DOCSLIB.ORG

Razstavljavci in Razstavni Program

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Razstavljavci in Razstavni Program 2019 RAZSTAVLJAVCI IN RAZSTAVNI PROGRAM EXHIBITORS AND EXHIBITION PROGRAMME 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Gornja Radgona 24. - 29. avgust 2019 57th International Fair of Agriculture and Food Gornja Radgona, Slovenia 24th - 29th August 2019 PROGRAMSKI SVET / PROGRAMME BOARD Predsednica / President dr. Aleksandra Pivec Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Člani / Members prof. dr. Martina Bavec Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede • Danijela Bojkovski Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko • Dušan Brejc Vinska družba Slovenije, d.o.o. • Franc Breznik Državni zbor RS, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano • Marjana Cvirn Zveza društev rejcev drobnice Slovenije • mag. Marko Čepon Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko • prof. dr. Franc Čuš Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Center za senzorsko tehniko • Rok Damijan Zveza slovenske podeželske mladine • Lorela Dobrinja Kobilarna Lipica • prof. dr. Emil Erjavec Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko • Robert Grah Pomurska gospodarska zbornica • Pavle Hevka Turistična zveza Slovenije • prof. dr. Janez Hribar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta • Tone Hrovat Konzorcij biotehniških šol Slovenije • Franc Jakič Biotehniška šola Rakičan 3 PROGRAMSKI SVET / PROGRAMME BOARD Anita Jakuš Zadružna zveza Slovenije z.o.o. • Andrej Kirbiš Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta • dr. Stane Klemenčič KGZS, Zavod Maribor • Luka Kočevar Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS • prof. dr. Branko Kramberger Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede • Branko Meh Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije • Boštjan Noč Čebelarska zveza Slovenije • Damjan Oražem Zavod za gozdove Slovenije • Robert Peklaj Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije • mag. Marjan Podgoršek Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS • Danilo Potokar Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije • Branko Ravnik Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije • Andrej Rebernišek KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj • mag. Franc Režonja KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota • Stanko Rojko Občina Gornja Radgona • dr. Andrej Simončič Kmetijski inštitut Slovenije • Jože Smolinger KGZS, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj 4 PROGRAMSKI SVET / PROGRAMME BOARD mag. Tanja Strniša Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS • Matija Vimpolšek Združenje turističnih kmetij Slovenije • Peter Vrisk Zadružna zveza Slovenije z.o.o. • doc. dr. Mojmir Wondra Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Katedra za vinarstvo • Peter Zadel ČZD Kmečki glas, d.o.o. • dr. Tatjana Zagorc GZS Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij • Cveto Zupančič Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije • Martina Zupančič Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije • prof. dr. Božidar Žlender Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta • Janez Erjavec Pomurski sejem d.o.o. • Mateja Jaklič Pomurski sejem d.o.o. • Boris Nicolas Erjavec Pomurski sejem d.o.o. • Andrej Slogovič Pomurski sejem d.o.o. • Jana Dimec Pomurski sejem d.o.o. • Miran Mate Pomurski sejem d.o.o. • mag. Vesna Dajčman Pomurski sejem d.o.o. 5 UVODNIK / INTRODUCTION DEJANSKA RESNIČNOST e glede na to, da naša država ne sodi hanizacije se ponosno razkazujejo avtohtone med najpomembnejše v Evropi, se lahko pasme živali. Mladi prevzemniki kmetij prikazu- N najpomembnejšim postavi ob bok s šte- jejo svoje dosežke na razstavah, maneži in vilnimi dosežki. Med prve se večkrat prebijemo Tržnici mladih kmetov. Zreli gospodarji kupujejo