OB ČINA JURŠINCI

OB ČINSKI PROSTORSKI NA ČRT

ODLOK

April 2014, april 2019

Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP in popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNa črt-B, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8) in 16. člena Statuta Ob čine Juršinci (Uradni vestnik ob čine Juršinci, št. 7/07) je Ob činski svet Ob čine Juršinci na 26. redni seji, dne 16. 04. 2014, sprejel

ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE JURŠINCI

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNa črt-A, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNa črt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNa črt-C, 35/13 – sklep ustavnega sodiš ča, 76/14 – odlo čba ustavnega sodiš ča, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZureP-2) in 14. člena Statuta Ob čine Juršinci (Uradni vestnik ob čine Juršinci, št. 5/17) je Ob činski svet Ob čine Juršinci na _____ redni seji, dne ____, sprejel

ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE JURŠINCI, DRUGE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE – SAMO ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE

Dodane vsebine Drugih sprememb in dopolnitev so obarvane z rde čo barvo, umaknjene vsebine so pre črtane.

Dodatne spremembe na podlagi ugotovitev Ministrstva za okolje in prostor k predlogu Drugih sprememb in dopolnitev Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Juršinci (SD OPN2 Juršinci) – samo za prostorske izvedbene pogoje, štev. 35032-25/2018/17-10922-04 so rde če obarvane in rumeno signirane.

Dodatne spremembe na podlagi ugotovitev Direkcije RS za vode (datum april 2019) k predlogu Drugih sprememb in dopolnitev Ob činskega prostorskega na črta Ob čine Juršinci (SD OPN2 Juršinci) – samo za prostorske izvedbene pogoje so modro obarvane in rumeno signirane.

1 SPLOŠNE DOLO ČBE

1. člen (predmet odloka)

(1) Ob čina Juršinci s tem odlokom, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju SPRS) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; v nadaljevanju PRS), sprejme temeljni prostorski akt Ob čine Juršinci, to je Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci (v nadaljevanju: OPN Juršinci), ki dolo ča strateške usmeritve prostorskega razvoja ob čine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za poseganje v prostor za celotno obmo čje Ob čine Juršinci.

2. člen (vsebina in oblika odloka)

(1) Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci vsebuje strateški in izvedbeni del.

2 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(2) Strateški del OPN Juršinci ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Ob čine Juršinci (v nadaljnjem besedilu ob čina) in varstvenih režimov dolo ča: 1. izhodiš ča in cilje prostorskega razvoja ob čine, 2. zasnovo prostorskega razvoja ob čine, 3. zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, 4. okvirna obmo čja naselij, vklju čno z obmo čji razpršene poselitve in razpršene gradnje, 5. usmeritve za razvoj poselitve in prenovo, 6. usmeritve za razvoj v krajini, 7. usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č.

(3) Izvedbeni del OPN dolo ča: 1. enote urejanja prostora, 2. obmo čja namenske rabe prostora, 3. prostorske izvedbene pogoje, 4. obmo čja, za katera se pripravi ob činski podrobni prostorski na črt (v nadaljevanju: OPPN). (4) Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela ter je izdelan v digitalni obliki in v analogni obliki. (5) Strateški del OPN vsebuje naslednje grafi čne prikaze: 1. Zasnova prostorskega razvoja ob čine (M 1:37 500), 2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:37 500), 3. Prikaz okvirnih obmo čij naselij in obmo čij razpršene poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo (M 1:37 500), 4. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:37 500) ter 5. Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č (1:37 500). (6) Izvedbeni del OPN vsebuje naslednje grafi čne prikaze: 1. Pregledna karta ob čine z razdelitvijo na liste (M 1: 50 000), 2. Pregledna karta ob čine s prikazom osnovne namenske rabe in klju čnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000), 3. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora (M 1:5 000) ter 4. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5 000). (7) Obvezne priloge OPN so: 1. izvle ček iz hierarhi čno višjih aktov, 2. prikaz stanja prostora (tekstualni in grafi čni del), 3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, 4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, 5. obrazložitev in utemeljitev OPN, 6. povzetek za javnost.

3. člen (pomen izrazov uporabljenih v odloku)

(1) V odloku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen: 1. Avtohton: prvoten, doma č, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni poselitveni vzorec, avtohtona gradnja), 2. Avtobusno postajališ če: je posebej zgrajena in ozna čena prometna površina, dolo čena za postanek avtobusov, ki omogo ča varno vstopanje in izstopanje potnikov. 3. Bruto tlorisna površina objekta (BTP) je vsota vseh etažnih površin (vklju čno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim, samo nad nivojem terena ali samo pod njim. V bruto tlorisno površino objekta so zajete tiste površine objekta, na katerih je svetla višina najmanj 1,60 m. 4. Dopolnilna dejavnost na kmetijah je dejavnost, opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetijah po veljavnih predpisih o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

3 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

5. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoje čimi zakonito zgrajenimi objekti na robovih naselja, če ta gradnja predstavlja funkcijsko ali oblikovno zaokroževanje naselja. 6. Dovoljenje s podro čja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo objekta, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja. 7. Dozidava objekta je pove čanje objekta s pove čanjem zazidane površine objekta do najve č 50 % BTP. 8. Drevored je linijska zasaditev ve č kot petih dreves. 9. Drugi posegi v prostor vklju čujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditev in vzdrževanje odprtih površin, dostopov za funkcionalno ovirane osebe, parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizi čne strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov . 10. Družinska hiša je prosto stoje ča stavba z najve č tremi stanovanjskimi enotami. 11. Dvoj ček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoje čo hišo z lo čenima vhodoma in lo čenima parcelama, namenjenima gradnji. 12. Enkratne ustvarjene sestavine prostora so pomensko izstopajo či objekti ali prostorske ureditve (objekti družbene infrastrukture, vozliš ča za javni potniški promet ali javni odprti prostori). 13. Eno - oziroma dvostanovanjska stavba je prosto stoje č objekt z enim do dvema stanovanjema - tudi družinska hiša. 14. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega stati čnega in gradbenotehni čnega preverjanja, ni namenjen prebivanju, ni objekt z vplivi na okolje in nima samostojnih priklju čkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa je lahko priklju čen le na obstoje če priklju čke. 15. Enota urejanja prostora (EUP) je obmo čje z enotnimi zna čilnostmi prostora. Na obmo čju EUP se dolo či namensko rabo prostora, dopustno izrabo prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediš čine, za posamezne vrste posegov v prostor se dolo čijo enotni prostorski izvedbeni pogoji. Če se predvideva izdelava ob činskega podrobnega prostorskega na črta, se za obmo čje EUP dolo čijo usmeritve, pogoji in omejitve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN. 16. Etaža je prostor med dvema vodoravnima ploš čama v stavbi. Imeti mora primerno višino za izvajanje dejavnosti ali za bivanje. Etaža so tudi klet (K), pritli čje (P) in mansarda (M). 17. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (FI) je razmerje med BTP objektov nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji. 18. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (FZ) je razmerje med zazidano površino (tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij najve čjih etaž vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih objektov) nad terenom) in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napuš či, nadstreški nad vhodom in podobno. 18.a Farma je praviloma specializiran kmetijski obrat z objekti za intenzivno rejo živali in spremljajo čimi objekti. 19. Gospodarska cona je območje obrtnih, proizvodnih, skladiš čnih, prometnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti, brez bivanja. 20. Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so objekti in/ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb v skladu z veljavnimi predpisi . Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo. 21. Gospodarsko poslopje je nestanovanjska stavba na kmetiji. 22. Gradbena parcela pomeni zemljiš če, sestavljeno iz ene ali ve č zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. 23. Gradbeni inženirski objekt je objekt namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno, tudi industrijski objekti, ki niso stavbe). 24. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

4 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

25. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji videz. 26. Grajena struktura so objekti, opredeljeni z velikostjo, obliko in funkcijo v prostoru. 27. Grajeno obmo čje kmetije je zemljiš če, na katerem stojijo stanovanjska stavba in gospodarska poslopja kmetije, zgrajeni v skladu s predpisi o graditvi objektov. 28. Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so javna cesta, ulica, trg, tržnica, igriš če, parkiriš če, pokopališ če, park, zelenica, rekreacijska in podobna površina. 29. Javno cestno omrežje je omrežje, sestavljeno iz kategoriziranih javnih (državnih in ob činskih) cest in ostalih javnih površin, namenjenih cestnemu prometu, ki se prosto uporabljajo v skladu z dolo čbami veljavnih prometnih predpisov. 30. Kakovost prostora je stanje prostora ali njegovega dela, ki odraža skladnost prostorskih struktur in vrednot družbe. 31. Kakovostne prostorske strukture so skladni sestavi naravnih in ustvarjenih sestavin prostora, zlasti pomembni za identiteto in prepoznavno vrednost prostora, ki tvorijo zna čilne oblike in vzorce v prostoru, na primer zna čilne vedute naselij ali posameznih objektov, zna čilne kulturne krajine ali posamezne vzorce. 32. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritli čja navzdol. Kletni del stavbe je vkopan ali delno vkopan v teren. Na ravnem terenu lahko klet sega najve č 1 m nad okoliški teren. Na nagnjenem terenu, kjer ni mogo če dose či pogoja, da lahko klet sega najve č 1 m nad okoliški teren, mora biti zadnja stena kleti v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti pa je v odvisnosti od strmine terena lahko v celoti nad terenom (na strmem terenu) ali pa je prednja stena kleti delno vkopana (na položnejšem terenu). 33. Kolen čni zid je nadzidava stavbe med zadnjo horizontalno ploš čo in strešno konstrukcijo (zidno lego). 34. Legalizacija je postopek pridobitve upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo (nelegalno, neskladno in nevarno gradnjo) pod pogojem, da se ta uskladi s splošnimi veljavnimi predpisi in dolo čbami tega odloka. 35. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrš čen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte. 36. Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriš čeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho. 37. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoje čega objekta v skladu z dolo čbami tega odloka. Pred izvedbo nadomestne gradnje je potrebna odstranitev obstoje čega objekta. 38. Nadzidava objekta je pove čanje BTP obstoje čega objekta nad nivojem terena brez pove čanja tlorisa objekta. 39. Naravne sestavine prostora so reliefne oblike, tla, vode, vegetacija in ekosistemi. 40. Naselje je obmo čje, ki obsega zemljiš ča, pozidana in še nepozidana s stanovanjskimi ali drugimi stavbami ter gradbenimi inženirskimi objekti , in javne površine. Tvori ga skupina najmanj 10 stanovanjskih, poslovnih ali podobnih stavb s hišno številko. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij, po velikosti, urbanisti čni ureditvi in arhitekturi. Delimo jih v urbana in ruralna naselja. 41. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. 42. Neskladna gradnja pomeni, da je za gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje sicer izdano, vendar se takšna gradnja oziroma dela izvajajo oziroma so izvedena v nasprotju s pogoji, dolo čenimi z gradbenim dovoljenjem, kakor tudi da se objekt, za katerega je bilo sicer izdano gradbeno dovoljenje, uporablja v nasprotju s pogoji, dolo čenimi z njim. 43. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne postaje, letališ ča in stavba pristaniškega terminala, postaja ži čnice, garažna stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za

5 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

izobraževanje, stavba za bolnišni čno ali zavodsko oskrbo, športna dvorana, stavba za čaš čenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba. 44. Nevarna gradnja pomeni, da gradnja, ki se izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico. 45. Nezadostno izkoriš čena zemljiš ča so zemljiš ča, na katerih je stopnja izkoriš čenosti za gradnjo nižja od na črtovane vrednosti kazalca stopnje izkoriš čenosti, opredeljene v ob činskem prostorskem na črtu za posamezno enoto urejanja prostora. 46. Nezahtevni objekt je objekt, ki ni uvrš čen med zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte in nima samostojnih priklju čkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa je lahko priklju čen le na obstoje če priklju čke. 47. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. 48. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja in sodobnih materialov. 49. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na na čin rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. 50. Obnovljivi viri energij e so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in son čna energija. 51. Obvodni prostor je zemljiš če, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoje čih voda. 52. Odprte bivalne površine so zelene ali tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (na primer dostopi, dovozi, parkiriš ča, prostori za ekološke otoke). Urejajo se na terenu, ali v enem ali ve č nivojih, ali kot odprte ozelenjene terase na objektu, pri čemer je potrebno upoštevati dolo čila tega odloka glede urejanja odprtih bivalnih površin v posameznih enotah urejanja prostora. 53. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. 54. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiš čenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. 55. Poseg v prostor je poseg v zemljiš če ali na zemljiš če z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov, poseg v objekt ali na njem ter drug poseg v fizi čne strukture na terenu in pod njim. 56. Poseg na objekt ali obmo čje, varovano na podlagi predpisov s podro čja varstva kulturne dediš čine, pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote, zaradi katerih je objekt ali obmo čje pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeš čanje dediš čine ali njenih delov ter drugo kot dolo čajo predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine). 57. Pritli čje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali pa se prostori pritli čja pri čnejo na vodoravni ploš či nad kletjo ali na vodoravni ploš či, katera je lahko najve č toliko dvignjena nad okoliški teren kot dolo čajo omejitve, zapisane glede vkopanosti kleti v teren (na ravnem terenu lahko klet sega najve č 1 m nad okoliški teren). 58. Priobalno zemljiš če je zemljiš če, ki neposredno meji na vodno zemljiš če. Zunanja meja priobalnih zemljiš č sega na vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljiš ča, na vodotokih 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljiš ča. Priobalna zemljiš ča so tudi vsa zemljiš ča med visokovodnimi nasipi. 59. Raš čen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. 60. Regulacijske črte so urbanisti čni elementi za urejanje in oblikovanje podobe naselja, ob upoštevanju ustvarjenih in naravnih danosti v prostoru naselja. 61. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehni čnih zna čilnosti obstoje čega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena

6 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

prostornina ne spremeni za ve č kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture. 62. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali sti čni rob strešin na vrhu ostrešja. Na slemenu je najvišja to čka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik. 63. Soglasje lastnika sosednje parcele je zasebna listina, ki jo izda lastnik parcele in z njo dovoljuje odstopanje pri poseganju v prostor od dolo čb, navedenih v tem predpisu, če to odstopanje dovoljuje ta predpis. Listina mora biti zapisana in potrjena (overjena) v skladu s predpisi, ki veljajo za listine v uradnih postopkih. 64. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov. 65. Športni center obsega športne površine in objekte, namenjene športnim aktivnostim in športnim prireditvam. 66. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je vsaj 50% BTP nad terenom namenjenih bivanju. 67. Stavba je objekt z enim ali ve č prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. 68. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se pove čajo vplivi objekta na okolico. 69. Strokovna prostorska preveritev je urbanisti čna oziroma krajinska oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehni čna strokovna podlaga, ki jo izdela pooblaš čen strokovnjak ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in dolo čijo podrobni pogoji. 70. Strukturna urejenost prostora obsega zna čilne smeri, oblikovno členjenost prostora, prostorske poudarke, vedute, kvalitetne poglede in razmerja med rabami prostora. 71. Urejanje okolice objekta so dela, s katerimi se uredi okolica objekta znotraj gradbene parcele, ki pripada objektu. Primeri takih del so: odkopavanje in nasipavanje zemljiš č, utrditev dvoriš ča, ureditev odvodnjavanja dvoriš ča, zgraditev klan čine ob vstopu v stavbo z namenom odprave ovir, ureditev vrta. 72. Ustvarjene sestavine prostora so grajena struktura oziroma prostorske ureditve. 73. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, dolo čen v skladu s podro čnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture. 73.a Ve čja farma je objekt ali skupina objektov, ki presega koli čino vzrejnih mest, za katerega je po veljavnih predpisih potrebno pri četi predhodni postopek presoje vplivov na okolje ali izvesti presojo vplivov na okolje. 74. Ve čstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali ve č stanovanji (vila blok, hiša v terasah, stanovanjski blok, stolpi č, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). 75. Vidna privla čnost prostora je prostoru ali posamezni sestavini prostora pripisana zna čilnost, ki je neposredno povezana s prijetnostjo kot želeno zna čilnostjo posameznega prizoriš ča. 76. Vidno razvrednotenje prostora je poslabšanje podobe kakovostnih prostorskih struktur z izstopajo če neskladnimi, tudi pomensko manj sprejemljivimi objekti in prostorskimi ureditvami. 77. Vinogradniški objekt (tudi vinska klet oziroma zidanica) je kmetijska stavba za spravilo in predelavo grozdja, sadja ter za shranjevanje vina, drugih kmetijskih pridelkov, strojev, orodja ter za izvajanje dejavnosti, potrebnih za obdelavo kmetijskih površin (priprava hrane, vzdrževanje higiene..), in za ob časno bivanje v času intenzivnih del v nasadu. 78. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov. 79. Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb z enakimi gabariti, ki ima skupen vmesni zid s sosednjim objektom.

7 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

80. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogo ča njegova uporaba, obsega pa redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist. Vrsto vzdrževalnih del dolo čajo predpisi s podro čja graditve objektov. 81. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje ve čje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako dolo čeno s posebnimi predpisi, za izvedbo pa je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi predpisane dokumentacije. 82. Zelene površine so namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, in izboljšavi kakovosti bivanja. Zelene površine so del stavbnih zemljiš č v naselju.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno dolo čen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga dolo čajo predpisi s podro čja prostorskega na črtovanja in graditve objektov.

4. člen (pomen kratic uporabljenih v odloku)

(1) V odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen: ― BTP bruto tlorisna površina objekta, ― DPA državni prostorski akt ― EPO ekološko pomembno obmo čje, ― EUP enota urejanja prostora, ― FI faktor izrabe gradbene parcele, ― FZ faktor zazidanosti gradbene parcele, ― GJI gospodarska javna infrastruktura, ― K klet, ― KD kulturna dediš čina, ― KS kulturni spomenik - zavarovan s predpisom, ― M mansarda, ― MO mestna ob čina, ― N nadstropje, ― NATURA posebno varstveno obmo čje Nature 2000, varovano v skladu s predpisi, ― NV naravna vrednota, ― ON obmo čje naselja po SPRS, ― ONRP osnovna namenska raba prostora, ― OPN ob činski prostorski na črt, ― OPPN ob činski podrobni prostorski na črt, ― OPPN-p ob činski podrobni prostorski na črt - predviden, ― P pritli čje, ― PIP prostorski izvedbeni pogoji, ― PM parkirno mesto, ― PNRP podrobnejša namenska raba prostora, ― PRS Prostorski red Slovenije, ― RPE register prostorskih enot, ― SPRS Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ― UN urbanisti čni na črt (strokovna podlaga po veljavnih predpisih, obvezna za ob činsko središ če), ― VVO vodovarstveno obmo čje.

(2) Poleg navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne in varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali drugih predpisih.

8 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

2 STRATEŠKI DEL OPN

2.1 Izhodiš ča in cilji prostorskega razvoja ob čine Juršinci

5. člen (splošna izhodiš ča)

(1) Strateški del OPN Juršinci izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja Ob čine Juršinci in njenega širšega obmo čja. (2) Strateški del OPN Juršinci upošteva na čela vzdržnega prostorskega razvoja, ki izhajajo iz izhodiš č SPRS in dolo čb PRS ter drugih evropskih in mednarodnih dokumentov in priporo čil. (3) Pri na črtovanju usmeritev prostorskega razvoja Ob čine Juršinci so bila posebej upoštevana izhodiš ča SPRS, ki opredeljujejo: 1. naselje Juršinci kot lokalno središ če s funkcijami ob činskega središ ča. 2. Pesniško dolino kot prednostno obmo čje umestitve kmetijskih proizvodnih dejavnosti z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo ter z omejitvami zaradi varovanja podzemnih voda kot virov pitne vode. 3. Slovenske gorice kot obmo čje kmetijstva s tradicionalnimi vinogradniškimi in sadjarskimi nasadi. 4. obmo čja kulturne dediš čine in obmo čja ohranjanja narave, ki jih bo ob čina vklju čevala v prostorski razvoj kot potencialna obmo čja za dopolnjevanje turisti čne ponudbe v sami ob čini in tudi v širši regiji.

(4) Strateški del OPN Juršinci upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in regionalnega pomena, ki prostorsko vklju čujejo Ob čino Juršinci, kot so Regionalni razvojni program za Podravsko razvojno regijo 2007 – 2013, Obmo čni razvojni program Spodnje Podravje za obdobje 2007 – 2013 ter Lokalni energetski koncept Ob čine Juršinci iz leta 2009. (5) Strateški del OPN Juršinci upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. (6) Prav tako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in na črtov s podro čij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediš čine na vseh ravneh varovanja, ki so prikazani v Prikazu stanja prostora za Ob čino Juršinci.

6. člen (analiza stanja in teženj)

(1) Obmo čje Ob čine Juršinci sega v dve naravnogeografski enoti. Severni in vzhodni del je gri čevnat svet Slovenskih goric, južni in zahodni del pa sega v ravninsko Pesniško dolino. (2) Prebivalstvo v ob čini rahlo naraš ča, indeks staranja se pove čuje. Izobrazbena struktura prebivalstva višjih stopenj izobrazbe in delež delovno aktivnega prebivalstva mo čno zaostajata za povpre čjem Republike Slovenije. Delež kme čkega prebivalstva je višji od povpre čja v Republiki Sloveniji. (3) V ob čini se najve čji delež samozaposlenih oseb ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, kar je posledica slabe izobrazbene strukture in pomanjkanja centralnih funkcij, zato se ob čina gravitacijsko navezuje na regionalno središ če Ptuj ter na nacionalno središ če mednarodnega pomena Maribor. (4) Obmo čje ob čine je tradicionalno kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami. V nižinah obdelavo ovirajo le vlažne doline, v višjih predelih pa razdrobljenost zemljiš č. Ve čje sklenjene gozdne površine se pojavljajo v Slovenskih goricah. (5) Cestna infrastruktura, ki omogo ča povezanost naselij in posameznih enot razpršene poselitve na ob činsko središ če je dobro urejena. Dostop do sistema za oskrbo s pitno vodo je zagotovljen na celotnem obmo čju ob čine. Oskrba z elektri čno energijo je ustrezna. Kanalizacijski sistem je delno zgrajen le v naselju Juršinci.

9 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(6) Zaradi lastništva zemljiš č, neurejenega trga nepremi čnin ter dražje komunalne infrastrukture v obmo čjih naselij naraš čajo težnje po gradnji v gri čevnatem delu ob čine. Poleg vinogradniških objektov se gradijo tudi objekti (najve čkrat nadomestni) ve čjih dimenzij, ki spreminjajo morfologijo poselitve ter povečujejo okoljske obremenitve. Naraš ča težnja po dodatni komunalni ureditvi teh obmo čij, kar pa je zaradi razpotegnjene slemenske pozidave povezano v visokimi stroški. (7) Pojavljajo se pobude za razvoj turisti čne dejavnosti v gri čevnatem delu ob čine kot dopolnilna kmetijska dejavnost. (8) Za obmo čje ob čine Juršinci je zna čilna razdrobljena posest ter manjša kmetijska gospodarstva, vendar se ta trend po časi spreminja. Pojavljajo se težnje po intenzivni pridelavi rastlin pod rastlinjaki ter intenzivni reji živali. S tem se odpirajo nova delovna mesta na obmo čju ob čine, hkrati pa to pomeni okoljske in vizualne spremembe v krajini.

7. člen (možnosti prostorskega razvoja)

(1) Na podlagi analize dosedanjega prostorskega razvoja Ob čina Juršinci kot možnosti prostorskega razvoja izpostavlja naslednje: 1. vzpostavljen poselitveni vzorec naselij, v katerem je ob činsko središ če Juršinci tudi prostorsko osrednje naselje v ob čini ter dobra navezanost naselij na ob činsko središ če; 2. možnosti za notranji razvoj in prenovo v strnjenih obmo čjih naselij, v katera bo Ob čina umeš čala predvsem manjkajo če centralne dejavnosti; 3. z izgradnjo avtoceste Maribor – Murska Sobota je ob čina Juršinci pridobila boljše razvojne možnosti zaradi izboljšane prometne navezanosti na sever proti Pomurju, Mariboru in na ostala ve čja središ ča v R Sloveniji, prav tako pa ima tudi ugodno povezavo v smeri nekdanjega ob činskega središ ča Ptuj, ki je z zasnovo PRS postalo središ če nacionalnega pomena z vsemi funkcijami takšnega središ ča; 4. velike površine kmetijskih zemljiš č v Pesniški dolini, ki so primerne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo z možnostjo namakanja – možnost gradnje sistema manjših vodnih zajetij; 5. obmo čja ohranjene kulturne dediš čine in narave; 6. razvoj vinogradništva, sadjarstva ter turisti čnih gospodarskih dejavnosti (predvsem sonaravnega turizma ter vinogradniškega turizma) v gri čevnatem delu ob čine z možnostjo razvoja turisti čnih dejavnosti ob vinski cesti.

8. člen (razvojne potrebe v ob čini ter razvojne potrebe države in regije)

(1) Za ob čino Juršinci je zna čilna izrazito razpršena poselitev, zato je potrebno v strnjenih obmo čjih naselij spodbujati razvoj osnovnih centralnih dejavnosti in osnovne oskrbe. Prebivalcem je potrebno postopno zagotavljati višjo raven kakovosti bivanja z razvijanjem družbenih in storitvenih dejavnosti, odpiranjem novih delovnih mest, izboljševanjem socialne oskrbe ter objekti za športne aktivnosti. (2) Skladno s SPRS je potrebno krepiti vlogo lokalnega središ ča Juršinci ter tako zmanjševati dnevne migracije v sosednja zaposlitvena središ ča. Poselitev je potrebno usmerjati v strnjena obmo čja naselij, pri tem pa ohranjati tradicionalno strukturo naselij. (3) V gri čevnatem delu ob čine je potrebno ohranjati poseljenost, kmetijsko dejavnost pa usmerjati trajnostno z vzdrževanjem kulturne krajine, prepre čevanjem zaraš čanja ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti. V trajnostno naravnan turizem je potrebno vklju čiti prezentacijo ohranjene kulturne dediš čine ter naravnih vrednot. Intenzivno kmetijsko dejavnost je potrebno prednostno usmerjati na zemljišča z visokim pridobivalnim potencialom na obmo čju Pesniške doline . (4) Za razvoj podeželja je potrebno zagotoviti ustrezno infrastrukturo: 1. prometna dostopnost (tudi povezave z javnim potniškim prometom) do ob činskega središ ča ter drugih urbanih središ č;

10 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

2. omrežja za elektronske komunikacije (kakovosten dostop do interneta ter mobilne telefonije na celotnem obmo čju ob čine); 3. kanalizacijsko in vodovodno omrežje (zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo na celotnem obmo čju ob čine ter izgradnja kanalizacijskega omrežja na obmo čjih strnjenih naselij). (5) Predvidena je izgradnja prenosnega plinovoda M9 Lendava – Kidri čevo ter prenosnega plinovoda R15/1 Kidričevo – Pince.

9. člen (medsebojni vplivi in povezave z obmo čji sosednjih ob čin)

(1) Ob čina Juršinci je povezana s sosednjimi ob činami na naslednjih podro čjih: 1. na podro čju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno vodo, preskrba z elektri čno energijo, telekomunikacijske povezave; 2. z ob činami Spodnjega Podravja na podro čju ravnanja z odpadki; 3. s sosednjimi ob činami pri promociji in vzpostavitvi projektov turizma; 4. z MO Ptuj in ostalimi sosednjimi ob činami na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina nima ali ne zadovoljujejo njenih potreb – sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti; 5. z MO Ptuj in sosednjimi ob činami pri izvedbi projektov, ki so državnega ali regionalnega pomena – zaš čita podtalnice Ptujskega polja, izgradnja infrastrukturnih omrežij.

