DOCSLIB.ORG

!Lendavamonogrknjbl Xp 23.07.2005 16:49 Page 2

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
!Lendavamonogrknjbl Xp 23.07.2005 16:49 Page 2 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:49 Page 2 obœinaközségcommune !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:49 Page 3 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:49 Page 4 Meøœanske hiøe v starem mestnem jedru z zvonikom katoliøke cerkve svete Katarine Polgárházak a belvárosban a Szent Katalin r.k. templom barokk tornyával Bourgeois houses and the belfry of the Catholic Church of Sv. Katarina in the old town centre CIP – Kataloæni zapis o publikaciji Univerzitetna knjiænica Maribor 908(497.4 Lendava) OBŒINA Lendava = Lendva Község = Lendava commune / [uredila Franci Just, Feri Lainøœek ; prevod v madæarøœino Andreja Kovaœ, Marijana Sukiœ; prevod v angleøœino Liana Miholiœ ; fotografije Joæe Suhadolnik, Arhiv Galerije-Muzeja Lendava]. – Murska Sobota : Franc-Franc, 2005. – (Zbirka Monografije) ISBN 961-219-083-6 1. Vzp. stv. nasl. 2. Just, Franci 3. Lainøœek, Feri COBISS.SI-ID 55117057 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:49 Page 5 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:49 Page 6 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:49 Page 7 Obœina Lendava je bila ustanovljena leta 1998 z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi obœin ter o doloœitvi njihovih obmoœij. Obmoœje obœine meri 123 km2 ter obsega 17 krajevnih skupnosti oziroma 23 naselij. Obœina ima status narodnostno meøane obœine, saj v njenih naseljih – razen Benice in Hotize – ob veœinskem slovenskem narodu æivi avtohtona madæarska narodnostna skupnost. Obœina ima 12.083 prebivalcev, od tega jih je pribliæno 5.300 madæarske narodnosti. Lendva községet - mint közigazgatási egységet - 1998-ban alapították a községek alapításáról és területi meghatározásáról szóló törvény módosításával. A község területe 123 km2, amely 17 helyi közösségre és 23 településre terjed ki. Lendva község nemzetiségi összetétele szempontjából vegyes községnek számít, hiszen településein – kivéve Benicát és Hotizát – a többségi szlovén lakosság mellett az autonóm magyar nemzeti közösség tagjai is élnek. A község lakossága 12083 f√, melyb√l közel 5300 f√ magyar nemzetiség∆. The Lendava commune was founded in 1998 with The Law on Changes and Annexes to the Law on Founding the Communes and Determining Their Areas. The commune comprises 17 local communities – 23 settlements in the area of 123 square kilometers. It has the status of ethnically diverse commune. In all the settlements except Benica and Hotiza there is also the autochthonic Hungarian national community besides the majority Slovenian nation. 12,038 people live in the Lendava commune, 5,300 are Hungarian nationality. !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:50 Page 8 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:50 Page 9 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:50 Page 10 Razvoj nekega kraja je podoben neprekinjenemu valovanju, kjer se z razliœno intenziteto menjavajo plime in oseke, vzponi in padci. Gre za valovanja, vpeta v raznoliko zgodovinsko dogajanje, ki je za razvoj nekega obmoœja bolj ali manj ugodno. Vse to dogajanje pa ni zgolj nakljuœno, saj so njegovi nosilci predvsem ljudje, ki ga tako ali drugaœe pomembno usmerjajo. Tako je tudi z naøo lokalno skupnostjo in z nami, njenimi obœani. Ugodne razmere za bivanje na obmoœju danaønje Obœine Lendava je œlovek zaznal æe veœ kot tri tisoœ let pr. n. øt. Naseljevali so ga Kelti, Rimljani, slovanska in avarska plemena. Del »takratne Evrope« smo bili æe na samem zaœetku, ko so tod gradili prve cerkve in gradove, in tudi