UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Uroš Brumec

IZBOLJŠANJE KVALITETE OB ČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJA

Diplomsko delo

Maribor, junij 2016

Diplomsko delo visokošolsko strokovnega študijskega programa

IZBOLJŠANJE KVALITETE OB ČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJA

Študent: Uroš BRUMEC Študijski program: visokošolski strokovni, Gradbeništvo Smer: Prometno-hidrotehni čna

Mentor: doc.dr. Marko REN ČELJ, univ.dipl.inž.grad Somentor: Sašo TURNŠEK, univ.dipl.inž.grad.

Maribor, junij 2016

Stran II

Stran III

Stran IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marku Ren člju za strokovno pomo č in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem komentorju Sašu Turnšku in Ob čini Lenart, kjer so odobrili uporabo virov za izdelavo te diplomske naloge .

Stran V

IZBOLJŠANJE KVALITETE OB ČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJA

Klju čne besede: javne ceste, upravljanje s cestami, vzdrževanje cest, gospodarjenje s cestno infrastrukturo

UDK: 625.76(043.2)

Povzetek:

Upravljanje in gospodarjenje s cestno infrastrukturo je zelo kompleksna dejavnost, kjer je poleg izrecno strokovnega mnenja treba najve čkrat dajati prednost ostalim, predvsem finan čnim, okoliš činam pred stroškovnimi. V vsakdanjih fazah dela vzdrževanja je z okrnjenimi sredstvi v vsakem primeru treba delati tako, da ugodimo zagotovimo zakonodaji in predvsem varnosti v prometu.

S podelitvijo koncesije se z dolžnostjo opravljanja vzdrževanja na ob činskih cestah, podeli še odgovornost, ki se s požrtvovalnostjo odraža v zagotovitvi kakovosti vzdrževanja in hitrosti izvedbe posameznih del. To se pokaže predvsem v zimskem času, ko je v ob čini Lenart pozornost na ceste ob vsaki uri zelo velika glede glede na dane okoliš čine.

Režijski obrat in koncesionarji za vzdrževanje ob činskih cest so kljub omejenim finan čnim sredstvom in dotrajanim cesta, trudijo vsako leto zagotoviti prevoznost in varnost cestnega omrežja ter vzporedno z RV še v okviru investicijskega vzdrževanja nenehno po svojih mo čeh izboljšujejo dotrajano infrastrukturo in s tem zagotavljajo dolgoro čnejše rešitve za ceste.

Stran VI

IMPROVING THE QUALITY OF MUNICIPAL ROAD NETWORK WITH PROPOSALS TO IMPROVE THE MAINTENANCE PROCEDURES

Keywords: public roads, road management, road maintenance, road infrastructure management

UDK: 625.76(043.2)

Summary:

Operation and management of road infrastructure is a very complex activity, where in addition to an expert opinion, in particular, it is necessary to give preference mostly to others, especially financial circumstances over the cost. In their everyday phases the maintenance works have to be carried out with the curtailed funds in any case so as to meet the legislation and above all the traffic safety.

By awarding concessions, the duty to provide maintenance of municipal roads is accompanied by the responsibility which along with the sacrifice is reflected in ensuring the quality of maintenance and the speed of implementation of individual works. This is shown especially in winter, when the attention paid to the roads of the Municipality of Lenart is excellent at all times regarding the circumstances.

The public utility unit and concession holders for the maintenance of municipal roads endeavour each year despite the limited financial resources and the deteriorated roads to provide the passability and safety of the road network, and in parallel to the regular maintenance also within the major maintenance are constantly making all possible efforts to improve the outdated infrastructure, thereby providing longer-term solutions for the roads.

Stran VII

VSEBINA

1. UVOD ...... 1 1.1 Problem in predmet diplomskega dela ...... 1 1.2 Namen in cilj diplomskega dela ...... 1 1.3 Struktura diplomskega dela ...... 2 1.4 Uporabljene metode dela ...... 2 2. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S CESTNO INFRASTRUKTURO ...... 3 2.1 Upravljanja in gospodarjenja z javnimi cestami ...... 3 2.1.1 Koncesijska pogodba ...... 6 2.1.2 Obrazci za pripravo ponudbe ...... 11 2.1.3 Tehni čni pogoji ...... 12 2.1.4 Seznam cest ...... 13 2.1.5 Nadzor nad stanjem cest ...... 13 2.1.6 Banka cestnih podatkov ...... 15 2.2 Na črtovanje vzdrževanja javnih cest – evalvacija stanja voziš ča ...... 17 2.2.1 Tehni čni podatki ...... 18 2.2.2 Podatki o prometu ...... 19 2.2.3 Postopki evalvacije stanja voziš č ...... 20 2.2.4 Vizualna ocena stanja voziš ča ...... 20 2.2.5 Meritve stanja voziš ča ...... 22 2.3 Kriteriji – regulativa s podro čja vzdrževanja javnih cest ...... 25 2.3.1 Zakon o cestah ...... 26 2.3.2 Pravilnik o vrstah vzdrževanih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest ...... 27 2.3.3 Pravilnik o projektiranju cest ...... 28 2.3.4 Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ...... 28 2.3.5 Uredba o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest ...... 28 2.3.6 Odlok o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja ob činskih javnih cest ter vzdrževanja drugih prometnih površin v ob čini Lenart ...... 29

Stran VIII

3. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE JAVNIH CEST V OB ČINI LENART ... 35 3.1 Vrste cest v ob čini ...... 37 3.2 Tehni čne zna čilnosti cestnega omrežja v Ob čini Lenart ...... 40 3.3 Organiziranost vzdrževanja in tehni čni pogoji ...... 41 3.3.1 Pregledniška služba ...... 42 3.3.1.1 Vzdrževanje prometnih površin – vzdrževanje asfaltnih površin ...... 44 3.3.1.2 Vzdrževanje prometnih površin –Vzdrževanje tlakovanih površin ...... 48 3.3.1.3 Vzdrževanje prometnih površin – robniki in obrobe ...... 49 3.3.1.4 Vzdrževanje prometnih površin – zalivanje reg in razpok na cestnih površinah ...... 50 3.3.1.5 Vzdrževanje prometnih površin–vzdrževanje makadamskih voziš č ...... 52 3.3.2 Vzdrževanje bankin ...... 54 3.3.3 Vzdrževanje odvonjavanja ...... 55 3.3.4 Vzdrževanje prometne signalizacije in opreme (brez semaforjev in cestne razsvetljave) ...... 59 3.3.5 Vzdrževanje brežin, (vegetacije in zagotavljanje preglednosti košnja ob cestiš ču ) ...... 61 3.3.6 Vzdrževanje cestnih objektov ...... 63 3.3.7 Intervencijski ukrepi ...... 64 3.4 Ocena stanja cest z vidika stroke ...... 65 4. DVIG KAKOVOSTI OB ČINSKIH CEST NA PRIMERU OB ČINE LENART . 66 4.1 Predlog uporabe sistema GPS v pregledniški službi ...... 66 4.2 Predlog uvedbe sledljivosti RV ...... 67 4.3 Predlog spremenjenega pristopa in zaporedja izvajanja del ...... 67 4.4 Problematika vzdrževanja, nepravilno grajenih cest ...... 71 4.5 Na čin obnove cest v okviru investicijskega-gradbenega vzdrževanja ...... 73 5. ZAKLJU ČEK ...... 80 6. VIRI IN LITERATURA ...... 81 7. PRILOGE ...... 82 7.1 Seznam slik ...... 82 7.2 Seznam preglednic ...... 83 7.3 Naslov študenta ...... 84 7.4 Kratek življenjepis...... 84

Stran IX

UPORABLJENE KRATICE

JP - javna cesta

LC - lokalna cesta

LZ - zbirne mestne in krajevne ceste

LK - mestne in krajevne ceste

RC - regionalna cesta

GC - glavna cesta Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 1 1. UVOD

1.1 Problem in predmet diplomskega dela

Pod postopkom rednega izvajanja rednega vzdrževanja ob činskih cest razumemo izbor nalog, ki se opravljajo za zagotovitev prevoznosti in varnosti obstoje čih cest v nekem danem okolju. Pri tem vzdrževanju se sre čujemo z vzdrževalnimi deli, ki obsegajo veliko ve čino tega podro čja ter tudi z raznimi rekonstrukcijami in novogradnjami , kadar dela v okviru rednega vzdrževanja cest ne zadoš čajo ve č.

Redno vzdrževanje cest sestoji iz upravljanja in gospodarjenja z javnimi cestami, z na črtovanjem vzdrževanja javnih cest – evalvacijo stanja voziš ča ter kriteriji – zakoni za vzdrževanje javnih cest.

1.2 Namen in cilj diplomskega dela

Namen diplomskega dela je prikazati zna čilnost cestnega omrežja v ob čini Lenart. Cilj je prikazati organiziranost vzdrževanja javnih cest in podati oceno stanja ob činskih cest. Prikazati bo treba še na črtovanje in vzdrževanje javnih cest v ob čini Lenart na na čin, ki bi lahko dvignil kakovost cest ter s tem posredno zmanjšal finan čna sredstva, ki so namenjena rednemu vzdrževanju cest in s tem zagotoviti ve č denarja za novogradnje.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 2

1.3 Struktura diplomskega dela

Diplomsko delo je sestavljeno iz 7. poglavij oz. dveh delov, tj. teoreti čnega in prakti čnega.

K teoreti čnemu delu spadata 1. in 2. Poglavje, kjer bodo ob uvodnem poglavju predstavljeni problem, namen, cilj in uporabljene metode. Drugo poglavje predstavlja upravljanje s cestno infrastrukturo, na črtovanje vzdrževanja cest in gospodarjenje z javnimi cestami.

V prakti čnem delu bo predstavljeno upravljanje in vzdrževanje javnih cest v ob čini Lenart ter tudi zna čilnosti cestnega omrežja v tej ob čini. Zadnje poglavje pa bo obravnavalo dvig kakovosti ob činskih cest na primeru ob čine Lenart.

Sledi zaklju ček, navedba uporabljene literature in virov ter priloge.

1.4 Uporabljene metode dela

Pri pisanju diplomskega dela bodo uporabljene različne metode dela. Te so:

− metoda deskripcije – opis pojmov in pojavov z uporabo literature, − deduktivna metoda – uporaba usvojenega znanja v času študija, − komparativna metoda – primerjava podatkov, − metoda analize in sinteze – raz členjevanje celote in povezovanje ter združevanje posameznih delov, − metoda kompilacije – uporaba citatov in navedb drugih avtorjev, − induktivna metoda – zaklju ček diplomskega dela bo podan glede na lastna opažanja in ugotovitve.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 3 2. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S CESTNO INFRASTRUKTURO

2.1 Upravljanja in gospodarjenja z javnimi cestami

V Sloveniji predstavljajo celotno cestno omrežje javne ceste, ki jih delimo na državne in ob činske. Državne so v lasti Republike Slovenije, ob činske pa v lasti ob čin. Zaradi tega je pomembno, da se na upravljanje in gospodarjenje s cestami gleda kot na sistem, pri katerem je treba z razli čnimi pristopi in pregledi pridobiti podatke, ki omogo čajo gradnjo, vzdrževanje, obnavljanje itd. cest ter objektov na cestah.

Državne ceste so kategorizirane na:

− avtoceste (AC), − hitre ceste (HC), − glavne ceste (GC) I. (G1) in II. (G2) reda, − regionalne ceste (RC) I. (R1), II. (R2), in III. (R3) reda.

Vse te so v državni lasti in so namenjene za povezovanje pokrajin, regij in pomembnejših naselij.

Ob činske ceste so razdeljene na:

− lokalne ceste (LC), − glavne in mestne ceste (LG), − krajevne in mestne ceste (LK), − zbirne krajevne in mestne ceste (LZ), − javne poti (JP).

Ob činske ceste so javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne. Kategorizirajo se na:

– lokalne ceste s skrajšano oznako LC, namenjene povezovanju naselij v ob čini z naselji v sosednjih ob činah, naselij ali delov naselij v ob čini med seboj in so pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije; Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 4

– javne poti, s skrajšano oznako JP, namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v ob čini in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo dolo čenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonja če in podobne) (Uradni list RS, št. 113/09). [2]

Ob čine lahko lokalne ceste v naseljih, ki imajo uveden ulični sistem, razvrstijo v te podkategorije:

– Glavne mestne ceste, s skrajšano oznako LG, ki so kot nadaljevanje državnih cest skozi mesto namenjene prometnemu povezovanju mestnih območij in četrti. Skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa je na njih lahko dovoljena višja hitrost od splošne omejitve hitrosti v naselju; – Zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste, s skrajšano oznako LZ, ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih obmo čij ali četrti mest in delov naselij na ceste višje kategorije; – Mestne ceste ali krajevne ceste, s skrajšano oznako LK, ki so kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjene dostopu do zaklju čenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih obmo čjih ali četrtih mest in delih naselij (Uradni list RS, št. 113/09). [2]

Prikaz ob činske lokalne ceste na sliki 1 in 2 ter prikaz ob činske javne poti na sliki 3 in 4. [1]

Slika 1: Prikaz ob činske lokalne ceste LC 203 421 [1] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 5

Slika 2: Prikaz ob činske lokalne ceste LC 203 181 [1]

Slika 3: Prikaz ob činske javne poti JP 705 042 [1]

Slika 4: Prikaz ob činske javne poti JP 705 121 [1] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 6

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je bila ustanovljena leta 2004 z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Glavna naloga DARS je opravljanje nalog v povezavi s prostorskim na črtovanjem, izgradnjo in obnovo ter izvajanjem rednega vzdrževanja avtocest in hitrih cest. Nadzirati mora tudi prometne ureditve, obveš čati javnost o stanju na cestah, izdajati soglasja oz. dovoljenja v zvezi z gradnjo …

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) pa upravlja in vzdržuje regionalne in glavne ceste. Predvsem izvaja strokovno-tehni čne, organizacijske, upravne in razvojne naloge za graditev, vzdrževanje, varnost glavnih in regionalnih cest.

Pooblaš čeni upravljavci javnih cest so zadolženi predvsem za nadzor nad stanjem cest, vodenjem banke podatkov o cestah, kontrolo tovornih vozil in pobiranjem letnih povra čil za uporabo cest. Z zakoni in drugimi predpisi so opredeljene še druge naloge, ki jih mora opraviti upravljavec. [3]

Za nemoteno in varno odvijanje prometa ter ob preusmeritvah prometa pa vodi Direkcija republike Slovenije za infrastrukturo evidenco o vseh javnih cestah.

2.1.1 Koncesijska pogodba

Podobno kot država, so tudi ob čine upravljavci svojega cestenega omrežja. Na čin izvajanja nalog upravljanja dolo či pristojni organ ob čine s splošnim aktom. Za upravljanje vzdrževanja cest se lahko pravni ali fizi čni osebi podeli koncesija. Koncesija se podeli v skladu z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ki koncesionarju nalaga odgovornost in obveznosti povezene z vsemi vzdrževalnimi deli po programu rednega vzdrževanja na cestnem sistemu in zagotavljanjem varnosti v cestnem prometu. V nadaljevanju se bom usredoto čil le na koncesijo za vzdrževanje ob činskih cest in podrobno predstavil dolo čbe takšne pogodbe ter v nadaljevanju še naloge izvajanja takšne pogodbe, ki so natan čno opredeljene z odlokom o na činu opravljanja rednega vzdrževanja.

Dokument s to čnim naslovom: KONCESIJSKA POGODBA za opravljanje lokalne gospodarske javne službe opravljanja rednega vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v ob čini Lenart (na kratko: koncesija za vzdrževanje cest). Gre za dokument, ki je sklenjen na osnovi javnega razpisa, med koncedentom in koncesionarjem. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 7

Takšna pogodba se pripravi zaradi dolo čitve odgovornosti in višine letnega stroška z vzdrževanjem cestnega omrežja in prometnih površin.

V pogodbi se navedejo:

− dolo čbe, − obrazci za pripravo ponudbe, − tehni čni pogoji, − seznam cest.

Dolo čbe, tako kot v vsaki pogodbi, obrazlagajo predmet pogodbe in predviden na čin izvajanja pogodbe.

Te dolo čbe se v koncesijsko pogodbo navajajo po sklopih: Uvodne dolo čbe, Predmet pogodbe, Obmo čje izvajanja predmeta pogodbe, Oprema in naprave koncesionarja, RV ob činskih cest, Finan čna vprašanja koncesije, Nadzor izvajanja koncesije, Izvajanje pogodbe, Kršitve pogodbe, Višja sila, Spremenjene okoliš čine, Predpisi in ukrepi koncedenta, Odgovornost pogodbenih strank za škodo tretjim, Prenehanje koncesijskega razmerja in kon čne dolo čbe.

