Največja telovadnica je narava 369 Marjan Raztresen Točka »razno« 370 Pajki Pod skalco 371 Luka Karničar Izkušnje Nange Parbata '89 373 »Takšnega šolo vzpona še ni bilo!« 376 Veliki ljubezni: gore in družina 376 Peta, šesta in deseta stopnja 378 Plezaj sam-in sam tudi umri 380 Nada Praprotnik Po kom se imenuje Zoisova koča? 381 Sprotno nadomeščanje tekočine 383 Anton Tomše Varen korak med vrhovi 384 Popotniške zakonitosti 387 Nadzorovana gorska kolesa 387 Janko Štampfl Triglav potuje s pošto po svetu 388 Viki Grošelj Prehodil bi svet za en sam nasmeh 392 Božo Jordan Žig in knjiga v štedilniku 396 Ivanka Korošec Kotiček nedotaknjene narave 397 Božo Jordan Čas prinaša velike spremembe 399 France Bernot Letošnja pomlad na Kredarici 400 Odmevi 401 Iz planinske literature 402 Društvene novice 405

Slika na naslovni strani: Mavrična gora Foto: Peter Skoberne

Planinski vestnik izdaja Planinska zveza Slovenije, 61000 Ljubljana, Dvofakova ulica 9, p.p. 215. Revija izhaja vsak mesec. Ureja uredniški odbor: Marjan Raztresen (glavni in odgovorni urednik), Janez Bizjak, Sonja Dolinšek, Mitja Košir, Edo Kozorog, Silvo Kristan, France Malešič, Dragica Manfreda, Marlen Premšak, Tone Strojin, Tone Škarja in Franček Vogelnik. Predsednik založniško-iz- dajateljskega sveta Tomaž Banovec. Prispevke pošiljajte na naslov Planinske zveze Slovenije. Rokopisov in slik ne vračamo. Tekoči račun pri SDK 50101-678-47046. Naročnina za prvo polletje leta 1989 je 25000 dinarjev, za tujino znaša letna naročnina 30 ameriških dolarjev. Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova vselej navedite tudi stari naslov, in sicer s tiskanimi črkami. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Tiska Tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani. ,j(W • °^' PLANINSKI VESTNIK

PLANINCEM SE OBETAJO ŠE HUJŠI ČASI NAJVEČJA TELOVADNICA JE LE NARAVA

Meddruštveni odbor (MDO) planinskih dru­ rali proti sedanjim razmeram pri sofinan­ štev ljubljanskega območja je na pobudo ciranju planinske in alpinistične dejavnosti nekaterih ljubljanskih planinskih društev in odločno zahtevali, naj planinsko orga­ uvrstil na dnevni red svojega letošnjega nizacijo in njene dejavnosti izenačijo z aprilskega plenuma problematiko sofinan­ drugimi organizacijami telesne kulture, kar ciranja planinske in alpinistične dejavno­ pomeni, da ji je treba zagotoviti sofinan­ sti s pomočjo telesnokulturnih skupnosti ciranje po vseh kriterijih, ki veljajo za vse (TKS) in zvez telesnokulturnih organiza­ telesnokulturne organizacije. cij (ZTKO) občin in mesta Ljubljana. Po oceni planinskih društev TKS in ZTKO lju­ ZGOVORNA STATISTIKA bljanskih občin in mesta Ljubljane očitno zapostavljajo planinsko in alpinistično de­ Samo na območju petih ljubljanskih ob­ javnost in ji v primerjavi z drugimi teles- čin je bilo lani v 40 planinskih društvih nokulturnimi organizacijami ne namenjajo včlanjenih 19 385 planincev, sicer pa so ustreznih finančnih sredstev. Planinska v MDO planinskih društev ljubljanskega društva so tudi prepričana, da odgovorni območja včlanjena planinska društva petih ljudje v občinskih in mestni TKS in ZTKO ljubljanskih občin ter občin Cerknica, ter družbenopolitičnih skupnostih in orga­ Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Lo­ nizacijah ne poznajo dovolj (nekateri pa gatec, Ribnica in Vrhnika, v celoti torej sploh ne poznajo) planinske dejavnosti in 53 planinskih društev s 26120 člani (po da je to tudi eden od vzrokov za neustrez­ stanju 31. decembra 1988). V celoti je bilo no sofinanciranje programov planinskih po isti statistiki v Planinsko zvezo Slove­ društev v finančnih načrtih TKS in ZTKO. nije včlanjenih 180 planinskih društev s Zato je MDO planinskih društev ljubljan­ 106 528 člani, kar je skoraj polovica vseh skega območja sklenil vse te forume in organiziranih planincev v Jugoslaviji. odgovorne ljudi seznaniti z vsebino, vlo­ Na območju ljubljanskih občin delujejo go, pomenom, dejavnostmi in organizira­ alpinistični odseki pri planinskih društvih nostjo planinstva. Ljubljana matica, Železničar, Akadem­ Na plenumu MDO PD so ostro protesti­ skem planinskem društvu, Litostroj, Raši-

Dan planincev na Vogarju Vodični vrh — ali pa samo do spome­ nika, od koder je še posebno lep raz­ Osrednja proslava ob letošnjem dnevu gled na Bohinj in na gore na drugi planincev bo v nedeljo, 10. septem­ strani jezera. bra, na planini Vogar nad Bohinjskim PD Železničar bo organiziral posebna jezerom, slavnostni govornik na njej vlaka iz Maribora in Ljubljane do Bo­ pa bo predsednik predsedstva SRS Ja­ hinjske Bistrice (in seveda nazaj), iz nez Stanovnik, ki bo našemu vrhun­ Bistrice pa bodo do Stare Fužine vo­ skemu vsestranskemu alpinistu in ple­ zili posebni avtobusi (in nazaj seveda zalcu Tomu Česnu podelil visoko tudi). Organizator takšen organiziran državno odlikovanje. Drugih govorov prevoz še posebno priporoča, saj bo na proslavi na Vogarju, ki se bo začela isto nedeljo na Bledu zaključek velike točno opoldne, ne bo, razen kratkega veslaške prireditve, zaradi katere bodo pozdrava predsednika PD Železničar, v popoldanskih in večernih urah ceste ki je organizator letošnjega dneva pla­ okoli Bleda močno obremenjene in nincev, Franca Hočevarja. Pač pa bo­ bodo po vsej verjetnosti veljale na njih do nastopili folkloristi in pevci Tineta občasne zapore. Rožanca ter mladi planinci iz osnovne Kot nam je povedal Kancljan Kušar, šole dr. Janeza Mencingerja iz Bo­ član organizacijskega odbora letoš­ hinjske Bistrice, medtem ko bo po njega dneva planincev, je glavni odbor slavnostnem delu na prireditvenem PZS potrdil kot letošnjega organizator­ prostoru pred planinsko kočo Draga ja prireditve to ljubljansko planinsko Kosija z veličastnim pogledom na Bo­ društvo med drugim zato, ker letos hinjske gore in na Bohinjsko jezero za slavi 40-letnico obstoja in zaradi iz­ veselo razpoloženje igrala muzika. Ker redno uspešnega delovanja. bo proslava trajala po programu samo Z avtobusne postaje pri hotelu Jezero eno uro, bo izpred doma, ki stoji na ob Bohinjskem jezeru je na Vogar ko­ višini 1054 metrov, mogoče oditi na maj dve uri hoje. Ali se bomo srečali prijeten izlet na Pršivec, na planino na Vogarju? 369 PLANINSKI VESTNIKi

ca, Šmarna gora, Delo in Črnuče. V njih za vsakršne njihove dejavnosti od rekrea­ je včlanjenih 362 alpinistov vseh katego­ cijskega do vrhunskega športa in do iz­ rij in športnih plezalcev, med katerimi so obraževanja kadrov. Posebno so člani tudi taki, ki s svojimi vrhunskimi dosežki MDO negativno ocenili financiranje alpi­ segajo prav v svetovni vrh. nizma, saj je TKS Ljubljana, ki sofinan­ Sredstva, ki jih na podlagi programov dela cira vrhunski šport, za alpinizem namenila prejmejo planinska društva od TKS in le 0,14 odstotka sredstev, ki jih je imela ZTKO, uporabljajo izključno namensko in na voljo za vrhunski šport oziroma, 0,07 za financiranje tistih nalog, za katere so odstotka vseh svojih sredstev. ta sredstva namenjena. Precej članov pla­ ninske organizacije, ki se zavedajo pome­ NEVZDRŽNA IZHODIŠČA na in obsega planinske dejavnosti ter po­ znajo denarne težave planinske organiza­ Finančni programi TKS in ZTKO občin in cije, dajejo ob plačilu planinske članarine mesta Ljubljana za letošnje leto kažejo, ali ob drugih priložnostih namenske ali da se je položaj planinstva v Ljubljani po­ nenamenske denarne prispevke ali pa se novno poslabšal. Lani so planinska dru­ v korist planinske organizacije odrečejo štva prejela 0,59 odstotka vseh sredstev, nekaterim svojim dohodkom, kot so avtor­ namenjenih telesni kulturi, po načrtih za ski honorarji ali dnevnice. Posebej pa je letošnje leto pa naj bi prejela le 0,38 od­ treba poudariti velik prispevek alpinistov stotka. Nedvomno je mogoče trditi, da — članov alpinističnih odprav v tuja gor­ sredstva, ki jih prejemajo planinska dru­ stva, ki z delom na visokih zgradbah in štva po programih občinskih in mestne tovarniških dimnikih zaslužjjo velik del TKS in ZTKO, ne ustrezajo družbenemu denarja za kritje stroškov teh odprav, kar pomenu in vlogi planinske organizacije, je izjemen primer v našem vrhunskem številu članstva in aktivnostim na različ­ športu. nih področjih planinskega in alpinističnega TKS in ZTKO ljubljanskih občin in mesta delovanja ter so daleč od vsebine dekla­ Ljubljana so lani dodelile na včlanjenega racij družbenih in političnih organizacij, planinca povprečno 3592 dinarjev, in sicer ki poudarjajo pomen množičnosti v telesni

Ali se oglasi v osmi točki nekdo, ki oaoiruesfo tomeotarja meni, da je v marsikateri slovenski pla­ ninski postojanki večerna in nočna raz­ svetljava prerazkošna, posebno ker gre TOČKA »RAZNO« na račun precejšnjega hrupa, ki ga pro­ izvaja proizvajalec elektrike agregat. Seje najvišjih organov Planinske zveze Predlaga, naj bi v planinski organiza­ Slovenije so dolge in naporne, kar je ciji posvetili več pozornosti vsakršni popolnoma razumljivo: vsak funkcionar ekologiji in naj bi intenzivneje iskali ali delegat želi po tej poti povedati naj­ tudi alternativne vire energije. Vendar širši planinski javnosti, kaj misli nje­ tudi ta razprava popolnoma propade, gova planinska baza in kaj pripravlja, ker nekdo meni, da gre za izredno s čim se strinja in kaj po njenem mne­ kompleksne probleme, drugi pa pogle­ nju zavira delo društev. Če ne bi bilo da na uro in je prepričan, da se seja tako, slovenska krovna planinska orga­ že predolgo vleče. nizacija ne bi mogla obstajati: uspeš­ no in s konkretnimi rezultati lahko de­ Takih točk je na takih sejah še veliko, luje le kot zveza društev, brez njih je vendar gredo večinoma mimo, ne da bi le organizacija na papirju, navidez si­ bil kdo nanje posebej pozoren, čeprav cer množična, vendar brez članstva. so nekatere od njih izjemno pomemb­ Dolge seje takih organov v slovenski ne. Nekaterim točkam pred koncem še družbeni in društveni praksi niso po­ obljubijo, da bodo o njih razpravljali sebnost: v začetku je videti, da bo na prihodnjem sestanku, druge pa pre­ časa na pretek in da se lahko udele­ prosto pozabijo. ženci sprehajajo tudi po manj pomemb­ Mogoče bi bilo kdaj vredno sklicati vi­ nih zadevah, kolikor bolj pa se čas odmika, toliko hitreje mora potekati sok planinski forum samo za točko dnevni red. »razno«. Tam, čisto na dnu dnevnih redkov, so zadeve, ki najbolj zanimajo In tako pride, na primer, na vrsto peta planinsko članstvo; prve točke mnogo točka dnevnega reda, kjer se začne bolj zanimajo planinske funkcionarje — razprava o tem, naj bi v naših gorah ali pa izključno te. prenehali nadelovati vedno nove in nove poti — pa se pogovor ustavi pri Toda na koncu koncev je funkcionar začetnih stavkih, ker ni časa, sklepa o brez članstva seveda takoj ob svojo tem pa ni nobenega. funkcijo. Marjan Raztresen 370 I _ PLANINSKI VESTNIK kulturi ter marsikje nakazujejo tudi pomen DRŽAVNO PRVENSTVO in vlogo planinstva (enako kot tabornikov, V ŠPORTNEM PLEZANJU V BOHINJU TVD Partizan itd.) Tako planinska društva, ki niti ne dobi­ jo denarja od drugod niti ga sama ne mo­ PAJKI POD SKALCO rejo dovolj zbrati z lastnimi dejavnostmi, omejujejo obseg in vsebino svojega delo­ vanja, kar ni v prid usmeritvam telesne Sredi avgusta, v soboto in nedeljo, 12. in kulture v Sloveniji, kot je zapisano v štu­ 13. velikega srpana, je bila Pod skalco diji o teh problemih, ki jo je podpisal pred­ ob Bohinjskem jezeru letošnja tretja tekma sednik Meddruštvenega odbora planinskih za jugoslovanski pokal in državno prven­ društev ljubljanskega območja Peter Lav- stvo v športnem plezanju. Med ženskami rič. je zmagala Damjana Klemenčič iz Alpini­ stičnega odseka Škofja Loka, med mo­ »Nekaterih izhodišč za pripravo programa škimi pa Vili Guček iz AO Trbovlje. Po telesne kulture za leto 1989, ki jih je pri­ treh tekmah (Zagreb, Lokve, Bohinj) vodi pravila strokovna služba TKS in ZTKO zdaj v pokalu med članicami zmagovalka Ljubljana, planinska društva ne morejo Bohinja, med člani pa alpinist AO Kozjaka sprejeti,« je zapisano v študiji. — Eno od iz Maribora Marko Lukič. teh izhodišč je, da »je treba posebej re­ Bohinjska prireditev v prostem plezanju šiti problem sofinanciranja planinske de­ je privabila Pod skalco toliko gledalcev javnosti. Tu dejansko ne gre za redno kot nobena taka prireditev pri nas doslej; vadbo. Zato naj bi programe planincev samo v nedeljo si je tekmovanje ogledalo sofinancirali le s pomočjo pri vzdrževanju več kot 3000 gledalcev, v soboto pa okoli planinskih postojank in izobraževanju ka­ 2000. Na odprtem državnem prvenstvu v drov«, kar pomeni, da bi ostalo brez teh športnem plezanju so nastopili plezalci iz sofinancerjev organizirano vodenje pla­ večine slovenskih alpinističnih odsekov, ki ninskih pohodov, vzponov, izletov in ta­ borov ter organiziranih dejavnosti alpini­ stičnih odsekov. Previs — pa kaj! Prosti plezalci zmorejo takšne stene, ki so jih klasični alpinisti samo s spo­ »Sestavljalci izhodišč nimajo prav,« piše štovanjem gledali Foto: Igor Modic v študiji, »ko planinske pohode, vzpone, izlete in tabore ter alpinistične vzpone vseh težavnostnih stopenj primerjajo z redno vadbo v dvoranah in na igriščih, ki jo vodijo poklicni in honorarni trenerji in vaditelji. Takšno stališče kaže na to, da ne poznajo ali pa nočejo priznati na­ čina in odgovornosti pri organiziranju in vodenju planinskih in alpinističnih akcij v največji telovadnici — naravi. Kot vo­ dijo redno vadbo v telovadnicah strokov­ no usposobljeni trenerji in vaditelji, vodijo redno organizirano planinsko hojo in alpi­ nistične vzpone strokovno usposobljeni mladinski, planinski in gorski vodniki ter alpinistični inštruktorji.« Prav tako se člani Meddruštvenega odbo­ ra ne strinjajo z izhodiščem, da bi TKS sofinancirala delo z najmlajšimi le dru­ štvom TVD Partizan, tabornikom, smučar­ jem in plavacem ter »specializiranim klu­ bom« (košarka, nogomet, rokomet itd.). Odločno zahtevajo, da bi na enak način zagotovili sredstva tudi za organizirano planinsko delo z najmlajšimi planinci, predvsem pri akcijah ciciban-planinec in pionir-planinec. Enako pa bi morala TKS v okviru sredstev za vzdrževanje telesno- kulturnih objektov zagotoviti tudi delno kritje stroškov za planinska pota, ki jih je mogoče primerjati z napravami, orod­ jem in opremo v telovadnicah in na igri­ ščih. Pri tem ne sme motiti, da je večina planinskih poti, ki jih morajo vzdrževati ljubljanska planinska društva, zunaj ljub­ ljanskih občin, saj po njih hodijo tudi ljubljanski planinci. 371 PLANINSKI VESTNIM

v tem športu kaj pomenijo, tako iz Kranja, škofje Loke, Trbovelj, Ljubljane-Matice, Soškega AO, Vrhnike, Raven, mariborske­ ga Kozjaka, Črnuč, Šaleškega AO, Želez­ nikov, Idrije, Tržiča, Jesenic, Nove Gorice, ljubljanskega Dela in Akademskega AO, nadalje hrvaški plezalci iz zagrebškega Velebita in splitskega Mosorja ter napo­ sled njihovi kolegi iz Italije, in sicer iz alpinističnih odsekov XXX. ottobre, Alp. de. Giulie in Trst. V celoti je nastopilo kar 46 tekmovalcev iz 21 alpinističnih od­ sekov Slovenije, Hrvaške in Italije. Tekmovanje se je začelo v soboto do­ poldne s polfinalnim nastopom tekmo­ valk. Nastopilo jih je 11, od katerih jih je pet nekaj manj kot 12 metrov visoko smer, ocenjeno s VII. stopnjo, preplezalo v ce­ loti, medtem ko se jih je v finale uvrstilo sedem. Isti dan je bilo tudi polfinale za fante, na katerem je nastopilo 35 tekmo­ valcev, od katerih jih je prav tako pet priplezalo do vrha smeri, pod katerim je večino zaustavil previs. Za vstop v finale je tako pri večini fantov odločala dose­ žena višina v predtekmovanju, ki so jo merili z novo merilno napravo »distoma- tom« telemetrično — do milimetra na­ tančno. Na nedeljskem tekmovanju je največ zbra­ nosti pokazala že do tedaj prva v jugo­ slovanskem pokalu Damjana Klemenčič, ki je bila v Bohinju za komaj 21 mili­ metrov višja od drugo uvrščene Mirande Ortar (Soški AO), medtem ko se je na tretje mesto uvrstila vsestranska alpinist- ka in plezalka Marija Štremfelj (AO Kranj). Dobesedno na konicah prstov in z do konca Enako napeto je bilo tekmovanje moških, napetimi mišicami: to je eden od pravih športov na katerem je Vili Guček iz AO Trbovlje za mlade priplezal 85 centimetrov višje od tržaškega plezalca Marca Sternija. — Vili Guček do pokal na Jalti v Sovjetski zvezi izpolnil bohinjske tekme še ni imel nobene točke kriterije in postal eden izmed petih med­ v tekmovanju za jugoslovanski pokal: v narodnih sodnikov UIAA (Mednarodne al­ Zagrebu je bilo njegovo plezanje popol­ pinistične zveze). Vsekakor pa je treba noma ponesrečeno in si ni »zaslužil« no­ posebej omeniti avtorja vseh smeri Sreča bene točke, v Lokvah pa sploh ni nastopil. Rehbergerja, ki je bil hkrati tehnični vod­ Sedanja zmaga v Bohinju ga je pripeljala ja tekmovanja, in njegovo soavtorico Nušo na sedmo mesto pokalne lestvice. Romih. Potem ko finalne moške smeri ni Med 15 fanti — finalisti se je na tretje me­ do vrha preplezal nobeden od tekmoval­ sto uvrstil Tomo Česen, ki je naš najbolj cev, se je je lotil Rehberger ter z elegant­ vsestranski vrhunski plezalec (ali alpinist, nim demonstracijskim plezanjem znova saj ne vemo, kako naj ga imenujemo). potrdil svojo vrhunsko pripravljenost. Tudi on ni nastopil v Lokvah, medtem ko Zanimiv šport, ki si je tako v Bohinju kot si je v Zagrebu na umetni steni priboril s posnetkom na televiziji pridobil nove 9 točk in je tako zdaj v jugoslovanskem privržence ali nemara samo gledalce, bo pokalu na petem mestu. Bohinjsko tekmovanje je bilo na zavid­ v bližnji prihodnosti še kaj prispeval k ljivi ravni, za kar gre zasluga predvsem drugačni popularizaciji planinstva pri nas. organizatorju, vedno aktivnejšemu Alpi- numu, bohinjskemu turističnemu podjetju, ki je med drugim oskrbelo ličen velik Planinski vestnik se bo, žal, s prihodnjim plakat ter ga razobesilo po Sloveniji, ter mesecem spet podražil. Ker je galop infla­ cije rekorderski, do zaključka redakcije te njegovemu uslužbencu Janku Humarju, številke organi Planinske zveze še niso do­ alpinistu in vodju tekmovanja, ki mu je ločili cene za zadnje trimesečje letošnjega asistiral Uroš Novak. Vodja bohinjske sod­ leta. Cene bodo, kot je mogoče predvidevati, niške ekipe je bil Ivica Pilič iz AO Mo- skladne s predvidenimi cenami drugih po­ dobnih revij v Sloveniji konec letošnjega sor v Splitu, ki je lani kot predsednik leta. Kljub temu upamo, da boste svojemu 372 mednarodne žirije tekmovanja za evropski Planinskemu vestnlku ostali zvesti naročniki. PLANINSKI VESTNIK

ŠTIRIČLANSKA SLOVENSKA ODPRAVA V STENI DIAMIR IZKUŠNJE NANGE PARBATA 89

LUKA KARNIČAR trov. Napeli so kar 1400 metrov fiksnih vrvi. Doiga himalajska veriga osemtisočakov se V nekaj dneh smo tudi mi nanosili opre­ začenja na zahodu z razvpitim Buhlovim mo za T 1 in se povzpeli do konca napetih Nanga Parbatom (8125 m) — z eno izmed vrvi. Kjerkoli je plazilo, se je kazal črn najvišjih sten sveta — 4000 metrov visoko led, zato ni bilo mogoče vračanje brez steno Diamir. pritrjenih vrvi. Naših borih 300 metrov Taka, visoka za domala štiri triglavske stalnih vrvi je bilo tako le bolj za rezervo stene, ovenčana z visečimi ledeniki (se- — za tiste predele, kjer so bile že napete raki), črnim ledom in krušljivimi skalami, vrvi izpostavljene padajočemu kamenju in nas je kljub odbijajoči lepoti privabila v ledu. svoja ledena prostranstva. Nadaljevanje, kakor se je kazalo naprej od napetih vrvi, je vodilo prek 200 metrov ENAJST LET NEPONOVLJENA SMER visokega skalnatega skoka, v katerem je bilo videti še nekaj starih vrvi in lestev. Že prve letošnje pomladanske dni (v bazi), Da bi v steni bili čimmanj časa in na­ ko nam je pogovore kar naprej trgal ro­ redili čimveč, smo se dogovorili za do­ pot plazov, smo bili prisiljeni preusmeriti datno aklimatizacijsko turo. Odločili svoje moči iz načrtovane Messnerjeve smo se za 6400 metrov visoki Ganalo smeri v tehnično zahtevno Kinshoferjevo Peak, delno tudi zato, ker je obetala mož­ smer v osrednjem delu stene. nost smučanja in tudi poleta s padalom. Sprijazniti smo se morali, da nam prek Vsaj šestkrat dnevno so namreč plazovi navpičnih sten Kinshoferjeve smeri ne bo in odlomi serakov »počistili« Messnerja. uspelo ne znositi smuči in padal, niti ob Tako nam je postalo tudi jasno, zakaj že tej smeri obe dejanji opraviti. K tej ugo­ 11 let ni bilo srečneža, ki bi mu uspelo tovitvi je levji delež dodalo vreme, saj je ponoviti njegovo smer. Če uideš plazu, so le redkokdaj začelo snežiti šele po enajsti tam na voljo neštete ledeniške razpoke, uri, po nekaj minutah sneženja pa so vse­ če pa te sreča popolnoma zapusti, si lah­ povsod tudi že grmeli plazovi (na jugo­ ko deležen obojega. Slavni Messner se je zahodu s sedemtisočakov in prek celotne za to tehnično sicer ne preveč zahtevno diamirske stene, na vzhodu pa s šesttiso- turo odločil šele pri četrtem obisku dia- čakov). mirske strani Nanga Parbata (Gole gore v prevodu). Z Ganalo Peaka nama je z bratom uspelo Sicer pa diagram smrtnih žrtev na osem- smučati z višine 6000 metrov, z iste višine tisočakih uvršča Nanga Parbat na drugo pa sta poletela s padali Vlasta in Sandi. mesto (za Everestom) in po tehnični zah­ Le nekaj korakov po pobočju sta naredila tevnosti prav tako na drugo mesto (za — in že sta se s težkima nahrbtnikoma K-2). vred odlepila in »splavala v vesolje«. Na vsak način spoštovanja vredna gora! Ob taki nenavadni in hitri ločitvi sva se Precejšen izziv je bil tudi ta, da Slovenci počutila za trenutek prav osamljena. Pa še nismo stali na vrhu. (Ta izziv bo ostal se nisva prepuščala čustvom. Z vzhoda tudi obema slovenskima odpravama, ki so se že spet bližali sneženi oblaki. Teža bosta drugo leto ta vrh naskakovali kar z nahrbtnikov in s svežim snegom prekrite dveh strani.) skale so naju popolnoma zaposlile, šele Vse te motive smo si zabelili še sami s nižje, v ozebniku, kjer ni bilo več snega, skoki z jadralnim padalom in smučanjem. sva bila pozorna le še na izstrelke vršnega Samo štirje (Vlasta Kunaver, Sandi Ma- seraka. 1800 metrov nižje, na ledeniku, rinčič, Davo in Luka Karničar) pa smo sva uspešno zaključila tokratno himalajsko ostali po okleščenju odprave le nekaj dni smučanje. pred odhodom. NESREČA V DIAMIRSKI STENI VRVI V KINSHOFERJEVI SMERI V času našega smučanja in jadranja so Ko smo torej »preboleli« Messnerjevo Korejci že dosegli T 2 na vrhu že omenje­ smer, smo zastavili delo v Kinshoferjevi. nega skalnatega skoka, čemur smo se po Že 20 dni pred nami so v tej smeri ple­ vrnitvi v bazo zelo čudili. Skrivnost hitrega zali in napenjali vrvi Korejci. Nad bazo napredovanja pa je bila v tem, da so (3900 m) jim je uspelo postaviti še naprej uporabljali vrvi iz prejšnjih let. pomaknjeno bazo (4200 m), tabor 1 (T 1 — Mi smo morali čim hitreje opremiti T 2, 5300 m) in napeti vrvi do višine 5800 me­ ki je nekako na polovici stene, saj nas 373 PLANINSKI VESTNIK

