Glasilo Socialistične zveze delovnega ljut ^iča Novo mesto

Lastnik lu Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — ^icjuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva Stev. 20 (332) Leto VII, Posamezna Številka 10 din. — Letna naroinlna 480 din, polletna 240 din, In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške Telefon uredništva in uprave: St. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno- dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it. 60-KB-16-Z-24 NOVO MESTO, 20. JULIJA 1956 raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel

Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva V počastitev llllil USODNI Dneva vstaje Organizacije Zveze borcev in pohod iz 4 smeri v znano parti­ mm Socialistične rveze v našem zansko vas Drganja sela, kjer okraju pripravljajo tudi tokrat bo miting z nastopom dveh pev­ vrsto prireditev in proslav v skih zborov, govor in družabna počastitev 22. julija — sloven­ zabava. Organizacije v Treb­ STREL skega narodnega praznika. V njem pripravljajo pohod na Novem mestu bo jutri zvečer Vrhe, kjer bodo odkrili narod­ povorka članov vseh organizacij nemu heroju Jožetu Slaku-Silvu »... Blagor narodu, fcf v uri pre­ in društev skozi mesto in zbo­ spominsko ploščo. Tudi tu bosta izkušnje, ne da bi vpraševal, kako rovanje na Glavnem trgu. So­ pela dva pevska zbora. V Prečni so dragi pravilno ravnali v podob­ delovali bodo gasilci, konjeniki, nameravajo prirediti letalci nih primerih, preprosto in lahko- strelci, pripadniki JLA, lovci, manjši letalski miting s skoki srčno pobere prvo gorjado t*dri- telovadci, kegljači, motoristi in padalcev. O različnih podobnih ha z njo...* drugi. Na zborovanju bo tudi prireditvah in izletih poročajo LEV TOLSTOJ sporočeno, kam vse bodo v ne­ tudi iz mnogih drugih dolenjskih (>, *ojna in mire) deljo organizirani izleti in po­ krajev. Tudi na Mirno goro, Gor­ hodi v znamenite kraie iz let jance, na Frato in Rog bodo po­ NOV. Hkrati bodo v okolici za­ hiteli ,v nedeljo mnogi delovni Dvaindvajsetega julija praznujemo SloTencI goreli kresovi, bregove Krke pa kolektivi in se v gozdovih in na petnajsto obletnico najpomembnejšega in najslav­ bodo razsvetlili z bengaličnim sončnih košenicah spomnili to­ ognjem. V nedeljo bodo pohodi varišev, ki so se borilj za svo» nejšega dejanja svoje zgodovine. 22. julija 1941 so v partizanske kraje. Društva bo­ bodo. rašiški partizani v Tacnu pod Šmarno goro prvič do organizirala v počastitev 22. Vodstva množičnih organizacij napadli nemškega okupatorja. Prvi partizanski julija več tekmovanj in nasto­ vabijo vse prebivalstvo, da se strel je bil signal za začetek ljudske vstaje po vsej pov. V soboto zvečer priredijo množično udeleži jutri in v ne­ m veslači 2 tekmi na Krki, tekmo­ Sloveniji in zato je 22. julij dan začetka oborožene deljo proslav in počastitev Dne­ vali pa bodo tudi odboj kar j i in va vstaje. vstaje. Nekaj dni pred tem so počile prve partizan­ kegljači. . ske puške v Srbiji in črni gori, kmalu nato še • Strelci 14 družin v okraju bo­ V nedeljo strelsko tek­ Hrvatski in ostalih naših pokrajinah. Začele so do priredili v nedeljo množična movanje najslavnejše poglavje v naši tisočletni zgodovini. m športna tekmovanja. Motoristi Strelska družina »Vinko Pader- bodo organizirali v nedeljo do­ šlč« Novo mesto priredi v poča­ Prvi partizanski strel pri nas pa ni bil samo poldne lov na lisico, nato pa se stitev Dneva vstaje v nedeljo, začetek vojaškega upora proti osovraženemu oku­ bodo zbrali na Rogu motoristi iz 22. julija ob g. uri množično strel­ sko tekmovanje na starem stre­ patorju. Bil je usodna prelomnica, ob kateri se je Novega mesta, Črnomlja in Ko­ lišču ob Krki v Novem mestu. zaključila dolga vrsta porazov in ponižanj naše čevja pri Bazi 20, kjer bo tudi Tekmovalo se bo z vojaško pu- krajša slovesnost. Sko na razdaljo 100 metrov na žalostne preteklosti, začelo pa se je obdobje zmag ustrezno tarčo. Pravico udeležbe Prosvetni delavci in odborniki Imajo vsi člani športnih in teles- našega naroda. Prvi strel rašiških partizanov je ZB ter Socialistične zveze bodo novzgojnih organizacij, sindika­ tov, ZB, LMS, SZDL, pripadniki Slovencem odprl vrata v resnično našo, prerojeno organizirali v vseh večjih kra­ LM in JLA. Vsak udeleženec iz­ domovino, ki smo si jo ustvarili v boju za življenje jih na predvečer Dneva vstaje streli j nabojev iz ležečega polo­ žaja. Kdor bo od petih strelov in smrt in v bratski povezanosti s vsemi jugoslo­ akademije, v nedeljo pa poho­ de v partizanske kraje. Povsod imel tri zadetke v tarči, prejme vanskimi narodi. Napredne, revolucionarne ideje spominsko medaljo. bodo ljudje obudili spomin na Vsak udeleženec plača za pri* so postale življenjska stvarnost in ustvarjalno delo Ston začetek naše revolucije in vse- Javnino 10© din, kar bo porab­ sto in sto tisočev. Najtežjo izmed vseh preizkušenj Ijudske vstaje v letu 1941. No­ ljeno za kritje stroškov. Ljubitelji strelskega športa -* je slovenski narod prestal tako kot sta ga učila vomeški gasilci bodo imeli v vabljeni! nedeljo dopoldne večjo mokro Komunistična partija in Osvobodim* fronta: vajo v Brusnicah. V Mariboru bo drugi pravica In svoboda ne smeta In ne moreta nikoli NIKOLAJ PIRNAT: Bo rili so s« kakor levi V Straža bo 22. Julija ejutraj umreti. Vstaja in revolucija sta iz naroda hlapcev gasilski festival rodili narod herojev. Pogumno in visoko je vzdignil i Slovenije slovenski delovni človek glavo in zastavo upora, SLOVESNA PODELITEV V Mariboru bo 4. in S. avgu- ki je vihrala v krvavem soju najstrašnejše vojne in %ta II. gasilski festival Slove­ nije, nad katerim je prevzel po­ zločinskih napovedi fašistov, ki so nam prerokovali kroviteljstvo Glavni lodbor SZDL izginotje s površja zemlje. Toda narod, ki se bori Slovenije, organizacija pa Je za­ za življenje, ne umre. Partizanska prisega jugoslo­ TRDINOVIH NAGRAD upana okrajnemu odboru gasil­ vanskih narodov, da ne bodo položili orožja iz rok Letošnji nagrajenci: Božidar Jakac, Marjan Kozina, Ivo Pirkovič, ske zveze Maribor. Računajo, da prej, dokler ne bo fašistični tlačitelj popolnoma raz­ bo v glavnem sprovodu sodelo­ bit in uničen, dokler ne bo osvobojena zadnja ped Svoboda iz Kanižarice in PD »Lojze Košak« iz Kostanjevice valo nad 6000 uniformiranih ga­ silcev, pa tudi člani Rdečega naše zemlje, je bila uresničena do kraja in kronana V soboto 14. julija, na obletnico Trdinove smrti, križa, civilne zaščite in orga­ z največjo in najpomembnejšo zmago vseh naših h okrajni Svet zveze Svobod in prosvetnih društev nizacije predvojaške vzgr>je. Ze­ dosedanjih deset in stoletij. Mejniki, ki smo jih v Novem mestu podelil letošnje*Trdinove nagrade. V lo zanimive bodo gasilske vaj« postavili z narodnoosvobodilno borbo, pričajo nam dvoranici Dolenjskega muzeja so se zbrali povabljeni z najmodernejšimi napravami gostje — zastopniki družbenih organizacij, ljudske posebne vrste. in vsem drugim, da smo s pogumom, požrtvova­ oblasti in ustanov — in letošnji Trdinovi nagrajenci: nj em, z ljubeznijo in s ponosom ustvarili veliko akademik, slikar Božidar JAKAC, akademik, skla­ delo za svobodo in mir na svetu. datelj Marjan KOZINA ter zastopnika obeh nagraje­ Dvajseta obletnica Seveda pa dvaindvajseti julij • naši zgodovini nih društev: DPD SVOBODA IZ KANlZARICE, pred­ tekstilne stavke sednik Slavko Grahek, in PROSVETNEGA DRUŠTVA ni osamljen dan, niti se ga ne spominjamo zgolj LOJZE KOŠAK IZ KOSTANJEVICE, predsednik Emil 16. septembra bo v Kranju samo kot dneva začetka oborožene vstaje našega Košak. Nagrajenec Ivo PIRKOVIČ, publicist, osebno cenltralna proslava ob 20-letnici naroda. Za nas je Dan vstaje simbol vsega novega, ni mogel priti in ga je zastopal podpredsednik ObLO veliko tekstilne stavke v Slo­ kar je sledilo letu 1941. Je spomin na preteklost, Publicist Ivo PirkovlS Boris Andrijanič. veniji, krajevne proslave pa bo­ do tudi v Mariboru, Ljubljani, brez katere tudi 22. julija ne bi bilo, ki pa hkrati Predsednik okrajnega Sveta tudi tujemu svetu; skladatelj prispevek za zgodovino NOB Kranju, Celju, Jesenicah, Trži­ združuje sedanjost in bodočnost. Praznik začetka zveze Svobod in prosvetnih Kozina, prav tako novomeški in zlasti za njen delež na Do­ ču, Skoti i Loki, Kamniku in oborožene vstaje je zato slovesen dan za vse, ki društev Tone Bele je na krat­ rojak, je s svojimi partizan- lenjskem: Svoboda v Kaniža- drugje. Izšel bo poseben zbor so pripravljali upor in revolucijo, ki so 22. julija ko orisal življenje in delo na­ kimi pesmimi, zlasti pa s sim­ rici in Prosvetno društvo Loj­ nik, v katerem bo zbrano zgo­ grajencev ter utemeljil pode­ fonijama Bela Krajina in Ilo­ ze Košak v Kostanjevici sta : enkrat za vselej prelomili žalostno zaostajanje Slo­ dovinsko grad vo i« takratnih litev nagrad. Božidar Jakac, va gora postavil izreden glas­ bili v zadnjem času najbolj tekstilnih stavk po Sloveniji, vencev za dogodki. Je dan naših borcev in aktivi­ Novomeščan, je v svojem beni spomenik trpljenju in delavni društvi na področju izdelane pa bodo trudi posebne stov, praznik toplega spomina na nje, ki so pot v umetniškem delu upodabljal zmagovitim borbam naše na- novomeSkega okraja in sta res spominske značke. Pokrovitelj svobodo zapečatili s svojo krvjo, pa hkrati tudi in upodablja čudovite lepote veliko storili za kulturnopro- proslave je Član CK ZKJ Franc svoje rodne Dolenjske in jo svetno izobrazbo na svojem Skladatelj Marjan Kozina slovesen dan mladega rodu, ki prevzema dediščino Leskošek-Luka, ki je kot pred­ je tako s čopičem predstavil področju, zato sta popolnoma sednik strokovne komisije stav­ očetov, mater in starejših bratov. Dan vstaje slo­ petala v glasu, je priznanje in ne samo domačemu, ampak upravičeno prejeli Trdinovo ko tudii neposredno vodil. O venskega naroda je in bo praznik vseh, ki uresni­ nagrado za prizadevno in počastitev, ki ga je prejel v svojem rodnem mestu. Spre­ zgodovinskem pomenu stavko čujejo veliko idejo naše Revolucije. kvalitetno kulturnoprosvetno tekstilcev pred 20 leti bomo v udejstvovanje. govoril je še Marjan Kozina, Slavjjie novo­ poudarjajoč, koliko j« prav kratkem obširneje poročali. 22. julij, Dan vstaje, nas s svojim simbolom w • - s V imenu nagrajencev je dolenjska zemlja dala pobud povezuje z ostalimi jugoslovanskimi narodi v skup­ meških šoferjev prvi spregovoril Božidar Ja­ za njegovo glasbeno ustvarja­ nost, ki postaja čedalje enotnejši organizem jugo­ • V počastitev 13. julija, Dneva kac. V prisrčnih besedah, ki nje. VREME slovanskega delovnega ljudstva. Daje nam moči in šoferjev, so tudi novomeški šo­ so ponovno izpričale vso nje­ Zatem so nagrajenci prejeli ZA CAS OD 20.-29. JULIJA ferji v nedeljo dopoldne organi­ govo človeško in umetniško nagrade in diplome, njim in novih vzpodbud, da nadaljujemo z graditvijo sreč­ V začetku in konec prihod­ zirali na Glavnem trgu lepo slo­ ljubezen do svoje rodne zem­ povabljenim gostom je pa njega tedna nekajkrat krajev­ nega in mirnega doma vseh svobodoljubnih Jugo­ vesnost. Vsa motorna vozila, lje, se je zahvalil za prizna­ okrajni odbor Zveze Svobod slovanov, katerim pomeni socializem odgovor na zbrana na proslavi, So v po­ nje, kajti to priznanje, je de­ in prosvetnih društev pripra­ ne nevihte, sicer lepo vreme. želje in potrebe vseh delovnih ljudi. vorki vozila skozi mesto, nato jal in ginjenost mu je zatre- vil še slavnostno kosilo. V. M.

pa se zbrala na trgu, kjer je V stoletnih viharjih je slovensko ljudstvo ohra­ strokovno združenje šoferjev nilo svoje ognjišče in ».v bratski skupnosti z priredilo proslavo. V govoru so drugimi narodi Jugoslavije gradi danes mirno svo­ se spomnili tovarišev, ki so 13, jo srečno bodočnost. Resnično zedinjeno in ojekle- julija 1943 v motorizirani enoti napadlii in osvobodili Žužem­ VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU PO NAŠI LEPI DOMOVINI SLOVENIJI nelo v veliki osvobodilni revolucionarni borbi ju­ berk. Čeprav je bila slovesnost goslovanskih narodov je slovensko ljudstvo lahko organizirana v zelo kratkem ča­ Akademski slikar ČESTITAJO K mirno za svojo usodo. Jamstvo za svobodo in ne­ su, je lepo uspela. Pogled na Božidar Jakno odvisnost slovenskega in vseh drugih narodov Ju­ množico vozil je dajal razvese­ ljivo sl'iko naraščajočega števila goslavije je v enotnosti in nerazdružljivem brat­ rodnoosvobodUne vojne; pu­ motornih vozil na Dolenjskem. blicist Ivo Pirkovič, Sentjer- stvu narodov Jugoslavije. Bratstvo in enotnost na­ DNEVU VSTAJE Šoferjem, ki opravljajo odgo­ nejčan, je s svojimi številni­ ših narodov omogočata uspešno premagovanje vseh vorno in težko delo v naši mi članki in razpravami, zla­ težav in naših naporov za uresničenje vseh naših družbi, se pridružuje ob čestit­ sti pa še z delom »Po sledovih delavci ln nameščenci vseh dolenjskih industrij' kah k 13. juliju tudi naš list! smotrov. Moramo ju varovati in negovati, ker po­ rimske volkulje«, dal bogat skih, rudarskih, obrtnih, trgovskih, gostinskih, menita naSo srečo, našo blaginjo, našo varnost, našo Sto kombajnov za letošnjo prometnih, komunalnih in ostalih podje»ii, uradov veliko bodočnost...« kot je dejal maršal Tito v želev Nova turistična proga čestitki slovenskemu ljudstvu ob 22. juliju 1951. Zemunska tovarna »Zmad« bo Pred dnevi so odprl: novo tu­ in ustanov, kmetje in ljudska inteligenca. kmetijskim posestvom in zadru. ristično avtobusno progo Beljak 'Vr­ In po tej poti gremo naprej. gam dobavila še za letošnjo že­ —Ljubljana—Portorož na pod­ tev 100 kombajnov, ki so izde­ lagi sporazuma o jugoslovansko- lani po lccnci ang'eike tvrdke avstrij.-'lurn avtobusnem turl- »Fergujgii«, tUčnem pvomelu. rfDOLBNJSKI CISTI Štev. 29 (332) i , mm Za vzgled in posnemanje ,Zmaga vodikove bombe ZVEZA BORCEV, NOVOMEŠKEGA OK RAJA POZABILA OTROK PADLIH ali sožitja* TOVARIŠEV Indijski ministrski predsednik Nehru, ki Je v četrtek pri­ V Ljubljani, v Šiški, imamo :n- doJžnost nas vseh, ki uživamo moralno dvignili 'n dokazali, da spel na Brione na razgovore s predsednikom Naserjem ta Titom« temat 2e;ezni&e industrijske šo- priborjeno svobodo in vse prido- se nri Bele krajine, udelež.te se prazno­ Pri KZ Brusnice bo vet" za­ pridružile še druge dežele, da ne bodo delale teh poskusov. prizadivnih vaših dopisnikov, ^ ^ na 26 ]942 { ko UUJ; r p ctvanj krajevnega praznika v Gra­ družnikov obnovilo skupno 5 ha Tretji dogodek v zadnjem času v zvezi s tem sila perečim urah dacu! obsežen viSnjev nasad. ViSnje problemom razorožitve, od katerega je po eni strani odvisen \& »M£ sirta Wwf & r S. S. so dobro plačano blago. nadaljnji mirni razvoj, po drugi pa zmanjšanje hudih bremen, kullno zanimivih V^*h i™n jj .vse v.4- šterlingov. 