Mobiliziranci V Nemško Vojsko Z Gorenjske V Letih 1943–1945
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
32 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Monika Kokalj Kočevar MOBILIZIRANCI V NEMŠKO VOJSKO Z GORENJSKE V LETIH 1943–1945 INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO Ljubljana 2017 32 ZBIRKA RAZPOZNAVANJA RECOGNITIONES Monika Kokalj Kočevar MOBILIZIRANCI V NEMŠKO VOJSKO Z GORENJSKE V LETIH 1943–1945 3 ZALOŽBA INZ Odgovorni urednik dr. Aleš Gabrič Založnik Inštitut za novejšo zgodovino ZBIRKA RAZPOZNAVANJA / RECOGNITIONES 32 ISSN 2350-5664 Monika Kokalj Kočevar MOBILIZIRANCI V NEMŠKO VOJSKO Z GORENJSKE V LETIH 1943–1945 Recenzenta dr. Bojan Godeša dr. Mitja Ferenc Jezikovni pregled Ajda Gabrič Prevod povzetka Monika Kokalj Kočevar, Martin Cregeen Oblikovanje Barbara Bogataj Kokalj Tisk Medium d.o.o. Naklada 300 izvodov Izid knjige sta Javna agencija za raziskovalno dejavnost podprla Republike Slovenije Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.452)"1943/1945" 355.27(497.452)"1943/1945" KOKALJ Kočevar, Monika Mobiliziranci v nemško vojsko z Gorenjske v letih 1943-1945 / [besedilo, prevod povzetka] Monika Kokalj Kočevar. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2017. - (Zbirka Razpoznavanja = Recognitiones ; 32) ISBN 978-961-6386-82-1 292458752 4 PREDGOVOR VSEBINA 9 PREDGOVOR 17 EVROPA V VOJNI 27 NEMŠKE OBOROŽENE SILE IN NACIONALSOCIALISTIČNA NEMŠKA DELAVSKA STRANKA 47 OKUPACIJA SLOVENIJE IN STANJE NA GORENJSKEM DO POMLADI 1943 75 VERMANŠAFT NA GORENJSKEM 87 Posebne enote in glasbeni vodi 89 Usposabljanje in aktivnosti 117 MOBILIZACIJA 122 Ustanovitev vojaških okrajnih poveljstev in vojaških pri- javnih uradov na Gorenjskem 142 Izvedbe naborov 159 Gorenjski prostovoljci v nemški vojski 161 VPOKLICI V DRŽAVNO DELOVNO SLUŽBO 185 V ENOTAH NEMŠKE VOJSKE 194 Število vpoklicanih Gorenjcev 5 198 Enote, v katerih so bili Gorenjci 204 Čini 208 Vojaške plače in izplačila 211 Znaki in odlikovanja, ki so jih dobili gorenjski vpokli- canci 217 Orožje 218 Na fronti 226 Ranjenci 230 Dopust 233 Stiki z domačimi 244 Stiki z domačini 246 Stiki z drugimi vojaki 249 Prebegi in predaje na fronti 254 Dezerterstvo med dopustom 261 Pogrešani in padli 265 GORENJCI V ENOTAH WAFFEN-SS 269 GORENJSKI MOBILIZIRANCI V DRUGIH ENOTAH PO EVROPI IN V SLOVENIJI 270 V francoskih odporniških enotah 272 Prebegi k Rdeči armadi in v sovjetskem ujetništvu 280 V 1. jugoslovanski brigadi in drugih enotah, ustanovlje- nih v Sovjetski zvezi 283 V angloameriških in francoskih ujetniških taboriščih 292 Peta prekomorska brigada 295 V jugoslovanski kraljevi vojski 297 V slovenskih partizanskih enotah 306 V enotah Gorenjske samozaščite 311 Pri slovenskih četnikih 313 POT DOMOV 321 V EMIGRACIJI 6 323 ŽIVLJENJE PO VOJNI 330 Zasliševanja nekdanjih prisilnih mobilizirancev 332 Ustanavljanje društev 339 VERMANŠAFT IN PRISILNA MOBILIZACIJA V NEMŠKO VOJSKO NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM 343 PRISILNA MOBILIZACIJA V NEMŠKO VOJSKO V DRUGIH DRŽAVAH PO EVROPI 347 ZAKLJUČEK 357 POVZETEK 367 SUMMARY 377 VIRI IN LITERATURA 396 SEZNAM KRATIC 399 IMENSKO KAZALO 7 8 PREDGOVOR PREDGOVOR Skoraj vsaka slovenska družina ima v sorodstvu vsaj enega moškega, ki je bil med drugo svetovno vojno