2. September 1982 (Št. 1725)

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

2. September 1982 (Št. 1725) St. 3 5 ( 1 7 2 5 ) Leto X X X III NOVO MESTO četrtek, 2. septembra 1982 Cena: 12 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI (atež v spomin Trden jutri kovinarjev Novemunfpr°fa- _____________________ __________ OhOb začetku šnlskeaašolskega leta 20 let krmeljske Metalne — Znani doma in na tujem na vrnitev Počitnice za učence in dopusti za Na sobotni počastitvi 20-let- talna je pomemben nosilec gospo­ učitelje so mimo in včeraj je na tiso­ izgnancev darskega napredka v sevniški občini, če učencev osnovnih in srednjih šol nice krmeljskih kovinarjev je spet napolnilo učilnice. Med njimi zbrane najprej pozdravil pred­ saj njen 330-članski kolektiv ustva- krajevni praznik KS tja kar desetino prihodka občinske­ so tudi novinci prvega razreda sednik DS Dušan Rešeta, zatem Čatež ob Savi bo vrsta pri­ ga gospodarstva. osnovne šole in prvega letnika sred­ pa je podpredsednik kolektivne­ njega usmerjenega izobraževanja. reditev V kulturnem sporedu so nas­ ga poslovodnega odbora inž. topili: Silvester Mihelčič z elektron­ Obojim želimo prijetno začetništvo Tudi v vasi, ki dandanes spadajo v Ivan Kranjc govoril o delu in sko harmoniko, dramska igralka Pol­ in uspešno pot pri nadaljnjem šola­ Jajevno skupnost Čatež ob Savi, so razvoju krmeljskega kolektiva. ona Vetrih, oktet Boštanjski fantje nju. Šolski programi so zahtevni, zato Ima - k o n c u za<tnje vojne vračali Poudaril je, da v okviru maribor­ in sevniška gasilska godba. jih ■ raznih koncev sveta, kamor dodatne počitnice niso prav za niko­ ske Metalne noben tozd ne živi na A . Ž. Ja1 je izgnal okupator. Spomin na gar priporočljive. Vsak naj se čim- račun drugega, kar je zelo dobro za Ponovno oživljanje domačij bodo na prej zbere in pokaže, kaj zmore. medsebojne odnose. Slavnostni go­ caf6-!.U sePtembra od letos dalje v Cilji in naloge učiteljev, učencev in ateski krajevni skupnosti počastili vornik inž. Niko Kurent, predsednik njihovih staršev naj se poenotijo že krajevnim praznikom, medobčinske gospodarske zbornice Konec zlttglasne na začetku novega šo Iškega leta. za prvo praznično obujanje spo- za Po savje, je naštel številne objekte, Delo v šoli mora potekati načrtno, lnov so tokrat pripravili vrsto pri- ki jih je Metalna zgradila tudi s po­ ditev. Pred dnevi so izvedli tckmo- zato je zelo pomembno, da se temu močjo krmeljskih kovinarjev doma boštanjske s !Ve v malem nogometu, po jutri- vodilu in tej nujnosti nihče ne izne- ANDREJ MARINC V RIKU - Med četrtkovim obiskom kočevske in na tujem. Pomemben je bil tudi jnji slavnostni seji športnega društva verja. Učenci potrebujejo v šoli in ribniške občine si je predsednik CK ZKS Andrej Marinc s delež pri našem jedrskem prvencu, i azla8' ko bodo podelili priznanja, pomoč in nasvete, vodenje in usme­ JE Krško, ki Metalni zagotavlja za­ „črne točke” sobotnem srečanju mladih ob sodelavci ogledal tudi ribniški Riko. Izrazil je zadovoljstvo nad rjanje, zato je pedagoško poslanstvo esu Pri sv. Vidu pa bo na m oč slo- nesljive reference za najbolj zahtev­ napredkom, ki so ga dosegli v osmih letih, se pravi od takrat, ko jih V gradnji nov most čez namenjeno učencu, njegovi vlogi v J n° v nedeljo, 5. septembra. Ob 9. na investicijska dela. Krmeljska Me­ je zadnjič obiskal. (Foto: Primc) procesih vzgajanja in izobraževanja. č af ? siavnostna seja