št. 50 (977) L. XIX NOVO MESTO, četrtek, 12. decembra M ^ 1968 DOLENJSKI LIST Zveza komunistov v žarišče samoupravljanja Trebnje:
VI. kongres ZK Slovenije je izžareval že v prvi polovici svojega dela izredno skrb za nadaljni gospodarski in samoupravni razvoj naše družbe — Živahne v nedeljo plodne in tehtne razprave so se odvijale v petih kongresnih komisijah — Mladim moramo omogočiti da »shodijo« v okviru samoupravljanja, zave- dajčč se svojih pravic in dolžnosti referendum v nedeljo, 15. decembra, v pcxnedeljek, 9. decembra je v veliki dvorani ne države, prispevala je k na Gospodarskega razstavišča v Ljubljani ob 15. uri ši intemacionalistični pove bo v trebanjski občini ljud s preprostimi besedami »Pričenjam VI. kongres Zve-i zanosti z naprednim svetom. sko glasovanje o podaljša ze komunistov Slovenije«, predsednik predsedstvai Omenil je protislovja sodob nju plačevanja samoprispev CK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir, začel dvo in pol nega sveta, zlasti blokovsko ka za šolstvo, ki ga občani delitev, ki nasprotuje nacao- dnevno snovanje slovenskih komimistov. Takoj po plačujejo že od srede 196« Internacionali, ki je zadonela iz mladih grl pevcev nalnim težnjam majhnih naro- zbora »Toneta Tomšiča«, je tov. Jakopič pozdravil in ki je pokazaJ lepe rezul predstavnike CK ZKJ, . (Nadaljevanje na 11. str.) tate. predstavnike CK iz petih te dr. Vladimir Bakanč, ki je Posebna strokovna komisi bratskih republik, pred- kongresu uspešno, de- ja je pripravila načrt i^irad- stavnike deželnih komite- ^ Stara ženica nje in popravil šod, ki obs^ socialističnih strank in gi- ga vse šoje t občind. V ta V. in VI. kongresom, ki so namen bi v petih letih zbra gibanj, predstavnike orga ga dobili z gradivom ni treba za novo šolo nizacij zamejskih Sloven brati in da bo o obojem in o li dobro tretjino potrebnega cev iz Italije in Koroške referatu sekretarja CK ZKS na Mirni denarija — 3,21 miliuana no in druge doniac6 predstav- pranca Popita tekla razprava vih dinarjev, dirugo ^pa naj nike. 433 delegatov, 91 čla- v komisi i ah V ponedeljek, 9. de nov CK, 13 članov kon cembra, se je zglasila hi v obliM posojila dobili trolne in 8 članov revizij na občini v Trebnjem kot pomoč majuj razvitim ob ske komisije, zbranih v Socializem je postal pra Jana Kocijan, starejša činam. dvorani, je skupaj z dru ksa, ki jo je sprejel ve upokojenka iz Brezo v vseo občind je bilo na gimi predstavniki nato z lik del človeštva vice pri Mimi, in vse presenetila z naslednji desetine sestanikofv, na kate enominutnim molkom po- Sekretar Franc Popit je že v rih so ljudem pojasnjevali, častilo spomin med obe- uvodu podčrtal, da je bistve- mi besedami: »Prinesla ma kongresoma umrlih na oznaka VI. kongresa v sem vam deset tisoča kaikšen je ta družbena dc^o- komunistov in članov CK, tem, da se komunisti na Slo- kov kot moj prispevek vor in kako bo zbrana de posebna delegacija pa je vencem dogovorijo, na kak- za gradnj(| mirenske nar porabljen. V nedeljo se odnesla venec na grobni- šen način bodo uveljavili kva- šole. Prihranila sem Težko je podoživeti, še teže pa opisati ustvarjalno jih v oktobru in no vzdušje, ki je vladalo na VI. kongresu slovenskih koi bo pokazala družbena zavest, co narodnih herojev. (Ko litete sodobne, socialistične, zrelost in pripra^^ljenost od odhaja to poročilo v tis- torej demokratične in človeč- vembru, prinesla sem munistov. Na sliki: pogled na novomeške delegate med kamo, je opravil kongres ne družbe. Kot štiri glavne na- jih sama, čeravno mi plenarnim zasedanjem v veliki dvorani Gospodarskega povedati se delu dohodka t polovico svojega dela, ko loge, s katerimi so se ukvar- prispevka ni treba pla razstavišča (Foto: Busić — Delo) korist ndadega rodu. pa boste vi prebirali te slovenski komunisti med čevati.« vrstice, bo kcoigres svoje kongresoma je omenil Jana Kocijan ima delo že opravil. Zato vas uresničevanje reforme, ki se 33.600 starih dinarjev bomo s pomembnim kon po prvih zastojih že spet oživ pokojnine. grešnim gradivom podrob lja, razvijanje socialističnih Mar ni to najlepši neje seznanjali še v pri samoupravnih odnosov, reor primer, kako se v ob hodnjih šteivilkah.) ganizacijo ZK in razvijanje čini Trebnje ljudje pri OD 12. DO 22. DECEM Slovenije kot odprte samo- pravljajo na nedeljski BRA Kongres je nato izvolil svo- upravne družbe. referendum o samopri je predsedstvo, sprejel p>o- Do srede decembra in Govoreč o slednjem je po- spevku za obnovo šol, nekako od 20. do 27. slovnik in iavolil svoje organe. o čemer pišemo danes Plenarnemu zase<^u je decembra padavine, pre predsedovala Vida Tomšič. ki je po prizadevanju ZK po obširneje na trebanj težno sneg. Vmes iz stala aktiven soustvarjalec ju- ski strani našega ted boljšanje in hladneje. Ko so delegati sprejeli pred- goslovanske politike v svetu, nika? Dr. V. M. lagani dnevni red, je v ime- ni v ničemer oslabila ali nu CK ZKJ pozdravil delega- zmanjšala trdnosti naše Skup Od 1. XI. do 10. XII. 1968 Prijetno presenečenje 1679 NOVIH! v šestem tednu naše nove akcije smo pridobili sp>et 349 novih na LISCINI reviji naročnikov. Zadnje dni so se razživele pošte v vseh 9 občinah, zato pričakujemo v naslednjih tednih prav take uspehe. Stanje v Potrošnice toplo pozdravljamo novosti v pro torek opoldne: izvodnem programu tovarne LISCA iz Sevnice - B R E 2 IC E :...... 153 Poleg prvovrstnih nedrčkov, steznikov in korze- ČRNOMELJ: tov tudi kolekcija kopalnih oblek KOČEVJE: KRŠKO: . 6. decembra popoldne je močnejših postaiv. Liscino bila velika restavracija mo METLIKA: tela Otočec polna poslovnih NOVO MESTO prijateljev semiške tovaane RIBNICA: lisca, kd je ta dan na last (Nadaljevanje na 16. str.) SEVNICA: ni modni reviji prikaasovala svoje izdelke. V sodelovanju TREBNJE: s Centrom za sodobno obla- Danes: delovno Razne po.šte: čer\|e iz Ljubljane, znani Inozemstvo: mi manekankami ter pevce srečanje knjigo ma Ireno Kohont in Raf kom Irgoličem je v progra vodij mu minilo 45 prijetnih mi v zavodu za izobraževanje nut. Revijo je začel direk kadrov in produktivnost dela tor LISCE tov. Vinko Bo v Novam mestu se bo danes žič, ki je hkrati pozdravil ob 8. uri začelo posvetovanje številne goste. o novih predpisih o delitvi Gozdno gospodarstvo Modna revija je bila se dohodka in knjigovodstvu ter stavljena iz dveh delov: v NOVO MESTO kontnem planu delovnih or prvem so gostom predstaArili ugotavlja, da povzročajo program iz redne proizvod ganizacij. Prireja ga Društvo občani pred novoletnimi nje perila, v drugem pa mo knjigovodij v Novem mestu prazniki veliko škodo s dele kopalnih oblek za pri v sodelovanju z Zavodom za posekom smrečic za novo hodnje leto. izobraževanje kadrov, vodil letno jelko. Manekenke so pokazale vr pa ga bo dr. Ivan Turk. pro sto nedrčkov, steznikov in fesor ekonomske fakultete iz Prebivalce obveščamo, da »MALA MODNA REVIJA« sevniške konfekcijske to borzetov, pri katerih je pre Ljubljane. Posvetovanje je na bomo od 15. decembra 1968 varne LISCA v novi restavraciji na Otočcu je 5. de vladovala bela bar\'a, izdelu menjeno predvsem vsem vod cembra pokazala vso pestrost novih oblik in še bolj jejo pa jih tudi v črni in stvenim kadrom delovnih or ših^ materialov, iz katerih to znano in ugledno pod deloma rožnati barvi. Novost ganizacij, da bi bili dovolj jetje izdeluje nedrčke in pasove, steznike, elastične na našem tržišču pa je dolg zgodaj seznanjeni z vsemi no PRODAJALI JELKE hlačke in od letos naprej tudi kopalne obleke. Več steznik, ki ga Lisca izdeluje vostmi, ki se obetajo pri de vsak dan na tržnici v Novem mestu. Drevesca bodo o LISCINI »mali modni reviji« berite na 16. strani pod imenom »Victoria« litvi dohodka in v knjigovod naprodaj po 400 do 1000 Sdin. GG Novo mesto današnje številke! (Foto: M. Moškon) grešale so ga zlasti žene stvih prihodnje leto. tedenski mozaik Organe upravljanja V Veliki Britaniji so prav kar objavili podatke o lan določi statut skoletni potrošnji. Iz njih smo Zvedeli, da so Britan ci lani porabili 40 milijonov Predlagane spremembe republiške ustave govo funtov (milijardo in 200 mi re tudi o organih'upravljanja v delovnih organi lijonov novih dinarjev) za zacijah sredstva za shujšan je. Pri bližno ob istem času so v Posebej pK>inenibiii so delovnim organizacijam. OZN objavili podatke, da v tisti predlogi za spremem Niti ni določeno, da bi Južni Ameriki 1.500 otrok bo republiške ustave, ki vsaka delovna organizaci umre vsak dan — od la govore o organih uprav ja morala imeti delavski kote . . . V Bolga>riji se zad ljanja v delovnih organi svet, ampak lahko zaupa nje čase mnogo ukvarjajo z jo fimkcije delavskega zgodovino, ki naj bi po zacijah. Predlagajo nam sveta glede na naravo de mnenju bolgarskih voditeljev reč, da ustava ne bi po odigrala veliko vlogo pri drobno določala, kateri so javnosti delovne organiza- pravilni vzgoji mladine. Prav organi upravljanja v de organizacije ki opravlja zdaj pripravljajo izdajo zgo lovni organizaciji, ampak cije tudi drugemu ustrez dovine Bolgarije v desetih je to prepuščeno njim sa nemu organu upravljanja. delih. Kako si malce nena mim, da to urede v svo ■ Direktor delovne or vadno zamišljajo zgodovino, jem statutu. ganizacije naj bi bil ime pa naj pokaže naslednji od Tako ni posebej govora novan v ustavi le posred lomek iz sklepa bolgarskega o upravnem odboru in di no. Predlagajo namreč, da politbiroja o pisanju nove rektorju, tudi ni določeno, bi z zakonom lahko dolo zgodovine: »Izdaja zgodovine čili pK>seben način im eno OSLO: Francoz Rene Cassin (na sliki) je v torek v avli tukajšnje univerze prejel nima samo znanstveno razi za koliko časa se organi letošnjo Nobelovo nagrado za mir iz rok predsednice norveškega komiteja za skovalnega, ampak tudi druž upravljanja volijo, vtem vanja in razrešitve indivi No))elove nagrade, Mrs. Ase Liones. (Teleftrio: NTB, UPI) beno politični pomen- S tem ko je bilo doslej določeno, dualnega organa delovne da člane delavskega sve dejavnost posebnega druž da bo pokazala vse dragoce opravljajo dejavnost po no, herojsko in revolucionar ta volimo za dve leti in benega pomena. no v preteklosti bolgarskega da se vsako leto izvoli na sebnega družbenega pome ■ Druga taka spremem na, taka določba veliko tedenski zunanjepolitični pregled naroda, bo neusahljiv vir za novo polovica njegovih ba ustave pa se tiče de vzgajanje delavnih ljudi v članov ter da nihče ne bolj umestna. S tem si litve dohodka v delovni družba zagotovi vsaj de duhu socialističnega patriotiz more biti dvakrat zapore organizaciji. Po predlogu V ponedeljek sta skozi se pod to propagandno bit ma in proletarskega inter doma izvoljen za člana len vpliv na delovanje ta Bosporsko ožino zaplula v ko zelo vztrajno širijo gla ustavne komisije bi v ke organizacije. Pri neka nacionalizma, za krepitev ču delavskega sveta. Vse to ustavi določili, .da se z za Črna morje ameriška rešil- sovi, da bo morda še letos stev ljubezni in hvaležnosti je zdaj prepuščeno samim terih zavodih (npr. šolah) ca »Dyess« in »Turner«. To prišlo do novega vrhunske konom lahko predpišejo klasična oblika prisilne ni prvič, da ameriške vojne ga sestanka med Kosiginom do ruskega naroda, našega ukreni za družbeno us dvakratnega osvoboditelja in uprave najbrž ne bo pri ladje plujejo po Črnem mor in Johnsonom. Za javnost bo do drugih narodov velike merjanje delitve dohodka. šla v poštev, bo pa mogo ju. Toda še junija letos, ko na dnevnem redu morebitne sovjetske dežele.«... V Ve Dosedanje izkušnje so če pri tistih zavodih, ka so bile zadnjikrat tam, dogo ga sestanka pogovor o ome nezueli so bile nedavno vo Demonstracije namreč pokazale, da mora terih dejavnost se pribli dek ni zbudil posebne po jitvi dragih raketnih siste litve za novega predsednika proti imeti družba možnost in žuje poslovanju po gospo zornosti. Tokrat je drugače: mov, ki jih zdaj gradita obe republike. Poročila pravi-, tervenirati v takih prime darskih načelih. Sovjetska zveza je v svojem velesili. Toda če bo do se jo, da so volitve potekale Habsburžanom rih, ko gre za očitno V. J. tisku ostro obsodila prihod stanka prišlo, bodo na njem »brez večjih incidentov« in kršenje načela delitve pra amerišKih rušilcev, češ da gotovo govorili tudi o dru dodajajo, da je za red na DUNAJ, 10. dec. (Tanjug). delu, ko prihaja do ne gre za izzivanje in provoka gih perečih mednarodnih voliščih skrbelo 80M0 voja Tu so bile sinoči demonstra upravičenih razlik v, višini Na razpis priprav cijo. Prihod ameriških rušil vprašanjih, podobno: kot je kov in policajev. Kaže, da cije proti Habsburžanom, do osebnih dohodkov in pre cev v Crno morje — torej volitve v Južni Ameriki ni katerih je prišlo zaradi pre moženja. Temeljni zakon nikov ni prijav v neposredno bližino sovjet so tako preprosta stvar ... davanj, ki jih je imel na po skih meja — gotovo ni de o delitvi in o ugotavlja KOPRIVNICA, 10.. dec. — Dva zahodna Nemca, neki budo neke katoliške mladin nju dohodka namreč takš janje miru in dobre volje, ske organizacije bivši preten (Tanjug). Na razpis za pri pilot in neki arhitekt — ki no določbo že ima. ampak veliko bolj razkazova Razkazovanje se honorarno ukvarjata tu dent na avstrijski prestol pravnike kopri vniškega preh nje moči in ameriške pri di z vohunstvom — sta iz Otto Habsburg. In končno predlagajo, rambnega kombinata »Podrav sotnosti. Hkrati je to tudi oporišča NATO v južni Nem Kljub nasprotovanju socia naj bi v ustavi dopustili ka« se je javilo manj kandi odgovor na vse večjo sovjet moči čiji ukradla kompletno rake listov je avstrijski parlament možnost uvedbe prisilne datov kakor jih potrebujejo- sko' vojaško pristojnost v Sre to. Naredila sta paket in ga včeraj sklenil, da bodo tudi uprave tudi v zavodih. To Na šest prostih pripravniških dozemskem morju. Tu je po letalski pošti posala v Habsburgovim otrokom izda zdaj ni bilo mogoče, am mest za diplomirane ekono vedno več sovjetskih ladij in vse p"gostnejši so glasovi, da bilo na zadnjem sestanku Moskvo. Vsekakor edinstven li stalne avstrijske potne li pak je taka določba velja miste se je javil en sam kan- med Kosiginom in Johnso primer v sicer bogati zgodo ste. Habsburg in njegova že la le za gospodarske or dat. Prav tako se je prijavil Sovjetska zveza skuša dobi nom v Glassborou. ZDA in vini vohunske iznajdlji na sta dobila potna lista že ganizacije vtem ko je v en sam tehnolog, medtem ko ti oporišča v nekaterih arab skih državah. ZSSR sta sicer res gla\ua vosti ... leta 1966.. zavodih, ki v glavnem se ni prijavil noben pravnik. tekmeca za vpliv na mnogih Vojaško tekmovanje dveh področjih v svetu, vendar pa velesil v Sredozemlju je ne je že zdavnaj očitno, da se dvomno nerazveseljiv pojav. obe skrbno izogibata vsemu, Toda odnosov med cijima v kar bi lahko pripeljalo do tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled resnici najbrž ne zaostruje spopada med nJLma. Njun tako, kot je to videl, če so boj za vpliv se praviloma ■ NESPREMENJENA OBREME rijo nafte v Bosanskem Brodu, omejevalo možnost volivcev, da se dimo samo po odmevih v ti odvija na račun drugih, pro NITEV GOSPODARSTVA — Za katere letna zmogljivost se bo po o tem sami dogovorijo. sku in po obtožbah, ki j:h pagandna vojna, ki jo bije gotoviti je treba tolikšna sredstva večala od 800.000 na 2,5 m ilijona sipata druga na drugo. Ne ta v tisku, pa je v preccjšnji ■ ELEKTRIKA ŠE PO STARI CE smemo namreč prezreti, da meri namenjena prikrivanju za splošno potrošnjo, da bo re ton. NI — Skupnost jugoslovanskega publika mogla izpolniti že sprejete obojestranskega mteresa ‘za ■ V SKUPSČINE TUDI VEC KME elektrogospodarstva je zahtevala obveznosti in da bo možno doseči sporazumevanje n:i nekaterih TOV — Izvršni odbor republiške podražitev električne energije v podrcčjih. normalen razvoj družbenih shxžb, konference SZDL je sprejel doku prihodnjem letu. Zvezni izvršni V Kijevu je bil še en se ne da bi zato gospodarstvo še bolj ment o uresničevanju kadrovskih svet pa je sklenil, da se elektrika v TtLEGRAM) obremenjevali z dajatvami. To sta stanek najvišjih državnih in načel ob skupščinskih volitvah, ki prihodnjem letu ne bo podražila. LIZBONA — v ponedeljek je dve temeljni stališči, sprejeti na portugalska policija, oborožena z partijskih voditeljev Češkoslo bodo spomladi. Najobsežnejše po ■ PREDOR POD KARAVANKAMI vaške in Sovjetske zveze. V nedavnem zasedanju republiškega glavje je posvečeno vprašanju, ka brzostrelkami, zasedla univerzo v in gospodarskega zbora slovenske — Gorenjske občine predlagajo, Lizboni. Študentje so na to ak kratkem se bo začel plenum ko naj bodo sestavljene občinske, naj bi vključili v srednjeročni plan cijo odgovorili z velikimi demon KP češkoslovaške, na kate skupščine na kateorem so sprejeli zlasti pa še republiška skupščina. stracijami. Oblasti 50 ukazale po gradnje hitrih cest v Sloveniji tudi liciji, naj osvobodi univerzo, kar rem bodo razpravljali o go resolucijo o družbeno ekonomskih Zlasti naj bodo v skupščinah za- izhodiščih za oblikovanje dohod predor pod Karavankami. Ta pre ocenjujejo kot pomembno zmago spodarstvu in o usodi češko študentov. slovaške gospodarske reforme kov in kritje potreb splošne po dor bi namreč preprečil osamitev LIMA — Peru in Jugoslavija sta Razen tega bodo v zvezi z trošnje v Sloveniji v prihodnjem Gorenjske spričo njene sedanje razmeroma slabe povezave s Ko navezala diplomatske odnose na novo federativno ureditvijo letu. Zagotovitev ravni veleposlaništev. države imenovali nekaj - vi roško. NEV y 0R K — Uradno so sp o Ta dokument oziroma dogovor ■ GLADOVNA STAVKA — Gojen ročili, da se bo sedanji ameriški sokih novih funkcionarjev. O vsaj v glavnem vsklajuje potrebe ci ljubljanskega dijaškega doma minister za zunanje zadeve Dean sedanjem stanju od.iosov med z možnostmi. V prihodnjem letu normalnega razvoja Rusk spet zaposlil v Rockefeller CSSR in ZSSR najlepše pri »Ivan Cankar« so prejšnji teden jevi fondaciji, kjer je bil zapo ča prav dejstvo, da se mo se bo izboljšal gmotni položaj pro začeli gladovno stavko zaradi pre slen, preden je postal zunanji mi svetnih delavcev. Stare pokojnine nister. Kdo bo novi ameriški zu rajo češkoslovaški voditelji majhnih količin kruha in nekaterih nanji minister, še ni znano. pred vsakim • važnim skle se bodo bolj približale novim. družbenih služb neurejenih zadev. Proti koncu ted Sklenjen je dogovor, da je treba AMAN — Jordanski kralj Hu pom prej posvetovati s sov na so se razmere, kot vse kaže, že sein je v posebnem sporočilu jetskim vodstvom. Tik pred zagotoviti stalen vir sredstev za uredile. opozoril svojo armado, da utegne financiranje znanstvenega in raz stopana vsa poglavitna področja v bližnji prihodnosti priti do no plenumom prejšnji mesec je ■ MODERNIZACIJA ŠTAJERSKE vega izraelskega nap^a na Jor- Dubček na skrivaj odšel t iskovalnega dela. Skrb za srednje združenega dela ter vse tiste druž da^o. šole prevzema nase republika. Do bene skupine, ki nosijo težo raz ZELEZNICE — Po petletnem pla Varšavo, kjer je bil Brež- MOSKVA — v Kremlju zaseda njev, ki je bil takrat gost voja. V skup^ine naj pride ustrez nu Združenega železniškega trans vrhovni sovjet Sovjetske zveze, govorjena je enotne j &a davčna po na kongresu poljske partije, litika v republiki. Ob tem pa go no število neposrednih proizvajal portnega podjetja Ljubljana bodo ki razpravlja o proračunu za pri modernizirali tudi železniško pro hodnje leto. Pričakujejo, da bodo in se z njim posvetoval o spodarstvo prihodnje leto ne bo cev. Pri tem pa je treba širše poj povečali izdatke za vojsko. go Zidani most—Maribor—Šentilj. sklepih plenuma. Vse to do bolj obremenjeno s prispevki kot movati, kdo je neposredni proiz MESINA — v severovzhodnih Doslej so že obnovili progo od Zi kazuje, da ima češkoslova letos, da bi lahko uporabilo več vajalec, saj so ob današnjem tehno delih Sicilije je bil v torek hud ška partija zelo zvezane ro sredstev za svojo modernizacijo. loškem razvoju recimo, inženirji in danega mosta do Grobelnega. Pro potres. Ljudje so v strahu zbe go zdaj elektrificirajo na odseku žali na ceste. Prva poročila ne ke in da brez sovjetske odo drugi strokovnjaki prav tako v ne govore o človeških žrtvah., ampak britve ne more storiti niče ■ DR. V. BAKARIČ PREDSED posrednem stiku s proizvodnjo. Zidani most—Rimske Toplice. le o gmotni škodi. NIK ZKH — V soboto se je v Za sar. Hkrati to tudi dokazu V skupščinah je zdaj premalo ■ POTRES V BOSNI — Prejšnjo ATENE — v rudniku lignita je, da je tista trditev iz mo grebu končal VI, kooagres Zveze na grškem otoku Eubejl je v pod predstavnikov družbenega sektorja sredo so v Bosni čutili potres, ki zemnem skladišču eksplodiral di skovskega sporazuma, češ da komunistov Hrvatske, ki je za kmetijstva kot tudi zasebnih kme je bil najmočnejši na območju namit. Sedem rudarjev je bilo se Sovjetska zveza ne bo predsednika centralnega komiteja tov. Tuzla—Brčko. Porušenih ali poško mrtvih, 21* pa ranjenih. vmešavala v češkoslovaške no ponovno izvolil dr. Vladimirja Ba- Omenjeni dokument nadalje dovanih je precej hiš. Več ljudi je JERUZALEM — Izraelski premi tranje zadeve, samo črka na kariča, er Eškol se je v torek dve uri pravi, da nikakor ne gre predpiso bilo tudi p(^kodovanih, vendar ne pogovarjal z Nixonovim odposlan papirju. Moskva se kar po II POVEČANA RAFINERIJA NAF vati, koliko kandidatov naj bi do zaradi ix>diranja poslopij, marveč cem Scrantonom, ki potuje po šteno vmešava v vso, kar se Srednjem vzhodu in je doslej obi dogaja na češkoslovaškem in TE — Predsednik Tito je prejšnjo ločali za posamezno poslansko ozi zato, ker so brezglavo skakali iz skal že več arabskih držav, med sredo odprl rekonstruirano rafine roma odbomiško m&sto, ker bi to hiš. drugim tudi ZAR. tesra niti ne skuša skriti.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! Ker predvidevajo drugačno sestavo zvezne in repu V 1969: Već bliške skupščine, so predvidene tudi spremembe v vo Davki, razponi in spodbuda lilnem sistemu. Poslance zbora narodov -bodo volile denarja ostane republiške skupščine in skupščine avtonomnih pokra jin, poslance dnžbenopolitičnega zbora pa občani na Neobdavčljiva osnova: 20.000 dinarjev - Tak je najnovejši predlog izvršne gospodarstvu neposrednih volitvah, v tem ko za zbore delovnih ga sveta SRS, republiška skupščina pa ga bo verjetno obravnavala po skupnosti ne bi bilo sprememb. Volile bi jih občinske z novimi zakoni, ki so jih skupščine. skrajšanem postopku, da bi lahko pravočasno sprejeli republiški prora v zvezni skupščini sprejeli čun za 1969 pretekli teden, bo gospodar Ko so v zvezni skupščini te dni razpravljali o ustav stvu v 1969 ostalo na razpola nih spremembah, se je precej poslancev zavzemalo Po napovedam spremem večanih potreb. Omenjeni toda zlasti boleče jih pove go več sredstev: za neposredne volitve tudi v zbore delovnih skupnosti. bi republiškega predpisa davčnd predpis pravzaprav čujejo številni primeri, ki prispevek na osebne dohod Se pravi, da bi delovni ljudje iz gospodarstva in dru o prispevku iz skupnega lahko uvrstimo med ukrepe, močijo načelo te dedatve. ke je zmanjšan s 4.7 na 3 od gih področjih združenega dela sami volili svoje dele^te dohodka občanor (o tem s katerimi naj bi v Sloveniji Pni tem mislimo na nesoraz stotke, kar pomeni zmanjša v ustrezen zbor delovnih skupnosti zvezne skupščine. v prihcdnč-em letu uveljavlja nje obveznosti gospodarstva v To pa bi pomenilo, da bi vsaka republika poslala v tak bo kmjdu sklepala repu merno visoke osebne dohod bliška skupščina) naj bi li politdko, ki bi jo im k r a l^ ke v elektrogospodarstvu, SFRJ za pribl. 90 milijard di zbor delegate v sorazmerju s številom zaposlenih, npr. narjev; v gospodarstvu, na področju socialnega varstva in odslej vsakdo plačeval da lahko orisali takole: nekoliko bankah, zavarovalnicah in še zdravstva ter prosvete in kulture. Torej bi razvitejše vek od letnega dohodka, upočasniti rast standarda lju v nekaterih drugih panc^ah, za Skopje po l.1.1969 ne bo republike poslale več delegatov kot nerazvite. Proti te ki presega 20.000 din. di z visokimi dohodki, nada ki imajo monopolen položaj, treba več plačevati prispevka mu pa so bili poslanci zlasti iz manj razvitih republik, Predlagane davčne spre ljevati sedanjo rast standar pravtako pa na drt^e prime iz investicij. ker menijo, da bi bili potem podrejeni razvitejšim. membe upoštevajo soli da srednjih kategorij, hkrati re, ko prejemajo visoke oseb Upravne takse se bodo po Zato so za posredne volitve. darnostno načelo, naj za pa bolj hitro popravljati ma ne dohodke posamezniki, ne slej povečale; republike in ob Kot vse kaže, pa je isti razlog prevladal tudi v re skupne družbene potrebe terialni položaj ljudi z nizki da bi jih upravičili s svojim čine bodo same predpisovale publiški ustavni komisiji, ki je postavila načelo, naj več prispeva tisti, ki ima mi dohodki. delom. višino teh taks, ki se že vrsto bi vsaka občina poslala v vsak zbor ■ delovnih skup- večje dohodke. Zato uva Tako začrtana politika pa Seveda p>a omenjena politi let niso spremenile. ja predlagani predpis vzbuja tudi pomisleke, ali se ka, predvidena za. prihodnj« ostrejšo davčno lestvico: s tem nekoliko ne odmikamo leto, zadeva tudd razp>one v Elektrika PRED SPREMEMBO USTAVE večji ko je dohodek po od delitve po delu. Vendar osebnih dohodkih sploh. Mo ne bo dražja! sameznika, večji je tudi nikakor ne gre za to, saj bi ramo reči, da tu stvari še davčni odstotek. se s tem hkrati odrekli naj niso povsem dc^nane. Se in Zvezni izvršni svet je prejš Na drugi strani pa pred bolj učinkovitemu in nepo- še se ubadamo z vprašanjem, nji teden sldenil, da se cene videvajo davčne spremembe grešljdvemu spodbujanju zna kolikšni razponi med osebni električne energije v 1969 ne Kako bomo volili bodo povečale (niti v prenos posebne davčne olajšave za nja, sposobnosti, prizadevno mi dohodki so v naših raz tiste, ki vzdržujejo družino. sti, s tem pa tudd hitrejšemu merah koristni in nujni, od ni mreži, niti pri potroš nikih) nosti najmanj enega delegata, to se pravi, da bi jih bilo Le-tem se neobdavčena lastna gospodarskemu razvoju. To kod dalje pa postanejo ne le 60. Ker pa bi štel zbor 75 poslancev, bi preostalih 15 osiiova (20.000 din) poveča za da v naši socialistični družbi poMtično škodljivi, marveč razdelili med razvitejše občine. Komisija sicer sama 5.000 din za vsakega nepre- je nujno združevaiti delitev tudi v ekonamsicem pogledu Povečanje priznava, da bi bilo funkcionalno načelo najbolj pri skrblj«iega Dtroka in za 2.500 po delu tudd s soMdamostjo, nesmotrni. vojaških vojnih memo, kar pomeni, da bi v vsaki občini volili delegate din za nezaposlenega zakon kadar gre za skupne družbe Pod vtisom nekaterih vročita v sorazmerju s številom zaposlenih, npr. v gospodar ca. To je novost, ki obeta, da ne potrebe 'n pri tem uve razprav, ob posameznih stav invalidnin kah Ul podobnih pojavih ne stvu, ne pa po številu prebivalcev, kakor je to urejeno bomo le začeli spet nekoliko ljavljati načelo, naj več pri Socialno zdravstveni zbor zdaj. Seveda bi bilo potem precej občin, ki v določenem bolj upoštevati tudd socialni speva tisti, ki več ima. Po zadovoljstva začnemo kaj ra zboru sploh ne bi imele svojega delegata. zvezne skupščine je po hitrem položaj družine. tej poti hkrati deloma ubla- di kar na splošno udrihati postopku sprejel zakonske Treba pa se je predvsem vprašati, kakšna je vlo Takšna davčna politika ni žujemo ra^ike v socialnem po razponih. Ko pa strokov spremembe, po katerih bo ga zborov delovnih skupnosti. Ti namreč izražajo m- ma samo tega namena, da bi položaju posameznih slojev njaki zapuščajo naša podjet mogoče povečati invalidnine terese delovnih ljudi v združenem delu, ki pa daleč pre zbra- večja proračunska delovnih lč DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 GENERAL RUDOLF MAISTER-VOJANOV je avtor znane in priljubljene pesmi: ZVEČER SE PA ZA- VRŠKI FANTJE ZBERO IN NA SELCE GREDO. Veliki Slovenec, bojevnik za severno mejo v letih 19.18 do 1919, osvoboditelj Maribora, velik človek in pesnik je živel in pesnikoval tudi v Slovenskih goricah, kjer je napisal več pesmi, iz katerih veje prava domačnost, se pa šegavošt in poznavanje pokrajine, ki mu je bila zelo pri srcu, saj ga je srce gnalo na Zavrh, eno najlepših točk v tej pokrajini, celo poslednji čas pred smrtjo. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1864 v Kam niku, umrl pa je 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku, odkoder so ga prepeljali v Maribor, kjer je pokopan. O njegovih vojnih podvigih, zaslugah za slovensko stvar ih vojaški karieri je bilo že veliko zapisanega. Zato naj v njegov trajen spomin zapišem spomine dveh ljudi nanj. Enega, ki je bil njegov sodelavec, in žene’, ki je spoznala generala Maistra kot desetletna zbero ^ deklica. v, Ko pride čas, bomo šli preko Mure Pred 50 leti je gene ral Maister s svojimi za, ker je imel v mislih pred slovenskimi prostovolj vsem to, da bi prišli v slo ci in borci rešil Jugo- venske roke kraji do Mure. laviji Maribor in pK)sta- Maister je bil vnet Slovenec vii današnjo severno in pravi ljudski pesnik. Ko je narodnostno mejo. Po General Maister, vojskovodja, velik Slovenec m pesniK M takole gledal prek Mure, se je spominjal slovenskih krajev zneje jo je potrdil tudi mednarodni sporazaim, na oni strani, ki so imeli ta KAJ NAM JE POVEDALA LEŠNIKOVA KATICA ko lepa slovenska imena, kot zgodovinska resnica pa na primer Lipnica. je; brez borcev za našo »Maister je bil pesnik. Ali severno mejo Slovenija „Gospod Maister so me učili” je to bilo opazno v stikih z ne bi bila taka kot je. njim?« Lešnikovi Katici iz Zavrha sfKjprijateljila z Maistrom in To stran posvečamo 88 je bilo 1. 1929, ko je prvič mu pomagala z raznimi drob »Bil je prava pesniška oseb videla generala Maistra na nimi opravki. Vsak drugi dan nost. Rad se je izražal na pe spominu zaslužnega Slo Zavrhu, kjer je z družino pre je tista dva meseca hodila v sniški način, rad pa je tudi venca, generala in pes živel dva meseca na počitni Lenart po pošto za generala, nika Rudolfa Maistra. cah, deset let. ker takrat v Voličini še ni bi spil kozarček dobrega vina,« lo pošte. se spominja Mirko Vauda. S starši, ki so bili petintri deset let viničarji in so živeli General pa jo je, ko je zve »Kakšen pa je bil Maister v majhni, s slamo kriti hišici del, da ji v šoli branje ne gre kot človek?« v bližini Stupičeve vile, kjer najbolj od rok, kmalu povabil je bival Maister, se je kmalu k sebi, da bi jo naučil brati. »Znal se je prilagoditi vsa Pri učenju je skrbno pazil na MiiHko Vauda, (prvi na desni) prijatelj in sodelavec kemu človeku, čeprav je bil izgovarjavo, .saj je tudi sam B faistra t družbi Rumenjakovih in sosedov zelo samostojen v mišljenju lepo slovensko govoril. Včasih in se ni dal od nikogar vpli sta se učila pod orehom v bli žini vile, kadar pa je bilo sla Dvakrat sem ga iskal in ni visno Slovenijo. Udeleženci vati. Bil je tudi velik prijatelj bo vreme, sta se zadrževala koli ga ni bilo doma. Drugič shoda se niso hoteli raziti, petja. Zelo so mu bile pri sr na verandi. sem ga našel pri Simienjako- čeprav so jih začeli razganjati cu ruske pesmi, zlasti Večer Maister se je rad šalil. Ne vih v Sp. Hlapju 23, kjer so žandar ja iz Šentilja, ki so me ni zvon. Ko sva obiskovala kega dne je, ko je Katrca, kot martinovali- Vino je teklo in kraje, sva govorila tudi z ve je vedno pravil zali Lešniko naslednji dan peljali v Ma vi Katici, prinesla pošto, vpri besede so kar same od sebe ribor na zaslišanje « likim številom kmetov, ki so čo svoje tete to takole komen prihajale na usta. To je bilo eno izmed ga zelo spoštovali. Maister je tiral: »Katrca bo poštarca, te Domači so se živo pomen pomembnih protiavstrijskih hotel vedeti to in ono. Zani ta pa bo dohtarca,« ker je ta kovali z nekdanjim šolskim mal se je, kaj so bili njihovi pravkar prevezovala Katici zborovanj v neposredni bliži prst. starši, kaj vedo, kakšne pe nadzornikom in nadučiteljem ni sedanje avstrijsko-jugoslo Katica je bila vsak dan pri v Pernici pri Mariboru Mir vanske meje. smi znajo peti, in za p>odobne Maistrovih, kjer so jo vsi zelo kom Vaudo, ki je bil znan so Mirko Vauda, ki ima iz ti stvari. Pri ljudeh je bil zelo radi imeli. K sebi so jo vabili delavec generala Maistra. stih časov lepe spomine, se priljubljen. Zato so me vedno tudi potem, ko so se prese spraševali, kdaj bo spet pri lili v Maribor. Katica, ki je Tov. Vauda me je prijazno zelo rad pogovarja o takrat sedaj poročena in ima že od sprejel in mi obljubil, da mi nem majorju Maistru. Bila šel gospod major na obisk.« rasle otroke, mož pa mizari v bo doma v Vukovskem dolu sta si tako na roke, da mu je To je samo drobec iz spo lenarškem »Brestu«, se spo'^ kaj več povedal. Sedla sva v minja, da je morala vsak dan šel Maister 29. septembra minov priljubljenega Slove- Legnij^ovo Katico iz Zavrha so klicali za Katrco. rsa vpričo Maistra prebrati pod avtomobil in f>o vijugavih ce 1918 za pričo pri poroki. njegoričana Mirka Vaude ha y ozadju vila, v kateri je preživljal Maister svoje listek v »Jutru«. Nekega dne stah med sadovnjaki in vino Kot mi je Vauda pripove Maistra. počitnic^ je to povedala tudi svojemu gradi odbrzela v dolino, tja, doval, sta z Maistrom v tištih učitelju v voličinski šoli, ki pa kjer stoji ob cesti lepa doma ji ni verjel, da bi jo lahko letih prepotovala skoraj vse sam gospod general Maister čija Vaudovih. Slovenske gorice in kraje na učili. »Kdaj ste se prvič srečali z skrajnem koncu današnje Maister je tisti čas težko Maistrom?« Slovenije. Bila sta v Lenartu, hodil. Vojaška leta so storila »Jeseni 1917 v Narodnem na Zavrhu, kjer sta se zadr svoje. Pri hoji je vedno upo domu v Mariboru, kjer smo žala v nekdanji vili notarja rabljal palici. se zbirali narodno najbolj na Stupice iz Maribora, kjer je »Bil je strašno dober člo vek,« je rekla Lešnikova Kati predni Slovenci. Kot zastop Maister preživljal prosti čas ca in se spomnila, kako je bi nik severnega p>odeželja sem in pisal pesmi. Poleti 1918 sta lo takrat, ko je nekega dne z Maistrom sklenil pravo se oglasila v Gradišču v Slo obiskala skupaj s starši Ma bratsko povezavo. Po njego istrove v Mariboru. Vrata jim venskih goricah pri dr. Lojzu je odprla žena in jim rekla, vih nasvetih sem zbiral naj- Kraigherju, ki je takrat pisal da jih ne more sprejeti, ker zavednejše Jareninčane in Kontrolorja Skrobarja. Bila je mož bolan. Toda Maister okoličane na tajne sestanke v sta tudi v Veržeju, kjer se je jih je slišal in je Katico po kapelici brez oken, ki smo ji klical k sebi ter ji stisnil v Maister zelo zanimal za zgo roko stotaka. pravili kostnica in ki še da dovino Strelcev oz. Sicarjev, nes stoji. V tej kapelici smo V Zavrhu je, kot nam je de kot so jim takrat pravili. jala Katica, ^il nazadnje 1929. organizirali prve protiavstrij- Najbolj pa mu je ostal v : leta. Ko se je poslovil od tega ske akcije. Tu smo prvo nede spominu postanek na Velki, kraja, je oblekel generalsko ljo novembra 1917 zahtevali odkoder je lep pogled onkraj ; uniformo. Kosci iz Zavrha in bližnjih vasi, ki so se takrat kofvec vojne, uvedbo in rabo meje, v Avstrijo. znašli slučajno v bližini, so Jezika v vseh osnovnih šolah »Mi bomo, ko pride čas, za v doma n* Unca : ga prisrčno pozdravljali, Ka in uradih. Na zboru, ki se ga sedli ozemlje prek Mure,« je tici pa so prišle solze v oči. _ je udeležilo veliko ljudi, smo dejal Maister in pripdmnil, T. STEFANEG BBhtevall aedinjeino in neod da bo to samo taktična pote- General Maister na mrtvaškem odru 4 Dolenjski in spodnjeposavski borci po 50 letili spet na slovenski severni meji Pred pol stoletjem se je 29. oktobra 1918 razsula odkorakali na Trg svobode, avstro-ogrska monarhija, stoletna ječa narodov. Pri kjer je bilo slavnostno zboro šel je čas, da se zasužnjeni slovenski narod osvo vanje. Tu so zapeli združeni bodi nemške nadvlade. V tistih dneh je po lastnih zbori več sto pevcev in pevk zamislih nastopil v Mariboru takrat še avstrijski ofi kulturnih društev mariborske cir major Rudolf Maister, zaveden slovenski rodo ga območja, po odigrani him ljub in pesnik, ki se je zavzel za rešitev Slovenske, ni pa se je začelo slovesno Štajerske in Koroške. Prva slovenska vlada ga je ta zborovanje. Prvi je govoril koj povišala v našega prvega generala in ga imeno predsednik Mirko Žlender, ki vala za komandanta vojne oblasti Slovenske, štajer je dejal, da proslava ni izziva ske in Koroške. Z maloštevilnimi kolegi oficirji in nje državljanov sosednje dr borci prostovoljci, ki so se zmučeni in sestradani žave, temveč le sp>omin na vračali s front domov preko Maribora, je general zgodovino naše težke pretek Maister začel boj proti nemškemu »Schutzwehru« ali losti, kakor tudi spomin na »zeleni gardi«, ki so jo takrat na vso naglico in silo prehojeno pot sosednjih na ustanavljali nemški in nemčurski mariborski oblast rodov, kar vse pa je pripe niki, ki so hoteli slovensko Spodnjo štajersko in vso ljalo do današnje medsebojne Koroško izročiti razpadajoči Avstriji. narodne stapnosti. Zdaj imamo — Štefan, ti imaš traktor? mir na mejah in odprte me Kot dober taktik in strateg čin slovenskih manjšin v avst je, ki so del našega življenja. — Tudi ti ga lahko kupiš, če boš varčeval je general Maister z malošte rijskem delu Koroške ter Govornik je počastil spomin vilno slovensko vojsko v noči ugledne politične delavce in generala Maistra in se zahva zanj pri od 23. na 24. nov- 1918 ra vodilne osebnosti iz Ljublja lil vsem borcem za severno zorožil in razgnal petkrat mo ne, Maribora, Ptuja, Celja in mejo, saj je njihova zasluga, čnejše enote štajerske »zelene Nove Gorice, Dekleta so nam da je danes naša severna me garde« v Mariboru in s tem pripela slovenske trakove z ja taka, kakršna je. Dolenjski banki in hranilnici začel boj za osvoboditev Mari nagelj čki in napisom »Borci bora in za nove deželne meje slovenskega ozemlja proti Av »Socializem je boj striji. za človeka in za nje v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah V bojih za osvoboditev Ma govo svobodo!