prisilno mobili- ziran v nemško vojsko. Tudi naša gorenjska družina ni izjema. Stric Milan, letnik 1926, je bil v nemško vojsko prisilno mobi- liziran avgusta 1943. Njegovi starejši bratje Ivan, Viktor in Jože so se pred nemško mobilizacijo umaknili v partizane. Drobnega pekovskega vajenca Milana so bratje pustili doma, ker je bil ši- bek in z bolnimi nogami povsem neprimeren za dolge pohode in hitro premikanje v partizanskih enotah, komisija na naboru v Kamniku pa je kljub temu ugotovila, da je za nemško vojsko primeren. Odpeljali so ga v taborišče državne delovne službe »Reichsarbeitsdienstlager Breitenweida« pri Dunaju in od tam k vojakom v Francijo. Junija 1944 se je znašel v spopadih blizu mesta Brehal v Normandiji. Zajeli so ga britanski vojaki in ga od- peljali v ujetniško taborišče Woodhouselee blizu Edinburga, od koder se je s soborci, ki so se priključili partizanski 5. prekomor- ski brigadi, vrnil v domovino. Konec vojne so se od štirih bratov vrnili domov le trije. Družina še vedno ne ve, kje je Ivanov grob. Tema prisilne mobilizacije v nemško vojsko ni samo sloven- ska tema; tudi po Alzaciji, Lotaringiji, Luksemburgu, delu Bel- gije in na Poljskem si družine doma pripovedujejo zgodbe svojih očetov in stricev, ki so morali služiti nemškemu okupatorju. 9 V Sloveniji se je o prisilni mobilizaciji v nemško vojsko dolga leta povečini govorilo le v domačem okolju in med prija- telji soborci. Leta 1991 je prisilni mobiliziranec in poznejši dol- goletni predsednik društva Alojzij Žibert izdal svoje spomine na drugo svetovno vojno, ki so bili pravzaprav prvi v Sloveniji objavljeni spomini prisilnega mobiliziranca v nemško vojsko.1 Z ustanovitvijo društev v Celju, Kranju in Mariboru v začetku devetdesetih let so začeli mobiliziranci uradno sami zbirati po- datke o prisilnih vpoklicancih in urejati dokumentacijo za pri- dobitev statusa žrtev vojnega nasilja in s tem povezanega vsaj posrednega osebnega zadoščenja in priznanja države, da so bili kot prisilni mobiliziranci žrtve nemškega okupatorja. Več kot petindvajset let je minilo, odkar je bila leta 1990 v Celju in Kranju odprta prva razstava o prisilni mobilizaciji Slo- vencev v nemško vojsko Po sili vojak, ki sta jo pripravila kolega Jože Vurcer iz Muzeja novejše zgodovine Celje in dr. Jože Dež- man iz Gorenjskega muzeja. Prvič sta muzeološko predstavila prisilno mobilizacijo Slovencev v nemško vojsko in slovenski javnosti dala vpogled v usode več deset tisoč slovenskih fantov med drugo svetovno vojno. Tudi sama se, ker sem bila takrat začetnica pripravnica v Gorenjskem muzeju, spominjam, kako težko smo pridobili maloštevilne predmete in fotografije, ker so bili ljudje zelo nezaupljivi, pa vendar je imela razstava neverjeten odziv. Ljudje so se dobesedno zgrinjali nanjo in vsi smo vedeli, da se dogaja pomemben premik v poznavanju in sprejemanju precej zamolčanih dogodkov iz zgodovine druge svetovne vojne na Slovenskem. Izreden je bil tudi odziv na sestanek v Kranju, kjer je mobilizirance nagovoril predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar. Strokovne predstavitve raziskav skupnega števila in usod prisilnih mobilizirancev v Sloveniji potekajo že od leta 1992, ko je bil v Mariboru v organizaciji Društva mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941–1945 pripravljen prvi strokovni posvet o mobilizaciji v nemško vojsko. Od takrat je bilo organiziranih 1 Žibert, Pod Marijinim varstvom. 