Udeležencl letošnje spomladanske slovenske od­ PONESREČENEC NA PLAZU prave na Nanga Parbat (z leve) Dayo Karničar, Sandi Marinčič, Vlasta Kunaver, Luka Karničar Devet oficirjev pakistanske vojske v rdeče- belih višinskih oblekah se je navsezgodaj glavne težave v črnem ledu in skalah pod pomikalo kake pol ure pred nami po le­ stalno m6ro plazov čakajo pravzaprav med deniku in proti spodnjemu T1 (šotori, ki T 2 in T 4. so predstavljali T1, so bili postavljeni Stanje v bazi je bilo takole: štiričlanska 300 višinskih metrov narazen). nemška odprava je že postavila enko, Hoja v gosjem redu, počitek na povelje, Švicarji (tudi štirje) so imela hude težave enako fotografiranje, skratka, cel kup ne­ z zdravjem in so mirovali, šotore je po­ umnosti so zganjali soldatje v vznožju te stavila tudi pakistanska vojaška odprava. 4000-metrske stene. Kako to, da so si Slednji so se posebej specializirali za opa­ oficirji po vsem svetu tako podobni? Toda zovanje stene, tako da so bili pravzaprav ko smo prišli do prvih spodnjih šotorov in tudi očividci nesreče, ki je tako nenadoma bi bilo treba nadaljevati v »brisan pro­ zasukala tok dogajanj. stor«, so strumno izjavili, da bodo reševali Pozno popoldne je Korejec Kim plezal v samo od tod naprej in da bodo počakali, skalnatem odstavku proti T 2, nekaj nje­ da jim Korejci spustijo svojega nesreč­ govih tovarišev pa je izkoristilo čas po nega prijatelja do njih. sneženju in so se vračali, potem ko so Z Davom sva prisostvovala tej odločitvi prinesli tovore na T 2. in sklenila, da greva naprej sama, saj bo Napredoval je precej počasi. Kar naenkrat izstrelkov iz ure v uro več; seveda sta se pa je začel padati — prek skal, ledu in nama pridružila tudi Vlasta in Sandi. po snegu — tisoč metrov globoko. Ustavil Na skalni ostrogi, kjer je stala korejska se je na snežnem pobočju nad TI. »enka«, naju je zatekla čudna slika; ka­ Vse te podatke smo še »vroče« izvedeli morkoli sva pogledala, povsod so bili sami od našega kuharja, ki je več presedel pri kosi opreme: nahrbtniki, spalne vreče, Pakistancih kot pa v naši kuhinji. Takoj armafleksi, kape, rokavice ... Očitno so smo se odpravili v naprej pomaknjeno ko­ Korejci ob izgubi Kima izgubili tudi glave. rejsko bazo, da bi zvedeli kaj več. Do trde Delovalo je prav zares neprijetno. teme smo potem sedeli pri daljnogledu in Kar nekajkrat sva ponesrečenca zamenjala radijskem sprejemniku, dokler nista na­ s kakim večjim kosom opreme. Končno je posled sestopajoča Nemca sporočila, da Davo sredi plazu opazil truplo. sta se vzpela do ponesrečenca in da ni Kar se da hitro sva ga zavila v bivak več možno pomagati. Vzrok nesreče naj vrečo, ga povila z vrvmi in se pripravila bi verjetno bila pretrgana stara vrv. na spuščanje. Vmes sva se z velikim ne­ Po vsem tem so nastopili pakistanski zaupanjem ozirala k velikanskemu trikot­ soldatje in napovedali za naslednje jutro nemu seraku, ki je domala lebdel v naši reševalno akcijo, pa tudi helikopter (ki je vpadnici. imel potem samo en dan zamude). S kratko zanko sem se vpel k ponesrečen­ Še pozno ponoči smo opazovali drobne cu in Davo naju je začel spuščati. Po lučke, ki so se premikale med T 1 in po- četrtem raztežaju se je tik pred nama po­ 374 nesrečencem. javil Sandi, prihajala pa sta še dva Pa- PLANINSKI VESTNIK kistanca. Vlasta, ki je ostala v smeri, je prav tedaj začela nekaj kričati na vse Odpravi Nanga Parbat '89 so pomagali: grlo. Preden smo ugotovili, za kaj gre, HIT — Caslno, Nova Gorica; Elan, Begunje; je zavpil tudi Davo — in mimo nas je z Adria, Ljubljana; Cestno podjetje, Kranj; Za­ ogromno hitrostjo pridrvelo kamenje. Če varovalnica Triglav, Kranj; Mont Metka, Celje; bi se imeli čas umakniti, bi jih gotovo Univerzale, Domžale; Sanmarco, Italija; Alml- kdo usodno staknil. Toda ko smo hoteli ra, Radovljica; Era, Titovo Velenje; Emba — sredi gladkega sneženega pobočja najti Mercator, Ljubljana; ZTKO, Kranj; Tovarna kako zavetje, smo visoko nad seboj opa­ nogavic Polzela; Avtomontaža, Ljubljana; GOLD ECK, Avstrija; Marker smuč. vezi; zili še tri velike gmote ... Marmor, Hotavlje; LB TBG, Kranj; ABC Po- murka — tovarna mlečnega prahu, Murska OD MINLJIVOSTI DO VEČNOSTI Sobota; Kolinska, Ljubljana; Droga, Portorož; Pletilstvo, Prosenjakovci; Zora, Bled; Pivo­ Še trije — saj to je noro! Stali smo kot varna Laško; Smučarska zveza Slovenije; Planika, Kranj; Interevropa, Brnik; Motvoz vkopani, troje brezobličnih gmot pa se In platno, Grosuplje; Exoterm, Kranj; GG, je v velikih lokih valilo proti nam. Za ne­ Kranj,- Mura, Murska Sobota; Gorenjski tisk, kako predhodnico so se menjavale skale Kranj; Kokra, Kranj; Zmaj, LJubljana in po­ in kosi ledu. Prepričan sem bil, da nas bo samezniki Tomaž Jamnik, Tone škarja, Bog­ pometlo s pobočja, v glavi pa ni hotelo dan Drinovec. nastati prav ničesar, kar bi situacijo re­ Zahvaljujemo se Vlasta Kunaver, Sandl Ma- šilo. Tako nebogljeno sem stal tam! Vlastin rinčič, Davo In Luka Karničar. glas je bil nekje daleč — v rokah pa sem držal mrtveca, kot bi mu s tem lahko še in se vseh 1000 metrov spustili skorajda v kaj pomagal. Teh nekaj trenutkov — dok­ eni sapi. ler se iz tistih čudnih gmot niso začele Dolgo smo čepeli na robu ledenika, heli­ valiti še bolj čudne reči — je bilo prav kopterja pa nismo dočakali. Med suhimi morastih. In tiste čudne reči so bile plin­ ske kartuše, posode za kuhanje, vrečke šopi trave smo našli drobne zelene popke s hrano, puhovke... Kot smo zvedeli po­ in šopek obojega položili za trdno zave­ zneje, sta dva Korejca, ki sta sestopala zane vezi na pokojnem Kimu. iz T 2, nahrbtnike z opremo, obešene na V takih trenutkih gredo razmišljanja na vse vrveh, enostavno pometala v globino ... konce in kraje: od minljivosti do večnosti, Po dokončnem »dešifriranju« letečih pred­ od boja do lepote, od hrepenenja do dvo­ metov smo bili spet vsi v akciji. Še s pre­ ma in od enega samega vprašanja k ne­ cej hitrejšim tempom smo se spuščali v štetim odgovorom. globino. Vlasta je sicer še precejkrat za- Nanga Parbat? vpila, naj pazimo, a mi smo hiteli, uperjeni Goli statistični zaključek bi bil: z enim očesom v sneg in z enim nazaj v Največ, kar je doseglo vseh pet odprav v breg, kjer so letele le še posamezne »gra­ diamirski steni, je bil T 2, pa še ta je stal nate«. Pri vsem tem hitenju bi nas kakrš­ samo do začetka julija, ko so plazovi vse nakoli napaka drago stala; toda če znanje in izkušnje podpre sreča, se ni treba ni­ šotore na T 2 podrli in odnesli. česar bati. In mi smo imeli srečo, kajti Naša skušnja Nanga Parbata pa je vsa­ nobeno znanje ne more preusmeriti kam­ kodnevno sneženje, slabo vreme, stalni na, če ti je namenjen. plazovi, podirajoči se seraki, črn led ... in Precej utrujeni smo se ustavili šele pri skušnja dvoma: življenje za goro? spodnjih šotorih oziroma tam, kjer so Ste tudi vi že kdaj občutili srečo samo strumno čakali soldatje na svojo reševalno zaradi tega, ker sami nosite svojo glavo akcijo. Postavili so se v žalostno povorko na svojih ramenih? A... f| '• •

dili neke vrste homerski Disnevland. Disnevland za bogove Toda tokrat zavojevalcev Olimpa ne bo pre­ gnal Apolon, ampak alpinisti In varstveniki Olimp, ki so ga antični Grki Izbrali za biva­ narave, ki so s pomočjo Mountain VVilder- lišče bogov, ni samo najvišja, ampak tudi nessa, organizacije, ki sta jo ustanovila Carlo najlepša gora v Grčji. Njeni vrhovi obkrožajo Alberto Pinelli in Relnhold Messner, organi­ veličastno območje prvinske narave. zirali veličasten vzpon na Olimp. S to mani­ Grška vlada doslej še ni razmišljala o tem, festacijo so želeli prepričati Evropsko skup­ da bi ta del razglasila za narodni park. Toda nost in UNESCO, da se zavzameta za to, da prej aH slej bo to morala storiti. Olimp je ne pride do ekološke oskrunitve Olimpa. potrebno braniti pred novim napadom Tita­ nov. Kar dva načrta namreč želita spremeniti podobo tega paradiža. Rekorderka iz ČSSR Prvi načrt, ki se opira na lokalno ministrstvo za turizem, predvideva gradnjo ogromnega Najuspešnejša češkoslovaška »višinska« alpl- zimskošportnega središča z razkošnimi hoteli nistka je Dina šterbova iz Olomouca, ki ima in trojnimi žičnicami. DrugI projekt, ki ga Je na svojem seznamu že dva osemtisočaka, predstavil neki grški Industrialec, pa pred­ himalajski Co Oju (8201 m), na katerega je videva, da bi na enem od najlepših in še splezala leta 1984, In Gašerbrum II. (8035 m) divjih območij gorskega masiva Olimpa zgra- v Karakorumu, kamor je prišla lani. 375 > AAA-VYT>1»- PLANINSKI VESTNIKMMIIMBBMIMHHHI

JOŽEF NYKA O TOMU ČESNU IN KUMBAKARNI: »TAKŠNEGA VZPONA ŠE NI BILO!«

Ljubljanska radijska postaja posveča na podobnih severni steni Cime di Lavaredo vseh svojih programih veliko pozornost v Dolomitih, vendar s to razliko, da je zad­ planinstvu in alpinizmu, največje dogodke njih petsto metrov v steni Kumbakarne še teh dejavnosti pa spremlja celo neposred­ bolj previsnih.« no ali takoj, ko se njihovi akterji vrnejo Tako torej pravi naš francoski prijatelj domov. Pierre Belgenes. Veliko pozornost je med drugim posvetila Osebno menim, da je vzpon Toma Česna vzponu Toma Česna na vrh Kumbakarne v tem trenutku morda najboljši dosežek v v Himalaji. Himalaji doslej. Hkrati se zdi, da je to v Ker pa pogosto več velja, če dejanje vsakem primeru tudi najbolj neustrašno ocenijo tujci, ljudje od zunaj, ki čustveno dejanje sodobnega himalajizma. Preprosto ali nacionalno niso nikakor prizadeti, so — ne najdem mu primerjave. Takšnega za takšno mnenje vprašali Jožefa Nyko iz šolo vzpona do danes v Himalaji ni opra­ Varšave, urednika poljske gorniške revije vil še nihče. Zame je Tomo Česen eden Taternik, sicer pa enega od najbolj vne­ od najpopolnejših alpinistov sedanjega tih sodelavcev večine alpinističnih revij na časa. Odlikuje ga izredna psihična in fi­ svetu, tudi Planinskega vestnika. Jožef zična sposobnost, zato je dosegel že takš­ Nyka je bil v mlajših letih izvrsten alpi­ na na videz nemogoča dejanja, kot je nist z nekaterimi odmevnimi vzponi v ev­ smer No Siesta v Alpah ali desni steber ropskem merilu, zdaj pa sodi med najpo­ v K 2. polnejše svetovne poznavalce himalajskih Njegov zadnji dosežek, prvenstvena smer dosežkov ter alpinizma in plezanja na­ v severni steni Kumbakarne, je name na­ sploh. pravil resnično globok vtis in nestrpno Po telefonu se je z urednikom Taternika pričakujem podrobnejše poročilo o tem v pogovarjal novinar Matej Šurc, Jožef Nyka našem tisku. Kajti Tomo Česen ima tudi pa mu je konec maja povedal o Česnovem na Poljskem veliko dobrih prijateljev.« vzponu na Kumbakarno naslednje: »Sicer ne poznam vseh podrobnosti o vzponu Toma Česna, vendar mu že zdaj TOMO ČESEN iz vsega srca čestitam za njegov izreden V MONTAGNES MAGAZINU dosežek. Zelo sem vesel, da je uspel in da je z njim zdaj vse v redu. Letošnja himalajska sezona je bila zelo zanimiva. Od 30. aprila do 2. maja je sov­ VELIKI LJUBEZNI: jetskim alpinistom uspel imeniten podvig; prečili so namreč pogorje Kangčendzenge GORE IN DRUŽINA in osvojili štiri njene glavne vrhove. Dvo­ dnevni vzpon je poznavalce nedvomno Skoraj ne mine mesec, ne da bi prebrali presenetil, kajti prečenje, kakršnega so ali kako drugače zvedeli o kakšnem no­ opravili Sovjeti — torej na klasičen način vem uspehu vsestranskega alpinista Toma z višinskimi tabori, številnim moštvom, z Česna iz Kranja. Čeprav so naše gore in uporabo dodatnega kisika, pritrjevanjem naši alpinisti na evropskem Vzhodu in so vrvi itd. — zahteva najmanj petdnevno ple­ torej tudi vrhunski plezalski uspehi slo­ zanje. venskih plezalcev za Zahodno Evropo Uspeh Toma Česna pa je nekaj popolno­ manj zanimivi, občasno vendarle tudi v ma drugega. Gre za moderen način vzpo­ tem tisku preberemo bolj ali manj zadrža­ na brez vsakršne tuje pomoči, zanašajoč no novico o slovenskem alpinizmu. se zgolj na lastne sposobnosti. Seveda Kar na sedmih straneh razkošne franco­ moramo tudi omeniti, da severna stena ske revije »Montagnes Magazine«, ki izha­ Kumbakarne med alpinisti slovi kot ena ja na 148 straneh velikega formata in je izmed najbolj zastrašujočih alpinističnih bogato ilustrirana z barvnimi fotografija­ ciljev na svetu, ki od alpinista zahteva mi, pa je v letošnji majski številki pred­ zares skrajne fizične sposobnosti. stavljen Tomo Česen, ki v intervjuju pravi, Leta 1982 je v njej poskušal tudi Francoz da pleza izključno zaradi veselja tako v Pier Belgenes, član skupine Droite Mon- ledu kot v kopni skali in da ima rad prav tagnes. Takole pravi: »To je moja najtežja vse gore na svetu, najraje in najpogosteje preizkušnja v Himalaji. Stena je zares pa pleza sam. Na vprašanje, ali je kakršno kruta. Nihče od nas še ni videl tako veselje zmrzovanje, trpljenje in tveganje ogromne, previsne in hladne stene. Takrat v izjemnih smereh in stenah, je odgovo­ je bil oktober in vanjo sploh ni posijalo ril, da mu je pač tudi to v zadovoljstvo, sonce, razen tri ali štiri ure na dan v ta- saj je naposled takšno ali drugačno tve­ 376 boru ena. Vrhnjih tisoč metrov stene je ganje pri vsakem vrhunskem športu. PLANINSKI VESTNIK

Naslovna fotografija ob intervjuju s Tomom Če­ 26-letni kranjski alpinist Tomo Česen je snom v Montagnes Magazlnu: Česen na vrhu Jalung Kanga (8505 m) v tem intervjuju predstavljen francosko govoreči planinski in alpinistični publiki Potem ko je odgovoril na nekatera vpra­ v najlepši luči — tudi s fotografijami, ki šanja o financiranju svojih alpinističnih so iz zbirke Janeza Skoka in Toma Česna. podvigov in zelo na splošno o svojih Naposled so v sklopu intervjuja v okviru sponzorjih, je natančneje govoril o svoji posebej predstavljeni Česnovi največji veliki preizkušnji na Jalung Kangu in o alpinistični dosežki, med katerimi pa še nekaterih drugih svojih najtežavnejših ple­ ni zabeležen šolo vzpon na alpski način zanjih. Zadržal se je tudi pri rekorderstvu na Kumbakarno, saj je bil razgovor napi­ nekaterih plezalcev iz Zahodne Evrope, san pred Česnovim zadnjim odhodom ki ne izbirajo sredstev za dosego svojega v Himalajo. cilja in se med drugim poslužujejo tehnič­ nih prevoznih sredstev, da bi bil njihov časovni rekord videti čimbolj učinkovit. 3. svetovni dan čistih gora Vendar o nobenem od svojih »konkuren­ tov« (če lahko tako pogojno imenujemo njegove kolege — vrhunske plezalce) ne Po uspehu prvih dveh svetovnih dni či­ ,wtc govori niti z omalovaževanjem niti s pod­ stih gora v številnih deželah se je Svet cenjevanjem, ampak omeni njihove naj­ UIAA na svoji seji odločil, da bi to večje zasluge za svetovni alpinizem. Tako prireditev periodično ponavljali. Tako je pravi o Reinholdu Messnerju, da je izred­ razglašen konec tedna 23. in 24. sep­ no veliko prispeval k napredku svetovnega tembra 1989 za »tretji svetovni dan či­ alpinizma, med drugim s tem, ko je sam stih gora«. S tem želi UIAA kolikor mo­ priplezal na vrh Everesta in ko je začel goče veliko ljudi opozoriti na varstvo brez uporabe dodatnega kisika plezati na gorskega sveta. najvišje vrhove sveta. Svetovna organizacija planinskih zvez Vendar v intervjuju ni mogoče prezreti (UIAA) je zaprosila svoje članice, naj Česnove izjemne skromnosti: medtem ko pri tej akciji z največjo zagnanostjo po­ so nekateri njegovi kolegi iz Zahodne magajo, tako da objavijo to sporočilo Evrope pospremili svoje vrhunske dosež­ v svojih klubskih in društvenih glasilih, ke z velikansko publiciteto, je Tomo če­ ga posredujejo dalje drugim sredstvom sen o svojih podobnih in še večjih alpini­ obveščanja in se lotijo konkretnih oči­ stičnih dejanjih skromno molčal. ščevalnih akcij, okroglih miz o tej temi Ali so gore najpomembnejša stvar v živ­ itd. Na južni polobli, kjer so podnebne ljenju Toma Česna? »Ne,« odgovarja in- razmere zdaj drugačne, naj bi bil sve­ tervjuvanec v Montagnes Magazinu. »To tovni dan čistih gora 17. in 18. marca je moja družina, žena in dva majhna 1990, če ga letošnjega septembra ne morejo izpeljati. otroka.« 377 >.li^ PLANINSKI VESTNIKi

RAZPRAVE O TEŽAVNOSTNIH STOPNJAH NISO OD DANES PETA, ŠESTA IN DESETA STOPNJA

Odkar so plezalci ovrgli teorijo, da je naj­ stopna. Zmota leži tedaj v naslednjem: še­ težje, kar lahko človek prepleza, ozna­ sta stopnja kot višja od pete bi bila upra­ čeno s šesto težavnostno stopnjo, in so vičena le tedaj, če bi tista mesta izredni pomaknili plezalsko zahtevnost do desete plezalci še zmogli v prosti pleži. To pa ne težavnostne stopnje, obstajajo med alpi­ gre, ker pač terjajo umetnih pomagal, če nisti, plezalci in športniki nekakšni nespo­ naj jih zmoremo. Bistvo novega sistema razumi. Dosedanji vrhunec teh včasih že je posebna tehnika, ki skalno steno opre­ kar nestrpnih razmišljanj je ta, da gre zdaj mi s takimi pripravami, da plezalcu omo­ pravzaprav na tem področju vsaj za dve gočijo napredovanje, in sicer povsem dru­ popolnoma različni dejavnosti: na eni gače kot pri prostem plezanju. Zmotno je strani je alpinizem, čigar torišče so slej- tedaj označevati smer druge težavnostne koprej gorske stene, na drugi športno ple­ stopnje s šestico, če vsebuje mesta, ki zanje, ki pravzaprav sploh ne potrebuje v prosti pleži (torej pete stopnje) niso pre- gore, saj lahko v telovadnici postavijo plezljiva. Novi sistem bi si moral najti po­ umetno steno z umetnimi oprimki; na eni sebne oznake, na primer umetna prepiez- strani je alpinist še vedno odvisen od na­ Ijivost v dveh stopnjah: 1. splošne umetne ravnih sil, na drugi športnik telovadi po smeri; 2. težje umetne smeri. orodju, ki je pač oblikovano kot del gor­ Jasno je, da je največja še premagljiva ske stene in lahko kadarkoli odstopi od težavnost za prosto plezajočega s peto svoje tekme s težavami. Zato je torej ko­ stopnjo. Nad njo je narava človeku posta­ majda še mogoče z enakimi merili oce­ vila meje, če odmislimo primere nore drz­ njevati težavnosti pri obeh dejavnostih. nosti ali enkratna dejanja v najhujši sili Razprave o težavnostih in stopnjah v steni in enaka dosežka dopiranega človeka (do- pa niso od danes. Pred nekaj več kot dvaj­ ping — umetna sredstva, ki naj organizmu setimi leti, januarja 1969, je v Planinskem omogočijo nadnormalne, čeprav kratko­ vestniku izšel v prevodu Franceta Avčina trajne dosežke). Vendar ne smemo takih prispevek dr. Severina Casare »Šeste stop­ nadvse redkih primerov vključevati v no­ nje ni«, kjer avtor razmišlja o podobnih beno splošno klasifikacijo. zadevah. Ker najštevilnejši od zdaj naj­ aktivnejših takih in drugačnih plezalcev v času izida tega prispevka seveda še niso PROSTO IN UMETNO PLEZANJE bili niti naročniki niti bralci Planinskega vestnika, naj v razmislek sedanjemu rodu Toda vrnimo se k naši temi! Če bi hoteli to zanimivo razmišljanje ponatisnemo. tako umetno kot prosto pležo zajeti z istim merilom težavnostnih stopenj, bi prišlo do (Op. ur.) naslednje ugotovitve: skrajno težavno me­ * * * sto, torej petica, postane z umetnimi pri­ Te vrstice bodo v taboru »šestostopnja- pomočki manj težko, postane potemtakem štirica. Če število klinov pomnožimo, je to šev« zbudile sprva pač presenečenje, mo­ tretja stopnja. In Če klinov zabijemo še goče celo grajo in posmeh. Toda po pre­ več, lahko dobimo zavarovano stezo, do­ misleku jim bodo zatrdno pritrjevali vsi. stopno tudi gorskim popotnikom. Kar govorim, sloni na neovrgljivih zakoni­ Ko tedaj drži, da na opisani način iz pe- tostih logike in matematike. tice pride do štirice, nastane vprašanje, v Ko je leta 1926 VVelzenbach objavil svojo čem je potemtakem vzvišenost umetnega lestvico težavnostnih stopenj, so bila umet­ plezanja. Edinole nova oznaka, na primer na pomagala za plezanje že v rabi, in si­ »umetna peta stopnja« (ki bi ustrezala se­ cer ne le za varovanje, temveč tudi za na­ danji zmotno poimenovani šesti stopnji), predovanje. Lestvica za alpinizem v skali, bi zmoto odpravila. to je za prosto plezanje, je zajemala pet stopenj: 1. lahko; 2. srednje težavno; 3. te­ V tej »umetni petici« bi bila obsežena ce­ žavno; 4. zelo težavno; 5. skrajno težavno. lotna lestvica tako imenovane šeste stop­ Poleg tega je za vsako stopnjo obstajala nje, od najmanjše do skrajne težavnosti. še oznaka »težje« ali »lažje«. Tako ust­ Tako kake šeste stopnje ne bi bilo več. Če reza najvišja stopnja, to je »težka peta pa hočemo poskusiti označiti točneje pre­ stopnja«, skrajnim zmogljivostim, ki so magane težave, so nam na voljo drugačne dane človeku kot premagovalcu skale. Ker možnosti za izražanje njihove vrednosti: pa je plezanje z umetnimi pripomočki (kot dolžina smeri v metrih, porabljeni čas v rečeno, ne za varovanje, temveč kot po­ urah, število najtežjih mest ter uporablje­ moč za vzpon) že obstajalo, je VVelzenbach nih pripomočkov v številkah. In če na vsak dodal še eno stopnjo, šesto namreč. Po­ način hočemo — kar pa je po mojem miš­ menila je, da se s tem načinom morejo ljenju nemogoče — prosto (alpinsko) in 378 obvladati mesta, ki so prosti pleži nedo­ umetno (športno) plezanje spravili na isti PLANINSKI VESTNIK imenovalec, bi umetno morali označiti z dvema stopnjama, z »umetno četrto stop­ njo«, in z »umetno petico«. To razmišljanje sem na krako zaupal go­ spodu VVelzenbachu, ko sem ga srečal v koči pri Treh Cinah. Zdela so se mu upra­ vičena. Toda medtem se je bilo označe­ vanje s šesto stopnjo že tolikanj uvelja­ vilo, da se VVelzenbachu kaka izboljšava ni zdela na mestu. Naj pripomnim še na­ slednje: V tistih časih so smeri šeste stop­ nje imele malo »umetnih« mest, druga pa so bila premagana v prosti pleži. To so bili vzponi a la Comici, Cassin, Carlesso, ne pa kot sedanje z zabijanjem klinov od vstopa do izstopa. Tudi tam, kjer v skali ni poči, jih z železjem napravijo. Comi- cija sem na svoje dvojno naziranje o tem spomnil, ko je pisal svoj plezalski priroč­ nik. Hotel je, da ga združim v poglavje, ki bi bilo vključeno v njegovo knjigo. Sedaj, ko me je neki založnik pozval naj priobčim posnetke Emilija Comicija, ki sem jih bil zbral, obenem z uvodom o njegovi plezalski umetnosti, se mi je pri­ čujoča tema ponovno približala. 2elel bi, da bi se je posebni poznavalci te zadeve temeljito lotili.

PET JE VEČ KOT SEST? Preden sem končal svojo knjigo o življe­ nju Paula Preussa, tega največjega zastop­ nika prostega plezanja, sem štel za po­ trebno, pobarati najslovitejše moderne plezalce o nekaterih zadevah. Poglavitno Pajek v steni: katera stopnja Je to? vprašanje je bilo: Denimo, da ustreza skrajna meja proste Naposled bi nam moralo vendarle uspeti, pleže težki peti stopnji, umetne pa težki da alpinizem opredelimo (pojem alpinizma šestici. Katera od obeh stopenj potem jasno označimo) kot vse človekove dejav­ lahko označuje težjo in nevarnejšo pleza- nosti. Če ne, ga bodo navsezadnje pričeli rijo? Odgovor vseh odločilnih je bil: »Tež­ zamenjavati s povsem drugačnimi vajami, ka petica v prosti pleži!« Iz tega sledi denimo s piezalskim vzponom na Eiffiov absurdna sklepna posledica, da je vred­ stolp od zunaj ali s spustom ob vrvi z zvo­ nost pete stopnje višja kot šeste, nižja nika svetega Marka v Benetkah. stopnja tedaj več vredna ko višja. Sedanje Takšni dosežki pačijo pčjem plezanja po določanje težavnosti je potemtakem zgre­ steni. Plezanje je čisti in prvobitni člove­ šeno, dokler vključuje umetno pležo v kov stik z goro in mu razvija številne čed­ lestvico proste. Veljati mora le takšna raz­ nosti. Veliki Preuss je imel pač prav, ko vrstitev po stopnjah, ki — kot že povedano je trdil, da teoretično ni razlike med — priznava prosti plezariji peto stopnjo, vzponom na vrh s pomočjo umetnih sred­ umetni pa »umetno peto stopnjo«. stev ter vožnjo z žičnico. Edinole prosto plezanje more tedaj pred­ stavljati točno opredelitev človeških zmog­ ljivosti v premagovanju sten oz. težav v Pozornost Robasovi odpravi rVce njih. Odtod sledi spoznanje o bistveni raz­ ličnosti obeh načinov plezanja: prosti spa­ V letošnji drugi številki trimesečnlka »La da v področje alpinizma, umetni pa v Montagne & Alpinisme«, ki v zelo razkošni obliki na več kot 80 straneh izhaja v Pa­ šport. Vsekakor je šport velike atletske rizu, Je v obsežni rubriki, kjer so zbrani vrednote, mogoče najimenitnejši od vseh aktualni alpinistični dosežki iz Alp in vseh športov, z alpinizmom pa nima nikakega drugih svetovnih pogorij, precej prostora po­ svečenega jugoslovanski odpravi, ki Je bila opravka, saj stoji zunaj njegovega etič­ lansko Jesen nadvse uspešna na Co OJu. V nega in estetičnega pojmovanja, ki nas poročilu Je nadrobno opisano, kako so naši uči, da se na gore vzpenjamo po vseh alpinisti prodirali proti gori in kako so po­ njihovih poteh, tudi po najtežavnejših, ven­ tem po vrsti plezali na njen vrh, omenjeno pa Je tudi, kako skromno spremstvo so dar le prosto, tako, kot nas je ustvaril imeli na poti proti gori in kako so proti vrhu ljubi Bog, ne pa s tehničnimi sredstvi, ki plezali popolnoma brez pomoči domačih vi­ šinskih nosačev. povišujejo človekove naravne sposobnosti. 379 n.p PLANINSKI VESTNIKi

RAKASTA RANA SODOBNEGA H1MALAJIZMA PLEZAJ SAM - IN SAM TUDI UMRI

Lani je bilo v Himalaji precej nesreč, ki ki se je vračal z Makaluja. Predvideval je, bi jih bilo vredno pazljiveje preiskati ali se da je dobil pljučni edem. Poljaka je pro­ vsaj o njih temeljito pogovoriti. sil za umetni kisik, toda nista našla je­ Kar nekajkrat se je namreč zgodilo, da so klenk, zato sta mu dala samo neka zdra­ alpinisti bolnega ali izčrpanega tovariša vila. Carles se je odločil, da bo sestopil preprosto pustili visoko na gori. 12. maja do tabora II, pri čemer pa mu Poljaka lani, na primer, je Švicar Heinz Zeimbsch nista pomagala. Poljska planinska zveza je pustil svojega hudo obnemoglega sople- pazljivo raziskala ta prestopek in ostro zalca Štefana VVoemerja samega v šotoru obsodila ravnanje obeh alpinistov (od ka­ 7300 metrov visoko, sam pa je sestopil, terih je v naslednjih dneh eden za vedno da bi prinesel jeklenko s kisikom. Toda izginil blizu vrha Makaluja). slabo vreme je preprečilo, da bi kdajkoli lahko pomagali umirajočemu alpinistu. VRH ZA VSAKO CENO?

REŠEVANJE SAMO LASTNE KOŽE? S sodobnim himalajizmom se je torej pri­ kradla tudi rakasta rana, ki nima nobene V podobnem položaju se je 9. julija na zveze s tradicionalno gorniško etiko. Hi­ Gašerbrumu II znašel Američan Gary Sil- malajske odprave so zdaj večinoma raz- ver. Njegov tovariš Rolland VVillenbrock iz krojene, kajti v modi je šolo plezanje brez Kanade ga je moral pustiti v globokem varovanja. Danes velja pravilo — zanesi snegu na višini okrog 7000 metrov, čeprav se je poprej izredno trudil, da bi ga spra­ se nase. Številni plezalci, ki se podajajo vil nižje. »Zares si nemočen, ko ti na ve­ na velike višine, dokazujejo, da ne po­ liki višini in v viharju tovariš pade v komo,« znajo osnovnih pravil zdravniške pomoči pravi vodja odprave na Gašerbrum II. — — niti nimajo domišljije. Znanih je precej To je res, vendar bo Zeimbscheva in Wil- primerov neprimerne prve pomoči, zato lenbrookova odločitev brez dvoma najbolj je tudi toliko alpinistov na velikih višinah boleča rana v njunem spominu. prepuščenih žalostni usodi. Nora obsede­ V eni izmed številnih odprav na Mount nost »doseči vrh za vsako ceno« je, kot Everest je izkušen Šerpa že na Južnem se zdi, včasih močnejša od odgovornosti sedlu (7906 m) kazal očitne znake višinske za tovariša, ki potrebuje pomoč. Pogosto bolezni. Vseeno je naslednje jutro nada­ se tudi zgodi, da alpinist ob tem popol­ ljeval vzpon. Umrl je naslednjo noč med noma pozabi na lastno varnost. sestopom v tabor na sedlu, potem ko je Takšni primeri niso novi, pojavljajo pa se dosegel višino 8500 metrov. vedno pogosteje. O teh problemih bi mo­ Znani so tudi primeri, ko so se morali rali resneje razpravljati in ob tem poiskati hudo bolni člani odprave sami vračati v bazni tabor, in sicer po težavnih ter ne­ varnih smereh. Kanadčan Paul Teare, član mednarodne oprave, ki je (prek vzhodne Poljska tragedija v Himalaji stene) nameravala osvojiti vrh Everesta, je 10. maja na Južnem sedlu pri sebi opazil Letošnja pomladanska sezona v Nepalu je terjala življenje 11 alpinistov, od tega pa jasne znake plučnega edema. Njegovi tri­ je bil kar v osmih primerih vzrok za ne­ je tovariši so se odločili, da bodo na srečo snežni plaz. sedlu počakali ugodnejše vreme, ki bo pri­ Začelo se je z dvema nesrečama na Mount merno za naskok na vrh, Paul pa je se­ Everestu. Poleg makedonskega alpinista Hl­ evskega je nesrečno končal še en Šerpa pri stopil sam kljub viharju in izredno težav­ sestopu z vrha. Na Makaluju je izgubil živ nemu terenu. Na srečo traja nekaj ur, pre­ Ijenje španski alpinist. den pljučni edem postane smrtno neva­ Potem pa se je na Everestu odigrala naj' večja tragedija poljskega himalajizma. 24. ren, tako da se Paulov junaški sestop ni maja sta z vrha po zahodnem grebenu se' končal tragično. stopala Eugeniusz Chrobak in AndrzeJ Mar ciniak. Tri dni zatem sta se v spodnjem To pa se je zgodilo trojici Čehov, ki so delu srečala še s šestimi poljskimi plezalci 2. oktobra plezali po severozahodni steni Takrat jih je zajel plaz in štirje med njim Anapurne. Na višini 7800 metrov je eden so se smrtno ponesrečili. Chrobak in Mar ciniak sta bila hudo poškodovana in Chro izmed njih, Jirži Pelikan, ki ni bil dovolj bak je zaradi teh poškodb čez noč umrl aklimatiziran, nenadoma hudo zbolel. Se­ Marciniaku je kot edinemu preživelemu uspe­ stopal je brez spremstva in omahnil v lo doseči tabor 1 na višini 5900 metrov, od smrt. koder so ga prijatelji Iz baznega tabora re šili 1. junija. Vsi ponesrečenci v tej trage Nekaj dni pozneje, 13. oktobra, sta se na diji so bili zelo Izkušeni poljski alpinisti, za Makaluju La (7400 m) dva Poljaka ravno Zvgmunta A. Heinricha pa je bila to že nje­ pripravljala na vzpon do tabora IV, ko ju gova 20. odprava v Himalajo. 380 je zmotil mehiški alpinist Carles Carsolio, PLANINSKI VESTNIK

(ideološke in tehnične) rešitve, da bi se pozornosti nameniti etičnim vrednotam izognili takšnim primerom, ko plezalci pre­ (kodeks obnašanja alpinističnih odprav), cenjujejo svoje sposobnosti. Ne bi smeli da bi tako vsakemu alpinistu vtisnili v več dovoliti postavljanja taborišč brez za­ zavest spoznanje, da je največja vrednota dostnih zalog umetnega kisika, bolj bi mo­ še vedno človek, človeško življenje, ne pa rali paziti na soliste in na skupine, ki v osvojitev vrha, pa četudi gre za sam — najtežavnejših razmerah osvajajo vrhove. čarobni Everest... Mednarodna zveza (UIAA) bi morala več (Expe Doc) A ALI HODIMO K ŽIGI ALI H KARLU? \s .J-uv*Ce>r_j J^ PO KOM SE IMENUJE ZOISOVA KOČA?

