V Srcu Slovenije

LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije

Spletni naslov: www.levstik.si E-pošta: [email protected]

Knjiga je izdana ob izvedbi mednarodne prireditve 22. popotovanje po Levstikovi poti Izdajo knjige so omogočile tudi Občina Litija, Občina Šmartno pri Litiji in Občina Trebnje

Sevno, 8. november 2008

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

796.51(497.451)

LEVSTIKOVA pot v srcu Slovenije / [avtorji besedil Rudi Bregar ... [et al.] ; uredil Rudi Bregar ; fotografije Rudi Bregar, arhiv Levstikove poti, arhiv Centra za razvoj Litija]. - Sevno : Narava Bregar, 2008

ISBN 978-961-91184-9-8 1. Bregar, Rudi 241890304

www.levstik.si – 3 LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije

Kazalo

Rudi Bregar - Splošni opis poti na množičnih popotovanjih po Levstikovi poti 5 Soka Štikavec - Popotnik na Čatežu 7 Soka Štikavec - Levstikova pot želja 7 Občina Litija 8 Občina Šmartno pri Litiji 18 Občina Trebnje 24 Pozdravljeni v Srcu Slovenije 30 Fran Levstik - Popotovanje iz Litije do Čateža 34

Urednik: Rudi Bregar Avtorji besedil: Rudi Bregar, Soka Štikavac, Karmen Sadar, Joži Vovk, sodelavci Centra za razvoj Litija, Občina Trebnje Fotografije: Rudi Bregar, arhiv Levstikove poti, arhiv Centra za razvoj Litija Tehnično urejanje: Center za razvoj Litija Oblikovanje in grafična priprava: Matej Zupančič, Medianova Izdal: Narava Bregar k.d., Sevno 2008 Za izdajatelja: Rudi Bregar

® Vse pravice so pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic.

Znak in ime Levstikova pot sta registrirani blagovni znamki pri Uradu za varstvo intelektualne lastnine Republike Slovenije.

4 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Rudi Bregar SPLOŠNI OPIS POTI NA MNOŽIČNIH POPOTOVANJIH PO LEVSTIKOVI POTI

Levstikova pot je nastala leta 1987, ko Pri šmarski cerkvi zavijete levo po asfaltirani cesti se je na pot odpravilo 397 popotnikov proti Radečam. Ko greste mimo tovarne usnja, iz vseh koncev Slovenije. Tako kot dalj- zavijete z regionalne ceste levo in nadaljujete nega leta 1987 se bodo mnogi tudi mimo klavnice na Slatno. Nekoliko višje se pred letos podali po t.i. planinski južni trasi vami odpre lep razgled na Šmartno. Kmalu pride- Levstikove poti, ki vodi skozi Ježni vrh, te v gozd, kjer lahko sledite oznakam Levstikove Vinji vrh in Poljane skozi Sevno, Gornji poti. Cela pot je označena z zaščitnim znakom na in Dolnji vrh, naprej proti Zagriču in tablah, belimi ali rdečimi napisi LP (Levstikova Razboram do cilja na Čatežu. Vsako pot) in usmerjevalnimi puščicami. leto je število udeležencev večje, Nekoliko kasneje spet prečkate regionalno cesto, zadnja leta se po nekaterih ocenah ki vodi proti Moravčam, pot pa nadaljujete skozi prireditve udeležuje blizu 20.000 gozd do Jelše. Pot gre naprej po odprtem slemenu mladih in starejših iz vse Slovenije in z lepim razgledom do zaselka Rodni vrh s tremi drugih evropskih držav. domačijami. Tu je pravo križišče markiranih poti. Z desne strani, iz smeri Velike Kostrevnice v dolini, vodita do križišča Badjurjeva krožna pot in Zasavska planinska pot. Zasavska planinska pot prečka vozno pot in se spusti čez sleme navzdol v Cerovico, Badjurjeva krožna pot pa gre skupaj z našo potjo do vrha Preske.

Z Rodnega vrha je le 400 metrov do Liberške cerkvice s pokopališčem. Z leve se nam 100 metrov naprej priključi novejša cesta, ki pripelje iz Velike Kostrevice. Tu je zaselek Bič (izg. B'č) z nadmorsko višino 466 metrov. Na desni strani si lahko ogledate poldrugo stoletje staro Medvedo- vo sušilnico sadja. Od tu sledi bolj strma pot do gasilskega doma na Libergi, kjer je na množičnem Lani so se prvič v zgodovini Levstikove poti na pohod skupaj podali vsi trije župani Levstikovih občin: Milan popotovanju kontrolna točka za drugi kontrolni Izlakar (Šmartno pri Litiji), Alojzij Kastelic (Trebnje) in žig (prvi je ob prijavi v Litiji). Vasica Liberga leži Franci Rokavec (Litija) – od leve proti desni na desnem slemenu hriba.

Prvi, skupni del popotovanja Sledi še nekaj strmine mimo prvih stanovanjskih in počitniških hiš do osrednjega dela vasi Preska, Izhodiščni točki množičnega popotovanja (pot je kjer je levi odcep za Tisje. Desno pod potjo je označena tudi za pohode med letom) sta Lev- domačija Zamanovih. Od gasilskega doma je do stikova ulica v starem mestnem središču Litije sem približno 20 minut. in kulturni dom v Šmartnem pri Litiji. Prvi del poti iz Litije se delno pokriva z Badjurovo krožno Južna trasa popotovanja potjo. Po rahlem vzpenjanju skozi Frtico pridete do križišča pri Zdravstvenem domu, kjer pot na- Nekoliko naprej pridete do razpotja, kjer se od- daljujete proti Ustju do križišča. Križišče prečkate ločite, ali boste nadaljevali pot do vrha Grmad in greste mimo Kulturnega doma Šmartno, kjer in nadaljevali po t.i. severni trasi proti Gobniku se tudi lahko prijavite. ali pa se boste odločili za krajinsko precej za-

www.levstik.si – 5 nimivejšo južno, planinsko traso množičnega in Litijo, kamor so kmetje nosili prodajat češnje in popotovanja. druge pridelke. Sledi pot v moravško dolino.

Vsekakor boste šli skozi najlepše predele tega ob- Kmalu po prihodu na Gobnik se odpre pogled močja. Še pred Ježnim vrhom se vam odpre ču- na okoliške domačije, vinograde in zidanice. De- dovit razgled proti Šmartnem, gradu Bogenšperk, set minut kasneje pridete do razpotja. Levo lahko oko pa vam seže vse do tam, kjer meglice morda zavijete proti Bojčevi zidanici, kjer je nastajalo je- ob slabšem vremenu zakrijejo vrhove. dro Levstikovega potopisa. Vseskozi do Moravč pa se spuščate v dolino. Na Ježnem vrhu je za ogled zelo zanimiva nova cerkvica sv. Petra, ki jo je zgradil Vinko Zadra- V Moravčah pridete do glavne ceste Litija – Ča- žnik. Vseskozi hodite rahlo navzdol, srečujete pa tež, zato ne bo odveč, da ste pri hoji zelo previdni, prijetne domačine, uživali pa boste tudi ob po- saj po njej hodite skozi vso moravško dolino. Na gledu na krajino, predvsem pa na stare objekte desni si lahko poleg nove hiše ogledate domačijo (toplarji, kozolci, kašče, …), ki so marsikje že Tone Zidarjeve, kamor je rad zahajal tudi Le- pozabljeni. Na Ježnem vrhu zavijete desno proti vstik. Nekaj metrov naprej je Resn'kova kašča Vinjemu vrhu (vsekakor si velja ogledati zida- (lastnik Milan Resnik) in kontrolna točka, kjer nico Jožeta Zadražnika) in Poljanam. Tu pa se dobite tretji žig v svoj dnevnik. vam že odpre pogled na cerkev sv. Lucije v Miš- jem dolu na desni, dalje pa vam padejo oči na Pot po moravški dolini je ravna, pelje vas po glavni bližnje in daljne vrhove. Ni daleč do Kopačije, cesti. Greste mimo ostankov gradu Turn in nekoli- kjer je bila do pred nekaj let stara in povsod zna- ko naprej zavijete z glavne ceste desno proti naselju na gostilna, danes pa je tu naslednja kontrolna Okrog. Čaka vas vzpenjanje skozi gozd, pa spet nav- točka, edina na južni trasi. zdol in za konec dokaj strm klanec proti cilju. Že od daleč lahko vidite zvonik čateške cerkve in na cilju Če utegnete si lahko vrh Primskove gore ogledate dobite le še zadnji kontrolni žig v svoj dnevnik. tri cerkve in tudi grob Jurija Humarja, čudodelnika s Primskovega. Sicer zavijete levo skozi Sevno, kjer Kaj storiti na cilju? vam v lepem vremenu oko seže vse do Gorjancev, Kočevskega in celo do Snežnika. Ko prispete na cilj, si v dnevnik odtisnite še zadnji žig Levstikove poti. Vsekakor potem nikamor ne Od tod pa do Gornjega in Dolnjega vrha, kjer si hitite. Domačini na Čatežu vsako leto pripravi- velja ogledati cerkev sv. Janeza Krstnika, nato pa jo prijetno dobrodošlico s kulturno prireditvijo skozi gozd proti Zagriču in Razboram in prek hri- Razhodnjo ob 13. uri, prej in potem pa ponudijo ba mimo romarske cerkve na Zaplazu do cilja na tudi svoje dobrote iz kleti in peči. Čatežu. Od 11. ure s cilja na Čatežu vozijo posebni av- Severna trasa popotovanja tobusi neprekinjeno v Litijo in naprej na Veliko Loko. V konici lahko pride do gneče, zato pripo- V primeru severne trase poti nadaljujete do samotne ročamo, da se z avtobusom odpravite čim prej. Ali kmetije pri Lokarjevih (680 m). Med drugo svetov- pa malo počakate, saj ste cilj tega dne že dosegli. no vojno je tod mimo potekala nemško – italijanska Vse udeležence pa vsako leto odpeljemo s Čateža okupacijska meja, ostanki so vidni še danes. najkasneje okrog 17. ure.

Kasneje se Levstikova pot loči od glavne poti in na Zahvala križišču na Grmadah zavije levo po gozdni poti, ki je v času dežja precej razmočena in blatna. Tu Ob tokratni knjigi se zahvaljujem vsem avtorjem so bili še pred nekaj leti vidni grobovi, t. i. grmade, besedil in fotografij. Brez vas in tisoče udeležen- po katerih je hrib dobil svoje ime. Pot se nadaljuje cev vsakoletne prireditve te knjige zanesljivo ne skozi gozd, ki je prepreden s številnimi gozdnimi bi bilo. Posebna zahvala gre tudi glavnemu po- potmi in stezicami. Potrebno je slediti oznakam krovitelju Levstikovega popotovanja Poslovnemu Levstikove poti in biti malo previden. Tu je v Le- sistemu Mercator in vsem trem Levstikovim ob- vstikovih časih vodila glavna pot med Moravčami činam Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje.

6 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Pod Zaplaz, tukaj, če prinesejo te pota na tihe gozdne mehke stezice, PopotnikSoka Štikavac na Čatežu v naravo odpre ti vsa vrata, lepota razkrije ponosno svoje najlepše lice.

Ne hiti več potnik radoživ, potlej korak naj ti bo vedno krotek, mehak, od Gorjancev do Snežnika se razglej, na Dolenjske hribe, in vdihni čist zrak.

Naj pot te nese naprej ob Dušici igrivi, da utrujen obraz ti umije, te bistra poživi. Marijin studenec, ki čudežne ima moči, čaka te presvet in pogled, zjasni ti oči.

Kot Levstik ustavi svoj truden korak, vabijo te čateške vinske gorice, odžeja naj si suho grlo, prešerno vsak z vincem žlahtnim `z Krvice in Zemljice.

Od zemeljske lepote utrujen tukaj zastani, kamor vabi te zaplaški romarski hram in sveta beseda ti v cerkvi dušo nahrani.

Na odhodu vendar korak ustavil se bo sam, pogled še enkrat objame prelep čateški kraj in obljubil si boš zadovoljen, da vrneš se spet nazaj.

Zapoj mi mesec pesem spet, ne skrij se za oblake in veje dreves. LevstikovaSoka Štikavac pot želja Pokaži mi zdaj svoj čudežni svet, tvoja moč je kot divji strastni ples.

V meni prekipeva moč tvojih noči, naj zvezde mi kažejo pot željam in želje neskončne poletijo, ko zaprem oči, za njimi se zablešči topel zvezdni plam.

Najlepša želja moja med zvezde naj vpije, mesec dvigni jo do nebesnih višin, od zgoraj na svet naj sreča zasije, veselo kot nagajiv harlekin.

www.levstik.si – 7 ki je potekala na tem območju od Vač OBČINA LITIJA proti današnjemu Hotiču. Kraj Litija je bil prvič omenjen v srednjem veku – leta 1145 –, kot trg pa leta 1386. Prijazno pozdravljeni v občini Kraj je v svoji zgodovini nosil različna Litija, skozi katero se mirno imena: Villa Litta, Lutija, Lutey, Lit- vije reka Sava v objemu Posa- tai in sedaj Litija. Po Valvazorju naj bi vskega hribovja. Malo je krajev, ime izhajalo iz latinskega imena lithus, ki bi bili tako lahko dosegljivi z kar pomeni obrežje. Na razvoj mesta na javnim prevozom, avtomobilom, stičišču kopnih in vodnih poti je močno vpli- kolesom ali peš, ki bi nudili toliko valo brodarstvo na Savi, ki je bilo močno razvito raznovrstnih možnosti za vsakogar in že v rimskih časih, ko je bilo v Litiji rečno pristani- bi bili hkrati tako idealno izhodišče za šče. To potrjujejo številni votivni kamni, posvečeni raziskovanje Srca Slovenije in osta- bogu Savusu, pa tudi več cerkva ob Savi so posve- tili sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev, čolnarjev in lih delov naše države. Začnite svoje ribičev. Na območju Litije se je nahajalo več po- popotovanje v krajih z bogato zgodo- staj: Ponoviče, Litija, Št. Jurij, Pogonik in Ribče. vino, etnološkimi posebnostmi, arheo- Zaradi vleke ladij z živino ali celo ljudmi so ob loško dediščino, neokrnjeno naravo in strugi Save napravili vlečne poti, kar je še danes prijaznimi ljudmi – v občini Litija. vidno pri Renkah, na Bregu pri Litiji in pod Pod- šentjurjem. S plovbo po Savi je bil povezan tudi Litija leži v središču Slovenije nastanek številnih obrti: vrvarstvo, barvanje platna, tesarstvo in gostinstvo. Leta 1849, ko je bila skozi Občina Litija leži v zahodnem delu Posavskega Litijo speljana Južna železnica med Dunajem in hribovja in hkrati v središču Slovenije, saj se na Trstom, je brodarstvo zamrlo. Čolne so na nekate- njenem ozemlju nahaja tudi geometrično sredi- rih krajih uporabljali le za prehod preko reke, ker šče Slovenije. Meji na občine Ljubljana, Dol pri ni bilo mostov. Še danes ima železniški promet v Ljubljani, Moravče, Zagorje ob Savi, Radeče, Litiji velik pomen, zlasti v smeri proti Ljubljani, Sevnica, Šentrupert, Trebnje in na občino Šmar- kamor se vozi veliko domačinov na delo in v šolo. tno pri Litiji, ki se je od litijske občine ločila leta 2 Za potrebe modernejšega prometa je bil leta 1852 2002. Ozemlje občine obsega dobrih 227 km in čez Savo zgrajen lesen most, ki ga je kasneje nado- 107 naselij, v katerih živi nekaj manj kot 15 000 mestil moderen betonski most. Industrijski vzpon prebivalcev. Urbanizirano občinsko središče leži Litije so omogočili prvi obrati bombažne predil- na 238 m nadmorske višine v t. i. litijski kotlini v nice ter žagarsko podjetje in mizarstvo konec 19. dolini reke Save, ki je na tem območju oblikova- st.; še danes v kraju prevladujeta tekstilna in lesna la razpoznaven okljuk. Skozi kraj poteka glavna industrija. Velik pomen so imela tudi rudna bo- cesta Ljubljana–Trbovlje in železnica Ljublja- gastva na Sitarjevcu in okolici (svinčeva, cinkova, na–Zidani Most. Staro mestno jedro, Valvazorjev železova, srebrna in barijeva ruda). Litijski rudnik trg, je zraslo na desnem bregu Save, ob vznožju svinca so verjetno izkoriščali že Rimljani, kasneje nekdaj rudarskega Sitarjevca, novejši del pa se je pa se je dejavnost še razširila s številnimi fužina- razvil na rečnih terasah – Graška Dobrava na le- mi, topilnico svinca in železarno Pasjek kot eno vem bregu in Šmarska Dobrava na desnem. Kraj prvih tovrstnih obratov na Slovenskem. Rudnik obdaja več vzpetin: Veliki vrh in Širmanski hrib Sitarjevec je med najstarejšimi v Sloveniji in je v na zahodu, Svibno na severu in Sitarjevec na jugu. času delovanja doživljal mnoge vzpone in padce, Proti vzhodu je obsežno Litijsko polje. leta 1965 pa je dokončno prenehal obratovati. Od Ville Litte do Litije Posebne geokemijske razmere so omogočile rast limonitnih kapnikov, ki so edinstveni v evropskem Litija s svojo okolico je po zgodovinskih virih staro in svetovnem merilu. Sitarjevško rudišče ima med naselje; obljudena naj bi bila že v prazgodovinski vsemi slovenskimi rudišči najbolj pestro mineralno dobi, o čemer pričajo najdbe v neposredni okolici sestavo. Zaradi teh posebnosti se poleg rudniške mesta, na Vačah in drugod. Ob Savi je obstajala sanacije v prihodnje predvideva tudi ureditev ru- naravna prastara pot, ki ji je mogoče slediti že od dnika v turistične namene. V povezavi z ostalimi bronaste dobe. Tej poti se je od severa pridružila t. geološkimi značilnostmi na tem območju naj bi i. Jantarjeva pot med Baltikom in Sredozemljem, nastal Geopark Litija.

8 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Znani Litijani občine vodijo Badjureva krožna pot, Zasavska Z Litijo je povezanih več znanih Slovencev. Tu je planinska pot, Evropska pešpot E6, Moravška deloval književnik in pomemben društveni dela- planinska pot in Levstikova pot. Kulturno in vec Luka Svetec. V Farbarjevem gradu je ustvarjala naravno dediščino povezujejo različne tematske akademska slikarka Mira Pregelj, v hiši nekoliko poti: oglarska pot na Dolah pri Litiji, Od cerkvice naprej sta bila rojena Metod in Rudolf Badjura. do cerkvice na Polšniku, kostanjeve poti v deželi Prvi je bil scenarist in režiser, drugi potopisec in pod Kamplovim hribom, Arheološka pot Vače, prvi slovenski smučarski učitelj. Peter Jereb je v Li- Krožna pot GEOSS, krožna pot Moravče – Ga- tiji ustvarjal zborovsko glasbo, Fran Levstik je sla- brovka ter Pohodniške poti Posavskega hribovja, vo Litiji prinesel s potopisom Potovanje od Litije ki so opisane v istoimenski knjižici. Knjižico ter do Čateža. In kdo ne pozna radovednega Tačka, brošure o ostalih poteh je možno dobiti v Turi- ki ga je oživil v Litiji rojeni lutkar Nace Simončič? stično-informacijskem centru Litija. V Konjšici je svoje življenje sklenil svetovni znani dirigent Carlos Kleiber. Na Vačah se je rodilo Neokrnjeno naravo in kulturno krajino lahko obi- in delalo mnogo pomembnih ljudi, najbolj znana skovalci odkrivajo tudi s konjskega hrbta ter hkrati sta dirigent Anton Lajovic in književnik Matevž podoživljajo nekdanjo tradicijo furmanstva v teh Ravnikar. Spominske plošče nekaterih znanih Li- krajih. Na območju Litije je speljanih več odsekov tijanov si je možno ogledati na njihovih rojstnih konjeniških poti Posavskega hribovja, ki so opisa- hišah ali hišah, kjer so delovali. ne v istoimenski knjižici. Na voljo je več postojank, kjer si lahko odpočijejo tako jezdeci kot konji. Na pot se jezdeci lahko podajo sami ali pa se pridru- žijo kateri od znamenitih konjenic oziroma dru- štev: Valvazorjeva in Turnska konjenica, konjenica Jesenje – GEOSS, Ljubiteljski konjeniški klub Litija. Za organizirano turo po bujnih gozdovih Posavskega hribovja ali dolenjskih gričih se lahko dogovorijo v konjeniškem centru.

