Diplomsko Delo

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Diplomsko Delo UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Brigita Bec Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V ZAGORCIH Graduation thesis VITICULTURAL TERMINOLOGY IN ZAGORCI Mentorica: Kandidatka: red. prof. dr. Mihaela Koletnik Brigita Bec Maribor, 2016 Lektorica: Slavica Šajnovič, prof. slov. Prevajalka: Sanja Miškovič, prof. angl. in ped. ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici, dr. Mihaeli Koletnik, za napotke in pomoč pri izdelavi diplomskega dela, predvsem pa za potrpežljivost in razumevanje. V veliko pomoč sta bila informator, Janko Bec, tudi njegova žena Pavla Bec, ki sta z veseljem sodelovala pri zapisu narečnih besedil in bila pripravljena takoj prikazati lepoto prleškega narečja in bogato vinogradniško terminologijo, za kar se jima iskreno zahvaljujem. Iz srca hvala partnerju Darelu za potrpežljivost in podporo. Posebna zahvala gre sestri Albini Toš, ki je ves čas študija verjela vame in me neumorno vzpodbujala, največja zahvala pa mami, Alojziji Bec, ker mi je vedno stala ob strani z modrostjo in globokimi nasveti preprostega človeka. Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija IZJAVA Podpisana Brigita Bec, rojena 22. 4. 1984, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Vinogradniška terminologija v Zagorcih pri mentorici red. prof. dr. Mihaeli Koletnik, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Kraj: Maribor Datum: 15. 7. 2016 Brigita Bec _______________________________ www.ff.um.si | [email protected] | t +386 2 22 93 840 | f +386 2 22 93 625 | trr: SI56 0110 0600 0020 393 | id ddv: SI7167470 Povzetek: V diplomski nalogi z naslovom Vingradniška terminologija v Zagorcih je najprej predstavljen razvoj vingradništva na Slovenskem ter v vinorodnem okolišu Slovenske gorice, geografsko in zgodovinsko sta orisana kraj Juršinci in vas Zagorci, poudarek je na razvoju trsničarstva in vinogradništva na tem območju, podrobneje sta predstavljena glasoslovni in oblikoslovni razvoj govora v Zagorcih, ki je dialektološko uvrščen v srednjeprleški govor. S pomočjo snemanja in zapisovanja je bilo zbrano vinogradniško besedje, ki se govori v Zagorcih. Besedje je bilo zbrano s pomočjo informatorja, trsničarja Janka Beca, ki se s trsničarstvom ukvarja že več desetletij, družinsko tradicijo je pred leti prevzel sin Roman Bec. Trsničarstvo ima v družini stare korenine, zato je še slišati stare izraze, kot so "cühta", "žehtar" in "pintar", ker pa je napredek vedno hitrejši in so stare lesene preše že pred desetletji zamenjale moderne hidravlične stiskalnice, lesene koše za grozdje so zamenjale plastične kadi, putarje so nadomestili traktorji, leseni sodi za vino so prava redkost in služijo bolj kot okras, narečna govorica vse bolj izginja. Zbrana besedila so tako zapisana v narečni transkripciji in s pomočjo strokovne literature natančno obdelana in analizirana. Na podlagi gradiva in analiz je nastal slovar, ki obsega 236 izročnic, ki so razvrščene po abecednem redu. Geslu, ki je zapisano v knjižnem ali poknjiženem jeziku, sledi zapis besede v fonetični obliki, nato razlaga pomena, primer iz narečnega pripovedovanja in izvor. Ugotovljeno je bilo, da je večina besed slovanskega izvora. Besede, ki so prevzete, so zaradi bližine nemške govorice in pogostih stikov z nemško govorečimi v največji meri prevzete iz nemščine, nekatere besede pa so tudi romanskega izvora, saj so z vinogradništvo na naših tleh prvi začeli že Rimljani in Kelti pred približno 2400 leti. Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, vinogradniška terminologija Abstract: The thesis Viticultural Terminology in Zagorci presents the development of viticulture in Slovenia and in the wine-growing district of Slovenske gorice. Given are geographical and historical facts about the area of Juršinci and the village Zagorci, the emphasis is on the development of vine nursery and viticulture in this area. Further the phonological and morphological characteristics of speech in Zagorci, which is dialectologically ranked as middle Pannonian speech, are described. With the help of recording and making notes, viticultural terminology, spoken in Zagorci, was collected. The vocabulary was collected with the help of an informant, vine grower Janko Bec, who