DOCSLIB.ORG

Primerjalna Analiza Organizacijske Klime V Občinskih Upravah Mestne Občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Primerjalna Analiza Organizacijske Klime V Občinskih Upravah Mestne Občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Tašner Koncept organizacijske klime: primerjalna analiza organizacijske klime v občinskih upravah Mestne občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci Magistrsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Tašner Mentor: izr. prof. dr. Miro Haček Koncept organizacijske klime: primerjalna analiza organizacijske klime v občinskih upravah Mestne občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci Magistrsko delo Ljubljana, 2013 Hvala vsem, ki ste verjeli vame, in vsem, ki ste pripomogli k nastanku tega dela. Nobeno ustvarjalno dejanje ni zadnje dejanje sestavljanja. Koncept organizacijske klime: primerjalna analiza organizacijske klime v občinskih upravah Mestne občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci V magistrskem delu se ukvarjam s konceptom organizacijske klime in primerjalno analizo klime v občinskih upravah Mestne občine Ptuj, Občine Dornava in Občine Juršinci. V teoretičnem delu sem opisala različne pojme in področja, povezane z organizacijsko klimo in občinskimi upravami, kot so uspešnost, učinkovitost, upravni sistemi, uprava, upravljanje, zadovoljstvo pri delu in teorije zadovoljstva pri delu, razvoj lokalne samouprave na Slovenskem, občine, teoretične poglede na organizacijsko klimo, ravni klime, zgodovinski razvoj raziskovanja klime, opredelitve klime, vrste klime, elemente oziroma dimenzije, spreminjanje in merjenje klime in podobno. Koncept organizacijske klime ima na področju psihologije dolgo zgodovino. Klima je bila z izrazom socialna klima oziroma ozračje prvič omenjena v Lewinovem, Lippittovem in Whitovem članku leta 1939, vendar ni bila podrobno opredeljena. Proučuje se lahko na različnih ravneh, na primer na ravni dela organizacije (npr. delovne skupine, oddelka) ali organizacije kot celote. Ločimo objektivistične in subjektivistične pristope k opredeljevanju klime. Empirični del je izdelan na podlagi podatkov o tem, kako zaposleni zaznavajo klimo v posameznih občinskih upravah. Organizacijska klima je multidimenzionalen koncept in je glede na uporabljen vprašalnik SiOK sestavljena iz dimenzij odnosa do kakovosti, motivacije in zavzetosti, inovativnosti in iniciativnosti, vodenja, pripadnosti organizaciji, strokovne usposobljenosti in učenja, poznavanja poslanstva in vizije ter ciljev, notranjih odnosov, nagrajevanja, notranjega komuniciranja in informiranja, razvoja kariere in zadovoljstva pri delu, kot jih zaznavajo anketirani javni uslužbenci. Rezultate ankete sem analizirala in podala nekatere predloge za izboljšanje stanja. Izhodišče za primerjalno analizo klime je bila hipoteza, da povprečna vrednost izmerjene klime narašča z velikostjo občinske uprave glede na število zaposlenih, ki sem je po izvedeni analizi lahko potrdila. Izkazalo se je, da dimenziji razvoj kariere in nagrajevanje spadata med najnižje ocenjene dimenzije klime. Ugotovila sem, da klima posamezne občinske uprave vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri delu v njih, hkrati pa zadovoljstvo pri delu vpliva na klimo v posamezni občinski upravi. Z velikostjo občinske uprave glede na število zaposlenih se zadovoljstvo pri delu zmanjšuje. Ključne besede: organizacijska klima, občinska uprava, lokalna samouprava, dimenzije organizacijske klime, zadovoljstvo zaposlenih pri delu. The concept of the organizational climate: The comparative analysis of the organizational climate in the municipal administration of Town Municipality Ptuj, Municipality Dornava and Municipality Jursinci In this master's thesis I deal with the concept of the organizational climate and with the comparative analysis of the climate in municipal administrations of the Town