« ribora in za zasedbo sloven Nato je govoril predsednik skega ozemlja štajerske in izvršnega sveta SRS dr. Fran v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI! Koroške je pred 50 leti sode ce Hočevar, ki je obširen go lovalo tudi večje število pro vor posvetil trem glavnim NE POZABITE: stovoljcev in borcev iz do vprašanjem: bojem za severno lenjske in spodnjeposavskih mejo, našim odnosom z Avst Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta krajev. V občini Novo mesto, rijo in današnjemu položaju Trebnje, Krško, Črnomelj in v svetu. Obudil je spomin na zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za veza Metlika je še zdaj 110 nek generala Maistra in takratne ne vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za danjih članov organiziranih \ domoljube, jim izrekel vse »Občinski zvezi borcev prosto sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka priznanje ter se zahvalil Mai od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do voljcev za severno mejo 1918- strovim soborcem in vsem 1919 v Novem mestu«. S po drugim prostovoljcem, ki 2,5 odstotka v dinarjih! močjo občinskih skupščin, de so pogumno in požrtv> lovnih organizacij in zlasti še valno opravili svojo dol tovarne zdravil KRKA je zve žnost do domovine. Po za priredila za 44 svojih čla nov izlet na osrednjo prosla zaslugi generala Maistra in vo borcev za severno mejo, Lojze Mirtič, predsednik njegovih prostovoljcev je bil ki je bila 23. in 24. novembra občinskega združenja bor enkrat za zmeraj razčiščen v Mariboru. Odpotovali smo cev — prostovoljcev za položaj v Mariboru in vzpo severno mejo 1918—1919, stavljena današnja meja slo UPORABLJAJTE v soboto, 23. novembra, iz Novega mesta prek Otočca, je tudi dolgoleten in za venske štajerske in Koroške. Drage, Dobrave, Šentjerneja, služen gasilski delavec, ki Dr. Hočevar je opisal naše Kostanjevice, Podbočja, Les ga pozna širša Dolenjska odnose s sosednjo Avstrijo kovca in Krškega. Prva več kot dobre, ki pa se še naprej ja postaja je bila v Celju, za severno mejo 1918-1919«. krepijo in vodijo k vedno več kjer smo si ogledali spomin Govorniki so nato omenjali ji menjavi gospodarskih in ski muzej žrtev fašističnega pomen bojev za slovensko se kulturnih dobrin. Razvija se nasilja v nekdanjih zaporih v verno mejo, vsem pa so se pristna, človeška in sosedska WD-40 »Starem piskru«. V Celju so tudi zahvalili za takratno po solidarnost, s katero rešuje nas pričakali domači soborci žrtvovalno in nesebično bor mo celo vrsto lokalnih, za za severno mejo, s katerimi bo. Za 50-letnico bojev za se vsakdanje življenje ljudi pa smo si nato ogledali tudi celj verno mejo je skupščina SRS zelo pomembnih vprašanj. — ski muzej NOB. Med potjo v sprejela tudi zakon o BPZSM Ko je govoril o mednarod Maribor smo se ustavili še v 1918-1919, ki nudi potreb nem položaju, je dr. Hočevar Frankolovem pri grobovih sto nim borcem brezplačno zdrav med drugim poudaril, da pre tih talcev, katere so na tem stveno zaščito in tri vožnje po vzemajo pred zgodovino težko kraju pobesili Nemci v febru Jugoslaviji z javnimi promet odgovornost nase vsi tisti, ki arju 1945. Spomin na nesreč nimi sredstvi (eno brezplačno, delajo iz socializma silo, ki ne žrtve smo počastili z eno 2 pa s 75 odstot'^m popu ogroža neodvisnost in suve minutnim molkom, na grob stom). Borci — prostovoljci renost narodov ter kali mir pa smo položili pozlačen lo ki so bili v borbah za sever in srečo ljudi. Socializem je vorov venec z našim spomin no mejo pred koncem januar boj za človeka, za njegovo skim trakom. ja 1919 in so bili najmanj 6 svobodo in blaginjo, boj za tednov v bojih, bodo dobiva neodvisnost in samostojnost Priznanje po 50 letih li tudi 600 N din priznavalni narodov. Zato smo proti sle ne na leto. hernemu nasilju nad narodi V veselem in prijetnem to in proti vsakemu vmešavanju Maribor nas je sprejel v variškem razpoloženju nam je v njihove notranje zadeve! IN TUDI VAŠ AVTO BO DOSEGEL TAKO STAROST prazničnem vzdušju. Povsod minil večer, na katerem je Franc Leskošek — Luka je so bile slike, zastave in cvet spregovoril tudi tovariš Franc nato razvil novo siastavo zdru UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • je, z mariborskega hriba Leskošek — Luka, ki je pou ženja borcev — prostovoljcev Piramida pa so se bleščale daril pomen |)roslave polsto- za severno mejo, dr. Maks # WD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni vžigalni sistem visoke številke letnic 1918 — letnice borb za severno mejo. Pohar pa je prebral pozdrav in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po razdelilniku, grel« 1968. Ob 17. uri smo se ude Izrekel je tudi željo p>o sode no pismo maršalu Titu. Sle ležili otvoritve jubilejne raz lovanju vseh organizacij, da dil je kulturni program zdru nih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako boste ne samo od* stave dokumentov, knjig, slik bi se medsebojni odnosi in ženih pevskih zborov. stranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, ki ga povzroča in predmetov iz borb za os prijateljstvo s sosednjimi de kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notranjost razdelilni« voboditev Maribora in sloven želami še izboljšali. Polni vtisov s pomembnega skega ozemlja na severni me zborovanja in s prijetnim ob ka: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžigalnega sistema. V nedeljo, 24. novembra, so čutkom, da so končno prizna # WD-40 penetrira, maže In odstranjuje vlago, zato je njegova uporabnost ji naše ožje domovine. Razsta po Mariboru igrali budnice^ va Je v štirih velikih sobah ni napori in naše žrtve v bo v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in maže, vam je v ob 9. uri pa smo se vSi. nek jih za severno mejo smo se muzejskih prostorov v rotov veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, matice kljuke, vo- žu na Glavnem trgu, odprl danji borci zbrali v domu popoldne zadovoljni in veseli pa jo je predsednik ObS Mir JLA. Od tam smo v koloni po isti poti vrnili domov. — de brzinomera, sestavljive antene itd. okoli 10. ure odkorakali na V imenu občinske Zveze bor ko Žlender. Navzočih je bilo glavni kolodvor. S posebnim # WD*40 ne škoduje laku! več sto nekdanjih borcev, do cev prostovoljcev za severno mačinov in predstavnikov or vlakom so prišli nekdanji bor mejo in v imenu vseh, ki smo TUDI VI UPORABLJAJTE WD-4I) • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-10 • TUDI VI UPORABLJAJTE WD-40 • ci iz Bele krajine, Primorske, ganizacij. bili na proslavi v Mariboru, Gorenjske, iz Ljubljane, Ko se toplo zahvaljujem vsem, ki Ob 19. uri je predsednik ob čevja in iz raznih krajev Spo so nam omogočili srečanje s činske skupščine v dvorani dnje štajerske. Predsednik tovariši, borci za našo sever KRKA hotela Orel priredil sprejem občinske skupščine jim je no mejo. Zgodovinskega sre TOVARNA ZDRAVIL za delegate in predsednike or spet izrekel dobrodošlico, ob čanja v Mariboru ne bomo NOVO MESTO ganizacij BPZSM iz vse Slo 11. uri pa smo vsi v dolgem pozabili. KRKA venije, predsednike vseh ob sprevodu ter z godbo in za mejnih občin, zastopnike ob stavami in številnimi gosti LOJZE MIRTIČ B Osnovni prispevek Trojni jubilej prof. dr. Otona Bajca | je povečan Glavnemu kirurgu in predstojniku kirurškega oddelka v novomeški bol na 5,3 odst. nišnici prof. dr. Otonu Bajcu je ObS podelila plaketo Novega mesta v torek, 10, decembra do poldne, je skupščana komu Prof- dr. Oton Bajc, glavni prof. dr. Bajc v Ljubljano in r asistenta, pet let zatem pa nalne skupnosti socialnega je postal primarij. Leta 1945 zaivarovanja delavcev v No kirurg in predstojnik kirurš se posvetil travmatologiji, ne kega oddelka v novomeški vrokirurgiji in torakalni ki je prvi v Jugoslaviji uspešno vem mestu prec3(pisala obvez rurgiji. Znanje, ki si ga je izvedel lobektomijo. nosti zavarovancev v prihod splošni bolnišnici, praznuje letos trojni jubilej: 65-letnico pridobil še na študijskih po Ko je bil že rutiniran tora njem letu. Osnovni prispevek rojstva, 40-letnico zdravniške tovanjih v Berlinu in na Du kalni kirurg, je obiskoval bo za, 0,3 odst. večji od leto ga dela in 20-letnico dela v naju, je na prvem kirurškem slovitega francoskega torakal šnjega, obračunaivali pa ga Novem mestu. V Novo mesto oddelku v Ljubljani s pridom nega kirurga Herzoga na vi bcjdo 1» stoi>noi 5,3 odst. je prišel kot izkušen kirurg up>orabil. soko specializirani pariški Povečana stopnja bo, kakor — primarij novembra 1948. bolnišnici Foche, v Parizu pa so poudarili, zagotovila zdrav Prof. dr. Bajc se je hitro se je seznanil tudi z delom stveni službo, za 6 odst. več Po študijih v Heidelbergu uveljavil ne le kot zdravnik, prof. D’Allaina in Dubosta sredstev, kot jih ima letx>s. in Innsbrucku, kjer je pro marveč tudi kot specialist ki na področju kardiovaskularne Razpravo o povečanih dopla moviral leta 1927, je prišel rurg. Leta 1934 je napredoval kirurgije. Metode, ki ju je vi čilih za zdravstvene storitve del pri teh specialistih, je in zdravila so odložili, pou uvedel tudi na kirurškem od darili pa so, da je skupščina delku novomeške bolnišnice. proti večji participaciji. De Med prvimi v Jugoslaviji je narju načrt sklada delavske srčne operacije olajšal z ga zavarovanja, ki ga je skup uvedbo dirigirane hipoter- ščina tudi sprejela v torek, mije. predvideva okoli 36,5 milijo Obsežno je tudi eksperi na din dcdiodkov; od tega bo mentalno delo prof. dr. Baj šlo za zdravstveno varstvo ca, saj so prav njegovi izsled 71,68 odst. sredstev- ki privedli do uspešne upo rabe novokainske terapije v zdravljenju kačjega pika. Ra Razdeljena študent- zen tega je bogato njegovo publicistično delo, s katerim ska samopomoč je dopolnjeval praktično delo. V ponedeljek zjutraj je okoli 4. ure tudi v No Odbor Dolenjskega štu Pisal je v domače in tuje stro vem mestu začelo snežiti. Tako smo v doimah dobili dentskega kluba v Ljubljani kovne revije. 3. junija 1962 so prvo letošnjo snežno odejo, medtem ko^je na Gor* je pred kratkim razdelil iz ga sprejeli za rednega člana iancih sneg že večkrat zapadel, a doslej še ni obstal. dobička, ki je ostal po letoš evropske sekcije mednarod Na sliki: na Gorjancih, tam kjer se n e h a Dolenjska njem februarskem štiident- nega društva za kardiovasku in začne Bela krajina. (Foto: R. Bačer) skem plesu na Otočcu, 400 larno kirurgijo. Fakultetni tisoč starih din pomoči med svet ljubljanske medicinske 21 dolenjskih štude^itov. Od fakultete pa mu je pr^d tre bor je pri tem vspošteval so mi leti priznal naziv izredne cialno stanje, študijski usipeh ga profesorja za kirurgijo. in družbeno aktivnost čla Prof. dr. Oton Bajc oprav Spet v škodo podjetij nov, ki so prosili za samo lja poleg dolžnosti predstoj pomoč kluba. nika kirurškega oddelka že Zakaj tako: položaj v bazičnih dejavnostih se osem let dolžnost direktorja dolnišnice. Ves čas posveča slabša, v monopolih pa se še izboljšuje? Drevi seja Dolenj posebno skrb strokovni rasti skega študentskega mladih kadrov. Do zdaj je Podatki iz tričetrtletne- dosegla niti lanskoletnega ne- Prof. dr. Oton Bajc se zahvaljuje' občinski skupščmi opravilo pripravniški staž na ga obračuna 18 podjetij, ki • to proizvoda. kluba Novo mesto za plaketo, ki mu jo je podelila za trojni kinurškem oddelku 183, speci imajo sedeže v občini, niso Letos se je kmetijski za Drevi ob 19 30 bo v prosto jubilej (Foto: S. Dokl) alizacijo pa 30 zdravnikov. razveseljiva. Dohodek se je drugi Trebnje z izgubo pri rih ■ filozofske fakultete v v primerjavi z lanskim le družila še Tovarna šivalnih Ljubljani (Aškerčeva 2) seja tom povečal le za 2,1 odst., strojev. Skupna izguba je Dolenjskega študentskega klu porabljena sredstva pa celo znašala do konca septem ba, na kateri bodo obravna OBRAČUN LETO DNI PO PRIKLJUČITVI K CELJU za 3,5 odst., tako da se je bra 232.528 dinarjev, vendar vali delovni program in spre neto proizvod zmanjšal za bo po vsej verjetnosti do jeli proračun za leto 1969. 1,2 odst. konca leta še narasla. Delitev med družbeno skup In še ena značilnost je v Dvomljiv zakon neveste brez dote nostjo in podjetji se je zno merilu občine: zaslužki de Obisk najstarejših va spremenila v škodo pod lavcev v osnovnih dejav občanov v Šentjanžu jetij. Tudi to je delno pripo nostih, industriji in kmetij Kolektiv zdravstvenega doma Celje v zagati zaradi velikih izgub - Ali bo moglo, da se je ostanek do stvu se zmanjšujejo, zasluž na Dolenjskem v Brežicah ponovno oživela misel na enoten zdravstveni dom v Spodnjem hodka (skladi) zmanjšal kar ki zaposlenih v trgovini in Predstaivniki krajevne or Posavju? Doslej so se vsi poskusi izjalovili za 8,8 odst., narasle pa so nekaterih monopolnih dejav ganizacije SZDL Šentjanža so izgube. Večje sklade so do nostih pa naraščajo razme v dneh pred praznovanjem segli le DANA z Mirne, grad roma zelo hitro. To ne spod dneva republike obiskali ne Konec decembra bo minilo leto dni, odkar se je tem ne kaže pozabiti, da je beno opekarsko podjetje buja tistih, ki ustvarjajo no kaj naj starejših občanov, ki zdravstveni dom Brežice priključil celjskemu zdrav- bilo območje brežiške po- Mirna, veterinarska postaja vo vrednost, in bi bilo po so jim izročili skromna da stvenemu domu. To ni bila edina možnost, vendar družnice socialnega zavaro- Trebnje in kmetijsko go trebno kaj ukreniti, da bi se rilca. Obiska so se udeležili se je kolektiv kljub pomislekom občinske skupšči- vanja vedno aktivno, spodarstvo Slovenska vas. izboljšal položaj osnovnih go tudi pionirji osnovne šole ne optimistično odločil zanjo. J02ICA TEPPEY Skoraj polovica podjetij ni spodarskih dejavnosti. M. L. Šentjanž in so obiskanim ob Vsi poskusi za združitev s Ta doslej ni bil nikoli v tako čanom podarili šopke. Naj težkem položaju. Zaposlenim starejši občan je 95-letni Ja sevniškim in krškim zdrav stvenim domom v enoten se obetajo minimalni osebni nez Završnik, najstarejša ob zdravstveni dom v Spodnjem dohodki po 300 dinarjev na čanka pa Plazar Terezija, ki Posavju so s tem za daljše osebo. Zavarovanec ni edina rešitev! je dopolnila 87 let. Vsekakor obdobje splavili po Savi. Ne Celjski zdravstveni dom je je to pomembna domislica šteti sestanki in posveti niso letos sklenil pogodbo z Za krajevne organizacije SZDL prinesli pričakovanega zbliža- vodom za socialno zavarova Udeleženci regionalnega posveta v Novem mestu so bili proti omejevanju in je ne bi kazalo opustiti. nja.- nje pod zelo neugodnimi pogo prispevnih stopenj za zdravstveno zavarovanje delavcev - Zanje je tudi F. ji. 2e pred podpisom je bilo nesprejemljivo reševanje zavarovanja s participacijo pri zdravstvenih sto Zdaj je že prišel čas, da se jasno, da jadra v izgubo. Ob zdravstvena služba in pristoj tem se ponovno poraja vpra ritvah in zdravilih ter z izrednim prispevkom Ni zveze ni svet občinske skupščine šanje, če le ne bi bilo umest- vprašata, kakšne so bile ko neje združiti se v enoten izredni prispevek gotovo ne z Notranjsko risti, koliko denarja je bilo s spodnjeposavski zdravstveni Sklep republiškega gospodarskega zlwra, da od Dolgoletna želja FKjtnLkov, tem prihranjenega in koliko loži razpravo o ■dellmitiranju stopenj prispevkov za bi dala potrebnih sredstev, dom. zlasti ne, ker bi bil v prvem predvsem delavcev in usluž je bilo strokovnih izboljšav Res je, da je zdravstveni zdravstveno zavarovanje delavcev, so na regional bencev, na progi Sodražica- na račun zmanjšane uprave nem posvetu predstavnikov občinskih skupščin, po in drugem primeru plačnik dom Brežice pred priključit zavarovanec, pregloboko po -Ribnica s« je končno ure ter koliko je drugih predno vijo k Celju porabil sklade za litičnih organizacij, zdravstva in socialnega zavaro sničila. Od Sodražice do Rib sti, ki so jih pričakovali. vanja 4. decembra v Novem mestu ocenili kot ne seganje'v njegov žep pa bi nakup sodobnega vrtalnega bilo nedvomno hudo tvegano nice vozita samo ob delavni- Popolnoma jasno je, da je stroja za zobno ambulanto in pričakovano zavoro za skupščino komunalne skup nosti, ki mora do 10. decembra predpisati vire do početje. Seveda se je treba tu j kih dva avtobusa. Sedaj je celjski zdravstveni dom do za nakup druge opreme ter di vprašati, doklej bi lahko vožaija na delo in z dela živel finančni neuspeh, ki pri prišel v objem Celjanov kot hodkov za sklad delavskega zavarovanja. Poudarili zahtevali od zavarovanca, da udobna. Gneče in prerivanja zadeva tudi brežiški kolektiv. nevesta brez dote, toda ob so, da sklep gospodarskega zbora ni nič drugega bo plačeval. Menili so, da se v avtobusih ni več. Z uved kot poleno pod noge tistim, ki upravičeno želijo s je treba tega zavedati zlasti bo nove proge smo zelo za ‘stopnjami, ki so jim potrebne zagotoviti :^ravstvu j zdaj, ko kujemo načrte in dovoljili. spodbudnejši gmotni položaj, kot ga je imelo do predvidevamo sredstva za Ribniški občani FX>grešajo I KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA | zdaj. proračime prihodnjega leta in še avtobusno zvezo z Notranj ko še ni znano, koliko bo mo sko, ki meji z ribniško obči s Pretekli teden so darovali kri na novomeški transf^jskl g Na tem posvetu so zavrnili boljši gmotni položaj. Udele ral zavarovanec (kot občan) no. Toda dosti lažje je priti = postaji; Viktorija Košir, Marija Bartolj, Pavla Košir m ^ ženci posveta so menili, naj I Marija Vidmar, gospodinje iz Dolnje straže; Jože .Surla, ftlan p predloge in stališča, po kate prispevati za druge dejavno v Ljubljano kot pa k sose S Cestnega podjetja Novo mesto; Ana Tatalovič in Murija Gut. g rih naj bi ob limitirani stop bi skupščina socialnega zava sti. S tako razlago obdeluje dom. Z Notranjsko zdaj g man, članici Krke, tovarne zdravila Rome. Zravko Slak, Tin« g nji osnovnega prispevka na rovanja to stopnjo tudi spre = član Komunalnega podjetja Novo mesto; Veljko Troha, Milaii g vprašanja zdravstvenega zava sploh 'ni nobenih prometnih 5 odstotkov zagotavljali sred jela in predpisala. Ko so to rovanja in predloge za pris zvez. S Smerdui Marija Kozoglav in Marjeta Valentinčič, člani gim- g S nazije Novo mesto; Emilija Ilegler, članica G O Podturn; ^ stva za zdravstveno zava predlagali, - so poudarili, da pevne stopnje tudi novomeški £ Metoda Mavsar, Nada Speiiar, Drago Rustja. Marija Bašelj, = rovanje in pokrivali primanj- se dodatni prispevek v pri občinski sindikalni svet. g Marjan Marinčič, Bojan Potočnik, Ciril Košir, Franc Rožanc, s klaj v skladu s povečano par hodnjem letu ne bi smel spre Delitev pomoči S Vinko Kulovec, Mojca Sall, Bred, Novo mesto; Ivan Zoran s Udeleženci posveta niso Rdečega križa = FArlan, Milan Ulian, Stane Fink in Jože Simčič, dijaki novo- g ticipacijo (doplačili za storit meniti. skrivali upanja, da bo ured g meške gimnazije; Francija Pavlin in Marija Pavlin, gospodinji g ve in zdravila) in predpisom Predstavniki zdravstvenih ba o dellmitiranju prispevnih Te dni je občinski odbor € iz Gotne vasi; Marjan Kacin. Janez Cxčelič, Aldo Šinkovec in g izrednega prispevka. Rdečega križa razdeljeval kra I Mihael Gril, delavci iz R^gerče vasi;Jože Staniša, kmet iz g zavodov so dejali, da bi ome stopenj za zdravstveno zava jevnim organizacijam obleke = Gotne vasi; Olga Avguštin, Francka Markovič m Pepca Puhan, g Organi socialnega zavarova jevanje stopenj prispevkov rovanje naposled le zagledala K gospodinje s Podturna; Rozalija Plut, gospodinja iz Semiča: s beli dan in omogočila samo in obutev, ki jo je dobil iz p Alojz Drčar, član IMV Novo mesto; Tone Kordiš in Franc g nja so izračunali, da bi s 5,3- slabo vplivalo na razvoj Ljubljane. Pomo5i potrebni E Košnirlj, člana Kremena, Novo mesto; Jožefa Perko in Jožefa g odstotno stopnjo osnovnega zdravstvenega varstva, za kar upravnim organom socialnega ftma.idek, gospodinji iz Regerče vasi; Sonja Mušič, delavka = prispevka, ki da skladu 61 pa najbrž ni nihče. Hkrati pa zavarovanja, da bodo z manj bodo daril gotovo zelo vese g iz Regerče vasi; Jože Kastclic, član Novolesa, Straža. g li, saj je obleka še lepa, po- odstotkov vseh sredstev, vsaj so drugi udeleženci posveta skrbi urejali zadeve v njiho šita in zliikana. zdravstveni službi zagotovili poudarili, da participacija in vi pristojnosti. Tq stran jt e napisali sartu! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Bo novomeška mladina Zakaj brez vode, ki jo plačujem? kar večno brez kluba? Tovariš urednik! Tovariš urednik! bi samo glede mladine in nje Rad bi se oglasil zaradi vo nih vprašanj — kolikor jih je de. Stanujem v zgornjem nad Redno prebiram rubriko do sedaj sploh imela. Toda stropju stolpnice na Mestnih pisma uredništvu, kajti v njej njivah. V stanovanju je tudi najdem viarsikako zanimivo mislim, da bi -z majhnim ra zumevanjem, s sodelovanjem kopalnica z grelcem za vodo. vprašanje in tudi odgovor. V hiši imamo skupni števec Toda do sedaj še nisem zasle ZM, občinske skupščine ter gospodarskih organizacij lah za vsa stanovanja. Porabljeno dil vprašanja glede mladin vodo obračunavamo tako, da skega kluba, kakor tudi sploš ko mladini omogočili vsaj re den ples ob zaključku tedna; delimo skupni strošek s števi ne zabave novomeške mladi lom stanovalcev. ne. Zato sem se odločil, da seveda ne bi bilo napak, ko bom storil to jaz. bi ta ples lahko imeli dvakrat Takoj pa moram pribiti, da tedensko. je v mojem primeru drugače. Zakaj ravno pri nas nima In če bi to pismo napisal v V vrhnje nadstropje, v kate- mo mladinskega kluba? Ali je imenu novomeške mladine, bi novomeška občina res taico rekel: mislim, da zahtevamo siromašna? Ali res ni v mestu samo najnujnejše in da je človeka, ki bi se naj vsaj ma zadnji čas, da se to končno T R I K O I S r lo zavzel za mladino in njene uredi. Upam, da bom lahko TRIKOTA2A IN KONFEKCIJA težave? In nazadnje, zakaj so kmalu bral na svoja vpraša • KOČEVJE* nam ukinili še tisti skromni nja odgovore ljudi, ki so za to rem stanujem, pride voda za ples v domu JNA? Da, res bi odgovorni. radi premajhnega pritiska sa rad poznal tiste ljudi, ki so Zvone Pungartnik mo takrat, kadar je vključen nam ukinili še to edino zaba Zagrebška 14 vo. Vem, da občina nima skr Novo mesto CICIBANI POSTALI PIONIRJI — Na lepi kulturni proslavi so cicibani iz,osnovne hidrofor v pritlKju. Grelec v šole Vavta vas s svečano zaobljubo postali najmlajši pionirji PO »Oton Župančič«. mojem stanovanju pa dela sa Starejšim pionirjem so se za lepi sprejem t^ o j oddolžili z lastno točko. (Foto mo tedaj, ko je hidrofor krožek o. š. Vavta vas) vključen. Ker povzroča hidro for precejšnji ropot, ga spod Črnomaljci, je to dovolj? nje stranke često izključijo, jaz pa se zaradi tega ne mo Na predvečer praznika re skupaj z ostalimi občani ude rem kopati v stanovanju, saj publike je bila v prosvetnem ležijo tudi proslave ob 25-let- mi grelec skoraj nikoli ne se domu v Črnomlju kvalitetna nici naše republike. Predvsem Eno leto smo čakali na popravilo! greje vode. Srečo imam, če se proslava. Po govoru tov. po pa bi morali člani ZK s svojo v stanovanju vsaj lahko umi slanca Mišice so nastopili prisotnostjo dati dober zgled jem s toplo vodo. učenci tn učitelj nižje glasbe mladini, in ne obratno. Stanovalci hiše v Bršlinu 42 so 18 mesecev plačevali trikrat večjo Vodarino ne šole, dijaki gimnazije in zaradi malomarnosti Stanovanjskega podjetja - To podjetje pa je prijavilo Na to nepravilnost sem že pevski zbor osnovne šole. ža Za zaključek še vprašanje: večkrat opozoril vodstvo na lostno pa je bilo ob pogledu ali so mestne proslave sploh zavarovalnici škodo že avgusta lani, naročilnico za popravilo škode pa dalo selja in stanovanjsko podjet na skoraj prazno dvorano. še potrebne, če so njihovi de obrtnemu podjetju avgusta letos je, vendar zaman. V posmeh Med maloštevilnim občin janski organizatorji, izvajalci vsem pa še vedno plačujem stvom so bili v glavnem mladi in poslušalci v glavnem isti v marcu lani se je p>oraba ka. od dva do štirikrat večja kot TO na vodovodu v naši hiši Je ekonomsko najemnino in ljudje, starši nastopajočih in kot na šolskih proslavah? Mo vode v naši hiSi v Bršlinu 42 iz prej, zato smo Stanovanjsko po 3-1. avgusta lani prijavilo stano enak delež za vodo kot drugi goče pa bi v bodoče raje va nenada potrojila. Ko se je to djetje večkrat opominjali, -naj o- vanjsko podjetje zavarovalnici še nekaj drugih občanov. naslednji mesec ponovilo in smo kvaro čimprej popravi. Sele 10. stanovalci. Vprašujem, kako bili občane kar na~šolske pro SAVA zaradi izplačila odškodnine Prav gotovo tu nekaj ni v re ugotovili, da v kleti za števcem avgusta letos je končno prišel in je dobilo 22. decembra lani dolgo bo še taico? Priča slave ali pa na proslave, ki vlaži na tleh in na steni, smo vodovodni inštalater, ki je na izplačanih na račun te škode kujem, da bodo pristojni vsaj du. Je res dovolj, da družbe menili da je počena vodovodna pako odpravil, in poraba vode nopolitične organizacije sa jih organizirajo posamezne 106,80 din, popravilo te škode po objavi tega pisma naredili gospodarske organizacije. cev. Okvaro smo nato takoj pri je spet takšna kot marca lani pa Je bilo opravljeno v naši hi mo določijo ljudi, ki naj pri javili Podjetju Za stanovanjsko ali trikrat manjša. ši šele v času od 10. do 17. av red. Jože Muhič pravijo proslavo? Mislim, da gospodarstvo in urejanje naselij Izvedeli smo, da plača stano gusta letos! Sest strank, ki sta Novo mesto M. M. Novo mesto in čakali. Poraba bi bila njihova dolžnost, da se Črnomelj vanjsko podjetje strankam razli nujemo v Bršlinu 42, pa je pla Mestne njive, blok 5 vode je bila še vedno zelo veli- ko za preveč porabljeno vodo, če čevalo več kot eno leto (točno ni bila poraba večja po njihovi 18 mesecev!) zaradi malomarno krivdi. NaS hišni svet je nato sti drugih višjo Todarino! Kaj stanovanjskemu podjetju predlo menite o tem, ljudje? žil račune za v ( ^ za leto 1968 Hišni svet, Bršlin 4Z ,,Slab učni uspeh na Kočevskem" s prošnjo, naj nam del vodarine povrne. V odgovoru je bilo na PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Ko pisano dobesedno tole: »da se Novinar, ki je v 45. št. DLnima denarja za nabavo učil niso prekinili dela. Zakaj ne? smo nrejeli eomje pismo, smo poročal o vzrokih neuspehov prošnji ne more ugoditi, ker je zadevo podrobneje preverili in u- GRADAC in potrebne opreme, za na Zaradi svoje velike zavesti o imel hišni svet možnost, da bi na kočevskih šolah oziroma o domestilo izrabljenih učil, za odgovornosti, ki jo imajo do gotovili: Iz evidence pri komu napako odpravil pravočasno.« nalnem podjetju VODOVOD No tel. 76-177, lok. H razpravi o njih na seji TIS, honoriranje ur dodatne po učencev, katerih niso hoteli Vprašujemo se. kako naj bi vo mesto je razvidno, da so v je na zares skopo odmerje moči in svobodnih dejavnosti, prikrajšati niti za en dan niti hišni svet pravočasno odpravil stavbi Bršlin 42 porabili do mar nem prostoru za članek očit za organizacijo podaljšanega za eno uro rednega učno— napako, ko pa nima nobenih ca 1967 po 40 do 60 m ’ vode, od Po Konkurenčnih cenah sredstev? Opozorili smo in opo marca 1967 do avgusta 1968 pov -Zdelujemo vse vrste no želel poročati le o najbolj bivanja učencev ipd., je ra vzgojnega dela ali svobodnih zarjali t«r čakali več kot eno le prečno po 177 m> vode na me bistvenih stvareh. Zal se mu zumljivo, da za izboljšanje dejavnosti. to na popravilo mar to ni do sec, s septembrom letos pa je lagrobnlkOT. spomenikov, volj? Stanovanjsko podjetje po to ni povsem posrečilo in ta učno—vzgojnih uspehov ne Ni mogoče prešteti vseh poraba vode spet padla na 40 spominskih obeležij in vsa ko bi si mogli občani napač more storiti toliko, kot bi lah brezplačno opravljenih ur, ki bira vso najemnino in je po na do fifl nq m ‘?sec. P<->-«'pwtio šem mišljenju dolžno skrbeti za vodovoda Je opravilo OMP IN- ceracerska dela hitro in no razlagati nekatere njego ko, če bi bilo vse to urejeno. so Jih kočevski učitelji daro popravila. Hišni svet je kvečje •STAI.ATER N ovo m esto v času ve navedbe. Zato bi rada do Kočevje ima sicer tudi no vali svojim učencem. Ali naj mu neplačan kurir, ki opravlja od 10. do 17. avgusta letos po , Kvalitetno. dala nekaj misli, da bo slika vo šolsko stavbo, a da bi demo v kakšni gospodarski nehval^no delo v prid stano naročilnici, ki je bila izdana od vanjskega podjetja! stanovanjskega podjetja 8. avgu o prizadevanjih kočevskih normalno funkcionirala, so organizaciji kaj podobnega? Da ne bo nepotrebnega izmi sta letos. Popravilo Je veljalo prosvetnih delavcev jasnejša. potrebna velika sredstva, teh Ali je torej narod, ki mu gre kanja. naj povemo še to; okva- 394.75 din. Iz podatkov, ki smo Nižji osebni dohodki ko za naraščaj, dolžan poskrbeti lih preverili ori zavarovalnici pa ni. Več kot razumlji SAVA. Je razvidno, da je stano- Zahvala tovarni čevskih prosvetnih delavcev vo je, da pod težo vseh za vse svoje otroke v enaki vanisko podjetje Novo mesto 31. so v članku na prvem mestu teh negativnih okolnosti in meri? Ali z drugimi besedami avgusta 1967 res prijavilo okva zdravil »KRKA« med vzroki neuspehov. Ne ob neustreznih osebnih do povedano: zakaj bi morale de ro na vodovodu v hiši Bršlin 42 lati kočevske šole v slabših li smo tudi In da je po sporazumu (ker ra Učenci osnovne šole Šmihel poučeni bi si to mogli razlaga hodkih učitelji tudi ne mo čun za popravilo škode ni bil pri Novem mestu so v pone ti takole: »Seveda, učitelji rejo delati s takim zanosom, pogojih kot šole v večjih cen Drilo»en) m^d stanovanjskim po trih? In na tej misli o izbolj gostje I deljek, 25. novembra, ob 10. imajo slabe plače, pa se zne kot bi radi. Pri tem storijo d let Jem in SAVO bila škoda oce- uri dopoldne prisostvovali ze šanju materialnih pogojev za Bil sem v Sodražici na nlena na 106.80 din ter iznlačana sejo nad otroki z nezadostni za učence vse, kar zmorejo. stanovanjskemu podjetju 22. de lo kvalitetnemu koncertu tria mi ocenami!« Tako krivičfie Dokazov za to je cela vrsta delo kočevskih šol je bil pou grobovih svojcev in prijate cembra 1967. Do izplačila dejan darek razprave na seji temelj Lorenz, ki je zaigral najbolj izjave sem celo že slišala ob in med njimi ne najmanjši ljev, pa sem se z družino gre ske škode (ponravilo je namreč ša dela najslavnejših sklada objavi članka. tale: Ko se je med lanskim ne izobraževalne skupnosti. doč zadržal v znani gostilni zneslo precej več in sicer 394,75 Temeljna izobraževalna skup din) Je stanovanisko podjetje iz teljev. Ne gre samo za nizke oseb šolskim letom nakopičilo ne »Majolka«. Ljudi je bilo gubilo nravico ker Je sporazum ne dohodke, čeprav je res, zadovoljstvo učiteljev nad sla nost Kočevje si zelo priza OPlno, saj se tu sreča vsako no pristalo na nižjo oceno ško Ker je vstopnino koncerta da so v Kočevju med nižjimi bimi materialnimi pogoji, v deva pridobiti več finančnih leto veliko domačinov, ki tu de. nreden ie bilo popravilo op- krila tovarna zdravil KRKA v sredstev za svoje šole; upaj ravlleno. Stanovalci hiše Bršlin Novem mestu, se ji najlepše v Sloveniji. Gre za dosti več, katerih morajo delati, niso di pridejo iz raznih krajev 42 Da so nla/'»vnli 18 m esecev za slabo materialno plat de štrajkali kot v nekaterih dru mo, da ji bo to uspelo. Potem na obisk grobov. Vsi pogovo povprečno po 88.SO din vodarine zahvaljujemo, saj je s tem lovnih pogojev sploh, če šola gih slovenskih občinah, torej bodo šole laže zadihale in tudi ri tečejo po večini o umrlih na mesec namesto po 30 din omogočila učencem posluša delovni rezultati bodo boljši, vodar'ne na mesec. Vsak itie.sec nje koncerta, kar je redka tržanih. Taka je pač stara na so b'li brez svoie krivde torej kolikor so seveda odvisni od vada in tudi v gostilni je'vse o5kodovf»ni zn .Vl.SO din. priložnost v našem mestu. tega. bolj mirno in svečano kot želimo, da bi bilo takih „Vaš list dobim v Nemčijo Vseh vzrokov za neuspehe običajno. Nnčel sem koncertov še več, kajti le ta namreč ne smemo iskati sa Z avtom so se pripel ja’i ko bo mladina globlje spozna mo v šolah — čeprav seveda la glasbeno umetnost in se za s tem nočem reči, da tudi uči trije fantiči iz Kočevja, ki ptirJe gnezdo, jim je tak narodni običaj tuj njo tudi navdušila. vsak petek opoldne “ telji sami ne bi mogli še bolj Ko sem nekega dne v počitni izboljšati svojega dela: stop ali družinsko nevzgojen. Pri cah šel po m'eko. sem našel pti Marija Kraus Spoštovano uredništvo! čeli so navijati »džuboks«. čje gnezdo. Sel sem zgodaj zju osnovna šola Šmihel nje otrokove nadarjenosti in Gostilničar jih je lepo pro traj, ko sem bil Se zaspan. V prvi polovici novembra sem vam pisal, da mi zač pridnosti, zdravje, urejenost Ko sem zavil na levo po p>otl, nite pošiljati vaš list, ker mi je bilo brez njega vse tako družinskega okolja in podob sil in opozoril, naj preneha kpmor hodim po mleko, sem za prazno. 