NADA PRAPROTNIK Preden si ogledamo njegovo botanično de­ lovanje ob vznožju in v osrčju Kamniških Ko sem spraševala, po kom se imenuje Alp, se na kratko zaustavimo pri prvih Zoisova koča na Kokrskem sedlu, pravza­ raziskovalcih v tem delu Alp. prav nihče ni vedel točnega odgovora ozi­ Tako kot Julijske Alpe in Karavanke so roma o tem sploh nismo premišljevali. tudi Kamniške Alpe začeli odkrivati na­ V Planinskem vestniku je Lapajne (1921) ravoslovci tujega rodu v drugi polovici 18. zapisal, da je koča leta 1919 prišla v last stoletja. Prvi je bil idrijski zdravnik I. A. Slovenskega planinskega društva in da »je Scopoli (1723—1788), ki se je že leta obdržala svoje prvotno ime po baronu 2igi 1758 povzpel na Storžič in prehodil vse Cojzu (Zois), ljubitelju naših planin.« V pogorje do Kokre; naslednje leto se je povzpel na Grintovec, Kočno, Greben, na prvi izdaji svojega vodnika Kamniške in Kokrsko sedlo in botaniziral tudi v dolini Savinjske Alpe iz leta 1973 je Ficko zapi­ Kokre. Celovški botanik F. X. VVulfen sal, da ima koča ime po »znanem naravo­ (1728—1805) je živel v letih 1762 in 1763 slovcu in ljubitelju gorskega cvetja iz 17. v Ljubljani. V tem obdobju je bil na Stor­ stoletja Zoisu.« V drugi izdaji iz leta 1977 žiču, Grintovcu, v dolini Kokre in v okolici je avtor stavek samo dopolnil z imenom Kamnika. Drugi idrijski zdravnik B. Hac- Žiga. Vsi sekundarni viri so torej omenjali quet (1739 ali 1740—1815) je hodil le ob le 2iga Zoisa kot človeka, po katerem naj vznožju Kamniških Alp, na vrhove pa se bi se imenovala ena od najstarejših pla­ verjetno ni povzpel. ninskih koč v Kamniških Alpah. Pregledala sem tudi dnevno časopisje iz leta 1897, Delo prvih botanikov v Kamniških Alpah kajti takrat so kočo zgradili. Novice, Slo­ je nadaljeval Karel Zois, ki je v glavnem venec in Slovenski narod tega dogodka živel na gradu Brdo pri Kranju in na Javor- sploh ne omenjajo. V nemškem jeziku iz­ niku pri Jesenicah. V letih 1785 do 1790 je hajajoči Laibacher Zeitung 26. avgusta na Brdu sadil alpske rastline ter domača sporoča, da bo otvoritev Zoisove koče, 31. in tuja drevesa. Ta nasad je bil prvi bota­ avgusta pa je zabeležil, da je bila posto­ nični vrt na ozemlju Slovenije. Rastline so janka odprta 29. avgusta 1897 in da se je mu prinašali najeti nabiralci tudi z vrhov, dogodka udeležilo 70 turistov, članov in ki se dvigujejo nad Brdom. V Arhivu SR prijateljev Kranjske sekcije Nemško-av- Slovenije se je ohranila botanična belež- strijskega planinskega društva (DOAV). nica (1785—1792), v katero je K. Zois pisal Nobena novica pa ne omenja, po katerem sezname rastlin, ki so mu jih nosili nje­ od bratov Zois naj bi poimenovali kočo. govi nabiralci tudi iz Kamniških Alp. Naj­ Šele v slavnostnem zborniku Nemško-av- večkrat se pojavlja ime Jurija Pinca, ki je bil na Storžiču. Z Grebena in Grintovca strijskega planinskega društva iz leta 1901 mu je prinesel njegovo zvončnico (Campa- sem končno našla podatek, po kom se ta nula mea); z Grintovca navadni volčin koča resnično imenuje. Kronist je zapisal: (Daphne mezereum), ob katerem je zabe­ »Ime je dobila po kranjskih naravoslovcih ležil tudi slovensko ime ovzhj lishje, in tu- Karlu in 2igi Zoisu, katerih nasledniki so riško preobjedo (Aconitum tauricum /A. Kranjski sekciji odstopili zemljišče.« napellus/) s slovenskim imenom lesiak. Nabiral je tudi med Grintovcem in Kočno. SKORAJ POZABLJENI KAREL Na Kokrskem sedlu je nabral njegovo zvončnico in ob njej zapisal, da raste »na Žiga Zois (1747—1819) je bil prosvetljenec uratah Kir se na hudem graben gre, ktir in naravoslovec, predvsem geolog in mi- se u Konz Bisterze sazhne«. Benda je bil neralog. Nedvomno je veliko bolj znan od na Tolstem vrhu, v Kamniški Bistrici in v svojega mlajšega brata botanika Karla dolini Kokre. Andreja Legata omenja v (1756—1799), o katerem veliko manj vemo. beležnici le kot nabiralca v Karavankah Živel je v senci svojega najstarejšega bra­ (Belščica, Mali Stol). F. Hochenvvart (1838) ta. pa v svojem dnevniku o turah v kranjskih 381 PLANINSKI VESTNIK

Portret Žige Zoisa, ki ga ]e naslikal Andrej Portret botanika Karla Zoisa, ki ga je naslikal Herrlein. Hrani ga Narodna In univerzitetna Andrej Herrlein. Hrani ga Narodni muzej Slo­ knjižnica venije Iz fototeke Prirodoslovnega muzeja Slovenije Foto: Srečo Habič

gorah omenja, da je prav z gradu Brdo ni Prirodoslovni muzej Slovenije, se je delal izlete v Kamniške Alpe. Leta 1793 je primerek rapontike ohranil, vendar na ža­ bil na Grintovcu, Brani in Kočni; na Stor- lost ni zabeleženo nahajališče. žič sta ga spremljala vrtnar Ried z Brda in Legat iz Bohinja, ki sta nabirala rast­ COJZOVA ALI ZOISOVA KOČA? line za Karla Zoisa. K. Zois ni ničesar objavil; ohranilo se je Kot eden od prvih botanikov in gornikov le nekaj njegovih rokopisov. O svojih od­ je K. Zois za izhodišča svojih izletov zgra­ kritjih je obveščal svoje sodobnike, ki jim dil nekaj koč: ena od njegovih planinskih je posušene ali tudi žive rastline pošiljal. postojank je bila pri Dvojnem jezeru v Do­ Sodeloval je s celovškim botanikom F. X. lini Triglavskih jezer, druga na Velem po­ VVuIfenom, ki je po njem imenoval Zoisovo lju. Morda je imel še eno kočo v zgornjem vijolico (Viola zoysii) s Stola — »najlep­ delu Doline Triglavskih jezer, eno pa v šega otroka naših gora« — in Zoisovo Medjem dolu nad Javornikom; za Kamni­ zvončico (Campanula zoysii) — »hči slo­ ške Alpe pa ni nobenih podatkov. venskih planin«, za katero je zapisal Pri nabiralcu Juriju Pincu smo omenili slo­ (1788), da »raste v skalnih razpokah v Bo­ venske izraze za imena rastlin. V Roko­ hinjskih Alpah in na vrhu Storžiča«. pisnem oddelku Narodne in univerzitetne Dopisoval se je tudi z dunajskim botani­ knjižnice se je ohranil seznam slovenskih kom N. T. Hostom, ki je leta 1797 izdal rastlinskih imen, ki ga je napisal K. Zois Sinopsis avstrijskih rastlin, v katerem svo­ in ki je bil osnova vsem kasnejšim takim jega prijatelja navaja pri nahajališčih ne­ delom. katerih redkih rastlin. Nekaj mu jih je Ka­ Nobeden od botanikov, ki so pisali o Kar­ rel Zois poslal tudi iz okolice Brda: ščav- lu Zoisu, pa ne omenja njegovega portre­ jelistna dresen (Polygonum lapathifolium), ta. Od leta 1927, ko so ga odkupili od francoska iepnica (Sllene gallica) in po­ legla krčnica (Hypericum humifusum). Egona Zoisa, je shranjen v depoju Na­ Da je bil K. Zois prvi, ki je odkril rapon- rodnega muzeja Slovenije. Portret je v tiko na meliščih Tičarice v Dolini Triglav­ olju in na platnu naslikal Andrej Herrlein. skih jezer, je znano; manj znana pa je Pregled botaničnega in gorniškega delo­ Hostova navedba, da raste rapontika vanja Karla Zoisa kaže, da je prav, da se (Stemmacantha rhapontica) na Grintovcu planinska postojanka na pobočju najviš­ »proti hudourniku, ki se imenuje Kokra«. jega vrha Kamniških Alp imenuje tudi po To nahajališče pod Kokrskim sedlom v njem. kasnejših letih ni bilo potrjeno. Nahaja­ Za konec pa bi se rada ustavila še pri lišče v Kamniških Alpah navaja tudi VVul- pisavi imena. Zoisi se niso podpisovali fo­ 382 fen (1786). V herbariju K. Zoisa, ki ga hra- netično. Bleivveis (1855) je zapisal: »Ime PLANINSKI VESTN1K

Zoisovo pišemo, kakor ga je sam pisal, Hochenvvart, F., 1838: Auszug aus meinen čeravno bi ga po našem imeli pisati Cojz, Alpenreisen-Tagebiichern iiber die kraini- ker se tako izrekuje.« Po 1. svetovni vojni schen Hochgebirge. Beitrage zur Naturge- so začeli pisati Cojz: Cojzova koča, Coj- schichte, Landvvirthschaft und Topographie zova vijolica, Cojzova zvončnica, Ljubljana des Herzogthums Krain. 1. del. je dobila Cojzovo cesto. Eden izmed red­ Host, N. T., 1797: Svnopsis Plantarum in kih, ki je zapisal Zoisova koča, je bil M. Austria provinciisque adiacentibus sponte Kajzelj (1932) v vodniku Naš alpinizem. crescentium. Dunaj. Zadnji Slovenski pravopis navaja pod ge­ Kajzelj, M., 1932: Naš alpinizem. slom Zois, s Zoisom, zoisit (ki se imenuje Laibacher Zeitung. 116. letnik, št. 194, str. po 2. Zoisu). Botaniki dosledno pišemo 1745, 26. avgust 1897. Zoisova vijolica in Zoisova zvončnica, Bo­ Laibacher Zeitung. 116. letnik, št. 198, str. hinjska Bistrica ima Zoisovo ulico. Zato bi 1780, 31. avgust 1897. bilo edino pravilno, da planinsko posto­ Lapajne, F., 1921: Kokrsko sedlo, Cojzova janko Karla in Žige Zoisa pišemo: Zoisova koča. Planinski vestnik. 21, str. 14. koča. Praprotnik, N., 1988: Botanik Karel Zois. Proteus. 51, str. 83—88. LITERATURA: Slovenski pravopis. 1962. Tominec, I., 1955: Botanik Karel Zois — Bleivveis, J., 1855: Koledarček slovenski za glasnik cvetne lepote naših Alp. Planinski navadno leto 1855. vestnik. 55, str. 453—456. Festschrift zur Feier des zvvanzigjahrigen Bestehens seit der Neugriindung im Jahre VVulfen, F. X., 1786—1790: Plantae rariores 1881. 1874 bis 1901. DOAV Sektion Krain Carinthiacae. In: Jacquin, N. J.: Collecta- des DOAV. Ljubljana 1901. nea ad Botanicam, Chemiam et Historiam Ficko, P., 1973: Kamniške in Savinjske naturalem Spectantia, cum Figuris, 1—4. Alpe. 1. izdaja. Dunaj. Ficko, P., 1977: Kamniške in Savinjske Zois, K., 1787—1792: Botanična beležnica. Alpe. 2. izdaja. Zoisov arhiv, fasc. 20. Arhiv SR Slovenije.

V HRIBIH JE TREBA VEČ PITI KOT V DOLINAH SPROTNO NADOMEŠČANJE TEKOČINE

Pred približno desetimi leti so zaradi vse strmini 15 stopinj, dva kilometra na uro) pogostejših reklamnih sporočil izdeloval­ kakšnih 2250 kcal energije. Dnevna poraba cev mineralnih napitkov začeli tudi ljudje, energije bi v tem primeru znašala pri takš­ ki se v prostem času ukvarjajo z najrazlič­ nih obremenitvah približno 4000 kcal. nejšimi športnimi dejavnostmi, premišlje­ Druga možnost za izračun porabe tekočine vati o tem, kar so vrhunski športniki že je lahko tudi formula, po kateri naj bi po­ dolgo vedeli: pitje pred športnimi dejav­ trebovali 1 mililiter vode za vsako porab­ nostmi in med njimi ni nikakršen znak ljeno kilokalorijo. Glede na ta izračun bi slabosti, ampak kaže na to, da poznamo dnevno potrebovali 4000 mililitrov vode. potrebe telesa. Telo namreč potrebuje tudi Vendar vsaj polovico energije porabimo v mirovanju in pri sobni temperaturi teko­ med turo. Zato je kajpada že s tega sta­ čino, da bi izločalo produkte presnavlja- lišča smiselno, da med turo nadomestimo nja. Poleg tega se ni mogoče izogniti vsaj ustrezne količine izgubljene tekočine. minimalnim izgubam tekočine s potenjem. Med telesnimi napori prihaja do močnejše Kot vodilo za dovajanje tekočine bi lahko prekrvavitve in do pospešene menjave veljalo v normalnih pogojih, naj bi odrasli snovi, ki dovažajo energijo v mišice. S dobili dnevno 20 do 45 mililitrov na kilo­ tem povezano ogrevanje mišic se odziva gram telesne teže. Tako naj bi znašala ta z oddajanjem potu skozi kožo. Z izhlape­ količina za odraslega človeka, težkega 70 vanjem potu se koža hladi, hladijo pa se kilogramov, povprečno 2,3 litra vode. Ker tudi mišice pod njo. Zaradi tega izredno pride voda v telo tudi s trdo hrano, na smotrnega regulacijskega mehanizma pri­ primer s sadjem, mesom ali krompirjem, haja do vse večjega siromašenja telesa z to seveda ne pomeni, da bi morali dobe­ vodo, hkrati pa se izgubljajo tudi mine­ sedno popiti 2,3 litra vode, saj je ta ko­ ralne snovi, kot natrij in kalij. ličina dobršen del že vsebovana v hrani. Prvi znaki pomanjkanja tekočine niso po­ sebej značilni in jih pogosto ne spravljajo v zvezo z izgubo tekočine: neugodje, ne- NEVARNA IZSUŠITEV potrpežljivost in nemirnost, rdečica kože, utrujenost, zvišana srčna frekvenca. Urav­ Med športnimi dejavnostmi človek seveda navanje vode v telesu je razmeroma na­ porabi več energije. 70 kilogramov težak tančno, kajti že odklon 0,2 odstotka te- človek porabi med peturno turo (hoja po 383 PLANINSKI VESTNIK

lesne teže telo sporoči. Največji odklon miisli, mleko in mlečni izdelki). Delež brez sporočila znaša približno 150 gra­ ogljikovih hidratov, ki jih vsebujejo takšni mov pri 70 kilogramov težkem človeku. napitki, da telesu prav hitro potrebno ener­ Občutek žeje pa ima človek le pri majh­ gijo in izboljša sprejem mineralnih sno­ nem pomanjkanju tekočine in izgine pri vi skozi želodčni in črevesni trakt do mi­ poslabšanju stanja. Pri nadaljnji izgubi te­ šičnih celic. Optimalna je vsebnost 2,5 do kočine, ki je ne nadomestimo, pa pride 5 gramov ogljikovih hidratov na 100 mi­ do zgoščevanja krvi. Zaradi tega je cir­ lilitrov, vendar je ta vrednost pri večini kulacija krvi v perifernih tkivih slabša, po­ elektrolitskih pijač presežena. Pijači, ki sledica pa so motnje pri transportu kisika sta primerni nadomestili za pot, sta gost v tkiva in ogljikovega dioksida iz tkiv. sadni sok in pivo. V obeh sta približno Simptomi pomanjkanja tekočine, ki znaša ustrezni količini ogljikovih hidratov in mi­ 6 do 10 odstotkov telesne teže (kakšne 4 neralnih snovi. litre), so že izredno tehtni: občutek vrto­ (Mittellungen OEAV) glavice, razmeroma hudi glavoboli, šče- menje v udih in takšno pomanjkanje sline, da ni mogoče pljuniti; to so zadnji var­ VISOKOGORSKE POTI NEKOČ IN DANES nostni signali. Nadaljnji simptomi, kot je na primer nezmožnost hoje, pa so v go­ rah že smrtno nevarni. Poraba energije in oddajanje potu sta pri VAREN KORAK srednje visokih temperaturah okolja in povprečni vlažnosti zraka odvisna drug od MED VRHOVI % drugega. Površina kože odraslega človeka znaša 1,8 do 2 kvadratna metra. Pri izjem­ ANTON TOMŠE no naporni in hitri gorski hoji lahko znaša izguba energije na uro celo 1000 kcal, glede na to pa lahko znaša izguba potu na »Človek zmore veliko, če hoče. uro celo do 1,8 litra. Visoke poletne vro­ In moramo hoteti, če naj čine lahko te vrednosti še povečajo. postanejo vse naše planine v vsakem oziru res naše.« Dr. Klement Jug IZBIRANJE PIJAČE IN HRANE Ena od dejavnosti planinskih društev je Ker se med obremenitvijo izgubijo velike urejanje poti. Brez nadelanih in zaznamo­ količine tekočine, je smotrno, da v kratkih vanih poti si ne moremo predstavljati pla­ časovnih presledkih nadomestimo 100 do ninstva v takem razmahu, kot ga imamo 400 mililitrov tekočine. Športnomedicinske danes. raziskave so pokazale, da s pitjem usta­ vimo izgubljanje vode in z nadomeščanjem Zgodovina nadelanih in markiranih poti, med obremenitvami celo popolnoma usta­ ki so bile napravljene, da bi privabile ljudi vimo izgubljanje. v gore in bi po njih varno hodili, je stara komaj poldrugo stoletje. V gorniških krogih sicer zelo redko prak- Ljudje so že davno prej hodili v gore, ticirajo tak način, da namreč sproti nado­ toda ne iz veselja do njih, pač pa iz živ­ meščajo izgube s pogostim pitjem, kar va­ ljenjske potrebe. ruje pred večjimi primanjkljaji vode. Po­ V 18. stoletju so se poleg domačinov po­ gosto namreč zvečer ni mogoče izravnati javili v gorah še drugi ljudje, znanstveniki izgube celega dne, kajti kolikor bolj je člo­ in raziskovalci. V spremstvu domačinov — vek izsušen, toliko dlje traja, dokler ni po­ lovcev in pastirjev so se podajali vedno novno vzpostavljena raven tekočine. Glede višje v gore. Baron 2iga Zois je dal na na primanjkljaj tekočine lahko to traja 48 svoje stroške nadelati nekaj poti, da bi do 72 ur. To seveda pomeni slabo izhodi­ njegovi delavci laže iskali železovo rudo. šče za turo naslednjega dne: urejanje Nastopila je doba, ko poti niso več slu­ toplote je namreč lahko močno prizadeto. žile samo gospodarskim potrebam, mar­ Pri nadomeščanju tekočine zaradi potenja več ljudem, ki so v vedno večjem številu je namreč treba upoštevati, da je pot fil- obiskovali gore. Da bi postali vrhovi čim­ trat telesne tekočine in torej vsebuje tudi bolj dostopni za večje število ljudi, je bilo mineralne snovi. Izguba mineralnih snovi treba poiskati nove pristope in zgraditi na liter potu je različna in je odvisna od nove poti. Zato lahko štejemo za rojstni pogostosti, trajanja in količine potenja ter čas naših turističnih planinskih poti šele od telesnih rezerv ustrezne mineralne snovi. klasično dobo alpinizma. Pomembno je nadomeščanje mineralnih Še preden so se pojavila planinska druš­ snovi z ustreznimi pijačami, ki jih indu­ tva, so posamezniki vsaj za silo zazna­ strija izdeluje v takšne namene, vendar le movali to ali ono smer ali najprimernejši tedaj, če oskrba z mineralnimi snovmi ni prehod, kjer so se povzpeli na vrh. zagotovljena z drugimi živili, ki so bogate Prvopristopniki, ki so se leta 1778 po­ 384 s takimi snovmi (na primer suho sadje, vzpeli na Triglav, so zaznamovali svojo PLANINSKI VESTNIK

Obnova visokogorske poti z moderno strojno stop iz Bohinja na Triglav: Lovrenc Škan- opremo tar-Šest in Richard Issler sta nadelala ste­ zo čez Komarčo in dalje na Triglav. Pot smer, da bi je drugič ne zgrešili. Njihovi sta tudi markirala. kamniti možici so prve znane markacije pri nas. V kasnejših letih je bilo napravljenih in markiranih še več drugih poti v našem vi­ Najprivlačnejši vrh v naših Alpah je sokogorju. Vendar je večina teh poti na­ prav gotovo Triglav. Leta 1808 sta se nanj stajala pod okriljem nemških planinskih povzpela bohinjska kaplana brata Jakob društev. in Ivan Dežman. Jakob Dežman je o tem dogodku pisal svojemu profesorju Vod­ Leta 1893 so ustanovili SPD, ki je med niku v Ljubljano pismo, v katerem je tudi drugimi nalogami prevzelo dolžnost, da bo tale odstavek: z nadelavo poti na široko odprlo gore »Drugi uspeh našega opazovanja pa je še slovenskemu človeku in jim vrnilo sloven­ misel, da bi se mogla pot na Triglav z ski značaj. Slovensko planinsko društvo majhnimi stroški, če bi zabili v steno de­ je prevzelo vso pobudo in prevladalo nad bele žeblje, na katere bi po potrebi pri­ delovanjem tujih društev. Tako je marka- trdili vrv za preprijemanje, tako zelo olaj­ cijski odsek SPD že v prvem letu svojega šati, da bi bila za vsakogar, ki nima v vi­ delovanja zaznamoval 87 poti, med drugim šini vrtoglavice, dostopna.« celo v Triglavskem pogorju. To je bila prva zamisel o nadelani turi­ Stanje se je iz leta v leto izboljševalo v stični poti v naših gorah. korist slovenskih napisov in kažipotov. Sprva so za markiranje uporabljali vodo­ ravne črte v različnih barvah, pike in tudi PRVE SLOVENSKE MARKACIJE številke. Alojz Knafelc pa je uvedel za označevanje planinskih poti rdeč kolobar Leta 1859 je na Žanovo pobudo vodnik z belo piko v sredini. To je danes splošno Jože škantar, p. d. Šest iz Srednje vasi, znana Knafelčeva markacija, ki nas sprem­ nadelal pot z Ledin čez Stopce, tako da lja na vseh naših planinskih poteh. je na najtežjih mestih »popravil naravo«. Zaznamovanje poti vodnikom sicer ni bilo Smer je izbral potem, ko je opazoval vedno pogodu, vendar so sčasoma tudi gamse. oni spoznali, da je dejavnost planinskih Torej poteka letos 130 let od prve na­ društev privabila v gore tisoče in tisoče delane poti v naših Alpah. Isti Šest je leta ljubiteljev narave, od katerih so vodniki 1871 s sinom nadelal dobro turistično pot imeli svoj zaslužek. Vodniki so opravljali čez Stopce. Zagozdil je lesene kline in tudi potrebna dela pri graditvi koč ter navalil kamenje, v razu med Malim in Ve­ popravljanju in zavarovanju poti. Prav vod­ likim Triglavom pa je izklesal nekaj stop­ niki so nadelali nekatere danes najlepše nic. Na grebenu sta vzidala železne kline poti, kot Kopiščarjevo, Hanzovo in Jubi­ z obroči, skozi katere sta speljala vrvi. lejno v Prisojniku, Hanzovo na Mojstrovki, To je bila prva zavarovana planinska pot pot Mira Marko Debelakove pod Kanjav- v Julijskih Alpah. cem itd. Leto 1879 pa lahko štejemo za rojstno let­ Planine danes niso in ne morejo biti za nico prve markirane poti v naših Alpah. redke izvoljence, kakor so bile v prejšnjem Na Frischaufovo pobudo je bil urejen do­ stoletju. Množice ljudi iščejo v gorah spro- 385 PLANINSKI VESTNIM

