16. April 1998 (Št. 2538)
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 2013 – Prva Obravnava
Številka: 410-8/2011/3 (1300) Datum: 30. 10. 2012 OBČINSKEMU SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 2013 – prva obravnava Namen: Obravnava in sprejem predloga Odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2013 v prvi obravnavi Pravna osnova: Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10 in 84/10 – odl. US), Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/2010, 11/2011), Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012), Statut Mestne občine Novo mesto (Ur. l. RS, št. 96/08 – UPB2) Poročevalec: - Borut Novak, direktor občinske uprave Obrazložitev: V prilogi Predlog sklepov: 1. Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejme predlog Odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2013 v prvi obravnavi. 2. Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejme Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2013 v prvi obravnavi. 3. Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejme Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2013 v prvi obravnavi. 4. Občinski svet Mestne občine Novo mesto soglaša z razpolaganjem in pridobivanjem nepremičnega premoženja Mestne občine Novo mesto, ki je navedeno v Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2013 in Letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2013. -
Rastoča Knjiga Temeniške in Mirnske Doline, 2010
Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline Trebnje 2010 Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline Trebnje 2010 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(497.434) RASTOČA knjiga Temeniške in Mirnske doline / [izbral in uredil Jože Zupan]. - Trebnje : Center za izobraževanje in kulturo, 2010 ISBN 978-961-92120-9-7 1. Zupan, Jože, 1938- 252743168 RASTOČA KNJIGA TEMENIŠKE IN MIRNSKE DOLINE Zgodovina slovenskega naroda je zgodba o vztrajanju; slo- venski narod je že tisoč let sestavni del Evrope; z Brižinskimi spomeniki, s prvim zapisom slovenske besede, smo se zapisali med evropske narode. To je potrdil Primož Trubar, ki je pred več kot 450 leti našo govorico povzdignil v knjižni jezik in le nekaj desetletij kasneje smo dobili prevod knjige vseh knjig – Dalma- tinovo Biblijo – pred mnogimi razvitimi narodi, France Prešeren pa nas je s svojo poezijo naredil za enakovrednega člana Evrope. V vsej zgodovini nas je bistveno zaznamovala kultura. O takih vrednotah je ob koncu tisočletja razmišljal Novo- meščan dr. Janez Gabrijelčič, ki je s somišljeniki za ves ustvar- jalni duh slovenstva našel ime RASTOČA KNJIGA. Tako so zaščitili vso odličnost slovenskega duha, da bo kultura tudi v prihodnje ostala naša razpoznavnost, naša pot v svet. Ker ima knjiga osrednje mesto v življenju našega naroda, je tudi v zamisli najbolj izpostavljena – nikakor pa ni edini plod ustvarjalnosti. Stvaritve človeškega duha na območju nekdanje Občine Trebnje pa so pripomogle, da smo se bolj začeli zavedati po- mena ljudi, ki so s svojim delom dali pečat širši skupnosti, mnogi so bili že ob svojem času sestavni del Evrope. -
SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ at the HEART of YOUR EXPERIENCE Ljubljana, 27
LJUBLJANA FESTIVAL – CULTURAL HUB SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ AT THE HEART OF YOUR EXPERIENCE Ljubljana, 27. 6.–13. 9. 2016 Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. / The Ljubljana Festival was founded by the Municipality of Ljubljana. EUROPE FOR FESTIVALS FESTIVALS FOR EUROPE EFFE LABEL 2015-2016 Častni pokrovitelj Ljubljana Festivala 2016 je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. / The honorary sponsor of the Ljubljana Festival 2016 is the Mayor of Ljubljana Zoran Janković. LJUBLJANA FESTIVAL – CULTURAL HUB Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, investment in art is a joint investment in our future, romantični ljubezni med avstro-ogrsko cesarico Sisi in naše občinstvo, zaradi katerega že 64 let zapovrstjo skrbno oblikovan program, v katerem boste tudi for which we are deeply grateful. Our combined grofom Andrassyjem. Na Ljubljana Festival se vrača ustvarjamo nepozabna doživetja in vrhunske najzahtevnejši