pozneje. Organiziranje prvih sejmov in tiskanje prvih knjig priœata o gospodarski smelosti in duhovni øirini naøih prednikov. Poseben peœat so Lendavi in njeni okolici vtisnili turøki vpadi. Tudi poznejøa stoletja so zapustila sledove, ki jih danes razbiramo iz naøe materialne in duhovne kulturne dediøœine. Kljub razliœnim neizmerno bogatim zgodovinskim obdobjem se najraje vraœamo v œas avstro-ogrske sprave in razvoja meøœanstva. To je bil v »dolnjelendavskem okraju« œas gospodarskega, kulturnega in duhovnega razcveta, bogatega druæabnega æivljenja, moœne judovske skupnosti in pravega soæitja. Tudi nam vojne niso prinesle niœ dobrega. Øe posebej ne tiste v 20. stoletju. Z njimi so se spreminjale meje in oblastniki, ljudje pa so odhajali: v izgnanstvo, na fronto, na sezonsko delo ... Po drugi svetovni vojni je v drugi polovici 20. stoletja naftna industrija odprla Lendavi in okolici nove razvojne moænosti. Æivljenje je postajalo laæje in okolje zanimivo tudi za kadre od drugod. Razvoj dogodkov pa nam ni bil posebej naklonjen zaradi »æelezne zavese«, ki je zaœasno prekinila naravne povezave z Madæarsko. Æivljenje v Obœini Lendava postopoma uravnavajo normalnejøi druæbeno-zgodovinski tokovi. S polnimi pljuœi bomo zadihali, ko bodo odpravljene vse ovire za sodelovanje v tem multikulturnem prostoru. Takrat se bo v polni meri udejanil tukajønji œlovek s svojo ustvarjalnostjo ter hotenji. Zadnje desetletje je tudi v kraje naøe lokalne skupnosti vneslo veliko sprememb. Teæko jim sledimo, a se kljub temu imamo za del slovenske zgodbe o uspehu. Spopadamo se z gospodarskimi in demografskimi teæavami. Reøitev vidimo v turizmu, storitvenih dejavnostih ter v soæitju z okolju prijazno industrijo. Svojo 10 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:50 Page 11 prihodnost gradimo na meøœanski tradiciji, moœi multikulturnega prostora ter na razvojni paradigmi, ki v ospredje postavlja trajnostni razvoj in œloveka. Z uporabo potencialov naøega okolja in visoko motiviranih ljudi, ki v ustvarjalnem vzduøju sodelujejo med sabo in vzpostavljajo tesne povezave s øirøim prostorom, si obetamo, da bo kakovost æivljenja v naøi lokalni skupnosti vzplimovala. Æelimo si, da bi se to plimovanje dotaknilo slehernega œlana naøe lokalne skupnosti in tudi tistih, ki k nam prihajajo. Monografija Obœine Lendava, ki jo imate v rokah, æeli biti kaæipot do nas: pokazati æeli, kdo smo, od kod prihajamo in kam smo namenjeni. S sliko in besedo predstavlja reprezentativne koøœke naøe preteklosti in sedanjosti. Je povabilo na sprehod po lendavskih ulicah in okoliøkih krajih, na ogled naøih kulturnih in naravnih znamenitosti, naøih øportnih in etnografskih prireditev, na sproøœen oddih v naøih zdraviliøœih in nenazadnje tudi k intenzivnemu vkljuœevanju v naøe okolje. Je povabilo, da postanete del naøe zgodbe. mag. Anton Balaæek, æupan Obœine Lendava 11 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:50 Page 12 Egy táj fejl√dése az örök hullámzáshoz hasonlítható, ahol a különböz√ id√szakokban egymást váltják az eltér√ intenzitású apályok és dagályok. A történelem során voltak kedvez√ és kevésbé kedvez√ korszakok, de mindaz, ami történt, nem a véletlen m∆ve, hiszen ezen eseményeket azok résztvev√i, az emberek befolyásolják és irányítják. Így van ez a mi tájunkkal, a mi lakóinkkal és Lendva községgel is. Az ember már id√számításunk el√tt háromezer évvel felismerte vidékünk kedvez√ életfeltételeit. Éltek itt kelták, rómaiak, valamint különböz√ szláv és avar törzsek. Már a kezdet kezdetén, az els√ templomok és várak építéskor része voltunk az »akkori Európának«, és része vagyunk ma is. Az els√ vásárok szervezése, az els√ könyvek nyomtatása el√deink gazdasági merészségér√l és szellemi sokrét∆ségér√l