DOCSLIB.ORG

42 11 Odlok Prikaz Sprememb Sprejet

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
42 11 Odlok Prikaz Sprememb Sprejet OB ČINA JURŠINCI OB ČINSKI PROSTORSKI NA ČRT ODLOK April 2014, april 2019 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP in popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNa črt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8) in 16. člena Statuta Ob čine Juršinci (Uradni vestnik ob čine Juršinci, št. 7/07) je Ob činski svet Ob čine Juršinci na 26. redni seji, dne 16. 04. 2014, sprejel ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE JURŠINCI Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNa črt-A, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNa črt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNa črt-C, 35/13 – sklep ustavnega sodiš ča, 76/14 – odlo čba ustavnega sodiš ča, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 14. člena Statuta Ob čine Juršinci (Uradni vestnik ob čine Juršinci, št. 5/17) je Ob činski svet Ob čine Juršinci na _____ redni seji, dne ____, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE JURŠINCI, DRUGE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE – SAMO ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE Dodane vsebine Drugih sprememb in dopolnitev so obarvane z rde čo barvo, umaknjene vsebine so pre črtane. Dodatne spremembe na podlagi ugotovitev Ministrstva za okolje in prostor k predlogu Drugih sprememb in dopolnitev Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Juršinci (SD OPN2 Juršinci) – samo za prostorske izvedbene pogoje, štev. 35032-25/2018/17-10922-04 so rde če obarvane in rumeno signirane. Dodatne spremembe na podlagi ugotovitev Direkcije RS za vode (datum april 2019) k predlogu Drugih sprememb in dopolnitev Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Juršinci (SD OPN2 Juršinci) – samo za prostorske izvedbene pogoje so modro obarvane in rumeno signirane. 1 SPLOŠNE DOLO ČBE 1. člen (predmet odloka) (1) Ob čina Juršinci s tem odlokom, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju SPRS) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; v nadaljevanju PRS), sprejme temeljni prostorski akt Ob čine Juršinci, to je Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci (v nadaljevanju: OPN Juršinci), ki dolo ča strateške usmeritve prostorskega razvoja ob čine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za poseganje v prostor za celotno obmo čje Ob čine Juršinci. 2. člen (vsebina in oblika odloka) (1) Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci vsebuje strateški in izvedbeni del. 2 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci (2) Strateški del OPN Juršinci ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Ob čine Juršinci (v nadaljnjem besedilu ob čina) in varstvenih režimov dolo ča: 1. izhodiš ča in cilje prostorskega razvoja ob čine, 2. zasnovo prostorskega razvoja ob čine, 3. zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, 4. okvirna obmo čja naselij, vklju čno z obmo čji razpršene poselitve in razpršene gradnje, 5. usmeritve za razvoj poselitve in prenovo, 6. usmeritve za razvoj v krajini, 7. usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č. (3) Izvedbeni del OPN dolo ča: 1. enote urejanja prostora, 2. obmo čja namenske rabe prostora, 3. prostorske izvedbene pogoje, 4. obmo čja, za katera se pripravi ob činski podrobni prostorski na črt (v nadaljevanju: OPPN). (4) Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter je izdelan v digitalni obliki in v analogni obliki. (5) Strateški del OPN vsebuje naslednje grafi čne prikaze: 1. Zasnova prostorskega razvoja ob čine (M 1:37 500), 2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:37 500), 3. Prikaz okvirnih obmo čij naselij in obmo čij razpršene poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo (M 1:37 500), 4. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:37 500) ter 5. Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č (1:37 500). (6) Izvedbeni del OPN vsebuje naslednje grafi čne prikaze: 1. Pregledna karta ob čine z razdelitvijo na liste (M 1: 50 000), 2. Pregledna karta ob čine s prikazom osnovne namenske rabe in klju čnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000), 3. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora (M 1:5 000) ter 4. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5 000). (7) Obvezne priloge OPN so: 1. izvle ček iz hierarhi čno višjih aktov, 2. prikaz stanja prostora (tekstualni in grafi čni del), 3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, 4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, 5. obrazložitev in utemeljitev OPN, 6. povzetek za javnost. 