St. 3 5 ( 1 7 2 5 ) Leto X X X III NOVO MESTO četrtek, 2. septembra 1982 Cena: 12 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
(atež v spomin Trden jutri kovinarjev Novemunfpr°fa- ______OhOb začetku šnlskeaašolskega leta 20 let krmeljske Metalne — Znani doma in na tujem na vrnitev Počitnice za učence in dopusti za Na sobotni počastitvi 20-let- talna je pomemben nosilec gospo učitelje so mimo in včeraj je na tiso izgnancev darskega napredka v sevniški občini, če učencev osnovnih in srednjih šol nice krmeljskih kovinarjev je spet napolnilo učilnice. Med njimi zbrane najprej pozdravil pred saj njen 330-članski kolektiv ustva- krajevni praznik KS tja kar desetino prihodka občinske so tudi novinci prvega razreda sednik DS Dušan Rešeta, zatem Čatež ob Savi bo vrsta pri ga gospodarstva. osnovne šole in prvega letnika sred pa je podpredsednik kolektivne njega usmerjenega izobraževanja. reditev V kulturnem sporedu so nas ga poslovodnega odbora inž. topili: Silvester Mihelčič z elektron Obojim želimo prijetno začetništvo Tudi v vasi, ki dandanes spadajo v Ivan Kranjc govoril o delu in sko harmoniko, dramska igralka Pol in uspešno pot pri nadaljnjem šola Jajevno skupnost Čatež ob Savi, so razvoju krmeljskega kolektiva. ona Vetrih, oktet Boštanjski fantje nju. Šolski programi so zahtevni, zato Ima - k o n c u za 35 (1725) 2. septembra 1982 DOLENJSKI LIST benka trgovskega podjetja Mercator -Jelka v Ribnici. Rodila se je 16. oktobra 1929 v Jože Zupančič Mrzlavi vasi pri Brežicah. Med vojno so jo Nem ci skupaj z družino areti rali in jo nato vodili po taboriščih v Brestanici, B ergen-B elsenu, Dues- seldorfu, Bochumu in drugod. V mladinskem taborišču Uckermarka so delali tudi na njej razne medicin ske poizkuse. Po vojni se je izčrpana vrnila v izropano domačo hišo, nato pa je S prodajo deviz banki odšla k stricu v Kočevje, kjer se je izšolala za trgovko in nato za poslo vodjo. Najprej je bila razporejena na kredit za začetek, obnovo in razvoj delo v ministrstvu za trgovino v kmetijske ali ribiške dejavnosti, Ljubljani, nato pa je bila na lastno željo premeščena v Kočevje, kjer je do zanimivihposojilo za popravilo avtomobila in bila na okraju referentka za trgovino kmetijskih strojev, in preskrbo. Nato se je zaposlila pn Trgovskem podjetju v Ribnici. Tu se kredit za nakup izdelkov in naprav za je tudi poročila. varčevanje z energijo v stanovanjih ali ', 74. avmc-la smo sc na ljubljanskih V Ribnici so jo poznali in imeli posojilstanovanjskih hišah, Žalah poslovili od svojega priljublje radi vsi, saj se je odzvala vsaki akciji družbenopolitičnih organizacij- nega rojaka Jožeta Zupančiča, re posojilo za nakup ali gradnjo garaže, zervnega majorja JLA in udeleženca Tudi ona je vzljubila Ribnico in po NOB. stala prava ribniška krajanka. J. P- oprostitev plačila temeljnega prometnega Pokojni Jože je izhajal iz ugledne davka pri nakupu vrste izdelkov in dobrinnarodno in politično zavedne dru in vrste novih žine Janeza Zupančiča iz Žabje vasi, trajnejše vrednosti, znanega revolucionarja-železničar- ja. Sin Jože je že zgodaj sodeloval v niz namenskih posojil po novih pravilnikihodporu. Zaradi naraščajočega te Zbure in vrsto drugih posebnih ugodnosti. rorja je vsa družina po nemški ofen zivi leta 1943 odšla na osvobojeno ugodnosti ozemlje, kjer sc je Jože kot 14-lcten se dušijo mladinec že vključil v NOV. Leta Podrobne informacije pri enotah naših 1944 je bil kot mlad skojevec dolo Občan, ki na svojem deviznem računu temeljnih bank in po telefonu čen za bodočega starešino JLA. v prahu oziroma devizni hranilni knjižici razpolaga 061 /216 422, vsak delavnik razen soboteSkupaj s še nekaterimi vrstniki seje komaj 15-leten prebijal skozi zasede Čas bi bil, da širša skupnost s prihranki v konvertibilni tuji valuti, si od 9. do 11. ure. v osvobojeni Beograd, kjer je s prodajo teh deviz banki zagotovi: decembra 1944 začel študij na prvi upošteva želje vaščanov vojaški akademiji ter ga uspešno dinarsko posojilo v gotovini, končal dve leti pozneje. Nato je vsa Zbure v novomeški občini sp leta do upokojitve 1979 leta oprav verjetno najdaljša vas v Sloveniji, stanovanjsko posojilo, med drugim tudi ljal odgovorne naloge pri varovanju skozi katero pelje še neasfaltirana naših meja in bil za svoje delo odli republiška cesta, in se posebno v za nakup starega stanovanja ali kovan z vrsto odlikovanj. poletnem času dušijo v oblakih stanovanjske hiše, Zvedeli smo za njegovo bolezen, a prahu. Krajani vedo povedati, da upali, da bo zmagalo zdravje. Pogre skozi raegnjeno vas, kjer so hiše ih posojilo za razširitev in posodobitev šali ga bomo vsi, s ponosom pa se ga zbiralnica mleka večinoma tik ob zasebne gospodarske dejavnosti, bo še posebej spominjala njegova cesti, pelje vsak dan veliko število generacija, saj smo po njegovi zaslu osebnih vozil, čez trideset avto gi opravili vrsto nalog ter dali s tem busov in še ostala vozila. svoj delež NOB in naši Jugoslaviji. Poseben problem pa so veliki M. PURLBLR kamioni, ki iz Lakenc nenehno pre važajo pesek v Dobruško vas za potrebe tovarne strešnikov. Odgovorni v Škocjanu in Šmarjeti Angela Gelze so s pomočjo ostalih asfaltirali cesto do Novega mesta, za tiste kilometre ceste med Škocjanom in Šmarjeto ali pa vsaj za asfaltni pas skozi vas Zbure pa do sedaj ni bilo m oč najti rešitve, akoravno so bila že opravlje na merjenja in količenja. Krajani Zbur so nekajkrat na od govornih mestih postavljali vpraša nje asfaltiranja ceste skozi vas in bi bili pripravljeni v ta namen nekaj prispevati iz svojega žepa, ah vedno so dobili odgovor, da je to republi ška cesta, in je pri reševanju tega vprašanja občina nemočna. v imenu vaščanov Zbur: JOŽE LUZAR pJbli, ELEKTRIKA DO 't i p k a Pred kratkim so sc v Ribnici za NAJBOLJ vedno poslovili od Angelc Gclze, ODMAKNJENIH Gelzetove mame, ki je umrla v Naj se sliši še tako nenavadno ------dvainosemdesetem letu starosti. vendar se še najdejo hiše in celo za Rodila sc je 1900 v Ribnici. V za Turistično društvo Krško selki v sevniški občini, kjer ne pre konu je rodila pet otrok- Med vojno morejo elektrike. Letos je stoijeh prireja 5. septembra ob se je takoj po italijanski okupaciji lep napredek, da bo ta spisek spet SREDNJA SOLA 14.30 uri na stadionu ,,Ma 1941 vključila v narodnoosvobo krajši. Tako so prišli do omrežja na TEHNIŠKIH USMERITEV tije Gubca" dilno gibanje. Ko so sovražniki zve delu Križa, vse je pripravljeno tudi NOVO MESTO VELIKO TRADICIO deli za njeno delo, so jo sredi leta okrog Golega vrha — oboje je na ob 1944 zaprli. V zaporu je bila do NALNO TOMBOLO. močju KS Boštanj. Podobno akcijo konca vojne. Isto leto je izgubila imajo tudi na delu Drožanja, pod moža, ki je tudi sodeloval v narod RAZPIS VPISA Med petnajstimi glavnimi Sv. Kokom, na območju KS Sevni dobitki je traktor URSUS, noosvobodilnem gibanju. ca. V letih povojne graditve je izgu pet avtomobilov, kosilnica, bila najprej najstarejšega sina Alojza, V IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA V SREDNJEM IN VIŠJEM USMERJENEM univerzalni stroj „Hobi", RIBIČI SODELUJEJO IZOBRAŽEVANJU ZA ŠOLSKO LETO 1982/83 NA SREDNJI ŠOLI TEHNIŠKIH kije med vojno od leta 1942 deloval motorna žaga, dvakrat po k ot skojevec, nalopa še sinova I ran- USMERITEV Novo mesto Kočevski ribiči tesno sodelujejo s 100 vreč cementa, televi eeta in Matijo. Trpljenje je ni strlo. sosednjimi ribiškimi družinami, po zor, hladilnik, dva ponyja Po svojih m očeh je še naprej delala. sebno še s hrvaškima v Gabru ih Zap. VRSTA Št. Zaht. in preko dvestopetdeset Za svoje delo je prejela srebrno pri Brodu na Kolpi, s katerima skupgi št. USMERITEV PROGRAM PROGRAMA uč. SMERI IZOBR. stopn manjših, toda vrednih do znanje O R upravljajo z zgornjim delom Kolpe- 1. Kovinsko obdelovalec Ob grobu so se od nje poslednjič —obdel. kovin bitkov. Razen tega sodelujejo tudi z drugim* predelovalna kovin. uDravlj. skrajšani 60 — spajalec in poslovili sorodniki, prijatelji in To bo do sedaj največja ribiškimi družinami, posebno s celj strojev rezalec kovin znanci, predstavniki krajevne skup sko. K Celjanom bodo šli 18. sep II. tombola v Posavju. 2. Kovinsko —oblikov. kovin nosti, krajevne organizacije ZZB tembra na izlet in si ogledali, kako Pridite v Krško, sreča vas NOV, Društva upokojencev in osta predelovalna kovinar — —preoblikovalec gojijo ribe, seveda pa bodo tudi lo čaka! lih družbenopolitičnih organizacij. vili na Šmartinskem jezeru. strojnik srednji 90 in spajalec J P. kovin IV. — monter in uprav lja lec energetskih OBVESTILO ZA DRAGE naprav O DERATIZACIJI Olga Kersnič MEDICINSKE —vzdrževalec vozil INSTRUMENTE in strojev (zastrupljanju podgan in miši) —strojni tehnik V. V sklad za drage medicinske 3. Kovinsko obratni stroj. nadalje V OBČINI ČRNOMELJ instrumente so prispevali: Darin predelovalna tehnik valni 30 —tehnolog V. Po odloku o obvezni splošni de ka Kolenc, Gotna vas 27 d, na 4. Elektrote —elektrotehnik ratizaciji v občini Črnomelj mesto cvetja za pokojno Anico Schmidt 1.000 din; Terezija Kle hniška elektronika srednji 30 elektronik V. (Skupščinski Dolenjski list št. pec Pokljuka 5, Gradac, namesto 5. Cestno 2/71) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto venca za pokojnega Janeza Zuni- prometna cestni promet srednji opravil obvezno deratizacijo (na ča 470 din; osnovna organizacija voznik skrajšani 120 —voznik II. stavljanje zastrupljenih vab) na sindikata tozd TKI SGP Pionir območju naselij Vinica, Semič namesto venca za pokojnega Jo in Črnomelj v dneh od 6. IX. žeta Andoljška 1.500 din; dru žina Urh, Breg revolucije 12, Za cestnoprometno usmeritev organiziramo izobraževanje tudi v dislociranih oddelkih pri: 1982 do 14. IX. 1982. Metlika, namesto cvetja na grob a) Šolskem centru. Krško, Hočevarjev trg 1 Točna navodila in opozorila bodo objavljena povsod, kjer pokojni Rozi Ivec iz Metlike b) Zavodu za kulturo Brežice, DU Brežice, Trg dr. Ivana Ribarja 12 bomo izvajali deratizacijo. 1.000 din. Vsem darovalcem Prijave in informacije dobijo kandidati v upravi šole. Ulica Milke Šobar-Nataše (novi pro Zavod za socialno medicino iskrena hvala! stori). in higieno, Novo mesto, Občinski odbor RK Mej vrti 5, tel. 2 1 —253 Po težki bolezni je v komaj 53. letu Novo m esto umrla v Ribnici Olga Kersnič, usluž- 4 DOLENJSKI LIST Št. 3JLD725) 2. septembra 1982 Naš Brueghel? kultura Se: Je direktor lahko kooperant? Danes v Trebnjem otvori tev razstave Ivančevih slik Argumenti govore o nezakonitem ravnanju v KZ Krka — Družbeni pravobranilec bo in zahteval razveljavitev pogodbe — Neresnične obtožbe tov. Stariča in tov. Ratajca V trebanjski galeriji likovnih samorastnikov bo Janez Zajc, pred Če bo polemika, ki zadnjih nekaj na podlagi skupnih vlaganj med Kar pa zadeva očitek, da je laž sednik občinske konference ZKS, izobra ^evilk polni časopisno stran Dole kmeti, združenimi v proizvodne sku tudi to, da sta pogodbo podpisala na drevi ob 18. uri odprl razstavo slik nskega lista pod dovolj jasnim pnosti, kot to govorita 50. in 56. eni strani Marija Planinc pod rub Stjepana Ivanca iz Kladarov. Slikar, naslovom ,J e direktor lahko koope člen Zakona o združevanju kmetov riko „kmet“, na drugi strani pa njen ki v Sloveniji ni neznan, saj se je ževanje rant? resnično pripomogla k raz (Uradni list SRS 1/79). Že nekaj mož Franc Planinc pod rubriko udeležil več taborskih srečanj, pa rešitvi v naslovu postavljenega vpra krat pa je bilo poudarjeno, da Marija „upravnik“, mu dovolj zgovorno tudi razstavljal je že v naši republiki, šanja, sem pripravljen k njej pri Planinc, ki je resda zaposlena v odgovarjata fotokopija zadnje strani je za tokrat pripravil izbor 34 olj na spevati še teh nekaj vrstic. M učno je DSSS KZ Krka in ne neposredno v pogodbe. V nadaljnjo ilustracijo pa steklu in 11 olj, torej del, ki sq nas Jutri „sestop” namreč odgovarjati na takšne in tozdu Hmeljnik (kar pa je pri vsej še dobeseden prepis uvodne^ dela tala pretežno v zadnjih dveh letih. rugačne obtožbe novomeške KZ zadevi obrobnega pomena), nima pogodbe: Ivančeve slike so večkrat pri Krka, v katere sklopu je tudi tozd statusa kmeta niti ni kooperant KZ. „V skladu s samoupravnim spo merjali z znamenitim stvaritvami Forme vive 82 meljnik, vendar je zadnje pisanje, Temu na rob le še pojasnilo druž razumom o združevanju kmetov in nizozemskega mojstra Brueghla. ?a je podpisal direktor kmetijske benega pravobranilca samoupravlja delavcev v KZ Krka Novo mesto, Podobnost naj bi bila zgolj naključ V Kostanjevici bo govo zadruge Lojze Ratajc, z obtožbam i nja Marjana Potrča iz Novega mesta: tozd Hmeljnik Novo mesto, skle na, saj naš slikar do zdaj menda še ni ril predsednik SAZU videl niti ene Brueghlove slike in o lažeb in zlonamernosti m ojih prej „Kooperant je lahko le tisti, kdor neta: OBVEZEN SLIKARSKI PO snjih dveh zapisov, preseglo meje je član temeljne zadružne organi Organizacija združenih kmetov prav tako ne del drugih nizozemskih V Kostanjevici se bo jutri ob GLED S TRŠKE GORE - Sli- načelne polemike. Taisti argumenti, zacije, pogoj za članstvo pa je status KZ Krka Novo mesto, tozd Hme umetnikov, ki imajo z Brueghlom 18. uri začela slovesnost ob za j>h tovariš Ratajc navaja v dokaz kmeta." ljnik (v nadaljnjem besedilu: tozd, precej skupnega. Sicer pa je med katji začetniki, udeleženci re ključku letošnjega 22. medna ®tJ"*t!renosti sestavka „Je direktor Sicer pa je družbeni pravobranilec ki ga zastopa upravnik Hmeljnika našim in nizozemskim ustvarjalcem publiških izobraževalnih kolo rodnega simpozija kiparjev j.. kooperant? “ zapisnik zbora samoupravljanja podrobno sez tov. Planinc Franc) več različnega kot skupnega. nijski se zadnja leta vrstijo v Forma viva. V gradu, kjer bo delavcev m pogodba o skupni proi nanjen z vso zadevo, še posebej s in kmet kooperant Planinc Marija Otto Breicha, ki velja za boljšega Novem mestu, morajo obvezno potekal program, bo zbranim zvodnji na podlagi skupnih vlaganj), pogodbo, za katero je predlagal POGODBO O SKUPNI PROIZVO poznavalca slikarstva, je dognal raz na teren in najmanj enkrat tudi govoril prof. dr. Janez Milčinski, žejo prav na nezakonitost dela v zboru delavcev v tozdu Hmeljnik, da DNJI NA PODLAGI SKUPNIH like. „Pri Brueghlu in nasploh pri na slikarsko mikavno Trško predsednik Slovenske akademije starem nizozemskem slikarstvu so novomeški kmetijski zadrugi, pred jo razveljavijo, ker zanjo nimajo VLAGANJ . . .“ goro. Tako je bilo tudi letos, ko znanosti in umetnosti. Priznanja Če se zdaj tov. Ratajc spreneveda slike proti robu poživljene s fi oziroma diplome bo letošnjim vsem pa potrjujejo vsebino obeh pravne podlage v lastnih samouprav so se udeleženci urili v slikanju moJih prejšnjih sestavkov. nih aktih, niti v kmetijskem zakonu. in mi, ne vem zakaj, očita, da sem gurami," je med drugim zapisal. Pri udeležencem simpozija podelil hi risanju pod mentorskim čato tokrat ponovno poudarjam, Po njegovih besedah gre v tem pri imel namen oblatiti zadrugo, mu starih Holandcih je najpomembnejše akademski kipar Dušan Tršar, da noben zapisnik, ki jih je KZ Krka meru kratkomalo za poskus odtu odgovarjam -- vendar ne v njemu ozadje slike, pokrajina, kije pri njih vodstvom akademskega slikaija predsednik izvršilnega odbora la na voljo, ne govori o tem, da bi jitve družbene zemlje. lastnem visokostnem in grobem zelo pomemben del sveta. „Stari Lojzeta Zavolovška. Nekateri so Forme vive. Ob koncu bo v nek terikoii samoupravni organ odo- V statutu tozda Hmeljnik je opre tonu, da so to storili tisti, ki so Brueghlov kmet je na primer šaljiv se ..zagledali” v vinorodna po danji samostanski cerkvi nastopil Pogodbe o skupni proizvodnji deljena kot osnovna dejavnost proi dopustili takšno početje. Tudi o in satiričen, tega pa se Ivanec ogiba. bočja te gorice s cerkvijo, drugi Ribniški oktet iz Ljubljane. na podlagi skupnih vlaganj med zvodnja grozdja in vina ter promet z poznavanju ..tovrstnih pravnih On slika, kakor mu je dano in kakor pa so se od glavne postojanke — ■Obenem se v Kotanjevici parijo Planinc in tozdom Hmeljnik. njim. Nikjer pa v tem statutu ni vprašanj urejanja posameznih zadev zna," pravi Breicha. Krkinega hrama — razgledovali obeta še ena zanimiva prireditev, zapisniku zbora delavcev, ki sta opredeljeno kooperacijsko pride agrarne politike" (citiram tov. Razstava, ki obeta, da bo prijetno povezana z mednarodnimi ki Ratajca), ki so mi „popolnoma kulturno doživetje, bo odprta db po dolini Kike do Novega me parskimi srečanji. To bo jubi nam ga poslali v dokaz, jasno piše lovanje grozdja, še posebej ne na sta in slikali zanimive detajle. P ° d drugo točko dnevnega reda, da način, kot so si ga izmislili v KZ neznane", bi se dalo govoriti. Kme 20. septembra. lejna razstava „Dvajset let For ?c v'nograd v Gričevju odda v Krka. Sicer pa takšne oblike obde tijski inšpektor je konec koncev me vive”, ki bo jutri odprl Stane °°peracijo (!) tovarišu Francu Pla lovanja družbenih zemljišč ne pred nezakonitost in nepoznavanje pred Bernik, urednik publikacij nincu (!). Čeprav je tovariš Starič v videva zakon o kmetijskih zem pisov očital zadrugi. Sicer pa bi Forme vive. To bo hkrati prva nedavnem dogovoru javno zanikal, ljiščih, kjer so te stvari v poglavjih, zaključil z dobronamernim opozo zaokrožena predstavitev med ddgfe za nikakršno kooperacijo v ki govore o zakupu, dovolj jasne. rilom, da Se v novomeški kmetijski narodne kulturne akcije v dveh °. i zakupa, pač pa za pogodbo o Nikakor ni mogoče zanikati, da v zadrugi očitno preveč trudijo pred desetletjih njenega obstoja. sKnpni proizvodnji, in je temu tudi spornem primeru ne gre za pri javnostjo zakriti lastne napake, pre P godil obtožbe na račun neu- dobivanje osebnega dohodka po malo časa in moči pa potem ostane osti novinarja podobno kot tova- dveh. tirih: enkrat iz naslova delov za njihovo odpravljanje. KOLONIJA V "s (Ratajc - je iz zapisnika razvidno, nega razmerja in drugič z neza BOJAN BUDJA METLIKI d® je zbor sklepal o kooperacijskem konito pogodbo. Novo m esto ZAKLJUČENA nosu (dobesedno citirano: Vino * Pretekli teden je bila v Metliki grade se (da?) v kooperacijo in 3 7 . č le n ' pod okriljem kulturne skupnosti sicer Gričevje prevzame tov. Pla- Pogodba začne veljati z dnem podpisa pbeh podpisnikov, upo druga slikarska kolonija ,Alojz n,nd Franc ...). In to ne med Mari rabljati pa se prične z dnem Gangl”, na kateri je 9 slikarjev iz jo Planinc, ki je pogodbena stranka m kot kmet tudi podpisana v Slovenije in eden iz zamejstva Pogodbi in Hmeljnikom, pač pa slikalo znamenitosti mesta in med upravnikom Francem Pla okolice. V okviru te kolonije pa je 34 pionirjev in mladincev li nincem in tozdom. Še veliko bolj Novem m estu, dne • , . pomembno pa je dejstvo, da je kovnih krožkov osnovnih šol iz pogodba sklenjena na obrazcu, ki jih Številka: .. .2/.3.2...... Metlike, Podzemlja in Črnomlja una KZ Krka predvidene za skle pripravilo ekstempore. Svoja panje pogodb o skupni proizvodnji dela so mladi likovniki razstavili Kmeti 107,D: ob zaključku kolonije preteklo .SOOČENJE* S KRJAVLJEM - Pred trebanjsko Galerijo likovnih nedeljo, dela slikarjev, udele samorastnikov je že pred leti nastal park skulpIptur, ki so v glavnem žencev kolonije, pa si bo moč Pred sojini: d - l . : delo udeležencev tradicionalnih taborskih srečanj v tem kraju. o gledati na razstavi, ki bo v TtfSAKR t' Kriza KIT KMETIJSKA ZAD’ Skulpture so vselej na ogled obiskovalcem, ki radi pridejo v Treb sklopu prireditev ob metliškem rozo nje. Premnoge ..zadrži** tudi „Ktjavelj s kozo”, skulptura iz ploče občinskem prazniku in dnevu morale U pravnik: vine, delo sevniškega samorastnika Rudija Stoparja. republike. na hektar Frtutfi P lo n in c KDO TOREJ LAŽE? Fotokopija pogodbe, iz katere se jasno vidi, Čopiči pod mentorskim vodstvom lcr.^6 £lede na tak ali drugačen onec te Dolemike iaz, novo da sta pogodbo podpisala na levi strani pod rubriko ,Jcmet“ Marija meški občan, menim, da žene Planinc in na desni pod rubriko „upravnik“ Franc Planinc. V Novem mestu končana še ena slikarska kolonija za začetnike — Do zdaj največ nK^ i 0Ijev tQzd ne bi smele udeležencev — Začetek sodelovanja s hrvaškimi ljubiteljskimi slikarji delovati vinogradov, ki jih hm v ddjmn in obdelavo nji kar naj bi pomenilo začetek delov vi možje. Še posebej ne, če so Minulo soboto se je v Novem cev so ta dan razstavili v salonu nih srečanj s slikarji amaterji, ki sam us'užbenke zadruge, ki mestu končala tradicionalna Hotela Kandija, kjer so bili sli- ne usPe obdelati vse te Še: Polovica kaiji nastanjeni. delujejo na Hrvaškem. 160 podpisov republiška izobraževalna kolo Delo desetdnevne kolonije, ki je d a t t' Prepričan sem namreč, nija za slikarje začetnike. V nji nat i ° Početje ni moralno, pa Na otvoritvi so o sadovih kolonije bila že tretjič v Novem mestu, je mit u • zakon dajal takim in učil uvoženih prosi za nastala dela dvajsetih udeležen- govorili akademski slikar Lojze Za- teklo po programu, pripravljenem Nl°ua‘m potezam še tako prav. volovšek, pod čigar mentorstvom so na Združenju likovnih skupin Slo Pisal n Je v Komunistu za- Malo zapozneli odmev na slikarji ustvaijali, umetnostna zgo venije. Čez dan so udeleženci pod r •> da se v Jugoslaviji dogaja članek, objavljen 8. avgusta postajališče dovinarka Andreja Koblar - Gale in vodstvom mentorja slikali motive mo 3 rj10ra*e na hektar. Pozna- predsednik izvršnega odbora Zdru dolenjske pokrajine ob Krki, zvečer m ,r ° besedo „agrobussines- Bližamo se jesenski spre BREŽIČANU NAGRADA Članek z gornjim naslovom ni na ženja likovnih skupin Slovenjje Toni pa so prisluhnili predavanjem o vek u Za katero se skriva člo- membi voznega reda. Ne bi to mestu. Prvič je nepodpisan in se pi Slikar Jože Tavčar iz Brežic je Vovko. Kolonijo so označili za značilnostih posameznih umetnost s l u 4 ' • Se y dhki za velikimi za- krat upoštevali želje krajanov ali J In hitrim bogatenjem tako sec skriva za ..prosvetnimi delavci iz dobil na pravkar končanem 17. uspešno, k čemur so nedvomno pri nih usmeritev, slikarskih in risarskih Gaberja, Kamence, Hinje in ^.^.rzo.gače polasti družbene Posavja". Drugič pisec ni dovolj inf mednarodnem slikarskem ekstempo- pomogli sami udeleženci z resnim postopkih ter podobnem, hkrati pa Vrhka v sevniški občini, da bi mije m se ere podjetnika ali ormiran. ru v Piranu eno od nagrad, ki jih za delom. Med njimi je prvič sodelo so analizirali svoja v koloniji nastala pri Križišču ustavljala vsaj dva naiK^a- V Sloveniji in drugih ZŠ, RIS in RK za vzgojo in izo uspešna dela podeljujejo obalni vala slikarka iz zagrebške Grupe 69, dela. vlaka? ie « Plodnih predelih države braževanje so svoje zahteve usklaje hoteli Med nagrajenci je tudi aka u?nm- tak ali podoben način Pred časom smo zbrali že 160 demski slikar Jože Centa, ribniški IPlranih na stotine hektarov vali in uskladili. podpisov, prošjo so s svojimi žigi rojak. Letošnjega ekstempora se je rabt Keatništvo v spregi zlo- Da so ..dvoletne" šole opremljali podprli tudi boštanjska in udeležilo 144 avtorjev iz Jugoslavije, tako kot ..