UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Uroš Brumec
IZBOLJŠANJE KVALITETE OB ČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJA
Diplomsko delo
Maribor, junij 2016
Diplomsko delo visokošolsko strokovnega študijskega programa
IZBOLJŠANJE KVALITETE OB ČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJA
Študent: Uroš BRUMEC Študijski program: visokošolski strokovni, Gradbeništvo Smer: Prometno-hidrotehni čna
Mentor: doc.dr. Marko REN ČELJ, univ.dipl.inž.grad Somentor: Sašo TURNŠEK, univ.dipl.inž.grad.
Maribor, junij 2016
Stran II
Stran III
Stran IV
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marku Ren člju za strokovno pomo č in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem komentorju Sašu Turnšku in Ob čini Lenart, kjer so odobrili uporabo virov za izdelavo te diplomske naloge .
Stran V
IZBOLJŠANJE KVALITETE OB ČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJA
Klju čne besede: javne ceste, upravljanje s cestami, vzdrževanje cest, gospodarjenje s cestno infrastrukturo
UDK: 625.76(043.2)
Povzetek:
Upravljanje in gospodarjenje s cestno infrastrukturo je zelo kompleksna dejavnost, kjer je poleg izrecno strokovnega mnenja treba najve čkrat dajati prednost ostalim, predvsem finan čnim, okoliš činam pred stroškovnimi. V vsakdanjih fazah dela vzdrževanja je z okrnjenimi sredstvi v vsakem primeru treba delati tako, da ugodimo zagotovimo zakonodaji in predvsem varnosti v prometu.
S podelitvijo koncesije se z dolžnostjo opravljanja vzdrževanja na ob činskih cestah, podeli še odgovornost, ki se s požrtvovalnostjo odraža v zagotovitvi kakovosti vzdrževanja in hitrosti izvedbe posameznih del. To se pokaže predvsem v zimskem času, ko je v ob čini Lenart pozornost na ceste ob vsaki uri zelo velika glede glede na dane okoliš čine.
Režijski obrat in koncesionarji za vzdrževanje ob činskih cest so kljub omejenim finan čnim sredstvom in dotrajanim cesta, trudijo vsako leto zagotoviti prevoznost in varnost cestnega omrežja ter vzporedno z RV še v okviru investicijskega vzdrževanja nenehno po svojih mo čeh izboljšujejo dotrajano infrastrukturo in s tem zagotavljajo dolgoro čnejše rešitve za ceste.
Stran VI
IMPROVING THE QUALITY OF MUNICIPAL ROAD NETWORK WITH PROPOSALS TO IMPROVE THE MAINTENANCE PROCEDURES
Keywords: public roads, road management, road maintenance, road infrastructure management
UDK: 625.76(043.2)
Summary:
Operation and management of road infrastructure is a very complex activity, where in addition to an expert opinion, in particular, it is necessary to give preference mostly to others, especially financial circumstances over the cost. In their everyday phases the maintenance works have to be carried out with the curtailed funds in any case so as to meet the legislation and above all the traffic safety.
By awarding concessions, the duty to provide maintenance of municipal roads is accompanied by the responsibility which along with the sacrifice is reflected in ensuring the quality of maintenance and the speed of implementation of individual works. This is shown especially in winter, when the attention paid to the roads of the Municipality of Lenart is excellent at all times regarding the circumstances.
The public utility unit and concession holders for the maintenance of municipal roads endeavour each year despite the limited financial resources and the deteriorated roads to provide the passability and safety of the road network, and in parallel to the regular maintenance also within the major maintenance are constantly making all possible efforts to improve the outdated infrastructure, thereby providing longer-term solutions for the roads.
Stran VII
VSEBINA
1. UVOD ...... 1 1.1 Problem in predmet diplomskega dela ...... 1 1.2 Namen in cilj diplomskega dela ...... 1 1.3 Struktura diplomskega dela ...... 2 1.4 Uporabljene metode dela ...... 2 2. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S CESTNO INFRASTRUKTURO ...... 3 2.1 Upravljanja in gospodarjenja z javnimi cestami ...... 3 2.1.1 Koncesijska pogodba ...... 6 2.1.2 Obrazci za pripravo ponudbe ...... 11 2.1.3 Tehni čni pogoji ...... 12 2.1.4 Seznam cest ...... 13 2.1.5 Nadzor nad stanjem cest ...... 13 2.1.6 Banka cestnih podatkov ...... 15 2.2 Na črtovanje vzdrževanja javnih cest – evalvacija stanja voziš ča ...... 17 2.2.1 Tehni čni podatki ...... 18 2.2.2 Podatki o prometu ...... 19 2.2.3 Postopki evalvacije stanja voziš č ...... 20 2.2.4 Vizualna ocena stanja voziš ča ...... 20 2.2.5 Meritve stanja voziš ča ...... 22 2.3 Kriteriji – regulativa s podro čja vzdrževanja javnih cest ...... 25 2.3.1 Zakon o cestah ...... 26 2.3.2 Pravilnik o vrstah vzdrževanih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest ...... 27 2.3.3 Pravilnik o projektiranju cest ...... 28 2.3.4 Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ...... 28 2.3.5 Uredba o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja državnih cest ...... 28 2.3.6 Odlok o na činu opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja ob činskih javnih cest ter vzdrževanja drugih prometnih površin v ob čini Lenart ...... 29
Stran VIII
3. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE JAVNIH CEST V OB ČINI LENART ... 35 3.1 Vrste cest v ob čini ...... 37 3.2 Tehni čne zna čilnosti cestnega omrežja v Ob čini Lenart ...... 40 3.3 Organiziranost vzdrževanja in tehni čni pogoji ...... 41 3.3.1 Pregledniška služba ...... 42 3.3.1.1 Vzdrževanje prometnih površin – vzdrževanje asfaltnih površin ...... 44 3.3.1.2 Vzdrževanje prometnih površin –Vzdrževanje tlakovanih površin ...... 48 3.3.1.3 Vzdrževanje prometnih površin – robniki in obrobe ...... 49 3.3.1.4 Vzdrževanje prometnih površin – zalivanje reg in razpok na cestnih površinah ...... 50 3.3.1.5 Vzdrževanje prometnih površin–vzdrževanje makadamskih voziš č ...... 52 3.3.2 Vzdrževanje bankin ...... 54 3.3.3 Vzdrževanje odvonjavanja ...... 55 3.3.4 Vzdrževanje prometne signalizacije in opreme (brez semaforjev in cestne razsvetljave) ...... 59 3.3.5 Vzdrževanje brežin, (vegetacije in zagotavljanje preglednosti košnja ob cestiš ču ) ...... 61 3.3.6 Vzdrževanje cestnih objektov ...... 63 3.3.7 Intervencijski ukrepi ...... 64 3.4 Ocena stanja cest z vidika stroke ...... 65 4. DVIG KAKOVOSTI OB ČINSKIH CEST NA PRIMERU OB ČINE LENART . 66 4.1 Predlog uporabe sistema GPS v pregledniški službi ...... 66 4.2 Predlog uvedbe sledljivosti RV ...... 67 4.3 Predlog spremenjenega pristopa in zaporedja izvajanja del ...... 67 4.4 Problematika vzdrževanja, nepravilno grajenih cest ...... 71 4.5 Na čin obnove cest v okviru investicijskega-gradbenega vzdrževanja ...... 73 5. ZAKLJU ČEK ...... 80 6. VIRI IN LITERATURA ...... 81 7. PRILOGE ...... 82 7.1 Seznam slik ...... 82 7.2 Seznam preglednic ...... 83 7.3 Naslov študenta ...... 84 7.4 Kratek življenjepis...... 84
Stran IX
UPORABLJENE KRATICE
JP - javna cesta
LC - lokalna cesta
LZ - zbirne mestne in krajevne ceste
LK - mestne in krajevne ceste
RC - regionalna cesta
GC - glavna cesta Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 1 1. UVOD
1.1 Problem in predmet diplomskega dela
Pod postopkom rednega izvajanja rednega vzdrževanja ob činskih cest razumemo izbor nalog, ki se opravljajo za zagotovitev prevoznosti in varnosti obstoje čih cest v nekem danem okolju. Pri tem vzdrževanju se sre čujemo z vzdrževalnimi deli, ki obsegajo veliko ve čino tega podro čja ter tudi z raznimi rekonstrukcijami in novogradnjami , kadar dela v okviru rednega vzdrževanja cest ne zadoš čajo ve č.
Redno vzdrževanje cest sestoji iz upravljanja in gospodarjenja z javnimi cestami, z na črtovanjem vzdrževanja javnih cest – evalvacijo stanja voziš ča ter kriteriji – zakoni za vzdrževanje javnih cest.
1.2 Namen in cilj diplomskega dela
Namen diplomskega dela je prikazati zna čilnost cestnega omrežja v ob čini Lenart. Cilj je prikazati organiziranost vzdrževanja javnih cest in podati oceno stanja ob činskih cest. Prikazati bo treba še na črtovanje in vzdrževanje javnih cest v ob čini Lenart na na čin, ki bi lahko dvignil kakovost cest ter s tem posredno zmanjšal finan čna sredstva, ki so namenjena rednemu vzdrževanju cest in s tem zagotoviti ve č denarja za novogradnje.
Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 2
1.3 Struktura diplomskega dela
Diplomsko delo je sestavljeno iz 7. poglavij oz. dveh delov, tj. teoreti čnega in prakti čnega.
K teoreti čnemu delu spadata 1. in 2. Poglavje, kjer bodo ob uvodnem poglavju predstavljeni problem, namen, cilj in uporabljene metode. Drugo poglavje predstavlja upravljanje s cestno infrastrukturo, na črtovanje vzdrževanja cest in gospodarjenje z javnimi cestami.
V prakti čnem delu bo predstavljeno upravljanje in vzdrževanje javnih cest v ob čini Lenart ter tudi zna čilnosti cestnega omrežja v tej ob čini. Zadnje poglavje pa bo obravnavalo dvig kakovosti ob činskih cest na primeru ob čine Lenart.
Sledi zaklju ček, navedba uporabljene literature in virov ter priloge.
1.4 Uporabljene metode dela
Pri pisanju diplomskega dela bodo uporabljene različne metode dela. Te so:
− metoda deskripcije – opis pojmov in pojavov z uporabo literature, − deduktivna metoda – uporaba usvojenega znanja v času študija, − komparativna metoda – primerjava podatkov, − metoda analize in sinteze – raz členjevanje celote in povezovanje ter združevanje posameznih delov, − metoda kompilacije – uporaba citatov in navedb drugih avtorjev, − induktivna metoda – zaklju ček diplomskega dela bo podan glede na lastna opažanja in ugotovitve.
Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 3 2. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S CESTNO INFRASTRUKTURO
2.1 Upravljanja in gospodarjenja z javnimi cestami
V Sloveniji predstavljajo celotno cestno omrežje javne ceste, ki jih delimo na državne in ob činske. Državne so v lasti Republike Slovenije, ob činske pa v lasti ob čin. Zaradi tega je pomembno, da se na upravljanje in gospodarjenje s cestami gleda kot na sistem, pri katerem je treba z razli čnimi pristopi in pregledi pridobiti podatke, ki omogo čajo gradnjo, vzdrževanje, obnavljanje itd. cest ter objektov na cestah.
Državne ceste so kategorizirane na:
− avtoceste (AC), − hitre ceste (HC), − glavne ceste (GC) I. (G1) in II. (G2) reda, − regionalne ceste (RC) I. (R1), II. (R2), in III. (R3) reda.
Vse te so v državni lasti in so namenjene za povezovanje pokrajin, regij in pomembnejših naselij.
Ob činske ceste so razdeljene na:
− lokalne ceste (LC), − glavne in mestne ceste (LG), − krajevne in mestne ceste (LK), − zbirne krajevne in mestne ceste (LZ), − javne poti (JP).
