DOCSLIB.ORG

Odprte Ustvarjalnice Za Inovativni Turizem

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Odprte Ustvarjalnice Za Inovativni Turizem ODPRTE USTVARJALNICE ZA INOVATIVNI TURIZEM PRIROČNIK PROJEKT ODPRTA AKADEMIJA ZA INOVATIVNI TURIZEM Novo mesto, 2018 Izdala in založila: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu Glavna in odgovorna urednica: doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše Fotografije: PraprotKa, Alenka Stražišar Lamovšek, s.p. in arhiv FOŠ Leto izdaje: 2018 Število izvodov: 500 Projekt: Odprta akademija za inovativni Operacija nastaja v okviru uresničevanja ciljev turizem Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Dolenjska in Bela krajina 2014-2020 Nosilec projekta: Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu Partnerji v projektu Odprta akademija za prof. dr. Boris Bukovec, dekan Fakultete za inovativni turizem: organizacijske študije v Novem mestu, Simona Mele, direktorica Kompasa Novo mesto s Turistično informacijskim centrom Novo mesto, Jože Berus, direktor Term Krka, d.o.o., Novo mesto, doc. dr. Jože Podgoršek, dekan Visoke šole za upravljanje podeželja GRM Novo mesto, Tone Hrovat, direktor Grma Novo mesto - centra biotehnike in turizma Vodja projekta Odprta akademija za doc. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše inovativni turizem: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST eu-skladi.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.48:001.895(035) ODPRTE ustvarjalnice za inovativni turizem : priročnik / [glavna urednica Lea-Marija Colarič-Jakše ; fotografije PraprotKa]. - Novo mesto : Fakulteta za organizacijske študije, 2018. - (Projekt Odprta akademija za inovativni turizem) ISBN 978-961-6974-29-5 295774720 ODPRTA AKADEMIJA ZA INOVATIVNI TURIZEM NA POTI RAZVOJA DOC. DR. LEA-MARIJA COLARIČ-JAKŠE, VODJA PROJEKTA ODPRTE AKADEMIJE ZA INOVATIVNI TURIZEM Turizem – strateška gospodarska dejavnost V svetovnem merilu je turizem hitro rastoča in strateška gospodarska dejavnost, ki se uvršča med največje panoge oziroma industrije, usmerjene v prihodnost, ki dosega rekordno rast z vzponom novih turističnih prostorov. Po podatkih Svetovne turistične organizacije (United Nation World Tourism Organisation) prispeva več kot 10 % svetovnega BDP, ustvarja eno od enajstih delovnih mest na svetu, 7 % izvoza proizvodov in storitev in 30 % izvoza storitev. V zadnjih štirih letih je turizem rastel hitreje od svetovne trgovine, po stopnji rasti izvoza pa se uvršča kar na tretje mesto, takoj za izvozom nafte in kemičnih proizvodov. Rast turizma kot izvozne storitve je še hitrejša od rasti izvoza hrane in avtomobilov. Po analizi, ki jo je opravila Slovenska turistična organizacija (2018), letni statistični podatki SURS za leto 2017 kažejo še eno izjemno turistično leto v Sloveniji, saj turizem že četrto leto zapored beleži povečano rast prihodov in prenočitev. Turistični nastanitveni objekti so lani našteli več kot 4,9 milijona turističnih prihodov in 12,6 milijona turističnih prenočitev, kar pomeni za 14,6% več prihodov in 12,6 % več prenočitev kot v letu 2016. Od tega so tuji turisti ustvarili 8,6 milijona vseh turističnih prenočitev (68%) oziroma za 17% več kot v letu 2016 in 3,6 milijona prihodov (+ 18 % glede na 2016). Domači turisti so ustvarili 4,0 milijona prenočitev (+ 5 % glede na leto 2016) in 1,4 milijona prihodov (+ 6 %). Turizem s svojo izjemno polifunkcionalnostjo, vseprisotnostjo, vseobsežnostjo in interdisciplinarnostjo predstavlja gospodarsko priložnost za Slovenijo, ki bogati širše lokalno in regionalno življenje ter prinaša dodano vrednost v družbenem okolju. Turizem je kompleksen in dinamičen fenomen sodobnega časa, ki se ga še posebej v zadnjem obdobju precej raziskuje, še več pa