s športnimi rezultati. Velikokrat smo na vrhu z sodobno mehanizacijo, sprašujejo pri ministrstvu znanstvenimi odkritji. Slovenci se radi povezu- za nasvete pri izpolnjevanju vlog in se udeležu- jemo in radi sodelujemo. Vse bolj odprti smo do jejo stanovskih dogodkov. V hlevih se predsta- tujih investicij. Pogosto prednjačimo po inovativ- vljajo najlepše vzrejne živali. Lučaj za njimi se nosti. Visoko smo po mnogih pozitivnih družbe- razcvetajo vzorčni vrtovi. Novi pristopi k pride- nih kazalcih. V Evropi imamo najnižjo stopnjo lavi, reji in predelavi si podajajo roko z odli- umrljivosti dojenčkov v prvih 28-ih dneh po roj- čnimi, nagrajenimi jedmi in vini. V zbrani tišini stvu. Tveganje stopnje revščine in socialne izklju- konferenčne dvorane prisluhnemo besedi stro- čenosti je še vedno manjše kot mnogokje drugod. kovnjaka, na poslovnem srečanju pa jeziku op- Med najboljšimi smo po enakopravnosti spolov. timističnega sodelovanja. Dobri smo v izobraževanju. Drugim smo veliko- krat za zgled pri varovanju okolja in biodiverzi- Na Agri digitalizacija in virtualna resničnost tete. Kot ena najbolj gozdnatih evropskih držav nista namenjena igri, temveč mednarodnemu so- imamo enega najboljših sistemov za ravnanje s delovanju, produktivnosti, boljšim pridelkom in tem naravnim virom. Najboljši v Evropi smo po izdelkom. In kar je najpomembneje, le-te lahko kakovosti vodotokov. Med članicami EU imamo vidite, otipate, poskusite, odpeljete na svoj vrt, najvišji odstotek zavarovanih območij. Imamo polje ali mizo … Hkrati se pogovorite s proizva- odličen sistem za varnost hrane. Kljub temu da jalci in pridelovalci, jim sežete v roko in nazdra- se na nekaterih področjih še vedno ne moremo vite skupnim dosežkom. pohvaliti s samooskrbo, imamo zdravo hrano in izvrstno ter raznoliko kulinariko. Priznanje Hvala vsem, ki ste na sejmu AGRA tudi letos do- zanjo bo tudi naziv Slovenija - Evropska gastro- kazali, da prava resničnost presega navidezno, nomska regija 2021. V njem se bo zrcalila naša pri tem pa je lepa tudi na videz. skrb za ohranjanje tradicionalnih vrednot, na- ravnih virov, kakovost medsebojnih odnosov, medsebojno spoštovanje, delavnost, gostoljubnost in inovativnost. Seveda je še marsikaj takega, Pomurski sejem d.o.o. kar bi lahko izboljšali, a zato je tu tudi sejem Predsednik uprave AGRA, po splošnem prepričanju ne le največji Janez Erjavec kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji, marveč tudi eden najpomembnejših tovrstnih sejmov v Evropi in njenem zaledju. Na Agri pridejo do izraza vse zgoraj naštete last- nosti Slovencev in tistih, ki jih sejem gosti, ne glede na to, iz katere od dvaintridesetih držav prihajajo. Skupaj iščemo ravnovesje med naravo in človekom, med trenutnim uspehom in dolgo- ročnim razvojem, med visoko produktivnostjo in vrhunsko kakovostjo, med preizkušeno tradicijo in smelo inovativnostjo. Digitalizacija, prikazi dela z roboti in droni se izmenjujejo z rokodel- stvom in ekološkim kmetijstvom. Ob najboljših svetovnih znamkah kmetijske in gozdarske me- 6 UVODNIK / INTRODUCTION ACTUAL REALITY egardless of the fact that our country is machinery there will be presentations of au- not among the most important within tochthonous breeds, young farmers will present R Europe, it may however be proud of its their products and projects, experienced farmers numerous achievements. Quite often Slovenia will buy modern machines, find help in filling ranks among the best with sports results, someti- in forms for submitting applications and partici- mes with scientific discoveries. The Slovenians pate in different professional events at the fair. like socializing and cooperating and they are The stables will show the best livestock, further good at finding innovative solutions. Our coun- to be seen are the sample gardens, new ap- try has opened up to foreign investments and proaches to production, livestock breeding and many of the social indicators