22. DECEMBER 2010 ZRNJE

Foto: Ivo Lorenčič 1 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

ZA PRIHODNOST Pogovor z novim županom občine Cerkvenjak Marjanom Žmavcem NOV ŽUPAN IN OBČINSKI SVET SKRB ZA LJUDI

Občinski svet občine Cerkvenjak je na 1. redni seji 3. 11. V našem občinskem glasilu Zrnje iz Cerkvenjaka je že običaj, 2010 potrdil mandate novoizvoljenih svetnikov in župana da je v vsaki številki objavljen pogovor z županom. In tako je Občinska volilna komisija (Boris Veberič – predsednik, tudi prav. V malih občinah je župan dejansko daleč najbolj Anica Borko, Sonja Gregorec, Danijel Kuri, Franc Kocuvan celovito informiran človek, saj male občine nimajo tako kot in Alojz Zorko) je predstavila poročilo o izidu volitev članov velike armade uradnikov, ki bi skrbeli vsak za svoj resor. občinskega sveta in župana 10. in 24. oktobra 2010. Občinski V malih občinah je župan skupaj z direktorjem občinske svet je na predlog mandatne komisije za potrditev mandatov uprave gonilna sila vsega, kar se dogaja v kraju in občini. članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana V upravnem in političnem pogledu je župan pravzaprav edini (Mirko Žmavc – predsednik, Irena Kozar in Roman Ploj) celovito informiran. In prav je, da nam, ki rezultate njegovega potrdil mandate novoizvoljenim članom občinskega sveta dela in dela maloštevilne občinske uprave uživamo, vsakega občine Cerkvenjak, ki so bili izvoljeni na lokalnih volitvah: pol leta poroča in pove, kako bo občina reševala probleme, ki nas tarejo v vsakodnevnem življenju. Vendar pa bodo, 1. Andrej Kocbek, spoštovani bralci, moja vprašanja, ki jih aktualnemu županu roj. 10.2.1970, stanujoč Peščeni Vrh 31a, 2236 Cerkvenjak že od ustanovitve občine zastavljam v imenu vas vseh, tokrat 2. Marija Firbas, malce drugačna. Morda se boste vprašali, zakaj? Zato, ker roj. 21.10.1960, stanujoča Cenkova 6, 2236 Cerkvenjak ima v državah z razvito demokracijo, kamor kljub vsem 3. Jože Kokol, težavam, na srečo, sodi tudi naša država, vsakdo, ki so ga roj. 8.3.1961, stanujoč Andrenci 22, 2236 Cerkvenjak ljudje izvolili na katerikoli odgovoren položaj, sto dni časa, da v miru začne z delom in se izkaže. Zato se tokrat z novim 4. Jože Gregorec, županom občine Cerkvenjak Marjanom Žmavcem, ki je roj. 27.4.1963, stanujoč Čagona 68, 2236 Cerkvenjak nasledil Jožeta Kranerja, ki je občini Cerkvenjak županoval 5. Sonja Mauko, od njene ustanovitve dvanajst let, nismo pogovarjali o roj. 29.10.1966, stanujoča Vanetina 13, 2236 Cerkvenjak konkretnih problemih, ki nas vse skupaj tarejo, temveč o 6. Irena Kozar, perspektivah našega kraja in občine. Njegovo razmišljanje roj. 3.10.1970, stanujoča Cogetinci 80, 2236 Cerkvenjak o tem in o perspektivah sveta med Dravo in Muro pa je tako in tako pomenljivo, saj pedagog Marjan Žmavc že dolgo vodi 7. Mirko Žmavc, Slovenskogoriški forum, ki si prizadeva združiti razumnike iz roj. 17.9.1963, stanujoč Cogetinci 76, 2236 Cerkvenjak te regije. Cerkvenjačanke in Cerkvenjačani so na tokratnih 8. Roman Ploj, volitvah za župana izvolili razumnika, ki je že vrsto let vpet roj. 25.5.1956, stanujoč Smolinci 88, 2236 Cerkvenjak v prizadevanja za razvoj celotnih Slovenski goric.

V drugem krogu rednih volitev je bil za župana občine je vidite perspektivo Cerkvenjaka? Cerkvenjak izvoljen Marjan Žmavc, KHvala za vprašanje. Preden pa nanj odgovorim, bi se roj. 22.11.1959, stanujoč Cogetinci 76 b, 2236 Cerkvenjak. rad zahvalil vsem volivkam in volivcem v občini Cerkvenjak, ker so me tako prepričljivo izvolili za župana. Priložnosti, da Občinski svet občine Cerkvenjak je imenoval tudi Komisijo bi se jim zahvalil, doslej še nisem imel, zato mi dovolite, da za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine za to izkoristim ta intervju. Volivci so mi zaupali pomembno Cerkvenjak v sestavi: Mirko Žmavc – predsednik, Irena dolžnost. Po svojih najboljših močeh se bom trudil, da jo bom Kozar – članica in Roman Ploj – član. opravljal tako, kakor si Cerkvenjačanke in Cerkvenjačani želijo.

aj si občanke in občani želijo, vam verjetno ne bo Ktežko ugotoviti, saj potrebe in interese kraja in občine poznate, kot se temu reče, »v dušo«. Tukaj ste se rodili, tukaj ste hodili v šolo in skupaj z vrstniki odraščali, tukaj ste bili dolgo vrsto let pedagog, ki je vzgajal nove rodove in jih ob tem spoznaval in sooblikoval. Vse življenje živite v Cerkvenjaku. Na neki način ste že doslej vplivali na razvoj kraja, saj je vzgoja mladih, to vemo vsi, ena od najpomembnejših reči v življenju vsakega človeka. Tako je. Prav ste povedali, ko ste rekli, da živim s krajem. Konstitutivna seja OS občine Cerkvenjak Vedno sem se trudil delati v njegovo korist, zlasti v civilni E. P.

2 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

sferi. Nisem imel zvenečih funkcij, priseljenec prilagodil našim običajem, vendar sem se kot človek in pedagog kar ne bo težko, saj smo tukaj doma trudil delati za dobrobit kraja. Pri tem široki ljudje, ki spoštujemo različnost. pa sem imel vedno v mislih bogato tradicijo našega kraja. Cerkvenjak sicer erjamete v to, da se bodo v občino ni bil nikoli pretirano bogat kraj, imel VCerkvenjak ljudje priseljevati? pa je duhovno in kulturno bogastvo, Da. Občina bo za to veliko ki ga moramo razvijati naprej. Zaradi storila. Prizadevanja za dostop do centralizacije sredstev v državi in bivši širokopasovnega interneta so že v nekdanji enotni občini Lenart je bil teku. Cestna infrastruktura je dokaj Cerkvenjak marsikdaj na stranskem urejena. Tu mislim na avtocesto in na tiru, vendar pa je bil vedno pomembna cestno infrastrukturo v občini. Skratka, duhovna in kulturna sila napredka da ne dolgovezim, tukaj, na podeželju, celotnih Slovenskih goric. To tradicijo moramo storiti vse, da bodo ljudje moramo nadaljevati. deležni vsega, kar ponujajo urbana središča. Vendar pa bodo tukaj imeli idim, da ste ponosni na dosedanji še več kot v mestih – čudovito naravno Vrazvoj Cerkvenjaka in vseh krajev okolje in prijazne ljudi. Verjamem, da ter ljudi, ki sodijo v sedanjo občino. bo to pritegnilo ravno tisti del ljudi iz Res je. Čeprav smo pri delitvi sredstev urbanih središč, ki je ekološko in tudi v tej državi marsikdaj ostali bolj nasploh najbolj ozaveščen. kratkih rokavov, smo Cerkvenjačanke in Cerkvenjačani veliko storili. Na to avzemate se za nove gradbene samo upravičeno lahko ponosni. Pa še Zparcele v občini Cerkvenjak, ki naj to moram reči – trudil se bom, da bi Marjan Žmavc: bi privabile zlasti mlade družine. Kako delitev sredstev tako preuredili, da bi Razvijajmo bogato si to predstavljate? Bodo te parcelo tudi za nas prišli boljši časi. tradicijo naših krajev! v centru občine ali se bo nadaljevala razpršena poselitev? prostite, malce sva zašla. Vrniva se na moje prvo Za Slovenske gorice je značilna razpršena poselitev po Ovprašanje. Kako vidite perspektivo Cerkvenjaka? slemenih, ki daje tem krajem tudi poseben pečat. Našim Naš največji problem je demografski problem. Že petdeset let krajem ta razpršena poselitev daje lep videz, dejansko pa se prebivalstvo pri nas zmanjšuje. Oprostite, da rečem tako je nekoliko dražja, saj terja velika vlaganja v infrastrukturo, direktno – imamo negativno bilanco med novorojenimi in torej v vodovod, ceste, kanalizacijo, električno napeljavo, umrlimi. To je dejstvo. V pol stoletja se je število prebivalcev telekomunikacijsko omrežje in podobno. Vse kar človek zmanjšalo za 300 do 400 ljudi. To je veliko, saj je vsak človek enaindvajsetega stoletja potrebuje, mora imeti tudi v dragocen. To moramo spremeniti. razpršeni poselitvi v Slovenskih goricah. Žal pri nas vsakdo tega še nima. Vendar pa si bomo na občini prizadevali, da bi ako? te dobrobiti civilizacije tudi v naši občini lahko užival vsak KObčina si bo po svojih močeh prizadevala za izboljšanje občan. Tako vidim svojo nalogo. Občani občine Cerkvenjak kakovosti življenja v celotni občini Cerkvenjak. Preprosto morajo biti enakovredni občanom v drugih občinah, denimo moramo zagotoviti takšne pogoje življenja, da bodo mladi v Mariboru in Ljubljani. Tukaj moramo misliti na vse občane, iz naše občine ostajali v njej in da bomo privabili k nam tudi ne glede na to, v katerem kraju v občini živijo. mlade ljudi od drugod. Zato je pomembno, da zgradimo nov vrtec, da zagotovimo dobre pogoje za uspešno delovanje eliko ste že povedali o tem, kaj namerava za boljše osnovne šole, da izboljšamo prometno infrastrukturo, da Vživljenje v občini Cerkvenjak storiti občina. Kaj pa po primerni ceni zagotovimo nove gradbene parcele in lahko, po vašem mnenju, za to storijo občani sami, vsak da storimo druge korake, ki bodo v našo občino privabile sam zase? mlade družine. Če si bodo pri nas mladi ljudje ceneje in lažje Že doktor Trstenjak piše, da smo prebivalci Slovenskih goric zgradili hišo kot v Ljubljani in Mariboru, bodo prišli sem, široki in gostoljubni ljudje, ki radi pomagajo vsakomur. saj je življenje v sonaravnem okolju Slovenskih goric mnogo Hkrati pa smo skromni in delovni, in v tem je naša veličina. lepše kot v večjih urbanih središčih. Takšni, kot smo, moramo ostati. Z odprtim srcem moramo sprejemati ljudi, ki si jih prizadevamo privabiti v našo občino. e vas prav razumem, bi morali biti v občini Cerkvenjak Če bo prebivalstvo naše občine padlo pod dva tisoč ljudi, se Čveseli vsakega novega, kot se jim po domače reče, naši občini in razvoju naših krajev ne bo pisalo dobro. Mi, »prišleka«? preprosto rečeno, priseljence potrebujemo. Odseljevanja pa Absolutno. Prosim, napišite, da bomo vsakega novega si ne smemo več dovoliti. občana veseli, ne glede na to, od kod bo prišel. Lahko je tudi Anglež, saj vemo, da sedaj na Goričkem kupujejo domačije aj bi poleg tega Cerkvenjačankam in Cerkvenjačanom nekateri Angleži. Seveda pa pričakujemo, da se bo vsak novi Kna začetku mandata še položili na dušo?

3 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

Človek danes več velja, če več zna. Zato vsem e vas prav razumem, nameravate več kot v zidove in v Cerkvenjačankam in Cerkvenjačanom, ki so bili že od nekdaj Čmetre asfaltiranih cest vlagati v ljudi? pridni ljudje, želim, da bi vsakdo razvil svoje talente in da Ne. Pomembno je in eno in drugo. Prizadeval pa si bom, da bi se čim bolj usposobil za poklic, ki ga veseli. Več bomo bi Cerkvenjačanke in Cerkvenjačani največ vložili v dobrobit znali, bolj bomo konkurenčni na trgu dela. Lažje bomo našli svojih otrok in mladih generacij. Tu je naša perspektiva. dobro plačano delo in zaposlitev. Številni naši občani so zelo sposobni. Znajo poprijeti za različna dela. To vsakdo pokaže občini Cerkvenjak je tudi sedež župnije Svetega Antona. že doma. Samo poglejte, kako lepo urejene hiše z okolico so V Se kaj vidite z župnikom? v naši občini. Dobro je razvita tudi domača obrt. Dejansko Ravno pred dnevi me je obiskal. Dogovorila sva se, da smo tudi na področju kmetijstva med naprednimi, saj imamo bo sodeloval v občinski komisiji za socialna vprašanja, saj manj intenzivno in bolj ekološko naravnano kmetijstvo. Vse župnijska Karitas veliko pomaga socialno šibkim ljudem, te prednosti, ki izhajajo iz naše bogate tradicije, moramo za kar smo ji lahko vsi hvaležni. Upam, da bomo z roko v izkoristiti. roki pomagali ljudem, ki so se ali se še bodo znašli v socialni stiski. Človek je naše največje bogastvo. tavite torej na znanje? SSeveda. Vendar je znanje tudi tisto, kar vemo in je del akšen pa je vaš odnos do društev, ki držijo pokonci naše bogate tradicije. Zato moramo prisluhniti znanju, ki ga Kživljenje v kraju? imajo naši dedki in babice. Morda bo to, kar lahko danes V proračunu za naslednje leto, ki smo ga že sprejeli v občini, človeku prinese nekaj dodatnega zaslužka, jutri predstavljalo smo sredstva za društva povečali za 37 odstotkov. Seveda pa njegovo osnovno dejavnost. Svet se spreminja. Tradicija in se zavedam, da to ni dovolj, saj veliko povečanje v odstotkih ekologija veljata vse več. Nizozemci odlično tržijo svoje majhnih sredstev ne prinese veliko. lesene cokle. Ribničani po vsem svetu prodajajo suho robo. Zakaj tudi Cerkvenjačanke in Cerkvenjačani ne bi začeli tržiti tistega, kar znamo in kar je naša tradicija?

ako gledate na razvoj gospodarstva v občini? KDejstvo je, da mora velika večina delovno aktivnih ljudi v naši občini hoditi v službe. Od kmetijstva živi samo deset odstotkov prebivalcev. To so dejstva, čeprav je na prvi pogled morda videti, da sodimo med kmetijske občine. Ni res. Povprečna občanka ali občan morata hoditi v službo. Zato tako poudarjam pomen znanja in dobre usposobljenosti. Seveda pa si bomo v občini prizadevali, da bi čim bolj olajšali pogoje poslovanja vsem podjetnikom, ki delujejo v občini. Vsakega smo zelo veseli, saj jih ni mnogo.

orej stavite na domače podjetnike? TVsakemu bo občina pomagala, kolikor je v njeni moči. red dnevi ste opravili primopredajo in prevzeli posle li polagate v industrijsko cono veliko upanja? Pod dosedanjega župana Jožeta Kranerja. Kako sta to APaziti bomo morali, da ne bi k nam pritisnili kakšnih opravila? ekološko spornih dejavnostih, ki jih nočejo imeti v urbanih Korektno. Zavedam se, da je župan delal v pogojih središčih. Vesel sem, da to cono imamo, in tudi, da se nam novoustanovljene občine in kasneje gospodarske krize in pri iskanju investitorjev ne mudi. Vzemimo si čas, da bomo da je na področju razvoja dosegel, kar je bilo v takšnih našli dobre investitorje, ki bodo prispevali k razvoju kraja okoliščinah možno v okviru razpoložljivih sredstev. Sam se in ki bodo predvsem zaposlovali naše občane. Sicer pa bom trudil, da bi v okviru razpoložljivih sredstev dosegli čim me je direktor občinske uprave seznanil, da je leva stran več in da bi bili Cerkvenjačanke in Cerkvenjačani z mojim industrijske cone že kupljena, tako da trenutno prodajamo delom zadovoljni. samo še desno stran. ospod župan, povejte še, kaj občankam in občanom akšno bodočnost torej napovedujete Cerkvenjaku? GCerkvenjaka želite ob prihajajočih praznikih? KOprostite, na to vprašanje vam ne morem odgovoriti. Volivke in volivci so me izvolili za štiri leta. Zato lahko Ob božiču in novem letu želim vsem, da bi jim govorim samo o tem obdobju. V naslednjih štirih letih leto 2011 obogatilo življenje in da bi bili srečni. bomo nadaljevali z izgradnjo infrastrukture, ki se je začela Prazniki pa naj vsem med nami prinesejo čim že v mandatu prejšnjega župana. Posebno pozornost pa nameravam posvetiti izboljšanju pogojev za šport, otroško več radosti. varstvo in osnovno šolstvo. Pomislite: v otroško varstvo v Tomaž Kšela naši občini je vključenih samo 67 odstotkov otrok! Potrebe so mnogo večje.

4 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

Kaj želijo Cerkvenjačankam in Cerkvenjačanom novi člani občinskega sveta in za kaj se bodo zavzemali SKRB ZA LJUDI IN NJIHOV STANDARD

Jeseni je občina Cerkvenjak dobila novi občinski svet in Marija Firbas, SLS: K o t nove občinske svetnike, ki so jih volivke in volivci izvolili na patronažna sestra želim občankam lokalnih volitvah. Ker morajo imeti po načelih, ki veljajo v in občanom, da bi bili zdravi, da demokratičnih državah, vsi funkcionarji sto dni časa, da v bi se med seboj spoštovali, da bi miru začnejo opravljati svoje novo poslanstvo, smo članice prisluhnili drug drugemu in da bi si in člane novega občinskega sveta Cerkvenjak za tokratno med seboj pomagali, kar je ključ do številko Zrnja iz Cerkvenjaka povprašali samo, kaj želijo uspeha. Kot članica v občinskem občankam in občanom ob novem letu in kaj jim želijo svetu si želim, da bi občinski svet oziroma za kaj se bodo zavzemali v naslednjih štirih letih. deloval kot vzorna družina, ki stremi k istim ciljem, ki bodo v Vsi člani in članice novega občinskega sveta so dobro vseh občank in občanov. občankam in občanom občine Cerkvenjak zaželeli Sonja Mauko, SDS: V letu, ki veliko zdravja, prijetne božične praznike in srečno prihaja, naj občanke in občane ter uspešno novo leto. Vsi se Cerkvenjačankam in občine Cerkvenjak spremljajo pozitivne misli, strpnost, Cerkvenjačanom tudi zahvaljujejo za izvolitev. preudarnost in obilica delovnega elana. Želim, da v času mojega Kaj pa jim želijo v naslednjih štirih letih oziroma za kaj se mandata dajejo pobude in tvorno bodo zavzemali v občinskem svetu? sodelujejo v projektih, za katere smo se skupaj zavzeli. Predvsem Jože Gregorec, SDS: V občinskem pa želim vsem obilo zdravja. svetu si bom prizadeval za čim hitrejši razvoj občine. Novi Roman Ploj, SLS: V občinskem občinski svet velikih možnosti za svetu se bom zavzemal za nove programe v prvi fazi ne bo uresničitev programov, ki jih je že imel, saj so nekateri programi začel izvajati prejšnji občinski svet. že v teku in te je seveda treba Sam sem po stažu najstarejši član dokončati. Prizadeval si bom občinskega sveta, saj sem v njem že predvsem za programe, ki bodo v od ustanovitve občine. Prepričan vseh pogledih višali standard ljudi sem, da je ta kontinuiteta v naši občini ter za programe, ki dragocena. V občinskem svetu bodo prispevali k povečevanju se bom tako kot doslej zavzemal števila prebivalcev v občini (širokopasovni internet, urejanje za dobrobit vseh občanov in za gradbenih parcel, reševanje infrastrukturnih problemov in projekte, ki jim bodo prinesli lažje podobno). in boljše življenje. Pri tem se bom zavzemal za enakomeren Andrej Kocbek, izvoljen s podporo razvoj vseh krajev. SDS: V občinskem svetu si bom Mirko Žmavc, SDS: V občinskem prizadeval za transparentno svetu se bom zavzemal za poslovanje in za to, da bi vse programe, ki so povezani z mojo pomembne informacije prišle stroko: za izboljšanje prostorskih do ljudi. K reševanju problemov in drugih pogojev za mlade v vrtcu v zvezi z razvojem bo bolj kot in osnovni šoli, za štipendiranje doslej treba pritegniti tudi mlade. mladih in podobno. To se mi zdi Če bomo želeli, da bodo mladi zelo pomembno, če želimo, da ostali v kraju in se še priseljevali, bodo mladi ostajali v občini in bomo morali skrbeti zlasti za da bodo k nam prihajale mlade komunalno urejanje krajev, za družine. Skrb za infrastrukturo urejanje gradbenih parcel, za cestno infrastrukturo, za je pomembna, vendar moramo vlagati tudi v ljudi. Lepo bi stanovanja in podobno. bilo tudi, če bi uspeli celostno urediti središče Cerkvenjaka in drugih krajev v občini.

5 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

Jože Kokol, izvoljen s podporo SLS: V občinskem svetu se bom zavzemal za dobrobit vseh. Najbolj PRORAČUN OBČINE pa seveda vem, kaj tare ljudi v kraju, kjer sem sam doma: CERKVENJAK ZA problemi s cestno infrastrukturo, meteorne vode, razsvetljava, pločniki, prometna varnost itd. LETI 2011 IN 2012 Podobne probleme imajo tudi V mesecu novembru in decembru letošnjega leta so v drugih krajih, zato jih bomo potekale aktivnosti glede priprave proračunov občine morali čim bolj ažurno reševati. Pri Cerkvenjak za leti 2011 in 2012. Predvidena višina proračuna takšnih, vsakodnevnih problemih, za leto 2011 znaša 2.876.565 € prihodkov in 2.904.967 € je zelo pomembno, da občina reagira čim hitreje. Včasih odhodkov ter 33.500 € odplačila kreditov iz prejšnjih let. lahko samo postavitev enega ogledala bistveno poveča Presežek odhodkov nad prihodki se bo pokril iz naslova varnost v prometu ter prepreči nesrečo. Veliko pozornosti ocenjenega prenosa sredstev na računu iz leta 2010 v višini bomo morali posvetiti tudi skrbi za mlade, pa ne samo za 61.902 €. Višina proračuna za leto 2012 pa znaša 2.545.143 njihovo športno dejavnost, temveč zlasti za štipendije, za € prihodkov in 3.656.143 € odhodkov ter 33.000 € odplačila boljše pogoje izobraževanja in podobno. kreditov iz prejšnjih let. Za pokritje uravnovešenja odhodkov in prihodkov je predvideno zadolževanje v višini 1.1 mio €, Irena Kozar, SDS: V s e m in sicer za izgradnjo vrtca. Največja načrtovana investicija volivcem se iskreno zahvaljujem za leto 2011 je dokončanje izgradnje čistilne naprave in za zaupanje. V občinskem svetu kanalizacije, katere pričetek in prevzete obveznosti so bile se bom trudila zastopati vse v letu 2010. Skupna vrednost investicije znaša 978 tisoč €, prebivalce občine Cerkvenjak. od tega znaša sofinanciranje iz EU 461 tisoč €, lastni delež Pri tem bom podpirala strokovno je torej 517 tisoč € oz. 53 % bruto vrednosti. Od tega bo v utemeljene in zakonite predloge, letu 2010 poravnanih 178 tisoč €, v letu 2011 pa glavnina za katere bom prepričana, da bodo v višini 800 tisoč €. V letu 2011 načrtujemo tudi pričetek prispevali k razvoju naše občine in izgradnje športno-rekreacijskega centra v Kadrencih in h kvalitetnemu življenju v njej za dokončanje v letu 2012. Skupna vrednost investicije je vse generacije. Prepričana sem, da ocenjena na 445 tisoč € ter 55 tisoč € za odkup manjkajočih so uspehi možni, če smo občani zemljišč. Eden izmed večjih projektov, ki je načrtovan v letu složni, pogumni in dobronamerni. Pri delu v občinskem svetu 2011, je tudi pričetek izgradnje pločnikov ob regionalni cesti bom vesela tudi vaših predlogov. Cerkvenjak–Kadrenci in v letu 2012 Cerkvenjak–Brengova, T. K. katerega skupna vrednost je ocenjena na 500 tisoč €, od česar pričakujemo sofinanciranje iz sredstev EU v višini 311 tisoč € oz. 62 % bruto vrednosti. V letu 2012 je načrtovana izgradnja vrtca, katerega projektantska ocena znaša 1,7 mio €, od tega pričakujemo 572 tisoč € sofinanciranja iz Ministrstva za šolstvo. Glede na visok znesek investicije v izgradnjo čistilne naprave s kanalizacijo in izgradnjo vrtca ter vseh doslej naštetih projektov je jasno, da se bo izvedba drugih manjših projektov, predvsem kar zadeva cestni program, malce zamaknila. V letu 2011 še načrtujemo izgradnjo pomožnega objekta pri arheološkem parku, katerega vrednost je ocenjena na 43.500 €, projekt bo sofinanciran tudi iz sredstev državnega proračuna v višini 33 % (Ministrstvo za kmetijstvo) ter ureditev naselja Cogetinci z izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave, katerega vrednost znaša 125 tisoč €,od tega 70 tisoč € sofinancira prav tako Ministrstvo za kmetijstvo. V letu 2011 je načrtovana tudi sanacija dveh plazov kot posledica neurja v letu 2009, in sicer plaz v Brengovi, ki onemogoča dostop do stanovanjske hiše pri Vršičevih, ter plaz na lokalni cesti Kraljevci–Smolinci–Gabernik, slednji, v kolikor bo izvedbo sofinancirala tudi občina Sv. Jurij ob Ščavnici, na zemljišču katere se plaz nahaja. V letu 2012 načrtujemo še ureditev razglednega stolpa na gasilskem domu. V manjšem obsegu načrtujemo tudi modernizacijo dveh krajših odsekov cest, sofinanciranje modernizacije individualnih priključkov in malih čistilnih naprav. Proračuna za obe leti sta zalo

6 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

NOV ŠPORTNI CENTER V CERKVENJAKU

V občini je izgradnja ustreznega športnega rekreacijskega centra (ŠRC) za najrazličnejše športe prepotrebna, kajti trenutno športne aktivnosti (nogomet) izvajajo na obstoječih igriščih in spremljajočih objektih, ki v veliki meri ne ustrezajo normativom in zahtevam. Prav to stanje in razmere so bili glavni razlog za odločitev, da se v najkrajšem možnem času pristopi k celoviti rešitvi z izgradnjo ustreznega športno rekreacijskega centra, ki bi v celoti odpravil vse pomanjkljivosti in omogočil izvajanje raznovrstnih skupinskih in individualnih športnih aktivnosti športnih klubov, OŠ Cerkvenjak ter občanov občine Cerkvenjak. Že od začetka letošnjega leta se aktivno izvajajo aktivnosti za realizacijo tega projekta, za kar je že v zaključni fazi izdelave projektna dokumentacija za pridobitev GD in izvedbo del (PZI). V teku je postopek odkupa zemljišč za širitev površin za igrišča ter površin za parkirišča. Projekt ureditve ŠRC Cerkvenjak je uvrščen v proračun občine investicijsko naravnana, saj znaša delež investicij za leto 2011 Cerkvenjak že za leto 2011 in bo takoj po pridobitvi ustreznih kar 60 % in v letu 2012 68 % celotnih odhodkov proračuna dovoljenj in po opravljenem razpisu za izbor izvajalca tudi skupaj z predvidenim zadolževanjem. realiziran. Dejstvo pa je, da je potrebno zagotavljati tudi sredstva za izvajanje in financiranje vseh drugih obveznih nalog občine, kot so predšolska vzgoja, nemoteno izvajanje osnovnošolskega izobraževanja, domsko varstvo invalidnih in ostarelih oseb, socialno varstvo, protipožarna dejavnost – gasilstvo, prostorsko planiranje, kmetijstvo, mrliški ogledi in obdukcije, zdravstveno zavarovanje za brezposelne ter sredstva za delovanje vseh organov občine in občinske uprave. Zagotovljena so tudi sredstva za delovanje vseh aktivnih društev in organizacij ter vzpodbujanje turizma, kulture, športa in drugih aktivnosti v naši občini. Skupaj s proračunoma za leti 2011 in 2012 občinski svet potrjuje tudi Načrt razvojnih programov občine Cerkvenjak za naslednja 4 leta, v katerega so vključene investicije, ki prinašajo napredek in razvoj celotnemu območju občine Cerkvenjak Vrednost projekta se ocenjuje na cca. 0,5 mio EUR in bo predvsem na področju varstva okolja, predšolske vzgoje predstavljal precejšen zalogaj za občinski proračun. in osnovnošolskega izobraževanja ter športa z izgradnjo Projekt obsega: tribune s cca. 250–300 sedeži s potrebnim večnamenske športne dvorane in telovadnice, predvidoma spremljevalnim objektom okvirno bruto tlorisnih dimenzij v letih 2013 in 2014. 29 m × 7 m v pravokotni izvedbi. Izvedena bosta dva vhoda Simona Kramberger, dipl. ekon., v slačilnice, eden na SZ strani, drugi na JV strani po AB višja svetovalka za proračun in družb. dej. stopnišču. Objekt bo delno vkopan v hrib ob obstoječem travnatem nogometnem igrišču. Objekt bo etažnosti: P+N. Streha športnega objekta bo enokapnica, krita s trapezno pločevino. Okna v pritličju predvidenega objekta bodo troslojno zastekljena, srednje velika, pokončna. V pritličju na nivoju igrišča se uredijo slačilnice s tuši in sanitarijami za dve ekipi, prostor za delegate in sodnike s tuši in sanitarijami, klubski prostor, prostor za prvo pomoč, orodje ter dve shrambi. V nadstropju se uredijo sanitarije pod tribunami za moške in ženske. Iz tribun se uredi dostop v VIP-ložo, ki bo nad sanitarijami in služi za napovedovanje tekem. Fekalna kanalizacija se priključuje na obstoječo javno kanalizacijo, ki je že zgrajena na južnem delu obstoječega travnatega igrišča.