ljubitelji umetnosti našli prava efforts and the support of the City Municipality tudi Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt umetniške užitke. doživetja zase, odlična prizorišča in preostalo of Ljubljana guarantee that our city will host Peterburga z baletno predstavo Up and Down, ki dogajanje v Ljubljani vas to poletje zagotovo ne numerous exceptional cultural events also in the bo 13. septembra sklenila skoraj tri mesece trajajoči Toplo vabljeni na 64. Ljubljana Festival, veseli bomo bodo pustili ravnodušnih. future. festival. V Ljubljano prihajajo veliki svetovno priznani vaše družbe. orkestri in dirigenti, Londonski simfonični orkester z Vabljeni torej v kulturno obarvano Ljubljano, kjer Dear visitors, this carefully designed program has dirigentom Gianandreo Nosedo, Kraljevi orkester cenimo vrhunskost na vseh področjih, hkrati pa some amazing experiences in store even for the Concertgebouw iz Amsterdama z Daniellom se zavedamo, da le s solidarnostjo, tovarištvom in most demanding art lovers. -
12. December 1968 (Št. 977)
št. 50 (977) L. XIX NOVO MESTO, četrtek, 12. decembra M ^ 1968 DOLENJSKI LIST Zveza komunistov v žarišče samoupravljanja Trebnje: VI. kongres ZK Slovenije je izžareval že v prvi polovici svojega dela izredno skrb za nadaljni gospodarski in samoupravni razvoj naše družbe — Živahne v nedeljo plodne in tehtne razprave so se odvijale v petih kongresnih komisijah — Mladim moramo omogočiti da »shodijo« v okviru samoupravljanja, zave- dajčč se svojih pravic in dolžnosti referendum v nedeljo, 15. decembra, v pcxnedeljek, 9. decembra je v veliki dvorani ne države, prispevala je k na Gospodarskega razstavišča v Ljubljani ob 15. uri ši intemacionalistični pove bo v trebanjski občini ljud s preprostimi besedami »Pričenjam VI. kongres Zve-i zanosti z naprednim svetom. sko glasovanje o podaljša ze komunistov Slovenije«, predsednik predsedstvai Omenil je protislovja sodob nju plačevanja samoprispev CK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, začel dvo in pol nega sveta, zlasti blokovsko ka za šolstvo, ki ga občani delitev, ki nasprotuje nacao- dnevno snovanje slovenskih komimistov. Takoj po plačujejo že od srede 196« Internacionali, ki je zadonela iz mladih grl pevcev nalnim težnjam majhnih naro- zbora »Toneta Tomšiča«, je tov. Jakopič pozdravil in ki je pokazaJ lepe rezul predstavnike CK ZKJ, . (Nadaljevanje na 11. str.) tate. predstavnike CK iz petih te dr. Vladimir Bakanč, ki je Posebna strokovna komisi bratskih republik, pred- kongresu uspešno, de- ja je pripravila načrt i^irad- stavnike deželnih komite- ^ Stara ženica nje in popravil šod, ki obs^ socialističnih strank in gi- ga vse šoje t občind. V ta V. in VI. kongresom, ki so namen bi v petih letih zbra gibanj, predstavnike orga ga dobili z gradivom ni treba za novo šolo nizacij zamejskih Sloven brati in da bo o obojem in o li dobro tretjino potrebnega cev iz Italije in Koroške referatu sekretarja CK ZKS na Mirni denarija — 3,21 miliuana no in druge doniac6 predstav- pranca Popita tekla razprava vih dinarjev, dirugo ^pa naj nike. -
MUSIK in SLOWENIEN Eine Kurze Darstellung Der Slowenischen Musikszene Und Markt
MUSIK IN SLOWENIEN Eine kurze Darstellung der slowenischen Musikszene und Markt Trotz seiner geringen Bevölkerung und geographischen Größe, hat Slowenien Europa und der Welt einiges Interessantes an Musik zu bieten, nachdem seine vielen Musikszenen aktuell eine echte Blütezeit erleben. Sloweniens wachsende Unabhängigkeit, der Wechsel in das soziale System und die damit folgende Öffnung des Marktes, sowie der verbundene Verlust des gemeinsamen jugoslawischen Kulturbereichs im Jahr 1991, hat die ökonomischen Grundlagen der slowenischen Musik gründlich durchgeschüttelt. Mit Hilfe von privatem Kapital und Sponsoring, sind viele neue VeranstalterInnen und ProduzentInnen auf den Markt getreten, wodurch eine paradoxe Situation geschaffen wurde: weniger (öffentliche) Gelder für die wachsende Zahl von Veranstaltungen und AkteurInnen in der Szene. Dies führte zu einer Kommerzialisierung der Musikszene selbst, als auch der medialen Infrastruktur, und zwingt lokalen MusikerInnen ihre Vorgangsweisen und die Art der Kommunikation mit ihrer