Mim IEHGLAS Kregamo Se, Ker Je Hlebec
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Kranj, torek 26. aprila 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA <mim IEHGLAS GORENJSKO Slovo od sezone in Bojana Kri- stran 1 O B3 KOMPAS žaja — Elan iz Begunj se je na JUGOSLAVIJA slovesnosti na blejskem gradu poslovil od Bojana Križaja kot BILE SO ČUDOVITE ŽENE tekmovalca, čeprav bo ostal Bojan še naprej zvest naši smu stran 3 POSLOVALNICA N čanji. Hkrati je bilo srečanje na SOCIALIZEM PO MERI LJUDI Bledu tudi uradni zaključek zad- V 0 nej smuačrske sezone, ki je bila NAMI V za jugoslvoansko smučarijo in NE RABIMO NASPROTNIKOV, Elan najuspešnejša. Več na V ŠKOFJI LOKI 0 športni strani. [ tel.:61-957 J J. K., Foto: G. Šinik AMPAK IŠČEMO ZAVEZNIKE Ob dnevu OF J£ $k\ M** J Mi ljudeh, dokler so delali vsi, vsi brez plačila. Tudi potem, »Končni poziv, ki ga želim vsaditi v srce vsakega iz- ko smo začeli s profesionalizmom, je še nekaj časa šlo. ^ed nas, tako krščanskega aktivista, Sokola ali komuni sta kakor vsakega Slovenca sploh, bodi posvečen skupni Potem pa je bilo med ljudmi vsak dan več tistega: naj de *&vesti, da se ne borimo za interese krščanskega socia- lajo tisti, ki so za to plačani. Ogenj je ugašal. tema ali sokolstva ali komunizma, ampak za življenje Od takrat je šlo navzdol. Veliko smo govorili, po svojega naroda, življenja, ki obsega vse nas brez razlike. vsod, govorili kaj je treba, kaj je narobe, kaj bi morali, vsi imamo skupen enoten cilj. Tako naj bo tudi naš boj toda nič se ni naredilo. Le še več besed je bilo povsod, skupen in enoten. Ta duh naj preveva tudi naša človeška dopolnjevanje predpisov, zakonov, resolucij. Vse je bilo •Ozmerja in naj ustvari med nami vsemi najpopolnejše sprejeto, kajti vedno smo bili »za«, ker je bilo treba za to tovarištvo, ki ga nobena sila ne bo mogla omajati. Od na najmanj napora. se medsebojne zvestobe in zvestobe skupnemu cilju, ki Danes smo v hudi stiski, naša družbena lastnina je 1* ne trpljenje ne smrt niti ne zmagoslavje ne bodo mogli pod hipoteko, peza dolgov je vsak dan težja. Morda nam i*; ^zrušiti, je odvisno življenje našega naroda,« je na Pu- je še težje kot pred sedeminštiridesetimi leti, ko je pešči gledu leta 1943, dve leti po ustanovitvi Osvobodilne fron ca velikih Slovencev ustanovila Osvobodilno fronto. Le te zaključil svoj govor krščanski socialist Tone Fajfar. zavedamo se ne, kajti danes imamo še kruh, še vsega. Toda kaj bo jutri? Socializem po meri ljudi je bil moto Res je bil enoten ta naš hoj. Ljudje so ga vzeli za Viktor Žakelj in Janez Stanovnik na Glasovi preji svojega, kajti imeli so jasen cilj, tako otipljiv, tako željan zadnje konference slovenskih komunistov. Priznajmo, ~~ svobodo. Niso vpraševali zakaj žrtve. Pokazalo se je, takšnega imamo, kakršnega smo si zaslužili. Predolgo "a človek tisto, kar res hoče, tudi doseže. Kajti v ljudeh so bila leta zmagoslavja, slepitve, da je v našem socializ J« bil ogenj, ideje. mu vse lepo in prav. Tisto o zmagoslavju tudi Tone Faj Tudi po vojni smo ga še imeli. Veliko. Delali smo far ni imel prav. Spet bi potrebovali dobro staro OF, spet Kregamo se, ker je cudeže. Udarniško na udarniško, gradile so se tovarne, množico ljudi, ki bi imeli v srcu ogenj, ne kopico plača Proge, vsak dan je bil en sam trd delovni k. Ogenj je bil v nih funkcionarjev, ki se prehitro zasede. D. Dolenc hlebec vedno manjši ?