7 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

Meteorne vode s streh in utrjenih površin se po čiščenju v tudi sprejel občinski proračun za leto 2011 in 2012, v okviru peskolovilnikih speljejo z obstoječim kanaliziranjem v bližnji katerega je za leto 2012 predviden tudi pričetek izgradnje potok. Prav tako se uredi priključek na javno vodovodno, novega vrtca. Investicija, ki je uvrščena v proračun za leto električno in telekomunikacijsko omrežje. 2012, znaša v ocenjeni vrednosti prek 1,7 mio EUR. Uredi se tudi atletska steza, travnato igrišče za veliki Načrtuje se, da bi bil najkasneje v letu 2013 novi vrtec nogomet, pomožno vadbeno travnato igrišče, igrišča za tenis dokončan in pripravljen za vselitev in uporabo. in odbojko na mivki, vse v obsegu s prostorskimi možnostmi Novi vrtec bo sicer umeščen neposredno na mesto ter s predhodno nivojsko ureditvijo terena z zemeljskimi obstoječega, ki bo v času gradnje v celoti porušen. V času masami od izkopa brežine za izgradnjo prostorov s tribunami. gradnje novega vrtca bo tako dejavnost vrtca začasno Prav tako se uredijo parkirišča za avtomobile (cca. 200 preseljena na ustrezno nadomestno lokacijo. parkirnih mest). Obstoječa občinska cesta se prestavi na Občinska uprava, župan, občinski svet ter vodstvo OŠ in severni del parkirišča. vrtca Cerkvenjak vlagajo vse napore v to, da bo prepotrebna Projekt ureditve ŠRC Cerkvenjak, ki se je v preteklem investicija realizirana v najkrajšem možnem času, ob čemer obdobju pripravljal in čakal na svojo realizacijo, je tik pred pa je potrebno upoštevati zelo veliko investicijsko vrednost uresničitvijo. Predstavljal bo zelo veliko pridobitev predvsem samega projekta. za šport na širšem območju Slovenskih goric. GRADNJA NOVEGA VRTCA V AKTIVNA PRODAJA ZEMLJIŠČ CERKVENJAKU IN POSTOPNO ODPIRANJE DEJAVNOSTI V POSLOVNO – Od pomladi letošnjega leta je občina v sodelovanju z OŠ in vrtcem aktivno pripravlja vse potrebno za prepotrebno OBRTNI CONI (POC) CERKVENJAK posodobitev (novogradnjo) vrtca v Cerkvenjaku. Obstoječi V zvezi s POC Cerkvenjak je bilo v preteklosti že veliko objekt nikakor ne ustrezna novim normativom za delovanje narejenega in napisanega. V tem prispevku bo govor predvsem vrtcev, prav tako se kaže resna potreba po razširitvi vrtca na o postopnem odprtju obrtne cone. vsaj štiri oddelke. Trenutno so delujoči trije oddelki in sicer dva v vrtcu in en v prostorih OŠ. V kolikor se bo nadaljeval V maju 2009 je bil objavljen prvi razpis za prodajo komunalno trend povečanja potreb po mestih vrtcu, bo potrebno opremljenih zemljišč zainteresiranim investitorjem, ki je bil temeljito razmisliti o prioritetah in s tem realizaciji tiste uspešno zaključen v prvi polovici junija. Glede na razmere v investicije, ki jo mogoče Cerkvenjak v tem trenutku še najbolj gospodarstvu zaradi svetovne gospodarske krize se v prvem potrebuje. Kot kažejo informacije o pogojih pričakovanega razpisu ni pričakovalo velikega povpraševanja, vendar je razpisa MŠŠ pa se odločitev zdi popolnoma logična in kljub temu uspela prodaja dveh zemljišč. S prodajo zemljišč praktično edina možna. je glavni namen pridobiti čim več novih delovnih mest in iz Za namen pridobitve ustrezne idejne rešitve oz. idejne tega razloga za občino ni poglavitna takojšnja »razprodaja« zasnove je bil v sodelovanju z OŠ in vrtcem s strani občinske zemljišč, temveč pridobitev investitorjev z dobro poslovno uprave izveden javni natečaj za izbor ustrezne idejne rešitve strategijo ter ustrezno dejavnostjo in namenom odpiranja ter pripravo vse ostale potrebne projektne (PGD, PZI) in dejavnosti v kratkem času in s tem z novimi zaposlitvami investicijske (DIIP in IP) dokumentacije. Spomladi letos je tudi za občane Cerkvenjaka. bila tako izbrana idejna zasnova vrtca, ki je v svoji zasnovi V drugem, še odprtem razpisu, so bile prodane še štiri zelo moderen in praktičen ter arhitekturno zelo dovršen dodatne parcele, tak da je celotna leva polovica zemljišč že izdelek. prodana. Trenutno se aktivno izvajajo aktivnosti in pomoč Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega investitorjem za pridobitev gradbenih dovoljenj za dva dovoljenja (PGD) je bila izdelana v avgustu, ko je bila na UE nova objekta v coni. Z investitorji je postavljen skupni cilj, Lenart podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. in sicer odprtje 35 delovnih mest do septembra 2011, kar Trenutno je v zaključni fazi pridobitev gradbenega pa bi pomenilo uspešno izpolnitev načrtov kljub še vedno dovoljenja in dokončanje projekta za izvedbo del (PZI). trajajoči in zaostreni gospodarski krizi. Občinski svet občine Cerkvenjak je v mesecu decembru Ob vseh navedenih aktivnostih pa je nujno, da s skupnimi močmi pridobimo čim več zainteresiranih investitorjev za odkup komunalno opremljenih zemljišč, kajti s tem bi se v čim krajšem času lahko v celoti realiziralo delovanje bodoče POC Cerkvenjak.

Vsi zainteresirani investitorji so vabljeni, da kontaktirajo občinsko upravo in župana občine Cerkvenjak. Z veseljem jim bodo pojasnjeni vsi pogoji nakupa zemljišča in odprtja dejavnosti v POC Cerkvenjak.

Takšen bo videz novega vrtca v Cerkvenjaku

8 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

V letu 2010 je bila uspešno zaključena I. faza, ki obsega dograditev obstoječe ČN, in že pričeta II. faza, ki pa predvideva izgradnjo cca. 2,2 km kanalizacijskega kanala. Invesicija bo izpolnjevala vse zastavljene cilje in se utemeljuje z naslednjim: • Vzpostavitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za cca. 1240 populacijskih enot – PE naselij Andrenci, Cerkvenjak in Stanetinci, • izgradnja 2,2 km kanalizacijskega sistema in povečanje kapacitete ČN za 1085 PE, • velik delež sofinanciranja investicije, kar pospeši izvedbo investicije, • zmanjšanje onesnaževanja okolja, vodotokov, DOGRADITEV ČN CERKVENJAK IN • reševanje problema odvajanja padavinskih odpadnih vod IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA z javnih in zasebnih površin, • izboljšanje življenjskega in bivalnega standarda prebivalcev KANALA naselij in širše občine Cerkvenjak, ipd.

Investicija, ki jo občina zelo težko izpelje brez sofinanciranja v obliki nepovratnih sredstev, bo prinesla številne družbene koristi. Investicija bo pripomogla k razvoju občine Cerkvenjak in celotne podravske regije, zato je bilo zavzeto jasno stališče, da je naložba smiselna in upravičena. »Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih Mag. Vito KRANER, mag. jav. upr. potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj Direktor občinske uprave regij, prednostne usmeritve Regionalni razvojni programi«.

V občini Cerkvenjak je v teku investicija Dograditev Investicijo sta na novinarski konferenci 9. julija čistilne naprave in izgradnja kanalizacijskega kanala v predstavila župan Jože Kraner in projektni vodja mag. naseljih Andrenci, Cerkvenjak in Stanetinci. Z njo se bo Vito Kraner. Po predstavitvi projekta so s predstavniki bistveno prispevalo k reševanju problematike odvajanja in izvajalcev del, to je Komunala Slovenske gorice, d. o. čiščenja odpadnih voda za cca 1240 populacijskih enot – PE. o., podpisali pogodbo za izvedbo zahtevne naložbe. Investicija zajema povečanje kapacitete ČN od sedanjih Pogodba zajema dograditev obstoječe čistilne 415 PE na 1500 PE, to je 1085 PE ter izgradnjo cca. 2,2 km naprave in povečanje njenih kapacitet za čiščenje kanalizacijskega kanala. odpadnih voda ter izgradnja kanalizacijskega kanala Vrednost investicijskih del znaša 977.035 €. Investicija se za dele naselij Cerkvenjak, Stanetinci in Andrenci v bo izvajala v letih 2010 in 2011. občini Cerkvenjak. Investicija se sofinancira iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v skupni višini 462.112 €, kar predstavlja 47 % investicijske vrednosti.

Podpis pogodbe z izvajalci gradbenih del za dograditev čistilne naprave in kanalizacije v Cerkvenjaku L. K. Dograditev čistilne naprave

9 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

ZIMSKA SLUŽBA

OBSEG / IZVAJANJE INVESTICIJE INVESTICIJA 2010/2011 OBSEG INVESTICIJE STANJE IZVAJANOSTI

MODERNIZACIJA - ODSEKI: Zimska služba obsega sklop dejavnosti

- SKLOP 1: Modernizacija JP 703 621 Župetinška in opravil, potrebnih za omogočanje graba–Zorko–Gomzi–Brezovjak - SKLOP 2: Modernizacija JP 703 603 ANDRENCI - ZAKLJUČENO prevoznosti cest in varnega prometa BORKO - SKLOP 3: Preplastitev JP 703 560 Peščeni vrh– v zimskih razmerah. Zimske razmere Andrenška graba in ureditev krožišča - SKLOP 4: Lokalne sanacije in preplastitev celotne nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih širine LC 203 380 Smolinci - Novinci in JP 703 630 Smolinški Vrh–Ploj–Ritlop pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko UREDITEV PLOČNIKA OB REGIONALNI USKLAJEVANJE ogroženo nemoteno odvijanje prometa. CESTE, PLOČNIKI, CESTI R II 439: DOGOVORA O IZVEDBI Z 1. Izvedbeni program zimske službe PARKIRIŠČA: DRSC - IZVEDBA DEL – PLOČNIKI smeri določa, kako se v času od 15. novembra NAČRTOVANA IZVEDBA V tekočega leta do 15. marca naslednjega - Cerkvenjak–Peščeni Vrh in LETU 2011 leta izvaja zimska služba in vzdržujejo NAČRTOVANA IZVEDBA ŠE ceste ter kako se izvedejo pripravljalna - Cerkvenjak–Brengova PO LETU 2013 dela. Zimska služba je načrtovana v - UREDITEV CESTE IN PLOČNIKOV OB V IZVAJANJU okviru povprečnih zimskih razmer, R III 747 V COGETINCIH ki ustrezajo dolgoletnemu povprečju, 2. VODOVOD: - IZGRADNJA VODOVODA VANETINA kar pomeni 6 akcij čiščenja snega ZAKLJUČENO (II. FAZA); (ob povprečni debelini snega 10– ZAKLJUČENO - DOGRADITEV ČISTILNE NAPRAVE 15 cm) in 20 akcij posipanja proti 3. KANALIZACIJA: NAČRTOVANA IZVEDBA poledici. Predmet zimske službe so - IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA KANALA V LETU 2011 vse kategorizirane ceste, skladno z Odlokom o kategorizaciji občinskih V IZVAJANJU - PRODAJA ZEMLJIŠČ 4. OBRTNA CONA: cest v občini Cerkvenjak (MUV 25-09). - KOMUNALNO OPREMLJANJE – ZAKLJUČENO Zaradi boljše organizacije dela in IZVEDBA DEL (III. FAZA). racionalnejše uporabe mehanizacije PRIDOBLJENO GRADBENO - REKONSTRUKCIJA OŠ IN DOVOLJENJE – PRIČAKOVANJE smo na vozila za prihodnja obdobja IZGRADNJA VEČNAMENSKE OSNOVNA ŠOLA IN RAZPISA MŠŠ montirali sledilne (telematične) 5. ŠPORTNE DVORANE VRTEC: PRIPRAVA PROJEKTNE IN naprave, ki so nameščene v vsakem INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE - DOGRADITEV VRTCA - PRIČAKOVANJE RAZPISA MŠŠ vozilu in shranjujejo lokacijo, hitrost, smer vozila vsako sekundo in jo glede JAVNA - IZGRADNJA JR V NASELJIH 6. ZAKLJUČENO na režim delovanja shranjujejo v sistem. RAZSVETLJAVA: PEŠČENI VRH, ČAGONA, SMOLINCI, COGETINCI V občini Cerkvenjak smo v predhodnem letu 2009/2010 poskrbeli ARHEOLOŠKI PARK - UREDITEV PARKA S ZAKLJUČENO – PARK JE 7. POVEZOVALNIMI POTMI IN ODPRT za vzdrževanje ceste v dolžini 67,17 km. »RIMSKO GOMILNO NASTREŠKOM Posip smo izvajali na lokalnih cestah GROBIŠČE« ZAKLJUČENO – - UREDITEV PARKIRIŠČA IN in javnih poteh v skupni dolžini 60,59 PARKIRIŠČE JE ODPRTO17 DOVOZNE POTI km in za te porabili 153 m3 posipnega Mag. Vito KRANER, mag. jav. upr. materiala. Čiščenje snega smo izvajali

Mag. Vito KRANER, mag. jav. upr. Direktor občinske uprave na lokalnih cestah in javnih poteh v Direktor občinske uprave skupni dolžini 67,17 km. Tako je skupni strošek zimske službe (CPM, d. d., + Storitve s kmetijsko mehanizacijo Danijel Kuri) za obdobje 2009/2010 je ZIMSKA SLUŽBA 2010/2011 znašal 37.590 evrov.

Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi zimskih pojavov (sneg, poledica in drugo) lahko ogroženo nemoteno odvijanje prometa.

Izvedbeni program zimske službe določa, kako se v času od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta izvaja zimska služba in vzdržujejo ceste ter kako se izvedejo pripravljalna dela. Zimska služba je načrtovana v okviru povprečnih zimskih razmer, ki Foto: I.L. ustrezajo dolgoletnemu povprečju, kar pomeni 6 akcij čiščenja snega (ob povprečni debelini snega 10–15 cm) in 20 akcij posipanja proti poledici. Predmet zimske službe so vse kategorizirane ceste, skladno z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v10 občini Cerkvenjak (MUV 25-09).

Zaradi boljše organizacije dela in racionalnejše uporabe mehanizacije smo na vozila za prihodnja obdobja montirali sledilne (telematične) naprave, ki so nameščene v vsakem vozilu in shranjujejo lokacijo, hitrost, smer vozila vsako sekundo in jo glede na režim delovanja shranjujejo v sistem.

V občini Cerkvenjak smo v predhodnem letu 2009/2010 poskrbeli za vzdrževanje ceste v dolžini 67,17 km. Posip smo izvajali na lokalnih cestah in javnih poteh v skupni dolžini 60,59 km in za te porabili 153 m3 posipnega materiala. Čiščenje snega smo izvajali na lokalnih cestah in javnih poteh v skupni dolžini 67,17 km. Tako je skupni strošek zimske službe (CPM, d. d., + Storitve s kmetijsko mehanizacijo Danijel Kuri) za obdobje 2009/2010 je znašal 37.590 evrov.

18

22. DECEMBER 2010 ZRNJE SANACIJA

OBČINSKIH CEST V letu 2010 smo realizirali modernizacijo PO IZGRADNJI AVTOCESTE na odsekih cest, ki so bili zajeti v načrtu razvojnih programov za leto 2010. Tako smo modernizirali tri makadamske odseke V letu 2010 smo po izgradnji avtoceste pristopili k sanaciji cest in opravili tri preplastitve: občinskih cest, ki so bile zaradi težkega tovornega prometa poškodovane v takšni meri, da je bilo potrebno pristopiti na 1. Modernizacija javne poti Andrenci – Borko ( JP 703-603) posameznih odsekih k rekonstrukciji vozišča. v dolžini 215 m. Ker je bil obseg sanacij odvisen od dokazovanja 2. Modernizacija javne poti Župetinška graba – Zorko – poškodovanosti posameznih odsekov, smo sestavili komisijo, Gomzi - Brezovjak ( JP 703 620) v dolžini 527 m. ki je zastopala občino Cerkvenjak na pogajanjih. Tako smo po 3. Modernizacija javne poti Čagona – Lorenčič – Hrčki Vrh 5 sestankih, ki jih je sklicala komisija, opravičili (do SCT, d. – Sp. Čagona (JP 703-680) v dolžini 210 m. d., kot glavnega izvajalca del na trasi avtoceste in zastopnika nadzora DDC, d. o. o.) obseg poškodb na javnih poteh in 4. Sanacija in preplastitev javne poti Peščeni Vrh – lokalnih cestah. Andrenška graba (JP 703 560) v dolžini z ureditvijo Dela na sanacijah je izvajalo podjetje SCT. Odprava križišča 952 m. nastalih poškodb na voziščnih konstrukcijah je bila odvisna 5. Lokalne sanacije in preplastitev LC 203 308 in JP 703 630 od obsega poškodb. Tako smo po saniranju poškodb skupno Smolinski Vrh – Ploj – Ritlop v dolžini 490 m. preplastili 4.231 m cest v površini 15.418,50 m2 ter na 6. Razširitev z preplastitvijo lokalne ceste Brengova – Sp. saniranih odsekih uredili odvodnjavanje in bankine. Čagona – Drbetinci LC 203 400 v dolžini 1401 m. Rekonstrukcija vozišča na regionalni cesti R III 747 Lenart–Sv. Trojica–Cogetinci–Spodnji Ivanjci, v dolžini Skupna dolžina vseh odsekov 3795 m. 1.470 m, bo izvedena v sklopu izgradnje pločnika v naselju Cogetinci. Izvajalca, ki sta izvajala dela na posameznih odsekih, sta SCT, d. d., ki izvaja dela na štirih odsekih, in CPP, d. d., na dveh odsekih. Izvajalca del sta bila izbrana kot najugodnejša ponudnika na javnem razpisu. Na odsekih, kjer je izvajal dela SCT, so se dela izvajala na podlagi projektov g. Ivana Ipše, univ. dipl. inž. grad., ki je bil tudi zadolžen za strokovni nadzor same izgradnje. Na treh odsekih, ki so bili v makadamski obliki, se je izvedla razširitev ter navoz gramoza v ustrezni debelini. Na odseku št. 3 smo vzporedno z gradnjo ceste zgradili avtobusno postajališče z nadstreškom. Na asfaltnih cestah, kjer se je izvedla preplastitev z asfaltno prevleko, smo odvisno od obsega poškodovanosti obstoječega asfalta izvedli na posameznih mestih lokalne sanacije, na katerih se je odstranil asfalt in zamenjal gramoz. Na manj poškodovanih površinah (posedki) so se posamezne neravnine izravnale z nosilno asfaltno maso in nato v celoti preplastile z asfaltno prevleko. Na lokalni cesti LC 203 400, kjer je dela izvajalo cestno podjetje Ptuj – CPP, d. d., je bila izvedena razširitev obstoječe ceste iz 3,0 m na 5,0 m širine asfalta. Prizadevali smo si, da so posamezni odseki izvedeni maksimalno strokovno ter funkcionalno. Marko Kocbek

11 ZRNJE 22. DECEMBER 2010 12. PRAZNIK OBČINE CERKVENJAK

Večdnevno praznovanje zaključili z osrednjo želimo realizirati velike projekte, ki so že pripravljeni ali pa se proslavo in s povorko starih običajev intenzivno pripravljajo. To so večnamenska športna dvorana, izgradnja novega 5-oddelčnega vrtca, za športno rekreativni V občini Cerkvenjak je v času od 11. do 27. junija center v Kadrencih je prav tako naročena projektna potekalo praznovanje 12. občinskega praznika. V tem času dokumentacija in je v zaključni fazi izdelave. Tu so še so se odvijala kulturna, športna in druga dogajanja, ki so projekti za izgradnjo pločnikov in rekonstrukcijo regionalke pritegnila številne občane občine Cerkvenjak. Osrednji del skozi center Cerkvenjaka. Prav tako je v drugi polovici proslave je potekal v nedeljo, 20. junija. letošnjega leta predvidena rekonstrukcija Praznovanje se je pričelo srečanjem regionalne ceste v Cogetincih in obenem pilotov letal, zmajev in padal, odprtjem izgradnja pločnikov. Torej več kot dovolj razstave ročnih del DU Cerkvenjak je pripravljenih projektov za novo in s sv. mašo v cerkvi Sv. Antona, ki vodstvo in naslednjega župana, ki bo brez je bila posvečena prazniku občine mučnih priprav projektov lahko pristopal Cerkvenjak. Po končani maši se je k njihovi realizaciji.« v kulturnem domu odvijala osrednja Ob koncu nagovora se je posebej proslava, ki jo je vodil Peter Kirič. Pred zahvalil vsem sestavam občinskih svetov, proslavo je za prijetno vzdušje pred delovnih teles, predsednikom društev kulturnim domom poskrbel Pihalni in drugim asociacijam civilne družbe v občini. Zahvalil se orkester MOL iz Lenarta z mažoretkami. je sodelavcem občinske uprave, ki so mu korektno stali Proslave v dvorani, v kateri za vse obiskovalce ni bilo ob strani in strokovno opravljali svoje delo. Zahvalil se je prostora, zato so potek proslave predvajali na monitorji tudi poslovnim partnerjem in izvajalcem del. Zahvalil se v avli kulturnega doma, so se udeležili številni gostje: ravnatelju OŠ prof. Mirku Žmavcu za dobro vodenje zavoda poslanci DZ, župani iz sosednjih in prijateljskih občin ter OŠ in korekten ter spoštljiv odnos do občine in župana in drugi gostje. Vseh ni mogoče našteti, povemo pa lahko, da župniku Janku Babiču za prijazen način poosebljanja cerkve le redkokje pride skupaj toliko županov kot na tej proslavi v v odnosih z lokalno skupnostjo. Cerkvenjaku. Navzoče in goste je, kakor je običaj, nagovoril Sledila je podelitev občinskih nagrad, pohval in priznaj. župan občine Cerkvenjak Jože Kraner. V svojem nagovoru je Ker jih je bilo veliko, jih objavljamo posebej . Podelil jih je predstavil dvanajstletno županovanje, ki ga s tem mandatom župan, ki je dobitnikom tudi čestital. V šotoru pa je priznanja zaključuje, saj ne misli več kandidirati na naslednjih volitvah. s področja turizma podelil skupaj z županom predsednik Med drugim je dejal: TD Cerkvenjak Alojz Zorko. Po končani proslavi, ki so jo »Razlogov za praznovanje naše občine je veliko. Leto s svojim nastopom obogatili novoustanovljeni pevski zbor 2010 je še posebej pomembno in prelomno, saj se izteka KD Cerkvenjak, Folklorna skupna Cerkvenjak in drugi, se je 12 let samostojne poti občine Cerkvenjak. Izteka se tudi slavje preselilo pred kulturni dom, kjer je potekala veličastna moj 3. mandat županovanja in hkrati tudi zadnji. V tem povorka, ki je prikazala kmečke in ljudske običaje iz obdobju smo se v občini Cerkvenjak v veliki meri ukvarjali preteklosti. Parado je komentiral predsednik TD Cerkvenjak z izgradnjo infrastrukture na področju prometa, vodovodov, Alojz Zorko; društvo je bilo tudi organizator parade, ki si kanalizacije, čistilnih naprav ter s posodabljanjem kulturne jo je ogledalo veliko obiskovalcev. Slavje se je nadaljevalo infrastrukture, kulturnega doma z avlo, osnovne šole in vrtca, po velikim šotorom na igrišču OŠ Cerkvenjak - Vitomarci. zdravstvenega doma in mrliške veže. V teh 12 letih smo Tam je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Za dobro voljo zgradili 27 km novih vodovodnih linij, 40 km novih asfaltnih pa je poskrbel ansambel Mladi muzikanti. površin, 2 čistilni napravi s pripadajočim kanalizacijskim sistemom, obrtno poslovno cono s komunalno opremo in arheološki park s potrebno prometno infrastrukturo. Tudi manjše posodobitve pločnikov, parkirnih prostorov, sofinanciranje posodobitve posameznih cestnih priključkov do gospodinjstev in izgradnja individualnih malih čistilnih naprav so bile v tem obdobju deležne pozornosti. Naj omenim še športno rekreativni center v Kadrencih, ki trenutno deluje pod začasnimi pogoji do vzpostavitve projektne rešitve, ki je v pripravi. Za vse naštete investicije je občina odkupila tudi cca. 52.000 m2 zemljišč. Šele ko se ozremo v preteklost, vidimo rezultate minulega dela. Moram priznati, da sem nad temi ugotovitvami tudi sam prijetno presenečen in hkrati ponosen, da sem k doseženemu prispeval tudi svoj delež. Tudi v bodoče bo Parada starih ljudskih običajev je pritegnila številne obiskovalce potrebno sodelovanje in zaupanje v novo vodstvo občine, če Ludvik Kramberger