Municipality Ptuj, Municipality Dornava and Municipality Juršinci. In the theoretical part I have described different concepts and areas that are related to organizational climate and municipal administrations, such as effectiveness, efficiency, administrative systems, administration, management, job satisfaction and job satisfaction theory, development of the local self- government on the Slovenian land, municipalities, the theoretical perspectives of the organizational climate, levels of climate, historical evolution of the climate research, the definition of the climate, climate types, elements or dimensions and changing and measurement of climate and the like. The concept of organizational culture has a long history in the field of psychology. Climate was for the first time mentioned in Lewin's, Lippitt's and White's article in 1939 with the term social climate or atmosphere but it was not specified in detail. Climate can be examined on different levels, for example on the level of a part of the organization (eg. working group, department) or on the level of the organization as a whole. We distinguish between objectivist and subjectivist approaches to defining the climate. The empirical part is made on the basis of the data of employee perceptions of the climate in their municipal administration. Organizational climate is a multidimensional concept that with regard to the questionnaire of SiOK consists of dimensions of relationship towards quality, motivation and engagement, innovation and initiative, leadership, commitment to the organisation, professional competency and learning, knowledge of the mission, vision and goals, internal relations, rewarding, internal communication and informing, career development and job satisfaction as are perceived by respondents public officials. The survey results were analysed and suggestions for improving the situation made. The starting point for a comparative analysis of climate was the hypothesis that the average value of the measured climate increases with the size of the municipal administration according to the number of employees, which could be confirmed after the analysis. It turned out that the dimensions of career development and rewarding are the lowest estimated dimensions of the climate. It was found out that the climate of each municipal administration affects the job satisfaction of their employees, while at the same time the job satisfaction affects the climate in each municipal administration. Job satisfaction decreases with the size of the municipal administration in relation to the number of employees. Keywords: organizational climate, municipal administration, local self-government, dimensions of organizational climate, job satisfaction. KAZALO KAZALO ___________________________________________________________________ 6 KAZALO GRAFOV ____________________________________________________________ 9 KAZALO TABEL ____________________________________________________________ 10 1 UVOD __________________________________________________________________ 11 2 METODOLOŠKI OKVIR _____________________________________________________ 13 3 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV MAGISTRSKEGA DELA ________________________ 16 3.1 Organizacijska klima _________________________________________________________ 16 3.2 Uspešnost in učinkovitost organizacij ___________________________________________ 16 3.3 Zadovoljstvo zaposlenih pri delu _______________________________________________ 18 3.3.1 Teorije zadovoljstva pri delu ________________________________________________________ 19 3.4 Upravni sistemi, uprava in upravljanje __________________________________________ 21 3.5 Javni sektor ________________________________________________________________ 23 3.6 Javna uprava in javno upravljanje ______________________________________________ 24 4 LOKALNA SAMOUPRAVA IN NJEN RAZVOJ NA SLOVENSKIH