10. člen (cilji prostorskega razvoja ob čine)

(1) Ob upoštevanju navedenih izhodiš č so splošni cilji prostorskega razvoja Ob čine Juršinci enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine: 1. skladen, racionalen in u činkovit prostorski razvoj; 2. skladen razvoj obmo čij s skupnimi prostorsko razvojnimi zna čilnostmi z optimalno zasnovo poselitve; 3. optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru; 4. prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v ob čini, zlasti ob činskega središ ča; 5. dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih omrežij; 6. preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora; 7. prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za ekološko ravnovesje; 8. ohranjanje in varovanje okolja ter naravne in kulturne dediš čine z možnostjo vklju čevanja teh dobrin v gospodarski razvoj ob čine; 9. zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediš čine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesre čami. (2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja ob čine ter strategije razvoja posameznih obstoje čih in predvidenih dejavnosti v prostoru je ob čina kot prednostne dolo čila naslednje cilje prostorskega razvoja: 1. zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev površin za bivanje v ob činskem središ ču in v ostala strnjena naselja, kamor bo usmerjen razvoj poselitve v ob čini; 2. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti v ob činskem središ ču – dopolnjevanje obmo čja centralnih dejavnosti v Juršincih; 3. zagotovitev prostorskih pogojev za širitev in umestitev sekundarnih in terciarnih - proizvodnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti v ob čini in manjša obmo čja v drugih naseljih v obliki dopolnilnih dejavnosti obstoje če poselitve ali širitev obstoje čih proizvodnih dejavnosti (kmetijski proizvodni obrati rastlinske in živalske intenzivne proizvodnje ter obrtno proizvodni obrati); 4. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev dopolnilnih dejavnosti turizma – turisti čne in ekološke kmetije, izraba vodnih zajetij;

11 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

5. zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti potencialnih zaposlitvenih obmo čij, zlasti turisti čnih obmo čij, z gradnjo ustrezne infrastrukture - sonaravni turizem in rekreacija ter dejavnosti ob vinski cesti v gri čevnatem delu ob čine; 6. zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje infrastrukturnih omrežij v ob čini - rekonstrukcija vodovodnega omrežja, rekonstrukcija delov prometnega omrežja, vzpostavitev kolesarskih omrežij, pove čanje površin za mirujo či promet v Juršincih (ob pokopališ ču) in v posameznih enotah turisti čne infrastrukture; 7. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev rekreacijskih obmo čij in rekreacijskih poti (ve čji ribniki, kolesarske povezave); 8. zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo okolja v ob čini - gradnja kanalizacijskega omrežja in sistema manjših individualnih enot čiš čenja ali možnost čiš čenja odpadnih vod z odvozom na centralno čistilno napravo; 9. zagotovitev prostorskih pogojev za umestitev državnih ureditev na obmo čju ob čine – na črtovani prenosni plinovod M9 Lendava – Kidri čevo ter prenosni plinovod R15/1 Kidri čevo – Pince.

2.2 Zasnova prostorskega razvoja ob čine Juršinci

11. člen (vsebina zasnove prostorskega razvoja ob čine)

(1) V zasnovi prostorskega razvoja Ob čine Juršinci se na osnovi prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih teženj in možnosti dolo čijo: 1. prednostna obmo čja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, 2. omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, 3. temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v ob čini in regiji in 4. druga za ob čino pomembna obmo čja, kot so: obmo čja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, 5. urbana središ ča, za katera je potrebno izdelati urbanisti čni na črt. (2) Zasnova prostorskega razvoja je prikazana na karti 1: ''Zasnova prostorskega razvoja ob čine'' v grafi čnem delu strateškega dela OPN Juršinci.

12. člen (prednostna obmo čja za razvoj poselitve)

(1) Ob čina kot prednostno obmo čje, z intenzivnejšim razvojem poselitve za potrebe bivanja, opredeljuje naselje Juršinci, v katerega bo prednostno usmerjala dejavnosti za zadovoljevanje funkcij ob činskega središ ča (vzhodno od ceste R-III-712 kot nadaljevanje obstoje če pozidave in v zgoš čevanje obstoje če pozidave v samem središ ču naselja Juršinci). (2) Obmo čje ob glavni cesti R-III-712 in ob lokalni cesti skozi center naselja Juršinci (prometna navezava proti Polenšaku) je obmo čje prednostih umestitev centralnih dejavnosti v prostor - možne spremembe in dopolnitve osnovnih dejavnosti. (3) Zmerni razvoj poselitve v skladu z demografskimi gibanji in usmerjanjem prostorskih potreb bo ob čina usmerjala v ostala naselja, na površine delne prenove, notranjega razvoja in funkcionalnega zaokroževanja. (4) Ob čina Juršinci bo dejavnosti športa in rekreacije prednostno usmerjala v obmo čje severno od naselja Juršinci ob ribnikih ter podpirala ureditev manjših športno rekreacijskih površin tudi v obmo čju ohranjanja poselitve izven strnjenih obmo čij naselij. (5) Širitev kmetij in intenzivnih kmetijskih proizvodnih dejavnosti (farme, rastlinjaki) v naseljih in v obmo čju ohranjanja poselitve bo ob čina podpirala v primerih, ko so za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.

12 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

13. člen (prednostna obmo čja za razvoj drugih dejavnosti)

(1) Širše obmo čje zahodnega dela ob čine na levem bregu reke Pesnice (do naselij ob prelomu doline in gri čevja) so prednostna obmo čja za umestitev kmetijskih proizvodnih dejavnosti intenzivne reje. (2) Ob čina Juršinci bo zmerno kmetijsko proizvodnjo razvijala na osrednjih in vzhodnih gri čevnatih obmo čjih, razen v tistih predelih, kjer se ukvarjajo s sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo. (3) Gri čevnati del ob čine je opredeljen kot potencialno obmo čje za razvoj rekreacije in sonaravnega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter razvoja turizma vinskih cest v vinogradniških obmo čjih kot obmo čjih prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora. (4) Ob čina bo skladno z DPA v pripravi varovala koridor za umestitev plinovodne povezave državnega pomena v južnem delu ob čine. (5) Ob čina Juršinci bo na obstoje čih površinah gozdov izvajala gozdarske dejavnosti.

14. člen (omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1) Naselje Juršinci, kot osrednje in najve čje naselje v ob čini, ob čina opredeljuje kot lokalno središ če s funkcijo ob činskega središ ča, v katerega bo usmerjala dejavnosti za zadovoljevanje vsakodnevne oskrbe, osnovnega izobraževanja in druženja ter zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. (2) V RPE naselju Juršinci ob čina opredeljuje tri medsebojno lo čene dele strnjene pozidave, in sicer Juršinci (ob činsko središ če) ter Juršinci 2 in Juršinci 3. Ostala naselja v ob čini, kot manjši strnjeni deli pozidave po SPRS, so naselja Bodkovci, Dragovi č 1 in Dragovi č 2, Gabrnik 1 in Gabrnik 2, Gradiš čak, Grlinci, Hlaponci, Kukava 1, Kukava 2, Mostje, Rotman, Sakušak 1 in Sakušak 2, Sen čak pri Juršincih ter Zagorci 1 in Zagorci 2, v katera bo ob čina usmerjala zadovoljevanje delnih oskrbnih funkcij za svoje prebivalstvo in zagotavljala pogoje za izvajanje primarnih dejavnosti kmetijstva in gozdarstva. (3) Po zastopanosti dejavnosti v naselju ter številu prebivalcev so po SPRS vsa naselja v ob čini, razen ob činskega središ ča, opredeljena kot vasi. Naselje Juršinci je opredeljeno kot drugo urbano naselje, saj prebivalcem in njegovemu zaledju zagotavlja možnosti za vsakodnevno oskrbo (trgovine), osnovno izobraževanje in varstvo otrok (OŠ in vrtec), zdravstveno varstvo (splošna in zobozdravstvena ambulanta, lekarna), varstvo starejših oseb (Dom upokojencev), informiranje, druženje ter druge storitvene in oskrbne funkcije .

15. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1) Naselja v ob čini Juršinci se prometno povezujejo med seboj in navezujejo na ob činsko središ če ter na pomembnejša središ ča izven ob čine s cestnim prometnim omrežjem. Najpomembnejše cestne prometne povezave v ob čini so slede če: 1. regionalna cesta R-III-712 Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona, ki povezuje ob činsko središ če in ostala naselja na bližje leže če regionalno središ če nacionalnega pomena – Ptuj; 2. regionalna cesta R-III-713 Ptuj – Hlaponci – Ljutomer, ki naselje Hlaponci neposredno, ostala naselja pa preko lokalnih cestnih povezav, navezuje na regionalno središ če Ptuj; 3. regionalna cesta R-III-734 Gabrnik - Vitomarci - Benedikt, ki poteka po levem robu doline Pesnice in posredno preko R-III-712 navezuje naselja ob prelomu doline ter v njenem gri čevnatem zaledju na ob činsko središ če in na regionalno središ če Ptuj.

16. člen (druga pomembna obmo čja)

13 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(1) Druga za ob čino pomembna obmo čja so: 1. obmo čja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora (ekološko pomembno obmo čje Juršinci, ekološko pomembno obmo čje Strejaci, posebno varstveno obmo čje Natura 2000 Juršinci) in ustvarjenih kvalitet prostora (spominski park Mostje); 2. vinogradniška obmo čja kot obmo čja prepoznavnih in ustvarjenih kvalitet prostora; 3. reka Pesnica ter druge vodne površine primerne za turistično rekreacijski ali gospodarski namen (ribniki v Juršincih, ribniki v Bodkovcih, ribnik v Zagorcih, vodotoki Krka, Spodnja Brnca, mala Brnca, Jarek). (2) Ob čina opredeljuje med ostalimi za ob čino pomembnimi obmo čji vinogradniška obmo čja kot obmo čja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, s svojstveno mozai čno kulturno krajino, v kateri so na prisojnih pobo čjih nad gozdnim robom zasajeni vinogradi, ki se zaklju čujejo z zna čilno slemensko poselitvijo vinogradniških doma čij in ostalih objektov potrebnih za obdelavo vinogradov in spravilo pridelkov, s to dodatno doživljajsko vrednostjo pa so potencialna obmo čja za razvoj turizma vinskih cest in sonaravnega turizma kot dodatne vrednosti vinogradništva v Slovenskih goricah, v katera bo ob čina poleg ohranjanja primarnih dejavnosti usmerjala tudi razvoj turizma.

17. člen (urbanisti čni na črt)

(1) Razvoj ob činskega središ ča Juršinci je podrobneje opredeljen v urbanisti čnem na črtu (v nadaljevanju UN) za naselje Juršinci.

2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

18. člen (gospodarska javna infrastruktura)

(1) V zasnovi gospodarske javne infrastrukture so, ob upoštevanju usmeritev prostorskega razvoja ob čine, prikazana obstoje ča in na črtovana omrežja in objekti državnega in regionalnega pomena ter pomembnejša obstoje ča in na črtovana omrežja in objekti lokalnega pomena. Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana na karti 2: ''Zasnova gospodarske javne infrastrukture'' v grafi čnem delu strateškega dela OPN.

19. člen (prometna infrastruktura)

(1) Cestno prometno omrežje v ob čini sestavljajo regionalne državne ceste in kategorizirane ob činske ceste (lokalne ceste in javne poti). V cestno prometno omrežje je uvrš čen tudi sistem javnih površin za mirujo či promet. (2) Prioriteta ob čine na podro čju cestnega omrežja bo dobra prometna povezava celotnega obmo čja ob čine z ob činskim središ čem Juršinci, regionalnim središ čem Ptuj in sosednjimi ob činami ter urejanje in posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzro ča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje kakovosti bivanja, kot so državne ceste skozi naselja, otežene prometne navezave in dostopi, priklju čki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest in dostopi na zemljiš ča, ali pa je poslabšana prometna varnost na omrežju ob činskih cest. (3) Direkcija RS za ceste na črtuje ureditev regionalne ceste RIII-712 na delu od stac. 5.390 do 10.400 ter od stac. 11.301 do 16.060. (4) Ob čina bo v povezavi z drugimi ob činami vzpodbujala razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v obmo čju razvoja turizma (kot oblika dodatne ekološko naravnane turisti čne ponudbe k predvideni turisti čno rekreacijski ponudbi), kakor tudi v ostalih območjih ob čine.

14 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(5) Južni del ob čine Juršinci se nahaja v vplivnem pasu letališ ča lokalnega pomena Moškanjci - Ptuj in je v obmo čju nadzorovane rabe prostora - omejitve višine objektov. (6) Na podro čju javnega potniškega prometa se bo ob čina povezovala s sosednjimi ob činami in zagotavljala javno potniško povezavo z zaposlitvenimi središ či, kraji šolanja ipd. ter združevala šolske prevoze z javnim linijskim prevozom, kjer je to izvedljivo ter tako pove čala dostopnost in racionalizacijo prevozov. Ob čina na črtuje ureditev novega avtobusnega postajališ ča na regionalni cesti RIII-712 severno od naselja Juršinci v zaselku Gomila.

20. člen (telekomunikacije)

(1) Telekomunikacijsko omrežje v ob čini sestavlja telefonsko telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije. (2) Ob čina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v povezovanje telekomunikacijskih omrežij in v sodobne tehni čno tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten pristop do širokopasovnih omrežij na celotnem obmo čju ob čine.

21. člen (energetska infrastruktura)

(1) Na obmo čju ob čine ni omrežij in naprav, namenjenih prenosu elektri čne energije. (2) Na obmo čju Ob čine Juršinci so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: 1. srednjenapetostno omrežje (20 kV), 2. transformatorske postaje 20/0,4 kV in 3. pripadajo če nizkonapetostno omrežje. (3) Srednjenapetostno omrežje je z elektri čno energijo napajano iz RTP 110/20 kV Radenci in iz RTP 110/20 kV Ptuj. Distribucijsko omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe. (4) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo ob čina usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoje čih zmogljivosti, s ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem obmo čju ob čine. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajo čim omrežjem bo odvisna od pove čanja obremenitev in od pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priklju čenih na obstoje če elektroenergetske vode in objekte. (5) Preko obmo čja Ob čine Juršinci poteka prenosni plinovod R15 (od M1 v km 38+356 - MRP Lendava). Predviden je prenosni plinovod M9 (Lendava – Kidri čevo) ter prenosni plinovod R15/1 (Kidri čevo - Pince). (6) Občina Juršinci bo podpirala plinifikacijo naselij v ob čini le v primeru ekonomske sprejemljivosti tega energenta v primerjavi z ostalimi uporabljanimi ali alternativnimi viri energije. (7) Ob čina bo porabo energije usmerjala v zmanjševanje porabe energije skladno s predvidenimi ukrepi lokalnega energetskega koncepta, ki predstavlja temeljni dokument ob čine za oskrbo z energijo. Podpirala bo pove čanje uporabe tistih obnovljivih in okolju prijaznejših virov energije, ki jih je mogo če ekonomi čno energetsko izkoriš čati na obmo čju ob čine. To so lesna biomasa, son čna energija ter geotermalna energija. (8) Na vseh obmo čjih poselitve bo Ob čina spodbujala opremljanje stavb z napravami za izkoriš čanje obnovljivih virov energije.

22. člen (oskrba z vodo)

(1) Obmo čje ob čine Juršinci je priklju čeno na vodooskrbni sistem Spodnjega Podravja, ki se oskrbuje iz črpališ č v Skorbi ter iz globinskih vodnjakov v Novi vasi pri Ptuju, Podvincih, Gere čji vasi, Župe čji vasi, Desencih in Lancovi vasi.

15 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(2) Razvoj obstoje čega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Ob čina Juršinci usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoje čega omrežja, s ciljem zagotavljanja zadostnih koli čin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo. (3) Kot prioriteta pri obnavljanju omrežja je predvidena zamenjava vodovodnih cevovodov v koridorjih izgradnje kanalizacije.

23. člen (čiš čenje in odvajanje odpadnih voda)

(1) Ob čina Juršinci bo kot prioritetni cilj na podro čju čiš čenja in odvajanja odpadnih voda podpirala pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in odvajanje odpadnih vod v obmo čjih strnjenih naselij skladno z izhodiš či SPRS. (2) Na obmo čju Ob čine Juršinci je že izgrajena fekalna kanalizacija in čistilna naprava Juršinci, s katero je urejeno zajemanje in čiš čenje odpadne vode v delu naselja Juršinci. Predvidena je izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v naselju Gabrnik. (2) Na obmo čju ob čine Juršinci sta že zgrajena dva sistema javne kanalizacije, ki sta zaklju čena ČN Juršinci in ČN Gabrnik. Sistema služita odvajanju in čiščenju izklju čno komunalnih odpadnih vod dela naselja Juršinci, Dragovi č in Gabrnik. (3) Ob čina Juršinci bo v obmo čju pojava razpršene poselitve dovoljevala zbiranje odpadne vode v individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz grezni čne blatenice na čistilno napravo ali manjše individualne sisteme čiš čenja odpadne vode.

24. člen (ravnanje z odpadki)

(1) Ob čina bo ravnanje z odpadki usmerjala v organizirano lo čeno zbiraje komunalnih odpadkov in njihov odvoz v regijski center za ravnanje z odpadki CERO Gajke MO Ptuj, ki omogo ča sprejem vseh skupin odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, razen odpadkov, ki se na podlagi tega seznama uvrš čajo med nevarne odpadke. 25. člen (vodno gospodarske ureditve)

(1) Na podro čju vodnega gospodarstva ni na črtovanih ve čjih posegov v urejanje vodotokov.

16 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

2.4 Dolo čitev okvirnih obmo čij naselij, vklju čno z obmo čji razpršene poselitve in razpršene gradnje

26. člen (okvirna obmo čja naselij)

(1) Okvirna obmo čja naselij in okvirna obmo čja razpršene poselitve so prikazana na karti 3: ''Prikaz okvirnih obmo čij naselij in obmo čij razpršene poselitve ter umeritve za razvoj poselitve in delno prenovo'' v grafi čnem delu strateškega dela OPN. (2) Kot obmo čja naselij (ON) po SPRS ob čina opredeljuje obmo čja strnjene poselitve razli čnih namembnosti s pripadajo čimi površinami v vseh RPE naseljih. (3) ON Juršinci obsega obmo čje strnjene poselitve, ki se je razvila ob cerkvi Sv. Lovrenca ter ob regionalni cesti Ptuj – Juršinci – Radgona in lokalni cesti Juršinci – Moravci (zajetih je tudi nekaj stavb iz RPE Dragovi č). (4) Kot ON Gabrnik ob čina opredeljuje obmo čje strnjene poselitve ob sti čiš ču regionalnih cest Ptuj – Juršinci ter Ptuj – Vitomarci. (5) Kot ON Grlinci ob čina opredeljuje obmo čje strnjene poselitve ob regionalni cesti Gabrnik – Vitomarci. (6) Kot ON Mostje ob čina opredeljuje gostejši del strnjene poselitve ob sti čiš ču regionalne ceste Ptuj – Juršinci ter lokalne ceste Hlaponci – Mostje. (7) Kot ON Zagorci ob čina opredeljuje gostejši del strnjene poselitve ob regionalni cesti Ptuj – Juršinci – Gornja Radgona. (8) Kot ON ob čina opredeljuje tudi gostejše dele strnjene slemenske poselitve: 1. ON Bodkovci, 2. ON Dragovi č 1 in ON Dragovi č 2, 3. ON Gradiš čak, 4. ON Gabrnik 2, 5. ON Hlaponci 6. ON Juršinci 2 in ON Juršinci 3, 7. ON Kukava 1, ON Kukava 2, 8. ON Rotman, 9. ON Sakušak 1 in ON Sakušak 2, 10. ON Sen čak pri Juršincih ter 11. ON Zagorci 2.

27. člen (obmo čja naselij s sanacijo razpršene gradnje)

(1) V Ob čini Juršinci ni opredeljenih naselij, h katerim bi se s sanacijo priklju čevala obmo čja razpršene gradnje in ne novo oblikovanih naselij, s katerimi bi se sanirala razpršena gradnja.

28. člen (ostala obmo čja razpršene gradnje)

(1) V ob čini Juršinci ni obmo čij s pojavi razpršene gradnje.

29. člen (okvirna obmo čja razpršene poselitve)

(1) Ob čina Juršinci opredeljuje celotno obmo čje ob čine izven obmo čij strnjenih naselij ter ravninskega dela (Pesniška dolina) kot okvirno obmo čje razpršene poselitve, s tipi čnim vzorcem poselitve, ki prispeva k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine. (2) Na obmo čju ob čine se pojavljata dva zna čilna tipa razpršene poselitve:

17 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

1. starejši avtohtoni vzorec dolinske razpršene poselitve, s pojavom samotnih kmetij, manjših zaselkov ter razdrobljenih in razpršenih naselij, z doma čijami, umeš čenimi ob vznožje reliefnega dviga položnejših prisojnih pobo čij, ki ohranja prvotne lastninske celke in njihovo delitev na vse manjše kmetije, z objekti namenjenimi kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju z dopolnilnim kmetijstvom, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje površin v dolinskem delu in s tem omogo čala pogoje za ohranjanje zna čilne kulturne krajine v demografsko ogroženih in hribovitih podro čjih; 2. časovno mlajši avtohtoni vzorec slemenske razpršene poselitve v vinogradniških obmo čjih,s pojavom samotnih kmetij na stranskih in nižjih slemenih ter razložene in razdrobljene slemenske poselitve pretežno na glavnih slemenih, v kateri se pojavljajo manjše slemenske kmetije, v obmo čjih ve čjih nacionaliziranih kompleksov vinogradov tudi stanovanjske hiše kot nadomestni objekti nekdanjih vini čarij, opuš čene vini čarije spremenjene v objekte za stalno ali ob časno bivanje ter starejši in novejši vinogradniški objekti kot vinske kleti, zidanice in sodobnejši vinogradniški »vikendi«, z ohranjanjem katere bo občina zagotavljala obdelovanje vinogradov in ostalih kmetijskih zemljiš č v mozai čni strukturi vinogradniških obmo čij v demografsko ogroženih, in hribovitih podro čjih. (3) Obmo čja naselij po RPE so opredeljena po veljavnih mejah v registru prostorskih enot. (4) Precejšnji del obmo čja ob čine je opredeljen kot obmo čje demografske ogroženosti in obsega obmo čja RPE naselij Bodkovci, Dragovi č, Gabrnik, Gradiš čak, Grlinci, Kukava ter Sakušak.

2.5 Usmeritve za prostorski razvoj ob čine

2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo

30. člen (notranji razvoj, prenova ter širitev naselij)

(1) Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo so prikazane na karti3: ''Prikaz okvirnih obmo čij naselij in obmo čij razpršene poselitve ter usmeritve za razvoj poselitve in delno prenovo'' v grafi čnem delu strateškega dela OPN. (2) Ob čina Juršinci bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogo čal: 1. razvoj obstoje čega morfološkega vzorca naselja, 2. razvoj predvidenih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo in funkcijo naselja, 3. upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev, 4. ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanisti čne oblikovanosti naselij, 5. izboljšanje kakovosti bivanja, 6. izboljšanje pogojev za zdravje ljudi. (3) Razvoj ob činskega središ ča Juršinci bo ob čina prednostno usmerjala v razvoj urbanega naselja: 1. z delno prenovo obstoje čih objektov, z možnostjo spremembe namembnosti teh objektov in delno prenovo javnega prostora v obmo čju ob glavni prometnici skozi staro jedro, 2. z notranjim razvojem naselja in usmerjanjem pozidave na obstoje če nepozidane stavbne površine v naselju, 3. s širitvijo stavbnih zemljiš č, ki jih bo ob čina prilagajala potrebam po umeš čanju novih ali širitvi obstoje čih dejavnosti, potrebnih za zagotavljanje funkcije ob činskega središ ča, 4. s površinami za dolgoro čni razvoj naselja. (4) Razvoj naselij Bodkovci, Dragovi č 1, Dragovi č 2, Gabrnik, Gabrnik 2, Gradiš čak, Grlinci, Hlaponci, Juršinci 2, Juršinci 3, Kukava 1, Kukava 2, Mostje, Rotman, Sakušak 1, Sakušak 2, Sen čak pri Juršincih, Zagorci ter Zagorci 2, ki so po namenski rabi prostora opredeljena kot podeželska naselja s kmetijami in bivanjem, po velikosti in opredelitvi dejavnosti pa kot vasi, bo ob čina usmerjala:

18 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

1. v delno prenovo morebitnih opuš čenih kmetij v naseljih z možnostjo spremembe namembnosti kmetij v objekte za stalno ali ob časno bivanje, 2. v notranji razvoj s pozidavo nepozidanih stavbnih zemljiš č v obcestni pozidavi ter boljšim izkoriš čanjem praznih in neprimerno izkoriš čenih površin v obmo čjih obstoje čih naselij, 3. v manjše širitve teh naselij kot širitve stavbnih zemljiš č za potrebe razvoja obstoje čih dejavnosti in umestitev novih sprejemljivih spremljajo čih dejavnosti ter zaokrožitve stavbnih zemljiš č ob vaškem robu ali umestitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. (5) V nadaljnje širitve na najboljša kmetijska zemljiš ča bo ob čina usmerjala razvoj naselij le pod pogojem, da so predhodno izkoriš čene vse možnosti notranjega razvoja naselja (izvedba prostorskih ureditev na sedaj na črtovanih stavbnih zemljiš čih, obmo čja delnih prenov in gostitev, degradirana zemljiš ča, gozdna zemljiš ča in druga kmetijska zemljiš ča zajeta v obmo čja naselij.

31. člen (razvoj dejavnosti v naseljih)

(1) V naselje Juršinci bo ob čina usmerjala dejavnosti, ki jih mora za svoje prebivalstvo zagotavljati ob činsko središ če ter zaposlitvene dejavnosti kot širitev obstoje čih storitvenih dejavnosti. Naselje Juršinci bo usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z naslednjimi predvidenimi usmeritvami, ki izhajajo iz UN Juršinci: 1. v del naselja ob prometni povezavi R-III-712 in ob lokalni cesti proti Polenšaku ter v centralni del okrog cerkve Sv. Lovrenca in kompleksa šole, ki je namenjen centralnim dejavnostim, umestiti nove (manjkajo če) dejavnosti, možne so tudi spremembe namembnosti obstoje če pozidave; 2. stanovanjsko gradnjo je potrebno usmerjati v notranji razvoj naselja (na površine ob potoku Krka ter zahodno od prometne povezave R-III-712 na severnem delu naselja) z gostitvijo obstoje če in nove družinske gradnje; 3. oblikovanje sistema zelenih površin z izvajanjem dejavnosti zelenih površin na severnem robu naselja (igriš ča, rekreacijske površine, ribniki) v povezavi z sosednjimi gozdnimi in kmetijskimi površinami ter programi in odprtimi površinami osrednjega dela naselja; 4. lo čitev pokopališ ča od naselja s pasom zelenih površin; 5. obmo čja za proizvodne dejavnosti, razen kmetijskih, niso opredeljena, se pa glede na velikost in zna čaj naselja Juršinci lahko znotraj stanovanjskih ter centralnih dejavnosti razvijajo storitvene dejavnosti; 6. opredelitev razvojnih površin za dolgoro čno širitev ob činskega središ ča ob cestni povezavi R-III- 712 med južnim robom naselja ter obmo čjem čistilne naprave ter dolgoro čno širitev severno od obmo čja šole. (2) V naselja podeželskega tipa bo ob čina usmerjala bivanje, kmetije za izvajanje primarnih dejavnosti kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi ter spremljajo če dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalstva. Zaradi težnje po prestrukturiranju kmetijske dejavnosti in opuš čanju kmetovanja, bo na proste površine v naseljih usmerjala stanovanjsko gradnjo pod pogojem, da s tem ne ustvarja prostorskih navskrižij. (3) V slemenska naselja, kjer je prisotna vinogradniška dejavnost, bo ob čina usmerjala gradnjo vinogradniških objektov ob izpolnjevanju pogojev za gradnjo.

32. člen (sanacija razpršene gradnje)

(1) Ob čina ne predvideva ukrepa sanacije razpršene gradnje.

33. člen (usmeritve za ohranjanje obmo čij razpršene poselitve)

(1) Na obmo čjih, kjer so kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovana:

19 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

1. obmo čja slemenske poselitve v vinogradniških obmo čjih z vinskimi kletmi, zidanicami in novejšimi vinogradniškimi objekti ter manjšimi slemenskimi kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi (vinoto či, turisti čne kmetije), starimi vini čarskimi doma čijami in manjšim številom objektov obstoje čih spremljajo čih dejavnosti, 2. dolinska razpršena poselitev s kmetijami in bivanjem z dopolnilnimi dejavnostmi po dolinskih dneh in na nižjih položnejših pobo čjih kot ostanek nekdanjih celkov, razvitih v manjše zaselke ali samotnih kmetij z delnimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, bo ob čina usmerjala razvoj v ohranjanje in varovanje razpršene poselitve kot pojava, s katerim se ohranja poselitev obmo čja, ki prispeva k ohranjanju videza kulturne krajine, na črtovanje novih posegov pa bo omogo čala le v primeru, če se bodo z njimi ohranjale prepoznavne zna čilnosti prostora.