° konferenci slovenskih komunistov Kranj 22. aprila — Postal boš predsednik predsedstva Slovenije. Cesa se boš najprej lotil, je vprašal voditelj Glasove preje Viktor Zakelj svojega go sta in sogovornika Janeza Stanovnika. Ekonomije, je jedrnato odgovoril vprašani, in dodal, da ni pravičnega Salamona, ki bi posameznim delom Ne iščimo sovražnikov, ampak zaveznike Jugoslavije lahko rezal pravico. Pravico lahko odreže samo demokratični proces. ko so drugi vagončke premikali, je biti združevalni program ustvarjalnih programske in akcijske usmeritve Zve Janez Stanovnik, ki bo 6. maja na l ^anj, 25. aprila - Konferenca je bil njegov komentar tega obdobja. n ana ze komunistov Slvoenije do 11. kongre seji slovenske skupščine proglašen H0 ° . kako po njej, je sedaj bistve- sil znotraj partije in družbe, njegove sa čez dve leti. Druig dokument obsega Leta 1983 se je vrnil v domovino, V >rasan misli so lahko izhodišče za pravo reše za predsednika predsedstva Slove sk ^ ie slovenske partije, sloven postal član slovenskega predsed naroaa predloge konference političim in dru nije, je bil gost drugega Glasovega ja - našega življenja in dela. vanje krize tudi izven Slovenije, v Ju stva. Nisem živel kot malziljenec, ) v ra gim organizacijam, da jih skladno s večera, ki smo jih preimenovaliv *h p . P šanje je temeljito in globoko goslaviji. Mnogi govorci na konferenci ampak kot navadne človek, je pou ?*tttično v uvodnem govoru povedal so njegov govor poskušali osvetliti s svojimi pristojnostmi proučijo in ures Glasove preje. Janez Sanovnik in ničijo, tretji dokument pa obsega šte- daril in slikovito orisal izjemno te predsedstva centralnega povsem praktičnimi pri neri. njegov spraševalec Viktor Žakelj ivlne predlgoe, ki jih ni mogoče vklju žak finančni položaj države, ko zna ?°mit*; Petkova in sobotna konferenca je sta se v uvodu lotila teme "27. april čiti v dokumente konference, ampak ša vrednost tujih posojil 40 odsto spreiela troje dokumentov Prviobsega in sodobni čas", naot pa nadalejvala ostajajo naloga centralnemu komiteju, z aktualno gospodarsko problemati tkov vrednosti jugoslovanskih os novnih sredstev, če pa k temu doda da jih preouči in jih da v obravnavo ko, ki udarja po naših hrbtih. Janez mo še visoke vssote notranjih dol drugim organom Zveze komunistov. Stanovnik je jedrnato in tudi z do go, potem je praktično naša družbe Nekaj naj nam bo vsem skupaj ja bršno mero duhovitosti odgovarjal na lastnina pod hipoteko. V takih sno. Usmeritve so dovolj jasno in kon na vprašanja poslušalstva v polni razmerah pa samoupravljanej ne kretno zastavljene in ni več razlogov restavarciji kranjskega hotela Crei- mroe biti realnost. Po njegovem za premišljevnaje, kaj je v tem trenut na. Janez Stanovnik je govoril o mnenju je najemanje dodatnih dol ku za izhod iz krize najpomembnejše. svojem političnem dozorevanju v gov past, saj bomo že o osmih letih To so spremembe gospodarskega site- vrstah krščanskih socialistov, o na več vfačali kot dobivali. Dodatn ma, kjer tiči mnogo vzrokov za plitične stajanju Osvobodilne fronte, Dolo aposojila so samo skrajni izhod v razprtije in zaostajanje, demokratiza- mitski izajvi