se o njem piše in govori. Kot heterogen, multiplikativen in dinamičen pojav turizem ni samo ekonomska aktivnost, pač pa tudi sociološko-kulturni fenomen sodobnega časa. Tudi globalna tekmovalnost na področju turizma se povečuje, zato si različni turistični prostori v Evropi vedno bolj prizadevajo za goste, in sicer tako, da predstavljajo inovativne in integralne turistične proizvode. Od področja turizma se pričakuje, da ustvarja kakovostne in inovativne rešitve na področju lokalnega in regionalnega razvoja, tudi za regijo odličnosti - Dolenjsko in Belo krajino. Pri tem pa je pomembno nenehno strmenje k razvoju, ustvarjalnosti, kakovosti, odličnosti in družbeno odgovorni naravnanosti. Posebej je potrebno poudariti prostore, kjer razvoj turizma temelji na neodkritih potencialih, ki ga ima turizem, na inovativnih proizvodih, doživetjih ter lokalnih zgodbah. Novo gibanje - Odprta akademija za inovativni turizem Odprta akademija za inovativni turizem je izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, motivacijsko in promocijsko gibanje, ki predstavlja vez med izobraževalnimi institucijami, regijskim gospodarstvom, javnimi organizacijami, civilno družbo in lokalnimi skupnostmi za uspešen, trajnostno naravnan ter družbeno odgovoren razvoj turizma, ki predstavlja raznolika doživetja gostov v turističnem prostoru in dobro počutje prebivalcev v lokalnih skupnostih. Akademija je dinamično gibanje in mreža ustvarjalcev turizma, ki gradijo doživetij poln turistični prostor, je priložnost in razvoj za turizem prihodnosti. Akademija bo pri svojem delu izhajala iz smernic turističnih trendov v svetu, Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017 – 2021 in strategij razvoja turizma regionalnih in lokalnih skupnosti. Sledi smernicam trajnostnih in družbeno odgovornih vsebin, kakovosti, inovativnosti in odličnosti. Poudarek njenega delovanja je na preučevanju analiz stanja in priložnosti lokalnih okolij in raziskovanj na primerih dobrih praks ter analiz in interpretacijah raziskav na osnovi sodobnih paradigem. Zastavljeni model Akademije predstavlja organizacijski in kakovostni koncept, ki z učenjem, ustvarjalnostjo in inovativnostjo stremi k odličnosti, predstavlja pa tudi platformo za izmenjavo znanja in poslovno mreženje med deležniki v turizmu. Odprta akademija za inovativni turizem ima priložnost na poti razvoja tudi zato, ker je Slovenija nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 v obdobju, ko bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije, kar omogoča povezovanje, mreženje, spoznavanje in deljenje dobrih praks na različnih nivojih. Odpira tudi izobraževanja in soustvarjanje skupnih projektov in vsebin, na kar pa se bo potrebno temeljito pripraviti, tudi z ustvarjalnicami inovativnega turizma in razvojem inovativnih turističnih proizvodov. 3 Poslanstvo Odprte akademije za inovativni turizem: Poslanstvo Akademije je soustvarjanje in povezovanje socialnega kapitala, posebej mladih generacij in posameznih interesnih skupin v lokalnih okoljih, ki želijo soustvarjati na območju Dolenjske in Bele krajine za kakovost in odličnost v turizmu ter jim za to nuditi ustrezne študijske in raziskovalne usmeritve. Pri tem je potrebno mladim generacijam v sklopu srednješolskega izobraževanja, dodiplomskim in podiplomskim generacijam, pedagoškemu osebju, lokalnim prebivalcem v posameznih lokalnih skupnostih, turističnim ponudnikom in ostalim deležnikom predstaviti aktualne tematike iz področja turizma, jih naučiti poiskati in uporabljati podatke in informacije, možnosti virov financiranja, podjetniške povezave ter vire intelektualnega in socialnega kapitala. Vizija Odprte akademije za inovativni turizem: Vizija Odprte akademije je razvoj inovativnega turizma skozi dinamične programe