skupščine KS Mirno — Prestavljen bo d ,.P.Z» °y> tej priložnosti bodo po- tudi izliv reke Dobra je tista šola, ki učence smo­ ni več priznanj, poldrugo uro ka- trno in načrtno vključuje v učenje, 0/J e Pa bodo v Kulturnem domu Kmalu bo konec zloglasne ki jih nauči učiti se in ki jih, upošte­ fm cvetl'dno razstavo in razstavo „črne točke" v Boštanju pri Sev­ vaje zahteve učnih načrtov, neneh­ onlH 1 ° izgnanc'h. Ob treh po­ Težave združujejo naše sile nici. Tamkajšnji kameniti most, no usposablja za delo in samo­ de; ne hodo v sprevodu prikazali ki jc povzročil že toliko promet­ upravljanje ter kulturno življenje. Javnosti krajevne skupnosti. Z obiska predsednika CK ZKS Andreja Marinca v Ribnici in Kočevju - V Itasu, ki nih nesreč, bo končno dobil na­ Od ločili smo se, da bomo naše nazaduje: dvigniti se je treba nad osebne interese in poskrbeti za perspektivo domestilo. Namesto preozkega šolstvo reformirali, vsebinsko pre­ spomeniško zaščitenega prehoda obrazili in pedagoško posodobili, SREČANJE b o r c e v Predsednik CK ZKS Andrej drugim poudaril, da sedanji splošni želeli. Vendar vse še ne gre dobro in čez Mirno bo v tem srednjeroč­ skratka, prenovili z namenom, da bo V nedeljo, 5. septembra, bo Marinc, član predsedstva CK gospodarski položaj zahteva, da se gladko. Prav zdaj, ko je vse gospo­ nem obdobju republiška skup­ učinkovitejše. Verjetno je bil skrajni ha Grabrovcu pri M etliki tra- ZKS Štefan Korošec in pred­ samoupravljanje iz baze potegne na darstvo v težavah, pa je ugoden tre­ nost za ceste zgradila nov most, čas za ta poseg, ki naj šolsko delo o!$°nalno srečanje borcev 15. nutek da se sozdi uveljavijo in da ki ga že leta in leta zahteva sev­ posodobi in podružbi ter približa sednik medobčinskega sveta ZK raven občine, republike in zveze, NOUB - belokranjske, ostalih ker bodo le tako prišli interesi de­ tako preko njih kolektivi drug dru­ niška občina, pravzaprav vse gos­ potrebam sedanjosti in prihodnosti. D°rcev in aktivistov NOB tet Ljubljana—okolica Ludvik Zajc lavcev do izraza. Resje potrebno, da gemu pomagajo. Res pa je, da neka­ tejši promet na magistralni cesti Proces se je sprožil, prvi rezultati občanov. Svečanost s kulturnim so minuli četrtek obiskali naj­ smotrno gospodarimo najprej v bazi, teri kolektivi to potrebo dojemajo, Gelje - Drnovo. kažejo, da smo na pravi, toda na­ Programom, ki bo povezana z prej ribniški RIKO, nato kočev­ se pravi v organizacijah združenega drugi (predvsem, kjer so manj spo­ Za predlagano rešitev se v Sev­ porni poti. Poti nazaj ni in prav je, zaključki del pri modernizaciji ski Itas, za zaključek pa se po- dela, vendar vse to ne bo dosti sobni kadri) pa ne. Tovariš Škrabec nici borijo že najmanj osem let. da se tega docela zavemo vsi, šole in ceste Metlika - Grabrovec, se bo govaijali še s političnim akti­ pomagalo, če ne bo ta baza preko je poudaril še. da bi bilo v Sloveniji Nov most je imela republiška drugi odgovorni družbeni dejavniki. začela ob 11. Uri. vom obeh občin ter predstav­ samoupravnega sistema poskrbela, potrebno še bolj povezati trgovino, skupnost v načrtu že v prejšnjem Človek se mora učiti vse življenje. okviru te slovesnosti se bo da se bo dobro gospodarilo tudi na železarstvo in strojegradnjo, saj srednjeročnem obdobju, vendar Tudi ta potreba je sedaj uzakonjena Jutri začel v Metliki dvodnevni niki kmetijstva, gozdarstva, lesne industrije in lovstva. občinski ravni in še na