1 Pes rešil lovca *«vari, ki bi zasluzile, da pri- ~1 X"? ? • >nw>r Mno Kakor po eni strani novica, da razorožitvena komisija OZN dejo v tfsk. To zlasti razni so SJ" ' - ^ ni premaknila vprašanja razorožitve z mrtve točke, na kateri nspehJ na pospodarskem in •v»1e_ premoženje, ko jjm p« Nevsakdanjo dogodivščino na ni stoji zdaj, pa so novice o ukrepih o nameravanih ukrepih velesil prosvetnem področju, kakor ^ri;ja. ^P^Člane . przadeti^ h gc-ldružina , ki levu so rimeM " četrtek 12. ju- pred medvedko t^ud? r?a političnem, ki jih je v niso uspeh" zbežati pravočasno v fclanti novomeške lovske kakor tudi predlogi v tej smeri vzpodbudni in vzbujajo upe, da bo prej ko slej vendarle dosežen napredek na tem sila važnem takih odmaknjenih krajih go i n tonu**' đotičiIbdTv^imtSi' ***** ?f f *" ' «-^«-1*-« AVGUST LUZAR $ goščavo ta začel srdito laja*!, kjer Jo Je iz bhžme kakih 6 področju. Ti upi so trdi, kajti svet nima druge izbire: ali zmaga in v močneje razvitih sredi- l\ \ PW m J*h prepeliaij v Kuzarjevega Kala. JANKO Lužar je bil prepričan, da je korakov ustreLil Janko Kaste- vodikove bombe ali zmaga mirnega sožitja med narodi. Ali — ičih na podeželju zlogilasno taborišče na Rabu. Za- KASTFLIC in JANEZ KOVA- pes dvignil v goščavi diivjo kc v bjpu. ko je planila na aH. Tretje poti ni. Zato bi bilo res lepo In prav lostno vlP'tie °*roii RIK. V predelu Kala je t>M ta svinjo in je šel kakih 10 me- njega. da bi se bralci vašega lista iž "ta,r&ov. » spremljalo nesrečnike dan pr'rejen pogon na dnvje trov z« njiim, nenadoma pa je Medvedko *o prepeljali v No_ 0 Jugoslovansko ljudstvo je 300 ranjenih. Zavoljo tega bodo teh vasi večkrat oglasil'' in po- Vs» «** «>d. doma v izenanstvo. svinje, ki delajo ljudem precej planrtla nadenj '»di neke s>mre- vo monte, kjer Je veterinar prisrčno sprejelo in pozdravilo postavili pred sodišče 302 obto­ ročali kaj se pri njih godi, *a <^an ,e osta:' zacnsan v srcih škode na poljiih. Lužar je imel ke medvedka In ga. hode« po dr. Karel Gošler ugotovil, da predsednika egiptovske republi­ ženca. Med aretiranimi je 64 zsdnjih nogah, ud&rila * pred- je bila žival zadeta vsaj z dve. kakšne uspehe imajo, kakšne ^anov_ kot dan groze in spo- s seboj svojega paa Boja. Od ke Gamala Abdela Nasera ko ljudj, ki so izkoristili nerede za težave in podobno Tako bi se mvn nan3 *° Gračani 'zbrali že Suhonja dalje so se lovci razšli njima šapama P« glavi in pr- ma streloma od spredaj. Dolga je obiskal razne kraje naše dr­ tatvine in druge zločine, kakor bralci vašega lista seznanili P^ Pe*""' lrt« *a •vwi krajevni v streHko crto ta napredovali s'h ter ga podrla na tla. Med je bila približno 1.20 m. Lužar žave. Prisrčen sprejem priča o tudi 33 kriminalcev, ki so pobeg­ c del« in življenju po vsej prazrv.k. počasi v gozd. Bili! so narazen padcem sc je Lužar še utegnil j* odnesel dz nejubega sreča- prijateljstvu naših ljudi do mlad"? nili iz zapora. Dolenjski, se pravi tudi iz ti- Pripravljahu odbor je izdelal po kakih 200 metrov, ko s« je teifttp obmltl, da je padel na nja z razjarjeno medvedko več republike na bregovih Nila in *tih krajev in vasi, o katerih "porod prireditev: Boj zakadid v veliko, temno kolena, v istem trenutku pa Je prask na č>iu, licu in prsih, do ljudi, ki tam grade novo živ­ % V našo državo je 19. julija pes hrabro naskoki medvedko Dolenjski lovoi, ki gojijo div- tedaj malo ali pa nit ne tli- ljenj©. prispel princ No rodom Sihanuk, nsd loncem ta jo za^el grlstd. jad iin skrbijo, da se ohrani v predsednik socialistične ljudske ^:rrT7^. Otroci podlih borcev pošiljajo žival se je lotibi nato psa ta zadni ih dvph letih naraslo šte­ 0 Indijski ministrski predsed­ zveze ter bivši kralj in ministr­ šla za njim, Lužar pa se je vilo zaščitenih medvedov v na­ nik Nehrn Je imel prsd priho­ ski predsednik Kambodže. Na pozdrave s tabora v Bočni hitro pobral hti l-r.'pravil puško ših hosteh. so prišli tako do dom na Brione razgovore z za- Brionih ga je spredel predsed­ 5^^4,1^« za \'sak slučaj, č- bi kosma- neljube trofeje. tovljenja in dela naše mladi­ hodnonemškimi in francoskimi nik republike Tito, v Jugoslaviji Kakor vse kaze. i-e Luzar mo­ ne in mladinskih organizacij. Otrokom padlih borcev je sliti t odbojko, streljamo in t/.nka znova napadla, že po ne­ državniki, ki so s radnjta žav. V Parizu se je Nehru še 0 V Parizu so prekinili po­ pr Delovodja GG in tudi v svoj lokalni časnik ter l0TliJ- s taborjenja v Bočni nad za pošiljko. nogah. Strašno je rezala nad posebej zavzemal za mirno po­ gajanja med Tunizijo in Franci­ ravnavo alžirskega spora. teko seznanja starejši rod. kaj Mozirjem nam pišejo otroci ta- Največ veselja pa j«, ko se Lu*arjem, ki .• v, gostem grmi- njegovi »hlapci« jo o borioSih odnosih med ope­ mladtnske orpantjactje delate kole: zberemo ofltbli tabornega ognja, fpvju 'n go5Č3^. ni fnogel pred rna deželama', ker Pariz noč« Najprej je bilo živahno in 0 Poljske oblasti so uradno sprejeti tuniške zadeve, naj bi in kako mladina danes živt. »Okrajni odbor Zveze borcev pojemo partizanske pesmi' ta se živalio pobegniti, mi pa tud: N lepo. kot na vsaki veselici. Toda izjavile, da je bilo v znanih se francoske čete umaknile i* Obenem pa bi mladinske or- ^vo mesto nam je priredil pri- spominjamo staršev, ki so dali mofel splezati na kako drevo, etne kmalu je delovodja novomeš­ neredih v Poznanju ubvtih 53 te severnoafriške dežele, ki je ganizacije močn«je spoznale J počitnice. Za trud in po­ življenje za svobodo domovine. da bi se razjarjeni medvedk.: de! umaknil. Zaradi nepo^redn? kega Gozdnega gospodarstva ljudi, medtem ko jih je bilo nedavno postala neodvisna. ena drugo in koristile izkuš- *rtvovaln0 o se tovarišem v Srečni smo, ker nam je lepo in K.A., ki gradi cesto v Radoh.i nje, ki jih imajo v raznih kra- odboru najtopleje zahvaljujemo prijetno. Matere, ne bodite v ogroženosti j« \nnjo ustrelil. jih pri svojem delu. S tem bi ^'ljenje v naravi nam zelo Mdvedka se \% 7? h,p zgrudila, nad Vršnimi seli, kričal zdaj na skrbeh, ker nam je res dobro podarji podjetij delavci, delo­ pa sp?t planila n*d lovca, ki tega, zdaj na onega človeka. Dolenjski list postal zanimi- "Saja, posebno zdaj, ko smo na* in kmalu se bomo vrhiJi zdravi, vodja pa le za vodstveno delo — V TEM TEDNU tabor lepo uredili |n mu dali |i v?mio ustrelil š> drugič, na­ Mimogrede je napravil ljudem rej J! in privlačnejši tudi za veseli in okrepljeni. ne za - zmerjanje! — plačani us ime .Tabor Gorjanci'. Tudi vsak to pa Jft 1e izmotal iz goščav? predavanje o delavskem samo mladino. Vsem domačim in znancem lužbenec podjetja. NABIRAMO: Namen teh vrstic je, da šotor ima svoje ime {Jelen, Osa, ta tea*el teči proii' Kas+-3lcu. upravljanju, kako nima pri nas pošiljamo iskrene pozdrave! nikakršne veljave, in obetal Cvet arnike 400 din, lipe 220 vzpodbudijo ljudi, starejše in Partizan, Lilija in podobno). Medvedka ga je 7«*ledova.la ta 1 Nove knjige založbe din, rmana 50 din, šentjanževka mladino, da vzamejo pero v Vreme j« sicer neko 'ko muha­ Taborniki 7.% Novo me«to t«k!a Ta r.l'm 00 gozdu ta nMo mladim delavcem, da jih bo pri­ hodnje dni metal iz »lužo*. 140 din, slezenovca 900 din, bele roke in sporočijo listu o živ­ sto, pa se vseeno znamo zapo- v Boonl« še kekta 70 metrov po čistin'. »Kmečka knjiga« : Približno tako: deteljice 140 d n. ljenju in delu svoje vasi. Mi, »Potrjevanje posevkov« (ure­ List robide 40 din, volčje češ„ bralci od drugod, bomo to radi »TAPETNIŠTVO IN DEK0RA- »Dobro ai zapomni, Samida, dil prof. inž. Vinko Sadar) — nje (beladone) 150 din, borovni­ danes ti pred vsemi ljudmi po­ brali in naš Dolenjski Ust bo Obisk Zveze borcev terena pregled vseh predpisov, ki za­ ce 100 din, melise 150 din, sle- TERSTV0« dobito prvo na­ vem, da ostani jutri kar doma. postal še bolj pester, zanimiv devajo tehniko in metodiko zenovca 200 din, šmamice 100 grado na II. obrtniškem Da mi ne boš več prišel na in koristen slehernemu dolenj­ »Milan Majcen« potrjevanja posevkov in semen. din, O7kolistnatega trpotca 80 delo .« Mladina ga je skušala skemu čoveku. velesejmu in, gozdne jagode 100 rita, pe­ Gojiti tradicijo narodnoosvo­ pa 90 položili lep venec tudi pred miriti češ, delovodji se ne smeš »Hranoslovje* (napisala Duša Bralec Dol. lista Svajger) vsebuje zanimiv pre­ koče koprive 40 din, pelina 70 bodilne borbe, spoznavati mla- spominske plc-šce z imeni hero­ V soboto so bili na II. obrtni zameriti. Navsezadnje le izpla- P. A. gled važnih ugotovitev o pre­ din, breze 20 din. dano z bojem obetov in obisko­ jev jn padlih partizanov na Vra­ fikem velesejmu na Gospodar- čuje mesečne zaslužke. Toda'bi (Dostavek uredništva: Hvala hrani človeka, o živilih, začim­ Rastlino glad.šnika 40 din, vati partizanske kraje je ena iz­ tih v Novem mestu. V vež: SK sikem razstavišču v Ljubljani lo je, kot bi gasil požar z benci­ MA opozorijo, ki je hkrati naša bah, soli, kisu in poživilih. rmana 36 din, materine duš ce med nalog, k jih nedavno od­ Mirana Jarca so si ogledali nagrajen: najboljši obrtniški nom: želja. Bralci, pišite nam tudi 36 din, šentjanževke 32 din, likovana organizaci-ja Zveze gostje i« Ljubljane izbor parti­ izdeiki. Med 16 podjetji, ki so »Kaj pa ste vi? Jaz sem delo- »Pridelovanje krme na trav­ iz manjših ta oddaljenejših borcev terena »Milan Majcen« v ptičje kaše 180 din, hribsk« rese zanske grafike, nato pa zbirke dobila prvo nagrado po 40.000 vodja> v| ^ navadni hlapci!« nikih« (Ing. Gvido Fajdiga) — krajev!) Lubljani z zavestjo In prizadev­ strokovna knjiga o krmi, ruši, 260 din, jetičnika 100 din, njiv. Dolenjskega . muzeja, skozi ka­ d:nar.jev, je tudi »tapetništvom Toda pr; nas 1e danps Uko da nostjo uresničuje. V torek 10. izboljšanju zemlje, gnojenju in ske mačehe 140 din, urhovke 60 terega jih je po krajši razlagi dekoraterstvo* iz Novega mesta n, nihče n.;,komUr hlapec; zdaj Nove dobave naSIh ladij julija je odbor ZB tega terena oskrbovanju travnatega sveta, dta, ptičji dresen (moravks) vodil upravnik muzeja prof. za lična fotelja razmh vrst in We 1e zašumelo med mladino, za inozemstvo pod vodstvom lov. Hribarja ta o spravljanju pridelkov, zatira­ brez korenin 50 din. Janko Jarc. obl k. za katere so obiskovalci vendar ni nihče dvignil roke, Ladjedelnica na Reki »3. maj« tov. Pogaćarjeve organiziral z na velesejmu pokazali zelo ve- čeprav je K.A. vsakemu mahal nju travniškega plevela in škod­ Korenine repimca 180 din, bo­ ljivcev. Važen priročnik kmeta, deče neže 100 din, gladeža 65 }« sklenila pred kratk m z ne- dvema avtobusoma izlet kakih Gostje so bili z izletom na liko zanimanje in izrekli priza- a pestmi pred obrazom. Ljudje ki hoče sodobno gospodariti din, baldrilana 260 din, srčne katerimi angleškim; brodarji 80 otrok padlih borcev in star Dolenjsko in z gostoljubnostjo devnemu kolektivu precej laska- s0 sicer povedali vsemogočnemu pogodbe za gradnjo fl novih ve- šev partizanov jn talcev na Do- v krajih, ki so jih obiskali, res vih pohval. Z drugo nagrado je delovodji, da ne bo s pestmi in več pridelali. moči 200 din. likih prekooceanskih tovornih lenisko. Obiskali so Rog jn ba. zadovoljni. Delavnost Zverebor. bilo nagrajenih 27 razstavljal- nikogar krotil, toda kaj, ko bi Knjige dobite pri založbi Lubje krhlike 60 din. ladiij, kar je nov in pomemben zo 20, ogledali so si Žužemberk cev terena »Milan Majcen« naj cev, 38 s tretjo, medtem ko je ga tudi pri podjetju poučili, kaj KMEČKA KNJIGA, lahko pa Seme jesenskega podle^ka dokaz o visoki vrednosti izdel- z okolico, bili na Starih žagah bi posnemale tudi ostale orga- pohvalno diplomo dobilo 42 raz- nam pomeni delavsko samo- jih naročite tudi, preko vaše za­ 300 d n, kumne (kimel) 450 din, kov naših delovnih kolektivov, in v Dol. Toplicah, proti večeru nizacij« ZB. stavljalcev. upravljanje. Da so pri nas gos- druge v najbližji knjigarni. suhe borovnice 500 din.

mensko ureditev, ki so jo pri­ niso pa pokazale večjih uspe­ no. Do tedaj pa je vozil v Belo Vojne krajine. Zato So dobivali bilo plodne zemlje, niti volja nesli s seboj, bežeč pred Turki. hov. Kraška tla goltajo tudi vo­ krajino poštni voz. tako kot je redne prejemke, če že ne stalno do dela na revni zemlji. Sliko Naselili so se v novem kraju, do ta Beli krajini dobre pitne vozil drugje pred petdesetimi pa vsaj občasno. S svojih vojnih take vasi nam kažejo i* danei BELOKRANJSKA niso se mu pa prilagodili in «0 vode sploh primanjkuje. Vpra­ leti. pohodov so prinašali večkrat bivše uskoške vasi. Tipičen pri­ živeli povsem svoje življenje. šanje pitne vode rešujejo, malo­ Torej nI čudno, če je napredek nekaj plena, ki jim je izboljšal mer je vas Maiindol, Id js To je izoblikovalo tudi posebni številni studenci, skromne vodo­ tako počasi prodiral v ta od­ življenje. Moški od 18. leta da.lje ostala skoraj neizpremenjena ZORA VER GOT: tip belokranjske kmečke gospo­ vodne naprave in nehigtienični daljeni kot slovenske zemlje, da so bili stalno oboroženi in v vse do danes. V vasi imamo KMEČKA ] dinje. Tretji tip belokranjske vodnjaki, v katere teče kap- je Bela krajina tako zaostala stalni pripravljenosti. Gospodi­ hiše, ki se še danes imenujejo kmečke gospodinje je nastal v nira, ki jo po večini strežejo s za časom. Kljub vsej revščini, nja je sama oskrbovala družino, z domačim imenom »pri Kapi­ obeh, pretežno kmečkoobrtniških str^h, ne da bi jo »peljali preko zaostalosti in zapostavljanju pa to je otroke in starce, v skrom­ tan o vih«. Poglejmo »i tak dom, mestih Metliki in Črnomlju. Za čistilnikov. Posebno hudo Je za je Bela krajina dala slovenski nih domovih, ki »o jih postavili, ki pa ni edinstven, v več vaseh, GOSPODINJA razvoj belokranjske kmečke go­ vodo v sušnih letih, ki so prav kulturi nekaj pomembnih mož, misleč, da se še vrnejo v prvot­ bi našli številne take hiše. V tem svojem sestavku bi rada orisala podobo osi roma spodinje pa so bile, razen ome­ tu zelo pogosta. Bela krajina med njimi mojstra slovenske no domovino. Zaradi pičlih do­ Posebnost teh domov je lese­ Hvljenje in delo belokranjske kmečke gospodinje, njeno njenih vzrokov, nemalega po­ je namreč zaprta kotlina, saj jo besede, velikega poeta Župan­ hodkov, pomanjkanja časa in na z.gradba, ki ima le nizek te­ vlogo v kmečki proizvodnji ta v gospodinjstvu, stanje, v mena posebne talne in podneb­ obdajajo okoli jn okoli gorovja, čiča, med NOB pa je sleherna nevajenosti rednemu delu, so melj, na katerega je postavljena kakršnem Je, nasvetovala pa tod! nekatere predloge ln ne razmere tega področja naše tako da vlažni vetrovi le težko belokranjska mati odrezala pre- bile te hiše dokaj enostavne. O lesenjača. Ta je ratzdeljena na ukrepe «a izboljšanje položaja kmečke gospodinje v Beli domovine. Zato naj jih vsaj na najdejo pot vanjo. Gorovje, M neksfert kos kruha nagemu bor­ kakem urejenem poljedelstvu tri dele: v hišo. to J« soba, krajini. kratko omenim, za boljše razu­ zapira kotlino proti severu, pre. cu, pa naj je bil od kjer koli, seveda ni bilo sluha, saj ni bilo kjer prebivajo ljudje, vežo in Poudariti Je treh« najprej, da v Beli krajini prav­ mevanje živliervja ln položaja prečuje mrzlim vetrovom dostop in marsikatera slamnata streha niti primernih to.l niti delovne dru»i prostor, kjer prebivajo zaprav ne moremo govoriti o enotnem tipu kmečke go­ belok-anjske kmečke gospodinje. in, ker so nižinska področja po­ belokranjske hiše je bila pri­ •tile. Prav to je hromilo težnje živali. - spodinje, kakor Je to primer v naših drugih pokrajinah. Bela krajina je najjužnejša vprečno 150 m nad morjem — jeten dom utrujenemu, toplote po obdelovanju zemlje. Običajno Vse to je pod slamnato stre­ Analiza nam namreč poknže, da imamo v Beli krajini tri pikri jina Slovenije. To je izra­ torej precej nizka — je belo­ in prisrčne besed« željnemu »o redili po nekaj ovac in koz, ho. Hiša ima lesena tla, drugi tipe, tri vrste kmečke gospodinje: uskoško, dolin­ zito kraška kotlina, ki ima ma­ kranjsko podnebje dokaj ugod­ borcu. ki so daj a! s mleko, meso In prostori pa ilovnata. Podkls- sko in meScansko-obrtniiko. Vse tri vrste, lo vode. Reke, razen Kolpe, so no. Zime so precej mile, snež­ volno, iz katere so ženske iz­ tenih prostorov nI. Okna so zelo ilasti pa prvj dve, ne močno ločijo med seboj In so po­ tsraaiito kraškega značaja. Kra* nih padavin skoraj ni. Pač pa PRVI TIP BELOKRANJSKE delovale razne volnene pred­ majhna, običajno zabiti in, če sledica zgodovinskih dejstev, vplivov tal In podnebja ter je zelo plitek, ponekod povsem so pogoste zgodnje spomladan­ GOSPODINJE — GOSPODINJA mete, tako za vojake kot za »o dvojna, j« med obema oken­ V HISI USKOKOV precejšnja odmaknjenost Bele krajine od ostalih področij gol. Taka so n. pr. tudi področ­ ske pozebe, ki povzročajo veliko otroke. Tako stanje je bilo vse cema naphano žaganje, ki naj slovenske zemljo. ja okoli Adl»šičpv, ki jim gro*i škodo. Pobočja so zasajena z Že v uvodu sem omenila, kje do leta 1579, ko je bil zgrajen prepreči odtok toplote. V edini v nekaj desetletjih popolno osi­ vinsko trto, v doltaah pa dokaj so se ti begunci iz prvotne do­ Karlovac kot obrambna trdnja­ sobi spi vsa družina, pa naj Prvotni prebivalci Bele kra- prebege, ki so naselili obrobni romašen ie plodne zemlje, ker Jo lepo rodi sadje. Zemeljska in movine neselili. V predelih, ki va proti Turkom in Je Vojna bo še tako šieviilna. Ob-ičajno ; Jtae so prišli ob preseljevanju pas Gorjancev in južna pobočja izpira voda. Kjer so plasti zem­ podnebne pril ke so ta zelo važ­ jih stari prebivalci — kmetje krajina prenesla svoje težišče rta v taki hiši dve postelji, ls SLovencev iz Panonske nižine tega gorovja — žumberaško gri­ lje debelPiše pa se vlečejo ve­ ne in odločujoče v gospodar­ niso niti iskali niti jih niso ho­ tja. Mesto je z?s*dla redna mRlokje tiri. V sobi j« v kotu (»dolenjski naselitven- tok«, kot čevje — ter nižinsko področje liki stelniki bujne praproti iti stvu in T.ato tudi v življenju teli naseliti ob Kolpi, sredi vojska In krajišnik! so zgubili kmečka peč, ki »luži za poste­ pravi zgodovinar Milko Kot) in ob Kolpi, torej najrevnejšo zem­ brezovih gajev, kar je znak ki­ belokranjskega človeka. gozdov, v Žumberku ob neplod­ svoj pomen in svoj kruh. Kai- ljo, če je družina tako velika, pak je nastala huda gospo­ ee niRse^Hrt v Obv.