has been dealing with vine nursery for several decades. The family tradition was taken over by son Roman Bec few years ago. Vine growing has old roots in this family, so it is still possible to hear old terms, such as "cühta", "žehtar" and "pintar". As the economical development is getting faster and the old wooden presses were replaced by modern hydraulic presses decades ago, wooden baskets for grapes were replaced by plastic tubs, men, who carried grapes, were replaced by tractors, wooden barrels of wine are a rarity and serve more as decoration, the dialect words are disappearing increasingly. Collected and recorded texts are written in the dialect transcription and carefully analyzed, using professional literature. Based on recordings and analysis, a pocket dictionary of 236 words, which are arranged in alphabetical order, was written. Each word is written in the phonetic shape, followed by an explanation of meaning, with an example of the recorded dialect speech and its origin. It was concluded, that most of the words are of Slavic origin. Words that are not of Slavic origin are mainly of German origin, due to the proximity of the German language and frequent contacts with the German-speaking population. Some words are also of Roman origin, because the vine growing culture in this area was first started by Romans and Celts about 2400 years ago. Keywords: Slovenian language dialectology, Pannonian dialect group, the dialect of Prlekija, viticultural terminology Kazalo 1 Uvod.................................................................................................................................... 1 2 Namen izdelave diplomskega dela ..................................................................................... 2 3 Raziskovalne hipoteze ........................................................................................................ 3 4 Metodologija ....................................................................................................................... 4 4.1 Raziskovalne metode ................................................................................................... 4 5 Vinogradništvo.................................................................................................................... 5 5.1 Vinogradništvo na Slovenskem ................................................................................... 5 5.2 Vinorodni okoliš Slovenske gorice ............................................................................. 6 6 Geografski in zgodovinski oris kraja .................................................................................. 8 6.1 Trsničarstvo v Juršincih ............................................................................................... 9 7 Glasoslovni in oblikoslovni oris govora Zagorcev .......................................................... 12 7.1 Narečna umestitev govora ......................................................................................... 12 7.2 Glasoslovje ................................................................................................................ 12 7.2.1 Naglas ................................................................................................................. 12 7.2.2 Vokalizem .......................................................................................................... 13 7.2.3 Konzonantizem .................................................................................................. 20 7.3 Oblikoslovje ............................................................................................................. 23 7.3.1 Samostalnik ........................................................................................................ 23 7.3.2 Pridevnik ............................................................................................................ 26 7.3.3 Glagol ................................................................................................................. 27 7.3.4 Števniki .............................................................................................................. 29 7.3.5 Zaimki ................................................................................................................ 