10 PREDGOVOR več posvetov in okroglih miz, na katerih so poleg strokovnja- kov tudi mobiliziranci sami predstavljali svojo življenjsko usodo med vojno. Objavljenih je bilo več knjig, najpomembnejša dela so Mobilizacija Gorenjcev v nemško vojsko 1943–1945, izšla leta 1999, Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni iz leta 2001 in Prisilna mobilizacija na Štajerskem iz leta 2003. Na Gorenjskem je z raziskovanjem tematike mobilizacije in navezovanjem stikov z nekdanjimi prisilnimi mobiliziranci že v osemdesetih letih začel dr. Jože Dežman in izdal tudi temeljna dela, povezana z mobilizacijo na Gorenjskem. S proučevanjem nemške mobilizacije na Štajerskem sta se največ ukvarjala ko- lega upokojeni kustos dr. Marjan Žnidarič iz Muzeja narodne osvoboditve Maribor in pokojni Andrej Zorko, ki je posebej ob- delal vpoklice v Trbovljah in okolici. V Posavju je bila leta 2007 v Zasavskem muzeju Trbovlje odprta tudi razstava o mobilizi- rancih v Trbovljah, ki je gostovala tudi v Muzeju novejše zgo- dovine Slovenije. Potek prisilne mobilizacije v nemško vojsko na slovenskem Koroškem pa še vedno ostaja precej neobdelan. Šele leta 2012 je tema, ki so/smo jo do tedaj raziskovali in predstavljali bolj ali manj v nepovezanih slovenskih lokalnih okvirih, prešla v mednarodne povezave. Jeseni 2012 sta bili v Strasbourgu in Ljubljani organizirani mednarodni konferenci na temo prisilne mobilizacije v nemško vojsko v zasedenih deželah:2 v Alzaciji, Lotaringiji, Luksemburgu, treh okrajih v Belgiji, delu nekdanje Češkoslovaške, v t. i. priključenih vzho- dnih območjih Poljske ter na slovenskem Štajerskem, Gorenj- skem in Koroškem. Strokovnjaki iz vse Evrope so predstavili najnovejše izsledke, odprta pa je bila tudi skupna mednarodna razstava v novem muzeju v Schirmecku v Alzaciji, kjer so pred- stavili evropsko mobilizacijo v nemško vojsko in posebnosti po posameznih državah. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije (MNZS) sem v letu 2004 pričela sistematično zbirati pričevanja nemških vpokli- 2 Malgre-eux 2012, http://www.malgre-eux-2012.eu/projet, 2. 5. 2016; Mednarodna konfe- renca o prisilni mobilizaciji v nemško vojsko, 13. 10. 2012. (Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije.) 11 cancev, leta 2005 pa je bil na podlagi 43 videopričevanj posnet tudi dokumentarni film, ki je doživel pozitivne ocene in več- kratno predvajanje na nacionalni televiziji. Že leta 2005 smo v okviru razpisov Kultura 2000 pripravljali projekt mednarodnega sodelovanja, vendar se takrat tuje institucije niso odzvale. Guy Wilson, takratni direktor ICOMAM-a, mednarodnega združe- nja vojaških muzejev in zbirk orožja, je v dopisovanju v kratkem elektronskem sporočilu ugotavljal, da je tema prisilne mobiliza- cije v nemško vojsko v Evropi še vedno tabu. Z zbiranjem po- datkov o nemških mobilizirancih smo v muzeju kljub neuspehu v mednarodnem povezovanju nadaljevali. Društva in posame- zniki so začeli izkazovati zaupanje in naklonjenost, kar dokazu- jeta podarjeno gradivo in celotni fond popisov in gradiva članov društev mobiliziranih Slovencev,