Ob činske ceste so javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne. Kategorizirajo se na:
– lokalne ceste s skrajšano oznako LC, namenjene povezovanju naselij v ob čini z naselji v sosednjih ob činah, naselij ali delov naselij v ob čini med seboj in so pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije; Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 4
– javne poti, s skrajšano oznako JP, namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v ob čini in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo dolo čenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonja če in podobne) (Uradni list RS, št. 113/09). [2]
Ob čine lahko lokalne ceste v naseljih, ki imajo uveden ulični sistem, razvrstijo v te podkategorije:
– Glavne mestne ceste, s skrajšano oznako LG, ki so kot nadaljevanje državnih cest skozi mesto namenjene prometnemu povezovanju mestnih območij in četrti. Skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa je na njih lahko dovoljena višja hitrost od splošne omejitve hitrosti v naselju; – Zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste, s skrajšano oznako LZ, ki so namenjene zbiranju in navezovanju prometnih tokov iz posameznih obmo čij ali četrti mest in delov naselij na ceste višje kategorije; – Mestne ceste ali krajevne ceste, s skrajšano oznako LK, ki so kot nadaljevanje cest višje kategorije namenjene dostopu do zaklju čenih prostorskih enot (stanovanjske soseske blokovne in individualne gradnje, industrijske cone, nakupovalni in rekreacijski centri ipd.) v posameznih obmo čjih ali četrtih mest in delih naselij (Uradni list RS, št. 113/09). [2]
Prikaz ob činske lokalne ceste na sliki 1 in 2 ter prikaz ob činske javne poti na sliki 3 in 4. [1]
Slika 1: Prikaz ob činske lokalne ceste LC 203 421 [1] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 5
Slika 2: Prikaz ob činske lokalne ceste LC 203 181 [1]
Slika 3: Prikaz ob činske javne poti JP 705 042 [1]
Slika 4: Prikaz ob činske javne poti JP 705 121 [1] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 6
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je bila ustanovljena leta 2004 z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. Glavna naloga DARS je opravljanje nalog v povezavi s prostorskim na črtovanjem, izgradnjo in obnovo ter izvajanjem rednega vzdrževanja avtocest in hitrih cest. Nadzirati mora tudi prometne ureditve, obveš čati javnost o stanju na cestah, izdajati soglasja oz. dovoljenja v zvezi z gradnjo …
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) pa upravlja in vzdržuje regionalne in glavne ceste. Predvsem izvaja strokovno-tehni čne, organizacijske, upravne in razvojne naloge za graditev, vzdrževanje, varnost glavnih in regionalnih cest.
Pooblaš čeni upravljavci javnih cest so zadolženi predvsem za nadzor nad stanjem cest, vodenjem banke podatkov o cestah, kontrolo tovornih vozil in pobiranjem letnih povra čil za uporabo cest. Z zakoni in drugimi predpisi so opredeljene še druge naloge, ki jih mora opraviti upravljavec. [3]
Za nemoteno in varno odvijanje prometa ter ob preusmeritvah prometa pa vodi Direkcija republike Slovenije za infrastrukturo evidenco o vseh javnih cestah.
2.1.1 Koncesijska pogodba
Podobno kot država, so tudi ob čine upravljavci svojega cestenega omrežja. Na čin izvajanja nalog upravljanja dolo či pristojni organ ob čine s splošnim aktom. Za upravljanje vzdrževanja cest se lahko pravni ali fizi čni osebi podeli koncesija. Koncesija se podeli v skladu z zakonom o javno-zasebnem partnerstvu, ki koncesionarju nalaga odgovornost in obveznosti povezene z vsemi vzdrževalnimi deli po programu rednega vzdrževanja na cestnem sistemu in zagotavljanjem varnosti v cestnem prometu. V nadaljevanju se bom usredoto čil le na koncesijo za vzdrževanje ob činskih cest in podrobno predstavil dolo čbe takšne pogodbe ter v nadaljevanju še naloge izvajanja takšne pogodbe, ki so natan čno opredeljene z odlokom o na činu opravljanja rednega vzdrževanja.
Dokument s to čnim naslovom: KONCESIJSKA POGODBA za opravljanje lokalne gospodarske javne službe opravljanja rednega vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v ob čini Lenart (na kratko: koncesija za vzdrževanje cest). Gre za dokument, ki je sklenjen na osnovi javnega razpisa, med koncedentom in koncesionarjem. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 7
Takšna pogodba se pripravi zaradi dolo čitve odgovornosti in višine letnega stroška z vzdrževanjem cestnega omrežja in prometnih površin.
V pogodbi se navedejo:
− dolo čbe, − obrazci za pripravo ponudbe, − tehni čni pogoji, − seznam cest.
Dolo čbe, tako kot v vsaki pogodbi, obrazlagajo predmet pogodbe in predviden na čin izvajanja pogodbe.
Te dolo čbe se v koncesijsko pogodbo navajajo po sklopih: Uvodne dolo čbe, Predmet pogodbe, Obmo čje izvajanja predmeta pogodbe, Oprema in naprave koncesionarja, RV ob činskih cest, Finan čna vprašanja koncesije, Nadzor izvajanja koncesije, Izvajanje pogodbe, Kršitve pogodbe, Višja sila, Spremenjene okoliš čine, Predpisi in ukrepi koncedenta, Odgovornost pogodbenih strank za škodo tretjim, Prenehanje koncesijskega razmerja in kon čne dolo čbe.
