Prva Slovenska Vojska Prireditve Ob Državnem Prazniku Rudolfa Maistra

Glasilo Zveze društev general Maister številka 3/2016

Prva slovenska vojska Prireditve ob državnem prazniku Rudolfa Maistra Prejemniki priznanj Rudolfa Maistra 2016 Občina Dornava O Franju Malgaju Iz dela društev in zveze Izjava KODVOS-a Priloga: koledar 2017

zvezadgm.javno.si maistrovglas.javno.si zvezadgm.net www.facebook.com/zvezadgm

ZVEZA DRUŠTEV GENERAL MAISTER , EINSPIELERJEVA 16, 1000 LJUBLJANA 1000 16, GENERAL MAISTER , EINSPIELERJEVA ZVEZA DRUŠTEV TISKOVINA LJUBLJANA, PRI POŠTI 1102 PLAČANA POŠTNINA 2016 Kazalo Prireditve ob državnem prazniku Rudolfa Maistra Uvodnik: General Rudolf Maister, ustanovitelj prve slovenske vojske ...... 3 Novembra bomo s številnimi prireditvami in proslavami naših Predsednik ZDGM: društev, ki so vključena v Zvezo, obeležili državni praznik, dan Delujmo uspešno! ...... 4 generala Rudolfa Maistra, zato vas že zdaj vabimo, da se jih udeležite v različnih krajih po Sloveniji. Naj omenim samo ne- Narod brez pokončnih ljudi katere, in sicer: je kot kardelo ...... 5 • OSREDNJA PROSLAVA OB DRŽAVNEM PRAZNIKU bo v Vabilo na osrednjo proslavo torek, 22. novembra 2016, ob 18. uri v dvorani Večnamen- ob Dnevu generala Maistra ...... 7 skega centra vaško kulturne dvorane Dornava; slavnostni Dežela lüka, kruha in pogač, sira, …, govornik bo podpredsednik vlade RS in minister za kme- predvsem pa srčnih ljudi ...... 8 tijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenje, mag. Dejan Židan; Podelitev spominskih priznanj • v Kamniku bo proslava ob državnem prazniku, dnevu ge- generala Rudolfa Maistra ...... 9 nerala Rudolfa Maistra, v sredo, 23. novembra 2016, ob Vitko Roš: moj oče, pisatelj 18. uri v Kulturnem domu v Kamniku; ob tej priložnosti Fran Roš je Malgaja opisal takole ..... 12 bodo podeljena tudi spominska priznanja generala Rudol- fa Maistra; Pogumnim pripada svet! ...... 14 • v Ravnah na Koroškem bo proslava ob državnem prazniku, ČAS (brez) ALTERNATIVE ...... 18 dnevu generala Maistra, v sredo, 23. novembra 2016, ob Udeležili smo se prireditve 18. uri v dvorani Kulturnega centra Ravne na Koroškem; ob mednarodnem dnevu miru • v Mariboru bo spominska slovesnost ob dnevu generala na Cerju...... 20 Maistra v sredo, 23. novembra 2016, ob 17. uri v Unionski dvorani Maribor; »Združeni ob družitvi« ...... 22 • v Metliki bo proslava ob državnem prazniku, dnevu gene- Popotovanje po Prekmurju ...... 24 rala Maistra, in svečano razvitje prapora Belokranjskega Prapor in praporščak ...... 25 društva general Maister Metlika v ponedeljek, 21. novembra 2016, ob 18. uri v Kulturnem domu Metlika; Spomini, ki jih prekriva prah...... 27 • v Hrastniku bo proslava ob državnem prazniku, dnevu ge- 7. tradicionalne društvene igre nerala Maistra, v ponedeljek, 21. novembra 2016, ob 18. na Polenšaku ...... 27 uri v knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku; 9. tradicionalni pohod na Zavrh ...... 28 • na Uncu bo proslava ob državnem prazniku, dnevu generala Maistra, v petek, 18. novembra 2016, ob 18. uri v Mai- Spletne strani zveze društev strovi sobi v Gasilnem domu na Uncu; General Maister ...... 28 • v Cerkvenjaku bo spominska slovesnost ob državnem Sestanek pri predsedniku prazniku, dnevu generala Maistra, v sredo, 23. novembra države Borutu Pahorju ...... 30 2016, ob 17. uri pred spomenikom generala Maistra; Slovestnost v Velikovcu ...... 30 • Mestna občina Velenje in Velenjska knjižna fundacija va- bita ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra, v po- Pokal generala Rudolfa Maistra ...... 30 nedeljek, 21. novembra 2016, ob 16. uri pred Vilo Bian- Spominske slovesnosti ca na slavnostno odkritje kipa znamenitemu Velenjčanu ob dnevu mrtvih ...... 31 in zaslužnemu slovenskemu politiku dr. Karlu Verstovšku Izjava KODVOS-a (1871–1923), ki ga je izdelal akademski kipar Jurij Smo- o pietetnem pokopu žrtev le. Kip velenjskega rojaka bo odkril župan Mestne obči- druge svetovne vojne ...... 32 ne Velenje Bojan Kontič. – Ob 145. obletnici rojstva je pri Velenjski knjižni fundaciji izšla politična biografija dr. Karla Verstovška, ki jo bosta avtorja, dr. Gregor Jenuš in dr. Ale- MAISTROV GLAS je revija, ki jo izdaja ksandra Gačić, predstavila v Vili Bianca ob 16.30. – Ob 17. uri vabljeni v Vilo Bianca na ustanovni zbor Društva gene- Zveza društev general Maister, Tru- ral Maister Velenje. barjeva 3, 1000 Ljubljana, uredniški odbor: Matjaž Brojan, Mitja Meršol, • V Murski Soboti bo slavnostna akademija ob dnevu generala Maistra in svečano razvitje prapora Prekmurskega Franci Svetelj, Jelka Šertel, Janko Šertel društva general Maister Murska Sobota v soboto, 26. no- in Dušan Vodeb. V številki objavljene vembra 2016, ob 18. uri v grajski dvorani v Murski Soboti. risbe so izdelki učencev OŠ Franja Mal- gaja iz Šentjurja. predsednik Zveze društev general Maister E-pošta: [email protected] mag. Milan Lovrenčič

Naslovi zveze in društev: Uvodnik General Rudolf Maister, ustanovitelj prve slovenske vojske dr. Janko Prunk

lovensko narodno vprašanje se v habsburški monarhiji tega ni sprejel. S je med prvo svetovno vojno tako Toda Slovenci niso videli druge mo- zaostrilo, da je bila hudo ogrožena žnosti; morali so se nasloniti na Hrvate njegova eksistenca. K temu sta vodila in tako v nekakšni jugoslovanski državi dva dogodka; najprej londonski pakt (zagrebški) zavarovati svoj narodni in- aprila 1915 med antanto in Kraljevi- teres - zedinjeno Slovenijo. no Italijo, ki je Italiji za njen morebitni Dne 29. oktobra 1918, ko je bila habs- vstop v vojno na strani antante oblju- burška monarhija vojaško poražena, je bljal veliko ozemeljsko pridobitev na bila v Zagrebu (v saboru) razglašena račun Avstrije. To so bila poleg južne država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Tirolske predvsem slovenska in hrva- katere formalni predstavnik je postal ška ozemlja, od slovenskih Primorska Slovenec, dr. Anton Korošec. Sloven- z Gorico in Trstom ter del Istre. Če ci so isti dan v Ljubljani na velikem bi zmagala antanta, bi bila slovensko ljudskem zborovanju razglasili osvo- etnično ozemlje in slovenski narod boditev od nemškega jarma in vstop usodno razdeljena in ranjena. Drugi v narodno državo SHS in od nje pri- dogodek pa je bila leto dni pozneje čakovali podporo za zaščito meje slovensko-avstrijska narodna in državna zahteva nemških strank v Avstriji, da venskega etničnega ozemlja. Toda to meja. se v državi spremeni ustava tako, da pričakovanje je bilo jalovo. Zagrebška bi se avstrijska država iz multietnične država Slovencev, Hrvatov in Srbov ni Nemško civilno prebivalstvo v Maribo- spremenila v nemško nacionalno drža- imela svoje vojske, ki bi ščitila sloven- ru pa se je upiralo dejstvu, da bi Ma- vo. Z udejanjanjem takšne zahteve bi ske etnične meje tako na zahodu proti ribor postal del nove jugoslovanske bila v državi odprta pot za sistematič- prodirajoči Italiji kot na severu proti države in v naslednjih tednih burno no germanizacijo nenemških narodov, brambovsko organiziranim Nemcem, demonstriralo za vključitev Maribora predvsem Čehov in Slovencev. Najbolj v Republiko nemško Avstrijo. Nemci ki niso hoteli Slovencem prepustiti Ma- bi bili germanizacijskemu pritisku izpo- so bili v Mariboru tudi vojaško odlično ribora in Podravja in ne slovenskega stavljeni Slovenci zaradi svoje malošte- organizirani v tako imenovano varno- dela Koroške. vilnosti, zaradi šibkega gospodarstva stno stražo (Schutzwehr), podrejeno V takšnih razmerah se je znašel pame- in družbene nerazvitosti. nemškemu mestnemu svetu. General ten in odločen mož, narodno zavedni Slovenska politika je na takšno ne- Maister je uvidel, da bo zoper to silo oficir in slovenski pesnik Rudolf Maister varnost odgovorila maja 1917 z verjetno treba uporabiti vojsko. Tako je in 1. novembra z nekaj slovenskih voja- razglasitvijo majniške deklaracije mimo oziroma celo proti volji narodne kov odšel v avstrijsko vojaško povelj- vlade za Slovenijo v Ljubljani na Štajer- v dunajskem parlamentu, ki so jo stvo in povedal, da razglaša Maribor z skem organiziral slovensko narodno podprli tudi hrvaški poslanci iz tistih okolico za slovensko in jugoslovansko vojsko, ki je v drugi polovici novembra hrvaških dežel, ki so spadale pod narodno posest ter da prevzema voja- 1918 štela kar 4000 vojakov in 200 Avstrijo, to je iz Istre in Dalmacije. ško komando nad tem ozemljem. To je častnikov ter imela Mariborski, Celjski Majniška deklaracija je zahtevala ta- bilo dejanje velikega narodno-politič- in Tržaški polk, topniško poveljstvo in kojšnjo združitev vseh jugoslovan- nega preudarka in vojaškega poguma. celo letalsko stotnijo. skih dežel habsburške monarhije Narodni svet za Štajersko je pod pred- Dne 23. novembra je s svojo vojsko raz- v samostojno državno telo, prosto sedstvom dr. Karla Verstovška in pod- orožil nemško-mariborski Schutzwehr vsakega tujega gospostva,zgrajeno predsednika dr. Franje Rosine še tisto in onemogočil nemške proavstrijske de- na demokratični podlagi, pod že- noč majorja Maistra povišal v čingene- monstracije. Dne 27. novembra pa je s zlom habsburške dinastije. To bi bila rala, da bi imel v pogovorih z avstrijsko poveljujočim avstrijskim območnim po- nekakšna demokratična preureditev vojaško stranjo večjo avtoriteto. S to veljnikom, polkovnikom Rudolfom Pas- narodnega vprašanja v monarhiji in avtoriteto je s peščico slovenskih vo- syjem, sklenil pogodbo o mejni črti med osvoboditev Slovencev nemškega jakov dosegel umik nemške vojske iz svojo in avstrijsko vojsko na Štajerskem narodnopolitičnega pritiska. Maribora in Podravja na etnično mejo, in Koroškem. S tem je pripravil izhodišče Seveda pa noben odločilen dejavnik kjer dandanes v glavnem poteka slo- za zasedbo Koroške, vendar mu vlada v

3 Predsednik ZDGM Ljubljani ni dovolila nadaljnjega napre- vendar so jih koroške nemške brambo- toda prišla je prepozno; v Parizu so že dovanja (B. Hartman). Ko se je spomladi vske sile potisnile iz Koroške. Nato je vla- odločili, da bo o usodi Koroške odločil 1919 pokazalo, da mirovna konferenca da v Ljubljani generalu Maistru naložila, narodni plebiscit. Izid za nas ni bil dober. v Parizu bolj posluša zahteve Koroške naj pripravi obrambo in novo ofenzivo Maister je torej s pravo in odločno ak- (nemške deželne vlade pa nedeljivosti na Koroško, v katero naj bi se vključila cijo v pravem trenutku rešil Maribor in Koroške), so slovenski prostovoljci po- tudi jugoslovanska vojska. Ta druga voja- slovensko Podravje, zato bi moral biti ča- skušali zasesti slovenski del Koroške, ška akcija na Koroško je bila učinkovita, ščen kot eden največjih slovenskih mož.