Rojstna hiša bratov Badjura

Doživetja – turistična ponudba občine Litija Le skok iz Ljubljane ločuje mestni vrvež od ču- dovite sprostitve v naravi in miru. Litija s svojo okolico in podeželjem je kraj, kjer so obiskovalci prijazno sprejeti, kraj, kamor se lahko podajo na Konjeništvo umirjen klepet z domačini, kjer lahko raziskujejo neodkrite kotičke neokrnjene narave in se lahko sprehajajo po neobljudenih poteh. Litija z oko- Pestro kulinarično ponudbo lahko obiskovalci lico nudi vrsto možnosti za nepozabna dožive- okusijo na izletniških in turističnih kmetijah ter tja, ki se lahko začnejo na najbolj znani točki na v domačih gostilnah. Pri prijaznih domačinih na Vačah z GEOSS-om. Območje lahko spoznate podeželju je možno kupiti jabolka, domač kruh skozi posebno gledališko vodenje. ali kakšno drugo domačo dobroto. Velike površine mešanih gozdov ponujajo nabiranje gob, borovnic Pestra je izbira pohodnih poti: od zahtevnih, za in kostanja ter drugih gozdnih sadežev. Med boga- katere si je potrebno vzeti več dni in imeti neko- tim travniškim cvetjem se skrivajo zdravilna zelišča. liko več kondicije, do lažjih in krajših, ki so pri- Večdnevni obiskovalci lahko izbirajo med različno merne za preživljanje prijetnega vikenda z druži- ponudbo prenočišč: sobe z razgledom na podeželju no ali le za popoldanski sprehod. Preko območja ali razvajanje v sobi z masažnim bazenom v mestu.

www.levstik.si – 9 Prireditve

Ime prireditve, festivala Kraj Datum Slovenec leta Litija druga polovica januarja Pustni karneval Litija pustna nedelja v februarju Naši dosežki – podelitev priznanj Petra Jereba in razstava del likovne kolonije Litija februar Kulturni praznik na GEOSS-u Slivna nedelja pred 8. februarjem Pohod po obronkih Jablaniške doline Jablanica 1. sobota v aprilu Dan slovenske zastave Slivna prva nedelja po 7. aprilu Tek na Petelinjek Gabrovka sobota pred 27. aprilom Prvomajski pohod na Sitarjevec Litija 1. maj Dan Zveze veteranov vojne za Slovenijo Slivna 17. maj ali prva sobota po tem datumu Pohod po Oglarski poti Dole pri Litiji 3. sobota v maju Pohod na GEOSS Slivna zadnja sobota v maju Revija upokojenskih pevskih zborov Zasavja in Posavja Slivna zadnja nedelja v maju Odprto prvenstvo občine Litija v igranju na diatonično harmoniko Jevnica junij Pohod Od cerkvice do cerkvice Polšnik 1. nedelja v juniju druga sobota v juniju oz. sobota pred Dan GEOSS Slivna 16. junijem Kulturna prireditev ob obletnici rojstva dirigenta Carlosa Kleiberja Konjšica 1. nedelja v juliju Kmečki dan Polšnik julij Turnir prijateljstva Golišče julij Ustvarjalni tabor Tuji Grm julij Vaški dan Vače zadnja nedelja v avgustu Jevniške igre Jevnica zadnji vikend v avgustu Mednarodni turnir v balinanju Golišče zadnja sobota v avgustu Oglarska dežela Dole pri Litiji 2. sobota v septembru Pohod Litija - Dragovšek Litija - Dragovšek konec septembra, začetek oktobra Dežela pod Kostanjeva nedelja Kamplovim oktober hribom Državno prvenstvo v disciplinah flight in clout Jevnica druga polovica oktobra Popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Litija – Šmartno Čateža - Čatež 2. sobota v novembru V hvaležnost jeseni Jevnica prva nedelja v novembru Spominska slovesnost za žrtve okupatorja Jevnica 30. november Andrejev sejem Vače prva nedelja v decembru Litija - Pohod na Tisje Kostrevnica druga nedelja v december druga nedelja v decembru (nedelja pred Glasbeni popoldan z Antonom Lajovcem Slivna skladateljevim rojstnim dnevom) Podeželje v prazničnem mestu Litija december – teden pred božičem Božični koncert zbora svetega Nikolaja Litija 25. december Novoletni koncert Pihalnega orkestra Litija Litija 27. december Silvestrovanje z ognjemetom Litija 31. december Krošnjarski sejem pri športni dvorani v Litiji Litija 10. v mesecu Dan kulture mladih v srcu Slovenije Slivna različno Kmečka tržnica Litija vsako soboto

10 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Turistične zanimivosti kako izpred 13 milijonov let. Takrat so kamnito morsko obalo poseljevale številne kamnotvorne GEOSS, Spodnja Slivna školjke iz rodu Lithophaga. Te školjke izločajo Geometrično središče Slovenije, ki predstavlja kislino, s katero raztapljajo apnenec, tako da se z težiščno točko Slovenije, leži v Spodnji Slivni. rastjo pomikajo vedno globlje v kamen. Danes so Lik Slovenije na kartonu, katerega bi izrezali po v steni vidne luknje, ki so jih ustvarile školjke, da državnih mejah in ga v težišču postavili na konico so se zavarovale pred plenilci. V steni so ohranje- igle, bi ostal uravnotežen na točki, kjer se nahaja ne tudi fosilne školjčne lupine ostrig. GEOSS. Na tej točki je bil leta 1982 postavljen Cerkev sv. Andreja, Vače pomnik. Danes se na tem mestu nahaja še nekaj spomenikov, ki obeležujejo pomembne datume iz Posebnost cerkve je steklen božji grob iz leta zgodovine Slovenije in bivše Jugoslavije. GEOSS 1864, ki je delo čeških mojstrov. Podobe so se- je hkrati tudi simbol slovenskega naroda, je srce stavljene iz raznobarvnega, pod različnimi koti Slovenije, stičišče vseh Slovencev ne glede na ka- brušenega stekla, pritrjenega na temno platno. Ko kršno koli politično, versko ali drugo pripadnost. se v ozadju prižgejo luči, zasije v vsej svoji lepoti. V cerkvi so ohranjene tudi oljne slike, zakristijski Situla z Vač, Klenik zvonec iz leta 1645, monštranca iz leta 1716, or- Bronasta posoda iz 6. st. pr. n. št. velja za eno naj- gle in prižnica. Cerkev v vitrini hrani tudi zemljo, lepših arheoloških izkopanin na Slovenskem. Na ki jo je poljubil papež Janez Pavel II. ob obisku mestu, kjer jo je leta 1882 našel Janez Grilc, stoji Slovenije. povečana kopija situle. Original hrani Narodni Domačija Pr' Valentin, Zgornja Jevnica muzej v Ljubljani. Situle so bronasta vedra, ki so jih uporabljali pri slavnostih v staroslovenski Posebnost domačije je iz tesanih brun grajena družbi. Iz njih so z zajemalko stregli pijačo. Bile hiša. Glede na izgled je bila grajena v dveh obdo- so lastnina premožnih in pomembnih posame- bjih. Ohranjena črna kuhinja in osrednji prostor znikov takratne družbe naših prednikov, saj so – hiša – sta iz leta 1794, letnica je izrezljana na bile najdene le v bogatih grobovih. Bogato okras- tramu v hiši. Levi del z nižjim stropom in manj- je, izdelano v tehniki točenja (torevtika), kot ga šimi vrati je starejši. ima situla z Vač, imajo le redke najdene situle. Nad hišo stoji sušilnica sadja iz prve polovice 18. stoletja. Lastnik jo je leta 2002 temeljito prenovil, tako da je še danes pripravljena za sušenje sadja. Ob hiši stoji kapelica Žalostne Matere Božje, ki je bila postavljena v spomin na dogodke iz 2. svetovne vojne.

Situla z Vač Fosilna morska obala, Vače Nad pokopališčem na Vačah se dviguje 3 metre visoka apnenčasta stena, ki predstavlja ostanek nekdanje morske obale. V njej so ohranjeni sledovi morskih školjk iz obdobja miocena, to je ne- Pr' Valentin

www.levstik.si – 11 Športno-rekreacijski center Jevnica Mesto Litija Na zelenih travnatih površinah ob lesenem mo- Litija ima bogato kulturno in tehnično dedišči- stu čez reko Savo se nahajajo nogometno in teni- no. Pred vstopom v staro mestno jedro je bil leta ško igrišče, igrišče za odbojko na mivki, balinišče, 1951 postavljen spomenik padlim borcem in tal- lokostrelski poligon ter ribiški bajer. Športno-re- cem, delo velikega slovenskega arhitekta Jožeta kreacijski center Jevnica je idealen kraj za preži- Plečnika. V župnijski cerkvi sv. Nikolaja se odvi- vljanje aktivnega prostega časa v družbi prijateljev jajo številni koncerti, posebej obiskani so nastopi in jedi z žara. Informacije o dostopnosti na igrišča domačega zbora sv. Nikolaja, ki dosega vrhunske so na njihovih spletnih straneh. rezultate tudi na državnem nivoju. Na rojstni hiši Rudolfa in Metoda Badjure je spominska plošča. Muzej premoderne umetnosti, Spodnji Rudolf je bil potopisec in prvi slovenski učitelj Hotič smučanja, Metod pa scenarist in režiser. V stavbi Muzej premoderne umetnosti na humoren in kri- nekdanjega sodišča, ki je bila zgrajena leta 1906, tičen način prikazuje poglede sodobnih premoder- je danes osnovna šola. Zanimiva stavba je tudi nih umetnikov. Na 1000 m2 razstavnega prostora predilnica Litija iz leta 1886, kjer se je preživljalo se nahajajo dela sedmih priznanih umetnikov iz veliko domačinov. Danes sodi podjetje Predilni- Slovenije in Evrope v stalni postavitvi. Galerijski ca Litija med najuspešnejša podjetja v Sloveniji. prostor gosti priznane domače in tuje umetnike Zgodovinski pomen za mesto Litija ima tudi sli- s samostojnimi razstavami. Ogledati si je možno kovita stavba Knjižnice Litija, v kateri je bil vča- tudi video projekcijo iz arhiva Muzeja premoder- sih sedež glavarstva. Delček nekdanjega utripa ne umetnosti ter posedeti na vrtu, kjer so občasno mesta ob železnici lahko doživimo na železniški razstavljene skulpture in inštalacije na prostem. postaji, kjer se nahaja stara lokomotiva. Grad Pogonik, Pogonik Grad je bil grajen v začetku 16. stoletja, verjetno po letu 1511, ko je močan potres porušil mnogo gradov na Kranjskem. Po Valvazorjevih virih so ga zgradili verneški gospodje, ki so za gradnjo uporabili kamne s porušenega Verneka. Poseb- no pestro je bilo na gradu in okolici v času druge svetovne vojne. Vanj so se naselili nemški vojaki, zato so partizani leta 1944 grad napadli in pož- gali. Istočasno so z napadom na železniški most v Pogoniku ohromili okupatorjevo povezavo med evropskimi bojišči. Od gradu je lep razgled na strugo reke Save, ki ga objema s treh strani. Litijski muzej, Litija V Litijskem muzeju si lahko poleg zbirke rudar- stva in železnice ogledamo tudi edino zbirko o rečnem prometu v Sloveniji. Litija je bila že v srednjem veku močno brodarsko središče s čol- Detajl mesta Litije narskim uradom, mitnico, dvema ladjedelnicama, tesarskimi delavnicami in vrvarnami. Ekonom- Rudnik Sitarjevec, Litija sko korist od te panoge so imeli tudi gostinci ter Rudnik Sitarjevec je s številnimi minerali ter okoliški kmetje z vlečno živino. Po Savi so plule edinstvenimi limonitnimi kapniki eden najpo- ladje tudi do 50 m dolžine, ki so se imenovale membnejših rudnikov v Evropi. Začetki rudar- tombasi. Prihod železnice leta 1849 je povzročil jenja na tem območju segajo v prazgodovino, o zaton rečnega prometa na Savi, prinesel pa je nov čemer pričajo ostanki železnodobnega naselja razvoj, vzpon industrije, predvsem pa hitrejši pre- na vrhu hriba Sitarjevec. Prvi pisni viri omenjajo tok ljudi in tovora. Litijo je močno zaznamovalo rudnik Sitarjevec v 16. stoletju, v 17. stoletju je tudi rudarstvo. Začetki rudarjenja v Litiji in oko- rudarska dejavnost začasno usahnila. Od 19. sto- lici segajo v prazgodovino, kar Litijo uvršča med letja do leta 1965 so bili svinec, živo srebro, barit najstarejša rudarska mesta v Sloveniji. in cink nosilec razvoja mesta. Leta 1880 je bila

12 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije na levem bregu Save zgrajena topilnica, ki so jo Grad Ponoviče, Ponoviče z žičnico preko reke povezali z rudnikom. V spo- Graščina je bila pozidana v 16. stoletju in je do min na prvo pridobljeno srebro v litijski topilnici sredine 19. stoletja, ko je prešla v meščanske roke, so l. 1886 na Dunaju skovali spominske kovance zamenjala kar nekaj lastnikov. Temeljito je bila – t. i. litijske srebrnike. prezidana v baročnem duhu, obdržala pa je prvo- tne gabarite. Graščina je z arkadnim hodnikom povezana z gospodarskim poslopjem. Dvorišče preko nekaj stopnic prehaja v višje ležeči park, ki je omejen z drevoredoma divjih kostanjev in smrek. Do razpada avstro-ogrske monarhije je bila v graščini tovarna špirita in kvasa, med obema svetovnima vojnama pa ruska gimnazija in dekliško vzgajališče. Po drugi svetovni vojni je bil tukaj sedež družbenega živinorejskega posestva. Polšnik Na območju Polšnika stoji poleg farne cerkve, ki je posvečena Lurški Materi Božji, kar 6 podru- žničnih cerkva. Prve omembe teh cerkva segajo v leto 1286. Okrog Polšnika so zrasle cerkvice na Glinjeku (831 m n.v.), na Ostrežu (836 m n.v.), na Mamolju (690 m n.v.), na Žambohu (698 m n.v.) in na Stranskem vrhu (780 m). Glede na zgodovinske podatke se predvideva, da so se na teh vrhovih v prazgodovini nahajale topilnice že- leza na vetrni podpih. Ena podružničnih cerkev Rudnik Sitarjevec je tudi cerkvica v Renkah, katere zgodovina je Zbirka prodnikov, Breg povezana s plovbo po reki Savi. Štiri cerkvice povezuje dobro označena pohodna pot Od cerkvice Razstavljeni so edinstveni primerki kamnin iz do cerkvice. bogate geološke dediščine porečja reke Save, kar uvršča zbirko med edino tovrstno zbirko v Slove- niji. Kamnine so nastajale v skoraj 400 milijonih let burne geološke zgodovine tega območja. Po- imenovani primerki v 12 vitrinah so razvrščeni po načinu in okolju svojega nastanka, spremlja jih poljudna razlaga. Z uvodno avdiovizualno pred- stavitvijo se obiskovalci spoznajo z metodami prepoznavanja, načinom in okoljem nastajanja kamnin ter z »življenjskimi zgodbami« nekaterih najbolj zanimivih prodnikov.

Polšnik Razvojna vas Velika Preska Velika Preska je vasica ob navzkrižju cest, v preteklosti ločena z nemško-italijansko mejo, danes pa močno povezana. Med obema vojnama so vas ločevali betonski bunkerji, danes jo povezuje leseni pločnik, ki je edini v Sloveniji. Velika Preska je primer medsebojnega sodelovanja, inovativnega razvoja podeželja ter sonaravnega bivanja, pa tudi vas z zgodbo o Rezki in Felkotu, zanimivima Savski prodniki

www.levstik.si – 13 domačinoma, o katerih so vaški otroci spesnili ska posoda in pripomočki za peko kruha. V kleti je pesmico. shranjena stara vinogradniška in kletarska oprema. Na kmetiji sta lepo ohranjena kozolec toplar iz leta Oglarska dežela, Dole pri Litiji 1917 ter stara kmečka hiša s krušno pečjo, iz katere Tradicija priprave kope in kuhanja oglja se na še vedno zadiši domači kruh. Na vsakoletnem potem območju ohranja že vrsto let. Na Dolah pri potovanju od Litije do Čateža prejmejo pohodniki Litiji danes oglari še 16 oglarjev, ki vsako leto pri- prav tu tretji kontrolni žig. pravijo tudi do 30 kop. Na razmeroma majhnem območju najdemo skoraj skozi celo leto kope v različnih razvojnih stopnjah. Kraji, kjer se pripra- vljajo kope, so skupaj z naravno in kulturno dedi- ščino povezani v označeno Oglarsko učno pot.

Hiša Zidarjeve Tone Hiša Zidarjeve Tone, Moravče pri Gabrovki V hiši je živela nesojena ljubezen slovenskega li- terata Frana Levstika, kot samo ime pove, Zidar- Oglarska dežela jeva Tona. V Moravče ga je pripeljalo službovanje na gradu Turn, še posebej pa ga je tu zadrževala Valvazorjev lovski dvorec, Zavrh ljubezen do omenjenega dekleta. Hiša, v kateri Gradič, imenovan Neudorf, izvira iz 17. stoletja. je živela nesojena Levstikova ljubezen, je stara Njegov gospodar je bil nekaj časa Janez Vajkard preko 200 let. Velja za najstarejšo zidano hišo v Valvazor, kranjski plemič in polihistor (zgodo- Moravčah ter je edini še ohranjeni objekt iz Le- vinar, topograf, geograf, kartograf, naravoslovec, vstikovega časa. Prvotno je bila prekrita s slamo. tehnik). Avtor Slave Vojvodine Kranjske, ki je Danes je najbolj ohranjen prostor t. i. hiša s kru- med leti 1672 in 1692 živel in ustvarjal na gradu šno pečjo in razstavljenimi predmeti, ki govorijo Bogenšperk, je na Zavrhu preživljal svoj prosti o življenju preprostega kmečkega človeka. čas. Iz gradu Neudorf vodi skrivni rov, ki naj bi se končal v Sopoti. Ostanek rova si lahko ogledamo v kleti. Dvorec ima tudi viteško in lovsko sobo. Slap Bena, Slavina (Dole pri Litiji) Slikoviti slap je svojevrstna naravna posebnost. Sestavljen je iz več manjših slapičev pred osre- dnjim slapom, kjer voda pade v globino 8 metrov. Slap Bena ustvarja potok Bena, ki teče skozi gozdove Dol pri Litiji in se nato izliva v Bistrico. Posebno privlačen je slap pozimi, ko se odene v ledeno prevleko.