14. novembra siem dobil prvo številko m sem Je no so enako važni faktorji jo in jim je tudi povedal za gledal na poti mlado siničko, kaj. Bilo je vse zaman, oni ki Je zmrrovala na tleh. Postavil MO bil tako vesel, da vam ne morem povedati. Ko sem jo za njegov napredek. To, da sem kanglico na tla in pobral .si začel brati, sem se počutil kot v domovini, ker se na »slabši učenci nimajo inštruk so vsiljevali svojo voljo, češ ničko t<»r Jo »Usnil v pest, da bi hajam v Nemčiji. torjev«, je v novinarjevem da so oni tudi gostje itd. se malo ogrela. Nato sem pri Gostilničar jim je preprosto sluhnil; zncM^al sem čivk*inle še C ▼ "{v Vaš list dobivam redno in ga prejmem že -vsak pe članku samo spodrsljaj. Gre drugih Dtičk. ki so se tiščale na tek dopoldne. Tu gre iz rok v roke naših rojakov, ki za isto stvar, ki jo navaja v izključil električni tok, kar pTibrovem d^'bhi poleg gnezda se nahajamo v Oberlenningenu. Lepo se vam zahvalju naslednjem stavku, namreč je bilo prav in tudi po že'ji Siničko, ki spm jo imel v roki, ^ MOTEL * ostalih gostov. sem ooložil v kanglico in splezal jem. ker ste mi ga začeli takoj pošiljati, žena je pa tudi za dodaino pomoč. Vsi šolniki na dre’'0 . rta bi videl Dtič’’e gne vesela, da dobiva na dom v Mirenski dolini svoj izvod. vedo, da je to strokovni naziv Po vseh pokopališčih so bi zdo. M'slil som si, da bi pti ** OTOČEC > — V vašem listu berem, da še kar naprej dobivate nove za individualizirano učno delo le žalne proslave za žrtvami čki radi zletpli, rfa niso modi. naročnike, zato vam tudi sam pošiljam imeni dveh no z učenci izven rednega pouka. NOB in ostalih pokojnikov, zato sem vse položil v gne?do — tudi t'stp<'a m ladiča ki Je bil \ * / vih naročnikov: eden je tu v Nemčiji, drugi pa v Beli Podobno je nekdanjim inštru- trem mladim pa se je zaho v kangli'^!. Od Ali se res bojimo alkoliolil(ov? ■ ■ ■ ______izseljencev bo Alkoholizem se je zelo razpasel, v družbi pa nimamo učinkovitih sredstev za spopad z njim - Lepi sklepi in stališča o načinu boja z alkoholizmom prihodnje leto na bodo ostali brez učinka, če ne bo končno le sprejet zakon o obveznem zdravljenju alkoholikov. Takšna je resnica! Pred kratkimVinici se je v Čr 27. novembra je bil v Novem mestu posvet o loik o v žai nihče ne Sfpoštuje. nomlju prvič sestal širši od alkoholizmu. Priredil ga je novomeški center za so Veliko bi se dalo doseči tu bor za organizacijo III. sreča cialno delo, sodelovali pa so zdravstveni delavci iz di s primernimi sodobnimi nja dolenjskih izseljencev, ki zdravstvenega doma in zdravstvenega centra, pred načini opozarjanja šolske mla bo 12. in i3. julija 1969 na stavniki RK, okrožnega sodišča, uprave javiie var dine na nevarnost alkoholiz Vinici. Odbor bo že januarja nosti, ZK, SZDL. sindikata, m^občinskega zavoda ma. izdal poseben prospekt z opi za prosvetno-pedagoško službo in kadroviki delov Posvet je bil uspešen, ude som zgodovinskih, kultimiih nih organizacij. Na posvetu so ugotovili, da je na ležba pa je presegla vsa pri in naravnih lepot Bele kra našem območju precej alkoholizma, ter sprejeli več čakovanja. Brez dvoma so jine in Dolenjske. Za sreča stališč o tem, kako se spopadati s tem družbenim po daljšem času vnovič za nje bodo pripravili tudi po zlom. Prvi pogoj in osnova za uspešno odpravljanje živela dejstva, ki opozarjajo, sebne spominske značke. Do alkoholizma pa je brez dvoma zakon o obveznem da se je treba z alkoholiz govorjeno je bilo, da bo ob zdravljenju alkoholikov, ki ga že predolgo spreje mom spopasti. V dosedanjih slavju na Vinici več pomemb mamo, tako so menili sodelujoči. postopkih smo v družbi govo nih kulturnih prireditev. Za rili o alkoholizmu in alko Na posvetu so posredova je nujno potrebno organizi enkrat so predvideli slikarsko holikih tako, kot da se alko razstavo, razstavo OZN ter li udeležencem infonmacijo rati dispanzersko službo za holikov bojimo oziroma da o alkoholizmu v slovenskem alkoholike, ki bi začela de NOB. se bojimo zanje. Skoraj za Organizatorji pričakujejo, merilu in jih seznanili s po lovati s 1. januarjem 1969 pri vestno smo zapirali oči pred javi alkoholizma v novome vseh ambulantah in zdravst da se bo srečanja udeležilo kruto resnico tragedij v dru večje število dolenjskih iz ški občini. Ugotx>vili so, da venih postajah. Vsi zdravst žinah alkoholikov, pred trp veni delavci splošne prakse seljencev, zlasti Belokranj ljenjem, strahom in divjašt cev, ki žive v tujini. Vini- bodo imeli še v decembru vom, ki so jim v večini pri seminar. čani bodo do slavja izi>eljali merov podvrženi njihovi svoj v kraju olepševalno akcijo. Ustvarili bodo skupno, toč ci. Ob vsej tej kruti resnici no evidenco alkoholikov, pri Tretje srečanje dolenjskih iz Kaj prinaša na trg novi „Audi 100“ pa varnostni organi nimajo seljencev pripravljajo vse do čemer bodo sodelovali zdrav v takšnih primerih zakonite stveni delavci, zdravstveni cen lenjske, posavske in belo osnove za poseg. Vsi lepi kranjske občine v tesnem so ter in uprava javne varnosti. sklepi in ugotovitve in še tak delovanju. Trgovsko podjetje AUTOCOMMERCE v Ljubljani je predstavilo nov avto Soglašali so s tem, da je v šna zavzetost bodo zato osta mobil iz serije tovarne Auto Union: AUDI 100, avtomobil reprezentativnega Sloveniji potrebno ustanovi li brez pravega učirika, če ti zaščitni dom za alkoholi ne bomo z zakonom pred Danes gornjega srednjega razreda, ki »vzbuja pozornost prav zato, ker ni pozor ke, ki bi imel primerne de pisali obveznega zdravljenja nost vzbujajoč« — Uvoz: od februarja 1969 dalje. lavnice, v katerih bi alkoho alkoholikov. Prav s spreje zadnji dan za vašo liki v času zdravljenja dela mom tega zakona pa že pre nagradno li. dolgo odlašamo. v sredo, '4. decembra, je konkurirati glede tehničnih riantah novega avtomobila: Na posvetu so govorili tu križanko! M. JAKOPEC Franci NOVAK, sekretar pod dosežkov, udobja in tudi ce p K )rab a 8,9 1 goriva (po DIN di o iztreznitvenih postajah, jetja AUTOCOMMERCE v ne vsem avtomobilom evroi>- predpisih). ki jih v sodobnem svetu Ljubljani, s svojimi sodelavci ske proizvodnje srednjega ra Čeprav glede oene na ti že poznaijo, pri nas jUi pa ter predstavnikom podjetja zreda; skovni konferenci nismo mog še nimamo. To so postaje, Auto Union iz bavarskega me — da bo stekel AUDI 100 li dobiti konkretnih podatkov v katere odvedejo alkoholika, sta Ingolstadt na tiskovni (znane so monetarne težave kadar je vinjen, in ga pod prve dini januarja 1969, da pa strokovnim vodstvom iztrez- konferenci seznanil pred.stav- bo že zgodaj pomladi na vo zahodnih držav), so predstav Resnica o vinu nijo ter nato predajo v na nike tiska z novim avtomobi ljo tudi našim kupcem. niki podjetja in tovarne p>ove- daljnje zdravljenje. Osnova v letošnjem novembru, mesecu boja proti alkoho lom tovarne AUTO UNION- Lani so v podjetju AUTO dali, da bo AUDI 100 v vseh takšnih postaj je v samo- lizmu, ki ogroža telesno, duševno in socialno blaginjo Svetovna premiera novega av COMMERCE prodali 1060 av variantah konkurenčen vozi plačilu. naše skupnosti, nismo v Dolenjskem listu priobčili ustrez tomobila AUDI 100 je bila še tomobilov Audi, letos okrog lom istega razreda- »Izredna Ugotovili so, da obstajajo ne razprave ali članka o tem perečem vprašanju. Pač pa le pred kratkim na Nemškem, 1400. prihodnje leto pa raču udobnost in zanesljivost« — to v vseh občinah odloki o so se na pobudo Centra za socialno delo v Novem mestu tokrat pa so sd ga ogledali najo že s prodajo prdbl- 2800 dvoje smo slišali na tiskovni prepovedi točenja alkoholnih zbrali 27. novembra na posvetovanje o alkoholizmu šte tudi predstavniki »sedme ve avtomobilov iz tovarne Auto konferenci najpogosteje, ko pdjač mladoletnikom in vi vilni predstavniki OS, SZDL, ZK, RK, zdravstva, sindi lesile« in zvedeli: Union. — Novi avtomobil bo je tekla beseda o novem avto njenim osebam, da pa teh od- kata, šolstva, sodišča, delovnih skupnosti nekaterih več — da pomeni novo vozilo tovarna proizvajala v treh va^ mobilu AUDI 100. jih podjetij itn. Po uradnem referatu se je razvila obsež AUDI 100 iresen namen tovar rdantah: Dl. na razprava o tej socialni bolezni, zlasti o preventivi iri ne, da poseže po vodilnih me Kot AUDI 100 — 80 KM najnujnejših ukrepih za zdravljenje alkoholikov, ki ugo- stih v vrhu vozil srednjega (normalen bencin) in kot AU Mednarodni seminar nabljajo sebe in svoje družine in i>ovzročajo nam vsem razreda; DI 100 S (90 KM) ter AUDI v Čateških Toplicah veliko gospodarsko škodo. Udeležence tega plodnega posvetovanje je drugi dan — da namerava tovarna z 100 LS (s 100 KM), ki ju bo Od 12- do 16. decenibra bo novim avtomobilom AUDI 100 treba napajati s super benci neprijetno zadel članek v Dolenjskem listu v rubriki v čateških Toiplicah med^na- KMETIJSKI NASVETI pod naslovom: Vino je — živilo. nom. Pri novem avtomobilu rodni sem’nar ISMUN/IUS. so poskrbeli zlasti za varnost Z gospodarskega vidika v Sloveniji ni treba delati pro ISMUN je kratica za medna iviercator pagande za pitje vina po kosilu in večerji, saj spijemo potnikov, aa širok notranji rodno študentsko gibanje za v Sloveniji dvakrat več vina, kot ga pridelamo. Vino V pralni prostor in dobro opremo, za Združene narode s sedežem gradniki naj se predvsem poučijo, kako naj bi se znižali temeljito gretje in prezračeva v Ženevi, lUS pa je m e d n a r proizvodni stroški in se pocenila draga slovenska vina. stroj nje, izredno velik prtljažni rodna zveza študentov s se Vino se uživa kot poživilo in nasladilo, včasih pa tudi prostor (650 1 prostornine!), dežem v Pragi. Organizatorja NOVOLETNA naravnost, kot mamilo, ne uživa pa se kot živilo. Dejstvo, t Superd«ttr9*nt pod njim j>a za rezervoar za srečanja sta zvezni center da v Franciji spijejo pri kosilu pol litra vina in prav 58 1 goriva- Kot je znano, po klubov OZN v SFRJ in Zve tako po večerji, samo dokazuje, da vino uživajo kot na ganja vse avtomobile AUDI za študentov Jugoslavije. To DARILA sladilo, ko so že siti. Zato v Franciji ni toliko očitnih, štiritaktni, štirivaljni motor s je prvi seminar te vrste, u- razgrajajočih pijancev kot pri nas, čeprav ga tam veliko prostornino 1760 ccm in s po deležilo pa se ga bo kaikih boste izbrali več spijejo. Pri nas pijejo tudi na prazen želodec, kar po gonom na prednjih kolesih- vzroča, da se hitreje upijanijo. Toda čezmerno uživanje M avlom*)tko strojno pranj« 15 predstavnikov iz vsake Podvozje in nadvoaje novega mednairodne študentske or najlažje in najbolje vina že resno izpodjeda zdrave korenine francoskega ker vsebuje AUDI 100 sta konstruirana ganizacije. Uradna otvoritev ljudstva in de Gaulle bije plat zvona. Vse je stopilo v popolnoma na novo: podvozje bo jutri ob 10. uri dopoldne v naši službo boja proti alkoholizmu — radio, televizija in kine OXYLAN je zavarjeno s karoserijo- To v terapevtski dvorani Cate- matografi. varna navaja pri vseh 3 va šldh Toplic. Alkohol v vinu in drugih alkoholnih pijačah daje seveda nekaj energije brez škode, toda samo če ga za- BLAGOVNICI v uživamo v majhnih količinah, in sicer v presledkih. Ven dar je energija iz moke, krompirja, fižola itn. neprimerno NOVEM MESTU cenejša kot iz vina ali drugih alkoholnih pijač. Na'jjedena in druga živila pa vsebujejo za telo neobhodno potrebne beljakovine in vitamine pa še nekaj zelo koristnih sesta vin. Vsega tega alkoholne pijače nimajo, zato alkoholiki, ki zanemarjajo pravilno prehrano, telesno propadajo. V moderni prehrani je poudarek ne toliko na kalorijah, Tovarna platnenih izdelkov ki morajo seveda tudi biti in jih je večidel dovolj ali Sejmišča celo preveč, temveč na beljakovinah in vitaminih. Zato je vsako primerjanje vina ali drugih alkoholnih pijač Na sej'mu glede na' hranilno vrednost s pravimi živili popolnoma nevzdržno, saj alkoholne pijače niso živila. v Novem mestu Vino torej n i živilo, je pa včasih koristno poži INDUPLATI Jarše 9- decembra je bilo na vilo in nasladilo. To, kar je Prešeren v Zdravljici zapisal novomeškem sejmišču napro o vinu, »ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi«, je daj 635 prašičkov, prodali pa popolnoma res, toda Prešeren pravi tudi: »bilo blisk na so jih 502. Manjši so šli v gel upanje je celo, ki temnejšo noč stori, ko ugasne«. Pa denar po 120 do 160 din, za zakaj se ne bi človek ob kozarcu vina sprostil in raz izdeluje večje pa so zahtevali 170 do veselil! Včasih je tudi to koristno in morda celo zdi*avo. 280 din. Toda potrebna je mera! Kadar je najlepše, je treba nehati. Tega ne zmore vsak. Zato se tudi nekateri zdrav zavese m niki pomišljajo, ali bi bolniku, ki ima premalo kisline, Brežiško sejmišče priporočili nekaj cvička. Nekateri tako priporočilo izrab Zaradi zapore sejmov je ljajo in postanejo pijanci. namizne garniture bil v soboto, 7. decembra, Vinske gorice in ljudske zdravice človeka zares raz izredno slab dogon na bre veselijo, potolažijo in poživijo. Krokarske pesmi, ki se iz s in te tike žiškem sejmišču. Naprodaj Je včasih slišijo iz. našega radia, npr. »prazne kozarce pa bilo samo 320 pujskov, pro treščimo ob tla«, niso prav nič naše in jih odklanjamo, dali pa so jih 302- Manjše so ker nimajo z zdravim jedrom slovenskega ljudstva nič prodajali po največ 7 d.in skupnega. kg, večje p>a po 5,80 din kg. Inž. IVO ZOBEC D-market v Bršlinu ni le pomembno preskrbovalno središče, marveč tudi eden najlepših DOLENJKINIH ob jektov na območju Novega mesta NOVO MESTO - TREBNJE - ČRNOMELJ L i Novi „DOLENJKIN” trikotnik S pripojitvijo STP POTROŠNIK je postala DOLENJKA največje ka za prihodnje leto. Tako bo leta 1969 predvidoma ustva trgovsko podjetje na Dolenjskem - Večji skladi in boljši osebni rila 83 mili,V>nov din prome dohodki - Prihodnje leto gradnje v treh krajih - Zagotovljena ta, od t^a 65 milijonov v Poslej bo tudi v črnomaljskih prodajalnah, kot detajlistični in 18 milijonov Je Manufaktura, večja izbira blaga. večja izbira! - v grosistični mreži. B Samostojnega splošnega — bolj smotrna poraba Tako povečanje bo zagoto trgovskega podjetja POTROŠ sredstev s hitrejšim obrača vilo p>odjetju, da bo uredilo NIK v Črnomlju ni več. 1. de njem obratnega kapitala; oziroma izboljšalo več stvari. cembra je dokončno postalo Zanesljivo se bodo povečali — večja možnost za novo osebni dohodki zaposlenih Cviček iz oditupljenega grozdja sestavni del novomeške DO poslovno poseganje na nova (povprečni OD naj bi bil po LENJKE, ki je tako razširila (sosednja) območja; analizi, ki so jo naredili pred svojo mrežo še na območje — boljša izraba skladišč in pripojitvijo POTROŠNIKA, HMELJNIK opušča odkup vin in se loteva odkupa grozdja - Letos so pro črnomaljske občine. prevoznih sredstev; H Tako povečano preskr okoli 986 din), pomnožila se dali 90.000 steklenic cvička - Skladišča so osrednji problem — zmanjšanje poslovnih bodo sredstva za razširjeno bovalno območje — novome stroškov; reprodukcijo ozrioma za na ška, trebanjska in (na novo) — zagotovitev boljše pre Trgovsko podjetje HMELJNIK v Novem mestu domači gostinci. Letos je daljnje urejevanje poslovnih črnomaljska občina so za skrbe poslovalnic z blagom; prostorov itd., več sredstev je dobilo letos sodoben stroj za polnjenje steklenic HMELJNIK napolnil 80 odst. čeli nekateri imenovati DO- — večja izbira itd. s pivom. Ta stroj je pravzaprav cela strojna proga, svoje kleti z vinom iz odkup pa bo tudi za nove gradnje. LENJKIN trikotnik. Edina pripomba na te Na novo naj bi DOLENJKA v kateri se steklenica najprej opere, nato odcedi, ljenega grozdja, lani pa le I DOLENJKA je postala prednosti: negativnih napolni s pivom, začepi in končno stroj še nalepi 30 odst. v prihodnjem letu ustvarila največje trgovsko podjetje na posledic ob taki združitvi tudi 1,930.000 din skladov. nanjo etiketo. V eni uri napolni 4000 pollitrskih ste Glavna težava HMELJNI- Dolenjskem, število proda podjeiij (pripojitev) n i! klenic. Piva odslej ne more več zmanjkati, saj je ob KA so skladiščni prostori. jaln je s pripojitvijo PO Ob taki finančni letini, ka največji potrošnji še vedno neizkoriščenih 30 odst. Zdaj imajo skladišča na dveh TROŠNIKA povečala na 63, kor jo predvideva načrt, bi zmogljivosti tega stroja. HMELJNIK se razen tega koncih, oboja pa so premaj število zapKJslenih pa na 235. Vse službe samo imela DOLENJKA za leto 1969 zavzema za oskrbo domačega tržišča z dobrim, do hna. Nova skladišča bi veljala pri DOLENJKI 3,420.000 din za investicije, s mačim vinom. Od proizvajalcev odkupuje samo res brez komunalnih del 2,400.000 Podlaga za razgovor: Komercialne, nabavne, up tem denarjem in s posojili pa kvalitetna vina. večji del pa • odkupuje grozdje in din. Pretežni del prostorov ravne in splošne sl’ižbe so bi zgradila novih 900 m^ predeluje v vino. bi bil namenjen za polnjenje podobni rezultati! prodajnih prostorov. in skladiščenje pijač v stekle postale po pripojitvi skupne Lani je ustvaril HMELJNIK nilnega stroja so porabili Pet bistvenih skupnih last in samo pri DOLENJKI. V programu za leto 1969 so nicah. 300.000 din imajo že nosti in prednosti so našteli 8 prodajo alkoholnih in brez 350.000 din svojih skladov, pi zbranih, tudi idejni osnutek POTROŠNIKOVO UPRAVO predvidene nove gradnje v alkoholnih pijač za 6,740.000 vovarna UNION iz Ljubljane za obe podjetji, STP PO so v celoti razformirali, prav Črnomlju (blagovnica), Straži je izdelan, treba pa bo dobiti TROŠNIK in DOLENJKO, din promebi. Polovi Že med pripravami na VI. kongres ZKS se je pokazala in jasno izoblikovala za hteva po idejnopolitičnih izhodiščih in ciljih prihodnjega vsestranskega razvo ja Slovenije. VI. kongres ZKS je obrav naval te dni vsa ključna vprašanja se danjega časa ter določil cilje in naloge slovenskih komunistov v času do pri hodnjega kongresa in v daljšem obdob ju. Ob tem je sprejel tudi RESOLUCIJO O STALIŠČIH IN NALOGAH SLOVENI JE, iz katere objavljamo nekaj odlom kov. Za ves VI. kongres je zelo značilna velika udeležba delegatov v razpravi živahra pomenek se je odvijal tudi Cilj socializma je družba, osvobojena razred med odmori, kar vidite na gornji sliki (Foto: Busic — DELO) nih protislovij in nasprotij, kulturno, ekonomsko in tehnično napredna, demokratično organizirana, z uveljavljenimi moralnimi načeli, ki temelje na = V V solidarnosti delovnih ljudi v združenem delu kot bistvenem elementu družbenoekonomskih odno Pravica kmetov do samoupravljanja sov v samoupravni socialistični družbi. Tak cilj Kmetje se morajo bolj vključiti v samouprav je mogoče doseči le s prizadevam j sm in z ustvar ZK v žarisce ni sistem in se uveljavljati v njem, in to v k ra r jalnostjo več generacij. Komunisti naših dni pa (Nadaljevanje s 1. str.) Komimisfci morajo odkriva jevnih skupnostih, v občini, pa tudi v republiki moramo na poti k temu zgodovinskemu cilju ti vzroke neenakosti in temu in zvezi, kjer se oblikujejo ekonomski pogoji in storiti vse, kar je že danes uresničljivo. dov. Socializem daje močan prilagajati svojo politiko. Pri politika razvoja kmetijstva, vzgoje, izobraževa Cilj vsake socialistične družbene akcije mora pečat sodobnemu družbenemu tem pa ne smemo zaiti y nja, socialna politika itd. Ta pravica in odgovor biti ustvarjenje takih družbenih odnosov in ma raavoju in je že postal praksa, uravnilovko, ki je ekonomsko nost jim pripadata na podlagi njihovega deleža ki jo sprejema velik del člo nesprejemljiva. Samoupravna terialnih pogojev, v katerih bo vsak lahko razvi veštva. V oč^ tega človešt pri ustvarjanju družbenega proizvoda. jal svoje ustvarjalne moči družbi in sebi v prid. solidarnost, ki je že zaživela v Izhod iz sedanjih razmer v zasebni proizvod va uživa Jugoslavija velik krajevnih skupnostih, nekate Boj za socializem je hkrati tudi boj za demokra ugled prav zaradi svoje nji je predvsem v povečanju bl^ovne proizvod cijo in narobe. Iz človekove odgovornosti do rih občinah, delovnih enotah nje in s tem dohodka kmečke družine. To je mo demokratične, samoupravne in delovnih organizacijah, drugega človeka, iz medsebojne tovariške pove ureditve in to nalaga komuni goče doseči z razvijanjem kooperacije in s pove zanosti in solidarnosti raste tudi družbena odgo kjer z združenimi močmi re čano produktivnostjo dela ter s smotrno izo stom novo, internacionalno šujejo skupne težave, dokazu vornost. odgovornost. brazbo celotnega fonda dela kmečke družine tudi je, da ssnajo naši delovni zunaj kmetijstva. ljudje tudi sami poiskati zdra O obrambi domovine Delovni ljudje si razen ve rešitve. Mladina in nesocialistični pojavi Obramba domovine je integralna komponenta materialnih žele tudi mo Pri ustvarjanju 2sasnov za samoupravljanja. Komunisti si bomo prizadevali ralnih vrednot gospodarski raavoj Slovenije Analiza letošnjih študentovskih dogodkov ▼ za uresničevanje koncepta vseljudske obrambe Odpor, ki ga kaže velika ve pa ne moremo pozabiti na to, Ljubljani je pokazala, da je bil to napreden od kot edino možne oblike uspešnega odpora more čina delovnih ljudi ob prime da je Slovenija tisti del Jugo por mladega človeka proti konkretnim nesociali bitnemu zavojevalcu in zmage nad njim. Pri tem rih, ko ntoo upoštevana mo slavije, ki je najbolj odprt v stičnim pojavom v naši družbL V študentskem ne gre samo za obrambo nacionalne suverenosti, ralna načela naše družbene zahodni svet. Pri gospodar gibanju se niso mogli uveljaviti ekscesi in proti temveč za ohranitev samoupravnega socialistič ureditve kaže, da naši delov skem načrtovanju zato ne mo socialistične težnje. V njem so prevladovale tež nega sistema kot naj večje pridobitve delovnega ni ljudje ne hlepijo le za ma remo mimo soočenja s tujim nje za odgovorno in učinkovito samoupravno re človeka. Obramba Slovenije in Jugoslavije je terialnimi vrednotami. Samo tržiščem. ševanje družbenih problemov in organizirano od hkrati skupni interes vseh narodov, njihova živ upravna družba torej teži za pravljanje vseh deformacij in slabostL V druž benih organizacijah je začela mladina pospešeno ljenjska potreba. To so temelji, na katerih sta ustvarjanjem moralnih vred Statut na stvaren način zasidrana moč in življenjska koncepta vseljud not, vendar smo v takšnih tež- reševati mnoga temeljna vprašanja, ki jih je že ske obrambe. nizirani. Komunisti moramo oblikuje vlogo Zveze ko dalj časa postavljala na dnevni red. To so zlasti munistov socialna struktura študentov in dijakov, material Vsak komunist in vsak občan mora najti svo biti zato na čelu družbenega ni položaj mladinskih organizacij, položaj učen je mesto v sistemu vseljudske obrambe, priprav pritiska za hitrejše odpravlja Uvodno besedo k predlože cev v gospodarstvu, zaposlovanje in kadrovska ljen in usposobljen, da vsak trenutek uresniči nje napak, krivic v socialnih nemu statutu ZK Slovenije je politika v delovnih organizacijah. Vključevanje svojo pravico in izpolni dolžnost do svobode, hu razmerah in podobnega. Tu podal Stane Dolanc. Zveza ko je potreben odločen politični dijakov in študentov v študijsld proces in samo manega poslanstva samoupravljalskega socializ munistov Slovenije je od svo upravne odnose zahteva na eni strani njihov vse ma in do narodne suverenosti. boj, ker sovražniki socializma, je ustanovitve v letu 1937, pa bolj aktiven in odgovoren odnos do študija, hkra politikanti in demagogi takš do danes globoko posegla v ti pa bistveno prispeva k mnogim pozitivnim no stanje izkoriščajo. drjižbeno in ekonomsko bi družbenim premikom. O človekovi kulturi Mladim moramo pustiti da stvo slovenskega nacionalnega Kulturna ustvarjalnost in človekova kultura »shodijo«, toda shoditi mora vprašanja, je dejal tov. Do sta bistveni prvini samoupravne socialistične jo v ok^viru samoupravljanja lanc in je pred slovenskim O sredstvih javnega obveščanja družbe in njena neločljiva sestavina. Svoboda in svojih samoupravnih pra narodom prevzela odgovor Delovanje tiska, radia, televizije in filma do ustvarjalnosti je sestavni del boja za osvoboditev vic in dolžnosti. Omogočiti nost za njegov nadaljnji raz biva v sodobnih razmerah čedalje večji vpliv na jim moramo, da v kovačnici voj. ■* človeka. S teh izhodišč se komunisti bojujemo dela, premagujoč težave in te kulturno in politično življenje. Sredstva javnega za družbenoekonomske in politične temelje svo gobe življenja, kujejo svoj Govoreč o značilnostih sta obveščanja so še posebno pomemben dejavnik bode in s tem ustvarjamo podlago za svoboden obraz in Uk samoupravljalca tuta je dejal, da smo v dose v samoupravnem razvoju ne le s posredovanjem in vsestranski razvoj kulturnega življenja. Da bi danjih statutih in dokiunentih informacij družbeno aktivnemu človeku, anjpak in nosilca družbenega napred tudi kot tribuna demokratičnega boja mnenj in utrdili doseženo stopnjo svobode umetniške in ka. ZK govorili samo o splošni znanstvene ustvarjalnosti ter omogočili smotrn politični vlogi ZK, v tem sta družbene kritike. in celovit kulturni razvoj slovenskega naroda, se Zveza komunistov se bo tudi v prihodnje za Samoupravljanje in zna tutu pa to vlogo natančneje komunisti zavzemamo za program kulturnega opredeljujemo v idejnem, vzemala za vsestraaski razvoj sredstev javnega razvoja Slovenije. Oblikovanje idejnih in politič nost morata z roko v moralnem in organizacijsko obveščanja, za svobodo javnega izražanja misli nih izhodišč tega programa, sodelovanje vseh roki političnem ter akcijskem po in prepričanj, za objektivnost informiranja in družbeno-političnih organizacij, vseh kulturnih gledu, kot celoto. poglobljen, kritično odgovoren odnos do javnega ustanov, dejavnosti in posameznikov bo spodbu Samoupravljanja ne more mnenja, za čim širše odpiranje množičnih komu dilo učinkovitejše razreševanje nasprotij, ki se mo nadomeščati z menažest. Gre torej za aktivno in nikacij vsej demokratični javnosti. še pojavljajo na kulturnem področju družbenega vom in ne razvijati z državni ustvarjalno vlogo članstva in življenja. mi posegi, ker je obema last organizacij ZK na vseh rav no prisvajanje odločanja. Na neh. Komunisti v stalnem O verski svobodi in svobodi vesti Slovenski komunisti se bomo zavzemali, da še samoupravljanje naj ved bosta dobila prednost tisto delo in tista dejav političnem procesu javno in Zgodovinske izkušnje narodnoosvobodilnega no bolj povezuje ustvarjalno boja in povojnega revolucionarnega dela potrju nost, ki utrjujeta v človeku zavest o smiselnosti delo in odločanje ter uprav enakopravno izražajo svoja njegovih ustvarjalnih naporov, usmerjenih k viš mnenja in stališča, razčišču jejo, da versko prepričanje ni ovira za vključeva ljanje. Sodoben svet namreč nje ljudi v graditev socialistične družbe. Za ena jim, veljavnejšim smotrom človeka in družbe. vedno bolj in bolj zahteva za jejo družbena protislovja in sodelujejo pri ustvarjanju kopravno delovno sodelovanje svetovnonazorske Samoupravljanje je podlaga in oblika združe delo zavzetega delavca. Pri in verske različnosti niso bistvenega pomena. vanji kulture, znanosti in izobraževanja s celot tem bomo morali v bodoče spoznanj, idej, stališč in sklepov ZK. Ustavna in druga zakonska načela o ločitvi nim družbenim delom. Zato bomo spodbujali veliko bolj uporabljati zna cerkve od države, o svobodi vesti in verskega razvoj samoupravnih odnosov v kulturi in pospe nost, tako pri ustvarjanju prepričanja, o svobodnem izpovedovanju vere, o ševali samoupravno združevanje kulturnih de teoretičnih kot tudi praktič nedopustnosti zlorabe cerkve in vere v politične javnosti tako med njimi samimi, kakor tudi z nih zasnov samoupravljanja. Marksistični namene, o ločenosti šole od cerkve, o enakosti drugimi področji dnižbenega življenja. Združeno delo naj spreminja državljanov pred zakonom niso formalna gesla, Z družbenimi sredstvi moramo spodbujati naše gospodarstvo in ga poso krožek dela ampak merila za demokratičnost in hiunanost predvsem kvalitetno mladinsko literaturo, ki po dobi. Nsičrtovanje prilagojeno socialističnih družbenih odnosov. — Možnosti za sreduje mladini etične vrednote, dosežke naše in samoupravnim odnosom, bo Na šoli za zdravstvene de versko svobodo in svobodo vesti bodo toliko tuje kulturne ustvarjalnosti ter znanstvena spo tu moralo izpolniti sedanjo lavce je pričel delati marksi boljše, kolikor bolj se bo cerkev na Slovenskem znanja. Odločno pa odklanjamo vse pojave ne vrzel. Načrtovanje mora kot stični krožek. V okviru krož osvobajala ostankov politične klerikalne misel kvalitetne »kulturne« proizvodnje, kakršna streže oblika družbenega sporazume ka bodo raizpravljali o razli nosti zlorabljanja verskih čustev v politične na naj nižjemu okusu. vanja postati ena izmed te čnih Idejnopolitičnih vpraša mene. meljnih oblik samoupravnega njih ter o najvažnejših pro gospodarjenja. blemih doma in v svetu. Prvaki Opere in Jaki razstavlja Drame nastopili v Veroni v Trebnjem Jože Horvat — Jaki, znani ObčinsM svet fcultumo-pro- slkar iz Nazarij v Savinjski svetnih organizacij je v ne- d«»Jni, je 5. decembra zvečer (iiijo priiredil v Trebnjem odprl razstavo svojih del v nastop solistov Drame in umetniški galeriji »Grafica Opere iz Ljubljane v spo uno« v Veroni (Italija). Raz min 50-letnice Cankarjeve stava bo odprta do 21. de smrti. Pevci ljubljanske Ope cembra, v tem znanem imiet- re Vilma Bukovčeva, Ladko niškem sedišču pa je vzbudila Korošec in Rajko Koritnik razveseljivo pozornost in nev ter igralca Drame Iva Zu sakdanje zanimanje javnosti. pančičeva in Stane Sever so pripravili lep kulturni večer, vreden spomina našega ve Bralna značka likega pisatedja in dramati ka. Razen čestitke vsem na tudi letos stopajočim so gledalci še po Obdor za Zupančičevo bral sebej čestitali basistu Lad- no značko — zanjo tekmuje ku Korošcu za 25-lefcnico nje jo osnovnošolca v novomeški, govega umetniškega delova trebanj^, metliški ter črno nja. maljski občini — je na svoji sej-i v nedeljo, 8. decembra, razpravljal o letočnjem telc- movanju za bralno zna5ko. Koncert člani odbora so menili, da je zaniman,je za tekmovanje na v Cankarjev šolah tako veliko, da bodo osnovnošolci tekmo'vali tudi spomin letos PredsedniSc odbora za v novomeškem Domu Zupančičevo bralno zna'^ko Jg^ure bo v soboto, 14. Severin šali ter svetova ec dec^Ti&rsbj--ct> tg^uri kon za slovenski jezik pri Med cert v počastitev občinskem zavodu za prosve letnice sm rti velikega slo- tno pedagoško službo v No vensikega pisatelja Ivana Prizor iz I. dejaiija~i^i*^arjevega DIVJEGA LOVCA v izvedbi^lanov prosvetnega društva »LOJZE KOŠAK« vem mestu prof. Karel Bačer Cankarja. Nastopili bodo sta govorila o tekmovanju v orkester in solisti ljub šolskem letu 1967/68 in izrek ljanske akademije za glas la priznanje učiteljem slcvan- bo, skupaj 60 članov. Na sk^a jezika ter ravnateljem sporedu bodo Rossinijeva, šol, ki so izvedli oziroma Mozartova, Škerjančeva, lini podprli tekmovan>2 in Pa^:aninijeva dela. So Kostanjeveani med ^oriškl Pričakujejo, da bo tudi ’.e- listi bodo^ Maja Telban tos, ko tekmovali od (flavta), Sabira Hajda- v sanjah nismo predstavljali. dveh programih, zanim— rovič (mezosopran) in Vi Val navdušenja v Gorici: praznik za zamejske Slovence - »Kdaj boste spet Morje vtisov! Moral bi pove za lepo knjigo na šolah prav li Jamšek (violina). Diri prišli med nas?« - Prisrčne pozdrave vsej Dolenjski, solze navdušenja ob dati še o tisih navdušenih, ki tako živo. Na sestanku so so prišli v hotel, kjer smo sta predlagali, naj bi podružnica giral bo profesor Uroš slovesu - Slovenski župnik dolenjskim igralcem: »Jaz sem vaš dolžnik!« Prevoršek. Za kolektivni novali, spraševat, kdaj spet Slavist čnega društva v No pridemo, pa o tistem župniku, vem mestu prskrbala za u- obisk dijakov in učeTcev V nedeljo, 17. in v ponede zen izginila, kajti prostrana predstavi so se igralci zbrali osnovnih šol bo priredi ki je naslednji dan spet pri vedbo tekmcvanja ?a br'lno ljek, 18. novembra, se je 55 dvorana se je napolnila do v avtobus, ki je stal pred Ka šel v Gorico iz petnajst kilo telj koncerta (Zavod za igralcev kostanjeviškega pro zadnjega kotička. Na obrazih toliškim domom, toda tu jih značko na srednjih šolah. metrov oddaljene župnije in P. B. kulturno dejavnost) odob svetnega društva »Lojze Ko prihajajočega občinstva, ki je je čakalo novo presenečenje nam rekel: »Jaz sem vaš dol ril izreden popust pri šak« mudilo v Gorioo, kjer so začelo prihajati že celi dve — podoknica goriških fantov žnik!« ter povabil igralce v vstopnicah, ki bodo zni zamejskim Slovencem v naj- uri pred predstavo, je bila in deklet, ki so iž zvonkih grl kavarno. Posebej bi se moral Dva romana in dve zbirki žane po 2 din. večji dvorani Stare Gorice za neka slovesna zbranost in res zapeli gostom prelepo pesem. ustaviti ob prelepem govoru, igrali Finžgarjevo ljudsko ig nost. Vse to je kazalo, da Naslednji dan so igralci ki ga je imel na večerji v ho Mladinska knjiga bo v krat ro s i>etjem in plesi — »Divji bodo predstavo morda hlad obiskali Deberdob, Oglej in telu prof. Jurak, ki je naro kem izdala več izvirnih lepo lovec«. Kulise je za to uprizo no sprejeli. Slednjič so zapeli Trst ter se popoldne spet vr čil: »Pozdravite Dolenjsko, slovnih del slovenskih ustvar ritev izdelal znani slovenski zvonovi in zastor se je dvig nili v (jorico. šli so po trgo nocoj sta se pobratili z Go jalcev. Med napovedanimi Slovenska matica umetnik Maksim Gaspari in nil. Resnost je izginila, slo vinah in vsepovsod so jih po riško!« Pa izjava prof. Žerja knjigami sta dva romana in prav s to opremo je režiser vesna zbranost pa se je pre zdravljali navdušeni Goričani, la, ki je rekel, da se je pred dve pesniški zbirki. Manica v prihodnjem letu Lado Smrekar vsestransko lila v navdušen pKJzdrav od ki so bili prejšnji večer na vojsko zadrževal v škocijanu Lobnik se bo slovenskim bral cem predstavila z romanom v založbi Slovenske matice dosegel tisto pristno doma prtemu odru. Dramsko deja predstavi. V trgovinah so jim in na Telčah in da ni nikjer čijsko vzdušje, ki ga ima do nje je teklo dalje, ploskanju dajali poseben popust, v ne tako lepih krajev kot tam »Mlade trave«, Peter Božič z bo izšlo prihodnje leto več mala vse Finžgarjevo literar romanom »Na robu zemlje«, slovenskih strokovnih in le- med izvajanjem na odprti katerih pa celo darila! »Ali ni kaj! Pa še in še je takih vti no delo. Vsako prizorišče za sceni ni bilo ne konca ne kra ste vi tisti...» so jih spraše sov, ki bržčas ne bodo nikoli Asta Žnidaršič z zbirko pesmi pKJslovnih del, med njimi Zgo. se je posebna Gasparijeva ja. Dvorano je zajel vihar ne vali in jim prijateljsko stiska zbledeli, ker so jih spremlja »Zlati mrak« in Tone Kunt dovina slovenskega s iO v s tv a razglednica, oplemenitena s le ob nastanku ^olze navduše ner s pesniško zbirko Lesni VI (Lino Legiša), Slovenske popisnega navdušenja, ki se li roko. pristnimi gorenjskimi nošami je šele v odmoru polegel. Srečanje, kakršnega si niti nja in resnične sreče. ka«. ljudske pesmi I (nova izda in živimi liki, ki so zrasli iz ja vsega danes znanega ljud Seveda se je to poznalo tu Finžgarjeve literarne predlo di na odru. Igralci so bili raz skega pesemskega gradiva bo ge. Igro so Kostanjevičani obsegala deset zvezkov in bo igrani in so dali vse od sebe. naštudirali za 100-obletnico Janez in Majda sta igrala kot petkrat večja kot Štrekljeva slovenske gledališke kulture, zbirka), Arhitektura 17. sto še nikoli, Gašper in Tonček študij se je vlekel vse leto, prav tako, plesi so bili izve Jakčevi filmi o Beli krajini letja na Slovenskem (Nace tako da nekateri niso zdržali deni tako, kot bi jih izvajal šumi), domače leposlovje pa tega napora, uspeh pa seve en sam plesalec, in ne šest desetletji ujel in na filmskem bo zastopano z naslednjimi da ni izostal. traku ohranil to lepoto. Oh najst! Pevci so peU, kakor bi Umetnik Božidar Jakac je s svojo filmsko kame deii: Lavo Cermlj, Moja trža Preden so se igralci napotili se zavedali, da so v domovi ranil sebi in nam! Zato: hva ška leta; Izidor Cankar, Le čez mejo, so dali dve pred ni petja. Ves oder je bil en ro zapisal dogodke in ljudi pred 35 leti la za vse, mojster! poslovje, eseji, kritike: ’ Slo stavi v Brežicah. Pred Breži- sam utrip, ki je razdajal ma -ar venska dramatika 1945—1965 čani kostanjeviški igralci terino besedo vsem tistim, v torek, 12. novembra zve eno samo prekipevajoče nav Pihalni trio (antologija povojne slovenske zmeraj radi nastopajo. Zad ki so trpgli zanjo in vedo nje čer, je bila v Belokranjskem dušenje in veselje. dramatike); izšle pa bodo tu nje gostovanje pa je bilo še no ceno. muzeju odprta razstava »Be Komaj se je trak odvil do gostuje di drame Primoža Kozaka posebno uspešno. Kar dvak lokranjski motivi Božidarja ^Dialog, Afera In Kongres). Slednjič je stopil na oder konca, že smo bili v letih v soboto, H. decembra, rat je bila prostrana brežiš nadškofijski stolni župnik Jakca«. Navzoč je bil tudi pred zadnjo vojno, ko Boži P. B. ka dvorana zasedena do zad bosta spet dva koncerta za prof. dr. Kazimir Humar, ki umetnik sam, ki je po ogledu dar Jakac in France Marolt, šolsko mladino v novomeški njega kotička. Občinstvo je je začel svojo pozdravno be razstave prisotne povabil, da takratni ravnatelj Folklor spremljalo dogajanje na odru občini. Gostoval bo pihalni sedo nekako takole: »Vaše go si ogledajo serijo ozkih fil nega inštituta v Ljubljani in trio iz Ljubljane, in sicer ob Knjiga o Tisnikarju s tako zbranostjo in navdu stovanje, dragi Kostanjeviča mov, ki jih je posnel pred znani oživljavec belokranj šenjem hkrati, da je bilo ig 10. Uiri v Brusnicah, ob 13. Kot smo izvedeli, priprav ni, je za Gorico in Goriško zadnjo vojno v Beli krajini. skih ljudskih plesov in obre uri pa v Stopičah. Priredit ralcem v pravi užitek nasto velik praznik.