Jeklena morala, podružUjena Dvanajsta živi naprej Zoor XII. SNOUB — Priznanja jubilantom — Novi načrti _ obramba V hotelu Metropol v Novem so v novoustanovljenem območnem mestu so se 13. decembra srečali Ob dnevu JLA odboru, ki ga vodi Anton Kramarič, nekdanji borci XII. SNOUB iz predstavniki vseh dolenjskih obmo ^Obramba Jugoslavije in zmaga novomeškega, črnomaljskega, krško čij. sovražnikom v vseljudski -brežiScega in kočevsko -ribniškega Na slovesnosti, za katero so ^m bni vojni bi bili v prvi vrsti okrožja z namenom, da ustanovijo kulturni program pripravili pionirji sni od čvrstosti morale in od območni odbor in da podelijo osnovne šole iz Bršljina, ki nadaljuje 'tične zavesti pripadnikov oboro- priznanja borcem--jubilantom. tradicije legendarne ..Dvanajste”, so ^ n|n sil in vseh članov družbe, Oktobra letos je minilo 37 let, podelili priznanja osemdesetim bor ^legijska prednost v bojni morali odkar se je brigada v Mokronogu cem, ki so že dopolnili 60. leto. «lo močno in učinkovito orožje, prvič postrojila. Njena borbena pot, Naslednja leta pa bodo priznanja Pfav je jasno, da se jugoslovanska na kateri so ostali mnogi borci, je prejeli le tisti, ki bodo v letu ‘ ba tru d i in tu d i uspeva z drugi- del naše revolucije in del naše dopolnili okrogli življenjski jubilej. ,'^ d a m i držati korak tudi s zmage. Borci ,,Dvanajste” so doma Ob zaključku proslave so borci r , a tehnične opremljenosti obo- po vsej Sloveniji in se združujejo v prvič prisluhnili svoji himni, ki so jo ^ enih sil. Sadovi teh naporov so 12 območnih odborov, ki imajo prav zanje pripravili ljubljanski sedeže v Ljubljani, Mariboru, Celju, glasbeni umetniki Nobei nega sovražnika ne gre pod- Litiji, Radovljici, Kopru, Gro J. PAVLIN ^* nievati, , niti njegove vojne tehnike supljem, Mokronogu, Domžalah, niegove bojne sposobnosti niti Kamniku in Novem mestu. Brigada šteje še okoli 1200 nekdanjih bi k'6 ^aPa^en ie la^ko sklen, da Ved bojna morala napadalca borcev. V novomeškem območju je RIBNIČANI "o, ob vsaki priložnosti, posa- evidentiranih 227 borcev vendar PRESENETI U „lozno ali v celoti slabša od bojne' seznam nikoli ne bo popoln, saj se STEAUO iu9oslovanskega borca zato, borci še vedno javkajo. Odbor skrbi, Rokometaši slovitega romun no V°^' sovražnik nepravično voj- da se borci vsako leto srečajo, pomagajo in obiskujejo bolne, skrbe skega prvaka, Steaua izBukareš .'V joslovanska izkušnja in iz- USTANOVLJEN OBMOČNI ODBOR DVANAJSTE - Borci „Dvai ste” se polnoštevilno udeležujejo te, so v ponedeljek gostovali i rj n|e drugih govore, da je nekate- za udeležbo na pogrebih, za vsakoletnih srečanj. Letos os ustanovili območni odbor, ki bo dru: borce črnomaljskega, koče v&ega odlikovanja in podobno. To delo Ribnici in nastopili s tamkaj v ^ r*avam uspelo doseči relativno šnjim drugoligašem Inlesom. 5° boino moralo. To se lahko in krškega območja. (Foto: J. P.) odbora bo sedaj še bolj zaživelo, saj Slednji so v srečanju pred pri tudj v morebitni prihodnji bližno 600 gledalci zabeležili iz °ini. reden uspeh, saj so z renomirani- dj 9°dovinska izkušnja pa je tudi, mi gosti igrali 20:20 (12:10). oh lfna država, ki vodi pravično Najboljši strelci pri domačih so ■aonbeno, osvobodilno vojno, Pot do odločujočega vpliva bili: J. Ilc 6, Mate 5, Križman in Danes Karpov po 3. Najboljši igralec za neodvisnost vedno več gostov je bil Birtalan z 12 zadet pQyk o t sovražnik, tako na Zbor LB Temeljne dolenjske banke Novo mesto je po tehtni razpravi sprejel več ki. . r°cju mobilizacije sil in sredstev, planskih dokumentov — Gre za delavčev vpliv na denarnem področju M.G-Č. na področju enotnosti in pri Dolenjski rejenosti ljudstva za boj. Delegati zbora LB Temeljne povečevanje izvoza, v tej smeri pa so uresničevanje prednostnih naložb. tite ratT*ba neodvisnosti in ozem elj- dolenjske banke Novo mesto so zastavljeni tudi bančni planski do Da bodo skupni cilji res doseženi, lj. slovit osti domovine je neodtuj- razgledi imeli zadnji petek nalogo raz kumenti bo veliko odv.isno tudi od tega, ali se . NAMESTO ČESTITK ^ pravica jugoslovanskih narodov pravljati o predlogih več plan Razvojni cilji bodo dbseženi le s bodo v bankah držali stabilizacijsko skupnim dogovarjanjem, zato so naravnanih planskih dokumentov; Namesto novoletnih čestitk narodnosti. V ustavi je jasno Tokrat pol večji obseg skih dokumentov. Pred spre Pisano, da so nosilci, obrambe nujna jasna, merila za razporejanje do večjih odstopanj nikakor ne bi in koledarjev je kolektiv „Par- °elovni jemom samoupravnega spora združenih sredstev, tudi v bankah ketplastka“ Vinko Novak iz ljudje in občani,družbeno- Današnja, zajetnejša številka smelo prihajati, garant za to je ne< k itič n a zuma o temeljih srednjeročnega bodo bdeli nad stvarnostjo inve j. skupnosti, organizacije Dolenjskih razgledov je posve nazadnje zaostrena osebna- odgovor Novega mesta podaril 10.000 plana LB Temeljne dolenjske sticij. Paleta slednjih se bo ne '^nega dela, JLA itd, torej vsi čena jubilejema slovenskih kul nost vodilnih delavcev v bankah. Z dinaijev v sklad za drage medi dvomno zmanjšala, predvsem na |» ki so tudi nosilci samoupravnih turnih velikanov: 180-letnici roj banke pa istonamenskega samo večjo samoupravno povezanostjo bo1 cinske instrumente. področju negospodarstva, ki ne bo ^ cjalističnih odnosov. Obramba je stva prvaka našega Parnasa Fran upravnega sporazuma o te najbrž prišlo do tako želenega odlo ^ ia v iji podružbljena, naloga meljih planov banke združenih deležno 'kreditov (izvzeta je stano-. čilnega vpliva delavcev tudi na de ceta Prešerna ter 150-letnici DANES RAZGOVOR p in vsakogar posebej. Stopnja rojstva in 75-letnici smrti dolenj v LB Združeno banko so za ta ' vanjska in komunalna gradnja), narnem področju. potrebna pa bo še večja zavzetost za j ružbljenja obrambe je določena skega barda Janeza Trdine. O: dva dokumenta predlagali nekaj D RUSTJA OVLOQIZSM ^ ito rtjo vseh družbenih odno- Prešernu in Trdini govori več dopolnil, obravnavali pa so tudi Danes, 18. decembra, bo prišel v jg ' Po drugi strani pa je razvoj sestavkov izpod pereš naših izhodišča za pripravo letnega Novo mesto predsednik Zvezne kon ^ 0uPravnih odnosov zelo odvisen publicistov. Iz vsebine velja pod' ference ZSM Jugoslavije Vasil Tu- ^opnje podružbljanja obrambe. programa LB Temeljne dolenj črtati še dvoje prispevkov, ki ske banke in sprejeli sklep o za porkovski kot gost občinske kon 0 rciedsebojno odvisnost in po- govorita o potih založniške de ference ' ZSMS Novo mesto. Ob ^lenost je lepo izrazil tovariš Tito, časnem financiranju LB Temelj UREDNIŠTVO V GOSTEH javnosti na Dolenjskem, pa širši j 18.30 bo imel v Domu JLA v No On ^anem govoru na ljubljanski ne dolenjske banke v januarju zapis o posegih v naše podeželje. Ob izteku leta smo se novinarji Dolenjskega lista namenili obiskati vem mestu predavanje o vlogi Zveze lovr|Verž' dei al' d a jugoslovanski de- _ - 1981. socialistične mladine v političnem tj?.' 'Judje ne morejo uresničiti Ze po tradiciji imajo Razgledi sistemu socialističnega samuprav- tjrJ', samoupravnih pravic na po- Omenjenih dokumentov kajpak daljši zapis s področja : ne moremo podrobneje predstaviti,< ljanja, po predavanju pa razgovor z (jr !u ekonomskih, političnih in arheologije. Literarnega branja je ] mladimi ki jih zanima ta problema j0 9ltl družbenih odnosov, če nima- zlasti prva dva sta sestavljena na tokrat nekoliko manj. Številko osnovi načelnih dogovorov na zvezni LESKOVEC PRI KRŠKEM tika. Jutri bo obiskal še nekatere bravic tudi na področju obrambe. osnovne organizacije ZSMS v občini zaključuje objava novih enot do- J in republiški ravni Prevevajo ju ho-1
Gerlitzen, Innerkrems, Klippitzthoerl, Koralpe, VVeissbriach, Nassfeld (Mokrine), Lienz, Sillian, Bad Hofgastein, Eben im Ponqau, Kleinarl, Mauterndorf, St. Gilgen, Ramsau.
Kronplatz, Stefansdorf, San Martino di Castrozza, Sella Nevea. , >> HOTELI MONT AŽNI DIMNIK Avstrija: Z GIBLJIVO Bad Kleinkirchheim, Innerkrems, Klippitzthoerl,-Nassfeld, (Mokrine), Peče, Reichenfels, Lienz, St. Jakob, Sillian, ,.I- " . ' Prodaja Portorož, Koper, Poreč, Opatija, Pula, Rab, Hvar, Čateške in Nastopala bo naša najboljša pevka Dolenjske Toplice, Gozd Martuljek, Jezersko. in strokovni nasveti: zabavne glasbe Za silvestrovanje na Češkoslovaškem je pripravljen poseben program, cene za silvestrovanje v domačih hotelih za 4 polne OPEKARNA ZALOG Tereza Kesovija penzione in silvestrska večerja. Cene pa se gibljejo od 1.700 2 Tel.: 21-403,22-291 do 3.320 din. »•"" -•». s svojim ansamblom in plesno skupino.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Ples se bo pričel ob 19.30.
GLOBTO-R NOVO MESTO, Cesta komandanta Staneta 19, Vstopnice dobite v novomeški poslovalnici telefon: 0 6 8 /2 5 -1 2 5 , 25-789. ■> novoles Kompasa, telefon: 21—333, informacije pa tudi v športni dvorani, komandanta staneta 38 telefon: 22—941. tel.: (068)25-091 l BELIM VLAKOM DELAVSKI DOM BETI METLIKA 00 KOBLE VSAKO SOBOTO EDVARD KARDELJ, KRŠKO Razpisna komisija TOZD in DSSS objavlja prosta dela in naloge objavljata dela in naloge delavcev s posebnimi pravicami in obveznosti: IZ NOVEGA MESTA 1. RAČUNOVODJE za opravljanje računovodskih del (za nedoločen čas, s 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA C med počitnicami VSAK DAN): polnim delovnim časom). Zahtevamo končano 4-letno NA - DIREKTORJA TOZD KONFEKCIJA srednjo šolo ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih DOBOVA izkušenj. 2. DIREKTORJA SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO ODHOD: POVRATEK: 2. TEHNIČNI SEKRETAR IN INFORMACIJSKE SISTEME V DSSS 5.10 KAN Dl JA 18.57 za opravljanje del in nalog administracije, personalnih zadev 5.12 NOVO MESTO-CENTER 18.56 in blagajne (za nedoločen čas, s polnim delovnim časom). Pogoji: 1 /— visoka ali vi$ja strokovna izobrazba ustrezne smeri > ,v 5.15 NOVO MESTO 18.54 Zahtevamo 4- ali 2-letno končano srednjo šolo ustrezne smeri z znanjem strojepisja. — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih deH*’ 5.35 TREBNJE NA DOLENJSKEM 18.31 in nalogah 5.59 IVANČNA GORICA 18.07 3. ELEKTROTEHNIKA (šibki tok) — organizacijske in vodstvene sposobnosti 6.18 GROSUPLJE 17.51 2 / - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri za opravljanje del in nalog vzdrževalca (za nedoločen čas, s 6.50 LJUBLJANA 17.19 — 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih polnim delovnim časom. Zahtevamo končano elektrotehni 8.26 JESENICE 16.13 in nalogah ško šolo in 2 leti delovnih izkušenj. 9.08 BOHINJSKA BISTRICA 15.45 — organizacijske in vodstvene sposobnosti * K Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v — moralna in politična neoporečnost. 15 dneh po objavi na naslov: DELAVSKI DOM EDVARD Razpis je v veljavi 15 dni od dneva objave. Kandidate bom° CENE: Odrasli: Otroci: Skupina: KARDEU, KRŠKO, Trg Matije Gubca 2. o izidu razpisa obvestili v 15 dneh po končanem razpis0,f Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po Kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. Prijave zbira kadf^Vt.l Novo mesto: 325 din 240 din 3 1 5 din ska in splošna služba s sedežem v M etliki. J Trenje: 310 din 230 din 3 0 5 din končanem zbiranju ponudb. Grosuplje: 285 din 220 din 2 7 5 din TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave, rezervacije in informacije v Novem mestu: „DJURO SALAJ" KRŠKO Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objdvi MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA TOZD TES BRESTANICA na naslov: , NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 22-555, objavlja prosta dela DELOVNI ČAS od 7. do 15.30 ure in ob sobotah in naloge za nedoločen čas: TOVARNA EMBALAŽE SENOVO oo 8. do 12. ure, ter na železniških postajah Novo 6 8 2 8 0 Brestanica mesto (22—255), Trebnje (83-060), Ivančna - OPRA VLJANJE DEL IN NALOG Gorica (783-038) in Grosuplje (771-180). PRI KARTONSKEM STROJU Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po roka za sprejem prijav. 9 0 1 /5 0 - 8 0 14 delavcev, dvoizmensko delo V ______5 ______9 1 6 /5 1 inex adna aviopromet inex adria aviopromet DELAVCI, ZAPOSLENI V ZR NEMČIJI, IN SORODNIKI V DOMOVINI!
MONCHEN sreda, sobota DOSSELDORF sreda, sobota, nedelja
FRANKFURT sreda, sobota, nedelja # HAMBURG sreda, sobota J , 50% CENEJE OD REDNIH LINIJ HANNOVER sreda, sobota DODATNI LETI ZA NOVOLETNE PRAZNIKE STUTTGART sreda, sobota p
PRODAJA KART IN INFORMACIJE: IAA Ljubljana, Titova 48, telefon: 061/313-366, KOMPAS, GLOBTOUR, Novo mesto in vse turistične poslovalnice v Sloveniji * ^
DOLENJSKI UST Št. 51 (1636) 18. decembra V j t s m
ZADNJO BESEDO IMA ODJUGA - Delavce BAROČNI DRAGULJ NA SEVNIŠKEM GRADU - Eden naših najboljšh konservatoijev, akademski OPREMAa ZA SZ - Oprema iz Kočevja bo preko malnega podjetja Novograd iz Novega mesta slikar prof. Viktor PovSe je malo pred praznikom dneva republike zaključil poltretje leto odkrivanja in ljubljanske Lesnine izvozila za preko 200 J*5® fetos pohvaliti, saj so dobro prijavljeni konserviranja baročnih fresk v sevniškem gradu. Njegovi izjemni potrpežljivosti in znanju gre zasluga, milijonov dinarjev laboratorijske opreme v *J~*kaIi sneg in dobili bitko z njim. Letos velja se je znova zaživelo sto kvadratnih metrov površine, na kateri so pricazane alegorične upodobitve Sovjetsko zvezo. Pri izdelavi vzorčne opreme so ®©uti tudi to, da so poleg mesta očistili tudi letnih časov in velika kompozicija skupine $asbe trikov v grajskem paiku. Ravnateljica ljubljanske sodelovali: Kurt‘Kopač iz Kočevja, Stane Lisac iz v Ragov log. (Foto: J. P.) Narodne galerije dr. Anica Cevc je ob otvoritvi poudarila, da sta Sevnica in Slovenija s to umetnino Novega mesta ter DO Ink op in Kovinar. (Foto: bogatejša za baročni dragulj (Foto: Pavel Perc) F. Brus)
V TE ŠOŠTANJ NI BILO NAPAKE Podpora razvojni usmeritvi IMV Med vzroki za razpad jugo- EN «°vanskega elektroenergetskega Pogumen razvojni program novomeške IMV v dolenjski gospodarski zbornici podpirajo •'steina je bila izrečena tudi s pripombo, da ga je treba še temeljito uskladiti z vso avtomobilsko industrijo Slovenije HRIBČEK domneva, da je bila za to krivda !* U(*i v okvari 300 megavatnega Izvršilni odbor Medobčinske nabava opreme), preureditev obrata in dobivali 80-odstotne osebne do BOM JPegata v TE Šoštanj. Kot pa so v Semiču. hodke. gospodaiske zbornice za Do s P°*azali zapiski avtomatskih lenjsko je 10. decembra raz V Brežicah nameravajo zgraditi Od »edine decembra do konca KUPIL-. * ®®ilnih naprav v tej elektrarni, industrijski tir in tovarno sodobno leta kaže, da bo oskrba s koksom iz' n •* vnok za razpad iskati zaradi pravljal o nadaljnjih razvojnih * usmeritvah IMV m v zvezi s tem opremiti; naložbe so predvidene na Lukovice nekoliko boljša. V tem ^ste verižnih dogajanj v jugo- Mimi, v Šentjerneju in Šmarje ti ter' času bodo v Lukovcu za potrebe * slovanskem elektroenergetskem dal nekaj koristnih pobud. Belem Manastiru. Gradnja nove jugoslovanske livarske industrije 5“temu. Kljub temu, da so ob- Ko so predstavniki IMV razložili tovarne pa je predvidena tudi v Suhi predelali 40.000 ton najkva ®*°valci opazili kaj se dogaja v okvirne plane razvoja v novem krajini V vseh zunanjih obratih, litetnejšega uvoženega čmega Ureja Tit Doberšek **ektričnem omrežju, pa so mo- srednjeročnem obdobju, so sicer Iger proizvajajo posamezne dele, naj premoga v koks. Ce se medtem stva Qli zaradi tehnično nevzdržnih poudarili, da usklajevanje še ni bi proizvodnja dosegla tako raven, ri ne bodo uredile, z novim letom ne Kljub temu da sem o mlečne kisline in 44 g *®mer tudi sami prenehati z končano, vendar pa računajo leta da bo sposobna slediti potrebam bo več koksa in v tem primeru bi pretakanju vina obširno pisal v ogljikovega dvokisa. Na ta način (*ratovanjem. Vendar je to sa- 1985 na tolikšne zmogljivosti, da novomeških tozdov, kjer te dele jugoslovanske livarne ali vsaj večji 45. št Dolenjskega lista, se se kislost vina lahko zmanjša od *jj° ena izmed pojasnil v vrsti bodo lahko dajali na trg 250.000 vgrajujejo v avtomobile in prikolice. del livarn lahko zaprle vrata, kajti posamezniki še vedno oglašajo z 3 do 5 promilov (gramov v “°mnev, zakaj je prišlo do razpa- avtomobilov in 50.000 prikolic, pri Na več kot 8 milijard novih tistih, ki imajo na voljo toliko deviz, vprašanjem o potrebnosti tega litru). Poleg tega je po okusu ?*■ Prave vzroke za dogajanje v katerih je v načrtu uvedba novega investicij je ocenjen zdajšnji razvojni da bi lahko same uvažale koks, je dela. zato svetujem bralcem tega mlečna kislina blažja od **ektrosistemu bo poiskala pose- programa „Moto home”. investicijski program IMV do leta bore malo. Poleg tega je uvoženi kotička, naj si v bodoče jabolčne kisline. Zato je vino po JiU* komisija. V proizvodnji avtomobilov prav 1985. Pri tem pa je po mnenju čla koks še enkrat dražji kot domači strokovna navodila izrežejo iz tem procesu manj kislo in bolj tako predvidevajo nov tip vozila in nov izvršilnega odbora gospodarske časopisa in jih shranijo. harmonično; prav zato je ta tudi kompleten uvoz avtomobilov, zbornice najbolj problematično BKZ K IJ IH proces koristen in zaželen. • » V V kolikor bodo pač dopuščale raz močno povečano zaposlovanje. Bakterije razkrajajo samo o e j m is ca mere ustvarjene z lastnim izvozom. Potrebovali bodo okrog 800 novih Pretakanje jabolčno kislino, ne pa vinske. Ta naj bi ob koncu nove petletke ne zaposlenih vsako leto (za celotno Te bakterije opravljajo svoje samo kril ves uvoz, marveč računajo tovarno), od tega 200 s delo različno. Včasih delajo . NOVO MESTO - T opije še vreme celo na 10-odstotno pozitivno srednješolsko izobrazbo in najmanj vina istočasno z glivicami, ki f ®zgibalo novomeško sejmišče,' razliko. 100 z višjo ali visoko šolo. Od kod Se enkrat naj zapišem, da povzročajo vrenje mošta. Za so prišli tudi kupci iz bolj V Novem mestu je tudi v pri zagotoviti tolikšno število novih letos s pretakanjem vina ne svoje delovanje rabijo ugodno taljenih občin. Rejci so pripeljali hodnje predvidena znatna naložba v kadrov, je najbrž še vprašanje. Taka moremo čakati na pomlad. toploto od 18 40 25 Q Pri novo proizvodnjo avtomobilov in Pujska in 22 prašičev, prodali stopnja zaposlovanja tudi ni v Letošnji pridelek grozdja smo toploti pod 4 C nehajo delovati. » «o prikolic ter opremo pa v gradnjo vsega skupaj 338 živali. Pujski skladu ne z občinsko ne z re spravljali v neugodnem vremenu, Na vprašanje, ali naj zaradi skladišč za dele in v gradnjo * bUi Po 1.500'do 2.000 din, nad 3 publiško resolucijo. grozdje je bilo več ali manj Jfesece : delavnic za tehnosrevis ter ureditev *4(io'! Sta” pa po 2.100 do V načelu je izvišlilni odbor zbor nagnito in blatna Vsa ta delovanja bakterij, ki povzročajo energetike za vse novomeške tozde. 1 din. nice razvojno usmeritev IMV podprl nesnaga je z grozdjem prišla v biološko padanje kislin, Značilno za prihodnjih pet let pa je Br e ž ic e - Na sobotnem sejmu s tem, da se ta temeljito uskladi z mošt in po vrenju mošta sc je odložimo pretakanje vin do (sicer že poprejšnja usmeritev, za ponujali kupcem 492 do 3 ostalo avtomobilsko industrijo zlasti blato sesedlo na dnu soda in spomladi, odgovarjam, da to "»Kece katero pa doslej ni bilo pogojev), da starih pujskov in 22 nad 3 v Sloveniji, menili pa so tudi, da je Na sestanku v začetku decembra skupaj z odmrlimi vinskimi letos ni potrebno. Zaradi bi gradili in posodabljali predvsem starih živali Prvih so prodali precej možnosti za veliko večje v Beogradu, ki so se ga poleg pred kvasnicami tvori usedlino - splošnega sladkanja moštov je zunanje obrate. Večje naložbe so h . P° 75 din kilogram žive teže, poslovno sodelovanje z raznimi stavnikov združenja jugoslovanskih droži To nesnago je treba ločiti bilo delovanje teh bakterij letos predvidene na Suhorju, v Črnomlju rejsih živali pa 14 po 62 do 65 delovnimi organizacijami domače livarn, kovinskopredelovalne od vina. Tudi če vino še ni zgodnejše, saj so delovale po (gradnja proizvodnih prostorov in ^ ^ogram žive teže. regije. To pobudo zbornice naj bi v industrije in predstavnikov livarn, ki popolnoma čisto, ga je treba večini skupaj z vinskimi tovarni IMV in zainteresirani za jih je pomanjkanje koksa najbolj pretočiti Nekoliko motno vino kvasnicami Organoleptični sodelovanje najresneje pretehtali prizadelo (med njimi je tudi Belt), se bo po prvem pretoku, ki ga preizkusi povrelih moštov so R. BACER udeležili tudi predstavniki koksarne moramo opraviti do novega leta, doslej pokazali, da letošnje Kmetijski nasveti Lukovac in zveznega izvršnega sveta, do spomladi lepo očistilo. mlado vino po večini ni prekisla seje potrdilo, da ni moč računati na Ostanke droži lri se bodo po V nekoliko motnem vinu po Koks ustavi Belt intervencijski uvoz premoga za * prvem pretoku zgostile na dnu prvem pretoku bo ostalo še koksiranje, koksarna Lukovac tudi soda, pa bomo od vina ločili z vedno dovolj tovrstnih bakterij, Nujna čimprejšnja dolgo nima na razpolago potrebnih deviz. drugim pretokom spomladi. saj te bakterije delujejo pri Ostr/ejš/a merila za mleko ugodni toploti vina še po prvem ročna rešitev v oskrbi Zato so predlagali, da bi se o vpra Drugi pretok moramo opraviti šanju združevanja deviz za nakup do nastopa toplejšega vremena, pretoka Zaradi hladnoče naših J^eko, ® * 0, toto najboljnajbolj popolno in vsestransko hrano, ki omogoča Beltovega tozd Livarna premoga za koksiranje dogovorili na to je do maja. Ta pretok kmečkih zidanic pa bakterije, ki 3.®njee brezbrez docbjanja dodaja drugih hranil, je mogoče vrednotiti na Napovedi o hudem pomanjkanju ravni republik in pokrajin. Iz Slo opravimo po možnosti brez povzročajo biološki padec cne načine.noAin Če nameravamo iz njega pridobiti maslo, je livarskega koksa in s tem v zvezi o venije sta za to, da bi se republiki dostopa zraka, s pomočjo vinske kisline, svoje delo dokončale na Vj-, °*j 2animiv odstotek masti, siraiju je najbolj dragocena težavah Beltove temeljne organi organi čimprej dogovorili za enotna črpalke. Iz povedanega sledi, da pomlad in jih bodo z ostanki zacije Livarna so se, žal, povsem ure merila za uvoz premoga za koksi bomo letos vino pretakali droži ločili od vina pri drugem 0st beljakovin, izdelovalcu mleka v prahu pa odstotek dvakrat: prvič do novega leta, pretoku spomladi. p ”®- Zato v različnih deželah različno cenijo in plačujejo sničile. Ves november in skoraj pol ranje, zadolžena direktor črnomalj decembra je livarna v Črnomlju de skega Belta Valentin Papež in pred drugič najpozneje do maja. ^Htezne sestavine mleka. stavnik Livarja iz Ivančne gorice. I Kam z drožmi lala le s polovično zmogljivostjo. nas je s posebnim pravilnkom vpeljano plačevanje na A. BARTELJ Biološko padanje odstotka mlečne toišče, pri vrednotenju pa se upošteva Letos bomo imeli ob prvem Skratka, ker je koksarna Lukovac, kisline pretoku zaradi že navedenih specifična teža in čas razbarvanja metil en sk ega edina v Jugoslaviji, ki proizvaja vzrokov veliko droži; računamo praL^: pokaže, kolflcšna je bakteriološka čistost mleka. Za imenujemo naraven pojav, ko livarski koks, omejila svoje dobave »Dolenjski list« bakterije jabolčno kislino v vinu lahko kar na 8 do 10% vsega je b3a dalj časa dovolj uporabna Gerbeijeva metoda le na polovico dogovorjene količine, spremenijo v mlečno kislino in mošta. V drožeh je še precej vina op/j^&nja odstotka maščobe, ki pa jo zaradi netočnosti že je Beltova livarna vsak drugi teden v vsako družino je zaradi delovanja bakterij to (okrog 70 % droži je še vino), ki fot^° ‘n uvajajo natančnejše in hitrejše metode, na primer obstala, delavci so bili tisti čas doma pravzaprav biološki pojav. po kvaliteti sicer zaostaja za ^ 0lneter Test er. Najmanjša zahtevana količina toišče je I* Biološko padanje kisline je za ostalim vinom, vendar je še tal .^totka, če je je manj, je običajno upravičen sum, daje dobroto vina severnega tipa zelo vedno uporabna Zato pustimo j?u dodana voda. želeno in koristna Prisotnost droži v kaki posodi, da se gošča Je mleko zelo lahko pokvarljivo blago, pravilnik o večjih količin jabolčne kisline v v drožeh sesede, tekočino nad mleka posveča veliko skrb čistoči mleka. V enem vinu je neugodno in zmanjšuje goščo pa potem previdno kakovost. Večje količine odtočimo. Lahko tudi droži bakt -U "^e^3 sme biti največ 5 milijonov tako imenovanih jabolčne kisline so pogoste zlasti piecedimo skozi platno (ali ||erij kontaminentov, kar mlekarski strokovnjaki ocenjujejo pri vinih severnega tipa, posebno cedilo). Droži, ki jih damo v kliuk0t Preveli'co dovoljeno število, pridelovalci mleka pa ga s t a B i L/z A c ija staBiLizAc/ja v letih, ko smo zaradi neugodnih manjših količinah v posamezne kfjx.mu, 2^ast* v poletnih mesecih, prepogosto presegajo. vremenskih razmer prisiljeni platnene krpe, lahko na rahlo *kšna je čistost oziroma okuženost mleka s trgali nedozorelo giozdje, kot je stisnemo tudi s preša to bilo letos. p0 n°tvornimi, koliformnimi in drugimi bakterkami, je treba I* pravilniku ugotavljati z razbarvanjem redukcijskega * Koristno delo biološkega LJUBITELJEM Ul?1* metilenskega modrila. To modrilo dodajo vzorcu * zmanjševanja kisline opravijo DOBREGA CVIČKA če se modrina razgubi prej kot v dveh urah, po našem £ 4 bakterije, predvsem bakterija «< 4 Micrococcus malolaetieus in tudi Sporočamo, da bo * m*e*co *** dobro in ne zasluži premije. V deželah, kjer J 4 piireditev Teden dolenjskega s t0r“j°." razvito mlekarstvo, dovoljuje manjši čas razbarvanja, 0 0 druge (M varicoccus in Bacterium gracile). Pri tem cvička v Novem mestu od 5 ostrejše merilo čistosti. J procesu nastane iz enega dela 19. do 21. marca. Podrobna y j ali slej bodo veijetno tudi pri nas poostrili zahteve, kar je 4 jabolčne kisline le 0,67 dela obvestila bomo objavili rejd ° ?rehrane prebivalstva. Te zahteve morajo razumeti tudi J mlečne kisline, oziroma iz 134 naknadno. IVAN FRANIC ^ek’ e*ovalci mleka, ki nepoučeni včasih pojmujejo analize £ gramov jabolčne kisline 90 g D. T. r . \ a kot nepotrebno šikaniranje, če ne celo Vri«i<'-nn krivično Kot nepotrebno šikanirame, J * ^m anje dohodka. Inž. M. I i