Resnkova Kašča, Moravče pri Gabrovki Resnkova kašča iz leta 1883 ima ohranjena značilni gank in klet. V kašči so razstavljena stara kmečka orodja, oprema za shranjevanje živil in žita, kuhinj- Freske v Podpeči pod skalo

14 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Cerkev sv. Pavla, Podpeč pod Skalo v Kresniških Poljanah. Po okoliških gozdovih so Največja znamenitost cerkev, ki je bila zgrajena označene kostanjeve poti, ki preko Janč vodijo v v 14. stoletju, so freske. Freske na severovzhodni Veliko Štango in se v nekaterih delih pokrivajo steni imajo značilnosti mehkega sloga in so bile tudi z Evropsko pešpotjo E6. naslikane okoli leta 1420. Freske na jugovzhodni steni pa so iz zadnje četrtine 15. stoletja. Podpe- Pot nadaljujemo po desnem bregu Save mimo ški mojster je na njih upodobil zgodovinske oseb- Kresnic do gradu Pogonik. Zaradi lege ob že- nosti, predvsem svetnike in apostole. Na severni lezniški progi je bil v zgodovini strateškega po- steni sta podobi nekdanjih lastnikov podpeškega mena. Z griča, na katerega se lahko povzpnemo, gradu, Henrika in Elizabete Gall. imamo prelep razgled na litijsko polje, železniški most in reko. Sava na tem mestu naredi največji Spominska soba Carlosa Kleiberja, Konjšica okljuk na svoji poti. Po njem se orientirajo celo V lepo urejeni vasici Konjšica je svoj počitek na- ptice, ki se v jeseni selijo na jug. Če smo pozor- šel znameniti dirigent Carlos Kleiber, ki se je od ni, lahko opazimo na reki značilne ptice – čapljo, poklicnega vrveža pogosto umaknil v to spokoj- kormorana, račke … no neokrnjeno pokrajino, kamor bodo radi zašli tudi sodobni pohodniki, ki cenijo kulturno dedi- Od tu naprej nas pot pripelje skozi gozd do Li- ščino. Carlos Kleiber je bil poročen s slovensko tije. Takoj ob vstopu v mesto si lahko na desni baletno plesalko Stanko Brezovar, katere starši so strani ogledamo spomenik NOV, ki je delo ar- prihajali s Konjšice. Danes je v vasici na ogled hitekta Jožeta Plečnika. Sprehod po starem me- Kleiberjeva spominska soba, v kateri so predsta- stnem jedru nam razkrije nekaj zanimivih stavb: vljeni njegov življenjepis, poklicno delo in delček cerkev sv. Nikolaja, Farbarjev grad, rojstno hišo zasebnega življenja. Za legendarni veljata njegovi bratov Badjura. Če kraj obiščemo v soboto v do- izvedbi Beethovnove pete in sedme simfonije z poldanskem času, se lahko na podeželski tržnici Dunajskim filharmoničnim orkestrom. oskrbimo s pridelki in izdelki okoliških kmetov. Nad mestom se dviga hrib Sitarjevec, katerega Dolina Sopote notranjost je prepredena s številnimi rudniškimi Dolina Sopote je imela v preteklosti prav poseben rovi. Zaradi posebnih geokemičnih procesov so v čar, saj so ji dajali značilen zvok in videz mlini in njih zrasli kapniki, ki se po sestavi razlikujejo od žage na vodni pogon. Danes mlinov skorajda ni tistih v kraških jamah. Obisk notranjosti rudnika več, ostala pa je čudovito ohranjena neokrnjena trenutno ni mogoč. Lahko pa si ob vznožju hri- narava. Reka ustvarja brzice in slapiče, v nekate- ba v Podkraju ogledamo iztoke rudniške vode, ki rih predelih se celo nekoliko umiri in se steka v je zaradi vsebnosti različnih spojin živo oranžne bajer. Dolina je življenjski prostor mnogim živa- barve. O rudniku in rudarjenju se lahko pozani- lim in rastlinam, ki sestavljajo mozaik čudovite mamo v Litijskem muzeju, ki hrani tudi zbirko narave. o zgodovini splavarjenja in železnice.

Na Bregu pri Litiji se v prostorih gasilskega doma Namigi za izlete nahaja še ena zanimiva zbirka. V stalni postavitvi je razstavljenih več kot 300 različnih primerkov 1 . S tokom reke Save savskih prodnikov s celotnega porečja Save v Sloveniji. Raznovrstni vzorci, oblike in barve pri- Jevnica - Pogonik - Litija - Breg pri Litiji - Sava čajo o burni geološki zgodovini območja. - Ponoviče Nekaj kilometrov naprej preko še enega lesene- Jevnica leži ob vstopu v občino Litija, če se pri- ga in pokritega mostu pridemo do naselja Sava. peljemo iz smeri Ljubljana. V preteklosti je bilo Najdbe dokazujejo, da je bil kraj že v rimski dobi življenje v kraju močno povezano z reko Savo in in vse do zgraditve južne železnice pristanišče živahnim rečnim prometom, na kar še vedno spo- za plovbo po Savi. O savskem brodarstvu govori minja nekaj objektov (npr. splavarska postaja v tudi cerkev, ki je posvečena sv. Miklavžu, zaščitni- Kresniških Poljanah). V okolici je ohranjenih kar ku čolnarjev, ladjarjev, ribičev in splavarjev. Sava nekaj objektov arhitekturne dediščine preproste- predstavlja tudi izhodiščno točko za mnoge iz- ga kmečkega človeka, med njimi tudi Valentino- lete, predvsem pohodniške, saj se lahko od tukaj va domačija v Zgornji Jevnici in Heronova Hiša vzpnemo na Zasavsko Sv. Goro.

www.levstik.si – 15 Po levem bregu reke Save se mimo gradu Ponovi- Okoliškemu gričevju so svojo podobo dali skrbno če vrnemo v Litijo ter zaključimo izlet v eni izmed obdelani vinogradi s številnimi zidanicami, kjer okoliških gostiln z odličnim domačim kosilom. je možno pokusiti domačo kapljico. Pokrajina se spremeni, ko se spustimo v dolino Bistrice. Tu je še vedno ohranjenih nekaj mlinov, ki jih poganja ta rečica.

Po rahlem vzpenjanju prispemo na Dole pri Liti- ji. Kraj je znan po ohranjanju tradicije oglarjenja. V vaseh, kot so Suhadole in Slavina, si lahko še danes ogledamo postopke priprave oglarske kope in kuhanja oglja. Peš se odpravimo do slikovitega slapa Bena, ki si vsekakor zasluži dodatne pol ure hoda skozi gozd.

Apnenčasta in dolomitna kamninska podlaga na Most na Savi tem območju je razlog za posebno obliko površja. Tako imenovani fluviokras se odraža v značilnih 2. V oglarsko deželo kraških pojavih, kot so kraški izviri, manjše jame in vrtače. Vrtače so posebej opazne v oklici Za- Moravče pri Gabrovki - Podpeč pod Skalo - Bi- vrha. Kraj je znan po Valvazorjevem lovskem strica–Dole pri Litiji - Suhadole/Slavina - Slap dvorcu, kjer si je avtor znamenite Slave Vojvodi- Bena - Zavrh - Sopota ne Kranjske – Janez Vajkard Valvazor krajšal svoj prosti čas z lovljenjem živali v bližnjih gozdovih. V vasi Moravče pri Gabrovki se je v drugi polo- Pot nadaljujemo v dolino Sopote, ki nas bo oča- vici 19. stoletja veliko zadrževal slovenski literat rala s svojo neokrnjenostjo, spokojnostjo in svežo Fran Levstik. Kot domači učitelj je namreč delo- klimo, ki jo ustvarja rečica Sopota. S pogledom val na gradu Turn. Na poti v službo se je pogosto na bogato floro in favno si ob ribniku nekoliko ustavljal pri svoji ljubezni, Zidarjevi Toni. Hiša, spočijemo in nadihamo svežega zraka. Dolina je v kateri je živela, stoji tik ob cesti na začetku vasi nekdaj slovela po številnih mlinih in žagah, danes in velja za najstarejšo zidano hišo v Moravčah. Le pa tu ob slapu Sušjek organizirajo tudi poroke. korak naprej je zanimiva Resnkova kašča z boga- to zbirko domačih orodij in izdelkov. Tod mimo Postrvi si lahko privoščimo v domači gostilni, kjer vodi tudi pot, ki jo je Levstik opisoval v svojem nam bodo postregli prijazni gostitelji. delu Popotovanje od Litije do Čateža, in po kateri se vsako leto poda več tisoč pohodnikov. 3. V samem središču Slovenije Roje so zanimive zlasti za ljubitelje arheologije in starodavnih kultur, saj je tukaj znano in pomemb- GEOSS - Vače - Klenik - Sp. Hotič no arheološko najdišče. Prve grobne najdbe so na- šli že leta 1860. Izkopanine na Rojah dokazujejo, Območje GEOSS-a in Vač lahko spoznamo da je bil kraj obljuden že v starejši železni dobi, skozi gledališko igro, ki nas doživeto popelje po nato še v mlajši železni dobi in s presledkom v vseh znamenitostih. Če se na odkrivanje podamo času starih Slovanov. Rimskodobne grobne in sami, pot začnemo v vasi Slivna, v geometričnem naselbinske najdbe v Moravčah in na bližnjem središču Slovenije (GEOSS), ki predstavlja te- osamelcu Šmohorju izpričujejo naseljenost oko- žiščno točko naše države. V urejenem parku več lice Roj v času rimskega cesarstva. Na območju pomnikov simbolizira pomembne dogodke slo- celotne krajevne skupnosti je doslej znanih že več venskega naroda. V Kimovčevem muzeju staro- kot 25 arheoloških ali verjetnih arheoloških naj- žitnosti v bližini si lahko ogledamo zbirko kmeč- dišč od starejše železne dobe do srednjega veka. kega orodja in hišnih pripomočkov. Na poti proti Vredna ogleda je še cerkev sv. Pavla v Podpeči Vačam zavijemo še na Mačkovec, kjer stoji ka- pod Skalo z ohranjenimi freskami neznanega mnita miza z vklesano letnico 1304 in je bila last podpeškega mojstra. Od tukaj je prelep pogled na grofice Nežke Ketzenberg z gradu Mačkovec. okoliška gričevja. Območje Vač raziščimo kar peš, saj se bomo le

16 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije tako lahko naužili čudovitih razgledov na Posa- domovanje. Domačini so v vasici uredili njegovo vsko hribovje. Avto parkiramo na vaškem trgu spominsko sobo. pri mogočni cerkvi sv. Andreja, ki je znamenita predvsem zaradi steklenega božjega groba. Star Od tu lahko pot nadaljujemo proti Polšniku. V vodnjak na vaškem trgu spominja na čase, ko so kraju, ki je ime dobil po polhih, si lahko ogle- se ob njem zbirale vaške klepetulje. damo romarsko cerkev Lurške Matere Božje, ki je ena od številnih cerkva, vključenih v pohod Za ljubitelje geologije so Vače zanimive zaradi tri Od cerkvice do cerkvice, ki ga domače turistično metre visoke apnenčaste stene iz obdobja mio- društvo organizira vsako prvo junijsko nedeljo. cena, v kateri so ohranjeni sledovi školjk. Do te Če se ozremo proti severu, nam pogled pritegne- fosilne morske obale se podamo peš v smeri pri- ta dolomitna vrhova Žamboh in Ostrež. Slednji hoda in nato pri gasilskem domu zavijemo levo je po Rudolfu Badjuri znan tudi kot divja gora. proti pokopališču. Vračamo se skozi središče vasi Z Ostreža se pohodniku ob lepem vremenu od- in se ustavimo še v Domu GEOSS z arheolo- pre čudovit razgled na Kum in Triglav. Sam vrh ško in geološko zbirko, zbirko Pomembni Vača- Ostreža je vreden pozornosti zaradi raznolikega ni ter Projekt GEOSS. Po Aleji ustvarjalnosti rastlinstva in živalstva. se mimo sušilnice lanu podamo na Klenik, kjer stoji povečana kopija železnodobne bronaste Posebnih razgledov je obiskovalec deležen tudi posode – situle. Od tu naprej je po zaščitenem na Veliki Preski. Vas je fenomen, ki ga je potreb- območju enega najslavnejših in najbolj raziskanih no doživeti. Verjetno ni vasi, ki bi bila tako dober arheoloških najdišč pri nas speljana in označena primer medsebojnega sodelovanja vseh vaščanov. arheološka pot. Je primer inovativnega razvoja podeželja, sonaravnega bivanja, podjetniških idej ter ohranjanja Vače zapustimo v smeri proti Spodnjemu Hotiču pozitivne energije med ljudmi. Velika Preska je in si v Muzeju premoderne umetnosti ogleda- tudi edina vas v Sloveniji, ki ima leseni pločnik. mo dela priznanih umetnikov, ki na humoren in Na poti lahko pokušamo dobrote domačih go- kritičen način prikazujejo poglede na svet. spodinj ali pa si privoščimo kosilo s pogledom na okoliške vrhove. Tukaj zaključimo naš izlet. Ne izpustite tudi mo- žnosti za pokušanje pristne podeželske kulinarike, saj jo je na tem območju kar nekaj.

4. V objemu Posavskega hribovja Turistične informacije: Renke - Konjšica - Polšnik - Velika Preska Turistično-informacijski center Litija V občini Litija je šest mostov čez reko Savo: v Kidričeva 1, 1270 Litija Jevnici, Kresnicah, Pogoniku, Litiji, Savi in Ren- Telefon (01) 896 27 10, (051) 312 738 kah. Most v Renkah je zadnji od mostov, preden www.srce-slovenije.si Sava zapusti občino in pot nadaljuje proti Za- gorju. Ob strugi Save so ohranjene sledi vlečnih Vodeni ogledi: poti izpred 19. stoletja, ko se je po reki odvijal živahen rečni promet. Velike ladje so namreč vle- Jarina z.o.o. kli po reki navzgor z vrvmi s pomočjo živine, na Kidričeva 1, 1270 Litija določenih odsekih pa so bili to celo ljudje. Visoko Telefon (01) 897 21 04, (051) 312 739 nad južnim delom savske soteske nad Renkami je [email protected] vas Konjšica. Kljub težjemu dostopu je bila vasi- www.srce-slovenije.si ca znana in obiskana že v preteklosti. Izletniki so jo obiskovali predvsem zaradi bližnjega Ostreža Družinsko gledališče Kolenc (856 m) ter zaradi prijetne vasi z lepimi razgle- Vače 12, 1252 Vače di in obilico cvetja v okolici. Danes je vas znana Telefon (01) 897 66 80 predvsem zaradi priznanega avstrijskega dirigen- [email protected] ta Carlosa Kleiberja, ki si je tu uredil počitniško www.druzinsko-gledalisce-kolenc.si

www.levstik.si – 17 Postopni razvoj se je nadaljeval vse ŠMARTNO PRI do prihoda južne železnice v bližnjo Litijo sredi 19. stoletja, ko slednja LITIJI prevzame vlogo pri razvoju gospodarstva in upravne pristojnosti.

DOBRODOŠLI PRI NAS Občinsko središče Šmartno pri Liti- DOMA! ji se je razvilo na trgu okoli veličastne neogotske cerkve sv. Martina, ki so jo po Prelepa je ta šmarska fara, načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja gradili še lepši je ta šmarski zvon. med letoma 1899 in 1901. Čaščenje sv. Martina lepo mi poje, oj, ta šmarski zvon, se je pri nas razširilo med 7. in 10. stoletjem. Iz svet' Martin je njegov patron. tega obdobja so tudi naše najstarejše cerkve po- Prav lepi so ti šmarski fantje, svečene temu svetniku, podobno velja za Šmar- Še lepše pa so Šmarčanke. tno, kjer naj bi prvotno cerkev postavili na mestu, kjer je na površje za god sv. Martina prišla skupi- Če te kdo vpraša: na zasutih šmarskih rudarjev. Stavba ima gotski, »S'KOD S'PA TI DOMA?« baročno rebrast obok in dve baročni kapeli. No- Povej, da si iz Šmartnega. tranjščino osvetljujejo okna s poslikanimi stekli, Planine sončne zrejo dol na nas, delo Antona Jebačina. Na to prelepo šmarsko vas. (Ljudska) Danes je Šmartno kulturno in športno središče občine z bogato in dolgoletno društveno dejavnostjo. Njegova ugodna geografska lega predsta- Šmartno - križišče poti in zgodovine vlja pravo prometno vozlišče, saj se v njem križajo prometne poti proti Dolenjski, Ljubljanski kotli- Začetki naselbine Šmartno segajo v starejšo žele- ni in Zasavju. zno dobo. Takrat se je razprostirala od vzhodnega pobočja Roj do Kusovne, kjer so našli dele praz- Do prihoda Južne železnice v Litijo je bilo Šmar- godovinskega in zgodnjesrednjeveškega posodja. tno močno upravno, župnijsko in šolsko središče V teh krajih so že Rimljani kopali rudo, zato je z razvito obrtno dejavnostjo. V 15. stoletju so bili bilo rudarstvo ena močnejših panog. Med gospo- rudniki svinca pod gradom Slatna, v Zagorici in darskimi panogami je bilo nekdaj zelo razvito tudi tudi v Sitarjevcu. Med gospodarskimi panogami je železarstvo, fužinarstvo, trgovina in različne obrti bilo nekdaj zelo razvito železarstvo, fužinarstvo, tr- (usnjarstvo, čevljarstvo, kovaštvo). Poleg tega Ja- govina in različne obrti (usnjarstvo, čevljarstvo, ko- nez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske vaštvo). Od leta 1953 je bilo Šmartno sestavni del poroča, da je imel kraj konec 17. stoletja nad sto litijske občine, leta 2002 pa se je večina občanov na prebivalcev večinoma kmetov, precej tovornikov referendumu odločila, da se Šmartno pri Litiji kot in obrtnikov (največ usnjarjev) in pa veliko go- samostojna občina postavi na lastne noge. stiln – kar 18, kjer pa gre najbrž za kmetije, ki so obenem prišlekom postregle s pijačo in hrano. Danes je Šmartno tudi kulturno in športno središče občine z bogato in dolgoletno društveno dejavno- 16. in 17. stoletje pomenita enega od razvojnih stjo (med starejšimi sta Pevsko društvo Zvon, usta- vrhuncev. Na eni strani močna gospodarska de- novljeno leta 1889 in Rokometno društvo Šmartno javnost, ki so jo povečini narekovale gospodarsko 99, ki je začelo delovati v letu 1965). Nova športna močne plemiške rodbine in ugodna prometna dvorana Pungrt omogoča organizacijo najrazlič- lega, so bile pogoj za hiter razvoj kraja, ki je resni- nejših športnih in kulturnih dogodkov, do konca ci na ljubo svojo podobo spremenil tudi na račun leta pa bo vanjo umeščena tudi ena izmed najvišjih potresa (1511), po katerem so prezidavo doživele plezalnih sten v Sloveniji. Pohodniki Šmartno z ve- vse pomembne stavbe. Na drugi strani je imelo seljem obiščejo v začetku novembra, ko se, tako kot Šmartno tudi velik cerkveno upravni pomen. Če nekoč Fran Levstik, odpravijo po poti iz Litije do si še enkrat sposodimo Valvasorjevo Slavo, nam Čateža. Šmartno je tudi pravo prometno vozlišče, avtor v njej navaja, da je vikariat sv. Martin v saj se v njem križajo prometne poti proti Dolenjski, drugi polovici 17. stoletja obsegal 11 podružnic. Ljubljanski kotlini in Zasavju.

18 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije V Jablaniški dolini, z vseh strani obdani z goz- dom, je ob potoku popoln kraj za preživljanje prostega časa ter krepitev telesa in duha, na sve- žem zraku stran od mestnega vrveža in hrupa. Če se želite razgibati se najavite v Športno rekrea- cijskem centru Reka. Tam lahko igrate nogomet, odbojko na mivki, badminton, namizni tenis in kolesarite v okolici. Pozimi se lahko vaši najmlajši naučijo smučanja na okoliških hribčkih. Kdor si želi teka na smučeh, je v dolini urejena krožna pot od Gostilne Pustov mlin do ŠRC Reka in nazaj. V gostilni si privoščite dobro kosilo, za najmlajše je na voljo več igral, za malo starejše pa je urejeno Šmartno balinišče.