I. Uvodne dolo čbe – v tem delu se zapišejo splošne ugotovitve, kako in kdaj je bil koncesionar na podlagi javnega naro čila izbran, da bodo upoštevani vsi predpisi o javnih cestah in varnosti cestnega prometa ter predpisi, ki urejajo redno vzdrževanje ob činskih javnih cest. Obrazloži se vsebina pogodbe, pravice, pomen izrazov in uporaba dolo čil in predpisov. II. Predmet pogodbe – tukaj gre za redno vzdrževanje ob činskih cest in drugih prometnih površin, ki mora zajemati vzdrževalna dela za ohranjanje ob činskih javnih cest, nadzor nad stanjem ob činskih javnih cest in zagotovitev prevoznosti ob naravnih in drugih nesre čah. Vzdrževanje drugih prometnih površin obsega vzdrževanje odstavnih pasov, parkiriš č in podobnih površin namenjenim odvijanju prometa v naselju (avtobusna postajališ ča, plo čniki in kolesarske steze). III. Obmo čje izvajanja predmeta pogodbe dolo ča v prilogah opisano obmo čje izvajanja vzdrževanja in natan čne dolžine in meje ob činskih javnih cest in površin ter dolžnost prevzema novo izgrajenih cest pod svoje upravljanje. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 8

IV. Oprema in naprave koncesije v last koncesionarja – v tem sklopu gre za opredelitev vrste in števila naprav ter opreme za vzdrževalna dela. Dolžnosti v vlaganja in posodabljanja opreme in naprav ter zagotavljanja o razpolaganju z njimi. V. Redno vzdrževanje ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin – dolo či se dejavnost rednega vzdrževanja na dodeljenem obmo čju in prevzem odgovornosti. Koncesionar se zaveže dejavnosti skladno z republiškimi in ob činskimi predpisi, ki urejajo RV ob činskih cest. Prevzame se odgovornost nad rednim nadzorom cest. Potrebno je ohranjanje cest v dobrem stanju in zagotavljanje varnosti, vzpostavljanje prevoznosti in uporabnosti prometnih površin ob naravnih nesre čah, izvajanje intervencijskih ukrepov za odstranjevanje in zavarovanje ovir na cestah in dolo čitev izvedbenega programa rednega vzdrževanja v skladu z izvedbenim programom, ki ga mora na osnovi pogodbenega predra čuna izdelati koncesionar za vsako nadaljnje leto posebej. Kakovost RV se nalaga na osnovi standardov, ki se dolo čijo v prilogi takšne pogodbe, ki jo sestavlja popis del. Dolo čijo se tudi obveze obeh pogodbenikov o delih izven standardov takšne pogodbe. VI. Finan čna vprašanja koncesije – v Sloveniji je zakonsko dolo čen rok pla čila storitve, 30 dni po prejemu ra čuna, v primeru koncesije je to mese čna situacija in veljajo enaki pogoji, kot drugje. Se pa v tem dolo čilu navedejo še posebni pogoji, saj se koncesija po navadi oddaja za daljše obdobje. Treba je dolo čiti višino letnega prilagajanja cen zaradi letnega indeksa razlik (višanja) v ceni gradbenih del. Prav tako se dolo či možnost pla čil za dela, ki se izvedejo zaradi nepredvidljivih okoliš čin. To je lahko posledica višje sile, dodatnih del, sprememb cenovnega stanja na trgih in podobno. VII. Nadzor izvajanja koncesije – koncesionar mora dovoliti, da predstavnik koncedenta opravi preglede, meritve, odvzame vzorce, ugotavlja kakovost in pregleduje dokumentacijo. Nadzori se vršijo v delovnem času in v dogovoru s koncesionarjem. V dolo čenih primerih, kadar pregled vršijo razne komisije, je treba koncesionarja o tem pravo časno pisno obvestiti. VIII. Izvajanje pogodbe – koncedent mora prevzeti skrb za izdajo ustreznih dovoljenj in drugih aktov državnih organov, da lahko koncesionar normalno Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 9

izvaja dela po tej pogodbi. Koncesionar mora imeti ves čas izvajanja pogodbe skrb za pridobitev potrebnih dovoljenj, soglasij in drugih aktov in ne sme nobene od pravic in obveznosti po koncesijski pogodbi prenašati na tretjo osebo, brez dovoljenja koncedenta. Oba se zavežeta v varstvo zaupnih poslovno ob čutljivih dokumentov in podatkov. IX. Kršitev pogodbe – za kršitev takšne pogodbe se šteje opustitev ali nepravilnosti izvrševanja pogodbenih del. Zaradi kršitev ima vsaka stranka pravico: zahtevati izvršitev obveznosti, sama izvršiti obveznosti druge stranke na njene stroške, zahtevati odškodnino, odstopiti od pogodbe in uveljavljati zahtevke, ki jih dolo ča takšna pogodba. V tem členu pogodbe se dolo čijo še postopki v primeru kršitev, za katere je odgovoren koncesionar, in ti so: obvestilo o kršitvi, pogodbena kazen, izvršitev obveznosti na stroške koncesionarja, odškodninska odgovornost in odstop od pogodbe. Prav tako se dolo čijo postopki v primeru kršenja pogodbe s strani koncedenta. Z obvestilom o kršitvi, obveznostjo izvajanja dejavnosti javne službe tudi v primeru kršitve koncedenta, odgovornost za škodo in odstop od pogodbe. Vse to služi namenu, da se povzro či čim manj škode obema pogodbenikoma in namenu, za katerega je bila koncesija dana. X. Višja sila so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, kot npr. poplave, potresi, plazovi in ostale elementarne nezgode. Prav tako se za višjo silo štejejo tudi predpisi in dolo čbe Evropske unije v pravni red Republike Slovenije. Koncesionar mora ob vplivu višje sile izvrševati svoje dolžnosti, če je le-to objektivno mogo če. XI. Spremenjene okoliš čine – če po sklenitvi pogodbe nastanejo okoliš čine, ki bistveno otežujejo obveznosti katere od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo pogodbe. Za spremenjene okoliš čine štejejo dolo čbe RS in EU, ki pomenijo neposredno izvrševanje pravil teh skupnosti. Kljub spremembam se pogodbene obveznosti koncesionarja nadaljujejo. V takšnih okoliš činah se stranki dogovorita o spremembah pogodbe, če so le-te sploh mogo če. XII. Predpisi in ukrepi koncedenta – če koncedent s kakšnim sprejemom predpisa, akta ali ukrepa v javnem interesu bistveno spremeni pogoje izvajanja koncesije Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 10

in s tem koncesionarju povzro či tudi dodatne stroške, mora dodatna sredstva zagotoviti v prora čunu. Koncesionar pa ima po pogodbi pravico do odstopa od pogodbe. XIII. Odgovornost pogodbenih strank za škodo tretjim – stranka je dolžna drugo stranko obvestiti o zahtevku tretje stranke, ki je bila morebiti oškodovana pri izvajanju obveznosti iz te pogodbe. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za nastalo škodo pri opravljanju obveznosti po tej pogodbi. Zato mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri upravljanju del povzro čijo zaposleni ali podizvajalci. XIV. Prenehanje koncesijskega razmerja – koncesijsko razmerje med koncedentom in koncesionarjem se preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, z odkupom koncesije, z odvzemom koncesije in s prevzemom javne službe v režijo. V tem členu se razložijo na čini in pogoji prenehanja pogodbenega razmerja. Poudarek je na odvzemu koncesije, ki je posledica stanja, v katerem je podjetje, ki opravlja koncesijo. V primeru, kadar je zoper koncesionarja uveden postopek prisilne poravnave, ste čaja ali likvidacijskega postopka in sodne odlo čbe o prenehanju poslovanja, se morajo dogovoriti o pogojih o razdrtju pogodbe. XV. Kon čne dolo čbe – za razmerja iz te pogodbe se izklju čno uporablja pravo, ki ga uporabljamo v Republiki Sloveniji. V kon čnih dolo čbah se opredeli razlaga pogodbe, kjer je treba upoštevati skupni namen pogodbenih strank, morebitne nejasnosti pa je treba razlagati v smislu pravi čnega razmerja. Spore naj se rešuje sporazumno, izhajajo č iz na čela vestnosti in poštenja. Kon čno dolo čbo dolo čajo na čini sporo čanja med koncesionarjem in koncedentom, roki za izvedbo del, protikorupcijska klavzula, število izvodov pogodbe, možnost spremembe pogodbe in za četek veljavnosti pogodbe.

Koncesijska pogodba je temelj pravne podlage za izvajanje rednega vzdrževanja ob činskih cest in splošnega opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe v ob čini Lenart.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 11

2.1.2 Obrazci za pripravo ponudbe

Sestavni del razpisa za podelitev koncesije je tudi ponudba, kjer se ovrednotijo dela s popisa vzdrževalnih del. Na obrazcu, ki je del ponudbe bom procentualno predstavil deleže, celote vzdrževanja in pavšalno ceno vzdrževanja na km ceste.

Tabela 1:Obrazec za letno nadomestilo za izvajanje javne službe (OBR-III/1).

LETNO NADOMESTILO PRERA ČUNANO NA KM CESTE

OPIS STORITEV STROŠKI NA km CESTE V % Pregledniška služba 1,5% Redno vzdrževanje prometnih površin 4% Redno vzdrževanje bankin 11% Redno vzdrževanje odvodnjavanja 7% Redno vzdrževanje brežin 6% Redno vzdrževanje prometne signalizacije in 3% opreme (brez semaforjev in cestne razsvetljave ) Redno vzdrževanje cestnih naprav 18% Redno vzdrževanje vegetacije 1% Zagotavljanje preglednosti 1% Čiš čenje cest in drugih prometnih površin 4% Redno vzdrževanje cestnih objektov ter 2% objektov in naprav na drugih prometnih površinah Intervencijski ukrepi 1% Zimska služba 40% Letno nadomestilo za vzdrževanje ob činskih Cca 220.000,00 cest ene KS Vzdrževanje asfaltiranih površin – kategorizirane ob činske ceste [1]

(31,812 km lokalnih cest; 55,760 km javnih poti).

Stroški rednega vzdrževanja na km lokalne ceste znašajo cca: 700,00 € z DDV.

Stroški rednega vzdrževanja na km javne poti znašajo cca: 1.400,00 € z DDV.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 12

2.1.3 Tehni čni pogoji

Tehni čni pogoji in dolo čen na čin obra čunavanja opravljenih del so sestavni del razpisne dokumentacije in skupaj s celotno razpisno dokumentacijo ter z vsemi prilogami veljajo do konca opravljanja te javne službe, oddane po predmetnem razpisu. Najprej veljajo kot pogoji v razpisni dokumentaciji, po izbiri pa kot tehni čni pogoji izvedbe te javne službe in pogoji na čina obra čunavanja opravljenih del (podrobneje o tehni čnih pogojih in predra čunu, v nadaljevanju pod to čko 3.3 Organiziranost vzdrževanja).

Posebnost pri podelitvi koncesije v Ob čini lenart je bila delitev vzdrževanja na dva sklopa. Odlo čitev za razdelitev je bila posledica nezadovoljstva krajanov glede izvajanja zimske službe. KS Voli čina ima namre č ve č hribovitega terena in razpršene poselitve, KS Lenart pa ve č uli čnega sistema. Zartadi zahtev ob čanov po isto časnosti opravljanja zimske službe in razli čnih vremenskih razmer v obeh KS se je pojavila težnja po dveh vzdrževalnih ekipah. Iz tega razloga je bila sprejeta odlo čitev o dveh obmo čjih vzdrževanja. Zaradi lažje izdelave ponudb za vzdrževalna dela in preglednosti je bila sprejeta odlo čitev o dveh sklopih ponudbe, ki jo je lahko oddal isti ponudnik.

Podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljanja rednega vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini Lenart (koncesija za vzdrževanje cest) se torej deli na dva sklopa:

I. SKLOP I (koncesija za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljanja rednega vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v KS Lenart),

II. SKLOP II (koncesija za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljanja rednega vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v KS Voli čina).

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 13

2.1.4 Seznam cest

Seznam cest je še ena od prilog pri pripravi ponudbe za podelitev koncesije. Seznam cest, ki se pri tem uporablja, je obstoje č seznam kategoriziranih ob činskih cest. V bistvu gre za eno obliko prikaza banke cestnih podatkov kategoriziranih cest. V seznamu so v zaporedju po pomembnosti naštete vse ceste, ki so v lasti ali v upravljanju posamezne ob čine. Iz sezanama cest so razvidni podatki o številu cest, ki jih ob čina premore, oznake in imena cest, stacionaže oziroma pozicije za četka in konca posamezne ceste, njena dolžina in morebitna dolžina ceste, če se ta nadaljuje v sosednji ob čini. Iz takega seznama je razviden tudi podatek o skupnih dolžinah cest. V Ob čini Lenart je tako v skupni izmeri 56326 m lokalnih cest, 5655 m zbirnih mestnih in krajevnih cest, 3993 m mestnih in krajevnih cest, 106825 m javnih poti, 11097 m javnih prometnih površin in 12546 m plo čnikov. Ob čina Lenart tako skupaj opravlja 196442 m cest in prometnih površin .

2.1.5 Nadzor nad stanjem cest

Stanje in spremembe na javnem cestnem omrežju v Sloveniji morajo nadzorovati ustrezne strokovne službe z izvajanjem razli čnih pregledov in meritev. S tem ugotavljajo prevoznost in uporabnost državnih, ob činskih cest ter stanje okolice. Prav tako morajo pristojne službe voditi evidenco o stanju cest, tj. o njihovi prevoznosti, uporabnosti za promet itd. Vse to pa je osnova za upravljanje in vzdrževanje tega omrežja.

Kot smo omenili že v prejšnjem poglavju, je za nadzor nad stanjem cest zadolžen izvajalec rednega vzdrževanja s pregledniško službo ter naro čnik. V primeru državnih cest sta to (DRSI) in (DARS), v primeru ob činskih cest pa ob činski režijski obrati ali koncesionarji (cestno podjetje). Ta dva naro čnika izvajata nadzor skupaj s svojo ali pooblaš čeno strokovno službo z rednimi in izrednimi pregledi. [3]

Te pregledniške službe vzdržujejo javne ceste in objekte na cestah. Z naro čnikom sodelujejo pri izvajanju ukrepov za varstvo cestnega prometa ter pri intervencijskih ukrepih na cestah in objektih. Nepogrešljivi pa so tudi pri nudenju in podpori prometnim udeležencem. [3] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 14

Žmauc [3] navaja, da med redne preglede, ki so lahko dolo čeni vnaprej (v primerih dolo čenih zna čilnosti – plazenje, posedanje) spadajo: sezonski pregled cest ter letni in glavni pregledi objektov na cestah. Strokovnjaki morajo izdelati poro čilo o stanju pregledanega dela, ki je osnova za potrebna vzdrževalna dela. Ta dela izvajajo periodi čno in skladno z razporedom, ki je dolo čen.

Pri izrednih pregledih je pomembno, da se opravijo, kadar se zgodijo izredni dogodki, zaradi katerih je ovirana prevoznost ceste (prometne in naravne nesre če, posedanje ceste ali objekta, plazenje terena, požar, izredni prevozi itd.). Prav tako morajo ustrezne službe te preglede opraviti za ugotavljanje sposobnost cest za dodatne ali izredne obremenitve, predvsem pa je pomembno, da to storijo pred pretekom garancijske dobe.

V skladu s tem pa morajo te strokovne službe pri ovrednotenju stanja cest zbrati podatke o stanju voznih površin, objektov na cestah, opreme in signalizacije, ustreznosti tehni čnih elementov, prometu in o vlaganjih v ceste.

Pri stanju voznih površin je najpomembnejši kazalnik poškodovanosti vizualna ocena, ki vklju čuje razpokanost, obrabljenost, udarne jame in zakopanost. Drugi pomembni podatki so v povezavi z ravnostjo (vzdolžna in pre čna), nosilnost spodnjega in zgornjega ustroja ter torna sposobnost.

Za stanje objektov na cestah je treba opravljati redne ter izredne preglede pri katerih je najbolj pomemben pregled tehni čnih elementov, ki morajo biti za nemoten in varen potek prometa v dobrem stanju.

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah predpisuje namen, pomen ter druge specifikacije (vrsto, barvo, obliko, velikost in postavljanje) prometne signalizacije in opreme na slovenskih cestah, ki jih je treba upoštevati za varnost udeležencev prometa.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 15

2.1.6 Banka cestnih podatkov

Banka cestnih podatkov (BCP) je zbirka standardiziranih podatkov o cestah in objektih na cestah (opisni, grafi čni, slikovni grafi čni podatki). Podatki iz banke so brezpla čno zagotovljeni upravljavcem za potrebo evidentiranja, upravljanja in gospodarjenja s cestno infrastrukturo, za uradno statistiko ter za zagotavljanje varnosti in obrambe v cestnem prometu. BCP za državne ceste in objekte na cestah vodi in dopolnjuje Direkcija Republike Slovenije za ceste, za ob činske ceste in objekte pa so za zadolžene ob čine. DRSI mora zagotoviti ustrezno programsko opremo za vodenje banke, ob čina pa ima na podlagi pisne zahteve pravico do njene brezpla čne uporabe.