18. decembra 1980 DOLENJSKI UST (Nadaljevanje s 1. strani) Delavce vrniti - v tovarne! v Novem mestu predlagajo akcijo v S posveta kadrovnikov v Posavju — Usmerjeno izobraževanje še oddaljeno od prakse a združenem delu: zbrati potrebna sredstva k ot soudeležbo pri bančnih ,.Strateški cilj je doseči visok dohodek ob majhni porabi energije cih. V organizacijah združenega dela kreditih. Del sredstev pri navedenih na enoto proizvoda in optimalni izkoriščenosti kadrov,“ je v nekaj bi se morali dogovoriti, katere naložbah bo krit tucli s pomočjo besedah označil vlogo kadrovskih služb v uresničevanju programe bodo izvajali, do 7. maja združenih skladov iz sozda. Dolenj ekonomskih ciljev na nedavnem posvetu s kadrovniki Posavja v 1981 pa morajo uskladiti samo ske kmetijske zadruge sicer niso Krškem Edo Gaspari, republiški podsekretar pri sekretariatu za upravne splošne akte z zakonom o med „izgubaiji“, poslujejo pa tako, delo. usmerjenem izobraževanju. da niso sposobne z lastno udeležbo OZD bodo lahko razpisovale Poudarjeno je bilo, da v Sloveniji, novih naložbah je potrebno drugače priti s prošnjo za k redit v banko. Pri štipendije kot doslej, lahko pa bodo ARHIVSKI POSNETEK — Ob letošnjem ribniškem tem bi jim moralo združeno delo Iger je zaposleno 44 odst. celotnega zastaviti tudi to področje; predvsem prešle k razpisom za programe. kot porabnik hrane pomagati na prebivalstva, težimo k polni produk bodo iskani višje izobraženi delavci. Štipendija tako postane instrument občinskem prazniku je Ivančičeva mama pr g'da plaketo začetku nove poti, sicer ni možno tivni oz. smiselni zaposlenosti. Ob Skladno s tem ciljem je strokovna za usmerjanje med šolanjem. Počit ,,26. marec” . sti, da bi uresničili srednjeročni služba občinskih skupnosti za niško prakso bosta zamenjala razvojni program navzlic vsem pou Pogumno nad napake zaposlovanje v Posavju uvrstila na proizvodno delo in delovna praksa. darjenim prednostim. V torek, 9. decembra, je posvet tudi temo, ki je številne „Tega dela učencev in študentov ne V slovo Mariji Ivančič kadrovnike spodbudila k živahni bo nihče financiral, saj morajo sami „ . . . Štiri sinove so mi Marija Ivančič je bila ** R.B. komite občinske konference razpravi Govorili so namreč o doprinesti k dohodku,“ je pojasnil okupatorji pobili. In ko bi jih Kočevskem zboru izvoljena z* ZK v Novem mestu obravnaval nalogah združenega dela pri preho Miklavec in dodal, da bo posebna vsaj samo ustrelili! Mučili so jih, odposlanko drugega zasedanj* KRŠKO: PRED ZK naloge komunistov v domači du na usmerjeno izobraževanje. izobraževalna skupnost določila občini po 8. seji CK ZKS ter odrezali so jim roke, porezali so AVNOJ. Kot revolucionarka in GOSPODARJENJE Pomočnik predsednice republi višino nagrade. Čeprav se lepo sliši jim nosove, tako so jih izmaliči sprejel poročilo o stanju terito škega komiteja za vzgojo in aktivistka OF je delovala m** IN IZOBRAŽEVANJE da mora reforma vzgoje in izobraže li, da niso bili podobni člove vojno, na. raznih odgovornih rialne obrambe. izobraževanje ter telesno kulturo vanja pomeniti, da bomo vrnili Razpravo o gospodarjenju v krški škim telesom . . . ” dolžnostih pa je delala tudi P° Glede na številne zelo aktualne Jože Miklavec je dejal, da so o mreži delavce v tovarne in da se kaže občini za devet mesecev bodo na vojni Vedno in povsod se Je naloge, ki jih je začrtala nedavna 8. šol dale pripombe predvsem izobra korenito spoprijeti z vrednotenjem To je le nekaj besed izgovora zavzemala za pošteno delo 'i® seji občinske konference ZK 22. seja CK ZKS, so bili v komiteju ževalne organizacije. Zelo redke so Ivančičeve mame — Marije dela, se nismo mogli znebiti vtisa, da zato je še posebno ostro obsojal* decembra člani zagotovo obogatili z mnenja, da je o tem ob konkretnih bile občinske izobraževalne skupno smo teoretično morda že pripravlje Ivančič z Gore nad Sodražico na vse tiste, ki so kdaj živeli #* oceno za zadnje četrtletje. Večina razmerah spregovoriti na občinski sti in OZD. Plan izobraževanja mora ni na prehod na usmerjeno Zboru odposlancev slovenskega račun delavca in si prisvsri»b kolektivov zdaj že ve, pri čem je, konferenci. S posebno pozornostjo postati sestavni del plana razvoja, naroda, ki je bil od 1. do 3. izobraževanje; koliko je oddaljena družbeni denar. čeprav uradnih podatkov še ni. Pri in odgovornostjo bo te dni sklicana zato se ne bi smelo več zgoditi, da, praksa in koliko bo to stalo oktobra 1943 v Kočevju. Z Za svoje delo med vojno inP° poročila za nadaljnje ukrepanje ko konferenca obravnavala zlasti odgo ko načrtujemo nove investicije ne besedami na tem zboru se je združeno delo, pa se še vedno njq je dobila več priznanj |n munistov naj bi torej izvirala iz vornost komunistov in njihov vpliv razmišljamo o usposobljenih delav Marija Ivančič za vedno zapisala sprašujemo! PAVEI. PERC odlikovanj. Zadnje so ji podelili položaja, v kakršnem so se znašli pri sestavi in sprejemanju novih v našo zgodovino. ob letošnjem prazniku občil* kolektivi ob koncu leta. Pred kon srednjeročnih planov, da bodo le-ti ferenco je takrat tudi obširno poro realni. Marije Ivančič pa ni več med Ribnica 26. marca .' čilo o idjeno političnem izobra Podčrtali so, da je pri sedaj Pokriti izgube zdravstva nami V petek, 12. decembra, so Od Ivančičeve mame, ki j* ževanju posavskih komunistov v mi jo na zadrgi poti na pokopališče 12. junija letos dopolnila 90 l*j> znanih planiranih investicijah na Ali poračun nuli sezoni. V gradivu je predstav raznih področjih še preveč neuresni morebitnih presežkov ali dodatno na Gori spremili številni sorodni se je v imenu družbenopolitičnih ljena vsaka občina posebej, zato čljivih in v oblake postavljenih želja. združevanje v breme dohodka ali prenesti presežke ki, prijatelji, znanci, borci, organizacij in KS Sodra## člani lahko povedo, koliko to izo Komunisti se bodo na konferenci drugih SIS heroji, delegacije sosednjih ob poslovila mladinka Irena češ* braževanje ustreza potrebam po šte opredelili tudi do predloženih pla čin in republiških organizacij in rek, v imenu borcev pa ji je 0® vilčnem odzivu, po izboru in kvali nov interesnih skupnosti Letošnje izgube na področju mnenju, osvojenem na posvetu, mo organov ter mladina, ki jo je odprtem grobu poslednjič spte' rali tudi plačati teti posameznih oblik. Na seji bodo Ob oceni stanja teritorialne ob zdravstva naj bi pokrili vsaj v Ivančičeva mama v vsem povoj govoril predsednik Občinskega sklepali še o organiziranosti občin rambe v novomeški občini pa je po tak em obsegu, da bo zdravstvo Nakazali so možnosti, iz katerih nem obdobju rada s prejema lajn odbora 7. ZB NOV obči«« sredstev naj bi izgubo v zdravstvu ske organizacije ZK v vojnih raz mnenju komiteja v bodoče poskrbe zaključilo poslovno leto s »po jo seznanjala z narodnoosvobo Ribnica Vinko Kersnič. merah in o delu, ki jih čaka do ti za večje vključevanje žensk v te zitivno ničlo”. Tako so sklenili pokrivali. Prva so gotovo morebitni dilnim bojem. J-P\ presežki prihodkov občinskih zdrav programsko volilne komisije. enote, za izobraževanje zlasti stareši na nedavnem posvetu o položa stvenih skupnosti, naslednji dve pa nskega kadra enot ter za povečanje ju v zdravstvu, ki ga je sklical števila članstva v ZK. dodatno združevanje sredstev v bre ■ZANIMANJE Medobčinski svet SZDL ljub me dohodka združenega dela in Nasploh pa je bilo na sqi ZA JEZIKE ljanske regije. prenos presežkov drugih samouprav Novomesčani niso izostali nekajkrat poudarjeno, da je v nih interesnih skupnosti v zdravstve Jezikovni tečaji so redna oblika zdajšnjem boju za ekonomsko usta Po oceni bo letos v 18 občinskih no porabo. Seveda so se vsi razprav izobraževanja pri delavski univerzi v litev in nadaljnjo krepitev samo zdravstvenih skupnostih potrebnih Priznanja mladinske organizacije za NovomeSčanjj __ ljala strinjali, da je to začasna reši Krškem. Kandidati prihajajo iz zdru uprave najmanj primeren čas, da bi za pokritje najnujnejših izdatkov do tev, najti pa je treba trajno. Opozo Na 2. seji republiške konfe zvezni MDA Sava ’79. ženega dela, Id tako izpopolnjevanje se komunistov lotevalo malodušje. datnih 150 do 160 miljjonov dinar ZSMS m rili so tudi „da se zdravstvo ne sme republiške konference _ tudi finančno podpira. V delovnih Pogumno, toda realno je treba zreti jev. Po tej oceni je potrebnih v rence ZSMS 12. decembra so obnašati tako, kot da zanj dogovor boljšim brigadam na zveZ.,.»j|i kolektivih se namreč zaradi sle bega v leto 1981, zavedajoč se, da bo občini Kočevje blizu 6 milijonov govorili predvsem o rezultatih jena merila in stopnje ne veljajo in republiških MDA pa si je Pr , nej jezikovnega znanja srečujejo z veli težko, ob tem pa se pogumno dinarjev, v občini Ribnica pa blizu 3 lanskih in letošnjii mladinskih kot da bo nekdo v vsakem primeru tudi Pionirska delovna brigada J* kimi težavami, zato jih poskušajo milijone. V teh dveh zneskih pa ni delovnih akcij in podelili lotevati odstranjevanja vseh tistih zagotovo pokril njegovo izgubo”. Mrak iz Novega mesta kot najb°?j premostiti s tečaji iz nemškega in' napak, ki slabijo udarno moč in vračunano povečanje za valorizirani priznanja najboljšim mladin- Predstavnik iz Ribnice je vprašal brigada na republiški MDA Istra ^ angleškega jezika pri DU. ugled ZK. del materialnih stroškov, ki bi ga po celo, ali je zdravstvo lahko sod brez skim delovnim brigadam. Dele Na seji so podelili priznanj dna. gati iz občinskih konferenc najboljše srednješolsko glasil® ZSMS so ponovno poudarili, »Mladi novinar ’80”. PlveS* »' dobilo glasilo „Sola ob c Nekoliko manj je bilo razprave o naj bi imele akcije predvsem politični in vzgojni namen. Izobraževalnega centra za tehl“,{j informaciji o poteku priprav sred stroke v Novem mestu, ki Prl ( njeročnih planskih dokumentov, Merilo uspešnosti bi moralo biti teme o samoupravljanju, PoU* L spet več pa o informaciji o poteku njihovo samoupravno aktivno vključevanju šole v družbene t ^ reorganizacije strokovnih služb re vključevanje v interesne dejav ve, o njenem povezovanju skr^* gionalne zdravstvene skupnosti. nosti, ne pa kubici premetane skupnostjo, organizacijami Menili so, da po reorganizaciji zemlje, kot se navadno dogaja. nega dela itd. Priznanje » ^ strokovnih služb administracije ne novinar ’80‘‘ je poleg šestih m l* ^ j bi smeli povečevati. Hkrati so in mladincev iz vse Slovenije ^ ocenili, da z novo organizacijo ta Med enajstimi brigadami, ki so tudi Vida Rataj iz Novega ineS 'jj, služba tudi ne bo cenejša. Strinjali prejele plaketo Veljka Vlahoviča - se je izkazala pri ° r8an 'z'rajJup* so., se, da je treba spremembo podeljuje jih Konferenca ZSM vodenju dela informativnih s* g temeljito pretehtati in so predlagali, Jugoslavije za dosežene rezultate na ter s svojim delom prispe ^ SREČANJE SPOMENIČARJEV - V novomeškem hotelu Metropol so se v petek, 12. decembra, naj bi rok reorganizacije podaljšali zveznih mladinskih delovnih akcijah boljšemu informiranju zbrali na 3. tradicionalnem srečanju spomeničarji novomeške občine, ki so v letošnjem letu slavili 60-, do 30. junija 1981, se pravi za pol - je tudi MDB Matjan Kozina ZSMS in javnosti o delu «nl* 65-, 7 0 -..,. letnico rojstva. Kulturni progam so pripravili dijaki Kmetij & ega šolskega centra Grm in leta. občinske konference ZSMS Novo organizacije. Šentjemgski oktet. (Foto: J. Pavlin) JOŽE PRIMC mesto za dosežene rezultate na
pot nas je tepel in zmerjal s kurbami in Kolona je spet krenila. Pred barjansko zmotila. Brž ko je namreč ta bivol prašiča ml Ob koncu vojne je pobegnil na šolo na Ižanski cesti se nam je približal Furlanovo Pavlo, jo je začel Jože I 'idic : D Koroško, Angleži so nam ga vrnili naši pa poveljnik domobranske postojanke Franc tepsti da je kar omahnila. »Preklet* ^ obsodili na smrt. Frakelj, z ilegalnim imenom Peter Sldar. Bil partizanska,” je kričal na to jji Po sledouih uojnegn . Vodja .ekspedicije” je bil Martin Oblak je visoke postave, bakrene polti, surovega kmečko dekle, .zdaj ne boš več **^» iz naše vasi. Martin je študiral za duhovni vedenja, sicer pa šolan. Menda je bil študent švabski tolmač in ne boš več imel* j 0\V ka, a je pri zmerjanju uporabljal tako bogat prava. Iz Vrbljen do Barja nas je v tej partizani” Ču dni so bili domobr*®* cirji, kadar so bili takole sami brez N * ^ t zločinca Franca Frukeljna slovar grdih besed, da ne vem, v kateri šoli irol °ni šlo sedem žensk in edini moški se je to naučil. Bil je ljubosumen na Tedaj 'so partizanske aktiviste aretiranec Furlanov Martin. Vsakega od nas Martina Furlana, ker je bil slednji najna italijanskimi in nemškimi ovaduhi je Frakelj posebej vprašal, kako se piše. Ko »Dobri smo, so že odšli,” mi je rekla mene ne boste videli nikdar več,” sem prednejši kmet v vasi pri Oblakovih pa so mnnitrirepniki Oni Oni pa na so cn se cp znali T n a li tako tnkO ^ .A' je slišal vsa imena, je zabrundal: »Same Grebenčeva punca. »Človek še dihati ne izrekla zadnje besede svoji mam i Po nje imeli zanemarjeno kmetijo. njimi boriti proti partizanski voj**^ znane tičice! Same terenke, banda!” Po 1 * 6 more, tako se jih boji,” sem pripomnila. nem zgaranem licu so tekle solze. Objeli sva Tretji*domačin je bil Jakob Modic- dirati z njimi po Ljubljani in 0 tem laježu je domobrancema Oblaku in Vaški belogardisti so mi že večkrat grozili, se, in to je bilo najino zadnje snidenje. Anzelčev, tudi kmečki sin. Njegov brat je sprejemati pohvale in odlikovanja. » jji Modicu ukazal, naj nas odpeljeta za bližnji da me bodo ustrelili KdHarkoli sem jih Umrla je v taborišču Ravensbrueck. padel kot belogardist v boju s partizani. »Kje so vrvi?” je vprašal šolski vrt, kjer je bila manjša lopa. zagledala, sem vztrepetala. Domobranec me je gnal na Furlanovo Modic živi v Ameriki bližnji domobranec mu je že PonU vabH .Živino sem nalomila in napojila,” sem dvorišče. .Ostani tukaj, nikamor se ne gani, Za Brestom smo se ustavili na cesti Ne zano telefonsko žico od poljske?* ^ Opazila sem, da nas nenehno spremlja Vsaki posebej je zvezal roke na hrbtu. ^ rekla mami in sedla na peč, mati pa je sicer bom streljal,” je zagrozil. Okrog hiše, vem, koga ali kaj smo čakali. Ne da bi se dvanajst domobrancev, Čeprav jih je bilo v pa še čez lakti po dve skupaj. sedela na klopi pri peči Pomislila sem na za vsakim zidom ali drevesom, je bil stražar karkoli zgodilo, smo nadaljevali pot proti Vrbljenah veliko več. Vsi tisti, ki so zvečer partizane, ki zmrzujejo po gozdovih, lačni, z naperjenim orožjem. Kmalu sem dobila Mateni in nato za to vasjo proti Ižanski lakti povezoval Martina Furlana in K za časa aretacij le varovali vas pred parti zaročenko Pavlo Peršin, Jankovi® ^ slabo oblečeni in preganjani Iz misli me je družbo. Pripeljali so brata in sestro Martina cesti Grebenčeva Lojzka me je večkrat] zanskim napadom, so se že zdavnaj vrnili in predramil pogled skoz okno. Pred sosedo in Pavlo Furlan, sestri Marijo in Lojzko! vprašala, kam nas ženejo. »Pobili nas Tomišlja, jima je Frakelj posmehljiv^ ^ spali v postojanki. Slednji sploh niso vedeli, »Sta mislila, da vaju bo zvezal duh® gjjp vo, Strumbljevo, hišo je ostalo pet mol Grebenc, Frančiško Strumbelj, Iv ano Lesi- bodo,” sem brez pomisleka odgovorila. kam nas ženejo. Pri nas je ostala le likvida sem raju kar jaz. Za na oni svet je P# Partizani sem pomislila, in rekla materi: co in Marijo Podržaj; skupaj nas je bilo Na Ižanski cesti mi je Lojzka zašepetala: torska skupina, ki jo je ljudstvo poznalo dobro!” * „Hudimana, komaj eni odidejo, so že drugi sedem žensk in en moški „Do zdaj sem upala, da nas bodo partizani pod imenom črna roka. Medtem je druga »Preden zapustite Barje, se o tu. Prav nič se ne pazijo.” »Vse imamo, je nekdo dejal,” zdaj lahko rešili, zdaj pa nič več.” skupina prignala na vrt še tri ženske iz Medtem so se s truščem odprla vežna gremo. Gnali so nas skozi vas in nato Neki mlad domobranec iz Matene se je malo zabavali” je napovedal Ft* Tomišlja, in sicer sestri Francko Škraba ter odhod. Na te besede so nas začeli jk ^vi, vrata. Partizani ne vdirajo tako v hiše, sem naravnost čez polja proti Brestu. Spremlja mimogrede skušal ločiti od skupine in oditi Mimico Grum in Pavlo Peršin. Mimica je suvati z orožjem v trebuh, prsi tj pomislila, in že je med vrati stal domobra lo nas je dvanajst domobrancev, na vsaki domov na obisk. Morda je bil v njegovem bila najmlajša od nas desetih žensk na tem kamor je pač padlo. .Ne ubijte ^ poU nec s puško v rokah. Mislila sem, da bo strani šest. Drugi domobranci so šli daleč srcu še toliko poštenosti, da ni hotel vrtu. Sele aprila bi bila stara dvajset let. prosile žene in dekleta, oni pa 40 vprašal za brata, ki je bil v partizanih. ,Je proč levo in desno od nas. prisostvovati morij), pa je bil obisk staršev Njena sestra Francka je bila poročena in je! mlatili po naših zvezanih telesih- tukaj Angela Kumše? ’ je rezko vprašal in Po tistih kolovozih, po katerih vozijo ie izgovor. Oblakov Martin ga je opazil in doma pustila petletnega sinčka in 14-me- Izza ograje je to početje opazov* ^ zapičil pogled vame. Streslo me je po vsem kmečki vozovi, se nabere voda, ki pozimi revsknil za njim: »Kam gre? “ »Domov,” je sečno hčerko, ki bosta to noč za vedno telesu. Kot sirena mi je v možganih zatulila zmrzne. Če smo stopili na led, se je ta pod odgovoril fant. »Nikamor ne smeš, dokler* izgubila mamo. braneč, ki ni bil član te mor1«* večkrat izrečena grožnja: Ubili te bomo. našo težo lomil in drobil z značilnim ne opravimo s to sodrgo,” je ukazal Obla Martin Oblak ga je opazil in sc tn® Pj^oJ* .Hitro, hitro,” je priganjal, ko sem si hreščečim pokom, ki je odmeval v tiho kov in domobranec se je spet priključil Stala sem bolj zadaj. Pe ršinova iz Tomi z naperjeno brzostrelko in zakrič*1- obuvala čevlje. Mama mi je prinesla zimski noč. Domobranci ki so vedeli, da nas koloni. šlja se mi je približala in me vprašala, kdo je tam? . peljejo na morišče, so se hudo bali partiza Levo od nas, deset minut hoda, je bila plašč. S povzdignejnimi in sklenjenimi ro moški, ki je z nam i *Lc napni oči,” sem ji. »Stražarja iščem,” smo slišali llsttr nov, ki so ponoči večkrat prihajali v te vasi. Kozlarjeva gošča. Do tega večera so barjan-1 kami ga je prosila, naj pove, kam me bo tiho šepnila, ,tvoj fantje, Furlanov Mar »Pridi sem, mrcina zvedava, da c s* Zato so nas priganjali in vodili poleg kolo ski domobranci v ujej pobili že prek pet peljal Ni odgovoril, mati pa je, sede ob tin” Čutila sem, kako seje stresla. Skuša la lim!” je zarohnel Oblak. DomoOf' P peči še kar naprej ponavljala: »Kam jo voza po zmrznjeni travi. deset domačinov, raje več kot manj. Ustavi se mu je približati, a so ji domobranci mu je približal Oblakov mu J P -Med domobranci sem prepoznala tri li smo se. Domobranci so šepetaje nekaj boste pejjali, kam? Ona je nedolžna. Mar ukazali, naj se ne premika. brzostrelko v prsi in ga spet nahi® ^ t bom ostala sama na kmetiji? ” domačine. Najbolj me je prizadelo, ko sem naklepali, me pa smo zrle proti gošči, kjer Ko smo tako nekaj minut stali na vrtu, se tu dogaja, te nič ne briga. Zg>n ’ „Ven!“ je zarjul, kot bi podil psa iz hiše. po glasu prepoznala svojega nekdanjega se bomo morda poslovile od tega sveta. Tu pride Frakelj z nekim starejšim domobran pihnem!” .Se rokavice moram poiskati,” sem dejala sošolca, 25-letnega kmečkega sina Franca so nam pobrali osebne izkaznice in sploh skim oficirjem, ki je bil manjše, toda in s tresočimi se rokami brskala po omari. Požarja iz Strahomerja. Jaz sem bila odlič vse, kar smo imeli v žepih. V srcih nas je še čokate postave, debelega vratu in že sivih iič) .Adije, mama, pa pozdravite sorodnike, na učenka, on pa zabit kot klin v grči. Vso bolj stisnilo, kajti to je bilo slabo znamenje. las. Pravi bivol, sem si mislila in nisem se (Nadaljevanje p1