« Dvorana je dij, dneve in dneve hodita ljata umetnostni kritik Mar pati. Da, v veliki meri je k Akademski slikar Božidar vi bosta v šolah v obeh kra jan Tršar ter prof. Karel zagrmela v dolgotrajen ap Jakac namreč v Beli krajini širom po Beli krajini. Marolt jih. tako veličastnemu uspehu v lavz. Govornik je nadaljeval Pečk , raivnatelj slovenjegra ni delal samo s svinčnikom, posluša, zapisuje, zbira in oži Stari Gorici pripomoglo prav kar med ploskanjem. Zahva vlja predavnino v plesu in no ške galerije, knjigo o sloven brežiško občinstvo, ki je da iglo, kredo in barvami; njeno Zanimanje za knjige ljeval se je za izbrano in podobo je ohranil tudi v ne ši, Jakac pa lovi gibanje na skem slikarju Jožetu Tisni lo igralcem na pot pogum in pristno govorico, za doživeto barvni filmski trak. Tako na Prešernove družbe karju Tisnikar je pred leti vero v njihovo poslanstvo. In štetih fotografskih posnetkih igro, za srečanje, za prelep in filmih. Tako je ta večer stajajo sredi starih belokranj Letošnja lepa zbirka Pre razstavljaj v Dolenjski gale s to pofK)tnioo so Kostanjevi večer. Odgovoril mu je reži skih vasi živopisani film šernove družbe je z dobrim riji, njegova kostanjeviška čani šli od doma. navzoče popeljal v leto 1932, ser, ki je rekel, da je mate ko je takratni ljubljanski dro- ski zapisi predgrajskega in izborom in poceni knjigo razstava (z recitalom iz Gru Tudi onkraj meje imajo rina beseda naša najdražja starotrškega kola, viniškega pritegnila nove naročnike. Po movega Belega azila) pa ie gerist Beno Gregorič zbral za Slovenci martinovanje. Prav dota, ki jo je treba skrbno cel vlak navdušenih fotoama kola z Jazom, nepozabnim verjenik Staniko Skočir iz bila eden najzanlmivejših li to pa je sprva med igralce varovati, bdeti nad njo in se terjev, ki so na vseh belo ljudskim godcem na orglice Loke pri Zidanem mostu po kovnih dogodkov na Dolenj prinašalo bojazen, da ne bo zanjo tudi žrtvovati in v tem kranjskih postajah, zlasti v in gudalo, p>osneta so obredja roča, da je k lan^im 42 na skem v zadnjih letih. obiska. Toda kmalu je boja- posnemati naše velike zglede, Metliki doživeli navdušen iz Alešičev, Črnomlja, Metli ročnikom dodal letos' še 10 ki so slovenščini posvetili vso sprejem. Človek se čudi sto ke ... Zareči, veseli, vriskajo novih, občinski odbor PD pa svojo ljubezen in življenje. tinam in tisočem ljudem, ki či ljudje! Vmes pa domači vabi še druge občane, naj se Igralci so se porazgubili po so se takrat zgrnili na posta je, trt ja. zoreče klasje, mak naročijo na letošnjo zbirko. in plavice, jagnjeta, mačke, PODALJŠANI RAZSTAVI V NOVEM MESTU garderobah, toda ne za dolgo, je in v povorke. Pred nami so kajti pred vrati garderob so zaživeli ljudje v Semiču, Čr perutnina .. In potem Kolpa, vrteča se mlinska kolesa, vr Mladi igralec je prosil Sha- Razstava arheoloških najdb iz Kandije in se zbrali celi roji dijakinj, nomlju in Metliki pred dob wa, vaj mu napiše kako pri- dijakov, študentk in študen rimi 35 leti, zvrstili so se ob be, modrina in vanjo posejani slikarska razstava FRANCETA SLANE v beli oblaki... Trud, delo, vese- poročVo, in ta mu je takole tov. ki so čakali, da bi še razi ljudi, ki morda že deset ustregel: Dolenjski galeriji sta podaljšani do 15. ja enkrat videli Janeza in Maj letja počivajo pod rušo. Met selje, prazniki in proščenja! »Najtopleje vam priporo nuarja 1969. do pa Gašperja in Tončka. liška župana Golia in Malešič, Skratka: pesem v barvah, čar Ostali so dolgo v prisrčnem Engelbert Gangl, učitelji, ura in skrivnost preteklosti deže čam igralen gospoda R. Igra Vabljeni! pomenku, ki jih je zbližal in dniki in mestni stražniki. So le med Kolpo in Gorjanci. Hamleta, Cezarja, Shylocka, je bil dragocen pozdrav iz koli, gasilci, godbeniki, fol- Veliko delo je opravil umet bridge in biljard. Biljard domovine. Kaki dve uri po kloraši, mladina — vse je bilo nik Božidar Jakac, da je pred igra najbolje. Ivan Cankar o Janezu Trdini Druga knjiga zbranih spisov naslednjih: »Jaz sem omenil Ustvarili so si svoje male in pač mnogo zanimivega narod Janeza Trdine prinaša Ver tiste vraže, katere v gostem velike bogove, natovorili so nega blaga, imiotvora pa naj ske bajke in Bajk in povesti duševnem mraku blodeči Do jim vse svoje človeške čedno brž nobenega. To raizodeva prvi del. — Po pravici je po lenjec izpeljuje iz nerazum sti in slabosti ter jim nadoda posebno lepo »Kresna noč«, stavil Trdina verske bajke na ljenih naukov in ustanov kr li le še različne čeznatume si ena najimenitnejših povesti v čelo svojim povestim o Gor ščanske vere.« Bistri Dolenjec le in pravice; vse je ostalo pri prvem delu zbirke ... jancih; boljšega uvoda bi jim si je usvojil tiste nauke, ki so starem in duhovnik mora zna ne bil mogel napisati. Junak mu prijali po svoji poeziji ti coprati kakor nekdaj, dru O slogu Trdinovem sem go »Bajk in povesti« je slovenski ali ki so bili sorodni njegovim gače ni zanič; le ceremonije voril že lani takrat, ko sem narod: v verskih bajkah nam ajdovskim spominom, in jih so se izpremenile. — referiral o »Bachovih huzar- ga je Trdina predstavil, poka je prikrojil po svoje, tako da Vprašanje je, koliko je v jih in Ilirih«. Zdaj, ko je iz zal nam ga v tako čistem og se je včasih iz dogme porodi teh verskih bajkah pravega šla druga knjiga Trdinovih ledalu, da mu vidimo v dno la najlepša poezija. Vso dru narodnega blaga in koliko zbranih spisov, je užjla njego duše in razumemo vsako nje go dogmatično brkljarijo je Trdinove fantazije. Jaz sem va nedosežena in nedoseglji govo besedo in kretnjo, razu pač spoštoval, kakor je bilo tega mnenja, da Trdina v va pripovedovalna umetnost memo iz njegovega značaja potreba, ali tuja mu je ostala »Verskih bajkah« ni dodal tra- toliko časti in hvale, da bi bi njegovo življenje in njegovo za zmerom, ker ni bila soro la jecljajoča navdušenost že preteklost. Lahkovernost in dna njegovemu veselemu in neokusna. Prave narodne go nezauonost, praznoverje in odkritemu značaju. vorice ni nihče tako pogodil dvomljivost, 2aba(Vljivost in Najlepše pa se kaže dolenj kakor Trdina; leži mu pač v krvi, ni priučena kakor tista hlapčevska ponižnost, vse te ski in pristno slovenski zna nasprotujoče si lastnosti so čaj v načinu, kako je prelil »narodna« govorica, ki jo po spojene v harmonično celoto, dušečo, tesnobno katoliško slušamo strahoma v nekate a krona te lepe celote je ve mistiko v čisto, ljubeznivo po rih novejših izdelkih, skrpu- sela in brezskrbna lahkoži- ezijo. Poglobil je dogmo, učlo canih za »narod«. Tukaj je ve vost, ki jo izpričuje Dolenjec, večil jo je. Kako veličasten lik in važen razloček, ki ga je ta najimenitnejši predstavnik simbolizem je v bajki o roj treba razložiti. Trdinovo pri slovenskega naroda, na obra stvu prvega človeka, ustvarje povedovanje je bolj neprisil zu in v kretnji, v jeziku in nega iz božjega potu! In v jeno, bolj preprosto, skratka, slogu. drugi bajki: bolj »narodho« kakor npr. »Bog se je ločil od svojega Jurčičevo, in vendar si upam Trdina pripoveduje: »Vera trditi, da Trdina nikoli ne bo v nadčloveško oblast cerkve trupla in se preselil v nebe sa. Truplo pa mu je na zemlji tako popularen kakor Jurčič. nih predstojnikov je ostala Zadnjič je nekdo dokazoval, skoraj neomajana, to seve, zgnilo in se izpremenilo v ro dovitno prst.« da jaz ne bom nikoli popula kolikor to dovoljuje priroje ren (kar nle je sila užalosti- na nezaupnost in zabavljivost, Spoštovanje narodovo do Podoba Ivana Cankarja (po fotografiji Avgusta Bert- cerkvene vere je samo zu lo), in je našteval tiste sloven ki sta v dolenjskem značaju ske pisatelje, ki jih ima vsaka holda v Ljubljani) ravno tako globoko ukoreni- nanje, priučeno in vtepeno. V njegovem praznoverju, v kmetiška hiša. Celo Stritar je njenji kakor lahkovernost in bil med njimi, imena Trdino la izmed najboljših, kar jih Moje delo je knjiga Ijube- praznoverje«. — V neki du- njegovih pripovedkah, ohra njenih od roda do roda, se vega pa nisem opazil. To je je napisal Trdina; kmetu, ki zsni — odpri jo, domovina, da hovniji so župljani sovražili značilno, pa tudi naravno. V je bral Jurčiča, bi se zdela boS videla, kdo ti je pravičen svojega župnika, ker jih ni kaže njegovo pravo naziranje veliko jasneje nego v privaje IVAN VAVPOTIČ: Podoba spisih nobenega slovenskega najbrž neslana. Isto bi lahko sin! Dal sem ti, kar sem varoval toče, in so ga tožili pisatelja ni toliko »narodove rekel o ljubezenski zgodbi Slo- škofu, kako da jenamen za nem izpolnjevanju cerkvenih [vana Cankarja. — Risba imel; če je bilo veliko ali ma dolžnosti ali, postavim, ob po po naravi je nastala leta duše« kakor v spisih Trdino bodinovi v »Bachovih huzar- lo — Bog je delil, Bog razso božjo službo, župan je bil vih in prav zato jih bo užival jih« in o mnogih bajkah. »Na di. Dal sem ti svoje srce in nanj posebno hud, a ko ga litičnih volitvah. Najbolj ja 1916 v Judenburgu, kjer je sno se kaže njegov zdravi ske z vso slastjo in jih bo razu rodni pisatelji« so bili bolj ali razum, svojo fantazijo in vpraša Trdina pozneje, kako Cankar kratek čas službo mel do dna šele človek, ki že manj »potujčeni« izobraženci, da so se z gospodom spet pticizem v veselem, časih celo val pri »kranjskih Jane svojo besedo, dal sem td svo robatem humorju, ki se ne nekoliko boleha za nacional ki so se trudili, da bi pripove je življenje — kaj bi ti še zbogali, se mu nasmeje in ve tih«. (Zasebna last Mihe nim skepticizmom... dovali narodu v jeziku, ki bi dal? li; »E, kaj čete, ml kmetje ustavi ne na pragu cerkve ne Maleša v Ljubljani). žuonišča. Marijo in malega Najbolj jasen je razloček ga razumel; iz Janeza Trdine imamo že to neumno ve Jezusa je osvetlil s čisto poe pa govori narod sam izobra ro...« med Trdino in drugimi narod Nič na vrata usmilje zijo; iz odraslih svetnikov in diciji ničesar iz svojega nego nimi pisatelji v naivnosti pri žencem. Zato je Trdina po To je prav tista vesela in svetnic, iz sv. Petra in sv. Co- svoj neprimerljivi slog. Zdi povedovanja. Drugi so pisali mojih mislih naš edini resnič nja, na vrata pravice tr dvomeča vera kakor Trdino prijana, iz proštov, župnikov se mi celo, da se je časih ma za narod, Trdina piše iz nje ni in naj večji narodni umet kam, da se mi odpro na va, ko zavzdihne nekoč; »O, in nun brije norce. lo preveč natanko oklepal ga. Letos berem v »Ljublj. nik. — stežaj! Ni berač in popot coprnice so res na svetu, Bog »Dokler so bili ljudje še aj- sporočila narodovega. Med Zvonu« Trdinovo pripovedko (Skrajšani odlomki iz nik, kdor je gospodaril hotel, da bi tako ne bile!« In dje ...« tako se pričenja prva bajkami in povestmi o Gor o ljubici carja Aleksandra. LJUBLJANSKEGA Z V a štirideset let; ni brez do jaz sem takih misli, da je re verska bajka. Referent »Slov. jancih nisem bral doslej ne Ta pripovedka se mi je zde- NA, 1905 ma, kdor je sam obdelo snoba v teh Trdinovih bese Naroda« je dobro opomnil, da ene, ki bi ne bila umetniško dah prav tako velika kakor v so »ljudje« tudi ostali ajdlje. popolnoma zaokrožena. Neka val prostrana polja. Ti, ki tere izmed verskih bajk pa si delal — tvoje delo: to so ali prezgodaj odsekane je postava! Našel bom (kmetiški pripovedovalec pravico, dodeljena mi bo; morda pozabil, »kaj se je še če mi je vi ne prisodite, potem zgodilo«) ali pa preveč BELA KRIZANTEMA (1910) sodniki nespametni, kri raztegnjene, znamenje, da so poznejši rodovi ali preblebe- Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega vični; velik je svet, mnogo tavi pripovedovalci dodajali dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siro je sodnikov nad nami; iz svojega. Trdina je bajke makova, temveč bogastvo bogatega, že slutim nad vsemi pa je Bog. samo še blagoslovil s svojim Hlapec Jernej in njego slogom, časih se je malo iro zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in va pravica nično nasmehnil, ali tako na najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje sa rahlo, da človek komaj opa zi; drugače pa je pisal, kakor mo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja be je slišal. — seda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki Kdo izmed njih me je spo- V »Bajkah in povestih« (ta kleše granitni temelj novi zgradbi... zr^.1 (zakaj ljubezen je mati ko je namreč moje mnenje) spoznanja) in je ugledal z glo pa je Trdina svoboden in Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod boko radostjo, da je moja stvarjajoč umetnik. Iz snovi, pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, oči knjiga le moja beseda in da in če mu je bila dana v še je sramežljiva beseda le senca ROJSTNA HIŠA Ivana Cankarja na »klancu siroma tako celotni in popolni obliki, stil jo bo ter jo shranil s hvaležnim spoštova človeka, nj^ovih misli in kov« na Vrhniki. Lastnik te hiše je bU pisateljev stari je ustvaril nov umotvor, ki njem, za spomin na grenkolepo preteklost. njegovega resničnega pomena, oče Jakob Cankar in nato pisateljev oče Jože Cankar je čisto njegova last. Ko bi in da je zategadelj moja knji (1842—1914), ki je hišo prevzel po očetu kmalu po bil Trdina napisal svoje po Na enem tistih tenkih belih lističev bo napi ga le motto mojega življenja poroki s Cankarjevo materjo Nežo (roj. Pivk). V tej vesti, kakor jih je slišal, in sano moje ime. in le ime mene samega? hiši je bil 10. maja 1876 rojen Ivan Cankar. (Po foto napisal vse to in samo to, KRPANOVA KOBILA — grafiji V. Kramariča) kar je slišal, bi nam bil podal EPILOG Janez Fettich, dr. Zvonimir vnosti v proizvodnji tudi po sestavke »Iz prakse za prak Hb-nigsman, doc, dr. Jože Je memben delež k razvoju naše so« ter skušnje »Iz tuje prak ras, prof. dr. Miha Likar, mr. znanosti, saj omogoča objavo se«. — Občjisne publikacije Krkin „IATROS“ ph. Marta Slapar, prof. dr. razprav in prispevkov, ki se seznanjajo zdravstvene delav Bogomil Vargazon in mr. ph. gajo na številna področja člo ce s posameznimi KRKINIMI Razen zdravstvenih delav znanstveni ravni so za to šte vprašanja s področja sekso Olga Zame tiča. — Tehnični specialitetami (n.pr. z jodkon- vilko prispevali prof. dr. Ale vekovega udejstvovanja in cev verjetno le malo ljudi na logije obdelujejo znani do urednik revije je Uroš Mata- uveljavljanja. Veliko konkret trastnimi sredstvi, z antibio našem področju od bliže po ksandar Dj. Kostic, prof. dr. mači strokovnjaki v tej šte novič, lektor za slovenščino tiki, antirevmatiki itd.). zna tudi publistično dejav Duška Blaževič, dr. Anica Mi- vilki revije na izvirne in za no korist od takega KRKI in angleščino pa dr. Jože NEGA dela ima predvsem Posebne poibikacije so na nost, ki jo razvija tovarna kuš—Kos, dr. Nevenka Tadič, nimive načine, tako da je vse Trontelj. Tiskarjem — Tri zdravil KRKA v Novem me dr. Milan Geratovič, dr. Ma bina že kar majhen sodoben zdravstvena operativa, ki jo, menjene tudi potrebam tu glavski tiskarni CP »Delo« v med drugim, oplaja tudi revi stu. Medtem ki^jnnogi dobro rijan Košiček, dipl. psih. Hu priročnik in svetovalec pred Ljubljani — se ni treba sra jih tržišč, kamor izvaža KR vedo, kaj pomeni kolektiv bert Požarnik, prof. dr. Lev vsem tudi zdravnikom sploš ja LATROS. Nova spoznanja KA svoje preparate. Za izvoz movati grafične podobe revi posreduje ta strogo medicin zdravil v Sovjetsko zvezo je KRKE za gospodarstvo no Milič.nski,dr. Jc^ Lokar, do ne prakse, ki se srečujejo s je, ki je na ustrezni višini. To vomeške občine (in za razvoj cent dr. Miloš Kobal in po perečimi problemi tega po ska revija širokemu krogu KRKA n.pr. lani in letos ti farmacevtske kot kemične in kojna Helena Puharjeva. Nad krat naravnost prijetno pre zdravstvenih delavcev po vsej skala poseben časopis »IZ- dročja bolj ali manj skoraj seneča čistost barvnih kliše dustrije v Sloveniji in vsej vse zanimiv in v praksi upo vse življenje. državi, zanimiva pa je tako VESTIJA KRKA« v zelo viso SFRJ), bo zanje verjetno pre rabljiv je tudi prevod razpra Poglavje »Novo v KRKI« jev v interesantni razpravi prof. dr. Leva Milčinskega s za zdravnike splošne prakse ki nakladi, posebno publika senečenje, da izdaja tovarna ve o raziskavi »Spolnega ve seznanja bralce revije z os kot za dermatologe, pediatre, cijo v 50.000 izv. z opisom tudi znanstveno revijo lAT- denja mladostnikov«, ki ga je mimi novitetami proizvodnje psihiatrične klinike medicin ske fakultete v Ljubljani (o neuropsihiatre in druge spe vseh preparatov, preglede i ROS (v grščini: zdravnik), ki za revijo pripravila dr. Anica v podjetju. Revijo krasi 8 od cialiste. žepni priročnik o uvoženih jo v visoki nakladi 25.500 iz Mikuš—Kos. Raziskavo so transvestizmu in transseksu- ličnih barvnih reprodukcij Jo- alizmu s psihodinamskega vi zdravilih v SZ (z barvnimi vodov (3500 v slovenščini, pred 3 leti izvedli v Londonu, žera Horvata—Jakija iz Na Naj ob tej priložnosti ome vložki in posnetki Ljubljane, 22.000 v srbohrvaščini) razpo zajela pa je 1873 mladostnikov zarij v Savinjski dolini. Sploh dika). Tiskarskih napak v re nimo še druge KRKINE pu-. viji skorajda ni. Povzetki Bleda ter nekaterih prepara šilja zdravnikom po državi. in mladostnic ter je po svo je sodobna in prikupna opre blikacije: »NOVOSTI KRKE« tov KRKE) itd. Publikacije v V roke nam je prišla letošjem pristopu, metodah in iz člankov so v angleškem in ru so stalna strokovna publikaci ma revije njena velika odlika skem jeziku. ruščini je tiskala tiskarna nja 4. številka revije lATROS, virnosti prav gotovo edinst in privlačnost. Glavni urednik ja domače tovarne zdravil, DELO v Ljubljani, pripravili ki jo je uredniški odbor po vena na področju seksualne revije je dr. Jože Lokar, člani Tako prispeva kolektiv to ki seznanja zdravstvene de pa so jih sodelavci KRKE. svetil človekovi seksualnosti. ga življenja sodobne genera uredniškega odbora pa so: varne zdravil KRKA poleg lavce z novimi preparati KR Zanimive prispevke na visoki cije mladostnikov. — številna prof. dr. Oton Bajc, prof. dr. svoje redne razsežne deja KE, prinaša pa tudi koristne TONE GOSNIK M02, K! JE SLOVENSKO TELOVADBO ZAPISAL V SVETOVNO ZGODOVINO Mladini svetal vzor, Novemu mestu trajen ponos O Leonu Štuklju, olimpijskem zmagovalcu v orodni telovadbi, Novomeščanu, ki mu je občinska skupščina ob 70-letnici rojstva podelila častni naslov i »Novomeščan Leon Štukelj je z zlatimi, sretrnimi in bronastimi kolajnami, ki si jih je priboril na olim pijskih igrah v Parizu, Am sterdamu in Berlinu, ter z odličji, ki jih je prejel na drugih tekmovanjih, trajno zapisal slovensko telovadbo v svetovno zgo dovino športa, ter s tem častno služil domovini in rodnemu mestu. Občinska skupščina Novo mesto mu zato podeljuje Stoja v razpori na krogih, ki jo je Leon Štukelj prvi predstavil športnemu svetu na olimpijskih častno igrah v Amsterdamu občanstvo Največji dan: zmaga v Parizu »Priznanje, ki mi ga izročate, ni namenjeno samo meni; namenjeno je občine Novo mesto.« ■ vsem slovenskim telovadcem, prejšnjim in sedanjim, je zahvala Novemu me stu in njegovim športnikom; z njim so počaščeni vsi moji vrstniki iz novo Intervju z Leonom Štukljem v Novem mestu Te besede so napisane ob njegovi 70-letnici življenja meških telovadnic. Ne vem, kako bi se zahvalil za vse te časti, za vso izkaza na listini, ki so jo Leonu no pozornost. Prepričan sem, da se bodo moje vezi do rodnega Novega mesta Štuklju izročili na seji ob česa se najraje spominjate Ali vidite v tem, da so v ju še pomnožile.« činske skupščine 5. de 8 svojih nabtopov na svetov goslovanski reprezentanci pred- cembra. častno občanstvo nih prvenstvih in olimpijskih v.sem slovenski telovadci, kak Te besede so privrele iz dna srca možu, ki je trideset let svojega življe je občinska skupščina v igrali? Vaš najuspešnejši tek šno posebnost? Novem mestu podelila movalni dan? — Sedanja generacija je od nja posvetil orodni telovadbi in sprejel iz rok predsednika občinske skup — Najraje se spoaninjam lična, Miro je telovadec ščine Novo mesto Francija Kuharja častno občanstvo s plaketo Novega me Leonu Štuklju ob 70-letni- olimpijskih iger v Parizu 1924, naj višjega svetovnega stila, ci življenja na predlog ko sem dobil salati od ličji na kot k ^ , mu že slei^ mlajša sta s takšno skromno zadržanostjo kot včasih odličja na olimpiadah in pri drogu in v telovadnem mno generacija odličnih slovens;^ gimnastične zveze Slove goboju. S pariško zmago v telovadcev na čelu z Janezom znanja za dobro uvrstitev na drugih tekmovanjih. Vse dobro in slfibo je Leon nije. mnogoboju sem doživel budi Brodnikom in Milenkom Ker- svoj največji tekmovalni dan. sničem. To, da smo Slovenci Štukelj, danes že 70-letni diplomirani pravnik v pokoju, sprejemal kot pravi V vrhunski formi sem poslej vedno nekaj pomenili v orodni ostal zato, ker sem redno va športnik, kot človek. dil, poleti bolj, nekoliko msmj pa pozimi, ker nismo imeli govalcu veličasten sprejem. leti najstarejši tekmovalec, a ustrčalih prostorov. Zibelka mu je stekla neko redu gimnazije, je moral delo Ali je pomenilo v predvojni sivo novembrsko jutro v Kan- začasno prekiniti, ker so ga V sprevodu z godbo, ki je šla je še vedno sodil med najbolj Jugoslaviji zastopati državo diji in v rojstni knjigi so po po splošni mobilizaciji j)okli- od železniške postaje do Glav še na svetu. Zaradi let ni več isto kot danes? cali v avstrijsko vojsko. nega trga, so izražali Novo- zmogel tolikšnih naporov, za — Mislim, da je bilo — leg imena Leon Štukelj zapi prav tako kot danes — nekaj sali datum 12. november 1898. meščani in gostje iz Ljubljane to je zamišljeno vajo na kro veličastnega poslušati državno Triletna prekinitev Štuklju nepopisno radost in ponos ob gih skrajšal, za kar je dobil himno na zmagovalni stofiiici. Seveda takrat niso mogli ve ni vzela volje in ljubezni do deti, dia bo imel tega dne vrnitvi Leona Štuklja. Olim srebrno medaljo, še vedno pa To je velik dogodek in plačilo orodne telovadbe, saj je ta za vse napore, prizadevanje in rojstni dan olimpijski prvak, pijskega šampiona so sode je bil edini na svetu v svoji samopremagovanje športnika. koj, ko je slekel vojaško suk lavci nesli na ramenih vse do specialnosti — razpori v stoji. od rane mladosti v orodno te njo, v rodnem Novem mestu Kako je Novo mesto sprem lovadbo zaljubljeni mož. njegovega doma v nekdanji Zlato kolajno na krogih so ljalo in sprejemalo vaše na nadaljeval pričeto. V kratkem Kastelčevi hiši na Bregu. podelili Cehu Hudecu. Na tej stope? času je obvladal tudi težke olimpiadi so uvedli prvič tudi — Na olimpijske igre me prvine na vseh orodjih. Časti, s kakršnimi so Novo je spremljal znani Novomeščan Začel je kot deček parterno telovadbo, ki je ju dr. Ivan Vasič. Občutek sem meščani sprejeli svojega zma goslovanski tekmovalci sploh imel, da so vsi živeli z me Leon Štukelj je že leta 1908, govalca, ne bodo nikoli po niso poznali. Zato je bilo tudi noj, me bodrili in mi želeli zabljene. Pariški uspeh je za čim večjih usi>ehov. Spi-ejem ko je komaj dopolnil deseto Prva kolajna v Ljubljani za Leoma štruklja tokrat tež ob povratku v domovino je Štuklja toliko bolj pomem letx>, začel obisikofvati redno Ognjeni krst telovadca je je kot sicer. bil nepopisno prisrčen in ne telovadbo pri Tovomeškem ben, ker so ga na olimpiado pozaben. Zbrali so se Ijudije, odlično prestal na slavnostni zaradi nekoliko poškodovane ki jih v tistem trenutku ni lo Sodooilu, pirepričan, da sd bo s akademiji v Ljubljani leta roke poslali kot opazovalca. Štukljeva požrtvovalnost čila politična jTipadnost. telo*vad!bo utrdil slabotaio 1922. Ta nastop mu je omogo Kaj vas je navdušilo za oro Štukelj se je šele daij pred povsod za zgled dno telovadbo? Kdo vas je rast. Z vztrajno in naporno čil uvrstitev v jugoslovansko spodbujal? Kakšni so bili po vadbo se je pričel razvijati v nastopom odločil, da bo telo reprezentanco, ki je še isto vadil, nagovorili pa so ga to Trdna volja, zagrizenost in goji za vadbo? zdravega, hkrati pa napredne leto nastopila na svetovnem — Sokolski telovadni nasto variši. patriotska zavednost so daja pi so me kmalu navdiišUi. ga člana sokolske vrste. Kma prvenstvi v Ljubljani. V re le Štuklju še vedno toliko Vzornika sem imel v občin lu so opazili pjegov izredni prezentanci so bili: Derganc, moči, da je vaje vselej in po skem uslužbencu Franu Per talent za orodno telovadbo. danu, kd je bil odličen telo Vidmar, Hlastan, Porenta, Zi- Amsterdam: razpora vsod izvajal dovršeno. Vse to vadec. Nastopal je v telovadni Ko je bil T tretjem razredu bic, Osvald in Štukelj. Na tem ni bilo zaman: uvrstil se je vrsti tedanje Avstro-ogrske. svetovnem prvenstvu je prejel v stoji na krogih med najbolj vidne športnike Spominjam se tudi mojstra gimnazije, se je kljub težkim Apeta, ki je v telovadnico po razmeram odločil, da se bo Leon Štukelj prvo kolajno, Na IX. olimpijskih igrah v sveta. Vabili so ga v mesta šiljal vse svoje pomočnike. Po ves posvetu telovadbi na jugoslovanska vrsta pa je bi Amsterdamu leta 1928 je p>o- po vsem svetu in povsod so goji za vadbo niso bili naj orodjih, panogi, ki zahteva la druga v mnogoboju. občudovali njegove vaje, boljši, pa smo kljub temu Leon Štukelj po pode trdil, da zares sodi med naj vztrajalfi največje napore, vztrajnost, boljše telovadce na svetu in skromnost in požrtvovalnost, litvi priznanja: »S tem Svetovno prvenstvo v Ljub s katero je gojil orodno telo Kaj vam Je fiport pom enil priznanjem je počaščen sistematično vadbo in odpo ljani je bilo začetek njegove da je neprekosljiv mojster na T m ladosti? vedovanje tistemu, kar uživa velike kariere. krogih. Ob njegovi novosti v vadbo. Za mladino in starejše — Pomenil mi je 30 let pri ves slovenski šport!« jo drugi. Dan za dnem, naj je ljudi je postal vzor jugoslo jetnega dela in velikega užit vajah na krogih — razpori v ka, ki ga občutim še daiies. bila nedelja ali praznik, je stoji — so gledalci osupnili. vanskega telovadca, za Novo telovadbi, pa je treba« iskati mesto pa nepozaben občan. Ali vidite razliko med nek T bogati tradiciji. obiskoval gimnazijsko telo 1924: najboljši v Parizu - Bil je prvi in edini telovadec danjimi in sedanjimi tbkmo- vadnico ob današnji Cesti he valiiimi pogoji? Ali sodite, da Kaj menite o športu in mla na svetu, ki je to prvino v dini danes? rojev in 1 veliko ljubeznijo navdušeni Novomeščani Amsterdamu izvedel brezhib ■ Novomeščan Leon Štukelj jk danes orodna telovadba bi uporabljal drog, bradljo, ko stveno napredovala? — Vse najboljše. 2elim, da Dve leti kasneje je domini no. Za to vajo je dobil zlato ■ je z zlatimi, srebrnimi in — Razlika nedvomno je. Na bi se čimvec mladih uvrstilo nja in kroge, ki so kasneje ral na VIII. olimpijskih igrah kolajno, hkrati pa so ga pro predek je zlasti v sami telo med telovadce, ker bomo le ponesli njegovo slavo po glasili za absolutnega prvaka ■ bronastimi kolajnami, ki si vadni tehniki, najbolj v par- tako spet dobili vrhunske vsem svetu. v Parizu. Na zmagovalni oder terski gimnastiki. Včasih je športnike. je stopal kair dvakrat: prvič, na krogih. Jugoslovanska vr ■ jih je priboril na olimpij- orodna telovadba dopuščala ne Vaši spomini na rodno Novo sta je na tej olimpijadi zase ke vrste statiko oelo na dro mesto in Dolenjsko? ko so mu podelili zlato kolaj I skih igrah v Parizu, Am> gu. Mi smo delali le posamez no za prvo mesto v mnogobo dla tretje mesto, zato je Štu ne težke prvine, danes pa moj — Spomini so globoko ču 1 Poziv v vojsko - kelj dobil še bronasto ko stveni in nepozabni. Poveaan ju, in drugič, ko je dobil zlato I sterdamu in Berlinu, ter z stri združujejo v eni vaji oelo ' triletna prekinitev lajno. po tri do Stirl akupaj. V sve aem z vsemi koreninami mfe- odličje za najboljšo vajo na ■ odličji, ki jih je prejel na tovnem merilu so najbolj na sta in vsemi tistlmd, s kateri drogu. Italijani, ki so zmagali predovali Japonci in Rusi, ki mi sem tu T rani mladosti Pod vodstvom vaditelje dr. preživel naj lepše trenutke. Ta med vrstami, so občudovali ■ drugih tekmovanjih, trajno so si včasih komaj upali pogle Kremžarja, državnega pravd Berlin: srebro dati svetovno areno. ki spomini me bodo sprem uspeh dotlej neznanega slo ljali vse življenje. ni ka in kasnejšega voditelja za skrajšano vajo B zapisal sIoven.sko telovad- Kako ocenjujete uspešne na Kazine, se je Štukljevo delo venskega telovadca. stope Mira Cerarja in drugih SLAVKO DOKL ■ bo v svetovno zgodovino jugoslovanskih reprezcntantOT? IVAN ZORAN spremenilo v garanje. Leta Novo mesto je priredilo Na berlinski olimpiadi leta 1915, ko je bil v sedmem raz svojemu olimpijskemu zma 1936 je bil Leon Štukelj z 38 I .športa. NAS KOMENTAR Kdaj bo teiesna kultura I I I I I ^ postala vsakdanja potreba? Telesne zmogljivosti mlade generacije upada jo - Resolucije ne pomagajo dovolj, manjka de janj! - Še vedno ne razumemo, da je telesna kultura vsakodnevna potreba občanov Od tu in tam Zavest o nujnosti telesne kultu imajo ti glavno vlogo pri njenem ■ NOVO MESTO — V nedeljo re v sodobnih delovnih razmerah razvoju, kot tudi v premajhni or sta se na Stadionu bratstva in Se ni dovolj razvita. Na večini ganiziranosti na tem področju. enotnosti srečali nogometni reprti- šol so pogoji za telesno vzgojo Zato je v prihodnje potrebno zentancd Dolenjske in Karlovca. neugodni. Večkrat so tudi prema enotno prizadevanje odgovornih in lo prilagojeni potrebam otrok in Srečanje se Je končalo z zmago prizadetih družbenih faktorjev, da gostov, ki imajo v avojiti vrstah mladine. NaraSčajo telesne okvare prilagodijo stanje telesne kulture pri šolski mladini in odstotek znana nogometna imena. Tekma ljudstva potrebam in razvoju na je zadovoljila številne gledalce, mladeničev, ki niso sposobni za« te družbe, da bi bili tudi uspehi vojaško službo. Zlasti je zaskr kljub temu da Je bil teren za igro na tem področju primerni drugim neprimeren. Za reprezentanco Do bljujoče dejstvo, da telesna zmo družbenim vlaganjem. gljivost pri generaciji, stari več lenjske so igrali nogometaši Bele kot 25 let, upada. Hkrati pa se V sodobnih razmerah, v katerih krajine in Elana. Reprezentanca zmanjšuje število športnih organi živi in dela občan, postaja telesna Dolenjske: 2unič, Velagič, Murn, zacij in njihovih članov, posebno kultura čedalje bolj njegova vsak Karin, Kovčln, Bučar, Weiss, iz vrst mladine, za kar so delno danja potreba. Ce je to res, po Švajger, Sadek (Rok.sandič), Mu- krive tudr same organizacije, ker tem se ni treba bati, da bo mno stafovič in Turk. Strelca za Do omejujejo svoje delovanje na tiste žična telesna vzgoja nazadovala, lenjce sta bila Mustafo\ič in pa člane, ki se lahko izkažejo z do kot je doslej. Prav je, da od re Weiss. Povratno srečanje bo fe brimi športnimi dosežki. V takih solucij preidemo k delu! bruarja v Karlovcu. (B. R.) primerih se stihijsko pojavlja v ZAŽELENA MNOŽIČNOST — Skozi telovadnico bi morali iti vsi predšolski otroci, ■ VA^^'A VAS — V prijateljski nekaterih športnih panogah pro košarkarski tekmi med ekipo fan fesionalizem, tega pa spremljajo tako trdijo športni delavci, kakor tudi znana novomeška telesnovzgojna delavka tov in deklet so zmagali fantje z pojavi, ki niso v skladu s siste ■ NOVO MESTO — V sredo, Ruža Kovačič (Foto: S. Dokl) rezTiltatom 31:24. V i^i, ki J« mom in delitvijo dohodka. 18. decem bra, bo pri- Pionirju v trajala 30 minut, je bilo doseže V pretekli dobi so družbeno — Bršlinu strelsko telmovanje v čast nih precej košev, kar potrjuje, da politične skupnosti in drugi de dneva JLA. Občinska strelska zve znajo učenci igrati košarko. Pri javniki sprejeli za razvoj telesne za vabi na tekmovanje moške in Šahovske vesti fantih so se odlikovali Šporar, kulture vrsto sklepov in ukrepov, ženske ekipe iz vseh strelskih or Kovačec in Franko, pri dekletih vendar so ti zaradi premajhne ganizacij občine. (N. N.) NAŠ RAZGOVOR pa Jak.še, Krapež, Brsan, Gašper skrbi za njihovo izvajanje ostali ■ NOVO MESTO — Da bi se šič in Bučar. (J. P.) brez večjih dejanskih rezultatov, zanimanje za nogomet razširilo, ■ MIRNA — Tudi letošnjo zi ker v družbenih načrtih, posebno je NK Elan priredil turnir v ma mo bo tu eno od središč zimske v načrtih občin, telesna kultura lem nogometu. Sodelovalo je 8 ga športa na Dolenjskem. Pred Prihodnje leto telovadnica! kratkim je odbor za izvedbo zim še ni dobila pravega mesta, pro ekip: Mornar, JLA, Kandija, Me grami za njen razvoj pa niso do sarija, Šentjernej, Lovčen, Pionir skih tekmovanj pri TVD Partizan volj oprti na potrebe občanov. in Grm. V finalu sta se srečali Mimloft Avsec, predsednica — V kateri smeri boste še sestavil načrt za bližnjo sezono. Enak položaj je imela telesna kul ekipi Mornarja in JLA; zm agala občinske zveze za telesno kul razvijali dejavnost? Predvidenih je troje večjih sre turo v Brežicah, je za naš te tura pri večini delovnih organiza je JLA s 3:0. — Za najboljšega čanj: 5. januarja bo na Debencu dnik spregovorila o problemih »Najbolj zan«narjeno Je de cij. Vzroke za take pojave mora igralca turnirja je bil imenovan tekmovanje v smuku; naslednjo telesne kulture v brežiški ob lo s strelci, zato bomo v tej mo iskati predvsem v nerazume Mustafović, igralec Elana. Turnir nedeljo, 12. januarja, bo na 40- čini. Iz razgovora ugotavljamo, smeri še posebej delali.« vanju, da je telesna kultura da je bil zelo zanimiv in je splošna metrski skakalnici republiško tek da se stanje na tem področju — Imate še kakšno že^o, movanje pionirjev, nastopili bodo nes del vsakdanjega življenja de želja, da bi bilo ševeč takih tur vidno zboljšuje, posebna pre- lovnih ljudi in mladine in da nirjev. (B . R .) pripom bo . . .? tudi člani, najbplJSi skakalci Do l<»nnica pa bo leta 1969, ko lenjske, (povabili pa bodo tudi bodo dobili večje možnosti za nekatere najboljše slovenske ska vadbo čea zimo. To jim bodo kalce; 19. januarja bo patrolni tek omogočili zaprti jTOstori — na smučeh, ki bo vključeval tudi telovadnice. streljanje. Na vse tri naivažne.iše — Kako je razvita telesna prireditve bodo vabili tekmovalce iz vse Dolenjske. Vendar s tem Najboljši športnik kultura v občini? program društva še ni izčrpan. »V zadnjem času so poka Na ledu, ki bo nastal na bazenu zala lep napredek zlasti šol pod mirenskim gradom, namera ska športna društva, ki Jih vajo organizirati drsanje in bali imamo pri vseh osemletnih in nanje, za mlajše člane društva, Dolenjske za leto 1968 srednjih šolah. Ta društva go Rudi Osterman, mojstrski med katerimi je veliko zanimanje jijo rokomet, mali nogomet, za zimske športe, pa bodo prire Danes objavljamo glasovalni li Navedli bomo imena športnikov kandidat iz Kočevja, je smučanje, šah, plavanje in stek, s katerim boste kot vsako iz posameznih športnih zvrsti, o dili tečaje in sankaška tekmova strelstvo. Razen teh imamo še nja. (M. L.) leto izbrali najboljšega športnika katerih smo največkrat brali: eden najbolj nadarjenih tri društva: Partizana v Breži ■ NOVO MESTO — V občin Dolenjske. Vabimo vas, da listič PLAVANJE: Franc Čargo, Lju dolenjskih šahistav. Na cah. Cerkljah in Artičah. Te ski kegljaški ligi so v zadnjem čimprej izpolnite in ga pošljete bo Potočnik, Dušan Zlatič, Neven meljno telesno vzgojo imajo zadnjem turnirju v No tednu bili doseženi naslednji izi uredništvu Dolenjskega lista. Pri ka Jenkole, Igor Turk. samo v Brežicah, v kratkem izbiri športnika Dolenjske za leto SPEEDVVAV: Franc Babič, Ivan vem mestu je zasedel tret di: Pionir — Krka 1079:1069, Luk pa bodo začeli vaditi tudi t nja — Toplice 1076:1018, 2el«m i- 1968 upoštevajte res najboljše, ta M olan. Artičah, kjer so dobili nove je mesto (Foto: S. Dokl) čar — V s ^ devet 100:0. V vod ko da bo deseterica športnikor SAH: Igor Penko, Rudi Oster telovadne prostore.« res pravično izbrana. man, Tone Praznik, Tone Škerlj. stvu je Železničar s 16 točkami. — Kakšno jc stanje pri Luknja im a 14, Pionir pa 9. Ne bi vas poslej spominjali na ROKOMET; Polde Rovan, Slav SEVNICA — Na decembrskem ko Bosina, Stanka Molan, Vladka hitropoteznem turnirju SK Milan objektih? (J. M .) lepe športne dosežke nekaterih ■ KOČEVJE — Šolsko športno Bužanič, Vlasta MišičT Marjan Za Majcen je med 10 udeleženci zma »Stanje je neaadovoljivo, športnikov, ki so vam znani, ker društvo Pionir je nadaljevalo s man, Franc Ponikvar, Nikola Ra gal brez poraza Rudi Blas z 9 manjka igrišč in telovadnic! njihove dosežke pridno spremljate. košarkarskim tekmovanjem za os Ce smo koga spustili pri našteva dič. točkami. Sledijo: Janko Blas 6, Telovadnici sta dve (Brežice in Artiče). Razen teh imamo še me razrede. Po zadnja kolu je nju, nam ne zamerite, saj ga ni LETALSTVO: Adolf Šuštar, Du Derslvešek 5.5, inž. Novak, Debe stadion v Brežicah in tri asfal razpored ekip naslednji: 1. 8.c — smo namenoma. Lahko ga seveda šan Zupanc. lak Timer 5, Gačnik, Jerše 3,5 tirana igrišča, kjer se lahko 6 točk, 2. S.b — 4 točke, 3. S.e sami vpišete na glasovalni listek. NAMIZNI TENIS: Marjan So itd. s tem turnirjem je bilo za — 4 točke, 4. S.f — 4 točke in ključeno tekmovanje za pokal klu igrajo vse igre z žogo. Drugje Vsak bralec ima pravico poslati m rak. so igrišča le provi^rična; za 5. 