem zelo razvita in pri­ zelo zanimiva. Odkriva nam njihovih stikov z neevropskimi vlja pet novel, ki živopisno kažejo, sodobnosti zasledimo tudi pri izboru del iz ljubljena, pri izboru avtorjev pa je posegel od presenetljive stvari, kaj vse in kulturami in ljudstvi, ampak tu­ kako je že ostareli pisatelj literarno slovenske književnosti. V Kondorju najdemo najstarejšega Jacobsena do najmlajših An­ kje vse je bil naš slovenski di analizira odnose Slovencev podoživljal življenje v suženjstvu in natisnjena književna dela od Trubarjeve dersenove in Willumsenove. Pri pisanju Slovenske cerkovne ordninge in pridig Jan­ človek v svetu. do tujih kultui in religij in nam boj za svobodo. Posebej zanimiv spremne besede je prevajalca vodila pred­ tako skozi naše predstave o pa je Fragment iz dachauskih ječ; eza Svetokriškega do antologije slovenske li­ vsem želja, da jedrnato predstavi razvoj svetu razgrinja slovensko du­ Kraigher sam je preživel pekel na­ rike 1950—1980 in antologije konkretne in danske književnosti, medtem ko je o avtorjih, hovno obzorje v posameznih cističnega taborišča in kmalu po vizpalne poezije. zajetih v Rajskih jabolkih, posebej zapisal ne­ obdobjih. vojni se je lotil popisovanja brid­ Enako široko, kot je Kondor preletaval kaj besed v dodanih Podatkih o avtorjih. Klic daljnih svetov je sinte­ kosti in stisk, kakršnim je bil priča. časovne in zemljepisne koordinate, je letel M. MARKELJ tičen prikaz stikov Slovencev z Žal je v besedilu obdelal le četrtino neevropskimi deželami in kul­ bivanja, ki mu je ležalo na duši, turami. Podobnih nacionalnih 1948 je namreč pisanje o Dachauu ustvarjalnost, zavzela Evropo, osv­ puščala, ker se je zgledovala po ve­ prikazov ni veliko. Toliko večje opustil. Razlog začetek procesa 1895. Jože Munda, ki je besedilo ojila vse dežele sveta, če ne že čisto likem bratu na vzhodu, a kljub te­ priznanje zasluži avtor in toliko zoper taboriščnike, ki jih je dobro pripravil za objavo in opremil z nepdsredno, pa vsaj posredno s mu je tradicija obveljala in v Slove­ več pozornosti je vredna nje­ poznal, zato je močno dvomil, da bi opombami, pa je zaključni knjigi smermi zabavne glasbe, od rocka, niji smo kmalu imeli prvi jazz gova knjiga. Delo je sicer lahko služili Nemcem. Zanj je bila monografije dodal še kazalo oseb­ rhythm’n’bluesa do punka in disko festival v Jugoslaviji, ki še vedno znanstveno, vendar napisano dachauska »obsodba očitna in st­ nih imen in slik iz vseh šestih knjig. D. RUSTJA glasbe. Vsa sedanja popularna gla­ vsako leto poteka na Bledu (vmes berljivo, slikovito in zanimivo, rahotna krivica«. Besedilo o dac­ sba, tudi pop glasba imenovana, nekaj let v Ljubljani). da se bere skoraj kot roman. hauskih doživetljih je torej ostalo namreč temelji na glasbenih ele­ Zato se branja Šmitkove knjige fragment, za nadaljevanje pisatelj Vse to je treba povedati, da bi ZGODBE mentih afroameriške glasbe. uvideli pomembnost založniškega ne bi smel nihče ustrašiti. po procesih ni imel ne volje ne M. MARKELJ moči. Fragment je prvič izšel 1961 Jazz je zelo zgodaj prišel tudi v dogodka prejšnji teden. Pri Držav­ O JAZZU Slovenijo. Lahko se pohvalimo, da Šmitek je mlad strokovnjak v knjigi Na robu življenja, po tej ni založbi Slovenije je namreč izšla smo že deset let po tem, ko je v na oddelku za etnologijo na objavi je pripravljena tudi zdajšnja, knjiga Petra Amaliettija Zgodbe o ljubljanski filozofski fakulteti. kajpak z urednikovimi literarnoz­ Evropi zaigral prvi jazzovski trio, jazzu. Z njo je prizadevna založba Stike Slovencev z neevropski­ godovinskimi opombami. Ko so leta 1910 v Bruslju na ta­ imeli Slovenci prvi ansambel za­ izpolnila precejšnjo praznino v mi kulturami in ljudstvi razi­ SESTI KNJIGI Prijateljeva Slovenska kulturno­ kratni svetovni razstavi nastopili bavne glasbe Negode jazz. Velja si naši glasbeni literaturi. Kljub naši črnski plesalci ob spremljavi inst­ zapomniti, da je oče slovenske za­ dolgoletni zavezanosti jazzovski skuje že vse od leta 1977, inte­ politična ... zgodovina je bila za­ KRAIGHERJA rumentalnega tria, so Evropejci bavne in jazzovske glasbe Miljutin glasbi Slovenci doslej nismo imeli nzivneje pa se je s tematiko mišljena kot prva, zaenkrat pa je tu­ debelo gledali: kaj takega še niso Negode kot glasbenik začel delo­ pomembnejšega knjižnega dela o spopadel pri pisanju doktorske di edina monografija k zbirki zbra­ IN PRIJATELJA slišali. Nastop in predstavitev »za­ vati v Novem mestu, kjer je imel jazzu. Premoremo sicer nekaj disertacije, ko je zbral iz naših nih del. V dozdajšnjih petih knjigah morske« glasbe je bila prava se­ svoj salonski orkester. Za njim so prevodov, vendar nam te knjige ne in tujih arhivov in muzejev ve­ smo lahko brali, kako izčrpno je nzacija. In senzacija seje nadalje­ tako imenovane jazzbande ustana­ dajejo dobrega pregleda te glas­ liko dragocenega gradiva in ga Prijatelj obdelal staroslovence oz. vala še nekaj let z občasnimi nasto­ vljali še drugi, ne nazadnje tudi bene zvrsti. Zato je bila takšna knji­ strokovno obdelal. Za knjižno obdobji tvornega in okorelega pi črnskih glasbenikov v Londonu Bojan Adamič, ki je prvi spravil ga, kot jo je napisal Amalietti, že objavo je disertacijo nekoliko konservatizma, pa mladoslovence in kasneje še po drugih evropskih skupaj zares pravi jazzovski an­ zares potrebna in v skladu z našo predelal in dopolnil. Pričujoče leto je za zbirko Zbra­ in njihov romantični realizem in mestih. To je bil prvi prodor jazza sambel, v katerem so se glasbeniki tradicijo in splošno zavezanostjo Knjiga nam razkriva, kako so na dela slovenskih pesnikov in pi­ začetek poetičnega, poetični rea­ na staro celino, vajeno harmoni­ že toliko »pregrešili«, da so tudi afroameriški glasbi. Slovenci skozi različna zgodo­ sateljev pomenljivo v dveh ozirih: lizem pa je do konca razviden iz čnih, umirjenih klasičnih plesnih improvizirali. Slednje pa je ena od Avtor je knjigo zasnoval kot vinska razdobja spoznavali ne­ minevajo štiri desetletja njenega šeste knjige. V tej Prijatelj razčle­ melodij. Toda v nekaj desetletjih je zgodovinski pregled razvoja afr­ evropski svet, najprej seveda izhajanja, to zaokroženo obletnico njuje razvoj slovenske literature in temeljnih značilnosti jazza. Res je afroameriška glasba, kot je pra­ oameriške glasbe od leta 1619 do bolj pasivno in po drobtinicah, (ki se ujema z obstojem založnice literarne kritike nekako od ustano­ sicer, da prva povojna leta niso bila vilnejši izraz za tovrstno glasbeno 1964, pri tem pa je izhajal iz širših kasneje pa tudi aktivno. Skoraj Državne založbe Slovenije) pa bo vitve Ljubljanskega zvona dalje do prijazna jazzu; politika ga ni do- okvirov, saj začenja s pregledom afriške glasbe, nato oriše suženjs­ tvo, ki je del afriškega prebivalstva preneslo preko oceana v novo na, da pa v sebi že dolga leta nosi željo, tnostne vzgoje na srednji šoli Edvarda leto dni poučeval, je zbral toliko pogu­domovino in v povsem nove raz­ pravzaprav notranjo nujo, da se naKardelja ta v Črnomlju in srednji šoli teks­ma, da se je zatrdno odločil za študij namere, v katerih je bilo več gorja kot BREZPOSELNOST način izpove. Žal sta bila doslej po­tilne usmeritve v Metliki, se ob njego­ likovni akademiji. A Fortuna, slepa us­lepega. Toda le tako se je lahko ro­ RODILA UMETNIKA manjkanje časa in lenobnost večja kotvih slikarskih delih sprašujejo, odkod oda, mu je tudi tokrat prekrižala dila nova glasba, v medsebojnem potreba po umetniškem ustvarjanju, mu zamisli, talent za tovrstno ustva­račune: zamudil je sprejemne izpite. oplajanju evropske tradicije z af­ saj je v zadnjih nekaj letih za čopič rjanje. Malokdo ve, da je imel Franci Nadomestilo je našel v študiju umet­riško in v posebnih razmerah boja prijel le enkrat, takrat pa je v dvehprvo samostojno razstavo že, ko še nostneni zgodovine, vendar s temi svoji­črncev za človeške in državljanske mesecih ustvaril kar 20 del. Vendar je začel hoditi v šolo. Pravzaprav je bilmi študijskimi »izhodi v sili« očitno ni pravice. ta za slikarja sicer skrom na zbirka med»šolsko dete«, kot pravijo Belokranjci. bil nikoli prav zadovoljen. Amalietti nato izriše posamezne obiskovalci samostojnih razstav v Me­Vse do njegove m ature so živeli v stav­ smeri oziroma obdobja v razvoju tliki in Brežicah Jer dveh v Črnomlju bi črnomaljske osnovne šole, kjer je bil »Čeprav sem že dolgo vedel, da bom jazza, od bluesa, ragtima, nevvorl- zbudila toliko zanimanja, občudova­oče hišnik, mati pa snažilka. učitelj, se mi je scena v šolstvu počasi eanskega diksija, začetkov orkest­ nja, navdušenja, da je bil presenečen »šola je bila tako moj prvi dom, ve­zamerila. Desetletje je, kar sem diplo­ralnega jazza do svvinga, bebopa- •• celo Fortun, zlasti še, ker, kot sam pra­liko sem se potikal po njenih prostorih, miral, pa n iko li ne vem, kaj bom učil na­progresivnega jazza, cool jazza in vi, s slikanjem ni želel doseči nič gledal in v svoji otroški glavici ocenje­slednje leto, kajti vedno moram učiti free jazza. V zaključnem poglavju posebnega, ampak le potešiti notranjo val risbice otrok, ki so jih tovarišice kaj drugega,« se nekoliko oddalji odposkuša fenomen jazza podati v nujo. obesile na stene Razstave ob koncu likovnega ustvarjanja Fortun, ob temluči sodobne sociološke znanosti Na njegovih slikah se smiselno, ašolskega leta so bile zame poseben pa hoče povedati predvsem to, da in si lahko smatramo to zaključno sproščeno prepletajo različne tehnike, praznik. Tako sem tudi sam hotel kajželi sprememb zlasti pri svojem konji­ poglavje kot najbolj izviren avtor­ materiali od tempere do voska, vrvice, narisati, najprej na šolski tabli, potem čku, ne pa v poklicnem delu. jev prispevek in nekakšen uvod v lepila. Vse to je nastajalo spontano inna v risalnih listih, ki so prišli v roke sociologijo jazza. veliki naglici, brez posebnega razmi­učiteljicam, in te so pripravile razs­ Spremembe pri njegovem likovnem Besedilu sta dodana besednjak šljanja. Zlival je na papir tisto, kartavo,« je se spominja. ustvarjanju lahko pričakujemo. Čeprav najbolj pogostih jazzovskih izrazov čutil v sebi v stiski, ko je po nekaj letih Do 2. razreda osnovne šole je vsaknajraje slika drevesa, je v njihovi abst­in obsežna bibliografija. Skozi vso poučevanja ostal brez zaposlitve. V ta­dan končal vsaj eno risbo, pri tem paraktni upodobitvi toliko različnih mož­knjigo se tudi vrsti zanimivo slikov­ kšnih stiskah se od takrat ni več znašel, sta ga usmerjali teta Mija in njena nosti.pri­ »Najbolj mi je všeč slikarstvo od no gradivo. a v njem se razraščajo vedno novejateljica Rezi Pirc. Spodbude ni potre­ Van Gogha naprej, kjer se mora slikarNe smemo pozabiti omeniti ideje, ki dajejo slutiti, da bodo nova de­boval. sam angažirati, nihče mu nič neuvodne besede, v kateri je Amaliet­ la zbudila prav toliko, če ne še več Po osemletki je želel nadaljevati prinese na pladnju. Meni je v veliko ti zarisal kratek očrt jazza pri pozornosti kot dosedanja. A odziv šolanja na šoli za oblikovanje, a sipomoč ni le narava, ki jo kopiram in po­Slovencih, ravno tolikšen, da kar Franciju ni mar. »Eksperimentiral bom,« upal svoje želje povedati staršem. Tudivečujem njene detajle, kajti narava kliče je po novi knjigi, ki bo, upajmo, pravi, »tokrat z lesom in steklom. Zani­po gimnaziji je bil premalo odločen, danajvečji umetnik in zato tudi moj edini kmalu zagledala beli dan in dopol­ Franci Fortun pravi o sebi, da ni sli­ma me, kaj bo nastalo.« bi si upal na likovno akademijo, zato vzornik,« je skromno prizna Franci For­nila Zgodbe o jazzu s slovenskim tun. kar, temveč človek, ki včasih tudi kaj Mnogi, ki poznajo Fortuna le kotpristal na študij zemljepisa in sociolo­ prispevkom. m . MARKELJ naslika. Da je celo len za slikanje, priz­učitelja sociologije, zemljepisa in ume­gije na filozofski fakulteti. Šele ko je že M. BEZEK

priloga dolenjskega lista Q \1 začeli razglabljati o črkah, napisih, aviončkih in letos na primer sem v Parizu na Premiere Vision začno naročati modele, ki jih bomo nosili v letu likih, s katerimi nameravajo opremiti jogging dobila vpogled v osnovne smernice, prvo infor­ 1987. Avgusta se postopek ponovi. Spet so sej­ program. Radečani pa bodo ideje prenesli v tisk macijo za nove modne tkanine, ob katerih takoj mi, spet nove ideje in nova kolekcija, ki mora biti in na tkanino. Še preden je bila sprejeta končna dobiš vtis pripadajočega modnega stila.' Spet gotova do 15. januarja, v prodaji pa bo najesen- 3MM odločitev med tremi kreatorji, se je oglasil tovar­ bomo delali v vojaškem in safari stilu, le malce zimo 1987 do 1988. niški propagandist z zamislijo, da bi plesno sku­ drugače kot pred leti, za temperamentne bo obli­ pino Krik oblekli v najnovejši teens in z njim na­ ka v meksikanskem vzorcu, za romantične pa Kdo ve, če bo tedaj sploh še živ, a kreatorji stopali v Juliji. Skoro bi se sporekli, ker je propa­ belo, belo, s čipkami. ž iv ij o vedno za leto dni vnaprej. Kdor misli, da v £\!M M3 službi lagodno i razpravljajo o modi in tu in tam gandist hotel pristanek, da bodo kreatorji mimogrede prevzeli to nalogo, njim pa že tako kakšno risbico vržejo na papir in dobivajo dobre Ti sejmi in pa revije, ki jih dobivamo v tovarni, plače, se je hudo zmotil. m anjka časa za sprotne odločitve. Tudi z rednim so nam osnovno vodilo za kreacijo modelov, ki programom za izdelavo nove kolekcije malce morajo biti taki, da ne bodo le modni, ampak da kasnijo. Dobro ustvarjalno delo, kakršno naj bi Tatjana pravi: »Venomer nas priganja čas. CAKO SE bodo šli tudi dobro v denar. Doma se takoj Kreatorji se niti ne pritožujemo nad slabimi kreacija modelov bilo, pač z nervozo ne gre začnemo ukvarjati z izbiro tkanin za novomodne vkup. Pa so se le zmenili! plačami kot mnogi drugi v Novoteksu. Prirojena kreacije. Veliko novosti s svetovnih sejmov kma­ nam je želja po poklicnem uspehu. Največ nam IZ SKICE lu dobimo pri kranjskem Tekstilindusu, potrebni pomeni, če smo cenjeni v naših strokovnih kro­ Mimogrede, ko so zatem skicirali vsak svoje pa so še dodatki, od zadrg do pasov, gumbov in gih, sicer v poklicu ne bi obstali. Jaz imam osnutke in zraven otipavali male vzorce različnih našitkov. Veliko dela je, preden določimo barve, poleg oblikovalske šole še pedagoško akade­ vrst blaga, jih med prsti obračali in jih nastavljali izberemo tkanine in dodatke, potem nastajajo mijo—likovno smer, a sem začela v Novoteksu 30D I prve skice novih modelov.« svetlobi, sem izvedela, kako model sploh kot začetnica kreatorka in sem tu že dvanajst let. nastane. Imam občutek, da sem nekaj naredila za naš Marsikdo neve, da prvi poizkusi prenosa skice kolektiv, ne glede na to, da je bila zadnja, najvi­ VIODEL »Trije kreatorji si v Novoteksu razdelimo 23 na blago niso iz pravih tkanin, ampak iz šja plača 100.000 din. Kreatorji smo se menda že programov. Moško in fantovsko modo ima na manjvrednega blaga, ker na živih postavah sprijaznili z miselnostjo kolektivov, kjer delamo: skrbi Marjan, Slavica je mojstrica za načrtovanje potem osnovni model še kako popravljajo, da se moramo kar naprej dokazovati, da nekaj otroških oblačil, jaz imam na skrbi dekliški in preden iz njega nastane pravi model. In ko je znamo in vemo.« razširjeni ženski program oblačil. Jogging prog­ pravi model ukrojen iz prave tkanine, gre kolek­ ram delamo skupaj. Zdai delamo že za poletno Od modne kreatorke vsakdo pričakuje tudi, da cija pred širšo komisijo, ki izbere nekaj modelov bo zgledno modno oblečena, ne" glede na za­ sezono v prihodnjem letu. Vsi trije obiskujemo za proizvodnjo. Od začetka skiciranja do kolek­ služek. To si prizadevajo, ampak po tej loqiki svetovno znane modne sejme. Jaz sem bila v cije je na voljo čas od maja do 20. avgusta, ko že noben zdravnik ne bi smel zboleti. Kolriu in Parizu, Marjan v Mtinchnu itd. Marca prihajajo kupci v hišo na mini modne revije in RIA BAČER

»Popravljala sem čopek triletni Lei in jo na- reščala v staro katro, ko sva odhajali pred šesto ro zjutraj zdoma. Ona v tovarniški vrtec, jaz v užbo v Novoteks. Šele takrat sem za hip pomi- ila na gosto popisan koledar z nalogami in nenki za tisti dan.« Tako se je zadnji majski eiovni dan začel za modno kreatorko Tatjano sak, ko se je v gostem prometu pomikala z rtom iz Plave lagune v Bršljin.

Cim je oddala v vrtcu hčerkico, je padla z nje sta skrb, ki ji omogoča sploh misliti na delo. V isarni, prelepljeni z izrezki iz modnih časo- isov, sodobnimi gesli za propagando v tekstilni ejavnosti, sta že odpirala predale svojih miz olega Slavica Mahovne in Marjan Podlogar.

