115 Let Vestnika Davo Karničar, Jože Colarič Dolina Gračnice, Pustriška

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895

115. LETO • FEBRUAR 2010 ŠT. 2 Revija Planinske zveze Slovenije

Jubilej: 115 let Vestnika Intervju: Davo Karničar, 3,40 € Jože Colarič Z nami na pot: Dolina Gračnice, Pustriška dolina

UVODNIK

Kdaj naj de`uje?

Februar je bil po rimskem koledarju zadnji mesec v letu, predstavljal je mesec sprave in očiščenja. Letošnji je za našo revijo poseben, saj beležimo novo, visoko obletnico izhaja- nja. Vsak tak mejnik človeka spomni na minljivost in ga napelje k razmisleku o postorje- nem. Tako kakor vsak od nas se tudi uredništvo trudi z najboljšimi nameni, da bi lepo jadralo med tržno politiko, sodobnimi trendi in željami vas, bralcev. To pa ni tako lahko, kakor se zdi na prvi pogled, kajti za vsako željo se skriva človek, ki razmišlja s svojo glavo in si stvari Dušan Škodič razlaga s pametjo, ki jo ima v njej. Taki smo, kajne? Če bi, karikirano, ljudem pobral glave in jih zakotalil po hribu, bi seveda vsak lovil svojo in ne sosedove, čeprav je morda v tisti več pameti. Ravno to je tisto, kar nas dela unikatne. Še v devetnajstem stoletju je ponekod na preprostem podeželju veljala miselnost, da je dolžnost lokalnega župnika tudi posredovanje pri »višjih instancah«, če je posevke ogrožala suša ali toča, torej nadlogi, ki imata vzrok tam »nekje zgoraj«. Nekoč, ko je toča v enem mesecu klestila kar trikrat, je moral po starih zapisih župnik v vinorodnem okolišu celo bežati iz vasi, da je ohranil glavo na ramenih. To se je med ljudmi razvedelo in ko je avgusta pretila suša, so se pred cerkvijo nekje na Notranjskem zbrali razhudeni kmetje in zahtevali, da dušebrižnik posreduje pri že omenjenih instancah ali pa najde druge ovčice, ki mu bodo dajale mleko in volno. Župnik je dobro poznal človeško naravo. Pogumno je stopil prednje in poslušal. Ko so končali, je mirno dejal: »Dež bi torej radi? Prav. Samo povejte mi, kdaj bi radi, da dežuje.« Kmetje so se spogledali in prvi se je oglasil župan. »Kar takoj, še danes. Če ne, bo vse požgano, če že ni prepozno.« Župnik je pokimal, a tedaj je segel v besedo največji gruntar. »To pa že ne, seno imam pokošeno na travnikih, že tako je bilo malo trave, sedaj bi se mi pa še ta spridila! Naj bo pojutrišnjem!« Pa ni šlo. Tedaj je nekdo na novo prekrival streho in tako do konca tedna, ko je bila v vasi poroka in svatje niso hoteli biti mokri. Tedaj je župnik sklenil roke in jih pozdravil do prihodnjič, ko se bodo zedinili v svojih željah, kdaj naj bi padal dež. Nam seveda ne pade na pamet, da bi bralce naše revije enačili z lahkovernimi predniki, o samih sebi pa se od njih lahko mirno poučimo. Vsakomur je všeč nekoliko drugače, v skupno dobro pa mora vedno nekdo odločiti, kako in kam. Po odzivih, ki so po spremembi formata prihajale na uredništvo, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo našli pravo smer. Kritike so sicer bile, a ni jih bilo veliko, pozitivnih odzivov pa je bilo mnogo več; prav tako se lahko že pohvalimo z rekordnim številom novih naročnikov. Nekateri bralci imajo navado, da dajo celotne letnike v vezavo. To je potrdilo izredne zvestobe. Le redke revije v svetu se lahko pohvalijo s takim bralstvom. Seveda se bo tudi revijo v novem formatu dalo vezati, le da bo celoletna »knjiga« nekoliko večja in temu primerno tanjša. Upamo, da med vami ni nikogar, ki bi moral prav zaradi spremembe formata predelati svojo knjižno omaro, obteženo z vsemi dosedanjimi letniki. Ampak četudi je kdo, tiste, ki je bila leta 1895 namensko izdelana, gotovo ni plačal iz svojega žepa, mar ne? Zaključil sem torej s hecom. Saj, med planinci − se pa ta še vedno spodobi.

1 VSEBINA

8 10

4 12 18

24 30 22

34 38 46

2 UVODNIK ZGODBA 1 Kdaj naj dežuje? 46 Spomin na dni, ko so se rušile gore Dušan Škodič Dobrač IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Dušan Škodič OBLETNICA Planinska zveza Slovenije 4 Ob stoletnici rojstva PLEZANJE V ALPAH ISSN 0350-4344 Marijan Lipovšek 50 Južni steber Barre des Ecrins Izhaja petnajstega v mesecu. France Stele So cilji in so Cilji Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, Janez Toni ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. SPOMINI 110. letnik 8 Presenečenje na robu stene TUJE GORE Srečanje z Lipovškom 54 Adamov vrh NASLOV UREDNIŠTVA: Planinska zveza Slovenije Pavel Dimitrov Vzpon na šrilanško sveto goro Uredništvo Planinskega vestnika Franci Horvat NAŠ JUBILEJ Dvoržakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana 10 115 let Planinskega vestnika TUJE GORE T: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91 »Slovenci ga radi čitajo, spisi njegovi 56 Vulkan Pacaya E: [email protected] prijajo njih čuvstvu« Osvajanje gvatemalskega kadečega www.planinskivestnik.com Žarko Rovšček velikana ODGOVORNI UREDNIK: Vladimir Habjan Manca Čujež INTERVJU UREDNIŠKI ODBOR: 12 Iskal bom najlepše zavoje ZGODBA NEUMORNE ŠTOPARKE Marjan Bradeško, Mateja Pate, Irena Mušič Habjan, Pogovor z Davom Karničarjem 57 Tudi take se Nadi zgodijo Emil Pevec (tehnični urednik), Andrej Stritar (namestnik Pogovarjal se je Mire Steinbuch Polovični 112 – saj na asfaltu se pa znajde odgovornega urednika), Slavica Tovšak Nada Kostanjevic ZUNANJA SODELAVCA: INTERVJU Tina Leskošek, Dušan Škodič 16 Vedno znova sem presenečen, TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE LEKTORIRANJE: kako lepa je Slovenija 58 Ekspres na turnih smučeh Mojca Volkar, Mojca Stritar, Marta Krejan, Katarina Marin Jože Colarič, dobitnik zlatega Težak, a čudovit šport GRAFIČNA PRIPRAVA: Repro studio Schwarz, d. o. o. častnega znaka PZS Nejc Kuhar TISK: Schwarz, d. o. o. Pogovarjala sta se Stella Krsnik in Žiga Palka, zapisala Danica Rangus HUMORESKA NAKLADA: 5700 izvodov 60 Zarota Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte po Z OTROKI V GORE Basen o kravah in mopedistih elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski 18 V načrtu je bila Slemenova špica Janja Lipužič naslov. Poslanih prispev kov ne vračamo. Številka Izlet v petih dejanjih ali Pogled iz transakcijskega računa PZS je 05100-8010489572, odprt nahrbtnika VARSTVO NARAVE pri Abanki, d. d., Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR za Primož Leban 62 Bohorsko sonce tujino, posamezna številka 3,40 EUR. Članarina PZS za člane Navadna jarica – posebnost Bohorja A vključuje naročnino. Reklamacije upoštevamo dva meseca PREKMURJE Dušan Klenovšek po izidu številke. Ob spremembi naslova na vedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra 22 Dežela prostranstev za prihodnje leto. Mne nje avtorjev ni tudi nujno mnenje Bogojina, Tešanovci, Selo na Goričkem VZGOJA 63 Kratka zgodba o čeladi uredništva. Kopiranje revije ali posameznih delov brez pri- Milka Bokal volitve izdajatelja ni dovoljeno. Uredništvo si pri držuje pravico Kako prepričati najstnika, da je njeno do objave ali neobjave, kraj šanja, povzemanja ali delnega mesto na glavi objavljanja nena ročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško Igor Drnovšek politiko in prostorskimi možnostmi.

PLAZOVI Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirajo Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje 64 Ocenjevanje tveganja pred plazovi športnih organizacij v Republiki Sloveniji. 24 Divjina pred Metoda 3 x 3 in redukcijska metoda domačim pragom Darko Bernik Dolina Gračnice ZGorazd nami Gorišek na pot GORSKO REŠEVANJE 30 Turno smučanje nad Pustriško dolino 66 Lavinska žolna Barryvox Tullenkogel, Gaishörndl in Kreuzspitze VS 2000 PRO EXT FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Tekma s kavko v Dolomitih Uroš Prelovšek Sistem za iskanje zasutih v plazu s FOTO: Arhiv Dava Karničarja helikopterjem OPISI Klemen Volontar 32 Dolina Gračnice: Veliko Kozje, 993 m, iz vasi Gračnica mimo PREHRANA jezera z legendo; Lovrenc, 722 m, skozi 68 Kakšen sendvič naj nesemo v hribe? Lokavec; Lisca, 948 m, iz Jurkloštra; Lisca, Nada Rotovnik Kozjek 948 m, iz Jurkloštra ŠPORTNA VADBA Gorazd Gorišek 69 Za vrhunski rezultat je potrebna 35 Turno smučanje nad Pustriško dolino: specializacija Tullenkogel/Thulnkogel; Gaishörndl; Blaž Jereb Vsebine vseh Kreuzspitze Planinskih vestnikov Uroš Prelovšek 70 NOVICE IZ VERTIKALE 37 Dobrač od leta 1895 do danes 70 NOVICE IZ TUJINE Igor Jenčič na www.pvkazalo.si 39 Eckkopf; Lonzaköpfl; Polinik; Stubeck od 1956 do lanskega letnika Tomaž Hrovat v formatu pdf.

3 OBLETNICA Ob stoletnici rojstva

Marijan Lipovšek

 France Stele µ Marijan Lipovšek

Marijan Lipovšek nad Staro Fužino, 1936 FoTo: FRANce AVČiN

ISKALEC LEPOTE letij Triglava in Božanski nasmeh Monte o Lipovškovi fotografski ustvarjalnosti. etošnjega 26. januarja smo se spomnili Rose, Harrerjevi Beli pajek in Sedem let Zdelo se ji je zanimivo in obljubila je, da Lstoletnice rojstva enega najeminen- v Tibetu ter mnoge druge). Nato sva se poizve, ali so in kje so shranjeni negativi, tnejših slovenskih glasbenikov, skladate- leto za letom srečevala na planini V Lazu, diapozitivi in fotografije … lja, koncertnega pianista, pedagoga, ure- kjer je preživljal poletja, in rekla kakšno Ni preteklo veliko časa, ko sem na dnika, direktorja Slovenske filharmonije o gorah, knjigah in fotografiji. Šele leta glasbenem oddelku NUK-a v Ljubljani in dolgoletnega profesorja ter dekana na potem, ko je na božič 1995 odšel, sem ob stal pred škatlami Lipovškove fotograf- Akademiji za glasbo v Ljubljani, Marijana gledanju njegovih črno-belih planinskih ske zapuščine. Predvsem so me zanimali Lipovška. Planinska javnost pa ga pozna fotografij postajal bolj radoveden − kar črno-beli negativi in originalne fotogra- tudi kot alpinista, pisatelja, prevajalca, zdelo se mi je, da se nekje v škatlah skriva fije iz Lipovškove predvojne fotografske fotografa in sploh častilca gorskega sveta. še veliko izvrstnih fotografij. temnice. Vsak negativ je shranjen v svoji Pa je naneslo, da sem lani poleti v Lazu papirnati vrečki, na vogalu so z nalivnim SrEčAnjA nA PLAnInI V LAzu srečal gospo Mirjano, ki kljub osmim de- peresom zapisane številke od 1 iz leta 1935 Profesorja Marijana Lipovška sem imel setletjem še prihaja v pastirski stan in skrbi do okrog 3000 iz sredine 60. let. Žal se je čast spoznati jeseni 1982 kot recenzenta zanj ter tako ohranja spomin na Lipovško- nekam založil zvezek, gotovo je obstajal, moje prve fotografske knjige Grintovci. vo bivanje pod Debelim vrhom. Omenila kamor je avtor zapisal podatke (letnico, Pred tem sem poznal njegove planinske je, da se bomo v letu 2010 spominjali sto- kraj in vsebino) za vsako številko negativa. spise in fotografije iz Planinskih vestni- letnice Marijanovega rojstva in bi se spo- Tako nas je čakalo še raziskovalno delo in kov in dveh izdaj knjige Steze, skale in dobilo, da bi bilo ob glasbenih dogodkih s skupnimi močmi smo odkrili podatke smučišča (1962, 1978), tudi kot prevajalca še kaj planinskega zraven – ni še zaključila za večino fotografij. Levji delež je pri tem knjig gorske literature (Kugijevi Pet sto- stavka, ko sem pristavil svojo radovednost opravil Lipovškov sin dr. Matej, za nekaj

4 virju spremljal jugoslovanski telovadni nastop, Leona Štuklja in tovariše.

LIPOVšKOVA fOTOgrAfSKA uSTVArjALnOST Profesor Janko Ravnik (1891–1982) je vodil fotografsko sekcijo pri Turistovskem klubu Skala; ti so veliko objavljali v Pla- ninskem vestniku, fotografije kot priloge so bile natisnjene v izredno kakovostnem bakrotisku. Med temi »Skalaši« je v drugi polovici tridesetih let najti tudi Marijana Lipovška, ki je poleg planinskih spisov veliko objavljal tudi fotografije. Lipovšek fotograf je svoj kakovostni vzpon začel na večer 3. oktobra 1936 v ljubljanski drogeriji Adrija (podatek iz za- piskov v letnem koledarčku), ko je kupil enega najbolj zaželenih aparatov tistega časa, dvookega Rolleicorda (format filma 6 x 6 cm, objektiv 3,5/75mm). Že naslednji dan se je odpravil na polhograjsko turo, na Sv. Lovrenca in Črni vrh, da bi preizkusil novo tehniko. Rolleicord mu je omogočal natančno kontrolo ostrine, saj podobno kakor pri zrcalno-refleksnih aparatih ostrenje poteka skozi objektiv. Ta lastnost aparata fotografu daje možnost, da se poigrava s t. i. poetično neostrino − kot ozadjem izbranega detajla na slikovnem polju. V tem je Lipovšek postal velik mojster in v tem je tudi njegova presežna vrednost na področju fotografije. Če je na začetku svoje fotografske poti delal predvsem dobro komponirane pej- saže, je zdaj od fotografije zahteval in Marijan Lipovšek na plezalni turi v Julijcih kmalu po vojni tudi dobil več. Na slikovnem polju se je osredotočil na detajl, ki ga je »vznemir- pojasnil pa sem hvaležen tudi Lipovško- prve (oštevilčene) negative oziroma fo- jal«, ga izostril in odlepil od ozadja, ki vemu mlajšemu sinu, tudi skladatelju, tografije prijateljev in domačih. Menda je tako postalo mehko zabrisana kulisa. Boru Turelu. pa je uporabljal tudi aparat na plošče Če je kje našel kakšno vejo, za večino (plan film formata 6,5 x 9 cm), v arhivu popotnikov popolnoma nepomembno, PrVI KOrAKI V fOTOgrAfIjI je tudi nekaj (neoštevilčenih) tovrstnih jo je postavil na oder in tako rekoč po Po diplomi iz klavirja in kompozicije negativov … Julija 1936 se je sam odpravil božje častil, vse tisto, v kar stremi mno- (1932) ter izpopolnjevanju na mojstrski na večdnevno turo, o njej je pisal v Pla- žica, pa je v trenutku ostalo v ozadju, šoli v Pragi je Marijan Lipovšek komaj ninskem vestniku (1937) pod naslovom zapostavljeno in v komaj rahli zaznavi … 23-leten (1933) postal profesor za klavir Po vrhovih Menine do Pece in Olševe. Na primer hruškova veja v zgodnji po- in teoretične predmete na Visoki šoli dr- Pisateljsko in fotografsko dobro razpolo- mladi z drevesi, kozolcem in oblaki v žavnega konservatorija v Ljubljani, pred- žen je na romanju čez drn in strn naredil zabrisanem ozadju, bohinjski Studor kot hodnici leta 1939 ustanovljene Akademije tudi nekaj odličnih fotografij, izjemna je kulisa v ivje okovanim vejam ali pa Vogar, za glasbo. Za gorništvo in fotografijo ga Raduha iz Podvolovljeka. Od tu naprej kjer ga pritegne odblesk ledenih sveč na je navdušil njegov profesor klavirja Janko je planinska fotografija postala vse po- enem od pastirskih stanov. Na tej točki Ravnik, eden vodilnih planinskih foto- membnejša v Lipovškovem fotografskem Lipovškovo ustvarjanje lahko uvrstimo grafov, in predvidevam, da je bila vsaj izražanju. Avgusta istega leta je fotogra- v ekspresionizem (redkost v zgodnjem ena prvih Lipovškovih plač namenjena firal vzdušje na nabito polnem stadionu obdobju razvoja slovenske fotografije), nakupu fotografske opreme. na olimpijskih igrah v Berlinu. Ravno ta kar se da z lahkoto utemeljiti. Pa tudi Tedaj enkrat je postal lastnik kakovost- fotografija nas popelje do pomembnega sicer se je v kvadratnem slikovnem polju ne Ikonte z mehom (format filma 6 x 9 cm, podatka: leta 1928 je osemnajstleten na dobro znašel; nepozabne so stara skri- objektiv 6,3/105 mm), s katero je naredil olimpijskih igrah v Amsterdamu na kla- venčena hruška na polhograjskem polju

5 Spod Planjave proti Rinkam, 1939 in s Sv. Lovrencem v ozadju, smučar v vzgojnem vplivu fotografije, o tem, ali je Do konca vojne je naredil okrog 1800 južnih strmalih Pršivca ali pa Sv. Jakob na vredno fotografirati ali ne, in o zadošče- negativov formatov 6 x 9 in 6 x 6 cm. Za- »notnem črtovju« lesenega kozolca. Zelo nju, ki ga daje fotografsko udejstvovanje. radi vsesplošnega pomanjkanja je prodal rad je fotografiral zasneženo pokrajino na Le redki – čast jim! – so umeli dati svoje- Rolleicorda, orodje, s katerim je ustvaril smučarskih poteh, posebno v gorah nad mu fotografskemu delovanju tak pečat, najboljše fotografije v življenju, nato se je Bohinjem. Tehnična značilnost njegovih da je njihovo delo vsaj v izboru obsta- septembra 1945 znebil še opreme svoje fotografij, to je opaziti tudi pri nekaterih lo in da preko dob, slogov in sprememb fotografske temnice … Kljub temu ga je drugih avtorjih, je mehko razvijanje, kar estetskih vzorov častno predstavlja naš fotografija še naprej spremljala in nav- omogoča bogastvo vmesnih tonov, vse gorski svet … Začel sem spoznavati, da duševala, uporabljal je fotoaparate Super to je delal v lastni temnici. fotografija ni tista, ki poteši hrepenenje v Ikonto formata 6 x 4,5 cm ter leica-forma- Njegovo fotografsko ustvarjanje je osla- naših srcih. Kljub temu sem slikal dalje, tna Retino II in Nikkormat, slednjega za bila vojna, še bolj pa prva leta po vojni. nekoliko trezneje … Vso neštetokrat do- fotografiranje diapozitivov, ki so v šestde- Pred tem je veliko koncertiral, poučeval živeto lepoto vsaj kot slutnjo prinašajo in setih letih postali njegova nova fotograf- klavir ter se izpopolnjeval v kompoziciji ravno v svoji nedokončanosti, nepopolno- ska strast. Predvojne in povojne gorniške v Rimu (1939–40) in Salzburgu (1944). sti vzbujajo upanje, da bo njih obrnjena in alpinistične dosežke je 7. avgusta 1961 Glasba je bila seveda Lipovškovo glavno stran – pozitiv – postala vendarle nekaj kronal z vzponom čez znameniti Čopov ustvarjalno polje, veliko pa je razmišljal dobrega, nekaj vernega tisti veličastni re- steber v Triglavski steni. tudi o fotografiji. snici, ki se je v trenutku osvetlitve vtisnila V tem času je Marijan Lipovšek postal vanje. Priznam – še nikoli ni pozitiv iz- direktor Slovenske filharmonije (1956– rAzPET mEd gLASbO, gOrE In polnil pričakovanja, toda kdaj je nam, ki 64), redni profesor (1961–76) in dekan fOTOgrAfIjO nam je dano hrepeneče in nemirno srce, (1968–83) na Akademiji za glasbo. Pre- V Planinskem vestniku je leta 1944 zapi- izpolnitev dala utehe? Ali ni hrepenenje jel je Prešernovi nagradi (1949 in še za sal: »Svoj čas smo mnogo razpravljali o lepše od cilja? …« življenjsko delo 1974).

6 Proti Pršivcu, 1936

Tudi v alpinizmu je bil predvsem (abstraktne) oblike. S stališča zgodovine Lipovškovo fotografijo pravzaprav na estet, o smislih in nesmislih tekmo- je to antika, klasični temelj civilizacije, v novo odkrivamo, sam se ni izkazoval za valnosti v gorah je pisal v Planinskem fotografski umetnosti pa so to zagotovo velikega fotografa (tudi selektorji raznih vestniku. S steno se je spopadel golorok, trideseta leta − misel je zmagala v boju z nacionalnih fotografskih razstav so ga ustrašil se ni niti težjih smeri. V Kamni- ovirami in postala neke vrste pravilo, ki spregledali?!), v ospredju je bila glasba. Ta ško-Savinjskih Alpah je preplezal Herle- se ga ne sme zaobiti, ko se stavba gradi skromen zapis in poznejša manjša pred- tovo v Ojstrici, veliko klasičnih plezarij naprej proti nebu. Vsak zidak v tej stavbi stavitev njegove fotografske dejavnosti v Julijcih, v Triglavski steni poleg prej se mora zavedati temeljev, sicer se zruši v naj bo vzpodbuda, da se ga bolj celovito omenjenega Čopovega stebra še Prusik- svoji vznesenosti. Ta temeljna pravila so razodene tudi kot fotograf (predvsem kot Szalayevo in Skalaško. Pravzaprav je v vsebovana v fotografiji tridesetih let. Tudi redkega ekspresionista tistega časa). Tudi tej steni začel že komaj šestnajstleten kvadratni format slikovnega polja, ki je bil v ta namen je skrbno in kvalitetno shranil (1. avgusta 1926) v Slovenski smeri, ki tedaj zelo popularen, simbolno predstavlja svoje negative in diapozitive … jo je ponovil čez pol stoletja (1976, solo trdnost. Marijan Lipovšek je bil po mojem Za konec se mi zdijo najbolj primerne vzpon). S tem je zaključil svoje alpini- mnenju v tistem času izrazit predstavnik besede, ki jih je Marijan Lipovšek zapi- stične avanture. »temeljne« fotografije; tehnična kakovost, sal svojemu učitelju klavirja in fotografije Že avgusta 1944 se je povzpel na Wa- poglobljenost v medij, kompozicija (ki Janku Ravniku v uvodniku knjige Odsevi tzmann in Hochkönig. jo je na glasbenem področju še posebej in obličja (1980) in veljajo tudi zanj: »Kot študiral!) in odprtost za nadgradnjo so svetle točke sredi temine so ljudje, ki žive SPOrOčILO LIPOVšKOVEgA žlahtne lastnosti njegove fotografske kla- skladno z načeli, ki niso nikjer napisana in fOTOgrAfSKEgA OPuSA sike, h kateri bi se morali vračati fotografi ki ne izvirajo iz hlepenja po premoženju, po Vsaka stvar ali dejavnost v fazi razvoja digitalne dobe, ko se zdi, da ni več meril in uveljavljanju, po slavi, po gospodovanju, stremi h konsolidaciji, k utemeljitvi, iz ni več nobenih tehničnih ovir – da celo o temveč jih piše zavest odgovornosti, ki smo katere nato sublimirajo bolj svobodne vsebini vse bolj odloča tehnika … jo dolžni svojemu krogu.« m

7 SPOMINI Presene~enje na robu stene

Srečanje z Lipovškom

 Pavel Dimitrov

o nekajletnem aktivnem plezanju s prijateljem Mar- Pkom Butinarjem, s katerim sem bil v svoji alpinistični karieri največkrat v navezi, skleneva preplezati novo smer v ostenju med Malo in Veliko Mojstrovko. Priprave so po- tekale skozi vso plezalno sezono. Preplezala sva vrsto težjih plezalnih smeri, zato sva v odlični formi. Minevajo zadnji poletni dnevi, ko stopava po znani poti, po kateri se pride na Sleme nad Vršičem. Na Vratcih zavijeva levo pod ostenje Male Mojstrovke. Iz poti zavijeva še enkrat levo v grapo, sredi katere je vstop v »Raz male Mojstrovke«, in po njej na vrh grape. Od tu se nama odpre nov neznan svet, katerega sva doslej videvala le iz doline. Ostenje med Malo in Veliko Mojstrovko je videti veliko bolj strmo in mogočno kot iz Tamarja. Sredi stene sva, ko se iz Debeljakove smeri v Veliki Mojstrov- ki oglasi naveza. Odgovoriva ji s krikom. Stena postane še PrVEnSTVEnA KOVInArSKA SmEr bolj strma in zdi se mi, kot da se hoče s svojo strmino otresti Odločiva se za smer, ki naj bi potekala levo od obeh kotlov, nezaželenih gostov. Sonce se že močno nagiba proti zaho- ki mejita obe Mojstrovki. Če v enem dnevu ne bi preplezala du, ko priplezava do ključnega mesta smeri. Po tridesetih stene, bi bivakirala v spodnjem ali zgornjem kotlu. Po raz- metrih vertikale, z zelo malo oprimki, priplezam do mesta, gledu in dogovoru se spustiva k vstopu v steno. V votlinici kjer lahko zabijem varovalni klin. Desno je nakazana poč, postaviva možica z vpisom najinih imen. Ko piševa datum, ki preči do grape in do lažjega sveta. Prevzamem varova- ugotoviva, da bova ravno na moj rojstni dan (7. septem- nje. Marko mojstrsko premaguje poč, meter za metrom. S ber) preplezala novo smer. Marko mi iskreno čestita! Kot pogledom sledim vsakemu njegovemu preprijemu. Že je mnogokrat doslej si seževa v roke in pričneva plezati prvi sredi prečke. V labilnem položaju skuša zabiti klin, ki žal raztežaj, ki ni preveč strm in zahteven. Po dveh dolžinah noče prijeti. Marko se žalostno ozre navzdol proti meni, vrvi postane stena bolj navpična in vedno manj je oprimkov. kar pomeni, da je na meji padca, do varovališča pa ni no- Hitro napredujeva, kar je znak, da sva kondicijsko dobro benega vmesnega klina. Po centimetrih pleza proti desni, pripravljena. noge pa mu bingljajo nad 500-metrskim prepadom. Z za-

8 Mojstrovka s Slemena FoTo: MATej VRANiČ

dnjimi močmi zmore prečko in izpleza v grapo. To mesto navpičnem zidu. Ko malicava, on zvije vrv, čeprav ga pre- oceniva z najvišjo težavnostno stopnjo! (V tej prečki se je pričujeva, da jo bova sama. On pa reče: »Le počijta, ponosen smrtno ponesrečil alpinist Furlan.) Po lažji grapi izplezava sem, da vama lahko zvijem vrv.« Nato vsi trije sestopimo na rob stene in si zopet seževa v utrujene roke. Veseliva po južnem pobočju Mojstrovke in smo kmalu na Vršiču. se najine lepe in težke prvenstvene smeri. Krstiva jo za Naju preveva zadovoljstvo, saj sva s to prvenstveno smerjo »Kovinarsko«, saj sva oba po poklicu kovinarja in delava v sebi zarisala enega mnogih nepozabnih spominov z gora. v Železarni Jesenice. Hvala gospodu Marjan Lipovšku za njegovo dejanje, ki ga čESTITKE mArIjAnA LIPOVšKA nisva bila vredna. Takrat sva bila preveč počaščena, da bi Na robu stene naju pozdravi skoraj za rod starejši plezalec, lahko karkoli rekla, pa še poznala ga nisva. Šele kasneje ki pa ga takrat nisva poznala. Pove, da je on tisti, ki se je sva izvedela, da je znani glasbenik pianist. Čez dobrih de- oglasil iz Debeljakove smeri in da je soplezalec že odhitel set let sem z njegovo hčerko Barbko Lipovšek, eno izmed na Vršič na pivo. Doda še, da naju je na robu stene čakal najboljših takratnih slovenskih alpinistk, stal na vrhu Pik celo uro in da nama je na vsak način hotel čestitati, saj je Lenina, 7134 m, v pogorju Pamirja. To je bilo leta 1967 ob iz Debeljakove smeri videti, kot da najina smer poteka po 50. obletnici oktobrske revolucije v Rusiji. m

9 NA[ JUBILEJ 115 let Planinskega vestnika

»Slovenci ga radi čitajo, spisi njegovi prijajo njih čuvstvu«1

 Žarko Rovšček

lovenska planinska organizacija že od Svsega začetka dalje namenja veliko pozornost izdajateljski dejavnosti, za katero se je zavezala že v svojih prvih društvenih pravilih.2 Od 8. februarja leta 1895 redno izdaja svoj mesečnik Planinski vestnik, ki predstavlja matico slovenske planinske literature. Ob njem in v njem so se namreč kalila najrazličnejša planinska peresa, ki so kasneje, po prvih preizkusih na njegovih straneh, nastopila s samostojnimi literarnimi prvenci. Revija je bila ves čas, od svojih prvih dni, zvest sopotnik našega naroda na njegovi poti k današnji samo- stojnosti. Planinski vestnik ni izhajal samo v času I. svetovne vojne. Manjkajo letniki od 1915 do vključno 1920. Letnik 1945 je izšel pod naslovom Planinski zbornik, letnika 1946 in 1947 pa kot revija Gore in ljudje (glasilo tedanjega Odbora za pla- ninstvo in alpinistiko Fizkulturne zveze Naslovnica in prva stran prve številke Planinskega vestnika iz leta 1895. Desno naslovnica iz leta 1910. Slovenije). Že naslednje leto je dobil me- sečnik spet staro ime Planinski vestnik in ga ohranil vse do danes. medijev je netil domoljubje in nacionalni TrAdICIOnALnE VrEdnOTE ponos. In nACIOnALnA IdEnTITETA POSLAnSTVO, KI OPOmInjA Vestnik naj bi izhajal 25. dan vsakega Planinski vestnik ostaja najbolj zvest in In zAVEzujE meseca. Za člane SPD je bil brezplačen, stalen kronist dogajanja v planinstvu na Rojstvo Planinskega vestnika je bilo nečlani pa so zanj plačevali 2 goldinarja na Slovenskem. V obdobju do prve svetovne umeščeno v čas, ko sta od ustanovitve leto. Poleg zapletov v tiskarni je dneve ob vojne je imel domoljubno in združevalno Slovenskega planinskega društva minili izidu prve številke zaznamovala tudi huda vlogo, po njej pa je spričo razvoja alpiniz- komaj dve leti. Tedanji dogodki, predvsem zima z obilico snega in izredno nizkimi ma in uveljavljanja TK Skala dobil tudi pomembna vloga novega društva na naci- temperaturami. To je vsekakor vplivalo značaj športno turistične revije. Uvršča se onalnih okopih, so mu narekovali budno tudi na redno poštno dostavo. Prvi Pla- med najstarejše tovrstne edicije v Evropi. spremljanje nastanka novih podružnic, ninski vestnik je zato marsikateri član Če izvzamemo Angleže, ki so svoje glasilo ki so vsaka na svojem teritoriju predsta- SPD prejel z zamudo. Novi mesečnik je začeli izdajati leta 1863, Nemce (1875), vljale branike pred poskusi germanizacije. pomenil veliko več kot le društveno glasilo Avstrijce (1879) in Italijane (1874), ni bil Slovenski tisk je bil v teh prizadevanjih že takrat, ko je slovenščina šele iskala pota v tem pogledu noben od drugih velikih tudi na splošno, ne samo med ljubitelji v javno življenje in je bil opazen dogodek alpskih narodov pred nami. Svoje glasilo gora, nepogrešljiv. V pomanjkanju drugih že vsaka natisnjena slovenska beseda. Tega smo začeli izdajati devet let pred Francozi dejstva ni spregledal niti takratni dnevni in trideset let pred Švicarji. 1 Ob novem letu. PV 12/1895, str. 190. tisk (Slovenski narod, Slovenec). Danes Gorništvo pri nas ni bilo nikoli name- 2 Pripomočki II. § Društvo dosega svoj namen bi morali ocenjevati pomen Planinskega njeno izključno samemu sebi, omejeno le s tem: /…/ f) /…/ da izdaja in razpečava, vestnika za slovensko kulturno občestvo na šport ali rekreacijo. Prvi koraki v naše pospešuje in podpira planinoslovne in krajevne tudi skozi prizmo njegovega zgodovinske- gore so bili namenjeni predvsem praktič- spise, slike, zemljevide, fotografije in razglednice; da izdaja društveno glasilo. Pravila »Slovenskega ga poslanstva, seveda pa je vidikov, zaradi nim potrebam. Po nastanku Slovenskega Planinskega Društva«. katerih to ni zgolj društveno glasilo, še več. planinskega društva na narodnoobramb-

10 nih temeljih, ga je bogatila in se ob njem za slovenski narod v vseh časih in ni nikoli povedala o tem veliko zanimivega. Kritično razvijala tudi kulturna, znanstvena in polemiziral s trenutno politično oblastjo. iskanje odgovorov na vprašanja kakovosti še kakšna druga dejavnost. Izdaje prvih Usmerjen je bil predvsem v strokovno in le- in vsebine revije, spodbujanje bralcev k vodnikov, kartografske izdaje (topono- poslovno informativno področje. Preživel dopisovanju, je bilo njena stalnica. Bralci mastični zemljevidi), literarna, glasbena, je politično zelo razburkana obdobja, ki mu so s svojimi zapisi vseskozi igrali važno in likovna, fotografska in filmska dela, je pona njegovi poti do danes niso prizanašala aktivno vlogo pomnikov pomembnih do- budilo gorništvo. Triglav, ki je obenem in v katerih je delil usodo slovenskega na- godkov znotraj gorniške srenje, tako tistih, sestavni del nacionalnih in državnih sim- roda. Strani Planinskega vestnika so vedno povezanih z društvenim delom in usodo bolov, simbolizira navezanost slovenskega bogatili številni leposlovni članki, literarne matične organizacije, kot bolj intimnih, iz naroda na naš »nekoristni svet«. S stalnim ocene in gorniška fotografija. Ta njegova vsakdanjega življenja njenih članov. Preko stalno poudarjena kulturno – duhovna naše osrednje gorniške revije se je tkalo podoba planinstva, z vso pestrostjo vse- trajno in odkrito domoljubje, navezanost bine, ki jo je zadržal vse do danes, ga uvr- Slovencev na gorski svet in domovino. šča tudi med kulturne revije. Z različnimi tematskimi prispevki postaja tudi vse bolj ObLETnICA S PELInOm pomembna okoljevarstvena revija. Res je, AKTuALnOSTI da je kot nekomercialna revija od svojega Je mar neka obletnica, stopetnajsta po začetka do danes, predvsem s finančnega vrsti, nič častitljivo zaokrožena ali bogato in formalnega stališča, glasilo slovenske počaščena, kot je bila pred leti, ko smo ji planinske organizacije, a je v slovenskem tudi na naših straneh namenili več prostora prostoru vseskozi posredoval tudi po- (in ob tem povedali skoraj vse), lahko zgolj membno kulturno in znanstveno izročilo. pogled nazaj na prehojeno pot. V sedanjih V tem je tudi njegova širina, ki sega nad časih, polnih komercializma in plehkosti, raven ozkega društvenega glasila. napačnega vrednotenja temeljnih duhov- nih in kulturnih dobrin, smo že vsemu O zVESTObI, nAVEzAnOSTI In navajeni. Morda je preveč samo po sebi PrIPAdnOSTI umevno tudi to, da naša revija izhaja že Ob dveh svetovnih vojnah so revijo spre- toliko let, vsem ujmam navkljub. Vseeno mljale poleg razcveta tudi druge stiske, je stališče Ministrstva za kulturo, ki ga je včasih že na meji finančnega zloma. Ko je odgovorni urednik pred kratkim obelo- šlo za obstoj častitljive revije, je razmišlja- danil v naslovu članka »Planinski vestnik nja v planinskih krogih najbolje artikuliral je pravzaprav društveno glasilo Planinske objavljanjem vseh dogajanj, ki so kakorko- predsednik Miha Potočnik z znano izjavo, zveze«, izzvenelo kot grenka kaplja pelina li povezana s planinstvom in alpinizmom, da je Planinski vestnik zadnje, kar bo šlo »iz na naša dolgoletna prizadevanja. Planin- je Planinski vestnik postal pomemben ar- hiše«. Tako naj velja za vedno! Med bralci je ska zveza Slovenije je namreč zaradi take hiv te dejavnosti v Sloveniji. Kot osrednja dokaj razširjeno tudi zbiranje letnikov PV, ocene ostala brez običajne državne pod- tovrstna revija je s poudarjanjem osnov- nekateri celotne letnike tudi dajo v vezavo. pore za »svoj« Vestnik. Škoda, da ravno nih gorniških in z njimi tudi slovenskih Vedno izražajo skoraj emocionalni odnos omenjeni vladni resor ne zmore razumeti vrednot veliko prispeval k oblikovanju do svoje revije, temu primerni pa so tudi zgodovinsko preizkušenega nacionalnega slovenske nacionalne identitete. Obdržal odzivi na morebitne spodrsljaje, napake ali poslanstva Planinskega vestnika, njegove se je in razvijal kot neločljivi del mno- oblikovne spremembe. Tudi prenove zuna- dolgoletne vpetosti v slovenski kulturni žične in razvejane dejavnosti slovenske nje podobe so rezultat tesne povezanosti prostor, širšega pomena dolgoletnega iz- planinske organizacije. Njena številčnost z bralci, saj so bile nemalokrat posledica hajanja te revije, da torej ne gre samo za ožje in zanos sta tudi v časih hujših zgodovin- zahtev iz vrst določenega dela te populacije; strokovno glasilo slovenskih planincev. skih preizkušenj predstavljala pomembno želje, da bi pridobili še več naročnikov, da »Slovenci ga radi čitajo,« smo o Vestniku materialno in duhovno zaledje. Ob tem je bi lažje in trajneje obstali. povzeli v naslovu, »spisi njegovi prijajo njih revija skušala ugoditi čim večjemu krogu So stvari, ki so jih določeni ustaljeni vzor- čuvstvu«. Če smo pri čustvih, povejmo brez ljubiteljev narave, zlasti gorskega sveta. ci obnašanja tlakovali skozi dolga leta in jih sramu, da so ob takih odločitvah prizadeta. ni mogoče zabrisati ali odvzeti. Tradicio- Bolj prozaično tako poenostavljen pristop gLASnIK KuLTurnIh In nalno nekomercialni odnos in prej tipično lahko tudi resno ogrozi izhajanje častitljive OKOLjEVArSTVEnIh SPOrOčIL amaterska kot profesionalna požrtvovalnost revije. Nič ni samo po sebi umevnega. Kdor Planinski vestnik se je vseskozi zavzemal uredništva je vedno ustvarjala prav posebno tega ne razume, naj se o tem, kako težko za nekatere splošno priznane vrednote, ki medsebojno razmerje. Pripravljenost ure- je včasih ohranjati slovensko besedo, pusti jih neguje tudi gorništvo: odgovornost, do- dništva na odprt dialog z bralci revije je že poučiti našim rojakom onstran nekdanje moljubnost, duhovno in telesno krepost, prislovična. Gotovo bi zbrana korespon- državne meje. Če že moramo tujce skozi vzdržljivost, varstvo okolja, itd. Vedno je denca, ki so jo oblikovali različni uredniki, stisnjene zobe razumeti, je težko doumeti bil najširše politično usmerjen, sprejemljiv ti karizmatični mejniki razvoja naše revije, tako »neprijaznost« za domačim plotom. m