I. Uvodne dolo čbe – v tem delu se zapišejo splošne ugotovitve, kako in kdaj je bil koncesionar na podlagi javnega naro čila izbran, da bodo upoštevani vsi predpisi o javnih cestah in varnosti cestnega prometa ter predpisi, ki urejajo redno vzdrževanje ob činskih javnih cest. Obrazloži se vsebina pogodbe, pravice, pomen izrazov in uporaba dolo čil in predpisov. II. Predmet pogodbe – tukaj gre za redno vzdrževanje ob činskih cest in drugih prometnih površin, ki mora zajemati vzdrževalna dela za ohranjanje ob činskih javnih cest, nadzor nad stanjem ob činskih javnih cest in zagotovitev prevoznosti ob naravnih in drugih nesre čah. Vzdrževanje drugih prometnih površin obsega vzdrževanje odstavnih pasov, parkiriš č in podobnih površin namenjenim odvijanju prometa v naselju (avtobusna postajališ ča, plo čniki in kolesarske steze). III. Obmo čje izvajanja predmeta pogodbe dolo ča v prilogah opisano obmo čje izvajanja vzdrževanja in natan čne dolžine in meje ob činskih javnih cest in površin ter dolžnost prevzema novo izgrajenih cest pod svoje upravljanje. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 8
IV. Oprema in naprave koncesije v last koncesionarja – v tem sklopu gre za opredelitev vrste in števila naprav ter opreme za vzdrževalna dela. Dolžnosti v vlaganja in posodabljanja opreme in naprav ter zagotavljanja o razpolaganju z njimi. V. Redno vzdrževanje ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin – dolo či se dejavnost rednega vzdrževanja na dodeljenem obmo čju in prevzem odgovornosti. Koncesionar se zaveže dejavnosti skladno z republiškimi in ob činskimi predpisi, ki urejajo RV ob činskih cest. Prevzame se odgovornost nad rednim nadzorom cest. Potrebno je ohranjanje cest v dobrem stanju in zagotavljanje varnosti, vzpostavljanje prevoznosti in uporabnosti prometnih površin ob naravnih nesre čah, izvajanje intervencijskih ukrepov za odstranjevanje in zavarovanje ovir na cestah in dolo čitev izvedbenega programa rednega vzdrževanja v skladu z izvedbenim programom, ki ga mora na osnovi pogodbenega predra čuna izdelati koncesionar za vsako nadaljnje leto posebej. Kakovost RV se nalaga na osnovi standardov, ki se dolo čijo v prilogi takšne pogodbe, ki jo sestavlja popis del. Dolo čijo se tudi obveze obeh pogodbenikov o delih izven standardov takšne pogodbe. VI. Finan čna vprašanja koncesije – v Sloveniji je zakonsko dolo čen rok pla čila storitve, 30 dni po prejemu ra čuna, v primeru koncesije je to mese čna situacija in veljajo enaki pogoji, kot drugje. Se pa v tem dolo čilu navedejo še posebni pogoji, saj se koncesija po navadi oddaja za daljše obdobje. Treba je dolo čiti višino letnega prilagajanja cen zaradi letnega indeksa razlik (višanja) v ceni gradbenih del. Prav tako se dolo či možnost pla čil za dela, ki se izvedejo zaradi nepredvidljivih okoliš čin. To je lahko posledica višje sile, dodatnih del, sprememb cenovnega stanja na trgih in podobno. VII. Nadzor izvajanja koncesije – koncesionar mora dovoliti, da predstavnik koncedenta opravi preglede, meritve, odvzame vzorce, ugotavlja kakovost in pregleduje dokumentacijo. Nadzori se vršijo v delovnem času in v dogovoru s koncesionarjem. V dolo čenih primerih, kadar pregled vršijo razne komisije, je treba koncesionarja o tem pravo časno pisno obvestiti. VIII. Izvajanje pogodbe – koncedent mora prevzeti skrb za izdajo ustreznih dovoljenj in drugih aktov državnih organov, da lahko koncesionar normalno Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 9
izvaja dela po tej pogodbi. Koncesionar mora imeti ves čas izvajanja pogodbe skrb za pridobitev potrebnih dovoljenj, soglasij in drugih aktov in ne sme nobene od pravic in obveznosti po koncesijski pogodbi prenašati na tretjo osebo, brez dovoljenja koncedenta. Oba se zavežeta v varstvo zaupnih poslovno ob čutljivih dokumentov in podatkov. IX. Kršitev pogodbe – za kršitev takšne pogodbe se šteje opustitev ali nepravilnosti izvrševanja pogodbenih del. Zaradi kršitev ima vsaka stranka pravico: zahtevati izvršitev obveznosti, sama izvršiti obveznosti druge stranke na njene stroške, zahtevati odškodnino, odstopiti od pogodbe in uveljavljati zahtevke, ki jih dolo ča takšna pogodba. V tem členu pogodbe se dolo čijo še postopki v primeru kršitev, za katere je odgovoren koncesionar, in ti so: obvestilo o kršitvi, pogodbena kazen, izvršitev obveznosti na stroške koncesionarja, odškodninska odgovornost in odstop od pogodbe. Prav tako se dolo čijo postopki v primeru kršenja pogodbe s strani koncedenta. Z obvestilom o kršitvi, obveznostjo izvajanja dejavnosti javne službe tudi v primeru kršitve koncedenta, odgovornost za škodo in odstop od pogodbe. Vse to služi namenu, da se povzro či čim manj škode obema pogodbenikoma in namenu, za katerega je bila koncesija dana. X. Višja sila so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, kot npr. poplave, potresi, plazovi in ostale elementarne nezgode. Prav tako se za višjo silo štejejo tudi predpisi in dolo čbe Evropske unije v pravni red Republike Slovenije. Koncesionar mora ob vplivu višje sile izvrševati svoje dolžnosti, če je le-to objektivno mogo če. XI. Spremenjene okoliš čine – če po sklenitvi pogodbe nastanejo okoliš čine, ki bistveno otežujejo obveznosti katere od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo pogodbe. Za spremenjene okoliš čine štejejo dolo čbe RS in EU, ki pomenijo neposredno izvrševanje pravil teh skupnosti. Kljub spremembam se pogodbene obveznosti koncesionarja nadaljujejo. V takšnih okoliš činah se stranki dogovorita o spremembah pogodbe, če so le-te sploh mogo če. XII. Predpisi in ukrepi koncedenta – če koncedent s kakšnim sprejemom predpisa, akta ali ukrepa v javnem interesu bistveno spremeni pogoje izvajanja koncesije Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 10
in s tem koncesionarju povzro či tudi dodatne stroške, mora dodatna sredstva zagotoviti v prora čunu. Koncesionar pa ima po pogodbi pravico do odstopa od pogodbe. XIII. Odgovornost pogodbenih strank za škodo tretjim – stranka je dolžna drugo stranko obvestiti o zahtevku tretje stranke, ki je bila morebiti oškodovana pri izvajanju obveznosti iz te pogodbe. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za nastalo škodo pri opravljanju obveznosti po tej pogodbi. Zato mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri upravljanju del povzro čijo zaposleni ali podizvajalci. XIV. Prenehanje koncesijskega razmerja – koncesijsko razmerje med koncedentom in koncesionarjem se preneha s prenehanjem koncesijske pogodbe, z odkupom koncesije, z odvzemom koncesije in s prevzemom javne službe v režijo. V tem členu se razložijo na čini in pogoji prenehanja pogodbenega razmerja. Poudarek je na odvzemu koncesije, ki je posledica stanja, v katerem je podjetje, ki opravlja koncesijo. V primeru, kadar je zoper koncesionarja uveden postopek prisilne poravnave, ste čaja ali likvidacijskega postopka in sodne odlo čbe o prenehanju poslovanja, se morajo dogovoriti o pogojih o razdrtju pogodbe. XV. Kon čne dolo čbe – za razmerja iz te pogodbe se izklju čno uporablja pravo, ki ga uporabljamo v Republiki Sloveniji. V kon čnih dolo čbah se opredeli razlaga pogodbe, kjer je treba upoštevati skupni namen pogodbenih strank, morebitne nejasnosti pa je treba razlagati v smislu pravi čnega razmerja. Spore naj se rešuje sporazumno, izhajajo č iz na čela vestnosti in poštenja. Kon čno dolo čbo dolo čajo na čini sporo čanja med koncesionarjem in koncedentom, roki za izvedbo del, protikorupcijska klavzula, število izvodov pogodbe, možnost spremembe pogodbe in za četek veljavnosti pogodbe.