»Danes pridejo iz Radeč z idejami za sitotisk,« ; po jutranjem pozdravu začel pogovor Marjan, atjana je le vzdihnila in že so v stiski s časom Tatjana Deak Marjan Podlogar, Tatjana Deak in Slavica Mahovne

vedno več in ena skrbna babica je komaj dovolj Marija se ni nikoli docela spoprijateljila s tujim gatvi nekaterih sort mora še najeti ročno za vse, ki so potrebni tolažbe in razumevanja. jezikom. To je bilo za starejšo kmečko ženico delovno silo. Grozdje oddaja vinski kleti, seveda Marija Molek iz Slamne vasi, ki sicer zadnjih pe­ pač pretežko, ji pa po skoraj petindvajsetletnem pa ne bi bil pravi Belokranjec, če ne bi izbora naj­ tindvajset let živi v Ontariu v Kanadi, jih ima kar bivanju v tujini kaj hitro uide kaka angleška boljše kapljice prihranil tudi zase in za svoje pri­ šestnajst: devet na tej strani Atlantika in sedem beseda v sicer tekočo belokranjščino, in njen jatelje. Tako je vinska trta postala tista vez, ki je na drugi. enajstletni vnuček Peter se takrat začudeno izkoreninjenim rojakom onkraj Atlantika poma­ »Vse se je pričelo v začetku šestdesetih let,« zazre vanjo. V Kanadi je slovenske druščine gala blažiti domotožje. pripoveduje oseminsedemdesetletna Marija, se­ zanjo dovolj. »V bližini, kjer ima sedaj Martin »Anglež, ki je Martinu prodal farmo, se kar ni daj na letovanju pri hčerki Mariji v Berčicah nad svojo farmo, je še šest slovenskih farmarjev, ki mogel načuditi, kako lepo in skrbno so bili obde­ Metliko. »Takrat mi je umrla sestra, potem mož, se dobivajo in skupaj poveselijo skoraj vsako lani vinogradi in kako lep pridelek so dajali že ta­ pa še naše Trinograde, katerim smo posvečali nedeljo. Nikoli pa si ne bi mislila, da nas je koj na začetku. Seveda ni mogel vedeti, da nam toliko dela in pozornosti, saj so bili glavni vir Slovencev, ki smo sicer tako majhen narod je vinogradništvo že v krvi in da se znamo dohodka, so posekali. Nismo se strinjali z rig­ toliko po svetu. Kamorkoli greš, pa naj bo v širni čeprav na tuji zemlji, s trto kaj hitro spoprijatelji­ olanjem, saj so bile trte še lepe in rodne, pa so Kanadi ali Ameriki, povsod naletiš nanje. Včasih ti. Jaz pa vina ne pokušam dosti, zdi se mi precej dobili Bosance, ker se domačini tega dela ne bi se mi zdi, da nas je v tujini več kot doma,« podobno našemu, čeprav goji Martin predvsem hoteli lotiti, in nam vse posekali. Bila sem sama s pripoveduje Marija in še doda: »Doma v Sloveniji francoske sorte, vmes pa ima tudi nekaj ka­ petimi otroki, Martin, najstarejši sin, ki ga je vse pa se je v tem času tudi veliko sprem enilo. Krajev nadske samorodnice.« to globoko prizadelo, je takrat pobral culo in že skoraj ni moč prepoznati, tako se je vse Somrak pada na Berčiče in v pečici že rumeni >RI VNUKIH odšel v tujino. V Kanado, kjer se je ustavil, je spremenilo, toliko zgradilo. Tam daleč, v širnih sirov zvitek, ki ga Marija pripravlja za svoje kmalu zatem odšlo tudi njegovo dekle Angela ravninah Kanade nosimo v srcu ta mali košček vnučke, ki so zunaj na polju in pomagajo materi Milek iz Gribelj. Tam sta si ustvarila novo belokranjske domovine in v spominu počasi škropiti krompir. Le najmlajši Peter zvesto spre­ JA TEJ IN ONI življenje, osem let kasneje, ko so bili še drugi raste, kanadske razsežnosti so ogromne, potem mlja pripovedovanje svoje babice o daljnjem, trije otroci pri kruhu, pa sem v Kanado odšla še pa, ko prideš domov, je vse tako majhno, ti stelj- širnem svetu onkraj ocena. Je že tako,včasih so STRANI OCEANA sama z najmlajšo hčerko Martino. Ta je doko­ niki, vinogradi...« babice otrokom pripovedovale pravljice, sedaj nčala v domovini osnovno šolo, v Kanadi pase je Sin Martin je šel v Kanado zato, ker se ni pa same prihajajo iz svetov, ki burijo otroško do­ izobraževala naprej. Zanjo je bilo v tujini lahko. mogel spoprijateljiti z mislijo, da so posekali mišljijo. V tem daljnem svetu pa ista babica prav Dh, te babice! Komaj so sskrbno roko vzgojile Bila je še mlada, v šolah seje hitro naučila jezika, njihove trte. Kmalu po prihodu v Kanado se je s tako peče belokranjske zvitke in jim pripoveduje stne otroke, jih spravile h kruhu in spustile v med počitnicami pa je zaslužila dovolj zase in za trdim delom in prirojeno skrbnostjo osamosvojil zgodbe o domovini njihovih prednikov. In »Ijenje, že se prične vse znova — prihaja nova svoje potrebščine. V Kanadi je za tistega, ki hoče in kupil najprej pol farme, sčasoma pa še drugo njihove oči so prav tako začudene in zrejo v ba­ neracija, ki ji je prav tako potrebna nežnost, delati, dela in dobrega zaslužka dovolj. Tako je polovico, od nekega Angleža. Sedaj ima vsega bic^ »Kje si pravzaprav doma, babica?« joja, in kar je še najbolj pomembno, starostna prišla, sama in z Martinovo pomočjo, do izob­ skupaj 8 hektarov veliko farmo. In kaj neki pride­ sprašujejo te oči. In ko Marijo to vprašam tudi ušnja in modrost življenja, ki je mati ali oče razbe, jaz pa sem bila babica in gospodinja. Z le­ luje na njej? Seveda, to so prvovrstni vinogradi, jaz, mi odgovori: »Tu in tam, kjer so pač moji navadi otrokom ob vsem pehanju za material- ti sem dobila tudi vdovsko pokojnino, tako da mi ki dajejo njegovi družini s petimi otroki kar lep ljudje. Dobro pa vem, kje bi hotela umreti.« obstoj družine ne moreta dati. Vnučkov pa je je tam kar lepo.« dohodek. Obdelava je vsa mehanizirana, leobtr- TONE JAKŠE NAGRADA V KOČEVJE Izmed reševalcev naše 18. na­ 20 gradne križanke je bila izžrebana NAGRADNA KRIŽANKA MAJDA SMOLIČ iz Kočevja. Za nagrado smo ji poslali knjigo Pesmi ZGOD. PREVOZNA PRITOK NAVPIČNA Ivana Cankarja. Gre za nov izbor K E M . POKR AJINA MATU- SC3T.: LA D JA ZA BALHAS- MRHOVINA DLAKA KOORDI­ PRETRES S IM B O L NA LE- RITETA J. U0IR TEKOČA KEGA in prikaz Cankarjevega pesniškega NATA ZA OG LJIK TONSKEM GORIVA JEZERA dela, ki ga spremlja zanimiva študi­ ja in pretehtan izbor slikovnega TOLMUN gradiva. Vsekakor knjiga, ki jo bo ► bralka rada večkrat vzela v roke. Rešite današnjo križanko in PLUG POPRAV­ pošljite rešitev najkasneje do 20. ju ­ LJALEC UR GL. STEVNIK nija na naslov: Uredništvo Dolenj­ skega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽAN­ ► KA 20. DRUŽINA KRAJ PRI SKLA- BODEČIH OALEC N. MESTU RASTLIN S c j K KOVAŠKO Samica in mladič — v tej skupnosti ležijo temelji razvoja, ne samo vsegi DODATEK DELO živega, marveč tudi človeške skupnosti. (Foto: MiM) FIŽOLOVKA PRG3SCE USTNICNIK OJAČEVA­ RI2EV0 KEM. ŽGANJE DEL. E L LEC SVET­ č fT U S L U SIMBOL LOBE METROPO ZA KALIJ MOTORJA Ženska je gibalo razvoja ZNAČAJ LA GO KRILO RENJSKE ZGRADBE Zanimive teorije o prvenstveni vlogi samic za razvoj Daljše obdobje avtoce­ KIL0LITER 2ARA NEPOUDA- VERZ živih bitij — Skrb za potomstvo ______nzure neogibno vodi v ume­ RJENI DELI TAKTA tniško in človeško katastro- STRJENA Še pred nastankom človeka v. KRI So ženske, ki menijo, da se PLEHKA DL podrejena vloga žensk v družbi bili položeni temelji za njegov f°' D. KIS JUHA STANKO LORGER kaže na svojstven način tudi v pojav, ko so samice sesalcev razvi­ Smisla človeku ni mogo­ NAGON A M. M . IME znanstvenih raziskavah. Tako naj jale svoje sposobnosti za dolgot­ ZVEZDA če podariti, prodati, posodi­ EXEMPLI AVT. bi bila vloga samcev v biologiji rajnejšo skrb za potomstvo. Če so V ORLU CAUSA OZNAKA ti, tudi naučiti ga ni mogo­ 0ARUVARJA preveličana, ker so bili poglavitni pri daljšem negovanju mladičev če. Možno mu je razkriti OEZELA raziskovalci doslej moški. Toda hotele uspeti, so morali razviti smisel in nesmisel, toda BRIT. C 0M - dandanes je med raziskovalci tudi elemente inteligence in sodelova­ M 0N W EAL- nja z drugimi pripadniki iste vrste človek mora sam oblikovati THA precej žensk in v znanstvenih razi­ in najti smisel ter se zanj skavah je čutiti njihov vpliv tudi v Vse to pa naj bi bili tisti temeljn CEVASTI povečani pozornosti za ženski kamni, ki ležijo na dnu človečnos DL PODALJŠEK DL JEZDEC bojevati. • GLAVE spol in njegovo vlogo pri razvoju ti, oziroma omogočajo nastanek A. KIRN živih bitij. »misleče živali« — človeka. Alt Raziskovalki Irene Elia in Bet- ruizem in skrb za drugega naj b tyann Kevles sta vsaka na predvsem odlikovala samice, sa svojem področju nekoliko bolj je že njihova biološka vloga pr Pernata straža Zdravljenje ali uničevanje? osvetlili vlogo samic. O svojih vzreji potomstva zahtevala takšnt spoznanjih sta izdali tudi knjige, obnašanjske lastnosti. Ameriška vojska je »za­ Še vedno precej razširjeni način zdravljenja duševnih bolezni — psihokirurgija ki so izšle v Veliki Britaniji oziro­ Zanimivi, čeravno nekoliko pre poslila« 900 gosk postaja vse bolj sporna — Lobotomiranje kriminalcev in otrok ______ma v Z D A . veličani, se zdijo tudi zaključki, k: * Med zanimivimi odkritji Elia- jih je zapisala E lia v svoji k n jig i Sa Zgodovinsko izročilo pripo­ mica. Do prevlade moških oziro Če že naj bi sodobnega medi- Pod pojmom psihokirurgija preprosto, saj z njim poškodujejo jeve je gotovo vloga samic pri veduje, da so gosi rešile stari ma samcev je prišlo šele v cinca zalila rdečica pred katero od pisec razume posege v možgane, s tudi občutljiv sistem povezav, ki kontroli reprodukcije. Po njenem Rim. Ko so leta390 pred n. št. novejšem času, ko se začenj; zmot medicinske znanosti, potem katerimi naj bi psihokirurgi spre­ delujejo pri nadzoru čustev. mnenju so samice s svojo mate­ Galci prišii do zidov Rima, so človeška zgodovina. Prevladujoč ga zagotovo lahko ob pregledu, menili bolnikovo duševno stanje, Resje sicer, kot kažejo nekatere rinsko skrbnostjo, občutkom za jih od vseh stražarjev zaslišale princip »žepskega prvenstva« ji kako je zdravstvo v zadnjem pri tem pa gre za posege v študije vestnejših psihokirurgov, čuvanje zaroda in skrbjo za pre­ propadel, ko'so ljudje začeli udo le kapitolske gosi, ki so zagnale stoletju ravnale z duševnimi bol­ nepoškodovane dele možganov. da nekaterim bolnikom tovrstni hranjevanje potomstva odigrale mačevati živali in ko so odkrili sk silovito gaganje in hrup s peru­ niki. Umobolni so bili podvrženi posegi koristijo in jim olajšajo odločilno vlogo v razvoju od tnicami. Rimski vojščaki so se Prvi, ki seje lotil psihokirurške- rivnosti poljedelstva. Samci so si pravim mučilnim ravnanjem od življenje, vendar pa ni še nihče do­ samega začetka življenja na Ze­ prebudili in mesto rešili pogube. ga posega, je bil portugalski svojo močjo podredili tako živai prhanj z ledeno mrzlo vodo, na­ kazal, da so koristi večvredne, kot mlji. Samice so dajale potomstvu n e vro lo g Egas M o n iz. V elja za kot rastline in enako tudi repro Star izrek pa tudi pravi, daje mernih okuženj z mrzlico, vbriz­ so očitne nepopravljive poškodbe. hrano in zavetje, samice so pri očeta tako imenovane prefron- duktvno silo lastne vrste -• zgodovina učiteljica. Tako tudi gavanj konjskega seruma v hrbte­ Psihokirurgi. ki bi edini lahko višje razvitih živalih nastajajoče talne lobotomije. S tem posegom žepske. zgodba o goseh kot čuvarjih nično cev do odstranjevanja žlez z izvedli natančne analize lastnega potomstvo najbolj varno skrile v prerežejo živčna vlakna, ki po­ Gotovo ne gre vseh ugotovite1 starega Rima ni padla v pozabo. notranjim izločanjem, zob. mand­ početja, se temu upirajo. Niso svoje telo, one naj bi ponesle vezujejo prednje režnje možganov znanstvenic jemati kot zadnjo re Iz šolskih knjig so jo potegnili ljev in maternic pri ženskah. Se hoteli sodelovati niti pri študiji, ki življenje iz m orij na kopno. V skr­ z ostalimi. Prefrontalno loboto- snico, nedvomno pa je pogled vojaki in pripoved prenesli v se­ več, umobolne so zdravili z veliki­ , so jo o lobotom iji načrtovali pred bi za nemočno potomstvo so sa­ mirajo še danes pri nekaterih hu­ »druge strani« zanimiv in vredei danjost. Ameriška vojska, ki mi dozami najrazličnejših prepa­ nekaj leti v Veliki Britaniji in ki mice ustvarile čut socialnosti pri dih in trdovratnih prebavnih mo­ premisleka. ima svoje baze na ozemlju ratov, katerih stranski učinki so naj bi dala odgovore na številna Živalih (in kasneje pri človeku!). tnjah in pri bolnikih z nenormal­ M ilj Zahodne Nemčije, je namreč bili grozljivi: zlomi kosti, težki vprašanja o psihokirurgiji. Zahteve, ki jih je varovanje in nim psihičnim vedenjem, kot (Vir: Natur* uspešno končala poskuse zjata- spahi, hudi krči, kome, uničenje hranjenje potomstva polagalo pred navaja slovenska Medicinska en­ Psihokirurške operacije še kar samice, so bile tista razvojna mi gosi, ki naj bi varovale spomina. Veliko teh postopkov ni ciklopedija, ki skopo pripiše še tu­ vojaške naprave, poleg običaj­nikoli imelo oprijemljive znans­ naprej izvajajo. Na razvitem Za­ spodbuda, ki je začela zapleten di, da poseg sekundarno izziva hodu je takšnih operacij vsako razvoj osrednjega živčnega, siste­ Zemljevidi iz nih stražarjev seveda. Poskusi tvene osnove, merveč sojih zdrav­ spremembe osebnosti. Pretresljiv so se dobro končali in zdaj je ka­niki izvajali zaradi napačnega in le to več sto, ka ko je na V zh o d u , se ma in možganov. dokument o lobotomiranju je ne ve. Znano je, da se psihokiru­ računalnika kih 900 gosi redno »zaposlenih« ne dovolj znanstvenega razume­ sicer fiktivna filmska pripoved v enotah32. ameriške armade vanja duševnih bolezni. Skoda je rških posegov poslužujejo ne Let nad kukavičjim gnezdom. samo pri duševno bolnih, marveč Računalniška obdelav) zračne obrambe. V jatah po šest bila očitno večja, kot so bile Tu smo brez razloga, če si P o rtuga lski n e vro lo g se je za tudi pri kriminalcih, katerih na­ topografskih podatkov do nekaj deset gosi pomagajo k o ris ti. ga ne znamo izmisliti. poseg odločil na osnovi ugoto­ silnost hočejo ukrotiti. Nekaj čuvati vojaške naprave pred O teh zadevah je premislil Elliot K. VONNEGUT Z e m lje vid i so že od nekdaj ko vitev iz poskusov z opicami. primerov je bilo tudi operacij m sovražnikom. S. Valenstein, ko je pripravljal Opazil je. da je rezanje povezoval­ nekakšne kulturne matrice, ki !K gradivo za zanimivo knjigo Velika otrocih z izrazito upornostjo in Zadeva ni novinarska raca. nih živčnih vlaken v možganih Bolj ko slavimo v sloven­ ražajo stanje nekega naroda il Gosi imajo zares odličen sluh, in drzna zdravljenja. V nji je podal neubogljivostjo, Kot zatrjuje Va­ delovalo pomjrjajoče na agre­ lenstein, brez privolitev staršev. ski deželi ročno delo, manj dobe. Stari Kitajci so svojo domfi ki daleč prekaša človekovega. zgodovinski pregled psihokirur- sivnost živali. Žal seje kasneje iz­ M iM ga spoštujemo. vino risali kot sredico sveta, okej Imajo pa tudi to lastnost, da jihgije in ostalih radikalnih načinov kazalo, da seje pri eni od dveh po­ (Vir: Nature) B. ŠTIH katere plava samo nekaj nep« šumi vznemirijo, nakar začno zdravljenja duševnih bolezni, vse­ skusnih opic agresivnost povrnila. membnih otokov, Rimljani so zs na ves glas vreščati in delati bina knjige pa je kljub zgodo­ Na to se ni oziral nevrofiziolog neznosen trušč s tolčenjem pe­ vinskemu značaju aktualna, saj John Fulton, kije nadaljeval s po­ risali svoj im perij na treh četrtina ruti. Tako služijo kot pravi na­ odkriva početja in postopke, ki se­ skusi, in ne Walter Freeman. kije sveta, mornarji so na zemljevid ravni alarm. gajo na sam rob sprejemljivega in leta 1936 uvedel lobotomiranje v v as a zg vrisavali čudne morske pošasti, I In ne nazadnje, gosi niso so nekateri v praksi še dandanes. stalno prakso. V treh desetletjih je naj bi živele v oceanih, itd. iti Vse to pa javnost, ki je vse bolj drage za vzdrževanje. Kot opravil preko 2.000 takih pose­ Danes so zemljevidi sicer znans pišejo te dni časopisi, stane vseh osveščena, vznemirja. Osebna svo­ gov, pri tem pa se ni prav nič ozi­ veno obdelani in narejeni, a tui devet stotnij pernatih stražarjev boda in človekovo dostojanstvo ral na naravo posameznih dušev­ ta čas nosijo duha dobe — delaj le pol toliko, kot stane letno sta namreč vrednoti, ki sta " da­ nih bolezni bolnikov. O dkril je tu­ ČAROVNIJA ŠE VŽIGA jih namreč računalniki. vzdrževanje enega samega dre­ našnjem svetu zelo ogroženi in sta di poseben hiter postopek lobo- siranega psa čuvaja. deležni tudi zaradi tega večje tomiranja, ki se lahko opravi v , V Janeza Trdine /branih spisih sem bral tudi tole: .Na j ve Računalniška obdelava topo« pozornosti. nekaj minutah i in brez anestezije, j, coprnic prebit a v Podgradu, v Gabrju in na Mokrem polju...« rafskih podatkov ima velike pred To je bilo takrat, bi rekel vsakdo, ki ni skregan s pametjo, danes K razraščanju psihokirurgije je nosti pred klasičnimi. Mogoče ji pa. ko človek živi teč dni v vesolju, se sprehaja po površin- pripomoglo, kot trdi pisec njige, je sproti popravljati in obnavljal Meseca, je to samo še pravljica /a lahko noč. Vendar še danes žit i tudi to, da je začetnik prefron- dopolnjevati in sploh po najnovi Priseljenci — nove žrtve v Podgorju veliko ljudi, ki verjamejo v vraže, ne pa tega. da je talne lo b o to m ije M o n iz leta 1949 jših podatkih spreminjati, hkral človek stopil na Luno. Sovraštvo in nasilje med azijskimi priseljenci in prejel Nobelovo nagrado. Svoje Ko sem se s prijateljem srečal na sejmu, kamor je prignal pa ni noben problem izrisava pa so prispevali tudi ekonomski temnopoltim prebivalstvom ZDA narašča kravo, mi je potožil: »Danes ne bo nič z beretijo, ker sem srečal nove zemljevide in karte, na katt razlogi. Umobolnice so bile še babo, in to kmalu, ko sem šfi od doma«. Da ne sme kmečka rib so zarisani podatki po želji. I Poulični pretepi, po katerih obleži Njegove besede potrjuje tudi pred posebno v Z D A prenapolnjene, nevesta na ohccti jesti rezancev, ni nič novega. Zakaj če bi jih osrednje banke podatkov rač< kateri od udeležencev s počeno lo­ kratkim objavljena študija komisije za posegi, ki so obljubljali hitro od­ jedla, bi bili otroci smrkavi. Če ti preteče pot »baba«, ko boš vozil nalnik vzame tiste, ki jih želim banjo ali zlomljenimi udi na tleh, pra­ državljanske pravice, ki je dve leti pravljanje hujših vedenjskih mo­ z vprego, boš prat zagotovo prevrnil. Da se mora na pujske vzaprav, niso prav nič redek pojav na raziskovala problematiko. V študiji so tenj, pa vabljivi. K vsemu skupaj imeti na karti, in karto natančni trikrat pljuniti, če ti jih gospodinja sploh noče pokazati, je trdna ulicah ameriških mest. Toda v zad­ zapisali: »Protiazijske dejavnosti, na­ je nedvomno pomagalo tudi slabo in hitro izriše. Tako so že izdelal vera, ker bi v nasprotnem primeru imeli zavroke. In še in še. njem času je opaziti, da pretepi in na­ silje. vandalizem, poniževanje in tr­ znanje. Duševne bolezni so bolj zanimive zemljevide mest, n Prijatelj (kmet) Prečnikov Filip mi je potožil, da hodijo ljudje silje pogosto izbruhnejo med revnimi pinčenje so nacionalni problem!« ali manj ostale na meji med zna­ namesto po poli. ki je res malo ovinkasta in ob dežju blatna, rajši katerih je izrisano stanje mes( prebivalci mest in priseljenci iz azij­ nim in skrivnostnim, med ozdra­ Napetosti med temnopoltimi Ame­ po njegovi njivi oziroma zdaj senožeti. Kosem nametal vejevje na pred desetletji in tudi možev skih držav, ubežnikov iz Vietnama, vljivim in neozdravljivim. ričani in azijskimi priseljenci imajo koncu take neupravičene steze so to kmalu odmaknili in steza sc bodoče, izrisali so zemljevide er Laosa. Kampučije. Sovraštvo in na­ ekonomske korenine. Korejci in drugi Psihokirurgija je izgubila nekaj širi...« Ker sem vedel, da tudi on še verjame t čarovnije, sem mu ozijskega spreminjanja morski silje proti »rumencem« narašča, in to Azijci so prevzeli že lep del trgovin in svoje priljubljenosti in razširjenos­ odločno rekel: »Začaraj, pa bo mir!« Nekam nezaupljivo meje obal pa projektne zemljevide n*; ne samo proti novim ubežnikom, lokalov v črnskih četrtih. Celo v ti šele v šestdesetih letih, ko se je pogledal, ker ve. da jaz kaj takega ne verjamem. Pa me je le še vih cestnih in železniških povezal marveč tudi proti tistim, ki žive v Z D A Harlemu je četrtina poslov že v njiho­ začela širiti elektrokonvulzivna te­ nadlegoval, zlasti, če imam jaz tako moč. To sem mu potrdil. že drugo ali tretjo generacijo. vih rokah. In podobno, kot so v Skratka, uporabnost računalni! rapija, po domače rečeno zd­ Dogovorila sva se. da se naslednji dan dobit a na tisti parceli, in šestdesetih letih črnci napadali bele ravljenje z električnim šokom. ke obdelave je zelo široka * Sociologi ugotavljajo, da se sov­ česar je bil še bolj vesel, da ga bom naučil čarati. »To vem. da se trgovce v Harlemu in drugih črnskih V zadnjem času tudi ta posto­ . pestra. ražno in nasilno obnašajo revni beli in lahko nauči le enega, sicer zgubita oba moč pri čaranju.« »Torej četrtih, zdaj napadajo »rumence«, ki pek zdravljenja duševnih bolezni Program za računalniško obel temnopolti Američani do »rumencev« ob svitu!« sem še naročil. so zamenjali za belimi prišle črne zbuja močne pomisleke in odpore. lavo in izrisavanje zemljevidov i zaradi občutka ogroženosti in tuje Delal sc je dan. Ko sem prišel tja z vrečko živega apna. je bil trgovce in poslovneže. Spomnimo sc samo nedavne javne kulture, ki jo prinaša val priseljencev Filip že tam. Ker je prejšnji dan lam kosil seno, je po pohojeni kart je izdelalo prodorno i; Seveda pa nerazumevanje in z njim polemike o elektrokonvulzivni te­ iz Azije. Med azijskimi priseljenci so stezi čisto pograbil, kakor sem mu naročil. Pogledal sem proti raelsko podjetje Scitex. sovraštvo sproščajo tudi velike kul­ rapiji, ki je razgrnila stanje pri mnogi poslovno in sploh uspešni, vzhodu in začel »čarati«. Naredil sem z apnom velik krog in čez V pripravi pa so še bo turne razlike, razlike v obnašanju, nas. in različnost pogledov na znajo z m arljivim delom Kaj hitro obo­ ves ta krog pa križ. Grede sem pa polglasno in skrivnostno izpopolnjeni programi, ki boef življenjskih navadah, vrednotah, jezi­ primernost oziroma škodljivost gateli in se dvigniti nad povprečje. In čvekal: »Rokus — pokus. trepetalus. kdor tod hodjus dobjot zemljevid v hipu lahko spremeni ku. Mnogi priseljenci ne znajo ne takšnih posegov. tudi to moti. driskus...« Tako. zdaj znaš« sem pribil. Hvaležno me je pogledal v tridimenzionalno podobo. N govoriti ne pisati angleško, kar otežuje In vendar pri uporabi elektrike in ponav ljal: »Hukus pokus trepetalus. kdor ...« Potem je poteg­ črtovanje cest bo potem zat Sovražnost kažejo tudi s poži­ njihove stike z novim okoljem. še zdaleč ne pride do takih nil iz žepa denarnico in vprašal, koliko z.vlaj to slane, misli vse udobno. Računalnik bo po pre ganjem imetji azijskih priseljencev, z Ni pa mogoče prezreti, da je pač na­ poškodb kot pri psihokirurških skupaj. Plačilo sem odklonil z naročilom, naj to obdrži zase. kar napi .i sovražne vsebine, pretepi, umo­ silje do prisiljcncev, še posebno, kadar posegih, ko so možgani trajno je tu d i o b lju b il. lagani trasi načrtovalca izdelal ti ri. -Vse bolj očitno je nasilje proti gre za priseljence nebele ra s e . značilno poškodovani. Navdušeni loboto- Tega je že tri leta. pa razen njega in njegove družine ni še nihče dimenzionalno sliko in pokaži Azijcem, ki ga motivira rasizem, kar za ameriško družbo že od nekdaj. Le­ misti niso kaj prida preverjali od takrat stopil na to njegovo zemljo. kje bo treba narediti most, nasu postaja že splošen pojav,« pravi član da so zdaj namestočrneev žrtve Azijci. lastnega početja. Tako so znans­ FRANC LUZAR nasip ali vsekati traso v pobočj MiM tveniki šele v zadnjem času odkri­ posebnega sklada za azijske Ame­ oziroma /vrtati tunel. ričane Nicholas Chen. (Vir: Nevvssveek) li, da rezanje živčnih vezi ni tako 1»«TA Ubila moža, da reši otroka IN S % Kaj je pripeljalo 23-letno Polono Remih do odločitve, da ubije moža? — Mati in otroka žrtve vinjenega in nasilnega Antona Remiha

