Usodni Strel Trdinovih Nagrad

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Usodni Strel Trdinovih Nagrad Glasilo Socialistične zveze delovnega ljut ^iča Novo mesto Lastnik lu Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — ^icjuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva Stev. 20 (332) Leto VII, Posamezna Številka 10 din. — Letna naroinlna 480 din, polletna 240 din, In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške Telefon uredništva in uprave: St. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno- dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it. 60-KB-16-Z-24 NOVO MESTO, 20. JULIJA 1956 raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva V počastitev llllil USODNI Dneva vstaje Organizacije Zveze borcev in pohod iz 4 smeri v znano parti­ mm Socialistične rveze v našem zansko vas Drganja sela, kjer okraju pripravljajo tudi tokrat bo miting z nastopom dveh pev­ vrsto prireditev in proslav v skih zborov, govor in družabna počastitev 22. julija — sloven­ zabava. Organizacije v Treb­ STREL skega narodnega praznika. V njem pripravljajo pohod na Novem mestu bo jutri zvečer Vrhe, kjer bodo odkrili narod­ povorka članov vseh organizacij nemu heroju Jožetu Slaku-Silvu »... Blagor narodu, fcf v uri pre­ in društev skozi mesto in zbo­ spominsko ploščo. Tudi tu bosta izkušnje, ne da bi vpraševal, kako rovanje na Glavnem trgu. So­ pela dva pevska zbora. V Prečni so dragi pravilno ravnali v podob­ delovali bodo gasilci, konjeniki, nameravajo prirediti letalci nih primerih, preprosto in lahko- strelci, pripadniki JLA, lovci, manjši letalski miting s skoki srčno pobere prvo gorjado t*dri- telovadci, kegljači, motoristi in padalcev. O različnih podobnih ha z njo...* drugi. Na zborovanju bo tudi prireditvah in izletih poročajo LEV TOLSTOJ sporočeno, kam vse bodo v ne­ tudi iz mnogih drugih dolenjskih (>, *ojna in mire) deljo organizirani izleti in po­ krajev. Tudi na Mirno goro, Gor­ hodi v znamenite kraie iz let jance, na Frato in Rog bodo po­ NOV. Hkrati bodo v okolici za­ hiteli ,v nedeljo mnogi delovni Dvaindvajsetega julija praznujemo SloTencI goreli kresovi, bregove Krke pa kolektivi in se v gozdovih in na petnajsto obletnico najpomembnejšega in najslav­ bodo razsvetlili z bengaličnim sončnih košenicah spomnili to­ ognjem. V nedeljo bodo pohodi varišev, ki so se borilj za svo» nejšega dejanja svoje zgodovine. 22. julija 1941 so v partizanske kraje. Društva bo­ bodo. rašiški partizani v Tacnu pod Šmarno goro prvič do organizirala v počastitev 22. Vodstva množičnih organizacij napadli nemškega okupatorja. Prvi partizanski julija več tekmovanj in nasto­ vabijo vse prebivalstvo, da se strel je bil signal za začetek ljudske vstaje po vsej pov. V soboto zvečer priredijo množično udeleži jutri in v ne­ m veslači 2 tekmi na Krki, tekmo­ Sloveniji in zato je 22. julij dan začetka oborožene deljo proslav in počastitev Dne­ vali pa bodo tudi odboj kar j i in va vstaje. vstaje. Nekaj dni pred tem so počile prve partizan­ kegljači. ske puške v Srbiji in črni gori, kmalu nato še • Strelci 14 družin v okraju bo­ V nedeljo strelsko tek­ Hrvatski in ostalih naših pokrajinah. Začele so do priredili v nedeljo množična movanje najslavnejše poglavje v naši tisočletni zgodovini. m športna tekmovanja. Motoristi Strelska družina »Vinko Pader- bodo organizirali v nedeljo do­ šlč« Novo mesto priredi v