V 6. členu Pravilnika o na činu ozna čevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih je zapisano, da morajo biti v banki dostopni tehni čni podatki o javnih cestah, objektih na državnih in ob činskih cestah ter podatki o državnih in ob činskih kolesarskih poteh (podatki o stanju voziš ča, hidrološke in geotehni čine razmere, obcestnega prostora – brežin, opreme javnih cest in objektov). Obvezni podatki zajemajo teko če stanje na cestah, in jih je treba vnašati v evidenco, ki služi za posebne analize stanja cest in objektov na njih. Ti podatki niso pomembni le za pregled nad stanjem cest, ampak tudi za graditev cest in objektov, njihovo vzdrževanje in varstvo. Stanje na cestah nam prav tako narekujejo finan čna sredstva, ki so potrebna za ohranitev cest. .

Banko cestnih podatkov za Ob čino Lenart, kakor za mnoge druge po pogodbi, ureja podjetje Locus, Prostorske informacijske rešitve d. o. o. Podatke obdelujejo v posebnem programu, do katerega ima ob čina tudi dostop, čeprav se najpogosteje poslužuje podatkov iz kategorizacije cest in podatkov BCP, ki so dostopni preko programa PISO (Prostorski informacijski sistem ob čin). V programu PISO imamo dostop do informacij iz BCP za vsak cestni odsek v ob čini. V posebni tabeli so razvidni podatki stacionaže, koordinate, potek odseka, dolžina, kategorizacija, širina pasov itd. Ti podatki se osvežujejo vsake pol leta, v sodelovanju podjetja Locus z ob čino. Prikaz podatkov je razviden na sliki 2.1 (informacije iz BCP). Za posodobitev podatkov o cestah mora ob činski režijski obrat zbirati informacije o stanju posameznega odseka ali celotne ceste, ki gre v obdelavo. Ob vsaki nadgradnji obstoje če ceste, če se je ta širila ali podaljševala, se podatki meritev shranjujejo in se povpre čno enkrat letno v dogovoru s podjetjem Locus posodobijo. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 16

Podobno se ravna v primeru kategorizacije novega odcepa ali ceste, saj mora pri postopku sodelovati tudi ob činski svet, ki sprejme odlok o kategorizaciji ob činskih cest. Zato je primerno, da se za ob činski svet pripravi obsežnejše gradivo, ki zajema ve č informaciji ali kategorizacij cest. V tabeli 3 je prikazan del kategoriziranih cest v Ob čini Lenart. [1]

Tabela 2: Seznam vertikalne prometne signalizacije-program PISO [2] informacije iz BCP za cestni odsek 203451 na stacionaži 440 m

ev. št. odseka: 203451 stacionaža: 440 m

koordinata: y=562941.2, x=158112.9 potek odseka: Lormanje Strma gora Jablance dolžina odseka: 5011 m kategorija ceste: LC - Lokalna cesta ev. št. ceste: 203450 az potek ceste: Lormanje Strma gora Jablance, odcep Y križišča dolžina ceste: 5124 m vrsta prometa: vsa vozila tip odseka: običajni odsek vrsta ceste: cesta z nekontroliranim dostopom in nedeljenimi voz. pasovi število voz. pasov: 1 širina voz. pasov: 3 m struktura voz. konstr.: ASFALT asfaltni beton ; skupna dol. po mat. 3690 m; deb. 6 cm; leto 1999

Tabela 3: Seznam dela kategoriziranih cest v Ob čini Lenart [1]

"OB ČINA LENART" LOKALNE CESTE NA OBMO ČJU KS VOLI ČINA LC – lokalne ceste

Lokalne ceste (LC) med naselji v Ob čini Lenart in ceste med naselji v Ob čini Lenart in naselji v sosednjih ob činah so:

Dolžina Številka Za četek Konec Zap. ceste ali Namen Preostala dolžina ceste v ceste ali ceste ali Potek ceste ceste ali Št. odseka v uporabe sosednji ob čini (m) odseka odseka odseka občini (m) 1 60031 R III 745 Jiršovci-Gomila-Rogoznica-Grajenščak R III 710 804 V 1.838–Destrnik 1.700-Ptuj 2 60082 203210 Biš - Črmlja - Selce R III 745 4.097 V 1.538 - Trnovska vas 3 81161 R III 745 Zg. Korena - Sp. Žikarice 203160 188 V 2.627 - Destrnik 4 203091 203150 Zamarkova-Voli čina-Hum-Korena-odsek 2 203180 507 V 0 5 203152 203450 Voli čina - Hum - Dolge njive R III 745 4.757 V 0 6 203182 203090 Lormanje-Voli čina-Selce-Janežovci-2 R III 745 2.414 V 0 7 203211 203430 Zavrh - črmljenšak - Biš 60080 2.743 V 1.251 - Trnovska vas 8 203421 R III 745 Straže - Strmec pri Destrniku 60060 2.498 V 468 - Trnovska vas 9 203431 R I 229 Go čova - Nadbišec - Zavrh 203180 3.571 V 2.626 - Sveta Trojica 10 203441 R I 229 Go čova - Voli čina 203180 3.186 V 1.767 - Sv Trojica 11 203451 203180 Lormanje - Strma gora - Jablance 203160 5.011 V 0 12 203541 R III 745 Rogoznica-Prodni Vrh-črna tabla-Korena 203160 2.036 V 829 - Duplek SKUPAJ : 31.812

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 17

2.2 Na črtovanje vzdrževanja javnih cest – evalvacija stanja voziš ča

Stanje na cestah se zaradi razli čnih vplivov (obremenjenosti, podnebnih sprememb …) s časom spreminja. Prav zaradi tega je treba za napoved teh sprememb dolo čiti modele spreminjanja. Pri razvoju teh modelov se je pokazalo, da je za vsako vzdrževanje opredeljen drug model.

Najbolj zanesljive osnove za napovedovanje stanja voziš č so statisti čni podatki, ki so pridobljeni z rednimi meritvami zna čilnih kazalnikov lastnosti voziš č, ki jih obravnavamo. Treba pa je opozoriti, da se nekatere lastnosti spreminjajo linearno, spet druge pa postopno napredujejo oz. padajo [3].

Osnovni namen vzdrževanja javnih cest je redno vzdrževanje, popravljanje in obnavljanje obstoje čih cest in objektov na cestah. Ceste, katerih tehnično stanje ustreza zahtevam prometa, je treba ohraniti in tako čez celotno leto zagotoviti varnost, udobje in gospodarno uporabo. [3]

Vzdrževalna dela je mogo če razvrstiti v:

− varovalna ali preventivna dela (dela, s katerimi zmanjšujemo, upo časnjujemo, ali prepre čujemo predvideno razgradnjo materialov), − popravljalna ali korektivna vzdrževalna dela (popravila že neustreznega stanja neposredno po nastanku). [3]

Pri na črtovanju in izboru postopka vzdrževanja javnih cest je pomembno, da se upošteva izbira postopka, pri katerem bodo stroški čim manjši. Drugo merilo je čim daljša doba trajanja izvršenega popravila. Zelo pomembno pa je tudi, da je vpliv na okolje čim manjši. [3]

Treba je dolo čiti postopke, ki omogo čajo uspešno popravilo škodljivih sprememb stanja voziš ča, npr. pri preplastitvah, oja čitvah, obnovitvah, rezkanju in obdelavi vozne površine ter mejne vrednosti za posamezne lastnosti voziš ča, da bo ta škodljiva sprememba odstranjena. Pomembno je tudi pregledati stanje voziš ča po vsakem izvedenem Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 18 vzdrževalnem delu, saj to omogo ča opredelitev koristi. Treba pa je dolo čiti tudi enotne cene za posamezno vzdrževalno delo.

Za na črtovanje vzdrževalnih del je razvit ra čunalniški postopek, ki se prilagodi v vsakem analiziranem letu. Vse to pa je v ra čunalniškem sistemu razloženo podrobno po korakih. [3]

Evalvacija stanja voziš č

Za evalvacijo stanja voziš č pri na črtovanju vzdrževanja je treba pridobiti podatke o geometriji obstoje čih cest in koli čini prometa na njih. Zelo pomembno je tudi, da so opredeljeni vsi ustrezni postopki za ovrednotenje stanja. [3]

Na ob čini Lenart se prav tako kot na državnem nivoju skupaj z izvajalcem vzdrževanja ob činskih cest, pripravi plan letnega dela rednega vzdrževanja. Najprej je potrebno planirati čiš čenje, pometanje in pospravljanje voziš č po koncu zimskega vzdrževanja cest. Nato je potrebno predvideti dosip bankin in potrebna dela na odvodnjavanju cest. Dosuje se tudi gramozne ceste. V naslednji fazi se pri čnejo sanacije voziš č z asfaltno maso. Terminsko se dolo čijo še košnje brežin ob cestah. Iz leta v leto se spremlja in beleži stanje cest in posameznih kriti čnih odsekov. Na tej in na finan čni osnovi se je potrebno v teko čem letu dogovoriti za termine in obseg ve čjih del na cestah in infrastrukturnih objektih. Cene vzdrževalnih del so dolo čene s pogodbo. Za ve čja sanacijska dela se ponavadi zbira ponudbe in se delo odda najnižjemu ponudniku. Zato mora režijski obrat pripraviti popise del in ovrednotiti gradbena dela. V kolikor gre za zahtevnejše posege, se posvetuje s strokovnjaki ali pa zaradi zahtevnosti naro či projekt, vendar to le izjemoma.

2.2.1 Tehni čni podatki

Praviloma pridobimo tehni čne podatke o voziš ču v banki podatkov o cestah. Žmauc[3] pravi, da je pri na črtovanju vzdrževanja voziš ča treba biti dobro seznanjen z dolžino odseka, ki ga obravnavamo. Treba je vedeti, koliko pasov ima cesta in kakšna je širina teh pasov. Tretja pomembna stvar pa so vrsta, debelina in leto vgraditve posameznih plasti teh voziš čnih konstrukcij. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 19

Ob čina Lenart razpolaga z banko cestnih podatkov, ki je ena izmed podbaz v programu PISO. Tam so zabeleženi vsi tehni čni podatki cestnega omrežja. Že iz kategorizacije posamezne ceste pa je tudi razvidno za kakšne širine in nivoje cest gre. Ob čina Lenart je v sodelovanju s podjetjem Locus izdelala bazo tehni čnih podatkov in jo redno nadgrajuje.

2.2.2 Podatki o prometu

Podatki o gostoti in o obremenitvi prometa so pripravljeni na osnovi podatkov, ki so pridobljeni z rednim in izrednim štetjem vozil, samodejnim štetjem vozil ter štetjem pometa na cestninskih postajah na obmo čju celotne Slovenije. Ti podatki so ena izmed temeljnih informacij o prometu na cestah, ki omogo čajo izra čun povpre čnega letnega dnevnega prometa.

Izvajalci štetja morajo posredovati zbrane podatke v skladu z navodili v predpisanih obrazcih Direkciji republike Slovenije za infrastrukturo. DRSI vodi te podatke v prometni bazi, ki se uporablja pri analizi prometnih gibanj oz. na črtovanju vzdrževanja voziš ča. Prav tako jih vsako leto objavi v posebni publikaciji o povpre čnem letnem dnevnem prometu (PLDP).

V ob čini Lenart so se podatki o prometu najintenzivneje pridobivali v času po izgradnji avtoceste. Analizirati je bilo potrebno število vozil, ki so po odprtju avtoceste ostala na regionalnih in ob činskih cestah. S tem podatkom so lahko spremenili režim delovanja semaforjev in se odlo čali o uvedbi enosmernega uli čnega sistema. Na osnovi podatkov o prometu, ki so bili pridobljeni tudi s pomo čjo Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo v Mariboru, smo dolo čali, poleg prometa v uli čnem sistemu, še kategorizacijo ceste, ki je bila zgrajena v namen južne obvoznice v Lenartu.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 20

2.2.3 Postopki evalvacije stanja voziš č

Stanje voziš č je mogo če ovrednotiti na tri na čine:

− z vizualno oceno, − z meritvami, − s kombinacijo obeh zgoraj omenjenih metod.

Žmauc [3] pravi: »V praksi uveljavljena programska oprema za na črtovanje vzdrževanja voziš č Deighton Total Infrastructure Management System – Concurrent Transformation (dTIMS_CT) omogo ča uporabo sestavljenega ovrednotenja stanja voziš č in vklju čitev popolnoma poljubnih:

− stroškov posameznih ukrepov, − voziš č in združevanje indeksov; − modelov napovedovanja stanja voziš č; − na činov spreminjanja izmerjenih vrednosti stanja v brezdimenzijske indekse stanja postopkov vzdrževanja voziš č: − robnih pogojev, ki sprožijo posamezen ukrep − učinkov posameznih ukrepov na stanje voziš ča, − želenih stanj in morebitne meritve za dosego teh stanj (optimizacija).«

2.2.4 Vizualna ocena stanja voziš ča

Za vizualno oceno stanja voziš č se lahko uporabi švicarski indeks (MSI), ki vklju čuje:

− razpokanost, − obrabljenost, − udarne jame, − zakrpanost

Osnovna merila evalvacije jakosti poškodb prikazuje tabela 4.

Vizualno oceno meril za obseg poškodb prikazuje tabela 5.

Uteži za obravnavane poškodbe se prikazujejo v tabeli 6. [3] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 21

Tabela 4: Merila za vizualno oceno jakosti poškodb na sodobnih voziš čih (S m) [3]

Merila za oceno jakosti Vrsta poškodb 0 1 2 3 Razpoke Brez Ozke ali dobro zalite Široke (vzdolžne, Široke (mrežaste) ali pre čne) nad 3 mm ali delno zalite slabo zalite

Obraba Brez Izpad posameznih zrn Ve čji izpad zrn Luš čenje obrobne plasti Udarne jame Brez Udarna jama v Udarna jama, Udarna jama, nastajanju, globoka do 5 cm, globoka nad 5 cm, poglabljanje luš čenja premera do 20 cm gremera nad 20 cm

Krpe Brez Krpa, narejena z Krpa, narejena z Deformirano hladno idrezkanjem stare zasekom pravokotno krpanje in neravno obrabne plasti, z na smer vožnje z krpanje brez ravnih ravnimi robovi ravnimi robovi robov

Tabela 5: Merila za vizualno oceno poškodb na voziščih [3]

Merila za oceno obsega 0 1 2 3 Površina voziš ča, prizadeta s posamezno 0 % do 10 % 10 do 50 % nad 50 % poškodbo

Tabela 6: Uteži za obravnavane poškodbe [3]

Vrsta poškodb Uteži

Razpoke – r 0,4 Obraba – o 0,3 Udarne jame – j 0,1 Krpe – k 0,2 Skupaj: 1,0

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 22

Modificiran švicarski indeks je vsota produktov jakosti poškodb, njihovega obsega in uteži, njegova vrednost lahko znaša od 0 do 9 in se izra čuna po ena čbi 2.1 oziroma 2.2.

MSI = ∗ ∗ Kjer je: MSI - modificiran švicarski indeks

Sm – ocena jakosti poškodb

Am – ocena obsega poškodb

Gm – utež poškodbe

=∗∗0,4∗∗∗0,3+∗∗0,1+∗∗0,2

Kjer je: Sr – jakost razpok

Ar – obseg razpok

So – jakost obrabe

Ao – obseg obrabe

Sj – jakost udarnih jam

Sk – jakost krp

Ak – obseg krp

2.2.5 Meritve stanja voziš ča

Voziš čne konstrukcije, zaradi prometa, ki se nenehno povečuje, prevzemajo zmeraj ve čje obremenitve. V voziš čni konstrukciji se pojavljajo vertikalne, horizontalne in strižne napetosti. Lastnost, da celotna voziš čna konstrukcija prenese te napetosti, imenujemo nosilnost. Ta se zagotavlja predvsem s kakovostno spodnjo nosilno plastjo podlage. Sicer pa morajo biti plasti med sabo čim bolj homogene oziroma povezane. Kadar ni Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 23 homogenosti, se obremenitve prenašajo iz enih materialov na druge. Posledica teh prenosov je utrujenost voziš čne konstrukcije, ki posledi čno vodi v razpad konstrukcije.

Prikaz voziš čne konstrukcije v prerezu prikazuje slika 5. Raz členitev vplivov na nosilnost prikazuje slika 6.