tanúskodik. A török portyázások sajátos nyomot hagytak a középkori Lendva és környéke arculatán. A kés√bbi századok hagyatékát ma rendszerezzük tárgyi és szellemi kulturális örökségünkr√l. A végtelenül gazdag és eltér√ történelmi id√szakok ellenére legszívesebben az osztrák-magyar kiegyezés és a polgárosodás idejéhez térünk vissza. Ez volt az »alsólendvai járás« gazdasági, kulturális és szellemi virágzásának, a gazdag társasági életnek, az er√s zsidó közösségnek és igazi együttélésnek az id√szaka. A háborúk számunkra sem hoztak semmi jót. Különösen a 20. századi háborúk nem. Velük változtak meg a határok és a hatalmak, a lakosságot pedig elüldözték a frontra, szezonmunkára. A második világháború után, a 20. század második felében a k√olajipar új fejl√dési lehet√ségeket nyitott Lendván és környékén. Az élet könnyebb lett, a vidék pedig mások számára is vonzóbbá vált. Az események alakulása számunkra kevésbé kedvezett, hiszen a »vasfüggöny« ideiglenesen megszakította a természetes összeköttetést Magyarországgal. A Lendva község területén él√k élete fokozatosan kedvez√bb, emberközpontú társadalmi-történelmi mederbe kerül. Teli tüd√vel majd akkor lélegezhetünk fel, ha eltüntetünk minden akadályt, amely korlátozhatja az együttm∆ködést ebben a multikulturális térségben. Az itteni ember akkor fog teljes mértékben kibontakozni alkotásaival és akaratával. Az elmúlt évtized a helyi közösség számára is rengeteg változást hozott. Bár nehezen követjük, mégis a szlovén történelem sikereinek részesei lehetünk. Gazdasági és demográfiai gondokkal küszködünk. A megoldást az idegenforgalomban, a szolgáltatási 12 !LendavaMonogrKNJBL xp 23.07.2005 16:50 Page 13 tevékenységekben, a környezetbarát iparral való együttélésben látjuk. Jöv√nket a polgári hagyományokra, a multikulturális térség erejére és fejl√dési paradigmáira építjük, amely el√térbe helyezi az állandó fejl√dést és az emberi jólétet. Helyi közösségünk életmin√ségének fellendítése érdekében célunk, hogy a vidék meglév√ lehet√ségeinek, valamint az együttm∆köd√ emberek kell√ motiváltságának kihasználásával szorosabb kapcsolatot alakítsunk ki tágabb környezetünkkel. Kívánjuk, hogy ez a fellendülés a helyi közösség minden tagját és a hozzánk érkez√ket is érintse. Lendva község monográfiája, melyet kezükben tartanak, útjelz√ szerepet kíván betölteni, bemutatja, kik vagyunk, honnan érkeztünk és merre tartunk. A szavak és a képek segítségével feleleveníti múltunk és jelenünk érdekes részleteit. Meghívó egy sétára a lendvai utcákon
Load more

Recommended publications
  • No More Silence Brez Tišine
    FESTIVAL ART STAYS NO MORE SILENCE BREZ TIŠINE 18. FESTIVAL SODOBNE UMETNOSTI 2020 18TH FESTIVAL OF CONTEMPORARY ART 2020 Hans Beckers, Klopotec Orkestra, Dominikanski samostan / Dominican Monastery Roberto Pugliese, Concerto per natura morta, Galerija mesta Ptuj / Ptuj City Gallery FESTIVAL ART STAYS NO MORE SILENCE BREZ TIŠINE 18. FESTIVAL SODOBNE UMETNOSTI 2020 18TH FESTIVAL OF CONTEMPORARY ART 2020 UMETNIKI ARTISTS Robin Meier, Michele Spanghero, Hui Ye, Hans Beckers, Roberto Pugliese, Marko Batista, Alberto Tadiello, Bastiaan Maris, Lynn Book, Nicolo Masiero Sgrinzatto, Miha Ciglar, Zul Mahmod, Milojka Drobne, Euro Rotelli, Mario Velocci, Transversal Project, Wrong Moose (Aljaž Vesel, Gašper Kojek, Marko Kalič, Matevž Gazvoda), Warrego Valles (Nina Hudej, Nina Kodrič (aka NinaBelle)), Sara Korošec (Muzikačaka), Rok Golob, Stojan Kerbler, Miha Masten, Robert Jurak, Silene Arnaldi, Amelia Cuni, Werner Durand, Herman Rapaport, Jeff Irving, Brian Doub, Gregor Kozar, Jože Zadravec … KUD ART STAYS Prešernova ulica 1 2250 Ptuj www.artstays.si, [email protected] UVOD INTRO JERNEJ FORBICI & MARIKA VICARI Festival sodobne umetnosti Art Stays že od leta človekovo nenehno željo, da omogoči glas 2003 prinaša na Ptuj in v okolico vrhunsko prostoru, času, komunikaciji in odnosom. produkcijo domačih ter tujih umetnikov, od najperspektivnejših mladih umetnikov do Celovit program letošnjega leta, ki vključuje velikih imen sodobne umetnosti, kot so Ai vse pomembnejše zgodovinske, umetnostne, Weiwei, Yoko Ono, Monira Al Qadiri, Gilbert kulturne, družbene
