DOCSLIB.ORG

Z 12. Seje Občinskega Sveta Občine Lendava Gospodarske Javne

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Z 12. Seje Občinskega Sveta Občine Lendava Gospodarske Javne Glasilo občine Lendava • 11. letnik, 1. številka • 27. II. 2008. Lendva Község közleménye • 11. évfolyam, 1. szám • 2008. II. 27. Z 12. seje A helyi Občinskega közösségek sveta Občine 2008-as Lendava programja 2. STRAN 4. OLDAL Gospodarske A siker a javne službe v tudás, a mo- letu 2008 tiváció 5. STRAN és a kemény Uspeh munka zagotavljajo eredménye znanje, 10. OLDAL motivacija in Elismerések trdo delo a szlovén 9. STRAN kultúrünnep Priznanja ob alkalmából slovenskem 12. OLDAL kulturnem Az ÖKO- prazniku PARK 12. STRAN közhasznú Miha Horvat vállalat be- – športnik mutatása leta 2007 14. OLDAL 17. STRAN Zala György emlékéve 19. OLDAL OBČINA KÖZSÉG Z 12. seje Občinskega sveta Občine Lendava Občinski svet Občine Lendava se je Ob sprejemu proračuna občine za v Dolgi vasi. Odlok določa plačevanje 23. januarja 2008 sestal na 12. redni leto 2008 je občinski svet potrdil tudi odškodnine in nadomestila za razvre- seji: osrednja točka dnevnega reda je Program krajevnih skupnosti (KS) za dnotenje okolja ali nevarnosti za okolje bila sprejem proračuna občine za leto leti 2008-2009, s katerim bo omogo- na odlagališču nenevarnih odpadkov v 2008 skupaj s prilogami, ki jih določa čeno nadaljnje poslovanje in delo KS. Dolgi vasi. Podrobnosti so v prispevku veljavna zakonodaja. Prvo branje pro- Ob tem je občinski svet zavezal svete Gospodarske javne službe v letu 2008 računa je bilo opravljeno na 11. seji posameznih KS, da si pred sklepanjem na 5. strani. občinskega sveta 27. decembra 2007, pogodb, ki se nanašajo na najem, obre- Zaradi uskladitve občinskega pravil- ko je bil sprejet tudi terminski plan menitev ali promet z nepremičninami nika o športu z veljavno zakonodajo sprejemanja proračuna. Tako je pred pridobijo soglasje župana občine, hkrati je občinski svet sprejel nov Pravilnik sprejemom proračuna občine za leto pa so sveti KS dolžni občinski upravi o pogojih in merilih za sofinanciranje 2008 župan opravil aktivnosti v zvezi z predložiti seznam vseh že sklenjenih izvajalcev letnega programa športa iz obravnavo proračuna občine v času od tovrstnih pogodb. javnih sredstev na lokalni ravni v Obči- njegove prve obravnave do njegove dru- Občinski svet se je seznanil s predlo- ni Lendava, ki je prav tako objavljen na ge obravnave. Na seji so bila predsta- ženimi povzetki DIIP-ov (Dokument spletni strani občine. Delitev sredstev vljena tudi mnenja in predlogi odborov identifikacije investicijskega projekta) za na področju športa bo za leto 2008 izve- k proračunu občine za leto 2008. naslednje projekte: Kanalizacija III. faza, dena že na podlagi tega pravilnika. Po razpravi članov sveta je bil sprejet Obnova in oživitev starega mestnega Ker se je na podlagi delitve sredstev Odlok o proračunu Občine Lendava jedra Lendave, Obnova DOŠ I., Pločniki za področje kulture v prejšnjih letih za leto 2008, skupaj z naslednjimi Mostje – Genterovci-Kamovci. Za projekt ugotavljala precejšnja nesorazmernost prilogami: Inštitut za varstvo narave in za projekt pogojev in meril za sofinanciranje pro- - Načrtom razvojnih programov za leto Demonstracijsko polje polnaravnih in gramov in projektov, je občinski svet 2008 okoljevarstvenih modelov bodo pov- sprejel tudi nove Pogoje in merila k - Načrtom nabav in gradenj v letu 2008 zetki DIIP-ov predloženi po določitvi pravilniku o sofinanciranju programov - Letnim programom prodaje občin- strukture in natančne vsebine projektov. in projektov na področju kulture v skega in finančnega premoženja, le- Celotni proračun občine Lendava skupaj Občini Lendava v upanju, da bodo novi tnim