12 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

Prejemniki občinskih nagrad, priznanj in pohval občine Cerkvenjak

ŽUPNIJSKA KARITAS SV. ANTON V SLOV. GORICAH Za zelo pomembne dosežke v zadnjem obdobju na področju kulture je po Decembra 2007 smo v naši župniji ustanovili župnijsko sklepu občinskega sveta Srebrni grb občine Cerkvenjak Karitas. Do te ustanovitve je prišlo, ker smo v naši prejela Folklorna skupina KD Cerkvenjak. skupnosti zaznali vedno več socialno obubožanih družin in Za pomembne enkratne dosežke v zadnjem obdobju posameznikov. Najbolj so nas nagovarjale besede Jezusa in večletno prostovoljno delo ali dosežke na področju Kristusa, ki pravi: »Vera brez del je mrtva vera.« Župnijska društvenih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled Karitas dandanes pomaga 123 osebam. Od tega je 21 družin, občine Cerkvenjak, so Zahvalo občine Cerkvenjak prejeli 17 posameznikov in 3 pari. V letu 2010 je Župnijska Karitas Tomaž Kšela, Vlado Zorko in Daniel Zorko. (ŽK) s pomočjo donatorjev razdelila cca. 1.100 kg oblačil, 600 kg hrane in 300 kg pralnega prahu. Prav tako so pri delitvi Priznanja župana občine Cerkvenjak so bila dodeljena: pomoči poskrbeli za osebno higieno (milo, zobna pasta in Ivanu Tušku – za strokovno pomoč pri nastajanju zobne krtačke ter šampon). Arheološkega parka v Cerkvenjaku, V zavedanju, da je to premalo, se je naša ŽK prijavila na Martinu Rojku – za uspešno vodenje Društva upokojencev razpis EU hrane. Preko tega razpisa smo pridobili in razdelili ter prispevek k razvoju občine Cerkvenjak, 860 kg testenin, 110 kg sladkorja, 440 kg riža, 550 kg moke Feliksu Borku – za strokovno delo in organizacijo in 1.410 litrov mleka. kolesarjenja po mejah občine Cerkvenjak, Za dobavo in kontrolo razdelitve EU hrane skrbi Ministrstvo za kmetijstvo, ki našo ŽK obišče 2–krat letno. družini Kuri – za vsestransko delo in doprinos k razvoju Da so lahko člani Karitas delivci EU hrane in da lahko občine Cerkvenjak, pravilno vodimo birokracijo v zvezi s tem, so morali člani Športno-turističnemu društvu Smolinci – Župetinci – za in članice obiskati določena predavanja (izobraževanje), ki uspehe v društvu in promocijo občine Cerkvenjak, potekajo med letom. Lansko leto so se udeležili treh takšnih Silvi Kozar – za prispevek k družabnim prireditvam in predavanj. promociji občine Cerkvenjak, V tem letu so do sedaj opravili cca. 75 ur prostovoljnega Jožetu Kokolu – za prispevek k razvoju in promociji dela. Temu moramo dodati tudi dežurstvo ob akciji Pomoč občine Cerkvenjak, Dobrepolju (15 ur), občini, ki je ob letošnjih poplavah utrpela večjo škodo. Ljudje naše župnije so v tej akciji zbrali Francu Čehu – za prispevek k razvoju kraja, 1.200 kg hrane in 1.300 kg oblačil. Oboje so v Dobrepolje Mirku Žmavcu – za uspešno vodenje zavoda osnovne odpeljali v lastni režiji. Ljudje in Rdeči Križ Dobrepolje šole, so se za izkazano pomoč s posebnim pismom iskreno Francu in Agnezi Kocuvan – za prispevek k razvoju in zahvalili. Ne samo članom ŽK, temveč vsem, ki ste v tem lepši podobi kraja in projektu pokazali ne samo odprto dlan, ampak tudi odprto Ivanu Ipši – za uspešno strokovno vodenje investicij v in predvsem razumevajoče srce. Hvala vam! občini Cerkvenjak. Kolektiv ŽK Sv. Anton v Slov. goricah je trenutno sestavljen iz 14 članov in članic. Voditelj ŽK je domači župnik g. Janko Babič. ŽK ima uradne ure vsak ponedeljek

13 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

dopoldan od 9. do 10. ure ali popoldan od 15. do 16. ure (v zimskem času, poleti pa uro kasneje). Ob praznikih ŽK nima uradnih ur. DRUŠTVO ZA Prejemnikom pomoči ŽK se hrana deli v prostorih ŽK, BIOLOŠKO-DINAMIČNO ki so trenutno v posebnem delu župnijskih učilnic. Ljudem, ki nimajo prevoza, člani in članice ŽK odpeljejo pomoč KMETOVANJE PODRAVJE vsaj 1-krat mesečno na dom. Ob tem si vzamejo tudi čas za pogovor, če seveda le-to, prejemniki želijo. S pričetkom tega leta smo v Podravju bogatejši za Društvo Prav tako se ŽK udejstvuje tudi ob drugih dobrodelnih za biološko-dinamično kmetovanje, katerega osnovno akcijah, ki vsako leto potekajo v župniji: vsako leto naredijo poslanstvo je pridobivanje znanj s področja biološko- člani in članice ŽK 50 adventnih venčkov, ki jih razdelijo med dinamičnega gospodarjenja, skrb za ohranjanje okolja in bolnike in starejše prejemnike pomoči; ŽK sodeluje tudi pri trajno rabo naravnih virov, vzpodbujanje lokalne pridelave in miklavževanju in obdari otroke iz socialno ogroženih družin. lokalne oskrbe s hrano, vzpostavljanje vezi med pridelovalci in potrošniki ter ustvarjanje trajnega in varnega oskrbnega sistema z visoko kakovostnimi živili.

Kaj je biološko-dinamično kmetovanje? Že po prvi svetovni vojni, natančneje sto let po tem, ko je baron Justus von Liebig končal raziskave spojin, ki so štiri leta kasneje omogočile sintezo uree – prvega umetnega gnojila, so nemški veleposestniki ugotavljali, da t. i. konvencionalno kmetovanje spremlja niz škodljivih posledic. Zato so leta 1924 pozvali dr. Rudolfa Steinerja, enega največjih umov tistega časa, utemeljitelja waldorfske pedagogike, antropozofske medicine ter evritmije, naj jim pomaga najti odgovore na vprašanja, povezana z upadom hranilne vrednosti pridelkov, degeneracijo tal in naraščajočim pojavom bolezenskih znakov pri rastlinah, živalih in ljudeh. Dr. Rudolf Steiner je odgovore predstavil v sklopu osmih predavanj, ki jih je poimenoval Kmetijski tečaj. Ta predstavlja začetek biološko-dinamične metode kmetovanja, ki je skozi 86 let dokazala, da je zdrave pridelke mogoče pridelati brez uporabe lahkotopnih umetnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov, razkuženih semen, pesticidov in drugih škodljivih snovi. Kmalu po uvedbi ukrepov, ki jih je predlagal dr. Rudolf Steiner, se je izkazalo, da so živila iz biološko- dinamične pridelave bistveno boljše kakovosti kot živila iz konvencionalne pridelave, zato so bila že leta 1928 sprejeta stroga pravila pridelave, vzpostavljen je bil nadzor ter uvedena blagovna znamka Demeter (poimenovana po grški boginji plodnosti). Danes so ta živila ponekod tako cenjena, Gotovo pa je, da ŽK ne bi mogla delovati, če se ne bi našli da jih uvrščajo celo med zdravila. ljudje, ki njeno delovanje podpirajo tako finančno kot tudi V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je biološko- z lepo besedo in mislijo. Prav tako se ob tem hvaležni tudi dinamična metoda služila kot izhodišče razvoju ekološkega naši občini, ki vsaj 1- do 2-krat letno pripomore s svojim kmetovanja, katerega pobudnik je bil švicarski agrarni finančnim donatorskim vložkom. politik dr. Hans Müller, ki se je zavedal, da je preobrazba v ŽK se povezuje tudi z ostalimi dobrodelnimi društvi in biološko-dinamično kmetovanje dolgoročni cilj, zato je na ustanovami kot so npr.: DMNR Peščeni Vrh, Rdeči Križ, začetku predlagal zgolj tiste biološko-dinamične ukrepe, ki center za socialno delo, borza v Lenartu, okoliške Karitas in so omogočali, da so švicarske kmetije postale neodvisne od Nadškofijska Karitas. To sodelovanje je nadvse pomembno, dokupa surovin. Prav tako kot Rudolf Steiner je opozarjal, saj bi brez tega lahko prihajalo do raznih zlorab. da so zdrava tla prvi pogoj za zdravje rastlin in kmetom V veliko pomoč pa so ŽK ljudje, ki jim ni vseeno za pripisoval odgovornost za narodovo zdravje. socialno ogrožene in ki so se naveličali, da se ob Znano je, da se v zadnjem obdobju raznih stiskah ljudi obrnejo vstran ekološko kmetovanje vse bolj uveljavlja kot mnogi drugi. Vsem, ki podpirate tudi v Sloveniji. ŽK, se v imenu prejemnikov pomoči Biodinamika, kot jo skrajšano iskreno zahvaljujemo. imenujemo, je svetovno gibanje, ki M. Kozar ima z waldorfsko pedagogiko ter antropozofsko medicino skupen

14 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

konvencionalno oz. industrijsko kmetovanje v zatonu in da smo globalno gledano že globoko v obdobju biotehnologije. Za utemeljitev tega je dovolj že podatek, da konvencionalna pridelava ne ponudi hrane, po kakovosti primerne današnjim potrebam človeka, niti ne zagotavlja prehranske varnosti po količini, saj smo se v Sloveniji znašli na najnižji stopnji samooskrbe, ki znaša le borih 30 %. Večina hrane tako prihaja iz tujine, hkrati pa beležimo porast bolezni, značilnih za sedež – Goetheanum v švicarskem Dornachu (blizu nezdravo prehranjevanje. Basla). Pod njeno pristojnost sodi tudi najstarejša Cilj je torej, da s spremembo v pristopu, pomanjkljivosti naših kmetij in najuglednejša kontrolna organizacija Demeter Člani društva pri International (www.demeter.net). spravilu letošnjega preobrazimo v prednosti, in da velike Pri nas jo regijsko pokrivajo posamezna društva. Teh je pridelka na Demeter monokulturne komplekse, s katerimi 12, vanje pa je vključenih več kot 1000 članov. Društva so kmetiji pri nas nikakor nismo konkurenčni, povezana v Zvezo za biološko-dinamično kmetovanje – nadomestijo družinske kmetije z Demeter Slovenija (www.zveza-ajda.si). naravi prijazno pridelavo in višjo dodano vrednostjo, ki V Sloveniji imamo trenutno 20 kmetij, ki se ponašajo pridelovalcem zagotavlja dostojen socialno-ekonomski s prestižnim certifikatom Demeter. Mednje sodi tudi položaj. kmetija Purgaj in kot veleva priporočilo mednarodne Drago Purgaj biološko-dinamične zveze, je tako sedež Društva za biološko- dinamično kmetovanje Podravje v Cerkvenjaku (www. kmetija-demeter.net). TURISTIČNO Za biodinamiko je značilna sinergija z zdravstvom, izobraževanjem in drugimi področji, kar se odraža tudi v INFORMACIJSKA PISARNA strukturi članstva in vodstva društva. Predsednik društva je gospodar Demeter kmetije in kmetijski inženir Drago Purgaj, hkrati tudi predsednik CERKVENJAK strokovnega sveta pri Zvezi za biološko-dinamično Občina Cerkvenjak se je začela aktivno ukvarjati s promocijo kmetovanje – Demeter Slovenija in njen predstavnik pri kraja in s pospeševanjem turizma. Zaradi povečanega števila mednarodni biološko-dinamični zvezi. turistov na območju občine in nepovezanosti različnih Podpredsedniško mesto zaseda dr. Andrej Fištravec, do l. ponudnikov in institucij je ugotovljena dejanska potreba 2008 docent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete po vzpostavitvi in ureditvi informacijske pisarne. V njej v Mariboru, pobudnik waldorfske pedagogike v Sloveniji, bodo turistom in vsem drugim obiskovalcem kraja na voljo sedaj pa višji svetovalec na Zavodu RS za šolstvo. vsi turistični programi, reklamni materiali in vsekakor Predsednik nadzornega odbora je Matjaž Turinek, univ. tudi spominki, značilni za to območje. Pisarna bo služila dipl. inž. agr., iz biološko-dinamične kmetije v Jarenini. tudi kot začetna točka vodenih ogledov oz. kraj, kjer bo Predsednica častnega razsodišča pa je prof. dr. Martina turistični vodnik lahko pričakal svojo skupino turistov. S tem Bavec, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo namenom se je občina Cerkvenjak v letu 2009 prijavila na in biosistemske vede, Inštitut za ekološko kmetijstvo. Javni poziv za oddajo projektnih predlogov za sofinanciranje, Članica častnega razsodišča je Sonja Mauko, profesorica in ki ga je objavilo Društvo za razvoj podeželja LAS OVTAR slušateljica waldorfske pedagogike. Slovenskih goric, potrdilo pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in bila uspešna pri pridobitvi Med prednostne naloge društva sodi skrb za povečanje sofinancerskih sredstev. obsega pridelave zdrave hrane, pri čemer je v prvi vrsti Za vzpostavitev TIP Cerkvenjak je bilo potrebno pisarno potrebna sprememba prevladujoče paradigme samoumevnega ustrezno prenoviti in na novo opremiti. Vzpostavitev krčenja kmetijske pridelave, ki se najpogosteje utemeljuje in ureditev turistične informacijske pisarne Cerkvenjak s premajhno in razdrobljeno posestno strukturo, ki je sicer je vsebovala dve fazi. Prva faza se je opravila v poznem ovira le razvoju velikih kmetijskih obratov, domnevno poletju in začetku jeseni, zajemala je gradbena, elektro- in edinega ekonomsko upravičenega kmetijskega gospodarstva. strojnoinstalacijska ter slikopleskarska dela. V drugi fazi je pisarna dobila svojo končno podobo. Opremljena je z mizo, V zvezi s tem se mora okrepiti zavedanje, da je omaro, predalnikom, omarico za prospekte, v katerih bodo

15 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

razstavljeni spominki, turistični programi, propagandni materiali in drugi uporabni drobni izdelki, značilni za to V razmislek območje. Pisarna v velikosti 6,6 m2 je dovolj svetla in lahko dostopna, tudi za invalide, saj ima vhod s parkirišča pred OBOGATENA občinsko zgradbo, zraven vhoda v avlo kulturnega doma Cerkvenjak. Nad vhodom je nameščena ustrezno oblikovana TURISTIČNA PONUDBA? obvestilna tabla. TIP Cerkvenjak bo s svojim rednim delovanjem pričela O novem arheološkem parku rimskih gomilnih v prvih mesecih leta 2011. Občina si namreč tudi aktivno grobišč v nekdanjem Anželovem gozdu v Brengovi, prizadeva, da bi preko Javnega razpisa za izbor programov odprtem od sredine letošnjega maja, je bilo izrečenih javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2011 pridobila in zapisanih veliko besed. Park je sicer zelo obogatil sofinanciranje za zaposlitev turističnega delavca preko javnih turistično ponudbo občine Cerkvenjak. del, ki bo opravljal vsa navedena dela. Na žalost pa neposredna bližina parka kljub čistilni Ob tej priložnosti obveščamo in naprošamo vse občanke akciji v sklopu vseslovenske Očistimo Slovenijo aprila in občane občine Cerkvenjak, ki se ukvarjajo z izdelavo letos, v kateri se je občina Cerkvenjak pod županskim različnih spominkov oz. manjšimi uporabnimi izdelki, ki vodstvom Jožeta Kranerja po udeležbi uvrstila kar na označujejo ali se navezujejo na občino, da se oglasijo na 12. mesto med 210 občinami v Sloveniji, ponuja tudi občinski upravi in predstavijo svoje produkte. S tem boste ogled »grobišča« stare šare, med katero se je našel lahko dosti pripomogli k boljši razpoznavnosti in promociji nekoč priljubljen fiat 750. naše občine. Nedotaknjenih je ostalo še kar nekaj divjih odlagališč. Metka Lah Simonič Navlako bodo verjetno morali počistiti lastniki zemljišč sami, saj so jo, kot pravijo poznavalci, tam tudi sami odložili. Ostalo je tudi nekaj manjših divjih odlagališč, Še ohranjajo arhitekturno dediščino za kar krivde ne gre valiti na lastnike zemljišč. Na fotografiji je stara Petrovičeva cimprača v centru V Stanetincih, denimo, se še na robu gozda danes Cerkvenjaka. V svoje zadovoljstvo in spomin na prednike bohoti kupček najrazličnejših odpadkov, ki so ga pridne jo obnavlja njen lastnik Ivan Petrovič. in ozaveščene roke pobrale iz gozda. Kup odpadkov Franc Bratkovič je bil sicer nekaj časa precej večji, a se je stanjšal na račun Romov, ki so iz njega pobrali staro železje in druge kovine. Ker je v času 2. svetovne vojne na Jožefovo nedeljo, marca 1944, nekaj metrov stran od kupa odpadkov pristal ameriški padalec iz sestreljenega letala, ki je padlo na Vanetini, si zdaj nekateri razlagajo, da gre morda za obeležje omenjenemu padalcu. In ko smo že pri tem dogodku druge svetovne vojne, naj tistim, ki še vedno ne vedo, kaj se je zgodilo z vsemi štirimi ameriškimi padalci, ki so se rešili iz sestreljenega bombnika, povemo, da so bili takrat prepeljani v nemške vojaške zapore, od koder so se po koncu vojne srečno vrnili v Ameriko. Besedilo in foto: Franc Bratkovič HUMOR

Novi direktor Zaradi nereda in nediscipline v jetnišnici je vlada zamenjala direktorja. Na to mesto so imenovali enega od najbolj uspešnih menedžerjev v državi, ki je zafural že veliko podjetij. Novi direktor jetnišnice je takoj po imenovanju sklical zapornike in jim dejal: »V tej jetnišnici bom enkrat za vselej uvedel red in disciplino. Komur ni kaj prav, lahko takoj »spakira kufre« in se pobere, kamor ve in zna.

16 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

PREJEMNIKI PLAKET IN PRIZNANJA DRUŠTVA PEDAGOGOV DR. ANTONA TRSTENJAKA

Letos, že četrtič, smo 5. oktobra 2010 izzive. In prav teh načel in pristopov se področju vzgoje in izobraževanja – plakete ob svetovnem dnevu učiteljev na svečani držimo učitelji, saj je to pravzaprav ena dr. Antona Trstenjaka. akademiji v Sv. Trojici podelili priznanja in edina možnost sinergičnega delovanja in plakete najzaslužnejšim pedagogom v posameznem šolskem okolju. Sleherna Priznanja so letos prejeli: na področju Slovenskih Goric in dela šola je tako odprt sistem, saj predstavlja del I. STOPNJA: Prlekije. Prejemniki so bili pedagogi, ki širšega zunanjega okolja, organiziranosti … • Natalija Novak – OŠ Sv. Trojica, so s svojim delom, trudom, zavzetostjo in Šola prihodnosti razvija spodbudno • Srečko Kebrič – OŠ Lenart in inovativnostjo neizmerno bogatili šolski učno kulturo in umetnost komuniciranja • Petra Caf – OŠ Voličina. prostor. med različnimi dejavniki vzgoje in Le avtonomen učitelj ali vzgojitelj izobraževanja. Prav ta pa je za učenca in II. STOPNJA: lahko v tem času promovira svobodno učitelja priložnost za učenje vsebin, takih, ki • Stanislav Toplak – OŠ Cerkvenjak - podajanje učne snovi. Šola in učitelj se jih ne da učiti kje drugje. V šoli ali vrtcu Vitomarci, sta odlična, če ob pravem času učencu imajo ljudje priložnost za socializacijo – • Anica Šuster – OŠ Sv. Trojica, postrežeta z izkušnjami, ki se dobro sprejemanje vrednot. Vsak naj si prizadeva • Marjan Zadravec – OŠ Lenart, skladajo s predhodnimi miselnimi shemami s poučevanjem promovirati spoštovanje • Angela Kirbiš – OŠ Sv. Ana, (učenčevim predznanjem). Zato je treba in svobodo (iz Splošne deklaracije o • Antonija Širec – OŠ J. H. Jurovski Dol, posodobiti ne le sedanji izobraževalni človekovih pravicah). Učenje v šoli ali • Irena Zgaga – OŠ Voličina, sistem, temveč tudi kulturo poučevanja. vrtcu naj razvija otrokovo osebnost, talent, • Marija Šebjanič – OŠ Negova, Ko je človeku dana možnost, učiti se, je mentalne in fizične sposobnosti, celoten • Vrtec Manka Golarja – Gornja Radgona, hkrati treba preveriti, ali so človeku dane otrokov potencial na čim svobodnejši način • Marjana Farasin – OŠ Benedikt priložnosti za učenje. (iz Konvencije o otrokovih pravicah iz Šole nikoli niso bile povsem zaprte in leta 1989). Šola naj bo vzorec za življenje PLAKETA: izolirane od okolja, so pa nekatere imele v svobodni družbi v duhu medsebojnega • Marjan Žmavc – OŠ Cerkvenjak - več in bogatejše vezi z okoljem, razvijale razumevanja, miru in tolerance, možnosti Vitomarci, so različne načine sodelovanja in imele od prijateljstva. • Jožefa Andrejč – OŠ J. H. Jurovski Dol. tega različne koristi. V zadnjih letih postaja Le kreativnost tako slehernemu človeku Slavnostni govorniki na prireditvi so bili: sodelovanje šol z okoljem v slovenskem in ponuja največjo možno izbiro svobode. trojiški župan Darko Fras, predstojnica ZŠ širšem evropskem prostoru zahteva. Šole se Učenec z učiteljem oblikuje pričakovane OE Maribor mag. Vera Bevc ter predsednik vedno bolj odpirajo, kar se kaže v različnih rezultate učenja kot smerokaz otroku v društva Mirko Žmavc. Celotni kulturni oblikah sodelovanja s starši; pričakovanje procesu učenja. Bolj kot so izboljšave v program so obogatili učenci in učitelji OŠ skupnosti in organizacij, s katerimi šole šolstvu ali predšolski vzgoji uresničene, Sv. Trojica. S svojim umetniškim nastopom vzpostavljajo različne, tudi nove oblike uspešnejše in plodnejše je sodelovanje pa nas je ponovno prepričal kvintet Završki sodelovanja, kot so skupni projekti in posameznika s skupino trajnejše fantje pod umetniškim vodstvom Darka uvajanje različnih inovacij v šole. Prav in bogatejše. In prav to je odlika tudi Škergeta. tako postaja sodelovanje nuja. Šole zaradi letošnjih nagrajencev. Sprejet Pravilnik o Ob koncu se želim zahvaliti vsem, ki so transparentnosti delovanja odprejo svoja priznanjih društva pedagogov omogoča, podobo šolstva in predšolske vzgoje krojili vrata najširši javnosti. Pravzaprav postaja da so posamezniki ali institucije lahko v preteklosti, in hvala vsem, ki so s svojim sodelovanje z okoljem osnova »preživetja« prejemniki priznanj I. ali II. stopnje ali delom, trudom in premišljenimi ravnanji šol, ki hkrati pomeni nove možnosti in najvišjega priznanja za življenjsko delo pomagali, da je naš napredek lahko še vidnejši in trajnejši. Kot je bilo zapisano v eni izmed obrazložitev prejemnice priznanja, je čas edina oblika energije, ki ni obnovljiva. Za vse teče enako in izgubljenega časa ne moremo zavrteti nazaj. Lahko pa se le česa spomnimo in rečemo, to je bilo pa narejeno dobro, koristno in povrhu še z ljubeznijo. Prav vsem nagrajencem pa še enkrat iskrene čestitke za njihove izjemne uspehe! V dnevih, ki so pred nami, Vam želim veliko zdravja, sreče, miru in notranje topline. Foto: Mirko Žmavc, prof., spec., predsednik Društva pedagogov dr. Antona Trstenjaka