29 7.3.6 Prislov ................................................................................................................ 32 7.3.7 Predlog in veznik................................................................................................ 32 8 Slovar vinogradniškega besedja........................................................................................ 33 8.1 Navodila za branje slovarja ....................................................................................... 33 8.2 Slovar ......................................................................................................................... 33 9 Besedila ............................................................................................................................. 66 10 Sklep
Recommended publications
  • No More Silence Brez Tišine
    FESTIVAL ART STAYS NO MORE SILENCE BREZ TIŠINE 18. FESTIVAL SODOBNE UMETNOSTI 2020 18TH FESTIVAL OF CONTEMPORARY ART 2020 Hans Beckers, Klopotec Orkestra, Dominikanski samostan / Dominican Monastery Roberto Pugliese, Concerto per natura morta, Galerija mesta Ptuj / Ptuj City Gallery FESTIVAL ART STAYS NO MORE SILENCE BREZ TIŠINE 18. FESTIVAL SODOBNE UMETNOSTI 2020 18TH FESTIVAL OF CONTEMPORARY ART 2020 UMETNIKI ARTISTS Robin Meier, Michele Spanghero, Hui Ye, Hans Beckers, Roberto Pugliese, Marko Batista, Alberto Tadiello, Bastiaan Maris, Lynn Book, Nicolo Masiero Sgrinzatto, Miha Ciglar, Zul Mahmod, Milojka Drobne, Euro Rotelli, Mario Velocci, Transversal Project, Wrong Moose (Aljaž Vesel, Gašper Kojek, Marko Kalič, Matevž Gazvoda), Warrego Valles (Nina Hudej, Nina Kodrič (aka NinaBelle)), Sara Korošec (Muzikačaka), Rok Golob, Stojan Kerbler, Miha Masten, Robert Jurak, Silene Arnaldi, Amelia Cuni, Werner Durand, Herman Rapaport, Jeff Irving, Brian Doub, Gregor Kozar, Jože Zadravec … KUD ART STAYS Prešernova ulica 1 2250 Ptuj www.artstays.si, [email protected] UVOD INTRO JERNEJ FORBICI & MARIKA VICARI Festival sodobne umetnosti Art Stays že od leta človekovo nenehno željo, da omogoči glas 2003 prinaša na Ptuj in v okolico vrhunsko prostoru, času, komunikaciji in odnosom. produkcijo domačih ter tujih umetnikov, od najperspektivnejših mladih umetnikov do Celovit program letošnjega leta, ki vključuje velikih imen sodobne umetnosti, kot so Ai vse pomembnejše zgodovinske, umetnostne, Weiwei, Yoko Ono, Monira Al Qadiri, Gilbert kulturne, družbene
    [Show full text]
  • Building an Unwanted Nation: the Anglo-American Partnership and Austrian Proponents of a Separate Nationhood, 1918-1934
    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by Carolina Digital Repository BUILDING AN UNWANTED NATION: THE ANGLO-AMERICAN PARTNERSHIP AND AUSTRIAN PROPONENTS OF A SEPARATE NATIONHOOD, 1918-1934 Kevin Mason A dissertation submitted to the faculty of the University of North Carolina at Chapel Hill in partial fulfillment of the requirements for the degree of PhD in the Department of History. Chapel Hill 2007 Approved by: Advisor: Dr. Christopher Browning Reader: Dr. Konrad Jarausch Reader: Dr. Lloyd Kramer Reader: Dr. Michael Hunt Reader: Dr. Terence McIntosh ©2007 Kevin Mason ALL RIGHTS RESERVED ii ABSTRACT Kevin Mason: Building an Unwanted Nation: The Anglo-American Partnership and Austrian Proponents of a Separate Nationhood, 1918-1934 (Under the direction of Dr. Christopher Browning) This project focuses on American and British economic, diplomatic, and cultural ties with Austria, and particularly with internal proponents of Austrian independence. Primarily through loans to build up the economy and diplomatic pressure, the United States and Great Britain helped to maintain an independent Austrian state and prevent an Anschluss or union with Germany from 1918 to 1934. In addition, this study examines the minority of Austrians who opposed an Anschluss . The three main groups of Austrians that supported independence were the Christian Social Party, monarchists, and some industries and industrialists. These Austrian nationalists cooperated with the Americans and British in sustaining an unwilling Austrian nation. Ultimately, the global depression weakened American and British capacity to practice dollar and pound diplomacy, and the popular appeal of Hitler combined with Nazi Germany’s aggression led to the realization of the Anschluss .