poča­ Prvi partizanski strel pri nas pa ni bil samo poldne lov na lisico, nato pa se stitev Dneva vstaje v nedeljo, začetek vojaškega upora proti osovraženemu oku­ bodo zbrali na Rogu motoristi iz 22. julija ob g. uri množično strel­ sko tekmovanje na starem stre­ patorju. Bil je usodna prelomnica, ob kateri se je Novega mesta, Črnomlja in Ko­ lišču ob Krki v Novem mestu. zaključila dolga vrsta porazov in ponižanj naše čevja pri Bazi 20, kjer bo tudi Tekmovalo se bo z vojaško pu- krajša slovesnost. Sko na razdaljo 100 metrov na žalostne preteklosti, začelo pa se je obdobje zmag ustrezno tarčo. Pravico udeležbe Prosvetni delavci in odborniki Imajo vsi člani športnih in teles- našega naroda. Prvi strel rašiških partizanov je ZB ter Socialistične zveze bodo novzgojnih organizacij, sindika­ tov, ZB, LMS, SZDL, pripadniki Slovencem odprl vrata v resnično našo, prerojeno organizirali v vseh večjih kra­ LM in JLA. Vsak udeleženec iz­ domovino, ki smo si jo ustvarili v boju za življenje jih na predvečer Dneva vstaje streli j nabojev iz ležečega polo­ žaja. Kdor bo od petih strelov in smrt in v bratski povezanosti s vsemi jugoslo­ akademije, v nedeljo pa poho­ de v partizanske kraje. Povsod imel tri zadetke v tarči, prejme vanskimi narodi. Napredne, revolucionarne ideje spominsko medaljo. bodo ljudje obudili spomin na Vsak udeleženec plača za pri* so postale življenjska stvarnost in ustvarjalno delo Ston začetek naše revolucije in vse- Javnino 10© din, kar bo porab­ sto in sto tisočev. Najtežjo izmed vseh preizkušenj Ijudske vstaje v letu 1941. No­ ljeno za kritje stroškov. Ljubitelji strelskega športa -* je slovenski narod prestal tako kot sta ga učila vomeški gasilci bodo imeli v vabljeni! nedeljo dopoldne večjo mokro Komunistična partija in Osvobodim* fronta: vajo v Brusnicah. V Mariboru bo drugi pravica In svoboda ne smeta In ne moreta nikoli NIKOLAJ PIRNAT: Bo rili so s« kakor levi V Straža bo 22. Julija ejutraj umreti. Vstaja in revolucija sta iz naroda hlapcev gasilski festival rodili narod herojev. Pogumno in visoko je vzdignil i Slovenije slovenski delovni človek glavo in zastavo upora, SLOVESNA PODELITEV V Mariboru bo 4. in S. avgu- ki je vihrala v krvavem soju najstrašnejše vojne in %ta II. gasilski festival Slove­ nije, nad katerim je prevzel po­ zločinskih napovedi fašistov, ki so nam prerokovali kroviteljstvo Glavni lodbor SZDL izginotje s površja zemlje. Toda narod, ki se bori Slovenije, organizacija pa Je za­ za življenje, ne umre. Partizanska prisega jugoslo­ TRDINOVIH NAGRAD upana okrajnemu odboru gasil­ vanskih narodov, da ne bodo položili orožja iz rok Letošnji nagrajenci: Božidar Jakac, Marjan Kozina, Ivo Pirkovič, ske zveze Maribor. Računajo, da prej, dokler ne bo fašistični tlačitelj popolnoma raz­ bo v glavnem sprovodu sodelo­ bit in uničen, dokler ne bo osvobojena zadnja ped Svoboda iz Kanižarice in PD »Lojze Košak« iz Kostanjevice valo nad 6000 uniformiranih ga­ silcev, pa tudi člani Rdečega naše zemlje, je bila uresničena do kraja in kronana V soboto 14. julija, na obletnico Trdinove smrti, križa, civilne zaščite in orga­ z največjo in najpomembnejšo zmago vseh naših h okrajni Svet zveze Svobod in prosvetnih društev nizacije predvojaške vzgr>je. Ze­ dosedanjih deset in stoletij. Mejniki, ki smo jih v Novem mestu podelil letošnje*Trdinove nagrade. V lo zanimive bodo gasilske vaj« postavili z narodnoosvobodilno