17 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

ZAHVALA ŠKSG SOKRAJANKAM in ŠTUDENTSKI KLUB SOKRAJANOM ob prerani izgubi Draga Košnika Kot vsako leto smo bili v Študentskem klubu Slovenskih goric zelo pridni. Z našimi projekti smo članom nudili kvalitetno preživljanje prostega časa, kar je tudi naše osnovno poslanstvo. Pa pojdimo lepo po vrsti. V zimskem času smo organizirali več enodnevnih smučanj ter tudi tridnevno smučanje v Kranjski Gori. Čez zimo smo tudi podirali keglje ter igrali odbojko v Benediktu. Priredili smo potopisno predavanje o ZDA. Ko je vreme postalo bolj toplo, smo telovadnico ter odbojko zamenjali za tenis v Sveti Trojici. Naj še enkrat poudarim, da je rekreacija za vse naše člane brezplačna. Med prvomajskimi prazniki smo se potepali po Plitvičkih jezerih, Zadru in Kornatih. Vreme je bilo nepričakovano nekoliko hladno, vendar nas to ni odvrnilo od kopanja v slanem jezeru. V mesecu maju smo se udeležili največje študentske prireditve – Škisove tržnice. Tam smo predstavljali našo bivšo skupno občino s prospekti, letaki ter Kljub temu da je minil že peti mesec, dobro voljo, Cerkvenjak pa s kulinaričnimi dobrotami ter žlahtno kapljico. odkar nas je zapustil naš preljubi mož, oče, Tako kot vsako leto dedek, sin in brat Drago Košnik, še vedno smo tudi mi prispevali nimamo besed, ki bi opisale, kaj smo čutili dva dogodka v bogat ob njegovi smrti, kako se spopadamo z program občinskega življenjem brez njega, kako se ne moremo praznika. Najprej sprijazniti, da ni spoznal svojega vnuka in nam je o problematiki da ne more uživati norčij svoje razigrane študentskega dela vnukinje. predaval predsednik Hudo je! Tolažimo se s tem, da se je Zveze študentskih njegovo trpljenje, ki ga je povzročila klubov Slovenije Marko bolezen, končalo. Vendar je bilo slovo Funkl. težko. Bolečina, ki je v četrtek, 15.7.2010, N a p r e d v e č e r vzklila v naših srcih, še danes prežema telo državnega praznika in ga lomi, zdi se neskončna neznanka in pa smo priredili že 6. predvsem večna. Tistega, ki ta bolečina ŠKSG tek, ki se ga je doleti, mora biti močan, da vse to prenese. letos udeležilo okrog Po smrti najdražjega ostane spomin … 50 tekačev. Poleti smo najprej boleč, kasneje večni prijatelj v si privoščili počitnice in samotnih nočeh. nato še pred jesenskimi Bolečina ob prijateljih, znancih in izpitnimi roki odšli na sokrajanih otopi. Zato bi se rad vsem rafting na Sočo. Na začetku septembra nam jo je dvakrat zagodlo vreme, saj smo Vam, v svojem in predvsem Dragovem morali odpovedati tradicionalen športni dan v Voličini ter vzpon na Triglav. V imenu, zahvalili za izrečene besede sožalja, oktobru smo na Škisovi tržnici v Mariboru ponovno predstavljali naš klub. Konec ponujeno roko v trenutku naše največje oktobra smo obiskali prestolnico bivše skupne države Beograd. Za opis Beograda žalosti, za prineseno cvetje in darovane je dovolj ena sama beseda: super! V mesecu decembru bomo najprej obiskali sveče, ki mu jih s solzami v očeh iz dneva Budimpešto, da začutimo madžarski predbožični utrip. Med božičem in novim v dan prižigamo na njegovem mnogo letom se odpravljamo na enodnevno smučanje. Ob koncu leta pa sledi nepozabna preranem domu, ter za množično spremstvo zabava za naše člane, kjer nas bo, če bomo pridni, obiskal tudi Božiček. Za več na njegovi zadnji poti. informacij je na voljo naša spletna stran www.sksg.org, vsa najpomembnejša Hvala vsakemu posamezniku za izkazano obvestila pa pošiljamo tudi preko naše facebook mreže. spoštovanjedo pokojnega Draga Košnika in Ker pa je leto 2010 tudi leto, ko smo zamenjali župana, bi se rad zahvalil gospodu naših družin! Jožetu Kranerju za njegovo pomoč pri zagonu kluba ter sodelovanje. Novemu S spoštovanjem, županu gospodu Marjanu Žmavcu pa želimo veliko uspeha in verjamemo v tesno v imenu žalujočega sorodstva Matjaž sodelovanje. Košnik z družino Za konec pa še obvezno kratko voščilo vsem bralkam in bralcem Zrnja. Študentski klub Slovenskih goric vam želi uspešno ter zdravo leto 2011. Jure Čuček

18 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

TRGOVINA – GOSTINSTVO SVEČANA OTVORITEV PLOJ Z VAMI ŽE 20 LET CESTE IN KLETI PRI Priznanje za kakovost ponujene hrane DRUŽINI GREGOREC V ČAGONI Asfaltirana cesta do doma daje družini pogoje za lepše življenje v idiličnem kraju V soboto, 14. novembra, je pri družini Sonje in Jožeta Gregorec ter sina Mihe v Čagoni potekala slovesnost ob otvoritvi dovozne asfaltirane ceste in vinske kleti. Na 1. decembra letos je minilo 20 let, odkar sta stopila na to, za družino veliko pridobitev so povabili sorodnike in pot in se preizkusila v vodah obrtništva obrtnika samostojna prijatelje. Kot gostje so se svečanosti udeležili tudi novi podjetnika Roman in Irena Ploj. 1. decembra 1990 sta odprla župan Marjan Žmavc, evropski poslanec dr. Milan Zver trgovino, ki je dajala kruh le enemu zaposlenemu, ljudje in in poslanec Državnega zbora Marjan Bezjak. Otvoritve so oklica pa so ju zelo dobro sprejeli, zato sta začela razmišljati se udeležile tudi vinske kraljice: iz Cerkvenjaka dosedanja in gledati za naprej. V vseh teh 20 letih je bilo veliko lepih kraljica Polona Divjak in nova Tina Rajh, iz Radgonsko- trenutkov, žal pa včasih tudi ni šlo brez težav, ampak s trdim Kapelskih goric Andreja Plohl, iz Ljutomera Adriana delom in voljo ter podporo sta premagala tudi to. Zato sta Bogdan, sedanja vinska kraljica iz Maribora Ksenja Arbeiter v teh letih svojo ponudbo širila in danes se poleg trgovine in bivša mariborska kraljica Anja Jamšek, vinska kraljica iz ukvarjata tudi z gostinstvom, nudita pa tudi prenočišča, saj se, Vipave Tina Trbižan in Neža Milič s Krasa. S svojim obiskom kot pravita, mora človek, ki želi uspeti in ostati, vse življenje je slavje popestril vitez Evropskega viteškega reda Ivan nekako prilagajati času. Zato sta po 20 letih še posebej Janez Pučko, ki je tudi predsednik Društva vinogradnikov ponosna na priznanje, ki sta ga letos novembra prejela v in ljubiteljev vina Cerkvenjak, katerega član je tudi družina Portorožu od slovenske obrtno-podjetniške zbornice za Gregorec. Prireditev sta z igranjem na harmoniko popestrila kakovost ponujene hrane, kar je tudi dodatna potrditev, dijak Srednje gradbene šole Maribor Denis Vogrin in pevka, da sta do sedaj delala dobro ter da sta na poti, po kateri učenka 1. razreda OŠ Cerkvenjak - Vitomarci, Nuša Kovačec morata peljati naprej. Sedaj so zrasli tudi njuni otroci, ki so - Lajh. ponosni na ustvarjeno delo in tudi s svojo pomočjo in idejami izboljšujejo njihovo ponudbo. Ker pa v življenju ne gre brez ciljev, je tudi pri njih cilj, da naslednje leto odprejo lastna ribnika, ki bosta ob vsej ponudbi pripomogla k sprostitvi za goste in seveda tudi domačine. Dejala sta, da lahko s ponosom rečeta, da jima ni žal za nič, saj sta poleg poklicnega okusila tudi družinsko življenje. Ob tej priložnosti se ob njihovem praznovanju zahvaljujejo v s e m s t r a n k a m , gostom in tudi lokalni skupnosti za podporo in obstoj njihove dejavnosti.

Otvoritev asfaltne ceste in kleti družine Gregorec iz Čagone Gospodar Jože Gregorec je spregovoril o asfaltirani dovozni cesti in kleti, v kateri hranijo vino iz vinograda z 2.400 trsi. Posebej se je zahvalil trem lastnikom gozdnih parcel, po katerih teče cesta, družinam Kovačec, Pučko in Anžel. Obe pridobitvi družine Gregorec je blagoslovil župnik Janko Babič. Družina Gregorec je celotno investicijo pokrila z lastnimi sredstvi. Asfaltirali so okrog 200 metrov ceste in dvorišče ter zgradili vinsko klet.

Ludvik Kramberger

19 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

POT JO JE VODILA V Obisk pri bralcih Zrnja TUJI SVET ANA IN IVAN VRŠIČ Mnogi se še prav gotovo spominjate dekleta, ki se je pri svojih rosno mladih letih odločilo, da pojde neznanim izzivom IZ COGETINCEV ŠE VEDNO naproti in to tja, v daljno Kanado. Tako pogumno dekle je bila KMETUJETA PO STAREM pri osemnajstih letih Marija - Marica Kuri iz Cogetincev 34. Leta 1973 se je odpravila le na obisk k prijateljici, s katero sta Kmetovanja, bolje rečeno obdelovanja zemlje, kakršno je si poprej dopisovali. Brez obotavljanja se je odločila, da se ne bilo v še ne tako davni preteklosti, skoraj ni več. Male kmetije, bo več vrnila v rojstni Cerkvenjak, kjer je preživljala otroštvo predvsem pa »želarije«, drobne posesti, so v zadnjih letih ter obiskovala osnovno šolo. Marija je imela tam tudi že propadle. Na podeželju ni več gospodinjstev, ki bi redile krave, sorodstvene naveze, kar je bila njena prednost, predvsem redke gojijo prašiče. pri iskanju zaposlitve. Našla si je zaposlitev prodajalke v blagovnici, in sicer v mestu Vancuver. V začetku je imela nekaj časa težave z angleščino, a se je tudi s tem spoprijela. Angleščine se je učila preko televizije ter s pomočjo sosedov. Po treh letih je napredovala in že je prevzela novo delovno mesto poslovodje zasebne veleblagovnice, ki jo je uspešno vodila 6 let – napredovala je do vodje marketinga v kozmetiki, kjer je uspešna še danes. Marija si je ustvarila družino s soprogom Janezom Skukom, ki je pet let pred Marijo šel s trebuhom za kruhom iz Prevalj na Koroškem. Marijino sedaj že pokojno mamo Terezijo je pot prav tako popeljala tja, preko luže, in je živela pri svoji hčerki in zetu Janezu celih dvajset let. Ne le, da je med drugim kot babica pazila vnuka in vnukinjo, ampak je malčka učila tudi materinske slovenščine. Marija se sicer rada občasno vrača na domačijo k bratu Francu in k njegovi družini v Cogetince, prav tako k sestri Faniki v Spodnje Verjane in k drugim sorodnikom. Ne more pa si več predstavljati življenja v domovini, zato o morebitni vrnitvi niti slučajno ne razmišlja. Najin pogovor je Marija sklenila z besedami: " Rada bi se še srečala s svojimi Anica in Ivan Vršič ohranjata življenje na mali kmetiji vrstniki iz šolskih dni, jim segla v roko. Ker pa mi to nekako v teh nekaj dneh dopusta ni dano, jim naj vsem velja lep, Zato se je spremenil tudi način obdelave zemlje ter iskren in prisrčen pozdrav!" pridelave poljščin, ki so v preteklosti služile za krmljenje živali. Naj je bila ob hiši še tako mala posest, so redili vsaj eno kravo in nekaj prašičev. Redili so jih zato, da so imeli doma hrano, predvsem mleko, svinjsko meso in svinjsko mast. Oboje, meso in mast v obliki zaseke, so hranili v lesenih »kiblah«, danes jim rečejo »tünkah«, za vse leto. Danes vse te dobrine kupujemo v trgovinah, predvsem v supermarketih. Zanimivo je, da se za nakupe kljub »jamranju«, da je življenje težko, vedno najde denar. Mnogi, čeprav imajo zemljo, na svojih vrtovih ne pridelujejo več solate, ker se jim ne splača. Je čas, ko se nikomur nič več ne »splača«. Zemlja tako ostaja neobdelana, hlevi pa so postali garaže in morebitna skladišča za staro šaro. Rekli bi, zakaj to pišemo? Pišemo, da se na tak način spomnimo, da je bilo včasih še huje, kot je danes. So bili časi, ko so tudi državne institucije pridelovale hrano za svoje potrebe. Gotovo še živi kdo, ki se spominja obdelovalnih površin v okolici gradu Hrastovec, kjer so v zavodu zaposleni delavci in tam bivajoči, ki so bili sposobni za delo, pridelovali hrano za potrebe zavoda. Pridelovali so »Kar verjeti ne morem svojim očem! Saj sem tod kot zelenjavo in krmo za živino in za prašiče, ki so jih redili na deklica še živino pasla in vsake pomladi še snežno bele tako imenovani »ekonomiji«. Hrano so pridelovali, ja, tudi zvončke trgala. Danes pa tod skozi teče avtocesta, ki povezuje redili svinje, v prvih povojnih podeželskih vrtcih. Vse to je za pokrajine od Budimpešte do Rima!" Tekst in foto: Ivo Lorenčič nami. Prav je tako. Prav je, da nam gre dobro, prav bi bilo, če bi to tudi priznali.

20 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

Ob branju teh uvodnih besed se boste vprašali, zakaj o tem pišemo? DO SEMEN ZA VRTNINE NA Pišemo, ker smo obiskali družino Anice in Ivana Vršiča v Cogetincih. DOMAČEM VRTU Gospodinjo Anico smo srečali, ko je Nekoč so ljudje bolj spoštovali zemljo, kajti od nje so živeli z njive v samokolnici peljala zadnje poljske pridelke. Da je hiša obljudena, kažejo tudi prosto tekajoče kokoši, Ko smo tisti dan, bilo je 5. avgusta, šli ki dajejo podeželski hiši življenje. Na mimo vrta domačije Kocuvan v Cenkovi, to kaže tudi »gora« lepo zloženega smo na njem zagledali veliko različnih hlevskega gnoja, kar pove, da je pri hiši rastlin z dozorevajočimi semeni. Za tudi živina. Povabljeni smo bili, da si trenutek smo zmotili gospodinjo Zofijo mimogrede ogledamo primerke velike Kocuvan, ki je opravljala »vzdrževalna« »svinjske rune« ali pese, ki je bila včasih dela na svojem lepo urejenem in bogato pomembna krma za prašiče. Nismo je zasajenem vrtu. V oči nam je padlo, tehtali, zagotovo pa je vsaka tehtala da je ob vrtninah na različnih mestih več kot 10 kg. Kot sta nam povedala toliko s semeni dozorevajočih rastlin. Anica in Ivan, je najdebelejša tehtala Prav zato se je razvil zanimiv pogovor. skoraj 18 kg. »Vse življenje sem povezana z vrtom. Čeprav zaradi zdravja in mojih 72 let Zanimalo nas je, zakaj še kmetujeta, delam vse težje, mi je zadovoljstvo ko pa v vsej okolici ni več živine. O pogledati vrt, kjer raste pravo bogastvo. tem nam je Anica povedala: »Hišo in Tu, na tej posesti, sem se rodila in mi je posest sem podedovala po starših, ki ljubezen do vrta dala moja mama. Kot so kmetovali na 4 ha zemlje. To je bilo je znano, so v preteklosti ljudje živeli tedaj dovolj za preživljanje 5-članske od tistega, kar je dala zemlja. Vsak družine. Nobeden od staršev ni bil v košček zemlje je bil skrbno obdelan. službi. Mama je delala in gospodarila Na tak način so pridelali dovolj hrane na posesti, oče pa je občasno kaj Zofija Kocuvan pride do semen za vrtnine na za številne družine in za živino. Ko zaslužil s kolarskim delom. Tudi jaz domačem vrtu pomislim na sedanji način izkoriščanja nisem v službi, zato nisem mogla zemlje, me zaboli. Posebno, ko vidim, z možem Maksom, ki se je pred časom opustiti kmetovanja. Nekaj je bilo treba kako ljudje zažigajo posušeno travo, pri padcu tako poškodoval, da je na pridelati doma, posebno zato, ker ima ki je bila v zimskem času dragocena opornicah. Že pred leti sta v bližini mož malo pokojnino, ki ne pokriva vseh hrana za živali. Danes se je veliko hiše zasadila vinograd z 2000 trsi, v današnjih potreb. parcel, zlasti na hribovitih predelih, katerem pridelujejo vino za prodajo. Menim tudi, da zemlja mora biti ki že leta niso pokošene, zaraslo. Tu Sedaj za vinograd skrbi sin Marjan, ki obdelana, sicer bi se zarasla. Če so na ne moremo nič storiti, kajti ljudje vinotoč tudi vodi. »Z vinogradom je njej gospodarili naši straši, zakaj bi imajo danes drugi način življenja. veliko dela. Tako kljub letom sinu še ne nadaljevali s tem tudi mi. Delala Pri vsaki hiši je kak dohodek, bodisi vedno pomagam. Opravljam le lažja, bom, dokler mi bo služilo zdravje, iz dela, pokojnine ali celo podpore. a tudi pomembna dela pri vzgoji trte. dokler bom zmogla. Nekaj časa smo Tako lahko večina hrano, ki smo jo V preteklosti sem za potrebe vinotoča gospodarili kot starši, sedaj pa redimo nekoč pridelali doma, kupi v trgovini. pekla tudi kruh in pripravljala mesne le govejo živino. V hlevu imamo tri Zemlja je bila glavni vir za prehrano. dobrote iz tünke za prihajajoče goste.« krave in dva bika, za katere pridelamo Tu mislim predvsem na mleko, mast Malo smo se oddaljili od naslova dovolj krme. Ker zemlja ni na ravnih ter tudi meso. Glejte, tudi mi smo imeli prispevka »Do semen za vrtnine na površinah, je spravilo težje.« pri hiši krave in prašiče. Ker smo imeli domačem vrtu«. Seveda sva o tem Prijetno se je bilo pogovarjati s 7 ha zemlje, smo redili po šest krav in veliko razpravljala. Prav je, da omenimo preprostima malima kmetovalcema, prav toliko ali še več prašičev. Sedaj še njeno družino. Kot smo že povedali, ki iz ljubezni do zemlje in spoštovanja tudi mi nimamo več živine. Z možem se je rodila v tej hiši na Cenkovi, kjer starševske tradicije nadaljujeta delo na Maksom sva onemogla, mladi pa za to je po poroki z Maksom Kocuvanom posesti. V uvodu smo omenili okoli hiše nimajo več časa in potrpljenja. Sicer prevzela posest in vse življenje posvetila sprehajajoče koši, ki si nabirajo zelenje. je tako pri skoraj vsaki podeželski kmetovanju. V zakonu so se jima rodili Družbo jim dela psička Ajka, ki jih hiši. Le tu in tam se najdejo kmetje, štirje otroci: hčerke Ela, Danica in ljubosumno čuva pred vsiljivci z neba. ki masovno redijo živino in prašiče, Silvija ter sin Marjan. Babico in dedka Eden izmed njih, rečejo mu »abuh«, se ki gredo na tržišče, od koder se prek razveseljuje 5 vnukov. Kot smo že je na dvorišče, verjetno v »izvidnico«, trgovin z mlekom, mesom in drugo omenili, živine nimajo več, bolj zaradi pripeljal pred našimi očmi. hrano oskrbuje prebivalstvo.« nostalgije redijo le enega prašiča. Sedaj pa pojdimo k njenemu konjičku, Ludvik Kramberger Še veliko zanimivega nam je povedala naša sogovornica. Kot je dejala, imajo domačemu vrtu, ki se nahaja, kakor je pri hiši vinotoč, ki sta ga doslej vodila bilo tudi nekoč, čisto blizu hiše, da je

21 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

lahko gospodinja ob vsaki priliki prišla čim prej do vrtnin. Ko je imela čas, pa je v njem tudi opravljala nujna dela, da so ZLATOPOROČENCA se lahko vrtnine lepo razvijale. Tu je tekel tudi naj pogovor. Zanimalo nas je, zakaj goji semena doma, ko jih vendar JOŽEFA IN STANISLAV prodajajo v trgovinah. »V preteklosti so gospodinje večino semen vrtnin, pa tudi drugih poljskih pridelkov, pridelale FEKONJA IZ same. Kakor je delala moja mama, tako delam tudi jaz. Tudi tedanje gospodinje so vedele, da je treba semena menjavati. COGETINCEV Zato so si med seboj izmenjavale semena koruze, pšenice, ječmena in drugih poljščin. Nič drugače ni bilo s semeni V soboto, 21. avgusta, sta v krogu domačih in prijateljev vrtnin. Ker včasih kakega semena ni bilo mogoče vzgojiti, so s poročnima pričama, sinovoma Dušanom in Darkom, jih dobile od drugih gospodinj, ki so imele uspeh pri vzgoji. praznovala zlato poroko Jožefa in Stanislav Fekonja. Civilni Vse to je se je odvijalo brezplačno ali kot bi rekli: ti meni, jaz zlatoporočni obred je v avli kulturnega doma v Cerkvenjaku tebi. Tedaj je bilo med ljudmi več solidarnosti, saj so si med ob asistenci Valerije Toš, ki je predstavila življenjsko zgodbo seboj pomagali, ne da bi za to zahtevali plačilo.« zakoncev, opravil župan Jože Kraner. Ob tem je zakoncema Ob pogovoru nam je Zofija pokazala dve gredici, na katerih namenil nekaj spodbudnih besed ter jima zaželel veliko je sejala solato. Eno je posejala z doma vzgojenim semenom, let skupnega življenja, ki ga na jesen življenja, ko sta se na drugi pa je posejala kupljeno seme. Z doma posajenim upokojila, preživljata v občini Cerkvenjak. Kot je dejal, je bila gredica zelena, na tisti s kupljenim semenom pa se sta zakonca Fekonja letos prvi zakonski par, ki v občini je videla le tu in tam kašna rastlinica. Po njenem je doma Cerkvenjak slavi zlato poroko. V času obstoja občine pa je k vzgojeno seme v genih vezano na zemljo, v kateri je zraslo. civilnem zlatoporočnem ali bisernem obredu doslej pristopilo Semena, ki jih prodajajo, pa so vzgojena v drugih okoljih. 23 parov. Pri vseh je obred opravil župan Jože Kraner. Po Zato je po njenem tako majhna kaljivost. Prav zato ni nič predaji spominske listine in darila jima je nazdravil s penino. čudnega, če smo na njenem vrtu videli veliko dozorevajočih Po končani civilni poroki sta se zakonca s številnimi svati semen, največ solate in korenčka. Kot je dejala, goji tudi odpravila v farno cerkev sv. Antona, kjer je zlatoporočni semena enoletnih vrtnih rož, ki že od nekdaj krasijo vsak obred opravil župnik Janko Babič. Cerkveno slavje so s podeželski vrt, tudi njenega. Sama toliko semena ne porabi, pritrkavanjem, klenkanjem, v zvoniku popestrili »Atunjoški zato ga tudi razdeli, posebno svojim hčerkam, ki si želijo pri klenkajri«, na koru pa je zapel otroški cerkveni pevski zbor. njej vzgojenih semen. Ludvik Kramberger MAKS KOCUVAN JIH JE DOPOLNIL 85 Med znane Cerkvenjačane gotovo sodi tudi Maks Kocuvan. Iz pogovora z njim kaj hitro opaziš, da ima mož za seboj zelo zanimivo biografijo. Veliko let je bil tudi aktiven v krajevnem političnem in društvenem življenju Cerkvenjaka, kjer je bil med drugim uspešen predsednik Krajevne skupnosti Cerkvenjak. Kot pravi, aktiven več ni že nekaj časa, zdaj pa mu tega ne dopušča več niti zdravje, a dogajanje v kraju ga še vedno zanima. Maks je konec avgusta dopolnil 85 let. Čestitkam ob Jožefa in Stanislav Fekonja ob zlati poroki. Fotografija je po smrti zlatoporočenca le še spomin na njune srečne skupne dni. njegovem življenjskem jubileju se z zamudo, ker občinsko glasilo izhaja le dvakrat letno, pridružuje tudi uredništvo Zrnja. Jožefa se je rodila 19. januarja 1941 v vasi Uršna Sela pri Besedilo in foto: Franc Bratkovič Novem Mestu. Rodila se je v družini malega posestnika, v kateri se je rodilo 6 otrok. V želji po čim prejšnji osamosvojitvi, da bi prišla do svojega kruha, se je po osnovni šoli preselila v Ljubljano, kjer se je zaposlila v tekstilni tovarni kot tkalka. Ker v rodni vasi ni bilo pogojev za šolanje, se je izobraževala ob delu in si pridobila srednješolsko izobrazbo, ki je v tistem časi pomenila več kot danes. Po končanem šolanju se je zaposlila kot prodajni referent v tovarni TKM v Ljubljani, kjer se je tudi upokojila. Tudi Stanislav, ki se je rodil 15. julija 1939 v Andrencih, v občini Cerkvenjak, izhaja iz maloposestniške družine, v kateri se je rodilo 5 otrok. Kakor mnogi otroci s podeželja je tudi on iskal zaposlitev v svetu, v oddaljeni Ljubljani.