    [Show full text]
  • 21/2002, Uredbeni
    Stran 1642 / Št. 21 / 11. 3. 2002 Uradni list Republike Slovenije 59. 207581 LK 207572 SREDNJA ULICA V 085,âý( 1,790 LK VAŠKA HOTIZA 49 NASELJU HOTIZA MEJA CRO ULICA 207582 LK 207581 KAMENSKA ULICA V LK 207581 0,667 LK VAŠKA HOTIZA 124 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 207583 LK 207582 KAMENSKA ULICA V LK 207581 0,196 LK VAŠKA HOTIZA 108 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 207584 LK 207581 SREDNJA ULICA V G1 3 0,207 LK VAŠKA HOTIZA 147 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 60. 207590 LC 430010 /2ä,ý POTOK 0,612 LK VAŠKA +27,=$/2ä,ý V NASELJU HOTIZA LIBOVIJA ULICA 61. 207601 R2 442 ŠOLSKA ULICA V R2 442 1,099 LK VAŠKA GENTEROV. 13 NASELJU GENTEROVCI GENTEROVCI ULICA 207602 LK 207601 ŠÁROŠRÉT V NASELJU R2 442 1,694 LK VAŠKA STARA ŠOLA GENTEROVCI ULICA 207603 LK 207601 FALUVÉG V NASELJU JP 707021 1,075 LK VAŠKA HIŠA ŠT. 65/A GENTEROVCI PUSTOTA ULICA '2/ä,1$6.83$- 59,513 þOHQ Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: ZAP. ŠT. CESTE =$ý(7(. POTEK KONEC '2/ä,1$ NA ŠT. (ODSEKA) CESTE (ODSEKA) CESTE CESTE (ODSEKA) 92%ý,1, MEN NA NA (v km) UP. -$91(327,2%ý/(1'$9$ JP 1. 706012 JP 706050 MURSKA ŠUMA JP 706020 0,739 JP 706013 JP 706020 MURSKA ŠUMA JP 706070 1,091 JP 706014 JP 706070 MURSKA ŠUMA JP 706031 1,261 JP 2. 706020 JP 706050 MURSKA ŠUMA JP 706012 1,715 JP 3. 706031 MEJA CRO MURSKA ŠUMA MEJA CRO 2,993 JP ý51,-$5(.
    [Show full text]
  • Iz Zgodovine Lončarstva Lendavskega Območja /18
    IZ ZGODOVINE LONČARSTVA LENDAVSKEGA OBMOČJA /18. - 19. STOLETJE/ Edit Kerecsenyi 130 IZVLEČEK ABSTRACT Avtorica orisuje podobo lončarstva In her article From the history of pottery in madžarske etnične skupnosti iz pokrajine Hetes the Lendava region (18th and 19th centuries), v lendavski občini ter v sosednjih slovenskih the author outlines the features of pottery vaseh Kobilje in Eilovci v 18. in 19. stoletju. among theHungarian ethnic communities from Razčlenjuje popise imen in poklicev ter the Hetes region in Lendava and the neigh­ ugotavlja številčnost lončarjev, "lončarske bouring Slovene vilkges of Kobilje and Filovci vasi"; analizira pravni status posameznih in the 18th and 19th centuries. She analyses a mojstrov; ugotavlja vrste lončenine; piše o census of names and occupations and thus cehovski organizaciji lončarjev in navaja determines the number of potters, "pottery- ndaitere vzroke za propadanje te obrti. producing viUages", as well the legal status of individual masters. Shealso determines the type of pottery produced and describes the guild or­ ganization of potters, citing some causes for the later decline of this craft. Mo o pozornost za zgodovino lončarstva tega območja so zbudile dragocene zbirke keramike lendavskega in murskosoboškega muzeja, številne, pogosto arhaične lončene posode starih kmečkih hiš iz okolice Lendave, ki jih najdemo še danes, črni vra za galico, ki se vrstijo v vinskih kleteh, in ne nazadnje spomini ljudi in podatki iz književnosti. Balint Bellosics piše o dolnjelendavskem sejmu leta 1891 takole 2; "S Kobilja so vsi lončarji... kajti vsi prebivalci velike vasi se ukvarjajo s to geološko obrtjo. Poleti vozijo na velikih lojtrskih vozovih prek v Somogy, v zameno pa pripeljejo to, česar sami nimajo: žito.
