DOCSLIB.ORG

16. April 1998 (Št. 2538)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
16. April 1998 (Št. 2538) f dolenjka, d.d. NOVO MESTO Nižje cene proizvodov »Celjskih mlekarn« v mesecu APRILU - do 15% nižje cene skute, jogurtov, smetane in masla. V soboto, 18. aprila 1998 do 19. ure dežurna trgovina »MARKET DRSKA«. DELAVCE BODO ŠE ODPUŠČALI ISSN 0416-2242 Potres precej Berite danes stran 2: zamajal tudi Inlesov dolg ga kapital • V obratu LIK-a v naše kraje Podpreski stavka iz Do prve skupščine družbe prihodnji mesec bodo pripravili celovit sanacijski program obupa V Jedrski elektrarni Krško - Finančna, proizvodna in tržna sanacija - Poleg klasične tudi komercialna revizija stran 3: 9 770416 224000 •Samoprispevek ali brez posebnosti RIBNICA • Na tiskovni konferenci, ki jo je v petek sklicalo podjetje (SRD). Načelo finančnega pre­ Inles, so predstavniki začasnega nadzornega sveta predstavili ak­ strukturiranja Inlesa, katerega porodnišnico! vaš četrtkov Velikonočna nedelja je po­ tivnosti za dokončno oblikovanje poslovanja podjetja. Do maja, ko bo zadolžitev že presega vrednost stran 5: skrbela za presenečenja: ne prva skupščina koncem lanskega leta v delniško družbo preoblikova­ kapitala, bo v tem, da ga bodo prijatelj le v obliki dežja, toče in sne­ •Pomoč, ki ne rešuje nega podjetja, bodo namreč izdelali celovit sanacijski program, ki naj razbremenili obveznosti, ki iz­ ga, pač pa predvsem s potre­ bi Inlesu kot največjemu ribniškemu podjetju ustvaril možnosti za hajajo iz naslova bančnih posojil, prav ničesar DOLENJSKI LIST som, ki je imel epicenter v začetek normalnega poslovanja. ki so v glavnem kratkoročna, ob­ stran 7: zgornjem Posočju med Bov­ veznosti do (nemškega) Leska cem in Kobaridom, čutili pa Predsednica začasnega nadzor- finančnem pa tudi na proizvod­ •Iz županstva ušla nega sveta Branka Kostič z mini- nem in tržnem področju. V finan- (tudi kredit) in dobaviteljev. so ga prebivalci cele Sloveni­ Največji Inlesovi upniki so Lesko, poslovna skrivnost? je in tudi sosednjih držav. V strstva za gospodarstvo je poved- čno sanacijo naj bi se vključila ala, da bodo podjetje sanirali na tudi Slovenska razvoja družba Kovinoplastika in Inotherm. stran 9: V SREDO BODO občinah Bovec, Kobarid in Ker se vsaj v začetku obseg pro- •Bredemo v nove POČASTILI DAN UPORA Tolmin je huje poškodovanih izvodnje ne bo povečeval, bodo več kot 200 hiš, ceste so bile zaradi sanacije morali delavce krivice PROTI OKUPATORJU le zasilno prevozne, brez tudi odpuščati. Zaradi dezinvesti- stran 10: NOVO MESTO-27. april, strehe nad glavo pa je ostalo ranja podjetja v Prigorici, kjer bo •Zgodovina pod dan upora proti okupatorju, okoli 700 ljudi. Intenziteta zaživelo več manjših zasebnih ki je slovenski državni praz­ potresa v širšem nadžarišč- podjetij, ki bodo v večji ali manjši varnejšo streho nik, bosta Območno združe­ nem območju je bila sedme meri delala za Inles, bo predvsem stran 11: nje borcev in udeležencev stopnje po evropski potresni tu nekaj delavcev odveč. Vendar •Je hotel fanta kdo NOB Slovenije, novomeško lestvici (EMS), ponekod pa pa se jih bo nekaj lahko zaposlilo Društvo upokojencev ter je dosegla tudi osmo stopnjo. v Ribnici, nekaj pa v novih pod­ zastrupiti? Društvo vojnih invalidov Do­ Po glavnem sunku so na­ jetjih. Ob tem pa ostaja Inlesov že stran 12: lenjske počastila z akademi­ prave v 24 urah zaznale še stari problem, da ima zaradi neu­ jo, ki bo v sredo, 22. aprila, •Finale je bil žal v preko 200 šibkih sunkov, kar strezne kvalifikacijske strukture ob 19. uri v veliki dvorani je po tako močnem sunku znaku piva Kulturnega centra Janeza na eni strani preveč zaposlenih, normalen pojav. na drugi pa premalo zaposlenih. Trdine. Na proslavi bo govo­ Tokratni potres, ki je med Tako