TLEH __________________ 26 4.1 Občine ____________________________________________________________________ 30 4.1.1 Občinska uprava __________________________________________________________________ 32 5 TEORETIČNI POGLEDI NA ORGANIZACIJSKO KLIMO ______________________________ 36 5.1 Ravni proučevanja klime _____________________________________________________ 37 5.2 Zgodovinski razvoj raziskovanja organizacijske klime ______________________________ 38 5.3 Opredelitve koncepta organizacijske klime tujih avtorjev ___________________________ 41 5.4 Opredelitve koncepta organizacijske klime slovenskih avtorjev ______________________ 44 6 VRSTE ORGANIZACIJSKE KLIME ______________________________________________ 47 7 ELEMENTI OZIROMA DIMENZIJE ORGANIZACIJSKE KLIME ________________________ 49 7.1 Odnos do kakovosti _________________________________________________________ 50 6 7.2 Motivacija in zavzetost _______________________________________________________ 52 7.3 Inovativnost in iniciativnost ___________________________________________________ 56 7.4 Vodenje ___________________________________________________________________ 57 7.5 Pripadnost organizaciji _______________________________________________________ 61 7.6 Organiziranost _____________________________________________________________ 62 7.7 Strokovna usposobljenost in učenje ____________________________________________ 63 7.8 Poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev ________________________________________ 65 7.9 Notranji odnosi _____________________________________________________________ 66 7.10 Nagrajevanje ______________________________________________________________ 67 7.11 Notranje komuniciranje in informiranje ________________________________________ 68 7.12 Razvoj kariere _____________________________________________________________ 70 8 SPREMINJANJE IN MERJENJE ORGANIZACIJSKE KLIME ___________________________ 72 9 EMPIRIČNI DEL MAGISTRSKEGA DELA: PRIMERJALNA ANALIZA ORGANIZACIJSKE KLIME V OBČINSKIH UPRAVAH MESTNE OBČINE PTUJ, OBČINE
Load more

Recommended publications
  • Dobitniki Plaket in Priznanj Občine Dornava
    DOBITNIKI PLAKET IN PRIZNANJ OBČINE DORNAVA Priznanje prvega župana Občine Dornava so prejeli: Člani občinskega sveta: - Franc Cigula , Dornava 97 - Franc Zagoršak, Žamenci 7/a ( udi kot pred. PGD Žamenci ) - Marjan Šilak, Dornava 29 - Jože Peteršič, Dornava 87/a - Janez Meško, Mezgovci 56/a - Jožef Hojnik, Bratislavci 52/a - Marjan Slodnjak, Brezovci 8 - Bogomir Donaj, Mezgovci 3/c - Jože Kekec, Polenšak 15/a ( tudi kot pred. PGD Polenšak ) -Alojz Franjkovič, Dornava 19 ( kot pred. PGD Dornava) - Drago Petek, Mezgovci 63 ( kot pred. PGD Mezgovci) - Janko Horvat, Dornava 38 ( kot pred. VO Dornava in preds. SD Dornava) - Franc Kukovec, Lasigovci 17/a ( kot pred. VO Polenšak ) - Janko Vičar, Strejaci 8 ( kot pred. VO Žamenci) - Ivan Petek,Mezgovci 24 ( kot pred. VO Mezgovci) - Franc Šegula,Dornava 110 ( kot preds. ŠD Dornava) - Vlado Šegula, Polenšak 1 ( kot pred. ŠD Polenšak) - Marija Velikonja, Dornava 140/c ( preds. TED Lukari) - Jožef Munda, Polenšak 24 ( kot preds. TD Polenšak) - Franc Pisance, Polenci 21( kot preds. DU Polenšak ) - Janez Cigula, Dornava 106 ( kot preds. GZ ) - Franc Ciglar, Dornava 117( kot preds. RK Dornava) - Tončka Rojht, Polenci 46/a ( kot preds. RK Polenšak) - Janez Valenko, Dornava 32 ( kot preds. LD Dornava) - Vidovič Ivan, Polenšak 6/a ( član TD Polenšak) DOBITNIKI PRIZNANJ OB 4. OBČINSKEM PRAZNIKU ( 13.6.1999) - OKTET TED Lukari – Dornava - Ljudske pevke TED Lukari – Dornava - Predice TD Polenšak - MPZ Polenšak - OŠ Dr. »Franja Žgeča«- Dornava s podružnično šolo Polenšak - Vrtec Dornava - Mala šola – Dornava in Polenšak - Zavod Dr. Marijana Borštnarja – Dornava DOBITNIKI PRIZNANJ OB 5. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE DORNAVA ( 11.6. 2000) - Odbor za obnovo baročnega dvorca Dornava - prof.