Koncesijska pogodba je temelj pravne podlage za izvajanje rednega vzdrževanja ob činskih cest in splošnega opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe v ob čini Lenart.
Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 11
2.1.2 Obrazci za pripravo ponudbe
Sestavni del razpisa za podelitev koncesije je tudi ponudba, kjer se ovrednotijo dela s popisa vzdrževalnih del. Na obrazcu, ki je del ponudbe bom procentualno predstavil deleže, celote vzdrževanja in pavšalno ceno vzdrževanja na km ceste.
Tabela 1:Obrazec za letno nadomestilo za izvajanje javne službe (OBR-III/1).
LETNO NADOMESTILO PRERA ČUNANO NA KM CESTE
OPIS STORITEV STROŠKI NA km CESTE V % Pregledniška služba 1,5% Redno vzdrževanje prometnih površin 4% Redno vzdrževanje bankin 11% Redno vzdrževanje odvodnjavanja 7% Redno vzdrževanje brežin 6% Redno vzdrževanje prometne signalizacije in 3% opreme (brez semaforjev in cestne razsvetljave ) Redno vzdrževanje cestnih naprav 18% Redno vzdrževanje vegetacije 1% Zagotavljanje preglednosti 1% Čiš čenje cest in drugih prometnih površin 4% Redno vzdrževanje cestnih objektov ter 2% objektov in naprav na drugih prometnih površinah Intervencijski ukrepi 1% Zimska služba 40% Letno nadomestilo za vzdrževanje ob činskih Cca 220.000,00 cest ene KS Vzdrževanje asfaltiranih površin – kategorizirane ob činske ceste [1]
(31,812 km lokalnih cest; 55,760 km javnih poti).
Stroški rednega vzdrževanja na km lokalne ceste znašajo cca: 700,00 € z DDV.
Stroški rednega vzdrževanja na km javne poti znašajo cca: 1.400,00 € z DDV.
Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 12
2.1.3 Tehni čni pogoji
Tehni čni pogoji in dolo čen na čin obra čunavanja opravljenih del so sestavni del razpisne dokumentacije in skupaj s celotno razpisno dokumentacijo ter z vsemi prilogami veljajo do konca opravljanja te javne službe, oddane po predmetnem razpisu. Najprej veljajo kot pogoji v razpisni dokumentaciji, po izbiri pa kot tehni čni pogoji izvedbe te javne službe in pogoji na čina obra čunavanja opravljenih del (podrobneje o tehni čnih pogojih in predra čunu, v nadaljevanju pod to čko 3.3 Organiziranost vzdrževanja).
Posebnost pri podelitvi koncesije v Ob čini lenart je bila delitev vzdrževanja na dva sklopa. Odlo čitev za razdelitev je bila posledica nezadovoljstva krajanov glede izvajanja zimske službe. KS Voli čina ima namre č ve č hribovitega terena in razpršene poselitve, KS Lenart pa ve č uli čnega sistema. Zartadi zahtev ob čanov po isto časnosti opravljanja zimske službe in razli čnih vremenskih razmer v obeh KS se je pojavila težnja po dveh vzdrževalnih ekipah. Iz tega razloga je bila sprejeta odlo čitev o dveh obmo čjih vzdrževanja. Zaradi lažje izdelave ponudb za vzdrževalna dela in preglednosti je bila sprejeta odlo čitev o dveh sklopih ponudbe, ki jo je lahko oddal isti ponudnik.
Podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljanja rednega vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v občini Lenart (koncesija za vzdrževanje cest) se torej deli na dva sklopa:
I. SKLOP I (koncesija za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljanja rednega vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v KS Lenart),
II. SKLOP II (koncesija za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljanja rednega vzdrževanja ob činskih javnih cest in drugih prometnih površin v KS Voli čina).
Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 13
2.1.4 Seznam cest
Seznam cest je še ena od prilog pri pripravi ponudbe za podelitev koncesije. Seznam cest, ki se pri tem uporablja, je obstoje č seznam kategoriziranih ob činskih cest. V bistvu gre za eno obliko prikaza banke cestnih podatkov kategoriziranih cest. V seznamu so v zaporedju po pomembnosti naštete vse ceste, ki so v lasti ali v upravljanju posamezne ob čine. Iz sezanama cest so razvidni podatki o številu cest, ki jih ob čina premore, oznake in imena cest, stacionaže oziroma pozicije za četka in konca posamezne ceste, njena dolžina in morebitna dolžina ceste, če se ta nadaljuje v sosednji ob čini. Iz takega seznama je razviden tudi podatek o skupnih dolžinah cest. V Ob čini Lenart je tako v skupni izmeri 56326 m lokalnih cest, 5655 m zbirnih mestnih in krajevnih cest, 3993 m mestnih in krajevnih cest, 106825 m javnih poti, 11097 m javnih prometnih površin in 12546 m plo čnikov. Ob čina Lenart tako skupaj opravlja 196442 m cest in prometnih površin .
2.1.5 Nadzor nad stanjem cest
Stanje in spremembe na javnem cestnem omrežju v Sloveniji morajo nadzorovati ustrezne strokovne službe z izvajanjem razli čnih pregledov in meritev. S tem ugotavljajo prevoznost in uporabnost državnih, ob činskih cest ter stanje okolice. Prav tako morajo pristojne službe voditi evidenco o stanju cest, tj. o njihovi prevoznosti, uporabnosti za promet itd. Vse to pa je osnova za upravljanje in vzdrževanje tega omrežja.