11 INTERVJU Iskal bom najlep{e zavoje

Pogovor z Davom Karničarjem

 Mire Steinbuch

Davo Karničar FoTo: GoRAZD KocjAN

12 lpinist, ekstremni alpinistični smučar, učitelj in trener do tri ure, da so prišli do terena pod Ama Dablamom, pa se Asmučanja, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, reše- niso pritoževali, temveč so uživali. Táko veselje bi jim rad valec letalec, vodnik lavinskega psa, nekdanji tekmovalec še kdaj pripravil. v svetovnem pokalu alpskega smučanja, republiški članski prvak in podprvak Balkana v veleslalomu ter serviser v sve- Kako preživljaš družino, sedem otrok? Te je država pri- tovnem pokalu. Poudarja, da vse to ne bi mogel postati, če merno nagradila za tvoje dosežke? se ne bi rodil v gorniški družini na Jezerskem, kjer so mu hri- Deset let sem imel status športnika svetovnega razreda, bi in smučanje zlezli pod kožo. Leta 2000 ga je revija Men’s uveljavljal sem ga tri leta, potem pa sem prekinil. Ostalo je Journal proglasila za najboljšega ekstremnega športnika na pri častnih poklonih; upanje imam še vedno, dá se poma- svetu, mednarodno združenje športnih novinarjev pa ga gati tudi drugače. Če se pošalim: živim od dobre volje moje je nominiralo za nagrado World Alternative Sportsperson. žene in njenega potrpljenja. Povezujem se s proizvajalci Smučal je s Triglava, Jalovca, Špika, Grintovca; čez Sinji alpinistične in smučarske opreme pri razvoju in promovi- slap, SV-steno Eigerja, V-steno Matterhorna, z Mont Blanca, ranju. Z ženo meniva, da se moraš v tem prelepem alpskem Elbrusa, Annapurne (z bratom Drejcem); kot prvi Everest, okolju znati preživljati s programi in ponudbo v turizmu. štiritisočak Kamen na Kamčatki in z najvišjih vrhov vseh sedmih celin. Opravil je preko 1500 alpinističnih tur. Napisal si knjigo Alpinizem, samoljubje, ljubezen. Je (bil) tak tudi vrstni red vrednot v tvojem življenju? Alpinizem sem skušal pojasniti skozi ti dve nasprotujoči si dejstvi. Samoljubje ni nekaj, česar bi se moral sramovati; moraš si ga priznati, je temelj, da lahko nekaj dosežeš. Pri Kakšna priznanja si dobil v Sloveniji? naslovni definiciji še vedno vztrajam. Alpinizem je samo- Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in Bloud- ljubje in ljubezen do dejavnosti same in širše do življenja. kovo nagrado – na oboje sem zelo ponosen, priznanje Pla- ninske zveze Slovenije, najvišje priznanje Turistične zveze Torej drži trditev večji egoist – boljši alpinist? Slovenije, s katerim sem mislil, da bom povečal prepoznav- (Smeh.) Uspehu na Everestu sem podredil vse drugo v nost Jezerskega, vendar ni bilo posluha. Leta 2000 sem bil življenju. Tudi z mislimi sem bil samo tam, ker sem bil pre- izbran za Slovenca leta; tedaj je športnik prvič na takem pričan, da to zagotavlja varnost izvedbe. S tem sem potrdil izboru prehitel politika. Poleg omenjenega je zame zelo po- totalni egoizem. memben tudi dogodek, ki ga prikazuje fotografija na steni za menoj – avdienca pri papežu Janezu Pavlu. Bil sem pri Za razliko od drugih svoj egoizem priznavaš. Dobil sem tedanjem predsedniku OK Juanu Antoniu Samaranchu, ki vtis, da si nanj celo ponosen, ker je do neke meje poziti- je dejal, da je bil moj vzpon na vrh Everesta neolimpijski, ven. Kdaj postane negativen? spust pa olimpijski. Z lastnim egoizmom ne smeš povzročati škode drugim. Tega se v različnih življenjskih obdobjih zaveš različno. Pri Je Fritsch-Lindenbach v S-steni Grintovca še vedno naj- višjem zavedanju odgovornosti do bližnjih se je zato težje težja presmučana alpinistična smer v Sloveniji? lotevati skrajno egoističnih dejanj. Očitek, da pred odho- Ja, ocena je S7. dom nisi izpolnil dolžnosti v vsakdanjem življenju, gre s teboj, odhajaš z občutkom krivde. Tvegane stvari je treba Kolikokrat si presmučal Sinji slap? delati v stanju pomirjenosti s samim seboj in z bližnjimi, ne Sedemkrat. Malo za korajžo. Je precej nevaren, temu zdaj smeš imeti slabe vesti. Ko odhajamo na tvegane težke ture, rečejo freeride. Najbrž ga bom še kdaj. gremo potrjevat samega sebe. Sam sem se ločil, potem sem ustvarjal novo ognjišče in novo družino. Tiste tri ali štiri Si kdaj pomislil na smučanje z vseh 14 osemtisočakov? leta prehodnega obdobja nisem bil spodoben kakovostne To je čista fantazija. Ko sem preučeval možnosti, sem videl, akcije v hribih, ker nisem imel urejenih občutkov. Z neke da Kangčendzenga in Makalu nikoli ne bosta presmučana odprave sem predčasno odšel domov iz Himalaje, ker so za tako, kakor jaz razumem smučanje z upoštevanjem etike menoj prišle nerazčiščene zadeve. – neprekinjeno z vrha do baze. Je pa to lepa ideja za prihodnje generacije. Pišeš knjigo. Ja, v tujini me nagovarjajo še bolj kakor doma. Od mene Februarja 2001 si na ledeniku Khumbu vodil prvo smu- pričakujejo, da napišem knjigo, četudi bi bila bolj slikanica. čarsko šolo za nepalske otroke. Je kaj možnosti, da bi to Želim si napisati knjigo o smučanju s sedmih vrhov. Ob- ponovil? stajajo interesi na nemškem in angleškem govornem pod- Takrat sem imel smolo, ker pri Everestu zaradi logike spon- ročju. Sem počasen, toda za menoj je gradnja hiše, majhni zoriranja nisem pristal, da bi bilo na odpravi več novinar- otroci, zato gre bolj počasi. Najprej bo izšla slovenska razli- jev. S tem sem se zameril marsikomu v novinarskemu lobi- čica, verjetno konec naslednjega leta. ju. Ko sem imel šolo na Khumbuju, so se obširno razpisali, kaj je treba Karničarju nositi smuči v Nepal; najprej kruha, Vem, da si veren. Kaj želiš doseči z molitvijo? nato pa take traparije. Takrat me je minilo, čeprav so smuči To je precej intimna zadeva, ampak naj bo. Molitev je pro- in čevlji še vedno tam. Res sem užival z otroki, ki so hodili šnja, da bi se pravilno odločil. Skozi obdobja se molitev

13 Na Monte Cristallu v Dolomitih FoTo: ARhiV DAVA KARNiČARjA Prijatelj Franc Oderlap, s katerim je Davo opravil mnoge zahtevne vzpone. FoTo: DAVo KARNiČAR razširi tudi na zahvaljevanje in takrat pomeni še več. Do- nosti. Poglavje sem po zapiskih napisal na željo založnika, kler se ne zahvaljuješ, ne čutiš, da si vreden pomoči. Tako čeprav je sprva kazalo, da sem bom v knjigo samo podpisal. sem vzgojen, tako čutim in verjamem. Ostaniva še pri erotičnem odnosu: če je plezalni vzpon Poglavje Everest. Nikjer nisem zasledil ocene težavnosti ali smučarski spust ljubezenska igra, kdaj pride do smučanja. orgazma? Na Everestu sta zelo izpostavljena zgornji greben in Hil- (Smeh.) Evforija nastopi z uspehom, s prihodom v varno laryjeva stopnja. Del hribovske javnosti dvomi v možnost cono. Takrat lahko potegnem to asociacijo. Prej ni časa za smučanja. V razpravah sem začutil tudi kanček užaljenosti doživljanje veselja, pri zahtevnih projektih si ga ne smeš alpinistov, ker se je nekdo tam čez peljal dol. Večina pa dovoliti. To je sicer v nasprotju s tem, da hodimo v hribe je spregledala, da je bila odprava jeseni, ko je bilo snega zaradi veselja, ko nas vsak korak osrečuje. Pri zahtevnih dovolj, spomladi je stopnja kopna. Ocena tistih osmih projektih je sprostitev in največje veselje ali orgazem, kakor metrov, ki sem jih abručal, je S6, naklon okoli 60 stopinj. praviš, zavedanje uspeha, ko si dosegel absolutno varno Nadaljevanje z J-vrha do J-sedla je manj kakor S5. Poleg območje. višine so bile nevarne klože. Težja je Lhotsejeva stena, zlasti prehod čez Ženevsko ostrogo. Tam je krepka S5, konstan- Pri alpinizmu moraš v zakup vzeti smrt. Žal kaže, da tna strmina, bilo je precej ledeno. Zahodna globel je ravni- brez tega ne gre. Vsaka smrt prijatelja, ti si izgubil celo na, S2, vendar voziš čez razpoke. Najtežji del, smučarsko in brata, je boleča. Se skušaš iz nesreč iz kaj naučiti? psihično, je ob Ledenem slapu pod sedlom Lho La. Neneh- V praksi je tako. Začneš plezati. Uspel si v eni smeri, greš na nevarnost plazov, območje je polno razpok, razbito in v novo, težjo. Bil si na meji, pa ti je uspelo. Stopnjuješ te- razrito od plazov. žavnost. Raste ti samozaupanje. Zaradi samopotrditve in uspehov, ker si bil velikokrat na meji in se je srečno izšlo, V knjigi Z Everesta si napisal poglavje o vzponu in spustu. to dolgo časa pripisuješ lastni sposobnosti. Nočeš verjeti, Dobil sem občutek, da si z goro vzpostavil erotičen od- da bi se ti lahko kaj zgodilo. Zaverovan si sam vase, upaš in nos. Nagovarjaš jo kot ljubico, prosiš jo, naj te pripusti k čutiš, da se ti ne bo. Ko po dolgih letih ukvarjanja z alpiniz- sebi. Če to prevedem v vsakdanji jezik, jo nagovarjaš, naj mom spoznaš to, kar bi se moral že spočetka zavedati vsak, ti dá. Si imel res toliko časa, da si to tuhtal med vožnjo? ki se vpiše v alpinistično šolo – da je sestavni del plezanja Pred takim dejanjem si predstavljaš samega sebe v akciji. lahko tudi smrt, postaneš previdnejši. Bolj ko se bliža finale, bolj je meditacija intenzivna. Posku- siš si zamisliti vsak zavoj in težavo, kako ju boš obvladal. Franc Oderlap je imel strašno smolo. Zelo dobro sta se Prišlo je do komunikacije, ki si je v udobnem naslonjaču na razumela, bila sta prijatelja. Koliko je njegova smrt vpli- toplem ne da prestavljati. Sagarmato sem vedno obravna- vala na tvojo odločitev, da se odpoveš smučanju s K2? val kot ženskega spola. Zapiske sem naredil takoj po smu- Precej. Zelo veliko. S Francem sva veliko razpravljala o čanju, bil sem zelo iskren, danes bi pisal bolj všečno jav- umestnosti tveganja na K2. Spraševala sva se, ali sva še

14 Prijatelj Franc Oderlap, s katerim je Davo opravil mnoge zahtevne vzpone. FoTo: DAVo KARNiČAR Na valovitih strminah Kavkaza FoTo: FRANc ZADNiKAR

sposobna tvegati toliko kot pred 10 leti, ko sva za uspeh resta velika razlika. Ko je on končal z etapo, je legel na po- potrebovala le lepo vreme. Zdi se, da ni treba, da izgore- steljo in se prepustil maserjem, stregli so mu z vseh strani; vam na istem nivoju – vsakih par let veliko tveganje in mene pa je skrbelo, ali bom dobil tistega pol litra tekočine, veliko smučanje. Prav je, da naredim korak naprej, da se do jutra me je bolj ali manj zeblo, nato sem šel naprej. izognem skrajnemu riziku in naredim še kaj drugega, če- prav rezultatsko ne tako imenitnega. Mislim, da je prav, da Pri Everestu imamo Slovenci prvi zakonski par na vrhu se tveganju zavestno izognem. Odločil sem se, da z osem- (Marija in Andrej Štremfelj), prvo nepretrgano smuča- tisočakov ne bom več smučal. nje z vrha in najtežjo smer po zahodnem grebenu. Kar nekaj alpinistov je v svetovnem vrhu, imamo vrhunske Z nižjih hribov pa še? tekmovalke v športnem plezanju. Kako to komentiraš? Seveda, smučal in iskal bom najlepše zavoje, ki se lahko Da je strup v majhnih »flaškah«? ponudijo. Raziskovalno in doživljajsko želim narediti Lahko bi rekli tudi tako. Za dva milijona je to čudež. Smo bistveno več. Ob velikih projektih, če ostaneva pri vzpona obrobju Alp. Če se ukvarjaš z alpinizmom, slej ko prej rednici z goro in žensko, sta največje veselje in sreča na dobiš kompleks, da se imajo tisti tam čez za bolj »ta prave« koncu. Tako mora biti, če se hočeš stvari lotiti približno kot mi. Hočemo dokazati, da tudi mi zmoremo in znamo! odgovorno. Rad pa bi užival tako, kot kadar grem doma Še nedolgo nazaj je bilo družbeno nezaželeno »štrleti« iz zaradi veselja v hribe, da bi bilo ves čas približno enako povprečja. To se je sicer spremenilo, naboj pa je ostal. Če lepo. Da ne gre zgolj za preverjanje, ali sem še dovolj spo- konja predolgo zadržuješ, bo zbezljal, ko mu popustiš va- soben, temveč za uživanje. Imel sem že veliko sreče; če jeti. Morda se bodo ti trendi počasi umirili, ne vem. neprestano veliko tvegaš, tudi v vsakdanjem življenju živiš bolj napeto. Zadnje dve leti imamo žalostno statistiko – izgubili smo pet izjemnih alpinistov. Z Martinom Strelom sta bila pred leti gosta v oddaji Če skušam potegniti skupni imenovalec … Najbolj ne- Spet doma. Med vama se je nekaj zakresalo. Strel je jasno mi je tisto, kar nam je najbližje. Bencetov odhod dejal, da gre tudi on lahko na Everest, saj če to zmore v razmerah, v katerih mu je bilo zagotovo jasno, kaj se Karničar, zmore tudi on. Med plavanjem na Kitajskem dogaja. Izjemna smola, ki ni bila posledica tveganja, je bila je stavil, da bo prišel na Everest. pri Francu. V drugih primerih pa … Želja, biti srčen hri- Strel me je celo poklical iz okolice Namče bazarja. Rekel je, bovec, in izgoreti zaradi komercialnih vzgibov v hribih … da mu gre kar dobro, a da je dobil v pljuča neko bakterijo, Miha se je zaradi tega trudil bolj, kot je bilo treba. Sam ker nikakor ne more zajeti toliko zraka, kot bi ga rad. Dejal zagovarjam tezo, da je biti ekonomsko odvisen od hribov sem mu, da je to čudna bakterija, ki se z vsakim višinskim pogubno. Vse skupaj je morda splet nesrečnih nabojev, metrom bolj množi. (Smeh.) Med nama je v oddaji res pri- napačnih odločitev. Vsi narodi, ki so delali velike stvari, šlo do kratkega stika; morda zaradi moje samovšečnosti, so doživeli svoje katastrofalno obdobje. Upati moramo, da ker sem dejal, da je med plavanjem in smučanjem z Eve- bo v prihodnje bolje. m

15 INTERVJU Vedno znova sem presene~en, kako lepa je Slovenija

Jože Colarič, dobitnik zlatega častnega znaka PZS

 Pogovarjala sta se mlada planinca Stella Krsnik in Žiga Palka, zapisala Danica Rangus

Jože Colarič FoTo: ARhiV joŽeTA coLARiČA

akšni so vaši spomini na šolska leta? Kakšni ste v medsebojnih odnosih, do sebe? Ali bi se poda- KOsnovno šolo Katje Rupena sem začel obiskovati leta li tudi v politične vode? 1962. Dala mi je zelo veliko znanja. Na tisti čas imam lepe Do sebe sem dokaj zahteven in enak odnos imam tudi do spomine. V OŠ nismo imeli planinskega krožka, aktivni sodelavcev. Do prijateljev nisem pretirano zahteven, z njimi smo bili kot taborniki, bili smo medvedki in čebelice. Šo- sem v prijateljskih odnosih, seveda pa pričakujem, da so tudi lanje sem nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, torej v oni dobri prijatelji. Študiral sem ekonomijo, in sicer medna- sosednji stavbi. Hvaležen sem profesorjem in sošolkam, so- rodne ekonomske odnose, ukvarjam se z gospodarstvom in šolcem, ker sem tudi tam pridobil veliko različnega znanja. o tem, da bi šel v politiko, še nisem razmišljal. Moji načrti za Nato sem šel študirat v Ljubljano. Zelo rad sem imel šport. prihodnost so povezani z gospodarstvom, s Krko. Živel sem na Loki v Novem mestu, kjer so športna igrišča. Igrali smo košarko, rokomet, v osnovni šoli sem treniral Kaj menite, ali so v današnjem času preveč poudarjene celo nogomet, pozneje tudi atletiko. Šport imam pa še zme- materialne vrednote? rom rad. Včasih še igram košarko, vendar sem prej zasopi- V podjetjih, kakršno je Krka, je pomembna vsaka vrednota, han kakor v tistih letih. ki je na koncu povezana z materialnimi rezultati. V celotni družbi pa mislim, da je malo preveč poudarjanja materialnih Razvojni načrti Krke. Kako jo vidite npr. leta 2020? vrednot in se, žal, pozablja na druge. Načrti so vsekakor optimistični. Krka gradi več novih, pro- izvodnih obratov, t. i. razvojnih kapacitet v Sloveniji in tujini. Veliko sva slišala o 15 Krkinih planinskih poteh (V skrbi Glavna proizvodnja je v Novem mestu, nekatere izdelke pa za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove) po naši lepi do- proizvajamo v tujini, kjer smo na tržišču bistveno bolj nav- movini. Od kod vam tako dobra ideja in zakaj? zoči. Trenutno zaposlujemo 8000 ljudi, od tega jih je skoraj V Krki smo se pred približno enim letom pogovarjali o tem, polovica v tujini. Imamo 950 milijonov evrov prometa, kar kako bi naredili družbeno odmevno akcijo, in odločili smo je veliko. Verjamem, da bomo čez deset let bistveno večji po se, da s Planinsko zvezo Slovenije sodelujemo pri označitvi številu zaposlenih in tudi po rezultatih. Tako bomo lahko še petnajstih planinskih poti po vsej Sloveniji. Tako želimo čim več prispevali za dobro kraja, Slovenije in tudi širšega evrop- več krkašev in Slovencev spraviti na noge in v gore. Videti je, skega okolja. da nam je kar uspelo, saj se je vsakega od prvih petih poho- dov udeležilo po nekaj sto ljudi.

16 V letu 2009 se je Planinsko društvo Novo mesto preime- novalo v Planinsko društvo Krka Novo mesto. Zakaj ste se odločili pomagati društvu pri uresničevanju njihovih programov? V Krki skrbimo za zdravo življenje in menimo, da je zelo podobno tudi poslanstvo društva, ki se je v lanskem letu prei- menovalo. Hoditi v gore je nekaj zelo dobrega za zdravje ljudi. Tukaj smo našli povezavo. Pohvalno je, da je v našem društvu tako veliko članov, dobrih tisoč. Posebej smo veseli, da je med njimi veliko krkašev, zato smo z veseljem tudi pokrovitelj društva.

Ali radi zahajate v planine? Na Gorjance? Predsednik PZS Franci Ekar izroča priznanje Jožetu Colariču. Vsekakor. V zadnjih petnajstih, dvajsetih letih še bistveno bolj FoTo: VLADiMiR hABjAN kakor prej, moram priznati. Na Gorjancih sem bil nazadnje oktobra, ko je bila otvoritev Krkine pohodne poti. Zelo rad mi je všeč. Vedno poskrbim, da gremo en teden v Alpe, nato imam slovenske gore. Veselim se že, da bomo od marca naprej na Slavnik, spet v Alpe, na Nanos, Snežnik … Zelo mi je všeč spet hodili po Krkinih poteh. V tem času hodim v sredogorje, Snežnik, ker ima skoraj vedno snežno kapo, na vrhu je poleti kjer ni toliko nevarnosti snežnih plazov. Pred leti smo dvakrat veliko planik, pogled nanje je čudovit. Pravijo, da so tam med- s helikopterjem peljali poslovne partnerje na ogled planin. vedi, saj je včasih videti sledi. Menda vsi pozimi ne spijo, so Čeprav je bil razgled prečudovit, je občutek veliko lepši, ko v pomešali letne čase. Ampak nevarno ni bilo še nikoli. lastnem znoju prideš na vrh Triglava. Lansko leto sem bil tudi na Kamčatki, kjer smo šli na vulkan Goreli. Bilo mi je zelo Kako se orientirate v naravi? Poznate slovenske markacije? všeč. Preprosto, orientiram se po sončnem vzhodu in zahodu. Že pri tabornikih so nas učili, da mah raste na severni strani Kaj ne sme manjkati v vašem nahrbtniku? Ste že kdaj obu- drevesa. Na uri imam tudi višinomer in kompas. Markacije pali pod vrhom? poznam. Imam tudi knjigo o tem. Zanimivo, avtor je Novo- Rezervna oblačila, višinomer, kompas. V zimskem času pa meščan Alojz Knafelc, po katerem se tudi imenujejo. Bil je še dereze, poleg dodatnih oblačil obvezno tudi kapa, rokavi- planinec in kartograf, ki je večino svojega prostega časa name- ce … Dobra malica se dobi v planinskih kočah. Pod vrhom še nil označevanju planinskih poti. nisem obupal in upam, da se to ne bo nikoli zgodilo. Četudi dolgo hodimo, imam v sebi toliko kondicije, volje, optimizma V minulem letu ste prejeli visoko planinsko priznanje, zlati in trme, da vedno pridem do cilja, tudi na Triglav, ne glede častni znak Planinske zveze Slovenije. Čestitava! Kaj vam na vreme. Smešno pa se mi zdi, če v planinah vidim koga z to pomeni? dežnikom. To je sicer dobra obramba, kadar zelo dežuje in si Hvala. Planinska zveza Slovenije je dala priznanje Krki in vztrajen. Meni se zdi bolj priročna pelerina. meni za pomoč planinstvu in planinski organizaciji. Skupaj smo označili in uredili 15 planinskih poti po Sloveniji, ki jih Kaj menite o množičnem obiskovanju gora ter vlogi bomo tudi vzdrževali. Krka že več let zelo uspešno sodeluje planinskih koč in domov? Imate zaradi prepoznavnosti s Planinsko zvezo Slovenije, imamo posluh za odprave v tuja privilegije? gorstva, pomagali smo pri izgradnji planinskega muzeja. Hoditi v gore je res nekaj zelo zdravega in lepega. Ko prideš Veliko število krkašic in krkašev pa tudi drugih smo spravili v na vrh gore, se ti odpre razgled levo, desno, na vse strani, gibanje v naravi. Mnogi so se že prej ukvarjali s planinstvom, to je najlepša nagrada. Ker sem v športno planinski opravi, to je samo še dodatna spodbuda za zdrav način življenja. verjetno nisem tako prepoznaven. Ne zdi se mi, da bi bil privi- legiran, tega niti ne pričakujem. Občutek je dober, če je blizu Vaše sporočilo nam, mladim planincem? vrha planinska koča, kjer se lahko preoblečeš, kaj poješ, si V vaših letih nisem imel možnosti, da bi hodil v gore, na raz- odpočiješ. Ni pa nujno. Krka pomaga skrbeti za lep Planinski lične kraje v Sloveniji in tudi drugam, zato želim to nadokna- dom pri Gospodični, ki bo zagotovo še lepši. Sodelovali smo diti sedaj. Mladi, le hodite v gore, vsi, člani planinskega druš- pri obnovi doma na Kredarici, pri sončnih kolektorjih. tva in tudi drugi, ker je to koristno, ker je zdrav duh v zdravem telesu, kakor pravijo. S tem spoznavaš tudi domovino. Vse Najlepše planinske poti po vašem izboru? življenje lahko hodiš samo po slovenskih gorah, pa boš vedno Gorjanci so zelo lepi, še posebej zato, ker so na Dolenjskem, znova presenečen, kako lepa je Slovenija! so naši, tega ne smemo pozabiti. V sredogorju je lepo na vrhovih okrog Škofje Loke, če greš višje, pa Julijci, Savinjske Alpe, Hvala, ker ste nas tako prijazno sprejeli. Želimo vam še prečudoviti so pogledi s Karavank na Julijske Alpe. Vse to mnogo prijetnih doživetij in varnih stopinj po gorah. m

17 Z OTROKOM V GORE V na~rtu je bila Slemenova {pica

Izlet v petih dejanjih ali pogled iz nahrbtnika

 Primož Leban

Slemenova špica FoTo: MATeVŽ VUČeR

1. dEjAnjE: SPOznAnjE O nEIzOgIbnOSTI ALI in željno sodelovala na poti uresničitve. Rečeno – storjeno. EnKrAT jE TrEbA zAčETI Že v sredo zarana je jel sumljivo pogledovati proti vršacem. Vremenska provokacija ni zmotila mladeniča v nakani. So- Hrepeneči stok je skozi dan zgolj stopnjeval napetost. Okoli parna spremenljivost ga še malo ni zmedla. Obvoza ni bilo osme zvečer, ko se je ravno kobacal iz prijetne večerne kopeli, več, spoznanje ga je doletelo mirnega, popolnoma spokoj- je bil prvi del načrta izpolnjen. Odločevalca sta se že začela nega, niti zajokal ni, a vendarle je začutil nekaj mogočnega. obnašati v skladu z njegovimi pričakovanji. Besno iskanje Prilomastil je tisti zlovešči šelest iz bukovja. Še enkrat se je nekoč zelo uporabljanih »švick«, razglabljanje o prtljagi in odkašljal in polglasno, skoraj zarotniško ponovno sklenil: »Z času odhoda se je nadaljevalo še dolgo potem, ko je zado- Molnikom se pač ne bom sprijaznil. Molnik ni moj waitapu,« voljno zaspal. je še enkrat odločneje poudaril. Saj ne, da bi mu bilo gori zoprno ali pa da bi se mu zdel vzpon podcenjujoč, a tistih 582 2. dEjAnjE: juTrAnjI zAPLETI ALI TrEnuTEK metrov, kolikor jih ta »kucelj« naloži v višino, mu enostavno zmEdEnOSTI ni bilo več dovolj. Navsezadnje, v osmih mesecih se je do- Komaj je dobro pomežiknil, že je ugledal dve režeča »frisa« dobra seznanil z razmerami na lokaciji. Vedno bolj domače nad sabo (pa nista bila šakala), ki sta zadovoljno čakala, se je počutil na molniških poteh. Čutil je, da prihaja čas za popolnoma prepričana v genialnost svojega načrta, da po- nadgradnjo. Odločitev se je bila dodobra izkristalizirala: tisneta njegovo nakano v novo fazo. Trenutek zmedenosti je »Hočem višje, redkejšemu zraku naproti.« Vedel je, večkrat sicer priklical zaskrbljen obraz, a že naslednji hip je dojel, da je namreč slišal, da je vse v glavi, zato je dobro vedel, kaj mu današnji dan ne bo minil v običajnem ritmu. Izza zamrežene je storiti. Samo pognal bo kolesje, pripravil bo roditelja, da postelje je namreč s kotičkom očesa ugledal nov, še po trgovini se jima bo zdelo, da je podvig njuna ideja. Da jo bosta kupila dišeč nahrbtnik, namenjen prenašanju carjev. Še sam se je

18 zarotniško, tako kot pravi »mafiozo«, torej samozavestno veke so se kar same zapirale, nejevoljno je moral priznati in na ves glas, zasmejal. Zaradi neučakanosti je mleko kar premoč ustaljenemu bioritmu. samo spolzelo po grlu navzdol in še kakec je pospešeno brzel plenici naproti. Med preoblačenjem ni zmogel mirnosti, 3. dEjAnjE: nEznAnA POKrAjInA ALI nAčrT SE menil je, da se vse odvija prepočasi, da preveč premišljujeta. urESnIčujE Pravzaprav je postajal jezen, saj potrebe po takem obnašanju Vozil se je po neznani pokrajini. Ničesar ni prepoznal in vse mu zares ni bilo. Sam je bil premislil vse podrobnosti tega dne. je bilo novo. Pravzaprav niti ni dobro razbral, kaj vidi. Okolica Jezno je zacepetal, povzdignil glas in v trenutku postal žrtev je prehitro švigala mimo njega, da bi zmogel vsaj približno napačne interpretacije, saj je namesto v novem, bleščečem določiti stanje zunaj. A nekaj je vseeno opazil. Smogasto nebo nahrbtniku, kakor si je bil zamislil, pristal na blazini kot se je pospešeno oddaljevalo, na levi in desni je opazil temnejšo vsak običajen dan. Malo debelo je pogledal, utihnil in spo- zeleno, kot je je bil vajen doslej. Zadovoljno se je pretegnil ob toma pogledal proti Ferdu, slonu navihancu. Ta ga je toliko spoznanju, da njegov načrt v resnici deluje. Res potuje in nikjer pomiril, da je še nekajkrat naključno udaril po pojoči knjigi ni opaziti Molnika. Še enkrat je pogledal ven in se prepričal, ter se prepustil nenadzorovanemu toku dogodkov. Sicer je da je pokrajina navkljub zamegljenemu, nejasnemu pogledu bila zabava z opazovanjem jutranje scene popolnoma do- dejansko drugačna. Pomislil je še, da bi za večjo lagodnost volj za dober skok v pustolovščino. Osebka sta tekala po nekako odmislil enakomeren ropot, ko je od spredaj zaslišal stanovanju, nabirala stvari, jih metala ven, pa spet noter, opozorilo: »Vozi počasneje, manj sunkovito, zdaj se začnejo preurejala in parlamentirala o možnih scenarijih. Sklenil ovinki.« Od spredaj je še zaslišal nekaj renčanju podobnega, je, da je bila za zadostne priprave očitno prekratka noč in je potem pa se je spet osredotočil na opazovanje. Zunaj so si zato tolerantno molčal še naprej. Sčasoma je postal utrujen, spremembe sledile v hitrejšem ritmu, nebo je postalo sinje

19 barve, vsak ovinek je postregel s kako no- stezico in se začeli vzpenjati. Skoraj je že vostjo. Če so prvi desni ovinki nakazovali zajokal, ko ga je hotelo rušje ugrabiti, a vstop v neprehodni smrekov gozd, so levi je tudi tokrat vztrajal v tišini. Navseza- kmalu postregli s prepadnimi stenami, dnje je on predlagal iskanje waitapuja, trenutek zatem pa je že lahko ugledal jaso navsezadnje je on želel višje, on je bil s klopco pod macesnom. Sopihajoči ko- tisti, ki si je zaželel novih spoznanj. Zato lesarji in motorizirani iskalci presežkov je zdržal teh prvih petnajst minut v nizki ga niso preveč zanimali. Enostavno jih temno zeleni. Slika iz realnosti se je z je bilo preveč, da bi se jim lahko posvetil. vsakim zibom navzgor lepšala, ni minilo Tudi koče ob poti je zgolj ošvrknil s po- veliko, ko je bila že skoraj identična ti- gledom, saj je takrat praviloma zagledal sti idealni predstavi iz prvih trenutkov tudi bitja, ki jih dotlej še ni videlo njegovo spoznanja. Molniška panorama se s to oko. Nekaj belega, frotirastega na štirih pač ni zmogla primerjati. Preskok je bil nogah se je sprehajalo mimo. Bolj je avto prevelik, da bi ga zmogel zadržati zase, sopihal, višje so bili, širši so bili razgledi. zato je zavriskal s polnimi pljuči, noge Vse bolj neučakano je bentil ter v mislih je vzdignil v zrak, skoraj do ust, in si izbiral cilje. Pa tja gor, pa od tamle s san- pripravil ekstremno zibanje. Še šerpo kami dol, pa na tisto melišče in na tistole je usmeril v pravo stran in že sta poska- frotirko. Samozavesti navkljub ga je obi- kujoč občudovala strmine Prisojnika, lje novosti, obilje še ne videnega, plašilo. Razorja, Planje. Pogled vstran je postre- In kaj za vraga pomenijo tiste oznake gel z modrovanjem o malce resnejšem na modri podlagi, ki se pojavijo vsakih hribolazenju v stenah Šitne glave, Male nekaj metrov? Na to vprašanje še zdaleč in Velike Mojstrovke. Čeprav je bilo sli- ni znal odgovoriti. Malo nad oznako 24 šano mešanica nostalgije in načrtov ter se je pokazala izravnava in ropotanje je lovskega paberkovanja, je prisluhnil z Izlet v neznano FoTo: MAjA USNiK obmolknilo. zanimanjem. Razumel je bolj malo, a slišati je bilo zanimivo. Z zanimanjem 4. dEjAnjE: VEč, KOT jE je čakal, kaj ga bo presenetilo v nadalje- je prihajal šum Male Pišnice, iz stene PrIčAKOVAL, ALI čudEnjE vanju. Vreme je medtem začelo kazati so odmevala povelja, na sredini pa se nOVOSTIm sumljivo poletni obraz, žgoče sonce se je je razgibano kazala krnica, vsa razdra- Končno se je uspel izviti objemu že vsake toliko izvilo iz objema zašpehanih pana od učinkov silne narave. Ostanki skoraj premajhne lupinice. Sicer je pro- oblakov in skoraj soparno posijalo. Na ledenikov so skupaj z ostanki velikih testiral, ko je intenzivno pomagal pri srečo ima njegov nahrbtnik pripravni odlomov sestavili izjemen ambient. Tam oblačenju, a je postopek ob prvem stiku senčnik, potep je bil zato še vedno zgolj na desni strani je pot peljala naprej, cilju z zunanjim svetom sprejel z razumeva- v užitek. Pot se je vila v okljukih proti ve- naproti. Tja je usmeril svoji šerpi, tam njem. To so pravi hribi, si je mislil, ko je likemu macesnu, kjer bi morala biti prva je naletel na prvo poplezavanje, resda v prvič ugledal neskončne skalne stebre, malica. A se je zmotil v predvidevanju. nahrbtniku, in tam je ves pozoren spre- melišča med nizkimi borovci, s potkami Za macesnom so se okljuki nadaljevali, mljal stopicanje po ozki polički s skoraj prepletene prehode. Zrak je postregel s ritem hoje ni pojenjal in kmalu na sedlu prepadnim iztekom na desni strani. A hladno svežino, nič zatohlega ni bilo v so ujeli še eno podobno družbo. Skrajno pot je bila markirana, napredovali so njem, vetrič je z lahkoto kuštral in na vljudni pozdrav je razkril, da družbica z iskricami v očeh. Bolj so se bližali tleh je bilo še vedno mogoče zaznati si- sestavljena iz vnukinje, ome in großfo- jezercem, večja je postajala utrujenost lovitost nočnega neurja. Vzdušje je bilo tra (starega očeta), verjetno prihaja izza in z njo je prihajala tečnoba. Verjetno prej jesensko kot poletno. A z načrtom severnih meja. zgolj kot posledica velikega višinskega so šli že predaleč, možnosti za popolni preskoka, saj se je že cel dan gibal na umik ni bilo več. Še najhujši možni umik 5. dEjAnjE: PrIdIh PrAVE višini 1800 metrov nad morjem. Še več, bi predstavljal zgolj umik v kočo, kjer bi PuSTOLOVščInE ALI VrEmEnSKI približeval se je točki z zapisom 1911 se že našlo dovolj zanimivosti, da dan ObrAT nA VIdIKu nmv, kot je pisalo na vrhu Slemenove ne bi šel v franže. Vseeno je bila to zgolj Izpeljava načrta se je prelevila v skle- špice, in nestrpnost je bila vedno večja. skrajna možnost, saj je bila odločenost pno fazo. Večjih odstopanj ni bilo in Na jezercih je ukazal še zadnji postanek vpletenih prevelika za kakršen koli kom- zato se je požirek aptamila še toliko bolj pred naskokom na vrh. Na hitro se je promis. Končno sta se šerpi pripravila prilegel. Pred njim se je odprl svet, o pomiril, ustavil konje in spet preklopil in ga naložila v nahrbtnik. Sedaj se je katerem je le slutil in ga v resnici ni v prešerno razpoloženje. Postanek je bil šele začela zabava. Bojda je ježa slonov zmogel celega zaobjeti. Lahko je že za- zaukazal zgolj za toliko, da se okrepča, podobna temu, kar je izkusil v nekaj na- gledal tako želeni cilj. Pravi hribi čisto malo spočije in oceni razmere. Sonce slednjih urah. Malo naprej, malo nazaj, od blizu, skala, da bi jo skoraj lahko se je namreč že spet skrilo za oblake, metri pa izginjajo pod nogami. Zgodba zatipal, če bi znal hoditi, razgiban teren sopara je še malo bolj pritisnila in obla- je tako zavila novemu poglavju naproti, za plazenje, travne zaplate z macesni ki so se zgostili skoraj tako, kot da bi saj so nekaj korakov naprej ujeli izbrano za senco in miren počitek. Od spodaj se želeli spraviti v konzervo. Dodatno