višjih. sama strojegradnja brez močnega je zaradi pomanjkanja denarja in nenehno izobraževanje in izpo­ urnir v malem n ogometu za železarstva in ustrezne trgovine ne moral še počakati. polnjevanje je napovedalo svoj ne­ V Riku. kjer dobro gospodarijo in Nadalje se je predsednik Marinc *t° ^hlOUB — belokranj­ more uspešno napredovati. Te dni se bo ddlgo odlagana ustavljivi pohod. Praksa ga bo mora­ dosegajo zavidljive rezultate, .se je pozanimal, kako deluje SOZD Zdru­ ske. V soboto pa bo ob 16. uri V ltasu Kočevje, ki sodi tudi v gradnja končno začela. Investi­ la sprejeti in potrditi. Brez svežega predsednik Marinc najprej pozani­ ženo podjetje strojegradnje. Direk­ odkritje spominskega obeležja isto panogo kot Riko, pa gre v zad­ tor bo (po pooblastilu) občinska znanja ne gre več. Kdor tega že dos­ mal za- delo družbenopolitičnih tor Rika. Stane Skrabec. je povedal, dneva padlim borcem na Grab­ njem obdobju rakovo pot, zaradi komunalna skupnost, gradnja organizacij v kolektivu in samo­ da se njihov SOZD vedno bolj lej ni upošteval, se mu že danes rovcu. česar je občinska skupščina sprejela mostu pa bo veljala približno 50 upravnih organov. Ob tem je med uveljavlja in postaja to. kar so si bridko maščuje, posameznikom in julija letos zanj ukrep družbenega milijonov dinarjev. Hkrati je delovnim organizacijam, šola je po varstva. predvidena prestavitev sedanjega svoji vlogi in pomenu najbolj druž­ Najbolj nesocialistično je, če neustreznega izliva Mirne, ki bo bena u stanova. V njej se vzgajajo, nekdo opravlja delo, ki mu ni kos, veljala dodatnih 10 milijonov di­ oblikujejo in izobražujejo ljudje, ki saj potem njegovo delo ni v skladu z narjev. Za izvajalca del so bili iz­ bodo, eni prej, drugi malo kasneje, nagrado, ki jo prejema zanj. brani: za most celjski Ingrad, no­ postopoma prevzemali odgovornost Brigadirski „Zdravo!” vomeško Cestno podjetje za za celovit družbeni in gospodarski Tudi v Združenem KGP je že od cestna priključka in novomeško V soboto in nedeljo so s slo­ dolg vodovodni jarek proti Pleši­ novembra lani uveden ukrep družbe­ razvoj. Čim bolj jih bomo v šoli in vesnostmi na večini brigadirskih vici in v dolžini 800 m že položili nega varstva. Tu so spet razpravljali Vodnogospodarsko podjetje za zunaj nje oborožili z znanjem, ka­ delovišč po Sloveniji sklenili zvez- in zasuli vodovodne cevi. V gro­ med drugim tudi o združevanju prestavitev izliva Mirne. terega sestavni del je tudi odgovor­ ne in republiške mladinske delov- supeljski in novomeški občini so A. Ž. nost do dela in samoupravljanja, ne akcije. zgradili tudi 7,5 km ceste, zemelj­ (Nadaljevanje na 2. str.) tem uspešneje bodo spreminjali vse, ska dela Za daljnovod v dolžini 6,5 V soboto so odšli tudi brigadirji kar je preživelo č a s in razvoj, v zadnje izmene ZMDA ,,Suha kraji- km in popravili 16 km cest. Na boljše, sodobnčjše in naprednejše. ha . V Žu žemberku so se na območju kočevske in novomeške Napredek je torej v prvi vrsti Portnem igrišču zbrale brigade občine so brigade očistile 32 ha rjdnje izmene „Lazar Salatič- pašnikov, z udarniškimi akcijami odvisen od ljudi in njihovega znanja, "tetalac” iz Rume, ..Milentije Po­ pa so se brigadirji izkazali tudi pri zato se temu prepotrebnemu oseb­ povič” iz Leskovca in enotnost usposabljanju Pionirskega doma v nemu in družbenemu kapitalu nika­ ^ekonomskih fakultet” brigadirji Dolenjskih Toplicah in pri ko­ kor ne bi smeli odrekati.