8.d — 2 točki. Prvo in drugo uredništvu neomejeno število gla ODBOJKA: Peter Stor, Mirko ba in hitropoteznega prvaka obči Mimica Avsec, predsed uvrščena ekipa bosta nastopili na ne Sevnica za leto 1968. Pokal je njihovo ureditev ni sredstev! sovalnih listkov. Točkovanje bo Koruzar, Miran Simič, Janko Go- V programih je, da se v vseh nica občinske Zveze za prvenstvu Sole. V srečanju med mo izvedli po sistemu: prvi dobi leš. zasluženo osvojil Janko Blas s 34 reprezentanco učencev kovinarske točkami, pred Vojkom Dvojmočem vedjih centrih zgradijo igrišča, telesno vzgojo v Breži 10 točk, drugi devet, tretji osem NOGOMET: Emil Gaser, Boži razen tega, da se obstoječe za in osnovne Sole so zamagali kovl- itd. dar Vukotič, Boško Klajid, Mo- z 21 itd. V končno oceno je pri cah, je spregovorila o naruji z rezultatom 26:10. (A. A.) šlo 22 tekmovalcev. Ob tej prilož družne domove preuredijo v Izpolnjeni glasovalni listek poš mir Kandič, Dušan Andjelkovič. telovadnice. Najtežji problem s ■ VAVTA VAS — Na prvem nosti moramo pohvaliti prizadeva problemih tele»ie kul ljite uredništvu Dolenjskega lista. ATLETIKA: Borut Hočevar, Sta telovadnico je v Brežicah; ta turnirju parov v badmintonu sta Novo mesto. Glavni trg 3, z oz ne Sega, Kostja Virant, Branko nje predsednika SS kluba Franca m eri 18 z 10 m in jo uporablja ture v občini. zmagala 2upevc in Foršček, pred Derstveška in upravo gostinskega načbo »Športna anketa«, najkas ^uhy, Ivica Jakše, Danica Ferfo- 1800 otrok. Z&to smo že lani dvojico Zadra vec-Rodič, Medved- neje do 23. decembra. IJa. Vesna Saje. podjetja Sevnica, ki je dala pro pričeli zbirati sredstva za novo »Čutim, da je slabo sodelo Cimeša itd. Na turnirju Je sode Najboljši športnik, ki ga boste TENIS: Samo Medic, Pavle Uhl. stor za igranje vselej brezplačno. telovadnico, ki Jo bomo pri vanje na športnem področju lovalo 10 igralcev. (J. P.) izbrali, bo dobil lep pokal v traj KOŠARKA: Jože Splihal. (B . D .) čeli graditi i>rihodnje leto. med občdnami Krško, Sevnica ■ KOČEVJE — Na gimnazij no last, drugo in tretje uvrščena BALINANJE: Rudi Mraz. / KRMEU — Na nedeljskem hi Telovadnica bo po pmivideva- in Brežice. Gre za skupno p ^ skem prvenstvu v odbojki za di KEGLJANJE- Tone Kmšič, Ma Športnika pa darilo. Izmed tistih, tropoteznem turnirju je med 7 njih stala 1,230.000 din in bo pagando in usklajevanje akcij.« jake so pnra Štiri mesta zasedli ki nam boste poslali anketo, bo- rija AndolSek. igralci zmagal Sribar z II točka primerna za osnovno vadbo m 1. m.a, a. IV.a, 3.-4. IV.b in SMUC.^NJE: Janez Novinec, bo izbrali deset bralcev in Jih na mi, pred Debelakom, I. Perhajem, za vse igre z žogo.« S . DOKL m.b itd. (A. A.) gradili. Marjan Sonc ml. JeHktom itd. Turnir so igrali dvo ■ DOLENJSKE TOPLICE — krožno. (B. D). Učenci na osnovni Soli Dolenjske Toplice so iz lastnih sredstev ku pili 60 parov smuči. Kljub nizki ceni pa teh osnovnih smučarskih rekvizitov ne bodo mogli nabaviti Glasovalni listek vsi učenci. Zato sta osnovna šo la in SSD Rog za potrebe šolske Priimek in ime panog;a telesne vzgoje zaprosila tovarno ELAN iz Begunj, da jim pomaga pri nabavi smučarske opreme. To varna Je prosilcem odgovorila ne gativno. Telesno-vzgojni delavci se bojijo, da bodo na smučarskih te čajih spet otroci bolje situiranih starSev, drugi bodo j>a ostali brez vsega. Morda se bo našel kdo, ki bo priskočil na pomoč prizadev nim mladim Športnikom! .P. M.) ■ NOVO MESTO — Revija ke gljačev gre h koncu. V vodstvu Je Se vedno Stane V esd z S94 k e glji, pred Jožetom Mrzlakom, Vin kom Rodičem, Bogdanom Hrenom, Binetom Barbičem itd. ( (J. M.) ■ KOČEVJE — Šolsko športno društvo Pionir je priredilo namiz noteniško prvenstvo za pionirje. Ker je tekmovalcev veliko, so se stavili dve tekmovalni skupini, iz katerih se bodo najboljši trije uvrstili v finale. V prvi skupini presenetljivo vodi mlajši ■ pionir Drago Bižal, ki je še neporažen, ter pionirja Du.šan Smola in Bo jan Occpek. Tekmovanje v drugi skupini se bo pričelo v drugi po lovici decembra. (A. A.) NOVO MESTO — V Novem me stu se Je začel turnir četrtokate- 10. gomikov, na katerem sodeluje 17 igralcev, v glavnem pionirjev. Po Li.stek izpolnil; (navedite točen naslov) nepopolnem tretjem kolu Je r vodstvu Borut Suln, ki je zmagal PREDELAVA ZLETNIH VAJ — Pred dnevi so v gimnazijski telovadnici v Novem T vseh partijah. Razen njega so mestu ob prisotnosti članov zletnega odbora ter strokovnjakov Jelice Vazzaz in neporaženi Se Poredoi, Sever in Pucelj. Štirje prvo uvrSčeni šahi Borisa Gregorke predelali zletne vaje, s katerimi bo mladina Dolenjske nastopila sti bodo dobili tretjo kategorijo. na X. zletu v Bihaću (Foto: S. Dokl) (S . S .) UMRL JE CIGANSKI STAROSTA PIPAR S KfRE DELA PIPE Morda želite. Z Pipe, iz katerih se nikoli ne kadi da bi vaši prijatelji, znanci, sorodniki doma Cigane združuje boj za obstanek Kako je bila in na tujem ali pa vaši sosedje prejemali Jože Bakše iz gorjanske vasice Kire dela pipe za sode - Prav gotovo ne odslej vsakdanji poklic mu je dal tudi ime - Čeprav že nekaj časa ne dela, tu Več sto Ciganov iz vse Dolenjske se je poslovilo od Rudija Ob, ti zobje! in tam še katero »izvrta« - Za pipe je potreben poseben les rojena ^ Pride v ribniško zobno am DOLENJSKI LIST bulanto starejši možakar, si ki« za pipe, ki jih mora moj ster še dokončati. cer po predpisih zavaro »Pipo za sod je treba nare %Ftepublika van in i! nekaj manjkajočimi leti do l>okojnine. Kakor vsak diti iz slivovega lesa. Les mo pošten občan plačuje visoke ra biti rdeč.« 2 zneske r (kdove kakšne) »Ali drugačen ni dober?« sklade socialnega zavarom- »Ne, samo tak zdrži vrsto Stalin se je jezil nja, po'eg tega pa š& celo let.« Leto 1943 je pomenilo prelomnico v drugi svetovni vojni. vrsto d^fdatnih, prispevkov za »Pa je veliko povpraševanje Narodi vsega sveta in tudi Jugoslavija so bili na dobri in zane izgubo • nikdar sitem zavaro po pipah?« sljivi poti, da se osvobodijo fašistične kuge. Usoda je Hitlerju vanju- No, si misli, tele čeka »Povpraševanje bo, dokler že izrekla svojo obsodbo. Po porazu fašističnih sil pri Stalin ne mi bodo pa nekako spravi- bo trta rodila in dokler bodo gradu je rdeča armada silovito prodirala proti Zahodu in podila U v ted. sode polnili. Vendar pa sedaj pred seboj fašistične osvojevalce. Fašistične čete v Afriki so mo Zobitr se nekaj onegavi, ša bolj malo delam.« rale zapustiti to celino. Italija je bila kapitulirala. DO KONCA DECEMBRA 1968 ga lahko ri po njegovih ustih in nič kaj »Kako to, da ste se v mla Druga svetovna vojna se je bližala koncu, Hitler svoji gro - če nam takoj sporočite njihov naslov, spodbtidno majaje z glavo iz dosti odločili za tako nenava bnici, podjarmljeni narodi svobodi. Jugoslovanski narodi so v teh novembrskih dneh 1943 imeli ki pa ga lahko oddate tudi vašemu pi vleče tri zobe. Ne gre druga den poklic?« če, se opravičuje. Potem pa za seboj že skoraj tri leta težkega vojnega trpljenja. Ljudje so smonoši! »Moj oče je bil tesar, jaz komaj čakali konca vojne, muk in požigov, bombardiranj in pravi dekle za pisalno mizo: pa sem v mladosti prav rad »Očka, nekaj boste morali streljanja, konca prelivanja krvi. Vse novice iz sveta pa tudi iz rezbaril. Potem sem se naučil domače dežele so pričale, da je ta dan že blizu. plačati- Izdiranje zob gre de delati pipe in pri tem je osta loma ,t>oše breme; plačat& V jesenskih dneh 1943 je svobodno ozemlje zajemalo že po lo. Sicer pa sem tudi rezba lovico Jugoslavije. Narodnoosvobodilna vojska je po težki četrti Po 6 tednih akcije: samo či-trtino, vse ostalo pla ril.« in peti ofenzivi štela okrog 300.000 borcev. ča sociclno!« Možak ne bi bil »Kot v starih, dobrih časih...« — bi se lahko In že pokaže lično izdelan Tedaj se je veliko razpravljalo o tem, kako okrepiti prido začela pravljica — toda, opox>stite, ne gre za prav Ribničai, če ne bi odgovoril: bitve dotedanje borbe in kako naprej razvijati življenje dežele. »Zakaj bi plačeval, saj sem pokrov za tobačnico. In pre ljico: smo sredi dobro pripraviljene in široko zastav den da poskusiti, kakšen pri Po kapitulaciji Italije sta Vrhovni štab in CK KPJ sklenila, da ljene akcije, ki naj nam pomaga krepak korak na vam pustil tri zobe!« Pa tudi se skliče zasedanje Avnoja, ki naj bi sprejel odločbe o začasni dekle P Ribničanka in pravi: teče skozi pipo iz njegovega prej do Uirestničitve delovnega gesla: V VSAKO IH-. soda, se še razgovori o Gor vladi Jugoslavije. Za kraj zborovanja je bilo izbrano Jajce, V ŠO DOLENJSKI LIST! »Pa jih t^emite nazaj, plačati tem mestecu se je nastanil Tito z Vrhovnim štabom. je vendarle treba!« jancih in poteh, ki jih je pre Pa tudi to ne bo držalo, kajti zadnjih 10 ali 16 hodil z dr. šribarjem, arhe Ker je bil proti koncu oktobra v Moskvi sestanek zunanjih let je zraslo tudi ,po Beli krajini, v Spodnjem Po ologom, ki se je posvetil raz ministrov ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze, je Tito ho savju, pa v občinah Kočevje ter Ribnica in drugod iskovanju sveta pod Gorjanci. tel, da bi na tem sestanku razpravljaU tudi o Jugoslaviji. Toda po širši Dolenjski toliko novih in velikih hiš, da Oč(K poškodoval Veliko ve povedati o ostankih Titov predlog ni prišel na dnevni red. moramo svoije geslo popraviti: V VSAKO GOSiFO svojega otroka hiš na Gorjancih, še več pa o Stalinu ni bilo všeč drugo zasedanje Avnoja, kot tudi ni bil DINJSTVO — DQLENJ;^a LIST! dnevih med drugo svetovno zadovoljen, da se na prvem zasedanju izvoli nacionalni komite. Smo kaj bliže svoji dolgoletni želji? Smo! Kar Prej^Oi teden so na sefvini- vo^oo, ki so se pni njegovi hi Po zborovanju v Jajcu je Tito dobil iz Sovjetske zveze brzojavko, za 1679 novih naročnikov se je naša redna naMada ško poiitajo milice pripeljali ši ustavljali partizani. v kateri je pisalo, da je to »sunek z nožem v hrbet«. povečala po 1. novembru 1968, samo v ziadnjem te REVŠČINA IN ZAOSTALOST JIM SIJETA IZ OČI. Ciganska družina, zbrana okoli krste z umrlim Rudi- poškod<'vanega 6-letnega otro dnu pa emo srtanje naročnikov po posameamh obči jem Malovcem. (Fato: M. Legan) ka, ki (la je njegov oče Dar »Vidite, tamle v hribu je bi »Mi bolje poznamo našo situacijo ...« nah morali popraviti za naslednje število'no»vih pri ko Sdta ■ iz Okroglice piri Lo la partizanska javka ...« ki hud> pretepel. Poškodt>e Govoreč o teh težkih dnevih nezaupanja, pravi Tito: »Mi smo jateljev našega tednika: čini živijo tafco kot ta Etnograf Orel je Jožeta Bakšeta fotografiral s pipo, Tako daleč so pravzaprav Pod milim nebom stoji na štirih kolesih mi, toda nimajo ne prave so bile tolikšne, da je moral tisti dnevi, saj so otroci, ki odgovorili, da to ni sunek noža v hrbet in da mi bolje poznamo iz brežiške občine smo dobili 41 novih naročni- krat; delno od priložnost vendar ne vinsko našo situacijo, zato smo to morali storiti in da česa drugega kov, iz črnomaljske 27, iz kočevske 15, iz krške 44, krsta, okrog nje gorijo štiri sveče, zraven pa volje ne možnosti, da bi otrok ' ceQj^ko bolnišnico, so jih doživljali, sedaj že nih del, povečini pa od sploh začeli dostojneje ži- Početju očeta je verjetno sploh nismo mogli, če hočemo, da bo borba, ki jo vodimo tako iz metliške 6, iz novomeške 87, lu ribniške 21, iz sev- stoji posodica z blagoslovljeno vodo in smre Samotna leži v Gorjancih še kdaj pa kdaj spoprime z možje ... Pa vendar čas v teh kraje in prosjačenja, red veti. M. LEGAN lx>traval alkohol. krajih ni naredil prepada med krvavo, rodila uspeh. Ne, nam to ni pomagalo, tam so bili sploh niške 23, la trebanjske 40, iz raznih drugih krajev kovo vejico. Pokojnika prekriva bel prt, po vasica Kira. V teh predzim- delom, je njegova delavnica proti temu. Slovenije in SFRJ 38 ter iz inozemstva 7 novih na ki so si postavili hiše in preteklostjo in sedanjostjo. krov rakve leži na tleh. Okrog in okrog cigan se ustalili. Na Dolenjskem skih dnevnih postanejo poti' še vedno prijetno mojstrovo — Stalin je besnel, je rekel Dimitrov kasneje, ko sem prišel ročnikov. okoli nje nabrekle od deževja zatočišče. In zato živi v njih še marsi ski šotori, na desetine Ciganov, konj, nekaj jih je nekako pol odstot kaj, kar je drugje čas že pre v Moskvo. — Kako se upa, kako je mogoče, da dela tako, ne da Ni slabo, boste mon^ rekla z nami vred; res, ni in megel, ki se vlačijo bi sploh vprašal? slabo, toda pred nami je visok in težaven cilj: pri perutnine, vse v obupni revščini in zaostalosti. ka vseh ljudi in predstav »Kdaj sem začel delati pi kril s pozabo. ljajo družbeni problem, Vi sem iz Pendirjevke, domova pe? Dolgo je že tega. Danes Mi jih nismo hoteli vprašati, kajti če bi nam oni rekli ,ne', bi dobiti vsaj 3000 novih naročnikov v času od 1. no nja skrivnostnega gorjanske Ena teh posebnosti v kra kot disciplinirani komunisti morali ubogati. Jaz sem jih tudi za vembra 1968 do 31. marca 1969. Drugi mesec akcije Začetek decembra v še okoli sto. Očeta 14 pred katerim ni mogoče jih le še malokateri dela. Vi jih pod Kukovo goro je prav zatisniti oči. > o / ga škrata, o katerem ljudje v dite, mene se je zaradi pip Bihać vprašal, pa so rekli ,ne', zato takrat tega nismo mogli. je in zares smo zadovoljni z začetkom. giozdu pri Trebnjem. Umrl otrok in starega očeta Cerovem logu, na Kiri in v gotovo poklic Jožeta Bakšeta. Zato smo sedaj sklenili, da jih ne vprašamo; oni se bodo sicer mnogih potomcev so za Največ jih živi v revnih oprijelo to ime,« pripoveduje, Koliko sočnega napoja, ki da je Rudi. Ne tisti ciganski Mihovem še razpletajo zgod ko odpira vrata hišice, od jezili, toda mi bomo naredili svoje. In dobro. In dobro smo se kralj, za katerega pravijo, grebli na trebanjskem po- šotorih, stran od drugih be. Hribček, na katerem je je moč, se je že pretočilo sko odločili. To je bil torej naš prvi spor z njimi splošno političnega »Nepremagljivi trije: Krško, ljudi. Pol je bolnih od maknjene od doma, v kate zi pipe, ki jih je naredil Pi- da živi na Francoskem, koopališču brez cerkvene vasica Kira, je tak, kot da bi rem stanuje. Vrata zaškrip značaja tako glede naše neodvisnosti in naše samostojnosti...« Trebnje in Vinica« temveč eden tistih naj sta ali posvetne oblasti, sami, sušice, otroci že v prvih bil del slovenskega muzeja na ljejo In že smo v delavnici. par s Kire! In pipe so važna Vendar ta spor ni bil zadnji. Leta 1948 jih je motila naša rejših Ciganov, ki iiživajo kot je osamljena njih pot letih življenja poskusijo prostem. Lesene hišice so po stvar! Grunt pa je za trto pri neodvisnost in samostjonost, pa danes jim je to trn v peti. v nenapovedani tekmi »najboljših med dobrimi« Majhna sobica, v kateri je vezan, pravi dolenjski prego se trije dosedanji »začasni zmagovalci« kar nočejo splošno spoštovanje med v življenju. cigareto, dekleta običajno sejane na njegovih strminah, pripadniki svojega rpdu. Pravijo, da se Cigani od rodijo s 15 ali 16 leti. Za krite s lamo. V »hišo« stopaš veliko lesenih predmetov. Na vor. umakniti s proge; prepustiti že priborjeno mesto preprosti stružnici so »osnut- PETER BREŠČAK ‘ Velikanski pomen drugega zasedanja AVNOJ komu drugemu bi se jim zdelo pod častjo. Do torka V njegovi zdravstveni selijo, če imajo na nekem kon sklenejo že s tem, da mimo ognjišča, črne kamre. opoldne vodijo v akciji: si mlada Ciganka postavi Ob njej so zložena drva za zi Težko, da bi bil v zgodovini jugoslovanskih narodov še kak knjižici piše: Rudolf Ma- pribežališču mrliča. IMno- mo. Tako skrbno so priprav dogodek, ki bi imel tako usoden pomen za naše narode, kot je lovec, roj. 14. januarja gi preprosti ljudje, ki jim svoj šotor, zato jih velik ]>ošta KRŠKO: 123 novih naročnikov del živi brez uradno po ljena, kot bi se nekdo igral in bilo II. zasedanje Avnoja. pošta TREBNJE: 109 novih naročnikov 1905 bivališče Pekel — Cigani delajo škodo, so sekal namenoma prav enake »Preden smo prišli v Jajce,« se spominja tovariš Tito, »že na potem tega veseli. trjenega zakona in žena pošta VINICA: 76 novih naročnikov gozd, pošta Trebnje, šte ter otroci nimajo pravic, kose. Občutek starožitosti po- Petrovem polju zunaj mesta, smo pomislili, da bi bilo dobro, ker Kdo jim je najbliži? Vinici tik za petami je po vilka osebne izkaznice četudi je mož zaposlen. ti"juijejo še kot rdeče prostra se bliža 29. november, spet pripraviti zasedanje. V Jajcu smo to šta Novo mesto, ki je zbrala doslej že 72 novih na 7043. živel je torej 63 let, Kot da je ciganski Cigani se množijo hi no krilo razprostrte strehe tudi sklenili. Vrhovni štab in Centralni komite sta odločila, ročnikov. še nekaj najboljših sodelavcev: pošta Ko kar je zelo veliko za Ci treje kot drugi prebivalci, gradu Prežek. da se skliče zasedanje na isti dan kakor v Bihaću... Skratka, čevje — 27 naročnikov, Osilnica — 21, Sodražica — gane, ki umirajo povpreč Vse kaže, da se je za Hiše so hišice, okna so situacija in pogoji so bili taki, da smo lahko še bolj utrdili svoje 24, Artiče — 19, Brežice — 30, Clerklje — 25, Kopriv no s 35 do 40 leti. Kot časno poleglo prizadeva vendar tudi hitreje umi čvrsto prepričanje, da moramo vzpostaviti ne samo zakono rajo, njihovo število se iz okenca. . . nica — 35, Leskovec — 24, Podbočje — 16, Metlika oče nedoraslih otrok je nje za prevzgojo Ciganov. Slikar Viktor Magyar zavze dajni organ, ampak tudi nacionalni komite osvoboditve Jugo — 21, Črnomelj — 64, Krmelj — 22, Sevnica — 42, dobival podporo občine. Uspehi so bili preveč leta v leto manjša. Ker slavije kot nekakšno vlado. Saj je moral obstajati neki ekseku- pa njihovi presito.pki na- to opazuje strašilo, ki je za Šentjanž — 21, Tržišče — 19, Mirna — 46, Mokronog Med Cigani se je takoj skronmi, zahtevali so pre taknjeno kar za slamnato tivni organ, ki bo vodil. Vrhovni štab ni mogel sam opravljati — 24, Šentrupert — 19, Veliki Gaber — 26, Dolenj ra2ivedeIo. Prihaoali so iz več truda, potrpljenja, člo rašč^o, imajo ljudje vtis, slreho in plapola v vetru ... še te posle, kajti vojska je čedalje bolj narašačala in Vrhovni ske Toplice — 26, Hinje — 29, Stopiče — 23, Šent bližnje in daljne okolice, večnosti, pa budi denarja. da jih je vse več. Večino In čez nekaj mesecev bo ta štab, katerega naloge so bile čedalje težje, se je moral ukvar jernej — 45, Škocjan — 27, Žužemberk — 27 itd. iz Bele krajine, Suhe kra Pa vendar se človek ved ma so nepismeni, sprti z košček Dolenjske nekje v jati z vojaškim aparatom, z vojno strategijo in podobno. Še enkrat ponavljamo: hvaležni smo ZA VSAiECE- jine, celo iz okolice Ljub no znova sprašuje, kaj je zakoni. Običajno se dobro svetlih prostorih italijanske Naša borba je morala dobiti dokončno organiziran značaj GA NOVEGA NAROČNIKA. Zato velja naša topila ljane. Peš, s kionji in vla s temi potomci plemena zavedajo pravic, mnogo ali nemške galerije, kjer pri v sodobnem smislu, tako da neki družabni organ lahko izda zahvala še posebej tistim poštam, ki dosegajo lepe ki. Pirišlo jiiih je več sto. čangar iz Kašmirjd, temi manj pa dolžnosti. pravlja slikar razstave. ukaz in sprejme uredbo ali zakon o splošni mobilizaciji, o obve uspehe, Mjub temu da imajo na svojem področju Za dan, dva so se naselili bednimi dolenjskimi Ci Prevzgoja je bolj zaple »če gresta do Piparja, po znosti ljudi, da služijo v vojski, kamor pridemo in kjer koli os ponekod že zares veliko Dolenjskih listov! okoli krste, zakurili ogenj, gani, najbednejšimi med tena in težka, kot smo tem pa kar navzgor,« pravi vobodimo področja. Bilo je polno problemov in na zasedanju zapeli nekaj žalostnih vsemi člani njihovega ro sprva mislih. je samo sedemdesetletni možiček in 29. novembra so bili sprejeti, po mojih mislih, za to razdobje Pismo kolektiva pošte Hinje ena, toda zelo strma: pokaže na sleme hriba. »Ne naše revolucije in naše revolucionarne narodnooosvbodilne bor pesmi in spet odhajali. du? be najvažnejše od’očitve, o katerih bo naša zgodovina zmeraj »Kolektiv pošte Hinje je sklenil pridobiti toliko Na dan ipiogreba, to je Pol tisočletja so v na spremenita jih lahko sa vem, če še dela pipe, ampak mo izobrazba in delo. Te včasih jih je,« še zabrunda, sodila kot o kroni tistih naporov in uspehov, ki smo jih dose novih naročnikov, kolikor nam pošiljate brezplačnih po treh dneh, jih je bilo ših krajih vendar pove RAZEN MODNEGA PERILA, ki *adovolji lahko sle gli v neenakem, nadčloveškem boju z veliko številnejšimi so izvodov — to je 30. Z današnjo pošiljko naročilnic ga pa ni mjogoče vsiliti, herne žene in odrasla dekleta, so v petek zvečer ko se napotiva po košenici priti mora iz notranjih navzgor. vražniki, ki so imeli premoč tako v tehniki kot v .vsem drugem. plan celo presegamo in upamo, da bomo pridobili predstavniki sevniške LISCE tudi bogato Ti odloki so imeli velikanski pomen.« še kakšnega naročnika. — Ker pa smo v zelo odroč potreb in želja. Veliko je bero kopalnih oblek. Material, vzorci, barve, modeli Kmalu sva pri Piparju. Ta nem kraju in nas tudi vi v tej akciji ne obiščete, že bilo besed kaj več pa in pristopne cene — vse nas je navduševalo, ko smo ko rečejo ljudje Jožetu Bak- priznajmo, smo že manj šetu. Mož se lahko pohvali, Imeli so zmeraj prav se oglašEuno sami in prosimo, da napišete tudi o ploskali velikemu napredku in ) snovnemu vzponu, da opravlja enega najbolj ne nas kakšno vrstico v domačem listu — z željo, da pripravljeni narediti. Lju s katerim LISCA nedvomno vodi ^ svoji stroki. Naša republika nosi v svojem grbu kot datum svojega roj dje so, z vsemi pravica- vsakdanjih poklicev pri nas, nas pa le kdaj obiščete in o našem kraju tudi kaj (Foto: M. Moškon) dela namreč pipe za vinske stva 29. november 1943. Ta datum, vtisnjen pod šestimi baklarni, napišite!« sode. čeprav se zadnje čase le ki simbolizirajo bratstvo in enotnost naših narodov, poznajo že želeno — storjeno! Tiidi prizadevnim delavcem otroci v osnovni šoli. pošte Hinje se lepo zahvaljujemo za dosedanji t.rud Nova Jugoslavija se je začela porajati s prvimi partizanskmu in lepe uspehe! Krmelj: izdala puškami leta 1941. Toda v Jajcu je dobila tudi svojo pravno obliko Prijetno presemečenje kot demokratska država delovnih ljudi, kmalu potem pa tudi ga je ročna ura svoje prvo mednarodno »de facto« priznanje. Ta dan so v Jajcu DOLENJSKI LIST v noči od prvega na dru vsak četrtek zastopniki oboroženega naroda formalno uzakonili dejansko, sta gi december je 284etni Biran- nje, kakršno je nastalo v Jugoslaviji po velikih zmagah proti ko Pikovnik ...... iz Krmelja vlo na LISCINI reviji okupatorju in po nesporni politični afirmaciji narodnoosvobo DESET ^OVIH KNJIŽNIH NAGRAD mil v krmeijsko klavnico ta dilnih odborov kot novih organov demokratske oblasti delov Med nove naročnike smo z žrebanjem raiodelili v ko, da je strgal zaščitno mre (Nadaljevanje s 1 strani) trošnic® lahko postavljale ne samo naših, temveč tudi Učenec četrtega razreda iz osnovne šole v Artičah je nega ljudstva. Moč odlokov II. zasedanja Avnoja je torej v tem, torek opoldne 10 knjižnih daril. Danes jih bodo do žo in ubil okensko steklo, perilo je narejeno iz v sve 26. novembra našel več jurčkov. Najbrž so bili zadnji! da so pravno potrdile že obstoječa dejstva. bili po pošti: vendar ni odnesel ničesar, na ino^'>*nskih plažah. Se be tu znane helance-lyora tka- seda o Cenah: glede na ka (Foto: Anka Zorko) Od tistih usodnih dni je minilo četr stoletja. Marsikaj se Anka Krivec, Bračna vas 2, Bizeljsko: Franci To ker ni mogel vdreti v hladil tkanine. kovost Materiala in modne je spremenilo. Toda nekatere stvari so ostale iste. Temeljna mažič, Roženpelj 11, Dobrnič; Drago Komljenovič, nico. In ne samo to: v klav Med novimi kopalnimi oble zaht&ve, tovarnišike cene za načela naše politike so ostala ista — sleherni narod naj bo neod šeškova 9, Koče\’’je; Anton šegina, Prilozje 9, Gradac nici je pozabil ročno uro in kami, ki so jih tokrat po kopaln- obleke od 70 do 140 ena visen in samostojen. v Beli krajini; Zofija Ivan, Hinje 6; Marija Žmavčič, značko avtomobila VW, na kazali svojim odjemalcem, din gotovo niso pretirane. Zato, ker smo bili samostojni, so se jezili na nas že takrat, trgovina »Gorjanci«, Šentjernej; Marija Kramžar, okenskem steklu pa si je ob smo videli 10 modelov, pri zato nam tudi danes očitajo in celo pretijo. To je močan dokaz, Pleterje .11, Krško; Ciril Gorenc, Krmelj 27; Angelca PRIZNANJE ZA FRANCA AVSCA — Na zadnjem ob rezal roko, tako da ga ni ba mernih za mlada dekleta in Mod’-'»8' revija konfekcijiske ZA M LADE da imamo tudi danes prav. Arko, LipcvSica 14, Sodražica in Zdravko Matkovič, čnem zboru ribičev iz RD Novo mesto so podelili lo težko odkriti. Miličnikom žene V zrel’eg&ih letih. Bikini tovarne 33 Sevnice je v vseh Tanča goi-a 47, Draga t uš. častno članstvo trem zaslužnim ribiškim delavcem, se je dzgovarjal, češ da je bil kostimi kot enodelne kopal po:--;l&^^ uspela, zato kolekti (KONEC) med njimi tudi NovomeSčanu Franu Avscu (na desni) toliko vinjeoi, da ni vedel, ne obleke so izdelani v vzor vu za uspeh lahko le PO SRCU (Foto: S. Dokl) kaj ipočne. cih, s kakršnimi se bodo po- čestita-na^- R. B. BHtliualu Ne več dolgo POT K UVELJAVLJANJU PELJE OD IZOBRAŽEVANJA brez telovadnice Učenci globoSke osnovne šo le so pjozimi in v dežju pri Delovni zanos mladih v aktivu ZK krajšani za telov’adbo. Odkar so zvedeli, da bodo v Cerk Aktiv bo šola za mlade komuniste - Usmerjal jih bo na pot samostojnega ljah v Dobovi in drugod ure ocenjevanja dogodkov in jim pomagal do uveljavljanja dili telovadnice v prosvetnih domovih, so se tudi oni ogreli y petek, 5. decembra se je prvič sestal aktiv stike z mladinsko o r g a n i z a za to misel. Posebej so se mladih komunistov v Brežicah. Udeležence je po cijo, s taborniki in drugimi navdušili nad telovadnico v zdravil sekretar občinskega komiteja ZKS Franc Bu- organizacijami, v katerih dela Artičah, kjer so učenci vso kovinsky in jim nakazal vlogo aktiva za mlade člane mladina. zimo na toplem- Razpravo o Zveze komunistov ter oblike dela v njem. Na prvem srečanju so čla preureditvi doma so zaupali ni pokazali voljo za delo in krajevni skupnosti, ki bo naj pripravljenost za izobraževa brž glavni pKJbudnik za izpe Dejal je, da je občinski ko-, nistom in javnosti zahteve nje. 2elijo si dobrih preda ljavo tega načrta- mite ustanovil aktiv zato. da' 'po spremembah. V organiza vanj in razgovorov, da bi si bi po tej poti omogočil mla cije Zveze komunistov bodo razširili obzorje. dim učinkovitejše uveljavlja vnašali duh novega časa, re Od Zveze komunistov pri Gasilski dom pokrit nje v družbenem življenju, volucionarnost in delovni za čakujejo več, kot so bili de stavba, ki jo v župelevcu ker razmere v krajevnih orga nos. ležni v krajevnih organizaci gradita trgovsko podjetje nizacijah za to niso najbolj V stalni aktiv mladih ko jah, kjer se zaradi starejših KRKA in domače gasilsko ugodne. Mladi se zaradi de munistov so vključeni Breži- članov niso upali o g l a š a t i . društvo, je pred dnevi dobi la v aktivu ne smejo izmikati čani in mladina iz bližnje Delo v aktivu bo bolj spro la streho- Razen trgovine in dolžnostim do krajevnih orga okolice, to je s Čateža, Sent- ščeno, zlasti še, ko se bodo gasilcev tK>do imeli v domu nizacij. Prav tako kot drugi lenarta, Bukoška in Zakota. med seboj spoznali. prostor tudi druge krajevne člani so dolžni sodelovati v Aktiv ne bo zaprt in lahko Za pomoč pri izobraževanju organizacije, zato občani pri vseh delovnih oblikah. bodo prihajali zraven tudi in organizacijskem delu se čakujejo. da se bosta družbe V aktivu se bodo izobraže mladi komunisti iz drugih bodo še naprej obračali na vali, vzporedno s tem pa že no in družabno življenje v krajev, če jih bo delo priteg občinski komite in s o d e la v c e kraju zelo popestrila- organizirano sp>oročali komu nilo. Aktiv bo navezal stalne aktiva, še prej pa bodo sprejeli delovni program in sestavili pravilnik o oblikah Nestrpnost zaradi in metodah v aktivu. odlaganja gradnje v Cerkljah se občani spra Ne opustiti fluorografiranja! šujejo. kaj bo z zidavo trgo Svet za zdravstvo v Brežicah ki mu predseduje dr. Mar vine. krajevnega urada in po V podjetju za popravljanje voz v Dobovi je zaposle ko Pirc, je na zadnji seji sprejel pomembne sklepe, s ka šte. Od občinske skupščine nih 150 delavcev. Konec leta pričakujejo, da se bo terimi je seznanil oba zbora občinske skupščine. Zdravstve zahtevajo v imenu kra dohodek povečal v primerjavi z lanskijm za 3 odstotke nim zavodom predlaga, naj pri organizaciji zdravstvene služ jevne skupoiosti razlastitev in da bodo ustvarili vrednost 7,500.000 din. (Foto: J. be UFK>števajo smernice in merila republiške skupščine. Pri zemljišča za gradnjo trgovske Teppey) tem naj ne pozabijo na racionalnejšo porabo denarja. in upravne hiše v središču va Letos so v brežiški občini Glede mladoletnega pre si. opustili fluorografsko akcijo. stopništva meni svet, da bi Odbornik Vlado Curin je na Prihodnje leto se to ne-sme ga morali učinkoviteje ome seji skupščine pred kratkim zgoditi in občinska skup>ščina jevati vsaj s tem, da mladini zahteval tudi pojasnilo, kdaj Dogovor za skupen je kljub pomanjkanju finanč ne bi točili alkoholnih pijač. bo urejen dom kulture- Za nih sredstev ne bo smela čr Svet se obrača tudi na mla preureditev doma v telovadni tati. dinsko organizacijo s pripo co za šolarje so domačini že Akcijskemu odboru za grad ročilom, da bi poskušala izvolili iniciativni odbor. Avto turlistični prospekt njo novega zdravstvenega do vzgojno vplivati na tiste mla matizacija telefonske centrale ma v Brežicah priporoča svet, de ljudi, ki so zašli na stran- je nujno vezana na izgradnjo • Sekc^a za razvoj turizma bi ga najmanj v 100.000 iz naj posp>eši priprave za zida pota in ki 3e niso predaleč nove trgovine in do tedaj bo in gostinstva v brežiški obči vodih. vo. Prihodnje leto naj enota zabredli. ni je na sejo, ki je bila 7. do občani morali čakati- P*rospekt naj bi p>o pred celjskega zdravstvenega doma novembra, p>ovabila predstav logu sekcije vseboval 17 foto v Brežicah nadaljuje uspešno nike trgovskih organi2sacij. Z grafij dz vse občine, obvezno začelo akcijo za sistmeatske Odrsko zaveso V Koritnem njimi so se nato dc^ovorili pa posnetek z območja Kr preglede šolarjev. Vendar s za skupno financiranje turi ke, posnetek iz muzeja in tem dolžnosti zdravstvene bodo po sklepu so dobili vodovod stičnega prospekta. I 2xlaainaj prikaz enega iamed lovskih službe še niso opravljene. Iz DS razrezali v petek, 29. novembra, so domov. peljati bo treba drugi del te Igralska skupina kulturno- imeld prebivalci Koritnega ve Tajnik občinske turistične akcije, to je zdravljenje od prosvetnega društva BRATJE lik praznik: slavili so otvori zveze je prisotne seznanil s kritih obolenj. Izdatke za so Urbanistični načrt tem, da bo na začetku pri MILAVEC je dolgo vrsto let tev vodovoda, ki so ga nape cialno varstvo naj bi skup gostovala na odru brežiških ljali pretežno z lastnimi moč potreben hodnjega leta odprt v motelu ščina prihodnje leto povečala mi. Sosedje onkraj brega v turistični informativni biro. op>ekarjev. Lani so dvorano vsaj za višino odstotka, ka preuredili v jedilnico in igral Lazah so imeli vodo iz grape za oba soseda Zanj je p>o njegovi izdavi že kršna je Dri zvišanju pokoj že za občinski praznik. Zdaj skrajni čas, ker je steklo ci so zgubili svoje zatočišče. Konec novembra je uprava nin. Zdaj bodo nastopali v gasil jo poganja črpalka tudi v nji zdravilišča CATEŠKE TOPLI mimo precej nekontrolirane hov rezervoar. ga denarja za turistične tak skem domu, kjer že vadijo, CE sklicala posvet o razvx>ju se. Te takse so -osnovni do pa tudi drugod jim gosto ! zdravilišča in pK>vabila zraven hodek turističnih društev, za Matični urad Artiče ljubno odpirajo vrata za vaje. predstavnike republiške zbor BREŽIŠKA to so predlagali ostrejšo kon v oktobru in novembru ni bilo Pred nedavnim so zaprosi nice, sekretariata za gospo trolo tržne inšpekcije. rojstev izven porodnišnice. Poro li OPEKARNO, naj bi jim dila sta !ie: Alojz Vouk, pečar iz Drevo, ki ponoči sveti ob darstvo, republiškega inšpek Člani sekcije so se zavzeli prodala ali odstopila odrsko KRONIKA NESREČ torata za urbanizem, pred Kremena, in Silva Koprivc, go odcepu z avtomobilske za to, da bi čimprej obrav spodinjska pomočnica iz Okluko- zaveso, ki je v jedilnici ne Pretekli teden so se pKMiesre^ili stavnike Dolei^j 9ke turistične navala problematiko turizma ve gore Umrli so: Jožef Kovačič, potrebujejo več. Prejeli so ceste na Čatežu, jc In iskali pom oći v brežiški bol- zveze in Turistične zveze Slo tudi občinska skupščina. 2Ja- kmetovalec iz Glogovega broda, pl’amen odgovor, da prošnji učinkovitejše opozorilo ** niAnici: venije ter domače urbaniste 37 let; Marija Gerjevič, gospodi nemoten razvoj te panoge bo nja iz Zg. Obreža, 75 let, in Ma ne m ore^ ugoditi. Delavski privabljanje i^ostov v Janrz Kodrič, delavec iz Cre6- in predstavnike AGRARIE. njic. je padel z motorjem in si morala o->kirbeti poipravljene rija Volčanšek, družinska upoko svet podjetja je sklenil, da teške Toplice. Zdravilišč« poškodoval glavo; Alfonz Jrnič, jenka iz Trabeia, 94 let. bodo rdečo plišasto zaveso ga je dalo n a p ra v iti P® pastorek kmeta iz TrSke gore. se Dogovorili so se, da bo tre urbanistične načrte za ob je s sekiro usekal v desno kole ba najprej izdelati urbanistič močje reke Krke. P. prodali članom kolektiva. zamisli inž. Franca FIUP" no; Drs^ica Kostrrvc, hči delavca ni načrt za celotno območje Pionirska likovna J. T. čiča. (Foto: J. Teppcy) iz B latnega, se je poparila z vrelo vodo po obeh nogah; Vin in določiti življenjski prostor ko Grilc, mizar iz Rožnega, je pa obema sosedoma, zdravilišču IZ BREŽIŠKE razstava del z motorjem in sl poSkodoval in AGRARU. Menili so, da se v prosTvetnem domu v Bre desno koleno; Ivana Ivrkovića, bo zdravilišče moralo p>odati PORODNIŠNICE vnuka kmeta iz Razdrtega, je po žicah bo v soboto, 14. de vozil avtomobil In mu zlomil levo v investicije, ker je pomanj cembra, odprta razstava liko nogo. kanje prenočišč zelo občutno. Pretekli teden so v brežiSki po rodnišnici rodile; Marija Erman vnih del, s katerimi bodo za iz Krmelja — Jožico, Marija Ko stopani učenci vseh šoi v stanjšek iz PiSec — Blaža, Marija Pečnik iz Leskovca — Alenko, Jo bežigrajski občini. Ogled raz NOVO V BREŽICAH žefa Umek iz Zdol — dečka, Štef stave bo po končaaid II. ob ka Rožman iz Dečnih sel — Ru ■ v S()B I f t d o l e n j s k i l i s t st. 50 (977) ★ ★ s SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAVAROVANCEV RIBNICA Vikendi v Vel. Poljanah Kozinov jubilej v Jurjeviči pri Ribnici je Bolniki nočejo na bolniški dopust Ribniško območje postaja vse bolj zanimivo za slavil te dni 65-letnico rojstva Ljubljančane, ki si grade vikende Janez Kozina, znani družbeni delavec. Rojen je bil v kmeč Zaradi bolezni so namreč materialno oškodovani - Narašča število bolni ki družini in je ves predan kov, ki bolehajo nad 30 dni, ker pridejo prekasno na pregled v bližini Velikih Poljan pri bom končno le imel nekaj Ortneku nekaj Ljubljančanov svojega. že dalj časa pridno gradi vi Boste tu pogrešali priredit Občinski svet zavarovancev je imel 8. novembra liščih in topliških domovih kende. Za gradnjo vikendov ve, zabave in kaj menite o v Ribnici prvo sejo, na kateri so najprej poslušali zdravijo res bolniki, včasih pa je bilo prodanih že 12 parcel. zamisli, da bi v Ortneku zgra poročilo o izvolitvi novih članov v ta svet. Po ob ni bilo tako.