    [Show full text]
  • RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH in BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat
    RODILNIŠKA OBLIKA PANONSKIH, ŠTAJERSKIH IN BELOKRANJSKIH KRAJEVNIH IMEN NA ‑CI, ‑OVCI/‑EVCI, ‑INCI (TIP BELTINCI – IZ BELTINEC/BELTINCEV) Mojca Horvat Uvod Odgovor na vprašanje, kako se v knjižnem jeziku glasi množinska rodilniška oblika samostal- nikov moškega spola, ki se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, je povsem neproblematičen (tip škorci – škorcev oz . konji – konjev/konj) . Kot kaže, pa ta neproblematičnost velja le za občno-, ne pa tudi za lastnoimensko izrazje, in sicer za krajevna imena, ki kot del organskega pola jezika v svojem izvornem okolju pogosto živijo povsem svojo zgodbo ter tam z vsemi svojimi značilnostmi delujejo nevtralno in sistemsko, izven izvornega okolja, npr . v knjižnem jeziku, pa ne . Enega izmed pojavov, ki na regionalnem nivoju odstopa od norme knjižnega jezika, je zaslediti pri krajevnih imenih na -ci, katerih rodilniška oblika (kot odgovor na vprašanje Odkod si?) ni enaka knjižni na -ev, pač pa se na območju panonske, deloma tudi štajerske narečne skupine in belokranjskih narečij ta glasi na -(e)c (npr . Beltinec, Juršinec, Večeslavec, Pavlovec, Žiberc, Pribinec), ki je tam značilna le za tu obravnavana krajevna imena, ne pa tudi za občna imena, pri katerih v razmerju do knjižnega jezika ni razlik (npr . žganci – žgancev in ne *žganec) 1. Razlikovanje med narečno in knjižno rodilniško obliko krajevnih imen na -ci (tip Beltinci:2 nar . Beltinec : knjiž . Beltincev) izhaja iz dejstva, da je v lokalni/narečni obliki prisoten odraz moškega sklanjatvenega vzorca s prvotno tvorbo rodilnikov množine z ničto končnico, ki se v knjižni normi pojavlja še pri samostalniku konj, v knjižni obliki obravnavanih krajevnih imen pa je kot v občnoimenskem izrazju posplošena u-jevska končnica -ov/-ev .
    [Show full text]
  • Zlozenka.Pdf
    OBČINA DORNAVA Cerkev na Polenšaku Legenda govori, da se je eden od sv. Cirila in Metoda na poti proti Rimu poškodoval. Med zdravljenjem je izrezljal iz lesa podobo sv. Marije z Dvorec Dornava zaobljubo, da jo bo izobesil na kraju, kjer bo zagledal zidovje Ptuja. Z jase Med polji in travniki opazimo v Dornavi veličastno zgradbo – dvorec na hribu sta zagledala obzidje Ptuja, in tamkaj sta na debelo lipo izobesila Dornava, ki velja za eno najpomembnejših posvetnih zgradb poznega Marijino podobo. Ljudje so se zbirali pred to podobo in jo častili. Na mestu, kjer je stala lipa, so pozneje postavili cerkev. Ta je bila zgrajena v letih 1621 baroka v Sloveniji. Kot umetnostno-arhitekturni spomenik sodi dvorec v do 1633. Posvečena je bila 24. septembra 1772. Kraj je postal sloveče sam vrh kulturne dediščine. Dvorec Dornava, ki se prvič omenja leta 1435, romarsko zbirališče. je skozi zgodovino imelo v lasti več plemiških družin (Herbersteini, Sauerji, Attemsi, Pongratzi). Sredi 18. st. je družina Attems naročila obsežno prezidavo dvorca Dornava, ki so jo izvedli po načrtih stavbnega mojstra Cerkev sv. Doroteje Jožefa Hueberja. V slavnostni dvorani si lahko ogledamo baročne freske in V Dornavi se nahaja barokizirana cerkev sv. Doroteje, po zgodovinskih virih zgrajena leta 1519, saj jo je 26. oktobra 1519 posvetil lavantinski s štukaturo okrašeno notranjost. škof Powerl. Sicer pa so prvotno cerkvico krajani leta 1725 podrli in jo Ob dvorcu je bila zasnovana obsežna parkovna zasnova, ki je bila po svojih zgradili na novo v sedanji velikosti. Leta 1740 je cerkev dobila manjše razsežnostih in oblikovalnem izrazu edina in edinstvena pri nas.
