Ad4.2 Načrt GOŠO Občina Brda KONČNI 08.11.2017.Pdf

OBČINA BRDA

NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI BRDA

November 2017

Naročnik: OBČINA BRDA Trg 25. maja 2 5212 Dobrovo v Brdih

Dokument izdelal: RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 3 5000 Nova Gorica

Avtor: Nejc Kumar, mag. ekon. ved

Datum: 08.11.2017

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...... 1 1.1 Izhodišča ...... 1 1.2 Namen izdelave načrta ...... 4 1.3 Cilji Načrta ...... 5 1.3.1 Strateški cilji ...... 6 1.3.2 Projektni cilji ...... 6 1.4 Izvajanje projekta ...... 8 1.5 Referenčni dokumenti ...... 10 2 TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE IN POMEN RAZVOJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE ...... 11 2.1 Širokopasovno omrežje ...... 11 2.2 Odprto širokopasovno omrežje...... 13 2.3 Družbeno ekonomske koristi širokopasovnega omrežja ...... 15 3 OPIS OBČINE BRDA ...... 17 3.1 Prebivalci, gospodinjstva in naselja ...... 19 3.2 Gospodarstvo ...... 21 3.2.1 Gospodarske cone v Občini Brda in razvojne možnosti ...... 25 4 RAZVOJ ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI BRDA .. 26 4.1 Obstoječe stanje javne infrastrukture v Občini Brda ...... 26 4.2 Načrtovane investicije v javno infrastrukturo v Občini Brda ...... 31 4.3 Rezultati mapiranja belih lis ...... 33 4.4 Izhodišča za razvoj odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Brda ..... 33 4.5 Analiza potreb končnih uporabnikov v Občini Brda ...... 36 5 ZAHTEVE PROJEKTA GRADNJE ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE ...... 41 5.1 Tehnične karakteristike ...... 41 5.2 Merila za izbor zasebnega izvajalca ...... 49 5.2.1 Merila v primeru izvedbe projekta sofinanciranega z javnimi sredstvi ...... 49 5.2.2 Merila v primeru izvedbe z zasebno investicijo ...... 50 5.3 Pogoji upravljanja ...... 50 5.3.1 Omrežje sofinancirano z javnimi sredstvi ...... 50

5.3.2 Omrežje grajeno kot zasebna investicija ...... 50 6 NAČRT IZVEDBE PROJEKTA ...... 52 6.1 Nosilec projekta ...... 52 6.2 Organizacijski načrt ...... 52 6.3 Okvirni finančni načrt ...... 54 6.4 Okvirni terminski načrt ...... 55 7 ZAKLJUČEK ...... 57 8 VIRI ...... 58

KAZALO TABEL

Tabela št. 1 :Število prebivalcev in gospodinjstev po naseljih v Občini Brda v letu 2015 ...... 19 Tabela št. 2: Prebivalci Občine Brda po starostnih skupinah ...... 20 Tabela št. 3: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti v Občini Brda v letu 2015 ...... 21 Tabela št. 4: Podatki o gospodarskih subjektih v Občini Brda ...... 22 Tabela št. 5: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije v Občini Brda, stanje na dan 31.12.2014 ...... 22 Tabela št. 6: Število poslovnih subjektov v Poslovnem registru Slovenije, po občinah iz Goriške statistične regije in po področjih klasifikacije dejavnosti, stanje na dan 31.12.2014 . 24 Tabela št. 7: Gospodarske cone v Občini Brda ...... 25 Tabela št. 8: Tehnične rešitve, ki omogočajo ultra visoke hitrosti ...... 42 Tabela št. 9: Organizacijski načrt izvedbe projekta ...... 52

KAZALO SLIK

Slika št. 1: Položaj Občine Brda v širšem prostoru ...... 17 Slika št. 2: Cestno omrežje Občine Brda ...... 27 Slika št. 3: Komunalna infrastruktura Občine Brda ...... 28 Slika št. 4: Telekomunikacijska infrastruktura Občine Brda ...... 29 Slika št. 5: Energetika Občine Brda ...... 29 Slika št. 6: V katerem naselju Občine Brda prebivate? ...... 37 Slika št. 7: Na katere telekomunikacijske storitve ste trenutno naročeni? ...... 37 Slika št. 8: Katero hitrost dostopa do interneta imate trenutno? ...... 38 Slika št. 9: S katerimi izmed naštetih težav se srečujete pri uporabi telekomunikacijskih storitev? ...... 38 Slika št. 10: Katere vsebine internetnih storitev bi želeli koristiti v prihodnje, če bi imeli možnost? ...... 39 Slika št. 11: Ali bi potrebovali dostop do interneta hitrosti 100 Mbps? ...... 40

1 UVOD

Sodobni globalni razvojni trendi pred nas postavljajo izziv razvoja družbe znanja, ki bo med drugim temeljila na zmogljivi omrežni infrastrukturi elektronskih komunikacij, kot eni izmed ključnih infrastruktur digitalne družbe, ki mora omogočati kvaliteten dostop do interneta za vse. Internet kot vseprisotno komunikacijsko omrežje informacijskih virov omogoča enostavno dostopnost do raznovrstnih vsebin in storitev in s tem v temeljih spreminja načine delovanja sodobne družbe. Tako vse bolj oblikuje priložnosti posameznikov na vseh področjih zasebnega in javnega življenja; od učenja, zaposlitve, dostopa do informacij in javnih storitev, svobodnega izražanja, do sodelovanja v javnem življenju in odnosov s prijatelji in v družini. Enake daljnosežne vplive ima v gospodarstvu, javnem sektorju in civilni družbi. Dostopna širokopasovna infrastruktura na celotnem ozemlju države omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vsakega posameznika v sodobne družbene tokove. Z vidika usmerjanja razvoja je internet strateški instrument za povečanje produktivnosti, za oblikovanje inovativnih poslovnih modelov, izdelkov in storitev, za bolj učinkovito komunikacijo in za večjo splošno učinkovitost družbe. Razvoj in uporaba interneta sta odvisna od širokopasovne infrastrukture, zato je pri usmerjanju razvojnih aktivnosti treba upoštevati dejstvo, da sta gospodarski in splošni razvoj v sodobni digitalni družbi neposredno povezana z razvojem visokokvalitetne širokopasovne infrastrukture (OP 2014-2014, 2014).

Predmet tega dokumenta je izdelava načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Brda (v nadaljevanju Načrt razvoja v Občini Brda).

Za izdelavo dokumenta Načrt razvoja v Občini Brda je bilo na podlagi prejetih ponudb, izbrano podjetje RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica.

1.1 Izhodišča

Marca 2010 je Evropska komisija sprejela strategijo Evropa 2020. Cilj strategije je pospešitev gospodarske rasti v Evropski Uniji ter zagotavljati: - pametno rast – razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah, - trajnostno rast – spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire, - vključujočo rast – utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki omogoča ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Ta tri prednostna področja se medsebojno krepijo. Skupaj oblikujejo vizijo socialnega tržnega gospodarstva Evrope za 21. stoletje (Strategija Evropa 2020).

Ena izmed pobud strategije Evropa 2020 je Evropska digitalna agenda, katere splošni cilj je poskrbeti, da bo enotni digitalni trg, ki se opira na hitre in ultra hitre internetne povezave ter interoperabilne aplikacije, dal trajne gospodarske in družbene koristi. Evropska unija si bo zato prizadevala do leta 2020 omogočiti dostop do internetne povezave hitrosti nad 30 Mb/s vsem prebivalcem Evrope in stalno povezanost v splet vsaj polovice gospodinjstev s hitrostjo nad 100 Mb/s (EDA, 2010).

Za dosego zastavljenih ciljev so morale države članice pripraviti strateške dokumente na nacionalni ravni. Slovenija je pripravila več dokumentov, ki vključujejo tudi področje širokopasovne infrastrukture in pomena IKT. V nacionalnem strateškem razvojnem dokumentu Strategija razvoja Slovenije, se je Slovenija do leta 2020 zavezala vsem gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s. Glede na postavljeni strateški cilj je v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki je podlaga za črpanje evropskih sredstev, identificiran specifični cilj, ki predvideva dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev na območjih, kjer širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in kjer hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, ki predstavlja pogodbo med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo glede izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020 v tematskem cilju 2 identificira potrebo po povečanju dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij in predpostavlja naložbe v razvoj širokopasovne infrastrukture na območjih, kjer ta še ni zgrajena in kjer hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo. V sporazumu je navedeno, da Slovenija potrebuje široko dostopen hitri in ultrahitri dostop do interneta po konkurenčnih cenah na celotnem območju. Tako je do leta 2020 cilj vsem gospodinjstvom v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s (Partnerski sporazum med SLO in EK 2014-2020).

Glede na postavljeni strateški cilj je v Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, ki je podlaga za črpanje sredstev vseh treh strukturnih skladov Evropske Kohezijske politike (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad) v okviru prednostne osi 2 Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti predvidenih 68 milijonov EUR za sofinanciranje širitev širokopasovnih storitev in uvajanje visokohitrostnih omrežij ter podporo uporabi nastajajočih tehnologij in omrežij za digitalno ekonomijo. Kot predhodna pogojenost je predvidena priprava nacionalnega načrta za omrežja naslednje generacije, ki mora predvideti ukrepe za dosego ciljev glede visokohitrostnega internetnega dostopa, s poudarkom na območjih, na katerih trg ne zagotavlja kakovostne odprte infrastrukture po sprejemljivih cenah v skladu s pravili o konkurenci in državni pomoči (OP 2014-2020, 2014).