»h •>•' " Š t. 51 ( 1 6 3 6 ) 18 rlecert*1^, NEUSMILJENI Ankica Šašek VOZNIK 9 / v & V torek smo zelo dolgo čakali Vse, ki smo jo poznali, je prizade ll/twUoSUny na postaji avtobus za Rečice, la nedavna smrt Ankice Šašek iz kamor smo bili s smučmi in Metlike. Rodila se je pred petin 9W »^v4*^o/£tv4i/ sankami namenjeni na športni sedemdesetimi leti. V družini je bilo dan. Ko je avtobus le pripeljal, je pet otrok, zato je morala že od nekdo izstopil, potem pa so se vrata zaprta in voznik je hotel malega poprijeti za delo. Najprej je p0MOC ITALIJANSKIM kar odpeljati. Ko sem potrkala pomagala očetu, ki je bil šolski na vrata, jih je odprl in povedala sluga, opravila je šiviljski izpit, POTRESNIKOM sem, da bi se radi peljali v pozneje pa se je izučila za trgovsko j* Ob vesteh o strašnem potresu v Rečice na športni dan. Vendar je pomočnico. Po očetovi smrti sta da {Id* -*e Podmladek RK odločil, odvrnil, da nima kam dati smuči njegove posle na šoli opravljali z e n .-? 0 Prizadetim pomagali. V in sank. Na predlog, naj jih da v materjo,po upokojitvi slednje pa je tuj* .dnevu smo zbrali 6.500 din. prtljažnik, se je samo zasmejal, težkemu delu kljubovala sama. Štiri ^id smo šli od hiše do hiše in zaprl vrata in odpeljal brez nas. desetletja je prebila na metliški šoli, nce ni tekel, da nič ne da. Vaščani Jezni in razočarani smo se po Ana Pečarič . radi dali, ker se vsi zavedamo, da tem vsi odpravili v Rečice peš in rada je imela mladež, otroci so jo 0 ^akogar doleti nesreča. prišli na športni dan pošteno spoštovali, njeno delavnost in pošte Ko so v ponedeljk, 15. decembra, ROMANA STANIČ utrujeni. Pogovarjali smo se, da nost pa so učitelji cenili Med NOB številni krajani pospremili na zadnji OŠ Podbočje se voznikk najbrž ni dalo ven na POGOVOR S F. ŠETINCEM - Člani uredni&ega odbora glasila poti Ano Pečarič, nekdanjo dolgo mraz, da bi odprl prtljažnik. 0 0 ZSMS Novo mesto ,Mladi val“ so 12. decembra obiskali letno gostilničarko v Prečni pii p e s t r e jš e d r u ž a b n o MARTINA MOLAN, 6. a nov. krožek Franca Šetinca. V dveurnem pogovoru je sekretar predsedstva CK Novem mestu, je bilo že iz udeležbe ŽIVLJENJE OŠ Artiče ZKS mladim odgovaijal na številna vprašanja o mladinskih akcijah, videti, da je bila znana in spoštovana. Pečaričeva mama je Na novo ustanovljena komisija za o problemu nezaposlenosti mladih, o mladinskem tisku ter o ■abno življenje v Domu Majde drugih zanimivih stvareh. Šetinc je posebej poudaril velke naloge, umrla po krajši, toda hudi bolezni Njena življenjska pot je bila vse prej katere naloga je, da skrbi za im ajo Msh.il £ je. ua za ZABAVA ZA MLADE ki jih mladi v sedanjih in bodočih stabilizacijskih kot s cvetjem posuta. dti=, j &vlJenje v domu, je že prizadevanjih. Pogovor bo objavljen v novoletni številki Mladega C®®4.■Wn.i . Pripravili Pripravili so so ples ples po do Od dneva republike imajo mladi Domačinka iz Prečne se je PosU« M ^ repUblike.blik Proslava~ Leskovčani ob praznikih, sobotah in vala. (Foto: S. Pelko) poročila z gostilničarjem, rodila C.U P^d sodelovanjaranir domskih______nedeljah na voljo prostor od 17. do sedem otrok. Hudi časi so se začeli pncev s člani KUD vojašnice 22. ure. Nabavili so šahe, družabne z moževo boleznijo in dolgovi Leta ‘na Majcna. igre in gramofonske plošče, za 1937 je ovdovela in sama se je IRENA VIZLAR I morala prebijati skozi življenje z Dom Majde Šilc primemo ceno pa so na prodaj tudi Novo mesto brezalkoholne pijače. Tako se mladi majhnimi otroki in dolgovi Leta zabavajo v „svojih“ prostorih lepše 1941 je Pečaričeva gostilna postala R ecitacijski kot v gostilnah. znana ilegalcem, ki so iz mesta I . * KROŽEK L. Š. odhajali v partizane. Pri Pečaričevih L y . jih je večkrat čakala prtljaga z An! s°deluje 20 učencev. Vodita ga je Ankica delovala od poletja 1943, orožjem. Tudi sicer je Pečaričeva i-0T 63 ln Dorica Nahtigal, ZADOVOLJNI Z zbirala je hrano, obleko, denar, ciga mama spravljala v hosto na kupe olj ^ sn>o že nastopili na proslavi ODVOZOM SMETI rete in drugo ter vse to nosila raznega materiala, ki je iz mesta Se nevu republike, pripravljamo pa borcem na položaje blizu Mehike. prihajal za partizane. Ze jeseni 1941 Dni*3 s°delovanje na proslavi v Večkrat smo prebrali, da v Pomagala je obdelovati partizansko so bili v tej hiši sestanki aktivistov ™?astitev dneva JLA. Kroi Krožek Kočevju niso zadovoljni z odvozom njivo, za borce je prala in šivala OF iz Prečne, in ko je šel v velikim smeti, češ da je neredno, posebno perilo. V KPS je bila sprejeta 1944. partizane še najstarejši sin Stanko, fcssr» "dno okoli prazničnih dni. V Livoldu pa so jo začeli Italijani preganjati in ji DARJA KRESE, 7. b Kjer je le mogla, je sodelovala pri lit.-nov. krožek smo zadovoljni, odkar nam smeti obnovi domovine, bila je brigadirka odvzeli o b rt OŠ Žužemberk odvaža Komunala. Šofer Rude nas med popravilom belokranjske proge, Vsi njeni večji napredno vzgojeni obišče s svojo ekipo vsako sredo že tudi družbenopolitično dogajanje ni otroci so bili v partizanih, komaj okoli 6,15. Tudi velik sneg ali dan šlo mimo nje. Ljudje so cenili njeno 15-letnega sina Franca pa so OBISK u č i t e l j e v po praznikih nista ovira, da svojega dobrohotnost in preprostost, ne odpeljali v internacijo. Pod nemško J , # e d ° . 10. decembra, so nas dela ne bi vestno opravili. NAJSREČNEJŠI DAN - Za Janeza in Nežo Totter je bila druga nehno pripravljenost na pomoč. Kot okupacijo je bila Pečaričeva mama kinn* nčitelji iz vse Bele krajine, I. M. novembrska sobota najsrečnejši dan v življenju. V krogu svoje taka nam bo ostala v trajnem spomi še huje prizadeta. Leta 1943 so jo v |j ^ kujejo četrte razrede. Posluša številne družine, ki štge 10 otrok, 28 vnukov in 2 pravnuka, sta nu. Novem mestu zaprli, jo več dni l a ■nj!S Pri n1* spoznavanja družbe. RADIJSKA ODDAJA T. K. zasliševali, nato pa so jo poslali v Hg P*1 je bilo veliko, nam je bilo zloglasno taborišče Ravensbrueck in ti. V* Pr>Povedovati in odgovarja- IN BILTEN nato še drugam. Strta se je poleti Venrt - seje komu tudi zataknilo. Prvi petek v decembru smo v 1945 vrnila v Prečno, toda dom je Vsee 81 uPam> rta so tovariši učitelji oc*nesli o nas dober vtis. Saj Domu Majde Šilc v Novem mestu Neža pa je zbirala hrano in sanitetni material za partizane. Janez bil opustošen. Začela je znova, toda ko°,Se,potrudili, kar seje dalo. Po pripravili že drugi seminar o obve Totter je znan tudi kot vodja pevskega društva v Gribljah. NA BENCINSKIH prestano trpljenje je pustilo posledi ščanju. Tokrat je bil praktičnega ce, tako da v gostilniški naporni tazrpH*^ Prv' nri smo šli v drug značaja, vodil pa ga je Samo Mihe ČRPALKAH V so ‘n se naprej učili, učitelji pa obrti ni dolgo vzdržala. lin. Slušatelji smo delali v dveh ZIMSKIH DNEH so v razredu sestanek. Od nas V. srcih aktivistov in mnogih 5e Poslovili po kosilu. skupinah; ena je pripravila in posne Devetdeset let Iva Zupaniča la radijsko oddajo, druga paje izdala V teh strupeno hladnih partizanov ima Pečaričeva mama DEJANA GOLEŠ, 4. r. Devetega decembra je v Mariboru borilo z nemškutarskimi vinogradni- svoje mesto, pogrešali pa jo bodo COŠ Suhor bilten. Z obema izdelkoma smo zimskih dneh se človeku kar dokazali, da teoretično znanje o preživel 90 letnico življenja dipl. k i, zlasti na Spodnjem Štajerskem. ne mudi iz toplih prostorov. tudi mnogi krajani in znanci. obveščanju že lahko uporabimo v inž. agronomije, specialist za vino Organiziral je številne razstave in ZGODOVINSKI praksi. gradništvo in vinarstvo Ivo Zupanič. sodeloval pri uveljavljanju Med Tako sem nekega dne na KROŽEK CVETO TROHA Ugledni in mednarodno priznani narodnega vinskega sejma v Ljub bencinski črpalki v Krškem strokovnjak je bil rojen v narodno ljani, kjer je več let predsedoval mimogrede omenila: „Tu tena* P*® Soli deluje že več let notri je pa kar prijetno Franc Mide je n s k i krožek. V njem sodelu- zavedni vinogradniški družini v Slo mednarodni komisiji za ocenjevanje OBISK NOVINARKE venskih goricah. Za poklic se je vin. Veliko je bilo njegovih del, kot toplo! ” Fantje so kar v en “čenči višjih razredov. Udeležu- RTV LJUBLJANA ■niart-Se natečajev, ki jih razpisuje usposabljal pred prvo svetovno voj sestavkov, v različnih strkovnih ča glas planili: „0, da, tu notri. Pred kratkim smo pokopali borca sopisih, izdal pa je tudi tri samo panska revija Pionir. Tako bomo Obiskala nas je Valči Ravbar, no na Dunaju, po njej pa je kknčal Franca Mideta iz Starega loga na stojne publikacije, Vinske bolezni in Ko pa gremo ven in streže ivJ^ah mline ob Krki in napisali novinarka RTV Ljubljana. Z njo študije leta 1921 v Zagrebu. Specia Kočevskem. "•no o partizanskem šolstvu, smo prebili nekaj prijetnih trenut lizacijo je opravil v Geisenheimu in napake leta 1938, Gostilniško kle mo strankam, je pa drugače. Rodil se je leta 1924. V partizane Sr da bomo nalogo uspešno kov. Pogovaijali smo se o delu v Klostemeuburgu. tarstvo leta 1941 in Zgodovino vino In tako cel dan!” „Kaj n*w ii. različnih krožkih, bobnaiji pa so je vstopil 1. maja 1942, in sicer v V letih 1932 do 1936 je bil gradništva Slovenskih Goric leta nimate razen uniform niče Zapadnodolenjski odred. Kasneje se LJUBICA JARC, 7. b tudi nekaj zabobnali. Vse je posnela ravnatelj Kmetijske šole na Grmu, 1958. Kljub upokojitvi in visoki nov. krožek na magnetofonski trak. Kdaj se bo sar toplega? ” Jm am o, ven je boril v Tomšičevi brigadi. Bil je4 - OŠ Žužemberk kjer je organiziral več pomembnih starosti je še vedno delovno in stro dar se v tistih težkih oblači hudo ranjen v roko in nogo in se je mo lahko poslušali na radiu, nas bo kovno aktiven, med ostalim tudi kot posebej obvestila. Tega srečanja smo sprememb gospodarskega poslopja. nad pet mesecev zdravil v vojni Že takrat so namestili v prešnico redni član ocenjevalne komisije za lih ne moremo gibati Zdaj NISO VEČ se razveselili, saj smo spoznali, da so nam vsaj pulije dati. Prej bolnišnici Rog. Po ozdravitvi se je novinarka Valči dobro pozna delo hidravlično stiskalnico. V okolici vina pri Kmetijskem zavodu v Mari spet vključil v Tomšičevo brigado, a c IB A N I krožkov na šoli iz poročil dopisni zgradb so zasadili sadno drevje, po boru. smo imeli srajce in kravate. ” Fr* kjer je ostal do demobilizacije 15. pJT.Peditev, posvečena dnevu re- kov za Pionirski tednik. Predlagala navodilih prof. Frwnca Vardjana pa maja 1945. V bojnih in drugih je, da bi se še kdaj srečali in se še Poslovna skupnost za vinograd ,Ja ne bi bilo primerno, da je bila veliko doživetje za uredili park. Imeli so vzorno urejene enotah je opravljal razne dolžnosti, . “ane naše šole. Prvošolci so bili več pogovorili o našem delu. ništvo in vinarstvo Slovenije je jubi bi imeti kakšne tople brez vinograde na Trški gori in v Smolen- nazadnje je bil komandir čete irtien ^ mec* pionirje' odreda, ki se MANUELA PINTERIČ, 8. a ji vasi. Takratna posebnost sta bila lantu podelila na priložnostni pro rokavnike? ” ,J3i, smo že Obli!H}?,. P° Gorjanskem bataljonu, nov. krožek slavi v Mariboru, v okviru njegovih govoriti o tem. Pa je vse komande mesta in imel pod porodni OŠ Artiče „grmski cviček" in „trškogorec”, ški čin. Kot rezervni vojaški ni i- r s°. da bodo dobri in delov- naravno desertno vino iz prezrelega stanovskih tovarišev, kot prvemu, ^ Pionirji. Ko so dobili pionirske skozi eno uho notri, skozi starešina je v povojnem obdobju grozdja' rizvanca. Kasneje je inž. zlato plaketo skupnosti. Posebna drugo pa ven. ” Pa sem Titov'’ so km ponosni, saj so postali EKSKURZIJA PO priznanja so mu podelile tudi neka napredoval v čin kapetana. 0vi Pionirji. Zupanič služboval kot vinarski in tere druge institucije, med njimi pomislila: morda bo kdo, ki ROSANA PESTNER DOLENJSKI špektor v Ljutomeru nato pa v lahko kaj stori, tole prebral OŠ Grm, N. mesto Učenci več razredov smo šli na Ljubljani. Do upokojitve leta 1958 Zveza društev kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije in Gospo In morda bo kaj ukrenil zanimiv izlet po Dolenjski. Ogledali je bil direktor Kmetijskega instituta V. A. K. smo si'Jurčičevo rojstvno hišo na Slovenije. darsko razstavišče v Ljubljani. PRVI BILTEN Muljavi, nato smo nadaljevali pot po dolini Krke do Žužemberka, kjer Ves čas je usmerjal obnovo vino ALOJZ PIRC teden je mladinska smo obiskali spomenik padlim. Ob gradov, proučeval sortiment in se kiltoi a Ja na izdala prvi spomeniku nam je borka iz zavzemal za sortno čistost. Pod nje *nii 'fč * ridajo smo vse naredili tamkajšnjih krajev pripovedovala o govim vodstvom je nastal trsni izbor sn,0 ' c eprav ima le nekaj strani, težkih časih NOB. Potem smo si za Slovenijo leta 1935. Bogate živ "tfegadria Pot»°sn*. »j je odraz ogledali ribogojnico na Dvoru, ljenjske izkušnje je prenašal na gene znamenitosti Novegasovega mesta in Polja so postala pašniki racije sodelavcev, ki so postali naj KATICA NEMANIČ razstavo3 pionirskih pionirskih grafik gra v Kosta- boljši kletarji, vinaiji, poznavalci OŠ Črnomelj njevid Na izletu smo videli veliko V Libiji si prizadevajo puščavo spremeniti v plodno novega. vin, degustatorji in vinski mojstri. VFILMI G POKLICIH MIRAN ZUPAN Bil je med organizatoiji Vinarske zemljo, na Kočevskem pa se dogaja prav obratno kakVn rf^ e n si v šoli ogledamo OŠ Krmelj ga društva za Slovenijo, ki se je Na tujem sem že enajst let in ta jugoslovanski Agrokombinat tiho ?• 0 poklicih. Nazadnje km«:;1 ogledali film o poklicih v z velikim zanimanjem prebiram skrbi za obdelovanje 10.000 ha ' »»ogoa • Filmi so zanimivi, Dolenjski list, ki me obvešča o zemlje. Pridelujejo papriko, pa- Odlog j,e se ko kateri od učencev dogajanjih v domovini. Nestrpno radnižnik, zelje, fižol, čebulo in Za svoje zasluge in hrabrost je h i,,, „Za enega do poklicev, sem čakal zlasti letošnjo 47. druge poljščine, občudovanja prejel več odlikovanj in priznanj I fazanih v filmu. številko, v kateri je bil celostran vredna pa so prizadevanja ljudi, med dragim red bratstva in PETRA DRŽAJ ski zapis o Mozlju, kajti ta je da bi puščavske predele spreme enotnosti, red za hrabrost in red j,- OŠ Črnomelj moja domača vas. nili v rodovitna polja. Tam me je zaslug za narod III. stopnje. Divjad, cesta, kmečko delo — stisnilo pri srcu, k o sem pomislil, Tudi po vojni je Mide delal v ^ b is k v d e l a v n i c i in še bi lahko našteval vprašanja, da so na Kočevskem neodgo raznih družbenih in političnih ki so jih z novinarji načeli kraja vorni ljudje dopustili, da so se organizacijah ter društvih, predvsem teden smo si pobliže ni. Zamislil sem si, kako bi bilo, polja, primerna za pšenico, koru na domačem območju. sI*em« s P°klicem mehanika. V ko bi zdaj živel doma. Služba, zo ali krompir, spremenila v J. P. rtll-han *U u^'*elja smo si ogledali pašnike, če ne že kar v pustinjo, "icno delavnico pri Viatonu. nekaj obdelovalne zemlje, par v kateri kraljuje divjad. Nisem JOŽICA BRODARIČ repov v hlevu - kar lepo bi se , OŠ Črnomelj dalo živeti. Ko pa pomislim še nasprotnik gozdnih živali, a ka na to, da bi moral poleti spati na dar gre za ljudi (in dobro vem, p i s m a Us t a v a o b r a t s t v u njivi detelje, jeseni v krompiiju, kako dragocena je hrana), bi koruzi, zelju in pesi, vse to zato, morali vedeti, do katere meje je 5*2?“ na !cora>sija v sevniški Lisci da bi se bojeval zoper jelene, zemljo še lahko prepuščamo Krroeij,OStor'k tovarniške jedilnice v medvede in divje svinje, tedaj me divjadi i n v° fotr? Popravila zanimivo razsta- KAMERA ODKRIVA - Sneg je poskrbel, da ni več videti minejo skomine porodni zemlji. FRANCE SENEKOVIČ stvo P°k naslovom „Brat- razgibane podobe smetišča na Zagrebški cesti. Kante za smeti, kot Emmerthal snio si Slovenci in Srbi*'. Učenci Videl sem že tole. Med libij njein> azstavo ogledali z za nima - kaže, niso namenjene za odpadke, saj bi jiri sicer ne bilo toliko skima mestoma Iloms in Misura- ZR Nemčija^ o d m e v i okoli njih. Videti pa je tudi, da je nekdo zaman poskušal stlačiti v Učenci OŠ Krmelj kanto odsluženo kolo. (Foto: Andrej Uhl)
DOLENJSKI UST Š&B ' ’ v
Še leta 1976 je bfla krajevna Roma, ki : tudi kosi. In Rom zavpjj skupnost Bučna vas prištevana med čez travo: „V sredini se bova sre č a l* , nerazvite predele novomeške obči eden bo moral bežati”. In umakne * ne, danes pa je k o t ena najstarejših seveda lastnik. So tudi primeri, ko krajevnih skupnosti — od njene Uredništvo v gosteh: Bučna vas mi kosijo za svoje živali tu d i tujo p®' ustanovitve je preteklo že 15 let - nico ali pa puste, da se konji pasejo poskočila na lestvici (ne)razvitih kar za 12 mest. Vzroke takšnega Štiri leta za skok med razvite Kmetje so izračunali, da Žabjek razvoja Bučne vasi smo prejšnji Romi potrebujejo za svojo živino oko- teden v gostilni ,,Pri Marički" li 50 ton krme na leto. Kje jo ’ skušali odkriti novinaiji Marjan ko se vendar ve, da nimajo niti eiff Bauer, Bojai Budja in Jože enotnost in solidarnost, da ni nič ditev kanalizacije. Vse to pa je seveda nih akcijah in v sodelovanju z JLA. travnika! Romske živali in živina S Simčič. čudnega, če se tudi kje zatakne. povezano s čmo gradnjo, tudi stano Najbolj jih pesti pomanjkanje prosto v zelo slabih razmerah. Člani dru> Za uvod nekaj podalkov o tej Zmanjkalo bi vam prostora, če bi vanjskih hiš. ra, kar pa bo verjetno rešeno, ko bodo zoper mučenje živali zaženo s*ccrt\L primesti krajevni skupnosti: Bučna hoteli zapisati vsa našteta prostovoljna dobili v tej krajevni skupnosti gasilski levreden vik in krik zaradi vsaMP vas šteje 11 vasi in ima natanko 1.557 dela. Saj nismo omenili še razsvetljave, POBUDE IZ VAŠKIH dom pretepenem mačkona. Naj enk<* prebivalcev. Dobra tretjina teh ali 559 ki smo jo dobili lani, pa vzdrževanje ODBOROV obiščejo Žabjek, dela bodo imel* je zaposlenih v industriji, medtem ko vseh cest (izjema je le magistralka- leto dni! . Odkar so pred tremi leti reorganizi TUDI GASILCI ČAKAJO je kmetov, pa čeprav gre večidel za op.p.), kjer vse delo opravijo krajani Še je treskalo in bliskalo zof* rali vodstvo krajevne skupnosti, so STREHE podeželsko krajevno skupnost, malo sami, itd. žabješke Rome: da hodijo PPn L pa besedah naših sogovornikov vsega Pa da ne bo same hvale: tudi nas krajani krajevne skupnosti Bučna vas Čeprav se tudi organizacija Rdeče oboroženih tolpah po vaseh terfr*L veliko bolj pripravljeni delati, pa tudi 20 do 30, medtem ko je polkmetov marsikje čevelj žuli. Pri tem imam v ga križa ne more pohvaliti, da so vsi jo in izsiljujejo ljudi, da so velika večina. In sedaj k nekaterim mislih predvsem vrsto nerešenih večje rezultate so že dosegli. Kot je njeni člani delavni, pa je vendarle mo pogosto nemočni; da lahko Rom v** povedal predsednik krajevne konfe podatkom, kot jih je navrgel Franc vprašanj okoli našega pokopališča. goče reči, da so kar prizadevni. Alojz dan uradno ukrade kokoš ali
Jože Brodnik Jože Grešak Alojz Kmc Anton Kokalj Ivan Kokalj Edo Zadnik Jože Florjančič Anton Krevs
Franc Jordan Franc Sitar Franc Macedoni Janez Potočar Janko Dobovičnik Jožica Ribič Janez Miklič Anton Goricaf
ole :u s x i list •)& V St, 51 (1636) 18. decemb^m Tudi direktorjem Kulturno sodelovanje se prebuja Jutri koncert v Sola ne škoduje Do začetka prvih meosebojnih gostovanj na Dolenjskem je še dobre tri tedne — Novem mestu Pokroviteljstvo je prevzel medobčinski svet SZDL — Načrtovati skupno politiko! Dolenjci in Posavci se bolj slabo udeležujejo Do te jeseni je medobčinsko kulturno sodelovanje na Dolen Dolenjsko. Poleg pritrdilnega Nastopil bo mladi seminarjev v Škofji Loki skem pomenilo komaj kaj več kot dobro zamisel, ki sojo občasno odgovora, ki je v tem primeru pianist iz Sovjetske oživljali na sestankih, ostvariti pa je ni mogel ali hotel nihče. Poslej več kot razumljiv in edino mo zveze Znanje je najboljši ključ za Seminarjev, ki jih je šola naj bi bilo drugače, saj gredo prav zdaj h koncu priprave za izvedbo goč, pa je bilo moč slišati še organizirala letos, se je ude reševanje zamotanih proble prve organizirane kulturne izmenjave pod geslom ,Spoznajmo se” . druga mnenja. Lojze Ratajc je V novomeškem Domu ležilo 397 direktorjev in dru mov, ki jih poraja življenje, Omenjena izmenjava bo tekla za izmenjavo odštetiodšteti vsega dejal, da je predvidena kulturna kulture bo jutri ob 19.30 “tez zadostnega znanja in gih poslovodnih organov iz po pravilu, da bodo kulturne 100.000 dinarjev. Z drugimi be izmenjava šele prvi korak k koncertiral pianist Rušenj je še najteže lju- vse Slovenije. Od ustano skupine vsake občine nastopile sedami: za ta denar se bo zvrsti nadaljnjem razraščanju med Aleksander Toradze iz (leni, ki so za posamezne vitve šole pa se je izobraže štirikrat, od tega bodo trikrat lo nič manj kot sedem večjih občinskega povezovanja in so Sovjetske zveze. Na 23 de ve najbolj odgovorni. V vanja v Škofji Loki udeležilo gostovale; za slovenski kulturni prireditev (tolikokrat bo Črno delovanja na kulturnem podro celovečerni prireditvi za organizacijah združenega de- 1.900 poslovodnih delavcev. praznik pa bodo izvedle pro melj gostitelj ali bo gostoval čju na Dolenjskem. abonma m druge obisko 13 so to direktorji in drugi gram v domačih občinah. Vrti drugod). Kulturna izmenjava pod ge valce bo izvajal dela Franza Dodatnih seminarjev, na ka Poslovodni organi. Da bi la ljak se bo začel vrteti 10. janu „Ali ni to več kot stabiliza slom »Spoznajmo se” bo pote Lizsta, Igorja Stravinskega in ze vozili mimo čeri, jim je terih so obdelali zaključni arja, ko bo v Črnomlju gostova cijsko ravnanje? ” so se znova kala pod pokroviteljstvom med Mauricea Pavela. račun, srednjeročno planira Gospodarska zbornica Slove lo Trebnje, v Novem mestu pa vprašali na zadnjem sestanku občinskega sveta SŽDL za Do nje že pred leti omogočila Toradze, ki ga prijatelji nje, poslovne izgube, investi Metlika. Ker je vsaka občina pripravljalnega odbora, ki ga je lenjsko. Pripravljalni odbor je lzobra že vanje, in sicer v šoli cijski proces, kritično anali pripravila več zaokroženih pro sklical Lojze Ratajc, predsednik predlagal, naj bi jo izvedli v kličejo Leksoj je mlad umet 23 poslovodne kadre v zo stroškov in podobna gramov, bodo prireditve tudi po medobčinskega sveta SZDL za počastitev jubilejev, kiju bomo nik, vendar zelo znan v do Sospodarstvu, ki jo je usta vprašanja, pa se je do zdaj krajevnih skupnostih. praznovali leta 1981. To sta movini in tujini. Med drugii:) novila v Škofji Loki. udeležilo 881 ljudi. Gost ovalni vrtiljak bo tako 40-letnica vstaje slovenskega na si je pridobil srebrno meda Izobraževalni program v sleherni občini omogočil, da se roda in 40-letnica ustanovitve ljo Van Gibomovega med narodnega klavirskega tek J*j šoli je sestavljen tako, da Dolenjska in Posavje se ne bo sama prepričala o mno OF. I. ZORAN dobe kandidati potrebno moreta pohvaliti, da sta de žičnosti, raznovrstnosti in ka movanja. Po gostovanju v. teoretično in praktično zna lali gnečo na omenjeni šoli. kovosti kulturne ponudbe osta PEVSKI ZBOR IMV ZDA je eden od kritikov z?- nje za reševanje posameznih Po podatkih šole je letošnje lega dela dolenjske regije. Taka NA TRBOVELJSKEM pisal, da postane Toradze nalog. Pouk poteka na semi seminarje, ki so se zvrstili od celovita informacija o „sose- ODBRU kaj lahko pravi naslednik tih , tako da je moč ne 1. januarja do 13. junija, dih” bo s tem dana prvič, odkar znamenitega pianista Rubin jasnosti ali morebitne nove obiskovalo vsega 20 ljudi iz 12. decembra je mešani pevski steina, pri katerem je študi obstaja dolenjska regija. To pa zbor IMV pod vodstvom Slavka yidike obdelati sproti. Te tega dela Slovenije. Obmo ne bo vse, kar želijo doseči rala tudi Dubravka Tomšič. meljnim tem&m dodajajo Raucha gostoval pri pobratenem čje medobčinske gospodar prireditelji in kar nenehno pou zboru „Slavček“ v dvorani Delav redna predavanja o aktual ske zbornice v Krškem se je Gostovanje sovjetskega darja pripravljalni odbor: da skega doma v Trbovljah. Gostitelji umetnika, ki je doma v Gru nih vprašanjih, o katerih je z 12 direktorji v šoli izkaza predstavlja vrtiljak predvsem ve so prikazali koncert, na katerem so ^rat.^denim o, govor v slo lo nekoliko bolje k ot obmo nastopili domači pevci s petimi, ziji in je lani nastopal v liko kulture za malo denarja. Ljubljani v okviru dnevov venski ali zvezni skupščini. čje medobčinske zbornice v Da res ne gre za kakšne baje zbor IMV z osmimi ter tremi Predavatelji so običajno naj Novem mestu, k ije imelo v skupnimi pesmimi. Koncert sta gruzinske kulture, bo za slovne vsote, lahko dokažejo Novo mesto in ljubitelje boljši poznavalci problemati Škofji Loki vsega 8 udele Črnomaljčani, ki so svoj del povezovala z veznim tekstom in rec itacijami Zvonka in Jože Falkner. glasbene umetnosti prvo ke, ki jo v šoli načenjajo in žencev. kulturne izmenjave uvrstili v 4. Lojze Ratajc: MS SZDL pokro nakazujejo poti reševanja. I. Z. Povratno srečanje pobratenih vrsten kulturni dogodek. belokranjski glasbeni abonma. vitelj kulturne akcije „Spoznaj- zborov bo v Novem mestu 27. Izračunali so, da bodo morali mo se.“ februarja. Premike dela človek, ne papir
Aktualen pogovor s prof. Jožetom Škufco o tem, kaj smo na Dolenjskem in v Posavju že naredili za prehod na usmerjeno izobraževanje in česa še nismo in kdo je za kaj odgovoren