3. člen (pomen izrazov uporabljenih v odloku) (1) V odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. Avtohton: prvoten, doma č, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja), 2. Avtobusno postajališ če: je posebej zgrajena in ozna čena prometna površina, dolo čena za postanek avtobusov, ki omogo ča varno vstopanje in izstopanje potnikov. 3. Bruto tlorisna površina objekta (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vklju čno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim. V bruto tlorisno površino objekta so zajete tiste površine objekta, na katerih je svetla višina najmanj 1,60 m. 4. Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po veljavnih predpisih o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. 3 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci 5. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoje čimi zakonito zgrajenimi objekti na robovih naselja, če ta gradnja predstavlja funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja. 6. Dovoljenje s podro čja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja. 7. Dozidava objekta je pove čanje objekta s pove čanjem zazidane površine objekta do najve č 50 % BTP. 8. Drevored je linijska zasaditev ve č kot petih dreves. 9. Drugi posegi v prostor vklju čujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, dostopov za funkcionalno ovirane osebe, parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizi čne strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov . 10. Družinska hiša je prosto stoje ča stavba z najve č tremi stanovanjskimi enotami. 11. Dvoj ček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoje čo hišo z lo čenima vhodoma in lo čenima parcelama, namenjenima gradnji. 12. Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajo či objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture, vozliš ča za javni potniški promet ali javni odprti prostori). 13. Eno - oziroma dvostanovanjska stavba je prosto stoje č objekt z enim do dvema stanovanjema - tudi družinska hiša. 14. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega stati čnega in gradbenotehni čnega preverjanja, ni namenjen prebivanju, ni objekt z vplivi na okolje in nima samostojnih priklju čkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa je lahko priklju čen le na obstoje če priklju čke. 15. Enota urejanja prostora (EUP) je obmo čje z enotnimi zna čilnostmi prostora. Na obmo čju EUP se dolo či namensko rabo prostora, dopustno izrabo prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediš čine, za posamezne vrste posegov v prostor se dolo čijo enotni prostorski izvedbeni pogoji. Če se predvideva izdelava ob činskega podrobnega prostorskega na črta, se za obmo čje EUP dolo čijo usmeritve, pogoji in omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN. 16. Etaža je prostor med dvema vodoravnima ploš čama v stavbi. Imeti mora primerno višino za izvajanje dejavnosti ali za bivanje. Etaža so tudi klet (K), pritli čje (P) in mansarda (M). 17. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (FI) je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji. 18. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ) je razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najve čjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih objektov) nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napuš či, nadstreški nad vhodom in podobno. 18.a Farma je praviloma specializiran kmetijski obrat z objekti za intenzivno rejo živali in spremljajo čimi objekti. 19. Gospodarska cona je območje obrtnih, proizvodnih, skladiš čnih, prometnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti, brez bivanja. 20. Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb v skladu z veljavnimi predpisi . Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo. 21. Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji. 22. Gradbena parcela pomeni zemljiš če, sestavljeno iz ene ali ve č zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. 23. Gradbeni inženirski objekt je objekt namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno, tudi industrijski objekti, ki niso stavbe). 24. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. 4 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci 25. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz.