22 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

Zaposlil se je v Gradbenem podjetju Tehnika, kjer se je ob na kateri se je rodilo 10 otrok. O šolanju ni bilo govora, delu izobraževal. Najprej si je pridobil poklic tesarja, nato saj si je moral že zgodaj služiti kruh, obenem pa je s tem pa je opravil šolo za gradbenega delovodjo. pomagal številni družini. Po poroki, poročila sta se leta V zakonu sta se jima rodila sinova Darko in Dušan, ki 1960 v Cerkvenjaku, sta si začasni dom našla pri družini sta ju obdarila s tremi vnukinjami Tino, Hano in Manco ter Poljanec v Cogetincih. Leta 1961 se jima je rodil prvi otrok, vnukom Oskarjem. hčerka Verica. Da bi si izboljšala stanovanjske razmere, sta Odločila sta se, da bosta jesen življenja preživela na se preselila k stricu Francu v občino Sv. Jurij ob Ščavnici. Po podeželju; naselila sta se v Cogetincih, kjer sta si ustvarila štirih letih bivanja pri stricu sta v Peščenem Vrhu podedovala dom sredi zelenih Slovenskih Goric. hišo in se leta 1965 vselila v svoj skromni dom, v katerem se Želela sta si skupno, zdravo starost, a je Jožefa ostala sama. je rodila druga hčerka Majda. Želja, da bi ustvarila otrokoma Stanislav je preminil in je pokopan na domačem pokopališču. boljše življenje in lepši dom, je Franca popeljala na delo v Ludvik Kramberger Avstrijo, nato v Nemčijo, kjer je delal 30 let. S prihranki so doma gradili nov in prostoren dom, v katerem sedaj uživata v pokoju. Srečna sta, da sta si hčerki ustavili družini in ju ZLATOPOROČENCA obdarovali s 4 vnuki in dvema pravnukinjama, tretji pravnuk pa je, kot rečemo, na poti. VERICA IN FRANC Naj omenimo še eno zanimivost: Franc izhaja iz družine z desetimi, Verica pa z osmimi otroki, vendar sta od vseh SLAČEK IZ PEŠČENEGA ostala živa le Franc in Verica. VRHA Ludvik Kramberger

V soboto, 27. novembra, je v Cerkvenjaku potekal zlata VAŠKA KAPELA V COGETINCIH poroka zakoncev Verice in Franca Slaček iz Peščenega Vrha. Civilno poročno slavje, kateremu je sledilo veliko sorodnikov JE DELEŽNA OBNOVE in prijateljev in še največ njunih sokrajanov iz Peščenega Ob križišču cest Cerkvenjak–Spodnji Ivanjci–Lenart, malo pred Vrha, je potekalo v avli doma kulture v Cerkvenjaku, podvozom pod avtocesto, skozi katerega pelje cesta proti Cerkvenjaku in v katerem je tačas potekala razstava umetniških del. Ptuju, stoji vaška kapela, ki je bila potrebna obnove. Kot je razvidno na S svojimi umetninami so se predstavili Oto Hren, Ivo ometu kapele, naj bi bila zadnjič obnovljena 1982. leta. Kot so nam povedali Lorenčič – Loren, Mitja Stanek, Slavko Toplak in Mirko bližnji vaščani, bodo kapelo obnovili s sredstvi, ki jih bodo s prostovoljnimi Žmavc. Zlatoporočni obred je ob pomoči Valerije Toš prispevki zbrali pri vaščanih Cogetincev in drugih darovalcev. Po podatkih, opravil župan Marjan Žmavc. To je bila njegova prva zlata ki nam jih je posredoval rojak iz Cogetincev, zgodovinar in teolog Drago poroka, odkar je postal župan občine Cerkvenjak. Kot je ob Sobočan, je bila kapela postavljena pred letom 1870. To potrjuje podatek, nagovoru zlatoporočencema povedal, sta zlatoporočenca 24. ki ga je zgodovinar našel v zapisu Oznanilne knjige 22. maja 1870, kjer piše: zlatoporočni par, vpisan v spominsko knjigo. »V četrtek na križevo zapovedan svetek bo rana meša za farane, ob 8. na križevo bo procesija od Cogetinske kapele ino pozna meša na čast B. D. M. za pokojnega gospoda (Jurija) Kosterweina« (bil je župnik pri Sv. Antonu od 1. julija 1844 do 7. marca 1864). Oznanilo iz 14. maja 1871 pravi: »Na križevo, v četrtek, 18. maja 1871, bo procesija ob 8. uri od cogetinske kapele …« Kot je povedal Drago Sobočan, iz teh zgodovinskih zapisov izhaja, da je bila kapela zanesljivo postavljena že pred letom 1870. Kdaj in v kakšen namen je bila postavljena, ni znano. Ker ima kapela tudi zvonik, je vanj postavljen tudi zvon. O kapeli in njeni obnovi bomo kaj zapisali, ko bo zasijala v novi podobi, za kar bodo poskrbeli gradbeniki in drugi obrtniki ter umetniki. Ludvik Kramberger

Zlatoporočenca Verica in Franc Slaček iz Peščenega vrha Zlatoporočni obred v cerkvi je opravil domači župnik Janko Babič, tudi to slavje pa so, kot je navada, popestrili klenkarji. Slovesnost v cerkvi je s svojim ubranim petjem popestril tudi Cerkveni pevski zbor Cerkvenjak. Verica se je rodila 1941. leta v Cogetincih. Od prvega leta otroštva je živela pri Mlinaričevih. Čeprav se je v šoli dobro učila, ni bilo možnosti šolanja. Tako se je vse življenje posvetila delu na zemlji. Franc se je rodil 1937. leta na srednje veliki kmetiji, Pogled na vaško kapelo v Cogetincih

23 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

Renata, 1982 in Aleksandra 1987) živi v novem domu, NOVA KAPELA V nedaleč od stare domačije, ki je po smrti staršev počasi klonila pod težo časa. Ko so njene ostanke odstranili, je na njenem mestu, tam kjer naj bi že nekoč stala kapelica, bila BRENGOVI pa je Marijina podoba, družina Marije Pučko dala postaviti Kapelica s podobo lurške Matere božje na mestu, kapelico. Graditi so jo začeli 15. oktobra, z deli je začel Marijin mož Ivan, nato se je v gradnjo vključil izkušeni kjer je stala stara domačija »Lahovih« z Marijinim mojster, zidar mnogih znamenitih točk, Ivan Fekonja. kipcem na pročelju Blagoslov nove kapelice je v soboto, 4. decembra, opravil Družini Fekonja v Brengovi 63, po domače – Lahovim, se je cerkvenjaški župnik Janko Babič, udeležilo pa se ga je uresničil več kot sedem desetletij star načrt, da bi na zemljišču okrog osemdeset sorodnikov, sosedov, prijateljev in drugih. domačije postavili kapelo s kipcem Matere božje. Kapelica Dan blagoslovitve je izzvenel v prijetno druženje domačih naj bi bila postavljena že pred 70 leti; takšni sta bili želja in in gostov. zamisel Štefanije Fekonja, ki se je kasneje odselila v Francijo. Kapelico družina Pučko posveča staršema Jakobu in Ker želje niso zmogli udejanjiti, so dali izdelati le podobo Štefaniji Fekonja, rojeni Slaček, ter Jakobovi sestri Štefaniji Marije, ki so jo kasneje sorodniki odpeljali v Cogetince. in njeni družini v Franciji. Več kot sedem desetletij stara Štefanijin brat Jakob Fekonja in njegova žena Štefanija pa želja je bila uresničena na lep poznojesenski dan, odet v sta kljub finančni stiski dala izdelati novo podobo. Lurško snežno belino. Mater božjo je v lesu upodobil znani cerkvenjaški rezbar, E. P. avtor neštetih nabožnih podob, Jožef Divjak. SREČANJE PRITRKOVALCEV V CERKVENJAKU V Slovenskih goricah v skoraj vsaki župniji delujejo pritrkovalske skupine, ki s pritrkavanjem na zvonove v cerkvah ob večjih cerkvenih praznikih in drugih verskih dogodkih polepšajo dogajanja. Zelo aktivna je tudi pritrkovalska skupina iz Cerkvenjaka. Skupino pritrkovalcev vodi Joško Zorko, z njim pa pritrkavata izkušena pritrkovalca Milan Vogrin in Branko Domačija z daleč vidno Marijino podobo v »svislih« je stala Peklar. Da bi pritrkavanje ne zamrlo, skrbijo tudi za podmladek, tako ob njih tik ob poti, ki so jo ubirali številni romarji na poti čez Osek v že pritrkavajo mladi pritrkovalci Denis Vogrin, Ivan Ploj, Kristjan Kos in Sv. Trojico, zato so se redno ustavljali ob njej. Družina: Jakob, Marjan Rokavec. Da bi se izpolnjevali v tej dejavnosti in med seboj izmenjali Štefanija ter sinovi in hčere Franc, Anica, Alojz, Feliks, izkušnje, je njihova pritrkovalska skupina ob župnijski cerkvi sv. Antona Marija, Terezija in Angela so bili veseli postankov romarjev v Cerkvenjaku v nedeljo, 28. junija, pripravila 2. srečanje pritrkovalcev in pogledov drugih mimoidočih na pročelje domačije z lenarške dekanije. Kot nam je povedal vodja Atujovških klenkarjev, tako v Marijinim kipcem. Slovenskih goricah rečejo pritrkovalcem, Joško Zorko, so ob pritrkovalcih iz dekanije povabili tudi druge skupine iz okoliških župnij. Srečanja so se ob gostiteljih udeležile skupine pritrkovalcev iz Rogatca, Miklavža na Dravskem Polju, Destrnika, Trnovske vasi in Leskovca v Halozah. Vsaka od teh je v zvoniku cerkve sv. Antona izvedla po dve pritrkovalski melodiji.

Po smrti očeta je domačijo podedovala hči Marija Fekonja, Pritrkovalci - klenkarji v zvoniku cerkve sv. Antona v Cerkvenjaku poročena Pučko. Mlada družina (Marija, 1953; Ivan, 1949, Ludvik Kramberger

24 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

MLADI HARMONIKAR DENIS VOGRIN MLADI, MLAJŠI, NAJMLAJŠI Pri Direktorovih sva z bratom morala IGRA S SRCEM Intervju z babico pasti piščance. Ker igrač nisva imela, sva se igrala kar s piščanci. Igra je Tako bi lahko dejali ob poslušanju Naredila sem intervju z osebo, ki jo zelo postala tako kruta, da so trije podlegli. Denisa Vogrina iz Čagone. Z njim smo dobro poznam – z mojo babico. Ime ji Ko je bilo zvečer štetje piščancev, sva se srečali ob otvoritvi asfaltne ceste in je Marija (pravijo ji Marica), piše pa z bratom iskala skrivališče v goricah vinske kleti pri Gregorečevih. Bili smo se Kovačič. Živi v Kraljevcih 8. pod trsi. radovedni, od kod nagnjenje za igranje Anita Košar, 8. A na »frajtonarico«. Kje si se rodila in kdo je pazil nate v »Natančno ne bi mogel povedati. tvojih otroških letih? Na to ni moglo vlivati sorodstvo, saj Rodila sem se v hiši, v kateri živim že Babica Marija Kramberger je stara nobeden ni glasbenik. Čisto malo pa vse življenje. Name sta pazila mama 74 let. Živi na kmetiji v Cogetincih 6 je le pripomoglo, da je bila pri hiši in oče. v Cerkvenjaku. Za svoja leta je še zelo harmonika. Kupil si jo je brat Dejan, živahna in se rada pogovarja. ki pa ni imel časa za učenje, saj vodi Se spomniš kakšnega dogodka iz pleskarsko obrt. Harmoniko je podaril zgodnjega otroštva in šole? Kaj ste jedli in kolikokrat na dan? meni in tako v meni zbudil zanimanje Spomnim se dne, ko sem sedela v klopi Jedli smo štirikrat na dan. Za zajtrk za igranje. V Pernici pri Mariboru sem s sošolko, ki je bila zelo boječa. Ne smo jedli ajdove in koruzne žgance, si poiskal učitelja igranja na diatonično spomnim se razloga, vendar vem, da mleko in carski praženec. Za kosilo harmoniko Draga Žerjava, ki mi je utrdil se je ''podelala v krilo''. Tega ni upala smo jedli solato, meso, pražen krompir veselje do igranja in mi podal potrebna povedati učiteljici in v razredu je na in pogače. Za večerjo pa mlečno juho, znanja. Pri njem se izpopolnjujem naši klopi ostal ''kupček'' (smeh). mleko in carski praženec. tudi sedaj. Kakšnih večjih nastopov še nisem imel. Največkrat igram na kakih Sedaj imamo domače ime Direktorovi. Kako ste prišli do šole in kako dolgo domačih zabavah in praznovanjih. Zakaj? ste potrebovali? Za kaj več tudi nimam časa, saj sem Hiša, v kateri živiva s tvojim dedkom, V šolo smo šli peš in smo hodili do 45 dijak Gradbene šole v Mariboru, kjer je nekoč pripadala generalnemu minut. Domov pa smo tekli, ker je bil sem se izšolal za slikopleskarja. Kot direktorju Jugoslovanskih železnic. breg. Pritekli smo v 30 minutah. Vedno slikopleskar sem v času počitnic delal Ta si je dal hišo zgraditi za čas svojega pa smo morali takoj domov, ker smo pri bratu Dejanu in si z zasluženim pokoja. Ko je ta čas prišel, sta bila bili drugače okregani. denarjem kupil novo harmoniko moja mama in oče njegova hlapec in in potrebno ozvočenje. Vesel sem, dekla. Z delom sta si po njegovi smrti Kaj ste jedli v šoli? da me pri mojem prizadevanju za prislužila hišo. V šolo sem si nesla vsak dan domač izobraževanje na glasbenem področju beli kruh. Moj kruh je bil vedno svež podpirajo tudi domači.« Kaj ste jedli med tednom, v nedeljo in in mehak, ker pa je to moja sošolka Povedal nam je še, da bi si želel med prazniki? vedela, ga je vsak dan zvito zamenjala, ustvariti duet, zato že išče pevko ali Med tednom smo jedli sezonsko ker ji njen ni bil dober in meni prav pevca za nastope v duetu. zelenjavo, ki smo si jo sami pridelali. tako ne. V nedeljo smo jedli meso. Vrsta je bila odvisna od letnega časa (pozimi S čim in na kaj ste pisali v šoli? svinjino, poleti pa kakšno kokoš). Med V prvem razredu smo pisali s kamenčki prazniki smo jedli dobrote, ki so nam na tablice, od drugega razreda naprej bile takrat na voljo, kakšno pecivo ali pa smo pisali s peresniki in črnilom v pogačo. zvezke.

Kakšna oblačila in obutev ste Kdaj ste imeli pouk in kdaj so bile imeli? počitnice? Deklice nismo imele dolgih Pouk smo imeli od ponedeljka do hlač, zato nas je pozimi v sobote od 8.00 do 13.00 oz. 15.00 ure. krilih zeblo. Dobili smo oblačila Odmor je bil od 11.00 do 12.00 ure. od sorodnikov, ki so imeli boljše Počitnice smo imeli zimske in poletne. službe in otroke, starejše od nas. Tudi Zimske so trajale en teden, poletne pa obutev bila slabša, dostikrat narejena dva meseca. Štiri leta pa smo imeli pouk kar doma. v nemščini.

Mladi harmonikar Denis Vogrin Si kdaj z bratom in sestro ušpičila Kakšne knjige ste brali in katera vam L. K. kakšno norčijo? je bila posebej všeč?

25 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

MLADI, MLAJŠI, NAJMLAJŠI MLADI, MLAJŠI, NAJMLAJŠI Brali smo knjige od Mohorjeve družbe, občutek, ki ga dobiš, ko vidiš, da nekaj, kokoši, peteline in veliko mačk. posebej mi je bil všeč roman Pod kar si posadil oziroma posejal, zaradi svobodnim soncem. tvoje oskrbe raste in bogato obrodi. Si pomagala pri gospodinjstvu? Ja, največ sem pomagala pomivati Kaj ste morali delati? Katera je tvoja najljubša rastlina na posodo, čistiti hišo in kuhati. Najraje od Morali smo delati ves čas. Morali smo tvojem domačem vrtu? tega sem kuhala. V tistih časih smo jedli okopavati poljščine, pasti krave, sušiti Jaz imam vse rastline enako rada, ajdove, krompirjeve in koruzne žgance, krmo, grebsti travo, čistiti hišo in ampak gotovo se bolj veselim rastlin, ki pogače, kaše, zdrobe in pražena jajca. hraniti ter skrbeti za živali. dobro uspevajo in z njimi nimam težav. Ste imeli kaj električnih naprav, sladkarij? Koliko vas je živelo v hiši? Ali veliko gledaš televizijo in poslušaš Naprav nismo imeli nič, med V hiši nas je bilo devet. To smo bili jaz, radio? sladkarijami pa smo malokrat dobili bratje in sestre, babica ter mati in oče. Ne. Televizijo gledam samo zvečer, ko si bombone in tu pa tam kakšno skupaj z možem ogledava informativno pomarančo. Spominjam se, da je prvi Kako ste si ob večerih svetili in kako oddajo. Radia pa ne poslušam veliko, telefon v Cerkvenjaku dobila družina ste si ogrevali stanovanje? saj sem čez dan na vrtu in v kuhinji, pa v Brengovi. Svetili smo si s karbidovko in petrolejko, tudi radijskih postaj ne dobimo veliko. hišo pa smo ogrevali na drva. Radio rajši posluša moj mož. Kateri je bil tvoj najljubši predmet v šoli in zakaj? Ali ste imeli kaj prostega časa, in če ste V časih tvojega otroštva elektronike Moj najljubši predmet v šoli je bila ga imeli, kaj ste počeli? še niste veliko poznali. Koliko si je matematika. To pa zato, ker sem zelo Ne, vedno je bilo delo. Prostega časa poznala ti? rada računala. Med najljubše predmete skoraj ni bilo, mogoče smo včasih na Nič. Z elektroniko sem se prvič srečala, prištevam tudi lepopis, ker sem lepo paši kaj zapeli. ko sem bila stara 15 let. Televizijo pa sva pisala. Zelo mi je žal, da tega predmeta David Kramberger, 8. A z možem kupila, ko sva že imela otroke. dandanes nimajo več.

Kateri časi so ti bili bolj všeč – z ali Se še spomniš katerega učitelja, učiteljice? Intervjuvala sem babico Marijo Kvas, brez elektronike? Ja, spomnim se še veliko učiteljev: ki živi na kmetiji, saj rada obdeluje Bolj so mi bili všeč časi brez tehnologije. gospoda Avgusta Galuna, g. Lorberja, vrt in se ukvarja z živino. Vzela si je g. Nekrepa, ge. Jožice Kos, ge. Nade nekaj časa, da mi je odgovorila na Se pravi, da ti televizija ni všeč? Voglar … nekaj vprašanj, ki sem ji jih zastavila, Ne, zaradi vsebin, ki jih prikazujejo. da bom lahko primerjala njeno in moje Teh ne maram, še posebej ne reklam. Ali se s sošolci kdaj vidite? življenje in napredek. Nika Blažič, 8. A Svoje sošolce srečam na vsakih 5 let, na obletnici. Takrat obujamo spomine, Kje in kdaj si se rodila? predvsem radi se spominjamo veselih Rodila sem se 26. 2. 1938 na naši Moja babica Štefka Firbas stanuje v trenutkov našega šolanja in otroških domačiji v Kunovi. Sedaj sem stara Stanetincih v Cerkvenjaku. Mnogi se je dni. 72 let. spominjate kot kuharice v cerkvenjaški šoli. Kaj se ti je najbolj vtisnilo v spomin? V otroških letih imamo vsi veliko Najbolj se mi je vtisnil dogodek, ko sem želja, želimo si najboljšega poklica Kako si preživela svoje otroštvo? pri sosedovih padla v gnojnico in tisti in prihodnosti ... Katere so bile tvoje Svoje otroštvo sem preživela bolj slabo, dan nisem mogla iti v šolo, ker nisem želje? ker smo morali doma veliko delati. imela več oblačil za šolo. Spomnim se Imela sem veliko želja, ki so se ves čas Morali smo pasti krave, pomagati pri tudi, ko sem hodila k sosedovim pit spreminjale. Želela sem si obdelovati oranju njive, na polju okopavati koruzo, mleko, ker je bilo tam boljše, vsaj tako zemljo, ker me je to že od otroštva krompir … se mi je zdelo. veselilo. Ker pa so to bili časi, ko so se ljudje množično preseljevali v tujino, Si imela kaj prostega časa? Kaj si Kaj meniš o današnjem življenju? sem se v prihodnosti tudi jaz želela takrat počela? Jaz mislim, da so današnji časi slabši odseliti, vendar mi mati tega niso Prostega časa sem imela malo. Takrat kot pa nekoč. Danes imamo preveč dovolili. sem se igrala ob potoku in na travniku elektronike, otroci ne rabijo toliko s sestro. delati, tudi zunaj niso toliko, kot smo Vem, da imaš velik vrt in se zelo rada bili nekoč. ukvarjaš z njim. Zakaj se največ Ali ste imeli doma kakšne živali, če si Sara Grdja, 8. A ukvarjaš ravno z vrtnarjenjem? živela na kmetiji? Ker me veseli gojenje rastlin ter Ja, doma smo imela krave, prašiče, Mentorica Jožica Vršič

26 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

PLANINSKI KROŽEK SLEDI JESENI NA OŠ CERKVENJAK V VRTCU CERKVENJAK Vedno več otrok se odloča, da se včlanijo v planinski krožek Oktober – mesec otroka: Mediji za bogatejše otroštvo in tako aktivno s starši ali s prijatelji preživijo dan v naravi. V oktobru sem skupaj s planinci iz OŠ Sv. Trojica organizirala V oktobru smo ustvarjali letnemu času primerno. pohod, ki je potekal na relaciji Bellevue–Pečke. Pohoda se Uporabili smo darove narave, kot so drevesno listje, lubje, je udeležilo 48 planincev. Bila je lepa sončna sobota, ki smo jesenski plodovi in pridelki. Iz listov smo si naredili jesensko jo zaključili s kostanjevim piknikom. drevo in jesenske rože ter si s tem pričarali prijetno vzdušje v igralnicah. Iz različnih plodov, semen, storžev, listov, lubja Pred razglednim stolpom in ličja pa so nastale zanimive figure. Zinka in Nina sta otrokom ob njihovem mesecu podarili oz. odigrali lutkovno predstavo »Razbita buča«. Bili so navdušeni, od najmlajših do najstarejših. Da pa ne boste mislili, da smo samo delali in ustvarjali, bili smo tudi v kinu. Prvi razred nam je velikodušno odstopil svojo učilnico, v kateri smo si na platnu ogledali risanko. Obiskali smo tudi telovadnico, si razgibali svoja telesa in se z Nino naučili ples prijateljstva. Na igrišču našega vrtca smo skupaj s starši pekli kostanje, se sprehodili po varnih poteh našega kraja in s kredami polepšali parkirišče naše šole.

Po pohorskih strminah

Gasilska fotografija pred domom na Pečkah 15. decembra smo pripravili nočni pohod z lučkami po bližnji okolici Cerkvenjaka in se tako vključili v praznično vzdušje. Vse to in še več pa je nastalo s pomočjo vseh vzgojiteljic v Mentorica, vodnica Tončka Divjak vrtcu, predvsem Zinke Čuček in Nine Žvarc.

27 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

Sklop dejavnosti v prazničnem decembru smo poimenovali VRTEC PIKAPOLONICA Jelenček Rudolf in njegove decembrske dogodivščine: 1. 12. 2010 Povabimo Jasno s kitaro CERKVENJAK 2. 12. 2010 Izdelovanje vabil za novoletno delavnico Mineva že četrti mesec od začetka novega šolskega leta, 3. 12. 2010 Lutkovna predstava v izvedbi Lutkovnega vseeno pa želim izpostaviti dogodke, ki oblikujejo naše delo. gledališča Fru Fru iz Ljubljane; organizatorji V vrtec je vpisanih 56 otrok, ki so razporejeni v tri starostne Društvo prijateljev mladine Slovenske gorice, skupine. Zaradi pomanjkanja prostorov najstarejša skupina vrtec Cerkvenjak in OŠ Cerkvenjak - še vedno deluje v OŠ. Z novim šolskim letom smo v vrtec Vitomarci; vabljeni so bili tudi zunanji otroci vključili 15 novincev. Krizo ob prehodu v novo okolje so 6. 12. 2010 Miklavževanje novinci v večini premagali. Pri vključevanju v dejavnosti 6.– 10. 12. 2010 Zajtrk po želji otrok skorajda ni razlike med novinci in otroki, ki so vrtec že 8. 12. 2010 Okrasimo smrečico obiskovali. 9. 12. 2010 Novoletna delavnica s starši in otroki 13. 12. 2010 Kino – gledanje risanke: JELENČEK RUDOLF 20. 12. 2010 Lutkovna predstava: ŠE ENA O BOŽIČKU 21. 12. 2010 Sodelovanje na prireditvi: UJEMI TRENUTEK 24. 12. 2010 Novoletno rajanje ob prihodu Božička: poslušanje pravljic o Božičku in jelenčkih, gledanje slikanic; prepevanje in poslušanje prazničnih pesmi; izdelovanje novoletnih voščilnic; izdelovanje okraskov – prostori dobijo praznično podobo Marjeta Belna, vodja vrtca Pikapolonica Cerkvenjak OKUSNI MEDENI ZAJTRK

V šolskem letu sledimo viziji našega zavoda: S spoštljivimi V vrtcu smo se vsi veselili petka, 19. 11. 2010. Čakal nas je prijeten, medsebojnimi odnosi ustvarjajmo vrtec in šolo s kvalitetnim predvsem pa zdravilen dan. Čebelar Jože Hauzer nam je podaril med, vseživljenjskim učenjem in z razvijanjem pozitivnih vrednot. zato smo se odločili, da bomo imeli ta dan medeni zajtrk. Povabili smo Nanjo je vezana tudi prednostna naloga in sicer: Uporaba tudi župana Marjana Žmavca. Pridružil pa se nam je tudi čebelar s Ptuja vljudnostnih izrazov pri otrocih (pozdrav ob prihodu in Stanko Gregorec. Otroci so okušali sladkobo medu, predvsem pa so odhodu iz vrtca, prosim, hvala, oprosti …). Ugotovili smo, da spoznavali, kako koristen in zdravilen je za zdravje. Z vso pozornostjo so sta pri uresničevanju naloge zelo pomemben zgled odraslega otroci prisluhnili tudi slikovitemu predavanju o življenju čebel in spontano in spodbuda. odgovarjali na vprašanja. Ob družbi župana, čebelarjev in vzgojiteljic se je Uresničujemo in nadgrajujemo že vpeljane projekte: EKO o okusnosti medu prepričal tudi ravnatelj Mirko Žmavc. projekt, Zdrav vrtec, Kulturne dejavnosti in Z igro do prvih Otroci so prejeli tudi zgibanko – Čebelica moja prijateljica 4 z nagradno turističnih korakov. igro, ki v sliki za otroke pa tudi v besedi za starše informira o pomenu čebele Naše dejavnosti bogatimo s praznovanji, sprehodi, pohodi, za okolje in o koristnosti čebeljih pridelkov. izleti, računalniškimi uricami, rekreativnimi urami v šolski Na koncu smo za posladek dobili še medenjake, ki jih je spekla čebelarjeva telovadnici, lutkovnimi predstavami, obiski v knjižnici, s žena Majda Hauzer. Medenjaki so bili zelo okusni, zato je bil pladenj hitro tečajem angleškega jezika, s programom Knjigobube in prazen. Še dolgo se bomo spominjali tega dne. Tudi v bodoče si želimo čim Zlati sonček, s Cicibanovo bralno značko. Organiziramo več zanimivih sodelovanj. Irena Kozar vrtec v naravi za starejše otroke. K nekaterim dejavnostim povabimo otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Predstavili se bomo na sejmu Altermed v Celju. Naše delo so in bodo popestrili tudi zunanji sodelavci: plesalci, čebelarji, lutkarji, frizer, policist, cvetličarka, šivilja, medicinska sestra, slikar, čarodej … Plesni tečaj že izvaja zunanja sodelavka. Za starše bomo organizirali različna srečanja, delavnice, predstavitve dejavnosti in tako poglabljali stik med vrtcem in družino. Skratka, v vrtcu je vedno zanimivo, živahno, sproščeno … Še posebej sedaj, ko je praznični mesec, v otrocih pa se stopnjuje pričakovanje. Poskrbeli bomo, da bo decembrski čas res čaroben, hkrati pa bo spodbujal otrokovo domišljijo in kreativnost.