V Programu razvoja podeželja 2014-2020, ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) je v prednostnem področju 6C predvideno Spodbujanje dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) na podeželskih območjih ter njihove uporabe in kakovosti. Cilj ukrepa, za katerega je zagotovljenih 10 milijonov EUR, je s podporo naložbam v širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij omogočiti možnost dostopa do informacij in storitev, ki jih ponuja to omrežje, podeželskim prebivalcem in gospodarstvom. Podprtih naj bi bilo 10 operacij v izgradnjo širokopasovnega omrežja, s čimer bi dostop do interneta dobilo 35.000 prebivalcev (Program razvoja podeželja RS 2014-2020, 2015).

Najbolj natančno cilje s področja razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije opredeljuje dokument Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, ki je strateški dokument, namenjen določitvi strateških smernic razvoja širokopasovne infrastrukture. Z njim Republika Slovenija naslavlja enega od strateških ciljev pobude DIGITALNA SLOVENIJA 2020 oz. njene krovne Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020: do leta 2020 96% gospodinjstvom v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s, ostalim pa dostop z najmanj 30 Mb/s.

Razvoj širokopasovne infrastrukture zahteva visoka vlaganja, ki jih ne bo mogoče izvesti brez zasebnega kapitala. Da bi zasebnim investitorjem olajšala pridobivanje sredstev, je Evropska komisija konec leta 2014 objavila Naložbeni načrt za Evropo, ki temelji na treh sklopih ukrepov: - mobilizacija dodatnih sredstev za naložbe v višini najmanj 315 milijard EUR do konca leta 2017 za povečanje učinka javnih sredstev in spodbudo zasebnih naložb, - ciljno usmerjene pobude, da te dodatne naložbe resnično zadovoljijo potrebe realnega gospodarstva ter - ukrepe za izboljšanje regulativne predvidljivosti in odpravljanje ovir za naložbe, da bi Evropa postala privlačnejša za vlagatelje in bi se s tem učinek naložbenega načrta še povečal.

Po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je imelo ob koncu 1. četrtletja 2014 v Sloveniji fiksni širokopasovni dostop do interneta 27,2% prebivalcev oziroma 70,6% gospodinjstev, kar je oboje pod povprečjem EU (30% glede na število prebivalcev in 76% glede na število gospodinjstev). Med tehnologijami je xDSL dosegala 46,2% delež, sledili so ji kabelski modemi s 30,7%, FTTH z 20,5% deležem in druge tehnologije z 2,5% tržnim deležem. Glede na hitrost dostopa do interneta je imelo 10,4 % uporabnikov hitrost dostopa manjšo od 2 Mb/s, 44,4% uporabnikov med 2 Mb/s in 10 Mb/s, 39,1% uporabnikov med 10 Mb/s in 30 Mb/s, komaj 6,1% uporabnikov pa je imelo hitrost dostopa do interneta večjo od 30 Mb/s in v okviru teh 3,05% hitrost dostopa do interneta hitrosti 100 Mb/s (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Za razvoj podeželja je nujna vsaj osnovna infrastruktura, kot so cestne povezave, vodna oskrba in telefonija in širokopasovno omrežje. Komunalna infrastruktura na podeželju regije je kljub nujnosti po njeni ureditvi in zahtevam evropskih predpisov zaradi previsokih stroškov izvedbe investicij urejena v manjšem deležu. Telekomunikacijska infrastruktura vse bolj pridobiva na pomenu, saj omogoča nemoteno poslovanje od doma v svet. Ta je v nekaterih predelih regije še vedno izredno slabo razvita. Občine Goriške regije so se z namenom, da svojim občanom povečajo dostop do digitalnih vsebin in storitev, povezale pri kandidaturi na javnem razpisu za sredstva za izgradnjo širokopasovnih omrežij, žal do sedaj neuspešno (RRP severne Primorske 2014-2020, 2015).

Kvalitetne informacijske povezave so v današnjem času osnovna infrastruktura ne le urbanih ampak tudi podeželskih območij. Pomembno vplivajo na možnost razvoja poslovnih dejavnosti, zato je zagotovitev le-teh in pokritje večinskega dela regije pomembna aktivnost programskega obdobja. V ta namen je regija v okviru prioritete trajnostni okoljski, prostorski in infrastrukturni razvoj regije, ukrepa 2: Krepitev dostopnosti in trajnostne mobilnosti v podporo konkurenčnosti regije, aktivnosti 2: Razvoj kakovostne informacijsko- komunikacijske infrastrukture, identificirala projekt GOŠO, ki ga bo novelirala ter kandidirala za pridobitev sofinanciranja s sredstvi EU za izgradnjo ustrezno zmogljivega širokopasovnega omrežja na območju belih lis (RRP severne Primorske 2014-2020, 2015). V Občini Brda se zaradi slabe informacijsko-komunikacijske infrastrukture, konkurenčnost podjetij zmanjšuje. Cilj občine je vzpostavitev IKT omrežja, ki bo podpora občanom in podjetjem, hkrati pa bo omogočalo izgraditev sistema e-občine ter oblikovanje sodobnih e-storitev.

Na osnovi pobud občanov in v skladu z identificiranem projektom v razvojnem programu je Občina Brda na 12. redni seji občinskega sveta dne 22. decembra 2015, potrdila predlog proračuna, ki vsebuje tudi postavko št. 00006004 Povezovanje lokalnih skupnosti (na primer: regionalne razvojne agencije, stanovanjska zbornica), za pripravo potrebne dokumentacije za začetek postopka izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije. Občinska uprava je posledično izvedla naročilo za pripravo Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije.

1.2 Namen izdelave načrta

Načrt razvoja v Občini Brda je dokument dolgoročnega razvojnega načrtovanja s katerim želi občina oceniti dejansko potrebo po širokopasovnem omrežju, stanje pokritosti širokopasovnega omrežja in vrednost potrebnih investicij, da lahko sprejme ustrezno odločitev o morebitnem sofinanciranju širokopasovne komunikacijske infrastrukture.

Občina Brda želi svojim občanom zagotoviti možnost širokopasovnih priključkov in jim s tem omogočiti dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin in storitev. Širokopasovna infrastruktura elektronskih komunikacij danes postaja prav tako nepogrešljiva kot vodovodna ali električna infrastruktura, še posebej če želimo občane zadržati na podeželskih območjih.

Namen Načrta razvoja v Občini Brda je ugotoviti dejansko stanje in potrebe po širokopasovni infrastrukturi v Občini Brda. Del načrta je namenjen identifikaciji belih lis ter posledično možnih načinov pridobivanja sredstev za izvedbo projekta gradnje širokopasovnih omrežij na belih lisah. Bele lise so definirane kot območja, kjer ni obstoječih širokopasovnih priključkov naslednje generacije, oziroma ni tržnega interesa za njihovo gradnjo s strani komercialnih ponudnikov. To pomeni, da v naslednjih treh letih operaterji elektronskih komunikacij ne načrtujejo gradnje omrežij, ki bi omogočila dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s.

1.3 Cilji Načrta

Ključni dejavnik za odločitev za izgradnjo širokopasovnega omrežja je nedostopnost širokopasovne povezave na določenih, odmaknjenih naseljih Občine Brda, ki onemogoča enakomeren razvoj celotnega območja Občine Brda.

V Načrtu razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 je zajet strateški cilj 96% gospodinjstvom v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s, ostalim pa dostop z najmanj 30 Mb/s do leta 2020 (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, 2016, str. 2).

Cilj gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v Občini Brda je, da se predvsem na območjih, kjer širokopasovna omrežja niso prisotna, zgradijo odprta širokopasovna omrežja elektronskih komunikacij, ki bodo povezala vsa naselja v občini ter vse zainteresirane končne uporabnike s širokopasovnimi hrbteničnimi omrežji in ki bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom storitev. Cilj projekta je tudi, da se omogoči ponudbo vseh vrst t.i. internetnih storitev. V Občini Brda je dostop do interneta s širokopasovnim dostopom le delno omogočen.

V Občini Brda obstajajo naselja, kjer vsem končnim uporabnikom (občanom, javnim institucijam, gospodarskim in drugim poslovnim subjektom) dostop do širokopasovnega omrežja ni omogočen ali je omogočen samo nekaterim (zasedenost kablov), pa še to z relativno majhno hitrostjo. Na območju celotne občine, obstaja velik interes vseh končnih uporabnikov po možnosti dostopa do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, kar pomeni, da bo moral izvajalec uporabiti različne tehnološke pristope, saj je teren v Občini Brda razgiban, s tem pa je enostavno »ožičevanje« možno le na majhnem območju.

Dostop do širokopasovnih omrežij je velikega pomena za razvoj podjetniške dejavnosti. Dostop do širokopasovnih omrežij pozitivno vpliva na poslovanje obstoječih podjetij in spodbuja ustanavljanje in razvoj novih podjetij. Z dostopom do več informacij se razvijejo nove podjetniške ideje in občani se odločajo za ustanovitev svojih podjetij, kar pozitivno vpliva na gospodarstvo občine in zaposlenost.

1.3.1 Strateški cilji

Vizija Slovenije je, da s pospešenim razvojem digitalne družbe izkoristi razvojne priložnosti IKT in interneta in se uvrsti med napredne sodobne družbe. Za zasledovanje razvojne vizije bodo upoštevana naslednja splošna načela: - splošna digitalizacija, - intenzivna in inovativna uporaba IKT in interneta v vseh segmentih družbe, - visokokvalitetna širokopasovna infrastruktura in hitri dostop do interneta za vse, - razvoj vključujoče digitalne družbe.