načrtom pridobivanja in letnim s prilogami je objavljen na spletni strani pogoji in merila zagotovili enostavnejšo načrtom razpolaganja z nepremičnim občine Lendava: www.lendava.si. in smotrnejšo delitev sredstev. premoženjem Občine Lendava Razpisi za proračunske porabnike Občinski svet pa je obravnaval tudi - Kadrovskim načrtom Občine Lenda- v letu 2008 bodo objavljeni februarja vlogo občana glede ravnanja s komu- va za leto 2008 in marca. nalnimi odpadki ter ob tem sprejel - Finančnim načrtom Razvojnega skla- Nato so svetniki obravnavali in tudi sklep o pristopu k spremembam in do- da Lendava za leto 2008 s pripombo, sprejeli Odlok o plačevanju odškodnine polnitvam Odloka. o načinu opravljanja da se Razvojni javni sklad Lendava in nadomestila za razvrednotenje oko- gospodarske javne službe ravnanja s zadolži za ureditev parkirišč v Kidri- lja ali nevarnosti za okolje na odlagali- komunalnimi odpadki. čevi in v Kranjčevi ulici v Lendavi. šču nenevarnih komunalnih odpadkov Jasna Bračič-Szabó Lendva Község Tanácsának 12. üléséről 2008. január 23-án Lendva Község ütemtervét is megerősítették. nácstagok elfogadták a Lendva Kö- Tanácsa megtartotta 12. rendszeres A 2008-as költségvetés elfogadását zség 2008-as költségvetéséről szóló ülését: a napirend központi pontja a megelőzően, a két említett ülés között szabályrendeletet, a rendelet alábbi község 2008-as költségvetése, illetve a a polgármester elvégezte a költségvetés mellékleteivel: költségvetés törvényhozás által megha- elfogadásához szükséges tevékenysé- - A 2008-as fejlesztési programok ter- tározott mellékleteinek elfogadása volt. geket. vezete A költségvetést a községi tanács 2007. Az ülésen bemutatásra kerültek a - A 2008-as beszerzés és építkezés december 27-én megtartott 11. rend- bizottságok 2008-as költségvetésre vo- tervezete szeres ülésén tárgyalta első olvasatban, natkozó véleményei és javaslatai is. - A községi és pénzügyi vagyon évi ér- amikor a költségvetés elfogadásának A véleménynyilvánítás után a ta- tékesítési programja, Lendva Község OBČINA KÖZSÉG ingatlanvagyonának gyarapítási és azonosító dokumentumok) kivona- telenedési, illetve veszélyeztetettségi kezelési terve, tairól: Szennyvízcsatorna – III. fázis, pótlékának fizetését a hulladéktároló - Lendva Község 2008-as káderterve- Lendva régi városi magjának felújítása környezetére vonatkozóan. A részletek zete és felélesztése, az 1-es számú KÁI fel- a 6. oldalon találhatók A gazdasági - A Lendvai Fejlesztési Alap 2008-as újítása, járdák építése a Hídvég–Gön- közszolgáltatások kivitelezése 2008-ban pénzügyi terve, azzal a megjegyzés- térháza–Kámaháza útvonalon. című cikkben. sel, hogy a közalap megbízást kap a A Természetvédelmi Intézet, valamint A községi sportról szóló szabályzat Kidrič és a Kranjec utcai parkolás a Féltermészetes és Környezetvédelmi és a terület érvényes törvényeinek rendezésére. Modellek Demonstrációs Mezői című pro- összehangolása miatt a községi ta- jektek DIIP-jeinek feltárására a projektek nács szabályrendeletet fogadott el a A 2008-as költségvetés mellett a szerkezetének és pontos tartalmának meg- Lendva Község sportprogramjainak községi tanács megerősítette a helyi határozása után kerül sor. Lendva Község kivitelezőire vonatkozó, közpénzekből közösségek (HK) 2008/2009-re szóló költségvetése és ennek mellékletei teljes való társfinanszírozási feltételekről és programját is, amely lehetővé teszi a terjedelemben a www.lendava.si webla- mércékről. A szabályrendelet szintén HK-k további működését, munkáját. A pon tekinthetők meg. megtekinthető a község weblapján. Az program elfogadásával a községi tanács A 2008-as költségvetés felhasználói eszközök szétosztása 2008-ban az új kötelezi a HK-k egyes tanácsait, hogy számára február és