ter postati prepoznaven, zanesljiv in priznan animator ozaveščanja pomena trajnostnega in družbeno odgovornega razvoja turizma na območju Dolenjske in Bele krajine, ki pomembno prispeva k celovitemu razvoju turističnega prostora in celotne Slovenije. Odprta akademija bo ozavestila mlade generacije, lokalno okolje in turistične ponudnike o posameznih aktualnih segmentih trajnostnega in družbeno odgovornega turizma ter jih usmerjala na področje turizma kot možni obliki študija oziroma izobraževanja, če posamezni akterji ocenijo, da je to področje za njih zanimivo oziroma potrebno. Vizija Akademije se nanaša na izboljšanje blaginje prebivalcev Dolenjske in Bele krajine s spodbujanjem gospodarske rasti na področju turizma, ustvarjanje delovnih mest in krepitev socialnega kapitala, pri tem pa skrbi za uravnotežen in skladen razvoj v regiji odličnosti v sodelovanju z ostalimi regijami. Regija odličnosti bo postala odprta, dinamična, inovativna, razvita, konkurenčna in kakovostna, na inovativnih turističnih proizvodih ter znanju temelječ turistični prostor. Vrednote Odprte akademije za inovativni turizem: Akademija vzgaja vrednote učenja in strokovnosti, kulturne različnosti in akademskosti, ustvarjalnosti in soustvarjalnosti, inovativnosti in odličnosti ter sonaravne trajnosti in družbene odgovornosti. Strateške usmeritve Odprte akademije za inovativni turizem: Strateške usmeritve Akademije se nanašajo na promptno udejanjanje vsebin Strateškega načrta Akademije in postavitev dinamičnosti, odličnosti in kakovosti v poslovanju za mlade generacije, goste v turističnem prostoru, lokalno prebivalstvo ter posledično na urejeno prometno in turistično infrastrukturo. Animacija mlade generacije: ­ seznanitev mladih s študijskimi programi v turizmu, pogojih bivanja, viri financiranja, mrežo praktičnega usposabljanja, ob študijskimi dejavnostmi v prostoru, ­ odličnost in kakovost v promociji, animaciji in svetovanju, ­ odličnost in kakovost v prenosu informacij, znanja in izobraževanju, ­ razvoj strokovno usposobljenega, inovativnega in ustvarjalnega kadra za turistično gospodarstvo, ­ zadovoljstvo mladih generacij, ki vstopajo v svet znanja in dela v turizmu ter njihovih staršev. Odličnost turistične
Load more

Recommended publications
  • I 2 Št. 028-8/92 KAMNIK 1925. ODREDBO Št. 021-2/92 LAŠKO
    I~ Stran 2434 URADNI LISTREPUBLIKE SLOVENIJE št. 38 - I. Vlil. 1992 I 1 LAŠKO Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu Zdrav- stvenega doma Idrija. ' 1926. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju, naselij in 2 drugih posegov v, prostor (Uradni list SRS, št" 18184" 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90) je Izvršni svet Skupščine Ta sklep velja z dnem sprejema na skupnem zaseda­ občine Laško na 45. seji dneZž, 7. 1992 sprejel nju zborov občinske skupščine. SKLEP 3 o javni razgrnitvi osnutka. ure~itvenega načrta za območje ljišč Sklep se objavi v Uradnem listu Republike' Slovenije. sanacije Rudnika Laško -,kmetijskih in gozdnih zem Št. 028-8/92 1 Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za Idrija, dne 7. julija 1992. območje sanacije Rudnik Laško - kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, Predsednik d.o.o., Celje, pod št. proj. 100/91, maj 1992 (v nadaljeva- Skupščine občine nju: osnutek). Idrija Janez Podobnik, dr. med. l. r. II Osnutek bo razgrnjen v prostorih SO Laškov Laškem in v prostorih Zadružnega doma Sedraž v delovnem času' , Upravnih organov občineLaško oziroma trgovine v Se­ -- dražu in sicer 30 dni. Prvi' dan razgrnitve .se šteje tretji KAMNIK dan od objave tega sklepa v Uradnem listu RS. 1925. III V času razgrnitve bo Zavod za urbanistično načrtova­ člena Na podlagi 3. zakona o cenah (Uradni list RS, nje občine Laško v sodelovanju s Krajevno skupnostjo člena št. 1191) in 1. odloka o prenosu pristojnosti za Sedraž organiziral javno razpravo. "določanje cen naizvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Usodni Strel Trdinovih Nagrad