    [Show full text]
  • English Summary Walter Ulreich / Wolfgang Wehap Die Geschichte Der PUCH-Fahrräder ISBN 978-3-7059-0381-4 22,5 X 26,5 Cm, 400 Seiten Mit Ca
    English Summary Walter Ulreich / Wolfgang Wehap Die Geschichte der PUCH-Fahrräder ISBN 978-3-7059-0381-4 22,5 x 26,5 cm, 400 Seiten mit ca. 500 farbigen Abb., Hardcover mit Schutzumschlag, geb., Euro 48,– 1. Beginnings of Bicycle Manufacturing in Austria and Weishaupt Verlag • www.weishaupt.at Styria (1885 – 1889) High wheel bicycles first appeared in Austria-Hungary in 1880. Since they were originally imported from England, they were called “bicycles”. The word Fahrrad came later (though in Swiss German, Velo became the established term). Regular production of high wheel bicycles in Austria-Hungary began in Jan Kohout’s factory for agricultural machines in Smíchov, near Prague, in 1880, following English designs. Kohout’s sons Josef and Petr made a name for themselves and the bicycles as successful racers. Smaller makers before 1885, such as Valentin Wiegele in Korpitsch near Villach, only became known locally. In Vienna, Karl Greger’s Velociped-Fabrik started making high wheel bicycles in 1884 under the brand name ‘Austria’; the annual output seems to have reached 300–400 bicy- cles. In 1896, Greger was mentioned as “the oldest bicycle factory of Austria and one of the largest on the continent”, and as “ founder of the bicycle industry in Austria-Hunga- ry”. At about the same time as Greger, Carl Goldeband and the sewing-machine factory of H. Wagner also began making bicycles in Vienna. In the years from 1885 to 1889, there is good evidence that bicycles were also being made by Mathias Allmer, Josef Benesch und Josef Eigler in Graz, Johann Jax in Linz, Josef Fritsch in Eger (Cheb), Julius Mickerts und Otto Schäffler in Vienna, Nicolaus Heid in Stockerau, near Vienna and G.
    [Show full text]
  • Elaborat Tehničko-Tehnološkog Vinarije „Klopotec“
    Elaborat tehničko-tehnološkog vinarije „Klopotec“ Grüngold, Luka Master's thesis / Diplomski rad 2020 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: University of Zagreb, Faculty of Food Technology and Biotechnology / Sveučilište u Zagrebu, Prehrambeno-biotehnološki fakultet Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:159:496455 Rights / Prava: Attribution-NoDerivatives 4.0 International Download date / Datum preuzimanja: 2021-10-07 Repository / Repozitorij: Repository of the Faculty of Food Technology and Biotechnology SVEUČILIŠTE U ZAGREBU PREHRAMBENO-BIOTEHNOLOŠKI FAKULTET DIPLOMSKI RAD Zagreb, listopad 2020. Luka Grüngold 1243/PI ELABORAT TEHNIČKO-TEHNOLOŠKOG RJEŠENJA VINARIJE I DESTILERIJE “KLOPOTEC“ Rad je izrađen u Kabinetu za tehnološko projektiranje, na Zavodu za prehrambeno tehnološko inženjerstvo Prehrambeno-biotehnološkog fakulteta pod mentorstvom izv. prof. dr. sc. Sandre Balbino. Zahvaljujem se svojoj mentorici izv. prof. dr. sc. Sandri Balbino koja me je na jako ugodan i profesionalan način uvela u tehnološko projektiranje, savjetovala i poticala moje interese. Također, zahvaljujem se svim svojim prijateljima koji su me podržavali i trpjeli tijekom godina. Posebice Lidiji, Željki i Priski bez kojih, vrlo vjerojatno ne bi preživio na fakultetu tako da ih moram poimence spomenuti. I na kraju, najviše se zahvaljujem mojoj obitelji jer su uvijek bili uz mene, pogotovo mojoj mami jer je izgubila više živaca nego ja. TEMELJNA DOKUMENTACIJSKA KARTICA Diplomski rad Sveučilište u Zagrebu Prehrambeno-biotehnološki fakultet Zavod za prehrambeno-tehnološko inženjerstvo Kabinet za tehnološko projektiranje Znanstveno područje: Biotehničke znanosti Znanstveno polje: Prehrambena tehnologija ELABORAT TEHNIČKO-TEHNOLOŠKOG VINARIJE „KLOPOTEC“ Luka Grüngold, 1243/PI Sažetak: Tradicija dobrog vinogradarstva i vinarstva seže u srž hrvatske povijesti. Zanimanje za kvalitetnim vinima i njihovom izradom od strane potrošača raste iz godine u godinu.