34. člen (urbanisti čno oblikovanje naselij)

(1) Ob čina bo razvoj naselij usmerjala v nadaljevanje dosedanje prostorske zasnove naselja. V obmo čjih, kjer funkcija in dejavnosti preraš čajo osnovno dejavnost naselja, pa v kvalitetno nadgradnjo te zasnove. (2) Ob čina bo zasnovo posameznih naselij usmerjala v razvoj: 1. urbanega strnjenega naselja Juršinci z razvito gru často zasnovo, ki je opredeljena z obstoje čim naselbinskim jedrom ob glavni prometnici skozi naselje in pozidavami, ki so se razvile ob krajevnih cestah; 2. eno ali dvostranske obcestne pozidave v manjše gru často naselje v naseljih Gabrnik, Grlinci, Mostje in Zagorci, z razvojem prometnega in ostalih omrežij, ki bodo omogo čala tudi gradnjo za obstoje čo pozidavo, in s tem površinsko zaokroževanje naselbinske zasnove; 3. razvoj eno ali dvostranskega obcestnega slemenskega tipa pozidave z zapolnjevanjem vrzeli med obstoje čimi stavbami in zaokroževanjem, brez možnosti gradnje za obstoje čo pozidavo, razen ob krakastem razvoju naselja. (3) Pri postavitvi in oblikovanju novih objektov, postavitvi prostorskih dominant in oblikovanju javnih površin v naseljih ter drugih arhitektonskih in urbanisti čnih elementih prostora bo ob čina izhajala iz zna čilnosti arhitekturne regije in krajine ali jih estetsko nadgrajevala. Uvajanje sodobnih arhitekturnih principov je dopustno le v delih naselja Juršinci ob upoštevanju kakovostnih morfoloških zna čilnosti naselja in arhitekture objektov. (4) Pri ve čjih širitvah naselij bo ob čina uveljavljala enake razvojne usmeritve kot pri notranjem razvoju. (5) Manjše ali ve čje širitve naselij čez obstoje če zelene naselbinske robove in poseganja v zeleno strukturo naselij bo ob čina usmerjala v obnovo ali kakovostno nadomeš čanje le teh. V okviru na črtovanja zelenih sistemov naselij bo ob čina izkoristila rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnega prostora. Ob čina bo varovala prostorske prvine (pozitivne dominante v prostoru, kvalitetni robovi naselij), ki so pomembne za prepoznavnost naselij. (6) Posamezne faze širitev naselij morajo predstavljati oblikovno in funkcijsko zaklju čene celote, vklju čno z opremljenostjo z GJI.

35. člen (urbanisti čno oblikovanje naselja Juršinci)

(1) Urbanisti čni na črt naselje Juršinci ureja s strukturiranjem zate čenih in novih razvojnih obmo čij. Juršince opredeljuje umeš čenost naselja v zeleno gri čevnato kmetijsko in gozdnato krajino ter vezanost na prometnice, ki sledijo oblikam dolin potokov in goric. Poselitvene površine naselja so se oblikovale ob prometnicah, ki tvorijo obliko črke H. Znotraj obmo čja UN so, zaradi morfologije terena in zna čilnosti rasti naselja, poleg poselitvenih obmo čij tudi gozdne in kmetijske površine ter površinske vode (potoki in ribniki). (2) Staro jedro Juršincev z dominanto naselja, cerkvijo sv. Lovrenca, se je izoblikovalo na vzpetini ob stiku prometnic in dolin potokov. Drugo programsko jedro se razvija ob regionalni cesti Ptuj – Gornja Radgona z novejšimi upravnimi in storitvenimi dejavnostmi. Z ureditvami in dopolnjevanjem obstoje če

20 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

pozidave ter urejanjem novih razvojnih površin, se vzpostavlja zaokrožene celote glede na prostorske oblikovne, funkcionalne ali programske zna čilnosti.

(3) Pri oblikovanju naselja Juršinci dominirajo glavni prometnici v smeri S-J in ob činska cesta v smeri V-Z. Urejanje prometnega omrežja naj v najve čji meri upošteva: 1. ustrezno dimenzioniranje prometnic, dostopnost in dobre povezave za obstoje če in predvidene (javne) programe v naselju, jasne prometne povezave in njihovo hierarhijo, 2. vzpostavitev uli čnega sistema, ki je s križiš či pripet na ceste in ulice višjega ranga ter zagotavlja prometno varnost, preto čnost in oblikovanje javnih površin, 3. ob urejanju prometnic za motorni promet se na črtuje tudi peš in kolesarske povezave ter skrbi za izboljšanje dostopnosti javnega potniškega prometa. 4. ustrezno oblikovanje križiš č, dostopov ter nanje vezanih zunanjih površin programov posameznega obmo čja, 5. nove povezave za motorni, kolesarski in peš promet: povezava ceste v stanovanjskem obmo čju na JZ z glavno cesto/ulico v naselju in s potjo pri splošni ambulanti ter pre čna povezava poti za ribnik in ceste ob šoli in pokopališ ču. (4) Za doseganje višje kvalitete bivalnega okolja se v javne odprte prostore vklju čuje urbano opremo, drevorede in parkovne ureditve. S temi potezami se povezuje zelene površine v sistem, celostno oblikuje naselje, izboljšuje mikroklimatske razmere in po čutje, opredeljuje pomembnost prostorov ter izboljšuje orientacijo in izbor poti. (5) Prostorske ureditve, objekte in programe se na črtuje in izvaja ob upoštevanju javnega interesa in trajnostnih razvojnih ciljev ter kot del celostne podobe in kvalitet naselja.

2.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini

36. člen (usmeritve za razvoj v krajini) (1) V strateškem delu ob činskega prostorskega na črta ob čina Juršinci dolo ča usmeritve razvoja v krajini za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire (kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi v povezavi z razpršeno poselitvijo, ki je v gri čevnatem svetu usmerjena v vinogradništvo, s kmetijami v funkciji obdelave kmetijskih zemljiš č in vzdrževanja kmetijske krajine, gozdarstvo, dejavnosti na vodnih površinah, turizem in rekreacija), posebna obmo čja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih in/ali urbanisti čnih ter arhitekturnih zna čilnosti, obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, obmo čja zaš čite in reševanja ter obmo čja in objekte za potrebe obrambe. Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 4: ''Usmeritve za razvoj v krajini'' v grafi čnem delu strateškega dela OPN.

37. člen (razvojna obmo čja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)

(1) Razvoj v krajini bo ob čina usmerjala v: 1. ekološko prijaznejšo pridelavo na ruralnem obmo čju intenzivne kmetijske dejavnosti v Pesniški dolini; 2. spodbujanje izboljšav kmetijske proizvodnje na manjših kmetijskih zemljiš čih, kjer je možnost izgradnje manjših vodnih zajetij, z namakanjem dela zemljiš č, uvajanjem novih kultur, s krajinskimi popravki strukturiranja poljedelskih površin v Pesniški dolini z zelenimi cezurami, z avtohtono zasaditvijo in v ohranjanje strukture kmetijskih površin v gri čevnatem delu ob čine; 3. ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje gozdov v Pesniški dolini, vklju čevanje gozdov v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe, na obmo čjih, kjer ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov pa v vzpodbujanje lesne proizvodnje ter izrabo lesa kot lokalnega energetskega vira;

21 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

4. spodbujanje gospodarske rabe primernih vodnih površin v turisti čno rekreacijske in gospodarske namene, zajetja pa tudi za namakanje dela kmetijskih površin; 5. ohranjanje ter spodbujanje vinogradništva v gri čevnatem delu občine, kamor bo usmerjala tudi razvoj vinskih turisti čnih cest in turisti čnih kmetij; 6. površine za šport in rekreacijo izven naselij (manjša igriš ča za potrebe lokalnega prebivalstva in spremljajo če dejavnosti v RPE naseljih Bodkovci, Juršinci in Zagorci, vklju čno z manjšimi vodnimi ureditvami, namenjenimi rekreaciji in preživljanju prostega časa); 7. razvoj turizma v manjših prostorsko, ekološko in sociološko nekonfliktnih delih na gri čevnatih predelih ob čine in njihovih zaledjih v sosednjih ob činah, ki so primerni za razvoj turisti čno- rekreacijskih obmo čij.

38. člen (posebna obmo čja, prepoznavne kvalitete in vrednote prostora)

(1) Ob čina bo kot posebne krajinske vrednote varovala vsa obmo čja vrednejših delov krajine, ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot naravne vrednote, zavarovana obmo čja narave ali kot obmo čja kulturne dediš čine. (2) Kot posebna obmo čja ohranjanja prepoznavnih krajinskih in urbanisti čnih zna čilnosti prostora so v Ob čini Juršinci opredeljena posamezna obmo čja naravnih (gozd s kolonijo sivih čapelj v Mostju, rastiš če mo čvirske logarice v Gabrniku, krajinski park Mostje – okolja spomenikov NOV) in kulturnih vrednot, spomenikov (Spominski park Mostje), ekološko pomembna obmo čja (EPO Juršinci ter EPO Strejaci) ter obmo čje Natura 2000 (pPosVO Juršinci), ki predstavljajo naravni potencial gospodarskega razvoja ob čine in jih bo ob čina upoštevala kot obvezna izhodiš ča pri usmerjanju prostorskega razvoja. (3) Obmo čja varovana po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine ter predpisih s podro čja varstva narave so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.

39. člen (poplavna obmo čja, obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, obmo čja zaš čite in reševanja, obmo čja za potrebe obrambe)

(1) Poplave v Ob čini Juršinci se pojavljajo ob vodotokih Pesnica in Krka in segajo v dele strnjenih naselij Juršinci ter Gabrnik. V ta obmo čja ob čina ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljiš ča ali bi pove čevale poplavno ogroženost obmo čja. (2) Na obmo čju ob čine Juršinci so obmo čja z razli čnimi verjetnostmi pojavljanja plazov ter erozijska obmo čja z razli čnimi zaš čitnimi ukrepi. (3) Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je na obmo čju ob čine Juršinci 41,10 ha gozdov, ki so požarno ogroženi. (4) Obmo čja zaš čite in reševanja dolo či ob činski na črt zaš čite in reševanja. Na obmo čjih, ki so primarno namenjena za druge potrebe, bo ob čina v primeru izrednih razmer zagotavljala izklju čno rabo površin za namene zaš čite in reševanja. (5) Za primer naravnih in drugih nesre č se zagotavljajo površine za pokop ve čjega števila ljudi v okviru obstoje čega pokopališča v Juršincih. Ob množi čnem poginu živali se v sodelovanju z veterinarsko službo dolo či lokacija za odlaganje kadavrov izven obmo čij poselitve ter izven obmo čij varstvenih režimov voda. Kot obmo čja za evakuacijo prebivalstva ter za sprejem mednarodne pomoči se uporabijo površine ob osnovni šoli v Juršincih. V primeru naravnih in drugih nesre č bo ob čina skupaj z izvajalcem javne službe s področja ravnanja z odpadki uredila odvoz ruševin na CERO Gajke v MO Ptuj. (6) Na obmo čju ob čine Juršinci ni obmo čij oziroma objektov za potrebe obrambe.

2.5.3 Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č

40. člen (stavbna zemljiš ča)

22 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(1) Usmeritve za dolo čitev namenske rabe prostora so prikazane na karti 5: ''Usmeritve za določitev namenske rabe zemljiš č'' v grafi čnem delu strateškega dela OPN. (2) Ob čina Juršinci je kot stavbna zemljiš ča v namenski rabi prostora na obmo čju ob čine opredelila vse pozidane in nepozidane površine v naseljih, v prostorsko lo čenih poselitvenih enotah dejavnosti vezanih na poselitev in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija stavbnih zemljiš č, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij, pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine gospodarske javne infrastrukture. (3) Status stavbnega zemljiš ča imajo po opredelitvi ob čine tudi zemljiš ča, za katera je bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki gradnjo objektov še dovoljuje. (4) Ob čina bo spremembo namenske rabe v stavbna zemljiš ča za gradnjo vinogradniških in podobnih objektov na obmo čjih najboljših kmetijskih zemljiš č podpirala le v primerih, ko investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 30 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.), na obmo čjih drugih kmetijskih zemljiš č pa so nova stavbna zemljiš ča za gradnjo vinogradniških objektov dopustna, če investitor vinogradniškega objekta obdeluje najmanj 5 arov trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd.)

41. člen (kmetijska zemljiš ča) (1) Ob čina Juršinci bo kot kmetijska zemljiš ča na svojem obmo čju opredelila površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. (2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, oson čenja in reliefne oblikovanosti, bo ob čina zemljiš ča opredelila kot najboljša kmetijska zemljiš ča in druga kmetijska zemljiš ča. (3) Med najboljša kmetijska zemljiš ča se uvrš čajo površine, ki imajo visok ali dober proizvodni potencial. (4) Kmetijska zemljiš ča s slabšim proizvodnim potencialom bo ob čina opredelila kot druga kmetijska zemljiš ča. To so predvsem površine strmejših pobo čij Slovenskih goric in manjše zaledne površine naselij ali površine, ki so obdane s poselitvijo. (5) Kot kmetijska zemljiš ča v odprtem prostoru bo ob čina opredelila tudi ostale rabe zemljiš č, ki so opredeljena linijsko ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega zemljiš ča, kot so: 1. vodna zemljiš ča manjših vodotokov v obmo čju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo obmo čja; 2. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v obmo čju kmetijske krajine, zajeta v pretežno rabo obmo čja; 3. funkcionalna zemljiš ča z manj zahtevnimi, nezahtevnimi in enostavnimi objekti in napravami v obmo čju kmetijske krajine. (6) Poseben status imajo kmetijska zemljiš ča, ki so v obmo čju urbanisti čnega na črta predvidena za dolgoro čno širitev poselitve, trenutna kmetijska raba pa je prilagojena obstoje či poselitvi.

42. člen (gozdna zemljiš ča)

(1) Ob čina bo kot gozdna zemljiš ča na svojem obmo čju opredelila zemljiš ča gozdov ter površine v zaraš čanju, ki so dobile status gozda. (2) V gozdna zemljiš ča v odprtem prostoru bo ob čina opredelila tudi ostale rabe zemljiš č, ki so opredeljena le linijsko ali pa nimajo odmerjenega funkcionalnega zemljiš ča, kot so: 1. vodna zemljiš ča manjših vodotokov v gozdnih obmo čjih krajine, zajeta v pretežno rabo obmo čja, 2. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v gozdnih obmo čij krajine, zajete v pretežno rabo obmo čja, 3. funkcionalna zemljiš ča z nezahtevnimi in enostavnimi objekti in napravami v gozdnih obmo čjih krajine.

43. člen (vodna zemljiš ča)

23 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(1) Kot vodna zemljiš ča površinskih celinskih voda bo ob čina opredelila zemljiš ča, na katerih je voda trajno ali ob časno prisotna, tudi suhe struge hudournikov, opuš čene struge, prodiš ča, mo čvirja, zemljiš ča, ki jih je zalila voda zaradi posegov in umetno ustvarjene vodne površine. (2) V vodno infrastrukturo se uvrš čajo ve čje umetne akumulacije, ki so stalne vodne površine.

44. člen (druga zemljiš ča)

(1) V ob čini Juršinci ni zemljiš č, ki bi bila opredeljena kot druga zemljiš ča.

2.5.4 Usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev

45. člen (usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1) Ob čina Juršinci bo usmerjala dolo čanje prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki se dolo čijo z ozirom na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo prostora ter ostale zna čilnosti prostora, nedvoumno dolo čeno: 1. namembnost in vrsta posegov v prostor, 2. lego objektov in ureditev v prostoru, 3. velikost objektov in ureditev v prostoru, 4. oblikovanje objektov in ureditev v prostoru, 5. parcelacija objektov in ureditev v prostoru, 6. priklju čevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno infrastrukturo, 7. upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru, 8. upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v prostoru. (2) Pri dolo čanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor bo ob čina upoštevala izhodiš čno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz strateškega dela OPN in opredeljujejo prostorski razvoj ob čine.

3 IZVEDBENI DEL OB ČINSKEGA PROSTORSKEGA NA ČRTA

3.1 Dolo čitev enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora

46. člen (enote urejanja prostora)

(1) Obmo čje Ob čine Juršinci je za izvajanje dolo čb izvedbenega dela OPN razdeljeno v enote urejanja prostora po kriteriju enake pretežne namenske rabe prostora in enakih prostorskih izvedbenih pogojev v posamezni enoti. (2) Naselja in druga, za ob čino pomembna obmo čja poselitve v Ob čini Juršinci, so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora: Bodkovci Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja BO01 SK, K1, K2 Bodkovci (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas

Dragovi č Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja

24 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

DR01 SK, K2 Dragovič 1 (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas DR02 SK, K1, K2 Dragovič 2 (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas

Gabrnik Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja KD-19871 GA01 SK, O Gabrnik OPN III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje Gabrnik – območje notranjega III. vodovarstveni pas GA01-1 SK OPN razvoja v delu poplavno območje GA02 SK, K2 Gabrnik 2 (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas

Gradiš čak Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja GD01 SK, K2 Gradiščak (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas

Grlinci Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja KD-19873 GR01 SK Grlinci OPN III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje

Hlaponci Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja HL01 SK Hlaponci (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas

Juršinci Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja pSCI Juršinci, KS- 3124, KD- 20871, JU01 CU Juršinci – vaško središče OPN KS- 6491, KD- 3124 (vplivno območje) III. vodovarstveni pas pSCI Juršinci, KD- 20871, KS- 6491, JU01-1 CU Juršinci – območje šole OPN KD- 3124 (vplivno območje) III. vodovarstveni pas pSCI Juršinci, KD- 19896, KD- 3124 Juršinci – centralne dejavnosti ob (vplivno območje) JU02 CU, VC OPN cesti III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje pSCI Juršinci, KD- 3124 (vplivno JU03 SB Juršinci – dom starostnikov OPN območje), EPO Juršinci, III. vodovarstveni pas JU04 SK Juršinci - vzhod OPN pSCI Juršinci, KS- 6491, KD- 3124

25 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja (vplivno območje) III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje pSCI Juršinci JU05 SK, K2, VC Juršinci - jug OPN III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje pSCI Juršinci, KD- 3124 (vplivno Juršinci – nepozidana zemljišča ob območje) JU06 SS, VC OPPN-p potoku III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje pSCI Juršinci Juršinci – novejša pozidava ob JU07 SS, VC, O OPN III. vodovarstveni pas potoku v delu poplavno območje del pSCI Juršinci JU08 SK, IK, VC Juršinci – ob cesti za Gor. Radgono OPN III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje pSCI Juršinci JU09 VC, SK, ZS Juršinci - ribniki OPN III. vodovarstveni pas SCI Juršinci, del KD- 3124 (vplivno JU10 ZK, ZD, PO Juršinci - pokopališče OPN območje), EPO Juršinci III. vodovarstveni pas III. vodovarstveni pas JU11 K1 Juršinci – kmetijska zemljišča zahod OPN v delu poplavno območje pSCI Juršinci, KD- 3124 (vplivno Juršinci - kmetijska zemljišča ob Krki, območje) JU12 K1, VC OPN sever III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje pSCI Juršinci JU13 K1, G Juršinci – nad domom starostnikov OPN III. vodovarstveni pas Juršinci – severovzhod – dolgoročna pSCI Juršinci JU14 K1, SK OPN širitev III. vodovarstveni pas pSCI Juršinci Juršinci – kmetijska zemljišča ob Krki, JU15 K1 OPN III. vodovarstveni pas jug v delu poplavno območje pSCI Juršinci JU16 K1 Juršinci – jug – dolgoročna širitev OPN III. vodovarstveni pas III. vodovarstveni pas JU17 SK, K2 Juršinci 2 (slemensko naselje) OPN EPO in Natura Juršinci III. vodovarstveni pas JU18 SK, K2 Juršinci 3 (slemensko naselje) OPN EPO in Natura Juršinci

Kukava Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja KU01 SK, K2 Kukava 1 (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas KU02 SK, K2 Kukava 2 (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas

Mostje

26 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja KS-6644 MO01 SK Mostje OPN III. vodovarstveni pas KS-6493 MO02 K1 Spominski park Mostje OPN III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje

Rotman Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja RO01 SK, K2 Rotman (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas

Sakušak Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja SA01 SK, K2 Sakušak 1 (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas SA02 SK, K2 Sakušak 2 (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas

Sen čak pri Juršincih Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja Senčak pri Juršincih (slemensko SE01 SK OPN III. vodovarstveni pas naselje)

Zagorci Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja KD-19909 ZA01 SK Zagorci OPN III. vodovarstveni pas ZA02 SK, K2 Zagorci 2 (slemensko naselje) OPN III. vodovarstveni pas

(3) Obmo čja izven naselij v Ob čini Juršinci so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora:

Odprti prostor Oznaka Način Namenska raba Ime enote Varstveni režimi in omejitve enote urejanja EPO Juršinci, pSCI Juršinci, NV-7053 KS-6452, KS-6453, KS-6458, KD- 3290, KD-9126, KD-11053, KD-19870, A, Av, K1, K2, G, Slovenske gorice – odprti prostor SJ01 OPN KD-19894, KD-19898, KD-19904, KD- VC, PC občine Juršinci 19905, KD-19908, KD-20997 III. vodovarstveni pas v delu poplavno območje Slovenske gorice – športne in vodne III. vodovarstveni pas SJ01-1 ZS, VC OPN površine Zagorci Slovenske gorice – domačija III. vodovarstveni pas SJ01-2 ZS, VC, A OPN Slodnjak Bodkovci SJ01-3 VC Slovenske gorice – domačija OPN III. vodovarstveni pas

27 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Slodnjak Bodkovci Slovenske gorice – manjši ribniki EPO Juršinci, pSCI Juršinci SJ01-4 ZS, VC, K1 OPN Juršinci III. vodovarstveni pas Shramba za orodje ob sadovnjaku III. vodovarstveni pas SJ01-5 K1 OPN (del parc. št. 1/6, k.o. Senčak) EPO Juršinci, pSCI Juršinci SJ01-6 A, IK, K1 Kmetija Toplak OPN III. vodovarstveni pas SJ01-7 IK Načrtovana farma v Hlaponcih OPN III. vodovarstveni pas SJ01-8 IK Obstoječa farma v Hlaponcih OPN III. vodovarstveni pas SJ01-9 A, IK, VI, K1 Kmetija Herga OPN III. vodovarstveni pas Shramba za pridelke ob sadovnjaku III. vodovarstveni pas SJ01-10 K2 OPN (del parc. št. 225, 224/1, k.o. Senčak) Shramba za opremo za namakanje III. vodovarstveni pas SJ01-11 K1 OPN (del parc. št. 657/1, k.o. Grlinci) Objekt (del parc. št. 104, k.o. III. vodovarstveni pas SJ01-12 G OPN Zagorci) Objekt (del parc. št. 49, k.o. III. vodovarstveni pas SJ01-13 K2 OPN Bodkovci) EPO Strejaci, NV-47, KD-11264 Pesniška dolina – odprti prostor PJ01 A,K1, G, VC, PC OPN III. vodovarstveni pas občine Juršinci v delu poplavno območje

(4) Obmo čja EUP so prikazana na karti 3: ''Prikaz obmo čij enot urejanja prostora ter osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora'' ter na karti 4: '' Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture'' v izvedbenem delu grafi čnega dela OPN.

47. člen (obmo čja namenske rabe prostora)

(1) Za celotno obmo čje ob čine je v skladu s predpisi dolo čena osnovna namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela prostorskega na črta. (2) Na obmo čjih, kjer je v skladu s predpisi dolo čena podrobnejša namenska raba prostora, je podrobnejša namenska raba prostora izhodiš če za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora. (3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti prometne površine in urbane zelene površine, so podrejene razvoju pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote. (4) Šifra in opis podrobne namenske rabe: SS stanovanjske površine, namenjene bivanju, brez spremljajo čih dejavnosti ali s spremljajo čimi dejavnostmi, SK površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajo čim dejavnostim, SB stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene ob časnemu ali stalnemu bivanju razli čnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin), CU osrednja obmo čja centralnih dejavnosti, kot so območja histori čnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja, IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali, ZS površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem,

28 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

ZD druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaš čitno oziroma drugo funkcijo, ZK pokopališ ča – površine za pokop in spomin na umrle, PC površine cest, PO ostale prometne površine, namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (parkiriš ča) O obmo čja okoljske infrastrukture, namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja oskrbe z vodo, čiš čenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, A površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gru časta naselja); površine razpršene poselitve so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju ter spremljajo čim dejavnostim, Av površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov) ter drugih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov, K1 obmo čja najboljših kmetijskih zemljiš č, K2 obmo čja drugih kmetijskih zemljiš č, G gozdna zemljiš ča, VC obmo čja celinskih vod, VI obmo čja vodne infrastrukture. (5) Obmo čja namenske rabe prostora so prikazana na karti 3: ''Prikaz obmo čij enot urejanja prostora ter osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora'' v izvedbenem delu grafi čnega dela OPN.

3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji

3.2.1 PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor

48. člen (namembnost in vrste objektov, vrste posegov v prostor, dopustne dejavnosti)

(1) Glede na namen je v posamezni EUP dopustno graditi vrste objektov, dolo čene v prilogi 1 k Odloku o OPN Ob čine Juršinci (v nadaljevanju Priloga 1). V prilogi 2 k Odloku o OPN Ob čine Juršinci (v nadaljevanju Priloga 2) pa so dolo čene vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so dopustne v posamezni EUP. Priloga 2 dolo ča tudi vzdrževalna dela, dopustna v posameznih EUP. (2) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v prvem odstavku tega člena. (3) V EUP so v skladu z namensko rabo prostora dopustne naslednje vrste posegov: 1. gradnja novih objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo obstoje čega objekta, nadzidavo obstoje čega objekta, izvedbo del, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta), 2. rekonstrukcija objektov, 3. odstranitev objektov, 4. vzdrževanje objektov v kolikor niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP-po posameznih enotah urejanja prostora. (4) Poleg dopustnih vrst gradenj so znotraj parcele, namenjene gradnji, dopustna dela za ureditev okolice objektov, ki niso gradnja. Prostorski izvedbeni pogoji za urejanje okolice objektov so dolo čeni v 53. členu tega odloka. (5) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljiš č oziroma izboljšanja pogojev obdelave je na obmo čjih kmetijskih zemljiš č dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor, pod pogojem, da bodo izvedene na okolju prijazen na čin, ki ohranja žive meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, vodne elemente (kot so manjši opuš čeni ob časno vodnati rokavi, naravna obraslost vodotokov, suhe

29 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

obrasle struge vodotokov) ter grmovna in drevesna zato čiš ča za ptice v intenzivnem kmetijskem prostoru). (6) Dopustni so drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, kot so gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Podrobnejši pogoji o drugih posegih in ureditvah so dolo čeni v PIP-ih za posamezne EUP. (7) Dopustne dejavnosti so opredeljene z namensko rabo površin in namembnostjo objektov, ki so kot dopustni v posameznih enotah urejanja prostora določeni v Prilogi 1 in Prilogi 2 k OPN ali pa so opredeljeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP. (8) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so dolo čeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

3.2.2 PIP glede lege objektov

49. člen (lega objektov in odmiki)

(1) Umestitev novih objektov v prostor pri vseh vrstah novogradenj mora upoštevati obstoje če stanje v prostoru, obstoje čo zasnovo prostora in lego obstoje čih objektov v prostoru. (2) Na terenu z nagibom morajo biti daljše stranice objektov vzporedne s plastnicami terena. (3) Pristojni odgovorni projektant mora iz zasnove prostora in lege objektov v obmo čju, na podlagi geodetskega načrta, dolo čiti regulacijske črte (regulacijsko linijo, gradbeno linijo, gradbeno mejo), umestitev novih objektov pa mora upoštevati obstoječe razpoznavne regulacijske črte naselja ali dela naselja. (4) Odmik novogradenj od regulacijske linije, katera sovpada z linijo površine javne prometnice (kategorizirane ali nekategorizirane), iz katere je dovoz na parcelo, mora upoštevati minimalno širino peš hodnika 1,2 m in še dodatni odmik 5 m za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, če dovoz in parkiranje ni omogo čeno na drugem delu parcele. Odmik novogradenj mora upoštevati tudi na črtovano rekonstrukcijo prometnice. (5) Odmiki od regulacijskih linij prometnic višjih kategorij morajo upoštevati odmike, dolo čene v cestnoprometnih predpisih za kategorijo posamezne ceste. (6) Dopustni so krajši odmiki od predhodno navedenih odmikov v tem členu, v kolikor zasnova prostora in lega objektov v prostoru opredeljujeta posebne lege objektov v prostoru (na primer obstoje ča strnjena obcestna pozidava na krajšem odmiku od predhodno navedenih odmikov) in je ve čji odmik novega objekta zaradi varstvenih predpisov, terenskih razmer ali odstopanja od enovitosti zaklju čene poteze pozidave neizvedljiv. (7) V kolikor zasnova prostora in lega objektov ne opredeljujeta posebne lege objektov v prostoru (gradnja na posestno mejo ali tipološki vzorec z odmiki, ki so krajši od 4 m, in je temu prilagojena parcelacija gradbenih parcel), morajo biti nove stavbe (nad in pod terenom) odmaknjene najmanj 4 m od posestne meje sosednjega lastnika. Kot oddaljenost od posestne meje se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljiš ča in tej meji najbližjo zunanjo to čko stavbe (na primer najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljiš ča in navpi čnico najbolj izpostavljenega dela napuš ča oziroma konzolne konstrukcije). (8) Dopustni so manjši odmiki od meje zemljiš ča sosednjega lastnika, v kolikor s tem pisno soglaša lastnik te nepremi čnine (overjena pisna izjava), hkrati pa so še vedno zagotovljene varne poti, intervencijski dostop, sanitarno tehni čni in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. (9) Medsebojni odmiki med stavbami sosednjih lastnikov morajo zagotavljati predpisane svetlobno tehni čne, požarnovarnostne, sanitarne in druge pogoje ter vzdrževanje in rabo objektov po svoji gradbeni parceli. (10) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje parcele, namenjene gradnji. (11) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati varovalne odmike, ki so dolo čeni v predpisih posameznih podro čij GJI.