are forward-loo- food processing and a presentation of award-win- king and progressive. Slovenia has Europe’s lo- ning food products and wines. Visitors will also west infant mortality rate and impoverishment have the opportunity to attend interesting lec- and social exclusion are still lower than in many tures and conferences. other countries. We are among the best as far as gender equality is concerned, our education sy- At the AGRA fair, digitalization and virtual re- stem is good and we are often quoted as a model ality are meant to enhance international coop- regarding the protection of our environment and eration, productivity and the quality of products. our biodiversity. As one of Europe’s most densely And even more important, it offers the opportu- wooded countries we are well organized in hand- nity to see, touch, taste and try a great diversity ling these natural resources. The quality of our of products and at the same time to talk and watercourses is among the best in Europe and shake hands with farmers and producers and we have the highest percentage of protected toast to joint achievements. areas among the EU member countries. Slove- nia’s food security system is excellent and though Thanks to all of you who have proven once we cannot claim to be self-sufficient at all levels again that reality at the International Fair we can say that our food is healthy and tasty AGRA wins over the virtual world and that it is and our cuisine diverse. It can be seen as an ack- also beautiful to the eye. nowledgement that Slovenia has become Euro- pean Region of Gastronomy 2021. Therefore we will continue to maintain our traditional values, our natural resources, cultivate the quality of so- Pomurski sejem d.o.o. cial contacts, mutual respect, industriousness, President of the Management Board hospitality and innovativeness. There is still Janez Erjavec much that can be improved and we believe that the International Fair of Agriculture and Food AGRA, Slovenia’s largest exhibition of this kind, can play an important role in this. Thirty-two
Load more

Recommended publications
  • Želimo Vam Prijetne Praznike! Naj Velika Noč
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od januarja do marca 2017. Številka 18, april 2017. Naj velika noč napolni naša srca z ljubeznijo, složnostjo in notranjim mirom. Želimo vam prijetne praznike! Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer Fotografije: arhiv Občina Ljutomer, Prlekija-on.net, društva in javni zavodi, PB Branko Košti, Sara Vinkovič, Boris Keber, Srdan Mohorič 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, čez nekaj mesecev bomo kot skupnost dobrih ljudi praznovali 90 let našega mesta — 90 let razvoja, preizkušenj in zmag. Od nekdaj smo skupnost, ki je na pravi poti. Vseskozi zvesti izročilom preteklosti, a vendar vselej odprti za nove ideje, tehnologije in priložnosti. Smo znano obrtniško mesto in industrijsko središče. V obdobju sprememb in negotovosti po osamosvojitvi ni bilo preprosto. Spremembe nikoli niso. Zakonitosti gospodarstva so se hitro in močno spreminjale. Vendar tam, kjer so številni drugi odnehali, smo Prlečke in Prleki vedno videli začetek izziva. Zato, ker smo delali za skupno dobro, smo skupaj postali močnejši. Čeprav je vstop v EU hitro odprl vrata do novih možnosti, je s seboj prinesel tudi veliko pasti, kako sofinancirati investicije, postavljati prioritete in zagotoviti enakomerni razvoj krajevnih skupnosti. V zadnjih desetih letih so to bile velike preizkušnje, polne odgovornosti in kratkih rokov, v znamenju neskončne papirologije ter vsebinskih omejitev. Leta 1927 je bil, kot trajen spomin na proglasitev trga Ljutomer v mesto, predan v uporabo novo zgrajen mestni vodovod... In 90 let pozneje predajamo v uporabo novo zgrajen vodovod celotne Prlekije – Sistem C. Smo na koncu te velike poti, a ni še čas za oddih. Zdi se, da v življenju, poslu in skupnih zadevah nikoli ni.