borbo, pričajo nam dvoranici Dolenjskega muzeja so se zbrali povabljeni z najmodernejšimi napravami gostje — zastopniki družbenih organizacij, ljudske posebne vrste. in vsem drugim, da smo s pogumom, požrtvova­ oblasti in ustanov — in letošnji Trdinovi nagrajenci: nj em, z ljubeznijo in s ponosom ustvarili veliko akademik, slikar Božidar JAKAC, akademik, skla­ delo za svobodo in mir na svetu. datelj Marjan KOZINA ter zastopnika obeh nagraje­ Dvajseta obletnica Seveda pa dvaindvajseti julij • naši zgodovini nih društev: DPD SVOBODA IZ KANlZARICE, pred­ tekstilne stavke sednik Slavko Grahek, in PROSVETNEGA DRUŠTVA ni osamljen dan, niti se ga ne spominjamo zgolj LOJZE KOŠAK IZ KOSTANJEVICE, predsednik Emil 16. septembra bo v Kranju samo kot dneva začetka oborožene vstaje našega Košak. Nagrajenec Ivo PIRKOVIČ, publicist, osebno cenltralna proslava ob 20-letnici naroda. Za nas je Dan vstaje simbol vsega novega, ni mogel priti in ga je zastopal podpredsednik ObLO veliko tekstilne stavke v Slo­ kar je sledilo letu 1941. Je spomin na preteklost, Publicist Ivo PirkovlS Boris Andrijanič. veniji, krajevne proslave pa bo­ do tudi v Mariboru, Ljubljani, brez katere tudi 22. julija ne bi bilo, ki pa hkrati Predsednik okrajnega Sveta tudi tujemu svetu; skladatelj prispevek za zgodovino NOB Kranju, Celju, Jesenicah, Trži­ združuje sedanjost in bodočnost. Praznik začetka zveze Svobod in prosvetnih Kozina, prav tako novomeški in zlasti za njen delež na Do­ ču, Skoti i Loki, Kamniku in oborožene vstaje je zato slovesen dan za vse, ki društev Tone Bele je na krat­ rojak, je s svojimi partizan- lenjskem: Svoboda v Kaniža- drugje. Izšel bo poseben zbor so pripravljali upor in revolucijo, ki so 22. julija ko orisal življenje in delo na­ kimi pesmimi, zlasti pa s sim­ rici in Prosvetno društvo Loj­ nik, v katerem bo zbrano zgo­ grajencev ter utemeljil pode­ fonijama Bela Krajina in Ilo­ ze Košak v Kostanjevici sta : enkrat za vselej prelomili žalostno zaostajanje Slo­ dovinsko grad vo i« takratnih litev nagrad. Božidar Jakac, va gora postavil izreden glas­ bili v zadnjem času najbolj tekstilnih stavk po Sloveniji, vencev za dogodki. Je dan naših borcev in aktivi­ Novomeščan, je v svojem beni spomenik trpljenju in delavni društvi na področju izdelane pa bodo trudi posebne stov, praznik toplega spomina na nje, ki so pot v umetniškem delu upodabljal zmagovitim borbam naše na- novomeSkega okraja in sta res spominske značke. Pokrovitelj svobodo zapečatili s svojo krvjo, pa hkrati tudi in upodablja čudovite lepote veliko storili za kulturnopro- proslave je Član CK ZKJ Franc svoje rodne Dolenjske in jo svetno izobrazbo na svojem Skladatelj Marjan Kozina slovesen dan mladega rodu, ki prevzema dediščino Leskošek-Luka, ki je kot pred­ je tako s čopičem predstavil področju, zato sta popolnoma sednik strokovne komisije stav­ očetov, mater in starejših bratov. Dan vstaje slo­ petala v glasu, je priznanje in ne samo domačemu, ampak upravičeno prejeli Trdinovo ko tudii neposredno vodil. O venskega naroda je in bo praznik vseh, ki uresni­ nagrado za prizadevno in počastitev, ki ga je prejel v svojem rodnem mestu. Spre­ zgodovinskem pomenu stavko čujejo veliko idejo naše Revolucije. kvalitetno kulturnoprosvetno tekstilcev pred 20 leti bomo v udejstvovanje. govoril je še Marjan Kozina, Slavjjie novo­ poudarjajoč, koliko j« prav kratkem obširneje poročali.