Load more

Recommended publications
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • PRAZNOVANJE VELIKONOČNEGA TRIDNEVJA V NAŠI ŽUPNIJI: PRAZNOVANJE VELIKONOČNEGA TRIDNEVJA V NAŠI ŽUPNIJI: ++Veliki Četrtek, 18.4
    VELIKONOČNA SV. SPOVED JE MOŽNA: NA POLENŠAKU V VELIKIH DNEH VELIKONOČNA SV. SPOVED JE MOŽNA: NA POLENŠAKU V VELIKIH DNEH OB 17.30, V JURŠINCIH OB 20.30! PRISTOPIMO K ZAKRAMENTU OB 17.30, V JURŠINCIH OB 20.30! PRISTOPIMO K ZAKRAMENTU OSVOBOJENJA, OZDRAVLJENJA IN REŠITVE! Z RAZBREMENJENIMI DUŠAMI IN OSVOBOJENJA, OZDRAVLJENJA IN REŠITVE! Z RAZBREMENJENIMI DUŠAMI IN OČIŠČENIMI SRCI PRAZNUJMO PRAZNIK ŽIVLJENJA, ODREŠENJA - VELIKO NOČ! OČIŠČENIMI SRCI PRAZNUJMO PRAZNIK ŽIVLJENJA, ODREŠENJA - VELIKO NOČ! PRAZNOVANJE VELIKONOČNEGA TRIDNEVJA V NAŠI ŽUPNIJI: PRAZNOVANJE VELIKONOČNEGA TRIDNEVJA V NAŠI ŽUPNIJI: ++Veliki četrtek, 18.4. - SPOMIN JEZUSOVE ZADNJE VEČERJE, POSTAVITVE ++Veliki četrtek, 18.4. - SPOMIN JEZUSOVE ZADNJE VEČERJE, POSTAVITVE ZAKRAMENTOV SV. MAŠE IN DUHOVNIŠKEGA POSVEČENJA ZAKRAMENTOV SV. MAŠE IN DUHOVNIŠKEGA POSVEČENJA 18.00 - SvEta Marija-PolEnšak: sv. maša in z JEzusom na Oljski gori 18.00 - SvEta Marija-PolEnšak: sv. maša in z JEzusom na Oljski gori 19.30 - Sv. LovrEnc-Juršinci: sv. maša in z JEzusom na Oljski gori 19.30 - Sv. LovrEnc-Juršinci: sv. maša in z JEzusom na Oljski gori ++Veliki petek, 19.4. - JEZUSOVO TRPLJENJE, KRIŽANJE, SMRT IN POKOP ++Veliki petek, 19.4. - JEZUSOVO TRPLJENJE, KRIŽANJE, SMRT IN POKOP 18.00-PolEnšak, 19.30-Juršinci – bogoslužjE v čast JEzusovEmu trpljEnju : pasijon, 18.00-PolEnšak, 19.30-Juršinci – bogoslužjE v čast JEzusovEmu trpljEnju: pasijon, čEščEnjE križa, sv. obhajilo, molitEv pri božjEm grobu čEščEnjE križa, sv. obhajilo, molitEv pri božjEm grobu ++Velika sobota, 20.4. – JEZUS LEŽI MRTEV V GROBU. OBIŠČIMO BOŽJI GROB ++Velika sobota, 20.4. – JEZUS LEŽI MRTEV V GROBU. OBIŠČIMO BOŽJI GROB IN MOLIMO PRED JEZUSOM V NAJSVETEJŠEM ZAKRAMENTU ZA BOŽJO POMOČ! IN MOLIMO PRED JEZUSOM V NAJSVETEJŠEM ZAKRAMENTU ZA BOŽJO POMOČ! - - JURŠINCI - MOLITEV, ČEŠČENJE PRI BOŽJEM GROBU V CERKVI: 9.00- JURŠINCI - MOLITEV, ČEŠČENJE PRI BOŽJEM GROBU V CERKVI: 9.00- Gabrnik sp.
    [Show full text]
  • €Upravna Enota Ptuj
    O upravni enoti | Upravna enota Ptuj http://www.upravneenote.gov.si/ptuj/o_upravni_enoti/ O UPRAVNI ENOTI IZJAVA NAČELNICE UPRAVNE ENOTE PTUJ O POSLANSTVU, VIZIJI IN VREDNOTAH UPRAVNE ENOTE PTUJ Povezava na dokument Teritorij: 645 km2 Število prebivalcev: 68.478 Število občin: 16 Število krajevnih uradov: 10 Število naselij: 207 Upravne in strokovne naloge na območju Upravne enote Ptuj po funkcionalnem načelu samostojno opravljajo: a) izpostave ministrstev: Ministrstvo za obrambo, Uprava za obrambo Maribor - Izpostava Ptuj; Ministrstvo za notranje zadeve - Policijska postaja Ptuj, Gorišnica in Podlehnik ter Postaja mejne policije Zavrč in Gruškovje; Finančna uprava RS, Finančni urad Ptuj, Geodetska uprava RS - Območna geodetska uprava Ptuj. b) drugi organi: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Ptuj - Urad za delo Ptuj; Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Maribor - Izpostava Ptuj Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - Izpostava Ptuj Center za socialno delo Ptuj. Za opravljanje drugih upravnih nalog je na podlagi Uredbe o teritorialnem obsegu upravnih enot organizirana Upravna enota Ptuj, ki na prvi stopnji odloča v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, ima pa tudi del pospeševalne in nadzorstvene funkcije v prostoru, ki ga pokriva. Upravna enota Ptuj je po velikosti na 6. mestu v državi in s svojim delovanjem posega na območje ene mestne občine in petnajst občin. Na območju Upravne enote Ptuj je 207 naselij, edino mesto je Ptuj. Krajevni uradi: Videm, Videm pri Ptuju 54,