Ključni cilji Slovenije na področju razvoja digitalne družbe so: - sistematično in - osredotočeno vlaganje v razvoj digitalne družbe, - dvig zavedanja o pomenu IKT za razvoj družbe, - vzpostaviti ustrezno infrastrukturo, - povečati konkurenčnost slovenske IKT industrije.

V Strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 si je Slovenija zadala strateški cilj do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s (Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, marec 2016).

V Operativnem programu je zapisan kot specifični cilj tudi dostop do širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev na območjih, kjer širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in kjer hkrati ni tržnega interesa za njeno gradnjo (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

1.3.2 Projektni cilji

Z gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije želi Občina Brda 100% gospodinjstvom na belih lisah zagotoviti dostop do interneta s hitrostjo vsaj 100 Mb/s. S tem bo spodbudila gospodarski in socialni razvoj občine: - premostitev digitalne ločnice s povezovanjem območij, na katerih ni zadostne širokopasovne povezljivosti, - izboljšanje razpoložljivosti spletnih storitev (npr. e-poslovanje), - dvig življenjskega standarda (npr. delo na daljavo),

- možnost dostopa do različnih vrst izobraževanja (npr. spletno učenje, vseživljenjsko učenje), - izboljšanje dostopa do informacij za vse prebivalce, - učinkovitost javnih storitev (e-uprava), - optimizacijo poslovnega okolja, - spodbujanje novih in ohranitev obstoječih podjetij, - okrepitev razvoja podeželskega turizma, nepremičnin, kmetijstva in drugih pomembnih gospodarskih panog, - povečanje konkurence na trgu telekomunikacijskih storitev, - izboljšanje konkurenčnosti in inovativnosti, - privabljanje vhodnih naložb, - preprečevanje selitve gospodarske dejavnosti.

Okolje: - izboljšanje okoljske trajnosti z zmanjševanjem potreb po potovanju, - izboljšanje upravljanja zgradb, - povečanje energijskih prihrankov.

Enakost in vključevanje: - opolnomočenje ljudi, ki »nimajo glasu«, - povezovanje izoliranih posameznikov in skupnosti, - odpravljanje socialne izključenosti.

Finance in dohodki: - ustvarjanje prihrankov s spletnim nakupovanjem blaga in storitev.

Zdravstveno varstvo: - zmanjševanje stroškov zagotavljanja storitev zdravstvenega in socialnega varstva, - izboljšanje rezultatov storitev zdravstvenega in socialnega varstva, - večja hitrost prenosa medicinskih slik.

Blaginja: - izboljšanje kakovosti življenja in socialne blaginje, - skrajšanje časa, potrebnega za dnevne migracije, in omogočanje večje družbene interakcije.

1.4 Izvajanje projekta

Skladno z Načrtom NGN 2020 je pristojno ministrstvo dne 20. 5. 2016 objavilo javni poziv za izkaz tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij na področju Republike Slovenije. Javni poziv je bil namenjen vsem zainteresiranim operaterjem in lastnikom omrežij elektronskih komunikacij ter drugim investitorjem, da izkažejo: - tržni interes za gradnjo širokopasovnih omrežij z omrežnimi priključnimi točkami s pasovno širino vsaj 100 Mb/s v geografskem segmentu goste poseljenosti za 216.892 gospodinjstev in - tržni interes za gradnjo širokopasovnih omrežij z omrežnimi priključnimi točkami s pasovno širino vsaj 30 Mb/s v geografskem segmentu redke poseljenosti za 25.410 gospodinjstev.

Z vidika javnega interesa zagotovitve napredne širokopasovne infrastrukture za vsa gospodinjstva v Republiki Sloveniji in skladno z 9. poglavjem Načrta NGN 2020, v katerem je predviden premik meje med geografskima segmentoma goste in redke poseljenosti v pozivu za izkaz tržnega interesa, je pristojno ministrstvo v geografskem segmentu redke poseljenosti za 25.410 gospodinjstev dne 21. 10. 2016 ponovilo oziroma izvedlo drugi krog testiranja tržnega interesa za gradnjo omrežnih priključnih točk, tokrat za hitrosti vsaj 100 Mb/s. Pristojno ministrstvo je javno objavilo poziv za izkaz tržnega interesa (drugi krog). Zainteresirane investitorje, ki so v prvem krogu izrazili tržni interes v geografskem segmentu redke poseljenosti za pasovno širino 30 Mb/s pa je dodatno obvestilo, da bo izvedlo drugi krog testiranja tržnega interesa v geografskem segmentu redke poseljenosti za gradnjo omrežnih priključnih točk s pasovno širino vsaj 100 Mb/s. V geografskem segmentu goste in redke poseljenosti je bil tržni interes testiran za hitrost 100 Mb/s.

Na območju Občine Brda, kjer so operaterji izrazili tržni interes za gradnjo širokopasovnega omrežja, bo širokopasovno omrežje izgrajeno z zasebnimi sredstvi operaterjev, skladno z izraženim tržnim interesom v prvem in drugem krogu testiranja tržnega interesa. Zasebni investitorji v širokopasovno omrežje, ki so izrazili tržni interes, bodo s pristojnim ministrstvom podpisali dogovor o izvedbi tržnega interesa v naslednjih treh letih.

Pokritje morebitnih belih lis na območjih, kjer ni izraženega tržnega interesa za izgradnjo širokopasovnega omrežja bo morala občina izvesti na inovativen način na območjih, kjer obstaja pomanjkanje tržnega interesa. Pristop javno-zasebnega partnerstva je primeren pristop za reševanje tovrstnega problema.

Javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu (Uradni list RS, št. 127/2006).

Občina bo v morebitnem postopku pridobivanja sredstev za gradnjo širokopasovnega omrežja sledila modelu javno-zasebnega partnerstva, ki bo skladen z občinskimi interesi in pogoji pridobitve sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada in sredstev Naložbenega načrta za Evropo.

V primeru potrebe po pridobitvi javnih sredstev za pokritje belih lis bosta objavljena javna razpisa za sofinanciranje gradnje širokopasovnih omrežij naslednje generacije z javnimi sredstvi (javni razpis za sredstva iz OP ESRR – GOŠO 3 in javni razpis za sredstva iz PRP – GOŠO MKGP), ki bosta objavljena za bele lise, ugotovljene v prvem in drugem krogu testiranja tržnega interesa. Pristojni ministrstvi načrtujeta objavo dveh javnih razpisov (GOŠO 3 in GOŠO MKGP) za vse bele lise iz prvega in drugega kroga testiranja tržnega interesa na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

V primeru, da se bo pokazala potreba po pridobivanju javnih sredstev za pokritje belih lis in projekti ne bodo izvedljivi in dolgoročno vzdržni v obliki javno-zasebnih joint-venture projektov, je primerna oblika izvajanja javno-zasebnega partnerstva model »Zasebni DBO«, v katerem operater s sestavljenim konzorcijem občin neposredno pridobiva sredstva na razpisu za javno subvencijo privatnemu podjetju. Pri takem modelu občine nimajo neposredne administrativne vloge v postopku pridobivanja sredstev, ampak nastopajo le kot podporni partnerji projekta.

Izraz javno-zasebno partnerstvo je v kontekstu gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij potrebno razumeti širše kot ga predvideva slovenska zakonodaja, saj lahko občina vstopi v razmerje, ki ni skladno s pojmovanjem javno-zasebnega partnerstva po slovenski zakonodaji, je pa skladno s pojmovanjem koncepta javno-zasebnega partnerstva po metodologiji Evropskega centra za javno-zasebno partnerstvo. Pri navedenem gre omeniti, da javno-zasebno partnerstvo pomeni tako vlaganje javnih finančnih sredstev, kot tudi drugih oblik vlaganja, saj je že dopustitev uporabe javnih površin in javne infrastrukture možno opredeliti kot dejanski javni vložek.

1.5 Referenčni dokumenti

Podlage za pripravo in sprejem Načrta razvoja v Občini Brda so naslednji slovenski in evropski strateški dokumenti ter zakonske podlage: - Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, december 2014, - Digitalna Slovenija 2020 - Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020, marec 2016, - Evropska digitalna agenda – EDA, - Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020, 2014, - Program razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, 2015, - Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, marec 2016, - Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01), - Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, 2014, - Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in sveta o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti , 2014, - Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, Uradni list RS, št. 127/2006, - Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), Uradni list RS, št. 109/2012, - Zakon o javnem naročanju – ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/06 z vsemi spremembami in dopolnitvami, - Regionalni razvojni program za severne Primorske 2014-2020, marec 2015, - Rebalans proračuna Občine Brda za leto 2017, 23.5.2017, - Analiza testiranja tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij na področju Republike Slovenije v naslednjih treh letih skladno z Načrtom razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 – zbirni seznam belih lis v geografskem segmentu goste in redke poseljenosti.