28 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

VESELI DECEMBER BOŽIČEK TUDI LETOS Z NAJMLAJŠIMI ČLANI KD CERKVENJAK OBISKAL NAJMLAJŠE Ker se je lansko praznovanje veselega decembra z CERKVENJAČANE najmlajšimi izkazalo za zelo všečno, se je upravni odbor, no, tisti del odbora, ki ima spretne prste, tudi letos odločil December, mesec pričakovanj in obdarovanj, zagotovo z in povabil naše najmlajše na ustvarjalne delavnice. največjim navdušenjem pričakujejo otroci, saj jih obiščejo Delavnica je potekala 27. novembra v prostorih šole z dobri možje. Tudi občina Cerkvenjak v decembru razveseli namenom,da otroci ustvarijo voščilnico za svoje najbližje svoje najmlajše občane z gledališko predstavo in prihodom in čisto svojega dimnikarčka, s katerim bodo ponesli Božička, ki nikoli ne pozabi na darila. Tako bo tudi v četrtek, dodatno srečo v svoj dom. Ustvarjanje smo popestrili s 23. decembra, ko bo prijetno glasbo in seveda s sladkimi dobrotami. Mamice Božiček v spremstvu so nam pomagale izdelati 100 unikatnih voščilnic, ki jih je Porednega Maksa naše društvo z lepimi željami za leto 2011 poslalo svojim prišel v kulturni poslovnim partnerjem; torej smo združili prijetno s dom v Cerkvenjak, koristnim. Letos smo izdelovali še dimnikarčke z željo,da in kot je že ustaljena bi vsak dom v Cerkvenjaku napolnil s srečo,da bi bila praksa prejšnjih let, naklonjena vsem v letu, ki prihaja. obdaril otroke od 1. Tako kot lani je bil naš projekt veselega decembra do vključno 6. leta za najmlajše zaključen 15. decembra s potepom po starosti. Zagotovo Cerkvenjaku z lučkami. bo tudi letos veselo Kaj potem še manjka za lepe praznike? Nič, otroci smo in prijetno, še toliko pripravljeni … 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2,1: VESEL BOŽIČ IN bolj, ker bo gledališko SREČNO NOVO LETO! predstavo izvedlo domače Kulturno društvo Cerkvenjak. Valerija Toš

HUMOR Delodajalec »Kaj ste po poklicu?« je sodnik povprašal klošarja, ki je bil obtožen kraje. »Delodajalec,« je samozavestno odvrnil klošar. »Ne norčujte se iz sodišča. Komu pa vi dajete delo?« »Vam, gospod sodnik, pa policajem tudi,« je pojasnil Mladi člani Kulturnega društva Cerkvenjak z animatorji na klošar. delavnici: Polono, Tončko, Martino, Primožem in Natalijo Ugledna družina »Ali pri tem, ko ste goljufali in za nekaj milijonov oškodovali podjetje, zares niste nič mislili na svoje starše in nasploh na ugled svoje družine?« je sodnik povprašal menedžerja na zatožni klopi. »Seveda sem, vendar sem enkrat želel posel opraviti sam brez njihove pomoči,« je odvrnil obtoženi.

Podobnost »Kako je bilo v zaporu?« je bivšega zapornika povprašal sodelavec. »Eh, tako nekako kot doma: hrana je bila slaba, odgovarjati, piti in kaditi nisem smel, ven pa me niso pustili.«

29 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

IZ NJIHOVEGA DELA IN PRIZADEVANJ MINILO JE 100 LET OD ROJSTVA IGRALCA IN REŽISERJA VLADA TUŠAKA Po njegovi zaslugi je cerkvenjaško igralstvo dosegalo zavidljive gledališke uspehe

Za svoje kulturno poslanstvo je prejel najvišje kulturno priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije odličje svobode z zlatim listom. Kako smo se mu obdolžili Cerkvenjačani, je drugo vprašanje. 17. februarja letos je minulo sto let, kar se je rodil eden najbolj znanih Cerkvenjačanov Vlado Tušak. Spominjamo se Na posnetku Vlado Tušak in njegova žena Katja v igri Metež ga kot neumornega kulturnega zanesenjaka, ki se je uspešno lotil tudi največjih in daleč naokoli odmevnih kulturnih Ob zapisanem nikakor ne moremo mimo njegovega projektov. Zato je prav, da se spomnimo te stoletnice v našem prispevka pri izgradnji cerkvenjaškega kulturnega doma in Zrnju in mu posvetimo te skromne vrstice. elektrifikacije Cerkvenjaka. Okusil je vse bridkosti druge svetovne vojne, ki ga je iz rodnega Cerkvenjaka najprej odpeljala v taborišče na Borlu in kasneje v Nemčijo. Ob koncu sedemdesetih let prejšnjega tisočletja je napisal svoje spomine na te čase in zanimivo ter poučno jih je prebrati. Prijateljeval je z mnogimi znanimi slovenskimi osebnostmi iz gospodarstva in kulture. Vitomarškega rojaka, pisatelja Ignaca Koprivca, je v Ljubljano zalagal z zapisi iz življenja in dela v Slovenskih goricah, ki jih je ta uporabil v svojih romanih. Njegovo življenje je bila Kultura, čeprav je bil trgovec in dolga leta vodja komerciale v Sladkogorski. Bil je osebnost; zadoščala sta le beseda in prijazno povabilo in ni bilo Cerkvenjačana, ki bi odklonil sodelovanje.

Ohranjen lastnoročni seznam iger, v katerih je Tušak igral in jih večino tudi režiral Tušak je bil izvrsten igralec, režiser in organizator. Z gledališkimi deskami je prijateljeval 65 let. Režiral je nad 50 odrskih del. Nedvomno je bil največji slovenskogoriški ljubiteljski režiser in igralec. Ne samo slovenskogoriški, eden največjih v Sloveniji. Gledališki projekti Kralj na Betajnovi, Velika puntarija in Miklova Zala to vsekakor potrjujejo. Leta 1994, ob praznovanju 100-letnice organizirane Po njegovi zaslugi je cerkvenjaško igralstvo doseglo slovenske kulturne dejavnosti v Cerkvenjaku, se mu je vrhunske in zavidljive gledališke uspehe, hkrati pa številna Kulturno društvo Jože Lacko Cerkvenjak obdolžilo z priznanja in pohvale. Pečat, ki ga je dal ljubiteljskemu odkritjem spominske plošče in reliefa na pročelju Doma kulturnemu poslanstvo, s katerim se je začel ukvarjati leta kulture. 1927, bo ostal v Cerkvenjaku in osrednjih Slovenskih goricah Pokopan je v družinski grobnici na cerkvenjaškem neizbrisan. Zato je leta 1991, slabo leto pred svojo smrtjo, pokopališču. bil zasluženo tudi med prejemniki najvišjega kulturnega Franc Bratkovič priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije odličja svobode z zlatim listom.

30 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

krstnem nastopu mešanega pevskega zbora pod vodstvom Skozi leto 2010: prof. Marjana Krajnca je konec junija sledila še premiera Gosposke kmetije, ki jo je režiral in priredil Milan Černel, KULTURNO DRUŠTVO s katero so naši amaterski igralci navdušili, do sedaj so jo trikrat ponovili na domačem odru, gostujejo pa po vsej CERKVENJAK Upravni enoti Lenart.

Smo na koncu za naše društvo izredno uspešnega leta: uspelo nam je to, na kar smo v Cerkvenjaku čakali kar nekaj časa: oživela je dramska sekcija, pa tudi mešani pevski zbor deluje kar se da uspešno. Folklorna skupina pa je prav letošnjo jesen dobila novega harmonikarja in bo nadaljevala s svojim odličnim udejstvovanjem v kraju, konec koncev je letos prejela Srebrni grb občine Cerkvenjak, kar je samo potrditev, da so naši plesalci izredno priljubljeni in nepogrešljivi spremljevalec kulturnih in turističnih prireditev v občini. Zagotovo je priznanje zahvala za nazaj in motivacija za naprej! Zato še enkrat čestitke za vse dosežke folklorni skupini še z moje strani, hkrati pa želim, da bi jih skupaj lahko delili še več. Začetek letošnjega leta smo pričeli s filmskimi večeri za otroke, kjer so si vsak mesec lahko ogledali animirani Zmagovalci festivala po mnenju občinstva MLADI MUZIKANTJE celovečerni film. Odrasli pa so se ta čas lahko včlanjevali v pevsko in gledališko sekcijo. In ko se je zima začela poslavljati, smo mi naložili polena na ogenj in se dodobra ogreli za oživitev obeh sekcij, tako sta pričeli konec februarja pevska, v začetku marca pa še gledališka sekcija z vajami! V mesecu februarju smo skupaj z občino Cerkvenjak v počastitev kulturnega praznika v goste povabili gledališko skupino KUD Matiček iz Sp. Polskave, ki nam je uprizorila Partljičev Čaj za dve. Na rednem občnem zboru smo svoje dejavnosti in aktivnosti za leto 2010 tudi sklepčno potrdili in se lotili priprav za realizacijo. Med tem ko so člani sekcij pridno vadili, so se v mesecu maju pričele priprave za izvedbo Zmagovalci festivala 2010 po mnenju str. komisije MLADIH 5 23. Slovenskogoriškega klopotca narodnozabavne glasbe Cerkvenjak. Poleti, ko je vse bolj dopustniško, smo se mi intenzivno pripravljali na izvedbo festivala narodnozabavne glasbe. Letos je bil odziv ansamblov na razpis izredno velik. Tako smo izmed 18 prijavljenih ansamblov morali s pomočjo strokovne komisije nekaj ansamblov, žal, odkloniti in jih povabiti na prihodnji festival. Posledično se nam je pripetilo tudi to, da smo dvorano kulturnega doma napolnili do polovice že pred samim začetkom, saj je vsakemu ansamblu dana možnost, da v dvorano pripelje 10 svojih navijačev, saj lahko potem vsak izmed njih enakopravno tekmuje za nagrado občinstva. Ker smo vedeli, da bo zanimanje veliko, smo se odločili in k sodelovanju povabili TV Radgona, ki je v avlo kulturnega doma prenašala dogajanje v dvorani, tako smo zadovoljili vsaj nekaj obiskovalcev, žal pa jih je veliko ostalo pred dvorano. Resnično nam je žal, da se je Polna dvorana za festival to moralo zgoditi, ampak, žal, je naša prečudovita dvorana za tako odmevno prireditev premajhna. V kolikor se bomo V juniju smo izpeljali prireditev »Pod lipo samostojnosti«, lahko dogovorili s sponzorji, bi tako naslednje leto festival ki je bila letos zelo številčno obiskana, saj nam je bilo letos organizirali v prireditvenem šotoru, a o tem je še preuranjeno po dveh letih slabega vremena le-to naklonjeno. govoriti, pustimo času čas. Lahko se pohvalimo z izredno Nato smo se posvetili našim najmlajšim članom in pripravili dobrimi odzivi ansamblov na samo organizacijo festivala. ustvarjalne delavnice, kjer so si izdelali svoje poletne majčke Čeprav smo zelo mlada ekipa, nam je letos uspelo veliko …, poletje pa se je takrat komaj začelo, ampak v Cerkvenjaku delo. Kljub temu da smo tu in tam dobili kakšno poleno se je temperatura kulturnih dogajanj približevala vrelišču, po pod kolena, se nismo ozirali na očitke in smo stvar peljali

31 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

DRAMSKA SKUPINA CERKVENJAK V okviru Zveze kulturnih organizacij Slovenije deluje okoli 900 odraslih in mladinskih gledaliških, recitatorskih in lutkovnih skupin in krožkov. V veliko čast nam je, da smo njihov del tudi mi! Člani Dramske skupine Cerkvenjak smo letošnjo sezono doživljali precej razburljivo, vse do premiere naše (zdaj že tudi vaše) Gosposke kmetije. Režiserjeva roka je bila težka in neizprosna … ha, ha, ha, ne, ne! Milan Černel je učitelj, ki je v nas vložil obilo energije in truda, da smo se sploh bili pripravljeni postaviti na oder, pred publiko, za vsak sivi las, ki smo mu ga zadali, se mu sedaj opravičujemo in hkrati zahvaljujemo, da ni obupal nad nami. Radi te imamo. Hvala! Ekipa,ki je poskrbela,da so za 23. Festival narodnozabavne glasbe Slovenskogoriški Klopotec izvedeli v okoliških občinah Kot začetniki smo imeli veliko vprašanj, skrbi, pomislekov, ali nam bo uspelo, ali bomo zmogli … a že 29. junija smo naprej, zdaj vemo, da smo se odločili prav. Za prihodnja leta dobili odgovor na vsa naša vprašanja, vsi naši strahovi se že kaže zanimanjeza prenos festivala preko medijev, tako so se razblinili, po uri in pol naše krstne igre smo dobili televizije kot radijskih postaj, radi bi povrnili sloves našega najlepše darilo in dokaz, da je trud poplačan. Bučen aplavz cerkvenjaškega festivala, zato bomo z veseljem sodelovali je marsikaterem izmed nas na obraz privabil solze, solze z mediji. sreče! In takrat smo vedeli, da smo opravili dobro delo, da Nadalje smo jeseni za naše najmlajše ob tednu otroka kraj potrebuje skupino, kot je naša, in da smo na pravi poti. pripravili filmski dopoldan. Otroci so se v dvorani počutili kot No, naša pot pa se v Cerkvenjaku ni ustavila, lahko bi rekli: v čisto pravem kinu, saj nam je uspelo nabaviti veliko platno. »Dober glas seže v deveto vas«. In tako smo po priporočilu Aktivno smo sodelovali pri trgatvi Johanezove trte, kjer našega župnika prejeli prvo povabilo župnika Boštjana Čeha smo obiskovalcem ponudili pečen kostanj. iz Tišine, v okviru Ivanocijevih dni smo prvič gostovali in November in december pa sta minila v pripravah na napolnili prireditveni šotor, prav tam pa smo doživeli tudi praznike, tako so naši najmlajši člani že ustvarjali novoletne snemalni krst, saj je našo predstavo snemala TV Radgona voščilnice in čisto prave dimnikarčke, ki smo jih v zameno in sedaj je možno našo uprizoritev Gosposke kmetije videti za obisk koncerta našega mešanega pevskega zbora z gosti tudi na njihovi lokalni televizijski postaji. Nadaljnje smo 19. decembra podarili prav Vam, dragi Cerkvenjačanke gostovali v Domu Sv. Lenarta v Lenartu, kjer smo predstavo in Cerkvenjačani. Praznike smo vam želeli polepšati tako poklonili starejšim občanom ob mednarodnem dnevu z zvoki naših pevcev kot s čudovito okrašeno smrečico, starejših. Oskrbovanci tega doma so nas bili zelo veseli. ki so jo otroci okrasili z doma izdelanimi okraski v avli Cerkvenjačani, ki bivajo tam, pa so bili posebej ponosni, kulturnega doma, potem ko so se vrnili s potepa z lučkami da smo gostovali prav mi, saj se še vsi dobro spominjajo po Cerkvenjaku. dosežkov amaterskih gledališč v našem kraju, in veseli so, Naše najmlajše pa bo še 23. decembra razveselila dramska da nam je uspelo to obuditi. skupina, ki bo letos medse povabila Božička. Vabila so se vrstila, tako smo se odpravili še na gostovanja Dovolite mi še, da se ob tej priložnosti še enkrat zahvalim v Sv. Trojico, Benedikt, Sv. Ano in Negovo. Na vašo željo pa osebi, ki je v prvi vrsti naš član, v drugi je bil (in je še) človek, smo predstavo ponovno odigrali v domači dvorani, ki je bila ki je verjel v mlado ekipo in nas podpiral v vseh pogledih, saj tudi tokrat polna, skoraj do zadnjega kotička. smo tako skupaj soustvarjali kulturno podobo Cerkvenjaku. Zahvala Vam, Jože Kraner! Veseli smo, da smo lahko sodelovali! Če pa Vam bo kdaj dolgčas, pa lepo vabljeni v katero od naših sekcij! Za vključevanje v le-te pa zagotovo primanjkuje časa našemu novemu županu Marjanu Žmavcu, ki se je zelo vestno poprijel z obveznostmi, ki jih je dobil ob nastopu mandata, z gotovostjo pa si upam trditi, da bo tudi on ta, ki bo imel posluh za kulturno dejavnost v kraju in nas bo podpiral v dejavnostih, ki bodo pripomogle k boljšemu prepoznavanje kraja in občine po vsej Sloveniji. Leto, ki prihaja, nam prinaša nove izzive, nova vprašanja, nove naloge … Skupaj poiščimo vse odgovore, saj še vedno drži: »V slogi je moč!« Dramska skupina po končani predstavi z županom Marjanom Boštjan Živko, predsednik KD Cerkvenjak Žmavcem in vodjo OI JSKD Bredo Rakuša Slavinec

32 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

ŠE NAPREJ BOMO PELI

Končujemo december. Za nami je kar dolga pot, pa vendar ne predolga. Iz zimskega časa smo spet prešli v zasnežena pobočja. Zakaj le? Ja. Naši pevski začetki segajo v mesec februar, ki je bil zaznamovan z zimo in snegom. Začeli smo. Prepevati, se srečevati, se družiti … z našim mentorjem Marjanom Krajncem. Vsak teden je iz naših ust prihajal lepši in boljši zvok. Tedni so minevali kakor blisk. Že smo stali na odru. Obiskovalci v dvorani so začutili naše prve zvoke prijetnih melodij. A nas je bilo kaj strah? Pav nič … No, samo malo. Ja, majčkeno pa že. Ko so iz naših ust zletele prve besede, je bil strah premagan. Pesem je bila tako hitro pri kraju, da je sploh V veliko čast nam je bilo, da smo prav na tretji uprizoritvi nismo začutili. Kar zapeli smo jo, nadaljevali z naslednjo Gosposke kmetije na domačem odru gostili predstavnico in že se je slišal aplavz iz dvorane. Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, Območne Vse je enkrat prvič. Tudi naš nastop je bil »ta prvi«. izpostave Lenart, gospo Bredo Rakuša Slavinec, ki nam je ob Na proslavi ob občinskem prazniku, namreč. Veselo tej priložnosti predala priznanje sklada. V veliko zadovoljstvo smo stopili z odra, zadovoljni sami s seboj in z ljudmi nam je bila tudi prisotnost novoizvoljenega župana Marjana okrog nas. Žmavca, ki smo ga (kljub odgovornostim in težavam, ki jih je Po kratkih počitnicah je mesec september hitro prevzel z nastopom mandata) dodobra nasmejali in navdušili, zakorakal med nas. Povabili smo nove člane, kar nekaj v »zameno« oz. v znak zaupanja in podpore pa nam je, tako jih je prišlo. Naša srečanja so bogata s petjem. Naša kot do sedaj Jože Kraner, tudi on ponudil vso podporo in mapa postaja vse bolj polna. Pesem nasledi pesem. sodelovanje, za kar se že sedaj zahvaljujemo in obljubljamo, Jesen, bogata s kostanji in grozdjem, nas je spet privabila da bomo vse dano izkoristili in svoje delo opravljali še naprej medse. Občudovali smo novo vinsko kraljico. Njeno vestno in »skoraj« profesionalno. Zakaj skoraj? V skupini, pot smo pospremili s pesmijo in lepimi željam kljub ki jo sestavlja 16 članov, se trudimo vaditi dvakrat tedensko. vetrovnemu vremenu. Kljub obveznostim doma, v službi ali šoli nam to uspeva. Vsak svež veter prinese spremembo. Tudi ta jo je Naša publika je naša motivacija! Imeli smo se priložnost prinesel. Zadnji mesec v tem letu je posebej bogat. tudi javno predstaviti preko valov Radia Slovenske Gorice Povabili so nas na koncert v Negovo. Nikakor nismo in Radia Pohorje, posledično nam sedaj vabil na gostovanja mogli odkloniti povabila. Še posebej zaradi prvega ne zmanjka. Seveda se zaradi obveznosti igralcev ne moremo gostovanja v drugem kraju. Kaj pa konec leta? Da bo čim odzvati vsakemu vabilu, se pa trudimo uskladiti termine bolj zanimiv, prijeten, topel, družaben … tudi v tej smeri že za prihodnje leto. Ob tej priložnosti hvala tudi obema je bilo nekaj: koncert našega mešanega pevskega zbora, radijskima postajama! ki deluje pod okriljem KD Cerkvenjak. Povabili smo tudi Ja, kmalu bo prihodnje leto … in tudi takrat bo naša goste. Ob vstopu v dvorano vas je pričakal topel pozdrav, skupina pripravila novo uprizoritev. Izdam vam le, da bo pridišal je izpod otroških prstkov, ki so se potrudili za zagotovo podobnega žanra, kot je bila letošnja, in da boste vas izdelati nekaj za »osrečiti srce«. zagotovo uživali. Če pa vas bomo uspeli še nasmejati, bo naš Z vami želimo podeliti čim več pesmi, pa tudi Marjanu cilj v celoti dosežen. Do takrat pa nas še čaka kar nekaj vaje. želimo še naprej »kraužlati« lase. Trenutno se naša skupina ukvarja s projektom za najmlajše. Marjana Zorko Konec meseca jih bo, tako kot vsako leto do sedaj, obiskal Božiček in tudi nas je povabil, da mu pomagamo razveseliti otroke iz naše občine. V kolikor veste, da bi nas želeli videti tudi vaši prijatelji z vse Slovenije, nam pišite na dramskaskupinacerkvenjak@ gmail.com ali si oglejte spletno stran Kulturnega društva Cerkvenjak www.kud-cerkvenjak.nevladna.org/o-nas, na kateri najdete vse informacije o delovanju tako naše kot tudi drugih sekcij v društvu. V letu, ki prihaja, imamo veliko načrtov. Hvala vsem, ki so nam pomagali pri realizaciji naših projektov, hkrati pa si želimo dobrega sodelovanja še naprej.

Natalija Žunič Živko, vodja Dramske skupine Cerkvenjak

33 ZRNJE 22. DECEMBER 2010 V LETU 2011 PGD CERKVENJAK PRAZNUJE 80 LETNICO USTANOVITVE

Čas mineva in spet bo minilo leto, ki je bilo za gasilce Naša mladina se je udeležila poletnega tabora v Bohinju. Cerkvenjaka zelo delavno. V drugi polovici leta 2010, meseca Po končanih dopustih smo začeli pridobivati ponudbe junija, v tednu občinskega praznika, smo organizirali gasilsko za zamenjavo oken v gasilskem domu. Izvajalec del je bil tekmovanje za prehodni pokal Slovenskih goric. Združili smo Interles Lenart. Tudi naši člani so s prostovoljnim delom tudi tekmovanje mladine Gasilske zveze Lenart. Tekmovanje pomagali pri zamenjavi, zato hvala vsem, ki ste pomagali. je bilo razdeljeno v dve starostni kategoriji, in sicer starejši Investicija za zamenjavo je znašala okrog 17.000 evrov, od člani in članice ter člani in članice gasilskih društev. Skupno tega je okrog 16.000 evrov prispevala občina Cerkvenjak. je sodelovalo 21 ekip, kar je rekordno število tekmovalcev. Zahvalil bi se bivšemu županu Kranerju za zelo dobro Pri izbiri prizorišča tekmovanja smo imeli veliko srečo, saj je sodelovanje pri tem projektu ter mag. Vogrinu za odobritev bil prostor samih tekmovališč in osrednjega dela tekmovalne še dodatnih popustov, da smo lahko izvedli zamenjavo oken. prireditve zelo primeren. Vsi tekmovalci so bili zadovoljni s pogoji tekmovalnega terena, saj ni bilo nobene pritožbe na samo prireditev. Podelitev priznanj in pokalov je bila na osrednji prireditvi v šotoru, kjer je bila v nadaljevanju Antonova noč. Isti dan v dopoldanskih urah smo organizirali skupaj z Gasilsko zvezo Lenart tekmovanje mladine za pokal naše gasilske zveze. Skupno je na tekmovanju sodelovalo blizu 170 dečkov in deklic. Vsi so bili zadovoljni z organizacijo tekmovanja in s pogostitvijo.