30 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(12) Odmiki novogradenj nezahtevnih in enostavnih objektov so dolo čeni v skupnih PIP-ih za nezahtevne in enostavne objekte. (13) Stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru, ostali objekti pa so razporejeni v notranjost parcele, razen v pozidavah, kjer objektov zaradi konfiguracije terena ni možno graditi v notranjost parcele, zaradi česar se ostali objekti raztezajo vzdolž prometnice. Pred stanovanjskim objektom in ob njem pa je ob javnem prostoru dopustno zgraditi garažo kot nezahtevni objekt za lastne potrebe, če bo tak objekt v predhodno navedenih odmikih odmaknjen od regulacijske linije, sovpadajo če z linijo površine javne prometnice. (14) V kolikor je za obmo čje zna čilen vzorec lege objektov s postavitvijo krajše stranice objekta na obcestno gradbeno linijo, ga mora upoštevati tudi orientacija novogradnje v EUP. (15) Stavbe na stavbnih in ostalih zemljiš čih v obmo čju gozda ali ob meji gozdnega prostora morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba, vsi ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljiš ča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m. Če ureditve na kmetijskih zemljiš čih ob robu gozda zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba. V projektni dokumentaciji je dopustno opredeliti tudi manjši odmik od gozdnega roba, če je v projektnih pogojih ali predhodnem soglasju k posegu, ki ga je izdal pristojni strokovni organ za upravljanje z gozdovi, ugotovljeno, da manjši odmik ne bo povzro čil negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora. (16) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so dolo čeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

3.2.3 PIP glede parcelacije

50. člen (parcelacija stavbnih zemljiš č)

(1) Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljiš č dolo čajo velikost in obliko parcele, namenjene gradnji. S parcelacijo se zagotovi pogoje za uporabo in vzdrževanje objektov. Parcelacija stavbnih zemljiš č za parcele, namenjene gradnji, mora upoštevati: 1. tipologijo pozidave in predpisano stopnjo izkoriš čenosti parcele (FZ, FI, odmike od parcelnih ali posestnih mej, varovalne koridorje infrastrukture, odmike od regulacijskih črt in podobno), 2. velikost, zmogljivost, tlorisno zasnovo objektov in namen na črtovanih objektov, 3. krajevno zna čilen vzorec parcelacije, izhajajo č iz zasnove naselja, če je to osnova za kakovostno oblikovanje naselja ali njegovega dela, 4. naravne razmere in zna čilnosti grajene strukture, 5. omejitve uporabe zemljiš ča, 6. možnost priklju čevanja na infrastrukturne objekte in naprave, 7. možnost zagotavljanja dostopa do parcele, 8. omogo čena mora biti na črtovana raba sosednjih zemljiš č. (2) Velikost parcele, namenjene gradnji, znaša za: 1. enostanovanjsko gradnjo minimalno 400 m 2, v območjih slemenske poselitve minimalno 250 m 2, 2. vrstno hišo minimalno 250 m 2, 3. vinogradniški objekt minimalno 100 m 2. (3) Delitev zemljiš ča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, je dopustna pod pogojem, da je zemljiš če po namenski rabi opredeljeno za namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v skladu s pogoji, dolo čenimi v tem členu odloka. (4) Velikost in oblika stavbne parcele morata zagotavljati: 1. možnost gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, če so dopustni v EUP, 2. kadar investitor ob osnovnem objektu na črtuje dodatne dejavnosti, morata velikost in oblika parcele zagotavljati izvajanje dodatnih dejavnosti, dopustnih v EUP, 3. ureditve manipulativnih, parkirnih in zelenih površin, ki so potrebne za nemoteno obratovanje dopustne dejavnosti, 4. predpisane intervencijske dostope in površine za postavitev in posredovanje intervencijskih vozil,

31 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

5. potrebne odmike za prepre čitev širjenja požara ali porušitve objektov na sosednje objekte. (5) Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo je dopustno pove čati do površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju dolo čb tega člena. Dopustni so tisti objekti za dodatne dejavnosti, ki so za posamezno EUP dolo čeni v Prilogi 1 in Prilogi 2 tega odloka in izpolnjujejo prostorske izvedbene pogoje, dolo čene za posamezne EUP. (6) Za prepletanje dopustnih dejavnosti je potrebno s parcelacijo zagotoviti naslednje pogoje: 1. ustrezno velikost parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vklju čno z zadostnimi površinami za potrebe mirujo čega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta, 2. neposredno navezanost na prometno infrastrukturo, 3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemote či za bivanje in bivalno okolje. (7) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji, se ne upošteva kot prostorska omejitev v izra čunu FZ, FI in drugih pokazateljih izkoriš čenosti parcele. (8) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so dolo čeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

3.2.4 PIP glede lege velikosti objektov

51. člen (velikost objektov) (1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo po velikosti prilagoditi tradicionalnim oziroma kakovostnim objektom in ureditvam v okolici novega objekta oziroma prostorske ureditve, v EUP, naselju ali širšem obmo čju ob čine. (2) Velikost stavb in drugih objektov na posamezni parceli se dolo ča po namenu stavbe oziroma objekta, velikosti parcele, pogojih o legi in zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje dolo čbe: 1. velikost novih stanovanjskih in ostalih stavb za dopustne dejavnosti mora upoštevati tradicionalne krajevne zna čilnosti gradnje pritli čnih objektov z dopustno kletjo, v kolikor to dopuš čajo danosti terena, in/ali izkoriščenim podstrešjem, etažnosti (K) + P + (M), s kolen čnim zidom do višine 1 m, 2. na ravninskem terenu je dopustno povišanje etažnosti stavb do (K) + P + (1N), s kolen čnim zidom do 0,2 m, če povišanje etažnosti predstavlja zna čilne naselbinske poudarke in s tem ni porušen višinski videz naselja (za preveritev višinskega videza naselja mora geodetski posnetek vsebovati višine slemen streh okoliških stavb, projekt pa mora vsebovati izhodiš čno koto pritli čja); ni pa povišanje etažnosti dopustno pri nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za rastlinsko pridelavo, stavbah za rejo živali, stavbah za spravilo pridelka in drugih nestanovanjskih kmetijskih stavbah (stavbah za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja, mehanizacije)) ter vseh stavbah na vrhu (slemenu) vzpetine in na pobo čju vzpetine, 3. kota pritli čja mora biti čim bližje zemeljskemu površju, vendar najve č 1,00 m nad okoliškim terenom objekta (tudi pri nadstropnem objektu), 4. kota pritli čja novogradenj ob urejenem javnem prostoru se mora nahajati na koti javnega prostora ali pa na kotah do najve č 0,3 m nad koto javnega prostora, 5. na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti (to je stena na višjem nivoju terena) v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti (to je stena na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim bolj vkopana v teren – pri zelo strmem terenu je prednja stena kleti lahko tudi v celoti nad terenom; če je ve č kot tretjina višine stene kleti nad terenom, jo je potrebno ozeleniti z rastlinjem (vzpenjalkami, grmi čevjem,…), 6. v primeru, da nagib terena, stabilnost tal, nosilnost tal ali višina podtalnice ne omogo ča podkletitve stavbe, povišanje stavbe ni dopustno, 7. pri dopustnih dodatnih dejavnostih v stanovanjskih objektih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na najve č eno tretjino skupne neto površine posamezne etaže, 8. pri dopustnih dejavnostih v lo čenih objektih ob stanovanjski hiši, razen pri kmetijski dejavnosti, je najve čja dovoljena neto površina objekta, namenjenega za izvajanje teh dejavnosti, do 150 m 2. (3) Dopustna velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je dolo čena v Prilogi 2 k temu odloku.

32 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(4) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so dolo čeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

3.2.5 PIP glede oblikovanja

52. člen (oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje stavb in drugih objektov ter prilagoditve objektov sodobnemu na činu bivanja in sodobnim tehnološkim procesom mora izhajati iz arhitekturnih in prostorskih zna čilnosti arhitekturne krajine Ptuj ter arhitekturne krajine Lenart in jih kakovostno nadgrajevati. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati naslednje dolo čbe: 1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah, nagibu streh, smereh strešnih slemen, barvi in teksturi streh in fasad, na činu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovalskih zna čilnostih prostora, 2. tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za arhitekturno krajino, od 1:1,5 do 1:3, 3. oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti v skladu z oblikovanjem osnovne stavbe in mora zagotoviti oblikovno enovit objekt, ki z nadzidavo ne sme izstopati iz zna čilnega višinskega videza naselja, z nadzidavo in/oziroma dozidavo pa ne sme biti presežen dopustni faktor izrabe gradbene parcele, 4. dozidava objektov ne sme presegati dopustnega faktorja zazidanosti gradbene parcele, 5. objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in prilagojeni osnovnemu objektu na parceli (po obliki objekta, nagibu strehe, uporabljenih materialih za izdelavo streh in fasad, po barvi, oblikovanju ter morajo biti nižji od osnovnega objekta, razen v primerih, ko so dopustne enake ali višje višine od višine osnovnega objekta), 6. oblika, nagib, kritina streh ter smeri slemen streh morajo biti prilagojeni splošni oziroma kakovostni podobi v EUP; dopustne so kritine, ki dajejo videz ope čne kritine, strešna kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleš čečih (mat) odtenkih rde če, rjave ali sive barve, dopustni nagib strehe pri etažnosti (K) + P + (M) na ravninskem terenu ali pri enaki etažnosti na slemenih in terenih z nagibom je od 35° do 45°; ne glede na predhodne dolo čbe v tem odstavku, ki se nanašajo na dajanje videza ope čne kritine, so dopustne tudi slamnate strehe in strehe, ozelenjene z rastlinjem; za izkoriš čanje energije sonca je na strehah objektov dopustna namestitev son čnih zbiralnikov in son čnih celic, 7. son čni zbiralniki, son čne celice in druge ploskovne namestitve na strehi ne smejo presegati višine slemena strehe, 8. da se ublaži višino nadstropnega objekta, je pri objektih z etažnostjo (K) + P + 1N, dopustnih na ravninskem terenu, zahtevan nižji nagib streh, in sicer od 25° do 35°, 9. dopustna oblika strehe je simetri čna dvokapnica, katera se lahko zaklju či s čopom ali pa je brez čopa, 10. pri objektih, kjer funkcija objekta zahteva veliko širino objekta (ve čjo od 12 m), je dopusten manjši nagib strehe, in sicer minimalno 12°, dopustna je tudi izvedba simetri čne dvokapnice z lomljenima strešinama, pri čemer je vrhnje dele lomljenih strešin dopustno pokriti s plo čevino in ozeleniti z rastlinjem, ali pa uporabiti enako kritino kot je dopustna pri spodnjih delih lomljenih strešin, 11. pri prizidkih k osnovnemu objektu so dopustne strehe, ki imajo enak nagib strehe, kot je na osnovnem objektu, razen v primeru nadaljevanja že obstoje čih prizidkov z druga čno obliko strehe, 12. izven obmo čij slemenske pozidave so poleg simetri čne dvokapnice dopustne tudi druge oblike streh: štirikapne strehe (pri katerih pa se streha ne sme zaklju čiti v eni to čki (konici), temve č mora streha imeti sleme), trikapne strehe, zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi; na slemenih so dopustne samo strehe, ki so simetri čne dvokapnice, 13. enokapnice in ravne strehe so dopustne pri gradnji, katere rezultat bo na nekem zaklju čenem obmo čju ve č objektov (najmanj treh) z istim tipom strehe, ki bodo predstavljali kakovostno oblikovalsko zaklju čeno celoto, 14. smer slemena strehe mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta in mora biti vzporedna s plastnicami terena, razen ko prevladujo č tradicionalni vzorec v EUP, naselju ali delu naselja dolo ča druga čno usmeritev slemen,

33 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

15. osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi odprtinami, ki so lahko v nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne odprtine izvedene v dvignjenem delu strehe, pri čemer je strešne odprtine dopustno izvesti le tako, da pod njimi poteka zvezni napuš č (nižje od strešne odprtine je strešna kritina, ki nižje od strešnih odprtin ne sme biti prekinjena), dvignjen del strehe za izvedbo strešnih odprtin pa ne sme biti višji od slemena osnovne strehe; strešne odprtine na posamezni strehi morajo biti enotno oblikovane, pri strešni okenski hišici s simetri čno dvokapnico je nagib strešin okenske hišice enak nagibu osnovne strehe, 16. oblikovanje fasad mora pri uporabi materialov in pri arhitekturnih elementih na fasadi upoštevati kakovostne okoliške objekte ( členitev fasade, postavitev oken, oblika oken, portali, stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve), 17. nedopustni so arhitekturni elementi in detajli na fasadah, ki niso zna čilni za arhitekturno krajino Ptuj ali arhitekturno krajino Lenart, kot so ve čkotni izzidki, stolpi či, arkade, razli čni arhitekturni elementi iz drugih okolij, 18. pri prenovi fasad starih objektov se morajo obnoviti okrasja starih fasad (obrobe odprtin, vogalov, streh, členitve sten in podobno), 19. dopustne barve fasad: bela barva, pastelne barve (svetlo u činkujo če barve), ki morajo biti usklajene z barvo stavbnega pohištva in z barvo strehe oziroma strešne kritine; niso pa dopustne izstopajo če in fluorescentne barve fasad kot so intenzivno rumene, oranžne, modre, vijoli časte, rde če in druge kri čeče barve, 20. talne zidce je dopustno izvesti v temnejši sivi ali rjavi barvi, 21. dopustne so fasade z leseno oblogo; brunarice oziroma objekte z videzom brunarice se dopuš ča samo na zemljiš čih, ki mejijo na namensko rabo prostora, ki je določena kot gozd, 22. lesene dele je dopustno obarvati v srednje temnih barvnih odtenkih avtohtonih vrst lesa, čelnih zatrepov ni dopustno oblagati z lesenimi fasadnimi opaži, pri gospodarskih poslopjih pa je dopustno zapiranje čelnih zatrepov v celoti v leseni izvedbi s pokon čno pritrjenimi deskami, 23. okna morajo biti oblikovno enovita na celotnem objektu, dopustna je opremljenost z zunanjo zaš čito pred pregrevanjem, vremenskimi neprilikami (polkna, rolete, zunanja sen čila), 24. oblikovanje ograje na balkonu, terasi mora izhajati iz zna čilnosti oblikovanja ograj v arhitekturni krajini Ptuj oziroma v arhitekturni krajini Lenart, ograja mora biti praviloma lesena s pokon čno strukturo, niso pa dopustne uporabe bleš čečih materialov in na čini oblikovanja ograj, prevzeti iz drugih arhitekturnih okolij, 25. pri stavbah in drugih objektih za industrijsko kmetijsko proizvodnjo prireje živali in vzgoje rastlin je dopustno odstopanje od dolo čil, zapisanih v tem členu glede tlorisne zasnove, višinske zasnove in nagiba strehe, ni pa dopustno odstopanje v likovni usklajenosti kmetije; odstopanja so natan čneje opredeljena pri podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojih za posamezne EUP. 26. pri oblikovanju objektov v EUP je dopustno odstopanje od dolo čb tega člena, v kolikor je v dolo čeni enoti druga čen oblikovalski vzorec objektov, ki so bili zgrajeni na podlagi takrat veljavnih prostorskih aktov in bo nov objekt oblikovalsko usklajen z obstoje čimi kakovostno oblikovanimi objekti v neposredni okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v projektni dokumentaciji. (2) Podrobnejši pogoji in druga dopustna odstopanja, ki niso dolo čena v tem členu, so dolo čeni v podrobnejših PIP-ih za posamezne EUP.

53. člen (urejanje okolice objektov)

(1) Urejanje okolice objektov na posamezni parceli se dolo ča po namenu stavbe oziroma drugega objekta, velikosti parcele, pogojih lege, zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje dolo čbe: 1. ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoje čim vzorcem urejanja okolice objektov v posamezni EUP in z naravnimi danostmi terena; 2. da bo pri gradnji objektov ob robu pozidave vzpostavljen kakovosten naselbinski rob in bo tudi pri gradnji objektov v odprtem prostoru (razpršena poselitev) vzpostavljen usklajen stik z odprtim prostorom, mora ureditev okolice objektov zagotavljati funkcionalno in oblikovno povezavo

34 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

objektov z odprtim prostorom, pri čemer se proti robu pozidave uporabi nižanje ali višanje zasaditev, nižanje ali višanje drugih ureditev; 3. pri zasaditvi javnih odprtih površin in prostorov ob javnih objektih se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Za žive meje se uporabljajo avtohtone grmovnice, kot so gaber, rde či dren, pušpan, leska, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. Ciprese se opuš ča. (2) Izena čevanje višinskih razlik (izravnava) na parceli z nagibom ni dopustno. Dopustna je izravnava dela parcele, ki je potrebna za gradnjo objekta s funkcionalnim zemljiš čem, ki mora biti izravnano (parkirna mesta, površine za nezahtevne in enostavne objekte, dostopi), preostali del površine parcele pa mora v nagibu (tudi razli čnih nagibih) zvezno prehajati na teren sosednjega zemljiš ča. Z ureditvijo poševnin ni dopustno posegati na tujo lastnino ali motiti lastnine sosednjih parcel - upoštevati je potrebno odmik, ki omogo ča zajem in odvodnjavanje padavinske vode ter obdelavo in vzdrževanje parcele po lastnem zemljiš ču. (3) Višja višina podpornih zidov in škarp, kot je višina podpornih zidov in škarp kot nezahtevnih objektov (višje od 1,5 m), je dopustna le ob stiku parcele z javnimi površinami zaradi zagotavljanja varnosti odvijanja dejavnosti na javnih površinah ali zaradi ukrepov za prepre čevanje naravnih in drugih nesre č. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in praviloma obsajeni s plezalkami, škarpe pa zasajene z ustreznimi rastlinami, ki izboljšujejo stabilnost brežine.

3.2.6 PIP za nezahtevne in enostavne objekte ter ostale posege, ki niso gradnja

54. člen (nezahtevni in enostavni objekti)

(1) Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s podrobno namensko rabo zemljiš č, razen ko je zemljiš če zavarovano po drugih podro čnih predpisih, ki ne dopuš čajo gradnje oziroma postavitve teh objektov. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustne na posamezni namenski rabi prostora, so dolo čene v Prilogi 2 tega odloka. (2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je dolo čena s predpisi za gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) Sprememba namembnosti nezahtevnega ali enostavnega objekta v objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni dopustna. (4) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Pri oblikovanju teh objektov niso dopustni nezna čilni arhitekturni elementi ali arhitekturni elementi, preneseni iz drugih okolij. Izjema so nezahtevni in enostavni objekti, ki so locirani ob objektih z druga čnim tipom strehe (na primer z ravno ali enokapno streho) in se jih zaradi usklajene podobe z osnovnim objektom dopuš ča zgraditi z enakim tipom strehe. Z enokapno streho pa se tudi ob tradicionalno zgrajenih objektih dopuš čajo garaže, ki so nezahtevni objekt, vendar pod pogojem, da se jih obsadi z vzpenjalkami. (5) Nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe je dopustno graditi na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, to je na gradbeni parceli osnovne stavbe, razen pri skupnih objektih za ve č enot (npr. skupna mala čistilna naprava za ve č stanovanjskih objektov) in objektih vezanih na naravne vire. Na gradbeni parceli, k pripadajo či stavbi, je dopustno zgraditi najve č po en objekt za lastne potrebe iste vrste, vendar najve č toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, dolo čenega s tem odlokom. Na gradbeni parceli ve čstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe zgraditi najve č po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj najve č toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti. Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi kot samostoje če objekte ali tako, da se stikajo v nizu, ali kot objekte s skupnimi konstrukcijskimi elementi, pri čemer pa ne smejo prese či dopustnih velikosti posameznih vrst nezahtevnih oziroma enostavnih objektov. (6) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so dopustni na obmo čju namenske rabe prostora, opredeljenem kot kmetijska zemljiš ča (najboljša kmetijska zemljiš ča, druga kmetijska zemljiš ča), so dolo čeni v Prilogi 2 tega odloka. Če zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljiš ča na obmo čju stavbnih zemljiš č

35 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

kmetije ni mogo če zgraditi nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih kmetijsko- gozdarskih objektov, se ob obstoje čih objektih kmetije za potrebe dejavnosti kmetije dopuš ča gradnjo teh objektov tudi na obmo čju kmetijskih zemljiš č (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno zemljiš če). (7) V primeru izkazane potrebe postavitve kozolca kot kmetijskega objekta za potrebe kmetije, kljub temu, da na obmo čju ob čine pojavnost kozolca praviloma ni prisotna, niti ni zna čilna za to okolje, je potrebno poleg upoštevanja splošnih pogojev o odmikih, obliki in velikosti, smeri slemena in obliki strehe, nagibu strehe, materialih in pri izvedbi (kozolec je v tradicionalni gradnji lesena konstrukcija) upoštevati še naslednje dodatne pogoje: 1. pri enojnem stegnjenem kozolcu, ki je namenjen zgolj sušenju, je dopustno na eno stran, v delu dolžine kozolca, podaljšati streho (kozolec s plaš čem), za zaš čito pred dežjem, snegom, vetrom; 2. vklju čitev kozolca v zunanji prostor mora biti smiselna: sušenje je najbolj u činkovito, če je kozolec postavljen v smeri sever-jug in na mo čno prepihni legi, v kolikor to dopuš ča oblika parcele, oblikovanost terena in dostopnost; 3. vezani kozolec je dopusten le na ravnem ali dokaj položnem terenu, kar mu omogo ča dobro prometno dostopnost s kmetijskimi stroji in vla čilci in zato ni primeren na pobo čju; 4. razmak (razpon) pri vezanem kozolcu ne sme presegati razpona, ki kozolca ne bi ve č uvrš čal med konstrukcijsko nezahtevne objekte (stati čni izra čun - med 5,0 do 6,5 m); 5. na kozolec, zgrajen na kmetijskih zemljiš čih, ni dopustna namestitev son čne elektrarne, ki bo imela izrazito negativen vpliv na podobo kulturne krajine; 6. son čno elektrarno (fotovoltaiko) je dopustno namestiti le na kozolec, ki je zgrajen v sklopu kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva; 7. na kozolec, četudi ni v primarni funkciji, ni dopustno nameš čati reklamnih sporo čil. (8) Nezahtevni in enostavni objekti, ki jih je dopustno graditi na obmo čju namenske rabe prostora, opredeljenem kot gozdna zemljiš ča, so: 1. gozdna cesta, 2. grajena gozdna vlaka, 3. obora za rejo divjadi, 4. zajetje, vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, 5. vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave, 6. čebelnjak, 7. gozdna u čna pot, 8. kolesarska steza, 9. planinska pot, 10. sprehajalna pot, 11. trimska steza, 12. drugi objekti, dolo čeni v Prilogi 2 tega odloka. (9) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozdno zemljiš če ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, pred za četkom gradnje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z gozdovi. (10) V naseljih in obmo čjih razpršene poselitve se čebelnjake praviloma postavlja na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve, vendar ne ob pašnikih, na katerih se pase živina. Postavitev čebelnjaka znotraj naselij in površin razpršene poselitve ali na lokacijah, na katerih bi čebele lahko ogrožale prebivalce, pešce in ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi omilitvenih ukrepov kot so zasaditve dreves ali visoke žive meje pred čebelnjaki, postavitev druga čnih visokih ovir, ki jih morajo čebele nadletavati pri izletu iz čebelnjaka in pri vra čanju v čebelnjak. Na obmo čjih kmetijskih zemljiš č je postavitev premi čnega čebelnjaka dopustna pod pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi pozitivno mnenje strokovne svetovalne službe za podro čje čebelarstva. (11) Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodiš ča, ki jih v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpiše ob čina. (12) Nezahtevni in enostavni objekti, ki ne presegajo 30 m 2 tlorisne površine in so nižji od 3 m zaklju čene višine, morajo biti od parcelne meje sosednjega zemljiš ča odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za nezahtevne in enostavne objekte, ki so ve čji od navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki od parcelne meje zemljiš ča v

36 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

drugem lastništvu kot za druge objekte. Manjši odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od navedenega odmika so dopustni ob soglasju lastnika zemljiš ča v drugem lastništvu, od katerega bi objekt bil odmaknjen manj kot 1,5 m (overjena pisna izjava). (13) Ograje, ki so nezahtevni ali enostavni objekti, morajo biti od meje sosednjih zemljiš č oddaljene najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogo čal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. (14) Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku od meje sosednjih zemljiš č ali po meji, če se lastniki sosednjih zemljiš č o tem pisno sporazumejo. (15) Ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo oziroma postavitvijo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. (16) Dopustne so ograje kot žive meje iz avtohtonih grmovnic, katerim je dovoljeno dodati ži čno mrežo, ograje v obliki ži čne mreže ter druge ograje, ki izhajajo iz tradicionalnih zna čilnosti arhitekturnih krajin Ptuj in Lenart. Ograje je potrebno izvesti tako, da čim manj izstopajo v prostoru. Ograje, ki imajo tudi funkcijo protihrupne zaš čite, je dopustno izvesti v masivni izvedbi, vendar je tako ograjo potrebno po celi višini intenzivno ozeleniti. (17) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so v javnem interesu, so lahko odmaknjeni 0,5 m ali ve č od parcel, ki so v drugem lastništvu. Ti objekti so: plo čnik in kolesarska steza ob voziš ču ceste, postajališ če ob voziš ču ceste, pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje). Odmiki teh objektov so lahko tudi manjši od 0,5 m, če se strinjajo lastniki parcel, ki so v drugem lastništvu.

55. člen (ostali posegi, ki niso gradnja)

(1) Vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu predpisi pomenijo druga čen poseg v fizi čne strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so agrarne operacije, kr čitve gozda, izkoriš čanje gramoza, raziskovanje geotermi čnega energetskega vira in drugih podzemnih energetskih virov, urejanje poljskih in gozdnih poti, urejanje sezonskih parkiriš č, prostori za skladiš če lesa ali enostavni oziroma nezahtevni objekti, morajo upoštevati predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti mnenje pristojnega organa v kolikor so na zavarovanih obmo čjih. (2) Na obmo čju Ob čine Juršinci ni pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriš čanje mineralnih surovin. V primeru izkazanega interesa za izkoriš čanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo ob čina pretehtala ali je smotrno dolo čeno obmo čje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot obmo čje mineralnih surovin (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki onemogo ča drugo rabo). Za namen izkoriš čanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti ob činski podrobni prostorski na črt (OPPN). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem obmo čju ob čine. (3) Posegi morajo biti na črtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje. Dopustni površinski izkopi ali nasutja ne smejo biti višji oziroma globlji od 1,5 m. Kr čitev gozda se sme izvesti s soglasjem pristojnega organa s podro čja gozdarstva. (4) Dopustna so odstopanja od dolo čb prejšnjega odstavka, v kolikor to dovoljujejo predpisi, ki urejajo podro čja posameznih prostorskih dejavnosti.