    Glasilo Socialistične zveze delovnega ljut ^iča Novo mesto Lastnik lu Izdajatelj: Okrajni odbor SZDL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — ^icjuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva Stev. 20 (332) Leto VII, Posamezna Številka 10 din. — Letna naroinlna 480 din, polletna 240 din, In uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Pošt. predal: Novo mesto 33 Jetrtletna 120 din; plačljiva Je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ozir. 3 ameriške Telefon uredništva in uprave: St. 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Casopisno- dolarje. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu, it. 60-KB-16-Z-24 NOVO MESTO, 20. JULIJA 1956 raložniško podjetje »Slov. poročevalec v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. Plevel Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva V počastitev llllil USODNI Dneva vstaje Organizacije Zveze borcev in pohod iz 4 smeri v znano parti­ mm Socialistične rveze v našem zansko vas Drganja sela, kjer okraju pripravljajo tudi tokrat bo miting z nastopom dveh pev­ vrsto prireditev in proslav v skih zborov, govor in družabna počastitev 22. julija — sloven­ zabava. Organizacije v Treb­ STREL skega narodnega praznika. V njem pripravljajo pohod na Novem mestu bo jutri zvečer Vrhe, kjer bodo odkrili narod­ povorka članov vseh organizacij nemu heroju Jožetu Slaku-Silvu »... Blagor narodu, fcf v uri pre­ in društev skozi mesto in zbo­ spominsko ploščo. Tudi tu bosta izkušnje, ne da bi vpraševal, kako rovanje na Glavnem trgu. So­ pela dva pevska zbora. V Prečni so dragi pravilno ravnali v podob­ delovali bodo gasilci, konjeniki, nameravajo prirediti letalci nih primerih, preprosto in lahko- strelci, pripadniki JLA, lovci, manjši letalski miting s skoki srčno pobere prvo gorjado t*dri- telovadci, kegljači, motoristi in padalcev.
    [Show full text]
  • EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES from The
    EAST-CENTRAL EUROPEAN & BALKAN SYMPHONIES From the 19th Century To the Present A Discography Of CDs And LPs Prepared by Michael Herman Composers K-P MILOSLAV KABELÁČ (1908-1979, CZECH) Born in Prague. He studied composition at the Prague Conservatory under Karel Boleslav Jirák and conducting under Pavel Dedeček and at its Master School he studied the piano under Vilem Kurz. He then worked for Radio Prague as a conductor and one of its first music directors before becoming a professor of the Prague Conservatoy where he served for many years. He produced an extensive catalogue of orchestral, chamber, instrumental, vocal and choral works. Symphony No. 1 in D for Strings and Percussion, Op. 11 (1941–2) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 2, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 2 in C for Large Orchestra, Op. 15 (1942–6) Marko Ivanovič/Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 3, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Symphony No. 3 in F major for Organ, Brass and Timpani, Op. 33 (1948-57) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos. 1, 2, 4, 5, 6, 7 and 8) SUPRAPHON SU42022 (4 CDs) (2016) Libor Pešek/Alena Veselá(organ)/Brass Harmonia ( + Kopelent: Il Canto Deli Augei and Fišer: 2 Piano Concerto) SUPRAPHON 1110 4144 (LP) (1988) Symphony No. 4 in A major, Op. 36 "Chamber" (1954-8) Marko Ivanovic/Czech Chamber Philharmonic Orchestra, Pardubice ( + Martin·: Oboe Concerto and Beethoven: Symphony No. 1) ARCO DIVA UP 0123 - 2 131 (2009) Marko Ivanovič//Prague Radio Symphony Orchestra ( + Symphonies Nos.