    [Show full text]
  • Puno Izdanje
    P O D R A V I N A Časopis za multidisciplinarna istraživanja Scientific Multidisciplinary Research Journal Izlazi dva puta godišnje A Semi-annual Issue www.podravina.org Broj 36 Volumen XVIII. prosinac 2019. Cijena 150 kuna ISSN 1333-5286 UDK 908 (497.5-3 Podravina) No. 36 Vol. XVIII Dezember 2019 Price 150.- ISSN 1333-5286 UDC 908 (497.5-3 Podravina) 2 Podravina Uredničko vijeće Editorial board Prof. dr. sc. Nikola BENČIĆ, dopisni član HAZU (Željezno/Eisenstadt), akademik Vladimir BERMANEC (Zagreb), prof. dr. sc. Josip FARIČIĆ (Zadar), dr. sc. Boris GOLEC (Ljubljana), doc. dr. sc. Ivan GRGUREVIĆ (Zagreb), Zoran HOMEN (Križevci), dr. sc. Vladimir HUZJAN (Varaždin), prof. dr. sc. Karl KASER (Graz), prof. dr. sc. Mira KOLAR DIMITRIJEVIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir KOLESARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Zvonko KOVAČ (Zagreb), mr. sc. Julio KURUC (Koprivnica), dr. sc. Mijo LONČARIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Marin MILKOVIĆ (Varaždin/Koprivnica), mr. sc. Ivan OBADIĆ (Firenca), Vesna PERŠIĆ KOVAČ (Koprivnica), mr. sc. Dražen PODRAVEC (Virje), izv. prof. dr. sc. Ante RONČEVIĆ (Varaždin), dr. sc. Tajana SEKELJ IVANČAN (Zagreb), dr. sc. Mirela SLUKAN ALTIĆ (Zagreb), prof. dr. sc. Vladimir STRUGAR (Bjelovar), prof. dr. sc. Nevio ŠETIĆ (Pula-Zagreb), akademik Željko TOMIČIĆ (Zagreb), izv. prof. dr. sc. Mario TOMIŠA (Koprivnica), prof. dr. sc. Antun TUCAK, dopisni član HAZU (Osijek), dr. sc. Sabolcs VARGA (Pečuh), prof. dr. sc. Jaroslav VENCALEK (Ostrava), mr. sc. Dinko VRGOČ (Koprivnica), izv. prof. dr. sc. Damir VUSIĆ (Varaždin), akademkinja Alica WERTHEIMER BALETIĆ (Zagreb), dr. sc. Dejan ZADRAVEC (Ptuj) Uredništvo Editorial Staff Nikola CIK (Đurđevac), Robert ČIMIN (Koprivnica), akademik Dragutin FELETAR (Koprivnica/Zagreb), doc.
    [Show full text]
  • Vsebina Za Tisk
    UVODNIK Naravne nesreče povzročajo škodo in prizadenejo veliko ljudi. V zadnjem desetletju so vzele na sto tisoče življenj in povzročile 1,5 bilijarde dolarjev škode, kar pomeni od 250 do 300 milijard na leto. Čeprav nas večina omenjenih pojavov osebno ne prizadene, mediji skoraj vsak dan sporočajo o naravnih nesrečah z različnih koncev sveta, pogosto tudi iz nam bližnjih dežel in Slovenije. Povsem naravno je, da se sprašujemo o vzrokih teh pojavov, ki jih dojemamo kot nepričakovano katastrofo. Kot posamezniki se le redko vprašamo o možnostih zmanjšanja posledic in prilagoditvenih ukrepih, ki bi v prihodnosti zmanjšali učinke nesreč. Za takšno ravnanje je več vzrokov, naštejmo le nekatere: – naraščajoč individualizem, ki se stopnjuje z izrekom »brigaj se zase« in pojavom »NIMBY – ne na mojem dvorišču«, – neizobraženost, ki je posledica visoke stopnje funkcionalne nepismenosti, – nesposobnost za povezavo informacij in znanja z dogajanjem v naravi, – kratek časovni spomin, ki pomeni, da se večina, približno 80 odstotkov, ljudi ne spomni dogodkov izpred desetletja, – ozek prostorski razgled, kar pomeni, da večina ljudi slabo pozna tako svojo domačo pokrajino kot druge ali drugačne predele, ki jih obiščejo na primer kot turisti, – nesposobnost strateškega in dolgoročnega razmisleka, ki bi presegel skrb in bojazen za svoj obstoj ter obstoj generacije; gre za težavo, ki jo poznamo že s področja ekologije in je povezana s podnebnimi spremembami ter – finančne, zdravstvene, socialne in druge objektivne omejitve. Zato se znanost mora ukvarjati s problemom naravnih in drugih nesreč. Raziskave presegajo omenjene vrzeli in omogočajo globlji pogled v procese. S sodobnimi metodami lahko analiziramo dolga časovna obdobja, geografski informacijski sistemi pa z množičnim zbiranjem podatkov, pametnimi telefoni in sprotnim objavljanjem podatkov časovni razsežnosti dodajajo še prostorsko.