37 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

3.2.7 Prostorski izvedbeni pogoji glede priklju čevanja objektov na GJI

56. člen (gradnja in vzdrževanje GJI)

(1) GJI je dopustno na črtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehni čnimi normativi. (2) Posege na GJI ter posege, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, je dopustno izvajati le v skladu s predhodno pridobljenim soglasjem upravljavca posamezne GJI. (3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogo č. (4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, razen v primerih, ko obstoje či vodi niso združeni v skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji posameznih omrežij zaradi terenskih ali drugih razlogov ni mogo če združevati. Pri poteku vodov GJI je potrebno upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to dolo čajo veljavni predpisi. (5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeš čeni v prostor tako, da je omogo čeno priklju čevanje objektov posamezne EUP ter omogo čeno njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje. (6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoje čih vodov GJI je potrebno v okviru obmo čja predvidenega posega na črtovati in izvesti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. (7) Vode GJI v naseljih ter v obmo čjih varstva kulturne dediš čine je praviloma potrebno izvesti podzemno, razen v primerih, ko je to v nasprotju z varstvenimi režimi oziroma varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih obmo čij narave in kulturne dediš čine. (8) Linijsko GJI je potrebno na črtovati v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost ve čjih homogenih površin, rabo prostora, površinski pokrov in ne povzro čajo ve čjih motenj v vidnem dojemanju prostora, hkrati pa se morajo v najve čji možni meri izogibati obmo čjem kulturne dediš čine, naravnih vrednot, pomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih obmo čij ter prvinam, ki so pomembne za prepoznavnost kulturne krajine.

57. člen (gradnja in urejanje cestnega omrežja)

(1) Na črtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoje čega prometnega omrežja morajo potekati skladno s predpisi s podro čja prometa. (2) Ceste s pripadajo čimi objekti in napravami je dopustno graditi in prenavljati: 1. znotraj EUP prometne infrastrukture, 2. na tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izklju čena gradnja cest in njihovo prenavljanje. Pri prenovi obstoje čih lokalnih cest izven predhodno navedenih obmo čij je dopustno posegati tudi na obmo čja kmetijskih in gozdnih zemljiš č. (3) V obmo čjih z namensko rabo površine cest in v skladu z dolo čili tega odloka tudi izven namenske rabe površine cest je dopustno graditi ceste s pripadajo čimi objekti in napravami, cestne priklju čke, poti za pešce in kolesarje, parkiriš ča, bencinske servise ter zasajati in urejati obcestno zelenje. (4) Dovozi in priklju čki na cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu s pogoji pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa. V novih ureditvah je potrebno težiti k skupnim priklju čkom za ve č objektov. Priklju čevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih poti, gozdnih cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti. (5) Nove prometnice je potrebno na črtovati povezovalno, z obojestranskim priklju čevanjem na obstoje če omrežje. V primeru nove slepo zaklju čene ceste je potrebno na zaklju čku ceste zgraditi obra čališ če skladno s predpisi.

38 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(6) V varovalnih pasovih obstoje čih cest so gradnje novih objektov in naprav ter vzdrževalna dela v javno korist, s katerimi se spremeni zmogljivost in velikost objekta, dopustna v skladu z dolo čili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoje čih objektih v varovalnih pasovih obstoje čih cest je dopustno redno vzdrževanje objektov v skladu s tem odlokom ali drugimi zakonskimi predpisi brez predhodnega soglasja upravljavca ceste. (7) Javnim cestam na obmo čju ob čine se dolo čijo minimalni pre čni profili v skladu s predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri dolo čanju minimalnih profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih obremenitev v naseljih dolo čiti tudi minimalne pre čne profile za kolesarske steze in hodnike za pešce. (8) Odstopanja od minimalnih pre čnih profilov javnih cest so dopustna v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih cest, kjer: 1. za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti, 2. je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, 3. ožji profili zagotavljajo ve čjo varnost v prometu (manjša hitrost), 4. je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogo če dose či primerljive prometne cilje. (9) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven cestnih teles, upoštevajo č prostorske možnosti in razpoložljivost zemljiš č. Ob javnih cestah je izven voziš ča dopustno urejati avtobusna postajališ ča, odstavne površine, izogibališ ča in po čivališ ča. (10) Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se mora navezovati na javne zelene površine, parke, igriš ča, otroška igriš ča, trge, pomembnejše objekte. Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav se opremi z: 1. javno razsvetljavo (razen na obmo čju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna s smernicami in projektnimi pogoji posameznih nosilcev urejanja prostora), 2. drevoredi oziroma drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne prometnice, 3. razširitvami javnega prostora – s po čivališ či, ki se uredijo kot peš čene ali tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in po čitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), 4. drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table, obcestni stebri ali ograje za prepre čevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.). (11) Za sprejemljivejše na črtovanje prometnih posegov v prostor in sanacijo degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih potrebna zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne sme zmanjšati prometna varnost. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodiš ča: 1. posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora biti racionalen, obenem pa je potrebno izvesti u činkovito sanacijo gozdnega roba, 2. prilagajanje zna čilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi vegetacije (navezava na obstoje čo, avtohtono vegetacijo – tako v vrstni sestavi kot v obliki), 3. oblikovanje v smislu opti čnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v obmo čjih, kjer se prepleta in stika ve č cest – priklju čki, rampe, deviacije), 4. zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopuš čajo velikost prostora in njegove zna čilnosti, 5. obnova travniških površin v obmo čjih kmetijske rabe, da je možna njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov). (12) Postajališ ča javnega potniškega prometa se uredi na obmo čjih obstoje če pozidave v ve čjih naseljih, med ve čjimi naselji in njihovimi zaledji ter na obmo čjih predvidenih novih pozidav in širitev naselij. So časno z rekonstrukcijami in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno na črtovati in graditi tudi postajališ ča javnega potniškega prometa.

58. člen (gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž)

39 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti obstoje čih objektov je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Na obmo čjih, kjer zaradi zate čenega stanja (na primer na obmo čjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. PM se zagotovi na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v garažah v kletnih in preostalih etažah. (2) Pri ve čstanovanjskih stavbah je potrebno čim ve č PM zagotoviti v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ob stavbah ohranja ve č zelenih površin, kar prispeva k ve čji bivalni kakovosti obmo čja. (3) Pod obstoje čimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe ve čstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati. (4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in po čitka ljudi v okolici. Parkirne ploš čadi je v najve čji možni meri potrebno obsaditi z grmovnicami. Na parkirnih ploš čadih z ve č kot 5 PM je potrebno zasaditi drevesa. (5) PM in garaže morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaš čite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je potrebno odstraniti na neškodljiv na čin. Garaže morajo imeti možnost prezra čevanja. (6) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil je dopustno graditi le na obmo čju prometnih površin in na obmo čju proizvodnih dejavnosti (tako na primer njihova gradnja ni dopustna v stanovanjskih naseljih). (7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo plast zemljine, ki omogo ča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali pa morajo imeti na strehi garaže urejeno javno površino, odprto športno igriš če, nadzemno parkiriš če in podobno. (8) Manipulacijske površine ob parkiriš čih morajo biti izvedene in urejene tako, da je prepre čeno vzvratno vklju čevanje vozil na javno cesto. (9) Na vseh javnih parkiriš čih je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe: 1. za parkirne prostore z manj kot 50 mesti mora biti zagotovljeno najmanj eno parkirno mesto za invalide, 2. za parkirne prostore do 400 parkirnih mest mora biti zagotovljenih parkirnih mest za invalide v razmerju 1:50 (eno parkirno mesto za invalide na 50 parkirnih mest), 3. za parkirne prostore z ve č kot 400 parkirnimi mesti mora biti zagotovljenih najmanj 8 parkirnih mest za invalide, na vsakih 100 dodatnih parkirnih mest mora biti zagotovljeno 1 dodatno parkirno mesto za invalide. (10) Na gradbenih parcelah javnih in ve čstanovanjskih stavb je potrebno zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Število parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj 20% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. (11) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena PM za zaposlene in obiskovalce. Na obmo čjih, kjer zaradi zate čenega stanja (na primer na obmo čjih strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. (12) Če posebni predpisi ne dolo čajo druga če, je potrebno v skladu z namenom objektov in obstoje čih ali na črtovanih dejavnostih pri izra čunu PM upoštevati minimalna števila PM, podana v naslednji tabeli.

Namembnost objekta, dejavnosti Število parkirnih mest (PM)

Stanovanjske stavbe Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe 1-2 PM/stanovanjsko enoto Večstanovanjske stavbe 1,5 PM/stanovanjsko enoto + 10% za obiskovalce Vinogradniški objekti 1 PM/objekt Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, 1 PM/5postelj + 50% za obiskovalce varna hiša)

40 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Namembnost objekta, dejavnosti Število parkirnih mest (PM)

Poslovno trgovske dejavnosti Pisarniški in upravni prostori ter druge storitve 1 PM/30m 2 neto površine Trgovine, trgovske hiše 1 PM/30m 2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 2 PM Butiki, specializirane trgovine 1 PM/50m 2 korist. prodaj. povr., ne manj kot 4 PM Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti 1 PM/30m 2 neto površine, ne manj kot 2 PM – frizer, urar, čistilnica, lekarna…) Centralne dejavnosti Stavbe za kulturo in razvedrilo 1 PM/5 sedežev Stavbe za opravljanje verskih obredov 1 PM/20 sedežev Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante) 1 PM/30m 2 neto površine, ne manj kot 2 PM Stavbe za izobraževanje – osnovne šole 1 PM/30 učencev Stavbe za izobraževanje – otroški vrtec 1 PM/20 otrok, najmanj 2 PM Športne dejavnosti Športne dvorane s prostori za gledalce 1 PM/50m 2 dvoranske površine + 1 PM/10 gledalcev Športna igrišča in naprave (za vadbo) 1 PM/250m 2 športnih površin Športna igrišča – igrišča za tenis 4 PM/igrišče Javna zunanja kopališča 1 PM/200-300m 2 površine javnega kopališča Posebne dejavnosti 1 PM/3 postelje + 1 PM/4 sedeže v restavraciji + 1 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev PM/2,5 zaposlenih Gostilne, restavracije, bari 1PM/4-8 sedežev Proizvodne in obrtne dejavnosti Industrijske stavbe 1 PM/50m 2 neto površin Skladišča, industrijske prodajalne 1 PM/80m 2 neto površin Delavnice za servis motornih vozil 6 PM/1 popravljalno mesto Avtopralnice 3 PM/1 pralno mesto Drugo Pokopališča 1 PM/500 m2, ne manj kot 10 PM

59. člen (gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Na celotnem obmo čju ob čine je potrebno zagotoviti izvajanje javne službe vodooskrbe. Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo, za zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških in drugih potreb ter za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno čim manj koristiti pitno vodo in uporabiti druge vire vode. Zaradi zmanjšanja uporabe pitne vode za sanitarne potrebe, zalivanje in podobno je za to uporabo potrebno meteorne vode s streh stavb in utrjenih površin zajemati v zbiralnike oziroma v zadrževalnike meteorne vode. (2) Obstoje či in predvideni objekti, v katerih mora biti zagotovljena preskrba s pitno vodo, morajo biti priklju čeni na vodovodno omrežje v skladu s predpisi ob čine in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priklju čitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizi čnih ovir ni izvedljiva, je v skladu s soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja dopustna za časna ali trajna uporaba lastnih virov za oskrbo z vodo, kot so skupinsko zajetje, lastno zajetje, kapnica, cisterna. (3) Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo nadzemni ali podzemni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeš čeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.

41 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(4) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališ ča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeš čeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema. (5) Na obmo čjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne ali druge infrastrukture, je potrebno predvideti dograditve oziroma obnove (zamenjave) vodovodnega cevovoda.

60. člen (gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiš čenje odpadnih voda. Odvajanje in čiš čenje odpadnih voda mora biti na črtovano v skladu s predpisi o vodah in v skladu s predpisi s podro čja varstva okolja. (2) Kanalizacija mora biti lo čena za meteorno in za odpadno vodo. Kanalizacija za odpadno vodo mora biti vodotesna. Kanalizacija za meteorno vodo mora vklju čevati zbiralnike oziroma zadrževalnike meteornih voda, iz katerih bo zbrano vodo možno uporabiti za zalivanje, za potrebe požarne varnosti ipd. (3) Obstoje či in predvideni objekti na obmo čjih, na katerih je izvedljiva priklju čitev na kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, morajo biti priklju čeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi ob čine in pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. (4) Odpadne vode iz vseh obstoje čih in predvidenih objektov na obmo čjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati v male čistilne naprave ali nepreto čne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiš čenje odpadne vode. Blato iz malih čistilnih naprav in odpadno vodo iz greznic je potrebno odvažati na centralno čistilno napravo. (5) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin. (6) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele, temve č jih je potrebno speljati v zbiralnike meteorne vode oziroma v zadrževalnike meteorne vode. (7) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti postavljeni izven voziš ča, kadar pa to ni mogo če, morajo biti jaški na voziš ču umeš čeni izven kolesnic vozil. (8) Če prostorske razmere to omogo čajo, morajo biti čistilne naprave umeš čene v prostor v zadostni oddaljenosti od stanovanjskih površin in tako umeš čene v prostor, da bo izvedljiva razširitev oziroma nadgradnja čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim. (9) Pri urejanju gnojiš č, gnojiš čnih jam, zbiralnikov gnojnice je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo to podro čje. (10) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je po predpisih o vodah prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dopustno samo na na čin in pod pogoji, ki jih dolo čajo predpisi o vodah in predpisi s podro čja varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake, druge naravne vodne zbiralnike in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema zemljine ali izkoriš čanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, ni dopustno. (11) Odvajanje padavinskih voda iz ve čjih ureditvenih območij je potrebno na črtovati tako, da bo v čim ve čji možni meri zmanjšan trenutni odtok padavinskih voda z urbanih površin. Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne ploš če, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in podobni ukrepi). (12) Če ne obstaja možnost priklju čitve na javno kanalizacijo, je padavinske vode, ki niso zajete v zbiralnike oziroma v zadrževalnike padavinske vode, potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli. Ponikovalnice morajo biti umeš čene izven vpliva povoznih in manipulativnih površin gradbene parcele. Če ponikanje ni možno, je potrebno padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnje na črtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega obmo čja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazovito

42 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

ogroženi brežini je potrebno predvideti odvodnjo po kanaletah ali druga če utrjenih odprtih odvodnih kanalih. (13) Odvajanje in čiš čenje padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest in emisije toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. (14) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom v kanalizacijsko omrežje očiš čene do predpisane stopnje.

43 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

61. člen (zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati lo čeno na mestu izvora. (2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti na gradbeni parceli objekta, kateremu pripada, lahko pa je tudi v objektu. Izjemoma je zbirno mesto dopustno dolo čiti na drugem ustreznem zemljiš ču, če zaradi omejitev prostora ni mogo če zagotoviti odvoza odpadkov z lokacije objekta. Zbirno mesto na drugem zemljiš ču mora biti izbrano v soglasju z izvajalcem javne službe zbiranja odpadkov in v soglasju z lastnikom zemljiš ča, ne sme pa biti izbrano na javni površini, razen v izjemnih primerih, ko ga je zaradi omejitev prostora možno izbrati le na javni površini. (3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna in vidno čim manj opazna. (4) Za lo čeno zbiranje odpadkov morajo biti v skladu s predpisi na dobro dostopnih in vidno neizpostavljenih mestih urejeni ekološki otoki (zbiralnice lo čenih frakcij). Praviloma so zbiralnice z zabojniki za lo čene frakcije postavljene na utrjenih površinah javnega zna čaja. (5) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst lo čenih frakcij ter za časno hrambo posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo in odstranjevanje izvaja izvajalec javne službe v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov in omejenemu zbiranju gradbenih odpadkov. V zbirnem centru se v skladu s predpisi za to podro čje zbira tudi nevarne odpadke. (6) Pri umeš čanju ureditev za zbiranje odpadkov v prostor je potrebno upoštevati namembnost sti čnih obmo čij in površin. Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti usklajene z ostalimi ureditvami javnih odprtih površin in ne smejo biti vidno mote če.

62. člen (gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)

(1) Predvideno srednje in nizko napetostno omrežje v naseljih ter obmo čjih varovane naselbinske in krajinske dediš čine mora biti v zemeljski (kabelski) izvedbi. Odstopanja od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe so dopustna, kadar podzemna izvedba tehni čno ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru oziroma z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih obmo čij narave. Kablovode je dopustno prosto polagati v zemljo, po potrebi pa se jih zaš čiti s predpisanimi cevmi. Kablovodi, ki potekajo pod povoznimi površinami, morajo biti zaš čiteni v obbetoniranih ceveh. V urbanih naseljih so kablovodi elektroenergetskega omrežja praviloma združeni s koridorji telekomunikacijskih omrežij, razen kadar to združevanje ni izvedljivo. (2) Izven obmo čja naselja ter izven obmo čij varovane naselbinske in krajinske dediš čine je gradnja elektroenergetskega omrežja dopustna tudi v nadzemni izvedbi. (3) Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v obmo čjih pogledov z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante. (4) Elektroenergetsko omrežje je potrebno na črtovati in graditi tako, da: 1. v čim manjši možni meri omejuje obstoje če in na črtovane rabe v prostoru, 2. so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. (5) Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov ali v neposredni bližini drugih objektov. Na obmo čjih centralnih dejavnosti, ve čstanovanjske pozidave in na obmo čjih proizvodnih dejavnosti se transformatorske postaje praviloma umeš ča v ve čje objekte, ki niso namenjeni bivanju. Pri umeš čanju transformatorskih postaj je potrebno upoštevati zahteve predpisov glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. Zagotoviti je potrebno ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Prosto stoje če transformatorske postaje je potrebno v prostor umestiti tako, da bodo čim manj opazne v prostoru. Priporo čljivo je, da se njihovo vidno izpostavljenost zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.

44 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(6) Gradnja sistemov za izrabo son čne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajo čih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih obmo čij narave. Izven obmo čij energetske infrastrukture lahko objekti in naprave energetskega sistema, ki so umeš čeni ob objektih, zasedejo najve č tako velik del površine gradbene parcele, da le-ta ne presega površine, zasedene z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeš čajo. Objekti in naprave energetskega sistema morajo biti tako na črtovani, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeš čajo. (7) Pri na črtovanju in gradnji javne razsvetljave je potrebno upoštevati funkcijo in pomen posamezne površine in funkcijo okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo dolo čbe predpisov v povezavi s prepre čevanjem svetlobnega onesnaženja. (8) Pri na črtovanju objektov za rabo obnovljivih virov energije (fotovoltaika, biomasa, vodna energija, vetrna energija, geotermalna energija) in pri na črtovanju drugih objektov, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na kvaliteto prostora, okolja, je potrebno maksimalno poskrbeti za u činkovitost izbranega sistema ter njegovo prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost. (9) Pri vseh novogradnjah objektov za daljinsko ogrevanje in pri obstoje čih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje je potrebno preveriti možnost soproizvodnje energije z odvajanjem v omrežje. (10) Vodne zajezitve, namenjene proizvodnji električne energije, je potrebno na črtovati tako, da v čim ve čji meri služijo tudi drugim namenom, zlasti varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljiš č, turizmu in rekreaciji. (11) Pri na črtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne predpise s podro čja elektroenergetike. (12) Za vsako novo priklju čitev oziroma pove čanje priklju čne mo či si morajo investitorji pridobiti soglasje za priklju čitev in izpolniti z njim predpisane pogoje. (13) Za potrebe izgradnje ve čjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna ve čja priklju čna mo č, je potrebno izvesti raziskavo o možnostih napajanja z elektri čno energijo. (14) Umeš čanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno na črtovati tako, da bodo v najve čji možni meri ohranjene zna čilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobo čij, reliefne zna čilnosti, ter da bo ohranjena vidnost naselij in zna čilnih vedut.

45 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

63. člen (gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)

(1) Pri na črtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je potrebno zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoje čih in na črtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi. (2) Dolo čila za posege ob oziroma na prenosnem plinovodnem omrežju: 1. v sklopu priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, si mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji; 2. pred tehni čnim pregledom mora investitor pridobiti še izjavo o upoštevanju projektnih pogojev in soglasja k projektnim rešitvam.

64. člen (gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezži čnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Izven naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. (2) Gradnja objektov v liniji brezži čnih komunikacijskih povezav radiotelevizijskih (RTV) oddajnikov in drugih oddajnikov komunikacijskega omrežja je dopustna na na čin, ki ne prekinja teh povezav. (3) Pri na črtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezži čne telefonije je potrebno upoštevati predpise s podro čja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: 1. objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeš čati na obmo čja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni in prometni dejavnosti, objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljiš ča tako, da je čim manj okrnjena raba zemljiš č oziroma njihova proizvodna funkcija; 2. objekte in naprave brezži čne telefonije je praviloma potrebno umestiti na lokacije izven objektov in obmo čij kulturne dediš čine, izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije dopustno umestiti znotraj objektov in obmo čij kulturne dediš čine, če se s posebno prostorsko in tehni čno preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediš čine; 3. objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim ve čji meri umeš čati v obstoje če ali na črtovane infrastrukturne koridorje in naprave; 4. pri umeš čanju objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno izbirati lokacije, kjer bo objekt oziroma naprava mobilne telefonije čim manj opazen (opazna) v prostoru; 5. objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih legah, obmo čjih kulturne dediš čine, na obmo čjih izjemne krajine in obmo čjih krajinske prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na osnovi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno pa jih je potrebno umestiti v obstoje če objekte, vendar tako, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti; 6. posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujo či urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, na čin vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim manj opazni v prostoru. (4) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoje čega telekomunikacijskega (TK) omrežja in predhodno pridobiti soglasje upravljavca komunikacijskega omrežja k projektnim rešitvam. (5) Obstoje če TK omrežje je potrebno pri poseganju v prostor ustrezno zaš čititi, prestaviti ali razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaš čite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoli čbe, zaš čite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor posega v prostor. Prav tako bremenijo investitorja stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del, potrebnih zaradi posega v prostor. Investitorja posega v prostor bremenijo tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi pri tem nastali. Vsa dela v zvezi z zaš čito in prestavitvami v obmo čje posega zajetih TK kablov izvede upravljavec komunikacijskega omrežja oziroma služba, ki zanj opravlja ta dela.

46 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(6) Pri umeš čanju objektov mobilne brezži čne telefonije je potrebno upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih obmo čij s komunikacijsko dostopnostjo, tehni čne predpise, ki veljajo za naprave mobilne telefonije, in možnost uvajanja tehnološkega napredka telekomunikacijskih tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne skupnosti. (7) Za obmo čja, ki se bodo opremljala s TK omrežjem, je potrebno izvesti projekt TK priklju čkov posameznih objektov na TK omrežje. (8) Investitor za objekte, kjer bo izveden TK priklju ček, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske dovodne omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogo čen 24 urni dostop. Notranjo TK inštalacijo se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporo čljiva je izvedba notranje TK inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri kateri se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaklju či v notranji TK omarici (minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti elektri čno napajanje (vti čnica 220 V) in prezra čevanje. (9) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati, da se do posameznih stavb zgradi TK kabelsko kanalizacijo naslednjih dimenzij: 1. po glavnih in stranskih prometnicah v naselju vsaj dve cevi fi 110 s pripadajo čimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m; 2. do posameznih objektov ena cev, katere premer za poslovne stavbe znaša fi 110, za stanovanjske stavbe pa premer znaša fi 50. Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogo čati možnost priklopa vseh objektov v zazidavi. Prenosni medij se dolo či za vsako zazidavo posebej, glede na potrebe investitorjev.

65. člen (posegi v prostor v varovalnih pasovih obstoje če in predvidene GJI)

(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehni čne dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s podro čja posamezne GJI ne dolo čajo druga če, so: za ceste, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta varovalni pas - regionalne ceste 15 m - lokalne ceste 8 m - javne poti 5 m - državne kolesarske steze 5 m - občinske kolesarske poti 2 m za elektroenergetske vode, merjeno od osi daljnovoda ali osi kabelskega sistema oz. od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje, razdelilne postaje ali transformatorske postaje varovalni pas - nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m - podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m - razdelilne postaje SN, transformatorske postaje SN/0,4 kV 2 m za plinovode , merjeno od osi voda na vsako stran varovalni pas - prenosnega plinovoda 100 m za ostale vode GJI, merjeno od osi voda varovalni pas - vodovoda, kanalizacije, telekomunikacijske vode, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in 3 m druge vode, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oz. so v javno korist (razen priključkov nanje)

(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja GJI. (3) Za vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti soglasje upravljavca GJI.

47 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material. Na parkiriš čih pod daljnovodi je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. (5) Obvezni najmanjši osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru manjših odmikov pa so potrebne posebne tehni čne rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode. (6) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred za četkom gradnje, če leži zemljiš če, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo upravljavci omrežij in objektov GJI. Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja pristojnega organa za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije. (7) Južni del ob čine Juršinci se nahaja v vplivnem pasu letališ ča Moškanjci – Ptuj, zato je pri na črtovanju posegov v prostor potrebno upoštevati omejitvene ravnine letališ ča skladno s predpisi, ki urejajo podro čje letalstva. (8) Preko obmo čja ob čine Juršinci potekajo zra čne poti, zato je pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov potrebno upoštevati omejitve zra čnega prometa, ki ne dovoljuje gradnje: 1. v krogu s polmerom 10 km od referen čne to čke letališ ča: objektov, instalacij in naprav, ki so višji od 100 m ali višji od 30 m pa se nahajajo na terenu, ki je ve č kot 100 m višji od referen čne to čke letališ ča; 2. izven kroga iz prejšnje to čke: objektov, instalacij in naprav, ki so višji od 30 metrov in stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za ve č kot 100 metrov; 3. vseh objektov, instalacij in naprav, ki segajo ve č kot 100 metrov od tal, ter daljnovodov, ži čnic in podobnih objektov, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini ve č kot 75 metrov; 4. ovir pod zra čnimi potmi v katere štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. (9) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zra čnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zra čni promet, objekt pa je potrebno ozna čiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

66. člen (minimalna komunalna oprema in priključevanje objektov na GJI)

(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI in nekaterih nezahtevnih oziroma enostavnih objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiš čih ali gradbenih parcelah, dolo čenih k obstoje čim objektom. (2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiš čih, če se na podlagi pogodbe komunalno opremljanje zemljiš ča izvaja skladno z dolo čili predpisov o graditvi objektov ali tako dolo ča posebni predpis. (3) Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora zagotavljati: 1. oskrbo s pitno vodo: v primerih, ko zaradi fizi čnih ovir ni možna priklju čitev na javno vodovodno omrežje, je dopustna na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja, za časna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo s pitno vodo; 2. elektri čno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu; 3. odvajanje odpadnih voda: v primerih, ko ni možna priklju čitev na javno kanalizacijsko omrežje, je na podlagi soglasja upravljavca javnega omrežja za odvajanje in čiš čenje voda dopustna za časna ali trajna uporaba lastnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepreto čna greznica); 4. priklju ček na javno cestno omrežje. (4) Enaka opremljenost, kot je zahtevana v prejšnjem odstavku za stanovanjske stavbe, mora biti zagotovljena tudi pri gradnji nestanovanjskih stavb, v katerih ob časno ali stalno bivajo ali delajo ljudje.

48 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(5) Če nestanovanjska stavba na obmo čju naselja ali izven naselja za normalno obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali elektri čne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne komunalne opreme ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne komunalne opreme. (6) Na obmo čjih, kjer ni izvedljiva priklju čitev na omrežja GJI, se za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih ob časno ali stalno bivajo ali delajo ljudje, komunalno opremljenost zagotavlja z lastno oskrbo (lastna oskrba s pitno vodo, lastna oskrba z elektri čno ali drugo energijo, lastno čiš čenje odpadnih voda, zagotovljen mora biti priklju ček na javno cesto). Če je možna priklju čitev na katero od omrežij GJI, ki je v tretjem odstavku tega člena dolo čeno kot minimalna komunalna oprema, potem je za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih ob časno ali stalno bivajo ali delajo ljudje, priklju čitev na omrežje GJI obvezna.

3.2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediš čine

67. člen (obmo čja varstva kulturne dediš čine)

(1) Sestavni del OPN so objekti in obmo čja kulturne dediš čine, varovani po predpisih s podro čja varstva kulturne dediš čine (v nadaljevanju objekti in obmo čja kulturne dediš čine). To so kulturni spomeniki, vplivna obmo čja kulturnih spomenikov, varstvena obmo čja dediš čine, registrirana kulturna dediš čina, vplivna obmo čja dediš čine.

(2) Objekti in obmo čja kulturne dediš čine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o ob činskem prostorskem na črtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s podro čja varstva kulturne dediš čine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine).