-^rv,,, RiH 90 ljo, fcajtf redovitnejši kraji ob sle zemljs — podzola, ki ime Posebnost Rele krajine je nih pobočjih Gorjancev. V za­ da ne more vsa v postelje. Tudi darska stiska. Mlajši mošk so to poljtUt.v.'., .v, so Kakau zemlje Kolpi, Lahinji in DobMčicj so še to slabost, dia j? močno pro­ njena oddaljenost oziroma slaba četku Je bilo njihovo življenje klop ob peči in Ikrim j a v kotu odšli kot redni vojaki v službo, ki miru. Kasneje, v 16. in 17. bili že naseljeni. Zn^čiino za te pusten. Z izboV sanje m te zem­ povezava z ostalo Sloveniio. urejeno čisto po vojaško. Bili sita večkrat ležiiie za otroke in starejši krajišn-ki pa si ostali za starce. Peč kurijo iz veža, etoletju Je dobila Bela krajina nove naseljence je, da so Si iz­ lje so velike težake: veljale so železnica je slekla šele 1. 1914 so to mejni stražarji ob Kolpi, doma. Kot sem že omenila, al k .;.w„, 1 (Nadaljevanja) j le nove prebivalce -r uskoke ali redno dolgo ohranili evojo ple­ i« ogromnega dela in stroškov, m tik pred prvo svetovno vo]- ki so spadali v vojne oddelke Lani skoraj 46 milijonov din čistega dobička //////tusrr?t///ss//r////i'//'r*r" /tr"" Poleg tega je bilo od presežka plačnega skla­ ŠTEVILKA t 20. JULIJ 1956 da zadrug ustvarjenih še dobrih 10 milijonov dinarjev za investicije V. letu 1955 je na območju 5. ristorno zadružnikom 1 mi­ OZZ Novo mesto poslovalo 43 lijon 993.831 din; Stalna rast socialističnih splošnih kmetijskih zadrug in 1 6. rezervni sklad hranil, kre­ specialna vinarska zadruga v dit, odseka 1?.992 din; „ Kostanjevici. Med le*om 1955 se 7. investicijski sklad 15,332.968 je število kmetijskih zadrug din; zmanjšalo za 2 in sicer KZ Do­ 8. sklad za pospeševanje kme- prvin na vasi in večja proizvod brava, ki se je spojila s kme­ t.jstva 5,607.113 din; tijsko zadrugo Skocjan, in KZ 9. rezervni sklad 150.000 din; dom iz prejšnjih let, kar znaša zadrugi plačevalo podjetje. Po­ Vrpolje, ki se je vključila h 10. obratni sklad 1,185.374 din; ObM zbor Okrajne zadružne zveze v Novem mestu skupaj 237,350.987 din. To so tem n; čudno, da pri lll.OOO.OOO kmetijski zadrugi Šentjernej. V din prometa ni nobenega dobička! 11. plače iz dobička 1,694.168 sredstva, s katerimi lahko za­ To ni osamljen primer, lahko bi prvih mesecih letošnjega leta se din; je pretresel dosedanje delo v zadružništvu in na­ druge gospodarilo po obstoječih jih še našteli. To so oblike dela, je osamosvojila kmetijska za­ 12. premije 6-000 din; predpisih. pri katerih se vsa sredstva izte­ druga Vinica, pripojia pa se je' kazal smernice za nadaljnji razvoj kajo nazaj individualnemu kmetu, KZ Smolenja vas h KZ Novo 13. ostali skladi 5,242.325 din. V letu 1955 so zadruge pora­ namesto da bi se s tem krepili S to razdelitvijo dob čka na bile za pospeševanje kmetijstva zadružni sklada. • mesto in K Z Veliki Gaber h KZ J Kmetijske zadruge so izdelale z en KZ Veliki Gaber, ki ima po­ občnih zborih so se skladi za­ Ta. obširnega porodila uprav­ 9,530,941 dn. Ta sklad je bil v Ko primerjamo podatke o pro­ Šentlovrenc. Sedanje stanje za­ slovno zgubo v znesku 3,001.330 drug močno okrepili in zvišali, nega odbora OZZ, ki ga je 26. gospodarske programe za leto veliki meri izkoriščen za razne metu z odkupom iz lata 1954, vi­ drug na območju OZZ Novo din, medtem ko so druge zadru. tako da razpolagajo zadruge junija podal predsednik Viktor 1956. Ti programi ne bodo v le. akcije, ki so jih zadruge orga­ dimo, da promet iz leta v leto mesto je: 40 splošno kmetijskih ge ustvarile 55,866.328 din dobič­ narašč-a, kar dokazuje: zdaj s precejšnjimi sredstvi, saj Zupančič, je razvidno, da so tošnjem letu dosegli zaželenih nizirale kot n. pr.: škropljenje zadrug in 1 vinarska. ka. 1. da so kmetijske zadruge za­ znašajo skupno vsi skladi kmetijske zadruge v letu 1955 uspehov oz, rezultatov jiz slede- sadnega dreva, gnojilna, posku­ V letu 1955 so kmetijske za­ č:h razlogov: jele ve&jo kclično kmetijskih pri­ 237,150.987 din. naredile v utrjevanju zadružni­ Kmetijske zadruge so vsa se, dotacije za semena in ple­ delkov, druge ustvarile skupnega pro­ štva korak naprej. Ko je v uvo­ 1. za kmetijske zadruge je to ustvarjena sredstva razdelile na mensko ž vino itd. Sklad za po­ 2. da Je kmetijska proizvodnja meta v znesku ene milijarde in Ta uspeh kmetijskih zadrug dnem govoru prikazal splošne začetek in povsem nova stvar, sklade, ki so v celoti na razpo­ speševanje kmetijstva je zelo porasla, kar se kaže pri odKupu 728,405.374 din. Pri tem prometu je bil ustvarjen predvsem iz živine, prašičev, krompirja in tudi gospodarske razmere v naši dr­ ker niso imele še potrebnih lago zadrugam za nadaljnji raz­ širok pojem, zato so poedine za­ je bilo ustvarjenega čistega do­ odkupne in trgovske dejavno­ ostalih poljedeljskih pridelkov. sti: pri odkupu kmetijskih pri­ žavi, katerih sestavni del so osnov za planiranje, voj posameznih panog. Po sta­ druge to izkoristile in sredstva Indeks prometa v odkupu: leta bička 45.911.406 din. Ta uspeh kmetijske zadruge in se v okvi­ 2. 79% kmetijskih zadrug v nju 31. XII. 1954 so imele za­ sklada porabile za druge name. 1953 100%, leta 1954 104%, leta 1355 So beležile vse kmetijske za­ delkov za 8.439.082 din, pri od­ ru tega lahko razvijajo, je med našem okraju je brez upravni­ druge vseh skladov 210,084.757 ne kot n. pr.: za prekomerno 122Vt. druge, razen KZ Veliki gaber, kupu lesa 28.384.756 d n. in pri ostali trgovini s prodajo potres­ drugim dejal: kov in dobrega kadra, ki bi bil din. V teku leta 1955 se je v teh regresiranje za umetna gnojila, Na področju odikupne politike ki izkazuje zgube 3,001.330 din. pa Je veliko nerešenih vpra&snj. nega blaga 7,747.335 din. Tudi Družbeni plani za leto 1955 sposoben za 'zde^avo programov skladih nabralo še 135,050.877 popuste za izvrševanje raznih Dobičke, ki so izkazani po ki ovirajo dobro organizacijo od­ ostale obrtne in predelovalne tako zvezni, republiki, okrajni in pravilno proučevanje gospo­ din, medtem ko so zadruge po­ ui'lug, kar je posled'ca, da so kupa, borbo za znižanje cen, zaključnih računih kmetijskih in občinski, dajejo našemu ce­ rabi« v letu 1955 107,784.647 din, strojni odseki v nekaterih za­ zmanjšanje režijskh stroškov na zadrug, so posamezni občni zbo­ dejavnosti pri zadrugah so bile darskih problemov na svojem : ostanek skladov v znesku din drugah zaključili svojo bilanco poti od pro .zvaj8i!ca do ootrošrdka ri zadrug razdelili v naslednje v omenjenem letu pri vseh za­ lotnemu gospodarstvu smer in­ območju, ter vpraSenje organizacije odku­ z izgubo. sklade: drugah aktivne, kajti zadruga tenzivne jlega gospodarjenja s 3. dolgoletne prakse razdelje­ 27,266.230 je prištet k skia- pa, da bi se prilagodi'! povpra­ 1. zakonite obveznosti 125.523 so take dejavnosti, ki niso- bile finančnimi sredstvi in sicer ta­ vanja zadružnih fondov, katere ševanju na trgu in usmeril pro­ izvajalca v proizvodnjo iskanega din; rentabilne, opustile. ko, da gre manj investicij za ka­ je družba pustila kmetijskim pitalno izgradnjo ključnih ob­ bi aza. 2. anuiteto za 1. 1955 4,872.215 S sredstvi skladov bodo za­ zadrugam za uveljavljanje socL Enoten odkup od proizvajalca jektov, kakor je bilo to v prej­ din; druge tudj v letošnjem letukrs- alističniih principov, ni bilo moč je urejen z uredbo, ki pooblašča šnjih letih, m več .poudarka na 3. pokritje izgub iz prejšnjih pile svoja osnovna sredstva, s tako hitro prekiniti. kmetijske zadruge kot edine or­ investicije v kmetijstvu in za gane, ki lahko odkupujejo na svo­ let 783-217 din; katerimi bodo pomagale zadruž­ družbeni standard (komunala). Kljub temu, da ugotavljamo jih območjih vse kmetijske pro­ 4. obvezni prispevek v rez. nikom pr; dvigu kmetijske pro­ slabosti pri izdelavi programov, izvode Postavlja se vprašanje, V našem okraju je bilo leta 1955 al: so vs* kmetijske zadruge spo­ sklad .8,899.831 d n; izvodnje. Jože Sprajcer porab".jenih 18 milijonov dinar­ pa le smatramo, da je s tem sobne odkupovati vse artikle aH jev za kmetijstvo, za leto 1956 napravljen korak naprej, ker je ne? Pr?iksa je pokazala v zad­ s temi programi postavljena njem času, da je 30"'« naš'h za­ pa je določenih 28 milijonov di­ drug izkoristilo to pravico s tem, narjev sklada za pospeševanje podlaga za dailjše obdobje pla­ da so pri odkupu poednih pri­ PRED POTRJEVANJEM KORUZE kmetijstva 1*1 38 mil'Jonov di­ niranja v kmetijskih zadrugah, delkov (kn-t n. Dr. pri govedu) narjev za kmetijske investicije. s katerim se bo usmerila kme­ zaračunavale maržo, -ne da bi nji. Zanimanje za koruzo raste taka leh pore, da sorta ni odporna hov odgovorni uslužbenec »e od­ Poleg teh skladov imajo občin­ tijska proizvodnja. pri nas kot drugod po svetu. preti lomljenju od vetra ln ne­ kupe spravil. Ce bi dopuščali to Države severno «d nas, kjer ski ljudski odbori svoje investi. V našem okraju prevladuje še naprej, potem smo s tem po­ urja. Znkrnele in jalove rast­ cijske sklade v višmi 42 milijo­ kmečko prebivalstvo, saj se stavili samo enega posrednika ve* imajo tutJi daljši dan, ki pov­ line slabijo sorto, ker pa je ko­ nov dinarjev za organizacijo ve­ bavi s kmetijstvom. Kme­ med proizvajalcem in potrošni­ zroča, da koruza v dozorevanju ruza tujeprašnica, prenašajo te kom, kar je neupravičeno, T*k:m zalsasni ali pa sploh ne dozori, rastline s!aba svojstva dedno terinarske službe in za druge tijske površine so razdeljene kmetijskim zadru sam. kler še ni akcije, k; bi jih organizirale ob­ tako-le: njive -in vrtovi 30.814 dobre organizacije odkupa, pred­ se trud'jo. da bt našle ali pa naprej, seto jih ne sme biti v čine in kmetijske zadruge za ha, sadovnjaki 1.593 ha, vino­ vsem zaradi pomanjkanja stro­ vzgojile takn sorto koruze, ki posevku, ki ga komisija pregle­ kovnega kadra, bo treba wma- izboljšanja kmetijstva. Pri tem gradi 3.930 ha. travniki 12.220 ti tudi v njihovih prilikah dala duje. Ravno tako ne sme biti gati pri uTK^bllPTviu kadra !h kleno in kaljivo zrnje. M j Slo­ posevek napaden od raznih bo­ niso upoStevani fondi kmetijskih ha, senožeti 18.042 ha, pašniki Vladimir Lanmt: SMIKEL PRI NOVEM MESTU sami crgjnizacji. V pr'merih pa, zadrug za pospeševanje kmetij­ 23.440 ha, gozdovi 74.509 ha, ne­ krier :maio zadruee sposobne vo- venci smtv si ustvarili z odbiro, lezni in škodljivcev, posebno ; stva. plodno 8.445 ha, skupaj 170,993 d lne 11 udi in bočejn ta ooložaj ki jo je opravljal naš kmet sko­ ne cd bulave sneti, koruzne PROMET Z ODKUPOM SE JE POVEČAL, VENDAR izkoristiti na račun šibkelšh za­ zi desetletja, množico domačih, prašne sneti, koruzne rje, pro- Upravni odbor Okrajne za. ha. drug, to treba podzveti odgovar­ "\r-5h --"t. trA*> '•"-!•">. pr-^--.gavest i in molja. družne zveze le na podlagi na­ Od tega je kmetijskih povr­ PRI VSEH KZ ŠE NI ZADOVOLJIV ja 1o5e ukrepe. Dolenjska bogata na različ­ KomMja upošteva tudi Izena­ kazanih smernic veliko razprav­ šin 90.039 ha. Na enega kmetij­ Lani so dosegle vse kmetijske Vse te slabosti, predvsem pri nih so-tua in raziičkih trde ko­ Podbočje, Gradac, Vršna sela, manjših kmetijskih zadrugah naj_ čenost r-osevka, posebej pa še ljal, kako pripraviti in poma­ skega prebivalca odpade 0.37 ha zadruge skupnega prometa pri od. Otocec, ki so premalo odkupovale ruze v tpu zgodnjih koruz, ki kupu kmetijskih pridelkov, zdra­ bolj zgovorno narekujejo potre­ izenačenost oblike storžev in gati kmetijskim zadrugam, da orne zemlje, medtem ko v me­ in brez zavesti, da Je to važen be po ustanovitvi Gospodarske po jih sej^mo po rdeči detelji, in vilnih zeliftft in industrijskem bla­ činitelj, ki vpliva na usmerjanje barve storžev. Vse to se ueo- bi njihove dohodke, ki so raz­ rilu FLRJ 0.60 ha. N&slednji gu 1 milijardo in TO8.495.374 din. slovne zveze, preko katere bodo Pa najzgodnejših koruz 90-100 proizvodnje v kmetijstvu. Se ve­ imele večje možnosti na bolj or­ tavlfa na njivi, po pospravirn, deljeni na sklade v letu 1956. podatki nam pckažejo. kako iz­ Od tega znaša odkup kmetijskih dno so mcčne težnje pri posa­ dnevnic, ki ;ih sejemo za pride­ naložile v tiste panoge, ki bi pridelkov 3.20,475 737, odkup lesa ganiziran in hitrejši način izvrše­ ko je kiruza že ckužuhana, Da razito prevladuje v novomeškem meznih vod'In h uslužbencih za­ vati odkupe, skupno organizirati lovanje zrnja še po ječmenu; krenile socialistične odnose in 460,275.395 in promet z industrij, drug za zviSanje cen kmetijskim še enkrat tipičnost storžev, njih okraju razdrobljena posest kme­ blagom 947,554.242 din. Ko rnali- razne predelovalne obrate, mesa pravimo jI jermenka. prvim dvigale kmetijsko proizvodnjo. artiklom, ki gre v korist samo rije, sušilnice in podobno, Se bolj izenačenost in pridelek. tijskih gospodarstev: ziramo odkup kmetijskih pridel­ proizvajalcu, namesto da bi za­ smo pa nadeli skupno ime do­ kov, lahko trdimo, da ie večina pa se kače potreba po ustanovitvi druga delala s primerno rezilo, ki kmeti jsko-proi-zvaja'mh poslovnih lenjske bitrice. POLJEDELSKI ODBORI KZ naSih zadrug dosegla dt>bre uspe­ ne bi smela vplivati na zvJSanje zvez, ki naj bi zsoemale posame. Mnogo pridelovalcev vztrajno MORAJO PRIPRAVITI od 0 — 0.5 ha 61 posestnikov ali 0,3 % he v tem, da so nekartere zajele cen pri potrcjniku. V Trebnjem celotni odkup na svojem območ­ zna področja in delovale konkretT in stalno odbira in zboljšuje to POTRJEVANJE KORUZE od 0,6 - 2 ha 2.233 posestm ikov ali 13 % je plačevala zadruga kmetom no na organizaciji kmetijske po- ju. Imamo pa zadruge kot n. pr.: krompir po taki ceni kot ga je speževalne službe' koruzo. Tuko že govorimo n. od 2,01 — 3 ha 1.115 posestnikov aH 5,9 % proizvodnji. Res je, da letos prvič zače­ pr. o Vide je vi kovuzi — dolenj­ od 3,01 — 5 ha 1.737 posestnikov ali 10 % njamo s tem, vendar bo lahko z ski hitrici. od 5,01 — 6 ha 2.239 posestnikov ali 13 % tlobro vc-ljo izbrati v vsaki K2 od 8,01 — 10 ha 1.331 posestnikov ali 6.7% kmetovalce, ki imajo takšno ko­ ZLATO, KI GA MORAMO ruzo. Potrjevanje je v njihcv nad 10 r ia 4.343 posestnikov ali 25.3 % apredek zadružnih podjetij IZKOPATI 1 prid, ker bodo semensko koru­ nekme* oval cev 4.167 posestnikov ali 24,3 % Poieg kmetijskih zadrug imamo tirov) v letošnjem letu na 7.590 speSevanje kmetijstva pri okraj Dobra dolenjska hitrica, pa zo lahko dobri") vnovčili, v ko­ Se zadružna pndjetja, ki so so. litrov. S tem pa Se nt zajet ves tudi jefmenka, predstavlja veli­ delovala pri vseh akcijah, ena pri nem ljudskem odboru 18,000.010 rist je pa tudi KZ, ker bodo višek mleka, ki Je &« na razpo­ din, iz proračuna okrajne zadruž­ kansko vrednost za nas in dru- lahko svojemu članstvu nudile Na malh in srednjih kmetijah posestva imajo premalo sredstev predelavi kmetijskih proizvodov, lago. Mlekarna ga zaradi tehr.ične ne zveze 5,120.000 din. Poleg te­ druga pri odkupu Jn trgovini. To nedovršenosti še ne more več pre­ se kraie v Sloveniji zato mo­ boljše seme, dobavljale ga pa je izkoriščanje zemljišč usmer­ za reprodukcijo. Razširjena re, so: ga so bila še uporabljena sred­ produkcija je tedaj mogoča sa­ delati, PO naši presoji bi lahko v stva, ki jih Je dodelila Zbornica ramo ukreniti prav vse, da bo­ tudi ostalim krajem v Sloveniji, jeno skoraj izključno za kritje nekaj mesecih dvignili odkup mo v okviru kmetijske zadruge. 