    [Show full text]
  • Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od avgusta do decembra 2015. Številka 14, december 2015. Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer PB 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, počastili z doprsnim kipom na Glavnem trgu. Spomnili smo se tudi na podjetne posameznike, ki so v preteklosti uresni- čevali poslovne zgodbe o uspehu, na katerem počiva naša zaključuje se intenzivno leto in počasi ter zasluženo vsi umir- obrtniška in podjetniška tradicija. jamo korak proti Božiču, Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Novemu letu. Eden izmed takšnih rojakov je na primer Josip Mursa, ki je v začetku dvajsetega stoletja med drugim na Cvenu oživil Dovolj je hitenja. Čas je, da naredimo kaj za dušo in srce, se konjeniško dirkalsko društvo, ustanovil je zadrugo, ki je za trenutek ustavimo in naberemo nove moči. To gre najlažje, elektrificirala Cven, Moto, Zg. in Sp. Krapje. Bil je tudi med ko pozitivne misli usmerimo na vse ljudi, ki jih imamo radi in ustanovitelji cvenskega gasilskega društva in tudi gonilna ki so nam stali ob strani ter želeli dobro v času premagovanja sila kmetijske zadruge z mlekarno, trsnico, drevesnico in službenih in zasebnih izzivov. bikorejo. Še bolj impresivno, Josip Mursa je ustanovil beto- narno in prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic. Če sama pomislim nazaj, je v tem letu, kot v letih poprej, bilo veliko izzivov za našo občino. Terjali so ogromno časa Čeprav so to uspehi preteklosti, ta podjetnost, vizija, odloč- in energije od številnih dobrih ljudi, v krajevnih skupnostih, nost in predanost ciljem živi tudi danes. v društvih, podjetjih ter obrteh in na ravni delovanja občine.
    [Show full text]
  • Slovenske Gorice – Skriti Biser Slovenije
    SPODNJA VOLIČINA 82 2232 VOLIČINA 2010/2011 25. festival turizmu pomaga lastna glava SLOVENSKE GORICE – SKRITI BISER SLOVENIJE Avanturistično -rekreacijska pot po Slovenskih goricah Avtorji: Rebeka Šnofl, Karin Petko, Špela Peserl, Saška Kurnik, Tadej Kurnik, Tina Goznik, Zala Jug, Domen Leš Mentor: Dejan Kramberger Voličina, 31.1.2011 ŠOLA: OŠ Voli čina, Spodnja Voli čina 82, 2232 Voli čina Tel.: 02 729 57 50; el. naslov: [email protected] NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: Slovenske gorice – skriti biser Slovenije Avtorji: 1. Rebeka Šnofl 5. Tadej Kurnik 2. Karin Petko 6. Tina Goznik 3. Špela Peserl 7. Zala Jug 4. Saška Kurnik 8. Domen Leš Mentor: Dejan Kramberger, prof. zgodovine in geografije POVZETEK Razgiban gri čevnat svet Slovenskih goric s številnimi kulturnimi spomeniki predstavlja dobre možnosti za razvoj turizma. Prav zaradi tega smo u čenci OŠ Voli čina preu čili naravne zna čilnosti in zgodovinski razvoj Ob čine Lenart, da bi ugotovili kateri najpomembnejši turisti čni potenciali v osrednjem delu Slovenskih goric. Ugotovili smo, da se na obmo čju osr čja Slovenskih goric kamor spadata KS Voli čina in KS Lenart, ki skupaj tvorita Ob čino Lenart, skriva veliko naravnih zanimivosti, ki se prepletajo z bogato kulturno zapuš čino naših prednikov. Slednjo spremlja še bogata kulinari čna ponudba in veliko rekreacijsko – sprostitvenih poti in športnih igriš č. Povezano vse skupaj v celoto predstavlja bogato ponudbo turisti čnih programov za razli čne ciljne skupine. Enega takšnih programov smo izdelali v sklopu projekta Turizmu pomaga lastna glava. In sicer smo izdelali program avanturisti čno – rekreacijskega dneva v Slovenskih goricah, ki je namenjen našim vrstnikom, pa tudi starejšim generacijam.