V Sloveniji vedno bolj na stežaj odpiramo šd, delavskih univerz in domov učencev imajo za delovna praksa. Vse delovne organizacije so !2a,a uveljavljanju usmerjenega izobraževanja. seboj več seminarjev in aktivov, na katerih so nosilke izobraževalne politike, kar izhaja iz ° /e naslednje pomembno dejanje v preobrazbi dobili napotke in zadolžitve. Naloženo jim je, da načela nenehnosti izobraževanja. Za že zaposlene j*Soje in izobraževanja. Šolanje na nov način se naredijo premike v svojih učiteljskih kolektivih, delavce bo nujno organizirano poskrbeti, da se Pričelo že prihodnjo jesen, torej čez vsega podobne korake pa uberejo v občinskih bodo lahko vključili glede na potrebe v nadaljnje J Vet mesecev. Prehod nanj ne bo lahak in ne izobraževalnih skupnostih in posredno v delovnih izobraževanje, v strokovno izpopolnjevanje in , zato je zelo pomembno dobro in organizacijah, ki so zaradi izobraževanja, usposabljanje z delom. Posamezna šola torej ne p o ča sn o opraviti priprave. Slednje potekajo že strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja z bo več skrbela le za izobraževanje mladine, i ^ časa, zgostile pa so se prav to jesen. Delo je delom interesno povezane s šolo. Ta pot je nujna, ampak tudi za izobraževanje in izpopolnjevanje i Jj°Jeno z akcijskimi načrti, kjer je natančno ker je bistvena za preobrazbo in ker spodbuja odraslih. O tem se bo treba dogovoriti pri i „,očcno, kdo je za kaj zadolžen in do kdaj mora tudi pristnejše in odgovornejše delegatske odnose oblikovanju dokončne podobe mreže šd .44 • i ^8 0 končati od delovnih organizacij, občinskih izobraževalnih po e bi mogli reči, da smo na Dolenjskem in v skupnosti, posebnih izobraževalnih skupnosti do — Omenili ste nenehnost izobraževanja. Zakaj iy,Sav/u s pripravami kaj dlje kot drugod po republiške izobraževalne skupnosti.4' se to zahteva? Tu in tam gre teže tudi zategadelj, ker — Omenjate posebne izobraževalne skupnosti. „Pod nenehnostjo izobraževanja razumemo da še niso povsod dojeli bistva preobrazbe, Kako te pokrivajo dolenjsko-posavsko območje? menjavanje dela in izobraževanja vse dotlej, J0 2 E ŠKUFCA tol*u tega se vriva v pripravljalni postopek še »Združeno delo kot celota se je v Sloveniji po dokler je človek delovno aktiven, se pravi hfiL neiasnos^ IW pomanjkljivosti, da bi to panogah in dejavnostih izreklo za 20 takih zaposlen, dokler se ne upokoji. Razvoj znanosti, tehnike, tehnologije je tako hiter, da človekovo učenec prvega letnika bo moral opraviti 80 ur resneje ogrozilo pravočasno uveljavitev skupnosti. Za Dolenjsko in Posavje so prav proizvodnega dela.44 j f f enega izobraževanja. gotovo najbolj zanimive tele: za kovinsko znanje sproti zastareva, zato ga je treba nenehno bi dobili širšo sliko o celotni problematiki v predelovalno industrijo, elektro panogo, blagovni obnavljati, obenem pa osvajati nova znanja in dosežke za potrebe dela v najširšem pomenu.44 — So rezultati priprav na vse to, kar ste s pripravami na usmerjeno izobraževanje na promet, tekstilno področje, gradbeništvo, omenili kot nalogo, že tolikšni, da bi lahko °‘*njskem in v Posavju, smo pripravili pogovor s agroživilstvo, gostinstvo in turizem, družboslovje, — Mnogi so prepričani, da so že'sami akcijski govorili o večjem koraku? °J' Jožetom Škufco, svetovalcem v novomeški pedagoško področje in druge. Posebne načrti spravili pod streho tri četrtine priprav za o&nizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo, ki že izobraževalne skupnosti delujejo na ravni prehod na usmerjeno izobraževanje. Je to res? „S čim takim se ne more pohvaliti nihče v ščetka spremlja vprašanja šolske preobrazbe. republike s tem, da je sleherni Sloveniji, torej tudi na Dolenjskem in v Posavju « “1 Kaj bi ob ugotovitvah, do katerih ste se do vzgojno-izobraževalni program podružbljen, to pa ne. Pripomnim pa naj, da večina odgovornih J dokopali, še posebej kazalo poudariti? tako, da so ob šolah enote teh skupnosti. Vse OBVEZUJOČI AKCIJSKI NAČRTI vendarle dobro ve, kaj je treba napraviti do enote morajo biti ustanovljene do konca tega „Ti načrti so jasni in natančno povedo, kdo ji naslednje jeseni oziroma do novega šolskega leta, VSI ŠE NE RAZUMEJO BISTVA leta, delujejo pa že pri kmetijski šoli Grm, pri odgovoren za izvadbo posamezne naloge, do kdaj ko bodo učenci prvih letnikov srednjih šol ^ »Najprej to, da preobrazbe ne bi smeli priti gostinski šoli v Novem mestu in pri novomeškem mora biti ta opravljena in zakaj. Čeprav so zelo zakorakati v usmeijeno izobraževanje. Dodal bi še n 5 ° na ramena prosvetnih delavcev, kot je bilo v izobraževalnem centru za tehniške stroke za dobri, so kot taki le listi papirja in torej ne naslednje. Preobrazba posega tako globoko v y-j adi~ uudo zdaj, zaaj, saj saj je je to10 stvar sivar celotnega unuuiega kovinsko predelovalno in elektro področje. morejo delati premikov. Zalegli bodo, ko bodo sistemske, vsebinske in pedagoške spremembe, da 2 ^ ‘enega dela. Še posebej pa bi navedel tole. Večina enot pri drugih šolah šele nastaja.44 uresničeni. Zato je izredno pomembno, da jih ni nič čudnega, če kdaj pa kdaj pnhaja do zagat Ve*01} 0 usmerjenem izobraževanju je nastajal — Velik korak k uveljavitvi usmeijenega osvojijo delovne organizacije, šole in drigi.kijim in nesoglasij. Dosedanje aktivnosti so pokazme, Pq kot dve leti. Med nastajanjem so bili izobraževanja je oblikovanje mreže šol. ti načrti nalagajo tudi odgovornost oziroma da smo sposobni opraviti vse temeljne priprave za soodgovornost.44 e letnike. To pa ne odvezuje nikogar, da si ne ^ niezni dejavniki premalo aktivni, in ker se NI LAHKO DELATI MREŽE pre , vključili, seveda niso mogli dojeti bistva tudi poslej kar najbolj prizadeval za boljše in roke be. To lahko še vedno nadoknadijo. V „Za vsako šolo oziroma po novem za vsak - Kaj ti načrti pravzaprav zahtevajo? r ustreznejše rešitve.44 morajo vzeti že sprejete dokumente, zlasti vzgojno-izobraževalni program se mora izreči „Ena prvih nalog, ki jih zahtevajo, je, da se o usmeijenem izobraževanju, zakon o združeno delo glede na svoje izobraževalne in določila zakonov prenesejo v samoupravne akte menjavi dela na področju vzgoje in kadrovske potrebe, seveda upoštevaje sedanje delovnih organizacij in šol. Na podlagi tega bodo BRALCI NAJ SODELUJEJO jih ra*evanja ter skupno izobrazbeno osnovo, in stanje in razvoj. V zadnjih dveh mesecih poteka nastali samoupravni sporazumi, v katerih bodo — Problematika, ki nastaja s preobrazbo pre {^Študirati. Lotevati se tako imenovane usklajevanje vseh prizadevanj in interesov v vsej opredeljene naloge in pristojnosti uporabnikov in vzgojno-izobraževalnega sistema, še posebej pa z tt^^azbe parcialno, ob primerih, za katere so Sloveniji, v precej poudaijeni obliki pa na izvajalcev. Konkretne naloge prvih in drugih pa uvajanjem usmerjenega izobraževanja, je zares ^ . utno zainteresirani, je hudo nesmiselno, pa Dolenjskem in v Posa\ju, kjer pa se bodo morale bodo zapisane v posebni pogodbi, ki jo je treba neizčrpna in nenehno živa. To se vidi tudi iz nejasnosti urediti do konca leta 1980. Mreža šol, sprejeti pred začetkom novega šolskega leta. dosedanjega pogovora z vami. Očitno je, da bo ^nesprejemljivo.” Republiški sindikati in- Gospodarska zbornica W *Sier tako ravnajo, res ne delajo prav. Ob kakršna bo zgrajena, bo veljala do konca novega treba še neštetokrat zastaviti pero in javno Slovenije so že izbrali delovne organizacije, kjer srednjeročnega obdobja. Obenem moramo besedo. Na katera vprašanja bi še želeli ?8od'fa ^ d a r ie ne bi smeli prezreti, da se je bo potekalo proizvodno delo oziroma delovna marsikaj pomembnega, da je prišlo do vedeti, da je pred vrati vpis osnovnošolcev v prve odgovoriti, saj imate bržčas tudi sami občutek, praksa. Te delovne organizacije bodo s pomočjo letnike vzgojno-izobraževalnih programov, torej da je treba temu na rob priložiti še prenekatero ustreznih služb določile mesta v neposrednem že v usmerjeno izobraževanje.44 pojasnilo ali komentar? delovnem procesu, primerna za delovno — ,J*lesti44 šolsko mrežo je bržčas opravilo, pri „2e v preteklih mesecih sem poskušal POSLANSTVO RAVNATELJEV usposabljanje učencev prvih letnikov. Določile katerem površnost nima kaj iskati. posamezna vprašanja načeti ati osvetliti na bodo tudi delavce, tako imenovane izvajalce Aktivne so postale SZDL kot „Drži, dodal pa bi, da nalaga mreža šol straneh Dolenjskega lista. Vsakokrat sem pozval proizvodnega dela, ki bodo neposredno sp na organizacija (pod njeno streho so bili odgovornost tako izvajalcem kot uporabnikom. bralce, naj sodelujejo s svojimi vprašanji in odgovorni za delo z učenci. Ti delavci bodo ^eH k .^ ijs k i načrti), dolenjska in posavska Če se oboji ne bodo opredeliti zahtevam mnenji. Pravega odziva ni bflo. Zato menim, daje 23 ob£inska gospodarska zbornica in skupnosti preobrazbe, ne bo premikov, kakršni so morah na seminar, na katerem se bodo tako pisanje smotrno le, če je povezano željami te^I^P^tavanje. Zelo važno je, da so bili o zastavljeni z dokumenti. Nobenega pedagoško izpopolnili za odgovorno vodenje in interesi bralcev. Tokrat pričakujem boljši dveh vprašanjih ,in nalogah preobrazbe na vzgojno-izobraževalnega dela ne bo moč učencev.44 odmev. Zato na dan z vsem, kar se komu zdi ddo ^pminaijih seznanjeni delavci, ki so v uresničiti brez neposrednega sodelovanja - Kdaj bo piva delovna praksa učencev aktualno, nejasno, potrebno osvetlitve ali ^ob i 0rganizacijah zadolženi za kadrovske in združenega dela.44 usmerjenega izobraževanja? komentarja. Rad bom odgovoril, odzivi pa me sert^ ž®yalne naloge. Na dvo- ali trimesečnih — Lahko to obrazložite? bodo vodili, kako naj sicer sučem pero. ’* po«;?1 aii'h so bili učitelji, ki bodo poučevali »Takole je s tem. Del programa bo potekal v »Predvideno je, da se bo proizvodno delo (Vprašanja za tov. Jožeta Škufco bo zbiralo USme^ ne predmete v prvih letnikih delovnih organizacijah. Temu najmanjšemu začelo izvajati v delovnih organizacijah v začetku uredništvo Dolenjskega lista.) Denega izobraževanja. Ravnatelji srednjih obsegu pravimo proizvodno delo oziroma drugega polletja v šolskem letu 1981/82- Vsak I. ZORAN
2 (1636) 18. decembra 1980 DOLENJSKI UST P O T A Četverici Zapeljal čez IN S T H f vinjenega državna pešca na cesti odlikovanja Huda nesreča v sobot0 Svečanost ob dnevu re na cesti proti Rojam publike na novomeški jed UNZ V soboto zvečer je pri^o P1 vasjo Roje pri Šentjerneju Pred dnevi je bila v tragične nesreče, ki je ter počastitev letošnjega dneva življenje 49-letnega Karla Pa"e republike v prostorih novo ča z Roj pri Šentjerneju. , meške UNZ svečanost, na V soboto zvečer seje Pavle”, vinjen vračal iz Šentjerneja p10 kateri so bila nekaterim < domu. Zaradi vinjenosti delavcem javne varnosti po NOVA ŽRTEV MEGLE IN SNEGA - Kot smo objavili v prejšnji številki, je prejšnji teden prišlo pri utrujenosti je pred domačo vasj deljena državna odlikovanja. omagal in padel na tla. Za i>J Priznanja so iz rok Uroša Biču do hude prometne nesreče, k ije terjala smrt 30-letnega Miodraga Rastovdcega iz Vukovara (na posnetku). Nesrečo sta poleg nektg neprevidnosti zakrivila sneg, v kateri je obtičala prikolica pa je z osebnim avtom pripejJ poročijo Dularja, predsednika SOB 21-letni Janez Sintič iz Kočan)'’ Novo mesto, prejeli: Franc tovornjaka in pa gosta megla. ki na cesti ležečega Pavlenč* Gosenca, upokojeni krimina opazil in je zapeljal čezenj, tem je dobil Pavlenč l® ŽENA IN OTROCI BEŽALI IZ list, ki ga je predsedstvo HlSE — Mokronoški miličniki so v poškodbe in jim je podlegel SFRJ odlikovalo z redom na kraju nezgode. > petek zvečer pridržali do iztreznitve zaslug za narod, Tončka 28-k-letnega Janeza Komparo z Mirne. Z nogavicami na rokah v Market Janez se je omenjeni večer vinjen Vrečič in Francka Brodarič, vrnil domov in pretepal ženo, tako obe še danes aktivni delavki ROP PRI da ji ni preostalo drugega, kot da z Obsojena vlomilca v Market na Cesti herojev - Mrgoletu skupna kazen 3 leta in 6 UNZ, sta dobili red dela s mesecev zapora, Majzelj pa bo sedel 8 mesecev - Še druga kazniva dejanja SVIBNIKU otroki zbeži iz hiše. O Kompari bo srebrnim vencem, Mirko kakšno rekel tudi sodnik za V ponedeljek zvečer seje .V^ u . * c prekrške. Sopčič, delavec PM Črno 27-letni Alojz Mrgole iz Šentjerneja je star znanec miličnikov in vina, salam, cigaret, iz predala Segata, 50, iz Kanižarice melj , pa medaljo dela. tudi sodnikov, kar se je prejšnji teden vnovič potrdilo pred mize v pisarni pa še 910 din Črnomlja proti domu. V K04'". VINJEN PODIL DOMAČE - Svečani dogodek s pode Podobno se je godilo tudi Šuštarši- senatom novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto. Mrgole gotovine. pri odcepu za Svibnik pa sta. lO**! čevim v Gorenji Straži V soboto litvijo visokih državnih odli je namreč na zatožno klop sedel kar zaradi trdi stoijenih kaznivih nenadoma napadla 2 mlajša fl>° . kovanj so s krajšim kultur Kdo ve, kako bi stvar D P zvečer so morali namreč tamkajšnji dejanj, eno od tdi pa je poddil z 21-letnim sokrajanom Alojzem ga pretepla, zbila na tla in vzela miličniki pridržati SO-letnega Ivana nim sporedom popestrili Majzljem. Obtožnica začenja spisek Mrgoletovih grehov z opisom končala, ko se ne bi po tem tem iz zadnjega hlačnega žepa\.„ Šuštaršiča iz Dolnje Straže, ki je denarnico s 1.600 din, iz si«1. člani osnovne organizacije kaznivih dejanj, ki jih je storil v času med S. junijem 1978 in 3. dogodku Majzelj odločil še z vi«!0 vinjen pričel poditi domače iz hiše, ZSMS novomeške postaje naprej za popivanje. Pri tem pa pa še hranilno knjižico * _ pc povrhu pa jim je še grozil. Tudi aprilom 1979. 1.700 din in 2 zavitka cigar**', tokrat.bo imel zadnjo besedo sodnik milice. je pridno ponujal nanaokdi za prekrške. V danem primeru gre za papirja skušal uporabiti kot ukradeni viski. Stvar je seveda dejanju sta jo neznanca oi predrugačenje uradnih listin. prava. S prometnim dovolje noč proti Svibniku. Za njimi prišla do delavcev UJV, ki so v niki še poizvedujejo. RAZBIJAL KOZARCE - Novo NAJVEČ NESREČ Kot je pokazala preiskava, je njem, v katerem je prav tako zapuščeni sobi na rotovžu našli meški miličniki so v ponedeljek Mrgole najprej v kkpoprodajni popravil letnico od 1958 na zvečer pridržali do iztreznitve 22-le- PRI DELU še preostale ukradene predme tnega Ivana Žugaja iz Novega mesta. AVGUSTA pogodbi z datumom 21. 4. 1965, je prišel na oddelek za te. Žugaj je vinjen razgrajal v bifeju 1978, napisani med prodajal notranje zadeve Sob Novo PONOVNO hotela Kandija, jemal gostom polhe Število nesreč pri delu se je v cem Francem Mušičem in mesto, vendar je uslužbenec Sodišče se je odločilo za kožarce^pijače in jih potem razbijal. črnomaljskem Goku v devetih mese kupcem Bogomirjem Šosterjem „popravek” pravočasno odkril. naslednje kazni: Mrgoletu za OLJE NA KRKI Zoper Žugaja je romala prijava sod cih letošnjega leta povečalo v pri za nakup tovornega avtomobila, kazniva dejanja ponarejanja 3 in niku za prekrške. merjavi z istim lanskim obdobjem. 5 mesecev zapora ter leto in 2 V četrtek so na Krki Tako so v tem času letos zabeležili v rubriki „letnik” odstanil Nadaljevanje obtožnice pa dež«; letnico 1958 in s kemičnim govori o kraji, ki sta jo Mrgole meseca zapora za tatvino in mu Bršljinu opazili mastne maj VLAK GA JE 35 nesreč pri delu, zaradi česar je ki so sijih ogledali tudi sani*8* bilo izgubljenih 370 delovnih dni, svinčnikom vpisal datum: in Majzelj izvedla v noči od 2. skupaj s pravnomočno kaznijo POVOZIL enega leta in 10 mesecev zapora inšpektor in kriminalisti, kar je tudi več kot v lanskem 1965. Enako je nato v listini na 3. julij 1980 v Dolenjkinem prvih ocenah gre skoraj g°*° 35-letni Mihael Zupančič iz obdobju. V petih primerih pa so ,,posredovanj e kupo-prodaje” Marketu na Cesti herojev v prejšnjega okrožnega novo za iztok olja ali nafte v K1**.^ Selc pri Trebnjem je v soboto nesreče zahtevale več kot 30 dni ponovno popravil letnici in Novem mestu. Mrgole in meškega sodišča izreklo enotno vendar zaenkrat še ni znano. ' zvečer šel peš po železniški progi bolniškega izostanka. Skoraj tretjina Majzelj sta 2. julija letos kazen 3 leta in 6 mesecev katerega kanala je umaza®) pri Trebnjem. Med hojo je zatem oba tako predrugačena vseh nesreč se pripeti na poti na popivala po Šentjerneju, v zapora. Seveda pa tudi Majzelj pritekla v reko, saj je četrtk0^ očitno preslišal vlak, ki je delo ali z njega, največ nesreč pa se ni ušel brez kkzni: za storjeno preiskave onemogočila noč pripeljal za njim iz novomeške poznih popoldanskih urah pa le je pripetilo avgusta, čemur naj bi rezultatih preiskave bomo smeri. Čeprav je strojevodja sta se odpravila v Novo mesto tatvino gaje senat obsodil na8 botrovala tudi preutrujenost delav mesecev zapora. poročali. pešca opazil in močno zaviral, je cev zaradi napornega dela doma. PETROLEJ in tu nadaljevala z veseljače bilo vendarle že prepozno. ZLILA V PEC njem. Ko so bili že vsi lokali Sodba še ni pravnomočna. Zupančiča je zadel, pri tem pa je V romskem naselju Kerinov gozd zaprti, sta so domenila, da ta dobil takšne poškodbe, da jim POZABLJENE pri Drnovem je prišlo v soboto ob obiščeta Market na novomeški je že med prevozom v novo DOLŽNOSTI 19.30 do požara. Zagorelo jc v Cesti herojev. Peš stajo mahnila meško bolnišnico podlegel. »Motorizirani” dimnikar Prometna vzgoja je še vedno baraki 22-letnega Zdravka Kovači proti Mestnim njivam, nato pa pastorka in svet za preventivo pri ča. Kot je ugotovljeno, je pred se po manj prometni poti Osman Redžič obsojen na tri mesece zapora požarom Kovačičeva priležnica, NOVA PLAST občinski skupščini v Brežicah ni približala trgovini iz zadnje visokih osebnih dohodkih hotel zaslužiti še s krajan^ zadovoljen z izredno skromnimi 19-letna Vesna Hudorovac, kurila v strani. Previdno sta si sezida ASFALTA rezultati konkretno zastavljenih štedilniku s svežimi drvmi. Ker pa čevlje, si nataknila na roke Zaradi kraje motornega kole Redžič, sega še v maj leta 197*’L , niso hotela zagoreti, je po doslej Na odsekih ceste med vasmi od akcij, ki jih je ob letu sprejela celo nogavice in se ponovno obula. S sa se je prejšnji teden pred zanj pa ga je novome&i se , Lazca do Trave v kočevski občini so občinska skupščina. Ne gre le za zbranih podatkih v peč zlila nekaj petroleja. Vse ostalo je verjetno pomočjo zabojev sta priplezala senatom novomeške enote te obsodil na 3 mesece pred kratkim položili drugo plast naloge, ki zahtevajo finančno do gornjega okna, ga s k amnom meljnega sodišča Novo mesto asfalta. Žal pa je zmanjkalo denarja udeležbo, ampak tudi za dolžnosti jasno, dodajmo le še, daje Vesna pri čemer se Osmanu všteje v “ jj, za dokončno ureditev te ceste, se delovnih kolektivov, krajevnih skup potihoma razbila ter se splazila zagovarjal 32-letni Osman tudi prebit pripor od pravi za ureditev ograj, kanatov in nosti, AMD, Združenja šoferjev in tem utrpela opekline po rokah, v notranjost. Poslužila sta se Redžič iz Novega mesta, začas novembra letos. • propustov. Kadar močno dežuje, avtomehanikov ter drugih, ki so z pomoč pa so ji nudili v ZD Krško. več stvari, predvsem viskija, no stanujoč v Prijedoru. Kazni nanese voda na posodobljeno cesto redkimi izjemami pozabili na svoj Škode na pogorelih predmetih je zraven pa sta vzela še nekaj vo dqanje, ki ga je storil Kot pravi obtožnica, je ” veliko peska in kamenja. delež od prometne kulture. bilo za 15.000 din. 27. maja 1976 dopoldne v vasi Drča vzel motorno kolo. Martina Cvelbarja, in 4 oškodoval za 4.500 din na obravnavi trdil, da je m
ŠENTJERNEJ: V Hinjah in v Žužemberku je bilo NE VSAK ZASE na nedavnih programskih konfe DANES TAKO, JUTRI rencah SZDL največ kritike glede Socialistična zveza, k ije bila v CE . . . Kako naj kmet ve ksjiPj j, slabo organiziranih javnih prevozov. kraju nek^j časa brez predsedni Krajani so navajali primere, ko se v vajati in se glede tega odl„ 1* $ ka, je svoj kadrovski problem daljše obdobje, ko pa Je * 1 bf#tu nekaterih avtobusih ljudje vozijo do uredila, na nedavni programski mala kot šibice, včasih pa na pro obračajo plašč po vetru! f
DOLENJSKI UST Št. 51 (1636) 18. decembra. Čakanje na ceno V Straži je 55 stanovanj GETRTK0V INTERVJU dograjenih, v njih kurijo že skoro dva meseca, tehnični prevzem je bil opravljen: skratka, bloki bi lahko bili S »To smo občani pogrešali” s naseljeni, vendar niso. Med težko čakajočimi na stano Nova mlečna okrepčevalnica Šolskega centra za vanja je tudi 25 družin, ki gostinstvo na Glavnem trgu je velika pridobitev dobijo solidarnostna stano vanja. In ker je bilo zatrdno Gostinskih lokalov, bife jetno mozaično oblogo, v obljubljeno, da bo septem jev in delikates v Novem katero so vkomponirani bra vselitev, so nekateri mestu ne manjka, pač pa so krožniki z jedmi, ki jdt nudi otroke že prijavili v Straški Ijudj’ “e pogrešali Ideal, vkate- mo. V obeh prostorih je 11 vrtec in plačujejo mesto, rem bi prodajali domače omizij z 42 sedeži.” čeprav stanujejo še drugod mlečne injajčnejedi pa tudi - Kaj vse v novem lokalu in plačujojo še staro varstvo. specialitete vseh vrst. Tak nudite strankam in kakšen je Kup težav je pri bodočih jokal je 3. decembra odprl v obratovalni čas? C* stanovalcih tudi zaradi naba „Pri prodajnem pultu nu kletnih prostorih Restavraci tac Vi* ve pohištva. V strahu, da se je na Glavnem trgu novo dimo več kot 30 vrst raz bo podražilo, so vsi kupova ličnih sirov, na jedilniku pa NEPREDVIDENE TEŽAVE — Pri gradnji Ceste herojev so naleteli na slabšo nosilnost tal, kot je bila meški Šolski center za predvidena, zato so morali na najglobjem mestu podaljšati oporni zid za 11 metrov. Doslej je gradnja li, nimajo pa kam namestiti gostinstvo. Kaj vse nudijo in so stalno razni mlečni na pohištvo in v trgovinah so pitki, od karamelnega do že za 10 milijonov dinarjev dražja, vm vsegavsega pa pa izvajalci izvajalcem del močno nagaja še vreme. (Foto: Janez ostale informacije v zvezi s Pavlin) tudi nejevoljni, ker nimajo tem, je dal Ludvik Bencik, žajbljevega in kamiličnega dovolj skladišč, da bi hranili predstojnik šolskih gostin mleka, razni jogurti in sme že prodano blago. skih obratov; tana ter jedi in solate. Deset Vzrok za odlašanje z »Pri adaptaciji stavbe je mlečnih jedi, kot so mlečne delitvijo ključev stanovanj pil ta prostor namenjen di kaše, mlečni močnik, žganci Vreme glavni krivec zamude so cene. Graditelj blokov jaški jedilnici. Ker pa ni bilo z mlekom itd, so del izbire. Pionir je namreč sporočil takrat dovolj interesentov, Nudimo tudi krepke solate 25. decembra bi morala biti Cesta herojev v makadamski izvedbi prevozna, vendar ne bo ceno stanovanj, ta pa je smo čakali. Pred dvema leto in razne jajčne jedi, več vrst — Cestna zapora bo podaljšana najmanj za mesec dni — O tem tiskovna konferenca precej višja od prvotno do ma smo se lotili preureditve štrukljev, burek, piroške, govorjene, zato investitor - teh prostorov za mlečno več vrst palačink in na Zgodnji sneg in glede na dosedanje vremenske izkušnje pred gradnje s prekinitvami cestne zapore Stanovanjska skupnost - ne okrepčevalnico, po kateri je rastkov, zavitkov, pudingov, časen mraz sta gradbincem pri rekonstrukciji Ceste herojev vi bi bil precej dražji, kar pa ob že zdaj more kar tako ptistati na mio med občani precej kompotov in brezalkoholne Novem mestu onemogočala delo, zato ni možno tio prvotno nastalih nepredvidenih stroških celotno investicijo še draži. podražitev, ker se s tem Povpraševanja, pa tudi dia pijače. Lokal je odprt od 9. dogovorjenega roka 2S. decembra cesto vsaj zasilno usposobiti za manjša sklad za gradnjo do 20. ure.