- Kritizirali so se Obiskali smo Boža Freceta iz dili motel? širni razlagi o dosedanjem delu skupščine komu danji način participacije za Ljubljane in ga vprašali: Zabave ne pogrešam, saj si nalnega zavoda za. socialno zavarovanje Ljubljana varovancev, posebno kmečkih Zakaj ste se odločili, da želim iz mestnega trušča na so izvolili za predsednika občinskega sveta zavaro pri popravilu zob. Zaradi raz zgradite vikend prav pri Veli zrak, v naravo. Vendar če bo vancev Staneta Koširja, ki je bil hkrati izvoljen tu meroma visokih prispevkov si kih Poljanah? pri Ortneku motel, nas tudi di za člana skupščine zavoda; za podpredsednika so marsikateri kmečki zavarova Neki znanec me je opozoril, to ne bo nič motilo. izvolili Franca češarka, za člana skupščine KSSZ nec noče popraviti zob. da je prav to zemljišče pred In kako daleč ste z delom? delavcev pa Mirka Goršiča. Zaskrbljujoče je dejstvo, da videno za gradnjo vikendov. Na vikendu bo kmalu stre raste število bolnikov, ki so Na Gorenjskem in v drugih ha, vse pa kaže, da bo do V poročilu volilne komisije morajo obdržati v bolnici, v staležu nad 30 dni. Vzrok, turističnih območjih je že končno urejen šele čez tri le Je bilo navedeno, da so bili ker ga nima doma kdo nego da delavci nočejo biti v bol skoraj vse zasedeno, razen te ta. Doslej smo opravili že pre *a nove člane sveta zavaro vati. Ker je odpovedala pre niškem staležu, je, da bi bili ga je tam zemljišče drago. cej dela. Razširili smo dovoz vancev izvoljeni: France Lev ventiva, moramo pač odšte materialno oškodovani. Doga Velike Poljane imajo pa še no pot oziroma cesto, zasadili stik iz obrata INLES v Lo vati denar za zdravljenje v ja se, da mora zdravnik bol več dobrih strani: so blizu živo mejo in sadno drevje, škem potoku. Stane Zbašnik bolnišnici, če bi imeli bolni nika siliti, naj gre v bolniški Ljubljane (še ne pol ure vož vikend je že skoraj pod stre iz Stanovanjsko komunalnega ka doma, bi bila nega na do stalež. In tako iz male bolez nje z avtom), so lep kraj, od ho . . . In če boste prišli čez podjetja — obrat opekarna, mu za 40 odstotkov cenejša. ni, ki bi terjala nekaj dni po tu je lep razgled, razen tega JANEZ KOZINA Minka Joras, kmetijska za Takih bolnikov je precej. Na čitka, lahko nastane bolezen, pa so tu tudi dobri smuški druga Ribnica, Franc Češa sploh bo potrebno vprašanje ki se raztegne na več tednov. tereni. Včasih sem bil namreč kmetijstvu. Zato ni nič čudno, rek, trg. podjetje »JELKA« — financiranja preventive reše Problemov je torej dovolj. športnik in še zdaj rad smu da je bil pred vojno ustanovi poslovalnica v Sodražici in vati enotno za vso Slovenijo. Z njimi se bo srečeval in jih čam. Seveda rad tudi delam telj in predsednik sadjarske Rudi Putre iz podjetja »2IC Zanimiva je bila tudi ugo reševal občinski svet zavaro v naravi. Predvsem pa sem podružnice v Jurjeviči, ki je n e p l e t e n in e « — obrat tovitev, da se v naših zdravi vancev. -r začel graditi vikend zato, da naredila veliko koristnega za Ribnica. razvoj sadjarstva v Jurjeviči V razpravi o delu komunal in okolici. ne skupnosti so prevladovala Pred vojno je bil tudi več mnenja, da je sedanjih devet OBISK V LOŠKEM POTOKU let tajnik in poveljnik doma komimalnih skupnosti za Slo čega gasilskega društva. Po venijo preveč in bi jih bilo osvoboditvi je bil predsednik bolje združiti. Prepričani odbora za pospešitev suhe ro smo, da bo do tega prej ali Prej v Francijo, zdaj v Nemčijo be in za ureditev zdomarstva slej prišlo. pri okrajni zadružni zvezi Kočevje. Prav tako je bil Slišali smo za več zanimi Sprehod skozi vas Retje — Odhajanje v svet s trebuhom za kruhom vih predlogov, ki bi vplivali predsednik gradbenega odbo ra za gradnjo zadružnega do na znižanje izdatkov za zdrav Ljudje se preživljajo s kme Vas je precej spremenila ljenje, na primer: Imamo Retje v Loškem potoku so ma v Jurjeviči in prvi pred razmeroma velika vas, saj tijstvom, živinorejo in gozdar svojo podobo. Veliko hiš j^ sednik kmetijske zadruge Jur bolnike, ki nimajo svojcev, da stvom. Precejšnje število ob prenovljenih, zrasle pa so tu bi skrbeli zanje. Bolezen ni štejejo nad sto hiš. Značilnost jeviča. Dolga leta je bil član te vasi je, da žive v nižinskem čanov pa si mora služiti kruh di nove. številni kmetje so krajevnega odbora OF, še da takega značaja, da bi morali predelu večinoma večji kmet še izven svojih kmetij. Neka nabavili motorne kosilce, delo nes pa je predsednik krajevne ležati v bolnici. Bolnika pa je, na pobočju vasi, na rebri, teri so dobili zaposlitev na v gozdovih je lažje, ker imajo organizacije SZDL. Je član kot pravijo domačini, pa so v »Smreki« v Travniku, drugi motorne žage, spravilo lesa sveta kooperantov in član ži večini majhne kmetije. To gozdarijo itd. Vsi, ki ne naj pa bolj ekonomično, ker so vinorejskega in sadjarskega opaziš tudi na zunaj: v dolini dejo kruha v domačem kra stare navade vozove zame odseka pri KZ Ribnica. Naj Naročite so velike kmečke hiše, na re ju, so si poiskali delo drugje, njali z boljšimi, V vasi imajo še povemo, da je naš ju bri pa se hiše kar nekam v drugih krajih domovine, pa tudi nekaj osebnih avtomobi bilant podpredsednik komu sramežljivo stiskajo v breg. tudi v tujino jih je šlo precej. lov. Sredi vasi so gasilci s po nalne skupnosti kmetijskih svoj lisi Sicer pa danes dejansko ni Sicer pa odhajanje za zasluž močjo vaščanov zgradili lep zavarovancev Ljubljana ter nnobene razlike več med pre kom v tujino ni nič novega. gasilni dom, ki je vasi v po odbornik občinske skupščine. na domači I bivalci vasi. Pred vojno je bi Tudi pred vojno je bilo tako, nos. Ob njegovem življenjskem la razlika med gruntarji in samo z razliko, da so odhajali Imajo tudi trgovino in dve jubileju mu želimo veliko naslov kočarji velika. Nov čas je raz prej v Francijo, sedaj pa v gostilni. Pred vojno je bilo uspehov pri družbenem udej liko odpravil. Zahodno Nemčijo, več gostiln, pa tudi revščine stvovanju in seveda tudi veliko več. Kraj in ljudje, ki zdravja. -r žive v njem, so se spremeni li. Za veliko večino, posebno BOŽO FRECE velja to za mladi r(^, ki živ ljenje lepša. -r Zgledujte Pametneje graditi stanovanja leto, dve, vam ne bo treba intervjuvati me čepe kot da se po ribniški nes, ampak boste sedeli lepo Zasebna gradnja je uspešna, gradnja družbenih stanovanj pa zamira - Felicjanova v senci na ležalnem stolu. »Jelki« Nujno potrebno je z združenim denarjem zgraditi nekaj stanovanj razstava Trgovsko podjetje JEL Volitve, razrešitve KA v Rilmicd je precej pri v prostorih delavske uni spevalo k uspešnemu reše v ribniški občini dajejo precej denarja za sta v celoti pa vsaj v veliki meri verze v Ribnici je v minulih in imenovanja v nekaj letih rešeni. -r vanju stanovanjskega pro novanjsko gradnjo. Tako bodo letos uporabili za te prazničnih dneh razstavljal Na zadnji seji občinske skup- namene okoli milijon din. V tem znesku pa niso za svoja dela slikar-amater Slav ^ine Ribnica so odborniki: blema. Nad trgovskim lo jeti krediti bank.’ Vsekakor bi morali pri porabi de ko Felicjan iz Ribnice. Felic- ■ dali soglasje k imenovanju Mi kalom v Loškem potoku narja za gradnjo stanovanj odpraviti nekatere po lene Borovac za direktorico os je zgradilo nekaj stano jan je že večkrat razstavljal in novne Sole Ribnica, manjkljivosti, predvsem pa ga uporabljati bolj na Proslave za od razstave do razstave lahko ■ razrešili Eda Kocuvana dolž vanj. ki so prišla zelo prav črtno. ugotavljamo, da so njegove nosti pomočmka komandirja Po prosvetnim delavcem. Te stvaritve vse bolj dognane. staje milice Ribnica, ker je od- mu zgledu naj bi sledile Podjetja in ustanove so de tom po pravilnikih, v katerih Š3l na študij dan armade Tokrat je razstavljal 10 slik v ■ imenovali v likvidacijsko ko še druge delovne organi nar za gradnjo stanovanj upo so točno določeni pogoji in olju in akvarelu. Ce je prej v misijo Muze'skega društva: Du zacije v občini, tisti obra rabljala za posojila zasebnim obveznosti. Stanovanja pa je Kakor vsako leto, tako bo glavnem ustvarjal v -temperi, šana Lavriča, Vladimirja Prezlja ti. ki imajo sedež izven treba graditi v urbanistično in Franja Matoha; graditeljem. Tako se je denar do tudi letos v Ribnici lepo je zdaj začel z zanj novo sli ■ imenovali v upravni odbor naše občine, pa naj ne bo drobil. Nihče ni proti zasebni urejenih krajih, to se pravi proslavili dan JLA, 22. decem karsko tehniko, v olju. Poka muzejskega sveta; inž. Ferdinan do nikakršna izjema! gradnji, če je ta v interesu tam, kjer so že izdelani zazi ber. Dan pred praznikom bo zal je izredno učinkovitost in da Nadlerja, Rudija Lovšina, Ja občanov, vendar smo za tako dalni načrti. neza Arka in Dušana Lavriča; do učenci osnovne šole Rib harmonijo barv ter občutek ■ imenovali v komisijo za tele gradnjo, ki bo dobro organi- Letos je bilo v gradnji 70 nica obiskali ribniško garnizi za finese. Tudi številni obi sno vzgojo pri svetu za šolstvo: zirj&ia. Boljše je torej, če de zasebnih stanovanjskih hiš. jo, kjer si bodo ogledali orož skovalci razstave so se po Vena Cihala (predsednik), Boni- ta Keržana, Albina Koširja, Miro KZ Loški potok: lovne organizacije dosledno Do konca leta bo vseljivih 23. je ter druge zanimivosti iz vo hvalno izrazili o njegovih sli vlagajo svoj denar za gradnjo Gradnja je razmeroma počas Zibert, Maksa Drobniča in Ma jaškega življenja. Ob tej pri kah. -r tija Zobca. malo pod planom stanovanj na banke, dobijo na, saj traja povprečno tri le ložnosti bodo predstavniki nato kot kredit več denarja, ta. Čeprav je bilo letos vse ribniške garnizije podelili pe v kmetijski zadrugi Loški ljivih precej zasebnih stano tega pa dodeljujejo interesen- tim učencem nagrade za naj potok je zaposlenih 9 ljudi, vanj, so bila ob preselitvi iz boljše spise, ki so jih pisali praznjena le 4 družbena. na temo o preizniku JLA. Iste 'RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ki so imeli v mesecu septem Tudi v prihodnjem letu se ga dne zvečer bo v Ribnici ■ PftED DNEVOM REPUBLI ■ VSE VEČJA IZBIRA blaga bru zaradi objektivnih težav 140 jih želi obeta razgibana zasebna grad slavnostna akademija, po pro KE so imeli po vseh šolah pro je v ribniških trgovinah. Marsi (letni in bolniški dopusti) nja. Računajo, da bo začelo slavi pa družabni večer, slave. Posebno lepa je bila v Ri kaj lahko kupi tudi potrošnik z bnici, pripravili pa sta jo osnov razvajenim okusom. Cene so zdaj manjše delovne uspehe kot v posojilo graditi hiše najmanj 40 zaseb -r konkurenčne in marsikdo, ki je na in glasbena šola. V Grčaricah avgustu. Vrednost proizvod Pri nedavnem popisu inte nikov, večinoma v Ribnici. V so Solarji na sam praznik pred prej nakupoval v Ljubljani, ku družbeni gradnji bodo zgra vajali pod vodstvom učenke še- puje zdaj v Ribnici. nje je bila 10 odstotkov manj resentov za kredite Zveze Skupne službe gove iz 7. razreda enourni kul borcev se je v ribniški občini dili 20-stanovanjskl stolpič v turni program. ša, kot so predvideli. Vendar Ribnici ter eno 6-stanovanj Na nedavnem posvetu ■ HUDA POLEDICA je 3. de prijavilo nad 140 bivših ude predstavnikov občinskih vod so kljub temu do konca sep ležencev NOV, aktivistov in sko stavbo v Sodražici. Pre cembra onemogočila reden prihod ČE ŽELITE težni del denarja za obe grad stev družbeno-političsnih or avtobusov na lokalnih progah. tembra realizirali okrog 70 od vojnih vdov. Višina zahtevkov ganizacij v Ribnici so raz Solarji in delavci, ki se vozijo znaša 3,700.000 din. Največ jih nji je že zagotovljen. z avtobusi, so prišli tega dne v odgovot ali naslov iz ma stotkov letnega plana. Po prosi posojilo za obnovo sta Družbena stanovanja so po pravljali o organizaciji skup Solo oziroma na delo z zamudo. lih oglasov, priložite vaše vprečni osebni dohodki na za trebna predvsem v Ribnici, da ne administrativno-finančne ■ v OKOUCl LOŠKEGA PO mu vprašanju dopisnico novanj, manj pa je takih, ki TOKA, ki obsega vasi Hrib, Re poslenega v t^ delovni orga bi bilo stanovanje dosegljivo sliižbe za vodstva družbeno ali znamko za 3U din. nameravajo graditi nova sta tje, Mali log. Srednjo in Segovo nizaciji so znašali v septem novanja ali stanovanje odku tudi tistim, ki sami ne more političnih organizacij v obči- vas ter Travnik, živi 1940 ljudi. UPRAVA LISTA piti, Vsi prosilci so razdeljeni jo graditi. To so predvsem nd. Govorili so tudi o novih Največja vas so Retje s 550 pre bru 804 din, -r prostorih za te organizacije bivalci, LoSki potok pa je znan v tri skupine. Tisti, ki so upokojenci in nekateri, ki sa po lepih smučiščih. iSi so vsako Uvrščeni v A skupino, bodo mi ne morejo zbrati dovolj in dnigih zadevah. Pogovori zimo smučarska tekmovanja. *^ajprej deležni posojila, sku denarja, da bi dobili kredit, li so se še o uskladitvi iz ■ Z NOVIM DELOVNIM ČA vedbe občinskih zborov orga SOM so začeli 1. decem bra tudi pini B in C pa bosta morali ki bi zadoščal za dograditev, v občinski skupSčini Ribnica. na posojilo .počakati. Ce bi S prizadevanjem vseh pri nizacij in društev z letnimi Vse dni, razen sobote, ki je dela prosilci prejeli vsa zaprošena stojnih organov, da bi bil de konferencami krajevnih orga prost dan, delajo od 7. do 15. nar za gradnjo stanovanj čim- nizacij SZDL. Razgovor je te ure, ob sredah pa tudi pojjoldne posojila, bi stanovanjski pro od 17. do 19. ure. N ovi delovni REŠETO blem borcev v naši občini do bolje uporabljen, bodo lahko kel tudi o drugih vprašanjih. čas je veliko prikladnejši za u- končno odpravili, -r stanovanjski problemi, če ne -r službence in občane. Tekmovanje v zbiranju razglednic Dragatuška mladina spet dela Na osnovni šoli v Črnomlju so med učenci razpisali tek Razgovor s Francem Štefaničem, predsednikom movanje v zbiranju razgled nic krajev. Tako tekmovanje oživelega mladinskega aktiva v Dragatušu so imeli že lani in se je lepo obneslo, saj so posamezniki Včasih je bila dragatuška prinesli v šolo tudi po 2.000 mladinska organizacija med razglednic krajev, ki so jih najbolj delavnimi v občini koristno uporabili za učila. Črnomelj, zadnja tri leta pa Tekmovanje, razpisano v ok je nastal premor, katerega je viru pionirske organizacije, šele pred kratkim prekinilo bodo ocenjevali aprila 1969. novo vodstvo aktiva. Kakšne Najboljšim bodo tedaj razde 1:11 načrte ima tamkajšnja mla^ lili skromne nagrade. dina za delo med letošnjo zimsko sezono, je pove dal predsednik organizacije Črnomelj: Franc Stafanič: — Mladina bo v zimskem slovesen sprejem času naštudirala Finžgarjevo v ZK »Razvalino življenja«, razen < ‘ i * L' tega bomo skupaj z osnovno Občinski komite ZKS je šolo priredili veseli večer. pred dnevom republike 27. Športna dejavnost se je za novembra organiziral prvi slo čela odvijati v treh krožkih: vesen sprejem mladih v Zvezo gojimo rokomet, nogomet in komimistov. V Jepo okraše namizni tenis. Predvidenih je no sejno sobo občinske skup tudi nekaj predavanj o no ščine so povabili 52 mladih Pred stavbo občinske skupščine v Črnomlju je parkirnega prostora že prej pri tranji in zunanji politiki, zav — Ali ima mladina primeren ljudi, med temi pa je bilo 44 manjkovalo, odkar pa banka preureja spodnje prostore v stavbi družbeno-politič- zemamo pa se še za ustano prostor za sestajžinje? sprejetih že pred kratkim. vitev pletilnega krožka za — V zadružnem domu je O zgodovini in vlogi Zveze nih organizacij, je za vozila še teže najti prostor. Zasilno parkirišče je zdaj na stalo na ploščadi med cerkvijo in staro šolo (Foto: R. Bačer) dekleta. na razpolago soba za vse komunistov ter o obveznostih družbeno-politične organizaci in dolžnostih člainstva je go je. To uporabljamo tudi mi. voril pK>litični sekretar komi IZ ANALIZE DELA OBČINSKE SKUPŠČINE Pred kratkim smo iz popravi teja Jože Vajs, nato pa so no la dobili gramofon, zato bo vim članom slovesjio izročili mo lahko večkrat organizira iakazinico z rdečim nagelj li mladinske plese. Včasih pa nom. Je bilo delo odbornikov zadovoljivo? nam za zabavo in razvedrilo Sledil je delovni program. igra domači ansambel »Pote Ob tej priložnosti so ustano se uveljavili kot govorniki, puhi«. Televizor, ki je že dalj vili aktiv mladih komunistov Kot celota je skupščina dobro delala, odborniki pa so bili nekateri bolj, temveč so prispevali levji de lež k tehtnosti razprav. časa zapečaten, pa bo na raz in izvolili sekretariat. Za se nekateri manj zavzeti - 18 odbornikov se še ni oglasilo! polago gledalcem, ko bo kdo kretarja aktiva je bi'I izvoljen Ugotovljeno je bilo tudi, da zanj prevzel odgovornost. Janez Stariha, dijak črno v obdobju od aprila 1967 do 45 let. Nad 50 let starih odborniki. V sedanji skui^či- so nekateri odborniki pre Večkratnih popravil si zaradi maljske gimnazije. do zdaj so imeli v Črnomlju imajo 8 odbornikov in samo ni sta 2 inženirja, 1 zdravnik malo sodelovali z vodstvi pičlih sredstev ne moremo 12 sej obeh občinskih zborov, dva mlajša od 25 let. Podatek in 3 profesorji. domačih krajevnih organiza privoščiti. Radioklub že dela 2 seji zbora delovnih skupno pove, da mladi v skupščini Različna vnema izvoljenih cij, s krajevnimi skupnostmi — Koliko članov šteje vaš Pod vodstvom predsedni sti in 1 sejo občinskega zbora. niso imeli kaj dosti besede. odbornikov za uspešno delo ali organi upravljanja v de aktiv? ka Dušana Košute je črno Delovni program je bil v ce če pogledamo še poklice in skupščine se kaže tudi v raz lovnih organizacijah. Pri tem — Kakor vem na pamet, maljski Radioklub že začel loti uresničen, zanimivo pa izobrazbo odbornikov, ugoto pravah. Iz zapisnikov sej so so se slabo odrezali zlasti od nas je 81. Zdi pa se mi po delati. Začeli so s tečajem za bi bilo poiskati še sled za ne vimo, da so v skupščini pre dobili podatek, da od 18 od borniki iz zbora delovnih membno to, da aktiiv ni samo operaterje, ki ga dvakrat na štetimi priporočili, ki so jih težno kmetje (23). Medtem ko bornikov še niso slišali glasu, skupnosti, saj dostikrat niso številčno močan, temveč da t^en obiskuje 14 slušateljev, na sejah sprejer>ilv Za mno ima 23 odbornikov končano v nasprotju s temi pa so se prenašali v delovno organiza se vse več mladincev in mla ga od teh so br..?*as porabili osemletko, pa so še zmeraj trije oglašali skoro na vseh cijo mnenja skupščine ali dink vključuje v aktivno delo. člani radiokluba pa se v R. B. kratkem nadejajo tudi last samo papir, upošteval pa jih redki visokošolsko izobraženi sejah. Ne zaradi tega, da bi obratno. nega sprejemnika in oddajni ni nihče. ka, za katerega so že pripra S sklepčnostjo občinskih vili prostor. sej v Črnomlju nimajo težav in tudi zamude niso velike, Kmalu tečaji bolj slab vtis pa daje udelež ba posameznikov na sejah. Zakaj dvojni predpisi za Kolpo? prve pomoči Od 58 odbornikov jih je le Občinski odbor RK v Čr 5 prišlo na vse seje, po en vaseh od 2imičev do Krasin- nomlju namerava v sodelova krat je manjkalo 16 odborni črnomaljske ribiče tare predvsem pomanjkanje denarja za vlaganje ca nd ribičev in da je ta pre nju z odsekom za narodno kov, po dvakrat 10, po trikrat del prepuščen predvsem vo obrambo in Zavodu za kultur 5, po štirikrat in večkrat pa Načelo daj-dam ne velja samo za trgovino in go in šfcodo ndso odgovorna vse lji krivolovcev. Pripomnili so no dejavnost še ta mesec orga kar 22 odbornikov ali 37,9 od spodarstvo, marveč tudi za turizem. Seveda bi moral lej ribiči, marveč predvsem tudi, naj bi v Črnomlju nizirati nekaj tečajev prve stotkov celotne skupščine. tisti, ki več daje, tudi več dobiti. Tako pa gotovo ni tisti, ki škodo povzročajo. bolj poskrbeli za časbočo Do- pomoči. Prva dva tečaja, Odsotnost so utemeljevali v povsod, kar se je videlo tudi na občnem zboru ribi Poročilo je ugotavljalo tudi bličice. 80-umi in 20-urni, bosta v glavnem s prezaposlenostjo ške družine 23. novembra v Črnomlju. pomen ribištva za tumzem. Črnomaljski ribiči so na Črnomlju, kasneje pa bodo na delovnih mestih, toda iz Tej panogi so ribiči posveti to sklenili, da bodo od ljub take tečaje imeli tudi v Semi govor ni opravičljiv, saj je Zakon o sladkovodnem sri- žina, medtem ko občinska li precejšnjo pozornosit, diru- ljanskega zavoda za ribištvo ču in na Vinici. ob izvolitvi vsak vedel, da bo bištvTa določa, da mora dru skupščina nadzoruje njeno de žina pa vloži vsako leto v zahtevali v upravljanje del,. treba hoditi vsaj na občinske žina vzdrževati, vzgajati in lo. vode za 6.000 dinarjev mladih Kolpe (8 km) do vasi Vrh, Važno za Rožni dol seje. izboljševati staJež rib v vo Iz pK>ro6ila črnomaljske dru rib. Ce Kolpa ne bi bila ta kjer je meja med Belo kra Med odborniki je "52 moš dah, da so ribe družbena ko čista, tudi asfaltirana ce 15. decembra bo ob 14. uri žine je razvidno, da je do jino in kočevsko občino. Ri kih in 6 žensk; po letih pre lastnina in da z njo nepo bil povprečno vsak član za sta in sama Vinica ne bi bi biči upajo, da bodo to nji v čakalnici železniške posta vladujejo tisti, ki so stari 35 sredno upravlja ribiška dru- li tako privlačni za turiste, je v Rožnem dolu krajevna 130 dinarjev rib, kar naj bi hovo zahtevo podprle tudi ustrezalo ceni letne ribolov so poudarili. Se bolj privilač- občina, ZRD in RZS, pred konferenca Socialistične zve ni pa bi bili, če bi dobila ze; nanjo so vabljeni vsi ob ne dovolilnice. Pojasnili so, vsem zaradi navedb v Delu kam gre članarina. Povedala Kolpa več salmonitnih rib. z dne 19. novembra. čani. Tovarniška razprodaja vseh vrst konfekcije Toda nobena od obmejnih so, da dobita med drugim Sklenili so, da bo vpisnina Najnovejši deseni kamgarnov in diolenov RZS in SRSJ p>o 10 din, za družin in niti obe skupaj ni Za mladince Odeje z malenkostnimi tovarniškimi mata toliko sredstev, da bi v družino p>oslej 100 dinar ribiški časopis dajo 18 din, jev. Imenovali so komisijo ZRS dobi 13 din, in so tako to uresničili. Verjetno bi se orodna telovadba? napakami za izpopK>lnitev pravil o de razporeditev graj«a!i. Vsak dalo več narediti z združit Črnomlju se dogovarja z vod Vse po znatno znižanih cenah pri vijo občinskih sredstev s sred lu DS pri družini. Pomemb član družine plača za dovo stvi ribiških organizacij, hkra ni so tudi sklepi o zaščiti stvom TVD Partizan, da bi za lilnico 70 dinarjev. Ker gre mladince organizirali orodno ti pa bi morali določiti tudi voda pred odplakami. Kljub tajniku od te čanarine 12, enoten režim na obeh stra temu bo družino, kot so po telovadbo, za katero je med Oeleiekstih* ČRNOMELJ čuvaju pa tudi 12 din, so se mladimi precej zanimanja- neh ter zagotoviti čuvajsko udarili, še naprej trlo vpra spraševali, kje naj dob'jo službo. šanje, kje vzeti 6.000 din za Težave so edinole s prosto sredstva za poslovanje di*u- rom, ker je telovadnica v no Na občnem zboru so pove mladice in druge obvezne žine, za obnovo inventarja, dali, da v vseh obkolpskih stroške. VILKO ČRNIČ vi šoli že močno zasedena. za gradnje in poribljevanje. Orodno telovadbo pa je pri ČRNOMALJSKI DROBIR Občinska meja je tudi me pravljen voditi Milan Petelin ■ DANES UO OB 17. URI v dja in zelenjave, ki ju prodajajo ja ribiškega gospodarstva in sejni sobi občinske skupšCine pre Makedonci na črnomaljskem trgu. upravljanja z vodami. Vpraša Svet za zdravstvo priporoča davanje z naslovom »Skrivnosti Ugotovili so tudi, da v zelenjavni podzemlja«. Predavanje o belo trgovini ni nič boljše, cene pa so nje Kolpe pa je posebno pe Svet za zdravstvo pri občin tople malice na vseh šolah, Kdo so huligani? kranjskih jamah bo spremljalo Se višje. K rešitvi tega vprašaja reče, saj veljata zanjo kar ski skupščini Črnomelj je pod kjer imajo vozače, in naj bi okoli 200 diapozitivov, vodil pa ga bo morala v prihodnjem letu pri dva predpisa: slovenski in v zadnjem času so ob bo Stanko Klepec. spevati krajevna skupnost. vodstvom mr. ph- Dujca pred zgradili pokrita postajališča hrvaški. Predpisa nista enot čani Črnomlja spet lahko ■ OBČINSKI SVET ZKPO bo kratkim razpravljal o ponov za otroke, ki se vozijo v šolo ■ V NOČI OD NEDEUE NA na in ju same družine naj videli prevrnjene posode Se ta teden v posebnem pismu raz PO N E D E U E K Je tudi B elo kraji nem fluorogTafiranju prebi z avtobusi. Glede razmer v ot poslal informacije v zvezi s tek večkrat ne morejo spremeni za odpadke in raztresene no prekrila bela plast snega in valstva avgusta 1969. Obrav roški varstveni ustanovi v movanjem v letošnjem Zupanči obeta dalj časa ostati. — Zaradi ti. Zadovoljivo rešitev je Čr smeti po pločnikih- Tudi čevem natečaju, razpis za obe be gladke ceste si mnogi vozniki kar navali pa so tudi priprave na Črnomlju pa je bil svet mne lokranjski občini pa bo objavljen nomaljska družina do zdaj nekaj žarnic javne raz ne upajo na daljše vožnje. dosegla le z ribiško družino program .razvoja otroškega nja, naj bi vrtec dobil svoj v prihodnji številki Dolenjskega ■ V NEDEUO JE BIL zaklju varstva v občini. Svet je pri samoupravni organ, čeprav svetljave je bilo namerno lista. čen režiserski tečaj v Črnomlju. Vrbovsko. Bilo bi prav, da razbitih- Ker vemo, da gre ■ DIVJEGA LOVCA si je v so Tečajniki so predavatelje obdaro bi pri reševanju teh vpra poročil komisiji, ki se bo s posluje v sklopu osnovne šole. veliko družbenih sredstev boto ogledalo okoli 600 šolarjev vali z manjšimi belokranjskimi šanj sodelovali organa skup programom ukvarjala, naj Plačevanje prispevka staršev in 400 občanov, ki se zanimajo za spominčki. S tečajem so bili za upošteva naslednja stališča: za snago in razsvetljavo odrsko umetnost. V igri je nasto dovoljni predavatelji in tečajniki. ščinskih uprav obmejnih slo naj bi uredili tako. da bi pre mesta, se ljudje zgražajo pilo okoli 55 Kostanjevičanov. — ■ REDNA ZAMENJAVA ŽAR venskih in hrvaških občin. da bi morali dobiti malice v možnejši plačevali več. otroci nad huliganskim početjem- Gledalci so bili nad njihovo igro NIC Javne razsvetljave, kakor tu Varstvo voda je pereče za šoli vsi otroci siromašnih iz številnejših in socialno šib K. W. navdušeni. di montaža živosrebme žarnice na vse ribiške organdzacije in staršev: naj bi organizirali kih družin pa manj. ■ SLI.'5ATI JE PRIPO.MBE ob trgu Pod lipo se bo zavlekla za čanov glede slabe kakovosti sa radi okvare na montažnem avto tudi za črnomaljsko. Prizna mobilu Elektro Novo mesto. Ra nje gre tovarni BELT, ki je čunajo pa, da bo do konca me na skupščino ribičev poslala seca stvar urejena. zastopnika, da se je lahko ■ PRI »BEGRADU« IMAJO za NOVICE , poslene že tri, ne pa samo dve informiral o vseh perečih tovarišici tehnici, kakor smo ne vprašanjih ribištva. Ce je davno tega poročali. Marijan Ogu namreč z zakonom določeno, dvwrmJ^sf dolenjski list 2 1 št. 50 (9T7) ★ ★ Mirna peč: Sindikat že napenja jadra od petka Odgovarja Adolf Šuštar, predsednik ObSS v eni številnih resolucij le vanju z ljubljanskim Festiva v novi šoli tošnjega kongresa jugoslo lom, so plod dogovora. Kaj vanskih sindikatov je poudar bo sledilo koncertom? v petek. 6- decembra, so jeno, da morajo sindikati Koncerte v osemletnih šo imeli učenci mimopeške podpirati kulturo za delovne lah plačujejo delovni ljudje. osemletke prvič povik v povi ga človeka. Kako si občinski Ko smo v delovnih organiza šoli. 'ki so jo odprli na dan sindikalni svet prizadeva ure cijah prosili, naj omogočijo letošnjega občinskega prazni sničiti to zahtevo kongresa? koncerte, so nam vodilni iz ka pred mesecem in pol. Iz VI. kongres ZKS jn v reso kazali veliko razumevanje. stare, propadajoče šole se je luciji o kulturi navedel, da Nobena delovna organizacija v nove liičinice preselilo vseh na kulturo in njen razvoj ni ni zavrnila prošnje. To po 400 učencev v vseh razredih možno gledati s stališča se meni, da so v delovnih or in oddelkih ter učiteljski in danje delitve dela, kot je tu ganizacijah ljudje, ki jim je vodstveni kader. Nova šola je di ni možno obravnavati kot veliko za to, da bi se mladi že skorao povsem opremljena splošno potrošnjo, ker se kul na kulturno izobrazila. Denar z novim pohištvom. Vodnjak tura kot del družbenega de za tako izobrazbo pa ni vržen za šolski vodovod še urejajo. la reproducira z drugimi ele stran. V program smo zapi menti proizvodnje. Zato je sali, da bomo organizirali Jubilanti pred podelitvijo priznanj v novomeškem Domu kulture. Z leve proti poglavitno, da sindikati obra koncerte tudi v delovnih or Mladost v belem desni so: Leon Štukelj, njegova soproga, prof. dr. Oton Bajc in prof. Vel jo Troha vnavajo kulturo in njene pro ganizacijah, za kar bomo bleme enako kot druga pod pridobili najboljše slovenska Novomeškia šcla za zdrav (za učiteljišče) Foto: Slavko Dokl) ansamble in pevske zbore. stvene delavce se lahko poh ročja. Občinski sindikailni svet in odbor za družbene službe Med drugim predvidevamo vali z lepim šolskem glasi večje število nastopov Sloven lom Mladosrt v belem, ki so si prizadevata uresničiti vse zahteve, ki jih omenja kon skega okteta. ga pripravili v lanskem šol gresna resolucija. Iskreno bi Kako bi utemeljili ugotovi skem letu. Vrsta prispevkov Leon Štukelj dobil častno občanstvo rada, da bi kulturo približali tev, da je za kulturo, kot go je prav kvalitetfBh in kazalo delovnemu človeku, ki za kul vori o njej kongn^na resolu bi z izdajanjem tega zani Plaketo Novega mesta je občinska skupščina podelila Leonu Štuklju, prof. turo tudi največ prispeva. cija, potrebno mecenstvo de mivega šolsikega glasdla še Ker je delitev denarja za kul- lovnih organizacij? nadaljevati. Pred kratkim je dr. Otonu Bajcu in novomeškemu učiteljišču - Temeljit prikaz stanja zgo tiime dejavnosti ^ vedno če bomo želeli kulturno časopis TV-15 prinesel pesem dovinskih in kulturnih vrednot v novomeški občini - Skupščina zavrnila proračunska, je probleme te dejavnost približati proizva iz glasila Bila s^n v Begu že reševati. ObSS in odbor jalcu in tako uresničevati njah Silve Zlobec. za družbene službe sta si dala omenjeno resolucijo, bo nuj nalogo, da bosta v delovnih no, da bodo pobudnice za to častno občanstvo novomeške občine je občin podobno, odločili, da bodo tu organizacijah spodbudila po delovne organizacije. Gotovo Še šest tečajev ska skupščina v Novem mestu podelila na seji 5. de di notranjost gradu uredili v novno oživljanje oziroma us pa si pobude ne moremo mi cembra novomeškemu rojaku Leonu Štuklju in mu srednjeveškem stilu (stilno tanavljanje sindikalnih dru sliti brez njihovega mecen končanih ob 70-letnici življenja izrekla priznanje za številne pohištvo). Menil je, da delajo v zadnjih dneh so se kon štev. stva, saj bo prav od denarja, uspehe, ki jih je dosegel v orodni telovadbi na p r e to tudi zaradi evropskih tu Koncerti za osnovnošolce, ki ga bodo dale, odvisno, za čali tečaji prve ix>moči v vojnih olimpijskih igrah. Za te uspehe mu je občin ristov, ki so čedalje bolj za ki jih v novomeški občini or koliko se bo povečalo število Birčni vasi, Karteljevem, Gar ska skupščina podelila plaketo Novega mesta. Razen htevni. O potrebni zaščiti gra ganizirata ObSS in Zavod za kulturnih prireditev. brju, Brusnicah, na Uršnih tov. Štuklja sta prejela plaketo Novega mesta prof. dov v dolini Krke in hiš ozi kulturno dejavnost v sodelo I. X selih’ in v šmarjeti. Najbolj dr. Oton Bajc, predstojnik kirurškega oddelka v no roma naselij z dolenjskimi ša je bila udeležba v Uršnih vomeški bolnišnici, za 65-letnico življenja, 40-letnico značilnostmi pa sta spregovo selih, najslabša pa v Brus ustvarjalnega zdravniškega dela in 20-letnico uspeš rili podrobneje prisotni stro nicah. nega dela v Novem mestu ter novomeško učiteljišče kovni sodelavki ljubljanskega za 20-letno delo pri vzgoji učiteljskega naraščaja. zavoda. Kaj pripravlja dedek Mraz? Priznanja je jubilantom izročil predsednik občinske Tone Knez, kustos v Dolenj Poštena vajenka skupščine Franci Kuhar. skem muzeju, je pred odbor Predstave »Plešočega oslička« za otroke — No nike razgrnil v besedi voletne jelke tudi za miličnike - V novomeški in sliki pomembnost ar v trgovino Obrtnika Večji del seje pa so odbor O potrebnem delu na pod 'občini praznično razpoloženje že po 20. de na Cesti komandanta niki poslušali poročila o sta ročju spomeniškega varstva v heoloških raziskav na Znan- Staneta je v ponede nju in problematiki zgodovin novomeški občini je sprego čevih njivah, enako pa je sto cembru! ljek dopoldne vsa pre voril med drugim konservator ril tudi dr. Vinko šribar, so skih in kulturnih vrednot v zi prijateljev mladine je pro plašena pritekla Jožefa novomeški občini. Za sejno Milah Železnik iz Zavoda za delavec Narodnega muzeja v Pri Zvezd prijateljev mladi Lljubljani, ko je pojasnjeval ne v Novem mestu so vlsts^^ sil delovne organizacije, naj Rajk iz Gaberja in s gradivo so priložili svoja, po spomeniško varstvo v Ljub pripravijo sredstva za obda solzami v očeh hitela ročila ljubljanski Zavod za ljani. Omenil je, da so na ob namen in pomen arheoloških novili. pripravljalni odbor za pripovedovati, da je iz spomeniško varstvo (o spo močju novomeške občine evi del na šentjernejskem ob novoletne prireditve v vseh ritev otrok po vsej občini. meniškem varstvu v novo dentirali več kot 400 spome močju. krajih v novooneški občini, Sredstva v ta namen bo od gubila 800 dinarjev. Ro Občinska skupščina je po kjer so šole. Odbor si bo po bor zbiral na skuipnem raču ke so se ji tresle, obraz meški občini). Dolenjski mu nikov, ki bi jih bilo treba zej (o arheoloških raziskova vzdrževati in zaščititi. Dejal krajši razpravi sklenila, da bo sebej prizadeval, da bodo nu pri Zveai prijateljev mla pa ji je kar zasijal, z odlokom zavarovala vse zgo imeli otroci pred novim le dine. Posamezne delovne or ko so ji v trgovini po njih v Novem mestu) in ljub je, da bi Dolenjska potrebo ljanski Narodni m'izej (o vala samostojen zavod za spo dovinske in kulturne spome tom čimveč zabavn^a življe ganizacije so se medtem že vedali, da je vajenka nike, pripravila elaborate o nja in da bo zunanja podo odločile, da bodo obdarile TILKA PETERLIN na arheoloških izkopavanjih na meniško varstvo, ustanovili šentjernejskem območju). pa naj bi ga v Novem mestu. zaščiti zgodovinskega dela ba naselij čimbolj praznič otroke z bo\j oddaljenih šol. šla denar. Preplašena Predstavniki teh zavodov Poudaril pa je tudi pomen Novega mesta in podobne ela na. Med takimi organizacijami je ženica je vzela denar so pred razpravo obraz zgodovinskih, kulturnih ,etno- borate za načrtno poseganje v v Novem mestu in drugih VODOVOD, ki bo obdaril in odšla iz trgovine, ložili in dopolnili poročila, grafskih in drugih spomeni območja, ki so pod spomeniš večjih naseljih bodo tudi to učence osnovne šole v Pre če ni drugače, se bo zaradi boljšega razumevanja kov za razvoj turizma. Med kim varstvom. Sklenila je tu krat postavili novoletne jel volah. mo pa mi zahvalili po problematike pa so odborni drugim je navedel, da so se di, da bo proučila možnost ke na kar najbolj vidnih me v Novem mestu je pripra štenemu dekletu. kom prikazali tudi več dia na Otočcu, kjer so dali letos za ustanovitev samostojnega stih. Posebej praznično bo to vil Zavod za kulturno dejav pozitivov. gradu srednjeveško z*manjo zavoda za spomeniško varst krat samo Novo mesto, ki ga nost otroško igro s i>etjem vo v Novem mestu. Delovnim bodo predvidoma okrasile iste in plesom. »Plešoči osliček«, organizacijam pa bo priporo delavne organizacije kot lani. ki jo bodo prikazovali vsak čila, naj še nadalje podpirajo Novoletne jelke bodo v No dan od 24. do 29. decembra arheološka in druga taka de vem mestu postavili taikoj po ob 15. uri v Domu kultuire. la v občini. 