računajo na kadrovsko okre­ ril župan mestne občine tremi najmočnejšimi v tem FILM, VESELOIGRA Franci Koncilija. Peli bodo pitev tudi v novem upravnem od­ stoletju, smo čutili tudi na pevci mešanega pevskega boru. Če se bo v sanacijo vključila Dolenjskem, v Beli krajini in ČRNOMELJ - Mladinski kultur­ zbora upokojencev ter mla­ tudi SRD, pa bodo že kmalu ni klub vabi v petek, 17. aprila, ob dinski pevski zbor osnovne v Posavju. O škodi iz našega opravili ne le klasično, ampak območja ni poročil, je pa 21. uri v svoje prostore, kjer se bo z šole Grm. S kratkim odlom­ tudi komercialno revizijo, ki bo novim kratkometražnim filmom kom iz Frontnega gledališča najhujši potresni sunek pet razkrila tudi upravičenost ali Naprej! predstavil Boris Petkovič - bodo nastopili člani KUD iz minut pred eno popoldne neupravičenost namigovanj o Oli. V filmu igra glavno vlogo Mat­ Prečne. Prireditelji vabijo k med prebivalci zasejal precej družinski navezi Šenk v odnosih z jaž Javšnik, ki bo zatem nastopil še udeležbi prebivalce Novega strahu. Tudi delovanje Nu­ Inothermom. v avtorski veseloigri Od boga po­ mesta in okolice. klearne elektrarne Krško ni M. LESKOVŠEK-SVETE slan. Na obeh prireditvah bo vstop bilo moteno: ves čas je delo­ prost. V soboto, 18. aprila, pa bodo vala varno. _ _ 1. G. v istem prostoru ljubiteljem surove­ KOZJANSKI PARK ga rokenrola v živo zaigrali Vele­ njčani Res nullius. Predstavili bodo PRED VRATI JE OB DNEVU ZEMLJE ZA ROMSKI PRAZNIK - Ob svetovnem dnevu Romov je bila osrednja skladbe z zadnjega albuma Zdravo proslava slovenskih Romov v Novem mestu. S prikupnim programom so PODSREDA - Kozjanski park ^"PRODAJNI center SEJEM KAPITAL je biti divji. Se bo 22. aprila s celodnevnim V ŽELEZNINA se prvi predstavili otroci iz vrtca Pikapolonica iz Zabjaka, na fotograjiji dogajanjem, v katerega bo vključil tol./fax: 068/323-836 pa so Romi iz Maribora. (Foto: J. Domiž) LJUBLJANA - V torek se bo v osnovnošolce, lokalno prebivalst­ Cankarjevem domu pričel slovenski finančni sejem Kapital ’98. Organi­ vo in nekatere strokovnjake, pri­ zatorji pripravljajo številna preda­ družil praznovanju dneva Zemlje. Podjetniški vanja s kotizacijo, več predavanj, ki MANA* Osrednji dogodek bo tega dne ob “Romanu dij” v Novem mestu jih pripravljajo razstavljalci, pogo­ 19. uri v dvorani pri upravi Koz­ center razpleta vorov s pomembnimi ljudmi ter vsa­ Kandijska 9, Novo mesto janskega parka v Podsredi. Osrednja prireditev ob Svetovnem dnevu Romov - Nastop kodnevno borzo za začetnike. Med Tel. 068/321-115, 325-477 strokovnimi dogajanji velja opozo­ romskih folklornih društev - Govor Petra VVinklerja svojo mrežo riti na predavanja o vlogi davčnih Fax: 342-136 svetovalcev, o pomenu vključevanja • PODOKNICA NOVO MESTO - V Sloveniji njihovo glasbo, pesmijo in ple­ Prijave za sodelovanje v evropsko denarno unijo, o finanč­ som. Navzoče je najprej pozdravil KATALOG V VINICI živi 6 do 8 tisoč Romov, v vsej sprejema do 30. maja nem načrtovanju, elektronskem Evropi pa kar 12 milijonov. Zara­ predsednik Zveze romskih dru­ poslovanju, davku na dodano vred­ VINICA-V petek, 17. ap­ POČITNICE^ di drugačnega jezika, kulture in štev Slovenije Jože Horvat Muc. nost, izterjavi dolgov in o drugih rila, ob 19. uri bo v organiza­ načina življenja so ponekod še Zatem pa je spregovoril direktor NOVO MESTO - Podjetniški aktualnih finančnih in podjetniških • ciji Nedeljskega podoknica danes preganjani. “Kako lepo je, Urada za narodnosti RS Peter center Novo mesto, podjetje za vprašanjih. Na sejmu, ki bo odprt pri Marici Starešinič v Vini­ * ugodne cene da smo različni, toda kaj ko nas ne Winkler, kije poudaril, daje rom­ svetovanje in razvoj, se je resno vsak dan od 10. do 18. ure, bo ves čas ci. To je darilo Marici od KS marajo,” se je glasilo