Delujmo uspešno!

mag. Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev general Maister

a tudi slovensko. Z velikim riboru. Tradicionalno aktivni so na P spoštovanjem smo se udeležili Uncu, v Šentilju, Kamniku, Zagorju proslav ob 25. obletnici slovenske in Metliki. Nekaj več aktivnosti pa si samostojnosti. Vsesplošno vzdušje želim v Trebnjem, Kranju, Ljubnem, med politiki in državljani je izražalo na Ptuju in v Ljutomeru. premalo radosti in veselja, da smo Posebno pohvalo si zasluži Slove- si po več stoletjih končno izborili njegoriško društvo, ki je letos orga- svojo – našo domovino Slovenijo. nizator proslave ob dnevu generala Veliko je večjih narodov, ki si pri- Maistra v Dornavi. Predsednik Jože zadevajo, da bi imeli svojo državo, Hojnik je z neumornim urednikom pa jim ne uspe. Nam je to z uspelo Maistrovega glasu Dušanom Vode- minimalnimi človeškimi in material- bom dobitnik letošnjega priznanja nimi izgubami. generala Maistra, dobitnica pa je tudi Osnovna šola Franja Malgaja, ki Svetovni veter neoliberalizma nas je je spodbudila h kooperativnejšemu zagrabil in nas okužil z materialno delovanju z Zvezo. grabežljivostjo, ki ni nikdar potešena. Letos je minilo 20 let od začetka Otresimo se te strasti, delujmo kot Kot že veste, je naše novo društvo delovanja Društva generala Maistra aktivni državljani v korist domovine v Velenju pripravilo biografijo dr. Ljubljana, ki je kasneje dobilo podru- in njenih prebivalcev. Poleg materi- Karla Verstovška ter poskrbelo za žnice na Uncu, v Kamniku, Mariboru alnih dobrin poskrbimo za naše du- njegov doprsni kip, kar bo prikaza- in Ljubnem. Registrirali smo se leta hovno zadovoljstvo, poskrbimo pa no na proslavi 24. novembra. Vse 1997, zato je primerna odločitev lju- tudi, da nam našega maternega jezi- čestitke v Velenje, Mursko Soboto bljanskega društva, da bomo slavili ka ne posrka neoliberalizem. in Polenšak. 20. obletnico naslednje leto, še zla- Letos smo si zadali več nalog, ki jih Čaka nas Franjo Rosina, biografija sti, če bo sledilo morebitno priznanje uresničujemo zelo uspešno. Zago- o njem se piše, v Šmartnem pri Litiji predsednika Republike in Slovenske tovo ste opazili, da smo posodobili pa tudi dozoreva ideja, da se bodo vojske, kar sicer ni pogoj za proslavo, spletno stran, ki se je lahko poslu- spomnili njihovega (in našega) do- lepo pa bi bilo, saj smo sedaj že veli- žujete vsi, ki bi radi kaj izvedeli ali moljuba. ka družina s 24 registriranimi društvi povedali. V Zvezi smo napovedali, Nismo pa povsem zadovoljni z raz- (med njimi še ni vključeno Društvo da se pripravljamo na ustanavljanje pisom uglasbitve Maistrovih pesmi, generala Maistra Velenje) in okoli društev v Murski Soboti, v Šmartnem ki smo ga organizirali skupaj z Radi- 1600 člani. pri Litiji, v Velenju, Piranu, Mozirju in em Slovenija. Dobili smo sicer okoli Tako kot človek ima tudi društvo smi- še kje. Posebej uspešni pri vključeva- petnajst skladb, toda komisija, ki jo sel za svoj obstoj, če ima pred seboj nju novih članov so v Murski Soboti vodi dirigent Uroš Lajovic, ni izbra- venomer nove želje, načrte in cilje. in v Velenju. Prvo nam je lahko vzor, la nobene skladbe, zato smo razpis Mi jih imamo, zato sta nam obstoj kako se je treba lotiti organizacije ponovili. Obnovili pa smo tudi naše in razvoj zagotovljena. Še naprej društvenega življenja, drugo pa tudi delo ažuriranja spiska Maistrovih bomo delovali kot aktivni državljani, zaradi izredno obsežnega delovanja, borcev, za katerega smo ugotovili, ki spoštujejo svojo domovino Slove- o čemer boste obveščeni v člankih. da je nepopoln, zato je nujno, da ga nijo in so zanjo vedno na voljo, ne Več aktivnosti je zaznati tudi v Ma- verodostojno dopolnimo. da bi nas oplazil val neoliberalizma.

4 Dan generala Maistra Narod brez pokončnih ljudi je kot kardelo

Zmago Šalamun

Dornava je kraj, kjer med polji in travniki stoji veličastna zgradba – dvorec Dornava, ki velja za eno najpomembnejših posvetnih zgradb poznega baroka v Sloveniji. Leži na Ptujskem polju, kot se imenuje ravnina med Ptujem in Ormožem, ki jo na jugu obdajajo Haloze, na severu pa prehaja v Pesniško dolino, kjer ga obdajajo Slovenske gorice. Tiste, katerih lepote je z Zavrha občudoval in opeval v pesmih Rudolf Maister Vojanov, ko je počitnikoval pri notarju Stupici na Zavrhu v osrčju Slovenskih goric.

ornava leži na Ptujskem polju, zelo malo, saj so jo pridelovali le skih goricah. Z njega se pogled D ob desnem bregu reke Pesni- manjši in srednje veliki kmetje. Še razprostira po Dravskem in Ptuj- ce. Starejši del je gručaste oblike največ jih najdemo v romanuAnto- skem polju vse tja do Haloz. Tod in agrarnega videza, novejši del na Ingoliča Lukarji, ki ga je napisal živijo ljudje, ki so se v vseh letih ob vpadnicah pa je urbaniziran. po pripovedovanju še živečih lukar- obujanja starih kmečkih običajev Na dornavskih poljih je bilo nekoč jev. Nekoč je na tem območju če- izkazali za dobre organizatorje pri veliko pridelovalcev čebule – lüka. bula pomenila glavni vir dohodka, pripravi praznika žetve. Na vpra- Tla so plitka in vsebujejo veliko pe- skozi zgodovino pa je tržna pride- šanje, zakaj vsako leto obujajo ščenih delcev. Zaradi celinskega lava skoraj zamrla. V letu 2003 se stare običaje, povezane z žetvijo, podnebja s pomladanskimi pada- je 13 zelenjadarjev povezalo v za- pa organizatorji pravijo: »Zato, da vinami in vročimi ter razmeroma drugo Podravske vrtnine; kot glav- bodo mladi vedeli, kako se je žive- suhimi poletji se na teh tleh pogo- no nalogo so si zadali pridelovanje lo pred desetletji, in bodo vsaj del sto pojavlja suša, kar predstavlja čebule. Učinek tega pa ne občutijo naše kmečke zapuščine prenašali težavo za poletno pridelavo rastlin. le pridelovalci, ampak posredno ce- na mlajše rodove.« Zaradi tega se je tod uveljavil žitni lotno območje, saj se ob promociji Praznik žetve traja dva dni; sobo- kolobar, v katerega se je idealno pridelka promovira celotna regija. tni del je bolj namenjen tistim, ki vklopila čebula. Za povezovanje Številni običaji pa so prerasli v turi- radi sežejo po dobrem kmečkem čebule v vence (12 čebul) pa je stične prireditve širšega pomena za kruhu in pogačah. Ob razstavi potrebna ržena slama. Tako se je to območje. teh jedi pripravijo tudi razstavo pridelovanje čebule hitro razširi- Ker se je tukaj uveljavil žitni kolo- strojev in kmečkega orodja. Ne- lo v donosno dejavnost. V zvezi s bar, ni naključje, da na Polenšaku pridelavo čebule so se v teh krajih deljsko dogajanje preselijo na va- ohranjajo praznik žetve. Polenšak, ško njivo, kjer prikažejo žetev na razvili in tudi obdržali mnogi običa- kraj z bogato zgodovino, bogato ji, navade in reki. star način, pšenico tudi zmlatijo kulturno dediščino in hkrati kraj in nekaj zrnja zmeljejo v moko. Pisnih virov o pridelavi čebule je dobrih ljudi, ležina gričuv Sloven- Prikazana opravila in običaji veliko povedo o življenju in delu tamkajšnjih delovnih ljudi, ki so njive Ptujskega polja obdelovali s ponosom in veliko ljubeznijo do slovenske zemlje. Da je v teh krajih doma tudi ži- vinoreja, se vsako leto spomnijo v Mezgovcih ob Pesnici, kjer organizirajo prireditev Od paše do sira ter tako ohranjajo spomin na življenje in delo v preteklosti. Ob prireditvi pripravijo razstavo starih pripomočkov za predelavo mleka in pridobivanje sira. Predstavijo Dvorec Dornava tudi izdelke iz mleka, sire, sireke,

5 Dan generala Maistra

Lukarski praznik Dornavska cerkev kruh in druge dobrote, ki jih pripra- Občina Dornava je kraj, kjer živijo Oj, Slovenske ve gorice, vijo domačinke. delovni in zavedni ljudje, je kraj, kjer solnca božjega bogate, se preteklost prepleta s sedanjostjo, Bogati pa so tudi gozdovi, zato v ve ste kakor bajke zlate, kar pa je zagotovilo za nadaljnji ra- Žamencih vsako leto organizirajo kakor pesmi v himno zlite. zvoj teh krajev, saj se domačini za- gobarski praznik, v sklopu katerega Rudolf Maister je imel rad prepro- vedajo, da kraj, ki ne spoštuje svoje v Žamencih pripravijo razstavo gob, ste ljudi in Slovenske gorice, nje- preteklosti, nima prihodnosti. v zadnjih letih so dodali še razstavo gove pesmi so nastale iz trenutne- zdravilnih zelišč iz domačega okolja. Zato so na Polenšaku tudi ustanovili ga navdiha, občutenja slovenske Da so Dornavčani in okoličani veseli Slovenjegoriško društvo general Ma- dežele, polne bogastva in revšči- ljudje, dokazuje tudi vsakoletni Fa- ister, ki ohranja spomin na zgodovin- ne, lepote in bolečine. Bil je velik šenk po dornavsko, kjer poleg dor- sko delo Rudolfa Maistra in njegovih domoljub, domoljubi pa so tudi navskih ciganov nastopijo še druge borcev za severno mejo s ciljem, da člani in članice Slovenskogoriške- domače pustne skupine. se razvija in utrjuje domoljubje na ga društva general Maister iz Po- vseh področjih družbenega življenja. lenšaka, ki bodo letos organizirali V Dornavi ni zamrlo kulturno doga- državno proslavo ob dnevu gene- janje, saj se lahko pohvalijo z večna- Pri imenu društva ima »Slovenjego- rala Maistra. menskim centrom - kulturno dvorano riško« svoj pomen, saj je tudi Ru- Dornava, ki je bila zgrajena na mestu dolf Maister, ko je bival na Zavrhu, Enako ponosni nanj so tudi člani in starega vaškega kulturnega doma. Gre nazdravljal slovenskim gričem in članice Turističnega društva Rudolf za objekt, zgrajen po sodobnih funkcio- vinogradom ter jih opeval v svojih Maister Vojanov na Zavrhu, ki je ra- nalnih in estetskih merilih ter z izredno pesmih. Prva kitica pesmi Slovenske zloženo naselje na slemenu nad Pe- akustičnostjo dvorane s 300 sedeži. gorice pravi: sniško dolino v Slovenskih goricah.

Praznik žetve Čušekova domačija

6 Dan generala Maistra Rudolf Maister je rad prihajal na Zavrh med preproste ljudi, ki so ga zelo spoštovali, veliko prej kot drugi zavedni Slovenci, saj so mu že leta 1963 postavili razgledni stolp.Prvo- tno je stal na tem mestu leseni stolp, ki so ga postavili po načrtih genera- lovega sina Boruta Maistra. Danes se dviga 17 metrov visok kovinski Maistrov stolp, ki so ga izdelali Kle- mosovi učenci iz Lenarta leta 1983. Ob lepem vremenu ponuja izjemen razgled, ki seže od Pohorja, Kozjaka, Boča, Donačke gore in vrhov sosednje Hrvaške vse do madžarskih ravnin. Na celotnem območju spomin na izjemnega Slovenca ne bo zamrl, saj se krajani dobro zavedajo Maistro- vih besed: »Narod brez pokončnih ljudi je kot kardelo.« Polenšak

Zveza društev “GENERAL MAISTER” Trubarjeva 3, 1000 Ljubljana

Jože Hojnik, mag. Milan Lovrenčič, Rajko Janžekovič, predsednik Slovenjegoriškega društva predsednik Zveze društev župan Občine Dornava general Maister general Maister

Spoštovani, vljudno vas vabimo na osrednjo slovesnost ob državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra, ki bo v torek, 22. novembra 2016, ob 18. uri v dvorani Večnamenskega centra vaško-kulturne dvorane Dornava (Dornava 135b, Dornava).

Slavnostni govornik bo mag. Dejan Židan, podpredsednik vlade Republike Slovenije in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije.

Vljudno vabljeni!

7 Dan generala Maistra Dežela lüka, kruha in pogač, sira, …, predvsem pa srčnih ljudi Rajko Janžekovič

bčina Dornava, ki šteje ne- v občini, učenci pa obiskujejo O kaj manj kot 3000 prebi- tudi glasbene šole na Ptuju. Od- valcev, leži deloma na Ptujskem raz tega je zelo dobra pihalna polju, ob reki Pesnici, deloma godba Občine Dornava. Dram- pa v Slovenskih goricah. In če ska skupina vsako leto pripravi je Dornava s svojim poljem de- svojo predstavo, ki nas navadno žela najboljšega lüka (ptujske dodobra nasmeji. čebule), je naš del Slovenskih V našo kulturno dediščino so- goric dežela dobre kapljice in dita tudi cerkev sv. Doroteje v najboljšega domačega kruha ter Dornavi in cerkev Marijinega pogač. Naši marljivi ljudje ohra- obiskanja na Polenšaku, ki je njajo tradicionalne prireditve te bila, predvsem v preteklosti, tudi dežele, kot so Praznik žetve ter romarska cerkev, povezana z le- razstava kruha in pogač na Po- gendo o sv. Cirilu in Metodu, ki lenšaku, organiziramo ga že več sta tod mimo potovala po rimski kot 50 let, in Lükarski praznik v cesti v Rim. Največji arhitektur- Dornavi, ki ga praznujemo že ni biser je prav gotovo baročni več kot 20 let. Večje tradicio- dvorec Dornava, ki je najlepša Naše največje bogastvo so naši nalne prireditve so še Gobarski poznobaročna stavba v Sloveni- ljudje, ki so pripravljeni delati praznik v Žamencih, Od paše ji. Dvorec z velikim kulturnim in in se žrtvovati za skupne cilje, do sira v Mezgovcih, Fašenk po turističnim potencialom, vendar pa naj bo to občina, župnija ali dornavsko, Krompirfest in vsa- ga lastnik (Republika Slovenija) društva. Brez pripravljenosti za koletni koncert Pihalne godbe ne prepozna in čaka na obno- pomoč in delo za skupno dobro Občine Dornava. vo že drugo desetletje. Upamo ne bi bilo toliko koncertov, kul- Skozi vse prireditve se izraža lahko le, da bo kdo spregledal turnih, družabnih in športnih pri- skrb za etnografsko dediščino, in se zavzel za ta biser kulturne reditev. Skratka, v tem prelepem ki je tesno prepletena s kulina- dediščine, saj je tudi to del naše koščku naše domovine ne bi bilo riko in dobrotami, ki nam jih po- kulture, našega bogastva, ki ga v toliko sproščenega duha med nujata narava in delo pridnih rok Sloveniji ne znamo ceniti, doma- nami, ali povedano drugače: ne naših gospodinj. Na Polenšaku čini pa nemočni lahko vse sku- bi bilo toliko pozitivne energije. je Turistično društvo uredilo tudi paj le opazujemo. Dobrodošli v občini Dornava! EKO muzej, v katerem so prika- zani običaji in stroji, povezani s pridelavo, spravilom in obdela- Občina Dornava vo pšenice, in Čüšekova doma- • površina 28 km2 čija v Dornavi, kjer si je mogoče • število prebivalcev 2950 ogledati celoten triletni proces • gostota prebivalstva (preb/km2) 104 pridelave ptujske čebule. • 12 vasi: Bratislavci, Brezovci, Dornava, Lasigovci, Mezgovci ob Pesnici, Po- Na kulturnem področju de- lenci, Polenšak, Prerad, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci luje veliko pevskih skupin, ki • osnovna šola z 241 učenci, vrtec s 96 otroci ohranjajo predvsem slovensko • dve zasebni glasbeni šoli pesem in nam z njo popestri- • dve župniji jo kulturne programe na vseh • štiri prostovoljna gasilska društva prireditvah. Veliko glasbenikov • dve pošti premoremo tudi zaradi delova- • zdravstvena in zobozdravstvena ambulanta nja dveh zasebnih glasbenih šol