    [Show full text]
  • Uradno Glasilo Občine Ljutomer
    URADNO GLASILO OBČINE LJUTOMER ŠTEVILKA: 7/2006 LJUTOMER, 23. november 2006 VSEBINA URADNEGA GLASILA: 31. Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki so bile 22. 10. 2006 32. Poročilo o izidu volitev za župana Občine Ljutomer 33. Poročilo o izidu volitev za člane Svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ljutomer Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2006, 23. november 2006 31. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/06 – odločba US) je Občinska volilna komisija Ljutomer dne 26. 10. 2006 sestavila naslednje P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI SO BILE 22. 10. 2006 I. Posamezne liste kandidatov so po volilnih enotah v Občini Ljutomer dobile naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 284 13.17 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 206 9.55 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 170 7.88 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 470 21.79 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 126 5.84 7 DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 322 14.93 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 92 4.27 9 PRLEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH 110 5.10 10 SOCIALNI DEMOKRATI 275 12.75 11 ZELENI SLOVENIJE 102 4.73 VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 319 13.99 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 240 10.52 3 ANTON VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 18 0.79 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 182 7.98 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 459 20.12 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 105 4.60 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 300 13.15 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 147 6.44 10 SOCIALNI DEMOKRATI 422 18.50 11 ZELENI SLOVENIJE 89 3.90 VOLILNA ENOTA 03 Zap.št.
    [Show full text]
  • 1 Varna Pot V Šolo in Šolski Prevozi
    1 VARNA POT V ŠOLO IN ŠOLSKI PREVOZI Brezplačno organiziran prevoz v šolo in domov imajo učenci, ki so oddaljeni od šole 4 ali več kilometrov; učenci, katerih varnost je na poti v šolo ogrožena ter učenci prvega razreda ne glede na oddaljenost od šole. Staršem svetujemo, da otroke, stare do 7 let, spremljajo v šolo sami, spremljevalci pa so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladostniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki (ZPrCP). Učenci prvega in drugega razreda OŠ morajo na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2 (ZPrCP). Na šoli imamo izdelan prometno-varnostni načrt. Načrt si lahko ogledate na steni pri vhodu v šolo z dvoriščne strani. Za večjo varnost otrok na poti v šolo je poskrbljeno tudi z ureditvijo prometnega režima na Cankarjevi cesti in v Vrazovi ulici, ki sta urejeni kot območje umirjenega prometa. 1. Najbolj varna pot od avtobusne postaje je čez Glavni trg, mimo občinske zgradbe ter po stopnicah z Vrazove ulice do šole. 2. Če otroka peljete v šolo z avtom, ga odložite na Vrazovi ali Postružnikovi ulici, od koder lahko po stopnišču varno pride do šole.
    [Show full text]
  • Program PV 2011 Občina Križevci 04012011
    Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ormoška cesta 3 9240 Ljutomer Tel.: 02/58 58 240 Fax: 02/58 58 248 E: [email protected] I: www.jp-prlekija.si PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA LETO 2011 ZA OBČINO KRIŽEVCI Oktober 2010 KAZALO: ZA OBČINO................................................................................................................................... 1 KRIŽEVCI...................................................................................................................................... 1 1. OSNOVNI PODATKI ............................................................................................................... 1 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE............................................................................... 1 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................................................. 1 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................ 3 2. JAVNI SISTEM ZA OSKRBO S PITNO VODO............................................................................. 4 2.1 VZPOSTAVLJANJE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA........................................ 4 2.2 VODOVODNI SISTEM ........................................................................................................ 4 2.3 OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA........................................................................ 6 2.4 ČRPALIŠČA ......................................................................................................................
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Izboljšanje Kvalitete Občinskega Cestnega Omrežja S Predlogi Za Izboljšanje Postopkov Vzdrževanja
    UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Uroš Brumec IZBOLJŠANJE KVALITETE OB ČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJA Diplomsko delo Maribor, junij 2016 Diplomsko delo visokošolsko strokovnega študijskega programa IZBOLJŠANJE KVALITETE OB ČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJA Študent: Uroš BRUMEC Študijski program: visokošolski strokovni, Gradbeništvo Smer: Prometno-hidrotehni čna Mentor: doc.dr. Marko REN ČELJ, univ.dipl.inž.grad Somentor: Sašo TURNŠEK, univ.dipl.inž.grad. Maribor, junij 2016 Stran II Stran III Stran IV ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marku Ren člju za strokovno pomo č in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem komentorju Sašu Turnšku in Ob čini Lenart, kjer so odobrili uporabo virov za izdelavo te diplomske naloge . Stran V IZBOLJŠANJE KVALITETE OB ČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJA Klju čne besede: javne ceste, upravljanje s cestami, vzdrževanje cest, gospodarjenje s cestno infrastrukturo UDK: 625.76(043.2) Povzetek: Upravljanje in gospodarjenje s cestno infrastrukturo je zelo kompleksna dejavnost, kjer je poleg izrecno strokovnega mnenja treba najve čkrat dajati prednost ostalim, predvsem finan čnim, okoliš činam pred stroškovnimi. V vsakdanjih fazah dela vzdrževanja je z okrnjenimi sredstvi v vsakem primeru treba delati tako, da ugodimo zagotovimo zakonodaji in predvsem varnosti v prometu. S podelitvijo koncesije se z dolžnostjo opravljanja vzdrževanja na ob činskih cestah, podeli še odgovornost, ki se s požrtvovalnostjo odraža v zagotovitvi kakovosti vzdrževanja in hitrosti izvedbe posameznih del. To se pokaže predvsem v zimskem času, ko je v ob čini Lenart pozornost na ceste ob vsaki uri zelo velika glede glede na dane okoliš čine.