eno od ski praznik hkrati tudi opozorilo tudi razstava zlata, nakita in drago­ * plačilo na obroke Vinica za njeno prizadevno lotil dela. Je prvi tak center na sporočil osrednje prireditve ob za vse nas, da se zamislimo, ali Dolenjskem in sodi med 10 po­ cenih ur ter še nekaj drugih razstav. delo na kulturnem področju. svetovnem dnevu Romov - Ro­ smo res storili vse, da se bo lahko dobnih centrov v Sloveniji, ki jih Nastopili bodo: podokničar manu dij - minulo soboto v Kul­ romska skupnost enakovredno podpirata Republiški center za Franc Pestotnik, ansambel turnem centru Janeza Trdine v vključila v slovensko družbo in si malo gospodarstvo in Zavod za Slapovi, dekliški pevski zbor Novem mestu, ki jo je pripravila ustvarila možnost za človeka zaposlovanje. Deluje od začetka iz Vinice, viniški tamburaši Zveza romskih društev Slovenije. vredno življenje. “Vsa prizade­ letošnjega februarja, njegov di­ in folklorna skupina ter Ze­ Na prireditvi so nastopili folk­ vanja države in občin pa tudi rektor pa je Andrej Škrinjar. leni Jurij. loristi vseh sedmih romskih dru­ mnogih zavzetih posameznikov in Center želi podjetnikom ponu­ štev, ki delujejo v Sloveniji: iz organizacij bodo neuspešna, če ne diti ugodne finančne vire, hiter Puconcev, Serdice, Maribora, bodo dobila podpore med Romi dostop do informacij, promocijo • Naša strategija vstopanja v Velenja, Krškega, Murske Sobote in se bo moralo tudi med vami njihove dejavnosti in še kaj. Zara­ Evropsko unijo je izpolnjevanje in Novega mesta. Pripravili so uveljaviti spoznanje, da ste pred­ di tega je odprt za sodelovanje z obrazcev. (Mencinger) bogat kulturni program, ptežet z vsem sami gospodarji lastne uso­ različnimi podjetji, obrtniki in de,” je dodal. J. D. ustanovami, ki se kakorkoli uk­ varjajo s podjetništvom in nudijo ZAKAJ TAJNOST PODATKOV? storitve na tem področju. H Trenutno v Podjetniškem cent­ ru oblikujejo pospeševalno mrežo Ji za malo gospodarstvo in z razpi­ Je biti brezposeln sramota? som vabijo k brezplačnemu član­ Če je bil odziv brezposelnih na ponujeno začasno nočno delo stvu najrazličnejša podjetja. Po­ v Revozu za novomeško občino morda presenečenje, v manjših mmm trebujejo predvsem storitve
Load more

Recommended publications
  • PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 2013 – Prva Obravnava
    Številka: 410-8/2011/3 (1300) Datum: 30. 10. 2012 OBČINSKEMU SVETU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 2013 – prva obravnava Namen: Obravnava in sprejem predloga Odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2013 v prvi obravnavi Pravna osnova: Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10 in 84/10 – odl. US), Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU, 110/02-ZDT-B, 127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08, 49/09, 38/10 - ZUKN, 107/2010, 11/2011), Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012), Statut Mestne občine Novo mesto (Ur. l. RS, št. 96/08 – UPB2) Poročevalec: - Borut Novak, direktor občinske uprave Obrazložitev: V prilogi Predlog sklepov: 1. Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejme predlog Odloka o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2013 v prvi obravnavi. 2. Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejme Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2013 v prvi obravnavi. 3. Občinski svet Mestne občine Novo mesto sprejme Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2013 v prvi obravnavi. 4. Občinski svet Mestne občine Novo mesto soglaša z razpolaganjem in pridobivanjem nepremičnega premoženja Mestne občine Novo mesto, ki je navedeno v Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem za leto 2013 in Letnem načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja za leto 2013.