Kot smo omenili že v prejšnjem poglavju, je za nadzor nad stanjem cest zadolžen izvajalec rednega vzdrževanja s pregledniško službo ter naro čnik. V primeru državnih cest sta to (DRSI) in (DARS), v primeru ob činskih cest pa ob činski režijski obrati ali koncesionarji (cestno podjetje). Ta dva naro čnika izvajata nadzor skupaj s svojo ali pooblaš čeno strokovno službo z rednimi in izrednimi pregledi. [3]
Te pregledniške službe vzdržujejo javne ceste in objekte na cestah. Z naro čnikom sodelujejo pri izvajanju ukrepov za varstvo cestnega prometa ter pri intervencijskih ukrepih na cestah in objektih. Nepogrešljivi pa so tudi pri nudenju in podpori prometnim udeležencem. [3] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 14
Žmauc [3] navaja, da med redne preglede, ki so lahko dolo čeni vnaprej (v primerih dolo čenih zna čilnosti – plazenje, posedanje) spadajo: sezonski pregled cest ter letni in glavni pregledi objektov na cestah. Strokovnjaki morajo izdelati poro čilo o stanju pregledanega dela, ki je osnova za potrebna vzdrževalna dela. Ta dela izvajajo periodi čno in skladno z razporedom, ki je dolo čen.
Pri izrednih pregledih je pomembno, da se opravijo, kadar se zgodijo izredni dogodki, zaradi katerih je ovirana prevoznost ceste (prometne in naravne nesre če, posedanje ceste ali objekta, plazenje terena, požar, izredni prevozi itd.). Prav tako morajo ustrezne službe te preglede opraviti za ugotavljanje sposobnost cest za dodatne ali izredne obremenitve, predvsem pa je pomembno, da to storijo pred pretekom garancijske dobe.
V skladu s tem pa morajo te strokovne službe pri ovrednotenju stanja cest zbrati podatke o stanju voznih površin, objektov na cestah, opreme in signalizacije, ustreznosti tehni čnih elementov, prometu in o vlaganjih v ceste.
Pri stanju voznih površin je najpomembnejši kazalnik poškodovanosti vizualna ocena, ki vklju čuje razpokanost, obrabljenost, udarne jame in zakopanost. Drugi pomembni podatki so v povezavi z ravnostjo (vzdolžna in pre čna), nosilnost spodnjega in zgornjega ustroja ter torna sposobnost.
Za stanje objektov na cestah je treba opravljati redne ter izredne preglede pri katerih je najbolj pomemben pregled tehni čnih elementov, ki morajo biti za nemoten in varen potek prometa v dobrem stanju.
Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah predpisuje namen, pomen ter druge specifikacije (vrsto, barvo, obliko, velikost in postavljanje) prometne signalizacije in opreme na slovenskih cestah, ki jih je treba upoštevati za varnost udeležencev prometa.
Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 15
2.1.6 Banka cestnih podatkov
Banka cestnih podatkov (BCP) je zbirka standardiziranih podatkov o cestah in objektih na cestah (opisni, grafi čni, slikovni grafi čni podatki). Podatki iz banke so brezpla čno zagotovljeni upravljavcem za potrebo evidentiranja, upravljanja in gospodarjenja s cestno infrastrukturo, za uradno statistiko ter za zagotavljanje varnosti in obrambe v cestnem prometu. BCP za državne ceste in objekte na cestah vodi in dopolnjuje Direkcija Republike Slovenije za ceste, za ob činske ceste in objekte pa so za zadolžene ob čine. DRSI mora zagotoviti ustrezno programsko opremo za vodenje banke, ob čina pa ima na podlagi pisne zahteve pravico do njene brezpla čne uporabe.
V 6. členu Pravilnika o na činu ozna čevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih je zapisano, da morajo biti v banki dostopni tehni čni podatki o javnih cestah, objektih na državnih in ob činskih cestah ter podatki o državnih in ob činskih kolesarskih poteh (podatki o stanju voziš ča, hidrološke in geotehni čine razmere, obcestnega prostora – brežin, opreme javnih cest in objektov). Obvezni podatki zajemajo teko če stanje na cestah, in jih je treba vnašati v evidenco, ki služi za posebne analize stanja cest in objektov na njih. Ti podatki niso pomembni le za pregled nad stanjem cest, ampak tudi za graditev cest in objektov, njihovo vzdrževanje in varstvo. Stanje na cestah nam prav tako narekujejo finan čna sredstva, ki so potrebna za ohranitev cest. .
Banko cestnih podatkov za Ob čino Lenart, kakor za mnoge druge po pogodbi, ureja podjetje Locus, Prostorske informacijske rešitve d. o. o. Podatke obdelujejo v posebnem programu, do katerega ima ob čina tudi dostop, čeprav se najpogosteje poslužuje podatkov iz kategorizacije cest in podatkov BCP, ki so dostopni preko programa PISO (Prostorski informacijski sistem ob čin). V programu PISO imamo dostop do informacij iz BCP za vsak cestni odsek v ob čini. V posebni tabeli so razvidni podatki stacionaže, koordinate, potek odseka, dolžina, kategorizacija, širina pasov itd. Ti podatki se osvežujejo vsake pol leta, v sodelovanju podjetja Locus z ob čino. Prikaz podatkov je razviden na sliki 2.1 (informacije iz BCP). Za posodobitev podatkov o cestah mora ob činski režijski obrat zbirati informacije o stanju posameznega odseka ali celotne ceste, ki gre v obdelavo. Ob vsaki nadgradnji obstoje če ceste, če se je ta širila ali podaljševala, se podatki meritev shranjujejo in se povpre čno enkrat letno v dogovoru s podjetjem Locus posodobijo. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 16
Podobno se ravna v primeru kategorizacije novega odcepa ali ceste, saj mora pri postopku sodelovati tudi ob činski svet, ki sprejme odlok o kategorizaciji ob činskih cest. Zato je primerno, da se za ob činski svet pripravi obsežnejše gradivo, ki zajema ve č informaciji ali kategorizacij cest. V tabeli 3 je prikazan del kategoriziranih cest v Ob čini Lenart. [1]