március folyamán szabályrendelet alapján történik már. az ingatlanok bérléséről, terheléséről, jelennek meg a pályázatok. Mivel az utóbbi években a kultúrá- illetve forgalmáról szóló szerződések A tanácstagok megtárgyalták és ra szánt pénzek szétosztási feltételei kötése előtt szerezzék meg a polgár- elfogadták a hosszúfalui kommunális és mércéi területén viszonylag nagy mester jóváhagyását, egyben a HK-k veszélytelenhulladék-tároló kártéríté- aránytalanságok voltak észlelhetők, a tanácsait kötelezi, hogy mutassák be a sének és a környezet elértéktelenedési, községi tanács elfogadta Lendva Község már meglévő ilyennemű szerződések illetve veszélyeztetettségi pótlékának kulturális programok társfinanszírozá- listáját is. fizetéséről szóló szabályrendeletet. sáról szóló szabályrendelete feltételeit A községi tanács tájékoztatót kapott A szabályrendelet meghatározza a és mércéit, azzal a reménnyel, hogy az alábbi DIIP-ek (beruházási projektet kártérítést, illetve a környezet elérték- az új feltételek és mércék biztosítják az eszközük egyszerűbb és célszerűbb felosztását. Program krajevnih A községi tanács kommunális hulladék- kezelésre vonatkozó polgári beadványt is skupnosti za leto 2008 tárgyalt, s az ügyben úgy döntött, indítvá- nyozza a kommunális hulladék gazdasági Na decembrski seji občinskega sve- - računovodsko svetovanje in storitve: közszolgálatáról szóló szabályrendelet ta je bil sprejet Program krajevnih g. Milan Zadravec módosítását és kiegészítését. skupnosti za leto 2008, ki so ga pred - pravno svetovanje: ga. Terezija Jasna Bračič-Szabó tem obravnavali tudi predsedniki KS Biro Občine Lendava. - koordinacija dela KS in izvajanja V letu 2008 se ustanovi Svet pred- gospodarskih javnih služb: g. Aleksan- sednikov KS, ki je posvetovalni organ der Sankovič Glasilo Občine Lendava župana na naslednjih področjih: Lendva község közleménye načrtovanje in nadziranje izvajanja Financiranje KS Odgovorni urednik: Beata Lazar, Uredniški odbor: Mira Unger, Jutka M. gospodarskih javnih služb, varstvo - pokrivanje tekočih stroškov po- Király, Jasna Bračič Szabó, Peter Orban in Bojan Budin. Lektorja: Mira Unger (slovenski jezik), Nándor Böröcz (madžarski jezik). Oblikovanje: in urejanje okolja, vzdrževanje jav- slovanja – zajema kritje materialnih Ladislav Meselič. Izdaja: Občina
Load more

Recommended publications
  • 21/2002, Uredbeni
    Stran 1642 / Št. 21 / 11. 3. 2002 Uradni list Republike Slovenije 59. 207581 LK 207572 SREDNJA ULICA V 085,âý( 1,790 LK VAŠKA HOTIZA 49 NASELJU HOTIZA MEJA CRO ULICA 207582 LK 207581 KAMENSKA ULICA V LK 207581 0,667 LK VAŠKA HOTIZA 124 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 207583 LK 207582 KAMENSKA ULICA V LK 207581 0,196 LK VAŠKA HOTIZA 108 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 207584 LK 207581 SREDNJA ULICA V G1 3 0,207 LK VAŠKA HOTIZA 147 NASELJU HOTIZA HOTIZA ULICA 60. 207590 LC 430010 /2ä,ý POTOK 0,612 LK VAŠKA +27,=$/2ä,ý V NASELJU HOTIZA LIBOVIJA ULICA 61. 207601 R2 442 ŠOLSKA ULICA V R2 442 1,099 LK VAŠKA GENTEROV. 13 NASELJU GENTEROVCI GENTEROVCI ULICA 207602 LK 207601 ŠÁROŠRÉT V NASELJU R2 442 1,694 LK VAŠKA STARA ŠOLA GENTEROVCI ULICA 207603 LK 207601 FALUVÉG V NASELJU JP 707021 1,075 LK VAŠKA HIŠA ŠT. 65/A GENTEROVCI PUSTOTA ULICA '2/ä,1$6.83$- 59,513 þOHQ Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: ZAP. ŠT. CESTE =$ý(7(. POTEK KONEC '2/ä,1$ NA ŠT. (ODSEKA) CESTE (ODSEKA) CESTE CESTE (ODSEKA) 92%ý,1, MEN NA NA (v km) UP. -$91(327,2%ý/(1'$9$ JP 1. 706012 JP 706050 MURSKA ŠUMA JP 706020 0,739 JP 706013 JP 706020 MURSKA ŠUMA JP 706070 1,091 JP 706014 JP 706070 MURSKA ŠUMA JP 706031 1,261 JP 2. 706020 JP 706050 MURSKA ŠUMA JP 706012 1,715 JP 3. 706031 MEJA CRO MURSKA ŠUMA MEJA CRO 2,993 JP ý51,-$5(.