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za germanistiko Diplomsko delo Leonida Kovaĉiĉ Maribor, 2016 Universität in Maribor Philosophische Fakultät Abteilung für Germanistik Diplomarbeit GERMANISMEN IN DER GEMEINDE JURŠINCI Mentorin: Ao. prof. dr. Alja Lipavic Oštir Kandidatin: Leonida Kovaĉiĉ Maribor, 2016 Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Oddelek za germanistiko Diplomsko delo GERMANIZMI V OBČINI JURŠINCI Mentorica: izr. prof. dr. Alja Lipavic Oštir Kandidatka: Leonida Kovaĉiĉ Maribor, 2016 Lektorici: Anja Ogrizek, profesorica slovenšĉine Lidija Bubnjar, uni. dipl. prevajalka in tolmaĉinja angleškega jezika in profesorica nemšĉine ZAHVALA Izr. prof. dr. Alja Lipavic Oštir, zahvaljujem se Vam za vse napotke, komentarje in pomoĉ pri nastajanju diplomske naloge. Najveĉja zahvala gre moji mami Mariji, ki me je vzpodbujala in podpirala ves ĉas študija. Zahvaljujem se tudi sestri Mateji in njeni druţini, še posebej moji neĉakinji Mišel za nasvete. Nebojša, hvala ti, da si mi stal ob strani ob pisanju diplomske naloge in me bodril v trenutkih krize ter za sleherno podporo v mojem ţivljenju. Hvala tudi vsem ostalim sorodnikom in prijateljem. Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija www.ff.um.si IZJAVA Podpisana Leonida Kovaĉiĉ, rojena 11. 04. 1985, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Nemški jezik s knjiţevnostjo in Prevajanje tolmaĉenje angleški jezik, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Germanizmi v obĉini Juršinci (Germanismen in der Gemeinde Juršinci / Germanism in the Juršinci commune) pri mentorici izr. prof. dr. Alji Lipavic Oštir, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Juršinci, 1. 3. 2016 __________________________________ (podpis študentke) ZUSAMMENFASSUNG Diese Diplomarbeit behandelt die Germanismen in der Ortsmundart der Gemeinde Juršinci.
    [Show full text]
  • Janez Puh (1862 - 1914)
    Spremno gradivo / 3.sklop JANEZ PUH (1862 - 1914) Izumitelj, vizionar, tovarnar, avstrijski industrialec slovenskega rodu, slovenski tehnični genij, ki se je s svojimi izumi zapisal v svetovno tehnično zgodovino … “… in tujina se diči z deli njihovih rok.” Tudi njegova življenjska zgodba potrjuje besede pesnika Otona Župančiča, zapisane v Dumi. Pripravila mag. DARJA LAVRENČIČ VRABEC Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana e-mail: [email protected] Svetovalec: Aleš Arih, Pokrajinski muzej Ptuj Zgodovinski arhiv na Ptuju PUHOV MUZEJ Juršinci 3 b, 2256 Juršinci Info: 051 260 506 ali Občina Juršinci: 02 758 2141 e-mail: [email protected] Življenje in delo - Rojen 27. junija 1862 kot sin želarja (kajžarja) Franca Puha in matere Neže, roj. Cizerl, iz Oblačeka 79, v občini Sakušak pri Juršincih (Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah). - Obiskuje enorazredno osnovno šolo pri Lovrencu v Slovenskih goricah. Ko je star 12 let, se prične v Rotmanu pri Kranerju učiti za ključavničarja, nato nadaljuje zaradi svoje vedoželjnosti praktični pouk še na Ptuju in v Mariboru. Svojo učno dobo konča pri mojstru Ceršaku v Radgoni. To mu ni dovolj, zato odide na strokovno izpopolnjevanje v tujino, prek Dunaja v Nemčijo, od koder se vrne leta 1882. - V letih 1882-1885 služi vojaški rok pri topništvu, kjer si pridobi strokovno znanje kot mehanik in celo postane prvi ključavničar v polku. - Leta 1885 se za stalno naseli v Gradcu. Pri mojstru Luschneiderju popravlja neudobna in nevarna kolesa imenovana »mišolin« (Michaujev visokokolesnik) in razmišlja o konstrukcijskih izboljšavah. Pri mojstru Alblu te izboljšave tudi uresniči: tako da je znižal okvir kolesa, vanj vgradil dvoje enako velikih koles s krogličnimi ležaji, zadnje kolo pa sta gnala oba pedala z verigo.