ČRETEŽ PRI KRŠKEM — Domačija na Čretežu, ki nosi hišno številko 13, Usoden sklep je v Poloni dozorel je od letošnjega 18. januarja zavita v žalost. Tisto noč je namreč 23-letna Polo­ 16. januarja letos. Tega dne je po­ na Remih sklenila narediti konec trpljenju, v katerem je živela skupaj s svojima magala pri kopanju jarka za elektri­ mladoletnima otrokoma; okoli druge ure ponoči je stopila v sobo, kjer je ležal čni kabel, med delom pa je prišel njen mož Anton, mu na glavo v predel senc nastavila cev nabite pištole za ubi­ mož Anton in jo močno pretepel, janje živine in sprožila. Igla seje skozi lobanjsko kost, kot je kasneje pokazala češ da ne dela dovolj. Rem ihova je obdukcija, zarila globoko v možgane, kar je povzročilo smrt Antona Remiha. potem pobegnila na domači skedenj Po mnenju obducenta je smrt nastopila dve do štiri ure po prizadejanju in se skrila, od tam pa seje zatekla k poškodbe. . znancu Antonu Alegru v Gunte. Kot so povedale priče, predvsem Poloni Remih pred dnevi sodil zara­ Tudi tam se je skrivala na skednju in pa mati obtožene Remihove Jožefa di uboja moža, je tudi povedala, da šele zvečer, ko se je Alegro vrnil Bizjak, je Poloninega moža Antona je zjutraj, ko je videla, da Remih ni domov, potem ko je zapeljal njene­ pripeljal 17. januarja zvečer domov šel v hlev n a krm it živine, stopila v ga moža na Čretež, je stopila do njegov in Polonin prijatelj Anton spalnico, kjer ga je našla nepre­ hiše. Alegru je zaupala, zakaj je Alegro, doma iz sosednjih Gunt. mičnega in okrvavljenega na kavču. pobegnila, in je potem, ko je izvede­ Prav, Alegro je bil tudi osumljen Stekla je do sosedov in tam telefo- NOVOLES IM A OSEM DESETIN — V lesni industriji je možnost požara poročajo la. da je njen mož vnovič pijan, skle­ pomoči pri uboju, vendar sodišče za nično obvestila miličnike v Krškem. največja, preventivnosl pa je najboljša zaščita. Tega se prav dobro zavedajo nila počakati noč. Šele ponoči je to ni našlo dokazov. Remih je bil Polona Remih ni imela kaj prikri­ v Novolesu, saj so ob 40-letnici društva gasilcem izročili novo intervencijsko OB DVE MOTORNI ŽAGI — Alegra prosila, naj jo zapelje močno vinjen in se je po prihodu vati. Priznala je uboj, a h kra ti z nje­ vozilo Zastava. Na sliki: Novolesove članice s trenerjem Jankom Kovačcem Med l.* in 6. junijem je neznanec domov. Ko ji je kak kilometer pred domov odpravil v spalnico, kot je nim priznanjem so prihajale na dan so svojo pripravljenost in izurjenost dokazale tudi s prvim mestom na tekmo­ odnesel iz nezaklenjene delavnice 49- hišo ustavil, ga je prosila, naj jo zatrdila Bizjakova, ki je bila ta večer stvari — potrdile sojih tudi številne vanju med gasilskimi društvi lesarske industrije Slovenije (Foto: J. P.) lelnega Feliksa Roglja iz Velikega počaka, češ da se bo kmalu vrnila. lipovca dve motorni žagi znamke v hiši skupaj z obema mladoletnima priče — ki njeno ravnanje posta­ Stihi. Rogelj je oškodovan za okoli otrokoma. Senatu sodišča, ki je vljajo v povsem drugo luč. Z In se tudi je, še prej pa je stopila v 300.000 din, o žagarju pa še ni sledu. otrokoma je živela v nevzdržnih spalnico, odprla omaro, v kateri je IZGINILO KOLO Z MOTORJEM razmerah, gorje seje stopnjevalo iz Gasili z golimi rokami bila spravljena pištola za ubijanje — V noči na 8. ju n ij je neznan storilec dneva v dan, odločila se je, da vsaj stopil v hodnik stanovanjske hiše To­ živine, jo vzela v roke in z njo ubila Štiri desetletja IGD Novoles iz Straže otroke reši trpljenja. Prepiri z mislava Vočanca iz Mokronoga in moža. Pištola je bila last Antona možem so bili skoraj vsakodnevni, tam zmaknil kolo z motorjem, vredno PO DOLENJSKI Alegra, slednji pa jo je pri Remiho­ STRAŽA PRI NOVEM MESTU — S slavnostno sejo in že tradicional­ Anton Remih je bil domala vsak o koli 150.000 din. vih pustil takrat, ko je okoli novega nim tekmovanjem gasilcev lesne industije Slovenije so pred dnevi počastili dan vinjen, doma je razgrajal in KDO JE KRADEL DELE Z DEŽELI leta pri njih ubijal prašiča. Takrat je častljiv jubilej — 40-letnico obstoja prvega in najstarejšega industijskega ga­ MOTORJEV? — Črnomaljski Belt je pretepal vse po vrsti, ženi je v ljubo­ silskega društva na Dolenjskem, IG D Novoles iz Straže. • V noči na 7. junij se je nekdo Polona videla, kako se s pištolo rav­ 6. junija prijavil tatvino raznih delov z sum nosti očital zveze z d rug im i mo­ na in kako se polni. Iz kronike se da razbrati, da seje varnost narejeno tudi hidrantno dieselskih motorjev. Ugotovljeno je zatekel na novomeško veterinar­ škimi. Kaj vse je morala Polona sko postajo. Sprva je kazalo, daje ’ vse skupaj pričelo že v takratnem omrežje, gasilci so se tehnično bolj namreč bilo, da so neznanci preko leta prestati z otrokoma, pove nekaj na­ Alegro je Polono nato vnovič i/ skladišča materialov in rezervnih neznanec iskal ustrezno zdrav­ podjetju LIP leta 1946. Začetki so opremili, raven požarne varnosti slednjih vrstic. zapeljal proti svojemu domu, kjer je delov odvili s sedmih dieselskih niško pomoč, vendar je kasnejša bili skromni in člani društva so bili je tako rasla. Industrijsko gasilsko Remih seje svoje žene lotil bodisi prenočila. Še prej mu je tudi zaupa­ prvo leto pripravljeni na požar z društvo je postalo del tehnološke­ m otorjev več delov v skupni vrednosti preiskava ugotovila, da mu je šlo 384 tisočakov. Za storilci še poizvedu- z golimi rokami, bodisi s kolom. la, kaj je storila, medtem ko jo je golimi rokami; šele 1947 so dobili ga procesa, za cilj svojega dela pa za nekaj povsem drugega. Iz treh prvo ročno črpalko, cevi zanjo pa so si je zadalo strokovno opravljati r ifjo - Dokaj pogosti so bili primeri, ko jo čakal v avtomobilu. Zgodaj zjutraj tam parkiranih vozil je namreč iz­ jim podarili na upravi javne predvsem preventivno požarno OB KOLO Z MOTORJEM — V je zbadal s čevljarskim šilom, da je se je Polona sama napotila proti do­ ginilo okoli 50 litrov goriva. varnosti v Novem mestu. Tam so varnost. noči na 4. ju n ij je nekdo izpred stano­ bila vsa prepikana, ob tem sije po­ mu. Vedela je, kaj jo čaka. Čretež je • M inuli teden je neznanec svojo radodarnost pokazali še na­ Danes ima 3000-članski kolek­ vanjske hiše Pečavarjevih v Črnom lju magal tudi z drugim čevljarskim zapustila v družbi miličnikov. Za prej in kupili še motorno briz­ tiv že" 200 organiziranih gasilk in zmaknil kolo z motorjem znamke vlomil v priročno barako, ki jo orodjem. Polono je večkrat metal njo sta gledala dva para solznih galno. Navdušenje za gasilstvo je gasilcev ter osemčlansko profesio­ Tomos APN 6. Lastnik je tako ob 130 ima na svoji njivi v Gor. Straži po tleh in jo celo vlekel za noge po otroških oči. nalno ekipo. Učinkovitost te de­ tisočakov. O tatovih še ni sledi. postavljeno Branko Tekavec. Iz bilo takrat nepopisno. Brez poseb­ stanovanju. Nekega dne je vanjo za­ nih vaj so že leta 1948 šli na ga­ javnosti se je že večkrat pokazala IZGINILI AVTORADIO, ZVO­ njene notranjosti je izginil kom­ Dolžni smo še sodni epilog te kot uspešna, saj so manjše požare ČNIK IN NOŽ — Iz nezaklenjenega lučal sekiro, da je zletela le za las silsko tekmovanje v Prečno in plet obdelovalnega orodja. Zaman zgodbe. Senat sodišča, ki mu je zmagali. V Lipu so imeli kmalu vedno pravi čas omejili in tako vozila Trebanjca Dušana Puclja je v mimo njene glave, spet drugič je vzel je bil upajoč pogled lastnika, daje predsedoval mag. Janez Kramarič, kar tri tekmovalne desetine, ki so preprečili milijonsko škodo. Po noči na 5. junij izginil avtoradio, ob v roke malokalibrsko puško in z njo neznanec orodje uporabil na nje­ se urile in hodile na tekmovanja na besedah podpredsednika društva njem pa še zvočnik in večji lovski nož. streljal v ženo, vendar seje na srečo je Polono Remih obsodil na 6 let govi njivi. območje takratnega okraja. 1952 Toneta Špclka je še pomembnejša Tatvina je Puclja stala okroglih 10 še pravi čas um aknila. Sodišče je zapora. Sodba pa še ni pravnomo­ so pričeli graditi gasilski,dom. Vsa preventivna dejavnost, ki so jo tisočakov. • 45-letni Avdo Džananovič čna. saj seje zoper njo pritožil Polo­ bilo tudi seznanjeno s primerom, ko dela so opravili prostovoljno in z prav v Novolesu z vztrajnim VLOMIL V GARAŽO — Nez­ nin zagovornik, ki meni, da je ta­ — v miličniškem poročilu piše, da je Remih ženo napadel s kuhinjskim majhnimi stroški. Po zgraditvi to­ delom razvili do potankosti. nanec je v noči na 5. ju n ij vlom il v ga­ je doma iz Novega mesta — je nožem, da ne naštevamo naprej. Še kšna kazen spričo vseh zgoraj na­ varne vezanih plošč je bilo za večjo J. PA VLIN ražo, ki jo ima Ludvik Legan iz prejšnji teden opravljal službo posebej tragični in kruti pa so bili vedenih okoliščin previsoka. Dolnjega Ajdovca pod teraso stano­ varnostnika na gradbišču nove B. B U D JA vanjske hiše. Iz garaže sta izginili kar njegovi obračuni z otrokoma, naj­ dve motorni žagi, ena znamke Stihi, poslovne stavbe novomeške SDK večkrat se je znesel nad nezakon­ druga pa Husquarna, tako daje Legan v Kandiji. Na varovano območje skim sinom: metal ga je po tleh in ob najmanj 250.000 din. Storilec je ob gradbišču je postavil tudi svoj brcal, višek pa je bil, ko je otroka moral za žagi v garaži očitno vedeti. osebni avto. Morebiti seje moža­ posadil na razgreto termoakumula­ kar med svojim nočnim službo­ cijsko peč. Otrok je opečen in jo­ Nov kabel »priredili« za odpad vanjem posvetil le varovanju zg­ kajoč moral sedeti na peči toliko radbe in družbenega premoženja, časa, dokler Remihu ni rekel »ata«. Zaporne kazni za štiri Rome, ki so v Novolesu kradli električni kabel in ga proda­ kajti dejstvo je, da se za lastni Remih se je pogosto znesel tudi jali — Izolacijo sežigali na smetišču SPOLNO NASILJE avtomobil ni kaj preveč zmenil, iz nad taščo, še posebej pogosti pa so V KOČEVJU njega mu je namreč nekdo tisto bili njegovi izpadi potem, ko mu je NOVO MESTO — Lanskega 22. maja zvečer. V romskem naselju Žabjek so se Za vse to je omenjena četverica zbrali 20-letni Roman Kovačič-Pero, 27-letni Roman Brajdič-Radojko, oba domači­ pred dnevi sedla na zatožno klop KOČEVJE — V zadnjih le­ noč zmaknil radiokasetofon, vre­ žena povedala, da se bo razvezala, na, ter 30-letni Zvonko Rozman-Srečko iz naselja Lokve pri Črnomlju in 20-letni novomeškega sodišča. Roman Ko­ tih so mlajši moški iz Kočevja den okoli 50 tisočakov. Storilec saj tako ne more več živeti. Po Šmihelčan Silvo Brajdič-Rado. Medtem ko je steklenica romala od ust do ust, so se vačič je bil kaznovan z 1 letom in 3 zvabljali ženske v osamljeno pač ni mogel vedeti, daje avto last tistem je pričel groziti, da bo doma dogovorili, da bodo obiskali Straški Novoles. Rozman je razmere tam dobro poznal, meseci zapora, enako kazen je dobil vikend hišico v bližini Kočevja varnostnika. vse pobil, Polono pa p o lil z ben­ sai ie bil v Novolesu zaposlen. Zvonko Rozman, Silvo Brajdič je in na druge osamljene kraje ter cinom in zažgal. Ko so se tisto noč z Rozmanovim radii 50 metrov kabla, vrednega bil obsojen na 9 mesecev zapora, nad njimi izvrševali spolna na­ vozilom, v katerem sta bila polegblizu 40.000 din. Kabel so nato pe­Roman Brajdič pa na 1 leto zapora, silja. En izmed storilcev teh de­ voznika še Roman Kovačič in Ro­ljali na smetišče, kjer so izolacijo za­vendar mu je sodišče skupaj s janj je v priporu. Črna gradnja na Griču man Brajdič, ob njih pa še mladole­žgali, baker pa odpeljali na odpad. pravnomočno sodbo, s katero je bil Miličniki in kriminalisti ut­ tni B. B., pripeljali do Novolesa, soPa ne v Novo mesto, pač pa v Karlo-zaradi poskusa uboja obsojen na 1 emeljeno sumijo, da je na Avtobusno postajališče zgrajeno brez potrebnih stopili v akcijo.S škarjami so nare­vac. Dobljeni denar so si bratsko leto in 3 mesece zapora, izreklo prostosti še več moških, ki so dovoljenj in soglasij, ker ni nihče zaprosil zanje dili dovolj veliko luknjo v ograji, razdelili.ki enotno kazen dveh let zapora. sodelovali pri spolnih napadih je obdajala deponijo električnega Obsojenci morajo tudi povrniti na ženske. Zato prosijo vse R IB N IC A — Od krajanov naselja ker postajališče nima uporabnega materiala v Novolesovem tozdu Novolesu storjeno škodo. ženske, ki so bile prizadete, pa dovoljenja... Tega pa niti ne more ime­ Grič pri Ribnici smo zvedeli, da so TES, in se nato skozi luknjo splazili tudi druge občane, ki o tem kaj glasovali za samoprispevek predvsem ti, ker je zgrajeno brez lokacijskega in Na obravnavi so dejanja v celoti v notranjost. Iz koluta so odvili 169 vedo, da to sporoče postaji mi­zato, ker je bilo določeno, da bo med gradbenega dovoljenja in je torej pra­ MED TRČENJEM TRIJE priznali, kar jim je senat štel v metrov električnega bakrenega ka­ lice v Kočevju ali kateri drugi prvimi deli urejeno tudi avtobusno va črna gradnja. olajševalno okoliščino, bremenilo bla, vrednega 154.518,12 din, ga na­ RANJENI postaji milice oziroma upravi postajališče za njihovo novo naselje Na prošnjo krajanov smo povpraša­ pa jih je to, da sta bila Roman in pri vasi Breg. In res so dela kar dobro li pri pristojnih v občinski skupščini, ložili na vozilo in odpeljali v noč. V AV T A VAS — 21-letni Marko za notranje zadeve. Silvo Brajdič že kaznovana, Zvonko krenila. Nekaj so naredili vaščani, os­ kdaj in kako bo zadeva rešena. Zvedeli Opogumljeni s tem uspehom, so J. P. Veselič iz Gorencev pri Adlešičih se Rozman pa je celo sploh povratnik. talo pa skupnost za komunalne in smo, da bo občinska skupščina lahko podoben podvig ponovili nekaj dnije 6. junija ob 13.20 peljal z osebnim Čas, ki so ga prebili v priporu, je cestne zadeve, saj vaščani niso us­ izdala ustrezna dovoljenja šele, ko jih kasneje. Vnovič jim je pomagal avtomobilom iz Novega mesta protivštet v kazen. Sodba še ni pravno­ trezno usposobljeni in torej ne bi dobi­ bo kdo za to zaprosil. To lahko naredi mladoletni B. B., zraven pa je bil še močna. g g * li dovoljenja za delo. le tisti, ki je gradil, se pravi krajevna Straži. V Vavti vasi je v levem skupnost, komunalna skupnost ali pa Silvo Brajdič. Na istem mestu so,nepreglednem ovinku vozil po levi Avtobusno postajališče je urejeno obe skupnosti hkrati. čeprav so delavci Novolesa luknjo strani v ceste, takrat pa mu je nasproti Sredi belega in ustrezno označeno, avtobusi pa tu J. P. ograji že zakrpali, vnovič razrezali z osebnim avtom pripeljal 52-letni PODLEGEL še ne ustavljajo. Pri Riku že dolgo ograjo, se splazili v skladišče in uk-Anton Štangelj iz Novega mesta. Pri POŠKODBAM dne okradel čakata tudi dve avtobusni čakalnici, trčenju so se huje poškodovali voz­ NOVO MESTO — Iz novomeške da ju bodo postavili pri tem postaja­ nik in njegova sopotnika, 45-letni bolnišnice so sporočili, daje prejšnji črpalko lišču. Prebivalci Griča morajo pa še TRČIL V DREVO En vlom vedno na staro avtobusno postaja­ Anton Lešnjak iz Regerče vasi in 54-teden podlegel hudim telesnim KOROŠKA VAS — V ponedeljek, lišče, ki je v 700 m oddaljenem Bregu. letni Stanislav Pakar iz Jedinščice. poškodbam, ki jih je dobil v prome­ Z »izkupičkom« si je 9. junija, seje Alojz Bajuk z Radoviče pojasnjen, Avtobus namreč tu ne sme ustavljati. Vse tri so odpeljali na zdravljenje tniv nesreči 26. maja ob 13. uri v Go- peljal s kombijem iz metliške smeri predrznež precej opo- novomeško bolnišnico, materialno tni vasi, 74-letni Boris Stopar iz proti Novemu mestu. V dvojnem ovin­ drugi še ne ______mogel______ku pri Koroški vasi ga je zaradi preve­ škodo pa so ocenili na 850 tisočakov.Gotne vasi. VLOM V DOLENJKINO like hitrosti pričelo zanašati, tako daje Pripor za 24-letnega Fra­ O T O Č E C — Sredi belega dne zdrsel s ceste in trčil v drevo. Voznik je je v nedeljo neznanec »olajšal« TRGOVINO bil nepoškodovan, na pločevini pa je nca Goleta — Nov vlom v blagajno Petrolove bencinske čr­ bilo škode za 500.000 din. ______hišo______palke na Otočcu za nekaj švicar­ NOVO MESTO — V trgovini Dolenjke na Drski so v ponedeljek, 9. skih frankov, vrednostnih bonov, NOVO MESTO, ČRMOŠNJICE junija zjutraj, ugotovili, da so imeli na — M iličniki in kriminalisti novome­ čekov in prčko 600.000 din delu vlomilca. V trgovino je prišel sk­ . KJE STA KOLESI? gotovine. oz okno hladilnice za meso in odnesel ške U N Z so prejšnji teden, točneje 4. 29 suhih salam, 2 kilograma klobas, 3 GOR. KAMENJE, ČRNOMELJ junija, prijeli 24-letnega Franca D o tatvine je prišlo med 12.15 NI UPOŠTEVAL Z N A K A »STOP« njšano hitrostjo zapeljal na tire. Prav zavitke kraškc vratovine, 14 steklenic — Jože Starič iz G or. Kamenja je v Goleta iz Črmošnjic, ki je ut­ in 12.45, med delom izmene, v — 7. junija ob 12.40sejezahodnonem- takrat pa je po njih iz trebanjske smeri raznih alkoholnih pijač, pri registrski ponedeljek prijavil m iličnikom , da mu emeljeno osumljen, daje 15. maja kateri sta bila Ivanka Weiss iz ški državljan 23-letni Thomas Diek- pripeljal tovorni vlak. Strojevodja je blagajni pa sije postregel še'z20 zavit­ je nekdo zmaknil kolo. Starič se je z Radovelj pri Šmarjeških Topli­ vlomil v stanovanjsko hišo Janeza mann peljal z motornim kolesom po sicer zaviral, vendar trčenja ni uspel ki cigaret. Skupne škode je za 100.000 njim pripeljal na železniško postajo v Jermana v Rožancu pri Črnomlju. Cesti bratstva in enotnosti v M etliki. V preprečiti. Lokomotiva je trčila v za­ cah in Janez Perše. Slednji je o k ­ din. Trebnjem, tam kolo pustil in se odpe­ oli poldneva odšel domov na ko­ ljal z vlakom v Ljubljano na delo. Ko Iz hiše je takrat izginilo več raznih križišču z magistralno cesto ni upošte­ dnji del avtomobila, Dreža pa seje pri silo, Weissova pa je sama ostala se je drugega dne vrnil, vozilca ni bilo predmetov in denarja v skupni val znaka stop, pač pa je zapeljal na­ tem na srečo le laže poškodoval in so OTROK SE JE RANIL prej in pri tem oplazil osebni avtomo­ mu zdravniško pomoč nudili v novo­ na črpalki. Med tem, ko je neko­ več. Smolo pa je imel tudi llija Piljič iz vrednosti preko 250.000 din. Pre­ S PIŠTOLO Črnom lja, ki je bil v noči na 10. junij bil 23-letncga Alije Harbaša iz-Mulni- meški bolnišnici. Materialno škodo so mu natakala gorivo, je nekdo iskovalni sodnik novomeškega te­ ob kolo, ki je bilo spravljeno v kleti ka, ki je peljal po prednostni cesti. ocenili na 500.000 din. neopazno stopil v prodajalno, TREBNJE — 14-letni Miloš D. iz meljnega sodišča je zoper Goleta stanovanjskega bloka v Ulici Moše odredil pripor. M otorist in njegova sopotnica K risti­ kjer je b il predal z denarjem sicer Trebnjega se je prejšnji teden ranil Pijade. na Franke sta se ob padcu hudo V OVINKU ZAPELJALA NA zaklenjen, vendar je bil v njem med igranjem s strašilno pištolo. Ni pa še znano ime storilca, ki je poškodovala in so ju odpeljali na zd­ LEVO —"39-letna Irena Župevc iz tudi ključ. Storilec torej očitno Miloš je namreč, potem ko je 3. juni­ 3. junija dopoldne vlomil v stano­ ravljenje v novomeško bolnišnico. Čardaka seje 3. junija ob 15.50 peljala ni imel pretežkega dela. Zmaknil ja prišel iz šole, prijel za pištolo, ki ODNESEL REBRA vanjsko hišo Janeza Medica v Materialne škode je bilo za 2 milijona z osebnim avtom po klancu navzdol, je 20 švicarskih frankov, precej pa je imela pokvarjen sprožilni me­ IN KOKOŠ Črmošnjicah pri Stopičah. Nez­ 600 tisoč dinarjev. ki pelje iz Laz skozi Uršna sela. Tam je vrednostnih bonov in čekov, ob hanizem. Slednji seje v rokah M il­ nanec je iz stanovanja odnesel ra­ NEPREVIDNO ZAPELJAL NA v blagem desnem in preglednem ovin­ ZAPUŽE — V ponedeljek zvečer TIR E — 36-letni M iro Dreža iz ku zavozila na levo stran ceste, takrat njih pa še zajeten kupček goto­ oša D. samodejno sprožil in udaril diokasetofon znamke Phillips, po­ med 21. in 23. uro je nekdo obiskal ročni prstan, zlato v‘erižico, žepno Trebnjega se je 7. junija ob 23.30 peljal pa je nasproti pripeljal z osebnim vine. Krajo je Weissova ugotovi­ po naboju, ki seje aktiviral. Naboj stanovanje Franca Simončiča v Za- z. osebnim avtomobilom po lokalni avtomobilom 22-letni Damjan Novak uro, svetlobni digitronski računal­ la šele, ko se je Perše vrn il s kosi­ je zadel desno Miloševo dlan, tako pužah. Med tem, ko lastnika ni bilo cesti iz. Stana proti M irni. Ko je priv­ iz Uršnih sel. Slednji navzlic umikanju la. O predrznežu zaenkrat še ni da so poškodovanca morali prepe­ doma, je neznanec zlezel skoz okno nik in nekaj tuje valute, tako da je ozil do Zapuž, kjer poteka cesta preko trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi sledu. ljati po zdravniško pomoč v novo­ shrambe in iz hladilnika vzel kos svinj­ Medic oškodovan najmanj za 200.000 železniške proge, ni upošteval promet­ se je Novak hudo poškodoval in so ga meško bolnišnico. skih reber, iz zmrzovalnika pa kokoš. din. ne signalizacije, marveč je z nezma­ prepeljali v novomeško bolnišnico.