    [Show full text]
  • Občinski Prostorski Načrt Občine Dornava – Odlok Predlog OPN Za Sprejem
    Občinski prostorski načrt Občine Dornava – odlok Predlog OPN za sprejem Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 – ZPNačrt-C) in 15. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 26/07) je Občinski svet Občine Dornava na ….. seji, dne ……………………., sprejel ODLOK o občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava 1 UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet občinskega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Dornava, izdelalo pa ga je podjetje Oikos, svetovanje za razvoj d.o.o., ob sodelovanju podjetij Sapo, studio za arhitekturo, planiranje in oblikovanje d.o.o. in Urbania, prostorske rešitve, d.o.o., pod številko projekta 1062/08. (2) Občinski prostorski načrt Občine Dornava (v nadaljnjem besedilu: OPN), vsebuje strateški in izvedbeni del. (3) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Občine Dornava (v nadaljnjem besedilu občine) in varstvenih zahtev določa: izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, okvirna območja razpršene poselitve, usmeritve za prostorski razvoj občine. (4) Izvedbeni del OPN določa: enote urejanja prostora, območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje, območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN). 2. člen (vsebina in oblika OPN) (1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
    [Show full text]
  • IP-Gasilsko-Kulturni Dom Mezgovci
    OBČINA DORNAVA Dornava 135a, 2252 Dornava Tel.: 02/754 01 10, faks: 02/755 07 91 e-pošta: [email protected], www.dornava.si INVESTICIJSKI PROGRAM (po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih financ – Uradni list RS, št. 60/06, 54/2010 in 27/2016) »GASILSKO-KULTURNI DOM MEZGOVCI« Dornava, januar 2018 Ţupan: Rajko JANŢEKOVIČ INVESTICIJSKI PROGRAM Gasilsko-kulturni dom Mezgovci Naziv investicijskega projekta: »GASILSKO-KULTURNI DOM MEZGOVCI« Investitor: OBČINA DORNAVA DORNAVA 135A 2252 DORNAVA Odgovorna oseba investitorja (ime, priimek, podpis in ţig): Rajko JANŢEKOVIČ, ţupan Skrbnik investicijskega projekta (ime, priimek, podpis in ţig): Viljem MAR, direktor občinske uprave Občine Dornava Izdelovalec investicijske dokumentacije (ime, priimek, podpis in ţig): FIMA Projekti d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Matej ROGAČ, direktor __________________________________________________________________________ FIMA PROJEKTI d.o.o. 2 INVESTICIJSKI PROGRAM Gasilsko-kulturni dom Mezgovci Upravljavec gasilsko-kulturnega doma (ime, priimek, podpis in ţig): Prostovoljno gasilsko društvo Mezgovci ob Pesnici Mezgovci ob Pesnici 38 2252 Dornava ŠACER Robert, zastopnik __________________________________________________________________________ FIMA PROJEKTI d.o.o. 3 INVESTICIJSKI PROGRAM Gasilsko-kulturni dom Mezgovci KAZALO 1 UVOD IN POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJA 9 1.1 Uvodno pojasnilo 9 1.2 Predstavitev investitorja in izdelovalca investicijskega programa 10 1.2.1 Opredelitev in podatki investitorja
    [Show full text]
  • IP-Gasilsko-Kulturni Dom Mezgovci