    [Show full text]
  • Gerhard PFERSCHY, Johann Puch, Ein Pionier Des Fahrzeugbaues
    Sonderbände der Zeitschrift des Historischen falls bestärkten die Wanderjahre Selbständigkeit und Weite des jungen Vereines für Steiermark 9 (1965) Schlossers, für den 1882 der dreijährige Militärdienst begann. Er kam zur Artillerie und als Schlosser ins Zeugsdepot. Damals schössen in Graz GERHARD PFERSCHY Johann Puch, ein Pionier des Fahrzeugbaues Man wird Johann Puch vergeblich im Konversationslexikon suchen, so schnell entschwand seine Gestalt dem Bewußtsein der Nachwelt, und doch ist sein Lebensweg exemplarisch für jene Industriegründer und Pioniere der technischen Entwicklung, die am Ende des 19. Jahrhunderts dem Wirtschaftsleben Österreich-Ungarns mächtige Impulse verliehen. Als Schlosserlehrling hat er begonnen, auf der Höhe seines Lebens war sein Unternehmen eines der bedeutendsten der Fahrzeugindustrie der Monarchie geworden. Versuchen wir die Eigenart seiner Erscheinung klar zu machen. Können wir ihn einen Erfinder nennen? Er war es eigentlich nicht. Was seine Tätigkeit als Konstrukteur auszeichnete, ist eher blitzartiges Er­ fassen neuer Möglichkeiten der Anwendung gewesen, gepaart mit Sinn für das Praktische und Zweckmäßige und als Wesentlichstes ein unge­ mein feines Gefühl für den Werkstoff Stahl, das ihn noch spät befähigte, bei Konstruktionen seiner Ingenieure mit einem Blick den noch schwa­ chen Punkt aufzufinden und zu verbessern. Er war auch kein besonders guter Kaufmann gewesen und hat viel mit finanziellen Schwierigkeiten kämpfen müssen. Weder Erfinder noch Manager, Johann Puch war weni­ ger und mehr, er war ein genialer Mechaniker. Sein Lebensweg aber JohannPuc hau fTyp e5 ,Baujah r190 5 zeigt uns, was Fleiß, Können und Beharrlichkeit zu erreichen vermögen. Fahrradwerkstätten und -erzeugungen, oft als Unterabteilungen von Johann Puch erblickte am 27. Juni 1862 in Sakusak bei Pettau in der Nähmaschinenfirmen, sozusagen aus dem Boden.