Recommended publications
  • I 2 Št. 028-8/92 KAMNIK 1925. ODREDBO Št. 021-2/92 LAŠKO
    I~ Stran 2434 URADNI LISTREPUBLIKE SLOVENIJE št. 38 - I. Vlil. 1992 I 1 LAŠKO Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu Zdrav- stvenega doma Idrija. ' 1926. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju, naselij in 2 drugih posegov v, prostor (Uradni list SRS, št" 18184" 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90) je Izvršni svet Skupščine Ta sklep velja z dnem sprejema na skupnem zaseda­ občine Laško na 45. seji dneZž, 7. 1992 sprejel nju zborov občinske skupščine. SKLEP 3 o javni razgrnitvi osnutka. ure~itvenega načrta za območje ljišč Sklep se objavi v Uradnem listu Republike' Slovenije. sanacije Rudnika Laško -,kmetijskih in gozdnih zem Št. 028-8/92 1 Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za Idrija, dne 7. julija 1992. območje sanacije Rudnik Laško - kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, Predsednik d.o.o., Celje, pod št. proj. 100/91, maj 1992 (v nadaljeva- Skupščine občine nju: osnutek). Idrija Janez Podobnik, dr. med. l. r. II Osnutek bo razgrnjen v prostorih SO Laškov Laškem in v prostorih Zadružnega doma Sedraž v delovnem času' , Upravnih organov občineLaško oziroma trgovine v Se­ -- dražu in sicer 30 dni. Prvi' dan razgrnitve .se šteje tretji KAMNIK dan od objave tega sklepa v Uradnem listu RS. 1925. III V času razgrnitve bo Zavod za urbanistično načrtova­ člena Na podlagi 3. zakona o cenah (Uradni list RS, nje občine Laško v sodelovanju s Krajevno skupnostjo člena št. 1191) in 1. odloka o prenosu pristojnosti za Sedraž organiziral javno razpravo. "določanje cen naizvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES from The
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES From the 19th Century To the Present A Discography Of CDs And LPs Prepared by Michael Herman Composers K-P MILOSLAV KABELÁČ (1908-1979, CZECH) Born in Prague. He studied composition at the Prague Conservatory under Karel Boleslav Jirák and conducting under Pavel Dedeček and at its Master School he studied the piano under Vilem Kurz. He then worked for Radio Prague as a conductor and one of its first music directors before becoming a professor of the Prague Conservatoy where he served for many years. He produced an extensive catalogue of orchestral, chamber, instrumental, vocal and choral works. Symphony No. 1 in D for Strings and Percussion, Op. 11 (1941–2) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 2, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 2 in C for Large Orchestra, Op. 15 (1942–6) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 3 in F major for Organ, Brass and Timpani, Op. 33 (1948-57) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 2, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Libor Pešek/Alena Veselá(organ)/Brass Harmonia ( + Kopelent: Il Canto Deli Augei and Fišer: 2 Piano Concerto) SUPRAPHON 1110 4144 (LP) (1988) Symphony No. 4 in A major, Op. 36 "Chamber" (1954-8) Marko Ivanovic/Czech Chamber Philharmonic Orchestra, Pardubice ( + Martin·: Oboe Concerto and Beethoven: Symphony No. 1) ARCO DIVA UP 0123 - 2 131 (2009) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos.
    [Show full text]
  • I(E Pohvalno O Razvojni Usmeritvi Tovarna Za Prihranek Energije
    St. 25(1610) Leto XXXI NOVO MFSTO četrtek, 19. junija 1980 Cena: 8 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom LASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI 2ARKI YU ISSN 0416- 2242 Šentvid 80 Nov spomenik na Lazah Danes »Razgledi" Odkrili ga bodo prihodnje leto, ob 40-letnici vstaje in Posvečeni so 150-letnici pričakuje tragedije na Gornjih Lazah — Delo kiparja Batiča Trdinovega rojstva Pobuda, ki jo je pred letom zastonj opravljalo prevoze, ko so r 29. maja je poteklo 150 let, 5780 pevcev dni sprožil odbor Belokmnj- tekla dela na cesti. V akcijo za zbiranje denarja za kar se je v Mengšu rodil &ega odreda in sojo podprli vsi slovenski pisatelj Janez Trdina. 11. Taboru 21. in 22. postavitev spomenika se je vključil belokranjski borci, da bi 20 tudi sindikat, saj spomenik na Trdina je skoraj polcvico svojega junija bo pelo 5 7 8 0 padlim borcem Prve belokranj- Gornjih Lazah res ni samo stvar življenja preživel v Novem mes­ Pevcev, največ do zdaj - dte čete na Gornjih Lazah borcev, marveč tudi ostalih Belo­ tu, zato ga imam~ Dolenjci za soboto koncerti po postavili nov spomenik, je padla kranjcev pa tudi širše družbene svojega. Letos so se na Trdinov vsej Dolenjski na plodna tla. Do sedaj se je skupnosti. rojstni dan zbrali v Dolenjskem zbralo 1,45 milijona dinaijev, A .B . muzeju slavisti in etnologi in - v spomin na očeta enkratnih J 1? "■ taboru slovenskih od česar so samo borci prispe­ Pevskih zborov, ki bo 21. in 22. vali več kot 700 tisočakov - „Bajk in povesti o Gorjancih” - osvetili njegov delež k dolenjski na ! * ^entv»du pri Stični, bo Na prvi seji posebnega odbora za ZMAGA KOČEVJA in slovenski etnološki znanosti rov c*0 PredYid°nia 192 zbo- postavitev spomenika, na čelu kate­ TOPEL SPREJEM V „KRKI” — Delegacijo slovenskega izvršnegaizvršnega V počastitev 60-4etnice kočevske­ Janezu Trdini je posvečena s 5870 pevci, kolikor se jih rega je predsednik medobčinskega ga nogometa je dom ači klub sveta na čelu s predsednikom dr.