    [Show full text]
  • Rastoča Knjiga Temeniške in Mirnske Doline, 2010
    Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline Trebnje 2010 Rastoča knjiga Temeniške in Mirnske doline Trebnje 2010 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(497.434) RASTOČA knjiga Temeniške in Mirnske doline / [izbral in uredil Jože Zupan]. - Trebnje : Center za izobraževanje in kulturo, 2010 ISBN 978-961-92120-9-7 1. Zupan, Jože, 1938- 252743168 RASTOČA KNJIGA TEMENIŠKE IN MIRNSKE DOLINE Zgodovina slovenskega naroda je zgodba o vztrajanju; slo- venski narod je že tisoč let sestavni del Evrope; z Brižinskimi spomeniki, s prvim zapisom slovenske besede, smo se zapisali med evropske narode. To je potrdil Primož Trubar, ki je pred več kot 450 leti našo govorico povzdignil v knjižni jezik in le nekaj desetletij kasneje smo dobili prevod knjige vseh knjig – Dalma- tinovo Biblijo – pred mnogimi razvitimi narodi, France Prešeren pa nas je s svojo poezijo naredil za enakovrednega člana Evrope. V vsej zgodovini nas je bistveno zaznamovala kultura. O takih vrednotah je ob koncu tisočletja razmišljal Novo- meščan dr. Janez Gabrijelčič, ki je s somišljeniki za ves ustvar- jalni duh slovenstva našel ime RASTOČA KNJIGA. Tako so zaščitili vso odličnost slovenskega duha, da bo kultura tudi v prihodnje ostala naša razpoznavnost, naša pot v svet. Ker ima knjiga osrednje mesto v življenju našega naroda, je tudi v zamisli najbolj izpostavljena – nikakor pa ni edini plod ustvarjalnosti. Stvaritve človeškega duha na območju nekdanje Občine Trebnje pa so pripomogle, da smo se bolj začeli zavedati po- mena ljudi, ki so s svojim delom dali pečat širši skupnosti, mnogi so bili že ob svojem času sestavni del Evrope.
    [Show full text]
  • SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ at the HEART of YOUR EXPERIENCE Ljubljana, 27
    LJUBLJANA FESTIVAL – CULTURAL HUB SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ AT THE HEART OF YOUR EXPERIENCE Ljubljana, 27. 6.–13. 9. 2016 Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. / The Ljubljana Festival was founded by the Municipality of Ljubljana. EUROPE FOR FESTIVALS FESTIVALS FOR EUROPE EFFE LABEL 2015-2016 Častni pokrovitelj Ljubljana Festivala 2016 je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. / The honorary sponsor of the Ljubljana Festival 2016 is the Mayor of Ljubljana Zoran Janković. LJUBLJANA FESTIVAL – CULTURAL HUB Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, investment in art is a joint investment in our future, romantični ljubezni med avstro-ogrsko cesarico Sisi in naše občinstvo, zaradi katerega že 64 let zapovrstjo skrbno oblikovan program, v katerem boste tudi for which we are deeply grateful. Our combined grofom Andrassyjem. Na Ljubljana Festival se vrača ustvarjamo nepozabna doživetja in vrhunske najzahtevnejši ljubitelji umetnosti našli prava efforts and the support of the City Municipality tudi Akademski državni balet Borisa Eifmana iz Sankt umetniške užitke. doživetja zase, odlična prizorišča in preostalo of Ljubljana guarantee that our city will host Peterburga z baletno predstavo Up and Down, ki dogajanje v Ljubljani vas to poletje zagotovo ne numerous exceptional cultural events also in the bo 13. septembra sklenila skoraj tri mesece trajajoči Toplo vabljeni na 64. Ljubljana Festival, veseli bomo bodo pustili ravnodušnih. future. festival. V Ljubljano prihajajo veliki svetovno priznani vaše družbe. orkestri in dirigenti, Londonski simfonični orkester z Vabljeni torej v kulturno obarvano Ljubljano, kjer Dear visitors, this carefully designed program has dirigentom Gianandreo Nosedo, Kraljevi orkester cenimo vrhunskost na vseh področjih, hkrati pa some amazing experiences in store even for the Concertgebouw iz Amsterdama z Daniellom se zavedamo, da le s solidarnostjo, tovarištvom in most demanding art lovers.