Območje občine Šmartno pri Litiji ima tudi boga- Pestro kulinarično ponudbo lahko obiskovalci to naravno dediščino. V Zgornji Jablanici obstajata okusijo na izletniških in turističnih kmetijah ter dve vrsti netopirjev, ki jih je evropsko omrežje Na- v domačih gostilnah, ki so znane po dobri do- tura 2000 uvrstilo na seznam posebnih varstvenih mači hrani in prijazni postrežbi. Na turistično območij. Glavni cilj Nature 2000 je na varstvenih urejenih domačijah vam bodo postregli z doma- območjih ohraniti živalske in rastlinske vrste ter čimi napitki, žganjem in likerji, okusili pa boste habitate, ki so redki ali pa v Evropi že ogroženi. tudi pristno domačo hrano, saj nudijo kmečko pojedino (koline, zelje…) in tudi okusne doma- Znani Šmarčani če sladice. Na območju občine Šmartno pri Litiji so se rodi- Pomembnejše gostilne na območju šmarske obči- le, živele in delovale številne pomembne osebnosti. ne, ki ponujajo domačo hrano: Najbolj znan je Janez Vajkard Valvasor, polihistor, • Gostilna Krznar, Črni Potok raziskovalec, znanstvenik in iz ozemlja naše države • Krčma, grad Bogenšperk edini član ene najstarejših akademij na svetu - An- • Gostilna pri Mačku, Šmartno pri Litiji gleške kraljevske družbe. V Šmartnem so živeli fizik • Pizzerija Sonček, Šmartno pri Litiji in edini slovenski Nobelov nagrajenec Fritz Pregl, • Gostilna pri Rozi, Liberga dramatik Slavko Grum ter arheolog in raziskovalec • Gostilna pri Janezu, Velika Štanga France Stare. Med znane Šmarčane sodijo tudi Ivan • Turistična kmetija Na hribčku, Velika Štanga Bartl, ki je ustanovil pevsko društvo Zvon, organist • Turistično urejena domačija Blaj, Dragovšek in skladatelj Franc Serafin Adamič, župnik Josip • Gostilna Pustov mlin, Cerovica Burger, ki je bil v Šmartnem zaslužen za gradnjo nove cerkve in razvoj šolstva ter Jurij Adlešič, usta- Na območju občine Šmartno pri Litiji se izvajajo novitelj gasilskega društva v Šmartnem. Na Prim- različni učni programi na kmetijah in učno spre- skovem je v drugi polovici 19. stoletja župnikoval hajalnih poteh, na katerih se predstavljajo tradi- Jurij Humar, »čudodelnik« (bioenergetik), ki je bil cionalni poklici na podeželju, kar je pomembno znan po svojih nadnaravnih sposobnostih. za ohranjanje življenja, kulturne dediščine, šeg in Doživetja – turistična ponudba navad na podeželju. Programi, ki se izvajajo: • »Dogodivščine v Oglarski deželi« - Dole pri občine Šmartno Litiji Območje občine Šmartno nudi vrstomožnosti za • »Pastirc pa prav' juhej, juhej!« - Zgornja Ja- izletništvo in rekreacijo. Pestra je izbira lahkih in blanica zahtevnejših pohodnih poti. Preko območja obči- • »Ob bistrem potoku je mlin…« - učno spre- ne vodi Levstikova pot, pod Kamplovim hribom hajalna pot Rača pa so speljane kostanjeve poti. V Šmartno pri Litiji • »Kjer valovi Save režejo gore« - Breg pri Li- se je vredno odpraviti na izlet tudi s kolesom ali tiji, Tenetiše, Gradišče pri Litiji konjem, saj je doživetje narave tako še večje. Kole- • »Ideje za sonaravno bivanje« - Velika Preska sarske in konjeniške poti so speljane mimo najbolj pri Polšniku zanimivih točk naravne in kulturne dediščine. • »Čebelica od kod in kam« - Dragovšek

www.levstik.si – 19 Prireditve Ime prireditve, festivala Kraj Datum Otroško pustno rajanje Šmartno februar Pohod po obronkih Jablaniške doline Litija pustna nedelja v februarju Jablaniška dolina april Kolesarski vzpon na Zaplaz Zaplaz maj Štangarske Kmečke igre Poljane maj Pohod po Čebelarski gozdni učni poti Dragovšek maj Antonov teden Velika Štanga junij Pohod Valvazorjeve konjenice Šmartno junij Praznik ob dnevu državnosti Šmartno junij Grajski večeri grad Bogenšperk junij, julij Otroški rompompom grad Bogenšperk julij Viteške igre grad Bogenšperk avgust Noč čarovnic grad Bogenšperk oktober Kostanjeva nedelja Velika Štanga oktober Mednarodno popotovanje po Levstikovi poti Litija, Šmartno, od Litije do Čateža Trebnje november Martinovanje in Martinov sejem Šmartno november Pohod na Tisje Litija, Šmartno december Miklavžev sejem Šmartno december Miklavževanje Šmartno december Žegen konj na Štefanovo Šmartno december Žive jaslice Javorje december Štefanovo srečanje Jablanica december

Turistične zanimivosti: lovici 17. stoletja grafična in slikarska delavnica Mollerey. Tu sta delala Valvasorjeva sodelavca Cerkev sv. Martina, Šmartno pri Litiji Andrej Trost in Jernej Ramschissl. Sredi trga v Šmartnem stoji mogočna novogotska Grad Bogenšperk cerkev sv. Martina, ki so jo po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja, gradili med letoma 1899 in V smeri proti Dolenjski se vrh vzpetine nahaja 1901. Šmartno je dobilo ime prav po cerkvi sv. eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Martina, ki so jo po legendi zgradili na mestu, Slovenskem – renesančni grad Bogenšperk. Grad kjer je na površje 11. novembra, na god sv. Mar- je bil prvič omenjen leta 1533, najstarejši znani la- tina, prišla skupina zasutih šmarskih rudarjev. stnik Boltežar Wagen pa leta 1462. Z gotovostjo Stavba ima gotski, rebrast obok in dve baročni lahko rečemo, da so Bogenšperk, kot ga poznamo kapeli. Notranjščino osvetljujejo okna s poslika- danes, po letu 1511 začeli zidati gospodje Wagni. nimi stekli, delom Antona Jebačina. Omenjenega leta jim je namreč močan potres po- škodoval bližnji Lichtenberg, srednjeveško utrdbo, Rojstna hiša Slavka Gruma, Šmartno pri Litiji ki je s tem postala neprimerna za bivanje. Tako je Šmartno je rojstni kraj dramatika in pripovednika nastala renesančna stavba z značilnima okroglima Slavka Gruma, ki je živel med leti 1901 in 1949. stolpoma. Bogenšperk je poleg svojih arhitektur- Njegovo najbolj znano delo je »Dogodek v mestu nih prvin širši javnosti poznan kot dom zname- Gogi«. Na obrobju kraja še danes stoji njegova nitega polihistorja in raziskovalca Janeza Vajkarda rojstna hiša z vzidano spominsko ploščo. Valvasorja, do današnjih dni edinega člana Angle- ške kraljevske družbe iz ozemlja naše države. Nastarejša hiša v Šmartnem Kaplanija, najstarejša hiša v Šmartnem ima vzi- V gradu je Valvasor bival v letih 1672-1692 in v dano letnico 1580, v njej pa je bila v drugi potem času ustanovil bakroreznico in tiskarno ter

20 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije venije in tako vpliva na vse večjo priljubljenost konjeniškega trekinga.

Grad Bogenšperk

Vas Javorje Nedaleč od gradu Bogenšperk se nahaja vasica Javorje, ki postaja pomembna turistična točka v občini. Domačini so po zanimivi okolici uredili in označili Panoramsko pot, od koder se odpira- jo prelepi pogledi na vse strani Slovenije. Javor- je pa postaja vse bolj prepoznavno tudi po živih Šmarska cerkev jaslicah, ki jih vsako leto ob božiču pripravijo domačini, posebno doživetje pa predstavlja tudi decembrski nočni pohod z baklami iz Šmartna ustvaril svoje najpomembnejše delo Slavo vojvo- na Javorje. dine Kranjske. Danes je v gradu več muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje in delo Janeza Graščina Črni Potok Vajkarda Valvasorja. Obiskovalci si lahko ogleda- Pod Javorjem v dolini Črnega Potoka stoji še en te Valvasorjevo delovno sobo z originalom Slave grad - graščina Črni potok, v kateri je danes dom vojvodine Kranjske, bakrotiskarno, zbirko vraže- ostarelih občanov, imenovan Dom Tisje. verja in noš, Slovensko geodetsko zbirko, geolo- ško zbirko in lovsko sobo. V letu 2008 je odprla Jablanica in cerkev sv. Ane vrata razstava »Slovenec po domovini, Evropejec Zgornja Jablanica je gručasto naselje, ki se je za- po duhu: J. V. Valvasor«, ki predstavlja ohranjeno čelo razvijati vzporedno s starim rudarstvom, ki Valvasorjevo korespondenco z angleško Kralje- sega še v rimsko dobo. Vas je zaradi domovanja vo družbo. Med sprehodom po grajskih hodni- netopirjev vključena v mrežo varovanih obmo- kih boste odkrili še knjižnico, skrito sobo, stalno čij Natura 2000. Na vzpetini nad naseljem stoji razstavo akademskega slikarja Jožeta Megliča, cerkev sv. Ane. Njena današnja oblika je baročno grajsko kapelo, rekonstruirano viteško sobo ter zasnovana z letnico 1755 na glavnem portalu. grajsko galerijo. Primskovo V poročni dvorani, nekdanji Valvasorjevi knjižni- Primskovo je skupno ime za več vasi in zaselkov ci, veliko mladoporočencev iz vse Slovenije stopi v JV delu šmarske občine. Kjer se Posavsko hri- na skupno življenjsko pot, vse več obiskovalcev bovje počasi preveša v dolenjsko gričevje, stoji pa grad obišče predvsem zaradi njegove čudovi- mogočna Primskova gora s cerkvijo sv. Marije te okolice z lepo urejenim grajskim parkom. Z Magdalene, vidne daleč naokoli. Krasi jo 600 let gradom in Valvasorjem je močno povezana tudi stara lipa. Kraj je močno zaznamoval zdravilec in znamenita Valvasorjeva konjenica, ki se vsako čudodelnik Jurij Humar (1819-1890), po kate- leto odpravi na daljšo ježo v različne predele Slo- rem so domačini poimenovali tudi svojo poho-

www.levstik.si – 21 dno pot. Mnogi verjamejo, da je v cerkvi in njeni letnega pohoda prvo soboto v aprilu ali pa lepote okolici čutiti močne energetske tokove. Čudovita doline raziskujte sami, ko vam najbolj ustreza. pokrajina, posejana z lepo obdelanimi vinogradi in zidanicami, privablja vedno več obiskovalcev, Prelepa Jablaniška dolina leži vzhodno od Šmar- pa tudi novih priseljencev. tna in je znana po številnih in lepo ohranjenih kozolcih. Jablaniška dolina, ki se vije ob istoi- menskem potoku, se v zadnjem času tudi turi- stično prebuja. Domačini so po njenih obronkih uredili zanimivo pohodno pot, po kateri se vsako pomlad odpravi staro in mlado, po zaslugi špor- tnih zanesenjakov pa se v bližini Cerovice razvija prijetno športno-rekreacijo središče, pravi raj in hladno zatočišče za vroče poletne dni.

Sredi polja med Zgornjo in Spodnjo Jablanico izvira Jablaniški studenec s pitno vodo, kjer so perice še v sedemedesetih letih prejšnjega stoletja izpirale perilo. Nekateri pravijo, da je ta voda Cerkev na Primskovi gori zdravilna. Mišji Dol Izlet po deželi pod Kamplovim hribom Pod Primskovo goro v Mišjem Dolu stoji cerkev Dežela pod Kamplovim hribom vam nudi veliko sv. Lucije iz 17. stoletja, kjer so ohranjene najsta- možnosti za rekreacijo v neokrnjeni naravi. De- rejše orgle v Sloveniji. žela se razteza na območju občin Litija in Šmar- tno pri Litiji. Če imate radi med, je tu odlična Cerkev sv. Antona Padovanskega, priložnost za nakup domačega medu, saj sta med Velika Štanga in kostanj značilnost za Kamplovega hriba. Lah- Velika Štanga je razloženo naselje na valoviti pla- ko se odpravite tudi po čebelarski gozdni učni noti vzhodno od Janč pod Kamplovim hribom,. poti ali kostanjevih poteh. v katerem se po legendi skriva zaklad. Sv. Anton Padovanski je priljubljeni frančiškanski svetnik iz Kamplovo deželo, zahodni del občine Šmartno Padove. Po sodbi poznavalcev je na kraju sedanje ob meji z mestno občino Ljubljana, so domačini cerkve v Veliki Štangi najprej stala gotska kapela poimenovali po hribu, ki se vzpenja severno od ali manjša cerkev, tej pa so leta 1671 prizidali lad- naselja Velika Štanga. Na osrednjem delu obmo- jo. Ustno izročilo pripoveduje, da je načrt naredil čja se nahaja cerkev sv. Antona Padovanskega v stiški menih, pozidali pa naj bi jo Italijani. Cer- Veliki Štangi, nekdaj pomembna božja pot na kev, kakor jo vidimo danes, je nastala na njegovo Dolenjskem. Pokrajina, ki nudi obilico možnosti pobudo in s prizadevanji ter darovi domačinov za rekreacijo v neokrnjeni naravi, gozdnih sade- in mnogih romarjev. Sv. Anton Padovanski je žev in domačih dobrot, je prepredena s številnimi patron vseh zaljubljenih in v Štangi velja, da se pohodnimi potmi. Čebelarska-gozdna učna pot mora dekle, ki se želi čim prej omožiti, z glavo povezuje pridelovalce medu, Kostanjeva pot pa se zaleteti v lipo pred cerkvijo tako močno, da jo vrh vije med gozdovi vse do sosednjih Janč (794 m). oplazi pa zadnji plati.

Namigi za izlete

Izlet po obronkih Jablaniške doline Jablaniška dolina in njeni obronki vam ponujata neokrnjeno naravo, gozdove bogate z gozdnimi sadeži, na nekaterih mestih pa tudi razgled po precejšnjem delu Slovenije. Podajte se na pot po obronkih Jablaniške doline. Pot se začne v Zg. Ja- blanici in je dobro označena. Udeležite se vsako- Čebelice

22 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Bogenšperk Valvasor. S praktičnimi prikazi in animacijo alki- Ni vam treba daleč, da bi podoživeli čas grašča- mijsko-čarovniške, orožarske, tiskarske, oblačilno- kov, saj na severnih obronkih dolenjskega gričev- modne in glasbene vsebine posamezniku zapustita ja stoji renesančni grad Bogenšperk. Privoščite si vtis nepozabnega doživetja časa. vožnjo s kočijo po prekrasnem drevoredu lip, ki v vročih poletnih dnevih nudijo osvežilno senco. Po dogovoru na gradu pripravijo tudi prikaz roč- Pozvonite v grajski kapelici in se sprehodite skozi ne izdelave papirja in tiska, ko vas uvodoma poz- viteško dvorano. V gostinskem obratu »Krčma« dravi in sprejme celo sam J. V. Valvasor. Sledi pri- pa vas čaka srednjeveška pogostitev. kaz izdelave papirja po srednjeveškem postopku in tiskanje bakrorezov na tiskarski preši, kakršno Na gradu si lahko ogledate znamenito knjigo je uporabljal kranjski polihistor. Vsak udeleženec Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689. Gre za prejme odtis gradu na ročno izdelanem papirju monumentalno delo, povečini nastalo prav na kot trajni spomin na druženje. Nastop gledališke Bogenšperku, ki obsega skupaj kar 3532 strani. skupine s prikazom srednjeveškega grajskega ži- V njem je predstavljena Kranjska in deloma tudi vljenja lahko popestri vaš obisk gradu ali zaokroži njene sosednje dežele ob koncu 17. stoletja. vaše praznovanje na gradu Bogenšperk. Vinogradniška pot Kogar zanimajo muzejske zbirke, z gradu ne bo odšel razočaran, saj je tu zbirka, ki nudi kratek O tem, da se v zadnjih letih v občini intenzivneje sprehod skozi vraže na Slovenskem; to so vraže v razvija vinogradništvo, pričajo tudi vinogradi na nadnaravne sile in čarovnice. Pa zbirka noš, geo- jugovzhodnem delu občine, na območju Preske detska, geološka in lovska zbirka. nad Kostrevnico. Mimo vinogradov in zidanic je speljana vinogradniška pot, ki vodi od Jelše, preko Liberge, Preske in mimo Tisja, znanega po bitki med II. svetovno vojno. Da so to eni izmed slikovitejših predelov občine, je ugotovil že Fran Levstik na svojem popotovanju od Litije do Čateža, vsako leto pa to ugotavljajo tudi ti- soči pohodnikov na tradicionalnem Levstikovem popotovanju. Informacije: Turistične informacije in vodeni ogledi: Javni zavod Bogenšperk Bogenšperk 5 1275 Šmartno pri Litiji Telefon (01) 898 78 67 ( JZ Bogenšperk) Telefon (01) 898 76 64 (grad Bogenšperk) GSM (041) 703 992 [email protected] www.bogensperk.si Turistično-informacijski center Litija Bogenšperk Kidričeva 1, 1270 Litija Grad si lahko ogledate ob spremstvu vodiča, ki na Telefon (01) 896 27 10, (051) 312 738 ogled pospremi tako individualne obiskovalce kot www.srce-slovenije.si skupine. Nekoliko drugačno doživljanje zgodovine starega gradu lahko izkusi skupina, ki se z grajsko Vodeni ogledi: gospo Ano Maksimilo Valvasor in grajskim oskrb- Jarina z.o.o. nikom Jurijem z Bogenšperka odpravi na animi- Kidričeva 1, 1270 Litija ran ogled. Grajska prebivalca na poučen in hudo- Telefon (01) 897 21 04, (051) 312 739 mušen način popeljeta skupino v Valvasorjev čas, [email protected] saj povezujeta tematske sklope, o katerih je pisal www.srce-slovenije.si

www.levstik.si – 23 prebivalcev so območje začeli naseljevati TREBNJE Slovani in druga ljudstva. Ti so na ob- močju Trebnjega znova skrčili gozd in po Občina Trebnje je del osrednje eni od razlag naj bi ime Trebnje izviralo Slovenije, natančneje Srednje prav iz trebljenja gozda. V srednjem veku Dolenjske in leži na stiku alpskega, so bili sezidani tudi mnogi gradovi, a so dinarskega in panonskega sveta, na se do danes ohranili le red- nadmorski višini 280 m. Reka ki: Trebanjski grad, delno Temenica velja za naravno obnovljen Mirenski grad, mejo med alpskim in dinar- gradovi Mala Loka ter skim svetom, mejo proti razvaline gradov Koz- panonskemu svetu pa jek in Šumberk. predstavlja Krško hribovje. Pokrajina je izrazito preho- Znane osebnosti dna, ki jo zaznamuje tudi Trebnje se postavlja z lastno umestitev avtoceste Kara- stalno razstavo Rastoča knjiga, vanke – Obrežje. Ta razno- ki deluje pod okriljem Društva likost pokrajine se izraža tako rastoča knjiga in je namenjena v naravnih danostih kot kulturnem promociji in prepoznavanju občine, pogledu. Celotna občina ima 13.782 njenih vrednot in posameznikov - re- prebivalcev, 13 krajevnih skupnosti, prezentativnih predstavnikov različnih 2 področij. Od leta 2003 se nahaja v avli 153 naselij in meri 201.7 km . Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Razstava gosti že več kot 130 Da je bilo to območje naseljeno že v kameni oseb, ki so se bodisi rodili, delovali ali dobi, pričajo številne najdbe. V rimskih časih je bili pokopani v teh krajih. Med njimi bila gosteje poseljena dolina reke Temenice. Tod so tudi akademik Pavel Golia, misijonar je namreč potekala rimska cesta Emona – Siscia, in jezikoslovec Friderik Baraga, gospo- od katere so se v Trebnjem, takratni rimski posto- darstvenik in mecen Peter Pavel Glavar, janki Praetorium Latobicorum, odcepile poti proti fizik Ignac Klemenčič, jezikoslovec in leksikograf Litiji, Sevnici, Šmarjeti in Žužemberku. Najdbe France Tomšič, pisateljica Marija Kmet, pesnik iz tega obdobja so bile povečini prenesene v mu- Severin Šali, osrednja kulturna osebnost svojega zeje, nekatere pa najdemo na različnih mestih. Po časa France Režun, likovna samorastnika San- umiku rimskih legij in deloma tudi romaniziranih di Leskovec in Lucijan Reščič, prvi nadškof in

Trebnje iz zraka

24 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije metropolit v samostojni Sloveniji Alojzij Šuštar, dramska igralka Iva Zupančič, sopranistka Vilma Bukovec, gospodarstvenica in prva predsednica Rastoče knjige Tatjana Fink ter mnogi drugi.