2 TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE IN POMEN RAZVOJA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE

2.1 Širokopasovno omrežje

Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij je omrežje, ki končnemu uporabniku ponuja možnost dostopa do širokopasovnih storitev. V strogo tehničnem smislu je širokopasovno omrežje telekomunikacijsko prenosno omrežje, ki za prenos signalov uporablja različne prenosne medije s širokim frekvenčnim območjem, razdeljenim na način, ki omogoča tvorjenje množice medsebojno neodvisnih kanalov za sočasni (simultani) prenos podatkov, govora in slike. Širokopasovna omrežja se delijo na hrbtenična omrežja, geografsko omejena omrežja krajevnega značaja in dostopovna omrežja (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Hrbtenična omrežja običajno združujejo promet množice končnih uporabnikov in medsebojno povezujejo geografsko oddaljena omrežja. K omrežjem krajevnega značaja lahko štejemo omrežja na nivoju krajevnih skupnosti, mest, vasi, univerz ipd. Dostopovna omrežja so omrežja, ki tvorijo krajevno zanko in končnim uporabnikom prek omrežne priključne točke omogočajo vključitev v večja omrežja, globalno povezljivost ter s tem dostop do aplikacij, vsebin in storitev (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Med osnovna širokopasovna omrežja lahko štejemo več različnih tehnoloških platform, vključno z ADSL (asimetričnim digitalnim naročniškim vodom, do omrežij ADSL2+), standardnimi kabli (npr. standard DOCSIS 2.0), mobilnimi omrežji tretje generacije (UMTS) ter satelitskimi sistemi (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja1 so dostopovna omrežja naslednje generacije dostopovna omrežja, ki jih v celoti ali delno sestavljajo optični elementi2 in lahko zagotavljajo storitve širokopasovnega dostopa z izboljšanimi lastnostmi v primerjavi z obstoječimi osnovnimi širokopasovnimi omrežji3(Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Dostopovna omrežja naj bi imela vsaj naslednje lastnosti: - zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev na naročnika prek optičnih zalednih omrežij (ali omrežij, ki temeljijo na enakovredni tehnologiji), - dovolj blizu prostorov uporabnikov za dejansko zagotovitev zelo hitre povezave, - podpora različnim naprednim digitalnim storitvam, vključno s konvergiranimi storitvami, ki temeljijo izključno na internetnem protokolu, ter - znatno višje hitrosti nalaganja (v primerjavi z osnovnimi širokopasovnimi omrežji).

Na trenutni stopnji tržnega in tehnološkega razvoja so dostopovna omrežja naslednje generacije: - optična dostopovna omrežja (FTTx)4, - napredna nadgrajena kabelska omrežja5, - nekatera napredna brezžična dostopovna omrežja, ki omogočajo zanesljivo zagotavljanje zelo hitrih storitev naročnika6.

Pri predložitvi tehnološke rešitve je potrebno upoštevati dejanske razdalje, na katerih je posamezna tehnologija zmožna zagotoviti pričakovane zmogljivosti, in omrežje oblikovati na način, da je področje zagotavljanja storitve homogeno pokrito (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

1 Zaradi hitrega tehnološkega razvoja bi lahko v prihodnosti tudi druge tehnologije zagotavljale storitve dostopovnih omrežij naslednje generacije. 2 Koaksialne, brezžične in mobilne tehnologije do določene mere uporabljajo optično podporno infrastrukturo, zaradi cesar so konceptualno podobne žičnemu omrežju, ki za zagotavljanje storitev v delu zadnjega kilometra, v katerem ni položenih optičnih kablov, uporablja baker. 3 Zadnji del povezave s končnim uporabnikom se lahko zagotovi z žično ali brezžično tehnologijo. Glede na hiter razvoj naprednih brezžičnih tehnologij, kot so razvoj LTE-Advanced in vse intenzivnejše uvajanje tehnologij LTE ali Wi-Fi, bi lahko fiksni brezžični dostop naslednje generacije (npr. na podlagi morebiti prilagojenih širokopasovnih mobilnih tehnologij) uspešno nadomestil nekatera žična dostopovna omrežja naslednje generacije (na primer omrežja FTTCab – „optika do omarice“), če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Ker uporabniki souporabljajo brezžični medij (hitrost na uporabnika je odvisna od števila povezanih uporabnikov na območju, ki ga medij pokriva), nanj pa vpliva tudi spremenljivo okolje, bi morala biti dostopovna fiksna omrežja naslednje generacije nameščena dovolj gosto in/ali z napredno konfiguracijo (npr. usmerjene antene in/ali več anten), da bi se zagotovila zanesljiva minimalna hitrost prenosa na uporabnika, ki jo je mogoče pričakovati od dostopovnih omrežij naslednje generacije. Brezžični dostop naslednje generacije, ki temelji na prilagojenih širokopasovnih mobilnih tehnologijah, mora zagotoviti tudi zahtevano kakovost storitev za uporabnike na fiksni lokaciji ob hkratnem opravljanju storitev za vse druge mobilne naročnike na zadevnem področju. 4 Izraz FTTx se nanaša na FFTC, FTTN, FTTP, FTTH in FTTB. 5 Z uporabo standarda za kabelske modeme „DOCSIS 3.0“ ali naprednejšega. 6 Vir: Smernice Evropske Unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro vzpostavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01), str. 12-13.

2.2 Odprto širokopasovno omrežje

Odprtost omrežja elektronskih komunikacij pomeni, da imajo vsi operaterji in ponudniki storitev elektronskih komunikacij omogočen vstop v to omrežje in da lahko preko njega ponudijo svoje storitve vsem končnim uporabnikom tega omrežja. Pri tem morajo biti zagotovljeni za vse enaki pogoji, v skladu z določili zakona o elektronskih komunikacijah. Glede na obliko financiranja odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij ločimo tržna (komercialna) omrežja in z javnimi sredstvi zgrajena omrežja. Tržna omrežja zgradijo ponudniki s svojimi sredstvi. Kapacitete teh omrežij nato ponujajo na komercialni osnovi, pri čemer lahko ustvarjajo dobiček. Z javnimi sredstvi zgrajena omrežja zgradijo ponudniki s pomočjo občinskih, državnih in sredstev evropskih skladov. Ponudniki s ponujanjem kapacitet na teh omrežjih ne smejo ustvarjati dobička. Javna sredstva je za gradnjo dovoljeno uporabljati le tam, kjer je dokazano, da ni tržnega interesa (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Smernice EU o odprtosti omrežij, ki jih je potrebno upoštevati, govorijo v smislu učinkovitega grosističnega dostopa:

(a) Grosistični dostop: zaradi ekonomike dostopovnih omrežij naslednje generacije je nadvse pomembno, da se tretjim operaterjem zagotovi dejanski grosistični dostop. Zlasti na območjih, na katerih že obstajajo konkurenčni operaterji osnovnega širokopasovnega omrežja, je treba zagotoviti, da se konkurenčni položaj na trgu, kakršen je bil pred državnim posredovanjem, ne spremeni. …. Subvencionirano omrežje mora zato vsem operaterjem, ki zaprosijo za dostop, omogočati dostop pod poštenimi in nediskriminatornimi pogoji ter možnost učinkovite in povsem razvezane zanke. Poleg tega morajo imeti tretji operaterji dostop do pasivne in tudi do aktivne omrežne infrastrukture. Obveznosti dostopa bi morale torej poleg dostopa do bitnega toka in razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke vključevati tudi pravico do uporabe vodov in drogov, temnih optičnih vlaken ali uličnih priključnih omaric. Dejanski grosistični dostop se zagotovi za vsaj sedem let, pravica dostopa do vodov ali drogov pa časovno ne bi smela biti omejena. To ne vpliva na druge podobne regulativne obveznosti, ki jih lahko nacionalni regulativni organi sprejmejo na zadevnem specifičnem trgu, da bi spodbujali učinkovito konkurenco, ali na ukrepe, sprejete med navedenim obdobjem ali po njegovem koncu (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Lahko se zgodi, da na območjih z nizko gostoto prebivalstva, kjer so širokopasovne storitve omejene, ali pri malih lokalnih podjetjih uvedba vseh vrst proizvodov na področju dostopa nesorazmerno poveča investicijske stroške brez znatnih koristi v smislu večje konkurence. V tem primeru se lahko določi, da se proizvodi na področju dostopa, ki zahtevajo obsežno posredovanje države pri subvencionirani infrastrukturi, ki drugače ni predvideno (na primer kolokacija posrednih distribucijskih točk), ponudijo samo v primeru razumnega povpraševanja s strani tretjega operaterja (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

Povpraševanje se šteje za razumno, če: - prosilec za dostop zagotovi usklajen poslovni načrt, ki upravičuje razvoj proizvoda na subvencioniranem omrežju, in - noben drug operater na istem geografskem območju še ne ponuja drugega primerljivega proizvoda na področju dostopa po enakih cenah kot na gosteje poseljenih območjih.

Vendar pa se na prejšnjo točko ni mogoče sklicevati v gosteje naseljenih območjih, na katerih se lahko pričakuje razvoj konkurence na področju infrastrukture. Zato mora biti na takšnih območjih subvencionirano omrežje prilagojeno za vse vrste proizvodov na področju omrežnega dostopa, ki jih želijo uvesti operaterji.

(b) Poštena in nediskriminatorna obravnava: subvencionirana infrastruktura mora omogočati zagotavljanje konkurenčnih in cenovno dostopnih storitev končnim uporabnikom, ki jih izvajajo konkurenčni operaterji. Kadar je operater omrežja vertikalno integriran, je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, da se prepreči kakršno koli navzkrižje interesov, neupravičena diskriminacija zoper iskalce dostopa ali ponudnike vsebin ter vse druge skrite posredne prednosti. V tem smislu bi morala tudi merila za oddajo naročila vsebovati določbo, v kateri se določi, da dobijo ponudniki izključno grosističnega modela, izključno pasivnega modela ali kombinacije obeh modelov dodatne točke.« (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014)

Kot zelo učinkovito sredstvo za spodbujanje konkurence na trgu ponudnikov storitev se je že izkazala zahteva po funkcionalni ločitvi, zato upravljavec odprtega širokopasovnega omrežja ne sme biti istočasno tudi ponudnik storitev končnim uporabnikom na tem omrežju (Načrt razvoja širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Ajdovščina, 2014).