    [Show full text]
  • Dokument Identifikacije Investicijskega Projekta
    IZGRADNJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH OB ČINA SVETA ANA 02 Ob činski svet Št. 38501-3/2009 Datum: 03.04.2009 DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA IZGRADNJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH (po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na podro čju javnih financ – Uradni list RS, št. 60/2006) Naro čnik: Ob čine Benedikt, Cerkvenjak, Juršinci, Lenart, Sveta Ana, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Trnovska vas Izvajalec: RISO ZAVOD 3/90 DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA IZGRADNJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH Naziv projekta: IZGRADNJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA V LOKALNIH SKUPNOSTIH OB ČINA SVETA TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH Mariborska c. 1, 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah tel.: (02) 729 50 20 faks: (02) 729 50 21 e-pošta: [email protected] www.sv-trojica.si OB ČINA BENEDIKT OB ČINA CERKVENJAK Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt Cerkvenjak 25, 2236 Cerkvenjak tel.: 02/ 703 60 80 tel.: (02) 729 57 00 faks: 02/ 703 60 81 faks: (02) 729 57 04 e-pošta: [email protected] , www.benedikt.si e- pošta: [email protected] , www.cerkvenjak.obcina.com OB ČINA JURŠINCI Juršinci 3 B, 2256 Juršinci OB ČINA SVETA ANA Tel.: (02) 758 21 41 Sv. Ana v Slov. goricah, 2233 Sv. Ana v Slov. goricah Faks: (02) 758 24 61 tel.: (02) 729 58 80 [email protected], faks: (02) 729 58 85 www.jursinci.si e-pošta: [email protected] , www.sv-ana.si OB ČINA SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH Vitomarci 71, 2255 Vitomarci OB ČINA SVETI JURIJ V SLOV.
    [Show full text]
  • PROMETNO VARNOSTNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE JURŠINCI Šolsko Leto 2006/2007
    PROMETNO VARNOSTNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE JURŠINCI Šolsko leto 2006/2007 1. OD KOD IN KAKO PRIHAJAJO UČENCI V ŠOLO Šolo obiskujejo učenci naslednjih vasi: Mostje, Gabrnik, Juršinci, Kukava, Hlaponci, Sakušak, Grlinci, Bodkovci, Dragovič, Rotman, Zagorci, Gradiščak, Senčak. V šolo učenci prihajajo največ z avtobusom (170 učencev, kar je 82% vseh učencev), nekaj se jih vozi s kolesi, v tem šolskem letu se nekaj učencev vozi tudi z motornimi kolesi, največ spomladi in jeseni. 10% učencev pa hodi v šolo peš. 2. NAJBOLJ VARNE POTI IN DOVOLJENI PREHODI Najbolj primerne, predvsem pa varne so za prihod v šolo in domov naslednje ceste ter prehodi: Učenci iz smeri Juršinci izbirajo pot v šolo tako, da se odločijo za prečkanje regionalne ceste na označenem prehodu za pešce in nadaljujejo pot proti šoli po pločniku, mimo cerkve do šole. Učenci, ki stanujejo proti Vodolu, morajo paziti pri hoji po cesti, ker ni pločnika. 3. UČENCI - VOZAČI Učenci, ki se vozijo s šolskimi avtobusi, so učenci od drugega do devetega razreda. Učitelji - razredniki te učence večkrat opozorijo na obnašanje na avtobusu, posebno na vstopanje in izstopanje. Učenci prečkajo regionalno cesto na označenem prehodu za pešce, nato pa gredo po pločniku in mimo cerkve po varni poti v šolo. Za varnost učencev - vozačev ni dobro poskrbljeno, saj je avtobusna postaja ob regionalni cesti, kjer vozniki ne upoštevajo prometnih predpisov – omejitve hitrosti. Vozni red za šolski avtobus v šolskem letu 2006/2007 a) Smer JURŠINCI-VODOL-ROTMAN-MOSTJE-GRLINCI- GABRNIK-JURŠINCI: JUTRANJA VOŽNJA OD JUTRANJA VOŽNJA PONEDELJKA DO ČETRTKA V PETEK POSTAJE ODHODI ODHODI ODHODI 1. vožnja 2.