Pot Mare Rupena

Bogata je tudi turistična ponudba na področju kulinarike, ki jo ponujajo številne gostilne, resta- vracije, kmetije in prenočišča na območju občine Galerija likovnih samorastnikov Trebnje: Doživetja – turistična ponudba • izletniška kmetija Brezovar Anton • sadjarska kmetija Uhan občine Trebnje • domačija Žnidaršič • gostilna Opara Razgibana pokrajina ponuja možnosti za špor- • gostilna Rakar tne aktivnosti in rekreacijo. Urejene so pohodne • gostišče Hribar in kolesarske poti, obiskovalci pa se lahko v raz- • gostilna Šeligo ličnih športnih centrih sprostijo ob igranju sku- • gostilna Meglič pinskih športov, golfa, lahko pa se poskusijo tudi • gostilna Pavlin v paintballu in bowlingu. Na območju občine • gostilna Kavšek Trebnje lahko tudi jahate, kolesarite in ribarite na • okrepčevalnica Florijan ribniku Blato. • restavracija - kavarna - bowling - hotel Ga- laksija Po območju občine Trebnje potekajo različne po- • picerija Čriček-Hom hodne, kolesarske, vinogradniške in druge poti. • pizzerija Kamra-Šeligo Preko tega območja vodijo Baragova pohodna • kulinarična zidanica Opara pot, Emina romarska pot, Pot Mare Rupene - • gostišče Pri Francki odcep E7, Gozdna pot Zaplaške stezice, Poho- • koča Plaz Debenec dna in gozdna učna pot Speča lepotica ter pot s • gostilna Bukovec kolesom ob Temenici in Mirni. • gostilna Kolar • gostilna Kolenc Na območju občine Trebnje poteka Dolnjedo- • pizzerija Carmen lenjska vinska cesta, ki obsega vinorodno obmo- • čebelarstvo Gerdin čje Gradišča in Rihpovca ter poteka vse do Trške • turistična kmetija Obolnar gore. Trasa je speljana iz Trebnjega na Gradišče, • CŠOD - Dom Čebelica ki vključuje tudi bližnjo Staro goro in Debenec, • gostilna Ravnikar od tam pa na Rihpovec. Tukaj se vinorodno ob- • gostilna Tončkov dom močje v občini Trebnje prekine in se nadaljuje čez • izletniška kmetija Lah Kartaljevo v G. Kamenje na Trško goro in naprej • čebelarska kmetija Vehar na Otočec. Na območju Trebnjega se nahajata še • ekološka kmetija Marinček dve vinorodni pobočji, in sicer Lisec in Šmaver, • gostilna Pod Lipco Rogelj obe že v Suhi krajini. • izletniška kmetija Ozimek.

www.levstik.si – 25 Prireditve Ime prireditve, festivala Datum Kmečka in rokodelska tržnica v Trebnjem vsaka sobota Vinogradniški pohod na Lisec 2. sobota v januarju Zimski pohod iz Mirne Peči na Vrhtrebnje 1. sobota v februarju Valentinov pohod februar Golievi dnevi april Blagoslov oldtimerjev na Mirni zadnja nedelja v aprilu Praznovanje 1. maja na Debencu 1. maj Pot romarjev od Žalostne gore preko Vesele Gore do Zaplaza junij Tradicionalni pohod na Vrhtrebnje 1. nedelja v juniju Čateška cvičkarija junij »Iz trebanjskega koša« junij Trebanjski kolesarski maraton junij Mednarodni tabor likovnih samorastnikov junij Kresnik ob Dušici na Čatežu junij Baragovi dnevi junij Seviqc Brežice od julija do avgusta Pohod po Baragovi poti zadnja sobota v juniju Le Soleil na Lanšprežu 2. vikend v juliju ŠVIC- študentski vikend inteligence in cvička na Čatežu 3. vikend v juliju Spominski pohod po sledeh Jurija Kozjaka zadnja sobota v avgustu Pohod po Baragovi poti zadnja nedelja v avgustu Pohod po poti Mare Rupene 2. nedelja v oktobru Vinogradniški pohod na Čatež 3. sobota v oktobru Razhodnja na Čatežu 2. sobota v novembru Štefanov pohod 26. december Zimski pohod na Ostri vrh 26. december Silvestrovanje na prostem v Trebnjem in na gradu Mirna 31. december

Turistične zanimivosti iz Evrope, Afrike, Latinske Amerike in Azije. Konec junija je mogoče umetnike opazovati pri Dolina Temenice delu v živo na tradicionalnem taboru likovnih Dolina zgornje reke Temenice velja za najdalj- umetnikov. šo slovensko slepo dolino. Temenica je najdaljša dolenjska ponikalnica, ki na svoji poti do izliva v Cerkev Marijinega vnebovzetja reko Krko dvakrat ponikne. Izvira pod vasjo Ja- Poznogotska triladijska cerkev Marijinega vne- vorje južno od Litije. V vasici Ponikve ponikne v bovzetja v centru Trebnjega je iz leta 1443. Leta več ponorih oz. požiralnikih. Prvi požiralniki se 1645 je bila preobokana, v drugi polovici 18. stol. začno pojavljati pri Gorenjem Podborštu in za pa so ji dodali novo svetišče. Cerkev bogati lep Dolenjo Nemško vasjo. Le najvišje vode dosežejo baročni oltar rezbarja Janežiča z Langusovo sliko zadnje požiralnike v Risanici pod Sv. Ano. Marijinega vnebovzetja. Pred cerkvijo stoji kip misijonarja Friderika Barage, v preddverju cerkve Galerija likovnih samorastnikov pa je vzidan rimski nagrobnik. Galerija likovnih samorastnikov Trebnje je edina svoje vrste v Sloveniji in posebnost tudi v svetov- Trebanjski grad nem merilu. Izjemna zbirka vključuje predvsem Trebanjski grad (Treffen) stoji na gričku pod Bu- umetnine slovenskih samorastnikov in ume- kovjem na desnem bregu reke Temenice. Zgra- tnikov iz držav, ki so nastale na področju bivše jen je bil okoli leta 1000, prvič pa se omenja leta Jugoslavije, vključena pa so tudi dela ustvarjalcev 1386. Leta 1799 je grad kupil oče škofa Friderika

26 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Barage, le ta ga je leta 1812 kot petnajstletnik po- v Dobrniču sredi hude vojne vihre. Zasedal je v dedoval in ga leta 1824 odstopil sestri. Grad je Kulturnem domu od sobote, 16. oktobra zvečer ohranil nekaj svojih starinskih delov, ob gradu se do (okoli) tretje ure zjutraj v ponedeljek, 18. ok- spuščajo kamnite stopnice, ob katerih je marmor- tobra 1943. nati antični lev. Baragov dvorec Obeležje 15. Poldnevnika V kmečkem dvorcu v Mali vasi, nedaleč od Treb- Skozi Trebnje oziroma čez kraje v njegovi nepo- njega in Dobrniča, se je rodil Friderik Irenej Ba- sredni bližini poteka 15. poldnevnik. Obeležen raga, najbolj znan slovenski misijonar v Ameriki. je z veliko tablo, ki je postavljena ob regionalni V nadstropju ohranjene zgradbe je v dveh sobah cesti na vstopu v mesto iz ljubljanske smeri. Na spominska predstavitev Baragovega življenja. En njej se nahaja radijsko vodena digitalna ura, ki prostor je urejen s pohištvom iz časa njegovega kaže točen srednjeevropski čas. Poleg tega se na življenja v Sloveniji, drugi pa z muzejsko postavi- razgledni točki na Vrhtrebnjem nahaja kamnito tvijo predmetov in postajami njegovega življenja obeležje 15. poldnevnika. Na kamniti mizi je bro- v Kanadi in ZDA. nasti relief Slovenije ter sončna ura. Jurjeva domačija V vasi Občine se nahaja muzej na prostem Jur- jeva domačija (Občine 11), kulturno-etnološki spomenik. Tu je na ogled kmečka arhitektura, značilna za te kraje v 18. stoletju. Obsega pritlič- no, deloma zidano, deloma leseno stanovanjsko hišo s črno kuhinjo, kamro in štibelcem (manjšo spalnico), svinjak, kaščo, pod (skedenj) in vodnjak. Notranja oprema hiše je dobro ohranjena. Razvaline gradu kozjak Razvaline gradu Kozjak (Kosieck) se nahajajo vrhu skalne kope nad vasjo Dolenje Selce pri Do- brniču. Grad je bil domovanje vitezov Kozjakov, omenjenih v 13. st. Pozidan je bil po letu 1250, omenjen pa je šele leta 1332 kot castrum Cozyak. Opuščen je bil konec 17. stoletja in je kmalu do- cela propadel. Danes je ohranjeno nekaj obzidja Obeležje 15. poldnevnika ter osrednjega poslopja vrh grajske kope. Grad je tudi prizorišče Jurčičeve povesti Jurij Kozjak, Cerkev sv. Jurija slovenski janičar. Gradnja župnijske cerkve sv. Jurija je eden lepših Razvaline gradu šumberk primerkov poznobaročno-klasicistične arhitektu- re na Kranjskem in se je začela leta 1777, posve- Razvaline gradu Šumberk stojijo na 540 metrov čena pa je bila leta 1785. V njej sta bila krščena visokem hribu nad vasjo Gorenji Podšumberk misijonar Friderik Baraga in kasneje ljubljanski zahodno od Dobrniča. V zgodovinskih listinah se nadškof dr. Alojzij Šuštar. V cerkvi se nahaja grad posredno prvič omenja leta 1141, dokončno doprsni Baragov kip, delo akademskega slikarja pa je razpadel v začetku 18. st. Od več metrov Alojzija Progarja, spovednica pa je delo znameni- visoke razvaline se je še najbolj ohranil romanski tega arhitekta Jožeta Plečnika. palacij, deloma tudi obrambni stolp, obzidje in pomožne stavbe, v rebri tik pod grajskimi razvali- Spominska soba 1. kongresa slovenske nami pa je ohranjena grajska kapela sv. Katarine. protifašistične ženske zveze Spominska soba v kulturnem domu v Dobrniču Cerkev Marijinega vnebovzetja na Zaplazu približa obiskovalkam in obiskovalcem podo- Znamenita romarska cerkev Marijinega vne- bo težkega časa, v katerem je potekal kongres - bovzetja na Zaplazu, znana tudi kot »Dolenjsko edinstven v takratni Evropi. Ustanovni kongres Brezje« stoji na nižjem vrhu Zaplaškega hriba SV Slovenske protifašistične ženske zveze je potekal od Čateža. Današnja cerkev z dvema zvonikoma

www.levstik.si – 27 je bila dokončno zgrajena leta 1926. V bližini cerkve sredi redkega listnatega gozda izvira Marijin «žegnani« studenec. Leta 1915 pa so sezidali kapelo, posvečeno Lurški Materi božji.

Grad Mirna

Atelje Sandija Leskovca Na Mirni se nahaja tudi atelje Sandija Leskov- Zaplaz - romarska cerkev ca, kiparja samorastnika, ki je za svoja dela prejel številna mednarodna priznanja in nagrade. Nje- Graščina Mala Loka gova dela se nahajajo v tridesetih državah sveta. Na razgledni vzpetini nad Temenico ob naselju Predstavljen je bil v številnih domačih in tujih Mala Loka stoji graščina Mala Loka (Kleinlckh). katalogih skupaj z najuglednejšimi imeni naivne Je ena redkih na Dolenjskem, ki je preživela pu- umetnosti. V ateljeju na Mirni je razstavljenih stošenje v času okupacije. Kraj Mala Loka se v preko 40 svojih najboljših del v lesu, 5 vitražev listinah prvič zanesljivo omenja leta 1169. Leta in kamin. 1989 jo je kupil Dušan Šparavec - Mokronoški Posest Petra Pavla Glavarja in jo počasi obnavlja. V baročni grajski kapeli se nahaja galerija Point. Slavo pokrajine ob Temenici in Mirni je poleg Barage ponesel v svet tudi Peter Pavel Glavar s Grad Mirna – speča lepotica svojimi razsvetljenskimi spisi o čebelah in pospe- Grad Mirna - Speča lepotica so zaznamovala vsa zgodovinska obdobja. V pisnih virih se prvič omenja leta 1165. Grad je bil razdejan v kmečkih uporih leta 1515, v 17. stol. pa so nekdanjo grajsko srednjeveško utrdbo spremenili v renesančno palačo. Grad je imel tudi mogočno obrambno obzidje s strelnimi linami in obrambnimi stolpi. V času med in po 2. svetovni vojni je bil grad po- žgan in miniran. Od leta 1962 zanj skrbi in ga obnavlja dr. Marko Marin. Cerkev sv. Janeza Krstnika Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika stoji na malo dvignjeni terasi v starem delu Mirne. Prvo- tna cerkev se omenja že v 13. stol., 1498. leta so jo prezidali v gotski slog. Pomemben je zvezdasto obokani prezbiterij. Ohranjene so poslikave iz tretje četrtine 15. in začetka 16. stol. Zelo lepa je tudi sama ladja. Lanšprež – posestvo Petra Pavla Glavarja

28 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije ševanju gospodarstva, da bi poučeval kmete. Bil je lastnik gradu Lanšprež, katerega so po vojni porušili. Na posestvu Petra Pavla Glavarja na Lanšprežu je obnovljena kapela sv. Martina, kjer je Peter Pavel Glavar tudi pokopan. Blizu kapele pa še stoji kozolec z 10 stebri iz 18. stol.

Namigi za izlete Izlet začnite z obiskom stalne razstave »Rasto- ča knjiga«, kjer so na enem mestu zbrane znane Trebanjske osebnosti, pot nadaljujte z obiskom posesti Petra Pavla Glavarja, kjer boste spoznali duhovno-čebelarsko dediščino Lanšpreža, sledi obisk gradu Mirne - Speče lepotice, oglejte si še cerkev sv. Janeza Krstnika, kjer boste začuti- li gotski duh Mirne in izlet končajte z obiskom ateljeja Sandija Leskovca na Mirni, domačina kiparja samorastnika. Cerkev sv. Janeza Krstnika »dolenjsko Brezje« Zaplaz, nato pa po gozdni učni poti Zaplaške stezice do cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Oglejte si še Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje in spoznajte tradicijo naivne umetnosti v Trebnjem. Izlet za- ključite z ogledom etnološke zbirke na Blatu, kjer se nahaja tudi toplar Florijan. Informacije Turistične informacije: TIC Trebnje Baragov trg 1 8210 Trebnje Telefon (07) 304 47 17 [email protected] www.trebnje.si Jurijeva domačija V Turistično informacijskem centru Trebnje vam Drugi izlet začnite pri obeležju 15. poldnevnika bodo z veseljem posredovali informacije o naj- na Vrhtrebnjem, nadaljujte z ogledom cerkve sv. zanimivejših krajih in kulturno-zgodovinskih Jurija v Dobrniču, nato obiščite spominsko sobo znamenitostih v občini Trebnje. Predstavili vam 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske bodo gostinsko ponudbo in možnost prenoči- zveze v Dobrniču in Baragovo domačijo v Mali tve ter vas napotili po pohodnih poteh ali morda vasi, kjer je urejena spominska soba o življenju na kakšno od vinskih cest. Izvedeli boste tudi in delu Friderika Barage. Obiščite tudi prostor vse o prireditvah in dogajanju v njihovem kon- doživetij - Jurjevo domačijo na Občinah 11 in cu. Napotili vas bomo na kakšen prijeten izlet, izlet sklenite z ogledom gradiča Mala Loka in lahko pa se boste tudi opremili z informativnim galerije Point. gradivom v slovenskem in tujih jezikih. V objem Temenice in Mirne ste vabljeni peš, s kolesom Izlet začnite pri ruševinah gradu Šumberk, pot ali na konjskem hrbtu, kajti okoliški grički vas nadaljujte proti romarski cerkvi Matere božje, na že pričakujejo.

www.levstik.si – 29 Pozdravljeni v Srcu Slovenije!

www.srce-slovenije.si

V Srcu Slovenije vzhodno od Ljubljane lahko spoznamo preplet med sodobnim življenjem ter tradicionalnim utripom podeželja. Dolga in zanimiva zgodovina je tukaj pustila sledi, še zlasti na križiščih poti in ob rekah. Najdišča na vsakih nekaj kilometrov kažejo na zgodnje poseljevanje.

Kraji so bili zaradi ugodne lege pri- vlačni tudi za tiste, ki so si hoteli na silo prilastiti to ozemlje. Zato je tukaj veliko protiturških taborskih cerkva, ohranjenih legend o rokov- njačih ter krajev, kjer so se odvijale različne bitke. Neokrnjena narava ter lepo ohranjena kulturna dediščina vsaka zase vabita na obisk. Doma-

30 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije stare hiše in kašče ter muzejske zbirke. Vse to priča o življenju na planini, ob reki, v rudnikih, v jami, v gradu, v mestu, … Doživeli bomo za- puščino naših dedkov in babic, si ogledali še ohranjene domačije, muzeje na prostem, značil- ne kozolce in zidanice. Vse to lahko odkrijemo na

čini nas bodo sprejeli nasmejanih obra- zov in odprtih rok. Možnosti za raziskovanje je veliko. Poiščimo vasice z dolgo tradicijo in bogato zgodovino, arheološka najdišča, številne cerkvice in mogočne gradove,

www.levstik.si – 31 mer na seniku na turistični kmetiji. Podeželje bomo zares začutili šele, če se bomo nekaj dni zapored družili z domačini. Srce nam bo zaigralo v ritmu srčnosti ljudi, ki tukaj prebivajo in ustvarjajo.

sprehodu, s kolesom, z vlakom pa tudi z avtomobilom.

V Srcu Slovenije lahko tudi prespimo – v hotelih, termah, domačih gostilnah s tradicijo ali na manj običajen način, na pri-

Poskusimo okusno domačo hrano, domača vina, sokove ali žganje ter si vzemimo čas za pogovor z gostoljubnimi domačini. Udeležimo se tradicio- nalne prireditve.