2.3 Družbeno ekonomske koristi širokopasovnega omrežja

Študije o družbeno ekonomskih vplivih investiranja v širokopasovno infrastrukturo ugotavljajo močno korelacijo med rastjo širokopasovnih priključkov in dvigom gospodarske rasti, ter pozitiven vpliv na zaposlenost in produktivnost. OECD je ugotovil neposredno povezanost med rastjo širokopasovnih povezav in BDP. Tako naj bi 10% dvig širokopasovne povezljivosti povzročil rast BDP med 0,9 % in 1,5 %. V nekaterih primerih, odvisno od sestave gospodarstva, tudi še enkrat več. Širokopasovna omrežja na podeželskih področjih omogočajo enakomeren razvoj podeželja in ustvarjanje ugodnega okolja za razvoj MSP (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, 2016).

Podobno korelacijo ugotavljajo tudi druge študije, tako na makroekonomski (državni ravni), kakor tudi na mikroekonomski ravni, to je na ravni gospodinjstev. Rezultate študij je mogoče združiti v naslednje ključne ugotovitve (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, 2016):

Podvojitev širokopasovne hitrosti lahko poveča rast BDP za 0,3 odstotne točke.

Gospodarske koristi: - dvig BDP v kratkoročnem obdobju zaradi graditve širokopasovnih omrežij, - ustvarjena nova delovna mesta za gradnjo novih infrastruktur, - povečana produktivnost v srednjeročnem obdobju zaradi prihranjenega časa in povečanja mobilnosti, - povečanje inovativnosti in omogočeni novi načini poslovanja zaradi povečane hitrosti širokopasovnega interneta, kar vodi do: - bolj naprednih spletnih storitev, - novih javnih storitev, - omogočanja dela na daljavo.

Družbene koristi: - koristi za potrošnike, ki vključujejo boljše socialne odnose med ljudmi, ne glede na razdaljo, npr. družbeni mediji, - višje širokopasovne hitrosti omogočajo tudi: - izboljšane storitve, npr. souporaba/delitev video vsebin, - boljša uporabniška izkušnja in višja kakovost spletnih medijskih vsebin ter HD prenosov, - izboljšani načini e-izobraževanja na daljavo, - izboljšana kakovost življenja z e-zdravstvenimi storitvami.

Okoljske koristi: - večje zmogljivosti za obdelovanje večjega obsega on-line digitalnih vsebin, kar pomeni manj materialnega poslovanja in bo vodilo k: - videokonferencam, - manjši porabi papirja, - delu na daljavo, - nove vrste računalniških in omrežnih storitev, kot so: - pametna omrežja, - pametni dom, - izboljšani sistemi za upravljanje prezasedenosti.

Študija o družbeno ekonomskih koristih širokopasovnih omrežij tudi na mikroekonomski ravni ugotavlja pozitivne vplive na gospodinjstva. Letni prihodki gospodinjstva se povišajo z višjimi hitrostmi dostopa do interneta (Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020, 2016).

3 OPIS OBČINE BRDA

Občina Brda je nastala z Zakonom o lokalni samoupravi leta 1994. Nahaja se na skrajnem zahodu Slovenije in spada v Goriško statistično regijo. Občina Brda meri 72 km2 in se po svoji površini, v primerjavi z ostalimi občinami Republike Slovenije, uvršča na 97. mesto (SURS, 2011). Sedež Občine Brda je na trgu 25. maja 2 v Dobrovem v Brdih. Središčni kraj občine predstavlja Dobrovo v Brdih. Na zahodu občina meji s sosednjo državo Italijo, na severu in vzhodu s sosednjo Občino Kanal ob Soči, na skrajnem jugovzhodu pa z Mestno občino Nova Gorica. Občina Brda zavzema območje Goriških Brd, gričevnate pokrajine, ki se vzpenja od jugovzhoda proti severovzhodu. Goriška Brda so samosvoja kmetijska pokrajina, ki jo prepoznamo predvsem po vinogradništvu, vinarstvu, briški češnji in oljkarstvu (Občina Brda, 2015).

Občina Brda leži na obmejnem območju. Gre za rodovitno gričevnato pokrajino. Rodovitna prst, ki nastaja na flišni podlagi ter ugodno sredozemsko podnebje sta ključna dejavnika za usmerjenost v tržno kmetijstvo, predvsem v vinogradništvo in sadjarstvo v zadnjem času pa tudi oljkarstvo. Najvišja točka občine je na severu na vznožju Kanalskega kolovrata (700 m n.v.), najnižja točka pa na vzhodu, na prehodu v Furlansko nižino (60 m n.v.).

Slika št. 1: Položaj Občine Brda v širšem prostoru

Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije.

Občina je razdeljena na 15 krajevnih ter vaških skupnosti. Občina Brda šteje 45 naselij med katera uvrščamo naselja: Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri Neblem, Breg pri Golem Brdu, Brestje, Brezovk, Ceglo, Dobrovo, Dolnje Cerovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gonjače, Gornje Cerovo, Gradno, Hlevnik, Hruševlje, Hum, Imenje, Kojsko, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno, Plešivo, Podsabotin, Pristavo, Senik, Slapnik, Slavče, Snežatno, Snežeče, Šlovrenc, Šmartno, Vedrijan, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kojskem, Vrhovlje pri Kožbani in Zali Breg (SURS, 2015).

Krajevne in vaške skupnosti Občine Brda so naslednje (Občina Brda, 2015): - vaška skupnost Biljana – Zali breg, - vaška skupnost Cerovo, 17

- vaška skupnost Dobrovo, - vaška skupnost Fojana, - vaška skupnost Hum, - vaška skupnost Kojsko, - vaška skupnost Kozana, - vaška skupnost Kožbana, - krajevna skupnost Medana, - vaška skupnost Neblo, - vaška skupnost Šmartno, - vaška skupnost Vedrijan, - vaška skupnost Vipolže, - vaška skupnost Višnjevik, - vaška skupnost Vrhovlje.

3.1 Prebivalci, gospodinjstva in naselja

Tabela št. 1 :Število prebivalcev in gospodinjstev po naseljih v Občini Brda v letu 2015

Število prebivalcev in gospodinjstev po naseljih v Občini Brda

Občina/naselje Število prebivalcev Število gospodinjstev 007 BRDA 5662 2197 007001 Barbana 59 22 007002 Belo 8 4 007003 Biljana 154 66 007004 Brdice pri Kožbani 18 8 007005 Brdice pri Neblem 50 18 007006 Breg pri Golem Brdu 28 7 007007 Brestje 44 22 007008 Brezovk 8 5 007009 Ceglo 116 48 007010 Dobrovo 328 148 007011 Dolnje Cerovo 134 47 007012 Drnovk 139 49 007013 Fojana 149 54 007014 Golo Brdo 21 11 007015 Gonjače 166 69 007016 Gornje Cerovo 312 114 007017 Gradno 42 14 007018 Hlevnik 35 17 007019 Hruševlje 119 42 007020 Hum 306 113 007021 Imenje 122 51 007022 Kojsko 265 123 007023 Kozana 369 155 007024 Kozarno 44 12 007025 Kožbana 37 12 007026 Krasno 92 35 007027 Medana 238 90 007028 Neblo 202 78 007029 Nozno 27 11 007030 Plešivo 244 84 007031 Podsabotin 304 85 007032 Pristavo 11 5 007033 Senik 23 12 007034 Slapnik 0 0 007035 Slavče 23 11 007036 Snežatno 83 33 007037 Snežeče 50 19 007038 Šlovrenc 113 37 007039 Šmartno 210 89 007040 Vedrijan 183 70 007041 Vipolže 430 169 007042 Višnjevik 145 53 007043 Vrhovlje pri Kojskem 106 41 007044 Vrhovlje pri Kožbani 19 9 007045 Zali Breg 86 35 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2015 in MIZŠ, 2015.

V letu 2015 je občina imela 5.662 prebivalcev (2.804 moških in 2.858 žensk). Na kvadratnem kilometru površine občine je v povprečju živelo 79 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti Občine Brda manjša kot v celotni državi, ki znaša 101,8 prebivalca na km2 (SURS, 2015).

Tabela št. 2: Prebivalci Občine Brda po starostnih skupinah

Starostne Število Delež Kumulativa skupine občanov (v %) (v %) 0-4 let 259 4,57% 4,57% 5-9 let 263 4,65% 9,22% 10-14 let 231 4,08% 13,30% 15-19 let 250 4,42% 17,71% 20-24 let 226 3,99% 21,71% 25-29 let 342 6,04% 27,75% 30-34 let 398 7,03% 34,78% 35-39 let 421 7,44% 42,21% 40-44 let 402 7,10% 49,31% 45-49 let 420 7,42% 56,73% 50-54 let 408 7,21% 63,94% 55-59 let 418 7,38% 71,32% 60-64 let 467 8,25% 79,57% 65-69 let 297 5,25% 84,81% 70-74 let 211 3,73% 88,54% 75-79 let 239 4,22% 92,76% 80-84 let 189 3,34% 96,10% 85-89 let 148 2,61% 98,71% 90-94 let 62 1,10% 99,81% 95-99 let 10 0,18% 99,98% 100 + let 1 0,02% 100,00% SKUPAJ 5662 100,00% Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2015

V zgornji tabeli je razvidno, da živi v Občini Brda 27,75% prebivalcev mlajših od 29 let, 17,71 % prebivalcev pa je mlajših od 19 let. Podatek je zelo pomemben, saj so vsakodnevni in aktivni uporabniki širokopasovnih storitev še vedno pretežno mlajše osebe. Kljub temu pa se veča število uporabnikov širokopasovnih storitev med starejšo populacijo. Število uporabnikov se z uvedbo e-uprave, e-bančništva, e-poslovanja povečuje.