    [Show full text]
  • Iz Zgodovine Lončarstva Lendavskega Območja /18
    IZ ZGODOVINE LONČARSTVA LENDAVSKEGA OBMOČJA /18. - 19. STOLETJE/ Edit Kerecsenyi 130 IZVLEČEK ABSTRACT Avtorica orisuje podobo lončarstva In her article From the history of pottery in madžarske etnične skupnosti iz pokrajine Hetes the Lendava region (18th and 19th centuries), v lendavski občini ter v sosednjih slovenskih the author outlines the features of pottery vaseh Kobilje in Eilovci v 18. in 19. stoletju. among theHungarian ethnic communities from Razčlenjuje popise imen in poklicev ter the Hetes region in Lendava and the neigh­ ugotavlja številčnost lončarjev, "lončarske bouring Slovene vilkges of Kobilje and Filovci vasi"; analizira pravni status posameznih in the 18th and 19th centuries. She analyses a mojstrov; ugotavlja vrste lončenine; piše o census of names and occupations and thus cehovski organizaciji lončarjev in navaja determines the number of potters, "pottery- ndaitere vzroke za propadanje te obrti. producing viUages", as well the legal status of individual masters. Shealso determines the type of pottery produced and describes the guild or­ ganization of potters, citing some causes for the later decline of this craft. Mo o pozornost za zgodovino lončarstva tega območja so zbudile dragocene zbirke keramike lendavskega in murskosoboškega muzeja, številne, pogosto arhaične lončene posode starih kmečkih hiš iz okolice Lendave, ki jih najdemo še danes, črni vra za galico, ki se vrstijo v vinskih kleteh, in ne nazadnje spomini ljudi in podatki iz književnosti. Balint Bellosics piše o dolnjelendavskem sejmu leta 1891 takole 2; "S Kobilja so vsi lončarji... kajti vsi prebivalci velike vasi se ukvarjajo s to geološko obrtjo. Poleti vozijo na velikih lojtrskih vozovih prek v Somogy, v zameno pa pripeljejo to, česar sami nimajo: žito.
    [Show full text]
  • Prometno Varnostni Načrt Biztonsági És Közlekedési Terv
    Dvojezična Osnovna šola II Lendava – II. Sz. Lendvai Kétnyelvű Általános Iskola Ulica Sv. Štefana 21, 9220 Lendava PROMETNO VARNOSTNI NAČRT BIZTONSÁGI ÉS KÖZLEKEDÉSI TERV Livia Horvath, ravnateljica September 2017 VSEBINA – TARTALOM: 1. Otroci v prometu 2. Šolski okoliš 3. Prevoz šolskih otrok 4. Organiziran šolski prevoz 5. Neorganiziran prevoz otrok v šolo (starši, sorodniki) 6. Ukrepi in dejavnosti za varnost učencev 7. Šolski izleti in ekskurzije 8. Varnost na poti do šolske telovadnice 9. Odgovornost 10. Zaključni del 11. Priporočila staršem pred pričetkom novega šolskega leta 12. Priloge 1. Otroci v prometu Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Kot udeleženci v cestnem prometu morajo biti deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Samostojno smejo sodelovati v cestnem prometu šele takrat, ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni z razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom. Slika 1: Spremstvo otroka v prometu Zagotovljena varna hoja za pešce poteka po površinah, ki so za šolarje najbolj varne (pločniki itd.) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu, izpolnjuje tudi druge predpisane posebne pogoje. Vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok, mora biti predpisano označeno in opremljeno. Sliki 1 in 3: Vozila, s katerimi se lahko prevaža skupina otrok 2. Šolski okoliš Šola s prilagojenim programom šolskega okoliša nima določenega, temveč glede na določbe odloka o ustanovitvi zavoda s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po izobraževanju otrok s posebnimi potrebami z motnjami v razvoju, ki zajema celotni šolski okoliš na območju Upravne enote Lendava.