štiriletne", ni njihova družh k° * so rehki pogumni krmeljska krajevna skupnost ter Italije, Belgije in Romu nije, ustvarili unm i®m. Pravobranilci samo- krivda, pač pa so tega krivi učitelji, »Razmerja 3” v trafiki osnovna šola Krmelj, od novo bod pričakovali, da jih so kakih 200 del, izmed katerih jih ki niso do izvajalca opremljanja meškega tozda Železniškega gos Malo je v Sloveniji osnovnih lahko zasukali svoja peresa še t»i„° Pn preganjanju zlorab pod- je žirija izbrala 49 za razstavo. z n a l zavzeti primernega stališča. Jas podarstva pa nismo bili deležni organizacij ZSMS, ki bi izdajale drzneje, obrnili bi lahko svoje natihVCK* strukture v kom bi- no je. da skuša trgovec čimveč pro niti odgovora, razen tistega, da svoje glasilo. Glede tega se v poglede v globlje stvari, v težje tozdih samouPravni organi v zak m sP*°h službe, ki bi po dati. vlaki pač vozijo vztrajno mimo? Metliki lahko trkajo po prsih, saj spodrsljaje in probleme, kot so nek,”1} to morale, se je zgodilo Kar pa se uvoženih učil tiče, je Do Jelovca je res samo troje UBOGA je zagledala svetlobo že tretja slaba postrežba ali pa morda ar jasno priča, zakaj je ta vsaj za fiziko treba povedati, da niso kilometrov. Kdor papride s hri SLOVENŠČINA številka Razmerij, ki jo je moč neurejen avtokamp na metliš- v^av tako dolgo ostal neodkrit. bov, jih mora kajpak še prišteti. kupiti v trafiki za dvajset di ' kem kopališču, recimo. odiine strukture v kombinatih bila uvožena učila, ki bi jih naši pro V Jelovcu ni več niti trgovinice. Kljub temu da se nepre narjev. Gonilna sila tega ciklo Je pa res, da so združila Raz 7„. namreč praviloma zavračale izvajalci izdelovali ali sploh hoteli iz Krajani moramo na vse nakupe v stano bojujemo za čim lepšo stiranega, v sto izvodih izhaja merja 3 pod svojo streho domala 2 Po akciji, češ da gre za delovati. Se jim ..ne splača". Iskra, druge kraje. jočega lista so: Rudolf Vlašič, vse, kar v Metliki pomaka peresa n i ; u • e*jen napad na interese ki jo omenja članek, izdeluje neka in pravilnejšo slovenšč ino, Predlagamo, naj pri Križišču Jani Bevk, Dani Orlič, Janez v tinto. Z duhovitim prispevkom njihovih delavcev. tera učila, ki ngj dopolnijo izbor, pa si revija Zabavnik pri (tam je še zgrajen plato, resda od Vraničar, Bojan Vraničar, Sta se je oglasil celo Zoran Hočevar, Vse kaže, da je mogoče sceno vendar je v zamudi. vošči pravo norčevanje iz sti morale na hektar" po- nesrečne italijansko-nemške fa našega jezika. Tako že nekaj nislav Vlašič in Duška Vraničar. star lisjak, sicer slikar, in tako vo i v katerokoli jugoslo- Če om enim o še ceno, je ta za Vsebina tretje številke Raz dvignil starostna poprečja šistične m eje) ustavljata vsaj dva mesecev objavljajo reklamo i n,* ° Pokrajino. Za Do lenjsko uvožena učila veliko nižja, kot če bi vlaka: tisti, ki pripelje zjutraj v merij je dokaj pestra, ne morda pišočih tja k tridesetim letom. J oiia očitno najbolj primerna podobna učila izdelali pri nas. Sevnicb ob 9.03, in tisti, ki od Kolinske iz Ljubljane s po toliko po vsebinski plati niti ne Poleg že napisanih je najti v tnogradniška scena. DUŠAN MODIC pelje iz Sevnice ob 12.54. V tem slovenjeno hrvaščino - ali po razgibanosti tem, bolj po je tretji številki Razmerij še pesmi . ,S:C Pa je vendarle tako, kot uaijo v zadrugi, se seveda spra času bi tam lahko opravili večino obratno, v zadnji Zabavni- ziku, ki bi mu lahko nadeli ime ali spise: Maje Weiss, Gorana vnem, kaj vendar KZ Krka še opravkov. kovi številki pa smo lahko punčk jezik. Mladi se izražajo Jarneviča (duhovni vodja Indust |fka. Najbrž ima v svoji posesti Mimogrede: zakaj tekmuje ob prebrali kar celostransko svobodno, pomolijo nos v stvari, baga), Jožeta Bukoviča, Ivija * kakšen tako ali drugače za- pisma drugih, za nas sicer manj primer reklamo Jugoplastike v čisti ki jih motijo, vendar je njihova Kukmana, Matjaža Rusa, Sonje PUScen vinograd ali kakšen drug nih urah, z vlaki celo po več hrvaščini Ze res, da gre le kritika brez prave ostrine, bolj Bezenšek, Božidarja Flajšmana. •to? zemlje in tudi sorodnikov avtobusov? In še: če bi v Križiš igračkanje z besedami kot dober Številna druščina, ni kaj, zato je Dolenjcem nikoli ne manj- za slovensko izdajo revije, ki ču ustavljala vsaj oba navedena zadetek v črno. Bodečim be pričakovati, da se bo iz nje • Ce je vse tako čisto m in jo tiskajo v Beogradu, a se sedam je v Metliki pot že nekaj izcimil kdo, ki bo znal poleteti pošteno, razdelimo torej to s vlaka, tam ne bi bilo treba po stavljati niti luči, saj vozita po zato še ni treba držati ne časa široko odprta in nihče se više od metliške Veselice, trudom zbrano zemljo, raz koliko prirejenega starega prodajmo moralo! dnevi! več nc meče na zobe, če prebere (zadnja beseda bi bila lahko na MARJAN BAUF. R odmevi JOŽL GORENC pregovora, da v španoviji še kaj zabeljenega, močno zasolje pisana tudi z malo črko v.) N ovo m esto JELOVEC 13 slovenščina crka. nega. Mladenke in mladeniči bi TONI GAŠPERIČ DOLENJSKI LIST 7. IX. svoj praznik izbrala 10. september, povezanosti srednjega in visokega TELEVIZIJSKI SPORED dan, ko je bil 1942 ustanovljen prvi šolstva, izvajalcev in uporabnikov torek mornariški odred NOV. Tako bo da itd. O tovrstnih zatikanjih bodo v našnja oddaja prikazala nekaj utrin drcvišnji oddaji govorili učenci, uči 3. IX . mo za pravimi odgovori. Včasih smo vem Rigolettu, veliko je nastopal v kov iz življenja v sodobni mornarici, telji, starši, strokovnjaki, delavci, s jim blizu, zgoeji se tudi, da zaidemo Rimu, milanski Scali, je stalen gost ki je v vseh ozirih vezana na izročila telefonskimi vprašanji pa bodo lah petek na napačne poti, vsekakor pa velja, londonskega Covert Gardena, festi 17.10 POROČILA partizanskega pomorskega bojevanja ko sodelovali tudi televizijski gledal da kakršno koli znanje o vesolju, vala v Edinburghu in še kje. V od 17.15 MALI PINGVIN, otroška od za osvoboditev. ci.' Zemlji itd., vodi tudi k poznavanju daji se bo predstavil z izvajanjem arij daja 19.15 RISANKA 20.45 R. Roli and: JEAN CHRISTO- človeka. Današnja izobraževalna od 19.26 ZRNO DO ZRNA PHE, zadnja oddaja iz nadaljevanke iz oper Verdija, Gounoda, Bizeta in 17.30 JUGOSLOVANSKI NARODI daja bo govorila o začetkih vsega ži 19.30 DNEVNIK 21.40 V ZNAMENJU 17.55 POROČILA Donizzetija. V PESMI IN PLESU: KOLO, vega, seveda o tistih dejstvih, do ka 1 9 5 5 VREME 18.00 RADENCI 82: PLESNI 22.05 SPREMLJAJMO, SODELUJ LADO, TANEČ in FRANCE MA terih so se znanstveniki že dokopali. 20.00 POTI IN RAZPOTJA ORKESTER RTV NOVI SAD MO, športna oddaja ROLT 18.30 OBZORNIK 18.15 RISANKA USMERJENEGA IZOBRAŽE 22.15 NOČNI KINO: NOČ ČA 18.00 PISANI SVET: TRALALA 18.45 POT V PRIHODNOST: NA 19.26 ZRNO DO ZRNA VANJA ROVNIC, ameriški film PREDSTAVA STANEK 19.30 DNEVNIK 23.45 POROČILA V usmerjeno izobraževanje se je 15.05 Prenos z evropskega prvenstva Poznavalci predvidevajo, da je na 19-55 VREME . 18.30 OBZORNIK letos vpisala že druga generacija mla v Atletiki iz Aten — 19.30 Dnevnik Zemlji 3 milijone živalskih in rastlin 20.00 FANTJE S HILL STREETA, 18.45 OBRAMBA IN SAMO dih. Prvo leto je postreglo s števil - 20.00 Narodna glasba - 20.45 skih vrst. In kako je nastal ta vrvež oddaja iz ameriške nadaljevanke ZAŠČITA nimi vprašanji, tudi težav ni manj Spomeniki revolucije (dokumerr življenja? Raziskati je treba pre Tc dni mineva 40 let od ustano kalo, najbolj pogosto je bilo spraše tarna oddaja) — 21.35 Poročila - 20.55 NE PREZRITE, kulturna od 17.25 Test — 17.40 Dnevnik v mad vitve jugoslovanskih pomorskih vo vanje o ustreznosti mreže srednjih 21.40 Dokumentarni filmi neuvršče teklost, ako želimo izvedeti, odkod daja žarščini - 18.00 Dnevnik - 18.15 jaških enot. Vojna mornarica sije za šol, o številu programov in smeri, o nih izviramo. Narava ljubosumno skriva 21.10 Španske operne zvez- Mali svet - 18.45 Glasba, čas, ljudje podrobnosti o nastanku vesolja, na DE: ALFREDO KRAUS — 19.30 Dnevnik - 20.00 Moj svet šega planeta in življenja na slednjem. Tenorist Alfred o Kraus je sicer glasbe: Dirigent Častimir Dušek - Kaj lahko se primeri, da bo vpra avstrijskega porekla, uvršča pa se 20.45 Poročila — 20.5 5 Povečava 8 . IX . in še kaj — to so le del dejavnosti M. Markovič in trobentač S. Gut šanje nastanka Zemlje in življenja Glasbene mladine Slovenije in o tem med vidnejše španske operne pevce. (dokumentarna oddaja) - 21.45 Skupina se je z uspehom predstavila bo govorila polurna oddaja, v ka ostala večna skrivnost, ljudje pa se Prvič je nastopil pred več kot četrt Nočni kino: Muzej voščenih lutk sreda že na več mednarodnih prireditvah čutimo poklicane, da nenehno vrta stoletja v Kairu, in sicer v Verdije- (ameriški film) teri bodo nastopili tudi učenci Glas ob omenjenih glasbenikih igrajo še bene šole Marjan Kozina iz Novega N. Mitrovič. M. Krstič, V. Draškoci mesta. in L. Tosič. 19.10 RISANKA 4. IX. izkaže, da je eden od fantov, s kate 22.10 ČLOVEKOVA GLASBA: NA 22.05 V ZNAMENJU 19.26 ZRNO DO ZRNA rimi naj bi preživela praznik. Dekle RAZPOTJU 17.40 POROČILA 19.30 DNEVNIK sobota zbeži, a jo vseno zvabijo na zabavo, Ko se je čas prevesil v naše sto 17.45 CICIBAN, DOBER DAN: 19.55 VREME predstavijo ji prijateljico, življenje se letje, je kazalo, ko da že vsak muzi KLOVN PIŠE CICIBANOM 20.00 IGRE BREZ MEJA, prenos za dekle zasuka nekolikanj lepše . cira. Glasba je postala sestavni del 18.00 GUSARJI KAPITANA GAN- finalne prireditve iz Italije Režiserka Anna Sokolovvska je za življenja, igrali so po hišah, posebnih filmske stvarite za mladino prejela CHA, brazilska oddaja za otroke 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VE 15.35 POROČILA prizoriščih, na koncertnih odrih. V že več nagrad, tudi delo, ki ga bodo 18.30 OBZORNIK LIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 14.45 Prenos z evropskega prvenstva 15.45 NAŠ KRAJ: MUTA taki poplavi glasbe se je bilo težko mladi lahko gledali to sobotno po 18.45 DELOVANJE GLASBENE 21.35 JAZZ NA EKRANU: SEK- v atletiki iz Aten - 19.10 Premor - Pri Muti je bila v davnih časih povzpeti na vrh, nekaterim je vseno poldne, ni bilo neodzivno, v njem pa MLADINE SLOVENIJE STET MARKOVIČ—GUT 19.30 Dnevnik - 20.00 Predstava Z mitnica, ki so jo dobro poznali po uspelo. Jehudi Menuhin bo drevi glavne vloge igrajo Barbara Bartyn- Razne glasbene prireditve, kviz, t. Beograjski sekstet vodita člana Bitefa - 21.20 Poročila - 21.25 potniki, namenjeni proti gornjemu prikazal, kako so se znašli Barbcr ska, Katarzyna Pavvlak, Ivvona Nizy- i. Jesenske serenade, poletni tečaji velikega orkestra RTB saksofonist Srečanja (kulturna oddaja) delu Dravske doline, še dalje proti Shop Kvartet, Minstre! Show, Mah nska, Michal Pietrzak in Marek Koroški ali navzdol proti Kranjski. ler, VVebern, Ives, Stravinski, ne na Szymanski. Na tako pomembnem razpotju so se zadnje pa tudi razširjenost ljudske 19.05 ZLATA PTICA: DED IN 9 . IX. kaže njegovo življenje in delo, ne oglasov pa se javljajo mladi, ki bi že ljudje tudi ustalili, zato je v kraju ob umetnosti Jamajke in ragtiina. DREVO KAM, pravljica kakšen nekrolog za tem pomemb leli obdelovati zemljo. Oddaja bo Bistrici že 400 let živahna kovaška 23.05 POROČILA 19.10 RISANKA četrtek nim slovenskim glasbenim ustvarjal prikazala, kako se je lotil kmečkih in livarska dejavnost. Iz male delav cem. opravil Franc Okorn, mestni fant, ki nice je v zadnjem času nastala velika 19.26 ZRNO DO ZRNA 18.00 MOZAIK KRATKEGA FIL se je preselil v Drago pri Kočevju, tovarna Gorenja, ljudje pa veliko 19.30 DNEVNIK MA: ZDRAVILO JE in UČITELJI kjer mu kmetovanje kar dobro uspe dajo tudi na zunanjo podobo na 19-55 VREME CA, jugoslovanska filma va. selja, že več let prirejajo prireditev, 16.45 Predstava s festivala za otroke 17.10 POROČILA Kratka dokumentarca sta se dob 18.15 RISANKA 20.00 GABLE IN LOMBARD, imenovano Sreča v zelenju in cvetju. v Šibeniku - 17.45 Kapelski kresovi 17.15 S. Makarovič: VRČEK SE ro odrezala na nedavnem jugoslo 19.26 ZRNO DO ZRNA ameriški film Oddaja, ki bo predstavila kraj, tako (oddaja iz nadaljevanke) — 19.00 RAZBIJE vanskem festivalu dokumentarnega 19.30 DNEVNIK Z-igralci, ki so na zunaj malce "po ne bo mogla obiti tovrstnih skrbi Septembra bodo na sporedu tudi in kratkega filma, oba dokaj kriti 19.55 VREME dobni velikima zvezdnikoma, je Sid- ljudi iz Mute. oddaje, ki bpdo mladim prek zgodb čno govorita o naši vsakdanjosti in 20.00 FILM TEDNA: ROCCO -IN ney Furie posnel film o življenjski 15-55 ŽELEZNIČAR : SLOBODA, prikazale stare obrti, ki vse bolj iz prav ta kritičnost je ena od njunih NJEGOVI BRATJE, italijansko prenos nogometne tekme • zgodbi dveh velikih filmskih idolov, ginjajo. Po zgodbi Svetlane Maka odlik, ki privlačijo. -francoski film Clarka Gabla in Carole Lombard. S 17.45 DRUGAČNA, poljski mla rovič se bo danes mogoče seznaniti 18.30 OBZORNIK 225 0 V ZNAMENJU dinski film posebnim poudarkom je prikazana s starim načinom izdelovanja istr 18.45 MLADI ZA MLADE: KAKO Petnajstletnica živi v sirotišnici. smrt Lombardove v letalski nesreči, skih loncev. POSTATI KMET? Za Božič je povabljena na družinsko tudi Gablov vstop v ameriško voj 17.30 ZAPISI ZA MLADE: PETER Kako postati kmet, če nisi rojen v praznovanje. Sprva je kajpak neza sko, ki ni ostal brez posledic za LIPAR km ečki družini ali če nimaš tc sre upljiva, nato pa se srečanja z doma umetnikov vzpon, je filmsko dokaj Skladatelj, ki je zložil veliko če, da bi podedoval kos zemlje pa 1455 Prenos z evropskega prvenstva čim a sinovom a in njunim pri veren resnici. Igrajo James Brolin, Praznični dnevi slovenske folklore — skladb za mlade, je umrl kmalu po kmetijo? To vprašanje ni več nena v atletiki iz Aten - 19.05 Premor - jateljem veseli. Gostitelje b.i rada ob Jill Clavburgh, Alen Gatfield in dru 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert za tistem, ko gaje poleti 1980 obiskala vadno, saj je na Slovenskem čedalje 19.30 Dnevnik - 20.00 Teleskopija darila a nima denaija. Zato se odlo gi- bavne glasbe 20.35 Poezija — televizijska ekipa. Tako je oddaja, ki več opuščenih kmetij, prek malih - 21.00 Po izbiri či, da bo v trgovini ukradla nekaj 21.55 ZRCALO TEDNA, pregled 21.10 Poročila - 21.15 Faljton malenkosti. Pri nečednem dejanju jo političnih in drugih važnejših do 21.55 Športna sobota — 22.15 Svet zasači fant, za katerega se pozneje gori kov okoli nas 5. IX. Fredric March, Joan Bennctt, Palph Bellamy in drugi. nedelja 18.45 OPERA NARAVE: INDIJA Mercator-Rožnik IN POT K MORJU, dokumentarna r m oddaja 19.10 ZRNO DO ZRNA tozd Jelka Ribnica 9.35 POROČILA 19.30 DNEVNIK 9.40 ŽIVŽAV, otroška matineja 19.55 VREME 10.30 OSMA OFENZIVA, oddaja iz 20.00 KLJUBOVALNA DELTA, nadaljevanke oddaja iz nadaljevanke prireja 205 5 ŠPORTNI PREGLED 11.25 KAŽIPOT v sodelovanju z LESNINO Ljubljana 11.45 DOMAČI ANSAMBLI: SAV 21,25 ČLOVEK BREZ MEJA: JUT SKI VAL RO V BOMBAYJU, dokumentarna 13.15 in 15.30 POROČILA (Kidaj a 15.35 VISOK PRITISK, zabavno 21.55 Poročila glasbena oddaja 16.20 KOPRIVNA MED NEBOM 12-.15 KMETIJSKA ODDAJA IN ZEMLJO, dokumentarna oddaja PRVO RAZSTAVO i7 .o o Šp o r t n a p o r o č i l a 17.15 PASATNI VETROVI, ameri zmotili, sicer pa gre za zgodbo o do ški film godivščinah mladega dekleta, ki v 16.45 Narodna glasba - 17.15 Doba Komedija, dratna, kriminalka, prepričanju, daje storila kaznivo de ssvinga (ameriški film ) - 18.55 Kre- IN PRODAJO POHIŠTVA pustolovščina - katerokoli od teh janje, zbeži na Daljni vzhod. Detek menčkovi (risanka) - 19.30 Dnev oznak bi zapisali o filmu, ki gaje že tiv dobi nalogo, da dekle najde in nik - 20.00 Čas jazza - 20.45 Po 1939 posnel Tay Garnett (po scena pripelje nazaj, zadeva pa ni lahka, ročila - 2055 Alpska saga (oddaja riju Dorothy Parker), se ne bi nič večkrat se hudo zaplete . . . Igrajo iz nadaljevanke) priznanih proizvajalcev, v prostorih TVD Partizan m Blagovnici MERCATOR, v Ribnici 6. IX. 20.00 Lado Troha: NA SVIDENJE ČEZ PI T LET, televizijska drama od 1.9. do 11. 9.1982, 20.55 KULTURNI- DIAGONALE DOMAČI TRNI ponedeljek 21.40 V ZNAMENJU Zdaj, ko so potiovno oživele odprto vsak dan od 9. do 19. ure. komisije za ugotavljanje neupra 16.55 POROČILA vičenega bogatenja, me zanima, Ugodnosti: 17.00 DEDIŠČINA ZA PRIHOD če se štejejo k bogastvu tudi 3 5 % popust proizvajalcev na prodano blago v času razstave NOST: UNIČEVANJE IN OBNAV pufi. LJANJE, dokumentarna oddaja 17.40 Dnevnik v madžarščini - - 7 10 % popust na razstavljeno blago 18.00 MAKEDONSKI MUZEJI: 18.00 Dnevnik — 18.15 Pet petelin Ko smo šli v investicijo, je 8 % popust za nakup z devizami MUZEJ MESTA SKOPJA čkov (otroška oddaja) - 18.30 Prav dobil direktor najvišje priznanje. potrošniški kredit Danes in v prihodnjih ponedeljkih ljica - 18.45 Glasbena oddaja - Ko se je izkazalo, da je investi brezplačna dostava blaga na dom, do 25 km se bo zvrstilo šest oddaj, ki bodo 19.00 Športni grafikon - 19.30 cija zavožena, je bila za napačno prikazale muzejsko bogastvo Make Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj odločitev enako kriva tudi sna Vabljeni! donije. Ob skopskem muzeju se - 20.55 Poročila - 21.05 Večer z žilka. bomo lahko seznanili še z naravo Ditko Haberl (zabavnoglasbena od slovnim, arheološkim muzejem pa z daja) Časi so se spremenili: nič več muzejem revolucionarja in pesnika mi ne mečejo v oči peska, Koča Racina, spominskim muzejem ampak resolucije. ,11. oktober” v Prilepu in spomin skim muzejem v Krušcvu. Prva od daja bo prikazala številne razstavne V skupnih službah našega predmete v Muzeju mesta Skopje, še elektrogospodarstva imajo nad- zlasti ostanke preteklosti, ki jih v poprečno '/r oke osebne do hodke zat- ke,- opravljajo zelo mestu in njegovi okolici ni bilo Mercator Rožnik malo. zahtevna tlela n naloge. V dru IS E 18.30 OBZORNIK gih panogan našega gospodar tozd JELKA Ribnica 18.45 ZDRAVO, MLADI stva pa spijo, najtrdneje takrat, 19.15 RISANKA ko že ob prvem blisku zmanjka 5 0 8 /3 4 - 8 2 19.26 ZRNO DO ZRNA električnega toka. 19.30 DNEVNIK TONI GAŠPERIČ 1 9 5 5 VREME DOLENJSKI LIST Š t . 3 5 (1 725 ) 2. septembra 19«2 WP*- POTA Obetaven atletski rod ** Šest zlatih, pet srebrnih in dve bronasti medalji za i u i H i m sT it^ mlade novomeške atlete na republiškem prvenstvu •Is1 * i < i < i I§ Na republiškem prvenstvu za boljšim rezultatom na prostem mlajše mladinke in mladince v (171 cm), kar je tudi absolutni žen Mariboru ter za starejše v Ljubljani ski dolenjski rekord. V metu kopja so mladi novomeški atleti dosegli je Cilka z osebnim rekordom lepe uspehe, saj so osvojili šest zla 33,98 m zasedla četrto mesto. tih, pet srebrnih in eno bronasto Mirko Kočevar je v teku na medaljo ter dosegli še kopico dobrih 2000 m z ovirami osvojil tretje rezultatov in osebnih rekordov. mesto (6:42,4), bronasto medaljo je Pri mlajših mladinkah je v Mari osvojil še Krešo Jurekovič v metu boru Greta Hren zmagala v teku na kopja (52,60 m); Sandi Čop je bil v 80 m z ovirami in v skoku v daljino metu kopja z 48,12 m šesti, v metu Pavič odločil ter potrdila, da sodi v sam jugoslo diska pa peti (31,88 m). Četrto vanski mladinski atletski vrh. Na mesto je osvojil tudi Ercegovčevič v ovirah je dosegla republiški rekord metu kladiva (36,46 m). Sabina prvenstvo PRIKOLICA JE PRISTALA NA NJIVI - Preteklo soboto popol 11,5 s in zmagala s precejšnjo pred Merlin je z rezultatom 13,8 s v teku Napadel in na 100 m prišla do polfinala, Milica dne je Turek Ali Vedat na karteljevskem klancu prehiteval kolono nostjo, brez konkurence pa je bila Pavlič drugi v Slavonski Po tudi v skoku v daljino, ko je v sla Gorenc je v teku na 80 m z ovirami vozil. Iz ljubljanske smeri mu je nasproti pripeljal Gojko Kurtovič bem vremenu preskočila 551 cm, postavila osebni rekord in se z žeg i in tretji v skupni oropal pivskega iz Ljubljane, tako da sta obe vozili trčili. Po trčenju je Turka dosegla je enak rezultat kot pred 12,9 s uvrstila v finale; v tem teku je . uvrstitvi odbilo na desno, kjer je zadel v osebno vozilo in prikolico Francoza tednom dni na članskem repub- osebni rekord postavila tudi Miljana Molan (13,5 s), ki je zelo dobro ska Pred zadnjo letošnjo dirko hi sodruga Michela Albertinija. Po trčenju sta se Turkov in Francozov avtomo kala v dajjino in s 5,11 m osvojila 4. trostnih motociklistov, ki je bila v bil ter prikolica prevrnila s ceste, Ali Vedat Duemaz pa je bil hudo mesto. Četrti je bil tudi Gorazd nedeljo v Slavonski Požegi, v katego Gabrijel v teku na 400 m (5 2 ,6 s). Napadalca hitro prijeli ranjen. Gmotna škoda je bila ocenjena na 800 tisoč dinarjev. Na riji do 125 ccm ni bilo še nič odlo Dekleta so v štafetnem teku 4 x zaradi pomoči budnih sliki: iz razbite prikolice pobirajo ostanke opreme. (Foto: J. S.) čenega. Po treh dirkah je v skupnem 100 m (Hren, Križe, Gorenc, Mer seštevku vodil Zagrebčan Leljak, Trebanjcev lin) z rezultatom 52,8 s zasedle 5. Janezu Pintarju iz Kranja, ki je bil mesto. Pionir Matjaž Župančič je bil tesno za njim, pa bi naslov prvaka V Trebnjem sta se 25. za las ob 3. mesto v teku na 110 m z prinesla le zmaga in Leljakova avgusta srečala 65-letni Dra- ovirami, povedati pa je treba, da je »Reševal” lastno žrtev uvrstitev na tretje mesto. Kdo naj bi bil med finalisti daleč najmlajši. 