1. Zadružno trgovsko podjetje za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. mo poiskali vse najboljše do­ ječmeni?a pa pošiljale celo V lastnih potreb za prehrano, le za odkup kmetijskih pridelkov in mleka na lo.oon l!> rov, če bodo Ta so se delno uporabila za Kme. mače izboljšane trde koruze in malo dajejo tržnih viškov. Ta premet % reprodukcijskim mate­ cdiiranjene tehnične ovije. To tijska posestva, delno IA napre­ inezemst'« o. ri adcm, Jasno dmnazuje, da mlekarna ni dek v individualnem kmetijstvu. jih tudi širili, posebno sedaj, ko prevelika in da se naši kmetje kar preveč navdušena govori­ 2. Zadružno trgovsko podjetje Celotni razvoj in napredek Je KATERO KORUZO BOMO »Les« za odkup lesa, zato zanimajo, ker. jim predstavlja ustvaril pogoje, da tudi kmetijska mo o tujih hibrid<=kih knruzah. POTRJEVALI? Sestav živinoreja glavne panoge velik vir dohodkov. postaja Okrajne zadružne zveze 3. Zadružna mesarija s predela Za dvig živinoreje Je važna tu­ spremeni način dela, tako da spre. POTRJEVANJE KORUZE V okviru kmetijske službe vo, di UMETNA OSEMENJEVALNI. idemo iz drobnega dela v poskus smo se dogovorili, da bomo po. naših dohodkov, ni zadovoljiv CA IN VETERINAKSKA BOLNI. JE DOBRA POT K IZBOLJ­ 4. Zadružna mlakama za odku>p ništvu na širše akcilsko delo š trjeveli predvsem: ln predelavo mleka, CA, kj pa verjetno v letošnjem proučevanjem rajonizacij in kon ŠANJU SORT Sestav posameznih kategorij govedi. 0,14 ovac ln 0,91 praši­ letu še ne bo prišla v poštev, ker kremo izvajanje teh preko Kme­ V potrjevanju namreč poseb­ 1. dolenjsko hltrico, 5. Vinski klet v izgradnji. ni dovolj sredstev za dograditev. tijskim zadrug v sporazumu s pro. živin« ni zadovoljiv. V okraju čev. Večji del živine odpade na 6. Kmetijsko posestvo Trška ćo­ na komisija kmetijskih stro­ 2. ječmenko, ra. Omeniti moramo tudi VINSKO izvajalci. redimo 42.009 glav goveje živi­ manjša gospodarstva od 3—8 ha. KLET V IZGRADNJI, za katero kovnjakov pregleda posevek ko­ •V metliško trdlnko, ne. Od lega je 17.325 krav, 17.342 Poleg volov je v ckraju 6.861 Na kralko bi omenili Vr ir.O je v lrtoSnjem letu na razpolago ruze in ugotovi, ali je ta pose­ 4. osta'e trde koruze. podmladka in 7.342 volov konj, skupaj delovne živine MLEKARNE PRI DVIGANJU Zl. 34,000.00(1 din investicijskega kre­ OBČNI ZBORI KMETIJ­ vek odnosno sorta primerna »a Koruze je za krompirjem na (17,4f#). V 17.189 kmečkih go­ 13.203. Na eno gospodarstvo od­ VINOREJE na Dolenjskem Mle­ dita. S temi sredstvi bodo predvi­ karna je začela pred kratkim ob­ doma dokončana gradbena dela SKIH ZADRUG SO PO­ širjenj« ali ne. Pnirjevalna ko­ naših njivah največ, «ato vsi spodarstev odpade na eno go­ pade 0,79 delovne živine. ratovati. Do meseca aprila smo do konca leta. Za drugo leto bo misija <">eluje p'o predpisih, po­ skrbimo za dobro seme naših spodarstvo I krava, 1 mlada ži­ imeli organiziran odkuo m!->ka po potrebnih še 25.OO0.MO din in ve. STALI PRAVI ORGANI sebno pa jo zantmajo rastline, domačih koruz. Potrjevanje pa val. Na 1 ha obdelovalne zemlje Stanje in gibanje ilvine T le. niiin*kih predelih, psetfvsem v sticii z-a 0'prorno in obrtniška de. naj nam k temu pomaga! sentjernefcki Oofflnj in okolici No la. Kot je važna mlekarna za ži­ SAMOUPRAVLJANJA V ki niso značilne, r-aiomljene odpade živine: 0,14 konj, 0,89 tu 1953—1958: vega mesta. Večkrat je bUo go­ vinorejo, tuko je Vinska, klet po- rastline, ker nam veliko število ing. Rado Llnzner vora o tem, da se naiši kmetje v mrn-Jina za vinogradništvo. V GOSPODARSTVU, RA­ visbisikiih predelih ne setrfmaj« za zadnjem čisu se je pokazala ka. 1953 1955 1956 prodajo mleka, češ da ni v n.Šiho. tastrofa na področju našpga vi. ZEN V ZADRUGAH, vi navadi dnevna prednja mleka. nceradništva, ker so pridelki konji 6.036 6.412 + 1,3 % 6.881 + 7% s'.otkov. Med občne zbore z do. tom ho^e uničiti«. Tak izrazit Ko Je zaeela nova mlekarna obra­ majhni, kvaliteta slaba, trg pa KJER NI DOBREGA primer je bal v Kmetij siki za­ goveda 37.835 42.009 + 11.4 % 44.950 + 7% tovati in razširjati odkupno mre- zasičen z vinom. To nam nareku­ hro udeležbo lahko prištevamo drugi Trebelno, ker je predsed­ ovco 8.833 6.761 — 23,3 % 4.735 — 23 % žo, se je v kratkem času po4tSfza4« je, da bomo prvenstveno mcTali VODSTVA občne zbore kmetijskih zadrug nik živinorejskega odbora dal prašiči 33.733 42.743 + 26,5 % 38.469 - 10 % ravno obratno kot so bile prvotne gledati na obnovo vinogradov, na Adlešiiii, Skocjan. Dol. Toplice, trditve. Mlekarna Je dvignila od­ predelavo grozdja in šolanje vin Občni zbori kmetijskih za­ Straža, Draga tuš, Žužemberk, sledeče poročilo: »Tovariši, ži­ kup mleka v iprlmer.lavi z istim za izboljšanje kvalitete, ki jo zah- drug so bili prav »• času, ko so Dobrni*, Prekopa. Kritike vred­ vinorejo smo v g'avnem obdr­ časom v letu 195S (največ 3.5O0 )i. teva trg. izšle uredbe o davku na proiz­ napačno in škodldivo, ker to lju­ na udeležba je Vrla pri kmetij­ žali, zdvj pa jo bodo takse in Iz gomJega je razvidno, da je vodna siedstva (takse) ter povi­ močan porast delovne živine di zavaja, namesto da bi se raz­ ski zadrugi Semič, Trebelno, davki uničili.« S tem je bilo šanje gc: onega sklada in zniža­ 1 1 vila razprava, kako z večjo pro­ zak iU'"»nr, njesovo poroči ^... (konjev) na račun proizvodne HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA SI JE PRIDOBILA nje cen lesu na panju. Veliko živine. V letu 1955'56 je poraslo izvodnjo ustvariti večje dohod­ Predmet razprav na občnih z-bo- več je bilo v letošnjem letu 1 ke, ne glede aH je to privatni, ZAUPANJE IN SE V KZ ČEDALJE USPEŠNEJE lih je bi , zato raz ičen. Kjefai, TUDI OD STROKOVNE število konj za 7'%, število pra- razprav na konkretnih pripra­ zadružni ali državni sektor: upravni odbori in upravniki "šičev pa je padlo za 10 %, ovac RAZVIJA vah za občne zbore kot prejšnja USPOSOBLJENOSTI pripravil'; dobre programe, z pa za 46.5 %. Izhajajoč iz stanja, kakršno je leta in to predvsem pri izdela­ Važna ustanova je Zadružna dno 1'kvidni, da bo vlagatelj, to njimi se2.ran.ili čTane zadrug že USLUŽBENCEV JE ODVI­ Ti podatki nam dokazujejo, razvidno las gornjih podatkov, vi programov kmetijskih za­ smatramo, da ni mogoče preiti hranilnica in posojilnica v Novem je član zadruge in prodajalec pred občnim zborom, tam it da predstavlja glavno osnovo na .mestu, ki ima organizirano hra- kmetijskih prid-elkov, lahko vsak drug. Vse te priprave so bile SEN RAZVOJ KMETIJSKE vasi drobno blagovno gospodar­ iz taksne drobne proizvodnje v nilno-ki-ediitno službo v 36 kmetij, čas dvignil denar ali potrebno in­ bila diskusija o oelu kmetijske odvisne od aktivnosti članov zadruge za leto 1356 pravtilna. ZADRUGE stvo. blagovno prozvodnjo brez or­ »kih zadrugah z i 2«3 vlagatelji v dustrijsko blago. Upravnega odbora in pomoči skupnem znesku vlog 9.2M.00O din. Koder loh priprav ni bilo, se jo Ko ocenjujemo delo kmetij­ Veliko je na vasi razpravlja­ ganizirane kmetijske zadruge, političnin organizacij na vasi. Pri hranilnici v Novem mestu (s razpravi na občnem zboru raz- skih zudrug, ne smemo pretre­ nja okoli taka in davkov. Po- preko katere bo omogočeno podružnico v Črnomlju) je 101 vla­ KMETIJSKO POSPEŠE­ Za pr.iDrave za občne zbore in v'jala ckcli taks. gozdmih skla­ sati *amo delo upravnega od­ edinci trdijo, da se hoče vse kmečkemu proizvajalcu vlagati gatelj s skupnim zneskom vlog itzdela/o planov smo organizira­ breme prenesti na kmeta in ga večia sredstva za večjo repro­ 3,577.00fl din, torej je skupno vseh VALNA SLUŽBA JE DO­ dov, s?:nih dovoljenj z očitki, bora, '-f- je vel'kfi *^oV''«r»i-! od vlagateljev 1M4 z J2.830.00 din vlo­ li občinske konference, kamor češ »v*? g^mj na kmeta *in g9 s (Nadaljevanje na 4. strani) s tem un'čiti. Tako miljenje je dukcijo. gami, kar predstavlja veKk napre. SEGLA ZADOVOLJIVE smo povabili uprevne odbore dek za razvijanje in uveljavljanje USPEHE kmetijaki'.n zadrug, predstavni­ hra.nil.no _ kreditne službe. Od ke občin in zastopnike politič­ ustanovitve centralno hranilno- Od leta 1953 dalje, ko smo za- Število članov v zadrugah narašča, kreditne ustanove pa do danes so čell s pospeševanjem kmetijstva v nih organizacij.

g* hranilne vlog« povečale za 50"/i. širšem obsegu, tako da smo vklju­ Ta obi ka dela je pokazala kar kaže na zaupanje kmetov v V zadnjem času se stvari bistve­ čili v te akcije vse napredne kme. dobre uspehe, ke>- smo 5 to raz. no spreminjajo in decentralzira. te, smo pri tem dosegli brez dvo. jo, tako da dobijo hranilno kre­ ma velike uspehe. Lahko trdimo, piavo vsa) delno seznanili ob­ njihovo dobro gospodarjenje ditni odseki pri kmetijskih za­ di je organizacija kmetijsko, činske ljudske odbore z glavni­ drugah večje pravice za razpola­ strokovne službe v tem Času od. mi nalogami, ki so bile tedaj Ob zaključku leia 1954 je bl'Io bili vključeni delavci, ki niso ganje 7. vlogam:, od katerih lahko Igrala veliko vlogo, posebno Če postavlie.no pred kmetijske za­ imeli interesa ostati člani za­ do 50'.'» sami paapolaga.10 za po­ računamo, da imamo na DolenJ. 42 kmetijskih zadrufl in 1 spe­ sojila svojim članom po določe­ skem opravka s kmečkimi ljudmi, druge. Občinski ljudski odbori cializirana vinarska zadruga. V te druge. C6 pogledamo število no- ni obrestni meri. Pri tem Ima naj­ ki Jim Je potrebno večkrat pove. Novo mesto, Treonje, Metlika, kmetijske zadruge je včlani en.h vovključeivh članov, to je 1.037 boljše uspehe Kmetijska zadrega ti.i;; in določeno dokazati, kaj je Črnomelj, Mokronog, Žužem­ 10,461 članov. V letu 1955 je pri­ kmetov, vidimo, da ao posame­ 2užp-mberk, k! ma Rfl vlagateljev briljie lm ka.| Je si1ab.Se in kaj bo­ berk in Straža so se za te pro­ zne zadruge vodile pravilno po­ z MS.rai din vlogami do s tem dosegli. Kot smo že orne. stopilo 1 037 novih članov kme­ Hranlno-kreditni odseki bodo nill. Je km«>Tl.V*ko.|!)oape med kmetij 377 filarov. T/.»top članstva le kronog, DesfS-tutli r»o.i. Toplice »drukati k-1** 'mrjo tan«tj« za­ nfrtfcm kimfiMIsrvu le s preutmeri. ;ko zadruge 5n občino so se p< bil predvsem v list'h kmetijskih in Se nekatere druge. upanje v zadrugo. Trgovati na tvilo proizvodnje. Kakcr je raz­ kazaM v Šentjerneju, Semiču It, sadrugah. ki niso janele urejen h Vse zadruge na cbmočiu na­ odprt raOun s llcnj'žico se pravi vidno iz bilance, *mo d^H za taka trgovati brsz gotov'ne. Zato boflo dela iz sklada aa P'^neševanje na Mirni. pristopnih izjav in plačanih de­ šega < kraja so zaključile po­ pri tem delu zadruge morple pa- k*ne+,J"*va pri Kmet!J?kih zadru. Povprečna udeležba na obč­ ležev in pri onih KZ, kjer so slovno leto 1K>5 a uspehom, ra- Ziift, da bodo vai odprti računi ve­ gših 9,530.341 din, iz sklada za po. nih zbo.-ib Je bila 60 — 85 od- Hlev »družnega posestva na Fluskl pod Trško »oru ' »DOLENJSKI CISTf r Stev. 29 (332)

KAJ JE POTREBNO ZA NAPREDEK vinogradniki, r„riođ Enopasastl in križasti grozdni sukač stj dve vrati metuljčkov, grozdnega MUkača! dolenjskega poljedelstva in vinogradništva ki spadata med najhujše škod­ ljivce vmske trte. kot jo na neha turi; škoda prve generaci- ko se brozgi dodaio tudi sred­ Iz zanimivega in obsežnega poročila šefa kmetijske službe Torej, pridelek je povsod v okrog lSO.OOOkg, kar je več kot primer ^eronospera najhujša od j«. Odrasle gosenice, ki že do­ stva p.-otii sukačem in sicer: Okrajne zadružne zveze v Novem mestu, ing. Rada Linznerja, gnojenem, visoko nad negnoie- lansko leto vsega sena in ota- trtnih bolezni. sežejo velikost 10 do 12 mm, svinčeni arsenat (hud strup) 50 zapustijo poškodovane grozdiće c1 kg in ni rosan (nestrupeno ki ga je imel na občnem zboru OZZ pretekli mesec, objavlja­ nim. Tako m samo pri posku­ ve, s tem, da so tudi letos po­ Raskriljena metuljčka obeh in se zabubijo v razpokline sta­ siedistvo) 1 kg na 100 Mitrov mo danes skrajšan pregled najvažnejših ugotovitev naših stro­ sih, saj Je n. pr. Kmetijsko po­ rabili za deteljis&a in travnika sukačev merita okrog 25 mm. re skori2 in koljev. čez 10 do brozge. Brozgi se lahko dodajo kovnjakov, kaj je potrebno, da dvignemo dolenjsko poljedel­ sestvo OZZ Trška gora pride­ nekaj nad 2 vagona gnojil. Prvi inru rumena sprednja kri- 15 dni imamo nov pojav me­ sredstva na bazi DDT in HCH, stvo in vinogradništvo. Pri tem moramo vedeti, da se je kme­ lalo letos sena in detelj za l.i, ki so prevlečena s sivorjavo tuljčka ter mladih gosenic (dru­ kj se morajo takoj uporabiti. tijska pospeševalna služba začela razvijati v našem okraju šele progo, drugi pa :nia pepelnato- gi zaro.1). Ta zarod dela škodj V primeru, da uporabimo me­ v okviru novega zadružništva in je rastla s splošnim razvojem siva k-»ili. od katerih so pred- na že razvitih jagodah, kar šanico za prvo generacijo, je kmetijskih zadrug v naši socialistični državi, ko so bili ustvar­ Organizirana uporaba potrjenega semena, gno­ n'a neenakomerno križana. i začne v drugi polovici julija. najboljši čas pr. d cvetenjem, jeni pogoji za širok razvoj proizvajalnih sil in vsestranski na­ Inopasasti ima dve generaciji jil In zaščite je pogoj za uspeh Gosenice nagrizejo kožico ja­ proti drug,' generaciji pa v dru­ predek proizvodnje. Sele s tem so bili postavljeni tndi trdni (dva zaroda), a križasti eno več. god, Ugr-izejo njeno notranjost gi polovici juljja Zaradi tegal temeni ia uspešen razvoj kmetijske službe. Metuljčki prvega zaroda pri Žitni poskusi nam kažejo na- slednje: in iz ene jagode preidejo v bi ipri čelrtem škropljenju proti enopa'5'jstem se pojavljajo sko­ drugo, tretjo 'itd. peronc-spori morali vse po su- Stanje dolenjskega kmetijstva, daje na trg razmeroma malo zi ves mesec maj ln letajo od kaču napadene vlnogrude škro­ ki ga označujejo nizki hektarski poljedelskih pridelkov. Polje­ sorta negnodeno gnojeno mraka do polnoči. Metuljčki Poškodovane jagode porjavi­ piti tudi proti gosenicam dru­ pridelki, razdrobljenost pose­ delski odseki, katerih je pri KZ domače pšenice 14,7 mtc 18,2 mtc k'ižaiiega sukača prvega zaro­ jo, pogosto so napadane od škodljivih glivic ter zat gni- gega zaroda. stev, primitivna in .slaba proiz­ samo 11, Pa še premalo- skrbijo kadolška 16,1 mite 21,2 mtc da se pojavljajo že ob koncu 0 vajalna sredstva ter strokovna za napredek poljedelstva. Naša bavarska 19,4 mtc 26,3 mtc aprila rfo polovice maja, to se jejo. To traja tudi preko me­ Fosforno v jakosti 0.1 odstot­ zaostalost kmetovalcev, je začr­ kmetijska služba je prikazovala U-l 18,3 25,5 mtc pravi pred cvetenjem vinske seca. V sredini po'etja je težko ka je tudi dob?r in se lahko talo tudi smer dela pospeševal­ in odkrivala rezerve, ki bi jih prolifik 17,2 mtc 22 mtc ti te, lef.iio pa poBCo zvečer in ločitii tno stopnjo rafzvoja od meša, je pa zalo strupen za ne sC-užbe OZZ. Reševanje teh lahko izkoristili, če bi zadruge vi rginia 14,9 mtc • 23,4 mtc pozno zjutraj. druge, ker imamo obenem človeka -n domačo žival. Nje­ skrbele za navadno reprodukci­ jajčka in gosenice ter babe in gova učinkovitost raste tudi s problemov v širini pa je možno V tem času se parijo -"n roji­ jo, ki se sestoji v glavnem v metuljčke. Križasti pa razvije temperaturo in iu» vi'šil h tem- edino preko kmetijskih zadrug, jo, oplojene samice pa polaga­ o&ato je bila tudi naša pospeše­ uporabi ustreznih količin umet­ Iz tega je tudi razviden de­ semenski proizvodnji in na nji­ še eno generacij jo. ki se prvi vi ptratu-ah uničuje gosenice v lovni načrt za zadruge, ki je vah, kjer se je seme zamenjalo jo jajčka posamerno na peci je- nih gnojil, uporabi boljšega se­ : v septembru ln dela pravtako samih jigodah. je pa tedaj bolj valna služba zelo prizadevna v grozdom, k so v tem času pol- mena selekcioniranih sort, zati­ predvsem v naslednjem: s potrjenim semenom, pridelek škodo že zrelih jagodah. Po slrupen za človeka 'n žival. izgrajevanju kmetijskih zadrug n: cvetnih popkov. Jajčka so ranju bolezni in škodljivcev in od 22.000 do 340.000 kg na ha. končanem razvoiu gosenične?!3 Zato moramo upoštevati vsa i vsemi oblikami njenih orga­ 1. Pospeševati sporazumno z drobna, velikosti 1 mm, Tumen- v boljci, sodobnejši obdelavi. kar je za 8.000—20.000 kg več zadnjega zaroda, enega in dru­ navodila o nlegovi uporabi nov in odsekov dn so tudi kme­ našo kmetijsko službo selekcio­ kasite barve in vseka samica jih tijski strokovnjaki vložili znat Mnogim kmetovalcem — zadruž­ nirane sorte, ki so primerne za na ha, kakor je naš povprečni gega sukf.