8 Dan generala Maistra Podelitev spominskih priznanj generala Rudolfa Maistra

Skladno z Dogovorom Zveze društev general Maister in Občine Kamnik o podeljevanju spo- minskega priznanja Rudolfa Maistra ter objavljenega razpisa za leto 2016 je Odbor za podelitev priznanj na svoji seji dne 5. oktobra 2016 obravnaval štiri prejete predloge in soglasno sprejel naslednji sklep: »Spominska priznanja generala Rudolfa Maistra za leto 2016 se podeli trem predlaganim kandi- datom in sicer: • Dušan Vodeb - predlagatelj je Društvo general Maister Ljubljana • Jože Hojnik - predlagatelj je Slovenjegoriško društvo general Maister Polenšak • OŠ Franja Malgaja Šentjur - predlagatelj je Domoljubno društvo Franjo Malgaj Šentjur. Priznanja se podelijo na državni praznik 23.11.2016 na dan Rudolfa Maistra na slavnostni proslavi v Kamniku.« Predsednik Odbora za spominska priznanja GRD Vitko Roš

gi ravnatelja Srednje upravno ad- domovinsko zavest in tako ime- ministrativne šole Ljubljana uspe- novano domoljubje. Predstavlje- šno vodi profesorski kolektiv, ki ne so bile v različnih publikacijah sistematično poučuje in vzgaja in tudi zanimivih delovnih sreča- mlade generacije. Še več. Je eden njih in strokovnih seminarjih v re- izjemnih profesorjev, priljublje- publiki Sloveniji. Njegovo delo se nih med mladimi, ki mu je uspelo izkazuje tudi v odnosu do sode- vpeljati v učni načrt domovinsko lavk in sodelavcev in do dijakov. vzgojo in na sodoben, privlačen Udeležujejo se različnih spomin- način, z različnimi metodami in skih svečanosti iz naše polprete- oblikami dela, pritegniti k aktivne- kle in pretekle zgodovine rasti in mu sodelovanju odraščajoče dija- razvoja naše skupne domovine. ke oziroma mladi rod. Zato ni na- Ob teh priložnostih samostojno ključje, da svoje bogate izkušnje pripravljajo tudi različne kultur- v vlogi enega izmed podpred- no zgodovinske prireditve. Vsa- sednikov Zveze društev general ko leto organizira tudi strokovni Maister z veseljem in na izviren izlet dijakov in dela profesorske- Dušan Vodeb način posredu- ga zbora, v kraj je tudi drugim, za izvirne pobude, kjer je naša dr- zlasti posame- žavna proslava. ideje in vrsto aktivno- rofesor Dušan VODEB je dol- znih društvom Z dijaki se je P goletni aktivni član Društva in šolskim ko- sti pri spoštovanju in udeležil tudi general Maister Ljubljana. Sodi lektivom. uresničevanju temelj- vrste zanimivih med tiste izjemne osebnosti, ki z V preteklih letih nih idej, poslanstva in pogovorov na izvirnimi pobudami, idejami in vr- je spodbudil in sporočilnosti generala temo domovin- sto aktivnostmi, spodbuja ožje in izvedel vrsto za- ske vzgoje in širše okolje njegovega delovanja nimivih raziskav Rudolfa Maistra domoljubja pri k spoštovanju in uresničevanju te- med mladimi, Predsedniku re- meljnih idej, poslanstva in sporo- zlasti z vidika publike, kjer je čilnosti generala Rudolfa Maistra. njihovega odnosa do domovine, skupno z njimi predstavil njihove Že dobrih 22 let v odgovorni vlo- osnovnih vrednot, ki oblikujejo poglede na današnji aktualni čas

9 Dan generala Maistra in razmere, ki mladim ni najbolj Že v mladih letih se je vključil v ak- ja slovenske vojske,Boji za severno naklonjen pri njihovem odrašča- tivno življenje svojega kraja ter se mejo na Polenšaku in v Dornavi. nju v samostojnega in suverenega včlanil in deloval Zadnja leta se v državljana. v društvih: ga- za pomemben prispe- osnovni šoli ob Dušan Vodeb aktivno sodeluje z silskem, turistič- dnevu Genera- vsemi društvi in je eden izmed ti- nem, športnem, vek k razvoju društve- la Maistra v nostih, ki je uspešno z uredniško eki- Društvo olteimer, ne dejavnosti, utrje- vembru odvija po uspel uresničiti vsebinsko za- SDG Maister, vanju domoljubja in proslava, ki je snovo revije Maistrov glas. Redno Območno zvezo sporočilnosti generala zelo lepo obiska- skrbi tudi za njeno vsebinsko in vojnih veteranov na. in društvo upo- Rudolfa Maistra oblikovno podobo in posodablja- Po njegovi zaslu- kojencev. V dru- nje spletnih strani Zveze društev gi društvo dobro štvih je opravljal general Maister in tako prispeva k sodeluje z ZDGM, občino, društvi razne funkcije od predsednika, bla- njeni širši uveljavitvi in promociji. na lokalni ravni ter širše. Kot aktiven član Društva general gajnika in aktivno deloval in dela še danes, sajje v večini društev tudi član Mnenje upravnega odbora društva Maister Ljubljana, je na letošnjem je, da si g. Jože Hojnik zasluži Mai- letnem občnem zboru bil izvoljen upravnega odbora. 16 let je bil član občinskega sveta, 4 leta predsednik strovo priznanje, kar je pohvala nje- tudi za predsednika ljubljanskega mu in našemu celotnemu društvu. društva. ter dva mandata predsednik odbora za gospodarske dejavnosti. 11 let je Upravni odbor SDGM Ob upoštevanju vseh navedenih predsedoval Gasilski zvezi občine dejstev, je Upravni odbor DGM Dornava. Ljubljana na svoji seji 21. 9. 2016 OŠ Franja Malgaja soglasno podprl predlog za po- Letošnje leto je poteklo 10 let nje- delitev priznanja general Maister govega dela v Slovenjegoriškem Šentjur profesorju Dušanu Vodebu. društvu general Maister, ko je na pobudo predsednika ZDGM mag. g. Predlog pripravil: Milana Lovrenčiča pričel zbirati član- a Osnovni šoli Franja Malga- Aleks Štakul stvo in usklajevati program dela in N ja se iz leta v leto prizadeva- Podpredsednik društva GM Ljubljana statut društva. Na ustanovnem obč- jo, da bi spomin na Franja Malgaja nem zboru, se je včlanilo 57 članic in ostal živ, saj šola s ponosom nosi članov. Danes je društvo zelo številč- njegovo ime. Ravno za to se še posebej trudijo, da mlade genera- no saj šteje že 113 članic in članov, cije ne pozabijo pomena zgodo- kateri prihajajo iz občine Dornava, vinskih junakov, ki so nam priborili Juršinci, Sv. Tomaž, Gorišnica, Mar- naše slovensko ozemlje in so za kovci, Trnovska vas, Lenart in Ptuj ter našo svobodo, domovino žrtvovali je prav po zaslugi predsednika aktiv- svoje življenje. no in prepoznavno na lokalnem ter v širšem slovenskem prostoru. Učence pri rednih urah pouka zgodovine seznanjajo z življenjem Društvo zelo dobro sodeluje z lokal- Slovencev v času prve svetovno skupnostjo in osnovno šolo, kjer ne vojne in po njej. V sklopu teh so učenke s svojim mentorjem izda- vsebin učenci pripravljajo različ- Jože Hojnik le knjigo in slikanico o generalu Ma- ne predstavitve. Vsako šolsko leto istru, za katero je izdalo Ministrstvo v jesenskem času tik pred tako za šolstvo in Ministrstvo za obrambo ospod Jože Hojnik je bil ro- imenovanimi krompirjevimi poči- priporočilo, da je knjiga primerna za jen 07. 06. 1953 v številni tnicami se z učenci zberejo pred G osnovne šole in jo je večina šol že kmečki družini v Bratislavcih pri spomenikom, ki stoji pred šolo. To sprejela v svoje knjižnice. Polenšaku. Po končani osnovni je sicer dan, ko se spominjajo vseh šoli si je pridobil poklic strojnega Društvo je v svojem delovanju pri- borcev in drugih žrtev vojnih spo- tehnika in večji del svoje delovne dobilo društveni prapor in uredilo padov, vendar posebno pozornost dobe, vse do upokojitve, bil zapo- postavitev kipca Generala Maistra posvetijo Franju Malgaju. slen na Slovenskih železnicah na na Polenšaku v parku pred cerkvijo. Njemu v čast imajo v avlišole foto- Ptuju. Zadnjih 20 let je opravljal Organiziralo je skupščino Zveze pano, ki je bil postavljen v sodelova- delo vodje službe v nabavi. DGM, postavitev razstave Muze- nju z Muzejem novejše zgodovine

10 Dan generala Maistra Celje. Ta stalna razstava je bila po- rojstva Franja Malgaja in stoletnici je gospod Marjan F. Kranjc. Nikakor stavljena ob njegovi devetdesetle- začetka prve svetovne vojne. V sklo- pa ne smemo pozabiti na nečaka in tnici smrti. Glede na to, da se nahaja pu tega projekta so v sodelovanju s pranečake Franja Malgaja. v večnamenskem prostoru, je učen- Knjižnico Šentjur pripravili proslavo, Prav tako je gospod Jure Godler, v cem vedno na vpogled, prav tako pa katere avtorica sodelovanju s velja za odličen učni pripomoček. je bila slavistka takratnimi deve- za ponosno ohranja- tošolci, posnel Pred leti je bila na šoli o Franju Mal- Mateja Štraus. nje spomina in vre- kratek film. Le ta gaju narejena odlična raziskovalna Odziv publike na igralsko in dnot Franja Malgaja je bil posnet na naloga pod vodstvom učiteljice Malgajevi doma- glasbeno zased- zgodovine, gospe Slavice Čoklc. in njegovih borcev za čiji in na Resevni. Naloga nosi naslov Malgaj trka in bo je bil več kot severno mejo Zgodba v filmu danes služi kot pripomoček za spo- odličen. Avtorici se navezuje na znavanje njegovega življenja. predstave je bila pismo, ki ga je Šolsko leto 2014/2015 so, ne samo tudi v pomoč knjiga Vojni spomini Janko pisal Malgajevi sestri Malčki. v Šentjurju, ampak tudi na šoli, za- 1914 – 1919 , v kateri so zabeleženi Film, ki govori o zadnjih trenutkih beležili kot »Malgajevo leto«. Poseb- spomini Franja Malgaja, oziroma del njegovega življenja, je bil posnet v no pozornost so posvetili 120-letnici njegovega dnevnika. Urednik knjige sklopu natečaja, ki ga je za to šolsko leto razpisala šola in povabila k sodelovanju ostale šentjurske šole. Film je sodeloval v finalu Festivala amater- skega filma (FAF), ki ga je organizirala knjižnica Šmarje. V tem šolskem letu bodo posebno pozornost namenili prvi svetovni vojni in Slovencem v tem času, kar je tudi tema letošnjega zgodo- vinskega tekmovanja. V ospredje bodo postavilisoško bojišče, na katerem je bil tudi Franjo Malgaj. Glede na navedena dejstva, daje- mo predlog za podelitev priznanja. Predlog pripravili: Dušan Vodeb Kornelija Smrečnik Marjan Gradišnik

Misel na domovino Ko zaslišim slovensko himno, me Naši dedi, pradedi so se v prvi sve- državnih praznikih tako obesili spreleti misel , da imamo končno tovni vojni borili za naš narod in vsaj zastavo. svojo državo, o kateri so sanjali na planini Doberdobbranili naše Vsi si želimo, da bi z jutrom in za katero so se borili naši dedi, ozemlje. Eden izmed njih je bil tudi vstopili v lepši dan, a zato se je pradedi. Danes, ko smo končno Franjo Malgaj, ki pa je svoje življe- potrebno potruditi in se čemu samostojni innaš narod ne zati- nje tragično darovalza slovensko odreči. Zato si želim, da bi se rajo drugi narodi, pa se sloven- zemljo. Tudi on se je zavedal pome- kot državljani Republike Slove- stva ne zavedamo več.Živimo na slovenstva in je ponosno pove- nije bolj povezali in bili enotni. iz dneva v dan in nam je popol- dal : »Slovenec sem!« Če bi danes Nekateri bi dejali: »Sanje.« , a noma vseeno, če smo Slovenci koga od nas to vprašali, najbrž ne mislim, da tako kot pravi znan ali nismo. Skozi stoletja so nam bi tega izjavil s takim ponosom. In pregovor: »Vse se da, če se vladali tujci, ki so nam vsiljevali prav zaradi tega, ker nikomur nimar hoče.« njihov jezik, šege in navade, a mi se naša državica sooča z raznimi smo trmasto ostali zvesti sami težavami. Prav bi bilo, da bi bili vsaj Avtorica: Neža Mastnak 9.b. sebi. malo ponosni nanjo in da bi ob OŠ Franja Malgaja Šentjur