1 8 DOLENJSKI LIST Št. 24 (1922) 12. junija 1986 V NEDELJO NOVA Jutri start rallyja VELIKA KONJENIŠKA Ob 14.15 se bo na novomeškem Glavnem trgu PRIREDITEV pričel 5. mednarodni Kompasov rally, na ŠENTJERNEJ — Ljubitelji ko­ katerem sodeluje kar 96 ekip iz petih držav njskega športa na Dolenjskem bodo NOVO MESTO — Po poldrugem desetletju bodo ju tri na Dolenjskem v nedeljo že drugič letos prišli na vnovič hrumeli motorji avtomobilov, ki se bodo v okviru 5. mednarodnega svoj račun. Šentjernejski konjski Kompasovega rallyja merili za pokal Alpe-Adria, tekma pa bo štela tudi za klub namreč organizira v nedeljo ob državno in republiško prvenstvo. Prireditev se bo uradno pričela ob 14.15 15. uri veliko konjeniško prireditev ■ B f : i pred Novoteksovo trgovino »Julija« na novomeškem Glavnem trgu, od z osrednjo točko: kvalifikacije za koder bo pot peljala tekmovalce do Prečne, kjer bo ob 14.48 start prve od jugoslovanski kasaški derbi. Prav 22S i k . sedmih hitrostnih preizkušenj. zategadelj bo prireditev ob vsakem vremenu, mladi pa bodo imeli kot Zapišimo že uvodoma, da se je To velja predvsem za Glavni trg, k ’ NOVE PRVAKINJE — Novomeške rokometašice so v odločilnem srečanju zadnje­ vselej doslej prost vstop. Konji bodo organizatorjem prijavilo rekordno kjer bo prepovedano vsakršno pa­ r o k o m e t tokrat startali z avtostartom, pri­ število posadk (na startu jih bo kar rkiranje, dostop bo dovoljen le dos­ ga kola ženske SRL v soboto v Šentjerneju iztržile neodločen rezultat, ki jim je bil javljenih pa je kar 70 kasačev, ki se 96) iz petih držav: Italije, Avstrije, tavnim vozilom. Prav tako bo med dovolj, da so zaradi boljšega izkupička v medsebojnih srečanjih z Iskro in Branikom Zahodne Nemčije, ČSSR in Jugo­ osvojile naslov letošnjih republiških prvakinj. Takole vesela so bila dekleta trenerja bodo pomerili v sedmih kasaških 15. in 20. uro za ves promet zaprta SRL, ženske, zadnje kolo: IS K ­ slavije. O favoritih je težko govori­ Janeza Štruklja (levo) po sobotnem uspehu. Seveda jih za vstop v II. zvezno ligo čaka preizkušnjah. cesta čez Gorjance med Novim RA — NOVO MESTO 16:16 (9:9) ti, po dosedanjih rezultatih sta v še ena ovira — kvalifikacijska tekma z Osijekom. (Foto: B. Budja) najožjem krogu dve posadki: mestom in Jugorjem, že od 13.30 Iskra: Bolte, Gorenc, Kegljevič, Brane Kuzmič in Novomeščan ure pa bo popolna prometna zapora Turk 3, Selan, Rangus 2, Vide 3, J. Rudi Šali z vozilom R-5 G T L tudi na cesti med Sadinjo vasjo, Kovačič 1, M. Kovačič 1, Jakše, Turbo ter italijanska posadka Frato in Prečno. Ostale zapore, saj Kos Quartezan — Vianello. Med tisti­ Naslov »pristal« v Novem mestu Novo mesto: Udovič, Abazovič, gre predvsem za gozdne ceste, ka­ Pelko, T. Zupančič, Kramar 2, E. mi, ki bodo skušali mešati štrene kšnih večjih problemov verjetno ne favoritom , pa bosta na startu tudi Zupančič 1, Jakše 3, Simončič 1, bodo povzročale. Neodločen rezultat v zadnjem odločilnem srečanju ženske SRL je ob spletu ok­ Bojan Križaj s sovoznikom Va­ Opruc 9, Pate, Butala. lantom v visi. V času rallyja, ko bo najzani­ oliščin ustrezal Novomeščankam — Čudeža v moški ligi ni bilo ITAS KOČEVJE — MLINO­ Brez dvoma bodo za gledalce mivejših hitrostnih preizkušenj že TEST 29:21 (15:11) hitrostne preizkušnje prava po­ konec, pa bodo prišli na račun vsi, Republiški rokometni ples je končan. Sobotno zadnje kolo je dalo nova prvaka in s zavedale tudi Šentjernejčanke, ki so Itas: Filipovič, Klarič 1, Fajfar sklonjenih glav zapuščale igrišče. Ta­ slastica. Tako tista, ki bo potekala ki se bodo zbrali na novomeškem tem ekipi, ki se bosta v kvalifikacijah potegovali za vstop v II. zvezno ligo; pri mo­ 3, Križman ?, S. Jerič 6, M. Jerič 3, od startnega mesta v kamnolomu Glavnem trgu. Vse od 18. pa do ških je to Astra Jadran, pri ženskah pa vrsta Novega mesta. Kot je znano, je o naslo­ kšen je pač šport. Navsezadnje je naj­ Bejtovič 8, Zalar 6, Kure, Vuk. pomembneje to, da je naslov ostal na Pogance čez Gorjance do Kota pa 21. ure bo trajal program, ki ga bo vu v ženski ligi odločalo prav zadnje kolo, ko sta se v Šentjerneju pomerili vodilni KONČNA LESTVICA: 1. No­ Dolenjskem. potem hitrostna preizkušnja iz z javljanji s proge povezoval tele­ ekipi Iskre in Novega mesta. Pred srečanjem je bilo veliko ugibanja. Zmaga je za vo mesto 34,2. Branik 34,3. Iskra vizijski reporter Marjan Lah, za 34, 8. Itas Kočevje 19 točk. Crmošnjic preko Komarne vasi in vsako od obeh že pomenila naslov prvakinj, neodločen izid pa je dajal možnosti obe­ V moški ligi presenečenja, ki bi Inle­ razvedrilo pa bodo skrbeli plesna SRL, moški, zadnje kolo: FER- Baze 20 do Podturna ter tista, ki ma. Kajti če bi se na vrhu znašli le ti dve ekipi z enakim številom točk, bi bila v su prinesel naslov prvaka, ni bilo. Ast- bo potekala med Sadinjo vasjo skupina KRIK iz Ljubljane, ki bo RO TEHNA — INLES 24:29 prednosti Iskra, saj ima boljši izkupiček v medsebojnih srečanjih. Toda v soboto se preko Frate do Prečne. Vsako teh nastopala v najnovejših modelih (9:16) preizkušenj bodo tekmovalci pre­ Novoteksovih oblačil, ansambel jima je z zmago nad Burjo pridružil še mariborski Branik, ki je prav tako zbral 34 Inles: Parezanovič, Dejak, Ilc 6, • Nove prvakinje ženske SRL, ekipo vozili dvakrat. Na cilj tega prvega Spomin, organizatorji pa so pri­ točk. V krogu teh treh ekip pa imajo v medsebojnih srečanjih največ uspeha prav Lukič, Čirovič 6, Krpov 1, Ambr­ dela rallyja, ki bo na novomeškem pravili tudi bogat srečelov. Za­ Novomeščanke. Novega mesta, čaka sedaj kvalifika­ ožič 4, Mate 7, Fajdiga 5, Lesar, pišimo kot zanimivost, da je cijsko srečanje za vstop v II. zvezno Tanko, Gelze 1. Glavnem trgu, bo prvi tekmovalec Vzdušje v dvorani šentjernejske vrednost vseh nagrad preko 7 mi­ dela so igralke Iskre vodile s tremi KRŠKO — STT RUDAR 25:24 privozil ob 21.35. Že ob 23. uri pa osnovne šole je bilo v soboto zvečer ligo. Že včeraj so odigrale prvo tekmo v lijonov dinarjev, najvrednejša pa zadetki prednosti (4:1, 5:2), potem .pa (15:14) bodo tekmovalci krenili na novo izredno, ob bučnem, a korektnem na­ je prišlo do obdobja, ki je pravzaprav Osijeku, povratno srečanje pa bo 18. ju ­ je Kompasova nagrada, ki podarja Krško: Kastelic, Kekič 3, Capi, pot: med Novim mestom in Lju­ vijanju so se v začetku najbolje znašle odločilo srečanje. Gostiteljice so obs­ nija v novomeški športni dvorani. dobitniku brezplačno letalsko vo­ Manček 5, Šerbec 11, Pirc, Junkar, bljano jih preko Straže, Žužembe­ gostiteljice. Vodile so že s 3:0, in tale, Novomeščanke pa so vztrajno zovnico na relaciji Ljubljana — Bizjak, Starc 1, Iskra 3, Glaser 2, rka in vasi Krka s tremi hitrostni­ Novomeščanke so šele v 9. minuti manjšale prednost in izenačile rezultat New York in nazaj. Imena srečnih ra Jadran je namreč zmagala doma in Pereč. mi preizkušnjami čaka drugi del dosegle prvi gol. Vse do sredine prvega na 6:6, ob koncu prvega dela pa imele dobitnikov nagrad bodo objavlje­ tako zasluženo osvojila letošnje pr­ DVZ PONIKVE — MINERVA rallvja, ki se bo končal ob 1.27 v celo prednost, da polčas odločijo sebi na v ponedeljkovi številki Dela. venstvo. Ribničanom ostane v uteho, 30:19(14:6) Ljubljani. Zadnji, tretji del'dirke, v prid. Prve minute drugega dela so Za konec pa še tole: vse kaže — da so v zadnjem kolu z zmago v Izoli DVZ Ponikve: Jambrovič, Pod­ se bo pričel v soboto ob 8. uri na prinesle Novomeščankam lepo pred­ seveda pa bo vse odvisno od us­ nad Ferrotehno krepko pomagali goršek 5, Bambič 1, Fink 3, Doble­ stadionu v Zgornji Šiški. MLADI SAHISTI nost, kajti vodile so že z 11:9, a sojih pešnosti jutrišnje prireditve — da Krčanom, ki so se tako v zadnjem kolu kar 5, Kočevar 5, Drab 2, M. Str­ gostiteljice vendarle ujele, ekipi pa sta Povsem razumljivo, da bodo v bo Kompasov rally na Dolenj­ rešili izpada. Krčani so namreč doma nad 5, D. Strnad 3, Vrabec I, STAREGA TRGA se nato do konca srečanja izmenjavali času rallyja na nekaterih cestah ju t­ skem poslej tradicija. v izredno razburljivem srečanju ugnali Meglič. v vodstvu. Pri rezultatu 16:16 so imele ri veljale popolne prometne zapore. B. BUD JA DVAKRAT PRVAKI Rudarja, a tudi to bi jim kaj malo po­ KONČNA LESTVICA: 1. Ast­ Šentjernejčanke še možnost, da dose­ magalo, če Ribničani v Izoli ne bi osv­ ra Jadran 35 točk, 2. Inles 34, 8. SRS žejo odločilni zadetek, a so v zadnjem ojili obeh točk. DVZ Ponikve 19, 10. Krško 14. napadu dve minuti pred koncem POSTOJNA — V Postojni je B. B. bilo te dni republiško ekipno nespretno izgubile žogo, ki so jo šahovsko prvenstvo za mlajše pio­ Novomeščanke nato zadržale do Peti zlati znak Italijanu nirje in pionirke. Prvaki Dolenj­ zadnjega sodniškega žvižga. izenačeni boji na nedeljski mednarodni speedway ske, mladi šahisti in šahistke iz Veselje Novomeščank je bilo nepo­ Pet zmag Iskre v finalu Starega trga, so zagotovo presene­ pisno, čeprav za rezultat Mariborčank prireditvi v Krškem — Krčani Omerzelu tretje mesto tili vse, saj so zmagali v obeh kon­ z Burjo še niso vedele, resda pa bi bilo Mariboru je bit letošnji finale atletskega pokal; kurencah. Za pionirke so igrale vse drugo razen njihove zmage KRŠKO: — Na nedeljski 5. med­ naš Zvonko Pavlič in domačin Krešo Golobarjeva, Maršeničeva, Rau- prvovrstno presenečenje. Tega so se Slovenije — članski zmagi Cujnika in Primca narodni pozivni dirki v počastitev - Omerzel so zbrali po 11 točk, v doda­ hova. Starčeva in Obrovnikova. za občinskega praznika na Stadionu Ma­ tni vožnji pa je Omerzelu uspelo ugna­ pionirje pa Kobe, Horvat, Lindič. MARIBOR — 7. in 8. junija je bil v Tekstor 15,6 s; 100 m: 9. Božič ll,7 s; tije Gubca v Krškem so se za zlati znak ti močne tekmece. Tako si je Krčan Žagar in Margan. Med dekleti je POINIRJI INLESA priboril tretje mesto na zmagovalnih Mariboru finale APS za mladince in ■višina: 4.— 5. Delič 195 cm; disk: 7. občine pomerili tekmovalci Avstrije, nastopilo 8, pri fantih 13 ekip. PRVI stopnicah. Tudi za prvo mesto je bila -ob člane. Atleti Iskre Tenel so se odrezali Macedoni 29,94 m. Češkoslovaške, Italije, Nemčije in potrebna dodatna vožnja med Rigset- LESKOVEC — V športni dvorani bolje kot lani: mladinci so ponovno osv­ Za drugo mesto mladincev IS K R I , je bil pred dnevi finalni rokometni tur­ Jugoslavije. V boj za sam vrh pa se je tom in Habekom; v njej je bil močnejši ojili drugo mesto in pustili za seboj mo­ ki so jih premagali le domačini, je nir SRS za pionirje, letnik 1971. in presenetljivo, a povsem zasluženo vme­ Italijan, ki mu je zasluženo pripadla štva* kot so Kladivar, IBL Olimpija, zadostovalo 130 točk. Tretji je bil celj­ GOLES PRVI mlajše. Med štirimi ekipami so prepri­ ski Kladivar s 124,5 točkami. AK IBL šal tudi domačin Krešo Omerzel. lovorika, peti zlati znak občine Krško. ŽAK Ljubljana in druga. Člani so na­ P. P. MED GOZDARJI čljivo, slavili Ribničani, ki so ugnali vse Olimpija so Novomeščani premagali V prvih vožnjah je kazalo, da ni iz­ nasprotnike. predovali na 4. mesto, pred njimi so bili kar za 100 točk! razitega favorita, saj je, denimo, NOVO MESTO — Na kegljišču na AK Velenje, AK Olimpija in AD Kladi­ Člani so osvojili dve zlati in d\e Loki je bilo pred dnevi tradicionalno poznejši zmagovalec Italijan Otta- TENIS KLUB var. Pri mladincih zaradi bolezni in srebrni medalji. V metu kopja je zrna prvenstvo dolenjskih gozdarjev. Ekip­ viano Rigsetto moral že v drugi vožnji poškodbe nista nastopila Fabjan, ki bi gal Cujnik s 73,36 m, v disku pa Prim. priznati premoč mladega Nemca no je zmagala vrsta DSSS, med posa­ TUDI V KRŠKEM zanesljivo zmagal v teku na 3 km, in z 52,16 m. Slavko Malnar je v meta Traunspurgerja, ki je na koncu zbral mezniki pa Niko Goleš iz Trebnjega, KRŠKO — Na ustanavni skupščini Mikec, ki bi se glede na letošnje rezul­ kladiva, kjer so imeli Novomeščani komaj 6 točk. Tudi favorizirani Čeh, ki je podrl 219 kegljev, drugouvrščeni tenis kluba Krško se je zbralo 19 tate uvrstil na 5. mesto. kar 4 od 9 finalistov, osvojil srebrno in sicer najmlajši tekmovalec prire­ Fink je bil slabši za vsega 3, tretj- privržencev »belega« športa. Za preej- medaljo in presegel mejo 50 m. Nje go - ' ditve 18-letni Borživoj Habek, je izgu­ euvrščeni Sašek pa za 11 kegljev. sednika so izvolili Jožeta Cerleta. za Naslove posamičnih pokalnih pr­ osebni in dolenjski rekord je zdaj bil dvoboj v šesti vožnji. Na končuje predsednika nadzornega odbora M il­ vakov so osvojili Zupančič v teku na 50.64 m. Srebrno medaljo je osvojil tu ­ bil razplet nadvse dramatičen in za ok­ ZMAGA MIRENSKIH oša Medveda (oba iz Celuloze) in za 110 m z ovirami z odličnim dosežkom di Lapanje v skoku v višino z 206 cm. oli 4.000 gledalcev nadvse zanimiv. sekretarja Gorana Rovana, dopisnika 14,9 s, Žulič v teku na 400 m s 50,2 s in Ostali rezultati članov: 400 m: 5. Čehoslovak^ Sova, Italijan Guarise, MLADINCEV TV Ljubljana. Tekstor s 690 cm dolgim skokom v da­ Gabrijel 55,8 s; kladivo: 5. Cujnik STOPNICE TUDI ZA JUGOSLO­ MIRNA — V prvenstveni tekmi ljino. Srebrno medaljo je osvojil Jožef 45,26, 7. Malnar Slavko 44,08 m, 8. VANA — Podpredsednik krške občin­ slovenske košarkarske mladinske lige v skoku v višino s 195 cm. Če ga v zale­ Primc 38,98 m: disk: 5. Cujnik 41,52 V soboto ske skupščine Aleksander Strupeh je so igralci Partizana z Mirne doma OŠ Baza 20 ima tu ne bi motil nasprotni veter, bi m; krogla: Cujnik 14,12 m, Primc izročil Italijanu zlati znak občine Krško visoko premagali sovrstnike iz Mirne s verjetno skočil višje in se približal 13.64 m, Malnar S. 11,40 m; 400 m: pričenja dirka in čestital drugo uvrščenemu Habeku 83:55. Pri gostiteljih je bil najboljši dosežkoma, s katerima je pred dnevi Gabrijel 51,5 s. najobetavnejši zmagal na občinskem in področnem ter domačinu Omerzelu. Pevec, pri gostih pa Kerin. Še rezultati članic: 100 Uv.: Eržen »Po Jugoslaviji« atletski rod srednješolskem prvenstvu: takrat je 15,6 s; daljina 8. Eržen 509 cm; 200 m: preskočil 208 in 205 cm, s čimer se je 8. Eržen 27,5 s. vpisal med perspektivne slovenske J. P. Od 14. do 22. junija Na republiškem prvens­ atlete. Bronaste medalje so osvojili tvu so bile pionirke prve, Macedoni v metu kladiva, Vidmar v V soboto, 14. junija, se bo v Čačku V dresu tokijske univerze pionirji pa tretji teku na 3000 m in štafeta 4 x 100 m. V M ariboru pa so uspešno nastopili pričela letošnja 42. kolesarska dirka Daniel Macele bo na SP branil barve tokijske Ostali rezultati mladincev: kladivo; tudi atleti iz Dolenjskih Toplic Cilka »Po Jugoslaviji«, ki se bo, kot je 4. Markelič 36,34 m; 110 ov.: 4. Križe, Milan Šimunič in Greta Hren? znano, končala 22. junija na novome­ univerze — 16 let zapisan karateju N O VA G O R IC A — Mladi atleti in ki so se vsi uvrstili v finale državnega škem Glavnem trgu. Na startu bo letos atletinje iz Dolenjskih Toplich so na prvenstva. Najboljši rezultat je dose­ kar 19 reprezentanc s preko 100 kole­ NOVO MESTO — To nedeljo Sredstva za drago in dolgo pot nedavno končanem republiškem pr­ gla Križetova. ki je v skoku v višino sarji, poleg šestih domačih selekcij še bo 23-letni Daniel Macele, ki je na Japonsko so Maceletu prispe­ venstvu osnovnih šol dosegli izreden USPEH MLADIH preskočila 183 cm, kar je eden leto- ekipe Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Fran­ sicer doma iz Radeč, a že nekaj časa vali novomeška tovarna zdravil uspeh. Potem ko so mladi Topličani ROKOMETAŠIC šnjili, boljših rezultatov v Jugoslaviji, cije, Grčije, Madžarske, Poljske, Ro­ Krka in nekateri novomeški obr­ na občinskem in območnem prvens­ in je kar za 6 cm premagala lansko živi v Novem mestu, odpotoval v BREŽICE — Pred dnevi se je v munije, Nizozemske, Turčije, Italije, tniki, sam pa si je kupil opremo, ki tvu pobrali kar 27 zlatih medalj — ob državno prvakinjo. Odlična jc bila tu­ daljni Tokio, kjer ga od 27. junija Brežicah končal finalni del republiške­ Kube in Nizozemske, medtem ko je ni ravno poceni. tem se je 6 pionirjev in 8 pionirk uvrs­ di Hrenova, ki je prvi dan krepko izb­ naprej čaka nastop na svetovnem ga rokometnega prvenstva za pio­ Sovjetska zveza udeležbo odpovedala. »Hvala vsem, ki so mi pomaga­ tilo med 15 najboljših v Sloveniji — so oljšala svoj osebni rekord na 100 m nirke. Selekcija Dolenjske je z zmaga­ V tej pisani karavani kolesarjev karatejskem prvenstvu. Macele bo li. Upam, da se jim bom dostojno bili tokrat celo najboljši v Sloveniji. V ovirami s 14,5, drugi dan pa je osvojil, ma proti Brežicam 8:1 in Velenju 13:8 bodo tudi štirje novomeški kolesarji: na tem prvenstvu zastopal barve to­ oddolžil. A če sem iskren, moje skupnem seštevku blizu 60 osnovnih srebrno medaljo v skoku v daljino s ter porazu z Izolo 5:12 osvojila drugo Papež,- Glivar in Smole bodo vozili za kijske univerze. misli že danes sežejo dalj od Tokia. šol so pionirke OŠ Baze 20 osvojile na­ 561 cm. Naj omenimo, dajevtejdisci- mesto. Ob tem je treba povedati, da so A jugoslovansko reprezentanco, Bo­ »Sliši se morda čudno, a je ven­ Kako potem? Rad bi, in za to slov republiških ekupnih prvakinj in si plini nastopila tudi Križetova in bila s dolenjske rokometašice na polfinal­ jane pa bo v dresu ekipe Slovenije. darle res. Do poziva za nastop v imam tudi lepe možnosti, pričel tako priborile pravico do nastopa na 521 cm peta. nem turnirju, ki je bil predtem v Vsekakor lahko po zadnjih dobrih tem dresu sem prišel na lanskem trenirati' v Zahodni Nemčiji, v državnem prvenstvu, ki bo letos prvič Kot vselej.se je tokrat vnovič izkazal Šentjerneju, izločile tako močne ekipe, rezultatih — zadnja sta Papeževa zma­ evropskem prvenstvu v Italiji, kjer Muenchnu, a vprašanje je seveda, 4. julija v Kumrovcu. Njihov uspeh so tudi Milan Šimonič. V troskoku |o z kot so Aples, Mlinotest in Olimpija, ga na nedeljskem Trampuževem me­ sem v svoji kategoriji do 76 kilog­ kaj bo na to porekla jugoslovan­ imenitno dopolnili fantje s 3. mestom rezultatom 15,57 osvojil svoj žc 15. na­ kar je dosežek, ki dolenjskemu morialu v Ljubljani in Smoletova na ramov zmagal, to pa je bilo za ska zveza. Znano je namreč, da je v konkurenci 58 šol, ki so se uvrstile v slov republiškega prvaka in prem rokometu tudi v prihodnje obeta kriterijski dirki v Vrhniki — od mojega učitelja Japonca Tahashi- starostna meja za odhod špor­ zaključni del. drugouvrščenega za več kot imtVu dobre rezultate. Za Dolenjsko so ig­ novomeških kolesarjev pričakujemo ja dovolj, da me uvrsti v svojo tnikov v tujino 27 let. A če delajo Uspeh mladih atletov iz OŠ Baza 20 zlatu pa je dodal še srebro v skoku v rale: Radovan, Žagar, Šiško, Lužar, tudi tokrat dobrih vesti. Papeža in G li- vrsto. Sem edini Slovenec, ki bom izjeme tudi pri drugih športih, za­ je tolikanj večji, če vemo. da gre za daljino z rezultatom 7,27 m. Trije to- Martinčič, Pelko, Bosančič, Bogovec, varja mnogi štejejo celo med favorite nastopal na tem prvenstvu, vseh iz kaj je ne bi šepri meni?« razmišlja majhno šolo z vsega 400 učenci in da pliŠki atleti, ki sicer nastopajo za \K Veselič, Knaflec, Mišjak, Hočevar, letošnje dirke. Sicer pa več o zaključku Jugoslavije pa nas bo šest.« Daniel Macele, ki jc sicer član lju­ so za njim i zaostale šole. v katerih je Kladivar, so si tako v finalu APS, k; bo Jerele in Bučalo. te prireditve, ki bo prihodnjo nedeljo v Macele se je pričel ukvarjati s bljanskega kluba Emona. tudi po 1.500 učencev. Načrtno in pre­ čez slabih 14 dni, zagotovili mesta kar I. ŠIŠKO Novem mestu, v naslednji številki. karatejem že pred 16 leti in od ta­ B. B. dano delo mentorice Majde Križe sku­ v petih disciplinah. paj z Milanom Šimuničem je obrodilo krat zabeležil vrsto imenitnih KAJAK-KANU rezultatov. Kar štirikrat jc bil re­ sadove in na dlani je, da raste ta čas \ publiški prvak, lani in predlani je Dolenjskih toplicah iz jemen rod mla­ PRIREDITEV dih atletov. Zapisati velja še, da gre ŽIDANEK PRVAK bil najboljši v državi, letos na ŽUŽEMBERK — Za krajevni praz­ večidel za mlada dekleta, da sta v fina­ SREČANJE DOLENJSKE državnem prvenstvu ni nastopil. nik 13. ju lij pripravlja turistično »Čeprav je bilo prvenstvo v Lju­ lu nastopili celo dve. ki obiskujeta 5. društvo Žužemberk 1. mednarodno POBRATENIH ČRNOMELJ — S finalnim na­ bljani, letos nisem nastopil, saj razred. In za konec še imena novih turistično kajak-kanu prireditev na 9 ŠPORTNIKOV stopom šestnajsterice najboljših se je sem se pripravljal za nastop v To­ pionirskih republiških prvakinj: Da­ km dolgi progi od Zagradca do mjana Markovič, Irena Špelič, Vanja na kegljišču v Kanižarici končalo kiu. Vsak dan treniram kar po 6 ur Žužemberka. / VELIKA GORICA — V letošnje prvenstvo Dolenjske v keglja­ in reči moram, da imam v Novem Lukšič, Lili Avguštin. Anita Salopek. od 21. do 22. junija bo tu nju. Zmaga jew premočno pripadla mestu za trening odlične možnos­ Vanja Markovič. Janja Kraševec in BELA KRAJINA — srečanje športnikov pobi:; Novomeščanu Židaneku, ki jc podrl ti. Seveda si sam najpogosteje pos­ Nuška Henigman. Za pionirje pa so JADRAN 3:5 (0:1) občin Velika Gorica, Obran 4.332 kegljev, drugi je Popovič 4.230, tavljam vprašanje, kako bo na nastopili: Matej Blatnik, Dušan Za­ llijaš in Trebnje. Iz treba) tretji Ž. Goleš (oba M etlika) 4.186, 4. Japonskem. Konkurente dobro man. Tomaž Slane, lo m a / Furlan. ČRNOMELJ — V osmini finala občine se bo srečanja udelež : Hrastar 4.170, 5. B. Vesel 4.144,6. Ge- poznam in mnenja sctn. da se Matjaž Markovič in Mitja Hrovat. nogometnega pokala na območju športnikov, ki bodo tekn« ršič (vsi Novo mesto) 4.137 itd. iahko prebijem do finala. Veliko Zapišimo še, da je od ostalih dolen j­ Slovenije so Črnomaljci po streljanju malem nogometu, košarki, Daniel Macele: »V Tokiu računam Židanek si je s to zmago priboril pra­ tega pa bo seveda odvisno tudi od skih udeležencev v Postojni največ enajstmetrovk (v rednem času se je rokometu, v kegljanju pa se 1 vico (do nastopa na republiškem sodnikov.« na nastop v finalu.« dosegla Novomeščanka Lavra Kaste­ tekma končala 1:1) izgubili tekmo z pomerili moški in ženske. prvenstvu. lic. ki jc bila v tekli na 600 m druga. costi i/ Dekanov.