Recommended publications
  • I 2 Št. 028-8/92 KAMNIK 1925. ODREDBO Št. 021-2/92 LAŠKO
    I~ Stran 2434 URADNI LISTREPUBLIKE SLOVENIJE št. 38 - I. Vlil. 1992 I 1 LAŠKO Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu Zdrav- stvenega doma Idrija. ' 1926. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju, naselij in 2 drugih posegov v, prostor (Uradni list SRS, št" 18184" 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90) je Izvršni svet Skupščine Ta sklep velja z dnem sprejema na skupnem zaseda­ občine Laško na 45. seji dneZž, 7. 1992 sprejel nju zborov občinske skupščine. SKLEP 3 o javni razgrnitvi osnutka. ure~itvenega načrta za območje ljišč Sklep se objavi v Uradnem listu Republike' Slovenije. sanacije Rudnika Laško -,kmetijskih in gozdnih zem Št. 028-8/92 1 Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za Idrija, dne 7. julija 1992. območje sanacije Rudnik Laško - kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, Predsednik d.o.o., Celje, pod št. proj. 100/91, maj 1992 (v nadaljeva- Skupščine občine nju: osnutek). Idrija Janez Podobnik, dr. med. l. r. II Osnutek bo razgrnjen v prostorih SO Laškov Laškem in v prostorih Zadružnega doma Sedraž v delovnem času' , Upravnih organov občineLaško oziroma trgovine v Se­ -- dražu in sicer 30 dni. Prvi' dan razgrnitve .se šteje tretji KAMNIK dan od objave tega sklepa v Uradnem listu RS. 1925. III V času razgrnitve bo Zavod za urbanistično načrtova­ člena Na podlagi 3. zakona o cenah (Uradni list RS, nje občine Laško v sodelovanju s Krajevno skupnostjo člena št. 1191) in 1. odloka o prenosu pristojnosti za Sedraž organiziral javno razpravo. "določanje cen naizvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Usodni Strel Trdinovih Nagrad
    Glasilo Socialistične zveze delovnega ljut ^iča Novo mesto Lastnik lu Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — ^icjuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva Stev. 20 (332) Leto VII, Posamezna Številka 10 din. — Letna naroinlna 480 din, polletna 240 din, In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške Telefon uredništva in uprave: St. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno- dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it. 60-KB-16-Z-24 NOVO MESTO, 20. JULIJA 1956 raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva V počastitev llllil USODNI Dneva vstaje Organizacije Zveze borcev in pohod iz 4 smeri v znano parti­ mm Socialistične rveze v našem zansko vas Drganja sela, kjer okraju pripravljajo tudi tokrat bo miting z nastopom dveh pev­ vrsto prireditev in proslav v skih zborov, govor in družabna počastitev 22. julija — sloven­ zabava. Organizacije v Treb­ STREL skega narodnega praznika. V njem pripravljajo pohod na Novem mestu bo jutri zvečer Vrhe, kjer bodo odkrili narod­ povorka članov vseh organizacij nemu heroju Jožetu Slaku-Silvu »... Blagor narodu, fcf v uri pre­ in društev skozi mesto in zbo­ spominsko ploščo. Tudi tu bosta izkušnje, ne da bi vpraševal, kako rovanje na Glavnem trgu. So­ pela dva pevska zbora. V Prečni so dragi pravilno ravnali v podob­ delovali bodo gasilci, konjeniki, nameravajo prirediti letalci nih primerih, preprosto in lahko- strelci, pripadniki JLA, lovci, manjši letalski miting s skoki srčno pobere prvo gorjado t*dri- telovadci, kegljači, motoristi in padalcev.
    [Show full text]
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES from The
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES From the 19th Century To the Present A Discography Of CDs And LPs Prepared by Michael Herman Composers K-P MILOSLAV KABELÁČ (1908-1979, CZECH) Born in Prague. He studied composition at the Prague Conservatory under Karel Boleslav Jirák and conducting under Pavel Dedeček and at its Master School he studied the piano under Vilem Kurz. He then worked for Radio Prague as a conductor and one of its first music directors before becoming a professor of the Prague Conservatoy where he served for many years. He produced an extensive catalogue of orchestral, chamber, instrumental, vocal and choral works. Symphony No. 1 in D for Strings and Percussion, Op. 11 (1941–2) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 2, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 2 in C for Large Orchestra, Op. 15 (1942–6) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 3 in F major for Organ, Brass and Timpani, Op. 33 (1948-57) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 2, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Libor Pešek/Alena Veselá(organ)/Brass Harmonia ( + Kopelent: Il Canto Deli Augei and Fišer: 2 Piano Concerto) SUPRAPHON 1110 4144 (LP) (1988) Symphony No. 4 in A major, Op. 36 "Chamber" (1954-8) Marko Ivanovic/Czech Chamber Philharmonic Orchestra, Pardubice ( + Martin·: Oboe Concerto and Beethoven: Symphony No. 1) ARCO DIVA UP 0123 - 2 131 (2009) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos.