    [Show full text]
  • 2. September 1982 (Št. 1725)
    St. 3 5 ( 1 7 2 5 ) Leto X X X III NOVO MESTO četrtek, 2. septembra 1982 Cena: 12 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI (atež v spomin Trden jutri kovinarjev Novemunfpr°fa- _____________________ __________ OhOb začetku šnlskeaašolskega leta 20 let krmeljske Metalne — Znani doma in na tujem na vrnitev Počitnice za učence in dopusti za Na sobotni počastitvi 20-let- talna je pomemben nosilec gospo­ učitelje so mimo in včeraj je na tiso­ izgnancev darskega napredka v sevniški občini, če učencev osnovnih in srednjih šol nice krmeljskih kovinarjev je spet napolnilo učilnice. Med njimi zbrane najprej pozdravil pred­ saj njen 330-članski kolektiv ustva- krajevni praznik KS tja kar desetino prihodka občinske­ so tudi novinci prvega razreda sednik DS Dušan Rešeta, zatem Čatež ob Savi bo vrsta pri­ ga gospodarstva. osnovne šole in prvega letnika sred­ pa je podpredsednik kolektivne­ njega usmerjenega izobraževanja. reditev V kulturnem sporedu so nas­ ga poslovodnega odbora inž. topili: Silvester Mihelčič z elektron­ Obojim želimo prijetno začetništvo Tudi v vasi, ki dandanes spadajo v Ivan Kranjc govoril o delu in sko harmoniko, dramska igralka Pol­ in uspešno pot pri nadaljnjem šola­ Jajevno skupnost Čatež ob Savi, so razvoju krmeljskega kolektiva. ona Vetrih, oktet Boštanjski fantje nju. Šolski programi so zahtevni, zato Ima - k o n c u za<tnje vojne vračali Poudaril je, da v okviru maribor­ in sevniška gasilska godba. jih ■ raznih koncev sveta, kamor dodatne počitnice niso prav za niko­ ske Metalne noben tozd ne živi na A . Ž. Ja1 je izgnal okupator.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti DIPLOMSKO DELO Mateja Meško Maribor, 2011 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti Diplomsko delo MUZEJI NA SLOVENSKEM Mentor: Kandidatka: izr. prof. dr. Bernard Rajh Mateja Meško Lektorica: Mojca Pernat, prof. slov. in soc. Prevajalka: Nina Mom, prof. ang. in nem. ZAHVALA Ob zaključku svojega študija bi se rada zahvalila vsem, ki so mi tako ali drugače pomagali doseči ta cilj. Posebej se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Bernardu Rajhu, ki me je s svojim znanjem in izkušnjami usmerjal pri izdelavi diplomskega dela, za vso njegovo pomoč in potrpežljivost. Zahvaljujem se tudi vsem svojim domačim, še posebej mami in očetu, ki nista obupala, sta me spodbujala in mi stala ob strani, ter tudi mojemu Denisu, ki me je v zadnjih dneh ustvarjanja diplomskega dela najbolj motiviral. IZJAVA Podpisani-a Mateja Meško, rojen-a 04. 06. 1984, študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Muzeji na Slovenskem pri mentorju-ici izr. prof. dr. Bernardu Rajhu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študenta-ke) Kraj, Maribor Datum, december 2011 Mateja Meško Muzeji na Slovenskem POVZETEK V diplomskem delu se predstavlja muzeje na Slovenskem ter njihove muzejske zbirke kot del slovenske kulturne zgodovine. Na začetku so opredeljeni pojmi, kot so muzej, muzejski predmet in muzeologija. Temu sledi prikaz razvoja muzejev skozi posamezna kulturnozgodovinska obdobja, ki nam da vedeti, da je muzejska misel pri nas začela zoreti ţe zelo zgodaj in da so njeni doseţki v veliko primerih primerljivi evropskim.