V Občini Brda je povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v mesecu oktobru leta 2016 znašala 6,7 % (ZRSZ, 2017). Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila v oktobru 2016 11,3 %. Povprečna starost občanov Občine Brda je v drugem polletju leta 2016 znašala 45 let. Indeks staranja prebivalstva je v drugem polletju leta 2016 znašal 161,1 (SURS, 2017).

V Občini Brda je bilo v letu 2015, 2109 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 1112 moških in 997 žensk. V občini je bilo v letu 2015, 183 registrirano brezposelnih oseb, od tega 88 moških in 95 žensk.

Tabela št. 3: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti v Občini Brda v letu 2015 Delovno aktivno prebivalstvo po Registrirane brezposelne osebe Stopnja registrirane brezposelnosti prebivališču - SKUPAJ Spol - SKUPAJ 2109 183 8 Moški 1112 88 7,3 Ženske 997 95 8,7 Vir: SURS, 2017.

3.2 Gospodarstvo

Kmetijstvo je ena najpomembnejših gospodarskih panog v Občini Brda. Klimatske razmere v Občini Brda so idealne za vinogradništvo, pridelavo sadja in zelenjave. Najmočnejšo panogo predstavlja vinogradništvo. Vinska klet Goriška Brda je nastala leta 1957 kot zadruga in je še danes v 100-odstotni lasti članov. Vse od svojih začetkov je v veliki meri vplivala na razvoj gospodarstva in kakovost življenja v Brdih. Vinska klet Goriška Brda upravlja 1000 hektarjev vinogradov; ki se raztezajo na pol poti med Jadranom in Alpami. Vinogradnik povprečno obdeluje nekaj manj kot dva hektarja vinogradov, zato se lahko predano posveča negi vinske trte, kar se odraža v odlični kakovosti grozdja in vina. Številni domačini imajo lastne kleti in lastne blagovne znamke in samostojno proizvajajo in prodajajo vino tako v Sloveniji kot tudi v tujini.

Vse večjega pomena je v Občini Brda turizem, saj občina letno beleži rast števila turistov. Gostom, ki pridejo v občino je potrebno zagotoviti dostop do širokopasovnih storitev nove generacije, saj boljša informiranost gostov, spodbuja razvoj drugih gospodarskih dejavnosti v občini. Gradnja širokopasovnega omrežja naslednje generacije bi omogočila dostop do širokopasovnih storitev na celotnem območju občine, kar bi pozitivno vplivalo na gospodarske dejavnosti občine in občanom omogočilo hiter dostop do informacij.

V Občini Brda so odlični pogoji za vinogradništvo, pridelavo sadja in zelenjave. Najmočnejšo panogo predstavlja vinogradništvo. Vinska klet Goriška Brda je nastala leta 1957 kot zadruga in je še danes v 100-odstotni lasti članov. Vse od svojih začetkov je v veliki meri vplivala na razvoj gospodarstva in kakovost življenja v Brdih. Vinska klet Goriška Brda upravlja 1000 hektarjev vinogradov; ki se raztezajo na pol poti med Jadranom in Alpami. Vinogradnik povprečno obdeluje nekaj manj kot dva hektarja vinogradov, zato se lahko predano posveča negi vinske trte, kar se odraža v odlični kakovosti grozdja in vina. Številni domačini imajo lastne kleti in lastne blagovne znamke in samostojno proizvajajo in prodajajo vino tako v Sloveniji kot tudi v tujini.

Po podatkih SURS-a se je število podjetij v Občini Brda od leta 2008 do leta 2015 povečalo za približno 37,62%. Število oseb, ki delajo se je v enakem obdobju povečalo za približno 14,88%. Prihodek podjetij v obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je povečal za približno 57,61%, število zaposlenih na podjetje se je zmanjšalo za približno 17,39%.

Tabela št. 4: Podatki o gospodarskih subjektih v Občini Brda Število oseb, ki delajo na podjetje v Leto Število podjetij Število oseb, ki delajo Prihodek (1000 EUR) občini 2008 303 692 49757 2,3 2009 329 736 50367 2,2 2010 337 745 51428 2,2 2011 351 736 56773 2,1 2012 372 742 61300 2 2013 406 747 63989 1,8 2014 408 742 70829 1,8 2015 417 795 78423 1,9 Vir: SURS, 2017a.

Na dan 31.12.2014 je bilo po podatkih AJPES-a v Občini Brda skupno registriranih 449 poslovnih subjektov. Gospodarskih družb je bilo na ta dan 94, zadrugi 2, samostojnih podjetnikov posameznikov 206, pravnih oseb javnega prava 5, nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava 19, društev 62, drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti pa 61.

Tabela št. 5: Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije v Občini Brda, stanje na dan 31.12.2014 OBČINA Skupaj Gospodarske Zadruge Samostojni Pravne Nepridobitne Društva Druge fizične družbe podjetniki osebe organizacije – osebe, ki posamezniki javnega pravne osebe opravljajo prava zasebnega prava registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti BRDA 449 94 2 206 5 19 62 61 Vir: AJPES, 2015.

V naslednji tabeli so prikazani podatki o poslovnih subjektih v Poslovnem registru Slovenije za Občino Brda. Dne 31.12.2014 se je v Občini Brda 21 poslovnih subjektov ukvarjalo s kmetijstvom, lovom, gozdarstvom in ribištvom, 38 s predelovalno dejavnostjo, 2 z oskrbo z električno energijo, plinom in paro, 45 z gradbeništvom, 70 s trgovino; vzdrževanje in popravilo motornih vozil, 7 s prometom in skladiščenjem, 63 z gostinstvom, 10 z informacijsko in komunikacijsko dejavnostjo, 3 s finančno in zavarovalniško dejavnostjo, 1 s poslovanjem z nepremičninami, 49 s strokovnimi, znanstvenimi in tehničnimi dejavnostmi, 17 z drugimi raznovrstnimi poslovnimi dejavnostmi, 3 z dejavnostjo javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, 8 z izobraževanjem, 5 z zdravstvom in socialnim varstvom, 28 s kulturno, razvedrilno in rekreacijsko dejavnostjo in 79 z drugo dejavnostjo.

Tabela št. 6: Število poslovnih subjektov v Poslovnem registru Slovenije, po občinah iz Goriške statistične regije in po področjih klasifikacije dejavnosti, stanje na dan 31.12.2014 Področje dejavnosti SKD/ Občina Brda

A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 21 B Rudarstvo - C Predelovalne dejavnosti 38 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2 E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja - F Gradbeništvo 45 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil

70 H Promet in skladiščenje 7 I Gostinstvo 63 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 10 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 3 L Poslovanje z nepremičninami 1 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 49 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 17 O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti 3 P Izobraževanje 8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

28 S Druge dejavnosti 79 T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo

- U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles - Skupaj 449 Vir: AJPES - Poslovni register Slovenije, 19.11.2015.

3.2.1 Gospodarske cone v Občini Brda in razvojne možnosti

V Občini Brda so 3 gospodarske cone, ki so večje od 1 hektara. V gospodarski coni Dobrovo je 4,05 ha pozidanega območja in 3,03 ha nepozidanega območja, v gospodarski coni Hum je 0,54 ha pozidanega območja in 6,48 ha nepozidanega območja, v gospodarski coni Kozarno pa 1 ha pozidanega območja in 0,03 ha nepozidanega območja. V gospodarskih conah Občine Brda je na razpolago prostor za širitev dejavnosti obstoječih podjetij oziroma za nova podjetja, kar omogoča razvoj gospodarstva v Občini Brda.

Tabela št. 7: Gospodarske cone v Občini Brda IME GOSPODARSKE SKUPAJ CONE POZIDANE CONE NEPOZIDANE CONE CONE (v hektarih) (v hektarih) (v hektarih) DOBROVO 7,09 4,05 3,03 HUM 7,02 0,54 6,48 KOZARNO 1,02 1,00 0,03 SKUPAJ 15,13 5,58 9,55 Opomba: v tabeli so prikazane gospodarske cone večje od 1 hektara. Vir: Podatki podjetja Locus, d.o.o., 2014.

4 RAZVOJ ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI BRDA

4.1 Obstoječe stanje javne infrastrukture v Občini Brda

Cestno omrežje Osnovno državno omrežje tvori omrežje daljinskih cestnih povezav mednarodnega pomena, omrežje cestnih povezav čezmejnega pomena in omrežje cestnih povezav nacionalnega pomena. Cestno omrežje med seboj prometno povezuje slovenska središča nacionalnega pomena in regionalna središča ter jih povezuje z mednarodnim evropskim in čezmejnim prostorom.

Na osnovno državno cestno omrežje se navezujejo cestne povezave regionalnega pomena s katerimi se prometno povezuje medobčinska in pomembnejša lokalna središča ter za državo pomembna turistična in obmejna območja. Naselja v občini se z naselji v sosednjih občinah ali z deli naselij v sami občini povezujejo s cestnimi povezavami lokalnega pomena.

V Občini Brda je razvit cestni promet. Na območju občine je 42,921 km regionalnih cest, 67,68 km lokalnih cest in 85,30 km javnih poti. Osrednja državna cesta je regionalna cesta II. reda (R2 402) Solkan – Gonjače – Dobrovo – Neblo, ki predstavlja prehod iz soške doline preko Goriških Brd v Videmsko in Goriško deželo. Regionalni cesti III. reda sta (R3 612) Plave – Gonjače in (R3 606) Kanal – Lig – Britof – Mišček – G. Brdo – Neblo. Upravljavec državnih cest v občini je Republika Slovenija. Strokovno tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo ostalih državnih cest opravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste (Občina Brda, 2007, str. 117-120).