    [Show full text]
  • I(E Pohvalno O Razvojni Usmeritvi Tovarna Za Prihranek Energije
    St. 25(1610) Leto XXXI NOVO MFSTO četrtek, 19. junija 1980 Cena: 8 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom LASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI 2ARKI YU ISSN 0416- 2242 Šentvid 80 Nov spomenik na Lazah Danes »Razgledi" Odkrili ga bodo prihodnje leto, ob 40-letnici vstaje in Posvečeni so 150-letnici pričakuje tragedije na Gornjih Lazah — Delo kiparja Batiča Trdinovega rojstva Pobuda, ki jo je pred letom zastonj opravljalo prevoze, ko so r 29. maja je poteklo 150 let, 5780 pevcev dni sprožil odbor Belokmnj- tekla dela na cesti. V akcijo za zbiranje denarja za kar se je v Mengšu rodil &ega odreda in sojo podprli vsi slovenski pisatelj Janez Trdina. 11. Taboru 21. in 22. postavitev spomenika se je vključil belokranjski borci, da bi 20 tudi sindikat, saj spomenik na Trdina je skoraj polcvico svojega junija bo pelo 5 7 8 0 padlim borcem Prve belokranj- Gornjih Lazah res ni samo stvar življenja preživel v Novem mes­ Pevcev, največ do zdaj - dte čete na Gornjih Lazah borcev, marveč tudi ostalih Belo­ tu, zato ga imam~ Dolenjci za soboto koncerti po postavili nov spomenik, je padla kranjcev pa tudi širše družbene svojega. Letos so se na Trdinov vsej Dolenjski na plodna tla. Do sedaj se je skupnosti. rojstni dan zbrali v Dolenjskem zbralo 1,45 milijona dinaijev, A .B . muzeju slavisti in etnologi in - v spomin na očeta enkratnih J 1? "■ taboru slovenskih od česar so samo borci prispe­ Pevskih zborov, ki bo 21. in 22. vali več kot 700 tisočakov - „Bajk in povesti o Gorjancih” - osvetili njegov delež k dolenjski na ! * ^entv»du pri Stični, bo Na prvi seji posebnega odbora za ZMAGA KOČEVJA in slovenski etnološki znanosti rov c*0 PredYid°nia 192 zbo- postavitev spomenika, na čelu kate­ TOPEL SPREJEM V „KRKI” — Delegacijo slovenskega izvršnegaizvršnega V počastitev 60-4etnice kočevske­ Janezu Trdini je posvečena s 5870 pevci, kolikor se jih rega je predsednik medobčinskega ga nogometa je dom ači klub sveta na čelu s predsednikom dr.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti DIPLOMSKO DELO Mateja Meško Maribor, 2011 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti Diplomsko delo MUZEJI NA SLOVENSKEM Mentor: Kandidatka: izr. prof. dr. Bernard Rajh Mateja Meško Lektorica: Mojca Pernat, prof. slov. in soc. Prevajalka: Nina Mom, prof. ang. in nem. ZAHVALA Ob zaključku svojega študija bi se rada zahvalila vsem, ki so mi tako ali drugače pomagali doseči ta cilj. Posebej se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Bernardu Rajhu, ki me je s svojim znanjem in izkušnjami usmerjal pri izdelavi diplomskega dela, za vso njegovo pomoč in potrpežljivost. Zahvaljujem se tudi vsem svojim domačim, še posebej mami in očetu, ki nista obupala, sta me spodbujala in mi stala ob strani, ter tudi mojemu Denisu, ki me je v zadnjih dneh ustvarjanja diplomskega dela najbolj motiviral. IZJAVA Podpisani-a Mateja Meško, rojen-a 04. 06. 1984, študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Muzeji na Slovenskem pri mentorju-ici izr. prof. dr. Bernardu Rajhu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študenta-ke) Kraj, Maribor Datum, december 2011 Mateja Meško Muzeji na Slovenskem POVZETEK V diplomskem delu se predstavlja muzeje na Slovenskem ter njihove muzejske zbirke kot del slovenske kulturne zgodovine. Na začetku so opredeljeni pojmi, kot so muzej, muzejski predmet in muzeologija. Temu sledi prikaz razvoja muzejev skozi posamezna kulturnozgodovinska obdobja, ki nam da vedeti, da je muzejska misel pri nas začela zoreti ţe zelo zgodaj in da so njeni doseţki v veliko primerih primerljivi evropskim.