    [Show full text]
  • Izpostavanaziv Katobcinanaziv Ko Parcela Prosta Površina V M2
    IzpostavaNaziv KatObcinaNaziv Ko Parcela prosta površina v m2 Murska Sobota HODOŠ 1 1794 193 Murska Sobota HODOŠ 1 1854 280 Murska Sobota HODOŠ 1 1885/1 256 Murska Sobota HODOŠ 1 2562 191 Murska Sobota HODOŠ 1 577 700 Murska Sobota HODOŠ 1 579 375 Murska Sobota HODOŠ 1 590 252 Murska Sobota HODOŠ 1 592 418 Murska Sobota HODOŠ 1 593 756 Murska Sobota HODOŠ 1 594 1189 Murska Sobota HODOŠ 1 595 355 Murska Sobota HODOŠ 1 598 335 Murska Sobota SUHI VRH 2 186 484 Murska Sobota SUHI VRH 2 480 2527 Murska Sobota SUHI VRH 2 481 2097 Murska Sobota SUHI VRH 2 498 1715 Murska Sobota SUHI VRH 2 499 400 Murska Sobota DOLENCI 3 1723 427 Murska Sobota DOLENCI 3 2739/2 194 Murska Sobota DOLENCI 3 2769 1418 Murska Sobota DOLENCI 3 2815 661 Murska Sobota DOLENCI 3 2819 1409 Murska Sobota DOLENCI 3 2846 3356 Murska Sobota DOLENCI 3 583 154 Murska Sobota BUDINCI 4 1989/2 255 Murska Sobota MARKOVCI 5 1973 221 Murska Sobota MARKOVCI 5 1974 5339 Murska Sobota MARKOVCI 5 1975 494 Murska Sobota MARKOVCI 5 2000 133 Murska Sobota ČEPINCI 6 1617/3 131 Murska Sobota ČEPINCI 6 218 669 Murska Sobota NERADNOVCI 8 1090 1392 Murska Sobota NERADNOVCI 8 1222 393 Murska Sobota NERADNOVCI 8 526 138 Murska Sobota NERADNOVCI 8 553 115 Murska Sobota NERADNOVCI 8 722 1067 Murska Sobota NERADNOVCI 8 770 870 Murska Sobota NERADNOVCI 8 771 1708 Murska Sobota NERADNOVCI 8 817 1911 Murska Sobota BOREČA 10 1111 3510 Murska Sobota BOREČA 10 387 138 Murska Sobota BOREČA 10 728 129 Murska Sobota BOREČA 10 760 326 Murska Sobota BOREČA 10 928 535 IzpostavaNaziv KatObcinaNaziv Ko Parcela
    [Show full text]
  • Report by the Republic of Slovenia on the Implementation of The
    ACFC/SR (2000) 4 REPORT SUBMITTED BY THE REPUBLIC OF SLOVENIA PURSUANT TO ARTICLE 25, PARAGRAPH 1, OF THE FRAMEWORK CONVENTION FOR THE PROTECTION OF NATIONAL MINORITIES TABLE OF CONTENTS GENERAL EXPLANATION ABOUT DRAWING UP THE REPORT __________4 PART I _____________________________________________________________6 General information______________________________________________________ 6 Brief historical outline and social arrangement _______________________________ 6 Basic Economic Indicators ________________________________________________ 6 Recent general statements _________________________________________________ 7 Status of International Law________________________________________________ 8 The Protection of National Minorities and the Romany Community ______________ 9 Basic demographic data__________________________________________________ 11 Efficient measures for achieving the general goal of the Framework Convention __ 12 PART II ___________________________________________________________13 Article 1_______________________________________________________________ 13 Article 2_______________________________________________________________ 14 Article 3_______________________________________________________________ 16 Article 4_______________________________________________________________ 18 Article 5_______________________________________________________________ 26 Article 6_______________________________________________________________ 31 Article 7_______________________________________________________________ 37 Article 8_______________________________________________________________
    [Show full text]
  • Life in Cross Border Situations in the EU - Annex III - Country Report on Slovenia ______
    DIRECTORATE-GENERAL FOR INTERNAL POLICIES POLICY DEPARTMENT FOR CITIZENS' RIGHTS AND CONSTITUTIONAL AFFAIRS LEGAL AFFAIRS Life in cross-border situations in the EU A Comparative Study on Civil Status ANNEX III - COUNTRY REPORT G SLOVENIA This Report has been prepared by Neža Kogovšek Šalamonfor Milieu Ltd, under contract to the European Parliament, Directorate-General Internal Policies, Directorate C for Citizens Rights and Constitutional Affairs (Contract No IP/C/JURI/IC/2012-019). The views expressed herein are those of the consultants alone and do not represent the official views of the European Parliament. Milieu Ltd (Belgium), 15 rue Blanche, B-1050 Brussels, tel: 32 2 506 1000; fax 32 2 514 3603. PE 474.395 EN Policy Department for Citizens’ Rights and Constitutional Affairs _________________________________________________________________________________________ CONTENTS LIST OF ABBREVIATIONS............................................................................. 3 1. GENERAL RULES ................................................................................... 4 1.1 Civil Status Registration System ........................................................ 4 1.1.1 Type of civil status registration system.......................................... 4 1.1.2 Organisation.............................................................................. 4 1.1.3 Accessibility............................................................................... 6 1.1.4 Notion of civil status ..................................................................