“ promet. Razen tega so med izvajanjem del naleteli na nepredvidene Glede na to, da so se krajani zdaj betiki so možnost take pre že privadili zapori in novemu bodočih stanovanj. hrane pogrešali.” - Ste pri določanju cen težave, tako daje potrebnih za tretjino več del pri gradnji opornega Te dni bo koordinacijski upoštevali, da bodo gostje zidu, kar vse podaljšuje čas gradnje, povzroča pa tudi večje stroške. prometnemu režimu za žas gradnje, je prevladovalo mnenje, da bi bilo odbor prerešetal zahtevane najbrž predvsem mladi in Doslej so taka nepredvidena dela organizacij, predvsem pa za bolje vzdržati ob zapori malo dlje pa Pionirjeve cene in jih potr starejši ljudje, ki so jim to zahtevala že približno 10 milijonov prevoznike veliko dodatnih stroškov potem normalno dovoliti promet. dil, verjetno tudi nekolikanj vrstne jedi pri srcu? dinarjev, najbrž pa to še ni končna in ponekod tudi motnje v Končno besedo o tem bo v kratkem okrnil. Dokler pa se to ne „Menim, da so cene zares številka podražitev. To so dejstva, la proizvodnji, so menili, da se s prineslo zasedanje izvršnega sveta, še uredi, Pionir ne sklepa po jih je 15. decembra predložila predlaganim trimesečnim prej pa se bodo posvetovali z najbolj godb o prodaji stanovanj in zmerne. Za primer povem, izvršnemu svetu občinske skupščine podaljšanjem zapore ni možno prizadetimi delovnimi stanovalci morajo čakati da velja omleta z gobicami in novinarjem komisije za organizacijami ali z gnatjo, ki lahko nado strinjati, vendar novi rok še ni bil Prvič se je zgodilo, da rekonstrukcijo Ceste herojev, ob uradno določea Izvajalci del so na Dejstvo je, da je bilo doslej kljub mesti za malico tudi eno tem pa so predlagali podaljšanje tiskovni konferenci zagotavljali, da vremenskim in drugim oviram zaradi administrativnih za lončnico, katerih so se po cestne zapore do konca marca. pogodbeni rok za dokončanje vseh opravljanih 65 odstotkov del pri držkov stanovanja čakajo trošniki tudi že preobjedli, Ko so tehtali upravičenost del 1. junij 1981 ni vprašljiv, pač pa Pionirjevem delu gradnje in 70 prazna. Navadno pride do samo 32 dinarjev. Mlečni riž podaljšanja cestne zapore, ' ki je dobro premisliti, če je bolje zdaj odstotkov planiranih del, ki sodijo k zavlačevanja pri tehničnem pa dajemo za 18 dinarjev in pomeni za nekaj delovnih cestno zaporo malce podaljšati in Cestnemu podjetju. Dokler je bilo prevzemu, ker so ugotovlje porcijo sirovih štrukljev za potem cesto brez nadaljnjih zapiranj vreme ugodno, so delali tudi ob ne hude napake, v tem Ludvk Bencik: ,>llečna 30 dinarjev.” za promet predati namenu, ali pa jo sobotah in nedeljah pa zvečer, ob primeru pa večjih napak pri okrepčevalnica je hkrati tudi - Kakšen je obisk v prvih na silo in na hitro narediti prevozno, nastopu hudega mraza pa so morali gradnji ni, pač pa čakajo na ŠKOCJAN: temu pa bodo naknadno sledile še za več dni delo prekiniti. V "aš prispevek k zdravi pre dnehjjoslovanja? KOMUNALA IN ponedeljek so ob odjugi znova ceno. zapore po nekaj dni. Tak način Nestrpno pa čakajo ljudje hrani ter domala edina „Čeprav ob otvoritvi ni ROMI začeli delati pri Ivanetičevi hiši možnost za prehrano diabe bilo posebne reklame, so lju tudi na dograditev bršljin- tikov.” dje izvedeli za naš lokal in ga Prvič sklicana programska konfe skih blokov, kjer se gradnja pridno obiskujejo. Za zače renca SZDL v Škocjanu zaradi pre Luči odmika iz meseca v mesec in - Lokal je že na prvi majhne udeležbe ni uspela, ob dru JUTRI PROSLAVA tudi s pismenim zatrdilom tek smo z obiskom zado gem sklicu pa je bilo krajanov precej pogled eden najsodobnejših voljni.” • zagorijo OB DNEVU JLA Pionirja, da bo jeseni dogra m najlepših v mestu. Po či in tudi živahno so razpravljali. Naj Da pa so stranke zado več je bilo govora o komunali in V počastitev 22. decembra, jeno, ni nič. Pred novim gavih načrtih je narejen in voljne tudi z izbiro jedi, programu krajevne skupnosti, kjer v ponedeljek dneva JLA, ki ga bo naša armada letom vselitve ne bo! In ker koliko je v njem prostora? letos prvič praznovala brez svo novo leto prinaša tudi nove kažejo izjave gostov, ki pri se srečujejo kljub velikemu na Novoletno praznovanje »Načrte je izdelal univer hajajo te dni prvič na po predku še z vrsto nerešenih vprašanj. jega tvorca in vrhovnega koman predpise o obveznem pologu zitetni prof., inž. Boris Ko danta tovariša Tita, pripravlja kušnjo. „Tak lokal smo po Vprašanje Romov, težav, ki jih ima Le še slabe štirinajst dni je do vsakega stanovalca od 1 do be. Mlečna okrepčevalnica s jo krajani z njimi, pa je bilo tako novomeška garnizija več priredi 20 odstotkov vrednosti sta grešali,” je najmanj, kar je konca leta in priprave za novoletno tev. Osrednja kulturno-umetni- Prodajnim pultom in dvema kritično postavljeno, da so predlaga praznovanje in okrasitev naših kra novanja, odvisno pa od do slišati pohvalnega. ška prireditev »Titova armija“ Prostoroma je urejena s pri li, naj se romska problematika jevnih skupnosti — v organizaciji hodkov družine, so spet v R.B. enkrat širše obravnava in nakažejo bo jutri ob 19.30 v Domu JLA. koordinacijskega odbora za novolet V programu sodelujejo vojaški več deset družinah v strahu, tudi ustrezne rešitve. no praznovanje pri Občinski zvezi zbor novomeške kasarne, otroSri kje naenkrat zbrati nekaj prijateljev mladine Novo mesto - in mešani zbor Doma JLA, pio mesečnih plač za obvezen gredo h koncu. Že oktobra je opra nirji in mladinci OS Katja Rupe- vila svoje delo komisija za izbor polog. na in Vavta vas, Glasbene šole daril, ki so že kupljena in večinoma Pogodbe, sklenjene ob JStvarnejši kadrovski načrti? Marjan Kozina, recitatorji, novo prevzemu gradbenih del, sp že po krajevnih skupnostih, kjer bo meška folklorna skupina ,,Kres“ nezadovoljiva struktura potreb — Več pozornosti produktivnemu zaposlovanju dedek Mraz začel obiskovati naše že nekaj let bolj kos papirja, najmlajše že ta teden. in karate sekcija pionirjev Doma kot obvezujoč dokument. LjV torek, 9. decembra, so o predlogih planskih dokumentov za načrtovani 2,5—odstotni JLA. V soboto zvečer bo v To sicer na raznih forumih Domu JLA tovariški večer, v Tudi komisija za okrasitev dela s rjhddnje srednjeročno obdobje razpravljali tudi člani izvršilnega stopnji zaposlovanja zmanjšala nedeljo pa tradicionalni turnir ugotavljajo, ampak pri tem polno paro. Novoletne jelke bodo bora skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto. odvisnost od priliva delavcev iz ženskih ekip Slovenije v športni se tudi neha. Kritike obča na vidnih krajih v mestnih krajevnih drugih republik, zaposlovanje dvorani. 22. decembra bo v ka nov pa postajajo vse glasnej k. Ogledali ( o*v'*uu ov/ so ooiiv osnovne viiv* uiavu* značil- zadovoljiva in daleč od temelj skupnostih postavili in okrasili de pa naj bi potekalo bolj organizi sarni »Milan Majcen” svečani še, lcajti konec koncev - 0?®« Zaposlovanja v novomeški ne planske usmeritve pa je kva lavci Gozdnega gospodarstva, po zbor en o t “Cini v obdobju 1976-80, lifikacijska struktura zaposle rano in preko skupnosti za za nekod pa bodo uporabili za okrasi žonglirajo z njihovim denar r tovsem v letošnjem letu. V nih, ki je precej pod republi poslovanje. Zato je nujno, da tev že obstoječa drevesa. Glavni jem. R. RA ČER organizacije združenega dela * S 0Čem se srednjeročnem škim povprečjem. Prevladovalo poudarek bo pri okrasitvi dan pros $e ,°hju so bili v glavnem dose- je ekstenzivno zaposlovanje de izdelajo zares realne plane toru pred rotovžem in pred kino ner,r ,planski nlanct; okviri zaposlo- lavcev ozkih profilov, predvsem potreb po kadrih - kratko Krka, kjer bo osrednja novoletna 4. Povprečna stopnja rasti ročne in srednjeročne — in to prireditev. Za okrasitev izložb pa naj iz drugih republik, pri čemer so bi poskrbeli samo trgovci, za dodat •Poslovanja bo 4,1 odstotka problemi zagotavljanja osnov čimprej, da bo možno uskladiti kadrovske potrebe s planom za no okrasitev po krajevnih skup načrtovanih 4,3 ods. Manj nih življenjskih standardov. Za nostih pa sami krajani in delovne to je kriva nizka struktura dela poslovanja. Spreminjati bo tre organizacije. Za vse pa lahko preskr naših organizacij združenega de ba tudi izobrazbeno strukturo, bijo jelke v GG, prav tako tudi nekaj la. Omejeno zaposlovanje v le sicer se lahko zgodi, da bodo žarnic. Če bo šlo vse po sreči, nekateri kadri ostali brez dela. OBVESTILO! tošnjem letu — do konca leta računajo, da b odo luči na novolet bo število zaposlenih večje naj Več pozornosti in sredstev bo nih jelkah po vsem mestu zagorele Novomeška kronika do v prihodnje namenjali uspo 22. decembra zvečer. tanKUp^ i‘na ot,čine Novo mes- več do 3,3 odstotka — pa je GOSTOV NE MANJKA - V ne ter a ^a delegate in delegacije sabljanju in zaposlovanju inva sadja. Pač pa so obrtniki od suho posledica stabilizacijskih ukre kaj let praznem lokalu pod Dolenj- da u j zainteresirane občane, lidnih in težje za pošlji vili oseb Izredno seje potrudila tudi komi- robarjev do pletenin iijev in kon- n od o zbori občinske skupšči- pov in omejenih sredstev za sija za kulturni program, ki priprav kino samopostrežno na Drski so fekcionarjev razpostavili stojnice red?Sedah po naslednjerrirazpo- osebne dohodke, ne pa prizade ter vračanju in zaposlovanju de nedavno tega odprli bife. Kaže, da kot običajno, pa tudi cupiijajtm je lavcev na začasnem delu v tuji lja osrednjo kulturno prireditev za vanja organizacij združenega de vse otroke iz novomeške občine. V so ga krajani pogrešali, kajti gostov glede na bližnje praznike kar dobro ni. V letu 1981 se bo zaposlilo ne manjka. Cela Drska pa bo še bolj cvetela. ek, 22. decembra la za produktivno zaposlovanje. Domu kulture in Domu JLA se bo v Število brezposelnih je letos si okrog 1100 oseb, od tega 79 petek, soboto in nedeljo, od 26. do vesela, kadar bo v naselju zaživela d o ™ , l * - kakšna uslužnostna dejavnost. ^UZBENO POLITIČNI ZBOR cer nekaj večje. Povečuje se odstotkov tistih, ki bodo k on- 28. decembra, zvrstilo 10 prireditev, čali šolanje. tako da si bodo bogat in dqbro predvsem delež iskalcev prve TRI: DVA ZA FANTE - Minuli ob~ii V stedo, 24. decembra 1980 zaposlitve, kar kaže neskladje pripravljen program lahko ogledali Obravnavali so tudi osnutek vsi najmlajši iz naše občine. V pro teden je bilo na področju mesta NA SEjAVVSEH d°mU ZBOROV, JLA ~ SKUI*' med potrebami združenega dela samoupravnega sporazuma o so gramu bodo sodelovali člani druš rojenih pet kričačkov v porodnišni in prilivom strokovnih kadrov lidarnostnem in vzajemnem tva Dušan Jereb, pionirsko gleda ci. Rodile so: Jasmina Babnik z * sredo, 24. decembra 1980 iz šolanja. Vendar to še ne združevanju sredstev v SRS in lišče Doma kulture, lutkovno gleda Ragovske 12 - Katarino; Jožica Irt predstavlja večjega problema. izhodišča za sistem solidarnosti lišče OŠ Katja Rupena, vrtci, skupi z Drske - Katjo; Marija Antončič iz na mlajših iz plesnega kluba, novo Lobetove 2 — Franja; Danica Malna- ftO R A k r a je v n ih s k u p - Zaradi vsega navedenega v naši regiji ter osnutek statuta Nos t1. osnutek plana zaposlovanja za Medobčinske skupnosti za za meška glasbena šola in še kdo, pred rič iz Kristanove 28 - Damjana in prihodnje leto in programska poslovanje za Dolenjsko, ki bo vajali pa bodo tudi risane filme in Dragica Ferbežar iz Paderšičeve 31 Ena gospa je rekla, da so — Tomaža. cg ,sPreniembah, ki so posledi usmeritev za leto 1981 ter pravzaprav le organizirano na krajši otroški film, ki so na voljo za marsikje na referenuumu že ce QJ elctivnih okoliščin, so bili predlog samoupravnega spora predvajanje tudi na lastnih priredit domestilo za že sedaj med vah po krajevnih skupnostih. LE OBRTNIKI VZTRAJAJO - izglasovali temelje družbenega konr Ve^ en* vodje delegacij oz. zuma o temeljih plana zaposlo občinsko delovno povezovanje. ■lana, ob tem pa v Vde čtivih še erenc delegacij. Tržnica je bila v ponedeljek spet vanja do 1985 predvidevajo za Izdelan je bil tudi predlog za zelo slabo založena, saj iz v« liko ljudi ne ve kai rumenijo Predsedstvo občinske občinsko skupnost za zaposlo imenovanje odbora za varstvo »Dolenjski listu okolice niso imele naprocL 'rugega L ra tiče SIS, PIS in BCD, ki so skupščine Novo mesto vanje številne naloge. Predvsem pravic. kot sirčke, smetano, jajca, . žol in jih v razlagi pojajnjeva i gradiv gre za prizadevanje, da bi se ob Z. LINDIČ- DRAGAŠ v vsako družino kislo repo Nobene zelenjav, m nič kar naprej uporabljali. .
(1636) 18. decembra 1980 • v * \ MU Na papirju je vse urejeno... Zaprašene sklepe skupščine na plan, za življenja gre za varnost občanov — Po prometnih nesrečah Brežice na vrhu slovenske lestvice Leto dni je minilo, odkar je občinska skupščina sprejela vrsto že prej, vzporedno z akcijo pre stališč in obvezujočih sklepov za večjo prometno varnost. V njih ko delegatov občinske skupšči zahteva razen ureditve cest, izboljšanja signalizacije ter nadzora nad ne. prometom tudi večji razmah prometne vzgoje. Pa ne samo na Za življenja gre, zato se ne šolah, kjer je ta že bolj ali manj utečena, ampak tudi v delovnih moremo mirno sprijazniti z kolektivih in krajevnih skupnostih. ugotovitvijo, da je brežiška občina po številu smrtnih žrtev Tako so bili na primer de delovni organizaciji zdi smešno in gmotni škodi v prometnih lavski sveti in krajevne skupno razpravljati o takin stvareh, če nesrečah prav na vrhu slovenske sti dolžni ustanoviti komisije, ki prav bi z večjim čutom odgo lestvice. J. TEPPEY naj bi se poslej stalno ukvarjale vornosti lahko učinkoviteje s cestnoprometno preventivo in ukrepali za večjo varnost svojih vzgojo. delavcev in drugih ljudi na cesti. KJjub lepo napisanim skle Komisije so dolžne najprej ' a n m pom in dvakratni pismeni oceniti prometno varnost v svo urgenci pristojnega sveta občin ji delovni organizaciji in pri KRŠKO — Po^ed z obvoznice na levi breg Save. Ta cesta je spodbudila hišne lastnike, da so začel1, ske skupščine se stvari do danes praviti načrt za izboljšave. Zra urejati prej skrito stran mesta. Meščani starega dela Krškega želijo, da bi bflo ob obvoznici čim manj niso veliko spremenile. V kra ven sodi nadzor nad spošto parkirišč in čim več prostora za park in zelenice. Upajo, da bodo pri prenovi mestnega jedra upošteval) jevnih skupnostih imajo šele 8 vanjem predpisov, skrb za te njihove želje. (Foto: Jožica Teppey) komisij, v delovnih kolektivih notranjo kontrolo nad vozniki pa 17. Marsikje se jim vsaj v in vozili, vzgojne akcije, opo j z zarjanje delavskega sveta in V SZDL KRITIČNO občinskih organov za varnostne O PROBLEMIH KS ukrepe ipd. Iz pozabe obujajo kraje, MLADIM Programske konference krajevni11 TUDI IDEJNO VZGOJO Komisije v krajevnih skupno organizacij SZDL v krški občini zel° Konferenca mladih v kmetijstvu v stih imajo podobne naloge. Tu dogodke in bolnišnice na široko razgrinjajo naloge, k is0 Brežicah združuje osnovni di tam je velik poudarek na jih opravili in ki jih čakajo v novel" organizaciji mladine iz Slovina in Do leta 1985 trinajst obeležij in štiri poimenovanja obdobju. Stabilizacijska prizadeva vzgoji za višjo prometno kultu nja so v središču pozornosti in z Agrarie ter dva aktiva mladih ro krajanov, ki je bila doslej Borčevska organizacija v kraje, kjer so bile partizanske njihovega zornega kota kritičn® zadružnikov. Organizirana dejavnost zapostavljena. med kmečko mladino je zelo pestra krški občini si veliko prizadeva, bolnišnice. Označili naj bi tudi ocenjujejo dogajanja v krajevnih in ima velik odziv. To velja Da sklepi skupščine ne bi do MALENKOSTI PREBARVAJO da revolucionarna preteklost ne mesto, kjer so volili odposlance skupnostih in občini Pri tem se ne izogibajo problemom material"" predvsem za nekatere prireditve, kraja zvodeneli, se je svet za S ČOPIČEM - Posnetek iz bo pozabljena, da bodo še žive Kočevskega zbora, pa sedež ra med katerimi so najbolj priljubljena narave, dosežkom in neuresničenim preventivo in vzgojo v cestnem tozda 2TP za popravljanje či bord opisali boje in druge jonskega odbora OF in pod- ciljem iztekajoče se petletke, z® tekmovanja traktoristov in koscev. prometu obrnil na občinsko železniških voz v Dobovi. pomembne dogodke v Gorjan okrožnega odbora OF za Gor Mladi kmetovalci z zanimanjem katero je značilen izredno velik konferenco SZDL in sindikat Obnovljeni vagoni so kakor cih in na Kozjanskem. O njih že jance. Obeležje bi po mnenju razvojni skok na vseh področjih od obiskujejo tudi strokovna pričajo nekatera spominska predavanja in sodelujejo na poučnih ter od obeh dobil zagotovilo za novi. (Foto: J. T.) krških članov ZB zaslužile še tri gospodarstva do otroškega varstva, izletih. V prihodnje jih bodo pomoč pri širjenju prometne obeležja in poimenovanja. lokadje javnih zborovanj, dve šolstva, kulture, prometnih povezav poskušali pritegniti še v oblike kulture med prebivalstvom in Tako nosi na primer odsek lokaciji volitev v narodno in drugih pridobitev, v katere so idejnopolitičnega izobraževanja, da reševanju drugih zagat. Najbrž ceste od Senovega do Podsrede osvobodilne odbore, dve hiši vložili veliko lastnega denarja. f-e si bodo razširili obzorje tudi na tem bi moral tako pot za podruž- Kaj pripravlja ime po Kozjanskem odredu. Ta kot nekdanji partizanski opo malo stvari je ostalo neuresničenih, področju. bljanje prometne vzgoje ubrati cesta se povezuje s Cesto Marša rišči in kraj, kjer je bila stalna zato bodo imele prednost v novi otrokom la Tita in po njej s spominskim partizanska zaseda. petletki. parkom Kumrovec - Trebče. V obdobju 1981-1985 je V novem srednjeročnem ob predvidenih tudi več poimeno IZNAJDLJIVI dedek Mraz dobju predlaga občinska organi- vanj. Osnovna šola v Kostanjevi SMUČARJI Lutkovne igrice, darila zadja ZZB NOV obeleženje ne ci naj bi nosila ime Gubčeve Izvedli smo, da nekaj priza katerih pomembnih dogodkov brigade. Zdravstveni dom naj bi devnih članov krškega smučar - Približujejo se dnevi na gorjanskem območju, ki sodi se imenoval po dr. Černeliču, skega kluba pripravlja zanimivo otroškega rajanja, dnevi vese novost. S prostovoljnim delom, lega pričakovanja. Kakšne ra v enotno spominsko območje osnovna šola v Podbočju po skupaj z Zumberkom. Skup Goijanskem bataljonu, obnov izdelujejo teptalni stroj, s kate dosti in presenečenja pripravlja rim nameravajo urejati smučišča te tokrat naj mlajšemu rodu pri nost tega območja združuje pet ljena cesta od Kostanjevice do na Gorjancih, po potrebi pa g® jatelji mladine, tov. Metelko? slovenskih in tri hrvaške obči Oštrca, Poloma in Sušic pa bodo lahko uporabili tudi na - Lutkovne igrice, obhode ne. Tako se v narodnoosvobo Cesta bratstva Gorjanci - 2um- drugih terenih. dedka Mraza, obdaritev. Novo je dilnem boju izpričano bratsko berak. J , j . to, da bo vsak otrok dobil sodelovanje nadaljuje tudi v mi pismeno povabilo na novoletno ru in spodbuja k načrtnemu prireditev. Doslej smo jih vabili razvoju obeh strani Gorjancev. le s plakati in obvestili po radiu. Spominska obeležja bodo oživi - Kakšna darila pripravljate? la nekdanje partizanske poti in rožo IKONI - Simbolična. Vrednosti pa keta danes še ne morem napove bord in mladina se bodo vsako SANJEVICA na Krki dati. Denar se steka in delovne leto srečevali na njih. organizacije se postopoma odzi Iz krške občine predlagajo, vajo s svojim prispevkom. T aje da bi z obeležji oteli pozabi tri ostal enak lanskemu, 80 dinarjev na zaposlenega. Večjo pozornost posvečamo tokrat kulturnim pri reditvam. Pripravljajo jih vsa NOVOST, ODDELEK društva, kijim pri tem pomagajo ZA DELOVNO učenci osnovnih šol. VSAK PRED SVOJIM PRAGOM — To zimo nas pogosto USPOSABLJANJE preseneča sneg, ki je za pešce po mestu huda nadloga. Pločniki so Za duševno prizadete otroke v marsikje slabo očiščeni, vendar v tem primeru očitki po krivici krški občini lepo skrbijo. V Leskov POSLEJ TUDI ZA IZVOZ — Tozd Ikon Specializiranega podje9 . zadevajo komunalce. Pred hišami so dolžni počistiti sneg lastniki cu imajo delavnico s posebnim pro za industrijsko opremo se vključuje v stabilizacijo in 'zV0.0 oziroma upravljalci. Žal so med njimi tudi taki, ki se ob sneženju gramom, pred kratkim pa so pri program SOP. Na tuje bo izvažal mokre filtre za livarsko indust^ ;a zanašajo na izrek: nebo ga je dalo, nebo ga bo vzelo, in pri tem osnovni šoli dr. Mihajla Rostohaija SOP se usmetja na vzhodna tržišča. Za Češkoslovaško pripraV1jjl držijo roke navzkriš. (Foto: J. Teppey) odprli še oddelek za delovno uspo sabljanje srednje duševno prizadetih program lakirnic za traktoije ter odpraševalnfii naprav za lesno otrok. Vanjo sprejemajo otroke s tobačno industrijo. Dogovarja se tudi s Sovjetsko zvezo, ^ sedmim letom starosti. V oddelku zainteresirana za lakirnice in opremo za površinsko zaščito lesaj .j jih pripravljajo na delo v delavnici Jugoslaviji se je SOP uveljavil z lakirnicami in z opremo za n^ rTj- NOVO V BREŽICAH pod posebnimi pogoji, kar seveda transport, najbolj znan pa je po odprašcvalnih napravah. (‘ 0 OGROMNO TRUDA ZA SLABO kolesarja. Med vzroki za nesreče je traja več let. Medtem skrbijo za Jožica Teppey) PLAČILO - Odpadnih surovin pri vpliv alkohola, žal, še vedno na njihovo zdravstveno stanje, in te nas še ne znamo ceniti Le kadar se drugem mestu. lesni razvoj, prizadevajo pa si tudi za industrija znajde v stiski, zaženemo zmanjšanje govornih in drugih mo vik in krik, da spodbudimo zbiralce tenj. za hitre akcije. Solarji se vselej prvi NA PRIZNANJA POZABLJAJO odzovejo. Učenci brežiške osnovne - V brežiški občini je še vedno V Brežicah bomo imeli za enajst krajevnih skupnosti, ki še ne predšolske otroke tri lutkovne KRŠKE NOVICE šole so tri tedne vneto zbirali steklenice. Za tiste, ki so jih oddali podeljujejo priznanj OF. Ce se že do predstave. Dedek Mraz se bo .Tudi DARILO VSAKEMU - To je NAPOTKE OB NAKUPU proizvajalcem pijač in trgovini, so sedaj niso zmenile za opozorila vozil po mestu na saneh, če bo nedavnj žirije, bi se morale spomniti na to izhodišče, ki je služilo v pripravah tale predlog smo slišali na j„ dobili sodilno plačilo, razočarani pa sneg, sicer pa v kočiji. Spremljali na letošnji sprejem dedka Mraza v seji članov sveta za prevenu ^ so bili nad tarifo Dinosa. Ta jim je vsaj v 1981. letu, ko bomo praznovali 40. obletnico ustanovitve ga bodo medvedki in veverice. krški občim. Samoupravni spora vzgojo v cestnem prometu Prl .-ein za 1200 kilogramov steklenic Obdaril bo predšolske otroke ter zum, ki so ga na pobudo občinske obljubil komaj 300 dinarjevk takšna OF. Občinskih priznanj bo tedaj občinski skupščini; ob vse • vsa- izjemoma 15 in tudi krajevne učence prvega in drugega razre Zveze prijateljev mladine sklenili z nakupu koles naj bi prodaja1'13 v0. je pač cena za odpadno steklo. Pa delovnimi kolektivi in ustanovami, vendar se čudno sliši, da steklenic, organizacije imajo možnost, ,da da, osnovne šole v drugih krajev kemu kupcu dali tudi P181116118 s t u predlagajo več kandidatov za nih skupnostih pa so namenili bo tudi tokrat zagotovil po 80 dila, kako naj se obnaša v Pr° etni ki se zapirajo s privitim zamaškom, dinarjev od slehernega zaposlenega. ni mogoče oddati drugam kot na krajevna priznanja kot doslej. novoletne zavitke tudi vsem šo To bi prispevalo k boljši Pr°-,a ta Predšolski otroci in šolarji do 4. varnosti. Tudi poceni b> .J- zato odpad. Ali . to pomeni, da gre larjem na nižji stopnji Sicer pa razreda bodo dobili posamična dari nekaterim proizvajalcem pijač še preventivna akcija in bi J° KOMU IZPRAZNJENE darila niso edini izvor veselja, la, starejši kolektivna. vsekakor veljalo izpeljati. predobro? PROSTORE? - Odkar se ie pomembno je vzdušje, ki ga občinska matična knjižnica preselila odrasli pričaramo malčkom. NOVO VODSTVO IN PRO NESREČE SE SELIJO V KOLIKO POSLEJ? ' . SJfia fe v novo stavbo, so njeni nekdanji - S tem imate najbrž bogate GRAMI - Letna skupščina društva ročno obdobje, ki se te dni iz s(vo NASELJA - Zadnje čase se pripeti prostori v prosvetnem domu prazni izkušnje, saj že dolgo let nasto za športno rekreacijo Partizan- bilo za stanovanjsko SosP9°ra(jnjr dobra tretjina prometnih nesreč v Nanje računajo lokalna radijska -Krško obeta obuditi nekajletno res ugodno, saj so v družbeni P ^ naseljenih krajih. V brežiški občini pate v vlogi dedka Mraza. postaja in amaterske kulturne načrt v celoti izpopolnili. v bjjni so ceste v prvem polletju letos - Da, srečen sem, če lahko spanje. Novo vodstvo - predseduje skupine. Z interesenti se bo mu Stanc Iskra - načrtuje dejav njih petih letih načrtujejo v vanj, terjale 10 življenj. Umrlo je 6 dogovarjal izvršni svet, ker je stavba razveseljujem otroke. Tako voznikov osebnih avtomobilov, 3 nost v nekg panogah, prizadevalo vsega skupaj okoli 730 s^,i0vic° še vedno last občinske skupščine. iskreni so. Letos bom dvajsetič z pa si bo tudi za ureditev trim -kabi- od tega nekaj več kot P bjii sopotniki in 1 • traktorist. Radio računa na družbeno podporo, njimi Za prvega dedka Mraza Poškodovanih je bilo 20 voznikov, neta v novem stanovanjskem naselju družbenih. Za vse to bod ker utesnjenost močno ovira delo me je naredila tovarišica Savica Spodnji grič. okoli 70 hektarjev površin. 17 sopotnikov, 5 pešcev in 2 tega kolektiva. Zorko. Oblekla me je in mi napisala besedilo za nagovor. Vloga mi je bila všeč in sem se KJE JE OKVARA? - Kadar hitro vživel vanjo. Zdaj me že vsi odpove vodovod, morajo delav poznajo po njej, in celo pismo ci komunalne službe takoj na noša me je našel, čeprav je bilo teren. Posnetek je izpred samo na ovitku napisano samo „Dc- postrežnice na Viomu, kjer de BREŽIŠKE VESTI dek Mraz". J. TEPPEY lavca preveijata, kaj je narobe. (Foto: J. Teppey) gff-fn Prihodnost, ne pa preteklost