stitev in oddih. Tako imamo v sezoni pra­ Tako smo popolnoma prenovili pot skozi vo obleganje nekaterih planinskih posto­ Turški žleb, pot na Kamniško sedlo in pot jank. Marsikdo bi rad šel v kakšen drug čez Konja v Kamniško-Savinjskih Alpah. predel, kjer bi našel več potrebnega miru. Leta 1986 je bila obnovljena pot Staničeva Takemu je dobra, zanesljiva markacija go­ koča—Rž—Kredarica. Delo so opravili tovo potrebna. In teh markacij je v našem markacisti PD Javornik — Koroška Bela visokogorskem svetu, pa tudi sredogorju in PD Ljubljana-Matica. veliko. Pot M. Marko Debelakove pod Kanjavcem so obnovili zasavski markacisti ob pomoči TEHNIČNO USPOSOBLJENI markacistov iz planinskega društva Ljub­ MARKACISTI ljana-Matica, poti po vrhovih okoli Pogač- nikovega doma na Kriških podih pa ra­ Planinskih poti imamo več sto kilometrov. dovljiški markacisti. Vse te kilometre poti je potrebno vzdrže­ vati in jih urejati, če hočemo, da bodo V letu 1987 je potekala akcija na Prisoj- služile namenu. niku. Startali so markacisti PD Radovljica in prenovili pot Kriški podi—Sedlo Planja Kadar planinci hodimo po dobro zavaro­ —Mlinarica. V Mlinarici so člani PD PTT vanih planinskih poteh, ponavadi niti ne Ljubljana in Ljubljana-Matica postavili ta­ pomislimo, koliko prostega časa in dela bor, od koder so potem prenavljali Jubi­ je bilo vloženega, da lahko varno hodimo lejno pot na vrh Prisojnika. V tej akciji po gorah in občudujemo lepote nrave. je sodeloval tudi helikopter LEM, ki je Obiskovalci gora, ki uporabljajo varovala, znosil kline, opremo, delovne stroje in šo­ povečini niti ne pomislijo, koliko časa je tore na Mlinarico. Dela so trajala 30 dni. potrebno, da klin zabijemo v steno. Še do nedavnega so taka dela na visokogorskih V lanskem letu so markacisti planinskega poteh opravljali plačani profesionalci, društva PTT in Ljubljana-Matica obnovili predvsem bivši vodniki in alpinisti. Ven­ južni pristop na Prisojnik in pot na vrh dar je prav, da delo v planinski organiza­ Prisojnika ter del Kopiščarjeve poti (do ciji ostane pretežno na prostovoljni pod­ prvega Prisojnikovega okna). lagi. Markacisti PD Radovljica in PD Mojstrana Od leta 1978, ko ie planinsko društvo Lju- so obnovili pot Bivak IV — vrh škrlatice. bljana-Matica pričelo strojno nameščati Tudi tu je kline in opremo za bivak in na- varovalne naprave, je to delo precej eno­ delavo poti znosil helikopter LEM. stavnejše in lažje. Stroji omogočajo tudi Pri vseh dosedanjih akcijah je potrebno boljše delo: klini so zabiti v globokih vr­ poudariti sodelovanje planinskih društev. tinah, z električnim rušilnim kladivom ob­ Brez tega te obsežne akcije ne bi bile likujemo stope v skali, vrv je primerno na­ izvedljive. Vse so minile v prijateljstvu in peta, kar vse povečuje varnost planincev delovni zagnanosti vseh sodelujočih mar­ na izpostavljenih delih poti. kacistov. S pomočjo Komisije za pota pri IO PZS V letošnjem letu imamo na območju Ju­ in njenih podkomisij za tehnična vpraša­ lijskih Alp v načrtu popravilo poti na Rja- nja in vzgojo se je usposobilo že nekaj vino in na Jalovec. Pri obnovitvi prve poti ekip. bosta sodelovala PD Javornik — Koroška Da bi rešila problem novih kadrov v mar- Bela in PD Radovljica, pri obnovitvi druge kacijskih odsekih, je Komisija za poti pred pa PD Ljubljana-Matica in PD Jesenice. nekaj leti začela prirejati tečaje za mar- V Savinjskih Alpah je v načrtu popravilo kaciste. Na območju »Julijske skupine« so poti Robanov kot—Korošica. organizirali dva tečaja, in sicer v Krmi 1986. leta in junija letos na Vršiču. Za oba gorenjska tečaja (kot za vse druge POTI ZA VODNIKE po Sloveniji) je razveseljivo, da je bila Vsa ta dejavnost terja finančna sredstva. polovica tečajnikov mladih. Še pomemb­ Samo s članarino ni mogoče kriti stroškov neje pri tem pa je, da potem ti mladi tudi za to dejavnost. Kljub požrtvovalnemu delu delajo. Prav iz njihovih vrst smo dobili planinskih delavcev vedno primanjkuje de­ ljudi, ki popravljajo visokogorske poti. narja. Spričo vsestranskih koristi od ure­ jenih planinskih poti bi pričakovali več po­ MARKACIJSKE ODPRAVE moči od občin, na območjih katerih so planinske poti, telesnokulturnih skupnosti V desetih letih smo tako popolnoma ob­ (planinske poti so rekreacijski in športni novili več visokogorskih poti. Poudariti pa objekti — brez njih ni planinstva), zavaro­ je potrebno, da je taka akcija izvedljiva valnic (preventiva) itd. le z združitvijo markacistov iz več dru­ Ker se v zadnjem času na območju Julij­ štev. Sprva je to delo opravljala predvsem skih Alp zopet povečuje zanimanje za vi­ ekipa markacistov iz PD Ljubljana-Matica. sokogorski turizem (tujci) in krepi dejav­ Kasneje, ko so se na tečajih usposobili nost vodniške službe, bi bilo potrebno tudi markacisti iz drugih društev, se je to poti, katerih obnova zahteva več finančnih 386 delo precej razširilo. sredstev, po njih pa hodi le malo obisko- PLANINSKI VESTNIK valcev, prepustili vodnikom. Poti bi zava­ lahko grozijo težave v krvnem obtoku). rovali po vzoru francoskih in nemških vod­ Izgubljeno tekočino je treba nujno nado­ niških poti. Po njih bi bil možen pristop mestiti s pitjem. samo z vodnikom. Taki poti bi lahko po­ Zaradi pomanjkanja kalcija v krvi, kar stali Jalovčev kuloar in Hanzova pot na je posledica močnega potenja, lahko pride Prisojnik. do hudih težav v delovanju mišic. Napitki, Od naših prednikov in generacij pred nami v katerih so elektroliti, pomagajo nadome­ smo prevzeli kar lepo dediščino in sedaj stiti nujno potrebne soli. je naša naloga, da vse to vzdržujemo in Med težavnimi turami naj bi se izogibali našim zanamcem izročimo vsaj take, če težko prebavljive hrane, na primer slanine ne lepše urejene poti. Z združenimi močmi in jajc, ker močno obremenjujejo organi­ se bomo morali potruditi, da bo po naših zem s prebavljanjem. Bolj priporočljivo je gorah vsakdo lahko varno hodil in od obi­ sadje, različni pripravki z muslijem (kar ska gora kar največ odnesel. je tudi lahko za nošnjo) in podobno. Zaradi močnega vetra v gorah lahko pride do močne rdečice v obraz. To imenujejo NASVETI, KI SO LAHKO ZLATA VREDNI »vetrne opekline«. Pomaga vsaka dobra mastna krema. Oči so v gorah zaradi ultravijolične svet­ POPOTNIŠKE lobe močno obremenjene. Zato je nadvse priporočljivo vzeti s seboj (in uporabljati!) ZAKONITOSTI sončna očala. Glavo in še predvsem teme naj bi skrbno Popotništvo, posebno še takšno na dolge varovali pred preveč premočnega sonca. proge, na primer popotništvo po dolgih Posledica nepazljivosti (ali pa preobčutlji­ evropskih pešpoteh (kakršni sta pri nas vosti) so lahko različne slabosti in celo E-6 in E-7), je koristna vztrajnostna šport­ nezavest. Priporočljivo je zato ob močni na panoga. Prispeva k temu, da se izbolj­ pripeki nositi na glavi lahek klobuk ali ša in okrepi delovna sposobnost človeko­ kapo, najbolje iz platna, kar je kot kos vega srca, kar pomeni, da so učinki po­ prtljage zanemarljivo težko. dobni kot pri teku na dolge proge. Prepotenega spodnjega perila in srajc naj Popotništvo ureja krvni pritisk in pomirje­ ne bi posušili na telesu. Sušenje odvzema valno vpliva na živčni sistem. To pomeni, telesu toploto, posledica pa je lahko obču­ da hkrati krepi telo in duha. tek mraza ali prehlad. Moderno športno spodnje perilo ostane na koži suho. Nahrbtnik naj na dolgih popotniških poteh Nikakor naj na nobeno pot ne bi pozabili ne bi tehtal več kot deset kilogramov. vzeti s seboj majhne, osebno po lastnem Zato naj bi popotnik vzel s seboj le naj­ preudarku in domnevnih potrebah sestav­ nujnejše. Zelo pogosto pomaga pri odlo­ čitvah odtehtavanje delov obleke. Večji na­ ljene lekarne. Če stalno hodite v isto le­ hrbtnik je treba na dolgih poteh nositi karno, vam bo pri izbiri rad svetoval vaš tako, da si ga okrog pasu pripnemo še s lekarnar. posebnim pasom, kar razbremeni rame. (OEAV — Weitwanderer) Hoja navzdol bolj obremenjuje kolenske sklepe kot hoja navkreber. Zato naj bi navzdol hodili počasi! Pri tem je koristno NARAVI GROZI NOVA NEVARNOST uporabljati dve palici, kar razbremenjuje sklepe do 13 ton na uro. Poleg tega sta palici (ali pa vsaj ena) koristni in uporabni NADZOROVANA ^ na krpah snega, na spolzkem terenu in kot pomagalo pri držanju ravnotežja na str­ minah. GORSKA KOLESA

Dva tenka puloverja, oblečena drug čez Nova velika nevarnost za naravo so vse drugega, dajeta več toplote kot en debel številnejša navadna in motorna kolesa, pulover. prirejena za vožnjo po gorskem in hribo­ Sicer tako praktična pelerina lahko posta­ vitem svetu (mountain bikes), ki so pose­ ne na ozkih poteh v gorah, posebno še ob bej konstruirana za cestnoprometno ne­ močnem vetru, karseda nevarna. V takih urejena območja. Z grobo profiliranimi gu­ primerih bolj varuje nepremočljiv komplet mami predvsem kopljejo v neobdelano tra­ (zgornje hlače, vetrovka). Na dolgih po­ to in različne občutljive biotope v travni tovanjih po pretežno ravninskem ali pred­ ruši, razmetavajo skopo zemljo med ka­ alpskem svetu izredno dobro služi namenu menjem in poleg tega še ogrožajo pešce zložljiv dežnik, ki poleg vsega zavzame na ozkih sprehajalnih poteh. zelo malo prostora. Več kot milijon takšnih koles so doslej Z močnim potenjem se izgublja veliko te­ izdelali in prodali samo v evropskih nem­ kočine, do več litrov na dan (zaradi česar ško govorečih deželah, 10 do 15 odstot- 387 PLANINSKI VESTNIKl

kov lastnikov pa uporablja svoja nova vo­ kolesarji uporabljati le stalne že urejene zila za vožnje po goratem in gričevnatem poti, sprehajalne poti pa le tedaj, če so svetu. Temu ustrezna je velikanska nevar­ široke najmanj dva metra. Pomembne po­ nost, ki se poraja zaradi tega. Iz Allgaua, goje so postavili v bavarskem ministrstvu Rhona, Vogesov in Švabske Albe v Zvez­ za varstvo okolja; tam bodo natančno pre­ ni republiki Nemčiji se kopičijo pritožbe udarni, ali naj bi vožnje po določenih ce­ zaradi škode v naravi in zaradi ogrožanja stah in poteh omejili, seveda ustrezno z sprehajalcev. Kolesarska društva se di­ določili in prepovedmi zakona o varnosti stancirajo od novo nastajajoče »Evropske v cestnem prometu in zakona o varstvu mountain bike organizacije«, ki si je med narave. Nobenih drugačnih razlag ne do­ drugim zastavila za cilj, da bo organizi­ pušča minister za varstvo okolja Alfred rala nacionalne in mednarodne dirke s Dick, ko je predpisal brezpogojno pred­ takimi kolesi. nost pešcem na sprehajalnih poteh in ko je prepovedal s terenskimi vozili vseh vrst, Zaradi takšnega novega škodljivega raz­ z motorjem ali brez njega, voziti zunaj voja so še posebno ogrožene predalpske stalnih poti in cest. regije in celo cone v visokogorju, prav tako pa seveda tudi pokrajina v sredo­ Drugi deželni ministri so sporočili, da po­ gorju v vseh zahodnonemških zveznih znajo nevarnost in da bodo premislili, državah. Največja škoda prihaja z rekrea­ kakšnih korakov naj bi se lotili. Popotni- cijskih območij na robovih velikih mest. ška društva in združenja skrbno opazu­ Ministrstva nemških zveznih držav različno jejo razvoj dogodkov. Svoje sekcije za var­ jemljejo to zaskrbljenost. Razumljivo je, da stvo okolja so prosila, naj razvoj pozorno nočejo omejiti čarov kolesarske vožnje in zasledujejo ter ob vsakem alarmantnem torišča, na katerem se udejstvujejo kole­ odkritju predvsem najprej najdejo krivce sarji, hkrati pa seveda hočejo omejiti ško­ in jih opozorijo na škodo, ki jo povzro­ do v pokrajini in obvarovati sprehajalce čajo, v skrajnih primerih pa naj napišejo in gornike. Obstaja soglasje, da smejo tudi prijave sodnikom. (Sauerland Zeltung)

NA ZNAMKAH, DOPISNICAH IN 2IGIH UPODOBLJENA GORA TRIGLAV POTUJE S POŠTO PO SVETU

JANKO ŠTAMPFL na vrh Triglava. Sledili so vzponi posa­ meznikov v spremstvu domačih vodnikov. Triglav je v zavesti Slovencev že od nek­ Leta 1872 si je kaplan Ivan Žan prizade­ daj precej več kot apnenčasta gmota. 2e val v Bohinjski Bistrici ustanoviti prvo slo­ prve priseljence je ustrahoval s svojo mo­ vensko gorsko društvo »Triglavski prija­ gočno podobo in se vrinil v njihova vero­ telji«. To je bil tudi predhodnik Sloven­ vanja — tako nosi isto ime kot staroslo- skega planinskega društva (1893). Ker leta vanski bog s tremi glavami, vladar svet­ 1874 ustanovljena sekcija nemškega Al- lobe in teme, nebeškega, zemeljskega in penvereina ni delovala le planinsko, tem­ podzemeljskega carstva. več vedno bolj tudi ponemčevalno, so se Lahko ga označimo tudi z nekaj prepro­ prizadevanja za narodnostno samostojnost stimi dejstvi: z 2864 metri je najvišja gora Slovencev prenesla iz mest, časopisov, ta­ Julijskih Alp ter hkrati najvišji vrh ne le borov in čitalnic tudi v gore. To je naj­ v Sloveniji, temveč tudi v Jugoslaviji. bolj pripomoglo, da smo se Slovenci prvič Le malo je ljudi, ki so svoje doživetje ob poistovetili z gorami — zlasti s Triglavom. pogledu na Triglav izrazili tako preprič­ Še močneje smo se Slovenci poistovetili ljivo kot Kugy: »Tam stoji Triglav, prav s Triglavom leta 1941, ko je postal sim­ zadaj se prikazuje iz temno žarečega, mi­ bol Osvobodilne fronte. Tako se je lik Tri­ stičnega žara davnih stoletij in raste v glava izvil iz bajk, se polagoma utrdil v svetlo luč naših časov. Visoko sega v sinje naši zavesti ter se končno razločno upo­ višave, resnobno glavo mu venčajo ne­ dobil v slovenskem republiškem grbu. besni oblaki, na njegovem širokem, skal­ Že zelo zgodaj se je pokazala težnja, naj natem čelu se svetlika sij vladarja, v glo­ bi območje Triglava zaščitili z zakonom. bokih gubah njegove skalnate obleke se Zamisel, da bi dolina Triglavskih jezer po­ skrivajo bajke.« stala rezervat, obstaja že od leta 1908, žal pa takrat ni bila uresničena. Po prvi sve­ tovni vojni so 1. julija 1924 s podpisom SPREHOD SKOZI ZGODOVINO zakupne pogodbe zavarovali dolino Tri­ Tako je človekova neugasljiva želja po glavskih jezer kot narodni park za 20 let in tako je Triglav postal tudi predhodnik raziskovanju in odkrivanju neznanega vo­ jugoslovanskih narodnih parkov. Leta 1959 dila štiri pogumne može, da so 26. avgu- je bil sprejet zakon o narodnih parkih. Na 388 sta 1778 premagali strah in se povzpeli PLANINSKI VESTNIK

Nemčija je leta 1941 izdala znamko za 25 + 15 pfenigov, in sicer v seriji okupa­ cije slovenskih krajev, na kateri je Trig­ lav. Ta serija je znana pod imenom »Deutsch fur immer«. Po osvoboditvi je prva znamka s sliko Tri­ glava izšla leta 1951 v seriji znamk za letalsko pošto, izdani ob 12. kongresu Mednarodne zveze planincev (UIAA) na Bledu, in sicer za 5 dinarjev. Na ozadju znamke za 70 dinarjev, izdane ob II. jugoslovanskem alpskem rallvju leta Poštni žig ob 60-letnici slovenskega planinstva 1953 ter v spremenjeni barvi in z ustrez­ — In znak Filatelističnega kluba, ki se imenuje po naši najvišji gori nim pretiskom za STT se tudi vidi Triglav. V seriji »Umetnost skozi stoletja v Jugo­ slaviji« je 2. oktobra 1968 izšla znamka podlagi tega zakona so 26. maja 1981 raz­ za 3.00 dinarje z reprodukcijo slike An­ glasili Triglavski narodni park in tako uza­ tona Karingerja »Triglav iz Bohinja«. Pri konili varstvo 84 805 hektarov Zlatorogo- tej znamki je nastala pomota v naslovu vega kraljestva s Triglavom v središču. slike, ki bi se moral pravilno glasiti »Bo­ Seveda se vsa ta naša čustva odražajo hinjsko jezero«. V ozadju pa je naslikan tudi na znamkah in v drugem filatelistič- tudi Triglav. nem gradivu. Že Ivan Vavpotič je narisal Ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav Triglav kot slovenski simbol, prav tako je 26. avgusta 1978 izšla znamka za 2 di­ Božidar Jakac na svojih osnutkih parti­ narja. zanskih znamk v Bazi 20 med vojno, zad­ Devetega marca 1987 sta izšli dve znamki nja leta pa se najbolj trudimo ohraniti »Zaščita narave — Evropa«, in sicer za čisto okolje, zato je Triglav tudi na dveh 150 in 400 dinarjev. Na obeh je upodobljen znamkah Evropskega varstva narave. Triglav. Za vse navedene znamke razen za veri- PREDLOŽKI ZA POŠTNE ZNAMKE garje so bili izdani tudi uradni ovitki pr­ vega dne, za »Evropsko varstvo narave« Božidar Jakac je leta 1941 pripravil več pa tudi MC. predložkov za serijo dobrodelnih znamk (z doplačilom) v korist gradnje doma PTT STILIZIRAN TRIGLAV, PRETISKI uslužbencev v Ljubljani. Na osnutku za IN SLOVENSKI GRB 50 par + 25 par je motiv Triglava. Jeseni leta 1943 je Božidar Jakac v Bazi Stiliziran Triglav je tudi na pretisku po­ 20 v Rogu pripravljal izdajo slovenske par­ možnih izdaj za: a) Ljubljana: 7. junija tizanske znamke. Nekaj skic, datiranih s 1945 na znamkah Ljubljanske pokrajine; 16. 10. 1943, je ohranjenih. Skoraj na vseh b) Maribor: 15. junija 1945 na rednih znam­ skicah je stiliziran simbol Triglava in kra­ kah nemškega Reicha (Hitler); c) Murska tica OF. Zaradi tehničnih težav ta zamisel Sobota: 22. junija 1945 na rednih madžar­ ni bila uresničena. skih znamkah iz leta 1943/44. Stiliziran Triglav je upodobljen tudi v slo­ Za serijo ob 10-letnici OF je Božidar Ja­ venskem grbu. Tako je bilo v seriji, ki je kac naredil 18 predložkov. Na vseh je tudi izšla 29. novembra 1948 ob petletnici Av- stiliziran Triglav — OF. Dva od teh sta noja in ki prikazuje zvezni in republiške bila tudi uporabljena. grbe, tudi znamka za 3 dinarje s sloven­ skim grbom. Obstaja tudi maksimum karta TRIGLAV NA ZNAMKAH s to znamko in ovitek prvega dne. Ob prazniku dela, 1. maju, je bil leta 1946 Triglav je bil prvič na znamkah slovenskih v Ljubljani na pošti 1 v uporabi osmero- verigarjev iz leta 1919, in sicer na znam­ koten žig s stiliziranim Triglavom in kra­ kah večjega formata, to je za 20, 25, 30 in tico OF. Odtisovali so ga v rdeči barvi. 40 vinarjev. Triglav je upodobljen med no­ Ponovno je bil stiliziran Triglav uporab­ ljen 27. aprila 1951 ob 10. obletnici usta­ gami sužnja, ki trga okove. Te znamke so novitve OF v Sloveniji. Izšli sta dve znam­ najprej izšle v kamnotisku na različnih ki, za 3 dinarje (Franc Rozman-Stane) in vrstah papirja, nato v knjigotisku, spet na 5 dinarjev (partizanski kurir). Motiv stilI- različnih vrstah papirja, tudi z žagastim ziranega Triglava se ponovi tudi na ovitku zobčanjem. Znamke za 30 vinarjev so bile prvega dne ter na priložnostnem žigu. Av­ pozneje pretiskane z oznako »porto«. tor ovitka, znamk in žiga je Božidar Jakac. V stari Jugoslaviji je bil Triglav upodob­ V slavnostnih dneh, 26., 27. in 28. aprila ljen še na znamki za 2 dinarja v bloku. 1951, je pošta Ljubljana 1 uporabljala po­ Poleg ženske v slovenski narodni noši je seben strojni žig (flam), ravno tako s sim- upodobljen Triglav z Aljaževim domom v boliziranim Triglavom. Ovitek OF je bil v Vratih. spremenjeni barvi uporabljen tudi 22. ju- 389 PLANINSKI VESTNIKi

lija 1951 ob proslavi dneva vstaje sloven­ bil 12. marca 1974 v uporabi enak žig z skega naroda (založnik Filatelistična zveza različno navedbo kraja v Ljubljani in Čr­ Slovenije). nomlju. Notranjost poštnega žiga je enaka Od 1. do 3. avgusta 1953 je bil v Mojstrani v bančnem žigu, ki ga je partizanski De­ ob 60-letnici slovenskega planinstva v narni zavod Slovenije uporabljal leta 1944 uporabi poštni žig z vrisanim motivom se­ (stiliziran Triglav, nad njim peterokraka verne stene Triglava. zvezda). Ob 20-letnici Kočevskega zbora je Filate­ Stiliziran Triglav je tudi na spominskem listična zveza Slovenije (FZS) izdala dva ovitku ob VIII. zboru gorenjskih aktivistov ovitka: za II. republiško filatelistično raz­ v Domžalah 22. junija 1975, kot tudi na stavo v Kočevju, žigosan z žigom Kočevje priložnostnem žigu. 3. 10. 1963 (OF, stiliziran Triglav), in za Triglav, simbol svobode — to je tema spominsko zasedanje skupščine SRS, ži­ spominskega pohoda partizanov na Tri­ gosan s posebnim žigom kot prejšnji, ven­ glav. V uporabi so bili trije žigi: a) 18. 7. dar z datumom Ljubljana, 5. 10. 1963. 1986 — 64284 Triglav — Triglavski dom; V Ljubljani je bil 6. kongres SZDL Slove­ b) 19. 7. 1986 — 64284 Triglav — Aljažev nije. Filatelistična zveza Slovenije je iz­ stolp; c) 19. 7. 1986 — 64260 Bled — dala spominski ovitek, ki je bil žigosan z Rudno polje. žigom Ljubljana, 5. 4. 1966 (stiliziran Tri­ V vseh treh žigih je prikazan stiliziran glav). Triglav (s kratico OF). Ob 25-letnici Jakčevih osnutkov za parti­ Stiliziran Triglav uporablja v svojem em­ zanske znamke je bila razstava teh osnut­ blemu tudi Turistična zveza Slovenije; prav kov v Kočevju. Izšel je spominski ovitek tako ga ima v poštnem žigu oziroma fran- in bil uporabljen poštni žig (stiliziran Tri­ kirnem strojčku (flam). glav): OF, zbor slovenskih poslancev 1943 —1968, 3. 10., Kočevje. Tridesetletnico kurirskih zvez NOV je FZS TRIGLAV NA PRILOŽNOSTNIH OVITKIH počastila s priložnostnim ovitkom, na ka­ IN KARTICAH terem je žig 23. XII. 1972, Ljubljana (sti­ Na uradni kuverti Filatelističnega društva liziran Triglav). Triglav je znamka za 5 dinarjev, žigosana Ob 30-letnici ustanovitve Denarnega za­ s priložnostnim žigom »Kongres medna­ voda Slovenije pri predsedstvu SNOS je rodne unije za alpinizem UIAA, 14. VII. 1951«; obstaja tudi MC z isto znamko. Nekateri Izmed osnutkov Božidarja Jakca, ki jih Zelo aktivno je bilo pri izdajanju spomin­ je med vojno Izdelal za slovenske poštne znam­ skih ovitkov Filatelistično društvo PTT. Tri­ ke, vendar do izdelave nI nikoli prišlo glav kot motiv nastopa na naslednjih ovit­ kih: • 1. 5. 1959 — Mojstrana: VII. zbor pla­ nincev PTT Jugoslavije; • 5. 3. 1968 — Ljubljana: 75-letnica slo­ venske planinske organizacije (slika Tri­ glava in emblem PZS); • 14. 6. 1970 — Mojstrana: III. zbor pla­ nincev PTT v Vratih (risba Triglava iz Vrat z Aljaževim domom); • 7. 8. 1970 — Mojstrana: 75 let Aljaže­ vega stolpa (Aljažev stolp, portret Jakoba Aljaža, pesem Oj Triglav, moj dom, / kako si krasan! / Kako me izvabljaš / iz nizkih ravan); • 26. 8. 1978 — Triglav: 200-letnica prve­ ga pristopa na Triglav (štirje srčni možje, v ozadju Triglav, žig Triglav); • 27. 8. 1978 — Bohinjsko jezero: 200- letnica pristopa na Triglav (enak ovitek kot pred tem, žig Bohinjska Bistrica); • 14. 9. 1980 — Mojstrana: Dan planin­ cev Slovenije (Aljažev dom v Vratih, v ozadju Triglav); • 26. 2. 1983 — Ljubljana: 90-letnica ustanovitve Slovenskega planinskega dru­ štva (emblem PZS 1893—1983 s Trigla­ vom); • 17. 9. 1983 — Triglav: Otvoritev pove­ čanega Triglavskega doma na Kredarici (stiliziran Triglavski dom, v ozadju Triglav — isti motiv je bil uporabljen tudi na pro­ 390 pagandni nalepki); • PLANINSKI VESTNIK

im&M m®"$@Q

FD .». april-. Ljubljana - II. 5

Karikaturist Andrej Habič Je narisal, Filatelistično Bled. Tako MC po strogih merilih maksi- društvo »27. april« iz LJubljane pa izdalo kartico ob pohodu Sto žensk na Triglav leta 1982, na mafilije ne ustreza pravilom.) kateri je tudi poseben poštni žig Drugi vzrok je bilo pomanjkanje časa med idejo in pohodom leta 1972. Zamisel je nastala, ko se je avgust že prevešal v • 7. 8. 1985 — Triglav: 90 let Aljaževega drugo polovico. Na PTT podjetju Kranj in stolpa na Triglavu (Aljažev stolp na vrhu v ZPTT Ljubljana so pokazali razumeva­ Triglava). nje: poskrbite za primeren osnutek, pra­ Od leta 1966 organizira tednik TT (Teden­ vočasno naredite žig, v Kranju pa mora ska tribuna) in njegova naslednika ITD biti vsaj tri dni pred odhodom. »Seveda (Ilustrirani tednik Dela) ter revija Teleks pa se pošta,« je dejal pomočnik direktorja pohod »Sto žensk na Triglav«. Na pobudo Joža Praprotnik, »še ne bo mogla imeno­ Milana Govekarja, tedanjega člana Fila- vati po Triglavu, ampak bo izpostava pošte telističnega društva Ljubljana, od leta 1972 Mojstrana. V prihodnje, če boste s tem s svojim prispevkom za filateliste sode­ nadaljevali, se pravočasno organizirajte, lujejo tudi sodelavci pošte. pa se bomo tudi mi.« — Andrej Habič, Vzrok, zakaj je prvič triglavska pošta po­ žal že pokojni odličen karikaturist, je tako slovala kot izpostava mojstranške, je pre­ rekoč v hipu pripravil osnutek za žig, v prost. Pri Aljaževem stolpu je meja šir­ ljubljanskih PTT delavnicah so ga hitro šega okoliša pošte Mojstrana, in to še iz izdelali in 1. septembra 1972 okrog 17. ure časov, ko je svet na Triglavu spadal v sta Joža Praprotnik in Donat Štibelj na ve­ takratno občino Dovje. Med obema vojna­ randi hotela Jezero v Bohinju odtisnila ma se je Aljaževega stolpa skoraj doti­ prve žige. Okrog 8. ure zjutraj 3. septem­ kala meja med takratnima kraljevinama. bra 1972 je bil žig prvič odtisnjen tudi ob Danes je prav na vrhu tromeja občin Je­ Aljaževem stolpu na vrhu Triglava. senice, Radovljica in Tolmin. Ko je slo­ Sicer pa so triglavski poštarji 1972. leta venska javnost slavila 1970. leta 75-letnico odpremili s Triglava 1500 pošiljk, med nji­ postavitve Aljaževega stolpa, je nekomu mi 15 pisem, ki so največja redkost tri­ šinilo v glavo, da je vrh pravzaprav tudi glavske pošte. Z leti je število oddanih bohinjski. Tako je bil narejen osnutek in dopisnic, razglednic in drugih pošiljk na- naščalo in upadalo. Giblje se med 2000 in izdelan žig z jubilejnim besedilom in 3500 pošiljkami. Vsakič so vmes priporo­ oznako pošte Stara Fužina. V FD PTT so čena, nujna in letalska pisma, pa paketi napako še pravočasno opazili in jo popra­ s kamenjem s Triglava, vrednostna pisma vili, tako da je žig nosil pravo ime: Moj­ in pisma s povratnico; leta 1980 sta tri­ strana. (Enako napako so zaradi napač­ glavska poštarja prvič izplačala tudi denar nih navodil ljubljanskih poštnih uslužben­ z bančne hranilne knjižice. cev leta 1987 naredili tudi novosadski fi­ Od leta 1973 posluje ob različnih prilož­ latelisti. Izdali so MC »Varstvo narave« s nostih samostojna pošta 64284 Triglav. Ta Triglavom na znamkah, odhodno pošto pa pošta je tako edina na svetu, ki zares po- so postavili po navodilih Ljubljančanov na 391 PLANINSKI VESTNIKi

sluje na vrhu najvišje gore v državi. Od zero, 41. Triglavsko jezero — Jezero iz tega leta redno izhajajo kartice ob pohodu koče, 42. Triglavsko jezero — Jezero s Sto žensk na Triglav. kočo, 43. Triglavsko jezero — Koča. Vse V enaki obliki kot kartice pohoda Sto dopisnice so bile tiskane v štirih barvah žensk na Triglav je 4. 7. 1976 izšla tudi slike: modro siva, svetlo zelena, olivna in kartica za Planinsko pot osvoboditve — rjava. Planine Jugoslavije. V V. seriji leta 1938 z znamko kralja Petra za 1 dinar so za Direkcijo Ljubljana izšli med 64 motivi v modri barvi Aljažev dom, CELINE Z MOTIVOM TRIGLAVA Aljažev stolp, Triglav, dve dopisnici Tri­ Avgusta 1933 je na dopisnici z znamko glavskega jezera, vzpon na Triglav ter Ve­ kralja Aleksandra za 75 par slika »Bohinj­ liki in Mali Triglav, v zeleni barvi pa dva ska Bistrica s Triglavom« (Katalog celin, motiva Triglavskega jezera. Filatelista 1972, Kraljevina Jugoslavija št. 3 Po osvoboditvi je bilo 26. marca 1951 iz­ — prva redna propagandna izdaja dopis­ dano pismo-celina za letalsko pošto. Na nic s slikami predelov Jugoslavije). znamki za 5 dinarjev je prikazano letalo V IV. seriji dopisnic je decembra 1937 iz­ ob Triglavu. Enako pismo je bilo uporab­ šlo več dopisnic. Uporabljena je bila ljeno s pretiskom vrednosti 30 dinarjev na znamka za 1 dinar (kralj Peter). Med 50 5 dinarjev, leto pozneje, marca 1952 pa z motivi Direkcije Ljubljana je Triglav na novo vrednostjo 28 dinarjev na 5 dinar­ naslednjih: 38. Triglav, 39. Triglavski ma­ jev tudi za uporabo STT-VUJNA. siv, Stenar, 40. Triglavsko jezero — Je- (Filatelistični zbornik 1988)

NOVA KNJIGA ZA PLANINSKO KNJIŽNICO w- PREHODIL BI SVET ZA EN SAM NASMEH

VIKI GROŠELJ vabljiva misel: splezati na najvišje vrhove celin, spraviti na papir vtise, doživetja, Medtem ko so še pred nekaj leti knjige iz uspehe in razočaranja, čudenja nad dalj­ planinske literature izhajale v glavnem v nimi svetovi in jih urediti v zaokroženo mariborski zbirki »Domače in tuje gore« in celoto, ki bo nekoč morda — knjiga. so druge slovenske knjižne založbe le zelo S to željo so poti do novih vrhov postale poredko izdale kakšno tako knjigo, postaja krajše. Leta 1986 sem bil na Aconcagui, zadnja leta planinska in alpinistična lite­ 1987 na Denaliju (Mount McKinlev) in 1988 ratura eden od pomembnih sestavnih delov na Mount Kosciosku, najvišjem vrhu Av­ prav vseh slovenskih založb. Kot kaže, so stralije. takšne knjige zanimivo tržno blago, kar V mesecih in letih, ki so sledila, se je pravzaprav ni nič čudnega pri več kot sto misel o tej knjigi pojavljala vedno znova, tisoč članih slovenske planinske organiza­ se oblikovala kot želja, kot pustolovščina, cije in poleg tega še pri številnih drugih kot izziv, kot potreba. neorganiziranih privržencih planinskega Vrhovi kontinentov pa so vendarle le vo­ športa, pustolovščine, doživetij, esejistike dilo, ki uokvirjajo to zgodbo. Zgodbo o in filozofije. življenju, ki ga živim, o spoznanjih, ki me Tako te dni izide pri Državni založbi Slo­ učijo, in o sanjah, ki se lahko uresničijo. venije novo delo alpinista Vikija Grošlja »Prehodil bi ves svet za en nasmeh«, v katerem avtor popisuje svoja doživljanja ŠMARNA GORA na najvišjih vrhovih vseh celin, na katerih Kaj je tisto najvišje in kaj je tam zadaj? je že stal, in okoli njih. Planinski vestnik Dve vprašanji in velika želja — zadostiti, ponuja v branje odlomek iz te najnovejše potešiti to radovednost — me spremljajo, Grošljeve knjige — seveda z vabilom k odkar se spomnim in zavedam sam sebe. branju celotnega dela. (Op. ur.) Ob jutrih, ko mi še ni bilo treba vstajati prezgodaj, sem že čisto buden rad po- UVOD ležaval. Koleni, ki sem ju krčil pod odejo, sta oblikovali čudovite gore z navpičnimi Takrat, že kar malo oddaljenega leta 1974, stenami, položnimi grebeni in strmimi žle­ ko sem prvič stopil na Mont Blanc, niti bovi. Takrat, ko še nisem vedel, da bom v sanjh nisem slutil, kam vse me bo še plezal in se smučal po resničnih gorah, zanesla pot. Tudi po Everestu leta 1979 sem na tistih domišljijsko oblikovanih še nisem vedel, da bodo magične točke, opravljal drzne vzpone in še bolj vratolom­ ki na posameznih kontinentih segajo naj­ ne spuste. Ure in ure bi se lahko tako pre­ višje, postale moj življenjski izziv, šele dajal sanjarjenju, če me ne bi dan zvabil 392 na Kilimandžaru leta 1985 se mi je utrnila na piano. Tam zunaj pa je bilo vedno na PLANINSKI VESTNIK