11 Maister in njegovi borci

Vitko Roš: moj oče, pisatelj Fran Roš je Malgaja opisal takole

»Telesno krepak in visok, z moč- razvoj lastnih sil, ki jih je postavljalo mačem okolju. Tu je s strastjo nimi ličnicami v bledem obrazu, v službo narodu z neposrednim de- poslušal in si zapisoval, kar so s širokim pogledom temno rja- lom med njim in zanj. V socialističnih bajali ljudje o dogodkih v davni vih oči je bil to priroden fant, go- idejah je videlo gibanje gibalno silo preteklosti. Sam je pričel razko- voreč v svojem sočnem šentjur- bodočnosti. Ta smer je dala jedro re- pavati tla ob razvalinah bližnjega skem narečju, poln nezadržlji- volucionarno jugoslovansko usmerje- gradu Rifnika -stare ilirske in slove odkritosti, bistrosti in vedre nemu »preporodovstvu« in pritegnila venske naselbine. Ob gostijah in razboritosti. Odločno in z opti- najboljše mladince. drugih priložnostih si je zapisal mizmom se je kot sin skromno Pri vsem tem pa je Malgaj ostal nad 150 ljudskih pesmi, ki jih je živeče proletarske družine znal zvest svoji kleni ljudski preprosto- sproti pošiljal dr. Karlu Štreklju. prebijati skozi gmotne težave. Iz- sti in prirodnosti (…) v odnosih do Ta je v svoji zbirki »Slovensk(e) redno ga je zanimala zgodovina soljudi, a tudi samostojen in jasen v narodn(e) pesmi« še posebej na- in tudi prirodopis. gledanju na probleme okrog sebe. vedel ime dijaka Franja Malgaja Vneto je sledil sodobnemu poli- Življenjsko močan in vztrajen je vse kot enega izmed svojih najvne- tičnemu dogajanju in se rad po- zavestneje težil k ciljem ki si jih je tejših zbirateljev. »Časopis za smehoval tedaj mogočni nemški postavlja in jih čedalje bolj podrejal zgodovino in narodopisje« mu je in nemškutarski celjski gospodi. koristim narodnega občestva. leta 1919 objavil razpravo »Sveti- Pri tem je kmalu spoznal neugo- Počitnice je preživljal v svojem dona nad Celjem in njena okolica«. dni in krivični položaj Slovencev v stari mo- Značilno zanj je, da narhiji in pričel ob bal- je to razpravo napisal kanskih vojnah 1912 kot vojak, pa čeprav – 1913 gledati njihovo na podlagi narodpi- rešitevle mimo nje. snih podatkov, ki jih Napredno usmerjeni je zbral še kot dijak. Malgaj je pripadal oni Na docela nemški skupini slovenske di- višji gimnaziji v Celju jaške mladine, ki se je se odporni Malgaj ni nekaj pozneje priklju- hotel dobro znajti in čila narodno radikal- ko je hkrati še rahlo nemu gibanju. Temu obolel na pljučih, se dijaštvu je samoizo- je prešolal na gimnazijo v Kranju. » brazba bila sredstvo za Fran Roš Vitko Roš

Franjo Malgaj meni domovina, jo kritiziramo in se smrt je bila prava tragedija, saj Franjo Malgaj je bil izredno na- ne žrtvujemo, kot je to naredil Franjo. nam tudi danes primanjkuje ljudi rodno zaveden Slovenec, kar je Ne zavedamo se, kaj nam pomeni s tako močno voljo in pa željo po tudi dokazal. Pri svojih 20. letih svoboda ali dejstvo, da ne živimo v boljšem svetu. Vsak posameznik se je odšel bojevat na soško fron- času vojn. Ljudje moramo biti opti- si mora čim bolj prispevati k bolj- to. Menim, da je bil izredno po- mistični in verjeti v našo domovino, ši Sloveniji in si prizadevati, da z gumen in je imel srčno rad svoj zgled tega nam je lahko tudi Malgaj. dobrimi malenkostmi obrnemo narod in je dal tudi življenje za Želim si, da bi se enkrat vsi zbudili svet na bolje. Želeti si moramo svojo domovino. Vsi ljudje bi se in bili hvaležni zato, kar so nam dali dobro za vse in naredili bomo ve- morali zgledovati po njem, moral predniki, da lahko uživamo v življe- liko dobrega. Mogoče pa se nam bi nam biti v veliko čast in ponos, nju in cenimo vsako malenkost, ki za milimeter uspe približati pogu- da je bil tako zagret borec za so nam jo izborili. Malgaj je upošte- mnemu početju Franja Malgaja. našo boljšo prihodnost. Danes se valnapotke generala Maistra in tako Avtorica: Nadja Blazinšek, 9.a sploh ne zavedamo, kaj nam po- nam priboril veliko ozemlja. Njegova OŠ Franja Malgaja Šentjur

12 Maister in njegovi borci

Franjo Malgaj (10. 11. 1894 - 6. 5. 1919) se je rodil 10. novembra 1894 v Hru- ustanovi Narodna vlada - predsednik J. Po govorih in petju na peronu se je ševcu pri Šentjurju. Njegov oče (moj Pogačnik. četa z Malgajem ob 6. zvečer vkrca- pradedek) je ob bornem zaslužku V začetku novembra 1918 je Malgaj la na vlak in se odpeljala v noč. železniškega delavca dal študirat vse spet v Celju (in Šentjurju), kjer je kot V domači Šentjur so ga v krsti pripe- sinove od svojih desetih otrok. Fra- nadporočnik organiziral in prevzel var- ljali 26. oktobra 1919. njo, najmlajši, je iz šentjurske ljudske nostno službo na cesti in železnici. (ve- Štiriindvajsetletni Malgaj je padel 6. šole (ki sedaj nosi njegovo ime) sto- like množice vojakov z bojnim plenom pil v nemško - slovensko gimnazijo maja 1919. Na Tolstem vrhu v boju in orožjem so se takrat pomikale z juga za slovensko severno mejo. v Celju, kjer so poučevali slovenski na sever in vzhod). profesorji. Vneto je sledil politične Malgaj je s svojo četo zavzel Meži- dogodke. Novembra 1918 Antanta sklene premir- ško dolino (23. novembra Pliberk, je z Avstro - Ogrsko in Nemčijo. Kljub Z docela nemške višje celjske gim- 30. novembra Velikovec, Podjuno premirju se je v Celovcu pripravljala z vednostjo Maistra, v istem času A. nazije se je prešolal v Kranj, nato v nemška vojska za Mežiško dolino. Pazin. Lavrič Borovlje) in tako je bila vzpo- Takrat je poslal Narodni svet za Meži- stavljena demarkacijska črta. Leta 1914, ko je izbruhnila voina, ško dolino s Prevalj kurirja v Celje, da je bil njegov letnik vpoklican, tako Potem se je Koroški pisala sodba v poprosi vojaško poveljstvo za oborože- Parizu in neugodni plebiscit za sloje postal vojak 87. polka in je skozi no pomoč in poišče Malgaja. šolo za rezervne oficirje poleti 1915 vensko stran je odločil mejo. dospel na italijansko fronto. Ranjen v Celje tedaj še ni imelo dovolj vojakov, Brez glasovanja pa smo Sloveci po- Doderdobu in povišan v praprošča- tako se je Malgaj zadeve lotil sam, ter leg Jezerskega dobili tudi Mežiško ka, se nekaj časa zdravi v zaledju. zbral z bojišč vračajoče se Šentjurčane, dolino, v kateri je Malgaj uspešno Teherčane in Savinjce. Popoldan, 6. no- Leta 1916 je na južnotirolskem boji- opravil svoje akcije in to plačal z ži- vembra, (ko je v Narodnem domu brez- vljenjem. šču. Ko so Italijani Avstrijcem tu iz- skrbna množica še slavnostno rajala in trgali vrh Monte Zebia, ter z njega slavila osvoboditev Celja), je ogromno Ob 100-letnici rojstva Franja Malgaja povzročali hude izgube celjskemu ljudi z godbo spremilo na kolodvor Mal- zapisala pranečakinja Špela ROZIN polku, je Malgaj samoiniciativno s gajevo četo, ki je štela 40 mož, 4 oficirje (Objavljeno v raziskovalni nalogi »Mal- pešcico vojakov v nočnem napadu in bila opremljena s 4 strojnicami. gaj trka«, OŠ Franjo Malgaj Šentjur) osvojil to strateško točko, ter za to dr- zno akcijo prejel najvišje odlikovanje - zlato medaljo za hrabrost in postal poročnik. Umaknil se je v zaledje, kjer je kot upravnik vojaškega zdravilišča ok- tobrsko revolucijo 1917 odkril »kot dogodek, ki odpira novo obdobje družbenemu razvoju človeštva.« 1918. Malgaj Šentjurčanu A. Osetu na Tolstem vrhu (pri Ravnah na Ko- roškem) obljubi, potem ko razgleda položaj tamkajšnjih Slovencev, da bo ob predvidenem zlomu Avstro- -Ogrske prišel z vojsko v pomoč ko- roškim Slovencem. 16. avgusta 1918 se ustanovi Na- rodni svet - predsednik A. Korošec (pokrajinski odseki za Trst, Istro, Go- riško, Koroško, za Prekmurje pripra- vljali gradivo za ureditev mejnega vprašanja). V začetku oktobra 1918. se Malgaj vpiše na pravno fakulteto v Graz. V Mežiški dolini ustanovi Narodni svet, ki mu predseduje Oset. Zruši se habsburška država. V Ljubljani se

13 Domoljubje Pogumnim pripada svet! Literarno – filmske delavnice za osnovnošolce (Učenci 5., 6., 7., 8. in 9. razredov)

Pripravili: Tatjana Oset, Knjižnica Šentjur in Maja Furman, samostojna kulturna delavka

Utemeljitev teme – pogum: lih. Takrat, ko se vse upira smrti, ko je največji; pogum, da se osvobodi- življenjska sila in želja po življenju najmo predsodkov … ); Franjo Malgaj je bil pomemben ak- močnejša (najjačja) – (toda) dolžnost ter v osvobajanju Mežiške doline in • Spodbudimo jih, da opisujejo te pa (ga) sili v smrt. […]« (Franjo Mal- v borbi za Severno mejo. Bil je tesen občutke, ki jih doživljajo, ko se gaj, Vojni spomini 1914 – 1919, Za- sodelavec generala Rudolfa Maistra. počutijo pogumne; ložba PRO – ANDY, Maribor 2009, Njegovo življenje in način delovanja • Učenci povedo, kako razumejo str. 121)? jasno kažeta, da je imela svoboda pogum? Razmišljajo o tem, kaj zanj velik pomen. Vendar brez pogu- Pogumnemu pripada svet? njim osebno pomeni pogum? ma svoboda ni možna. Pogum je gonilna sila napredka, spre- Razmišljajo o stvareh, za kate- Malgaj je živel v tistem zgodovin- memb in s tem posledično osvoba- re osebno potrebujejo pogum skem času, ko je bila svoboda »od- janja. Tudi osvobajanja predsodkov – kakšni so njihovi strahovi, ki jih sotna«. Bil je eden tistih pomembnih in strahov, ki nas hromijo. Pogum je hromijo in ki bi jih radi presegli. zgodovinskih osebnosti, ki je zaradi torej ključnega pomena pri prema- • Spoznajo delo Franja Malga- izjemne osebnosten lastnosti – po- govanju strahov, ki nam v življenju ne ja. Predvsem njegov pomen za guma – svoji domovini in narodu za- dovolijo napraviti naslednjega (nove- osvoboditev Mežiške doline. Nje- gotovil svobodo. ga) koraka, napredka … Ko smo toliko gov doprinos v borbi za Severno pogumni, da presežemo ohromljujo- Kakšen je bil Malgajev pogum? mejo. Otroci spoznajo njegovo če strahove, je lahko naš svet! Kajti sodelovanje z Rudolfom Mai- Zgovoren odgovor najdemo v nasle- – pogumnim pripada svet! strom. Spoznajo njegov neustra- dnjem zapisu iz vojakovega dnevnika: šen duh in njegovo pripadnost »[…] Posebno hude so duševne muke, In kako so pogumni naši otroci? domovini in narodu. Spoznajo ki tarejo vojaka pred bojem, v trenut- zgodovinski kontekst znotraj ka- ku, ko še ni direktno izpostavljen so- Naše uvodne naloge v filmsko vražnemu ognju. To je tisti neopisljivi – literarnih delavnicah: terega je Franjo Malgaj deloval, (nepopisljivi) trenutek, ko se ljubezen • V uvodnih urah pogovor o po- živel in ustvarjal (čas vojne, nedo življenja, spomin na življenjsko sre- menu poguma (pogum za svo- svobode). čo bori s stanovsko dolžnostjo, s ti- bodno in iskreno izražanje mi- Učenci spoznajo Malgaja tudi stim: moraš – ker ti grozi smrt na veša- šljenja; pogum, da izzovemo svoj kot pesnika. • Učenci preberejo odlomek o Malgajevem doživljanju poguma tik pred borbo (odlomek iz njegovega dnevnika) in se o njem pogovorijo z mentorjem: »[…] Posebno hude so duševne muke, ki tarejo vojaka pred bojem, v trenutku, ko še ni direktno izpostavljen sovražnemu ognju. To je tisti neopisljivi (nepopisljivi) trenutek, ko se ljubezen do življenja, spomin na življenjsko srečo bori s stanovsko dolžnostjo, s tistim: moraš – ker ti grozi smrt na vešalih. Takrat, ko se vse upira smrti, ko je življenjska sila in želja po življenju najmočnejša (najjačja) – (toda) dolžnost te pa (ga) sili v smrt. […]« (Franjo Malgaj, Vojni spomi-