    [Show full text]
  • The Population and Economic Dynamics of the Villages of Hetés Between the 18Th and 20Th Centuries
    Eötvös Lóránd Tudományegyetem Bölcsészettudományi Kar Történelemtudományok Doktori Iskola Néprajz-Európai Etnológia Doktori Program PHD THESIS SUMMARY Kepe Zolti THE POPULATION AND ECONOMIC DYNAMICS OF THE VILLAGES OF HETÉS BETWEEN THE 18TH AND 20TH CENTURIES Doktori iskola vezetője: Dr. Székely Gábor DSc. egyetemi tanár A Néprajz-Európai Etnológia Doktori Program vezetője: Dr. Mohay Tamás CSc. egyetemi tanár A bizottság tagjai: A bizottság elnöke: Dr. Balázs Géza CSc. egyetemi tanár Hivatalosan felkért bírálók: Dr. Borsos Balázs DSc. Dr. Kemecsi Lajos PhD. A bizottság titkára: Dr. Mohay Tamás CSc. egyetemi tanár A bizottság további tagjai: Dr. Juhász Antal DSc. egyetemi tanár Dr. Simon András PhD. Dr. Bali János PhD. Témavezető: Dr. Kocsis Gyula PhD. Lendva – Budapest 2011 1 Rationale for subject choice The flatlands of Hetés lie in Transdanubia, occupying the western part of the historic Zala County next to Göcsej and Őrség. This dissertation presents the dynamics governing the population and economy of this region from the 18th century through the end of the 20th century. This subject was chosen because Hetés is small enough, with an area of 50 square kilometers and a population of 1400, to enable a researcher to investigate its development in some depth working on their own. What makes Hetés an exciting subject to study is the fact that its geographical, social and economic unity was suddenly disrupted by an artificially imposed international border in 1920, which then shaped its history throughout the 20th century. The choice of its subject links this dissertation to similar research efforts now endeavoring to restore a unified view of the regions of the Carpathian Basin carved up by artificial borders.