20. decembru. Pripravljalni Po želji staršev ali delovnih NOVO MESTO V PODOBI Odborniki so ob koncu seje odbor bo dal postaviti nekaj kolektivov bo dedek Mraz ob zavrnili zahtevek ljubljanskih novoletnih jelk za miličnike, tej priložnosti obdaril otroke. kliničnih bolnišnic za so ki bodo imeli prav za novolet Za otroke bo vstopnina 1, za financiranje kliničnega centra ne praznike največ dela, go odrasle pa 2 din. S »Plešo- v Ljubljani, ker so menili, da spodarske organizacije pa bo čom osličkom« bo Zavod za je prav tako potrebno pod odbor pozval, naj za milični kulturno dejavnost gostoval preti še nedograjeno bolnišni ke prispevajo darila. tudi v delovnih organizacijah, co v Novem mestu. Pripravljalni odbor pri Zve če ga bodo povabile. Marjan Mušič: Novo mesto v prvi polovici 17. stoletja Rekonstrukcija podobe Novega me in tam ostala ohranjena kaka hiša. Ta sta z mostom, ki je bil zgrajen ob kon ko je po vsej verjetnpsti bilo naše me cu 16. ali v začetku 17. stoletja. — Sli sto takrat, ko ga je gledal Ivan Klobu- Novoletni naval na čestitke se je te dni že začel ▼ prodajalni Mladinske knjige, čarič. — Sliko je naš rojak univ. pro čestitke so zdaj še na izbiro, upajmo pa, da po njih ne bodo preveč posegala pod ka v olju in na platnu (120x96 cm) ka fesor Marjan Mušič izdelal na podlagi jetja in da bodo denar, ki bi ga sicer namenila za čestitke poslovnim sodelavcem, že podobo našega mesta denimo pred študija stavbne zgodovine Novega me raje namenila Društva slepih in podobnim dobrodelnim organizacijam. Na sliki: velikim požarom leta 1664, ko je le tu sta in jo poklonil Dolenjskemu muzeju. pogled na prodajo novoletnih čestitk v novomeški MK (Foto: M. Jakopec) Pomagajmo slepi Darinki! Tudi sindikat Kutnarjeva Darinka iz njivic in ne pridelajo niti je za 5,3! Šmihela pri Žužemberku toliko, da bi imeli kruha je spomladi stopila v 15. Za vse leto. Oče je 60-odst. Občinski sindikalni svet v leto, pa že od tretjega me invalid in prejema 130 din N. vem mestu je 9. decembra seca starosti ne zaznava invalidske pokojnine me sečno, drugih prejemkov razpravljal o vprašanj h svetlobe. Meningitis ji zdravstvenega zavarovanja in namreč zapustil trajnopo- pa nimajo pri 'hiši. Sama se zavzeJ za to, da bi v no sladico, popolno slepost. Darinka doslej tudi ni vomeški skupnosti socialne Zato se Darinka vseskozi prejela nikake podpore in ga zavarovanja reševali zdra drži doma in se ni mogla tudi ne kaže, da bi jo vstveno varstvo in zavarova sploh dobila. Zato so star nje s prvotnimi viri sred ši in Darinka v skrbeh, stev, ne pa; z doplačili za kako bo rmaprej. zdravstvene storitve in zdra Ko sem Darinko obi vila ter z izrednim prispev skal, sta mi z mamo pove kom. ZatD F«>dprl sprejem dali velike težave, ki tare predlagane 5,3 odstotne sto jo Darinko. Darinka mno pnje za plačevanje osnoivne- go razmišlja in je redko ga prispevka v prihodnjem dotre volje. To je le ta letu. Med drugim so bili u- krat, kadar si zapoje in deleženci seje mnenja, da bi pozabi na posledice težke moirala zdravstvena služba bolezni. Zelo rada posluša Slovenije izdelati v prihod glasbo in petje in zaupala njem letu perspektivni pro mi je, da bi rada imela gram razvoja zdravstvene transistor in gramofon. službe in določiti merila za Prav bi bilo, če bi se nadaljnjo dejavnost. družb eno-politične organi Hiša Alojza Kovačiča na Malem Slatniku je srečno pod streho! Stoji tik osnovno zacije in delovne organi šolskega poslopja — prav za zgled ostalim, bolj plašnim črnograditeljem . . . izobraževati. V posebno zacije v Žužemberku tudi O problematiki črnih gradenj bo prihodnji teden razpravljala novomeška občinska Prof. Škufca šolo za slepe ni šla, ker v njenem primeru izkaza skupščina, mi pa smo ji posvetili naslednji dve strani! je v družini siromaštvo, le s tem, da bi pričele o Cankarju drugi ji pa tudi niso po zbirati sredstva za izpol magali. Tri Kutnarjevih nitev zelje in tako poma Na sobotnem koncertu, po svečenem Cankarju ob 50* imajo sicer 5 hektarov ze gale lajšati Darinki gorje. letnici njegove smrti, bo go mlje, toda od tega le malo MILAN SENICA Čeprav so tako različnih let, voril ra^^late!j šole za zdrav stvene delavce prof. Jože Škuca. Govoril bo o pisa telju in njegovem delu. Pre 38 let v eni prodajalni jim je oder vsem enako Mizu davanje je preskrbela podru žnica Slavističnega društva v Novem mestu. Anton Pleničar, droge- rili sodbo o tem, kaj so rist iz Novega mesta, se je največje vrednote trgovi Novomeško amatersko gledališče se bo predstavilo občinstvu s Finžgar- 1. decembra po celih 38 ne? jevo »Razvalino življenja« - Na nekaj vprašanj o predstavi, ki bo 17. de letih in 7 mesecih v novo — Dobro postrežena cembra, je odgovarjala režiserka Alenka Bole-Vrabec liZ NOVOMEŠKE meški Drogeriji poslovil stranka, dobro blago in od poklica. V drogerijski zmerne cene, to so tri te PPRODNiSKlICE^iii stroki je delal 46 let, zdaj meljne stvari, ki bodo od — »Razvalina življenja,« smorali odločiti za »Razvalino — Tokrat bodo na odru na katero se boste predstavili 17. življenja« prav zato, ker na Pretekli teden so v novomeSkl pa je star 60 let- Starejši jemalca vedno privabile v stopale kar tri generacije porodni^ci rodile: Marija Grozde Novomeščani se ga spo trgomno in ga nanjo na decembra novomeškemu ob stopa v njej le sedem ljudi. novomeških igralcev. Kako Iz Spodnjih Vodal — Roberta, minjajo pod vzdevkom činstvu, bo tudi prva abon Poudariti moram, da v No vam je uspelo doseči tako pe Točka Turk iz Dolnjega Maharov- majska predstava novomeške vem mestu najbrž ni težko ca — Stanislava, Marija Pudja iz »Gift Toni«, ki se ga je stro zasedbo in kako ste Črnomlja — Mirjano, Gabrijela ga amaterskega gledališča. zbrati malce večje število uskladili njihov način igra prijel*kmalu po prihodu v Kako, da ste se odločili za Gabrijel iz Dolnjega Medvedjega Novo mesto zato. ker je igralcev, žal pa so skoraj vsi nja? sela — Antona, Ana Blažič iz »ljudsko igro«? zaposleni, zato ne morejo pri Gotne vasi — Jasmino, Zlata Vid bila takratna drogerija hajati redno na vaje. Vse to V »Razvalini« smo enakomar iz Sadinje vasi — Franceta, }>Krka« edina trgovina, v Mnogi obiskovalci gledali vredno združili tri igralske Terezija Vene iz Strita — Zdrav šča so nam zatrdili, da ljudje otežuje delo. ka, Vincencija Miklič iz Rdečega kateri so prodajali stru generacije: igralce, ki so pr kala — Damjano, Marija Hrova pe. še vedno radi gledajo »ljud — Pinžgarjeva »Razvalinavič nastopali že pred 50 leti, tič iz Koroške vasi — Silvo, Mi Novo mesto je imelo ta ske igre«, take, ki razkrivajo življenja« obravnava življenje tiste, ki so razveseljevali svo lena Gorišek iz Gorjega Vrhpolja usode ljudi, ki so jim blizu, gorenjskega kmeta in zlo, ki — Damjana, Ana Metež iz Nove krat še »Holz Tonija«, to je občinstvo po II. svetovni Lipe — Branka, Angela Hudoro- ker so sami izšli, iz enakega ga prinaša pijančevanje. Ka vojni, in najmlajše — člane vac iz Srednje vasi — Romana, je bil pokojni Tone Petrič, okolja. Take predstave priva lestni trgovec, in »Loden ko boste to problematiko pri Odra mladih. Vsi so sila pri Ivanka Jurajevič iz Rosalnic — bijo v dvorano tudi manj zah bližali našemu občinstvu? zadevni, pogumni in sposob Stanka, Marija Zorec s Kala — Tonija«, kot so rekli seda tevne gledalce in celo tiste, Mojco, Alojzija Slajpah iz Velike njemu upokojenemu trgov Znano Finžgar jevo dramo ni, in prav to mi je bilo v Loke — dečka, Fani Zupet z Mir ki v gledališče redkeje zaide ne — deklico, Ana Erpič Iz Zgor cu z manufakturo Tonetu je posodobil Marjan Belina. p>omoč, da so vaje lepo ste jo. Naše »ljudske igre« so kle. Kljub različni starosti njih Mladetič — dečka, Terezija Ogrinu- največkrat zasnovane tako, Dramaturški popravki so Stopar iz Čemeče vasi — deklico. smo en sam ansambel, ki no Ljubica Petrovič iz 2akanja — Redki so drogeristi s to da je v dogajanje zapletenih spremenili tudi jedro dram ske zgodbe. Pri Finžgarju je če in ne zna deliti na bolj ali dečka, Vika Mlakar iz Gorenjih likšno delovno dobo. še več ljudi, zato zahtevajo šte manj izkušene. Dol — deklico, Ivanka Pezdirc iz vilen ansambel. Mi pa smo se bila osnovna ideja ta, da je Cromlja — deklico in Pepca Gre redkejši pa so trgovci, ki gnmt osnova slovenskega M. PADOVAN gorič iz Zabrdja — deklico. bi celih 38 let delali v eni vezale. Vljudnost proda kmetijstva in da pijača uni sami prodajalni. Nič čud jalcev pa je prvi pogoj za čuje in zastruplja naše ljudi, nega torej, če smo pri to troje. pri Belini pa se je jedro Antonu Pleničarju 28. no — Koliko strežnega oseb V spomin Antonu dramske zgodbe prevesilo na vembra, ko se je poslav ja se je usposobilo v dro drug, izrazito etični problem, ljal od Drogerije, malce geriji v 38 letih vaSega de- Žiganteju ki ga prinašajo s seboj usode poradovedili. ga? Po dolgotrajni bolezni je ljudi, ki so v dramo zapleteni. — Kako se je začela va — Veliko! Pred vojno so pred dnevi umrl novomeški Delo je tako dobilo novo, ča ša pot drogerista? vsi, ki so se izučili, ostali miličnik Anton Zigante, ko sovno neopredeljivo razsež — 1. februarja 1923 sem v naši drogeriji, po vojni maj 44 let star- Velika množi nost, človek, ki bi ga morali se pričel učit v drogerijo pa so si poiskali delo tudi ca stanovskih tovarišev. Ne obsojati nam je postal blizu, bolj dragocen, čeprav ni do Novomeška kronlJca Adria v Ljubljani. Po v drugih drogerijah ali volj močan, da bi se uprl. učni dobi sem šel za tri drogerijskih oddelkih tr Tehtnost osnovnega problema ■ CESTO OD NOVE POSTE zamenjal letnih gum z zimskimi, govin- V največje zadovolj do trafike ob Ljubljanski cesti so čeprav so ceste razpieroma kmalu leta rm prakso v Kemično je zdaj drugje, in prav to je prejšnji teden dvignili in asfalti posuli s peskom. farmacevtsko tvornico in stvo pa mi je zavest, da tisto, kar je »Razvalino« po-, rali. Cestišče, ki ga uporabljajo veledrogerljo mr. ph. Ko bo osebje, ki ostaja za me pešci, amenjeni v Bršlin ali v ■ TR2NICA JE BILA v pone sodobilo, čeprav v tekstu ni Novo mesto, je bilo prej zaradi deljek sicer dobro založena, toda lar v Ljubljani. 1. aprila noj v tej drogeriji, sposob nič dodano in izvirniku nič blata večkrat težko prehodno. domačih prodajalk je bilo zelo 1930 sem prišel v Novo no pod vodstvom droge- malo, ker jih je presenetil sneg. odvzeto. ■ OD PONEDELJKA DO DA Prodajali so radič po 1 din merico, mesto za poslovodjo dro ristke, poslovodkinje Ani NES so v kinu KRKA na sporedu jajca so bila po 80 par, solata le- gerije Krka in je odtlej ni ce Mrzlak dostojno nada- lilmi Jugoslovanske kinoteke. denka po 3 din kg, pomaranče 6 sem več zapustil. 1965 sem Ijemtl delo- ■ IZL02BEN0 OKNO zapušče din, grozdje 4 din, jabolka 2,50 do se upokojil in sem odtlej — Kaj kanite v pokoju, nega lokala pri čistilnici GALEB 3,50 din, čebula 2,50 din itd. Ki ob Cesti komandanta Staneta je sla repa in zelje sta šli v denar delal v skrajšanem delav tov- Pleničar? Dvor: gasilci že prejšji teden nekdo razbil, po 2 din kg, smetana v skodeli niku, zdaj pa se dokončno — Zaenkrat bom malo kupililili nov avto kaže pa, da to nikogar he moti, cah pa po 3 din. poslavljam. počival, potem pa si bom saj črepinj še zdaj ni nihče od ■ GIBANJE PREB^VAL.ST^'A: — Pred dnevi so gasilci na stranil. Rodili sta: Amalija Kolec z Glav — Dolgoletni trgcivec ste že našel kakšnega konjič ■ RAZNE VRSTE OKRASKOV nega trga 21 — Vesno in Marija in ste si najbrž lahko ustva ka! M- J- Dvoru prijetno presenetili ob za novoletne jelke, voščilnice vseh Kranjc s Kidričevega trga 2 — čane. Brez poprejšnje napo vrst in podobno imajo naprodaj Vilibalda. vedi so v svoj dom postavili pri Mladinski knjigi na Glavnem trgu že več dni. V ponedeljek so nov kamionet. Za nabavo vo imeli v papirnici zelo veliko kup zila so sami največ prlsi>evali. cev. UUBITELJi KNJIG — KNJIGE V DAR! vomeščanov in prijateljev ga Delno sta jih podprla novo ■ NOV TRANSFORM.ATOR so je 9. decembra spremila na meška o čin ska gasils'ka zve pred kratkim pričeli graditi ob v knjigarni PaderSičevi ulici za večji del poslednji poti. za in Splošno mizarstvo Grma. MLADINSKE KNJIGE - NOVO MESTO Kot mnogim tudi njemu Dvor. Nekaj sredstev je pri ■ NOVOI.ETM SEJEM priprav lahko v dneh od 14 novembra do 31. decem vojna ni prizanesla- Osvobo spevala žužemberška krajev ljajo na tržnici v prihodnjih dneh. Sodelovala bodo novomeška tr bra 1968 nabavite knjige po posebno ugodnih ditev je dočakal v nemškem na skupnost, nekaj pa so na govska podjetja. Naprodaj bodo pogojih koncentracijskem taborišču, jeli kredita- Da bi kredit čim- tudi smrečice za novoletne jelke. Pri nakupu knjig v vrednosti nad 20 Ndin BOSTE takoj po osrx^oditvi pa je prej odplačali, bodo pričeli ■ JAVNO STRANIŠČE je nujno potrebno na avtobusni postaji na PREJELI V DAR ENO KNJIGO, vstopil v vrste milice in že nabiralno akcijo med občani, Novem trgu, saj morajo potniki pri nakupu knjig v vrednosti nad 50 Ndin pa konec julija 1945 prišel v No za pomoč pa bodo prosili še uporabljati kavarniško stranišče. BOSTE PREJELI V DAR DVE KNJIGI. vo mesto, kjer je služboval KZ Žužemberk. Dodatno po Cas bi tudi bil. da bi rešili vpra vse do prerane smrti. Med moč pričakujejo tudi od kra šanje javnih stranišč v središču Izkoristite ugodno priložnost in obiščite naSo knji mesta, med drugim ob Glavnem ljudmi je bil priljubljen, kar jevne skupnosti. Prihodnje trgu. garno — Solidno ,boste postreženi! je dokazala tudi množica ob leto bodo pridobili nekaj de ■ SNEG. KI JE V PONEDE- »Ena gospa je rekla, da je v No- Za obisk se priporočamo! IJEK zjutraj pobelil pokrajino in ^'em mestu toliko učiteljev šofira- čanov na novomeškem poko narja z lastno dejavnostjo- mesto, je presenetil marsifciterega nja, da bi morali sprejeti poseben pališču. M. SENICA voznika, ki na avtomobilu Se ni zaJcon o davkih za te učitelje . . .« PRED RAZPRAVO V OBČINSKI SKUPŠČINI O ČRNIH GRADNJAH Beseda hiša je postala in med nami prebivala... Prihodnji teden bo novomeška občinska, O urbanistični politiki naj reko besedo tudi občinski možje — Počasnost pri skupščina razpravljala o urbanizmu in še po sebej o črnih gradnjah v naši občini. Ob tej sprejemanju dokumentacije, trmoglavost, zveze in poznanstva, škodljiv zve priložnosti tudi mi nadaljujejmo naše poletno zni zakoa... Nobena »črna hiša« še ni bila porušena! — Ali urbanizem ni pisanje o tem vprašanju (št. 30 DL: Bo že kmalu konec teh črnih gradenj?) z željo, da korist za vse ali pa anarhija ni korist za tiste, ki se znajdejo? bi, kolikor je v naši moči, pomagali odborni prosilo za legalizacijo (nakna temelji), do danes je objekt sto, Ul. talcev 12 — garaža dana 26. avgusta 1968, ko je kom in organom skupščine pri obravnavi te dno izjemno dovoljenje)! dograjen do I. plošče; (odločba o odstranitvi izdana imel zabetonirane temelje in ga tako perečega nasprotja v naši zakonodaji, Medobčinski urbanistični in 3. Janez Struna, Žužemberk 26. avgusta 1968, ko so bili del obodnih steh), objekt je ki prizadeva prav vse kraje države. špektor Florjan Uhl je v let 45 — gradnja tanovanjske hi zgrajeni temelji in del obod do danes dograjen do III. fa Zdaj, ko delo na gradbiščih počiva, je čas, nem poročilu občinski skup še (odločba o odstranitvi je nega zidu), do danes je objekt ze, pritožba je v reševanju; ščini v Novem mestu »nakazal bila izdana 5. aprila 1968, ko grajen do III. faze; 8. Anton Novak, Jablan, p. da občinski možje odločno povedo svoje mne upanje«, da bo v bodoče manj je bil objekt dograjen do I. 6. Jože Fabjan, Novo meMirna peč — stanovanjska hi nje, kajti predvsem na njih leži velika odgo črnih gradenj. Vse več je bi faze), do danes je objekt do sto, Mestne njive 5 — stano ša v Kamencah (odločba o vornost za urbanistični red v občini, saj je lo narejene urbanistične do grajen do III. faze; vanjska hiša (odločba o od odstranitvi izdana 4. decem izvršilnim in posvetovalnim organom skup kumentacije in stanovanjski 4. Alfonz Božič, Orehovica stranitvi izdana 1. julija 1968 bra 1967). Izvršljivi sklep o problem se je z gradnjo veli 4, p. Šentjernej — stanovanj ko je imel zgrajene kletne ste rušenju z dne 16. marca — ščine večkrat težko vsestransko pošteno in kih blokov omilil. Vendar je ska hiša v Kamencah (odloč ne), do danes pa je objekt' ni bil izvršen! koristno razsoditi, še posebno, ko gre za kon bilo v letu 1967 še vedno mno ba o odstranitvi izdana 5. zgrajen do III. faze; pritožba Pa tudi nobena druga od kretne primere, za streho nad glavo, za zveze go ljudi, ki so iz popolnoma aprila, ko je bil objekt dogra je v reševanju; teh odločb ni bila izvršena — in poznanstva ali pa za neuporabni zvezni osebnih razlogov izsiljevali jen do I. faze), do danes je 7.Silvo Oblak, Novo mesto, v' posmeh vsem tistim, ki so gradnjo na neprimernih par dograjen do III. faze; Ul. talcev 12 — gradnja gara potrpežljivo čakali na doku zakon, ki onemogoča kakršnekoli pametne celah, ne da bi se prej sploh 5., Slavko Brkič, Novo me že (odločba o odstranitvi iz- mentacijo in druge blagoslo rešitve. potrudili vprašati strokovnja ve! Načelnik oddelka za druž ke in občinsko ‘skupščino za bene službe pri občinski skup Spomladi, ko bodo spet za ljenih gradenj, za katere last kakšno rešitev. ščini v Novem me'atu Jože Su pele lopate in kladiva na po niki niti niso vložili prošnje za 1. Amalija Božič, Stopiče — hadolnik, ki liodpisuje odloč bočjih okrog mesta, bo dosti izjemno dovoljenje (potrdi garaža (odločba o odstranitvi be o rušenju črnih gradenj, težje. Okorela administracija tev), čeprav jih je občinska izdana 2, aprila 1966); Povsod sta potrebni nam je za nekaj primerov to in birokracija mečkata z od skupščina večkrat pozvala. 2. Edvard Brajdič, Dobru- zavlačevanje obra^ožil takole: ločbami, pritožbami in proš ška vas pri Škocjanu — grad Antonu NOVAKU iz Jabla V tem letu je bilo sprejeto načrtnost in disciplina! na št- 4 je bila prvotno izda njami za soglasje tako dolgo, tiudi nekaj urbanistične doku nja manjše stanovanjske hiše da je hiša medtem že pod mentacije za Novo mesto. Do (odločba o odstranitvi izdana na negativna odločba iz for streho, pa naj bo črna ali be lenjske in šmarješke Toplice, 28. septembra 1966); v zvezi z gradivom, ki ga danes objavljamo, malnih razlogov — ker vloge la, delavčeva ali vikendovče- ki je obetala, da se bodo gra 3.Jožef Judež, E>ol. Kamen smo zaprosili za izjavo tudi tov. MARKA ni dopolnil- Kasneje se je za va... deva z ozirom na njegovo diteljem vremena le zjasnila. .. ce, p. Novo mesto — gradnja IVANETIČA, predsednika sveta za urbanizem v zadnjih treh letih se jeŠe vedno pa se ni izboljšal stanovanjske hiše (odločba o težko socialno stanje ponovno namreč zadeva premaknila ko položaj v zakonodaji, ki je odstranitvi izdana 17. oktob pri ObS Novo mesto, ki je svoje mnenje o obravnavala in je lokacijo maj za las naprej: v naši ob ljudd bolj vabila k črnim grad ra 1966); teh perečih zadevah označil takole: pregledala posebna, razširje čini so liričeli zasebniki gra njam, kot pa jih odvračala od 4.Peter Lavrič, Gor. Straža ne. komisija, ki se je o njej diti stanovanjske hiše že pred njih. — gradnja stanovarvjske hiše Za razvoj vsake dejavno pomanjkljive zakonodaje, prav tako negativno izjavila, letom 1965. Pomanjkanje lo na kar je bila izdana negativ Tudi zakon o urbanističnem (odločba o odstranitvi izdana sti so potrebni načrtnost, — na drugi pa zaradi kacij v gradbenih okoliših je na odločba. Zoper to odločbo planiranju, ki je obveljal od 7. julija 1967); red in disciplina. To velja mnogih intervencij. bilo v veliki meri vzrok, da se 5. Marjan Bevc, Novo me se je stranka pritožila, pritož je število črnih gradenj v le aprila 1967, ni prinesel bistve še posebej za izgradnjo na Tudi pri takem stanju nega izboljšanja, saj se kaz sto, Ul. Talcev št. 1 — grad ba pa še ni rešena. tu 1965 še bolj povečalo. nja garaže (odločba o odstra selij- Samovolja in izsi zakonodaje pa bi se dal Urbanistična inšpekcija je novalna politika ni spremeni ljevanje, ki sta na tem doseči red v urbanistič Jože FABJAN iz Novega me la, čeprav so vse občinske nitvi izdana 20. avgusta 1967), to leto zabeležila 97 takih pri in delovnem področju žal že nem načrtovanju in izgrad sta je z gradnjo pričel, pre merov. Izidala je 24 odločb za skupščine predlagale odgovar povsem udomačena prak nji, ČE BI BILI V VSEM den je zaprosil za izdajo do jajoče denarne kazni po tem 6. Marija Pintar, Novo me ustavitev začetih gradenj in sto, Vrhovčeva 11 — adapta sa, ne škoduje le skupnim IN PRI VSEH ENAKO voljenja pri tuk. oddelku za 15 predlogov za uvedbo uprav zakonu. Vendar njihovega interesom razvoja naselij, DOSLEDNI- To pa je v upravnopravne zadeve. Z ozi predloga za kazni od 100.000 cija zidanice (odločba o nokazenskih postopkov pri odstranitvi izdana 28. eivgu- temveč predvsem črnogra določeni meri pogojeno z rom na obstoječe stanje mu sodniku za prekrške. Mnogi do 1,000.000 S din zakonoda diteljem samim. To je jalci niso upoštevali. sta 1967). zadostno^ in solidno pri je bila izdana negativna reši izmed teh črnograditeljev ni njim vsem »medvedja us pravljeno urbanistično do tev, na kar se je stranka pri so mogli zakonito graditi svo Praznina v kaznovalni poli Nobene teh zgradb niso po rušili niti niso graditelji odne luga«- kumentacijo ter z vsklaje- tožila, pritožba pa še ni re jih stanovanjskih hiš, ker ni tiki med nekaj tisočaki kazni, S takim početjem odpi nim, sistematično poveza šena. , bilo lokacij, drugi pa so zače ki jo je naložil sodnik za pre hali z gradnjo! Tako je urba nistična inšpekcija lahko za rajo črnograditelji vrsto nim ekspeditivnim in a- Do rušenja ni prišlo zaradi li zidati ceneje na lastnih ali krške, in ru.šenjem objekta problemov komunalnega o- tega, ker za ta predel tudi še je skoraj popolnoma onemo svoje kratkočasenje odkrila in žurnim poslovanjem na drugače ugodno pridobljenih premljanja — vnašajo ne ni izdelan zazidalni načrt- zpmljiščih, saj so vedeli, da gočila delo urbanistične in obravnavala letos v občini še tem področju- S tem pa jih kazni po zakonu o urbani špekcije. Prva kazen je bila 51 črnih gradenj, od tega 30 red v komunalno ureditev je povezan tudi problem Alojzu KOVAČIČU z Male stični inšpekciji ne morejo namreč premila, zadnja pa stanovanjskih hiš, 10 zidanic prizadetih sosesk ter jo sredstev in vprašanje pri ga Slatnika št. 4 je bila v smi občutno prizadeti. prehuda in vsaj v naši občini (na zdravje dolenjskemu vi podražujejo, ovirajo in za^ dobivanja gradbenih zem slu takratnih predpisov na Več kot 80 prosilcev je žele ni imel nihče toliko korajže, nogradništvu!), 4 garaže, 4 držuje-jo- Torej si ustvar ljišč. prvi stopnji izd-"-’ negativna lo pridobiti izjemno dovolje da bi jo izpeljal. 4 gospodarska poslopja, 2 ko jajo ne samo administra če z dosedanjo prakso odločba. Sekretariat za urba tivne težave, temveč tudi nizem je v zvezi s pritožbo nje za gradnjo stanovanjskih Število črnih gradenj je v či in en vikend. V vseh pri ne mislimo ali ne moremo hiš izven gradbenih okolišev, tem letu naraslo na 92, od te merih je inšpekcija izdala od- materialno po nepotreb prekiniti, potem bi bilo — prvostopno odločbo odpravil vendar jih je republiška ur ga je bilo 56 stanovanjskih ločbo o ustavitvi gradnje, nem obremenjujejo sebe rečeno za res ali za šalo — in pritožniku izdal izjemno banistična inšpekcija kar 60 hiš, štirje vikendi, 5 garaž, sodniku za prekrške so pred in ostale občane ter druž znatno enostavneje in ce dovoljenje pod pogojem, da se zavrnila. Tako je postal pri 13 gospodarskih objektov in lagali 33 primerov (od tega bo kot celoto. neje občasno posneli oz- izdela lokacijska dokumenta tisk na mesto še večji, črne 14 raznih prizidav in nadzidav. 5 že dvakrat), napisali pa so Za reševanje problema fotografirati obstoječe sta cija in določi način odvajanja gradnje, manjše in večje, pa In.špekcija je izdala 92 odločb tudi 8 novih odločb o ruše črnih gradenj nima svet nje in ga avtomatično po odplak- Lokacijska dokumen so rasle kot gobe po dežju. o ustavitvi ter 77 teh gradenj nju: za urbanizem, gradbene in trjevati ter na ta način iz tacija je bila sicer izdelana, Naslednje leto je inšpekci prijavila sodniku za prekrške. 1. Marija Tomlje, Dolenj komunalne zadeve ObS popolnjevati našo urbani vendar je stranka medtem z ja izdala že kar 82 ustavitve- Kazni so bile odmerjene od ske Toplice 8 — stanovanj*ska nobenih konkretnih zakon stično dokumentacijo, kot gradnjo pričela, in to v nas nih odločb in 53 primerov ne 100 do 350 N din. Izdane so hiša (odločba o odstranitvi iz skih možnosti, razen stan pa dajati znatna sredstva protju z izdelano lokacijsko dovoljenih gradenj prijavila bile tudi štiri odločbe za od dana 16. januarja 1968), izvr dardnih, vljudnostnih pri za urbanistično planira dokumentacijo. sodniku za prekrške. Izdane stranitev, vendar je bila od šen je le izkop gradbene ja poročil- Za to so pristojni nje- Do rušitve ni prišlo meč so bile tudi tri odločbe za od stranjena samo ena garaža v me; ustre-zni upravni organi, Treba se je odločiti: že drugim tudi zaradi tega, ker stranitev črnih grade'^j ven naselju Majde Šilc v Novem 2. Ante Zrilič, Bršlin 13 — ki pa imajo določene teža limo na tem področju rod je šola »Katja Rupena« Novo dar noben od teh objektov mestu. Od celotnega števila stanovanjska hiša (odločba o ve: ali ne! mesto kot edina prizadeta ni bil porušen. Iz preteklih začetih nedovoljenih gradenj odstranitvi izdana 13. aprila — na eni strani zaradi MARKO IVANETIČ stranka.z gradnjo soglašala in let je ostalo tudi še 135 nedovo (92 ) 39 graditeljev ni niti za 1968, ko so bili zabetonirani izdala pismeno soglasje. Mariji PINTAR iz Novega (450); ska hiša t 2abjl vasi (400), »Mi do 2Kiaj take prepovedi mesta je bilo izdano dovolje 14. Drago Setina, stano gradnjo ustavil; nismo dobili, niti odlok men nje za obnooo starega objek- vanjska hiša v Rumanji vasi 39. inž. SUvo Oblak, gara da o tem ne govori. Vseeno ta na Trški gori v obstoječem (200); ža v Novem mestu v Ul. tal pa nismo naredili nobenega ta obsegu. Stranka je objekt v 15. Marija Rozman, gospo cev 2 (—), spis v Ljubljani v kega priključka, ker črnogra celoti obnovila in povečala- darsko poslopje na Dol. Kar- pritožbenem postopku; ditelji delajo predvsem tam, Izdana je bila odločba o usta teljevem (—), dovoljenje do 40. Slavko Brkič, garaža v kjer ni komunalne ureditve. vitvi, na kar se je stranka pri bila naknadno; Novem mestu (—), spis v Kjer priključujemo, zahteva Ljubljani v pritožbenem po- tožila, vendar je bila pritožba 16. Ludvik Bobnar, 'stano mo prošnjo in gradbeno doku vanjski dvojček na Hudem •atopku; mentacijo ...« zavrnjena- Kasneje je bila iz (300); 41. Jože Zupančič, stano Težje je ugotavljati, kateri dana tudi odločba o odstranit 17. Janez Šimenc, stano vanjska hiša v Rumanji vasi črnograditelji so dobili za vi objekta, zoper katero se je vanjska hiša v Podgori (pred (—)» v postopku za legaliza gradnjo kredite. Pravni refe stranka prav tako pritožila, log za FK>stoi>ek o prekršku z cijo; rent Dolenjske banke in hra pritožba pa še ni rešena, ker dne 27. maja); 42. Viktor Celič, stanovanj nilnice v Novem mestu Jurij Zavod za spomeniško -varstvo 18. Ivan Medic, zidanica v ska hiša v Koroški vasi, Picek ml. je izjavil, da do Ljubljana kljub večratnim ur Meniški vasi (predloga za po- predlog za postopek o prekr zdaj njihova banka takim gra gencam še zdaj ni dal svojega stopek o prekršku z dne 27. šku izdan 12. novembra; diteljem, ki nimajo dovolje mnenja, čeprav je njegovo maja in 13. novembra); 43. Jože Ck>senca, zidanica nja za gradnjo, ni dala nobe mnenje z ozirom na to, da je 19. Jana Osolnik, zidanica na Tršiki gori (—), gradnjo nega kredita. Tudi podjetja Trška gora pod spomeniškim v Trški gori (—), v postopku ustavil (prošnja za lokacijo ne morejo prek banke dode varstvom, bistvenega pomena za legalizacijo; je že več mesecev v Ljubljani ljevati kreditov, če nimajo za nadalnje odločanje. 20. Matilda Gorenc, stano na Zavodu za spomeniško urejene dokumentacije. Cepa Sodnik za prekrške je. sicei vanjska hiša Vrh-šentjemej varstvo); je kakšno podjetje našlo dru kaznoval 23 črnograditeljev (—). v postopku za legaliza 44. Ludvik Kebe, zidanica ge »kanale« za pomoč črno (do 13. novembra 1968) — cijo; na Trški gori (—), gradnjo graditeljem, pa je to stvar najnižja kazen je bila 200 din, 21. Franc Levstek, stano ustavil, legalizacija lokacije njegovega kolektiva in javne najrišja 900 din in povprečna vanjska hiša v Podgori (900), je možna, čim da zavod pri ga tožilstva... 560 din, kar je pri današnji ustavil gradnjo; Proti taki zazidavi vrha Trške gore so se pritožile tudi stanek; Kar zadeva priključek na ceni desetih tisočakov za eno 22. Valentin Levstek, stano cerkvene oblasti. Republiški zavod za spomeniško var 45. Rudi Pintar, zidanica v električno omrežje, smo izve družinsko hišico prav smešen vanjska hiša v Podgori (350); stvo v Ljubljani pa še danes modro molči, čeprav je šmarjeških Toplicah (—), v deli; Elektro podjetje je dolž »občinski tringelt«! 23. Jože Kovač, stanovanj bila odločba o rušitvi pritlične etaže tega vikenda iz postopku za legali2iacijo usta no katerokoli stavbo priključi Pog'lejmo, kdo vse se je le ska hiša v Bršlinu (500); dana že pred 15 meseci; V kakšnem drugem primeru vil; ti, če notranje instalacije tos lotil tega črnega posla (v 24. Janez Gornik, 'stano znajo biti bolj ognjeviti; mar se mislijo preimenovati Franc Bevc, garaža v ustrezajo! oklepaju so zneski ka2aii pri vanjska hiša v Ločni (500); Ulici talcev 5, Novo mesto Tovariš Kotnik je zatrdil, sodniku za prekrške v novih 25. Jože Fabjan, stanovanj v republiški zavod za zaščito vikendov? (—), g^radnjo ustavil; da popuščanja glede pred dinarjih; vsi, ki nimajo nobe ska hiša v Ločni (650), spis 47. GG Novo mesto, goz laganja v postopek o prekrš ne dn^e opombe, z gradnjo v Ljubljani pri republiški in darska koča na CJorjancih ku ni. niso prenehali): špekciji; (—), majhna lesena, v legali- Manj odločna je občinska 1. Ante Zrilič, stanovanj 26. Marija Muhič, stano zacijskem postopku; uprava pri izvrševanju od ska hiša v jedinščici (850), vanjska hiša v Meniški vasi 48. Jože Mrak, jKKSlovni go- ločb o rušitvi črnih gradenj. ustavil gradnjo; (500); spodarški objekt v Selih-Ra- Neki občinski uslužb«iec pa 2. Miha Grošelj, stanovanj 27. Ivan špringer, stano težu (—), gradnjo ustavil; je rekel: ska hiša v Hruševcu (300), vanjska hiša v Cegelnici (650); 49. Lovska družina Hinje, »Dve ali tri črne gradnje bi ustavil gradnjo; 28. Jože Kerhin, stanovanj lovska koča v Lopati (—), morali podreti, če hočemo, da 3. Ivan škedelj, stanovanj ska hiša v Mihovid (—), gradnjo ustavila; bo kdaj red! Sicer pa je ško ska hiša v Hruševcu (250); gradnjo ttstavil; 50. Darko Samida, gospo da denarja za inšpekcijske 4. Ciril šiško, stanovanjska 29. Milan Tomc, vikend v darski objekt v Šmihelu (200); službe ter škoda časa in živ hiša v Hruševcu (500); Žužemberku (—), ustavil grad 51. Franc Turk, garaža v cev, ki jih izgube člani sveta 5. Franc Pavlin, stanovanj njo; (jofcni vasi. za urbanizem in projektanti, ska hiša v Podhosti (—), do 30. Franc Bobnar, stano Te podatke smo dobili pri ki si razbijajo glave, kako bi bil dovoljenje naknadno; vanjska hiša v Podgori (—), načelmku medobčinskih in- najbolj smotrno zazidali me 6. Alojz Župančič, stano v postopku za legalizacijo; špekcijskih sliižb Francu Kot sto!« vanjska hiša v Gradišču (—), 31. Milena Potočar, stano niku. ZanimaM smo se tudi, Škoda, ki jo povzroče črno ustavil gradnjo; vanjska hiša na Trški gori kako je s priMjučki na meJit- graditelji, pa ni samo v stro 7. Karel Pirh, stanovanj (—), gradnjo ustavila; no vodovodno omrežje, kana ških (kd gredo iz žepov vseh ska hiša v Podgori (—), usta 32. Viktor Avsec, zidanica lizacijo, edektriko, javno ce občanov!) zaradi sprememb vil gradnjo; na Trški gori (800), v postop sto in telefon. Priključitev čr ali novega projektiranja zazi 8. Franc Koračin, gospo ku za legalizacijo; nih gradenj na kanalizacijo in dalnih načrtov, ampak je tu darsko poslopje v Dol. Ka- 33. Alojz Malenšek, zidani vodovod je kršenje odloka o di posredna; samovolja črno mencah (4(W), legaliziran; ca na Trški gori (800), v po upravi, uporabi in vzdrževa graditeljev krha iigled občine 9. Karol Kabur, guraža v stopku za legalizacijo; nju kanalizacij v občini Novo in njenih organov, s tem pa Jedinščici (—), i&tavil v pK)- 34. Franc Gorenc, zidanica mesto in odloka o javneip vo tudi zakonodaje in države, 10. Stane Tutin, stanovanj na Trški gori (900), v postop dovodu v občini Novo mesto. povzroča sovraštvo med sose ska hiša v Veliki Bučni vasi ku za legalizacijo; Kot smo lahko izvedeli pri di, nemalokrat p>a najboJj (—), v postopku za legaliza 35. Neža Bartolj, stanovanj, komimalnem podjetju VODO škoduje graditelju samemu. cijo; ska hiša v Velikem Cerovcu VOD v Novem mestu od tova Tako bodo morali občinski 11. Avgust Jurgič, stano (800); Družina Antona Novaka je polegla po izkopu, ko je rišice Simoničeve (ker direk možje tehtno premisliti: ali vanjska hiša v Grobljah (—), 36. Rado Vidmar, stano prišla na Kamence skupina z buldožerjem, da bi zasula torja v torek ni bilo doma), urejena in dosledna urbani, dobil dovoljenje naknadno; vanjska hiša v Šentjerneju »črno« jamo. Vsa prizadevanja in pomoč občinske oni niso napravili nobenega stična politika v občini ali 12. Jože Judoklin, stano (600), gradnjo ustavil; uprave in tovarne NOVOTEKS, kjer je Novak zapo priključka na objektu črno pa razpustitev urbanistične vanjska hiša v Dobravici (—), 37. Albin Luzar, zidanica slen. niso premagali dolenjske trme. Niti desettonski graditeljev. inšpekcije in sveta ,za urbani- ' gradnjo ustavil; na Trški gori (800), legaliza buldožer je ne bi premaknil, kdaj bi jo šele nebogljeni, Prav tako je direktor Ko zem. 13. Leopold Novak, stano cija v postopku; papirnati zvezni zakon... Hiša je zrasla do prve plo munalnega podjetja'Novo me To je zdaj vprašanje! vanjska hiša v Dolenji vasi 38. Grga Rogič, stanovanj- šče, pod katero vedri zdaj Novak s svojo družino. sto Jože Gosenca izjavil: M. MOŠKON finančnih sredstev in potrebuje kredit od jega tlorisa, imajo razne nadzidke in pri svoje delovne organizacije. zidke. Ravno takšne gradnje pa bistveno Skoraj vse črnograditelje bi lahko uvr kvarijo podobo programsko prvotno ugod VZROKI IN POSLEDICE DIVJIH GRADENJ stili v dve skupini. Prvo predstavljajo so no rešenih naselij. možno kreditirati izdelave zazidalnega cialno šibke družine, to je delavci z nizki Občinske upravne in inšpekcijske služ Ko nadaljujemo razglabljanje o be so pri črnih gradnjah nemočne zaradi načrta. mi osebnimi dohodki, ki živijo v izredno nekaterih problemih urbanizma v Divjih gradenj je največ v okolici No slabih stanovanjih, stanovanja v družbeni prenizkih kazni in zaradi tega, ker so ob lastnini od svoje delovne organizacije pa vsakem ostrejšem nastopu proti črnogra novomeški občini in ob tem še vega mesta in v večjih krajevnih sredi ščih. V letošnjem letu je odpadel izgovor, ne morejo dobiti. Prav tako ne računajo ditelju deležne obsojanja. Vedno se najde posebej o črnih ali divjih gradnjah da ni zazidalnih načrtov, saj so le-ti izde na večji znesek kredita od svojega pod razlog, da ima prav črnograditelj, in ne lani in sprejeti v Žužemberku, Dol. Topli jetja. Popolnoma razumljivo je, da iščejo inšpekcija- Črnograditelja podpira in opra na našem ožjem področju, seveda cah, Gor. Straži, Prečni, Mirni peči, Otoč najcenejši način gradnje, kjer bi si lahko vičuje javno mnenje, tisk, da o raznih urgencah stricev z višjih p>oložajev sploh nismo mogli mimo PODJETJA ZA cu, Šentjerneju, Šmihelu, Regerči vasi, čimveč pomagali oziroma čimveč zgradili Gotni vasi in Mačkovcu. Prav v krajih, z lastnimi sredstvi in močmi. Pojav te ne govorimo. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO skupine črnograditeljev bi bilo možno Cme gradnje se ne bi več pojavljale, kjer so črne gradnje, pa sedaj ni zanima če bi storili naslednje? IN UREJANJE NASELIJ V NOVEM nja za pridobitev zemljišč po zazidalnih zmanjšati na minimum. Ce bi podjetja načrtih (Žužemberk, Šentjernej, Prečna), v večji meri dodeljevala družbena stano 1. občinski organi, stanovanjsko pod MESTU. Njegov direktor Miha Hro in to zato, ker so zemljišča na predelih, vanja socialno šibkim delavskim druži jetje in tisk naj bi razlagali interesentom vatič nam je na našo prošnjo odgo ki so obdelani z zazidalnimi načrti, dražja nam, od materialno dobro stoječih vodil za gradnjo, da je v bodoče nujno in naj od ostalih zaradi obveznega komunalnega nih delavcev pa zahtevala, da svoja sred bolj smotrno graditi na predelih, ki so voril takole: opremljanja. Mnogo ceneje je poiskati po stva prvenstveno vlagajo za rešitev last obdelani z zazidalnim načrtom, predvsem samične lokacije, tako rekoč luknje zno nega stanovanjskega problema, ne pa za v večjih »naseljih, m na komunalno oprem Vzroki za črne gradnje so predvsem traj strnjene zazidave, ali pa lokacijo v gradnjo weekenda, nakup najnovejšega ljenem zemljišču, interesenti pa naj bi to naslednji: svobodnem stilu nekje sredi livade v bli tipa osebnega bqljšega avtomobila in do dejstvo sprejeli; 1. cena zemljišča; žini ceste in električne napeljave in potem pust v inozemstvu. 