14 Domoljubje

Svoboda Kaj je svoboda? V slovarju je jo popularne pop glasbe, še posebej željo po znanju, utrujenost, ču- svoboda stanje, ko so ljudje moških pevcev in ena izmed težav timo vso energijo, ki se preliva podrejeni samo zakonom in ne današnjega časa, spolna usmerje- po našem telesu, a hkrati čutimo neomejeni, samovoljni oblasti nost ljudi. Če vprašaš mene, to ne bi vsako modrico, vsak del telesa, koga. A svoboda je veliko več. smela biti težava in mislim, da je ob- ki boli in počutiš se izmučenega Svoboda je, da lahko rečeš kaj sojanje in norčevanje iz ljudi glede a najbolj živega do zdaj. To je želiš. Imaš lahko oblečeno maji- na njihovo spolnost kršenje njihove zame svoboda. Zame je svobo- co, ki ti je všeč. Da lahko imaš osebne svobode. da ples. Srečna sem, ko plešem. dolge ali kratke lase. Da lahko Meni svoboda pomeni, da se lahko Počutim se svobodno in mislim, poslušaš glasbo po svojem oku- izražam na kakršen koli način želim. da je to eden izmed najboljših su. Da ti je lahko všeč spol, ki Eden izmed teh načinov je ume- občutkov na celem svetu. Želim ti pač je. Za vsako od teh stvari tnost. Umetnost je petje, slikanje in si, da bi se vsi počutili svobodno je v današnjem času določeno, zame še posebej, ples. S plesom se in se ne bi sramovali stvari, ki na- kaj je normalno in kaj ni. »Nor- izražamo, pripovedujemo zgodbo redijo iz človeka osebo.. malno« je, da fantje ne nosijo s telesnim gibanjem in zaporedjem dekliških barv, da imajo kratke različnih gibov, pri plesu čutimo me- Avtorica: Pia Jeršič, 8. b in ne dolge lase, da ne posluša- šane občutke. Čutimo srečo, žalost, OŠ Franja Malgaja Šentjur

ni 1914 – 1919, Založba PRO – sposobnosti – ga je strah – in med najlažje identificirajo in izrazijo. Sne- ANDY, Maribor 2009, str. 121)? brskanjem po starih knjigah pri ba- manje kratkih filmčkov in klipov je tre- bici na podstrešju najde Malgajev nutno aktualen »jezik« ustvarjanja in Naše nadaljnje naloge: dnevnik in zgoraj predlagani zapis. komuniciranja med mladimi. Prav je, • Otroci se pripravijo na snemanje Prebrano mu vlije pogum za njegovo da jim resne teme približamo na njim lastnega filmčka, klipa na temo pogumno dejanje, odločitev.) najbolj znan način. V tem primeru poguma. Ko postavijo zgodbo določijo zapo- preko video ustvarjanja. • Otroci preberejo odlomek iz Mal- redje prizorov (scenosled), napišejo Ob izteku leta (ali spomladi) otroci gajevega denvnika, ki obravnava dialoge, izberejo igralce in odigrajo. svoje izdelke predstavijo na festivalu, temo poguma. Klipi naj bodo posneti s prenosnimi srečanju, ki zaokroži praznično doga- • Otroci povedo svoje vtise o od- telefoni. Dolgi naj bodo med 3 in 5 janje na šolah. lomku. minut. Cilj filmsko – literarnih delavnic: • Otroci razmišljajo, kako bodo pri- Dovolimo otrokom, da so pri • Identifikacija otrok z dogajanjem poročeni odlomek vključili v svoje ustvarjanju kreativni in odprti! v filmčkih, nadaljnje ustvarjanje (filmčke). Utemeljitev izbora literature in pre- • Vživljanje v lit. delo in razmišlja- • Otroci pripravijo osnutek sce- dlogi, kako jih uporabiti pri delu nje o temi - pogumu, narija, opredelijo dogajanje za (snemanje filmčkov, klipov): • izvirne interpretacije dojemanja nadaljnje snemanje - scenosled, poguma in izražanje preko filmčka, napišejo dialoge, izberejo igralce Za izbrani odlomek smo se odločili • Krepitev zavedanja vrednosti in in začno snemati. zato, ker na zelo subtilen in poglo- pomena poguma, • Svoje video posnetke naslovijo. bljen način opisuje trenutke tik pred • ustvarjanje. • Svoje video zapise posnamejo s borbo. Opisani trenutki so slikovit pri- kaz izjemnega poguma! prenosnimi telefoni. Priporočena literatura: Predlagani dnevniški zapis naj bo Kako se lotimo dela/snemanja otrokom v pomoč pri razmišljanju • Franjo Mlagaj, Vojni spomini primer: lastnem dojemanju poguma, naj bi 1914 – 1919, Založba PRO – ANDY, Maribor, 2009 Otroci zgoraj omenjeni odlomek iz bo iztočnica pri ugotavljanju, kaj njih Malgajevega dnevnika uporabijo v opogumlja? • John Boyne, Deček v črtasti pi- svojem filmčku. V svoje ustvarjanje Za kamero oz. snemanje z mobiteli, žami, Miš, Dob pri Domžalah, ga lahko vnesejo poljubno (npr. ko kot načinom ustvarjanja, smo se od- 2009 junak filmčka okleva pred neko od- ločili, ker je ta medij trenutno mla- • Dnevnik Ane Frank (katera koli ločitvijo, ker ne zaupa vase in svoje dim najbližji. Skozenj se mladostniki izdaja)

15 Domoljubje

16 Domoljubje

Domovina Domovina. Ko trenutno, na ta na. Mislim, da nihče (lahko se mo- ki hodi v prvi letnik faksa, opa- večer sedim tukaj, v svoji sobi tim) ne zna točno povedati, kaj je žam, kako rada se vrne domov. in se učim matematiko, mi je njemu domovina. Kdo pa se ne bi? Saj rečejo: Lju- prišlo na misel – kaj sploh je Zdaj sem že postal lačen, vendar bo doma, kdor ga ima! domovina?Ali je to ustanova? ne bom se odlepil od ekrana in ne- Ta spis pišem v njeni sobi. Ko Ne. Ali je to, kjer si se rodil? Ne. hal pisat! Oh, zdaj sem iz televizije sem bil star 10 let, sem že sko- To je kraj, v katerem si preživel zaslišal novo novico iz 24 ur – nov val plane, kako bom njeno svojo mladost. To je kraj, kjer si val migrantov prihaja v Slovenijo. sobo preobrazil v igralnico – se naučil voziti kolo. To je kraj, Kaj pa je njim domovina? Njim se imela bi tobogan, bazen in 50 kjer si se na božični večer zbu- je domovina zgubila in je ne mo- palčni zaslon z playstationom dil ob petih zjutraj, samo da bi rejo najti, kajne? Kje pa! Oni so jo in xboxom. lahko svoj pogled vrgel na svoje morali zapustiti. Zaradienestvari Vendar sem kmalu ugotovil, da preljube lego kocke, svoje nove – človekovegagromozanskegaega. se to ne bo zgodilo. Prvič; zato, Barbike ali pa na nov tablični Predstavljaj si, da v tem trenutku ker moja starša nista milijonar- računalnik. Domovina je kraj, moraš oditi, tjanekam v daljavo. Ni- ja in drugič – ker njena soba je kjer si spoznal svoje prve pri- koli več ne boš videl svoje razme- njena soba. Le kaj bi boga pun- jatelje. Domovina je kraj, sem tane sobe. Nikoli več ne boš videl ca brez svoje sobe? Zdržala ne dobil svojo prvo žival. svojegaračunalnika, ko si na njem bi en teden. Kaj pa bi brez svo- Zdaj, ko sem se pogreznil v glo- preigral vse igrice od A do Ž. jega »kraljestva«!? bino pisanja, sem se vprašal: Počakaj trenutek! No, ko jo že takole obrekujem Kaj pa je domovina meni,? Pa sem nazaj. Kje sem že ostal? – kaj pa bi jaz brez svoje sobe. Jaz ne vem, kaj je meni domovi- A, domovina. Zdaj, ko imam sestro, Kje pa bi spal? Na zofi? Ni šan- se! Zdaj, ko meljem zadnje koščke toasta in se je moja glava preu- smerila k postelji, sem pomislil – kaj bi bilo, če zvečer, ko grem spat, ne bi mogel zatisniti očiv miru? Da bi nenehno mislil na prihodnost? No, teh problemov nimam, saj sem še samo otrok! Zda,j ko že na pol spim, sem si prisegel, da bom užival vsak trenutek svojega otroštva v svoji domovini! Naj vsak otrok uživa svoje otroštvo!

OŠ Franja Malgaja Šentjur

zvezadgm.javno.si | maistrovglas.javno.si zvezadgm.net | www.facebook.com/zvezadgm

17 Iz dela društev in zveze ČAS (brez) ALTERNATIVE

Aleks Štakul

ako si ne zaželeti srečanja s na svetu. Med drugim je bil tudi dnja knjiga Čas (brez) alternati- K tako uglednim gostom kot je član mednarodnega Russlove- ve, v kateri je odkrito razgrnil vse prof. dr. Rudi Rizman? Res, da je ga razsodišča za vojne zločine pasti današnjega časa, ki uniču- težko najti čas za prijeten pogovor v Vietnamu, sodeloval v odbo- jejo svet in večino človeštva. In z njim, saj je razpet z različnimi ob- ru Jeana – Paula Sartra in obja- prav knjiga je bila izhodišče za veznostmi, zdaj v Ljubljani, zdaj v vil številne znanstvene članke in pogovor. knjige v tujini in doma. V svojih Washingtonu ali Parizu, pa v Sa- Razgrnil nam je vrsto aktualnih znanstvenih raziskavah in medij- rajevu ali na katerem koli koncu vprašanj in dilem od tega, da skih nastopih jasno in brez dlake sveta, in ne nazadnje v Bologni, smo žal priča strašnim morijam v na jeziku opozarja na številne kjer na ugledni univerzi gostuje svetu, ki kažejo ob teptanju člo- pasti današnjega človeštva in ne- kot predavatelj. vekovih pravic, kljub nasprotova- gotovo prihodnost bodočih ge- Prijazno se je odzval našemu po- njem civilnih gibanj, tudi na do- neracij, če se razmere ne bodo vabilu, da z njim odpremo novo ločeno neučinkovitost in nemoč bistveno spremenile na bolje, sezono okroglih miz v rdeči dvo- Organizacije združenih narodov. rani Mestne občine Ljubljana. predvsem v korist tistih obubo- Pogovor je z Rudijem vodil nje- žanih slojev prebivalstva, ki trpijo Kritično je ocenil mednarodno gov prijatelj, sošolec Aleks Šta- lakoto in revščino. vlogo Amerike, njene čedalje kul, s katerim sta skupaj odrašča- Ni naključje, da se je dokaj hitro večje notranje probleme, njeno la v Slovenski Bistrici, nato gulila začel prijateljsko in profesionalno odpiranje novih vojnih kriznih šolske klopi na II. državni gimna- povezovati s številnimi svetovno žarišč v svetu in kot posledico ziji v Mariboru, nakar sta se razšli znanimi izobraženci in družbo- širjenje terorizma v najrazlič- njuni poklicni poti. slovci – Noamom Chomsky-im, nejših oblikah. Ob tem ni obšel aktualnih migracij, potvorjenih Svetovljan, ugledni publicist, so- Umbertom Ecom, Jean Paulom pojavov demokracije, prednosti ciolog, politolog in kolumnist, Sartrom, Adamom Michnikom, in pasti globalizacije, o kateri je predavatelj na domačih in tujih Simono de Beauvoir, Francisom tudi napisal knjigo »Globalizaci- univerzah je po uspešnem ma- Fukuyamo in še mnogimi drugi- ja in ekonomija« in prvi uvedel gisteriju doktoriral na ljubljanski mi, ki jih je imel priložnost spo- predmet Sociologija globalizaci- univerzi in na sloviti najstarejši znati na harvardski univerzi. je, (zdaj ga predava na Univerzi severno ameriški univerzi Ha- Velik interes v domači in tuji jav - v Bologni) ekonomsko pogubne vard, ki se uvršča med najboljše nosti pa je vzbudila njegova za- vladavine neoliberalizma in ne nazadnje tudi vloge in položaja EU in njenih najvišjih politikov na oblasti, ki poka po vseh šivih in ima človek občutek, da je zašla v slepo ulico. Posebno pozornost pa so pritegnila njegova razmišljanja in odločna nasprotovanja različ- nim mednarodnim trgovinskim pogodbam, TTIP, TISA in CETA, ki po svojem bistvu utrjujejo ka- pitalske interese največjih in naj- močnejših ameriških korporacij po obvladovanju sveta. Žal jim podlegajo tudi določeni vplivni politiki in njihovi gmotni interesi, pogosto povezani tudi s korup- cijo in drugimi odkloni v družbi. Zato se ni čuditi, da mnogi med

18 Iz dela društev in zveze ekonomisti in predvsem vlada- barbarski poti. Skratka, kakšno in pravično porazdeliti družbeno joči politični razred tako pri nas, prihodnost čaka ta svet, se pravi bogastvo tudi med revne sloje kot v svetu menijo, da je čim bolj naše družbe in z njimi ves planet, družbe, še zdaleč ne bo lahko. svobodna trgovina na svetu ne- predvsem pa naše potomce ozi- Zanimivemu pogovoru podkre- kaj dobrega za vse, kar pa v bi- roma prihodnje generacije. Po pljenemu s tipičnimi argumenti stvu ne drži. mnenju dr. Rudija Rizmana te di- in anekdotami iz vsakdanjega Zato se upravičeno zastavlja leme ne bo tako zlahka razrešiti, življenja, ki jih je nizal dr. Rudi vprašanje kako si naj torej po- ampak v zgodovini so se tudi za Rizman, so sledila še konkretna samezniki, slovenska družba in ceno velikih žrtev še vselej našle vprašanja in komentarji številnih človeštvo utre pot k pravi alter- prave poti in gotovo se bodo tudi udeležencev, ki so se odzvali nativi: bolj prijaznemu, solidar- v prihodnje. Toda številne gene- vabilu na okroglo mizo v orga- nostnemu ali drugače povedano, racije še čakajo velike življenjske nizaciji Društva general Maister k svetu po resnično človeški in ne preizkušnje, saj bolj enakomerno Ljubljana.