8utin Kolak iz Banjaloke in bil tisti, ki bi poleg Pintarja še lahko Na prvenstvu za starejše mladinke 32-letni Djuro Čolakovič iz premagal vodečega Zagrebčana? Jože Remus v Kostanjevici zbil pešca in odpeljal naprej — in mladince v Ljubljani je dve zlati Jasno je bilo, da je tega zmožen Novega Melišča pri v'alpo- Po 500 metrih vožnje skrpal scenarij človekoljubnosti medalji osvojila Borja Eržen in svo vem. Obiskala sta več go edinole Novomeščan Lojze Pavlič, jemu članskemu naslovu iz Kočevja ki je kljub posledicam poškodb po stišč in se po malem nalila. V nedeljo, 22. avgusta, okoli 21. ure je 21-letni Jože Remus iz dodala še mladinskega v teku na prometni nesreči dal vse od sebe že Zvečer sta zavila še v bife 100 m z ovirami (15,6 s) inv skoku na uradnem treningu, kjer je dosegel Osterca vozil iz Krškega proti domu. V bližini osnovne šole v Kos v daljino (511 cm). V Ljubljani je Dunja, kjer pa je Čolakovič najboljši čas kroga. tanjevici je na ravnem delu ceste dohitel pešca. od Novomeščanov dosegel najboljši Na startu dirke sta povedla Leljak zvabil Kolaka v stranišče, ga To je bil 32-letni Peter kasneje zaradi poškodb odpe- rezultat Lapanje v skoku v višino in Pintar, Pavlič pa ju je ujel in pre napadel, laže ranil in mu vzel Herakovič iz Slinovca, ki je stal (210 cm) in za Apostolovskim hitel že v tretjem krogu in Pintarja ljati v novomeško bolnišnico. (JLA), ki je preskočil 213 cm, 2.400 din. Po roparskem na pravilno ob robu ceste in si pri Miličnikom se je zdela zadeva „potegnil” za sabo, nakar sta skup padu je izginil. Vendar ne za Greta Hren, republiška re osvojil drugo mesto. Zlato medaljo no uprizorila dirko za gledalce. V žigal cigareto. Remus, ki je sumljiva, preiskali so vso stvar korderka in dvakratna prva je osvojil Igor Remec v teku na tesni vožnji drug ob drugem sta se dolgo, saj so ga miličniki še 400 m z ovirami (58,5 s), lahko pa peljal z neprimerno hitrostjo in, in ugotovili, da je Herakoviča kinja. menjavala v vodstvu vse do cilja, isti večer prijeli v motelu, za tako domnevajo, pod vplivom bi dosegel še precej boljši čas, če ne kjer je Pavlič zaprl plin in za 14 sto zbil v jarek njegov „rešitelj“ liškem prvenstvu, kjer je prav tako bi na zadnji oviri skoraj padel. kar imajo obilo zaslug tudi alkohola, je Herakoviča zadel in Jože Remus. To so pokazali tink sekunde prepustil zmago pri zmagala. jatelju. budni občani. Čolakoviča, Robert Šikonja je v teku na 800 m zbil. Po dejanju je odpeljal tudi sledovi na kraju nesreče in V metu diska je zmagal Igor S to dirko sta naša tekmovalca osvojil srebrno medaljo. ki ima na vesti več podobnih naprej. Primc (49,54 m), ki je bil s 13,49 m priborila Sloveniji ob Verbiču v ka na avtu. Jože Remus je dejanje Greta Hren, Borja Eržen, Igor kaznivih dejanj, so odpeljali četrti v metu krogle in s 34,20 m tegoriji do 50 ccm in Janežiču v ka Kot je kasneje izjavil preisko priznal. Primc, Igor Remec, Andrej Lapanje peti v metu kladiva. Srebrne medalje tegoriji do 250 ccm še tretji naslov k novomeškemu preiskoval valcem, je po kakšnih pet sto in Robert Šikonja bodo v petek in so osvojili Potočar v troskoku državnega prvaka in tako odločilno nemu sodniku. soboto nastopili v reprezentanci Slo metrih vožnje ustavil. Takrat (13,01 m), Gorazd Gabrijel v teku prispevala k skupni zmagi Slovenije USODNA venije na m ladinskem atletskem naj bi se prebudila tudi njegova na 300 m z ovirami 42,1 s) in Cilka v letošnjem prvenstvu Jugoslavije. SMRT n a m a g i s t r a l i nekoliko utrujena sopotnika — OTROŠKA IGRA... Križe v skoku v višino s svojim naj pokalu republik v Splitu. M. K. Ljubljančan Ivo Zekič je 28. brat in Jože Zagorc iz Šentjer V petek, 27. avgusta, je do tal avRustu popoldne vozil z lado proti pogorel kozolec Ludvika Veneta iz neja. Sopotnikoma je Jože Štrita pri Raki. Venetovi so na njivi Zagrebu. Na mokri in spolzki cesti Remus rekel, kako se mu zdi, Pr> Ruhni vasi je Zekiča zaradi ne izkopavali krompir, doma so ostali Kolesarsko slavje v Novem mestu da je nekoliko nazaj ob cesti primerne hitrosti zaneslo, avto je otroci. Eden od njih je iz avta vzel videl ležečega človeka. Sklenili vžigalice, goreča vžigalica je padla v zdrsnil v desno in treščil v topol. Na memorialni dirki se je pomerilo kar 131 kolesarjev iz mnogih jugoslovanskih klubov so, da odpeljejo nazaj in pogle suho krmo. Plameni so poleg kozol Voznik je dobil pri trčenju tako in ČSSR — Proslava desetletnice na Loki bude poškodbe po glavi, da je bil dajo, kako in kaj. Ob cesti so ca uničili še 15 ton krme, 7 metrov lesa in 5 ton krompirja. Gasilci so takoi mrtev. res našli ranjenega Herakoviča, eno najboljših kolesarskih šol v lahko samo preprečili, da se ogenj ni Novo mesto je v soboto živelo v znamenju kolesarstva. Domači „človekoljubno“ so ga naložili Jugoslaviji. Prizadevni člani kluba ZASTAVA 1300 razširil na druga poslopja. Škode je kolesarski klub je slavil 10-letnico uspešnega dela in bil organizator v avto, ki ga je nekaj minut prej vsako leto pripravijo kolesarski ODDRVELA NAPREJ za 500.000 din. 5. tradicionalne kolesarske dirke za memorial Milana Novaka, podrl, in odpeljali domov, v maraton „Po partizanski magistra V ponedeljek, 23. avgusta opol tragično preminulega mladega novomeškega kolesarja. li”, vsako leto pa narašča tudi šte Slinovec. Tam so ga pustili v Letošnja mamorialna dirka je bila novomesKi------Koleslm balkanski*• prvak dne, je še neznan voznik zastave vilo tistih, ki se podajo na 300 km seniku. Herakoviča so morali prva z mednarodno udeležbo, na Sandi Papež, drugi predstavnik obe dolgo pot po Dolenjski transverzali. ' 300 bele barve vozil od Dvora pro- kateri so nastopili najboljši kolesarji tavne novomeške ekipe Jože Smole Lepo tradicijo ima tudi dirka „okoli ri Soteski. Po klancu navzdol je do CSSR, med jugoslovanskimi kole pa je skozi cilj pripeljal peti. V član Grma” in spomladanski ciklokros na hitel Žužcinbcrčana Antona Škrbc- sarji pa so manjkali le najboljši čla ski konkurenci je nastopilo tudi pet Drski. la> ki je vozil zastavo 126, in ga za- POJASNILO Novomešcani ni, ker so sc pripravljali na bližnje čehoslovaških kolesarjev iz Bohumi- Pokrovitelj sobotne dirke in slavja čel prehitevati, čeprav je nasproti s svetovno prvenstvo. na. Napeto dirko je motil dež. je bil medobčinski svet Zveze sindi s ->do prihajal Ivan Golob iz Loške K vesti, objavljeni na zadnji strani V izredno zahtevni konkurenci se Kmalu po startu sta padla in se katov Novo mesto, podprle pa so jo najboljši je pomerilo 131 kolesarjev na 2800 poškodovala odlična Slovaka Ladi tudi številne delovne organizacije iz V;lsi. Zastava 1300 in škoda sta se prejšnje številke Dolenjskega lista m dolgi progi po ulicah Novega slav Novak in Milan Pctroš. Kljub °plazila, škoda se je prevrnila na pod naslovom ..Motorista trčila med novomeške občine. mesta. Start in cilj dirke sta bila težavam na 81 km dolgi progi sta JANEZ PAVLIN |?uk, nato pa je neznanec zadel še v seboj", dajemo pojasnilo, da je s v državi pred trgovino v Kristanovi ulici. zmagala gosta iz CSSR Otokar Skr betov avto, ki se je tudi prevrnil parkirnega prostora pred trgovino Rezultati - pionirji B (vozili so Kleparnik in Vladislav Rucki, Novo ua bok. Voznik zastave 1300 je po nenadoma pripeljal Mirko Smole, in Pred dnevi so se novomeški 8,1 km s povprečno hitrostjo meščan Branko Bojane pa je ciljno BRDO VABI dejanju odhitel naprej. Škode je za ne Edvard Mirt, kot je bilo pomoto modelarji udeležili treh po črto prepeljal peti. 36,400 km/h): 1. Blaž Bole (Astra), Otvoritev novega hipodroma membnih tekmovanj.21. avgusta Priznanja zmagovalcem in vsem °-b00 din. Neznanca še iščejo. ma zapisano. 2. Robert Zaleteli, 4. Boštjan na Brdu sta konjeniški klub in so tekmovali v Mostaiju za pokal zaslužnim za veliki vzpon novo Paulič, 5. Bogdan Fink, 6. Zvone rejni center z Brda septembra „Soko” in v izredno močni kon Fink, (vsi Novo mesto). Pionirji A meškega kolesarstva ob njegovi kurenci najboljših tekmovalcev desetletnici so podelili v soboto lani popestrila z veliko jugoslo (vozili so 13,5 km s povprečno hi vansko konjeniško prireditvijo, iz Švice, Švedske, Italije, Mad trostjo 38,5 km/h): 1. Boris La popoldan na Loki. Slavnostna go žarske, Nemčije, Avstrije, Kana vornika sta bila Franc Šali, član to je s 1. spominsko dirko mar pajne (Soča), 5. Peter Štangelj, 6. šala Tita. Ta dirka bo tradicio de in Jugoslavije prepričljivo Jurij Šribar, 7. Marko Kruljac (vsi predsedstva CK ZKS, in Jože Une zmagali tako v posamični kot tič, predsednik kluba. Kolesarsrko nalna, letos jo bodo izvedli 5. N ovo m esto). Mlajši mladinci (vozili septembra, ko se bodo na Brdu ekipni uvrstitvi. so 27 km s povprečno hitrostjo 40,5 društvo je ustanovilo osem kole sarjev tedaj, k o je bilo dirkalno kolo pomerili najboljši jugoslovanski Rezultati: E—1 A: 1. Kranjc, km/h); 1. Brane Ugrenovič (Astra), kasači (s kilometrskim časom n a m e r n a h i t r o s t - Ro- 7. Boris Lavrič (Novo mesto). Pri v Novem mestu še redkost. Danes ne proti Žabji vasi. V ovinku na 3. Bauer, 5. Žulič; F— 1-C: 1. 1:24,5 in boljšim). Ob spomin je amtc 17 Dol. Mokrega polja ima klub preko 100 članov in 35 magistralni cesti je zapeljala na ban Golobič, 4. Grošelj, 16. Može; starejših mladincih (vozili so 54 km ski dirki bo še šest nastopov, a,v*’Alst‘l popoldne vozil osebni tekmovalcev v državni konkurenci. avto kino, in trčila v odbojno ograjo. s povprečno hitrostjo 40.120 km/h) med drugim se bodo pomerile mestu C , .tjemeja proti Novemu ekipno F-1-C : 1. Novo mesto, Velike spremembe v društvu so Avto se je prevrnil in skotalil na je premočno zmagal letos najboljši kmečke dvovprege z vozniki v n ' ^kozi Mokro polje je vozil z F -l B 3. Novo mesto, F’-1-C nastopile v zadnjih letih, ko je vod travnik. Jermanova je bila laže ranje narodnih nošah, četverovprege na .M'crno hitrostjo, zaneslo ga je 1. Novo mesto. Skupna uvrsti stvo našlo povezavo s šolami, delov na, gm otne škode pa je za 100.000 iz več znanih konjeniških krajev, Vrnj|ei no bankino, kjer se je pre tev: 1. Novo m esto, 2. Salzburg, nimi kolektivi, krajevnimi skupnost din. 3. Ptuj. nastopili bodo madžarski fol de 1Damtc je bil laže ranjen, ško- mi. Tako je lani na šolskih tekmo klorni jahači, omeniti pa velja Paje za 15.000din. j PET DRŽAVNIH S vanjih nastopilo prek 1500 kole PREHITEVAL KOLONO Stan Prejšnji četrtek in petek pa je tudi revijo plemenskih konj rej- sarjev iz Novega mesta, Straže in ko Todorovič iz okolice Čačka je bilo na Livanjskem polju držav t REKORDOV IGORJA j nega centra z Brda. Šentjerneja, društvo pa ima danes M ’',RI;KRATKA RAZDALJA - 28. avgusta dopoldne vozil osebni no prvenstvo in tekmovanje za VIDMARJA avto nemške registracije po magi • i avm n Čedomir Popovič je 28. memorial Izeta Kurteliča. Tud: * S 3. svetovnega prvenstva v J gusta zvečer vozil osebni avto v strali proti Zagrebu. Pri Pluski je tu se je odlično odrezala novo prehiteval kolono vozil, ko mu je plavanju s plavutmi in hitrost-1 i,if CcvJu pri Metliki. Ko je zmanjšal meška ekipa v F -l-A (Kranjc, nem potapljanju, ki je bilo v j u rost* da bi zavil v desno, ie Leon nasproti pripeljal zdomec Obrad Bauer, Žulič), ki je z največjim Stojanovič iz Zrcnjanina. Voznika Moskvi od 26. - 29. avgusta, se! Krčani državni prvaki? osi-h^- ‘z Kanižarice, ki je vozil z možnim številom točk osvojila sta zavirala, vendar se Todorovič za J je vrnil edini jugoslovanski za-J ('m m avtom za njim, trčil vanj. naslov državnega prvaka in po i stopnik. Novomeščan Igor Vid-] J m°tne škode je za 80.000 din. radi strnjene kolone ni mogel vrniti trdila kandidaturo posamezni Krški spedwayisti si od ekipnega državnega prvenstva v desno. Pri trčenju je bila huje ran J mar. Mladi novomeški plavalec < kov iz ekipe za državno repre S 19-jetni Igor Vidm arje na tej ve- j veliko obetajo — Prizadevna vadba in novi motorji jena Stojanovičeva sopotnica Svet- zentanco; z drugim mestom v TRČILA v OGRAJO Ivanka laiKi Stojanovič, ki s o j o odpeljali v J liki svetovni plavalni prireditvi, j kategoriji F- 1 —C je kandidat za | na kateri je nastopilo blizu 2001 dirki vozi po eden izmed članov 'nan iz Ločne je 28. avgusta zju- novomeško bolnišnico. Škode je za reprezentanco tudi Grošelj. Če le ne bo kakšnih poškodb ‘rjJ vozila X plavalcev iz sedemnajstih držav, < posamezne ekipe," pravi Bergant, ki z osebnim avtom od Loč- 65.000 din. Rezultati: F -l-A : 2. Kranjc. 5. ali okvar motoijev, potem S postavil pet novih državnih re- j prizna, da še nikoli ni toliko tre Žulič. 11. Bauer; F I B: 14. J kordov. Vsega skupaj so plavalci J lahko letos krški speedwayisti niral. Krčani so bili najbliže naslovu Zupanc, 30. Stankovič. 31. ] postavili 11 novih svetovnih in j prvič posežejo po naslovu državnih prvakov leta 1978, ko so Grešak; F - 1 - C : 2. Grošelj, 16. j/. Celja, m oštvo Bauxita iz Tapol- • kar 154 državnih rekordov, kar j bili drugi; tedaj se je najprej poško Golobič, 18. Može. moštvenih državnih prvakov. eaia na Madžarskem in seveda do S kaže na veliko kakovost plavalne ] doval Bergant, pozneje pa še Pokal Madžarom m ači. Krčani imajo namreč med ((.?° poletje je minilo deset let, X prireditve. Omerzel. V prvi tekmi turnirja so sevniški X Rezultati - 100 m plavanje si vsemi tekmeci tačas najbolj ize nn, so tatvniški rokometaši prišli v veterani igrali neodločeno z Madžari FARMA V načeno in kakovostno moštvo, Tekmovalci sami popravljajo sta P ° slovensko ligo. V soboto je bil • plavutmi: 1. Žukov (SZ) 38.59 j (23 : 23. v prvem polčasu 11:11). rejše stroje, kajti nove tri jawe bodo thu jubileju posvečen turnir vete- ŠENTRUPERTU X (svet. rekor.), 13. Vidmar (Jug.) 1 v katerem je sleherni vozač spo Madžari - doma igrajo v drugi ligi lahko eden izmed adutov na tek anov, kjer so sodelovali Trim tcain • 44.59 (drž. rek.). 200 m plava-j soben zmagati vsaj v eni dirki. so zatem prepričljivo premagali Ce V počastitev ustanovitve šahov X nje s plavutmi: 1. Žukov (SZ) j movanju, zato na treningih ne vozijo Za Krčane bodo tekmovali Zvone ljane s 23 : II, medtem ko je bilo v ske sekcije v Šentrupertu, ki šteje 25 z njimi. Geijevič, Žibert in Omerzel I 1:29.29 (svet. rek.), 17. Vidmar! Gerjevič, tretji na letošnjem držav prvem polčasu še 7 : 6. Celjskim članov, je šahovski klub Trebnje 27. so zelo zadovoljni z novimi stroji, • Igor (Jug.) 1:40.83 (drž. rek.),] nem prvenstvu. Krešo Omerzel (6.) k e g l j a č i v c a s t veteranom je očitno pošla sapa. avgusta v Šentrupertu organiziral saj zmorejo šest konj več kot starejši X 400 m plavanje s plavutmi: . 1. j in Jože Zibcrt (7.); četrti mož pa je trebanjskega Le ti na kraju niso mogli premagati sim ultanko, na kateri se je z vele motorji, zavedajo pa se, da vse le ni j Olejnikov (SZ) 3:11.20 (svet. j Cveto Bergant, sicer trener Krčanov, niti Sevničanov. mojstrom Brunom Parmo pomerilo X rek.). 16. Vidmar (Jug.) 3:44.19 ! odvisno od stroja. PRAZNIKA Kristalni pokal so tako lahko 29 šahistov, predvsem mladih. ki je letos spet pričel zavzeto vaditi. Prva dirka bo v nedeljo v Lendavi, X (drž. rek.), 50 m na dah: 1. Žu-j Bergant, kije bil pred poškodbami v . V počastitev občinskega praz odpeljali na Madžarsko rokometaši Zmagal je Parma 29 : 2. Remizirali I kov (SZ) 15.96 (svet. rek.). 18. J 12. septembra je na vrsti Osijek, 19. nika bo v nedeljo. 5. septembra. Bau.\ita. Med njimi je prejel pri pa so: Cene in Darja Tofnažin, vrhu jugoslovanskega specd\vaya, se septembra pa bo padla odločitev o ; Vidmar Igor (Jug.) 19.8, 100 m i je po dveh letih vrnil na tekmovalno °b 9. uri v Trebnjem kegljaški znanje kol najboljši vratar Somogy; Andrej Brcar in Darja Zajc. naslovu na Stadionu Matije Gubca X hitrostno potapljanje: 1. 1. Žu-j stezo, da bi pripomogel, da se krška turnir v borbenih igrah. Za pokal najboljši igralec turnirja je bil tudi Tekmovanje je potekalo v dvorani • kov (SZ) 35.67 (svet. rek.) 18. J na zadnji dirki štirih ekip: Gorenja občinske skupščine se bodo po njihov rokometaš S/iies. Sevničani krajevne skupnosti Šentrupert, ki so ekipa povzpne na sam vrh našega - Varstroja iz Lendave s Kekcem, X Vidmar (Jug.) 43.45, (drž. rek.).! speed\vaya. „Na splošno se mi zdi tegovale ekipe brežiškega Parti so bili drugi z najboljšim strelcem jo pred tem s prostovoljnim delom AMD Gornja Radgona s Kocuvanom X 400 m hitrostno plavanje: 1. Ko-j bolje tekmovati ekipno, ker je tu zanu, črnomaljskega Rudarja. Trbovcem, zadnji pa celjski Trim in finančno pomočjo KS Šentrupert I četkov (SZ) 3:04.51. 17. Vid- j in Kocm utom in Sojeka z bratoma Krškega. Metlike. Novega mesta tcam. Sevniški člani igrajo spet v I. prenovili šentruperški šahisti. Naj več tovarištva, saj vsi v društvu vozi Tominac. Bo Krčanom pred doma • mar (Jug.) 3:50.000 (drž. rek.). 1 mo za skupni cilj; pa tudi sicer m domačega Mercatorja. ligi prvo tekmo v soboto v gosteh bolj prizadevni so bili Cene Tomažin čim občinstvom podvig uspel? pri moštvu Šmartnega. in njuni hčerki. imajo ta tekmovanja prednost, so PAVEL PERC zanimivejša za gledalce, saj v vsaki 2. septembra 1982 DOLENJSKI LIST foto slišal Smo na pragu sončnego veka? Elektrika iz fotovoltnih celic bo kmalu tako poceni, da bomo z njimi lahko opremil' Ms K domala vsako hišo — Načelo znano že v predelektronski dobi Nihče več ne dvomi, da se bo kristal silicija vgraditi določene za 800 dolarjev fotovoltnih 21. stoletje začelo in končalo v nepravilnosti. Tako spremenjeni celic. To pa je predrago, izraču znamenju sončne energije. Pri kristal je bil temelj za ustvarje nali so, da se s sicer drago nafto hodnost solarne tehnologije že nje prve fotovoltne celice, ki je za isto ceno proizvede desetkrat danes toliko obeta, da je pri bila sposobna pod vplivom son več energije. tegnila pozornost, in kar je še čne energije proizvajati stalni Sončne celice zato uporablja pomembnejše, denar številnih enosmerni električni tok. Na mo samo takrat, ko je to nujno z a p e l i b o m o Ža l o s t in k o z a NOVO svetovnih družb. V dirko za nesrečo pa so bde takšne celice potrebno. Razen v vesolju naj MEŠKIM KULTURNIM POLETJEM! čimbolj učinkovito in čim ce predrage za kakršnokoli gos demo dragoceni silicij še na nejšo sončno tehnologijo se podarno uporabo. Razvoj nove osamljenih svetilnikih. Sonce niso spustile samo vse vodeče tehnologije je pravzaprav omo napaja z elektriko na tisoče ki korporacije za proizvodnjo gočil šele vesoljski program. lometrov ograj, ki branijo av elektronske opreme, v tekmi Leta 1958 je poletel v vesolje stralske ovčje črede pred po sodelujejo, kar je na prvi pogled drugi ameriški satelit Vanguard divjanimi dingi, v Ohiu dela na SVETU OKOLI nenavadno, tudi velike naftne 1, opremljen z nekoliko med sončno elektriko radijska po družbe, inštituti številnih zna seboj povezanimi majhnimi staja, v več državah so poskus ČEPRAV SE TUJI delavci na nih univerz, nekateri proizvajal črnimi diski, napravljenimi iz no izdelali nekaj hiš, ki dobe Nemškem ne dolgočasijo, saj si ci letal in celo graditelji jedrskih kristalov silicija. In glej, te son vso energijo od Sonca, in še se morajo od zore do mraka služiti elektrarn. čne celice so proizvajale vso bi kaj našlo. kruh, vseeno zmorejo toliko ,,Prepričani smo, da bo indu elektriko za delovanje satelita. Vse skupaj pa trditve, da smo moči, da se razvedrijo z nogo strija tako imenovanih fotovolt Celo več. Ko je Vanguard opra- že v sončni eri, ne približa pre metom. Pred kratkim so v nih naprav postala velikan, zato vd svojo nalogo, so njegovi več. V dokaz samo podatek, da Bonnu pripravili celo turnir: želimo že zdaj biti v ospredju," oddajniki, ki jih je napajalo bi morali lani izdelati in prodati pomerila so se moštva petih je rekel Tom Guldman, vodja Sonce, še naprej signalizirali na 200-krat več fotovoltnih celic, držav. Za popestritev pa so oddelka za izume in razvoj pri Zemljo. Sončne celice so delo če bi hoteli dobiti instalirano poskrbele folklorne skupine, Standard Oilu, eni največjih vale več časa kot so načrtovali moč ene same bolj majhne dve plesalki sta prikazali, kako svetovnih naftnih multinacio- njihovi graditelji, ki zato niso jedrske elektrarne. Nekoliko sta vešči flamenku, tudi kuhar nalnih družb. vgradili mehanizma za njihovo tolaži dejstvo, da cene vsem ske dobrote niso umanjkale ... Kljub obetom in velikim be izključitev. drugim virom energije narašča Glede na kakovost nogometa, sedam pa se solarna tehnologija Silicij je še naprej temeljna jo, fotovoltne celice pa se cene. kakršnega v zadnjem času že kar dolgo razvija. Njena komponenta fotovoltnih celic. Pota do uspeha proizvajalcev so gledamo na malih zaslonih, ne temeljna načela so bila prvič Tega elementa je na Zemlji v tudi različna. Tako se ponekod bi bilo napak, ko bi tudi na objavljena še v predelektronski obdju. težava je v tem, da se trudijo, da bi izdelali sicer dra naših stadionih poskrbeli za dobi, leta 1939. Francoski fizik silicij neznansko rad veže z dru go celico, ki pa bi bila tako ka takšne dodatke. Bi imeli gle Alexandre Becyuerel je takrat gimi elementi. V solarni tehno kovostna, učinkovita in trajna, dalci vsaj kaj videti . . . potopil v razredčeno kislo raz logiji pa je uporaben samo čist da bi se njena uporaba v teku dolenjski u st KER SMO ŽE ZAČELI, pa topino nekaj kovinskih plošč. V silicij. Da bi ga očistili vseh časa več kot izplačala. Izdelali pred 28 leti še nadaljujmo z nogometom. Ta sklenjenem krogutoku je seveda dodatkov, so potrebne velike so na primer fotocelice, nad ka najvažnejša nepomembna stvar stekel tok. Ko je plošče izposta količine energije, ta pa je draga. tere so postavili leče za združe na svetu se je tako priljubila vil svetlobi, seje število elektro Še leta 1957 je bilo potrebno vanje sončne svetlobe. Poseben Skrite ogromne rezerve 89-letnemu Josefu in štiri leta nov v krogotoku povečalo, za izdelavo celic, ki so potem mehanizem vse skupaj obrača mlajšemu Albertu van Loyju iz električni tok je bil pod vpli proizvajale en sam vat električ za Soncem. Rezultat je več Zemlja neizkoriščena, pšenico pa uvažamo — Šlo je za belgijskega Liegea, da sta skle vom svetlobe močnejši. ne energije, kar 2000 dolarjev. elektrike. p nila svoji biserni poroki pro Francozovo odkritje ni našlo V 25 letih se je proces izdelo obstoj rudnika — Kaj botruje ,,bolniškim? " Drugi so spet šli drugo pot. | slaviti z nogometno tekmo. Kot praktične uporabe vse do za vanja celic precej izpopolnil in Vprašali so se, zakaj ravno ta SAMO PRI PŠENICI IZGUBIMO na leto do 300 milijonov igralci, rezerve ali sodniki je četka petdesetih let, ko je raz tudi pocenil. To, kar je nekoč šmentani nečisti silicij. Neka , narodnega dohodka. - Na 11.000 ha sejemo pšenico, pri tem pa nastopilo 32 članov obeh dru iskovalcem v Bellovih labora stalo 2000 dolarjev, velja danes majhna kalifornijska družba je . imamo 40 odst. takih površin, na katerih bi z vsemi agrotehni žin van Loyjev, zmagali pa so torijih v New Jersyju uspelo v samo 8 zelenih bankovcev. Za namesto silicija uporabila tudi čnimi ukrepi lahko pridelali vsako leto vsaj po 35 stotov žita na jozefovci ( 4 : 2 ) ... Z velikimi deva pa še vedno ni zastonj, saj kar precej drag galijev arsenid. hektar namesto sedanjih 20 stotov. Namesto skromnih 20 vago upi na uspeh bi se z izbranim lahko kar na pamet računamo, Meritve v laboratorijih so obe nov pšenice bi lahko odkupili vsaj 572 vagonov, kar pomeni 300 moštvom Loyjevih najbrž lahko Sladostrastje da bi za ,,pogon" ene same tavne, v praksi pa zadeva še ni milijonov din več narodnega dohodka! Tu so skrite ogromne merili tudi naši žogobrcarji, če 100-vatne žarnice potrebovali preskušena. Žal največkrat rav-\ rezerve, tu je rešitev za hitro in učinkovito zmanjšanje pasivne le sodniki ne bi bili preveč pri v obliki no praksa reče ne. zunanjetrgovinske bilance. Zdaj pšenico uvažamo za drage de stranski .. . Kljub temu pa je v svetu vize, v okraju pa nam ostaja na tisoče hektarov neizkoriščene ROJSTVO OTROKA ni nič obilo solarnega optimizma. Paul , zemlje v privatni lasti. naključnega, pa vendarle ... Za pijanega Tirolca Maycock, nekdanji direktor neko Sovjetinjo je njen čas Razočarana nad pilulo, programa pri ameriškem mi REKONSTRUKCIJA RUDNIKA RJAVEGA premoga v Ka prišel med vožnjo z vlakom iz se kontracepcija vrača k nistrstvu za energijo, celo ve- s Nižjega Tagila v Sverdlovsk. ruje, da bo do leta 1986 cena nižarici pri Črnomlju se uspešno odvija. Premogovnik nima do preservativu volj svojih sredstev, saj bodo za ureditev nove separacije in Bila je noč, mesta s porod fotovoltnih naprav tako nizka, vhodnih jaškov potrebovali več deset milijonov dinarjev. Rekon nišnico daleč naokoli nikjer in Se do pred nekaj leti je bil da se bo njihova vgraditev iz strukcija rudniških naprav je pomembna predvsem zaradi tega, zato je kar v vagonu otroku preservativ, znan tudi pod plačala v štiri petine hiš, ki jih : ker je šlo za odločitev o obstoju rudnika. Postavljena je spodnja pomagal na svet neki mladenič. imenom kondom, skriven bodo takrat gradili. Sonce bo v meja rentabilnosti podjetja, ki določa, da morajo v Kanižarici Izkazalo se je, da fant ni bil od predmet, sramežljivo skrit v teh hišah prevzelo nase tretjino nakopati najmanj 90 tisoč ton premoga na leto. muh, nedolgo predtem je kon zadnji predal moške denarni skrbi za energijo. Med optimisti čal 11. semester študija medi ce. Slo je za neposrednega so tudi teoretični fiziki, ki V SEVNICI PREGLEDUJEJO VZROKE ..bolniških" in ne cine, spisal pa je tudi že diplom potomca tistih grobih plat trdijo, da niso za spreminjanje sreč pri delu. - V prvem tromesečju je bilo v šestih največjih sko nalogo z naslovom: nenih vrečk, ki jih je italijan sončne energije v električno podjetjih 39 nesreč pri delu. - Vse kaže, da je sorazmerno „Pomoč pri porodih v nena ski zdravnik Garijel Fallop- potrebna nobena nova epohalna velikemu številu ..bolniških" v večini primerov ,,boter" krpa vadnih okoliščinah". Če to ni pio v 16. stoletju izumil za odkritja. Vse že vemo, zadevo zemlje ali pa tudi sosed, ki potrebuje kosce, kopače in delovno naključje ... radi francoske bolezni. Ta je treba samo poceniti in po silo za razna sezonska kmečka dela. Kolektivi bodo morali tu DRUGAČNE SORTE „stro- skrbno skrivani, vendar po enostaviti. iskati vzroke za krajše bolniške izostanke. (J.) kovnjak" pa je 32-letni Michele trebni predmet so še do ne Bodočnost je torej zanesljivo Fortuna iz Palerma. Znan je po davnega lahko reklamirali fotocelična. Njeno spreminjanje KNJIGARNA IN PAPIRNICA NA NOVOMEŠKEM Glavnem tem, da krade ko sraka, dolgo- samo v javnih straniščih, in sončnih žarkov v elektriko je trgu je te dni uvedla prijetno novost: za šolarje od 1. do 4. prstnež se je že sedemnajstkrat še takrat so proizvajalci nekaj izjemno vznemirljivega in razreda je moč dobiti vsa učila, knjige in zvezke, ki jih potre zagovarjal pred sodniki, šti poudarjali le dve nje {pvi vrli elegantnega. Na veliko ploščo bujejo za posamezni razred, v polivinilni vrečki. rikrat pa mu je uspelo, da je o ni: zanesljivost in čvrstost. sije Sonce, ob plošči je vtičnica. zagovoru temeljito razmislil v Stoletja javnega molka o In to je vse. Brez