Slika 5: Prikaz voziš čne konstrukcije v prerezu [6]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 24

Slika 6: Raz členitev vplivov na nosilnost [4]

Zaradi porasti vozil na slovenskih cestah se posledi čno ve čajo tudi prometne obremenitve. Zato je treba opravljati razli čne meritve in raziskave, ki s svojo kakovostjo in prilagajanjem zadovoljujejo zahteve. Pri programski opremi za na črtovanje vzdrževanja voziš č (dTIMS CT) – deighton Total Infrastructure Manangment Sistem- ConcurrentTransformation, so opredeljene razli čne zna čilne lastnosti voziš č, ki nam pomagajo pri na črtovanju vzdrževanja voziš ča:

− vzdolžna ravnost, − pre čna ravnost, − torna sposobnost, − podajnost.

Postopki merjenja in vrednotenja vseh teh zna čilnih lastnosti voziš č so dolo čeni v Tehni čni specifikaciji za javne ceste (TSC 06.200).

Pri vzdolžni in pre čni ravnosti na voziš ču lo čimo deformacije, ki so v obliki kolesnic, narivov in posedanj.

Pri vzdolžni ravnosti je za ovrednotenje privzeta vrednost IRI (International Roughness Index), ki jo je mogo če dolo čiti z opremo ZAG-VP (ZAG- Vzdolžni Profilometer). Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 25

Programska oprema opredeljuje izmerjene vertikalne pospeške, ki so posledica odstopanj vodne površine od vodoravne ravnine, kot vzdolžni profil voziš ča. Da lahko dolo čimo raven uporabnosti voziš ča, so opredeljene informativne mejne vrednosti IRI, ki so v odvisnosti od gostote prometa in prometne obremenitve [3]

Pre čna ravnost se vrednoti kot mednarodno odstopanje v obeh kolesnih sledeh (Rut) od na črtovanega ali obstoje čega pre čnega prereza. [3]

Pri merjenju torne sposobnosti je ovrednotenje uporabnosti voziš ča opredeljeno z vrednostmi SN (Skid Number), ki so dolo čene z meritvami z mobilno napravo SCRIMTEX (Sideway force Coefficient Routine Investigation Machine – Textur). Z merilnim kolesom, ki je poševno voden, je mogo če izvajati meritev torne sposobnosti voziš č zvezno. Hkratno izvajane meritve globine hrapavosti oz. globina profila voziš ča lahko velja kot dopolnilna vrednost za vrednotenje torne sposobnosti. V spodnji tabeli si lahko ogledate mejne vrednosti torne sposobnosti. [3] Privzet postopek za vrednotenje podajnosti oz. defleksije voziš ča je meritev podajnosti z deflektomerom s padajo čo utežjo pod dinami čno obremenitvijo. Podajnost nas informira o stanju voziš ča in o trajnosti voziš čne konstrukcije. Za to se uporablja oprema Dynatest FWD – Falling Weight Deflektometer, ki je krmiljena z ustrezno programsko opremo. S pomo čjo teh meritev je mogo če dolo čiti merodajno podajnost voziš ča d m, dinami čne module elasti čnosti v voziš čno konstrukcijo vgrajenih plasti materialov ter preostalo dobo trajanja voziš čnih konstrukcij. [3]

2.3 Kriteriji – regulativa s podro čja vzdrževanja javnih cest

Žmauc [3] meni, da morajo biti finan čna sredstva, ki so potrebna za vzdrževalna dela, razporejena po racionalnih kriterijih.

Vzdrževalna dela se dolo čajo glede na kategorije cest, prometne obremenitve, lege v prostoru, tehni čnih in drugih elementov ceste, stopnje poškodovanosti … Poleg vseh teh standardov in normativov ima najpomembnejšo vlogo za dolo čitev obsega vzdrževalnih del pet kriterijev. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 26

Kriterij prometne varnosti je najpomembnejši, saj je z njegovim upoštevanjem omogo čeno varno odvijanje prometa. Njegov glavni namen pa je zagotavljanje minimalno zakonsko dolo čenih pogojev za varno vožnjo vsakega posameznika.

Kriterij prevoznosti je pomemben predvsem na cestah z gostim prometom. S tem kriterijem se dolo ča tudi kakovost odvijanja prometa, še posebej pa je pomemben v zimskem času, ko prihaja do dolgotrajnih zastojev in zapor cest.

Kriteriji ohranjanja in varstva cest se izvajajo ukrepi, ki so pomembni predvsem za prepre čevanje nastajanja ve čjih poškodb na cestah in objektih na njih. Nanaša se predvsem na nevarnosti, ki prepre čujejo nastajanje poškodb zaradi plazov, podorov, udarov vode …

Kriterij racionalnosti, gospodarnosti in usklajenosti se nanaša na izbiro in optimizacijo ukrepov, kjer je treba upoštevati tovrstno problematiko. Treba je paziti, da se u činki ukrepov med sabo ne izni čujejo.

Pri izboru materiala in tehnologije je zelo pomemben kriterij varovanja okolja , saj narekuje izbor takšnih tehnologij in materialov, ki pri vzdrževalnih delih čim manj škodljivo vpliva na okolje.

V Republiki Sloveniji je vzdrževanje cestnega omrežja, obseg del, kakovost in na čin uvedbe dolo čeno z zakonodajo. Vzdrževanje javnih cest je dolo čeno z Zakonom o cestah, Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja ter Uredbo o na činu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest. [3]

2.3.1 Zakon o cestah

Zakon o cestah (Uradni list Republike Slovenije, št. 109/2010) dolo ča in ureja:

− status in kategorizacijo javnih cest; − enotna pravila za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje vseh javnih cest ter pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, zaradi zagotavljanja enakih pogojev za varno odvijanje cestnega prometa na celotnem cestnem omrežju; − obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje stanja javnih cest za varen in neoviran promet; Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 27

− upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih.

Zakon o cestah (ZCes-1) je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji 20. decembra 2010. Zakon sestoji iz 134 členov in je naslednjih Zakona o javnih cestah, ki je veljavo izgubil leta 2009, vendar pa veljajo nekateri njegovi členi še danes. [2]

2.3.2 Pravilnik o vrstah vzdrževanih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest

Z dnem uveljavitve Zakona o cestah je prenehal veljati Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in ravni rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list Republike Slovenije, št. 62/1998). Kljub temu pa se iz pravilnika uporabljajo členi, ki niso v nasprotju z Zakonom o cestah.

Pravilnik ima 39 členov in dolo ča:

− vrste vzdrževalnih del na javnih cestah; − potrebno raven vzdrževanosti javnih cest; − pristojnost strokovne službe upravljavca cest; − uporaba sodobnih tehnologij in mehanizacije; − zbiranje podatkov o stanju in prevoznosti cest ter obveš čanje javnosti o pogojih za odvijanje prometa letnim na črtom vzdrževanja dolo čena vzdrževalna dela; − izvajalce nadzora in kaj morajo vsebovati redni in izredni pregledi cest; − vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-podnebne razmere in krajevne potrebe (I. razred – avtoceste in hitre ceste; II. razred – glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše regionalne ceste; III. razred: ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste; IV. razred – ostale lokalne, mestne in krajevne ceste; V. razred – javne poti, parkiriš ča, kolesarske povezave; VI. razred – ceste, ki so v zimskih razmerah zaprte). [7]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 28

2.3.3 Pravilnik o projektiranju cest

Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list Republike Slovenije, št. 91/2005) ima 74 členov, sprejet je bil leta 2005, leta 2011 pa je prenehal z veljavo, kljub temu pa se še vedno uporabljajo členi, ki niso v nasprotju z Zakonom o cestah.

Ta pravilnik dolo ča:

− da se morajo pri izdelovanju tehni čne in projektne dokumentacije (namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cest) upoštevati vse tehni čne zahteve, pogoji in normativi za zagotovitev varnosti v prometu, ekonomi čnosti gradnje in vzdrževanja cest in vseh njenih elementov; − da se pri projektiranju cest uporabljajo predpisi o gradnji objektov, ki urejajo sestavo, vsebino in obliko projektne in tehni čne dokumentacije. [8]

2.3.4 Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list Republike Slovenije, št. 99/2015) je bil sprejet dne 17. 9. 2015.

Sestoji iz 82 členov, ki predpisujejo:

− vrsto, pomen, barvo, obliko, velikost in postavljene prometne signalizacije ter prometne opreme na javnih cestah; − da morata biti prometna signalizacija in oprema tudi na nekategoriziranih cestah, danih v uporabo za cestni promet. [9]

2.3.5 Uredba o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest

Uredba o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest (Uradni list republike Slovenije, št. 48/1998) ima 14 členov.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 29

Ta uredba predpisuje:

− na čin opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb; − redno vzdrževanje državnih cest in državnih kolesarskih poti; − organiziranje obnavljanja državnih cest in državnih kolesarskih poti [10]

2.3.6 Odlok o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja ob činskih javnih cest ter vzdrževanja drugih prometnih površin v ob čini Lenart

Na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javnih cestah /ZJC/ (Uradni list RS, št. 33/2006-UPB1, 45/2008, 57/2008-ZLDUVCP) in 15. člena Statuta ob čine Lenart (Medob činski uradni v vestnik, št. 14/2010, 8/2011) je Ob činski svet Ob čine Lenart dne 7. 7. 2011 sprejel Odlok o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja ob činskih javnih cest ter vzdrževanja drugih prometnih površin v ob čini Lenart. Takšen odlok se sprejme za postavitev dolo čil vzdrževanja cest in za potrebe izbire koncesionarja za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih cest. [11]

I. Splošne dolo čbe

S tem odlokom se dolo či na čin opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih javnih cest in izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb vzdrževanja prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziš či ob činskih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja ter odvoza in hrambe nepravilno parkiranih in zapuš čenih vozil na obmo čju Ob čine Lenart.

S tem odlokom se dolo či:

− organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe, − vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, − pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, − pravice in obveznosti uporabnikov, − viri financiranja javne službe, Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 30

− vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lasti ob čine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa in − nadzor nad izvajanjem odloka.

II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe

Javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba. Koncesijo podeljuje Ob čina Lenart. Izbira koncesionarja za opravljanje javne službe tega odloka se opravi na podlagi javnega razpisa. Izbiro koncesionarja pa opravi ob činska uprava Ob čine Lenart. Opravljanje javne službe se izvaja na celotnem obmo čju Ob čine Lenart. Ob čina lahko izbere izvajalca tudi za posamezno ožje obmo čje ob čine oziroma za posamezen sklop del in nalog po tem odloku.

III. Vrste in obseg storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev

1. Javna služba po tem odloku obsega:

– redno vzdrževanje in obnavljanje ob činskih javnih cest,

– vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad voziš čem ob činskih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja,

– odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuš čenih vozil.

2. Redno vzdrževanje in obnavljanje ob činskih javnih cest iz prvega odstavka tega člena obsega: vzdrževalna dela za ohranjanje ob činskih javnih cest v dobrem stanju, za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti ob činskih javnih cest, nadzor nad stanjem ob činskih javnih cest in njihovega varovalnega pasu, vzpostavitev prevoznosti ob činskih javnih cest ob naravnih in drugih nesre čah (v nadaljevanju: redno vzdrževanje ob činskih javnih cest) in organiziranje vzdrževalnih del, ki se na ob činskih javnih cestah opravljajo v mejah cestnega sveta in v daljših časovnih obdobjih zaradi izboljševanja in obnavljanja njihovih prometnih in varnostnih lastnosti (v nadaljevanju: obnavljanje ob činskih javnih cest).

3. Vzdrževanje drugih prometnih površin obsega vzdrževanje:

– odstavnih pasov, parkiriš č in podobnih površin, namenjenih odvijanju prometa v naselju;

– podhodov in nadhodov za pešce ali kolesarje v naselju; Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 31

– kolesarskih stez, plo čnikov in avtobusnih postajališ č.

4. Ob činske ceste se gradijo in vzdržujejo na na čin in pod pogoji, ki jih dolo čajo predpisi, ki urejajo javne ceste, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora in graditev objektov, predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa, ta odlok in pravili stroke glede kakovostne izvedbe posameznih vrst del. Občina zagotovi stalen strokoven nadzor nad izvedbo del.

5. Redno vzdrževanje ob činskih javnih cest in prometnih površin izvaja koncesionar v skladu z izvedbenim programom vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v ob čini. Izvedbeni program vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v ob čini za prihodnje leto pripravi koncesionar in ga posreduje v uskladitev strokovnim službam ob čine do 1. septembra teko čega leta. Sestavi del izvedbenega programa vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini je ocena stroškov rednega vzdrževanja. Izvedbeni program vzdrževanja za prihodnje leto se uskladi s sprejetim prora čunom za prihodnje leto.

Redno vzdrževanje ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin obsega:

1. pregledniško službo, 2. redno vzdrževanje prometnih površin, 3. redno vzdrževanje bankin, 4. redno vzdrževanje odvodnjavanja, 5. redno vzdrževanje brežin, 6. redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, 7. redno vzdrževanje vegetacije, 8. zagotavljanje preglednosti, 9. čiš čenje cest in drugih prometnih površin, 10. redno vzdrževanje cestnih objektov ter objektov in naprav na drugih prometnih površinah, 11. nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil, 12. intervencijske ukrepe in 13. zimsko službo.

Za vsa našteta vzdrževalna dela je v posameznih členih, detaljni opis na čina izvajanja del ter pravila za izvedbo vzdrževalnih del. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 32

6. Obnovitvena dela na cestah so zahtevnejša in obsežnejša vzdrževalna dela, katerih temeljni cilj je dolgoro čnejša ureditev posameznih delov ceste. Izvajajo se ob časno glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti cest ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehni čnih lastnosti, njihove zaš čite, zaš čite okolja in varnosti prometa.

Obseg obnovitvenih del na ob činskih javnih cestah in javnih površinah je sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na ob činskih javnih cestah, ki ga pripravijo strokovne službe ob čine oziroma koncesionar v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo. Sestavni del izvedbenega programa obnovitvenih del na ob činskih javnih cestah je ocena stroškov obnovitvenih del. Izvedbeni program obnovitvenih del na ob činskih javnih cestah za prihodnje leto se uskladi s sprejetim prora čunom za prihodnje leto.

Pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del vodi komisija, ki jo imenuje župan ob čine. Pregled in prevzem se opravljata v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, pri čemer se smiselno uporabijo dolo čila o tehni čnih pregledih objektov in izdaji uporabnega dovoljenja ter v skladu z dolo čili pogodbe o izvajanju del. Pri delu komisije, ki opravlja pregled in prevzem obnovitvenih del, sodeluje tudi predstavnik koncesionarja.

7. Odvoz in hramba nepravilno parkiranih in zapuš čenih vozil

Pogoji in na čin odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih in zapuš čenih vozil na obmo čju ob čine so dolo čeni z odlokom ob čine, ki ureja ureditev cestnega prometa v ob čini. Za izvajanje storitev odvoza in hrambe takih vozil se koncesionarju dodeli javno pooblastilo.

IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin

Koncesionar mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za podro čje izvajanja javne službe. Uporabnike ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin mora z naznanilom v sredstvih javnega obveš čanja redno obveš čati o stanju ob činskih javnih cest in uporabnosti drugih prometnih površin.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 33

V. Pravice in obveznosti uporabnikov

Ob činske javne ceste in druge prometne površine so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na na čin in pod pogoji, dolo čenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

Uporabnik ob činske javne ceste oziroma druge prometne površine mora pristojni strokovni službi ob čine sporo čiti vsako poškodbo ali spremembo na ob činski javni cesti ali prometni površini, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na ob činskih javnih cestah in drugih prometnih površinah v ob čini.

VI. Viri financiranja javne službe

Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe iz prora čuna ob čine in drugih virov.

VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so last ob čine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa

Za izvajanje javne službe se namenijo ob činske javne ceste. Te so last ob čine ter del javne lastnine.

Ob činske javne ceste sestavljajo:

- cestno telo, - cestni objekti, - naprave za odvodnjavanje cest, - brežine cest, - cestni svet, - zra čni prostor nad voziš čem v višini 7 m, - prometne površine zunaj voziš ča, kot so: po čivališ ča, parkiriš ča, avtobusna postajališ ča in obra čališ ča, prostori in objekti za tehtanje in nadzor prometa, - površine za pešce in kolesarje na cestiš ču ceste, - priklju čki na cesto v širini cestnega sveta, - prometna signalizacija in prometna oprema, Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 34

- cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaš čiti ceste ter zemljiš č in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej, - naprave za evidentiranje prometa.

VIII. Javno dobro

Ob činske javne ceste in ostale prometne površine so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogo če pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

Ne glede na dolo čbo prejšnjega odstavka je na ob činski javni cesti mogo če pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, elektri čnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, dolo čenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.

IX. Nadzor nad izvajanjem dolo čil odloka

– Nadzor nad izvajanjem dolo čil tega odloka izvajata pristojni ob činski inšpektor za ceste in ob činska uprava Ob čine Lenart.

– Pri izvajanju nadzora lahko pristojni ob činski inšpektor za ceste odreja ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje dolo čb tega odloka.