ča, se gosenice zabu­ Obvezno moramo iime-ti 'zaščitno pridelek. Toda kljub vsemu odloži nrid 100. Iz jajčk se čez bijo na že omsrjen.ih skritih obleko, ne smemo vdihavati lie napore prav v organizaciji nikom te stvari niso znane, ne­ poedino področje, ker dajejo 1 imamo samo 118 ha krompirišč 10 do -12 dni teležejo mlad- kmetijskega, zadružništva. kateri pa tudi nimajo zato po­ znatno večji pridelek. mestih fer nastane zimska bu­ c trup, fkrop'mo le v smeri ve­ posejanih z dobrim semenskim gosenic;. Te napadajo cvetne ba; v tej obliki ti škodljivci V našem okraju prevladuje trebnih sredstev. tra in r.ij škropljenju moramo 2. Uvajati popolno gnojenje, z krompirjem. popke in jih povezujejo s tan­ preznrnMo temelj i o umiti roke in obraz. •rednja in majhna posest, ki gnojili, ker dajo gnojila pri ce­ kimi, svilenimi nitkami. Vsled Pogoj za moderni razvoj na­ Sredstva na brz\i HCH tn ni 13—18 din za lkg še vedno gosenl^n^ga napada še neoplo- šega kmetijstva je, da poveča­ ZATIRANJE DDT: lindan olje 0.15 odstotka, rento I03°/o, to je za vloženih jeni grozdi porjavijo in ee de­ mo sklade v zadrugah in do­ Najzanesljivejši je kemični lindapin 0.1 odstotka, DDITI^T Kmetijska zadruga ln njen poljedelski odsek 100 din 203 din vrnjenih. loma ali v celoti posušijo. V hodke kmetovalcem, najhitreje način utiranja s škropljenjem r.'ihovi notranjosti se nahajajo 0.5 odstotka, pantakan-tekoči morata biti nosilec tudi navadne reprodukcije, Lani smo posejali s kvalitet­ in najlaže pa to dosežemo z na­ ali zapraševanjem. Pri tem si skrite gosenice, omotane z delci 1 odstotka so zelo učinkovita nim semenom naših rajonizlra- vedenimi ukrepi. Naša kmetij­ pomagamo z opazovanjem leta­ ki nam lahko da skoraj milijardo dinarjev več posušenih cvetnih popkov, če­ ir; delujejo zanesljivo 12 do 15 nih sort 163 ha žit dn dosegli ska služba jo že toliko napre­ nja metuljčkov, da ugotovimo prav so škode >.elo vidne, jim dn'. V avgustu prenehsrmo z narodnega dohodka v kmetijstvu! povprečno za 380—810 kg več dovala, da lahko zadrugam po- najprimernejši čas kemičnega vinogradniki največkrat ne ve­ v-porabo airsensklh sredstev. pridelka. mag? in usmerja proizvodnjo v zatiranja. Po tej metodi škro­ do vzroka. Gosenice spoznamo V viinogradih zadružnega po­ Kako je to važno, nam bo po- cer se sučejo po podatkih sta­ tej smeri. pimo 3 do 6 dni: po največjem Pri krompirju smo dosegli v po zna'.llni barvi in sieer: go­ sestva Trška gora je bilo škroo. ^redalo nekaj številk. V našem tistike kot kaže razpredelnica letanju metuljčkom V ta namen senice enopasastega so bledo- ljeno preti gosenicam prvega okraju posejemo z žitom in ko­ z uporabo sredstev, ki smo jih postavimo v vinogradih lovne rožnate tarve s čino glav«, od zaroda s svinčenim arse-ratom. ruzo okrog 16.000 hektarov po- navedla, bi pa lahko dosegli Vinogradništvo Dolenjske je v izredno težkem posode od 1 do 2 Jutra* napol­ kriSastega pa so zelenkaste T Rezultat je bil dober. Grozdne vrSine. Pridelki so nizki in si­ znatno višji pridelek. njene s kipečimi tekočinami: stanju rumenkasrorjavo glavo. Goseni­ sukače smo opazili tudj na pokvarjeno vino, sadjevec itd., ce kri ž a ste ga suka 6 a so za raz­ ekoraj vseh ostalih vinogradih Stanje v našem vinogradni­ oskrbela tudi s trsnlm materia­ zraven pa dodamo 1 žlico slad­ na Triki gori. Prav teko se je Povečani možni liko od enopasastega veliko ! korja n nekaj ki.,;?. Take poso­ ; Sedanji pridelek: pridelek: štvu je težko predvsem iz na­ lom za obnovo. Dosedaj je za­ bolj živahne in se ob dotiku p?i'avil tudi v vinograd h na - de postavljamo po 3 do 4 na pšenica 12 —14 mtc 18—20 mtc slednjih razlogov: sajenih skupno 11,95 ha matlč- kačasto zvina j o t «" naglo pomi­ Starem gradu in v okolic; Čr­ 1 ha vinograda. Vsako jutro jih ječmen 11,3—15 mite 17—20 mtc 1. nizki pridelki in izredno njakov z najboljšim selekcioni­ kalo naprej in nazaj. nomlja. Napadene so skorai vse pregledamo in zabeležimo šte­ koruza 18 —20 mtc 22—24 mtc drago pridelovanje vina; ranim materialom, s katerim Po kont'ar.i k^mj' sena pr*- sc-rte čistih in mešanih WMH 2. močno širjenje hibridov v Evropa razpolaga. Vzporedno z vilo utopljenih metuljčkov ter dov pa tudi večina hibridnih zasaditvijo smo zaceli obnav­ tako ugotovimo Čas, kdaj naj­ sort. Skupna vrednost povečanja za 1 kg) ter zaščitnih sredstev poslednji dobi; ljati tudi socialistični sektor, da več letajo. Po podatkih stre-kovne litera­ nridelkov žit in slame, če raču­ za 187,300.000 din. Ako odbijemo 3. slaba kvaliteta vin v zad­ dobimo potrebno število hekt­ Zatflranje sukačev lahko zdru­ ture je v vinogradih, ki so ob­ namo s ceno pšenioe 30 din itd., te izdatke od 296,960.000. dobimo njih letih. arov matičnih vinogradov, ki VESTI žimo s škropljenjem proti pe­ novljeni in oskrbovani po so­ bi znaišala 296,960.000 din. Da nov dohodek za 109,660.000 ali Vpliv na nizke pridelke in bodo dajali cepiče. Na Ruperč- ronospori. V ta namen so itede- dobnih načelih vinogradništva bi "to dosegli, bi uporabili umet­ skoraj za 16,000.000 kg dodatne­ drago pridelovanje ima tudi iz­ Druga republiška kmetijska raz- vrhu. Trški gori, Starem gradu, lana tud: sredstva za kombini­ je pojav grozdnega sukača ve- nih gnojil (računamo po 700 kg ga zrnja. Brez dvoma bi lahko črpanost naših vinogradov. stava na Hrvatskem bo jeseni Vinomeru, v Kostanjevici in rano uporabo: nosprasit in nos- 1'ko manj nevaren. na 1 ha in sicer 300 kg super- s tem krili v celoti potrefoe na­ Obnova vinogradništva je re­ na novem zagrebškem velesej­ Semiču je obnovljenih skupno prasen: 1 do 1-5 odstotka. Lah- Ing. Stanoje GrkovEč fosfata, 200 kg kalijeve soli in šega okraja. sen in pereč gospodarsko-soci- mu. Pred to razstavo bodo pri­ al.ni probiem za naše področje. 16,33 ha vinogradov na sodoben 200 kg dušičnih gnojil) in kvali­ Okopavine nam pokažejo tole redili več okrajnih, rajonskih Obnova se pa mora vodit; na­ način in Tavno tako z najbolj­ tetnim semen (doplačilo 30 din podobo: in občinskih kmetijskih razstav, črtno po natančno izdelanih šim uvoženim materialom. Z na katerih bodo odbrali najlepše strokovnih smernicah. Osnova izgraditvijo silnic pod Trško pridelke in živino. Povečani možni za obnovo je kvalitetni trsni goro in v Metliki bo možno pri­ Z občnega zbora OZZ Sedanji pridelek: pridelek: material, zato se je naša kme­ delati letno 400.000—800.000 pr­ Električni pastir, kakršen je vorazrednih cepljenk, kar lahko (Nadaljevanje s 3. strani) in ra sejah UO daje kmnvtt 103 mtc 180 mtc tijska služba v skladu s smer­ bil razstavljen pretekli teden na analize ter napotke za «prejem omogoči silno hitro obnovo. pesa 226 mtc 400 mtc nicami republiških organov II. obrtniškem velesejmu v uslužbencev, ki delajo v kme­ sklepov. Ko smo govorili o od­ korenje 109 mtc 200 mtc Ljubljani, stane 16.640 dinarjev. tijski drugI, kakšen bo re­ kupih, smo ugotovili, da so sla­ Izdeluje jih Kovinska industrija zultat dela zadruge. Prav tu bosti, ki se kažejo pri odkup J Pocenitev pridelka je osnovno vprašanje na­ Ig pri Ljubljani, pa tudi državni imamo velike težave, ker ima­ večji d^l zaradi pomanjkanja Pridelek bi povečali z upora­ rale voditi in usmerjati KZ — obrtni mojster Ciril Podržaj iz mo premalo strokovnega ka­ bo 800 kg gnojil in boljšim se­ poljedelski odbori, ki bi bili se­ šega vinogradništva dobrega strokovnega kadra v Ljubljane. dra tako v knjigovodstvu kot v T menom (doplačilo pri krompir­ trgo\ .iii. Te probleme nam ne veda tudi soudeleženi na novem Vsi ti nasadi, zasajeni izključ­ našnje mezde in cene nepro- trgovini in ostalih delovnih po- ju 10 ičk, ker je cena ugod­ Ze v v.vodu tffco govorili, da ni zvezi in samih podjetjih, v Ta način reprodukcije bi mo­ 25 poskusih naslednje rezultate: materialom in večjim pridelkom. pu, pa tudi v normalnih letih, na, bt morale ta odkup še bolj­ so bil« v zadnjem času plodne bodoče vračali naz*j v kmetij­ Vse to se ne da narediti na še in bolj na široko organizira­ pridelata taksno kvaliteto vina, razprave y našem kmetijskem ske zadruge, kjer bi služili or­ pa reci i ca h. ampak so za to po­ ti. V vseh KZ primanjkuje negnojeno 24 mtc dušik in fosfor 39,2 mtc ki bi omogočila prodajo vina in zadružništvu. Pri tem se je v ganizaciji kmetijske proizvod­ trebni večji, strnjeni kompleksi. umetnih gnojil. Upravni odbori samo dušik 32,9 mtc dušik in kalij 38,7 mtc glavnem razpravljajo o ustano­ nje. V tn poslovno zvezo h; se K temu nas vsak dan bolj sili obdržala ali pa širila sloves na­ bi morali že sedaj poskrbeti, samo fosfor 31 mtc fosfor dn kalij 34 mtc vitvi Poslovnih zvez kot dopol­ vključi'i tudi nekateri predolo- stanje na domačem ln na zuna­ šega vinogradi'škega področja. da teh gnoji ne bo manjkali) za samo kalij 29 mtc dušik, sosfor, kalij 42,4 mtc nila k zadružni organizaciji. Ko vr.lni obmti. njem trgu. jesensko setev. (Konec prihodnjič) je pred dnevi razpravljal o tem 2. Kmet jsko-proizvajalna po­ vprašanju plenum .SZDL Slove­ slovna zveza, ki naj bi se poz­ nije, je potrdil sledeče: gnojhce pa gradimo dovolj movi skoraj v vseh vaseh so , Uredimo gnojišča! neje ustanovila, b> imela dolo­ Ing. Zorka Robida: nagnjene in pokrite jarke, da se tako grajeni, da sporedno s sta­ Enotna in splošna kmetijska čene naV.ge: organizirati kme­ more gnojnica naglo odtekati do novanjsko hišo stoji hlev. Na Kaj dolenjski kmet, tudi tisti, zadruga ostane naša osnovna or­ tijsko p.-oizvodnjo. Takšno kme- Ne samo v gnojišč, ki naj bodo pravilno tem ozkem prostoru, med hle­ ki nima dovolj sredstev, z malo ganizacija na vasi ln je najpri­ tijsko-proizvajaln-? poslovne oskrbovana, pa bo na njih več vom :n hišo se povsod širi malo dobre volje lahko stori? če ni­ mernejša oblika za organizira­ zveze bi organizirali za posa­ količina kvalitetnega gnoja ter manj vdolbena kotanja, v njej gnoj, kakor ne more napraviti beto­ nje kmetijskih gospodarstev, mezna pedročja, k', imajo enot­ &e varnejša emrčesa , ki je velka nadloga okoli gnoja Pa g^jnlca, ki ob nirane gnojnične jame, je dolž­ je sposobna kompleksno obrav­ ne gospodarske pogoj«. Zveza bi nam in živini. deževju, pomešana z deževnico, nost vsakega, da gnojišče pre­ navati gospodarski ppložaj '» povezova.f. več zadrug skupa i Vprašanje gnojišč pa je pri teče po vasi. Tako ima skoro stavi za hlev v primerno od­ zagolovltl razvoj kmetijstva na in jim pomagala reševati večje nas na Dolenjskem spon eno vsaka kmetija med hišami in daljenost od stanovanja in vod_ svojem območju. IVločna kmetij­ gospodarske akcije, predv-em najbolj perečih v kmetijstvu. hlevskm pragom malo gnojnič­ njaka, ga obloži a kamnom ter ska zadruga lahko najholl zago­ trke. ki i,ih posamezna zadrug* kakovost tnCefiaMalokater i kmet ima betonira­ no jezero, pravi raj za ves mo­ pokr.je in sicer zaradi zdrav­ tovi, da bodo spremembe na v*. ne zmors. Napredno mlekarstvo ne teži Več pozornosti hlevoml no, nepropustno gnojnično jamo goči mrčes. O snagi tu ne mo­ stvenih in gospodarskih razlo­ »] posledica socialistične poli­ V kmi.tiijsko-prolzvajalno po­ gov, kajti gnoj na soncu, vetru tike. Da bi lahko uspešno oora- slovno zvdz bi e vključili pre­ ta tem, da bi živinoreja dala Oglejmo si danes nego molz­ in gnojišče. Res je gradnja da­ remo govoriti in gnojnični 0 s in dežju izgublja moč ln gospo­ vlle te naloge, jih je potrebno delovalni obrati, servisna posta­ več mleka, ampak si tudi pri­ ne živine. Tu bo treba pri nas nes draga, toda precej se da smrad in mrčes stalno napol­ darsko vrednost. Za gnojnico, predvsem utrditi in odpravili ja, kar pa je glavno, bila bi zadeva, da je mleko čim boljše. na Dolenjskem marsikaj pre- napraviti z dobro voljo in z že­ njuje tudi stanovanjske prosto­ ; ki teče po vasi ali se izgublja nekatere slabosti kot so: napa­ dobro (rganizlrana kmetijska Borba za čisto, dobro, zdravo drugačiiti. Začnimo kar pri b - ljo po napredku. Pojdimo malo re. Te številne gnojnične mla­ v kraških razipokah aH celo čen odnos do članstva, usmerje. rlužba *a organizacijo proiz­ mleko je pri nas na Dolenjskem vališčih molznic, to je hlevih. na sprehod po Beli in Suhi kra­ ke so prav žalostna podoba na­ mnogo bolj pereča ko borba za jini ali Podgorju. Kmečki do­ ših dolenjskih vas)i- pronica v vodnjake in jih oku- mvst le na trgovino, razne maJ- vodnje semen, trsnega materia­ Dober hlev za molzno živino ; žuje, »i bo treba omislit gnoj­ vencaclje !*d. V tel smeri pa je lu, sadik, organizacija gospo­ ve&je- količine mleka, kajti sa­ mora biti dovolj prostoren, vsaj nične sode in jo odvažati na z^lo važno tudi vprašanje pra­ darjenji s pašniki ln zemljišči mo iz dobrega, zdravega mleka 6 m* naj ma prostora vsaka ži­ travnik© in polja. S tem se bo vilne kadrovske zasedbe. agrarne skupnost | drugih Je možno izdelovati standardne val. Zelo grešijo tudi tisti, ki n povečal pridelek hrane jn krm- Pri teh razpravah je upravni zemljišč, ki bi lih prevzel* v mlečne izdelke. imajo še po starem namesto ve­ nh rastlin, kar bo ugodno vpli­ odbor Okrajne z idružne zveze Urejanje in podobno. likih oken samo nekako luknjo Mleko ni samo nepogrešljiva valo tudi na mlekarstvo. V hle­ odločil predlagati občnemu zbo­ Poslovni zvezi bi bili zaen­ hrana mladičem sesalcem v pr­ in je seveda žival brez zadost­ ve, kjer pridobivamo mleko, ne ru, da sprejme sk'ep 0 ustano­ krat organizirani ena dn druga ne svetlobe. Nadalje naj bo vih tednih njihovega življenja, spadajo druge živali kakor vitvi dveh vrst Doslovnih zvez r.a delecjatskem siftemu. Usta­ hlev suh, ne pre^opel, da se nam ampak je tudi izvrstno živilo za molznice, kajti hrzanje konj, l sledečimi nalogami: noviteljice poslovne zveze so žival ne pomckhuži, in ne pre­ človeka, saj vsebuje vse sesta­ kruljenje svinj, kokodakanje 1. Gospodarska poslovna uve- kmetijske zadruge. Ponovna mrzel, kajti tedaj potrebuie vine, ki so nam potrebne, v taki kokoši vznemirja žvali, kar ra bi bila v okraju ena. V to zvefta bo imela svojo skupščino, žival več hrane, da si vzdrži te. obliki in tako raznotere, kakor molznosti škoduje. Prldobival- poslovno zvezo bi se vključila sestavljeno iz dftlefltov zadrug, lesno toploto. Toplota v hlevu ! v nobenem drugem živilu. Zato cem mleka tudi nujno svetuje­ vsa trgovska in gospodarska voljenih na redn h občnih zbo­ ; naj bo od 14 do 18 stopinj C. ne sme b:t živinorejca, ki ne mo, da urede v bližini govejih podjetja Okrajne zadružne zve­ rih. Skupščina izvoli upravni Umen živinorejec bo zračil svoj : bi poznal visoke hranilne vred­ hlevov tekal šča za molzno ži­ ze, skratka prevzela bi vse ope­ odbor. kateremu predseduj« hlev s pomočjo vgrajenih zrač­ nosti zdravega mleka in mleč­ vino, da se živali, ko ni pa Se, rativno poslovan le v gospodar­ predsednik upravnega odbora. nikov, kajti zračenje z odpira­ nih proizvodov, obenem pa tudi čim več gibljejo na svežem stvu, razen kmolijsko-pospeše. Predsednik Upravnega odbora njem oken in vrat zaradi pre­ načinov proi7.vodnje zdravega zraku; hlevske prostore naj vsa­ valne službe, ki b m časno še r-redvldoma ne bo profesiona­ piha, ki škoduje živalim ravno mleka. Za uspešno mlekarstvo ko leto prebelijo in vztrajno ostala ori Okrajni zadružni zve­ lec. Direktor ponovne zveze pa tako kot ljudem, ni priporoč­ Je v prvi vrst' odgovoren ži­ preganjajo mrčes. Velkega po­ zi. Ta poslovna zveza h« poslo­ Je obvezno uslužbenec, kit bo ljivo. Goveja lež šča naj bodo vinorejec, ki odbira molzno ži­ mena za molzno živ no je tudi vala s kmetijskim' feadrugarnl •odgovarjal za vse delo upravne­ tako zgrajena, da more žival vino, jo hreni, neguje in tako skrbna nega kože in redno ob­ na komisijski način. S tem bi mu odboru In koordiniral delo udobno počivati ln se očediti, odločilno vpliva na ohranitev rezovanje parkljev. omi,'toč11a, da b< *e v»t fondi, ki med posaimeznlimi obratn ter te ne da bi se pr>Skrop!la ali po­ prirojen h nVečrrh odljk, ali pa Hlev na Pluskl (posestvo OZZ na Triki gori) ima zelo dobro ao dosedaj zbrali prt Glavrli v; :pe uprf\vne7a odbor«.« legla v lastno blato. Z« odtok •akrivi, da propadejo. plemensko živino; kravv-molznice dajejo prvovrstno mleko (Nadaljevanje prihodnjič) Mdruinl zvezi, okrajni zadruž­ "•tane Somrak • DOElltltK! GtlV«^ Stran S <'