32 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije www.srce-slovenije.si

www.levstik.si – 33 POPOTOVANJEFran Levstik IZ LITIJE DO ČATEŽA 34 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Bilo je letošnjo jesen o svetem Martinu. Na- no v Gorenjcih, kratke vrstice, zložene po potiva se na Dolenjsko jaz in moj prijatelj, nemški navadi. S pravljicami je skoraj tudi ki ga imenujem Radivoja, ker ni vsakemu ravno taka. Minila je doba, ko se je skladalo človeku všeč, da se njegovo ime raznaša po in pelo. Kar se ni še do zdaj nabralo, poslej knjigah od ust do ust. Vem, da jih je dovolj, se ne bo dobilo več dosti izvirnega. Ako bi ki tega komaj čakajo; ali nikdar niso bili vsi mi tudi imeli Vuka, nimamo pesmi, da nam ljudje enaki pa tudi ne bodo. bi jih zbiral, in ko bi prav imeli pesmi, gotovo nam bi manjkalo Vuka; saj še to, kar je Zjutraj ob osmih odrineva iz Litije, vzemši cvetelo med ljudmi, nam je moral pokazati starikavo babo, da nama je odnašala in pot neslovenec - Korytko. kazala. Nisva šla zdaj šele prvič v te kraje, ali nikdar še ne po tej poti; bila je tedaj obe- Pot je bil zmerom enak. Šli smo zdaj skozi ma neznana. borovje in smrečje, zdaj po golem nizkem grmovju. Malokje je stala majhna kočica Iz Litije se pride najprvo v Šmartno, ki ni revnega osebenjka. Za nami so se dviga- prevelika, pa čedna vas, da bi se lahko imeli ono stran Save beloglavi snežniki; pred novala trg. Do tukaj gre široka, gladka ce- sabo pa, tako tudi na levo roko, imeli smo sta, ki drži dalje proti Šentvidu. Kakor hitro same gozde. Le na desno, po daljnih gorah, ostane Šmartno za hrbtom, precej se začno vidiš tu in tam kako prijazno cerkvico. Naj- stiskati hribje od obeh strani; njive in trav- bliže ti je grad Wagensberg, dobre pol ure niki med njimi so vedno ožji. Kdor hoče za Šmartnom, tikoma ravnine, strugi po- iti na Čatež, kakor sva midva misel imela, dobne. Zidan je vrh strmega, pa ne previso- mora v Kostrevnici zaviti z ravne ceste na kega hriba, ki je enak seneni kopíci. Nekdaj desno roko v hrib po grdem kolovozniku, ga je imel Valvasor in slovečemu pisatelju v da še kmet ne vem kako drva po njem iz- čast se imenuje še zdaj ena soba Valvasor- peljava; pa vendar je dejala baba, da pride jeva; v njej nihče ne stanuje. Tako je ukazal časi celó kočija sem dol, kadar se gospoda iz knez Windischgrätz, ki je nedavno kupil to dolenjskih graščin pelje do Litije, potem pa graščino. dalje po železnici. Zdaj neki merijo drugo cesto, ki bo krajša, pa vendar ne bo imela Poldrugo uro od Litije klanec nekoliko tako zaprtih klancev. poneha, pa ne za dolgo. Ni dosti ravnine, pa tudi to si je obrnil človek v svojo korist, Koračila sva z debelimi gorjačami po stru- kakor ti kažejo njive in hiše, tod in tam raz- gah in jarkih; babúza pa je pravila to in to, tresene. Vidijo se tukaj že prvi vinogradje vendar nič takega, da je vredno opomina. in vesel se čutiš, da si na Dolenjskem; ali Vprašam je, ali znajo v njenem kraju ljudje kapljica teh trt je še kisla; svet ni še dovolj še kaj narodnih pesmi, pa mi ni vedela po- zaslonjen pred mrzlimi snežniki. Temu kra- vedati; le v Šmartnem je kazala eno samo ju se pravi na Libergi. Tik pota stoji cerkvi- ženico, ki poje od Jezusovega trpljenja se- ca brez duhovnega, pa ima pokopališče. Še demdeset razdelkov dolgo pesem in tudi še kmalu nisem videl na kmetih tako čednih drugih takih. grobov. Skoraj vsaka gomila je otrebljena in posajena z okroglimi kamenci, kakor imajo Poezija našega naroda umira; samo kaka ba- navado pri mestih. Ne vem, je li cerkovnik buška še zna odlomek te ali one stare juna- tako domiseln ali imajo ljudje toliko spo- ške pesmi. Naselile so se med nami, poseb- štovanja do mrtvih.

www.levstik.si – 35 Kolovoznik se je obrnil kmalu spet nav- nekdaj prebivali hudi tolovaji. Stregli so kreber in čez majhne pol ure pridemo do popotne, jemali jim, kar se je zatélo, pa tudi gostega bukovja. pobijali jih. Ravno tukaj bi trije bili ubiti. Na široko po slovenski zemlji je navadno, “To je hosta turenske graščine”, pravi bá- da se meče na tako mesto, kjer je kdo z ne- bina. srečno smrtjo umrl, vejica ali kamen ter se govori: 'Bog se usmili tvoje duše!' Lepo je, Radivoj odgovori: “Saj se precej pozna, da da se miluje še po smrti človek, ki je moral ni kmetova, ker je gosta in lepa. Kmetu ne nehotoma pustiti zemljo; morda še mlad in dela nobena stvar tolikega nepokoja kakor željan sveta in života, negotov za popoto- lep, zaroden les. Nima prej miru, da ga iz- vanje do neznane dežele, ki se je boji vsak: pridi; zato je pa dandanes povsod že tako bogat in siromak, pobožen in hudoben. malo drv. Prejšnje čase je bila marsikje dana Vselej sprelete človeka bridke misli, kadar kmetom pravica na grajskem sekati za do- ide mimo take grmade. Narod sploh trdi mačo potrebo; tudi lastne gozde so imeli. in veruje, da se ne sme raznesti ali zapaliti Ali kako se je ravnalo! Povénil je, potlej pa dračje, ki leži v žalosten spomin, ker bi mr- pustil, naj segnije na mestu, če se mu je le tvec na onem svetu potem ne imel pokoja; zdelo, da klada ne pojde rada na dvoje. Še hodil bi strašit in klicat, dokler bi zopet ne celó, kadar je šel zelenje obirat, ako je na- dobil novega kupa. Vendar časi poredni pa- letel na dolgo bukev omladnih vej, kaj je stirji zanetijo ogenj ali pa razmečejo veje; storil, če ni mogel ali hotel nanjo? Da le pa kmalu pride kdo, ki v novo suhovine in ni bila predebela, posekal jo je zavoljo koša kamenja navrhováti. Ta šega je še gotovo mladik. Videl sem nekdaj Laha, ki je bil za- ostanek iz poganskih časov. lezel visoko na okleščeni, lepi smreki vranje gnezdo. Ker ni mogel do njega, hotel je po Ko do razpotja pridemo, vpraša žena, hoče- vsej sili drevo izpodrobiti. Ravno tako grdo va li čez Gobjek ali po Štorovju. se je pri nas delalo. Dejali so: `Drv ne bo nikoli pomanjkanja.` Pa že zdaj mora na Radivoj odgovori: “Le na Gobjek! Pravijo, kupílu kuhati in greti se skoraj vsa spodnja da je krajša pot, in tudi je Gobjek najbolj dolenjska stran. Pa kaj šele bo?” sloveča vinska gora, kar jih je tukaj v obliž- ju.” Modrovanju svojega prijatelja sem se jako začudil, baba pa še bolj. Hrib se je prevalil. Kakor je bilo dosihdob navkreber, tako smo zdaj začeli iti navzdol. Vprašam je, kako se tukaj pravi. Bilo je blato in pot še neprijetnejša zato, ker ima skoraj ves ta hrib ilovo prst z drobečim “Na Preski,” odgovori. se, belim laporjem. Hosta je kmalu nehova- la; samo še kak dob ali kostanj, ki ga je tu- Slovenec ima dosti krajev, posebno pa goz- kaj mnogo, nam je zaslanjal razgled. Počasi dov, ki jih tako imenuje. Bržkone so bili on- zmanjka vsega drevja. Odpre se pred nami dod nekdaj preséki, narejeni za mejo hostam dolenjska dežela. Proti jugu stoje Gorjan- sosednjih gospodarjev, od tod menda ime. ci, proti severu Kum, ki teh krajev prehude burje in mraza váruje; pred nami pa se na Dalje grede smo videli tri grmade eno za obe strani prijazno dviguje gorica za gori- drugo. Pravila je žena, da so v tem gozdu co z belimi zidanicami, z vinskimi hrami.

36 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Na desno vidiš Zaplaški hrib z rdečo streho platnene hlače so mu nizko opletale. Danda- nove romarske kapele; na levo v dolini pojo nes je že malo takih dedov. Zginili so klobuki zvonovi svetokriški, kjer sta dva duhovna. z dolgimi kraji pa nizkim oglavjem; mi le raje Zemlja ima, posebno v tem kraju, ves dru- nosimo oglavje bolj visoko. Veselil sem se časi gačen obraz kakor pa na Gorenjskem. Širo- že od daleč, ako je od kod po cesti primigalo kih polj, velikih travnikov ni; le ozka, zelena široko pokrivalo, ki je branilo dežja in sonca; riža je tu in tamkaj med hribi in goricami. veselil sem se rdeče opasíce in čevljev, ki so Tudi vasi niso velike, hiše raztresene, ve- imeli golenice proti gležnju zavihane. Živel je čidel zidane, pa tudi lesenih obilo. Kjer je pri nas možiček, stara grča, ki ni mogel dobiti bliže vinograda, ondi si kmet najraje stavi pri nobenem klobučarju, v nobenem sejmu, v poslopje, da le more in sme. Nekatera vas je nobeni starini klobuka po svoji všeči. Kaj sto- pol ure dolga, pa ima komaj trideset tod in ri? Ureže si palico in gre noter v Kranj pa si tam raztaknjenih koč. ga da tamkaj delati. Mi se trdoglavo držimo starih reči, zlasti pa Gorenjci, ki imajo prego- Ura je bíla enajst. Nismo šli več dolgo, kar vor: “Stara petica, staro žito pa star mož!” Rad pridemo do prve zidanice. Ker se je rav- bi vedel, ali se Ločanje še nosijo tako, kakor no praznoval svetega Martina dan, zato je so se nekdaj. Imeli so hlače do pod pazduhe, bil hram tudi odprt. Stalo je mnogo ljudi na hrbtu je pa čepela majhna záplata, ki so ji pred sodom v glasnem pogovoru; vino jim rekli jopič, da je bil ves človek tak, kakor bi ga je majalo jezike. Gledali so in kazalo je, da v brenti prinesel. bi nam radi veleli pit; pa menda si vendar nihče ni upal, ker smo bili čisto neznani. Rečem Radivoju, da le pojdiva za Taro, ki ni čakala, da bi se ji dvakrat velelo. V hramu Idemo dalje, pa ne predolgo; kmalu najde- je bilo dosti razvlake: trije sodje, poldruga mo drugo zidanico odprto. V nji so bili trije motika, stoli; tu in tam kak vinjak, pol banj- možje nakrižne dobe. Starec, hramu gospo- ke, vrči; miza na treh polomljenih nogah; dar, pokliče najino ženico: “Tara, ne pojdeš držala je vse polno drobtin, črnih in belih, pit? Danes ga pije, kar leze in gre, da ga pa tudi polovico orehove potice in lep kos le ima. Ne veš, da martínovamo? Nocoj ga gnjati. Dade nama vsakemu svoj stol in pila bomo krstili, če je božja volja.” sva iz obilega vrča.

Tare je mikalo, pa vendar ni vedela, kaj bova “Letos je lahko dobro,” veli Končina, prav midva rekla. nizek možič kakih tridesetih let. “Saj smo pa tudi imeli vročino in sušo, da nas Bog Starec, dejali so mu Bojec, brž vidi, kaj ima vari! Kdor je trgal šele po deževju, tisti ga baba za bregom, pa se k nama obrne: “Men- ima več, kaj da je tudi bolj vodeno.” da se tudi gospodoma ne bo storilo inako, če stopita bliže soda. - To bom sam izpil; “Štiriintridesetega, to je bila pijača, to! Le- potlej bomo pa drugega.” S temi besedami tošnje vse nič proti onemu,” pravi Hostnik, nagne leseni vrč, dleskne z jezikom in pravi: človek pri petdesetih letih, pa še jako trden “Letos je dobro, hvala bogu!” in zelo velik. - Tukaj so ljudje bolj majhni, ali čvrsti in zatrepáni. Bojec je bil čuden mož. Lice je imel rdeče, pa tako nabrano kakor suha hruška. Trdno se je “Enajstega je bilo pa še boljše,” zavrne Bo- držal stare noše, zato pa tudi ni imel oprt in jec. “Štiriintridesetno je imelo preveliko

www.levstik.si – 37 moč, da je vznak metalo; še mrli so od njega, sladkál vam bo še nagajala, preden bo leta mrli; ono pa dobro v ustih, zdravo v telesu. konec. Saj vendar pámetujem nekaj let, pa Ravno sem bil na Savi pri brodnikih; nikoli ne vem takega, da bi se bil mošt grénca bra- ne bom pozabil, kako se je živelo tiste čase! nil tako dolgo kakor letos nekateri, pa ne Pil si ga za petico ti pa še kdo poleg tebe, vsak. Gospodje tudi vedo, kaj je dobro; le kdor si bodi, od jutra noter do večera; na- čaki, zdaj bomo pa onega.” zadnje ti je pa še prinesel drobiža iz petice, tekma se ni rado sešlo. Zdaj se je pa vse pre- Urno podstavi leseno posodo in natoči beli- drugačilo: brodnikov ni več, vino je drago! ne, potem pa zopet začne ponujati naju: “Le Naj bo, saj ga pridelujemo. Do smrti bomo v slast ga! Saj ga je Bog dal, ni zrastlo na že kako! Petinosemdeset let niso mačkine srcu. Založje gnjati ali potvice bi tudi menda solze, kaj menite!” ne bilo odveč; saj imamo, hvalo bogu, oboje, kar komu bolj dobrí. Po jedi se grlo nekako “Pa ste še dečko še,” pravi Končina. “Če zaželi mokrote. Ali ni res dobro?” Bog da, še ga bomo zdravi pili, da bi le trta spet rodila. Vinstvo je bilo že dolgo ničevo. Hvalila sva, daravno se je upiralo, ker je bilo Letošnjemu res ne more človek, da bi dejal: še dopoldne; pa tudi se je nama zdelo pre- 'Žal ti bodi!' Samo premalo ga je. Midva mlado. Dolenjec pa ga ne pije nikoli tako z babo ga imava dve mali vedri manj od rad kakor jeseni, nikoli se mu ga tako malo lani.” ne smili. Takrat je vse dobre volje, malo in veliko, mlado in staro. Kdor nima sam no- Bojec odgovori: “Po tistih gorah, ki leže grada, pa gre od hrama do hrama okoli pri- bolj nizko ali pa proti burji, da ga je bil do- jateljev. Tako je do blizu božiča. Šele potem, segel mraz,* tam ga je res nekaj manj. Kaj ko sod poje, začno tudi skopovati z pa čemo? Kdo si ga je bil še toliko v svesti? Jaz ga imam pa vendar več od lani; moj no- * T. J. slana; Dolenjec nima te besede grad je dobro visoko in gleda proti poldnu. To ti je lega za trto, vidiš!” vinom. Po vinskih krajih so ljudje sploh bolj radodarni - še preveč. Manj rezní so, bolj Hostnik se oglasi: “Bojec, ne bodi hud, ako prijazni od Gorenjca, pa tudi pokornejši. rečem, da je moje boljše, daravno mi nograd Človeka v suknji so veseli v hramu. Radi ne leži tako v zglavju gobenske gore kakor ga poslušajo, če kaj pripoveduje, vendar tvoj.” ga ovínijo, ako le morejo, ker je to górni- ku in njegovemu pridelanju velika čast, pa Te besede niso ustregle. Dolenjec ne po- ne bom rekel, da bi se jim tudi smešno ne sluša rad, če se povzdiguje drugo vino pred zdelo, da ga ne more tako nositi kakor oní, njegovim. Kadar si v hramu, hvaliti ga mo- ki so iz mladega pri njem. Čudno pa je, da raš, če te prav za ušesom praska, sicer mu ne veseli Dolenjec tako malo poje! Po nogra- ugodiš. Tudi Bojec ni molčal. dih je časi jesensko nedeljo popoldne vse živó pivcev; glasne besede se slišijo notri “Hostnik,” pravi, “ti še ne veš, kako je do- do sogornih zidanic - ali petja vendar ni; bremu vinu ime! Kaj meniš, da tisto velja, ki malokateri zauka ali pa zakroži poldrugo je dolgo sladko? Le ti semkaj pogledi, kako vrstico od nove gorice. Brez pesmi uživajo se je moje ubrisalo! Kje imaš ti takega? Res zlato kapljico možje in mladeniči, še žene je bolj reznó, pa bo tudi bolj držéče. Vaša so ž njimi; celó dekleta ne ostanejo doma.

38 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Nekatere med njimi so prav zale in silo po- mora človek trpeti, preden ga dene v sod: strežljive; tudi jim ni grdo iti časi, posebno jeseni je plastíti, spomladi se kolí, obrezuje ob nedeljah, v krčmo, ako je v hramu pote- in koplje prvič in drugič; nazadnje je pa tr- klo. Kdo bi jim zameril? Vsaka dežela ima ganje. Tega se res ne boji nihče, pa vendar je svoje šege in običaje. dovolj opravka.”

Možje so si napravili tobaka in Bojec pravi: “Veste kaj,” pravi Končina, “jaz bom pa tudi “Star kotar sem, pa vendar ga rad piti da- nekoliko pritegnil, da bi si lahko drugače jem. Človeku na stare dni od vsega, kar je preúrili. Za najtežje delo ni časi kaplje pri imel, ne ostaja nič drugega kakor ta božji hiši. Pride prva in druga kop; kdo ima tačas dar; vse prejme sin ali hči.” moker sod? Prijel pa tudi ne bo nihče za motiko brez pijače; saj ne dobimo delavcev. Radivoj vpraša: “Pa vendar ne obdelavate Kaj nam je početi? Kupujemo ga prekleto sami? Le vino je menda vaše, kolikor si ga dragó! V košnji in mlatvi je ravno taka.” izgovorite!” Na to veli Radivoj: “Pozimi pa imate časi “Kaj še,” pravi starec, “nograd je moj. V ze- hrame odprte na stežaj; kdor mimo ide, pij mljo ga s sabo ponesem, ko bi le mogel ali ga, rad ali nerad. Nekateri še celó kurijo po hotel. Kakor hitro pride nevesta ali zet k zidanicah in vsi mraza premrti delajo poko- domu, niso starši več dolgo ž njima pri eni ro pred sodom. Kadar je pa čas okopavati, mizi; to je tako gotovo kakor amen. Pri nas gotovo se ne oglasi nihče zimskih pomaga- je malo hiš, da bi se ne delili.” čev, da bi dejal: `Pozimi si ti meni, zdaj bom pa jaz tebi!`” “To ni lepo,” rečem jaz, “pri nas vkupaj žive do smrti.” “Človek ne sme zapustiti ne sebe ne prijatelja,” zavrne Hostnik. “Ali vsega pa tudi ne “Tako je le; kaj pa čemo?” odgovori oni. popijemo sami, s čim bi potlej davke pla- “Svet je hudoben; mladi ljudje radi zani- čevali?” čujejo starega človeka; ne pomislijo, da stara kost je modrost. Po naših deželah pa le “To je tako,” pravi Bojec. “Kako bo človek vino gospodari; zanje skrbimo bolj kakor za jeseni brez vina? Zakaj sem pa trpel in guzo vso drugo poljščino. Zato pa izgovori vsak napenjal? Poleti je voda dobra; jeseni bi je oče kos nograda sebi v last, da ga uživa in ne pil za ne vem kaj. Vsakemu najbolj prav dene, kamor hoče. Koliko je osebenjkov, da služi tako, kakor je vajen. Vse leto sem upal: nimajo razen koče in nograda nič, pa ven- zdaj sem dežja prosil, zdaj sem se ga bal, dar hranijo sebe in družino, če niso letine posebno v strahu bil zavoljo toče; pa bi še preslabe. Kadar pride ujma na trto, potlej ne smel vedeti, kakovo slast ima? E, pojte, seveda je bogpomagaj! Pa saj zdaj tudi več pojte!” radi ne dade‚ ženiti se na sam vinek.” Tara ni poslušala, kaj mi govorimo; menila Na to pravi Radivoj: “Dolenjci ste dobri lju- se je le s pijačo in ugrizačo. Ravno je pol- dje zlatih rok; ali varovati znate premalo.” dne zazvonilo, kar pridejo po kolovozniku tri babe, ki so peljale kure v Ljubljano. Dve “Zakaj?” odgovori Hostnik. “Tačas ga pi- sta vlekli, tretja pa rinila. Ena izmed njib jemo, kadar je pa kadar smo ga vajeni. Saj spozna Taro in reče: “Tara, tebi se dobro