Občinska konferenca ZK Sevnica obravnavala družbenoekonomski razvoj občine Značilnost prve seje OK ZKS po junijski programsko-volilni z Jugotaninom ni pričakovati v konferenci so bile razpravljanje sevniških komunistov o doseženih večji meri. Stilles in Lisca bosta „v bistvu ne slabih rezidtatih“ gospodarjenja v prvih devetih pravzaprav edini naložbi, ki se mesecih letos in dokaj subjektivne ocene, ki so, kot kaže, bolj malo bosta pričeli uresničevati pri oprte na stališča osnovnih organizacij, še manj pa na planske hodnje leto.“ Razveseljivo je, dokumente za naslednje srednjeročno obdobje. da je za tovarno elastičnih Nič ne bo pomagalo jadiko me, toda v večini so preveč pletenin na Brezovem pokazala vanje o „dediščini preteklosti", splošni. Vse je usmerjeno v precej zanimanja tudi Jutranj ko so druge občine razvijale izboljšanju obstoječega, kar ka. kapitalno intenzivne panoge, dolgoročno ne pomeni spre Po obisku delovne skupine sevniška pa delovno intenzivne. membe strukture gospodarstva. CK ZKS v številnih osnovnih organizacijah ZK so ugotovili, ..Zaskrbljeni moramo biti, ker To govore načrti. V obdobju da se je marsikaj obrnilo na smo nerazviti in drsimo11, še 1981-1985 računajo sevniške - boljše. Komite bo pripravil bolj pa je pomembno, da smo organizacije združenega dela na poročilo o tem, kako se pripravljeni še več storiti sami, okoli 2,2 milijarde dinarjev uresničujejo dogovori z „čeprav se moremo strinjati z (novih!) bančnih sredstev za obiskov. Glede na dobre izkuš usihanjem republiške solidarno- naložbe, po približni oceni nje bodo pri komiteju oblikkva- sti.“ V zaostrenih pogojih lahko računajo le na okoli 500 li podobno telo; delovna gospodarjenja so sicer povsod milijonov. Zato je ugodno skupina bo skušala še pred ----- STOJI, KDAJ JO BODO POSELILI ZDRAVNIKI? - Mariborski Marles, kije že glaven' izdelali stabilizacijske progra- odmevala razprava Ignaca Vin- zaključnim računom ugotoviti p s\9i2i kasnitvah pri gradnjah, se je v tej smeri potrudil tudi pri gradnji mokronoške zdravstvene taija, češ, „da vsak zase, motnje v gospodarjenju, zlasti »je. Ze tako zakasnela graditev se bo zdaj zaradi odložitve tehničnega prevzema še zavlekla; razdrobljeno, ne bomo mogli tam, kjer ni bilo skupine CK 0 na vprašanje, kdaj se bodo lahko v njej naselili zdravniki, zdaj ni mogoče zatrdno odgovoriti. razviti občine. Neprijetno seje ZKS. Sklenili so, da bodo v vedno zagovarjati na sistem. kratkem sklicali posebno konfe POMAGAU SMO renco o načrtovanju v prihod KMETOM Znotraj bi se morali dogovoriti, njem srednjeročnem obdobju. Letos je zgodaj zapadli sneg po v kjg investirati.1* Janko Reber PAVEL PERC nagajal kmetom pri spravilu pridel Obilica nalog, malo rešitev kov, zato je OS Jurij Dalmatin iz nik je menil, da ,.združevanja Krškega v sredo organizirala delovno sredstev glede na slabo izkušnjo ^ rebnjem menijo, da gradivo za II. konferenco sindikatov premalo nakazuje temelje akqjo. Učenci nižjih razredov so čistili samo mesto, drugi pa so v kra- VOLITVE MLADIH za oblikovanje in delitev sredstev — Kmetijstvo spet zapostavljeno jevnih skupnostih pomagali kmeto V „LISCP valcem pri obiranju grozdla, pobi seji trebanjskega občinskega sveta Zveze sindikatov, k i je bila ročno obdobje in imenovali so ranju jabolk in spravilu koruze. STROŽJI NADZOR Po predhodnih volitvah v OO Tako smo tudi pionirji naše šole ZSMS Lisce so predsedstva izvolila ®ied °* srea° v Trebnjem in se je je udeležil tudi predstavnik odbor za pripravo tretjega kon NAD SLUŽBENIMI prj občinskega sveta sindikatov za Dolenjsko, so obravnavali opravili koristno delo, ki so ga bili Se koordinacijski svet ZSMS, ki bo gresa samoupravljalcev Jugosla kmetje zelo veseli. AVTOMOBILI usklajeval akcije v vseh osnovnih - Pfa',e na fl. konferenco sindikatov ter uveljavljanje kluba vije. EDI KRIEGER, 7x Ko je predsedstvo občin-, organizacijah. Za predsednico sveta J. S. OŠ Jurij Dalmatin je bila izvoljena Jožica Traven iz Krško skega sindikalnega sveta raz Med drugim je bilo na seji s kmetijstvo ni deležno take de TOZD Šivalnica, za sekretarja pa : ^jšnjo resnostjo rečeno, da pravljalo o razponu osebnih litve, ali da njegovi pridelki niso LETOS DEVET Bernarda Levstik iz DSSS. Začrtali 0 v gradivih vse preveč govora enaki po ceni z industrijskimi dohodkov pri nekaterih ve so si tudi Širok program dela, v d em> kaj vse bi morali naredi- izdelki. Vprašanje delitve je tre Mladi ostajajo RAZSTAV jah (negospodarstva, so čla okviru katerega bodo dali največ ba proučiti tudi v razmeiju med Posavski muzej se ob izteku leta ni opozorili, da se je precej poudarka akciji NNNP in bom>remal° Pa ° te m ’ ^ta *C0 Če bi imeli delo razpasla uporaba službenih, mladinskim delovnim akcijam. Pte k -° izPei->alL T° se nanaša združenim delom in potrošniki lahko pohvali z bogato galerijsko . ebej na družbeni dogovor o sredstev, ki jih združeno delo domačem obratu .. sezono. Razstava Didkove slikarske avtomobilov za domačo ra Načrtujejo tudi večje vključevanje v ^ Pnih osnovah za oblikovanje ustvaija. Medtem ko po tozdih ustvarjalnosti je deveta po vrsti. ba V času, ko moramo vsak Pozimi se zdi, kot da se vasi Občinstvo je imelo razen njega po svojih močeh prispevati kulturne in športne dejavnosti, ki jih j delitev sredstev za osebne vsak inar trikrat obrnejo in se v Lisci ni malo. Osnovna naloga pa p ^ d k e in skupno porabo. Še skrijejo same vase, prav tako pa priložnost spoznati dela Franca in storiti kaj konkretnega za. ravnajo v skladu z dogovori o ravnajo tudi ljudje, ki žive po Klemenčiča in Franca Zupanca, naj bi bilo vključevanje v ijS. ej P° so razpravljalci pou- porabi, pa je na drugih podro stabilizacijo, ne smemo do družbenoekonomske in podeželju. Pozimi namreč ni Alenke Geriovičeve, družine Zelen puščati, da bodo nekateri pf1*1, da ta delitev ni pravično čjih opaziti, da porabijo več dosti dela zunaj, še največ gaje v ko, novosadskih slikarjev in likovni samoupravne odnose v delovni popoldne, izven delovnega organizaciji, pri čemer naj bi ^ azdeljena med panogami, denarja, kot bi ga glede na gozdu. Zaradi tega se ljudje pozi kov iz Maribora. Muzej je v galeriji časa prevažali družine ali izstopalo prizadevanje za je še zmeraj čutiti, da sedanjo ekonomsko situacijo mi drže svojih domov in gredo predstavil tudi druga področja: prijatelje celo m izlete uresničevanje stabilizacije. Mladi v smeli. Vse te pripombe bodo ven le, če je res nujno potrebno. rešeno arheloško dediščino, parti Tako tudi Pavla Hočevar, doma zanske delavnice na Slovenskem ter Milica naj več ustavlja služ Lisci tudi nameravajo navezati stike posredovali tudi naprej. z mladimi iz sorodnih delovnih iz Vrtače pri Selih-Šumberku. makedonsko narodno vezenje. Vse bene avtomobile, tudi tiste z. OSTANE JI Na sqi so obravnavali do otvoritve so bile združene s kvalitet organizacij. Prizadetemu sedanja prizadevanja sindikatov To pa je le, kadar je treba nalepkami, kajti privilegira LE UPANJE nahraniti kokoši in ostalo živad nim glasbenim programom. nih pri nas ne bi smeli prebivalstvu na potresnem področju na področju izobraževanja ter pri hiši ali pa je treba na dvo v južni Italiji pa so v znak Po trebanjski občini te poznati solidarnosti namenili 3.000 dinarjev. dejavnost kluba samoupravljal- rišču nabrati drv. In tako teče kroži nadvse otožna A. F. cev. Dosedanje delo je bilo življenje iz dneva vdan, iz mese MALO JIH JE z8°dbica. Lepi gospe Družbi pohvaljeno, še posebej pa je bil ca v mesec. jj® /e namreč rodil otroček, deležen pozitivnih ocen klub. BREZ POKLICA Pa svoje mamice ni preveč Prav v okviru kluba se da V Tovarni celuloze in papirja Radostil Otroka je treba Djuro Salaj v Krškem je zaposlenih namreč gojiti neposreden stik 1965 delavcev, od tega 321 žensk. an*f/, oblačiti, skrbeti za delavca z dogajanjem na legovo vzgojo, šolanje itn. To je moški kolektiv, za katerega je: gospodarskem in pditičnem značilno, da prevladujejo kvalificira *}ko je tako sama pri sebi področju, kar je bilo doslej ni delavci. Brez poklica je le 261 "Ustih na težave, ki jih je večkrat prepuščeno le naklju delavcev (13,3 odst), s poklicno šolo j* J«es/o rojstvo, se je nekje v čjem. jih jeje 752 (38,3 odst.), prav toliko ‘bih zganilo srce dedku Na seji so obravnavali tudi je delavcev ozkega poklicnega profi ,°spodarstvu. K ubogemu predlog dogovora o temeljih la, s štiriletno srednjo šolo jih je 158 °Jenčku in njegovi mamici družbenega plana trebanjske in 44 z "visoko ter višjo šolo. " Poslal rojenice SIS-ice. In občine za naslednje srednje- Delovna organizacija ima vsako leto saka izmed njih je položila 100 dijakov in študentov na poklic nih, tehniških srednjih, višjih in zibki novorojenca svoje visokih šolah. vTV-e' ie daro- . > ki mu zagotavljajo zdrav- USPELA PREDAVANJA 5 druga otroško varstvo, Pavla Hočevar, ki jih šteje že Tudi kmečke žene iz Šentru preko sedemdeset, pravi, da je ,etJa izobraženost, le tisti ZAČASNI UKREP DRUŽBE f e> ki naj bi prinesli kultu- perta so zadovoljne z izobraže bilo po teh vaseh nekoč bolj valnim programom, ki ga vsako živahno. Tega ne pravi samo NEGA VARSTVAV„POS”? % 'z a i t ® in telesno kulturo, sta zato, ker je bila tedaj mlada, FOLKLORA Sl UTIRA POTA — Folklorna skupina Prosvetnega Pokazali prazne roke. Rekli leto pripravlja Kmetijska zadru ga Trebnje. Predavanja, ki so marveč tudi zato, ker so ti kraji Delegati vseh treh zborov sevni- društva Anton Umek-Okiški iz Boštanja je vse bolj zaželen g 06 t na .a: »Ker nam dedek Gospo- tedaj živeli nekoliko bolj ži bila letos v začetku decembra, ške občinske skupščine bodo v raznih prireditvah. Zadnjič je nastopila celo v Lutrovi kapeli, kije £ tv ° ni dal nič za tebe, vahno življenje. Tudi njej je bilo petek, 26. decembra, na letošnjem sicer namenjena komornim skupinam in solistom. (Foto: Pavd Mo samo upava, da se boš so bila namreč dobro obiskana, žal, ko se je s tedaj turistično zadnjem skupnem zasedanju raz Perc) 2 vil v krepkega in kultur saj se jih je udeležilo vsakič zanimivega Sela selila v zakotno pravljali o analizi gospodarjenja v n a državljana.” petdeset žena. V februarju bo Vrtačo. Pa vendar je bilo tudi devetih mesecih, nadalje o predlogu do imele ženske še predavanje o tedaj življenje nekako povsod dogovora o temeljih družbenega molznih strojih. enako enolično. Boj za kruh je plana občine Sevnica za obdobje bil težak in mnogi so morali po 1981-1985, obravnavali in verjetno SEVNIŠKI PABERKI svetu s trebuhom za kruhom. In sprejeli bodo resolucijo o družbeno tedaj je bilo treba za kruhom ekonomski politiki in razvoju OB PRAZNOVANJU OBORO novega leta kot pred leti, ko še nista daleč; če ne kam v domače občine v prihodnjem letu in med ŽENIH SIL - Na jutrišnji proslavi bili preurejeni dvorani Partizana in gasilskega društva. Zato so pogosti rudnike, od koder so se mnogi dneva oboroženih sil bodo v IZ KRAJA V KRAJ drugim tudi sklep o začasnem kulturni dvorani sevniškega društva gostje v bližnjih krajih in tudi RASTE - Kljub slabim vrnili tako ali drugače poškodo ukrepu družbenega varstva v sevni- podelili priznanja in pohvale rezerv edinega domačega hotela Ajdovec. ker je edino na Dolenjskem, ne vani ali bolni, pa kam v tujino. ški Poklicni oblačilni šoli, tozdu no opcijskih časom, ki so bistve- zmeni dosti za take pritožbe. Potni nim vojaškim starešinam in pripad Ta je pripravil prijetno preseneče Šolskega centra. tov 1 rast investicijskih objek- ki so se namreč prisiljeni voziti z Tudi Pavla Hočevarjeva je enega nikom teritorialne obrambe, številni nje: gostje bodo namreč lahko 8ob’e niska i raste iz tal kot njimi, če jim je to ljubo ali ne. takega negovala iz usmiljenja in pa bodo napredovali v višje čine. V izbirali med uemi meniji, kadarkoli vj j. P° dežju. Nekaj seveda prispe- potrebe, ker je pač potreboval kulturnem programu slovesnosti bodo to želeli. Morda je prav zavoljo tu DOLENJSKI U ST 15 Umirjenejša rast gospodarstva Najmlajšim Razveseljivo je, da se je v primerjavi z lanskimi devetimi meseci močno povečala za novo leto akumulativnost gospodarstva, kar za 118 odstotkov — Zaposelnih 6.200 ljudi Za predšolske otroke iz meti®* občine bodo za letošnje novoletno Podatki gospodarjenja v črnomaljski občini v letošnjih devetih Družbeni proizvod bo v le praznovanje pripravili lutko® mesecih kažejo, da se hitra rast v zadnjih letih umirja, kar je v prvi tošnjem letu dosegel vrednost predstavo. V soboto, 27. decembra, vrsti posledica zaostrenih pogojev za investiranje. Pa tudi 1,48 milijarde dinaijev, kar bo bo lutkovna skupina iz zaposlenost je že skoraj dosegla zgornjo mejo pri sedanji strukturi za dobro četrtino več kot v gostovala najprej v osnovni # 1 Podzemelj za tamkajšnje malčke, gospodarstva: v občini je zaposlenih 6.200 delavcev, kar je več kot lanskem letu, medtem ko bodo nato pa bosta dve predstavi ^ 35 odstotkov vsega prebivalstva občine. cene industrijskih proizvodov Kulturnem domu Edvarda Kardelj večje za dobro petino v primer Gotovo je najbolj primerjavi z lanskim polletjem. v Metliki, kamor bodo pripe‘J® javi z lanskim letom. Delež predšolske otroke iz vseh ostali razveseljivo, da seje v letošnjem Z izgubo je posloval le ka- industrijske proizvodnje v druž-1 letu precej izboljšala nižarski rudnik, vendar tam za krajevnih skupnosti, razen s suno- benem proizvodu pa znaša skega območja, kjer bodo ® gotavljajo, da bodo letošnjo iz akumulativnost gospodarstva, okoli 70 odstotkov. A. B. tamkajšnje malčke posebej poskrbe- močno se je povečal izvoz, gubo pokrili do konca leta. V li. ... medtem ko je uvoz manjši. Se polletju je izguba v rudniku Solarji se bodo poveselili v. [j veda pa se v črnomaljski občini znašala dobrih 7,1 milijona ZIMSKI GRADAC - Popjed na gradaški grad in Lahinjo sredi trde učenci do 4. razreda bodo im6 niso mogli izogniti rasti dinarjev, po devetih mesecih pa Prireditve zime - posnetek je s prejšnjega tedna — je za popotnika prav zabavno prireditev, za starejše P8 življenjskih stroškov, cen na so jo zmanjšali na 6,9 milijona romantičen. Prebivalci tega kraja pa na to zadevo gledajo drugače: bodo pripravili čajanko s plesom- drobno, znižanju družbenega dinarjev. za dan JLA grad propada in ni ga, ki bi se lotil (imel dovolj denarja) temeljitega Predšolski otroci in učenci do '• standarda in padcu realnih Tudi delitev čistega dohodka popravila. Lahinjo, nekdaj kristalno reko, pa črnomaljska industri razreda bodo dobili tudi skromn* Slavnostna akademija v počasti ja in druge odplake vedno bolj spreminjajo v zaudarjajoč kanal. novoletna darila. osebnih dohodkov, kar velja za v tem obdobju kaže, da so se tev dneva JLA bo v petek, 19. vso republiko in celotno drža zadeve v primerjavi z enakim decembra, v črnomaljskem kultur vo. lanskim obdobjem spremenile nem domu, po akademiji pa bo Celotni prihodek je bil v le na bolje: poslovni skladi so se tovariško srečanje in pogovor med tošnjih devetih mesecih v pri- povečali za 115 odstotkov, re predsednikoma belokranjskih občin skih skupščin in komandantom Za enako delo enako plačilo! meijavi z enakim lanskim zervni za 57, sredstev za skupno obdobjem večji za 34 odstot črnomaljskega garnizona. Na dan porabo je več za 6, za osebne praznika, 22. decembra, bo v Sedaj so delavci v družbenih dejavnostih v primerjavi s tistimi, ki delajo v materialni kov, dohodek se je povečal za dohodke pa za 24 odstotkov. občinski sejni sobi zjutraj zbor proizvodnji, na boljšem, menijo na sindikatih 32 odst .prav toliko tudi čisti Akumulacija se je povečala za ■pripadnikov teritorialne obrambe in dohodek. Kljub temu da je rast 118 odst., v polletju pa celo za rezervnih starešin, na katerem bodo sredstvi za osebne dohodke ijj precejšnja, je manjša kot pri 137 odstotkov. pionirje in mladince sprejeli v enote Na zadnji seji" občinskega sveta Zveze sindikatov v Metliki skupno porabo v družbenm merjalna za prvo polletje, ko je teritorialne obrambe ter razglasili, prejšnjo sredo so med drugim ocenili aktivnosti sindikata v občini v bil dohodek večji za 34, čisti rezultate občinskega tekmovanja in pripravah na drugo konferenco slovenskih sindikatov. dejavnostih. Sindikat se dohodek pa za 35 odstotkov v natečaja za najboljši spis s tega Ena od ugotovitev sveta za odvisen od učinkovitosti posa- ma ne samo za to, da bi b Sirota kultura področja. Nato bo v vojašnici zbor vprašanje delitve dohodka in meznih delavcev skupnih služb. delavci s tem seznanjenj, vseh enot črnomaljskega garnizona, sredstev za osebne dohodke pri Prav tako so ugotovili, da marveč da bi imeli tudi vecj V VRTCU DOVOLJ ki se ga bodo udeležili tudi občinske.« sindikatu je, da je vpliv pri oblikovanju KUD Miran Jarc iz delavci v materialni proizvodnji PROSTORA predstavniki družbenega in politič kljub samoupravnim aktom, ki niso dovolj seznanjeni, kako je s sredstev. Ena od nalog sindikata Črnomlja brez svojih pro nega življenja občine, pionirji in določajo oblikovanje sredstev je tudi, da si prizadeva, da boa Čeprav ima novi vrtec na Vinici mladinci. prostora za 68 otrok, so že preden storov za osebne dohodke in skupno delavci v materialni proizvodnj V okviru praznovanj dneva JLA AKADEMIJA ZA DAN je bil zgrajen vedeli, da bodo odprli bodo po šolah pripravili predavanja porabo v skupnih službah, za približno enako delo, kot g le dva oddelka. Tudi prijav je bilo Na občnem zboru kulturno-umet- in ogled filmov, organizirali pa bodo sistem svobodne menjave med JLA opravljajo delavci v družbeni malo več kot za dva polna oddelka: niškega društva Miran Jarc iz Črno mlja zadnjo soboto so pregledali in tudi športna tekmovanja. delavci skupnih služb in delavci Dan JLA bodo v Metliki dejavnostih, dobili tudi pnWjJ5' 33 za vrtec in 15 za jasli. Ko pa so temeljne organizacije nedodelan no enak osebni d o h o d e k . SedJj starši zvedeli, koliko bodo morali ocenili bogato delo društva v počastili z akademijo v pone plačevati, so začeli prijave umikati, zadnjih dveh letih. Društvo, v okviru in so na tem področju še deljek ob 18. uri v kulturnem so namreč po pravilu slednj tako da imajo sedaj v vrtcu 17 katerega delujejo ženski pevski zbor, V NAČRTU 227 precejšnje pomanjkljivosti. Ob glede tega precej na boljšem- folklorna skupina in dramska skupi domu Edvarda Kardelja. V otrok, 9 pa v jaslih, da bi bila dva NOVIH DRUŽBENIH seg sredstev za osebne dohodke kulturnem programu bodo so V tesni povezavi s tem oddelka polna, pa bi moralo biti 24 na, šteje okoli 60 članov in jc v in skupno porabo je še premalo vprašanjem je tudi ugotavljaj zadnjem obdobju naredilo precejšen STANOVANJ delovali recitatorji metliškega otrok v vrtcu in 14 v jaslih. mladinskega kluba, pevdti zbor delovne uspešnosti, ki j° j_ korak naprej, še posebej to velja za V naslednjem srednjeročnejm proizvodnih delavcih ugotavjp VEČ NOVIH folklorno skupino. obdobju naj bi v črnomaljski občini Beti, sekstet Vitis in vojaki iz jo kar v 80 odstotkih, DOPISNIKOV Vendar se delavno društvo sreču zgradili 317 novih družbenih stano črnomaljskega garnizona. je tudi s težavami, med katerimi je vanj, od tega 130 solidarnostnih. V V pričakovanju ko nekaj poskusov tak®? Akcija „ Tisoč delavcev — sodelav ugotavljanja pri režijskih dela ' največja ta, da nimajo svojega pro občinskem središču naj bi bilo zgra O USMERJENEM cev” , katere namen je razširiti krog stora, kjer bi lahko vadili. Zato so se jenih 227 novih stanovanj, v Semiču naložbenih cih ni dalo kaj prida rezultat „ 1 9 8 0 Št. 51 (1636) 18. decembm 16 m m ; ■ POZABLJENI KRAJANI Nagrajevati po opravljenem delu Občani iz krajevne Za pravičnejše nagrajevanje so napravili največ v Inlesu in Donitu skupnosti Delo delavcev v neposredni dela s področja gospodarstva v prave o ustavnih določilih in Draga v kočevski občini, katerih proizvodnji naj bo bolje vredno prvih devetih mesecih letos, ki sklep o sestankih članov osnov naselja so ob Čabranki, obupava- teno, kot je delo v administraci so ugodni in z dopolnitvami k nih organizacij sindikata. Izvoli J°, ker vidijo, da na nasprotni ji. Tudi nasploh naj bo nagraje dogovoru o temeljih družbene li so devetčlanski usklajevalni strani Cabranke hrvatske vasi vanje pravičnejše, se pravi, da ga :srednjeročnega načrta obči odbor za pripravo na bodoči ePo napredujejo, na slovenski ne Ribnica, ki so bile sprejete tretji kongres samoupravljalcev Pa ne. Na Hrvatskem je asfaltna naj temelji na opravljenem delu cesta skoraj do vsake hiše, pa in na rezultatih dela. po široki javni razpravi. Sprejeli Jugoslavije in za njegovega jndi sicer naselja napredujejo. To je osnovna misel, ki so jo pa so tudi program javne raz predsednika Julija Ozimka. f*a slovenski strani Cabranke pa ■ I I P ■ izrazili udeleženci seje občin ^ slovenske šole ni nobene več V ŠOLI VSI, RAZEN UČENČEV - ene prostore skega sveta Zveze sindikatov v t-*1 morajo otroci hoditi v hrvat osnovne šole v Osilnici so se vselili atere je bilo Ribnici, ko so razpravljali o ske Šole. Kmalu gasilski servis predvideno, da bodo dobili v njei prostore ali stanovanja' razen dokumentih za drugo konfe šolarjev. Kaže pa, da se bodo vselili kmalu tudi ti, saj je treba prej renco slovenskih sindikatov. Ob V njem bodo polnili, pregledovali in popravljali gasilske skleniti, oz. napisati le še nekaj pogodb in odločb. (Foto: Primc) tej priložnosti so izrazili tudi aparate — Tečaja za gasilske častnike in gasilce u č e n c e v v e č , a podporo stališčem slovenskih Se v e d n o m a l o sindikatov, ki zadevajo uveljavi V tednu požarne varnosti v Izvedli so tudi tekmovanja pionir tev novih načel na področju ribniški občini so posvetili po jev in pionirk v Retjah, Zamostecu, deh* Zadnji seji zbora združenega Šolarje čimprej v šolo nagrajevanja in delitve po delu. Sodražici, Sušju, Jurjeviči in Do sebno pozornost požarno * °bčinske skupščine Kočevje je Ugotovili smo, da so nekatere lenjih Lazih. Mladi tekmovalci so V prenovljeno stavbo osilniške osnovne šole so se doslej varnostni vzgoji mladih gasilcev ^ stavnik izvršnega sveta med raz OZD v ribni&i občini prav te in druge mladine. dosegli lepe rezultate, za kar jih je hod0 ° Plansk*l' dokumentih za ' vselili vsi, razen osnovne šole - Kakšni stroški dni že začele uveljavljati ta do občinska gasilska zveza nagradila z da srednjeročno obdobje dejal, lesenimi ribniškimi krožniku 80 se letos vpisali v prvi razred Zgradba osnovne šole v Osil dvorana, v zgornjem nadstropju so ločila in da so na tem področju doslej največ napravili v vseh Pionirji na osnovnih šolah v V tednu požarne varnosti so ime m il" 6 *°*e v Far* (skupaj z osnov- nici je prenovljena že kar precej stanovanja, v prizidku pa še pošta. Ribnici in Dolenji vasi so pisali la gasilska društva vaje svojih gasil j.. s°lo Osilnica) samo trije otroci. časa in precej Kolpe je tudi že Danica Kaplan je nadalje dejala: tozdih delovne organizacije skih enot in enot civilne zaščite. V Inles in v tozdu Donita v Sodra naloge o gasilstvu. Najboljše so bile ‘ izobraževalni skupnosti pa smo poteklo, odkar so se vanjo - Izobraževalna skupnost se ne nagrajene. Nagrado'150 dinje prejel tozdu Inles v Sodražici je bila razsta let sta se v Osilnici vpisala vselili vsi, za katere je bilo strinja, da bi osnovna šola plačevala žici. Matevž Arko iz OŠ Ribnica, nagrado va gasilske opreme. p ®s v prvi razred dva učenca, v • najemnino v šolski stavbi podobno Na isti seji so bili člani sveta 100 din pa J. Marolt (Ribnica), K. Gasilci tudi zdaj ne počivajo. f 1 Pa 6, torej skupaj 8. Vseh predvideno, da bodo dobili v kot ostali, ker je bila šolska stavba ujej prostore. Izjema je le seznanjeni še s poslovnimi re Benčina in A. Bojc (oba OS Dolenja Občinska gasilska zveza prav te dni sncev v Osilnici je 13, v Fari pa prvotno le njena in ker je izobraže zultati organizacij združenega vas). izvaja tečaj za gasilske častnike v ■ se pravi skupaj 74. osnovna šola, katere učenci valna skupnost tudi sofinansirala gasilskem domu v Ribnici. Obiskuje imajo še vedno pouk v zasebni preureditev stavbe, in sicer v višini ga 30 kadnidatov iz vse občine. stavbi. 