() Št. 24 (1922) 12. junija 1986 DOLENJSKI UST »SOP« Krško, specializirano podjetje za OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV industrijsko opremo Krško, CKŽ 141 TREBNJE Območna skupnost Krško Trg Matije Gubca 3 DELAVSKI SVET TOZD STORITVE, Gasilska 3, razpisuje za šolsko leto 1986/87 68270 Krško naslednji štipendiji: objavlja prosta dela oz. naloge objavlja 1 štipendijo za študij na PA 2 slikopleskarjev ali pleskarjev — razredni pouk JAVNO PRODAJO 1 štipendijo za študij na PA Pogoji: naslednjih osebnih avtomobilov: — končana poklicna šola pleskarske stroke — tehnični pouk-fizika — odslužen vojaški rok Vloge na obrazcih DZS (obr. 8,4) pošljite najkasneje do Izklicna Delovno — opravljen vozniški izpit B kategorije 25. 6. 1986 na naslov: OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA Naziv cena. stanje — 2 leti delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in SKUPNOST TREBNJE, Baragov trg 1,68210TREBNJE. 1. Zastava 750 SE 240.000,- vozen 3-mesečnim poskusnim delom. Spričevalo za tekoče šolsko leto in potrdilo o vpisu let. 1981 — registriran Stanovanj ni. boste dostavili po razgovoru ob koncu šolskega leta. 2. Zastava 750 S 90.000,- vozen Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite KOORDINACIJSKI ODBOR let. 1977 — registriran OIS TREBNJE v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: »SOP« Krško, 484/24-86 Javna proaaja bo 20. 6.1986 ob 10. uri v Krškem, Trg Ma­ kadrovska služ.ba, 68270 Krško. tije Gubca 3. Interesenti si lahko ogledajo osebna vozila O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po ko­ na dan javne prodaje od 8. do 10. ure. nčanem zbiranju prijav. Pravico do udeležbe imajo interesenti, ki pred začetkom 490/24-86 DO Komunala Novo mesto, p. o. javne prodaje vplačajo 10% od izklicne cene. Prodaja bo Cesta komandanta Staneta 2 potekala po načelu »videno — kupljeno«. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga vplača kupec. Po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja Najmanjši dvig na javni prodaji znaša 1.000- din. »SOP« Krško, specializirano podjetje za vabimo k sodelovanju: Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti v 7 dneh po odkupu, sicer bomo varščino zadržali. industrijsko opremo Krško, CKŽ 141 497/24-86 1. inženirja gradbene ali komunalne smeri, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD OPREMA 2. kemijskega tehnika, 3. administrativnega tehnika, objavlja prosta dela oz. naloge 4. zidarja, DS DO BELT TOZD LIVARNA Črnomelj 5. tesarja, SORTIRANJE ODPADNEGA MATERIALA IN ČIŠČENJE DELAVNICE 6. vzdrževalko upravnih prostorov, razpisuje 7. več delavcev za komunalna dela. prosta dela in naloge: pod naslednjimi razpisnimi pogoji: — dokončana ali nedokončana osnovna šola Bodočim sodelavcem nudimo možnost nadaljnjega — zaželjene delovne izkušnje do 1 leta strokovnega usposabljanja, osebnega razvoja in na­ — vodenja tozda Livarna predovanja ter stimulativno nagrajevanje. — odslužen vojaški rok Pogoji: metalurška visoka šola, pet let prakse v stroki, — zdrav in sposoben za fizično delo Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dose­ aktivno znanje enega ali pasivno znanje dveh svetovnih danjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi v — stanovanj ni jezikov, moralno-politična neoporečnost Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časopisu splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala, Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe na DO BELT z do­ časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2. kazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po Pisne prijave sprejema kadrovska služba »SOP« Krško 8 508/24-86 objavi razpisa. dni po objavi oglasa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po ko­ izbiri. nčanem zbiranju prijav. Gorenje SOZD 486/24-86 491/24-86 DO Gorenje SERVIS, p. o. Titovo Velenje Socialistična republika Slovenija Delovna organizacija Elektro Celje, tozd Komisija za delovna razmerja SKUPŠČINA OBČINE METLIKA Elektrodistribucija Krško, oglaša prosta dela in naloge: razpisuje Komisija za delovna razmerja in — čistilec prostorov in opreme v SE Novo mesto družbeni standard javno prodajo rabljenih avtomobilov, (za 4 ure dnevno) objavlja prosta dela in naloge ki bo dne 18. ju n ija 1986 ob 12. uri v prostorih avtot- Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev morajo ransporta pri tozd Elektrodistribucija Krško, C. 4. julija kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 32, Krško. Licitacija bo ustna: 1. REFERENTA PRISILNE IZTERJAVE 1. osebni avto Zastava 750 LE (karamboliran), reg. št. — NK delavka za določen čas NM 738-93, št. šasije 00787938, leto izdelave 1981, iz­ Pogoji: klicna cena 100.000 din; Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali 2. tovorni avto IMV PK special (nevozen), reg. št. NM po pravilniku o delovnih razmerjih. upravno-administrativne smeri 466-81, št. šasije 31782, leto izdelave 1976, izklicna cena Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjen — 2 leti delovnih izkušenj 50.000 din. vanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Prometni davek ni zaračunan v ceni. Pravico do licitacije Gorenje SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 2. DAVČNEGA IZVRŠITELJA imajo vse pravne in fizične osebe, ki polože 10 odst. va­ kadrovski oddelek, Partizanska 12, 63320 TITOVO rščino od začetka cene. Varščina se plača neposredno VELENJE. za nedoločen čas pred licitacijo. Vozilo je treba plačati in prevzeti v petih Prijav brez dokazil o izpolnjevanju pogojev in tistih, ki ne Pogoji: dneh po dnevu prodaje. Ogled je možen uro pred bodo prispele pravočasno, ne bomo upoštevali. — srednja strokovna izobrazba ekonomske, upravno- začetkom licitacije. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po izteku administrativne ali podobne smeri 492/24-86 roka za prijavo. — 1 leto delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije Kandidati morajo izpolnjevati še splošne pogoje za delo v državni upravi. Poskusno delo po pravilniku: 3 mesece. ABC POMURKA Gostinsko podjetje Sevnica DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO p.O. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. objavlja prosta dela in naloge: NOVO MESTO , SOKOLSKA 1 Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku ro- ka za prijavo. 487/24-86 a) natakar — 2 delavca razpisuje b) več pripravnikov javno licitacijo (končana IV. stop. izobr., smer natakar ali kuhar) — čas pripravništva za naslednja osnovna sredstva: DO ELEKTRO LJUBLJANA Izklicna cena TOZD ELEKTRO NOVO MESTO Pogoji: 1. Osebni avto ZASTAVA 101 NM-946-65, Ljubljanska 7 pod a: končana gostinska ali trgovska šola — IV. stop. letnik 1984, registriran zahtevnosti. Delovne izkušnje 1 leto, izpit iz higienskega do marca 1987 750.000.- din minimuma. Poskusno delo 2 meseca; Komisija za delovna razmerja 2. Pisalni stroj OLYMPIA (elektronski)120.000,- din pod b: končana gostinska šola, smer kuhar ali natakar. 3. Pisalni stroj OLYMPIA (standard) 40.000.-din Prijave pošljite na gornji naslov, komisiji za delovna 4. Pisalni stroj ROBOTRON (električni) 80.000.- din razpisuje naslednja dela oz. naloge, pri katerih imajo delavci razmerja, in sicer v 10 dneh po dnevu objave. O bvestilo o 5. Kopirni stroj GORENJE 250.000.-din izbiri kandidatov bo poslano v 15 dneh po izbiri. posebna pooblastila in odgovornosti: 6. Fotokopirni stroj OLYMPIA 100.000.-din 493-24/86 7. Pisarniško pohištvo (stoli, mize, plinske peči). — Licitacija bo 18. 6.1986 ob 15. uri v naših prostorih v 1. vodja službe obratovanja, Sokolski 1. 2. vodja službe razvoja, — Vozilo in stroje je možno ogledati isti dan med 12. in 3. vodja službe prevzema in prodaje, 14. uro. 4. vodja finančne službe. — Kavcijo v višini 10% izklicne cene bomo sprejemali med 14. in 15. uro na blagajni podjetja. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še NOVOLES — Prometni davek, ki ga plača kupec, ni vračunan v iz­ naslednje: Lesni kombinat klicno ceno. Pod 1: Končana visoka šola elektro smeri — jaki tok, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del oz. nalog s poseb­ Novo mesto — Straža, n. sol. o. nimi pooblastili in odgovornostmi in opravljen energet­ TOZD SIGMAT Brestanica ski izpit. Mercator-Agrokombinat Krško, TOZD Pod 2: Višja šola elektro smeri — jaki tok, 5 let delovnih Poljedelstvo meso Kostanjevica izkušenj pri opravljanju del oz. nalog s posebnimi poo­ blastili in odgovornostmi in strokovni izpit s pooblas­ Delavski svet razpisuje dela in naloge s posebnimi poo­ tilom za projektiranje in gradbeni nadzor. blastili in odgovornostmi (reelekcija): na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 3. Pod 3: Višja šola elektro smeri — jaki tok in 3 leta delov­ 6. 1986 nih izkušenj ali srednja šola elektro smeri — jaki tok in 5 1. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE objavlja prosta dela in naloge let delovnih izkušenj. PROIZVODNJE Delovne izkušnje morajo biti pridobljene pri opravljanju del oz. nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Pogoji: — visoka izobrazba strojne stroke, najmanj 3 leta štirih NK delavcev za dela na farmi prašičev Pod 4: Višja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih iz­ ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene v Pristavi. kušenj ali srednja šola ekonomske ali splošne smeri in 5 let delovne zmožnosti, — pasivno znanje nemškega jezika, Delo se združuje za določen čas 1 leto, s polnim delov­ delovnih izkušenj. Delovne izkušnje morajo biti pridobljene pri opravljanju del oz. nalog s posebnimi — organizacijske in vodstvene sposobnosti in oseb­ nim časom. nostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o iz­ pooblastili in odgovornostmi. Poskusno delo je 3 mesece. vajanju kadrovske politike v občini Krško, Zaradi pogojev dela želimo, da se prijavljajo kandidati Pri vseh razpisanih delih oz. nalogah morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoj, da so sposobni voditi in orga­ — poskusno delo 90 dni. moškega spola. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju Pisne prijave za opravljanje prostih del in nalog naj nizirati delo službe, za katere vodenje kandidirajo. Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni zainteresirani kandidati vložijo v roku 8 dni po objavi kombinat Novo mesto-Straža, n. sol. o., TOZD Sigmat, razpisa, in sicer na naslov: Mercator-Agrokombinat 4 leta. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na na­ 68280 Brestanica. Krško, CKZ 52,kadrovska služba. slov TOZD v 15 dneh po objavi razpisa. O odločitvi o izbiri Kandidate bomo obvestili o imenovanju v 60 dneh po Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po ko­ bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po ko­ izteku roka za prijavo. nčanem zbiranju prijav. 502/24-86 488/24-86 nčanem razpisu.