    [Show full text]
  • Priročnik Košarica Mest
    April 2020 KOŠARICA MEST Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in/ali v celoti je prepovedano brez predhodnega pisnega dovoljenja Projektne skupine za koordinacijo priprav in izvedbe predsedovanja RS Svetu EU. 1.6.3 Promocijski program .................................................................................................. 17 1.6.4 Gospodarsko-znanstveni program ....................................................................... 18 KAZALO VSEBINE 1.7 ZREČE Z OKOLICO .................................................................................................................. 19 1.7.1 Promocijski program ................................................................................................. 19 UVOD 1 1.8 MOZIRJE Z OKOLICO ............................................................................................................. 19 1 ALPSKA SLOVENIJA ...........................................................................................................................2 1.8.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti .................................................... 19 1.1 BLED Z OKOLICO ....................................................................................................................... 2 1.8.2 Promocijski program ................................................................................................. 21 1.1.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti ...................................................... 2 1.8.3 Kulturni program .......................................................................................................
    [Show full text]
  • Kulturni Center Janeza Trdine 2019/2020
    1 kulturni center janeza trdine #abonmajska sezona 2019/2020 2 Program abonmajev v Kulturnem centru Janeza Trdine, sezona 2019/2020 Izdajatelj: Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto Zanj: v. d. direktorice Jasna Dokl Osolnik Odgovorni vodja: Aleš Makovac Priprava besedil: Saša Šepec, Liljana Jantol Weber Lektoriranje: Nina Štampohar Oblikovanje: Sandra Hrovat Tisk: Cicero, Begunje, d. o. o. Naklada: 3000 Novo mesto, junij 2019 3 VSEBINA ŽUPANOV UVODNIK 5 v abonmajsko knjižico v sezoni 2019/20 UVODNI NAGOVOR 7 v. d. direktorice Zavoda Novo mesto ABONMAJSKE VSEBINE Grumov abonma #gledališki 10 Kozinov abonma #glasbeni 26 Trdinov abonma #glasbeno-gledališki 39 Mojčin abonma #otroški 48 VRSTE ABONMAJEV TER DNEVI IN URE IZVEDB 66 CENE ABONMAJEV 67 VPIS ABONMAJEV 68 UGODNOSTI OB VPISU ABONMAJEV 70 DOBRO JE VEDETI 71 STIKI 72 4 5 ŽUPANOV UVODNIK V ABONMAJSKO KNJIŽICO V SEZONI 2019/20 Zavod Novo mesto v vsako sezono znova vstopa z bogato kulturno-umetniško vsebino. Ta zajema pester programski nabor na področjih gledališča, glasbe in otroških predstav. Te pa so vedno izbrane premišljeno, še posebej tiste, ki so namenjene najmlajšemu občinstvu in mladini kot delu kulturno-umetnostne vzgoje. Izbor in razvoj raznovrstnih programskih vsebin je namenjen različnim generacijam in okusom. Zato tudi predstavlja premišljen in celovit koncept kakovostnih in estetskih vsebin, namenjenih vedno bolj zahtevnemu novomeškemu občinstvu. Dolgoletno kakovostno delo in izbor kulturno-umetniških vsebin, ki so jih bile deležne številne generacije od vrtčevskih otrok do starejših, so obrodile sadove, da imamo kritično, zahtevno in predvsem srčno občinstvo, zaradi katerega številna gledališča in glasbeniki radi pridejo v Novo mesto. Naši občani znajo nagraditi dobre glasbene, plesne ali gledališke nastope umetnikov z izjemnim aplavzom, ovacijami, predvsem pa z iskrenostjo.