    [Show full text]
  • Investicijski Program
    »Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija« Številka: 631-3/2017 DOKUMENT IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA (Po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ – Uradni list RS , št. 60/2006, 54/2010, 27/2016) Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju - OSNUTEK Ptuj, januar 2018 Naziv investicijskega projekta: Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju Investitorji: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 PTUJ Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44 A, 2288 Hajdina Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo Občina Majšperk, Majšperk 39, 2322 Majšperk Občina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci Občina Dornava, Dornava 135 A, 2252 Dornava Občina Juršinci, Juršinci 3 B, 2256 Juršinci Občina Gorišnica, Gorišnica 83 A, 2272 Gorišnica Izdelovalec DIIP-a št. 631-3/2017 (ime, priimek, podpis, žig): Tina Zamuda, višja svetovalka v Kabinetu župana Tadej Zorec, pripravnik na Oddelku za gospodarske dejavnosti Kraj in datum izdelave dokumenta: Ptuj, januar 2018 2 Dokument identifikacije investicijskega projekta – Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju KAZALO VSEBINE 1 NAVEDBA INVESTITORJA IN IZDELOVALCA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE, UPRAVLJAVCA TER STROKOVNIH SODELAVCEV ................ 9 1.1 Navedba investitorjev ..........................................................................................................
    [Show full text]
  • Ptuj Občina Juršinci
    Mestna občina Ptuj Občina Juršinci PREDINVESTICIJSKA ZASNOVA (Po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ – Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010, 27/2016) Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju odsek 2 Ptuj – Juršinci Ptuj, december 2020 Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju odsek 2 Ptuj – Juršinci Naziv investicijskega projekta: »Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju odsek 2 Ptuj – Juršinci« Kratek naslov: »RKP Odsek 2 Ptuj – Juršinci« Investitorja: Mestna občina Ptuj Mestni trg 1 2250 Ptuj Odgovorna oseba investitorja (ime, priimek, podpis in žig): Nuška GAJŠEK, županja Občina Juršinci Juršinci 3B 2256 Juršinci Odgovorna oseba investitorja (ime, priimek, podpis in žig): Alojz KAUČIČ, župan Izdelovalec investicijske dokumentacije (ime, priimek, podpis in žig): FIMA Projekti d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Matej ROGAČ, direktor FIMA PROJEKTI d.o.o. 2 Gradnja regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti v Spodnjem Podravju odsek 2 Ptuj – Juršinci KAZALO 1 UVOD IN POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJEV 7 1.1 Uvodno pojasnilo 7 1.2 Predstavitev investitorjev, izdelovalca projektantske dokumentacije in predinvesticijske zasnove 8 1.2.1 Osnovi podatki o investitorjih 8 1.2.1.1 Predstavitev sodelujočih občin 8 1.2.1.2 Podatki o vodilnem partnerju – Mestna občina Ptuj
    [Show full text]
  • Primerjalna Analiza Organizacijske Klime V Občinskih Upravah Mestne Občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Tašner Koncept organizacijske klime: primerjalna analiza organizacijske klime v občinskih upravah Mestne občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Tašner Mentor: izr. prof. dr. Miro Haček Koncept organizacijske klime: primerjalna analiza organizacijske klime v občinskih upravah Mestne občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci Magistrsko delo Ljubljana, 2013 Hvala vsem, ki ste verjeli vame, in vsem, ki ste pripomogli k nastanku tega dela. Nobeno ustvarjalno dejanje ni zadnje dejanje sestavljanja. Koncept organizacijske klime: primerjalna analiza organizacijske klime v občinskih upravah Mestne občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci V magistrskem delu se ukvarjam s konceptom organizacijske klime in primerjalno analizo klime v občinskih upravah Mestne občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci. V teoretičnem delu sem opisala različne pojme in področja, povezane z organizacijsko klimo in občinskimi upravami, kot so uspešnost, učinkovitost, upravni sistemi, uprava, upravljanje, zadovoljstvo pri delu in teorije zadovoljstva pri delu, razvoj lokalne samouprave na Slovenskem, občine, teoretične poglede na organizacijsko klimo, ravni klime, zgodovinski razvoj raziskovanja klime, opredelitve klime, vrste klime, elemente oziroma dimenzije, spreminjanje in merjenje klime in podobno. Koncept organizacijske klime ima na področju psihologije dolgo zgodovino. Klima je bila z izrazom socialna klima oziroma ozračje prvič omenjena v Lewinovem, Lippittovem in Whitovem članku leta 1939, vendar ni bila podrobno opredeljena. Proučuje se lahko na različnih ravneh, na primer na ravni dela organizacije (npr. delovne skupine, oddelka) ali organizacije kot celote. Ločimo objektivistične in subjektivistične pristope k opredeljevanju klime. Empirični del je izdelan na podlagi podatkov o tem, kako zaposleni zaznavajo klimo v posameznih občinskih upravah.