2 0 DOLENJSKI LIST Št. 24 (1922) 12. junija 1986 HMNNHMHN

/ irg OBVESTILO ^Mstvdjugosiavo 1 Obveščamo potrošnike, da se bo prodajalna »ZMAGA« / IN I KOMPAS RALLYE Novem mestu preselila iz Sokolske 3 na Kastelčevo 5 dre NOVO MESTO-LJUBLJANA 13.-14.6.1986 19. ju n ija 1986 ob 10. uri. V ČASU TEKMOVANJA BODO ZAPRTE CESTE Za nakup moške, ženske in otroške obutve ter usnjene HITROSTNIH PREIZKUŠENJ PO VRSTNEM REDU: galanterije se priporočamo HP RELACIJA OD DO START HP 1 4 SADI N JA VAS - PREČNA 13.50 22,00 14,48 17,39 2C 2 5 NOVO MESTO - JUGORJE 15,15 20,15 16,05 18,31 3 6 KOT - PODTURN 15.50 21,00 16,47 19,13 JB__ STRAŽA - DVOR______22,20 00,20 23,18 _9____ II ŽUŽEMBERK - ZAGRADEC 22,40 01,40 23,40 ______10 II KRKA - VEL. MLAČEVO 23.00 02,00 00,07 Republiški sekretariat za pravosodje in OPOZORILO!

GLEDALCE PROSIMO, DA ZARADI LASTNE VARNOSTI IN VARNOSTI TEKMOVALCEV (VELIKE HITROSTI), upravo UPOŠTEVAJO NAVODILA REDITELJEV IN V ČASU ZAPORE CEST NE HODIJO IN NE VOZIJO PO CESTIŠČU. KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI

HP P IO N IR MIRNI

n :- mbi .« HP TESNILA 9 objavlja prosta dela in naloge: NOVO MESTO

H P K R K A 1. VODJE ODDELKA ZA SPREJEM HP IS K R A 2-5 IN ODPUST OBSOJENCEV, UGODEN NAKUP 2. POMOČNIKA VODJE ENOTE PUO, POHIŠTVA V MERCATORJEVIH 3. VODJE OBSOJENSKE KUHINJE-INŠTRU- BLAGOVNICAH CRMOSNJICl KTORJA, H P IM V 3-6 4. SOCIALNEGA DELAVCA, IN SPECIALIZIRANIH 5. POOBLAŠČENE URADNE OSEBE. PRODAJALNAH S POHIŠTVOM V: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Hrastniku, Kočevju, Krškem, ŽK ŽITO LJUBLJANA Pod 1. TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA — da imajo visoko izobrazbo pravne ali ustrezne pe­ Ljubljani na Proletarski ulici, dagoške smeri, program za usposabljanje in izpopolnje­ Metliki, Novem mestu, Ribnici, NOVO MESTO, LOČNA 21 vanje, organizacijske sposobnosti in 5 let delovnih Sevnici, Šentjerneju in Trebnjem razpisuje po sklepu DS TOZD izkušenj. JAVNO l IC i t a c ij o * Pod 2. — visoka izobrazba pravne, ustrezne pedagoške ali za prodajo osebnega avtomobila penološke smeri, program za usposabljanje ali izpopol­ ZASTAVA 101, letnik 1984, poškodovan, izklicna cena njevanje, organizacijske sposobnosti, moški, odslužen 700.000.- din OD 9.6. - vojaški rok in 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Licitacija bo dne 20. 6. 1986 ob 10. uri v SGP PIONIR, v avtoservisu, Ločna 48. Pod 3. — da imajo višjo izobrazbo gostinske ali druge živilske_ Bogat izbor pohištva petnajstih Pred pričetkom licitacije morajo interesenti vplačati 10- smeri, organizacijske sposobnosti, izpit iz higienskega" priznanih proizvajalcev odstotno kavcijo od izklicne cene. Prometni davek plača kupec. minimuma in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pod 4. Ogled bo mogoč uro pred licitacijo ali po dogovoru. — da imajo višjo izobrazbo socialne smeri, program za — 3—5% POPUST Informacije dobite po telefonu (068) 21-574. usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih 500/24-86 — UGODNI KREDITNI POGOJI delovnih izkušenj. Pod 5: VABLJENI! — srednja (štiriletna) izobrazba penološke smeri ali ISKRA ELEMENTI druge ustrezne, ali srednja (triletna) izobrazba ustrezne I smeri s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko ##• TOZD HIPOT ŠENTJERNEJ šolo, moški, z odsluženim vojaškim rokom, in eno leto OBJAVLJA ustreznih delovnih izkušenj. PO SKLEPU DELAVSKEGA SVETA TOZD JAVNO LICITACIJO Za delo v gospodarski enoti INDUSTRIJSKI OBRAT »POHORJE« V krajevni skupnosti v naselju Mirna je več parcel SLP, s za odprodajo avtomobila kombi Z 850, letnik 1982, prevoženih 58000 km, v voznem stanju. katerim upravlja krajevna skupnost Mirna. Zadnje čase potrebujemo sodelavce za opravljanje naslednjih del in Izklicna cena 500.000 din. ugotavljamo, da si nekateri krajani neupravičeno lastijo nalog: pravice uporabe zemljišč brez predhodnega dogovora, Javna licitacija bo v petek, 20.6.1986, ob 12. uri na dvo­ rišču TOZD. Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in dovoljenja in pod. Ta zemljišča in parcele so: Roje I: zeleni 6. TEHNOLOGA OBDELAVE I. — otok, kjer domačini parkirajo in skladiščijo razni gradbeni pravne osebe. Pred licitacijo morajo interesenti plačati material in les, nadalje poseganje v zazidalne površine; kavcijo v višini 10% izklicne cene. INŠTRUKTORJA, Roje II: neupravičeni posegi v cestne nabrežine ob ulicah, Ogled je mogoč dve uri pred prodajo. 49J/24-86 7. TEHNOLOGA LITJA IN KOVANJA I. navoz raznega materiala in odpadkov na kraju ceste Pod — INŠTRUKTORJA, gozdom, plato pod cesto pred domom PARTIZAN, 8. VODJE IZMENE OBSOJENCEV nekontroliran navoz zemlje in raznih odpadkov, na ze­ V STROJNI OBDELAVI, mljišču ob cesti pri stari tehtnici in trgovini KZ, nedovoljeno parkiranje in skladiščenje raznih odpadkov in materiala ter LABOD, tovarna oblačil 9. VODJE IZMENE OBSOJENCEV zemljišče ob reki Mirni, kjer se urejajo in ograjujejo vrtne NOVO MESTO PRI VZDRŽEVANJU STROJEV, površine; Roje III: nedovoljeno skladiščenje drv in Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati neurejenost na teh površinah. TOZD COMMERCE še naslednje posebne pogoje: Nekatere krajane smo o neupravičeni uporabi in posegih Komisija za delovna razmerja TOZD COMMERCE ‘ Pod 6. že pismeno obvestili in zahtevali, da odstranijo vse z ze­ objavlja prosta dela in naloge: — da imajo višjo izobrazbo strojne smeri, program zc- mljišč in počistijo. Ker do danes kljub opozorilu niso niče­ usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih sar ukrenili, smo primorani, da vse kršitelje javno RAZMNOŽEVANJE KROJEV TEŽKE delovnih izkušenj. opozorimo. KONFEKCIJE NA PROCESNEM Pod 7. Istočasno obveščamo vse, da na vseh navedenih ze­ RAČUNALNIKU — da imajo višjo izobrazbo strojne ali metalurške smeri, mljiščih prepovedujemo vsako nadaljno uporabo in posege program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta brez predhodnega dogovora in dovoljenja. Kdor tega ne bo Pogoji: ustreznih delovnih izkušenj. upošteval, bomo primorani zoper njega ustrezno ukrepati. — V. stopnja strokovne izobrazbe, modelarski tehnik, konfekcijski tehnik Pod 8. Krajevna skupnost — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo strojne smeri M ima — 3 leta delovnih izkušenj na razmnoževanju krojev in eno leto ustreznih delovnih izkušenj. 495/24-86 — pasivno znanje nemškega jezika — 3 mesečno poskusno delo. Pod 9. Delovno razmerje je za nedoločen čas. — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo strojne smeri Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izob­ in dve leti ustreznih delovnih izkušenj. ČGP »DELO«-TOZD PRODAJA Ljubljana, razbi v 8 dneh po objavi na naslov: LABOD, tovarna oblačil-TOZD COMMERCE, Cesta Za delo v gospodarski enoti podružnica Novo mesto, herojev 29. KMETIJSKEM GOSPODARSTVU SLOVENSKA VAS vabi k sodelovanju Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. 506/24-86 potrebujemo sodelavce za opravljanje naslednjih del in PRODAJALKO ali PRODAJALCA nalog: za prodajo v kiosku v Novem mestu za določen čas Prednost imajo kandidati, ki imajo končano poklicno 10. VODJE IZMENE OBSOJENCEV šolo — smer prodajalec. KONFEKCIJA KOMET PRI ŽIVINOREJSKIH Delo je pogodbeno, zanj pa nudimo stimulativno METLIKA IN KMETIJSKIH OPRAVILIH, nagrado. razpisuje Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 11. VODJE IZMENE OBSOJENCEV na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in PRI DELU Z GRADBENO MEHANIZACIJO ali pa se osebno zglasite pri ČGP »Delo«-TOZD Prodaja, naloge podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor IN PRI VZDRŽEVANJU STROJEV pošljite tudi prijave. 512/24-86 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA IN ORODIJ. ORGANA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE še naslednje posebne pogoje: Pod 10. SOZD PETROL Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo kmetijske ali j, TOZD TRGOVINA BREŽICE — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo, živinorejske smeri in dve leti ustreznih delovni', Tovarniška 2 — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju izkušenj. objavlja nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, Pod 11. prosta dela in naloge za Petrol Črnomelj, in sicer: — da je moralno in politično neoporečen. — da imajo srednjo (triletno) izobrazbo smeri strojnik gradbene mehanizacije ali voznik motornih vozil, izpit 1. gasilca, 2. VODJA TEHNIČNO-PROIZVODNEGA za delo s težko gradbeno mehanizacijo in eno leto us­ 2. čuvaja. treznih delovnih izkušenj. SEKTORJA Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne last­ Pogoji pod 1: — poklicna šola z načrtnim usposa­ nosti, zavzetost in družbeno aktivnost pri uveljavljanju bljanjem — KV, eno leto prakse, prednost imajo vozniki Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat socialističnega samoupravnega sistema, aktivno znanje motornih vozil C kategorije izpolnjevati še naslednje pogoje: slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje Pogoji pod 2: — končana osemletka, polkvalificirani — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo tekstilne ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali delavec stroke, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega naj­ psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom. Za razpisana dela in naloge morajo imeti kandidati od­ Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s služen vojaški rok. manj 3 leta na zahtevnejših opravilih v industriji konfekcije, polnim delovnim časom. Za objavljena dela in naloge je Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas, s polnim povečana zavarovalna doba 12/16 mesecev. delovnim časom, poskusno delo traja tri mesece. — da je moralno in politično neoporečen, Kandidatom nudimo samsko ali družinsko stanova­ Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih — da ima organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog. nje. pogojev sprejema 15 dni po objavi PETROL-TOZD Frijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov: Trgovina, Brežice, Tovarniška 2, komisija za delovna Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju vseh Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 MIR­ razmerja. objavljenih pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov: NA, v osmih dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po ko­ 505/24-86 nčanem postopku. KONFEKCIJA KOMET, Metlika. 503/24-86