19 Iz dela društev in zveze Udeležili smo se prireditve ob mednarodnem dnevu miru na Cerju

Nelida Nemec

soboto, 24. septembra, smo ponotranjil in si jih hkrati za vedno vtise oblikovanje zunanjega plašča ar- V se člani Društva general Mai- snil v spomin. Iz zgibanke iz leta 2008 hitekture navezuje na preteklost, no- ster Ljubljana kar množično udeležili je zapisano: »Pomnik-stolp na Cerju tranjost pa se stika s sodobnostjo in prireditve ob mednarodnem dnevu gradimo kot orientir, ki naj popotnika sega preko nje v prihodnost. O vse- miru na Cerju, ki jo Občina Miren- že od daleč spominja na dolgo pot v bini in njeni prezentaciji, ki naj bi jo v -Kostanjevica že tradicionalno orga- suverenost Slovenije in k trenutku na- svoji notranjosti predstavila ta arhitek- nizira skupaj z veteranskimi in domo- stanka naše države, s posebnim po- turna zasnova, pa je bilo skozi vsa ta ljubnimi organizacijami ter Gimnazijo gledom na pomen in vlogo Primor- leta od prve idejne rešitve in tudi pre- Nova Gorica. Zadnja septembrska cev v Sloveniji in Slovencev v Evropi«. dloga scenarija veliko premlevanja sobota je na Cerje k Pomniku brani- Seveda je ta pomnik že zaradi lege in in razmišljanja, ki pa žal še do danes teljem slovenske zemlje privabila zelo monumentalne višine viden od daleč niso rodili pravega sadu. V poročilu in iz več strani, tako slovenske kot ita- veliko obiskovalcev, ki smo z zanima- občine Miren Kostanjevica lahko pre- lijanske, in tudi obiskovalcu, ki se pov- beremo, da pomnik sicer že v nedo- njem sledili bogatemu kulturnemu zpne nanj, ponuja enkraten pogled grajeni podobi opozarja nase s svojo programu. Prireditev se je začela s na spodnji del Vipavske doline in del simbolno sporočilnostjo, da je to spo- slovesnim prihodom praporščakov, Furlanije. V zgibanki so še zapisali, da menik braniteljem slovenske zemlje, sooblikovali pa so jo Orkester slovenje spomenik, ki ga gradijo skupaj Dru- prelomnim časom predvsem prej- ske policije, dijaki dramsko-gledališke štvo TIGR Primorske, Zveza združenj šnjega stoletja in vsem, ki so poma- smeri Umetniške gimnazije Nova Go- borcev za vrednote NOB Slovenije, gali ustvarjati slovensko državo. Po- rica, Oktet Sotočje, Lara Jankovič in Zveza veteranov vojne za Sloveni- udarjeno je tudi, da sta spodbuda in klub mladih Tigrovcev po scenariju jo, Združenje policijskih veteranskih osnovni program nastala v društvu za in v režiji Roka Andresa. Slovesnost, društev Sever, Zveza vojaških vojnih negovanje rodoljubnih tradicij TIGR ki je izzvenela v znamenju besed mir, invalidov Slovenije, Združenje častni- Primorske, arhitekturno rešitev zanj svoboda, bratstvo in ljubezen, se nas kov Slovenije, Zveza društev General pa so izdelali študentje Fakultete za je dotaknila s svojim občutenim po- Maister ter Občina Miren-Kostanjevi- arhitekturo pod vodstvom dr. Darka dajanjem globokega sporočila, ki bi ca in donatorji, zamišljen kot arhetip Likarja, ki so v izbrano gradnjo vtkali ga morali vtkati v naše vsakdanje ži- branika s kraško-primorsko identiteto obilo simbolnih sporočil v obliki stav- vljenje, v naše misli in dejanja. O po- in obrazložili, da je arhetip prvotni be, njenih detajlih, pa tudi v vsebino menu miru je spregovoril tudi slavno- princip, izvor in praideja tipa stavbe, spomenika. Zapisali so, da navpična stni govornik, predsednik Državnega da je branik ter izraža budnost, čvr- struktura stolpa simbolizira časovno zbora dr. Milan Brglez. stost, neomajnost, odločnost in spo- zaporedje ključnih dogajanj sloven- Ker je bila tokratna prireditev oboga- sobnost boja naših ljudi za preživetje, ske zgodovine in njenih osebnosti, da tena tudi z odprtjem razstave likovne hkrati pa simbolizira miroljubnost kot bo doživljanje in predstavitev omo- kolonije Junaška preteklost Primorske, temeljni lastnosti slovenske in primor- gočena s posebnim oblikovanjem ki jo je organiziral Teritorialni polk 1. ske identitete. Kot je ob predstavitvah prostorov, opreme in računalniških BR iz Ajševice in so jo postavili v tre- svoje ideje zapisal avtor arhitekture projekcij na maketo terenov, na ste- tjem nadstropju Pomnika braniteljem obeležja spomenika dr. Darko Likar, ne in strop, da simbolično os časov- slovenske zemlje, je bila to odlična sta osnovni namen in cilj zasnove nega potovanja predstavlja ustrezna priložnost, da tega monumentalnega stolpa, da obiskovalca s prostorsko razporeditev vsebine po nadstropjih, kamnitega spomenika ne doživimo zasnovo vodi v podoživljanje poto- kjer bo predstavljen čas od predzgo- le v njegovi zunanji arhitekturni zgo- vanja skozi čas, ki smo ga morali mi dovine do začetka osamosvojitve- vornosti, temveč si ogledamo tudi in naši predniki prehoditi od daljne, nega procesa. Pritličje s slavnostnim notranje prostore, ki pa žal še niso v neznano zagrnjene preteklosti, do portalom in vhodnim monumentalno zapolnjeni z vsebino, ki bi zgovorno osamosvojitve. Poudaril je, da tako oblikovanim prostorom naj bi pred- predstavila najpomembnejše zgodo- arhitekturno oblikovanje kot pred- stavljalo vstop naroda v zgodovino z vinske trenutke tega prostora tako, stavitveni program popeljejo potnika najstarejšimi pisanimi spomeniki (Bri- da bi si jih obiskovalec zapomnil, jih skozi čas v slutnjo prihodnosti ter da žinski spomeniki), sledijo prostori, po-

20 Iz dela društev in zveze

svečeni vidnim osebnostim slovenske scenarija za postavitev spominske devajo, da bi ta veličastna zamisel le zgodovine, kot so Simon Gregorčič, razstave z naslovom »Pod svobodni- zasijala v vsej svoji svetlobi. Nekaj od Srečko Kosovel in drugi, v prvem nad- mi zvezdami« pa se je podpisal takra- teh prizadevanj smo si tega sončnega stropju naj bi bil predstavljen čas prve tni direktor Goriškega muzeja mag. sobotnega dne, čeprav s poudarkom svetovne vojne, posebej soška fronta Andrej Malnič. Razstava bi se vila od na likovni razstavi in razstavi izdelkov in čas do nastanka prve novodobne pritličja prek vseh štirih nadstropij do dijakov likovnih oddelkov iz Celja, države SHS, Slovencev skupaj s Srbi terase, kjer bi se zasvetil napis naslova Ljubljane, Velenja in Nove Gorice, ki in Hrvati. V drugem nadstropju naj predstavitve. Kot beremo v poročilu, so nastali na dvodnevni delavnici na bi bila predstavljena protifašistična je komisija v letih od julija 2005 do temo 1. svetovne vojne, tudi z velikim gibanja v obdobju 1918-1941, ki jih 2008 pripravila gradivo, ki jo je konec veseljem ogledali. simbolno predstavlja TIGR. V tretjem leta 2008 pregledala in se o njem iz- Naše druženje smo nadaljevali z nadstropju naj bi bila prikazana druga rekla županova komisija, imenovana ogledom jame Pečinka, ki nam jo je svetovna vojna s posebnim poudar- na pobudo občinskega sveta (Suzana ljubeznivo in z veliko znanja predsta- kom na NOB do nastanka nove Jugo- Černe, Nelida Nemec, Milovan Va- vil domačin Primož Marušič in nam slavije, v četrtem pa vojna za samo- lič) in podala enega ključnih predlo- omogočil, da smo se skoznjo tudi stojno Slovenijo in nastajanje države gov, da bo zelo pomembno vizualno sprehodili: to je poševna jama, dolga Slovenije. Peto nadstropje naj bi bilo projektiranje projekta, ki nosi glavno 150 metrov, z 22 metri višinske razli- oblikovano kot razgledna ploščad in sporočilo o miru. Predlagali so, da se ke, naravnega izvora, ki se nadaljuje bi simboliziralo pogled v prihodnost. za postavitev zbirke imenuje projek- v umetno izkopan rov do vrha hriba V letih med 2005 do 2009 se je pred- tno skupino, v kateri naj bodo zgo- Pečina. Jama Pečinka je med 1. sve- stavljena vsebina dopolnjevala, naj- dovinarji, režiser, dramaturg, obliko- tovno vojno služila kot zavetišče za prej s pomočjo strokovne komisije valec in jezikoslovec ter da se določi, vojake in bila opremljena s pogradi veteranskih in domoljubnih organi- v katere jezike bi prevajali besedila. za vojake in kabinami za častnike. zacij, ki so leta 2005 imenovale stro- Komisija naj bi se sestala v razširjeni Najprej je bila v posesti avstro-ogr- kovno komisijo za pripravo programa sestavi skupaj s predstavniki države, ske vojske, v 9. soški bitki pa je prešla novodobnega muzeja v Spomeniku partnerjev (veteranske in domoljubne v italijanske roke vse do konca bojev braniteljem slovenske zemlje na Cer- organizacije) ter z arh. dr. Likarjem. na soški fronti. Z ogledom smo si pri- ju in so jo sestavljali: dr. Branko Ma- Občina Miren-Kostanjevica je iskala klicali čase in dogodke izpred sto let, rušič (Primorska 1848-1919), dr. Petra primerne možnosti v razpisih, ki so ki so močno zaznamovali zgodovino Svoljšak (I. svetovna vojna), dr. Milica bili aktualni v letu 2009, in se prijavi- Primorske in korenito posegli v ze- Kacin Wohinc (Obdobje med dvema la na razpis čezmejnega sodelovanja mljevid Evrope. Tema, ki smo jo ob- svetovnima vojnama 1918-1941), dr. med Slovenijo in Italijo 2007-2013 v delovali tudi na druženju na turistični Egon Pelikan (Zbor svečenikov sv. projektu CAMAA. Nosilec projekta kmetiji Marušič v Lokvici, kjer smo Pavla, Josip Wilfan in Engelbert Bese- je bila dežela Veneto. Ta kratek oris ob kozarcu terana še enkrat podoži- dnjak v Kongresu evropskih narodno- prizadevanj za uresničitev postavitve veli celoten dogodek, ki nam ga je sti v letih 1925-1938), dr. Boris Mlakar muzeja oz. spominske razstave na ponudilo Cerje kot pomnik branite- (obdobje 1941-1954) in dr. Nevenka Cerju govori o velikih naporih pešči- ljem slovenske zemlje in kot kraj, kjer Troha (1945-2000), pod predlogom ce zagnancev, ki so si in si še priza- se slavi mir.

21 Iz dela društev in zveze »Združeni ob družitvi«

Janko Durič

Člani Prekmurskega društva General Maister Murska preteklih dogodkov ne zavedamo. Sobota na slovesnosti ob prazniku združitve prekmur- Izročilo trdoživega prekmurskega skih Slovencev z matičnim narodom rodoljubja pa nam je navdih tudi za prihodnost.« Prisotne sta nagovorila županja etošnjo osrednjo proslavo ob sničile sanje prekmurskih rodov, občine Turnišče Vesna Jerala Zver L dnevu združitve prekmurskih ki so polnih tisoč let živeli ločeni in osrednji govornik, predsednik Slovencev z matičnim narodom od matičnega naroda, zemljevid države Borut Pahor. Županja je v (17. avgusta 1919), katere vsebino Slovenije pa je postal pravičnejši. imenu občin gostiteljic poudarila: je povezalo sporočilo »Združeni Danes živimo Slovenci v samostoj- »Zavedajmo se, da živimo varno ob združitvi«, sta pripravili sose- ni državi, vendar se pomena teh in kvalitetno življenje ter da edino dnji občini Beltinci in Turnišče, in sicer 12. avgusta na domačiji narodnega heroja Štefana Kovača Mar- ka v Nedelici. Voditelj prireditve je številne zbrane, med katerimi smo bili tudi člani Prekmurskega dru- štva general Maister Murska Sobo- ta, spomnil na prelomne dogodke pred 97 leti z naslednjimi beseda- mi: »Po sklepu vrhovnega sveta mirovne konference je redna vojska Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov 12. avgusta 1919 vkora- kala v Prekmurje in ga 17. avgusta 1919 na veliki ljudski proslavi v Bel- tincih predala v upravljanje civilni upravi. S tem dejanjem so se ure-

22 Iz dela društev in zveze

enotni in povezani lahko dose- tudi dejansko razglasili samostoj- nje domoljubja, na dogodku prvič žemo več. Dovolj je prostora za no Slovenijo, jo ubranili in medna- javno predstavili in bili z zunanjim vsakega izmed nas in vsak lahko rodno uveljavili v okviru državnih videzom (oblečeni smo bili v nove najde svoj prostor pod soncem, meja, ki veljajo danes.« Poudaril majice z emblemom društva) med če se le malo potrudi. Prav je, da pa je tudi, da živimo v negotovih množico obiskovalcev opaženi. S smo ponosni na svoje rojake, ki so časih, ko se je treba zavedati po- svojimi aktivnostmi pa že uresni- zastavili svoje življenje in družino mena povezovanja. čujemo bistvo sporočila letošnje - za svoje, vaše ideale, za naše Pre- Kulturni program sta vodila Bo- osrednje prekmurske slovesnosti. kmurje, za boljši jutri nas in naših štjan Rous in Sergeja Kavaš, ki sta Tudi na slovesnosti v Nedelici je otrok.« med povezovanjem programa bilo slišati in čutiti, da se približuje Predsednik Borut Pahor je izposta- med drugim interpretirala dela 100-letnica Maistrovega delovanja vil velik pomen praznika tudi zato, Ferija Lainščka in Dušana Šarotar- za zavarovanje severne slovenske da zlasti mladi rod prepozna po- ja. Nastopili so kvintet Aeternum, etnične meje (2018) in leto kasne- gum in požrtvovalnost prednikov. Gregor Zver trio, Trio kralj Matjaž, je (2019) še obletnica priključitve »Slovenci radi rečemo, da so se z Viktorija Hartman Adjei in Katari- Prekmurja. Obletnici sta tudi dva ustanovitvijo slovenske države iz- na Berden. osrednja cilja in izziva za delova- polnile tisočletne sanje našega Člani Prekmurskega društva gene- nje Prekmurskega društva Gene- rodu. Zlasti zadnje stoletje je od- ral Maister Murska Sobota smo se ral Maister Murska Sobota. V tej ločilno zaznamovalo ustvarjanje v duhu enega temeljnih ciljev de- smeri smo že začeli z določenimi pogojev, da smo lahko pred 25 leti lovanja, ki je razvijanje in utrjeva- aktivnostmi in pobudami.