1,270.000 dm. V tem znesku pa ni Delegatski sistem še šepa Gasilska društva organizirajo tečaje vračunan nakup opreme za šolske za izprašane gasilce. Tajnico občinske izobraževalne prostore. Kmalu bodo odprli tudi servis za skupnosti Danico Kaplan smo vpra Prepolovljeno Skromna udeležba na seji konference SZDL — Premalo o polnjenje, pregled in popravilo gasil šali, kje je vzrok, da šolarji še nimsgo stabilizaciji, ljudski obrambi, kadrih in izobraževanju skih aparatov. Namenjen bo za po pouka v šoli. Odgovorila je: 2a trebe vseh gasilskih društev, pa tudi investicije v šolstvu — Izvršni odbor občinske izobra Berite Pomanjkljivosti, ki jih ugo za ostale uporabnike protipožarne Pol denarja manj ževalne skupnosti je o tem razprav mraz in razne obveznosti ali kaj tavljamo pri delovanju dele opreme in drugih gasilskih sredstev. ljal na svojih sejah 4. novembra in 4. drugega. Nalog stabilizacije in M. GLAV ON JI C Ko je kočevska občinska izo- decembra. Sprejel je nasledja stališ »Dolenjski list« gatskega sistema že drugič ali drugih načrtov namreč ne bo “^ževalna skupnost pripravljala ča: Pred vselitvijo v prenovljeno tretjič, je treba končno tudi mogoče uresničevati, če ne bo ^hutek planskih dokumentov stavbo osnovne šole v Osilnici mora odpraviti. Pred iztekom seda do sodelovali pri tem vsi delov 7 . naslednje srednjeročno ob- šola prej dobiti odločbo o tem, njega mandata delegatom je tre- ni ljudje in občani, pa tudi °nje, je načrtovala innvesticije kateri prostori so dani v uporabo v i n j e n i n a d e l u ? b a podrobneje pretehtati slabo druge organizacije in organi, ka Krepak izvoz osnovni šoli, pa tudi pogodbo ali P°d enakimi pogoji kot doslej, Javna tajna je, da zaposleni v sti. Te niso le v neustrezno terih predstavniki na seji tudi Gospodarstvo ribniške občine celo dve pogodbi o plačevanju stroš 2 pravi, da je treba pol denarja nekaterih kočevskih podjetjih pripravljenih gradivih, neustrez je v prvih devetih mesecih letos kov ogrevanja in o skupnih vzdrže niso bili zastopani v primernem ^gotovih doma, pol pa bodo med delovnim časom odhajajo nem sestavu k onferenc delegacij izvozilo kar za 306,046.000 din valnih stroških za stavbo oz. stroške, številu. j*1® dobili bančnih in drugih preko tovarniške ograje (ne mi ali za 158 odstotkov več kot v Posojil. ki bi odpadli na osnovno šolo. in podobnem, pač pa je vzrok mo vratarja) pit v gostišča ali pa istem obdobju lani, ko je izvozi Zdaj je že znano stališče, da Odločbo o uporabi določenih za nedelavnost tudi premajnno po alkoholne pijače, kijih nosijo prizadevanje delegatov in aele- lo za 118,781.000 din. Daleč ** investicije v družbene dejav prostorov bo zelo veijetno izdal v delavnice. Te dni v domu JLA največji izvoznik je RIKO, za n i ne bo posojil in da naj investitor, se pravi Samoupravna sta V zadnjem obdobju opažajo njim pa Eurotrans, Inles, Donit o je ena izmed ugotovitev V začetku decembra je bilo v fiUnajo le na lastna sredstva, novanjska skupnost, s katero naj bi nekaj podobnega tudi v obratih in ITPP. Letos so se prvič vk(ju - domu JLA v Ribnici več predavanj. •to so v dosedanjih razpravah šola tudi sklenila pogodbo o plače v Osilnici in drugod v tej dolini. razprave na minuli seji program čili v izvoz že Žičnica, Pletenina Med njimi je največ pozornosti Poznali, da se bo treba nekate vanju dela stroškov za vzdrževanje Krajevna skupnost je že opozo ske konference SZDL Ribnica, in Sukno. r o investicijam odreči, oziroma stavbe. Pogodbo za ogrevanje pa bo rila delovne organizacije, ki ima ko so razpravljali o delovnem vzbudilo predavanje Draga Košmrlja Uvoz pa je znašal »Odnosi med socialističnimi država- a bo možno izvesti le polovico zelo veijetno treba skleniti z UV, ki jo tu tozde, naj ustrezno ukrepa programu za letos in prihodnje 168,582.000 din ali 61 odstot P ^tno zamišljenih investicij. vso.stavbo ogreva. jo. Pomoč je obtiubila tudi kov več, kot v istem obdobju V preurejeni šolski stavbi so na leto. »n. 0 i e že skoraj popolnoma zdravstvena služba. KS pa je Nadalje so ugotovili, da je lani. Med uvozniki prednjačijo * tovo, da z gradnjo nove šole v slednji uporabniki: v spodnjih pro Te dni sta se v domu začela Inles, Riko, Eurotrans in Donit, opozorila tudi tiste, ki jih sumi, tečaja slovenskega jezika in stroje ®i ne bo nič, čeprav je sedaj že storih trgovina in skladišče premalo obdelano področje izo uvažajo pa še ITPP, Pletenina, da točjjo pijačo na črno, naj pisja. 19. decembra bo tu tovariški “bajala. Tudi predvidena inves- Tekstilane, v prvem nadstropju pros- tega ne počno več. braževanja, in sicer osnovno Sukno in tozd Jelenov žleb. Ce aJa za šolo v Zeljnah bo od- stori osnovne šole in kulturna šolskega (celodnevna šola), kot večer maturantov kočevske gimnazi lotni uvoz ribniškega gospodar je. 20. decembra bo akademija ob Padla. V bodočem predlogu spo- tudi usmerjeno izobraževanje in stva je skoraj za enkrat manjši, dnevu JLA. V zvezi s tem prazni . .uma bosta tako ostali inves- izobraževanje iz dela oz. ob kot znaša njegov izvoz. za šoli v Livoldu in Stru- kom pa bo še več športnih srečanj v Izvoz je letos najbolj povečal delu. Združeno delo se še pre streljanju, šahu, kegljanju in na Se vedno pa ni znano, če bo RIKO, in sicer za dvainpolkrat, malo zaveda, da je ono nosilec miznem tenisu. Na sam praznik 22. j / ' Predlog tudi dokončno osvo- Dedek Mraz trka na vrata več kot enkrat več pa so izvozili izobraževanja. december bo brzopotezni šahovski n; če pa bo, se kljub temu še Razpravljalci so kritično oce letos še v Inlesu, ITPP in Donitu. . “no ne ve, v katerem letu turnir, na katerem bodo sodelovali V primerjavi z lani je za najmanj Prireditve za otroke se začno 22. decembra in bodo nili tudi udeležbo na seji, k ije šahisti iz Ribnice, Kočevja in Poni- ^dočega srednjeročnega načrta povečal izvoz Eurotrans, ki gaje kev. 26. decembra pridejo v Ribnico , , bosta načrtovani investiciji trajale teden dni - Sprevod dedka Mraza bo 26. bila komaj sklepčna. Menili so, povečal „samo“ za 71 odstot gostje iz Afrike, ki se bodo predsta celi in kdaj bosta končani. decem bra da je treba ugotoviti, če so kov. Ce bi ostalo jugoslovansko vili s „Plesi in pesmimi narodov vzroki za izostanek res le sneg, gospodarstvo tako povečevalo V Kočevju se bodo začele Bračičeve šole, zaključil pa se bo že Afrike.” 30. decembra ob 17. uri bo izvoz in v primerjavi z izvozom pri Nami, kjer bo na ploščadi prišel v domu JLA dedek Mraz, zadnji dan tudi toliko manj uvozilo, ne bi _ KS OSILNICA: letošnje prireditve, kijih organi v letu pa se bo začelo silvestro med otroke tudi dedek Mraz. imeli težav zaradi dolgov v tuji zira Občinska zveza prijateljev Slavje armade vanje. CEMU PREDNOST? 29. decembra ob 13.30 in 16.40 ni. mladine, 22.' decembra s prika M. GLAVONJlC sprSevna skupnost Osilnica je zovanjem risanih filmov za bo v Seškovem domu gostovalo Mla Svečanost v KS in šolah prednostni vrstni red del v otroke v kinu Jadran. Risanke dinsko gledališče iz Ljubljane s Su- — Plaketa Borovcu ^ panjem srednjeročnem obdobju, hinovo igro „Leteča princesa”. V bodo predvajali vse do 26. de Vjjj posodobitev ceste Mirto- teh dneh pa bo po šolah v kočevski Dan JLA, ki ni le praznik RIBNIŠKI ZOBOTREBCI u "Zainost, posodobitev vseh vaš- cembra, in sicer ob 10. in 11. občini gostovala s predstavitvami armade, ampak vseh občanov, P°d, ki jih je okoli 10 km, uri. O^edali sijih bodo šolarji, lutkovna skupina osnovne šole Ko bodo letos še posebno svečano JUBILEJ DOMA JLA - 19. de v domu JLA, kjer lahko sprejmejo kar okoli 400 gostov, bodo igrali h -®*!* poslovno-stanovanjske gojenci vrtcev m ostali otroci. čevje. Posebne prireditve bodo orga proslavili tudi v ribniški občini. cembra bo minilo pet let, odkar je Svne Sprevod dedka Mraza bo letos nizirale za otroke svojih članov ko Prireditve so se začele že minuli bil dan v uporabo dom JLA v »Mladi artilercL” Vstopnina skupaj stavbe, ureditev kanalizacjj- Ribnici. V ten letih je postal dom s silvestrskim menujem še ni do *e8a sistema in razvoj kmetijstva. nekoliko krajši. Krenil bo izpred lektiva tudi kočevske delovne orga ponedeljek in bodo trajale do sobote. središče kulturnega, zabavnega, končno določena, zvedeli pa smo, nizacije. športnega in izobraževalnega da bo presegla 500 din na osebo. Občinska ZPM je predlagala ko Proslav po šolah, ki so se začele v ponedeljek, se udeležu udejstvovanja prebivalcev kočevske čevskim OZD, ki nameravajo letos jejo tudi predstavniki enote JLA in ribniške občine pa tudi širšega SNEG PRESENETIL - Pre DROBNE IZ KOfcVJA obdariti otroke svojih članov, naj bi iz Ribnice, ki ne obiskujejo le območja. zgodnji sneg in mraz sta glavna vrednost darila ra otroke ne presegla špl v r ib niški, ampak tudi kočev krivca, da ne bo že letos asfaltirana C. a r LE SE PO ZVEZAH? - do potrošnika. Zdaj je pravi čas, da 350 din ter bi bila darila praktična ski občim. SNEG NI SKOPNEL - Zima je cesta na Kržete na Gori nad Sodraži govjn ^ se pritožujejo, da so tro bi potrošniški veti zaživeli in poma in vzgojna. Predlagali so jim tudi, Prva proslava v krajevni skup prišla nepričakovano hitro. V ribni co. Zdaj so asfaltirane že ceste na ta jj’® 8lab° založene z najpotreb- gali potrošnikom do blaga, ki ga ški občini so ngjnižjo temperaturo vsej Gori, izjema so, kot smo že naj bi obdarovanje zajelo vse otroke nosti bo jutri ob. 18. uri v Do ““ blagom, predvsem s prehra- nujno potrebujejo. Le tako bi se Sodražici, v soboto ob 18. uri pa (—24 C) zabeležili pri Svetem Gre omenili, Kržeti in 150 m ceste skozi Ji mesom, čeprav smo v sre- lahko izognili že udomačeni navadi, .do vključno 7. razreda osnovne šole. gorju. Sneg in mraz sta najbolj vas Janeži, kjer je prej treba urediti ZPM je razposlala delovnim kolekti bosta še v Loškem potoku in trg0v ?lv*noreje. Za to niso krivi le da težko dobiš kaj, če nimaš v Ribnici. Na vseh bodo podelje nagajala voznikom avtomobilov. obcestno kanalizaego. Pot ampak celotna zapletena tovariških ali sorodstvenih zvez. vom spisek knjig, ki so primerne za vali priznanja in prebrali seznam °d proizvajalca preko trgovine obdaritev otrok v posameznih sta rezervnih vojaških starešin, ki so DEDEK MRAZ V ŠKRIPCIH - MLADI NASTOPAJO - V rostnih obdobjih, vendar doslej niso v zadrtem letu dni napredovali v zadnjih dveh mesecih se je delo Prijatelj otrok ima težave z denar prejeli še nobenega naročila za te vi|i čin. V kulturnih programih jem, ki ga je vedno manj, po dragi mladih zelo okrepilo, najbolj pa na knjige. bodo sodelovali vojaki, učenci kulturno-zabavnem in športnem * r* 4 u h » strani pa z nakupom, saj je po osnovnih šol, glasbene šole in policah v trgovinah ve&ko uvožene Za finansiranje skupnih prireditev področju. Največ prireditev je bilo v tudi letos prispevajo kočevske OZD kulturne skupine. Ribnici, kjer je aktiv ZSM najbolj drage navlake, čeprav so naše igrače Še posebno slovesno bo v znane kot dobre daleč po svetu. po 20 din na zaposlenega. Velika delaven. Mladina v Riku organizira Ribnici, kjer bo na akademiji tudi dobro obiskane plesne tečaje. Tudi domače igrače so, ral, drage. večina je denar že nakazala, nekate govoril sekretar ZRVS občine Tako bo dedek Mraz spet moral seči re celo več (le ena doslej pa manj), Ribnica Danilo Mohar in kjer globoko v žep. So l a r j i n a s n e g u - učenci kot je bilo predvideno, nakazila bodo razvili prapor občinske petih razredov osnovne šole Ribnica nekaterih pa občinska ZPM še priča organizacije ZRVS. Tu bodo po so na smučarskih tečnih. Ugodne (madvad delili plaketi ZRVS Jugoslavije, odgovarj« DRAŽJE TELEFONIRANJE - kuje. snežne razmere omogočajo, da pote - ,,Trim” v Sodražici sicer Od 1. decembra so krajevni telefon ki ju bosta za uspešno in priza ka tečq na terenih pri Bukovici po ski pogovori omejeni na 3 minute za Lani je občinska ZPM v okviru devno delo dobila Radislav Bo- predvidenem programu. nima izgube, vendar tudi njegov rovac, predsednik predsedstva bjem ^ se z^TOljuješ osred- 0,70 din, medtem ko smo doslej za novoletnih prireditev in srečanj za dohodek ni zadovoljiv. Kje je toliko denarja lahko viseli ves dan .otroke organizirala tudi obisk neka občinske konference ZRVS, in KAM NA SILVESTROVANJE? vzrok? slovenskemu dnevnku? občinski štab teritorialne obram na slušalko. Cenejše telefoniranje v terih OZD. Tako so se pionirji se - Silvestrovanje v ribniški restavra — Kriva je le stavba, saj sta v VfjT *^er mu je uspelo odpreti krajevnem prometu je od 20. do 6. be. V kulturnem programu bo ciji ,Jelka-m ercator” , na katerem znanjali z delom v delovnih kolek na proslavi v Ribnici nastopil njej že žalostno končala KRIM do*. y ^tar» cerkvi, kar še nam, ure zjutraj, ko lahko telefonirate za tivih, marsikateri pa se je ob takem bo igral ansambel .Ribniški fantje” , Načinom, ni. 0,70 din kar 6 m inut med drugim nonet „Vitra‘‘. Po bo veljalo 600 din. Na silvestrovanju in Torbica. obisku in ob razgovoru s člani kole akademiji bo v domu JLA tova ktiva odločil za bodoči poklic. Po riški večer. dobne obiske za skupine otrok je Nosilec letošnjih proslav ob občinska ZPM načrtovala tudi za dnevu JLA so organizacije letos, vendar se doslej ni odločila še ZRVS, ki pa so k sodelovanju nobena OZD, da bi pioniije povabila pritegnile še kulturno skupnost na obisk. Izjema je le šolski center oziroma kulturne skupine, JLA, Kočevske NOVICEH Dom JLA, šole, mladino, krajev milice. ne skupnosti in druge. M J. P. DOLENJSKI LISTI 17 za v o d e n je slovenskega e*c{^rk I ^ TOREK, 23.XII. gospodarstva, kk zagotavlja K ^ ■ vostno gospodarjenje s; tovis n en erg ijo . (TELEVIZIJSKI SPORED 19.10 RISANKA 1 19.26 ZRNO DO ZRNA 22.05 NOČNI KINO: ILUZIJA IN 19.30 DNEVNIK televizijci posneti tako rekoč vse 20.00 MEDNARNODA OBZUKJ« PETEK, 19. XII. lokomotive, ki zapuščene stojijo po GANGSTERSKO DEKLE 20.55 V. Clavel: TUJA HIŠA kurilnicah pa na posameznih posta Pisatelj Wessel Franke, človek v 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Prva jah, prav so jim prišle tudi tiste najboljših moških letih, ima tako 21.50 V ZNAMENJU vCI slovenska naselja, Obiščimo vojašni 22.05 NAŠI BALETNIKI: V0JK lokomotive, ki kljubujejo času in še rekoč vse pogoje za srečno življenje, co, Dnevnik 10 O labod zmeraj vozijo po tirih. a se ne znajde, celo uspeh mu ne VIDMAR . , 10.00 TV V ŠOLI: Prirodopis, S plesom in besedo se bo toK 19.10 RISANKA nudi pravega zadovoljstva. Sreča Risanka, Književnost in jezik, predstavil solist ljubljanske Ope^ 19.26 ZRNO DO ZRNA starega znanca, ki mu predlaga, naj Zgodba, Glasbena vzogja, Zadnje baleta Vojko Vidmar, ki je M sVOjo 19.30 DNEVNIK napiše scenarij o gangsterskem minute 20.00 SPREHOD PO KV1NTNEM dekletu. Pisatelj sprejme ponudbo, 16.15 ŠOLSKA TV: Atomska umetniško plesanje dobil ws 8.45 TV V ŠOLI: Koledar Obiščimo 17.15 POROČILA KROGU, zabavnoglasbena oddaja spozna sc z dekletom, ki naj bi energija in notranjost atoma, Premi priznanj. vojašnico, Ruščina, Ob 20-letnici 17.20 DIMNIKARCEK SE POTE 21.00 V ZNAMENJU igrala glavno vlogo v filmu. Mlada kanje ledenikov, Delitev celic, šolske televizije PA PO SVETU Drevesa in njihov pomen 21.15 T. Hardy: ŽUPAN V igralka se noro zaljubi v scenarista; 17.20 MALI SVET, dokumentarna 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, CASTERBR1DGEU da bi slednji imel mir pri pisanju, Risanka, Zgodovina, Zgodba, oddaja njih strokovnjakov, ki na osnovi 17.10 Dnevnik v madžarščini Po istonaslovnem, po mnenju odpotuje. In v miru: namesto Izobraževalna reportaža, Zadnje 18.00 TELESTARST 80 raziskav svetujejo, kako gospodariti 17.30 Dnevnik - 17.45 Pi0"** literarne kritike naj popolnejšem scenarija o gangsterki mu začne TV studio - 18.15 Narodna gl*5” minute 18.30 OBZORNIK s tem naravnim bogatstvom. Zatem nastajati zgodba o basistu, ki se 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA bo beseda tekla o novih metodah pri - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zaba 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev počuti ujetega. Nizozemski film z ‘ Trije prispevki bodo sestavljali prestrezanju sončnih žarkov, ki so vas..2 1 .0 0 Včeraj, danes jutf 16.55 POROČILA nakazano vsebino je 1966 posnel tokratno oddajo. Prvi bo govoril o dragocen vir energije, za zaključek 21.20 Družina in družba - ‘■LW 17.00 PRAVLJICE IZ LUTKOV Frans Weisz, igrajo pa Paolo gozdovih, natančneje o prizadeva- pa se bomo seznanili še s sistemom Poezija NEGA VOZIČKA: KAKO JE Graziosi, Kitty Courbois, Gian REVEŽ PRODAL ZAJCA BOGA Maria Volonte, Maurice Vrijdag in TINU drugi. 17.25 PAN TAU SREDA, 24. XII. 17.20 POROČILA dostojanstvo. Film sem P°*n!| 17.55 CEZ TRI GORE... : 17.25 S. Makarovič: ŠKRAT predvsem zato, da z njim pj>'»•* SREČANJE'OKTETOV, 4. oddaja KUZMA ti dobri človeški lastnosti M*® 18.30 OBZORNIK 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v 17.40 UKROČENO OKO Robert Redfor, Will Geer, Stel 18.40 RAZVOJ PARNE LOKOMO madžarščini - 17.30 Dnevnik — ©labod 18.10 NA OBISKU: MLADI SARA Gierasah in drugi. TIVE 17.45 Otroška oddaja - 18.15 JEVSKI PEVCI 21.50 V ZANMENJU ^ Druga oddaja bo govorila o Namesto top liste — 18.45 Zapojmo 18.40 OBZORNIK 22.05 MINIATURE: POHORK lokomotivah, ki so sopihale po skupaj - 19.30 Dnevnik — 20.00 18.55 NE PREZRITE GLAŽURE slovenskih in jugoslovanskih železni Zapisi o kulturi neuvrščenih in dežel 9.20 TV V ŠOLI: Koledar, Za 19.10 RISANKA cah. Spremljali bomo tudi razvoj tragičnem romanu Thomasa Hardy- v razvoju - 21.00 Včeraj, danes učitelje, Razvoj življenja 19.26 ZRNO DO ZRNA ozkotirnih lokomotiv. Da bi sestavili ja so angleški televizijci posneli jutri - 21.15 Portreti: Dr. Ristič - 10.00 TV V ŠOLI: Boja za 19.30 DNEVNIK to oddajo, so morali ljubljanski nadaljevanko, ki ima sedem delov. 22.05 Isabelee (kanadski igrani film) obstanek, Risanka, Predšolska vzgo 20.00 FILM TEDNA: JEREMIAH ja, Zgodba JOHNSON Kmalu po amriško-mehiški vojni naslovi junak v utaških gorah lovi pogostejši predmet umetniškega medvede, preživlja se z ribolovom in SOBOTA, 20. XII. izpovedovanja. Izrazito t. L ekološki se spoprijatelji z lepo Indijanko. O 17.10 Dnevnik v m adžarščini film je tudi češko delo Brontozavri, tem svojem filmu je ameriški režiser 17.30 Dnevnik - 17.45 Malisl»8 __. toliko bolj privlačen pa je zato, ker Sidney Pollack dejal: „To, kar - 18.15 Izobraževalna oddaja je namenjen mladim gledalcem; te 18.45 Glasbeni amaterji -■ 1 • na nevsiljiv način seznanja, kako naj počne Jeremiah Johnoson, počne iz O labod Dnevnik - 20.00 Televizijska dram* se bojujejo zoper onesnaževanje upora, s tem pa vzbuja našo občutljiyost. Kljub temu da ga - 21.15 Včeraj, danes, Ju»* . narave. Film je zastavljen dokaj njegovo početje uniči, mu pri tem 21.35 Izviri - 22.05 Varaždin*' humorno, zato še bolj pritegne. uspe ohraniti ves svoj pogum in baročni večeri 16.05 POROČILA 8.00 POROČILA 16.10 NAŠ KRAJ 8.05 VRTEC NA OBISKU: MALI 16.25 CIBONA: PARTIZAN, pre ČAROVNIK IN SNEŽINKE nos košarkarske tekme ČETRTEK,25. XII 18.25 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK c_ 8.20 DIMNIKARCEK SE POTEPA 18.00 OBLETNICA HUSINSKE 18.35 NA SEDMI STEZI 20.00 TRETJA RAZSEŽNOM POSVETU VSTAJE, prenos slovesnosti iz 19.10 RISANKA 21.35 ODPRTO ZA USTVARI 8.30 S. Makarovič: PEKARNA Tuzle 19.24 ZRNO DO ZRNA N0ST i« o MIŠ-MAŠ 19.15 ZLATA PTICA O labod Drevišnja oddaja bo g°von 8.50 ZELENI OBLAKI 19.26 ZRNO DO ZRNA nekaterih ključnih zagatah zn®nSyen. 9.20 PISANI SVET: ZELENA 19.30 DNEVNIK ZAKONSKI no-raziskovalnega dela na Slo BRATOVŠČINA 20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA TRIKOTNIK skem, ki ovirajo hitrejši P * ^ 20.55 DRUŽE TITO, MI TI SE znanosti v vse pore našega družbe 9.50 L. Norgaard: VZPON MADSA KONCU MESTA 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Od KUNEMO ga in gospodarskega življenja. ANDERSENA 21.55 IZGUBLJENI KONEC TED načrta do zemljevida, Živčni sistem, 22.15 V ZNAMENJU 10.50 DELAJ Z GLAVO: INFOR NA, ameriški film Lastnosti kovin MACIJA Po romanu Charlesa Jacksona je 10.00 TV V ŠOU: Kemija, Risanka, 11.25 POZDRAV IZ TOLMINA, dramatično zgodbo o pijači vdanem Biologija, Predšolska vzogja, Zadnje dokumentarna oddaja pisatelju že 1945 posnel Billy minute 12.10 625 Wilder. Delo na dokaj krut način 16.10 ŠOLSKA TV: Atomska 12.50 PČROCILA razčlenjuje osebnost glavnega juna 17.45 Nobelove nagrade - 18.30 energija in notranjost atoma, Premi 14.45 BRONTOZAVRI, češki mla ka. Igrajo Ray Milland, Jane Narodna glasba — 19.30 Dnevnik - kanje ledenikov, Delitev celic, dinski film Wyman, Philip Terry in drugi. 20.00 Cas jazza — 21.00 Včeraj, Drevesa in njihov pomen Vprašanje onesnaževanja narave 23.30TV KAŽIPOT danes, jutri 21.10 Športna sobota 17.10 POROČILA postaja čedalje bolj pereče in vse 23.50 POROČILA — 21.30 Feljton 17.15 POLJUDNOZNANSTVENI 17.10 Dnevnik v madžarščij**,^ FILMI 17.30 Dnevnik - 17 A0 Češka filma, ki ju bomo gledali strašilo - 18.15 Znanost - ; ' 17.45.SPORTNA POROČILA 13.00 POROČILA tokrat, imata naslov Maruška in Dnevi jazza - 19.30 Dnev®* NEDELJA, 21. XH. 17.50 NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI 15.40 RDEČA BOŠAVICA, doku Pipa, kanadski pa Postrv. 20.00 Kino oko - 23,00 JUGOSLAVIJE V LETU 1980 17.55 ZELENI OBLAKI danes, jutri mentarna oddaja 18.20 SESTANEK V NEBOTIČNI 16.10 POROČILA KU C) labod 16.15 DOBRI STARI PIANINO, 19.15 RISANKA slovenski film 19.26 ZRNO DO ZRNA Film, ki gaje 1959 posnel France 19.30 DNEVNIK Kosmač, ob nastanku ni imel PRVI RADIJSKI PROG 20.00 M. Smoje: VELIKO MESTO najbolj ugodnega odmeva, po dveh 21.30 DOKUMENTARNA ODDA ke in godala. 23.05 Lirični desetletjih od tedaj pa se zdi, daje JA PETEK, 19. XII. kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihal * 23.10 S popevkami po J««08* 8.30 POROČILA eno redkih del o narodnoosvobodil 22.10 V ZNAMENJU ne Godbe. 14.05 Humoreska tega 8.35 ZA NEDELJSKO DOBRO nem boju, ki zmorejo gledalce 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 tedna (Ilf in Petrov: Kolumb odkrije 0.05 -4.30 Nočni program. 22.20 ŠPORTNI PREGLED Glasbena pravljicia. 8.41 Naši umet JUTRO: PLANŠARJI JANEZA vedno znova pritegniti. N e k a jk ra t so Ameriko). 14.25 S popevkami po niki mladim poslušalcem. 9.05 Z Jugoslavijiviji. 15.10 Pri nas doma. JERŠINOVCA ga predvajali tudi že po televizi'. radiom na poti. 11.35 Znano in SREDA, 24. XH. 9.05 ČEBELICA MAJA nihče pa se ne bo jezil, ker so ga 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 8.30 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 priljubljeno. 12.10 Iz glasbene Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 9.30 BELI KAMEN spet uvrstili v spored. Igrajo Vida tradicije jugoslovanskih narodov in Dnevnik - 20.00 Dokumentarna 17.05 Popularne operne melodije. 10.00 WASHINGTON ZA ZAPRTI Kuharjeva, Bert Sotlar, Vekoslav narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti oddaja - 20/45 Včeraj, danes, jutri 17.50 Zabavna radnska igra (Marjan radiom na poti. 1135 f " ohavni MI VRATI Janko, Franc Milčinski, Janez Škof, (Engelbert Tesari: Delo v kmečkem Marinc: Skalp stoječega vola). 18.48 priljubljeno. 12.10 Veliki sVeti 11.35 TV KAŽIPOT Andrej Kurent, Kristijan Muck in - 21.00 Kratek film - 2130 Zadnji gcjozdu). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene orkestri. 12.30 Kmetijski in 12.00 KMETIJSKA ODDAJA drugi. jezni mož (ameriški igrani film) Clovek in zdravje. 14.05 Orkestrski razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. (Milena Jazbec: Zastirke, p**^). divbrtimento. 14.25 Naši poslušalci 22.20 Skupni program JRT. 23.05 gojenje podkultur v sadoWJ e čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik 12.40 Ob izvirih ljudske 8 “ s„go- Napotki za turiste. 15.35 Zabavna melodij in plesnih ritmov. Furjan, Dare Ulaga in Jurjj Souček. um etnosti 14.05 Razmišljan> PONEDELJEK, 22. XII. glasba. 18.00 Razgledi po slovenski 0.05 -4.30 Nočni program. tavljamo... 14.25 Naši P° .j_30 21.35 KULTURNE* DIAGONALE glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega čestitajo in pozdravjjajo^ ¥^s 22.15 V ZNAMENJU trga. 19/15 Minute z ansamblom PONEDELJEK, 22. XII. Zabavna glasba." 18.00 15 Vita Muženiča. 20.00 Uganite, pa glasba v prostoru in času. 1®* )ujgjo. vam zaigramo! 21.05 Oddaja o 8.08 Z glasbo v dober dan. 8 . 25 gost. 18.30 Kaj radi P°!Lnrf» C) labod morju in pomorščakih. 22.30 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico. 19.45 Minute z ansam blom hrfedo Besede in zvoki iz logov domačih. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano Kmetca. 20.00 Koncert “ “£dne 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski (Zima). 20.25 Slovenske n» M- glasbeni mozaik. 0.05—4.30 Nočni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti pesmi v priredbah D. Svaf* . G- program. (Jože Urbas: Organiziranost praši- Ravnika. 21.05 Odlom« 8.45 TV V SOLI: Koledar, Pravljica, čjereje). 12.40 Pihalne godbe na Puccinija opere Madafne *>“ vc*v Kultura govora in branje, Makedon- SOBOTA, 20. XII. koncertnem odru. 14.05 V gosteh 22.30 Revija slovenskih Drugi program: ščins 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z pri zborih jugoslovanskih radijskih zabavne glasbe. 23.05 lrtJfjo- 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, 17.10 Dnevnik v madžarščini - postaj. 14.25 Naši poslušalci čestita utrinki 23.10 Jazz pred P° 17.30 Dnevnik - 17.45 Medvedek radiom .na poti. 10.05 Panorama Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz lahke glasbe. 11.05 PZapojmo jo in pozdravno. 15.30 Zabavna 0.05 —4.30 Nočni program. arhiva šolske TV, Zadnje minute Uhec - 18.00 Otroška oddaja - pesem. 11.20 Svetovna reportaža. glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.15 Neznana Jugoslavija: Izlet v 11.40 Zapojtez nami. 12.10Godala 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute ČETRTEK, 25. XII. ^ 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev z ansamblom Vitala Ahačiča. 20.00 17.10 POROCllA pretekli čas — 18.45 Glasbena v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti 8.08 Z glasbo v dober daj1- > medigra - 18.50 Športna oddaja - (Miroslav Rednak: Ekonomičnost v Kulturni globus. 20.10 Iz naše 17.15 MALI GODCI V GLASBENI diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. Mladina poje. 9.05 Z ^fii 0bljenin 19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh živinorejski proizvodnjo. 12.40 Ve poti. 11.35 Znano in p 1«0 )2.3° DEŽELI seli domači napevi. 14.05 Kulturna 22.30 Popevke iz jugoslovanskih spoznaj - 21.00 Glasbena medigra 12.10 Znane melodije* tekali 18.00 DELEGATSKI VODNIK: panorama. 15.30 Zabavna glasba. studiov. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 DELEGATSKI SISTEM V OBČINI Š - 21.20 Glasbeni trenutki - 21.25 Za ljubiteljejazza. Kmetijski nasveti (MSena tuju Pj? Kultura v objektivu — 22.10 17.05 Spoznavajmo svet in domovi Pridelovanje nektarnik v s ve. j 4.(P 18.20 JEZIK. V JAVNI PEBI: no. 18.30 Iz dela GMS. 19.35 Mladi 17.30 ČLOVEKOVI PRIJATELJI Dnevnik - 22.25 Glasbena oddaja nas). 12.40 Od vasi do vast IZBIRA MED OBLIKAMI Niz ameriških poljudnih filmov mostovi. 20.00 Sobotni zabavni TOREK, 23. XII. Mehurčki. 14.20 Koncert * * 0»0' 18.35 OBZORNIK bo predstavil živali, ki so kakor koli večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. poslušalce. 14.40 Jezikovni 21.30 Oddaja za naše izseljence. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz 18.45 MLADINSKA ODDAJA povezane s človekom. Govor ne bo glasbenih šol. 9.05 Z radiom na ri. 15.30 Zabavna glasba, j • J8-1 -5 19.10 RISANKA 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z zemlja bo z nami zapel samo o domačih, ampak tudi o lahkimi notami po domovini. poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 19.26 ZRNO DO ZRNA Lokalne radijske postaje s® mblo"’ divjih živalih, kk sc znajo prilagoditi 0.05—4.30 Nočni program. 12.10 Danes smo izbrali . 12.30 19.30 DNEVNIK človekovi bližini. Kmetijski nasveti. 12.40 Po dom jejo. 19.45 Mir«te z an ve<5e. 20.00 V. Radovič: HUSINSKA NEDELJA, 21. XII. ače. 14.05 V korak z mladimi. Atija Sossa..20.00 Cetrtk 21.05 VSTAJA 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne domačih pesmi in napev® 'rjtns* 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8 . 07 Litererni večer (Grška ‘^ eiodije‘ Ljubljanski in sarajevski televizijci stavko in revolucionarno vrenje med arije in monologi. 18.30 Pojo Radijska igra z? otroke (Ilotser dramatika). 21.45 Lepe it po posnelj dokumentarno dramo o delavci. Po scenariju Vlajka Radovič amaterski zbori. 19.45 Minute z Sandig: Prihaja * ladja obložena). ansamblom Slavka Žnidaršiča. 22.30 Plesna dogodkih v Husinu in v tuzlanskih je dramo zrežiral Sava Mrmak, med 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in jugoslovanskih studiov. o 0peV* rudnikih pred 60-leti. Tedaj so se številnimi igralci pa sodeluje tudi Kar znaš, to veljaš. 11.00 Pogovors besedi. 20.30 S solisti in ansambli ni utrinki. 23.10 Pale^ 05^4-3 rudarji uprli delodajalcem, ki so z nekaj slovenskih: Bert Sotlar, Milan oslušalci. 11.10 Naši poslušalci JRT. 21.05 Radijska igra (C. jugoslovankih avtoijev. ’• drastičnimi ukrepi skušali zatreti Vodopivec, Angelca Hlebce, Maks §estitajo in pozdravljajo. 13.20 Za Khanolkar: Neuničljivi). 22.30 Tip- Nočni program. --- DOLENJSKI UST „ 0 Št. 51 (1636) 18. decemb^ Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi prihranjenih deviznih sredstev in vezavo sredstvi kupila stanovanje ali zgradila njihove dinarske protivrednosti ali z hišo, zato bi vas želeli seznaniti z vezavo dinarjev. možnostmi namenskega varčevanja za Če se odločite varčevati za stanovanje stanovanje pri temeljnih bankah ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, združenih v Ljubljansko banko. dobite npr. po štirih letih na Varčujete lahko z rednimi mesečnimi privarčevani znesek kar 200 % posojila pologi ali z enkratnim pologom. in še 40 % za ohranjanje realne Ob zaključku redakcije današnje številke Dolenjskega vrednosti hranilne vloge. lista je v torek popoldan v grafični pripravi prišlo Varčevati je potrebno vsaj dve leti. hujše okvare IBM stavnih strojev. Pravico do posojila za stanovanje si Na vsa vprašanja o varčevanju vam lahko pridobite tudi s prodajo bodo odgovorili v vaši banki. ?a£^di nepostavlj enih rokopisov smo bili prisiljeni rčiti obseg lista s 24 na 20 strani, pri čemer so bile zlasti prizadete naročene objave. Naročnikom plačanih objav, predvsem pa naročnikom osmrtnic in zahval se opravičujemo. Vaša naročila bomo izpolnili v prihodnji številki. (P.s.: To opravičilo je napisano z navadnim pisal- him strojem!) UREDNIŠTVO Dolenjskega lis t a - Ko m u n a l n o i n o b r t n o p o d j e t j e b r e z ic e TURISTjČNE O p isu je jAVNI n a t e č a j ?? oddajo stavbnih zemljišč v stanovanjski soseski ZANIMIVOSTI ‘rnje. VEČDNEV NI NOVOLETNI ARANŽMAJI ^ javnem natečaju, ki bo v sredo, 7. januarja 1981, ČATEŠKE TOPLICE a 8. uri na sedežu KOP Brežice, Cesta prvih borcev hotel TERME, 4 dni, 2.940 din "/I, se oddajo stavbna zemljišča za gradnjo atrijskih ZDRAVILIŠKI DOM, 4 dni 2.400 f1 v stanovanjski soseski Trnje, kare II, in sicer na din ,°kacijah v približnih izmerah: št. 6 je 470 m2, št. 7 OTOČEC hotel GARNI, 4 dni 2.300 din 470 m2, št. 9 je 560 m2, št. 10 je 440 m2, št. 11 motel Otočec, 4 dni, 2.040 din j |440 m2, št. 13 je 600 m2, št. 14 je 470 m2, št. 15 e 470 m2, št. 17 je 530 m2, št. 18 je 490 m2 in št. '9 je 490 m2. Cena zemljišča je din 61,00 za 1 m2, ZASEDENOST HOTELOV °bliki akontacije do sodne odmere. Z Bleda so sporočili, da imajo v tem tednu Se dovolj prostora. V Otroški komunalne opreme znašajo: delni stroški gradnje času novoletnih praznikov pa so vsi ^fala po cesti B—B v obliki akontacije din 7.080,00; delni hoteli zasedeni. Za silvestrovanje roške gradnje čistilne naprave din 2.920,00; prispevek za imajo Se nekaj prostih mest. ^flistralno vodovodno omrežje din 7.500,00 in odškodnina V Postojni imajo hoteli Jama in ? cestna zemljišča v kareju atrijskih hiš din 6.862,00. Kras ter penzion Erazem dovolj /^Vedeni strošek znaša za vsako lokacijo. prostora, ostali hoteli so zaprti. ljubljanska banka Porabnik zemljišča nosi še naslednje stroške: gradnjo ;®*hiega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v kareju Jo ških hiš; prispevek za gradnjo Kidričeve ceste; stroške f PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE ^ q P in meritve zemljišča ter objavo javnega, natečaja v „ZIVlAGA'' Ljubljana ~^lcnjskem listu; priključke na el., vodovodno in kanaliza- Obrat MOKRONOG GOZDNO GOSPODARSTVO J&o omrežje s prispevkom za spremembo namena zemlji- NOVO MESTO j~a in potrebno gradbeno dokum entacijo. Komisija za delovna razmerja a javni natečaj se pristopi s pismeno ponudbo na predpisa- RAZPISUJE obrazcu, ki se vloži vključno do 14. urejdne6.1.1981 V A Bi k sodelovanju javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev •t® sedežu KOP. Ponudbi se> priloži potrdilo o vplačani , rsčini din 5.000,00 in vprašalnik o stanovanjskih, socialnih VEČJE ŠTEVILO DELAVK za priučitev na različnih fazah v obutveni industriji Sta c*elovn'h razmerah ponudnika na javnem natečaju, 1. Kamion TAM 6500 z j vbno zemljišče se odda ponudniku, ki v največji meri ter eno delavko za čiščenje poslovnih in proiz dvigalom HIAB 193, letnik P°lnjuje pogoje iz prejšnjega stavka. O pismeni ponudbi se vodnih prostorov. 1971 v voznem stanju oči v 5 dneh po javnem natečaju z odločbo. Zoper to izkl. cena 230000,00 din POGOJI: 2. Kamion TAM 6500 z g 'očbo lahko vloži ponudnik ugovor na delavski svet KOP — pod. 1: Prednost pri izbiri imajo delavke šivilje ali krojaške dvigalom HIAB 193, letnik l^ lip e v roku 15 dni po njenem prejemu. Pogodba o oddaji stroke in delavke, ki so vešče dela na šivalnih strojih. 1971 v voznem stanju izkl. cena avbnega zemljišča se sklene po izvršeni geodetski delitvi 200000,00 din Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas, s 3. Kamion TAM 6500 z v , « e v roku 10 dni, oz. po dokončnem postopku, če je 60-dnevnim poskusnim rokom. dvigalom HIAB 173, letnik Cii . u9°vor. KOP Brežice ali druga pooblaščena organiza- — pod. 2: Končana osemletka, poskusno delo 60 dni, osebni 1971 v voznem stanju izkL cena 210000,00 din W si pridržuje pravico do brezplačne posesti zemljišča po dohodek cca. 5.200,— din, stanovanja ni. Delo se združuje za 4. Generalno popravljen mo ■J*' razpisu za gradnjo potrebnih komunalnih naprav v nedoločen čas, s poskusnim rokom 60 dni. tor za OM—150 izkl. cena 80000,00 din v*ru urejanja zemljišč v soseski. Kandidatke bomo obvestili v 15 dneh po zaključku objave. 5. Generalno popravljen Rok za vložitev prijav je 30 dni po objavi. Prošnje z dokazili menjalnik za OM—150 izkl. cena 35000,00 din je treba nasloviti na gornji naslov. 6. Renault r—4, letnik 1974 — O j a š KO p o d j e t j e 9 1 5 /5 1 - 8 0 nevozen izkl. cena 15000,00 din Tr e b n j e v — / 7. Blok motorja za FAP 2200 izkl. cena 5000,00 din Opisuje prosta deta in naloge 8. Moped TOMOS — nevozen izkl. cena 1000,00 din ‘Ndividualnega POSLOVODNEGA ORGANA 9. Elektromotorji 5,5 KW — " direktorja podjetja. 2900 obratov, trifazni POPRAM 2 kosa brezhibna a izkl. ceni 1500,00 din ^ndidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev 2 kosa za previjanje a izkl. ceni 7 5 0 ,0 0 din *P°lnjevatl še naslednje: POPRAVE K RAZPISA SOP KRŠKO - TOZD STORITVE 10. Večje število rabljenih motornih žag. " niorajo biti visoko kvalificirani delavci krojaške stroke z 11.12. 1980 najmanj 10-letno prakso, od tega najmanj 3 leta na Licitacija bo 26. 12. 1980. Pričetek ob 8. uri na upravi GG — Novo mesto, Gubčeva 15, razen za točko 10. (motorne Rodilnih delovnih mestih. Pod pogoji je prišlo v 1. alinei do pomote in bi se praviloma p°leg navedenih pogojev morajo kandidati imeti ustrezne žage) začetek ob 10. uri. morala 1. točka glasiti: 'noralno—politične vrline in delovne ter organizacijske Ogled pod 1, 2, 3, 6 možen dan pred licitacijo na žagi p »posebnosti. — delavec s končano višjo šolo tehniške ali organizacijske Pogance v bližini Novega mesta, pod točko 4 in 5,9 v h ?V.dbe z ustreznimi dokazili in opisom dosedanjega dela smeri ali delavec s končano tehniško srednjo šolo gradbe skladišču repromateriala v Straži, ostalo na mestu licitacije. «P»Uite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ne sm e ri; Na izlicitirano ceno se zaračuna še prometni davek 25,5%. Opisni komisiji pri Krojaškem podjetju Trebnje z oznako Za neljLbo pomoto se opravičujemo« Pred pričetkom pa je treba položiti 10-odstotno varščino. °Vojnici: »Razpisna komisija". 9 1 9 /5 1 - 8 0 9 2 0 /5 1 - 8 0 **** , J H / % /r ^ KAJ PODARITI ZA NOVO LETO, ***** S C]M RAZVESELITI_ ..*.**** OTROKE, STARŠE, PRIJATELJE, SODELAVCE ... Najboljšo ioejo za lepo in primerno darilo boste našli v pisani pisani novoletni novoletni ponudbi ponudbi blagav blaga 'l? ' v veleblagovnici 6 ^\eP' nama KOČEVJE Pf' Mladoletnika oropala ženičko Najdaljša HS 17-letni V. K. in 16-letni J. K. prijeta na vlaku v Sevnici — Pred tem oropala 73-letno Karolino Derstvenšek — Eden pobegnil jz zavoda, drugi od doma (in najdražja) Dvoje mladoletnikov se je v stare točilne mize brskati za kriminalistom ni preostalo drugega, noč v letu soboto okoli poldneva lotilo denarjem. V enem od njih je našel kot da v Sevnici temeljito pregledajo Kakšna bo noč ob prehod"^ drznega dejanja, saj sta pri belem 2.000 din in jih vzel. Mladeniča sta vlak. In na njem so tudi prijeli starega v novo leto na DolenJ' dnevu v Drožanjih pri Sevnici po tem dejanju zapustila hišo in se storilca. Dobljeni podatki so skem? Vse kaže, da navzlic sur bilizacijskemu ozračjuhrupM> oropala 73-letno Karolino napotila v neznano smer. pokazali da gre za mladoletnika, Derstvenškova, ki jo je na srečo sela in predvsem nc najbolj p**?- Derstvenšek. 17-letnega V. K., gojenca vzgojnega ni. Tako govore informacije > odnesla brez večjih poškodb, je o Dva mlajša neznana moška sta se zavoda v Slivnici in 16-letnega Otočca, Šmarjeških in Dole")' v soboto nekaj po poldnevu pojavila dogodku takoj obvestila PM Mariborčana J. K., ki je pobegnil iz skih Toplic ter Kandije in Metro- pred hišo na Drožanju številka 34. Sevnica. Akcija iskanja je kmalu doma. pola. ..J Lastnico, ^Karolino Derstvenšek, sta dala prve rezultate. Ob preverjanju Nadaljnja preiskava je ugotovila, Ob ruskem bifeju, zaprosila za kruha in denarja, ob različnih podatkov je bilo da sta se oba z namenom, da ansambla Termal in ceni 900 011 tem pa odkrito izjavljala, da sta na ugotovljeno, da sta mlajša neznanca kradeta in vlamljata, spajdašila in na osebo boste lahko po vse begu iz zapora in da nameravata na Blanci stopila na vlak proti nekaj dni pohajkovala po Sloveniji. zagotovilih prijetno silvestro«J Ljubljani Miličnikom in Dobljeni podatki so še pokazali, da v zdravilišču Dolenjske TopW*’ pobegniti preko meje v tujino. medtem ko bo cena riovoM" Lastnica jima ob takšnem sta mladoletnika pred odhodkom iz zabavi v sosednjem Rogu neko besedovanju seveda ni hotela Maribora vlomila v neki vikend. kanj nižja, 700 din. Za dob izročiti denarja, zato sta mladeniča Sicer pa so varnostni organi takoj po razpoloženje bo skušal poskroe ubrala drugačno pot. Eden je prijetju vrnili pobeglega storilca ansambel Plavi rubini. . .. Derstvenškovo prijel in jo držal ter vzgojnemu zavodu v Slivnico, Nič manj zabavno ne.bo oaj r j i salon v Šmarjeških Toplicah, kjer." pri tem tudi suval, drugi pa je pričel drugega pa staršem. po stanovanju stikati za denarjem. B. B. za vesel prestop v novo leto * novoieš p o h iS K d ceno 850 din skrbel ansan)" Ob tem je odklepal zaprte prostore Dobri prijatelji, pa v hotelu K in predale in med drugim naletel komandanta staneta 38 dija, kjer bodo zvoki anss®“., tudi na zaklenjena vrata hodnika. tel.: (068)25-091 SEVNICA: LETO Jerko, glasovi pevke Jolande, Odprl jih je in pričel po predalih vestrska večerja in jutranja & ZAKLJUČUJEJO S kuska znašali natanko 700 oi KONCERTOMA Se pogled v Metropol, kjer . ceno 700 din pripravljajo 36 glasbenikov sevniške delavske vestovanje ob sodelovanj pihalne godbe nastopa šele dve leti, ansambla Slavček. Sicer pa a so se z marljivo vadbo že močno najdražja noč - tako se P uigrali. Samo letos so imeli nad tradiciji tudi spodobi na O10" štirideset nastopov v sevnišk' občini Silvestrovanje bo veljalo z in drugod. Novoletni koncert bodo din, kar pa je verjetno o pomena, saj so se tam v® J « priredili v soboto, 20. decembra, ob odločili za večdnevne »P3* -J 16.30 v sevniškem gasilskem'domi. ki jih ponujajo preko P° Na prireditev so še posebno vabljeni valnih agencij. ko upravičeno; tako JLA glasbeniki, ki so svojčas igrali pri Seveda pa v vseh omenjeni^ kdaj bodo spet vaje, marveč sevniških godbah, in gasilski veterani kot teritorialna obramba hotelih in gostiščih priprav!jaj tudi po tem, da se starešine iz sevniške občine. Novoletni kon dosegata pri svojih osnovnih tudi novoletne plese. Baje J zadolžitvah, to je pri izpol sami javijo na štabu in cert v delovnih kolektivih pa bodo zanje neprimerno več zanima j > njevanju obrambnih nalog vprašajo, kaj je novega. To godbeniki tokrat izvedli 30. decem kar pa je ob pogledu na neP bra ob 10. uri v STT Tovarni kon vsak dan večje uspehe. pa pomeni, da je naš vojaški merno nižje cene tudi P° kolektiv močan in sposoben strukcij. razumljivo. M. H. Se posebej velja, da je v izpolnjevati obrambne nalo zadnjih desetih letih dosegla ge ob vsakem času. “ velike' uspehe zlasti terito Janez Bukovec tega ne rialna obramba, s katero je pripisuje samo dejstvu, da so na neki način zrastel tudi po enotah zbrani iz terito „ZAIGRALI BOMO NAJLEPŠE!" - V soboto, 20. decembra, bo sedanji komandant terito rialno zaokroženih obmo - . ob 19.30 v športni dvorani v Novem mestu nastopil priljubljeni rialne obrambe za Dolenjsko čij, pa tovarištvu, marveč ansambel Lojzeta Slaka' Dolenjski fantje obljubljajo, da bodo Janez Bukovec iz Trebnjega. tudi velikim izkušnjam, ki so občinstvu zaigrali najbolj znane in priljubljene melodije. Čeprav ni nikoli obiskoval' si jih starešine in vojaki vojaške akademije, bil je le pridobili v združenem delu. na tečajih, se je vedno zelo Kaj pomeni taka delovna in zanimal za vojsko, zato je Zamikale lepe nagrade tudi po prihodu iz JLA kot življenjska izkušnja, ve- Bu rezervni, oficir sodeloval na kovec sam povedati Tudi on Kljub razmeroma težki nagradni križanki — 502 rešitvi skoraj vsaki vojaški vaji. je ‘ bil najprej zaposlen v Seveda ga je tako delo v združenem delu, kjer se je Že smo mislili, da bomo za to napis Ifompas Hertz. Med rešitelji oboroženih silah pripeljalo kot gozdarski tehnik lahko KOMPAS dobro seznanil z našo kratno Kompasovo nagradno križan 502 poslanih križank je žreb izbral tudi v občinski štab terito nagrade za naslednje: JUGOSLAVIJA pokrajino, ki jo zdaj v ko prejeli malo rešitev, saj je bila na rialne obrambe, kjer je delo nekaterih mestih težje rešljiva. Toda Prva nagrada: 7-dnevno bivanje za zastavil leta J 973. Kot je resnici pozna do podrobno bolj kot se je iztekal rok, večje eno osebo v hotelu Eden v Rovinju "povedal, je _ zdaj obseg sti, kar bi nekoč še utegnilo število rešitev je prihajalo v uredni v februarju 1981 - Martin F Ja n k o njegovega dela neprimerno priti prav. štvo, kot da so si reševalci morali vič, Leskovec 173, pri Krškem; dru širši in zahtevnejši, kar pa. Sicer pa pri Janezu poprej pomagati med seboj do reši ga nagrada: 7-dnevno bivanje za eno osebo v hotelu Belvedere v Meduli-. zanj ne pomeni prevelike Bukovcu ni opaziti vojaške tev. Kljub temu je ostalo veliko zateglosti in čaščenja jekle napak, daleč najpogostejši pa sta nu v januarju 1981 - Zlata Krnc, obremenitve. Tako kot vsem Pot na Zajčjo goro 4, Sevnica; tretja ne discipline. Po človeško 0 dve: mnogi reševalci ne vedo imena pripadnikom teritorialne 0 naše kraške reke (Timave) in imena nagrada: 1.000 din - Robi Sobar, 1 obrambe, tudi njemu ni žal širok je in prijeten, vsak čas j pripravljen spregovoriti besede znanega nemškega Kompasovega po Segova 16, Novo mesto; četrta na ne nedelj ne praznikov, ki grada: 750 din — Irena Češarek, ali dve s starešino ali " slovnega partnerja pri izposojanju I jih posveti rasti in razvoju avtomobilov, čeprav na vsakem Sodražica 100; peta nagrada: 500 * borcem. Vendar to ne oboroženih sil Kompasovem rent a car vozilu stoji din — Dušan Rems, Mestne njive 4, KOMPASOVA s pomeni, da je pripravljen Novo mesto. ,,E n o te teritorialne NAGRADNA popuščati pri izpolnjevanju Knjižne nagrade pa so prejeli: obrambe so danes enakovre KRIŽANKA delovnih dolžnosti in nalog. Rezka Ožura, Kočevje; Ludvik Gla den del oboroženih sil JLA, REKREATIVCI J. SIMČIČ vač, Mavčiče; Vlasta Jambor, Novo I MED KOŠI mesto; Marija Zalokar, Brestanica; ■****************************************m Rekreacijska košarkarska liga, ki Mira Toplišek, Brežice; Breda Bra- je organizirala OO ZSMS in TVD jer, Mirna peč; Marija Stariha, Črno- Partizan iz Artič, je že prinesla prva mlej, Stanko Kolar, Sevnica; Mimi Voda uničevala projekte srečanj a. Med mladinci je za nastope Prešern, Dol. Karteljevo, Mirna peč; v tej ligi vsako leto več zanimanja, Franc Germek, KrSco; Tomaž Po doslej pa so bila odigrana tri kola: renta, Ljubljana; Milan Stupar, „Poplava" v prostorih projektivnega biroja in SSS v Rezultati zadnjega: Šentlenart - Trebiž 52 : 40, Pišece - London 53 Krško; Ankica Krivec, Dobova; Du Brežicah — Glavni krivec neodgovornost — Uničeni načrti : 49 in Partizan - Brežice 59 : 48. šan Slana, Novo mesto in Neli B. DUSlČ Koštial, Novo mesto. Pravilna rešitev nagradne križanke Nekaj malomarnost, nekaj pa tudi Ljudske tehnike. In zakaj je prišlo neodgovorno varovanje objekta, v do „poplave? danem primeru projektivnega biroja Preiskava je pokazala, da voda iz Region v Brežicah in tamkajšnje cevi na podstrešju ni bila izpuščena, samoupravne stanovanjske skupno zato je ena od cevi ob zamrznitvi sti, sta poglavitna krivca zaenkrat še vode počila. Voda iz počene cevi j e neugotovljene materialne škode, ki namreč dalj časa pronicala skozi IZVIRNE PODOBICE NA pa je gotovo ogromna. strop pa nato naslednji, vse do DARJU V noči od četrtka na petek pritličja. Razumljivo, daje ob tem prejšiyi teden je namreč prišlo v že prišlo do velike » o d e že na samih ,,Mar res ni v vaših možganih organizaciji, za'katero pozna in avgustovski pa z režečim se samoupravne delavske kontr omenjenih poslovnih prostorih Re- stropovih in parketu, da o ostali ne nobene svežine več? Na jetra valci trdijo, da bo vsak čas obrazom direktorja izobraže le, ker se pač prične noV®. giona in stanovanjske skupnosti v govorimo. Kajti uslužbenci projek mi gredo stenski koledarji, na- zmrznila. ber z dnevom mrtvim, satnn Brežicah na Cesti prvih borcev do tivnega biroja Region so ugotovili, valnega centra. Njemu bodo izlijp vode iz počene vodovodne da je v njihovih prostorih voda katerih so divje živali ali pa Na februarskem listu bo posvečeni trije listi zato, ker upravna delavska kontrola P cevi. Omenimo naj še, da ima v uničila ali vsaj poškodovala veliko gobe ali pa ptiči ali pa planine nasmejani obraz komercialne je takrat na počitnicah, in če je v Hitrotkalu izdihnila taKM) omergeni zgradbi v podstrešnem načrtov in projektov, tako da je o ali pa reke-... Napravite ven ga direktorja, na marčevskem že.n i v delovni organizaciji po ustanovitvi. Na posledJ?® delu svoje prostore 'tudi društvo končni škodi zaenkrat še prezgodaj dar že koledar, ki bo izviren, pa kisli ksiht finančnega di koledarskem listu bo celot govoriti. Vsekakor je ogromna. telesno prisoten, naj visi vsaj In vzroki? Že uvodoma smo ki ga bomo delavci in mi radi rektorji. Obraz pač, ki so ga na stenah. Septembra bo postava direktorja izvo® omenili, da jih gre največ pripisati pedali skozi vse leto,“ je delava vajeni, kadarkoli ob delavec pozdravil s slike skriv kovčkom v desni roki. Kef f o l k l o r n i s e m i n a r neodgovornetnu in slabemu varova stresal jezo direktor vseh ravnavajo v temeljnih organi nostni obraz direktoija nepo bliža novo leto, bofotogralj) nju objekta, to pa je pokazala tudi ponazarjala direktoija izvo ' direktorjev na tovariša Rek- zacijah zaključni račun. In to sredne proizvodnje. Skrivnost dosedanja preiskava. Zoper odgovor lamnika. ne bodo zato uvedeni ustrezni je navadno marca. Z lista, zato, da bodo neposredniki kako gre obiskovat tuje j? . Pred kratkim je bil v metliški Že čez nekaj dni se je športni dvorani seminar za vodje ukrepi in tokrat brez kazni ne bo določenega za april, bo gledal lahko ugibali, če bo ta mesec nerje, da bi mu odgov^rH šlo. tovarišu Reklamniku posve folklornih skupin iz vse Slovenije. lastnike koledarja obraz direk poskrbljeno za delo ali pa eno samcato vprašanje. B.B. tilo kljub pomanjkanju žarnic to, da so v primerja« Seminarja, ki ga je že drugič torja za plan in analizo. bodo morali na neplačane v naših trgovinah. Zdaj pred zapored pripravil odbor za folkloro Njegove podobe ni mogel dopuste, kot se je to dogajalo preteklim letom zmanjšan s pri ZKO Slovenije, se je udeležilo 72 novim letom bodo dobili •uvrstiti tovariš Reklamnik v preteklosti. delovanje s Hitrotkalom. folkloristov iz Slovenije, nelcaj pa jih KOŠARKA V delavci Hitrotkala dvanajstli- pod noben drug mesec, O tem, da bo koledar je prišlo tudi iz zamejstva; tako so Oktobrski list PODZEMLJU stni koledar in na fotografijah ampak prav pod april, ker je bo zapolnila podoba direktor slikanim všeč, tovariš Rekla prišli koroški Slovenci, gradiščanski bodo vodilni ljudje iz njihove Hrvati ter naši rojaki iz Italije. Mlade Podzemeljčane je pritegni takrat vreme najbolj muhasto, ja nabave, da bi tako baznike nik ne dvomi, ni pa enT ’t Belokranjske plese so udeležencem la igra pod koši in 16 osnovnošolcev delovne organizacije. spreminja se približno tako, neposredno spomnil na nakup prepričan, če bo tako tu® ^ predstavili plesalci iz Metlike, Adle- dvakrat na teden trenira v tamkaj Nad koledarjem za januar kot dobivajo drugačno po ozimnice, na pospravljanje delavci, vendar se tolaa šičev, Vinice, Starega trga, Semiča šnji telovadnici. Pri treningih jim bo barvna slika direktorja dobno sprejeti plani, in to iz pridelkov, na nabavo premo izkušnjami iz preteklih let. in Novega mesta. Seminar je potekal pomaga Jože Gršič, ki si je nabral vseh direktorjev. Njegov obraz meseca v mesec. ga, kurilnega olja in tako ni bilo pripomb niti pod vodstvom Bruna Ravnikarja, izkkšnje v ekipi „Beti”, dokler je je kot naročen za ta zimski Majski list bo zapolnjen z naprej. Na listu, ki bo štel fotografijah strupenih gob- predsednika odbora za folkloro pri1 obstajala in polnila športno dvorano mesec, poleg tega pa bo barvastim obrazom tehnične dneve v novembru, pa bo slovenski Zvezi kulturnih organiza pri osnovni šoli. Glede na zagnanost simboliziral še stanje v delovni ga direktorja, junijski, julijski gpERlČ cij, ki je tudi denarno podprla to je upati, da bodo podzemeljski fant retuširani obraz predsednika TONI g a ; dvodnevno folklorno srečanje. je uspešni.