    [Show full text]
  • Darja Odar, Dipl. Psih. L. R. PRIHODKI in ODHODKI PRORAČUNA
    Stran 3390 / Št. 47 / 29. 6. 1998 Uradni list Republike Slovenije občine na podlagi premoženjskih bilanc vseh uporabnikov obèinskega proraèuna do konca septembra tekoèega leta. 16. èlen V primeru, da obèinski proraèun za prihodnje prora- èunsko leto ni sprejet v tekoèem proraèunskem letu, se javna poraba obèine v prihodnjem letu zaèasno financira po proraèunu za tekoèe leto. Ta odlok zaène veljati petnajsti dan po objavi v Urad- nem listu RS. Št. 403-02-7/98 Ljutomer, dne 10. junija 1998. Predsednica Obèinskega sveta obèine Ljutomer Darja Odar, dipl. psih. l. r. PRIHODKI IN ODHODKI PRORAÈUNA OBÈINE LJUTOMER ZA LETO 1998 Zap. Sin. Analit. Naziv Plan št. kto kto proraèunske 1998 postavke 123 4 5 2PRIHODKI 1.145,022.360 3 ZAGOTOVLJENI PRIHODKI OBÈINE 870,788.000 4 70 703 Preneseni prihodki države - finančna izravnava 420,500.000 5 70 703 Odobrena merila finanène izravnave za investicije 26,250.000 6 70 703 Obraèun finanène izravnave za leto 1997 23,178.000 7 71 712 Prihodki iz dohodnine 373,000.000 8 73 731 Prihodki iz davka na promet nepremiènin 21,350.000 9 75 751 Prihodki iz davka na dediščine in darila 1,700.000 10 75 752 Prihodki iz davka na dobitke od iger na sreèo 1,580.000 11 76 769 Prihodki iz takse na igralne avtomate 3,230.000 12 76 768 Drugi zagotovljeni prihodki - upravne takse 0 13 DRUGI PRIHODKI OBÈINE 108,027.576 14 70 7000 Prenos sredstev iz preteklega leta 85,702.346 15 70 7000 Prenos sredstev iz sklada stavbnih zemljišč 1,485.230 16 78 781 Prihodki od gospodarjenja s sredstvi 1,900.000 17 78 7800 Prihodki urbanistiènega
    [Show full text]
  • Treaty Series
    Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations Recueil des Traites Traitis et accords internationaux enregistris ou classes et inscrits au ripertoire au Secritariatde l'Organisationdes Nations Unies Copyright © United Nations 2001 All rights reserved Manufactured in the United States of America Copyright © Nations Unies 2001 Tous droits r6serv6s Imprim6 aux Etats-Unis d'Am6rique Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 Recueil des Traitis Traitis et accords internationaux enregistris ou classis et inscrits au rMpertoire au Secretariatde l'Organisationdes Nations Unies United Nations * Nations Unies New York, 2001 Treaties and internationalagreements registeredor filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 1995 I. Nos. 32312-32350 TABLE OF CONTENTS I Treaties and internationalagreements registeredfrom 17 November 1995 to 27 November 1995 Page No. 32312. Israel and Ukraine: Protocol on the reciprocal establishment of culture and information centres and their activities. Signed at Kiev on 3 April 1995 ..................................................... 3 No. 32313. International Development Association and Cfte d'Ivoire: Development Credit Agreement-Economic Management Project (with sched- ules and General Conditions Applicable to Development Credit Agreements dated 1 January 1985). Signed at Washington on 14 June 1993 ............. 29
    [Show full text]