    [Show full text]
  • Od Soče Do Mure« Ne Bo Zapra- DO MURE SOČE OD Vil Svojega Časa
    O težki usodi primorskih beguncev v Prekmurju nisem bil neobveščen. Če me Primorci in Istrani v Prekmurju spomin ne vara, sem o njej tudi kaj že napisal. Kljub temu pa me je besedilo, ki mi ga je poslala gospa Bensa, prijetno presenetilo. Prebral sem ga na dušek in z velikim zanimanjem tudi zaradi originalne tehnike pripovedovanja, za katero so Stanko BENSA se avtorji odločili. Zgodovinsko pripoved, ki pojasnjuje razloge, zaradi katerih so bili številni Primorci prisiljeni, da se izselijo iz svojih domov, so nam reč popestri- li z zgodbo nekaj konkretnih ljudi, predvsem vinogradnika Ivana in kamnoseka Franceta, zajetih v vrtinec burnega dogajanja v času med vojnama. Besedilo se nam tako predstavlja kot nekakšna zloženka historiografskih zapisov in osebnih DO MURE spominov, kar mu daje posebno dinamiko in ga močno oplemeniti, saj ga dvigne OD SOČE skoraj na raven literarne pripovedi. Predvsem nam skozi življenjsko zgodbo teh malih/velikih ljudi nadvse zgovorno kliče v spomin eno izmed najbolj dramatič- nih obdobij dvajsetega stoletja in nam kaže, kaj vse so v njem primorski begunci pretrpeli, kako so se borili za življenje in kako so na koncu obstali. Pri branju se DO MURE nisem mogel odtegniti misli, da se soočam z zgodbo epskih razsežnosti, kakršnih je malo v naši zgodovini. Različnih postaj križevega pota, o katerem pripoveduje pričujoča knjiga, tu ne nameravam predstavljati, ker je prav, da jih bralec odkrije Pot istrskih in primorskih beguncev sam. Želim pa mu povedati, da z branjem knjige »Od Soče do Mure« ne bo zapra- SOČE OD vil svojega časa. Dr. Jože Pirjevec slovenski zgodovinar in profesor BENSA Stanko Stanko Primorci in Istrani v Prekmurju in Istrani Primorci Primorci in Istrani v Prekmurju Stanko BENSA OD SOČE DO MURE Pot istrskih in primorskih beguncev 2.
    [Show full text]
  • MIN-LANG PR 2005 4 E 2Nd Periodical Report Slovenia
    Strasbourg, 13 June 2005 MIN-LANG/PR (2005) 4 EUROPEAN CHARTER FOR REGIONAL OR MINORITY LANGUAGES Second Periodical Report presented to the Secretary General of the Council of Europe in accordance with Article 15 of the Charter SLOVENIA Introduction 1. The Slavic people settled on the territories of the present Slovenia and some neighbouring countries at the end of 6 th century. The Slovene people are a particular national entity within the Slavic linguistic group. Ancestors of the present day Slovene people were integrated in other states through most of the history. On the basis of the first democratic elections in April 1990 and the plebiscite in December 1990, the Republic of Slovenia declared its independence on 25 June 1991, following the dissolution of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia. Organisation of the State: Pursuant to the Slovene Constitution, adopted on 23 December 1991, Slovenia is a parliamentary democracy. The Constitution is the highest legal act, which was adopted and can be amended by the National Assembly in a special procedure (requiring a two-third majority). Other legal instruments are (in the hierarchical order): laws adopted by the National Assembly; ordinances for the implementation of acts, adopted by the Government; regulations, directives and orders adopted by ministries for the implementation of acts and government's ordinances; regulations of local self- governing authorities on matters within their competence. The Republic of Slovenia is represented by the President of the Republic, who is also the commander-in- chief of the Slovene defence forces. President is elected in direct elections for a five-year term and may be elected for a maximum of two consecutive terms.
    [Show full text]
  • Hrvaška Zemljiška Posest V Občini Lendava Kot Sestavina Mejne Problematike
    HRVAŠKA ZEMLJIŠKA POSEST V OBČINI LENDAVA KOT SESTAVINA MEJNE PROBLEMATIKE Belec Borut* Izvleček UDK 911.3:347.235=863(497.4 Lendava) Predstavljena Je narava hrvaške zemljiške posesti v občini Lendava s poudarkom na zemljiščih ob Muri. Odmik reke od katastrskih meja, po katerih od leta ¡991 poteka državna meja s Hrvaško, je povzročil težave pri njenem določanju in sožitju obmejnega prebivalstva. Enakovredna zamenjava dvolastniških zemljišč omogoča ustreznejši potek mejne črte po rečnem toku. Ključne besede: Državna meja, zemljiško dvolastništvo, Slovenija. CROATIAN REAL ESTATES IN LENDAVA MUNICIPALITY AS A CONSTITUENT OF THE BORDER PROBLEMS Abstract Presented is the nature of Croatian real estates in Lendava municipality, with the emphasis laid on the estates along the Mura. Since the Mura has shij'ted from cadastral borders which formed a basis for establishing the state border with Croatia in 1991, troubles have begun in determining this border and consequently, in the coexistence of the people living in these border areas. An equivalent exchange of the lands stretching beyond the state border provides for the more practicable borderline which follows the river course. Key words: State border; Real estates stretching beyond the border; Slovenia. Dr., prof., Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta Univerza v Mariboru, Koroška c. 160, SI 2000 Maribor, Slovenija UVOD Med obmejnimi občinami severovzhodne Slovenije je hrvaška zemljiška posest v občini Lendava najizrazitejša. To velja zlasti za vasi neposredno ob hrvaški meji. Izstopata dve območji dokaj strnjene posesti - vinogradov v Lendavskih goricah ter njiv, travnikov in gozdov v mejnem pasu s Hrvaško ob Muri. Potek sedanje državne meje po upravnih mejah, tj.