Mont Blanc s svojimi vrhovi Nekako so me umirili. Dostojanstveno in pomembno sem se držal, ko sem korakal tisoče zanimivosti, ki jih je bilo treba spo­ navzdol in poslušal mamo, ki se je spra­ znati, videti in doživeti. vila na očeta, kaj da kupuje take ne­ Prva srečanja s strminami so bila pove­ umnosti otroku, saj bi se lahko še kaj zana z gozdom za vasjo. V strmih pobočjih hujšega zgodilo ... gozda smo nabirali borovnice in gobe, Večje ali manjše nesreče so me sprem­ dolgo časa tudi drva — najcenejša in po ljale vse otroštvo. Še sedaj nimam občut­ svoje prav romantična priprava na zimo. ka, da sem bil preveč neroden, le vsako Šmarna gora, na katero sem še sedaj ču­ stvar sem moral poskusiti. Trikrat sem si stveno navezan, je bila moj prvi pomem­ zlomil nogo in enkrat roko, pa se k sreči ben vrh. Z očetom, mamo, bratom in nekaj hitro pozdravil in nadaljeval s »pustolov­ sorodniki sem se povzpel nanjo. Ne spom­ ščinami«. nim se, kdaj je to bilo in koliko časa sem hodil, niti tega, kakšen razgled smo MARTINJ VRH IN TURNC imeli. Vse to me sploh ni zanimalo. Oča­ ran sem strmel v plastične vetrnice pisa­ Zadnji zlom noge je bil tako boleč in poln nih barv, ki jih je prodajal prijazen star solza, po drugi strani pa poučen in na mož na stojnici z bižuterijo. Imele so ročaj koncu smešen, da se ga sedaj, ko se sam in le rahlo si zamahnil, pa se je že za­ ukvarjam z vzgojo otrok, večkrat spom­ vrtela, kaj šele, če bi tekal naokrog z njo nim. v roki. To so bili časi, ko je bila šola v naravi še v povojih. Na šentviški šoli so organi­ Očetu so se zdele moje oči le prevelike, zirali nekakšno zimovanje na Martinj vrhu. pa mi jo je kupil. Sam sem jo izbral, živo Avtobus nas je odložil na cesti malo za rdečo z lepo oblikovanimi listi. Kot mlad Železniki. Na kmečke sani smo naložili teliček sem potem letal okoli cerkvenega opremo, nato pa po globoki gazi hodili zidu, pa spet med mizami, kjer so sedeli v koloni dve uri v breg do vaške šole, izletniki, zvečine napravljeni po planinsko. kjer naj bi spali. Hoja navzgor je bila Vse popoldne sem bil imenitno zaposlen, naporna, vendar bolj za učitelje kot za tako da so imeli domači mir pred mano, nas. Še preden so si oddahnili, smo jim obenem pa sem nestrpno čakal trenutek, že ušli v breg za šolo, napol steptali svež ko bomo odšli navzdol. Kako hitro se bo sneg — in že po prvi vožnji me je zaneslo vrtela vetrnica, ko bom tekel navzdol! v nesteptan del. Slišal sem med padanjem Res se je: tako hitro, da so se mi na na glavo, kako je nekaj počilo pod kole­ strmi, kamniti poti zapletle noge. Telebnil nom. Nogo, zveriženo med smučkami, je sem po tleh, kot sem bil dolg in širok in prebodla ostra bolečina, ki je iz trenutka se še nekaj metrov drsal po kolenih in v trenutek naraščala. Samo nekaj hipov komolcih. Tuljenje, ki sem ga spustil iz je trajal boj s solzami in jokom, potem takrat še majhnih otroških ust in pljuč, je pa je izbruhnilo oboje z vso silo. Od na­ preseglo človeško domišljijo. Kolena in porne hoje izmučeni učitelji so morali spet komolci pa še dlani so mi krvavele. Vse v akcijo. Nekako so me izkopali in pre­ skupaj najbrž ni bilo prav nič hudega, ven­ nesli do sani — potem pa isto pot nazaj dar mi je dejstvo, da se je pokazala kri, v dolino, pa potem še enkrat gor. In med dajalo vso pravico do tega, da sem se hojo navzdol so morali biti še prijazni z neusmiljeno drl. Kar stal sem tam, cvileč mano! Hudo mi je bilo zase, pa tudi za­ kupček nesreče, v katerem pa je bilo tudi nje, čeprav so bili predvsem oni krivi ne­ nekaj kančkov ponosa: vetrnica, ki sem jo sreče, saj za nobeno ceno ne bi smeli trdno držal v popraskani roki, je bila še energije polnih mulčkov, kot smo bili mi vedno cela. v tistih letih, pustiti samih. 393 PLANINSKI VESTNiK

Izkušnja se mi še sedaj, ko sam vodim jinem poletnem plezanju v Franciji. To so takšne šo\e, bogato obrestuje. bili še časi, ko si brez pomoči društva Številne nesreče in smole pa so me ven­ daljšega bivanja v tujini nisi mogel pri­ darle počasi modrile. Kljub zgodnjemu za­ voščiti. četku v alpinizmu sem se ga loteval bolj Takoj ko je sneg odlezel, sva že vadila zrelo in pravilno. Po prvih izkušnjah in v skalah Turnca pod Grmado. Ni minilo uspehih doma so želje začele rasti. Začel popoldne, da ne bi z bicikli hitela čez sem se ozirati po gorah v drugih deželah Savo tja in potem do večera pridno va­ stare celine. dila. Koliko navdušenja je bilo v tistih tre­ Kako lepi so bili časi velikih začetkov! ningih! Ob večerih sva brala in se pogo­ Mont Blanc! 2e to, da je najvišja gora varjala o člankih v Planinskem vestniku, Evrope in da so to gore, kjer lahko ple­ ki so opisovali vzpone v osrednjih Alpah. zaš le, če greš iz države, mu je dajalo Slikoviti in sočni opisi Staneta Belaka, Ti- poseben čar. neta Miheliča in drugih so nama bili kot Konec šestdesetih let, čas, ko so mi gore mamilo. Še bolj sva trenirala in ker sva in doživetja v njih postajala vse dražja, vedela, da je najboljši trening plezanje, sem začutil, da najvišje gore Evrope niso sva plezala, kolikor se je dalo. več nedosegljive. Dan, ko jih bom lahko videl in doživel, ni več segal v megleno Prvomajski prazniki so nama prinesli ko­ sanjsko prihodnost. Čutil sem, da se bo pico težavnih vzponov v Paklenici. Najina to zgodilo kmalu. Vendar pa Mont Blanc pripravljenost se je stopnjevala. Še dober ni bil najpomembnejši cilj. Bolj so me za­ mesec in pol — in videla bova Mont Blanc nimale težavne stene osrednjih Alp. Jasno in njegove nekoliko nižje, pa še vedno mi je bilo, da bo vrh Evrope eden od laž­ orjaške granitne in zaledenele sosede. jih ciljev, ki jih bom uresničil, da bo bolj priprava na višino. Tista leta je veljalo, da LEVSTIKOVA SMER naj bi se plezalci pred težavnejšimi vzponi v ledenih in granitnih stenah okoli Cha- 14. maj je bil na začetku dan kot vsi dru­ monixa najprej aklimatizirali z vzponom gi, končal pa se je precej drugače. Sam po lahki smeri na kakšen visok vrh in se sem poskušal preplezati Levstikovo smer. šele nato lotili resnejših ciljev. V širokem razkoraku sem se dvignil nekaj Nesrečno naključje pa je hotelo, da Cha- metrov od tal in tisti hip, ko bi moral monixa nisem obiskal najprej kot pleza­ prestopiti v steno Turnca, mi je zdrsnilo. lec, ampak je imelo moje potovanje tja Padel sem približno pet metrov globoko, veliko bolj tragičen vzrok. se odbil prek nekajmetrskega skoka in V letu 1969 in na začetku sedemdesetega se na poti, potem ko sem se še nekajkrat leta sva z bratom Silvom postala ena iz­ prevalil, vendarle ustavil. Šumelo in po­ med najperspektivnejših navez v Sloveniji. zvanjalo mi je v glavi. Še vedno sem nekaj V najinem klubu, ljubljanski Matici, so raz­ časa videl steno, pa pot, pa spet nebo. mišljali, da bi naju finančno podprli pri na- Šele ko so me obstopili zasopli in prepla­ šeni prijatelji, sem se malo zdramil. Pogled z vrha Mont Blanca na Mont Maudit in »Nič mi ni, samo poglejte, če je atova Aig. du Midi ura cela!«

394 PLANINSKI VESTNIK

Ura je bila cela, prav tako obe nogi, le čela prečenje Mont Blanca. Čudovit načrt v rami me je bolelo in šumenje v glavi in za tiste čase prav velikopotezna tura. je postajalo tako močno, da sem začel iz­ Žal se je lep načrt začel podirati in po­ gubljati zavest. Privedli so me do avto­ poldanske nevihtne megle, ki so zakrile mobila in na pol v omedlevici sem se še napredujočo navezo, so bile prve znanilke drl, naj kdo odpelje moje kolo domov in prihajajoče tragedije. da je številka na ključavnici 723 ... Iz poliklinike sem prišel šele pozno zvečer Okoli osmih zvečer, ko ju je od položnega in nekaj kilogramov težji. Ves zgornji del vršnega grebena ločil le še en težak raz­ trupa skupaj z levo roko sem imel ovit tezaj, je od zahoda prihajajoča nevihta z v debel mavčni ovoj. Toda mavčnih ovo­ vso silo udarila v steno. Janez je pazljivo jev sem bil v mladosti vajen; ta je bil že varoval Silva, ki se je ukvarjal z zadnjim peti v tistih lepih, a nerodnih letih. Jezilo previsom. Dežne kaplje so se hitro spre­ me je le, da je za tisto leto Francija spla­ menile v sodro, ki se je v potokih začela vala po vodi. usipati prek stene. 2e tako težko plezanje Še sedaj mi gre na smeh, ko berem svoj v mokrih, mrzlih in poledenelih skalah je dnevnik iz tistega časa. Takole sem videl postajalo še težavnejše. Dvakrat je posku­ svojo nezgodo pred sedemnajstimi leti: sil doseči razpoko na robu strehastega 14. maj 1970 PADEC previsa, ki bi ga privedla v lažji svet, dva­ »14. maja sem se ponesrečil na Turncu krat so beli, premraženi prsti že tipali za pod Grmado. Plezal sem Levstikovo smer, drobnimi oprimki v poledenel granitni pre­ in sicer sam. Prišel sem nekako do sre­ vis in je utrujeno telo hotelo premagati dine. težnost, se zavihteti v položnejši svet in Desno nogo sem premalo oprl ob steno spet stopiti v življenje. in ko sem šel z roko više, mi je zdrsnilo. Zaman. Dva poskusa sta ga izčrpala. Po­ Z levo roko sem se za hip obdržal, nato treboval je počitek. Da bi prijatelju olaj­ pa padel. Pri tem sem se obrnil tako, da šal varovanje, se je z bičevim vozlom vpel sem gledal proti Ljubljani. Priletel sem na v zadnji klin in obvisel v plezalnem pasu. tla kake pol metra od klinov, ki so zabiti Prihajajoča noč, bliski in grmenje, zrna ob poti. Vrglo me je čez skok. Letel sem sodre in nesrečni previs, ki v normalnih na glavo. K sreči sem jo malo spodvil in okoliščinah ne presega zgornje pete stop­ priletel na levo ramo. Od tam sem se še nje: postala sta ujetnika naravnih sil, sple­ nekajkrat zakotalil in se ustavil na stezi. ta nenavadnih, čudnih okoliščin. Če bi Zlomil sem si glavico sklepa v rami in se zjutraj začela prej, bi bila sedaj že na malo popraskal. Začuda sem jo sila sreč­ vrhu. Če bi začela kasneje, bi se kje nižje no odnesel. Prijatelji so me potem spra­ pripravila na bivakiranje in naslednje jutro vili v bolnico. Dali so mi mavec okoli te­ sestopila. Sedaj pa sta tu, na tisti skrajni lesa. Sedaj še ne vem, koliko časa ga točki, na meji med biti in ne biti. Na točki, bom nosil. Vsekakor bo letošnja sezona ki se je izoblikovala tako hitro, da se je precej okrnjena. Približno petdesetkrat nista niti dobro zavedala. sem že soliral Levstikovo smer in to, ko Nihče ne bo nikoli vedel, kaj je Silvo raz­ je bila skala, mokra, spolzka, pa se mi mišljal v tistih minutah počitka, pripet nad ni nikoli nič zgodilo. Sedaj pa sem imel smolo. Upam, da se bom kmalu »pocaj- tal«. Plezalski kolokvij MONT BLANC Od 21. do 23. septembra bo v Chamonixu pomemben mednarodni kolokvij o plezanju, Brat je v Francijo vseeno odpotoval s pri­ ki so ga imenovali »Escalade 89«. Organi­ jatelji iz duštva. Prisrčno in odkrito sem zira ga Nacionalna šola za smučanje in al­ mu zavidal, ko je odhajal na pot, sam pa pinizem (ENSA), pokrovitelji pa so Francoski sem na morju razgibaval otrdelo in sla­ olimpijski komite, Državni sekretariat za mladino in šport in UIAA. O tej temi bodo botno levico. Prišla je prva razglednica, razpravljali na konferencah, v delovnih sku­ polna navdušenja in zanimivih plezalnih pinah, diskusijskih krožkih in na srečanjih. načrtov. Kot prvim Jugoslovanom jim je Organizacijski komite sporoča med drugim tole: »Plezalni šport je postal družbena stvar­ uspelo splezati severno steno Trioleta! Ne­ nost in je kot športna zvrst zavzel trdno me­ kaj jih je odšlo potem domov, brat pa je sto. To potrjujejo organizacije nacionalnih ostal. »Še na Mont Blanc grem!« in mednarodnih tekmovanj, konstrukcije po­ sebnih športnih naprav (umetne plezalne sta­ Z Janezom Petričem, mladim plezalcem iz ne), pouk v tej panogi v šolah ter počitni­ Poljč pri Begunjah, sta se dogovorila za ška in rekreacijska središča, ki so tudi že prečenje Bele gore. Začela naj bi z Aig. opremljena s pripomočki za ta šport. du Midi in sestopila čez ledenik Bossons. Ta hiter razvoj pa je prinesel s seboj tudi vrsto problemov, tako pri tistih, ki o takih Da bi prihranila pri žičnici in da bi lahko rečeh odločajo, kot tudi pri strokovnjakih in še kaj splezala, sta se odpeljala le do strastnih plezalcih. Vprašanja seveda zahte­ srednje postaje žičnice na Midi, nato pa vajo odgovore, da ne bo zaskrbljenosti odšla pod zahodno steno Aig. du Plan. O dilemah športnega plezanja bodo torej razpravljali konec septembra na mednarod­ Splezala naj bi Brovvnovo smer, od tod po nem kolokviju v Chamonixu. grebenu na Midi, naslednji dan pa bi za­ 395 PLANINSKI VESTNIKi

klin, pod previsom svojega življenja. Mor­ maj začel graditi samozavest, pa se je že da je bil brez misli. Poznam pa občutke, prav na začetku sesula v prah. Težave so ko se čudna utrujenost iz rok širi po pre- se začele tudi na drugih življenjskih pod­ mraženem telesu, ko bi kar zaspal, tako ročjih. Vse se mi je zdelo tako čudno. No­ dremoten postajaš.. . tudi noč ni več tako benega veselja nad odhodi v hribe, no­ temna ... in vihar popušča... slap ledenih bene druge stvari se nisem mogel opri­ zrn, ki grmi čez previs, ni mrzel... in to jeti, ne veseliti. Šola mi je bila deveta šumenje, ki uspava ... skrb. Počutil sem se tako žalostno, re­ šitve pa nikjer. Nenehno so me mučila vprašanja, kaj bo z menoj, s študijem, ki MRTVAŠNICA NA ROBU MESTA sem ga načrtoval, nisem vedel, kaj si že­ lim, obenem pa sem imel vsega dovolj. Janez, ki je napeto zrl skozi valove sodre Iskal sem vero in zaupanje v karkoli, isto­ navzgor, je v siju čelne svetilke zaznal, časno pa dvomil v vse. da Silvovo telo ni več z nogami oprto v Kljub temu pa sem čutil, da se moram iz­ steno. Glava je sklonjena, telo pa čudno viti iz te otopelosti in se boriti naprej. zvito rahlo niha v sunkih vetra. Skušal sem si dopovedovati, da je življe­ Na klice se ni odzival. Zaradi bičevega nje nepredvidljivo in njegove poti toliko­ vozla ga ni mogel spustiti nazaj na sto­ krat nerazumljive. jišče. Ozek, navpičen kamin, ki drži do previsa, je bil zaphan s sodro in ledom. Svetilka je vse bolj brlela, klice je odnašal <** Os vihar, ki je brezčutno grmel svojo neustav­ NA TROJANAH IN OKOLI NJIH ljivo pesem in trajal vso noč tja do jutra. Kaj je to noč doživljal Janez na stojišču le dvajset metrov pod mrtvim prijateljem? ŽIG IN KNJIGA Noč brez spanca in hrane, nato mrzel, leden dan, ko je v bledi svetlobi zaznal, V ŠTEDILNIKU da se je stena s Silvom spremenila v ogro­ men kos ledu, ki srši od ivja, čakajoč na nov vihar, ki prihaja. Še ta dan brez hrane BOŽO JORDAN in še ena mrzla viharna noč, polna mo- rečih, srhljivih blodenj, ki so jih preki­ Izobrazba brez poznavanja osnov njale sanje o soncu, toploti, cvetju in ma- orientacije in kartografije se ne cesnovih iglicah, ki se usipajo na topel, more smatrati kot sodobna izo­ suh jesenski mah ... brazba. R Bo§njak Jutro tretjega dne kot da ni bilo s tega sveta. Mir — in sonce se je uprlo v steno, debeli sloji ledu so začeli pokati, ivje se Na Trojanah so znani krofi in marsikateri je drobilo in polzelo navzdol. Ne zave­ planinski izlet z avtobusom tu napravi po­ dajoč se lastnega početja je Janez pod­ stanek. zavestno zaslutil svojo zadnjo priložnost. Ali so Trojane znane tudi kot izhodišče Odvezal se je in kot v transu začel ple­ planinskih tur? Iz vodnika se da ugotoviti, zati navzgor. Noge so podrsavale na le­ da sta na jug Lukmanova gora (801 m) denih okrajkih, roke lovile poledenelo vrv in Kržanova gora (875 m), na sever pa iz spon ledu. Potem previs in čudna le­ Kamnec (862 m). Trojane so izhodišče za Veliko planino, kot jo imenujejo na savinj­ dena gmota v njej, pa rob in še čez, pa ski strani, ali Čemšeniško planino, kot ji nenadoma gaz na drugi strani gore in rečejo na posavski strani. Tu je najvišji ljudje in koče, pa veliko govorjenja in sol­ vrh občine Zagorje, zapisan kot Velika ze v očeh, solze bolečine in olajšanja — planina, 1206 m, in najvišji vrh občine in helikopter, pa bele rjuhe bolnišnice v Žalec, zapisan kot Črni vrh, 1206 m. Ver­ Chamonixu. Dnevi zavedanja samega jetno je to tam, kjer so na novo odkrili sebe, dnevi žalosti in nenehnih misli na obeležje Tinetovi koči (PV 1988/506). Se­ prijatelja, ki so ga reševalci naslednjega danja letnica je drugačna, kot jo je na dne odpeli iz previsa in s helikopterjem prejšnjem obeležju zapisala moja stara prepeljali v mrtvašnico na robu mesta... praktika. Moje življenje se je s silovitim zamahom obrnilo v drugo smer. Visoki ideali, smisel Čez Trojane držita E 6 (evropska peš pot) življenja, opoj plezanja in življenja v go­

SV. JAKOB—HUDIČEV BORŠT—KALIŠČE _ l J KOTIČEK NEDOTAKNJENE NARAVE

IVANKA KOROŠEC Sonce se je dvigalo na nebu, smejalo se nam je, ni bil zaman ta dan njegov obrat Prvi poletni dan je bil lep, kakor je bese­ od največjega severnega odklona od rav­ da poletje sama. Pred 18 leti, ko se je nika nazaj k ravniku. Ustavljali smo se ob rodila naša hči, pa ni bil tako lep; tre­ poti, občudovali srebrnkasto pajčevino, skalo je, grmelo in lilo kot iz škafa. stkano med visokimi travami, roso na Za rojstni dan si je Darja želela bolj kot cvetnih čašicah in poslušali nenavadno kaj drugega le to, da bi spet šli nekam oglašanje ptic. Borut jih je oponašal z v hribe. Tako željo pa je že treba izpolniti, žvižganjem in odgovarjale so mu, kot bi posebno še, če je tudi drugim družinskim bile pripravljene na pogovor. Prehiteli so članom pisana na kožo. nas neki očka s hčerko in kužkom, malo Tako smo v ranem jutru avto pustili pri višje dva moška s kosmatincem in še višje sestrični Jožici v Potočah 23 tik ob cesti še ena družina s psom, tako da smo za­ proti Jezerskemu. Po visoki, rosni travi čeli misliti, da je pri Franciju mogoče smo se vzpeli do gozdička in skozenj do kakšna razstava psov. vasice Potoče, ki jo obkrožajo polja in ko­ zolci, polni dišečega sena. V vasici ni nobene markacije, pa bi lahko KAKO JE HUDIČ ODNESEL GORO bila, saj je poti veliko. Nekajkrat smo Na odcepu smo zavili na levo k Franciju. vprašali domačine, da smo v vasi in že To je prijazna, majhna koča z lepim raz­ izven nje na križpotju kolovoznih poti ubrali pravo smer. gledom. Posedeli smo le toliko, da smo si privezali duše, nato smo zavili mimo ja- 397 PLANINSKI VESTNIK

blane ob plotu navzgor do cerkvice sv. di pobočja, so zakopani v preteklosti. Na Jakoba. Skromna cerkvica je to, v vetrov­ izsekani površini je s strmih pobočij dež ni lini ni vrvi za zvonenje, morda niti zvona hitro spral prst, zato se gozd ni več ob­ ni več. Škoda, da se skozi okenca ne da novil, ampak je drevje zamenjala alpska nič videti v notranjost. Je pa čudovit raz­ trata. Ko smo hodili po tej stezi, sem se gled po vsej gorenjski ravni. Kot na dlani morala kar naprej ustavljati, zdaj zaradi leže vasice, ceste, polja in gozdovi. Ne­ čeveljcev, zdaj zaradi bledo rožnatih gor­ kaj posebnega je tudi pogled proti Stor- skih nageljnov ali vijoličastih, lilijam po­ žiču, ki se pne z ravnega podnožja. dobnih rož. Od daleč so vidna skrivenče- Čez travno jaso smo zavili na severno na drevesa na severni strani gozda. To gozdno pobočje grebena Potoške gore. so žilava drevesa, ko vsako leto prestre­ Čeveljčki zlate oranžne barve so rasli po zajo viharje in snežne plazove. travi; bili so tako lepi, da smo jih nekaj­ krat fotografirali. Pot je šla najprej zlož­ RAPSODIJA V RJAVEM no, nato vedno bolj strmo navzgor. V travi so cvetele tudi lilijam podobne vijoličasto Gozd nas je kmalu sprejel v svojo senco. cvetoče rože. V gozdu je bilo nenavadno Pot vodi po njegovem južnem robu. Ko veliko mravljišč. Občudovali smo velike smo zrli navzdol, svojim očem nismo kupe smrekovih iglic, ki so bili njihova mogli verjeti, da smo res že toliko pre­ utrdba, ter njihovo natančno organizacijo hodili. Kje daleč je bila zdaj cerkev sv. in marljivost. V gozdu je bilo tudi polno Jakoba, kje koča pri Franciju! muh, tako da smo si črnogledo napove­ Na skrajnem spodnjem robu četverokot­ dali nevihte, posebno še, ker so se z leve nika je lovska koča, le malo stran pa začele valiti meglice. Tudi rjavkasto lisa­ studenec in njegova hladna studenčnica ste žabe, ki so spretno zakrite čepele med se nam je imenitno prilegla. Z njo smo listjem, so čakale dežja. Sonce se je skri­ se opljuskali in si sprali sol z obraza. lo in ko smo šli po vijugavi stezici proti Sonce je pripekalo na pobočje, vzeli smo Javorovem vrhu, nam je pogled uhajal pot pod noge, šli po stezi, ki reže travnate skozi razredčen gozd na kuhajoče se strmine in kmalu prišli v gozd. Nad nami gmote na severu. Mešan gozd je prešel se je dvigal skalni greben Laneža proti M. Grintavcu. Pot je šla rahlo navzdol, v bukovega in prenekaterikrat smo na poti hoja je bila zložna in prijetna. Od Jakoba morali obiti podrto bukev ali splezati čez­ dalje smo na poti srečali le dva samo­ njo. Prišli smo do prvih opozorilnih tabel, hodca. Ta pot pač ni za tiste, ki iščejo da se moramo strogo držati steze, ker so samo žige koč in vrhov! zunaj nje neeksplodirani topovski izstrelki. Prispeli smo v grapo Suhe. Mimo starih, Gozd se je naenkrat končal in šli smo po skrotovičenih bukev smo se začeli vzpe­ poti čez travnato strmal proti Hudičevemu njati na zahodno pobočje grape in pri tem borštu. Meglice so se dvignile kot odrska že pogledovali na uro: hodili smo dalj kot zavesa, sonce se je spet posmejalo z ne­ piše v vodniku, pa tudi tisti dve strini, ki ba. Kadar smo se iz Ljubljane vozili proti se imenujeta Utrujenost in Lakota, sta hi­ Kranju, nam je ob jasnem vremenu po­ teli za nami. zornost pritegnila med Storžičem in za­ rezo doline Kokre gora s temnim pravo- Kmalu smo prišli do Koče Kokrškega od­ kotnikom sredi strmega travnatega poboč­ reda na Kališču. Planincev je bilo dovolj, ja. Pozimi daje videz, kot da je gora vendar jih s te strani pride bolj malo; to zakrpana, verjetno od tod ime Zaplata. se tudi pozna. Rože niso pomendrane in V ljudskem izročilu še živi pripovedka o potrgane, odpadkov ni ob poti, trava in nastanku tega gozda. Bila sta kmeta, ki listje nista shojena, ptice se ne boje — sta se trmasto prepirala za gozd, dokler tik ob poti pojo, da jih je veselje poslu­ eden ni v jezi vzkliknil: »Hudič naj ga vza­ šati. me!« V trenutku so se besede uresničile Podprli smo se z enolončnico in se na- in kmeta sta prestrašeno zijala za peklen­ užili razgleda s terase, potem pa smo se ščkom, ki je z gozdom na hrbtu drvel odpravili navzdol. Na planini Kališče je proti goram. Ravno je prišel do sredine sredi nekdanjega pašnika vzidana spo­ pobočja, ko je mežnar pri sv. Jakobu za­ minska plošča padlima borcema. Spodaj zvonil dan. Hudič je izgubil moč, zarjul je se je kot ribje oko bleščalo jezero Črnja- od besa in spustil gozd sredi hriba, ki va, vasice so bile povezane s cestami se odtlej imenuje Zaplata, gozd pa Hudi­ kot s trakovi. čev boršt. Skozi mešan gozd smo se počasi spuščali vedno nižje. Skozi krošnje starih, visokih, Tako so si ljudje po svoje predstavljali do polovice rjavih smrek je prodiralo son­ nastanek gozdnega osamelca. Gotovo je, ce in metalo na pot zlato mrežo: prava da je bila včasih Zaplata skoraj do vrha rapsodija v rjavem. Potem smo spet prišli porasla z bukovim gozdom; pozneje so do zelenih bukev in se skozi predore nji­ južno pobočje izsekali ali požgali in pu­ hove domačnosti spuščali vedno nižje. Na stili le okrog 6 hektarov veliko gozdno klopci, od koder je prelep razgled na jug, liso. Odgovori na vprašanja, zakaj ravno smo za trenutek posedeli, ne toliko zaradi 398 v obliki četverokotnika in zakaj ravno sre­ utrujenosti kot zaradi prijetnega občutka. PLANINSKI VESTNIK

Steza je prišla do struge šumeče Suhe in Minil je prvi poletni dan in rojstni dan. v njej smo si ohladili roke in obraz. Po In še tako pomemben rojstni dan! Nismo gozdni cesti smo šli dalje navzdol do sta­ ga praznovali ob bogato obloženi mizi niti re vasi Mače. Čeprav smo bili prepojeni ne s kupom zavitkov in daril. Saj vendar z vsem, kar smo lepega videli ta dan, smo ni zgolj darilo tisto, ki osrečuje! Preživeli se vendarle ves čas ozirali nazaj v goro, smo ga skupaj, v srečni ubranosti, ob ena­ ki nas je pravkar izpustila iz naročja. kem srčnem utripu, ob toplem stisku rok, Po asfaltni cesti smo šli skozi Preddvor ob skupnem in istem občudovanju narave nazaj v Potoče, kjer je sestrična Jožica in strmenju nad njo. na dvorišču že pripravljala žar za peko Ali se ne bomo še čez mnogo let greli piščanca. ob ognju takih spominov?