Št. 24 (1922) 12. junija 1986 DOLENJSKI LIST 2 plemenskega kozlička prodam. Tel. PRODAM stanovanjsko gradnjo do (0601) 81-381, od 19. do 21. ure. I. faze na zelo lepem kraju. Inform a­ PRODAM varilni aparat, izdelan za cije na tel. 25-133. izvoz, od 40 do 160 A, ter dvojno vsadno pomivalno korito iz nerjaveče PRODAM ZAZIDLJIVO PARCE­ pločevine in teleskopsko dvigalo za LO v izmeri 46 arov na Jeperjeku pri f »1 u prekucnik. Informacije na telefon 79- Tržišču in motorno žago Stihi 070. 249 dopoldne, ali 79-797 popoldne. Stanko Ržen, Dol. Impolje 2, Stude­ KUHINJSKE ELEMENTE bele nec, ali telefon (068) 89-250. barve prodam. Telefon 23-555, po 18. rate Kid. 15. in 17. 6. ameriški film POCENI PRODAM R 8 in motor za TRAKTOR Ursus C-355 prodam. uri. Beg. 19. 6. ameriški film Iskanje v Z 101 1300 cm3. Tomaž Barborič, Pate, Dol. Kamenje 18, Novo mesto. PRODAM dve traktorski gumi 14- TEDENSKA vesolju. Mačkovec 9, Novo mesto. PRODAM novo traktorsko prik­ razno 28 in centralno peč z bojlerjem, (25000 KRŠKO: Od 12. do 15.6. ameriško- ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, pro­ olico kiperico (nosilnost 3 tone) ali kalorij), rabljeno eno leto. Telefon 32- belgijski film Štrumfi prihajajo. 17. 6. dam. Dol. Toplice 222 ali tel. 21-500 zamenjam za osebni avto. Jože Jaklič, NA LEPO KMETIJO sprejmemo prid­ • Četrtek. 12. junija — Janez 430, od 20. ure dalje. ameriški film Lakota po krvi. 18. 6. Cotič. Telčice 4, Škocjan. ne zakonce ali dekle. Šifra: »DOLE­ Petek. 13. junija — Anton NJSKA«. ameriški film Model. PRODAM AVTO 125 P, letnik KOSILNICO in obračalni plug za PRODAM enoetažno novo cent­ Sobota, 14. junija — Vasilij IZVAJALCA za izvedbo večje prizi- 1982, v dobrem stanju. Alojz Kozole, TV 418, oboje novo, ugodno prodam. ralno peč (23000 kalorij). Jerše, Vel. Nedelja. 15. junija — Vid NOVO MESTO — DOM KUL­ Trg rudarjev 1, Senovo. dave, adaptacije stanovanjske hiše, Ponedeljek, 16. junija — Beno Hočevar, Krka 2, Novo mesto. Lipovec 23, Dvor. TURE: 12. 6. ameriški film Zgodba o PRODAM 126 P, letnik 1981, po DOBRO ohranjeno sadno stiskal­ iščem. Naslov v upravi lista (3724/86). Torek. 17. junija — Dolfe PO ugodni ceni prodam žitni kom­ Jackquelini Kennedy. 13. in 15. 6. (ob ugodni ceni. Jože Vovk, Bratno 1, nico z majhnimi popravki ugodno pro­ V NAJEM vzamem gostinski lokal. Sreda. 18. junija — M arko bajn L A N Z . kravo, brejo 5 mesecev, 18.) ameriški film Superman II. 13. in Šentjernej. dam. Drago Očko, Račiča 4, Loka pri Naslov v upravi lista (3725/86). Četrtek, 19. junija — Julijana in 70 m2 ladijskega poda. Janez Kobe,, 14. 6. ameriški pustolovski film Conan PRODAM ZASTAVO 750 LE, le­ Dol Straža 57. ! Zidanem mostu. I. 15. 6. grški film M ačji sindrom. 16., tnik 1981. Franci Gregovič, Groblje PRODAM drva, dele za fiat 750, re­ 4. junija sem zgubila zlat prstan s LUNINE MENE TRAKTOR T V 422, dobro ohra­ 54, Šentjernej. kamni na avtobusni progi Brestanica- 17. in 18.6. zahodno nemški film Rana njen, prodam. Telefon 58-487 ali 58- nault 10 in vinsko posodo. Tel. (068) zrelosti. 18. in 19. 6 ameriška komedi­ PRODAM ZASTAVO 101 GTL,le­ Krško. Poštenega najditelja napr­ 15. junija ob 13.01 — prvi krajec 193. Informacije vsak dan. 26-430. ja Ženska v rdečem. 19. 6. hongkonški tnik 1984. Ledeča vas 15, Šentjernej. ošam, da mi ga vrne proti nagradi. PRODAM traktor DEUTZ TD PRODAM hidravlično prešo in več film Super zmeda nore misije. Marija Miklavčič, Dolenji Leskovec JAVVO (350 cm3) ugodno prodam. 4806 c z bvobraždnim plugom, sodov. Vprašajte: Anton Kozmus, Lindič, Pod Trško goro 43, Novo Žigrski vrh 2, 69290, Sevnica. 11, Brestanica. NOVO MESTO — DOM JLA: Od mešalec (250 litrov), kosilnico Gore­ HIŠO 10 x 13 dam ometati dobre­ mesto. nje Muta s frezo. Informacije po PRODAM malp rabljen šotor Meh- 13. do 15. 6. ameriški film Grozne ZASTAVO 750, letnik 1980, pro­ ler za štiri osebe (4,40 x 3,8). Informa­ mu zidarju. Tel. (061) 271-009. sanje. Od 16. do 18. 6. francoski film telefonu (068) 77-413. Naslov v upravi dam. Tel. 25-105 popoldne. cije popoldne telefon 26-575. MED Rdečim kalom in Dobrničem BREŽICE: 13. in 12. 6. angleški Konvoj žena. lista (3722/86). triler Nevidni morilec. 15. in 16. 6. PRODAM FIČKA, letnik 1981. PRODAM obračalnik za seno za TOVORNO PRIKO LICO za oseb­ se je našla večja vsota denarja. Vse Tel. 32-234. ni avto, tovarniško narejeno, kot Hmeriški vestern Bledolični jezdec. 17. SEVNICA: 12. 6. fantastični film BCS in motorno žago S T IH L 048 informacije dobite pri Koncilji, Rdeči FARAŽIRANO Z 101 ugodno pro­ novo, prodam za 70.000 din. Tel. (068) in 18. 6. ameriški kriminalni film Strašilo. 13. in 14. 6. kriminalni elektronik. Oboje v brezhibnem sta­ kal, Dobrnič. dam. Tel. (068) 21-644, od 15. ure 23-584. Živlieniske nevarnosti. film Ko zazvoni telefon. 15. in 16. 6. nju. Anton Maver, Slepšek, Mokro­ dalje. PRODAM vozno kravo, staro 8 let, ČRNOMELJ: 12. 6. ameriški film glasbeni film Objemi me strastno. 18. nog. 126 P, letnik 1977, registriran ju n ij brejo 8 mesecev. Medle, Brusnice 47. Psiho 2. 13 is It s ameriški film Ka­ in 19. 6. akcijski film Beg iz Diabla. TRAKTOR 1MT 560, 800 delovnih 1987, prodam. Tel. 25-433, po 15. uri. ur, prodam. Dušan Krštinc, Prapreče ZASTAVO 850, november 1985, 21, Straža. PRODAM brejo telico simentalko prodam. Vrhovčeva 14, Novo mesto, SNOPOVEZALKO za Figaro v in nov bojler za centralno kurjavo. tel. 20-496. dobrem stanju prodam. Starc, tel. 71- Ivan Dular, Cegelnica 40, Novo MARTIN D R A G A N , Gor. Jesenice KO M BI Z 435 T, letnik 1979, pro­ 238 mesto. 10, Šentrupert, prepovedujem hojo po dam. Tel. 25-862. TRAKTOR Tomo Vinkovič 420, KRAVO s teletom prodam. Jože travniku nad njivo in nad kozolcem. PRODAM G O LF DIESEL, dece­ star eno leto, prodam. Pavel Dolen- Vizlar, Gmajna 6, Raka. mber 1982, bordo. Juvane, Gorica, TONČKA JEVNIKAR, Veliki Ban šek, M okronog 185. PRODAM kvaliteten radiokaseto­ Leskovec, tel. 75-710. 9, zahtevam, da IVAN JUNKAR, Mali fon Hitachi. Tel. 26-737. PRODAM Z 750, letnik 1977, za 32 Ban 8, prekliče neresnične besede, ki PRODAM 8 m3 hrastovih plohov, 8 M. Tel. 25-370. jih je izjavil, ker so tudi žaljive, sicer ga cm in 4 cm. Rajer, Ždinja vas, Otočec. 126 P, letnik 1982, prevoženih PRODAM ZASTAV O 750 SE. bom preganjala. PRODAM prvo in drugo košnjo 3 18000 km, prodam. Marija Uhan, Ro­ Anton Novak. Štrekljevec n. h., prodam ha travnika blizu Kostanjevice. Na­ službo dobi dine 24, Trebnje. Semič. PRODAM dva fička, letnik 1980 in slov v upravi lista (3723/86). Z 101 GTL, temnorjavo, dve leti in ŽENSKI MARATON, nov, še SPREJMEM mizarskega pomočni­ 1975. Jože Cimermančič, Koroška vas pol, prodam. Maljuna, C. herojev 34, nevožen, prodam za 10% ceneje. ka s prakso. Pogoji dobri. Tel. (061) 24 b. TRAKTOR 1MT 3 leta star prodam. čestitke 6. nadstropje. Švent, Danila Bučarja 8, Novo mesto, 861-272, Marjan T A N K O , mizarstvo Z 101, letnik 1974, prodam. Franci Balkovec Andrej, Mali Nerajec 3, DYANO 6 prodam. Železnik, Gor. tel. 25-339. DRAGATUŠ. 9. junija je praznovala 60. rojstni Hrovača 22, Ribnica na Dol. Bevc, Lutrško selo 15, Otočec. Straža 71. JADRALNO desko prodam. Tel. dan ANICA KLEMENČIČ iz Novega ZAPOSLIM slikopleskarja ali de­ Z 101 G TL 55, letnik 1983, prodam. PRODAM VW 1300, zelo dobro 71-017. mesta. Želimo ji veliko veselja in lavca za priučitev. Jože Bajuk, Can­ Dragman, Bršljin 36. ohranjen. Potočar, Trška gora 75, UGODNO prodam malo rabljeno zadovoljstva. Družina RIFELJ in karjeva 32, M etlika, tel. 58-393. ZASTAVO 101 Mediteran bele (nad gostilno Pugelj). dvigalo G E D 5, nosilnost 500 kg. KRIVEC. ZAPOSLITEV DOBI KV ali priu­ Z 101, letnik 1977, dobro ohranje­ barve, letnik 1979, ohranjeno, pro­ Informacije vsak dan od 11. ure dalje kupim dam. Tel. 26-031 popoldne. čen livar. Livarna OGRINC, Milana no, garažirano, prodam. Lojze Re- na telefon (068) 51-693. Dragemu sinu Golobu Videtu za 33. UGODNO PRODAM Z 101 GTL, Majcna 47, Ljubljana. povž, Sp. Vodale 9 a, 68295 Tržišče. rajstni dan in god, muželi mama, bratje letnik 1984, in Laverdo 500 šport M otor za M Z 250 kupim. Tel. 51- ZASTAVO 101, november 1979, PRODAM star hrastov pod. Ogled in sestre z družinami na mnogo sreč­ 1982, 6000 km, kot novo. Tel. 84-520 396. prodam. Vraneštč, Vrhovci, tel. 57- v soboto in nedeljo. Otok 4, 68332 nih in zdravih let v krogu svoje družine int. 27 dopoldne, popoldne Dolenjske 716, od 20. do 21. ure. Gradac. Informacije na tel. (064) 21- in veselo praznično nedeljo. Toplice 170 pri Frenku Markoviču. staoovaoja PRODAM zastavo 101 GTL, staro 973. KUPIM hišo v Novem mestu. Po­ DVA SUMBEAMA 1250, letnik nudbe pod šifro: »GOTOVINA«. dve leti. Jože Žlogar, Bušinja vas 11, RABLJEN ŠOTOR za štiri osebe Antonu Petriču in Tončki Pečaver za 1973, eden vozen, drugi karamboliran ZAKONCA brez otrok iščeta stano­ Suhor — Metlika. prodam. Tel. 26-068. oba jubileja jima iskreno čestitamo. (za dele), prodam za 20 SM. Borivoj vanje v Krškem. Naslov v upravi lista ZASTAVO 850, letnik 1985, pro­ KOLESI, moško in žensko, na pres­ KUPIM levo stran za Z— 750. Tel. Sorodstvo. Ladišič, Cesta herojev 66, Novo (3727/86). dam. Telefon 84-480, dopoldne. tave ugodno prodam. Tel. 25-574. 51-271 (Stane Mišica). mesto, tel. 25-365. PRODAM GS 1,3 1980, 45000 km. SURF D-2 Imgrad, 3 leta star, T 4T L, letnik 1983, dobro ohranjen, Informacije dopoldne na telefon 62- ugodno prodam. Tel. 23-027. 750, K otnik, Zorkova 4, Brežice prodam. Tel. (068) 21-501. OTROŠKO posteljico prodam. Vid­ obvestila (Šentlenart). JUGO 45 L, letnik 1985, prodam. rih, Staro sejmišče 42, Šentjernej. motorna vozila Jože Bradica, Na Obrh 12, Metlika. posest Z 101 G T 55, letnik 1984, prevože­ PRODAM 3 ribiške palice komp­ GD Grmovlje — desetina HUDE- PRODAM JUGO 45, star dve leti in nih 15000 km , prodam. Tel. (068) 40- letno z mašinicami, še nove, in okrog NJE priredi 14. junija 1986 veselico na pol. Tel. 44-313. r 126. 100 trnkov in druge pripomočke. PRODAM vseljivo stanovanjsko Hudenjah — »Strešnik«. Za razved­ PRODAM Z-850, letnik 1985. In­ PRODAM G O LF 78 D. Tel. 22-255 formacije Mrhar Bojan, ul. Milke Maks Šebilja, Podgora 5, Krško. hišo v Črnomlju. Informacije po tel. rilo igra skupina OBJEM. Na pomoč! int. 310. dopoldne. Šobar 7. UGODNO PRODAM AVTO FIAT SPALNICO PRODAM. Drenik, 84-530 int. 362 dopoldne, 51-989 CENJENE stranke obveščam, da PRODAM LADO 1500, letnik LADO letnik 1977, registrirano za 126, letnik 1978. Avto je popolnoma Ljubljanska 18, Novo mesto, tel. 26- popoldne. sem v Novem mestu, Prešernov trg.16, 1978, od 18. do 20. ure. Tel. 22-224. celo leto ter kadeta 70 in PZ po delih, obnovljen, registriran do maja 1987. 762. H IŠIC A z delom gospodarskega . odprl delavnico za vzdrževanje vodo­ PRODAM FIAT 126 P, letnik 1976, dele mercedesa 220 ter vse dele za p rik­ Vlado Pečnik, Vojsko 2, 68282 Ko­ PRIKO LIC O A D R IA 350 S. zims- poslopja, katero obdaja vrt, njivica in vodnih instalacij v stanovanjih in po­ dobro ohranjen, registriran do maja olico prodam. Tel. 72-446. privnica pri Brestanici. ko-letna, letnik 1984, prodam. Tomaž travnik v skupni izmeri 4.500 m2, v lepi pravilo dežnikov. Priporoča se Boris 1987, tel. 24-528. MOTOR za čoln Tomos 10, dolga FIČKA, starejšega, dobro ohranje­ Lampe, tel. (068) 32-110. dolinici, ob potoku in čistem studen­ TRIFKOV1Č, Šegova 8, Novo mesto. PRODAM 126 P, letnik 1980. Šiler, os. prodam. Tel. (068) 21-661. nega, registriranega do maja 1987, SEDEŽNO GARNITURO pro­ cu, z asfaltirano cesto, primerna za Golobinjek, Mirna peč. prodam. Zagrebška 23, popoldan. dam. Železnik, Gor. Straža 71. obrt, v kraju Boštanj pri Sevnici ob Sa­ Z 750 LE nujno prodam. Tel. 43- PRODAM Z 101, letnik 1977. ZASTAVO 101, letnik 1973, registri­ UGODNO PRODAM rabljen pral­ 867. Robek, Škocjan 54. vi, se bo prodajala dne 19. 6. 1986 na FOTOKOPIRNICA »NACE«, J rano do februarja 1987, prodam. ni stroj. Kraško, Kristanova 22. javni dražbi na sodišču v Sevnici, kjer ZASTAVO 750, letnik 1979. Franc obvešča cenjene stranke, ' ZASTAVO 128, novo, prodam. Tel. Cegelnica 29, Novo mesto. DIRKALNO KOLO, novi tabularji, lahko dobite tudi vse ostale informa­ Mervič, Koroška vas 19, Novo mesto. (068) 22-989. MERCEDES KABINA 11— 13 tra- campagnolo oprema, nujno prodam cije. Ponudba pod »PRILIKA«. da smo se preselili iz pro­ PRODAM Z 101, letnik 1981. PRODAM dobro ohranjeno Z 101, mpus komplet in OM Tigroto 55, brez­ za 8,5 SM. Tel. 23.866. storov na Prešernovem trgu Jerele. Mestne njive 8. Novo mesto, letnik 1978. Mežič. Mali Podlog 13, hiben, prodam. Juršič, Dolšce 1, PRODAM sesalec za prah Philips ZA ZID A LN O in komunalno ureje­ v nove prostore na GLAV­ tel. 22-565. 68273 Leskovec. 68311 Kostanjevica. 700 W. Tel. 24-433. no parcelo v Dolenjskih Toplicah (780 R 4 ugodno prodam. Telefon 24- NEM TRGU 1 (poleg cve­ 126 P, letnik 1982, ugodno prodam. PRODAM m otor 14 M. Tel. 47-510, m2) prodam. Tel. (061) 551-158. 309. PRODAM pony ekspres Puch, tličarne). Tel. 22-129. Informacije na tel. 22-200. zvečer. PRODAM dve njivi v k. o. Vrhpolje. ZASTAVO 101, letnik 1979, in otroško posteljo, palice za škropilnice 477/23-86 LADO KARAVAN, letnik 1980, PRODAM ZASTAVO 101 confort, Silva Pavlenč, Roje 3, Šentjernej. kamp šotor prikolico SKIF ugodno (8 m). Branko Prah, Jelenk 5, Raka. prodam. Vinko Štrucelj, Klošter n.h., letnik 1980. Tel. dopoldne 72-550, PRODAM obnovljeno kmečko hišo prodam. Ogled vsak dan po 15. uri: PRODAM čistokrvnega doberma­ Gradac. popoldne 71-757. v Beli krajini z vrtom in 0,5 ha zemlje. Dalmacija, Ragovska 8, Novo mesto. na z rodovnikom, starega 1 leto. Tel. Hiša je ob cesti Novo mesto— Metlika. EKSPRES POPRAVILA pralnih PRODAM TOMOS AVTOMATIC Z 101, letnik 1982, prodam. Mile strojev opravljam v popoldanskem Z 101 prodam za 20 SM. Košir, Ko­ A3 MS. Fink Robert, Smolenja vas 28 (068) 84-318. Tel. (068) 21-916. Ostič, Sevno na Trški gori 14, Otočec. PRODAM nov japonski WALK- času, kvalitetno in z garancijo za mandanta Staneta 13, Novo mesto. a, Novo mesto. Ogled od 16. ure dalje. M A N UNISEF z 10 W stereo slušalka­ PRI BELI C ER KVI prodam nekaj območje Trebnjega in M irne peči. R 4, letnik 1983, prodam. Jablan 10, ZASTAVO 750, letnik 1973, pro­ ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, mi in stereo zvočniki in eno kaseto Opravljam tudi generalna popravila tel. 84-332. dam za 120.000 din. Kranjc, Trebnje parcel in gozd. Telefon (068) 23-766. prevoženih 30000 km, dobro ohranje­ na pralnih strojih Gorenje vseh staros­ FIAT 126 P GL, popolnoma nov, tel. 44-137. T D K SA-X60, cena 2.7 M. Tel. 25- no, zelo ugodno prodam. Tel. (068) ti. Alojz KASTELIC, Dol. Ponikve29 prodam. Prodam tudi obnovljen TOM OS 15 SLC, malo vožen, 115. PRODAM parcelo v izmeri 1,3 ha. 20-209, zvečer, ali 24-014 Mikec, (n. h.), 68210 Trebnje. diesel m otor Mercedes 220. Tel. 23- ugodno prodam. Pavlič, Nad mlini 37, PONY KO LO zelene barve in zasajeno s 1800 grmi, črnega ribeza, z dopoldne. otroško kolo s pomožnimi kolesi (4 do 259. Novo mesto, tel. (068) 22-018. manjšim objektom. Franc Jug, Sto- PRODAM školjko za JUGO 45 Z 101, letnik 1984, prodam. Pečelin, PRODAM Fiat 126 P, dobro 7 let), dobro ohranjeno, prodam. Na­ lovnik 31 a, 68280 Brestanica, Jel. VAM IZ ZAMRZOVALNE SKRI­ slov v upravi lista (3726/86). (vrata nova) in drugo po delih. Rimska 7 a, Trebnje. Ogled vsak dan ohranjen, letnik 1978 — oktober. dopoldne 71-211. NJE TEČE? SE VAM NEPRAVILNO SPALNICO IVANA, še zapakirano, Telefon 22-487. po 14. uri. Murn, Jerebova 8 b. Novo mesto. NJIVE, travnike in gozdove v Birčni VKLAPLJA ALI IZKLAPLJA? Če prodam. Telefon (068) 22-441, int. vasi pri Novem mestu ugodno pro­ želite kakovostno popravilo z dvelet­ 472, od 10. do 11. ure. dam. Tel. (061) 263-993. Štefan nim jamstvom na vašem domu, pokli­ KOZE, odlične mlekarice izbranih Knafelc, Poljanski nasip 28, 61000 čite telefon (062) 31-354, ali (069) pasem, tudi plemenske mladice in Ljubljana. 24-296.

DOLENJSKI LIST1 TRAKTOR '■** Štore 402, letnik 1981, 800 delovnih ur, in rotacijski kosilnik IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. SIP 135 ugodno prodam. Kličite tel. Nesreča na cesti ti strla življenje je mlado, 24-167, popoldne, Janez Kek, Beneči­ USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Breži­ k i polno veselja, načrtov je bto, ce, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. ja 3, 68210 Trebnje. ■ PRODAM prikolico za hlevski pustil si ženo. tri hčerkice, IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed­ gnoj, staro 8 mesecev. Stjepan Benda, n ik o li ne bomo pozabili na te. nik: Tone Jesenko. Otok 65, 41430 Samobor. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja toz­ PRODAM kosilnico BCS, staro 8 ZAHVALA da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, let. Informacije: Vitko Bariča, Otok Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, 113, 41430 Samobor. V globoki žalosti sporočamo, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, M i­ TRAKTOR IM T 539 s kabino in zapustil naš dragi mož, oči, sin in brat lan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, kompresorjem prodam. Informacije Ivan Zoran in Alfred Železnik. po telefonu 79-776. NOVO lahko traktorsko prikolico IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naro­ in 90 m2 ladijskega poda za ostrešje čnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za prodam. Tel. 82-483. FRANCI HRIBAR tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej PRODAM varnostni lok za traktor vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 Torpedo, motor MZ 125, žago Stihi (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). 070. Košele, M ali Cerovec 3, Stopiče. iz Družinske vasi 30 a OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase PRODAM traktor Ferguson IMT 1.500 din, na prvi ali zadnji strani 3.000, za razpise, licitacije ipd. 533. Cena po dogovoru. Jože Kuhar, Vsem, ki ste nam v hudih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali denarno pomoč 2.000 din. Mali oglasi do 10 besed 700 din, vsaka nadaljnja beseda Mladje 5, Podbočje. poklonili pokojnemu cvetje in ga v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Zahva­ 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine PRODAM kosilnico Alpino za 6 ljujemo se vaščanom, tovarni oblačjl Labod Novo mesto — TOZD Commerce Novo mesto, TOZD SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) še za Dolenjski list ne plačuje SM. M irko Požek, Vrhek 29 a, Tržišče. Commerce Ljubljana, TOZD Trebnje, Ptuj in Krško, ZŠAM Novo mesto, ZŠvA_M Gorjanci, GD davek od prometa proizvodov. PRODAM traktorske obračalne gra­ Bela cerkev ter ostalim Gasilskim društvom, pevskemu zboru Šmihel, godbi, OŠ Šmarjeta in SŠGT TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603- blje Tajfun in lok za traktor De uteh". Novo mesto. Hvala direktorju TOZD Commerce za poslovilne besede pred domačo hišo, predsed­ 30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. Janez Kuhar, Dol. Prekopa 35, niku ZŠAM Novo mesto in Mirku Ajdniku za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem iz Bele 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega Kostanjevica. cerkve, sestri Juditi ter gospodu župniku za poslovilne besede in opravljeni obred. servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in KOSILNICO za traktor Tomo naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotog­ Vinkovič (18 K M ) prodam. Karel Žalujoči: žena Martina, hčerke Tatjana, Renata in Branka, mamica, brat in sestri z družinama ter os­ rafij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Janc, Gor. Vrhpolje 85, Šentjernej. UGODNO prodam motokultivator talo sorodstvo Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Honda (6 K M ) s frezo. Peter Železnik. Gor. Laknice 7. Mokronog.

št»-24 (1922) 12, (unija-19•TS Kar je bilo, je bilo, več biti ne more. Sm rt se zazrla je *’ bledo obličje, Prisojen je enodnevnicam samo en dan. pogled zaplaval t' neznani pokoj, Kar je potem, je boleče ugašanje, ni več trpljenja ne bolečine, a mrak v čakanju noči še vse bolj teman. življenje je trudno končalo svoj boj! ZAHVALA ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da je v 19. letu starosti tragično ugasnilo življenje naše ljubljene Ob hudi in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete BRANKE KNEZ MARIJE PLUT iz Krmelja 23 m J m (JOUKOVSKE) Veliko je bilo darovanega cvetja, izraženih sožalj, sočustvovanja in mogočna je bila množica vseh vas, ki ste našo Branko pospremili na njeni zadnji poti. Vsem vam, ki ste nam v boiečih trenutkih iz Vrtače 2, Semič slovesa stali ob strani, se najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Metalne- se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tem težkem TOZD TLK Krmelj, kolektivu gostišča Barbara, KS Krmelj, tov. Frelihu, govornikoma tov. Šuste­ udarcu stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni osebju intenzivnega oddelka nove bolnice vrju in tov. Močniku, dr. Moscatteliju, gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem in godbi na Novem mestu, Iskri Semič, Joži Podgornik, Poljančevim, Plutovima (Fajfarjevima), pevskemu pihala, nekdanjim sošolkam iz ESŠ Novo mesto ter sosedom: Jankovičevim, Močnikovim, Majcno­ zboru Adlešiče, DO PUR1S iz Ljubljane, govornicama, g. župniku za lep obred in vsem, ki so nam vim, Močanovim in Zorčevim z Malkovca. stali ob strani, darovali vence in cvetje in drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: neutolažljiva mamica in oči, njen Marjan, stara mama, tete, strici, bratranci in sestrične ter Žalujoči: otroci Jože, Micka, Dragica z družinami in ostalo sorodstvo ostalo sorodstvo Krmelj, Tržišče, Malkovec, Gabrijele, Sevnica, Ljubljana, Pragersko, Radeče, Trbovlje, Šentjanž Vrtača, Lavrica, Črnomelj, Semič, Trst, dne 23. maja 1986

Ne sohe naše, žalost in trpljenje Vedno si želel, da svoj cilj dosegel bi, ne more obuditi vaju v življenje. a ga dosegel nisi, prej k zadnjemu Zdaj globoko pod zemljo počitku legel si. tvoje truplo poleg očka spalo bo. ZAHVALA V SPOMIN Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti zapustil ljubi mož, ata, stari ata, 15. junija mineva dve leti, odkar nas je zapustil naš dobri sin, brat, svak brat in stric JANEZ BRULC LADI FERKOLJ iz Gabrja 86 v iz Zavinka 10 pri Škocjanu

Najlepše se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence ter v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji 11. novembra je minilo 10 let, odkar nas je zapustil naš mož, oče poti. Posebno se zahvaljujemo organizatorjem pogreba GD Gabrje, OOS IMV, sodelavcem iz IMV, DO KRKA, sodelavcem iz TOZD zdravila Krka, OOS Elektro Novo mesto, sodelavcem iz Šentjerneja, OOS TOB Novo mesto, sodelavcem TOB, Cestnemu podjetju-Mehanizacija Ljublja­ na, govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in župniku za lepo opravljeni LADI FERKOLJ obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala! . Vsem, ki se ju spominjate, se iskreno zahvaljujemo!

Žalujoči: žena Marija, hčerke Jožica, Zvonka, Sonja in sin Vilko z družinami, vnučki, bratje, sestre in Žalujoča žena in mamica ter vsi njuni ostalo sorodstvo

V SPOMIN ZAHVALA V 90. letu starosti je umrla DROBNE PTIČICE POJO 27. maja je minilo žalostno leto, odkar SPET V DOMAČEM GAJU, nas je zapustil mož, očka, sin, brat in AL PRIJATUA SEM NAZAJ stric NIKDAR VEČ NE BO (Narodna) IVAN MARIJA LADIHA V SPOMIN DOBERDRUG Dol. Nemška vas 24, Trebnje JOŽETU BOŠNJAKU iz Dol. Karteljevega Pogreb pokojnice je bil 29. maja na pokopališču pri Sv. Marjeti. Mirno in tiho, kot si živel, takšen nam ostajaš v trajnem spominu. Čas hitro beži, a bolečina ostaja. Večno bo v naših srcih in mislih, Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeni obred, pevcem za Tvoji sodelavci iz skladišča ker je bil in ostal del našega življenja. zapete žalostinke, sosedom za požrtvovalno pomoč. Vsem iskre­ Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate. na hvala!