    [Show full text]
  • 12. December 1968 (Št. 977)
    št. 50 (977) L. XIX NOVO MESTO, četrtek, 12. decembra M ^ 1968 DOLENJSKI LIST Zveza komunistov v žarišče samoupravljanja Trebnje: VI. kongres ZK Slovenije je izžareval že v prvi polovici svojega dela izredno skrb za nadaljni gospodarski in samoupravni razvoj naše družbe — Živahne v nedeljo plodne in tehtne razprave so se odvijale v petih kongresnih komisijah — Mladim moramo omogočiti da »shodijo« v okviru samoupravljanja, zave- dajčč se svojih pravic in dolžnosti referendum v nedeljo, 15. decembra, v pcxnedeljek, 9. decembra je v veliki dvorani ne države, prispevala je k na­ Gospodarskega razstavišča v Ljubljani ob 15. uri ši intemacionalistični pove­ bo v trebanjski občini ljud­ s preprostimi besedami »Pričenjam VI. kongres Zve-i zanosti z naprednim svetom. sko glasovanje o podaljša­ ze komunistov Slovenije«, predsednik predsedstvai Omenil je protislovja sodob­ nju plačevanja samoprispev­ CK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, začel dvo in pol­ nega sveta, zlasti blokovsko ka za šolstvo, ki ga občani delitev, ki nasprotuje nacao- dnevno snovanje slovenskih komimistov. Takoj po plačujejo že od srede 196« Internacionali, ki je zadonela iz mladih grl pevcev nalnim težnjam majhnih naro- zbora »Toneta Tomšiča«, je tov. Jakopič pozdravil in ki je pokazaJ lepe rezul­ predstavnike CK ZKJ, . (Nadaljevanje na 11. str.) tate. predstavnike CK iz petih te dr. Vladimir Bakanč, ki je Posebna strokovna komisi­ bratskih republik, pred- kongresu uspešno, de- ja je pripravila načrt i^irad- stavnike deželnih komite- ^ Stara ženica nje in popravil šod, ki obs^ socialističnih strank in gi- ga vse šoje t občind. V ta V. in VI. kongresom, ki so namen bi v petih letih zbra­ gibanj, predstavnike orga­ ga dobili z gradivom ni treba za novo šolo nizacij zamejskih Sloven brati in da bo o obojem in o li dobro tretjino potrebnega cev iz Italije in Koroške referatu sekretarja CK ZKS na Mirni denarija — 3,21 miliuana no­ in druge doniac6 predstav- pranca Popita tekla razprava vih dinarjev, dirugo ^pa naj nike.
    [Show full text]
  • MUSIK in SLOWENIEN Eine Kurze Darstellung Der Slowenischen Musikszene Und Markt
    MUSIK IN SLOWENIEN Eine kurze Darstellung der slowenischen Musikszene und Markt Trotz seiner geringen Bevölkerung und geographischen Größe, hat Slowenien Europa und der Welt einiges Interessantes an Musik zu bieten, nachdem seine vielen Musikszenen aktuell eine echte Blütezeit erleben. Sloweniens wachsende Unabhängigkeit, der Wechsel in das soziale System und die damit folgende Öffnung des Marktes, sowie der verbundene Verlust des gemeinsamen jugoslawischen Kulturbereichs im Jahr 1991, hat die ökonomischen Grundlagen der slowenischen Musik gründlich durchgeschüttelt. Mit Hilfe von privatem Kapital und Sponsoring, sind viele neue VeranstalterInnen und ProduzentInnen auf den Markt getreten, wodurch eine paradoxe Situation geschaffen wurde: weniger (öffentliche) Gelder für die wachsende Zahl von Veranstaltungen und AkteurInnen in der Szene. Dies führte zu einer Kommerzialisierung der Musikszene selbst, als auch der medialen Infrastruktur, und zwingt lokalen MusikerInnen ihre Vorgangsweisen und die Art der Kommunikation mit ihrer potenziellen Öffentlichkeit neu zu definieren. Eine wachsende Zahl von slowenischen MusikerInnen haben daher bewusst ihren Blick über die nationalen Grenzen hinaus gelenkt und sich selbst direkt in den internationalen Musik-Strömungen eingeklinkt. Eine positive Folge all dieser Turbulenzen ist die heute sehr lebendige und vielfältige Musikszene. SLOWENISCHE MUSIK NACH GENRE Klassische Musik Der erste weltbekannte Komponist geboren im Gebiet des heutigen Sloweniens war Jacobus Gallus Carniolus. Während der Barockzeit war Komponist Janez Krstnik Dolar aktiv in den slowenischen Territorien und hatte einen wichtigen Einfluss auf das Musikleben nicht nur in Ljubljana, sondern auch in Wien. Weitere Leitfiguren dieser Zeit waren Izak Poš (oder Isaac Posch) und Antonio Tarsia, sowie der "Teufelsgeiger" Giuseppe Tartini. Die Zeit der Romantik wurde vor allem von den Brüdern Alojz, Gustav und Benjamin Ipavec, sowie der Meister der Lieder Hugo Wolf, gekennzeichnet.