UTRINKI S CERKNIŠKE POTI ČAS PRINAŠA VELIKE SPREMEMBE

BOŽO JORDAN KRIŽNA GORA, 856 m Iz Cerknice smo se odpeljali čez Dolenje Cerkniška planinska transverzala obstaja Jezero (553 m), po nasipu mimo Gorice in sedem let. Menda ni transverzala v pravem ob zgornjem delu menda še zavarovanega pomenu, ker nič ne preči, ampak bolj krož­ naravnega rezervata Zadnji kraj, res bisera na ali pa morda kar točkovna pot. Nič ni tega jezera, ki ga loči Otočec (585 m) od hudega; glavno je, da se lahko hodi in jezera. Tu je zelo prijetno kopanje. Mimo vzpenja na vrhove, kot kdo želi. Če pa se vasi Otok se gre naprej v Loško dolino. k domu pripelješ, si »prinesel okrog« sa­ Videli smo spomenik na Ulaki (683 m) in mega sebe in ne PD, ki ti da priznanje loški (Pusti) grad. Zavili smo v Podlož, do za prehojeno pot. cerkvice sv. Ane. Malo iz vasi naprej je pot do vrha označena s štirinajstimi ob­ VELIKI JAVORNIK, 1269 m novljenimi kapelami; vsaka ima tablico z imenom naselja, ki jo je obnovilo. Na zad­ Javornik je gozdnat masiv nad Cerkniškim nji preberemo 1743—1986. jezerom. Morda kdo Javornik v planinskem Na Križni gori smo si v nedeljo popoldne pomenu zamenjuje, ker jih je več. Poglejte lahko privoščili to, da smo se povzpeli na torej na karto Slovenije! Po njem je pote­ vrh zvonika (ima ravno streho, sedaj so tu kala meja in življenje tihotapcev je opisal nameščene antene in vse je skrbno zakle­ Matevž Hace. njeno) ter se razgledovali. Celo daljnogled smo imeli. Kakšno razkošje! Po starem Na Javornik je z Ravbarkomande (tam, kolniku, kjer nas je pred leti vodila Marina, kjer se gre na Kalič) označena transver­ smo se danes lahko brezskrbno peljali. zala po cesti. Na tej strani je bilo že prej Prehitro je šlo, da bi obudili pripovedko o mnogo več cest, kot jih je sedaj s cerkni­ Štebrskem gradu. Onstran našega dostopa ške strani. Speljane so kar visoko. Sedaj je edinstvena Križna jama. pa je označena pot še s te strani. Iz Cerk­ nice (553 m) drži cesta čez Dolenjo vas, mimo »fabrke«, kjer so prej kuhali hojevo SLIVNICA, 1114 m olje (Lojze Perko je imel tu svoj atelje, sedaj ga ima menda sin), nad požiralni­ Na Slivnico me je za praznik dela leta kom Veliko in Malo Karlovico, kjer po­ 1955 vodila Marina, in sicer iz Martinjaka. nikneta Cerknišca in Stržen, do Poljane. Šla sva po stari stezi od Bašteta, od koder Naprej se postavi ravnina pod povprečni so prej dekleta in žene nosile malico in kot okoli 22° (40% klanec) in steza se kosilo koscem na vrhu. Bila sva res na dviga kar naravnost, brez ključev. vrhu, ker je takrat še stala lesena triangu- Prečimo cesto. Opazimo napis, da je po lacijska koza. Danes je malce stran koča njej do Rakeka dve uri. Koliko je do vrha, radioamaterjev, pa smerna tabla, s katere pa nič ne piše. To je dobra steza za tre­ ugotoviš, da je do Nove vasi tri ure in do Pokojišča pet ur po notranjski planinski ning. Ko smo zadnjič čez cesto, stopimo poti. Knafelčeve markacije imajo tu do- še čez skalni prag in smo pri skrinjici z dodatek »N«. Sedaj je z Grahovega (572 m) žigom. Potrudimo se nekaj korakov naprej, proti Radleku speljana cesta in z nje odcep da najdemo še oznako za transverzalo in na M. Slivnici na zahod do lovske koče vrh sam. Bil je opazovalna mejna točka (922 m). Tu se spusti cesta v Cerknico, do italijanskih vojakov. Lep razgled so imeli. doma na Slivnici pa napravi še zavoj. Po Naš ni bil preveč lep. Videli smo Notranjski njej se pripelje marsikateri osebni avto Snežnik na jugovzhodu, na severovzhod­ z dolgim tovorom; prav v soboto, ko smo nem delu pa špičasto Stražišče in Slivnico. prišli do doma, je nad njim jadral zmajar, 399 PLANINSKI VESTNIK

ki menda ni kaj dobro pristal. Noč so nam ki je na Kredarici znašal —3,2°, je bil za slivniške coprnice podarile mirno, le veter 3,8° nad dolgoletnim marčnim temperatur­ je zunaj zavijal svojo pesem. nim povprečkom obdobja 1956—1985 S Slivnice je zanimiv pogled na Cerkniško (= normalna vrednost). polje: lepa razporeditev njiv, vasi in njih Temperaturni povpreček aprila, ki je zna­ sedanje povečanje. Tedaj je bil del povr­ šal — 3,8°, je normalno aprilsko vrednost šine, kjer so včasih pasli krave, pod vodo. (—4,6°) presegel samo za 0,8°. Majski •— Vaški pastir je včasih, davno, zgodaj temperaturni povpreček, ki je znašal zjutraj trobil dvakrat: prvič za molžo — — 0,3°, pa je bil samo za 0,1° pod dolgo­ seveda tedaj ročno — in drugič za spusti- letnim povprečkom. Teh nekaj tempera­ tev živine. Pasli so dopoldne in popoldne. turnih podakov nam dokaj jasno predstav­ Vsak dan sta pomagala dva poganjiča lja pomladanske temperaturne razmere (prednji, pri tej hiši se je ta dan hranil tudi Kredarice: prva dva meseca sta bila pre- pastir, in čednji). To sem pri pokojnem topla, eden bolj, drugi manj, zadnji po­ Jerču tudi sam nekajkrat poskusil; v visoki mladanski mesec pa je bil — bi lahko jezerski travi si se lahko še izgubil, če nisi rekli — normalno topel, kajti negativni poslušal pokov pastirjevega biča. temperaturni odklon samo za 0,1° je ma- lodane zanemarljivo majhen. Ekstremne temperature posameznih mese­ ŠPIČASTO STRAŽIŠČE, 955 m cev so bile v mejah doslej znanih tempe­ Za nedeljo nam je ostal še en vrh. Prepe­ raturnih ekstremov Kredarice. Najvišje ljali smo se v Begunje (610 m) do zadruž­ (maksimalne) mesečne temperature posa­ nega doma. Cesta drži nad potokom Cerk- meznih mesecev so znašale: 5,4° dne 29. niščico, kjer smo se pri jezu nad žago tudi marca, 2,0° dne 11. aprila in 6,3° dne 29. kopali. Vaščani so hodili na prve svobodne maja. Absolutne, doslej znane najvišje in tajne volitve. Povprašali smo jih za pot temperature pomladanskih mesecev, pa so na vrh. »Mimo hiš po kolovozu na sever!« bile 7,5° dne 1. marca 1960, 9,9° dne 23. — V gozdu preide pot v stezo, če jo naj­ aprila 1968 in 14,0° dne 29. maja 1967. deš; drži se bolj levo! Zgoraj smo na pro­ Absolutne minimalne, tj. najnižje tempera­ strani ravnici Begunjskih Zalok (911 m). ture, so bile —13,8° dne 24. marca, Med ogromnimi grmi leščevja se da v tem — 10,2° dne 23. aprila in —7,8° dne 1. času kar dobro hoditi. Tu smo zavili na maja. Absolutno najnižje temperature Kre­ vzhod po slemenu na Stržišče (955 m, pla­ darice so —28,1° dne 5. marca 1971, ninska karta Okolica Ljubljane, 1983: Be­ — 19,2° dne 8. aprila 1956 in —15,8° dne gunjske Zaloke 909 m, V. Špička, 955 m). 7. maja 1957. Zvrha je lep razgled na del prehojene poti. Kar zadeva padavine, je bil marec skrom­ Na vrh je za nami prihitela vaščanka s no namočen. V skupno 12 padavinskih hčerko, ker se je bala, da ne bi zašli. Prej dneh je padlo 107 mm padavin, kar je se nam ni upala povedati, da nas rade vo­ 91 % od normalne marčne množine pada­ lje pospremi na vrh, vendar bi jo morali vin. Padavine izvirajo izključno od snega. počakati: volitve so prvo. Pa še o razgledu Največja debelina snežne odeje je merila nam je veliko povedala. Še se najde vod­ 135 cm (15. marca). Najvišja znana marčna nik — in to brez plačila! Hvala vama! debelina snežne odeje na Kredarici pa je Ko smo se spuščali v vas Kozarišče, smo merila 588 cm (dne 31. marca 1977). videli pripravo kolov za modernega pastir­ Marčni povpreček oblačnosti je znašal ja. Tako kot pastir nimaš več časa za opa­ 5,4 desetine pokritosti neba, sonce pa je zovanje Javornika, Slivnice in pridobivanje Kredarico obsevalo 164 ur, kar je 44% temeljnih spoznanj o jezerskem dnu od maksimalnega možnega trajanja sončnega Vodonosa pa tja do Retja. Tako so včasih sija v tem mesecu. vaški otročaji ob delu spoznavali svojo bližnjo okolico in jame, v katerih so lahko Aprila se je stopnja oblačnosti povečala ob odtekanju vode, vsak v svoji, s koši na 8,4 desetine pokritosti neba in je znat­ lovili ribe. Danes te stare nepisane, pa zelo no presegla aprilsko normalno vrednost, spoštovane vaške pravice ni več. ki znaša 6,9. Močno se je znižalo število Tudi povsem drugačni čolni drse po jezer­ ur sončnega sija Heliograf je registriral ski gladini! čas je sicer prinesel spre- samo 71 sončnih ur, kar je komaj 17% membne, toda kras vendarle še vedno maksimalnega možnega trajanja sončnega ostaja kras. sija v aprilu. Povečani oblačnosti ustrezno se je me­ sečna višina padavin povzpela na 246 mm, kar je 172% normalne aprilske višine pa­ Letošnja pomlad davin. Tudi v tem mesecu so prevlado­ vale padavine v obliki snega (25 dni), en­ na Kredarici krat pa je med sneženjem tudi že deže­ valo (12. aprila). Snežna odeja, ki je le­ Prvi pomladanski mesec — v meteorolo­ žala ves mesec, je med 23. in 24. aprilom škem smislu delitve leta na letne čase — narasla na 220 cm (doslej najdebelejša je marec. Bil je v znatni meri pretopel. aprilska snežna odeja je merila 690 cm 400 Njegov mesečni temperaturni povpreček, dne 11. aprila 1977). PLANINSKI

V maju je bil mesečni povpreček oblač­ vseh nas. Da bomo dosegli pozitivističen nosti 7,3 desetine pokritosti neba, kar je odnos vseh obiskovalcev, mora prvenstve­ skoraj enako normalni vrednosti (7,0). no biti izdelan celovit in racionalen infor­ Število ur sončnega sija se je povečalo macijski sistem. na 149, vendar je to bilo komaj 32% nje­ Več informacij mora prodreti v javni govega možnega trajanja v maju. Mesečna medijski prostor o življenju ljudi Tri­ višina padavin, ki je znašala 125 cm, je glavskega narodnega parka in o priza­ dosegla samo 81 % normalne vrednosti. devanjih vseh dejavnikov za smotrno in Skupno je bilo v maju 20 padavinskih dni, racionalno rabo tega prostora. od tega 12 s sneženjem, 8 pa z dežjem. Drugi moj predlog je, da končno planin­ Snežna odeja je ležala ves mesec, najde- ci najdemo način in obliko ter vsebino belejša je bila med 1. in 4. majem, ko je posebne organizacije — podjetja, ki bo merila 205 cm. — Najdebelejšo snežno v svoj poslovni motiv vgradilo prizadeva­ odejo so sicer izmerili 6. maja 1979. Zna­ nja planinske organizacije za rešitev na­ šala je 630 cm. ravne in kulturne dediščine Triglavskega Iz navedenih pomladanskih klimatskih po­ narodnega parka. Seveda je treba neko­ datkov Kredarice zaključujemo, da sta liko pobrskati po zakonodaji in se pri tem bila prva dva pomladanska meseca pre- otresti ideoloških predsodkov, češ — »va­ topla, zadnji pa skoraj normalno ogret. rujmo se zasebne lastnine«. Ni res — za­ Prvi in zadnji pomladanski mesec sta pre­ sebna iniciativa, interes posameznika, in­ jela premalo padavin, zato pa je bil april teres za varovanje naravne in kulturne čezmerno namočen. dediščine bo spojen z interesi zanamcev — s socializmom po meri človeka. Primerjava mesečnih največjih višin snež­ ne odeje z maksimalnimi višinami snežne Mitja Zagrajšek odeje po letu 1956 pa pokaže, da je bila Maribor letošnja pomladanska snežna odeja dosti pretanka, saj je dosegla komaj slabo tret­ jino doslej najvišjih znanih debelin snežne odeje. Ob tako skromni snežni odeji se KMALU VODNIK Triglavskem ledeniku — Zelenemu snegu v prihodnje nič dobrega ne obeta. PO ČIČARIJI Dr. France Bernot Pod tem naslovom je bil v PV 4/89 ob­ javljen članek Vojka Čeligoja. Ker je v tretjem odstavku tega prispevka kritika na račun PD 2eljezničar iz Zagreba, da smo samovoljno nastopili v Istri, prosim zaradi objektivne informacije za naslednji popravek: VSTOPNINA V PD Zeljezničar iz Zagreba je v Istri na­ stopil že daljnjega leta 1971, in sicer v TRIGLAVSKI PARK? soglasju s tamkajšnjimi občinskimi organi ter planinskimi organizacijami Slovenije Temeljno vprašanje je, kako zagotoviti po in Hrvaške, medtem ko PD Glas Istre iz racionalni poti kar se da velikemu številu Pulja sploh še ni obstajalo, čeprav je prav planincev — tistih »pravih« in tistih manj ono načelo to vprašanje. pravih — ogled Triglavskega narodnega Zato smo hvaležni tovarišu Vojku Čeligoju parka oziroma širšega visokogorskega ob­ zaradi korektnega pisanja, bralce pa ob­ močja. Nekateri nekoliko konformistično veščamo, da nismo nepooblaščeno in sa­ usmerjeni se ogrevajo za nekakšen tip movoljno stopili na tla Istre. Naš namen »vstopnice« za obisk Triglavskega narod­ nega parka. Menim, da se moramo pla­ ninci tudi nadalje zavzemati za to, da je Opravičilo »vstopnica« za Triglavski narodni park pravzaprav planinska izkaznica Planinske Opravičujemo se tistim naročnikom In zveze Slovenije oziroma planinskega dru­ bralcem Planinskega vestnika, ki so štva v okrilju slednje. Za ostale obiskoval­ dobili letošnjo dvojno, 7. in 8. številko, ce Triglavskega narodnega parka iz dru­ z veliko zamudo ali ki so dobili nepra­ gih republik, iz drugih držav ter tiste, ki vilno potiskano številko. Uredništva in sicer niso člani Planinske zveze Slovenije, uprave Vestnika za to ne zadene nobe­ pa tudi morajo biti dostopni predeli Tri­ na krivda, ker je to pot krdelo tiskar­ glavskega narodnega parka brez izjeme, skih škratov kolovratilo po prostorih, brez protekcionizma. Pri tem gre le za kjer v tiskarni pripravljajo naše glasilo, različen način animiranja posameznikov in tako da so morali med drugim natisniti skupin za obisk Triglavnega narodnega še dodatne izvode, kar je seveda tra­ parka v smislu motivacije obiskovalcev za jalo določen čas. Upamo, da se kaj po­ varovanje okolja in siceršnji aktiven od­ dobnega zlepa ne bo zgodilo. nos do te naravne in kulturne dediščine 401 PLANINSKI VESTNIKi

je bil, da Čičarijo na Slavniku povežemo športa pač neznan —, namreč tako ime­ s Slovensko planinsko potjo od Maribora novana planinska in ožje, alpinistična li­ do Ankarana, na Učki pa s planinsko potjo teratura, vendarle opozarja na to. V tem PHH — Po planinah Hrvaške. smislu imamo Slovenci še posebno srečo. Naše delo v Istri je bilo opaženo, opazili »Pot« Nejca Zaplotnika predstavlja enega pa ga niso samo planinci Slovenije in od biserov takšne literature tudi v sve­ Hrvaške, ampak celotne Jugoslavije in tovnem merilu. Sem bi nedvomno lahko celo zunaj nje. Posebej poudarjamo, da s uvrstili tudi filozofsko poglobljeno »Smisel PD Glas Istre iz Pulja sodelujemo, zato in spoznanje« Matevža Lenarčiča ter nas nekoliko preseneča njihovo stališče. spretne, v bogatem in tekočem jeziku na­ Mi smo namreč v Istri začeli orati ledino pisane knjige Danila Cedilnika-Dena itd. in nameravamo tam ostati do leta 1991, In končno, z letošnjim letom moramo sem ko imamo namen to predati njim. O tem prišteti vsekakor tudi »Korak do sanj« vse­ že obstajajo dogovori. Prav tako nas ve­ stranskega vrhunskega alpinista, zmajarja, seli delo Glasa Istre, vendar nas ni pri­ jadralnega padalca itd. doktorja Iztoka To- merno nastavljati udarcem kritike, če za mazina. to ni nikakršne potrebe. V knjigi, nastali na podlagi dnevnikov, To- Prepričani smo, da bo to pojasnilo do­ mazin opisuje svojo alpinistično dogodiv­ polnilo informacijo iz PV 4/89 in s tem ščino izpred desetih let, ko je — osem- končalo »nesporazum« med Glasom Istre najstletnik — s prijateljem v Ameriki pre­ iz Pulja in PD Zeljezničarjem iz Zagreba, živel štirideset alpinistično in doživljajsko posebno še piscem teh vrstic kot avtorjem izredno plodnih dni. V samem kontekstu IPP (Istrske planinske poti). slovenskega alpinizma pomeni ta mala od- Istranom želim dobro in uspešno delo! pravica dovolj pomemben mejnik alpini­ Josip Sakoman stične zgodovine, saj sta oba mlada ple­ zalca — zlasti Tomazin — k nam pripe­ ljala in popularizirala tako imenovano zvrst »prostega plezanja«, ki danes, ob pojavu POGUBEN KISEL DEŽ »športnega plezanja« predstavlja pravza­ prav že klasiko. V tem smislu je knjigo mogoče brati kot dokument. V soboto, 10. junija, sem zjutraj obiskal Vendar leži prava vrednost »Koraka do Ratitovec. Več kot dve tretjini nasadov ro- sanj« — zaradi katere je to delo tudi vred­ dodendrona je uničenih od kislega dežja, no posebne pozornosti — drugje: v njeni uničene so jelke, borovci in brinje. To, kar refleksiji in meditacijski plasti. Opis glo­ sem doživel, lahko imenujemo le naravna bokih, izjemnih, večkrat spektakulamih in katastrofa. nemalokrat zares mejnih doživetij neneh­ V dokaz prilagam vejice rododendrona in no prekinjajo refleksije, ki skušajo osmi- brinja in upam, da je tudi to delček boja sliti to početje. V času, ko je »plezanje« za čistejše okolje. vse bolj razumljeno predvsem kot šport, Janez Debevec, LJubljana so taka razmišljanja še posebej dragoce­ na. Njihov končni rezultat — premalo pro­ stora nam je na voljo, da bi jih širše pred­ stavili — je nekako tak: alpinizem v svo­ jem najglobljem pomenu besede, ki je tudi že od nekdaj privlačeval kot magnet zlasti »duhovne« ljudi, se bistveno loči od Tomazinov Korak do sanj same plezalske dejavnosti, od gibanja v steni, ki je seveda enako pri »športniku« in »alpinistu«. Alpinizem je vedno nekaj, Da, alpinizem! kar šele pride za človekom, kar ga zlasti Je kaj na tem, da so posvetili svoje živ­ duhovno plemeniti, bogati itd. Skratka, al­ ljenje goram znanstveniki takšnega slo­ pinizem je »nekaj več«. vesa, kot so bili na primer Saussure, Kaj je tisto »več« na alpinizmu, nam su- Hacquet, Scopoii, Turna itd.? Je mogoče gerira že Tomazinova naslovna metamor- naključje, da med vrhunskimi alpinisti nju­ foza: alpinizem je »korak do sanj«. Če go­ nega časa srečamo na primer filozofa, vori Nejc Zaplotnik o poti, o večni poti atomskega fizika in Nobelovega nagra­ brez konca, in če govori Matevž Lenarčič jenca VVernerja Heisenberga in mladega o nedosegljivem smislu in neujemljivem filozofskega genija Klementa Juga? In če spoznanju, tedaj Iztok Tomazin, ko govori pogledamo zgodovino alpinizma: mar ve­ o želji, ne govori o ničemer drugem. To liko število izobražencev, umetnikov in je namreč tisto »več«, kar je neizgovor­ akademikov v elitni plezalski druščini res ljivo, dano marsikateremu alpinistu, ven­ ne zbode v oči? dar nedosegljivo, neizgovorljivo, zato se Močna tendenca v smeri »navadne« šport­ tudi pojavlja v različnih oblikah. Pri Toma- ne dejavnosti je v zadnjih letih nemara zinu je to želja, ki se skozi celotno knjigo zameglila dojetje tistega dometa, ki ga al­ pojavlja v vsej filozofski ostrini spoznanja, pinizem dejansko ima. Kljub temu pa nas ki mu je moral v evropski misli neko 402 neki pojav — ki je na področju »čistega« PLANINSKI VESTNIK splošnejšo domovinsko pravico šele pred Knjiga, ki je izšla sedaj pod naslovom desetletji priboriti Lacan: da je želja nam­ »Wildwasserfahrten in Jugoslavvien«, po­ reč neuresničljiva; da je objekt želje v bi­ sveča zato sorazmerno več pozornosti do- stvu neko prazno mesto. (Oziroma kot be­ sedaj manj poznanim rekam. Nekatere je remo v »Koraku do sanj«: kajakaškim krogom v nemško govorečem svetu odkril šele prav profesor Matz. »Korak do sanj. Opisanih je petdeset jugoslovanskih rek Moralo bi jih biti nešteto ... in od tega štirinajst iz Slovenije. Kar se Nikoli ne privedejo na cilj... teh tiče, je to najbolj izčrpen prikaz, ki si Cilja ni. ga je moč misliti, glede drugih delov Ju­ Je le vse, kar srečaš, goslavije pa pravi nekje celo sam avtor, začutiš in da so možna še mnoga odkritja in prese­ spoznaš na poti do cilja ...«) nečenja. Po tej plati Jugoslavija ni več nepopisan list, ni pa tudi povsem prebrana Seveda ima konkretna želja vsakič svoj knjiga. navidezen objekt, vendar ko ga doseže, Knjiga je razdeljena na dvanajst poglavij, spozna, da je bil »cilj poti« navidezen, ki ustrezajo posameznim območjem v Ju­ da želja ni tisto, kar se kaže, da njen cilj goslaviji, in na dodatek o Grčiji. Ta ob­ ni nekaj konkretnega, temveč vedno »ne­ močja seveda ne ustrezajo razdelitvi Ju­ kaj več«. goslavije po zgodovinskih in etničnih vi­ Stremljenje po tem »nekaj več« — tisto dikih, ampak so prirejena potrebam kaja- torej, kar bi v filozofiji nemara poimenovali kaša, ki potuje z avtom. stremljenje k transcendenci — pa je tudi Prvo območje tako obsega zahodni del tisto, kar podeljuje tako doživljanemu in Slovenije in Istro, drugo območje vzhodno prakticiranemu alpinizmu poseben status. Slovenijo ter del Hrvaške — in tako na­ Spoznanja, ki jih omogoča »avantura gor- prej. Vsako območje je opremljeno s ski- ništva«, namreč niso daleč od spoznanj, ciranim zemljevidom in s poglavji, ki opo­ ki jih nudi »avantura duha«. Seveda: ena­ zarjajo na druge kulturne in naravne zna­ ko kot pri filozofiji, kjer večini filozofov menitosti. Prvemu poglavju je tako dodan v mišljenju ni dano videti avanture duha, zapis o Julijskih Alpah in kratko poglavje je tudi pri alpinistih. Redki so tisti, ka­ o naših kraških jamah. terih doživetja se iz sveta banalnega vi­ Avtorjeva posebnost so kratka pripovedna deza uspejo prebiti v svet hrepenenja po poglavja, ki prinašajo svežino v sicer po­ nedosegljivem. Redki, a zato so njihova učen tekst. pričevanja toliko bolj dragocena. »Korak Omeniti moram seveda tudi prek trideset do sanj« je nedvomno eden od njih. odličnih fotografij, ki pričarajo lepoto na­ Tomazinova knjiga pa — brez tega opo­ ših rečnih pokrajin. zorila bi bil ta prikaz nepopoln — ne more Na koncu so po abecednem vrstnem redu prikriti tudi svoje literarne ambicije. Kom­ še enkrat naštete vse reke Jugoslavije in pozicija je premišljena, skrbno načrtovana, Grčije in označene s številom zvezdic, ki prav tako stavki, besede izbrane z veliko skrbjo. Za napetost skrbijo dogodki sami, naj bi jim pripadale kot nekaka oznaka popestreni z iskricami humorja, ki se več­ za »kvaliteto«, seveda glede na tehnično krat prepleta tudi s kančkom samoironije zahtevnost, čistost vode, lepoto okolja in (Tomazin se je trudil, da bi »dnevnik« na­ tako naprej. pisal avtentično, se pravi z vidika osem- Najvišjo oceno, to je štiri zvezdice, sta si najstletnega zagnanca). Spretnost torej, po avtorjevem mnenju v Sloveniji tako pri­ za katero kažejo pisci alpinističnih knjig služili le Soča in Savinja, po tri zvezdice nenavadno nadarjenost. In hkrati razlog pa je prisodil Koritnici in Radovni. več, da knjigo vzamemo v roke. Matzova knjiga bo k našim najlepšim re­ kam prav gotovo privedla še mnogo več Tomo Vlrk (Dnevnik) kajakaških turistov, kot jih je prihajalo že doslej. Pomagala bo razvijati naš rečni turizem in jih s tem morebiti pomagala ob­ Divje vode v Jugoslaviji varovati pred nikoli nehajočim se nasiljem energetikov. V vrsti knjig, namenjenih ljubiteljem div­ Za nas Slovence vidim v tem njen največji jih rek, ki jih je napisal dunajski profesor P°men- Borut Korun Hans Matz, smo dočakali tudi eno, ki je posvečena le Jugoslaviji, oziroma skoraj le Jugoslaviji — na koncu je dodano še Razprodan Vodnik poglavje o Grčiji, nekako dopolnilo k že izišli knjigi o grških divjih vodah. Letošnjega julija je pri Planinski založbi Tudi o naših divjih vodah je profesor Hans Slovenije izšla knjiga Jožeta Dobnika Matz že pisal. Pred leti je izdal drobno »Vodnik po planinskih postojankah v SR knjižico o slovenskih divjih vodah. Naše Sloveniji«. Komaj pa je bila naklada, 3000 reke je predstavil tudi v drugih knjigah, izvodov, na prodajnih mestih, je skorajda tiste najlepše in najbolj poznane seveda. v hipu pošla. To je na eni strani velikan- 403 PLANINSKI VESTNIKi

ska pohvala avtorju, ker se je lotil čisto avstrijsko-jugoslovanske meje, nato po prave teme, na drugi pa to kaže, kakšno Južnoalpski poti 03 (deloma zaradi viso­ planinsko literaturo hočejo naši planinci: kega snega vzporedno po dolini) v Sexten najprej uporabno, šele potem vsakršno in dalje po Dolomitih in Sarntalskih Alpah drugačno. Planinska založba se je že od­ v Merano, skozi Vinschgau na Ortler in k ločila ponatisniti ta vodnik, za katerega zgornjeitalijanskim jezerom, nakar sta na­ vprašanja kar dežujejo. daljevala pot po »Alta via della Valle d'Aosta« in po »Tour du Montblanc« na "—•* francosko »Grande route 5«, ki je deloma Popotništvo v Romuniji tudi odsek evropske pešpoti E-2, presto­ pila na italijansko »Grande traversata delle Alpi«, se naposled spet vrnila na franco­ Vsa gorovja Romunije so predstavljena v sko GR 5 in prispela po njej v Nico. knjigi »Gorski svet Romunije — popotni- Kot je mogoče videti, oba »sprehajalca« ški vodnik«, ki ga je napisal VValter Kargel nista ostala zvesta eni sami označeni poti. iz Nemške demokratične republike. S tem Avtor Kari Lukman tudi ni prijatelj orga­ je zapolnjena vrzel v gorniški literaturi, niziranega popotništva in pohodništva z vsaj nemški. Zdaj se lahko popotniki in vsemi mogočimi vodniki, žigi in kontrol­ gorniki, ki nameravajo oditi na potepanje nimi točkami. V nekaterih delih knjige se po Romuniji, že pred odhodom natančno celo zelo kritično izraža o tem. To nemara seznanijo ne le z znanimi pogorji Romu­ najbolje pove na začetku knjige: »Če gre­ nije, ampak tudi z manj znanimi, osamlje­ mo po eni od obstoječih popotniških poti nimi in odročnimi hribovskimi predeli. Knji­ dalj časa, se v nas kmalu rodi občutek, ga je debela 244 strani, na katerih je med da smo nekako trdno privezani in prilep­ drugim 74 preglednih in podrobnih skic, ljeni nanjo in da smo na poti kot na ne­ stane pa 15 vzhodnonemških mark. Založ­ kakšni progi ali na avtomobilski cesti. Zato nik je BSG Robotron iz Dresdna — Sektion sva v vsaki stranpoti in spremembi poti VVandern und Bergsteigen. zares neizmerno uživala. Iz tega sva po­ (Der Tourist, NDR) tegnila zaključek, da je najpomembnejša na vsaki dolgi poti določena notranja svo­ boda in neprisiljenost.« Peš z Dunaja v Nico Vsekakor bo knjiga Karla Lukana »Alpen- spaziergang — Durch die Alpen von Wien bis Nizza« (Bergsteiger Bibliothek, 176 Zelo izvirno je dunajski planinski zakon­ strani s 30 barvnimi in črnobelimi fotogra­ ski par Fritzi in Kari Lukan proslavil zače­ fijami, Založba Bruckmann, Munchen, bro­ tek svoje upokojitve s »sprehodom« iz du­ širano 29 mark) predvsem ustrezala indi- najskega predmestja povprek čez celotne vidualistom med popotniki na dolge proge, Alpe do Niče. S spalnima vrečama in ku­ se pravi tistim, ki si raje iščejo lastne halnikom v nahrbtniku sta se odpravila na steze kot da slepo sledijo zaznamovanim pot brez natančnejšega časovnega načrta. in označenim potem. Johann Gottfried Seume, »Popotnik v Si- rakuzo«, je bil veliki vzornik za to poto­ vanje. Na potovanju niso bili najpomemb­ nejši višinski metri in kilometri, ampak do­ Nova planinska zemljevida življanje popotništva, doživljanje občutka, da sta na poti, spoznavanje poti, prilaga­ Giuseppe Tabacco, lastnik založbe Ta- janje vremenskim razmeram in razmeram bacco iz Avtonomne pokrajine Furlanije na stezah, vnovična snidenja z znanimi Julijske krajine, je izdal dva nova planin­ gorami, kot so Tri Čine, Matterhorn in ska zemljevida, ki zajemata zahodni del Mont Blanc, srečanje z ljudmi ob teh po­ Julijskih Alp in vzhodne Karnijske Alpe. teh, stranpoti k skrivnostnim predzgodo- Izdelana sta v merilu 1 : 25 000 (Alpi Giulie vinskim kultnim objektom in spomenikom Occidentali, Carniche Orientale). Zemlje­ — in kako je, ko človek zjutraj še ne ve, vid zahodnega dela Julijskih Alp pokriva kje bo zvečer spal. S humorjem in notra­ območje Kanina, Nevejskega sedla, Mon­ njim mirom pripoveduje znani gornik in taža, Viša, Jalovca in Mangarta, zemljevid planinski pisatelj Kari Lukan o tem veli­ vzhodnih Karnijskih Alp pa predstavlja kem potovanju. Knjiga nikakor ni vodnik, vrhove nad Kanalsko dolino in samo do­ ampak poročilo o veselih pa tudi manj lino. prijetnih dogodivščinah na poti, ki je opi­ Po mnenju avtorjev obeh zemljevidov gre sana zares zanimivo in napeto. za dve najbolj obiskani gorski območji Na začetku je resda predstavljen kratek v AD FJK (piu »battute« di tutto). opis potovanja in groba pregledna karta, Pri oblikovanju obeh zemljevidov so sode­ kar do določene stopnje omogoča, da bra­ lovali številni strokovnjaki, med njimi gor­ lec sledi dogajanju. Prav tako je namenje­ ski vodnik Attilio De Rovere, sicer avtor nih nekaj besed pčti, po kateri sta za­ vodnika po Karnijskih Alpah, in Mario konca Lukan hodila od maja do oktobra Galli, dober poznavalec Julijskih in Kar­ leta 1984: z Dunaja skozi Mariazell in Gra- nijskih Alp, sodelovali pa so tudi člani 404 dec do Eibisvvalda (Ivnika) nedaleč od sekcije CAI (Club Alpino ltaliano) iz Trbi- PLANINSKI VESTNIK