    [Show full text]
  • Prometno Varnostni Načrt Biztonsági És Közlekedési Terv
    Dvojezična Osnovna šola II Lendava – II. Sz. Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola Ulica Sv. Štefana 21, 9220 Lendava PROMETNO VARNOSTNI NAČRT BIZTONSÁGI ÉS KÖZLEKEDÉSI TERV Livia Horvath, ravnateljica September 2017 VSEBINA – TARTALOM: 1. Otroci v prometu 2. Šolski okoliš 3. Prevoz šolskih otrok 4. Organiziran šolski prevoz 5. Neorganiziran prevoz otrok v šolo (starši, sorodniki) 6. Ukrepi in dejavnosti za varnost učencev 7. Šolski izleti in ekskurzije 8. Varnost na poti do šolske telovadnice 9. Odgovornost 10. Zaključni del 11. Priporočila staršem pred pričetkom novega šolskega leta 12. Priloge 1. Otroci v prometu Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Kot udeleženci v cestnem prometu morajo biti deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Samostojno smejo sodelovati v cestnem prometu šele takrat, ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni z razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom. Slika 1: Spremstvo otroka v prometu Zagotovljena varna hoja za pešce poteka po površinah, ki so za šolarje najbolj varne (pločniki itd.) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu, izpolnjuje tudi druge predpisane posebne pogoje. Vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok, mora biti predpisano označeno in opremljeno. Sliki 1 in 3: Vozila, s katerimi se lahko prevaža skupina otrok 2. Šolski okoliš Šola s prilagojenim programom šolskega okoliša nima določenega, temveč glede na določbe odloka o ustanovitvi zavoda s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po izobraževanju otrok s posebnimi potrebami z motnjami v razvoju, ki zajema celotni šolski okoliš na območju Upravne enote Lendava.
    [Show full text]
  • Elaborat Tehničko-Tehnološkog Vinarije „Klopotec“
    Elaborat tehničko-tehnološkog vinarije „Klopotec“ Grüngold, Luka Master's thesis / Diplomski rad 2020 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: University of Zagreb, Faculty of Food Technology and Biotechnology / Sveučilište u Zagrebu, Prehrambeno-biotehnološki fakultet Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:159:496455 Rights / Prava: Attribution-NoDerivatives 4.0 International Download date / Datum preuzimanja: 2021-10-07 Repository / Repozitorij: Repository of the Faculty of Food Technology and Biotechnology SVEUČILIŠTE U ZAGREBU PREHRAMBENO-BIOTEHNOLOŠKI FAKULTET DIPLOMSKI RAD Zagreb, listopad 2020. Luka Grüngold 1243/PI ELABORAT TEHNIČKO-TEHNOLOŠKOG RJEŠENJA VINARIJE I DESTILERIJE “KLOPOTEC“ Rad je izrađen u Kabinetu za tehnološko projektiranje, na Zavodu za prehrambeno tehnološko inženjerstvo Prehrambeno-biotehnološkog fakulteta pod mentorstvom izv. prof. dr. sc. Sandre Balbino. Zahvaljujem se svojoj mentorici izv. prof. dr. sc. Sandri Balbino koja me je na jako ugodan i profesionalan način uvela u tehnološko projektiranje, savjetovala i poticala moje interese. Također, zahvaljujem se svim svojim prijateljima koji su me podržavali i trpjeli tijekom godina. Posebice Lidiji, Željki i Priski bez kojih, vrlo vjerojatno ne bi preživio na fakultetu tako da ih moram poimence spomenuti. I na kraju, najviše se zahvaljujem mojoj obitelji jer su uvijek bili uz mene, pogotovo mojoj mami jer je izgubila više živaca nego ja. TEMELJNA DOKUMENTACIJSKA KARTICA Diplomski rad Sveučilište u Zagrebu Prehrambeno-biotehnološki fakultet Zavod za prehrambeno-tehnološko inženjerstvo Kabinet za tehnološko projektiranje Znanstveno područje: Biotehničke znanosti Znanstveno polje: Prehrambena tehnologija ELABORAT TEHNIČKO-TEHNOLOŠKOG VINARIJE „KLOPOTEC“ Luka Grüngold, 1243/PI Sažetak: Tradicija dobrog vinogradarstva i vinarstva seže u srž hrvatske povijesti. Zanimanje za kvalitetnim vinima i njihovom izradom od strane potrošača raste iz godine u godinu.