    [Show full text]
  • Strategija Razvoja Turizma Občine Trebnje
    Obèina Trebnje Goliev trg 5 8210 Trebnje Strategija razvoja turizma obèine Trebnje Konèni dokument, 7.2.2006 Februar 2006 www.hosting.si Strategija razvoja turizma v občini Trebnje-končni dokument 7.2.2006 Delovna skupina za pripravo dokumenta: Na strani izvajalca: Hosting d.o.o. Aleksandra Rakovec, svetovalka centra Razvoj Andreja Alič, vodja centra Razvoj Ptuj in svetovalka uprave Bojana Omersel Weeks, vodja centra Razvoj Ljubljana Miša Novak, vodja centra TK&design Tomaž Pilih, kreativni direktor Borut Dubrovič, strokovni sodelavec centra Hosting design Matej Ovčar, asistent centra Hosting design Peter Vesenjak, direktor Na strani naročnika Občina TREBNJE Mojca PEKOLJ in Marija SITAR izpolnjevalci zbirnih podatkovnih anket © Hosting d.o.o. 1 Strategija razvoja turizma v občini Trebnje-končni dokument 7.2.2006 Kazalo: PREDGOVOR ............................................................................................... 6 1. UVOD ..................................................................................................... 7 1.1 Metodologija priprave strategije razvoja turizma občine Trebnje............. 8 1.2 Relevantni akterji v občini in način njihovega vključevanja v pripravo strategije razvoja turizma v občini Trebnje ............................................... 10 2. ANALIZA STANJA V PONUDBI IN POVPRAŠEVANJU TER MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA............................................................ 13 2.1 Geografske značilnosti in možnosti ter priložnosti za razvoj turizma..... 13 2.1.1 Splošni opis območja
    [Show full text]
  • Možnosti in Priložnosti
    1 Novo mesto – možnosti in priložnosti CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(497.4Novo mesto)(082) NOVO mesto - možnosti in priložnosti : novomeški zbornik 2010 / [uredila Joža Miklič ; fotografije Boštjan Pucelj ... et al.]. - Novo mesto : Društvo Novo mesto, 2010 ISBN 978-961-90882-2-7 1. Miklič, Joža 248648704 2 Novo mesto – Novo mestomožnosti –in možnostipriložnosti in priložnosti 3 NOVOMEŠKI ZBORNIK 2010 Novo mesto – možnosti in priložnosti Izdalo: Društvo Novo mesto Založilo: Društvo Novo mesto Za založnika: Mitja Simič Pregledali: dr. Boris Bukovec Eva Simič Matjaž Verbič Fotografije: Boštjan Pucelj (Forma viva) Marijan Lapajne Tomaž Levičar Mitja Simič Igor Vidmar Marjan Dovič Borut Peterlin Petra Juvan Uredila: Joža Miklič Oblikovanje: Tomaž Levičar Tisk: Špes grafika Naklada: 500 izvodov Društvo Novo mesto Gubčeva 11, 8000 Novo mesto, Slovenija telefon: 07/3021450 e-naslov: [email protected] spletna stran: www.drustvo-novo-mesto.si 4 5 V s E VB s Ei Bn i nA A 6 str. 12 UVoD: mED nEiZKoriŠČEnimi možnostmi in noVimi priložnostmi mitja simič, predsednik Društva novo mesto str. 20 noVo mEsto Kot rEGionAlno srEDiŠČE Franci Bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine str. 24 KAJ prEprEČUJE sistEmAtiČni rAZVoJ mEstA Joža miklič, ekonomistka str. 30 VloGA rAZVoJnEGA CEntrA V rAZVoJU mEstA mag. mojca Špec potočar, direktorica razvojnega centra novo mesto str. 36 noVo mEsto – ZDrAVo mEsto dr. Helena Jeriček Klanšček, socialna pedagoginja, raziskovalka, promotorka zdravja str. 44 FormA ViVA Boštjan pucelj, fotograf str. 60 EKoloGiJA in EtiKA Janez penca, profesor str. 68 UstVArJAlnA DElAVniCA »mEstni prostor« Andrej Golob, predavatelj na višji strokovni šoli str.