Obeh tekmovanj ne bi bilo na tako krasnem terenu brez soglasja lastnikov zemljišč, na katerih smo organizirali tekmovanja, in sicer Angele Peklar, Ivanke Firbas, Riharda Rojsa ter družine Dejana Rojka, pri kateri smo gostovali z osrednjo tekmovalno prireditvijo. Vsem lastnikom še enkrat hvala v imenu vseh gasilcev. Na gasilskem domu so bila izvedena še naslednja dela: Ta dan smo v šotoru na prireditvi Antonova noč organizirali osvetlitev pročelja gasilskega doma (Sv. Florijana), montaža srečelov, ki je bil pomemben vir dodatnega dohodka. WC-ja in umivalnice v kleti pri garderobah in obzidava Zahvalil bi se Jožetu Bračku, ki nam je dovolil, da smo lahko lovilnega bazena okrog rezervoarja kurilnega olja. organizirali srečelov na prireditvi. V oktobru smo gasilci odšli na izlet. Izpred gasilskega Čez poletje je bilo dosti izobraževalnih aktivnosti naših doma smo se z avtobusom odpeljali v Pivovarno Laško, članov. Za izprašane gasilce je zaključilo izobraževanje šest kjer so nam pripravili ogled pivovarne ter degustacijo piva. gasilcev in ena gasilka. Za izprašane strojnike so končali Naprej smo se odpeljali na Celjski grad, kjer nam je vodič izobraževanje trije gasilci. Za izprašane uporabnike radijskih razkazal grad in povedal zgodovino Celjskih grofov. Od Celja zvez so zaključili izobraževanje štiri gasilke in štirje gasilci. smo nadaljevali pot do Velenja, kjer smo bili v podzemnem Čestitam vsem članom, ki so končali šolanje. V decembru muzeju premogovništva. Iz Velenja smo nadaljevali pot do se udeležujejo šolanja na Igu pri Ljubljani še ena gasilka in Mute, kjer smo obiskali gasilce in si tudi ogledali njihov dva gasilca za nosilce dihalnih aparatov. gasilski dom. V Muti smo imeli tudi kosilo, ki je bilo zelo

34 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

okusno, saj so nam pripravili nekaj koroških specialitet. Domov smo se vrnili v večernih urah. Naši člani so bili AKTIVNOSTI zadovoljni z izletom. Kot smo že omenili v naslovu, nas naslednje leto čaka DRUŠTVA UPOKOJENCEV velika prireditev, saj naše društvo praznuje osemdeset let CERKVENJAK SKOZI VSE LETO delovanja . Za obletnico že potekajo priprave, tako da gremo v naslednje leto z novimi izzivi. Društvo upokojencev Cerkvenjak je bilo, tako kot vedno Peter Šafarič doslej, zelo aktivno in dejavno tudi skozi iztekajoče se leto 2010. Načrtovane aktivnosti so uspešno izpeljali v Občinska organizacija skladu s programom dela. V okviru prireditev so izpeljali spomladansko igranje šaha in igranje kart v mesecu RK CERKVENJAK decembru – oboje v sklopu Zveze društev upokojencev Slovenske gorice. Izvedli so kar nekaj izletov, in sicer Poslanstvo Mednarodne federacije društev Rdečega spomladanski in jesenski nakupovalni izlet v Lenti na križa in Rdečega polmeseca in s tem tudi Rdečega križa Madžarsko, romarski izlet na Sveto goro nad Novo gorico Slovenije je z močjo humanosti izboljšati življenje ranljivih v sodelovanju z Župnijo sv. Antona in jesenski izlet v ljudi. Zato Rdeči križ Slovenije deluje v skladu s sedmimi Prekmurje. Uspešno so zaključili tudi vsa obnovitvena dela temeljnimi načeli gibanja Rdečega križa, to pa so: humanost, na domu društva upokojencev Cerkvenjak – izvedena je nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, bila menjava dveh oken. Člani upravnega odbora pa so enotnost in univerzalnost; v lokalnih okoljih spremlja zelo dejavni tudi na terenu, saj opravijo kar nekaj obiskov življenje ljudi in aktivno reagira na pojave stiske in nemoči, svojih članov po domovih. Tako obiskujejo člane, starejše še posebej ranljivih skupin, kot so otroci in starejši; zagotavlja nad 80 let; vse člane društva obiskujejo s koledarji za spoštovanje človeka in nagovarja ljudi, da delijo del svojega naslednje leto, obiskali so tudi zlatoporočne slavljence na blagostanja s tistimi, ki so nemočni in v stiski; v organizaciji območju občine Cerkvenjak. Organizirali so tudi razna in med ljudmi spodbuja in gradi čut za solidarnost in srečanja. V začetku leta je potekal občni zbor vseh članov razumevanje stiske drugih; spodbuja in širi vrednote društva, nato srečanje upokojencev na Poleni v Lenartu v zdravja in zdravega življenja; uvaja načrtno izobraževanje in sklopu Zveze društev upokojencev in zaključek leta za člane usposabljanje za izvajanje poslanstva in nalog ter širi znanja upravnega in nadzornega odbora. Udeležujejo se tudi vseh o gibanju Rdečega križa in mednarodnem humanitarnem aktivnosti, ki jih organizirajo ostala društva v okviru Zveze pravu. Rdeči križ Slovenije je organiziran kot enotno društev upokojencev Slovenske gorice. V okviru društva društvo, ki deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in upokojencev Cerkvenjak pa področje kulture zelo uspešno 916 krajevnih organizacijah Rdečega križa v Sloveniji. Ena zastopa sekcija pevskega zbora, ki aktivno deluje že 11 let in izmed teh organizacij je tudi Občinska organizacija Rdečega sodeluje na raznih prireditvah. V septembru je pevski zbor križa Cerkvenjak. v okviru društva organiziral tradicionalno srečanje ljudskih V začetku vsakega leta se 80–100 članov RK Cerkvenjak pevcev in godcev v domu kulture Cerkvenjak. Na prireditvi zbere na občnem zboru. To pa ni njihovo edino srečanje. je sodelovalo 10 gostujočih pevskih in instrumentalnih V aprilu ali maju se srečajo krvodajalci, ki jim RK izkaže skupin in seveda domači pevski zbor društva upokojencev. posebno spoštovanje. Krvodajalci, ki darujejo kri do 35 V novembru sta bili v domu društva izvedeni tudi dve krat, prejmejo priznanja za krvodajalstvo, vsi, ki pa so medicinsko znanstveni predavanji – Začuti življenje. V jo darovali več kot 35 krat, pa prejmejo majhna darila. V oktobru pa je bilo izvedeno izobraževanje blagajnikov in Cerkvenjaku smo lahko zelo ponosni, saj se krvodajalskih vodij izletov. akcij, ki potekajo 3-krat letno, vedno udeleži precej občanov. S. K. Zadnje krvodajalske akcije se je tako udeležilo kar 107 Cerkvenjačanov, ki so zbrali skoraj 50 litrov krvi. V okviru praznovanja občinskega praznika v juniju pripravijo srečanje starejših v Gostišču pri Antonu. Tukaj HUMOR naj dodam, da imamo v naši občini okrog 150 starejših od 75 let. Na srečanje pride okrog 100 občanov, ki jim podarijo skromno darila, ostalim pa ta darila dostavijo na dom. Ob Priča koncu leta se z darili spomnijo še na invalidne osebe, ki jih »Prosim, da sodišču poveste samo, kar ste videli na je približno 30. Da je skrb za zdravje zelo pomembna, se lastne oči, in ne tudi tistega, kar ste slišali od drugih,« vsi dobro zavedamo. Občinska organizacija Rdečega križa je sodnik opozoril pričo. Cerkvenjak zato 2–3-krat letno organizira merjenje pritiska »Razumem.« v ZD Cerkvenjak in vedno lahko računajo na lepo udeležbo. »Kdaj ste rojeni?« Za občane pa 2-krat letno poskrbijo še s prehrambnimi »Ne morem vam povedati, ker sem to izvedel od paketi, ki marsikomu olajšajo težke življenjske okoliščine. drugih.« Ob koncu leta RK Cerkvenjak pobere članarino in razdeli koledarje, s katerimi svojim članom želi uspešno in zdravo novo leto. Mateja Žmauc

35 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

RAZSTAVA TURISTIČNO DRUŠTVO ROČNIH CERKVENJAK DEL DU Sneg je že pobelil pokrajino, zima je potrkala na naša vrata in veseli december CERKVENJAK na naša srca. Leto se poslavlja od nas, za nekatere bolj in za druge manj uspešno, Turistično društvo Cerkvenjak pa se vnovič lahko pohvali z uspešnim letom. Društvo upokojencev Cerkvenjak 13. marca 2010 se je v Gostišču pri Antonu zbralo 85 članov na občnem zboru, je pripravilo tradicionalno 17. aprila pa je svoj odnos do narave in okolja pokazalo 28 marljivih občanov, ki so razstavo ročnih in umetniških del, v okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu nabrali 35 m3 odpadkov s šestih ki jih ustvarjajo upokojenke in divjih odlagališč. Ob slovesu pomladi, tik preden se je iztekel mesec maj, je bila ob upokojenci. Razstavo s čudovitimi strokovni pomoči Franca Kocuvana in Cvetličarne Vrtnica greda ob Johanezovi izdelki, ki je potekala v prostorih trti obogatena z 200 rožami, prav tako pa je bila prenovljena podoba turistične DU Cerkvenjak, si je ogledalo table, pod katero je, kot vsako leto, rože brezplačno posadilo Vrtnarstvo Kocbek. veliko obiskovalcev. Kot je dejal Prav tako je bila uspešna prijava na razpis Naj spominek občine Cerkvenjak predsednik DU Cerkvenjak Martin in ocenjevanje domačij, v okviru katerega so obiskali 10 domačij in 3 od njih Rojko, upokojenci iz domačega nagradili. Posebna priznanja so na osrednji proslavi ob občinskem prazniku društva ter tudi gostje radi sodelujejo prejeli Štefanija Zemljič iz Cogetincev, Jelka Lorber iz Peščenega vrha in družina na razstavah. Fortuna z Vanetine. Nikakor pa ne smemo pozabiti na tradicionalno povorko Ludvik Kramberger Obudimo stare čase, na kateri so Andrenčani prikazali zidanje in pokrivanje butane hiše, Smolinci in Župetinci so predstavili šivanje starih oblačil, »cajzanje« perja in slovo rekruta (pred odhodom v vojsko), pot od setve pšenice do kruha pa so pokazali prebivalci Čagone in Stanetincev, ki so jim pomagali tudi člani podmladka Turističnega društva na Osnovni šoli Cerkvenjak - Vitomarci. Vsega skupaj je na prireditvi sodelovalo okoli 110 oseb. V okviru praznovanja občinskega praznika je 27. junija na tradicionalni košnji trave prijelo ročno koso v roke 13 moških in 5 žensk, pokošeno travo pa je razmetavalo in grabljalo 9 žensk. Košnje se je udeležilo tudi nekaj pomembnih gostov z Vrhnike, župan Svetega Jurija in domači župan, košnja pa se je nadaljevala, kot družabni dogodek, pozno v noč. Točno mesec dni kasneje je Turistično društvo skupaj s Turistično kmetijo Firbas, Izletniško kmetijo Breznik, Čebelarstvom Hauzer, Pogled na razstavljene izdelke na razstavi ročnih del v Cerkvenjaku ŽE SEDMA RAZSTAVA JESENSKIH PRIDELKOV Turistično društvo Cerkvenjak je letos že sedmič pripravilo razstavo jesenskih pridelkov, ki bi se lahko imenovala »Zahvala za jesenske pridelke«. Na razstavi so bili prikazani pridelki s polj, iz sadovnjakov in tudi gozda. Občudovali smo lahko tudi take pridelke, ki gredo počasi v pozabo. Med te sodi krmna pesa, rekli so ji »svinjska runa«, ki je s svojo debelostjo pritegnila poglede obiskovalcev. Kot nam je povedal predsednik TD Cerkvenjak Alojz Zorko, se zahvaljujejo vsem, ki so prispevali pridelke. Posebna zahvala gre Društvu kmečkih žena, OŠ Cerkvenjak - Vitomarci in vrtcu, ki so pomagali, da je bila razstava čim bolj pestra. Med plodovi narave so posebno pozornost pritegnile razstavljene zdravilne rastline, ki jih je razstavljal znani podjetnik in ljubitelj starin Feliks Rajh z družino. V posebni vitrini je bilo razstavljenih 40 raznih zdravilnih rastlin, ki rastejo v našem bivalnem okolju. Omeniti velja še razstavo medu in medenih izdelkov, ki so tudi plod narave, znanega čebelarja Jožeta Hauzerja. Ludvik Kramberger Razstava jesenskih pridelkov v kulturnem domu v Cerkvenjaku

36 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

vinogradnico Silvo Kozar in Vinotočem Kocuvan gostilo na Cenkovi. Kosci in grabljice so se pomerili na travniku, rekreativne kolesarje iz Kranja, pri organizaciji pa je ki leži tik pod njihovo domačijo. Tekmovanje je potekalo v sodeloval tudi bivši župan. Start kolesarske poti je bil v prekrasnem sončnem vremenu, tekmovalce pa so spodbujali Lendavi, cilj v Kranju, pot pa jih je v Cerkvenjak zanesla številni obiskovalci. Košnja se je odvijala na poleženem zavoljo kontrolne točke. Tako so 311 kolesarjev in 31 travniku, na katerem so tekmovalce že čakale odkošene spremljevalcev pogostili z domačimi dobrotami in kapljico. parcele. Tekmovanja so se udeležili moški in ženske. Ker pa je novembra tudi Martinovo, nikakor ne moremo Najstarejši tekmovalec je bil 81-letni Ivan Vršič, najmlajši pa brez martinovanja, na katerem so letos spekli preko 70 18-letni Dejan Kocmut. Tekmovanje je, z domačim županom kilogramov kostanjev. Prav tako je bila v času martinovanja Jožetom Kranerjem in županom sosednje občine Sv. Jurij ob v avli kulturnega doma pripravljena razstava Pridelki naših Ščavnici Antonom Slano, začel predsednik TD Cerkvenjak kmetij, ki so jo pripravili člani društva, učenci osnovne šole in Alojz Zorko. Čeprav je košnja potekala v tekmovalnem duhu, otroci našega vrtca, prav tako pa so k razstavi zelo pripomogli so bili na koncu vsi zmagovalci. Po končanem tekmovanju Feliks Rajh s svojo muzejsko zbirko in štiridesetimi zeliščnimi so bili kosci in grabljice deležni malice, domače pijače, čaji, Jože Hauzer s čebelarskimi izdelki in nekateri občani. gibanic in pogač, ki so jih spekle gospodinje Marija Simonič, In ker je leto 2010 že skoraj končano, je prav tudi, da Valentina Majer in Stanka Vilčnik. gledamo v prihodnost. Turistično društvo Cerkvenjak že V kategoriji moški do 60 let je zmagal Lovro Šijanec iz Sv. naznanja svoje načrte za prihajajoče leto s stalnimi projekti Jurija ob Ščavnici, sledila sta mu Stanislav Šilak iz Oseka in in razvitjem prapora ob 25. obletnici delovanja, ki bo Peter Lajh iz Gočove. V kategoriji nad 60 let je zmagal Alojz predvidoma maja. Knuplež iz Oseka, sledila sta mu Franc Pučko iz Čagone in V prazničnem vzdušju želi Turistično društvo Cerkvenjak Ignac Vršič iz Brengove. V ženski konkurenci do 60 let je vsem občanom in bralcem lepe, mirne in srečne praznike, zmagala Darinka Golob iz Brengove, druga je bila Cilika hkrati pa izreka zahvalo bivšemu županu, gospodu Jožetu Zorko iz Čagone, tretja pa Slavica Majer. V kategoriji nad Kranerju, za angažiranost pri sodelovanju in pomoč pri 60 let sta se pomerili le dve ženski, prva pa je bila Slavica turističnem razvoju Cerkvenjaka. Knuplež iz Oseka, sledila ji je Marica Golob iz Andrencev. Mateja Žmauc Posebno nagrado za udeležbo pa je prejel Peter Hojnik, ki je na ta dan praznoval rojstni dan. V grabljanju in trošenju trave so pomerile le tri udeleženke. Zmaga je pripadala Tereziji Firbas iz Radehove, sledili pa sta ji Irma Rajh iz Brengove TEKMOVANJE in Marija Kocuvan iz Peščenega Vrha. KOSCEV IN GRABLJIC Ludvik Kramberger Turistično društvo Cerkvenjak skrbi za ohranjanje slovenskogoriških kmečkih običajev V nedeljo, 28. junija, je Turistično društvo Cerkvenjak pripravilo tradicionalno 9. tekmovanje koscev in grabljic. Prireditev je potekala na turistični kmetiji Vinotoč Kocuvan

Ekipa prostovoljcev, ki je stregla na tekmovanju koscev

Udeleženci in organizatorji tekmovanja ob Kocuvanovi hiši na Cenkovi

37 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

DRUŠTVO IVAN JANEZ PUČKO VINOGRADNIKOV ČLAN EVROPSKEGA REDA IN LJUBITELJEV VINA CERKVENJAK VITEZOV VINA

Po izobraževanjih in izletih, ki bogatijo znanje ljubiteljev Da ima Cerkvenjak veliko zanimivih in delavnih občanov, vina, se je Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina ni potrebno posebej poudarjati. V letošnjem letu je tako Cerkvenjak junija izkazalo na grajskem ocenjevanju vina na zveneč naslov dobil še en Cerkvenjačan. 29. maja 2010 Ptuju. Istega meseca so ustekleničili tudi svoje protokolarno je član Evropskega reda vitezov vina postal vinogradnik vino, ki je za našo občino kulturnega pomena. Avgusta pa in predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina so podelili vinske diplome posameznikom, ki so se izredno Cerkvenjak Ivan Janez Pučko. dobro odrezali na društvenem ocenjevanju vin, v sklopu iste Ordo equestris vini Europae (latinsko prireditve pa so pred gasilskim domom postavili klopotec in ime reda, latinščina je tudi uradni jezik) s tem simbolično pokazali pomembnost vin in zavedanje o izhaja iz tradicije viteškega rodu sv. njegovem pomenu v življenjski in kulturni sferi lokalnega Jurija. Ta red je leta 1468 ustanovil prebivalstva. Skupaj z jesenjo so prišle tudi trgatve, kjer cesar Friderik III., papež Pavel II. pa se je pokazala povezanost med člani. 1. oktobra je potekal ga je naslednje leto potrdil z bulo. In izbor nove vinske kraljice Cerkvenjaka, kjer so se za laskavi čeprav se rek zavzema za krščanske naziv potegovale štiri tekmovalke: Tina Rajh, ki je na koncu vrednote, ne temelji na krščanstvu. postala 2. cerkvenjaška vinska kraljica, Lea Rojs, Tadeja Tradicijo so leta 1984 obudili na Gradiščanskem v Avstriji z Simonič in Polona Čeh. Mesec oktober je zaznamovala ustanovitvijo Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina s trgatev Johanezove trte, ki se je odvijala v četrtek, 14. 10., sedežem v Eisenstadtu/Železnem. Želeli so obuditi tradicijo november pa je poleg matrinovanja prinesel tudi kronanje vinskega viteštva, kar se je hitro razširilo na sosednje države, 2. cerkvenjaške vinske kraljice Tine Rajh. 1. cerkvenjaška ki so prav tako želele ohranjati to tradicijo. Kasneje so red vinska kraljica Polona Divjak in predsednik društva Ivan preimenovali v Evropski red vitezov vina, saj se je njegov Janez Pučko sta na martinovanje in kronanje nove vinske obseg precej razširil in prvotno ime ni več ustrezalo. Konzulat kraljice povabila kar 18 vinskih kraljic z vse Slovenije, izmed za Slovenijo deluje vse od osamosvojitve, torej od leta 1991, katerih so nekatere že predale svoje krone, in kralja cvička. ko so s slovesnostjo na Ptuju ustanovili slovenske vinske Dan pred martinovanjem so se kraljice zbrale pri Poloni viteze. Slovenski konzulat se je hitro vključil v aktivno delo Divjak, od koder jih je lokalni vodič Primož Čuček odpeljal in življenje reda ter v vseh dosedanjih letih dosegel oceno do Turistične kmetije Firbas, na kateri so si ogledale kmetijo. kot najbolj aktiven konzulat. Na Kapeli so pripravili program s kraljicami, ogledali so Največji čar redu daje dejstvo, da se vanj ne moreš si Čebelarstvo Hauzer, niso pa manjkali niti na otvoritvi včlaniti, ampak si lahko samo povabljen. Tako je Pučko pred kleti Gregorec v Čagoni. Sledil je ogled vinogradništva kratkim prejel to nadvse zaželeno povabilo, kar smatra kot Pučko in degustacija tako v njihovi kot tudi v občinsko- nagrado za preteklo delo. Red pri izboru novih članov daje vinogradniški kleti. Pot jih je vodila do Gočovskega dvorca, poudarek poznavanju vinogradništva in vinarstva, čaščenju kjer sta dva člana društva praznovala abrahama. Kraljice vina kot plemenite pijače, kulturi pitja ter prijateljevanju in so jima nazdravile in s kratkim govorom polepšale večer. povezovanju ljudi. Zato tudi ni čudno, da se njihov rek glasi Prisostvovali so krstu mošta so na Turistični kmetiji Firbas, več dajati kot jemati. večer pa zaključili v diskoteki gostišča pri Antonu. Vinske Člani reda se delijo na več stopenj. Posameznik ob povabilu kraljice in kralj cvička so prespali na Izletniški kmetiji v red postane viteški zapriseženec. Kmalu lahko napreduje Breznik, kjer pa so si že prej ogledali klet. Na martinovanju v hospesa, kar je trenutno Pučko, nato pa počasi v svetnika, se je ob zvokih Mladih muzikantov in pihalnega orkestra vinsko damo, vinskega sodnika, najvišja in najčastitljivejša MOL iz Lenarta pokazalo, kako dobro in složno je bilo stopnja pa vinski vitez. Včasih je veljalo, da višje stopnje sodelovanje med društvi pri organizaciji dogodka, saj je lahko dosežejo samo starejši člani, danes pa je red v procesu mlado vino pritegnilo nemalo ljudi. Član Evropskega reda pomlajevanja. Trenutno je red zastopan v 22 državah, vitezov vina Jože Grobler je krstil mošt, ki se je s tem dnem slovenskega sestavlja okrog 260 članov. spremenil v vino. 29. novembra je Društvo vinogradnikov in Delovanje vitezov vina je usmerjeno v prizadevanje za ljubiteljev vina organiziralo izobraževanje z naslovom Nega sožitje družbe, za spoznanje vina kot dobrine, na katero mladega vina, učinek izobraževanja pa bo najverjetneje viden moramo biti ponosni. Predpogoj za užitek v vinu kot kvaliteti v prihodnjem letu. svojega življenjskega sloga pa je blagostanje v družbi. Zato si Zavezali so se, da bo silvestrovanje na prostem pred vitezi prizadevajo za vzpostavitev takega stanja in vzdušja v občinsko stavbo popestreno s kozarčkom rujne kapljice, do družbi, ki je naklonjeno človeku in vinu. To pa je dolgotrajen takrat pa vsem članom in občanom želijo čim več druženja proces, ki ni nikoli končan. in obilo dobrega vina, tako med prazniki kot v prihajajočem Naj torej končam s pozdravom reda, ki povzema njihova letu, ki bo za društvo pomembno, saj je volilno. Seveda pa prizadevanja in misijo: In honorem dei et in honorem vinae (V bodo tudi v prihodnje nadaljevali tradicijo aktivnega društva čast bogu in v čast vinu). s svojimi izobraževanji in druženji čez vse leto. Mateja Žmauc Mateja Žmauc

38 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

obogatili Pihalni orkester MOL iz Lenarta, Mešani pevski Ivan Janez Pučko je svoje zbor KD Cerkvenjak in muzikant Stanko Ilješ iz Radencev. Potomka trte iz Lenta, ki so jo poimenovali Johanezova trta življenje posvetil družini, in jo zasadili sredi Cerkvenjaka pred 6 leti, je letos rodila 47 vinogradništvu in gostinstvu zdravih grozdov, kar je največ do slej. Udeležencem trgatve je spregovorila tudi društvena vinska Ob rojstvu je prvi otrok kraljica Polona Divjak, pozdravile pa so jih tudi gostujoče v družini s 5 otroki, ime so vinske kraljice društev vinogradnikov Jenny Slekovec iz Male mu dali Ivan Janez. Rodil Nedelje, Tanja Hauptman s Ptuja, Aleksandra Kelemina s se je leta 1964 v kmečki Koga in Ksenja Arbeiter iz Maribora. družini. S tremi otroki »Berača« Franca Čeha in Feliksa Borka je nadzoroval živi v Stanetincih. Želel ovtar Maks Kovačič, ki je bil obenem »pütar«, vsebnost je postati vojaški oficir, sladkorja je ugotavljal vinski strokovnjak prof. Jože Pučko a ni želel v komunistično iz Maribora, mošt je dosegel 68 Oe stopinj. Izšolano vino p a r t i j o . Ž e l j a p o bodo napolnili v stekleničke in ga ponujali kot protokolarni nadaljnjem šolanju ga je spominek občine Cerkvenjak. pripeljala med natakarje, Ludvik Kramberger delal je v več lokalih. Ivan Janez Pučko je član Evropskega Hkrati si je urejal dom viteškega reda in ob njem vinograd z 2.600 trsi. Odločil se je Postavitev klopotca ob za samostojno pot in odprl dopolnilno dejavnost Vinogradništvo in prodaja vina Pučko. Opravil je tečaje za sommelierja I in II. Johanezovi trti Izobraževanje je opravil na Kmetijsko-gozdarskem zavodu in Višji gostinski šoli v Mariboru, kjer je opravil potrebne izpite. O svoji bodoči Podelili so tudi medalje in priznanja za ocenjena dejavnosti pravi: »Že več let se pripravljam na odprtje Vinotoča. vina vinogradnikov iz Cerkvenjaka Zgradili smo že objekt, ki ga dograjujemo. V vinogradu pridelujemo 7 Klopotec, ki ga je izdelal, tokrat pa je le servisiral, Franc sort vina, ki ga bomo v bodoče ponujali v Vinotoču, kjer bodo potekale Čeh iz Grabonoškega Vrha, ima nalogo, da varuje grozdje tudi degustacije vin.« Johanezove trte in grozdje drugih vinogradnikov v okolici. Ivan je že 8 let predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Postavitev sta tudi letos organizirala Društvo vinogradnikov Cerkvenjak. Pred tem je bil 8 let član Vinogradniškega društva Lenart. in ljubiteljev vin Cerkvenjak in občina Cerkvenjak. Prireditev Za sprejem med evropske vinske viteze ga je predlagal Franc Vrezner so s kulturnim programom popestrili harmonikar Stanko iz mariborskega viteškega omizja. Ilješ, recitatorki Jana Pučko, ki je recitirala pesem profesorja L. K. Jožeta Pučka, ki jo je namenil Johanezovi trti, Alma Pučko in pevski zbor Društva upokojencev Cerkvenjak. BOGATA TRGATEV JOHANEZOVE TRTE V CERKVENJAKU

V nedeljo, 17. oktobra, je Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak skupaj z občino Cerkvenjak pripravilo vinsko trgatev, na kateri so obrali potomko vek kot 400-letne modre kavčine z Lenta v Mariboru. Trgatev so

Postavitev klopotca ob Johanezovi trti v Cerkvenjaku Uradno je bil imenovan novi čuvar trte, ovtar, ki mu je župan izročil ovtarski klobuk in ovtarsko palico. Maks Kovačič bo svojo nalogo opravljal vestno, kot se za ovtarja spodobi. Doslej je delo ovtarja vestno opravljal Peter Hojnik. Prireditev so zaključili s podelitvijo priznanj vinogradnikom, ki so poslali vina na društveno ocenjevanje letnika 2009. Povprečna ocena 31 vzorcev je bila 17, 89 točk, podeljenih pa je bilo 7 zlatih in 20 srebrnih medalj ter 4 priznanja.

Trgatev potomke Stare trte z Lenta, Johanezove trte v Cerkvenjaku Ludvik Kramberger

39 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

Završki fantje potrgali grozdje TRADICIONALNO potomke Stare trte v vinogradu svojega člana v Andrencih MARTINOVANJE Martinovanje, ki je potekalo 14. novembra ob gasilskem V vinogradu Jožeta Goloba, kjer imajo Završki fantje domu v Cerkvenjaku, je potekalo v prekrasnem sončnem posajeno potomko Stare trte, je tudi letos zadonela vremenu, kar je dajalo prireditvi poseben pečat. njihova pesem. Ob tem je njihov vodja Darko Škerget, Obiskovalce, razen mešanja frizur, ni motil niti silen veter, z njim pojejo še Jože Golob, David Ornik, Janez Perko ki je včasih dosegel moč, da bi lahko dvignil kakega »suhca«. in Branko Šober, dejal, da je bila ta trgatev posvečena Kakor večino prireditev, ki potekajo ob Johanezovi trti, so dvema jubilejema: 10 letnici posaditve trte, ki so jo tudi to popestrili člani Pihalnega orkestra MOL iz Lenarta. posadili po prihodu z uspešne turneje po Avstraliji, in Nastopila sta tudi Mešani pevski zbor Cerkvenjak pod 63. rojstnemu dnevu Jožeta Goloba. vodstvom Marjana Krajnca in 9-letni harmonikar Tadej Koša. S svojim akrobatskim l e t o m j e p o č a s t i l prireditev akrobatski pilot Igor Zrinski iz LC Rakičan. Novi župan Marjan Žmavc je poudaril, da je to martinovanje že 8., torej tradicionalno, in da ni zgolj praznik vinogradnikov, ampak tudi dejavnosti društev, ki se predstavljajo. V prihodnje naj to martinovanje preraste v turistični praznik, ki bo potekal z Martinovimi in drugimi Harmonikar Tadej Koša Trgatev Stare trte Završkih fantov v vinogradu Jožeta Goloba predstavitvami ves dan. Ludvik Kramberger Srednje Slovenske Gorice imajo vse možnosti za celovito predstavitev vin, kulinarike, izdelkov domače obrti, običajev VESELA TRGATEV V in navad naših prednikov. VINOGRADU IVANA JANEZA PUČKA V STANETINCIH V velikem vinogradu Ivana Janeza Pučka je 30. septembra potekala že 7. tradicionalna trgatev, kjer je grozdje trgal »poln avtobus« upokojencev iz Dola pri Hrastniku, gospodarju Pučku pa so pomagali tudi njegovi sorodniki in prijatelji. Trgatve se je udeležil tudi prokonzul Evropskega viteškega reda Tomislav Kovačič.