20 gubico skrbi so povzročili še pogledi sestopajočih. V njih ni bilo zasledi- ti brezskrbnosti. Vseeno sta šerpi na hitro postavila bazni tabor in povabila h gostiji preostale prebivalce jezerc. Na malico so tako prišle 3 kavke, 25 mravelj in en hrošč ter 12625 mušic. Od vseh naporov je pomotoma poslal 3 mravlje v večna lovišča, a večje škode vseeno ni napravil. Edinole šerpi sta bila zaskr- bljena spričo dejstva, da je mastermind v silnem skoku za mravljo z eno nogo pristal v bobku. Vonjave za nazaj so bile zagotovljene. Zaradi ponovnega ogleda linij nekaterih legendarnih podvigov se je prestopanje v baznem taboru malo zavleklo. In že je iz Tamarja povleklo, malce je zagrmelo, že je začel preštevati prve kaplje. Vrh je zato tokrat izostal, a sam je bil zadovoljen. Uspel je povonjati pridih prave pustolovščine v zaresnih hribih. »Mah, kakšen Molnik,« si je še zamrmral, »odslej rinem samo še gor. Samo da jima prodam idejo, kot da bi Izlet v neznano FoTo: MAjA USNiK bila njuna.» Na povratku v dolino je že sladko dremal. Pustolovščina utrudi tudi največje med junaki. m

21 PREKMURJE De`ela prostranstev

Bogojina, Tešanovci, Selo na Goričkem

 Milka Bokal µ Marjan Bradeško

Goričko, kjer je doma samota

daj sva v tej deželi brezmejnih razdalj, pšenico, vasujejo z bolj svetlimi travniki. mi, da to javno razglašeno posmrtno živ- Zv Prekmurju. Misel nanjo trenutno Med njimi so prepredeni grabni, ob ka- ljenje lepo sodi v to neskončnost razdalj. marsikaterega Slovenca navdaja s trpko- terih se je ujelo grmovje in nižje drevje. Ta »žitek večni« prikrito vabi ljudi. Vsi bi stjo. Toliko ljudi je brez dela. Hodiva po Na obzorju bodejo v nebo vitke postave ga bili radi deležni. Mogoče ne zavestno, poti, na kateri v tem predzimskem času topolov. Njive so zorane globoko, zemlja podzavestno pa se gotovo večina trudi ni kolesarjev, čeprav je namenjena njim. je temno rjave barve. To je znamenje ro- zanj. Vsak ga tudi po svoje dokazuje, eni Kolesarska pot vodi od Bogojine do Te- dovitnosti, kamna ne najdeš v njej. Rahlo z zanikanjem, drugi z delom. Kdor ga šanovcev, nato pa proti Goričkem. Po njej vlažne brazde se svetijo od medlega sonca. povezuje s filozofskimi podlagami, je sva se namenila do tistega Sela, v katerem Ni čudno, da je bilo tu v Tešanovcih pred lahko srečen. Še najbolj naravno je neje želja po druženju povezala slovenske meseci svetovno prvenstvo v oranju. Vas smrtnost doseči z nadaljevanjem rodu, s vasi z imenom Selo, Sela, Sele. Že štiri- je tako našla tisto, kar jo dela dragoceno. potomstvom. Nisem suha veja, če mene najsto srečanje bo letos, vsakič v eni od V Tešanovcih zavijeva proti »hribč- ne bo več, bodo moji zanamci hodili po slovenskih Sel. Najbrž ni naključje, da je kasti« pokrajini Goričkega. Spotoma se teh poteh. predlog vzniknil na obrobju Slovenije, v ustaviva še v trgovini; taka je, ki jih ni Mimogrede zavijeva na pokopališče. samotni, a živi vasici. več veliko. Prodajalec je za pultom. Ko Ta je navadno verna slika kraja in odno- Ravnina je neskončna. Oči, vajene, da rečeva, da greva do Sela, mu zaprepaden sa do tistih, katerih imena so vklesana v se uprejo v gozdove in hribe, tu ne naj- izraz šine čez obraz. hlad kamna. Pestrost napisov tu ni tako dejo opore in nekam nenavadno, skoraj »Ja, hm, tam bo treba pa gor in dol. No, bogata kot v bližnji Bogojini, kjer je na izgubljeno se počutim. Kot da sem na pa saj bo šlo.« spomenikih vse polno verzov. Večinoma prepihu narave, kot da me bo veter zdaj Beseda mu je zastala in skoraj pomi- ne govore o posmrtnem življenju; beseda zdaj odnesel daleč proč. Po drugi strani pa lovalno naju je pogledal. Tak je bil tudi bolj vpleta trpljenje, trud in skrbi življenja, ta neskončnost razdalj budi tudi vzvišen pozdrav ob odhodu. Mogoče so ljudje va- ki je minilo. občutek – kot da sem del neba. Toliko ga jeni hoditi samo po delovnih opravkih, Zdi se, da čas le ni prevelik gospodar je v tem Prekmurju. Igre oblakov, vetra in ne pa »kar tako«. teh prostranstev, da si ljudje tu še vzamejo sončne svetlobe na njem ponujajo oblike Od daleč pozdravlja majhna cerkev. trenutek in drug drugemu in tudi pokoj- vseh vrst. Zemeljska izoblikovanost tu ne Ne, ni, ko prideva bliže, vidiva, da temna niku namenijo nekaj pozornosti, nekaj več pritiska na človeka. ograja omejuje pokopališče, opazna stav- kot le ime in priimek ter letnice začetka Najina pot sega od obzorja do obzorja. bica pa je poslovilna vežica. Na njej je in sklenitve časa na njegovem zadnjem Njive, posejane s temno zeleno ozimno napis: Vstali bomo v žitek večni. Zdi se domu. Je mogoče tudi njihovo doživljanje

22 Romanska rotunda iz prve polovice 13. stoletja pri Selu na Goričkem globlje? Saj je tudi rojstvo v tej pokrajini »Od kje pa sta prišla?« »Nafto iščejo povsod po Prekmurju, pospremljeno s čustvi, s pesmijo. Zberejo »Iz Bogojine.« a še vodovoda nimamo, tega naj nam se prijatelji, znanci in pojejo na zdravje Mamka sklene roke od začudenja: zgradijo.« novemu članu te družbe. Hiša, v kateri »Iz Bogojine, ja, a nimata biciklina?« »Ja, pa tako lepo hišo imate.« se to zgodi, pa je deležna še posebne po- »Ne, avto imava v Bogojini.« »Je bila zgrajena že prej, ko je mož v zornosti. Po dvorišču nasteljejo slamo. »Ja, zakaj se pa ne pelata z njim?« Avstriji delal.« Pravijo, da želijo mehko postlati novi Spogledava se, tudi mamka se nasmeh- No, pa smo tam. Veselost ne veje iz bilki na človeškem travniku. ne. Razume najino pohodniško vnetost, teh besed. Mamka se je odprla, kot je Približava se hribom. Mehke, nežne midva pa tudi njeno »skrb« za fizični bla- odprta ta pokrajina. Verjamem v sožitje oblike vabijo, da bi jih kar pobožal. Zdaj gor prišlecev. narave in ljudi, ki živijo na njej. Ob nje- se bo začelo tisto nekaterim nerazumlji- Spet greva naprej. Tu je doma samota, nih zadnjih besedah se spomnim stare vo »gor–dol«. Polje se rahlo dviguje, živa le delavec na električnem drogu se trudi ljudske pesmi iz te pokrajine. Nekako zelena barva pojema in počasi prehaja s popravilom. Nebo iz lilasto modrega ze- tako gre: bolje bi bilo, da me mati ne bi v nežno rjavo. Vse kaže, da višje na nji- nita prehaja v sivo na obzorju. Vinogradi rodila, kot da mi je Amerika usojena. vah zemlja nima zadosti vode. Drevje je se vrstijo na obeh straneh. V daljavi sili v Taka prizadetost, kolikor vem, ni uje- golo, le sem in tja med turobno temno nebo cerkvica v Fokovcih. ta v veliko slovenskih ljudskih pesmih rjavo barvo gozdov oko privabijo zeleni Spet je ob cesti mamka. Postava je ali pa celo v nobeni. Pa vsaj ne bo spet bori. Po tleh je vse polno hrastovega enaka prejšnji. Ruto ima na glavi, roke časov, da bi se tako občutje razživelo v listja. so sklonjene k delu. Obrne se k nama, teh ljudeh. Vijugavo prideva do Vučje Gomile. Na midva pa k njej. Pogled v obraz razodene, Noč se je bližala in veter je pognal desno se razprostira gozd z velikimi prti da je celo življenje živela z zemljo. svoje sile. Oblaki na zahodu so se pre- podrasti temno zelene barve, na levi pa so »Kako je kaj?« trgali in nizko novembrsko sonce je črtaste prazne brajde vinogradov in sem Običajno vprašanje, ki daje možnost, posijalo skozi okno na nebu. Čudno ter tja njive. Zemlja je tu ilovnata, skoraj da se človek lahko tudi izmuzne iz bese- nenavadna svetloba je pozlatila del te oranžasta, ne daje vtisa, da bi semenje na dnih oklepov. pokrajine, legla je na gozdove na obzor- njej bogato obrodilo. Ob cesti starejša žen- »Slabo. Hči in zet sta zdaj doma. Ni ju in raztresene hiše na holmih. Svetel ska kosi travo, pozneje zveva, da za »svoje službe, ni penezov.« pas se je še malo razširil, nato pa obstal pujseke«. Radovednost, kakšna je njena Pogleda v gumijasto cev na bližnjem asna zoranih njivah. Da bi le vesel in obi- govorica, zastavi korak k njej. faltu, ki jih je zdaj po Prekmurju vse polno. len kruh zrasel na njih. m

23 DivjinaZnami pred na pot doma~im pragom

Dolina Gračnice

 in µ Gorazd Gorišek

Veliko Kozje nad dolino Savinje

udolf Badjura je v vodniku Zasavje iz leta 1928 v poglav- od mraza, a zbolel je malokdo, če pa že, se je pozdravil prej, Rju »Izprehodi in izleti iz Rimskih Toplic« zapisal, da se kot je petelinu uspelo trikrat zapeti … V tem sestavku vas torej v Jurklošter pride »skozi zanimivo divjeromantično sotesko vabim domov, v kraje, kjer sem odraščal. Večina pozna pristope Gračenico«. Z leti se je e izgubil, skrivnostna dolina pa je ostala, na Veliko Kozje, Lisco in ostale planinske cilje, ki se jim bom tako kot težko življenje ljudi, ki so še vztrajali na krčevinah nad posvetil v opisih, s »prednje« strani. Železnica in glavna cesta, reko. Veliko domačij, predvsem najbolj oddaljenih, dandanes ki vodita ob Savinji in Savi, sta veliko priročnejši izhodišči kot sameva. Strehe so se sesedle same vase, les je strohnel. O nek- vožnja v odročne kraje ob Gračnici, od koder pa na vrhove danjem domu priča zidovje skromnih bivališč, ponekod pa prav tako vodijo označene poti in kjer je zavoljo odmaknjenosti le majhna ravnina in sadno drevo sredi gozda. Spominjam se veliko več miru in tišine. otroških let, ko so v Lokavcu in okoliških vaseh v revnih do- Dolino Gračnice s pritoki prištevamo k predalpskemu Po- movih visoko nad dolino še živeli starejši ljudje. Zgodba je bila savskemu hribovju, ki je po zadnji regionalizaciji največja slo- povsod podobna. Otroci so odšli, starši pa so do konca svojih venska pokrajina. Za primerjavo naj navedem, da je obsežnejša moči vzdrževali dom in pridno obdelovali borno ped zemlje. od celotnega sredozemskega sveta, ki je razdeljen na sedem Ko so odšli k počitku, so se vrata zaprla. Za vedno. pokrajin. S pomočjo Save in Savinje lahko ta obširni sredogorski Veliko je tudi lepših, svetlejših spominov. Z vrstniki smo svet med Ljubljansko kotlino, predgorjem Kamniško-Savinjskih hribolazili že takoj, ko smo shodili. Položnega, kaj šele ravnega Alp, Sotlo in dinarskim območjem razdelimo na južni, zahodni sveta pri nas ni veliko in večinoma smo se prej znali vzpenjati in vzhodni del. Prvi z najvišjim Kumom na čelu se razprostira v hrib kot hoditi po ravnem. Popolnoma nič nenavadnega ni južno od Save, drugi s Čemšeniško planino, Mrzlico in Kopi- bilo, če smo prišli domov z naših raziskovanj opraskani in raz- tnikom zahodno od Savinje, tretji, kjer kraljujejo Veliko Kozje, trgani, pozimi pa z večine smučarskih dogodivščin še mokri in Lisca in Bohor, pa vzhodno od nje. V slednjem bomo našli tudi zasneženi povrhu. Seveda nas je zeblo, velikokrat smo drgetali opisano področje.

24 Korita nad Počerejskim slapom

25 Počerejski slap na Gračnici

nArAVnE znAmEnITOSTI To je svet strmih gozdnatih bregov, prepadnih pečin, skalnih osamelcev, globokih sotesk, številnih slapov, brzic, grap in jam. Večina naravnih znamenitosti je skrita očem, saj dolina turi- stično še ni toliko razvita, da bi k vsaki vodila označena pot in bi bile ob njej postavljene informacijske table. V teh krajih bodo pravi izziv našli ljubitelji naravnih lepot, ki znajo in zmorejo sami raziskovati divje strmali nad dolino. Kljub vsemu pa so nekatere zanimivosti dostopne vsem. Zaradi izjemnih naravnih vrednot je bil precejšen del doline Gračnice z vrhovi nad njo vključen v območje Natura 2000. Prav tako je ta predel predlagan za vključitev v Kozjanski regijski park. Gračnica sodi med najbolj ohranjene reke vzhodne Slove- nije. V njene tolmune smo kot otroci veselo skakali in zganjali ostale norčije. Skupaj z dolino Bistrice je središčna prečna os Jeseni med potjo na Lovrenc, spodaj cikovt Kozjanskega v smeri vzhod–zahod. Izvira pod Planino pri Sev- nici in se po dvajsetih kilometrih izlije v Savinjo. Do Mrzlega Polja, razen Počerejskega slapu, leno vijuga po odprtem svetu, z Marofskim slapom pa skoči v ozko dolino, ki se razširi le na nekaterih mestih. Poleg omenjenih slapov, ki ju bom opisal posebej, je še posebej zanimiva soteska Grohotje med Krni- čjo in Vranjo pečjo, v kateri je prostor izključno za divjo reko in cesto. Do križa na vrhu Krničje peči se lahko povzpnete iz severno ležeče vasi Velike Gorelce. To je pravi kraj za ljubitelje prostranih razgledov s prepadnih pečin.

rASTLInSTVO In žIVALSTVO V dolini Gračnice ter na gorskih travnikih in gozdovih nad njo se je do danes ohranilo veliko zanimivih rastlinskih vrst. Med gorskimi cveticami je veliko takšnih, ki jih pogosto srečujemo v alpskem svetu našega visokogorja, tukaj pa so njihova najnižja

26 Marofski in Počerejski slaP To sta največja slapova na Gračnici. Ma- rofski je visok 10 metrov in v globino pada tik pod vasjo Mrzlo Polje (lokalno Marof), kjer so tudi ribniki za ljubitelje ribolova. Počerejski slap je nekaj posebnega med slovenskimi slapovi. Gračnica najprej teče skozi slikovita korita, nato smukne v predor pod pe- čino, ko pa spet priteče na svetlo, se v dveh stopnjah požene v plitev tolmun. Marofski slap bomo opazili že iz avto- mobila, k drugemu pa se bo treba malo sprehoditi. Z Mrzlega Polja (Marofa) po glavni cesti dober kilometer proti Pla- nini pri Sevnici. Vrh klanca stoji kapela, kjer pustimo vozilo in se po travnatem kolovozu usmerimo desno navzdol. V nekaj minutah pridemo do zapuščene- ga mlina, od koder lahko občudujemo Počerejski slap.

Marofski slap ob novoletnem deževju in hkrati najvzhodnejša rastišča. Najbolj znano je brez dvoma rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu. Simbol naših krajev, ki ga domačini imenujemo kar »ta veliki encijan«, ponavadi cveti konec aprila, še zdaleč pa to ni edina roža, ki zasluži našo pozornost. Tod raste tudi »mali encijan«, nekateri mu rečejo »zaspanček«, njegovo pravo ime pa je tržaški svišč. Pomembna je rumeno cvetoča opojna zlatica, endemit Posavskega hribovja. V skalah na Velikem Kozju in spoštljivih prepadih Vranje peči nad sotesko Grohotje bomo lahko občudovali avrikelj. Na senčnatih skalnih bregovih nad Lokavškim potokom raste slavni Blagajev volčin, katerega domače ime »kraljeva roža« uporabljamo tudi pri nas, pa čeprav je do Polhovega Gradca kar daleč. Med ogrožene vrste prištevamo še kranjsko lilijo, celo plejado orhidej in še marsikaj. Na cvetočih gorskih travnikih okoli Lovrenca, Lisce, Trojice, Kolmana in Boršta kot tudi v vlažnih grapah, soteskah in stenah najdemo še veliko drugih cvetic. V gozdnatih strminah, ki so prekinjene z večjimi in manjšimi skalnimi osamelci, bomo med številno populacijo divjadi srečali tudi gamse, na katere sicer prej pomislimo ob obisku visokogorja. Če so slednji skorajda vsakodnevni znanci, pa je precej Divjina v dolini Gračnice redek obiskovalec medved. Pred dvema letoma smo na snegu in blatu z zanimanjem opazovali njegove stopinje. Ornitologi imajo veliko možnosti za opazovanje in proučevanje ptic. Poleg poznanih in razširjenih vrst lahko, če imamo srečo in dovolj vztrajnosti, v skalah Vranje peči občudujemo sokola selca, ki velja za najhitrejšo ptico na svetu. Tudi njegovemu sorodniku škrjančarju so prepadne pečine nad Gračnico zelo všeč. Posebej moram omeniti belovratega muharja, ki ponavadi gnezdi na Velikem Kozju v starih votlih drevesih, pred leti pa je za vzgojo mladičev izbral kar macesen ob hiši.

27 arheološko najdišče Vranja Peč Če imamo dovolj časa, se lahko povzpnemo na enega najbolj divjih krajev nad dolino Gračnice, ki je tudi arheolo- ško zelo pomemben. Vranja peč skupaj s Krničjo pečjo ustvarja slikovito sotesko Grohotje. Spomladi bomo lahko občudovali rumene cvetove avriklja, »Most ljubezni« čez če pa bomo imeli posebno srečo, bo Gračnico pri kartuziji nad nami krožil sokol selec. Neopislji- Jurklošter, spomin na Friderika in vo veličasten prizor! Dostop na Vranjo Veroniko … peč je kratek (z gozdne ceste, ki semkaj pripelje iz Paneč, petnajst minut), ven- Rebrčina. Nekoč je bila trden dom staršev z devetimi otroki. dar zahteven. ozka stezica vodi mimo najdišča na prepadni in zelo razgledni skalni rob. V mokrem odsvetujem! Tik pred pečino so bile stavbe postavljene na terasah, ki so vidne še danes. Zra- ven naj bi bila tudi cerkev. Najdišče je bilo odkrito, ko so gozdarji ob gradnji nove ceste naleteli na grobove. Vse obiskovalce prosim, da ne kopljejo in odnašajo ničesar ter to delo prepustijo strokovnjakom. Tega odstavka nisem napisal zato, da bi semkaj s slabimi nameni prišli »ljubitelji« starin, temveč zato, da bi resnični občudovalci lepote uživali v divji naravi in za sabo pustili samo svoje stopinje.

KuLTurnA dEdIščInA Na razglednih travnatih holmih stojita cerkvi sv. Trojice Širši javnosti je verjetno najbolj poznana kartuzija Jurklošter, in v opisu predstavljenega sv. Lovrenca. V obeh je sveta maša ki jo je ustanovil krški škof Henrik I. okoli leta 1170. Pred njo le nekajkrat na leto. Podobno je tudi pri cerkvi v Lokavcu, je bila na slovenskih tleh le Žička kartuzija, Bistra pri Vrhniki ki je kot edina v Sloveniji posvečena sv. Kolomanu. Čeprav in Pleterje pod Gorjanci sta bili ustanovljeni kasneje. Za zgo- svojega prostora ni našla čisto na vrhu hriba, se ob lepem dovinski opis ni prostora, zato vas lepo vabim na ogled cerkve vremenu z vaškega pokopališča vidijo najvišji vrhovi Grin- sv. Mavricija in kartuzije, pravzaprav tistega, kar je od nje še tovcev. Večkrat obiskani cerkvi sta sv. Kancijan nad Lahovim ostalo. Strokovnjaki vam bodo z veseljem razložili, kar vas bo grabnom in sv. Miklavž v Lazišah. zanimalo. Spomnili vas bodo tudi na Friderika in Veroniko. Ob potokih je bilo v preteklosti veliko mlinov in žag. Most nesrečne oziroma prepovedane ljubezni slovenske različice Elektrika, ki je prišla v te kraje zelo pozno (v Lokavec šele Romea in Julije, ki se v bližini pne čez Gračnico, je nema priča leta 1966), je vodno moč vse bolj potiskala v pozabo. Na nekdanjih dni, ki jih je Televizija Slovenija pred leti predstavila Lovrenc bomo šli mimo nekdanjega rudnika svinca. Kopali v dokumentarcu meseca. so ga ob koncu 18. stoletja, kasneje pa delo za kratek čas Februarja 1944 je z Bohorja prišla znana XIV. divizija. Pod oživili med prvo svetovno vojno in še slabih deset let po Lovrencem jih je ujela huda zima, zato so se še težje prebijali njej. V današnjem času je še komaj mogoče opaziti vhod v naprej. V ozki dolini ob sotočju Lokavškega potoka in Gračnice dva opuščena rova, ostalo pa je ime Jame (V jamah), ki je je v spopadu z Nemci, v katerem so bili udeleženi tudi otroci, med domačini še zelo živo. Prav tako še vedno rečemo »v padel komandant Šercerjeve brigade, Belokranjec Ilija Badovi- mlinu«, »pri žagi«, »na gomili« in »pri šoli«, ki so jo tudi nac. Spomenik in nikoli uveli cvetovi ob njem nas spominjajo na zaprli sredi sedemdesetih let. Če boste (predvsem starejše) težka vojna leta. Vsako leto februarja je organiziran tridnevni domačine pobarali o pravilni smeri do cilja, vam bodo ob tradicionalni pohod po poteh XIV. divizije od Sedlarjevega ob teh imenih, ki jih ni na nobenem zemljevidu, precej lažje Sotli do Gračnice, kjer je tudi spominska slovesnost. razložili, kod in kam. Pa srečno pot! m

28 Kartuzija Jurklošter, ustanovljena leta 1170, je bila ena od treh najstarejših srednjeevropskih kartuzij.

Dolina Gra~nice – informacije

Dostop: V dolino Gračnice pridemo iz odsek med Jurkloštrom in Marofom. do katerega vodi strma stezica. so bila v davnini umeščena v prostor Celja po dveh smereh. Prva vodi proti Zelo primerno za rekreativne kole- Za ogled kartuzije Jurklošter pokliči- na osnovi zvezdnih koordinat. jugu. Skozi Laško se pripeljemo v Rimske sarje, njihovi gorski kolegi pa bodo te Zavod Odon, tel. 031 528 784. Zemljevidi: Toplice, kjer zavijemo levo čez Savinjo in našli svoj teren na številnih gozdnih Literatura: Posavsko hribovje – zahodni del, nadaljujemo po njenem levem bregu do cestah na Tajni, Volušu in Rudeniku. Marjan Pergar, Posavsko hribovje, planinska karta, 1 : 50.000, PZS, sotočja Gračnice in Savinje. Tod je izho- Koče: Planinski koči sta samo na Ljubljana, PZS, 2004; 2002; dišče za vzpon na Veliko Kozje. Iz Celja Lisci (Tončkov dom, tel. 03 57 35 016, Slovenija – pokrajine in ljudje, Posavsko hribovje, Boč – Bohor, pla- dobrih 20 km. Druga možnost dostopa in Jurkova koča). Apartmaji so na poglavje o Posavskem hribovju, ninska karta, 1 : 50.000, PZS, 2003; iz Celja vodi v Šentjur. Za njim zavijemo turistični kmetiji Kozmus v Panečah Mladinska knjiga, 2001; Celjska kotlina, izletniška karta, desno proti Dobju pri Planini, kmalu za (tel. 03 57 35 034) in tik ob Gračnici Karel Gržan, V znamenju Oriona, 1 : 50.000, Geodetski zavod Slove- njim pa je v zaselku Loke odcep desno »Pod gamsom« (tel. 041 753 593). Ta Odon, 2008; zanimiva knjiga o nije, 2004; v dolino Gračnice. Tudi do tod je iz Celja stoji pod prepadno pečino, ki se dvi- astroarheologiji in odkritju doslej Posavsko hribovje, turistična karta, dobrih 20 km. Na cesti po dolini Gračnice ga neposredno iz reke, z nje pa si že neznanih gradišč v dolini Gračnice, ki 1 : 75.000, Kartografija, 2008. je bil letos asfaltiran še zadnji kratek od leta 1926 okolico ogleduje gams,

29 TurnoZnami smu~anje na pot nad Pustri{ko dolino

Tullenkogel, Gaishörndl in Kreuzspitze

 inµ Uroš Prelovšek

Razgled z vrha Tullenkogla proti jugu

30 Veliko Kozje, 993 m, iz vasi Gračnica mimo jezera z legendo SLO Posavsko hribovje

Veliko Kozje je za Velikim Javornikom gled, ki seže do osrednjih Grintovcev Zahtevnost: Lahka označena pot. Časi: Gračnica–Veliko Kozje 3 ure na Bohorju najvišji vrh Posavskega in Triglava, ponuja šele s prepadne Oprema: Običajna pohodniška Sestop 2 uri hribovja med Savinjo in Sotlo, a mu pečine nekaj višinskih metrov pod oprema. Skupaj 5 ur skoraj petdeset metrov prednosti najvišjo točko, kjer sta tudi vpisna Nadmorska višina: 993 m Sezona: Vse leto, tudi pozimi, če le ni pred slavno vzhodno sosedo Lisco ne knjiga in žig. Razgledišče je zelo izpo- Višina izhodišča: 200 m preveč snega. pomaga prav veliko. Vršna »kapa« je stavljeno! Predvsem na razposajeno Višinska razlika: 793 m Vodnik: Marjan Pergar, Posavsko hri- gozdnata, zato se nam odličen raz- mladež velja dobro paziti. Izhodišče: Sotočje Savinje in Gračnice bovje, Ljubljana, PZS, 2004. v vasi z enakim imenom; iz Rimskih Zemljevidi: Posavsko hribovje – za- Toplic po cesti proti Jurkloštru 2,5 km. hodni del, planinska karta, 1 : 50.000, Koče: Ob opisani poti ni planinske PZS, 2002; Celjska kotlina, izletniška postojanke. Pod zahodnim pobočjem karta, 1 : 50.000, Geodetski zavod

Kolmanski hrib z Gomile Foto: Gorazd Gorišek Velikega Kozja, stran od naše poti, stoji Slovenije, 2004; Posavsko hribovje, Gašperjeva koča, 436 m. turistična karta, 1 : 75.000, Kartogra- fija, 2008.

Opis: Začnemo pri mostu čez Gračnico selka in dalje proti desni do gozda, kjer (smerne table), ki se že po nekaj meje razpotje. Nadaljujemo po zgornji trih pod večjim železniškim mogotcem cesti, od katere se kmalu poslovimo in izlije v Savinjo. V nekaj minutah pri- stopimo levo na kolovoz, ki nas skozi demo do tovarne otroškega pohištva gozd pripelje do domačij Romšak in Sadeko, za katero se še vedno pogoste- Šmit. Tod je malo težko najti nadalje- je uporablja stara nemška popačenka vanje. Markacijo bomo zagledali na Štoglajz. Kratek, a koristen nasvet: zgornji strani gospodarskega poslopja. domačine vprašajte, kje je Štoglajz, in Stopimo na udoben travnat kolovoz, ne, kje je Sadeko, ker vas bo marsikdo ki nas bo v zložnem vzponu pripeljal samo debelo gledal ... Nad tovarno se do gozdne ceste, na kateri se obrnemo po cesti povzpnemo do manjšega za- levo. Po njej hodimo dober kilometer



Lovrenc, 722 m, skozi Lokavec SLO Posavsko hribovje

Lovrenc je priljubljena izletniška točka cvetenju pridružijo tudi druge gorske Zahtevnost: Lahka označena pot. in vpisna knjiga, bodo z veseljem poskr- med Velikim Kozjem in Lisco. Dostopen rože. Omeniti je treba vsaj še dve: Oprema: Običajna pohodniška beli za žejne planince. je po več označenih poteh: iz Loke, tržaški svišč in opojno zlatico. Slednja oprema. Časi: Blatnik–Lovrenc 2 uri Radeč in z Brega, mi pa se bomo na vrh je endemit, saj raste samo na območju Nadmorska višina: 722 m Sestop 1.30 ure odpravili s severne strani skozi dolino med Mrzlico in Lisco. Vse obiskovalce Višina izhodišča: 220 m Skupaj 4 ure Lokavškega potoka. Travnik pod cerkvijo naprošam, da ne teptajo, trgajo ali Višinska razlika: 502 m Sezona: Primerno v vseh letnih časih. svetega Lovrenca je zavarovan kot celo izkopavajo prelepih gorskih cvetic. Izhodišče: Sotočje Gračnice in Lokav- Največ obiskovalcev pritegne Lovrenc botanični naravni spomenik državnega Nadaljevanje neodgovornega početja škega potoka pri ribogojnici in (zaprti) spomladi (v drugi polovici aprila), ko pomena. Tukaj je najvzhodnejše in hkra- nekaterih »ljubiteljev narave«, ki jih v gostilni Blatnik. Iz Rimskih Toplic po je travnik pod cerkvijo ves moder od ti najnižje ležeče rastišče Clusijevega svi- preteklosti ni bilo malo, lahko znameni- cesti proti Jurkloštru dobre 4 km. Pri cvetočega Clusijevega svišča. šča v Sloveniji, ki se mu ob pomladnem to rastišče popolnoma uniči! smerokazu za Lokavec (tudi planinski Vodnik: Marjan Pergar, Posavsko hri- tabli za Lovrenc in Lisco) zavijemo bovje, Ljubljana, PZS, 2004. desno na lesen most čez Gračnico. Za Zemljevidi: Posavsko hribovje – za- njim je dovolj prostora za parkiranje. hodni del, planinska karta, 1 : 50.000, V bližini je tudi spomenik padlemu PZS, 2002; Celjska kotlina, izletniška komandantu Iliji Badovincu, ki je padel karta, 1 : 50.000, Geodetski zavod v boju XIV. divizije. Slovenije, 2004; Posavsko hribovje, Koče: Ob opisani poti ni planinske turistična karta, 1 : 75.000, Kartogra- postojanke. Na domačiji Centrih v bližini fija, 2008. cerkve svetega Lovrenca, kjer sta tudi žig

Sveti Lovrenc Foto: Gorazd Gorišek

31 Veliko Kozje, 993 m, iz vasi Gračnica mimo jezera z legendo SLO Gorazd Gorišek

do velikega razpela ob cesti. Tukaj se nanjo je tako rekoč obvezen. Samotne na levo odcepi približno pol ure dolga domačije Lokavca gledamo kot iz pot, označena z rdečimi trikotniki, ki letala! Vrnemo se na sedlo, nato pa se nas po slemenu s kratkimi vzponi in nekaj časa vzpenjamo po zelo strmem spusti pripelje na Jankovo špico (lokal- gozdu in kasneje precej zložneje nada- no Gomilo), kjer so postavljene klopce. ljujemo do stika z uradno potjo. Pot na Ta ovinek vsekakor priporočam. nekaterih mestih ni več dobro uhojena, Vrnemo se do križa. Tabla za Veliko a so stare markacije na drevesih zelo Kozje nas povabi na stezo, po kateri pogoste in z orientacijo ne bi smelo pridemo do kmetije Mlinarič. Mimo biti težav. hiše in čez travnik dosežemo gozd. Od Nato smo hitro pri jezeru z legendo, na tod imamo do jezera z legendo na vo- kar nas opozori napis ob poti, legendo ljo dve možnosti: uradna (beri: dolgo- pa lahko preberemo na drugi strani le- časna) markirana pot, ki se uporablja sene table ob »vlažni kotanji«, saj tudi zadnjih nekaj let, vodi po vodoravnem jezero sámo živi bolj v ljudski domišljiji kolovozu in se kasneje (še vedno po in se napolni le ob deževju. kolovozu) obrne proti levi navzgor. Na Do stika z markirano potjo, ki pripelje voljo pa je tudi stara, planinsko precej od Lovrenca, ni več daleč. Na razpotju zanimivejša različica, ki se kmalu, ko se obrnemo desno in po vršnem sle- stopimo od kmetije v gozd, odcepi menu dosežemo najvišjo točko. Čaka levo navzgor. Na začetku je treba nas še kratek spust na drugo stran do malo iskati. Najbolje storimo, če se po razgledne pečine z obsežnim razgle- desnem robu manjšega kamnoloma dom. Tik pred njo je na levi strani poti povzpnemo nekaj višinskih metrov spominska plošča ponesrečenemu navzgor in z malo iskanja bomo kmalu planincu. stopili na udobno pot, ki nas bo ob starih markacijah na drevesih vodila Sestop: Vrnemo se po isti poti. Spodaj proti levi navzgor do sedla, desno od lahko kombiniramo staro in novo razgledne Velike peči. Kratek vzpon različico.