www.levstik.si – 39 godi. Me pa vlečemo za žive in za mrtve, Mrtolaz pravi: “Baba, le zgubi se, kamor nihče nam ne veli: `Pojte pit!`” češ; jaz bom odnašal, jaz, ki bolj vem, kje je Čatež kakor ti.” “Pa pojte,” veli Bojec. Z nobeno rečjo bi se ji ne bilo bolj ustreglo Babe hitro podlože voziček in vse tri so kakor s temi besedami. Plačava ji komaj, pa bile v hramu, kakor bi trenil. Komaj pijo že skoči za kokošaricami ter pomaga riniti. vsaka enkrat, ali pa morda še ne, kar zlodej prinese paglavca, ki je držal bučo vina v Ko so bábine zginile v hrib, veli Bojec: roki. Ker je voziček stal brez varuha, naglo “Prav je, da so šle. Ena med njimi je vešča, odpre kurnik pa izpusti kopune in kokoši, pa ne povem katera. Bojim se, da mi bo kaj ki so zagnale veliko kokotanje. Raztakni- nagodíla, ker mislijo, kakor ste vsi slišali, da le so se po brajdah in po trtju. Ko babe sem tudi jaz kriv kurjega bega.” to začutijo, planejo vse tri čez prag. Kure so ráhtale, babe regljale; pa še Tara jim je Ali hitro se oglasi Mrtolaz: “Kogá bo neki pomagala, da se ni vedelo, kdo bolj vpije, nahudíla? To je vse vkup nič, le meni ver- babe ali kure. Paglavec se je pa smejal; tudi jemite!” mi si nismo mogli kaj. Ena srdito poišče ocepek ter ga zakrepelí na vso moč; ali za Hostnik veli: “Bogvedi kako je vendar? Du- dečkom vendar ni potekla; menda je ve- hovni res uče, da ni treba verjeti; drugi lju- dela, da ga ne dojde. Tara pa ni le vpila ž dje pa drugače pravijo. Pa naj bo, kakor če; njimi, temveč tudi loviti je pomagala. Vse jaz ne verjamem dosti.” štiri so nekaterikrat zaklicale: “Pit, Pit!” in poskočile sem in tja po nogradih, preden Na to odgovori Končina: “Kaj bi se to me- so vgnale družino do zadnje čopaste jari- nil, kar ni besede vredno. Raje pijmo!” ce, ki v noben kup ni hotela k rokam zato so jo pa tudi srdito preklinjale. Prva reče: Ali Bojec jih zavrne: “Kar vem, to vem; saj “Bog daj, da bi te lisica požrla!” Druga pri- nisem še pozabil, kar mi je razkladal rajni stavi: “Pa da bi tudi lisici nič ne zalegla!” Peckón, Bog mu daj dobro!” Videč, da je vsa lov zastonj, primeta dve za ojesce in najstarejša med njimi se zaroti, Po teh krajih nekoliko gine babjeverstvo, da nikdar več ne pojde k Bojcu pit, ako posebno pri mladem zarodu; starci pa se še bi jo tudi na kolenih prosil. Tara, že jako trdno držijo svoje stare glave, kakor povsod. rdeča, teka in mencoriti sem ter tja. Kazalo Kdor je prijatelj narodovega izobraženja, je, da bi šla rada v tovarišiji domu; pa ker gotovo želi, da bi se zatrle prazne vere; pa je bila najeta do Čateža, ni vedela, kaj bi vendar je tudi res, da s takimi vražami zgi- in kako bi. nejo obenem vsi narodni zakladi: pesmi in pripovedke, po nekaterih deželah celó po- Kar mimo nas pride človek srednje dobe, božnost. ki so ga vsi veselo poklicali: “Mrtolaz, pojdi pit!” Imel je na sebi ponošeno gosposko su- Menila sva oba z Radivojem, da Mrtolaz knjo in kapo z motiko na glavi. Ravno sem gotovo govori nemški in to je bilo tudi res; jaz velel Tari: “Vem, da te pomiče; le pojdi zato mi reče v latinskem jeziku, da pojdiva z babami, saj si lahko sama odnašava do dalje, pa tega človeka ne jemljiva, ker je že Čateža.” previnski. Ali on se oglasi nama: “Quoque

40 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije ego possum latinum linguam, pijan pa ni- nami v navadi? Dokler se bo meni mezi- sem.” Začudila sva se mu, daravno je tako nec gibal na moji roki, tako dolgo - dobro slabo krpal in tolkel. Pravil je potem, da je v si zapomni, ne boš ti krstila otrok po svoji “mestu” (*) sedel tri leta v latinskih klopeh, glavi, ne! Jurij naj mu bo ime!” In tako se je potlej pa učenost obesil na kljuko in popri- tudi zgodilo. jel se šivanke. Ali kadar je vrhá dorastel, pride tudi njemu vrsta, da je moral na voj- Čez majhne pol ure pridemo s hriba v ra- sko. - “Cesarja sem doslužil,” veli; “zdaj se ven. Pod hribom stoje Moravče, vasica, jako pa tu po hribih šivaje ukvarjam in otepljem raztresena; pa ima vendar nekoliko prav za- z revščino. Tako se godi vsakemu, kdor išče lih hiš. Zasuknemo se iz te vasi na desno boljega kruha, kakor je bel. Ravno imam cesto po ozkih, močvirnih travnikih, ki leže delo tukaj v obližju pri bogatem domačinu med hribi, pa ne trtonosnimi; vsi vinograd- - k revnim ne hodim rad - pa kdo bo na je ostanejo zadaj ali pa v strani. Martinji dan vbadal in krpúcal?” Kmalu smo prišli do graščine, ki se ji pra- Zahvaliva se górniku za pijačo ter hočeva vi Turen. Bila je v nekdanjih časih dédina iti; on pa nama nikakor ni dal od sebe. Sko- slovečih baronov Galov, zdaj pa je že na raj se je bilo treba skregati, preden sva se mnogih rokah. mu izpulila. Tudi Mrtolazu ni bilo pogodu. Kislo se je držal, čeprav ni vedel zakaj; go- Ne prav dolgo potem se je pot na Čatež tovo ga je že imel vrč ali dva čez mero. Ko zopet krebri obrnil. Mrtolaz pa se je me- vidi Bojec, da vse nič ne pomaga, natoči za- nil po nemško in zmerom od pijače, kar je dnjič in nama prinese razhódnjo. Pokusiva, Dolenjčev najljubši pogovor, ki ga ne konča potem pa odrineva urno. * tako hitro, ako se ga je polotil. Nagovarjal je naju, da naj zloživa imenitno pesem leto- Mrtolaz je vzel, kar sva imela s sabo, in tedaj šnjemu vincu na čast. se obrnemo zopet navzdol po kolovozniku. “Že sam sem se prtil ž njo.” pravi, “pa mi ni Dovolj hramov je bilo odprtih in voditelja po volji, kar sem zverižil. Časi je bil Kanč- so nama vabili tu in tam na kozarec vina; nik; tudi šmarski šomašter je zaokrožil ka- toda on se je le naju držal, akoravno ga je tero: zdaj ga pa ni, da bi kaj znal. Kar sta težko stalo. V neki zidanici je sedelo mnogo le-ta dva pomrla, nimamo kaj peti; stare so žensk in slišal sem, kako so se po imenu kli- se pozabile, novih ni!” cale. V teh krajih je po kmetih dosti *To je v Novem mestu Da se mi ne zameri, ako govorim nekoliko o pevcih, katere je imenoval Mrtolaz. Kanč- Rozalik, Cen, Konrád, Lojz; ravno tako se nik je imel, kakor je slišati, v mladosti ču- marsikateri moški imenuje Karel, Rihar, dno usodo. Bil je dobro dolgo proti koncu Rafael itd. Ne bom pozabil, kako je bil svojega života učitelj in orglar v Dobrépo- pobožen kmet v Laščah nekdaj razkačen, ljah, kjer je tudi umrl leta 1841 ali 1842. ko je hotela njegova ženica sina krstiti za V pesmih pravijo, da je vsakega prekosil. Silvestra, ker je bil ravno starega leta dan Zabrenčal je, kadar se je lotil, vsak praznik rojen. - “Kaj?” pravi mož, “ali se ne bojiš, da in vsako nedeljo novo pesem; dajal je sam bi te Bog udaril zavoljo tvojega napuha? Ni besede in napeve, ki so si bili pa vsi jako v pratiki dovolj ponižnih imen, ki so med podobni. Kančnikovo ime je slulo široko po

www.levstik.si – 41 Dolenjskem. Poleg svetih je zdelal mnogo Pri zadnji vrstici je vselej izpraznil korarec, drugih, posebno zabavljivih in zdravic. Naj- ako je sedel pri vinu. Vse ga je rado imelo, več so gotovo zabavljice vredne, v katerih ker je bil poln šaljivosti. Pripoveduje se, kako kaj rad šéška žené; pa vendar si ni mogel mu je bilo enkrat primanjkalo kurjave, pa da kaj, da bi se ne bi trikrat poročil. Prepevajo je v nedeljo po deseti maši, ko so ljudje ravno se nekatere njegove še zdaj po Dobrepoljah, začenjali iti iz cerkve, zaorglal čisto novo po- po Laščah in po Ribnici. Najimenitnejše so: skočnico. Dobrépoljci se ustavijo in vlečejo na Od svinjárjev, Od lončarjev, Mož in žena, uho, kaj ti bo. Hitro jim zabása (debelo grlo Od uši in bolhe, Kaj nevesta prinese k hiši je imel) čudno pesem, polno smeha. Toži jim, (posebno smešna in posebno - kosmata). da ga zebe še celó za pečjo, ker nima pri hiši Izmed pobožnih tudi še zdaj hodi po deželi toliko polena, da bi ga za psom vrgel. Kmalu Od zvonov, zložena takrat, ko so Dobrépo- so mu napeljali veliko skládovnico drv. ljci napravljali nove zvoní k cerkvi. Kakor vsak imeniten mož, tako je imel tudi Gotovo ni bil praznoglav; ali uka je imel on posnémalce, toda zadela jih je navadna premalo. Vsako je zapel tako, kakor jo je spi- usoda - nobeden ga ni dosegel. Enega iz- sal; in vsako je spisal, kakor mu je prišlo pod med njih sem poznal. Reklo se mu je Bra- palec - zatorej tudi niso, da bi se iž njih učil vinec in bil je kmet, blizu Turjaka doma. jezika ali druge pevske umetnosti. Nekoliko Znal je brati in pisati, še orglati za silo. Ali je natisnjenih med narodnimi; toda najsme- gotovo bi Kančnik ne bil nikdar zapel kaj šnejše se pogrešajo, ker jih Korytko morda takega, kakor je ta: ni slišal ali pa, kar je še bolj resnici podobno, ker so se mu zdele prekosmate. Ljudstvo je v Častimo svetega Jurja šalah robato, v jeziku rado ohlapno; take so po suhem in po murji! tudi Kančnikove pesmi. Skladal je časi tudi verze (to ime jim je sam dajal), katerih pa ni Njegove najslavneje pesmi pa vendar ni- pel, ampak samo govoril, zlasti pri vinu, ki ga sem slišal od kraja do konca, ker je sam več je vrlo čislal po navadi slehernega pevca. Dva ne poje - zdi se mu prehudobna, drugi je taka verza sta mi znana. Prvi vbada učene pa tudi nihče več ne zna. Bila je zabavljica poete ter se glasi: Pikcu (nekakemu biriču), ki je ubogega si- romaka preganjal in lovil, ko se je po hostah Vi pojete takó, in brlogih skrival pred vojaščino. Takrat si da vas nihče zastopil ne bó; je obilo hudega skusil, kar pripoveduje še mi pa pojemo takó, dandanes, ako ni umrl. Dve leti je, kar sem da nas zastopi vsaki lahkó: zadnjič videl jako postaranega. filozofi in poetje in vsi drugi kmetje. Od šmarskega šomaštra, ki je bržkone tudi Drugi pripoveduje, kako v Laščah zvoni: Kančnikov posnémalec, ne vem nič razen Vse stvarí kakih pet vrstic žalostne pesmi, zložene o Bogá častí: prezgodnji smrti njegovega sina, ki so mu jerebíca, ga bili vzeli na vojsko: kukavíca, vsaki dán tam je muzicíral, tud' podgan; pa se je ferdérbal, še jaz ga bom - bom! ker je prešvah prsi bíl.

42 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Izmed Kančnikovih pesmi še zdaj slové ti- pravzaprav pisanih knjig za slovensko ljud- ste, kar je zabavljivih in godčevskih. Narod stvo? Le sami duhovni ugajajo dušnim po- šale ne čisla samo v navadnem pogovoru, trebam v narodu in vsi naši tiskarji, ako so kakor nam kažejo mnoge ribniške smešni- imeli kaj dobička, gotovo si niso z drugimi ce, ki so ravno po Ribnici najbolj znane; knjigami tako opomogli kakor s pobožnimi. ampak Slovencu je dobrovoljnost všeč tudi Koliko natisov je učakala sama Dušna paša! v knjigah. Prepričan sem, da prosti ljudje v Ne sme se oponašati, da Slovenec brati ne Novicah radi bero, kar piše Kurnik; in rav- zna in noče, in kadar kaj v roko prime, ni- no le-ta pevec si je v rodu s Kančnikom. koli ne vpraša po drugačnih knjigah kakor Kmetje imajo še celó veselje nad Lažnivim po samih pobožnih. - To ni tako! Res je, da Kljukcem (Münchhausen) in Nemškim starci po kmetih večidel še črk ne poznajo; Pavlihom v slovenski obleki (Eulenspiegel), ali starci mrjó in mi tudi ne pišemo zanje, daravno je oboje le prestavljeno, pa še zelo ampak za mladi zarod, ki se mora učiti; po vrhu. trudimo se zanamcem v korist, da bi oni dovršili, česar prednjimcem ni bilo moči. Kaže nam vse to, da bi jako ustregel, kdor bi Akotudi mlajši ljud posvetne knjige še zdaj znal resnico zavijati v prijetne šale. S takim gleda po strani, to je samo zato, ker Sloven- pisanjem bi se ljudstvo najlaže budilo, naj- ci menijo sploh, da so prazne vsake bukve, laže bi se mu dajalo veselje do knjig. Seveda če niso duhovske; in kdo bi si upal tako biti bi se moralo pisati v domači besedi, v doma- predrzen, da bi se prvi pripognil in kamen čih mislih, na podlagi domačega življenja, pobral zavoljo te misli? Opomniti pa tudi da bi Slovenec videl Slovenca v knjigi, ka- moram, kako so kmetje moje domovine v kor vidi svoj obraz v ogledalu. Takemu delu slast prebirali Svetina. (*) Komaj so dobili pa gotovo ni kos, kdor ne ve, kako ljudstvo knjižico v vas, in brž se je vrstila od hiše do misli in govori, kaj ga razveseljuje, kaj žali; hiše; in še zdaj se časi menijo pozimske ve- kakove so mu kreposti, kakove napake. Ho- čere, kako se je godilo dvojčkoma Janezu in češ li biti pisatelj, moraš najprvo jezik imeti, Pavlu. Sme se reči, da je bila ta knjiga skoraj kolikor je mogoče, pod svojo oblastjo; mo- do dobrega postala narodna; škoda je le, da raš do dobrega poznati narod - sicer je vse se ni tiskala drugič, ker je bilo gotovo hi- puhlo, kar pleteničiš, akoravno morda, sam tro zmanjkalo prvega natisa, kajti dandanes sebe in svoje bistroglavnosti čez mero vesel, je ni več dobiti naprodaj; še med ljudmi se meniš, da tvoje delo je s tem bolj izvrstno redko nahaja. Tudi Robinzonova povest je in gotovo nesmrtne slave; da je vredno tvoje prostemu človeku jako pogodu, ali - jezik, pero, naj bi se obesilo v kako cerkev ali na jezik bralca straši! Kdor ni bil med ljudmi, široko razpotje za večen spomin, da bi se ne verjame, koliko pisava pomaga bukvam, nad njim izgledovali pozni rodovi in čudili da se prikupijo ali odkupijo. Minulo jesen se njegovi kreposti, kakor se tudi mi še zdaj sem videl kmeta, ki je srdit vrgel knjigo pod čudimo velikemu ajdovskemu rebru, ki visi klop, ker je zavoljo prekosmatega nemčenja na Gorenjskem v Crngrobu. Mogoče je, da ni mogel umeti, akoravno je na čelu nosila se ti plazi vse to po možganih, ali morda še lažnivo ime: za prosto ljudstvo. Na Dolenj- tudi kaj drugega; toda čas je veter, ki pleve skem sem naletel domačina, ki je imel celó razpiháva in le zrno pušča. Robidovo Fiziko; skrbno me je izpraševal, česar ni mogel sam razumeti. Iz tega, kar se Marsikdo večkrat zavpije med nami: “Za je opomnilo do zdaj, vidimo jasno, da ljud- ljudstvo, za ljudstvo!” Ali vprašam: koliko je stvo bi že bralo, ko bi le imelo kaj, In kakor

www.levstik.si – 43 44 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije bi rastlo med nami število dobrih knjig, Vse ima svoje mejnike. Pevčevo delo mora tako bi tudi rastlo med narodom veselje do biti zrcalo svojega časa, mora stati na vogel- njih. nem kamnu narodskega života; sicer nima veljave, ker je enako poslopju, na pajčino Res, da smo v veliki zadregi, kar se tiče sno- zidanemu. vi, katero naj bi izdelovali. Ko bi gledišče imeli, morda bi se naredile Za igre nam ne manjka drugega nič kakor kake vesele igre iz kmečkega življenja; pa zgodovinske podlage, igrališča in jezika. samih oračev in mlatičev bi se tudi naveli- Sam širokopleči kmet brez težave pripo- čali kmalu. Kotzebue v svoje igre ni jemal veduje svoje proste misli v prosti besedi in kmetov, ampak prapornike, tajnike itd., slovenski dramatik bi le same kmečke zna- in vendar so mu očitali Nemci: “Kaj se pa čaje lahko obrazil po življenju in po naravi. more velikega zgoditi le-tej siromačiji?” Kaj ti bo gospoda, ki je vsa potujčena? Zato Gotovo pa bi imel Slovenec dosti veselja do pa tudi nimamo lahkega izobraženega po- gledišča, ako bi vedel, kaj se govori, kaj se govora za omikane osebe. Zdelo nam bi se počenja. Igrali so pred tremi leti v Laščah gotovo preomledno, ako bi mlade mestne učenci kratko burko v domačem jeziku in šogice po slovenskih knjigah, s čašico kave videl sem, kako so prosti ljudje na uho vle- pred sabo, v našem “novojeziku” čudile se kli in kazali, da jim je všeč. Prešernovim “visokomislim” in govorile od “slavohrama slavitih Slavjanov”; smeh nam Skorajda ravno tako malo snovi imamo bi uhajal, ko bi se gospodičem prilizovale s za roman; ali dejal bi, da tukaj nam stojita čisto slovenščino “ljubomile”, odprti vsaj dve poti. Prva je pobožno-narodna, po kateri je pisan Svetin; druga bi * Ta knjiga se pravzaprav imenuje Sreča v morda bila nekoliko zasuknjena po zgledu nesreči, ali popisvanje čudne zgodbe dveh Župnika Wakefieldskega - ki je prestavljen dvojčikov. Podučenje starim in mladim, že tudi v ilirsko narečje - na čisti podlagi revnim in bogatim. Spisal in na svitlobo dal slovenskega življa. Vzeti bi se moral kak ve- Janez Ciegler, fajmošter per s. Tilni v Vi- ljaven domačin in k njemu bi se vrstile dru- šnjigori, 1836. ge manj pomenljive osebe, kakršnih nam bi ne zmanjkalo tako hitro. Saj vemo vsi, da “krasnozorne” ali “zornokrasne”, “nežno- šaljivi Ribničan obide križem svet; da imajo mlade” lepote, katerih “makordeča” usteca Gorenjci dovolj pravljic od vojaških begu- še ne znajo izrekati črke ž, bilo bi neverje- nov, ki so se potikali po hribih in šumah; tno, ako bi uradnik v pisarnici kmeta vpra- vsa naša dežél pripoveduje še dandanes, šal: “Kakšne so bile tiste vile?” namesto: kako so nekdaj lovili mlade moške in da- “Kako so tiste vile ven videle?”, ako bi kli- jali jih po sili na vojsko. Celó rokovnjači in carji po mestnih trgih ne vpili za bobnom: deseti bratje so narodna lastnina, akoravno “Ferlovtpórung! Na znanje bo dano!” itd. zlasti prvih nihče ni vesel. Kadar bi te reči pisali drugače, kakor so v resnici, lahko vidi vsak, da bi obraževali čas, Dosti laže bi narejali povesti, ki jim velimo kakršnega ni med nami; ali vse to pa nam bi novele. Tu imamo dovolj gradiva, dovolj lahko dajalo krasne zabavljice in šale. Ni mi pravljic, zlasti iz turških bojev. Takrat so treba opominjati, da poezija naj bo idealna se obnašali Slovenci bolj samostojno kakor tudi v jeziku. bodisi kadar koli hoče poprej ali pozneje;