– Pristojna služba ob činske uprave Ob čine Lenart ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžna spoštovati dolo čila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IX. Kon čna dolo čba

− Odlok se objavi v Uradnem vestniku Ob čine Lenart in za čne veljati osmi dan po objavi. [11]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 35 3. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE JAVNIH CEST V OB ČINI LENART

Ob čina Lenart, ki jo sestavljata KS Voli čina in KS Lenart, meri 61,80 kvadratnih kilometrov, po podatkih iz leta 2007 ima približno 8.175 prebivalcev in 2.126 gospodinjstev. Obsega naslednja naselja: Črmljenšak, Dolge Njive, Gradenšak, Hrastovec v Slovenskih goricah, Lenart v Slov. goricah, Lormanje, Mo čna, Nadbišec, Radehova, Rogoznica, Selce, Spodnja Voli čina, Spodnje Partinje, Spodnji Por čič, Spodnji Žerjavci, Straže, Šetarova, Vini čka vas, Zamarkova, Zgornja Voli čina, Zavrh in Zgornji Žerjavci. Je tipi čna, in po mnenju mnogih, osrednja in najbolj slovenje-goriška ob čina, ki je ohranila podeželski zna čaj.

Na celotnem obmo čju ob čine je 400 kmetijskih gospodarstev, najbolj razvite panoge so živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. Iz teh dejstev in dejstva, da govorimo o Slovenskih goricah, torej o gri čevnatem predelu Štajerske, lahko izhajamo, da gre za precej zahteven teren. Na ravnicah skoraj nenehno prihaja do poplav, medtem ko se na gri čevnatih predelih letno povpre čno sproži okoli deset plazov. Trenutno jih je zavedenih okoli petdeset na infrastrukturi in kmetijskih površinah skupaj. Takšnemu stanju botruje predvsem specifi čna sestava tal v Slovenskih goricah. Spodnjo, recimo nosilno, plast laporja prekriva preperina in relativno tanka plast zemljine, ki se ob posegih človeka zmeraj pogosteje splazi. Infrastruktura je zaradi tega gibanja zemljin zelo ogrožena. Ogrožajo jo še poplave in predvsem visok vodostaj podtalnice, ki je prisoten celo v vsakem hribu.

Takšen teren je za gradnjo in vzdrževanje ceste precej zahteven, saj ob tako bogato razvejanem cestnem omrežju, kot ga ima ob čina Lenart, ki je posledica razpršene gradnje in izredno slabe kakovosti gradnje obstoje čih, starejših cest, mora občina namenjati zmeraj ve č finan čnih sredstev, že samo za vzdrževanje infrastrukture. S tem pa posledi čno ostaja manj sredstev za korenite obnove ali novogradnje. Razvejanost cestnega omrežja Ob čine Lenart je prikazana na sliki 7, na katastru ob činske infrastrukture. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 36

Slika 7: Kataster ob činske infrastrukture z leta 2007 [3] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 37

3.1 Vrste cest v ob čini

Ob čina Lenart ima glede na svojo velikost, relief in dejstvo, da gre za obmo čje, katerega zna čilnost je razpršena gradnja, izredno razvejano in gosto cestno omrežje.

Cestno omrežje v ob čini sestavljajo predvsem javne poti, ki jih je v primerjavi z lokalnimi cestami in lokalnimi zbirnimi cestami po oceni nekje 70 %. V Ob čini Lenart je skupno 181.830,00 km ob činskih cest slika 8 in 9 (karta cestnega omrežja), ki se razvrš čajo, kot prikazuje tabela 7 (Cestno omrežje Ob čine Lenart). [5]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 38

Slika 8: Karta celotnega cestnega omrežja na obmo čju Ob čine Lenart v letu 2008 [5] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 39

Slika 9: Karta celotnega cestnega omrežja na obmo čju Ob čine Lenart v letu 2008 [5]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 40

Tabela 7: Cestno omrežje, javne prometne površine in plo čniki na obmo čju

Ob čine Lenart [1]

VRSTA JAVNE POVRŠINE Dolžina {m}

lokalne ceste (LC) 56326 zbirne mestne in krajevne ceste (LZ) 5655 mestne in krajevne ceste (LK) 3993 javne poti (JP) 106825

javne prometne površine 11097 Plo čniki 12546 SKUPAJ 196 442

Med cestno omrežje v Ob čini Lenart, ki pa ni v njenem upravljanju, lahko prištejemo še avtocesto AC-A5 v dolžini 9.5 km in državne regionalne ceste II. in III. reda: R2-449, R2- 433, R3-747, R3-749 in R3-745 v skupni dolžini 26.700,00 km.

3.2 Tehni čne zna čilnosti cestnega omrežja v Ob čini Lenart

Tehnične lastnosti cestnega omrežja so pogojene s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005) in so prikazane v tabeli 8.

Tabela 8: Tehni čne zna čilnosti cest v Ob čini Lenart [1]

Tehni čne zna čilnosti

Vrsta ceste Projektirana hitrost Vzdolžni nagib Širina pasu Varovalni pas

Javna pot (JP) 30–50 km/h od 12 % in ve č 2.5 do 4.0 m 5 m od 6 % na ravninskem terenu, do 2.5 Lokalna cesta (LC) 40–70 km/h 8 m 15 % na gorskem do 2.75 m Mestne krajevne ceste (LK) od 6 % na ravninskem terenu, do 30–50 km/h 2.5 m 8 m in (LZ) 15 % na gorskem

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 41

3.3 Organiziranost vzdrževanja in tehni čni pogoji

Če za posamezne vrste vzdrževalnih del s predmetnimi tehni čnimi pogoji niso dolo čeni podrobnejši standardi oziroma tehni čne specifikacije, se za izvajanje predmetne javne službe uporabljajo pogoji za gradnjo cest sprejeti v RS.

Tehni čni pogoji za vzdrževanje cest: TSC 04.100 Prevzemanje gradbenih proizvodov pri gradnji javnih cest v RS, TSC 06.320 Vezane spodnje nosilne plasti s hidravličnimi vezivi, TSC 06.417 Vezane obrabne in zaporne plasti - površinske prevleke (PP), TSC 06.620 Lastnosti voznih površin - Torna sposobnost, TSC 06.630 Lastnosti voznih površin – Podajnost, TSC 06.800 Ponovna uporaba materialov v cestogradnji – Recikliranje, TSC 06.711 Meritev gostote in vlage - postopek z izotopskim merilnikom, TSC 06.712 Meritve gostote - Nadomestni postopki, TSC 06.73 Predhodna sestava asfaltne zmesi, TSC 06.100:2003 Kamnita posteljica in povozni plato, TSC 06.200:2003 Nevezane nosilne in obrabne plasti, TSC 06.330:2003 Vezane spodnje nosilne plasti z bitumenskimi vezivi, TSC 06.416:2003 Vezane asfaltne obrabne in zaporne plasti tankoplastne prevleke, TSC 06.420:2003 Vezane obrabnonosilne plasti cementni beton, TSC 06.610:2003 Lastnosti voznih površin: Ravnost, TSC 06.640:2003 Lastnosti voznih površin: Hrupnost, TSC 06.720:2003 Meritve in preiskave: Deformacijski moduli vgrajenih materialov, TSC 06.713:2005 Meritve gostote: Postopki kontinuiranih površinskih dinanami čnih meritev, TSC 08.311/1:2005 Redno vzdrževanje cest vzdrževanje prometnih površin: asfaltna voziš ča (1 del, 2 del), TSC 08.312:2005 Redno vzdrževanje cest vzdrževalna dela izven voziš č javnih cest, TSC 08.512:2005 Varstvo cest izvajanje prekopov na voznih površinah, TSC 06.450:2005 Krovne plasti iz asfaltnih zmesi na diletacijah, TSC 09.000 : 2006 Popisi del pri gradnji cest, TSC 06.752: 2006 Meritve odpornosti asfaltnih zmesi proti nastanku kolesnic - Laboratorijski preskusi, TSC 06.751: 2006 Meritve in preiskave: preskus zgostljivosti bituminiziranih zmesi, TSC 06.753:2006 Meritve in preiskave: preskus zlepljenosti asfaltnih plasti, TSC 02.210:2008 Varnostne ograje - pogoji in na čin postavitve, TSC 03.800:2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa, TSC 06.520:2009 Projektiranje: dimenzioniranje oja čitev obstoje čih asfaltnih voziš čnih konstrukcij, TSC 06.300/06.410:2009 Smernice in tehni čni pogoji za graditev asfaltnih plasti, TSC 03.341:2002 Krožna križiš ča,

V primeru, da se v teku trajanja koncesijskega obdobja navedene tehni čne specifikacije novelirajo, se od dneva novelacije naprej uporabljajo novelirane tehni čne specifikacije (torej spremenjene oziroma dopolnjene). Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 42

Tehni čni pogoji za vzdrževanje cest so navedeni v naslednjih sklopih:

1. Pregledniška služba 2. Vzdrževanje prometnih površin 3. Vzdrževanje bankin 4. Vzdrževanje odvodnjavanja 5. Vzdrževanje prometne signalizacije in opreme (brez semaforjev in cestne razsvetljave) 6. Vzdrževanje brežin, vegetacije in zagotavljanje preglednosti 7. Vzdrževanje cestnih objektov 8. Intervencijski ukrepi 9. Zimska služba (ni zajeta v delu diplomske naloge)

Vzdrževanje občinskih javnih cest obsega vzdrževalna dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja njihovo varnost in prevoznost, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega sveta ter vzpostavitev prevoznosti cest ob naravnih in drugih nesrečah.

3.3.1 Pregledniška služba

Vzdrževalno delo

Pregledniška služba je dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto in promet na njej ter preverjati (vizualni pregled) stanje vseh sestavnih delov ceste. Pregledniška služba opravlja tudi manjša vzdrževalna dela na cesti, ki jih je mogo če opraviti s predpisano pregledniško opremo in sredstvi.

Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte in naprave, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta in naprave ter varnost prometa.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 43

Dela, ki jih opravlja preglednik, so :

− pregledi cest, − izdelava poro čil, − obveš čanje vzdrževalca cest in dežurne službe o poškodbah in izrednih dogodkih na cestah, − obveš čanje vzdrževalca in ostalih uporabnikov cestnega prostora o poškodbah in izrednih dogodkih na njihovih napravah, − krpanje udarnih jam s hladno zmesjo, − manjša čiš čenja jaškov, odtokov, propustov, − nameš čanje in zamenjava prometnih znakov.

Na črtovanje

Pregledniška služba opravlja preglede cest najmanj enkrat tedensko na lokalnih cestah, lokalnih zbirnih cestah, lokalnih krajevnih cestah in javnih poteh.

Pogostost pregledov dolo či strokovna služba glede na pomen ceste, prometne obremenitve, geografsko-klimatske razmere ter druge posebne razmere.

Slika 10 : Pregledniška služba [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 44

3.3.1.1 Vzdrževanje prometnih površin – vzdrževanje asfaltnih površin

Vzdrževalno delo

Krpanje asfaltiranih površin mora pogodbenik izvajati, kot je to zahtevano, da bi:

− pripravil in utrdil podlago za asfaltno prevleko, − ohranil površino ravno, trdno in v varnem stanju za uporabnike, − zapolnil stike, da bi prepre čili prodiranje vode pod podlago, − pripravil in utrdil podlago za asfaltno prevleko, − podaljšal življenjsko dobo podlage.

Specifikacije

Pogodbenik mora uporabljati asfaltne zmesi, proizvedene bodisi po vro čem ali hladnem postopku, v skladu z dolo čili veljavnih predpisov s podro čja nizkih gradenj.

Asfaltirane površine mora pogodbenik ohranjati v stanju, ki zagotavlja ustrezne vzdolžne in pre čne nagibe, ravnost, površinski odtok vode in preprečuje zamakanje cestnega telesa. Zagotovljena mora biti ustrezna utrjenost, stabilnost in varnost cestiš ča.

Za popravilo poškodb na asfaltiranih površinah so primerne naslednje metode :

Za časno krpanje

Uporablja se za za časno popravilo poškodb na asfaltiranih površinah, kot so udarne jame na cestah, plo čnikih in kolesarskih stezah, poškodbe roba voziš ča, pogrezanje in usedanje površin. Ta metoda se uporablja, kadar okoliš čine ne omogo čajo trajne sanacije.

Sanacija obsega naslednja dela:

− postavitev in odstranitev prometne signalizacije, − oblikovanje in pripravo poškodovanega mesta, − dobavo in vgraditev vro če ali hladne asfaltne zmesi, − razna nepredvidena dela.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 45

Trajno krpanje

Uporablja se za popravilo poškodovanih asfaltiranih površin, kot so udarne jame na cestah, plo čnikih in kolesarskih stezah, na poškodovani robovih voziš č, mrežaste razpoke, vzdolžne in pre čne neravnine in globinske poškodbe.

Obi čajni postopek popravila je:

− postavitev in odstranitev prometne signalizacije, − rušenje ali rezkanje obstoje čega asfalta, − nakladanje ruševin in odvoz materialov, razen če gre za material pridobljen z »rezkanjem asfalta«, ki se ga vgradi v makadamske ceste, − planiranje in valjanje podlage, − zamenjava nevezanih nosilnih slojev, − obžaganje ali obsekanje robov krpe, − čiš čenje površine pred asfaltiranjem, − pobrizg – premaz podlage in robov krpe z bitumenskim vezivom, − dobava in vgrajevanje ustrezne asfaltne zmesi, − zalitje stikov ali vgraditev bitumenskih trakov na stikih, − razna nepredvidena dela.

Asfaltne prevleke – odstranitev obstoje če obrabne plasti

Uporablja se za popravilo poškodb na asfaltiranih površinah, kot so poškodbe površine, sledi kolesnic, mrežaste razpoke.

Obi čajen potek sanacije je takšen:

− opredelitev obsega poškodbe, − postavitev in odstranitev prometne signalizacije, − rezkanje obrabnega sloja, debeline do najve č 5 cm, − nakladanje rezkalca in odvoz na deponijo izvajalca, − čiš čenje rezkane površine, − obrizg z bitumensko emulzijo, − premaz stikov, − dobava in vgraditev vro če asfaltne zmesi, Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 46

− zalivanje stikov ali vgraditev bitumenskih trakov na stikih, − zgraditev in utrditev bankin in robnih pasov (obrobe, robniki), tako da se ujemajo z lego ceste in s potekom ostalega dela bankine ali plo čnika, − razna nepredvidena dela.

Rezkanje obrabne plasti

Uporablja se za popravilo poškodb na asfaltiranih površinah, kot so zglajena površina, kolesnice, neravnine in zastajanje vode.

Obi čajen potek postopka:

− opredelitev obsega poškodbe, − postavitev in odstranitev prometne signalizacije, − rezkanje obstoje čega asfalta, − nakladanje ruševin in odvoz na deponijo izvajalca, − čiš čenje rezkane površine, − razna nepredvidena dela.

Asfaltne prevleke – nadgradnja obstoje če obrabne plasti

Obi čajno se uporablja za popravilo poškodb na asfaltiranih površinah, kot so zglajena površina, kolesnice, neravnine in zastajanje vode (robniki, obrobe), razpoke.

Obi čajen potek postopka:

− opredelitev obsega poškodb, − postavitev in odstranitev prometne signalizacije, − izgradnja do širine, ki se ujema z obstoje čim voziš čem in vklju čuje sanacijo, − izdelava bankine do višine novega roba z nagibom in smerjo, − rušenje ali rezkanje obstoje čega asfalta, − nakladanje ruševin in odvoz na deponijo izvajalca, − čiš čenje površine pred asfaltiranjem, − prebrizg z bitumensko emulzijo, − premaz stikov, Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 47

− dobava in vgraditev vro če asfaltne zmesi, − zalivanje reg ali premaz z bitumensko zmesjo, − razna nepredvidena dela.

Razno

Prijavitelj je seznanjen, da morajo biti v vseh primerih poškodb asfaltnih površin poškodbe natan čno pregledane in pred krpanjem mora biti dolo čen na čin sanacije.

Luš čenje obrabne plasti je poškodba do globine 50 mm in s površino, ve čjo od 1m².

Luknja na cesti (udarna jama) je vsaka ostroroba poškodba na asfaltiranih površinah, globoka nad 50 mm in s površino ve čjo od 100 cm². Poškodbe manjše površine je treba obravnavati kot razpoke.

Za izdelavo za časnih krp mora pogodbenik hraniti zadostne rezerve hladne asfaltne zmesi.

Trajno krpanje mora biti izvršeno zgolj ob ugodnih vremenskih pogojih (+5 ˚C za trajne krpe in +10 ˚C za asfaltne prevleke).

Popravilo kolesnic mora biti izvršeno na obmo čjih križiš č in avtobusnih postajališ č, kjer so kolesnice globlje od 50 mm.