    [Show full text]
  • Priročnik Košarica Mest
    April 2020 KOŠARICA MEST Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in/ali v celoti je prepovedano brez predhodnega pisnega dovoljenja Projektne skupine za koordinacijo priprav in izvedbe predsedovanja RS Svetu EU. 1.6.3 Promocijski program .................................................................................................. 17 1.6.4 Gospodarsko-znanstveni program ....................................................................... 18 KAZALO VSEBINE 1.7 ZREČE Z OKOLICO .................................................................................................................. 19 1.7.1 Promocijski program ................................................................................................. 19 UVOD 1 1.8 MOZIRJE Z OKOLICO ............................................................................................................. 19 1 ALPSKA SLOVENIJA ...........................................................................................................................2 1.8.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti .................................................... 19 1.1 BLED Z OKOLICO ....................................................................................................................... 2 1.8.2 Promocijski program ................................................................................................. 21 1.1.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti ...................................................... 2 1.8.3 Kulturni program .......................................................................................................
    [Show full text]
  • Kulturni Center Janeza Trdine 2019/2020
    1 kulturni center janeza trdine #abonmajska sezona 2019/2020 2 Program abonmajev v Kulturnem centru Janeza Trdine, sezona 2019/2020 Izdajatelj: Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto Zanj: v. d. direktorice Jasna Dokl Osolnik Odgovorni vodja: Aleš Makovac Priprava besedil: Saša Šepec, Liljana Jantol Weber Lektoriranje: Nina Štampohar Oblikovanje: Sandra Hrovat Tisk: Cicero, Begunje, d. o. o. Naklada: 3000 Novo mesto, junij 2019 3 VSEBINA ŽUPANOV UVODNIK 5 v abonmajsko knjižico v sezoni 2019/20 UVODNI NAGOVOR 7 v. d. direktorice Zavoda Novo mesto ABONMAJSKE VSEBINE Grumov abonma #gledališki 10 Kozinov abonma #glasbeni 26 Trdinov abonma #glasbeno-gledališki 39 Mojčin abonma #otroški 48 VRSTE ABONMAJEV TER DNEVI IN URE IZVEDB 66 CENE ABONMAJEV 67 VPIS ABONMAJEV 68 UGODNOSTI OB VPISU ABONMAJEV 70 DOBRO JE VEDETI 71 STIKI 72 4 5 ŽUPANOV UVODNIK V ABONMAJSKO KNJIŽICO V SEZONI 2019/20 Zavod Novo mesto v vsako sezono znova vstopa z bogato kulturno-umetniško vsebino. Ta zajema pester programski nabor na področjih gledališča, glasbe in otroških predstav. Te pa so vedno izbrane premišljeno, še posebej tiste, ki so namenjene najmlajšemu občinstvu in mladini kot delu kulturno-umetnostne vzgoje. Izbor in razvoj raznovrstnih programskih vsebin je namenjen različnim generacijam in okusom. Zato tudi predstavlja premišljen in celovit koncept kakovostnih in estetskih vsebin, namenjenih vedno bolj zahtevnemu novomeškemu občinstvu. Dolgoletno kakovostno delo in izbor kulturno-umetniških vsebin, ki so jih bile deležne številne generacije od vrtčevskih otrok do starejših, so obrodile sadove, da imamo kritično, zahtevno in predvsem srčno občinstvo, zaradi katerega številna gledališča in glasbeniki radi pridejo v Novo mesto. Naši občani znajo nagraditi dobre glasbene, plesne ali gledališke nastope umetnikov z izjemnim aplavzom, ovacijami, predvsem pa z iskrenostjo.
