TD Dolenjska – Življenje Nekoč in Danes
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
TD Dolenjska – Življenje nekoč in danes V torek, 7. oktobra 2014, smo imeli tehnični dan »Življenje nekoč in danes« na Dolenjskem. Prepotovali smo to slovensko pokrajino in izvedeli veliko novih stvari. Najprej smo se ustavili v Višnji Gori. Znana je po humoreski Josipa Jurčiča z naslovom Kozlovska sodba v Višnji Gori. Josip Jurčič je bil znan slovenski pisatelj. Rodil se je leta 1844. Kot večina slovenskih pisateljev je bil zelo pameten, zato so ga poslali v šolo, da bi se naučil brati in pisati. Nato smo se ustavili v Stični. Tam je zelo znan samostan – samostan Stična. Samostan Stična je edini še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji. Po legendi so prvim menihom pri postavljanju samostana pomagale višje sile. Ob iskanju kraja za samostan jim je zelena ptica vztrajno prepevala »Sit hic! Sit hic!«, kar v latinščini pomeni ''Tu naj bo!''. Na tisti kraj so postavili samostan. Zelena ptica je dobila mesto v stiškem grbu. Tam so nastali tudi zelo pomembni Stiški rokopisi. Pot smo nadaljevali mimo Novega mesta. Novo mesto leži sredi gričevnate pokrajine. Skozi mesto teče reka Krka. Reka Krka je znana po tem, da je zelo topla, vsebuje lehnjake in je druga najdaljša povsem slovenska reka. Novo mesto ima razvito industrijo na primer avtomobilsko industrijo, lesno industrijo, obutveno industrijo, farmacevtsko in kozmetično industrijo … Za mesto so zelo pomembne najdbe iz bronaste dobe. Odkrili so žarna grobišča in našli dvaindvajset situl. Našli so tudi steklene kamenčke, kar največ na svetu. Uporabljali so jih za nakit. Preneslo se je tudi znanje o kovinah. V šestem stoletju so tam bivali Slovani. V Novem mestu je živelo veliko znanih slovenskih osebnosti. Tam se je rodil Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist, Božidar Jakac, slovenski slikar in grafik, Ignacij Hladnik, slovenski skladatelj in orglar, Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, Leon Štukelj, slovenski telovadec in pravnik, Marjan Kozina, slovenski skladatelj, Matija Kastelec, slovenski rimskokatoliški duhovnik in prevajalec, Miran Jarc, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in dramatik, Vladimir Lamut, slovenski slikar in grafik. Iz Novega mesta nas je pot vodila do Otočca. Ustavili smo se v parku, kjer smo pojedli malico. Medtem, ko smo malicali, smo izvedeli nekaj zanimivosti o gradu Otočec. Grad Otočec stoji na enem izmed otokov reke Krke. Je edini grad v Sloveniji, ki stoji na otoku. V gradu je luksuzni hotel, s petimi zvezdicami. Nasproti grada stoji tudi kamp Otočec. Blizu je tudi adrenalinski park in igrišče za golf, tako da je to prava turistična destinacija. Nato smo obiskali samostan Pleterje. Ta samostan je še edina delujoča kartuzija v Sloveniji. V samostanu trenutno prebiva enajst menihov. Vsak od njih ima svojo bivalno celico. Živijo po zelo strogih pravilih. Osem ur na dan delajo, osem ur molijo in osem ur počivajo. Drug z drugim se, razen ob nedeljah, ne smejo pogovarjati. Ob nedeljah se lahko družijo, igrajo košarko in namizni tenis. Menihi si hrano pridelajo sami. Na hribu v bližini so vinogradi. Zraven samostana je tudi stara gotska cerkev. Blizu samostana je Muzej na prostem Pleterje, kjer smo imeli različne delavnice. V prvi delavnici smo si ogledali hišo in njene prostore. Hiša ima streho iz slame in majhna okna. V hiši je veža in v njej črna kuhinja. Nad kuhinjo je v strehi izrezana luknja, ki vodi v prostor imenovan Nebesa. Tam so včasih shranjevali meso, ki so ga jedli samo ob nedeljah in večjih praznikih. Mama je kruh spekla samo ob sobotah. V družini je bilo okoli trinajst ljudi. Nato smo šli v prostor imenovan Hiša. V kotu je krušna peč, na kateri so otroci včasih tudi spali. V kotu na steni je Bogov kot. V Hiši je tudi miza, za katero so jedli vsi iz enega lonca. Pomagali smo tudi pri pripravi pogače. V drugi delavnici smo se najprej igrali igro metanja podkev in si nato ogledali različne živali. Kasneje smo tudi česali slamo, ki se uporablja za prekrivanje streh. V tretji delavnici smo si ogledali razne glinene in lesene izdelke. Nato smo izdelovali glinenega petelinčka. Nazadnje smo se ustavili v Kostanjevici na Krki. Kostanjevica na Krki je eno najstarejših mest na Dolenjskem. Kličejo ga tudi Dolenjske Benetke, saj je to poplavno območje. Tam je galerija Božidarja Jakca. Ogledali smo si zbirko kipov Janeza Boljke, razstavo Milana Eriča in Zvonka Čoha z naslovom Koprnenje po svetlobi. Videli smo tudi veliko lesenih kipov, imenovanih Forma Viva. Tehnični dan mi je bil zelo všeč, saj smo videli in se naučili veliko novih in zanimivih stvari. Sara Feher, 7. a .