Pogodbenik mora naro čniku jam čiti, da v času 365 dni po opravljenem krpanju na popravljenem odseku ne bodo nastale poškodbe, ki bi bile posledica sanacijskega dela, ali bi izhajale iz materiala. Pogodbenik mora vsako takšno poškodbo popraviti v roku 21 dni, odkar je poškodbo odkril, ali mu je bilo o njej sporo čeno, oziroma kakor dolo či naro čnik.

Slika 11 : Krpanje udarnih jam [1] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 48

3.3.1.2 Vzdrževanje prometnih površin –Vzdrževanje tlakovanih površin

Vzdrževalno delo

Tlakovane površine mora pogodbenik ohranjati v stanju, ki zagotavlja ustrezne vzdolžne in pre čne nagibe, ravnost in površinski odtok vode. Zagotovljena mora biti ustrezna utrjenost, stabilnost, površina mora dajati videz urejenosti.

Metode:

Za časna krpa

Uporabi se za za časno popravilo poškodb na tlakovani površini (pogrezanje in usedanje površine, izpad ali poškodba tlaka), a le v primeru, ko razmere ne dovoljujejo trajne sanacije.

Trajno popravilo tlakovanih površin

Pri vzdrževanju tlakovanih površin se obstoje če dele tlaka in za časne krpe zamenja z novim tlakom, ki mora ustrezati osnovnim karakteristikam obstoje čega.

Sanacija vsebuje naslednja dela:

− postavitev in odstranitev prometne signalizacije, − odstranitev poškodovanih delov tlaka in vgrajene hladne asfaltne zmesi oziroma cementne betonske mešanice, − zamenjava nevezanih nosilnih slojev, − vgraditev peš čene podlage ali izdelavo betonske nosilne plasti, − popravila robnikov in obrob, − vgraditev novega tlaka.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 49

3.3.1.3 Vzdrževanje prometnih površin – robniki in obrobe

Vzdrževalno delo

Izvajalec mora izvajati vzdrževalno delo na robnikih in obrobah tako, da bodo prometne površine z robniki in obrobami ustrezno razmejene.

Materiali

Izvajalec mora uporabiti (glede na že vgrajen material):

− cementno betonske ali kamnite robnike, − granitne kocke in − predfabricirane elemente.

Metode

Pri vzdrževanju robnikov in obrob je treba obstoje če dele robnikov in obrob zamenjati z novimi, ki morajo ustrezati osnovnim karakteristikam obstoječih.

Sanacija obsega naslednja dela:

− postavitev in odstranitev prometne signalizacije, − odstranitev poškodovanih delov, − zamenjavo nevezanih in ostalih slojev, − izdelavo cementno betonskih nosilnih slojev in − vgrajevanje robnikov in obrob ter fugiranje.

Na črtovanje

Izvajalec mora na podlagi ugotovitev pregledniške službe in nadzorne službe naro čnika dela izvajati v skladu s potrjenim letnim in z mesečnimi plani vzdrževanja.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 50

3.3.1.4 Vzdrževanje prometnih površin – zalivanje reg in razpok na cestnih površinah

Vzdrževalno delo

Pogodbenik mora tesnitev razpok na cestnih površinah izvršiti, kot je to zahtevano, da bo:

− prepre čeno prodiranje vode in solnice skozi razpoke v cestno telo in − podaljšana življenjska doba asfaltiranih in tlakovanih površin.

Materiali

Izvajalec mora vgrajevati ustrezne tesnilne materiale, ki jih zahteva naro čnik.

Primerjalni tehni čni pogoji

Razpoke ali reže morajo biti z rezkalnikom oblikovane tako, da bo pre čni prerez približno pravokoten. Pri oblikovanju na druga čen na čin mora izvajalec priložiti ustrezno obrazložitev.

Širina oblikovane razpoke ali reže mora znašati 10 do 25 mm, na stiku voznih pasov izjemoma do 30 mm. Globina razpoke ali reže, ki bo zalita z ustrezno vro čo bituminozno zmesjo za zalivanje, mora znašati približno dvojno širino, vendar ne manj od 25 mm. Odstranitev vseh nevezanih delcev iz oblikovane razpoke se mora izvršiti z motorno jekleno krta čo in izpihati s komprimiranim zrakom. Vlažno razpoko je treba osušiti. Očiš čeno in suho razpoko je treba premazati s primernim prednamazom, ki mora biti pred zalivanjem na otip suh. Razpoko je treba zaliti strojno in izklju čno s polimerno bituminozno zmesjo za zalivanje, za katero mora izvajalec pred pri četkom del predložiti certifikat slovenske pooblaš čene organizacije za preskušanje materialov. Zalivno zmes je dovoljeno segrevati le v kotlu, ki se ogreva indirektno, preko oljnega plaš ča, ki ima vgrajeno mešalo ter termometer za kontrolo temperature zalivne zmesi in olja v oljnem plaš ču. Temperatura zalivne zmesi mora biti ves čas zalivanja enaka in dolo čena od proizvajalca zalivne zmesi. Če je temperatura voziš ča 15 ˚C ali višja, je razpoko treba zaliti do vrha, če pa je temperatura voziš ča nižja kot 15 ˚C pa približno 5 mm pod vrhom. Dela je dovoljeno izvajati le v suhem vremenu in pri temperaturah, ki so višje kot 5 ˚C.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 51

Kakovost in priprava bituminozne zmesi ter na čin zalivanja mora ustrezati dolo čilom v Posebnih tehni čnih pogojih, knjiga 6, to čka 5.7, Skupnosti za ceste Slovenije, Ljubljana 1989.

Metode:

Metoda tesnjenja z gumiranim in elastificiranem asfaltom: Razpoke do širine 16 mm morajo biti razširjene z rezkalnikom, pri čemer mora biti ustvarjen 16 mm širok in 19 do 25 mm globok prostor za tesnilno sredstvo. Izrezovanje mora biti izvedeno tako, da bo središ čna črta razpoke znotraj 8 mm od središ ča izreza. Na koncu mora biti razpoka očiš čena. Razpok, ki presegajo 16 mm v širino ni treba izrezati, temve č morajo biti čim globlje o čiš čene. Takoj po opravljenem čiš čenju morajo biti razpoke zapolnjene s tesnilnim sredstvom iz talilnika, ob uporabi pali čice za nanos ali ro čnih aplikatorjev, kar zagotavlja, da je ohranjena dvignjena delovna temperatura. Talilnik mora imeti zmogljivost segreti tesnilno sredstvo na temperaturo, ki jo predlaga proizvajalec in ga na tej temperaturi ohranjati brez pregrevanja.

Razpoka mora biti zapolnjena s tesnilnim sredstvom od dna do površine na na čin, ki ne bo dopuš čal ustvarjanja zra čnih žepov. Material mora biti tanko nanešen, da zapolni izrezano razpoko. Del tega materiala je treba potem odvzeti, da ostane enakomerna koli čina tesnilnega sredstva neposredno nad razpoko, robovi tesnilnega sredstva pa najmanj 25 mm in najve č 40 mm na vsaki strani izrezane razpoke. Dokon čano tesnilo je treba posuti s cementom, apnom ali podobnim materialom, ki prepre čuje drsnost površine. Ves odve čni material je treba odstraniti.

Metoda z emulzificiranim asfaltom

Razpoke morajo biti o čiš čene globoko, kot je možno. Takoj po kon čanem čiš čenju je treba razpoke zapolniti s tesnilnim sredstvom iz talilnika, ki mora imeti zmogljivost segreti tesnilno sredstvo na temperaturo do 100 ˚C in jo tudi ohranjati, ne da bi se pregrevala. Razpoka mora biti zapolnjena s tesnilnim sredstvom od dna do površine na na čin, ki ne bo dopuš čal ustvarjanja zra čnih žepov. Odve čno tesnilno sredstvo mora biti odvzeto, tako da robovi pokrivajo najmanj 25 mm na vsaki strani razpoke. Dokon čano tesnilo mora biti Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 52 posuto s peskom, da bo odpravljena drsnost površine. Ves odve čni material je treba odstraniti.

Na črtovanje

Izvajalec mora na podlagi ugotovitev pregledniške službe in nadzorne službe naro čnika dela izvajati v skladu s potrjenim letnim in z mesečnimi plani vzdrževanja.

3.3.1.5 Vzdrževanje prometnih površin–vzdrževanje makadamskih voziš č

Vzdrževanje mora pogodbenik izvajati tako, da bodo:

− makadamske površine ravne in utrjene ter − oblikovan strešni profil cestiš ča.

Materiali

Pogodbenik mora za vzdrževanje uporabljati atestirane materiale, in sicer:

− na površinah s slabo nosilnostjo, kjer so kolesnice in kjer so na površini vidne sledi zemlje ali ilovice, se uporabi kamniti material zrnavosti 0/63 mm, v minimalni debelini 20 cm, − na površinah, katerim je bil predhodno dodan kamniti material zrnavosti 0/63 mm ter udarne jame zakrpane, se uporabi kamniti material zrnavosti 0/32 mm, v minimalni debelini 10 cm, − na površinah, kjer je bil dodan kamniti material zrnavosti 0/32 mm ali na površinah, na katerih je treba samo urediti ravnost in profil, se uporabi kamniti material zrnavosti 0/16 mm, v min. debelini 5 cm.

Primerjalni tehni čni pogoji

Makadamske vozne površine mora pogodbenik vzdrževati tako, da bo površina dobro utrjena, stabilna in profilirana.

Če se ne makadamskem voziš ču kažejo poškodbe, ki so posledica neustreznega spodnjega ustroja (izbokline ali pogrezanje zaradi zmrzali, kolesnice, razpoke), mora pogodbenik izvršiti sanacijo (izkop in zasip z novim materialom) in obnovo do nivoja vozne površine. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 53

Metode

Na makadamskih površinah, ki:

− vsebujejo takšne delce, da površina ob deževju postane mehka in blatna ter se v njej poznajo kolesnice vozil, ali − na voziš ču ni dovolj kamnitih zrn, da bi bila možna vzpostavitev strešnega profila, je treba izvršiti ustrezno popravilo.

Manjše dodajanje kamnitih materialov – krpanje udarnih jam

Zmes kamnitih zrn mora biti v udarnih jamah nanošena do globine 10 cm, oziroma razprostrta z roba ceste po vsej površini voziš ča.

Ve čje dodajanje kamnitih materialov

Na površini, ki mora biti popravljena, je treba najprej vzpostaviti strešni profil, da bi bila zagotovljena ravna in enakomerna površina, na katero bo nanesen kamniti material. Če na cestiš ču ni zagotovljena nosilnost, mora biti dodan kamniti material zrnavosti 0/63 mm, v debelini 20 cm. Kamniti material mora biti nanesen v debelini 5 do 10 cm, pri čemer je treba ohranjati profil voziš ča. Površina mora biti utrjena s primernimi napravami za utrjevanje.

Razno

Kamniti material se ne dodaja, kadar je površina ceste, oziroma njeni nosilni sloji, zmrznjena.

Na površini ceste, kateri bo dodan kamniti material, se mora preveriti stanje nosilnih slojev. Če so le-ti poškodovani, je treba sanirati v skladu s pravili stroke.

Na črtovanje

Izvajalec mora na podlagi ugotovitev pregledniške in nadzorne službe naro čnika dela izvajati v skladu s potrjenim letnim in mese čnimi plani vzdrževanja, predvidoma v spomladanskih mesecih, ko so vremenske razmere ugodne in je sezona zimskega vzdrževanja zaklju čena (april–maj). Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 54

Slika 12 : Vzdrževanje in nadgradnja makadamskih voziš č na obmo čju Ob čine Lenart [1]

3.3.2 Vzdrževanje bankin

Materiali

Izvajalec mora priskrbeti in uporabiti naslednje materiale, ki se razlikujejo, glede na vrsto podlage ali površine bankine:

− kamniti material zrnavosti 0/16 mm za nanašanje na nevezane nosilne sloje in prekrivanje, − ostali materiali, ki so za naro čnika sprejemljivi (predelani gradbeni material).

Primerjalni tehni čni pogoji

Izvajalec mora cestne bankine vzdrževati tako, da bodo le-te stabilne, da bo njihova površina brez vegetacije in da bo možno odvodnjavanje z voziš ča.

Metode

Bankine ob asfaltiranih in tlakovanih cestah morajo biti ustrezno vzdrževane:

− rastline ro čno ali strojno odstranjene, − površina oblikovana, − kamniti materiali dosuti do cestne površine.

Razno

Na bankinah, ki so pogreznjene ali erodirane, morajo biti najprej popravljeni nosilni sloji. Kamniti material se ne dodaja, kadar je površina bankine oziroma njeni nosilni sloji zmrznjeni. Na površini bankine, kateri bo dodan kamniti material, se mora preveriti stanje Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 55 nosilnih slojev. Če so le-ti poškodovani, jih je treba sanirati v skladu s pravili stroke. Bankine morajo biti urejene v skladu s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in z nivojem rednega vzdrževanja javnih cest.

Načrtovanje

Izvajalec mora na podlagi ugotovitev pregledniške službe in nadzorne službe naro čnika dela izvajati v skladu s potrjenim letnim in mese čnimi plani vzdrževanja. Najmanj enkrat letno, v pomladnem času, ko so razmere glede vlažnosti optimalne, mora izvajalec makadamske bankine ponovno oblikovati v skladu s temi tehni čnimi pogoji.

3.3.3 Vzdrževanje odvonjavanja

Vzdrževalno delo

Vzdrževanje in kontrolo naprav za odvodnjavanje mora izvajalec izvajati tako, da:

− zagotovi nemoten odtok vode s cestne površine, − omogo či prost odtok vode za sušenje cestne površine in nosilnih slojev, − prepre či pritekanje vode in nanašanje naplavin brežin in cestnih priklju čkov na voziš če, − prepre či, da bi na napravah za odvodnjavanje, ali v njih zastajala voda.

Specifikacije

Materiali

Izvajalec mora priskrbeti in uporabiti materiale, ki se razlikujejo glede na vrsto podlage in površino vzdrževanega objekta:

− za prepuste: • kamnite bloke, • cementno betonske mešanice, • cementno betonske cevi, • PVC cevi.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 56

− za jarke : • zemljine (ilovica, humus), • cementno betonske mešanice, • lomljenec, • ploš če iz cementnega betona, • cementno betonske predfabricirane materiale.

− za kadunjaste jarke in koritnice: • asfaltne zmesi, • cementno betonske mešanice, • segmente iz cementnega betona, • granitne kocke.

− drežnike: • iz jeklene plo čevine, • iz lesa, • iz cementnega betona.

Primerjalni tehni čni pogoji

Izvajalec mora prepuste, jarke, koritnice in drežnike vzdrževati tako, da bodo le-ti omogo čali nemoten odtok vode in s tem sušenje cest.

Metode

Čiš čenje naprav za odvodnjavanje obsega:

− čiš čenje prepustov ro čno, z odvozom materiala na ustrezno deponijo, − čiš čenje prepustov strojno, z napravo za čiš čenje z vodo pod pritiskom, s spiranjem materiala in odvozom materiala na ustrezno deponijo, − čiš čenje drežnikov, kadunjastih jarkov, koritnic in kanalet ro čno ali strojno, z odvozom materiala na ustrezno deponijo, Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 57

− čiš čenje in poglobitev jarkov, delno ro čno, delno strojno, z odvozom materiala na ustrezno deponijo, − čiš čenje odtokov na mostovih.

Popravila in zamenjave posameznih delov naprav za odvodnjavanje

Izvajalec mora izvršiti popravilo in zamenjavo z enakim materialom, kot je zgrajen poškodovani objekt.

Razno

Odvodnjavanje mora biti urejeno v skladu s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest.

Načrtovanje

Izvajalec mora dela izvajati:

− glede na ugotovitve sezonskih pregledov in letnega plana del in − na podlagi ugotovitev pregledniške službe.

Slika 13 : Sanacija prepusta na obmo čju Ob čine Lenart [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 58

Slika 14 : Porušitev cestnega prepusta na obmo čju Ob čine Lenart [1]

Slika 15 : hudourniške kanalete – plaz v Selcah [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 59

3.3.4 Vzdrževanje prometne signalizacije in opreme (brez semaforjev in cestne razsvetljave)

Vzdrževalno delo

Izvajalec mora vzdrževati smernike, ograje ter prometno signalizacijo (horizontalno in vertikalno), kot je to zahtevano v skladu s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest in Pravilnikom o prometni signalizaciji in opremi na javnih cestah (Ur. l. RS 46/00, 110/06, 49/08, 64/08 in 109/10 - ZCes-1). [9]

Materiali

Vsi materiali morajo biti skladni z veljavnim Pravilnikom o prometni signalizaciji in opremi na javnih cestah ter s tehničnimi smernicami, navodili oz. drugimi obligatornimi predpisi, ki urejajo obravnavano področje.