23 Iz dela društev in zveze Popotovanje po Prekmurju Marjeta Humar

ne 24. septembra, na res lep parka in skrbi za varovanje kultur- občin. Izhajajoč iz cerkvenega L jesenski dan, smo se člani Dru- ne dediščine v Prekmurju, ki je bilo nauka, da mora človek imeti z Bo- štva Rudolf Maister Kamnik z avto- poseljeno že od mlajše kamene gom oseben odnos, za kar so po- busom odpeljali na že tradicionalni dobe. Dragocene ostanke prete- trebne knjige v domačem jeziku, jesenski izlet. Letos smo potovali klih obdobij, etnografske in kul- so protestanti s prevodom Biblije po Prekmurju. Program je skrbno turne spomenike smo si ogledali v in drugih knjig postavili temelje pripravil predsednik Ivan Sekavč- bogati zbirki. slovenskega knjižnega jezika. Pro- nik ob pomoči in podpori Pomur- V Prekmurje so se zatekli različni testantom smo se Slovenci oddol- skega Društva General Maister v begunci. V času protireformacije žili tudi s Trubarjevo podobo na Murski Soboti. protestanti, ki so tod dobili zave- evrskem bankovcu, kar je podprl Če odštejemo kratek postanek ob tišče. Med njimi je bil tudi nemški takratni minister Andrej Bajuk. avtocesti, smo se najprej ustavili fizik in astronom Johannes Kepler. V Sloveniji zdaj živi okoli 20.000 v Murski Soboti za ogled muzeja. Veliko žrtev so zahtevale vojne in evangeličanov. Evangeličanska eti- Pred muzejem sta nas pozdravila slabo gospodarstvo; v prvi svetovni ka poudarja pomen osebne svo- podpredsednica novoustanovlje- vojni je bilo iz teh krajev okoli 3000 bode, osebne angažiranosti, kar je nega Pomurskega društva genera- žrtev. V Ameriko so se med obema pomembno zlasti za gospodarsko la Maistra mag. Bernarda Roudi in vojnama izselili številni Prekmurci. uspešnost. Geza Erniša je poudaril, mag. Franc Kuzmič, muzejski sve- Med drugo svetovno vojno je bilo da imajo evangeličani in katoličani tovalec, vodja knjižnice Pomurske- veliko prekmurskih fantov nasilno marsikaj skupnega. Ekumenizem ga muzeja in odličen poznavalec mobiliziranih v madžarsko vojsko. zagotovo prinaša dobre možnosti zgodovine Murske Sobote z oko- Žrtve ideologij so bili tudi Judje, ne za sodelovanje s katoličani. Za do- lico. Kamničani smo Pomurskemu le med vojno; leta 1954 je bila pobre odnose med ljudmi pa so po- društvu generala Maistra podarili rušena sinagoga. trebni zlasti strpnost, spoštovanje Maistrov kipec, delo kamniškega Po ogledu muzeja smo se odpe- in toleranca. Geza Erniša je opozo- kiparja Miha Kača, oni pa so nas ljali v Moravske Toplice, kjer nas je ril še na to, da je prekmurski jezik obdarili s knjigo Vloga TO Pomurja v evangeličanski cerkvi Dobrega samostojen jezik in ne slovensko v procesu osamosvajanja. pastirja Jezusa sprejel častni škof narečje. Na to kažejo tudi raziska- Franc Kuzmič nam je predstavil evangeličanske cerkve Geza Er- ve jezikoslovca, red. prof. dr. Mar- zgodovino tega območja in mu- niša. Predstavil nam je zgodovino ka Jesenška s Filozofske fakultete zeja, ki je bil ustanovljen leta 1955. protestantizma na Slovenskem in v Mariboru. Muzej ima svoje prostore v rene- protestante. V Sloveniji je po pro- Zatem smo v Bogojini obiskali sančnem gradu sredi mestnega tireformaciji ostalo 14 cerkvenih katoliško cerkev Gospodovega

Skupinska fotografija v Murski Soboti Razgledni stolp Vinarium v Lendavi

24 Iz dela društev in zveze vnebohoda, ki ji je dal svoj neiz- Madžarski, Hrvaški, Avstriji in seve- na Dunaj in umrla samska, stara brisni pečat arhitekt Jože Plečnik. da daleč v notranjost naše države. več kot 90 let. Obisk Ižakovcev Obnova se je začela leta 1925, v Dan se je počasi nagibal v večer. nas je za kratek čas pomaknil v glavnem pa je bila končana leta Pot smo nadaljevali v Ižakovce, kjer preteklost, v kateri so bili tako kot 1954. Cerkev nam je razkazal Jože smo na Otoku ljubezni uživali v ne- danes pomembni delo, ljubezen in Puhan, kmet in gostilničar s turi- okrnjeni naravi, v ogledu plavajoče- zvestoba. stične kmetije, nedaleč stran od ga mlina na Muri, filma o büjraših, Prekmurje je lepo. Ob našem obi- znamenite cerkve. možeh, ki so utrjevali rečne brego- sku je bleščalo v toplih jesenskih Na Puhanovi kmetiji smo tudi obe- ve s prepletenimi vejami in koli, da barvah. Zemlja je skrbno obdela- dovali. Postregli so nam z nekate- reka ne bi odnašala mlinov in popla- na, grozdje že skoraj obrano, saj rimi prekmurskimi jedmi, med ka- vljala njiv. Posebnost tega kraja pa tod živijo delovni ljudje. Letošnje tere zagotovo sodijo dödöli, in z je zgodba o ljubezni med zadnjo vino bo dobro, pravijo, ker je bilo odličnimi vini, ki smo jih pokušali beltinško grofico, ki se je menda po dovolj sonca. Na njivah so še tudi v kleti. prvi svetovni vojni med ježo po oto- rumenele buče, iz katerih prido- Po prijetnem počitku pri Puhano- ku zagledala v preprostega fanta. bivajo olje. Prekmurje je bogata vih smo nadaljevali naše popoto- Toliko časa je jahala okrog njega, da dežela. vanje po Prekmurju. Povzpeli smo jo je opazil. Rodila se je ljubezen, ki Lepoto pokrajine smo odnesli do- sena stolp Vinarium Lendava, visok pa zaradi družbenih razlik ni imela mov v Kamnik v svojih spominih. 53,5 metra. Nekateri smo se zape- prihodnosti. Ljubimca sta se shajala Spomin na bogastvo sonca in ljali z dvigalom, drugi pa so šli na na Otoku ljubezni. Grofičin oče te skrbno obdelano zemljo pa bomo vrh peš. S stolpa se ponuja prelep ljubezni ni sprejel. Kmalu po tem, ko lahko še pozno v zimo obujali s razgled na pokrajino - od Lenda- je zanjo zvedel, je fant izginil. Nihče kozarcem prekmurskega vina in vskih goric do porečja Mure, proti ne ve, kam. Grofica se je preselila kapljami bučnega olja. Prapor in praporščak

Dušan Jež, praporščak Društva TIGR Primorske ter član DGM Grosuplje

aj je prapor? Prapor je na pali- Ko s praporom stojim na proslavah, prapor. Prapori , kot so prapor Zve- N co pritrjen večbarven, največ- lahko opazujem, kaj se dogaja pred ze Društev General Maister, prapor krat pravokoten in s simboli okrašen proslavo, med njo in po njej. Za ve- Društva TIGR in prapor ZZB pred- kos blaga, ki simbolizira pripadnost čino praporščakov lahko rečem, da stavljajo stoletni krvavi boj naših neke skupine ljudi določeni ideji. V imamo spoštljiv in pravilen odnos do prednikov za obstoj našega naroda. primerjavi z zastavo je prapor uni- prapora. So pa tudi posamezniki, ki Skrbi me tudi odnos nekaterih orga- katni ročni izdelek. Prapor je zau- ne bi smeli nositi prapora, kar pa me nizatorjev proslav do praporov in do pan v skrb in rokovanje praporšča- ne skrbi preveč. Bolj me skrbi , da ve- praporščakov. Dostikrat imam obču- ku, ki mora do njega gojiti spoštljiv čina vodilnih politikov nima spoštlji- tek, da nas imajo le za okras. Prapori odnos. Do prapora pa moramo biti vega odnosa do prapora, kaj šele, da morajo na proslavah in prireditvah spoštljivi tudi vsi drugi. bi vedeli, kaj predstavlja posamezni biti vedno na častnem mestu.

Prapori v državnem zboru: le nekateri poslanci so opazili prapore in jim Razgledni stolp Vinarium v Lendavi Prapori v počastitev svetovnega dneva miru 2016 na Cerju izkazali spoštovanje. Iz dela društev in zveze

Slovenski ponos »Franjo Malgaj, slovenski častnik, Ampak junak ni bil samo Franjo Mal- tem si je prislužil zlato medaljo za pesnik in borec za severno mejo, gaj, pač pa vsak, ki se z njim borit za hrabrost. Kot sem že prej omenil, ki je umrl v tragični nesreči. Po svojo (našo) domovino in interese. me moti to, da po navadi nagra- smrti je prejel medaljo za hra- Poleg vsega pa je bil predvsem velik dijo ljudi šele po njihovi smrti, po brost in karađorđevičevo zvez- domoljub. Verjetno je, da je največ njih poimenujejo kakšno ulico ali do.« Tako nekako (strnjeno) bi moči za spopade in boj črpal prav iz nagrado in to je to. In potem se pisalo na Wikipediji. Zdi se mi, tega. Kakor je bil naklonjen Sloven- vprašamo, kdo je že Boršnik ali pa, da v tej Wikipedijini »zgodovin- cem pa ni bil naklonjen svojim sovra- kdo je že Franja. Na srečo je še ski škrbini« med drugim ni bilo žnikom, kar je pokazal tudi s svojo nekaj ljudi, ki ohranjajo kulturno omenjene ene izmed njegovih pesmijo Barabe v zaledju. dediščino in skrbijo, da takšne po- vrlin, vztrajnosti. Kljub temu, da Škoda je, da je veliko ljudi nagraje- membne osebnosti ne gredo v po- so ga dvakrat poslali v zaledje, ni nih in spoštovanih šele po smrti. A v zabo. Za to skrbimo tudi na naši »vrgel puške v koruzo«, ter si je Malgajevem primeru sem vesel, da se šoli s poučnimi plakati, dramskimi še vedno prizadeval za slovensko naša šola imenuje po tako super člo- igrami na to temo in nenazadnje ozemlje na Koroškem. Po mojem veku. Njegovega zasebnega življenja tudi z izbiro imena naše šole. Za mnenju bi morali tudi mi vztraja- sicer ne poznam, ampak rekel bi, da konec pa še to. Po mojem mnenju ti pri nečem, kar nas veseli in se je bil dober človek z ambicijo združi- so znane osebnosti pomembne nam zdi pomembno, pa če je to ti Slovence v eno državo. Bil je tako tudi za to, da se lahko z njihovo še tako nenavadno ali naleti na mlad, mislim, da veliko bolj zrel kot pomočjo spomnimo tistih, ki so upor. Malgajevi uspehi žal ka- nekateri, ki so starejši. Pri svojih 21 je delali v »ozadju« ter vsak na svoj sneje niso obrodili sadov, saj se zbral malo trumo pogumnih sloven- način pripomogli k izboljšanju. je večina koroških Slovencev na skih vojakov in napadel eno izmed Avtor: Blaž Pavlič 9. a plebiscitu odločila za Avstrijo. pomembnih italijanski postojank. S OŠ Franja Malgaja Šentjur

Vojna Na svetu se dogajajo grozne Navajeni smo, da dobro živimo. Nih- svoje življenje, če pa si bil član stvari. Ena izmed njih so vojne. če od nas si ne predstavlja življenja v njegove družine, si upal, da bo Večina ljudi je mnenja, da so jarkih, kot so to počeli v prvi svetovni prišel nazaj. Če je vojak umrl, je vojne nekaj groznega. Tudi jaz vojni. Slaba higiena, bolezni, podga- bil to zanj konec, posledice pa menim tako, a v vsem slabem se ne, premalo hrane in izpostavljenost je nosila družina. Razmere med najde kaj dobrega. nevarnosti vsak dan. Pod takšnimi po- vojno so bile torej nevzdržne. Če nikoli ne bi bilo nobene vojne, goji so takrat živeli vojaki. Nikoli niso Upamo, da bi vojn bilo čim se meje ozemelj ne bi spreminja- vedeli, kdaj jih bo kaj zadelo. manj, a čisto se jim nikoli ne le. Tudi vojska ne bi imela pome- Strah pa ni bilo le vojakov, ki so se bomo mogli izogniti, ker bodo na. Ko se vojak poda v vojno, borili. Strah je bilo tudi njihove druži- v svetu vedno napetosti. Kljub čuti, da mora braniti svojo domo- ne, ki so čakale, če se bodo vrnili ali temu pa moramo biti ponosni vino za vsako ceno. Z vojno se ne. Bile so psihično izmučene. Več na vojake, jih ceniti in spošto- torej razvija tudi patriotizem. dni, tednov, mesecev ali celo let so vati, saj so se borili in dali življe- Seveda pa vojna ni nekaj lepega. molile in jokale, da bi se živi vrnili do- nje za domovino. Opustošenje, pomanjkanje, uniče- mov. Tukaj se pojavi vprašanje. Kaj nje, lakota, veliko število žrtev.Vse je bilo hujše? Biti vojak ali njegova Avtorica: Lana Kolar, 9.b to so negativne posledice vojne. družina? Če si bil vojak, si se boril za OŠ Franja Malgaja Šentjur