enega samega OBVESTILO DOPISNIKOM IN SODELAVCEM - Zaradi bolnišnici. Tja so ga morali pre preservativih je leta 1975 Na veliko ploščo sije Sonce, ob gibljivega ali vrtečegasc dela, plošči je vtičnica. To je vse. pomanjkanja prostora bomo poslane in pripravljene dopise ob peljati, ker se je tik pred sodno prelomil visokonakladni ita brez hrupa, brez prahu! javili prihodnjič. Prosimo za razumevanje! Uredništvo Dolenj razpravo najedel - vilic. Ni lijanski „L' Espresso", s tem skega lista. znano, ali je tovrstna Michelova da je na svoje oglasne strani (Iz DOLENJSKEGA LISTA ■ požrešnost kaj omilila poznejšo vzel v goste tudi gumijaste Res naloga za velikane 30. avgusta 1962) g kazen. zadevice. V ospredju pa nista bili več do takrat bist Bo preusmeritev sibirskih rek v južne puščave voliva la na veni dobri lastnosti zaneslji svetovno vreme? Kanal kopljejo atomske bombe vost in čvrstost, ampak se za tako imenovane preserva- Sovjetska zveza pripravlja znansrveniKov z Zahoda, p* tive—specialce predvsem prirodi neznanski izziv. Tokove tudi v sami Sovjetski zvezi so namiguje ali kar trdi, da ne več velikih rek, ki se izlivajo vglasovi proti. Pa ne samo zaradi gre več za nespretno zašči Arktično morje in tam neko načina izkopa. Bolj kot kon tno sredstvo, ampak za ristno oblivajo led in ledene taminacije zaradi uporabe Pouk je slovenski in brezplačen „napravo“, ki jamči pre gore, nameravajo okreniti proti atomskih bomb se tisti, ki se na tanjenost užitka. jugu države, kjer je v puščav zadevo spoznajo, boje spre (R a z g 1 a s) o sprejemu gojenk v gospodinj na Straži pri Leskovcu pa je umrl vsled opeklin. skih predelih vode komaj na membe svetovnega vremena- sko šolo kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Vsemu temu kriva — nepazljivost starišev! To je bil začetek ponov nega rojstva kondoma, kate kozarce. Voda je kapital celo za Vode s severa na jug bi Sovjet Pouk, kije slovenski in brezplačen, zavzema po državo, kot je SZ. ski zvezi res prinesle več drago leg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, (A k o hočeš imeti) na vrtu lepe gre remu je koristil tudi strah dice, rumenega, belega in modrega žafrana, ru pred pilulo, ki se je pogosto Zamisel je na papiiju prepro cenega žita in očuvale pre spisja in računstva na one predmete, kijih mora sta, čeprav gre za načrte, ki bi sihajoči notranji morji, kot umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa po menih, belih, rudečih in višnjevih hijacint, kras pokazala škodljivo. Prodaja nih tulip, raznih naitis, tacet, in razno barvnih preservativov v svetu nara jih prej prisodili velikanom kot pravijo Kasijskemu in Aral- učuje teoretično in praktično o kuhanju, šiva ljudem. Od danes do leta 2.000 skemu jezeru, žal pa bi spre nju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živi lilij, ali ako hočeš imeti te cvetlice v sobi na šča, kar polovico blaga so že oknu v posodah ali v steklenih posodah v vodi, omenjeni specialci, katerih naj bi v Sovjetski zvezi s severamemba smeri tokov spremenila noreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t. d. Gojenke se speljali na jug 6 odst. vse vode. tudi arktično klimo, ki nadvse istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu kupi imenovane čebule pri vrtnarju prve dni najbolj sladokusni primerki septembra. imajo obliko kitajskega Najbolj gigantski so projekti za pomembno vpliva na vreme- ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Vsaka srednjo Azijo, kjer naj bi dese Kot je to že običaj, pa se vre gojenka, ki bo sprejeta v zavod, mora prinesti zmaja, pošasti s perjanico in (Petelin — pijanec). Petrograjski čas celo sicer nič krivega pija tine kubičnih kilometrov vode menarji še niso sporazumeli* po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve ne niki poročajo, da ima lastnik nekega hotela pe sibirskih rek Oba in Irtiša nama kako bi sprememba vplivala- deljski obleki, tri obleke za delo, dva para čev nega Tirolca. Zanimivo je, telina, ki je — notorični pijanec. Ta petelin po kalo Tukmenijo, Kazahstan, Eni namreč trdijo, da se bo ljev, nekaj belih in barvnih jopic za ponoči, štiri da so nabavo preservativov v srkava z največjo neumornostjo ostanke piva, precejšnji meri prevzele Uzbekistan in ! Kirziio. To zaradi manj relativno tople barvna spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest katere so pustili gosti, in to toliko časa, da se vodovje nameravajo speljati v vode v Arktiku prej tvoril led. srajc, šest parov nogavic, 10 -12 žepnih robcev, manj pozabljive ženske, v popolnoma upijani. Ko ga ima pod kapo, po evropskih samopostrežbah sicer dokaj suha korita Sir in drugi pa so mnenja, da bo šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne stane razposajen, se vleže in začne spati. Ko Amur Darje. Arktično morje, ki bo spre predpasnike. leži zadeva tik ob oddelku z prespi mačka gre zopet pit. živili. Realen mož je takole Spajanje rek severa z rekami jemalo manj sladke vode, zato (Pazite na otroke!) Pred kratkim (E n a)meblovna soba se odda takoj v hiši št. juga predvideva kopanje kanala, bolj slano. Bolj slana voda pa časom je imelo sodišče v Krškem tri komisije povedal: v energetiki se 149 v Rudolfovem. dolgega 2.000 kilometrov, z teže zmrzuje, torej naj bi bil° zavoljo ponesrečenih otrok. Na Raki je otrok vračamo k premogu, v kon (Iz DOLENJSKIH NOVIC tracepciji pa k preservativu. atomskimi eksplozijami, kar je ledu na severu manj, kot ga j® utonil, pri sv. Duhu gaje mati v spanju zadušila. 1. septembra 1902) i77.val(T nrf»rf»i£ni*» nrnlucto PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE tih letih uresničili toliko svojih ciljev, za katere potrebujejo drugod desetletja in desetletja. Brez dvoma nalaga vse to še večjo odgovornost za pri hodnost. Tako krajani po kra jevnih skupnostih kot delavci v delovnih organizacijah bodo morali načrtovati prihodnji razvoj realneje, še bolj kot doslej se bodo morali opirati na lastne sile. To pomeni, da v kra jevnih skupnostih, tudi tistih, ki se še štejejo med nerazvite, ne bodo mogli graditi po svojih željah, ampak samo upoštevaje Ivan Gole: „Vsem delovnim širši družbeni interes. Tudi ljudem, občanom in borcem združeno delo, v katerega je NOB čestitam za praznik bilo veliko vloženega, bo mo občine in jim želim delovnih ralo zmanjšati stroške svoje uspehov in osebne sreče.“ proizvodnje in najti rezerve, s pomočjo katerih bo lažje nasto palo na zunanjih trgih. pa tudi za izkoriščanje drugih Kot že rečeno, so temelji naravnih in človeških rezerv. zdravi. V zadnjih dvajsetih letih Čeprav je praznik čas, ko se PODOBA TREBNJEGA SE SPREMINJA - Tudi na zunaj je opaziti, da se Trebnje spreminja iz leta v leto. Zrasle so nove tovarne, se je namreč družbeni proizvod večinoma štejejo dosežki, je stanovanjski bloki, trgovine, šole in drugi objekti družbenega pomena. Vse to spodbuja naraščanje prebivalstva, ki v domači občini lahko povečal za 43-krat, nekajkrat se vendarle treba reči, da tre dobi delo in vse druge dobrine. je povečala zaposlenost, delež banjsko gospodarstvo letos ne dosega takšnih rezultatov kot Trebanjska občina praznuje resnici na ljubo je treba pove Toda z dobro premišljeno raz nastopanju na zunanjih trgih kmečkega prebivalstva pa bis preteklo leto. Dohodek se je • septembra svoj praznik v dati, da so imeli v nekaterih vojno in naložbeno politiko so vodilno mesto zavzema Trimo, tveno zmanjšal. Ob takšni zmanjšal, tudi izvozni načrti se spomin na ustanovitev Gubčeve primerih tudi prav — vendarle vsako leto dograjevali indu ki izvozi okoli dve tretjini blaga osnovi v organizacijah zdru ne uresničujejo v vsem obsegu. brigade na Trebelnem. Letos lahko rečemo, da smo v teh strijo, vse več vlagali v kmeiz trebanjske občine; izzvzeti ne ženega dela, kmetijstvu in druž Kako je z gospodarstvom v tem D°do praznovanja še posebno letih ustvarili trdne temelje, na tijstvo in družbene dejavnosti. gre tudi Donita, Dane, Kolinske benih dejavnostih bo razvoj trenutku, bomo videli šele, ko s ovesna, saj poteka od tistih katerih bomo gradili naš nada V tem času so zrasle tako in drugih. poslej iz količinskega preusmer bodo ob koncu leta narejene slavnih dni, ko je bila usta ljnji razvoj, je dejal Ivan Gole, pomembne tovarne, kot je jen v kvalitetnega. Za to imajo v Tudi kmetijstvo v trebanjski bilance. Toda opozorilo, naj bi novljena Gubčeva brigada, sedanji predsednik trebanjske Trimo pa Elma na Čatežu, mar trebanjski občini tudi zado občini ni bilo pastorek razvoja. vsi delavci, družbenopolitične natanko 40 let. Tedaj se je na občinske skupščine. sikje so že na starih temeljih voljivo kadrovsko osnovo, saj Z združitvijo majhnih kme organizacije in samoupravni ^ebelnem zbralo 850 par Ta razvoj je toliko bolj obču zgradili novo tovarniško poslo se je delež izobraženih ljudi iz tijskih zadrug, ki niso bile več organi in drugi dejavniki vložili tizanov in političnih aktivistov, dovanja vreden, ker so v tre pje ali temeljito posodobili leta v leto povečeval, tako da je kos zahtevam sodobnega časa, še več truda in dela v razvoj kl so slavnostno pospremili na banjski občini začeli skoraj iz tehnologijo. Hkrati z razvojem zdaj v občini že 145 delavcev z se je povečal delež naložbenega občine, vsekakor v tem tre P°t eno izmed prvih večjih enot nič. Tako v industriji, ki je v industrije se je začelo tudi visoko izobrazbo, 160 z višjo in denarja, delo je bilo lahko bolj nutku ni odveč. In če je verjeti narodnoosvobodilne vojske Slo začetku šestdesetih let dejansko njeno vključevanje v med okoli 1000 s srednjo. dosedanjim trendom, kot re venije. ni bilo, kot v kmetijstvu in narodno delitev dela, kjer iz strokovno. Vse to je prispevalo, Ta hip je pozornost usmer da so v trebanjski občini iz leta čejo gospodarstveniki, bodo Ko govorimo o razvoju tre družbenih dejavnostih so se leta v leto beležijo vse večji jena v že dolgo načrtovano rast v leto povečevali tržne presežke tudi letošnje leto — to je po banjske občine v preteklih pohvalili lahko le z neraz izvoz, tudi na zahtevna konver drobnega gospodarstva. Tu se hrane. Največ pridelajo krom mnenju Ivana Goleta najtežje za Štiridesetih letih, ne moremo vitostjo. Leta 1961 so imeli v tibilna tržišča. Kljub težkim rezerve za dodatno zaposlenost trebanjsko občino — uspešno mirno velikih dosežkov v indu- občini le Tovarno šivalnih stro razmeram za nove naložbe se pirja (okoli 24 tisoč ton), vse tudi tistih, ki se na delo vozijo zaključili. str')i, kmetijstvu in družbenih jev, Dano, Iskro v Mokronogu, razvoj ne ustavlja, vendar bodo pomembnejše mesto zavzemata drugam — teh je okoli 1500 — dejavnostih. Čeprav so se vedno ki pa je bila še hudo daleč od zdaj vlagali le v programe, ki tudi pridelovanje koruze in Pojavljali skeptiki, ki so bili sedanje sodobno opremljene bodo konkurenčni tudi na pšenice, kjer so zabeležili nekaj Proti tolikšnim naložbam — tovarne, in opekarno v Prelesju. zunanjih trgih. Prej ko slej pri kratno rast. Bistveno se je pove čala prireja živine in proizvo dnja mleka, ki poleg krompirja zavzemata osrednje mesto. Veliko denarja (10 do 15 milijard starih dinarjev) je bilo vloženega tudi v gradnjo infra strukturnih objektov. Danes skoraj ni pomembnejše ceste, ki bi ne imela asfaltne prevleke, prav letos je bilo do kraja do grajeno vodovodno omrežje, že zdavnaj je končana elektri fikacija itd. V zadnjih nekaj letih je bilo dograjenih pet sodobnih osnovnih šol, zdrav stveni domovi in postaje. Veli ko denarja je šlo tudi za poso dabljanje telefonskega omrežja. STANOVANJ JE DOVOLJ-Razvoj trebanjske občine ie narekoval Občani trebanjske občine pospešeno gradnjo stanovanj. V zadnjih letih je število družbenih lahko danes s ponosom ugo stanovanj naraščalo iz leta v leto in zdaj stanovanjsko vprašanje ni tavljajo, da so v kratkih dvajse več med perečimi. takoni* P0Z0RN0ST ŠOLSTVU -ri.V zadnjih nekaj letih so vsi večji kraji dobili nove osnovne šote _ So 7Hai nAtroko ' U:i _____ • ______L _ - . . . ' " Si|v 8 *£2dai potrebe popolnoma pokrite. Nazadnje je bila zgrajena nova. osnovna šola Jožeta Slaka a v Trebnjem, za katero so velik del denarja zbrali s samoprispevkom. i? C{. i j . : • ‘r.l ij>{} * Ob prazniku občine mbru -letnici ustanovitve Gubčeve brigade čestitamo borcem, delovnim ljudem in občanom! Skupščina občine Trebnje in vse družbeno-politične KMETIJSTVO PRIDOBIVA NA POMENU - Čeprav je bila včasih trebanjska občina izrazito Kmetijska, tedaj pridelki niso bili tako veliki, kot so zdaj. Največ pridelajo krompirja, usmerjajo se v organizacije v občini Trebnje *>vinorejo in proizvodnjo mleka. V načrtu je, da se kmetijstvo še bolj intenzivira ter se poveča količina tr*nih viškov hrane. St. 35 (1725 ) 5 sp n tfm h ra 1982 ' DOLENJSKI LIST Mirna na Dolenjskem GRADBENO trim o OPEKARSKO PODJETJE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! tozd Tovarna za predelavo krompirja Kolinska BEBI RIŽ BEBI KAKAV BEBI ČOKOLEŠNIK BEBI NEVTRAL PIRE KROMPIR G radnja industrijske montažne hale TREBANJSKA INDUSTRIJA MONTAŽNIH OBJEKTOV n. sol. o. 68210 TREBNJE, Prijateljeva 12 telefon: (068) 83—321, 83—560, telex: 35735 yu trimo — projektira — izdeluje — montira -- na željo prevzame inženiring GRADI OBJEKTE DOMA IN V TUJINI — industrijske proizvodne hale, skladišča - garaže Mizarsko podjetje — servisne in tehnične delavnice — športne in rekreacijske objekte objekte za kmetijstvo — razstaviščne dvorane „Treles” Trebnje — trgovske objekte upravne zgradbe - stanovanjske objekte - kontejnerje ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM! ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! V s ______-______\ ______ DCNIT TOZD JESNILA ” TREBNJE VELIKA LOKA PROIZVODNI PROGRAM: - TESNILA VSEH VRST ČESTITAMO VSEM BORCEM GUBČEVE BRIGADE OB 40-LETNICI IN VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE! V______ DOLENJSKI LIST Št. 35 (1725) .2. septembra 19b" STROJ AGROSTROJ LJUBLJANA, Draga 41 OBRAT »MILANA MAJCNA” ŠENTRUPERT tozd TEMENICA Trebnje ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! KROJAŠKO PODJETJE Trebnje TOZD KM - LJUBLJANA OBRAT UMETNE SMOLE - LJUBLJANA obrat Ljubljana — plastificiranje z umetnimi masami v kme — izdelava kmetijskih strojev in opreme tijske, živilske, gradbene in industrijske — izdelava namakalnih naprav za vse vrste namene kmetijskih kultur — izdelava plastenikov OBRAT IVANČNA GORICA OBRAT MILANA MAJCNA ŠENTRUPERT — izdelava poliestrskih silosov in cistern — odlivanje barvnih kovin v kokile — izdelava pripadajoče mehanizacije in — izdelava silosne opreme opreme ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE tovarna JREGRAD” rastlinskih specialitet DANA IR EC R r m Izvršujemo splošna gradbena dela, vodovodne, strojne in prevozne usluge ter komunalna dela. MIRNA na Dolenjskem 30 LET Če s t it a m o za pra zn ik občime ! KIT-KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE ČESTITA VSEM KOOPERANTOM, ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE VSEM POSLOVNIM PRI p o s l o v n im prijateljem in o s t a l im o b č a n o m z a p r a z n ik JATELJEM IN OBČANOM! OBČINE! ^ 3 5 (1725) 2. septembra 1982 DOLENJSKI LIST W novoles Mercator TOZD Industrija gradbene keramike Mercator, tozd »GRADIŠČE” Trebnje Trebnje - Račje selo t ! : 1 ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! novoles Za vse, ki gradijo, bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino tistega, kar potrebujejo pri gradnji. V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah in v Ptuju bo v dneh do 10. septembra posebno bogata izbira gradbenega materiala. Naj vas opozorim o na: cem ent, cem entne in opečne izdelke, apno, maltit, porolit, zidake, siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske TOZD Tovarna akrilnih proizvodov strešnike, Schiedel dimnike, marmorne okenske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, vse vrste ograj. Trebnje Novost na našem trgu so tudi celotne betonske montažne garaže. Prodajamo za gotovino, na gradbene kredite, za dinarje deviznega porekla (s popustom v višini temeljnega davka). Na kupčevo željo organiziramo tudi prevoz na gradbišče! Z Metalko sodelujejo: Gradnja Žalec, Marmor Hotovlje, Izolirka, Termika iz Ljubljane, Plutotehnika Beograd, Bitumenka Sarajevo. Železarna Jesenice, RŠC Velenje, LIKO Vrhnika, GLIN Nazarje. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! 0 metalka r „2lTO'' LJUBLJANA ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DO Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj” Ljubljana, Miklošičeva 4 LENJSKA Krško - TOZD PAPIR NOVO MESTO, Ločna 21 Organizacijski odbor IV. slovenske razstave objavlja prosta dela oz. naloge za: izdelkov domače in umetne obrti KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA I. POMOČ PRI PREVIJANJU IN PRIPRAVO PRIJAVA za udeležbo na IV. sloenski razstavi izdelkov domače in umetne obrti Objavlja prosta dela in naloge STROČNIC — za 3 delavce v Slovenj Gradcu od 1. do 10. oktobra 1982 Pogoji: VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV — PK ali osnovna šola in priučitev Ime in priimek razstavljalca ...... — 3 - 6 mesecev delovnih izkušenj Naziv dejavnosti ...... Pogoji: — delo v 3 izmenah poklicna šola (smer električar) Točen naslov ...... telefon II. POMOČ PRI VLAGANJU LESA - za 1 Rok za prijavo kandidatov jč 15 dni od dneva objave. delavca Naziv in opis posameznih razstavnih izdelkov (v primeru, da prostor Prijavam morajo biti prijožena dokazila o izpolnjevanju z ne zadostuje za opis, priložite seznam): razpisom določenih pogojev. Pogoji: Prednost pri izbiri imajo moški, zaradi občasnega nočnega — PK, osnovna šola, priučitev Skupno število razstavnih izdelkov ...... dela. ' • . — 3—6 mesecev delovnih izkušenj Število izdelkov namenjenih za prodajo (naziv, količina, cena) 5 2 3 /3 4 -8 2 delo v 3 izmenah A Dostava 4zdelkovadot5»septembra 1982 na' naslov: Umetnostni paviljon, Glavni trg 24, 62380SfoVenj Gradec III POMOČ PRI RAZPUŠČANJU ODPADNEGA p ----- > K ------osebno j „ , PAPIRJA — za 3 delavce , o >! ta -oig tli«■< - po posti } \ r i J . • P o g o ji: ^ V ' p ' - po železnici ) ; ■ ' / i J '~ 'r — PK, nepopolna osnovn|jgola — s tovornjakom •I..... ,4» -a oz i 1 2 v * • ‘ V * • ' I1 r s t a r igralec skupinsko Rešitev prejšnje križanke poledeni- nasladila s a ta n m. ime p i tj e papiga r* človek tev polič iznt.) čaja belg. Žakelj t e r m e naprava za ljinskg tr e n j e ruanje r lorazdeli- e v n eč es a I VASA ZGODBA M u povrT" latin. mera pesnik fr.tilozofin 1 NAJ GRE NA TISTO GORO, 1 pisatelj tuje ž.ime čern ik oldfich “ KJER ŠKOOE NIČ NE RO Naša hiša je bila na skrajnem jugozahodnem, hiša stare rahitičen I vrsta bo nik matere in strica pa na jugovzhodnem koncu vasi. Tako smo di č o ln a del postelj se le poredko videvali. Kadar sem naredil kako neumnost, nine namerno ali ne, sem jo mahnil k stari materi. Tako stara mati in v erz n a osn. k riv u lja kakor stric, materin brat, sta bila zadovoljna, da sem prišel hranilo Tisti.Jd napravijo samomor, za kakšen dan ..služit11. Da bi me stric še bolj pritegnil, mi je ® želijo enkrat za vselej izmuz s p i s jedrska obljubil nov koš. elektrarna Pestner brinovec n i smrti. Tisti, ki pa niso tolik pogan pod s t .g r . Tisti poletni dan je bilo zelo soparno. Moj koš je bil nared. z .im e šni strahopetci, se naučijo uži- p e v e c Bolj kot koša sem bil vesel lepih pisanih naramnic na košu. tr o b ilo vati njeno slast. portugal. Na vrtu sem pobiral prve zrele hruške v košek in odganjal z a r o t a a g e n c ija nadležne ose, ki so se pasle na obtolčenih sladkih sadežih. i I. B. SINGER v e z n ik Subotica Stric je odšel z ženo na njivo orat in sejat ajdo, jaz in stara mati pa sva pospravljala ostanke pokošenega sena na prostra gr. o o rc i Znano je, da se ženskam več- j u n a k nem sadnem vrtu. Začelo se je oblačiti. Črni oblaki so se rat zahoče kaj takega, česar si podili od vzhoda in kmalu zakrili prej pripekajoče sonce. *»e more razložiti niti najbolj v r s ta obcestni 1 Bliski so parali nebo in grmelo je, kakor da se ruši zvonik učen človek. p apige kam en cerkve, ki je stala malo nad vasjo. Stara mati je izza slamnate N. V. GOGOLJ strehe izvlekla šop suhih šib in nekaj bršljana, kar vse je bilo od butare, ki so jo bili nesli na cvetno nedeljo k žegnu lesa. S Otroci po košem na hrbtu sem jo opazoval, kako je na vrtu lučaj daleč 0 ta leva noga nad hišo zanetila ogenj in nalagala to suhljad. Nad njenim početjem sem bil tako navdušen, da nisem odložil koša z 15.000 dolarjev Praznoverje ima ozadje ramen, ampak vestno pospravljal ogorele končke na žerjavi Otroci so v tretjem svetu po Leva napačna stran? co, da bi kaj ne ostalo od tako pripravljene obrambe proti stali donosna kupčija. Hong- hudi uri. Ako vas kdo vpraša, ali konška revija Asiaweek piše, da Stara mati je prinesla v zamazani steklenici žegnano vodo, ste zjutraj vstali na levo so otroci dobroidoča izvozna katero jc hranila nekje na podstrešju. Stopila je k ugašajoče nogo, to stori zato, ker kaže industrija, saj stane otrok, ki so mu ognju, si nalila vode v dlan in škropila na vse štiri strani, te slabo voljo, najbrž pa ne ga v Bangkoku kupili za 50 do govoreč: ,,Bog in sv. llija, varujta to naše ravno polje in vi ne on ne vesta, kako seje larjev, v New Yorku tudi do vinske gore, naj gre na tisto goro, kjer škode nič ne bo.“ Pri rodilo to praznoverje. Po 15.000 zelenili bankovcev. Pre zadnji prošnji (,.kjer škode nič ne bo11) je vrgla vodo v smeri znavalci pravijo, da takole: hodna postaja za to posebno Gorjancev, mene pa nadrla: ,,Se boš pokrižal al ne, prekleti Menda so ljudje v davnini blago je lahko neko obmejno smrkavec!'1 Jaz pa sem le nemo strmel v ta obred in pričako Zakon sam po sebi zagotavlja neko raven zdravja menili, da prikličeš nesrečo, mestece na mehiškem severu, fi val uspeha prošnje. ako vstaneš na enak način, lipinska četrt prostitutk Potegnil je ledeno mrzel veter. Padle so prve debele kaplje kakor si zvečer legel v po Angeles itd. V nasprotju s trgo dežja. Začelo je zvoniti z vsemi tremi zvonovi, kakor ob steljo. Pri tem so trdili, da V Prstan daljša življenje vino z mamili je pri trgovini z pogrebu. Mati je odšla v hišo, jaz pa sem počepnil in si ! leganje ali vstajanje z leve s poveznil koš čez glavo. Začela je padati toča,- debela kot otroki blaga, kolikor hočeš. strani prinaša nesrečo. To so ^akon je morda dolgočasen, vendar poročeni žive dlje Samo v sirotišnicah brazil orehi. Potrkavanje toče, ki se je odbijala od koša, me je povezovali z dejstvom, da zabavalo. To pa je trajalo le nekaj minut. Posteljne slasti z eno in isto osebo odganjajo infarkt skega velemesta Sao Paula je ljudje zvečine uporabljajo okoli 50.000 „criancas de nin- Toča je prenehala in le rahlo je še deževalo, ko sem od iščejo nekateri znanstveniki v desno roko, za levičarje so ložil koš in odšel v hišo. V noge me je zeblo, bil sem namreč . Medicinsko-statistična raz- guem“, kot pravijo zapuščenim dolga stoletja smatrali, da so dejstvu, da se med neporoče bos, toče pa za dva prsta na debelo. Tam okrog hiše in ‘skovanja, zbrana po vsem sve otrokom. V Indiji pohaja okoli nagnjeni k duševnim bolez nimi, razumljivo, nahaja večje milijon malih brezdomcev. skednja pa še veliko več. tu, so pokazala, da zakon ne nim. Še na začetku našega število ljudi s telesnimi hibami, V lanskem poletju je policija Nekaj časa sva s staro materjo molčala, potem pa sem jo samo podaljšuje življenje zakon stoletja je antropolog in cev, ampak da poročeni moški boleznijo itd. Ti prav zaradi sla v Kolumbiji razbila prvo veliko le vprašal: „Ampak čudno, da ni nič pomagalo, tudi zvonje kriminolog Cesare Lom- m ženske manj zbolevajo in bega zdravja ne silijo v zakon. južnoameriško mrežo tihotap nje ne!