(3) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediš čine ali zvišanju njene vrednosti ter dediš čino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). (4) Na na čin, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali obmo čja kulturne dediš čine in prepoznavne zna čilnosti ter materialno substanco, ki so nosilci vrednot, na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine ni dopustna: 1. gradnja novega objekta, vklju čno z dozidavo, nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta; 2. rekonstrukcija objekta. (5) Odstranitve objektov ali obmo čij ali delov objektov ali obmo čij kulturne dediš čine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih dolo čajo predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. (6) Na objektih in obmo čjih kulturne dediš čine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediš čine. V primeru neskladja ostalih dolo čb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediš čine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediš čine. (7) Objekte in obmo čja kulturne dediš čine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi pred gradnjo – čez objekte in obmo čja kulturne dediš čine ne smejo potekati gradbiš čne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriš čati za deponije viškov materialov. (8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna obmo čja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja dolo čb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. (9) Za varstvena obmo čja kulturne dediš čine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine. V primeru neskladja dolo čb tega odloka z

49 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena obmo čja dediš čine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni z varstvenim režimom v aktu o dolo čitvi varstvenih obmo čij dediš čine. (10) Za registrirano kulturno dediš čino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno obmo čje dediš čine, velja, da posegi v prostor ali na čini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne zna čilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni. V primeru neskladja dolo čb, tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediš čino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, dolo čeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediš čino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediš čine in so navedeni v 69. členu tega odloka. (11) Za posege v kulturni spomenik, posege v varstvena obmo čja dediš čine ter za posege v registrirano nepremi čno dediš čino in njihova vplivna obmo čja je potrebno pridobiti kulturovarstvene pogoje in kulturovarstveno soglasje.

68. člen (obmo čja kulturnih spomenikov)

(1) Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediš čine in dolo čb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. (2) Za kompleksne posege oziroma posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski na črt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega na črta so dolo čeni s predpisi s podro čja varstva kulturne dediš čine. S kulturovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski na črt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim na črtom.

69. člen (poseganje v obmo čja registrirane kulturne dediš čine)

(1) Prepovedani so posegi v prostor ali na čini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in prepoznavne zna čilnosti registrirane kulturne dediš čine. (2) V registrirano kulturno dediš čino je dopustno posegati z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta na na čin, ki upošteva in ohranja njene varovane vrednote ter v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem ter dolo čili konservatorskega projekta za dolo čeno dediš čino. (3) Pri stavbni registrirani kulturni dediš čini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so: 1. tlorisna in višinska zasnova (gabariti), 2. gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, 3. oblikovanost zunanjš čine ( členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), 4. funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo čega zunanjega prostora, 5. komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, 6. pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), 7. celovitost dediš čine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici zna čilnostim stavbne dediš čine), 8. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. (4) Pri memorialni registrirani kulturni dediš čini je potrebno ohranjati varovane vrednote, kot so: 1. avtenti čnost lokacije, 2. materialna substanca in fizi čna pojavnost objekta ali drugih nepremi čnin, 3. vsebinski in prostorski kontekst obmo čja z okolico ter vedute. (5) Pri drugi registrirani kulturni dediš čini je potrebno varovati varovane vrednote, kot so: 1. materialna substanca, ki je še ohranjena, 2. lokacija in prostorska pojavnost, 3. vsebinski in prostorski odnos med dediš čino in okolico.

50 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

70. člen (vplivna obmo čja kulturne dediš čine)

(1) V vplivnem obmo čju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. (2) V vplivnih obmo čjih registrirane kulturne dediš čine je potrebno upoštevati naslednji pravni režim varstva: 1. ohranjati je potrebno prostorsko integriteto (celotnost, neokrnjenost), pri čevalnost in dominantnost dediš čine, 2. prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediš čine. (3) Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediš čine.

71. člen (obmo čja registriranih arheoloških najdiš č)

(1) Pri arheološki registrirani kulturni dediš čini je potrebno varovati arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je: 1. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljiš ča, graditi gozdne vlake, 2. gospodarsko izkoriš čati rudnine in kamnine, 3. postavljati ali graditi trajne ali za časne objekte, vklju čno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za u činkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdiš ča. (2) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdiš ča, ki so hkrati stavbna zemljiš ča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdiš č ob izpolnitvi naslednjih pogojev: 1. če ni možno najti drugih rešitev in 2. če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljiš če možno sprostiti za gradnjo.

3.2.9 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave

72. člen (ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem obmo čju ob čine. Obmo čja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali dolo čena s posebnimi predpisi s podro čja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z dolo čbami teh predpisov. (2) Pri na črtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodiš ča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih obmo čij, ekološko pomembnih obmo čij in posebnih varstvenih obmo čij ter za ohranjanje biotske raznovrstnosti. (3) Za posege na obmo čja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varstvo narave.

3.2.10 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja, naravnih dobrin ter varovanja zdravja

73. člen (trajnostna raba virov energije)

(1) Pri poseganju v prostor je potrebno zagotavljati vzdržno (trajnostno) rabo naravnih virov in rabo energije v skladu z lokalnim energetskim konceptom Ob čine Juršinci.

51 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(2) Kot prioritete pri poseganju v prostor je potrebno izvajati: 1. ukrepe u činkovite rabe energije z energetsko var čno gradnjo, 2. energetsko sanacijo objektov in omrežij pri porabi energije v vseh sektorjih porabe energije, 3. pove čanje izrabe lokalnih obnovljivih virov (biomasa, son čna energija, bioplin).

(3) Pri novogradnji in prenovi je potrebno zagotoviti energetsko u činkovitost objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi izpolnjevati tehni čne zahteve predpisanega energetskega standarda na podro čju toplotne zaš čite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo u činkovito rabo energije v stavbah in zmanjšujejo negativne vplive na okolje (onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge emisije.). (4) Objekte je potrebno na črtovati s ciljem smotrne rabe energije, in sicer z: 1. izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi, da bo omogo čeno celoletno oson čenje ter zagotovljeno zmanjšanje potrebe po ogrevanju in umetnem hlajenju, 2. ustrezno zasnovo stavbne prostornine, z izborom gradiva in toplotno zaš čito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije, 3. na črtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij GJI, 4. energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije, 5. uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati izgube energije pri prenosu in distribuciji, 6. upoštevanjem usmeritev lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju: LEK). (5) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m 2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m 2 ter se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo v skladu z veljavnimi predpisi s podro čja energetike. Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Študijo izvedljivosti se izdela tudi za objekte v manjši kvadraturi, če se tako odlo či investitor. (6) Skladno s sprejetim lokalnim energetskim konceptom bo Ob čina spodbujala prednostno uporabo obnovljivih virov energije ali soproizvodnjo toplote in elektri čne energije z visokim izkoristkom.

74. člen (varovanje kakovosti zunanjega zraka)

(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti obstoje čih objektov je potrebno upoštevati predpise s podro čja varstva zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekora čene dovoljene vrednosti emisij. (2) Pri posameznih obstoje čih virih, ki bi lahko povzro čili ob časno prekomerno onesnaženje zraka, mora lastnik ali upravljavec obstoje čega vira izvesti ustrezno zaš čito ali sanacijo, ki prepre čuje prekomerno onesnaženje zraka. (2) Pri predvidenih in obstoje čih virih, ki so v skladu s predpisi zavezanci za prve meritve emisij v zrak, mora lastnik ali upravljavec takega vira zagotoviti prve meritve in po potrebi izvesti ustrezno sanacijo, o čemer mora obvestiti pristojni ob činski organ. (3) Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno umeš čati le v obmo čja namenjena proizvodnim dejavnostim. (4) Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost prostora in spodbujati lokalno cirkulacijo zraka. (5) Za zmanjšanje vpliva prometa na onesnaženost zraka je potrebno vsa ve čja ciljna središ ča prometa ter vsa ve čja stanovanjska obmo čja medsebojno povezati z javnim potniškim prometom. (5) Pri umeš čanja kompostarn in bioplinarn je potrebno zagotoviti primerno oddaljenost tako, da je zunanji rob obmo čja vira vonjav od obmo čij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju.

52 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(6) Za ureditev novih objektov za rejo živali, ki se jih po tem odloku šteje za ve čje za farme, ali za pove čanje kapacitet obstoje čih objektov do te mere, da jih se jih po tem odloku šteje za ve čje farme, se s strokovno študijo preveri vplivno obmo čje, objekte pa se umesti na primerno oddaljenost od stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin. Pri reji živali in skladiš čenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki zmanjšuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.

75. člen (varstvo voda)

(1) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljiš ča ter zemljiš ča na varstvenih in ogroženih obmo čjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljiš ča je treba programirati, na črtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogo ča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov ter naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. (2) Pri na črtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti čim manjše število pre čkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom , je potrebno tako na črtovati potek trase, da le-ta ne posega na priobalno zemljiš če vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoje ča stabilnost brežin vodotokov. (3) Pre čkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti na črtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka. (4) Za gradnjo na vodovarstvenih obmo čjih zajetij pitne vode je potrebno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena obmo čja je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta obmo čja. (5) Vse obstoje če vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in posegi v prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na vodovarstvenem obmo čju. (6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati vse obstoje če in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati var čno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov je dopustno umeš čati dejavnosti na obmo čja najmanjše ranljivosti s takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje kakovosti in koli čine podzemnih voda. Poselitev je dopustno na črtovati tam, kjer je možno brez ve čjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Na vododeficitarna obmo čja je dopustno umeš čati le dejavnosti, ki v delovnem procesu ne potrebujejo velikih koli čin vode ali pa je umestitev dejavnosti z ve čjo porabo vode na to obmo čje upravi čena iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov. (7) Med rekreacijska obmo čja na vodah se lahko uvrsti obmo čja, kjer je mogo če urediti dostop brez spreminjanja morfoloških zna čilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. (8) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. (9) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas priobalnih zemljiš č, ki je pri vodotokih 1. reda (Pesnica) v naseljih širok 15 m od meje vodnega zemljiš ča, izven naselij pa 40 m od meje vodnega zemljiš ča, pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) pa je širok 5 m od meje vodnega zemljiš ča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljiš ču ni dopustno, razen za izjeme v skladu s predpisi s podro čja upravljanja voda. (10) Na vodotokih 1. reda zunaj obmo čij naselij je na priobalnem zemljiš ču v tlorisni širini od 15 m od meje vodnega zemljiš ča do zunanje meje priobalnega zemljiš ča dopustna gradnja pomožnih kmetijsko- gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, če ni s predpisom, izdanim na podlagi Zakona o vodah, dolo čeno druga če. (11) Na obstoje čih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljiš ču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradnja, pod pogojem, da: 1. se s tem ne pove čuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

53 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

2. se s tem ne poslabšuje stanja voda, 3. je omogo čeno izvajanje javnih služb, 4. se s tem ne ovira obstoje če posebne rabe voda, 5. to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, 6. se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljiš ča ne zmanjšuje. (12) Na vodnem in priobalnem zemljiš ču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljiš č, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogo čili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiš čih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. (13) Pri na črtovanju v obmo čju vodnih zemljiš č je potrebno upoštevati obstoje čo in na črtovano izrabo voda ter varstvena obmo čja po predpisih o vodah. (14) Pri na črtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljiš č je potrebno upoštevati naslednje pogoje: 1. prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je potrebno umeš čati izven obmo čij, kjer je voda stalno ali ob časno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljiš ču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost; 2. z ureditvami ni dopustno povzro čiti poslabšanja stanja voda in vodnega režima; 3. retenzijske sposobnosti obmo čij je potrebno ohranjati in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev; 4. ko je izkazan javni interes, je zmanjšanje obsega retenzijskih površin ali spreminjanje vodnega režima dopustno ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda; 5. premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljiš ču je potrebno na črtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim; 6. za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali za časno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. (15) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za: 1. poseg na vodnem ali priobalnem zemljiš ču, 2. poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah, 3. poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice, 4. poseg na varstvenih in ogroženih obmo čjih, 5. poseg zaradi odvajanja odpadnih voda, 6. poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vra čanja vode v vodonosnik, 7. hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim. (16) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora investitor pred za četkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje. (17) V primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev objektov, je pa potrebno pridobiti vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o vodah, mora pravna ali fizi čna oseba, ki namerava izvesti poseg v prostor, pred za četkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se nanašajo na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter na obstoje če vodne pravice drugih oseb in jih upoštevati in izpolniti pri na črtovanju in izvedbi posegov. Če to zahtevajo veljavni predpisi o vodah, je vodno soglasje potrebno pridobiti tudi za druge posege v prostor. (18) Če gre za gradnjo na vodovarstvenem obmo čju, je potrebno upoštevati veljavne varstvene predpise o vodovarstvenem obmo čju, pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega soglasja za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov pa je potrebno dosledno upoštevati predpise o gradnjah na vodovarstvenih

54 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

obmo čjih, katere je dopustno izvesti samo na podlagi vodnega soglasja in predpisane dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja. (19) Na poplavnem obmo čju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljiš ča ali pove čujejo poplavno ogroženost obmo čja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohraniti je potrebno obstoje če retenzijske površine, vse ureditve pa morajo biti na črtovane tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Na vseh obmo čjih poplav gradnja kleti ni dopustna. (20) Na erozijskem obmo čju je prepovedano poseganje v prostor na na čin, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov , kot je: 1. ogoljevanje površin, 2. kr čenje tistih gozdnih sestojev, ki prepre čujejo plazenje zemljiš č in snežne odeje, uravnavajo odto čne razmere ali kako druga če varujejo nižje leže ča obmo čja pred škodljivimi vplivi erozije, 3. zasipavanje izvirov, 4. nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiš čih, 5. omejevanje pretoka hudourniških voda, 6. pospeševanje erozijske mo či voda in slabšanje ravnovesnih razmer, 7. odlaganje ali skladiš čenje lesa in drugih materialov, 8. zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, 9. vla čenje lesa, 10. odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja preto čne sposobnosti hudourniške struge. (21) Na plazljivem obmo čju so prepovedani posegi v zemljiš če, zaradi katerih bi se sproščalo gibanje hribin ali druga če ogrozila stabilnost zemljiš ča, kot so: 1. zadrževanje voda in drugi posegi, ki bi pove čali zamakanje zemljiš č in dvig podzemne vode ter s tem pospešili plazenje zemljiš č (na primer ureditev teras), 2. izvajanje zemeljskih del, ki bi dodatno obremenjevala zemljiš če ali razbremenjevala podnožje zemljiš ča, kot sta kr čenje in ve čja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, kar bi pospešilo plazenje zemljiš č. (22) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z dolo čbami veljavnih predpisov o vodah. (23) Dopustno je izkoriš čanje vod za oskrbne, gospodarske in turisti čno-rekreacijske namene, pri izkoriš čanju pa je potrebno zagotavljati varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju izkoriš čanja vod je potrebno naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, upoštevati kot obvezno omejitev v prostoru. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih obmo čjih ni dopustno na črtovati prostorskih ureditev in dejavnosti, ki bi pospešile to delovanje (poplave, erozijo, plazove). Obmo čja, kjer ni bivališ č ali gospodarskih dejavnosti, je potrebno prepustiti naravni dinamiki. (24) Za odvzem vode je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali pravice po veljavnih predpisih o vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na vodnem ali priobalnem zemljiš ču v upravljanju pristojnega organa Republike Slovenije je potrebna predhodna pridobitev služnostne ali stavbne pravice. (25) Vodno infrastrukturo je dopustno uporabljati tudi za druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila zgrajena, in če to ni v nasprotju z drugimi dolo čili tega odloka, za uporabo vodne infrastrukture za druge namene pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami. (26) V primeru gradnje oziroma poseganja v bližino obstoje čih objektov merske mreže za spremljanje stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih voda je potrebno upoštevati naslednje dolo čbe: 1. prepovedana je kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od objekta merske mreže, 2. prepre čiti je potrebno vplive na gladino in kakovost podzemnih voda, 3. v bližini merskega objekta ni dopustno spreminjati infiltracijskih lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih ploš č ali drugim poseganjem v prostor,

55 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

4. odvodnjavanje v bližini posameznega objekta merske mreže je potrebno urediti tako, da so izklju čeni vplivi površinskih vod (zatekanje), 5. zagotovljen mora biti neoviran dostop do objektov merske mreže. (27) V zemljiš če ni dopustno posegati z ureditvami, ki bi povzro čile gibanje hribin ali bi se druga če ogrozila stabilnost zemljiš ča, kot so: 1. zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljiš č, 2. posegi, ki bi lahko povzro čili dodatno zamakanje zemljiš ča in dvig podzemne vode, 3. izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljiš če ali razbremenjujejo podnožje zemljiš ča, 4. kr čenje in ve čja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki pospešujeta plazenje zemljiš č. (28) Pred poseganjem v prostor na plazljivih in erozijskih obmo čjih, ki so prikazana v Prikazu stanja prostora, si je potrebno pridobiti ustrezno strokovno geološko stati čno mnenje o sprejemljivosti poseganja v prostor.

76. člen (varstvo tal ter kmetijskih zemljiš č)

(1) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati lo čeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljiš č ali za urejanje objektov. (2) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljiš č oziroma izboljšanja pogojev obdelave je na obmo čjih kmetijskih zemljiš č dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor (arondacije, komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje, namakanje in agromelioracije, ki spreminjajo prostor – to so zlasti ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljiš ča). Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen na čin tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljiš č je na obmo čju kmetijskih zemljiš č dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov. (3) Na obmo čjih kmetijskih zemljiš č, kjer primanjkuje živih mej ali pa jih sploh ni, je potrebno na novo vzpostaviti žive meje zaradi zmanjšanja negativnega vpliva vetra, zmanjšanja erozije vetra, zmanjšanja padavinskega izpiranja ogoljenih površin in zaradi ponovne vzpostavitve življenjskih prostorov opraševalcev kulturnih rastlin in naravnih sovražnikov škodljivcev kulturnih rastlin. (4) Na obmo čju kmetijskih zemljiš č je dopustno izvajati: 1. omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo, paro, stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi, naftovodi; za vso predhodno navedeno GJI v tej to čki je na obmo čju kmetijskih zemljiš č dopustno izvajati pripadajo če objekte omrežja GJI ter priklju čke na omrežja GJI; 2. rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje na črtovana rekonstrukcija ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v obmo čju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste; 3. ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami, vklju čno z oporami za mreže proti to či; 4. za časne objekte: kiosk oziroma tipski zabojnik, pomol (vstopno – izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov), odprti sezonski gostinski vrt (posebej urejeno zemljiš če kot del gostinskega obrata), pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, oder z nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov), cirkus ( če so šotor in drugi objekti montažni), za časna tribuna za igralce na prostem, objekti, namenjeni za časnemu skladiš čenju nenevarnih snovi; 5. smu čiš če, vklju čno z za časno postavljenimi montažnimi vle čnicami; 6. nezahtevne in enostavne objekte, dolo čene v Prilogi 2 tega odloka;

56 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

7. premi čni čebelnjak, pomožna kmetijsko – gozdarska oprema (brajda, klopotec, kol, koli ček, ži čna opora, opora za mrežo proti to či, opora za mrežo prosti pti čem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premi čni tunel in nadkritje, zaš čitna mreža, lovska preža. (5) Postavitev pomožnih kmetijsko – gozdarskih (nezahtevnih in enostavnih) objektov na obmo čju kmetijskih zemljiš č je dopustna skladno s Prilogo 2 in pod pogojem, da bo tak objekt služil namenu kmetijske dejavnosti ter: - da na obmo čju stavbnih zemljiš č kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljiš ča takšnega objekta ni mogo če zgraditi; - da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo in objekt od obstoje če pozidave ni oddaljen ve č kot 30 m. (6) Izven v prejšnjem odstavku navedenega 30 m pasu je v skladu s Prilogo 2 na kmetijskih zemljiš čih dopustno graditi pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (nezahtevne ali enostavne objekte) kot so: premi čni čebelnjaki, zavetiš ča kot nadstrešnico za drobnico, lovske preže, krmišča, kozolci, rastlinjaki, vodni zbiralniki, vrtina ali vodnjak za namakanje kmetijskih površin. (7) Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko - gozdarskih objektov navedenih v tem členu v manj zahtevni objekt ali zahtevni objekt, ki bi služil kmetijski proizvodnji ali v drugi nekmetijski objekt brez predhodne spremembe namenske rabe prostora ni dopustna.

77. člen (varstvo gozdov)

(1) V ve čnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo, so dopustni posegi le v primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V ve čnamenskih gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo pa so poleg posegov, ki so nujni in zanje ni drugih možnosti, dopustni tudi posegi, ki dopolnjujejo na črtovano rabo gozda in gozdnega prostora v skladu s poudarjeno socialno funkcijo. (2) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture na črtovati tako, da se v čim ve čji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. (3) Pri gradnji prometnic , zavarovanih z ograjami , je potrebno zagotoviti prehode za divjad na mestih, kjer potekajo ste čine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov skupaj s projektantom dolo či pristojni strokovni organ za lovstvo v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave in v sodelovanju z lovskimi organizacijami. (4) Investitor oziroma lastnik zemljiš ča mora tudi po izvedbi posega v prostor omogo čiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih zemljiš č pod enakimi pogoji, kot so veljali pred posegom. (5) Posegi v gozdni prostor morajo biti izvedeni tako, da je povzro čena minimalna škoda na gozdnem rastju in gozdnih tleh. (6) Pri poseganju v gozd je ostanke posekane gozdne vegetacije (štori, veje) ter odve čni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji, prepovedano odlagati v gozdu, dopustno ga je vkopati v zasip ali odložiti na urejene deponije odpadnega materiala. (7) Po kon čani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje, na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih tleh ter na gozdnih poteh in za časnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. (8) Kr čitev gozda na gradbeni parceli, ki posega v dejansko rabo gozda, je dopustna šele po pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno dovoljenje) in po predhodni ozna čitvi dreves za kr čitev ter evidentiranju poseka, ki ga opravi pristojni organ za urejanje gozdov oziroma za gospodarjenje z gozdovi. (9) Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati veljavne predpisa s tega podro čja. (10) Na obmo čju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin ohraniti v najve čji možni meri ter jih zajeti v zeleni sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. (11) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so dolo čeni s predpisi o gozdovih. (12) Negozdna zemljiš ča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem na črtu.

57 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(13) Umeš čanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno na črtovati tako, da bodo v najve čji možni meri ohranjene značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobo čij, reliefne zna čilnosti, ter da bo ohranjena vidnost naselij in zna čilnih vedut. (14) Pri izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov je potrebno pri vseh posegih v gozdove poleg predhodno navedenih kriterijev upoštevati tudi kriterij najmanjše izgube rastiš čnega in sestojnega potenciala ter kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij. (15) Pri gospodarjenju z gozdom je potrebno upoštevati: 1. se čnja drevja, obžagovanje vej in kr čenje zarasti je dopustno izvajati izklju čno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta, 2. suha drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer s puš čanjem oslabelih dreves ne pove čamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni – drevesne vrste, kjer obstaja nevarnost širjenja, so: smreka, kostanj, brest, 3. ohranjati je potrebno plodonosne drevesne in grmovne vrste, 4. ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaš čito bregov pred erozijo, 5. pri poseku je potrebno očistiti struge vodotokov, 6. potrebno je zagotavljati naravno pestrost, 7. če se izvede kr čitev na golo, jo je potrebno takoj oziroma še v letu kr čitve sanirati na na čin, da se osnuje nova zarast. (16) Na površinah gozdov so dopustne kr čitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih dolo čajo predpisi o gozdovih. Na izkr čenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki v tem odloku urejajo kmetijska zemljiš ča.

78. člen (varstvo pred hrupom)

(1) Varstvo pred hrupom je potrebno izvajati na podlagi ob čutljivosti posameznih obmo čij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora. Obmo čja varstva pred hrupom v spodnji preglednici so dolo čena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

območja in površine podrobnejše namenske rabe I. stopnja II. stopnja III. stopnja stopnja varstva pred hrupom IV. stopnja S – območja stanovanj x SS – stanovanjske površine x SK – površine podeželskega naselja x SB – stanovanjske površine za posebne namene x C – območja centralnih dejavnosti x CU – osrednja območja centralnih dejavnosti x I – območja proizvodnih dejavnosti x IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo x Z- območja zelenih površin x ZS –površine za oddih, rekreacijo in šport x ZD – druge zelene površine x ZK - pokopališča x P – območja prometnih površin x PC – površine cest x PO – ostale prometne površine x O – območja okoljske infrastrukture x

58 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

območja in površine podrobnejše namenske rabe I. stopnja II. stopnja III. stopnja stopnja varstva pred hrupom IV. stopnja A – površine razpršene poselitve x Av - površine razpršene poselitve namenjene x gradnji vinogradniških objektov K1- najboljša kmetijska zemljišča x K2 - druga kmetijska zemljišča x G – gozdna zemljišča x V – površinske vode x VC – celinske vode x VI – območje vodne infrastrukture x

(2) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvo čnih naprav na prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom se pridobi na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja prireditve. (3) Nove gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v obstoje čih objektih ne smejo povzro čiti prekomerne obremenitve s hrupom. (4) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoje čih objektov v varovalnih pasovih obstoje čih javnih cest je potrebno vse posege na črtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti. Nove stavbe z varovanimi prostori je treba na črtovati tako, da niso locirane v s hrupom prekomerno obremenjeno obmo čje. Za obstoje če stavbe v vplivnem obmo čju virov hrupa pa je za protihrupne ukrepe zadolžen upravljavec vira hrupa (ceste ali drugega vira hrupa), pri čemer imajo prednost aktivni ukrepi (na viru) pred pasivnimi (na objektu).

78.a člen (ukrepi za zdrav življenjski slog)

(1) V naseljih se zagotavlja primeren delež otroških igrišč, površin za šport in rekreacijo ter drugih urejenih zelenih površin. Obstoje če zelene površine znotraj naselij se varuje in ohranja ter zagotavlja primerno dostopnost do njih s pešpotmi in kolesarskimi potmi.«.

79. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Nov poseg v prostor, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ali rekonstrukcija obstoje čega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzro čiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih dolo čajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. (2) Za posege v prostor, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje. Dopustna je izvedba tistih posegov v prostor, za katere je iz ocene vplivov na okolje mogo če nedvoumno zaklju čiti, da pri čakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti. (3) V spodnji razpredelnici so v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju glede na namensko rabo zemljiš č dolo čena obmo čja varstva pred sevanjem.

območja in površine podrobnejše namenske rabe stopnja varstva pred I. stopnja II. stopnja elektromagnetnim sevanjem S – območja stanovanj x

59 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

območja in površine podrobnejše namenske rabe stopnja varstva pred I. stopnja II. stopnja elektromagnetnim sevanjem SS – stanovanjske površine x SK – površine podeželskega naselja x SB – stanovanjske površine za posebne namene x C – območja centralnih dejavnosti x CU – osrednja območja centralnih dejavnosti x I – območja proizvodnih dejavnosti x IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo x Z- območja zelenih površin x ZS –površine za oddih, rekreacijo in šport x ZD – druge zelene površine x ZK - pokopališča x P – območja prometnih površin x PC – površine cest x PO – ostale prometne površine x O – območja okoljske infrastrukture x A – površine razpršene poselitve x Av - površine razpršene poselitve namenjene gradnji x vinogradniških objektov K1- najboljša kmetijska zemljišča x K2 - druga kmetijska zemljišča x G – gozdna zemljišča x V – površinske vode x VC – celinske vode x VI – območje vodne infrastrukture x

(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi za površine, ki so namenjene javnemu cestnemu prometu, pa se nahajajo znotraj obmo čja, za katerega je sicer dolo čena I. stopnja varstva. (5) V obmo čjih, v katerih mora biti zagotovljena I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, morajo biti na nivoju tal naslednji odmiki posegov od obstoje čih in na črtovanih virov elektromagnetnega sevanja (v odvisnosti od oblike daljnovoda in razdelilnih postaj): 1. daljnovod napetosti 400 kV: od 42 do 46 m, 2. daljnovod napetosti 220 kV: od 18 do 24 m, 3. daljnovod napetosti 110 kV: od 11 do 14 m, 4. enak odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati tudi pri razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v distribucijsko omrežje, 5. pri omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik za zagotavljanje I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni potreben.

80. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

60 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(1) Pri osvetljevanju objektov je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, da bodo zagotovljene emisije pod mejno vrednostjo, ki jih dolo čajo predpisi s podro čja varstva pred svetlobnim onesnaženjem okolja, vklju čno z upoštevanjem na čina osvetljevanja, uporabe svetil, mo či osvetlitve, na črtovanja, gradnje in obnavljanja razsvetljave, omejitev in prepovedi, ki so dolo čene s temi predpisi. (2) Letna poraba vseh svetilk, ki so na območju ob čine vgrajene v razsvetljavo javnih cest in drugih javnih površin in so v upravljanju ob čine, izra čunana na prebivalca v ob čini, ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti. (3) Zaradi negativnih u činkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. no čni metulji, netopirji) je osvetljevanje obmo čij potrebno na črtovati tako, da bo svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena prosti tlom. Osvetljevanje se izvede s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem. (4) Objektov v obmo čjih ohranjanja narave ni dopustno osvetljevati, razen v primerih, ko je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi.

81. člen (osvetlitev, oson čenje in kakovost bivanja)

(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehni čnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. (2) Obstoje čim in novim stavbam je potrebno v naslednjih bivalnih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja, otroška soba: zagotoviti naravno oson čenje v času od son čnega vzhoda do son čnega zahoda najmanj 1 uro na dan 21. december in najmanj 3 ure dnevno na dan 21. marec oziroma 21. september.

3.2.11 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesre čami

82. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami)

(1) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za obmo čje s potresno nevarnostjo VII. Stopnje po EMS lestvici oziroma s projektnim pospeškom tal(g) 0,125. Na celotnem obmo čju ob čine je potrebno upoštevati standarde za projektiranje potresno odpornih konstrukcij. (2) V ogroženih obmo čjih se ne na črtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzro čile naravne nesre če ali pove čale ogroženost prostora. (3) Na ogroženih obmo čjih je potrebno omogo čiti varne življenjske razmere s sanacijo žariš č naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. (4) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesre č mogo ča njihova uporaba za potrebe zaš čite in reševanja. (5) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in druge tehni čne predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je potrebno zagotoviti z odmiki in požarnimi lo čitvami od parcelnih mej in med objekti, z intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. (6) Na obmo čjih brez hidrantnega omrežja in na obmo čjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je potrebno zagotoviti požarne bazene in druge ustrezne ureditve. (7) Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati predpisanim standardom. (8) V obmo čjih velike požarne ogroženosti gozdov ni dopustno na črtovati dejavnosti in prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.

61 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(9) Na obmo čju tveganj zaradi industrijskih nesre č je potrebno prostorske ureditve na črtovati tako, da bodo izklju čene verižne nesre če, izklju čeni, zmanjšani ali zadržani prenosi za četih izrednih dogodkov, zmanjšane posledice v primeru nesre č in omogo čeno uspešno ukrepanje v okviru zaš čite in reševanja. Zato je potrebno zagotavljati ustrezne odmike med dejavnostmi oziroma objekti. (10) V projektni dokumentaciji je za objekte na potencialnih obmo čjih požarne ogroženosti potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s pove čano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov in z možnostjo širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena obmo čja ter opredeliti ukrepe varstva pred požarom. (11) Za objekte, za katere je potrebno skladno s predpisi izdelati študijo požarne varnosti, je treba v sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo požarne varnosti. (12) Za zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih nesreč je potrebno: 1. v delih naselij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesre č, prepre čevati razvoj dejavnosti, ki bi pove čevale ogroženost prostora, 2. sanirati objekte in naprave, da bodo v dobrem stanju in s tem nenevarni za okolico, 3. zagotavljati varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne koli čine vode za gašenje, 4. zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, 5. za obstoje ča poselitvena obmo čja na ogroženih obmo čjih zagotavljati izvedbo ustreznih varnostnih ukrepov oziroma opuš čati obstoje čo neustrezno rabo.

83. člen (PIP za varstvo pred poplavami)

(1) Poplavna obmo čja in razredi poplavne nevarnosti so dolo čeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna obmo čja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoje če stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na obmo čjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso dolo čeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav z dodanimi podatki o poplavnih dogodkih. (2) Ob čina Juršinci ima izdelane karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obmo čje naselij Gabrnik in Juršinci ob potoku Krka. Predvideni protipoplavni omilitveni ukrepi so prikazani na karti 4: ''Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture'' izvedbenega dela OPN. (3) Na poplavnih obmo čjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in dolo čeni razredi poplavne nevarnosti, je pri na črtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki dolo ča pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na obmo čjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne pove čajo obstoje če stopnje ogroženosti na poplavnem obmo čju in izven njega. Če na črtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor pove čuje obstoje čo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z na črtovanjem novih prostorskih ureditev na črtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa kon čati pred za četkom izvedbe posega v prostor oziroma so časno z njo. (4) Ne glede na razred poplavne nevarnosti je na obstoje čih objektih dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta ter odstranitev objekta. (5) Na poplavnem obmo čju, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso bili dolo čeni, so dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela ter spremembe namembnosti na obstoje čih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne pove čujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. (6) Ne glede na dolo čbe tretjega in petega odstavka tega člena so na poplavnem obmo čju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuš čajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih dolo čajo ti predpisi.

62 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(7) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna hidrografska obmo čja v okviru priprave ob činskega podrobnega prostorskega na črta. Ob činski podrobni prostorski na črt se pripravi za hidrografsko obmo čje na tretji ravni v skladu s predpisi o vodah. (8) Za vsak poseg v poplavno obmo čje je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. (9) Seznam EUP, kjer se pojavljajo poplave ter razredi poplavne nevarnosti:

Opozorilna karta poplav z dodanimi podatki Karta razredov poplavne nevarnosti poplavnih dogodkov EUP velika srednja majhna preostala GR01 x JU02 x x x JU04 x JU05 x x JU06 x x JU07 x x x JU08 x x x JU11 x JU12 x JU15 x x x GA01 x x x GA01-1 x x MO02 x SJ01 x x x x PJ01 x

(10) Za zagotavljanje ve čje poplavne varnosti obstoje čim objektom je skladno s poplavno študijo potrebno: 1. zgraditi protipoplavna zidova v dolžini cca. 55 m in 65 m za zaš čito treh objektov v naselju Juršinci; 2. zagotoviti poplavno varnost ob činske stavbe ter gospodarskega objekta (parc. št. 41/27, k.o. Juršinci) z izvedbo pasivnih ukrepov protipoplavnega zavarovanja; 3. zgraditi protipoplavni zid v dolžini cca. 70 m za zaš čito gasilskega doma v naselju Gabrnik; 4. zagotoviti poplavno varnost treh stanovanjskih objektov (parc. št. 783/1 in 870/1, k.o. Gabrnik) z izvedbo pasivnih ukrepov protipoplavnega zavarovanja; 5. zagotoviti ve čjo poplavno varnost s čiš čenjem brežin potoka Krka in njenega levega pritoka; 6. zamenjava v obstoje čem stanju poddimenzioniranih prepustov v profilih P106 in P114 z novimi premostitvami, ki naj ne segajo v obmo čje struge; 7. dvig pritli čnega nivoja stanovanjskih objektov v delu EUP JU05 na koto + 0,80 m nad terenom. (11) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna obmo čja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoje če/novo stanje.

3.3 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji

84. člen (stanovanjska obmo čja)

63 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(1) Obmo čja stanovanj (S) so v osnovni namenski rabi prostora opredeljena kot stavbna zemljiš ča in so namenjena bivanju ter spremljajo čim dejavnostim.

SK - površine podeželskega naselja namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi Podrobna namenska raba dejavnostmi dolinska naselja: GA01, GA01-1, GR01, JU04, JU05, JU08, JU14, MO01, ZA01 EUP slemenska naselja: BO01, DR01, DR02, GA02, GD01, HL01, KU01, KU02, JU17, JU18, RO01, SA01, SA02, SE01, ZA02 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Dopustne dejavnosti 1. Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih naselij so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin. 2. Dopustno je prepletanje bivanja, spremljajočih dejavnosti in površin kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta; b. neposredna navezanost na javno cestno omrežje; c. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje; d. pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na 150 m 2 BTP; e. obstoječe dejavnosti lahko odstopajo od površine določene v prejšnji točki, povečanje prostorov za širitev obstoječih dejavnosti pa je dopustno le pod pogojem, da so izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji za takšno dejavnost, sprememba kategorije iz obrtne v proizvodno dejavnost ni dopustna; f. za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja površina prostorov kot 150 m 2, razen za nove objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, katerih površina mora biti manjša od skupne površine objekta oziroma objektov, ob katere se umeščajo; g. površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb; h. med dopustnimi dejavnostmi izven občinskega središča imajo prednost dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom; i. dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi 2. Dopustna izraba 1. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, je: a. pri kmetijah do vrednosti 0,3, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem; b. pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem. 2. Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je: a. pri kmetijah do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti);

64 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

SK - površine podeželskega naselja namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi Podrobna namenska raba dejavnostmi b. pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti). Merila in pogoji za velikost in 1. Etažnost objektov: oblikovanje a. v slemenskih naseljih (K) + P + (M) s kolenčnim zidom do 1 m; b. v dolinskih naseljih do največ (K) + P + (1N) s kolenčnim zidom do 0,2 m. 2. Oblikovanje objektov: a. v slemenskih naseljih je streha objektov obvezna simetrična dvokapnica, naklon strehe 35° - 45°; b. v dolinskih naseljih so poleg simetrične dvokapnice dopustne tudi druge oblike streh: štirikapne strehe (pri katerih pa se streha ne sme zaključiti v eni točki (konici), temveč mora streha imeti sleme), trikapne strehe, zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi, pri objektih z etažnostjo (K) + P + 1N je zahtevan nižji nagib streh, in sicer od 25° - 35°. Druga merila in pogoji 2. Pri objektih z arhitekturno tipiko iztegnjenega doma (v obliki črke I, L, T ali U) morajo biti posamezni deli objekta po namembnosti ločeni s protipožarnimi zidovi. 3. V EUP GA01-1 je pri umeščanju novih objektov potrebno upoštevati: a. nakazano gradbeno linijo, ki jo tvorijo obstoječi objekti na parc. št. 550/4, 550/5, 550/8 ter 783/3 vse k.o. Mostje. Gradbene parcele je potrebno oblikovati funkcionalno z upoštevanjem potreb ureditve prometnic in obvodnih površin ter tako da so zagotovljeni pogoji za priključitev objektov na gji, da je zagotovljen dostop do parcele ter zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest znotraj gradbene parcele. b. Oblikovanje objektov naj izhaja iz interpretacije tradicionalnih oblik, volumnov in detajlov, ki bo poleg estetskih kvalitet upoštevala načela funkcionalnosti ter princip uporabniku ter okolju prijazne in energetsko učinkovite gradnje. c. Etažnost stanovanjskih objektov: (K) + P + (M) do (K) + P + (1N), pri čemer naj ne presegajo gabaritov stavb v soseščini ter spoštujejo gabarite celotnega naselja in kvalitetne poglede na dominante naselja. d. Strehe objektov naj bodo v naklonu 35-45 stopinj, s tlorisi, ki so vzporedni z regionalno cesto. e. Dosledno je potrebno upoštevati določbe 83. člena (PIP za varstvo pred poplavami). 4. Umeščanje vinogradniških objektov je dopustno le v slemenskih naseljih. Prostorski izvedbeni pogoji za velikost in oblikovanje vinogradniških objektov ter drugi pogoji so enaki kot v območju razpršene poselitve in so določeni v 89. členu tega odloka. Prav tako je v slemenskih naseljih dopustna sprememba nenaseljenih stanovanjskih hiš v počitniške hiše. 5. Na območju kmetijskih zemljišč znotraj slemenskih naselij se (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno zemljišče) dopušča gradnjo nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (skladno z Prilogo 2), v kolikor teh objektov na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi.

Podrobna namenska raba SS - stanovanjske površine namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi EUP JU07 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Dopustne dejavnosti 1. Med dopustnimi spremljajočimi dejavnostmi so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne, dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki

65 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Podrobna namenska raba SS - stanovanjske površine namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin (dejavnosti na domu) ter njihove umestitve ni mogoče zagotoviti v območju obstoječih centralnih dejavnosti. 2. Dopustno je prepletanje bivanja in spremljajočih dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta; b. neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; c. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje; d. pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je uporabna površina prostorov za te dejavnosti omejena na 150 m 2; e. dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi 2; f. 30% BTP vsakega stanovanjskega objekta v območju je lahko namenjeno mirnim poslovnim dejavnostim. Delež obstoječih in predvidenih spremljajočih dejavnosti v EUP pa ne sme preseči 40% vseh BTP. Dopustna izraba 1. Faktor zazidanosti je največ do vrednosti Fz=0,4, faktor izrabe stavbne parcele največ vrednosti Fi=1,2 . Druga merila in pogoji 1. Znotraj EUP je potrebno zagotoviti izgradnjo gospodarske javne infrastrukture z ureditvijo uličnega sistema in povezav na sosednja območja ter izgradnjo peš in kolesarskih poti s spremljajočo urbano opremo ter na mestih križanj poti umestiti ureditve kot so drevored, posamično drevo kot dominanta, urbana oprema. 2. Urediti je potrebno obvodne površine ter zagotoviti ločevalni pas med stanovanjskimi in infrastrukturi namenjenimi površinami (regionalna cesta, območje čistilne naprave). 3. Gradbene parcele je potrebno oblikovati funkcionalno z upoštevanjem potreb ureditve prometnic, obvodnih površin in drugih odprtih javnih površin ter tako da so zagotovljeni pogoji za priključitev objektov na gji, da je zagotovljen dostop do parcele ter zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest znotraj gradbene parcele. 4. Elementi poenotenja odmikov in celostnega oblikovanja se glede na lego obstoječih objektov zagotovijo z regulacijskimi črtami, ki so primarno vezane na odmike od javnih prometnic in vodotokov. 5. Oblikovanje objektov naj izhaja iz interpretacije tradicionalnih oblik, volumnov in detajlov, ki bo poleg estetskih kvalitet upoštevala načela funkcionalnosti ter princip uporabniku ter okolju prijazne in energetsko učinkovite gradnje. 6. Etažnost stanovanjskih objektov: (K) + P + (M) do (K) + P + (1N), pri čemer naj ne presegajo gabaritov stavb v soseščini ter spoštujejo gabarite celotnega naselja in kvalitetne poglede na dominante naselja; 7. Strehe objektov naj bodo v naklonu 35-45 stopinj, s tlorisi, ki so vzporedni ali pravokotni na ulice.

SB - površine namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin Podrobna namenska raba prebivalstva EUP JU03 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, Dopustna vrsta objektov 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2.

66 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

SB - površine namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin Podrobna namenska raba prebivalstva Druga merila in pogoji 1. Dopustno je programsko in prostorsko urejanje dostopnosti do bližnjih območij centralnih in športnorekreacijskih površin, dograjevanje gospodarske javne infrastrukture, urejanje zelenih površin ter sprehajalnih in kolesarskih poti ter nameščanje ustrezne urbane opreme. 2. Ohranjati je potrebno sosednje zelene odprte površine ter vedute na naselje in značilno krajino. 3. V območju naj se vzdržuje obstoječi stavbni fond, dopustna pa je dograditev gospodarske javne infrastrukture z ureditvijo javne poti kot sprehajalne in kolesarske poti, z ustrezno urbano upremo in drevoredno zasaditvijo.

67 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

SB - površine namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin Podrobna namenska raba prebivalstva EUP JU03 1. stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine. Dopustna vrsta objektov 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. 1. osnovna dejavnost: bivanje, nastanitev in oskrba starejših in invalidnih oseb; obvezen delež naj znaša vsaj 85% površine predvidenih objektov. Dopustne dejavnosti 2. spremljajoče dejavnosti: centralne dejavnosti, druge dejavnosti, ki služijo temu območju (zdravstvene, socialne, izobraževalne, kulturne in podobne dejavnosti) ob upoštevanju obveznega deleža osnovne dejavnosti. 1. Faktor zazidanosti je največ do vrednosti Fz=0,5, Dopustna izraba 2. Delež odprtih zelenih površin znaša vsaj 20% celotne površine parcele, namenjene gradnji. 1. Pri oblikovanju objektov je dopustno odstopanje od splošnih pogojev, dovoljeno je sodobnejše oblikovanje objektov (terasne zasnove stavb (terasni blok), kubusne in kvadraste oblike volumnov stavb ali delov stavb, ravne strehe oziroma enokapne strehe z majhnimi Merila in pogoji za oblikovanje nakloni, ozelenjene strehe in ozelenjene terase ipd.) tako, da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja. 2. Pri poseganju v prostor je potrebno prostorske ureditve, objekte in programe načrtovati kot del celostne podobe in vedute naselja.

68 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Druga merila in pogoji 1. Dopustne so novogradnje za razširitev doma za starejše osebe in pripadajočih prostorskih ureditev. 2. EUP JU03 se nahaja v vplivnem območju cerkve Sv. Lovrenca (objekt kulturne dediščine, evidenčna št. 3124). Pred pričetkom gradbenih in ureditvenih del je potrebno k projektu pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za kulturno dediščino. 3. Etažnost novih objektov: od (K) + P do (K) + P+ 2(N), pri čemer višina ne sme presegati višinskih gabaritov obstoječega objekta doma starostnikov. 4. Dopustno je programsko in prostorsko urejanje dostopnosti do bližnjih območij centralnih in športnorekreacijskih površin, dograjevanje gospodarske javne infrastrukture, urejanje zelenih površin, sprehajalnih in kolesarskih poti ter nameščanje ustrezne urbane opreme 5. Osvetljevanje zunanjih površin se dopusti pod naslednjimi pogoji: − za umetno osvetljevanje naj bo predvideno minimalno potrebno število svetil, ki iz varnostnih razlogov zagotavljajo zadostno osvetljenost površin. Uporabijo se čim nižja svetila, ki omogočajo optimalno in zadostno osvetljenost prostora in ne osvetljujejo neba in okolice. − v umetnih svetilih se uporabi svetilke oranžni (amber) LED ali beli LED s filtrom, ki ne prepušča modre svetlobe pod 500 nm . − izvedejo se svetilke z 0 % sevanja v nebo, da se zmanjša bleščanje in prepreči svetenje nad vodoravnico. 6. Za zagotavljanje poplavne varnosti novogradnjam in zaradi zmanjšanja vplivov na vodni režim se v skladu s »Hidravlično študijo za območja urejanja prostora (EUP) JU01, JU03 in JU12 v naselju Juršinci- predvideno stanje« (RCI -Razvojni center Inženiringi Celje d.o.o.. št. proj. H 1080/2019, marec 2019) izvede naslednje omilitvene ukrepe: − izvedba zasipov območij pozidave na koti visokih vod s 100-letno povratno dobo (Q100) + 0,5m, kar zagotavlja tudi poplavno varnost pred visokimi vodami s 500-letno povratno dobo (Q500) na območju predvidene širitve doma starostnikov. − izvedba protipoplavnega nasipa na vzhodni strani lokalne z oznako JP 655031, potrebna dolžina nasipa, ki seže tudi v sosednjo EUP JU01, je 110 m, višina pa do 40 cm nad terenom. − zaščita obstoječih poplavnih površin na območju EUP JU-12. Predvideni celoviti protipoplavni ukrepi morajo biti izvedeni najkasneje sočasno z gradnj o na območju.

69 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

85. člen (obmo čja centralnih dejavnosti)

(1) Obmo čja centralnih dejavnosti (C) so v osnovni namenski rabi prostora opredeljena kot stavbna zemljiš ča in so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta obmo čja so navedeni v spodnji preglednici: Podrobna namenska raba CU - osrednja območja centralnih dejavnosti , kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje EUP JU01, JU01-1, JU02 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Dopustne dejavnosti 1. Zaradi zagotavljanja vitalnosti, privlačnosti in programske pestrosti območja centralnih dejavnosti je dopustno: a. vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega objekta), b. horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnici), c. združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje, vzgoja, šport, kultura, uprava…). 2 .Dopustno je prepletanje dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta; b. neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; c. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje; d. pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je površina prostorov za te dejavnosti omejena na 150 m 2 BTP; e. obstoječe dejavnosti lahko odstopajo od površine določene v prejšnji točki, povečanje prostorov za širitev obstoječih dejavnosti pa je dopustno le pod pogojem, da so izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji za takšno dejavnost, sprememba kategorije oz obrtne v proizvodno dejavnost ni dopustna; f. površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb; g. dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi 2. Dopustna izraba 1. Faktor zazidanosti je največ do vrednosti Fz=0,6, faktor izrabe stavbne parcele največ vrednosti Fi=1,6 . Merila in pogoji za 1. Pri oblikovanju zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim, oblikovanje upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim, katerim je lahko dodano tudi bivanje, je dopustno odstopanje v smislu modernejšega oblikovalskega pristopa (nakloni streh, barva fasad in kritine) tako da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja ter upošteva tehnične zahteve pri posameznih dejavnostih. 2. Pri umeščanju stavb v prostor je potrebno dosledno upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru. 3. V območjih centralnih dejavnosti je potrebno urediti zelene površine v javni rabi in jih, z ozirom na funkcijo posameznega dela zelenih površin, ustrezno oblikovati ter skrbeti za njihovo redno vzdrževanje. 4. Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati, da se prostorske ureditve, objekte in

70 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Podrobna namenska raba CU - osrednja območja centralnih dejavnosti , kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje programe načrtuje in izvaja z upoštevanjem javnega interesa in kot del celostne podobe in vedut naselja. Zunanje površine se načrtno oblikuje z jasno poudarjenimi dostopi do javnih objektov in ustrezno urbano opremo. Vmesne odprte prostore je potrebno oblikovati kot sistem ploščadi, ki so vozlišča programov in peš, kolesarskih ter drugih javnih povezav naselja. Druga merila in pogoji V EUP JU01-1 ni predvideno bistveno povečanje zazidanosti. Ureditve in morebitne dozidave morajo biti podrejene potrebam za javno korist in programom centralnih dejavnosti, ki so združljivi z dejavnostjo vzgoje in izobraževanja (osnovna šola, vrtec). Površine območja so primarno namenjene urejanju odprtih površin in funkcionalnim zaokrožitvam obstoječih objektov za namene vzgoje, izobraževanja, kulture, prostočasnih dejavnosti in prireditvam.

86. člen (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo)

(1) Obmo čja proizvodnih dejavnosti (I) so v osnovni namenski rabi prostora opredeljena kot stavbna zemljiš ča in so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajo čim storitvenim ter servisnim dejavnostim. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta obmo čja so navedeni v spodnji preglednici:

IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo , namenjene kmetijskim stavbam za Podrobna namenska raba intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali EUP del JU08, del SJ01-6, SJ01-7, SJ01-8 ter del SJ01-9 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Dopustne dejavnosti 1. V EUP SJ01-6, SJ01-7, SJ01-8, SJ01-9, v katerih se izvaja dejavnost intenzivne vzreje živali v farmskih objektih, so kot spremljajoče dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne dejavnosti obdelave, skladiščenja in prodaje pridelkov, manjše obrtne dejavnosti, ki vzdržujejo osnovno proizvodnjo ter komunalne in energetske dejavnosti (tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proizvodni proces s postavitvijo sončnih celic na strehe objektov in na neizrabljene talne površine, odlaganje odpadkov in stranskih proizvodov, če niso moteči za okolje). 2. V delu EUP JU08, v katerem se izvaja dejavnost intenzivne vzgoje rastlin v vrtnarskih objektih, rastlinjakih ali plastenjakih so kot spremljajoče dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne dejavnosti obdelave, skladiščenja in prodaje pridelkov, manjše obrtne dejavnosti, ki vzdržujejo osnovno proizvodnjo ter komunalne in energetske dejavnosti (črpališča, manjše čistilne naprave, odlaganje odpadkov in stranskih proizvodov, če niso moteči za okolje, trafo postaje in druge energetske ureditve ali objekti v primeru večje potrebe po energiji za ogrevanje). 3. V EUP SJ01-6 (del s PNRP IK), SJ01-7, SJ01-8, SJ01-9 (del s PNRP IK), ter JU08 (del s PNRP IK) ni dopustno umestiti bivanja, spremljajočih dejavnosti bivanja in dejavnosti, ki bi ogrožala varnost ljudi in premoženja. Dopustna izraba 1. Faktor zazidanosti je največ do vrednosti Fz=0,8, faktor izrabe pa se zaradi enostavnih objektov lahko poveča do vrednosti Fi=0,9. 2. Zagotoviti je potrebno najmanj 10% zelenih in manipulativnih površin. Merila in pogoji za 1. Zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehnološki objekti večjih tlorisnih oblikovanje dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega višino, oblikovanje takšnih objektov mora biti prilagojeno značilnostim prostora z dodatnimi horizontalnimi poudarki ali vertikalnimi prekinitvenimi poudarki, da se zmanjša vtis obsežnosti ali vtis postavljanja prostorskih pregrad .

71 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo , namenjene kmetijskim stavbam za Podrobna namenska raba intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali 2. Objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev izrazito višji (stoječi silosi, visoki odzračevalniki), je potrebno kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke oziroma točke identifikacije prostora. 3. Pri objektih za intenzivno vzrejo živali hlevi je dopustna dvokapna streha z minimalnim naklonom 12° v enem nivoju ali lomljena simetrična dvokapnica v dveh nivojih, s kritino primerno naklonu strehe (tudi pokritje s sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino), dopustna širina objektov je do 25m, razmerje stranic pa lahko presega predpisano razmerje 1:3, ki je značilno za tradicionalno gradnjo iztegnjenih domov v kulturni krajini. 4. Barva fasade, tekstura in barva kritine mora biti v naravnih barvnih odtenkih, ki ne izstopajo iz okolja. 5. Oblikovanje in členitev fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni v celotnem kompleksu. 6. Objekti za intenzivno vzgojo rastlin v naselju (v EUP JU08) ne smejo presegati višine sosednjih objektov, oblikovanje konstrukcije pa mora upoštevati tradicionalno oblikovanje objektov, dopustno je oblikovanje strešnega dela konstrukcije kot enokapne, dvokapne, ravne ali polokrogle oblike. Druga merila in pogoji 1. Pri objektih, ki so lahko vir negativnih vplivov na okolje, je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje emisij. Hleve za rejo živali je potrebno opremiti tako, da bodo izpusti iz prezračevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da je doseženo čim večje razredčenje onesnaženega zraka. Gnojišče je potrebno umestiti v čim večji oddaljenosti od sosednjih objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev. 2. Na robovih območij je potrebno zagotoviti vegetacijski pas, ki zmanjšuje vizualno izpostavljenost grajenih struktur. 3. Velikost parcele, namenjene gradnji, mora omogočati normalno obratovanje in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

87. člen (obmo čja zelenih površin)

(1) Obmo čja zelenih površin (Z) so v osnovni namenski rabi prostora opredeljena kot stavbna zemljiš ča in so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem pa rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta obmo čja so navedeni v spodnji preglednici:

Podrobna namenska raba ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem EUP deli JU09, deli SJ01-01, SJ01-02, SJ01-4 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Dopustne dejavnosti ter 1. V EUP JU09 je na površinah ZS dopustna izobraževalna, športna in rekreacijska druga merila in pogoji dejavnost s spremljajočimi dejavnostmi, ki so potrebne za izvajanje teh dejavnosti (klubska dejavnost, slačilnice, sanitarni prostori, prostor za gledalce (tribune), parkirne površine, ureditev piknik prostora in postavitev urbane opreme), niso pa dopustne gostinske, trgovske in ostale poslovne dejavnosti, namenjene javnosti. 2. V EUP JU09 so na površinah ZS dopustni naslednji posegi in ureditve: a. urejanje odprtih javnih površin, obvodne ureditve, postavitev urbane opreme, ureditev glavnih robnih in prečnih poti v območju; b. gradnja in posodobitve gospodarske javne infrastrukture, s potmi in urejenim

72 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Podrobna namenska raba ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem parkiranjem, povezave na sosednja območja, vključno z urejanjem peš, kolesarskih in sprehajalnih poti; c. objekti za potrebe športnorekreacijskih programov območja ter vzdrževalna dela na obstoječih objektih. 3. Na stavbnih zemljiščih z namensko rabo prostora ZS v EUP SJ01-1, EUP SJ01-2. ter EUP SJ01-4 je dopustna ureditev travnatega športnega igrišča, ureditev piknik prostora, parkirnih površin ter postavitev urbane opreme (klopi, koši za smeti ipd.). 4. V EUP JU09 načrtovanje javne razsvetljave ni dopustno. Osvetljevanje je potrebno omejiti samo na čas trajanja prireditev.