26 Iz dela društev in zveze Spomini, ki jih prekriva prah

Irena Hlede

onec julija je iz vrst časnika Ve- je vela umirjenost ter poglobljenost. Kčer neprijetno zadela naslednja, Šele kasneje so mi prijatelji zaupali v zlovešč črn okvir ujeta osmrtnica: njegovo poreklo in v njegovih pote- „Sporočamo žalostno vest, da nas zah sem začela razbirati fizionomi- je za vedno zapustil Stojan Maister. jo slavnega dedka: ploščate, široke Od njega se bomo poslovili 4. avgu- slovanske ličnice, uporno oglato sta 2016 ob 13. uri na pobreškem brado, … res mu je bil podoben pokopališču v Mariboru. Žalujoči – tako po videzu, kot tudi osebno- mama Sonja, hči Petra z družino, stno. Njegovi življenjski poti usoda brat Borut z družino in drugo sorod- sicer ni namenila tako „usodnega“ stvo“. poslanstva, da bi kot vojak in gene- S Stojanom sva v družbi nekaj tesnih ral krojil zgodovino. Živel je kot či- slovenskega generala, sicer ujeta v prijateljev preživela le en prijeten, sto običajen občan ter se ukvarjal s dušo samotarja in morda celo ne- dobri hrani ter pokušanju vinskih posredništvom s prehrambenimi iz- koliko posebneža. Odšel je na hitro, vzorcev posvečen dan, a je njego- delki, a v svojem rodnem Mariboru nihče ni tega pričakoval. Za sabo pa va slika ostala zapisana globoko v je užival velik ugled – ljudje so ga zapušča praznino zaradi spominov, mojem spominu. Stojan ni bil človek poznali, spoštovali in upoštevali. Pri ki jih je za vedno vzel s seboj. Pogre- povprečja, to si takoj opazil. Iz njega njem se je čutila karizma velikega šali ga bomo!

7. tradicionalne društvene igre na Polenšaku

Martina Horvat

nedeljo, 16. oktobra letos, so cev in ne obiskovalcev. Veseli smo predsednik Zveze društev General Vna Polenšaku potekale že sed- bili tudi obiska župana gospoda Maister mag. Milan Lovrenčič. me društvene igre. Rajka Janžekoviča, ki je član nekaj Vsako od društev je pripravilo svojo Za ta dogodek se društva združijo, naših društev in ki je na igrah poka- igro, hodomušno, zabavno, primer- glavno vodenje pa zaupajo enemu zal športni in tekmovalni duh, saj je no za naše kraje, za jesenski čas, od devetih delujočih. Letos je taktir- aktivno zastopal barve Lovske dru- ko in organizacijo prevzelo Društvo žine, med obiskovalci pa je bil tudi skratka raznoliko. Ker so igre name- Oltimer Polenšak, sodelovali pa so še: TD Polenšak, PGD Polenšak, DU Polenšak, Slovenjegoriško dru- štvo General Maister Polenšak, RK Polenšak, sekcija kolesarji TD Polen- šak, ŠD Polenšak in Lovska družina Dornava-Polenšak.

Ob 10. uri so se na prireditvenem prostoru pred turističnim domom na Polenšaku zbrali kolesarji – sekcija TD Polenšak, ki so se podali na dobrih 50 km dolgo traso od Polen- šaka, Bratislavc, Savc, Ormoža, Sre- dišča ob Dravi in čez Ormož nazaj na Polenšak. Ob 14. uri so se igre začele. Vreme je bilo več kot odlič- no, zato ni manjkalo ne tekmoval-

27 Iz dela društev in zveze njene predvsem druženju krajanov ekipe prejele pokale. interes in dobro voljo za sodelova- in članov društev, je bilo vseskozi Ob prireditvenem prostoru so za nje, dokazali pa so tudi, da so pravi veliko zabave in zdrave mere tek- obiskovalce pekli kostanj, manjkalo DOMOLJUBI. movalnosti. Na koncu je prvo mesto pa niti mošta ter drugih domačih do- pripadlo LD Dornava - Polenšak, ki brot, ob katerih so se obiskovalci za- Opravičilo je h doseglo enako število točk kot držali pozno v nedeljsko popoldne in Slovenjegoriško društvo General V prejšnji številki revije nam je večer. Društvene igre na Polenšaku Maister, a je stroga komisija odločila ob imenu g. Đura Haramija so bile letos znova več kot uspešne. da je SDGM doseglo drugo mesto ponagajal tiskarski škrat ter (rekli so, da se g. županu ni dobro Krajani so vnovič dokazali, da se njegovo ime pomotoma spre- zameriti), RK Polenšak pa tretje me- radi družijo, da je prav druženje ti- menil v Šuro, za kar se g. Hara- sto. Zmagovalna ekipa je osvojila sto, kar nam v teh časih primanjkuje, miji iskreno opravičujemo. prehodni pokal, sicer pa so prve tri da se znajo poveseliti, pokazali so 9. tradicionalni pohod na Zavrh

Aleš Arih, predsednik DGRM Maribor

soboto, 22. oktobra, je v čudo- Vvitem sončnem dnevu potekal deveti tradicionalni Maistrov pohod na Zavrh. Tudi tokrat so za njegovo izvedbo poskrbeli Domovinsko dru- štvo generala Rudolfa Maistra Ma- ribor, Planinsko društvo Planika in Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov Zavrh. Pred nekdanjo domobransko ka- sarno v Melju, ki je neločljivo po- Zbiranje pohodnikov. Z leve proti desni: Franci Rajh (predse- vezana z Maistrovim prevzemom dnik PD Planika Maribor), Aleš Arih (predsednik DGRM), Miro oblasti nad Mariborom in Spodnjo Petrič in mag. Franci Pivec (člana organizacijskega odbora Govor generala Maistra (dramski Štajersko, se je zbralo več kot 60 Maistrovega pohoda) igralec Bojan Maroševič) pohodnikov. Na pot so se odpravili programu, v katerem je sodelo- posameznikom, ki so se udeležili pod vodstvom prizadevnih vodni- val sam general Maister, smo si vseh desetih pohodov. kov PD Planika. Po petih ali šestih udeleženci pohoda obljubili, da urah zahtevne hoje so utrujeni, se prihodnje leto na jubilejnem S pesmijo Regiment po cesti gre vendar ponosni, prispeli na cilj - do desetem pohodu srečamo še bolj smo končali vsakoletno druženje in Maistrovega razglednega stol- množično. S pomočjo ZDGRM se odpravili proti domu. Dana oblju- pa. Ob sproščenem kulturnem bomo podelili srebrne značke ba velja: nasvidenje v letu 2017!

Zbrane je pozdravil župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger (desno) Nasvidenje prihodnje leto!

28 Iz dela društev in zveze Spletne strani zveze društev General Maister

zvezadgm. javno.si : Prenovljena spletna stran Zveze društev General Maister.

maistrovglas. javno.si : Spletna stran, na kateri so zbrane vse številke revije v elektronski obliki.

29 Iz dela društev in zveze Sestanek pri predsedniku Slovestnost države Borutu Pahorju v Velikovcu Rudolf Pfajfar Rudolf Pfajfar

torek, 5. julija 2016, je bil v KODVOS-a so potekali tudi po- petek, 7. oktobra 2016, V kabinetu predsednika Re- govori o problematiki in delova- V smo se le nekaj dni pred publike Slovenije sestanek članic nju slovenskih veteranskih in do- obletnico plebiscita udeležili Koordinacije domoljubnih in ve- moljubnih organizacij. slovesnosti, ki je potekala pod teranskih organizacij Slovenije V imenu Zveze društev general naslovom prekomejnega sku- (KODVOS) s predsednikom Bo- Maister sta se sestanka udeležila pnega spominjanja žrtev plebi- rutom Pahorjem. predsednik mag. Milan Lovrenčič scitnih bojev pod geslom »Umrli Poleg primopredaje vodenja in podpredsednik Dušan Vodeb. so v veri v svojo domovino, ker politika sporov ni rešila na miren način«. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik Koroškega domo- ljubnega društva Franjo Malgaj prof. Vladimir Ovnič in general- ni sekretar Zveze društev general Maister Rudolf Pfajfar, ki se je v pozdravnem nagovoru poklo- nil vsem borcem, ki so darovali svoja življenja za domovino ter izrazil željo po dobrososedskih odnosih, temelječih na vredno- tah, ki nas bodo združevale, ne pa razdvajale. Zahvalil se je tudi za spoštljiv odnos do padlih bor - cev, ne glede na to, za katero domovino so se borili. Pokal generala Rudolfa Maistra mag. Milan Lovrenčič

e pred desetimi leti je bila jejo društva generala Maistra. imel veliko talentov, med drugim Š Slovenska vojska pokrovi- Tako je pokal potekal v Ljutom je bil tudi konjenik (dragonar). teljica kasaške dirke, imeno- eru,Lenartu,Mariboru,Ljubljani Slovenska vojska se je odločila, vane Pokal generala Rudolfa in v Kamniku oz. na Brdu. Bila da bo poudarila tudi to veščino Maistra. Posebno slovesno je je prvovrstna prireditev, ki jo je generala Maistra, zato je prevzela bilo na zaključni dirki na Brdu. bilo užitek gledati, na njej pa pokroviteljstvo dirk, ki so poteka- General Rudolf Maister je imel so nastopali najboljši slovenski le tam, kjer delujejo društva gene- veliko talentov, med drugim je kasači, stari od tri do štiri leta. rala Maistra. Tako je pokal potekal bil tudi konjenik (dragonar). e pred desetimi leti je bila Sloven- v Ljutomeru,Lenartu,Mariboru,Lj Slovenska vojska se je odloči- ska vojska pokroviteljica kasaške ubljani in v Kamniku oz. na Brdu. la, da bo poudarila tudi to ve- dirke, imenovane Pokal generala Bila je prvovrstna prireditev, ki jo ščino generala Maistra, zato je Rudolfa Maistra. Posebno slove- je bilo užitek gledati, na njej pa so prevzela pokroviteljstvo dirk, sno je bilo na zaključni dirki na nastopali najboljši slovenski kasa- ki so potekale tam, kjer delu- Brdu. General Rudolf Maister je či, stari od tri do štiri leta.

30 Iz dela društev in zveze Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih

31 Iz dela društev in zveze

Izjava KODVOS-a o pietetnem pokopu žrtev druge svetovne vojne

Ljudje smo razpeti med dva sve- primera v Evropi. S tem se poskuša redefi- pozivamo, da se vzdrži dejanj, ki tova, človeškega in nečloveškega, nirati sodelavce in dele nacifašističnih oku- ne prispevajo k spravi, ki krepijo med preteklost in prihodnost, med pacijskih sil, ki so želele izbrisati slovenski nestrpnost med različno mislečimi ljubezen in sovraštvo, med življenje narod in se polastiti slovenske zemlje. v Sloveniji in se, tako kot moderni in smrt. Pri slednjem ima vsak človek evropski voditelji, izogiba aktivnosti, Konec druge svetovne vojne je imel ne glede na življenjsko pot pravico povezanih s sprevračanjem zgodo- po vsej Evropi krut obraz. Povsod so do groba, pravico do spoštljivega vinskih dejstev. zmagovalci preganjali naciste, fašiste in pogreba. Povezovanja med različni- njihove lokalne sodelavce. Tudi na naših mi svetovi, pa tudi sprave in ustre- Ne zaradi odrekanja pietete tleh so se zgodila dejanja, za katera je znega razumevanja preteklosti ni, ko žrtvam, pač pa zaradi politizacije težko najti opravičila. Vendar zato danes se postaviš na eno stran. celotne zadeve se predstavniki niso potrebna dejanja, ki sprevračajo domoljubnih in veteranskih or- Priča smo pojavom, ko se pietetni resnico in zgodovinska dejstva. Pa tudi ganizacij, povezanih v KoDVOS, pokopi mrtvih spreminjajo v odobra- ne na način, ko ni več pravih odgovorov nismo udeležili žalne slovesnosti vanje in celo v oživljanje ideologij, na vprašanja, ali je bilo sodelovanje z na mariborskem pokopališču ob ki so ljudi za časa njihovega življe- uničujočim okupatorjem dopustno, ga poslovitvi od žrtev iz Hude jame; nja postavljala ali zapeljala na stran je mogoče pozabiti, zamolčati? za katere žrtve je šlo, smo zapisali okupatorjev. Organizatorji takšnih Danes obžalujemo vse smrti med že v prejšnji izjavi naše članice. slovesnosti, celo ob odobravanju vojno in še zlasti ob njenem koncu. Ne Ljubljana, 27. novembra 2016 najvišjega državnega predstavnika moremo pa se priklanjati ideologiji in Koordinacija domoljubnih in vete- Republike Slovenije, prestopajo mejo politiki izdajstva. Podpiramo dostojno ranskih organizacij Slovenije: spodobnosti in politične odgovorno- slovo od vseh mrtvih, vendar ne na • Društvo TIGR Primorske sti do Slovenije in njene zgodovine. način dodatnega netenja zla in razdora. • Zveza društev civilnih invalidov Bojevnike za preživetje, svobodo in Še vedno verjamemo, da je mogoče Slovenije bolj pravično družbo, borce proti s preudarnim ravnanjem prispevati k • Zveza društev general Maister fašizmu in nacizmu in ljudi, ki so jih skupnemu premisleku o slovenski in • Zveza društev in klubov MORiS podpirali med drugo svetovno vojno, evropski prihodnosti. • Zveza društev vojnih invalidov se umešča na stran zgodovine, ki ji ni Predsednika Republike Slovenije Slovenije