Tabela 2: Seznam vertikalne prometne signalizacije-program PISO [2] informacije iz BCP za cestni odsek 203451 na stacionaži 440 m
ev. št. odseka: 203451 stacionaža: 440 m
koordinata: y=562941.2, x=158112.9 potek odseka: Lormanje Strma gora Jablance dolžina odseka: 5011 m kategorija ceste: LC - Lokalna cesta ev. št. ceste: 203450 az potek ceste: Lormanje Strma gora Jablance, odcep Y križišča dolžina ceste: 5124 m vrsta prometa: vsa vozila tip odseka: običajni odsek vrsta ceste: cesta z nekontroliranim dostopom in nedeljenimi voz. pasovi število voz. pasov: 1 širina voz. pasov: 3 m struktura voz. konstr.: ASFALT asfaltni beton ; skupna dol. po mat. 3690 m; deb. 6 cm; leto 1999
Tabela 3: Seznam dela kategoriziranih cest v Ob čini Lenart [1]
"OB ČINA LENART" LOKALNE CESTE NA OBMO ČJU KS VOLI ČINA LC – lokalne ceste
Lokalne ceste (LC) med naselji v Ob čini Lenart in ceste med naselji v Ob čini Lenart in naselji v sosednjih ob činah so:
Dolžina Številka Za četek Konec Zap. ceste ali Namen Preostala dolžina ceste v ceste ali ceste ali Potek ceste ceste ali Št. odseka v uporabe sosednji ob čini (m) odseka odseka odseka občini (m) 1 60031 R III 745 Jiršovci-Gomila-Rogoznica-Grajenščak R III 710 804 V 1.838–Destrnik 1.700-Ptuj 2 60082 203210 Biš - Črmlja - Selce R III 745 4.097 V 1.538 - Trnovska vas 3 81161 R III 745 Zg. Korena - Sp. Žikarice 203160 188 V 2.627 - Destrnik 4 203091 203150 Zamarkova-Voli čina-Hum-Korena-odsek 2 203180 507 V 0 5 203152 203450 Voli čina - Hum - Dolge njive R III 745 4.757 V 0 6 203182 203090 Lormanje-Voli čina-Selce-Janežovci-2 R III 745 2.414 V 0 7 203211 203430 Zavrh - črmljenšak - Biš 60080 2.743 V 1.251 - Trnovska vas 8 203421 R III 745 Straže - Strmec pri Destrniku 60060 2.498 V 468 - Trnovska vas 9 203431 R I 229 Go čova - Nadbišec - Zavrh 203180 3.571 V 2.626 - Sveta Trojica 10 203441 R I 229 Go čova - Voli čina 203180 3.186 V 1.767 - Sv Trojica 11 203451 203180 Lormanje - Strma gora - Jablance 203160 5.011 V 0 12 203541 R III 745 Rogoznica-Prodni Vrh-črna tabla-Korena 203160 2.036 V 829 - Duplek SKUPAJ : 31.812
Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 17
2.2 Na črtovanje vzdrževanja javnih cest – evalvacija stanja voziš ča
Stanje na cestah se zaradi razli čnih vplivov (obremenjenosti, podnebnih sprememb …) s časom spreminja. Prav zaradi tega je treba za napoved teh sprememb dolo čiti modele spreminjanja. Pri razvoju teh modelov se je pokazalo, da je za vsako vzdrževanje opredeljen drug model.
Najbolj zanesljive osnove za napovedovanje stanja voziš č so statisti čni podatki, ki so pridobljeni z rednimi meritvami zna čilnih kazalnikov lastnosti voziš č, ki jih obravnavamo. Treba pa je opozoriti, da se nekatere lastnosti spreminjajo linearno, spet druge pa postopno napredujejo oz. padajo [3].
Osnovni namen vzdrževanja javnih cest je redno vzdrževanje, popravljanje in obnavljanje obstoje čih cest in objektov na cestah. Ceste, katerih tehnično stanje ustreza zahtevam prometa, je treba ohraniti in tako čez celotno leto zagotoviti varnost, udobje in gospodarno uporabo. [3]
Vzdrževalna dela je mogo če razvrstiti v:
− varovalna ali preventivna dela (dela, s katerimi zmanjšujemo, upo časnjujemo, ali prepre čujemo predvideno razgradnjo materialov), − popravljalna ali korektivna vzdrževalna dela (popravila že neustreznega stanja neposredno po nastanku). [3]
Pri na črtovanju in izboru postopka vzdrževanja javnih cest je pomembno, da se upošteva izbira postopka, pri katerem bodo stroški čim manjši. Drugo merilo je čim daljša doba trajanja izvršenega popravila. Zelo pomembno pa je tudi, da je vpliv na okolje čim manjši. [3]
Treba je dolo čiti postopke, ki omogo čajo uspešno popravilo škodljivih sprememb stanja voziš ča, npr. pri preplastitvah, oja čitvah, obnovitvah, rezkanju in obdelavi vozne površine ter mejne vrednosti za posamezne lastnosti voziš ča, da bo ta škodljiva sprememba odstranjena. Pomembno je tudi pregledati stanje voziš ča po vsakem izvedenem Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 18 vzdrževalnem delu, saj to omogo ča opredelitev koristi. Treba pa je dolo čiti tudi enotne cene za posamezno vzdrževalno delo.
Za na črtovanje vzdrževalnih del je razvit ra čunalniški postopek, ki se prilagodi v vsakem analiziranem letu. Vse to pa je v ra čunalniškem sistemu razloženo podrobno po korakih. [3]
Evalvacija stanja voziš č
Za evalvacijo stanja voziš č pri na črtovanju vzdrževanja je treba pridobiti podatke o geometriji obstoje čih cest in koli čini prometa na njih. Zelo pomembno je tudi, da so opredeljeni vsi ustrezni postopki za ovrednotenje stanja. [3]
Na ob čini Lenart se prav tako kot na državnem nivoju skupaj z izvajalcem vzdrževanja ob činskih cest, pripravi plan letnega dela rednega vzdrževanja. Najprej je potrebno planirati čiš čenje, pometanje in pospravljanje voziš č po koncu zimskega vzdrževanja cest. Nato je potrebno predvideti dosip bankin in potrebna dela na odvodnjavanju cest. Dosuje se tudi gramozne ceste. V naslednji fazi se pri čnejo sanacije voziš č z asfaltno maso. Terminsko se dolo čijo še košnje brežin ob cestah. Iz leta v leto se spremlja in beleži stanje cest in posameznih kriti čnih odsekov. Na tej in na finan čni osnovi se je potrebno v teko čem letu dogovoriti za termine in obseg ve čjih del na cestah in infrastrukturnih objektih. Cene vzdrževalnih del so dolo čene s pogodbo. Za ve čja sanacijska dela se ponavadi zbira ponudbe in se delo odda najnižjemu ponudniku. Zato mora režijski obrat pripraviti popise del in ovrednotiti gradbena dela. V kolikor gre za zahtevnejše posege, se posvetuje s strokovnjaki ali pa zaradi zahtevnosti naro či projekt, vendar to le izjemoma.