Potrebni materiali so:

− atestirane odbojne ograje in druge ograje, − les, − LŽ in RF stebri čki, − PVC stebri čki (smerniki), − ostali elementi opreme, − drog za prometne znake, − prometni znaki in obvestilna signalizacija, − prometna ogledala.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 60

Slika16: Poškodba kandelabra JR na Kraigherjevi ulici v Lenartu [1]

Slika 17 : Zlomljen drog javne razsvetljave v Dolgih njivah [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 61

Primerjalni tehni čni pogoji

Zagotovljeno mora biti ponovno nameš čanje podrtih smernikov, ograj in zapornih stebri čkov; oziroma nadomeš čanje stare opreme, ob poškodovanju le-te, z novo, z enakimi materiali, kot so v obstoje čih elementih, ter vzdrževanje prometne signalizacije (horizontalne in vertikalne).

Metode

Smerniki, ograje in zaporni stebri čki morajo biti vzdrževani slede če:

− z rednimi izravnavami, − z zamenjavo poškodovanih oz. dotrajanih smernikov, ograj in zapornih stebri čkov z novimi, − prometni znaki, ostala obvestilna signalizacija in prometna ogledala morajo biti vedno čista, vidna in nameš čena v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in opremi na javnih cestah (Ur. l. RS 66/00, 110/06), − talna signalizacija mora biti vidna tako v dnevnem kot v no čnem času.

Na črtovanje

Izvajalec mora na podlagi ugotovitev pregledniške službe in nadzorne službe naro čnika dela izvajati v skladu s potrjenim letnim in mese čnimi plani vzdrževanja.

3.3.5 Vzdrževanje brežin, vegetacije in zagotavljanje preglednosti košnje ob cestiš ču

Vzdrževalno delo

Izvajalec mora izvajati košnjo ob cestiš ču, kot je to zahtevano, da bi:

− zagotovil varne razmere za vožnjo, − nadzoroval preglednost, − zagotovil neovirano sušenje brežin in jarkov, − zagotovil, da bo okolica cestiš ča urejena, − omogo čil pregled in dostop do cestnih objektov, − zagotovil vidnost in dostopnost do prometne signalizacije, prometne opreme ter cestnih naprav in ureditev. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 62

Specifikacije

Primerjalni tehni čni pogoji

Izvajalec mora košnjo ob cestiš ču izvajati tako, kot je to zahtevano v skladu s slede čimi minimalnimi standardi, ki temeljijo na klasifikaciji cest.

Podro čja, kjer je košnja potrebna:

− vsa travna vegetacija znotraj minimalne širine 2 metra od roba voziš ča, − vsa travna vegetacija, ki povzro ča zmanjšanje vidljivosti v preglednostih trikotnikih (ovinki in križiš ča) ali v drugih primerih, ko je treba zagotoviti ustrezno vidljivost in preglednost.

Metode

Košnja se lahko izvaja strojno in ro čno, glede na razmere.

Na črtovanje

Izvajalec mora na podlagi ugotovitev pregledniške službe in nadzorne službe naro čnika dela izvajati v skladu s potrjenim letnim in mese čnimi plani vzdrževanja.

ODSTRANJEVANJE RASTLINJA OB CESTIŠ ČU

Vzdrževalno delo

Izvajalec mora dela, kot je odstranjevanje rastlinja ob cestiš ču izvajati, kot je to zahtevano, da bi:

− odstranil vegetacijo, ki se nahaja v prostem profilu voziš ča, − zagotovil vidljivost in preglednost, − ustvaril urejeno okolico, − omogo čil pregled in dostop do cestnih objektov, − zagotovil vidnost in dostopnost prometne signalizacije, prometne opreme ter cestnih naprav in ureditev.

Metode

Sprejemljive so naslednje metode striženja, obsekovanja in odstranjevanja rastlinja:

− ro čno striženje v obmo čju 15 cm od tal, Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 63

− mul čenje, − obžagovanje, − strojno striženje do najnižje možne ravni, − tiste, ki so vnaprej dolo čene in odobrene s strani naro čnika, − drobljenje ostankov striženja in obrezovanja pri čemer je treba paziti, da zdrobljeni delci ne pridejo na vozne pasove, bankine in ne ovirajo sušenja cestne površine, − odvoz na deponijo.

S površine ceste morajo biti odstranjeni vsi delci in nanosi, ki so posledica rezanja, obrezovanja, sekanja ali odstranjevanja rastlinja.

3.3.6 Vzdrževanje cestnih objektov

Vzdrževalno delo

Cestni objekti morajo biti redno vzdrževani, tako da se na objektu pravo časno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na funkcionalnost objekta ter varnost prometa.

Specifikacije

Materiali

Vsi objekti se vzdržujejo z enakimi materiali kot je vgrajen objekt.

Primerjalni tehni čni pogoji

Asfaltirane površine mora pogodbenik ohranjal v stanju, ki zagotavlja ustrezne vzdolžne in pre čne nagibe, ravnost, površinski odtok vode in preprečuje zamakanje cestnega telesa. Zagotovljena mora biti ustrezna utrjenost, stabilnost in varnost prometa.

Metode

Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov sodijo zlasti:

− čiš čenje naprav za odvodnjavanje, − odstranjevanje naplavin in nanosov ter drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali promet, Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 64

− manjša popravila zaradi poškodb prometnih površin (krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin v skladu s tehni čnimi pogoji vzdrževanja).

Na črtovanje

Izvajalec mora na podlagi ugotovitev pregledniške službe in nadzorne službe naro čnika dela izvajati v skladu s potrjenim letnim in mese čnimi plani vzdrževanja.

Za opravljanje del krpanje udarnih jam, zalivanju razpok, rezkanja neravnin se uporabljajo tehni čni pogoji, kot za opravljanje teh del na drugih asfaltiranih površinah in so navedeni v teh tehni čnih pogojih.

Slika 18 : Poškodba mostu v Mo čni [1]

3.3.7 Intervencijski ukrepi

Vzdrževalno delo

Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan organizirati dežurno službo v skladu z Zakonom o javnih cestah in Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Izvajalec rednega vzdrževanja je dolžan organizirati dežurno Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 65 službo in delovne skupine za izvajanje intervencijskih ukrepov zaradi izrednih dogodkov na cesti. O izvajanju intervencijskega ukrepa in vzrokih zanj je dolžan takoj obvestiti strokovno službo naro čnika, kadar je ogrožen ali oviran promet pa tudi policijo.

Zagotoviti je treba prevoznost cest. Prepre čiti je treba poškodbe cest, ki bi nastale zaradi neizvajanja intervencijskih ukrepov (elementarne nezgode).Pri naravnih nesre čah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesre čah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije je izvajalec rednega vzdrževanja dolžan nemudoma odpraviti vzroke (poškodbe ceste, ovire na cesti), zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in ve čje materialne škode.

3.4 Strokovna ocena stanja občinskih cest v občini Lenart

Režijski obrat ob čine, skupaj s koncesionarjem vzdrževanja cest, lahko trdi, da stanje cest ustreza minimalnim standardom, ki jih dolo ča zakonodaja, da je zagotovljena varnost v prometu. . Stanje cest je razli čno, saj imamo na eni nove ali kakovostnejše in na drugi strani starejše, že dotrajane ceste, ki čakajo na obnovo. Takšne ceste se v okviru rednega vzdrževanja, stanju primerno, bolj intenzivno vzdržujejo. Najve čjo težavo slabega stanja cest zagotovo lahko vidimo v neprimernih voziš čnih konstrukcijah, ki so predvsem v spodnjih nosilnih plasteh nepravilno izvedene in nikjer ne dosežejo zmrzlinske cone. To posledi čno pomeni višje stroške vzdrževanja in odpira vprašanja o na činu, smiselnost in velikosti posegov za rekonstrukcijo.

S finan čnimi sredstvi, ki so namenjena vzdrževanju cest, se ravna gospodarno. Pravo časno se skuša prepre čevati nastanek napak na cestnih konstrukcijah in dose či najvišji nivo. Stanje cest se težko natan čno dolo ča, saj vsak uporabnik cest na stanje gleda iz drugačnega zornega kota. Po navadi so te ocene stanja cest precej kriti čne.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 66 4. DVIG KAKOVOSTI OB ČINSKIH CEST NA PRIMERU OB ČINE LENART

Kakovost cest je treba dvigniti. Ker to ne gre čez no č, bi bilo smotrno del tega storiti že med vzdrževalnimi deli. V svetu in predvsem v Sloveniji, še vedno državi v razvoju, kar lahko re čemo že samo ob pogledu na njeno cestno omrežje, ki je zaradi premajhnih vlaganj v vzdrževanje, skoraj obsojeno na propad, se promet nenehno pove čuje. Pove čuje se tudi velikost vozil, kar povzro ča pove čanje osnih obremenitev in s tem ve čje obremenitve za cestno konstrukcijo. Zavedati se moramo, da predvsem ob činske ceste nižjega ranga, kot so javne poti, ve činoma niso bile grajene pod vodstvom stroke. Mnogokrat je šlo celo zgolj za izvedbo asfaltne prevleke čez obstoje čo gramozno cesto, ki ni imela izvedene niti polovce potrebne nosilne plasti. Takšne ceste danes dobesedno razpadajo in bi bilo zato posledi čno treba pove čati sredstva, predvidena za redno in investicijsko vzdrževanje ter investicije v ceste nasploh. Dose či bi morali ve čjo strokovnost pri izvedbi vzdrževanja, oziroma ve č imeti posluha za financiranje sanacij cest.

4.1 Predlog uporabe sistema GPS v pregledniški službi

Pregledniška služba je, kot je predstavljeno pod točko 3.3 (organiziranost vzdrževanja in tehni čni pogoji), dolžna nadzirati vsa dogajanja, ki lahko vplivajo na cesto, ter preverjati stanje vseh sestavnih delov ceste. Zaradi časovne stiske, ki je rezultat prenizko ovrednotenega oziroma slabo pla čanih vzdrževalnih del, kot tudi gradbeništva nasploh, je nastala ideja o na činu posredovanja podatkov o napaki ali dogodku na cestnih objektih preko GPS sistema in tablice. Na tak na čin, ob podpori programa, ki bi vseboval popis vzdrževalnih del in vzporedno kalkulacijo po posamezni postavki, bi lahko izvajalec vzdrževanja in naro čnik hkrati dobivala informacijo o lokaciji napake in ob vnosu koli čine in slike, tudi vrednost sanacije. S tem bi bila baza podatkov teko če nadgrajena.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 67

4.2 Predlog uvedbe sledljivosti RV

Finan čna sredstva se iz leta v leto na nivoju države kakor tudi ob čin vedno bolj omejujejo. Če bi posledi čno na drugi strani zviševali sredstva investicijskih vzdrževanj, bi s tem ohranjali neko ravnovesje. Ker pa to ni tako, so ceste v zmeraj slabšem stanju. Iz tega razloga bi bilo potrebno pove čati sledljivost rednega vzdrževanja in vzdrževanja nasploh. V bazi podatkov sicer imamo evidenco opravljenih vzdrževalnih del na cestnem omrežju, a so ti podatki lahko tudi zelo nepregledni, saj so rezultat posameznikovega prenosa podatkov iz mese čnih situacij RV, gradbene knjige, dnevnika izvajanja RV in pregledniških poro čil v evidenco. Tako se lahko zgodi, da se posamezna dela, ki jih ni nujno opraviti vsako leto, podvajajo in s tem po nepotrebnem prekora čujemo namenjena finan čna sredstva. Iz tega razloga bi uvedba sistem z GPS-om in primernim programom, pripomogla k ve čji sledljivosti in zmanjšanju oziroma racionaliziranju stroškov RV.

4.3 Predlog spremenjenega pristopa in zaporedja izvajanja del

Opis zate čenega stanja in predvidene sanacije: Ob mo čnem deževju v mesecu februarju 2014, v času pojava velikih padavin in žleda, je prišlo do drsenja tal v obmo čju ceste LC 060 031 Jiršovci–Gomila–Rogoznica–Grajenš čak, gre za povezovalno cesto, iz doline Rogoznice proti Kr čevini pri Vurbeku. Drsenje tal je posledica nekontrolirane odvodnje podzemnih in površinskih voda, katere iz obmo čja gozda nad cesto hitro odte čejo, nato preidejo v preperine in nižje v plasti gline, delno pomešane z gramozom, katere imajo premalo prepustnost, s tem pa narastejo porni pritiski, ki globinsko vodo lokalno pritisnejo na površino.

Zaradi strme brežine pod levim robom ima tudi zelo majhen pasivni odpor, kar je še dodatno problemati čno pri vožnji težjih vozil, posledi čno je deformiran celotni levi rob v dolžini cca 190 m.

Pre čna denivelacija ceste znaša 3–10 cm, razpoke pa so 1–3 cm. Nadaljnji premiki bodo imeli za posledico pojav odlomnega roba vzdolž celotnega levega roba ceste. Lahko se tudi zgodi, da pri ve čji obtežbi pride do hipne porušitve. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 68

Predlagani sanacijski ukrep je izvedba kamnito betonskega zidu, ob levem robu ceste v dolžini 190 m ( če se ne bo do faze sanacije razširil). Geometrija zidu sledi cesti, s tem da se naj izvede cca 0,5 m od roba ceste. V obmo čju posega je potrebno sanirati dograditi cesto v širini 3,5 m in urediti odvodnjo na celotnem odseku v dolžini cca 230 m. Odvodnja se odpelje v gozd pod cesto.

Opis razloga za nastanek plazu: V kolikor si ta primer časovno ogledamo podrobneje, lahko navedem slede če trditve. Če bi bila v preteklosti pravilno vodena baza cestnih podatkov in tudi sproti novelirana, bi se lahko napake morda še pravo časno odpravile. Vsaj v primeru odvodnje meteornih voda, kjer po poizvedbah pridemo do dognanja, da je na desnem robu ceste, pod brežino gozda, prvotno bil jarek, ki je vso zaledno, kot tudi meteorno vodo iz cestiš ča pobiral in odvodnjaval skozi obstoje č prepust, ki stoji v centru plazu. Jarek je bil namre č zasut ob izvedbi vodovoda, ki je bil zasebna investicija, pristojni pa niso bili pozorni na dejstvo, da si je izvajalec del olajšal delo in vodovod položil v obcestni jarek in ga zgolj zasul. Z leti je tako posledi čno zaradi nepravilnega odvodnjavanja, ob sprožitvi plazu, prišlo do porušitve cestne konstrukcije.

V tem primeru, ki še zdale č ni osamljen lahko pridemo do spoznanja, da je za ve čino škode na cestnih objektih, kakor tudi za nastanek plazov, kriv poseg človeka oziroma njegova napaka. Zaradi dejstev, da se na cestah nižjega ranga k izvedbi razli čnih del pristopa neprofesionalno in se ne upošteva stroke, imamo v Sloveniji ceste nekakovostne in prehitro dotrajane. Za sanacijo takšnih dogodkov pa porabimo vsaj polovi čno ali tudi celotno koli čino sredstev, namenjenih enoletnemu programu rednega vzdrževanja. V Ob čini Lenart se na primer za redno vzdrževanje cest, z zimsko službo vred, letno namenja 400.000,00 evrov in 100.000,00 evrov za investicijsko vzdrževanje. V letu 2014 pa sta se sanirala dva plazova. Eden je ogrožal cesto in zasebno zemljiš če, drugi plaz pa je celo odnesel stanovanjsko hišo. Obe investiciji sta skupaj znašali 250.000,00 evrov. Torej se je ob dejstvu, da zimska služba ob čino stane med 120.000,00 in 150.000,00 evri za sanacije plazov, porabil 100 % delež sredstev namenjenih letnemu delu rednega vzdrževanja ob činskih cest. V veliki ve čini, a le za najbolj upravi čene sanacije, ob čine pridobijo 70 % do 80 % delež sofinanciranih državnih sredstev, ki pa jih država pridobi iz Evropske Unije v primeru ujme, žleda in podobno.