    [Show full text]
  • Strategija Prostorskega Razvoja Občin V Spodnjem Podravju Za Območje Občine Juršinci
    OBČINA JURŠINCI Juršinci 3 b, 2256 Juršinci tel.: 02 758 21 41, fax: 02 758 24 61 spletna stran: http://www.jursinci.si, elektronska pošta: [email protected] STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČIN V SPODNJEM PODRAVJU ZA OBMOČJE OBČINE JURŠINCI V strateškem delu občinskega prostorskega načrta se za celotno območje Občine Juršinci določijo: − izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, − zasnova prostorskega razvoja občine, − zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, − okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, − okvirna območja razpršene poselitve, − usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, − usmeritve za razvoj v krajini, − usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, − usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. 1.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 1.1.1 Splošna izhodišča prostorskega razvoja 1.1.1.1 Splošna izhodišča Prostorska strategija izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Občine Juršinci in njenega širšega območja. Prostorska strategija upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodišč Strategije prostorskega razvoja R Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/04)(v nadaljevanju SPRS) in Prostorskega reda R Slovenije (Ur.l. RS, št. 122/04))(v nadaljevanju PRS) ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporočil. Prostorska strategija upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo
    [Show full text]
  • 139/2021, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, sreda ISSN 1318-0576 Leto XXXI 139 1. 9. 2021 MINISTRSTVA 2810. Pravilnik o katastrskih občinah 5. dokončne odločbe o novi razdelitvi zemljišč v postopku upravne komasacije, Na podlagi četrtega odstavka 13. člena Zakona o katastru 6. dokončne odločbe o novi izmeri, nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21) minister za okolje in 7. dokončne odločbe o vpisu stavbe in dela stavbe, prostor izdaja 8. dokončne odločbe o vpisu sprememb podatkov o stavbi in delih stavbe, 9. pravnomočne odločbe o izbrisu parcel in stavb iz kata- P R A V I L N I K stra nepremičnin zaradi spremembe državne meje ali o katastrskih občinah 10. obvestila sodišču, ki vodi zemljiško knjigo, o vpisu parcel in stavb v kataster nepremičnin zaradi spremembe dr- 1. člen žavne meje. (vsebina) (4) Po uradni dolžnosti se v kataster nepremičnin vpiše sprememba meje katastrske občine tudi, če Geodetska uprava Ta pravilnik določa šifre in imena katastrskih občin ter način spreminjanja mej in imen katastrskih občin. Republike Slovenije presodi, da je sprememba meje katastrske občine smotrna zaradi urejenosti in večje preglednosti katastra 2. člen nepremičnin. (šifre in imena katastrskih občin) 4. člen (1) Katastrska občina ima ime in enolično določeno šifro. (sprememba imena katastrske občine) (2) Šifre in imena katastrskih občin so določena v Prilo- gi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. (1) Geodetska uprava Republike Slovenije spremeni ime katastrske občine na predlog Komisije za standardizacijo zem­ 3. člen ljepisnih imen. (2) Pobudo za spremembo imena katastrske občine lahko (sprememba meje katastrske občine) da občina, ki ji katastrska občina delno ali v celoti teritorialno (1) Če se pri izvedbi katastrskega postopka ugotovi, da pripada.