“ Starka pa je karajoče dvignila prst in šepnila: „To je broso trdil, da se duševni ‘majo manj možnosti, da dožive Zakonska zveza že torej sama cev in prodajalcev otrok. Ugled kazen, božja, ker je na svetu veliko hudobnih ljudi . . bolniki in kriminalci v glav mfarkt. po sebi zagotavlja neko raven nemu odvetniku Robertu Mora- Skušal sem ugovarjati, češ da bi moralo biti nam, ki smo nem poslužujejo leve roke, s Neporočen moški med tri zdravja. lesu so dokazali, daje v Evropo dobri, prizaneseno, pa me je spet zavrnila, da je pač slabih številkami je dokazoval, da desetimi in petdesetimi leti je v in ZDA prodal več kot 500 več . . . so epileptiki zvečine levi F. L. “vakrat večji smrtni nevarnosti Drugi spet pa pravijo, da po- otročičev. Cena za ,,kos“ je bila t njegov oženjeni tovariš. Za 10.000 dolarjev. V Peruju so za čarji. žanje največ žrtev način življe V starem Rimu je leva ženske v teh letih je statistika jeli bando, ki je v ZR Nemčijo nja samcev. Zapriseženi samci stran vselej pomenila napač nekaj ugodnejša, vendar je prodala 630 malih Peruancev največkrat žive neurejeno in no stran. Verovali so, da ne “dutnost ,,starih devic11 kljub po 6.000 dolaijev. Tajvanske nemirno življenje, privoščijo si srečo prinaša tisti, ki v hišo emu dvakrat večja kot pri prehrano po gostiščih, malo spe oblasti so priprle 25 Kitajcev, ki stopi z levo nogo. Zato so R oženih Evah. V poznejših itd. Dolgočasno družinsko živ so ukradene tajvanske otroke etih se smrtnost pri poročenih prodajali v zahodno Evropo, bogataši najeli sužnja, ki je ljenje pa zaradi reda nadzora pred vhodom opozarjal gos ~» neporočenih izenačuje, vidi koristi zdravju. Profesor dr. Pier Avstralijo in ZDA. In tako na te, naj prag prestopijo z e namreč, da na starost tudi Luigi Pratti, kardiolog iz Rima, prej. Največje zanimanje za desno nogo. dajbolj trdovratni samci nekoli- pravi, da imajo tisti, ki uživajo „eksotične“ otroke je v bogatih Menimo, da to prazno y° bolj skrbe za svoje zdravje. ljubezenske slasti z eno in isto industrijskih državah, kjer sta verje vsak lahko postavi na mladosti ni tako, neoženjeni osebo, veliko manjše možnosti, zdravstvena načitanost in kon laž tako, da zjutraj vstane na ‘‘desetletnik plača svojo svo- da jih doleti kap, katere kosa tracepcija med drugim dosegli, levo nogo in je nato ves dan ,odo s petimi leti življenja, žen- pobere po svetu vsako leto naj da v domač ih sirotišnicah ni Židane volje 1 RPa samo s tremi. več življenj. dovolj otrok za posvojitev. a#############################************ , Razloga za večji odstotek °*nikov med neporočenimi Dr£ l?veka navadno bolj pre- razlogi, ki jih je sam Janez Trdina 2®**®. kakor tisti, od katerih so Črtice in povesti iz n B. PASCAL Z desetim letom je prejel prvo, z enajstim drugo nobeno društvo. Kranjska jeza ga je tako pustila, da je prišel Ali še o pravem času se premisli in zavpije: ,,Slape, mar svetotajstvo. Sploh je bil župnik, rojen Gorenjec, jako na korajžo komaj kakih desetkrat. Ko je brata nekoliko mislite, da se bojim te vaše lužice, te borne Krke? Vam bom Bolje je biti nesrečen in se zadovoljen s prebrisanim in hrabrim fantom, ker ga je pozabil, je zahajal rad med pastirje, ker popolnoma sam ni že (»kazal, kako zna skočiti Rus." Ob teh besedah buti na spominjal njegov pogled prav živo na nekdanjo tovarišijo mogel prebiti. Ali igral in šalil se z njimi ni. Ležeč na trebuhu drevo, ali ne ostane na veji, s katere so se zaganjali drugi, ega zavedati, kakor pa biti ampak zleze na najvišji vrh in puhne od tod na sredino Krke s domačih dečkov. Vsak ud, vsak gib, vsak govor je kazal jih je gledal od strani in si brenčat na pol glasno kako pesem ^čen in živeti kot bebec. ali žvižgal. Bila je prelepa prilika, da bi ščegetec dolgo spal. toliko silo, da se je kar razgrnila in brizgnila daleč tja na F. M. DOSTOJEVSKI korenjaka, ki je rojen, da so drugi njemu v strahu, ne pa on drugim. Pleča so se mu širila, da ga je bilo veselje videti. Štiri Pastirji so se morali metati, če so hoteli ali ne. Te sile so se bregove. Vsi so ostrmeli in mislili, da ne pride nikdar več živ iz vode. Nobeden njih se ne bi bil predzrnil skočiti s take cente je privzdignil neki že z dvanajstim letom. Če je udaril, ie naveličali. Dva ali trije še niso bili Rusu kos. Kadar pa so ga Otroci se ne menijo niti za treščilo kakor grom. Kogar je vrgel, ga je opletel ob tla, da seobsuli in ga je prijel za vsako roko in nogo eden, eden za vrat visočine. Čez nekoliko trenutkov se prikaže Rus je kar zemlja stresla. Kakor za vsakega prav močnega, so ljudje in še drug za hrbet, Da se ve, da se jih ni mogel znebiti. nepoškodovan in opominja zabavljivo fante, da naj poskusijo {Oteklost niti za prihodnost, zdaj še oni kaj takega, če so res toliki mojstri, kakor se emveč za razliko od nas uži- trdili tudi zanj, da ima dvoje prsi. Noben vrstnik ga ni Spravili so ga na tla in tako nabili, da ni mogel gibati. Taki premagal. Srčno je korakal na boj, če je imel nasprotnik tudi pripetljaji pa so ga razkačili čimdalje huje. Tudi on je jel bahajo. Ta srčnost mu pridobi sloveče ime daleč gor in dol za udrihati. Nekateri so prejeli tako gorke, da so obležali in po Krko med vso mladino. Zasramovanje je zdaj potihnilo. LA BRUYERE tri ali štiri leta več od njega. Še za šalo ni bilo prijetno se z njim metati, kajti zgrabil je človeka tako čvrsto, da mu je kar več dni niso mogli priti na pašo. Taki pretepi so se ponavljali Še neki drugi umetnosti so se ljudje čudili. Rus se je rodil sapa zastajala in so pokale kosti kakor trske. dan na dan. Skoraj vsi pastirji so kazali kako znamenje od teh in odrastel v gozdu. Na drevju je bil prav tako doma kakor na bitev, mnogi so bili grdo obtolčeni in oklani, zraven pa vsi Resnica v življenju ni nikoli Kadar ga je popadla kranjska jeza, takrat bog pomozi; in tleh. Noben človek ga ni prekosil ali dosegel v plezanju. Kdor n°obrazna. raztrgani. Rus sam je bil ves opisan z oteklinami in črnimi ga je gledal, je moral misliti, da ga ne stane nič več truda popadala ga je prav pogostom a. Kake pol ure bi se igral s marogami, ali jih menda ni dosti čutil; gotovo je, da ga te M. KMECL Kurentom, naenkrat je začel raztezati roke in krčiti pesti ter kakor hoja. Drknil je kvišku tako brzo in zlahkoma, kakor da neprijetnosti niso čisto nič oplašile ali spametovale. je poskočil in dejal: „Pavel, potrpi malo, jaz grem na ga poteže kaka dobra mašina. Nazaj dol pa se ni vračal po j. drugih se navdušujemo za korajžo." Pridirjal je k drugim pastirjem rdeč kot škrlat, iz Oči Pastirji so rekli nazadnje, da ne ženo več živine na pašnik, istem (»tu, ampak je posnemal veverico. Poskakoval je od veje do veje in se lovil tako spretno, da mu ni nikoli 'st°, česar nam samim najbolj mu je švigal blisk in plamen, usta so otekla in se penila. Ni se dokler jih bo hodil Rusi nadlegovat. In res mu prepove soseska pasti. Ta kazen ga ne jezi dosti, ampak še veselil se je spodletelo in se utrgalo. »“arijka. nameril na strašljivce. Ruvali so se radi vsi tovariši in so se tudi in z njo ponašal, češ da je ustrahoval sam vse pastirje, več kot znali. Komaj je obležal eden, priskoči drugi in za njim vsi po Stric ga je imel jako rad, ker mu delo ni smrdelo. Slišal je C. MILOSZ deset fantov, ki so bili deloma starejši od njega. Nekaj tednov vrsti. Rus je moral vso silo napenjati, če je hotel ostati pač marsikaj o njegovi hudi jezi, ali te govorice se mu niso je prebival pri svojem stricu, ki je imel hišo prav pri Krki, zmagovalec na bojišču. Obnašal se je vseskozi viteško. Na zdele dosti resnične. Prebival je pri njem že več kot tri tedne, nekoliko streljajev nad Novim mestom. Rus se je rad hodil Risanje pa je v resnici tudi podrtega sovražnika ni nikoli poklekal in ga davil ali tolkel, pa ni zapazil še niti najmanjšega sledu kake togote. Kmalu se kopat, ali tako spretno kakor tukajšnji fantje ni znal plavati. kakšno delo. Pravijo, da delo ' ampak ga je puščal lepo na miru in si iskal novega borilca. Po preveril, da ljudje ne lažejo. Grabila sta z Rusom listje, Močno ga je togotilo, da so se njegovi nerodnosti smejali in apravi človeka dobresa in dobljeni obči zmagi je parkrat zaukal in se vračal nazaj h dogovor je tako nanesel, da mu je začel praviti, kako rogali. Pošte;nega. Kurentu, ki je gledal boj od daleč in pozdravljal z glasnim neusmiljeno je ravnal s kmeti graščak Kun. Za praznika je F. M. DOSTOJEVSKI ploskanjem bratove uspehe. Kri se je junaku umirila, ulegel se Neko nedeljo popoldne so se kopalci prav posebno razigrali postavil najhudobnejšo pošast cele duhovnije, nekega je na tla in se jel znova igrati in šaliti, kakor da se ne bi bil nič in udobrovoljili, lazili so na drevo in skakali precej visoko z Mlakarja. Ta ni priganjal tlačanov samo z besedo, da so morali trudil in nič trpel. j. Rako klavrno je človeško moleče veje v Krko. Rus ni še nikoli poskusil tega in se je pridno delati, ampak je jemal s sabo tudi dva hlapca, dva Ko je imel petnajst let, mu umrje Kurent. Jokal je za njim branil tudi to pot. Fantje se mu začno strašno krohotati in ga rablja, ki sta pretepala ljudi s palico in z bičem. Včasi je prišel } v»jenje. Komaj je duh dozorel, pitati z babo in z zajcem. Rus zardi in jame z njimi pometati. gledat Kun san\ ne peš ne z vozom. , Peša telo. veliko in dolgo. Celo leto se mu je tako tožilo, da ni maral za lUlIMTUCniTIFIl ČETRTKOV INTERVJU Novoteks: režijci pomagajo proizvodnji Nova akcija za izpolnitev ; Sredi odkupne sezone \ plana in pogodbenih obvez 5 Novomeška zadruga bo odkupila vse tržne presežke £ * krompirja, odkupuje gobe in grozdje pa seveda * Pred dnevi se je v novo meškem Novoteksu začela že S živino £ tretja akcija, s katero tokrat 28 Kot je povedal Milan Car, Belsadu. Razen tega smo odku žena in deklet iz skupnih služb dipl. ekonomist in vodja komer pili rekordno množino pšenice, * začasno pomaga v proizvodnji- ciale v novomeški kmetijski in sicer 400 ton iz kooperacije, v Ker je še precej delavcev na do zadrugi, se letos kmetom ni bati, zadrugi pa smo je še sami pri * pustih, hkrati pa ima tovarna ve * liko pogodbenih obveznosti do da krompirja ne bi mogli proda delali 700 ton, tako da so naše * ti. V pogodbeni pridelavi imajo obveznosti povsem izpolnjene. V * izvoza in za domači trg, so nago pri kmetih okrog 2500 ton kratkem se začne še odkup vseh vorili tovarišice, ki so prejšnja krompirja, če pa ga bodo kmetje vrst dolenjskega žlahtnega groz leta že delale v proizvodnji, ponudili več, ga bodo odkupili. dja v tozdu Hmeljnik. Računa \ potem pa so postale uslužbenke, Seveda po ceni, ki bo dogovorje mo na odkup 50 ton grozdja, da pomagajo izpolniti proizvod na v poslovni skupnosti za krom cena pa bo prav tako dogovorje ni plan. Hkrati z njimi pa ostali pir, vrtnice in sadje. na v poslovni skupnosti." \ delavci z nadurami in tudi z noč — Na kakšne cene za krompir - Odkup živine je v zadnjih nim delom sodelujejo v tej lahko kmet računa? mesecih občutno manjši, kar se akciji. „Kot smo se dogovorili konec pozna na preskrbi v mestu. Začasno bodo v skupnih služ avgusta dolenjski pridelovalci Kakšni obeti so glede tega za pri bah, predvsem v finančnem sek hodnje? torju, lahko pogrešili sodelavke, njihovo delo pa tudi prevzemajo „Še vedno je slaba ponudba živine in imanro velike težave s ostali, tako da bo povsod delo preskrbo novomeških kupcev s VSE SILE ZA IZVOZ — V novomeškem Novoteksu so uvedli tritedensko izredno delo, da bi dosegli teklo nemoteno. Take občasne akcije so se tudi svežim mesom. Pri tem imajo proizvodni plan in izpolnili pogodbene obveznosti do tujih kupcev. (Foto: R. Bačer) močan in slab vpliv prekupčeval lani že dvakrat dobro obnesle, ci, ki še vedno romajo po naših zato jih uvajajo, kadar je to krajih in nam mešajo štrene. nujno potrebno, da ne bi izgubili Ugotavljamo tudi, da večina ži pri kupcih dobrega slovesa. Ze vinorejcev daje v odkup premalo po nekaj dneh se je tudi tokrat težko živino, da bi zadruga Več staršev si bo oddahnilo izkazalo, da se bivšemu delu to lahko uveljavila premijo po re varišice iz skupnih služb naglo publiških predpisih. Moram pa Gradnja vrtca za dojenčke napreduje, ob začetku novega šolskega leta pa tudi nove privajajo. V treh tednih se bodo reči, da je najhujša mesna kriza zmogljivosti v vrtcu Ločna in v Straži - Blizu 2.000 otrok v organiziranem varstvu začasno premeščene režijske de po mojem minila in da bo že lavke zvrstile v proizvodnji, kjer ena skupina dela pri pregledu septembra oskrbljenost v mesni 1. septembra začenja novo sezono tudi delo v oddelkih Vzgojno- stavbo, v kateri poslujeta še tovarni blaga, odstranjuje vozle, gumbe, Milan Car: ,.Najhujša mesna cah znantno bopa." ška ambulanta in menza, temeljito varstvenega zavoda Novo mesto, kjer bo vključenih 1750 otrok. tuja vlakna in podobno; ena sku kriza je po mojem minila in - V odročnih suhokranjskih obnavljajoj Tudi prostori za varstve Razen tega delajo še vrtci v Dol. Toplicah, Škocjanu in Žužember pina pa pripravlja blago za vaseh so ljudje nekaj zaslužili no ustanovo bodo preurejeni, ker že septembra lahko občani ku, ki pa spadajo k tamkajšnjim šolam. kupce, kar spada h pakiranju Novega mesta računajo na tudi z izdelavo zobotrebcev in s doslej niso bili najbolj ustrezni. V Najteže čakajo na varstvo starši blaga. boljšo preskrbo v mes- suhorobarskimi izdelki, pa ie komisija bo za ta vrtec pozimi še času del bodo poslovali v skrčenem dojenčkov, za katere gradijo vrtec v enkrat zasedala. nicah.“ odkup teh predmetov zamrl. obsegu. Zakaj? naselju na Cesti herojev, na mestu, Novosti so tudi v Straži. Dolgolet »Imeli smo veliko neprodanih kjer je bil včasih poštni objekt. Tu ni Novolesov vrtec razširjajo še za 1 krompirja na skupnem sestanku, zalog suhorobarskih izdelkov, in gradbena dela lepo napredujejo in oddelek. Adaptacija je v glavnem se bodo naši delegati v poslovni dokler teh nismo spravili v bodo v letošnjem letu končana, končana, namestiti morajo še opre Uporabnikov ne zanima? skupnosti zavzemali za ceno, ki prom et, res nismo na novo od potem bodo nameščali opremo. mo, pa bo ustanova lahko sprejela naj bi znašala 7.50 do 7.80 din kupovali. V kratkem bo tovrstni Ustanova bo začela poslovati na 20 novih otrok. Hkrati teko po Delegati krajevnih skupnosti se slabo udeležujejo za za kilogram. Rad pa bi opozoril odkup ponovno stekel, računa pomlad, če ne bo nepredvidenih za govori, da bi vrtec prešel pod okrilje sedanj zdravstvene skupščine, pripombe pa za vogali delovne organizacije, naj za svoje mo pa tudi na razširitev še na pletov. V njej bo dobilo varstvo 42 vzgojnovarstvenega zavoda. družbene obrate kupujejo krom dojenčkov do dveh let starosti in 36 druge izdelke, kot so oglje, V novem ločenskem vrtcu je nas Iz pregleda udeležbe delega kih krajanov po terenu, pir raje pri nas, kajti njihovi otrok od dveh do treh let. Starši eterična olja, kar bi šlo v izvoz. * tala gneča, čakajočih na varstvo je tov, ki so ga pripravile stro kokje dogovorijo za oblikovanje de ekonomi radi sami nabavljajo in bodo tik pred začetkom poslovanja S tem se Suhokranjccm obeta veliko, zato so se odločili eno zgor legatskega vprašanja, ki sodi v zdrav dostikrat draže plačajo." kovne službe zdravstvene skup nova možnost zaslužka." dobili obvestilo o sprejemu, kajti njih teras preurediti v učilnico, da stveno skupščino. Pogosteje pri — Katere pridelke še od nosti, je jasno razvidno, da na - Občane veijetno zanima še bo lahko sprejela še 25 otrok. Tako pomba ostane le v zapisniku sestan kupujete v letošnji sezoni? možnost nakupa jabolk za \ bo v tem vrtcu od 1. septembra zadnjem junijskem zasedanju obeh zborov delegatov krajev ka. S tem pa še ni nič urejeno niti »Precej dela smo imeli z od ozimnico. Jih boste prodajali? POBRATENJE Z dalje namesto 10 že 11 oddelkov. ne ukrenjeno, da bi bilo drugače. kupom gob. Dosedanji odkup je „V lastnih nasadih smo letos DONJO LOMNICO En oddelek manj pa bo letos v nih skupnosti ni bilo v zadost dal okrog 10 ton suhih gob, kar pridelali okrog 160 ton zelo Novoteksovem vrtcu v Bršljinu, ker nem številu. In to ne prvfč. Z nedeljskim obiskom šmibclskih pomeni eno boljših gobjih letin, kvalitetnih jabolk na Brezovici Čeravno je šlo za zelo pomemben gasilcev v Donji Lomnici je akt o po največ pa smo jih dobili z ob pri Šentjerjeju. Po 15. septem dnevni red, za letošnja sredstva in DANES O bratenju med gasilskima društvoma močja Suhe krajine. Nabiralci so bru jih bodo na Brezovici začeli poslovanje, je bilo v zboru uporabni dobil končno veljavo. Šmihclčani so SPOSOJEN TRN ZAPOSLOVANJU dobili od 100 do 700 din za a prodajati, kupcem pa bodo ja \ kov zdravstva od 64 delegatov na bili zelo gostoljubno sprejeti, ogle kilogram posušenih gob. Od bolka na voljo tudi v zadružnih Odkrita razmišljanja lahko vzočih sicer 44, toda od teh 24 iz V okviru priprav na 9. kon dali so si gasilski dom v Veliki Gori kupovali smo tudi zdravilna ze trgovinah. Cene tudi še niso slišiš samo na zaprtih sestankih. tozdov, medtem ko bi moralo 32 gres Zveze sindikatov Jugoslavije ci in prisostvovali svečanosti ob lišča za Krko, omenil pa bi še določene, veijetno pa se bodo \ (Iz Večernjih novosti) krajevnih skupnosti zastopati po 1 in 10. kongresu slovenskih sindi podpisu listine o pobratenju. Smi- odkup 90 ton kumar. Pri tem je gibale okrog 15 dinatjev za kilo delegat, a je bilo samo2 0 navzočih. katov bo v četrtek, 2. septem helski pevski zbor je sodeloval v kul bra, v novomeški tovarni Krka šlo za pogodbeno pridelavo, ki gram " Čez delo in organizacijo zdrav turnem sporedu, žal pa se slavnosti tematska razprava o zaposlo jo odprodamo črnomaljskemu R. BAČER stvene službe so večkrat pripombe ni udeležil nihče od novomeške ob vanju. Nanjo so vabljeni pred tako na zborih ljudi v delovnih •Z#/####/####/################/######/##/! činske gasilske zveze. SLABŠE KOT stavniki sindikatov iz osnovnih organizacijah, še večkrat na sestan POPREČJE SRS organizacij, delegati za kongres3 in drugi gostje. Tematska raz Osebni dohodki so v novo KONTROLA IN CENE prava naj bi osvetlila vrsto vpra meški občini, kar zadeva gospo 7. in 8. septembra sta v Novem šanj s področja zaposlovanj3' Ze devet tisoč prostovoljnih ur zlasti pa pričakujejo glede na do darstvo, po šestih letošnjih mese mestu sklicani še dve tematski raz m ače razmere in kongresne do Na Otočcu so z udarniškim delom spravili pod streho večnamenski gasilski dom cih za 11,7 odst. na slabšem, kot pravi v pripravah na jugoslovanski in znaša republiško poprečje. Gos slovenski' kongres sindikatov. Naj kumente poglobljena razmišlj3' podarstvo je izkazalo v prvem nja o neskladjih na področju za Te dni, ko je bilo očitno, da se poletje izteka in preveša v jesen, prej bodo 7. septembra v Novoteksu mačinov tako pridnih, daje opravila polletju 11.727 dinarjev popreč razpravljali o delovanju samouprav poslovanja, nezaposlenosti in P° drugi strani o pogodbenem delu, so na stavbi novega gasilskega doma na Otočcu krajani delali od v letu 1982 - 1.800 udarniških ur nega zaslužka, v negospodarstvu ne delavske kontrole, dan kasneje pa problematiki zaposlovanja R°' vida do vida. Med njimi je bilo nekaj takih, ki so vzeli po teden dni pri tej gradnji. pa je znašal poprečni osebni v prostorih sindikalnega sveta o m ov itd. dopusta, da so lahko ves dan pomagali. Hiteli so, da bi bilo ostrešje Notranja dela bodo čez zimo in dohodek 13.806 din. Omeniti samoupravnem odločanju in pove gotovo in stavba pod streho še pred jesenskim dežjem. na spomlad nadaljevali, gradnja pa velja, da so zaposleni v novo čanju cen. še ne bo kmalu končana. Otvoritev meški občini tudi prejšnja leta Kot je povedal Ivan Gričar, pred predvsem za shranjevanje gasilske je predvidena šele do leta 1985. Če pri osebnih dohodkih zaostajali sednik gasilskega društva Otočec, opreme in za druge potrebe gasilcev, ravno na tihem upajo na malo hitrej za slovenskim poprečjem, ven poteka gradnja od leta 1980, za- nekaj prostorov pa bo večnamen še dokončanje del. Hitijo tudi zato, dar gre letos za dobrih 5 odstot skih, tako da bo stavba za ves kraj ker je gradnja vsak dan dražja. kov večjo razliko. • Ob obisku Vinka Hafnetja velika pridobitev. Bo tudi prva nova družbena stavba v kraju v vsem po in Vlada Klemenčiča so na po vojnem obdobju. govoru s političnim aktivom Novega mesta kot eno najbolj Pri gradnji novega doma gasilci, perečih zadev v občini pred prav tako pa krajani zelo požrtvoval no delajo. Duša vsega je predsednik stavili romsko problematiko. gradbenega odbora Ivan Bučar, kije Novomeška kro Na območju novomeške občine samo letos pri gradnji naredil 399 _ NEURADNO POČIVALIŠČE - lenjave je bilo dobiti še vrsto obrtn' živi namreč 108 romskih dru delovnih ur, sicer pa je peterica do Ze več let se Romi ob prihodu v škili izdelkov, med katerimi so šle žin, iz katerih je le 61 zapo mesto shajajo zraven pekarije na najbolj v promet pletenine za otroh slenih. Kljub mnogim priza Glavnem tigu pred vhodom v Kopa in pa precej drage kadi ter skati, h? devanjem se življenjske in so čevo hišo. Tam sedijo, jedo, čakajo, potrebujejo vinogradniki za bližnf0 sc včasih skregajo. Seveda ostaja trgatev. In cene? Letošnja brent3 cialne razmere Romov prepo II. SEPTEMBRA prostor po njihovem odhodu ones velja 1.600 dinarjev. časi spreminjajo. Novomeška BO SLAVJE V nažen. Lastnica hiše zato večkrat občina brez širše družbene po TOPLICAH vedri poliva in čisti romško počiva moči finančno ne zmore hitreje lišče, malo »mestno znamenitost”. premagovati čedalje več nako V soboto, 11. septembra, bo JE ŽE POKOŠENO! - Otroško novomeški del Novoteksovcga igrišče na Mestnih njivah, ki je bilo pičenih težav z Romi. kolektiva priredil na Jasi v Dol. vse poletje močno zaraščeno1,s ple Toplicah proslavo ob 35. letnici velom, so krajani s prostovoljno akcjjo nedavno tega očistili. Igrišče tovarne. Nanjo so računali že mišljena pa je bila že nad deset let je letos že tako utesnjeno zaradi prej. Novi gasilski dom bo služil 15. avgusta, ko je sicer dan gradnje bloka, če pa bi ostalo še za Novoteksa, zaradi letnih do nemarjeno, bi ga res lahko odpisali. pustov pa so slavje malce presta vili. Zaradi stabilizacije so se od PET NOVOROJENČKOV - Prej šnji teden so z območja mesta v NARED ZA ločili za proslave po tozdih, tako novomeški porodnišnici rodile: Ži- JESENSKO SETEV so v Metliki in Vinici že imeli vana Stanojevič, Majde Sile 12 Ti srečanje, na osrednji proslavi v Novomeška zadruga je zago moteja; Bernarda Barač iz l.obetove Dol. Toplicah pa bodo navzoči 7 Majo; Danica Novak z Žabje Ena gospa je rekla, da tovila dovolj gnojil, semen in le predstavniki teh kolektivov. V vasi Ano Marijo; Irena Kovič iz gostov v znani „ribji“ restavra pšenice za jesensko setev. Po kulturnem programu bo poleg Jerebove 2 0 Majo in Ana Sever iz ciji brenčijo roji muh, zato nič godbeni pridelovalci bodo imeli domačih izvajalcev sodeloval Levstikove 7 Boruta. čudnega, če katera konča v po družbenih predpisih posebne Slovenski oktet, tovariško sreča SEZONA KADI IN PLETENIN krompirjevi solati, kot seje zgo ugodnosti, sicer pa bodo te iz nje pa bodo popestrili še z dru TE DNI BO SI REHA: Gasilci in krajani Otočca so v zadnjem času Tržnica je bila tudi zadnji ponede dilo pred dnevi. Se sreča, da se žabnimi igrami. ljek kar dobro založena, ponudba delke prodajali v vseh zadružnih po ves dan na strehi nove družbene stavbe, namenjene predvsem domačih proizvajalcev pa tlidi dob to ni pripetilo na krožniku sani prodajalnah z rep roma terialom. gasilcem. Doslej so vsa dela opravili prostovoljno. (Foto: R. Bačer) ra. Razen vsakovrstnega sadja in ze- tarnega inšpektotja. . . Razvoj obetavnejši od načrtov Dosežke so »napihnile,, tudi cene Obrtna zadruga „Grič" v Brežicah naj bi presegla letni plan za okrog 40 odstotkov Zadovoljivo poslovanje gospodarstva — Bo tekoče drugo polletje enakovredno? Septembra lani je bila obrtna 120 milijonov celotnega prihodka in tov; še zlasti izstopa večnamenski Običajni knigovodski kazalci uspešnosti gospodarjenja v sev niški domu ni omembe vredno še z. j, “Mruga Grič v Brežicah redno za slabo polovico presegli plan. objekt pri šoli v Pišecah, sejalniki za občini za minulo polletje kažejo na splošno zadovoljivo sliko. Tudi ker jim je zdravstvena skupnost v kmetijstvo pa so postali zanimivi J$strirana, njeno rojstvo pa „Kljub temu da gradbena dejav po doseženem razmerju pokrivanja uvoza z izvozom še vedno soseščini velik dolžnik (sama ima nost peša, bomo letos v ekspanziji," celo za tuje kupce. *ga pravzaprav v februar 1980, prednjačijo pred ostalima posavskima občinama. tudi izgubo nad 6,7 milijona pravi direktor zadruge Leopold P. PERC dinarjev). Pač pa je izvršni svet na 0 se večini izmed sedemnajstih Prve širše obravnave na izvršnem Betona celo s 65 odst., Kopitarna s Avšič. Gradbena dejavnost skupaj s ložil izdelavo predsanacijskih pro-. •snovnih članov veijetno še svetu 23 avgusta in dan zatem na 43, da navedemo le nekatere. Pri sle strojno in elcktroinštalacijsko dejav gramov Domu počitka Impoljca in ^ a lo ni, kako nagel razvoj bo predsedstvu občinskega sindikalnega nostjo ter zaključnimi deli v gradbe dnji je dohodek porasel kar za 62 tozdu Stilnega pohištva za siceršnje “Sfala zadruga. sveta se vseeno niso predajale samo odst. Močno so porasle razne ob ništvu pomeni po ustvarjenem do Prizadevne poslovanje na meji rentabilnosti. j avna pobudnika Vlado Polak in zadovoljstvu. Analizo je komite za veznosti za tako imenovano splošno hodku kar dobro polovico zadruge. Izvršni svet bo pomagal tudi Lisci, dnr ® °8ov>č, ki je bil tedaj vršilec gospodarstvo primerjal s cilji občin porabo, in sicer kar za 55,4 odst. Med 78 kooperanti slabo tretjino ki bi lahko dosegla lepe uspehe v _ ost* direktorja, sta si družno s ske resolucije za prvo polletje in je Vsekakor je razveseljivo, da so v dohodka primakne še kovinsko starešine izvozu, če bi prišla do ustreznega ostalimi člani prizadevala, da ne zanesljivo ena naj celovitejših doslej. predelovalna dejavnost. Pri Griču so gospodarstvu izšli brez izgub. Tistih blaga. Z gospodarjenjem se morajo razočarala obrtnikov niti občin- Dejavni Artičani Vključuje tudi družbene dejavnosti, 103 din in 45 par v Zdravstvenem registrirani tudi za avtoprevozniško nadrobno seznaniti tudi člani občin ‘a funkcionarjev, ki so pokazali dejavnost, nekaj malega pa je še dro izpuščen ni niti Jugotanin, čeprav je V krajevni organizaciji Zveze re skega sindikalnega sveta. u v°ji razumevanja. Da se je za- bne obrti. „Po nenapisanem pravilu zaradi še Vedno trajajočega stečaja zervnih vojaških starešin (ZRVS) v A.