Na sliki je prikazano cestno omrežje Občine Brda.

Slika št. 2: Cestno omrežje Občine Brda

Vir: PISO, 2015.

Vodooskrba Javno službo zagotavljanja pitne vode izvaja podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d..

Na območju Občine Brda je 1 vodovarstveno območje za zajetje pitne vode Mrzlek, ki je glavni vodni vir za občino. Slednji je lociran v občini Nova Gorica. Zajetje ima zakonsko opredeljena vodovarstvena območja z Odlokom o določitvi varstevnih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Mrzlek ob Soči pri Novi Gorici (Ur. glasilo št. 7/84, 14/87). Širši varstveni pas sega v Občino Brda. Obstoječi vodni viri zadostujejo za trenutne potrebe (Okoljsko poročilo, 2015, str. 105).

Nadzor nad skladnostjo parametrov pitne vode izvaja podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. (notranji nadzor na osnovi HACCP) ter Ministrstvo za zdravje (izvaja ga NLZOH); občasno se pojavi kakšen vzorec, ki je neskladen s pravilnikom (Okoljsko poročilo, 2015, str. 105).

Monitoring kemijskega stanja podzemnih voda država zagotavlja v skladu z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13) in podzakonskima

aktoma Uredbo o stanju podzemne vode (Ur. l. RS, št. 25/09, 68/12) in Pravilnikom o monitoringu stanja podzemne vode (Ur. l. RS, št. 31/09). Na podlagi Pravilnika o določitvi voddnih teles podzemne vode (Ur. l RS, št. 63/02) je ozemlje Republike Slovenije razmejeno na 21 vodnih teles podzemne vode. Območje Občine Brda tako spada na področje vodnega telesa podzemne vode Goriška Brda in Trnovsko-Banjška planota, ki ga sestavljajo vodonosniki dveh različnih tipov, aluvijalni ter kraški in razpoklinski. Za vodno telo je na podlagi rezultatov državnega monitoringa (Ocena kemijskega stanja podzemnih voda v Sloveniji v letu 2013, ARSO, december 2014) kemijsko stanje ocenjeno kot dobro na vseh merilnih mestih v letih od 2007 do 2013. Za noben parameter kakovosti podzemne vode ni bil ugotovljen dolgoročni trend zniževanja ali rasti. Na merilnih mestih je kakovost podzemne vode v letih 2007-2013 ustrezala predpisom, saj je bila povprečna vrednost vseh merjenih parametrov podzemne vode nižja ali enaka standardu kakovosti (Okoljsko poročilo, 2015, str. 105-107).

Vodni vir Mrzlek zagotavlja pitno vodo več kot 99 % prebivalcem občine (podatki podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., oktober 2013). Vodni viri Prelesje so v maju 2010 postali rezervni vodni viri. Evidenc zasebnih vodovodov podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. še nima popolnih in so v pripravi (oktober 2013) (Okoljsko poročilo, 2015, str. 107).

Komunalna infrastruktura Na sliki je prikazana komunalna infrastruktura Občine Brda.

Slika št. 3: Komunalna infrastruktura Občine Brda

Vir: PISO, 2015.

Telekomunikacijska infrastruktura Na spodnji sliki je prikazana telekomunikacijska infrastruktura Občine Brda.

Slika št. 4: Telekomunikacijska infrastruktura Občine Brda

Vir: PISO, 2015.

Energetika Na spodnji sliki je prikazana energetika v Občini Brda.

Slika št. 5: Energetika Občine Brda

Vir: PISO, 2015.

Kolesarsko omrežje Goriška brda – pravljična pokrajina, od koder segajo razgledi proti morju, Furlaniji in Benečiji. Nad smaragdno reko Sočo posejani briški griči kar kličejo po kolesarskem izletu, in to vse dni v letu. Vijugaste ceste vas bodo vodile skozi številne vasice, ob poti pa spremljale različne domače dobrote in lokalni pridelki najvišje kakovosti.

Gričevnata, raznolika in zelena, predvsem pa prometno odmaknjena pokrajina, ponuja prek 280 km kolesarskih užitkov na devetih trasah. Poti, poimenovane po briškem sadju, potekajo po razgibanem terenu, med številnimi razglednimi točkami. Ceste so najprimernejše za treking in cestna kolesa. Vrh z izjemnim razgledom, od koder seže pogled do najvišjih slovenskih gora in do morja, ter zelo priljubljena točka za gorske kolesarje, je zagotovo tudi hrib Sabotin. Pet označenih kolesarskih poti za posebno doživetje po poteh burne zgodovine prve svetovne vojne.

V prostorih TIC-a Brda na gradu Dobrovo in v Vili Vipolže je možna izposoja električnih koles, s katerimi je vožnja prava avantura, pa tudi lep način premagovanja zahtevnih briških vzponov. Vrhunska kolesa znamke Mathitech, nudijo tudi povprečnim kolesarjem, otrokom in starejšim gostom kolesarske užitke brez večjih naporov. Preko franšiznega sistema BIKEWAYS so se Brda povezala v evropsko kolesarsko mrežo in postala del mednarodne ponudbe kolesarskih poti.

V letu 2014 je bilo glede na vse nočitve v občini Brda 18% kolesarjev. TIC Brda v prvem polletju 2015 beleži okrog 15% vseh nočitev. Predvideva pa se, da bo konec leta 2015 prenočilo okrog 20% kolesarjev. Kolesarski turizem v Brdh intenzivno narašča. V velikem je porastu je MTB kolesarjenje in uporaba električnih koles.

Ravnanje z odpadki V Občini Brda je za opravljanje obveznih gospodarskih javnih služb za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, odlaganje komunalnih in inertnih odpadkov, pooblaščeno podjetje Komunala Nova Gorica d.d.. Ravnanje z odpadki na območju Občine Brda predpisuje Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje javne službe zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Brda (Ur. l. slovenskih občin, št. 37/12). Komunalni odpadki se odlagajo na odlagališče CERO Gajke Ptuj. Odpadke, sprejete na odlagališče nenevarnih odpadkov, se spremlja in beleži skladno z Uredbo o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11) in razvršča po posameznih vrstah in skupinah na podlagi klasifikacijskega seznama odpadkov (Okoljsko poročilo, 2015, str. 107).

Odpadne vode K varstvu podzemnih voda prispeva tudi urejeno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključi na čistilni napravi. Občina ima kanalizacijsko omrežje zgrajeno v naseljih na južnem in osrednjem delu občine. V naseljih severnega dela občine pa kanalizacija ni vzpostavljena. Občina ima zgrajenih več malih čistilnih naprav, ki se nahajajo v naseljih Gonjače (kapaciteta čiščenja 100 PE), Šmartno (250 PE), Kozana (350 PE) in Medana (400 PE). V Dobrovem obratuje čistilna naprava kapacitete 2.400 PE. Za potrebe obratovanja casinoja Venko v Neblem pa čistilna naprava s kapaciteto čiščenja 150 PE (Okoljsko poročilo, 2015, str. 107).

Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni vzpostavljeno, se odvod komunalnih odpadnih voda vodi preko pretočnih greznic ali malih čistilnih naprav (Okoljsko poročilo, 2015, str. 107) .

4.2 Načrtovane investicije v javno infrastrukturo v Občini Brda

Dolgoročni cilj občine je izgradnja odprtih širokopasovnih omrežij v lokalni skupnosti na tistih območjih, kjer širokopasovno omrežje še ni zgrajeno in kjer ni tržnega interesa za gradnjo tega omrežja. Glavni letni izvedbeni cilji in kazalci, s katerimi se bo merilo doseganje zastavljenih ciljev pa je zagotovitev dostopa do širokopasovnih storitev vsem občanom. Namen je zgraditi širokopasovno omrežje s pomočjo evropskih nepovratnih sredstev na območjih, kjer ni izraženega tržnega interesa.

Odhodki Občine Brda za leto 2017 so predvideni v višini 6.375.677,00 EUR od česar investicijski odhodki znašajo 1.778.340,00 EUR in predstavljajo približno 27,89 % celotnih letnih odhodkov (Rebalans proračuna Občine Brda za leto 2017, 23.5.2017).

Načrtovane investicije v javno infrastrukturo v Občini Brda v obdobju 2015-2018 (NRP Občine Brda, 2015-2018) so:

Ureditev cestne infrastrukture - urejanje pohodniških poti, 2015, - manjše obnove asfaltacije, - obnove cest in zidov, 2015-2016, - ureditev pločnika v naselju Hum, 2015, - asfaltacija dela javne poti Kojsko-Brestje II. faza, 2015-2016, - označitev avtobusnih postajališč, 2015, - javna razsvetljava, 2015.

Ureditev komunalne infrastrukture - urejanje ekoloških otokov, 2015, - ISO-RE – izgradnja kanalizacije v naselju Biljana, - kanalizacija Vrhovlje nad Kojskim, - kanalizacija naselja Vedrijan, - idejne zasnove in ureditev kanalizacije, 2015, - čistilna naprava Dobrovo, 2015, - obnova delov vodovodnega omrežja Mrzlek, 2015, - izdelava projektne dokumentacije za vodovode, 2015.