2.2.1 Tehni čni podatki
Praviloma pridobimo tehni čne podatke o voziš ču v banki podatkov o cestah. Žmauc[3] pravi, da je pri na črtovanju vzdrževanja voziš ča treba biti dobro seznanjen z dolžino odseka, ki ga obravnavamo. Treba je vedeti, koliko pasov ima cesta in kakšna je širina teh pasov. Tretja pomembna stvar pa so vrsta, debelina in leto vgraditve posameznih plasti teh voziš čnih konstrukcij. Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 19
Ob čina Lenart razpolaga z banko cestnih podatkov, ki je ena izmed podbaz v programu PISO. Tam so zabeleženi vsi tehni čni podatki cestnega omrežja. Že iz kategorizacije posamezne ceste pa je tudi razvidno za kakšne širine in nivoje cest gre. Ob čina Lenart je v sodelovanju s podjetjem Locus izdelala bazo tehni čnih podatkov in jo redno nadgrajuje.
2.2.2 Podatki o prometu
Podatki o gostoti in o obremenitvi prometa so pripravljeni na osnovi podatkov, ki so pridobljeni z rednim in izrednim štetjem vozil, samodejnim štetjem vozil ter štetjem pometa na cestninskih postajah na obmo čju celotne Slovenije. Ti podatki so ena izmed temeljnih informacij o prometu na cestah, ki omogo čajo izra čun povpre čnega letnega dnevnega prometa.
Izvajalci štetja morajo posredovati zbrane podatke v skladu z navodili v predpisanih obrazcih Direkciji republike Slovenije za infrastrukturo. DRSI vodi te podatke v prometni bazi, ki se uporablja pri analizi prometnih gibanj oz. na črtovanju vzdrževanja voziš ča. Prav tako jih vsako leto objavi v posebni publikaciji o povpre čnem letnem dnevnem prometu (PLDP).
V ob čini Lenart so se podatki o prometu najintenzivneje pridobivali v času po izgradnji avtoceste. Analizirati je bilo potrebno število vozil, ki so po odprtju avtoceste ostala na regionalnih in ob činskih cestah. S tem podatkom so lahko spremenili režim delovanja semaforjev in se odlo čali o uvedbi enosmernega uli čnega sistema. Na osnovi podatkov o prometu, ki so bili pridobljeni tudi s pomo čjo Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo v Mariboru, smo dolo čali, poleg prometa v uli čnem sistemu, še kategorizacijo ceste, ki je bila zgrajena v namen južne obvoznice v Lenartu.
Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 20
2.2.3 Postopki evalvacije stanja voziš č
Stanje voziš č je mogo če ovrednotiti na tri na čine:
− z vizualno oceno, − z meritvami, − s kombinacijo obeh zgoraj omenjenih metod.
Žmauc [3] pravi: »V praksi uveljavljena programska oprema za na črtovanje vzdrževanja voziš č Deighton Total Infrastructure Management System – Concurrent Transformation (dTIMS_CT) omogo ča uporabo sestavljenega ovrednotenja stanja voziš č in vklju čitev popolnoma poljubnih:
− stroškov posameznih ukrepov, − voziš č in združevanje indeksov; − modelov napovedovanja stanja voziš č; − na činov spreminjanja izmerjenih vrednosti stanja v brezdimenzijske indekse stanja postopkov vzdrževanja voziš č: − robnih pogojev, ki sprožijo posamezen ukrep − učinkov posameznih ukrepov na stanje voziš ča, − želenih stanj in morebitne meritve za dosego teh stanj (optimizacija).«
2.2.4 Vizualna ocena stanja voziš ča
Za vizualno oceno stanja voziš č se lahko uporabi švicarski indeks (MSI), ki vklju čuje:
− razpokanost, − obrabljenost, − udarne jame, − zakrpanost
Osnovna merila evalvacije jakosti poškodb prikazuje tabela 4.
Vizualno oceno meril za obseg poškodb prikazuje tabela 5.
Uteži za obravnavane poškodbe se prikazujejo v tabeli 6. [3] Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 21
Tabela 4: Merila za vizualno oceno jakosti poškodb na sodobnih voziš čih (S m) [3]
Merila za oceno jakosti Vrsta poškodb 0 1 2 3 Razpoke Brez Ozke ali dobro zalite Široke (vzdolžne, Široke (mrežaste) ali pre čne) nad 3 mm ali delno zalite slabo zalite
Obraba Brez Izpad posameznih zrn Ve čji izpad zrn Luš čenje obrobne plasti Udarne jame Brez Udarna jama v Udarna jama, Udarna jama, nastajanju, globoka do 5 cm, globoka nad 5 cm, poglabljanje luš čenja premera do 20 cm gremera nad 20 cm
Krpe Brez Krpa, narejena z Krpa, narejena z Deformirano hladno idrezkanjem stare zasekom pravokotno krpanje in neravno obrabne plasti, z na smer vožnje z krpanje brez ravnih ravnimi robovi ravnimi robovi robov
Tabela 5: Merila za vizualno oceno poškodb na voziščih [3]
Merila za oceno obsega 0 1 2 3 Površina voziš ča, prizadeta s posamezno 0 % do 10 % 10 do 50 % nad 50 % poškodbo
Tabela 6: Uteži za obravnavane poškodbe [3]
Vrsta poškodb Uteži
Razpoke – r 0,4 Obraba – o 0,3 Udarne jame – j 0,1 Krpe – k 0,2 Skupaj: 1,0
Izboljšanje kvalitete občinskega cestnega omrežja s predlogi za izboljšanje postopkov vzdrževanja
Stran 22
Modificiran švicarski indeks je vsota produktov jakosti poškodb, njihovega obsega in uteži, njegova vrednost lahko znaša od 0 do 9 in se izra čuna po ena čbi 2.1 oziroma 2.2.
MSI = ∗ ∗ Kjer je: MSI - modificiran švicarski indeks
Sm – ocena jakosti poškodb
Am – ocena obsega poškodb
Gm – utež poškodbe