Vsi njegovi ŽALUJOČI

ZAHVALA V SPOMIN V 79. letu starosti nas je zapustila draga V SPOMIN mama in stara mama 12. junija je m inilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, 14. junija m ineva 10 let, odkar je tra­ oče, stari ata MARIJA gično preminil naš dragi sin in brat HODNIK FRANC JOŽKO roj. Ratkovič PRELOGAR GORENC iz Orehovca pri Kostanjevici iz Gabrijel 24 pri Krmelju iz Smolenje vasi 18 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje. Jutranjki iz Sevnice, Kostaku iz Krškega, celemu kolekti­ Vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje, prižigate sveče, Hvala vsem, ki mu darujete cvetje, prižigate sveče ali se ga vu Doma ostarelih občanov Krško ter župniku iz Kostanjevice zaiskrena hvala! kakorkoli spominjate. lepo opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: žena Julijana, sin Marjan, hčerka Emica in vnuki Žalujoči: vsi njegovi

Žalujoči: sinova Marjan, Franci in Tončka z družinami

ZAHVALA Kako bi diha! rad. poslušal, gledal, Ob boleči izgubi naše drage mame, sedet med vami. ktero vmes povedal, tašče, stare mame, prastare mame, pa me tišči teptan, sestre in tete nad mano grob preran. (O. Župančič) ,r ZAHVALA OŠ j? Nepričakovano nas je v 33. letu starosti ZAHVALA za vedno zapustil dragi sin, brat, stric in nečak ALOJZIJE V 48. letu nas je tragično zapustil naš BLATNIK dragi brat JOŽE rojene GORENC JOŽE TURK iz Spodnjega Lakenca pri Mokronogu PAVLIČ Hrastek pri Podbočju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahva­ Dol. Gradišče 8 pri Šentjerneju Najlepše se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, znancem in la dobrim sosedom in predstavnikom družbenopolitičnih orga­ vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, nam izre­ nizacij za vso pomoč. Iskrena hvala Vsem za pisno in ustno iz­Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in vsem, ki ste kli sožalje ter darovali vence in cvetje. Hvalag. župniku tudi za raženo sožalje, podarjeno cvetje, govornikoma za poslovilne pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter opravljeni obred ter govorniku za ganljive poslovilne besede. besede, pevcem in godbi na pihala. darovali cvetje. Zahvalo smo dolžni Splošni bolnici Novo mesto, Cestnemu podjetju Novo mesto ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Za njo žalujemo: vsi njeni dragi Žalujoči: brata France in Lojze, sestri Marija in Anica z družinami Spodnji Lakenc, Ljubljana, Bled, Celje, Kranj ter ostalo sorodstvo

DOLENJSKI LIST SREČANJE LOVSKIH PEVSKIH ZBOROV IN Z znanjem ROGISTOV matematike ČRNOMELJ — V soboto, 14. junija, bo v Črnom lju 13. srečanje do Skopja lovskih pevskih zborov in rogistov MARKO BU Slovenije, ki ga pripravlja Zveza Sašo Blažič je republi­ lovskih družin Bela krajina. Pri­ Zanj pravijo, da je človek de­čas, ki mu nikakor ne sme nena­ pravili so bogat program, ki se bo ški prvak v matematiki janj in da ljudi ne sodi po bese­dzorovano spolzeti mimo. pričel ob 10. uri s povorko lovskih «r-| in fiziki dah. ampak po tem. kar nare­Njegov letošnji akrobatski pevskih zborov in rogistov skozi dijo. O svojem poklicu govori program traja deset minut. Na-_ mesto. Ob 11. uri bo v Kulturnem ČRNO M ELJ — Konec prete- zelo skopo in preudarno, skorajletu z maksimalno hitrostjo sle­ domu koncert 21 pevskih zborov ’ klega tedna seje odpravil nadolgo v telegrafskem slogu. Našteva dijo trije navpični manevri, dva in rogistov iz Slovenije in zamejs­ potovanje v Skopje sedmošolec samo dejstva, vprepričanju, daostra zavoja z vmesnim valom, tva, ob 13,30 pa v jurjevski dragi V Sašo Blažič iz Črnomlja, da sessv- se njegova dosedanja življenj­na koncu pa let' z minimalno koncert godbe Ljudske milice, uro , ojim i vrstniki iz vse države pomeri pozneje pa se bo pričel skupni na­ ska pot ne razlikuje kaj dosti odhitrostjo 250 km na uro in pris­ na zveznem tekmovanju v znanju stop lovskih rogistov, lovskih pev­ matematike. Sašo je namreč repu­ tiste, po kateri hodijo drugi tanek. Tak program pomeni za skih zborov, pevskih zborov s piloti jugoslovanskega vojnega bliški prvak v matematiki za pilota velike obremenitve, pri spremljavo godbe Ljudske milice 7 sedme razrede, skupaj s sošolcem letalstva iz te generacije. katerih je človek invse, kar je v ter nastop izrednega gosta, meša­ Markom Pavlišičem republiški letalu, šestkrat teže kot sicer. nega lovskega pevskega zbora prvak v fiziki, pred kratkim pa je Marko Bukovec kljub osebni Kdor tega ni doživel, si težko »Matko Laginja« iz Klane. Od 12. na republiškem tekmovanju v skromnosti ni ostal anonimen. predstavlja, kako bi premikal do 14. junija bo v gasilskem domu 8 »Veseli šoli« dobil priznanje, ker je % Zelo dobro ga poznajo obisko­roko s šestkratno težo. So tudi odprta tudi lovska razstava, ki jo ! bil med tistimi, ki so pravilno rešili to valci letalskih mitingov, med bodo pripravile belokranjske lov­ v več kot 90 odst. nalog. to trenutki, ko pilot za hip zgubi ske družine. Te bodo poskrbele tu­ katerimi ima veliko občudo­ * vid. Upravljanje letala zahteva di za prehrano in dobro kapljico, D O B R O D O Š LA PO PESTRITEV — Med popestritvami, ki sojih v Črnomlju valcev. Za seboj ima nad 1300 to veliko zbranost, a ne šele med za prijetno razpoloženje pa an­ pripravili ob letošnjem jurjevanju, je bil tudi nastop folklorne skupine »Stil ledi« ur letenja. Začel je » zgalebom. iime-- poletom. Nanj se piloti pripra­ sambel Toneta Kudra s pevcema iz Trsta. Tržaški Slovenci, ki poleg tega, da pojejo in plešejo, tudi raziskujejo nadaljeval z »jastrebom« in Majdo Korošec in Bracom Kore­ vijo, že dan prej. ljudsko kulturno izročilo Slovencev v Italiji, so se predstavili s šargo, spletom to zdaj leti z »orlom«, našim naj­ nom. to Marko je po rodu Trebanjec. vaških plesov in pesmi, ki sojih plesali v čast patrona (na fotografiji). Kot gostje zahtevnejšim letalom. To je lov­ to Za letenje ga je navduši! sosed, je nastopila tudi folklorna skupina iz Mengša. (Foto: M . Bezek) ski bombnik in izvidnik, ki ga ki je biI tedaj že pilot. Tako se je zaupajo le odličnim pilotom. PREKO 7.000 IZDELKOV 1966 vpisal v letalsko gimnazijo Letalo je zelo hitro. Marko z LJU B LJA N A — Na 6. jugoslovan­ v Mostarju in zatem končal njim prebija zvočni zid in 10000 ski razstavi domače in umetne obrti v akademijo v Zadru. V zraku je Jurjevanje spet oživlja metrov visoko doseže hit-ost Slovenj Gradcu, ki bo od 13. do 22. ju ­ bi! prvič sam 1972, ko je polete! nija, pričakujejo organizatorji (Zveza 1250 km na uro. Jurjevanje v Črnomlju razširili na štiri dni — Od razs­ z galebom. obrtnih združenj Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva, tave do bogatega prikaza običajev Prve akrobacije v zraku je Mladi, veliko obetajoči le­ talec Bukovec zdaj že trinajsto Gospodarska zbornica Slovenije in delal še v šolskih letih. Zdaj je slovenjgraški Umetnostni paviljon) • ČRNO M ELJ — Vse kaže, da utrje­ so prireditelji žal spoznali nekoliko leto službuje v Cerkljah. Živi v pravi mojster. Maja letos je na­ letos na povečanem razstavnem pros­ vanje, prireditev, ki so jo letos v Črno­ pozno, vendar še vedno toliko zgodaj, stopal na mitingu v Plesu priBrežicah z ženo in sedemletnim toru še več izdelkov kot pred dvema mlju pripravili že štiriindvajsetič, spet da so počasi začeli vračati prireditvi Zagrebu, a septembra ga bomosinom Aljažem. Na mesto se je letoma, ko jih je bilo okoli 7.000. Ne­ počasi prihaja iz krize, v katero je sloves, k iji bo prihodnje leto ob častit­ lahko videli na letalski priredi­privadil in mu je všeč. ima pa tu­ kaj razstavljavcev bo tudi iz tujine — nezadržno tonila zadnja leta. Izgovor ljivi 25-letnici prav gotovo šel. Vse tvi na Brniku. Za take polete jedi to prednost, da je blizu do­zagotovo pričakujejo samostojno iz prejšnjih let, da pač ob belokranj­ prireditve, ki jih od četrtka do nedelje pretekli teden ni bilo malo, je okrog 6 po Markovem pripovedovanju mačega kraja, kamor ga še predstavitev Italijanov in Bavarcev skih ljudskih pesmih, plesih in običa­ jih ne morejo prikazati kaj bistveno tisoč obiskovalcev zelo dobro spreje­ Sašo Blažič značilno, da pilot za las dohajavedno vleče. V Brežicah ga m oti (ZRN), verjetno pa bodo prišli tudi Finci. Posebna strokovna žirija, ki ji novega, je bil iz trte izvit, kar seje po­ lo, pa najsi gre za slikarsko razstavo slaba založenost trgovin in po­ Sašo prizna, da za takšne us­ predseduje likovni kritik dr. Ivan kazalo letos, ko je posebna skupnost belokranjskega samouka Janka Bu­ manjkanje storitvenih dejavno­ pehe ni potrebna le nadarjenost, Sedej, bo tudi letos ocenila prispele za jurjevanje pripravila celo rešto tale, za belokranjski večer gribeljskih I ampak predvsem vaja. »Veliko se sti, med katerimi so zares dobri izdelke in najboljšim podelila »Znak prireditev, ki so trajale kar štiri dni. kulturnikov v gradu, revijo tambura- S da doseči z malo truda in volje, le avtomobilski servisi. Tudi kvalitete«. Mojstrom domače in umet­ Da jurjevanje ni in ne sme biti le ških skupin, budnico piskačev, prikaz slabe zveze s Hrvaško mu ne ne obrti in mojstrskim delavnicam splet pesmi in plesov, k ijih številni čla­ črnomaljskega jurjevskega obredja ali : predvsem pa prizadevnostjo men- i torjev. Pri fiziki mi je veliko poma­ gredo v račun, najbolj pa je sit bodo podelili priznanja v petek. 13. ju­ ni belokranjskih folklornih skupin pa za osrednji prireditvi, kresovanje in večnega čakanja na pošti, kjer nija, v Nami v Slovenj Gradcu. zapojejo in zaplešejo v jurjevski dragi. jurjevanje. gala Jožica Kuzma, pri matemati­ Razumljivo je, da je bil tole šele ki pa učiteljica Darinka Rogina in je po eno okence veliko premalo predvsem mentorica Terezija Dra- za toliko ljudi. Brežice bi bile po začetek »razširjenega« jurjevanja in da so bili zato tudi spodrsljaji in vrzeli, ki njegovem mnenju prav prijazne, Aerobika je sprostitev jih bo potrebno prihodnje leto prav če bi imele več ljubeznivih ob­ gotovo zapolniti s programom, da ne • Ob zaključku redakcije smo razov za prodajnimi in uradni­Že tri leta jo vodita Lilijana Črnkovič in Mojca Ahac — bo nepotrebnega negodovanja, kot je zvedeli, da je na zveznem tekmo- škimi mizami, če bi večina Veseli so vsake nove članice bilo v nedeljo dopoldne, ko je bila ! vanju v Skopju Sašo Blažič dobil posnemala tiste v manjšini. jurjevanjska draga prazna, kajti osre­ priznanje za četrto mesto. Po šte­ dnjo prireditev so za razliko od prete­ Proste ure si kapetan Buko­ KOČEVJE — »Aerobika je primer­ enotedenski tečaj iz aerobike pri Meti vilu točk je bil v matematiki daleč klih let prestavili na popoldanski čas. vec najraje zapolnjuje s fotogra­na oblika razgibavanja za mlajše in Zagorc v Ljubljani, zdaj pa skupaj z najboljši od slovenskih tekmo­ Ljudem se je takrat nehote vsilila firanjem, ko se z družino odpra­ starejše, za močne in manj močne. Je Mojco vodita aerobično rekreacijsko valcev 7. in 8. razredov. primerjava z metliško Vinsko vigred- družabnost, sprostitev, zadovoljstvo, vadbo v domu telesne kulture v vi v naravo. Zdaj razmišlja o jo, ko je bilo. ves dan mogoče dobiti na zdravje. Ob glasbi in razgibavanju se Kočevju. lastnem čolnu, da bi se vozil po prireditvenem prostoru vsaj jedačo in giric. T oliko sem vadil, da se mi tudi nasmejemo, če nam je melodija Mojca vodi le skupino odraslih, L ili­ Krki (n ujel v objektiv čimveč pijačo, če že ni bilo programa. naloge na republiškem tekmova­ všeč. pa zraven zapojemo.«-pravi L ili­ jana pa skupino odraslih in skupino 4 njenih lepot. Kakor koli že, Črnomaljci se bodo nju niso zdele težke, prednost pa je jana Črnkovič, vaditeljica aerobike iz 'šolarjev od L do 8. razreda. Vaje so gotovo tudi v tem, da mi je mate­ JOŽICA TEPPEY enkrat na teden, ob sredah, po 45 mi­ morali po toliko letih pripravljanja Kočevja, ki je pred tremi leti (skupaj z matika tako prirasla k srcu, da na­ nut. Lilijana je imela v začetku v šolski jurjevanja še marsikaj naučiti, zlasti Mojco Ahac iz Kočevja.) opravila loge rešujem tudi za hobi, ne le iz Jtototototototototontotototototototototototototototototototototototototototototo' skupini 38 otrok, v odrasli pa 16 žensk, zato, ker so zahteve ljudi danes dru­ dolžnosti,« niza Sašo, ki je bil medtem ko jih zdaj prihaja na vadbo gačne, kot so bile pred desetletjem ali močno presenečen nad uspehom približno polovica manj. Zaradi lepega dveh. Vendar je razveseljivo, da so na republiškem tekmovanju, za vremena se nekatere raje rekreirajo končno prerasli tradicionalne okvire, da so torej le začeli z izpopolnjeno, a še katerega je zvedel šele tri dni pred zunaj. odhodom v Skopje. »Vadba enkrat na teden je za kondi­ vedno z belokranjsko tradicijo preple­ Ob Lahinji krajinski park? teno kulturo. B. M. cijo in trajnejše pridobivanje zdravja premalo. Za boljše zdravstveno počut­ M. BEZEK V Dragatušu predstavili osnutek predloga za razglasitev povirja Lahinje v draga- je in za lepše oblikovanje telesa je treba tuški krajevni skupnosti za krajinski park — Javne razprave ______telovaditi vsak dan 15 do 20 minut še doma,« svetuje Lilijana Črnkovič. Dodala je še, da z veseljem sprejmejo DRAGATUŠ — V dragatuški krajani odločilno besedo. Po Peter­ je do Črnomlja izredno čista in ima vsako novo članico v skupino. Prijavi linovih besedah lahko park pomeni edinstvene meandre, posebno pri krajevni skupnosti so raziskovalci se lahko kar na vajah, ki so ob sredah predvsem ob reki Lahinji odkrili za okoliške vasi o viro, ker ne smejo Pustem Gradcu. Spomeniki naj bi ob 20. uri. V kratkem pa pripravljajo še vrsto redkih in ogroženih rastlin­ graditi, lahko pa tudi napredek, saj postali tudi štiri izviri Lahinje, novost, da bi kombinirali aerobiko s MJ»! skih in živalskih vrst, zato so prišli iz parka lahko naredijo veliko zani­ potok Nerajčica, kraško polje Zjod, plesom. - na misel, da bi to območje razglasili mivost. Poleg tega so tudi v republi­ kjer je dosežen nivo talne vode in J. P. Hladno vreme in dež sta pomešala štrene v naših programih in presta­ za krajinski park. Kot je bilo slišati ški plan zapisali, naj bi bil pri Dra­ kjer živi želva skledica, in območje vila predvajanje lestvice na nedeljo, ko smo tudi izžrebali nove na­ gatušu krajinski park, kar pomeni Djud z naravnim mostom ter jama na nedavni predstavitvi naloge, ki grajence. Tokrat sta kar dva, saj se kot sponzor novomeških glasbenih stajo v Dragatušu predstavila Mira da je to velika prednost, ne nazadnje Glušenka. Poleg tega strokovnjaki večerov Na Loki pojavlja na novo Moško in žensko frizerstvo AS — Ivanovič iz Zavoda za varstvo na­ pri zbiranju finančnih sredstev. Za predlagajo razglasitev dveh narav­ Alenka Smrekar z Ljubljanske 10. Za nagrado bodo v tem salonu izžreba­ ravne in kulturne dediščine Novo letošnje leto pa je že zagotovljenih nih rezervatov. Luge in Cirje, ki ni MATEJI PLANINC iz Črnomlja naredili zastonj fen pričesko. mesto in Stane Peterlin iz tovrstne 600 tisočakov za prvo predstavitev imata izredno bogato floro in favno, KARMEN HRIBERŠEK iz Dol. Leskovca pa je bila izžrebana kot dobi­ republiške institucije, so krajani parka, za brošuro, film in razgledni­ saj so našli veliko ogroženih redkih tnica 2 vstopnic za koncert skupine Agropop, ki bo 20. junija. (Po vsto­ zainteresirani za krajinski park, co. . vrst, ki bodo našle mesto tudi v sez­ pnici lahko pride tudi Nataša Štern iz Novega mesta, ker pač m bilo V krajinskem parku naj bi razgla­ namu rdeče knjige Slovenije, ki je v koncerta skupine Gu-Gu). ... ^seveda pa so ob tem nanizali celo In zdai lestvica. Nekoliko ste jo ze spremenili s svojimi predlogi. sili tudi nekaj naravnih spome­ vrsto vprašanj. pripravi. Ti dve večji območji sta 1 Let me be vour No. 1 — DATO SHAKE Dragatuška krajevna skupnost nikov, tako termalni izvir Do- namreč še dokaj nedotaknjeni, saj 2. Kiss — PRINCE & REVOLUTION TRIKILOGRAMŠKEGA ZAJČKA leži na občutljivem območju krasa. bličice, reko L a h in jo , saj je edina re­ človek tja še ni posegel z nepre­ 3. Charlene — ROXANNE JE »U LO V ILA « — ČJanica go­ Na žalost je bilo prav na tem obm­ ka na slovenskem plitvem krasu, ki mišljenim uničevanjem. Poleg tega 4. A different corner — G. MICHAEL barske družine Kočevje Slavka Staro- očju malo raziskav, zato je pomen je v parku pomembna kulturna de­ 5. Why can’t this be love — VAN HALEN vasnik je 29. maja našla v gozdu nad 3 6 Living for the city — SYLVESTER naloge, ki sojo pripravili na Zavodu diščina, predvsem arheološka, saj so kg težko gobo zajčka. Pravi, da se ji je 7. Stick around - JULIAN LENNON za varstvo naravne in kulturne de­ na polotoku Pusti Gradec odkrili 8. Touch me — SAMANTHA FOX naselbine l. 2.000 pred našim ponoči sanjalo o njem, in ga je šla diščine toliko večji, čeprav o zaklju­ 9. Addicted to love — ROBERT PALMER štetjem do srednjega veka, zanimiva iskat in ga tudi našla. »Kadar se mi čkih še ne morejo govoriti, saj ob 10. Harlem Shuffle — ROLLING STONES sanja o njem, ga grem iskat. Lani sem vsakem obisku strokovnjaki odk­ pa sta tudi žaga in mlin v meandru Predlog: Slagehammer — PETER GABRIEL rijejo kaj novega. Kot je poudarila Pusti Gradac ter cerkvica vseh sve­ ga našla šele, ko sem šla ponj tretjič,« Svoje predloge pošljite na naslov: GLASBEN A Z A D R U G A , Kettejev lvanovičeva, razglasitev povirja La­ tnikov. Kot tehnični kulturni spo­ nam je povedala Starovasnikova, ki drevored 3, 68000 Novo mesto. Lestvico pa pridite poslušat v petek, 13. nas skoraj vsako leto preseneti s hinje za krajinski park pomeni le m enik so predlagali leseni most v junija, ob 8. uri zvečer na Loko v Novem mestu. kakšno veliko gobo, najpogostje pa ohranitev naravne dediščine, pri Pustem Gradcu. tem pa je oranje in pašništvo M.BEZEK prav z zajčkom. (Foto: Primc) 'oovoljeno, medtem ko naj bi bila gradnja objektov, hidrocental, od­ k o z e r i j a —————— ——— laganje smeti prepovedana. Ker je predlagani krajinski park v celoti v dragatuški krajevni skup­ FRITZ TEGA NE MORE RAZUMETI nosti, bodo imeli pri tej odločitvi siavKom: »rusti me pri miru.« — B o rijo se za delavski raz­ GOBARSKA SREČA — Martin Ku­ V zadnjih dveh mesecih je vljali o nezaposlenosti. Šestič mi Ni mu bilo prav. Ob devetem red, torej tudi zame. Govorijo o har iz sevniške Jutranjke je tudi us­ prišel moj nemški prijatelj Fritz je obljubljal najboljši francoski obisku sem poslušal sklepne pravicah delavcev, sem mu zab­ pešen gobar. Te dni pa je šel po gobe s v Repičevino najmanj desetkrat. konjak, če ugasim radio. Na rusil v nemški ksiht. premalo posode. Na strnjenem pro­ finto me je hotel odtrgati od hr- besede, resolucijo z vserepiškega TOMBOLA 86 kongresa sindikatov. Fritz meje — Za to pa res ni treba na storu, ki ga seveda ne izda, je našel Ko se je prvič prirežal na vra­ vatskega sindikalističnega kon­ NEDELJA, 15. 6. 1986, ob hotel premamiti s ponujeno desetine kongresov. To lahko kar 8 kg jurčkov. Znašel seje tako, da ta, sem poslušal po radiu poroči­ gresa. Sedmič mi je naravnost v 14. uri na stadionu v Novem vožnjo z novim mercedesom, pa opraviti na enem samem, je ble­ je zavezal kar majico, za ročaje pa so la s slovenskega mladinskega obraz povedal, da sem pri­ mestu. sem ga grobo zavrnil: »Ne zani­ knil nepoučeno. do avta služile naramnice. kongresa. Ko je potrkal drugič, smuknjen. To je njegovo švabs- ma me tvoje zahodnjaško na­ — Saj ne g o v o rijo vsi v enem NAGRADE: sem gledal po televiziji hrvatski ko mnenje, kar naj ga obdrži V BREŽICAH pihovanje. M oj interes je pri mi­ jeziku: eni govorijo v slovens­ 1. TRIJE AVTO M O BILI partijski kongresi Tretjič meje zase. Mene je zanimalo, kaj sli, da mora vsak delavec dobiti kem, drugi v hrvatskem, tretji v ZASTAVA 101 (skupaj) RAZSTAVLJA zalotil, ko sem bil zabubljen v bodo ugotovili, zahtevali in stanovanje.« Užaljen je odšel. srbskem, sem se hotel izvleči. 2. ZASTAVA 101 in ostale v 11 LIKOVNIKOV poročilo s srbskega kongresa sklenili slovenski komunisti. Ko so bosanski sindikalisti zahteva­ Ob desetem obisku je popenil. — Jaz tega nikoli razumeti. skupni vrednosti 600 starih BREŽICE — V prostorih bivše sindikatov. Četrtič me je hotel li z;i enako delo enako plačilo, je Zatopljen sem bil v referat tova­ Pojdiva na čevapčiče. m ilijonov. gimnazije razstavlja svoja dela 11 zvleči izpred televizijskega ekra­ osmič planil v moje stanovanje. riša. ki je bil delegat na vsere- Vem. Fritz ne posluša kong­ Zakaj tudi vi ne bi imeli likovnikov: Bojan Horvatič, Janez na ravno takrat, ko je bila naj­ Predlagal je, naj takoj izključim piškem kongresu komunistov. resov. Dp hotela Večna izguba se­ srečne roke! Kebe, Tugo Lebič, akademski slika­ bolj žgoča razprava na par­ televiziski sprejemnik, naj vk­ je o d peljal z mercedesom. Jaz rji Anton Miklavžin, Ljubiša Milič tijskem kongresu črnogorskih Prosimo novomeščane, da ljučim video rekorder in da si — Pa me res za n im a ti, kaj sem k ih a l za n jim s svo jim in Zdenka Saimič-Pojatina, Nikola komunistov. Petič se ga nisem pridejo na stadion brez ose­ oglejva najnovejši nemški porno govorijo ti ljudje, meje predra­ ličkom. , v. Miljanovič, Marija Mitrovič, Pavle nadejal: potrkal je, ko so TONI GASPERIC bnih vozil. film . Odpravil sem ga s kratkim m il. Predanič, Apolonija Simon in Dra­ makedonski mladinci razpra­ gan Veličkovič.