    [Show full text]
  • Odprte Ustvarjalnice Za Inovativni Turizem
    ODPRTE USTVARJALNICE ZA INOVATIVNI TURIZEM PRIROČNIK PROJEKT ODPRTA AKADEMIJA ZA INOVATIVNI TURIZEM Novo mesto, 2018 Izdala in založila: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu Glavna in odgovorna urednica: doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše Fotografije: PraprotKa, Alenka Stražišar Lamovšek, s.p. in arhiv FOŠ Leto izdaje: 2018 Število izvodov: 500 Projekt: Odprta akademija za inovativni Operacija nastaja v okviru uresničevanja ciljev turizem Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Dolenjska in Bela krajina 2014-2020 Nosilec projekta: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu Partnerji v projektu Odprta akademija za prof. dr. Boris Bukovec, dekan Fakultete za inovativni turizem: organizacijske študije v Novem mestu, Simona Mele, direktorica Kompasa Novo mesto s Turistično informacijskim centrom Novo mesto, Jože Berus, direktor Term Krka, d.o.o., Novo mesto, doc. dr. Jože Podgoršek, dekan Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, Tone Hrovat, direktor Grma Novo mesto - centra biotehnike in turizma Vodja projekta Odprta akademija za doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše inovativni turizem: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST eu-skladi.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.48:001.895(035) ODPRTE ustvarjalnice za inovativni turizem : priročnik / [glavna urednica Lea-Marija Colarič-Jakše ; fotografije PraprotKa]. - Novo mesto : Fakulteta za organizacijske študije, 2018. - (Projekt Odprta akademija za inovativni turizem) ISBN 978-961-6974-29-5 295774720 ODPRTA AKADEMIJA ZA INOVATIVNI TURIZEM NA POTI RAZVOJA DOC. DR. LEA-MARIJA COLARIČ-JAKŠE, VODJA PROJEKTA ODPRTE AKADEMIJE ZA INOVATIVNI TURIZEM Turizem – strateška gospodarska dejavnost V svetovnem merilu je turizem hitro rastoča in strateška gospodarska dejavnost, ki se uvršča med največje panoge oziroma industrije, usmerjene v prihodnost, ki dosega rekordno rast z vzponom novih turističnih prostorov.
    [Show full text]
  • 11. Spremembe in Dopolnitve Odloka O
    Številka: 3506-3/2009 (1902) Datum: 2. 12. 2009 OBINSKEMU SVETU MESTNE OBINE NOVO MESTO, tu Zadeva: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O ULICAH V NOVEM MESTU Namen: 1. obravnava osnutka odloka Pravna podlaga: Zakon o ustanovitvi obin ter o doloitvi njihovih obmoij (uradno preišeno besedilo, ZUODNO-UPB1, Uradni list RS, št. 108/06), Zakon o doloanju obmoij ter o imenovanju in oznaevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS, Uradni list RS, št. 25/08) Statut Mestne obine Novo mesto, uradno preišeno besedilo (Statut MONM-UPB-2, Uradni list RS, št. 96/08) Pripravljavec gradiva: Oddelek za prostor Izdelovalec gradiva: Oddelek za prostor, Igor Merlin Poroevalec: Mojca Tavar, Vodja Oddelka za prostor Obrazložitev: V prilogi. Predlog sklepa: 1. Obinski svet Mestne obine Novo mesto je obravnaval in sprejel osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ulicah v Novem mestu. 2. Morebitne pripombe bo obinska uprava v sodelovanju z delovno skupino za poimenovanje ulic v Mestni obini Novo mesto preuila ter jih vkljuila v predlog odloka za predhodno posvetovanje, pridobitev mnenja geodetske uprave in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije ter pripravo predloga odloka za 2. obravnavo na obinskem svetu. Ž U P A N Alojzij MUHI PRILOGE: 1. Obrazložitev pripravljavca; 2. Osnutek odloka; 3. Predlog imen ulic v naselju NM z obrazložitvijo predlaganih imen; 4. Ulina imena v Novem mestu, stanje 1993. 5. Grafine priloge DOSTAVITI: • Naslov, tu • spis, tu Številka: 3506-3/2009 (1902) Datum: 2. 12. 2009 Obinski svet Mestne obine Novo mesto, tu Zadeva: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O ULICAH V NOVEM MESTU Predmet: Obravnava osnutka odloka na obinskem svetu (1.obravnava) 1.