    [Show full text]
  • Elaborat Tehničko-Tehnološkog Vinarije „Klopotec“
    Elaborat tehničko-tehnološkog vinarije „Klopotec“ Grüngold, Luka Master's thesis / Diplomski rad 2020 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: University of Zagreb, Faculty of Food Technology and Biotechnology / Sveučilište u Zagrebu, Prehrambeno-biotehnološki fakultet Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:159:496455 Rights / Prava: Attribution-NoDerivatives 4.0 International Download date / Datum preuzimanja: 2021-10-06 Repository / Repozitorij: Repository of the Faculty of Food Technology and Biotechnology SVEUČILIŠTE U ZAGREBU PREHRAMBENO-BIOTEHNOLOŠKI FAKULTET DIPLOMSKI RAD Zagreb, listopad 2020. Luka Grüngold 1243/PI ELABORAT TEHNIČKO-TEHNOLOŠKOG RJEŠENJA VINARIJE I DESTILERIJE “KLOPOTEC“ Rad je izrađen u Kabinetu za tehnološko projektiranje, na Zavodu za prehrambeno tehnološko inženjerstvo Prehrambeno-biotehnološkog fakulteta pod mentorstvom izv. prof. dr. sc. Sandre Balbino. Zahvaljujem se svojoj mentorici izv. prof. dr. sc. Sandri Balbino koja me je na jako ugodan i profesionalan način uvela u tehnološko projektiranje, savjetovala i poticala moje interese. Također, zahvaljujem se svim svojim prijateljima koji su me podržavali i trpjeli tijekom godina. Posebice Lidiji, Željki i Priski bez kojih, vrlo vjerojatno ne bi preživio na fakultetu tako da ih moram poimence spomenuti. I na kraju, najviše se zahvaljujem mojoj obitelji jer su uvijek bili uz mene, pogotovo mojoj mami jer je izgubila više živaca nego ja. TEMELJNA DOKUMENTACIJSKA KARTICA Diplomski rad Sveučilište u Zagrebu Prehrambeno-biotehnološki fakultet Zavod za prehrambeno-tehnološko inženjerstvo Kabinet za tehnološko projektiranje Znanstveno područje: Biotehničke znanosti Znanstveno polje: Prehrambena tehnologija ELABORAT TEHNIČKO-TEHNOLOŠKOG VINARIJE „KLOPOTEC“ Luka Grüngold, 1243/PI Sažetak: Tradicija dobrog vinogradarstva i vinarstva seže u srž hrvatske povijesti. Zanimanje za kvalitetnim vinima i njihovom izradom od strane potrošača raste iz godine u godinu.
    [Show full text]
  • Grandma's Kitchen
    Grandma’s Kitchen Recipes from Slovenia GRANDMA’s kITCHEN Recipes from Slovenia The recipes belong to Slovenian traditional cuisine that is revived by Slovenian primary school pupils. Ljubljana, 2017 CONTENT FOREWORD BY ANKA PELJHAN 5 FOREWORD BY DR JANEZ BOGATAJ 6 LJUBLJANA AND THE SURROUNDING AREA 10 DOLENJSKA, BELA KRAJINA AND KOČEVSKA 28 POSAVJE AND ZASAVJE 40 KOZJANSKO AND BIZELJSKO 52 PODRAVJE 62 PREKMURJE AND PRLEKIJA 76 UPPER AND LOWER SAVINJA VALLEY, ŠALEK VALLEY 88 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana KOROŠKA 100 641.56(497.4)(083.12) GORENJSKA 112 GRANDMA’S kitchen : recipes from Slovenia / [editors Anka Peljhan and Polona Prešeren ; text about regions Tanja Glogovčan ; photos Igor Zaplatil and Ljubo Vukelić ; translation Secretariat-General of the Government of the Republic of Slovenia, Translation and Interpretation Division, DZTPS, Amidas]. - Ljubljana : THE SOČA VALLEY, GORIŠKA BRDA, VIPAVA VALLEY 126 Government Communication Office of the Republic of Slovenia, 2017 NOTRANJSKA, KARST, ISTRIA 144 ISBN 978-961-6435-60-4 1. Peljhan, Anka 289481216 LETTER FROM ANA ROŠ 158 KUHNAPATO PROJECT Children from Slovenian primary schools have ventured where experts rarely take a peek – into the kitchens of their grandmothers, relatives and neighbours. Through the Kuhnapato research project, which involves beneficial trans-generational communication, they are treating us with almost forgotten dishes that have left a significant mark in the specific cultures of certain places, towns and villages. Throughout this project and through collaboration with renowned chefs, the kids gain a tremendous cooking experience and enthusiasm while creating dishes that are worthy of becoming gastronomical trademarks of their regions and an additional reason for tourists to visit them.