ŽELEZNIK . Panje in vlaganje splačalo, dokazu- vključujemo predvsem obrtnike iz izpuščen iz običajnega spremljanja. Artičah nenehno skrbijo za usposab I °.spodbudni poslovni rezultati v brežiške občine, saj smo zadrugo Navedeni so številni kolektivi, ki ljanje članov. Predsednik ene naj POGOVOR NAJ ® njih šestih mesecih. 66 milijo- ustanovili, da bi bila čim bliže do se odlikujejo s porastom celotnega Zanesljiva drva boljših krajevnih organizacij ZRVS v VZPOSTAVI ptj, 'narjev ustvarjenega celotnega mačim obrtnikom. Toda pri nas so prihodka: Tovarna konstrukcij STT brežiški občini Ivan Mlakar nam je VjTpka-pomeni v primerjavi z ena- vendarle na stežaj odprta vrata; po z 58 odst., tozd Stilnega pohištva SODELOVANJE Sevnica: hudo omejene povedal, da poteka ob teoretičnem I lanskim obdobjem povečanje za magali bi radi tudi obrtnikom , k ijih Stillesa z 61 odst., Gradbeništvo Na zadnji seji predsedstva ob količine premoga — Kar ga usposabljanju še praktično. Jeseni, Za L<*°'lodek za ^52, čisti dohodek ljudje najbolj pogrešajo, pa naj gre činskega1 sindikalnega sveta v pred vsakoletnimi izpiti, bo znova bo še prišlo, le obliž 37 jn akumulacija celo za 622 za čevljarja, ali koga drugega," pri Sevnici - sodeloval je tudi pred taka preizkušnja. Vsak starešina bo Te številke budijo upe, da poveduje Avšič. Pričakujejo, da se sednik medobčinskega sveta zve Izvršni svet občinske skupščine v dobil tudi Topografski priročnik. SEJEM OBRTI ze sindikatov za Posavje Jože Pe- 0 °b koncu leta dosegli okrog bodo obrtne zadruge v Posavju do Sevnici je na seji v ponedeljek pro Jeseni bodo predvidoma krajevne Na bližnjem celjskem sejmu obrti terkoč — so obravnavali pismo j govorile za specializacijo, pri čemer učil nezavidljive obete glede kur organizacije iz rok občinskega od bodo razstavljali tudi sevniški obrt delavskih svetov tozd iz Jutranj naj bi v „Griču” združili avtopre jave. Pri Mercatorju naj bi v naj bora oziroma ustreznih teles pre niki. Obrtno združenje bi imelo lah ke. Zaplet je nastal na seji ko voznike. V zadnjih letih tega sred ordinacijskega odbora za delav boljšem primeru dobili za sevniško vzele vso organizacijo izpitov. Arti ka za svoje člane celo več prostora NOVO V BREŽICAH njeročnega obdobja si obetajo ske prevoze to poletje. Kot je občino le 900 ton premoga, čeprav čani - med približno 90 člani je do kot na prejšnjih sejmih. Razstavljali „ 0 VODI PREVEC POVRŠNO? ..ozdravitev" gradbene dejavnosti, znano, še vedno niso našli rešit bi potreboali kar 4.000 ton lignita. bra polovica starejših od 55 let - se bodo tudi člani obrtne zadruge Bo i^dsedm k brežiškega občinskega pomembnejši razcvet kovinske de ve, da bi vendarle že prišli do Seveda ne bodo dobili še teh 900 tega ne bojijo, saj so že ob vsakolet hor. svoje delavske proge z območja nes m®3 sveta 3°ze Avšič je za da- javnosti pa bo le še prispeval k nag ton, ker so tu vštete že dosedanje nih artiških prireditvah, ko imajo v primoške krajevne skupnosti in h sitncal sestanek o vodni preskrbi lemu razvoju zadruge. Pri „Griču” dobave. V najboljšem primeru ga bo j re s.tednjega vodozajetja Brežice - gosteh pihalne orkestre, znali po-1 okoliških krajev. Obširno so so ponosni na delo svojih kooperan samo 400 do 500 ton. Se za tega Ituv a* kajti zadnji čas je bilo o ka- skrbeti za prometno varnost, izka spregovorili tudi o nekaterih morajo zagotoviti 30 odstotkov t, “s*!, brežiške vode precej po- zali pa so se še drugače. Sodelovanje SEVNIŠKI PABERKI drugih razhajanjih. Razpravo o soudeležbe. razh informacij. Da je bilo artiških starešin tudi na republiških VINOGRADNIKI PO OGLEDIH delavskih prevozih naj b i pre nesli znova na koordinacijski od Tu smo tudi pri jedru vprašanja. iti UKrjenje in vznemirjenje ljudi od tekmovanjih pa jim le še utrjuje - Po goricah sicer že kar lepo zori, SPOSOJEN TRN bor za prevoze. Slednjič je naj Ali ta soudeležba - proračuni sku rih’ » -° skušali novinarjem pojas- ugled ene prizadevnejših organizacij, člani društva sevniških vinograd 'Qd predstavniki celjskega Za- nikov pa menijo, daje še č p za stro pomembnejša večkrat izrečena paj s trgovci jo težko skrpajo skupaj kakršno bi si želeli v marsikakšnem misel v tej razpravi, da bi se .noa. za socialno medicino in higi- Nekateri športni delavci so kovne oglede. 18. septembra bo na — rešuje pičlo preskrbo s premo večjem kraju. usedli skupaj s predstavniki Jut z ^^Medobčinskega inšpektorata navdušeni nad ostrimi ukrepi mreč iz sevniške avtobusne postaje gom? Ljudje bi bili verjetno pri ranjke, se odkrito pogovorili o od ega. Obširneje bomo o tem ob štirih zjutraj odpeljal avtobus Z IS. s katerimi so vse cene zamr prtih vprašanjih in tvorno so pravljeni plačati vnaprej za premog v naslednji številki. proti Novi Gorici. Med drugim si znjene. Morda bo celo kateremu delovali. tudi več, če bi zanesljivo vedeli, da TEMATSKE RAZPRAVE i bodo ogledali klet v Dobrovem, ko ga bodo dobili. To seveda ni sistem jjB0 OBVELJALA TRADICIJA - padlo na misel, da bi naša država PRED 10. KONGRESOM gar bo zamikalo in bo imel s seboj ska rešitev. Sevniški izvršni svet bo Zadnjem posavskem tekmovanju kandidirala za organizacijo sve veljavni potni list, bo lahko stopil zato na republiškega naslovil pismo 5,a fistov je med posamezniki tovnega prvenstva v drsanju. ZSS tudi v Staro Gorico. Za člane velja 3 {jal član brežiškega moštva Slav- (Iz Politike ekspresa) VODOVOD TUDI NA z zahtevo, da se to vprašaje ven V številnih osnovnih organiza izlet 700 dinarjev, za ostale pa sto DiKran' 'a0 Slavku uspelo na taka več. Prijave zbirajo v tajništvu VETRNIK darle uredi. cijah sindikata v brežiški občini so Jj liškem tekmovanju konec tega kmetijske zemljiške skupnosti na Zato bo dobro, da si vsakdo tako že pričeli javno razpravo o osnutkih V boštanjski krajevni skupnosti ha v Novi Gorici uvrstiti celo na občini od 6. do 11. septembra. ali drugače zagotovi čim več pre dokumentov za 10. kongres sloven so naselja po Vetrniku edina, kjer še ioa° Prvenstvo? Navijači pra KANDIDATI ZA moga. Tu so tudi še stara dobra na so *ePe možnosti, čeprav ra- skih sindikatov. Pomembno je, da so ne premorejo vodovoda. V progra SINDIKALNO ŠOLO VAS ZANIMA FOLKLORA? - drva. Celo sindikalne organizacije iz ^dvomijo, da bi Petan utegnil po- 1 pri tem zlasti izhajali iz razmer v mu boštanjske krajevne skupnosti, Kot smo že zapisali, želijo boštanj- sosednje Hrvaške so se zanje jele že . 'J* izjemni dosežek Ivana Ver- V osnovnih organizacijah Zveze svojem okolju. Občinski sindikalni ski kulturniki okrepiti vrste plesal izglasovanem na zadnjem referen , ^a, ki je pred dvema letoma na zgodaj zanimati. Marsikje v gozdu bi sindikatov evidentirajo kandidate za svet pa bo pripravil še posebej te cev v tamkajšnji folklorni skupini. dumu, je predvidena pomoč tudi za -^■.srečanju jugoslovanskih oračev z akcijami pobiranja rešili ne le občinsko sindikalno politično šolo matske razprave o gostinstvu, turiz Nove, naših plesov željne člane pri to. Vaški odbor že ima pripravljen ijv°ya brazda’ v Indjiji pokazal kakšno krepelce, temveč lepo metre in za dvomesečni politični tečaj re mu in trgovini ter o kmetijstvu in čakujejo jutri ob 19. uri dalje v novi predračun. Pripravljajo sestanek ec znanja in spretnosti. boštanjski osnovni šoli. dobrih drv. V prenekaterem bloku publiškega sveta Zveze sindikatov. živilski industriji, ob razpravi o ma vseh, katere bi morala zanimati ta utegne biti prav kmalu mrzlo. Iz Okvirni program in druge informa lem gospodarstvu pa naj bi posebno gradnja. Le če jih bo pristopilo čim- vršni svet priporoča gozdarjem, naj cije bodo osnovne organizacije še pozornost posvetili zasebnim obrtni več, tudi vinogradniki in lastniki po za skrajno silo zagotovijo tudi kaj dobile, izbor pa bo opravljen do kom in zlasti še pri njih zaposlenim s e v m S k i m m čitniških hišic, bo prispevek v denar RE2ISKE VESTI drv za rezervo. konca septembra. delavcem. ju in delu lahko manjši A. ŽELEZNIK Složno zoper suhe vodovodne pipe Šotorov ne ho, če ne bo bombaža Letos delavci Kostaka obnovili 1700 metrov vodovoda Senovo—Brestanica V mokronoškem obratu Induplati so presegli proizvodne načrte — Vsa proizvodnja v e od nekdaj je znano, da je V poletnifi mesecih so zato kraja pa bosta komunalna skupnost in izvoz l^° Precej težje prenašati kot ni Dorca, Gorice, Reštanja, Sedma Kostak uporabila tudi pri drugih ^ Medtem ko smo pri nas in v okoiici Kostanjevice še toliko večjih posegih. Mokronoški obrat Induplati podrobnejšimi podatki o poslovnih Vendar ves tozd Konfekcija, pa f^krbeli, da nikomur ni tre- bolj prizadeti, saj so pipe še večkrat Prihodnje leto naj bi se družno je v času od oktobra do konca in proizvodnih rezultatih ni mogoče tudi ostale tozde pesti pomanjkanje suhe kot običajno. Ker preti žeja maja izdelal 7300 velikih šoto postreči, ker jih menda zbirajo samo materiala. Kot so nam dejali v vod lod i na°krog s praznim že- lotili krškega vodovoda. Na Bregah tudi večjim središčem (pomanjkanje so velike rezerve kar 150 litrov rov, 2200 manjših in 1890 pri- na ravni tozda. Tako ne vedo, kak stvu delovne organizacije, se lahko °kohn’ Pa se ce*° v razv*,eJših vode so že dlje časa čutili Brestani- vode na sekundo, s prvim vodnja zgodi, da bo materiala zmanjkalo in l vse pogosteje srečujejo grad za prikolice. S temi pro šna je produktivnost, kakšen je do čani!), so pri krški komunalni skup kom pa naj bi načrpali 58 litrov izvodnimi rezultati je celo pre hodek ne kakšen je njihov izvoz. tako ne bodo mogli uresničiti ambi dov [panjem, kako zagotoviti nosti in Kostaku dovolj zgodaj za cioznih izvoznih načrtov. Seveda pri vode na sekundo. Poskusni vodnjak segel plan fizične proizvodnje, ki Znano pa je, da se pripravljajo na °‘j zdrave pitne vode. stavili načrte, da bi preprečili po tem ne gre samo za tkanine, ampak je že narejen, večina vode je iz večjo proizvodnjo manjših šotorov, manjkanje vode. Kostak te dni za je skoraj v celoti namenjena za tudi najosnovnejše surovine, kot je savske podtalnice in je povsem zdra ki jih b odo proizvajali v desetih raz ključuje obnovo 1700 metrov vodo izvoz. bombaž, katerega na domačem trgu va voda. ličicah. Prav tako bodo povečali šte voda Senovo - Brestanica, ki ga je Zanimivo je, da v obratu, ki niti ni dobiti, saj je proizvodnja pre . P. PERC vilo velikih šotorov. Tudi vnaprej bo pred četrt stoletja položil senovski nima dolge tradicije pri taki pro majhna. Težave pa so zaradi uvoznih vsa proizvodnja namenjena izvozu, rudnik. Vodovod, ki ga petkrat omejitev tudi pri nakupih na zunan izvodnji, dosegajo izredno dobro še posebej preko nemškega Got- križa hudourniški Dovški potok, je jih trgih. SPOSOJENO TRNJE kvaliteto, prav tako pa so redni pri schalka, ki odkupi skoraj vso pro bil zelo potreben izdatne obnove, Naš turizem, kaže, vse bolj dobavah svojih proizvodov. Zal s izvodnjo. ______ES. kar je bilo potijeno tudi ob naj raste v avanturizem. hujšem neuiju v začetku oktobra (Iz Omladinskih) PEVCI SPET lani. Brestaničanom, ki so ostajali ZAČENJAJO Ne obljubljajte veliko! Niste brez vode, je bilo kaj malo mar, kdo vi, tovariš, član zveznega iz Mešani pevski zbor z. Mirne spet ima prav, ali Območna vodna vršnega sveta! Letalci imajo svoj klub začenja delo. Vaje se bodo zuaiele skupnost Dolenjske ali senovski rud (IzSvijeta) danes ob 19. uri v mirenskem domu nik, ki imata povsem nasprotna sta Sredi letošnjega aprila se je dejavnost, ki nam bo prinašala TVD Partizan« K sodelovanju so lišča o (ne)strokovnosti prvotne gTa- sestala ustanovna konferenca denar. Samo od članarine in vabljeni novi pevci in pevke, in bo dpje. Če še zdaj ne bo dovolj vode, trebanjskega Aerokluba, konec pomoči telesnokulturne skupno danes zanje tudi preskus glasov. bodo prihodnje leto obnovili vodo maja pa so bili že zbrani vsi pa sti ne bomo mogli živeti," pravi vod še tam, kjer križa Betjski potok. KRŠKE NOVICE pirji, s katerimi je bil klub urad Lado Ule, blagajnik trebanjskega Vodovod so obnovili z združenim KUMARIČNO PRESENEČENJE Aerokluba. ..Načrtov imamo še Iz kraja v kraj ..vodovodnim" dinaijem Kostanje - To ni ime kakšne nove jedi, mar precej. Tako bi radi dobili pro- VELIKA IZGUBA ZA OBČINO vice, Krškega ter Brestanice in Se več kaj slab občutek, ki se nam je sotre, kjer bo klub deloval, raz - V eni izmed preteklih noči so ne novega. Naložba 6,6 milijona di porodil, ko smo zvedeli, da se je mišljamo tudi o zmajarski znani nepridipravi ukradli levo narjev bi bila le prevelik zalogaj za kamniška Eta odločila kratko malo sekciji. Menim, da nam bo ob so sprednje kolo na fičku, kije last tre zavrniti cele kamione pripeljanih enega, podobno načelo solidarnosti delovanju vseh članov uspelo banjske občinske skupščine. To kumaric, ker so jih menda kmetje uresničiti vse načrte. Znano je samo po sebi še niti ne bi bila tako neustrezno klasificirali. Kako mora velika izguba, če bi se_s tem vozilom namreč, da kdor se zapiše letal biti šele pri srcu kmetu, ki mu na ne vozili ..davkarji”. Že tako prazna dvorišče s kamiona stresejo kuma stvu, tega kopjička ne zapusti občinska malha bo prizadeta. „Dav- rice, si lahko le mislimo. nikoli več.“ n i karji” namreč ne bodo mogli oprav JUTRI OBISK Lado Ule, ki je bil poleg zna ljati svojega dela, lahko tudi dalj ča IZ GUASTALLE MOPED SHOW ZA LESKOVŠKE Lado Ule: „Če za klub ne nega dolenjskega letalca Toneta sa. Gum namreč na našem trgu GLEDALCE — V nedeljo dopoldne bomo dobili prostorov, jih Kopatja - ta je zdaj predsednik manjka. V Krško bo prišla jutri na sc bo s koncertom pihalnega orke bomb sami naredili." kluba - glavni pobudnik za usta KDO BO VZDRŽEVAL DOM? obisk delegacija italijanske obči stra tovarne „Djuro Salaj” pričelo Fhl ~ V senovski novitev kluba, pripoveduje še o - Dom TVD Partizan na Mirni se v ne Guastalla, ki je že pobratena s praznovanje 90-letnice leskovškega Itavv k°d° do 6. septembra no ustanovljen. Tako so se ures sodelovanju z Dolenjskim letal zadnjem času otepa z velikim po Trebaniei. Italijani prihajajo v gasilskega društva. Po svečani seji bo manjkanjem denarja za redno ničile dolgoletne želje letalcev, skim centrom iz Novega mesta. F to k prV‘ lažj' žeiiav K 40, Krško z željo, da bi dobili po ob 11. uri še parada gasilcev od nove vzdrževanje in kurjavo. Prav zaradi L? “odo razstavili na zagreb- modelarjev in ljubiteljev letal V kratkem bodo z njim podpisa drobnejše podatke, ki spremljajo šole do gasilskega doma, popoldne tega so v Partizanu sklicali sestanek, velesejmu. Izdelovali ga ob 16. pa bodo za prijetno raz stva, ki so že zdavnaj želeli imeti li samoupravni sporazum o so izgradnjo jedrske elektrarne, zla na katerem pa se niso oglasili odgo položenje na vrtni veselici skrbeli klub, a nekako ni bilo pravih lju delovanju in uporabi letalskega Po licenci tvrdke Lieb- sti glede varstva okolja. V Gua- vorni ljudje. Med njimi je manjkal Ansambel 12. nadstropje ter Tof in di, ki bi to uresničili. parka. Povedati je treba še, da tudi predstavnik krajevne skupnosti. :|\ . *ero že dlje časa dobro stalli je namreč tudi predvidena Rifle, skratka malodane vsa ekipa „Zdaj šteje naš klub 60 čla bodo imeli člani trebanjskega A to se krajanom mirenske krajevne ^ Flejo. Žeijav K 40 se odli- postavitev nuklearke. Krčani, ki priljubljenega Moped shovva. Lcs- nov, med njimi je 10 aktivnih kluba tudi nekaj ugodnosti. skupnosti niti ne zdi čudno, saj ima ijFp tem, da ga je moč hitro so zelo hvaležni nemškemu Obri- kovčani so vajeni zajemati z veliko letalcev, en padalec, ostali pa so Enkrat na leto se bodo lahko ta že dalj časa blokiran žiro račurt. ghcimu, s katerim so navezali te žlico, saj vsako leto uspešno pri t^di, saj je zelo mobilen. Ni modelarji in podporni člani. zapeljali na turistični polet, Kako bo z bogato kulturno dejav snejše stike, zaradi pomoči pri pravijo veselico, kjer igrajo Slaki. nostjo, gdaj ni znano. Bo treba najti j a, kot večje žerjave, nala Seveda delo Aerokluba ni tako zastonj bodo obiskovali vse letal urejanju vprašanj pri gradnji drug prostor? šč a dva ali tri težke kami- preprosto kot v .kakšnem nogo ske prireditve itd. Prav zaradi krške jedrske elektrarne, bodo g l^ v ee ga je moč kar vle- metnem klubu, kjer postavijo lega je bilo med Trebapjci veliko Italijanom z veseljem postregli z K R Š K I gole in kupijo žogo. Zato bom o zanimanja za sodelovanje v kj * sliki; varilci končujejo vsemi informacijami. SJ dela.) (Foto: P. Perc) TEDNIK tudi mi morali najti kakšno tako klubu. TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI UST 15 Za težave krivi predvsem sami 1911 UŽIVALCEV Težave zdravstva iiaj pomagajo rešiti vsi uporabniki zdravstvenih storitev POKOJNIN Po podatkih iz maja meseca je ta služni oz. „zaslužni“ predvsem sami, je treba z materialom in energijo, V vsaki delovni organizaciji krat v črnomaljski občini p re je m a lo ne pa nekdo izven njihovega kolek povečevati izvoz na Zahodu (pred io odgovorni za dobro gospo- pokojnino 1911 uživalcev: starostno tiva. Ni namreč dovolj le pričako vsem v Gozdnem gospodarstvu in laijenje vsi člani kolektiva, po- 945, invalidsko 499, družinsko pa vati, da bo čez nekaj let bolje, ker Tekstilani). Proizvodnjo je potrebno ;ebno še komunisti, najbolj pa 467. Prejemnikov varstvenega do bo pač dala rezultate že sama sta kljub zaostrenim razmeram poso poslovodni organi. datka je 227, in sicer k‘starostni po- bilizacija. dabljati. Posebno pa se je treba zav Razveseljivo je, da se kolektivi ve- kojnini 86 upokojencev, k invalidski Več je treba narediti za izrabo zemati za reševanje iz težav, kjer so Ino bolj zavedajo, da za slab ali .75 ter k družinski 66. Najvišji je bil domačih surovin in domačih mož izgube (kmetijstvo, LIK, zdravstvo povprečni m esečni znesek starostne iober položaj svojega kolektiva za- nosti in tudi za povezavo od pridelo itd.). pokojnine, ki je znašal z varstvenim valcev hrane do predelovalcev hrane . J. PRIMC o b S u n in potrošnikov. Samo s skupjtim de dodatkom 10.199 din, invalidske vprašuj« lom je možno probleme uspešno re pokojnine 8.034 din ter družinske SEMIČANI OHRANJAJO IZVIRNOST - Skorajda ni večje prire 6.774 din. Za borce pa znaša zajam ševati, da ne bo pridelovalcem ostala ditve v občini, kjer ne bi sodelovala tudi folklorna skupina iz Semi izguba, potrošniki pa bodo dobili PREMALO TELEFONOV čena borčevska pokojnina za 20 let poceni blago oz. hrano. Pošta Draga v kočevski občini ča z daleč poznano Semiško ohcetjo. Poseben pečat dajeta skupini pokojninske dobe 11.399 din. To je nekaj misli iz razprave na ima sedaj 90 telefonskih naročni ljudska godca Tonček Plut, ki igra na bršljanov list, ter Alojz Želj zadnji seji občinske konference ZK kov, ki so težko čakali na telefon ko na harmoniko. sko zvezo s svetom. Predvsem velja Kočevje, na kateri so razpravljali o to za vasi Stari in Novi kot, ki sta m e d v e d polletnih rezultatih gospodarjenja v bili pozimi pogosto popolnoma občini, o oceni za drugo polletje ter odrezani od sveta. ^ - odgovarja . o nalogah komunistov v tem obdob Na pošti Draga je zdaj še okoli 30 Vrtci polni, starši zadovoljni ju. Podrobneje o rezultatih gospo prošenj za telefonske priključke, in - Po čem sklepaš, da gre Ita- darjenja smo poročali že v prejšnji to predvsem tistih, ki niso prišli na u precej slabše kot ribniškemu številki našega lista. vrsto za telefon med prvimi. Ti zdaj V Črnomlju vse prošnje za sprejem otrok v vrtce in jasli ugodno rešene —M a n j š e težko čakajo, tla sc bodo prikazali tiku? Na seji so sklenili tudi, da bodo zanimanje za organizirano varstvo — Oktobra teden prireditev - Ker so bile ob obisku pred- telefonski monterji in dokončali prizadevanja komunistov usmeijena začeto delo. Bliža se zima, ko bo ediiika Marinca v Riku na mi- v razumno porabo družbenih sred taka dela težko opravljati, krajani pa otroke 80-urm program kot pripra tednu otroka, ki je v začetku ok stev. Proizvodnjo bo treba pre Črnomaljski vzgojnovarstveni - ah stekleničke s sokom, v ita- bodo prav takrat telefone najbolj vo na malo šolo. tobra, pripravijo krajše prireditve, ki usmeriti tam, kjer zastaja prodaja na potrebovali. zavod, ki vključuje tri vrtce, u pa steklenice s kislo vodo. Kot je povedala ravnateljica se jim bo letos pridružil še sejem, domačem in tujem trgu. Varčevati FRANC KALIČ Čardak in Loko v Črnomlju ter enoto v Semiču, je z novim vzgojnovarstvenega zavoda Zora imenovan po Cicibanu, na katerem DROBNE IZ KOČEVJA šolskim letom sprejel 402 otro Prhne, pripravljajo tudi različne bodo prodajali izdelke otrok in ka. Izmed 75 prošenj za no oblike dela z romskimi otroci. Tako njihovih tovarišic. M. K. ŠE DVE VOZILI — Avto-mbto so imeli bogat program pred novim ruštvo je kupilo še dve vozili, kiju vince so bile za otroke do četr letom, znova pa ga bodo začeli izva V. o uporabljalo za šolanje kand id a- tega leta vse ugodno rešene, jati letos jeseni, saj prej zaradi raz ČRNOMALJSKI DROBIR j v za voznike motornih vozil. odklonjenih pa je bilo le 14 ličnih kadrovskih sprememb to ni KAKOR ZA KOGA Poleti je prošenj za sprejem predšolskih bilo mogoče. sodelovanje obeh belokranjskih' ŠE MALO DO PLANA - Načrt otrok v ustanovo, vendar so to V naj večje veselje pa je otrokom, občin zelo dobro, tako rekoč mno •-lanstva AMD Kočevje za letos bo žično: vsak sončni, dan se množice kmalu dosežen. Načrtovanih je 945 če lahko vse, kar so sc naučili in otroci, pri katerih varstvo ni Črnomaljcev hodijo kopat na kopa ''ianov-voznikov, 5 motoristov in naredili v vrtcu, pokažejo tudi osta problem. lišče v Podzemelj v sosednji metliški •9 članov brez vozila. Do 25. avgu lim. Zato v Črnomlju vsako leto ob občini. Viator, ki ima tam bife, vidi s t se je vpisalo v društvo 90(1 avto Čeprav cena za varstvo v vzgojno- pri tem o čitn o samo neprijetnosti in mobilistov, 4 motoristi in 7 obča- varstvenem zavodu ni tako visoka, izgubo, sicer bifeja gotovo ne bi že ■■ ov brez vozila. pa se vse manj staršev odloča za tak drugo leto zapored v poletnih mese šno varstvo otrok, saj je očitno, da cih oddal črnomaljskemu zasebniku. PAMETNEJE PO CESTAH - osebni standard pada. Na pomoč “ red šolskim letom so s skupno TIHI RADIO - Da v teh časih ne >. DOLENJSKI LIST St. 35 (1725) 2. septembra 1982 Ne jokajte ob mojem grobu, ZAHVALA k tiho k njemu pristopite, ZAHVALA spomnite se kako trpela sem in Po hudi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, Ob težki izgubi naše drage mame, tašče in sestre večni mir mi zaželite. ' brat, stric in tast IVANE ANTON PRIMC KOČEVAR iz Mačkovca pri Dvoru roj. Grahek iz Nestoplje vasi 3 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in nudili pomoč. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju novomeške bolnišnice, ki so mu v času bolezni lajšali trpljenje, * iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkem udarcu stali ob strani. Posebno zahvalo dr. Kocutarju iz Žužemberka. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tolikšnem smo dolžni sosedom za vso pomoč, dr. Strmčevi iz Črnomlja, Iskri iz Semiča in župniku za številu spremili na zadnji poti, duhovnikom Nemaniču, Murnu in Jakošu za poslovilne besede in lepo opravljeni obred. opravljeni obred, družini Kaplan - Novak za nesebično pomoč, pevcem iz Žužemberka, kolektivoma Gorjanci Straža in SGP Pionir Novo mesto in vsem, ki so nam izrazili sožalje ter pokojnemu darovali vence in cvetje. Žalujoči: hčerka Anica z možem, sin Jože, sestra in ostalo sorodstvo Nestoplja vas, Kal, Kot, dne 17. avgusta 1982 Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina, brata, nečaka in botra V 78. letu življenja nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama in prababica TONCIJA IVANA GORENC roj. Srebrnjak BARBIČA z Rateža21/A se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, podarje no cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo kolektivom Pionir-tozd Togrel, Labod-tozd Libna in Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremili Gostinsko podjetje Figovec, Ljubljana, Lovski družini Podbočje, 0 0 ZSMS Podbočje, prijateljem in P3 njeni zadnji poti, ji darovali toliko vencev in cvetja ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala ZZB Brusnice znancem, sosedom Oštirjevim, Turkovim in Barbičevim ter vsem tistim, ki ste bili prvi na kraju nesreče. w njenemu predsedniku za poslovilni govor. Lepa hvala župniku in pevcem za lepo opravljeni obred, Zahvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvalai zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto za nego in skrb v zadnjih dneh njenega švljenja. Vsem še enkrat iskrena hvala, ker ste našo mamo spremili k zadnjemu počitku. Neutolažljivi: mama, ata, sestre Dragica, Tonika in Zofija s Stanetom ter ostalo sorodstvo Sin Viktor z ženo Marijo, vnuka Branko in Erih, pravnukinja Lidija ter ostalo sorodstvo Hrastek, Ljubljana, Podbočje, Stojanski vrh Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, ZAHVALA spomnite se, kako trpela sem in večni mir m i zaželite! Po hudi bolezni nas je v 75. letu starosti zapustila naša draga mama ZAHVALA Po težki in dolgi bolezni nas je zapustila v 72. letu življenja naša draga mama, stara mama, sestra in teta IVANA BALKOVEC MARIJA PUCELJ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in roj. Koretič znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojni darovali vence in cvetje ter jo Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem ter dobrim vaščanom iz Grmovelj v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Za obiske v bolezni se zahvaljujemo župniku in ter župniku iz Škocjana za lepo opravljeni obred. Posebna zahvala velja zdravnikom in vsem kaplanu iz Črnomlja, župniku iz Vinice pa za opravljeni obred. Posebno veliko zahvalo smo ostalim na ginekološkem oddelku bolnišnice v Novem mestu, ki so ji lajšali bolečine v dolžni dr. Alenki Strmčevi za mnoge obiske na domu in veliko zdravniško pomoč in nego ter zadnjem času njene bolezni. Še enkrat vsem iskrena hvala! lajšanje trpljenja v najtežjih dneh in pri izteku življenja pokojnice. V tihi žalosti: vsi njeni Žalujoči: hčerki Marica in Zdenka ter sin Janez z družinami Grmovlje, Mali Slatnik, Rumanja vas, Basel, Hrib, Roje, Ljubljana ZAHVALA ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil naš dragi mož. oče. brat in stric Ob boleči izgubi našega dragega mo ža in očeta JOŽE PIRC JANEZA KASTELCA Klečet 23, Šmihel pri Žužemberku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so pokojnega spremili na zadnji jskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v poti, mu darovali cvetje, nam pa kakorkoli izrekli sožalje. Posebna zahvala tudi družini ezkih trenutkih pomagali, kakorkoli izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter Golobovi za vso izkazano pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi kolektivom Iskra Mokronog, p spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja župniku za opravljeni obred, godbi TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Novo mesto in Mercator Sadje zelenjava Ljubljana. z Stične. Hvala tudi tovarni Litostroj iz Ljubljane za podarjene vence. Žalujoča: žena Pepca, hčerke Ema, Albina z družino in Marija z družino ^lujoči: žena Ivanka, otroci Tone z družino, Stane z družino, Jože z thuž-mo, Miha z •tižino, Ivanka z družino, Nace z družino, sestre in bratje z družinami Mokronog, dne 29. avgusta 1982 „Zb or delavcev KREDITNI ODBOR Osnovne šole ZAHVALA OBRTNEGA Škocjan ZAHVALA ZDRUŽENJA V 79. letu nas je zapustila naša dra objavlja prosta dela in nalo Sevnica ga mama, stara mama in teta ge Ob prerani izgubi našega dragega obvešča obrtnike, da so po sina in brata VZGOJITELJICE novno razpisana sredstva za FRANČIŠKA najetje kreditov. v VVE pri osnovni šoli Ško Vsi zainteresirani obrtniki JOŽETA cjan. PAVČEK naj svoje pismene vloge z že znano dokumentacijo naslo Gor. Karteljevo 24, Mirna peč BOBNARJA Pogoj: končana vzgojiteljska vijo na kreditni odbor Obrt šola. nega združenja Sevnica, iz Dolge vasi pri Kočevju Na razpolago družinsko sta Glavni trg 9. novanje. Rok za dostavo vlog je 15. skreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sose- Rok prijave: 15 dni po obja 9. 1982. ,°m za vso pomoč ob njeni smrti. Hvala za veliko udeiež- se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno vi razpisa. 0 na pogrebu vaščanom Karteljevega in Šentjuija in ztr Klaričevi, znancem in prijateljem za nesebično pomoč in Kandidati bodo o izbiri ob sentjoš Podarjene vence in cvetje. Zahvala tudi organizaciji ZZB podaijcno cvetje ter vence. Hvala delovni organizaciji veščeni v 15 dneh po izteku Milena Grabnar iz Malin - Simona, prijavnega roka." Sonja Hrastar iz Lukovka - Anito, 23 venec in govornikoma za poslovilne besede doma in pri Transport Gradnje KGP Kočevje in GD Dolga vas, Livold Anica Hočevar iz Stolovnika - Ma C|nprtem grobu, še posebej župniku za opravljeni pogreb- in Kočevje. teja, Marjana Povše s Potovega viha n’ obred in pevcem za ganljive žalostinkc. Aleša. Anica Mlakar iz Velike vasi Žalujoča mama in brat Lojze z družino - Mateja, Jožefa Conta iz Gorenjega Vrhpolja - Janjo, Tončka Vrtn iz Žalujoči: vsi njeni Doblič - Ano, Zdenka Blatnik z Dvora -- Barbaro, Dragica Bradač iz V času od 19. do 25. avgusta so v Loške vasi - Boruta, Terezija Arnuš novomeški porodnišnici rodile: Ivica iz Dolenjskih Toplic - Miha, Mar V. Kos iz Velikega Cimika - Petra, Sla tina Mirtič iz Cegelnice Mitja vica Ramuta iz Kioštra — Matejo, Čestitamo! mm& DOLENJSKI LIST 17 sadnega kamna izvajam hitro in kakovostno. Informacije in pr)" jave na ..Obloge", tel. (068) U C f^ 6 9 - 7 6 0 . ANTON JURŠIC, Iglenik 3, Novo Avtoservis ZASTAVA - FIAT. mesto, preklicujem kar sem govo LADA, MOSKVIC obveščamo ril o MARIJI MAVSAR iz Igle- svoje stranke, da je delovni čas od nika 6. 1. septembra 1982 spremenjen- MALKA POTOČAR, Trška gora 1, Delamo vsak dan od 7. do 15. i>re in drugo soboto v mesecu. Rezer jem. 5. in 6. 9. ameriški barvni film piče Novo mesto. macije po telefonu 24 191 Otočec, preklicujem neresnične vni deli na zalogi. Za usluge Privatna ura. 7. in 8. 9. italijanski ŠKODO 100 S, malo karam- (popoldne). besede, katere sem govorila o priporočamo! Janez MOLEK barvni film Morilci na motorjih. bolirano, lahko tudi po delih pro DNEVNO SOBO „Eta” Brežice (3 BERNARDI ŽUPANČIČ iz Sev- nega pod Trško goro. Gradac v Beli krajini. Četrtek, 2. septembra — Doroteja dam. Franc Janc, Vel. Brusnice X 4 m) še ni postavljena, zapa 63. Petek, 3. septembra - Gregor kirana prodam. Telefon dopol KRŠKO: 4. in 5. 9. avstralski film FIAT 128 šport coupe, letnik 1974, dne 21 050 int. 01, popoldne po Sobota, 4. septembra - Rozalija Smrt na meji. 8. 9. italijanski film prodam. Barborič, K Roku 86, 20. uri 85 — 121. R A Z N O Nedelja, 5. septembra - Lovrenc Mesto žensk. 9. 9. ameriški film Na Novo mesto. OTROŠKI VOZIČEK (globok) za Ponedeljek, 6. septembra - Ljuba sledi zločina. DVA FIATA 124 po delih prodam. dvojčka prodam. Ernest Pirc, Dragi mami MARIJI ZUPAN Torek, 7. septembra - Regina Magolič, Vrh 25, Mokronog. Mirna 254. ČIČEVI iz Crešnic pri O točcu za 20. avgusta sem na avtobusni \ Sreda, 8. septembra - Marija ROG AVTOMATI C, star leto in pol, PRODAM več novih mlinov za sadje njen god in 80. rojstni dan še ve v Novem mestu izgubil žepn Četrtek, 9. septembra - Peter KOSTANJEVICA: 4. 9. ameriški prodam. Miroslav Žibert, Jelenk in grozdje. Franc Uhan, Lukovek liko zdravih in srečnih let iz srca uro. Poštenega najditelja pros®1' film Nekdo je ubil njenega moža. 5. 11, Trebnje. da mi jo proti nagradi vrne n LUNINE MENE 10, Raka. želi hčerka Stanka z možem, 9. ameriški film Fantje iz Brazilije. ZASTAVO 101, v dobrem stanju, ELEKTRIČNI HARMONIJ pro Rado pa ji pošilja 80 poljubov. naslov: Jože HOČEVAR, Stat« 8. 9. angleški film Neskončna noč. letnik. 1977, prodam. Stane Slu dam. Fink, Kettejev drevored 43, Dragemu možu. očetu in staremu vas pri Škocjanu. 3. septembra ob 13.28 - ščip ga, Dol. Brezovica 15, Šentjernej. Novo mesto. očetu IVANU BRULCU s Poti na V CENTRU Novega mesta sem B?! ŠKODO 100 L, letnik 1972, pro PEC za centralno kurjavo, rabljeno, Gorjance 9, Novo mesto, ob 50. bil SREBRNO MOŠKO ZAPES SEVNICA: 2. 9. francoski film dam. Jurečič, Ostrog, Šentjernej. prodam. Igor Gruden, Vavta vas rojstnem dnevu obilo sreče, pred TNICO. Zapestnica je graviran2 Vojna policistov. 3. 9. angleški film NOVE! GUME Sava-sem perit 155 X 86, Straža. vsem pa zdravja želijo vsi njegovi. datum om in im enom . Ker miHj Štirje potepuhi. 4. in 5. 9. hong- 13 (4 kose) in priključek za Golfa PEVSKO OZVOČENJE Montarbo drag spom in, prosim poštene? BREŽICE: 3. in 4. 9. ameriški konški film Maščevanje Soli Leja. 8. JGL prodam. Razdevšek, Otočec (200 W) in Echo prodamo. Ivan najditelja, da mi jo proti nag®11, barvni film Človek pajek proti zma in 9. 9. španski film Divji lovci. 53, tel. 85 107. Meleh, Gor. Straža 86, tel. vrne na naslov Jazbec, Nad Dve motorni kolesi JAVA 175 ccm, 84-530/36, dopoldne. 19, Novo mesto, telefon 21 - “•'j' potr ebni manjšega popravila, pro PRODAM 10 m bukovih drv. Cena obvestila ! VDOVEC, upokojen, s svojim dam. Zupančič, Vel. Podljuben, po dogovoru. Anton Kastelic, OBVEŠČAMO stranke, da bomo 4. tvom, želi spoznati žensko od 4 Uršna sela. Pangrčgrm 5, Brusnice. septembra prodajali kokoši nes do 60 let za skupno življenje- MERCEDES 190 D, letnik 1964, BARVNI TELEVIZOR Iskra pano nice za zakol (bele in rjave). Drži Ponudbe pod šifro: „N0W prodam. Telefon (068) 85-347. rama, star dve leti, prodam po te se datuma! Stane ZDRAVJA, LES” PRODAM za MINI verige, prage, ugodni ceni. Stane Vidic, Cesta Zalog 17, Novo mesto, telefon PROSTOR za vaje v Novem mes® cerado, dve gumi Michelin (145 X herojev 21, Novo mesto. 2 4 - 5 9 4 . išče glasbena skupina, lahko tu 10) s feltnami. Informacije na te ČOLN Elan 310 z motorjem Tomos VOZOVE vseh vrst izdelujem po neurejen. Plačilo v naprej. ‘e lefon 22 042, 23-837. 4 prodam. Ogled dopoldne na želji kupcev. KOVAŠTVO Ivan fon 23-614 in 22-139. Ljubljanski 8 v Novem mestu (pri GOLFA, julij 1979, prodam. Tele-' Urbič, Mirna 158, telefon (068) DEKLE, ki bi rada nadaljevala sol?, dne od 15. ure dalje. AMD). fon dopoldne 71-275, popoldne 47 0 0 3 . tečaj, ali se zaposlila, sprejmem ® FIAT 850, letnik 1969, registriran 2 3 - 5 5 6 . PRODAM 6 m3 suhih hrastovih SLUŽBO DOBI POLAGANJE talnih, stenskih in ji pomagam. KAPLAN, Galjevr« do januarja, prodam. Ciril Bu VRSTNI RED za LADO 1300 S. desk, debeline 30 mm. Cena stropnih oblog ter umetnega fa- 14, Ljubljana. kovec ml., Potok 1, Straža. rok dobave 15. sept ember 1982 15.00 din za m3. Naslov v upravi DEKLE za strežbo v bifeju takoj R 4 special, letnik 1978, 43000 km, oddam. Informacije: Novak, tel. lista (3779/82). zaposlim. Osebni dohodek dober, prodam za 9,5 M. T elefon (068) (068) 71-069. ŠTEDILNIK, kombinirani (Iskra tri sobote, vse nedelje in državne 24 081. MOTORNO KOLO MZ 250, letnik krona - tri plin, eden elektrika), praznike prosto, hrana in stano AVTO VW 1200, letnik 1974, regi 1979, prevoženih 15.000 km, napo Gorenje CSCQ prodam. NOVO LES NOVO MESTO vanje v hiši. Naslov v upravi Usta striran do junija 1983, poceni u godno prodam. Jerele, Šentjer Cena ugodna. Mara Bukovinski, TOZD BOR,KRŠKO (3 7 7 7 /8 2 ). prodam. Ivan Tomažin, Potov vrh nej 125, telefon (068) 85-320 Tomšičeva 5, 68250 Brežice. Leskovška 4 KRŠKO 63, Novo mesto. (orodjarna). PSICO terierko, staro 5 mesecev, z 01 RENAULT 4 TLS, letnik 1978, pro ZASTAVO 101 L, letnik oktober rodovnikom, prodam. Pavel dam. Informacije na telefon (068) 1978, prevoženih 49.000 km, Cvitko, Ulica talcev 12, 68311 Komisija za delovna razmerja nOVOlGS STANOVANJA 2 3 - 3 5 5 . prodam. Telefon 25-393. Kostanjevica na Krki. NOVOLES-TOZD BOR, KRŠKO FIAT 750 de luxe, letnik 1972, pro GOLFA J, letnik 1978, 60.000 km KOLE za vinograd prodam. To mšič GARSONJERO ALI SOBO s ku dam. Udir, Mestne njive 8, Novo in ZASTAVO 750, letnik 1977, Rimska c. 19, Trebnje. hinjo v Novem mestu išče mlad mesto, telefon 22-272. 49.000 km, prodam. Ponudbe po 15 AŽ PANJEV prodam zaradi OBJAVA par brez otrok. Lidija Pirc, Črne DIANO 6, letnik 1981, rdeče barve,- 18. uri na telefon (068) 44-249. bolezni in starosti. Ivan Čampelj, 39, 68250 Brežice. ugodno prodam. Bele, Novo OM TITA N O kiper, letnik 1968, Breg 12, Stara cerkev. SOBO v Zburah ali bUžnji okolic m esto, telefon 21 953. prodam. Naslov v upravi lista PRODAM dva meseca stare tjave 1. TEHNOLOG nujno iščem^Naslov v upravi Usti JAWO 350, športno preurejeno, ( 3 7 8 1 /8 2 ). jarčke, odlične nesnice. Jurij Pogoji: (3 7 7 8 /8 2 ). prodam. Igor Jenič, Partizanska ŠKODO 120 LS, december 1978, STANONIK, Log 9, Škofja Loka. SOBO v Novem mestu oddam mir 29, Novo mesto. prodam. Plantan, Stranska vas 10, PRODAM bukove in hrastove vrho srednja tehniška šola lesne smeri nemu dijaku aU uslužbencu. Vse 1IAT 1100 R, dobro ohranjen, pro Novo mesto (popoldne), dopol ve - veje za drva. Naslov v upravi 3 leta delovnih izkušenj informacije dobite po telefonu dam. Može, Potok 3, Straža. dne tel. 22-152. lista (3780/82). 3-mesečno poizkusno delo 8 5 - 2 0 3 . ZASTAVO 750, letnik 1974, pro ZASTAVO 101 ( letnik 1975, ZIDANO GARAŽO na Mestnih SOBO, ogrevano, s kopalnico, po dam. Šlajkovec, Krka 44, Novo 77.000 km. registrirano do maja njivah prodam. Poizve se od 15. Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim možnosti s posebnim vhodom, v m esto. 1983, ugodno prodam. Telefon ure dalje na tel. 23-125. časom, in sicer od 1. 12. 1982 dalje. mestu iščeta dve zaposleni dekle FORD FIESTO prodam. Telefon (068) 71 —420, popoldne. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 30 dneh na ti. Naslov v upravi lista 22- 159 (dopoldne), 84-953 ZASTAVO 101, letnik 1976. naslov: (3 7 7 5 /8 2 ). (popoldne). karambolirano, prodam. Dolenj KUPIM VW 1302, obnovljen, letnik 1971, ske Toplice 71. Komisija za delovna razmerja, NOVO LES—TOZD BOR, prodam. Jože Kolenc, Resljeva 1, TAUNLIS 1600, prevoženih Krško. Kostanjevica. KAD1CO za grozdje, (okoli 400 lit 60.000 km, odlično ohranjen, Kandidate bomo o izbiri obvestji v 30 dneh po zaključe-f Motorna vozila R 4, letnik 1977, prodam. Samida, aražrran, prodam. Bevc, Jamova rov) rabljeno, kupim. Telefon Šmihel 20, Novo mesto. f, Ljubljana, tel. (0 61) 211-288. 85 155. nem razpisu. AVTO AUDI 80 15, letnik 1978, ZASTAVO 101 comfort, letnik ZASTAVO 750, letnik 1973, vozno, 5 2 7 /3 5 -8 2 registrirano do 19. januarja, prevoženih 56.000 km, registriran junij 1981, registrirano do junija prodam. Čuček, Pod Trško goro do 31. marca 1983, prodam. Te 1983, prodam. Telefon 72-717 71, Novo mesto. lefon 21-083 (dopoldne). po 15. uri. —\ ZASTAVO 101, obnovljeno, letnik R 14 prodam. Franc Gorenc, Ločna r FIAT 126 P, letnik 1977, prevo PARCELO (1700 m2) na Velikem 1973, prodam aU zamenjam za ženih 28.000 km, prodam. Cveto 39, Novo mesto. Tovarna celuloze in papirja ZASTAVO 750. Jože Grubar, trnu, ob asfaltni cesti, primerno ŠaU, Lebanova 4 1, Novo m esto, za vikend in vinograd, prodam. Djuro Salaj Šentjernej 212. telefon 22-748 (popoldne). Naslov v upravi lista (3773/82). Papirkonfekcija ŠKODO 105 L, letnik 1981, pro PRIKOLICO za vleko avtomobilov PARCELO (13 arov) v Vinjcm vrhu, dam. Lipovec, K Roku 32, Novo j! Kmetijski strojiji karamboliran MERCEDES 200, primerno za vinograd ali sadov o. sub. o. m esto. letnik 1971, motor 40.000 km, njak in vikend, prodam. Dostop z- ZASTAVO 750, letnik 1976, pro nov, in MOTOKULTIVATOR (8 vsakim vozilom, elektrika je na Vabimo k sodelovanju avtoprevoznika s pokritim kami-, dam. Ulica talcev 9 a, Novo mes KS) ugodno prodam. Telefon TRAKTORSKI IZROVAC za krom parceli. Naslov v upravi lista to telefon 24 427. 22 844. pir prodam. Ivan Berkopec, (3 7 7 4 /8 2 ). onom z nosilnostjo 5—7 ton za prevoz surovin in gotovih ZASTAVO 750 M, letnik 1976, Zemelj 1, 68333 Gradac. AUSTIN 1300, letnik 1972, v voz PARCELO z gradbenim dovo izdelkov za potrebe TOZD. prevoženih 60.000 km. prodam. TRAKTOR Deutz s koso, dobro nem stanju prodam. Cemič, Raka ljenjem, v Trebnjem, prodam. Vse Ogled med 14.30 in 16. uro. Emil ohranjen, prodam. Franc Povše, Interesenti naj pošljejo pismeno ponudbo za naslednje 18. informacije dobite v Primštalu 3. Lipar, Kotarjeva 5, Novo mesto. Klenovik 7 pri Škocjanu. prevozne relacije: DIANO, karamboUrano, skupaj ah PRODAM 10 arov vinograda v Golo- ZASTAVO 750, letnik 1976, pro po delih prodam. Drago Taborski, MOTORNO ŠKROPILNICO Stihi binjku, primerno za gradnjo dam. Informacije od 15. do 20. Krško — Ljubljana Cankarjeva 13, Novo mesto. prodam. Ivan Floijančič, Loka vikenda. Dostop z vsakim vozi ure na tel. 25 247, Novo mesto. 14, Šentjernej. Krško — Zagreb ZASTAVO 101, letnik 1976, poceni lom, elektrika na parceli. Ivan ŠKODO 120 LS, staro dve leti in prodam. Janez Klemenčič, Smo- TRAKTOR Schluter (15 KS) s Rozman, Gor. Globodol 22, Krško — Celje pol, prodam. Ivo Dominič, Dru lenja vas 64, Novo mesto, telefon koso, plugi in jermenico prodam. Mirna peč. Krško — Maribor žinska vas 89, Šmarješke Toplice. 25 239. Fir, Grab lovec, Metlika. PARCELO, komunalno urejeno za LADO 1600, letnik 1979, regi Krško — Sladki vrh ŠKODO 100 L, letnik 1972,52.000 MLATILNICO, ki reta, trosi in od nadomestno gradnjo (247 m2), strirano do julija 1983, prodam. Ponudbe naj se glasijo na kilogram prevoženega blaga na km, lepo ohranjeno, prodam. lično čisti prodam. Anton Grivec, prodam v Šalki vasi (Kočevje). F. Starič, Straža 142. Ogled popol Peter Može, Plemberk 12, Sto- Globodol 2, Mirna peč. Zbašnik, Turjaška A U , 61330 določeni relaciji. VENTILATOR (nov) za dosu- Kočevje. Vloga naj bo naslovljena na „TOZD PAPIRKONFEKCIJA ševanje sena, ugodno prodam. — za delavski svet — prijava za prevoz, 68270 Krško, Cena ugodna. Alojz Petje, Zabu- TERASNI VINOGRAD (23 arov) z kovje 34, Mirna. lokacijskim dovoljenjem v Mal- Tovarniška 14" in naj bo v zaprti kuverti. PRIKOLICO (3 tonsko) za traktor kovcu prodam. Telefon (061) Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave. DOLENJSKI LIST prodam. Veliki Orehek 16, Novo 8 1 9 —177 po 20. uri. Interesenti bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izboru. m esto. IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto HIŠO v Šmihelu prodam. Naslov v 52 8 /3 5 -8 2 USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, upravi lista (3776/82). Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in P R O D A M Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed PRODAM po zelo ugodni ceni oja nik: Niko Rihar. čevalec (150 V), 3 mikrofone in Ne jokajte ob moji gomili, UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni kompletna stojala. Martin Lon le tiho k njej pristopite, urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), gar, Srednji Lipovec 23, 68361 spomnite se, kako trpel sem Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc. Jože Dvor pri Žužemberku. Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in TERMOAKOMULACIJSKO PEC, in večni mir m i zaželite. Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska novo, prodam. Informacije na telefon 24 309. ZAHVALA propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc. PRODAM 10 m suhih bukovih drv, IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna 1,5 m3 5 cm debelih smrekovih V izpolnjenem 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož in oče naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene plohov in 850-litrski sod, rabljen organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških le eno leto. Stanko Kosec, Če.šča dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — vas 22, Novo mesto. CjBvizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska DIATONIČNO MAR MONIKO (gla banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). sovi C, F , B) prodam. Martin JAKOB GRŠIČ OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 Nosan, Ratež 52, Brusnice. din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali OTROŠKO POSTELJICO prodam. Mestne njive 5/7, Novo mesto, iz Rodin pri Črnomlju zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do telefon 22 494 (popoldne). 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase SPALNICO, rabljeno, ugodno pro velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja dam. Sitar, Dol. Kamence 64, sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 —1/72 od 28. 