    [Show full text]
  • I(E Pohvalno O Razvojni Usmeritvi Tovarna Za Prihranek Energije
    St. 25(1610) Leto XXXI NOVO MFSTO četrtek, 19. junija 1980 Cena: 8 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom LASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI 2ARKI YU ISSN 0416- 2242 Šentvid 80 Nov spomenik na Lazah Danes »Razgledi" Odkrili ga bodo prihodnje leto, ob 40-letnici vstaje in Posvečeni so 150-letnici pričakuje tragedije na Gornjih Lazah — Delo kiparja Batiča Trdinovega rojstva Pobuda, ki jo je pred letom zastonj opravljalo prevoze, ko so r 29. maja je poteklo 150 let, 5780 pevcev dni sprožil odbor Belokmnj- tekla dela na cesti. V akcijo za zbiranje denarja za kar se je v Mengšu rodil &ega odreda in sojo podprli vsi slovenski pisatelj Janez Trdina. 11. Taboru 21. in 22. postavitev spomenika se je vključil belokranjski borci, da bi 20 tudi sindikat, saj spomenik na Trdina je skoraj polcvico svojega junija bo pelo 5 7 8 0 padlim borcem Prve belokranj- Gornjih Lazah res ni samo stvar življenja preživel v Novem mes­ Pevcev, največ do zdaj - dte čete na Gornjih Lazah borcev, marveč tudi ostalih Belo­ tu, zato ga imam~ Dolenjci za soboto koncerti po postavili nov spomenik, je padla kranjcev pa tudi širše družbene svojega. Letos so se na Trdinov vsej Dolenjski na plodna tla. Do sedaj se je skupnosti. rojstni dan zbrali v Dolenjskem zbralo 1,45 milijona dinaijev, A .B . muzeju slavisti in etnologi in - v spomin na očeta enkratnih J 1? "■ taboru slovenskih od česar so samo borci prispe­ Pevskih zborov, ki bo 21. in 22. vali več kot 700 tisočakov - „Bajk in povesti o Gorjancih” - osvetili njegov delež k dolenjski na ! * ^entv»du pri Stični, bo Na prvi seji posebnega odbora za ZMAGA KOČEVJA in slovenski etnološki znanosti rov c*0 PredYid°nia 192 zbo- postavitev spomenika, na čelu kate­ TOPEL SPREJEM V „KRKI” — Delegacijo slovenskega izvršnegaizvršnega V počastitev 60-4etnice kočevske­ Janezu Trdini je posvečena s 5870 pevci, kolikor se jih rega je predsednik medobčinskega ga nogometa je dom ači klub sveta na čelu s predsednikom dr.
    [Show full text]
  • 2. September 1982 (Št. 1725)
    St. 3 5 ( 1 7 2 5 ) Leto X X X III NOVO MESTO četrtek, 2. septembra 1982 Cena: 12 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI (atež v spomin Trden jutri kovinarjev Novemunfpr°fa- _____________________ __________ OhOb začetku šnlskeaašolskega leta 20 let krmeljske Metalne — Znani doma in na tujem na vrnitev Počitnice za učence in dopusti za Na sobotni počastitvi 20-let- talna je pomemben nosilec gospo­ učitelje so mimo in včeraj je na tiso­ izgnancev darskega napredka v sevniški občini, če učencev osnovnih in srednjih šol nice krmeljskih kovinarjev je spet napolnilo učilnice. Med njimi zbrane najprej pozdravil pred­ saj njen 330-članski kolektiv ustva- krajevni praznik KS tja kar desetino prihodka občinske­ so tudi novinci prvega razreda sednik DS Dušan Rešeta, zatem Čatež ob Savi bo vrsta pri­ ga gospodarstva. osnovne šole in prvega letnika sred­ pa je podpredsednik kolektivne­ njega usmerjenega izobraževanja. reditev V kulturnem sporedu so nas­ ga poslovodnega odbora inž. topili: Silvester Mihelčič z elektron­ Obojim želimo prijetno začetništvo Tudi v vasi, ki dandanes spadajo v Ivan Kranjc govoril o delu in sko harmoniko, dramska igralka Pol­ in uspešno pot pri nadaljnjem šola­ Jajevno skupnost Čatež ob Savi, so razvoju krmeljskega kolektiva. ona Vetrih, oktet Boštanjski fantje nju. Šolski programi so zahtevni, zato Ima - k o n c u za<tnje vojne vračali Poudaril je, da v okviru maribor­ in sevniška gasilska godba. jih ■ raznih koncev sveta, kamor dodatne počitnice niso prav za niko­ ske Metalne noben tozd ne živi na A . Ž. Ja1 je izgnal okupator.