    [Show full text]
  • Odprte Ustvarjalnice Za Inovativni Turizem
    ODPRTE USTVARJALNICE ZA INOVATIVNI TURIZEM PRIROČNIK PROJEKT ODPRTA AKADEMIJA ZA INOVATIVNI TURIZEM Novo mesto, 2018 Izdala in založila: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu Glavna in odgovorna urednica: doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše Fotografije: PraprotKa, Alenka Stražišar Lamovšek, s.p. in arhiv FOŠ Leto izdaje: 2018 Število izvodov: 500 Projekt: Odprta akademija za inovativni Operacija nastaja v okviru uresničevanja ciljev turizem Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Dolenjska in Bela krajina 2014-2020 Nosilec projekta: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu Partnerji v projektu Odprta akademija za prof. dr. Boris Bukovec, dekan Fakultete za inovativni turizem: organizacijske študije v Novem mestu, Simona Mele, direktorica Kompasa Novo mesto s Turistično informacijskim centrom Novo mesto, Jože Berus, direktor Term Krka, d.o.o., Novo mesto, doc. dr. Jože Podgoršek, dekan Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, Tone Hrovat, direktor Grma Novo mesto - centra biotehnike in turizma Vodja projekta Odprta akademija za doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše inovativni turizem: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST eu-skladi.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.48:001.895(035) ODPRTE ustvarjalnice za inovativni turizem : priročnik / [glavna urednica Lea-Marija Colarič-Jakše ; fotografije PraprotKa]. - Novo mesto : Fakulteta za organizacijske študije, 2018. - (Projekt Odprta akademija za inovativni turizem) ISBN 978-961-6974-29-5 295774720 ODPRTA AKADEMIJA ZA INOVATIVNI TURIZEM NA POTI RAZVOJA DOC. DR. LEA-MARIJA COLARIČ-JAKŠE, VODJA PROJEKTA ODPRTE AKADEMIJE ZA INOVATIVNI TURIZEM Turizem – strateška gospodarska dejavnost V svetovnem merilu je turizem hitro rastoča in strateška gospodarska dejavnost, ki se uvršča med največje panoge oziroma industrije, usmerjene v prihodnost, ki dosega rekordno rast z vzponom novih turističnih prostorov.
    [Show full text]
  • 11. Spremembe in Dopolnitve Odloka O
    Številka: 3506-3/2009 (1902) Datum: 2. 12. 2009 OBINSKEMU SVETU MESTNE OBINE NOVO MESTO, tu Zadeva: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O ULICAH V NOVEM MESTU Namen: 1. obravnava osnutka odloka Pravna podlaga: Zakon o ustanovitvi obin ter o doloitvi njihovih obmoij (uradno preišeno besedilo, ZUODNO-UPB1, Uradni list RS, št. 108/06), Zakon o doloanju obmoij ter o imenovanju in oznaevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS, Uradni list RS, št. 25/08) Statut Mestne obine Novo mesto, uradno preišeno besedilo (Statut MONM-UPB-2, Uradni list RS, št. 96/08) Pripravljavec gradiva: Oddelek za prostor Izdelovalec gradiva: Oddelek za prostor, Igor Merlin Poroevalec: Mojca Tavar, Vodja Oddelka za prostor Obrazložitev: V prilogi. Predlog sklepa: 1. Obinski svet Mestne obine Novo mesto je obravnaval in sprejel osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ulicah v Novem mestu. 2. Morebitne pripombe bo obinska uprava v sodelovanju z delovno skupino za poimenovanje ulic v Mestni obini Novo mesto preuila ter jih vkljuila v predlog odloka za predhodno posvetovanje, pridobitev mnenja geodetske uprave in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije ter pripravo predloga odloka za 2. obravnavo na obinskem svetu. Ž U P A N Alojzij MUHI PRILOGE: 1. Obrazložitev pripravljavca; 2. Osnutek odloka; 3. Predlog imen ulic v naselju NM z obrazložitvijo predlaganih imen; 4. Ulina imena v Novem mestu, stanje 1993. 5. Grafine priloge DOSTAVITI: • Naslov, tu • spis, tu Številka: 3506-3/2009 (1902) Datum: 2. 12. 2009 Obinski svet Mestne obine Novo mesto, tu Zadeva: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O ULICAH V NOVEM MESTU Predmet: Obravnava osnutka odloka na obinskem svetu (1.obravnava) 1.