    [Show full text]
  • 17 Small Historic Towns in Austria
    17 SMALL 2021/2022 HISTORIC TOWNS IN AUSTRIA SEE EXPERIENCE ENJOY SMALL HISTORIC TOWNS www.khs.info SMALL HISTORIC TOWNS WHAT MAKES US STAND OUT: Well-preserved historic townscapes Heritage buildings and landmarks Spectacular surrounding landscapes Scheduled tours with qualified guides Varied, high-quality events and shows Traditional weekly markets Traditional crafts in that you can experience first-hand Tourist attractions and experiences Lively cultural programmes Refined cuisine Unique shopping Medieval town charters Populations of less than 45,000 SMALL HISTORIC TOWNS IN AUSTRIA Stadtplatz 27 | 4402 Steyr | Austria Tel. +43 72 52 522 90 [email protected] | www.khs.info EXPLORE EACH TOWN IN 48 HOURS ... SEE EXPERIENCE ENJOY EDITORIAL / MAP 4 – 5 1 BADEN bei WIEN The furnished garden 6 – 13 2 BAD ISCHL Tradition and modernity 14 – 21 3 BAD RADKERSBURG Walking and cycling 22 – 29 4 BLUDENZ A wealth of possibilities 30 – 37 5 BRAUNAU am INN Charm and comfort on the Inn river 38 – 45 6 BRUCK a. d. MUR Nature and culture combined 46 – 53 7 FREISTADT A Varied History 54 – 61 8 GMUNDEN A stylish town of leisure 62 – 69 9 HALLEIN A multifacted insider tip 70 – 77 10 HARTBERG The garden town 78 – 85 11 JUDENBURG Flying high 86 – 93 12 KUFSTEIN Cobblestones meet modern urban flair 94 – 101 13 LEOBEN Attractive town with great views 102 – 109 14 RADSTADT A break with a view 110 – 117 15 SCHÄRDING Baroque treasure trove 118 – 125 16 STEYR When culture’s your fancy 126 – 133 17 WOLFSBERG Castles, mountains and wolves 134 – 141 AUSTRIA CLASSIC TOUR 142 – 143 3 Markus Deisenberger, freelance journalist; lives and works in Salzburg and Vienna Dear travellers, connoisseurs and friends of the SMALL HISTORIC TOWNS of Austria, A5 It typically takes about two days for visitors and tourists to Freistadt Wien get to know a town.
    [Show full text]
  • Strokovna Terminologija V Angleškem Jeziku
    VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR STROKOVNA TERMINOLOGIJA V ANGLEŠKEM JEZIKU Študijsko gradivo za interno rabo PROGRAM GOSTINSTVO IN TURIZEM Katja Zadravec Maribor, 2019 Študijsko gradivo: STROKOVNA TERMINOLOGIJA V ANGLEŠKEM JEZIKU Študijski program: Gostinstvo in turizem Avtorica: Katja Zadravec, prof. Usklajeno z gradivom iz projekta Impletum, avtorske pravice nosijo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, VSGT Maribor ter avtorica gradiva. Izdala: Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor Tisk: GBT Marksl, Maribor Naklada: Tisk na zahtevo 1. izdaja: 2018 2. izdaja: 2019 Šola je gradivo izdala v interne namene kot opomnik in pripomoček študentom za orientacijo pri usvajanju predpisane snovi. Reproduciranje in razmnoževanje delov ali celote gradiva je dovoljeno le v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP, Ur. l. RS, št. 94/2004) VSGT Maribor – Strokovna terminologija v angleškem jeziku II Table of contents 1. TOURISM ................................................................................................................................................... 5 1.1 THE DEFINITION OF TOURISM ............................................................................................................. 6 1.2 MOST VISITED ATTRACTIONS .............................................................................................................. 6 1.3 SPECIAL FORMS OF TOURISM ............................................................................................................
    [Show full text]