Lovrenc, 722 m, skozi Lokavec SLO Gorazd Gorišek

Opis: Z izhodišča se napotimo v ozko na stezo. Po njej hitro pridobivamo dolino Lokavškega potoka. V njej je višino, prečkamo nekaj kolovozov in se prostora le za nekaj hiš, potok in cesto. nazadnje po enem izmed njih povz- Za našim hrbtom se nad Gračnico dvi- pnemo do domačije Dežan. Od tod je guje strma Vodiška peč, pred nami pa naš cilj že zelo blizu. Do glavnega sle- bo ostro oko v bližini razpela opazilo mena nas loči le še nekaj minut vzpona zvonik cerkve svetega Lovrenca. Po po strmem kolovozu. Panorami, ki dobrem kilometru pridemo do kapele. je bila že do sedaj z vsakim korakom Pri njej jo uberemo po desni gozdni obsežnejša, se pridruži še dolina Save. cesti, ki nas mimo nekdanje osnovne Krenemo levo in mimo kmetije, kjer se šole in že davno opuščenega rudnika lahko okrepčamo in oskrbimo z žigom, pripelje do stare domačije, kjer je bil dosežemo kapelo in bližnjo cerkev včasih mlin. Kmalu zatem pridemo do svetega Lovrenca. razpotja. Cesti vodita levo in desno, nas pa markacije usmerijo med njima Sestop: Vrnemo se po isti poti. na gozdni kolovoz, malo višje pa desno

Clusijev svišč Foto: Gorazd Gorišek 32 Lisca, 948 m, iz Jurkloštra SLO Posavsko hribovje

Lisco pozna skoraj vsak planinec. Za vijajo množične prireditve, kot je dan Zahtevnost: Lahka označena pot. Koči: Tončkov dom na Lisci, 927 m, tel. 03 to je precej razlogov. Z zaobljenega slovenskih planincev, svoje vzletišče so Oprema: Običajna pohodniška 57 35 016, odprt vse dni razen ponedelj- travnika na vrhu je odličen razgled, ki si uredili jadralni padalci in še bi lahko oprema. ka; Jurkova koča na Lisci, 927 m. seže čez meje naše domovine, tik pod našteval. Na vrh poleg ceste pripelje Nadmorska višina: 948 m Časi: Jurklošter–Lisca 2.30 ure vrhom sta dve planinski postojanki in tudi veliko označenih poti, ki se bolj ali Višina izhodišča: 355 m Sestop 2 uri meteorološka postaja z radarjem, do manj uspešno izognejo asfaltu. Opisal Višinska razlika: 593 m Skupaj 5 ur vrha pripelje asfaltirana cesta, na Lisci bom seveda tisto, ki vodi iz doline Izhodišče: Jurklošter; iz Rimskih To- Sezona: Primerno v vseh letnih časih, pa je tudi manjše smučišče. Tod se od- Gračnice. plic po dolini Gračnice 15 km. tudi pozimi, če le ni preveč snega. Vodnik: Marjan Pergar, Posavsko hribovje, Ljubljana, PZS, 2004. Zemljevidi: Posavsko hribovje – zahodni del, planinska karta, 1 : 50.000, PZS, 2002; Posavsko hribovje, Boč – Bohor, planinska karta, 1 : 50.000, PZS, 2003; Celjska kotlina, izletniška karta, 1 : 50.000, Geodetski zavod Slovenije, 2004; Posavsko hribovje, turistična karta, 1 : 75.000, Kartografija, 2008.

Lovrenc in Lisca izpod Velikega Kozja Foto: Gorazd Gorišek



Veliko Kozje, 993 m, Lovrenc, 722 m, Lisca, 948 m, Ješovec, 934 m, Rudenik, 900 m SLO Posavsko hribovje

Če smo se na prvih treh turah iz doli- hodili čez Ješovec in Rudenik do vasi Zahtevnost: Lahka označena pot. Sezona: Vsak letni čas nam podari kaj ne Gračnice povzpeli na posamezne Prapretno. Iz nje ni daleč do Planine Oprema: Običajna pohodniška lepega. Spomladi lahko uživamo ob vrhove, bomo na zadnjem pohodu pri Sevnici, kjer si lahko ogledamo oprema. pogledu na cvetoče gorske travnike, izvedli prečenje glavnega slemena, marsikatero zanimivost. Severno od Nadmorska višina: 993 m (Veliko poleti hodimo v hladu mogočnih ki je obenem tudi razvodnica med tega kraja je povirje Gračnice, ki kot Kozje). dreves, jeseni občudujemo neverjetne »našo« in savsko dolino. Dolgo turo majhen potoček leno vijuga po ravni- Višina izhodišča: 200 m barve, pozimi pa nam bo pod nogami bomo začeli v vasi Gračnica, od koder ci in nič ne kaže, da bo kasneje bučala Višinska razlika: 2100 m (približen škripal sneg, medtem ko se bodo tam se bomo povzpeli na Veliko Kozje. v slapovih in ozki soteski. Izhodišče seštevek vseh vzponov in spustov) daleč belili velikani našega visoko- Sledil bo spust mimo okamenelega in konec pohoda sta različna. Kdor Izhodišče: Sotočje Savinje in Gračnice gorja. dinozavra, prečenje do Lovrenca, bo znal rešiti to logistično težavo, ga v vasi enakega imena; iz Rimskih Toplic Vodnik: Marjan Pergar, Posavsko hri- z njega na Lisco, kasneje pa bomo čaka zanimiva tura. po cesti proti Jurkloštru 2,5 km. bovje, Ljubljana, PZS, 2004. Koči: Tončkov dom na Lisci, 927 m, Zemljevidi: Posavsko hribovje, za- tel. 03 57 35 016, odprt vse dni razen hodni del, planinska karta, 1 : 50.000, ponedeljka; PZS, 2002; Posavsko hribovje, Boč – Jurkova koča na Lisci, 927 m. Bohor, planinska karta, 1 : 50.000, PZS, Časi: Gračnica–Veliko Kozje 3 ure 2003; Celjska kotlina, izletniška karta, Veliko Kozje–Lovrenc 1.30 ure 1 : 50.000, Geodetski zavod Slovenije, Lovrenc–Lisca 1.30 ure 2004; Posavsko hribovje, turistična Lisca–Ješovec–Rudenik–Prapretno karta, 1 : 75.000, Kartografija, 2008. 3.30 ure Skupaj 10 ur

Orhideja - bezgova prstasta kukavica Foto: Gorazd Gorišek 33 Lisca, 948 m, iz Jurkloštra SLO Gorazd Gorišek

Opis: Iz Jurkloštra se napotimo po ce- tam pozdravi kakšna osamljena hiša, sti v Lahov Graben. Dobra dva kilome- večinoma pa hodimo čez travnike in tra od izhodišča pri avtobusni postaji skozi gozd, kjer naletimo na dve zelo zavijemo levo čez Lahomščico, nato pa zanimivi Knafelčevi markaciji. Vrli takoj desno in se mimo nekaj domačij označevalec poti ju je narisal kar na (cesta medtem postane makadamska, nočno posodico, ki visi na drevesu ... markacije so kolikor toliko zanesljive) Nad »kahlo« kmalu dosežemo pot z povzpnemo do smerne table, ki nas Bohorja na Lisco, kjer se obrnemo de- povabi levo navzgor čez travnik. Nato sno. Kratkemu strmemu vzponu sledi hodimo po stezah in kolovozih mimo prečkanje ceste, nadalje pa nas čaka obnovljenih in zapuščenih domačij. prijetna hoja čez travnike Male Lisce, Markacije je treba tu in tam malo ki nas skozi gozdičke pripelje do polo- loviti, saj je mimo hiš in čez travnike žnega smučišča, po katerem dosežemo shojeno skoraj povsod. Če imamo najvišjo točko z razgledno ploščo. možnost, povprašajmo domačine, kod in kam, sicer pa se dobro razglejmo pri Sestop: Vrnemo se po isti poti. zadnji markaciji. Višje nas le še tu in



Veliko Kozje, 993 m, Lovrenc, 722 m, Lisca, 948 m, Ješovec, 934 m, Rudenik, 900 m SLO Gorazd Gorišek

Opis: Iz Gračnice se na prvi vrh povzpnemo po znani poti – glej opis Veliko Kozje! Kratek povzetek: od mostu po cesti mimo tovarne otro- škega pohištva, navzgor v gozd, nato mimo dveh domačij po travnatem kolovozu na gozdno cesto, po njej do razpela, od tod desno navzgor do zadnje domačije. Po eni od opisanih poti (na- vijam za levo) do jezera z legendo in naprej čez vrh Velikega Kozja na rob razgledne peskokopa. Za naslednjim ovinkom že stopimo na gozdno cesto, po kateri se- Na vrh, kjer je žig Sevniške planinske prepadne pečine. zagledamo cerkev svetega Lovrenca, stopimo do asfaltirane ceste, ki pripe- poti, se povzpnemo po poti čez travnk. Vrnemo se čez najvišjo točko in na do katere ni več daleč. lje z Brega. Najprej jo prečkamo, malo Z Ješovca nadaljujemo po stezi proti razpotju nadaljujemo naravnost nav- Od nje sestopimo na drugo stran do višje pa nas na ostrem levem ovinku vzhodu po glavni razvodnici med Savo zdol proti Lovrencu. Ob koncu strmega ceste, zavijemo desno po njej, a jo že smerokazi usmerijo desno. Po stezi se in Gračnico ter njunimi pritoki. Dolgo spusta bomo levo nad potjo zagledali po nekaj metrih zapustimo, se usmeri- mimo cerkve svetega Jožefa povzpne- časa se spuščamo, sprva strmeje, nato okamenelega dinozavra. Sledi še en mo levo ter v rahlem vzponu, kasneje mo na zaobljeni travnati vrh Lisce. pa položneje. Mimo vzpetin Ivc in krajši sestop, nato pa se pot vije po pa vodoravno prečimo južna pobočja Z vrha sestopamo v vzhodni smeri Ojstrež, ki ju prečimo na južni strani, slemenu s krajšimi vzponi in spusti. Pri Kamrice. Sledi spust do osamljene po smučišču, kasneje pa po prijetni dosežemo domačijo pod Rudenikom. razpelu moramo zaviti z na novo na- domačije, nato pa spet prečimo južna stezici vzporedno s cesto do travnikov Sledi še spust po kolovozu in gozdni delane gozdne ceste levo na stezico, ki pobočja naslednjega vrha – Njivce. Male Lisce. Po prečkanju ceste strmo cesti do vasice Praprotno. nas mimo pečin pripelje do manjšega Kmalu smo pri novi domačiji. Pod njo sestopimo do sedla pod Ješovcem.

34 Avstrija, Vzhodna Tirolska, pogorje Tullenkogel/Thulnkogel, 2552 m, iz Bichla čez Compedal A Deferegger, področje Pustertal

Tullenkogel je podolgovata gora med dovolj časa, se nanjo lahko povzpnemo Zahtevnost: Lahek, odsekoma Časi: dolinicama Wilfernertal in Kristeinertal »spotoma«. Turni smuk je izvedljiv srednje zahteven turni smuk (I-II). V - Bichl–smučarska koča Compedal v pogorju Deferegger v bližini Lienza tudi ob zmerni količini novozapadlega spodnji polovici vzpona je lahko nekaj 1.30 ure na Vzhodnem Tirolskem. Poleti je brez snega, saj glede na konstitucijo terena težav z orientacijo. - Smučarska koča Compedal–Tullen- hudih težav dostopna tudi družinam ni velike nevarnosti plazov. Z vrha Oprema: Običajna turnosmučarska kogel 2 uri s starejšimi otroki, pozimi pa je zelo se ponuja čudovit razgled na bližnje oprema. V primeru trde podlage prav - Skupaj vzpon 3.30 ure primerna za turno smučanje. Če Lienške Dolomite in na Visoke Ture z pridejo srenači. - Sestop/smučanje 1.15 ure potujemo mimo Lienza in imamo Velikim Klekom. Nadmorska višina: 2552 m - Vse skupaj 4.45 ure Višina izhodišča: 1440 m Sezona: Druga polovica zime in Višinska razlika: 1150 m zgodnja pomlad, v primeru snega vso Izhodišče: Nad zadnjo kmetijo v vasi zimo. Na rami pri ’dveh križih’ Foto: Uroš preLovšek Bichl, okraj Assling; do tja po cesti iz Li- Vodnik: Rudolf in Siegrun Weiss, Kurt enza 17 km (Ljubljana–Bichl 228 km). Schall: Genuss Schitourenatlas, Süd- Koče: Smučarska koča Compedal špor- tirol & Oesterreich Süd, Schall-Verlag, tnega društva iz Asslinga, 1920 m, ki 2002. pa ni nujno odprta. Kontakti: turistični Zemljevidi: OeK 179 Lienz, F&B WK urad v Lienzu, LRC Lienzer Dolomiten, št. 182 Lienzer Dolomiten-Lesachtal, e-naslov: info@dolomitensport-lienz. 1 : 50.000, Kompass št. 47, Lienzer Do- com, faks: +43 (0) 4852 65999, tele- lomiten-Lesachtal (vrisani turni smu- fon: +43 (0) 4852 65999. ki), Mayr, Wanderkarte Hochpustertal, 1 : 35.000 (vrisani turni smuki).



Avstrija, Vzhodna Tirolska, Villgraten, Gaishörndl, 2615 m, iz kalksteina skozi dolino alfental A področje Sillian/Villgratental

Izjemno lep turni smuk na mejno goro Cristallom, na Grossvenediger in na Zahtevnost: Srednje zahteven turni - Planina Ruschletalm–plato nad pla- med Vzhodno in Južno Tirolsko, po okoliške gorske verige. Turo je možno smuk (II). Nevarnost plazov je zmerna, nino (»skok«) 30 min mnenju nekaterih eden najlepših v podaljšati na sosednji Toblacher Pfan- ob hujšem sneženju je izrazito poveča- - Plato–Gaishörndl 1.30–2 uri Alpah in primeren tudi za neizurjene nhorn (2663 m) na nasprotni strani na v zatrepu spodnjega dela doline pri - Skupaj vzpon 3–3.30 ure turne smučarje. Strmejša, zahtevnejša sedla Pfanntörl, vendar je privlačnejše planini Ruschletalm. - Smučanje 1–1.30 ure dela sta skok nad planino Ruschletalm smučanje po severnih pobočjih gorske Oprema: Običajna turnosmučarska - Vse skupaj 4–5 ur (1915 m) v zatrepu spodnjega dela pregrade, ki poteka od Toblacher Pfan- oprema, srenači za skok nad Ruschle- Sezona: Pozna zima, zgodnja pomlad. doline Alfental in vršni del. Z vrha je nhorna na zahodu do Gannekofla na talmom in za vršni del, dereze v prime- Vodnika: Rudolf in Siegrun Weiss, enkraten razgled na Dolomite z Monte vzhodu, nazaj v Alfental. ru trde ali poledenele podlage. Kurt Schall: Genuss Schitourenatlas, Nadmorska višina: 2615 m Südtirol & Oesterreich Süd, Schall- Višina izhodišča: 1639 m Verlag, 2002; Siegfried Garnweidner: Na vrhu Foto: Uroš preLovšek Višinska razlika: 990 m Erlebnis Skitouren; Die 100 schönsten Izhodišče: Parkirišče pri cerkvi v Kalk- Touren in den Alpen; Bruckmann, steinu, 1639 m. Iz Lienza do Innervill- 2004. gratna v Villgratentalu 39 km, od tod Zemljevidi: Mayr, Wanderkarte do Kalksteina še 5 km. Hochpustertal, 1 : 35.000 (vrisani turni Koče: Koč ob poti ni. smuki); OeK 177 St. Jakob; F&B WK št. Časi: 182 Lienzer Dolomiten-Lesachtal. - Kalkstein–planina Ruschletalm 1 ura

Opis: Začnemo na parkirišču ob cerkvi Marchental s potokom Marchenbach, in restavraciji v Kalksteinu. Povzpnemo obdana s strmimi pobočji. Nadaljuje- se skozi gozdiček in nadaljujemo proti mo desno proti jugozahodu ob potoku jugu ob makadamski cesti čez planino Alfenbach skozi dolino Alfental. Pot se Alfenalm. Na desni je vrsta lesenih zložno dviga, po uri hoje smo pri koči koč, na levi pod potjo potok Alfenbach. na planini Ruschletalm, 1915 m. Kmalu pridemo do konca ceste in Zagrizemo se v strm breg naravnost razcepa, kjer se v levo odcepi dolinica pred sabo. Če je podlaga trda, bodo 35 Tullenkogel/Thulnkogel, 2552 m, iz Bichla čez Compedal A Uroš Prelovšek

Opis: Z izhodišča nad zadnjo kmetijo v Bichlu, kjer je možno parkirati, nadaljujemo v desni ovinek in naprej po cesti, ki se vije po gozdnato-travnatem pobočju. Kmalu za ostrim levim ovinkom na višini okrog 1700 m zapustimo cesto in se usmerimo desno gor čez travnik. Pot vodi mimo manjših lesenih vikendov, visokogorski gozd se tu že redči. Poleg razgleda na Lienške Dolomite so lepi pogledi na sosednji Böses Weibele, ki leži onkraj Wilfernertala na severovzhodu. Ko premagamo travnato pobočje, dospemo do smučarske koče Compedal. Nadaljujemo po neizraziti kotanji proti severozahodu skozi vse redkejši gozd. Kmalu pridemo do vznožja obširnega hrbta in se vzpnemo nanj do dveh lesenih križev. Razgled na vse strani je od tod enkraten, mesto pa primerno za nekoliko daljši oddih. Nadaljujemo proti vršnemu delu gore čez zgornji del obširne visokogorske planine Compedal. Tudi na njej stoji smučarska koča, ki prav tako ni pogosto odprta. Sledita neizrazita izboklina in sedelce, zatem pa strmejši vzpon nekoliko v desno. Ko se povzpnemo približno do višine 2370 m, nadaljujemo po razmeroma ozkemu hrbtu, ki se kmalu razširi. Vrh gore se že vidi in hitro ga dosežemo.

Smučanje: Smučamo v smeri pristopa. Obstaja varianta, po kateri se nad planino Compedal usmerimo levo navzdol in smučamo po hrbtu proti vzhodu do pristopne poti na sosednjo Reiserspitze (ali Reiserspitz), 2517 m. Če imamo časovno rezervo, lahko obe turi (Tullenkogel in Reiserspitze) opravimo v enem dnevu.



Gaishörndl, 2615 m, iz kalksteina skozi dolino alfental A Uroš Prelovšek

tu zelo prav prišli srenači. Strmina čez pol ure popusti. Stojimo na robu obse- žnega razgibanega platoja, od koder nadaljujemo v smeri zahod-jugozahod proti sedlu Pfanntörl med Toblacher Pfannhornom in Gaishörndlom. Preden dosežemo sedlo, se usmerimo desno, proti severu, na vršni del gore. Ta je obsežen in proti vrhu vedno strmejši. Na vrh se brez prehudih težav povzpnemo po desni strani pobočja, kjer naklon ni prestrm.

Smučanje: Smučamo v smeri pristopa, pri čemer je možnih variant veliko, odvisno od trenutnih razmer. Zelo privlačno je smučanje po severnih pobočjih gorske pregrade, ki poteka od Toblacher Pfannhorna na zahodu do Gannekofla na vzhodu, nazaj v spodnji del doline Alfental. Če nam je tura prekratka, jo lahko podaljšamo z vzponom na Toblacher Pfannhorn (2663 m) na nasprotni strani sedla Pfanntörl. Če smo odlično telesno pripravljeni, imamo dovolj časa in ugodne razmere, pa lahko v istem dnevu opravimo tudi turo na Kreuzspitze.

36 Avstrija, Vzhodna Tirolska, Villgraten, Kreuzspitze, 2624 m, iz kalksteina skozi dolino rosstal A področje Sillian/Villgratental

Kreuzspitze je s turnosmučarskega ja z najvišjim vrhom Hochgrabbejem, Zahtevnost: Odsekoma srednje Časi: vidika izjemno zanimiva gora nad na Grossvenediger ... Razgled seže do zahteven turni smuk (II-), v normalnih - Kalkstein–planina Lipperalm 1 ura zatrepom doline Villgratental. Dostop Ötztalskih Alp in gora Ortlerjeve skupi- razmerah primeren tudi za ne povsem - Planina Lipperalm–odcep proti sedlu vodi skozi slikovito mejno dolino ne. Če nam je tura prekratka, jo lahko izurjene, a ustrezno opremljene turne Kalksteiner Jöchl 30 min Rosstal, pot pa je popestrena z zgodo- podaljšamo in popestrimo z vzponom smučarje. Nevarnost plazov je v dolini - Odcep proti Kalksteiner Jöchlu–Kreu- vinskimi učnimi tablami. Presenetljivi, in s turnim smučanjem s sosednjega Rosstal zmerna, v vršnem delu se zspitze 1.30–2 uri naravnost fantastični so razgledi z Moses Gipfla (2400 m) ali s pobočij zmanjšuje. - Skupaj vzpon 3–3.30 ure vrha – na Dolomite s Tremi Cinami, na okrog Kalksteiner Jöchla (2326 m), Oprema: Običajna turnosmučarska - Smučanje 1–1.30 ure okoliške vrhove villgratenskega pogor- mejnega sedla z Italijo. oprema, srenači ali v skrajnem primeru - Vse skupaj 4–5 ur dereze, če je vršni del zelo trd ali Sezona: Pozna zima, zgodnja pomlad. poledenel. Vodnika: Rudolf in Siegrun Weiss, Razgled z vrha Foto: Uroš preLovšek Nadmorska višina: 2615 m Kurt Schall: Genuss Schitourenatlas, Višina izhodišča: 1639 m Südtirol & Oesterreich Süd, Schall- Višinska razlika: 1015 m Verlag, 2002; Siegfried Garnweidner: Izhodišče: Parkirišče pri cerkvi v Kalk- Erlebnis Skitouren; Die 100 schönsten steinu, 1639 m. Iz Lienza do Innervill- Touren in den Alpen; Bruckmann, gratna v Villgratentalu 39 km, od tod 2004. do Kalksteina še 5 km. Zemljevida: Mayr, Wanderkarte Koče: Koč ob poti ni. Kontakti: turistič- Hochpustertal, 1 : 35.000 (vrisani turni ne informacije v Innervillgratnu, tel. smuki); OeK 177 St. Jakob; F&B WK 0043/(0)4843/5194, e-naslov: tvb.in- št. 182 Lienzer Dolomiten-Lesachtal. [email protected], splet: www. innervillgraten.info.



Dobrač, 2166 m A Avstrija, Ziljske Alpe

Dobrač je mogočna gora zahodno od z veseljem uporabljajo turni smučarji – Zahtevnost: Nezahtevno. Dravsko dolino odcepi stranska cesta Beljaka. Od daleč jo prepoznamo po pravijo, da je sedaj na Dobraču celo več Oprema: Posebna oprema ni po- proti nekdanjemu rudniku svinca Bad velikem televizijskem oddajniku na smučarjev, kot jih je bilo v zadnjih letih trebna. Bleiberg (Pliberk), po kateri se peljemo vrhu. Veliko rdečkasto pečevje nad obratovanja vlečnic ... Zložna pobočja Nadmorska višina: 2166 m do vasi Heiligengeist (Sveti Duh). Kma- Ziljsko dolino priča o katastrofalnem skozi gozd izsekane proge so kot nalašč Višina izhodišča: 616 m lu za tablo s krajevnim imenom cesta podoru, ki se je ob potresu leta 1348 za dneve, ko si zahtevnejših ciljev zaradi Višinska razlika: 1250 m naredi oster desni ovinek na njegovi sesul v dolino in zajezil reko Ziljo. Na slabega vremena ali nevarnosti plazov Izhodišče: Vas Sveti Duh (Heiligen- levi strani pa je parkirišče nekdanjega drugi, severni strani je nekoč obratovalo ne moremo privoščiti. Vseeno pa se geist). Od zahodne obvoznice Beljaka smučarskega centra. Iz Ljubljane 114 manjše smučišče, ki pa so ga leta 2002 splača priti na Dobrač v lepem vreme- (cesta št. 86) se približno pol kilometra km, 1.15 ure vožnje. zaradi nerentabilnosti in varovanja vod- nu – zaradi osamljene lege je namreč južno od stičišča s cesto št. 100 skozi Koča: Ludwig-Walter Haus, 2143 m, nih virov zaprli. Opuščeno progo sedaj izjemen razglednik. tel. +43 4242 219512, 46°36,18' N, 13°40,32' E: koča je trenutno (2010) v obnavljanju. Čas vzpona: 3.15 ure Sezona: December – marec. Vodnik: Günther & Luise Aufenbauer, Schitouren Paradies Österreich, Styria Pichler Verlag, 2003. Zemljevida: Freitag&Berndt WK 224 Faaker See-Ossiacher See-Villach-Dre- iländereck-Unteres Gailtal 1 : 50.000, Kompass WK 64 Villacher Alpe-Unteres Drautal 1 : 50.000.

Dobrač Foto: vLadimir haBJan 37 Kreuzspitze, 2624 m, iz kalksteina skozi dolino rosstal A Uroš Prelovšek

Opis: Začnemo enako kot pri vzponu Nadaljujemo po razmeroma široki na Gaishörndl s parkirišča ob cerkvi dolini proti severu in potem vse bolj v Kalksteinu. Povzpnemo se skozi proti severovzhodu. Lahko napredu- gozdiček in pazimo, da na razcepu jemo po sredini doline ali pa po desni na planini Alfenalm takoj zavijemo strani prečimo široka pobočja Moses po ozki cesti desno navzgor (v smeri Gipfla. V vršnem delu se najprej severozahod) proti gozdu. Pot nas usmerimo v sedlo, ki veže Kreuzspitze nekaj časa vodi po ozki gozdni cesti, s sosednjim Kalksteiner Rieglom ko se konča, pa nadaljujemo po rahlo (2683 m), vendar pa se pod sedlom, izpostavljenem pobočju visoko nad ko se strmina poveča, usmerimo potokom Rosstalbach. Po slabi uri desno (proti vzhodu in v vršnem delu hoje smo na planini Lipperalm (1904 proti jugovzhodu) na vrh gore z veli- m), kjer stoji nekaj koč. kim, že od daleč vidnim križem. Nadaljujemo po dolini zlagoma navzgor. Pot nam popestrijo zgodovinske Smučanje: Smučamo v smeri pristo- učne table, orientacijskih problemov pa. Najboljšo smuko glede na izobli- ni. Desno pod nami je potoček, ki kovanost terena in snežne razmere postaja z višino vse manjši in manjši, običajno ponuja vršni del. Če nam je na koncu pa popolnoma izgine pod tura prekratka, jo lahko popestrimo z snegom in slišimo le še njegov šum. vzponom in smučanjem s sosednjega Nedaleč od tod je odcep s smeroka- Moses Gipfla (2400 m) ali s pobočij zom proti mejnemu sedlu Kalksteiner okrog Kalksteiner Jöchla (2326 m). Jöchl (2326 m), ki leži v zahodni smeri.



Dobrač, 2166 m A Igor Jenčič

Pogled z Dobrača Foto: vLadimir haBJan

Opis: S parkirišča se vzpenjamo po še položen, a dolg vzpon po vršnem izsekani progi proti jugovzhodu. slemenu, pri katerem je najbolje Vzpon je dovolj položen, da se lahko slediti poteptani cesti, označeni z večinoma vzpenjamo naravnost, le oštevilčenimi drogovi. Mimo televizij- sem ter tja je treba narediti kak okljuk. skega stolpa, ki je od blizu pravi kolos, Po dveh urah stopimo iz gozda, in sicer pridemo do koče Ludwig-Walter Haus malce nad parkiriščem Rosstratte, ki neposredno pod vrhom. Nad kočo sta je končna točka Beljaške gorske ceste še dve cerkvi: slovenska in nemška. (Villacher Alpenstrasse). Kadar je Slednja se ponaša z naslovom najvišje cesta splužena, se je možno pripeljati ležeče cerkve v Evropi. do sem, vendar posebnega smisla to nima, saj nas do vrha Dobrača čaka le Smučanje: Smučamo po smeri vzpona. 38 Eckkopf/Eckberg, 2871 m A Avstrija, skupina Goldberg

Zirknitztal je skrita gorska dolinica in premoreta obilo zahtevnih turnih Zahtevnost: Manj do srednje zah- mo se do dobro označenega odcepa za je verjetno tudi zaradi bližine razvpitih smukov v pravem visokogorskem tevno. veliko Cerknico in parkiramo tam ali na tur, kot sta Sonnblick ali Veliki Klek, svetu. Razmejeni sta z grebenom, Nadmorska višina: 2817 m spodnjem ovinku. precej zapostavljena. Vendar je med ki se začenja z našim Eckkopfom in Višina izhodišča: 1417 m Čas vzpona: 4 ure sladokusci vsekakor znana – nekje sem konča z Alteckom. Tudi Eckkopf ni prav Višinska razlika: 1400 m Sezona: Februar–april. zasledil, da so jo naši turni smučarji pohlevna gora, temveč zahteven turni Kako do izhodišča: Ljubljana–Gros- Vodnik: Manfred Korbaj: 1. Kärntner poslovenili kar v Cerknico. Ljubko. Pa še smuk z grebenskim dostopom na vršno skirchheim, 200 km, tri ure vožnje. V Schitourenführer, Band 1, H. Weis- nekaj jezerc premore! špico. Vsekakor pa je v dolini Zirknitztal Grosskirchheimu ujamemo asfaltirano haupt Verlag, 1997. Cerknici sta pravzaprav dve, Velika najlažji, odličen razglednik po celotni cesto, ki je pozimi bolj ali manj kakovo- Zemljevid: Mölltal-Kreuzeckgruppe- in Mala. Velika je – gledano nav- skupinici in najprimernejša vstopnica v stno splužena. V zatrepu Male Cerknice Drautal, WK 225, Freytag & Berndt, zgor – levi rokav, Mala pa desni. Obe raziskovanje Cerknice. je namreč mala hidroelektrarna. Pelje- 1 : 50.000.

Jutranji vzpon Foto: tomaž hrovat



Lonzaköpfl, 2317 m A Avstrija, skupina Goldberg

Nekatere gore, ki so zaradi bližine kmalu zatem, ko se odcepimo od Drave Lonzaköpfl s svojim na jug obrnjenim Zahtevnost: Manj do srednje zah- večjih sosedov skorajda neznane, v navzgor ob toku reke Möll. Čeprav je pobočjem ponuja relativno nezahteven tevno. zimskih mesecih zaradi svojih lepih tudi Resseck lep turnosmučarski cilj, so vzpon, praviloma odlično smuko in pre- Nadmorska višina: 2317 m smuških terenov zasijejo v polnem na Lonzaköpflu ponavadi boljše snežne krasne razglede na celotni turi. Potrebu- Višina izhodišča: 1217 m sijaju. Tak je Lonzaköpfl, manjši in razmere. Najbolj zagrizeni bodo morda jemo še kaj več? Za popolne sladokusce Višinska razlika: 1100 m skromnejši sosed bolj vpadljivega Res- obrali kar oba na en mah (in se s hla- morda po turi še kopanje ali savno v Kako do izhodišča: Ljubljana– secka (2496 m). Oba sta dobro vidna stanjem – paradoksalno – tudi malce kopališču mesteca Obervellach. Obervellach, 165 km, dve uri vožnje. prikrajšali). Od Obervellacha še malce po dolini navzgor do zaselka Semslach. Po ozki asfaltirani cesti do gostišča Himmels- bauer. Čas vzpona: 3.30 ure Sezona: December–marec. Vodnik: Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schitourenführer, Band 1, H. Weis- haupt Verlag, 1997. Zemljevid: Mölltal-Kreuzeckgruppe- Drautal, WK 225, Freytag & Berndt, 1 : 50.000.

Planina na poti Foto: tomaž hrovat 39 Eckkopf/Eckberg, 2868 m A Tomaž Hrovat

Opis: Krenemo v Veliko Cerknico, toda Nadaljujemo po najprej pohlevnem zelo hitro, pri prvi kočici, ujamemo mar- južnem hrbtu, ki pa se v zadnjih 100 kirano pot desno v gozd. Ta del vzpona po višinskih metrih spremeni v ozek gre- gozdu, ki traja približno pol ure, je precej ben, ki je le redko smučljiv. Za zanesljiv neobetaven glede na to, da pričakujemo korak pridejo prav cepin in po potrebi vrhunsko turo. Ko se priključimo na goz- dereze. Na koncu nas čaka še poseben dno cesto, ji v ključih sledimo nad gozdno posladek, 10-metrska granitna glava. mejo in dosežemo planino Färberkaser Vzpon nanjo je preprost, saj je odlično (2049 m), malo pozneje pa kočico zavarovana z jeklenicami. Vrh je izre- Ochsenhütte (2263 m), ki je primerno den razglednik. Poleg venca gora obeh mesto za počitek. Pred nami je široki, Cerknic so dobro vidni Sonnblick z nezgrešljivi hrbet Eckkopfa, zaiti skorajda meteorološko postajo, Veliki Klek in žal ni mogoče. v žičnice okovani Schareck. Že pri vzponu bomo opazili Eckkopfovo posebno odliko. Njegova smučarska Smučanje: Po naužitih pogledih pobočja se razprostirajo od jugovzhoda sestopimo nazaj po grebenu. Sledi do juga in jugozahoda. Ta pomembna veličasten spust, ki je možen v več dejstva bomo s pridom izkoristili variantah: lahko naravnost navzdol v pri spustu in izbrali najprimernejšo Malo Cerknico ali pa bolj v smeri vzpo- varianto glede na omehčanost snežne na v Veliko Cerknico. V obeh primerih odeje. nas čaka krasna in dolga smuka do izhodišča.



Lonzaköpfl, 2317 m A Tomaž Hrovat

Opis: Neposredno za gostiščem sam zopet obrne levo proti vznožju Himmelbauer (1281 m) si najprej vršne kupole Lonzaköpfla. Ta del je ogledamo veliko panoramsko tablo in najstrmejši na turi, pozorni moramo nato krenemo po kolovozu proti levi biti na nevarnost plazenja. v gozdno pobočje. Kmalu dosežemo Vrh ni prav prostoren, je pa izreden prvo planšarijo. Pod nami je ves čas razglednik. Pod našimi nogami se lep razgled na dolino Möll, nasproti odpre Mallnitz, kot na dlani je ogrlica nas pa skupina Kreuzeck s svojimi turnih ciljev nad Jamnikovo planino skritimi turnimi smuki. (glej PV april 2007), proti seve- Nadaljujemo navzgor proti levi, gozd rovzhodu pa se bohotijo še Ankogel, se redči in po skupaj uri hoda dose- Hochalmspitze in Säuleck. Pri razgle- žemo gozdno mejo in zadnjo planino dovanju pazimo na opasti! Staner (Staneralm, 1763 m). Pred nami se odpre krnica, na levi jo ome- Smučanje: Spust poteka po smeri juje dominantni Resseck, na desni pa vzpona, do planine Staner ubiramo Steineres Mandl (2168 m). Uberemo manjše variante glede na kakovost jo kar proti desni, pozneje pa nas svet snežne odeje.

40 Polinik, 2332 m A Avstrija, Karnijske Alpe

Križ na vrhu Polinika Foto: tomaž hrovat pohlevnejših terenih, čeprav ni noben bavbav in ostaja v okvirih običajnega turnega smuka. Predstavljam si, da je Polinik poime- novan po poldnevu. Če loviš ravno prav od sonca omehčani firn, boš seveda izvor imena preverjal ob vrčku s kakšne terase v Kötschachu, utrujen in Polinik je domača gora nad zaselkom zadovoljen. Kötschach-Mauthen (slov. Kotje-Muta) ob reki Zilji. S svojim severnim oste- njem izrazito prevladuje nad krajem, Zahtevnost: Srednje zahtevno. za lažjo predstavo – tako nekako kot Nadmorska višina: 2332 m Špik nad Martuljkom. Polinikova južna Višina izhodišča: 1212 m stran s pretežno travnatimi strmalmi Višinska razlika: 1120 m pa predstavlja za turnega smučarja Kako do izhodišča: Ljubljana–Kö- izziv, ki se mu ne more prav dolgo tschach, 170 km, tri ure vožnje. V upirati. Kötschachu zavijemo levo proti prelazu Kot se za hišno goro spodobi, je kar Plöcken. Približno kilometer pred pre- precej obljudena tudi na smučeh, zah- lazom je izhodišče – zaprta gostilna teva pa spodobno kondicijo in pred- Plöckenhaus. vsem solidno smučarsko znanje. Vršna Čas vzpona: 3 ure strmina nad zgornjo planino Spielbo- Sezona: December–marec. den (Obere Spielbodenalm) je namreč Vodnik: Günther & Luise Aufenbauer, precej strma in delno izpostavljena, Schitouren Paradies Österreich, Styria nekako v slogu Grintovčeve strehe, če Pichler Verlag, 2003. zopet uporabimo domačo primerjavo. Zemljevid: Naturarena Kärnten, WK Torej – na Polinik se odpravimo takrat, 223, Freytag & Berndt, 1 : 50.000. ko smo se vsaj malce prekalili na



Stubeck, 2370 m A Avstrija, skupina Ankogla

Za dneve, ko počutje ni najboljše. Ko ni nadaljevanje pohlevnih Nockbergov severnimi mestnimi vrati Gmünda. Zahtevnost: Nezahtevno, zagode prave kondicije niti ambicije. Ko okre- proti Ankoglovi skupini na zahodu, prej Vse ostalo je »preprosto kot pasulj«. nam jo lahko le megla. vamo po bolezni. Ko peljemo začetnika ali slej na vrsto. Nezahtevno, nenevarno, pa vendar Nadmorska višina: 2370 m na turni smuk. Za dneve, ko drugje ni Najzahtevnejši del ture lahko pred- prekrasno razgledno in smučarsko Višina izhodišča: 1670 m dobrih snežnih razmer. Za leta, ko nam stavlja dovoz do izhodiščne točke prvovrstno. Posebna zimska ponudba Višinska razlika: 700 m 1000 metrov vzpona morda že pred- (Frido-Kordon-Hütte). Do koče vodi koče, t. i. Gipfeltaxi oz. dostava s Kako do izhodišča: Ljubljana– stavlja težavo. Vsekakor pride Stubeck, sicer pozimi bolj ali manj kakovostno snežnim teptalcem do vrha Stubecka, Gmünd, 150 km, dve uri vožnje. Odcep ta prijaznež, ki predstavlja zvezno splužena cesta, ki se začne takoj za je hvala bogu opuščena, dostojanstvo za kočo Frido Kordon je označen s lepotice pa zopet neokrnjeno. smerno tablico, po ozki asfaltirani cesti takoj za severnimi vrati srednjeveškega mesteca. Čas vzpona: 2 uri Sezona: December–marec. Vodnik: Manfred Korbaj: 1. Kärntner Schitourenführer, Band 1, H. Weis- haupt Verlag, 1997. Zemljevid: Liesertal-Maltatal, WK 221, Freytag & Berndt, 1 : 50.000.

Proti vrhu Foto: tomaž hrovat 41 Polinik, 2332 m A Tomaž Hrovat

Opis: Od parkirišča nasproti zaprte zaključni vzpon, Polinik je zdaj namreč gostilne Plöckenhaus (pred zadnjo naravnost pred nami. Nadaljujemo veliko galerijo, ki pripelje na opuščeni navzgor do večje kotanje, nato pa v mejni prehod) krenemo po kolovozu in strmo pobočje in levo okoli rame na takoj pri prvih muzejskih barakah iz 1. vršni greben. Na vrhu odložimo smuči svetovne vojne po levi obidemo kucelj, in se proti severu malce spustimo po na katerem je večja stavba. Po nekaj lepem grebenu do križa. Pod nogami minutah pridemo do odcepa levo, ki nam ležita Kötschach in Ziljska dolina. vodi po lesenem mostu preko soteske. Vzhodno v grebenu Karnijskih Alp Čez most in dalje po dolini, jezerce ugledamo priljubljeno smučišče Mo- Grünsee pod snegom bolj slutimo na krine, žal tudi pri nas vse bolj in samo svoji desni. Nassfeld. Ko se na naši levi v bregu pokaže naj- višja zajeda v gozd, ujamemo (ponava- Smučanje: Spust na zgornjo planino di so že sledi predhodnikov) markirano poteka v smeri vzpona. S planine na- pot. Strm in mestoma naporen vzpon daljujemo naravnost navzdol (najprej v ključih po markirani poti traja kako po čistini, nato rahlo desno skozi gozd) uro, nato dosežemo najprej spodnjo in in ujamemo gozdno cesto. Po njej po- v nadaljevanju udobneje tudi zgornjo ložno in v mnogih okljukih v prijetnem planino Spielboden. Pri lični kočici je spustu do dna doline, zopet mimo primeren čas za počitek in pogled na jezerca do izhodišča.



Stubeck, 2370 m A Tomaž Hrovat

Opis: Posebnega opisa Stubeck Z vrha imamo prekrasen razgled na pravzaprav ne potrebuje. Že pri koči najmanj tri imenitne ture v neposre- Frido Kordon (1649 m) se odpre dni bližini. Naravnost pred nami na pogled na njegova široka pobočja. severu je pobočje Sternspitze (glej PV Uberemo jo naravnost in nezgrešljivo februar 2008), na zahodu pa se nad proti vrhu. Najprej mimo več poči- dolino Faschaun ponujata Faschau- tniških hišic in skozi redek macesnov nereck in Reitereck, oba idealna »firn gozdič, v nadaljevanju po širokem vrhova«. rebru na razgledni vrh. Teren pa je stvaritelj oblikoval tako, da se ves čas Smučanje: Z vrha Stubecka se lahko vzpenjamo naravnost, brez turnemu spustimo skorajda v vse smeri. Če smučarju tako znane hoje cikcak. Kdo smo vezani na avto, smučamo seveda zna, pač zna! nazaj do izhodišča.

Stubeck Foto: tomaž hrovat 42 TuLLEnKOgEL Brixen. Od tod izhajajo škofje, ki so si sto- (ThuLnKOgEL) Iz bIChLA nAd letja lastili del slovenske zemlje in gospo- LIEnzOm dovali na blejskem gradu. Po Eisacktalu a podaljšani velikonočni vikend vodi z ravnic z mediteranskim podnebjem Nje bilo snega kot že dolgo ne. Vre- na mrzli sever široka cesta čez Brenner. menarji so obetali suho vreme, a visoke Pustriška dolina je posejana s turističnimi temperature. V soboto zjutraj se nas je središči, iz nje se cepijo stranske doline: na nekaj navdušencev še v trdi temi odpra- sever Villgratental, Gsieser Tal, Antholzer vilo od doma. Pri Hrušici opravimo for- Tal, Tauferer Tal, Pfunders Tal in Valser malnosti in nadaljujemo do Lienza, kjer Tal, proti jugu in jugovzhodu pa Lesachtal, ob kapučinu opravimo posvet v pravkar Sextental, Höhlensteintal, Gadertal. Na odprtem kavnem baru ob cesti. Sveže severu dolino obdajajo Zillertalske Alpe je, prebuja se lep dan. Ob pogledu na in pogorje Defereggen, na jugu Dolomiti. gore na severu in zahodu, ki se koplje- Pri Heinfelsu zavijemo v Villgratental. V jo v mehki jutranji svetlobi, začutimo Innervillgratnu najdemo soliden penzion. energijo. Hitro se zedinimo glede cilja. Gospodar, ki pride odpret, ima čez 80 let. Danes jo mahnemo na Tullenkogel. Za njim stopi na prag gospodarica. Dogo- Parkiramo za zadnjo kmetijo nad vorimo se za ceno. Prenočišče z zajtrkom Bichlom. Nad prvim ovinkom si na- stane 20 €. Prijazna sta. V hiši stanuje še denemo smuči. Kmalu zavijemo s ceste sin z družino, danes so obiski. Razmesti- in nadaljujemo po zasneženih travni- mo se po sobah. Ob pogledu skozi zadnje kih. Ob osmih sonce prijetno greje. Pot okno me presenetijo izkrčena pobočja za vodi mimo lesenih hišic do Compedala kočo. Vtis popestri skala na njivi nekaj (1920 m). Nadaljujemo po kotanji in metrov stran. Koče leže visoko po strmih odprtem pobočju do obširnega hrbta prisojnih pobočjih, na osojnih jih ni. Na gore, kjer je na višini okrog 2250 met- zahodu ozko dolino zapirajo splazena po- rov balkon z dvema lesenima križema. bočja Kreuzspitze. Družbo ji dela nekaj Poglede pritegujejo bližnji vrhovi Li- metrov nižji Moses Gipfel. Dolina izraža enških Dolomitov z Laserzwandom in prvobiten videz. nažaganim Spitzkoflom. Južno od njih se izpojejo neukrotljive karnijske gore. mALI SmučArSKI ELdOrAdO Tullenkogel in gore v okolici z zaob- Pozno popoldne se odpeljemo do Kalks- ljeno obliko predstavljajo kontrast, ki teina. V gostišču kupimo specialke. Do- nudi turnim smučarjem veselje tudi v lina s stranskim odcepom v Winkeltal je pršiču. Nadaljujemo po hrbtu, nato se mali smučarski eldorado s turnimi smuki vzpnemo na greben in zatem na manjši različnih težavnosti skoraj do višine 3000 plato, od koder je le še nekaj korakov metrov: Goelbner, 2943 m, Regenstein, do vrha. Za vso pot smo potrebovali tri 2891 m, Gabesitten, 2665 m, Hohes Haus, ure in pol, višinske razlike od izhodišča 2784 m, Kugelwand, 2803 m, Hochgrab- je okrog 1000 metrov. Z vrha se kot be, 2951 m, Hochstein, 2827 m, Gr. De- na dlani vidi Veliki Klek. Smučanje ob ggenhorn, 2946 m, Pfannspitze, 2676 m, povratku je lagodno, v lepem dnevu se Riepenspitze, 2774 m, Kreuzspitze, 2624 nikamor ne mudi. Na klopeh nad par- m, Gaishörndl, 2615 m, Marchkinkele, kiriščem občudujemo jadralne padalce, 2545 m, Thurntaler, 2408 m … Natakar ki v žametni popoldanski svetlobi rišejo omeni, da je danes smučal s Hochgrabbe- figure po kulisah Lienških Dolomitov ja. Ob desetih je čas za smučanje z vrha, in Karnijskih Alp. sneg se zgodaj ojuži. O turi govori kot o ceni kapučina, to je bil eden njegovih PuSTrIšKA dOLInA In običajnih »skokov« na vrh. Res privlačen VILLgrATEnTAL cilj, a podrobnejših informacij o turi ni. Nadaljujemo vožnjo po Pustriški dolini. Odidemo na večerjo v Innervillgraten. Nemško govoreči jo imenujejo Pustertal, Gostišče nosi ime po znani banki, človek Italijani Val Pusteria. Heinfels leži na lahko tu tudi prenoči. Hrana je draga. 1130 metrih, Innichen ali San Candido z »Golaschsuppe« stane tri evre in pol, pivo izvirom Drave pa na 1175 metrih. Doli- 2,60 evra, testenine od 7 evrov navzgor. na leži v smeri vzhod–zahod med Lien- Odločamo se glede jutrišnje ture. Bilo bi zem in Mühlbachom (it. Rio di Pusteria). netaktno takoj naskakovati najvišji vrh. Soteska in kraj z enakim imenom sta v Kakšen smisel bo potem imelo vračati se preddverju doline Eisacktal z mestecem v to dolino? Odločimo se za Kreuzspitze

43 Ruschletalm v zatrepu spodnjega dela doline in Gaishörndl. To sta dva izmed najlepših zahodu do Gannekofla na vzhodu. Po pusti živeti« in so se tu pa tam namenoma turnih smukov v Alpah. opoldanskem počitku zavijemo v Rosstal. umaknili pred tihotapci. A provokacij Ogledamo si del poti do Kreuzspitze. Tako tudi tu niso trpeli. V sedemdesetih letih gAIShOErndL z osojnih kot prisojnih bregov so vidni prejšnjega stoletja je tudi njim zmanjkalo Dan se prične z bogatim zajtrkom. Mamca ostanki plazov. Večinoma so izpred tedna, dela. Hermann Buhl opisuje srečanje z so vstali v trdi temi. Na mizi čaka vse, kar dveh, ko so bile tod obilne padavine. Strma obmejnimi italijanskimi policaji pri ile- si želodec poželi, v termovkah pravkar pri- severna pobočja se bleščijo od vode, ki galnem prehodu meje pri Brennerju leta pravljen sadni čaj. Po pripravi opreme se mezi po površini. Od domačinov izve- 1946 v sestavku »Naskrivaj v čudežno odpeljemo do Kalksteina. Izhodišče je ob mo, da je bila tod večji del sezone velika deželo«. Ob povratku s plezanja v Mali gostišču, v katerem smo se ustavili včeraj. nevarnost plazov, razmere so se uredile in Veliki Cini so druščino ujeli pri noč- Nadenemo smuči. Takoj nad gozdičkom je pred kratkim. Turo ob vstopu v zgornjo nem prehodu meje. Ker pa so v oprtnikih razcep. Desno vodi pot proti Kreuzspitze, krnico zaključimo, popoldanska ura je, namesto mastnega plena »našli le vrvi, mi pa nadaljujemo do naslednjega razce- pri kolegu so se pojavile težave z vezmi. železje, hrano in prepoteno perilo«, so pa, kjer zavijemo v dolino Alfental. Levo pokazali sočutje in jih izpustili, ti pa so se tu odcepi dolinica Marchental, obdana nEKdAj SO bILE TOd mEjE … »jim hvaležno pokazali pete«. je s strmimi pobočji. Pot se zlagoma dviga Med pohajkovanjem po mejni dolini Po turi se podamo na kavo v gostišče v ob potoku. Plazovit je zatrep pri planini Rosstal naletimo na učno tablo o tiho- Kalksteinu. Poleg kapučina si privoščimo Ruschletalm. Do tod je pred kratkim pri- tapskih poteh. V Gsiesertalu je bilo po teh tirolski »štrudl«. Srce se upočasni na utrip, letel ogromen plaz z desnega, prisojnega virih po prvi svetovni vojni do trideset ki ga živi dolina. Čas se je tu ustavil, kar pobočja, drugi pa s pobočja, ki zapira carinikov, imenovali so se »financarji« deluje blagodejno. Pospravimo opremo, dolino. Čez strm skok se povzpnemo (it. finanzieri) in prebivali v ljudski šoli. ob pol šestih se podamo peš v vas na ve- na obsežen plato. Pod sedlom Pfanntörl Izvajali so temeljit nadzor. Pri domači- čerjo. Po večerji vzamem v roke knjigo in (2508 m) zavijemo desno v vršni del. Do nih so brskali tudi po smetani, da ne bi se odzibam v sanje. vrha potrebujemo dobre tri ure. Od tod se česa naskrivaj prenašali naokrog. Konec odpre razgled na bližnje Dolomite. Monte šestdesetih let prejšnjega stoletja jih v KrEuzSPITzE Cristallo privlači pogled, Hohe Gaisl za- Gsiesu ni bilo več. Če pa se je zgodilo, Tudi ta dan že dolgo pred svitom ozna- kriva Tofane. Komur je tura prekratka, se da je bil kdo od tihotapcev ulovljen na njajo drsajoči koraki naše gostiteljice. Čas lahko povzpne še na Toblacher Pfannhorn avstrijski strani meje, so mu naložili hudo priganja, saj je ob šestih napovedan obred (2663 m) na nasprotni strani sedla. Smu- kazen. Na tej strani, v Villgratentalu, je v vaški cerkvi. A vendar se pri zajtrku v čanje v Alfental je privlačnejše. Zadnji del bilo naenkrat le do osem carinikov. Z miru pomenimo. Uredimo opremo in se nad planino Ruschletalm presmučamo po družinami so živeli v carinskih hišicah, odpeljemo do Kalksteina. Nad gozdičkom trdih severnih pobočjih gorske pregrade, katerih ostanki so vidni še danes. Ti so po sledimo smučini v Rosstal. Pot vodi po ki poteka od Toblacher Pfannhorna na ustnem izročilu spoštovali načelo »živi in kolovozu in se konča na planini Lipperalm

44 ima sorodnike v Opatiji in govori hrvaško. Dunajčane zanimajo slovenske gore, a jih ne poznajo. Zato pa turni smučar, ki je prišel na vrh z ženo, zelo dobro pozna Ju- lijce in lepo pozdravi po slovensko. Z vrha se nudijo enkratni razgledi na Tri Cine, na Hochgrabbe in Deggenhorn, na Gros- svenediger v daljavi … Oko seže prav do Ötztalskih Alp in gora Ortlerjeve skupine. Na gori je plošča, »vetrnica«, z označenimi vrhovi v bližnji in daljni okolici. Vračamo se, smuka po trdih pobočjih vršnega dela je odlična. Ob povratku se eden od Du- najčanov odloči za vzpon na Moses Gipfel (2400 m), a sneg se že juži. Čaka nas še pot domov, nadaljujemo s smučanjem. Pri koči, ki jo je za nekaj centimetrov zgrešil ogromen plaz, snamemo smuči. Sončimo se in zadremamo. Živahno žuborenje vode se v opoldanski vročini steka v žleb. Ve- ter, ki potegne vsakih nekaj minut, zanaša osvežilne kapljice na opečeno kožo. Po počitku smučamo naprej. Vračamo Proti vrhu Kreuzspitze se po gozdni cesti visoko nad dolino. V vasi zvonovi cerkve, pri kateri smo pustili avto, bijejo zgodnjepopoldansko uro. Do- (1904 m). Nadaljujemo ob potoku Rosstal- Spremljajo nas ostanki plazov. Leseni nenje zvonov, vonj po iglavcih in šumenje bach, ki se spodaj pri Kalksteinu združuje koči, mimo katere gremo, plazovi, večji vetra dopolnjujejo ambient. Iz sveta, ki s potokom Alfentalbach, ob katerem smo kot v prejšnjih zimah, ne morejo do ži- so ga od pradavnine klesale mogočne smučali včeraj, v potok Kalksteiner Bach. vega. Gorjanci so se naučili zidati svoja sile, se vračamo v civilizacijo, ki je delo Ta se pozneje s stranskimi pritoki okrepi bivališča tako, da niso v napoto naravnim nepopolnih, a marljivih človeških rok. v rečico Villgratenbach, ki se pri Sillianu silam. Človek naravi ne more gospodovati, Po lepi turi prijeten občutek. Nad vasjo izliva v Dravo. Odkar smo zapustili goz- lahko pa jo spoštuje in z njo v skladu živi. potrepljam debelo iglasto drevo nad cesto. dno cesto, prečimo rahlo izpostavljeno V zaključnem razcepu doline nadaljujemo Vrne mi objem s svojo energijo. Kmalu pobočje nad potokom. Smučina se tu ali proti severovzhodu. Tod so plazovita le se spet vidimo. m tam odcepi in mimogrede vodi na sleme pobočja, obrnjena proti vzhodu. Ob vzpo- katere od hiš, postavljenih ob strm breg. nu po trdih pobočjih prav pridejo srenači. Viri: Tega se zaveš, ko stojiš ob dimniku ali robu Mi brez njih vztrajamo do vrha. Slovenski veliki leksikon; Mladinska knjiga, 2003; strehe visoko nad potokom. Čvrsto so po- Siegfried Garnweidner: erlebnis Skitouren; stavljeni tramovi, da vzdržijo na sebi gore Die 100 schönsten Touren in den Alpen; OdLIčnE SmuKE PO TrdEm Bruckmann, 2004; snega in še neprevidne turne smučarje. V hermann Buhl: Nanga Parbat; Založba obzorja zaključku doline je tabla s smerokazi in PObOčju Maribor, 1967; odcepom proti Kalksteiner Jöchlu (2326 Tam nas že čaka družba. Tu so štirje Du- R. in S. Weiss, K. Schall: Genuss Schitourenatlas, m), enemu od mejnih sedel nad dolino. najčani, ki imajo med sabo Čehinjo. Ta Südtirol & oesterreich Süd; Schall V., 2002.

45 ZGODBA Spomin na dni, ko so se ru{ile gore

Dobrač

 Dušan Škodič

erač Johan je stopil na prag velike gruntarske hiše in se Bglasno odhrkal. Malo je počakal, se še enkrat naredil hrupnega, in ko je bilo že očitno, da ga nihče od domačih noče opaziti, dvignil roko ter nalahno pobutal po vratih. Dolgo ni bilo ničesar slišati. Obrnil se je, da bi odšel. Bil je vsega vajen in prav bogata gruntarska vrata so najraje osta- jala gluha. Ko je že obrnil hrbet, so se v veži zaslišali koraki in zasun se je sprostil. V mrzli januarski zrak je mežikala mlada, okroglolična dekla. »Kaj bi pa rad?« je pozdravila. Johan je imel tanek plašč, pa toliko debelejšo kožo, da samemu bogu smili, praznih rok in želodca od svoje hiše! bi se bil oziral na takšne malenkosti. Dokaj ponižno se je Tega pri vas do sedaj nisem bil vajen!« odkril in poizkusil s prijaznostjo. Gospodarica je pomignila dekli, naj prišleku pripravi »Dober dan, gospodarica. Prav tako tudi tebi, bogdaj dober običajno popotnico. Johana in njegovo govorico je dob- dan!« se je namerno poniževal. ro poznala, zato mu ni zamerila. Dekla pa je odvihrala v Dekla je vihala nos. »Nisem še dolgo pri hiši, pa mi vse- kuhinjo, da si je skoraj priprla krilo med vrati. eno ne rabiš soliti pameti! Vem, da ne greš prvič tod mimo, zato se mi nikar ne dobrikaj. Kar speši dalje, morda te pa bErAšKE nOVICE fajmošter v vasi pod streho vzame!« Berač je hvaležno pogledal gospodinjo in se ji nasmehnil. Johan je postajal jezen, da bi jo kar z gorjačo, na katero se »Povej raje, kaj je novega, Johan. Ne méni se za deklo, je opiral med hojo (dasiravno je to počel bolj zaradi svojega nova je pri hiši.« posla kakor resnične potrebe). Kljub slani, ki mu je legla na On je komaj čakal teh besed. Brez novic, ki jih je prenašal glavo, in dolgi bradi je bil v resnici mlajši, kakor je bil videti. od vasi do vasi, od vrat do vrat, bi se mu pletle pajčevine v Pogovor je prekinila gospodinja, ki je prišla pogledat, s kom želodcu. Pogladil si je brke in brado. se méni dekla pred vrati. »Po Kranjskem me je nosilo, skoraj dve leti bo že, kar sem »Kaj bo dobrega, Johan?« je vprašala, ko je prepoznala hodil po vaših krajih. Tam se jim pod Habsburgi sedaj godi popotnika. »Sem že mislila, da so te volcjé snedli, ker te precej bolje kakor pred tem pod goriškimi grofi. Kranjska toliko časa nismo videli. Kar v vežo ga spusti, Heda.« Dekla se je zdaj razširila proti morju. V deželo se stekata trgovsko je grdo gledala. blago in slastna vipavska kapljica. Ko bi ne bilo občasne kuge, »Zahvaljena bodi, gospodarica,« je zaštorkljal Johan v bi beraču na Kranjskem še ponoči sijalo sonce,« je napletal. vežo, da bi tam počakal, kar mu bodo prinesli iz kuhinje. »Tudi pri nas ti ni hudega, Johan,« ga je tolažila gospo- »Včasih si imela prijaznejše pôsle,« je vrgel oko na deklo, dinja, ki je že slišala deklo, ki je kmalu nato prikorakala iz ki se je tam v kotu napihovala kakor žaba. kuhinje. Na majhno mizo v veži je postavila par uležanih »Danes ni navaden dan!« je požugal s kazalcem. »Na jabolk, krajec napol suhega kruha in frakelj žganja. Takoj dan spreobrnjenja apostola Pavla nihče, ne pošten ne malo nato je izginila. Johan je pobasal hrano v malho in podržal manj pošten, ne gruntar in ne kajžar ne podi berača, ki se še stekleničko pod nosom, da bi v nosu začutil tisti ogenj, ki

46 Dogodek je danes med seizmologi znan kot be- ljaški potres. Nastal je 25. januarja 1348 med 14. in 15. uro, njegovo središče naj bi bilo pravzaprav v sosednji Furlaniji, ocenjena magnituda pa je zna- šala 6,4 po Richterju, učinki pa X. stopnje po eMS (evropski makroseizmični lestvici). Žrtev naj bi bilo v resnici le nekaj sto. Večina podorov, ki so še danes vidni na pobočjih gore, po zadnjih geoloških raziskavah datira še v prazgodovino. Zilja se je ob beljaškem potresu dejansko zajezila s podornim materialom in počasi preplavila ter s prodom pre- krila dve vasi, katerih prebivalci so se razselili po okolici. ob iskanju podatkov sem naletel tudi na zanimiv ocvirek, da so v Ziljski dolini še v začetku devetnajstega stoletja poskušali uveljavljati davč- ne olajšave zaradi posledic dobraškega podora! To pa že kaže na čisto človeške interese …

ko je razlagal tiste reči. Zahvalil se je za hrano, vzel v roke gorjačo in se poslovil. Še pred večerom se je namenil prispeti do Strajne vasi, kjer bi si izprosil ležišče v kakšnem hlevu.

nESrEčnI dOgOdKI SE nAPOVEdujEjO Dan je bil jasen in obetala se je ledena noč. Krenil je po ozki gazi. Izza hiše se je pripodil domači cucek in se mu hotel zagnati pod noge. Johan mu je pokazal gorjačo in s smehom Rdeči odlomi v Dobraču FoTo: ALeŠ oMeRZA opazoval bevskajočo nadlogo, ki je nemudoma zbežala tja, od koder je prišla. Takoj za gruntom se je usmeril čez razgibane vzvalovi kri po žilah. Nato pa ga je prav nesramno, v enem travnike in polja, da bi zopet našel cesto iz Podkloštra, ki ga samem sunku zlil po grlu. je zapustil dan prej. Pšenica je mestoma bodla skozi tanko »Blagor vaši hiši, gospodinja, sadje vam je letos rodilo plast snega, ki jo je lizal severnik z Dobrača. Ta dolga in z kakor nikjer drugje. Žganje teče kakor olje, kar ušlo mi je iglavci poraščena gora je obvladovala vso Spodnjo Ziljsko v trebuh.« dolino. Južna pobočja je prekinjalo nekaj velikih melišč, ki Stari lisjak je znal svoj posel. Gospodarica je klicala deklo, so se s svojimi jeziki stegovala globoko proti poljem pod naj pride še enkrat natočit, ko se je zganilo. Pod zasneženo goro. Johanu so se zazdeli podobni seskom ležeče svinje, pokrajino je zamolklo zagodrnjalo, živina v hlevu je zamu- pod katerimi se je drenjalo ducat mladičev v obliki vasic in kala, majhno razpelo na steni se je zdrznilo in vsega je bilo raztresenih gruntov. konec, še preden je dekla pomolila nos iz kuhinje. Johan je Slaba cesta ga je kmalu pripeljala do mostu čez Ziljico. stegnil roko in naravnal križ, ki je obvisel nekoliko postrani. Plitva rečica se je leno prelivala čez poledenele prodnike. »Že drugič danes. Vse od treh kraljev se že zibljemo kakor Ozrl se je v smer njenega toka, nad katerim je viselo bledo na čolnu. Ko bi le ne bilo hujšega,« se je pokrižala gospodi- zimsko sonce. Na drugi strani lesenega mostu je za hip po- nja. Johan je počakal, da mu je dekla nalila nov frakelj. Še stal, da bi si nekoliko odpočil utrujene noge. Pod križem na preden ga je dvignil, je bila spet v kuhinji. Kaj takega se mu bregu je ležal napol osut zimzelenov venček, verjetno še od na Kranjskem ni pogosto dogajalo. Tam so ga velikokrat adventa. Nato je znova zagodrnjalo in to pot še zašumelo. posedli za mizo, da jim je pripovedoval, kaj se godi po svetu. Johan je dvignil pogled, a vetra ni bilo. Voda v strugi pa je Na Koroškem so berače po pravilu odpravili že v veži, zato pričenjala vreti kakor v svinjskem kotlu. Skozi kolena so pa so bili tu grunti bogatejši in popotnica obilnejša. mu švignili valovi, oprijet z eno roko na križ in z drugo »Kaj hočemo, gospodinja, svet je poln greha. Gospod na gorjačo je nejeverno pogledoval naokoli. Tokrat se ni nam pripravlja preizkušnje. Na sodni dan pa pravijo, da hotelo umiriti. Že je skoraj ponehalo, ko je zopet na novo bomo itak vsi poglihani pred sodnim tronom,« je govoril s in še močneje podivjalo. Z vrhnjih pobočij Dobrača se je solznimi očmi, ker ga je pijača že prijemala. utrgalo par snežnih plazičev, gozd za njegovim hrbtom pa »Prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi, sem slišal praviti faj- se je začel oglašati, kakor da prihaja na obisk. moštra v Celovcu. Pametno in dobro je govoril,« je momljal, Prestrašeno se je ozrl, vendar je bilo vse kakor prej. Le čeprav mu ni bilo čisto jasno, kaj je tedaj mislil fajmošter, drevesa so krilila z rokami kakor v vetru, korenine pa jih niso

47 pustile stran. Voda v strugi se je zapenila v zemeljskem trepetu, zahreščalo je, ko je popustil tram na mostu in cepnil v strugo, ograja je počila in križani na razpelu se je brezupno skušal osvoboditi ujetništva. Berača Johana, vsega hudega vajenega, je postalo strah. Srce mu je divje utripalo in začutil je, kako ga duši v prsih. Zajel je sapo, da mu je pljuča poplavil hladen zrak. In nato je z olajšanjem začutil, da se je križ, na katerega se je še vedno opiral, umiril. Razpoka ob mostu je bila ozka, komaj bi spravil nogo vanjo. A potrebno bo popravilo, še danes bo na to opozoril ljudi v vasi. Najvrednejše so vestí, ki jih prvi berač prinese v hišo! gOrA SE POdIrA Zapustil je križanega, ki mu je bilo name- njeno ostati, kjer so mu nekoč odmerili mesto, da bi varoval most pred visokimi vodami, in naredil par korakov, ko mu je v kolena planilo novo podrhtevanje. A to pot je bilo drugačno in prihajalo je v kraj- ših valovih. Bolj tako, kot če bi poizkusil stati na premikajočem se vozu. Pogled proti Dobraču mu je razkril vzrok. Velika ležeča svinja se je luščila. Na pobočju so Nekdo je prinesel glas, da so Čače, zadete, ker so jih kamniti tokovi zaobšli, se rojevale nove in nove temne zaplate, Čajna in Borče pod Široko glavo izginile naprej proti sredini pa zaradi občasnih zemlja se je gubala in skupaj z gozdovi pod kamenjem, čeprav se skozi prah, ki poplav skoraj ni bilo poseljeno. Izjema je krenila v dolino. Rane so se rojevale na je počasi legal na dolino, ni videlo po- bilo nekaj manjših zaselkov in gruntov. Ko petih, šestih mestih na dolgem pobočju, polnoma ničesar. Drugi je vpil o sodnem so se skale privalile med hiše, so jih nekaj najhuje prav na sredini, kjer je odstopila dnevu, tretji mu je prikimaval in neka sta- podrle, nekaterim je bilo po božji milosti skoraj miljo široka stena. Gmote, debele ra ženska je na hišnem vogalu obupano prizaneseno, vse pa so še isti dan ostale kakor farna cerkev, so se kotalile v dolino, cvilila, da ji je iz hlevčka ušla edina koza. prazne. Kdor je ostal, je ostal za vedno. V drobile in puščale za seboj oblak prahu, ki Johan se je pridružil ljudem, ki so se proti paniki so se mnogi takoj odpravili proti je pričenjal zastirati pogled na to komaj popoldnevu, kakor so pač vedeli in znali, vasem na drugi strani. Ko jih je ujela tema, verjetno zemeljsko dogajanje. vsaj za silo znašli. Zakurili so ognje in si so šli proti ognjem. Šele tedaj, ko so bile prve gromade na pripravili zasilna zavetja za prihajajočo pobočjih že nad bajtami v podnožju, se je noč. V bajte si ni upal nihče, prav tako si PrVE STrAšnE nOVICE pripeljalo do Johanovih ušes pridušeno ni nihče upal na nasprotno stran doline, Popoldne tega dne se je iz Zgornje doline bobnenje. Pravzaprav ga je presenetilo, kjer so gorske strmali še ostale na mestu. prikazal prvi berač. Ljudje so ga obstopi- da ni bilo močnejše. Tresenje je trajalo Tam na sredini so se počutili še najvarnej- li. Hoteli so novic. Kaj se dogaja drugje? in trajalo, ko se je vsa dolina že zdavnaj še. Zaspal ni nihče od odraslih. Vso noč Kako je tam in tam? Skoraj so že grabili zavila v prah. Pohitel je naprej. Ko je čez so poslušali občasno podiranje skal, ki je reveža, da bi mu izpulili novic z jezika. Saj pol ure prispel v Strajno vas, je že vse budilo otroke, da so nenadoma planili v se vendar to ni moglo dogajati samo njim! vrelo. Ljudje so gomazeli kakor mravlje prestrašen jok. Iz teme so se luščile prve Pošteni ljudje so, čemu torej tako huda okoli razdrtega mravljišča. Mlado in sta- postave. Bili so pribežniki iz prizadetih božja kazen? Noreli so tudi že tisti kmetje, ro je vpilo, nekateri so izgnali živino iz vasi pod goro … ki so še včeraj pomagali miriti paniko. hlevov, pa sedaj niso vedeli, kam z njo, Jutro je rodilo olajšanje in nove stra- »Grad se je podrl,« je jécnil berač v med hišami so se podili prestrašeni psi, hove. Iz mraka se je počasi risala silhueta stiski. ljudje so iz razmajanih hiš v zmedeno- južne stene Dobrača, žal pa se je pojavila »Kateri grad?« so hoteli vedeti. Ni mu sti vlekli kuhinjsko lončenino, burklje, megla, ki je oteževala pogled na razdeja- vedel imena, pri Zahomcu je moralo biti, razpela, grablje in druge predmete, s kanje. Ljudje so vzdihovali, skoraj vsakdo je stokal prestrašeno. Grajski so naščuvali terimi nato niso imeli kaj početi. Johan je imel v zaselkih ob vznožju sorodnika. psa nadenj, je pravil, še preden se mu je je vstopil v to mravljišče, ne da bi ga kdo Podrta ostenja so se spremenila v reko uspelo približati vratom, komaj se ga je sploh opazil. Z novico o mostu ni imel skal, ki se je v nekaj ogromnih curkih ubranil z gorjačo. v tistem trenutku nikomur postreči. Le pocedila in razširila miljo in več naprej v »A gospod je ukazal: ’Napojite žejne koga bi sedaj sploh zanimala? dolino. Redke vasice skoraj niso bile pri- in nahranite lačne!’« je naenkrat dvignil

48 sredi plitvega jezera. Pregnanci so pozabili na strah in odšli na domove. Nato so tovo- rili. Voda se je razlivala po široki dolini in omogočala prehod vse do svečnice, ko je bilo preseljeno premoženje še zadnje bajte in z dvanajstimi pari volov, ki jim je ledena voda že močila gobce, izvlečen še zadnji voz – z zvonovi iz cerkvice svetega Janeza. Jezero je raslo, nato pa je prišla pomlad in taleči sneg je napel vodne žile Zilje in Zi- ljice. Aprila se je voda raztezala na dolžini sedmih milj, vse od Rogaj do Blač. A berač Johan je bil tedaj že zelo daleč. Tisto poletje so po vsej Tirolski, Štajer- ski, Kranjski, Furlaniji in Benečiji govorili o zasutih vaseh in cerkvah ter mrličih, ki so jih po deželi v kljunih raznašale vrane, ker tam ni bilo več živega človeka, da bi jih pokopal. Voda pa je počasi mezela med naloženim materialom in rečici sta leto za letom nanašali prod, ki je počasi prekril obe potopljeni vasici. Ko je Zilja, ki ji je skalovje prestavilo strugo, precej kasneje našla najšibkejšo točko in pri Rogajah končno pobegnila iz ujetništva, je jezero Dobrač, v ozadju Hochalmspitze FoTo: oToN NAGLoST presahnilo. Ni pa presahnila pripoved o sedemnajstih pokopanih vaseh in devetih gorjačo nad valujočo množico, v kateri je In nATO šE VOdA … farnih cerkvah ter jezeru, ki je odplaknilo završalo kot v panju. In to ga je opogumilo. »Voda prihaja,« se je zaslišalo od spodnje- vse, kar je ob podoru na Dobraču goma- »Ta svet je pokvarjen!« Bela brada ga je ga konca. Ozrli so se, toda dolina je bila zelo po Ziljski dolini. delala preroškega, množica mu je prisluh- videti mirna kakor prej. Johan ni več čakal, nila in obmirovala. Nekoliko je pomolčal, moral se je oglasiti. »nEdOLžnI« POPOTnIšKI pustil jih je čakati, nalašč. »V Beljaku ne stoji več kamen na ka- dnEVnIKI »In to še ni vse. Cerkveni turn v Bi- mnu, ljudje božji. Vse vasi do sem so uni- Za to je bil v veliki meri zaslužen oglejski strici se je odlomil in se zapičil v Ziljo, da čene, preživeli, kolikor jih je, so se zatekli v kancler in potopisec Paolo Santonino, ki sedaj voda premika kemblje v zvonovih, podkloštrski samostan.« Nikogar ni bilo, je poldrugo stoletje po dogodku spremljal ki narobe obrnjeni pojejo za duše grešni- ki bi si drznil na glas podvomiti, kako je oglejskega škofa na treh vizitacijskih poto- kov.« Ljudje so osupnili. Nekaj žensk je berač lahko včeraj v pol ure po potresu vanjih, na katerih sta si ogledala kraje, po pretresljivo zajokalo, dve ali tri sta se celo prispel iz Beljaka do sem in zakaj je bil vse katerih so pustošili Turki. Prepotovala sta zgrudili na tla. do sedaj tiho. Iz ostenja so se sem in tja še Ziljo, Dravsko dolino in južno Štajersko, »Lažeš, krivokljun,« se je oglasilo ne- vedno kotalile skale in gora je govorila, da vestni Santonino pa je v svoje dnevnike kje od zadaj. »Bistriška cerkev stoji daleč še zdaleč ni sklenila premirja z grešniki. beležil opise krajev in ljudi. Predvsem stran od Zilje!« Nihče ni vedel, kaj jim bo prinesla nasle- ga je presenetilo kljub turškim vpadom Berač se je zdrznil. »Nič ne lažem, naj dnja noč. Severnik je razgnal meglo in še vedno razkošno življenje plemstva na me strela božja, če lažem! In kdo si ti, ki pokazale so se prve blede zvezde. Celjskem gradu ter po dvorcih in samo- me delaš za lažnivca?« je uperil gorjačo Jutranja svetloba je prinesla vpitje s stanih v krajih, skozi katere sta potovala. v tisti konec, od koder je prihajal glas. spodnjega konca vasi. Prvi, ki so se opo- Zanimivo je, da so ga zelo zanimale tudi »Zaradi takšnih izmečkov je sedaj to gumili in se namenili v izvidnico, so bili popolnoma posvetne razvade plemstva, ljudstvo trpinčeno in zemlja tod ne bo pribežniki. Zanimalo jih je, kako je z nji- saj je v zapisih veliko prostora namenil več rodila tisoč rodov, ker jo bo dvajset hovimi domovi. Kljub občasnemu, šibkej- bogati kulinariki, zanimanju za tedanjo sežnjev na debelo pokrilo kamenje. In to šemu podrhtevanju zemlje in padajočim modo in nezainteresiranosti za življen- bo šele začetek, nihče ne ve, česa nam še skalam z Dobrača jih je gnalo nazaj. In je preprostega ljudstva. Ko je med leti pošlje gospod Bog za pokoro!« nato so zagledali vodo, ki se je razlivala 1485–1487 naredil postanek v Podklo- Razjarjena množica je zavpila in se obr- tam spodaj in tvorila veliko, plitvo jezero. štru, je pod vtisom golega skalovja na po- nila. Tožniku ni preostalo drugega, kakor Skalovje in drobir sta zasula strugo ter bočjih Dobrača in samostanskih ustnih da se je nemudoma pognal v beg, sicer bi preprečila Zilji in Ziljici odtok po dolini. pripovedi v svoj dnevnik naredil nekaj ga raztrgali z golimi rokami. Prav vsak Voda je zaradi slabega zimskega pretoka vznemirljivih zapisov. Skalovje je v ljudski najmanjši povod bi jih lahko spremenil naraščala zelo počasi, toda zdržema. Va- domišljiji ponovno zabobnelo in človeški v morilske pošasti. sici Prag in Sveti Janez sta se znašli ravno spomin dogodka ni nikoli več pozabil. m

49 PLEZANJE V ALPAH Ju`ni steber Barre des Ecrins So cilji in so Cilji

janez Toni µ Tine Sitar

Rob stene je blizu

ani poleti smo se z odsekom že drugič v spil kavo, pojedel zajtrk in povečerjal še – sliko stebra. Že sama pot do kraja Aile- Lzadnjih nekaj letih odpravili v Francijo. pred temo. Ta smer pa je bila nekaj povsem froide je pomenila pravi test vzdržljivosti. V dolino, ki sem jo spoznal pred dvema le- drugega – najprej slabe 3 ure dostopa čez Kdor se je cel dan vozil pod žgočim soncem toma. Seveda smo šli plezat. Na začetku ple- tako imenovani črni ledenik (Glacier Noir), (zunaj je bilo 36 0C) čez padsko nižino v zalne sezone sem imel veliko visokoletečih 6 do 10 ur plezanja 1000-metrske skalne nabasanem avtu temne barve s pokvarjeno plezalnih ciljev, ki pa so se na koncu morali stene, 300 višinskih metrov snežnega iz- klimo, bo že vedel, o čem govorim. Aika umakniti igranju z zlato prinašalko Aiko. stopa, kjer prideš tik pod vrh štiritisočaka, je preživela po zaslugi vlažilnih robčkov Francije sem se veselil prav zato, ker sem ter sestop čez sicer lahko prehoden, vendar na smrčku. v nasprotju s taborom v Dolomitih imel zaradi ledeniških razpok nevaren Glacier Po prihodu sva se s Tinetom »upleza- resen cilj, za katerega sem se za nekaj časa Blanc nazaj do izhodišča. Za vzpon sem se vala« vsak po svoje s svojimi soplezalci. odrekel celo žuranju. Hotel sem biti čim dogovoril s Tinetom, ki je pred leti obrnil Vremenska napoved je bila zelo vprašljiva. bolje pripravljen za vzpon. Cilj je bil južni na normalnem dostopu tik pod vrhom No, mogoče je boljši izraz za en k… Vsako steber Barre des Ecrins (4201 m). Barre des najinega hriba. Za poznavanje sestopa je popoldne so bile napovedane plohe. Za Ecrins je glavni vrh v pogorju Dauphineje bilo to zelo pomembno. vzpon, ki v normalnih okoliščinah traja in najjužnejši štiritisočak. Sam steber je cel dan, to seveda ni bilo primerno. Ko sva visok 1000 m, tehnične težave pa dosegajo TEžAVE z VrEmEnOm praktično že vrgla puško v koruzo, sva se srednjo stopnjo (V+). Smer mi je bila všeč Priprave so se začele že davno pred od- odločila, da prohibicija ne pelje nikamor. zato, ker je malo bolj kompleksna kot sme- hodom v Francijo. Prebiranje vodničkov, Naslednji dan pozno popoldne sva dobila ri, ki smo jih štancali pred dvema letoma, študiranje zemljevida, fotografij stebra in napoved, ki je bila malce boljša – dopoldan ko smo prvič obiskali dolino Ailefroide. skice stene. Zadnji dnevi v službi so minili jasno, popoldan pridejo oblaki, iz katerih Za tiste smeri si lahko spal do dvanajstih, v buljenju v eno in isto sliko na računalniku lahko mogoče pade kakšna kaplja. »A

50 Iskanje smeri je bilo vzrok nervoze. Med plezanjem sva se večino časa prepri- čevala, da sva višje, kot sva dejansko bila. Ves čas sva spremljala vreme in morebitne padavinske oblake. V nekem trenutku sva se morala odločiti, ali greva naprej in tve- gava vremenski preobrat ali obrneva in se spustiva po že preplezani smeri. Odločila sva se, da greva naprej. Od te točke naprej bi se težko spustila do izhodišča. Edin- stven občutek, ko se zaveš, da je sestop možen le preko vrha. No, te edinstvenosti takrat mogoče nisem bil tako zelo vesel. Bila sva prepričana, da bova do večera preplezala steno in sestopila. Nekje na polovici stene je Tine postal utrujen. Dogovorila sva se, da bo on prevzel logistiko sestopa, jaz pa bom poskusil čim hitreje plezati. Zaradi odgovornosti sem postal še bolj živčen. Čim prej ven iz stene! Začelo je po malem pihati, padavin- skih oblakov pa ni bilo videti. Nekje ob 14 uri sva prišla pod zadnji, tehnično najbolj zahteven del smeri, visok dobrih 200 m. Zapleten opis smeri sem pospravil v žep in po občutku plezal po najlažjih prehodih. Odveč je razlagati, da sem plezal stran od prave linije, zadel sem samo prvi raztežaj v tem delu. Tam sem prijel oprimek, ki bi se mu v naših krajih na daleč izognil. Ampak to je pač granit. Seveda je plezanje po svoje potegnilo za seboj časovno potra- tno iskanje prave smeri, sva pa nedvomno vedno bila v njeni bližini. Izstopni raztežaj sva celo zadela. Bil je baročno opremljen. Ob 16. uri sva po 9 urah plezanja stala na Južna stena Barre des Ecrins z Mount Pelvouxa FoTo: eDi BULiĆ robu stene. Kar dobro za amaterja, saj je časovnica za steno 8 do 10 ur. greva?« Napetost in priprave so v trenut- več« so mi krajšali pot. Ja, knjiga Marka ku povedale svoje: »Ja, itak!« Napetost je Twighta, Poljubi ali ubij, je tudi na meni SESTOP popustila, začela pa se je živčnost, ki je bila pustila vtis. Zaradi teme se nama pot po Do piva je bilo še daleč. Bilo je že kar premo sorazmerna z najinimi izkušnjami. grušču niti ni preveč vlekla in tako sva se mrzlo, pihal je močan veter, od ne vem Kaj bova vzela s seboj? Pakiranje, tehtanje krepko pred prvim svitom znašla pod ste- kod so se pripodili oblaki. Do vrha sva nahrbtnikov in podobne stvari so nama no. V temi sva v bednem poskusu spanja imela še 300 višinskih metrov pobočja, vzele dobršen del popoldneva. Smer sva na mrzlih skalah in vrveh predregetala prekritega s snegom in ledom. Spet sva si nameravala splezati v enem dnevu, zato sva toliko časa, da se je v daljavi začelo sve- nadela dereze in vzela cepin v roke. Mojo vzela malo opreme. Če bi šlo kaj narobe, tlikati. Takoj sva si nadela dereze in vzela blažjo psihično izčrpanost je opazil Tine bi bila v težavah. cepin v roke, saj je bil pod steno ledenik in pričel z gaženjem. Začel sem se vleči malce bolj strm. Kar hitro sva bila čez. Tik zelo počasi. Nekje na polovici snežnega AKCIjA pod steno sva sezula dereze, pojedla vsak pobočja je začelo ob vedno močnejšem Kratka noč se je vlekla v neskončnost. svojo energijsko ploščico ter se navesila s vetru še snežiti. Hotel sem iti čim hitreje, Končno je ura odbila 3.15. Med kratko vož- plezalno opremo. Spodnji, lažji del stene kar pa mi zaradi preteklih 12 ur akcije ni njo do izhodišča sem vase zmetal zajtrk. V (mesta do III+) sva plezala nenavezana. najbolje uspevalo. Končno sva se znašla trdi temi sva prečila potok in zavila v dolino Tine je bil kar naspidiran, meni pa nekaj na grebenu, 5 minut stran od vrha. Etika proti južni steni Barre des Ecrins. Kmalu ni štimalo in sem se vlekel. Ko sva uspela in pristop na vrh gore ter sploh moj prvi sva se znašla na ledeniški moreni. Prvič v zgrešiti smer in sva se morala spustiti po štiritisočak? Kratka debata, oba sva se stri- življenju sem dostopal z MP3-predvajal- vrvi, sem se odločil, da je čas za pavzo. njala, da se lahko zgodi, da nama bo sneg nikom. Ramon (ne Ramones!) in njihov Seveda so naju zavedli klini, dobra skala prekril gaz čez ledenik, kjer poteka se- refren »Vsaka brazgotina je samo izkušnja in pa pomožna vrvica v zgornjem klinu. stop. Na sebi sem imel kratko švic majico,

51 termo majico, tanek flis in slab približek dobremu pack lightu.1 V nahrbtniku je bila astro folija. Snežilo je, ideja o morebitni noči na 4.000 metrih s tako malo opreme nama ni bila pri srcu. Odločila sva se, da greva čim prej dol. Počasi sem se majal za Tinetom po grebenu, ki se je izkazal za tehnično zahtevnejšega, kot sem pričako- val. Po dobri uri sva dosegla spust po vrvi z grebena na ledenik. V prste na rokah me je kljub rokavicam že pošteno zeblo. Po spustu na ledenik je Tine kmalu našel tudi rešilno gaz. Vseeno se nisva hotela prezgodaj veseliti, morala sva priti izven območja nevarnih razpok. Še vedno je snežilo, videti je bilo le par deset metrov. Po slabi uri spotikanja po snegu sva se znašla na spodnjem ledeniku, kjer ni bilo večjih nevarnosti. Sesedla sva se v sneg. Krik veselja, ki je sledil in ga alpinisti dobro poznajo, ne sodi v Planinski vestnik … Na mestu odločitve V KAmPu šELE SrEdI nOčI Poslal sem SMS-sporočilo prijateljem, da avta, popolnoma premočena še enkrat In zaključek … kako razmišljam po letu jih ne bi skrbelo. Sledilo je še duhomorno povzpeti. Tiho sem preklinjal Tineta, kot in pol o tem vzponu? Da še vedno premalo spotikanje čez nekajkilometrski ledenik. S da bi bil on kriv za geografske značilnosti plezamo v Alpah. tem, da nama je zmanjkalo pijače, se nisva ledeniške doline. Avtomatsko sva premi- ukvarjala več. Veselje je dokaj uspešno kala roke in noge. Končno sva prišla do InfOrmACIjE O SmErI skazila sprememba agregatnega stanja avta. Glasna glasba in divja vožnja sta naju J steber Barre des Ecrins, TD, V+, 1100 padajočega snega. Neprijeten občutek do 23 h pripeljala v kamp. Pričakali so naju m. Spodnji, večji del stebra je lažji (mesta popolne premočenosti mi je omilila gla- prijatelji ter nama najprej porinili v roke do III), v zgornjem delu pa je en raztežaj sna Zablujena generacija: Patricijajajajaja hrano, potem pa še pivo. No, pred pivom ocenjen s V ter eden s V+. rada fantazira … V trdi temi sva se morala naju je Mateja prisilila spiti še cedevito. Informacije o območju, vodnikih in pred pobočjem, ki naju je pripeljalo do Pravega proslavljanja nisva bila sposobna. nastanitvah so dostopne v Planinskem Cimro v šotoru sva seznanila z dejstvom, vestniku 11/2009. m 1 Lahka vetrovka. da se pač ne bova stuširala.

Najbolj{i alpinisti v letu 2009

 Tina Leskošek

V ponedeljek, 25. januarja 2010, je bila v Najuspešnejša alpinistka leta 2009 je Maja njem, tri večraztežajne kombinirane smeri z Kulturnem domu Franca Bernika v Domža- Lobnik (Ao TAM). opravila je kar nekaj za- oceno M9, Drujev Severni ozebnik ter veliko lah razglasitev vrhunskih dosežkov v al- nimivih povezovalnih tur, predvsem pa ji je število smeri z ocenami do 7c v Pakenici, pinizmu, ki sta jo organizirala Komisija za uspelo v zaporednih dnevih povezati tudi naj- Dolomitih in Maroku. Bil je tudi na odpravi v alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije in daljše ture. V gorah obvladuje osmo stopnjo, ZDA, kjer je plezal poči do 5.12d (iX). Društvo za gorsko kulturo. hkrati pa je odlična smučarka. Letos ji je uspe- Kar nekaj alpinistov je za svoje odlične Najuspešnejši alpinist lanskega leta je lo kar nekaj dobrih spustov, izpostaviti pa mo- proste ponovitve in prvenstvene vzpone Luka Lindič (Ao celje – Matica), ki je bil ramo vsaj Marinellijev ozebnik v Monte Rosi in doma in po svetu dobilo nagrado za poseb- že lani razglašen za najperspektivnejšega Pallavicinijev ozebnik v Grossglocknerju. ne dosežke: Rok Blagus (Ao Ljubljana – Ma- alpinista. Pozimi je nizal težke kombinirane Najperspektivnejši alpinist leta 2009 je tica), Andrej Grmovšek (AAo Kozjak), Mar- smeri, spomladi pa navdušil z težkimi pro- Luka Kranjc (Ao celje – Matica). Po večle- ko Lukić (AAo Kozjak), Marko Prezelj (Ao stimi ponovitvami s klasičnim varovanjem tnih uspehih v tekmovalnem športnem in Kamnik), Anastasija Šisernik (Ao Ljubljana v Paklenici, doma, Dolomitih, Zahodnih lednem plezanju se je vrhunsko izkazal v – Matica) in Monika Kambič (Ao Kamnik). Alpah … Na odpravi v indijo v Garhwal je s najtežjih skalnih smereh. Preplezal je pet Nagrado za perspektivne dosežke sta soplezalci preplezal tri nove zahtevne smeri smeri z oceno 8a in več – od tega dve opre- prejela Urban Novak (Ao Kamnik) in Maja na Bhaghirati 2, 3 in 4. mljeni s svedrovci, tri pa s klasičnim varova- Apat (Ao Slovenj Gradec).

52 53 TUJE GORE

Adamov vrh

Vzpon na šrilanško sveto goro

 in µ Franci horvat

Silhueta Adamovega vrha

ister, stop, please passport, you are arrest for 45 day budisti – kot mesto, na katerem je Buda vtisnil svojo stopi- »M and you must pay 1000 RS,« zadoni od zamaskirane- njo, ko je priletel na Lanko –, ampak so goro poznali pred ga moškega, ki se je postavil predme. Fotoaparat mi je skoraj davnim časom tudi Arabci in ji dali ime Adamova gora. padel iz rok, tako močno je bilo presenečenje. Nekaj časa sem Hindujcem je gora sveta pod imenom Samanalakande, ga gledal kot prikazen, toda kar hitro sem bil pri sebi, ko je posvečena je bogu Šivi, a tudi kristjani, ki verujejo, da je na neznanec prijel za pištolo. Začel sem brskati po dokumentih, ki vrhu odtis noge sv. Tomaža, romajo nanjo. Gora je v varstvu jih vedno nosim v torbici okoli vratu. Končno sem našel potni budističnih duhovnikov. Ob pomladanski polni luni na vrh list in mu ga podal, toda po nekaj minutah listanja naprej in roma na tisoče ljudi. Omeniti velja, da so si to goro izbrali nazaj sem s tem očitno policista, kot se je kasneje predstavil, tudi metulji. V času sezonske selitve v aprilu in maju veli- spravil v še hujšo jezo. Ves razburjen je odvihral proti okencu, ke jate metuljev odletijo proti gori Samabala Kande (gora za katerim sta se nahajala še dva njegova kolega. Počutil sem metuljev), kar je lokalni naziv za goro. se nebogljenega in prepuščenega njihovi nemilosti. Dopust Vsi ti presežniki so tudi mene prepričali, da smo po sem želel izkoristiti za ogled in za fotografiranje dežele, ne »sprehodu« po Horton Plains zavili še proti mestecu pa da bi čemel v kakšni samici na Šrilanki. Maskeliya. Kraj je poznan po tem, da tu pelje najkrajši in najbolj strmi dostop na Adamovo goro (precej daljši gOrA z mnOgImI ImEnI poteka iz mesta Ratnapura, ki se nahaja na drugi stra- Ko se je naša pešpot v nacionalnem parku Horton Plains v ni gore). Prestrašile me niso niti številne stopnice, po zgodnjih jutranjih urah pričela, me je v daljavi presenetila nekaterih podatkih naj bi jih bilo kar 5400, niti množi- ošiljena gora, imenovana Adamov vrh. Zaradi svoje nena- ce, ki se vsak dan zgrinjajo na »šrilanški Matterhorn«. vadne podobe, ki jo močno razlikuje od njenih sosedov, V Maskeliyi smo si izbrali cenen hotel s prekrasno razgle- ni čudno, da so jo mnogi izbrali za »sveto goro« – Sri Pada dno sobo. Po večerji sem si temeljito pripravil fotografski (blažene stopinje), Angleži pa so jo poimenovali Adam’s nahrbtnik in hitro smuknil v posteljo. Ob dveh zjutraj, ko Peak. Adamova gora je med vsemi gorami sveta znana in so na nebu še mežikale zvezde in je bilo prijetno hladno, priljubljena velikemu številu ljudi, saj jo ne častijo samo sem zapustil hotel ter se napotil proti gori.

54 Adamov vrh s Horton plains

Pričakoval sem številne množice romarjev, toda razen na ta dogodek. Ko je noč začela bledeti in se je na vzhodu že dveh Italijanov in ene Nemke ni bilo na poti nikogar. Šte- kazala prva jutranja svetloba, so budistični menihi pričeli svoj vilne stojnice so samevale, ob njih si lahko videl le kakšnega ritual. Pele so cimbale ob spremljavi bobnov in slišati je bilo potepuškega psa. Ko sem prečil reko in ko se je pot pričela glas meniha, ki je ubrano molil. Množico je zajelo posebno dvigovati, so se pojavile prve stopnice. Kljub temu da je bila občutje topline, povezanosti in predvsem miru. Obrazi so pot vse do vrha osvetljena, so me neenakomerno razporejene se nam obarvali rdeče, ko je sonce lezlo izza obzorja. in različno visoke stopnice kar utrudile. Poizkušal sem ubrati Nevšečnost je bila pozabljena, duša se mi je napolnila ob svoj tempo in se ga držati vse do vrha. Pri markantnem por- izjemnem vzdušju, ki je vladalo na tej gori. Po sončnem vzhodu talu sem srečal skupino domačinov, ki so se vračali z vrha. sem na drugi strani svetišča napravil še posnetek silhuete gore, Zaviti so bili v topla oblačila, toda bosi, kar sem si razlagal ki se je pojavila na jutranjih meglicah. Nato sem se počasi s tem, da budisti in hindujci v svoja svetišča hodijo vedno napotil v dolino, kajti čakalo me je še veliko stopnic, ki niso bosi. Bližje ko sem bil vrhu, več je bilo ljudi, ki so »duškali« nič kaj prizanašale mojim že razbolelim kolenom. m na strmih stopnicah. bOgOVI nE mArAjO fOTOgrAfIrAnjA Adam's Peak, Sri Pada ali Po dobrih dveh urah sem bil na vrhu, kjer se nahaja budi- Samanalakande, 2243 m stični tempelj. Želel sem napraviti nekaj nočnih posnetkov svetišča, ko me je ogovoril strog neznančev glas. Policist me je poklical, naj pridem do okenca, za katerim sta bila Kje se nahaja: osrednja Šrilanka, Čas vzpona: 3 ure njegova kolega. Pričela sta me oštevati, strašiti in obenem nacionalni park Horton Place v Zahtevnost: nezahtevna romarska pripovedovati, kako je Šrilanka odprta dežela za turiste. Ko območju Ratnapura, provinca Saba- pot, ki je lahko tudi precej obljude- sem prišel do besede, sem jim povedal, da sem v njihovi ragamuwa, vzhodno od glavnega na. Velik del poteka po napornih deželi prvič in da zaradi noči nisem videl opozorila, ki pre- mesta Colombo. stopnicah. poveduje fotografiranje. Za moje besede se niso zmenili vse WGS84: 6,811389, 80,499722 Potrebna oprema: zadostujejo niz- do takrat, ko sem jim omenil, da me v dolini čaka družina. Poti: na vrh je speljanih vsaj 6 različ- ki pohodni čevlji in športna oblačila. Končno so strogi obrazi policistov dobili malce mehkejše nih poti. V članku je opisan vzpon z Najprimernejši čas: od decem- poteze, glas se jim je znižal za nekaj oktav in potni list je bil vzhodne strani. bra do aprila. V preostalih mesecih končno zopet pri meni. Izhodišče: mestece Maskeliya oziro- večino časa dežuje. Ko sem se malce pomiril, sem šel do ograje, od koder, ma Nallathanni Dodatne informacije: sem mislil, bo sončni vzhod najbolje viden. Malce kasneje Višinska razlika: okoli 1000 m http://sripada.org/ se je okoli mene zbralo veliko ljudi, ki so prav tako čakali

55 TUJE GORE Vulkan Pacaya

Osvajanje gvatemalskega kadečega velikana

 in µ Manca Čujež

o neskončnih kilometrih na srednjeameriških avtobusih je bOžAnSKI ObčuTEK zLITjA z nArAVO Pkončno napočil dan za hribolazenje, ups – vulkanolazenje! 300 metrov pod ustjem vulkana je že prav prijetno toplo žgalo v Še vreme se je odločilo poskrbeti za nepozabno doživetje in podplate in topel piš se je lovil okrog naših pregretih teles. Pacaya po dobrem tednu neusmiljenega deževja je postreglo z dokaj nam je namenila ognjeno rdeč jezik lave, ki se je le nekaj metrov jasnim dnem. Cilj: Pacaya, še delujoči vulkan v bližini Antigue, stran od poti skupaj s črno lavo ležerno valil po pobočju – krhkem ki sva jo okronali za kulturno prestolnico Gvatemale. Vulkan, skupku vulkanskega pepela in strnjene lave. Skozi razpoke smo ki se šopiri na 2552 višinskih metrih, je del Ognjenega obroča, se zazrli tudi v rdeče nedrje vulkana in za spomin nabrali nekaj skupka vulkanov, ki se razteza okrog Pacifika, vse od Indonezije svetlečega vulkanskega tufa. Stati le nekaj metrov nad ognjeno do juga Južne Amerike. rdečo lavo na pregretem tufu pod črno kadečo gmoto, hkrati pa se opajati z razgledom na triperesno deteljico sosednjih vulkanov KOrAK zA KOrAKOm PO VuLKAnSKEm mELIšču – božanski občutek zlitja z naravo! In že smo sestopali nazaj proti Prebujanje v gvatemalsko temo in spet – kot je v Gvatemali v vznožju kadečega velikana, lovili zadnje neponovljive občutke, navadi – polurno čakanje na minibus, ki nas je »zategnil« do vasi se čudili živopisnemu rastlinstvu in tudi na vulkanu srečevali San Francisco, izhodišča za osvajanje vulkana Pacaya. Tam nas potepuške pse, zgolj oguljeno kožo na drobnih kosteh, ki jih je v je pričakala truma otrok, ki je vneto prodajala oz. dajala v najem Gvatemali menda petkrat več kot prebivalcev. Kljub kruti realnosti, lesene palice, brez katerih je menda le težko zlesti na vulkan. ki je udarila na koncu, je bil vzpon na vulkan Pacayo doživetje, Druga možnost za lenobe so bili še taksiji na okolju prijazen ki v deževni in barviti Gvatemali kotira najvišje! m način, konjem pa precej manj prijazen, saj teren ni ravno ljub njihovim kopitom. Midve sva izbrali tretjo možnost; dvourni Vulkan Pacaya, 2552 m vzpon na vulkan prav po hribovsko. Pa smo šli, z vodičem na čelu, mi pa razkropljeni za njim … najprej po tlakovani poti, ki se je prevesila v gozdno stezo, skrito med bujno rastje divjih Kje se nahaja: na jugu Gvatemale, Najprimernejši čas: v sušni zelenih odtenkov. Na desni nas je skoraj ves čas spremljal pogled v bližini priljubljenega turističnega dobi, od novembra do aprila. nad vulkansko trojico nad Antiguo – vulkane Agua, Acatenango mesta Antigua. Vodniška literatura: še največ in Fuego. Po dobri uri hoje je, miroljubno kadeč svojo pipo, pred Izhodišče: vas San Francisco, do informacij dobimo v turističnih nami »vstal« veličastni vulkan Pacaya, pravzaprav njegov vrh koder vozijo turistični minibusi. vodnikih, sicer pa je vzpon na Pico MacKenney. Višinske metre smo še pol ure nabirali po Čas hoje: 2 uri za vzpon in 1 ura za vulkan obvezen v družbi lokalne- črnem vulkanskem melišču in se korak za korakom približevali sestop. ga vodiča. izvoru toplote. Pacaya naj bi prvič izbruhnila pred 23 tisoč leti. Zahtevnost: tehnično nezahteven Zemljevid: http://vulcan. Zadnjič je uničevalno bruhnila leta 1965. Od takrat vsakoletno vzpon, ki zahteva le nekaj kondicije. wr.usgs.gov/Volcanoes/Gua- preprede svoja pobočja z rekami lave, ki so tudi nam onemo- Potrebna oprema: zadostujejo niz- temala/Maps/map_guatema- gočile vzpon prav do kraterja, v katerega bi radi pokukali. Zato ki pohodni čevlji in športna oblačila. la_volcanoes.html. smo se morali zadovoljiti z občudovanjem vulkana od spodaj.

56 ZGODBA NEUMORNE [TOPARKE Tudi take se Nadi zgodijo

Polovični 112 – saj na asfaltu se pa znajde

Nada Kostanjevic

otrkala sem in vstopi- sto – sicer ne preveč lepe Pla v sobo za osebje, da in dobre, a ker je cesta, se bi dobila zdravila, ki jih v verjetno mora končati v domu delijo pri večerji. Zali. Podam se po njej. oh, Saj sem večerjo tako ali koliko je tam takih cestic, tako zamudila. A osebje, razoranih od nalivov, po- medicinsko in negoval- nekod hudo strmih – levo, no, me je sprejelo s sme- desno – cigu, migu – ne hom in vprašalo: »Kdaj vem, ali gor ali dol! Konč- bomo o tej pustolovšči- no skozi drevje že vidim ni brali v Vestniku?« »Ko Zalo in slišim avte. A je vse bom imela čas napisati prepadno do tja, nobene in oni objaviti!« Použila steze, ura pa je za dom- sem zdravila in tudi ve- ske pojme že pozna. Na čerjo, ki je bila vse prej nekem križišču takih goz- kot užitna, in začela pri- dnih cest, ki se ne konča- povedovati. Vendar poj- jo nikjer, se ustavim. Ne dimo en mesec nazaj. Ta- ostane mi drugega, kot da krat sem se odločila, da iz žepa vzamem mobitel raziščem neskončno ve- in pokličem 112. Reševa- liki Godovič, ki se razteza Gora nad Ajdovščino FoTo: oToN NAGLoST lec mi je najprej svetoval, od Medvedjega Brda do naj poskušam priti do as- hotedrščice, od Zale skoraj do … leč zagledal, začel mežikati in ustavil. Moža- falta. Če ga ne bi potrebovala, bi ga nekam No, v Logu pri Godoviču so me »skipali« kar je imel zadaj družinico in me je posedel k poslala, tako pa sem mu le rekla, da se na nekakšni – ne vem, ali Nizozemci ali Švedi, ki sebi. Pomahala sem onemu mladeniču, ki je asfaltu več kot dobro znajdem tudi sama. so se hoteli iti kopat v idrsko Belo in smo se gori stal kot lipov bog – in nekam začel tele- Vezal me je v idrijo, a preden sem sploh do- menili malo z rokami, malo v zelo polomljeni fonirati, a na moj pozdrav sploh ni odgovo- povedala, kje se nahajam, je minilo kar ne- francoščini. Podala sem se v grič, odkrila še ril. Povedala sem svojemu prevozniku o tem kaj časa in smo pokurili kar nekaj telefona. en godoviški zaselek krasnih vil, še en tunel čudnem obnašanju, on pa mi je dejal, da je Seveda so hoteli vedeti, kdo sem in od kod pokojne železnice, enega svetnika v redovni- mladenič njemu mahal, naj gre naprej – on sem (ter sporočili v dom, da sem se izgu- škem habitu iz mavca, narejenega v lični kapa ni hotel … bila). Končno so me poklicali nazaj in rekli, pelici, in se podala po lepi gozdni cesti proti No, danes sem se odločila, da grem zopet da so ugotovili, kje sem. Kmalu se prikaže zaselku Brdo. cesta se je malo cepila, en krak iz Loga čez Brdo – no, ne čez Brdo, ampak lep mlad policist peš skozi gozd (ojej, moje šel v Grapo – kar naj bo tam – jaz pa naprej skozi Grapo, zopet pridem v Zalo in vprašam rala bom navzgor po tej divjini). Potolažil v Brdo. Zopet zaselek lepih vil in še lepših vr- mladeniča, kaj je sploh hotel – ter ga pošte- me je, da je v vasi dobil motovilo, ki zmore tov, urejenih sadovnjakov in hlevov ter bal no ozmerjam. Ampak: »Človek snuje, a Bog to pot – razen tega me je razveselil s tem, sena. Pred neko hišo dobim zakonca, ki sta odreduje.« da je Gorjan, v službi v idriji, in da njegovi mi pojasnila dvoje: do godoviške osnovne Seveda sem se podala v Grapo, ki je lepa, sestri hodita v Varstveno-delovni center z šole je manj kot štiri kilometre, zato morajo gozdnata, cesta je pač (tam je le ena hiša) mojo slavno pastorko Mijo. Svet je res maj- otroke voziti tja, in do Zale vodi pot, ki je go- bolj tako tako – a za »Peko 40« povsem uži- hen! Kmalu se pokaže to divje motovilo, ki tovo ne bom našla, a me bodo spremili. No, tna. Dolina se je razprla, tu so čudoviti travni- me odpelje gor v Brdo. Tam je že čakal poli- pa so me res spremili, steza je bila za moja ki, skrbno pokošeni, tudi če so nekateri strmi cijski avto. Policista sta takoj uvidela, da ni- leta popolnoma užitna in kmalu sem bila pri (ojej, v Ajdovščini in Šturjah toliko trave pro- sem komplicirana duša, in sta me odložila skupini hiš v Zali, kjer je stalo več ljudi, za- pada na ravnem), tu je trdna domačija, pred kar pred tunelom v Godoviču – češ, od tam čudeno so gledali »divjo babo«, ki je prišla iz njo nekaj ljudi, še tisti, ki so me zadnjič z Brda si bom pa že pomagala sama. in sem si res. gozda. Seveda sem se takoj »legitimirala«, da napotili v Zalo. okoli hiše vrtički in cvetlični Ko sem svojemu prevozniku, ki je bil name- sem domska iz Ajdovščine in da se namera- vrtovi, deklica prenaša velikansko bučo, go- njen čisto drugam, povedala svojo zgodbo, vam tja vrniti na štop. spodar pa mi reče, naj grem kar po dolini, do me je postavil prav pred domska vrata. Tam Spustila sem se po cesti do Zale in opazi- Zale nimam več kot pol ure hoda. so že vsi vedeli za mojo pustolovščino – ve- la, da se je za menoj znašel mladenič kakih Seveda nisem ponovila, kar mi je pove- čerja je bila razmočena, jaz pa bi snedla še tridesetih let. Vprašal me je, kako mislim do dal, in krepko krenila naprej ter pripravljala gada v solati. Ajdovščine in da mi tu gotovo ne bo nihče govor za onega mladeniča. Desno sem za- Povem še to, da sem policista vprašala o ustavil. Prehodila da sem več kot deset ki- gledala povsem užitno pot v grič, se podala položnici. »Ne boste je dobila.« Sedaj mi po- lometrov – on je domačin in že ve. Bolj na po njej in se znašla – namesto v Zali – zopet vejte, kje je tukaj pravica! Pred letom me je kratko sem mu odgovarjala in stopila na ce- na Brdu. No, saj recimo – znam do Zale. V zbil avto na prehodu za pešce pred ajdovsko sto štopat. Mladenič je ostal zgoraj. Avti so Brdu živega krsta ni. A ko pridem do konca pošto in sem plačala 20 €. Sedaj pa so me re- kar švigali mimo. Končno me je eden od da- onega travnika, zagledam novo gozdno ce- ševali dva avta, dva policista in gozdar! m

57 TEKMOVALNO TURNO SMU^ANJE Ekspres na turnih smu~eh

Težak, a čudovit šport

Nejc Kuhar

ekmovalno turno smučanje je dirka s časom, neskonč- nizacija je na vrhunskem nivoju in tekmovalcev je bistveno Tnimi klanci in predvsem s samim seboj. In to zelo več, par sto, ponekod celo tisoč. Letošnji svetovni pokal hitra dirka. Kdor tega športa ne pozna, si težko prdstavlja, združuje 7 tekem in svetovno prvenstvo. Posamezne tekme kako je na primer mogoče z Ljubelja na Begunjščico in imajo višinsko razliko med 1500 in 1700 metri, navadno nazaj priti v manj kot uri ali pa iz Krme na Kredarico in v treh ali štirih vzponih. Za tako dolgo traso zmagovalec nazaj v manj kot dveh. Za najboljše tekmovalce v turnem v povprečju porabi okrog uro in 20 minut. Tekmovanja v smučanju je to vsakodnevni trening. parih so še nekoliko daljša, z višinsko razliko med 2100 in Marsikdo se ob tem uvodu verjetno križa in si misli 2300 metri, končni čas zmagovalcev pa je okrog dveh ur. sam pri sebi: »norci«, nekomu se zdi to povsem »odklo- Preboj proti vrhu v tem športu je zelo dolgotrajen in pljeno« in neverjetno. Velikokrat sem že slišal, da smo naporen. V enem letu tu ne narediš nič, potrebuješ leta in pravi stroji in res se nemalokrat tako počutim. Po nešteto leta trdega in načrtnega dela z vedno več odrekanji. Kon- pretreniranih kilometrih, tako višinskih kot dolžinskih, kurenca v tem športu je res huda, veliko pove že podatek, se mi včasih zdi, kot da sem samo še sprogramiran robot, da je eden od trenutno vodilnih turnih smučarjev, Španec ki mora opraviti z določenim klancem. Pa vendar na Kilian Jornet, zmagal tudi na zadnjih dveh gorskoteka- vsakem treningu uživam, še posebno v lepem vremenu, ških ultramaratonih okrog Mont Blanca, kljub temu, da utrjeni »špuri« in po možnosti svežem snegu. V takih je njegov prvi šport turno smučanje. Slovenci smo bili trenutkih se zavedaš, kako lep je ta šport in to ti poleg še nekaj let nazaj v tem športu v svetovnem merilu čisti dobrih rezultatov na tekmah da največji zagon. »outsiderji«. Z zelo načrtnim in kvalitetnim treningom smo se v zadnjih letih zelo približali svetovnemu vrhu, TEKmOVAnjA In PrIPrAVE predvsem z mojim 9. mestom na lanskem Evropskem V Sloveniji so vsem dobro znane že tradicionalne tekme prvenstvu in letošnjim 13. mestom na prvi tekmi Sve- na Jezerskem in Okrešlju, pa na Pokljuki, Voglu, Krvavcu tovnega pokala v Aosti. Noben rezultat ni prišel sam od in po novem tudi na Zelenici. Vendar so ta tekmovanja sebe, za njim stoji ogromno trdega treninga, ki ga skrbno zelo majhen delček tega, kar ponujajo v tujini. Predvsem načrtuje moj trener Iztok Cukjati. Prek poletne sezone svetovni pokal v turnem smučanju. Tekme so tam daljše, z sem na primer na treningih naredil prek 150.000 višin- večjo višinsko razliko, trasa je odlično pripravljena, orga- skih metrov po hribih in na kolesu. Od konca oktobra do

58 svetovnemu vrhu, saj sem za 3. mestom zaostal le dobri 2 minuti, do 9. mesta pa je bil le »korak«. Ta rezultat me pred nadaljevanjem sezone navdaja z optimizmom. Letos imam prvič plan nastopiti na vseh tekmah svetovnega pokala. Največja ovira pri tem so bila in so finančna sredstva, vendar upam, da se mi bo sezona končno po- krila. Naslednja tekma bo konec januarja v Dolomitih, v februarju pa bo tekma svetovnega pokala tudi na Siciliji po pobočjih ognjenika Etne. Vrhunec letošnje sezone je Svetovno prvenstvo v Andori. Ker turno smučanje (še) ni olimpijska disciplina, je to najvišji rang tekmovanja in v dobrem tednu se tekmovalci z vsega sveta pomerimo v štirih disciplinah. Poleg posamezne in tekme v parih je v zadnjih letih zelo priznana tudi tekma v vzponu. V marcu poteka v Franciji že več kot 20 let slavna Predvsem atraktivna pa je tekma štafet, kjer se na zelo Pierra Menta. To je 4-dnevna etapna tekma v pa- kratki progi med seboj pomerijo reprezentance s po šti- rih, kjer za končno uvrstitev velja seštevek časov rimi tekmovalci. vseh štirih etap. To je zagotovo najtežja tekma V aprilu sta v koledarju še dve tekmi svetovnega pokala v turnem smučanju, saj je potrebno vsak dan posamezno in zaključek na ekipni tekmi trojk Patrouille opraviti vsaj z 2500 višinskimi metri in ni čudno, des Glaciers. Ta tekma poteka med krajema Zermatt in da nekaterim tekmovalcem zmaga na tej tekmi Verbier v Švici in je s 100 kilometri najdaljša v turnem pomeni celo več kot naslov svetovnega prvaka. smučanju. To je pravi ultramaraton v turnem smučanju, Lansko leto sem v paru z Anžetom Šenkom na ki ima zaradi same težavnosti in organizacije zelo veliko tej tekmi osvojil 15. mesto, s čimer sva presene- težo tudi med najboljšimi tekmovalci. Zaradi težavnosti tila množice navijačev ob progi. Na Pierra Menti organizacije (na tekmi sodeluje več kot 10.000 prosto- imam namen nastopiti tudi v letošnji sezoni. voljcev, predvsem švicarskih vojakov) je tekma izvedena na vsaki dve leti in pred dvema letoma sem nastopil tudi sam ter tudi na svoji koži občutil pekel Haute Routa ter nepopisno radost in veselje ob prihodu na cilj. Spusti so ponavadi pravi rodeo. FoTo: PRiMoŽ ŠeNK zA KOnEC sredine decembra pa že skoraj 40.000 višinskih metrov Tekmovalno turno smučanje je zame najlepši šport, saj na turnih smučeh. se odvija v gorah, kjer se velikokrat srečujem z nedo- taknjenim. Seveda imajo gore pozimi tudi svoje pasti SVETOVnI POKAL in tega se še kako dobro zavedamo tekmovalci, ki se Pred letošnjo sezono so bila pričakovanja višja kot lani, saj tam gibljemo vsak dan. Zato je še kako pomembno, sem treniral precej več in bolje kot prejšnja leta. Vendar da v gorah v zimskih razmerah uporabljamo plazovno sem se zavedal, da tudi ostali tekmovalci napredujejo in žolno, sondo in lopato. Prav zaradi tega in tudi zaradi tako kljub mojemu napredku ni nujno, da se to pozna želje po močnejšem razvoju turnega smučanja, tudi na rezultatih. Zato sem bil zelo zadovljen s 13. mestom tekmovalnega, smo se odločili za ustanovitev Društva na prvi tekmi letošnjega svetovnega pokala, s čimer sem za razvoj turnega smučanja. Upam, da boste v prihodnje prejšnjo najboljšo uvrstitev, 22. mesto, izboljšal kar za 9 o nas še veliko slišali in se od nas tudi kaj naučili, za mest. Poleg tega pa sem se močno približal tudi samemu začetek pa obiščite našo spletno stran www.turni.si. m

59 HUMORESKA Zarota Basen o kravah in mopedistih

in µ janja Lipužič

Monte Coglians s poti na Rauchkofel (Karnijske Alpe)

ilo je nekega bahavo jasnega poletnega direndaj. Cilka, Milka in Tilka so že slutile, sprehodom zasanjano opazovala zvezdne Bdne na planini ob vznožju mogočnih kaj jih čaka. utrinke (s kom je bila in kaj si je ob tem vršacev, katerih lepota je slovela po vsej zaželela, naj ostane njena sladka skrivnost), deželi. Cilka, Milka in Tilka so se prebudile nEbOdIjIhTrEbA PrIhAjAjO ko je v gosti temi zadaj za skladovnico že ob svitu in se umile v tisočerih rosnih Milka je ob spominu na prejšnji konec te- drv po nesreči stopila na neko čudno reč. kapljicah, ki so se nabrale v naročju buj- dna zavila s svojimi velikimi rjavimi očmi Šklepetanje zverižene kovine je predirlji- nega zelenja. Sonce tam daleč na vzhodu in se obrnila k Tilki: »Komaj čakam, da vo zasekalo v noč in Cilki so se od strahu se je še skrivalo za gorami, le skozi skalno bo spet jesen in bomo odšle nazaj v do- naježile prav vse kocine, da še dolgo ni okno najvišje med njimi je žarel snop sle- lino.« »Jaz tudi,« je resignirano pritrdila mogla zatisniti očesa. peče svetlobe. Zrak je dišal po vlažnem Tilka in se lotila zajtrka na strmi poseki Hrup jo med vsemi neprijetnostmi še senu in cvetočih pašnikih, poraščenih s ob robu planine, s katere se je domotožno najbolj moti. Smeti je navsezadnje mogoče premnogimi redkimi bilkami, zelmi in zazrla nekam v daljavo, proti domačemu pospraviti, enkrat na leto jih pridejo pobrat rožami. Zadnje nočne meglice so izpuh- dvorišču in ljubima prijateljema Muriju prostovoljci nekega planinskega društva, tevale v nebo. Sredi sinjega neba je obvisel in Pikiju. Za Cilko so bili konci tednov pred bučnim krohotanjem kakšne pod le bled lunin krajec, zlagoma polzeč proti bolj nadležni od rojev podrepnih muh, ki vplivom »kozorogovih« zvarkov pretira- obzorju. Na planini je bilo vse mirno in se jih je bilo v opoldanski pripeki skoraj no sproščene druščine ali hreščanjem tako tihotno. Iz doline je bilo slišati zgolj red- nemogoče otresti. Spraševala se je, če tisti imenovane glasbe, ki prihaja iz pokvarje- ke pridušene zvoke avtomobilov, ki so v samozvani ljubitelji narave, ki vse povprek nega zvočnika pod nadstreškom koče, pa naravo pripeljali prve planince. Čez nekaj odmetavajo olupke, ogrizke in vseh sort ni mogoče pobegniti. Tudi čez nemarneže, ur, ko se bodo vračali z osvojenih vrhov in ovitke – da druge nesnage sploh ne omenja ki ji pred nosom potrgajo najlepše cvetice, se jim bodo pridružile gruče izletnikov, bo –, tudi v svoji dnevni sobi puščajo smeti, najraje seveda one, ki se jih trgati sploh idilično podobo skazil običajni nedeljski kjer jim ravno padejo iz rok. Davi je med ne sme, bi imela kaj pripomniti. Kaj, za

60 boga, rinejo sem gor, ko lahko svoje mestne čega sonca in alkoholnega poživila očitno in krik: »*¨?#&>, jaz hočem svojo majico razvade brez škode gojijo in razmnožujejo močno ogrela enega izmed njih. Njegova nazaj!« Z rokami, uprtimi v boke, je vstal za stenami domačih zidov! Saj ne reče, ve- črna bombažna majica je zdaj malomarno od mize. »Zahtevam, da mi vaša krava čina obiskovalcev planine je bila prijetnih visela prek ograje, ki je ločevala gostišče od vrne majico!« je med zdaj že vsesplošnim ljudi, a oni drugi so bili vedno bolj vsiljivi, preostalega dela planine, kjer so se pasle smehom terjal slečeni mopedist. Zaman arogantni in, ja, celo prostaški. krave. Cilko je prešinila ideja. Trikrat je je bilo prepričevanje o agresivnih sokovih na kratko potresla z zvoncem, kar je bil govejega prebavnega trakta, želeli ste, imej- mOPEdISTA dogovorjeni znak za Milko in Tilko. Sto- te, si je mislil oskrbnik, ko je na desnico Takšne misli so se večkrat podile po Cil- pile so skupaj in Cilka jima je prav potiho natikal velikansko gumijasto rokavico in kini glavi. Razen Tilke, Milke in morda še zašepetala pravkar porojeno zamisel. Tilka stekel za Cilko. Podrobnosti postopka, ki Ferda, s katerim sta se zadnje čase zbližala in Milka sta pozorno poslušali, nato pa v je sledil, vam bomo prihranili, res niso za (ups, zdaj smo pa izdali njeno malo skriv- nejeveri nagnili glavi, ozaljšani z rumenimi vsak želodec. Cilkin je medtem že opra- nost), je nihče ni razumel. Gospodarja je uhančki. vil svoje. Oskrbnik je sluzasto in na nekaj slišala, kako mu je sem in tja ušla kakšna »Pa si res upaš?« je malce zaskrbljeno mestih že preluknjano cunjo držal kolikor krepka, a je vedno zamahnil z roko, češ, vprašala Milka. je bilo mogoče stran od svojega nosu, ko dokler gostje prihajajo in posel cvete, bo že »Ni debate!« je bila odločna Cilka. »Tu jo je nesel k njenemu lastniku. »Boste po- prav. Cilka je globoko vdihnila svež planin- je cela štala, nobenega miru ni več in na merili, če vam je še prav?« Izmenjala sta ski zrak in razgreto glavo ohladila z nekaj naše potrebe se nihče ne ozira. Tiste junce, še nekaj srepih pogledov, a nazadnje sta se požirki bistre studenčnice, ki se je stekala v ki se vedejo kot na kakšni vaški veselici, le sporazumela za primerno odškodnino; veliko korito, ter se nekam čemerno lotila in njim podobne je treba podučiti, kdo je napol prežvečena majica je romala v smeti, svojih opravil. tukaj glavni. In nobena anoreksična trli- gospodar pa je v Cilkinem imenu na mizo Topli žarki so počasi ogreli lesene klo- ca ne bo več s prstom kazala za mano in prinesel novo rundo pijače. pi pred kočo, iz kuhinje je zadišalo po me pred otroki zmerjala z debelo kravo. Micinih dobrotah. Oskrbnik je prijazno Dost’mam!« POnOS In zAdOščEnjE pozdravljal prve mimoidoče, jih vabil na »Saj …,« sta zavzdihnili Tilka in Milka. Cilka, Milka in Tilka so preostanek dneva sveže kislo mleko in domače štruklje in ob »S tabo sva, povej, kaj je najina naloga.« preležale na jasi na drugem bregu potoka. obilici dela očitno pozabil vključiti tran- »Vse bom naredila sama, vedve mi bosta Milka in Tilka sta bili veseli, da je zadeva zistor. Pohodniki so ob okusni pijači in samo krili hrbet in priskočili na pomoč, če mimo, prebavljali sta in vmes malce zadre- jedači tiho kramljali, ob odhodu pospravili bo potrebno. Verjemita, o tem se bo še dol- mali, Cilka pa se še dolgo ni mogla umiriti. za seboj, tu in tam so celo Cilki, Milki in go govorilo.« Zarotniško je pomežiknila Obhajali so jo mešani občutki; med ponos Tilki namenili kakšno lepo besedo. Cilka in se umaknila v senco košate smreke pre- in zadoščenje, da si je končno upala opozo- kar ni mogla verjeti, da je dopoldne minilo mislit o podrobnostih. Milka in Tilka sta riti nase, so se vpletala vprašanja o smislu tako mirno, in za trenutek je pomislila, razumeli, da tokrat misli resno. »Malo me in razumevanju njenega dejanja. Bo od da je bila v svojih sodbah precej krivična. daje trema,« je Milka zaupala Tilki. »Nisem zdaj življenje na planini kaj drugačno? Po- Nenadoma pa so se tla pod njenimi nogami čisto prepričana, da ravnamo prav.« časi je tudi ona omahnila v spanec; sanjala zatresla kakor pred tedni, ko se je s previsne je, kako v mestnem parku pase 20-glavo stene tam zgoraj odlomila velikanska skala uPOrnICA z rAzLOgOm grE V čredo ljudi, ki zgrbljeni ali kleče po izsušeni in odbobnela prek pobočij. Takoj za tem AKCIjO zemlji brskajo za redkimi koreninicami in je zasmrdelo po bencinskih hlapih in po A Cilke ni bilo več mogoče zaustaviti. Ko gomolji. Nenavadne sanje, ne res? razritem kolovozu sta priropotala dva mo- se je ob zunanji strani ograje počasi pri- Cilka, Milka in Tilka dogodka nikoli več pedista. Ostro sta zavrla tik pred ogrado, bliževala zloglasnemu omizju, nihče od niso omenjale, čeprav drži, da so ljudje o da so izpod koles na vse strani »špricnili« prisotnih ni niti slutil, kaj pripravlja. njem še dolgo časa govorili. Neka priča ga blatni pljunki, samozavestno razjahala in Že z razdalje nekaj korakov je Cilka za- je celo opisala v članku, ki je bil objavljen že od daleč zavpila naročilo. V zbujanju vohala nezgrešljivi duh človeškega znoja, v popularni planinski reviji. Resnična pozornosti sta očitno prav uživala. Prisedla odprla je gobec ter s svojim dolgim kosma- imena glavnih junakinj in še nekaj drugih sta k znancu in sezute noge raztegnila kar tim jezikom snela majico z ograje. Bljak! okoliščin so bili iz razumljivih razlogov čez mizo, steklenice so zažvenketale ob To je bil pravi napad na njene občutljive spremenjeni. m številnih zdravicah in skupaj so zabavljali okušalne brbončice. Milka in Tilka ste se čez dve zagoreli dolgonogi planinki, opra- tesno držali Cilkinih širokih bokov, ko se Pri govedu so vid, sluh, vonj in vljeni v, po pravici rečeno, malce izzivalne je ta med pobegom s prizorišča trudila okus zelo dobro razviti. Živali kratke hlače in globoke dekolteje. neokusno tkanino čim prej pogoltniti in okolico zaznavajo v barvah, viso- potisniti v svoj vamp. ko frekvenčne zvoke slišijo celo zArOTnICE SE POSVETujEjO Prvi so jo zagledali otroci in se začeli bolje od človeka. Rastline na paši Cilka je potlačila zavist, saj bila sama ne- hihitati. »Glej, mami, nora krava!« Ljudje izbirajo po vonju in se smrdljivim koliko zajetnejših oblin, in prhnila skozi so se čudili in spogledovali, kot bi se hoteli izogibajo, njihov okus pa zazna- nosnice kot kak razjarjen bikec. Ni si mo- prepričati, če drugi vidijo isto kakor sami, vajo s pomočjo 25.000 okušalnih gla kaj, da ne bi ves čas skrivaj oprezala za eden se je hitro znašel in prizor celo fo- receptorjev. Za primerjavo: človek neotesanimi mladci. Ko se je naslednjič tografiral. Lastnik odtujene majice je kot jih ima le okoli 10.000. ozrla, je opazila, da je kombinacija žgo- kak razvajen otroče zagnal huronski vik

61 VARSTVO NARAVE Bohorsko sonce

Navadna jarica – posebnost Bohorja  in µ Dušan Klenovšek

olj kot se bliža konec zime, bolj nas Bpritegnejo prvi znaki pomladi in pre- bujajoče se narave. Sprva v nižinah, nato pa prebujenje sledi vse više v hribe. Prvi zvončki, telohi – vsako oko jih opazi in v nas se naseli vznemirjenje, prebujenje. Tako kot v naravi. In vendar obstaja cvet- ka, ki prehiti še tako zgodnje zvončke in telohe – navadna jarica. Takoj ko se okoli dreves pojavijo »luknje« v snežni odeji, jih zapolnijo zlato rumeni cvetovi. Kot kontrast rjavim tonom zbitega suhega listja ter umikajoči se snežni belini. A ne povsod, tovrstne prizore lahko občudujemo le na bohorskem hribovju med Podsredo Navadna jarica (Eranthis Hiemalis) in Senovim. Če bi izbirali za Bohor najbolj značil- no rastlino, potem bi kljub veliki kon- Navadna jarica (Eranthis hyemalis) si- uspeli doseči začasno zavarovanje obmo- kurenci lepih, redkih, zavarovanih in cer uspeva vse od Francije do Bolgarije. čja uspevanja. Ob njegovem prenehanju kako drugače zanimivih predstavnikov Marsikje, tudi pri nas, jo sadijo po vrto- pa je bila leta 2004 jarica uvrščena med rastlinskega sveta na prvo mesto posta- vih. Poznal jo je že slavni naravoslovec zavarovane vrste (H). Nahajališča nava- vili navadno jarico. Bohor je namreč Linne, ter ji »podelil« znanstveno ime dne jarice na Bohorju so zaradi redkosti edini kraj v Sloveniji, kjer jo lahko ob- enocvetni teloh. Kasneje se je izkazalo, v slovenskem merilu že nekaj let tudi čudujemo v naravi. Ko se v zgodnji poda ne gre za vrsto teloha, temveč za sa- zavarovana kot naravne vrednote. Zlato mladi umika zadnji sneg, se med zbitim mostojen rod. Uspeva v listnatem gozdu, bohorsko sonce si to vsekakor zasluži. listjem pojavijo dober decimeter visoka le redko ji v množici drugih rastlin uspe Ravno tako pa si zasluži tudi naš obisk stebelca, na vrhu katerih zažarijo zlato prehod na bližnje travnate površine. Naj- in občudovanje. m rumeni cvetovi. Le po en cvet, a kaj ko prej požene kratko stebelce z enim zlato je sosednja jarica le kakšen centimeter rumenim cvetom, iz katerega se razvijejo vstran. Tako oči zrejo v prave žareče večsemenski mešičkasti plodovi. Šele po preproge in vmes je skoraj premalo pro- cvetenju se razvijejo pritlični, dlanasto Literatura: stora za naše stopinje. Planinska pot pod deljeni listi. Ko krošnje dreves nad njimi odlok o začasnem zavarovanju rastišč navadne jarice na Bohorju, Ur. list RS, št. 57/2001, 6/2002. vrhom Velikega Javornika ali pa steza ob koncu aprila ravno dobro olistajo, se Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih med planinsko kočo in Koprivnikom jarica že pripravlja na »spanje« do na- vrstah, Ur. list RS, št. 46/2004, 110/2004, vodita med tisočimi jaricami. Pa Debeli slednje pomladi. 115/2007, 36/2009. vrh, kjer so se do nedavnega skrivale Bohorske jarice so bile dolgo časa skrite Klenovšek, D. in drugi, Rastlinski svet Bohorja. pred človeškimi pogledi … Le kakšen očem javnosti, saj so v preteklosti v času Turistično društvo Senovo 2003, 62–63. Klenovšek, D. Navadna jarica – prva znanilka dan kasneje jim sledijo prav tako šte- njenega cvetenja le redki obiskovalci pomladi. Proteus 1996, 58, 244–246. vilni navadni mali zvončki in kronice hodili tod okoli. Pohvaliti velja trud Se- Klenovšek, D. Novo nahajališče navadne jarice. in cvetna preproga postane popolna. novčanov, da so ob njeni popularizaciji Proteus 2001, 63(6), 263.

62 VZGOJA Kratka zgodba o ~eladi

Kako prepričati najstnika, da je njeno mesto na glavi

 igor Drnovšek

… razen enega – bil je najin rojak. FoTo: ZVoNe KoSoVeLj

naši družini se je zgodba o čeladi in naših gorah so čelade na glavah planincev joče kamenje z vrhnjega dela poti usmerja V glavi pravzaprav začela že dosti pred še redkejše kot pri kolesarjih. Povrhu vsega proti žlebu. planinskimi pohodi v višje, bolj izpostavlje- padajoče kamenje v gorah ni tako zgoščeno Na mestu, kjer se pričenja varovani del ne gore. Najprej, v starosti, ko so otrokom kot promet na cesti. Na srečo vseh, ki obi- poti, sva dohitela dva planinca, ki sta si še zanimive pravljice, smo jo uporabljali skujemo gorski svet, seveda. Pri argumen- nataknila čeladi in samovarovalna komple- na kolesu. Takrat se spomnim, da sem v tiranju prej omenjenega stališča pa mi to ta. Brez besed in nepotrebnih vprašanj sva vzgojne namene uporabil tistega zmaja s dejstvo pač ni bilo v pomoč. storila enako. Smiselnost dejanja sva ugo- sedmimi glavami. Saj razumete – če izgubi Potem sva se v topli oktobrski nedelji od- tavljala kasneje ob sestopu. Takrat je sinu eno, jih še vedno ostane šest. Pri ljudeh je pravila na Viš. Za stanje poti vprašam oskrb- malce popustila zbranost, glava je izbrala seveda drugače. Če si poškodujemo eno, nika koče corsi. in na koncu njegove razlage razmajan stop na robu steze, izpod čevlja se je stvar lahko zelo resna. in je delovalo kar sledi še vprašanje: »Avete i caschi?« »Si, si, je zajeten kos kamenja odkotalil po poboč- nekaj let. Delovali so najbrž tudi zgledi. Na seveda,« sem že prej ugotovil, da razume ju in vsako sekundo pridobival na hitrosti. Z družinskih kolesarjenjih smo čelado dosle- tudi malo slovensko. Potem pa malce poča- glasnim kričanjem sem opozoril morebitne dno uporabljali tudi odrasli, ki smo trdno kam in upam, da me bo sin vprašal po vse- spodaj prisotne na nevarnost, midva pa sva prepričani, da trdota glave v dobesednem bini razgovora. »je vprašal, če imava čeladi,« zgoraj le upala na ugoden razplet. K sreči je pomenu čeladi »ne seže do kolen«. Delo- se mi želja hitro uresniči. hvala oskrbniku za bila ura za vzpon že precej pozna in na poti valo je do šolskih kolesarskih izpitov. Na vprašanje, ki je imelo veliko težo, kot sem navzdol do koče nisva srečala nikogar več. izpitu so jo še vsi pridno nosili, kasneje pa hitro opazil. Sva se pa malce zamislila. Prav lahko bi se so se je začeli enako pridno vsi tudi izogi- Pot proti vrhu se v nadaljevanju vije po namreč takšna majhna nepazljivost primeri- bati. in gospodje miličniki (danes policisti), travnatih pobočjih, ki postajajo čedalje str- la komur koli in prav lahko bi se takrat mid- ki jih niso zanimala ne dovoljenja za vožnjo mejša, dokler ne pridemo do vstopa, kjer se va nahajala nekje spodaj. in čisto mogoče koles in ne čelade na glavi, so nehote pos- stikata vršni skalni gmoti Viša in Gamsove bi lahko … tali njihovi veliki zaščitniki. matere. Kot sva ugotovila kasneje, je žleb Tako sva se tisti dan seveda še pogovarja- izleti v gore so medtem postajali čeda- pravi naravni zbiralnik zapadlega kamenja, la o varnosti in nevarnostih v gorah. in nisva lje pogostejši, njihova stalnica je bilo med ki v obliki razpadlega drobirja višje na po- mogla mimo dejstva, da so bili vsi planinci, ki drugim moje neomajno stališče, da čelada v bočju samo čaka na planinčevo nepazlji- sva jih tisti dan srečala na gori, opremljeni s stenah in pod njimi sodi na glavo. Ampak v vost. Lijakasto oblikovano pobočje pada- čeladami. Razen enega – bil je najin rojak. m

63 PLAZOVI Ocenjevanje tveganja pred plazovi Metoda 3 x 3 in redukcijska metoda  Darko Bernik

red desetletji je Pavle Šegula v reviji Al- KAKO KOrISTnO uPOrAbImO Metoda 3 x 3 nam služi kot nekakšen sis- Ppinistični razgledi (4/1998) objavil pri- OmEnjEnI mETOdI? tematični vprašalnik (tabela 1). Na osnovi spevek »Metoda 3 x 3«. Kasneje sem z nje- Metoda 3 x 3 je zastavljena v obliki opomni- informacij, ki jih na ta način pridobimo, se govim dovoljenjem na podlagi tega članka ka, ki nam služi od faze načrtovanja ture do odločamo o naših nadaljnjih dejanjih. Če v pripravil predstavitev in s »3 x 3« smo na trenutka, ko se znajdemo v situaciji, ko se fazi načrtovanja ture, ko pridobivamo in- vodniških izpopolnjevanjih seznanili tudi moramo odločiti, ali začeti oziroma nada- formacije iz prve vrstice (regijski filter) oce- prisotne. Moje mnenje je, da je dobrodo- ljevati turo ali ne. Postavljeni smo torej pred nimo, da tura ne bo varna oziroma nam iz šlo vse, kar lahko prispeva k večji varnosti vprašanje, ali tvegati ali ne. Tu nam poma- drugega vzroka ni do nje, ostanemo pač v gorah, zato sem ponovno pripravil krajši ga redukcijska metoda. Z njo lahko oceni- doma. Če smo na osnovi informacij iz regij- prispevek (ki ga objavljamo tudi v naši reviji, mo, kolikšno je tveganje, če se podamo čez skega filtra ocenili, da gremo na turo, bomo op. ur.). Metoda (pravzaprav sta dve) je bila opazovano pobočje. Rezultat te metode lahko na samem izhodišču naleteli na kak- v tem času velikokrat preizkušena in dopol- je številčen in kot tak zgovoren. Vrednost šno presenečenje. V primeru, da smo zjutraj, njena. obe sta povzeti po metodah Werner- redukcijske metode je v tem, da z določeni- ko smo pogledali skozi okno planinske koče, ja Munterja iz inštituta za raziskave snega mi ukrepi tveganje lahko zmanjšamo in ga zagledali na novo zapadli sneg, nam bodo in snežnih plazov (SLF – institut für Schnee tako naredimo sprejemljivega. Kakšni so ti informacije druge vrstice (območni filter) und Lawinenforschung) iz Davosa v Švici. ukrepi in kako se uporabljajo, bomo videli v spet dale neko izhodišče za odločitev, ali se Praviloma ju uporabljamo skupaj. Končni nadaljevanju. podati na pot ali ne. Če smo se odločili, da rezultat obeh metod je izračunano spreje- bomo načrtovano turo izpeljali, bomo na mljivo preostalo tveganje, ki smo ga lahko mETOdA 3 x 3 poti lahko naleteli na zelo različne razmere. pripravljeni sprejeti ali ne, pri čemer je od- V praksi se zimski gorniki pred turo pravilo- Znano je, da nam norveška metoda pokaže ločitev naša. Poznavanje metod nam seve- ma pozanimamo o zadevah, ki se nam v po- vpogled v stabilnost snežne odeje na zelo da ne jamči varnosti. Za gibanje v snežnih vezavi z našo turo zdijo pomembne. Pri tem majhnem območju. Večinoma je to le nekaj razmerah potrebujemo celovito znanje o se različni ljudje zanimajo za različne stvari. metrov okoli mesta preizkusa. Zanašati se plazovih, ki ga moramo pridobiti s študijem Nekomu je lahko pomembno le, s kom bo torej na en sam preizkus na celi turi in ga literature in z udeležbo na praktičnih izpo- na turi, saj dober vodnik zanj pomeni po- posploševati pomeni nevarno ignoranco. polnjevanjih. Zavedajmo se, da znanja o tej polno varnost. Drugega zanima, ali bo v Na lokalnem nivoju se bomo lažje odločali temi nikoli nimamo dovolj! skupini spet kdo, ki ga bo treba stalno čaka- na osnovi informacij iz tretje vrstice (lokalni ti, tretjega, ali bo smučal po pršiču … filter). Dodatna pomoč za odločitve bo še redukcijska metoda.

Tabela 1 Sneg, vreme Lastnosti terena Ljudje Regijski filter - Ocenimo nevarnost plazov na območju, - Pregledamo teren na karti - Koga pričakujemo na turi? Informacije, pridobljene z regijskim kamor nameravamo. Pozanimamo se pri 1 : 25 000. - Koliko znanja in izkušenj ima? filtrom, pridobimo PRED turo. Načrtovanje ture in dežurnem meteorologu. - Ali obstajajo zadnje - Kdo vodi turo? Na podlagi informacij bomo možnih alternativnih - Preverimo vremensko napoved. fotografije tega turo načrtovali. V tej fazi torej poti in variant -Pozanimamo se pri poznavalcih. območja (spletne strani, OCENJUJEMO. znanci, …)? - Ali teren že poznamo? Območni filter - Kakšne so splošne snežne razmere? - Na območju preverimo, ali - Kdo točno bo na turi? Informacije, pridobljene z - Ali je veter delal zamete, opasti, klože? držijo informacije, ki smo jih - Ali imajo vsi plazovne žolne? območnim filtrom, pridobimo Vidno območje: izbira - Kakšne so bile temperature v zadnjih dneh? pridobili pred turo: naklon - Koliko časa bo tura trajala? in obdelamo tik pred turo. V tej najboljše poti na - Koliko novega snega je zapadlo? terena, ali je kdo tam že - Ali smo o turi koga obvestili in mu pustili načrt ture? fazi torej PONOVNO PREVERIMO območju, do koder - Ali so kakšne druge posebnosti? smučal/hodil, usmerjenost - Ali bodo na tem območju še druge skupine? in OVREDNOTIMO pridobljene nam seže pogled terena … informacije. Lokalni filter - Koliko je snega in kakšen je? - Kakšen je teren nad nami - Ali je po opazovanem pobočju že kdo smučal in so Na osnovi informacij, pridobljenih - Ali je/je bilo pobočje obsevano s soncem? (uravnava, stena, grapa, vidne sledi? z lokalnim filtrom, sprejmemo Razmere na območju, - Kakšna je sestava snežne odeje (to lahko greben, naklon)? - Kakšno je stanje v naši skupini: so ljudje utrujeni, odločitev, ali GREMO ali NE GREMO. kjer se trenutno preverimo z norveško metodo)? - Kakšen je naklon v smeri upoštevajo navodila vodje, njihov način in tehnika nahajamo - Ali poznamo konfiguracijo tal pod snegom? našega gibanja? gibanja (smuči, krplje, …)? - Ali opazimo kakšne nepravilnosti na/v - Ali lahko pričakujemo - Kakšna je medsebojna razdalja med gibanjem? snežni odeji? klože? - Ali so vmes varna območja? - Ali obstaja boljša varianta od načrtovane? - Ali smo kaj pozabili?

64 rEduKCIjSKA mETOdA Redukcijska metoda je sprva nastala kot rezultat empiričnih opazo- Primer: če je objavljena tretja stopnja nevarnosti po evropski lestvi- vanj in izkušenj, kasneje pa je dobila tudi znanstveno ozadje, saj so ci, bomo pri izračunih upoštevali faktor potencialne nevarnosti 8. do enakih rezultatov prišli tudi s pomočjo statističnih metod obde- lav podatkov. cilj metode je, da zmanjšamo neko ocenjeno tvega- Žal je v naših občilih podatek objavljen za celo državo, kar nam ne nje, če je seveda možno, do take mere, da postane za nas sprejemlji- pove dosti, vsekakor pa je bolje kot nič. Za podrobnosti (julijske vo. Pri zimskem gorništvu tveganje vedno obstaja, zato ga seveda Alpe, Karavanke …) lahko pokličemo dežurnega meteorologa in ne moremo zmanjšati na nič. bomo morda tako dobili boljšo oceno. Če se moramo zadovoljiti z objavljeno oceno, bomo to oceno obravnavali na njeni zgornji stop- KAKO nAm rEduKCIjSKA mETOdA LAhKO KOrISTI? nji (tabela 3). Kot osnova nam služi objavljen ali drugače pridobljen podatek o stopnji nevarnosti pred snežnimi plazovi. Ta podatek poznamo kot stopnje 1–5 (evropska lestvica). Stopnji nevarnosti ustreza faktor potencialne nevarnosti, kar vidimo v tabeli 2.

Tabela 2 Tabela 3 Objavljena ocena o stopnji Ocena po evropski lestvici Faktor potencialne nevarnosti nevarnosti (evropska (FPN) ocenjevalna lestvica) 1 2 3 4 1 2 Faktor potencialne nevarnosti z vmesnimi vrednostmi 2 (nizka) 4 2 3 4 6 8 12 16 3 (zmerna) 8 4 (znatna) 16 5 (visoka) 32

Primer: če je v Sloveniji za stopnjo nevarnosti objavljena splošna oziroma podatkov, ki jih imenujemo redukcijski faktorji in so podani ocena 3, nam pa je znano, da je v predelu, kamor nameravamo, pa- v tabeli 4. Tako izračunano tveganje imenujemo sprejemljivo preo- dlo več snega, bomo kot faktor potencialne nevarnosti raje upošte- stalo tveganje (SPT). vali 12 in ne 8. Poudariti moramo, da tveganja včasih preprosto ne moremo dovolj zmanjšati. Pozorni moramo biti na to, da uporabimo dovoljene Vidimo, da je faktor potencialne nevarnosti številka, veliko večja od načine za zmanjšanje tveganja in zato tudi prave redukcijske faktor- 1, kar posledično pomeni veliko tveganje. Naš cilj je torej, da tvega- je, ki so razdeljeni v posamezne razrede. nje zmanjšamo pod vrednost 1. To bomo izvedli s pomočjo ukrepov

Tabela 4 Ukrep Redukcijski faktor (RF) (iz vsakega razreda izberemo en faktor) Vrednost redukcijskega faktorja Razred 1 1 ali Največji naklon 35–39° (manj od 40°) 2 2 ali Največji naklon je približno 35° 3 3 Največji naklon 30–34° (manj od 35°) 4 Pri znatni (4. stopnja) nevarnosti plazov je obvezen en faktor razreda 1! Razred 2 4 ali Pobočje ni usmerjeno od severozahoda (SZ) do severoseverovzhoda (SSV) 2 5 ali Pobočje ni usmerjeno od severozahoda (SZ) do jugovzhoda (jV) 3 6 ali Pobočje nima izrazito nevarnih mest (vzpetin, izboklin …) 4 7 Pobočje je pogosto obiskano 2 Faktorji razreda 2 ne veljajo v mokrem snegu! Razred 3 8 ali Skupine z več kot 4 ljudmi z veliko varnostno razdaljo 2 9 ali Majhne skupine (2–4 ljudje) 2 10 Majhne skupine (2–4 ljudje) z varnostno razdaljo 3 Minimalna varnostna razdalja pri vzponu je 10 m, pri sestopu mora biti razdalja večja!

65 GORSKO RE[EVANJE

Sprejemljivo preostalo tveganje (SPT) izračunamo tako, da faktor potencialne nevarnosti delimo z zmnožkom dovolje- Lavinska `olna Barryvox nih redukcijskih faktorjev: sprejemljivo preostalo tveganje = faktor potencialne nevarnosti/(RF1 x RF2 x VS 2000 PRO EXT RFx …) oglejmo si primer: skupina petih smučar- jev se želi spustiti z Begunjščice po Šen- Sistem za iskanje zasutih v plazu s helikopterjem tanskem plazu. objavljena je 3 stopnja nevarnosti, zapadlo je 20 cm suhega sne-  inµ Klemen Volontar ga. Vsi so opremljeni z lavinskimi žolnami in so izkušeni smučarji. Večno vprašanje »Ali je varno?« bomo torej zamenjali z vprašanjem »Kolikšno je tveganje?« in se na podlagi tega odločili za spust ali sestop po drugi poti. e vem, kje naj začnem. Najbolje, da Razpolagamo s podatki: Nna začetku, kar pomeni pred več kot Postopke pri iskanju lahko - pri tretji stopnji nevarnosti v tabeli 3 je štirimi leti. Na enem od kongresov iKAR faktor potencialne nevarnosti (FPN) 12 je bila predstavljena tudi lavinska žolna, strnemo v tri faze: dolet na (vzeli smo vrednost 12, ker objavljena 3. ki je z dodatno zunanjo anteno prireje- področje in iskanje prvega stopnja velja za vso Slovenijo, če bi veljala na tako, da signal, ki ga sprejema med za Karavanke, bi lahko uporabili faktor 8 iz iskanjem zasutega, lahko posluša pilot signala, iskanje po sistemu tabele 2); helikopterja, v katerega je naprava vgra- izločanja oz. ugotavljanja - največja strmina ne presega 35°. iz ta- jena. ideja se mi je zdela zanimiva, pred- bele redukcijskih faktorjev (razred 1) lahko vsem pa atraktivna … Vsako leto sem na najmočnejšega signala in uporabimo ukrep št. 3, kar pomeni, da je iKAR stal pred to stojnico in v poročilu hkratnem zmanjševanju vrednost redukcijskega faktorja 4; predlagal nakup takšne naprave za našo - pobočje je obrnjeno na sever, kar službo (GRZS, op. ur.). Lani septembra so dometa naprave ter tretja ustreza ukrepu št. 5 v tabeli redukcijskih se očitno vsi faktorji, potrebni za odlo- faza: na mesto izvora signala faktorjev (razred 2) in imamo dodatno čitev, prekrili in napravo smo letos prvič vrednost redukcijskega faktorja 3. namestili v naše helikopterje, opravili odvržemo marker za ozna- osnovno šolanje ter izvedli nekaj tre- čevanje. Antena zaznava si- izračunano sprejemljivo preostalo tvega- ningov. nje (SPT): 12/(4 x 3) = 1 gnale v premeru 150 metrov, izračunana vrednost 1 pomeni, da pre- Delovanja žolne ni treba posebej razla- če helikopter leti na višini ostalo tveganje ni sprejemljivo. Vrednost gati; iskanje je namreč povsem enako približno 15 metrov. 1 ali več pomeni, da je tveganje preveliko. kakor iskanje z analogno žolno na pla- Če se odločimo, da bomo smučali na var- zovini v treh fazah: prvi kontakt, grobo nostni razdalji, lahko uporabimo še reduk- določanje in fino lociranje. Pri iskanju cijski faktor št. 8 iz razreda 3 in imamo do- s sistemom iz helikopterja tretja faza, datno vrednost redukcijskega faktorja 2. fino določanje zasutega, večkrat odpa- de, ker je bolj smiselno in učinkovito, vplivala na letenje. Lavinska žolna, prirejena Ponovno izračunamo sprejemljivo preo- če ekipa reševalcev, ki je na tleh, sama za iskanje s helikopterjem, ni stalno vgra- stalo tveganje (SPT): 12/(4 x 3 x 2) = 0,5. To nadaljuje s tretjo fazo, odkopavanjem jena v plovilo. Po potrebi se jo enostavno pa je sprejemljivo. in vsemi nadaljnjimi postopki. V prime- priključi na interni komunikacijski sistem Smučanje je torej pogojno možno ob ru, ko je objektivna nevarnost za pro- plovila in s tem je predvsem pilotu in tudi upoštevanju velike varnostne razdalje. V ženje ponovnih plazov in bi ti ogrozili drugim v kabini omogočeno, da spremljajo praksi bi seveda uvedli še dodatne ukre- delo zemeljske ekipe, helikopter opravi signal. Tik pred začetkom iskanja iz plovi- pe, na primer, da smučajo posamezniki ali tudi fino določanje zasutega in reševal- la spustimo anteno na višino približno 5–6 hkrati le dva smučarja, ostali ju opazujejo, ci začnejo direktno z izkopavanjem. V metrov pod plovilom, kar omogoča optima- izogibali bi se dolgim zavojem čez celo nekaterih službah v tujini so ekipe tako len doseg antene. Če je potrebno, jo z manj- pobočje … izurjene, da nevarno opravilo izkopa šimi vsakokratnimi popravki premeščamo opravljata samo dva reševalca s popko- iz enega plovila v drugega, kar pa ni najbolj Za praktično uporabo enostavno natisne- vinama, pripeta na jeklenico helikopter- smiselno, saj včasih šteje vsaka minuta. mo zgornje tabele in jih vzamemo na turo, ja, ki ju lahko ob morebitni nevarnosti kot vzamemo zemljevid ali skico smeri. takoj dvigne na varno. Skupaj z napravo je v Slovenijo pripotoval Lahko natisnemo tudi originalen karton- tudi inštruktor, ki je tri dni intenzivno sode- ček s spletne strani: www.brooks-range. Posebna pozornost pri delu s tem siste- loval pri namestitvi naprave in tudi pri vseh com/3x3/. Za tiste, ki jim v hribih ni do mom je namenjena vgraditvi naprave fazah šolanja. Po predstavitvi sistema in raz- preprostega računanja, obstaja program- v helikopter, saj bi lahko katera od ele- lagi o prednostih in možni nadgradnji v pri- ček, ki se namesti na mobilni telefon. Dobi ktronskih naprav v helikopterju motila hodnje smo pridobili zelo dobro osnovo za se ga na spletni strani www.avarisk.com/ sprejem signala ali kar je še bolj nero- nadaljnje delo. V začetni fazi smo napravo download_en.html#pcdownload in deluje dno, žolna bi lahko povzročala spre- preizkusili z vojaškim in policijskim helikop- na večini novejših telefonov. m membo na instrumentu ali napravi, ki bi terjem. inštruktor je s pomočjo tehnikov in

66 inženirjev napravo hitro namestil. Vsi piloti Postopke pri iskanju lahko strnemo v tri šni označitvi lokacije helikopter pristane v so bili deležni teoretičnega poduka, po- faze: dolet na področje in iskanje prvega bližini in reševalci lahko spočiti takoj začne- zneje pa so poizkusili z iskanjem z žolno na signala, iskanje po sistemu izločanja oz. jo z delom. suhih tleh, da so dobili predstavo o načinih ugotavljanja najmočnejšega signala in hkra- gibanja reševalcev po plazovini in spoznali tnem zmanjševanju dometa naprave ter Naj se dotaknem še večne dileme o tem, značilni zvok žolne pri sprejemu. Kljub zelo tretja faza: na mesto izvora signala odvrže- kako in če sploh delovanje helikopterja slabemu vremenu (hladno, megleno in ramo marker za označevanje. Antena zaznava nad plazovino vpliva na spremembo vrhnje hle padavine) smo v dveh dneh opravili tri signale v premeru 150 metrov, če helikopter plasti oz. strukture snega, ki naj bi bila po- treninge na terenu. Šest pilotov se je sezna- leti na višini približno 15 metrov. Sistem je membna za izhajanje vonja pri morebitnem nilo z načinom dela in podrobnostmi, ki so vsekakor namenjen iskanju zasute osebe, poznejšem iskanju s psi. Švicarski kolega mi potrebne, da bomo s skupnimi močmi do vendar je zelo koristen tudi v primeru, ko je brez obotavljanja pokazal dve neodvisni osnovnega znanja pripeljali vse posadke v reševalci dobimo nepopolne informacije raziskavi, ki sta v celoti ovrgli domnevo, da obeh službah. Seveda bo potrebno še veli- o mestu zasutja. Npr.: nekoga je zasulo v delovanje helikopterja nad plazovino za več ko treninga, predvsem pa bo treba izkoristi- Zgornji Krmi. Na opisanem področju je več ur ali celo popolnoma onemogoči iskanje ti vsako priložnost, da napravo preizkusimo vzporednih plazov in ni podatka o tem, v z reševalnim psom. edina omejitev je torej, v čim bolj resnični situaciji, torej na tečajih katerem plazu je pogrešani. iz zraka najprej da pes in helikopter ne moreta iskati hkrati! in vajah GRZS. Načrtujemo nakup še ene opravimo hitri pregled, predvsem pa z novo naprave, nadaljnje šolanje na višji stopnji lavinsko žolno iz helikopterja varno in hitro Vendar pa, spoštovani bralec, NE POZA- zahtevnosti in uvedbo sistema Recco za is- lahko natančno določimo, v katerem plazu BI, da s takšno ali drugačno lavinsko žolno kanje iz zraka. Upamo, da bomo do pomladi je zasuti, in takoj začnemo z natančnejšim lahko iščemo in najdemo le zasutega, ki je vsi vpleteni obvladali svoj del nalog ter ob lociranjem. Dodatna prednost je, da je mini- opremljen z LAVINSKO ŽOLNO! m ponovnem prihodu inštruktorja dopolnili malno število reševalcev, potrebnih za hitro znanje in usposobljenost za takšno iskanje. intervencijo na plazu, že v plovilu. Po uspe-

67 PREHRANA Kak{en sendvi~ naj nesemo v hribe?

 Nada Rotovnik Kozjek

rednik Planinskega vestnika mi je ne- PrVI SAmOSTOjnI KOrAKI slovanskih alpinističnih ekspedicijah spon- Udavno poslal pismo, v katerem me je po- Ko sem se nekoliko skobacala iz družinske- zorji prispevali tudi hrano v praških, a so jih vabil k seriji zapisov o prehrani in hribih. ga hribovstva, sem spoznala tudi druge zaradi neokusnosti raje odvrgli kakor zaužili. Povabilu se je bilo kljub čvrtemu sklepu, vrste prehrane v hribih. Ugotovila sem, da Verjetno se mu je pozneje, ko je ob »praška- da ne sprejmem nobenega dodatnega dela, ljudje v hribih jedo vse mogoče: pravzaprav sti« hrani osvojil nekaj svojih najbolj ugled- skoraj nemogoče upreti. ob pismu se je ni bilo velike razlike med hribovsko in do- nih vrhov, ob teh spominih malce kolcalo. pred menoj namreč zavrtel film, ki je vsebo- linsko hrano. Poglavitni ločitveni dejavnik je Postopoma pa sem se začela z zakonito- val posnetke večjega dela mojega življenja. bil predvsem ta, koliko nekdo zmore nesti stimi delovanja človeskega telesa na višini Pojavili so se utrinki iz zgodnjih otro- na hrbtu in kako pomembna mu je hrana v in pri telesnem naporu bolj nadrobno spo- ških let, ko je ata nama z bratom pripravljal hribih. Nekateri so bili že bolj napredni in so znavati sama. Ta spoznanja so mi počasi hrano za naše prve naskoke v velike hribe. se zavedali, da mora biti hrana za hribovske vzbujala dvom v moj hribovski in športni »Sendviče« iz črnega koroškega kruha, na- napore kalorična in pogosta oblika tega ži- jedilnik. Posegala so namreč tudi na podro- mazanega z medom, z maslom ali brez, smo vila je bila slanina. Da ne omenjam klobas in čja športne prehrane. Tako sem se počasi jedli na vrhu Košenjaka, Uršlje gore, Pece celo potice. otresla neposrednega »moškega« vpliva na in končno smo se jih lotili tudi na vrhu Tri- Našli so se tudi takšni, ki so prisegali pred- mojo prehrano. Ker so imeli novi prehranski glava. Zelo redko je med rezine kruha zašla vsem na jabolčne krhlje. »pristopi« tudi praktični uspeh, jih je začel kakšna salama. Ata je imel očitno prirojen Sama sem se nekako navadila na sir in si uporabljati tudi Pavle. Kljub komentarjem, občutek za to, da v hribih potrebujemo poti v hribe brez njega sploh nisem mogla polnim dvoma, so se načela športne prehra- predvsem lahko dostopno energijo. ener- zamisliti. Pravzaprav se iz teh let ne spo- ne izkazala za zelo uspešne tudi pri pleza- getske zaloge smo obvezno dopolnili še mnim, da bi v hribih jedla kaj drugega kot nju. Kjerkoli: v skali, po ledu, v plezališčih in s sladkim čajem iz čutare. Čaj je bil vedno sir in mogoče kakšno jabolko. Šele grenka v visokih gorah. Tudi najvišjih. Segli so celo topel, tako kot so topli moji spomini na te izkušnja nekega vročega poletja z dehidra- do everesta. To z everestom ni niti tako ne- čase. cijo v Kamiških je nekoliko spremenila raz- navadno, če se malce ozremo po znanstve- merje med vodo in sirom v mojem nahrb- nih odkritjih, ko so raziskovali, kako deluje VLAdO tniku v prid tekočine. človeško telo in njegova presnova na višini. Naslednji, ki je skrbel za mojo prehrano v Temeljni raziskavi s tega področja se nam- hribih, je bil brat Vlado. on je imel do hra- PAVLE reč imenujeta everest 1 in everest 2. ne že bolj »hiter« pristop. Po navadi sva kar Sir je pravzaprav ukinil šele Pavle. Kot alpi- Učna doba spoznavanja in uvajanja špor- spotoma kupila nekaj žemelj pa kakšno nist z neizmernimi izkušnjami v primerjavi z tne prehrane v hribe, še bolj pa kombinira- marmelado ali pašteto in sok. Ne glede na mojimi mi je hitro uredil hribovski jedilnik. nja načel zdrave uravnotežene prehrane s to, da je bila izbira precej enolična, se po Svoje mesto v jedilniku je dobilo celo pivo, športno prehrano, je bila dolga, a neverjetno navadi nisem pritoževala. Ker se pač nisem kar me je sicer malce začudilo. Do takrat zanimiva in na trenutke celo vznemirljiva. utegnila. Njegov tempo v hrib je bil zame sem bila namreč navajena, da je v hribih Veliko se je dogajalo že v naši kuhinji, še zmeraj (pre)hiter, plezarija pa pretežka. Če nujna dezifenkcija z nečim žganim. Če ni več pa na športnem področju. Pavle je v sem dogodivščino nekako preživela, sem od drugega, je bilo treba popiti vsaj čaj z ru- visokih hribih ugotovil, da imajo geli enak izčrpanosti pojedla vse, kar mi je ponudil, in mom ali žganjem. Pavletu pa se je zvečer v učinek, kakor sem sama ugotovila na triatlo- zelo hitro zaspala. imel je namreč veliko ve- bivaku mnogo bolj prilegel izvleček hmelja nih ironman. Čisto navaden sladkor je tisti, selje s spanjem na kraju dogodka. Zlasti pod z vitamini B-skupine, ki so pomebni za miši- ki nam odločilno povrne voljo in energijo zvezdami in v spalki na armafleksu. Šotor je ce. Vsaj tako mi je razložil. ter zavaruje nas in naše zdravje. Verjetno pa postavil le v hudem mrazu. Najin jedilnik se Tako so se v moje hribovskem jedilni- bi se do vseh teh spoznaj dokopala drugače je nekoliko spremenil le, kadar sva se odpra- ku ponovno pojavile žemljice, marmelada ali pa celo ne, če mi ne bi bilo dano preživeti vila v plezališča. Tam je celo skuhal kakšen in pašteta. Pa kakšna rezina klobase in kos dela življenja s tako izjemnim športnikom, ki čaj, juho ali jajca. Nikoli ne bom pozabila pečenega piščanca. Skoraj nikoli ni manjkal je znal v praksi potrditi znanstvena odkritja sendviča, ki si ga je nekoč pripravil v ospu. tudi kakšen paradižnik ali paprika. Zaradi športne medicine. Med dve rezini kruha je stlačil: marmelado, vitaminov, seveda. Zato naj bodo ti zapisi o prehrani v hribih pašteto, jajca, majonezo, kečap in še kaj. in Večina hrane je bila dobra, le na pasulj v tudi spomin nanj. Pa tudi na ata in pokoj- vse to tudi pojedel. Ker se v želodcu itak vse hribih se nisem mogla navaditi. Prepričal me nega brata Vlada, ki sta mi podarila svojo zmeša. Za tiste, ki jih zanima, lahko povem, ni niti Pavletov argument, da je pasulj naj- ljubezen do hribov. m da ni bruhal in da me je naslednji dan spet boljša hrana v višinskih taborih v himalaji. preganjal po osapski steni. Po njem naj bi alpinist visoko v hribih dobil Naslednjič: resnično moč. ob tem je le redko pozabil omeniti, da so jim sicer na legendarnih jugo- Abeceda prehrane

68 [PORTNA VADBA Za vrhunski rezultat mbH g

je potrebna specializacija les sA Arts of Arts  Blaž jereb Agency: Agency: Photo: Klaus Fengler • Photo: portna vadba je proces športnega izpopol- ALPInISTI In šPOrTnI PLEzALCI SE mEd Šnjevanja. Z načrtnim in sistematičnim delo- SEbOj rAzLIKujEjO vanjem učinkuje na takšno tekmovalno zmoglji- V obeh športnih panogah je osnovno gibanje vost, ki športniku omogoča najvišje tekmovalne plezanje, način, kako priti do končnega rezul- dosežke v izbrani športni disciplini. Alpinizem tata (preplezati smer), pa je lahko popolnoma kot športna panoga je razdeljen v pet disciplin: drugačen. Znano je, da se alpinisti in športni ledno plezanje, skalno plezanje, kombinirano plezalci med seboj razlikujejo v antropometrij- plezanje, himalaizem in alpinistično smučanje. skih merah, v motoričnih sposobnostih in tudi v Alpinisti so bili včasih vsestranski. Plezali so v osebnostnih lastnostih. Nastale razlike so lahko kopni skali, v ledu in hodili na odprave v daljne posledica različne vadbe športnikov in prave Ande in himalajo. V vseh disciplinah alpinizma izbire športne panoge. Na podlagi tega lahko so lahko dosegali vrhunske rezultate. Danes so ugotovimo, da je za dober rezultat potrebna zahteve po težavnosti v posameznih discipli- specializacija. Le-ta bo s pogostejšim vključeva- nah vrhunskega alpinizma tako visoke, da je za njem načrtnega dela v proces vadbe, z izboljša- vrhunski rezultat potrebna specializacija. Lju- njem znanja na tem področju in z uveljavitvijo di, ki se z njimi ukvarjajo, se ne da več uvrstiti v novih disciplin v alpinizmu in športnem pleza- homogeno skupino alpinistov, temveč se go- nju še izrazitejša. vori o različnih skupinah športnikov. Podoben razvoj je doživljala tudi mlada športna panoga zA uSPEhOm šPOrTnIKA STOjI TIm športno plezanje, vendar je bil le-ta bistveno Športnik sam težko doseže vrhunski rezultat. hitrejši. Športni plezalci so najprej plezali v na- Pogosto za uspehom športnika stoji cel tim ravnih plezališčih, kmalu zatem pa tudi na ume- strokovnjakov, ki z medsebojnim sodelovanjem tnih plezalnih stenah. Plezalci so se med seboj vsak s svoje plati doprinese svoj delež k uspehu. začeli primerjati, kar je privedlo do tekmovanj. Najbližja sodelavca pri ustvarjanju športnega Leta 1985 je bilo v italiji prvo večje mednaro- rezultata sta trener in športnik. Na začetku vad- dno tekmovanje v športnem plezanju. Sedaj je benega obdob–ja skupaj postavljata cilje, ki so pri športnem plezanju mogoče ločiti plezanje v v skladu z izhodišči oziroma z rezultati začetnih skali (več možnih načinov premagovanja smeri) meritev. cilji so lahko kratkoročni ali dolgoročni. kot netekmovalna disciplina, tekmovalno ple- Sledi izdelava vadbenega načrta, ki mora vse- zanje pa je razdeljeno na težavnostno, hitrostno bovati razvrščanje vadbenih sredstev in količin in v zadnjem času še balvansko. Tudi za športno znotraj izbranega vadbenega obdobja. Vadbeni plezanje velja, da postajajo vrhunski plezalci le načrt se nato realizira in na koncu z meritvami specialisti za posamezne discipline. preveri športnikovo stanje. Meritve pokažejo, ali je bil vadbeni načrt ustrezen in je privedel do z nAčrTnIm dELOm dO bOLjšIh sprememb v sposobnostih športnika. Temu pro- rEzuLTATOV cesu učeno pravimo ciklizacija. Pri ciklizaciji je Za uspešno uresničevanje zahtevnih načrtov treba upoštevati tudi čas bioloških ciklov špor- so se tako alpinisti kakor športni plezalci morali tnika (čas regeneracije, prilagoditev na napor in odločiti za načrtno delo na področju kondicijske drugi, ki potekajo v telesu). vadbe. Predvsem športni plezalci veliko delajo na vadbi gibljivosti in moči, ki sta poleg koordi- zAKAj nAčrTOVATI nacije najpomembnejši motorični sposobno- Z načrtovanjem procesa športne vadbe zmanj- sti pri plezanju. Učinke kondicijske vadbe naj šamo naključnost izbora vadbenih sredstev, bi spremljali s testi večkrat na leto. V zadnjem metod in njihovih količin, v lasten sistem vadbe času se pojavlja vedno večja želja po uvedbi lahko vgradimo izkušnje drugih, omogočimo bolj objektiv –nih testov, predvsem na področju nadzor nad procesom športne vadbe, pove- moči, kjer čamo možnost zavestnega in usmerjenega imajo prednost laboratorijski testi. Nedvo–mno spreminjanja športnikovih sposobnosti in zna- so za uspeh v plezanju pomembne tudi antro- čilnosti v želeno smer. S tem se poveča tudi motiviranost za vadbo in ker imamo vsa dogaja- pometrijske mere plezalcev. Vsak odvečni kilo- Kolekcijo Marmot lahko najdete v trgovini Annapurna, gram telesne teže je lahko usoden za uspeh. Pri nja pod nadzorom, lažje preprečimo stagnacijo Krakovski nasip 4, Ljubljana slovenskih plezalcih antropometrijo merijo z športnika. m ustaljenimi merskimi postopki. www.annapurna.si www.marmot.eu

Ad Marmot annapurna.indd 3 25.01.2010 21:22:32 Uhr NOVICE IZ VERTIKALE Kandersteg novo smer z imenom Počuti se Svoj plezalni pohod po stenah Ta- Lu~ka Baba Vsako leto nekaj naših preživi močnega, ne pa nesmrtnega. ter je začel skupaj z Andrejem So- Karel Završnik (AAo) in Marko praznike v švicarskem Kander- Švicarska plezalca sta v pravih zim- stysom, ko sta v dvanajstih urah Brdnik sta 3. januarja plezala stegu. Letos je bila tam spet skih razmerah za vzpon porabila v različnih stenah preplezala štiri v severni steni Lučke Babe. iz- številčna druščina. Vem le za štiri dni. Največ časa jima je vzela smeri, ki so vse delo Arna Puskasa, koristila sta idealne razmere in vzpone Luke Lindiča, ki je dejal, delikatna 20-metrska plošča, ki je enega najpomembnejših alpini- preplezala odlično smer, ki je da razmere tokrat niso bile naj- zahtevala kar 15 ur napornega in stov iz obdobja Čehoslovaške dr- verjetno prvenstvena. Nakloni- boljše, a vseeno dovolj dobre za delikatnega plezanja. Še preden žave. Že takoj naslednji dan sta kot na se ves čas giblje med 60 in kratek čas. Luka je z Majo Lobnik sta opravila omenjeni prvenstveni prva prosto in na pogled ponovila 90 stopinjami, dolga pa je dva- in Urošem Gračnarjem preplezal vzpon, ki sta ga ocenila s 6c, A3+ centralni steber (Viii) v gori Ganek, najst raztežajev oziroma 650 slap Pingu (5+, 200 m), še bolj in M5, sta preplezala tudi Kalifor- ki se v Tatrah ponaša z najbolj str- metrov. Prvi trije raztežaji po- vesel pa je bil vzpona na pogled nijsko smer v Fitz Royu. mo severno steno. v smeri Tool time (M10+), ki tekajo po širokem traku nale- Tragična novica pa je prišla iz- Konec novembra pa je Kopold v kaže na bliskovit povratek Luko- pljenega snega, ki je viden že pod cerro Torreja. Po sestopu po samo enem podaljšanem vikendu vih mišic po jesenski odpravar- iz doline in spomi nja na zače- uprizoril pravi plezalni maraton. ski atrofiji. vzhodni steni te gore, kjer sta ple- tek Bele grape. Sledi mu izra- zala novo smer in se zaradi slabe- Najprej je soliral Diagonalo v gori zita grapa, ki zavije proti desni, ga vremena morala obrniti 200 Rohovy hreben (2300 m). V najtež- Karel in Marko pa sta na tem Primorski slapovi metrov pod vrhom, se je nesre- jem raztežaju (Vii) se je varoval, vse mestu plezala v levo po manj iz Tolmina je prišla vest, da so ča pripetila eliu orlandiju in Fa- ostalo pa je preplezal brez uporabe izraziti strmejši grapi (žlebu). 21. decembra iztok Rutar (Ao vrvi in tako v samo dveh urah in pol Štirim raztežajem je sledil raz- Rašica), Sandro Krajnik in Blaž biu Giacomelliju. Medtem, ko se opravil prvo prosto in tudi solo po- težaj prečnice v desno v nasled- Konec (Soški Ao) preplezali Pe- je orlandi še ukvarjal z zadnjim nji žleb, po katerem sta v štirih robnico (3, 150 m) nad Poljubi- spustom po vrvi, se je Giacomelli, novitev te dobrih 500 metrov viso- raztežajih prišla v položnejši njem. Slap ne slovi po pretira- ki je že bil pod steno, napotil pro- ke smeri. Dan pa zanj s tem še ni bil teren. od tod je bilo še okoli nih težavah, a zaradi neugodne ti njuni snežni luknji, kjer sta ime- končan in je v levem delu iste stene 150 višinskih metrov lažjega, a sončne lege redkokdaj zamrzne la svoj bivak. Med gaženjem proti preplezal še 400 metrsko (verjetno precej kložastega sveta do vrha v celoti. Fantje pa so i meli baje njej pa se je sprožil plaz, ki je Gia- novo) smer ter sestopil v sosednjo stene. Sestop je isti kot za Belo povsem dob re razmere. Če k comellija potegnil s seboj. orlandi dolino, kjer je bivakiral. Naslednji grapo, se pravi čez Škarje proti temu dodam še vzpone članov je v neznosno slabem vremenu tri dan je v sedmih urah in v pravem Klemenči jami. V primeru, da je Ao cerkno, ki so preplezali vrsto dni sam iskal nesrečnega tovariša zimskem vremenu soliral dve po- smer res nova, sta jo poimeno- slapov v Trenti in nad Drežnico, in ga končno našel. Povsem izmu- dobno visoki smeri (do Vii+ in M6, s vala Recesija (V/4+, 650 m). je jasno, da je prvi ledni vrhu- čen je odšel v chalten, kjer je med precej tankim ledom). Tretjega dne nec že za nami. Toni Groblar in plezalci, ki so čakali lepše vreme, se mu je ponovno pridružil Andrej Zvitorepka ivan Raspet sta tako preplezala organiziral moštvo, ki je nato po- Soltys in skupaj sta se ponovno po- Miha Zupan in Maja Duh sta Srečno Kekec (4, 200 m) v Mlina- magalo pri transportu njegovega dala v Ganek, kjer sta v dveh dneh 27. decembra preplezala novo rici, kar osem članov odseka pa ponesrečenega tovariša v dolino. in precej slabem vremenu preple- smer v severni steni Begunjske je isti dan, 20. decembra, pleza- zala SV greben, z več kot 800 me- lo v Črniku nad Drežnico: Rado Vrtače. od najnižje točke levega Tatre tri najdaljšo smer tistega dela Tater. boka Begunjske Vrtače sta šla Lapanja, Marko Leban, Borut Nadiževec, Klemen in David je- Čeprav so se v Tatrah kalili števil- po melišču navzgor še dobrih Hrva{ki `enski Everest sto metrov do značilne strme in ram, Borut Seljak, Klemen Flor- ni poljski in slovaški alpinisti, ki so Lansko pomlad je med številnimi poraščene stene. Smer poteka jančič in Lovro Telban. Plezali so zaznamovali svetovni alpinizem, odpravami na najvišjo goro sve- med Jančevo na levi in Povabi- Levi in Desni slap v Črniku (oba odlični vzponi v tamkajšnjih ste- ta izstopala hrvaška skupina delom na desni. Novo, 400 metrov 3+, 250 m). Plezan je bil tudi Du- nah redko dosežejo mednarodne visoko smer sta poimenovala šanov slap (4+, 250 m), ki je še objave. Na začetku letošnje zime klet, ki si je zadala samostojni žen- Zvitorepka, težave v njej dose- pred nekaj leti imel status naj- pa je iz teh po krivici nekoliko za- ski vzpon na everest. Punce so se gajo M4 in naklonino 70/50 sto- težjega na tem območju. Bolj na postavljenih gora prišla vest o pred tem že preizkusile v hima- pinj. V spodnjem delu je za smer Gorenjskem pa je vzpon doživel odličnih vzponih Doda Kopolda. laji in osvojile 8201 metrov visoki značilno plezanje po zmrznje- tudi Lucifer (4+, 210 m). Kopold, sicer odličen mlad slovaški Čo oju. enajstčlansko odpravo na nih travah, za varovanje skoraj alpinist, ki je v preteklih nekaj letih everest je vodil hrvaški himalajski v celoti zadoščajo macesni. V Karies med drugim opravil pomembne poznavalec in organizator hima- smeri so ostali trije klini. Decembra je bila na področju vzpone predvsem v himalaji, je v lajskih projektov Darko Berljak in opis: Pred steno je postavljen športnega plezanja precejšnja tamkajšnjih stenah nanizal kar ne- Zagreba, pravzaprav edini moški steber, ki više preide v raz, ple- suša, zato dober vzpon Mitje Pe- kaj odličnih vzponov. član tega projekta na terenu. zamo po njem. Nato presto- ternelja toliko bolj izstopa. 28. pimo levo v zajedo in po njej decembra je v ospu v sektorju Nad vasjo preplezal Karies (8b), do previsne zapore. Zapori se Planinska založba PZS obvešča, da bo v prodaji knjiga Tomaža hu- ognemo desno do velikega ma- legendarno smer Tadeja Slabeta marja, Ni nemogočih poti (dopolnjena izdaja). Knjiga prinaša opise cesna in nadaljujemo po trav- iz osemdesetih. humarjevih najpomembnejših alpinističnih vzponov. natem pobočju do večje police. Tomaž Jakofčič Uvoda h knjigi sta napisala Reinhold Messner od tam po rampi proti desni na in carlos carsolio, humarjevaumarjeva velika prijatelja in polico pod kaminom, čez kamin občudovalca. in po grapi do ruševja. Prečimo NOVICE IZ TUJINE Del prihodka od prodaje je namenjen humar-- ruševje (če je malo snega) in se jevi družini. priključimo Jančevi smeri, po Patagonija informacije in naročila: kateri nadaljujemo dobrih 70 V času, ko je nastajal ta prispevek, je iz Patagonije pricurljalo le malo Planinska založba PZS, metrov. Na najširšem delu gra- Dvoržakova 9, p.p. 214 pe se smer odcepi levo v strmo, novic. Dobrih, pa tudi slabih. Med 1001 Ljubljana neizrazito grapo. Po njej in pre- prve lahko štejemo prvenstve- Tel. 01 43 45 684 ko skalnih skokov do ponovne- ni vzpon naveze Sahaeli – Gietl. V Fax: 01 43 45 691 ga stika z jančevo smerjo. Aguja Poincenotu sta preplezala e-mail: [email protected] www.pzs.si/trgovina

70 Po enomesečnem plezanju in metrov zaradi močnega vetra ča- Jurij Kocbek celostno podobo za prvo Med- opremljanju taborov po normal- kali en dan, sta krenili proti vrhu. 10. 2. 1949–11. 11. 2009 narodno leto gora, za Slovenski ni smeri z nepalske strani je sredi Vrh sta dosegli 19. maja ob 9.40 po alpinistični klub, za Alpinistični maja šlo zares. Na južnem sedlu lokalnem času, po dobrih enajstih odsek Kamnik, znak himalajske sta se po obdobju močnega vetra urah vzpona od zadnjega tabora. odprave Daulagiri '98, pesniško znašli sestri iris in Darija Boštjančić Pri vzponu so ju spremljali šerpe zbirko Beli vrhovi in še kaj – a ker iz Reke. Potem ko sta na višini 7920 Lhakpa, Pemba in Dawa. je bilo zastonj, pač ni zabeleže- hrvaška ženska zgodba na evere- no s pogodbami, dobavnicami, stu s tem še ni bila končana. Dva računi. Med drugim je obliko- dni pozneje sta na vrh stopili še val tudi Planinski vestnik, in si- ena Vrbek iz Zagreba in Milena cer letnika 2004 in 2005 (z zna- Šijan iz Splita, najmlajša (23 let) in čilno puščico). Naneslo je, da je najstarejša (40 let) članica odpra- bilo njegovo zadnje delo prav ve. Posebno zgodbo bi lahko po- koledar PZS za leto 2010 – »Zato vedal njihov vodja Lhakpa Šerpa, pa le pojdimo v gore …«. Prav ki se je na vrh povzpel že z iris in pri zadnjih korekturah barvnih Darijo, nato ves dan čakal na juž- Lanskega novembra je umrl jurij odtisov je potožil, da ima veli- nem sedlu in pozneje še enkrat Kocbek, najmanj zadnjih 15 let ke zdravstvene težave. Nasled- prišel na vrh z eno in Mileno. oblikovalec koledarjev Planinske nji dan je šel koledar v tisk, jure hrvaška je tako nova država na zveze Slovenije. Vsako leto mu je pa v bolnico. Le dva tedna pred alpinstičnem zemljevidu, katere uspevalo »skomponirati« značil- smrtjo je dobil v roke prvi izvod dekleta so se uspela povzpeti na no podobo koledarja, posrečeno letošnjega koledarja. Bil je skro- najvišjo točko sveta. in ne samo to. »skladbo« poslovne, informativ- men, delaven in umetniško na- Ker je bil Stipe Božić do lanskega ne in likovne vsebine. Mimogre- darjen človek. leta edini hrvat, ki se je povzpel na de je za »lepa hvala« naredil še Tone Škarja everest (to mu je uspelo dvakrat, v letih 1979 in 1989), je hrvaška tudi plaz ledu in snega ter ga odnesel edina država, ki ima na vrhu eve- Luca Vuerich v grapo. Reševalci so ga hitro na- resta več alpinistk kakor alpinistov. šli, vendar je kasneje kljub vsem hrvaške alpinistke pa s tem še niso V petek, 22. januarja zjutraj, se naporom zdravnikov umrl v bol- rekle zadnje besede v himalaji: je v ostenju Prisojnika smrtno nišnici v Vidmu. o Lucu Vuerichu novim ciljem med najvišjimi go- ponesrečil 34-letni vrhunski al- rami sveta se menda nameravajo pinist iz Trbiža Luca Vuerich. S pripravljamo spominski zapis, ki posvetiti prav kmalu. soplezalcem sta poskušala pre- bo objavljen v naslednji številki plezati novo smer desno od Aj- Planinskega vestnika. Novice je pripravil Urban Golob. dovske deklice. Luca je zasul Uredništvo  VRAN iČ ej

:FoTo MAT Poštnina plačana. Pogodba

št. 226/1/S.

Uredništvo revije

Planinska zveza Slovenije Dvoržakova ulica 9 p. p. 214

Si-1001 LjUBLjANA Mojstrovka s Slemena Mojstrovka

71 osebnega dela in truda. Vendar Egon Urbanija ceste makadamske, se je nekaj naših gora. iskreno tovarištvo znanih planincev podalo s ko- je društvo zopet čakala nova in prijateljstvo je znal, kot ostali 1917–2009 lesom iz Zagorja do Vrat in na naloga. V letu 1971 se je pričela njegovi vrstniki, lepo prenaša- vrh Triglava. Po isti poti se je gradnja novega zidanega plati na nas najmlajše, zato skupni tudi egon nekajkrat podal na ninskega doma na Čemšeniški uspehi niso izostali. enkrat mi sam vrh. planini, ki nosi ime po dolgo- je v osebnem pogovoru dejal, Če se zazremo nazaj v povojna letnem predsedniku društva, da mu ni bilo nikoli žal za vse leta, je tudi zagorskemu pla- dr. Francu Golobu. V tej zah- tisto, kar je storil v prid društvu ninstvu vojna vihra vzela vse tevni delovni akciji je egon so- in planinstvu nasploh. Vedno je imetje. Z ustanovitvijo samo- deloval pri vseh zidarskih in bil ponosen na predanost pla- stojnega planinskega društva drugih delih in opravil nešteto ninstvu, ki pa je bila izraz nje- Zagorje leta 1945 sta postala prostovoljnih delovnih ur. Nje- govega planinskega ponosa, egon in njegov najožji planin- gov kolega Karel pa je izvedel ne pa osebne hvale. ski kolega Karel Pušnik člana strokovno zahtevno postavitev Za svoje dolgo in plodno delo Upravnega odbora in prevzela tovorne žičnice, ker ni bilo no- v društvu, ki mu je posvetil sko- naloge in delo markacijskega bene druge možnosti za gra- raj vse življenje, je prejel plake- odseka, ki sta jih uspešno opra- dnjo. V juniju, leta 1973, se je z to PD Zagorje, častna zlata zna- V torek, 25. avgusta 2009, smo vljala vrsto let. oba sta bila za- nami veselil otvoritve novega ka MDoZPD in PZS, Knafelčevo se zagorski planinci na izla- poslena pri rudniku in zato ve- planinskega doma. V noči na diplomo in spominsko plaketo škem pokopališču poslovili šča raznih del, egon zidarskih, 2. november 1974 je društvo PZS. od našega najstarejšega člana Karel pa mizarskih. Ravno ta- doletela nesreča, saj je pogo- Njegovo največje osebno doži- Upravnega odbora egona Ur- rel planinski dom na Zasavski kšne, dela voljne člane je dru- vetje pa je bilo, ko je 8. decem- banije. sveti gori. egon je spet sode- štvo potrebovalo. bra 2007 ob že dopolnjenem egonova življenjska pot se je loval v vseh delovnih akcijah in Prvo omembe vredno delo sta devetdesetem letu življenja v pričela 20. septembra 1917 na se z ostalimi člani Upravnega uspešno opravila s postavitvi- spremstvu žene Bronje in sina izlakah. Že kot mlad fant se je odbora veselil otvoritve novo- jo zasilnega zavetišča na po- Bruna na slavnostni seji v Me- navdušil za gore. Tako je v letih zgrajenega planinskega doma gorišču nekdanje Tomazinove tliki osebno prevzel najvišje pred vojno prehodil vse zasa- 8. avgusta 1976. koče na Zasavski sveti gori v ju- priznanje, Svečano listino PZS. vske in posavske gore. Kmalu Tudi po tem obdobju ni mi- niju 1946. Pri tem sta oba znala egonu, kot velikemu ljubitelju so ga zamikale tudi Kamniške za pomoč pridobiti nas, mlajše roval, vedno je bil pripravljen gora, naj dodam samo eno mi- in julijske Alpe. Toda dostop do planince. V letu 1949 je društvu sodelovati s svojimi delovnimi sel: »Ko ugasne luč življenja, za- njih je bil takrat za marsikatere- uspelo na pogorišču osnov- izkušnjami za dobrobit vseh žarijo podobe spominov!« ga planinca zahtevnejši kot da- ne šole na Zasavski sveti gori planinskih domov. nes, ko je na razpolago pestra zgraditi nov planinski dom, v Seveda pa je v vsem tem ob- izbira prevoza. Čeprav so bile katerega sta oba vložila precej dobju vedno našel čas za obisk Lojze Sajovic 

Naročam revijo Planinski vestnik

ime in priimek:

Ulica / kraj in hišna številka:

Poštna številka in pošta: Planinsko društvo:

Datum: Podpis:

Planinski vestnik lahko naročite tudi na spletni strani www.planinskivestnik.com. izhaja enkrat mesečno. Letna naročnina je 34,00 €. Posamezna številka 3,40 €. Poštnina je vključena v naročnino. cene veljajo do 31. 12. 2010. Naročilo velja do preklica. Preklic naročnine je možen pisno do 1. decembra za naslednje leto.

72 Everest – sanje in resničnost Viki Grošelj 30 let slovenskih soočanj z najvišjo goro sveta, ki so izjemno zaznamovala tako slovenski, kot tudi svetovni alpinizem. 316 strani, trda vezava 39,90 €

Pavle Kozjek – Življenje alpinista Hommage velikemu alpinistu Pavletu Kozjeku, pa tudi izjemen dokument slovenske polpretekle zgodovine alpinizma. 278 strani, trda vezava, 39,90 €

Zgodovina slovenskega planinstva Dr. Tone Strojin Obsežen in zaokrožen prikaz zgodovine našega obisko- vanja domačih in tujih gora in razvoja naše 115-letne planinske organizacije. 496 strani, trda vezava, 49,90 €

Kangčendzenga – Gora usode Tone Škarja Trezen in izjemno nazoren prikaz himalajskih privlačnosti in osornosti, usodnih zasukov in bleščečih uspehov. 256 strani, trda vezava, 29,90 €

 04 5320 203  [email protected]  www.didakta.si