3. Novo mesto. Nag lepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. PRODAM kravo, staro 5 let in 8 sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: mesecev brejo, ter kobilico, staro Posebna zahvala velja obema duhovnikoma za opravljeni obred, govorniku Antonu Jermanu za poslovilne 52100-603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni 5 mesecev. Smolenja vas 50, besede, Jožetu >n Mariji Medic za pomoč, tovarni Bell, predsedniku odbora bivših političnih zapornikov v Novo mesto. trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23—606 — Naslov uprave Jenkova 1, p. armi pri Z/. B NOV Slovenije Ljubanu Jak še tu ter zdravstvenemu domu v Črnomlju. Vsem še enkrat OSTREŠJE: (grušt) za hišo, velikost iskrena hvala! p. 33 tel. (068) 22—365 — Naslov ekonomske propagande in malih 15 m dolžine, ugodno prodam. oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611 — Nenaročenih Alojz Petje, Zabukovje 34, Mirna. rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in MLIN za mletje plastike po ugodni Žalujoči: vsi njegovi prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične priprave ceni prodam. Informacije dopol Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. dne na telefon 21 083. Rodine, dne 20. avgusta 1982 TR,»JNO ŽAREČO PEC, malo rab ljeno, ugodno prodam. Infor DOLENJSKI LIST Št. 35 (1725) 2. septembra 1982 • -jr V SPOMIN mf l p k v spomin ZAHVALA 7. septembra bo minilo pet let. od- ob drugi obletnici smrti naše dobre '•'** M kar nas je tragično zapustila naša V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož. oče, m ■■** * in nepozabne mame ded in praded MARIJE LJUDMILA JOHAN KRNC 1 1 BUČAR / A ANTONČIČ iz Češnic pri Telčah iz Jelš pri Krškem iz Gabeija pri Dobovi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega spremili na se z veliko žalostjo spominjamo tragičnega dogodka, ki Milka, mnogo let že v grobu spiš, med nami vedno še njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo nas je za vedno prizadel. živiš. Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob! smo dolžni sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: vsi tvoji Žalujoči: družina Krnc in ostalo sorodstvo Sinovi: Jože, France, Lojze, Tone, Ivan in Stane 1 ZAHVALA ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša nenadomestljiva mož. ata, stari ata, brat in stric mama, stara mama, sestra in teta r JANEZ PENCA KAROLINA RIFELJ iz Malih Vodenic 5 iz Kolodvorske 12, Kočevje Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojn spremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred, sodelavcem Novoteksa, podarili vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo VVZ Cerknica in pevcem iz Cerknice za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! zdravstvenemu osebju bolnišnice Dr. Petra Deržaja, podjetju SAP — tozd Stojna Kočevje, Društvu upokojencev, sosedom, znancem, godbi in župniku ža opravljeni obred. Vsi njegovi Male vodenice, 20. avgusta 1982 Žalujoči: sin Dušan z. družino ter ostalo sorodstvo Težko bo čas ublažil bolečine, Dom je tih in prazen, , ker smo te izgubili, ker tebe, ljubi Karli, zdaj več ni, a vsrcih si ostal pri nas, v mojem srcu zdaj počivaš, ZAHVALA saj vsi smo te ljubili. v preranem grobu mirno spiš. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, sina. Mnogo prezgodaj nas je v 10. letu tragično zapustil naš ljubljeni brata, strica, svaka, nečaka in zeta sin. brat, bratranec, nečak in vnuk KARLIJA ČEPINA ROMAN KOVAČ iz Krajnih brd pri Blanci se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, ki so nam izrekli sožalje, nas tolažili v najtežjih iz Prečne pri Novem mestu trenutkih, darovali toliko vencev in cvetja ter pokojnega v tako velikem številu spremili na mnogo prerani Iskrena h vala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za zadnji poti. Hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu „Djura darovano cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvale* smo dolžni DO Labod Salaja” iz Krškega za organizacijo prevoza in vence ter sodelavcem za spremstvo k njegovemu zadnjemu iz Novega mesta za vsestransko pomoč in OŠ 12. SNOUB Bršljin za organizacijo pogreba, govornikoma za domu. Zahvaljujemo se tudi Izletniku Celje, poslovalnici Krško za darovane vence in organiziran prevoz. poslovilne besede in gasilski ekipi Novoteks - ..Mladi gasilec”. Hvala dežurni ekipi novomeške bolnišnice, LD Senovo z a spremstvo, govorniku za poslovilne besede na domu, govornikoma ob odprtem grobu, reševalni postaji zdravstvenega doma ter osebju ljubljanskega Kliničnega centra za lajšanje bolečin, godbi iz Šentjerneja za zaigrane in pevcem za zapete žalostinke ter duhovniku za opravljeni pogreb. posebno tov. dr. Brčiču za ves trud. Hvala tudi duhovnikoma za opravljeni obred. Neutolažljivi: žena Maijetka z Janjo, oče in mama, bratje Branko in Lado z družinama ter Darko, tašča in ostalo sorodstvo V si njegovi ZAHVALA OSMRTN1C A OSMRTNICA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama. babica, prababica in teta V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama Po težki bolezni nas je 18. avgusta 1982 za vedno zapustila naša dobra teta IVANA MILEK FRANČIŠKA PAVLIČ roj. Junko iz Črnomlja, Vojinska 13 roj. Jakše LOJZKA KASTELIC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Žalujoči: sinovi Jože, Lojze, Ivan, Tone in Stane, hčerka prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni ^ani z družinami in vsi njeni roj. Kotar darovali cvetje in vence ter nam kakorkoli pomagali v teh iz Sallumina v Franciji žalostnih trenutkih. Novo mesto, Ljubljana, Kranj, Schwelen, Žalujoči: vsi njeni sorodniki iz Velike Loke Žalujoči: otroci z družinami ter ostalo sorodstvo Irak, 29. avgusta 1982 ZAHVALA ZAHVALA V 70. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni za vedno zapustila naša Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta, draga mama. stara mama, sestra in teta starega očeta, brata in strica ANA PEZDIRC iz Tribuč 59 pri Črnomlju FRANCA ZIDARJA jskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za Gor. Jesenice 20, Šentrupert izrečeno sožalje in pomoč ter podarjene vence in cvetje in za spremstvo pokojne na zadnji Poti. Posebna zahvala velja zdravniškemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Novem se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. mestu, ki so ji lajšali ure v hudi bolezni. Prisrčna hvala kolektivom 1MV Novo mesto, Posebno se zahvaljujemo kolektivoma ..Dana” Mirna .in SZVP Novo mesto, društvu upokojencev jskra-tozd Črnomelj, tozd obrat Komunala in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat Šentrupert, duhovniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke. tov. Jožetu Vrani za poslovilne iskrena hvala! besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Žalujoči: žena Anica, hčerka Dragica, vnuček Jani, brat in ostalo sorodstvo BSE DOLENJSKI LIST 19 Več sto ljudi »pokosila” griža Ne ve se še, kdo v Novem mestu je kriv za epidemijo bolezni, ki je značilna za manj | MARKO BO razvite dežele s pomanjkljivo higieno — Sporno kloriranje Od torka, 24. avgusta, je v tudi vodovod Stopiče, 3 dni ni klo Ko so v Krmelju zaprli pripoved zase. DO Komunala je to prišel Marko, je bilo težišče Novem mestu obolelo za blažjo rirala vode. Točneje rečeno: sanitar snov, ki jo uvažamo, nazadnje naba rudnik rjavega premoga, ma na programski usmeritvi pro ni inšpektor Franc Merzel je izjavil, vila 2 7. julija, in sicer 100 kilo obliko griže (bacil Shigella da _ imajo uradne podatke novo riborska Metalna pa je tam izvodnje tozda „Ne le tone sonnei) okoli 500 ljudi. K ot so gramov. Ta količina v jeklenkah je odprla svoj obrat, Marko meškega Zavoda za socialno medici zadostovala do 10. avgusta. Po tem toliko in toliko zvarjenega izjavili v novomeškem zdrav no in higieno po katerih 21., 22. in Borštnar na bližnji Mimi ni dnevu si je Komunala pomagala z železja ob še tolikšnem zno stvenem domu, so imeli največ 23. avgusta na zavodu v vodi, ki jo jeklenkami, ki jih je jemala z manj imel niti 10 let. Danes je di redno analizirajo, niso odkrili pro ju, temveč vloženo znanje težav zaradi drisk, vročine, bru ših vodovodnih sistemov, te pa klo rektor tega tozda, ki je v so stega klora. Po Merzelovi izjavi je rirala občasno. Ko ni bilo 21. avgu pomagajo do prodora na hanja in krčev predvsem otroci boto slavil dvajsetletnico. V nekloriranje vode kaznivo dejanje tn sta plinskega klora več niti za lek, so tržišče," pravi. Tu steče po z Grma, iz Kandije, Žabje vasi, gospodarski prestopek. pisani dmščini vodilnih ljudi morali v Komunali preiti na kapalni govor o kadrih. V Mirenski Regerče vasi in Šmihela, z mest Nasprotno pa Jože Bašelj, odgo sistem kloriranja z natrijevim hipo- kolektivov Metalne, znanih vorni delavec Komunale, trdi, da so DELA PASTI IN GRABLJI dolini se zanašajo predvsem nega območja, ki ga z vodo na kloritom. V nedeljo, 22. avgusta, so izvajalcev velikih del doma vodo ves čas klorirali in da ni doslej na primer komunalci spustili v sto- CE — Izdelke bo Franc P*- na svoje strokovnjake, sino paja vodovod Stopiče. Okužba in v svetu, je najmlajši direk še nobenih dokazov, da je za grižo piško zajetje naenkrat večjo količi terlin prodajal na Ribniškem ve in hčere nekdanjih kna- namreč sovpada s podatkom, kriva oporečna voda. Ko smo Bašlju tor. no klorita, v ponedeljek so klorirali semnju, ki bo v nedeljo. pov. Tiste, ki so vztrajali da delovna organizacija Komu omenili podatek, da uradne meritve o kapalnem sistemu, v torek pa je Odgovornosti so se na novomeškega Zavoda za socialno tudi v težkih časih, lahko ob nala tri dni ni klorirala vode v S; prišla plinska jeklenka. Plinski tega mladega strojnega inže medicino in higieno tri dni v vodi klor dobavlja Komunali Jugometal sedanjem jubileju navdaja vodovodu Stopiče, oziroma da nirja, danes tudi ob delu vpizadovoljstvo, da so zaustavili niso zaznale prostega klora, je de- - enota Hrastnik, tokrat ga ni pos Iskani mojster, redne uradne analize vode niso lavea Komunale izjavil, da ni nujno, sanega na tretjo stopnjo ekomorečo fluktuacijo. Njihovi lal, ker je klor iz uvoza in seje nekje zaznale prostega klora. da se v vodi kljub kloriranju pokaže zataknilo. nomske fakultete v Ljubljani štipendisti, bodisi na poklic prosti klor. Važno je, da so oni vodo Zdravniki so ob epidemiji griže - Taka so do zdaj dejstva ob novo za izdelovanji zgrinjale postopoma, vendar nih in ostalih srednjih ter vi v soboto in nedeljo so v ambulantah klorirali, čeprav dva dni res samo s meški epidemiji griže. Če napravimo vseno s precejšnjo naglico. zabeležili le še 15 novih primerov, klorovnico (natrijev hipoklorit), ker povzetek, zadeva ni tako preprosta sokih šolah, se po študiju plinskega klora niso imeli. Novopečeni inženir je dobil kar kaže, da se okužba umirja - m jasna, kot se zdi na prvi pogled. p o lip pasti 1 vračajo v tovarno. Pomanjkanje plinskega klora je Neizpodbitno je samo, daje za lažjo prvo plačo v trebanjskem predpisovali predvsem zdravljenje z Inž. Marka Borštnarja ne dieto, antibiotike so dajati le ob huj obliko griže zbolelo okoli 500 pred Franc Peterlin iz Žlebiča pri Trimu kot konstruktor pred vsem mlajših Novomeščanov z mest ših primerih. V bolnišnici so morali Ribnici, upokojeni frizer, se motijo take drobnarije, da DO „KATRC” IN nega območja, ki ga z vodo oskrbuje šestimi leti Sledilo je na ostati 4 ljudje. ukvarja z nenavadnim hobijem- naziv Tovarna lahkih kon Sanitarna inšpekcija je skupaj z. stopiški vodovod. V vodovodni vodi predovanje za vodjo tehno PRIK O LIC S Pred dvema letoma je začel iz strukcij komajda ustreza tis UNZ že storila vse, da bodo odkriti bacila shigella sonnei še niso odkrili loške priprave dela. Vmes je POPUSTOM delovati zase in za prijatelje, ne temu, kar delajo. Nekaj lah tudi krivci za to zelo neprijetno in in je tudi vprašanje, če ga bodo. Ne bilo tudi politično delo, Na predlog začasnega kolek kloriranje vode v javnem vodovodu kaj pa tudi za prodajo, posebne kega vsekakor ni sloki most predvsem nepotrebno bolezen. Kot med drugim v družbeno je izjavil dr. Albin Pečavar iz novo tivnega poslovodnega organa je je res kaznivo dejanje in gospodarski grabljice za obiranje borovnic, čez Savo v Krmelju ali veči prekršek. Prav tako je res, da uradne političnem zboru trebanjske meškega Zavoda za socialno medi delavski svet novomeške delovne pasti za lovljenje polhov in pash na opreme za ormoško to cino in higieno, so v blatu obolelih organizacije IMV zadnji pone meritve kažejo, da v stopiški vodi tri za voluharje. občinske skupščine. dni ni bilo. prostega klora. Ni pa s varno sladkorja. N i mu treba nedvomno odkrili bacil griže, vzorce deljek sprejel sklep, ki bo zago V deželi suhe robe je verjetno V krmeljsko Metalno je tem rečeno, da vode niso klorirali, jemati v roke že spremenje same vode iz stopiškega vodovoda tovo razveselil kupce vozil IMV. on edini, ki izdeluje te pret*‘ pred dobrimi tremi leti in pa raziskujejo v ljubljanskem Zavo Jože Bašelj s Komunale trdi, da so nega srednjeročnega načrta Tako je od 1. septembra dalje jo, in tudi pove, kako in kdaj. Na mete. To so izdelki iz lesa, le za pol prišel kot razvojni pro du za zdravstveno varstvo. Do časa treba odšteti za avte R 4 kar 12 pasti za voluharje je osnovna su tozda tja do leta 1985, ka poročanja bacil v vodi še ni bil od koncu je treba še povedati, da so ko jektant. Kolektiv je prestal odst. manj, za R 4 GTL 6 odst. dar zavzeto govori o tem, krit. munalci na pomanjkanje klora javno rovina plastična cev. tedaj mnogo preizkušenj. V opozaijali. katere zahtevnejše, stroje Kot smo že omenili, kaže, da no manj in za vse tipe domačih pri Pasti za voluharje izdeluje za težkih časih so delavci iz vomeška Komunala, ki ima v oskrbi kolic 7,6 odst. manj, kot znašajo Tožnikov je veliko, osumljenih ribniško kmetijsko zadrugo, me glasovali zajeten delež svojih morajo še kupiti, organiza tovarniške cene teh izdelkov. malo in vprašanje je, če bo kdo dtem ko ostale predm ete pred' sploh sedel na zatožno klop, saj se cijsko zaokrožiti posamezna Omenjeni popusti veljajo za na vsem za prijatelje. Seveda se bo plač za gradnjo prepotrebne JUTRANJKA ZA utegne izkazati, da so vsi storili vse, opravila. Med temi nalogami kup z dinaiji deviznega porekla. predstavil s svojimi izdelki tudi proizvodne dvorane. Ko je PRIZA D ETE da se griža ne bi pojavila. Pa se kljub v pravcati programski stra Ako upoštevamo še, da pri na temu je! Na severnem, razvitem delu na Ribniškem semnju, kibovnč' tegiji ima pomembno mesto PO TO Č I kupih z dinaiji deviznega po države, ki se ima za dokaj napredno deljo, 5. septembra. Prav za se raziskava tržišča. Na zborih delavcev vseh tozdov rekla ni treba plačati temeljnega in nadvse prosvetljeno, v državi, ki jem že nekaj tednov s pomočjo Jutranjke v Sevnici, Hrastniku in prometnega davka (ta znaša za pogosto bere levite vzhodni in za ostalih članov družine pospeše' V Krmelju si je inž. Boršt Brežicah, skupnosti skupnih služb navadne „katrce” 8, za R 4 GTL hodni polovici sveta, pred svojim no pripravlja svoje izdelke. nar osnoval tudi družino. ter na osrednjem delavskem svetu so 14 in za prikolice 17,4 odst. to pragom pa nerada pometa. Prišla je France pravi, daje bila letoš ta nevšečna, sovražno naravnana gri sprejeli sklep, da se za prizadete po variške cene), je prihranek za nja sezona borovnic odlična- Vpet je v delegatsko življe ža na ta naš košček Balkana, kjer ne toči v brežiški občini nakaže eno nje tamkajšnje krajevne kupca dokaj občuten, pri zmanjka deviz, za mercedese Trdi, da bo tudi polšji lov dober, skupnosti, je član sveta po dnevni zaslužek. Jutranjka seje tako .Jcatrcah” 20, pri prikolicah pa navadni plinski klor pa kot kaže, zato pričakuje, da bo n a s e m i f l u savskih občin, koordinacij odzvala med prvimi v sevniSci obči celo 25 odstotkov. razkošje uvoziti. prodal precej pasti kupcem ni v tej posavski solidarnostni akciji. skega odbora za ekonomsko MARJAN BAUER vse Slovenije. stabilizacijo pri občinski „Polhov je največ, kjer je žit- V PTUJU FESTIVAL V okolici Žlebiča uplenim vsako konferenci SZDL ... Ne po sezono precej teh vražjih živalic- ! stavlja razlike med proizvod ZABAVNE GLASBE To sezono, ki se začne 25. sep 4 Fantje z „Azurne obale” 3. septembra bo v Ptuju 13. nimi delavci in režijcL ,,Po tembra, bo največ polhov v Veli membno je, da teče vsako festival zabavne glasbe, ki ga ki in Mali gori,“ pripoveduje Pe organizira Zavod Radio -Tednik Francozi imajo svojo Ažurno obalo ob Sredozemskem delo pravočasno, od pre4 terlin, ki je upokojen že sedem \ Ptuj. Med enaindvajsetimi I* morju, Ribničanje pa se zadovoljijo s svojim ribnikom let in je velik ljubitelj narave. Je % skrbe z materialom do opre*4 ansambli iz vse Slovenije bodo * tudi lovec in zato seje odločil za me." Z jeklom jekleni tudi sodelovali tudi Fantje iz vseh Fante z Ažurne obale ali na kra preselijo v gozdove Velike gore, kjer ta hobi. krmeljski kolektiv. vetrov in Slavček iz Novega tko „Azurna“ kličejo štiri ribniške ostanejo do konca sezone lova na Besedilo in fotoj ALFRED ŽELEZNIK mesta ter ansambel Jožeta ž zanesenjake, ki ves prosti čas pre polhe. MILAN GLAVONJlC 5 Škoberneta iz Brestanice. 5 žive pod šotorom, ki so si ga posta MILAN G LA VONJI C '# ■ vili na „azurni“ obali ribniškega ribnika na Barju. „Tu, v naravi, nam je res lepo,“ pravi Milan Nigerl Kobilica. V V nedeljo na Ribniški semenj skupini pa so še Andrej Kersnič Bukva, Boris Felicijan -Luka, Janez Krže Obodar in Janez Poleg suhe robe, lončarskih izdelkov in drugih izdelkov domače obrti bodo obiskovalci Gorše-Zdomar. lahko kupili še drugo blago, ki ga bodo prodajali obrtniki, kramarji in podjetja Ko smo obiskali tabor, so lepo dišale pravkar pečene pleskavice, V nedeljo, 5. septembra, se bo že doseči, da bi postala enakovredna domu JLA razstavo del, ki so jih Kobilica in Luka, ki sta bila dežurna zjutraj (čeprav bo uradna otvoritev industriji. ustvarili udeleženci letošnje ribniške v taboru, pa sta pripravljala pri šele ob 9. uri) začel tradicionalni likovne kolonije (o tem smo že po ljubljeno jed - golaž. Sicer pa se Glavne ribniške ceste in ulice Ribniški semenj suhe robe, lončar ročali, žal pa sta pomotoma izpadla hranijo še z gobami, žabami, ribami, stva in drugih izdelkov domače bodo zaprte za vozila od 8. do 16. pri naštevanju še dva udeleženca čevap čiči in drugim. ure. Paviljoni suhe robe, lončarstva obrti. Ribniški semenj, ki bo letos kolonije, in sicer Dušan Matoh in Fantje z „azurne“ odhajajo vsako in drugih izdelkov domače obrti že sedmo leto po vrsti, ni namenjen Izidor Mole) in še razstavo rezbarij jutro na šiht, popoldne pa se vračajo le trgovanju, ampak ohranjanju in bodo ob glavni, Šeškovi ulici. Obrt kiparja Draga Koširja na temo k ribniku, kjer so sicer blizu Rib oživitvi starodavne lesne in lončar niki, ki so stalni udeleženci semnja 900-letnice Ribnice (ki jo praznuje nice, a odmaknjeni od civilizacije, (pokrovitelj semnja je že vrsto let ske obrti. Predvsem žele za to dejav jo vse letošnje leto, osrednja prosla kar jim zelo prija. Hrano in pijačo si Zveza obrtnih združenj Slovenije), nost zainteresirati mlade in tako va pa bo v nedeljo, 12. septembra); hlade v bližnjem izviru. Sicer pa jim bodo razstavljali in prodajali v ulici v prostorih športnega centra pa je vse, kar potrebujejo za življenje, proti Čevljarskemu mostu in oko bodo odprli razstavo vseh društev, pri roki: nekaj v okolici narave, TUDI TAKO SI AŽURNI OSKRBE HRANO - Ribiču, ki lici. Za kramarske „štante” je rezer katerih dejavnost je povezana z na nekaj pa v Ribnici. dnevno karto, fantje z „azume“, ki so tudi sami ribiči, tudi p0"3 virana Ljubljanska cesta in delno ravo. Tukaj so fantje z „azurne“ vse od žejo, kako se ulovi krap. Na fotografiji del „azumih“: na levi Luk®’ Urbanova ulica. Ribniška industrija J. PRIMC junija do konca septembra, ko se desno pa Kobilica. (Foto: Glavonjič) pa bo razstavljala in prodajala svoje izdelke v Kolodvorski ulici. 9 Sejem se bo začel uradno ob 9. uri s parado. Ob 10. uri pa bodo KO DRŽAVA ODMIRA začeli odpirati več razstav, in sicer v Ne vem več natanko, kdo sem 9 . . Nič čudnega ni, da ta dr Nisem navdušen, toda obi Naročim brizganec, ki ga Minutko, dve.” „Tako lahko žava odmira, ko pa vsi tako izgo skati bo treba psihiatra. Zad dobim, glej čudo, hladnega. V parkirajo samo kozli, človeška nje čase se mi dogajajo čudne bifeju je malo gostov, a so revamo zanjo. bitja puščajo avtomobile na ... Če bi bil še enkrat mlad. KRŠKI TRAKTORISTI reči. Čakam v vrsti v samo kljub temu opiti. V nikogar za to označenih prostorih!” postrežbi, topo strmim pred bi se poročil z državo in ne z NAJBOLJŠI posebej ne zapičim oči, da bi Odštejem kazen in se odpe žensko. To pa zato, ker bo hitro se, ko zaslišim za seboj močan se ja izognil kakršnemu koli Krški aktiv mladih zadružni ljem, jaz, kozel. umrla. ženski glas: „Premakni se že pogovoru. „Kaj me gledaš, kov je 22. avgusta v Velikem Da ne bi delal prevelike . . . Letošnja turistična letina : naprej, vol!“ „Meni govo bo najbogatejša doslej: na črno Podlogu pripravil posavsko tek afna zguncana? “ „Oprostite, poti, sem šel do gozda po # rite? “ „Tebi, ja, vol zarukani! nikogar nisem gledal.” „Mene sem kupil že 3000 nemških movanje traktoristov. Sodelo travniku. Ko sem ga skoraj • valo je pet ekip, po dve iz Brežic Mar ne vidiš, da se je treba si gledal, ne brij norcev! dosegel, seje izza grma pojavil mark. ... Na Ljubljanski banki na $ in Krškega ter ena iz Sevnice, s pomakniti za korak? “ Poma Zapičil si se vame s svojimi pred menoj zagoreli hrust: knem se, jaz, vol. banki zaupanja — imajo že svin skupno 15 tekmovalci. Zmagala opičjimi očmi. Nisem slep.“ „Kar takole bomo hodili po 9 je ekipa Krško I. Med posamez Semaforizirano križišče. čnike privezane na vrvici. Plačal sem po skrajšanem travi, kajne? “ »Prečkal sem.” . . . Razpet sem: kapitalizem 9 niki sc je v teoretičnem in prak Rdeča luč. Kuham se v raz postopku in preko mojega Prečkal si, ne? Pazi, da ti s je gnil, mi pa odmiramo. 9 m ' •• tičnem delu tekmovanja najbolje gretem avtomobilu, šipo opičjega obraza je potegnila . . . Pogreb države bo edin1 odrezal Brežičan Slavko Petan, sekiro ne naredim prečke na 9 JARMOVE „FURIJE” - V imam odprto. Do mojega hladna sapa. vrhu loganje, svinja raz pogreb, na katerem ljudje ne drugi jc bil Marjan Jurečič, tretji obraza pride drug obraz, zari 9 parku znotraj obzidja ribniške Jože Menič in četrti Ivan Bogo IN e bi našel parkirnega pro vajena!” „V gozd grem po bodo jokali. ga gradu je n.ed drugim tudi tal pel. »Misli gospod bik še stora, če bi napravil tisti 9 vič (vsi Krško). Prvi trije po gobe.” „Če te še enkrat zalo . . . Kolikor poznam naše na razstava del, ki sojih v dose samezniki so dobili pokale in so dolgo tako sedeti in buljiti trenutek samomor s skokom v tim, boš šel res!” Pa me je 9 predse? “ Naj mar zapeljem navade, bomo organizirali tudi danjih štirih likovnih kolonijah se uvrstili na republiško tekmo vodnjak. ,,Tu ga prislonim,” spustil dalje, mene, svinjo raz potreb države — na državne stro 9 vanje traktoristov, ki bo 3. in 4. skozi rdečo? “ „Kaj gospod ,Janko Trost” v Ribnici ustva sklenem. Na banki dvignem vajeno. ške. 9 septembra v Novi Gorici. Kot bik ne vidijo dodatnega sema- rili udeleženci kiparji. V tej rib nekaj denarja, in ko se vračam Zdaj lahko razumete mojo . . . Zanima me, če bodo tudi 9 niški ,,Forma vivi“ je že nad rezerva potuje tja tudi četrto- fora, ki sveti zeleno in velja za k avtomobilu, vidim, da odločitev obiskati psihiatra. državi uničili osebno izkaznico, uvrščeni. Moštvu Krškega pa je 9 deset del, med njimi tudi vse tiste, ki zavijejo v nekdo sloni na njem. „Se mar Pri moji veri, da sploh ne vem ko bo odmrla. tako že drugič uspelo osvojiti desno? “ Osramočen pri 9 .JFurije”, y jih je letos ustvaril prehodni pokal. tako parkira, kozel? “ ,,Samo več, kdo sem. akademski kipar Stane Jarm iz tisnem na plin, jaz, bik. po nekaj cvenka sem skočil. TONI GAŠPERIC TONI GAŠPER1^ 9 Kočevja. (Foto: Primc)