    [Show full text]
  • Družina V Slovenskem Jeziku, Literaturi in Kulturi Vodnik Po Programu
    Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 27. 6.–15. 7. 2011 Vodnik po programu p o • i m a n e i ž n u o r v ž d u i n l a s č a , i d n k i a ≈ n j n a b d a o n i t r d i r o š ž c r z u i a t ≈ e u a s l ž d s s a i r o o v t r n s n u g š . e a u i r n r ž ž d o a i z i b a i n u ➝ r t r a r p n o a i o g i d n o o s a d s s r t a • i r o s t e i d r g s o s b a ➝ ➝ e k ) . l k o a n t r t e a d s o n r o u . s n u i m h i 6 i n n ž i i p 1 d k i l t i i ( ž i i t s i i i n k n ž ž v e z m i k s u i i n u a a u e i k t r u r n r r p o . i n r l d p a . p , a d j p .
    [Show full text]
  • Šolska Kronika Gimnazije Novo Mesto Za Šolsko Leto 2015/16
    Šolska kronika Gimnazije Novo mesto za šolsko leto 2015/16 Izdala in založila: Gimnazija Novo mesto, zanjo Mojca Lukšič Uredila in oblikovala: Anita Nose Lektorirala: Renata Nose Gimnazija Novo mesto 2 Šolska kronika 2015/16 Kazalo Kazalo POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA ŠOLSKO LETO 2015/16 ....................................... 6 ANALIZA SPLOŠNE MATURE ........................................................................................................................... 17 DOSEŽKI DIJAKOV ........................................................................................................................................... 19 VIDNI REZULTATI NA DRŽAVNIH IN MEDNARODNIH TEKMOVANJIH ALI NATEČAJIH ................................................................ 19 PREJEMNIKI PRIZNANJ IN PRIZNANJ Z NAGRADO............................................................................................................ 24 POROČILA STROKOVNIH AKTIVOV ................................................................................................................. 31 SLOVENŠČINA ........................................................................................................................................................ 31 MATEMATIKA IN INFORMATIKA................................................................................................................................. 31 ANGLEŠČINA ........................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Poročila Moderatorjev
    1. DELAVNICA V SKLOPU JAVNE RAZPRAVE O CELOVITI PRENOVI GLAVNEGA TRGA, ROZMANOVE ULICE IN KANDIJSKEGA KRIŽIŠČA V ZGODOVINSKEM JEDRU NOVEGA MESTA (28. 2. 2015) POROČILA MODERATORJEV TEMA 1. OMIZJA: »Kaj menite, po čem je naše mesto najbolj prepoznavno?« Moderatorji: Melita Muren, Marija Ana Kranjc, Mitja Simič Tema 1. omizja naj bi se bolj kot na konkretno stvarnost navezovala na miselne prestave o mestu, ki jih ljudje povezujejo s pojmi kot so simbol, prepoznavnost in identiteta, vendar se pri tem ni dalo izogniti obravnavi konkretnih primerov, ki ljudi najbolj motijo ali pa navdušujejo. Naštete asociacije udeležencev kažejo, kaj udeleženci delavnice prepoznavajo kot simbole mesta, kakšno vrednostno oceno jim pripisujejo in kako jih razvrščajo po pomenu. Takšne ugotovitve so lahko dobro pomagalo pri pravi raznih strategij in razvojnih dokumentov s področij urejanja prostora in turizma. Kot najbolj prepoznavne simbole Novega mesta udeleženci delavnice prepoznavajo ambient Brega, veduto Kapitlja, prenovljene Šance, odprte zelene površine v neposredni okolici, Glavni trg z arkadami in obrežje reke Krke. Poudarjen je bil tudi pomen močnih gospodarskih podjetij (Revoz, Krka in Adria Mobil), po drugi strani pa so udeleženci delavnice nezadovoljni predvsem s podobo in (ne)uporabnostjo avtobusne postaje in pa z neustrezno vsebino v Narodnem domu. Turizem je potrebno nadaljevati v smeri tradicije vinogradništva (cviček) in halštatske kulture s prepoznavnim motivom situle (zato je nujna čimprejšnja vzpostavitev arheološkega parka Marof s spremljajočimi dejavnostmi). PRIDOBLJENI PODATKI IN NJIHOVA SINTEZA Pri omizju se je zvrstilo šest skupin. Vse skupine so ob naštevanju prepoznavnih značilnosti mesta ugotavljale, da imajo prepoznavne vsebine mesta lahko pozitiven ali negativen značaj, v določenih primerih pa tudi obojen, pač odvisno od dojemanja posameznika.
    [Show full text]