in svojem partizanje- sili, sicer pa bi morali čim več deviz icja politike in političnega življenja z nju ter sodelavcih in tega časa. Za ustvariti sami. S fikretizacijo drža Zvezo komunistov vred, ločitev partije nimivo je bilo njegovo videnje po ve je treba konačti, je med drugim in oblasti ter iskanje v svet odprtih vojnega razvoja Jugoslavije, ko je dejal. Svetu vladata pest in moč ne razvojnih perspektiv. Kaj imamo sploh bil med druigm sedme let šef kabi pa razum in argument. Več o Glaso še govoriti.. Bodimo enkrat partija in neta Edvarda Karedelja, član vlade vi preji na Odprtih straneh v petek. družba dejanj. Če tokrat ostanemo na in potem ugleden funkcionar Orga pol poti, verjemimo, da popravnega iz nizacije združenih narodov. Na vse J. Košnjek Slika. G. Šinik fen* nca slovenskih komunisiov - v p^ictv «• *mn*w* ^ • ~j—- j- „ . pita ne bo, ne za družbo, ne za partijo. stvari sem gledal bolj z balkona, ka ^ Zveze komunistov Slovenije. Izrekla je zaupanje vodstvu slovenske partije in Slovenski komunisit imajo po konfe renci razlog za pokončno držo, saj so Oyze,i* za temeljito prenovo našega gospodarskega in političnega življenja, za vprašanja, katerih se lotevajo, prava, O»0krat»zacijo in za sodobno, demokratično in odprto Zvezo komunistov. Vec s J. K. 'erence na tretji strani. družbena. _ _, , . , Najboljši športnik Šinik Foto: G J. Kosnjek Gorenjske Ponovno obveščamo vse tiste, ki °blemska konferenca sindikata v Telematiki preisegate na šport, da bo pre stavljena prireditev "Najboljši športnik Gorenjske '87" realizi rana v torek, 10. maja, s pričet- kom ob 18. uri, v dvorani Julke Kako živeti z dvesto tisočaki in Albina Pibernika na Javorni- ku (ob restavraciji Turist — Je Ki- V skoraj peturni razpravi, sma in različni zapisniki, ki kro senice). Predprodaja vstopnic bo an fe|. i> 21. aprila — Najbolj konkreten sklep problemske kon- nam je uspelo ujeti tdi podatek,, žijo v tovanri, dealvci pa sezna od 4. maja naprje v pisarni enc SlnS|h —sindikat« sindikata v Telematikleiema i je zadnji, ki pravi, da nihče ne da v Telematiki 800 delavcev za ma podpisov nočejo pokazati, ZTKO Jesenice. V. B. v«;e..^služitZas,už i manj kot 240 tisoč dinarjt ve^.. iti manj kot 240 tisoč dinarjev, kolikor zdaj v Slo- služi manj kot 300 tisočakov, kar saj se boje posledic. Tako je pi niJ» znaša zajamčeni osebni dohodek se ujema z drugim, da bodo letos smo s podpisom "Obupane de VAŠ BUTIK število azposelnih s 4.000 zmanj lavke" napisalo sto dealvk, v nekateri delavci so resnično so TURISTIČNIH Še ^ Posujemo se, Telematika šali na 3.200. Logičen je torej njem pa pravijo, da je nesmisel bQj^ n'č več? Odgovora pa i, vse cialno ogroženi, saj zaslužijo od no na zborih delavcev še zasta sklep, da so tako nizki osebni Kot bi se zima hotela odkupiti USLUG ^ J se nam zdi, da razmere vo- 20 do 25 starih milijonov, nosijo vljati vprašanja, saj so odgovori dohodki tudi napotek delavcem, za svojo poprejšnjo skopost, je v^jA slednjemu. Tako govori neresni alicelo lažnivi. Priemr: nam kazat položnice za stanova- naj si poiščejo delo drugod. Ka pomladno grmenje na dan pred Ulj*1ZgUDa v lanskem letu, po- Ko so delavke tov. Češnika vpra nej, elektriko itd., če zneske se- ko težko ga je najti, pa je moč svetim Jurijem obljubljalo sneg.