    [Show full text]
  • Report by the Republic of Slovenia on the Implementation of The
    ACFC/SR (2000) 4 REPORT SUBMITTED BY THE REPUBLIC OF SLOVENIA PURSUANT TO ARTICLE 25, PARAGRAPH 1, OF THE FRAMEWORK CONVENTION FOR THE PROTECTION OF NATIONAL MINORITIES TABLE OF CONTENTS GENERAL EXPLANATION ABOUT DRAWING UP THE REPORT __________4 PART I _____________________________________________________________6 General information______________________________________________________ 6 Brief historical outline and social arrangement _______________________________ 6 Basic Economic Indicators ________________________________________________ 6 Recent general statements _________________________________________________ 7 Status of International Law________________________________________________ 8 The Protection of National Minorities and the Romany Community ______________ 9 Basic demographic data__________________________________________________ 11 Efficient measures for achieving the general goal of the Framework Convention __ 12 PART II ___________________________________________________________13 Article 1_______________________________________________________________ 13 Article 2_______________________________________________________________ 14 Article 3_______________________________________________________________ 16 Article 4_______________________________________________________________ 18 Article 5_______________________________________________________________ 26 Article 6_______________________________________________________________ 31 Article 7_______________________________________________________________ 37 Article 8_______________________________________________________________
    [Show full text]
  • Elaborat Tehničko-Tehnološkog Vinarije „Klopotec“
    Elaborat tehničko-tehnološkog vinarije „Klopotec“ Grüngold, Luka Master's thesis / Diplomski rad 2020 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: University of Zagreb, Faculty of Food Technology and Biotechnology / Sveučilište u Zagrebu, Prehrambeno-biotehnološki fakultet Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:159:496455 Rights / Prava: Attribution-NoDerivatives 4.0 International Download date / Datum preuzimanja: 2021-10-06 Repository / Repozitorij: Repository of the Faculty of Food Technology and Biotechnology SVEUČILIŠTE U ZAGREBU PREHRAMBENO-BIOTEHNOLOŠKI FAKULTET DIPLOMSKI RAD Zagreb, listopad 2020. Luka Grüngold 1243/PI ELABORAT TEHNIČKO-TEHNOLOŠKOG RJEŠENJA VINARIJE I DESTILERIJE “KLOPOTEC“ Rad je izrađen u Kabinetu za tehnološko projektiranje, na Zavodu za prehrambeno tehnološko inženjerstvo Prehrambeno-biotehnološkog fakulteta pod mentorstvom izv. prof. dr. sc. Sandre Balbino. Zahvaljujem se svojoj mentorici izv. prof. dr. sc. Sandri Balbino koja me je na jako ugodan i profesionalan način uvela u tehnološko projektiranje, savjetovala i poticala moje interese. Također, zahvaljujem se svim svojim prijateljima koji su me podržavali i trpjeli tijekom godina. Posebice Lidiji, Željki i Priski bez kojih, vrlo vjerojatno ne bi preživio na fakultetu tako da ih moram poimence spomenuti. I na kraju, najviše se zahvaljujem mojoj obitelji jer su uvijek bili uz mene, pogotovo mojoj mami jer je izgubila više živaca nego ja. TEMELJNA DOKUMENTACIJSKA KARTICA Diplomski rad Sveučilište u Zagrebu Prehrambeno-biotehnološki fakultet Zavod za prehrambeno-tehnološko inženjerstvo Kabinet za tehnološko projektiranje Znanstveno područje: Biotehničke znanosti Znanstveno polje: Prehrambena tehnologija ELABORAT TEHNIČKO-TEHNOLOŠKOG VINARIJE „KLOPOTEC“ Luka Grüngold, 1243/PI Sažetak: Tradicija dobrog vinogradarstva i vinarstva seže u srž hrvatske povijesti. Zanimanje za kvalitetnim vinima i njihovom izradom od strane potrošača raste iz godine u godinu.