potenziellen Öffentlichkeit neu zu definieren. Eine wachsende Zahl von slowenischen MusikerInnen haben daher bewusst ihren Blick über die nationalen Grenzen hinaus gelenkt und sich selbst direkt in den internationalen Musik-Strömungen eingeklinkt. Eine positive Folge all dieser Turbulenzen ist die heute sehr lebendige und vielfältige Musikszene. SLOWENISCHE MUSIK NACH GENRE Klassische Musik Der erste weltbekannte Komponist geboren im Gebiet des heutigen Sloweniens war Jacobus Gallus Carniolus. Während der Barockzeit war Komponist Janez Krstnik Dolar aktiv in den slowenischen Territorien und hatte einen wichtigen Einfluss auf das Musikleben nicht nur in Ljubljana, sondern auch in Wien. Weitere Leitfiguren dieser Zeit waren Izak Poš (oder Isaac Posch) und Antonio Tarsia, sowie der "Teufelsgeiger" Giuseppe Tartini. Die Zeit der Romantik wurde vor allem von den Brüdern Alojz, Gustav und Benjamin Ipavec, sowie der Meister der Lieder Hugo Wolf, gekennzeichnet. -
Strategija Razvoja Turizma Občine Trebnje
Obèina Trebnje Goliev trg 5 8210 Trebnje Strategija razvoja turizma obèine Trebnje Konèni dokument, 7.2.2006 Februar 2006 www.hosting.si Strategija razvoja turizma v občini Trebnje-končni dokument 7.2.2006 Delovna skupina za pripravo dokumenta: Na strani izvajalca: Hosting d.o.o. Aleksandra Rakovec, svetovalka centra Razvoj Andreja Alič, vodja centra Razvoj Ptuj in svetovalka uprave Bojana Omersel Weeks, vodja centra Razvoj Ljubljana Miša Novak, vodja centra TK&design Tomaž Pilih, kreativni direktor Borut Dubrovič, strokovni sodelavec centra Hosting design Matej Ovčar, asistent centra Hosting design Peter Vesenjak, direktor Na strani naročnika Občina TREBNJE Mojca PEKOLJ in Marija SITAR izpolnjevalci zbirnih podatkovnih anket © Hosting d.o.o. 1 Strategija razvoja turizma v občini Trebnje-končni dokument 7.2.2006 Kazalo: PREDGOVOR ............................................................................................... 6 1. UVOD ..................................................................................................... 7 1.1 Metodologija priprave strategije razvoja turizma občine Trebnje............. 8 1.2 Relevantni akterji v občini in način njihovega vključevanja v pripravo strategije razvoja turizma v občini Trebnje ............................................... 10 2. ANALIZA STANJA V PONUDBI IN POVPRAŠEVANJU TER MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA............................................................ 13 2.1 Geografske značilnosti in možnosti ter priložnosti za razvoj turizma..... 13 2.1.1 Splošni opis območja -
Možnosti in Priložnosti
1 Novo mesto – možnosti in priložnosti CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(497.4Novo mesto)(082) NOVO mesto - možnosti in priložnosti : novomeški zbornik 2010 / [uredila Joža Miklič ; fotografije Boštjan Pucelj ... et al.]. - Novo mesto : Društvo Novo mesto, 2010 ISBN 978-961-90882-2-7 1. Miklič, Joža 248648704 2 Novo mesto – Novo mestomožnosti –in možnostipriložnosti in priložnosti 3 NOVOMEŠKI ZBORNIK 2010 Novo mesto – možnosti in priložnosti Izdalo: Društvo Novo mesto Založilo: Društvo Novo mesto Za založnika: Mitja Simič Pregledali: dr. Boris Bukovec Eva Simič Matjaž Verbič Fotografije: Boštjan Pucelj (Forma viva) Marijan Lapajne Tomaž Levičar Mitja Simič Igor Vidmar Marjan Dovič Borut Peterlin Petra Juvan Uredila: Joža Miklič Oblikovanje: Tomaž Levičar Tisk: Špes grafika Naklada: 500 izvodov Društvo Novo mesto Gubčeva 11, 8000 Novo mesto, Slovenija telefon: 07/3021450 e-naslov: [email protected] spletna stran: www.drustvo-novo-mesto.si 4 5 V s E VB s Ei Bn i nA A 6 str. 12 UVoD: mED nEiZKoriŠČEnimi možnostmi in noVimi priložnostmi mitja simič, predsednik Društva novo mesto str. 20 noVo mEsto Kot rEGionAlno srEDiŠČE Franci Bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine str. 24 KAJ prEprEČUJE sistEmAtiČni rAZVoJ mEstA Joža miklič, ekonomistka str. 30 VloGA rAZVoJnEGA CEntrA V rAZVoJU mEstA mag. mojca Špec potočar, direktorica razvojnega centra novo mesto str. 36 noVo mEsto – ZDrAVo mEsto dr. Helena Jeriček Klanšček, socialna pedagoginja, raziskovalka, promotorka zdravja str. 44 FormA ViVA Boštjan pucelj, fotograf str. 60 EKoloGiJA in EtiKA Janez penca, profesor str. 68 UstVArJAlnA DElAVniCA »mEstni prostor« Andrej Golob, predavatelj na višji strokovni šoli str. -