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti DIPLOMSKO DELO Mateja Meško Maribor, 2011 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti Diplomsko delo MUZEJI NA SLOVENSKEM Mentor: Kandidatka: izr. prof. dr. Bernard Rajh Mateja Meško Lektorica: Mojca Pernat, prof. slov. in soc. Prevajalka: Nina Mom, prof. ang. in nem. ZAHVALA Ob zaključku svojega študija bi se rada zahvalila vsem, ki so mi tako ali drugače pomagali doseči ta cilj. Posebej se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Bernardu Rajhu, ki me je s svojim znanjem in izkušnjami usmerjal pri izdelavi diplomskega dela, za vso njegovo pomoč in potrpežljivost. Zahvaljujem se tudi vsem svojim domačim, še posebej mami in očetu, ki nista obupala, sta me spodbujala in mi stala ob strani, ter tudi mojemu Denisu, ki me je v zadnjih dneh ustvarjanja diplomskega dela najbolj motiviral. IZJAVA Podpisani-a Mateja Meško, rojen-a 04. 06. 1984, študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Muzeji na Slovenskem pri mentorju-ici izr. prof. dr. Bernardu Rajhu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študenta-ke) Kraj, Maribor Datum, december 2011 Mateja Meško Muzeji na Slovenskem POVZETEK V diplomskem delu se predstavlja muzeje na Slovenskem ter njihove muzejske zbirke kot del slovenske kulturne zgodovine. Na začetku so opredeljeni pojmi, kot so muzej, muzejski predmet in muzeologija. Temu sledi prikaz razvoja muzejev skozi posamezna kulturnozgodovinska obdobja, ki nam da vedeti, da je muzejska misel pri nas začela zoreti ţe zelo zgodaj in da so njeni doseţki v veliko primerih primerljivi evropskim.
    [Show full text]
  • Priročnik Košarica Mest
    April 2020 KOŠARICA MEST Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in/ali v celoti je prepovedano brez predhodnega pisnega dovoljenja Projektne skupine za koordinacijo priprav in izvedbe predsedovanja RS Svetu EU. 1.6.3 Promocijski program .................................................................................................. 17 1.6.4 Gospodarsko-znanstveni program ....................................................................... 18 KAZALO VSEBINE 1.7 ZREČE Z OKOLICO .................................................................................................................. 19 1.7.1 Promocijski program ................................................................................................. 19 UVOD 1 1.8 MOZIRJE Z OKOLICO ............................................................................................................. 19 1 ALPSKA SLOVENIJA ...........................................................................................................................2 1.8.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti .................................................... 19 1.1 BLED Z OKOLICO ....................................................................................................................... 2 1.8.2 Promocijski program ................................................................................................. 21 1.1.1 Naravna in kulturna dediščina, znamenitosti ...................................................... 2 1.8.3 Kulturni program .......................................................................................................