ža, Pontebe in Tolmeča ter komisija za tragično, in takrat si bil zelo potrt in pre­ poti v Julijsko-Kamijskih Alpah. tresen. Zemljevidi so tiskani v osmih barvah. Z Ko nisi mogel več tako aktivno sodelovati rdečo so označene poti (i sentieri), ferate z nami na akcijah, si bil kljub temu vedno (le ferate) in planinske koče (i refugi). S prisoten in si nam pri delu vsestransko črno barvo so označili voznost cest (la pomagal. Posvetil si se delu z mladimi re- viabilita), zgradbe (gli edifici) in gorske ševalci-pripravniki. Bil si jim učitelj, pri­ grebene (i crinali). Z modro so označeni jatelj, svetovalec. potoki, reke in jezera. V rumeni barvi so Prezgodnja smrt je končala Tvoje humano narisana območja naravnih parkov in delo. Tvoj pogled ne bo več objemal ju­ omrežja asfaltiranih cest. V svetlo zeleni tranjih svitov v Karavankah, Julijcih in po barvi so narisani gozdovi, biserno siva pobočjih Jelovice, po krajih, ki si jim po­ barva predstavlja strmine, izohipse (le cur- svetil velik del svojega življenja kljub dru­ ve di livello) pa so zarisane z rjavo. Me- žini, ki si ji ustvaril lep in prijeten dom. lišča so označena s temno sivo barvo. Naše vrste se bodo množile, srečevali se Avtorji so se odločili za izdajo planinskih bomo na tečajih in vajah, vendar brez zemljevidov v M 1 :25 000 zato, ker so bili Tebe, brez Tvoje dobre volje in nasmeha. prejšnji izdelani že okrog leta 1960. Med Ostal pa bo spomin nate kot vzor reše­ tem časom so gore sicer ostale »enake«, valca, ki je 25 let dela posvetil razvoju in spremenile pa so se poti, ceste, mostovi napredku GRS. in kultivirana pokrajina. Avtorji so za Za svoje uspešno delo si prejel več pri­ osnovo uporabili zračne posnetke, ki jih znanj in tudi priznanje častnega reševalca. je izdelal Vojaški geografski inštitut, vse V imenu vseh planincev je beseda hvala ostalo pa so dodali v treh letih skupnega za tvojo vdano in nesebično pomoč pre­ dela. Posebno pozornost so namenili po­ malo. Spominjali se te bomo kot pošte­ imenovanju. Za izdajo pripravljajo še zem­ nega in požrtvovalnega človeka, obenem ljevid Tržaškega in Tržiškega krasa. pa tudi kot iskrenega in dobrega tova­ (Po članku Iz II Piccolo priredil riša. A. Cičerov) Naj ti bo lahka domača zemlja! Toni Smole]

Visoka idrijska obletnica

S proslavo na Hlevišah so idrijski pla­ In memoriam: Alojz Uršič ninci 18. junija počastili 85-letnico obstoja svojega planinskega društva. Na proslavi so sodelovali recitatorji, moški pevski zbor Globoko nas je šoferjev in avtomehanikov iz Idrije, pihalni pretresla vest, da si orkester idrijskih rudarjev (tako kot ta­ za vedno odšel od krat, ko je bila otvoritev koče na Hlevi­ nas, da te je pre­ šah), starosta idrijskih planincev Janez magala huda bole­ Jeram je podal pregled najpomembnejših zen, ki si ji dolgo dogodkov iz zgodovine idrijskega planin­ kljuboval. Zapustil stva, slavnostna govornica pa je bila pred­ si nas, še ne 60 let sednica občinske skupščine Idrija Ivica star. Kavčič. Nastala je velika V svojem govoru je med drugim dejala, praznina v naših da spada proslavljanje planinskega jubi­ vrstah, v vrstah gorskih reševalcev. leja v vrsto proslav ob 500-letnici Idrije. Ob Zapustil si nas prav v času, ko se pozna bežnem pregledu te zgodovine je posebej pomlad prevesi v vroče poletne dni, ki si poudarila ustanovitev prve slovenske real­ jih nešteto preživel z nami — gorskimi re­ ke v Idriji leta 1901, kjer je bil učni jezik ševalci. Bil si jim zvest do svoje prerane slovenščina, »kar danes omenjam tudi zato, smrti. Kot uslužbenec si bil po vojni svoji ker je boj za ohranitev samobitnosti na­ delovni organizaciji predan z dušo in te­ šega naroda ponovno aktualen«. Kot je lesom, prosti čas pa si posvetil humanemu dejala, je realka s svojo dejavnostjo in delu v GRS. svojim naprednim duhom neposredno vpli­ Svojo delovno vnemo si bil vedno pri­ vala tudi na družbeno življenje in tako tudi pravljen prenašati na mlade rodove, tudi na razvoj planinstva v Idriji. Ustanovitelj v planinskih vrstah, kjer si našel sprosti­ krajevnega planinskega društva je bil zna­ tev po delu. Leta 1960 si bil eden izmed meniti realčni profesor Makso Pirnat, oče ustanoviteljev postaje GRS v Radovljici, slikarja Nikolaja Pirnata, koča na Javorni- njen član si ostal do zadnjega dne. Pre- ku, ki so jo prvič odprli že leta 1907, pa mnogokrat si pomagal reševati ponesre­ se imenuje po njem. čence v gorah. Bil si vesel, če se je re­ Kot je dejala, je planinstvo na Idrijskem ševanje ponesrečenca srečno končalo. v svoji zgodovini doživljalo vzpone in pad­ Bile pa so tudi akcije, ki so se končale ce, med vzpone pa vsekakor sodi dogra- 405 PLANINSKI VESTNIKi

ditev novih koč na Javorniku in na Hle- ljanskih planincev, ki ga je organiziralo višah. »Omeniti je ob tem treba predvsem PD Kamnik in na katerem je govoril član nove dejavnosti,« je poudarila, »ki so bo­ predsedstva SR Slovenije Andrej Marine. gatile in pestrile samo planinstvo. Med te Med drugim je dejal, da se zadnji čas po­ sodi nedvomno v prvi vrsti leta 1973 usta­ javljajo posamezni glasovi, ki pravijo »da novljen alpinistični odsek, v okviru kate­ planinstvo v svoji najbolj množični obliki rega so mladi v naslednjih letih posegli že nastopa kot škodljiv dejavnik v gorski po najvišjih vrhovih in potegnili Idrijsko prirodi. — Zavedamo se določenih slabo­ smer v Andih. Mislim, da ni treba posebej sti in nevarnosti, ki ogrožajo tudi planin­ poudarjati, da so uspehi naših alpinistov ski svet,« je dejal Andrej Marine. »Sami — tako kot vsi drugi vrhunski uspehi na bomo poskrbeli, da počistimo za seboj in kateremkoli področju dejavnosti — v po­ da preprečimo onesnaževanje. Zato tudi sebno čast in ponos vsem občanom Idri­ ne sprejemamo nikakršnih poskusov admi­ je, saj prihaja tako ime našega kraja na nistrativnega omejevanja, še posebej ne poseben način v svet in pridobiva na kva­ takega, ki bi kratilo pravico do svobod­ liteti, kar ni brez pomena tudi v vseh dru­ nega gibanja. Hribi so in bodo ostali od­ gih, tudi poslovnih odnosih.« prti za vse, ki želijo uživati v njihovi pre­ V svojem govoru je predsednica Ivica lesti. Hribi in planinstvo so pomembni tudi Kavčič izrazila zaskrbljenost nad vse moč­ zato, ker omogočajo vsakomur ne glede nejšim onesnaževanjem narave ter pohva­ na premoženjsko stanje, da v njih doživi lila planince in druge ljubitelje narave, ki lepoto narave in rekreacijo.« se trudijo ohraniti čisto prirodo, ob koncu Ko je govoril o »aktualnem družbenopoli­ pa se je zavzela za podporo, ki naj bi tičnem trenutku«, se je med drugim zavzel jo planinci dali slovenskemu političnemu za izpopolnitev našega sistema. »Spreje­ vodstvu, ko bi se zavzemali za svet brez mamo samo takšno ureditev,« je dejal, »ki sovraštva in nasilja, brez vsiljevanja ve­ bo zagotovila popolno nacionalno enako­ činskih odločitev, za odpravo predpisov pravnost znotraj jugoslovanske federativne o izrednem stanju in izolaciji na Kosovu, skupnosti. Takšni moramo dodati učinko­ za pomilostitev političnih zapornikov in za vit sistem socializma — sistem po meri odpravo medrepubliškega zmerjanja. ljudi. Za oboje, za nacionalni in za učin­ kovit družbeni razvoj, je bistveno, da v si­ stem in v federativno ureditev vgradimo civilizacijske pridobitve sveta. Ni si treba Govori v gorah nenehno izmišljati nekaj novega, kar ni preizkušeno, pa tudi zavreči ne tisto, kar Letošnje poletje je bilo v naših gorah več ljudje in življenje sprejemajo.« večjih planinskih družabnih prireditev (ne­ kaj pa jih še bo), na katerih je bilo izre­ čenih veliko lepih in globokih misli. Na Kališču je bila 18. junija otvoritev Stor- Krk po planinsko žiške transverzale, na tej slovesnosti pa je govoril član izvršnega odbora Planinske Krk ima nekaj vrhov, ki merijo čez petsto zveze Slovenije Andrej Brvar. Med drugim metrov. Ko sediš na otočni plaži, ti oči je dejal: »Če hočemo ali ne, moramo pri­ romajo čez zaliv in na enem od vrhov znati, da je v Sloveniji planinska organi­ celo opaziš kamnito piramido. Planinska zacija v kriznem obdobju in da jo čas, ki duša ti ne da miru in že iščeš trenutek, prinaša nove vrednote, zahteve in interese ko bo vzpon mogoč, to pa je dan slabega ljudi, počasi, a vztrajno pušča ob strani. vremena. Kmalu spoznaš, da nisi sam. Ko Zato vedno ne najde odgovora na aktivna se nastavljaš soncu, nehote prisluhneš vprašanja, izrazito pa ji manjka dolgoroč­ pogovorom okoli sebe: tvoj sosed, ki se nejša usmeritev kot odgovor na demokra­ počasi obrača s hrbta na trebuh in spet tične družbene odnose, ki smo jim zadnja nazaj, tudi sili v planine. Pa se zmenimo! leta priča v slovenskem družbenem pro­ Ni potrebno veliko in že nas je za štiri storu. Če bomo hoteli ostati kot organiza­ avtomobile. Tu so člani PD Nova Gorica, cija na čelu gibanja, ki po nekaterih po­ PD Šmarna Gora in Ongrčki. Lepa dru­ datkih šteje 400 000 prebivalcev, bomo mo­ ščina in brezkompromisno planinska. rali v planinski organizaciji odgovoriti na Za začetek, tako so nas učili, si je po­ vrsto vprašanj in zahtev« ... med drugim, trebno o cilju pridobiti čimveč podatkov. »kako zasnovati delovanje do novo nasta­ Najprej zemljevid, kolikor toliko natančen! lih političnih zvez. Pojavili se bodo pred­ V kioskih, kjer prodajajo razglednice, ga logi, naj se planinska organizacija kolek­ ni. Turistična karta Istra-Kvarner je pre­ tivno priključi h kateri od teh zvez. Mislim, malo natančna; na njej je le označen vrh, da to vclanjevanje ne pride v poštev, radi ki se imenuje Obzova (568 m), oznak za pa se bomo priključili vsaki konkretni ak­ kakšno pot pa sploh ni. Še največ nam ciji, ki bo v interesu planincev in planin­ pove avto karta Slovenije, na kateri od­ ske organizacije.« krijemo kar tri zanimive vrhove, in sicer Obzovo (tokrat s 569 m), Mico (337 m) in Mesec dni pozneje, 16. julija, pa je bil na Veli vrh (549 m). Dostopi niso vrisani, zdi 406 Kamniškem sedlu 19. planinski tabor ljub­ PLANINSKI VESTNIK pa se nam, da bi kazalo poskusiti iz Ba- Hoja po planoti ni težka: drobno kamenje ščanske Drage. Vprašamo še domačine. in borna trava. Vzpenjamo se proti Ve- Pravijo, da prave markirane poti ni, so pa lemu vrhu. Tu je piramida, ki smo jo opa­ komunade. Bomo že našli! zovali že iz Krka. Bleščanje kamenja po­ V Baščanski Dragi še enkrat vprašamo vzroča, da se nam zde razdalje večje, domačina, ali je kakšna pot na vrh. Pove kot so v resnici, vrhovi pa so le malo nam, kje je začetek: ovinek pred vasjo, višji od planote, po kateri hodimo, in na desni strani, če greste v Baško, je vzpon ni težak. Le sonce je vroče. Pod kamnit most, na desni strani je majhen nami je cel otok. Lep razgled. parkirni prostor — in prav tu se začne Še proti Obzovi moramo. Na sredi poti ena od komunad, ki vodijo proti vrhu. se nam pridružijo Novogoričani in kar S te strani se vrhovi pokažejo v pravi dvanajst Slovencev, članov treh planin­ luči. Strmi in beli, da jemlje vid, se pno skih društev, se ta dan potepa po vrho­ v modro nebo in v vroč avgustovski dan. vih Krka. Šoferski del sestopi do avtomo­ Oblaki so izginili in ne kaže nam drugega, bilov, ženski del pa malo pretirava in hitro kot da stopimo v hrib. Domačin nas je zaide. Sestop v dolino je prehud in vrnejo opozoril, da je ta stran veliko bolj vod- se na vrh, kjer se srečajo z ostalimi — nata in da so zgradili vodni rezervoar, in nato družno v dolino ter v Baško na ki s kvalitetno vodo polni vodovod v Ba­ hladno pivo. ski. Pot ni markirana, je pa kljub temu Nad Baško, ki je zanimivo mestece ob dobro vidna. Sprva se vzpenja med pri­ morju, se dviga cerkev Sv. Ivana. Ni vi­ tlikavim rastjem, ki daje senco, vzpne soko, vendar dovolj, da se izzivu nismo se skozi borov gozd in že smo na pla­ mogli upreti. Do cerkvice pridete sicer nem. Pot pelje tudi mimo dveh izvirov. lahko z avtomobilom; ni prestrmo in ce­ Nismo preverili, ali je voda pitna. Je sicer sta je asfaltirana. Toda vredno je stopiti čista, okoli ni sledov živine, čeprav je do nje peš. Senco dajejo borovci in ko­ ovčic na planini precej. Od tu do vrha rak ni prestrm. Lep razgled nam v hipu ni več sence. K sreči rahlo pihlja, tako povrne ves napor. Ob cerkvi je tudi po­ da vzpon ni preveč hud. Močno diši po kopališče, ki nam veliko pove o domači­ žajblju, vmes pa se meša še borov vonj. nih, njihovem izseljevanju v Ameriko in Prijetno in zdravilno za telo, ni kaj! Ker o njihovih zadnjih počivališčih: trda skala so skale na desni primerne za lažje ple­ ne dopušča pokopavanja v zemljo, zato zanje, jo uberemo kar počez in kmalu so si zgradili preproste betonske bokse, smo na prvem vrhu, ki je označen s pi­ kamor pokojnike položijo k zadnjemu po­ ramido. čitku. Pod njimi šumi morje, nad njimi Presneto vroče je že. Ženski del se od­ pa se pne jasno nebo. pravi proti Mici, moški del pa skoči na Vrhov na Krku je še nekaj. Eden med rob, ki se strmo grezi proti Baščanski njimi je tudi Hlam. Ker pa se nanj lahko Dragi. Tam je še en vrh brez imena, vmes pripelješ, smo ga izločili iz zaželenih ci­ pa ogromno polje, ki ga deli kamnita, ljev. Prav zanimiv bi bil še sprehod po skrbno zložena ograja. Na sredi je majh­ grebenu, ki se proti jugu vleče od Ob- no jezerce in ogromno ovc: ene so ozna­ zove do Baske. Pa naj to ostane za dru­ čene z rdečo, druge pa s črno barvo. Ko gič, saj se je začelo, po pisanju Dela nas zagledajo, se razbeže — vsaka na (2. 8. 89), planinarjenje tudi na otokih. svojo stran. Aleksander Cičerov

slednje kontrolne točke: Lepavina, železni­ Zakaj pa ne na Kalnik? ška postaja, Veliki Poganac, Ludbreški Iva- nac, motel Kiselica v Apatovcu, gozd Stupe, Ime Kalnik označuje tri pojme: goro, gorski gozdarska koča Vratno, planinski dom Kal­ greben in vas. Hrib Kalnik (643 m) se kot nik, Gornja Reka, Kalniškl Ljubelj in cilj v velik zid dviga v smeri jugozahod-severo- Varaždinskih Toplicah. vzhod med Varaždinom, Koprivnico in Kri- Planinski dom na Kalniku Je med stenami ževci (severovzhodno od Zagreba). Dolg Je najvišjega vrha in ruševinami starega me­ 16 kilometrov, visok pa povprečno 400 do sta na robu velikih trat ob Kraljevem vrelcu. 600 metrov In stoji na meji med Zagorjem, Dom je stalno odprt in dobro oskrbovan, v Prigorjem in Podravino. Ta stena je v zgo­ dovini odigrala pomembno vlogo, ko Je za­ njem Je deset dvoposteljnih sob, pred nJim drževala tatarske, nunske In turške vpade. pa parkirni prostor. V domu Je tudi telefon Zdaj varuje lepe vinograde na Južni strani (043 749-003). Dovozna asfaltirana cesta Je iz pred mrzlimi zračnimi tokovi s severa. Križevcev oziroma Gornje Reke. V Vasi Kal­ Na južnem vznožju Kalničke gore Je vrsta nik Je kmetijska zadruga, kjer se Je mogoče vasi. Nekatere vaške družine so bile že ob oskrbeti s kmetijskimi pridelki. vdoru Tatarov v 13. stoletju povzdignjene nad Od doma Je na greben Velikega Kalnika 10 kmečki stan in Jim Je zaradi zaslug v vojni minut hoje, na najvišji vrh Kalnika, na Vra- kralj Bela IV. podelil plemiški naslov. Te nilao (643 m), 15 minut, na Peco 30 minut, plemiče imenujejo »sllvarji«, ker so po Iz­ na greben Mali Kalnik 1,45 ure, na Vratno pol­ ročilu med obleganjem s slivami rešili kra­ drugo uro in do Apatovačkega izvira tri ure lja pred lakoto. in pol. Tod poteka Pot kainiških partizanov, ki Jo Obiskovalci vedo povedati, da Je dom na Je odprlo PD Križevci 27. Julija 1980. Pohod Kalniku zelo gostoljuben. po njej traja dva dni, na poti pa so na­ Josip Sakoman 407 PLANINSKI VESTNIK

Visok vojaški obisk se ustavili pri Krušnjaku. Z dela te poti je razgled na Posavsko hribovje od Ra- mance prek Tovsta, Mrzlice tja do Velike Načelnik generalnega štaba ZSLO Jugo­ planine (1204 m). Dalje smo šli pod Res­ slavije generalpolkovnik Stevan Mirko­ nico (565 m), Vrhi (590 m), čez Hramše vic se je 23. julija skupaj s častniki in vo­ v Zavrh pri Galiciji. Na Primoževem hribu jaki vojne pošte 1098 iz Kranja povzpel je še stal mlaj za prvi maj; tu so ga sicer na vrh Triglava in potem prenočil na Kre­ postavljali že pred drugo svetovno vojno. darici, nato pa je obiskal še Sedmera je­ Pri Krjanšku smo stopili na označeno pot zera. S predstavniki planinskega društva in šli mimo Lepača na Šentjungert k pla­ Kranj je potekal pogovor o planinstvu in ninskemu domu, kjer se je pohod končal. funkciji GRS pri nas, pa tudi o sejmu Ob poti smo se ustavili in obudili spomine opreme in sredstev civilne zaščite, ki je na novejšo zgodovino. Pri domu so pripra­ bil tisti čas v Kranju. General Mirkovic, ki vili učenci OŠ Petrovče krajši kulturni pro­ je velik zagovornik planinskih dejavnosti, gram in moški oktet je zapel nekaj pesmi. je pohvalno ocenil organizacijo in uredi­ Dobršen del poti nas je spremljal dež, kar tev v naših gorah. Hkrati so se vojaki sre­ pa vzdušja ni pokvarilo. K temu so pripo­ čali z ekipo filmskih ljudi, ki so snemali mogli tudi domačini, ki so pripravili pri­ animacijski film za predstavitev Jugosla­ grizek in napitek. vije pred srečanjem neuvrščenih v Beo­ gradu, kjer so predstavljene tudi naše gore. Drugi pohod je bil drugi nočni pohod na Na fotografiji: tretji z leve (z očali) načel­ Goro Oljko v organizaciji PD Polzela na nik generalnega štaba ZSLO Jugoslavije predvečer vstaje slovenskega naroda. Zbi­ generalpolkovnik Stevan Mirkovic, četrti rališče je bilo na železniški postaji v z leve podpolkovnik Slobodan Lončar iz Šmartnem ob Paki. Kolono so vodili PLV vojne pošte Kranj, načelnik štaba in velik po Hudem grabnu, mimo Vedeta, Savijeka pospeševalec planinstva na Gorenjskem, in Rogeljška k planinskemu domu. Vsak aktiven pa je tudi kot gorski reševalec. pohodnik si je lahko odtisnil poseben žig v pohodno izkaznico. Od lanskih jih je Franci Ekar bilo 16, vseh pa 30. Vreme ni bilo preveč naklonjeno pohodu. Tako kot lani so do­ bili najstarejši, najmlajši in najoddaljenejši Dva planinska pohoda knjižno darilo. Med najoddaljenejšimi je bil letos Simon s Ptuja. B j_ Planinska sekcija Galicija (PD Žalec) je 18. junija izvedla planinski pohod po hri­ bih zahodno in severno od Gore. Pohod se je pričel pri graščini Grmovje, pri no­ 37. zbor planincev Jugoslavije vem domu oskrbovancev v Pernovem. Ko­ lona okoli sto pohodnikov vseh starosti je Gremo v Srbijo, na letni zbor planincev krenila čez Pernovo mimo turškega križa PTT Jugoslavije! (iz I. 1645), čez Akle, kjer so nekoč delo­ 2e se vozimo, ko se sonce komaj priko- vali rudniki (najstarejši iz I. 1794) v Že­ bali čez breg in se razlije na vse strani. 408 lezno. Dvignili smo se v zaselek Gorce in In že smo na cesti »bratstva in enotnosti«. PLANINSKI VESTNIK

Na tihem sem si zaželela, da bi bilo tudi šem« hotelu. Po večerji so razglasili izide med ljudmi vse tako jasno, ravno in eno­ tekmovanja. Prvo mesto v kegljanju posa­ stavno, kakor je ta cesta — ravna, brez mič in skupinsko je dosegel naš Vlado ovinkov in ovir. Kamor ti seže oko — rav­ Možina, na drugo mesto — skupinsko — na črta! pa so se med ženskami uvrstile Maribor­ Prvi postanek. Na blatnih tleh, polnih ve­ čanke. likih mlak, stoji več turških in drugih pri- Zjutraj smo se odpravili proti Majdanpeku, količarjev. Ves prostor zaudarja po amo- da si ogledamo Rajkovo pečino. Že pri nijaku, da ne rečem kaj bolj točnega. Nič vhodu nas je presenetilo bučanje vode: tu drugače ni v »šumici«, na svežem zraku. narava po svoje gospodari. Okrog nas so Toda do Beograda je daleč! In daleč jedo se diskretno prižigale luči — le toliko, da ljudi. Čisto tam na obzorju bolj slutim kot so osvetlile nenavadne like — kristalne vidim naselja. Ponekod se zasveti zvonik. stebre, kot iz alabastra izklesane podobe. Le obdelana zemlja da vedeti, da so nekje In spet smo se zbrali v avtobusu, saj nas tudi ljudje in človeška bivališča. je čakala še dolga pot do doma. Lepo V Beogradu smo ob drugih zanimivostih nam je bilo. Morda smo prinesli nekaj te videli tudi Zvezno skupščino — vse iz sproščenosti tudi domov. Saj jo bomo še avtobusa. Kalemegdan pa bi radi videli od kako potrebovali! blizu. Začela se je dirka s časom, kajti Nada Kranjc malo smo se uračunali z oddaljenostjo svojega cilja. Toda tek tja in nazaj skozi mesto se je splačal, saj smo videli staro­ Železarji na Velikem Draškem davno trdnjavo in sotočje dveh mogočnih vrhu rek pod njo. Proti jugu nas nato vodi cesta. In nena­ Letošnje leto praznujejo slovenski žele­ doma pomislim, da je vse nekam doma­ zarji pomembni obletnici: 20-letnico SOZD če: griči, mehki, valoviti, posejani s hiša­ S2 in prav tako 20-letnico pohodov v slo­ mi (»Hiše so hišice, okna so okenca,« venske gore. Vsaka od slovenskih žele­ pravi pesnik). Kakor pri nas! Ob cesti sta­ zarn organizira vsako leto svoj pohod, ra ženica vdano in vztrajno dviga motiko. druge članice SOZD (Veriga, Plamen, Me­ Obraz je skrit pod ruto, upognjeno telo se talurški institut, Tovil in 2ična) pa pridejo počasi premika. Tudi pri nas bi jo lahko kot organizatorji pohoda na vrsto vsako srečali. tretje leto. Posebno občutje je srečanje z Donavo v teh krajih. Ni ne lepa ne modra, zato pa Veriga iz Lesc je 55. planinski pohod S2 je veličastna — kakor morje. Cesta jo organizirala v soboto, 24. junija, udeležilo spremlja skozi neštete kratke predore. pa se ga je 408 ljudi. Avtobusi so pripe­ Skozi Donji Milanovac se vzpenjamo malo ljali z Raven na Koroškem, iz Štor, iz navzgor in za ovinkom zagledamo razpo- Ljubljane, Krope in z Jesenic. Odpeljali so tegnjen hotel, zanimivo vgrajen v to po­ se na Pokljuko, kjer je bilo pod Miščov- krajino. Ne samo zastave in napis »Dobro­ cem (1320 m) izhodišče pohoda. Prek pla­ došli«, tudi bolj konkretna dobrodošlica nine Konjščice (1437 m) in Jezerc (1720 na pladnjih s kozarčki nas čaka — in metrov) so se vzpeli na Studorski preval, znanci s prejšnjih, podobnih srečanj. od tam pa na Veliki Draški vrh, ki je vi­ Rada bi povedala kaj več o slavnostnem sok 2243 m in je torej sedem metrov višji delu drugega jutra, pa je vmes posegla od Stola. Z Velikega Draškega vrha je pre­ višja sila: dvigalo se je ustavilo tam, kjer krasen razgled ne samo na Triglav, ampak se ne bi smelo. Obtičali smo, dokler nas tudi na druge mogočne vrhove, kot so Ka- niso rešili. Ujela sem le še nastop »mali- njavec, Mišelj vrh, Tosc, Vernar in drugi. šanov«, ki pa sploh to niso bili, saj so Za kondicijsko slabše pripravljene pohod- danes osemletkarji že kar lepo razviti mla­ nike je bila druga, lažja varianta po spod­ dinci. Zelo temperamentno so zaplesali nji poti, ki obide Veliki Draški vrh. Po po­ nekaj folklornih plesov. Potem pa se je bočju Malega Draškega vrha so pohodniki razpotegnila dolga vrsta kola »Jugoslavi­ šli še na Viševnik (2050 m). Zaradi udob­ ja«. Kakor v dobrih, starih časih ... nega pristopa in lepih razgledov je ta vrh Popoldne je izlet v Lepenski vir, staro precej obiskan, posebno pozimi, saj spa­ arheološko najdišče. Po njem je tudi ho­ da med najlepše smučarske vrhove naših tel dobil ime. gora. Pohodnikom se je nudil čudovit po­ Jutri bo šele zanimivo, ko bo Djerdap na gled na Pokljuko, našo najlepšo gorsko programu, sem mislila. Toda najprej nas planoto. Pod njimi se razprostirajo temni je razočaral dež, ki je neusmiljeno lil. Pa smrekovi gozdovi, pašniki in planine, seno- kaj! Saj bomo na ladji na suhem! Pa smo žeti in redki zaselki, kot so Zajamniki, Ja- res bili in celo vozili smo se nekaj časa, vorniki, Koprivnik, Gorjuše, Goreljek... dokler niso ugotovili, da je z ladjo nekaj Sledil je spust na Rudno polje (1380 m). narobe. Vrnili smo se v pristanišče — brez Zaključek in družabno srečanje je bilo v Djerdapa. Namesto tega smo si ogledali restavraciji Jelka, kjer so se pohodniki film o izkopavanjih v Lepenskem viru in lahko tudi zavrteli ob zvokih poskočnih humoristični film, ki so ga snemali v »na­ viž. 409 PLANINSKI VESTNIKi