    [Show full text]
  • FRISCO1 SLO / HR CELOVITA ŠTUDIJA ZMANJŠEVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI ZA ČEZMEJNO POREČJE REKE MURE Povzetek
    PROJEKT FRISCO1 SLO / HR CELOVITA ŠTUDIJA ZMANJŠEVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI ZA ČEZMEJNO POREČJE REKE MURE povzetek CJELOVITA STUDIJA SMANJENJA RIZIKA OD POPLAVA ZA PREKOGRANIČNI SLIV RIJEKE MURE sažetak Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška 2014 -2020 Projekt: FRISCO 1 – Čezmejno usklajeno slovensko – hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi Predmet naloge: Projekt FRISCO1 – Tehnična pomoč v izdelavi celovite študije zmanjševanja poplavne ogroženosti za čezmejno porečje Mure Vrsta dokumentacije: CELOVITA ŠTUDIJA ZMANJŠEVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI ZA ČEZMEJNO POREČJE REKE MURE POVZETEK Junij 2019 Program sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška 2014 -2020 Projekt: FRISCO 1 – Čezmejno usklajeno slovensko – hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi Predmet naloge: Projekt FRISCO1 – Tehnična pomoč v izdelavi celovite študije zmanjševanja poplavne ogroženosti za čezmejno porečje Mure Vrsta dokumentacije: CELOVITA ŠTUDIJA ZMANJŠEVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI ZA ČEZMEJNO POREČJE REKE MURE POVZETEK Junij 2019 KAZALO 1 UVODNA PREDSTAVITEV PROJEKTA FRISCO 1 ....................................................... 4 2 ČEZMEJNO USKLAJENA ŠTUDIJA CELOVITEGA OBVLADOVANJA POPLAVNE OGROŽENOSTI MURE .........................................................................................................5 2.1 PROGRAM ................................................................................................................................ 5 2.2 PROJEKT ..................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Dr. Judit Zagorec Csuka
    Dr. Judit Zágorec-Csuka Univerza v Mariboru Madžarska manjšina v RS - Novi izzivi v medkulturnem in večjezičnem okolju Naložbo sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Izhodišče: premalo vemo o drug drugemu „Madžari že približno tisoč let živijo v neposredni soseščini slovenskega naroda, njihova zgodovina je precej pomanjkljivo prisotna v zavesti Slovencev. Podobno tudi Madžari pomanjkljivo poznajo slovenski narod.“ László Göncz, Madžari, kratka zgodovina Madžarov, 2004 Čas v katerem živimo: državne meje izgubljajo svoj politični pomen, tako Slovenci kot Madžari živimo v EU, dobro poznavanje soseda je potrebno in nujno Slike:(1.12.2016: https://www.google.com/search?q=moderni+slovar,slovensko- madžarski,++bernjak+elizabeta; https://www.google.com/search?q=madžari,+göncz+l&source=lnms&tbm; https://www.google.com/search?q=hradil,+slovensko-madžarski+slovar,&source, ) Zgodovina Madžarov v Sloveniji po trianonski pogodbi 1919 so priključili v Prekmurju obmejne vasi, kjer so živeli Madžari na področju današnje županije Vas in Zala k Kraljevini SHS , potem Jugoslaviji in od leta 1991 v Sloveniji živi 7.000 madžarske narodnosti, prb. 910 km2 (madžarska narodnost kot avtohtona skupnost živi še v Avstriji, na Slovaškem, v Ukrajini, v Romuniji, v Srbiji in Črni gori in na Hrvaškem) statističnih podatkih popisa prebivalstva iz leta 1991 se je za pripadnike madžarske narodnosti opredelilo 8000 oseb, 8720 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik, Madžari živijo tudi v mešanih zakonih in se ne opredeljujejo statistično za madžarsko narodnost ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6243 oseb, 7713 oseb je kot materni jezik navedlo madžarski jezik z letom 2011 registrski popis prebivalstva - popis narodnosti ni obvezen Zgodovina madžarske manjšine v Prekmurju po l.
    [Show full text]