Prenova in ureditev objektov - ureditev objekta bivši MP Plešivo, - sanacija Furlanšče, 2015, - projekt Zbor Zbirk, 2015, - spominsko obeležje na Sabotinu, 2015, - kulturni dom Medana, 2016, - nakup poslovnih prostorov v Štaloni za mladinsko dejavnost, 2015-2018, - obnova vrtca na Dobrovem, - investicijsko vzdrževalna dela v šoli Dobrovo in Kojsko, 2015, - energetsko učinkovita sanacija OŠ Dobrovo, 2015, - osnovna šola Kozara, 2015.

Ureditev infrastrukture za sprostitev in rekreacijo - INTERBIKE, 2015, - CROCTAL – ureditev kolesarske poti v Barbani, 2015, - pohodna pot ALPE ADRIA, 2015, - projekt WALKS – pot miru, 2015, - projekt BIMOBIS, 2015, - rekreacijsko turistični center Plave, 2015, - regionalno omrežje kolesarskih povezav, 2015, - izgradnja balinarske steze Vipolže, 2015.

4.3 Rezultati mapiranja belih lis

Dne 8.12.2016 je Ministrstvo za javno upravo objavilo analizo testiranja tržnega interesa za gradnjo širokopasovnih omrežij na področju Republike Slovenije v naslednjih treh letih skladno z Načrtom razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020 – zbirni seznam belih lis v geografskem segmentu goste in redke poseljenosti. Pri analizi podatkov so bile iz obravnave izločene vse občine, ki so že prejele sredstva za gradnjo širokopasovnih omrežij iz javnih virov. Pri analizi podatkov so bila iz testiranja tržnega interesa in obravnave izločena urbana območja z gostoto poseljenosti nad 500 prebivalcev na km2.

V Občini Brda so bila v testiranje tržnega interesa vključena vsa naselja. Analiza rezultatov testiranja tržnega interesa je pokazala, da je v Občini Brda 146 gospodinjstev, ki so identificirana kot bela lisa.

4.4 Izhodišča za razvoj odprtega širokopasovnega omrežja naslednje generacije v Občini Brda

Zahtevana pokritost in zmogljivosti

V primeru, da bo projekt večinoma ali v celoti financiran iz javnih sredstev (Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja), občina zahteva, da projekt predvidi pokritost občine, ki je (vsaj) v skladu z nacionalno strategijo, in sicer vsem gospodinjstvom na belih lisah zagotoviti vsaj 100 Mb/s na priključno točko. V nacionalni strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020 je predviden cilj do leta 2020 96% gospodinjstvom v državi zagotoviti širokopasovni dostop do interneta hitrosti vsaj 100 Mb/s, ostalim gospodinjstvom pa vsaj 30 Mb/s.

Če se bo gradnjo širokopasovnega omrežja financiralo z zasebnimi sredstvi, občina pričakuje, da se bodo upoštevali isti kriteriji glede pokritosti in zmogljivosti omrežja kot pri financiranju z javnimi sredstvi.

Poslovni modeli

Glede na vire in pogoje financiranja so za izvedbo projekta možni štirje modeli javno- zasebnega partnerstva (Načrt razvoja OŠO v Občini Divača, 2015):

- Model skupnega vlaganja v javno-zasebnem partnerstvu je vsak dogovor, pri katerem se lastništvo nad omrežjem deli med javnim in zasebnim sektorjem. V slovenskem pravnem redu oblike delitve lastništva med javnim in zasebnim partnerjem niso predvidene, pač pa velja načelo pogodbene svobode, kar pomeni, da se partnerja o pravnih in tehničnih vidikih delitve dogovorita. V okviru modela skupnega vlaganja v javno-zasebnem partnerstvu na področju širokopasovnih omrežij javni partner deluje kot upravni organ in aktivni deležnik v projektu ne glede na to, ali gre samo za skupno naložbo ali novo podjetje. V tem procesu je lahko javni partner udeležen pri dobičku in si zagotavlja širšo politično sprejemljivost za svoja prizadevanja. Zasebni partner prevzame naloge gradnje in obratovanja ter sprotnega vodenja poslovanja.

- Pri modelu skupnega vlaganja javnega in zasebnega sektorja na področju javne gradnje širokopasovne infrastrukture in zasebnega upravljanja in vzdrževanja le te, imenovanem tudi GOCO model (government-owned-contractor-operated), javni partner nastopa kot lastnik, pogodbenik - zasebni partner pa omrežje upravlja. Po tem modelu je naročilo oddano organizaciji zasebnega sektorja, ki zajema vse vidike – zasnovo ali izgradnjo omrežja. Glavna značilnost je, da gradi in upravlja omrežje zasebni partner, javni partner pa obdrži lastništvo in nadzor nad omrežjem.

- Model zasebnega financiranja načrtovanja, izgradnje in upravljanja širokopasovne infrastrukture (zasebni DBO) vključuje zasebnega partnerja, ki prejme določeno raven javnega financiranja (pogosto koncesijo) za pomoč pri vzpostavitvi novega odprtega širokopasovnega omrežja. Kritično pri tem modelu je, da javni partner nima nobene posebne vloge v lastništvu ali upravljanjem omrežja, vendar pa lahko določi obveznosti v zameno za financiranje. Zasebni partner je izpostavljen večjim tveganjem, kot pri drugih modelih, pri katerih ima javni partner večji delež in si tvegaje delita oba partnerja. Glede na to, da v Sloveniji širokopasovna infrastruktura in njeno upravljanje ne predstavlja javne službe, tudi podelitev koncesije, ki bi tretje izključevala iz opravljanja tovrstne dejavnosti ni mogoča. Pri modelu »zasebni DBO« gre za obliko, ko zasebni subjekt prejme določeno stopnjo javnega financiranja v obliki subvencije oz. nepovratnih sredstev.

- O modelu javnega financiranja načrtovanja, izgradnje in upravljanja širokopasovne infrastrukture (javni DBO) lahko govorimo, ko v projektu sodeluje samo javni partner. Ta deluje brez vključevanja zasebnega partnerja, razen na ravni nudenja storitev. Vse vidike uvajanja in delovanja omrežja upravlja javni partner.

Zaradi navedenega bi tak model težko opredelili kot razmerje javno-zasebnega partnerstva kot ga določa ZJZP, ki opredeljuje, da javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.

Kljub temu velja poudariti, da je model »javni DBO« potrebno obravnavati z vidika nedovoljene državne pomoči kljub dejstvu, da ta pomoč pri gradnji in upravljanju ni neposredno vključena. Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01) namreč v točki 3 priloge 1 opredeljujejo Širokopasovno omrežje, ki ga upravlja država, ali njegov del: velja, da je državna pomoč lahko prav tako vključena, če država namesto zagotovitve pomoči vlagateljem v širokopasovna omrežja postavi (dele) širokopasovnega omrežja, ki ga tudi neposredno upravlja prek podružnice javne uprave ali podjetja v njeni lasti. Ta model posredovanja običajno zajema izgradnjo pasivne omrežne infrastrukture v javni lasti z namenom, da bo z zagotovitvijo grosističnega dostopa do omrežja pod nediskriminatornimi pogoji dana na voljo operaterjem širokopasovnih omrežij. Upravljanje omrežja in zagotavljanje grosističnega dostopa proti plačilu sta gospodarski dejavnosti v smislu člena 107(1) PDEU. Izgradnja širokopasovnega omrežja za komercialno uporabo je v skladu s sodno prakso gospodarska dejavnost, torej je državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU ob postavitvi širokopasovnega omrežja lahko že prisotna. Upravičenci do pomoči so tudi ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, ki želijo dobiti grosistični dostop do omrežja.

4.5 Analiza potreb končnih uporabnikov v Občini Brda

Občina Brda je imela po podatkih SURS-a in MIZŠ v letu 2015, 5.662 prebivalcev, 2.197 gospodinjstev in 541 podjetij. Širokopasovna infrastruktura je postala prav tako pomembna kot cestna ali električna, saj je ključni element vsakodnevnega življenja tako posameznikov kot podjetij. Širokopasovne storitve so nepogrešljiv element sodobnega gospodarstva in družbe, ki prebivalcem ne prinašajo le konkurenčne prednosti ampak so nujna komponenta za kakršnokoli konkuriranje na trgu. Današnja družba je informacijska družba na poti v bodočo družbo znanja in kot taka potrebuje dostop do odprtega širokopasovnega omrežja s hitro prenosno hitrostjo. Količine zbranih podatkov se dnevno povečujejo in predstavljajo priložnost za oblikovanje novih storitev. Z analizo potreb končnih uporabnikov lahko ugotovimo katere storitve bodo uporabniki uporabljali v prihodnje in kakšno širokopasovno infrastrukturo je potrebno zgraditi, da bodo storitve delovale.

Potrebe končnih uporabnikov za koriščenje širokopasovnih priključkov v Občini Brda smo preverili na podlagi vprašalnikov, ki so bili gospodinjstvom in podjetjem na voljo na spletu in v fizični obliki na sedežu Občine Brda. Odziv je bil velik, zlasti iz območij, kjer nimajo možnosti dostopanja do širokopasovnega omrežja oz. so te možnosti omejene. Glede na poizvedovanje je interes za priključitev na širokopasovno omrežje z dobro prenosno hitrostjo na teh območjih velik. Vprašalnik je izpolnil po en član gospodinjstva oziroma en predstavnik podjetja. V Občini Brda je bilo v elektronski obliki izpolnjenih 123 vprašalnikov.

V grafikonu je prikazano iz katerih naselij Občine Brda smo prejeli največ odgovorov na anketni vprašalnik. Od vseh anketiranih ima 97,5% dostop do interneta, 2,5% anketiranih pa dostopa do interneta nima.

Slika št. 6: V katerem naselju Občine Brda prebivate?