Proslava za Dan Fluorograf iran je v občini Straža-Toplice Podoba Lojzeta Košaka vstaje v gradu Dne 26. VII. 1SSC: Popoldne v Dol. Sulicah za vasi: II. ek'pa (a) Otočec I. ekipa (e) Gor. Susice ob 1530 Dopoldne v Do-. Krcnovem za (Ob peti obletnici PD »Lojze Košak« v Kostanjevici na Krki) Drsanja sel a ob 16.30 vasi: KraJevnj odbor., in člani Zve­ Dopoldne v Gor. Straši za vasi; SeiiSče. Cerovec, Vel. Družinska vas ob 6.30 Ko smo pred petimi leti v februarja 1925 v Kostanjevici veselila kmetija in je rad delal. ze borcev iz Otočca, Smarjete, Gor. Straža ot> 6.30 Rigelj ob IS Dol. Kronovo ob 7.30 Kostanjevici ustanavljali SKUD, na Krki kot sin srednjega kme­ Ker je bilo posestvo premajhno, Kronovega, Smolenje vasi in Popoldne v Gor. Sira i, ca vasi: Dne I. VIII, 195«: Gor. Kronovo ln Do- smo resno razmišljali po komu ta. 2e v rani mladosti je občutil da bi bil še on ostel doma, se Dol. Straza^ln Loke ob 15.20 Popoldne v Prečni za vasi: bovo ob 8.30 Trške gore smo »Dan borca« le_ Popoldne v Trški gori za va*»« bi ga imenovali. Druga društva trdoto življenja kajti imel je se je leta 1940 šel učit krojaške po proslavili. Organizirali smo Dne 27. VII. IX«: Podgora m Zalog ob 17.30 ?,<\ n.ia vas Ob 15.38 eo imela blesteča imena pesni­ devet bratov in sestra. Vsi so obrti k svojemu stricu Leopoldu. proslavo v gradu Otočeć, po I. ekipa (e) Trska gora ob 17 kov, pisateljev, politikov, znan­ morali trdo delati, da so se Dopoldne v Gor. Strasti za vam. Golušnik :n Senovo Učil se je poldrugo leto. Ko se proslavi pa je bila prav tam stvenikov, mi pa amo bili brez preživeli. V osnovno šolo je ho­ je začelo v Kostanjevici ilegalno Vavta vas ob 6 M Občina Pri Trški gori Ob 17.30 prosta zabava. Vreme je bilo Dne 5. VIII. 1956: imena. Cim bolj smo razmišljali, dil doma v Kostanjevici. Šolski delo za OF, se je vključil ter lepo, organizac ja prireditve HruSevec in Sela pri I. »kupa (e) G. Straži ob 8.30 tiem bolj smo bili v škripcih. zapiski pričajo, da je bil dober 20. aprila 1942 odšel v partizane. odlična, zato je bila tudi ude­ Popoldne v Gor. Straži za vasi: Dop.-dne v Gaberju z» vasi: Nazadnje predlaga pokojni to­ učenec z dostojnim vedenjem. Priključil se je Gorjanski četi, ležba številna. Proslave so *« Novo mesto Gaberje (del, 341 ljudi) ob 6.30 Ru-manja vas ob 1690 Popoldne v Gaberju za vasi: variš Gajšek, naj bi imenovali Med drugim Je zabeleženo, da kasneje Gorjanskemu bataljonu. udeležili tudi gostje — borci z Dne 18. VII. 1*56: društvo po padlem borcu Loj­ zelo dobro razumeva, da Je vlju­ Dva meseca je bil v Gorjancih, • Poljanah za vasi: Popoldne v Dragi za vasit Gaberje (del, 200 ljudi) ob 15.30 Gorenjske in je tudi njihov Poljana in Mali Rigelj ob ti Gor. Suhadol in Ju- zetu Košaku. Rekel je, da ga vsi den in postrežljiv, da je vsa potem pa je bil poslan v Belo Građenje in Seia pr) predsednik pozdrav 1 navzoče in Občice. Stare žage, Nov« gorje ob 17.30 rodbina prav lepo vzgojena in Družinski vasi ob 16.30 poznamo, da je bil h naših vrst. Krajino. Ko se je formirala izrazil željo, da bi do takih sni­ gora ob 18 II ekipa (a) Dne 22. VII. 1956: Dopoldne v Mačkovcu za vas!: Nismo se zmotili. Spoznali smo, v vsej okolici zelo priljubljena. Cankarjeva brigada, se ji je denj starih borcev še večkrat rt ekip« (a) Prav tako je zapisano, da je Dopoldne v Dol. Mokrem polju Ločna ob 630 da je Lojzetovo življenje, nje­ priključil. Udeležil se je vseh prišlo. Dopoldne v pod t urnu za vasi: za vaci: gov boj in nehanje tesno v družina zelo mirna in za napre­ borb, ki jih je vodila ta brigada. Mačkovec cb 7.30 Za dobro organizacijo 1« tre­ Podrturen ob 6.30 Zprjavln ob 7.30 ekladu z osnovnimi načeli naše­ dek vneta. Jeseni 1942 je bil že komandir Popoldne v Hrušlci za vasi: ba pohvaliai pripravljalni odbor Obrh in Suhor Ob 8.M Dne 3*. VII. 1958; ga društva. voda, po kapitulaciji Italije pa Hrušica ob 1530 Po končani Šoli je Lojze delal s predsednikom Alojzem Per- Popoldne v Podturnu za vas«: Dopoldne v potoku za vasi: Hribu pri Orehku, Pan- doma na posestvu. Zelo ga je komandir čete. Bil Je eden iz­ Lojze Košak se Je rodil 22. garjem na čelu. Prav tako za­ Poohosta ob 15.SO MaH Podljuben, Petane gerč grm ob 16.30 med hrabrih in zanesljivih Sela prj Dol. Toplicah ob 17.4« ln Gor. Mrasevo ob 6-30 Velik. Slatnik ob 17.30 borcev. 16. aprila 1944 se je služi pohvalo mladina, ki je na- Vrh orl Ljubnu ob 7.30 Dne G. VIII. 199«: študirala in dobro Izvedla kul­ Dne z*. VII. l»M: nahajal drugi bataljon Cankar­ I. ekipa (e) Dne 31. VII. 1*5«: I. ekipa (e) jeve brigade na Javorovicj pri turni program. Pohvaliti mora­ I, ekipa (e) Dopoldne v Vel. Brusnicah ALOJZ GLIŠIČ osemdeset - letnik Dopoldne v Dol. Toplicah za vasi: za vasi: Šentjerneju. Bili so izdani. mo še p'on i reke — gasilce, ki Dol. Toplice ob «30 Dopoldne v Mirni peči za vasi: Nemci in domobranci so jih pro­ so s prostimi vajami s sekirica, Popoldne v Dol. lo.plicah za vasi: Mirna peč ln Jelše ob 6.30 Vel. Brusnice ob 6-30 *. julija je praznoval kro- v društvu Je bil večkrat odliko­ Jablan ob 7.30 Maie Brusnice, Lesko- aški moj,ter AJoja Glu*t* t* Mo- van. ti jutru napadli. Od 120. par­ mi zelo navdušili gledalce. Menidka vas ob 16.30 vec In Brezje ob t ;ronoga svoj to. rojstni dan. Nje­ Tako Je tov. Glušlč s svojim BiSka vae ob 8.30 I tizanov se je rešilo le kakih 20 Za 22. julij »Dan vstaje« pa Gor. Gradišče. Dol. Gra­ Popoldne v Mirni peči za vasi: Dolenji Suhadol ob 9 govo življenje Je Mlo pestro 1» življenjem doprinesel lep dete* dišče in Dol. Polje ob 16.« bogato da»t polno borb za vsak­ borcev, ostale pa so postrelili. pripravlja Krajevna organiza­ Golobnjek ln Cesnjice ob 1530 Popoldne v Ratežu za vasi: danji kruh. — Najlepše trenutke Med njimi je bil tudi Lojze cija Zveze borcev proslavo v II ekipa (a) Rate* ob 14 30 Dopoldne v Sotesk] za vasi: Goriška vas in Vrhovo svoje** življenja Je pre*lv»jai v Košak. Ljudje, ki so padle bore* gradu Otočec ob 2. uri popol­ pri Mirni peči ob 16.30 Seia pri Ratežu ob 18 petju in gasilstvu. pokopavali, so Lojzeta prepoz­ dne. Po programu bo ljudsko ra_ Soteska ob 6.30 Malenska vas to Potovrh ob 16.30 Alojz GUtflć Je bil rojen s. Ju­ Gor. Polfle ob 7.45 Dolenji Podboršt ob 1730 Gumbe rje ob 18 janje. Vabljeni vsi borci in lija 187« v Dolnjih Ml«detl*Ui. Iz­ nali in ga še z dvema borcema I^oSka vas. Dreni« ln n ekipa (a) II ekipa (a) učil st- je za krojača iz potoval zakopali na posebno mesto. Po ostali! -a Gaberje ob 8.30 mnogo po svetu, dokler se nI le­ Dopoldne v <:or. Globodol u za Dopoldne v Malem Slatniku ta 1MB za »talno naselil v Mokro­ vojni so ga prekopali in polo­ Popoldne v Potoku za vasi: vasi: za vasi: nogu, kjer Je slovel kot soliden žili na domače pokopališče. Po 50 letih spet doma Potok in Dol. Mrasevo ob 15.30 Gor. Globodol ob 6.30 Mali Slatnik ob 6.30 Sred. Globodol in Grč Smolenja vas ob 7.30 krojaški mojster. Tu »i je ustva­ Med številnimi rojaki, ki »o Prapreče ob 16.45 ril tudi družino, a je kmalu do­ Tako je bilo življenje enega vrh ob 7.30 Popoldne v Malem Slatniku živel velik udarec — smrt svoje izmed najpreprostejših borcev. letos prišli na obisk v staro do­ Jurka vas ob 17-30 Dol. Globodol ob 8.30 za vasi: lene, matere treh nedorasla Zavedajoč se, da se imamo prav movino, j© prispel pred dnevi Dne 29. VII. 195«: Popoldne v Dolenji vasi za vasi: Krka ob 15.3» otrok. Vendar je vse otroke vzgo­ Dolenja vas in Globočdol ob 15 Mala ln Vel. Cikava ob 17.3« jil v naprednem duhu ln »o v takim ljudem zahvaliti za pri­ tud: gospod Anton Ivanetič. Po I. ekipa (e) najtežjih dneh naše zgodovino so­ 50 letih življenja v tujini je obi. Dopoldne v Vrsnih i«lih za vas«: St. Jurje in Cemše ob 16 Dne 7. VIII. 1936: dobitve NOB, smo si dali zapi­ Hrastje ln Poljane ob 17 Dopoldne v Stopičah za vasi: delovali * NOB. skal rojstni kraj Metliko, kjer Urina sela ob 630 sati njegovo ime na našo za­ Hmeljčič ob 18 B Popoldne T Uršnlh selih za vasi: St opice oh 30 Ze kot vajenec se J« rad ude­ stavo,, zastavo trdega dela za se prav dobro počuli. Iz Metli­ Dne i. VIII. 195«: St. Jošt ob 7?9 leževal pevskih vaj, T pevsko izobrazbo naših ljudskih množic, ke pošilja tople pozdrave vsem Dooindoi m Travni dol ob 1530 Dopoldne v Mirni peči za vasi: društvo pa te J* vpisal kot kro­ Laz« m Verdun ob 16.30 Crmošnjice. Brezovica «b 8.30 jaški pomočnik leta 189« v Ljub­ za katere se je tudi on žrtvoval. znancem in prijateljem v sonč­ Gorenji Podboršt Popoldne v Stopičah za vasi: XI eJtipa (a) Ivanja va ob 6.30 ljani I« Je ostal petju zvest vse V soboto 14. julija je društvo no Kalifornijo, zlasti tistim v s Veliki Orehek ob 14.30 Dopoldne v Potoku za vasi: do svojim zadnjih dni. k; jih Je z njegovim imenom dobilo v mesto Springs, in jim kliče na- Malj vrh m Veliki Kal ob 7.30 Mali Orehek in Ver­ novom e&ke občine Mali Kaj jn Vrhpeč ob 8.30 preživel v svojem domačem kra­ znak priznanja za uspešno delo svidenje v jeseni. Gospod Iva­ dun 15.39 ju; avgust* Je namreč odšel V Dol. Sulicah za vasi: Orkljevec. Sela pri Gor. Težka vo'la Ob 16.30 T Dom onemoglih na BokaJce. v letu 1955/56 Trdinovo nagrado. netič je dopotoval z letalom. Sol Susio« |n Businec ob 8.45 Zagorlcl ob 9.90 Dol. Težka voda to Tndj Man Prostovoljnega ga«i1- supnostl. čeprav Je bil le skro­ Popoldne v Prečni za vasi: Plem.be rk ob 17.30 fkeza društva Je postal le leta men obrtnik. Želimo mu, da bi še Prečna ob 15 n. ekipa (a) 1JK12 jn mu ostal zvest v»e đo da­ dolgo užival zasluženi pokoj! Cešča ves ob 16 Dopoldne v Dolžu za vasi: nes. Za svoje požrtvovalno delo V. P. Groblje in Kuzarjev Kal ob 17 Podgora in Zalog (oboje Dolž ob 6.30 Iz Kostanjevice na Krki li občine Straža) ob 17.10 Zajčji vrh ob 8 U ekipa (a) Iglenik. Vrh pr; Dollu ln Sela pri Zajčjem MUSICEVA RAZSTAVA JE ve sezone urejena v vsestran­ njo Šolska mladina, kam kolo­ Dopoldne v Dol. Kamenju za Od Predgrađa do Dobrega polja vasl>: vrhu ob 8.30 KONČANA sko zadovoljstvo. nija? Vse kaže, da se bomo za­ Popoldne v Velikrm Cerovcu Dol. in Gor. Kamenje ob 6.30 čeli pogovarjati o vodi nekako za vasi: Kakor smo že poročali, je bila Dol. in Gor. Karteljevo ob 7.15 V soboto 7. julija dopoldne Neurje v začetku julija je po­ LJUDSKA TEHNIKA TUDI tako kot Prežihovi ljudje v Ve!. In Mali Cerovec ob 1530 v dneh od 30. junija do 5. julija Popoldne v Dni. Kamencah za v KoroSi vas; za vasi: se je vračal iz Kočevja domov vzročilo na posevkih v kočev- PRI NAS >:Samorastnikih«. Zato je eden vasi; JoŽe Skufca, star 61 let, kme- skem okraju kar precej škode, odprta razstava akademskega Koroška vas ob 17 Tudi v Kostanjevici bomo izmed najnujnejših problemov Dol. Kamence ob 15.30 Jurn vas ob 18 tovalec iz Prevol pri Hinjah. V V nekaterih krajih je padala slikarja Zvonimira Mušiča. Mu- a ustanovili ljudsko tehniko. V ta nase komunalne dejavnosti vo­ Gor. Kamence ob 16.30 Dne 8. VIII. 1956: šič je razstavljal 26 kostanje- bližini vaei Polom v kočevskem precej debela toča. Tudi strela namen so nekateri tovariši za­ dovod v Kostanjevici. Zdaj se Daljni vrh in Hudo ob 17.30 I. ekipa (e) okraju se mu je pridružil moški ni prizanesla. Tako je ubila 28- viških motivov v najrazličnej­ čeli zbirati podpise članov. Za­ pa menda res ne bomo sprli ob Dne S. VIII. 1*5«: Dopoldne v Podgradu za vasi« N. N. in ga. začel izprasevati to letnega Alojza Praznika iz Ula- ših tehnikah. Obiskovalcev na nimanje je veliko, saj se je njem! I. ekipa (e) Podgrad, Radoha in Dopoldne v Smarjeti za vasi: in ono o domačih zadevah; iz­ ke pri Velikih Laščah ln 45-let- razstavi je bilo okoli šest sto, nabralo že lepo število podpi­ Mihovec ob 6.30 med njimi tudi predsednik OLO ZA JUBILEJ NASE SOLE Smarjeta in Strelac ob 6.30 Konc in Pristava ob 7.30 dajal se je za sezonskega de­ nega Ludvika Lenarčiča i"". Po- sov. O poteku bomo *e poro­ OreSje ob 7.30 nlkev pri Dobrepoljah, tov. Franc Pirkovič, ki si je Vinja vas ob 8.30 lavca na državnem posestvu pri čali. Za jubilej kostanjeviške šole Gorenja vas ob 8.30 Popoldne v Gotnl vasi za vasi: slike z zanimanjem ogledal. Polomu. Ko sta šla proti Pre- bomo v veži šolske zgradbe od­ Popoldne v Rmarjett za vasit Gotna vas ob 14-30 volam v Suhi krajini, je na Razstava je bila odprta v po­ VODA, VEČNI PROBLEM krili spominsko ploščo vsem Dolenja vas |n Vinica ob 1530 Rpgerča v a« in Jedin_ razcepu poljskih poti N. N. Sezonske delavce, ki so pr šli častitev Dneva borca v šolskih KOSTANJEVICE v Otočcu za vasi: Sčica ob 16.30 tistim, ki so se iskreno trudili, Otočec ob 17.30 brez vsakega povoda udaril ž« junija n* Kočevsko, je do prostorih. Ob tej priložnosti smo Kostanjevica sicer lezi na cia je Kostanjevica dobila tako II. p-klpa («) IT ekipa (a) Dopoldne v Birčni vasi za vasit Skufca po glavi, da je omedlel. nedavno oviralo slabo vreme. ponovno začutili, kakšna nepo­ Krki in ji pravimo zavoljo hu­ mogočno šolsko poslopje. Isto­ Dopoldne v Dol. Kamencah za Btrčna vas ob S.30 Napadalec mu Je vzel zapestno Sedaj nekaj dni jim je vreme pisna škoda je, da smo izgubili dih poplav dolenjske Benetke, časno bi radi odkrili spominsko vasi: uro in denarnico s približno naklonjeno ln tako fo uspeli razstavnj^paviljon v Domu kul­ Velika Bučna v?s ob 630 Jama cb 8.16 vendar je voda morda eden iz­ ploščo na rojstni hiši klparia Stranska vas " oh 8.30 10.000 din in dokumenti ter spraviti več sto ton sena. Res, ture. Ce bi paviljon lahko..slu­ med najbolj perečih problemov. Gorjupa in glavo pesnika Jo­ Potočna vas ob 7.30 aktovko v kateri so bili usnjeni da sezonski ,delavci precej de­ žil svojemu namenu, bi bilo v Popoldne v Obrhu pri Smar. Popoldne v Birčni vas', za va?i: Sanitarna inšpekcija je namreč žeta Cvelbarja. V ta namen se Toplicah za vasi: Dol. in Gor. Lukovice ob 16.30 deli za čevlje. Po ropu je po­ lajo, je pa tudi obračun ob kon­ lanski sezoni mnogo več razstav ugotovila, da niti ena voda v je že zbral pripravljalni odbor, Vel. Podiluben to kot jih je bilo. Tako pa se s te Smar. Toplice ob 15.30 begni:. Varnostni organi storilca cu meseca lep, tako nekateri za­ Kostanjevici ne ustreza in da ki razmišlja, kako bi prišli do Brezovica ob 16.J0 Rajnov&če ob 16.30 zasledujejo. služijo celo do 2.000 dn dnevno. plati ne moremo kaj prida po­ Zalovče ob 17.30 Rakovnilk ob 17.30 potemtakem' ne mor« služiti sredstev, proslava bo jeseni. Dne 10. VIII. 1956: staviti, saj smo imeli samo Obrh pri Smar. Topli­ : m Sezonski kosci na Kt">čevskem so svojemu namenu. Šolski vod­ I. ek pa (e) Trdinovo in Mušičevo. Upamo, PRVA SREČANJA TVD cah ob 18.30 V Livoldu pri Kočevju eo ne­ pretežno iz Prekmurja, Medži- njak je zaprt, uživanje vode Dopoldn« v Srnine!u pri Novem da bo ta stvar do pričetka no­ PARTIZAN Dne 4. VIII. 1956: davno ustanovili kultwnoumet- murja in drugod. prepovedano. Kam naj gre po- I. ekipa (e) mestu za vasi: Smihel ob 8.30 niško društvo. Društvo je že v TVD partizan je pretekli ne­ Dopoldne v Otočcu za vasi: kratkem Času doseglo lepe uspe­ delji doživel svoja prva sreča­ Sred. in Dol. Grčevje ob 6.30 Popoldne v Briljlnu za vasi: he. Posebno delavna sta tam­ nja, in sicer v odbojki. Nase Gor. Grčevje ln Cegelndc« ob 1530 Herinja vas ob 7.30 Mala Bučna vas in buraški zbor in dramska sekci­ moštvo je igralo najprej s Pod- Cesnjice in Dolenja vas ob 8-30 Muhaber ob 16.45 ja. Člani dramske sekcije »o že bočani, nato pa s TVD Partizan Popoldne v Otočcu za vasi: Brežice. Zanimivo in za naše Jelše pri Otočcu. Koti H. ek'Pa (9) gostovali pri kočevskih rudarjih Izpred sodišča Dopoldne v SkrJartčah za vasi: mlado društvo vsekakor razve­ in Vrh pri Pahi ob 15.30 v šalki vasi z igro »Kam iz za­ Lo&nica in Luterško Skrjanče ob 6.30 dreg«, V Livoldu so delavni tu­ priden jn pošten uslužbenec. J« seljivo je, da sta bila oba na­ selo ob 16.30 Boričevo ob 7 di ga*ilci. Letos so proslavili Dve leti in pol za poizkus požiga brez zaposlitve, čeprav je za sprotnika premagana, Brežic« Palia, Sela pr; Strav- Popoldne na Brodu za vasi: ljudi s tako šolo več ko dovolj celo z rezultatom 3 :0 (za Ko- berku. Stravberk. 