Polona Divjak je predala krono vinske kraljice Tini Rajh Sledila je predaja krone vinske kraljice, ki jo je dve leti nosila Polona Divjak. Zaključek prireditve je pripadel sv. Martinu, ki ga je poosebljal vitez Evropskega viteškega reda Jože Grobler in v ustaljenem ceremonialu spremenil mošt v vino. Za druženje ob vinski kapljici so poskrbeli cerkvenjaški vinogradniki. S svojimi kmečkimi dobrotami so obiskovalce razveselile članice Društva kmečkih žena Cerkvenjak, s pečenimi Udeleženci trgatve v Pučkovem vinogradu v Stanetincih kostanji člani TD Cerkvenjak, s prijetno glasbo pa Mladi L. K. muzikantje.

40 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

Mošt je krstil sv. Martin – Jože Grobler, skozi sito pa so ga prelili domači vinogradniki Ludvik Kramberger Še nikoli ob Johanezovi trti v Cerkvenjaku ni bilo toliko vinskih kraljic ocenila komisija. Izbrana je bila Tina Rajh, ki bo vinska Dišalo je po pečenih kostanjih kraljica 2 leti, kolikor traja mandat društvenih kraljic. Ludvik Kramberger TD Cerkvenjak po zaslugi marljivih članov in predsednika Alojza Zorka s sovjimi »legištri«, beri opremo, na jesenskih prireditvah vsako leto poskrbi za peko kostanjev. Pečeni Tina Rajh kostanj je najboljši, če ga poplaknemo z moštom. 2. cerkvenjaška vinska kraljica

»Za kandidaturo sem se odločila, ker želim promovirati cerkvenjaške vinogradnike in njihova vina, občino Cerkvenjak in seveda kulturo pitja vina predvsem pri mladih. Prav tako bi rada pripomogla k večji cenjenosti vina, saj je vinogradniško in vinarsko delo pogosto premalo spoštovano in cenjeno. Naziv vinske kraljice mi vse to omogoča.«

Kako je potekal izbor? »Izbor je bil razdeljen na tri dele. Najprej smo se vse kandidatke predstavile v govornem nastopu, ki so ga člani komisije ocenili od 1 do 5. sledil je pisni test, v katerem smo morale dokazati naše poznavanja Slovenije in naše občine ter znanje iz vinogradništva in kletarstva. Zadnji del izbora je predstavljala degustacija štirih vin.« Pečenje kostanjev na martinovanju v Cerkvenjaku L. K. Kaj meniš o vinskih kraljicah nasploh? »Presenečena sem bila, da se je mojega kronanja udeležilo kar 18 vinskih kraljic (nekatere so že predale svoje krone) in CERKVENJAK IMA cvičkov kralj. Vinska kraljica mora biti družabna, komunikativna, NOVO VINSKO nasmejana in poznati mora kulturo vina.« KRALJICO Na kronanju smo te lahko občudovali v zelo lepi obleki. »Obleko mi je sešila domačinka Irena Lorenčič, za kar se ji Vinska kraljica Društvo vinogradnikov in najlepše zahvaljujem. Obleko mi je občina Cerkvenjak podarila v trajno last, krono pa bom morala predati ob koncu dveletnega ljubiteljev vina Cerkvenjak bo prihodnji dve leti mandata.« študentka Tina Rajh Na Izletniški kmetiji Breznik v Komarnici je 1. oktobra Še kratko sporočilo našim vinogradnikom. potekal izbor nove društvene vinske kraljice. Prijavile so se »Vsem želim, da bi letošnje vino znali dobro unovčiti. Dobro štiri kandidatke: Lea Rojs, Tadeja Simonič, Polona Čeh in letino jim želim tudi naslednje leto in jih pozivam, naj ne opustijo Tina Rajh. dejavnosti, ki krasi naše griče. In ne pozabite: dobro vino je poezija Kandidatke so morale izpolniti »izpitne« pole, ob tem se vinogradništva! je morala vsaka predstaviti z nagovorom, ki ga je prav tako Mateja Žmauc

41 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

SPROŠČENO, ZDRAVO, ŠPORTNO AK SRŠEN CERKVENJAK

Leto 2010 je bilo za člane kluba delavno. Pohvalimo se lahko, da smo končno uspeli podaljšati in z markerji urediti vzletno pristajalno stezo.

Peter v svojem letalu V oktobru smo na vzletišču preživeli popoldan ob letenju in ob pečenju kostanjev.

Lepo mora biti položeno Tako lahko na vzletišču srečujemo vedno več ULN-plovil poleg zmajarjev, motornih padalcev in modelarjev. Da bo letenje varno, smo morali položiti kanale in jarek zasipati z zemljo. Še vedno pa je pred nami največji zalogaj, postavitev hangarja za naša plovila. Ob prazniku občine Cerkvenjak smo popestrili dogodke s preleti zmajev, padalcev in ULN. Organizirali smo srečanje pilotov na vzletišču v Čagoni. Obiskovalci so lahko pogledali Pa še malo poletimo svoj kraj s ptičje perspektive ali občudovali jeklene ptice, Nazadnje nam je v mesecu novembru jemal dih prijatelj velike in male, na tleh. – pilot Igor Zrinski s svojim akrobatskim programom ob predaji krone 1. cerkvenjaške vinske kraljice Polone Divjak. Obiskovalcem je dvigoval adrenalin s svojim programom v močnem vetru.

Ojoj, ta pa nima vrtoglavice, ali ...

Z njimi je lepo poleteti Letalno sezono smo zaključili ob zapadlem snegu. Želim, da se nam v prihajajočem letu uresniči največja želja – Našega srečanja se je udeležil tudi pilot Peter Podlunšek in nam postaviti hangar. popestril popoldan z nekaj akrobatskimi figurami. Tajnica AK Sršen: Tončka Divjak

42 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

MOTO KLUB SLOVENSKE GORICE – CERKVENJAK

Še nekaj dni in spet bomo zakorakali v novo leto, polno želja in pričakovanj. Motoristi z željami po lepših, varnejših cestah in lepem vremenu, da bomo lahko uživali na svojih jeklenih konjičkih. Člani MK smo v juniju organizirali 6. razstavo motorjev: Motorno kolo nekoč in danes. V centru Cerkvenjaka so se bleščali v soncu in čakali nekaj ur, da so njihovi lastniki ob jedači in pijači izmenjali motoristične dogodivščine.

Motoristična malica

Lastniki pa so nas »lancali«

Pa ga postavimo

Pa na varno vožnjo Po pozdravu župana smo se popeljali na krajšo vožnjo in motoristično malico do Smolincev. Lepo je bilo videti kolono motorjev, ki je s svojim hrumenjem mimoidoče opozarjala nase. Ob lepem vremenu smo se popeljali na krajše vožnje po Sloveniji in tudi v tujino. Udeleževali smo se motorističnih Pa še gasilska slika za slovo srečanj sosednjih klubov. Žal smo letos nabrali bolj malo kilometrov, ker nam je za Prijetno popoldne smo preživeli pri članu Marjanu Žekšu vikende pogosto nagajalo vreme. Nismo pa nikoli pozabili, na pikniku, kjer smo mu pomagali postaviti tudi klopotec, ki da mora biti vožnja prilagojena razmeram na cesti. Sezono bo odganjal nepridiprave. smo zaključili brez nesreč in tudi v prihajajočem letu si V oktobru smo se zbrali pri Slavku na kostanjevem pikniku želimo tako. in na »Sončkovem« dobrem golažu. Predsednica MK: Tončka Divjak

43 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

z vse Slovenije, prevladujejo pa ekipe iz SV dela Slovenije. ŠPORTNO DRUŠTVO Aktivnosti društva pa se ne odvijajo le na parketu, temveč tudi na prostem. Tako veterani v veteranski tekmovalno CERKVENJAK nastrojeni ligi srednjega nogometa uspešno predstavljajo Cerkvenjak, čeprav so cilji udeležencev predvsem rekreacijske V življenju ni podaljškov vsej sodobni tehnologiji navkljub. in družabne narave. Žal pa Športnemu društvu že dve leti Tudi tekoče leto, ki je v zadnjih izdihljajih, ne bo odrejalo zapovrstjo ni uspelo organizirati Poletne lige, saj med podaljškov, to pa še ne pomeni, da jih ne moremo doživeti. ekipami ni bilo dovolj zanimanja. Vendar v društvu upajo, Doživimo jih lahko v športu in s športnim udejstvovanjem da jim jo bo naslednje leto uspelo ponovno organizirati. hkrati poskrbimo za svoje dobro. In za zdrav duh v Nikakor pa ne moremo spregledati dela, ki ga je Športno zdravem telesu so tudi letos skrbeli člani Športnega društva društvo Cerkvenjak prispevalo ob občinskem prazniku. Cerkvenjak. Turnirja v malem nogometu med zaselki na asfaltni podlagi Že v začetku leta so se izkazali z organizacijo dveh turnirjev se je udeležilo 12 ekip, pomerile pa so se tudi 3 ženske v namiznem tenisu, najprej odprtega za vse, nato pa samo za ekipe. Okoli 180 udeležencev se je udeležilo kolesarskega člane. Ker namizni tenis ni sezonska aktivnost, je bilo tudi maratona, ki je potekal po že ustaljeni trasi po mejah občine novembra s strani teniške sekcije organizirano tekmovanje Cerkvenjak in se je zaključil v Smolincih pri Gostinstvu v okviru Slovenskogoriške namizno teniške lige, v kateri so Ploj. Organizacijo maratona je prevzel Feliks Borko, ki je uspešno igrali Drago Bratkovič, Dani Kuri, Rudi Vršič in ob pomoči občine Cerkvenjak, ki je poskrbela za majice, Ivo Valentan. in ostalih nepogrešljivih sponzorjev, katerim je Športno Z o k t o b r o m s e j e o b društvo zelo hvaležno, svoje delo zelo dobro opravil. Poleg ponedeljkih v telovadnici malega nogometa in kolesarjenja se je odvijalo tudi – po osnovne šole pričela aerobika, desetih letih lahko rečemo že tradicionalno – streljanje z ki se je udeležuje približno zračno puško, kjer je tekmovalo okoli 40 moških, 15 žensk 25 žensk različnih generacij, in 8 osnovnošolcev. Zračne puške je priskrbelo društvo, od mladih do starejših, kar medtem ko so tekmovalci prispevali dobro voljo in prijetno dokazuje, da leta niso ovira vzdušje, da je tekmovanje zelo dobro uspelo. Letos za aktivno druženje in skrb za so bili najboljši strelci deležni lastno telo. prehodnih pokalov, ki Članska ekipa Lotus se je v jih je društvu podaril maju udeležila več turnirjev, Branko Peklar. V moški v lanski sezoni dvoranskega konkurenci so bili najboljši nogometa, ki traja od oktobra Franc Peklar, Robi Hojnik do aprila, pa je osvojila nagrado in Branko Peklar; v ženski za najbolj pošteno, ''fairplay'' so slavile Tatjana Vrcelj, ekipo v 3. slovenski futsal ligi. Jožica Zorec in Mateja Da pa to ni edini uspeh ekipe, Žmauc; med osnovnošolci nam priča tudi David Ploj, ki se pa so pokale prejeli Anže Drago Bratkovič ponaša z nazivom 2. najboljšega Peklar, Patricija Peklar in strelca lige. Istoimenska ekipa Tilen Nedeljko. mladincev (Lotus), ki je preteklo sezono uspešno tekmovala In tako kot vsak izmed nas ima tudi Športno v ligi Društva malega nogometa Lenart, letos te možnosti društvo Cerkvenjak svoje želje in načrte za prihodnje leto. In ne bo imela zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Jesen sicer da ohrani vse dosedanje dejavnosti ter poizkuša okrepiti je poleg počasnega primanjkovanja sončnih žarkov prinesla sodelovanje z ostalimi društvi v Občinski športni zvezi, za kar tudi pričetek sezone za 3. futsal ligo, v kateri tekmuje 13 ekip pa bo potrebno veliko truda in energije. V društvu upajo, da se bo tudi na tem področju aktivirala tudi občina in pomagala uresničiti te visoko zastavljene cilje. Mateja Žmauc HUMOR

Radovednost »Otroci odraščajo in vse več sprašujejo,« je žena dejala možu, ko ga je obiskala v zaporu na prestajanju kazni zaradi divje privatizacije podjetja. »Ali sprašujejo po meni?« je ves srečen povprašal mož. »Ne. Zanima jih, kam si skril denar.«

44 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

dela tekmovanja na 14. mestu. Pri uvrstitvi članske selekcije je potrebno povedati, da so kar nekaj tekem izgubili v zadnjih NK CERKVENJAK trenutkih tekem in da jim je zmanjkalo tudi nekaj športne Aktivnosti NK Cerkvenjak so se v letu 2010 nadaljevale, sreče. Že ob postavitvi članske ekipe smo si zadali cilj, da kot je bilo zastavljeno s strani vodstva kluba in vseh, ki rezultat ni prednosten, ampak dolgoročno formiranje ekipe. sodelujejo pri delu. Kot je bilo že na začetku delovanja Tekme članske ekipe si je tedensko ogledalo veliko število sedanjega vodstva kluba obljubljeno, smo v tekmovalno gledalcev in so popestrile dogajanje ob koncu tedna v naši sezono 2010/2011 Medobčinske zveze Maribor prijavili za občini. Na žalost pa smo na tekmah v ŠRC Kadrencih kljub tekmovanje štiri selekcije, in sicer U-12, U-14, U-18, in kot pisnim vabilom pogrešali vodilne naše občine, a to je že je bilo pričakovanje vseh nas, tudi člansko selekcijo. V klubu druga zgodba. pa deluje že dalj časa tudi vadbena selekcija U-10. Upravni odbor kluba je imel več sej, na katerih smo se V začetku julija 2010 smo organizirali 2. nogometno šolo sproti dogovarjali o organizaciji posameznih tekem in o NK Cerkvenjak, ki se je je udeležilo sicer nekaj manj otrok kot delu, ki je potrebno opraviti, da se tekme lahko odvijajo. v lanskem letu, vendar smo jo kljub temu uspešno zaključili. Veliko prostovoljnih delovnih ur smo vložili v priprave igrišč, Tako smo v juliju 2010 pričeli s pripravami za tekmovalno urejanje in čiščenje okolice, pranje dresov, črtanje igrišč in sezono. Največ organizacijskih težav smo imeli seveda s še veliko drugega, kar je bilo potrebno storiti, da so se tekme pripravo in sestavo članske ekipe. Igralci so se organizirali lahko odigrale. in pod vodstvom trenerja Gorazda Duha in člana upravnega Kljub krizi, ki nas obdaja, smo uspeli pridobiti nekaj odbora Stanka Rokavca zbrali sredstva in poskrbeli sami za sponzorjev, ki so nam prisluhnili – brez njihove pomoči nakup novega kompleta dresov, saj sredstva, ki smo jih zbrali sezone ne bi uspešno končali. Ob tej priložnosti se vsem še s strani občine Cerkvenjak in sponzorjev, niso zadoščala enkrat iskreno zahvaljujemo. Tako je leto spet naokrog in za delovanje kluba. Nad tem dejstvom se lahko marsikdo v danih razmerah smo z doseženim lahko zadovoljni. Ob zamisli, ampak v klubu smo že od ustanovitve dalje navajeni tem se zahvaljujemo vsem, ki so nam pri delu pomagali, na takšen odnos odgovornih v občini. predvsem tudi staršem, ki nam zaupajo svoje otroke in nam V začetku tekmovalne sezone smo kot vsako leto bili v veliko pomagajo. Od novega vodstva občine Cerkvenjak strahu, ali nam bo uspelo dobiti dovoljenje MNZ Maribor pričakujemo, da bo v večji meri skrbelo za osnovne pogoje za igranje selekcij na našem igrišču, ki že 10 let ne ustreza za tekmovanje naših selekcij in delovanje kluba. osnovnim normativom za igranje tekem. Z razumevanjem Andrej Kocbek, podpredsednik NK Cerkvenjak vodstva MNZ Maribor smo podaljšali začasno dovoljenje za igranje na našem igrišču, kar pa bo dolgoročno ponovno zelo težko zagotoviti. Tudi v tem se kaže odnos ljudi, ki so bili odgovorni, da zagotovijo osnovne pogoje 100 otrokom, okrog 30 članom in skupini veteranov, ki se tedensko ukvarjajo s športom na površinah, ki so last občine Cerkvenjak. Pri organizaciji kluba je prišlo do nekaj sprememb v trenerskem kadru: vadbeno selekcijo U-10 še nadalje vodi Dejan Žmavc, ki je v letu 2010 uspešno končal trenerski seminar in dobil licenco »C«, selekcijo U-12 je prevzel trener Gorazd Perkovič, ki je prav tako v letu 2010 uspešno končal trenerski seminar in postal trener »C«. Pomočnik trenerja selekcije U-12 pa je ostal še nadalje Edo Žižek, selekcijo U-14 še nadalje vodi trener z licenco »C« Andrej Štrucl, Kaj bi Ivan ki mu pomaga Dejan Žmavc. Selekcijo U-18 vodi v novi sezoni trener z licenco »B« Janko Maguša. Vse selekcije brez »picikla«? našega kluba so že pričele s treningi v telovadnici osnovne šole. Vabljeni so vsi morebitni novi člani našega kluba, da Kolo za zdravo telo je se vključijo v proces treningov. geslo, ki zagotovo velja za Vsi trenerji v klubu delajo popolnoma brezplačno, za devetinsedemdesetletnega kar smo jim lahko vsi skupaj zelo hvaležni. Zavedati se je Cerkvenjačana Ivana Vršiča. potrebno, da veliko ur preživijo pri vzgoji in treniranju otrok Ne samo da je kolo njegov vseh nas, ampak jih s lastnimi vozili vozijo tudi na tekme po spremljevalec in prevozno območju MNZ Maribor. Kot sem že omenil, bo dolgoročno sredstvo, ko gre za najrazličnejše potrebno v občini Cerkvenjak najti rešitev za ovrednotenje poti in opravke, Ivana srečamo tega dela ali pa otroke prepustiti aktivnostim, ki lahko tudi vsako leto na rekreativni ogrozijo njihovo pravilno vzgojo. kolesarski prireditvi v času Rezultati naših selekcij so glede na pogoje odlični in smo z cerkvenjaškega občinskega njimi lahko zadovoljni. Selekcija U-12 je na 8. mestu, selekcija praznika »S kolesom po mejah U-14 na 10., mladinska selekcija je na 5. mestu, nekaj več občine Cerkvenjak«. težav je imela članska selekcija, ki je po koncu jesenskega Besedilo in foto: Franc Bratkovič

45 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

okrog 40 in so zvesto stali ob strani našim tekmovalcem ter jih spodbujali z obilo dobre volje. Posebno pomembno je bilo DMNR tudi strokovno vodstvo, saj je znalo tekmovalce zelo dobro PEŠČENI VRH - CERKVENJAK motivirati za tekmovanje.

Lahko bi rekli, da je bilo leto 2010 za društvo DMNR spet zelo uspešno, saj se je ime našega društva, z njim tudi ime občine Cerkvenjak, kar nekajkrat pojavilo v lokalnih medijih. Dejavni smo bili na več področjih: šport, rekreacija, kultura s starimi običaji in zabava. Tudi v tem letu smo kar nekajkrat organizirali kolesarjenje po bližnji in daljni okolici naše prelepe pokrajine, kjer smo združili prijetno s koristnim in se kar nekajkrat prijetno peljali in nasmejali v dobri družbi. V skladu z našim geslom »Nikoli brez novih norih idej« smo se poleti zopet udeležili državnega prvenstva v spustu po toboganu. Ponovno smo nastopili s kar tremi ekipami in dosegli zelo dobre rezultate. Sicer nam ni uspelo obraniti naslova ekipnih državnih prvakov, smo pa zasedli tretje mesto v ekipnem delu. To pa še ni dovolj, posamezno smo dosegli dva državna prvaka, in sicer v ženski kategoriji Sonja Neubauer in v moški kategoriji Tomaž Dolinar. Vsekakor je Ker smo v adventnem času, je potrebno omeniti tudi potrebno omeniti tudi naše zveste navijače, katerih je bilo izdelavo adventnega venčka, ki so naši člani izdelali na poseben način. Adventni venček je gospod župnik blagoslovil in je na ogled v cerkvi sv. Antona v Cerkvenjaku. Omeniti moramo tudi našo nogometno ekipo, ki letos igra v lenarški A ligi in dosega dokaj dobre rezultate. Tudi letos smo organizirali tradicionalno pletenje krdebačev v znak dobrodelnosti, saj je izkupiček od prodaje ponovno namenjen v dobrodelne namene. Pred samim koncem leta imamo še kar nekaj načrtov, kot sta okraševanje celotne vasi z božično razsvetljavo in tradicionalni božični pohod z baklami k polnočnici v cerkev sv. Antona. Vse zainteresirane vabimo na tradicionalni pohod, saj je bil vsako leto dober odziv in upamo, da bo tudi letos tako oz. še boljše. Andrej Arih Slaček

46 22. DECEMBER 2010 ZRNJE

BOŽIČ Sveta noč prevedena v 230 jezikov HUMOR

Najpopularnejša božična skladba vseh časov Sveta noč je nastala leta Silvestrska večerja 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu v Avstriji. Rojstni kraj božičnega drevesa »Dragi, povej mi, kako ti je bila všeč moja silvestrska je Alzacija v Franciji. večerja.« Po svetu obstaja veliko božični pesmi, a le ena od njih je tista, za katero »Draga, ali bi rada, da se začneva zopet prepirati?« pravijo, da brez nje ni božiča. Ta je Sveta noč, blažena noč! Nastala je leta 1818 v Oberndorfu pri Salzburgu v Avstriji in ima precej zanimivo Pojasnilo zgodovino. »Natakar, ali bom na tem vašem silvestrovanju kljub V kraju Armsdorf so se pred božičem pokvarile orgle. Župnik, ki je bil poštenemu plačilu zares do jutra lačen in žejen?« velik ljubitelj pesmi in glasbe in si polnočnice nikakor ni mogel predstavljati »Ne, saj bomo zaradi vsesplošnega varčevanja že ob brez nje, je pritiskal na svojega duhovnega pomočnika Josefa Mohra in pol enih zaprli lokal.« organista Franca Ksavra Gruberja. Mohr je napisal besedilo, Gruber pa je besedilo uglasbil za dva solo glasova in kitaro. Pesem so peli pri polnočnici. Silvestrovanje Originalna skladba je imela šest kitic, kasneje so tri opustili in še danes se »Kje boš silvestroval?« pojejo samo tri kitice. »Tam kot lani.« Skladba je bila ljudem všeč, vendar se ni takoj uveljavila, saj so ji očitali »Kje pa si bil lani?« teološke nepravilnosti. Najprej so jo sprejeli protestanti, za njimi pa kaj hitro »Pod mizo.« tudi katoličani. K njeni popularizaciji je veliko pripomogel izdelovalec in popravljavec orgel Karl Mauracher s Tirolskega. Temu je bila pesem tako Novoletne počitnice všeč, da jo je zaigral povsod, kamor je hodil popravljat orgle. Zato so jo »Kako si preživel novoletne praznike?« mnogi dolgo časa imeli za tirolsko božično pesem. »Eno uro sem bil na smučeh, tri dni pa v bolnišnici.« V glasbenih krogih se je uveljavila po zaslugi berlinskega stolnega zbora. Kralj Friderik Wilhelm IV. je bil nad njo tako navdušen, da so jo morali Priporočilo prepevati vsak božič. Kmalu se je začela širiti in danes skorajda ni več nikjer »Natakar, kaj mi v vaši gurmanski restavraciji božiča brez te skladbe. priporočate za silvestrski večer?« Božiča tudi ni brez božičnega drevesa. Rojstni kraj božičnega drevesa »Dobre zobe.« je Alzacija v Franciji. Božična drevesa naj bi postavljali v cerkvah že v začetku srednjega veka. Prvotno so jih krasili z jabolki. S časom so se našli tudi drugi okraski. Novica o alzaških božičnih drevesih se je širila tudi Ata po drugih francoskih pokrajinah. In ljudje, ki so hoteli preživeti božične »Moj ati je najbolj pomemben, ker je direktor. Pod praznike še bolj svečano, so jih postavili v svojih domovih. Postavljanje sabo ima več kot 100 ljudi,« se je Peterček pohvalil božičnega drevesca se je nato začelo širiti tudi preko meja. In hkrati so se pred sošolci. v mestih pojavile božične tržnice. Njihova tradicija je stara skoraj 500 let. »Moj ata je še bolj pomemben, ker ima pod sabo več Najznamenitejši božični sejem je v Strasbourgu. kot 1000 ljudi,« je dejal Tonček. Pripravil Franc Bratkovič »Kaj pa je tvoj ata po poklicu?« »Grobar.«

Konj »Gospod direktor, kaj bi želeli biti v drugem življenju?« je na družabnem srečanju kolektiva eden od delavcev povprašal direktorja. »Konj?« je odvrnil direktor. »Tako pa ne gre: dvakrat ne moreš biti isto,« se je zaslišal glas iz ozadja.

ZRNJE – Glasilo Občine Cerkvenjak tudi na www.cerkvenjak.si Odgovorni urednik: Edvard Pukšič Uredniški odbor: Mateja Žmauc, Tomaž Kšela, Mirko Žmavc, Lidija Šipek, Franc Bratkovič, Janko Maguša, Jože Gregorec Oblikovanje glave naslovnice: Mirko Žmavc, fotografije Ivo Lorenčič Fotografije: avtorji člankov in arhiv n Oblikovanje in tisk: Štrakl d.o.o. Zrnje je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap. št. 1781 December 2010

47 ZRNJE 22. DECEMBER 2010

PRIREDITVE V DECEMBRU 2010

Vse obCanke in obCani, vljudno vabljeni!

48