    [Show full text]
  • Trzican-5-2015.Pdf
    LETNIK 19 3. AVGUST 2015 ©TEVILKA 5 ISSN 1581 - 4831 www.trzic.si/casopis_trzican.asp 70 let od prvega telovadnega Uvodnik nastopa v Ljubljani Irma Lipovec Zora Konič Vroče poletje. Sonce neusmiljeno pripeka. Le kam bi se skril, le kje bi se ohladil? Izhajam iz napredne sokolske družine. Že kot triletni deklič sem se znašla Na Gorenjski plaži, seveda! Kako blagodejno pri telovadbi v sokolskem domu in z njo nadaljevala vse do pričetka dru- je jutranje plavanje. Zrak je še prijetno ohlajen, ge svetovne vojne. Skupaj z očetom in ostalimi aktivisti odporniškega voda čista in čudovita za plavanje. V bazenu gibanja sva bila odpeljana v zapore v Begunje in nato naprej v izgnan- srečujem zadovoljne in nasmejane obraze, ki so stvo ter prisilno delo v Avstrijo. Oba sva se 5. maja 1945 srečno vrnila navdušeni nad tako jutranjo rekreacijo. v Tržič in takoj pristopila k ustanovitvi Fizkulturnega društva Tržič. Iz Tovarne Peko smo v Sokolnico pripeljali športno opremo, ki smo jo v Škoda je le, da je tako poceni plavanje organi- času vojne imeli tam shranjeno, in vadba se je pričela, Sokolnica pa zirano samo zjutraj. Mnogi, ki so še v službah oživela. V tem času je Fizkulturna zveza v Ljubljani že načrtovala prvi in prihajajo domov pozno popoldne, bi se po masovni povojni telovadni nastop. Kot vaditeljica sem se odzvala na napornem dnevu z veseljem ohladili v bazenu na poziv in se z ostalimi dekleti iz celotne Slovenije udeležila priprav za večernem plavanju. Takrat se ob robovih bazena ta nastop v Ljubljani. Živeli smo še vedno pod vplivom vojne, zato sem prižgejo lučke, dan počasi ugaša, voda pa bi bila morala imeti za pot v Ljubljano posebno dovolilnico.
    [Show full text]
  • Poslovno Poročilo 2017
    Poslovno poročilo Cankarjevega doma za leto 2017 I. POSLOVANJE CANKARJEVEGA DOMA V LETU 2017 ............................................ 3 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE ZA DELOVANJE ZAVODA ................. 3 ORGANI ZAVODA .............................................................................................................. 4 URESNIČITEV DOLGOROČNIH IN LETNIH CILJEV POSLOVANJA .......................... 5 POSLOVNO OKOLJE CD .................................................................................................... 6 CANKARJEV DOM V LETU 2017 ...................................................................................... 9 POKROVITELJI IN DAROVALCI JAVNEGA KULTURNEGA PROGRAMA CD ...... 13 KADROVSKO POROČILO ................................................................................................ 14 TRŽNO KOMUNICIRANJE IN ODNOSI Z JAVNOSTMI .............................................. 22 KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA CD .............................................................. 27 INVESTICIJE, INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE IN NAKUPI OPREME ................... 33 FINANČNO POSLOVANJE V LETU 2017, PRIMERJAVE Z OSNOVAMI .................. 36 II. KULTURNO-UMETNIŠKI PROGRAM (JAVNA SLUŽBA) ..................................... 47 1. RESNA GLASBA, OPERA ............................................................................................... 47 1.1 Simfonična glasba .......................................................................................................... 47 1.2 Glasbeno-scenska dela
    [Show full text]
  • Program in Finančni Načrt Za Leto 2013
    Program in finančni načrt Cankarjevega doma za leto 2013 UVOD ........................................................................................................................................ 3 IZHODIŠČA PRI NAČRTOVANJU, CILJI POSLOVANJA .............................................. 4 I KULTURNO UMETNIŠKI PROGRAM / JAVNA SLUŽBA ............................................... 6 1 RESNA GLASBA, OPERA .................................................................................................... 6 1. 1 SIMFONIČNA GLASBA ............................................................................................... 6 1. 2 GLASBENO-SCENSKA DELA .................................................................................. 14 1. 3 VOKALNA GLASBA .................................................................................................. 14 1. 4 KOMORNA GLASBA ................................................................................................. 15 2 DRUGA GLASBA ................................................................................................................ 20 2. 1 GLASBE SVETA ......................................................................................................... 20 2. 2 JAZZ IN MEJNE GLASBENE ZVRSTI ...................................................................... 22 2. 3 MEJNE GLASBENE ZVRSTI ..................................................................................... 27 3 GLEDALIŠKI PROGRAM .................................................................................................