    [Show full text]
  • Družina V Slovenskem Jeziku, Literaturi in Kulturi Vodnik Po Programu
    Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 27. 6.–15. 7. 2011 Vodnik po programu p o • i m a n e i ž n u o r v ž d u i n l a s č a , i d n k i a ≈ n j n a b d a o n i t r d i r o š ž c r z u i a t ≈ e u a s l ž d s s a i r o o v t r n s n u g š . e a u i r n r ž ž d o a i z i b a i n u ➝ r t r a r p n o a i o g i d n o o s a d s s r t a • i r o s t e i d r g s o s b a ➝ ➝ e k ) . l k o a n t r t e a d s o n r o u . s n u i m h i 6 i n n ž i i p 1 d k i l t i i ( ž i i t s i i i n k n ž ž v e z m i k s u i i n u a a u e i k t r u r n r r p o . i n r l d p a . p , a d j p .
    [Show full text]
  • Šolska Kronika Gimnazije Novo Mesto Za Šolsko Leto 2015/16
    Šolska kronika Gimnazije Novo mesto za šolsko leto 2015/16 Izdala in založila: Gimnazija Novo mesto, zanjo Mojca Lukšič Uredila in oblikovala: Anita Nose Lektorirala: Renata Nose Gimnazija Novo mesto 2 Šolska kronika 2015/16 Kazalo Kazalo POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA ŠOLSKO LETO 2015/16 ....................................... 6 ANALIZA SPLOŠNE MATURE ........................................................................................................................... 17 DOSEŽKI DIJAKOV ........................................................................................................................................... 19 VIDNI REZULTATI NA DRŽAVNIH IN MEDNARODNIH TEKMOVANJIH ALI NATEČAJIH ................................................................ 19 PREJEMNIKI PRIZNANJ IN PRIZNANJ Z NAGRADO............................................................................................................ 24 POROČILA STROKOVNIH AKTIVOV ................................................................................................................. 31 SLOVENŠČINA ........................................................................................................................................................ 31 MATEMATIKA IN INFORMATIKA................................................................................................................................. 31 ANGLEŠČINA ........................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Poročila Moderatorjev
    1. DELAVNICA V SKLOPU JAVNE RAZPRAVE O CELOVITI PRENOVI GLAVNEGA TRGA, ROZMANOVE ULICE IN KANDIJSKEGA KRIŽIŠČA V ZGODOVINSKEM JEDRU NOVEGA MESTA (28. 2. 2015) POROČILA MODERATORJEV TEMA 1. OMIZJA: »Kaj menite, po čem je naše mesto najbolj prepoznavno?« Moderatorji: Melita Muren, Marija Ana Kranjc, Mitja Simič Tema 1. omizja naj bi se bolj kot na konkretno stvarnost navezovala na miselne prestave o mestu, ki jih ljudje povezujejo s pojmi kot so simbol, prepoznavnost in identiteta, vendar se pri tem ni dalo izogniti obravnavi konkretnih primerov, ki ljudi najbolj motijo ali pa navdušujejo. Naštete asociacije udeležencev kažejo, kaj udeleženci delavnice prepoznavajo kot simbole mesta, kakšno vrednostno oceno jim pripisujejo in kako jih razvrščajo po pomenu. Takšne ugotovitve so lahko dobro pomagalo pri pravi raznih strategij in razvojnih dokumentov s področij urejanja prostora in turizma. Kot najbolj prepoznavne simbole Novega mesta udeleženci delavnice prepoznavajo ambient Brega, veduto Kapitlja, prenovljene Šance, odprte zelene površine v neposredni okolici, Glavni trg z arkadami in obrežje reke Krke. Poudarjen je bil tudi pomen močnih gospodarskih podjetij (Revoz, Krka in Adria Mobil), po drugi strani pa so udeleženci delavnice nezadovoljni predvsem s podobo in (ne)uporabnostjo avtobusne postaje in pa z neustrezno vsebino v Narodnem domu. Turizem je potrebno nadaljevati v smeri tradicije vinogradništva (cviček) in halštatske kulture s prepoznavnim motivom situle (zato je nujna čimprejšnja vzpostavitev arheološkega parka Marof s spremljajočimi dejavnostmi). PRIDOBLJENI PODATKI IN NJIHOVA SINTEZA Pri omizju se je zvrstilo šest skupin. Vse skupine so ob naštevanju prepoznavnih značilnosti mesta ugotavljale, da imajo prepoznavne vsebine mesta lahko pozitiven ali negativen značaj, v določenih primerih pa tudi obojen, pač odvisno od dojemanja posameznika.
    [Show full text]