2ihovo Irca va« ob 1530 77-letnico svojega delovanj«. Ob O hudem kaznivem dejanju ra, pa tudi pretepal Jo Je. Hotel aelo ki Zagiad pri Otoč­ dobrega kruha. Štirikrat je bil itanjevico)l P. J. Brod ob 16.45 tej priložnosti so imeli večjo Antona Plantana, strojnega klju­ se je z njo poročiti, pa n.so pu­ cu ob 17.80 Srebrni če ob 17.30 vajo, ki Je pokazala, da so Iz­ čavničarja iz Vavte vasi, smo stili njeni starši, in tudi sama nt že poprej obsojen skupno na kraitiko že poročali, 23. marca po­ bila zanj nič preveč navdušena. 46 mesecev zapora n večji del vrstno usposobljeni za svoj« ga­ noči Je zanesel v leseno barako Dot:čnega dne so prišl; njeni silske naloge. NOVOLESA pri šmihelskem poko­ svojci po njene stvari in otroka tega tudi že odsedel v zaporih. pališču slamo in jo na hodniku ter ga odpeljali na svoj dom Tudi sedaj je na prestajanju zažgal. Hotel je zažgati vso ba­ V zagovoru na sodišču Je Plan­ zaporne kazni. Prebivalci vasi fcurga v rako, v kateri stanuje 13 družin. tan trdil, da ga je to razkač.lo, Le budnost, neke Ženske in nastop Pred dnevi se je ponovno za­ PORT IN Tt LESNA VZG0]A Kolpski dolini so našli truplo zlasti pa Se, ko so mu vzeli otro­ Ferdinanda Frasa, doma iz Po- stanovalcev Je preprečil, da se mu ka. Napil se Je žganja in ponoči, govarjal pred okrajnim sod- zločinski naklep ni posrečil, če­ ko se je vračal v barako, vzel moč gostov, še posebej, če ugo­ murja. Frasa so pogrešali že od ščem v Novem mestu zaradi Zmaga in poraz novomeških odbojkarjev tovimo, da je pri domačih Igralo prav je planem že sikal do stro_ pod bližnjim kozolcem otep sla­ tatvine. Pri posestniku Ivanu 27. maja letos. Poizvedbe o pa. Lahko bi ostalo brez strehe 13 me ki ga je potem zažgal na ho, tudi nekaj reprezentantov. V zad­ družin, spričo večjega Števila ma­ Moharju v Vinjem vrhu pri NA TURNIRJU V LJUBLJANI Ravnami postali prvi finalist. V njih minutah so izenačili na. 36:36 vzroku njegove smrti vodijo or­ dmku. Trdil 1e, da ni imel name­ SO NOVOMESCANI OSVOJILI drugi tekmi so Novomeščanl z lih otrok, pozne ure ln ker je na zažgati in sani ne ve, kako tla Beli cerkvi je prenočil in zju- ln končno zmagali s 46:40. gani TNZ Kočevje in Inštituta vsa stavba lesena, bi bile lahko DRUGO MESTO boljšo igro zasluženo porazili Ma­ V prihodnje je treba tako tek­ z« sodno medecino LRS v Ljub­ je to storil Priče pa so poveda- traj za plačilo ukradel par mo Preteklo soboto in nedeljo Je riborčane s 3:2 (16:7, 7:15, Uiti, mo bolje pripraviti in o njej tudi Človeške žrtve. 12:15 in lft:4). Vsi so dobro za­ ljani. Domnevajo, da Fra« ni P r !V in Je bil v Ljubljani na igriščih ZOK obvestiti tudi javnost. Sodil Je Papiru le pU X !!. da bo za: ******** vredmh 2.000 din Ljubljane tradicionalni turnir igrali, edina hiba so jim bili ne­ Andrej Penca, gledalcev pa ]s Za to podlo dejanje se je Plao- žgat Te je takoj obul, svoje raztr­ umrl naravne smrti. tsn zagovarjal pred senatom o- mestnih odbojkarskih reprezen­ sigurni servisi (razen pri Pučku bilo preko sto. M. M. Sodišče ga Je spoznalo za kri­ gane pa vrgel v grmovje. Za tanc. Tokrat so sodelovale 4 ekipe in Lapajnetu) ln trenutni nespo­ * krožnega sodišča Novo mesto 7. vega poizkusa požiga stavbe, vre­ junija Plantan je lzučen strojni to tatvino je bil obsojen na 6 lz mest, ki v slovenski odbojki razumi v igri v polju. dne okoli 4 milijone din. Ker je največ pomenijo — iz Maribora, Finalna tekma ined Novim me­ ŠAH Člani strelske družine Ortnek ključavničar, vendar mu delo ne mesecev zapora. diši preveč. Ima dva nezakonska že prej imel pogojno kazen za­ Ljubljane, Raven in Novega me­ stom in Ljubljano se ie prav tako y nedeljo bo okrajno brzo so bili na nedavnem strelskem 1 M otroka, vsakega z drugo žensko. radi pretepa, mu je sodišče pri­ sta. V soboto Je močan naliv pre­ kot vse ostale končala šele po • > tekmovanju okraja Kočevje naj­ Takrat ko je hotel zažgati bara­ sodilo 2 leti, « mesecev In 10 dni Nepošten direktor prečil prvi del tekmovanja, tako petih setih. Ljubljančani so bili da so Novomeščanl obe tekmi potezno prvenstvo boljši. Tudi v ostalem pogledu ko. Je bil brezposeln. 7.ivel Je pri Zvonko Sadar je bil nekaj spočitejši, poleg tega pa jim Je V nedeljo 2i2. julija bo v Novem delavki NOVOLESA M. K., s ka­ Nepoboljšljiv grešnik igrali v nedeljo ln bili zato v fi­ v odločilnem setu pomagal še •o *trelci iz tega kraja delavni. časa direktor novomeškega ko­ nalu utrujeni. mestu v kavarni Metropol okraj­ tero Ima nezakonskega otroka. 24-letni veterinarski pomoč­ sodnik, tako da so se morali No­ no brzopotezno prvenstvo za II. Leto« so si že zgradili barako Ker njen zaslužek n; zadostoval munalnega podjetja »Snaga«. Lanski zmagovalci — odbojkarjl vomeščanl zadovoljiti z drugim nik Jože Pirnat iz Brež pri tromesečje. Brzoturnir bo Izbirno za strelišč© in tudi prostor za za preživljanje treh ljudi. Je pri- Položaj vodilnega uslužbenca iz Novega mesta — so tudi tokrat mestom v končnem vrstnem redu tekmovanje za določitev naiboli- Ribnici na Dol. je vse prej kot imeli lepo priložnost, da znova mestnih reprezentanc. Deset na­ strelišče so uredili.* Uo med njima večkrat do prepi­ je kmalu izkoristil za lastn ših brzopoteznih igralcev okraja odnesejo pokal, kljub temu, da pornih setov v enem dopoldnevu na republiško prvenstvo posamez­ žep. Pri NOVOLESU je z na­ so nastopili brez skupnih priprav. je bilo vsekakor preveč brez tre­ nikov, ki bo v soboto in nedeljo Prav ta turnir je pokazal, da so ninga. Novomeščani so izgubili 28. ln 29. julija v Ljubljani. ročilnico, ki jo je sam podpi­ najboljši slovenski odbojkarski tekmo z 2:3 (7:15, 15:10, 2:15. 15:7, sal, dobil 3.082 m8 desk. Skup­ kolektivi skoraj enakovredni zvez­ 15:12). Enako usodo kot Novome­ Okrajno brzopotezno prvenstvo no s prevozom so stale podjetje nim kar dokazujeta zmagi Nove­ ščanl so v tolažilni tekmi za tretje bo točno ob pol devetih dopol­ ga mesta in Raven nad Maribo­ mesto doživeli tudi Mariborčani, dne. . Ker pričakujemo številno 75.125 din. Te deske je s po­ rom, za katerega Je nastopila eki­ ki so klonili Ravenčanom Z 2:3. udeležbo šahistov vseh šahovskih močjo izpr jenega pomagač« pa Branika, toda brez tepiezen- F. Mikec. enot v okraju, bodo tekmovanja DOLtNjSkl OBVEŠČEVALEC v več skupinah in finale. Na pr­ Jožeta VVartta zapeljal k mi­ tanta Skerbinjeka. TABORNIKI Z REKE — ROD venstvo vabimo vse šahiste novo­ zarju B. v Novem mestu in Jih O posameznih tekmah pa na­ meškega okraja. PRODAM NOVO DVODELNO ku­ slednje: najprej so igrali Ljub­ (OUJANSKIH TABORNIKOV XIN0 MALI OGLASI prodal za 49.500 din. K1:53 hinjsko kredenco in skoraj no­ ljančani z Ravnami. Tekme za­ Lep uspeh Meslka na mla­ MOTORNO KOLO »ARDIE« (200 vo klavirsko harmoniko z osmi­ Prav tako je kupil za pod­ radi naliva tiiso mogli dokončati, V ponedeljek zvečer sta se po­ »KRKA« Novo mesto: od jO. do v nadaljevanju pa so bili Ljub­ cem — brezhibno) prodam. — mi basi za učenje. — Naslov v jetje od PIONIRJA in pri ZE- merili na Partizanovem igrišču dinskem prvenstvu LRS IQ. JuUJa: ameriški barvni film Ogled Novem mestu, Glavni upravi lista (329-56). ljančani boljši ln so z zmago nad na Loki tudi košarkaški moštvi »Bledollčnlkov sin«. Od 24. do 26. LEZNINI 54 metrov cevi Bg, Poročali smo že, da so v Ro­ trg 5. PRODAM STAVBNO PARCELO tabornikov odreda »Niko Katunar« gaški Slatini igrali turnir za le­ julija: angleSkl film »Razdvojeno PISALNI STROJ »Olivetti« napro­ nad železniško postalo v Kan- katere je prodal gostilničarki V. I Reke, ki taborijo na Otočcu, ln srce«. N0V0TEKS [e zmaga' na tošnje mladinsko prvenstvo Slo­ daj. Interesenti naj pustijo na­ dtjl (1520 m). Ponudbe na upra­ za 3.552 din. Denar je seveda tabornikov Rodu gorjanskih ta­ venije, ki sta se ga ud'-leži'a tudi DOM JLA — Novo mesto: od vo Usta (32U-56). bornikov. V prijateljskem sreča­ slov v upravi lista pod »Studio«. sprav 1 v svoj žep. Do svojih sindikalnem odbojkarskem dva Dolenjca — Mestek iz Ko­ »l. do 23. Julija: ameriški barvni nju so zmagali hrvaški taborniki čevja in Picek iz Novega mesta. film »Karneval v Teksasu«. Od IZ MATIČNIH URADOV delavcev in uslužbencev ni bil prvenstvu Novega mesta z rezultatom 61:53 (30:19). Sodila Medtem ko Picek ni igral naj­ 14. do 2«. Julija: ameriški barvni preveč pravičen, saj jim je za Preteklo sredo so v Novem me­ sta Slavko Doki in Andrej Penca. bolje, je Mestek presenetil z do­ film »Peter Pan«. Trebnjega — dečka, Salchar Te­ NOVO MESTO rezija z Vrha — deklico, Avguštin dva meseca neupravičeno zadr­ stu odigrali zadnji del sindikal­ bro igro, ki mu je v finalu pri­ Črnomelj: od ifl. do 22. Julija: V času od 9. do 18. Julija je Zofija s Poljan — dečka, Pclko nega odbojkarskega prvenstva. — KOŠARKA nesla delitev petega do sedmega sovjetski barvni film »Mojstri IU- žal izplačilo po uredbi določe-- Zmagala Je ekipa NOVOTEKSA. mesta. Samo za pol točke 'e bil bilo rojenih 15 dečkov in 19 de­ Terezija lz Šmarjeških Toplic — : ikega balem«. 24. In 25. Julija: klic. dečka, Majer Marija iz Gor. Stra­ nega dodatka v znesku 500 din Stebri moštva so bili Dolenc, No­ NOVO MESTO : PRIJEDOR 46:;^ prekratek pa bi se plasiral na brazlljskl film »Trije pustolovci«. Poročili io se: Savrič Anton, že — deklico, Plantan Marija iz mesečno. vak in Doki. Drugo mesto Je Preteklo nedeljo ob 6. uri po­ državno mladinsko prvenstvo. — osvojila ekipa ObLo Novo mesto, poldne ata odigrali moštvi izvid- Vseeni« pa smo z Mestekovim re­ Metlika: 21. ln 22. julija: »Imel podoficir JLA iz Kragujevca ln Romanje vasi — deklico, Zugelj Njegovemu ppčetju je kmalu Smuk Ljudmila, bolničarka iz Burica z Zilj — deklico, Kastellc ki jo Je vodil Pučko, tretje mesto nlškega odreda iz Prijedora in zultatom zadovoljni. •cm sedem hčera«. ». julija: Ita­ prišel na sled upravni odbor ekipa Pionirja, 2 točki slabši pa Rodu gorjanskih tabornikov iz lijanski film »Vila Borghese«. Novega mesta. Oergane Alojz, ko­ Valentina iz Vinje vasi — dečka, vaški pomočnik iz Jurke vasi ln Zupančič Pavla s Sela Sumberka podjetja in tudi ukrenil vse po­ so bili Smlhelčanl. Zadnja tri Novega mesta prijateljsko košar­ MoCan turnir Trebnje: 21. in 22. Julija: mehi­ mesta so zasedli: Sodišče, OLO ln karsko tekmo na stadionu na Marolt Marija, delavka lz Pra- — deklico. Strupih Jožica t Otoč­ trebno, da je tO početje nehalo, ški film »I.a Red-. Predstava v proč. ca — dečka, Bukovec Karolina z Banka. Loki. Bosanec so zastopali: Mla­ v Novem mestu nedeljo ob 14.30 uri. Vršnih sel — dečka, Jerman Jo­ Sadar pa se Je znašel za za­ Rezultati drugega d-Ma prven­ den Ilič, Aco Bujič, Petar Stogov, Kot nekaka priprava za bližnje Vmrll so: Grum Jožo, socialni žefa Iz Zaloga — deklico, Logar Di Rgan Aničič, Hašim Djaranovič, Kostanjevica: 2«. lullja: ameri­ podpiranec, 81 let z Dvora. Kerln pahi, kjer je bil že večkrat. stva: Pionir : Smihel 3:1, Novo- tu m irske boje se je v Novem ški barvni Mm -Melba«. ». Ju­ Malčl iz Krmelja — dečka. Hro- teks : Smihel 3:0, Sodišče : ObLO Miro Djurič ln Tihomir Zabunov. mestu pričel turnir, na katerem Alojz, kmetovalec, 51 let i Ravni vatin Nada Iz Bršllna — deklico, Pred tem je bil namreč že tri­ '/> "Gi ••• »••», »v * Kranjec, Bele, Medle in Vahter. 4 tretjekategorniki. Na turnirju goslovansko-srskl film »Dve Ja­ dečka, Ribič Ana Iz Potlturna — Z NOVOMEŠKE jen na eno leto zapora. Proti nlr : Banka 3:0, w. o., OLO : Igra je bila živahna samo ob sodelujejo: Klemene, Gajski, Ver- godi grozdja«. deklico, Rus Jožefa iz Vel. Sev­ ObLO 0:3, w. o., Sodišče : Banka začetku In na koncu, ko Je šlo bič, Avsec. Jenko, Picek. Doki, Gradac: ri. Julija: ameriški film PORODNIŠNICE nice — deklico, Mohor Nada iz sodbi okrajnega sodišča sta se 3:0, w. o. OL.O : Banka 3:0 v.-, o. z.a zmago. Bosanci so kot celota Vitanc, Sitar, Skerlj, Prime ln ».HillJ Cezar«. Pretekli teden so v novomeški Blatnika — dečka, Peterlin Ani­ prltcž la obsojeni in .lavni to­ Novoteks : Banka 3:0, \v. p. in Igrali boljše od Novomešianov, Medic. V prvem kolu ie Sitar pre­ ca z Brega pri Ribnici — dečka, magal AVSCa, Doki Picka in Vi­ Toplice: 81. in 22. Julija: Jugo­ porodnišnici rodile: Somrak Ana Bajuk Ana iz Prlmostka — de­ žilec, vendar je okrožno sodi­ Bar.ka : Smihel 0:3 w\ o. najboljša v polju pa sta bila Illč slovanski film »Pesem na topu«. s Kuzerjevega Kala -- deklico. In vrstni red: Novoteks, ObLO. ln Fui». Rezultat prvih petnajst tanc Jenka. Turnir bo vsak po­ klico, Gregorčič Marija iz Dru­ šče sodbo v celoti potrdilo brez nedeljek, sredo in petek v ve» IS lulila: angleški film: »Prega­ Raztresen Rozaltja iz Dolge vasi žinske vasi — deklico. Pionir, Smihel, Sodišče, OLO, minut 19:12 za Prijedor je b:'l Se njan do smrti«. i— dečka, Višček Ljudmil« u spremembe. Bank«. najbolj realen in je pokazal pre- černih ui&h. »DOE»NJ8K!CISTI Štev*. 29 OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA Arheološka raziskovanja Borec in tovariš Tone V BELI KRAJINI Ton« je bil najstarejši od še- ne, zato se je boril brez kritja. jurišal nazaj in pognal izdajal- puštali »sveto podobico« — kar 2e nekajkrat »o pri raznih za izkopavanje na Borštku, da I žarnih grobišč. V tem prepričam tein otrok revne, pa zavedne Toda krogla izdajalskega mitra- ce v beg. Komandant, tovariš nas je samo prepričalo, da so 1 izkopavanjih ala oranju na njdm izpopolni ne samo svoj3 nju nas utrjuje tud isti način L&ndičeve druži»e z Mlade gore ljeza mu je prevrtala čelo. Bil Tone, je ležal na tleh brez oble- ta zločin storili »boroj za vero«, pri Smarjeti. V pomanjkanju i« je tako; mrtev Zaradi premoči ke. ki so mu jo vzel: belogai katerim je bil požig m rop ena hribčku Borštku pni Metliki muzejske zbirke, ampak zapolni pokopa: žara je postavljena V težavah je preživel svoja mlada glavnih nalog. prišle na dan velike žare. Krna- tudi znanstveno vrzel v prouče- jamo, k: je izkopana v obliki leta, kajti krpa slabe zemlje, ki Toneta smo pokopali na lu je co.