Trzican-5-2015.Pdf
LETNIK 19 3. AVGUST 2015 ©TEVILKA 5 ISSN 1581 - 4831 www.trzic.si/casopis_trzican.asp 70 let od prvega telovadnega Uvodnik nastopa v Ljubljani Irma Lipovec Zora Konič Vroče poletje. Sonce neusmiljeno pripeka. Le kam bi se skril, le kje bi se ohladil? Izhajam iz napredne sokolske družine. Že kot triletni deklič sem se znašla Na Gorenjski plaži, seveda! Kako blagodejno pri telovadbi v sokolskem domu in z njo nadaljevala vse do pričetka dru- je jutranje plavanje. Zrak je še prijetno ohlajen, ge svetovne vojne. Skupaj z očetom in ostalimi aktivisti odporniškega voda čista in čudovita za plavanje. V bazenu gibanja sva bila odpeljana v zapore v Begunje in nato naprej v izgnan- srečujem zadovoljne in nasmejane obraze, ki so stvo ter prisilno delo v Avstrijo. Oba sva se 5. maja 1945 srečno vrnila navdušeni nad tako jutranjo rekreacijo. v Tržič in takoj pristopila k ustanovitvi Fizkulturnega društva Tržič. Iz Tovarne Peko smo v Sokolnico pripeljali športno opremo, ki smo jo v Škoda je le, da je tako poceni plavanje organi- času vojne imeli tam shranjeno, in vadba se je pričela, Sokolnica pa zirano samo zjutraj. Mnogi, ki so še v službah oživela. V tem času je Fizkulturna zveza v Ljubljani že načrtovala prvi in prihajajo domov pozno popoldne, bi se po masovni povojni telovadni nastop. Kot vaditeljica sem se odzvala na napornem dnevu z veseljem ohladili v bazenu na poziv in se z ostalimi dekleti iz celotne Slovenije udeležila priprav za večernem plavanju. Takrat se ob robovih bazena ta nastop v Ljubljani. Živeli smo še vedno pod vplivom vojne, zato sem prižgejo lučke, dan počasi ugaša, voda pa bi bila morala imeti za pot v Ljubljano posebno dovolilnico. -
Poslovno Poročilo 2017
Poslovno poročilo Cankarjevega doma za leto 2017 I. POSLOVANJE CANKARJEVEGA DOMA V LETU 2017 ............................................ 3 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE ZA DELOVANJE ZAVODA ................. 3 ORGANI ZAVODA .............................................................................................................. 4 URESNIČITEV DOLGOROČNIH IN LETNIH CILJEV POSLOVANJA .......................... 5 POSLOVNO OKOLJE CD .................................................................................................... 6 CANKARJEV DOM V LETU 2017 ...................................................................................... 9 POKROVITELJI IN DAROVALCI JAVNEGA KULTURNEGA PROGRAMA CD ...... 13 KADROVSKO POROČILO ................................................................................................ 14 TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI .............................................. 22 KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA CD .............................................................. 27 INVESTICIJE, INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN NAKUPI OPREME ................... 33 FINANČNO POSLOVANJE V LETU 2017, PRIMERJAVE Z OSNOVAMI .................. 36 II. KULTURNO-UMETNIŠKI PROGRAM (JAVNA SLUŽBA) ..................................... 47 1. RESNA GLASBA, OPERA ............................................................................................... 47 1.1 Simfonična glasba .......................................................................................................... 47 1.2 Glasbeno-scenska dela -
Program in Finančni Načrt Za Leto 2013
Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2013 UVOD ........................................................................................................................................ 3 IZHODIŠČA PRI NAČRTOVANJU, CILJI POSLOVANJA .............................................. 4 I KULTURNO UMETNIŠKI PROGRAM / JAVNA SLUŽBA ............................................... 6 1 RESNA GLASBA, OPERA .................................................................................................... 6 1. 1 SIMFONIČNA GLASBA ............................................................................................... 6 1. 