www.levstik.si – 45 zato so pa tudi naše najlepše narodne pesmi sanje; ali da se ne zgradi kaka zmes brez iz one dobe. Ali vsa zgodovina teh časov okusa, zopet opominjamo: učimo se jezika pri nas leži še zdaj v celini. Dela je dosti, a in ljudstva! moža ni, da bi se ga lotil. Kančnik je nas jako zamotil; čas je, da se Morda bi ne bilo odveč, ako se opomni pri vrnemo. tej priložnosti, da mi naj bi povesti ne skla- dali, kakor imajo navado vse duhovne hrane Mrtolaz je bil kaj vesel, ko je v Čatežu za- že presiti Francozje pa tudi Nemci za njimi. gledal Roštanovo krčmo, ki stoji nekoliko Junak naj dela in misli; njegovo dejanje ga niže od cerkve tako, da se je videla že iz naj znači. Gotovo ni glavna reč, kako mu je doline. Tudi ta vas je na hribu, ki je precéj nos urezan, kakovo ruto je del za vrat; ko- strm, zlasti na tej plati, od koder smo mi liko ima las v brkah; kolikokrat se oddahne prišli. in odrgne čevlje, preden prime za kljuko pri durih. Prvo je značaj in znanje človeškega “Čast in hvalo Bogu,” veli šivalec, “Sante srca in pa, kako se zgodba zaplete in zopet Roštan se je pokazal. Zdaj bomo po debeli razdrása. Ogibali naj bi se tudi silo obširne- uri hoda prišli spet na mokro. Malo takega ga popisovanja krajev še tako lepih, ako ni vina, kakor je Roštanovo. Pokusiti ga mora- potrebno in v pravo mesto postavljeno. Mi- mo, če vse ne vem kaj! Saj človek ni za vek; slil bi, da je vsakemu umetniku človek prva te ure, ki jih imamo, pa bi se kislo držali? reč; vse drugo ima le toliko veljave, kolikor Popred bo nas konec, preden vina. Trta rodi je dobi po njem. Pesmi srbskega naroda nas vsako jesen; pa če je starja, boljo kapljico bi naj učile, kako se popisuje. Moral bi zna- ima. Pri človeku pa ni tiste lastnosti; če je ti vsak slovenski pisatelj izmed vseh narečij starji, kisleje se drži; in ko bi se časi ne pre- najprvo ali vsaj tudi srbščino. sladil z vinom, dobro vem, da bi nazadnje bil tak kakor vrisk!” Če tenko preudarimo, res ne moremo tajiti, da je naše slovstvo lepoznanskih reči silo Radivoj reče: “Vendar je greh, da niste v šo- majhno. Saj imamo še povsod le trdo ledi- lah ostali! Vi bi bili modrec, da malo takih!” no; sama lirika se je nekoliko povzdignila med nami. A lirika se večidel peča samo z “Jaz tudi pravim, da,” odgovori Mrtolaz. enim občutkom človeškega srca: z ljubezni- “Posebno zvezde, to je moje veselje! Tako jo; le redko se prime kake druge snovi. Pa bi jim bil prišel na konec, da bi se čudili vsi naj bo njeno sadje s tem lepše, vendar je vse malovedneži na zemlji, zlasti pa kar jih je v koséh, celega velikega dela nam ne po- tod okoli Svetega Križa in Čateža. Kaj se daja. Tedaj narod, ki ima le izvrstno liriko, pa če? Saj veste, kako pravijo: 'Ti župan, jaz ne more hvaliti se, da ima zavoljo tega tudi župan; kdo bo pa konja sedlal?' Časi, kadar že lastno, polno literaturo. Še manj pa je v grem zvečer iz kakega hrama, pa tako pre- tem obziru vredno to, kar je prestavljenega mišljujem pri svoji neumni pameti. Saj to je iz tujih jezikov. Čas je, da bi se iz ljudstva vendarle čudno, kako so te zvezde! Menda zajemalo bolj kakor do zdaj. Posebno mladi imajo kako vojvodo kakor bučele v panju. pisatelji, up naše književnosti, naj bi tega Kaj pa tista, ki je v Skrivnem razodenju pene pozabili, nestorji se ne dadé in tudi ne lin imenovana? Pisano je, da bo na zemljo morejo več zasukniti iz navadnega pota. V pala. Tačas bo čudna prikazen zavoljo naših narodu je snovi dovolj, zlasti za šaljivo pi- grehov.”

46 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Na to rečem jaz: “Ho, ho! Mrtolaz ve tudi “Koliko vam bodo pa dali?” vprašam jaz. sveto pismo!” “Dve smreki: od gospodične eno, od junca Oni odgovori: “Človek mora vendar premi- eno pa bo dobro.” sliti, kaj bo za duše! Morda vi res nič ne verjamete? Saj sem že slišal, da pri učenih “Ali imate klešče, da boste zob izdrli?” reče ne išči vere. Pa jaz tudi še nekaj vem, ako- Radivoj. ravno dosti ne.” “Slab zdravnik bi bil, ako bi tega ne imel,” V takih pogovorih smo prišli do Čateža. odgovori oni ter privleče iz umazane torbe V tej vasi imajo duhovnega. Hiše so zopet majhne klešče, z grdo capo ovite. raztresene, kakor je Dolenjcem navada; le za cerkvijo bolj zdržema stoje. Opomniti pa “Selšček,” pravi Roštan, “to pa že ne vem, se mora, da zlasti na Dolenjskem po vin- če bo kaj. S temi kleščami ne bo dala go- skih krajih ni take nesnage, kakršno tujci spodična po ustih brbrati, če ne boš cunje radi očitajo; šele dobro čedno je po strani- stran vrgel.” cah, kjer ni prevelikega uboštva. Selšček: “Cunja mora biti; če se boji tega, Pred Roštanovo hišo sta v glasnem pogo- pa naj ima zob v čeljustih! Mi imamo za vse voru stala dva človeka: oče Roštan, rejen ljudi ene same klešče.” mož, pa še nekdo srednje postave in dobe pa rdečega obrazka, ki se mu je vedno držal Na to pravi oče Roštan: “Pa vendar ne poj- na smeh. Imel je opaljeno hruškovo gorjačo, deš mimo nas, da bi ne pokusil, kakšnega je na spodnjem koncu okovano; usnjata, uma- Bog dal Čatežanom?” zana torbica mu je visela ob strani. Mrtolaz ga hitro nagovori: “Kje si pa bil, Selšček?” Mrtolaz veli: “Te misli sem jaz tudi. Veseli bodimo, dokler še kraljujemo. Saj smo sliša- “E, saj veš,” pravi ta, “da mi smo le tam, kjer li, kako pravijo, da po sedaj ne bo smel živi- se kaj nápak naredi. Drméljeva krava si je ne ozdravljati nihče, kdor se ni v Ljubljani bila črevo prevrgla, pa so bili pome pisali.” učil. Kaj bo, Selšček, če te primejo?”

Iz teh besed smo precej videli, koga imamo “Kogá bo? Jaz imam pisma! Saj so me že pred sabo. Mrtolaz dalje vpraša: “Kam pa skušali taki, da tudi kaj vedo. Meniš da raj- zdaj?” nik Bogotáj ni znal, koliko je dve in tri? Pa me je bil enkrat poklical: 'Selšček, pogledi, Oni odgovori: “Naravnost v grad na Kapijo, pogledi! Živina mi je obolela. Ampak jaz ti poltretjo uro hoda od tukaj. Še ne morem ne povem, katero je bolnó. Zdaj bomo vide- poliča vina izpiti, akorawo me Roštan jako li, če kaj poznaš ali ne?' - Jaz pa naravnost priganja.” repe tipat! Šlatam, šlatam od prvega do za- dnjega pa besedice ne žugnem. Bogotaj si je “Kaj pa je tako silnega tamkaj?” veli Ro- mislil: 'Rad bi me, ali me ne boš!' Kadar je štan. bilo vse čisto potipano, veli Bogotaj: 'No kaj boš povedal?' - Gospod, rečem jaz, vi meni- “Neki da gospodično v gradu zob hudo boli; te, da je samo en vol bolan; jaz pa tako pra- pa tudi junčka imajo, ki je že velik.” vim, da sta dva: plavec pri kraju ima žabico,

www.levstik.si – 47 le-onemu roginu v sredi se pa dela notranja njim; tudi z Radivojem se nista prvič vide- bula! Dobro me poslušajte: samo še poldru- la, zato je pa naju prav dragovoljno sprejel. gi dan bo rad jel; čez tri dni bo pene ti- Hitro je poprašal, je li naju pot kaj užejala. ščal, osmi dan ga boste pa iz kože devali, če mu ne pomagam. To je tako gotovo, kakor Odgovoriva, da ni ravno prevelike sile, ker bi odrezal; pa je mir besedi! - Gospod se stoje vsi hrami odprti. ustraši in reče: 'Pa si ga upaš?' - Kaj bi si ne! V petih dneh vam ga bom v jarem dal! In “Pa vsaj malo prigriznilo bi se,” reče on ter tako se je bilo tudi zgodilo. Pa mi je bil tudi naglo pokliče kuharico: “Mica!” naredil tako pismo, v katerem vse le-to stoji od kraja do konca. Škoda je, da ga nimam s Mica je prišla. In kmalu smo se po moško sabo; videli bi, da nisem še vsega povedal. A gostili. Noter do poznega večera smo imeli sina bom pa dal v Ljubljano, sina, da bomo pogovor. To in to je bilo na vrsti. Pretresa- tudi ljubljanski zmazek imeli pri hiši. Ne da li smo jezik, po navadi sedanjega veka, in bi se koga bal; temveč svet je dandanes tak, kazalo se je, kako tenko je Kobe poslušal, da več verjame papirju kakor glavi in rokam posebno Bele Kranjce, od koder je doma; pa in očem. Tako je ta reč.” tudi se je videlo, koliko imajo tamkaj besed, katerih ni pri nas, in sam ne vem, zakaj se “Selšček,” pravi Mrtolaz, “na vso to jezo ga jih branimo v pisanje. Prišle so tudi srbske bomo poliček ali dva, kajne? Danes bo vse pesmi na met in pravil je, da jih je mnogo mene bolelo, kolikor bomo zapili.” slišal za mladosti doma in kako se je čudil, ko je bral potem ravno tiste med Vukovi- Zdravnik odgovori: “Ne vem, kaj bo rekel mi. zob na Kapiji.” “Tudi pri Laščah,” pravim jaz, “ni tega še “Kaj bo rekel?” zavrne Roštan; “ne bo ti ušel dosti let, ko smo večkrat čuli srbske pesmi. ne, tega se ne boj! - Pa prav dobrega imam; Res, da jih niso peli domači ljudje, ampak takega nisi še letos pil.” Beli Kranjci - Laščanje so jim dejali Ko- stelci - ki so hodili s tovori v Ljubljano po Selšček odgovori: “E ti je šlo! Pa naj zob kramo. Nabralo se jih je osem, deset pa tudi nocoj še potrpi; že vidim, da se vam ne več. Konjiči so šli pred njimi, možje pa za ubranim. Kaj pa je, če gospodična enkrat njimi, prepevaje Kraljeviča Marka. Opona- malo zacvili? Saj taki ljudje tako ne vedo, šali so jih otroci: 'Kraljeviča majka, zelene- kaj se pravi hudo na svetu.” ga pajka!' In marsikrat je v smehu kateri poskočil za njimi. Dandanes pa ti možje Plačala sva Mrtolazu, ki se je delal, kakor blago le raje vozijo in zdaj v kratkem jih več bi ne hotel vzeti, pa je vendar z veseljem nisem videl toliko zbranih, da bi v tovarišiji roko nastavil. Potem jo nameriva naravnost peli.” v farovž. Zasuknilo se je govorjenje tudi na Dolenj- Čateški fajmošter je gospod Kobe, znan ce in Radivoj reče: “Pri vseh napakah so pa vsem, ki bero Novice. Že marsikateri lep in vendarle umételni. Čevljarji, šivarji se dobe koristen sestavek je bil iz njegovega peresa sem ter tja med njimi, ki še gospodu za silo tiskan. Posebno marljivo zbira in razgla- napravijo obutal in obleko. In če pomisli- ša narodne reči. Bil sem že popred znan ž mo Ribničane: kje se naredi toliko lénec in

48 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije lesene robe! Res, da se vedno drže starega Kamnikar veli: “Tudi zvonove smo nove kopita pri svojem delu; to pa le zato, ker jih napravili, pa še tri. Ljubljanski zvonar se nima kdo podučiti.” nam je kaj obnesel; tako pojo ko strune; posebno klenkajo prav lepo, klenkajo! Ali Že enajsta ura je tekla, ko smo šli spat. vsak jim ne ve glasu. Jožnjekov Martin je mojster; tako jih ubere, da nihče tako. Šole Drugi dan je bila maša na Záplazu. Ta ro- pa menda še nista videla gospoda? Le-ona marska sloveča kapelica stoji na hribu, prevelika hiša je le, ki se je ravnokar mimo nje cej nad Čatežem. Novo zidana je in lepo šlo. Menili smo, da bo to jesen že gotova, zmalana. Po Dolenjskem v teh krajih, ako pa je vendar še nekaj dela ostalo. To je tudi se človek drži potov in cest, vedno pritiska- prav, da smo jo napravili, vsaj naši otroci ne jo hribje od vseh strani, da ne more videti bodo nam enako rastli brez uka, ravno ko daleč okoli. Zato sva imela z Radivojem ve- jurček med grmovjem.” liko veselje, ko se je na Zaplazu nama svet nekoliko odprl. Gospod Kobe pravi: “Leta 1856 je bila hiša naprodaj, ko nalašč za to postavljena: Po maši sta nas čakala pred kapelico dva pa tudi nisem si mogel kaj, da bi je ne bil možaka, cerkvena ključarja: Plotar pa Ka- kupil. Kajpak, da je bilo treba še nekaj pre- mnikar. Obrnemo se počasi dol v Čatež. Ko zidovanja, ker ni bila dovolj prostorna, in pridemo k cerkvi, pravi Radivoj: “Okoli fa- Čatežanov res ni veliko; pa Bog nam bo vse rovža je pa kaj olikano; tudi stolp je nov.” pomagal!”

Na to reče Kamnikar: “To so naredili vse Iz teh pogovorov se je videlo, da se gospod le-ta gospod. In pa še kako hitro! Tam ne- Kobe ne trsi le s peresom za književnost, kako okoli velike noči 1855 so prišli k nam ampak tudi z dejanjem za božjo čast in za in še tisto jesen smo v griču pri farovžu lo- omikanje našega ljudstva. mili kamen za turn.” Ključarja sta naju vabila v hram; ali izgovo- “Hitro se je bilo zvršilo, hitro,” veli Plotar. rila sva se, da ne utegneva. “Precej svečana drugega leta je bil posekan les, kolikor ga je bilo treba, in prvi dan veli- Po zajtrku se zahvaliva za postrežbo; vza- kega travna smo začeli zidanje ter o Mihe- meva slovo ter odrineva: Radivoj k svojemu lovem je imel turen že streho; samo beljenje bratu, ki je ondi blizu stanoval, jaz pa dalje se je bilo odvleklo noter do spomladi.” proti Novemu mestu. Preden se ločiva, kdo primiga ves potolčen, z odrtim nosom, z “Pa vendar je stolp dobro visok,” rečem jaz. blatno suknjo in potlačeno kapico? Mrtolaz je bil. Pravil je, da je hotel iti sinoči od Ro- Gospod mi odgovori: “Širjave ima tri se- štana, pa kar naglo mu je zmanjkalo ceste in žnje, visok jih je pa enajst brez klobuka, ki vsega ter od tod je vsa ta nesreča. ima sedem sežnjev.”

www.levstik.si – 49 Gostovanje na AlpenChor festivalu v Švici 2008

Sloviti pevski ansambel, ki med drugimi povezuje Litjane, Šmarčane in Trebance Zbor svetega Nikolaja Litija

V Zboru svetega Nikolaja Litija poje več kot petinštirideset pevk in pevcev, ki jih povezuje moč in iskrenost duhovne glasbe. V enajstih letih delovanja so se razvili v vrhunski pevski sestav, ki je s sodelovanjem pri bogoslužjih v domači cerkvi, koncertiranjem po Sloveniji ter gostovanji v Avstriji (2001, 2006, 2007), Italiji (2004, 2005), na Hrvaškem (2006), v Franciji (2007) in Švici (2008) postal priznan doma in v tujini.

Zbor se odlikuje po izredno muzikalnih in prepričljivih izvedbah skladb različnih stilnih obdobij, na državnih in mednarodnih tekmovanjih se uvršča na najvišja mesta ter prejema številne posebne nagrade. Njegovi največji dosežki so prvo mesto in zlata plaketa na 19. tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2005 v Mariboru, drugo mesto in prejete vse posebne nagrade na 7. mednarodnem zborovskem tekmovanju Maribor 2004 in tretje mesto v programu monografskih del na 45. mednarodnem zborovskem tekmovanju C. A. Seghizzi 2006 v Italiji. Prva zgoščenka Božična luč (2003) je z izbranim v slovenski jezik prepesnjenim opusom angleškega skladatelja Johna Rutterja navdušila ljubitelje zboro- vskega petja. Zborovo ustvarjalnost je obogatilo sodelovanje s priznanim mojstrom gospela in spirituala Paulom A. Smithom iz ZDA (2005). Ob svojem 10. jubileju je izdal zgoščenko Sacra religio, na kateri je najti bisere iz zakladnice duhovne glasbe slovenskih in tujih avtorjev iz različnih obdobij.

Zbor deluje pod okriljem Nove kulture Litija in je član evropske zborovske zveze Europa Cantat. Od ustanovitve leta 1997 ga, ob pomoči korepetitorja Janeza Klobčarja, vodi Helena Fojkar Zupančič. www.litija.org wêêOêW ê êz

Sloviti pevski ansambel, ki med drugimi povezuje Litjane, Šmarčane in Trebance

www.levstik.si – 51 52 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije Gradimo, obnavljamo in vzdržujemo...

Nudimo celovito ponudbo gradbenih storitev in izdelkov visoke kakovosti. S strokovnim znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in vsestransko učinkovitostjo gradimo vse vrste objektov, ki izboljšujejo bivanjsko okolje in omogočajo stalen razvoj in napredek, investitorjem pa zagotavljamo ekonomično vodenje investicijskih projektov.

Nizke gradnje Visoke gradnje Transportni betoni Trgograd d.o.o. Betonski izdelki Breg pri Litiji 56, 1270 Litija Gramoz tel.: 01/ 898 34 40 Prevozi 01/ 898 00 93 faks.:01/ 898 34 47 Trgovina e-mail: [email protected]

www.levstik.si – 53 LEVSTIKOVA POT® Sevno 44, 1276 Primskovo tel./faks *386 1 899-52-51, gsm *386 41 649-351 http://www.levstik.si, E-pošta: [email protected] Za organizirane šolske skupine, skupine planincev ali druge skupine vam lahko organiziramo popotovanje kadarkoli med letom. Levstikova pot je vedno zanimiva. Množično popotovanje je vedno drugo soboto v novembru ne glede na vremenske razmere. Kljub temu nekaj prihodnjih datumov: 14. november 2009, 13. november 2010, 12. november 2011, … Smo pa vedno na voljo tudi za vse dodatne informacije v zvezi z zanimivost- mi in kraji, ki so omenjeni v tej knjigi. Marsikaj zanimivega o prireditvah na tem območju najdete tudi na www.levstik.si.

54 – LEVSTIKOVA POT® v Srcu Slovenije