2al se je doslej sma 2. banke in delovne organizacije naj bi 2. nizke kazni in samo izvesti priključek. tralo, da je bil družbeno-politično neopo vztrajale na tem, da dodeljujejo kredite rečen tisti vodilni strokovnjak ali pa po 3. pomanjkanje zazidalnih načrtov. Posledice divjih gradenj so predvsem: in dovolijo uporabo šele na podlagi grad litični delavec, ki je gradil weekend, slabo benega dovoljenja; Do sedaj so se cene zemljišč v prosti 1. namenska izraba prostora; zlasti je pa zapisan tisti vodilni delavec, ki je gra prodaji gibale od 15 do 20 Ndin za 1 m^ 3. delovne organizacije naj bi pri do ^ to škodljivo tam, kjer je po urbanističnem dil svoje zasebno stanovanje. deljevanju kreditov in pri dodeljevanju zato so interesenti za gradnje vztrajali, da načrtu namesto stanovanjske gradnje pred dobijo dovoljenje na lastnem zemljišču ali Drugo močno skupino črnograditeljev stanovanj v večji meri upoštevale material videna uporaba zemljišča za industrijo, no šibkejše delavske družine; na zemljišču, podarjenem od sorodstva. komunikacije ali pa je predel zaščiten za v naši občini predstavljajo zasebni obrt radi naravnih kvalitet; niki in avtoprevozniki. Ti pač ne potrebu 4. republiški organi naj bi s predpisi Po naših predpisih črna gradnja ni pre jejo in ne morejo dobiti kreditov, zato ni določili pravične odškodnine za razlaščena stopek, še manj pa kaznivo dejanje, tem 2. ovira pri bodočem programskem raz razloga, da bi se komu pokoravali, niti ne zemljišča ter obenem predpisali, da ne bi več je le prekršek. Kazni za črne gradnje voju naselij; kakšnim predpisom — zato mirne duše bilo prostega prometa z zemljišči, ki so v so smešno nizke, tako rekoč simbolične, 3. družbeno-politični problem, ker črno lahko gradijo svoje vile, garaže in delav saj so do nedavna znašale do 200 Ndin, perspektivi predvidena za pozidavo; graditelj navadno po dograditvi zahteva nice predvsem na nedovoljenih mestih, to 5. komunalne delovne organizacije' sedaj pa do 500 Ndin. legalizacijo gradnje od stanovanjskega pod je tik cest, da so pač bliže strankam. Prav (Elektro, Vodovod, Komunalno podjetje. Objektivni razlog za pojav črnih gra jetja, od občine oziroma od družbe pa ta skupina črnograditeljev najbolj izrazito Cestno podjetje, Podjetje za ptt promet) denj je bilo doslej tudi pomanjkanje za- komunalno opremljenost svojega predela nastopa še v eni obliki nedovoljene grad naj ne bi dovoljevale priključkov komu zidalnilv načrtov. Občinski proračun v te z utemeljevanjem, da ima do tega pravico, nje: če že gradi na predpisani mikroloka nalnih naprav na črno zgrajene objekte; namene ni imel sredstev. Izdelavo vseh ker je pač občan. ciji, potem izvaja gradnjo objekta druga 6. s predpisi naj bi se določile znatno ^lazidalnih načrtov je kreditiralo stano Navadno pa črnograditelj zahteva urad če, kot to predpisujeta lokacijska odločba višje kazni za črnograditelje, vključno vanjsko podjetje, toda prav povsod, kjer no priznanje svoje gradnje še pred do in gradbeno dovoljenje. V času gradnje tiste, ki gradijo objekt v nasprotju z loka l>i želeli interesenti graditi, res ni bilo končanjem, to je takrat, ko mu zmanjka pridobi nov načrt, objekti so višji in več cijskim dovoljenjem. M. HROVATIČ Novi naročniki Dolenjskega lista METLIKA; Jože Bajiik, Bojanja PODBOČJE; Marija Vegel, Bre SMARJETA; Marija Dežman, Stre. jan. Rožna dolina 20, Grosuplje; 12; Jožefa Gomik. Grabrovec 15; zovica 8. lac 2; Jože Novšak, Zbure, in "Marija Gr;čar, Bmdoa 16, Hrast- I 30.000 - in vas 16; Marija Tudjan, Kralji R.\KA; Alojs Tomažin, Straža Franc Per, Orešje. nik; Danijel Mohorko, Kaplja vas vrh 18; Ana Vivoda, KraSnjl vrh 15 a. TREBNJE: Janez Abina, Cvib- 63, Prebo'd; Anton I«gan, Tugo- Alojz Dragovan, Grabrovec 27; Jo SEMIČ; Marinka Srebrnjak, os Ije 4; Anton Zavrl, Hudeje 17; To merjeva 4, Ljubljana; Ivar^a II- že Režek, Radoviča 7, in Anton novna šola Strekljevec; Marija Go ne Gole, Trebnje 98; Mi ena Uhan, firevič. Ul T^Oeuša Koščuskog 32a, Petrič, Trnovec 16. lobič, Krvavčj; vrh 6; Angelca Gor. Rodine 12; Stane Radin, Trebnje Beograd; Adolf Bukovec, Babni- še, CreSnjevec 19; Franc Zorn, kova 5, Ljubljana; Anton Miklič, Potoki 1; Jože Polanc,- Vrtača 34; Splošna plovba Piran: Drago Ko I■ PRESENEČENJE! Tine Mohar, Vrtača 24, in Ivica šak, Škofljica 38; Frančiška Mo ■ Šinkovec, Vrtača 37. har, Trvanova 22. Jesenice na Go S Iz tec^a V teden smo bliže enemu izmed naših SEVNICA; Ivan Radi, Savska renjskem; Alojz Sintič. Hrušica 69, S velikih ciljev: radi bi imeli 30.000 stalnih (rednih) 27; Martin Videc, Ledina 34; Ivan Jesenice na Gor.; dr. Alojz Rant, S naročnikov našega domačega tednika, ki dobivajo Trefalt, Šmarje 36; Amalija Me Dol pn Ljubljani; Jože Rupar, Ce- šiček, 2igerski vrh 10; Janez Blaz 5-ta JLA 6, Kranj, in Alojz Lokar, S DOLENJSKI LIST po pošti na svoj domači na- nik, Drožanje 33; Nežka Vovk, Reka gozd 6, Prežganje. ■ slov. Dreganje 14; Jože Vovk, Drc^^je VOJNE POSTE; Alojz Vovko, S Pr tem nam prizadevno in s ponosom poma- 8; Pavle Pinoza, Drožanje 24; Jo Zagreb; Mirko Bartolj, Bileča; Vi že Repše, TVD Partizan, in Franc li Udovč, Beograd: Ivan Ober- s gajo pismonoše številnih pošt iz 7. »Do Košate lipe dva kilometra,« je pisalo na ko je uzrl ponosno limuzino in Paradižnika v njej. smo rekli, je ogorek padel na sled. Planil je tabli ob cesti. Makadam pa je makadam! Ko je »Lej ga, lej!« je zmajeval z glavo in strmel za torej droben plamenček in ljubko stekel po sledi Paradižnik prevozil prvi kilometer makadama, je njim dolgo dolgo. Tako dolgo, da mu je cigareta za avtomobilom. No. avto je bil medtem že pred pobral droben žebljiček! Iz gume je pričelo rahlo dogorela med prsti. Odvrgel je ogorek - če se gostilno. Paradižnik je bil še v njem. okrog pa curljati .. . Za curljajočim kolesom se je vlekla tanka sled nafte! - Pred prvo hišo Košate lipe ne motimo, prav na tanko sled nafte in počasi se je zbralo petindvajset najbolj nevoščljivih je stal stari Grčar in vlekel cigareto. Zazijal je, odšel v bajto, še vedno majajoč z glavo. - Kot Paradižnikovih someščanov. DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek SO.Oi Občinska skupščina — oddelek za GRADITELJI! upravnopravne zadeve Novo mesto obvešča PRISKRBITE Sl las*^nike in uporabnike motornih in priklopnih vozil na območju občine Novo mesto, katerim PRAVOČASNO poteče veljavnost prometnega dovoljenja 31. OPEČNE ZIDAKE! decembra 1968, da je LJUBLJANSKE OPEKARNE podaljševanje prometnih izdelujejo vso zimo na svojih obratih vse vrste dovoljenj opečnih izdelkov. . o d -16. uO 31. decembra 1968 Posebno priporočamo vsak dan od 7. do 15. ure in v sredo od 7. do 15. ter od 17. do 19. ure, razen ob sobotah, v prostorih MODULARNI BLOK in_,zidi« fctok TH 6 UJV — Novo mesto. Jerebova ulica 1. Zahtevajte ponudbe! Vse potrebne tiskovine s pojasnilom dobite v No vem mestu. Jerebova ulica 1. V času od 16. do 31. Vse informacije daje decembra 1968 posluje pošta in zavarovalnica na kraju podaljševanja prometnih dovoljenj, AMD Novo PRODAJNI ODDELEK mesto pa nudi potrebno pomoč. Lastniki ali uporabniki, ki ne nameravajo podaljšati LJUBLJANSKE veljavnosti prometnega dovoljenja za tekočo leto, morajo vrniti evidenčne tablice tukajšnjemu oddelku do 31. decembra 1968. OPEKARNE Novo mesto, 9. 12. 1968. L.IUBLJANA ODDELEK ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE NOVO MESTO Cesta na Vrhovce 2, telefon 61-965 in 61-805. Na podlagi 13. in 14. člena odloka ▼ urejanju in odajanju stavbnega zemljišča na območju občine Kočevje in po sklepu občinske skup LOVCI IN ščine Kočevje na seji 5. decembra 1968 J T lB i razpisuje ŠPORTNIKI! ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE LOVSKO IN RIBIŠKO OPREMO. SMUČI, SANKE. DRSALKE IN VSE ZA ŠPORT KUPUJTE naslednji V TRGOVINI javni natečaj 1. Oddaja se stavbno zemljišče, NOVO MESTO. parcele stp 1 k. o. Kočevje — LOVEC< Cesta herojev 8 za gradnjo trgovske hiše v centru Kočevja 2. Stavbno zemljišče se oddaja po splošnih p>o- gojih, ki so določeni za razpis po zakonu o PODJETJE urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča in občinskega odloka ter po posebnih pogcjih, sprejetih na seji občinske skupščine. MESO 3. Interesenti dobijo pogoje za oddajo stavb nega zemljišča na vpogled pri oddelku za go TRBOVLJE spodarstvo in finance občinske skupščine v Ko razpisuj e čevju. prosta delovna mesta za 4. Rok za sprejemanje ponudb je 30 dni po ob javi tega natečaja. 5 KV MESARJEV — SEKAČEV Nastop službe takoj. Zaželena je praksa. OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Svet delovne skupnosti uprave Samsko stanovanje zagotovljeno. V poštev pridejo kandidati, ki so že prosti vojaščine. OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE Vloge naslovite na podjetje razpisuje MESO TRBOVLJE. prosto delovno mesto Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest. ŠEFA IN MATIČARJA krajevnega urada Mokronog in Trebelno ZAHVALA POGOJI; srednja šolska izobrazba z dveletno Ob beleži izgubi našega dragega moža, očeta, sina, prakso. ' strica in brata Osebni dohodek po pravilniku. / TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET TINETA ŠALAMONA Ustrezno dokumentacijo s kratkim življenje iz Gaberja pri Tržišču pisom je treba poslati Svetu delovne skup se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v tako velikem nosti Upave ObS Trebnje. številu počastili njegov spomin z venci, cvetjem in Občinska skupščina GRADITELJEM s svojo udeležbo pri pogrebu oziroma so sočustvo Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. SEVNICA vali z nami in nam izrekli sožalje. Prav tako se prodaja STANOVANJSKIH iskreno zahvaljujemo podjetju MERX iz Celja, go HIŠ vornikom za poslovilne besede in duhovščini za osebni avtomobil pogrebne obrede. Posebna zahvala kolektivu mlina FIAT 750 nudimo Sevnica za vso pomoč v naših najtežjih trenutkih. letnik 1966, v voznem brezplačno gradbeni ma Žalujoči: žena Štefka, otroka Tinko in Danica, stanju, za izklicno ce terial, pridobljen s poru mama Ivana in drugo sorodstvo. no 8.000 dinarjev. Jav šitvijo pritlične stanovanj na dražba bo v sredo, 18. decembra 1968 ob ske hiše v središču Nove 8. uri v prostorih obči ga mesta. Vprašajte na 30.000? ne Sevnica. telefon 21-447. V globoki žalosti sporočamo sorodnikom in vsem, ki so jo poznali in imeli radi, da je v 41. letu v Kanadi tragično preminila naSa ljuba laisišlIsSIslsKBlalslšIšlšIsIšlIšIsIalsIsIšlaialaSisIšISIs^m il Tončka Jež K A j i a BLAGO PO ZNIŽANIH CENAH g rojena Zacorc BI Pogreb pokojnice j« bdd 2. novembra v Bralomu. m VA m U v VSEH TRGOVINAH S TEKSTILNIM BLAGOM PRODAJAMO | i j ) Žalujoči: moi Toni t Bralornu, oče, sestri Fanika NEKATERE KAMGARNE IN DIOLENE ZA MOŠKE IN ŽENSKE g l in Mimica z družino, bratje Jože, Janez i družino, NUDI 13 Silvo, Ježeva mama ■ svojci in drugo sorodstvo. , , IC1 OBLEKE PO 30-40-ODSTOTNO ZNIŽANIH CENAH. |ol t Bralome, Imenje pri Šentjerneju, Novo mesto, Ljubljana, GOppinger, Slap prt Vipavi, 25. novembra 1968. |C] DOLENJKA: ig IflI Smeh RADIO LJUBLJANA - VSAK DAN: pročila ob 5.15, ■ NEDEUA 15. DECEMBRA: dravju. 12.40 Slovenske narodne stoletii 6.00 , 7.00 , 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 6.00—8.00 Dobro Jutro! 8.05 Ra pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . ;sb mrtevJk^ 'y skladiščih. Pot db 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glas dijska igra za otroke — Marjan 14.05 Glasbeno udejstvovanje mla Ko so živo razpravljali o beni spored od 4.30 do 8.00. Marinc; »Sanjski škrat«. 9.05 dih — IX. oddaja. 15.20 G lasbe iiBfidnosti v gospodarstvu je v tem," tem, da pokopljejo v Indiji Konc«^rti iz naših m est — »Novo ni intermezzo. 16.00 Vsak dan 2 mrtvim soprogom tudi nje ■ PKTEK, 13 DECEMBRA; m esto vabi Kamnik«. 10.05 Se za vas. 17.05 Igra Simfonični or dđ sprostite zamrzhjjeni kapital, ki je^ 8.08 Glasbena matineja s sklad- pomnite, tovariši . . , Ivan Bra- kester RTV Ljubljana. 18.15 govo ženo, je mlajša ženska biuni Jurija Mihevca. 8.55 Pio tun-Perko: Moravčani proti Šta V torek na svidenje! 18.45 Družba zalogahV Razprodajte ^zaloge ^ po;^ rekla Shaiou: nirski lednik. 10.15 Pri vas do jerski. 10.30 Pesmi borbe in de m čas — dr Katja Vodopivec: »Ali ni to strašno?« m a 11.00 P o;očila — Turistični la. 10.45 Naši poslušalci če sti Kazniva dejanja, odgovornost in magajte si s kreditiv ki jih boste do-; napotki za tuje goste. 12.30 Km e tajo in pozdravljajo — vmes ob kazenske sankcije. 19.00 Lahko »Seveda,« ji pritrdi pisatelj, tijski nasveti — prof. Ivo JelaCin: 11.00 Poročila — Turistični napot noč, otroci! 20.00 Od premiere do i|;bill:^na ta ^ »ubogi mož!« Smotrno obnavljanje staleža krav. ki zfi tuje goste. 11.50 Pogovor premiere 21.1» Deset melodij — 12.40 Cez )?oija in potoke. 13.30 s poslušalci. 13.15 Vedri zvoki z deset pevcev 22.15 Skupni pro 6b^ ja\(npsi ih kupce, koliko, Priporočajo vam . . . 14.35 Naši velikimi orkestri. 13.30 Nedeljska gram JRT — studio: Jugoslovan poslušalci čestitajo in pozdrav repoitaža. 14.30 H um oreska tega ska gias6a. pd^^tkbv pp pVsita ;s^ ljajo. 15.20 Napotki za turiste. tedna — Brane SchSmen: Tri hu 15.25 Glasbeni Intermezaso. 16.00 m oreske. 14.45 M elodije z ansam- ■ SREDA, 18. DECEMBRA: ^a blago iz zalog! Pri tern; vam lahko Po gledališki predstavi so Vsak dan za vas. 17.05 Človek in bJom VUiJa Petriča. 15.05 N edelj 8.08 Glasbena matineja s Schu gledalci kar drli v gardero zdravje. 19.4a Na mednarodnih sko športno popoldne. 17.30 Ra bertom. 9.30 Četrt ure z orke - uspeš^no pomaga . DOLENJSKI LIST: bo. Med njimi je bil tudi križpotjih. 19.00 Lahko noč, ot dijska Igra — Ivan Cankar — strom H orst Jankowski. 10.15 Pri roci! 20.00 Poje Slovenski oktet. M itja Mejak: »Polikarp«. 18.40 vas dom a. 11.00 Poročila — Tu vsak teden ga prebere nad 130.000 pisatelj Shau). Ko so ga mla 21.15 Oddaja o morju in pomor Iz slovenske glasbe. 19.00 Lahko ristični napotki za tuje goste. di gledalci opazili, so se zgr ščakih. noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zve 12.30 K m etijski nasveti — inž. ljudi med Ljubljano in Zagrebom ter nili okrog njega in vsak mu je čer«. Jaka Ferjane: Zanimivosti iz pra SOBOTA, 14. DECEMBRA: 8.08 šičereje v svetu. 12.40 Od vasi do '.med Kolpo in Savo. Vsak četrtek: hotel pomagati obleči suknjo. Glasbena matineja. 9.25 Cez trav ■ PONEDELJEK, 16. DECEM vasi. 13.30 Priporočajo vam ... Enemu od njih se je to po nike zelene. 10.15 Pri vas doma. BRA: 8.08 Glasbena matineja. 14.35 Naši poslušalci čestitajo 28.500 DOLENJSKIH LISTOV, glasni srečilo. Shaw mu je nato de 11.00 Poročila — Turistični na 9.10 »Cicibanov svet« In »Pesmica in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni jal: potki za tuje goste. 12.30 K m e za najmlajSe«. 10.15 Pri vas do Intermezzo. 17.05 Mladina sebi in kov o razprodaji vaših zalog! tijski nasveti — inž Ciril Re ma. 11.00 Poročila — Turistični vam . 18.40 N aš razgovor. 19.00 »Prav lepa hvala, mladi go- mic: Gradnja novih cest v Slo napotki za tuje goste. 12.30 Kme Lahko noč, otroci! 20.00 »Ti in ' spod, toda nekoč mi je ob veniji. 12.40 Iz slavonske ravni tijski nasveti — Veterina. 12.40 opera« — 10. oddaja — Peter ce . . . 13.30 Priporočajo vam ... Majhen koncert pihalnih orke Zobec 22.15 S festivalov Jazza. / taki priložnosti izginila list 14.05 Glasbena pravljica — B. strov. 13.30 Priporočajo vam ,.. nica!« Savicki: »Matjažek In trobenta«. 14.35 NaM poslušalci čestitajo In ■ ČETRTEK, 19. DECEMBRA: 15.ao Glasbeni intermezzo. 15.40 pozdravljajo. 15.20 Glasbeni in 8.08 Operna m atineja. 8.55 Ra NaS podlistek — Izidor Cankar: termezzo. 16.00 Vsak dan za vas. dijska šola za višjo stopnjo — Obisk pri Ivanu Cankarju. 16.00 Po stopinjah Oesetegar brata. 10.15 Vsak dan za vas. 18.15 Pravkar 18.35 Mladinska oddaja; »Interna Pri vas doma. 11.00 Poročila — 469«. 19.00 L^ihko noč, otroci! Nekoč je prisostvoval pre prispelo — »Top pops 11«. 19.00 Turistični napotki za tuje goste. mieri svojega dela- Med bur Lahko noč, otroci! 19.15 Minute 19.15 Minute s pevko Alenko Pin 12.30 K m etijski nasveti — E ko s pevko Alenko Pinterič. 20.00 terič. 20.00 Koncert orkestra nom ika 12.40 Pihalni orkestri na PETOVIA nim aplavzom pa je nekdo »Novi ansambli — nove melodi Zagrebške filharmonije. 22.15 Za koncertnem odru. 13.30 Priporo rezko žvižgal. Ko je občin je«. 22.15 Oddaja za naše izse ljubitelje Jazza. čajo vam . . . 14.05 »Mladina po stvo utihnilo, se je Shaiv obr ljence. je«. 14.45 »Mehurčki«. 15.20 Gla PTUJ ■ TOREK, 17. DECEMBRA: sbeni Intermazzo. 16.00 Vsak dan nil v smeri, od koder so se 8.08 Operna matineja. 9.25 Stere za vas. 18.45 Kulturni globus. zaslišali žvižgi, in dejal: ofonska oddaja zabavne glasbe. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 10.15 Pri vas dom a. 11.00 Poro Minute z ansamblom Bele vrane. »Gospod, popolnoma se čila — Turistični napotki za tuje 20.00 Cetrtko" večer domačih pe strinjam z vašo oceno moje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — smi m napevov. 21.40 Glasbeni ga dela. Toda, kaj lahko na Inž. Aleksander Kravos; Ekono nokturno. 22.15 Češkoslovaška ko mika pridelovanja breskevv Po morna glasba praviva midva sama proti vsej tej publiki?« »Ali vam lahko povem še TELEVIZIJSKI vsebino komedije, ki sem jo pravkar napisal? — Dobro. % — Prvo dejanje. Mož vpra SPORED ša: »Ali me ljubiš?« Zena od % govori: »Obožujem te.« Dru go dejanje. Mož vpraša: »Ali 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 15.35 N em ščina- — ponovitev — me ljubiš?« Zena odgovori: 20.30 Vijavaja (Ljubljana) (Zagreb) »Obožujem te.« Tretje deja ZAHTEVAJTE JO 20.35 Dan človečanskih i^ravic — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — nje. Mož vpraša: »Ali me lju prenos iz Opere (Ljubljana) (Beograd) 21.25 Glasbena oddaja (Ljubljana) 17.10 Poročila (Ljubljana) biš?« žena odgovori: »Obo 22.00 PoročUa (Ljubljana) 17.15 Ringaraja; Pavel G olia — žujem te.« Zastor. V VAŠI TRGOVINI (Ljubljana) »čudovito!« je zbegan za TOREK, 17. DECEMBRA 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 V narodnem ritmu (Beograd) jecljal časnikar. »Toda, opro 9.35 TV v SoH'(Zagreb) 10.45 Po sledeh najffedka (Ljub stite, kje je tu zaplet?« 10.30 .Angleščina (Zagreb) ljana) NEDELJA, 15 DECEIVIBRA 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 19.05 Dekleta in fantje — serijska »Zaplet?« je odgovoril (Beograd) oddaja (Beograd) Shaw. »Zaplet je v tem, da v 9.10 Kmetijska oddaja v madžar 14.45 TV v šoli — ponovitev — ščini (Beograd) 19.45 C ikct^ (Ljubljana) vseh treh dejanjih nastopa (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 9.30 Poročila (Ljubljana) 15.40 Angleščina — ponovitev — ista ženska, medtem ko 9.35 E\>bro nedeljo voščim o z an 20.30 Vijavaja (Ljubljana) (Zagreb) 20.35 Saga o Forsytih — serijs.U je mož v vsakem dejanju samblom Beneški fantje — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — < Ljubljana) film (Ljubljana) drug.« ( Beograd) 21.25 Kulturne diagonale (Ljub 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 16.40 Francoščina (Beograd) 10.45 Daktari — serijski mladin ljana) 18.00 Risanka (Ljubljana) 22.15 Poročila (Ljubljana) ski film (do 11.35) (Ljub 18.10 Obrežje — oddaja za itali ljana) jansko narodnostno skupino 17.25 TV kažipot (Ljubljana) (Ljubljana) PETEK, 20. DECEMBRA 17.45 Saga o Forsytih —. porx>vitev 18.30 Propagandna medigra (Ljub (Ljubljana) ljana) 9.35 TV v Soli (Zagreb) 18.35 Cikcak (Ljubljana) 18.35 N ovosti iz studia 14 (Ljub 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 18.50 N ovi ansaniibdi — nove m e ljana) (Beograd) lodije (LJub'.jana) 19.05 Svet ob koncu leta — odda 11.30 Francoščina (B eograd) 20.00 TV dnevnik (Beograd) ja Svet na zaslonu (Ljub 14.45 TV v šoli — ponovitev — 20.45 Vijavaja (Ljubljana) ljana) (Zagreb) 20.50 Filmski burleski — (Ljub 19.55 Cikcak (Ljubljana) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) ( Beograd) 21.20 Waterpolo Mladost : Partizan 20.30 Vivavaja (Ljubljana) 17.30 Daktari — serijski m ladinsid (Beograd) (Beograd) 20.40 Celovečerni film (Ljubljana) film (Ljubljana) 21.50 Večer šansonov (Zagreb) 22.00 O naivnem, o neposre^em 18.20 MladinsU konoert (Beograd) 22.50 Športni pregled (JRT) — oddaja iz cikla Trenutek 19.05 Na sedmi stezi — športna ČE V VAŠEM 23.20 TV dnevnik (Zagreb) 68 (Ljubljana) oddaja (Ljubljana) •F*EXn VI-^' 23.00 Poročila (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) PONEDELJEK, 16. DEC. 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 30.30 Vijavaja (Ljubljana) 9.35 TV v šoli (Zagreb) SREDA, 18. DECEMBRA 20.35 Odporniška gibanja v film DELOVNEM 10.30 Ruščina (Zagreb) ski upodobitvi: Na svoji 11.00 Osnove splošne izotorazbe — 9.35 TV v Soli (Zagreb) 17.05 Madžarski TV pregled (Za zemlji — slovenski film — (Beograd) (Ljubljana) 14.45 TV v Soli — ponovitev — greb) 17.20 Poročila (Skopje) 22.05 Simfonični .koncert (Ljub kdor ponudi DONAT KOLEKTIVU NI (Zagreb) ljana) 17.25 Zgodbe iz pipe — oddaja za 15.40 Ruščina — ponovitev — J2.35 Poročila (Ljubljana) (Zagreb) otroke (Skopje) 16.10 Angleščina (Beograd) 17.45 Pisani trak (Ljubljana) ponudi 16.45 Madžarski TV pregled — 18.20 Dvaj^t slavnih — oddaja za SOBOTA, 21. DECEMBRA POVERJENIKA (B eograd) otroke (Zagreb) 19.05 Baletna lepljenka (Ljubljana) zdravje 17.00 Poročila (Zagreb) 9.35 TV v Soli (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otro 19.45 TV prospekt (Zagreb) ke (Magreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 18.15 Poročila (Ljubljana) 17.30 Skrivnosti narave — poljud 30.30 Vijavaja (Ljublana) 18.20 Mladinska Igra (Zagreb) PREŠERNOVE no znanstveni film (Ljub 20.35 Dimitrij Rupel: Zrna jutriš njih pridelkov — TV igra — 19.20 S kamero po svetu (Ljub ljana) ljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) (Ljubljana) 18.20 propagandna medigra (Ljub 21.30 Razgled po filmskem svetu 19.45 Cikcak (Ljubljana) (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) DRUŽBE, ljana) 18.25 Besedišče in izbira besed — 22.55 Poročila (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) oddaja iz cikla Slovenščina 20.35 Humoristična oddaja Radivo- (Ljubljana) ČETRTEK, 19. DECEMBRA Je Lole — Djukića (B eo 18.50 Evgen (Cestnik — Dragatu£ 18 grad) POSTANITE reportaža (Ljubljana) 9.35 TV v Soli (Zagreb) 21.35 Videeofon (Zagreb) 19.20 Vokalno instrumentalni soli 10.30 NemSčlna (Zagreb) 21.50 Sherlock Holmes — serijski sti: Shirley Bassy (Ljub 11.00 Angleščina (Beograd) film (Ljubljana) ljana) 14.45 TV v Soli — ponovitev — 22.40 TV kažipot (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) (Zagreb) 23.00 Poročila (Ljubljana) TOVL ^^U B IT E U E M Vseh knjigarnah MLADINŠKE/KNJIGE imate izredno prirožnost, (ja sj v DO 31. DECEMBRA 1968 n a b a v ite KNJIGE PO POSEBNO UGODNIH POGOJIH: pri nakupu knjig v vre(Jnosti nad 20.- dinarjevbo$te prejeliv dar ,§e eno knjigo, pri nakupu'nad 5 0 .-dinarjev pa cJve knjigi. ' Izkoristite to ugodno.priložnost'in obiščite najbližjo knjigarno Mladinske knjige, kjer vam bodo postreglipo vaših željoh in nagnjenjih! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodov! KR' v TEM TEDNU VAS ZANIMA ME iz Mrkonjič grada ustavil tovor Ponedeljek, 16. decembra — Albin fihn »Na svidenje, punčka«. 19. njak, Libanončevo vozilo je Torek, 17. decembra — Lazar DECEMBRSKO 12. amer. barv. film »Kali Jug, Grozljiv ples na zaviranju zaneslo in je treščilo v Sreda, 18. decem bra — Rado boginja maščevanja«. tovorjak. Voznik se je poškodo VREME Četrtek, 19. decem bra — Urban K ostanjevica: 15. 12. franc. barv. val, škodo pa so ocenili na V PREGOVORIH Ob prerani in nenadomestljivi iz film »Grof Monte Christo« II. del. treh prstih snega 19.000 din. Prvega dne v adiventu gubi naše drage žene, mame in Metlika: 15. do 15. jap. film mraz, trajal bo ves stare m am e »Onibaba«. 14. In 15. 12. amer. 9. decembra ob 14.20 sta Vahta: avtomobilist barv. film »Kako ubiješ svojo zimski čas. — Dež in MARIJE GAŠPERIN ženo«. 18. in 19. 12. nem ški film se na zasneženi cesti med ' treščil v voz veter pred božičem, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki »Vanina Vanini«. srečanjem zaletela Simo Dragi maw«i Pepci K eglovič iz so v teh težkih trenutkih sočustvo* Trajkovič, začasno v Nem Novomeščan Ignac Bavdaž se kopJje jamo nad mrli Grmovelj pri Škocjanu čestitajo Mokronog: 14. in 15. 12. danski je 7. decembra peljal z osebnim vali in žalovali z nami in jo tako barv. film »Kozel v raju«. čem. — Zelen božič, in ji želijo vse dobro za 60. rojst številno otodarovali z venci in cvet. čiji, s ford-taunusom in avtomobilom čez Gorjance. Na bela velika noč. — Na ni dan vsi njeni otroci, mož in jem. Topla zahvala vsem sorodni N ovo m esto: od 13. do 16. 12. Ljubljančan Alojz Mrvar s Vahti je dohitel Janeza Cimer- Taži. kom, sovaščanom in članom kolek amer. barv. film »Divji Sam«. tovornjakom. Hudo poškodo- mančiča iz Jurne vasi, ki je z vo božič vetrovno, ob letu tiva Djuro Salaj-Krško, kakor tudi 17. 12. novom eško gledališče: zom peljal drva. Cimermačič je bo sadja polno. častitemu gospodu župniku za »Razvalina življenja«. 18. m 19. vnaega Trajkovida so odpe imel luč v roki in je hodil ob Ljubljeni in nadvse dobri mami spremstvo na zadnja poti. 12. franc, film »Ujeti kaplar«. ljali v ljubljansko bolnišnico, vozu. Bavdaž voaa ni videl, zato LUNINE MENE: Kristini Oberč iz Grmovelj pri Potujoči kino Novo mesto: od je treščil v njegov zadji del. Pri Škocjanu za njen god in 70. rojst Žalujoča: mož, hčerke in sinovi 13. do 17. 12. angl. barvni film škodo so ocenili na 26 ti tem se je sopotnik Jože šterk ni dan vse najboljše, posebno la z družinami »Vrnitev Ivanhoeja«. soč din. poškodoval in so ga odpeljali v 5.12. ® ob 0.07 Skopice, 9. 12. 1968 veliko zdravja! Enako želijo za god Ribnica: 14. in 15. 12. angl. barv. novomeško bolnišnico.S Škodo so 13.12. f ob 1./ tudi sestri Kristini. Hčerke oziro film »Živeti svobodno«. Na območju novomeške ocenili na 550 din. ma sestre: Lojzka, Marica, Zofka, UJV se je istega dne zgodi 19.12. © ob 19.1^ Sevnica: 14. in 15. 12. am eriški Rozika, Štefka in Pepca ter Lojze lo še 17 prometnih nesreč, z družinami. Ob boleči, nepričakovani izgubi film »Prva zmaga«. 18. 12. ital. Dobravica: kolesarki 26. 12. ^ ob 15.14 našega ljubega moža, očeta, brata film »Prebiti dolar«. pretežno na magistrali Lj«ub- in strica Sodražica; 14. in 15. 12. franc, Ijana — Zagreb. Razen Traj- sta se zaleteli barv. film »Ljubezenska kletka«. FRANCETA PETANA koviča sta se poškodovali še Terezija Zalokar z Vrha pri s Potoka pri Straži Šentjernej: »Pesem mojih sinov«. dve osebi, skupno- škodo pa Šentjerneju je 5. decembra zjutraj Trebnje; 14 in 15. 12. m ehiški šla peš skozi Dobravico. Za njo ^ naj lepše zahvalimo zdravnikom glasb, film »Pod nebom Mehike«. so ocenili na 49.600 din. Ne in strežnemu osebju internega sta se pripeljali kolesarki, fci sta Marija Lekše, Leskovec 31, pre oddelka v Novem mestu za nji sreče so se pripetile pred se najprej sami zaleteli, nato pa Petek, 13. decem bra — Lucija klicujem očitke, izrečene Zofiji hovo požrtvovalnost j t I zdravlje podrli' tudi njo. Kolesarki sta se Sobota, 14. decem bra — Dtišan Zovič, in se ji zahvaljujem, da je vsem zaradi tega, ker so voz nju. Iskrena hvala g. žujniku, so p>o nesreči odpeljali in pustili na Nedelja, 15. decembra — Kristina odstopila od tožbe. niki na cestah, pokritih s rodnikom in prijateljem za podar- cesti 64-letno Zalokarjevo, ki si jrae vence in vsem, ki ste pokoj plastjo snega, debelo slabe je zlomila nadlakt. nika .spremili do njegova zadnjega f^OEVESTILA Ibri prste, prehitevali drug doma. Hvala organizaciji ZB, go drugega, zavirali pri medse Dole: z avtomobilom vornikoma, kakor tudi dobrim va EKSPRESNO OČISTI oblačila ščanom, ki so mi stali ob strani, Pralnica in kemična čistilnica, No bojnem srečanju in sploh padel s ceste enako tov. Sajetu in Zupančiču, ki vo m esto, CJermova 5. vozili z neprimerno hitrostjo. sta nam nudila vsestransko pomoč Ivan Golubič iz Grosupljega se v težkih trenutkih. je 5. decembra popoldne peljal Žalujoča žena Rozi, sin Franci VSE CENJENE STRANKE obve- z osebnim avtomobilom iz Noveg* in Rajko, brat Jože z družino, ščam, da mlin zoiJet obratuje. An-, Gotna vas: avtomobil mesta v Metliko. Pri Dolah je sestre Mici,* Karlinca in Valči ton Stine, mlin. Novo mesto. začelo avtomobil na mokri cesti treščil v mostno ograjo zanašati, da je zdrknil na breg. se prevrnil in obstal 15 m ptxl Novomeščan Alojz Stubičar se cesto, škodo so oceniU na 3.000 je 8. decembra peljal z osebnim din. KITARISTI — UGODNO PRODA Leopold Brezar, iz Hmeijčiča pri avtomobilom do Težke vode, od Mirni peči, se zahvaljujem vsem MO tri ojačevalce za kitaro ja tam pa se je vračal v Novo me SLUŽBO DOBI kosti 15 do 35 W za ceno 600 do vaščanom iz Hmeijčiča za tople Namesto novo sto. Pn Gotni vasi je vozilo na Gotna vas: besede, ko sem prišel domov. 1.300 dinarjev. Plesni ansambel, mokri cesti zaradi neprimerne hi voznik v jarku KROJAŠKEGA VAJENCA — VA- Savska cesta 19, Sevnica. letnih čestitk — trosti in voznikovega neznanja JENKO sprejmem. Naslov v PRODAM slaščičarski aparat za (Stubičar nima vozniškega dovo Novomeščan Stane Bencik se je upravi lista (2007/68). sladoled 3 kompresorjem in na Ob sm rti našegra m oža in očeta pomoč slepim ljenja) zaneslo in je treščilo v 4. decembra zjutraj z neprimerno ISCEMO gospodinjsko pomočnico vadno vitrino brez glave. Cena mostno ograjo. P*ri nesreči se je hitrostjo pripeljal do Gotne vasi, ali mlajšo upokojenko za gospo po dogovoru. Jašar Bajranovič, ANDREJA GOLNARJA Na stotine milijonov sta sopotica Jerena Paskaris hudo po kjer je avtomobil'zaneslo v ja dinjstvo in varstvo dveh otrok slaščičar. Novo mesto. škodovala (zlom hrbtenice, noge rek. Nekaj časa je vozil po jarku, iz Koče^^a rih dinarjev porabijo šte in druge poškodbe), ranil ,pa se (2, 6 let). Inž. Krašovec, Mestne PRODAJAMO žive prašiče. Vitko- nato pa je vozilo treščilo v br^. njive 2, Novo mesto. se zahvaljujem vsem, ki so daro vilne delovne organizacije je tudi stubičar. škodo so ocenili vič, Prisojna pot 6, Novo mesto. vali ovetje in ga spremiU na zad Škodo so ocenili na 3.000 din. TAKOJ SPREJMEMO gospodinj na 8.000 din. nji poti. Posebna zahvala kolekti za medsebojne novoletne sko pomočnico k 3-članski dru- PRODAM vzidljiv desni in levi šte čestitke. Pošta je obreme žiiid. K lem enčič, Koper, Erjav dilnik na dve in pol plošče z voma TEKSTILANE, TRIKONU in Hrast: avtomobil obvisel čeva 18. bakrenim kotličkom. Je dobro sosedom . njena do onemoglosti, uso Breza: libanonsko vozilo ohranjen. Držaj, Bršlin 4. Novo Žalujoča žena z družino da čestitk pa je znana: po 4. decembra popoldne sta se na m esto navadai končajo v koših v tovornjak ovinku pri Hrastu zaletela kombi, PRODAM dve omari. Naslov v ki ga je vozil Justin Sedevlč iz SLUŽBO IŠČE upravi lista. (2029'68). za smeti. Huda prometna nesreča se je Šmartnega pri Litiji, in osebni pripetila 7. decembra dopoldne avtomobil, s katerim je potoval 13, 14, 15 in 16 col gum i vozove Kolektiv Dolenjskega li Mohamedu Aliju, ko se je z oseb- PAZIM dva otroka na svojem do Metličan Leopold Klemenčič. ugodno prodam. Jurčkova pot sta je sklenil, da tudi le- im avtomobilom peljal iz Ljublja mu. Ulioa talcev 10, Novo me Kombi se je prevrnil, oselmi av 73, Ljubljana. ne v Zag^b. LibMonec se je sto. ■^cs ne bo pošiljal novolet tomobil pa je obvised na roba Brežice: 13. In 14. 12. am eriški peljal za nekim ljubljanskim av barvni film »Morilci«. 15. in 16. nih čestitk. Namesto njih brega. Sedevič je pred trčenjem tomobilom, ki je začel zavirati, V02ul po levi strani ceste, škodo 12. italijanski barvni film »Sprem- smo v imenu naših bral ko je pri Brezi Mladen Boškan KUPIM levaJec zlate pošiljke«. 17. in 18. so ocenili na 6.000 din. STAMOVANJA 12. francoski barvni film »Sedem cev in naročnikov nakaza fantov in ena«. KliPIM dobro ohranjen štedilnik. li osnovni organizaciji Zve ODDAM opr^nljeno sobo. Predno Janez Prešeren, Cela 3, p. Smar- Črnomelj: od 13. do 15. 12. an ze slepih v Novem mestu, sti imajo moški. Naslov v upra jeta. gleški barv. film »El dorado«. 17. vi Usta (1997'68). in 18. 12. ital.-Špan. barvni film ki zajema slepe občane 7 ODDAM sobo dijakinji. Naslov v »Dvoboj v Teksasu«. 18. in 19. 12. dolenjskih občin, 50.000 upravi lista (1998'68). mehiško-amer. barv. film »48 ur Obvestilo vsem poštam! ODDAIVI neopremljeno sobo. Naslov do sm rti«. starih dinarjev in prosili, v upravi lista (2009/68). naj ta denar poleg drugih K očevje »Jadran«: 12. in 13. 12. Do konca decembra ne bomo pošiljali novih po ODDAM opremljeno sobo, poceni franc. barv. film »Obračun na sredstev namenijo za po prodam kuhinjsko pohištvo, KUPIM hišo in nekaj vrta za dve obali«. 14. in 15. 12. italijanski moč socialno ogroženim šiljk DL za brezplačno razdeljevanje, ker imate v dnevno sobo z jalnim kotom. osebi na deželi na Dolenjskem barv. film »Dober, grd, slab«. 16. nasletojih tednih dela čez glavo zaradi novoletnih Kristanova 23, Novo mesto. Prane Pristave, Ulica 31. divi in 17. 12. am er. barv. film »Divja članom te organizacije- praznikov. Takoj po novem letu bomo te izvode za li^čEMO enosoftjno stanovanje ali zije št. 34, Kranj. reka«. 17. in 18. 12. angl. barv. večjo sobo v Gotni vasi ali Žab PRODAM enonadstropno hišo z čeli znova pošiljati, prosimo vas pa, da kljub temu ja vasi za dobo enega leta. Osta vrtom , zgrajeno leta 1961, ob akcijo krepko nadaljujete in nam sproti vsako so lo po dogovoru. Naslov v upravi glavni UUci 21. maja v Brežicah lista (2017/68) Hiša je vseljiva po dogovoru boto pošiljate vse nove naročilnice! Tudi ta mesec TAKOJ ODDAM sobo In kuhinjo Vprašajte v soboto ali v nedeljo bodo vsi novi naročniki dobivali list brezplačno, za v Regerči vasi. Naslov upravi na 31. m aja St. 32. to je prav, da podpisane naročilnice čimprej do Usta (2021/68). \ RSTNO GARA20 v Krjstanovi Prav je, da zveste: bimo. ISCEM opremljeno sobo v Novem ulid, Kandija, prodam. Telefon mestu. Ponudbe na; Vesna Fed- 21-516 od 14. do "16. ure. ran, hotel »Motropol«. PRODAM PARCELO v izmeri 8,25 Lepo vas pozdravljata uredništvo in uprava! arov na Vidmu. Naslov v upravi lista (2020/68). DOLENJSKI LIST PRODAM VEC PARCEL za eno MOTORNA VOZILA družinske stanovanjske hiše Zra- Metlika: prva - vse! ven je cesta, voda in e’ektrika. PRODAM AVTO Renault Gordinl, Oglasite se na naslov: Lojzka Čarman, Črnomelj, Partizanska ■ KONEC LETA JE PRED DURMI in dober prevoženih 20.000 km. Sotler, pot 18. Straža 87. gospodar poravna ta mesec vse račune. V novo PRODAM FIAT 750. Kalinovič, leto Stopi čistih rok in p>oln novih načrtov. Tudi Majde Silo 5, Novo mesto. nsiša uprava že sestavlja predračun za 1. 1969, RAZNO hkrati pa zaključuje stare račune. Javno se za p r o d a m hvaljujemo občinski skupščini v Metliki, ki je že NUJNO POTREBUJEM večjo vso 18. novembra prva izpolnila pogodbeno obveznost to denarja. Vrnem z obrestmi. 30.000! PRODAM K.4VC. Naslov v upravi Naslov v upravi lista (1999-68). za sofinanciranje svoje stalne strani v Dolenj lista (1995/68) ?ELODCNI KATAR, čir na želod skem listu. Druge občine smo ta teden prosili za PRODAM MLATILNICO z reto m cu in dvanajsterniku ter trakt poravnavo zaostankov: zadnjega novembra so tresali. Jože Zlate, Praše 22. d^lega črevesa zdravite uspeš Kranj. no s prirodnim zdravilom — z dolgovale za svoje strani 17.&13 din, ta mesec pa POCENI PRODAM žago, ki žaga rogaškim DONAT vrelcem. Za- jim zapadejo zadnji obroki v skupnem znesku vodoravno na reduktorski p)omik, tevajte ga v svoji trgovini, te r« 23.337 din. Neporavnanih je torej le 41.250 din, Ivan Pušnik, Arclin 60. Škofja ga dobe v Novem mestu pri VM HMEUNIKU, STANDARDU — mi pa moramo plačati večje obveznosti tiskarni, PRODAM klavirske 60-basne har (MERCATORJU) in pri DO PTT in drugim dobaviteljem. DOLENJSKI LIST monike. Jože Antončič, Prapro- LENJKI. če. Bela cerkev. NAJBOLJŠE D.4RILO za vašo ne ■ NAROČNINA ZA 1969 ostane za vse domače PRODAM šivalni stroj znamke naročnike nespremenjena! Mnogi bralci nas spra vesto vam pripravi zlatar, Go LASTNIKI IN IZDAJATJELJI: Občinske konlereo- Schepel. Ivan Gorše, Rag^vska sposka 5, Ljubljana (poleg uni- šujejo, kako bo s tem; verjetno so prezrli opo 21, N ovo m esto. verze). zorilo v tem okvirčku prejšnji četrtek, zato po ce SZDL Brežice, Omomelj, Kočevje, Krško. Metlika, navljamo: ker se papir, poštni stroški in režija v Novo mesto, Ribnica, Sevnica tn Trebnje. tiskarni ne bodo povečali, ostane nespremenjena UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR; Tone GoSnii tudi naročnina za prihodnje leto: 16 dinarjev za (glavm m odgovorni urednik), Ria Bnčer, Slavko Kolektiv DOLENJSKEGA LISTA pol leta oz. 32 dinarjev za celo leto. Dokl. Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado- v NOVEM MESTU van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Teh ■ PRIPRAVLJAMO VAM: novo povest, spet nični urednik: Marjan Moškon. sprejme takoj zdravniški kotiček, ki ga bo vodil novomeški zdravnik dr. Božo Oblak veliko nagradno kri IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 STROJEPISKO žanko v novoletni številki, tiskarna pa že tiska par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 Ndmarjev lep stenski koledar za vse stare in nove naroč (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev S popolnim znan.jem strojepisja (desetprstni, nike! (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: slepi sistem pisanja). ■ ZAMUDNIKOM ZADNJI OPOMIN: kdor 50 novih dinarjev (5.000 Sdm) oz. 4 ameriške dolarje Pogoj: dokončana nižja administrativna šola, zdaj ne bo poravnal zaostanka naročnine, mu bo ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških obvezen prizkus slepega tipkanja. — Samo pismene mo Dolenjski list ustavili. dolarjev — Tekoči račun pn podr SDK v Novem mestu: 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA- ponudbe pošljite na naslov: DOLENJSKI LIST — Vsem naročnikom lep pozdrav! Novo mesto, p. p. 33. VE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon; (068)-21-227 *- Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani