DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA
Boj Evropske unije zoper terorizem po napadu na Charlie Hebdo
Avgust, 2016 Jernej Knechtl Mentor: izr. prof. dr. Iztok Prezelj
Kazalo
1 Uvod ...... 9
1.1 Namen in cilji ...... 9
1.2 Raziskovalno vprašanje in hipoteze ...... 10
1.3 Metodologija ...... 10
2 Teroristični napadi ...... 11
2.1 Teroristični napadi pred Charlie Hebdo ...... 12
2.1.1 Bruselj 24. 5. 2014 ...... 12
2.1.2 Tours 20. 12. 2014 ...... 12
2.1.3 Dijon 21. 12. 2014 in Nantes 22. 12. 2014 ...... 13
2.2 Teroristični napad na Charlie Hebdo 7.–9. 1. 2015 ...... 13
2.3 Kopenhagen 14.–15. 2. 2015 ...... 16
2.4 Saint-Quentin-Fallavier 26. 6. 2015 ...... 17
2.5 Pariz 13. 11. 2015 ...... 17
2.6 London 5. 12. 2015 ...... 20
2.7 Pariz 7. 1. 2016 ...... 20
2.8 Bruselj 22. 3. 2016 ...... 20
2.9 Magnanville 13. 6. 2016 ...... 21
2.10 Nica 14. 7. 2016 ...... 22
3 Spremenjen modus operandi terorističnih napadov Islamske države ...... 24
4 Fenomen tujih borcev ...... 27
3
5 Migrantska kriza in teroristični napadi ...... 30
6 Odziv Evropske unije na napade ...... 32
6.1 Skupne izjave po napadih ...... 32
6.2 Srečanja organov Evropske unije ...... 32
6.2.1 Zagotavljanje varnosti državljanov ...... 33
6.2.2 Preprečevanje radikalizacije in zaščita vrednot ...... 36
6.2.3 Sodelovanje z mednarodnimi partnerji ...... 37
6.3 Vloga koordinatorja v boju zoper terorizem ...... 37
7 Ukrepi na področju zagotavljanja varnosti državljanom ...... 40
7.1 Strategija Evropske unije za boj proti terorizmu ...... 40
7.1.1 Nadomestitev okvirnega sklepa sveta 2002/475/PNZ ...... 41
7.2 Zbiranje in izmenjava informacij ter operativno sodelovanje ...... 43
7.3 EUROPOL ...... 43
7.3.1 European Counter Terrorism Centre - ECTC ...... 43
7.3.2 Europol Information System – EIS ...... 45
7.3.3 Focal Point (FP) Travellers ...... 47
7.3.4 Taskforce Fraternité ...... 48
7.3.5 Joint Liaison Team (JLT) ...... 49
7.4 Passenger name record – PNR ...... 50
7.5 Schengenski informacijski sistem druge generacije SIS II ...... 53
7.6 EUROJUST ...... 55
4
7.7 Prümska konvencija ...... 57
7.8 EURODAC ...... 58
7.9 Nadzor zunanjih meja ...... 59
7.9.1 Frontex in Evropska mejna in obalna straža ...... 59
7.9.2 Uvedba skupnih kazalcev tveganja (''Common Risk Indicators'' – CRI) ...... 61
7.9.3 Uporaba Interpolovih podatkovnih baz ...... 61
7.9.4 Sprememba Schengenskega sporazuma ...... 62
7.10 Boj proti financiranju terorizma ...... 63
7.10.1 Preprečevanje pranja denarja ...... 63
7.10.2 Finančna preiskovalna enota FIU in FIU.net ...... 65
7.10.3 Program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti TFTP ...... 67
7.11 Preprečevanje trgovine s strelnim orožjem ...... 69
8 Ukrepi preprečevanja radikalizacije in zaščite vrednot ...... 70
8.1 Radicalisation Awareness Network - RAN ...... 71
8.2 Internet Referral Unit - EU IRU ...... 72
8.3 Syria Strategic Communication Advisory Team - SSCAT ...... 75
9 Sodelovanje z mednarodnimi partnerji ...... 76
9.1 Vloga koordinatorja na področju sodelovanja z mednarodnimi partnerji ...... 77
10 Sklep ...... 79
11 Zaključek ...... 85
12 Viri in literatura ...... 86
5
Kazalo slik
Slika 1: Zemljevid terorističnih napadov Islamske države v Evropski uniji ...... 11
Slika 2: Naslovnica časnika Charlie Hebdo 14. 1. 2015 po napadu, na kateri Mohamed drži napis »Jaz sem Charlie«, nad njim pa je naslov »Vse je oproščeno«...... 15
Slika 3: Časovnica pariških napadov 13. 11. 2015, podanih od francoskega tožilca Molina na novinarski konferenci dan po napadih...... 18
Slika 4: Ocenjeno število tujih borcev po podatkih ICSR v Siriji in Iraku po državah iz leta 2014...... 28
Slika 5: Razvoj PNR sistemov v državah članicah in financiranje EU...... 53
6
Povzetek
Evropska unija se sooča s hibridno teroristično grožnjo, ki deluje na več nivojih, kakršne do sedaj še ni doživela. Grožnjo povzročajo organizirani teroristi, izurjeni s strani Islamske države kot tudi posamezniki, ki so bili radikalizirani ali pa sami simpatizirajo z ideologijo Islamske države. Od maja 2014 do 14. julija 2016 je bilo na tleh EU izvršenih 13 islamistično motiviranih terorističnih napadov, od teh 9 v Franciji. V napadih je umrlo približno 270 oseb, več kot 900 je bilo poškodovanih.
Kot odgovor na grožnjo je EU sprejela vrsto ukrepov na področjih zagotavljanja varnosti državljanov, preprečevanja radikalizacije in zaščite vrednot ter sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Ukrepi zajemajo spremembe obstoječih ukrepov in uvedbo novih. Pomembne novosti se navezujejo na nadomestitev okvirnega sklepa sveta 2002/475/PNZ, ustanovitev Europolovega centra za boj proti terorizmu, sprejetje direktive o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih (PNR), uvedbo Evropske mejne in obalne straže in agencije za boj proti spletni radikalizaciji EU IRU.
Skozi raziskovalno vprašanje spoznamo način Evropske unije za spoprijemanje z aktualno teroristično grožnjo. V sklopu prve hipoteze ugotovimo, da sta ključna elementa grožnje fenomen tujih borcev in spremenjen »modus operandi«. Skozi drugo hipotezo smo ugotovili, da se večina ukrepov navezuje na področja zagotavljanja varnosti državljanov in področje preprečevanja radikalizacije. Zadnja hipoteza potrjuje uporabo begunskega toka za infiltracijo ekstremistov v Evropsko unijo, vendar v zajetem časovnem obdobju ni dokazov, da je prišlo do sistematičnega izkoriščanja.
Ključne besede: terorizem, islamistični terorizem, Islamska država, tuji borci.
7
Summary - European Union's fight against terrorism after the Charlie Hebdo attack
The European Union is facing a hybrid terrorist threat on an unprecedented scale which operates on multiple levels. The threat is caused by organized terrorists, trained by the Islamic State as well as individuals who have been radicalized or sympathize with the ideology of the Islamic State. 13 Islamist-motivated terrorist attack were carried out in the EU from May 2014 to 14th of July 2016. Nine of those were in France. About 270 people died, more than 900 were injured.
As a response to the threat, restrictions and measures adopted by the EU were implemented the areas of ensuring the safety of citizens, the prevention of violent radicalisation and protection of values, and the co-operation with international partners.Important innovations are related to the replacement of the Council framework decision 2002/475/JHA, the establishment of Europol's Counter Terrorism Centre, the adoption of Passenger Name Record (PNR) directive. The introduction of the European Border and Coast Guard, and agencies to combat online radicalisation EU IRU.
Through the research question we got to know the way the European Union is dealing with the current terrorist threat. The first hypothesis reveals that the key elements of the threat are the phenomenon of foreign fighters and a changed modus operandi. Through the second hypothesis, we found out that most of new measures were presented in the fields of ensuring the safety of citizens and the prevention of radicalisation. The last hypothesis confirmed the use of the refugee crisis and the flow of refugees in Europe for the purpose of the infiltration of extremists into the EU, but in the covered period there is no evidence that there has been a systematic exploitation.
Keywords: terrorism, Islamic terrorism, Islamic State, foreign fighters.
8
1 Uvod
Po vrsti terorističnih napadov Islamske države Evropska unija pospešeno išče odgovor na aktualne teroristične grožnje. Boj proti terorizmu je prodrl v ospredje politične agende kot še nikdar prej. Na stopnji Evropske unije se dogajajo veliki premiki na področju boja proti terorizmu, ki bodo nedvomno vplivali na prihodnost varnostne situacije in spoprijemanje s tovrstnimi grožnjami na evropskem prostoru. Pomembnost ukrepanja Evropske unije se zdi nujno potrebna, saj so se nekateri obstoječi ukrepi na področju boja proti terorizmu izkazali za pomanjkljive, nedovršene in neučinkovite v boju zoper sodobne teroristične skupine. Novi ukrepi pa bi lahko posegali na področje človekovih pravic ter bili na meji zakonitega. Prav tako se v ospredje postavlja vprašljivost s stališča učinkovitosti teh ukrepov. Evropska unija je v zadnjih letih postala ranljiva za teroristične napade. Sodobni napadi so se izkazali za islamistično motivirane in povezane s samooklicano Islamsko državo. Zaradi tega smo se odločil obravnavati problematiko islamističnih napadov in groženj v povezavi z Islamsko državo po napadu na Charlie Hebdo, ki se je izkazal kot prelomna točka zavedanja problematike grožnje in boja proti terorizmu.
Diplomska naloga bo sestavljena iz dveh delov. V prvem delu bo predstavljena problematika terorističnih napadov, izvedenih in motiviranih s strani Islamske države na tleh Evropske unije z osredotočenostjo na obdobje po Charlie Hebdo. V nadaljevanju bomo predstavili fenomen tujih borcev, spremenjen modus operandi in problematiko begunske krize v povezavi s teroristično grožnjo. V drugem delu naloge bodo predstavljeni odzivi Evropske unije na teroristične napade. Predstavljeni bodo ukrepi, s katerimi se želi Evropska unija zoperstaviti grožnji terorističnih napadov. Obravnavana področja tega poglavja bodo: zagotavljanje varnosti državljanov, preprečevanje radikalizacije in zaščita vrednot ter področje mednarodnega sodelovanja. Zaključek bo vseboval analizo raziskovalnega vprašanja in zastavljenih hipotez.
1.1 Namen in cilji
Namen in cilji diplomskega dela so:
Pridobitev objektivnega pregleda nad dogajanjem na področju islamističnega terorizma v povezavi z Islamsko državo na tleh Evropske unije s poudarkom na obdobju po Charlie Hebdo.
9
Predstaviti razsežnost teroristične grožnje, ki jo predstavlja Islamska država, njen modus operandi in fenomen tujih borcev.
Opisati odziv Evropske unije na napade.
Predstaviti in opisati omejitve ter ukrepe, s katerimi se EU spoprijema z aktualno teroristično grožnjo.
Predstaviti možne posledice ukrepov in na podlagi zbranih dejstev podati usmeritve za prihodnost ter opozoriti na težave in pomanjkljivosti.
1.2 Raziskovalno vprašanje in hipoteze
Raziskovalno vprašanje: Kako se Evropska unija sooča s terorizmom v luči naraščajoče grožnje tujih borcev?
H1: Ključni lastnosti aktualnih islamistično motiviranih terorističnih napadov sta spremenjen modus operandi in pojav tujih borcev.
H2: Evropska unija v luči aktualne še trajajoče teroristične grožnje pospešeno išče nove metode in spreminja že obstoječe na vseh področjih boja proti terorizmu, z osredotočanjem na deljenje informacij, nadzor pretoka ljudi čez mejo in boja proti radikalizaciji.
H3: Islamska država izkorišča begunski tok za neopazen pretok teroristov v Evropo.
1.3 Metodologija
Preučevanje zgodovinskega razvoja dogodkov s področja islamističnega terorizma v povezavi s tujimi borci in Islamsko državo temelji na uporabi zgodovinske metode. Proučevanje dane problematike na nivoju opisovanja dejstev, odnosov in procesov bo izvedeno z uporabo deskriptivne metode. Z metodo sinteze bodo enostavne miselne vsebine združene v celoto. Glavni vir v nalogi so dokumenti Evropske unije, ki opisujejo odzive in ukrepe Evropske unije s tega področja. V nalogi bodo prav tako uporabljene publikacije drugih avtorjev. Kompleksnost problema in delno nedostopnost podatkov zaradi zaupnosti bomo zapolnili z uporabo medijev kot virom za pridobitev podatkov. Zaradi aktualnosti in hitrih sprememb področja boja proti terorizmu bomo poskusili zajeti najaktualnejše podatke. Analizirani bodo teroristični napadi do 14. 7. 2016.
10
2 Teroristični napadi
»Teroristična dejanja spadajo med najhujše kršitve univerzalnih vrednot človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi med najhujše napade na načeli demokracije in pravne države, na katerih temelji Evropska unija« (Evropska komisija, 2015-a).
Po podatkih Evropskega policijskega urada - Europola o terorizmu, ki jih objavlja v vsakoletnih poročilih Te-sat, se je od leta 2006 do 2014 zvrstilo 15 versko motiviranih terorističnih napadov ter 7 poskusov. V napadih je umrlo 121 oseb, poškodovanih je bilo 262. V teh letih je bilo za področje islamistično motiviranega terorizma aretiranih 1826 ljudi v državah članicah EU. V nadaljevanju se bomo osredotočili na islamistično motivirane teroristične napade, izvedene s strani Islamske države ali v povezavi z njo z osredotočanjem na obdobju po Charlie Hebdo. Zaradi povezave z obravnavanim problemom bodo predstavljeni tudi pomembnejši teroristični napadi pred Charlie Hebdo (Europol, 2007; 2008; 2009; 2010; 2011; 2012; 2013-b; 2014; 2015).
Slika 1: Zemljevid terorističnih napadov Islamske države v Evropski uniji
(vir: Sanchez idr., 2016)
1 Napadalci, ki so v napadih ali poskusih napadov umrli, niso všteti. (Europol, 2015). 2 Kar 23 od tega je bilo poškodovanih leta 2014 v napadih v Dijonu in Nantesu, kjer sta napadalca z avtom zapeljala v množico ljudi (Europol, 2015).
11
Na sliki so razvidne razsežnosti terorističnih napadov Islamske države v Evropski uniji. Državi, ki izstopata kot najbolj dovzetni za napade, sta Francija in Belgija, ki sta doživeli večino napadov, od tega je bilo 8 od 12 terorističnih napadov od leta 2014 izvedenih v Franciji.
2.1 Teroristični napadi pred Charlie Hebdo
Prve islamistično motivirane teroristične napade, povezane z Islamsko državo in tujimi borci, smo zaznali leta 2014. Zgodila sta se napada v Bruslju 24. 5. in v Toursu 20. 12. Že naslednja dva dni sta se v Franciji zgodila nova incidenta. Poročila so pokazala, da so bili napadalci verjetno le delno motivirani z ideologijo ter da se je izkazalo, da so bili psihično nestabilni (Europol, 2015).
2.1.1 Bruselj 24. 5. 2014
Ob 15:50 se je napadalec z avtom pripeljal do judovskega muzeja v Bruslju, sprožil nekaj strelov proti vhodu muzeja in se odpeljal. V napadu sta bila ubita dva moška in ženska, še ena oseba pa je bila težje poškodovana. Motiv napada so označili za antisemitski. Vodja judovske skupnosti v Belgiji Julijen Klener se je strinjal z motivom napada ter izjavil, da cilj napada ni bil muzej, ampak pridevnik »judovski« Po napadu so v Belgiji povečali varnost judovskega prebivalstva (Brussels fatal gun attack at Jewish museum, 2014). Osumljenec je bil identificiran kot Mehdi Nemmouche, 29-letni Francoz iz mesta Roubaix v provinci Pas-de-Calais na severu Francije. Po poročanju pariškega glavnega tožilca je Nemmouche radikaliziran islamist, saj je eno leto preživel v Siriji. Aretiran je bil s puško znamke kalašnikov, ročno pištolo, zvočnim posnetkom, na katerem prevzema odgovornost za napad in belim listom, na katerem je bilo ime Islamske države. Po poročanju Instituta za študije vojn iz Amerike je bil napad motiviran s strani Islamske države. Napad v Bruslju je pomemben predvsem za fenomen tujih borcev, saj je bil to prvi teroristični napad na tleh Evropske unije, ki ga je izvršil tuji borec v povezavi z Islamsko državo (Sanchez idr., 2016).
2.1.2 Tours 20. 12. 2014
»Trkal je na vrata tako, da so policisti odprli vrata, da bi videli, kaj počne. Takoj se je vrgel na sodelavce in enega zabodel v roko ter drugega ranil v predelu obraza in vratu,« je opisal dogodek Christophe Crepin, član francoske policije, ki je bil v trenutku napada na policijski postaji v Joue-les-Tours. Napadalec je poškodoval tri policiste, preden so
12 ga ustrelili (‚Allahu Akbar‘ attacker shot by French police, 2014). Tudi v tem napadu so znaki, ki kažejo na napad, motivirani s strani Islamske države. Napadalec Bertrand Nzohabonayo naj bi med napadom na policijsko postajo vzklikal »Allahu Akbar«. Na Facebook profilu 20-letnega Francoza, rojenega v Burundi, so našli izjave v povezavi z Islamsko državo. V tednu pred napadom pa je objavil tudi sliko črne zastave Islamske države. Sicer je bil Nzohabonayo znan policiji zaradi lažjih kaznivih dejanj, vendar pa ni bil nikdar na seznamu oseb osumljenih povezave s terorizmom. Po poročanju britanskega Telegrapha naj bi Islamska država v tem času večkrat pozvala svoje privržence, da napadejo državljane Francije in drugih držav, ki so vstopile v koalicijo proti Islamski državi. To bi lahko bil tudi razlog za napada naslednja dva dni v Dijonu in Nantesu (Mulholland, 2014).
2.1.3 Dijon 21. 12. 2014 in Nantes 22. 12. 2014
21. 12. 2014 se je zgodil incident v Dijonu, v katerem je napadalec z vozilom zapeljal v množico ljudi ter vzklikal »Allahu Akbar«. Po navedbah naj bi še naslednjih trideset minut, preden so ga aretirali, ciljal pešce v več predelih mesta. Voznik je kasneje dejal, da je bojevnik islama in da je branil otoke v Palestini in Čečeniji. Voznik je bil diagnosticiran za shizofrenijo.
Dan kasneje je posnemovalec v mestu Nantes s kombijem zapeljal na božični sejem, kjer je bilo poškodovanih 9 ljudi. Ena oseba je umrla. Po napadu se je voznik večkrat sam zabodel (Europol, 2015).
2.2 Teroristični napad na Charlie Hebdo 7.–9. 1. 2015
Francoski satirični časnik Charlie Hebdo si je že v preteklosti ustvaril ime s karikaturami prepoznavnih desničarskih politikov, slavnih oseb in verskih likov. Leta 2006 so po objavi karikature Mohameda v danskem časopisu Jyllands–Posten sprožili veliko polemik in proteste muslimanske skupnosti po svetu. Leta 2011 je dan po objavi preroka Mohameda kot urednika revije eksplodirala bomba in uničila pisarne. Poškodovanih ni bilo, saj je bil napad izveden v zgodnjih jutranjih urah. Leta 2012 so se po ponovni objavi karikatur francoske oblasti odločile začasno zapreti francoske ambasade, konzulate, kulturne centre in šole zaradi varnosti v več muslimanskih državah. Novinar časnika je dejal: »Želimo se smejati skrajnežem, vsakemu izmed njih. Lahko so muslimani, judje ali katoliki. Vsak je lahko veren, vendar ekstremističnih misli in dejanj ne moremo sprejeti.« Kljub grožnjam in nevarnosti, ki jih je obdajala,
13 so v luči svobode govora nadaljevali z objavami satiričnih karikatur (Gibson, 2015).
Napad na Charlie Hebdo je bil prelomna točka, v kateri je bilo jasno, da je teroristična grožnja v EU dosegla novo raven in da dosedanji protiteroristični ukrepi niso učinkoviti in je potrebno izvesti temeljite spremembe. To je bil prvi napad v povezavi z Islamsko državo, ki je dosegel veliko medijsko razsežnost in mednarodni politični odziv. Resno je opozarjal na razsežnost grožnje terorističnega napada in ranljivost držav EU. Napad se od prejšnjih razlikuje po številu skrajnežev in organiziranosti napada. V napadu sta sodelovali dve skupini skrajnežev. Brata Cherif in Said Kouachi sta izvršila napad na časnik Charlie Hebdo, Amedy Coulibaly pa je deloval samostojno in izvršil dva napada v dneh po prvem napadu na Charlie Hebdo.
V sredo 7. 1. 2015 sta ob 11:30 po lokalnem času v pisarne časnika Charlie Hebdo vstopila zamaskirana brata Cherif in Said Kouachi oborožena s puškami kalašnikov. Po poročanju prič sta med napadom v arabščini vzklikala »Maščevali smo preroka Mohameda« ter »Bog je velik«, medtem ko sta klicala imena novinarjev časnika. Ob zapuščanju prizorišča sta naletela na policijo in prišlo je do strelskega obračuna, kljub temu jima je uspelo pobegniti. Kmalu za tem sta na pločniku zagledala policaja Ahmeda Merabeta in začela streljati. Eden od bratov je po streljanju pristopil do poškodovanega policista ter ga iz bližine ustrelil. Zapuščen avto, ki sta ga uporabila za beg, so policisti našli 3,1 km oddaljenega od prizorišča napada. V avtu so našli molotovke in dve džihadski zastavi. Pot sta nadaljevala z ukradenim vozilom. Pariz je v tem času dvignil varnostno stopnjo na najvišjo ter na ceste poslal dodatnih 500 policajev.
Ob 8:45 naslednji dan je kasneje identificirani Amedy Coulibaly v južnem predmestju Pariza Mntrouge ustrelil policistko in poškodoval moškega ter nato pobegnil. Francoski organi so sprva zanikali povezavo med napadoma.
Preboj v iskanju bratov Koauchi se je zgodil dan po napadu ob 10:30, ko sta brata s puškami in bombometom oropala bencinsko postajo na severovzhodu Pariza in se odpeljala proti Parizu.
Tretji dan po napadu sta brata po kraji novega vozila v mestu Montagny Sainte Felicite naletela na policijo. V medsebojnem obračunu s policijo je bil Said Koauchi ustreljen v vrat. Policija je brata zasledovala vse do Dammartin-en-Goele, kjer sta se zatekla v papirnico, ki jo je kmalu za tem obkolilo na stotine oboroženih policistov. Postavili so ostrostrelce, uporabili helikopterje in vojaško opremo. Obleganje papirnice je trajalo
14
8 ur, dokler se nista brata ob 17:00 pojavila pred papirnico in začela streljati na policiste. V obračunu sta umrla oba skrajneža. Ranjena sta bila dva policista. Kmalu zatem je postalo jasno, da sta v papirnici držala talca, ki sta ga izpustila. V poslopju je bil tudi moški, ki je incident preživel tako, da se je skril v kavarni.
Med obleganjem papirnice so francoski organi potrdili povezavo med napadom na Charlie Hebdo in umorom policistke dan po napadu. Kot glavnega osumljenca so iskali Coulibalya, ki je med obleganjem papirnice v judovski trgovini v vhodnem delu Pariza zajel več talcev. Coulibaly je grozil, da bo talce ustrelil, če takoj ne izpustijo brata Kouachi. Po končani drami v papirnici je policija vdrla v trgovino in ustrelila Coulibalyja, ki je ravno pokleknil za večerno molitev. Iz trgovine so rešili 15 talcev, vendar našli trupla štirih. Napadi so trajali tri dni in terjali 20 življenj, vključno s teroristi. 12 ljudi je umrlo v napadu na Charlie Hebdo, za kar sta odgovorna brata Koauchi, pet ljudi pa je terjal strelski pohod Coulibalya – umor policistke in štirih talcev v trgovini. Umrli so vsi trije teroristi (Charlie Hebdo attack: Three days of terror, 2015).
Slika 2: Naslovnica časnika Charlie Hebdo 14. 1. 2015 po napadu, na kateri Mohamed drži napis »Jaz sem Charlie«, nad njim pa je naslov »Vse je oproščeno«.
(vir: Next Charlie Hebdo cover unveiled, 2015)
Po poročanju NBC je odgovornost za napad na Charlie Hebdo prevzela Al Kaida iz Arabskega polotoka (al Qaeda in the Arabian Peninsula - AQAP). V enajstminutnem posnetku je vodja Al Kaide Nas al-Ansi prevzel odgovornost za napad in zatrdil, da je
15 bil napad organiziran in financiran od Al Kaide. Prav tako naj bi brata Koauchi zatrdila svojo pripadnost AQAP (Vinograd, 2015).
Povezavo med bratoma Koauchi in Coulibalyajem so francoski organi podprli z dokazi, da so napadalci med seboj izmenjali skoraj 500 klicev (Charlie Hebdo attack: Three days of terror, 2015) ter poslanimi SMS sporočili tik pred napadom na Charlie Hebdo. Omenjeni napadalci naj bi se srečali tudi na dan napada ob enih zjutraj. Po izjavi Alain Bauerja, profesorja kriminologije na pariškem Državnem konservatoriju za umetnost in obrt, naj bi vodja vseh napadov bil Amedy Coulibaly: »Coulibaly je odločal o tem, katero orožje kupiti, kje dobiti denar, kupiti avto, izbral je žrtve ter usklajeval celoten napad« (Charlie Hebdo Gunman Kouachi Texted Coulibaly Before Attack, 2015).
Kljub temu da so skrajneži sodelovali ter se usklajevali v napadih v Parizu, po podatkih Instituta za preučevanje vojn iz Amerike zatrjujejo, da skrajneži pripisujejo svoja dejanja različnima islamskima skupinama. Tri dni po napadu je zaokrožil videoposnetek, na katerem Amedy Coulibaly obljublja zvestobo voditelju Islamske države al-Baghdadiju pred zastavo Islamske države. Povezavo prav tako potrjuje podatek, da je Coulibalyjeva partnerka Hayat Boumeddiene 2. januarja zapustila državo ter potovala v Sirijo. Vodja AQAP zatrjuje, da so bili napadi zgolj naključje in niso povezani (Gambhir, 2015).
2.3 Kopenhagen 14.–15. 2. 2015
V soboto 14. 2. 2015 je v Kopenhagnu potekala odprta debata o svobodi govora, na kateri sta bila prisotna francoski ambasador in kontroverzni danski karikaturist Lars Vilks. Slednji naj bi bil tarča napada zaradi karikatur Mohameda v letu 2007, poroča danski CHP post online (One dead in terror attack in Copenhagen, 2015). Napadalec Omar Abdel Hamid El-Hussein je ubil moškega, ki je sedel v občinstvu in poškodoval tri policiste. Deset ur po incidentu v noči na 15. 2. 2015 je Omar ponovno sprožil strele proti dvema policistoma v bližini Sinagoge v Kopenhagnu. V incidentu je umrl en moški. Poškodovana sta bila oba policista. V jutranjih urah je policija ubila Omarja po tem, ko je ponovno sprožil strele proti policistom. V napadih sta umrli dve osebi. Poškodovanih je bilo pet policistov (Gargiulo, Botelho in Almasy, 2015).
Mirror poroča, da je bil Omar Abdel Hamid El-Hussein dva tedna pred napadom izpuščen iz zapora. Radikaliziran naj bi bil med prestajanjem časa v zaporu za nasilen napad z nožem. Prav tako naj bi bil član Brothas tolpe v Kopenhagnu. Omarjev prijatelj
16 iz otroštva in vodja tolpe Abo Saddam je za Mirror dejal: »V zapor je šel kot eden izmed nas. Zaradi drobnih kaznivih dejanj. Ven je prišel z željo po sveti vojni. Zapor ga je spremenil. Postal je veliko bolj trden musliman, s tršimi prepričanji. Omarja poznam že vse življenje, a oseba, ki je prišla iz zapora, ni bil Omar« (Collins, 2015). Omar je tik pred napadom na svojem Facebook profilu obljubil zvestobo Abu Bakr al- Baghdadiju, vodji Islamske države. Zapisal je, da obljublja zvestobo »Abu Bakrju v popolni poslušnosti v dobrih in slabih stvareh« (Ellis, Yan, in Gargiulo, 2015).
2.4 Saint-Quentin-Fallavier 26. 6. 2015
Yassin Salhi je v mestu Saint-Quentin-Fallavier v bližini Lyona povzročil eksplozijo, ko je z avtom zapeljal v zabojnike z lahko vnetljivimi kemikalijami na ozemlju tovarne, kjer je bil sam zaposlen. Moškega so kmalu po eksploziji aretirali, medtem ko je poskušal znova zanetiti požar s pomočjo kemikalij. V bližini so našli na ograjo obešeno glavo lastnika tovarne z dvema zastavama Islamske države ob vsaki strani. Predsednik Francois Hollande je dejal: »Brez dvoma lahko trdimo, da je bil namen napada razstreliti zgradbo. Napad odlikujejo značilnosti terorističnega napada.« Salhi ni bil nikdar prej spoznan za krivega za kakšen zločin, vendar je bil pod nadzorom državnih organov zaradi radikalnih islamističnih dejavnosti od leta 2006 (France attack: Man decapitated at factory near Lyon, 2015). Na mobilnem telefonu Salhija je policija našla slike ('selfi'), na katerih je poziral ob obešeni glavi lastnika tovarne. Potrdili so, da sta bili dve sliki poslani v Sirijo Salhijevemu prijatelju. Tožilec François Molins je zatrdil, da bi slike lahko bile ustvarjene za in uporabljene v propagandni kampanji Islamske države (Ellis in Hutcherson, 2015).
2.5 Pariz 13. 11. 2015
10 mesecev po napadu na Charlie Hebdo so v Parizu skrajneži ponovno udarili in izvedli najsmrtonosnejši napad v zgodovini Francije. V roku dvajsetih minut so tri skupine skrajnežev izvedle napade na šestih različnih lokacijah. Napadi so se zgodili v koncertni dvorani, pred nogometnim stadionom, v barih in restavracijah. V napadih je umrlo 130 ljudi. Več sto je bilo poškodovanih, od tega jih je bilo več kot sto v kritičnem stanju.
17
Slika 3: Časovnica pariških napadov 13. 11. 2015, podanih od francoskega tožilca Molina na novinarski konferenci dan po napadih.
(vir: Paris attacks: What happened on the night, 2015)
21:20 - Prva skupina je napad izvedla pred nogometnim stadionom, kjer je ravno potekala tekma med Francijo in Nemčijo, na kateri je bil prisoten tudi francoski predsednik Francois Hollande (Paris attacks: What happened on the night, 2015). Napad so izvedli trije samomorilski napadalci, ki so z bombnimi jopiči vzeli življenje sebi in še eni osebi. Eden od napadalcev je poskušal vstopiti na nogometni stadion, vendar mu je vstop preprečil varnostnik, ki je pri pregledu opazil bombo. Napadalec je kmalu zatem sprožil bombo. Umrla je ena oseba, ki je stala v bližini. Potem sta se razstrelila še druga dva napadalca, so zapisali pri Daily Mail (Baker, 2015).
21:25 - Kmalu zatem so sledili drugi napadi. Prvi v baru Le Carllion. Napadalec se je pripeljal s črnim avtom znamke seat, ki so ga kasneje našli zapuščenega 5 km oddaljenega od prizorišča napada. Napadalec je uporabil polavtomatsko pištolo. Očividci so poročali, kako je moški kasneje prečkal cesto in začel ponovno streljati v restavraciji Le Petit Cambodge. V napadu je umrlo 15 ljudi, nadaljnjih 15 je bilo težje poškodovanih. Izstreljenih je bilo čez 100 nabojev.
21:32 - Cafe Bonne Biere in picerija La Casa Nostra. Napadalec naj bi prispel v črnem avtu znamke seat. V napadu je umrlo 5 oseb, 8 pa jih je bilo težje poškodovanih.
18
21:36 - Bar La Belle Equipe. Po poročanju očividcev sta tokrat dva napadalca prav tako prispela v črnem seatu. Streljati sta začela na zunanjo teraso bara. Napad je trajal 3 minute. Po napadu sta se napadalca odpeljala. V napadu je umrlo 19 ljudi, 9 pa jih je bilo v kritičnem stanju.
21:40 - Napadalec, identificiran kot Braham Abdeslam, se je razstrelil pri restavraciji Le Comptoir Voltaire na ulici Boulevard Voltaire. V napadu je bila ena oseba težje poškodovana.
21:40 - Najsmrtonosnejši v nizu napadov se je zgodil v koncertni dvorani Bataclan, kjer je bil razprodan nastop rokovske skupine. Trije skrajneži so si izborili vstop v dvorano, oboroženi s puškami kalašnikov in bombnimi jopiči. Po poročanju prič naj bi eden od napadalcev vzkliknil »Allahu Akbar«. Priča je prav tako poročala, da je slišala napadalca kriviti predsednika Hollanda za vojaško poseganje v Siriji. Drama v Battaclanu je potekala skoraj tri ure. Nekaj po polnoči je policija vdrla v dvorano in ubila enega od napadalcev. Takoj za tem sta se ostala dva napadalca razstrelila. V napadu je umrlo 89 ljudi. 99 oseb je bilo v napadu poškodovanih.
Predsednik Hollande je napade označil za vojno dejanje. V dneh po napadu je Francija kot prva članica EU aktivirala solidarnostno klavzulo3 člena 42(7) Pogodbe o Evrospki uniji. Po poročanju tožilca so se v napadu usklajevale 3 skupine napadalcev. V dnevih po napadu je bilo izvršenih več kot sto racij po Franciji in Belgiji (Paris attacks: What happened on the night, 2015). V napadu naj bi sodelovalo 11 skrajnežev, ki so bili razdeljeni v tri skupine glede na lokacijo napadov. Prva skupina je bila pri stadionu (Bilal Hadifi, Ahmad al-Mohamed, M al Mahmod), druga je izvršila napade na bare in restavracije (Chakib Akrouh, Abdelhamid Abaaoud, Brahim Abdeslam), tretja pa je izvršila napad v koncertni dvorani Bataclan (Omar Ismail Mostefai, Samy Amimour, Foued Mohaned-Aggad). Idejni vodja napada je bil Abdelhamid Abaaoud, ki je bil ubit v policijski raciji po napadih 18. novembra. Med racijo se je razstrelil Chakib Akrouh. Preiskovalci domnevajo, da sta skupaj sodelovala v skupini, ki je izvedla napade na restavracije in bare, saj so njun DNK našli v zapuščenem avtu. 18. 3. 2016 je policija v Belgiji aretirala Salaha Abdeslama, ki je bil vse od napada na begu. Policija verjame, da je pripravljal tudi napade v Bruslju. Nekaj dni po napadu v Belgiji so 8. aprila aretirali tudi Mohameda Abrinija zaradi napadov na bruseljsko letališče 22. 3. 2016.
3 Člen 42(7) »V primeru oboroženega napada na ozemlje države članice, ji morajo druge države članice v skladu z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov zagotoviti pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi« (Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji, 2012).
19
Abrini in Abdeslam naj bi pomagala izvesti napade v Parizu (Paris attacks: Who were the attackers?, 2016). V videoposnetku po napadih je Islamska država prevzela odgovornost za napad. V posnetku so sporočili, da je napad izvedlo 8 skrajnežev, oboroženih z bombnimi jopiči in puškami na točno izbrane tarče v središču Pariza (Sanchez idr., 2016). Po poročanju Instituta za vojne študije je bil to najbolj sofisticiran napad Islamske države na zahodu do sedaj. Poročajo tudi o tem, da naj bi del napadalcev prišel v Francijo skupaj s sirskimi migranti po begunski poti preko Grčije (Estelle, Gambhir, in Menoche, 2015).
2.6 London 5. 12. 2015
David Pethers se je na podzemni postaji Leytonstone v Londonu poskušal približati 'noremu' napadalcu, ki je ravno zabodel moškega. Pethers je želel razorožiti napadalca, vendar ga je le-ta z nožem poškodoval v predelu vratu, preden je policija onesposobila napadalca z električnim paralizatorjem ('taser' pištola). Začetek napada je bil okrog 19:00, ko je napadalec Muhaydin Mire z nožem začel groziti potnikom in vzklikal: »To je za Sirijo« in »Vsa vaša kri bo prelita«. V napadu je bila ena oseba težje poškodovana in dve lažje. Mire naj bi dobil navdih za napad po tem, ko je Velika Britanija sprejela sklep o bombardiranju Islamske države v Siriji in Iraku, poroča The Telegraph (Whitehead, 2015).
2.7 Pariz 7. 1. 2016
V minuti molka v spomin na Charlie Hebdo je policija ustrelila moškega, ki je poskušal najti pot v policijsko postajo. V roki je držal mesarski nož in kričal »Allahu Akbar«. Na telo je imel pripet lažen bombni pas. V posesti so našli papir z zastavo Islamske države in pripisom v arabščini, da prevzema odgovornost za napad, zatrjuje urad pariškega tožilstva (Hume in Shubert, 2016).
2.8 Bruselj 22. 3. 2016
Dva napada sta prizadela prestolnico Belgije v jutranjih urah v torek, 22. 3. 2016. Prvi napad se je zgodil na letališču Zaventem v t. i. »check-in« območju. Tik pred detonacijo je bilo mogoče zaslišati krike v arabščini, trdijo priče. Le nekaj sekund po prvi detonaciji je na drugem predelu check-in območja eksplodirala še ena bomba in poškodovala tiste, ki so bežali stran od prve. Le dobre pol ure kasneje je ponovno eksplodirala bomba. Tokrat se je v središču Bruslja na podzemni postaji Maelbeek
20 razstrelil skrajnež. Podzemna postaja je v neposredni bližini institucij Evropske unije. V napadih je umrlo 32 ljudi: 16 na letališču in 16 na podzemni postaji. Skupaj je bilo v obeh napadih poškodovanih približno 340 ljudi. Po napadih se je policiji oglasil taksist, ki je na letališče peljal tri moške z velikimi torbami. Taksist naj bi zavrnil eno veliko torbo, saj v avtu ni bilo več prostora. Policija je kasneje našla veliko bombo, 15 kg eksploziva TATP (triaceton triperoksid), kemikalije, pripomočke za izdelavo bomb in zastavo Islamske države na naslovu, ki jim ga je podal taksist. V dneh po napadu so v racijah v Franciji, Belgiji in Nemčiji aretirali 12 ljudi (Brussels explosions: What we know about airport and metro attacks, 2016). V napadu so se razstrelili trije napadalci (Najim Laachraoui, Ibrahim el-Bakraoui in Khalid el-Bakraoui). Dva skrajneža, ki sta bila kasneje aretirana, sta bila osumljena pomoči pri izvedbi napada (Osama Krayem in Mohamed Abrini). Abrini, 'moški s klobukom', je bil prepoznan s pomočjo posnetkov nadzornih kamer na letališču. Abrinija je policija iskala že po novembrskih napadih v Parizu. Pri napadih v Bruslju, ki naj bi se zgodili v času velike noči, naj bi pomagal tudi Salah Abdeslam, ki je prav tako osumljen pomoči pri napadih v Parizu. Abdeslam je bil aretiran 5 dni pred napadom v Bruslju, kar naj bi bil tudi razlog, da so napad izvedli predčasno. Za napadom naj bi stala Islamska država (Paris and Brussels bombers’ links uncovered, 2016).
2.9 Magnanville 13. 6. 2016
Napad se je zgodil v predmestju Pariza, imenovanem Magnanville. Skrajnež Larossi Abballa je čakal skrit pred hišo namestnika poveljnika policije Jean-Baptiste Salvainga na njegov prihod. Sprva je Salvaingu uspelo zbežati in sosedom ukazati, naj pokličejo policijo. Kmalu zatem je Abballa dohitel Salvainga na pločniku in ga večkrat zabodel v predel trebuha. Abballa se je nato zatekel v hišo, kjer sta bila Salvaingova partnerka Jessica Schneider, ki je prav tako zaposlena na policiji, in njun triletni sin. Specialne enote so obkolile hišo, evakuirale bližnje sosede in prekinile dovod elektrike do hiše. Policijski pogajalci so poskušali govoriti z napadalcem. Abballa je odvrnil, da je vojak Islamske države, da jim je prisegel zvestobo in namerno izbral za tarčo policista. Pogajanja so se zaključila, ko je Abballa ukazal policiji, naj se ne približuje hiši ter nato prekinil komunikacijo. Posebne enote so vdrle v hišo in ustrelile napadalca. Iz hiše so uspešno rešili triletnega sina, partnerka Jessica Schneider pa je podlegla rani v predelu vratu, povzročeni z nožem. V hiši so po napadu našli seznam tarč, ki je vključeval izvajalce rap glasbe, novinarje, policiste in javne osebnosti, tri mobilne telefone in tri nože. Kmalu po napadu so ugotovili, da je Abballa napad snemal ter ga v živo predvajal na svojem Facebook profilu, na omrežju Twitter je objavil tudi dve
21 sporočili, v katerih prevzema odgovornost za napad. Abbala je v videoposnetku pozval podpornike, naj napadejo policijo, novinarje, javne osebnosti, paznike v zaporih in izvajalce rap glasbe. Prav tako je pozval, da naj spremenijo Evropsko prvenstvo v nogometu, ki se je začelo v Franciji tri dni pred napadom, v pokopališče. Abballa naj bi tudi objavil slike, na katerih sta bila on in triletni sin umorjenega para, s pripisom »Ne vem še, kaj bom naredil z njim«. V napadu sta umrla oba starša triletnega otroka in napadalec.
Abballa je bil leta 2013 obsojen na tri leta zapora zaradi hudodelskega združevanja z namenom priprave terorističnih napadov. Prav tako je bil identificiran kot del spremstva človeka, ki se je vrnil iz Sirije, zaradi česar je bil na francoskem seznamu oseb nadzora. V sklopu nadzora so prisluškovali njegovim telefonskim klicem, ki pa niso kazali indicev priprave nasilnega dejanja (Chrisafis in Willsher, 2016).
2.10 Nica 14. 7. 2016
V Franciji je 14. julij simbol demokracije, svobode in boja proti zatiranju. Na ta dan se spominjajo padca Bastilije leta 1789 in začetka francoske revolucije. Praznovanje nacionalnega praznika je v letu 2016 zaznamoval teroristični napad na proslavi v Nici na jugu Francije. Francoz tunizijskih korenin Mohamed Lahouaiej Bouhlel se je udeležil proslave v Nici, s katere je poslal sliko, na kateri stoji pred belim tovornjakom, je zatrdil njegov brat. Le nekaj minut kasneje je s tovornjakom zapeljal v množico ljudi na promenadi, s seboj je imel tudi orožje. Med ljudmi je vozil skoraj 2 kilometra, preden ga je policija ustrelila. V napadu je umrlo 84 ljudi. Več kot 200 je bilo poškodovanih.
Čeprav je bil Bouhlel znan policiji, ni bil nikdar na seznamu osumljenih oseb, povezanih s terorizmom. Obveščevalnim službam je bil popolnoma neznan. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je dejal, da je Bouhlel moral biti radikaliziran v zelo kratkem časovnem obdobju. Mediji poročajo, da Bouhlel naj ne bi bil trdnega verskega prepričanja, da je imel psihične težave in da je bil alkoholik. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država, vendar je Cazeneuve zatrdil, da še ne morejo potrditi povezave med Bouhlelom in Islamsko državo. V preiskavi so ugotovili, da je napadalec v dneh pred napadom na spletu iskal teroristično propagando. Prav tako so na računalniku našli slike trupel in borcev z zastavo Islamske države, kar lahko kaže na to, da ga je navdihnila ideologija in se je radikaliziral sam (McKirdy, 2016).
22
V povezavi z napadom so bili aretirani štirje moški in ženska, stari med 22 in 40 let. Osumljeni so bili logistične podpore pri izvedbi napada. Trije moški, Franco-Tunisians Ramzi A., Mohamed Oualid G. in Chokri C., so bili obtoženi sostorilstva. Albanec Artan in Enkeldja francosko-albanske narodnosti sta bila obtožena zagotovitve orožja napadalcu. Osumljeni naj bi z Bouhlelom napad pripravljali več mesecev. Francoski predsednik François Hollande je podaljšal izredno stanje države vse do januarja 2017 (Nice truck attack: Five suspected accomplices charged, 2016).
23
3 Spremenjen modus operandi terorističnih napadov Islamske države
29. novembra 2015 in 1. decembra 2015 so se strokovnjaki držav članic EU, omrežja First Response Network (FRN)4 in Europola sestali z namenom ocenjevanja sprememb modusa operandi Islamske države in drugih versko motiviranih terorističnih organizacij, da izboljšajo razumevanje grožnje, ki jo predstavljajo državam članicam EU in razvoj verjetnih scenarijev, na podlagi katerih se je mogoče bolje pripraviti na prihodnje napade.
Z vidika razvoja teroristične grožnje novembrski teroristični napadi v Parizu izstopajo v dveh razlogih: (1) Modus operandi napada je podoben napadu v Mumbaju leta 20085 (izbrani cilji, število napadalcev in vpliv). (2) Bile so tri skupine napadalcev, med njimi takšni, ki so se rodili in odraščali v Franciji ter povratniki izmed tujih borcev.
Ugotovitve so predstavili na področjih: terorističnih organizacij, izvedbe terorističnih napadov in izbire tarč, financiranja terorizma in možnih scenarijev.
S področja terorističnih organizacij opozarjajo, da obveščevalni podatki nakazujejo, da je Islamska država usposobila skrajneže za način izvedbe napada na čustveno odsoten način v slogu »posebnih enot«. Kar nakazuje možnost več podobnih napadov, kakor ta, ki se je zgodil v Parizu novembra 2015. Teroristične celice, pripravljene na izvedbo napada, so večinoma domače in/ali ustanovljene na lokalni ravni. Člani so lahko bili izurjeni v Siriji, vendar ni nujno. Pred novembrskimi napadi je glavna grožnja izvirala od posameznikov, ki so bili lokalno radikalizirani. Strokovnjaki opozarjajo, da ni konkretnih dokazov o sistematični uporabi pretoka beguncev za vstop v Evropo, vendar obstajajo poročila o izpostavljenosti sirskih beguncev in begunskih centrov na radikalizacijo s strani skrajnežev, za namene rekrutiranja novih teroristov. Trening skrajnežev Islamske države je sestavljen iz uvoženih tehnik vojskovanja, uporabe orožja, eksploziva in posebnih tehnik ubijanja. Urjenje skrajnežev poteka v kampih v Siriji kot tudi v EU ter na Balkanu. Usposabljanje preživetja omogoča preizkusiti
4 Mrežo First Response Network (FRN) sestavlja več kot 56 strokovnjakov boja proti terorizmu iz držav članic in Europolovega centra ECTC, z namenom aktivacije ob večjih terorističnih napadih ali grožnjah napada zoper EU in njene interese (Europol, 20016-a). 5 Podobnosti obeh terorističnih napadov se kažejo v uporabi avtomatskega orožja AK 47, izbiri tarč: restavracije, kavarne in središča zabave, ki zagotovijo veliko število žrtev in visoko stopnjo pozornosti. Število napadalcev je bilo enako. Število žrtev je bilo v Mumbaju 164, v Parizu pa 130 (Europol, 20016-a).
24 pripravljenost in odločnost novih članov Islamske države. Rekrutiranje novih članov ni nujno dolgotrajen proces. Pomembno vlogo igra starost. Mlajši so bolj dovzetni za radikalizacijo, zato je čas rekrutiranja krajši, kakor pri starejših osebah. Pomembno vlogo igrajo socialne vezi (skupno ozadje, etnične, geografske in jezikovne podobnosti) in ne le verska in ideološka prepričanja ali motiv. Glede na odsotnost verske komponente radikalizacije predvsem mlajših oseb, pozivajo za uporabo izraza »nasilnih ekstremističnih socialnih gibanjih« namesto »radikalizacije«.
Velik del tujih borcev je diagnosticiran z duševnimi težavami pred vstopom v Islamsko državo, prav tako jih je imel velik del kazenske evidence od manjših prekrškov do velikih kaznivih dejanj. Teroristi uporabljajo internet in družbene medije za komunikacijo in nakup potrebnih stvari, kot so orožje in ponarejeni potni listi. Uporabljajo storitve, kot so WhatsApp, Skype in Viber. Na omrežjih Facebooka, VKA in Twitterja se pridružijo zaprtim in skritim skupinam, kjer lahko dostopajo samo z vabilom, v namene komunikacije pa uporabljajo kodiran jezik. Prav tako uporabljajo orodja za šifriranje in anonimizacijo, kot so The Onion Router (ToR) in omrežja Virtual Private Network VPN, z namenom preprečitve konvencionalnega opazovanja s strani varnostnih organov. Obstajajo dokazi o ravni tehničnega znanja, ki onemogoča obveščevalnim agencijam in organom pregona nadzor uporabe interneta in družbenih medijev s strani skrajnežev.
Na področju izvedbe terorističnih napadov in izbire tarč opažajo, da napadi niso nujno koordinirani iz Sirije. Vodstvo Islamske države naj bi začrtalo splošno strategijo, ampak dopustilo taktično svobodo lokalnim vodjem za prilagoditev ukrepov glede na okoliščine na kraju samem. Pri izbiri tarč imajo sposobnost izvesti napad po svoji volji, kadarkoli in skoraj na katerokoli tarčo. Izbor kaže željo po izbiri »mehkih tarč«, ki imajo potencial povzročitve množičnih žrtev. Novembrski napadi v Parizu so pokazali zmožnost Islamske države izvedbe organiziranega napada izven svojega območja nadzora z uporabo modusa operandi, videnega v napadih v Iraku, Pakistanu in drugih državah. V tem smislu so napadi postavili nov standard, kar ne izključuje uporabe taktike spodbujanja lokalnih posameznikov za izvedbo samostojnih napadov. Pregovor, da »pravi teroristi uporabljajo bombe«, ne drži več. Izbrano orožje je velikokrat AK 47, ki ima simbolno vrednost, prikazano na logotipih organizacije in ga je mogoče enostavno kupiti v državi, kjer želijo izvesti napad ali v sosednjih državah. Novost so bombni jopiči, uporabljeni v napadu na stadion novembra v Parizu. V prihodnosti ne izključujejo možnosti kibernetskih napadov na države članice in opozarjajo, da do sedaj še niso zaznali poskusov prizadevanj uporabe kemičnega, biološkega,
25 radiološkega ali jedrskega orožja (CBRN).
Sprememb na področju financiranja terorizma v zadnjem času niso zaznali. Načini financiranja operativcev v EU ostajajo neznani. Ocenjujejo, da so potovanja tujih borcev v konfliktna območja plačana s strani borcev samih. Kljub poročilom tretjih oseb o uporabi virtualnih valut kot bitcoin za namene financiranja terorizma, to ni bilo potrjeno s strani organov pregona.
Za raziskave tveganja terorističnih napadov v državah članicah so v obzir vzeli dva sklopa skrajnosti: sofisticiran napad - preprosti napad in t. i. »težke« - »mehke« tarče. Sofisticirani napadi so skrbno načrtovani, usmerjeni zoper posebne cilje in strokovno izvedeni s strani dobro usposobljenih in popolnoma pripravljenih operativcev. Preprosti napadi so velikokrat impulzivna dejanja brez ustrezne predhodne priprave. »Mehke tarče« so tarče, ki nimajo možnosti obrambe proti nasilnim napadom. Celotno prebivalstvo je »mehka tarča«. »Težke tarče« so tarče, ki imajo možnost obrambe, na primer: vojska, policija in dobro zaščitena okolja. Iz kombinacije možnih vrst napadov in vrst ciljev je možno predvideti štiri scenarije napadov.
Srečanje so zaključili s prepričanjem, da Islamska država pripravlja nove napade, podobne novembrskim v Parizu, v državah članicah EU, usmerjene zoper »mehke tarče« zaradi vpliva, ki ga povzročijo, kar se je kasneje izkazalo za resnično (napadi v Bruslju). Napadi Islamske države nakazujejo na premik strategije Islamske države v smeri delovanja v globalnem prostoru. Pri izboru tarč imajo lokalni voditelji taktično svobodo, kar zmanjšuje možnost odkritja napada v začetnih fazah priprav s strani pristojnih organov. Opozarjajo, da kljub spremembi modusa operandi ni mogoče izključiti drugih taktik napadov in da je brez ustreznih obveščevalnih podatkov skoraj nemogoče ugotoviti, kdaj in kje bo izveden naslednji teroristični napad. Širok spekter možnih ciljev v kombinaciji z oportunističnim pristopom skupin na lokalni ravni ustvarja veliko različnih možnih scenarijev prihodnjih terorističnih napadov (Europol, 2016-a).
26
4 Fenomen tujih borcev
Fenomen tujih borcev ni nov pojav. Pojavili so se že v španski narodni vojni, v sovjetski invaziji na Afganistan, v konfliktu v Bosni in Hercegovini, Čečeniji ter Dagestanu. Vendar pa se je izraz tuji borci začel uveljavljati šele po terorističnih napadih 9. 11. 2001 v Ameriki zaradi prisotnosti tujih borcev v vrstah talibanov v Al Kaidi v Afganistanu. Tuji borci so se povezovali predvsem z internacionalnimi terorističnimi mrežami in bili dojeti kot velika teroristična grožnja, kadar so se vrnili v lastno državo (Kraehenmann, 2014). Strokovnjaki ocenjujejo, da se je od 80-ih let 20. stoletja do sredine 2010 med 10.000 in 30.000 tujih borcev pridružilo konfliktom v muslimanskem svetu (Hegghammer, 2011).
Definicij fenomena tujih borcev je veliko. Med najbolj citiranimi se pojavi definicija, ki jo je napisal Malet D. (2013:9), ki tuje borce opiše kot posameznike, ki »se pridružijo uporom v tujini in je njihova glavna motivacija prej ideološka ali religiozna kakor finančna«. Hegghammer (2011:57,58) je oblikoval širšo definicijo. Tuj borec je agent, (1) ki se je pridružil in deluje znotraj meja upora, (2) nima državljanstva države, niti sorodstvenih vezi do sprtih strani v državi, kjer poteka konflikt, (3) ni pripadnik uradne vojaške organizacije in (4) ni plačan.
Kljub temu da pojav ni nov, so njegove razsežnosti v konfliktnem območju Sirije in Iraka dosegle novo dimenzijo. Vojna v Siriji je pritegnila več tujih borcev kot katerakoli druga vojna v preteklosti (European Parliament, 2015-a). Njihovo realno število ne more biti točno določeno. Po poročanju ICSR iz Londona je ocena tujih borcev na vojnem območju v Siriji presegla 20.000 borcev. Od tega naj bi 19 % (3.850) izhajalo iz Evropske unije (Neumann, 2015). Direktor Europola Wainwright B. (2015) je število državljanov Evropske unije, ki se borijo v Siriji, ocenil med 3.000 in 5.000. V intervjuju za Večer je WainWright (2016) julija 2016 ocenil število tujih borcev na 5.500, od teh naj bi se jih 1.500 že vrnilo v EU.
27
Slika 4: Ocenjeno število tujih borcev po podatkih ICSR v Siriji in Iraku po državah iz leta 2014.
(vir: European Parliament, 2015-a)
Večina državljanov EU, ki se gredo borit na Vzhod, se priključi džihadističnim skupinam, katerih ideologija je sovražno nastrojena proti Zahodu. Ti ljudje predstavljajo varnostno grožnjo članicam EU, ker so lahko bili nadaljnjo radikalizirani in pridobili borilne veščine in so zato sposobni izvesti smrtonosni napad, ko se vrnejo v EU. Kar nakazuje napad v judovskem muzeju v Belgiji, katerega napadalec naj bi se izuril v Siriji. Primere tujih borcev je potrebno proučevati od primera do primera, saj jih veliko umre v spopadih, ostane v tujini ali se vrnejo, vendar zavrnejo sodelovanje v nadaljnjih ekstremističnih dejanjih. Študije so pokazale, da se eden od devetih tujih borcev vrne z namenom izvedbe terorističnega napada. V letu 2014 so Združeni narodi sprejeli resolucijo št. 2178, v kateri so inkriminirali potovanje v tujino s terorističnimi nameni kot tudi financiranje in organizacijo takšnega dejanja. Koordinator EU proti terorizmu Gilles de Kerchove je zatrdil, da so tuji borci prioriteta EU že od sredine 2013. Tega leta je koordinator proti terorizmu predstavil 22 ukrepov v povezavi s tujimi borci na šestih glavnih področjih: razumevanje fenomena, preprečevanje radikalizacije, zaznavanje sumljivih potovanj, preiskovanje in pregon, povratniki in sodelovanje s tretjimi državami. Po napadu na Charlie Hebdo je EU sprejela strategijo za boj proti terorizmu v Siriji in Iraku, s poudarkom na tujih borcih. Hkrati so se pojavile zahteve po ponovni obravnavi predloga PNR (Passengers name record), ki je bil v prejšnjih letih zavrnjen. Decembra 2014 so se ministri na sestanku JHA (ministri pravosodja in notranjih zadev) osredotočili na dve področji: pravosodje (potreba po posodobitvi okvirnega sklepa sveta z dne 13. 7. 2012 o boju proti terorizmu v luči nedavno sprejete resolucije št. 2178) ter izboljšanja izmenjave informacij (z večjo
28 vlogo Europola in Eurojusta). Po poročanju koordinatorja v boju proti terorizmu so varnostne službe EU sposobne identificirati 70 % vseh tujih borcev (European Parliament, 2015-a). V poročilu iz marca 2016 je opisal, da izmenjava podatkov še vedno ni na zadovoljivi ravni, kljub temu da je v tem letu 5-krat več vnosov oseb v informacijsko bazo Focal Point Travellers kot prejšnje leto, od česar je 2.786 potrjenih tujih borcev vnesenih od držav članic EU. Medtem EIS - European Information System (Evropski informacijski sistem) vsebuje le 1.473 tujih borcev. Aktualne ocene tujih borcev pa se gibljejo okoli 5.000 borcev (EU Counter-Terrorism Coordinator, 2016-a).
8. junija 2016 je Varnostni svet v sklopu Združenih narodov izdal opozorilo povečanega tveganja večjih mednarodnih terorističnih napadov. Vojaški neuspeh in izguba ozemlja Islamske države naj bi povišala število vrnitev tujih borcev v njihove izvorne države.. Podsekretar za politične zadeve Jeffrey Feltman je dejal, da bi lahko glede na nedavne vojaške neuspehe Islamska država prešla v novo fazo. Povečala število podružnic, poskušala premakniti finančna sredstva izven trenutnih mej konflikta ter zvišala tveganje kompleksnih večkratnih mednarodnih napadov. Nekatere države članice ZN so poročale o znatnem povečanju stopnje povratnikov iz Iraka in Sirije. Kljub temu še vedno veliko tujih borcev potuje na konfliktna območja (Security Council warned of increased risk for international terrorist attack, 2016).
Mednarodna koalicija boja proti Islamski državi, ki združuje 66 držav in mednarodnih organizacij, je julija 2016 sporočila, da je sedaj ključni trenutek za poraz Islamske države in njenih podružnic. Ameriški državni sekretar John Kerry je sporočil, da je Islamska država izgubila polovico ozemlja v Iraku in petino v Siriji. Prav tako izgublja voditelje kot tudi borce (Mednarodna koalicija proti IS: „Zdaj je ključni trenutek, da porazimo IS“, 2016).
29
5 Migrantska kriza in teroristični napadi
S prihodom migrantov so se mnenja ljudi v glavnem razdelila na dva pola. Prvi so zagovarjali prihod migrantov in nekateri tudi sami ponudili pomoč. Drugi so odločno nasprotovali prihodu migrantov in opozarjali na varnostno grožnjo in morebiten nekontroliran prehod migrantov v Evropo. Glasovi desnega ekstremizma so postajali vse glasnejši. Na konferenci G20 po napadih v Parizu je predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker povedal: »Ne smemo mešati različnih kategorij ljudi, ki prihajajo v Evropo,« in s tem opozoril na problem enačenja teroristov in beguncev. »Tisti, ki so organizirali te napade in tisti, ki so jih zagrešili, so ravno ti, pred katerimi begunci bežijo in ne obratno« (Zalan, 2015). Na drugi strani Thoman Nail odgovarja, da je v luči migrantske in teroristične krize v očeh ljudi migrant na zahodu postal potencialni terorist. Migrantske krize po napadih v Parizu 13. 11. 2015 ni mogoče več ločeno razumevati od teroristične krize. Opre se tudi na to, da krizi v očeh nacionalista nista bili nikoli ločeni (Nail, 2016). Vse desničarske stranke, predvsem pa nemška stranka Alternativa za Nemčijo, so in bodo enačile begunce s terorizmom, poroča New York Times. Vodja stranke za neodvisnost Združenega kraljestva (UK Independence Party - UKIP) Nigel Farage se je tako opredelil do problema: »Mislim, da smo dosegli točko, kjer si moramo sami priznati, da sta bila množično priseljevanje in multikulturnost v Veliki Britaniji, Franciji in tudi drugod po EU do sedaj neuspešna.« Po napadih v Parizu in Bruslju je širša javnost začela ostreje obsojati sprejemanje beguncev in svojo jezo stresala na Evropske voditelje (Erlanger, 2016).
V medijih se je razširilo več poročil o povezavi med migrantsko krizo ter terorističnimi napadi v Parizu 13. 11. 2015. Washington Post poroča o štirih skrajnežih, ki naj bi jih Islamska država poslala po begunski poti v Evropo. Dvema migrantoma (M al-Mahmod in Ahmad al-Mohamed) je uspelo priti vse do Pariza, kjer sta se v noči na 13. 11. 2015 razstrelila pred stadionom, kjer je potekala nogometna tekma med Francijo in Nemčijo. Preostala skrajneža (Muhammad Ghani Usman in Adel Haddadi) pa naj bi v Grčiji ustavili z neveljavnima potnima listoma in jima prepovedali nadaljnjo pot, vendar le za nekaj tednov, dokler jim niso spet dovolili potovati. Kasneje so ju aretirali v Avstriji.
Policija verjame, da je bila njuna naloga sodelovati v terorističnem napadu v Parizu. Evropski varnostni uradniki predvidevajo, da je Islamska država v letu 2015 v Evropo poslala teroristične celice in je bila pri tem uspešna predvsem zato, ker se Evropska unija ni znala spoprijeti s krizo. V članku citirajo besede poveljnika Islamske države,
30 ki v intervjuju trdi, da je Islamska država v Evropo poslala veliko operativcev po begunski poti. Dejal je tudi, da so nekateri izmed njih svojo nalogo že izpolnili, medtem ko drugi čakajo, da bodo aktivirani.
Skrajneža, ki so ju aretirali v Avstriji, trdita, da so Sirijo zapustili in odšli do turške obale, kjer so se vkrcali na splav tihotapcev skupaj z begunci na poti v Grčijo. Ker je bila Grčija preobremenjena, niso uspeli vseh preveriti. Evropske varnostne službe in strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo pred napadi v Parizu novembra 2015 le 20 % vseh beguncev temeljito zaslišanih in preverjenih. Oblasti v Grčiji so preverile potne liste skrajnežem. Imeli so sirske potne liste (Faiola in Mekhennet, 2016). Po poročanju Mirrorja so skrajneži Islamske države ukradli več deset tisoč potnih listov iz vladnih stavb med državljansko vojno, s katerimi želijo teroristom olajšati vstop v EU in prestati varnostne preglede na begunski poti v Evropo (Myers, 2015). Al-Mahmod in Ahmad al-Mohamed nista bila zaslišana ali preverjena in sta lahko nadaljevala pot, Usman in Haddadi pa nista prestala zaslišanja. Usman, ki je pakistanke narodnosti, je govoril le slabo arabsko. Haddadi, alžirske narodnosti, pa je znal le malo povedati o mestu Aleppo, v katerem naj bi se rodil. S tem sta se izdala, da nista Sirca. Pogojno sta bila obsojena na trimesečno kazen z ukazom, da morata v mesecu dni zapustiti državo in se vrniti na otok Kos. Pot sta nadaljevala po Balkanu čez Slovenijo in brez potnih listov v Avstriji zaprosila za azil, sedaj zatrjujoč resničnih narodnosti. Med preiskovanjem napadalcev terorističnega napada je policija rekonstruirala prihod skrajnežev v Evropo, pri čemer so zaznali prihod še dveh skrajnežev v Grčijo istega dne, kot sta prispela Al-Mahmod in Ahmad al-Mohamed. S tem je policija prišla na sled Usmanu in Haddadiju, ki sta bila takoj aretirana. Med 150-urnim zaslišanjem je policija dobila indice za nadaljnje aretacije 'beguncev'. Po poročanju enega izmed evropskih varnostnih uradnikov sta skrajneža »žalostna, da sta živa, saj naj bi v Parizu umrla z drugimi kot mučenika« (Faiola in Mekhennet, 2016).
31
6 Odziv Evropske unije na napade
6.1 Skupne izjave po napadih
»We are Charlie« (»Mi smo Charlie«) je bil odgovor EU na teroristične napade na Charlie Hebdo. Predstavniki EU so se zbrali v nedeljo 11. 1. 2015 v Parizu na pohodu v spomin žrtvam napada na Charlie Hebdo. »V Parizu smo se zbrali kot enoten in močan odgovor na skupen izziv, naslovljen storilcem teh gnusnih dejanj. Izziv lahko rešimo samo skupaj, znotraj meja Evropske unije in zunaj nje, skupaj z mednarodnimi zavezniki,« je na pohodu izjavil komisar Avramopoulos (We are Charlie - European Commission, 2015). Isti dan je potekal tudi sestanek ministrov za pravosodje in notranje zadeve, na katerem so obravnavali aktualne dogodke in podali usmeritve za posamezna področja boja proti terorizmu za delo v prihodnje. Ukrepe, s katerimi je EU odgovorila na napade, so predstavljeni v naslednjem poglavju (Council of the European Union, 2015- b).
Po napadih 13. 11. 2015 je EU sporočila, da bo ta dan zapomnjen kot dan žalovanja. Franciji so izrekli podporo in ostro obsodili napade. »To sramotno teroristično dejanje bo doseglo le nasprotje namena, ki je bil razdeliti, prestrašiti in zasaditi sovraštvo. Dobro je močnejše od zla. Vse, kar lahko naredimo na nivoju EU, da bi naredili Francijo varno, bo storjeno. Storili bomo vse potrebno, da bomo porazili ekstremizem, terorizem in sovraštvo« (Statement of the EU heads and EU institutions on attacks in Paris - Consilium, 2015).
Prav tako so dogodke marca v Bruslju označili kot napad na našo odprto demokratično skupnost in poudarili, da bodo ohranili vrednote v boju zoper terorizem. V izjavi so ponovno opisali tudi področja boja proti terorizmu, ki jim bodo v prihodnosti posvetili še več pozornosti (Joint statement of EU Ministers for Justice and Home Affairs and representatives of EU institutions on the terrorist attacks in Brussels on 22 March 2016, 2016).
6.2 Srečanja organov Evropske unije
»Glavna odgovornost za obravnavanje vprašanj iz področja terorizma nosijo države članice same. Na tem mestu EU igra zgolj podporno in usklajevalno vlogo, ki ima v prihodnosti namen okrepiti« (European Parliament, 2015-a, str. 4).
32
V luči aktualne teroristične grožnje in številnih žrtev terorističnih napadov se je po napadih na Charlie Hebdo na nivoju EU zvrstilo veliko število sestankov na temo boja proti terorizmu. Sestanki so potekali v okviru Sveta Evrope, Sveta ministrov JHA (Justice and Home Affairs – Pravosodje in notranje zadeve) in Sveta za zunanje zadeve. Na teh sestankih so revidirali že obstoječe ukrepe in merila v boju proti terorizmu, podali predloge posodobitev in sprejeli sklepe predlogov novih ukrepov.
Eden takšnih sestankov sveta JHA je potekal v Rigi 29.–30. 1. 2015 po napadih na Charlie Hebdo. V izjavi za javnost je komisar Avramopoulos dejal, da je napad »izpodbijal naše temeljne vrednote in pokazal, kako resna je grožnja terorizma v Evropi.« Na sestanku so zatrdili, da ima EU že veliko pomembnih orodij v boju proti terorizmu, in da je sedaj čas, da se jih okrepi. Določili so štiri področja že obstoječih ukrepov, ki jih bodo v prihodnosti krepili: preprečevanje radikalizacije, izmenjava informacij, identifikacija potovanj teroristov in trgovina z ilegalnim orožjem (Speech of Commissioner Avramopoulos: Discussions on fighting terrorism at the informal JHA council in Riga, 2015).
12. 2. 2015 je potekal sestanek Sveta Evrope. Predsednik Donald Tusk je za javnost dejal: »Postavili smo nove prioritete v boju zoper terorizem.« Izpostavil je, da v EU najbolj potrebujemo sporazum o izmenjavi evidenc potnikov (Press statement by President Donald Tusk after the informal meeting of heads of state or government - Consilium, 2016). Na sestanku so postavili smernice za delo v naslednjih mesecih. Namen sestanka je bil dodatno poostriti ukrepe v boju zoper terorizem, pri tem pa v celoti spoštovati človekove pravice in pravno državo.
Trije pomembnejši sestanki na temo boja proti terorizmu so bili sestanki Evropskega Sveta 12. 2. in 18. 12. 2015 ter sestanek JHA ministrov 20. 11. 2015. Ker so na sestankih prišli do podobnih ugotovitev, bodo v nadaljevanju zajeli področja, ki jih želijo v prihodnosti okrepiti in uvesti ukrepe za posodobitev ter krepitev boja proti terorizmu. Na sestanku evropskega Sveta 12. 2. 2015 so ukrepe razdelili na tri področja: (1) zagotavljanje varnosti državljanov, (2) preprečevanje radikalizacije in zaščita vrednot ter (3) sodelovanje z mednarodnimi partnerji (Neuradno srečanje voditeljev držav ali vlad Bruselj, 12. februar 2015 - Izjava članov Evropskega sveta - Consilium, 2015).
6.2.1 Zagotavljanje varnosti državljanov
V sklopu zagotavljanja varnosti državljanov je EU na prvo mesto postavila sprejetje direktive PNR Passenger name record (evidence podatkov o potnikih). Z njo želi v boju
33 proti terorizmu dodati več proaktivnih orodij z namenom zaznave in zbiranja informacij o sumljivem potovanju znotraj mej EU. Namen PNR je odkrivanje osumljencev, motenje delovanja omrežij skrajnežev in spodkopavanje terorističnih dejavnosti. Na JHA sestanku 20. 11. 2015 so po ponovnih napadih v Parizu poudarili nujnost in pomembnost dokončanja direktive PNR v letu 2015 (Outcome of the Council meeting - 3432nd Council meeting Justice and Home Affairs, 2015).
Pomemben doprinos v boju naj bi prinesla sprememba Schengenskega zakonika za krepitev in modernizacijo zunanjih meja z uporabo Schengenskega informacijskega sistema (SIS II). S tem bi omogočili izvedbo sistematičnih in usklajenih kontrol posameznikov, ki imajo pravico do prostega gibanja pri pretoku čez zunanje meje EU (Neuradno srečanje voditeljev držav ali vlad Bruselj, 12. februar 2015 - Izjava članov Evropskega sveta - Consilium, 2015). Z revizijo Schengenskega zakonika bi uvedli 'Smart borders', imenovane 'pametne meje', na katerih bi lahko opravljali sistematične preglede državljanov EU in preverjanje biometričnih podatkov v ustreznih podatkovnih bazah na zunanjih mejah EU. V luči novembrskih terorističnih napadov so ministri določili tudi nova merila v kontekstu migrantske krize. Pomembna je izvedba sistematične registracije, vključno z odvzemom prstnih odtisov državljanov tretjih držav, ki nezakonito vstopajo v schengensko območje in uporabo ustreznih podatkovnih baz, zlasti SIS II, Interpolove podatkovne zbirke, VIS in nacionalnih policijskih podatkovnih baz ob pomoči Frontexa in Eurpola. Na t. i. 'vročih točkah' bo za pomoč krepitve nadzora zunanje meje možno poslati dodatne policiste in ekipo RABIT's - Rapid border intervention teams – intervencijska ekipa za področje mej (Outcome of the Council meeting - 3432nd Council meeting Justice and Home Affairs, 2015). Decembra 2015 je Komisija predstavila ambiciozen sveženj ukrepov za varovanje zunanje meje EU, učinkovitejše upravljanje migracijskih tokov in izboljšanje notranje varnosti EU, z upoštevanjem načela prostega gibanja oseb. Sveženj ukrepov zavzema uredbo o ustanovitvi Evropske mejne in obalne straže (European Border and Coast Guard- EBCG), revizijo zakonika o schengenskih mejah, uredbo Evropskega potnega lista za vrnitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito bivajo v EU, revidiran priročnik Eurosur in 8. dvoletno poročilo o schengenskem območju (European Commission, 2015-a).
Med glavne naloge EU pri pomoči državam članicam s spoprijemanjem s teroristično grožnjo uvrščamo izmenjavo podatkov, ki še vedno ni na željeni ravni. To želijo spremeniti s povečanjem operativnega sodelovanja in izmenjave informacij v okviru Europola in Eurojusta. V nadaljevanju želijo krepiti vlogo Europola pri krepitvi implementacije nadaljnjih varnostnih ukrepov, za kar je potrebna visoka stopnja
34 delitve informacij med državami članicami in organi EU (Speech of Commissioner Avramopoulos: Discussions on fighting terrorism at the informal JHA council in Riga, 2015). Cilj ni le večja izmenjava podatkov, ampak želijo povečati tudi vnos podatkov v že obstoječe podatkovne baze s strani držav članic. Svet želi pospešiti implementacijo in učinkovito uporabo Prümske pogodbe za medsebojno povezovanje in posvetovanje nacionalnih zbirk podatkov o podatkih DNK, prstnih odtisih in registracije vozil. S 1. 1. 2016 so uvedli ECTC - European Counter Terrorist Centre – Evropski center za boj proti terorizmu kot glavni center za izmenjavo podatkov med agencijami in državami članicami. Znotraj pravnega okvira boja proti terorizmu pa pozivajo države članice k večji uporabi podatkovne baze ECRIS, ki jo bodo povečali tudi na državljane tretjih držav (Outcome of the Council meeting - 3432nd Council meeting Justice and Home Affairs, 2015).
V preteklosti se je EU zavzemala zmanjšati uporabo eksploziva v namene terorističnih napadov. Vendar pa se je izkazalo, da je bilo v zadnjih napadih uporabljenega veliko strelnega orožja, kar lahko kaže na lahko dostopnost le-tega in posledično rast trgovine z orožjem. Zato bo EU v nadaljnje posvetila več pozornosti preprečitvi uporabe strelnega orožja, kar želi doseči s krepitvijo delitve informacij o orožju med državami članicami in Eurojustom, Europolom ter Interpolom. Za izboljšanje razmer na tem področju ministri razmišljajo tudi o spremembi zakonodaje (Speech of Commissioner Avramopoulos: Discussions on fighting terrorism at the informal JHA council in Riga, 2015). Po napadih 13. 11. 2015 so določili, da bodo revidirali sedanjo Direktivo o strelnem orožju. Zavzeli so se za povečanje operativnega sodelovanja znotraj Načrta za operativno ukrepanje na področju strelnega orožja v okviru Europola in pozvali agenciji Frontexa in Europola za pomoč državam članicam, ki mejijo na države zahodnega Balkana, za povečanje kontrol zunanjih meja za zaznavanje tihotapljenja orožja.
Ministri zahtevajo implementacijo strožjih pravil v državah članicah za preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma in nadzor finančnih tokov. Svet je pozval komisijo za pripravo predlogov za krepitev in harmonizacijo sodelovanja med enotami za finančni nadzor in uporabo FIU.net omrežja. Izpostavili so pomembnost zamrznitve sredstev teroristov znotraj EU (Outcome of the Council meeting - 3432nd Council meeting Justice and Home Affairs, 2015). Februarja 2016 je Svet sprejel sklepe akcijskega načrta okrepitve boja proti financiranju terorizma s poudarkom na preprečevanju uporabe virtualnih valut za financiranje terorizma, izboljšanje dostopa do informacij enotam za finančni nadzor, ukrepe za predplačniške kartice in proti
35 prepovedanim finančnim tokom (Response to foreign terrorist fighters and recent terrorist attacks in Europe – Consilium, 2016).
Po napadih v Parizu in Bruslju Svet EU v skupni izjavi po napadih poziva k pogostejši uporabi skupnih preiskovalnih enot, ki so svojo učinkovitost dokazale s koordinacijo preiskovanja ter z zbiranjem in izmenjavo dokazov po omenjenem napadu. Izpostavili so ustanovitev skupine strokovnjakov držav članic na področju boja proti terorizmu na Europolovem centru ECTC za podporo državnih organov pregona pri preiskovanju širše evropske in mednarodne dimenzije teroristične grožnje. Ekipa strokovnjakov se bo opirala na Europolovo zmogljivost kazenskega pregona za nadziranje in spremljanje nevarnosti tujih borcev, tokov financiranja terorizma in strelnega orožja ter spletne propagande (Joint statement of EU Ministers for Justice and Home Affairs and representatives of EU institutions on the terrorist attacks in Brussels on 22 March 2016, 2016).
Za pomoč pri implementaciji ukrepov lahko države članice zaprosijo za pomoč pri Skladu za notranjo varnost (Outcome of the Council meeting - 3432nd Council meeting Justice and Home Affairs, 2015).
6.2.2 Preprečevanje radikalizacije in zaščita vrednot
Evropski Svet izpostavlja preprečevanje radikalizacije kot ključni element boja proti terorizmu. Izpostavljajo pomembnost celovitega pristopa za uspešno soočanje na tem področju. EU stremi k zagotovitvi primernih ukrepov, ki so pomembni za zaznavanje in odstranitev vsebin na internetu, ki spodbujajo ekstremizem ali terorizem, tudi s sodelovanjem javnih organov z zasebnim sektorjem. S tem želijo odpreti nov boj proti nezakonitim vsebinam na spletu. Leta 2014 je potekal tudi forum z vodilnimi podjetji internetne industrije na temo teroristične propagande na internetu. Na področju preprečevanja radikalizacije že deluje omrežje RAN – The Radicalization Awareness Network (omrežje za ozaveščanje o radikalizaciji). RAN je pomemben predvsem za delitev dobrih praks na področju preprečevanja radikalizacije. Njegovo vlogo želijo v prihodnosti še okrepiti (Speech of Commissioner Avramopoulos: Discussions on fighting terrorism at the informal JHA council in Riga, 2015).
S spodbujanjem medverskega dialoga z drugimi skupnostmi, propagando, s katero bi izpodbijali teroristično ideologijo in s prisluhom žrtvam, želi EU ustvariti komunikacijske strategije za spodbujanje strpnosti, nediskriminacije, temeljnih svoboščin in solidarnosti povsod v EU. Pomembno vlogo pripisujejo izobraževanju,
36 priložnosti zaposlitve in socialnemu vključevanju (Neuradno srečanje voditeljev držav ali vlad Bruselj, 12. februar 2015 - Izjava članov Evropskega sveta - Consilium, 2015).
Veliko pozornosti so posvetili preprečevanju radikalizacije znotraj zaporov v EU. Na to je gotovo vplival napad v Kopenhagnu, kjer je napadalec bil izpuščen iz zapora, kjer naj bi bil radikaliziran. Dva tedna po izpustu iz zapora je izvršil napad, v katerem so 3 osebe izgubile življenje (Outcome of the Council meeting - 3432nd Council meeting Justice and Home Affairs, 2015).
6.2.3 Sodelovanje z mednarodnimi partnerji
Ministri v ospredje postavljajo pomembnost odzivanja v krizah in konfliktih, zlasti v južnem delu sosedstva in intenzivnejše sodelovanje s tretjimi državami na zahodnem Balkanu, Bližnjem vzhodu, Afriki in Sahelu na področju varnosti in preprečevanju terorizma. Na sestanku Evropskega sveta decembra istega leta so na seznam dodali tudi Turčijo. Trajno mednarodno usklajeno sodelovanje z ZN in globalnim forumom za boj proti terorizmu je ključnega pomena. Proti terorizmu se bodo borili tudi s spodbujanjem medkulturnega in medcivilizacijskega dialoga z namenom skupnega spodbujanja spoštovanja temeljnih svoboščin (Neuradno srečanje voditeljev držav ali vlad Bruselj, 12. februar 2015 - Izjava članov Evropskega sveta - Consilium, 2015).
6.3 Vloga koordinatorja v boju zoper terorizem
V sklopu ukrepov Evropskega sveta po terorističnem napadu v Madridu 2004 je EU sprejela deklaracijo v boju proti terorizmu, ki je vključevala vzpostavitev položaja koordinatorja v boju proti terorizmu. Leta 2007 je bil na mesto koordinatorja imenovan Gilles de Kerchove, ki funkcijo opravlja še danes. Naloge koordinatorja v boju zoper terorizem so:
usklajevanje dela Sveta za področje boja zoper terorizem;
predstavitev priporočil o politikah in predlaganje prednostnih področij boja proti terorizmu na podlagi analiz tveganja in poročil EU centra za analize obveščevalnih podatkov in Europola;
nadzor implementacije strategije v boju proti terorizmu, vzdrževanje pregleda nad instrumenti EU v boju proti terorizmu, redno poročanje Svetu in učinkovito izvajanje sprejetih sklepov sveta;
37
usklajevanje s pripravljalnimi telesi Sveta, Komisijo in EEAS za izmenjavo informacij o delu koordinatorja;
zagotavljanje, da EU igra aktivno vlogo v boju zoper terorizem;
izboljšanje komunikacije med EU in tretjimi državami na tem področju (Counter-Terrorism Coordinator - Consilium, 2016).
Kot opisano, je ena glavnih nalog koordinatorja nadzor implementacije ukrepov in vzdrževanje nadzora nad instrumenti EU. Koordinator redno večkrat letno poroča evropskemu Svetu o stanju boja proti terorizmu v EU. Zadnje poročilo je bilo objavljeno 4. marca letos in se nanaša na stanje implementacije ukrepov in dorečenih sklepov sestankov Evropskega Sveta 12. 2. in 18. 12. 2015 ter sestanka JHA ministrov 20. novembra istega leta.
V poročilu je opisal, da so, medtem ko se napredek kaže na vseh področjih, potrebne nadaljnje nujne izboljšave področja delitve informacij in varovanja meja.
V poročilu pozove države članice k nadaljnji napotitvi strokovnjakov boja proti terorizmu za podporo ECTC in Komisijo k povečanju proračuna ECTC. Države, ki niso aktivne ali so aktivne v majhni meri na področju vnašanja informacij v podatkovne baze FP Travellers in EIS, poziva k večjemu doprinosu na tem področju. Vnos podatkov v podatkovne baze se je iz leta 2014 v 2015 povečal za kar 5-krat, vendar še vedno pod pričakovanji. 90 % vnosa je doprinos zgolj petih držav članic EU. Izpostavlja tudi pomanjkanje skladnosti med informacijskimi sistemi. SIS II je imel na dan 31. 11. 2015 7,945 registriranih vnosov v bazo, medtem ko je imel EIS januarja 2016 vnesenih le 1.473 tujih borcev.
V nadaljevanju izpostavlja Taskforce Fraternité, ki je bila ustanovljena po novembrskih napadih v Parizu. Slednje sodelovanje so v pozitivni luči izpostavili tudi JHA ministri. De Kerchove trdi, da bi takšna vrsta sodelovanja lahko postala ključna vsebina Europolovega centra ECTC v podpori držav članic pri preiskovanju terorističnih dejanj v prihodnosti.
Ko bo direktiva PNR sprejeta v Svetu, naj države nemudoma ratificirajo direktivo in naj ne čakajo 2 leti, kot dopušča zakon. Komisija naj predlaga razpis Internal Security Founda (ISF) k podpori medpovezovanja enot za informacije o potnikih v sklopu PNR.
38
V sklopu Prümske konvencije poziva države, ki še niso vzpostavile vseh možnih operativnih povezav, da to storijo.
V pravnem okviru boja proti terorizmu poziva države, da pospešijo združenje Eurojusta in FP Hydra za zagotovitev pravočasne in učinkovite podpore Eurojusta pri preiskavah in pregonih v državah članicah. Države naj v večji meri izkoristijo Eurojust za dosego večje izmenjave informacij in operativnega sodelovanja. Zavzema se za krepitev povezav med ECTC in Eurojustom. Organi pregona držav članic in Europol se naj popolnoma povežejo in dobijo dostop do iskanja v bazah Eurodaca za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje resnih kaznivih dejanj ter terorističnih dejanj.
Koordinator je podal veliko priporočil glede podatkovne baze SIS II, za katero predlaga, da bi se v prihodnje morala uvesti možnost iskanja prstnih odtisov, razširiti obseg vnosa informacij v bazo, Europolu daje nalogo razvitja funkcije sistematičnega iskanja. Za povečanje krepitev analiz tveganja in odkrivanja sumljivega gibanja se mora Frontexu v prihodnje omogočiti dostop do baz. Potrebno je povečati uporabo SIS II kot preiskovalnega orodja.
Varnostni pregledi in registracija ljudi na »vročih točkah« sta se izboljšala, vendar je potreben nadaljnji napredek. Poziva k meritvam procesa implementacije sistematičnih pregledov državljanov EU. Izpostavlja okrepitev registracije in varnostnih pregledov ustreznih baz na vročih točkah meja. V podporo Frontexa na vročih točkah je potrebno napotiti nadaljnje strokovnjake s teh področij. Zaznavanje ponaredkov potnih listov mora postati prioriteta. Sistematična izmenjava podatkov med Frontexom in Europolom mora biti storjena v najkrajšem možnem času. Članice in Europol morajo sodelovati za povečanje obsega napotitev Europolovega centra IRU. De Kerchove ugotavlja, da do marca 2016 še ni uspelo vsem državam članicam vzpostaviti elektronskih povezav do Interpolovih podatkovnih baz na zunanjih mejnih prehodih kot tudi ne samodejnega pregleda osebnih dokumentov.
Po prvih skopih odzivih držav članic koordinator poziva države k uporabi sredstev za razvoj programov rehabilitacije v in izven zaporov. Kot zadnje izpostavi pozitiven napredek ukrepov za preprečevanje teroristične propagande. Pri tem gre zasluga Europolovem centru EU IRU in samoregulativnim ukrepom ponudnikov internetnih storitev. Izpostavi potrebo po oblikovanju ukrepov na platformah družbenih medijev (EU Counter-Terrorism Coordinator, 2016-a).
39
7 Ukrepi na področju zagotavljanja varnosti državljanom
7.1 Strategija Evropske unije za boj proti terorizmu
Strategija boja EU proti terorizmu sega v leto 2005. Strategija stoji na štirih temeljih: preprečevanje, zaščita, pregon in odzivanje. Strateška zaveza EU se glasi: »Bojevati se proti terorizmu na svetovni ravni in obenem spoštovati človekove pravice ter napraviti Evropo varnejšo, s čimer bi omogočili državljanom, da živijo v svobodi, varnosti in pravici« (Svet Evropske unije, 2005: 6).
Prezelj (2008) je izpostavil dejstvo, da se je EU sama ujela v past, ki je posledica razkoraka učinkovitega boja proti terorizmu in spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Analiza stanja je pokazala, da so bile človekove pravice in svoboščine sistematično kršene v imenu višje stopnje varnosti.
Preprečevanje: Odvrnitev ljudi, prepoznava in odprava dejavnikov radikalizacije procesov rekrutiranja na evropski in mednarodni ravni je prednostna naloga EU. V ta namen je bila sprejeta strategija EU za boj proti radikalizaciji in novačenju v namene terorizma, ki je bila leta 2014 revidirana in dopolnjena z nizom ukrepov.
Zaščita: Vsebina drugega temelja je zaščita državljanov in infrastrukture ter zmanjšanje izpostavljenosti napadom z izboljšanim varovanjem zunanjih meja, izboljšanjem varnosti prometa, zmanjšanjem ranljivosti kritične infrastrukture ter zaščito strateških tarč.
Pregon: EU si prizadeva omejiti sposobnosti organizacije in načrtovanja napadov teroristov in jih uspešno pripeljati pred sodišče. V ta namen se je EU odločila krepiti nacionalne zmogljivosti, preprečevanje financiranja terorizma in dostop do predmetov za pripravo napadov ter izboljšati praktično sodelovanje in izmenjavo informacij med sodnimi in policijskimi organi s pomočjo Eurojusta in Europola za pregon in preiskavo terorističnih dejanj v EU in na svetovni ravni.
Odzivanje: Bistvo je obvladovanje in zmanjševanje posledic terorističnih napadov s krepitvijo solidarnosti. EU to dosega z usklajenim odzivanjem na napade, prepoznavo potreb žrtev in z izboljšanjem zmogljivosti za soočanje s posledicami napadov. Prednostne naloge so: pregled mehanizma civilne zaščite, razvoj ureditev EU za krizno usklajevanje, izmenjava najboljših praks pomoči žrtev terorizma in razvoj metod za
40 oceno tveganja (Svet Evropske unije, 2005).
Varnostna situacija EU je močno povezana z dogajanjem v drugih, zlasti sosednjih državah, zaradi česar je strategija EU boja proti terorizmu oblikovana v svetovnem merilu. Sodelovanje EU s tretjimi državami poteka na več ravneh: sprejem klavzul in sporazumov sodelovanja v obliki projektov pomoči in krepitev zmogljivosti, ki se izvajajo v strateških državah in v okviru političnih dialogov na visoki ravni. Pri tem sodeluje z državami Severne Amerike, Azije, Afriškega roga, Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, zahodnega Balkana ter s Sahelom (Boj EU proti terorizmu - Consilium, 2016).
7.1.1 Nadomestitev okvirnega sklepa sveta 2002/475/PNZ
V sklepu Sveta 2002/475/PNZ so inkriminirana teroristična dejanja, kot so izvršitev napadov, sodelovanje v dejavnosti teroristične skupine, financiranje terorizma, javno ščuvanje, usposabljanje in novačenje za namene terorizma ter pomoč, podporo, napeljevanje in poskus storitve terorističnega dejanja. V zadnjem času so se pojavile nove oblike v povezavi s teroristično dejavnostjo, ki pa niso inkriminirane. Z razvojem terorizma je potrebno vzporedno razvijati tudi zakonsko področje. V ta namen je bil decembra 2015 vložen predlog direktive o boju proti terorizmu in nadomestitvi okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ. V luči fenomena tujih borcev, ki se je v zadnjem času razširil do te mere, da je zaradi varnostne grožnje, ki jo predstavljal, zakonsko posredovanje neizogibno. Število tujih borcev iz EU se po zadnjih ocenah giblje okrog 5.000. Kljub temu, da še potekajo preiskave nekaterih terorističnih napadov, so bili tuji borci v letu 2015 vključeni v vsaj šest izvedenih ali načrtovanih terorističnih napadov.
V letu 2014 je Svet pozval Komisijo naj preuči načine za odpravo pomanjkljivosti okvirnega sklepa 2002/475/PNZ v okviru resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljevanju: RVSZN) o nevarnostih, ki jih za mednarodni mir in varnost predstavljajo teroristična dejanja, ki jih zajema RVSZN 2178. Resolucija zajema najrazličnejše ukrepe preprečevanja pojava tujih borcev in zahteva, da članice ZN v nacionalni zakonodaji zadostno opredelijo kazniva dejanja: (1) potovanje ali poskus potovanja v tretjo državo z namenom prispevanja k izvedbi terorističnih dejanj ali zagotavljanja ali prejemanja usposabljanja; (2) financiranje takšnega potovanja ter (3) organizacija ali omogočanje tovrstnega potovanja. Maja 2015 je bil sprejet dodaten protokol z namenom izvajanja nekaterih določb kazenskega prava, zlasti 6. odstavka resolucije RVSZN 2178 (2014). Dodatni protokol h Konvenciji Sveta Evrope o
41 preprečevanju terorizma, ki je bil sprejet oktobra 2015, zahteva inkriminacijo dejanj: (1) sodelovanje v združbi ali skupini za namene terorizma, (2) prejemanje usposabljanja za terorizem, (3) potovanje ali poskus potovanja za namene terorizma, (4) zagotavljanje ali zbiranje sredstev za tovrstna potovanja ter (5) organiziranje in (6) drugačno omogočanje tovrstnih potovanj. Prav tako priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) iz leta 2012 določajo, da je potrebno inkriminirati tudi financiranje terorističnih organizacij in posameznih teroristov celo ob odsotnosti povezave s posameznimi terorističnimi dejanji.
Za začetek izvajanja mednarodnih standardov in obveznosti, relevantnega priporočila FATF o financiranju terorizma, za uspešnejše obravnavanje novih terorističnih napadov in za krepitev varnosti EU in njenih državljanov, je potrebno spremeniti okvirni sklep 2002/475/PNZ. Poleg ukrepov, ki so potrebni za zagotovitev izvajanja mednarodnih obveznosti in standardov, želi EU sprejeti celovite ukrepe, z upoštevanjem razvijajoče se grožnje terorizma in potrebe po orodjih za omogočanje preiskav in pregona vseh načinov delovanja terorističnih skupin in za odpravo večjih vrzeli v odzivu na področju kazenskega pravosodja. V luči tega predloga direktiva inkriminira tudi poskus novačenja in usposabljanja, potovanje v tujino z namenom sodelovanja v dejavnostih teroristične skupine in financiranja različnih terorističnih dejanj. Na področju tujih borcev predlog inkriminira potovanje v katerokoli državo, tako znotraj EU kot tudi v državo državljanstva ali prebivališča storilca. Na področju podpore terorističnim dejavnostim inkriminira vsakršno materialno podporo teroristom. Prav tako izboljšuje določbe o pomoči in podpori napada ter napeljevanju in poskusu napada, določa pravila sodne pristojnosti in zagotavlja doslednost in učinkovito uporabo ustreznih določb in odpravljanje vrzeli. V dodatnih določbah predlog ureja niz zavezujočih pravic vseh žrtev kaznivih dejanj, vključno s pravico do podpore, pomoči in zaščite, z upoštevanjem individualnih potreb vsake žrtve, z namenom pomoči pri procesu prebolevanja pri preživelih in svojcih umrlih. V predlogu direktive opozarjajo, da so potrebne bolj celovite, usklajene in poenotene nacionalne določbe kazenskega prava po vsej EU za učinkovito preprečevanje in pregon kaznivih dejanj v povezavi s tujimi borci in za ustrezen odziv na povečane čezmejne pravne in praktične izzive (Evropska komisija, 2015-a).
42
7.2 Zbiranje in izmenjava informacij ter operativno sodelovanje
Na tem področju so predstavljene agencije Europola in Eurojusta ter orodja EU: Evidence podatkov o potnikih (Passanger name record PNR), Eurodac, Schengenski informacijski sistem druge generacije - SIS II in Prümsko konvencijo.
7.3 EUROPOL
Europol je organ kazenskega pregona Evropske unije. Njegov glavni cilj je doseči varno Evropo v korist državljanov EU. Europolov namen je izboljšati sodelovanje in učinkovitost med pristojnimi organi držav članic v boju s hujšimi oblikami mednarodnega organiziranega kriminala in terorizma. Direktor Europola Bob Waineright je razvoj Europola opisal tako: »Europol se je predvsem v zadnjih petih letih hitro in močno razvil. Postal je močnejši, pomembnejši, dobil je več moči in odgovornosti za boj proti terorizmu, ilegalnim migracijam in kibernetskemu kriminalu. Ta razvoj se je zgodil, ker so varnostni problemi postali resnejši. Postali so bolj mednarodni« (Wainwright, 2016: 10).
Europol na področju boja proti terorizmu veliko vlogo pripisuje deljenju informacij, znanju in sodelovanju med državami članicami. Pod okriljem Europola deluje informacijski sistem EIS - Europol Information System, omrežje za varno izmenjavo informacij SIENA - Secure Information Exchange Network Application in omrežje FIU.net. Januarja leta 2016 so zagnali tudi nov Evropski center za boj proti terorizmu ECTC (European counter terrorism centre) kot glavni center za izmenjavo podatkov s tega področja. V sklopu centra bo Europol nudil tudi operativno pomoč državam članicam v boju proti terorizmu v slogu Taskforce Fraternité. Zaradi vedno večje uporabe interneta za namene delovanja terorističnih omrežij in širjenja islamistične propagande in radikalizacije so na Europolu ustanovili enoto EU Internet Referral Unit (EU IRU) z namenom boja na tem področju. (Europol, b. d.-a).
7.3.1 European Counter Terrorism Centre - ECTC
Teroristični napadi v Parizu 13. 11. 2015 so jasno nakazali razsežnost Islamske države za izvajanje napadov v slogu specialnih sil v mednarodnem okolju. Teroristični napadi in še vedno rastoče število tujih borcev predstavljajo nove izzive za države članice EU. V luči teh groženj so ministri JHA na novembrskem sestanku sklenili zagon Evropskega
43 centra za boj proti terorizmu. ECTC je okrepljeno osrednje informacijsko vozlišče, katerega namen je povečanje delitve informacij in operativno usklajevanje držav članic EU. »ECTC bo izboljšal izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona. To vrsto sodelovanja EU potrebuje v boju proti terorizmu,« je dejal Ard van der Steur, minister za varnost in pravosodje Nizozemske, ki trenutno predseduje Svetu EU. Dimitris Avramopoulos, evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo, je na temo centra rekel: »Ustanovitev Evropskega centra za boj proti terorizmu je velika strateška priložnost Evropske unije, da bi bila naša skupna prizadevanja v boju proti terorizmu učinkovitejša. Pozivam države članice za podporo in zaupanje centru ECTC za pomoč pri uspehu njegovega pomembnega poslanstva.«
ECTC je bil postavljen v trenutno organizacijsko strukturo Europola in že igra pomembno vlogo v evropskem odzivu na teroristične grožnje. »Center zagotavlja analize za preiskave, ki potekajo, in prispeva k usklajenem ravnanju v primeru večjih terorističnih napadov,« je opisal vlogo centra ECTC direktor Europola, Bob Wainwright. Cilj centra je povečati zaupanje in ozaveščenost med različnimi organi za boj proti terorizmu v EU in povečati trenutne zmogljivosti tako, da služi kot center strokovnega znanja. ECTC center se bo osredotočal na:
• boj proti tujim borcem;
• izmenjavo obveščevalnih podatkov in strokovnega znanja o financiranju terorizma v sklopu programa »Sledenje financiranja terorizma«, TFTP - Terrorist Financing Tracking Programme, s podporo FIU.net;
• boj proti spletni teroristični propagandi in ekstremizmu v sklopu EU IRU - The European Union Internet Referral Unit;
• boj proti nezakoniti trgovini z orožjem;
• krepitev mednarodnega sodelovanja za povečanje učinkovitosti in preprečevanja terorizma (Europol’s European Counter Terrorism Centre strengthens the EU’s response to terror, 2016).
Center ECTC je pod svoje okrilje prevzel orodja Europola in njegova telesa, ki so že prej delovala na področju boja proti terorizmu. Analysis Work File (AWF) Terrorism je ločen in samostojen del Europolovega analitskega sistema: Europol Analysis System (EAS) s posameznimi informacijskimi točkami (Focal Points) za odražanje trenutnih
44 prednostnih nalog, boja proti terorizmu, izboljšanja operativnih analiz, navzkrižnega primerjanja, analiz primerov in pojavov ter usklajen odziv, ki vsebuje prispevke: FP Travellers, Terrorism Financing Tracking Program - TFTP, spletnih preverjanj in EU Internet Referral Unit – EU IRU. Pri svojem delu bo imel center na razpolago orodja in podatke iz: Europol Information System (EIS), Secure Information Exchange Network Application (SIENA), network of Financial Intelligence Units (FIU.NET), Passenger Name Record (PNR).
Na področju zagotavljanja strokovnega znanja za boj proti terorizmu bo imel podporo od: analitičnega osebja in višjih preiskovalcev kaznivih dejanj terorizma, Europolovih nacionalnih kontaktnih točk za boj proti terorizmu, EU Bomb Data System (EBDS), European Explosive Ordinance Disposal Network (EEODN) in možnost koordiniranega vodenja operacij, z velikim vplivom s strani Europola in držav članic.
Center ECTC bo razpolagal z viri za neposredno takojšnjo podporo na kraju samem. V ta namen se bodo uporabile mobilne pisarne z dostopom do podatkov Europola. V primeru večjega terorističnega napada se bo aktiviral First Response Network (FRN) za zagotovitev najboljše podpore pristojnim preiskovalnim organom (Council of the European Union, 2015-b).
Vodenje centra ECTC je prevzel Manuel Navarrete Paniagua, ki je že bil vodja enote boja proti terorizmu v sklopu Europola. Center trenutno zaposluje 39 članov osebja in 5 napotenih strokovnjakov držav članic. Center ECTC deluje poleg drugih operativnih centrov Europola. ECTC je sestavni del oddelka za operacije Europola pod splošnim poveljstvom njegovega direktorja in služi za bogatenje sposobnosti organizacije kot organ kazenskega pregona v EU (Europol’s European Counter Terrorism Centre strengthens the EU’s response to terror, 2016).
7.3.2 Europol Information System – EIS
Glavni namen Europolovega informacijskega sistema EIS je biti referenčni sistem kaznivih dejanj, oseb vključenih v njih in drugih povezanih podatkov za podporo držav članic, Europola in njegovih partnerjev v boju proti organizirani kriminaliteti, terorizmu in drugim oblikam hudih kaznivih dejanj. Pri tem je večina podatkov v sistem vnesena preko samodejnega sistema nalaganja podatkov. V zadnjih letih se je spremenil pristop zbiranja podatkov s strani držav članic. Poudarek se daje na prenos podatkov na entitete, ki se lahko navzkrižno primerjajo, kot na primer osebe, avti, telefonske številke in orožje. Pokazal se je pozitiven trend interesa nacionalnih
45 organov kazenskega pregona v izmenjavo in primerjavo podatkov z EIS. Tak razvoj je izboljšal splošno kakovost EIS in ga naredil bolj učinkovitega in koristnega za več organov pregona po Evropi. V času danskega predsedovanja EU so na strateški ravni bili sprejeti sklepi Sveta o krepitvi uporabe in učinkovitosti EIS v boju proti čezmejnemu kriminalu. V ta namen so predlagali več ukrepov za povečanje količine podatkov in uporabe informacijskega sistema. Med pomembnejšimi so: povečanje dostopa do EIS vsem organom pregona, vzpostavitev mehanizma za sistematično hranjenje določenih enot s podatki za izvajanje paketnega iskanja in povečanje uporabe EIS med tekom preiskav. EIS ima zelo robusten varnostni sistem. Varnost je med drugim zagotovljena s kodeksi ravnanja. Ta funkcija zagotavlja maksimalno varnost in določa, kdo lahko dostopa do informacij in kaj je možno z njimi storiti.
Januarja 2016 je informacijski sistem EIS vseboval 295.374 predmetov, kar je 25 % več kot leta 2014 in 86.629 osumljenih ali obsojenih kriminalcev, kar predstavlja dvig za 40 % v primerjavi z letom 2014 (Europol Information System (EIS), b. d.).
V prihodnje bo razvoj EIS vključeval izboljšane možnosti iskanja, integracijo z drugimi orodji Europola za upravljanje informacij in možnostjo poizvedb EIS z uporabo nacionalnih sistemov. Slednja funkcija bo omogočala preiskovalcem izvedbo iskanja v nacionalnem informacijskem sistemu, medtem ko se bo iskanje v EIS izvedlo v ozadju, kar ponuja lažje možnosti odkritja mednarodnih kriminalnih povezav. Za izmenjavo podatkov se bo uporabljal univerzalni format za sporočila UMF (Universal Message Format).
Najnovejša verzija EIS, ki je izšla 2013, omogoča navzkrižno iskanje biometričnih podatkov (DNK) in podatke v povezavi s kibernetskim kriminalom. Vnos podatkov v EIS je ročen ali samodejen. Podatki, vneseni v EIS, ostanejo pod nadzorom subjekta, ki jih je vnesel. Vnesenih podatkov ne more noben drug subjekt spreminjati. Tako je tudi subjekt, ki je vnesel podatke, odgovoren za natančnost in zanesljivost, preverjanje rokov shranjevanja in aktualnosti podatkov. EIS je povezan s sistemom Europola za izmenjavo sporočil SIENA za poizvedbe iskanj in najdenih zadetkov. Podatki so ob vnosu v sistem EIS samodejno preverjeni za ujemanje z drugimi podatki v sistemu samem in drugih Europolovih sistemih (Europol, 2013-a).
V poročilu o stanju in implementaciji ukrepov v boju proti terorizmu leta 2016 je koordinator boja proti terorizmu izjavil določene skrbi glede števila vnosov tujih borcev v sistem EIS, saj se ocene tujih borcev gibljejo okrog 5.000, vnesenih v sistem
46
EIS pa je le 1.473 tujih borcev, od tega je 90 % v sistem vneslo zgolj 5 držav članic EU. Druga skrb pa se nanaša na skladnost podatkov v primerjavi z drugim informacijskim sistemom SIS II (EU Counter-Terrorism Coordinator, 2016-a). Ministri so dali poudarek predvsem na premajhnem številu vnosov podatkov in uporabo informacijskih sistemov, kar so se tudi zavezali spremeniti in prav center ECTC naj bi pomagal povečati deljenje informacij kot tudi povečati hranjenje sistemov (Outcome of the Council meeting - 3432nd Council meeting Justice and Home Affairs, 2015).
7.3.3 Focal Point (FP) Travellers
Program Focal Point Travellers (FP) je zaradi nedostopnosti informacij zelo malo poznan. Iz tega razloga so bila na Svet EU unije marca 2015 naslovljena vprašanja iz tega področja. FP Travellers je orodje evropskih držav v okrilju Europola, s katerim države zbirajo, analizirajo, obdelujejo in posredujejo podatke o novačenju in potovanju sumljivih oseb (Written question - Information about the focal point on travellers - E-004621/2015, 2015).
Program FP Travellers je bil zagnan aprila 2014 v okrilju Europolovega oddelka za boj proti terorizmu Analysis Work File (AWF) kot odgovor na tuje borce. Preko orodja FP Travellers lahko Europol izvaja usklajeno in proaktivno zbiranje in izmenjavo informacij o določenem kazenskem pojavu. To omogoča Europolu izvedbo operativnih analiz kot tudi strokovno in strateško podporo. Državam članicam omogoča okvir za izmenjavo informacij o osumljencih in preiskavah, ki so v teku v varnem okolju, v katerem lahko Europolovi analitiki ugotavljajo in poročajo o povezavah, vzorcih in o modusu operandi. Informacije o FP Travellers so bile zbrane od pristojnih organov držav članic v skladu z nacionalno zakonodajo. V okviru programa FP Travellers sodelujejo vse članice EU. Na vprašanje razlik med orodjem PNR in FP Travellers je Avramopoulos zanikal prekrivanje zajetega področja teh orodjih, saj PNR zbira in obdeluje podatke letalskih rezervacij s strani organov pregona. Na izraženo skrb nadzora nad varstvom podatkov in potencialne težnje uporabe orodja v namene diskriminacije je zatrdil, da za vse zbrane in obdelane informacije velja Europolov okvir varstva podatkov, ki vključuje stroge varnostne procese in pravila. Za preprečitev kršitev človekovih pravic s skladiščenjem, obdelavo in uporabo podatkov v okviru Europola skrbita tako eksterni nadzorni organ (Joint Supervisory Body - JSB) kot tudi interni pooblaščenec za varstvo podatkov (Data Protection Officer – DPO) (Answer to a written question - Information about the focal point on travellers - E-004621/2015, 2015).
47
7.3.4 Taskforce Fraternité
Delovna skupina Taskforce Fraternité, fraternité prevedeno pomeni bratstvo, je bila prvič oblikovana 7. decembra 2015 po napadih v Parizu na pobudo francoskih oblasti v podporo preiskovalcem terorističnega napada. Delovna skupina je bila postavljena v delovno okolje Europola. Splošna naloga delovne skupine je podpora protiterorističnih preiskav v Evropi. Po mnenju koordinatorja v boju proti terorizmu lahko takšna vrsta sodelovanja postane ključna vsebina Europolovega protiterorističnega centra ECTC pri podpori preiskovanja terorističnih napadov (EU Counter-Terrorism Coordinator, 2016- a).
Ministri JHA so v izjavi za javnost po napadih v Bruslju marca 2016 pozitivno izpostavili delo Taskforce Fraternité in pozvali k pogostejši uporabi skupnih preiskovalnih enot, saj so svojo učinkovitost dokazali s koordinacijo preiskovanja in z zbiranjem ter izmenjavo dokazov v podporo preiskovanja terorističnega napada. Podpirajo napotitev dodatnih strokovnjakov za boj proti terorizmu na center ECTC, v sklopu katerega deluje delovna skupina (Joint statement of EU Ministers for Justice and Home Affairs and representatives of EU institutions on the terrorist attacks in Brussels on 22 March 2016, 2016).
Europol je izvedel študijo primera oblikovanja in dela Taskforce Fraternité, ki nedvomno potrjuje učinkovitost in pomembnost dela delovne skupine. V mednarodno delovno skupino je bilo vključenih do 60 preiskovalcev. Analiza terorističnih napadov je potekala celovito in neprekinjeno. V analizo je bilo vključeno: analiza preiskovalnih podatkov, zbiranje finančnih obveščevalnih podatkov, ugotavljanje in analiziranje ustreznih spletnih komunikacijskih kanalov, ugotavljanje obveščevalnih vrzeli in posledic politike boja proti terorizmu.
Rezultati dela kažejo znatne količine podatkov, pridobljenih od francoskih in belgijskih preiskovalcev. Sestavljenih je bilo 75 poročil, od tega 47 s področja navzkrižnega primerjanja in analiziranja, 11 s finančnega področja in 17 poročil, ki so se nanašala na družbene medije. V sklopu delovne skupine je bilo izmenjanih 1.217 sporočil preko omrežja za varno izmenjavo informacij SIENA. Podanih je bilo 27 zahtev v sklopu EU – US PNR dogovora6, kar je rezultiralo v enem potrjenem primeru. Na področju
6 EU – US Passenger Name Record je bilateralni sporazum med EU in US za izmenjavo evidenc imen potnikov, ki jih pridobijo letalski prevozniki ob rezervaciji leta, z zagotavljanjem visoke ravni varstva podatkov (Transfer of Air Passenger Name Record (PNR) Data and Terrorist Finance Tracking Programme (TFTP), 2015).
48 financiranja terorističnih napadov je bilo zaznanih 1.604 sledi sumljivih finančnih transakcij. V sklopu programa TFTP - Terrorist Financing Tracking Programme - je bilo podanih 28 zahtev, kar je podalo 799 obveščevalnih sledi (Europol, b. d.-b).
Od ustanovitve Taskforce Fraternité decembra je bilo organiziranih 7 operativnih sestankov med Europolom, Francijo in Belgijo. Europol je s pomočjo delovne skupine potrdil sum povezanosti med napadom v Belgiji in Parizu. Delovna skupina je izdelala profil terorističnih napadalcev, ki je podoben mrežam organiziranega kriminala po Evropi in drugod (Europol, 2016-b).
7.3.5 Joint Liaison Team (JLT)
V skupni izjavi po napadih v Bruslju so ministri JHA pozvali za ustanovitev skupine strokovnjakov v sklopu Europolovega ECTC centra za preiskovanje širše evropske in mednarodne dimenzije teroristične grožnje. V sklopu dela se bo ekipa zanašala na Europolovo zmogljivost kazenskega pregona za nadziranje in spremljanje fenomena tujih borcev, finančnih tokov v povezavi s terorizmom, strelnega orožja in ekstremistične propagande (Joint statement of EU Ministers for Justice and Home Affairs and representatives of EU institutions on the terrorist attacks in Brussels on 22 March 2016, 2016).
Zaradi premajhne dostopnosti podatkov s tega področja so bila aprila 2016 zastavljena vprašanja Evropskemu svetu na to temo. Vprašanja so se glasila: (1) Kdaj pričakuje Svet, da bo ekipa strokovnjakov začela z delom? (2) Koliko strokovnjakov ocenjujejo, da bo potrebnih, za zagotovitev, da bo pobuda uspešna? (3) Ali so se države kako zavezale glede števila in časovne razporeditve napotitev strokovnjakov? („Written question - EU joint liaison team to support counter-terrorism actions by Member States - E-002566/2016“, 2016).
Junija 2016 je Svet odgovoril na postavljena vprašanja. Odgovor Sveta se je glasil, da je ekipa JLT že začela s svojim delom ter ocenjujejo, da bo za uspešno delovanje ekipe potrebnih 10–12 redno zaposlenih strokovnjakov s področja boja proti terorizmu, napotenih s strani držav članic, ki so najbolj izpostavljene trenutni teroristični grožnji in so zato močno povezani s tekočim preiskovanjem operativnih dejanj. Druge države morajo imeti napotenega strokovnjaka za boj proti terorizmu na Europolovem uradu za zvezo za podporo delovanja JLT ekipe. Na zadnje vprašanje Svet odgovarja, da je že 7 držav zagotovilo strokovnjaka za boj proti terorizmu. Štiri države članice in tri tretje države so se zavzele za napotitev strokovnjaka na center v bližnji prihodnosti
49
(Answer to a written question - EU joint liaison team to support counter-terrorism actions by Member States - E-002566/2016, 2016).
7.4 Passenger name record – PNR
V iskanju odgovorov na teroristične napade so ministri na ravni EU največ energije vložili v dokončanje direktive o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih imenovane Passenger name record ali krajše PNR. Kljub temu da se v aktualnem obdobju daje velik poudarek pomembnosti evidenc podatkov potnikov, zadeva ni nova. Začetki PNR segajo v leto 2007. V naslednjih letih se je ideja širila in podan je bil predlog za direktivo PNR. Aprila 2013 je bila direktiva PNR zavrnjena s strani Odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), ki je pod vprašaj postavil nujnost in sorazmernost direktive PNR. Po terorističnih napadih se je ponovno pojavila težnja po direktivi PNR, ki so jo poslali v ponovno obravnavo. 21. aprila 2016 je Svet sprejel direktivo PNR za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj.
Klub sprejetju direktive marsikdo dvomi v učinkovitost ukrepa. Ponovno se pojavljajo vprašanja nujnosti in sorazmernosti kot tudi tveganja v poseganje človekovih pravic s strani sistema PNR. Nekateri opozarjajo na vsiljivo naravo ukrepa in ga opredeljujejo predvsem kot korak k večjemu nadzoru družbe. Na drugi strani pa so se letalski prevozniki zavzemali za čim hitrejše sprejetje direktive PNR in za vzpostavitev usklajene zakonodaje na ravni EU v izogib številnim različnim nacionalnim sistemom PNR, saj je v preteklosti veliko držav razvijalo lastne sisteme zbiranja podatkov potnikov (European Parliament, 2015-b).
Cilj direktive PNR je urediti prenos podatkov mednarodnih potnikov od letalskih družb do držav članic kot tudi obdelavo teh podatkov s strani pristojnih organov. Obdelava podatkov je možna zgolj za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj. V skladu s sprejeto direktivo bodo letalski prevozniki dolžni posredovati podatke potnikov, ki vstopajo v EU ali zapuščajo EU, državam članicam. Hkrati bo direktiva državam članicam dopuščala zbiranje podatkov potnikov letov znotraj EU. V luči aktualne teroristične grožnje so se države odločile za uporabo slednje možnosti. V sklopu direktive PNR bodo države članice ustvarile nacionalno enoto za informacije o potnikih, t. i. Passenger Information Unit – PIU, ki bo sprejemala podatke od letalskih prevoznikov (Council of the EU, 2016).
50
PIU bo prejemal edinstven nabor podatkov, kadarkoli bo kdo rezerviral let. Podatki bodo zajemali: ime, datum rezervacije, datum predvidenega potovanja, naslov in kontaktne informacije, informacije o plačilu, vključno z naslovom za prejem računa, popoln načrt potovanja potnika, potovalno agencijo, številko sedeža in druge informacije povezane s sedežem, informacije o prtljagi in število ter imena drugih potnikov rezervacije. Podatki PNR se razlikujejo od »naprednih informacij potnikov« Advanced Passengers Information – API, ki zajemajo podatke iz potnega lista: ime, datum rojstva, številko potnega lista in državljanstvo. Slednji podatki služijo identifikaciji že znanih teroristov in zločincev, podatki PNR pa omogočajo oceno tveganja neznanih posameznikov. PNR podatke je možno uporabiti za izdelavo vedenjskih vzorcev in povezavo med znanimi in neznanimi ljudmi. PNR podatke je mogoče uporabiti na tri načine. (1) Reaktivno, po storjenem kaznivem dejanju, v realnem časovnem obdobju, (2) tik pred prihodom ali odhodom potnika in (3) proaktivno za analizo in oblikovanje kriterijev, za ocenjevanje potnikov pred prihodom ali odhodom (European Parliament, 2015-b).
Direktiva omogoča izmenjavo informacij med državami članicami. PNR podatki se lahko posredujejo tretjim državam pod pogoji 13. okvirnega sklepa 2008/977/PNZ, če je prenos potreben za namene direktive ter če so izpolnjeni pogoji, ki veljajo za izmenjavo informacij med državami članicami. Europol ima pravico zaprositi katerokoli nacionalno PIU enoto za posredovanje PNR podatkov.
Enote za informacije o potnikih hranijo podatke v podatkovni zbirki pet let od prenosa na to enoto. Po preteku šestih mesecev od prejema podatkov PNR se vsi podatki depersonalizirajo s prekritjem podatkov, s katerimi bi bilo možno neposredno identificirati potnika. Ponovno razkritje teh podatkov je možno samo na obrazloženo zaprosilo sodnega ali drugega za to pristojnega organa na zadostni podlagi za zagotavljanje in obdelavo podatkov v konkretnih primerih za namene preiskovanja, preprečevanja odkrivanja in pregona terorističnih ali hudih kaznivih dejanj. Država članica mora zagotoviti pravico varstva osebnih podatkov, pravice do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve in pravici do odškodnine ter sodnega varstva v skladu z nacionalnim pravom kot tudi pravom EU. Prav tako so nacionalne enote PIU zavezane vodenju dokumentacije vseh sistemov in postopkov obdelave, za katere so pristojne. Pri tem je prepovedana kakršnakoli obdelava podatkov PNR, ki razkrivajo raso, etično poreklo osebe, politična, verska ali filozofska prepričanja, članstvo v sindikatu, zdravstveno stanje, spolno življenje ali usmerjenost. Vsi takšni prejeti podatki se nemudoma odstranijo (Evropski Parlament in Svet, 2016).
51
Direktiva PNR odstopa od splošno sprejete oblike zbiranja in uporabe osebnih podatkov za namen kazenskega pregona na podlagi naloga sodišča za določeno osebo, z določenim namenom, za določena kazniva dejanja. Direktiva PNR dovoljuje proaktivne sistematične preglede velikih nizov podatkov vseh potnikov, ki se lahko uporabljajo za profiliranje in temeljijo na vnaprej določenih splošnih merilih (npr. narodnosti), s čimer je možna zavrnitev vkrcanja potnika. Direktiva prav tako omogoča deljenje in dolgoročno hrambo teh podatkov. Zaradi tega sproža vprašanja glede vpliva teh ukrepov na temeljne človekove pravice, kot so: pravica do zasebnosti, pravica do varstva podatkov, pravica do nediskriminacije in pravica do prostega gibanja. Vprašanja temeljnih človekovih pravic so v središču razprave o direktivi EU PNR, zaradi česar je direktiva deležna tudi strogih pravil izmenjave, varstva podatkov in hrambe podatkov. Ali je tak sistem nujno potreben za spoprijemanje s hudimi kaznivimi dejanji in kriminaliteto, je v središču marsikatere razprave. Trenutno ne obstaja noben dokaz o dejanski učinkovitosti sistema PNR ali splošnega nadzorovanja družbe. Komisija priznava, da ustreznih podrobnih statističnih podatkov ni na voljo, vendar se upira na informacije iz posameznih držav članic7, ki so že imele vzpostavljene PNR sisteme in trdijo, da so s pomočjo sistema PNR naredili nujen napredek v boju proti terorizmu, trgovini z drogami in ljudmi.
Leta 2012, medtem ko je Evropski parlament preučeval takratno predlagano direktivo, je Komisija objavila razpis za vzpostavitev nacionalnih enot za informacije o potnikih PIU v sklopu programa »Preprečevanje in boj proti kriminalu« ISEC. Za to je Komisija leta 2013 namenila 50 milijonov € štirinajstim državam članicam, ki so predstavile predlog vzpostavitve nacionalnega PNR sistema.
7 Komisija se opira na podatke o zasegu drog s pomočjo PNR podatkov iz držav Belgije, Švedske in Velike Britanije. Slednja je posredovala tudi primere uspešne uporabe PNR podatkov na podlagi izkušenj mejnega programa e-Borders (European Parliament, 2015-b).
52
Slika 5: Razvoj PNR sistemov v državah članicah in financiranje EU.
(Vir slike: European Parliament, 2015-b)
Zgornja slika prikazuje države članice, ki so vzpostavile nacionalne PNR sisteme ter koliko finančnih sredstev so prejeli za vzpostavitev le-teh. Kot prva izmed držav je Velika Britanija svoj sistem vzpostavila že leta 2011, Francija pa se je za vzpostavitev PNR sistema odločila po napadih na Charlie Hebdo januarja 2015. Ustanovitev nacionalnih PNR sistemov se je uporabilo za podporo skupnega EU PNR sistema s trditvami, da bi širjenje nacionalnih PNR sistemov povzročilo različne standarde varovanja podatkov, varnostne vrzeli, povečane stroške in pravne negotovosti tako letalskih prevoznikov kot tudi potnikov. Komisija zatrjuje, da financiranje nacionalnih PNR sistemov v sklopu programa ISEC ni bilo neposredno povezano z zakonodajnim postopkom predloga EU PNR (European Parliament, 2015-b).
7.5 Schengenski informacijski sistem druge generacije SIS II
SIS je visoko učinkovit, obsežen informacijski sistem, ki podpira nadzor zunanjih meja in pravno sodelovanje med schengenskimi državami. SIS omogoča pristojnim organom,
53 kot so policija, da vnesejo in poizvejo opozorila določenih kategorij iskanih ali pogrešanih oseb in predmetov. Opozorila sistema SIS ne vsebujejo zgolj podatkov določenega predmeta ali osebe, ampak tudi jasna navodila, kaj storiti v primeru, če je bila oseba ali predmet najden. Države imajo specializirano kontaktno točko, imenovano SIRENE Bureaux, ki je zadolžena za dodatno izmenjavo informacij in usklajevanje dejavnosti, povezanih z razpisanimi opozorili v SIS. Glavni namen sistema SIS je pomoč pri ohranjanju notranje varnosti v schengenskih državah brez kontrol na notranjih mejah.
Obseg sistema SIS določajo trije pravni instrumenti:
Uredba (EC) št. 1987/2006 (Mejna kontrola sodelovanje) SIS omogoča organom, ki delujejo na področju mejnih straž, izdaje vizumov in migracij, vnos in poizvedbo opozoril državljanov tretjih držav za zavrnitev vstopa ali bivanja v schengenskem območju.
Sklep Sveta 2007/533/JHA (Sodelovanje organov pregona) SIS podpira policijsko in pravosodno sodelovanje s tem, da pristojnim organom omogoča vnesti in poizvesti opozorila pogrešanih oseb in oseb ali predmetov, povezanih s kaznivimi dejanji.
Uredba (EC) št. 1986/2006 (Sodelovanje na področju registracije vozil) SIS omogoča ponudnikom registracije vozil poizvesti pravni status vozila pred registracijo. Dostop imajo le do razpisanih opozoril glede vozil, certifikatov o registraciji in registrskih tablic vozila (Schengen Information System, 2015).
Za osebe, za katere je bil razpisan ukrep, se navedejo naslednji podatki: ime in priimek (imena ob rojstvu, morebitna prejšnja imena), morebitne objektivne fizične posebnosti, ki jih ni mogoče spremeniti, datum in kraj rojstva, spol, fotografije, prstni odtisi, državljanstvo, ali je oseba oborožena, nasilna ali na begu, razlog za razpis ukrepa, organ, ki je izdal razpis ukrepa, sklic na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa, predlagan ukrep in povezave z drugimi razpisi, izdani v SIS.
Sistem SIS II je sestavljen iz treh delov. Glavni del, imenovan »centralni SIS«, je povezan z nacionalnimi sistemi »NI-SIS« (ki predstavljajo drugi del), ki se nahajajo v vsaki državi članici in komunicirajo s centralnim delom. Tretji del je komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom in nacionalnimi sistemi, imenovana »CS-SIS«, ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, po katerem se prenašajo podatki SIS. Vse
54 nacionalne podatkovne zbirke NI-SIS so enake podatkovni zbirki nacionalnega sistema.
V skladu z varstvom podatkov so posameznikom, katerih podatki se obdelujejo v sistemu SIS, zagotovljene posebne pravice, ki jih lahko uveljavlja na pristojnih organih v državi po lastni izbiri. Oseba ima pravico do dostopa podatkov in z njo pridobi vedenje o podatkih, ki se nanašajo nanj. Obravnava se skladno s pravom države članice, v kateri je bila zahteva predložena, pravico do popravka, če so podatki netočni ali nepopolni in pravico do izbrisa podatkov, če so le-ti nezakonito shranjeni. Spremembe in izbris podatkov lahko izvede samo država, ki jih je vnesla (Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), 2006).
Do sistema SIS dostopa vseh 22 držav EU, ki so hkrati znotraj schengenskega območja. Velika Britanija, Bolgarija in Romunija upravljajo s sistemom SIS v okviru sodelovanja na področju kazenskega pregona. Aktivnosti za vstop Cipra in Hrvaške v schengensko območje so v teku. Irska izvaja pripravljalne dejavnosti za vključitev v SIS za namene sodelovanja kazenskega pregona. Sistem SIS prav tako uporabljajo vse članice schengenskega območja8 (Schengen Information System, 2015).
Kot je že bilo omenjeno, je koordinator boja proti terorizmu podal priporočila za izboljšanje podatkovne baze SIS. V prihodnje se mora uvesti možnost iskanja prstnih odtisov, razširiti obseg vnosa podatkov v bazo, Europolu nalaga nalogo razvitja funkcije sistematičnega iskanja in povečati uporabo SIS kot preiskovalnega orodja. Tako ministri kot koordinator želijo uporabnost sistema SIS v prihodnje prenesti na področje zunanjih mej EU z namenom izvedb sistematičnih in usklajenih pregledov posameznikov. (EU Counter-Terrorism Coordinator, 2016-a)
7.6 EUROJUST
Eurojust je organ pravosodnega sodelovanja EU. Začetki Eurojusta segajo v leto 2002. Ustanovljen je bil z namenom okrepitve boja proti mednarodnemu kriminalu in resnim oblikam organiziranega kriminala. Naloga Eurojusta je spodbujanje in izboljšanje koordinacije preiskav in kazenskih pregonov med pristojnimi organi držav članic in krepitev sodelovanja med njimi, zlasti z omogočanjem izvajanja mednarodne pravne pomoči in z izvrševanjem prošenj za izročitev. Eurojust na vse možne načine podpira
8 Švica, Norveška, Lihtenštajn in Islandija v celoti uporabljajo SIS II (Schengen Information System, 2015).
55 organe držav članic za dosego učinkovite preiskave in pregona mednarodnega kriminala. Pristojnost Eurojusta zajema enake vrste kaznivih dejanj kot jih ima Europol, med katerimi pomembno mesto zavzema terorizem. Za druge vrste kaznivih dejanj lahko Eurojust pomaga pri preiskavah in pregonu na zahtevo države članice (History of Eurojust, b. d.).
Kot tudi ministri JHA na sestankih, tudi Eurojust sam poudarja pomembnost večje izmenjave informacij med državami članicami in ustreznimi agencijami EU in poziva za boljšo skladnost z obveznostmi, ki izhajajo iz odločbe Sveta 2005/671/PNZ o izmenjavi informacij terorističnih dejanj. Podatke o kazenskih obsodbah morajo države članice zagotoviti Eurojustu pravočasno in sistematično, vključno z informacijami o vseh kazenskih pregonih, možnih povezav z ostalimi primeri, kot tudi zahteve za mednarodno pravno pomoč in evropske naloge za prijetje, naslovljene na ali od druge države članice in ustrezne odgovore, kot je določeno v sklepu Sveta 2005/671/PNZ. Prav tako je Eurojust zahteval večjo skladnost s 13. členom sklepa o Eurojustu, ki zajema področje izmenjave informacij z državami članicami in med nacionalnimi člani. Zlasti na področju izmenjave informacij z Eurojustom v primerih nedovoljene trgovine z orožjem in mamili, nezakonitega tihotapljenja migrantov in kibernetskega kriminala.
Zakaj je okrepljena, pravočasna in sistematična izmenjava podatkov pomembna, je koordinator boja proti terorizmu opisal v poročilu maja 2016. Tam navaja, da bi s tem pristojni organi držav članic pridobili možnost takojšnje obvestitve s strani Eurojusta v primeru povezav med primeri in ob odkritju kriminalnih mrež ob navzkrižnem primerjanju informacij, ki jih prejme Eurojust. Države članice bi imele možnost prejemati redne obogatene analize sodnih odzivov na terorizem iz kazenskih pregonov in obsodb kaznivih dejanj v povezavi s terorizmom skozi TMC - Terrorism Convictions Monitor9, Eurojustovih poročil o tujih borcih in taktičnih srečanj na temo terorizma (EU Counter-Terrorism Coordinator, 2016-b).
V poročilu iz marca 2016 koordinator boja proti terorizmu podpira združenje Eurojusta in FP Hydra10 za zagotovitev pravočasne in učinkovite podpore pri preiskavah in pregonih držav članic. V okrilju FP Hydra se nahajajo številni podatki osumljencev,
9 TMC je publikacija Eurojusta z namenom zagotavljanja rednega pregleda razvoja dogodkov na področju boja proti terorizmu. Monitor je bil razvit na podlagi odprtih informacijskih virov in metodologij, kot so posamezne študije primerov in primerjalnih analiz (Eurojust, 2014). 10 Focal Point Hydra spada prav tako kot Focal Point Travellers v oddelek za boj proti terorizmu v Europolov oddelek Analysis Work File (AWF), vendar zajema zgolj podatke, povezane z islamističnim terorizmom (EU Counter-Terrorism Coordinator, 2016-a).
56 pomočnikov, omrežij in organizacij, povezanih z islamističnim terorizmom. Vnos podatkov se je iz leta 2014 na 2015 močno povečal. Samo vnos oseb se je skoraj potrojil.
Kljub temu da se je po poročanju koordinatorja izmenjava podatkov v okviru Eurojusta v letu 2015 povečala glede na leto 2014, še vedno ni dosegla željene ravni. V letu 2015 je bilo na Eurojustu registriranih 41 primerov, od tega je 18 primerov povezanih s tujimi borci. V letu 2014 je bilo registriranih 14 primerov, od tega trije v povezavi s tujimi borci. Prišlo je do znatnega povečanja posredovanih informacij pregona in obsodb Eurojustu. Posredovanje informacij kazenskih pregonov, ki so v teku, se je povečalo za več kot trikrat. Medtem se je povečalo tudi posredovanje informacij o že zaključenem pregonu. Koordinator je od držav članic zahteval še večje deljenje informacij v povezavi s terorističnimi dejanji z Eurojustom in posredovanje informacije redno, pravočasno in sistematično.
V poročilu je predlagal tesnejše sodelovanje Eurojusta z Europolovim ECTC centrom, da v celoti izkoristijo usklajevalna orodja Eurojusta in dolgoletne izkušnje obravnave primerov, kot tudi mrežo nacionalnih Eurojustovih korespondentov za področje terorizma, imenovanih v državah članicah (EU Counter-Terrorism Coordinator, 2016-a).
7.7 Prümska konvencija
Tako ministri kot tudi koordinator boja proti terorizmu so poudarili, da možnosti Prümske konvencije še niso izkoriščene v celoti, kar bi bilo potrebno popraviti. V letu 2005 je sedem držav podpisalo Prümsko pogodbo z začetkom vstopa v veljavo leta 2006. Nadaljnjih osem držav se je takrat zavezalo, da bodo pogodbo sprejeli. Pogodba vzpostavlja pravni okvir za nadaljnji razvoj sodelovanja med državami članicami v boju proti terorizmu, mednarodni kriminaliteti in nezakonitemu priseljevanju. Glavni namen pogodbe je izmenjava podatkov DNA, prstnih odtisov, registracij vozil kot tudi osebnih in neosebnih podatkov povezanih z mednarodnim sodelovanjem policije. Prümska pogodba je pogodba mednarodnega prava, sprejeta izven okvira EU, s čimer so želeli dodati možnost izmenjave podatkov z državami izven EU (European parliament, 2007). Države, ki so podpisale Prümsko konvencijo, so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Luksemburg, Nizozemska, Romunija, Slovenija in Španija (Convention between the Kingdom of Belgium, the Federal Republic of Germany, the Kingdom of Spain, The French Republic, the Grand Duchy of Luxembourg, the Kingdom of the Netherlands and the Republic of Austria on
57 the stepping up of cross-border cooperation, particularly in combating terrorism, cross-border crime and illegal migration, b. d.). Norveška in Islandija sta v letu 2009 podpisali sporazum z EU o uporabi posameznih določb sklepov, vendar še nobena država ni ratificirala sporazuma (Summary of Treaty, 2010).
7.8 EURODAC
EURODAC stoji za European Dactyloscopy. Eurodac je evropski avtomatski sistem za identifikacijo prstnih odtisov. Podatkovna zbirka prstnih odtisov je bila uveljavljena samo za identifikacijo prosilcev za azil. Vsem prosilcem za azil, starejših od 14 let, se v rutinskem postopku odvzamejo prstni odtisi in so v digitalnem formatu posredovani osrednji enoti, kjer se opravi primerjava z ostalimi prstnimi odtisi v zbirki, s čimer zaznajo, ali je prosilec v EU vstopil v EU brez dokumentov in ali je že v drugi državi članici zaprosil za azil. Pod okriljem Eurodaca sodelujejo vse države članice EU. Z ratifikacijo uredbe so se jim pridružile Norveška, Islandija in Švica. Eurodac pospešuje obravnavanje vlog za dodelitev azila in preprečuje zlorabe sistema večkratnih poskusov prosilcev, kadar so že bili zavrnjeni.
Strogo določena in harmonizirana pravila delovanja Eurodaca se imenujejo »dublinski sistem«. Ta pravila zajemajo zapis prstnih odtisov in drugih podatkov v centralnem sistemu, shranjevanje podatkov, primerjanje z drugimi podatki, prenos rezultatov in označevanje ter izbris shranjenih podatkov. Dublinski sistem sestoji iz Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije, Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (Dublin II), Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 o določitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, Uredbe Sveta (ES) št. 407/2002 o pravilih za izvedbo Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije.
Sistem Eurodac obravnava posameznike treh kategorij:
prosilce za azil stare nad 14 let;
tujce, ki so bili prijeti zaradi nezakonitega prehoda zunanje meje EU;
58
tujce, ki se nezakonito zadržujejo na teritoriju ene izmed držav v sklopu Eurodac.
Za obdelavo podatkov v centralni enoti Eurodac zbira naslednje podatke: država, iz katere izvirajo podatki, kraj in datum prošnje za azil, prstni odtisi, datum odvzema prstnih odtisov, datum vnosa podatkov v osrednjo podatkovno zbirko, spol, sklicna št., ki jo je uporabila država članica, iz katere izvirajo podatki in podatki o prejemniku poslanih podatkov ter datum pošiljanja (Eurodac, b. d.).
7.9 Nadzor zunanjih meja
7.9.1 Frontex in Evropska mejna in obalna straža
Frontex je bil ustanovljen leta 2004 s polnim nazivom »Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije«. Frontex spodbuja, koordinira in razvija upravljanje evropskih meja v skladu z EU listino o temeljnih pravicah z uporabo integriranega upravljanja meja. Glavna naloga Frontexa je pomoč mejnim organom različnih članic EU. Za prizadevanje izpolnitve svoje naloge Frontex deluje v več operativnih območjih, opredeljenih v uredbi za ustanovitev Frontexa in kasnejših dopolnitvah uredbe. Ta področja so izvajanje: skupnih operacij, usposabljanja, ocen tveganja, raziskav, zagotavljanja hitrega odziva, pomoči državam članicam v skupnih operacijah vračanja tujih državljanov in vzpostavljanje okolja za izvajanje izmenjave informacij.
Frontex v okviru svojega dela sodeluje z drugimi partnerji s področja svobode, varnosti in prava, kot so Europol, EASO, Eurojust, Cepol, kot tudi z mejnimi organi držav izven EU (Frontex - European Union Agency, b. d.).
Od januarja do novembra 2015 je zunanje meje EU nezakonito prestopilo okrog 1,5 milijona ljudi. Prav tako je od julija do septembra 2015 za mednarodno zaščito v državah članicah zaprosilo dvakrat toliko ljudi kot istega obdobja lani.
Omejitve sedanje agencije Frontexa so ovirale njeno zmožnost učinkovitega reševanja in spoprijemanja s položajem, ki ga je ustvarila begunska kriza. Omejitve Frontexa ležijo v tem, da nima možnosti nakupa lastnih sredstev, nima lastnega operativnega osebja in je odvisen od prispevkov držav članic. Frontex ne more sam brez predhodnega zahtevka države članice opraviti vrnitve tujih državljanov ali upravljati operacij. Prav tako nima izrecnega pooblastila za izvajanje iskalnih in reševalnih operacij. Te
59 pomanjkljivosti bo EU odpravila z ustanovitvijo nove agencije, imenovane Evropska mejna in obalna straža v originalu European Border and Coast Guard (v nadaljevanju EBCG). EBCG bo zasnovana v skladu z novimi izzivi in politično realnostjo, s katero se sooča EU na področju priseljevanja kot tudi notranje varnosti.
EBCG zagotavlja implementacijo EU standardov za upravljanje zunanjih meja. Zunanje meje EU bodo stalno spremljali in izvajali redne ocene tveganja in ranljivosti za identifikacijo in obravnavo šibkih točk. Kadar bodo meje EU ogrožene, bo EBCG napotil uradnika za zvezo. Ti bodo v celoti vključeni v nacionalni informacijski sistem z možnostjo pošiljanja informacij agenciji.
Agencija bo imela na voljo rezervo evropskih mejnih policajev in tehnične opreme, s čimer želijo preprečiti pomanjkanje osebja in opreme za delovanje agencije. Stalno osebje agencije se bo več kot podvojilo. EBCG bo lahko kupil svojo opremo in jo tudi uporabljal v operacijah.
Ob ugotovljenih pomanjkljivostih je agencija pooblaščena, da zahteva od države članice pravočasno sprejetje ukrepov. V primerih, kadar pomanjkljivosti niso bile odpravljene in je delovanje schengenskega območja ogroženo, bo lahko agencija izvedla korake za zagotovitev ukrepanja na terenu tudi brez zahtevka za pomoč držav članic, ali če država meni, da ni potrebe za intervencijo.
Agencija bo pridobila pooblastila za napotitev uradnikov za zvezo v sosednje države EU z možnostjo izvajanja skupnih operacij tudi na njihovem ozemlju.
V sklopu agencije bo deloval Urad za vrnitev, ki bo upravljal evropske intervencijske ekipe za vračanje z namenom učinkovite vrnitve državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo znotraj EU. Večje sprejemanje ljudi s strani tretjih držav želijo povečati z uvedbo enotnega potnega lista za vrnitev, katerega uredbo je Komisija predstavila decembra 2015 v sklopu svežnja ukrepov varovanja Evropskih zunanjih meja.
EBCG bo v ocenah tveganja vključevala čezmejni kriminal in tudi terorizem. Za zagotavljanje varnosti bo agencija sodelovala z drugimi agencijami EU in mednarodnimi organizacijami za preprečevanje terorizma. V ta namen bo imela tudi dostop do podatkov oseb, osumljenih vpletenosti v kazniva dejanja ali terorizem (European Commission, b. d.).
60
Glavni cilj EBCG je zagotoviti in izvajati evropsko integrirano upravljanje zunanjih meja EU z namenom učinkovitega upravljanja migracij in zagotoviti visoko raven varnosti v EU in hkrati zagotavljati prosto gibanje znotraj EU ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic.
Uredba Evropske mejne in obalne straže bo v kratkem predložena Evropskemu parlamentu za glasovanje v prvi obravnavi in Svetu v sprejetje (European Border and Coast Guard: Council confirms agreement with Parliament, 2016).
7.9.2 Uvedba skupnih kazalcev tveganja (''Common Risk Indicators'' – CRI)
Ministri so opredelili odkrivanje potovanj za namene terorizma kot ključno nalogo tako na ravni EU, kot tudi na mednarodni ravni za reševanje izziva, ki ga predstavljajo tuji borci. Junija 2015 je Komisija predstavila prvi niz skupnih kazalnikov tveganja v zvezi s tujimi borci, imenovanih CRI - Common Risk Indicators. Pobuda je namenjena podpori pristojnim mejnim organom in organom pregona držav članic za izvajanje bolj ciljno usmerjene mejne kontrole na usklajen način v skladu z določbami Zakonika o schengenskih mejah.
Seznam kazalnikov je bil razvit v tesnem sodelovanju z državami članicami, EEAS, pristojnimi agencijami EU (Europol, Eurojust) in Interpolom. Sam dokument kot tudi informacije, ki so jih posredovale države članice, in razprave o ukrepih, so tajne in obravnavane v skladu z veljavnimi določbami o varstvu tajnih podatkov EU. Seznam skupnih kazalnikov tveganja je bil posredovan pristojnim organom držav članic (Answer to a written question - Establishing a list of common risk indicators at the external borders - E-010997/2015, 2015).
7.9.3 Uporaba Interpolovih podatkovnih baz
V poročilu o stanju implementacije ukrepov na področju boja proti terorizmu je de Kerchove izpostavil, da še vsem državam članicam ni uspelo vzpostaviti povezave do Interpolovih podatkovnih baz za izvajanje sistematičnih pregledov na zunanjih mejah. Avramopoulos je v imenu Komisije marca 2016 odgovoril na vprašanja s področja uporabe Interpolovih podatkovnih baz. Informacije o uporabi Interpolovih podatkovnih baz prejme Komisija neposredno s strani Interpola na sestankih med EU in Interpolom ali pa Interpol posreduje informacije na pisno zahtevo. S tem lahko Komisija nadzira obseg uporabe Interpolovih podatkovnih baz. Na vprašanje, kaj bo Komisija storila za
61 povečanje uporabe Interpolovih podatkovnih baz, je Avramopoulos odvrnil, da je Komisija znotraj Evropske varnostne agende pozvala države članice za krepitev uporabe Schengenskega informacijskega sistema SIS II skupaj z Interpolovo bazo izgubljenih in ukradenih potnih dokumentov (SLTD) z namenom krepitve varnosti na zunanjih mejah EU. Komisija državam članicam nudi finančno in drugo pomoč pri uresničitvi zastavljenega cilja. Države članice lahko izkoristijo možnost financiranja Sklada za notranjo varnost za potrebno IT opremo za izvajanje sistematičnih mejnih pregledov s sočasno uporabo poizvedb SIS II in SLTD podatkovnih baz (Answer to a written question - Use of Interpol’s database - E-015984/2015, 2016).
7.9.4 Sprememba Schengenskega sporazuma
Evropski svet je na pogajanjih 9. 11. in 20. 11. 2015 pozval komisijo za predstavitev predloga za revizijo Schengenskega zakonika za vključitev preverjanja biometričnih podatkov v ustreznih podatkovnih bazah in uporabo tehničnih rešitev na zunanjih mejah schengenskega območja z namenom preprečitve oviranja toka gibanja. Učinkovit nadzor zunanjih schengenskih meja je ključnega pomena za ohranjanje območja prostega gibanja. Kontrole so del ukrepov, potrebnih za obvladovanje groženj notranji varnosti držav. V zadnjih terorističnih napadih so bili storilci tudi državljanu EU, ki so izkoristili pravico do prostega gibanja. Predvsem na področju tujih borcev, ki se vračajo nazaj v EU, bodo pregledi omogočili identifikacijo takšne osebe in zmanjšanje tveganja za notranjo varnost schengenskega območja.
Predlagana sprememba uvaja obveznost izvajanja sistematičnih pregledov vseh oseb, vključno z državljani EU, z namenom preveriti, da ta oseba ne predstavlja nevarnosti za javni red in notranjo varnost. Trenutni sistematični pregledi državljanov EU so možni le v povezavi s preverjanjem pristnosti in veljavnosti potnih dokumentov. Pregledi dokumentov in varnostni pregledi z uporabo podatkovnih baz državljanov tretjih držav se že izvajajo. Sprememba zakonika bo državam članicam izrecno nalagala obvezne preglede državljanov tretjih držav, kot tudi državljanov EU, ob izhodu iz schengenskega območja. Sistematični pregledi bodo zajemali preverjanje SIS II podatkovne baze, Interpolove podatkovne baze ukradenih in izgubljenih potnih listin ter ustreznih nacionalnih sistemov. Predlog revizije krepi potrebo po preverjanju biometričnih indikatorjev (podoba obraza in prstnih odtisov) kot varnostnih elementov v potnih listih državljanov EU za izboljšanje verodostojnosti potnih listov in vzpostavitev zanesljive povezave med potnim listom in lastnikom. V primeru dvoma v verodostojnost potnega lista lahko mejni policaji preverijo biometrične indikatorje. Zaradi varstva podatkov
62 se bodo sistematični pregledi v zbirkah podatkov izvajali na osnovi »zadetek/ni zadetka«, kar pomeni, da so pravice varstva podatkov na udaru v zelo majhnem obsegu, upravičeno z varnostnimi cilji (European Commission, 2015-a).
7.10 Boj proti financiranju terorizma
7.10.1 Preprečevanje pranja denarja
EU bije boj proti terorizmu na več področjih. Z novo direktivo in uredbo želi EU okrepiti pravila preprečevanja pranja denarja in zagotavljanja skladnosti na mednarodnem nivoju. EU je upoštevala priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), ki je na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma svetovna referenca tega področja. Nekatera pravila EU presegajo zahteve FATF in s tem zagotavljajo dodatne varnostne ukrepe.
Okrepljena pravila odražajo prilagoditev EU zakonodaje z upoštevanjem razvoja tehnologije in drugih sredstev, ki so na voljo storilcem kaznivih dejanj. Trije glavni elementi so: (1) razširitev področja uporabe direktive z uvedbo zahtev po večjem številu trgovcev, (2) izvajanje analiz tveganj za sprejemanje odločitev, podprtih z dokazi za boljšo usmeritev na tveganja in (3) s strožjimi pravili o skrbnem preverjanju strank. Pooblaščeni subjekti, kot so banke, morajo sprejeti okrepljene ukrepe, kadar so večja tveganja, in poenostavljene, kadar so tveganja dokazano manjša.
Tako kot na nacionalni se bodo v prihodnosti tudi na nadnacionalni ravni izvajale analize tveganja. Komisija bo usklajevala ocenjevanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na notranji trg in so povezana s čezmejnimi dejavnostmi.
Sveženj ukrepov vsebuje določbe o dejanskem lastništvu podjetij. Podatki dejanskega lastništva bodo shranjeni v centralni evidenci, na voljo pristojnim organom, finančnim obveščevalnim enotam in pooblaščenim subjektom (banke). Osebe z upravičenim interesom bodo lahko dostopale do podatkov: ime, državljanstvo, mesec in leto rojstva, država prebivališča ter vrste in približne višine deleža lasti upravičenca.
Na področju iger na srečo bo nova zakonodaja zahtevala od ponudnikov storitev temeljito preverjanje transakcij v višini 2.000 € ali več. V okoliščinah z dokazano nizkim tveganjem lahko članice EU nekatere storitve izvzamejo iz nekaterih ali vseh zahtev v strogo omejenih in upravičenih primerih.
63
Nova zakonodaja velik poudarek namenja sledljivosti prenosa finančnih sredstev. Slednja je pomembna pri odkrivanju, preprečevanju in preiskovanju pranja denarja in financiranja terorizma. Pri prenosu sredstev nova zakonodaja zahteva od izvajalcev plačilnih storilcev, da ob navedbi podatkov plačnika navedejo tudi podatke prejemnika plačila. Nova zakonodaja pooblašča Evropski bančni organ, Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine in Evropski organ za vrednostne papirje in trge za izdajo smernic pristojnim organom in izvajalcem plačilnih nalog o ukrepih, ki jih je potrebno izvesti, ob prejemu prenosa sredstev z manjkajočimi ali nepopolnimi podatki prejemnika ali plačnika.
Zakon predvideva sankcije v višini najmanj dvakratnega zneska dobička, pridobljenega zaradi kršitve ali znesek v višini najmanj 1 milijona € (Pranje denarja: Svet odobril okrepljena pravila - Consilium, 2015).
Do konca drugega četrtletja 2016 želi komisija predlagati več usmerjevalnih sprememb direktive o pranju denarja, in sicer na naslednjih področjih:
Zagotoviti visoko raven varovanja finančnih tokov iz tretjih držav, ki predstavljajo veliko tveganje. Sprememba direktive bo vsebovala seznam obveznih pregledov finančnih institucij nad finančnimi toki iz teh držav.
Povečanje pristojnosti obveščevalnih finančnih služb EU in olajšanje njihovega sodelovanja. Doseg informacij, dostopen tem institucijam, se bo razširil v skladu z najnovejšimi mednarodnimi standardi.
Vzpostavitev centralnih sistemov priklica podatkov v vseh članicah EU. Enote finančnega nadzora bodo s tem pridobile lažji in hitrejši dostop do podatkov imetnikov bančnih plačilnih računov.
Boj proti financiranju terorizma z virtualnimi valutami. Preprečevanje njihove zlorabe za pranje denarja in financiranje terorizma. Komisija predlaga vključitev platform za menjavo virtualnih valut pod okrilje direktive za preprečevanje pranja denarja, pri čemer bi morale menjalnice virtualnih valut izvesti skrbne preglede pri menjavi virtualne v realno valuto za prekinitev anonimnosti.
Reševanje tveganj povezanih z anonimnimi predplačniškimi instrumenti (npr. predplačniške kartice) z nižanjem pragov za identifikacijo in širitvijo po
64
preverjanju strank.
Izboljšanje učinkovitosti prenosa ukrepov ZN o zamrznitvi sredstev in izboljšanje dostopnosti seznamov ZN za finančne institucije in gospodarske subjekte v EU do konca 2016.
Inkriminacija pranja denarja: s celovito skupno opredelitvijo kaznivih dejanj pranja denarja in sankcij se bo mogoče izogniti oviram mednarodnega sodnega in policijskega sodelovanja za boj proti pranju denarja.
Omejevanje tveganja, povezanega z gotovinskimi plačili.
Ocenjevanje dodatnih ukrepov za sledenje financiranja terorizma. Komisija bo preučila potrebo po EU sistemu za sledenje financiranja terorizma za plačila izvedena znotraj EU, katerih program sledenja financiranja terorizma med Evropo in ZDA ne zajema (EU – US FTTP).
V prihodnje bo komisija predstavila zakonodajni predlog za krepitev pristojnih carinskih organov, reševanje financiranja terorizma s trgovino z blagom z odpravo nezakonitih dobičkov s prikrivanjem trgovskih transakcij, napačnega prikazovanja vrednosti blaga in fiktivnih računov. Dodatni ukrepi bodo obravnavali trgovino z razširitvijo področja uporabe veljavne zakonodaje za širše število držav. Predstavljene ukrepe želi EU izvesti do konca leta 2017 (European Commission, 2016-b).
7.10.2 Finančna preiskovalna enota FIU in FIU.net
Finančne preiskovalne enote (FIU) so obvezne državne agencije za obravnavo finančnih obveščevalnih podatkov. Vsi subjekti, katerih dejavnost zajema obdelavo gotovine ali vrednostnega blaga, so dolžni nenavadne ali sumljive transakcije javiti nacionalni FIU. Agencija FIU analizira prejete podatke in v primeru suma pranja denarja ali financiranja terorizma pošlje zbrane podatke nacionalnemu organu za kazenski pregon. V sklopu zbiranja podatkov lahko nacionalna FIU zahteva podatke od drugih FIU enot v EU. Za izmenjavo občutljivih obveščevalnih podatkov FIU enote se uporablja e-poštni sistem, ki temelji na zakonodaji 2000/642/PNZ o dogovoru glede sodelovanja med enotami za finančni nadzor držav članic pri izmenjavi informacij. V ta namen so enote FIU izdelale orodje, posebej za izmenjavo občutljivih podatkov med enotami, imenovano FIU.net.
65
Fiu.net (Financial investigation units) je decentralizirano prefinjeno računalniško omrežje za podporo boja EU zoper pranje denarja in financiranje terorizma. Zaradi lastnosti decentraliziranosti ni nobene osrednje podatkovne zbirke v eni izmed držav članic EU, kjer bi se podatki shranjevali. FIU.net je razvila finančna preiskovalna enota EU s finančno podporo Evropske komisije. Vodenje programa razvoja je prevzelo nizozemsko Ministrstvo za varnost in pravosodje. FIU.net se je izkazal za zelo učinkovito orodje za finančne preiskovalne enote za varno in pravočasno izmenjavo finančnih razkritij. V program FIU.net je vključenih vseh 28 držav EU (FIU.NET - Financial investigation units, b. d.).
Z integracijo omrežja FIU.net v okviru Europola, januarja 2016, so se bistveno okrepila prizadevanja Europola v boju proti terorizmu kot tudi njegove obveščevalne zmogljivosti. Cilj integracije omrežja je ustvariti večjo sinergijo med finančno in preiskovalno obveščevalno dejavnostjo za krepitev prizadevanj boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Omrežje Fiu.net bo združeno z drugimi orodji tega področja pod okriljem Europola: programom za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti TFTP, programom Focal Point Sustrans11 in mrežo uradov EU za obnovitev sredstev ARO. V skladu s sklepi Sveta EU, novembra 2015, bo FIU.net služil krepitvi in harmonizaciji sodelovanja med nacionalnimi enotami FIU, predvsem na področju boja proti financiranju terorizma v sklopu novega Europolovega centra ECTC (Europol joins forces with EU FIUs to fight terrorist financing and money laundering, 2016).
Prednosti združitve FIU.net in Europola:
Nacionalne FIU bodo s tem pridobile možnost ugotovitve povezav med finančnimi obveščevalnimi podatki, ki jih zbirajo, in obveščevalnimi podatki kaznivih dejanj, shranjenih v bazah Europola, pridobljenih s strani nacionalnih preiskovalnih organov. Europol pridobi možnost prepoznave in izvedbe nadaljnjih preiskav morebitnih povezav med teroristi in kaznivimi dejanji.
Financiranje FIU.net ni več odvisno od donacij EU komisije. Zajeto je v proračunskem ciklu Europola.
Korist FIU.net kot FIU ob nadaljnjem razvoju projekta in spodbujanje dodatnih sinergij med viri pod okriljem FIU in Europola.
11 Focal Point Sustrans zajema podatke s področja pranja denarja in nudi pomoč nacionalnim preiskovalnim organom v preiskovanju na področju pranja denarja (Europol joins forces with EU FIUs to fight terrorist financing and money laundering, 2016).
66
Europol lahko partnerjem ponudi centralizirane in decentralizirane rešitve za izmenjavo informacij z Europolom in med seboj.
Europol krepi svoj položaj kot informacijsko središče ob krepitvi zaupanja z vsemi partnerji.
Možnost Europola in enot FIU za hiter odziv v primerih, kjer je to nujno (FIU.net cooperation, b. d.).
7.10.3 Program za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti TFTP
Program Terrorist Finance Tracking Programme (TFTP) je bil ustanovljen po napadih 11. septembra 2001 pod okriljem Ministrstva za finance Združenih držav Amerike. Ministrstvo je z izdajanjem pravno zavezujočih nalogov ponudniku storitev sporočanja finančnih plačil začelo zbirati podatke finančnih plačil, shranjenih v ZDA, za v izključno rabo boja proti terorizmu in financiranju le-tega. Za zagotavljanje neprekinjenega delovanja programa TFTP so uvedli novo strukturo sporočanja, sestavljeno iz dveh procesnih območij, eno v ZDA, drugo v EU. V sklopu prestrukturiranja procesnih območij je bil potreben nov sporazum med ZDA in EU. Sporazum o programu EU – ZDA TFTP je bil sklenjen 8. julija 2010.
Sklenjen sporazum določa, da morajo biti iskanja po programu TFTP zasnovana ozko in temeljito na predhodnih informacijah ali dokazih, na podlagi katerih obstaja domneva o obstoju povezave med osebo, na katero nanašajo podatki, in terorizmom ali financiranjem terorizma. Pomembno vlogo ima Europol, ki sprejme kopijo zaprosila za podatke in preveri, ali so zaprosila ZDA skladna s pogoji, določenimi v 4. členu sporazuma, in če so zasnovana kolikor se da ozko za omejitev zahtevanih podatkov na najmanjši možen obseg. Ob potrditvi skladnosti zaprosila s pogoji iz sporazuma Europol pooblasti ponudnika podatkov za izročitev podatkov Ministrstvu za finance ZDA. Europol nima dostopa do podatkov in ne izvaja iskanja po TFTP. Iskanja po TFTP spremljajo neodvisni revizorji, ki lahko postopek blokirajo ali zahtevajo pojasnila o preširokih iskanjih ali iskanjih, ki ne upoštevajo strogih zaščitnih ukrepov in nadzora iz 5. člena sporazuma. S sporazumom so določili redne skupne preglede zaščitnih ukrepov, nadzora in odločb o vzajemnosti, ki jih izvedejo skupine iz ZDA in EU, vključno z Evropsko komisijo, Ministrstvom za finance ZDA in predstavnikoma dveh organov za varstvo podatkov iz članic EU.
67
Od ustanovitve programa, leta 2001, je program prispeval več deset tisoč obveščevalnih podatkov in več kot 3.000 poročil organom boja proti terorizmu po vsem svetu. Od tega so Evropski organi prejeli več kot 2.100 poročil. Preiskovalci navajajo, da program TFTP zagotavlja zelo natančne, edinstvene informacije, ki imajo pomembno vrednost pri sledenju terorističnim podpornim omrežjem in odkrivanju novih oblik financiranja terorizma. Kadar je o osumljeni osebi, razen imena in številke transakcijskega računa, malo znanega, lahko podatki programa TFTP zagotovijo ključne informacije, vključno z lokacijami, finančnimi transakcijami in sodelavci. Edinstvena vrednost podatkov TFTP se kaže v točnosti bančnih informacij, saj je tudi v interesu oseb, ki financirajo terorizem, da denar doseže svoj cilj. TFTP podatkom pripisujejo zelo visoko vrednost, saj so edinstven instrument za zagotavljanje zanesljivih, točnih in pravočasnih informacij, povezanih z domnevnimi dejanji financiranja in načrtovanja terorističnih dejanj.
Kljub temu da je bil TFTP razvit v ZDA, ga lahko države članice EU uporabljajo za preiskave na področju boja proti terorizmu v skladu z določbami o vzajemnosti sporazuma. Članice EU, Europol in Eurojust lahko zaprosijo za iskanje informacij v okviru programa TFTP. Iskanje izvede Ministrstvo za finance ZDA. Prav tako lahko Ministrstvo za finance ZDA samo posreduje ustrezne informacije v sklopu programa TFTP zadevnim članicam EU, Eurojustu in Europolu. Vse več držav članic se zaveda pomembnosti TFTP informacij v sklopu preiskovanja terorističnih dejavnosti. V treh letih je bilo 158 zaprosil držav članic in prejetih 924 obveščevalnih podatkov s strani ZDA. V istem obdobju so ZDA državam članicam EU spontano zagotovile ustrezne informacije, v sklopu teh informacij je bilo 94 obveščevalnih podatkov (Evropska komisija, 2013).
Evropska komisija je v obzir vzela možnost ustanovitve Evropskega programa EU TFTP. Na podlagi ocene potrebnosti, sorazmernosti, stroškovne učinkovitosti in spoštovanja temeljnih pravic je Komisija 27. 11. 2013 v sporočilu sklenila, da na tej stopnji primer ni bil jasno dokazan za vložitev predloga EU TFTP (Migration and Home Affairs - Terrorist Finance Tracking Programme, 2015).
Europol za področje boja proti financiranju terorizma v sklopu novega ECTC centra podaja zahteve za iskanja znotraj programa TFTP in uporablja pridobljene podatke. Koristnost informacij programa TFTP se je izkazala po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015. Za preiskovanje terorističnega napada se je oblikovala preiskovalna skupina Taskforce Fraternité, v sklopu katere so naslovili 28 iskalnih zahtev programa
68
TFTP in s tem pridobili 799 obveščevalnih podatkov, ki so jim kasneje pomagali pri uspešnem preiskovanju (Europol, b.d.-b).
7.11 Preprečevanje trgovine s strelnim orožjem
18. novembra 2015 je Komisija predstavila predlog revizije direktive 477/91, kjer opredeljuje pravila, pod katerimi lahko fizične osebe pridobijo in posedujejo orožje ter ga prenesejo v drugo državo. Glavni elementi predlagane revizije zajemajo: (1) omejitev dostopa do nekaterih najmočnejših vrst polavtomatskega orožja in teh, ki jih je mogoče zlahka pretvoriti v polno avtomatsko orožje, (2) strožja pravila za preprečitev nakupa strelnega orožja, ključnih delov ali streliva preko spleta, (3) skupna pravila znotraj EU za označevanje strelnega orožja, z namenom izboljšati sledljivost orožja, (4) izboljšanje izmenjave informacij med državami članicami in (5) strožji pogoji za zbiratelje orožja, z namenom omejitve tveganja preprodaje kriminalcem (European Commission, 2015-b). Komisija je sprejela tudi izvajanje uredbe skupnih standardov deaktiviranja strelnega orožja. Uredba je začela veljati 8. aprila 2016 in zagotavlja, da bo odsluženo orožje trajno neuporabno.
Komisija je prav tako 2. decembra 2015 predstavila akcijski načrt strelnega orožja in razstreliva, ki poziva sprejetje številnih ukrepov za preprečitev terorističnih napadov, kot so se zgodili v Parizu in Bruslju. V akcijskem načrtu so zajeti tudi (1) posebni ukrepi uporabe tehnologij za odkrivanje in za standardizacijo njihove uporabe na področju kritične infrastrukture, javnih prostorov in t. i. »mehkih tarč«, (2) razvoj inovativnih orodij za odkrivanje, (3) krepitev obstoječih ukrepov in oblikovanje novih za krepitev varnosti potnikov različnih vrst prevoza, (4) uporaba obstoječih orodij za boljše zbiranje in izmenjavo informacij za krepitev varnosti.
Na področju razstreliv je Komisija opredelila vrzeli v predhodnih sestavinah za razstreliva pri implementaciji uredbe 98/2013 držav članic EU. Komisija je že sprejela ukrepe za reševanje problema. V letu 2016 bo ocenila potrebo po reviziji omenjene uredbe (European Commission, 2016-a).
69
8 Ukrepi preprečevanja radikalizacije in zaščite vrednot
EU je trdno prepričana v izkoreninjenje terorizma v njegovem izvoru. Zato je preprečevanje terorističnih napadov in ustavitev teroristične radikalizacije prioriteta EU, kot je navedeno v Evropski strategiji notranje varnosti. Radikalizacijo v tem smislu razumemo kot kompleksen pojav, ko ljudje sprejmejo radikalno ideologijo, ki bi lahko privedla do zaveze terorističnih dejanj. Preprečevanje teroristične radikalizacije in novačenja bo uspešno le ob spoštovanju temeljnih pravic, spodbujanju integracije, kulturnega dialoga in z bojem proti diskriminaciji. Radikalizacija, ki lahko preide v teroristična dejanja, je najbolje zaustavljena na ravni, ki je najbližje najranljivejšim posameznikom. To zahteva tesno sodelovanje z lokalnimi oblastmi in civilno družbo. Zato je jedro boja proti radikalizaciji in novačenju na nacionalnem nivoju. EU lahko zagotovi pomemben okvir in pomaga usklajevati nacionalne politike, izmenjavo informacij ter dobrih praks. V okviru Evropske strategije notranje varnosti Komisija spodbuja ukrepe pooblaščanja skupnosti in ključnih skupin, ki sodelujejo pri preprečevanju radikalizacije in novačenja. V ta namen je bilo ustanovljeno omrežje Radicaliasation Awareness Network – RAN (Radicalisation, 2016).
Z razvojem komunikacijske tehnologije se krepi tudi uporaba interneta in družbenih medijev v teroristične namene. Džihadske teroristične skupine so pokazale prefinjeno razumevanje delovanja družabnih omrežij in začele z dobro organiziranimi kampanjami za pridobitev privržencev, spodbujanje in poveličevanje terorističnih dejanj in nasilnega ekstremizma.
Nedavne študije so pokazale uporabo več kot 46.000 uporabniških računov omrežja Twitter v časovnem obdobju štirih mesecev s strani podpornikov Islamske države. Približno 90.000 sporočil je objavljenih vsakodnevno, vključno z drugimi družbenimi omrežji. Nekatere države so sprejele ukrepe za zmanjšanje zlorabe interneta s strani teroristov za namene propagande, uvedle so posebne policijske enote za nadzor kibernetskega okolja, identifikacijo domnevnih ekstremističnih vsebin in sodelovanje z industrijo za odstranitev teh vsebin.
Glede na obseg problema, ki s svojim razponom zajema večjezikovno občinstvo in sodne pristojnosti, učinkovito reševanje tega pojava zahteva, da države članice združijo vire in oblikujejo usklajeno proaktivno strategijo boja zoper teroristično propagando in zagotovijo, da internet ostane javna dobrina ob upoštevanju temeljnih načel kot svobode govora. Za ta namen je Europol oblikoval enoto za spoprijemanje s
70 spletno teroristično propagando, imenovano EU Internet Referral Unit (EU IRU), ki je začela delovati 1. julija 2015 (Council of the European Union, 2015-a).
V sklopu Evropske agende varnosti so opozorili na krepitev evropskega odziva na temo terorizma in tujih borcev. Opozarjajo, da se evropski državljani še naprej pridružujejo terorističnim skupinam na konfliktnih območjih, se usposabljajo in ob vrnitvi predstavljajo potencialno nevarnost za evropsko notranjo varnost. Za spoprijemanje s problematiko tujih borcev je EU ustanovila ekipo Syria Strategic Communication Advisory Team (SSCAT) (Evropska komisija, 2015-b).
8.1 Radicalisation Awareness Network - RAN
V sklopu programa ozaveščanja radikalizacije RAN (Radicalisation Awareness Network) so združeni strokovnjaki na področju preprečevanja radikalizacije iz celotne Evrope. RAN je združenje intervencijskih skupin in lokalnih akterjev iz celotne Evrope, ki delajo z ljudmi, ki so bili radikalizirani, so bili izpostavljeni radikalizaciji ali so dovzetni za njo. Program ne združuje samo policije in zaporov, temveč tudi akterje, ki tradicionalno niso vključeni v boj proti terorizmu, kot so učitelji, mladinski delavci, predstavniki civilnih družb, predstavniki lokalnih oblasti in zdravstveni delavci. Od ustanovitve leta 2011 je v sklopu programa RAN sodelovalo že več kot 2.000 strokovnjakov iz držav članic EU. RAN center odličnosti (CoE- Centre of Excellence) služi kot vozlišče za povezovanje, razvijanje in razširjanje strokovnega znanja. RAN CoE podpira in usklajuje delovanje omrežja RAN ter spodbuja dialog med delavci, oblikovalci politik in akademiki. CoE razvija najsodobnejša znanja iz področja boja proti radikalizaciji in na tem področju podpira Evropsko komisijo, ki financira omrežje RAN, in države članice. Prav tako pomaga oblikovati raziskovalni program Komisije in vzdržuje stike z akterji preprečevanja radikalizacije tako znotraj kot tudi izven EU. V sklopu delovnih skupin RAN lahko sodelujoči medsebojno delijo svoje znanje in izkušnje iz prve roke in strokovno pregledajo prakse drug drugega. RAN je platforma za svet delavcev, raziskovalcev in oblikovalcev politik v strokovnem znanju in z izkušnjami iz boja proti radikalizaciji. Pod okriljem RAN CoE delujejo naslednje delovne skupine:
RAN C&N (Communication and Narratives): Oblikovanje orodij za spletno in tradicionalno komunikacijo za boj proti ekstremistični propagandi;
RAN EDU (Education): Opremlja in usposablja učitelje in šolski sektor, kako se spoprijemati z radikalizacijo;
71
RAN EXIT: Z osredotočanjem na de-radikalizacijo razvija programe za pomoč osebam z radikalizirano miselnostjo;
RAN YF&C (Youth, Families and Communities): Preučuje, kako najbolje pomagati mladim, družinam in skupnostim, ki se soočajo z radikalizacijo;
RAN LOCAL: Izmenjava informacij med lokalnimi organi na večagencijski pristop in izdelava strategij za preprečevanje radikalizacije;
RAN P&P (Prison and Probation): Izvaja analize učinkov zapornih režimov, programov ponovne integracije in prilagaja posege že obsojenih teroristov;
RAN POL (Police and Law Enforcement): Razvija učinkovite policijske pristope, vključno z usposabljanjem policistov, uporabo družbenih medijev in kovanjem zaupanja vrednih odnosov z družinami in skupnostjo;
RAN RVT (Remembrance of Victims of Terrorism): Vzdržuje mrežo žrtev terorizma in prevzema organizacijo evropskega dneva spomina na žrtve terorizma 11. marca;
RAN H&SC (Health and Social Care): Ozavešča zdravstvene in socialne delavce na svojo vlogo pri podpori oseb, ki so občutljive na radikalizacijo.
Z delovnimi skupinami je možen vpogled v strokovno znanje in izkušnje programa RAN. Ta predstavlja sedem pristopov boja proti radikalizaciji, ki vodi v nasilje. Za vsak pristop predstavijo metodologijo, prakse ter izkušnje. Bogastvo znanja in prakse v sklopu omrežja RAN je mogoče prilagoditi za podporo nacionalnih organov s usposabljanjam, delavnicami in svetovanjem. Pod določenimi pogoji je mogoča podobna podpora držav izven EU. Z odborom CoE omrežje RAN pridobiva akademski vpogled v področja boja proti radikalizaciji. Cilj je širiti nove raziskovalne ugotovitve oblikovalcem politik in odkriti vrzeli pri pridobivanju akademskih raziskav (European Commission, 2016-c).
8.2 Internet Referral Unit - EU IRU
12. marca 2015 je Svet za pravosodje in notranje zadeve EU pooblastil Europol za ustanovitev posebne enote, s ciljem zmanjšati stopnjo vpliva teroristične in ekstremistične propagande skrajnežev na internetu. S 1. julijem 2015 je Europol zagnal
72 enoto EU IRU za boj proti teroristični propagandi in s tem povezanih nasilnih ekstremističnih dejavnosti na internetu. EU IRU deluje znotraj Europolovega ECTC centra. EU IRU bo identificiral domnevne ekstremistične vsebine na internetu, sodeloval s ponudniki internetnih storitev in podpiral države članice pri operativnih in strateških analizah (Europol’s Internet Referral Unit to combat terrorist and violent extremist propaganda, 2015).
Naloge EU IRU so:
usklajevanje in delitev nalog prepoznavanja (označevanja) teroristične in ekstremistično nasilne spletne vsebine z ustreznimi partnerji;
hitra, učinkovita ter uspešna izvedba napotitev, s tesnim sodelovanjem internetne industrije;
podpora pristojnim organom z zagotavljanjem strateških in operativnih analiz;
vloga Evropskega centra odličnosti za zgoraj navedene naloge.
Zloraba družbenih medijev s strani skrajnežev je dinamičen pojav. Skrajneži izvajajo napredne strategije izogiba preventivnih ukrepov, s ciljem ohranitve ekstremističnih vsebin na spletu. Z ustanovitvijo mreže računov platform družbenih medijev razširjajo propagandne vsebine prek omrežja, ki se nenehno konfigurira, kar veča odpornost in zmanjšuje možnost preprečitve dostopa do računa. Zaradi tega je potrebno združiti preprečevalne strategije, kot so omejitev dostopa do računa ali odstranitev tovrstnih vsebin s proaktivnimi ukrepi. Za dosego uspeha na področju, ki se hitro razvija, je potrebo gledati izven okvira trenutnih izzivov, k prihodnjemu razvoju in nastajanju virov in trendov družbenih medijev, v sklopu omejevanja dostopa do računov, ki razširjajo propagande vsebine.
Europol predlaga izvedbo niza odgovorov na zlorabo spleta za propagandne namene. Niz sestavljajo ukrepi preprečevanja, prepoznavanja, omejevanja in ukrepi proaktivne narave, zlasti na področju dinamičnega pridobivanja obveščevalnih podatkov za potrebe procesa označevanja. (1) EU IRU bo usklajeval in razdelil naloge prepoznavanja (označevanja) teroristov in ekstremističnih vsebin preko mreže nacionalnih partnerjev. (2) EU IRU bo temeljil na obstoječih odnosih Europola z internetno industrijo in bo kot osrednja Evropska platforma zastopal evropske interese kazenskega pregona. (3) Odstranitev računov in preprečevanje dostopa mora biti v
73 skladu s strateškim namenom, s poudarkom zmanjšanja sposobnosti delovanja omrežja kot celote in učinkovito omejevanje vpliva propagande za različne ciljne skupine. Odstranitev vsebin mora temeljiti na celoviti oceni obstoječih propagandnih vsebin ter vpliva na ranljive ciljne skupine. (4) Raziskave kažejo, da se lahko preko računov družbenih omrežij pridobijo pomembni obveščevalni podatki, kot so zanesljive GPS koordinate znotraj ozemlja IS in informacije o lokalnih dogodkih, ki so lahko pomembni za obveščevalne službe. EU IRU bo deloval kot evropska strategija za ublažitev konfliktov, s podporo mreže nacionalnih kontaktnih točk na voljo 24/7 z neposrednim stikom do pristojnih organov. Odzivni čas omrežja med objavo in odstranitvijo propagandne ali ekstremistične vsebine bi v idealnih pogojih moral znašati manj kot nekaj ur, da bi se izognili nadaljnjemu širjenju vsebin (Council of the European Union, 2015-a).
V poročilu implementacije ukrepov iz marca 2016 je koordinator pozitivno izpostavil napredek EU IRU na področju boja proti teroristični propagandi. Statistični podatki kažejo, da je EU IRU identificiral 3.351 primerov potencialnih ekstremističnih vsebin, 2.037 napotitev in 1.793 odstranitev vsebin. Uspešnost znaša 88 %. Za uspešno delovanje enote EU IRU je ključnega pomena naslavljanje ekstremističnih vsebin in propagande držav članic na EU IRU. Od ustanovitve, 1. julija 2015, je bilo sprejetih 144 prispevkov iz 26 držav članic. Opozarja, da še štiri države niso imenovale kontaktne točke IRU in naproša, da to storijo v najkrajšem času. V letu 2016 bo EU IRU razvil centraliziran koncept nadzora družbenih medijev. Z nadaljnjim razvojem zmogljivosti bo poskušal dešifrirati funkcije džihadskih omrežij na družbenih medijih, razvijal odnose z zasebnim sektorjem, vključno z dnevi skupnih akcij, aktivno prispeval k internetnemu forumu EU, razvil Europolovo namensko platformo strokovnjakov (EPE) z namenom strukturiranja in olajšanja povezav z akademskim svetom in raziskovalnimi centri (EU Counter-Terrorism Coordinator, 2016-a).
Ob 1. obletnici ustanovitve EU IRU je Europol julija 2016 predstavil letno poročilo dela tega oddelka. V poročilu so zapisali, da so nedavni teroristični napadi opozorili na uporabo interneta v teroristične namene kot ključen element širjenja ekstremistične propagande, novačenja, radikalizacije, usklajevanja terorističnih aktivnosti in poveličevanja terorističnih zločinov. V luči teh problemov so se ministri pravosodja in notranjih zadev marca 2015 odločili razviti enoto EU IRU z začetkom delovanja 1. julija 2015. V poročilu ocenjujejo, da je kljub izzivom in omejenim sredstvom, ki so na voljo enoti, EU IRU uspešno vzpostavila interdisciplinarno ekipo in zagotavljala edinstvene sposobnosti kot center odličnosti tega področja. V boju proti terorizmu prispeva dve
74 temeljni orodji: napotitve in storitve preiskovanja interneta. V luči migrantske krize so se razširile naloge enote EU IRU. S spremljanjem odprtih virov in interneta bo EU IRU prispevala k motenju ilegalnih omrežij tihotapljenja migrantov. To bodo storili z odkrivanjem in odstranjevanjem internetnih vsebin, s katerimi tihotapci privlačijo migrante in begunce. Do julija 2017 načrtujejo, da bo enota EU IRU zagotavljala storitve napotitev 24/7 in bo v realnem času nudila informacije državam članicam.
Za preprečitev širjenja nasilnih ekstremističnih spletnih vsebin so v prvem letu delovanja ocenili in obdelali več kot 11.000 sporočil v 8 jezikih na 31 različnih spletnih platformah. 91,4 % celotne vsebine je bilo uspešno odstranjene iz platform s strani družbenih medijev in ponudnikov spletnih storitev. EU IRU je v tem času tudi nudila operativno podporo preiskovanja interneta v 44 preiskavah po vsej EU, v katerih je nastalo 82 operativnih produktov. V času pariških terorističnih napadov novembra 2015 je EU IRU za pomoč preiskovanja napadov napotila 3 člane osebja. En član osebja je bil napoten za pomoč francoskim organom kazenskega pregona v času Evropskega nogometnega prvenstva 2016 (Europol, 2016-c).
8.3 Syria Strategic Communication Advisory Team - SSCAT
Z ustanovitvijo ekipe SSCAT želi EU ukrepati na področju razvoja in izmenjave najboljših praks s področja strateškega komuniciranja z namenom boja proti kaznivim dejanjem terorizma in nasilnega ekstremizma s posebnim poudarkom na tujih borcih (European commission, 2014). Ekipa SSCAT se je uspešno izkazala pri vzpostavljanju omrežja držav članic, ki iščejo načine reševanja nacionalnih in lokalnih izzivov odvračanja svojih državljanov od potovanja v Sirijo ali na druga konfliktna območja, kjer se lahko pridružijo terorističnim skupinam in so vpleteni v teroristične dejavnosti. Na do sedaj 6 sestankih omrežja se je zbralo 25 predstavnikov držav članic za izmenjavo najboljših praks tega področja. Izmenjava je potekala na teme, kot so: raziskave, izobraževanja, družbeni mediji in komunikacijske strategije za podporo boja proti propagandi nasilnega ekstremizma. Države članice so se pozitivno odzvale tako na sodelovanje v omrežju kot tudi za pridobljeno strokovno znanje. Pod okriljem projekta je predvidena končna konferenca, v sklopu katere bodo ugotovitve in znanje, pridobljeno s projektom, deljene med strokovnjake držav članic in zainteresiranih strani (Answer to a written question - The Syria strategic communication advisory team (SSCAT) and the role of counter-narratives in preventing radicalisation - E- 000505/2016, 2016).
75
9 Sodelovanje z mednarodnimi partnerji
Varnost EU je tesno povezana z dogajanjem v drugih državah, zlasti v sosednjih državah, zato je pomembno, da je strategija EU boja proti terorizmu na svetovnem nivoju . Po terorističnem napadu na Charlie Hebdo so voditelji držav poudarili pomen sodelovanja EU s tretjimi državami na področju varnosti in boja proti terorizmu.
V odnosih EU s tretjimi državami je agenda boja proti terorizmu prisotna v mnogih pogledih: preko političnih dialogov, sprejetih klavzul in sporazumov sodelovanja ali posebnih projektov pomoči in krepitev zmogljivosti s strateškimi državami. Na temo boja proti terorizmu EU sodeluje z državami zahodnega Balkana, Sahela, Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Afriškega roga, Severne Amerike in azijskimi državami.
Sodelovanje z ZDA je pomemben del varnostne strategije EU. V zadnjih letih sta EU in ZDA sklenili sodelovanje na področjih financiranja terorizma, prometa, medsebojne pravne pomoči in izročitev. Drug pomemben del varnostne strategije je sodelovanje z mednarodnimi (ZN, Global Counter Terrorism Forum) in regionalnimi organizacijami (Council of Europe, OSCE, League of Arab States in Organisation for Islamic Cooperation) za doseganje mednarodnega soglasja in spodbujanje mednarodnih standardov v boju proti terorizmu. V sklopu sodelovanja z ZN, po številnih resolucijah Varnostnega sveta ZN, je EU sprejela nekatere omejevalne ukrepe proti osebam povezanih z Al Kaido (EU fight against terrorism - Consilium, 2016).
Februarja 2015 je Svet za zunanje zadeve sklenil okrepiti zunanje ukrepe boja proti terorizmu, zlasti v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu, Severni Afriki, Perzijskem zalivu Sahelu in zahodnem Balkanu. Svet je izrazil pomembnost resolucij ZN 2170 in 2178 in pozval, naj vse države sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo hitro izvajanje ob upoštevanju človekovih pravic in vladavine prava. EU želi svoja prizadevanja v boju proti terorizmu okrepiti z izvajanjem tesnega usklajevanja notranjih in zunanjih ukrepov na eni strani in ustreznih akterjev EU in držav članic na drugi. V prihodnosti želijo večji poudarek dati na preprečevanje terorizma, zlasti naboju proti radikalizaciji, novačenju, opremljanju in financiranju terorizma in se odzvati na temeljne dejavnike, kot so: konflikt, revščina, širjenje orožja in nestabilne države, ki zagotavljajo priložnost razcveta teroristične dejavnosti.
V sklopu sodelovanja s tretjimi državami bo EU pripravila nadaljnje projekte in aktivnosti krepitev zmogljivosti z državami severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Projekti
76 bodo obravnavali področje kazenskega pregona in pravosodja, reform varnostnega sektorja, kritično infrastrukturo, odziv na krizne in izredne razmere, mejni nadzor, varnost v letalstvu, strateško komuniciranje, radikalizacije, novačenja, tujih borcev in financiranja terorizma ob upoštevanju človekovih pravic, v tesnem sodelovanju z Europolom, Eurojustom, Frontexom in Cepolom. EU si bo prizadevala za razvoj okvirov za izmenjavo informacij in strateškega sodelovanja med agencijami EU in tretjimi državami na področju kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja.
Na področju preprečevanja radikalizacije bo mreža RAN nudila strokovno znanje in sodelovala z zainteresiranimi državami. EU podpira mednarodne pobude na področju boja proti radikalizaciji in terorizmu, kot je center odličnosti za boj proti nasilnemu ekstremizmu »Hedayah« v Abu Dhabiju in sklada Global Community Engagement and Resilience Fund (GCERF) v Ženevi. Na tem področju si EU prizadeva izboljšati strateško komunikacijo, razviti strategije ozaveščanja v arabskem svetu, vključno z razvojem boja proti teroristični propagandi, spodbujanjem temeljnih pravic ob upoštevanju vse pogostejše zlorabe interneta za namene radikalizacije ter izboljšanje komunikacije v arabščini. Za preprečitev radikalizacije se bo EU zavzela za olajšanje medverskega dialoga, dialoga civilnih družb, stikov med ljudmi, kulturne in intelektualne izmenjave ter spodbujati širše tematske pogovore o koreninah in posledicah terorizma in radikalizacije v družbi kot tudi obravnavanje temeljnih dejavnikov radikalizacije v teh regijah s podpiranjem pobud na področju mladine, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, možnosti zaposlitev, civilne družbe, reforme varnostnega sektorja, vloge žensk v družbi.
Glede na vlogo nerešenih konfliktov v okviru radikalizacije in novačenja bo EU storila še več, da bi poskušala najti rešitev in ponovno razmislila o trenutnih politikah in pristopih. EU se za ublažitev terorističnih groženj bori s celovitim pristopom, ki združuje orodja diplomacije, socialno-ekonomskega razvoja, preprečevanja konfliktov, z vzpostavljanjem miru in orodji kriznega upravljanja (Council conclusions on counter- terrorism - Consilium, 2015).
9.1 Vloga koordinatorja na področju sodelovanja z mednarodnimi partnerji
V sklopu svoje naloge spodbujanja boljše komunikacije med EU in tretjimi državami na področju boja proti terorizmu koordinator sodeluje v dialogih z vladnimi uradniki in drugimi zainteresiranimi stranmi. V ta namen je Gilles de Kerchove potoval v druge
77 države z namenom, da se vključijo v politični dialog in govoril s protiterorističnimi strokovnjaki, oblikovalci politik in civilno družbo. V letu 2015 se je udeležil dveh dogodkov ZDA: Vrha o boju proti nasilnemu ekstremizmu in Vrha voditeljev na temo boja proti Islamski državi in nasilnemu ekstremizmu v organizaciji predsednika Baracka Obame. V sklopu Vrha o boju proti nasilnemu ekstremizmu je sodeloval tudi na ministrskem srečanju na temo tujih borcev. Leta 2015 se je večkrat sestal s predstavniki tunizijskih oblasti z namenom opredeliti in raziskati možnosti za krepitev sodelovanja in zmogljivosti boja proti terorizmu. 27. in 28. oktobra 2015 je koordinator sopredsedoval na tretjem srečanju visokih protiterorističnih strokovnjakov iz Evrope in sredozemske regije. V letu 20016 je obiskal Amman za namen krepitve sodelovanja med EU in Jordanom. Državi sta se dogovorili za krepitev sodelovanja na številnih področjih, vključno z bojem proti nasilnemu ekstremizmu, varnosti v letalstvu in preprečevanja financiranja terorizma. V aprilu se je sestal z varnostnimi uradniki Združenih arabskih emiratov in predsednikom vlade Katarja. Obe državi sta izrazili interes na krepitev sodelovanja z EU na področju tujih borcev in nasilnega ekstremizma (Counter-Terrorism Coordinator - Consilium, 2016).
78
10 Sklep
Na začetku smo si zastavili raziskovalno vprašanje ter tri hipoteze, ki jih bomo v nadaljevanju opredelili. Raziskovalno vprašanje se je glasilo: »Kako se Evropska Unija sooča s terorizmom v luči naraščajoče grožnje tujih borcev?«
Fenomen tujih borcev ni nov pojav. Edinstvenost fenomena izhaja iz njegove aktualne številčnosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da število tujih borcev na konfliktnem območju Sirije in Iraka presega 20.000. Od tega naj bi jih 19 % oziroma nekaj čez 3.800 izhajalo iz EU. Ti podatki so bili pridobljeni leta 2015. V enem izmed aktualnejših intervjujev iz julija 2016 je direktor Europola Bob Wainwright število tujih borcev iz EU ocenil na 5.500. Od tega naj bi se jih približno 1.500 že vrnilo v države EU. Če upoštevamo študije, ki trdijo, da se eden od devetih tujih borcev vrne z namenom izvedbe terorističnega napada, se je v EU vrnilo čez 160 teroristov. Zato ne preseneča, da je Varnostni svet Združenih narodov junija 2016 izdal opozorilo povečanega tveganja večjih mednarodnih terorističnih napadov. Skrb so potrdili z navedbami članic ZN o znatnem povečanju stopnje povratka tujih borcev iz Iraka in Sirije. Vrnitev tujih borcev naj bi tako bila povezana z vojaškimi neuspehi Islamske države in izgubo polovice ozemlja v Iraku ter petino v Siriji.
Prvi teroristični napad tujega borca Islamske države na območju EU je bil izvršen maja 2014 v Bruslju. Kasneje so bili udeleženi v več napadih. Nevarnost tujih borcev izhaja iz izurjenosti za boj in izvedbe kompleksnih terorističnih napadov z velikim številom smrtnih žrtev, kakor se je zgodilo novembra 2015 v Parizu.
Koordinator boja proti terorizmu Gilles de Kerchove je zatrdil, da so tuji borci prioriteta EU že od sredine leta 2013. Še istega leta je de Kerchove predstavil 22 ukrepov, ki so se nanašali na problem tujih borcev. Glavni problem, ki se je pojavil v povezavi s tujimi borci, je bil pomanjkanje enotne definicije in kriminalizacije tega dejanja. ZN so leta 2014 sprejeli resolucijo RVSZN 2178, ki je inkriminirala potovanje v tujino s terorističnimi nameni, kot tudi financiranje in organizacijo takšnega dejanja. V luči RVSZN 2178 dodatnega protokola h konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma in poročila FATF sta Evropski parlament in Svet EU v letu 2015 vložila predlog direktive o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu z namenom inkriminacije področja tujih borcev.
79
Za zbiranje, analiziranje, obdelovanje in posredovanje podatkov o novačenju in potovanju sumljivih oseb, kar vključuje tuje borce, je bil v okviru Europolovega oddelka AWF v letu 2014 oblikovan program Focal Point (FP) Travellers. Pristojni državni organi so podatke o tujih borcih in sumljivih osebah zbirali tudi znotraj informacijskih sistemov EIS in SIS II. Za odkritje potovanj za namene terorizma je Komisija junija 2015 predstavila skupne kazalnike tveganja, imenovane CRI. CRI so namenjeni podpori pristojnim mejnim organom in organom pregona držav članic za izvajanje učinkovitejše ciljno usmerjene mejne kontrole na usklajen način v skladu z določbami Zakonika o schengenskih mejah. Direktiva PNR, sprejeta 2016, bo omogočala lažjo zaznavo potovanja v teroristične namene, kar bo tudi olajšalo zaznavo tujih borcev in preprečilo izvedbo napadov. Podatki se bodo zbirali za lete, ki prečkajo zunanjo mejo EU, kakor lete znotraj EU. Revizija Schengenskega sporazuma bo s sistematičnim pregledom vseh oseb omogočila zaznavo tujih borcev ob vstopu v EU. Varnostni pregledi državljanov tretjih držav so se izvajali že pred tem. Za namene krepitve varnosti na zunanjih mejah bodo države članice za preverjanje oseb imele dostop do Interpolovih baz (SLTD).
Tuji borci predstavljajo velik izziv na področju preprečevanja radikalizacije. Z razvojem komunikacijske tehnologije se razvijajo tudi načini radikalizacije in novačenja novih teroristov. Posebnost aktualne teroristične grožnje je uporaba interneta in družbenih medijev v namene širjenja ekstremistične propagande. Za preprečitev širjenja nasilnih ekstremističnih spletnih vsebin je bila v okviru Europola razvita enota EU IRU, ki je v samo enem letu delovanja ocenila in obdelala več kot 11.000 spornih sporočil v 8 jezikih na 31 različnih spletnih platformah, pri čemer je uspešnost odstranitve vsebin znašala 91,4 %. Za preprečevanje radikalizacije je bil zagnan tudi program ozaveščanja radikalizacije RAN, v katerem so združeni strokovnjaki področja preprečevanja radikalizacije kot tudi lokalni akterji in intervencijske skupine iz celotne Evrope. Za namene odvračanja potovanja državljanov v Sirijo in druga konfliktna območja je EU ubrala proaktiven pristop in oblikovala ekipo SSCAT, katere glavni namen je izmenjava najboljših praks tega področja.
V sklopu prve hipoteze smo predvideli, da sta ključni lastnosti aktualnih islamistično motiviranih terorističnih napadov spremenjen modus operandi in pojav tujih borcev.
Hipotezo potrjujem z ugotovitvami iz srečanja strokovnjakov omrežja FRN in Europola novembra in decembra 2015 z namenom ocenjevanja modusa operandi Islamske države za boljše razumevanje grožnje in razvoja verjetnih scenarijev. Ugotovili so, da so
80 teroristične celice domače in/ali ustanovljene na lokalni ravni, člani so lahko izurjeni v Siriji, vendar ni nujno. Izpostavili so pomanjkanje dokazov za potrditev sistematičnega izkoriščanja pretoka beguncev v EU. Opozorili so na trening teroristov, ki je sestavljen iz uvoženih tehnik vojskovanja, uporabe orožja, eksploziva in posebnih tehnik ubijanja. Urjenje poteka v kampih v Siriji ter na Balkanu. Čas radikalizacije se je skrajšal, prav tako so mlajše osebe bolj dovzetne za radikalizacijo. Na pomembnosti so pridobile socialne vezi in ne le več verska in ideološka prepričanja ali motiv. Velik del tujih borcev je bil diagnosticiran z duševnimi težavami pred pridružitvijo skrajnim skupinam. Spremenila se je oblika radikalizacije in uporaba interneta ter družbenih medijev v namene radikalizacije. Za nemoteno komunikacijo se skrajneži poslužujejo orodij za anonimizacijo in kriptiranje komunikacij.
Vodstvo Islamske države omogoča lokalnim voditeljem taktično svobodo izvedbe terorističnih napadov, kar otežuje nalogo pravočasnega odkritja in preprečitve le-teh. Pri izboru tarč se odločajo za »mehke tarče«, za povzročitev množičnih žrtev in visoke stopnje medijske razširjenosti. Z zmožnostjo izvedbe organiziranega napada izven svojega območja nadzora z uporabo modusa operandi, videnega v napadih v Iraku, Pakistanu in drugih državah, so postavili nov standard, ki ne izključuje uporabe taktike spodbujanja lokalnih posameznikov za izvedbo samostojnih napadov. Izbor orožja je velikokrat AK 47, ki ima simbolno vrednost za organizacijo. Teroristi se velikokrat odločajo za uporabo orožja namesto razstreliva, kar je verjetno povezano z dostopnostjo orožja v vzhodnih državah EU in nemotenim prenosom znotraj schengenskih meja. Pomanjkanje tehničnega znanja s področja razstreliva lahko vpliva na izbor načina izvedbe napada. V preteklosti so prav iz tega razloga nekateri napadi spodleteli. Novost so bombni jopiči, uporabljeni novembra 2015 v Parizu. V prihodnosti ne izključujejo možnosti kibernetskih napadov.
Tuji borci predstavljajo ključen element tega obdobja z razsežnostjo, s katero so prisotni na konfliktnih območjih v Siriji in Iraku ter varnostno grožnjo, ki jo predstavljajo ob vrnitvi v državo izvora. Kljub temu da so nekatere preiskave terorističnih napadov še v teku, so bili tuji borci v letu 2015 vključeni v vsaj šest izvršenih ali načrtovanih terorističnih napadov. Tuji borci so v središču pozornosti EU že od sredine 2013. Po zadnjih ocenah se število tujih borcev iz EU, prisotnih na konfliktih območjih Sirije in Iraka, giblje okrog 5.500. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da naj bi se jih približno 1.500 že vrnilo v EU. Z analizo raziskovalnega vprašanja smo ugotovili, da se je velik del novih ukrepov in meril nanašal ravno na področje tujih borcev.
81
Druga hipoteza se nanaša na ukrepanje EU zoper aktualno teroristično grožnjo in se glasi: »Evropska unija, v luči aktualne še trajajoče teroristične grožnje, pospešeno išče nove metode in spreminja že obstoječe na vseh področjih boja proti terorizmu, z osredotočanjem na deljenje informacij, nadzor pretoka ljudi čez mejo in boja proti radikalizaciji.«
Velika prednost organizacije, kot je EU, na področju boja proti terorizmu so podatki, pridobljeni s strani držav članic za oblikovanje jasne slike in pravočasnega reagiranja na grožnjo. Ta lastnost EU je hkrati tudi njena šibka točka. Že v preteklosti se je po izvedbi terorističnih napadov izkazalo, da so obveščevalne službe drugih držav ali lastne razpolagale s ključnimi podatki, s katerimi bi bilo mogoče napad preprečiti, če bi le te delili. Problem nedelitve je izpostavila tudi parlamentarna preiskava napadov na Charlie Hebdo januarja in terorističnih napadov v Parizu novembra 2015. Parlamentarna komisija je bila ustanovljena z namenom ocene neuspeha preprečitve napadov, ki so skupaj terjali 147 žrtev. V Franciji deluje šest obveščevalnih agencij. Nadzorovale so nekatere izmed skrajnežev in imele podatke o njih, vendar jih med seboj niso delile. Izkazalo se je, da so belgijske obveščevalne agencije razpolagale s ključnimi podatki, ki jim jih je spodletelo pravočasno deliti s francoskimi kolegi. Preiskava je razkrila popoln neuspeh francoskih obveščevalnih služb in potrdila, da bi lahko bili nekateri napadi preprečeni. Odprave problema se bodo lotili s prenovo obveščevalnega sistema in ustanovitvijo nacionalne agencije za boj proti terorizmu. Sebastien Pietrasanta, ki je poročilo predstavil, je zatrdil, da »Evropa ni kos nalogi« na področju boja proti terorizmu (Chrisafis, 2016).
EU je tako veliko truda vložila na področje izmenjave informacij. Poročila kažejo, da se situacija izboljšuje, vendar izmenjava podatkov še vedno ni na želeni ravni. Vodilno vlogo tega področja nosita Eurojust in Europol. V sklopu slednjega je bil z letom 2016 zagnan center ECTC kot glavni center za izmenjavo podatkov s tega področja. Pomembno mesto pri deljenju informacij imajo informacijski sistemi in podatkovne baze EIS, SIS II, Eurodac in FP Travellers. Nekatere od teh so bile ali še bodo deležne sprememb. EIS bo omogočal možnost poizvedb EIS z uporabo nacionalnih sistemov, SIS II pa iskanje prstnih odtisov. S krepitvijo uporabe slednjega kot preiskovalnega orodja in uvedbo sistematičnega iskanja želijo izboljšati kakovost samega sistema. Za potrebe deljenja informacij o tujih borcih je bil v letu 2014 zagnan program FP Travellers. Ministri so omenili tudi še neizkoriščen potencial Prümske pogodbe, ki ga želijo v prihodnosti izkoristiti. Veliko truda je bilo vloženega pred kratkim sprejeto direktivo PNR, ki dviga veliko prahu zaradi morebitnega poseganja v človekove pravice. S
82 sistemom PNR bo EU zbirala podatke o potnikih s strani letalskih prevoznikov.