Prikaz plazu v Rogoznici na slikah 19, 20 in 21. Prerez predvidene sanacije iz projekta tega plazu na sliki 22. Izvedba podpornega zidu na sliki 23. [1] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 69

Slika 19: Prikaz plazu na cesti LC 060 031 Jiršovci – Gomila – Rogoznica – Grajenš čak [1]

Slika 20: Prikaz plazu na cesti LC 060 031 Jiršovci – Gomila – Rogoznica – Grajenš čak [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 70

Slika 21: Prerez »rešitve« iz projekta sanacije ceste LC 060 031 [1]

Slika 22: Izvedba kamnitega podpornega zidu na cesti LC 060 031 [1] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 71

Slika 23 : Izvedba kamnitega podpornega zidu na cesti LC 060 031 [1]

4.4 Problematika vzdrževanja, nepravilno grajenih cest

Pri opravljanju in planiranju vzdrževalnih del na cestnem omrežju se v vsaj polovici primerov sre čujemo s težavo, kako sploh pristopiti k sanaciji. Ker sredstev za vzdrževanje in sanacije že praviloma vedno primanjkuje, sklepamo kompromise med pravilnim pristopom k sanaciji in najcenejšim na činom, ki pa vemo, da je zgolj za časen in nikakor ne more nadomestiti pravilne metode, ki bi saniranemu delu ceste podaljšala življenjsko dobo za vsaj 10 let. Naslednji problem, ki se prav tako pojavlja, je dolo čitev minimalne velikosti predvidene za sanacijo. Praviloma so naše ceste v tako slabem stanju, da pri sanaciji asfaltne površine ali zgolj krpanju ceste, težko dolo čimo za četek in konec posega, saj skoraj ni dela, kjer asfalt ne bi bil razpokan. Še ve čja težava se pojavlja v smiselnosti posegov, ker v ve čini primerov že vemo, da podlaga nima ustrezne debeline, nima zmrzlinske odpornosti in je vzporedno treba urediti odvodnjavanje ali drenaže. Takšna dejstva pri čajo o tem, koliko denarja se zato izgublja, ko se izvede najcenejši ukrep, ki zgolj zagotovi varnost v prometu, in ga je treba kmalu nadomestiti s pravilnim ali vsaj z istim ukrepom sanacije. Sliki 24 in 25 prikazujeta nezadostno debelino nosilne plasti v ulicah v Lenartu. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 72

Slika 24 : Sondiranje: nezadostna obstoje ča gramozna podlaga v Nikovi ulici v Lenartu [1]

Slika 25 : Sondiranje: nezadostna obstoje ča gramozna podlaga v Nikovi ulici v Lenartu [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 73

4.5 Na čin obnove cest v okviru investicijskega-gradbenega vzdrževanja

V opravljanju rednega vzdrževanja, kot je razloženo v prejšnji to čki, mnogokrat prihajamo do situacije, ko je treba predvideti ukrep za izboljšanje nosilnosti z nadgradnjo voziš ča ali z globinsko sanacijo. Do teh primerov praviloma skoraj ne prihaja to čkovno, kjer bi bila možna lokalna globinska sanacija, ampak se izkaže, da gre vsaj za del ali celoten odcep ceste. V takšnih primerih se mora uporabiti gradbeno ali investicijsko vzdrževanje. Izvesti je potrebno sondaže, predvideti dolžino odseka in ovrednotiti investicijo. Tako pridobimo podatke za višino nasutja, koli čine materialov in finan čno oceno posega. Podoben primer je prikazan na slikah 26 do 31 (globinska sanacija ceste LC 203 431 Go čova–Nadbišec– Zavrh), kjer se je ob pregledu mrežaste razpoke asfalta in posede ugotovilo, da je nosilna plast porušena oziroma nezadostna.

Slika 26 : Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova –Nadbiše –Zavrh [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 74

Slika 27 : Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova –Nadbišec –Zavrh [1]

Slika 28 : Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 75

Slika 29 : Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh [1]

Slika 30 : Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 76

Slika 31 : Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh [1]

Slika 32 : Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh [1]

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 77

Za prikaz informativnega izra čuna potrebnih sredstev za obnove cestnega omrežja v Ob čini Lenart uporabimo izdelano analizo stanja cestnega omrežja in na črta za rekonstrukcije obstoje čih asfaltnih cest ter nadgradnje makadamskih voziš č. Kot osnova je bilo vzeto realno stanje ob činskega cestnega omrežja. V tabeli 9: (Skupen prikaz potrebnih sredstev za obnovo in nadgradnjo cestnega omrežja Ob čine Lenart) je prikaz celotnih planskih vrednosti obnove in novogradnje cest. Ker je izra čun informativne narave, vrednosti niso popolnoma natan čne. A so vseeno to čne do razlike najve č 5 do 10 %. V takšnem primeru se za m 2 gradnje ceste vzame vrednost cca 30 €/m 2, ali za teko či meter ceste, širine treh metrov, cca 90 €/m1. V tabeli 2.9 je poleg ovrednotenja gradbenega posega na posamezni cesti dodan še odstotek celotne ceste, ki se namenja v rekonstrukcijo ali gradnjo.

Tabela 9: Skupen prikaz potrebnih sredstev za obnovo in nadgradnjo cestnega omrežja Ob čine Lenart [1]

Dolžina ceste ali odseka č Gradnja Projekt Nadzor Skupaj (€) Makadam Lenart v ob ini (m) 15.894.00 1.337.600.00 107.008.00 26.752.00 1.471.360.00

Dolžina ceste ali odseka č Gradnja Projekt Nadzor Skupaj (€) Makadam Voli čina v ob ini (m) 13.461.00 1.207.700.00 96.616.00 24.154.00 1.328.470.00

Dolžina ceste ali odseka Gradnja Projekt Nadzor Skupaj (€) LOKALNE CESTE med v Ob čini (m) naselji v ob čini 59.533.00 5.466.064.00 437.285.12 109.321.28 6.012.670.40

Dolžina ceste ali odseka Gradnja Projekt Nadzor Skupaj (€) LOKALNE CESTE V v ob čini (m) MESTU LENART - ulice 5.655.00 380.000.00 30.400.00 7.600.00 418.000.00

Dolžina ceste ali odseka Gradnja Projekt Nadzor Skupaj (€) Lokalne krajevne ceste - v ob čini (m) mestne ceste in krajevne ceste 4.622.00 575.000.00 46.000.00 11.500.00 632.500.00

Dolžina ceste ali odseka č Gradnja Projekt Nadzor Skupaj (€) JP javne poti v mestu v ob ini (m) 1.958.00 178.000.00 14.240.00 3.560.00 195.800.00

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 78

Tabela 10: Prikaz ovrednotenja dela posamezne investicije in velikosti nujnega posega [1]

LOKALNE CESTE med naselji v ob čini Lenart

Zap. Številka Potek ceste Dolžina Gradnja Projekt Nadzor Skupaj LETO št. ceste ali ceste ali odseka odseka (m)

1 60031 50 % komplet obnove 804 80.000.00 6.400.00 1.600.00 88.000.00 0 (400 m)

2 60082 30 % komplet obnove 4.097 62.500.00 5.000.00 1.250.00 68.750.00 0 (1250 m)

3 81161 188 0.00 0.00 0.00 0.00 0

4 203071 326 0.00 0.00 0.00 0.00 0

5 203111 izvedeno 2.318 0.00 0.00 0.00 0.00 0

6 203091 30% komplet obnove 507 50.000.00 4.000.00 1.000.00 55.000.00 0 (250) m

7 203131 20 % komplet obnove 3.926 500.000.00 40.000.00 10.000.00 550.000.00 2014 80 % preplastitve

8 203141 samo preplastitev v 1.359 110.000.00 8.800.00 2.200.00 121.000.00 2013 dolžini 850 m

9 203151 30 % komplet obnove 2.190 325.000.00 26.000.00 6.500.00 357.500.00 0 70 % preplastitve

10 203152 60 % komplet obnove 4.757 700.000.00 56.000.00 14.000.00 770.000.00 2012 (2850 m)

11 203161 v dolžini 2600 m 2.810 435.000.00 34.800.00 8.700.00 478.500.00 2012

12 203171 v dolžini 1200 m + 2.582 126.000.00 10.080.00 2.520.00 138.600.00 2013 širitev

13 203181 10 % komplet obnove 3.868 250.000.00 20.000.00 5.000.00 275.000.00 0 40 % preplastitve

14 203812 50 % preplastitve 2.414 150.000.00 12.000.00 3.000.00 165.000.00 2013

zvišati niveleto, 15 203191 dolžina 320 m, samo 2.390 150.000.00 12.000.00 3.000.00 165.000.00 2011 hrib

17 203261 3.039 0.00 0.00 0.00 0.00 0

18 203421 50 % preplastitve + 2.498 215.000.00 17.200.00 4.300.00 236.500.00 2011 širitev ceste na 4 m

v celoti razširitev na 19 203431 5 m + vaška jedra 3.571 937.000.00 74.960.00 8.740.00 1.030.700.00 2011 386.928.88 Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 79

20 203441 100 % komplet 3.186 520.000.00 41.600.00 10.400.00 572.000.00 obnove

21 203451 50 % komplet obnove 5.011 620.564.00 49.645.12 12.411.28 682.620.40 0 + vaška jedra 245.564.00

22 203452 113 0.00 0.00 0.00 0.00 0

23 203461 v dolžini 200 m 1.589 25.000.00 2.000.00 500.00 27.500.00 2012

24 203541 v dolžini 1000 m 2.036 60.000.00 4.800.00 1.200.00 66.000.00 2013

50 % komplet obnove 25 204081 1.211 150.000.00 12.000.00 3.000.00 165.000.00 2011

vaška jedra 26 R3-745 186.152,94 1.211 186.150.00 14.892.00 3.723.00 204.765.00 2011

59.533 5.466.064.00 437.285.12 109.321.28 6.012.670.40

Če bi lahko izvedli vsaj del tega informativnega izra čuna obnove cest, bi vsekakor zmanjšali porabo sredstev, ki so namenjena za redno vzdrževanje cest. Predlog bi vsekakor bil, da bi se le-ta lažje namenjala za temeljite sanacije in le za cenejše ukrepe, ki trenutno v najve čji meri izboljšujejo le videz ceste in ne odpravljajo vzroka za nastanek poškodbe.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 80 5. ZAKLJU ČEK

Upravljanje in gospodarjenje s cestno infrastrukturo je dokaj obsežno podro čje funkcij, ki jih je treba opraviti, da prioritetno zagotovimo varnost v prometu ter funkcionalnost namena prometne infrastrukture. V interesu po kakovostnejši izvedbi vzdrževanja je treba poleg izvedbe del vzdrževanja, dobro na črtovati tudi finan čna sredstva. Za dosego cilja, je potrebno dobro gospodarjenje s cestno infrastrukturo, s katero želimo dose či ekonomsko najboljši vložek glede na zagotovitev cestnega sistema, ki nudi varnost, udobje in prijaznost do okolja.

Bistveno za dosego ve čje kakovosti cest je, v okviru vzdrževanja, pridobitev podatkov in nenehna nadgradnja baze cestnih podatkov. Vse to pripomore k ve čji in lažji organiziranosti vzdrževanja ter lažjemu planiranju finan čnih sredstev, glede na že predviden obseg in na čin vzdrževalnih oziroma gradbenih del.

Dolgoro čnost, ki se dosega s kakovostno sanacijo, je povezana z ve čjimi finan čnimi sredstvi, ki se le stežka pridobijo ali planirajo. To je v Sloveniji že ute čena praksa, saj se zaradi pomanjkanja finan čnih sredstev zmeraj daje prednost lai čnim rešitvam, pred predlogi stroke. Tudi v Ob čini Lenart je tak na čin razmišljanja vodilnih zmeraj prisoten. Zaradi slabo in nepravilno grajene obstoje če cestne infrastrukture se s takšnim na činom vzdrževanja ne more pridobiti dolgoro čne kakovosti. Zmotno je tudi takšno razmišljanje, saj bi s pravilno in obsežnejšo sanacijo dolgoro čno prihranili denar, zdaj pa ga v manjših koli činah razsipno trošijo in se ne zavedajo finan čnih izgub, ki so v primerjavi z Avstrijo verjetno vsaj dvakratne.

Ne glede na slabo stanje cestnega omrežja v občini se to vendarle po časi izboljšuje, saj se predvsem pri novogradnjah, vršijo kakovostnejša dela ob stalnem gradbenem nadzoru. Predvsem kakovostnejša izvedba gradnje cest nas tako rešuje, da zmeraj premajhna sredstva, namenjena vzdrževanju cest, na koncu nekako zadostujejo najnujnejšim potrebam.

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 81 6. VIRI IN LITERATURA

[1] Ob čina Lenart – režijski obrat.

[2] Zakon o cestah (Zces-1), objava Ur. l. RS, št. 109/2010, spremembe Ur. l. RS, št. 57/2012, 63/2013, 82/2013-UPB2.

[3] Žmavc, J. (2010). Vzdrževanje cest. Ljubljana: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije [DRC ], str. 19, 47, 74, 267 -270, 272, 275.

[5] Locus, Prostorske informacijske rešitve d.o.o.

[4] Žmavc, J. (2007). Gradnja ceste – Voziš čne konstrukcije – 2. izdaja. Ljubljana: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki [DRC ], str. 328.

[6] lastna slika

[7] Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. RS, št. 29/97) in 99. člena Zakona o upravi (Ur. l. RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95).

[8] Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list Republike Slovenije, št. 91/2005)

[9] Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list Republike Slovenije, št. 99/2015)

[10] Uredba o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest (Uradni list republike Slovenije, št. 48/1998)

[11 ] Odlok o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja ob činskih javnih cest ter vzdrževanja drugih prometnih površin na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javnih cestah /ZJC/ (Uradni list RS, št. 33/2006- UPB1, 45/2008, 57/2008-ZLDUVCP) in 15. člena Statuta ob čine Lenart (Medob činski uradni v vestnik, št. 14/2010, 8/2011)

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 82 7. PRILOGE

7.1 Seznam slik

Slika 1: Prikaz ob činske lokalne ceste LC 203 421

Slika 2: Prikaz ob činske lokalne ceste LC 203 181

Slika 3: Prikaz ob činske javne poti JP 705 042

Slika 4: Prikaz ob činske javne poti JP 705 042

Slika 5: Prikaz voziš čne konstrukcije v prerezu

Slika 6: Raz členitev vplivov na nosilnost

Slika 7: Kataster ob činske infrastrukture z leta 2007

Slika 8: Karta celotnega cestnega omrežja na obmo čju Ob čine Lenart v letu 2008

Slika 9: Karta celotnega cestnega omrežja na obmo čju Ob čine Lenart v letu 2008

Slika 10: Pregledniška služba

Slika 11: Krpanje udarnih jam

Slika 12: Vzdrževanje in nadgradnja makadamskih voziš č na obmo čju Ob čine Lenart

Slika 13: Sanacija prepusta na obmo čju Ob čine Lenart

Slika 14: Porušitev cestnega prepusta na obmo čju Ob čine Lenart

Slika 15: hudourniške kanalete – plaz v Selcah

Slika16: Poškodba kandelabra JR na Kraigherjevi ulici v Lenartu

Slika 17: Zlomljen drog javne razsvetljave v Dolgih njivah

Slika 18: Poškodba mostu v Mo čni

Slika 19: Prikaz plazu na cesti LC 060 031 Jiršovci – Gomila – Rogoznica – Grajenš čak

Slika 20: Prikaz plazu na cesti LC 060 031 Jiršovci – Gomila – Rogoznica – Grajenš čak

Slika 21: Prerez »rešitve« iz projekta sanacije ceste LC 060 031

Slika 22: Izvedba kamneitega podpornega zidu na cesti LC 060 031

Slika 23: Izvedba kamneitega podpornega zidu na cesti LC 060 031

Slika 24: Sondiranje: nezadostna obstoje ča gramozna podlaga v Nikovi ulici v Lenartu

Slika 25: Sondiranje: nezadostna obstoje ča gramozna podlaga v Nikovi ulici v Lenartu Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 83

Slika 26: Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh

Slika 27: Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh

Slika 28: Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh

Slika 29: Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh

Slika 30: Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh

Slika 31: Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh

Slika 32: Globinska sanacija ceste LC 203 431Go čova – Nadbišec – Zavrh

7.2 Seznam preglednic

Tabela 1:Obrazec za letno nadomestilo za izvajanje javne službe (OBR-III/1)

Tabela 2: Seznam vertikalne prometne signalizacije

Tabela 3: Seznam dela kategoriziranih cest v Ob čini Lenart

Tabela 4: Merila za vizualno oceno jakosti poškodb na sodobnih voziš čih (S m)

Tabela 5: Merila za vizualno oceno poškodb na voziščih

Tabela 6: Uteži za obravnavane poškodbe

Tabela 7: Cestno omrežje, javne prometne površine in plo čniki na obmo čju

Ob čine Lenart

Tabela 8: Tehni čne zna čilnosti cest v Ob čini Lenart

Tabela 9: Skupen prikaz potrebnih sredstev za obnovo in nadgradnjo cestnega omrežja Ob čine Lenart

Tabela 10: Prikaz ovrednotenja dela posamezne investicije in velikosti nujnega posega

Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja

Stran 84

7.3 Naslov študenta

Uroš Brumec

Ul. Pohorskega bataljona 20

2310 Slovenska Bistrica

Tel.: 041 387 861 e-mail: [email protected]

7.4 Kratek življenjepis

Rojen: 25.8.1978

Šolanje: 1985 – 1993 Osnovna šola Pohorski odred Slovenska Bistrica

1993 – 1997 Srednja gradbena šola Maribor

1997 - 2016 Fakulteta za gradbeništvo Maribor