Organizator je poleg toplega obroka in Člani meddruštvenega odbora so se na pijače pripravil za vse pohodnike ciklosti- Polževem dogovorili, da bo organizator rane knjižice z opisom poti in navodili. naslednjega, 23. zbora planincev ptt Slo­ Nekaj posebnega pa so bili leseni spomin­ venije Podjetje za ptt promet Celje ozi­ ki z vtisnjenimi planikami in encijani, obe­ roma njihovo planinsko društvo. šenimi na verižici — simbolu DO Verige. Pohod je bil odlično organiziran, tudi za varnost je bilo dobro poskrbljeno, saj so poleg usposobljenih vodnikov sodelovali 60 let PD Biokovo tudi člani Gorske reševalne službe — po­ staja Radovljica. Organizirano planinstvo na Biokovu ozi­ roma v Makarski je povezano z imenom Zelo zadovoljni in navdušeni nad uspelo inž. Igeja Oraša in z ustanovitvijo Hrvat­ turo so se pohodniki pozno popoldne po­ skega planinskega društva »Biokovo« 2. slovili s trdnim namenom, da kljub več­ marca 1929, ki je postalo podružnica Hr­ nemu pomanjkanju denarja in kljub temu, vatskega planinskega društva s 50 člani. da zakonsko ukinjajo SOZD, ne bodo pri­ 2e leta 1931 so društveni člani zgradili stali na to, da bi ta najbolj množična obli­ pešpot na najvišji vrh Biokova Sveti Jure ka rekreacije šla v pozabo. Slovenski že- (1762 m), nato pa so se lotili zidave pla­ lezarji se bodo spet srečali že avgusta na ninskega doma pod Vošcem, ki so ga do­ pohodu, ki ga bo organizirala Železarna gradili in slavnostno odprli 20. maja 1934. ^tore- Ivanka Korošec leta. Društvo je uspešno delovalo vse do začetka vojne leta 1941. Med vojno je pre­ nehalo vsakršno delovanje, planinski dom pa je postal partizanska bolnišnica in de­ Zbor ptt planincev lavnica, v kateri so izdelovali znamenite bombe »biokovke«. Leta 1943 so ga zbom- Pred gostiščem na Polževem (ki je bilo bardirali in porušili. Takoj po vojni je včasih planinski dom) je bil 11. junija 22. društvo nadaljevalo delo in so 30. no­ zbor planincev ptt Slovenije, ki so se ga vembra 1951 ponovno odprli planinski dom poleg planincev vseh slovenskih ptt orga­ pod Voščcem. Že leta 1956 je društvo nizacij, njihovih prijateljev in družinskih štelo približno 200 članov, do leta 1964 članov udeležili tudi predstavniki PD PTT pa je delovalo različno uspešno, nakar je Beograd in PD PTT Zagreb-Sljeme ter ve­ iz različnih vzrokov prenehalo obstajati, liko domačinov, saj je bila pokrovitelj le­ med drugim tudi zato, ker se je podrla tošnjega zbora občinska skupščina Gro­ strešna konstrukcija planinskega doma. suplje. Letošnji zbor planincev ptt Slove­ Leta 1971 je Gozdno gospodarstvo Makar- nije je bil združen z 20-letnico Transver­ ska popravilo planinski dom, ki ga od ta­ zale kurirjev in vezistov NOV Slovenije. krat upravlja delovna organizacija »Mor­ Udeleženci zborovanja so na Polževo pri­ nar« iz Makarske. šli večinoma iz doline peš po različnih Do menjave na čelu PD Biokovo je prišlo poteh. Največ se jih je odločilo za pot iz 25. aprila 1974, kar je dalo novo spodbudo Višnje gore, številni so prispeli z Muljave planinski dejavnosti v tem podbiokovskem ali Ivančne gorice. Še posebno so se iz­ predelu. Od takrat pa do zdaj je društvo kazali pohodniki, ki so na pot krenili že zabeležilo svoje največje uspehe, in sicer tri dni prej iz Črnomlja, obiskali več kon­ otvoritev transverzale Biokovske partizan­ trolnih točk Transverzale kurirjev in ve­ ske steze 9. septembra 1979, poti, ki ima zistov NOV Slovenije in se v nedeljo pri­ 20 kontrolnih točk, otvoritev planinske družili drugim planincem na Polževem. koče »Slobodan Ravlič« 12. in 13. sep­ Prisotne — bilo jih je več kot tisoč — tembra 1981 v spomin na tragično pre­ so na zboru pozdravili in jim spregovorili minulega planinca, pomembni so bili dru­ predsednik PD PTT Ljubljana Lojze Cuz- štveni izleti na Triglav, Bjelašnico, Dur- nar, predsednik občinske skupščine Gro­ mitor in druge jugoslovanske gore, prvič suplje Ivan Ahlin, predsednik poslovnega so organizirali izlet izven Jugoslavije, ko odbora združenih ptt organizacij Slovenije so se leta 1985 povzpeli na G ran Sasso Miloš Mitič in predsednik odbora zaTrans- v Italiji, organizirali so zdaj že tradicio­ verzalo kurirjev in vezistov Martin Pre- nalne novoletne izlete na Biokovo, pohod vorčnik. Slednji je slavnostno podelil de­ mladine Makarske na Biokovo in spomin­ vet častnih značk Transverzale, eno od ski pohod »Slobodan Ravlič«, organizirajo teh grosupeljskemu županu Ivanu Ahiinu. srečanja planincev Dalmacije vsako tretje Omeniti je treba, da je transverzalno znač­ leto na Biokovu (doslej je bilo že pet ta­ ko za prehojeno pot tokrat prvič dobil tudi kih srečanj) in so sicer aktivni v društvu, tuj državljan, profesor zgodovine in nem­ ki zdaj šteje že 733 članov. V PD Biokovo škega jezika iz Celovca Hans Sattek, ki se uspešno deluje speleološki odsek, vodni­ je za priznanje toplo zahvalil in poudaril, ška postaja in gorska reševalna služba. da ni toliko vesel značke kot tega, da je Za svoje uspešno delo je PD Biokovo do­ prehodil eno od najlepših transverzalnih bilo pomembna družbena priznanja, in si­ 410 poti v Sloveniji. cer red zaslug za narod s srebrnimi žarki PLANINSKI VESTNIK

leta 1979, plaketo Zveze združenj borcev je od nas poslovila druga skupina planin­ NOV Jugoslavije leta 1981, priznanje re­ cev, nas pa je čakal vzpon na Veliki vrh publiške konference SZDL Hrvaške leta (1767 m), ki smo ga dosegli po sedmih 1977 in nagrado občine Makarska leta urah hoje. Na sedlu pod njim je bil po­ 1984. stanek, kjer smo se dogovorili za nadalj­ Zadnji čas je društvo organiziralo več kot njo pot po grebenu do Krasjega vrha sto izletov na jugoslovanske gore, ki se (1772 m). Zadnji vrh smo zavzeli v po­ jih je udeležilo več kot 2000 udeležencev, poldanskem času, od tod pa je bil enkra­ Biokovo pa so obiskali številni planinci iz ten razgled na Drežniške ravne in Drež­ Jugoslavije in tujine. Društvena dejavnost nico. je zaokrožena z organiziranjem turističnih Tretji dan našega bivanja v Trenti je bil izletov na Biokovo. namenjen sprostitvi, zato je Jože predlagal lahko pot ob Soči pod Morizno in čez Prevelk v Log Čezsoški, kjer smo sklenili Prečenje Polovnika krog. Na poti prek Vršiča smo si ogledali po­ Pri gostilni Jelen v Šentvidu nad Ljublja­ kopališče trentarskih gorskih vodnikov, so­ no se je 9. junija zbrala skupina planin­ tesko Mlinarice, izvir Soče in se za hip cev PD Iskra, ki je imela namen prehoditi ustavili pri Tičarjevem domu na Vršiču. celotno sleme Polovnika od Loga do pla­ To je bil vsekakor eden od zelo uspelih nine Zaprikraj. Zvečer smo prispeli v izletov. Štefan šneberger Drežnico, kjer smo bili gostje planinca Jožeta Kanalca in kjer smo dve noči pre­ nočevali. Bodoči gorski reševalci Naslednji dan zgodaj zjutraj smo se od­ peljali na izhodišče, v Log Čezsoški, kjer Od 23. do 25. julija je bil v Koči na Le­ nas je čakala skupina, ki je prišla takrat dinah, ki jo upravlja PD Kranj, tečaj ko­ iz Ljubljane. 2e ob šestih smo se odpra­ misije za GRS za pripravnike. Kandidatov vili navkreber po brezpotju, in sicer po za bodoče člane Gorske reševalne službe položnejši smeri nad Srpenico, po nekaj je bilo na tečaju 54 iz desetih postaj. ovinkih pa smo se začeli strmo vzpenjati. Vodja tečaja je bil Marjan Salberger, in­ Po štirih urah smo prispeli na goličasti štruktorja pa Tone Sazonov in Tone Kralj. vrh, na koto 1478 m, kjer se je vsem pri- Ledinsko območje se je izkazalo kot iz­ legel počitek s čudovitimi pogledi na oko­ redno primerno in funkcionalno tudi za lico, predvsem na Kaninsko pogorje. take namene, saj je vsestransko uporabno Pot nas je dalje vodila prek planine Po- za strokovno izpopolnjevanje planincev, lovnik, Nad Pečem, V Brdih (1480 m) in alpinistov in članov GRS. Z bivanjem v naprej na Pirhovec (1661 m), opoldanska kranjski koči na Ledinah (1700 metrov) so pripeka pa nas je prisilila h krajšemu pre- bili udeleženci tečaja izjemno zadovoljni. dahu. Občudovali smo pogorja, ki so nas Sicer pa so Ledine zelo dobro obiskova­ obdajala — in se nato odpravili na sedlo, ne, saj so dobro izhodišče za vzpone na kjer je osamljena planina Dolec. Tam nam Rinke, Koroško Babo ali Okrešelj, precej­ je neumorna vodnica Breda povedala, da šen obisk pa je tudi s koroške strani. se bomo začeli vzpenjati proti najvišjim točkam na svoji poti. Na planini Jama se Tečajniki GRS na Ledinah Franci Ekar

411 PLANINSKI VESTNIKi

Transverzala po Dugem otoku? stičnih podatkih iz hotela v Božavi obisku­ jejo te otoke najpogosteje planinci iz Slo­ venije (PD Delo, Ljubljana-Matica, Rašica, V Planinskem društvu Željezničar v Za­ grebu je imel v sekciji seniorjev 25. maja Aero itd-) Zorka Skafar-Gruden predavanje z diapozitivi dr. Ignac Munjko, ki je v sliki in besedi predstavil prvo ozna­ čevanje poti in vrhov po otokih Zadarske- Izlet po Gorjancih ga arhipelaga, kar je opravil lanskega ju­ nija. Člani sekcije za varstvo narave in gorsko Na otoku Istu je markiral planinsko pot iz stražo PD Onger Trzin in člani društva so pristanišča na Velo Stražo (174 m). v soboto, 13. maja, pripravili študijski iz­ Na otoku Tun Veli je označil pot na vrh let v Gaberje pod Gorjanci. Obiskati so že­ Kuš (126 m). leli rastišče rumenega sleča ali pontske azaleje, ene izmed najredkejših zaščitenih Na otoku Zverincu je od lanskega junija rastlin v Sloveniji. Kakor je znano, sta bili označena pot na vrh Rutnjaka (96 m). do sedaj poznani v Sloveniji le dve ra­ Na otoku Sestrunj je markirana pot iz za­ stišči te rastline, in sicer v Boštanju pri liva Horvatin prek Sv. Petra (92 m) do za­ Sevnici in v Gaberju pod Gorjanci. Lansko liva Kablin in od tod na najvišji vrh otoka leto pa so prizadevni planinci odkrili in Obručar (186 m). opisali še eno rastišče, pri Mokronogu na Na otoku Rivanj je lepo označena pot iz Dolenjskem. Zanimiv program izleta je bil pristanišča na Sv. Jeleno (102 m) in na privlačen za Ongrčke in avtobus je bil najvišji vrh otoka Lukežino (112 m). kmalu poln. Po slikoviti dolenjski magistrali so se od­ peljali proti Novemu mestu in naprej čez Krko do Gaberja. Veselili so se, da se vreme ni držalo vremenske napovedi: na­ mesto napovedanega dežja so imeli top­ lo in sončno vreme. Domačini so jim po­ kazali pot do rastišča, ki leži skrito v go­ stem bukovem gozdu. Značilen oster, toda prijeten vonj jih je opozoril na rastišče rumenega sleča, kmalu pa so zagledali polno čudovito rumenih cvetov, ki so, združeni v socvetja, cveteli na skoraj dva metra visokih steblih v večjih grmih. Po ogledu rastišča rumenega sleča so se odpravili proti Gorjancem. Pred Krvavim kamnom je bilo vožnje konec. Po dobri Zaliv Telaščica z vrha Muravjak (148 m) uri hoje so prišli do Miklavža (669 m), Foto: Ignac Munjko oskrbovane planinske postojanke, ki jo uporablja IMV Novo mesto. Prej je bila tod mežnarija in znana Hudoklinova go­ Na Dugem otoku sta markirani dve pla­ stilna s čudovito cerkvico, ki je še danes ninski poti: Božava—Mala Gospa—Dum- lepo ohranjena. Po ogledu so se v pla­ bovica (86 m)—vrh Zlata (236 m) in Bo­ ninskem domu okrepčali, nato pa nada­ žava—Sv. Nedilja (30 m)—Kapelica (135 ljevali vzpon na Trdinov vrh. metrov)—Soline—Sakarun—Veli Rat—Ve- Pot je v glavnem vodila skozi pragozd runič—Staža (71 m). gorjanskih bukev, ki je tudi zaščiten. Josip Sakoman je na tem predavanju Trdinov vrh je s svojimi 1881 metri naj­ omenil, da so bile na Dugem otoku že višji vrh na Gorjancih. Z njega je čudo­ pred tem planinske oznake in žigi, tako na vit razgled daleč naokoli. Na vrhu so ru­ Muravnjaku (148 m) na jugovzhodnem delu ševine vlaške cerkvice Sv. Gere in slo­ otoka nad jezerom Mir in zalivom Tela­ venske Sv. Ilije. Prav na vrhu pa je tele­ ščica ter na Velo Stražo (337 m), najvišji vizijski stolp. vrh otoka, medtem ko so tudi že poprej planinsko markirali nekaj poti na zahodni Po gozdni cesti so se po počitku spustili strani otoka. 2ige za nekatere od teh do planinskega doma Vinka Paderšiča. Po­ poti in vrhov je mogoče dobiti v okoliških leg doma so lahko opazovali znameniti hotelih in gostinskih objektih. Priporočil je naravni studenec — izvir Gospodična. To planincem INA, naj odprejo planinsko pot je naravni izvir, ki je slovel v Trdinovih po Dugem otoku. bajkah, zato so z navdušenjem pili vodo z željo, da jih okrepi in pomladi, kakor se Z enega konca otoka na drugega je mo­ je to zgodilo v eni od Trdinovih bajk. Mladi goče potovati z rednimi ladijskimi pro­ in okrepljeni so se nato vrnili na avtobus gami, obstaja pa tudi makadamska cesta v Gaberje. V lepo ohranjeni gotski cerkvi Šali—Luka—Božava—Sakarun—Veli Rat. v kartuziji Pleterje so si še ogledali video Nemara bodo ti podatki še posebej zani- film o zgodovini kartuzije in o življenju 412 mivi za slovenske planince, saj po stati­ in delu v samostanu. Film jih je prevzel PLANINSKI VESTNIK in marsikateri si je zaželel, da bi si v živo nika, vojaki pa so medtem neopazno pri­ ogledal samostanske prostore in njihove pravi planinski čaj. Bilo je zares pri­ stanovalce. Ker pa to ni mogoče, so si srčno, ko so se mladi mejni stražarji tako radovednost potešili z nakupom spomin­ potrudili, da so pogostili svoje nepriča­ kov, med katere sodi tudi znana pleterska kovane goste. Popoldne so se planinci od­ »kačja slina«. pravili od karavle proti Gornjemu Maclju; Pot domov je minila v spominih in željah tam so se ustavili v lokalu, kjer so bile cene bistveno nižje kot v Sloveniji. po novih doživetjih. Tone 2ižek Josip Sakoman

Obisk na meji Pozdravi iz višin V soboto, 17. junija, se je skupina 42 pla­ nincev odpravila iz Zagreba prek Gornje­ Štiri lepe razglednice smo dobili v ured­ ga Maclja v Maribor in od tod v Šentilj. ništvo s poletnih potepanj naših bralcev Zatem so planinci šli dalje proti Svetemu po gorah. Duhu na Ostrem vrhu do meje z Avstrijo, Najzanimivejša je vsakakor Matjaža Derža- kjer so se ustavili pri novi mejni stražar- ja, ljubljanskega gornika. Na hrbtni strani nici Djuro Djakovič, od koder so peš na­ ima ta razglednica odtisnjeno naslednje daljevali pot do spominskega obeležja besedilo: »Jubilejni vzpon Matjaža Der- Djuru Djakoviču in Nikolu Hečimoviču, ki žaja: 27. julij 1939 — prvič na vrhu Tri­ sta bila ubita na veliko noč, 25. aprila glava, 27. julij 1989 — ob petdesetletnici 1929. prvega vzpona stopetindvajsetič na vrhu Zagrebški planinci so doslej že nekajkrat Triglava.« — Upamo, da nam bo uspelo o obiskali to mejno stražarnico, čeprav je tej zanimivi zamisli dobiti od avtorja po­ bila dotlej prejšnja, stara. S posredova­ drobnejše podatke. njem častnika te stražarnice so se pla­ Iz planinsko-rudarskega doma na Kalu ninci najavili, da obiščejo še stražarnico (956 m) je priromala razglednica z nasled­ Nikola Hečimovič. Njihov prihod v to ka- njo vsebino: »Planinske pozdrave vam po­ ravlo je bil za mejne stražarje preseneče­ šilja 70 mladih planincev — udeležencev nje, saj so planinci tja prispeli zares hi­ tabora Gozdnik 89 iz osnovne šole Nade tro. Povabili so jih v svojo učilnico, kjer Cilenšek Griže, VVZ Griže in PD Zabuko- so planinci obedovali iz lastnega nahrbt- vica.«

Darila prijateljev

V korist Planinskega vestnika so odstopili avtorski honorar: Tatjana Dolžan, Kranj, 85 000 dinarjev, Milena Peče, Kamnik, 30 000 dinarjev, Janez Pretnar, Radovljica, 15 000 dinarjev, Franc Ekar, Kranj, 15 000 dinarjev, PD Murska Sobota-Matica, Murska Sobota, 100 000 dinarjev, Marta Bobnar, Ljubljana, 10 000 dinarjev, Franc Pelcl, Okoslavci, 20 000 dinarjev, Miha Potočnik, Ljubljana, 80 000 dinarjev, Helena Giacomelli, Domžale, 14 000 dinarjev, Andrej Brvar, Ljubljana, 40 000 dinarjev, ČGP Večer, Maribor (od avtorskih honorarjev), 10 000 dinarjev, Bine Vengust, Ljubljana, 180 000 dinarjev, Boro Krivec, Postojna, 100 000 dinarjev, Matjaž Čuk, Maribor, 120 000 dinarjev, Zdenka Zalokar-Divjak, Videm-Krško, 120 000 dinarjev. V gotovini so prispevali v korist Planinskega vestnika: Jože Dobnik, Ljubljana, 50 000 dinarjev, dr. Božidar in Greta Zega, Koper, 1000 000 dinarjev, Rudi Bregar, Litija, 15 000 dinarjev. V Sklad Aleša Kunaverja je prispeval: Tomaž Banovec, Ljubljana, 50 000 dinarjev. Vsem darovalcem se v teh težkih časih Planinska zveza Slovenije še prav po­ sebno lepo zahvaljuje, zahvala pa gre seveda tudi iz uredništva in uprave Pla­ ninskega vestnika. 413 PLANINSKI VESTNIKi

Z območja Prahovskih skal na Češkoslo­ so bili iz PD Platak in Kamenjak z Reke, vaškem se nas je spomnil Drago Kozole, pa PD Orljak iz Opatije, OPD Koper in ki je napisal na razglednico: »Zasavski Ljubljane, Litije in drugod. planinci uresničujemo sodelovanje s ČSTV. Slovesnost na Jarmovcu se je začela s Na pohodu po Češkem nas je 24!« preletom reaktivnega letala letalske enote, Spomnil se nas je tudi neumorni planinec ki ji je nekoč poveljeval prav Josip Križaj. Tomislav Jagačič, ki je — kot že nekaj Govorniki Stanko Zidar, Alojz Dekleva in let zapored — peljal skupino planincev Drago Brenčič so predstavili Josipa Kri­ po Durmitorju in Tari. Takole nam je na­ žaja in njegovo življenjsko pot. Spominsko pisal na razglednico: »Lepo je biti na Dur­ krilo je simbolično odkril polkovnik Josip mitorju v družbi s slovenskimi planinci, ki Čupič, predstavnik jugoslovanskega voja­ so vzidali na Savinem kuku skrinjico in v škega letalstva, mladi planinci iz OŠ Pod- njej pustili žig vrha. Spominjamo se vas!« gora pa so sprejeli obveznost, da bodo Vsem se v imenu bralcev uredništvo PV skrbeli za to spominsko obeležje, ki stoji za pozdrave in te misli lepo zahvaljuje. ob evropski pešpoti Yu-E 6 in bo tudi za­ radi tega dobro obiskovano. Svečanosti sta se udeležila tudi Križajev sin in nje­ Spominsko krilo gova sestra ter nekateri sorodniki, ki so se skupaj z vsemi udeleženci podali s cvet­ za Josipa Križaja jem do 300 metrov oddaljenega točnega kraja letalske nesreče. Letošnji tradicionalni poletni pohod na V planinskorekreativnem delu dneva se je Snežnik za dan vstaje, 22. julij, so bistri­ nad sto planincev podalo na 1299 metrov vi­ ški borci-letalci, planinci in telesnokultur- soko razgledno Orlovico. Zbrane je po­ ni delavci uspešno povezali v pomembno zdravil v imenu pokrovitelja prireditve, ob­ prireditev tako v spominskem kot v rekrea­ činskega sindikalnega sveta, Marko čer- tivnem smislu. netič, bistriški planinci pa so nagradili Na Jarmovcu na vzhodnem pobočju Snež­ 83-letnega Staneta Pečarja iz Ljubljane kot nika sredi obsežnih gozdov je pred 40 leti najstarejšega udeleženca pohoda, 9-letno preminil v letalski nesreči znameniti pri­ Mojco kot najmlajšo planinko in družino morski pilot Josip Križaj. Kot letalski as Kovačič iz Bistrice kot najštevilnejšo dru­ je sodeloval v španski državljanski vojni, žino na tem pohodu. Za vse zbrane na bil partizanski pilot in inštruktor ter po Orlovici je bilo posebno doživetje nastop vojni poveljnik letalske enote JLA. makedonske pesnice Bistrice Mirkulovske, Ilirskobistriški planinci so že pred leti dali po očetu Bistričanke, ki je recitirala neka­ pobudo za postavitev primernega spomin­ tere slovenske in makedonske pesmi. skega obeležja na kraju nesreče. Popri- Preostali del dneva so udeleženci preži­ jeli so tudi Križajevi soletalci, občinski veli v družabnih igrah in tovariškem sre­ odbor ZZB NOB in poveljstvo vojaškega čanju na Gomancih v organizaciji športnih letalstva iz Zemuna. Materialno in s pre­ animatorjev občinske zveze telesnokultur- vozi so pobudo podprle nekatere delovne nih organizacij. olko Celigoi organizacije. S skupnimi močmi so na V Jarmovcu postavili mogočno letalsko krilo in s spominsko ploščo označili obeležje. Slavnostnega odkritja se je udeležilo nad Mali oglas šeststo letalcev-veteranov, aktivnih letal­ skih častnikov in planincev. Slednjih je Prodam posamezne številke Planinskega bilo največ, saj so k bistriškim planincem vestnika (delno popolni letniki) od leta in na Snežnik prišli v goste še planinci iz 1952 dalje. Kogar to zanima, naj pokliče številnih planinskih društev; najštevilnejši po telefonu 061/345-327.

ZAMENJAVA GUME »VIBRAM« NA PLANINSKIH ČEVLJIH!

Na planinske čevlje menjam »VIBRAM« gumo. To je nakvalitetnejša guma za gorske — planinske čevlje, ki jih tudi ročno šivamo. — Popravila so opravljena v sedmih dneh. Čevlje lahko prinesete ali pošljete po pošti. — Vrnemo po povzetju. ČEVLJARSTVO PORLE Titova 86 ali Titova 170, Ljubljana Telefon (061) 344 084

SE PRIPOROČAMO! 414 PLANINSKI VESTNIK SEZNAM IN CENE PLANINSKIH EDICIJ

Zemljevidi: din Kranjska gora z okolico 90 000 Rogaška Slatina z Bočem in Donačko goro 90 000 Julijske Alpe — Bohinj — 1 :20 000 v tisku Julijske Alpe — Triglav — 1 :20 000 90 000 Grintovci — 1 : 25 000 90 000 Julijske Alpe — vzhodni del — 1 :50 000 90 000 Julijske Alpe — zahodni del — 1 :50 000 90 000 Triglavski narodni park — 1 :50 000 90 000 Karavanke — 1 :50 000 90 000 Kamniške in Savinjske Alpe z Obirjem in Peco — 1 :50 000 90 000 Pohorje — vzhodni del — 1 : 50 000 90 000 Pohorje — zahodni del — 1 : 50 000 90 000 Okolica Ljubljane — 1:50 000 v tisku Posavsko hribovje — 1 :100 000 90 000 Škofjeloško hribovje — 1:40 000 90 000 Storžič in Košuta — 1 :25 000 90 000 E-6 — 1 : 50 000 90 000 Panoramska karta Gorenjske v tisku Bjelašnica — Igman — 1 :50 000 90 000

Vodniki: Vodnik po planinskih postojankah SR Slovenije 250 000 Kamniške in Savinjske Alpe v tisku Julijske Alpe v tisku Karavanke (1983) 200 000 Vodnik po Zasavskem hribovju (1978) 200 000 Po gorah SV Slovenije (1980) 200 000 Turni smuki (1985) 200 000 Bil sem na Triglavu (1983) 40 000 Triglavski narodni park Planine Hrvatske Zaščitena območja treh dežel (1981) 160 000

Vodniki in dnevniki po veznih poteh: Vodnik po Slovenski planinski poti (1988) 200 000 Dnevnik po Slovenski planinski poti v tisku Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana E-6YU Vodnik po transverzali kurirjev in vezistov NOB Slovenije Dnevnik po transverzali kurirjev in vezistov NOB Slovenije Loška planinska pot Ljubljanska mladinska pot 30 000 Koroška planinska mladinska transverzala 30 000 Dnevnik bratske planinske poti Ljubljana—Rijeka 30 000 Pot prijateljstva treh dežel Kamniška planinska pot Kajakaški vodniček po slovenskih rekah 30 000 Vodnik po planinski poti XIV. divizije 20 000 Dnevnik po planinski poti XIV. divizije 10 000 Vodnik in dnevnik Trdinove poti 50 000 E-7 od Sotle do Soče Vodnik po loškem ozemlju: Lubnik, Blegoš, Dražgoše, Sorica Gorniška pot iz Planice na Pokljuko PP 30 000

Alpinistični in drugi vodniki: Naš alpinizem 100 000 Logarska dolina, Matkov kot, Peči 50 000 Kamniška Bistrica 50 000 Lučka Bela, Robanov kot 50 000 Martuljek 50 000 Naša alpinistična misel 100 000 Tri Čine 50 000 Tulove grede 50 000

Vodniki v tujih jezikih: Die Slovvenische Berg — Transverzale 110 000 Triglav — ein kurzer Fiihrer 50 000 How to climb Triglav 50 000 Ravenska Kočna — Kletterfiihrer 50 000 Zaščitna območja — Naturschutzgeblete — Zone Protette 160 000 Slovarček za planince — VVorterbuch fur Bergsteiger — Vocabolario per alpinisti 80 000 Turni smuki treh dežel 100 000 415 PLANINSKI VESTNIK

Vzgojna literatura:

Planinska šola 30 000 Igre 30 000 Oris zgodovine planinstva 30 000 Sneg, led, plazovi 100 000 Nevarnosti v gorah 100 000 Prehrana v gorah v tisku Vremenoslovje za planince 30 000 Dnevnik ciciban-planinec 15 000 Dnevnik pionir-planinec 15 000 Navodila za oskrbo in označevanje planinskih poti 30 000 Hoja in plezanje 100 000 Narava ob gorskem svetu 70 000 Planinski vodnik 70 000 Zavarovane rastline v tisku Planinski dnevnik (s častnim kodeksom) 30 000

Druge edicije:

Razgled s Triglava 15 000 Razglednice s Triglava 5000 Trije Tominški planinci 50 000 Dr. Henrik Turna 50 000 Pozor, plaz 5 000 Alpinistični razgledi Pesmarica: Le pojd'mo v gore v tisku Brošura TNP

Znaki in našitki:

Planinska zveza Slovenije — našitek plastificiran 20 000 Planinska zveza Slovenije — našitek 5000 Planinska zveza Slovenije — nalepka 2000 GS —• našitek 5 000 Pionir-planinec — našitek 5 000

Značke:

PSJ Planinska zveza Slovenije 8000 PZS — 90 let SPD 2000 PD Ljubljana matica — 90 let 1000 Savinjska podružnica SPD — 90 let 1 000 Gorska straža 8000 Obeski za ključe Lotse 5000

Drugo blago:

Vpisna knjiga za vrhove 50 000 Vpisna knjiga za planinske postojanke 260 000 Članske izkaznice 5 000 Izkaznice GS 5 000 Članska kartoteka 1 000 Nakaznica za prenočišče v tisku Zastava PZS — velika 800 000 Ruta — prva pomoč 20 000 Dnevnik po poteh Kozjanskih borcev Dnevnik Brežiška planinska pot Oba dnevnika lahko kupite v PD Brežice Dnevnik Snežnik — Snježnik lahko kupite v PD Snežnik Ilirska Bistrica

Popust pri nakupu:

— pri planinskih edicijah, ki jih je izdala Planinska založba ali odkupila po lastni ceni: 15% ob nakupu 5 ali več izvodov. Kupovanje ali naročanje več kot pet izvodov je možno v pisarni PZS, Ljubljana, Dvoržakova 9, v ponedeljek od 14. do 19. ure, torek, sreda, četrtek in petek od 8. do 14. ure. Maloprodaja je v pisarni Planinskega društva Ljubljana-matica, Miklošičeva 17, v večjih knjigarnah, na sedežih planinskih društev in v planinskih kočah po vsej Sloveniji, kjer je možno nabaviti tudi drugo gradivo o posameznih gorskih območjih. Cene veljajo od 1. 9. 1989.

Informacije:

416 Planinska zveza Slovenije, 61000 Ljubljana, Dvoržakova 9, telefon: (061) 312 553 ali 315 493. p. o., 63320 Titovo Velenje, Partizanska cesta 12 Telefon: (063) 853231 Telegram: Gorenje Servis Telex: 33637 sogor yu Žiro račun: 52800-601-21319 SDK Titovo Velenje Žel. postaja Titovo Velenje - Industrijski tir

NASA DEJAVNOST:

- servisiranje izdelkov Gorenja - generalna popravila - montaže programov notranje opreme - priklopi štedilnikov in pralnih strojev - projektiranje, montaža in vzdrževanje toplotnih črpalk - projektiranje, montaža in vzdrževanje skupinskih antenskih naprav - vzdrževanje in servisiranje sistemov kabelske televizije - obnova nadomestnih delov - strokovno svetovanje