    [Show full text]
  • Kulturni Center Janeza Trdine 2019/2020
    1 kulturni center janeza trdine #abonmajska sezona 2019/2020 2 Program abonmajev v Kulturnem centru Janeza Trdine, sezona 2019/2020 Izdajatelj: Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto Zanj: v. d. direktorice Jasna Dokl Osolnik Odgovorni vodja: Aleš Makovac Priprava besedil: Saša Šepec, Liljana Jantol Weber Lektoriranje: Nina Štampohar Oblikovanje: Sandra Hrovat Tisk: Cicero, Begunje, d. o. o. Naklada: 3000 Novo mesto, junij 2019 3 VSEBINA ŽUPANOV UVODNIK 5 v abonmajsko knjižico v sezoni 2019/20 UVODNI NAGOVOR 7 v. d. direktorice Zavoda Novo mesto ABONMAJSKE VSEBINE Grumov abonma #gledališki 10 Kozinov abonma #glasbeni 26 Trdinov abonma #glasbeno-gledališki 39 Mojčin abonma #otroški 48 VRSTE ABONMAJEV TER DNEVI IN URE IZVEDB 66 CENE ABONMAJEV 67 VPIS ABONMAJEV 68 UGODNOSTI OB VPISU ABONMAJEV 70 DOBRO JE VEDETI 71 STIKI 72 4 5 ŽUPANOV UVODNIK V ABONMAJSKO KNJIŽICO V SEZONI 2019/20 Zavod Novo mesto v vsako sezono znova vstopa z bogato kulturno-umetniško vsebino. Ta zajema pester programski nabor na področjih gledališča, glasbe in otroških predstav. Te pa so vedno izbrane premišljeno, še posebej tiste, ki so namenjene najmlajšemu občinstvu in mladini kot delu kulturno-umetnostne vzgoje. Izbor in razvoj raznovrstnih programskih vsebin je namenjen različnim generacijam in okusom. Zato tudi predstavlja premišljen in celovit koncept kakovostnih in estetskih vsebin, namenjenih vedno bolj zahtevnemu novomeškemu občinstvu. Dolgoletno kakovostno delo in izbor kulturno-umetniških vsebin, ki so jih bile deležne številne generacije od vrtčevskih otrok do starejših, so obrodile sadove, da imamo kritično, zahtevno in predvsem srčno občinstvo, zaradi katerega številna gledališča in glasbeniki radi pridejo v Novo mesto. Naši občani znajo nagraditi dobre glasbene, plesne ali gledališke nastope umetnikov z izjemnim aplavzom, ovacijami, predvsem pa z iskrenostjo.
    [Show full text]
  • 11. Spremembe in Dopolnitve Odloka O
    Številka: 3506-3/2009 (1902) Datum: 2. 12. 2009 OBINSKEMU SVETU MESTNE OBINE NOVO MESTO, tu Zadeva: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O ULICAH V NOVEM MESTU Namen: 1. obravnava osnutka odloka Pravna podlaga: Zakon o ustanovitvi obin ter o doloitvi njihovih obmoij (uradno preišeno besedilo, ZUODNO-UPB1, Uradni list RS, št. 108/06), Zakon o doloanju obmoij ter o imenovanju in oznaevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS, Uradni list RS, št. 25/08) Statut Mestne obine Novo mesto, uradno preišeno besedilo (Statut MONM-UPB-2, Uradni list RS, št. 96/08) Pripravljavec gradiva: Oddelek za prostor Izdelovalec gradiva: Oddelek za prostor, Igor Merlin Poroevalec: Mojca Tavar, Vodja Oddelka za prostor Obrazložitev: V prilogi. Predlog sklepa: 1. Obinski svet Mestne obine Novo mesto je obravnaval in sprejel osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ulicah v Novem mestu. 2. Morebitne pripombe bo obinska uprava v sodelovanju z delovno skupino za poimenovanje ulic v Mestni obini Novo mesto preuila ter jih vkljuila v predlog odloka za predhodno posvetovanje, pridobitev mnenja geodetske uprave in Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije ter pripravo predloga odloka za 2. obravnavo na obinskem svetu. Ž U P A N Alojzij MUHI PRILOGE: 1. Obrazložitev pripravljavca; 2. Osnutek odloka; 3. Predlog imen ulic v naselju NM z obrazložitvijo predlaganih imen; 4. Ulina imena v Novem mestu, stanje 1993. 5. Grafine priloge DOSTAVITI: • Naslov, tu • spis, tu Številka: 3506-3/2009 (1902) Datum: 2. 12. 2009 Obinski svet Mestne obine Novo mesto, tu Zadeva: SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA O ULICAH V NOVEM MESTU Predmet: Obravnava osnutka odloka na obinskem svetu (1.obravnava) 1.
    [Show full text]
  • Družina V Slovenskem Jeziku, Literaturi in Kulturi Vodnik Po Programu
    Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za slovenistiko Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi Ljubljana, 27. 6.–15. 7. 2011 Vodnik po programu p o • i m a n e i ž n u o r v ž d u i n l a s č a , i d n k i a ≈ n j n a b d a o n i t r d i r o š ž c r z u i a t ≈ e u a s l ž d s s a i r o o v t r n s n u g š . e a u i r n r ž ž d o a i z i b a i n u ➝ r t r a r p n o a i o g i d n o o s a d s s r t a • i r o s t e i d r g s o s b a ➝ ➝ e k ) . l k o a n t r t e a d s o n r o u . s n u i m h i 6 i n n ž i i p 1 d k i l t i i ( ž i i t s i i i n k n ž ž v e z m i k s u i i n u a a u e i k t r u r n r r p o . i n r l d p a . p , a d j p .