    OBČINA DORNAVA Dornava 135a, 2252 Dornava Tel.: 02/754 01 10, faks: 02/755 07 91 e-pošta: [email protected], www.dornava.si INVESTICIJSKI PROGRAM (po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo investicijske dokumentacije na področju javnih financ – Uradni list RS, št. 60/06, 54/2010 in 27/2016) »GASILSKO-KULTURNI DOM MEZGOVCI« (Novelacija št. 4) Dornava, januar 2020 Župan: Janko MERC INVESTICIJSKI PROGRAM Gasilsko-kulturni dom Mezgovci Naziv investicijskega projekta: »GASILSKO-KULTURNI DOM MEZGOVCI« Investitor: OBČINA DORNAVA DORNAVA 135A 2252 DORNAVA Odgovorna oseba investitorja (ime, priimek, podpis in žig): Janko MERC, župan Skrbnik investicijskega projekta (ime, priimek, podpis in žig): Nada KOLEDNIK, direktorica občinske uprave Občine Dornava Izdelovalec investicijske dokumentacije (ime, priimek, podpis in žig): FIMA Projekti d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Matej ROGAČ, direktor FIMA PROJEKTI d.o.o. 2 INVESTICIJSKI PROGRAM Gasilsko-kulturni dom Mezgovci Upravljavec gasilsko-kulturnega doma (ime, priimek, podpis in žig): Prostovoljno gasilsko društvo Mezgovci ob Pesnici Mezgovci ob Pesnici 38 2252 Dornava Davorin JANŽEKOVIČ, zastopnik FIMA PROJEKTI d.o.o. 3 INVESTICIJSKI PROGRAM Gasilsko-kulturni dom Mezgovci KAZALO 1 UVOD IN POJASNILO S PREDSTAVITVIJO INVESTITORJA 9 1.1 Uvodno pojasnilo 9 1.2 Predstavitev investitorja in izdelovalca investicijskega programa 10 1.2.1 Opredelitev in podatki investitorja 10 1.2.2 Opredelitev in podatki upravljavca 11 1.2.3 Opredelitev in podatki izdelovalca investicijskega programa 11 1.2.4
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Poročilo O Ogledu 25. Lukarskega Praznika V Dornavi
    ZGORNJE GORENJSKE Društvo za cerebralno paralizo Datum: 27. avgust 2018 Dornava se nahaja v severovzhodni Sloveniji. Naselji Dornava in Mezgovci ob Pesnici ležita na Ptujskem polju, čez reko Pesnico pa se teren že začne dvigovati v slovenjegoriške griče, kjer se nahaja ostalih deset naselij in sicer Bratislavci, Brezovci, Lasigovci, Polenci, Polenšak, Prerad, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci. Starejši del naselja je gručaste oblike in agrarnega videza, novejši del zgrajen ob vpadnih cestah pa je urbaniziran. Občina Dornava je tako na 24 km2 in z dobrimi 2.750 prebivalci med manjšimi občinami, vendar po razvitosti in zelo živahnem kulturnem, športnem in družabnem življenju ne zaostaja, pač pa z vsem tem nudi prijetno bivalno okolje. V Dornavi deluje devetletna osnovna šola, ki ima podružnično ( štirioddelčno ) šolo na Polenšaku. Nekoč v dvorcu danes pa v modernih novih prostorih deluje Zavod za varstvo in usposabljanje dr. Marjana Borštnarja Dornava, ki je eden največjih zavodov za otroke in mladino z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v Sloveniji. Dornava leži na Ptujskem polju ob desnem bregu reke Pesnice ob lokalni cesti Moškanjci - Spuhlja. V Dornavi je bil sedež manjše gospoščine že v srednjem veku. V stari zapisih se dvorec Dornava, ki stoji na severozahodu naselja, prvič omenja 1435. Po požaru 1695 so 1700 postavili novo poslopje. Dvorec je največji ravninski baročni dvorec v Slovenji, ki leži v parkovnem kompleksu dolgem 1,7 km. Grajski park, ki je bil največji baročni park v Sloveniji je segal vse do reke Pesnice. Celota kompleksa je organizirana v osi s sosledjem vhodna aleja, prednje dvorišče, dvorec z glavnim poslopjem in dvema dvoriščnima traktoma, notranje dvorišče, in v nadaljevanju park.