2 GLASBENO-SCENSKA DELA .................................................................................. 14 1. 3 VOKALNA GLASBA .................................................................................................. 14 1. 4 KOMORNA GLASBA ................................................................................................. 15 2 DRUGA GLASBA ................................................................................................................ 20 2. 1 GLASBE SVETA ......................................................................................................... 20 2. 2 JAZZ IN MEJNE GLASBENE ZVRSTI ...................................................................... 22 2. 3 MEJNE GLASBENE ZVRSTI ..................................................................................... 27 3 GLEDALIŠKI PROGRAM ................................................................................................. -
Vojna Na Dolenjskem in V Posavju Zenske Padle Najnižje Po 55 Letih
dolenjka, d.d. NOVO MESTO JESENSKA PRODAJNA AKCIJA »Ije cekin 1/1 steklenice 299,00 SIT napolitanke 1000 g 559,80 SIT »led cvetlični 900 g 799,00 SIT Pralni prašek PERSIL 3,6 kg 899,00 SIT Ustilo INAL FORTE 500 ml 169,00 SIT NECTRO ROBERTS gel za tuširanje 250 ml 299,00 SIT Vabljeni k nakupu! V soboto, 17. oktobra 1998, od 7. do 19. ure dežurna trgovina _MARKET LJUBLJANSKA na ljubljanski 3 v Novem mestu. Št. 41 (2564), leto XLIX • Novo mesto, četrtek. 15. oktobra 1998 • Cena: 210 tolarjev OBLETNICA 1. KONGRESA SPZZ ISSN 0416-2242 v Berite danes stran 2: Zenske padle najnižje po 55 letih •Zaradi zalog ustavitev celuloze Tako majhnega deleža žensk v parlamentu, kot je zdaj, še ni bilo, odkar so si ženske pri stran 3: 9770416 224000 nas pred 55 leti priborile volilno pravico - S proslave in srečanja žensk v Dobrniču • O kandidiranju in izvedbi volitev DOBRNIČ - “Po 55 letih, odkar smo prvič dobile splošno volilno “Vedno znova se izkaže, da si le vaš četrtkov stran 5: pravico, smo ženske v politiki dosegle svojo, najnižjo točko. V sedanji same lahko izborimo boljši polo prijatelj sestavi parlamenta je le sedem poslank, kar je manj kot 8 odstotkov. žaj. Kot se je v zgodovini vedno • Osilniška dolina ne Tako malo žensk v vsej 55 letni zgodovini, odkar imamo volilno pravi znova potrjevalo, smo bile z orož sme umreti co voliti in biti izvoljene, še ni bilo,” je preteklo nedeljo v slavnostnem jem še najbolj uspešne. Upam, da dolenjski list govoru ob 55. obletnici 1. -
Občinski Praznik DZ Ustanovil Občino Mokronog
GLASILO OBCANOV 15.03.2006 C M Y K 1 občanov Glasilo občine Trebnje, št. 3/marec 2006/elektronski naslov: [email protected] ali Občina Trebnje, Goliev trg 5 GLASILOglasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trebnje brezplačno DZ ustanovil občino Mokronog-Trebelno Državni zbor (DZ) je 1. marca sprejel novelo zakona, s katero je ustanovil 12 novih občin, med drugim tudi občino Mokronog-Trebelno, saj je v obeh krajevnih skupnostih ustanovitev nove občine podprlo več kot 54 odstotkov volivcev. Poslanke in poslanci so sprejeli še odlok, s katerim so za nedeljo, 9. aprila, razpisali posvetovalni referendum in določili osem referendumskih območij, med njimi tudi Šentrupert, na katerih se bodo tamkajšnji prebivalci izrekli o tem, ali želijo novo občino. Razpravo v DZ o dvanajstih novih občinah so spremljali pomisleki, da za ustanovitev nekaterih občin ni soglasja na lokalni ravni in da bodo nekate- ra območja v novo občino vključena neprostovoljno. Na to so 28. februarja pred poslopjem DZ opozorili krajani Trebelnega. Pripravili so protest, kjer so poudarili, da je več kot 70 odstotkov volivcev iz krajevne skupnosti Tre- belno glasovalo proti novi občini, 25 odstotkov pa jih je bilo za. Predsednika svetov krajevnih skupnosti Mokronog in Trebelno Anton Cvetan in Anton Maver sta podpisala dogovor pred januarskim referendumom, v katerem so zapisali, da v primeru negativnega izida na enem od referendumskih ob- močij pooblastijo poslanko NSi Marjeto Uhan, da umakne predlog za usta- novitev nove občine. Matični odbor in vlada pomislekov nista upoštevala, saj je ustanovitev novih občin izraz večinske referendumske volje ljudi na območjih, na katerih se je izid ugotavljal enotno.