Podrobna namenska raba ZK - območja pokopališč namenjena površinam za pokop in spominu na umrle EUP del JU10 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Dopustne dejavnosti ter 1. Dopustno je izvajanje gospodarske javne službe namenjene vzdrževanju pokopališča, druga merila in pogoji pokopom in izvajanju spomina na mrtve. 2. Dopustna je postavitev spomenikov, nagrobnih znamenj in spominskih obeležij ter spremljajočih objektov za izvajanje te dejavnosti kot so mrliške vežice, sanitarije ali drugi spremljajoči objekti (urbana oprema, svetila, avtomati za zalivanje, prodajo sveč). 3. Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto v prostoru. Biti mora ustrezno ozelenjeno in ograjeno. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju roba naselja. 4. Posegi in ureditve naj se oblikovno podrejajo višinsko izpostavljeni legi in obstoječim kvalitetnim dominantam v naselju. 5. Dopustna je ureditev površin za mirujoči promet in hortikulturne ureditve prostih, obrobnih in skupnih površin. 6. S pisnim pristankom občine je dopustna postavitev enostavnih objektov za občasno ali stalno prodajo cvetja in sveč.

Podrobna namenska raba ZD - druge urejene zelene površine kot so zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo EUP del JU10 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, Dopustna vrsta objektov 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Dopustne dejavnosti ter 1. Dopustne so dejavnosti gospodarskih služb, vezane na vzdrževanje drugih urejenih druga merila in pogoji zelenih površin, ter primarna dejavnost kmetijstva. 2. Druge zelene površine v EUP JU10 se varujejo kot zeleni zaščiti pas med območjem pokopališča in šolo, občasno so ob povečani potrebi namenjene tudi parkiranju. 3. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju stika s pokopališčem (parkovno drevje) ter oblikovanju roba naselja.

88. člen (obmo čja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture)

(1) Obmo čja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske infrastrukture so obmo čja, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s podro čja prometa, energetike, telekomunikacij ter oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta obmo čja so navedeni v spodnji preglednici:

73 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Podrobna namenska raba PC – površine cest, PO – ostale prometne površine namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa, O – območje okoljske infrastrukture EUP - površine cest v SJ01, PJ01 , ostale prometne površine v JU10 ter ostale cestne površine, ki so zajete v pretežni rabi posameznih EUP; - energetske površine, ki so zajete v pretežni rabi posameznih EUP; - površine komunikacijske infrastrukture, ki so zajete v pretežni rabi posameznih EUP; - okoljske površine v GA01, JU07, SJ01 in ostale okoljske površine, ki so zajete v pretežni rabi posameznih EUP. Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Dopustne dejavnosti Na opredeljenih površinah je dopustno izvajanje dejavnosti po namenski rabi, prepletanje in spremljajoče dejavnosti na teh površinah je dopustno le v primeru, da spremljajoče dejavnosti niso moteče za izvajanje pretežne dejavnosti. Merila in pogoji za lego, 1. Lega objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo tehnološko velikost, oblikovanje ter funkcionalnost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo prostora z lego objektov v parcelacijo prostoru, obstoječe in predvidene regulacijske črte kot so regulacijske linije, gradbene linije in gradbene meje, v kolikor to ni v nasprotju s tehničnimi standardi za gradnjo in funkcijo objektov in naprav posameznega področja dejavnosti. 2. Velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo gradnje objektov in naprav posamezne GJI. 3. Novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja razen, ko njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi, komunikacijski stolpi, trafo postaje in drugi podobni objekti). 4. Zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in predvidenim razvojem. 5. Objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških procesov, za katere so grajeni. 6. Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov posameznega področja. Upoštevati je potrebno kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP ali širši okolici (ulica, četrt, naselje, regija). 7. Objekti, ki zaradi tehnološke funkcije presegajo višino ostalih objektov v območju, morajo biti kakovostno oblikovani kot vidni poudarki v prostoru. 8. Ob robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti posameznih območij, tako da je zagotovljen prehod med posameznimi značilnostmi območij. 9. Parcelacija mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje objektov. 10. V območjih prometne infrastrukture v naseljih je dopustna gradnja javne razsvetljave in ločenih pešakih, kolesarskih in drugih koridorjev. 11. Izven naselij je osvetlitev dopustna le na prometnih stičiščih v skladu s tehničnimi pogoji upravljavca GJI, enako gradnja posebnih koridorjev za počasnejši promet ob državnih prometnicah (traktorske ceste, kolesarske steze, pašne poti, pešpoti…).

89. člen (površine razpršene poselitve)

(1) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za obmo čja stavbnih zemljiš č z oznako A so navedeni v spodnji preglednici: Namenska raba A – površine razpršene poselitve Podrobna namenska raba A - površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,

74 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Namenska raba A – površine razpršene poselitve razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja); Av - površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji novih vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov za občasno bivanje) za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov. EUP deli SJ01, deli SJ01-2, deli SJ01-6, deli SJ01-9 ter deli PJ01 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Dopustne dejavnosti 1. Dopustne so dejavnosti, ki omogočajo delovanje kmetij in bivanja, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in umestitev spremljajočih dejavnosti, potrebnih za delno samooskrbno funkcijo razpršene poselitve, v območjih obstoječih stanovanj. 2. Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v Prilogi 1 in Prilogi 2. 3. Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor znotraj površin razpršene poselitve ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. 4. Objekte, ki imajo z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan promet), na primer večje hleve in večje širitve hlevov, je dopustno graditi v kolikor so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva širitev poselitve. Dopustna izraba Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo): 1. pri kmetijah je priporočljivi faktor zazidanosti 0,2, v območjih kmetij z obstoječo večjo zazidanostjo se faktor zazidanosti lahko poveča na največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim pogojem, 2. pri stanovanjskih in drugih objektih v strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa se lahko poveča na največ 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim pogojem. 3. pri samotnih kmetijah in drugih samotno stoječih objektih je faktor zazidanosti in faktor izrabe potrebno upoštevati le v primeru vpliva na zemljišča sosednjih lastnikov . Merila in pogoji za 1. Najvišja etažnost vinogradniških objektov je K + P, pri čemer mora biti klet v celoti oblikovanje vkopana na višjem delu zemljišča. Višina kolenčnega zidu vinogradniškega objekta je največ 40 cm. Kadar je višinska razlika terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je nad kletno etažo dopustna samo gradnja pritličja, ni pa dopustna izvedba kolenčnega zidu, ki je v drugih primerih dopusten do višine 40 cm. V ostalih pogojih mora oblikovanje vinogradniških objektov upoštevati določbe za oblikovanje objektov, določene v 52. členu tega odloka. 2. Dopustna tlorisna površina vinogradniških objektov je največ 70 m 2, pri čemer bruto tlorisna površina za občasno bivanje lahko meri največ 50 m 2, kolenčni zid vinogradniškega objekta pa je lahko največ 0,40 m; kletni del vinogradniškega objekta je za vsakih 0,5 ara dodatnega trajnega nasada (vinograda, sadovnjaka ipd) nad 30 arov dopustno povečati za 1 m 2, in sicer do največ 100 m 2 kleti, če je klet namenjena lastni pridelavi, oziroma do največ 200 m 2, če je klet namenjena tržni pridelavi, pogoj pri povečanju kleti pa je, da je povečanje kleti vkopano v teren – viden je lahko le morebitni dodatni vstop v povečano klet. Druga merila in pogoji 1. Nova kmetija in širitev kmetije je dopustna v območju stavbnega zemljišča z oznako A oziroma IK v kolikor so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. Če na območju stavbnih zemljišč kmetije, zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, se ob obstoječih objektih kmetije za potrebe dejavnosti

75 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Namenska raba A – površine razpršene poselitve kmetije dopušča gradnjo teh objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno zemljišče). 2. Na namenski rabi Av je pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev za gradnjo vinogradniškega objekta v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na kmetijskih zemljiščih v lasti investitorja (30 arov nasada na namenski rabi K1 ter 5 arov nasada na namenski rabi K2). 3. Pri objektih, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča, ker jih je dopustno graditi na kmetijskih, gozdnih oziroma ostalih zemljiščih (na primer enostavni in nezahtevni objekti), ali gre za objekte, ki se ne prikazujejo v zemljiškem katastru (objekti brez trdnih temeljev) ali pa gre za objekte, zgrajene pred letom 1967, ali pa za objekte,ki so zgrajeni skladno z izdanim dovoljenjem za gradnjo, se kot funkcionalno zemljišče za njihovo nemoteno obratovanje določi 1,5 kratnik zazidane površine, v kolikor funkcionalno zemljišče k objektu ni določeno v uradnih evidencah ali v dokumentaciji za izdajo upravnega akta o dovolitvi posega v prostor. Na funkcionalnem zemljišču je dopustna gradnja objektov,ki so glede na namen objektov določeni v Prilogi 2.

90. člen (obmo čja voda)

(1) Obmo čja površinskih voda (V) so namenjena dejavnostim s podro čja rabe voda. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta obmo čja so navedeni v spodnji preglednici:

Podrobna namenska raba VC – celinske vode EUP deli JU02, JU05, JU06, JU07, JU08, JU09, JU12, GA01, PJ01, SJ01, SJ01-1,SJ01-2, SJ01-3, SJ01-4 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Drugi dopustni posegi in Na območju površinskih voda so dopustni: ureditve 1. ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 2. posegi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda, 3. ureditev dostopov do voda, 4. sanitarne sečnje. Druga merila in pogoji 1. Za vse posege na vodna in priobalna zemljišča je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za področje upravljanja z vodami. Posegi so dopustni v kolikor se z njimi ne poslabšuje stanje voda, ne povečuje poplavna nevarnost ter niso v nasprotju s cilji upravljanja z vodami. 2. Pri morebitnih dodatnih ureditvah obstoječih vodnih površin (ribnikov) in pri gradnji novih je potrebno vsaj del brežin urediti na način, s katerim bo izvedena razgibanost brežin z različnimi globinami in plitvinami ter omogočeni pogoji za rast vodne vegetacije. 3. Na območju voda (ribniki v EUP JU09 ter SJ01-4 znotraj območij EPO 47500 Juršinci ter PosVO SI3000144 Juršinci je potrebno vsaj polovico brežine ribnikov prepustiti naravni sukcesiji (opustiti košnjo in sekanje obrežne vegetacije). Utrjevanje brežin s kamnom ali betonom, vlaganje tujerodnih vrst rib ter vzpostavljanje javne razsvetljave je prepovedano. 4. Sprehajale in kolesarske poti v odprtem prostoru naj potekajo po obstoječih poljskih in gozdnih poteh ter ob vodotokih. Ob poteh je dopustno urediti počivališča ter jih opremiti z informativnimi tablami, klopmi, koši za smeti ipd. 5. Vidno privlačni deli obvodne krajine naj se ohranjajo.

76 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Podrobna namenska raba VI – območja vodne infrastrukture namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom kot so pregrade, jezovi in podobno EUP del SJ01-9 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Merila in pogoji za 1. Pri poseganju v prostor ter oblikovanju objektov ter drugih ureditev naj se ohranja oblikovanje značilen stik odprte krajine in kakovostnih grajenih struktur. Vidno privlačni deli odprte krajine naj se ohranjajo. 2. Rekonstrukcija objektov je dopustna, če s poseganjem v prostor ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti, ne poslabšuje stanje voda, ne ovira obstoječe rabe.

91. člen (obmo čja kmetijskih zemljiš č)

(1) Obmo čja kmetijskih zemljiš č (K) so namenjena dejavnostim kmetijstva ter ohranjanja kulturne krajine. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta obmo čja so navedeni v spodnji preglednici:

Podrobna namenska raba K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča EUP MO02, JU11, JU15, JU16 , SJ01-5, SJ01-10, SJ01-11, SJ01-13 ter deli JU05, JU12, JU13, JU14, SJ01, SJ01-4, SJ01-6, SJ01-9, PJ01. Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Drugi dopustni posegi in Na območju kmetijskih zemljišč so dopustne: ureditve 1. agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih, 2. posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; 3. ureditve za potrebe lova in ribolova, 4. raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira . Druga merila in pogoji 1. posegi so dopustni v kolikor ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva, 2. oblikovanje objektov ter njihovo umeščanje v prostor mora ohranjati značilen stik naselij z odprto krajino, 3. postavitve ograj ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali, 4. gradnje morajo biti načrtovane tako, da je omogočen dostop do kmetijskih zemljišč, 5. ohranjajo naj se vidno privlačni deli krajine ter kvalitetni pogledi, 6. spremljajoče rabe, ki bi zahtevale večje spremembe prostorskih značilnosti območja (izguba naravne ohranjenosti, javne dostopnosti), niso dopustne, 7. V EUP SJ01-5, SJ01-10 ter SJ01-11 je dopustna postavitev pomožnih kmetijsko- gozdarskih objektov skladno z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. 8. V EUP MO02 je v območju Spominskega parka Mostje dopustna ureditev obstoječe ploščadi ob spomeniku. Dopustne so ureditve za občasne prireditve (začasno parkiranje, postavitev informacijskih tabel, klopi, košev za smeti ipd.), 9. V EUP JU11, JU12, JU13, JU14, JU15 je zaradi prepletanja kmetijske dejavnosti in bivanja potrebno rabo kmetijskih zemljišč podrejati poselitvi ter jo usmerjati v okoljsko manj obremenilno pridelavo. 10. EUP JU14 in JU16 sta namenjeni dolgoročni širitvi naselja Juršinci, prostorske ureditve je potrebno načrtovati in izvajati z upoštevanjem obstoječe in predvidene rabe, značajem naselja ter javnega interesa. V EUP JU14 in JU16 niso dopustni posegi, ki bi povečevali vrednost zemljišč zaradi možnosti dolgoročne spremembe namenske rabe v stavbno

77 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Podrobna namenska raba K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča zemljišče kot so na primer nova zasaditev trajnih nasadov, če je bila površina do sedaj brez trajnih nasadov, izvedba agrarnih operacij, razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje obstoječe namenske rabe, izvedba parcelacije za prodajo stavbnih zemljišč. 11. V EUP SJ01-13 je na obstoječem objektu dopustno le vzdrževanje brez možnosti spremembe v stanovanjski objekt. 12. V EUP JU-12 se trajno zavaruje območje poplavnih površin, ki so prikazane v prikazu stanja prostora in opredeljene v skladu z elaboratom »Hidravlična študija za območja urejanja prostora (EUP) JU01, JU03 in JU12 v naselju Juršinci- predvideno stanje« (RCI -Razvojni center Inženiringi Celje d.o.o., št. proj. H 1080/2019, marec 2019). Na območju razlivnih površin niso dopustni gradnja objektov in posegi, ki bi ovirali vodni tok in vplivali na vodni režim. Na tem območju pogoji iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ne veljajo. Dovoljeni so naslednji posegi v prostor, v skladu z mnenjem pristojnega organa s področja upravljanja voda: - rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih, - gradnja javne komunalne infrastrukture ter dostopov do objektov, - vodnogospodarske ureditve, - objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, - objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih.

92. člen (obmo čja gozdnih zemljiš č)

(1) Obmo čja gozdnih zemljiš č (G) so namenjena ohranjanju ter gospodarjenju z gozdovi. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za ta obmo čja so navedeni v spodnji preglednici:

Namenska raba G – območje gozdnih zemljišč

EUP deli JU13, SJ01, PJ01, SJ01-12 Dopustna vrsta objektov 1. dopustne vrste objektov glede na namen objektov skladno s Prilogo 1, 2. nezahtevni in enostavni objekti skladno s Prilogo 2. Drugi dopustni posegi in V območju gozdov so dopustne naslednje ureditve: ureditve 1. omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo, paro, stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi, naftovodi; za vso predhodno navedeno GJI v tej točki je na območju gozdov dopustno izvajati pripadajoče objekte omrežja GJI ter priključke na omrežja GJI, 2. gradnje novih cest, predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske javne infrastrukture, 3. rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, 4. izvedba gozdnih učnih poti, 5. izvedba kolesarskih poti, ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh, 6. gradnja gozdne ceste, ki je namenjena gospodarjenju z gozdom, 7. gozdarske prostorske ureditve skladno z Zakonom o gozdovih, krčitev gozdov in izkoriščanje, 8. raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, 9. ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

78 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Namenska raba G – območje gozdnih zemljišč 10. izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah, 11. priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, 12. postavitev stalne gozdne žičnice, 13. ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel, 14. postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko- gojitvenim načrtom. Druga merila in pogoji 1. Za vse posege na gozdna zemljišča je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov. 2. Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozdov, ne ovirajo osnovne dejavnosti in če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. 3. Ohranjajo naj se vidno privlačni deli krajine ter kvalitetni pogledi. 4. Oblikovanje objektov ter njihovo umeščanje v prostor mora ohranjati značilen stik naselij z odprto krajino. 5. V EUP JU13 je potrebno pri vseh posegih v gozd upoštevati, da se načrtujejo in izvajajo z upoštevanjem javnega interesa in kot del celostne podobe in vedut naselja ter tako da gozd hkrati oblikuje severni rob naselja. Dopustno je urejanje javnih poti in poti v sklopu sistema peš in kolesarskega omrežja kot povezave med pokopališčem, Domom upokojencev ter športno rekreacijskimi površinami z ribniki. Dopustna je postavitev urbane opreme. 6. V EUP SJ01-12 je na obstoječem objektu dopustno le vzdrževanje brez možnosti spremembe v stanovanjski objekt.

3.4 Prostorski izvedbeni pogoji za obmo čja predvidenih OPPN

93. člen (obmo čja s predvidenimi OPPN)

(1) Predvidena je priprava OPPN za EUP JU06 Juršinci – nepozidana stavbna zemljišča ob potoku .

94. člen (dopustni posegi pred izdelavo OPPN)

(1) Za EUP, za katero je predvidena izdelava podrobnejšega prostorskega na črta, so do sprejema OPPN, dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev: 1. rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoje čih legalno zgrajenih objektov in vzdrževalna dela na teh objektih, ki ne bodo onemogo čale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega na črta; 2. odstranitev objektov in gradnja na lokaciji predhodno odstranjenega objekta ter druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljiš ča, ki ne bodo onemogo čale zasnove in izvedbe OPPN; 3. novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture ter enostavnih in nezahtevnih objektov, vklju čno z nadzidavo in dozidavo ter gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije teh objektov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po predhodni odstranitvi obstoje čih, sprememba namembnosti objektov ter redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela na teh objektih, v kolikor ne bodo onemogo čale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega na črta. (2) Na manjših obmo čjih notranjega razvoja v EUP, kjer bi se izvedla zgostitev pozidave brez predhodne izdelave OPPN (takšni primeri so opustitev kmetije in namesto nje gradnja stanovanjskih in drugih objektov ali preusmeritev kmetije, zapolnitve vrzeli ali zaklju čena pozidava, kjer bi v vseh predhodno navedenih primerih nastalo manj kot 8 gradbenih parcel na površini, manjši od 80 arov), morajo

79 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

investitorji dosledno upoštevati PIP za parcelacijo stavbnih zemljiš č. Parcelacija takšnega obmo čja mora podati sprejemljivo zasnovo za: 1. prometno ureditev obmo čja z navezavo na obstoje čo omrežje, 2. energetsko in komunalno ureditev s priklju čki na obstoje če omrežje, 3. povezave in soodvisnosti s sosednjimi obmo čji, upoštevati je potrebno tudi možnost škodljivega vplivanja na soseš čino, 4. pozidavo obmo čja, vklju čno z ureditvijo zasebnih in skupnih zelenih površin, 5. lo čeno zbiranje odpadkov, v kolikor obstoje ča mreža ekoloških otokov ne more sprejeti pove čane koli čine odpadkov.

95. člen (splošni PIP za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN)

(1) Za EUP, kjer je predvidena priprava OPPN, je dopustna priprava enotnega OPPN za celotno obmo čje EUP ali ve č lo čenih OPPN za posamezne dele EUP, ki predstavljajo prostorsko in funkcionalno smiselno zaklju čeno enoto (vklju čno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo), pri čemer naj dinamika priprave posameznih OPPN v EUP zagotavlja smiselno zaporednost prostorskih ureditev. (2) Če se izdela OPPN samo za del obmo čja, za katerega je opredeljena izdelava OPPN, je potrebno pripraviti ustrezne strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno z delom ob činskega podrobnega prostorskega na črta sprejeti za celotno obmo čje tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljiš ča, ki bo podlaga za izra čun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni občinski podrobni prostorski na črt. (3) Mejo OPPN, ki je prikazana v grafi čnih prikazih tega OPN, je v postopku priprave dopustno prilagoditi podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Mejo OPPN je dopustno spreminjati pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vklju čenih ali izklju čenih parcel ali da ob činski svet Ob čine Juršinci sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo obmo čja OPPN. (4) Na obmo čju OPPN za stanovanjsko gradnjo je z OPPN-jem dopustno opredeliti del ali celotno obmo čje urejanja kot čisto stanovanjsko obmo čje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, kar pri na črtovanju zahteva upoštevanje urbanisti čnih, arhitekturnih in tehni čnih ukrepov za zagotavljanje varstva pred hrupom. (5) Nezazidana stavbna zemljiš ča na obmo čju predvidenega OPPN morajo lastniki parcele do pričetka izvajanja OPPN vzdrževati v urejenem stanju. Za vmesno obdobje je dopustna za časna sprememba dejanske rabe, ki ne sme biti funkcionalno ali vizualno mote ča za celotno obmo čje. (6) Kriteriji za dolo čanje prostorskih ureditev, za katere je obvezna izdelava OPPN, v OPN pa niso predvideni so: 1. gradnja objektov z enim, dvema ali tremi stanovanji v obmo čju individualnih družinskih hiš, kadar gre za ve č kot osem objektov na sklenjenem (povezanem) obmo čju ali sklenjeno nepozidano obmo čje presega 0,8 ha površine ali kadar sklenjeno območje nepozidanih in pozidanih stavbnih zemljiš č, ki se bo na novo pozidalo ob predhodni odstranitvi obstoje čih objektov, presega 0,8 ha površine, 2. gradnja objektov z ve č stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je zmogljivost objekta ve č kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj; 3. kamp nad površino 0,5 ha; 4. površine, kjer je zaradi obstoje če stihijske pozidave potrebno zagotoviti javno cestno omrežje in urediti dostop do objektov in parcel neposredno z javnega cestnega omrežja, je potrebno urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov in za zagotovitev prometnih površin (novo parcelacijo se lahko izvede s komasacijo zemljiš č); 5. gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m s pripadajo čimi infrastrukturnimi objekti; 6. objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo ve č kot 0,5 ha ureditev.

80 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(7) OPPN, ki ni posebej opredeljen v OPN, je dopustno izdelati za prostorske ureditve večjega obsega, za katere so znani investitorji, se z njimi načrtuje ali rekonstruira gospodarska javna infrastruktura, zagotavlja delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje obmo čij, za predvidene sanacije in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih nesre č. (8) V postopku priprave OPPN mora na črtovalec upoštevati usklajene zahteve (pogoje) nosilcev urejanja prostora in pridobiti natan čne podatke o poteku tras obstoje čih vodov gospodarske javne infrastrukture ter jih upoštevati v postopku priprave OPPN. 96. člen (Usmeritve za izdelavo OPPN)

(1) Dodatni pogoji in merila za poseganje v prostor oziroma pripravo OPPN po EUP dolo čajo izhodiš ča, ki jih morata pripravljavec in investitor upoštevati v postopku priprave in sprejemanja OPPN, so navedeni po enotah v nadaljevanju tega člena. (2) V EUP JU06 Juršinci – nepozidana stavbna zemljišča ob potoku - je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevat i: 1. izhodiš čno namensko rabo SS in VC, dolo čeno v obmo čju, ki se lahko v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladi skladno z dolo čbami ZPNa črt; 2. zgostitev poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v katerem je predvidena gradnja stanovanjskih (eno ali dvostanovanjskih hiš) in poslovno stanovanjskih objektov za izvajanje mirnih in ekološko sprejemljivih dejavnosti ter bivanje z izvajanjem poslovnih dejavnosti na domu - poslovni del je lahko najve č ena tretjina etaže; 3. funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in ostalimi dejavnostmi v naselju in v vplivnem obmo čju (ureditev uli čnega sistema in povezav na sosednja obmo čja); 4. tehni čne predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in poslovno stanovanjskih in spremljajo čih objektov v EUP; 5. upoštevanje varstvenih režimov; 6. arhitektonsko in urbanisti čno oblikovanje, ki izhaja iz interpretacije tradicionalnih oblik, volumnov in detajlov ali nadgradnjo te tradicije in modernejšo oblikovanje, ki bo vidno poudarjala krajinsko privla čnost, vzpostavila naselbinski rob naselja ter upoštevala na čela funkcionalnosti ter princip uporabniku ter okolju prijazne in energetsko u činkovite gradnje; 7. priporo čena dopustna izraba parcele: Fz = 0,2 – 0,6 ter Fi = 0,4 – 1,2; 8. priporo čena etažnost stanovanjskih objektov: (K) + P + (M) do (K) + P + (1N), pri čemer naj ne presegajo gabaritov stavb v soseš čini ter spoštujejo gabarite celotnega naselja in kvalitetne poglede na dominante naselja; 9. funkcionalno oblikovanje gradbenih parcel z upoštevanjem ureditve javnih površin, obvodnih površin in prometnic ter tako da so zagotovljeni pogoji za priklju čitev objektov na gji, da je zagotovljen dostop do parcele ter ustrezno število parkirnih mest; 10. elementi poenotenja odmikov in celostnega oblikovanja se glede na prostorske danosti zagotovijo z regulacijskimi črtami; 11. vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepustnost z možnostjo dvostranskega priklju čevanja na cesto skozi naselje in na ostale obstoje če prometne smeri ter ureditev obvodnih površin, kolesarskih ter pešpoti s spremljajo čo urbano opremo; 12. zagotovitev javnih in poljavnih zelenih površin (zelenice, otroško igriš če in podobno) v obsegu najmanj 15% celotne površine obmo čja OPPN ter ureditev javnih površin na mestih križanja poti za ustvarjanje pešcu prijaznih ambientov (drevored, drevo dominanta, urbana oprema); 13. po potrebi izvesti gradbene in sonaravne ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti in morebitnih škodljivih posledic.

4 PREHODNE IN KON ČNE DOLO ČBE

97. člen

81 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

(za četi postopki)

(1) Postopki za izdajo dovoljenja za poseganje v prostor, za četi pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokon čajo po dolo čilih aktov, ki so na obravnavanem obmo čju veljali pred sprejemom tega odloka. (2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti končani v enem letu od pri četka del.

98. člen (prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: 1. prostorske sestavine dolgoro čnega plana za obmo čje Ob čine Juršinci: - Dolgoro čni plan Ob čine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 (Uradni vestnik ob čin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93 in 16/94), - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana ob čine Ptuj za obdobje 1986 – 2000 za obmo čje Ob čine Juršinci, dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik ob čine Juršinci, št. 1/97), - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega in srednjero čnega družbenega plana za obmo čje Ob čine Juršinci (Uradni vestnik ob čine Juršinci, št. 3/04), - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega in srednjero čnega družbenega plana za obmo čje Ob čine Juršinci – spremembe in dopolnitve 2007 (Uradni vestnik ob čine Juršinci, št. 5/08), 2. prostorske sestavine srednjero čnega družbenega plana za obmo čje Ob čine Juršinci: - Družbeni plan Ob čine Ptuj za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik ob čin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94), - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjero čnega plana ob čine Ptuj za obdobje 1986 – 1990 za obmo čje ob čine Juršinci, dopolnjen v letu 1996 (Uradni vestnik ob čine Juršinci, št. 1/97, 2/97), 3. prostorski ureditveni pogoji za obmo čje Ob čine Juršinci: - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmo čje Ob čine Juršinci (Uradni vestnik ob čin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92, 27/93, 26/94 in Uradni list RS, št. 51/97), - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega izvedbenega akta: Prostorski ureditveni pogoji za obmo čje Občine Juršinci (Uradni vestnik ob čine Juršinci, št. 6/07, 5/11).

99. člen (nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpektorat, pristojen za prostor.

100. člen (hramba in vpogled)

(1) OPN Ob čine Juršinci v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled javnosti v času uradnih ur na sedežu Ob čine Juršinci, Upravni enoti Ptuj, Skupni ob činski upravi ob čin v Spodnjem Podravju ter na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor – Direktoratu za prostor.

101. člen (za četek veljavnost)

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku Ob čine Juršinci in za čne veljati petnajsti dan po objavi.

82 Ob činski prostorski na črt Ob čine Juršinci

Številka: 350-0010/2008-33 Alojz Kau čič Datum: 16. 04. 2014 Župan Ob čine Juršinci

83