    [Show full text]
  • Prva Slovenska Vojska Prireditve Ob Državnem Prazniku Rudolfa Maistra
    Glasilo Zveze društev general Maister številka 3/2016 Prva slovenska vojska Prireditve ob državnem prazniku Rudolfa Maistra Prejemniki priznanj Rudolfa Maistra 2016 Občina Dornava O Franju Malgaju Iz dela društev in zveze Izjava KODVOS-a Priloga: koledar 2017 zvezadgm.javno.si maistrovglas.javno.si zvezadgm.net www.facebook.com/zvezadgm ZVEZA DRUŠTEV GENERAL MAISTER , EINSPIELERJEVA 16, 1000 LJUBLJANA 1000 16, GENERAL MAISTER , EINSPIELERJEVA ZVEZA DRUŠTEV TISKOVINA LJUBLJANA, PRI POŠTI 1102 PLAČANA POŠTNINA 2016 Kazalo Prireditve ob državnem prazniku Rudolfa Maistra Uvodnik: General Rudolf Maister, ustanovitelj prve slovenske vojske . ..... 3 Novembra bomo s številnimi prireditvami in proslavami naših Predsednik ZDGM: društev, ki so vključena v Zvezo, obeležili državni praznik, dan Delujmo uspešno! ................................. 4 generala Rudolfa Maistra, zato vas že zdaj vabimo, da se jih udeležite v različnih krajih po Sloveniji. Naj omenim samo ne- Narod brez pokončnih ljudi katere, in sicer: je kot kardelo ......................................... 5 • OSREDNJA PROSLAVA OB DRŽAVNEM PRAZNIKU bo v Vabilo na osrednjo proslavo torek, 22. novembra 2016, ob 18. uri v dvorani Večnamen- ob Dnevu generala Maistra ................ 7 skega centra vaško kulturne dvorane Dornava; slavnostni Dežela lüka, kruha in pogač, sira, …, govornik bo podpredsednik vlade RS in minister za kme- predvsem pa srčnih ljudi ...................... 8 tijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenje, mag. Dejan Židan; Podelitev spominskih priznanj • v Kamniku bo proslava ob državnem prazniku, dnevu ge- generala Rudolfa Maistra .....................9 nerala Rudolfa Maistra, v sredo, 23. novembra 2016, ob Vitko Roš: moj oče, pisatelj 18. uri v Kulturnem domu v Kamniku; ob tej priložnosti Fran Roš je Malgaja opisal takole .... 12 bodo podeljena tudi spominska priznanja generala Rudol- fa Maistra; Pogumnim pripada svet! ..................
    [Show full text]
  • Geocaching / Schnitzeljagd
    GEOCACHING / SCHNITZELJAGD Investing in your future Operation part financed by the European Union European Regional Development Fund Dear travellers, PICTOGRAPHS PIKTOGRAMMEN You are invited to start discovering the Pannonian treasures by using the enclosed flyer and GPS navigation devices. The product, which was FRIENDLY TO ERLAUBT FÜR developed in the framework of the project called 5mail coaches – 5 poštnih Dogs Hunde kočij in Slovenian (OP SI-HU 2007-2013), was designed for discovering less Cyclists Fahrrad known sights in the area of cross-border cooperation between the Pomurje Motorbikes Motorrad region of Slovenia and the Zala County in Hungary. Horses Pferde Liebe Reisende! FACILITIES AND ACCESSIBILITY ANLAGEN UND ZUGANG Wir laden Sie herzlich dazu ein, sich mit