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Brigita Bec Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V ZAGORCIH Graduation thesis VITICULTURAL TERMINOLOGY IN ZAGORCI Mentorica: Kandidatka: red. prof. dr. Mihaela Koletnik Brigita Bec Maribor, 2016 Lektorica: Slavica Šajnovič, prof. slov. Prevajalka: Sanja Miškovič, prof. angl. in ped. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici, dr. Mihaeli Koletnik, za napotke in pomoč pri izdelavi diplomskega dela, predvsem pa za potrpežljivost in razumevanje. V veliko pomoč sta bila informator, Janko Bec, tudi njegova žena Pavla Bec, ki sta z veseljem sodelovala pri zapisu narečnih besedil in bila pripravljena takoj prikazati lepoto prleškega narečja in bogato vinogradniško terminologijo, za kar se jima iskreno zahvaljujem. Iz srca hvala partnerju Darelu za potrpežljivost in podporo. Posebna zahvala gre sestri Albini Toš, ki je ves čas študija verjela vame in me neumorno vzpodbujala, največja zahvala pa mami, Alojziji Bec, ker mi je vedno stala ob strani z modrostjo in globokimi nasveti preprostega človeka. Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija IZJAVA Podpisana Brigita Bec, rojena 22. 4. 1984, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Vinogradniška terminologija v Zagorcih pri mentorici red. prof. dr. Mihaeli Koletnik, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni
    [Show full text]
  • PROMETNO VARNOSTNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE JURŠINCI Šolsko Leto 2007/2008
    PROMETNO VARNOSTNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE JURŠINCI Šolsko leto 2007/2008 1. OD KOD IN KAKO PRIHAJAJO UČENCI V ŠOLO Šolo obiskujejo učenci naslednjih vasi: Mostje, Gabrnik, Juršinci, Kukava, Hlaponci, Sakušak, Grlinci, Bodkovci, Dragovič, Rotman, Zagorci, Gradiščak, Senčak. V šolo učenci prihajajo največ z avtobusom (170 učencev, kar je 82% vseh učencev), nekaj se jih vozi s kolesi, v tem šolskem letu se nekaj učencev vozi tudi z motornimi kolesi, največ spomladi in jeseni. 10% učencev pa hodi v šolo peš. 2. NAJBOLJ VARNE POTI IN DOVOLJENI PREHODI Najbolj primerne, predvsem pa varne so za prihod v šolo in domov naslednje ceste ter prehodi: Učenci iz smeri Juršinci izbirajo pot v šolo tako, da se odločijo za prečkanje regionalne ceste na označenem prehodu za pešce in nadaljujejo pot proti šoli po pločniku, mimo cerkve do šole. Učenci, ki stanujejo proti Vodolu, morajo paziti pri hoji po cesti, ker ni pločnika. 3. UČENCI - VOZAČI Učenci, ki se vozijo s šolskimi avtobusi, so učenci od drugega do devetega razreda. Učitelji - razredniki te učence večkrat opozorijo na obnašanje na avtobusu, posebno na vstopanje in izstopanje. Vsi šolski avtobusi imajo postajo pri Zadrugi Juršinci. Učenci prečkajo cesto na označenem prehodu za pešce, nato pa gredo po pločniku in mimo cerkve po varni poti v šolo. Avtobusno postajališče leži ob nevarni regionalni cesti. V jesenskem času pa bo zaradi gradnje krožišča še posebej nevarno za učence. Vozni red za šolski avtobus v šolskem letu 2007/2008 a) Smer JURŠINCI-VODOL-ROTMAN-MOSTJE-GRLINCI- GABRNIK-JURŠINCI: JUTRANJA VOŽNJA POSTAJE ODHODI Juršinci 6.50 Vodol 6.55 Rotman 7.00 Polenšak 7.05 Hlaponci 7.10 Mostje 7.15 Gabrnik 7.18 Gradiščak 7.20 Grlinci 7.22 Gradiščak (pri križu) 7.24 Gabrnik 7.28 Gabrnik (pri križu) 7.30 Juršinci 7.35 b) smer JURŠINCI - VODOL - MAJERIC - SENČAK - GOMILA – GRABŠINSKI BREG - ZAGORCI (OBLAKI) - JURŠINCI: JUTRANJA VOŽNJA POSTAJE ODHOD ODHOD 1.
    [Show full text]