    [Show full text]
  • Life in Cross Border Situations in the EU - Annex III - Country Report on Slovenia ______
    DIRECTORATE-GENERAL FOR INTERNAL POLICIES POLICY DEPARTMENT FOR CITIZENS' RIGHTS AND CONSTITUTIONAL AFFAIRS LEGAL AFFAIRS Life in cross-border situations in the EU A Comparative Study on Civil Status ANNEX III - COUNTRY REPORT G SLOVENIA This Report has been prepared by Neža Kogovšek Šalamonfor Milieu Ltd, under contract to the European Parliament, Directorate-General Internal Policies, Directorate C for Citizens Rights and Constitutional Affairs (Contract No IP/C/JURI/IC/2012-019). The views expressed herein are those of the consultants alone and do not represent the official views of the European Parliament. Milieu Ltd (Belgium), 15 rue Blanche, B-1050 Brussels, tel: 32 2 506 1000; fax 32 2 514 3603. PE 474.395 EN Policy Department for Citizens’ Rights and Constitutional Affairs _________________________________________________________________________________________ CONTENTS LIST OF ABBREVIATIONS............................................................................. 3 1. GENERAL RULES ................................................................................... 4 1.1 Civil Status Registration System ........................................................ 4 1.1.1 Type of civil status registration system.......................................... 4 1.1.2 Organisation.............................................................................. 4 1.1.3 Accessibility............................................................................... 6 1.1.4 Notion of civil status ..................................................................
    [Show full text]
  • Od Soče Do Mure« Ne Bo Zapra- DO MURE SOČE OD Vil Svojega Časa
    O težki usodi primorskih beguncev v Prekmurju nisem bil neobveščen. Če me Primorci in Istrani v Prekmurju spomin ne vara, sem o njej tudi kaj že napisal. Kljub temu pa me je besedilo, ki mi ga je poslala gospa Bensa, prijetno presenetilo. Prebral sem ga na dušek in z velikim zanimanjem tudi zaradi originalne tehnike pripovedovanja, za katero so Stanko BENSA se avtorji odločili. Zgodovinsko pripoved, ki pojasnjuje razloge, zaradi katerih so bili številni Primorci prisiljeni, da se izselijo iz svojih domov, so nam reč popestri- li z zgodbo nekaj konkretnih ljudi, predvsem vinogradnika Ivana in kamnoseka Franceta, zajetih v vrtinec burnega dogajanja v času med vojnama. Besedilo se nam tako predstavlja kot nekakšna zloženka historiografskih zapisov in osebnih DO MURE spominov, kar mu daje posebno dinamiko in ga močno oplemeniti, saj ga dvigne OD SOČE skoraj na raven literarne pripovedi. Predvsem nam skozi življenjsko zgodbo teh malih/velikih ljudi nadvse zgovorno kliče v spomin eno izmed najbolj dramatič- nih obdobij dvajsetega stoletja in nam kaže, kaj vse so v njem primorski begunci pretrpeli, kako so se borili za življenje in kako so na koncu obstali. Pri branju se DO MURE nisem mogel odtegniti misli, da se soočam z zgodbo epskih razsežnosti, kakršnih je malo v naši zgodovini. Različnih postaj križevega pota, o katerem pripoveduje pričujoča knjiga, tu ne nameravam predstavljati, ker je prav, da jih bralec odkrije Pot istrskih in primorskih beguncev sam. Želim pa mu povedati, da z branjem knjige »Od Soče do Mure« ne bo zapra- SOČE OD vil svojega časa. Dr. Jože Pirjevec slovenski zgodovinar in profesor BENSA Stanko Stanko Primorci in Istrani v Prekmurju in Istrani Primorci Primorci in Istrani v Prekmurju Stanko BENSA OD SOČE DO MURE Pot istrskih in primorskih beguncev 2.
    [Show full text]
  • Grandma's Kitchen
    Grandma’s Kitchen Recipes from Slovenia GRANDMA’s kITCHEN Recipes from Slovenia The recipes belong to Slovenian traditional cuisine that is revived by Slovenian primary school pupils. Ljubljana, 2017 CONTENT FOREWORD BY ANKA PELJHAN 5 FOREWORD BY DR JANEZ BOGATAJ 6 LJUBLJANA AND THE SURROUNDING AREA 10 DOLENJSKA, BELA KRAJINA AND KOČEVSKA 28 POSAVJE AND ZASAVJE 40 KOZJANSKO AND BIZELJSKO 52 PODRAVJE 62 PREKMURJE AND PRLEKIJA 76 UPPER AND LOWER SAVINJA VALLEY, ŠALEK VALLEY 88 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana KOROŠKA 100 641.56(497.4)(083.12) GORENJSKA 112 GRANDMA’S kitchen : recipes from Slovenia / [editors Anka Peljhan and Polona Prešeren ; text about regions Tanja Glogovčan ; photos Igor Zaplatil and Ljubo Vukelić ; translation Secretariat-General of the Government of the Republic of Slovenia, Translation and Interpretation Division, DZTPS, Amidas]. - Ljubljana : THE SOČA VALLEY, GORIŠKA BRDA, VIPAVA VALLEY 126 Government Communication Office of the Republic of Slovenia, 2017 NOTRANJSKA, KARST, ISTRIA 144 ISBN 978-961-6435-60-4 1. Peljhan, Anka 289481216 LETTER FROM ANA ROŠ 158 KUHNAPATO PROJECT Children from Slovenian primary schools have ventured where experts rarely take a peek – into the kitchens of their grandmothers, relatives and neighbours. Through the Kuhnapato research project, which involves beneficial trans-generational communication, they are treating us with almost forgotten dishes that have left a significant mark in the specific cultures of certain places, towns and villages. Throughout this project and through collaboration with renowned chefs, the kids gain a tremendous cooking experience and enthusiasm while creating dishes that are worthy of becoming gastronomical trademarks of their regions and an additional reason for tourists to visit them.
    [Show full text]
  • MIN-LANG PR 2005 4 E 2Nd Periodical Report Slovenia
    Strasbourg, 13 June 2005 MIN-LANG/PR (2005) 4 EUROPEAN CHARTER FOR REGIONAL OR MINORITY LANGUAGES Second Periodical Report presented to the Secretary General of the Council of Europe in accordance with Article 15 of the Charter SLOVENIA Introduction 1. The Slavic people settled on the territories of the present Slovenia and some neighbouring countries at the end of 6 th century. The Slovene people are a particular national entity within the Slavic linguistic group. Ancestors of the present day Slovene people were integrated in other states through most of the history. On the basis of the first democratic elections in April 1990 and the plebiscite in December 1990, the Republic of Slovenia declared its independence on 25 June 1991, following the dissolution of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia. Organisation of the State: Pursuant to the Slovene Constitution, adopted on 23 December 1991, Slovenia is a parliamentary democracy. The Constitution is the highest legal act, which was adopted and can be amended by the National Assembly in a special procedure (requiring a two-third majority). Other legal instruments are (in the hierarchical order): laws adopted by the National Assembly; ordinances for the implementation of acts, adopted by the Government; regulations, directives and orders adopted by ministries for the implementation of acts and government's ordinances; regulations of local self- governing authorities on matters within their competence. The Republic of Slovenia is represented by the President of the Republic, who is also the commander-in- chief of the Slovene defence forces. President is elected in direct elections for a five-year term and may be elected for a maximum of two consecutive terms.
    [Show full text]
  • Strokovna Terminologija V Angleškem Jeziku
    VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR STROKOVNA TERMINOLOGIJA V ANGLEŠKEM JEZIKU Študijsko gradivo za interno rabo PROGRAM GOSTINSTVO IN TURIZEM Katja Zadravec Maribor, 2019 Študijsko gradivo: STROKOVNA TERMINOLOGIJA V ANGLEŠKEM JEZIKU Študijski program: Gostinstvo in turizem Avtorica: Katja Zadravec, prof. Usklajeno z gradivom iz projekta Impletum, avtorske pravice nosijo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, VSGT Maribor ter avtorica gradiva. Izdala: Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor Tisk: GBT Marksl, Maribor Naklada: Tisk na zahtevo 1. izdaja: 2018 2. izdaja: 2019 Šola je gradivo izdala v interne namene kot opomnik in pripomoček študentom za orientacijo pri usvajanju predpisane snovi. Reproduciranje in razmnoževanje delov ali celote gradiva je dovoljeno le v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP, Ur. l. RS, št. 94/2004) VSGT Maribor – Strokovna terminologija v angleškem jeziku II Table of contents 1. TOURISM ................................................................................................................................................... 5 1.1 THE DEFINITION OF TOURISM ............................................................................................................. 6 1.2 MOST VISITED ATTRACTIONS .............................................................................................................. 6 1.3 SPECIAL FORMS OF TOURISM ............................................................................................................
    [Show full text]