«talo jasno, da imamo vanju in poznavanju tega čas.v vodnjaka in pokrita z drugo po­ •o j j bili ob agrarni reformi vzhodni stran; porušen^ cerkve tu oprivitl s ptano nekropolo Po temeljiti tehnični pripravi se do ske delaste oblike ter ne­ milostno dodeliiM njegovemu oče­ na Hinjafa. Padel je na pragu iz obdobja tako imenovanih žar- K je v začetku junija začelo redko :: kamnito ploščo. Vkopa­ tu, je le slabo preživljala dTU- svobode, po kateri je tako ko­ nih grobišč. Te HO nastale tako, izkopavanje. Ze prvi teden so ne žare tvorijo skupai pravilne fcLno. Ze od rane mladosti je da so mrtve sežgali, pepel s bili rezultati zelo zadovoljivi, vrste, ki včasih pokrivajo cela prnel in toliko govoril o nji. Z v moral hoditi na dnino, da so se njim smo pokopali tudi njegov sežganimi ostanki pa »o dali Odkritih je bilo nekaj novih polja. lahko borno preživljali. Končal mladostni sen, da postane kovač koramićnp posodo — žaro, ki so žarnih grobov, v katerih so pri­ je potem zakopala v zemljo. Za- šli na dan predvsam keramični Ce bi bila materialna možnost fle novno solo, na kakšno na­ in si skuje srečo. Pa je bil res in čas, d« hi raziskali celo gro­ de! i;e studiranje pa spioh nI svetli kovač lepših jn bol j Si h rt. je bil*, navadno pokrita z izdelki: žare, posode in uteži za drugo posodo skledaste obli- preislice. Kljub svoji enolično- bišče, b.i na Genovi dobljenli mogei pomislili. Kdo bi ga pa dni; v borbi našega naroda je podatkov (velikost grobišča, čas podpiral! Odločil se je za kova- skoval svoje mlado življenje in ke, vrhu katere je bila včasih sti in r.i.videzn.1 skromnosti, pa se kam lita plošča Pridevki go so že prve najdbe zelo zgovorno njegovega trajanja, kulturni in­ sVki poklic. Toda izbruhnila je ga vkoval s svojo krvjo v svo­ ventar) lahko dobil popolno po­ Wojna in ga pobrala tudi iz ko­ bodo. bili keramični izdelki, orodja spregovorile, namreč s tipologi- in tudi orožje. Po tem načinu jo izdelkov keramične obrti. dobo o življenju komaj naselje­ vačije, kjer. si je vsaj s »kladi­ nih Ilir>v na metliških tleh. Do­ vom v roki hotel skovati lepšo Mi, njegovi nekdanji tovariši pokaDgi »• dobila svoje ime tuai Opirajoč se na to priljubljeno soborci, ki imamo srečo, da nje­ bili bi vpogled v njihovo gc >- bodočnost. Hoteli so mu potisni­ darsko ln družbeno uredite., v ti v roke izdajalsko puško, da govo borbo za lepši svet nada­ ljujemo, čeprav v drugačni ob­ odnose med posameznimi druž­ b.i se skupaj s fašisti boril proti benimi sioji, njihovo številčno •vojim sošolcem, bratom, proti liki, smo dolžni njemu in vsem padlim tovarišem, da se nepre- moč itd. Obstoj rednega grobi­ •vojerou ljudstvu. Toda ne za­ lehoma borimo, da nepreneho­ šča jas-io govori tud; o obstoju pel j-; ve obljube ne grožnje ga ma uresničujemo, da smo ne­ naselbine, za katero za sedaj ša niso sprav le na izdajalsko pot. prenehoma zvesti idealom svo­ ne moremo točno reči, kje j* Revni mladi fant je s svojo pre­ bode in pravice, za katere so bila, vsekakor pa ne daleč. Za­ France AliheliC: PARTIZANOV tj SLOVO prosto, toda zdravo pametjo naši boTCi, in 1ovariš Tone med nimivo ie ugotoviti, da na na­ •sam presodil, kdo se bojuje za izdajalcev se je bataljon umak- disti. da bodo lahko svojim go­ n .-mri, žrtvovali najdragocenejše šem grobišču in v bližnji okolici pravico in svobodo delovnega n' nobenih sledov naseljenosti človeka. V začetku jeseni 1943 nil na nove položaje in nj mo- spodnrjem dokazali, da so zve- kar so imeli svoja mlada živ- gel odnesti s seboj niti trupla sto izpolnili njihove zločinske ljenia! niti prod tem obdobjem niti n« Jje cd šel v partizane, kjer je po njem. Na Kučarju pri Pod­ kmalu postal miiLraljezec, dese­ mrtvega komandanta, Ko je ba- naloge. V zameno za izropano Major Jože Lular taljon kmalu dobil pomoč, je obleko pa so Tonetu na prsih Bitolj zemlju, ki je bil v predlsgodcvu tar, namestnik komandirja čete, ni kulturni center tega dela Be­ komandir čete in komandant ba­ le kraj'ne. pa je ugotovljen ob« ta'j ona. Bil je hraber borec, z stoj kulturnih plasti, ki se na­ besedo in dejanjem vedno zgled Pri junaški materi v Rosalnicah vezujejo na metliško stopnjo, •vojim tovarišem. Na mladost­ vendar pa na Kučarju te stopnje nem, skoraj dekliškem obrazu Obisk pred 22. julijem — slovenskim narodnim praznikom ni. •o mu izpod črnih kodravih las žari, izkopani na Borštku prepričljivo zrle rjave oči in Bilo je prelepo poletno jutro, leta včasih kar na lepem prišla som se, Ivčeva mama je pa za Vsi ravedeni podatki ln na­ Vlivale čjr.veku zaupanje. Bil je stala problematika poudarjajo ko sem se napotila proti vasi v vas. vedno ostala tam, ni več videla kultura, ki časovno predstav­ ptmožnj metodo, k; se je poslu­ •eds?r in nasmejan tudi v naj­ važnost tega izkopavanja. Z-s dveh herojev. Nebo brez oblač­ »Na njivo se odpravljam,« je zelenih trat in gozdov v do­ lja konec bronaste in prehod žuje arheologija, moremo grobi­ težjih partizanskih dneh in vsi skromni začetek nam obljublja ka, sonce j e obsevalo travo, rekla Obrulova mati, pa se je movini.« v staraišo železno dobo (1200 šče na Borštku postaviti v kul­ •mo rad;i bili v njegovi bližini. polno rose, da se je svetila ko vseeno hitro zapletla v pogovor. — 800 p. n. št.) V tem časov- obogatitev za muzej jn arheolo­ Obrulova mati je povedala, turni ki "g Hallstatta, in sicer v Veder in vesel je bil tudi 12 Pomenile sva se o marsičem, ško znanost. Trud bo bogato po­ milijoni srebrnih zvezdic. Ob da je vsa vas jokala, ko so njo nem in kulturnem obdobju so si Zgore, je ob veliki nasprotju z obema fazama sta- je začela ekspanzija kulture atheolog Vinko S ribar Plešivico pri Hinjah v Suhi Najprej sem obiskala Obrulo- »Le kako ste mogli ;ako peti tragediji na Lazah, ponoči 2. no- i«Jše železne dobe, kj »ta pri k'?, ni proti domačim izdajal- vo mater. Ni bila posebnu pre- takrat v zaporu, leta 1942; se vembra 1941. Najprej je bil nas zelo dobro raziskani (tudi v •em. Preziral je strah in zaklo- senečena, saj sem tudi prejšnja spominjate?« pokopan tam, pozneje so ga Beli krajini), je zaključni Čas Izid velikega nagradnega žrebanja »Veš, pesem me je držala prepeljali z drugimi vred na bronaste in njen prehod v že- pokoncu v zaporu, pa tudi v pokopališče v Črnomlju. Pred lezno dobo skoraj popolnoma ne- internaciji.. .« pravi Obrulova za člane Prešernove družbe leti so ga pokopali pri velikem raziskan. Predstavo, ki jo imam0 mati. spomeniku na »Gričku«, kjer je o življenju Ilirov ' tej dobi. je Pohištvo za spalnico prejme Št. nica — Zabukovnik Marija, An­ Srečanje no H&jmačhalanu Da, spominjam se tiste njene 50315, motorno kolo >Tomos« prej­ draž pri Polzeli; črpalka na mem­ grobnica belokranjskih prvo- zelo pomanjkljiva. Za pravilnost brano »Bohova* — Sinkec Janez, pesmj: Hej, Slovani... V oko­ e me št. 47.868, harmoniko št. 41.193, J borcev. *- ugotovitve govore tudi na5e kauč št. 124, kuhinjsko pohištvo Lemerje, p. Puconci; ročni mlin Na o domovino je obiskala veterane počakala vojaška god­ lici mesta so goreli domovi naših muzejske zbirke. V Narodnem št. 32.779, žensko kolo št. 55.325, — Horvat Martin, Boginja 175; skupina starih francoskih bor­ ba bitoljske garrtizije in četa, najboljšh družin. Pesem je ču­ Potem mi je pokazala slike muzeju p Ljubljani, v Dfolenj- radio št. 98.785, električno peč št. gnojnična črpalka — Eržen Ivan, 83.024, moško kolo št. 13.532, šotor Osojnikova zadruga, Ptuj; elek­ cev iz prve svetovne vojne, ki ki jim je izkazala vojaške časti. dovito vplivala na nas, saj se svojih otrok. Od mlajšega ima skem mvze]u Novem mestu fc samo eno, se iz otroških let. Od Metlitei je za­ za 4 osebe št. 64.361 in 58.356 — trična ograja — Slemenšek Maks, so se skupaj z Jugoslovani Francoski borci so si ogledali je mešala med jok žena in Belokranj5kem v ostalih 23 manjših dobitkov prej­ Smihel 27, p. Mozirje: vprežni : borili na solunski fronti kot kraj, kjer so se pred 40 leti starčkov, ki so po tolikih letih starelega. Jožeta, ki je padel na lovica ga tl8o41et. mejo naslednje številke: obračalni plug — Ambrožič Franc, v Cankarjevi brigadi, ima vec Slap 25, p. Vipava in Smrdel vojaki francoske armade. Ta borili. Na Kajmačkalanu so pu­ trdega dela zapuščali svoje do­ ja p. n. It. z zelo bogattm ma­ 45.744, 71.179, 28.042, 38 535, 52.668, slik, tudi take iz borbe. Nanje Franc, Selce p. Prestranek; gnoj, skupina, 250 mož, je 1. julija stili žaro prsti iz Verduna, ve­ move in domove svojih očetov terialom. To je čas, ko so naži 99.093, 60.781, 18.728, 60.626, 99.322, nično črpalko — Speglič Julijana, je najbolj navezana. Kadar ji 15.086, 28.701, 101.610, 96.342, 15.048, prispela v Bitolj, kjer so jih likega francoskega bojišča v in pradedov, ne vedoč, kam jih Iliri dosegli višek ekonomskega Galicija; brzoparilnik — Majcen je najbolj hudo, pravi, se za­ 84.902, 80.130, 75.506, 37.798, 32.736, Asta, Cirknica pri Šentilju. Slovesno sprejeli in pozdravili prvi svetovni vojni. bo okupator pognal. Dobro se ln kulturnega napredka. Skoraj teče k tem slikam svojih otrok. 48.407, 21.764 in 106.131. sjasic/pniki nt»še armsde, ljudske spominjam presunljivega krika popolnima pa rmnjka alt pa je Izid posebnega nagradnega žreba­ Prešernova družba opozarja vse »Moj ubogi Francek, saj je bil člane, da dvignejo Izžrebane do­ oblasti in veliko meščanov, med Po ogledu Kajmačkalana jim tovarišice Vilme iz Metlike, ko zelo slabo zastopan kulturni nja za člane Prešernove družbe skoraj še otrok, ko je šel v — kmečke proizvajalce. bitke najkasneje do 1. avgusta njimi veliko takih, ki so bili je komanda bitoljske garniizije So ji povedali, da mora tudi ona irventar iz obdobja žairnih gro­ 1956, nakar bodo nedvignjena da­ borbo; kot šestnajstletni prvo- priče borb na Kajmačkalanu in pripravila slovesno kosilo. Vr­ s transportom internirancev. bišč. Izruvač krompirja — Murec Ja­ rila zapadla v korist Prešernove v okolici Bltolja v prvi sve­ stile so se zdravice in franco- borec je zgorel na Lazah. Veš, nez, Dornava 126; grozdna stiskal­ družbe. Pesem Obrulove matere je bila Zato 1« tudi umljivo, aakaj tovni vojni. ki borci so se prisrčno zahva­ res moralna opora vsej njeni moji fantje »tt bili dobri, tudi učili So se radi, da je bilo ve­ se je B'l-kranjski muzej odloČil Francoski solunski borci so ljevali za vse, kar so doživeli okolici. selje! Jože mi je vedno govoril: ------najprej šli na bitoljsko pokopa­ v naši državi ob tem obisku, »Z Ivčevo mamo is Metlike Združevanje sindikatov v Kanadi lišče, kjer je pokopanih okrog zlasti pa za tako izreden spre­ sva vedno peli,« nadaljuje ,Ce ostanem živ, se ti ne bo smrtni uri je želel, da bi me 40.000 njihovih sobojevnikov, jem, ki so ga doživeli v kraju, Obrulova mati. »Le potrpimo, slabo godilo.' Kadar je bila bri- videl...« Kot poroča jugoslovansko-ka- svoje vrate še več manjših de- j.- -i-'k v franooi-'V« ptomđ" kjer so se nekoč borili z Jugo­ je rekla Ivčeva, saj najini gada kje blizu, me je prišel Po skoraj enournem razgovo­ nadski demokratični list »Jedin- lavskih organizacij, zlasti pa ne- Naslednji dan so se odpeljali slovani proti skuonemu sovraž­ otroci se ne borijo zastonj. Se obiskat. ,Le nič ne jokaj, ma­ ru sva se poslovili obe solznih stvo«, so se aprila letos zbrali organizirane delavce, katerih j« Ha Kajmačkalan. Tukaj je stare niku. Jože Lužar se bomo vrnili domov! — Jaz ma,' me je tolažil. Tudi ob oči. Reglna Fir predstavniki več ko sto delav- v Kanadi še okoli 4 milijone, skih organizacij. Namen sestan- Tudi kanadski delavci spozna- ka je bilo združenje dveh naj- vajo, da je moč le v skupnosti večjih sindikalnih organizacij v in povezanosti delavskega raz- Kanadi. Obrtno delavskega kon- reda v državi in v sodelovanju gresa dela (CCL). Oba sindikata z delavskimi organizacijami v /rwttuaž sta se združila in se nova or­ drugih državah. ganizacija imenuje Kanadski de­ lavski kongres. Nova delavska Nova najdišča boksita organizacija šteje ob združitvi Strokovnjaki DrniSkO. rudnikov

nad milijon članov. Organizacija k>kt|ta (rude> ia katere doi)ivamo si bo prizadevala vključiti v alumini-j) so zaključiti preiskave na področju Maslcnice v okraiju Za- der. To novo najdišče ima, kot so Skromni dohodki starih preračunali, n?.d 7 milijonov ton ljudi v Clevelandu zailoge boksina in spada med naj­ večje v državi. V Ameriki na splošno, še po­ sebej v Clevelandu, kjer je »Mladi« doktor dosti Slovencev, razpravljajo, kako olajšati življenje starih Ameriški skladatelj Burgovne. ljudi. Poročilo pravi, da je v Elu je moral pred petimi leti Clevelandu 120.000 nad 65 let opustiti igranje na violini, ker starih ljudi s 1.1TO dolarjev so mu prsti postali pretrdi. Za­ letnih dohodkov. To je premalo to se le posvetil zgodovini glas­ za dostojno preživljanje. Ženske be, nap:sal disertacijo in ne­ so še na slabšem kot moški, saj davno dobil doktorski naslov — znaša njihov dohodek le 668 v svojem 88. letu! dolarjev letno. Tisti, ki imajo »•••.»«•»••»•••»•••• *••*••••*•«• »*4 svoje hiše, še nekako izhajajo, te-že je za take, ki morajo pla­ Naročajte in berite čevati najemnino. »DOLENJSKI UST«!

97. 98. 99. Do njiju je prihajala svetloba skozi odprtino, ... dolino, obkroženo od vseh strani s na­ Spustila sta se na vse štiri In s« Še nekoliko Id je ležala na drugi strani votline. Tipajoč in vpičnimi stenami in na sredi majhno, črno je­ približala. Za kočo sta zagledala Čudno pripra­ pluskajoč po nizki vodi sta se splazila k luknji. zero. Nedaleč od brega je izza grmovja gledala vo, za katero je Vilče takoj uganil, da jo upo­ OKROGLE Rok pa je počasi in previdno razgrnil veje streha preproste koče, od koder se je oglašalo rabljajo za kuhanje žganja. Spomnil se je na grmovja, ki so zapirale vhod v jamo. »Veš, da Žalostno, otožno tuljenje. Previdno sta zlezla iz tihotapce, ki jih je policija že dolgo iskala. Rok VEDNO ZAPOSLEN SE JE UPANJE sva pri začaranem jezeru!« je šepnil Vilče, ko luknje in se skrivajoč za skalami in grmovjem je pomignil, da bi bilo najbolje, če se vrneta. Kavboj Jimi na Divjem Za­ V nekem kroju je teklo 9*9 je ugledal pred seboj..« plazila bliže. padu silovito strelja krog se­ u najlepšem redu. Pa potofi be v zrak, pa ga vraša prija­ žandar tovarišu: »Eh, kar telj: »I, kaj pa počneš, Jimi, dolgčas je postalo, nobenega saj ni nobenega sovražnika?« pretepa, nobene tatvine, nobe­ »Saj ravno zato: iz dolgo­ nega prometnega prekrška ...« časja ubijam čas!« »Jaz pa ne gledam tako LOČENKA V ČRNEM črno,« ga potolaži sotovariš, »Še zmeraj imam zaupanje u Marjana se je ločila in vno­ ljudi...« vič poročila. Cez nekaj časa jo sreča prijateljica in vidi, da je Marjana vsa v črnem. »Za božjo voljo, da ti nI mož umrl, odkar se nisva videli?« »Ne, umrl ni, ampak tako obupno se je obnašal, da sem začela žalovati za svojim pr­ vim moiem.«

OLAJŠEVALNA OKOLIŠČINA Vinko se zagovarja pred so­ diščem, ker je vozil avto pi­ 102. jan ko mavra. »Le kako ste se

KM). 101. Predno sta se dečka mogla umakniti, je bil mogli tak0 napiti?'.« pravi

Psi so nenadoma prenehali z otožnim tulje­ Iz hiše je skočil mož, visok skoraj dva me­ »brazgotinec« že pred njima. Preko celega leve-# sodnik. njem. Z besnim laježem so se pognali v smeri tra. Dečkoma je prvi pogled povedal, da imata ga lica se mu je vlekla globoka rdeča brazgo­ »Oh, veste,« skrušeno odgo­»- i * preplašenih dečkov, ki sta v skrivališču kar pred seboj »brazgotinca« Davvsona, ki je bil po­ tina, oči pa so mu žarele v zelenkastem siju. V vori Vinko, »padel sem v sla­ otrpnila od strahu. Rok je bil prepričan, da so glavar tolpe zločincev, ki je kradla konje, ku­ njih je bilo toliko hladne krutosti, da se je Vilče bo družbo. Vzeli smo s seboj »No, prav, če si zaljubljen, bili ti psi mešani z volkom. Trgali so se z verige hala slabo žganje in ubijala ljudi. Tu je bilo nehote spomnil tigra, ki ga je nekoč videl v liter žganja, a razen mene so Ampak nikar takrj strašno n« in njihovo tuljenje je stokratno odmevalo od torej skrivališče, ki so ga stražniki že dolgo Živalskem vrtu. vsi ostali trije bili absti- vzdihuj, kadar si jaz prlžigan* skal po dolini. uman Iskali. nenti.* . pipo!«