Hilfe einer begleitenden Broschüre Access for the disabled Barrierefreier Zugang und eines GPS-Empfängers auf den Weg der Entdeckung pannonischer Schätze Parking facility Parkplatz zu machen. Dieses Angebot entstand im Rahmen des Projektes »5 poštnih kočij« Public transport Öffentlicher Verkehr (5 Postkutschen; OP SI-HU 2007-2013) mit dem Ziel, weniger bekannte Ausflugsziele Drinking water in the area Trinkwasser in der Nähe im grenzübergreifenden Gebiet zu entdecken. Bei diesem Projekt arbeiteten die slowenische Region Pomurje und der ungarische Komitat Zala zusammen. Public toilets in the area Öffentliche Toilette Picnic spots in the area Picknicktische Accessible for prams/strollers Mit Kinderwagen zugänglich 2 GPS NAVIGATION RENTAL 3 Restaurants in the area Restaurant
    [Show full text]
  • PRAZNOVANJE VELIKONOČNEGA TRIDNEVJA V NAŠI ŽUPNIJI: PRAZNOVANJE VELIKONOČNEGA TRIDNEVJA V NAŠI ŽUPNIJI: ++Veliki Četrtek, 18.4
    VELIKONOČNA SV. SPOVED JE MOŽNA: NA POLENŠAKU V VELIKIH DNEH VELIKONOČNA SV. SPOVED JE MOŽNA: NA POLENŠAKU V VELIKIH DNEH OB 17.30, V JURŠINCIH OB 20.30! PRISTOPIMO K ZAKRAMENTU OB 17.30, V JURŠINCIH OB 20.30! PRISTOPIMO K ZAKRAMENTU OSVOBOJENJA, OZDRAVLJENJA IN REŠITVE! Z RAZBREMENJENIMI DUŠAMI IN OSVOBOJENJA, OZDRAVLJENJA IN REŠITVE! Z RAZBREMENJENIMI DUŠAMI IN OČIŠČENIMI SRCI PRAZNUJMO PRAZNIK ŽIVLJENJA, ODREŠENJA - VELIKO NOČ! OČIŠČENIMI SRCI PRAZNUJMO PRAZNIK ŽIVLJENJA, ODREŠENJA - VELIKO NOČ! PRAZNOVANJE VELIKONOČNEGA TRIDNEVJA V NAŠI ŽUPNIJI: PRAZNOVANJE VELIKONOČNEGA TRIDNEVJA V NAŠI ŽUPNIJI: ++Veliki četrtek, 18.4. - SPOMIN JEZUSOVE ZADNJE VEČERJE, POSTAVITVE ++Veliki četrtek, 18.4. - SPOMIN JEZUSOVE ZADNJE VEČERJE, POSTAVITVE ZAKRAMENTOV SV. MAŠE IN DUHOVNIŠKEGA POSVEČENJA ZAKRAMENTOV SV. MAŠE IN DUHOVNIŠKEGA POSVEČENJA 18.00 - SvEta Marija-PolEnšak: sv. maša in z JEzusom na Oljski gori 18.00 - SvEta Marija-PolEnšak: sv. maša in z JEzusom na Oljski gori 19.30 - Sv. LovrEnc-Juršinci: sv. maša in z JEzusom na Oljski gori 19.30 - Sv. LovrEnc-Juršinci: sv. maša in z JEzusom na Oljski gori ++Veliki petek, 19.4. - JEZUSOVO TRPLJENJE, KRIŽANJE, SMRT IN POKOP ++Veliki petek, 19.4. - JEZUSOVO TRPLJENJE, KRIŽANJE, SMRT IN POKOP 18.00-PolEnšak, 19.30-Juršinci – bogoslužjE v čast JEzusovEmu trpljEnju : pasijon, 18.00-PolEnšak, 19.30-Juršinci – bogoslužjE v čast JEzusovEmu trpljEnju: pasijon, čEščEnjE križa, sv. obhajilo, molitEv pri božjEm grobu čEščEnjE križa, sv. obhajilo, molitEv pri božjEm grobu ++Velika sobota, 20.4. – JEZUS LEŽI MRTEV V GROBU. OBIŠČIMO BOŽJI GROB ++Velika sobota, 20.4. – JEZUS LEŽI MRTEV V GROBU. OBIŠČIMO BOŽJI GROB IN MOLIMO PRED JEZUSOM V NAJSVETEJŠEM ZAKRAMENTU ZA BOŽJO POMOČ! IN MOLIMO PRED JEZUSOM V NAJSVETEJŠEM ZAKRAMENTU ZA BOŽJO POMOČ! - - JURŠINCI - MOLITEV, ČEŠČENJE PRI BOŽJEM GROBU V CERKVI: 9.00- JURŠINCI - MOLITEV, ČEŠČENJE PRI BOŽJEM GROBU V CERKVI: 9.00- Gabrnik sp.
    [Show full text]