    [Show full text]
  • Vojna Na Dolenjskem in V Posavju Zenske Padle Najnižje Po 55 Letih
    dolenjka, d.d. NOVO MESTO JESENSKA PRODAJNA AKCIJA »Ije cekin 1/1 steklenice 299,00 SIT napolitanke 1000 g 559,80 SIT »led cvetlični 900 g 799,00 SIT Pralni prašek PERSIL 3,6 kg 899,00 SIT Ustilo INAL FORTE 500 ml 169,00 SIT NECTRO ROBERTS gel za tuširanje 250 ml 299,00 SIT Vabljeni k nakupu! V soboto, 17. oktobra 1998, od 7. do 19. ure dežurna trgovina _MARKET LJUBLJANSKA na ljubljanski 3 v Novem mestu. Št. 41 (2564), leto XLIX • Novo mesto, četrtek. 15. oktobra 1998 • Cena: 210 tolarjev OBLETNICA 1. KONGRESA SPZZ ISSN 0416-2242 v Berite danes stran 2: Zenske padle najnižje po 55 letih •Zaradi zalog ustavitev celuloze Tako majhnega deleža žensk v parlamentu, kot je zdaj, še ni bilo, odkar so si ženske pri stran 3: 9770416 224000 nas pred 55 leti priborile volilno pravico - S proslave in srečanja žensk v Dobrniču • O kandidiranju in izvedbi volitev DOBRNIČ - “Po 55 letih, odkar smo prvič dobile splošno volilno “Vedno znova se izkaže, da si le vaš četrtkov stran 5: pravico, smo ženske v politiki dosegle svojo, najnižjo točko. V sedanji same lahko izborimo boljši polo­ prijatelj sestavi parlamenta je le sedem poslank, kar je manj kot 8 odstotkov. žaj. Kot se je v zgodovini vedno • Osilniška dolina ne Tako malo žensk v vsej 55 letni zgodovini, odkar imamo volilno pravi­ znova potrjevalo, smo bile z orož­ sme umreti co voliti in biti izvoljene, še ni bilo,” je preteklo nedeljo v slavnostnem jem še najbolj uspešne. Upam, da dolenjski list govoru ob 55. obletnici 1.
    [Show full text]
  • Občinski Praznik DZ Ustanovil Občino Mokronog
    GLASILO OBCANOV 15.03.2006 C M Y K 1 občanov Glasilo občine Trebnje, št. 3/marec 2006/elektronski naslov: [email protected] ali Občina Trebnje, Goliev trg 5 GLASILOglasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Trebnje brezplačno DZ ustanovil občino Mokronog-Trebelno Državni zbor (DZ) je 1. marca sprejel novelo zakona, s katero je ustanovil 12 novih občin, med drugim tudi občino Mokronog-Trebelno, saj je v obeh krajevnih skupnostih ustanovitev nove občine podprlo več kot 54 odstotkov volivcev. Poslanke in poslanci so sprejeli še odlok, s katerim so za nedeljo, 9. aprila, razpisali posvetovalni referendum in določili osem referendumskih območij, med njimi tudi Šentrupert, na katerih se bodo tamkajšnji prebivalci izrekli o tem, ali želijo novo občino. Razpravo v DZ o dvanajstih novih občinah so spremljali pomisleki, da za ustanovitev nekaterih občin ni soglasja na lokalni ravni in da bodo nekate- ra območja v novo občino vključena neprostovoljno. Na to so 28. februarja pred poslopjem DZ opozorili krajani Trebelnega. Pripravili so protest, kjer so poudarili, da je več kot 70 odstotkov volivcev iz krajevne skupnosti Tre- belno glasovalo proti novi občini, 25 odstotkov pa jih je bilo za. Predsednika svetov krajevnih skupnosti Mokronog in Trebelno Anton Cvetan in Anton Maver sta podpisala dogovor pred januarskim referendumom, v katerem so zapisali, da v primeru negativnega izida na enem od referendumskih ob- močij pooblastijo poslanko NSi Marjeto Uhan, da umakne predlog za usta- novitev nove občine. Matični odbor in vlada pomislekov nista upoštevala, saj je ustanovitev novih občin izraz večinske referendumske volje ljudi na območjih, na katerih se je izid ugotavljal enotno.
    [Show full text]