V letu 2015 je EU ob teroristični grožnji izkusila še val beguncev, ki je EU potisnil na rob svojih zmogljivosti. O tem pričajo podatki o štirih teroristih, ki so izrabili tok beguncev za vstop v EU, pri čemer se je načrt posrečil dvema, ki sta kasneje sodelovala v napadih v Parizu. Preostala terorista so začasno zadržali, a jima je vseeno uspelo priti do Avstrije, kjer sta zaprosila za azil. Islamska država je zatrdila, da je v EU po begunski poti poslala več skrajnežev. Konkretnih podatkov o tem, koliko je podobnih primerov, ni. Izzivom tega področja se želi EU zoperstaviti s spremembo Schengenskega sporazuma. S spremembo želijo vključiti preverjanje biometričnih podatkov v ustreznih podatkovnih bazah in uporabo tehničnih rešitev na zunanjih mejah schengenskega območja z namenom zavarovanja nemotenega toka gibanja znotraj schengenskih meja. S spoprijemanjem z begunskim valom so se pokazale določene pomanjkljivosti in omejitve agencije Frontex, ki jo bo EU odpravila z uvedbo nove agencije EBCG. Za odkrivanje potovanj v teroristične namene je Komisija 2015 pristojnim državnim organom posredovala skupne kazalnike tveganja. V okviru krepitve notranje varnosti in nadzora zunanjih meja se EU zavzema za čim večje koriščenje Interpolovih podatkovnih baz na zunanjih mejah, za kar je državam članicam omogočeno financiranje s strani Sklada za notranjo varnost.
Ključen element boja proti terorizmu je preprečevanje radikalizacije. Za ta namen je bilo oblikovano omrežje RAN, s ciljem delitve najboljših praks in ugotovitev z ustvarjalci politik. Zaradi velikega števila tujih borcev se je razvila SSCAT Ekipa. Namen ekipe je reševanje nacionalnih in lokalnih izzivov odvračanja državljanov članic od potovanja v Sirijo in druga konfliktna območja. Področje radikalizacije se je v zadnjem času preselilo na internet in družbene medije, kar je prisililo EU v oblikovanje skupine EU IRU, z namenom spletnega boja proti ekstremistični propagandi.
Po našem mnenju so to področja, ki jim je EU posvetila največ pozornosti. Vsekakor ne smemo zanemariti področja boja proti financiranju terorizma, na katerem je bila predstavljena nova zakonodaja preprečevanja pranja denarja in izpostavljena pomembnost US-EU TFTP sporazuma in vrednost informacij, ki jih omogoča. Integracija omrežja FIU.net pod okrilje Europola so okrepila prizadevanja Europola na področju boja proti financiranju terorizma.
Novosti na področju preprečevanja trgovine s strelnim orožjem so bile uvedene z revizijo direktive 477/91, ki zajema skupek pravil, pod katerimi lahko fizične osebe
83 pridobijo in posedujejo orožje ter ga prenesejo v drugo državo. Druga novost je predstavitev akcijskega načrta strelnega orožja in razstreliva, ki poziva sprejetje številnih ukrepov za preprečitev terorističnih napadov. Zadnja novost se nanaša na opredelitev vrzeli uredbe o razstrelivu 98/2013, le-ta bo v prihodnje ocenjena glede nujnosti revizije.
Na področju mednarodnega sodelovanja EU ni predstavila resnejših ukrepov. Zavzela se je za konkretnejše odzivanje v krizah in konfliktih v južnem delu sosedstva ter za krepitev sodelovanja na področju varnosti in preprečevanja terorizma s tretjimi državami zahodnega Balkana, Bližnjega vzhoda, Afrike in Sahela. Zaradi pomanjkanja uvedbe konkretnih ukrepov na področju mednarodnega sodelovanja menimo, da hipoteze ne moremo sprejeti v celoti.
Zadnjo hipotezo, ki se glasi: »Islamska država izkorišča begunski tok za neopazen pretok teroristov v Evropo,« le delno potrjujemo.
Po napadih v Parizu novembra 2015 je begunec v marsikaterih očeh postal terorist. Thoman Nail navaja, da begunske krize po novembrskih napadih v Parizu ni več mogoče ločeno razumevati od teroristične. Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je opozoril, da mešanje različnih kategorij ljudi, ki prihajajo v Evropo, ni dopustno. S tem je želel izpostaviti problem enačenja beguncev in teroristov ter opozoriti, da so ravno teroristi tisti, pred katerimi begunci bežijo. Islamska država je izjavila, da je preko begunske poti v Evropo poslala številne operativce. Zagotovo lahko trdimo, da je v primeru M al-Mahmoda, Ahmad al-Mohameda, Muhammad Ghani Usmana in Adel Haddadija šlo za uporabo begunske poti za neopazen pretok v Evropo. Vendar pa zanesljivih dokazov sistematičnega izkoriščanja begunske poti za tihotapljenje teroristov ni. V tem trenutku je hipotezo nemogoče potrditi v celoti.
84
11 Zaključek
Ocenjujemo, da Evropska unija še ni doživela grožnje islamističnega terorizma v obsegu, v kakršnem jo doživlja sedaj. Države Evropske unije pa še zdaleč niso edine, ki so ogrožene s strani islamističnega terorizma. Islamska država in teroristični napadi, izvršeni s strani njenih pripadnikov ali simpatizerjev, ogrožajo ves svet. Zato menimo, da bi Evropska unija morala storiti več na mednarodni ravni boja proti terorizmu.
Resnost grožnje, ki jo doživlja EU, se kaže tudi v nedavnih napadih v Nemčiji. 17. julija 2016 je 17-letnik na vlaku v bližini mesta Wuerzburg s sekiro poškodoval štiri ljudi, dva huje. 24. julija 2016 sta se zgodila še dva napada. V prvem je sirski prosilec za azil z mačeto ubil žensko in poškodoval še dve osebi, v drugem pa se je v mestu Ansbach prav tako sirski prosilec za azil razstrelil ob zavrnitvi vstopa na koncertno prizorišče. V vseh napadih naj bi bili napadalci povezani z Islamsko državo, vendar ni jasno ali so bili storilci radikalizirani že pred prihodom v Nemčijo. Za dokončno potrditev ali zavrnitev sistematičnega izkoriščanja begunskega toka za neopazen pretok teroristov v Evropo bi bilo potrebno razširiti časovni okvir spremljanja tega področja.
Teroristična grožnja bo v Evropi trajala še nekaj časa. V tem času se bo izkazala učinkovitost sprejetih ukrepov in potreba po novih, resnejših ukrepih, z upoštevanjem človekovih pravic. Vsekakor bo Evropska Unija morala vložiti več truda ter finančnih in kadrovskih sredstev za namene boja proti terorizmu.
85
12 Viri in literatura
„Allahu Akbar“ attacker shot by French police. (20. 12. 2014). BBC News. Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-30563920
Answer to a written question - Establishing a list of common risk indicators at the external borders - E-010997/2015. (12. 10. 2015). European Parliament. Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2015- 010997&language=EN#def1
Answer to a written question - EU joint liaison team to support counter-terrorism actions by Member States - E-002566/2016. (1. 6. 2016). European Parliament. Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2016- 002566&language=EN
Answer to a written question - Information about the focal point on travellers - E- 004621/2015. (21. 7. 2015). European Parliament. Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2015- 004621&language=EN
Answer to a written question - The Syria strategic communication advisory team (SSCAT) and the role of counter-narratives in preventing radicalisation - E- 000505/2016. European Parliament. (17. 5. 2016). Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2016- 000505&language=EN
Answer to a written question - Use of Interpol’s database - E-015984/2015. (17. 3. 2016). European Parliament. Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/sides/getAllAnswers.do?reference=E-2015- 015984&language=EN
Baker, K. (17. 11. 2015). Solid security at the Stade de France helped save dozens of lives. Mail Online. Pridobljeno na http://www.dailymail.co.uk/news/article- 3321531/Solid-security-Stade-France-helped-save-dozens-lives.html
Boj EU proti terorizmu - Consilium. (16. 7. 2015). Pridobljeno na
86
http://www.consilium.europa.eu/sl/policies/fight-against-terrorism/
Brussels fatal gun attack at Jewish museum. BBC News. (24. 5. 2014). Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-27558918
Brussels explosions: What we know about airport and metro attacks. (9. 4. 2016). BBC News. Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-35869985
Charlie Hebdo attack: Three days of terror. (14. 1. 2015). BBC News. Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-30708237
Charlie Hebdo Gunman Kouachi Texted Coulibaly Before Attack. (18. 2. 2015). NBC News. Pridobljeno na http://www.nbcnews.com/storyline/paris-magazine- attack/charlie-hebdo-gunman-kouachi-texted-coulibaly-attack-n308211
Chrisafis, A. (5. 7. 2016). Paris attacks inquiry finds multiple failings by French intelligence agencies. The Guardian. Pridobljeno na https://www.theguardian.com/world/2016/jul/05/paris-attacks-inquiry- multiple-failings-french-intelligence-agencies
Chrisafis, A. in Willsher, K. (14. 6. 2016). French police officer and partner murdered in „odious terrorist attack“. The Guardian. Pridobljeno na https://www.theguardian.com/world/2016/jun/14/french-police-officer- wife-murdered-larossi-abballa-isis
Collins, D. (16.2.2015). Copenhagen shooter: Omar came out of prison wanting to wage holy war says pal. Mirror. Pridobljeno na http://www.mirror.co.uk/news/world- news/copenhagen-shooter-omar-came-out-5175486
Convention between the Kingdom of Belgium, the Federal Republic of Germany, the Kingdom of Spain, The French Republic, the Grand Duchy of Luxembourg, the Kingdom of the Netherlands and the Republic of Austria on the stepping up of cross-border cooperation, particularly in combating terrorism, cross-border crime and illegal migration. (b. d.). United Nations treaty collection. Pridobljeno na https://treaties.un.org/Pages/showDetails.aspx?objid=0800000280263b7b
Council conclusions on counter-terrorism - Consilium. (9. 2. 2015). European Council, Council of the European Union. Pridobljeno na
87
http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2015/02/150209- council-conclusions-counter-terrorism/
Council of the EU. (2016). Council adopts EU Passenger Name Record (PNR) directive. Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/press-releases- pdf/2016/4/40802210742_en_635968461600000000.pdf
Council of the European Union. (2015-a). EU Internet Referral Unit at Europol. Pridobljeno na http://www.statewatch.org/news/2015/may/eu-council- internet-referral-unit-7266-15.pdf
Council of the European Union. (2015-b). „Paris Declaration“ of 11 January 2015. (2015).
Counter-Terrorism Coordinator - Consilium. (2016). European Council, Council of the European Union Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/en/policies/fight-against- terrorism/counter-terrorism-coordinator/
Ellis, R. in Hutcherson, K. (30. 6. 2015). Terror suspect shot selfie with decapitated victim, French prosecutor says. CNN. Pridobljeno na http://www.cnn.com/2015/06/30/world/france-attack/index.html
Ellis, R., Yan, H. in Gargiulo, S. (23. 2. 2015). Denmark suspect swore fidelity to ISIS leader. CNN. Pridobljeno na http://www.cnn.com/2015/02/16/europe/denmark-shootings/index.html
Erlanger, S. (22. 3. 2016). Brussels Attacks Fuel Debate Over Migrants in a Fractured Europe. The New York Times. Pridobljeno na http://www.nytimes.com/2016/03/23/world/europe/belgium-attacks- migrants.html
Estelle, E., Gambhir, H., in Menoche, K. (15. 11. 2015). Network Graph of ISIS’s Claimed attack in Paris. Institute for the Study of War. Pridobljeno na http://www.understandingwar.org/backgrounder/network-graph-isiss- claimed-attack-paris
EU Counter-Terrorism Coordinator. (2016-a). State of play on implementation of the statement of the Members of the European Council of 12 February 2015, the
88
JHA Council Conclusions of 20 November 2015, and the Conclusions of the European Council of 18 December 2015. Council of the European Union. Pridobljeno na http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6785-2016- INIT/en/pdf
EU Counter-Terrorism Coordinator. (2016-b). Information sharing in the counter - terrorism context: Use of Europol and Eurojust. Council of the European Union. Pridobljeno na http://www.statewatch.org/news/2016/jun/eu-council-c-t- info-sharing-9201-16.pdf
EU fight against terrorism - Consilium. (7. 4. 2016). European Council, Council of the European Union. Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/en/policies/fight-against-terrorism/?lang=sl
Eurodac. (b. d.). Informacijski Pooblaščenec. Pridobljeno na https://www.ip-rs.si/o- pooblascencu/mednarodno-delovanje-pooblascenca/sodelovanje-v- mednarodnih-delovnih-telesih/eurodac/
Eurojust. (2014). Terrorism Convictions Monitor. Pridobljeno na http://www.procuracassazione.it/procuragenerale- resources/resources/cms/documents/EUROJUST_20140301_TCM_18.pdf
European Border and Coast Guard: Council confirms agreement with Parliament. (22. 6. 2016). Council of the EU. Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2016/06/22- border-and-coast-guard/
European Commission. (b. d.). Securing europe’s external borders: a European Border and Coast Guard. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what- we-do/policies/securing-eu-borders/fact- sheets/docs/a_european_border_and_coast_guard_en.pdf
European commission. (2014). Annex to the Commission implementing decision concerning the adoption of the work programme for 2014 and the financing for Union actions within the framework of the Int ernal Security Fund – the instrument for financial support for police cooperation, pr eventing and combating crime, and crisis management. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/financing/fundings/security-and-
89
safeguarding-liberties/internal-security-fund-police/union- actions/docs/awp_2014_isf_p_en.pdf
European Commission. (2015-a). European Agenda on Migration: Securing Europe’s External Borders. Pridobljeno na http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO- 15-6332_sl.htm
European Commission. (2015-b). European Commission - Press release: European Commission strengthens control of firearms across the EU.
European Commission. (2016-a). European Commission - Fact Sheet: Implementation of the European Agenda on Security: Questions & Answers.
European Commission. (2016-b). European Commission - Press release: Commission presents Action Plan to strengthen the fight against terrorist financing.
European Commission. (2016-c). The Radicalisation Awareness Network. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we- do/networks/radicalisation_awareness_network/docs/ran_leaflet_en.pdf
European Parliament. (2007). Working document on a Council Decision on the stepping up of cross-border cooperation, particularly in combating terrorism and cross- border crime. Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2004_2009/documents/dt/660/66 0824/660824en.pdf
European Parliament. (2015-a). „Foreign fighters“ (Briefing). Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/EPRS/EPRS-Briefing-548980-Foreign-fighters- FINAL.pdf
European Parliament. (2015-b). Briefing -The proposed EU passenger name records (PNR) directive Revived in the new security context. Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/EPRS/EPRS-Briefing-554215-The-EU-PNR- Proposal-FINAL.pdf
Europol. (b. d.-a). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/
Europol. (b. d.-b). ECTC European Counter Terrorism Centre. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/sites/default/files/publications/ectc_infogra
90
phic_public.pdf
Europol. (2007). TE-SAT 2007 (European Union Terrorism Situation and Trend Report) (str. 44). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/publication/te-sat-2007-eu- terrorism-situation-trend-report-1467
Europol. (2008). TE-SAT 2008 (European Union Terrorism Situation and Trend Report) (str. 52). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/publication/te-sat-2008-eu- terrorism-situation-trend-report-1469
Europol. (2009). TE-SAT 2009 (European Union Terrorism Situation and Trend Report) (str. 52). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/publication/te-sat-2009-eu- terrorism-situation-trend-report-1471
Europol. (2010). TE-SAT 2010 (European Union Terrorism Situation and Trend Report) (str. 56). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/publication/te-sat-2010-eu- terrorism-situation-trend-report-1473
Europol. (2011). TE-SAT 2011 (European Union Terrorism Situation and Trend Report) (str. 45). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/publication/te-sat-2011-eu- terrorism-situation-and-trend-report-1475
Europol. (2012). TE-SAT 2012 (European Union Terrorism Situation and Trend Report) (str. 45). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/publication/te-sat-2012-eu- terrorism-situation-and-trend-report-1569
Europol. (2013-a). EIS Europol Information System - Crime reference system for EU law enforcement and cooperation partners. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/europol-information-system-eis- leaflet
Europol. (2013-b). TE-SAT 2013 (European Union Terrorism Situation and Trend Report)
91
(str. 52). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/te-sat-2013- eu-terrorism-situation-and-trend-report
Europol. (2014). TE-SAT 2014 (European Union Terrorism Situation and Trend Report) (str. 56). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/te-sat-2014- european-union-terrorism-situation-and-trend-report-2014
Europol. (2015). TE-SAT 2 0 1 5 (European Union Terrorism Situation and Trend Report) (str. 52). Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/european- union-terrorism-situation-and-trend-report-2015
Europol. (2016-a). Changes in modus operandi of Islamic State terrorist attacks. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/changes-modus- operandi-islamic-state-terrorist-attacks
Europol. (2016-b). Enhancing Europol’s counter terrorism capabilities: European Counter Terrorism Centre (ECTC) at Europol. Council of the European Union. Pridobljeno na http://statewatch.org/news/2016/may/eu-europol-ct-centre- report-8881-16.pdf
Europol. (2016-c). EU Internet Referral Unit, Year one report - Highlights. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/sites/default/files/publications/eu_iru_1_ye ar_report_highlights.pdf
Europol Information System (EIS). (b. d.). Europol. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/page/europol-information-system- eis-1850
Europol joins forces with EU FIUs to fight terrorist financing and money laundering. (28. 1. 2016). Europol. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/europol-joins-forces-eu-fius-fight- terrorist-financing-and-money-laundering
Europol’s European Counter Terrorism Centre strengthens the EU’s response to terror. (25. 1. 2016). Europol. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/ectc
Europol’s Internet Referral Unit to combat terrorist and violent extremist propaganda.
92
(1. 7. 2015). Europol. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/content/europol%E2%80%99s-internet- referral-unit-combat-terrorist-and-violent-extremist-propaganda
Evropska komisija. (2013). Priloga: Skupno poročilo Komisije in Ministrstva za finance ZDA o vrednosti posredovanih podatkov TFTP v skladu s členom 6(6) Sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in posredovanju podatkov o sporočilih glede finančnih plačil iz Evropske unije Združenim državam Amerike za namene programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o skupnem poročilu Komisije in Ministrstva za finance ZDA o vrednosti posredovanih podatkov TFTP v skladu s členom 6(6) Sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in posredovanju podatkov o sporočilih glede finančnih plačil iz Evropske unije Združenim državam Amerike za namene programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti.
Evropska komisija. (2015-a). Predlog direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu. Pridobljeno na https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2015/SL/1-2015-625-SL-F1- 1.PDF
Evropska komisija. (2015-b). Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska agenda za varnost.
Evropski Parlament in Svet. (2016). Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj. Pridobljeno na http://data.consilium.europa.eu/doc/document/PE-71-2015-INIT/sl/pdf
Faiola, A. in Mekhennet, S. (22. 4. 2016). Tracing the path of four terrorists sent to Europe by the Islamic State. The Washington Post. Pridobljeno na https://www.washingtonpost.com/world/national-security/how-europes- migrant-crisis-became-an-opportunity-for-isis/2016/04/21/ec8a7231-062d- 4185-bb27-cc7295d35415_story.html
FIU.net cooperation. (b. d.). Europol. Pridobljeno na
93
https://www.europol.europa.eu/content/fiunet-cooperation
FIU.NET - Financial investigation units. (b. d.). Europol. na https://www.europol.europa.eu/content/fiunet-financial-investigation-units
France attack: Man decapitated at factory near Lyon. (26. 6. 2015). BBC News. Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-33284937
Frontex - European Union Agency. (b. d.). na http://frontex.europa.eu/
Gambhir, H. (2015). ISIS Global Intelligence Summary. Institute for the Study of War, str. 4. Pridobljeno na http://www.understandingwar.org/sites/default/files/INTSUM_Summary_upda te.pdf
Gargiulo S., Botelho, G. in Almasy, S. (15. 2. 2015). Copenhagen shootings leave 2 dead, 5 injured. CNN. Pridobljeno na http://www.cnn.com/2015/02/14/europe/denmark-shooting/index.html
Gibson, M. (7. 1. 2015). The Provocative History of French Weekly Newspaper „Charlie Hebdo“. Time. Pridobljeno na http://time.com/3657256/charlie-hebdo-paris- attack/
Hegghammer, T. (2011). The rise of Muslim foreign fighters: Islam and the globalization of jihad. V Miller S. E., Lynn-Jones S. M., Coté Jr. O. R., McCree D. J. (ur.), International Security. Zima 2010/11, Vol. 35, št. 3. (str. 53-94). Harvard University. Cambridge. Pridobljeno na http://www.mitpressjournals.org/doi/abs/10.1162/isec_a_00023
History of Eurojust. (b. d.). Eurojust. Pridobljeno na http://www.eurojust.europa.eu/about/background/Pages/History.aspx
Hume, T. in Shubert, A. (7.1.2016). Paris shooting: Man with knife killed by police. CNN. Pridobljeno na http://www.cnn.com/2016/01/07/europe/paris-gunfire- charlie-hebdo-anniversary/index.html
Joint statement of EU Ministers for Justice and Home Affairs and representatives of EU institutions on the terrorist attacks in Brussels on 22 March 2016. (24. 3. 2016). Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-
94
releases/2016/03/24-statement-on-terrorist-attacks-in-brussels-on-22-march/
Kraehenmann, S. (2014). Foreign fighters under international law. Geneva Academy of International Humanitarian Law and Human Rights. Geneva. Str. 3.
Malet, D. (2013). Foreign Fighters: Transnational Identity in Civil Conflicts, Oxford University Press (OUP), str 9.
McKirdy, E. (18. 7. 2016). Nice attack: Ties to ISIS not yet established, official says. CNN. Pridobljeno na http://www.cnn.com/2016/07/18/europe/nice-france- attack/index.html
Mednarodna koalicija proti IS: „Zdaj je ključni trenutek, da porazimo IS“. (22. 7. 2016). 24.ur. Pridobljeno na http://www.24ur.com/novice/svet/mednarodna- koalicija-proti-is-zdaj-je-kljucni-trenutek-da-porazimo-is.html
Migration and Home Affairs - Terrorist Finance Tracking Programme. (23.6.2015). European Commission. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/dgs/home- affairs/what-we-do/policies/crisis-and-terrorism/tftp/index_en.htm
Mulholland, R. (21. 12. 2014). French knife attacker Bertrand Nzohabonayo was Islamic convert. The Telegraph. Pridobljeno na http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/france/11307094/Fren ch-knife-attacker-Bertrand-Nzohabonayo-was-Islamic-convert.html
Myers, R. (21. 12. 2015). ISIS jihadists „steal thousands of Syrian passports to get terrorists into Europe“. Miror. Pridobljeno na http://www.mirror.co.uk/news/world-news/isis-jihadists-steal-thousands- syrian-7053500
Nail, T. (2016). A Tale of Two Crises: Migration and Terrorism after the Paris Attacks. V Studies in Ethnicity and Nationalism. Let. 16, št.1, str. 158–167.
Neumann, P. R. (26. 1. 2015). Foreign fighter total in Syria/Iraq now exceeds 20,000; surpasses Afghanistan conflict in the 1980s. ICSR. Pridobljeno na http://icsr.info/2015/01/foreign-fighter-total-syriairaq-now-exceeds-20000- surpasses-afghanistan-conflict-1980s/
Neuradno srečanje voditeljev držav ali vlad Bruselj, 12. februar 2015 - Izjava članov
95
Evropskega sveta - Consilium. (2015). Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/02/150212- european-council-statement-fight-against-terrorism/
Next Charlie Hebdo cover unveiled (12. 1. 2015). CBS News. Pridobljeno na http://www.cbsnews.com/news/next-charlie-hebdo-cover-unveiled/
Nice truck attack: Five suspected accomplices charged. (22. 7. 2016). BBC News. Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-36859312
One dead in terror attack in Copenhagen. (14. 2. 2015). The Copenhagen Post. Pridobljeno na http://cphpost.dk/news/one-dead-in-terror-attack-in- copenhagen.html
Outcome of the Council meeting - 3432nd Council meeting Justice and Home Affairs. (2015). Council of the European Union.
Paris and Brussels bombers’ links uncovered. (9. 4. 2016). BBC News. Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-35879401
Paris attacks: What happened on the night. (9. 12. 2015). BBC News. Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-34818994
Paris attacks: Who were the attackers? (27. 4. 2016). BBC News. Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-34832512
Pranje denarja: Svet odobril okrepljena pravila - Consilium. (20. 4. 2015). Svet EU. Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press- releases/2015/04/20-money-laundering-strengthened-rules/
Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji. (2012). Uradni list C 326/13.
Press statement by President Donald Tusk after the informal meeting of heads of state or government - Consilium. (12. 2. 2015). European Council. Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2015/02/150212- remarks-tusk-after-informal-euco/
Prezelj, I. (Ur.). (2008). Role of the European Union in the fight against International Terrorism. V I. Prezelj (Ur.), The fight against terrorism and crisis management
96
in the Western Balkans (str. 16-33). Amsterdam, Netherlands ; Washington, DC: IOS Press.
Radicalisation. (10. 2. 2016). Migration and Home Affairs, European Comission. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we- do/policies/crisis-and-terrorism/radicalisation/index_en.htm
Response to foreign terrorist fighters and recent terrorist attacks in Europe - Consilium. (1. 4. 2016). European Council, Council of the European Union. Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/en/policies/fight-against-terrorism/foreign- fighters/
Sanchez, R., Lister, T., Bixler, M., O’key, S., Hogenmiller, M. in Tawfeeq, M. (29. 4. 2016). ISIS goes global: 90 attacks in 21 countries have killed nearly 1,400 people. CNN. Pridobljeno na http://edition.cnn.com/2015/12/17/world/mapping-isis-attacks-around-the- world/
Schengen Information System. (16. 12. 2015). European Commission. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/policies/borders-and- visas/schengen-information-system/index_en.htm
Security Council warned of increased risk for international terrorist attack. (8. 6. 2016). UN News Centre. Pridobljeno na http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=54178#.V5H6z6LWw-2
Speech of Commissioner Avramopoulos: Discussions on fighting terrorism at the informal JHA council in Riga. (2015). European Commission. Pridobljeno na http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-15-3900_en.htm
Statement of the EU heads and EU institutions on attacks in Paris - Consilium. (14. 11. 2015). Pridobljeno na http://www.consilium.europa.eu/en/press/press- releases/2015/11/14-joint-eu-statement-terrorist-attacks-paris/
Summary of Treaty. (13. 9. 2010). Treaties Office Database. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/world/agreements/prepareCreateTreatiesWorkspace/tre atiesGeneralData.do?step=0&redirect=true&treatyId=8402
Strategija Evropske unije za boj proti terorizmu. (2005). Svet Evropske unije.
97
Pridobljeno na http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?f=ST+14469+2005+REV+4&l=sl
Transfer of Air Passenger Name Record (PNR) Data and Terrorist Finance Tracking Programme (TFTP). (2. 12. 2015). Justice, European Commission. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/justice/data-protection/international-transfers/pnr- tftp/pnr-and-tftp_en.htm
Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II). (2006). OJ L381/4
Vinograd, C. (14. 1. 2015). Al Qaeda in the Arabian Peninsula Claims Responsibility for Paris Attack. NBC News. Pridobljeno na http://www.nbcnews.com/storyline/paris-magazine-attack/al-qaeda-arabian- peninsula-claims-responsibility-paris-attack-n285856
Wainwright, B. (13. 1. 2015). Intervju opravila Vaz, K. Home Affairs Committee, Oral evidence: Counter-terrorism in Europe, HC 933. Pridobljeno na http://data.parliament.uk/writtenevidence/committeeevidence.svc/evidenc edocument/home-affairs-committee/counterterrorism-in- europe/oral/17575.html
Wainwright, B. (2016). Intervju opravila Planinšič E. Thotapljanje ljudi je najhitreje rastoči problem. V soboto, Večer, 2. 7. 2016, str. 10-11.
We are Charlie - European Commission. (12. 1. 2015). Pridobljeno na http://ec.europa.eu/news/2015/01/20150108_en.htm
Whitehead, T. (7. 12. 2015). Leytonstone terror attack: Hero victim tells of how he „went back to have another go“. The Telegraph. Pridobljeno na http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/terrorism-in-the- uk/12035552/Leytonstone-London-tube-underground-machete-attack- terrorism.html
Written question - EU joint liaison team to support counter-terrorism actions by Member States - E-002566/2016. (12. 4. 2016). European Parliament. Pridobljeno na
98
http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=WQ&reference=E- 2016-002566&language=EN
Written question - Information about the focal point on travellers - E-004621/2015. (16. 4. 2015). European Parliament. Pridobljeno na http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=- //EP//TEXT+WQ+E-2015-004621+0+DOC+XML+V0//EN
Zalan, E. (15. 11. 2015). Juncker: Don’t mix up terrorists and refugees. Eu observer. Pridobljeno na https://euobserver.com/political/131114
99