    [Show full text]
  • Šolska Kronika Gimnazije Novo Mesto Za Šolsko Leto 2015/16
    Šolska kronika Gimnazije Novo mesto za šolsko leto 2015/16 Izdala in založila: Gimnazija Novo mesto, zanjo Mojca Lukšič Uredila in oblikovala: Anita Nose Lektorirala: Renata Nose Gimnazija Novo mesto 2 Šolska kronika 2015/16 Kazalo Kazalo POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA ŠOLSKO LETO 2015/16 ....................................... 6 ANALIZA SPLOŠNE MATURE ........................................................................................................................... 17 DOSEŽKI DIJAKOV ........................................................................................................................................... 19 VIDNI REZULTATI NA DRŽAVNIH IN MEDNARODNIH TEKMOVANJIH ALI NATEČAJIH ................................................................ 19 PREJEMNIKI PRIZNANJ IN PRIZNANJ Z NAGRADO............................................................................................................ 24 POROČILA STROKOVNIH AKTIVOV ................................................................................................................. 31 SLOVENŠČINA ........................................................................................................................................................ 31 MATEMATIKA IN INFORMATIKA................................................................................................................................. 31 ANGLEŠČINA ........................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Poročila Moderatorjev
    1. DELAVNICA V SKLOPU JAVNE RAZPRAVE O CELOVITI PRENOVI GLAVNEGA TRGA, ROZMANOVE ULICE IN KANDIJSKEGA KRIŽIŠČA V ZGODOVINSKEM JEDRU NOVEGA MESTA (28. 2. 2015) POROČILA MODERATORJEV TEMA 1. OMIZJA: »Kaj menite, po čem je naše mesto najbolj prepoznavno?« Moderatorji: Melita Muren, Marija Ana Kranjc, Mitja Simič Tema 1. omizja naj bi se bolj kot na konkretno stvarnost navezovala na miselne prestave o mestu, ki jih ljudje povezujejo s pojmi kot so simbol, prepoznavnost in identiteta, vendar se pri tem ni dalo izogniti obravnavi konkretnih primerov, ki ljudi najbolj motijo ali pa navdušujejo. Naštete asociacije udeležencev kažejo, kaj udeleženci delavnice prepoznavajo kot simbole mesta, kakšno vrednostno oceno jim pripisujejo in kako jih razvrščajo po pomenu. Takšne ugotovitve so lahko dobro pomagalo pri pravi raznih strategij in razvojnih dokumentov s področij urejanja prostora in turizma. Kot najbolj prepoznavne simbole Novega mesta udeleženci delavnice prepoznavajo ambient Brega, veduto Kapitlja, prenovljene Šance, odprte zelene površine v neposredni okolici, Glavni trg z arkadami in obrežje reke Krke. Poudarjen je bil tudi pomen močnih gospodarskih podjetij (Revoz, Krka in Adria Mobil), po drugi strani pa so udeleženci delavnice nezadovoljni predvsem s podobo in (ne)uporabnostjo avtobusne postaje in pa z neustrezno vsebino v Narodnem domu. Turizem je potrebno nadaljevati v smeri tradicije vinogradništva (cviček) in halštatske kulture s prepoznavnim motivom situle (zato je nujna čimprejšnja vzpostavitev arheološkega parka Marof s spremljajočimi dejavnostmi). PRIDOBLJENI PODATKI IN NJIHOVA SINTEZA Pri omizju se je zvrstilo šest skupin. Vse skupine so ob naštevanju prepoznavnih značilnosti mesta ugotavljale, da imajo prepoznavne vsebine mesta lahko pozitiven ali negativen značaj, v določenih primerih pa tudi obojen, pač odvisno od dojemanja posameznika.
    [Show full text]